Št. 41 • 16. april 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Tekači v pripravah na bogat tekaški mesec

Škrat Ulala odkriva ajdovske znamenitosti

18

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 9. maj 2015

Trg 1. slovenske vlade

2, 24

17

Odplesali novim, življenjskim dogodivščinam naproti

21

Vse o malih čistilnih napravah

10,11

V Plačah so z deli tik pred koncem

3

Županovo vino 2015 je Kavčičeva barbera

4

5. maj 1945 – 5. maj 2015

Osrednje praznovanje zgodovinskega dogodka bo v soboto, 2. maja 70. obletnico zgodovinskega do obeležilo več dogodkov – podrobnejše informacije najdete na zadnji strani. Osrednje praznovanje pa bo potekalo v soboto, 2. maja, ves dan.

5. maja vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku Ob velikem praznovanju 2. maja bomo Ajdovke in Ajdovci tradicionalno praznovali tudi občinski praznik, v torek, 5. maja 2015, v Dvorani prve slovenske vlade. 3

Preživite letošnje prvomajske praznike – v Ajdovščini!Ob vseh zanimivih dogodivščinah, ki se nam v naslednjih dneh, tednih mesecih, obetajo v Ajdovščini, ne bo časa za

potepanje drugod. Ne spreglejte mnogih napovedi vsakovrstnih dogodkov in doživetij! In povabite še prijatelje!

Št. 41 • 16. april 20152 Praznujmo skupaj

Št. 41 • 16. april 2015 3Praznujmo skupaj

Vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku

V torek, 5. maja 2015, ob 18. uri, bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala Slavnostna seja ob prazniku občine, katere osrednje dejanje bo podelitev letošnjih najpo-membnejših občinskih priznanj.

Prejemniki priznanj bodo znani na 6. seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina, ki bo potekala v torek, 21. aprila 2015. Predlog letošnjih nagrajencev bo pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko bo pregledala predloge, ki so prispeli na javni raz-pis.

Slavnostni govornik na tradicio-nalni proslavi ob občinskem prazni-ku bo župan Tadej Beočanin, kul-turni program pa bodo sooblikovale pevke Komornega pevskega zbora Plejade.

Spoštovane občanke in občani, vabljeni na proslavo ob občinskem prazniku, tako kot tudi na vsa osta-la obeleževanja letošnje okrogle obletnice zgodovinskega dogodka – ustanovitve prve slovenske naro-dne vlade.

Občina Ajdovščina

Voščilo župana ob praznikihDrage občanke, cenjeni občani!

Bliža se nam praznični paket, ki bo za našo občino tokrat še posebej imeniten. Dnevu upora poroti oku-patorju bo sledil delavski prvi maj, drugega maja bomo na stežaj odprli Ajdovščino spominu na ustanovitev prve narodne vlade pred 70-imi leti, 5. maja bomo obletnico na občinski ravni praznovali še sami. Številni do-godki bodo praznično odzvanjali še skozi cel maj.

Kresovanje v grajskem obzidju na predvečer prvega od majskih dni naj nas spomni na jutranje budnice, na zborovanja na Predmeji, ali če gre spomin dlje v zgodovino, na priza-devanja po boljših pogojih življenja izkoriščanega delavskega razreda. Prvi maj je včasih simboliziral boj

delavcev za svoje pravice, pravice iz dela. Danes se ljudje šele borijo za delo samo, mnogi so ga izgubili, ne po svoji krivdi, in stojijo v vrsti na zavodih, oropani človeškega dosto-janstva. Drugi, in med temi je veliko mladih, šolanih ljudi, so na brezob-zirnem trgu dela kot prekerni delav-ci, daleč od nekdaj že pridobljenih pravic.

Na drugega maja dan bo v Ajdo-vščino prišel predsednik vlade. Srč-no upam, da bo nam in celi državi razkril sveženj uresničljivih ukrepov, s katerimi bi se lahko končno osvo-bodili spon, ki nas kot državljane tiščijo in vežejo, da smo nezaupljivi drug do drugega, da se raje prereka-mo kot pa se pogovarjamo in dogo-varjamo za lepšo bodočnost. V bo-gatem spremljevalnem programu ob jubileju bo lahko premier spoznal, kako je pred 70-imi leti v osvobojeni Ajdovščini, toda še vedno v vojnem času, ustanovljena vlada zmogla to-liko moči, da se je hipoma usposo-bila za velikansko nalogo, obnoviti Slovenijo.

In naša občina s ponosom pra-znuje prav spomin na ustanovitev te ‚petomajske‘ vlade. Naj nam bo v navdih, da se tudi v težkih časih lah-ko sprošča dodatna energija, če se hotenja in želje združijo na poti do skupnega cilja. Zato moramo biti na preži za vsako razvojno priložnostjo,

ki se ponudi, doma, v državi, Evropi; odprti za vse nove ideje, pobude, po-glede, za ustvarjalni nemir ...

Če naj gradimo šole, kulturne hrame, ceste ali ... moramo najprej ustvariti delovna mesta – za mlade, ki prihajajo, in za starejše, ki so po zlomu nekdaj cvetoče industrije, ki so jo sami soustvarjali, ostali v kratkih rokavih. Zato denar na ob-čini namenjamo spodbudam našim podjetnikom, da odprejo nova de-lovna mesta, in zato, da prepričamo vlagatelje od drugod, da se splača pri nas ustanavljati podjetja ali preseli-ti proizvodnjo, nekaj na račun teh ugodnosti, drugič pa za to, ker ima-mo ljudi, ki znajo in želijo delati.

Ni v genskem zapisu vipavskega človeka, utrjenega od nenehnega boja z burjo, naravo, da bi pričakoval ali pomislil, da mu bo kaj podarjene-ga. In si tega niti ne želi.

Sami si bomo morali vse izboriti, če si želimo prihodnost risati v bolj svetlih barvah.

Prazniki pa so za to, da se vendarle otresemo vsakdanjih skrbi.

Zato vam, občanke in občani, voščim in kličem - doživite maj kot najlepši mesec v letu v najlepši dolini daleč naokrog!

Župan Tadej Beočanin

Dom krajanov v Plačah je nared

Izgradnja in urejanje okolice no-vega doma krajanov v Plačah gre h koncu. Slovesno odprtje pomemb-ne pridobitve bo potekalo v petek, 8. maja 2015, ob 18. uri. Nato pa bo že v nedeljo nov objekt na prvi pra-vi preizkušnji – v Plačah bo šagra.

V Plačah je zrasel večnamenski objekt, ki bo namenjen tako druže-nju in potrebam prebivalcev Plač, kot tudi sosednjih vasi in društev. Predvsem pa bo služil ljubiteljem badmintona, lahko celo na širšem regijskem območju, saj v Plačah ra-ste edina dvorana za badminton na Goriškem, ki ustreza vsem standar-dom za izvedbo tekmovanj.

Ob dvorani in pripadajočih ser-visnih prostorih – garderobah, sa-nitarijah, hodnikih, shrambah v pritličju, so v nadstropju urejeni

prostori za potrebe krajevne sku-pnosti – sejna soba in čajna kuhinja. Objekt omogoča samostojen dostop in uporabo invalidnim osebam. Ure-ja se tudi okolica, ki ima novo dovo-zno pot do vstopa na severni strani, kjer bo urejeno parkirišče z dobrim ducatom parkirnih prostorov. Zuna-nja ureditev je prilagojena terenski kon� guraciji in je dvonivojska, med seboj povezana tudi s stopniščem do dvorišča pred glavnim vhodom na južni strani , kjer je glavni vhod v objekt.

Investitor projekta izgradnje kra-jevnega doma v Plačah je Občina Ajdovščina, cena pa okoli 400.000 evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za so� nan-ciranje investicije po 21. členu ZFO prispevalo 69.572 evrov, preostanek

je načrtovan in v večjem delu tudi že poravnan iz občinskega proračuna. Z objektom pa bo poslej upravljala Krajevna skupnost, ki bo z nekaj ma-lega podjetnosti eno redkih dvoran za badminton daleč naokoli lahko tudi dobro tržila.

V petek, 8. maja 2015, ob 18. uri, bo slavnostno odprtje nove pridobitve. Občina in Krajevna skupnost vabi-ta vse krajane, prebivalce okoliških krajevnih skupnosti in druge občane – predvsem ljubitelje badmintona, da si pridete ogledat novo pridobi-tev. Spregovorili bodo župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin, pred-sednik krajevne skupnosti Vipavski Križ Harij Bat, občinski svetnik Igor Česnik, za kulturni program bodo poskrbeli domači ustvarjalci. Sh

Dvorana prve slovenske vlade v prenovi

Praznovanja okrogle obletnice bo dvorana, v kateri je bila v izdihlja-jih druge svetovne vojne ustano-vljena slovenska vlada in po kateri dvorana nosi ime, dočakala ‚osve-žena‘ - med drugim bo dobila pre-potreben nadstrešek pred vhodom, v okviru energetske sanacije avle pa bodo zamenjali tudi stekla.

Prva slovenska vlada je bila ustano-vljena v Bratinovi dvorani, kjer se je ajdovsko prebivalstvo mnoga dese-tletja »hranilo« s kulturo in odrsko umetnostjo. Leta 1965 je Bratinova dvorana doživela temeljito prenovo v takratno Kinodvorano, po načr-tih priznanega domačega arhitekta Svetozarja Križaja. Zaradi avtorjevih speci� čnih arhitekturnih detajlov danes predstavlja pomemben primer slovenske modernistične arhitekture 20. stoletja in je zaščiten kulturni spomenik.

Objekt je bil nazadnje prenovljen

leta 2005, takrat s poudarkom na produkcijskem delu - dotlej ki-nodvorana je po žalostnem koncu DABS-a postala osrednja kulturna dvorana v občini. Trenutno poteka prenova zunanjosti, v manjšem ob-segu, s poudarkom na toplotni izola-ciji in povrnitvi avtentičnega izgleda stavbe. Tako bo novo podobo dobila fasada, v obnovljeno kovinsko kon-strukcijo bodo vpeta sodobna to-plotnoizolacijska stekla, zamenjane bodo poškodovane kamnite plošče na vhodnem tlaku. Največja in do-brodošla sprememba pa bo nadstre-šek nad celotno vhodno steno dvo-rane. Izdelan bo po nikoli uresniče-nih in še ohranjenih načrtih Sveto-zarja Križaja iz leta 1980. Ob novem napisu bo urejenih še nekaj drugih lepotnih popravkov in Dvorana prve slovenske vlade bo praznovanje 70. obletnice ustoličenja vlade pričakala prenovljena po avtentičnih Križa-jevih zamislih, kot eden od biserov slovenske arhitekturne dediščine.

Investitor prenove je Občina Aj-dovščina, ki vse izvajalce kulturnih produkcij, ki so morali za svoje na-stope in predstavitve iskati nadome-stne prostore, prosi za razumevanje. Izvajalec del pa obljublja hitro in učinkovito, v roku opravljena dela.

Prvi napovedan dogodek v pre-novljeni dvorani bo 24. aprila – odprtje razstave fotogra� j, posne-tih 5. maja 1945 – vabljeni! Sh

Št. 41 • 16. april 20154 Vinsko ocenjevanje

Občinsko ocenjevanje vin 2015

V torek, 7. aprila, je v prostorih hotela Gold Club potekalo občin-sko ocenjevanje vin za leto 2015. Ocenjevalna komisija v sestavi Tamara Rusjan, predsednica, An-dreja Škvarč, Mojca Mavrič Štru-kelj, Ivan Žežlina, Matjaž Lemut je ocenila 34 poslanih vzorcev. Nad kakovostjo vin je bila komisi-ja navdušena, saj so prav vsa vina zadostila strogim kriterijem, velik odstotek vin pa je prejel tudi vr-hunske ocene.

Po mnenju predsednice Rusjano-ve so visoke ocene pričakovane, saj je v občini veliko odličnih vinarjev, ki so na ocenjevanje za županovo vino poslali najboljše iz svojih kleti. Nekoliko nižje ocene so prejela bela vina lanskega letnika, kar je po mne-nju komisije tudi logično, saj letnik 2014 zaradi muhavosti vremena ne bo šel v zgodovino kot posebno do-ber. „Zato so se morali vinarji še toli-ko bolj potruditi, uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, da so pridelali tako dobra vina,“ je še dodala pred-sednica Tamara Rusjan.

Listine odličnosti so na letošnjem ocenjevanju prejeli:

1. kategorija - domače sorte (pi-nela, zelen, klarnica …):

Vinska klet Koron, Brje 73a, pinela

2014, ocena 17,80;Posestvo Štokelj, Planina 9, pinela

2014, ocena 17.76;Ferjančič Peter, Planina 73, zelen

2014, ocena 17,60.2. kategorija - ostala bela sveža

vina zadnjega ali predzadnjega le-tnika:

Ferjančič Peter, Planina 73, sauvi-gnon 2014, ocena 18,13;

Kmetija Kobal, Budanje 30, laški rizling 2013, ocena 18.10;

Kmetija Kobal, Budanje 30, beli pi-not 2014, ocena 17,76.

3. kategorija – rose vina:Družina Stegovec, Brje 121, rose

2014, ocena 18,10;Domačija Božič, Planina 32, rose

2014, ocena 18,10.4. kategorija - bela macerirana ali

barikirana vina:Komisija v tej kategoriji ni podelila

listin odličnosti5. kategorija - rdeča vina:Miran Kavčič, Brje 84, barbera

2011, ocena 18,50;Družina Stegovec, Brje 121, rdeča

zvrst 2011, ocena 18,40.Najvišjo oceno med vsemi vini je

torej prejela barbera Mirana Kavči-ča, za katero je Rusjanova povedala, da je bila pridelana iz tehnološko zelo zrelega grozdja: „Nosi karak-teristike barbere, z zelo gosto, in-tenzivno rubinasto barvo, tipičnim sortnim vonjem po rdečih sadežih, dopolnjenih z dozorelimi notami, polnim ekstraktno bogatim telesom s prijetno barberino kislino, ki pa se zelo dobro ukomponira v to ekstrak-tno telo. Daje zelo dolg in mehak, žameten okus in pookus, z dolgim zatonom … Spomin nanjo ne zbledi prehitro,“ je še dodala Rusjanova. ep

Županovo vino 2015 je K avčičeva barbera 2011

Občinsko ocenjevanje vina ta-koj po velikonočnih praznikih je svoj vrhunec doživelo v petek, 10. aprila, z izborom županovega vina 2015 in podelitvijo listin odlično-sti. Med desetimi vinskimi izbran-ci je župana Tadeja Beočanina naj-bolj očarala barbera 2011, pridela-na v vinogradih Mirana Kavčiča, na Brjah na Vipavskem.

Ocenjevalna komisija Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je svoje delo opravila v torek, 7. aprila in med 34 vzorci izbrala 10 najbolj-ših. Dobitniki listin odličnosti so

bili razkriti takoj po ocenjevanju, v petek, 10. aprila zvečer, pa sta jim župan Tadej Beočanin in Vipavska vinska kraljica Anja Kodele listine odličnosti tudi izročila. Nato pa je župan razkril še svojega favorita – županovo vino Občine Ajdovščina za leto 2015 je tako postala barbera letnika 2011, pridelal jo je Miran Kavčič, v vinogradih na sončnih po-bočjih na Brjah na Vipavskem. Prav to vino je na ocenjevanju prejelo tudi najvišjo oceno.

Karakteristike vina je na priredi-tvi predstavila še� nja kuhinje hotela Gold Club, someljejka Alenka Kode-

le. Rubinasta barva, vonj po ne pre-kislih drobnih rdečih sadežih, nare-jena iz dobro zrelega grozdja, pusti dober pookus … skratka vino, ki ga bo župan lahko podarjal s ponosom in bo kot protokolarno darilo odlič-no zastopalo vipavsko vinogradni-štvo. Predsednica komisije Tamara Rusjan pa je poudarila, da je barbera značilna domača, vipavska vinska sorta, kar le še potrjuje dober župa-nov izbor.

Zaključni dogodek letošnjega vin-skega ocenjevanja sta povezala ob-činski piarovec Edo Pelicon in še� -

nja hotela Gold Club Marjana Remi-aš, pel je, tokrat „sekstet“ Castrum, ki je tudi v nekoliko okrnjeni zasedbi zvenel odlično.

Letošnje občinsko vinsko ocenje-vanje je prvič potekalo v sodelova-nju s hotelom Gold Club, osrednjo turistično hišo v Ajdovščini, ki ima v svoji ponudbi že sicer bogat na-bor vipavskih vin. S tovrstnim so-delovanjem pa je povezava med ajdovskimi vinarji in hotelom še tesnejša ter vipavsko vino še bliže obiskovalcem naših krajev. Sh

Predstavitev Vipavske doline v Slovenski hiši v Celovcu

Vipavska dolina se je v četrtek, 9. aprila 2015, predstavljala v sloven-ski hiši v Celovcu, v okviru tradici-onalnih umetniško-turističnih ve-čerov. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin ter ob tej priložnosti ko-roškemu deželnemu glavarju Petru Kajzerju, znanemu rekreativnemu športniku, izročil štartno številko za Ultra trail Vipavska dolina.

Na lanski predstavitvi na sejmu Intervino je generalna konzulka RS v Celovcu, Dragica Urtelj, povabi-la Vipavce k predstavitvi v celovški slovenski hiši. Slovenski konzulat

v Celovcu tovrstne, že uveljavljene dogodke, pripravlja v sodelovanju z Zvezo društev likovnih umetnikov in SPIRIT Slovenija, ter vključujejo odprtje umetniške razstave in pred-stavitev turističnega območja.

Umetniški del dogodka sta zasto-pala akademski slikar mag. Janez Kovačič in kiparka Jana Mihelj. Nato pa se je predstavila Vipavska dolina, z bogastvom okusov vrhunskih vin in kulinarike iz vinskih in kulina-ričnih hiš Vina Ferjančič, Majerija, Vina Sveti Martin, Vina Saksida, Domačija Čebron, Faladur, Lepa Vida in Hrastnjak. Za promocijo so

poskrbeli še Studio Ajd, revija Vino, turistično informativni centri iz Aj-dovščine, Vipave in Nove Gorice, Kompas Ajdovščina in Razvojna agencija ROD Ajdovščina.

Skupaj z županom Občine Ajdo-vščina Tadejem Beočaninom so se umetniško-promocijskega dogodka v Celovcu udeležili še župan Obči-ne Šempeter - Vrtojba Milan Turk ter Jožko Andlovic in Stojan Cotič, podžupana Vipave ter Mirna – Ko-stanjevice.

Predstavitev Vipavske doline si je ogledalo preko 150 predstavnikov koroškega gospodarstva, kulture in politike, med njimi tudi koroški de-želni glavar Peter Kaiser. Ajdovski župan Tadej Beočanin je ob tej pri-ložnosti deželnega glavarja povabil na tradicionalni vinsko-kulinarični dogodek Okusi Vipavske, ki bo po-tekal sredi maja na dvorcu Zemono, ter mu izročil štartno številko za 100 Ultra trail Vipavska dolina – gospod Kaiser je namreč znan rekreativec.

Vipavska dolina je po uspešnem umetniško-turističnem družabnem večeru svojo promocijo nadalje-vala še na sejmu Freizeit, ki je prav tiste dni potekal v Celovcu. Sh

foto

: Mar

ijan

Moč

ivni

k

Št. 41 • 16. april 2015 5Občina

Javni zavodi bodo ‚dobiček‘ pretopili v obnovo in opremoObčinski svet Občine Ajdovšči-

na je na peti redni seji med drugim obravnaval poročila o poslovanju sedmih javnih zavodov. Šest zavo-dov je ustvarilo več prihodkov, kot so imeli odhodkov, le Pilonova gale-rija je leto 2014 končala v rdečih šte-vilkah. Svetni ki so na seji zavodom dajali soglasja, za kaj lahko uporabi-jo presežke.

Naslednji de� brilator v ŠmarjePo običaju najvišje presežke ustvari

Lekarna Ajdovščina, tudi lani je bilo tako - skupaj jih je bilo za 139 tisoč evrov. Porabili jih bodo za posodo-bitev ogrevanja v lekarni v Ajdovšči-ni in novo kotlovnico v Vipavi, kjer bodo tudi preuredili vhod za lažjo dostavo zdravil. V Ajdovščini pa bodo preuredili materialko in naba-

vili avtomatiziran lekarniški sistem. Lekarna bo tudi donirala za nabavo de� brilatorjev po bolj oddaljenih vaseh. Prve bodo na vrsto prišle Šmarje. Zdravstveni dom Ajdovšči-na bo presežek prihodkov (22.500 €) prihranil za prihodnje leto, ko bodo nadomestili sedanje reševalno vozilo. Zavod za šport bo del pre-sežkov (skupno 24.500 €) vključil v � nančno konstrukcijo prenove letnega bazena. Z naložbo v skupni vrednosti 33.600 € že sicer kandidira na razpisu Fundacije za šport. Lavri-čeva knjižnica bo presežke (4.500 €) namenila za računalniško opremo, denimo bralnik e-knjig, pa tudi za prenosno ozvočenje, ki bo prišlo prav pri številnih dogodkih.

Prvih dvanajst občinskih štipendij

Občina Ajdovščina bo letos prvič razpisala občinske štipendije. Z nji-mi želi mladim omogočiti takšno izobrazbo, ki jim bo omogočala lažji vstop na trg dela in jih spodbuditi k šolanju za poklice, ki jih v občini primanjkuje. Septembra bo tako raz-pisala najmanj 12 štipendij.

Aktivno vključevanje občine v šti-pendijsko politiko izhaja iz izvedbe-nega načrta strategije za mlade, ki ga je občinski svet sprejel februarja letos. Prvi dve štipendiji se nanaša-ta na študij de� citarnih poklicev. Na osnovi pravilnika o štipendira-nju sta Odbor za družbene zadeve in Odbor za gospodarstvo in go-spodarske javne službe kot lokalno pomembne ali de� citarne poklice

določila logopeda (kliničnega lo-gopeda, logopeda za individualno govorno terapijo), zdravnika (spe-cialista družinske medicine) in zobozdravnika. Ena štipendija bo namenjena za poklic logopeda, dru-ga za zdravnika ali zobozdravnika.Poleg tega bo občina podelila še deset štipendij dijakom in štu-dentom iz socialno in ekonom-sko šibkejših družin. Z njimi želi občina vzpostaviti enake možno-sti do izobraževanja za vse mlade.Dodatno spodbudo pa želi občina dati šolajoči mladini še z nagradami za izjemne uspehe dijakov in študen-tov. Za prvo leto so predvidene štiri nagrade. Razpis zanje bo prav tako objavljen septembra.

Tadej Beočanin v predsedstvu Skupnosti občin Slovenije

Na volilni skupščini Skupnosti ob-čin Slovenije so županje in župani izbrali novo vodstvo za naslednja mandatna štiri leta. V novem pred-sedstvu bo tudi župan občine Ajdo-vščina Tadej Beočanin.

Vodenje Skupnosti slovenskih ob-čin bo po novem prevzela ‚trojka‘ predsednikov sekcij, ki si bo štiriletni mandat razdelila. V sekciji mestnih občin je bil za predsednika izvoljen

Bojan Kontič (MO Velenje), sekcijo občin s sedežem upravnih enot (v tej je tudi Ajdovščina) bo vodil Ivan Ža-gar (Slovenska Bistrica), za predse-dnika ostalih občin pa je bil izvoljen Branko Ledinek (Rače – Fram).

Skupščina je obravnavala in spre-jela poročilo o delu 2014, načrt dela 2015, � nančno poročilo, � nančni načrt in druge dokumente.

Brez provizije še položnice krajevnih skupnosti

Občani s pridom uporabljajo sis-tem javne blagajne, ki ga za obči-no Ajdovščina opravlja Hranilnica Vipava v svoji poslovalnici v C3 v Ajdovščini. Brez provizije se lahko plačujejo položnice Komunalno sta-novanjske družbe in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Aj-dovščina. Občinski svet pa je na svoji zadnji seji še razširil ta nabor in sicer na vse tiste krajevne skupnosti, ki iz-dajajo položnice. To so Ajdovščina,

Batuje, Brje, Budanje, Col, Črniče, Dolga Poljana, Gaberje, Kamnje – Potoče, Lokavec, Otlica – Kovk, Pla-nina, Podkraj, Predmeja, Selo, Sto-maž, Velike Žablje, Vrtovin, Žapuže, Vipavski Križ. Običajno se položnice nanašajo na grobnino, vodarino, pa tudi na najemnino za uporabo raz-ličnih prostorov. Dodatna sredstva, ki bodo za ta sklep potrebna, bo ob-čina zagotovila z rebalansom prora-čuna za leto 2015.

Javni poziv za uporabo šotora v občini Ajdovščina za leto 2015

Občina Ajdovščina se je za zago-tavljanje boljših in nemotenih po-gojev izvajanja različnih prireditev v mesecu maju 2015, v Ajdovščini, odločila za celomesečni najem ve-likega prireditvenega šotora, ki bo stal v grajskem vrtu v Ajdovščini. Občina Ajdovščina želi s tem ukre-pom povečati število prireditev v mestu ter olajšati njihovo izvajanje. Namen tega je, pripomoči k oži-vljanju starega mestnega jedra ter v Ajdovščino privabiti večje število obiskovalce v / turistov.

PREDMET POZIVA: Predmet javnega poziva je oddaja

montažnega šotora, v velikosti 20m x 60m, skupaj z lesenim podom ter odrom v velikosti 40,5m2 ter dvema pagodama 5x5 m. Šotor bo posta-vljen v grajskem vrtu v Ajdovščini.

POGOJI ZA PRIJAVO:Na poziv se lahko prijavijo � zične

ali pravne osebe, ki imajo v mesecu maju v središču mesta Ajdovščina namen organizirati svoje dogodke.

Dogodki se morajo zaključiti najka-sneje do 23. ure.

ROKI IN NAČIN PRIJAVE:Vsi uporabniki morajo svojo

prijavo (skenirano podpisano, ži-gosano) za uporabo šotora oddati najkasneje do srede, 29. 04. 2015 na elektronski naslov obcina@aj-dovscina.si s pripisom sporočila »Vloga za uporabo šotora«. Poziv in vloga bosta objavljena tudi na sple-tni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

V kolikor do 29. 4. 2015 vsi ter-mini ne bodo zapolnjeni, bomo rok prijave podaljšali.

KONČNE DOLOČBEObčina Ajdovščina bo na podlagi

pravočasno prispelih vlog naredila rezervacije. Izbrane bodo vloge, ki po mnenju Občine Ajdovščina vse-binsko najbolj ustrezajo k dopolni-tvi ostalega dogajanja v Ajdovščini meseca maja. V primeru, da bosta potrebovala šotor na isti dan dve � zični ali pravni osebi se da šotor

uporabniku z bolj primerno vsebi-no.

Organizatorji prireditev / dogod-kov bodo oproščeni najemnine šotora, pokriti pa bodo morali vse ostale stroške povezane z organiza-cijo svojega dogodka (čiščenje po dogodku, varnost, ozvočenje,…).

Z vsemi uporabniki se pred upo-rabo sklene pogodba o uporabi šo-tora.

INFORMACIJEOb objavi javnega poziva so za od-

dajo šotora prosti termini: • od 4.5.2015 do 14.5.2015, • od 18.5.2015 do 21.5.2015, • od 25.5.2015 do 28.5.2015. Vse dodatne informacije v zvezi

z javnim pozivom dobijo zaintere-sirani na tel.št.: 05/365-91-59, mail janja.jazbar@ajdovscina.si (Janja Jazbar).

Številka: 351-9/2015Datum: 09.04.2015

ŽUPAN Tadej BEOČANIN

Okusi Vipavske 2015 in kulinarični mesec

S pomladjo na Vipavsko prihaja festival posebnih okusov, pred nami je namreč že 9. festival Okusi Vipa-vske, ki tudi letos nastaja pod okri-ljem Razvojne agencije ROD v sode-lovanju z vipavskimi vinarji. Drugi vikend v maju, natančneje v nedeljo 10. in v ponedeljek, 11. maja 2015 bo slikovito okolje renesančnega dvorca Zemono spet postalo kraj tisočerih okusov, priložnost za ljubitelje iz-jemnih vin in slastnih kulinaričnih doživetij.

Zgodbo Okusi Vipavske vodijo vi-pavski vinarji, kar 36 se jih bo letos predstavilo na festivalu. Obiskoval-cem bodo v okušanje ponudili več kot 100 različnih vrst vina, ki so ga vzgojili v svojih kleteh. Tudi tokrat pa se bodo na festivalu predstavi-li gostje, to bodo Štajerci s svojimi vini, kulinarično ponudbo in izdel-ki, ki jih bodo predstavili na tržnici. Ja, tudi letos bo pod arkadami dišeča in slastna tržnica z domačimi izdelki in pridelki, siri, mesninami, medom,

oljčnim oljem in pekovskimi izdelki.Sam festival pa bo pravzaprav le vr-

hunec dogajanja, saj so si organiza-torji letos zamislili kar cel kulinarič-ni mesec. Od 17. aprila do 17. maja bo 21 restavracij vzdolž Vipavske doline, od Vipave do Nove Gorice pripravljalo posebne festivalske me-nije. V slogu vipavskih dobrot bo to ponudba, ki najbolje predstavlja ob-močje v kulinaričnem pogledu. To pomeni, da bodo na krožnikih jedi, ki so pripravljene iz domačih pridel-kov in izdelkov, iz tistega, kar rado-darno ponuja naša dolina na svoji zemlji in tistega, kar znajo pridne roke iz vseh danosti izdelati.

Tako ne bodo manjkale obvezne vipavske zelenjavne mineštre, tudi jota, njoki, frtalje, mesne dobrote na tisoč in en način, znameniti vipavski štruklji in še in še. Enaindvajset re-stavracij bo v kulinaričnem mesecu pripravljajo te posebne festivalske menije, kar pomeni enain dvajset še-fov in prav toliko različnih pogledov

na to, kaj in kako je mogoče te do-brote pripraviti in ponuditi. Vedno pa na način, ki pomeni vrhunsko doživetje za vsakega sladokusca.

Med vsemi, ki so se odločili sode-lovati in prispevati svoj košček v tem strastnem mozaiku so tudi že pri-znani in poznani še� , kot je Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na Zemonu, Matej Tomažič iz Majerije na Slapu pri Vipavi, Tomaž Škvarč Lisjak iz Restavracije Mark, Alenka Kodele iz restavracije Gold Club v Ajdovščini in mnogi drugi. Morda je prav to priložnost, da jih na novo ali spet spoznate v njihovem najbolj ustvarjalnem pogledu.

Del festivala Okusi Vipavske je ve-dno namenjen spajanju hrane z vi-nom in tudi v mesecu kulinaričnih doživetij bo enako. Ob hrani, ki jo bodo ponujali v izbranih restavra-cijah, boste lahko okušali tudi vipa-vska vina, ki jih bodo domači vinarji predstavili na letošnjem festivalu.

Vabljeni, torej, na kulinarični me-sec, posebej pa na festival Okusi Vi-pavske na Zemono 10. in 11. maja. Vstopnina na festival bo 15 evrov, 5 evrov bo kavcija za kozarec, ob tem pa moramo posebej poudariti, da bodo imeli študentje in sommelierji poseben popust. Velja pa še obvesti-lo: svoj avtomobil lahko parkirate ob vojašnici v Vipavi, od koder vas bodo prijazno prepeljali na Zemono in nazaj. Dobrodošli.

Slovenija v malem v središču MilanaMed 21. in 22. marcem 2015 so

se slovenske turistične regije pred-stavile na promocijskem dogodku

EXPO GATE v središču Milana, ki napoveduje udeležbo Slovenije na svetovni razstavi Expo 2015.

Goriška regija se je kot turistična destinacija Smaragdna pot predsta-vila s kuharskim šovom regionalnih jedi na odru, s prikazom klekljanja idrijske čipke, obiskovalci so lahko na naši stojnici poskusili sir in pr-

šut ter našli veliko informativnega gradiva o regiji. Milančanom smo predstavili našo turistično ponud-bo ter jih povabili na Expo, ko se bomo v slovenskem paviljonu, ki ga je arhitekturno zasnovalo ajdo-vsko podjetje Sono arhitekti, pred-stavili v drugi polovici maja. TIC Ajdovščina

Št. 41 • 16. april 20156 Mladi

Na Univerzi v Novi Gorici smo gostili Pipistrelovega razvojnega inženirja dr. Tineta Tomažiča

V okviru znanstvenih večerov Univerze v Novi Gorici, ki enkrat mesečno potekajo v dvorcu Lanthi-eri v Vipavi, smo v mesecu marcu gostili dr. Tineta Tomažiča, mladega in uspešnega razvojnega inženirja iz podjetja Pipistrel d. o. o..

Dr. Tine Tomažič nam je predaval o tem »Zakaj je elektroletenje po-membno«. Uvodoma nam je pred-stavil kaj sploh pomeni elektrolete-nje. Kot pravi sam, »lahko o elektro-letenju govorimo pri letalih, ki imajo v svojem pogonskem sistemu na ne-kem mestu za prenos moči, energije uporabljeno električno energijo«.

V nadaljevanju predavanja nam je dr. Tomažič prikazal izdelavo elek-tričnih letal v podjetju Pipistrel med leti 2007 in 2014. Zgodovina elektro-letenja se je začela leta 1973 v Avstri-ji, leta 2007 pa so v podjetju Pipistrel izdelali prvo dvosedežno letalo Tau-rus electro. Kako se področje elek-tričnih letal hitro razvija je dokaz, da je le pet let pozneje, leta 2012, sledilo letalo Taurus G2, pri katerem so moč motorja povečali za 30 odstotkov, precej znižali težo letala, skrajšali njegov vzlet, izboljšali vzpenjanje in za 2,5-krat povečali višino letenja. Pomemben projekt za Pipistrel je v letu 2011 predstavljalo letalo Taurus G4, kjer so spojili dva Taurusa sku-paj, uporabili najmočnejši elektro-motor, ki je kadarkoli letel, in hkrati tudi največji baterijski sistem. Zma-

gali so na Nasinem tekmovanju za energetsko najbolj učinkovito letalo. Lani so izdelali letalo WATTsUP z izmenljivim baterijskim sistemom. Vgrajen ima tudi poseben tip pro-pelerja, ki pri spuščanju omogoča polnjenje baterij. Letalo je namenje-no letalskim šolam, saj se bo v nasle-dnjih letih moralo izobraziti od 100 do 150 tisoč novih pilotov.

V čem je težava elektroletenja in zakaj se s tem ne ukvarja več ljudi? Veliko težavo predstavlja trajanje poleta ter energija, ki jo je zelo tež-ko spraviti na tako majhen in lahek nivo. Prav tako pa električna letala še vedno dosegajo hitrost le med 100 in 200 kilometri na uro, kar je za premagovanje velikih razdalj pre-cej neuporabno. Kot primerjava, po-tniška letala letijo kar od 700 do 900 kilometrov na uro. Za prihodnost električnih letal dr. Tomažič napove-duje, da se bo oblika letala priredila električnemu pogonu. Letala bodo začela spreminjati obliko na zelo razburljive načine.

Kako bi bilo videti potovanje brez letališč oziroma kaj bi lahko bil ustreznik zračnega taksija? Daljno-vidni razvojniki odgovor vidijo v prevoznem sredstvu na električni pogon za enega človeka, ki bi lah-ko pristajalo tako kot helikopter in letelo kot letalo, vzletalo kjerkoli in letelo kamorkoli, v zraku pa bi lahko ostajalo približno pol ure in pri tem

preletelo razdaljo 100 kilometrov. »Mogoče je to tisto kar bo spreme-nilo način kako mi potujemo, ne iz velikih letališč, ampak lahko bi jim rekli mikroletališče«, je svoje preda-vanje sklenil dr. Tomažič.

Predavanju je sledil zanimiv pogo-vor med predavateljem in poslušalci, ki ga je moderiral prof. dr. Gregor Veble, izredni profesor za področje � zike na Univerzi v Novi Gorici in vodja raziskav v podjetju Pipistrel. Vrstila so se številna vprašanja. Na vprašanje, ali bo mogoče sesti na po-polnoma električno potniško letalo, je dr. Tomažič odgovoril: »Mislim, da nikoli, če bo gnano z baterijami. S hibridnim pogonskim sistemom v roku petnajstih let.« Pohvalil je Slo-venijo, ki je na letalskem področju poznana kot »Meka« električnega letenja. Ali je prihodnost elektrole-tenja na strani majhnih podjetij, ali imamo možnost poseči po vidnejših rezultatih pa odgovarja: »Da, v smi-slu, da znanje, ki smo ga pridobili, predamo večjim, ki ga bodo lahko boljše unovčili, kot bi ga lahko mi z našo infrastrukturo kadar koli zmo-gli. To ne pomeni, da bomo poraže-ni, to pomeni, da bomo lahko pono-sni na to, da smo soustvarjalci bo-dočnosti neke tehnologije.« Kaj pa o tem, ali so v elektroletenju glavne ideje že predstavljene ali smo še čisto na začetku, pravi razvojni inženir iz podjetja Pipistrel: »Snovalci letal se šele začenjajo zavedati, kaj električni pogonski sistemi omogočajo. Tra-jalo bo par let, deset let, da se bodo začeli zanimati za prednosti, ki jih električni pogonski sistem omogoča in dobili dovolj poguma to tudi pre-izkusiti«.

S svojim predavanjem je navdušil številne goste znanstvenega večera. Dr. Tomažiču se lepo zahvaljujemo in mu želimo veliko uspehov tudi v prihodnje.

Lepo vabljeni tudi na naslednji znanstveni večer, ki bo potekal 23. aprila. Prof. dr. Lawrence Banks nam bo predaval o virusih HPV (Humani papilomski virus). Andreja Leban

VABILO

Dodatne informacije: Andreja Leban, Stiki z javnostmi, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo imel

prof. dr. Lawrence Banks (vodja raziskovalne skupine Tumorska virologija na Mednarodnem centru za genetski inženiring in biotehnologijo - ICGEB)

z naslovom

Predavanje v okviru cikla »Znanstveni večeri« bo potekalo v četrtek, 23. aprila 2015, ob 19. uri v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Sledil bo razgovor s predavateljem, ki ga bo moderirala dr. Martina Bergant, docentka za področje molekularne in celične biologije na Univerzi v Novi Gorici.

Znanstveni večer bo potekal v angleščini. Vljudno vabljeni!

Humani virusi papiloma: od infekcije do nastanka raka

www.ung.si

Stanovanjske kooperative v Ajdovščini

Ajdovščina, 26. marec 2015; Mla-dinski svet Ajdovščina je v četrtek, 26. marca 2015, v baru Hiša mladih širši javnosti, predvsem pa mladim, predstavil stanovanjske kooperati-ve, kot eno od možnosti rešitve sta-novanjskega problema. Na samem dogodku sta bili predstavljeni dve iniciativi, ki se s stanovanjskimi ko-operativami v Sloveniji že ukvarjata. Hribec.si, medgeneracijska stano-

vanjska kooperativa, ki deluje na ob-močju Severne primorske in nam jo je predstavila gospa Lilijana Brajlih in Zavod Tovarna iz Novega mesta, ki je preučeval švicarski model sta-novanjskih kooperativ, ki nam jih je predstavil gospod Blaž Habjan, ko-ordinator delovne skupine za stano-vanjsko politiko pri mreži za prostor. Na dogodku pa je tekla beseda tudi o zadrugah in zadružništvu na splo-šno, z gostjo gospo Jadranko Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo iz Postojne.

Mladinski svet Ajdovščina bo v letu 2015, na podlagi Strategije za mlade, ki je bila sprejeta v januarju 2013 in obravnava tudi stanovanj-sko problematiko mladih, preučil možnosti vzpostavitve stanovanjske kooperative v Ajdovščini. Koopera-tiva ali zadruga je skupnost, v katero

se združujejo ljudje z istim ciljem, zagotoviti si najemniško stanovanje po ugodni najemniški ceni. Ampak tu ne gre samo za rešitev stanovanj-skega problema, temveč za način življenja v skupnosti, za katero se ljudje odločijo, za skupne prostore in aktivnosti, ki potegnejo za seboj ve-liko usklajevanja in dnevno interak-cijo med člani kooperative. S tem pa lahko pridemo do kvalitetnejšega ži-vljenja in ob enem stroškovno ugo-dnejšega bivanja. Spodbujena je ra-znolikost ljudi v posameznih bivanj-skih okoljih, ki pomembno prispeva k skladnemu družabnemu življenju, ki si ga v takih širših skupnostih tudi želimo. Spodbujanje socialnega ži-vljenja je sprejeto načelo številnih kooperativ.

Stanovanjska kooperativa v Slo-veniji še ne obstaja, razlogov za to

je najverjetneje več, od zakonoda-je, stanovanjske politike, do ljudi samih. Obstaja pa več iniciativ, ki preučujejo možnosti in se trudijo za vzpostavitev stanovanjskih koo-perativ v Sloveniji. Ena izmed njih je tudi Hribec.si, medgeneracijska stanovanjska kooperativa, ki deluje na območju Severne primorske in preučuje različne možnosti vzposta-vitve stanovanjskih kooperativ, tudi na način povezovanja zapuščenih posesti in kmetij, praznih objektov v regiji ali na način gradnje novih stanovanj oziroma sosesk. Njihova dodana vrednost je povezovanje sta-rejše z mlajšo generacijo, izmenjava izkušenj in delovanje v sožitju. ‚‘Do realizacije stanovanjske kooperative še ni prišlo,‘‘ je povedala gospa Lili-jana Brajlih, ki nam je Hribca pred-stavljala. ‚‘Kot velik uspeh pa lah-ko štejemo, da nam je uspelo našo iniciativo uvrstiti med prednostne projekte naše regije v Regionalnem razvojnem programu Severne pri-morske 2014-2020, ki so bili na Seji sveta regij potrjeni.‘‘ je še povedala, kar pomeni večjo možnost za pri-dobitev � nančnih sredstev za zagon projekta.

Na predstavitvi nam je Blaž Habjan predstavil švicarski model stano-vanjskih kooperativ, po vzoru kate-rega bi lahko stanovanjske koopera-tive zrasle v Sloveniji, vendar bi bilo prej potrebno preko nešteto ovir, ki otežujejo vzpostavitev stanovanjskih kooperativ v Sloveniji. ‚‘V Švici so te kooperative del stanovanjskega načrta kantona in poudarjajo pred-nosti življenja v skupnosti, znotraj katere se kooperativa gradi, kot so manj razpršena gradnja, manj sive ekonomije, večja mobilnost, lažje izvajanje stanovanjske politike in si-nergija,‘‘ je poudaril. V Sloveniji pa velik problem predstavlja najemni-ška politika in visok procent lastni-

ških stanovanj, česar tudi Nacionalni stanovanjski program, ki je trenutno v procesu usklajevanja in sprejema-nja ne bo bistveno spremenil.

Na sami predstavitvi je beseda tekla tudi o zadrugah in zadružništvu, ki nam ga je predstavila gospa Jadranka Vesel in izrazila zaskrbljenost nera-zvitosti, nedovzetnosti in nizke za-poslenosti v zadružnem sektorju na splošno v Sloveniji. Vzroke je moč iskati v več različnih smereh, v zako-nodaji, pri odločevalcih (Občinah in državi), ki so nedovzetni in neodziv-ni, ter v samih ljudeh, med katerimi tako težko prihaja do sodelovanja in povezovanja. Slovenija ima namreč med 22.000 in 24.000 praznih sta-novanj, ki jih DUTB verjetno ne bo imela komu prodati. ‚‘In tu se odpira prostor za razmislek,‘‘ je prepričana Jadranka Vesel, ‚‘vendar mora biti ta hiter in učinkovit saj so ta stanova-nja vsako leto bolj degradirana.‘‘ Na voljo je sicer več možnosti, pravi, je pa nujno združevanje ljudi in pritisk na javno sfero, Občine in državo.

Vsi prisotni na dogodku pa so si bili enotni, da je povezovanje ključ-nega pomena, delovanje skupaj in za skupno dobro, ker le tako nam bo uspelo. Vsi trije namreč opaža-jo, da ne znamo sodelovati med se-boj. Potrebno pa bo še veliko dela, da se bo spremenila tudi miselnost ljudi. In prav to želi Mladinski svet Ajdovščina, povezati skupino ljudi, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in si želijo živeti v skupno-sti, kot so stanovanjske kooperative ter s pomočjo Občine v prihodnje vzpostaviti stanovanjsko kooperati-vo v Ajdovščini, ki bo nudila dom in življenje v skupnosti skupini, ki je v taki skupnosti pripravljena živeti.

Torej vabljeni, da nam pišete na e-mail naslov: helena.harej@msa.si. Mladinski svet Ajdovščina

Št. 41 • 16. april 2015 7Podjetno

Ste kdaj slišali za rojene umetnike in športnike? Rodimo se z določenimi genskimi zasnovami, ki nam omogočajo, da smo boljši od drugih. Nekateri vidijo bolje, drugi imajo boljši posluh, tretji so hitrejši in imajo boljšo koordinacijo. Vse to drži. Ampak ali nas to tudi zaznamuje do te mere, da si ne bi uspeli izbrati lastne karierne poti? Namenoma sem izbral to vprašanje, da izpostavim drugo, zelo podobno: so podjetniki rojeni ali narejeni?Če brskamo po spletnih medijih, ki so preplavljeni z vsebinami o

podjetništvu, naletimo na članke, ki opisuje lastnosti podjetnikov. Včasih na isti spletni strani najdemo celo nasprotujoče si ugotovitve: 25 skupnih karakteristik podjetnikov, 5 ključnih karakteristik, ki jih imajo podjetniki, 7 vrlin podjetnikov, 5 skupnih karakteristik uspešnih podjetnikov; vse to so naslovi, ki skušajo defi nirati podjetnika.Strast je ključna. Omogoča nam, da prehodimo »dodatni kilometer«. Da po

8 urah dela vzamemo knjigo, ki govori o isti temi in znanje nadgradimo. Da se usedemo za računalnik in napišemo nekaj dodatnih vrstic programske kode in poskušamo izboljšati program. In ob vsem tem verjamemo, da bomo dosegli nekaj več; lahko celo verjamemo v to, da bomo izboljšali svet! Zakaj pa ne? Strast nam pomaga preko težkih trenutkov; pa naj bo to fi nančni primanjkljaj ali preprosto jutranje vstajanje. Strast rodi vztrajnost. In lahko trdimo, da ima vsak izmed nas določeno strast; do hrane, do starih razglednic, do potovanj, do robotov ali fotografi je in je pripravljen vztrajati, dokler ne najde pravega recepta, pravega trenutka za fotografi jo.Vizija. Ko lahko vidimo tisto, česar še ni. Podjetniki morajo imeti vizijo, da

si lahko predstavljajo, kakšno bo njihovo podjetje v prihodnosti. Kaj bodo ljudje potrebovali? Kakšno bo preživljanja aktivnega časa v prihodnosti in kako razvijati produkte, da bodo temu ustrezali? Kršenje (preseganje) pravil (ne zakonov): podjetniki se soočajo s

konvencionalno miselnostjo. Z nečim ustaljenim - tako smo delali prej in tako bomo delali zdaj. Pa je to prav v času sprememb? Družba postaja bolj ozaveščena o zdravi prehrani. Temu so se proizvajalci prilagodili in dajejo več poudarka na razvoj in tudi oglaševanje živil, ki lahko doprinesejo k zdravju. In s kršenjem (preseganjem) ustaljenih norm se srečujemo iz dneva v dan. Naš način oblačenja je drugačen, ko se odpravimo »v mesto«. Tudi v trenerki je danes še sprejemljivo. Pa leta nazaj ni bilo. Bolj skrbno ravnanje z viri: podjetnik nima neomejenih sredstev. Tu mislim

fi nančne, pa tudi preostale kot je infrastruktura, sodelavci ipd.. Znati mora oceniti, kaj lahko naredi s tem, kar ima. Koliko denarja bo prejel po opravljeni storitvi ali prodanem produktu in koliko ga bo porabil, da bo posel lahko živel in se razvijal? In ta »proračun« ima vsak izmed nas. Koliko bomo porabili za ogrevanje, kakšen računalnik bomo lahko kupili in kakšen bo naš naslednji avto, da bomo lahko zanj plačali zavarovanje, gorivo, vzdrževanje? Biti všečen, sprejemljiv: z ljudmi je treba znati. To so podjetnikovi

poslovni partnerji, fi nančniki, stranke. Zaupanje pridobimo s časom, a ga z nespametno potezo hitro izgubimo. Če želimo, da se naše stranke vrnejo, moramo nuditi dobro storitev. Samo enkrat bomo nekomu prodali »slabo robo« in posledično mnogo manj, saj se slab glas hitro širi. V življenju se vsi trudimo biti všečni: v službi, šolskih klopeh, na ulici. Nihče ne želi biti nepriljubljen. Prilagodljivost. Včasih preprosto ne gre. Vlagali smo čas, sredstva in ostale

vire v nekaj, kar na trgu ni uspelo. Nekateri izumi so takšni, da omogočajo hiter razvoj v drugo smer. So osnova, ki jo potrebujemo za končen produkt. So kot temelji, na katerih lahko zgradimo hišo, garažo ali postavimo tržnico. Kar se pač bolj izplača. In prilagodljivi smo vsi. Ko pada dež, se temu primerno oblečemo - odpovemo se najboljšim čevljem, petkov večer obtičimo doma. Sposobnost načrtovanja, sposobnost vpijanja novih spoznanj, iniciativnost,

osredotočenost na rezultate, sposobnost načrtovanja in analiziranja, vodstvene sposobnosti, močan karakter in še bi lahko naštevali. Vse te značilnosti lahko najdemo tudi v nas samih. Potrebne so prave okoliščine. Menim, da »se podjetniki naredijo«, ustvarijo pa jih okoliščine. Če nas vzgaja podjetnik, je večja verjetnost, da bomo imeli bolj izrazite značilnosti in miselnost, ki bo poskrbela za poklicno pot podjetnika. In ta vzorec je opazen. Toda, če nas ne vzgaja podjetnik, to še ne pomeni, da sami nismo tega sposobni. Le okoliščine morajo biti prave, da vzbudijo vrline. Določene genske zasnove olajšajo pot, a same po sebi še niso dovolj.

Tomaž Bizjak

»Ta pa je rojen športnik«

Zavihali hlačnice, pa tudi rokave

V podjetju Pipistrel predvsem razmišljajo o letenju, svojevrstno naključje pa je njihove strokovnja-ke spustilo tudi na trdna tla. Posta-vljeni so bili namreč pred poseben izziv – na Pipistrel se je obrnil Ma-tej Vidmar, ki je na vojaških vajah na Blokah stopil na mino ter ostal brez večjega dela stopala. Pomagal si je na različne načine, lani pa je po naključju prišel do informaci-je o izdelovalcih silikonskih stopal. Standardno nadomestno stopalo mu je precej izboljšalo kvaliteto hoje, še vedno pa ni bilo najudobnejše. Zato se je obrnil na Pipistrel z željo, da bi mu s pomočjo 3d tiskalnika izdelali kopijo zdrave noge, ki bi mu bila po-polnoma prav.

Pipistrel za načrtovanje in izdelavo

letal uporablja najsodobnejšo teh-nologijo na področju hitrega proto-tipiranja ter povratnega inženirstva. S 3d skeniranjem s pomočjo laser-skega 3D brskalnika so Pipistrelovi razvojni inženirji posneli stopalo, ga zrcalno obrnili in pripravili za na-daljnjo gra� čno obdelavo. Pipistre-lov razvojni oddelek je vešč vseh vrst 3D modeliranja v različnih progra-mih. Sodobni 3D tiskalnik pa obli-kuje do milimetra natančno in izde-la ali izreže tudi do 7 metrov velike prototipe ali kalupe. Vse te storitve podjetje izvaja tudi za trg.

Po uspešno opravljeni nalogi pa je prišlo še povabilo Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF, ob 4. aprilu, mednarodnem dnevu boja proti minam, za sodelovanje v

kampanji Posodi svojo nogo. ITF je podjetju postavila nov izziv – zbrati celoten kolektiv za fotogra� jo z dvi-gnjenimi hlačnicami, v znak podpo-re akciji. Še eno naključje je hotelo, da so ravno v tem času izdelali jubi-lejno 700. letalo, ki je na fotogra� ji pred kolektivom z zavihanimi hlač-nicami.

Imajo pa na Pipistrelu v teh dneh pošteno zavihane rokave – tovarna letal v Gorici vidno raste. Podjetje je ob vseh ostalih uspehih in prizna-njih postalo eno do »petdeset veliča-stnih«, po izboru bonitetnih hiš i in Dun Bradstreet, ki sta tudi letos ob-javili seznam 50 najbolje ocenjenih slovenskih družb.

Prihodnost podjetništva je v globalnih idejah V Mladinskem centru Hiša mladih

Ajdovščina se je od marca letos zvr-stilo že kar lepo število dogodkov v vrsti dejavnosti, ki potekajo pod po-menljivim naslovom Džob – Obesi brezposelnost na klin. Dogodki, pri katerih pomaga tudi razvojna agen-cija ROD, imajo skupen cilj: preko sproščenih pogovornih večerov in atraktivnih delavnic pomagati mla-dim, ki se odločajo za samostojno pot v podjetništvu. Končna postaja projekta Džob pa je odprtje cowor-king prostorov v Hiši mladih v me-secu aprilu, torej prostora, kjer se bodo lahko srečevali ter skupaj so--delovali različni mladi podjetniki.

Med zanimivimi dogodki je po-trebno izpostaviti pogovorni večer na temo Kickstarter projektov Ze-nEgg ter Hexapad. Dva zanimiva go-sta, Gašper Premože, idejni oče »zen jajčka« ter Tomaž Jug, podpisan pod heksagonalno računalniško tablico, sta obiskovalcem razkrila marsika-teri pogled na dogodivščino, ime-novano crowdfunding oz. množično � nanciranje ali kar množicanje. Sle-dnje je trenutno v globalnem razma-

hu, sicer pa je to sistem, ki omogoča manjšim podjetjem, inovatorjem, lastnikom zagonskih podjetij, ipd., da svoj produkt preko medijskih portalov, namenjenih množičnemu � nanciranju, predstavijo svetu ter upajo, da njihova ideja zbere dovolj sredstev za uresničitev. Kickstarter deluje po striktnem sistemu »vse ali nič«, kar pomeni, da si mora projekt najprej določiti zahtevano višino zbranih sredstev, v primeru, da te ne doseže, pa ne dobi ničesar.

Tudi kampanja, ki oglašuje izdelek na platformi za množično � nanci-ranje, je skrbno pripravljen sistem, ki zelo natančno predvideva mar-ketinške cilje. Še tako dober izdelek se brez izjemne predstavitve ne bo prodal, ljudje pa vedno radi kupujejo dobro zgodbo, ki se plete okoli izdel-ka. Navadno je priprava trdo delo, ki zahteva mesece priprav in raziskav trga. Včasih kampanja doseže svoj cilj in nekateri projekti dosežejo zah-tevana sredstva nenavadno hitro, po podatkih iz leta 2013 pa je uspešnih le 44% idej.

Uspešna zgodba, ki je vzklila in do-

segla svoj cilj brez pomoči množič-nega � nanciranja, pa je zgodba siste-ma Carlock. Tega je razvil Matej Per-šolja, po izobrazbi inženir računalni-štva iz Vrtovina, ki je skupaj s sošolci s faksa ustanovil zagonsko podjetje, ki je razvilo sistem za spremljanje osebnega vozila preko telefonske aplikacije. Svojo idejo je predstavil tudi v silicijevi dolini, domovanju največjih tehnoloških podjetij na svetu, kot so Google, Twitter, Adobe, HP in drugi. Sedaj je na lovu za in-vestitorji. Pravi, da slednje prepriča dobra ideja, pa tudi energija tistega, ki jo predstavlja. Sicer se udejstvuje tudi kot podjetniški mentor na do-godku Startup vikend, kjer ga še po-sebno veseli spremljanje mladih idej, ki se lahko razvijejo v potencialno zelo uspešne podjetniške zgodbe. Pravi, da je prihodnost gotovo v glo-balnih idejah, na svojih poteh med Združenimi državami, Anglijo in Slovenijo pa nikoli ne pozabi omeni-ti, da prihaja iz Vrtovina. Hana Karim

Občina Ajdovščina z evropsko nagrado GENiYOUTHMreža lokalnih oblasti za jugo – vzhodno Evropo (NALAS) nagrade podeljuje za primere dobrih praks vključevanja mladih

in žensk v lokalno politiko v tem delu Evrope. Ajdovska občina je nagrado prejela za Lokalno strategijo za mlade. Komisija je v obrazložitvi zapisala, da je občini skozi pobudo uspelo ustvariti trajnostno podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti, ki se jih � nancira skozi občinski proračun in imajo konkretne rezultate. Skozi ukrepe je občini Ajdovščina uspelo motivirati in vključiti mlade za vključevanje v oblikovanje lokalnih politik, za soodločanje in izboljšanje postopkov tako, da so občinske politike merodajno oblikovanje v podporo mladim. Občina Ajdovščina je skozi implementa-cijo strategije izkazala številne merljive rezultate. Uvrstitev med prejemnike nagrad omogoča širitev primerov dobre prakse tudi na druga okolja po Evropi in pridobivanje sponzorskih sredstev. Poleg Ajdovščine so nagrado prejele še Mestna občina Maribor, Elbasan iz Albanije, Petrovo iz BiH in Konferenca občin iz Srbije.

Št. 41 • 16. april 20158 Iz naših krajev

Sredi maja vabljeni med šmarenske griče

V Šmarjah na Vipavskem sredi maja tradicionalno pripravljamo praznik Med šmarenskimi griči, ki bo spomeniško zaščiteno jedro vasi tudi letos odel v razstavo Eks-tempora med šmarenskimi griči, se sprehodil z osličkom Sivkom Čez Školj in Tibot, okušal najboljša do-mača vina na vinski degustaciji in se zabaval na kmečkih igrah.

Šmarenske gase najbolj omamno zadišijo meseca maja, ko zacvetijo glicinije. Tedaj se tudi odenejo v naj-lepše barve, zato tedaj prav posebej vabijo k prijetnim sprehodom. To je le eden od razlogov, da vas sredi maja že šesto leto vabimo med šmarenske griče, ki skrivajo toliko lepega. Leto-šnji praznik Med šmarenskimi griči pripravljamo 8. in 10. maja. V petek, 8. maja, ob 19. uri bomo v strnje-nem delu vasi Šmarje ob vaški cer-kvi Marijinega imena najprej odprli

edinstveno umetniško razstavo del, nastalih na 5. Ekstemporu med šma-renskimi griči, sledila pa bo vinska degustacija nagrajenih domačih vin, ocenjenih s strani strokovne enolo-ške komisije. V nedeljo, 10. maja, vas vabimo, da se skupaj z nami in osličkom Sivkom podate na pot Čez Školj in Tibot. Letos bo start šestega pohoda ob 9. uri zjutraj pri turistič-no-informativni točki v Šmarjah, od koder se boste pohodniki odpravili na pohod po trasi med šmarenskimi tolmuni na potoku Rakelč čez lesen most po stari poti do zaselka Hrastje. Tam bo sledil prvi postanek s sladki-mi dobrotami domačih gospodinj na kmetiji Simončič, kjer še vedno upo-rabljajo štirno iz leta 1800. Nato vas bo pot peljala do zaselka Jakulini, kjer si bo mogoče ogledati rojstno hišo in klet duhovnika in strokov-nega pisca Matije Vertovca. Sledil bo

spust med vinogradi do zaselka Po-tok in postanek ob domačem kruhu, nato pa zopet vzpon na Tibot, kjer bo ob 11. uri potekala sveta maša na prostem na ostankih cerkvice sv. Teobalda. Sledil bo spust do Vrtovč s slastnim postankom pri članicah TD Vrtovče, nato pa še vzpon na najvišji vrh pohoda- Školj, ki s 418-imi me-tri nadmorske višine nudi prečudo-vit razgled na Vipavsko dolino in čez Kras vse do morja. Od tam se boste pohodniki skozi spomeniško zašči-teno jedro vasi Šmarje, kjer si boste lahko ogledali razstavo na prostem 5. Ekstempore med šmarenskimi griči, vrnili na izhodišče pohoda. Tam bo v prostorih podružnične šole na ogled še razstava o zgodovini šole, ob izhodišču pohoda pa bo po-hodnike čakala tržnica z domačimi izdelki. Ob 14. uri za gasilskim do-mom v Šmarjah pripravljamo zabav-ne kmečke igre, na katerih se bodo pomerile ekipe iz sosednjih vasi in skrbele za smeh in dobro voljo preko popoldneva.

Pohod bomo člani TD Vinoreja Šmarje pripravili v vsakem vremenu, otvoritev razstave pa bomo v prime-ru dežja prestavili. Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami podoživite pomlad med šmarenskimi griči.

Več o dogajanju lahko spremljate na naši spletni strani http://vinore-ja-smarje.nvoplanota.si ali na naši facebook strani https://sl-si.facebo-ok.com/TuristicnoDrustvoVinoreja-Smarje

Pinele v dobri družbi

Na Planini je na velikonočni pone-deljek že desetič potekalo Druženje s pinelo, ki je tudi letos navdušilo z raznolikostjo okusov. V uvodnem delu je obiskovalce pozdravila in nagovorila Vipavska vinska kraljica ga. Anja Kodele, za strokoven uvod v druženje s to domačo vipavsko sorto pa sta poskrbeli sodelavki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Ga. Mojca Mavrič Štrukelj je spre-govorila o značilnostih sorte pine-la, vinski letnik 2014 in z njim tudi sorto pinela pa je orisala ga. Tamara Rusjan in tako pripravila odlično podlago za degustacijo pinel šestnaj-stih pridelovalcev iz celotne Vipa-vske doline. Vinarji so ponudili več kot dvajset pinel različnih letnikov in načinov pridelave, ki so obisko-valce navdušile z intenzivno cvetico

in prijetno svežino.V kulinarični delavnici so udele-

ženci spoznavali in odkrivali doma-če okuse. Planinske pinele so tokrat spremljale domače, tradicionalne planinske jedi, ki so jih pripravile članice Društva gospodinj s Planine. Spomladansko obarvane jedi, ki so jih gospodinje pripravile po starih receptih in jim dodale sodobni pri-dih, so skupaj s pinelami ustvarile novo zanimivo harmonijo okusov.

Za vse obiskovalce in ljubitelje pinel pa so članice Društva go-spodinj s Planine pripravile tudi pogostitev, domačo posebnost - bleke s pečenko. In tako se je ob prijetni glasbi, odlični kulinariki in s pinelo v kozarcu zaključilo še eno lepo druženje na Planini. Špela Štokelj

foto

: Mat

ic S

lem

ič

Mala gora prekrita s pohodniki

Po vetrovni in deževni veliki noči je velikonočni ponedeljek radodar-no postregel s soncem. Malo goro so prekrili pohodniki, ki so se tja

zgrinjali z vseh smeri, največ prav z izhodišča v Kamnjah.

18. velikonočni pohod na Malo goro je minil v krasnem sončnem

vremenu, razgledi so segli daleč, vse do morja. Organizatorji – planinska sekcija Kamnje – pa so poskrbeli še za odlično vzdušje ter postregli s tra-dicionalno malico – polento s koše-nino in kislim mlekom. Pohodnike so pozdravili predsednik sekcije Ka-mnje, pa predsednik PD Ajdovščina in predstavniki mnogih planinskih društev, ki se že vrsto let udeležuje-jo pohoda. Za kulturni program so poskrbeli oktet Castrum in doma-či harmonikaši. Nagrajena sta bila najmlajša in najstarejši udeleženec pohoda.

Nagrada za vse, ki so po obilju ve-likonočnih praznikov zlezli na Malo goro, pa je bilo resnično odlično vzdušje in lepo vreme.

Na šalam pohodu od Soteske do Školja

Na sončno nedeljo, 29. marca 2015, sem se s prijateljico Marijo udeležila pohoda Od soteske do Školja ali kot ga domačini imenujejo Šalam po-hod. Na startnem mestu v Črničah so pohodnike domačini postregli s čajem, sokom in seveda so za po-kušino rezali tudi šalam. Salame so pohodniki lahko tudi kupili.

Pot se vije po malo znani in še manj obiskani naravni soteski, skozi kate-ro teče hudournik Ravenščak. Ima slikovite slapove in kaskade, manjše in večje tolmunčke. Najvišji slap je visok skoraj 10 m.

Iz Tabora (375 m) se lepo vidi Vipavska dolina, z lepo ureje-

nimi vinogradi in polji ter aku-mulacijsko jezero Vogršček. Vlasta Ferjančič

22. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2015V soboto, 9. Maja, se bodo po ce-

stah Vipavske doline in obronkih ponovno zapodili starodobniki, na že 22. rallyu starodobnih vozil Vipa-vska doline.

Ljubitelji avtomobilske tehnične dediščine boste svojo radovednost lahko najbolje potešili na startnem mestu, ki bo letos na parkirišču za starim mlinom v Ajdovščini. Tu se bodo starodobniki zbirali vse od 8. ure naprej, ob 10. uri pa bo start tu-rističnega rallya. Udeleženci dirke bodo nato uživali na 35-kilometrski panoramski vožnji skozi podeželje

Vipavske doline in njenih obronkov, s krajšimi postanki in ogledi zna-menitosti. Okoli 14. ure pa se bodo

vrnili nazaj v Ajdovščino, pred hotel Gold Club, kjer bo potekalo zaključ-no srečanje.

Št. 41 • 16. april 2015 9POZOR!

Pazite pri kurjenju!

Pred nami je kresni večer, opo-zorila v nadaljevanju pa veljajo tudi za spomladanska čiščenja in kurjenja v naravi. Pazite pri kurjenju! Spomladansko son-ce je močno osušilo naravo! Če boste o svojih namenih predhodno obvestili gasilce, vam bodo hvaležni, saj poznajo moč ognja in razumejo njegovo delovanje. Pri kurjenju se držite vseh varnostnih navodil in ne odhajajte od ognja, dokler se ne prepričate, da je zares ugasnil!

Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju v 3. členu pred-pisuje ureditev kurišč v naravnem okolju. Ta morajo biti obdana z ne-gorljivim materialom, oziroma vsaj meter od zunanjega roba očiščena

vseh gorljivih snovi. Kurišče mora biti ves čas trajanja kurjenja nad-zorovano s strani polnoletne osebe, po končanem kurjenju pa je treba ogenj popolnoma pogasiti. Ob vetru z močjo 20 km/h, oziroma sunkih z močjo 40 km/h, je treba s kurjenjem takoj prenehati.

4. člen te uredbe navaja prepovedi, med katerimi je med ostalimi dobro znanimi prepovedmi (požiganje, odmetavanje gorečih predmetov, uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi), pod 2. točko navedeno tudi, da je v posebej ogro-ženih gozdovih prepovedano upo-rabljati odprt ogenj. Nikoli torej ne kurite v kraških gozdovih, prav tako ne kurite odpadkov.

Če ste si za vaše kresovanje zagoto-vili požarno stražo, potem se lahko prepustite magičnemu uživanju ob ognju. Vsi ostali pa pazite, da ne bo-ste pametnejši od ognja! Preventiv-no pa le sporočite na GRC, 05 3662 482, kje in kdaj nameravate kuriti – nikoli ne veste, kdaj takšna infor-macija lahko reši večjo katastrofo. In – če menite, da je morebitna ka-zen največje zlo, ki vas lahko doleti, pomislite na posledice ognja, ki vse prehitro lahko uide, kar ima lahko zelo tragične posledice.

Previdno torej z ognjem, da bo uži-tek ob kresu , ali pa ob lepo očiščeni parcelici, popoln.

Požar v Budanjah, 5. april 2015, tega dne je bila zaradi premočne burje zaprta celo avtocesta, gasilci pa so imeli s krotenjem ognja nemalo preglavic.

Okrogla miza: Vloga lovskih družin in lastnikov gozdov pri zagotavljanju požarne varnosti

Vabimo vas na okroglo mizo na temo požarne varnosti, ki bo pote-kala v sredo, 22.4.2015, ob 17:00 v veliki sejni sobi na sedežu Občine Ajdovščina.

Občina Ajdovščina je partnerica v projektu Holistic, ki ga so� nanci-ra Jadranski čezmejni program IPA 2007-2013. V projektu je združenih 20 partnerjev iz 8 držav Jadranske regije. Glavni cilj projekta je zmanj-šati število in omiliti posledice goz-dnih požarov, zaščititi ljudi, njihovo premoženje in okolje ter izboljšati ozaveščenost o pomembnosti pre-ventive na področju požarne varno-sti.

V okviru projekta Holistic bo Ob-čina Ajdovščina izvedla več izobra-ževanj, konferenc in okroglih miz. Prva izmed teh bo obravnavala vlo-go lovskih družin in lastnikov goz-dov pri preprečevanju in obvladova-nju požarov v naravi in bo potekala v sredo, 22.4.2015, ob 17:00 v veliki sejni sobi na sedežu Občine Ajdo-vščina.

Posebej vabimo vse predstavnike lovskih družin in lastnike gozdov, da se okrogle mize udeležijo, saj so ključni akterji pri zagotavljanju po-žarne varnosti in uspešnem prepre-čevanju požarov v naravi.

Za več informacij o okrogli mizi in projektu Holistic pišite na e-naslov holistic@ajdovscina.si ali pokličite na telefonsko številko 05 365 91 13.

Matija Vertovec aktualno o burji

V sklopu projekta Wind Risk, v katerem poleg Univerze v Ljubljani, Splitu in Dortmundu sodeluje tudi občina Ajdovščina, se bo med dru-gim ocenilo ogroženost pred hudim vetrom z različnih vidikov tveganj za lokalno prebivalstvo, promet, objek-te, gozdove… Sestavni del ocene bo tudi pregled zgodovine pojavljanja vetra na območjih projektnih par-tnerjev: občine Ajdovščina, osrednje Dalmacije in severnega Porenja-Ve-stfalije.

Ko govorimo o zgodovinskih po-datkih o burji v Vipavski dolini, je vsekakor potrebno osvetiti pisanje lokalnega veljaka Matija Vertovca. Njegov prispevek »Ipavska bórja« iz leta 1852, objavljen v Slovenskem berilu za drugi gimnazijalni razred,

je nastal na podlagi »42 letnih sku-šinj« 1. Vertovec že v uvodu nazorno prikaže vlogo burje v naši dolini: »Ipavsko dolino so od nekdaj čislali raj krajnske dežele. Da bi se pa njeni prebivavci, vživajoči take rajske sla-dnosti, ne prevzeli in posvetne min-ljivosti se spomnili, jih borja večkrat hladi.« 2

Vertovec, sredi 19. stoletja, opisuje tveganja s katerimi se sooča lokal-no prebivalstvo, ob pojavu hude burje na sledeč način: »Če je pa zelo huda, se primeri, da razmeče kamnje s korci vred, in ko bi kaj tackega člo-veku na glavo priletelo, bi utegnil na mestu mertev ostati«3 ali »popotnik, preveč na lahko oblečen, bi utegnil, ako ga huda borja naglama zadene, zmrzniti.«4 O problemih, ki jih burja povzroča v prometu, dalje piše: »Nar več nesreč se primeri pa po cestah in vozeh, zakaj ni ga tako velicega in težkega voza, da bi si ga borja, ako ji je na čelu, ne upala zverniti.«5 in »Če pa iz zastave bolj sneži, pometa borja po več dolininih krajih sneg do čiste-ga, ga spravlja v zatišje, napravlja iz njega velike zamete, kteri se na cestah ne dajo nikakor skidati, dokler borja

1 Matija Vertovec, »Ipavska bórja«, v Slovenskem berilu

za drugi gimnazialni razred (Ljubljana, 1852), 114.

2 Vertovec, 114.

3 Vertovec, 116.

4 Vertovec, 116.

5 Vertovec, 117.

terpi.«6 Vertovec podaja lep primer tipične škode na objektih, izposta-vljenih močni burji: »Prek cerkvenih oken beži kakšenkrat s tako naglostjo, da… šipe izpahne in jih zdrobi.«7 Vertovec opisuje gozdove oz. drev-ja, ki so izpostavljeni hudi burji: »…vse drevje… je proti jugozahodu ober-njeno; hrast…, je od borje uvit – ima pokice po lesu, da ni priden za doge, je mlinčast ali vetrenčast kot plenjivo železo.«8 Posebno pozornost Verto-vec posveča tudi sami naravi poja-vljanja burje in škodi v kmetijstvu, ki jo povzroča.

V nazornih in prav sodobnih na-vedbah, starih več kot 150. let, Ver-tovec opozarja na problem pojava burje in njegove posledice. Prav tako projekt Wind Risk opozarja na po-trebo po boljšem poznavanju narave pojavljanja burje, vse z namenom učinkovitejše preventive.

6 Vertovec, 115.

7 Vertovec, 116.

8 Vertovec, 117.

»With the contribution of the Civil Protection Fi-

nancial Instrument of the European Union«

Priporočila ob čistilnih akcijah

S pomladjo prihaja čas vsakovr-stnega pomladanskega čiščenja.

Ponovno bomo čistili tudi svo-jo okolico. Za vse, ki se bomo lotili čiščenja v naravi, na igriščih, poteh, sami okrog svojega doma, ali pa se bomo udeležili organizirane čistilne akcije, navajamo nekaj priporočil: najpomembnejša je naša varnost, zato se primerno oblečemo in obuje-mo ter zaščitimo roke s primernimi rokavicami; priporočljive so usnjene delovne rokavice ali rokavice iz čvr-stejšega blaga, ojačane z gumo ali usnjem;

- pri pobiranju odpadkov lahko naletimo na ostre predmete (npr. odprte pločevinke, razbito steklo...), s katerimi ravnamo še toliko bolj previdno, da preprečimo vreznine ali vbode;

- če naletimo na injekcijsko iglo, jo z orokavičeno roko previdno po-beremo in odložimo v plastenko iz trde plastike. Plastenko nato dobro zapremo s pokrovčkom. Oddamo jo organizatorju čistilne akcije. Če čistimo sami, zaprto plastenko od-damo pooblaščenemu zbiralcu. Če je poleg igle tudi tulec, v nobenem primeru igle ne poskušamo pokri-vati s tulcem. Otroke poučimo, da se odvrženih igel ne dotikajo in da o najdbi obvestijo odrasle.

Če bi prišlo do vboda, iztiskamo kri ob vbodu in pustimo, da kri teče. Rane ne sesamo. Če imamo možnost, izpiramo z mlačno teko-

čo vodo ali s � ziološko raztopino vsaj 10 minut, nato vbodeno mesto prelijemo ali obrišemo z alkoholnim razkužilom za kožo, ki naj učinkuje, dokler se ne posuši (2 do 3 minute). Rano sterilno obvežemo in odidemo do osebnega zdravnika;

- če naletimo na nevarne odpadke, kot so posode s kemikalijami, poso-de ali steklenice z neznano vsebino ali kakršnekoli druge odpadke, ki bi lahko bili nevarni, upoštevamo navodila organizatorja čistilne ak-cije. Če čistimo sami, jih oddamo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov. Če ocenimo, da bi bilo premeščanje takih odpadkov nevar-no, kraj le označimo in o tem sporo-čimo organizatorju. Če čistimo sami, sporočimo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov;

Azbestnih odpadkov (salonitne plošče, kosi azbestno cementnih cevi, vinaz plošče, azbestne opeke, fasadne plošče, azbestni izolacij-ski materiali ...) ne pobiramo, niti manjših količin, če nismo posebej ustrezno opremljeni. Azbestna vla-kna so rakotvorna, njihovo vdihava-nje predstavlja veliko nevarnost za zdravje;

- med delom ne kadimo in ne uži-vamo hrane;

- priporočljivo je, da smo cepljeni proti klopnemu meningoencefaliti-su;

- upoštevamo tudi ostala navodila organizatorja čistilne akcije.

Št. 41 • 16. april 201510 Razpis

Občina Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/2014) in Pravilnika o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 70/2014) objavlja

Javni razpis za dodelitev nepovratnih fi nančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Ajdovščina v letu 2015

I. IME OZIROMA NAZIV IN SE-DEŽ NOSILCA JAVNEGA RAZPI-SA

OBČINA AJDOVŠČINA, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina

II.PRAVNA PODLAGA ZA IZ-VEDBO JAVNEGA RAZPISA:

Odlok o proračunu Občine Ajdo-vščina za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/2014) in Pravilnik o subvenci-oniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na ob-močju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 70/2014)v nadaljevanju Pravilnik.

III. PREDMET JAVNEGA RAZ-PISA

Predmet javnega razpisa je dodeli-tev subvencije - nepovratnih � nanč-nih sredstev - za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE v Občini Ajdovščina (v nadalje-vanju: MKČN), ki so bile izgrajene od 1.1.2014 do 30.09.2015.

Predmet podpore: izgradnja MKČN za enostanovanjsko stavbo ali skupna MKČN za več stanovanj-skih objektov v velikosti do 50 PE.

Namen razpisa:• spodbujanje varstva okolja z

zmanjševanjem onesnaženja s ko-munalnimi odpadnimi vodami;

• pospeševanje izgradnje MKČN s kapaciteto do 50 PE, in sicer na ob-močjih izven aglomeracij znotraj ka-terih se predvideva izgradnja javne kanalizacije;

• urejanje odvajanja in čiščenja ko-munalne odpadne vode.

IV. POGOJI ZA KANDIDIRA-NJE NA JAVNEM RAZPISU

1. Prosilec mora biti lastnik:a) enostanovanjske ali večstano-

vanjske stavbe (v nadaljevanju: stav-ba), za katero se dobavi in vgradi MKČN, in leži na naslednjih obmo-čjih aglomeracij Občine Ajdovščina, določenih v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode Občine Ajdovščina št. 353-87/03 z dne 10.02.2006, kate-rih skupna obremenitev ne presega 150 PE, oziroma je gostota skupne obremenitve PE manjša od 10 PE/

ha: • Žagolič (št. aglomeracije 1410), • Predmeja (št. aglomeracije 1333,

1395, 1393),• Otlica (št. aglomeracije 1348), • Višnje (št. aglomeracije 1431), • Zavino (št. aglomeracije 1248), • Vrtovče (št. aglomeracije 1295), • Skrilje (št. aglomeracije 1337), • Tevče (št. aglomeracije 1292), • Ravne (št. aglomeracije 1331), • Podkraj – Hrušica (št. aglome-

racije 1434);alib) enostanovanjske ali večstano-

vanjske stavbe, za katero se dobavi in vgradi MKČN, ki leži izven območij aglomeracij Občine Ajdovščina, ki so naštete v točki a) in te stavbe ni mogoče priklopiti na obstoječi ozi-roma planirani javni kanalizacijski sistem v štiriletnem obdobju. Potr-dilo o tem izda občinska uprava.

3. Stavba, za katero se dobavi in vgradi MKČN, ima veljavno grad-beno dovoljenje v skladu z zako-nom, ki ureja graditev objektov, ali ima na podlagi določil prvega od-stavka 197. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13) uporabno dovoljenje;

4. Prosilci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN.

V. POGOJI ZA IZPLAČILO SUB-VENCIJE

1. MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja;

2. MKČN mora imeti pridobljeno izjavo o skladnosti izdelka, da ustre-za standardom iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) - v nadaljevanju: Uredba, in je izdana v skladu s predpisom, ki ureja po-

trjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov;

3. Za MKČN mora biti s strani iz-vajalca javne službe odvajanja in či-ščenja komunalnih odpadnih voda izdelana pozitivna ocena obratova-nja, iz katere mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z do-ločbami Uredbe, ki jo mora upravi-čenec dostaviti v roku 6 mesecev po vgraditvi MKČN;

4. Čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili Uredbe;

5. Upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem, na katerem se načrtuje postavitev MKČN;

6. Lokacija postavitve MKČN mora omogočati neoviran dostop za vzdr-ževanje naprave in odvoz blata.

V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpi-su, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prejemnik iz-gubi tudi pravico do pridobitve dru-gih sredstev po Pravilniku za nasle-dnji dve leti.

VI. RAZPOLOŽLJIVA VIŠINA SREDSTEV

V proračunu Občine Ajdovščina za leto 2015 so na proračunski postav-ki »15024 - Izgradnja malih čistilnih naprav« zagotovljena sredstva v viši-ni 30.000,00 EUR.

VII. VIŠINA SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI

Višina subvencije za MKČN je do 30% upravičenih stroškov, oziroma največ 1.000,00 EUR za posamezno enostanovanjsko stavbo.

Višina subvencije za MKČN je do 30% upravičenih stroškov, oziroma največ 1.500,00 EUR za večstano-vanjsko stavbo.

V primeru dobave in vgradnje MKČN za več stanovanjskih objek-tov različnih upravičencev so do subvencije upravičeni vsi upravičen-ci skupaj v višini do 30% upraviče-nih stroškov, vendar največ 2.000,00 EUR za posamezno MKČN.

Upravičeni stroški so stroški doba-ve in vgradnje MKČN. DDV in stro-

ški izdelave pozitivne ocene obrato-vanja niso upravičeni stroški.

VIII. ROK IN NASLOV VLOŽI-TVE VLOG

Vloge se pošlje ali osebno odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina. Rok za oddajo vlog je do 30.09.2015.

Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah, s pripisom »Ne odpiraj - razpis MKČN 2015«.

Šteje se, da je vloga pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog osebno v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina ali od-dana priporočeno po pošti na dan 30.09.2015.

IX. ODPIRANJE IN ROK, V KA-TEREM BODO UPRAVIČENCI OBVEŠČENI O IZIDU

Odpiranja in formalni pregled vlog, ki bodo prispele na Občino Aj-dovščina, bodo:

29.5.201524.6.201530.7.201531.8.201502.10.2015Pri vsaki prejeti vlogi se ugotovi:• ali vsebina vloge ustreza namenu

razpisa,• ali je vloga popolna.Občina Ajdovščina bo po vsakem

vsebinskem in formalnem pregledu vlog sestavila časovno listo formalno popolnih vlog. Časovna lista for-malno popolnih vlog bo sestavljena po vrstnem redu od najprej oddane formalno popolne vloge in naprej po časovni vrsti oddaje formalno popolne vloge (od prej do kasneje oddane formalno popolne vloge) do datuma odpiranja vlog. Na časov-no listo formalno popolnih vlog se bodo tako formalno popolne vloge razvrščale po letu, dnevu, uri in mi-nuti oddaje vloge na vložišču Občine Ajdovščina. Vloge, ki bodo pozvane k formalni dopolnitvi, se bodo na časovno listo formalno popolnih vlog uvrstile glede na datum, uro in minuto oddaje formalne dopolnitve vloge, ob pogoju, da bo po dopolni-tvi vloga formalno popolna.

Vsi prijavitelji bodo o izidu obve-ščeni v roku 30 dni po oddaji for-malno popolne vloge.

X. MERILA ZA VREDNOTENJE PRISPELIH VLOG

Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in odda-ne na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.

Sredstva se razdelijo med upravi-čence do porabe razpoložljivih � -nančnih sredstev v proračunu za leto 2015.

Merilo za vrednotenje prispelih vlog: datum, ura in minuta prejetja oddane formalno popolne vloge na vložišču Občine Ajdovščina.

Razpis se lahko zaključi predčasno v primeru porabe višine sredstev za ta javni razpis.

XI. ODOBRITEV SUBVENCIJEO dodelitvi sredstev upravičencem

odloča župan s sklepom. Medsebojne obveznosti med obči-

no in prejemnikom nepovratnih � -nančnih sredstev se uredijo s

pogodbo. Upravičencem se sredstva iz pro-

računa občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

• dokazila o plačilu obveznosti (ko-pija računa, situacije),

• podpisano pogodbo in• potrjeno pozitivno oceno obra-

tovanja MKČN, ki jo mora vlagatelj predložiti najkasneje v roku 6 mese-cev po vgradnji MKČN.

XII. RAZPISNA DOKUMENTA-CIJA

Upravičenci lahko pridobijo raz-pisno dokumentacijo na vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina ali na spletnem naslovu www.ajdovscina.si do za-ključka razpisa.

Vse ostale informacije lahko dobi-jo na Oddelku za investicije, gospo-darstvo in gospodarske javne službe, kontaktna oseba Peter Kete, tel. (05) 365-91-31 ali Alenka Čadež Kobol, tel. (05) 365-91-29, v času uradnih ur.

OBČINA AJDOVŠČINA

Male komunalne čistilne naprave Čista voda postaja vedno bolj dra-

gocena dobrina. Ljudje pa se tega premalo zavedamo in jo nepremi-šljeno onesnažujemo z različnimi škodljivimi snovmi. Velik delež one-snaženja površinskih in podzemnih voda predstavljajo odpadne vode iz naselij in drugih virov.

Zmanjšanje onesnaženosti vode je pomembno za naš obstoj in za to, da zaščitimo ekološke sisteme ter živali in rastline v potokih, rekah, jezerih in morjih.

S ciljem preprečiti onesnaženje voda ter ohraniti čisto naravno oko-lje so bili na ravni Evropske unije sprejeti določeni ukrepi. Eden ta-kih ukrepov se nanaša na ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode tudi na območjih, kjer po letu 2017

ne bo zgrajene javne kanalizacije in zaradi tega ne bo možnosti priklopa objektov na kanalizacijsko omrežje.

Trenutno veljavna zakonodaja Uredba o emisiji snovi pri odvaja-nju odpadne vode iz malih komu-nalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10, v nadaljevanju Ured-ba) določa, da bodo morali lastniki obstoječih stavb, na območjih brez javne kanalizacije in na območjih redke poselitve, sami zagotoviti či-ščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napra-vah (v nadaljevanju MKČN), ali v nepretočnih greznicah, kjer čiščenje v MKČN ni tehnično izvedljivo, do konca leta 2015, če se njihova stavba nahaja na območju kopalnih voda ali vodovarstvenem območju, ozi-

roma do leta 2017 na vseh ostalih območjih.

MKČN je naprava za biološko či-ščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE). 1 PE pomeni dnevno onesna-ženje, ki ga povzroči 1 oseba.

Možnih je več različnih načinov biološke razgradnje odpadne vode in s tem različnih načinov delova-nja MKČN:

• s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase,

• s pritrjenim biološkim � lmom,• z naravnim prezračevanjem s

precejanjem skozi peščeni � lter,• s pomočjo rastlin – rastlinske či-

stilne naprave.• v prezračevanih lagunah ali na-

ravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje v podzemne vode.

MKČN z zmogljivostjo do 50 (PE) so gradbeni proizvod in morajo ustrezati standardu, v skladu s ka-terim so izdelane. Lahko so izdela-ne v skladu s sledečimi standardi:

• SIST EN 12566-1 – Male čistil-ne naprave do 50 PE: Predizdelane greznice

• SIST-TP CEN/TR 12566-2 – Male čistilne naprave do 50 PE : Sis-temi za in� ltracijo v zemljo

• SIST EN 12566-3 – Male čistilne naprave do 50 PE: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske od-plake

• SIST EN 12566-4 – Male čistilne

naprave do 50 PE: Montažne grezni-ce s čistilno napravo

• SIST-TP CEN/TR 12566-5 – Male čistilne naprave do 50 PE: Fil-trirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode

V dosedanji praksi se najpogoste-je vgrajujejo MKČN, ki so izdela-ne skladno s SIST EN 12566-3. Po Uredbi so dovoljene tudi druge či-stilne naprave npr. rastlinske čistilne naprave, ki posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje odpa-dnih voda in imajo visoko učinkovi-tost čiščenja.

Ustrezno očiščena odpadna voda se lahko odvaja po zaprtem kanalu neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo preko objekta za ponikanje.

Nadaljevanje na naslednji strani

Št. 41 • 16. april 2015 11Poučno

Kaj moramo vedeti pred naku-pom MKČN?

• lastnik MKČN je upravljavec MKČN,

• kakšna je količina in obremeni-tev komunalne odpadne vode (števi-lo prebivalcev/uporabnikov in ena-komernost obremenitve),

• zmogljivost MKČN mora ustre-zati dejanski obremenitvi,

• geomehanske lastnosti terena (kot so npr. geološka zgradba, pod-zemne vode, stanje kamnin in stabil-nosti površin),

• možna lokacija vgradnje,• lokacija in nivo obstoječega iz-

toka iz objekta,• možnosti za dostop do lokaci-

je naprave (zaradi odvoza blata in vzdrževanja) s primernim vozilom izvajalca javne službe,

• MKČN mora biti skladna z zgo-raj navedenimi evropskimi in slo-venskimi standardi.

Najnižja cena običajno ni zagoto-vilo za najnižje stroške izgradnje in obratovanja, zato priporočamo, da investitorji upoštevajo pričakovano življenjsko dobo MKČN, investi-cijske in obratovalne stroške (npr. poraba električne energije, stroški rednega servisa, odvoz blata).

Katero dokumentacijo mora ob nakupu MKČN prodajalec predlo-žiti kupcu?

• izjavo o skladnosti, ki mora biti v slovenskem jeziku. To je doku-ment, s katerim proizvajalec izjavlja, da naprava izpolnjuje zahteve stan-darda,

• poročilo o testiranju učinkovi-tosti po SIST EN 12566-3 ali poroči-lo o prvih meritvah, ki jih je izvedel pooblaščen izvajalec,

• navodila za vgradnjo in vzdrže-vanje MKČN, ki mora biti za MKČN dane na trg v RS izdana v sloven-skem jeziku,

• garancijo in pogoje za upravlja-nje.

Če ima lastnik MKČN vso potreb-no dokumentacijo in MKČN deluje v skladu z Uredbo je lastnik MKČN oproščen 90 % okoljske dajatve.

Kako do znižanja okoljske daja-tve?

Okoljska dajatev se zniža na pod-lagi pozitivne Ocene obratovanja. Ocena obratovanja je dokument, ki ga v skladu z zakonodajo izda izvaja-

lec javne službe, na podlagi prej na-vedene dokumentacije in terenskega ogleda MKČN. V občinah Ajdovšči-na in Vipava to javno službo izvaja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina. Oceno obratova-nja se izdela na podlagi Vloge za zni-žanje okoljske dajatve, ki jo najdete na spletni strani KSD ali na sedežu KSD.

Vlogi je potrebno priložiti:• izpolnjen obrazec Podatki za

izdelavo ocene obratovanja MČN (najdete ga na spletni strani KSD d.o.o.),

• izjavo o skladnosti,• poročilo o testiranju učinkovi-

tosti,• tehnično dokumentacijo proi-

zvajalca.Kako pravilno uporabljati

MKČN?Da bo MKČN delovala ustrezno,

morajo uporabniki paziti na to, kaj odvajajo v MKČN. Praviloma se lah-ko odvajajo le komunalne odpadne vode iz kuhinj in sanitarnih prosto-rov, ki imajo ustrezno temperaturo in so čim manj obremenjene z agre-sivnimi snovmi.

Na delovanje MKČN imajo škodljiv vpliv predvsem nevarne snovi, ki de-lujejo škodljivo na mikroorganizme, odpadki z nevarnimi lastnostmi, tež-je razgradljivi delci in drugi v vodi netopni odpadki, kot npr:

• čistila, ki vsebujejo nevarne ke-mikalije (npr. Cevosan, Varekina ter druga agresivna čistila že v manjših količinah škodljivo vplivajo na mi-kroorganizme),

• ostanki hrane (mleko, olje od cvrtja, maščobe, ipd.),

• nevarne snovi – kisline, razred-čila, vnetljive snovi, pripravki za go-jenje rastlin, motorno in druga olja, barve,

• snovi, ki se ne morejo razgraditi ali pa se počasi razgrajujejo (palčke za ušesa, cigaretni ogorki, bombažne vate ipd.).

Pranje perila je potrebno razpore-diti preko celega tedna. Priporoča se največ 1 do 2 pranji na dan.

V MKČN tudi ne sodi voda, ki ni komunalna odpadna voda (npr. pa-davinska, podtalna in industrijska odpadna voda) ter prevroča komu-nalna odpadna voda (nad 35˚C) B.Š., KSD Ajdovščina

Kje dobiti informacije s področja MKČN?Svetovalna pisarna KSD d.o.o. Ajdovščina nudi občanom in občankam

občine Ajdovščina in Vipava brezplačno, strokovno in neodvisno sveto-vanje s področja MKČN. Po predhodni najavi lahko dobite informacije s področja MKČN vsak delovni dan od 13. – 15. ure.

Prosimo, če se predhodno najavite na tel. št. 05 36 59 720 ali 05 36 59 712 ali po E-pošti: barbara.stravs@ksda.si

Teden v Leipzigu v znamenju medgeneracijskega in računalniškega izobraževanja

Od 21. do 28. marca so v Leipzigu potekale aktivnosti v okviru projekta Računalniško opismenjevanje sta-rejših odraslih, program Erasmus +, Ključni ukrep 1, Učna mobilnost po-sameznikov. Na mobilnosti je sode-lovalo sedem konzorcijskih partner-jev, med njimi tudi Ljudska univerza Ajdovščina.

Udeleženci so si ogledali izvajanje programov za računalniško opisme-njevanje starejših odraslih in pripra-vili osnutek dveh novih programov za računalniško opismenjevanje starejših, ki se bodo jeseni pilotno izpeljali v sodelujočih organizacijah. Z nekaj novimi idejami za računal-niške izobraževalne programe za starejše so bili udeleženci seznanje-ni tudi na Ljudski univerzi Leipzig (Volkshochschule Leipzig).

Drugo področje mobilnosti je bilo medgeneracijsko učenje. Mesto

Leipzig � nancira javno službo, ki koordinira deset mestnih centrov za starejše (Seniorenbüro). V vsa-kem mestnem okrožju izvaja naloge centra za starejše ena organizacija. Centri za starejše nudijo brezplačne informacije s področja svetovanja starejšim, druženja, aktivnega drža-vljanstva in možnosti vključevanja v izobraževanje (jezikovni tečaji, ra-čunalniški tečaji, zdrav način življe-nja, kreativne delavnice, zdravstvene preventive, prostočasne aktivnosti ...).

Udeleženci so si ogledali dva taka centra za medgeneracijsko sode-lovanje in ugotovili, da podobne aktivnosti že izvajajo tudi nekatere ljudske univerze v Sloveniji v okviru dejavnosti centrov medgeneracijske-ga učenja in tudi univerze za tretje življenjsko obdobje.

V medgeneracijskem vrtcu Kin-

derinsel EMMAUS so udeležencem predstavili sodelovanje z bližnjim domom za starejše občane. Starejši in otroci skupaj pripravljajo prire-ditve, starejši berejo pravljice, pri-povedujejo zgodbe in učijo otroke različnih ročnih del. Velik pouda-rek dajejo pripravi otrok na proces staranja in poslavljanja od starejših. Otroci spoznajo, da starejši potrebu-jejo pomoč.

Udeleženci so obiskali tudi medge-neracijsko hišo (Mehr generationen haus – Ariowitsch), ki deluje zno-traj judovskega kulturnega centra. V njej se družijo predstavniki različnih generacij in kultur ob raznih izo-braževalnih tečajih in druženju. Ob obisku so udeleženci lahko priso-stvovali skupini starejših na plesnem tečaju, ki jih je močno navdušila.

Za razvoj medkulturne kompeten-ce je organizacija prejemnica udele-žence spoznala z mestoma Leipzig in Dresden ter njunimi znamenitostmi in z nekdanjo tovarno bombaža, ki so jo spremenili v umetniški center z več ateljeji in galerijami ter retro kinodvorano.

Večeri so minili re� eksiji dnev-nega dogajanja in zbiranju idej, kako dobre prakse prenesti v vsak-danje delo v organizacijah udele-žencev mobilnosti. Boža Bolčina

Bistvo dobre komunikacije se kaže v odzivu sogovornika

Bistvo dobre komunikacije se kaže v odzivu sogovornika, za to pa je po-treben »dober stik«. »Dober stik« ne pomeni samo očesni stik, temveč je to povezano z valovno dolžino med dvema osebama.

Z nevrolingvistiko se naučimo izostriti čute in se naravnati na so-

govornikovo frekvenco. Pri komu-nikaciji je pomembna tudi izbira in uporaba pravih besed. Za dobro komunikacijo je potrebno razumeti tudi telesno govorico, ki pa jo lju-dje žal, zaradi pomanjkanje znanja, večkrat popolnoma napačno tolma-čimo. Če na primer sogovornik sre-di pogovora prične gledati v tla ali mizo, ne pomeni, da ga nadaljevanje pogovora z nami ne zanima, ampak obstaja verjetnost, da se ga je dolo-čena beseda čustveno dotaknila in o tem premleva.

Na Ljudski univerzi Ajdovščina ponujamo tematske sklope nevro-lingvističnega programiranja. Tako je vsak mesec razpisan program Uvod v nevrolingvistiko. Program

Nevrolingvistično programiranje za pedagoške delavce bo potekal v dveh terminih, od 29. do 30. junija ter od 24. do 25 avgusta. Od 6. do 8. julija pa se bomo družili na poletni šoli nevrolingvistike. Bistvo nevro-lingvističnih programov ni v količini predelane teorije, temveč v procesu integriranja posameznih spoznanj v posameznikovo vedenje in delova-nje.

Eden od aksiomov nevroling-vistike pravi, da kamor gre naša pozornost, tja gre tudi naša ener-gija. Za dobrobit nas in naših za-namcev, naj se pozornost veči-ne usmeri na iskanje rešitev. Lidija Česnik Leskovec

Všečkaj najboljšo pobudoZametki organizacije, ki bi spod-

bujala in ponujala strokovno podpo-ro pri vzpostavljanju mladim prija-znejšega okolja za življenje in razvoj, so v Ajdovščini nastajali že vsaj od leta 2009, ko se je v Ajdovščini ro-dil nacionalni, s strani Evropskih socialnih skladov podprt projekt za vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik.

Rezultat 4-letnega delovanja na po-dročju mladine se je odražal v certi-� katu Mladim prijazna občina, ki ga danes podeljuje Inštitut za mladin-sko politiko v sodelovanju s Skupno-stjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Re-publike Slovenije, ter v prvem zbor-niku o lokalni mladinski politiki v Sloveniji, ki na obsežen in praktično

naravnan način obravnava ukrepe s področja lokalnih mladinskih poli-tik. Rezultati so vodili v ustanovitev Inštituta za mladinsko politiko Aj-dovščina, ki ima danes sedež v Hiši mladih v Palah.

Delo Inštituta za mladinsko politi-ko se v letu 2015 nadgrajuje z novim participatornim spletnim portalom, ki bo (mladim) občanom iz vseh slo-venskih občin omogočal večje sode-lovanje s predstavniki svoje lokalne skupnosti. Uporabniki portala bodo lahko svoje predloge občini poslali neposredno preko portala, glasovali o predlogih drugih uporabnikov ter jih tudi komentirali, na drugi strani pa bo predstavnik občine predloge ne le prebral, ampak nanje v določe-nem roku tudi odgovoril.

Participatorni portal odgovarja na izzive današnje družbe, ki ugotavlja, da so mladi pogosto manj politično aktivni, vendar praviloma le takrat, ko gre za konvencionalne oblike po-litične participacije. Nekonvencio-nalna politična participacija, kamor sodi tudi participacija na spletu, pa je med mladimi bistveno pogostejša. Inštitut za mladinsko politiko svo-je delo zato usmerja v orodje, ki bo tako mladim kot tudi drugim obča-nom, ki si želijo prispevati k ustvar-janju prijetnejšega življenja v lokalni skupnosti, omogočalo večjo stopnjo interakcije z občino.

Več o participatornem portalu in načinu, kako ga lahko uporabite za podajanje predlogov Občini Ajdo-vščina, vam predstavimo v nasle-

dnjih številkah Ajdovskih novic. Do takrat pa razmislite, kaj bi predlagali občini, če bi to lahko storili že danes in pri tem spodbudili vaše somi-šljenike, da vaš predlog, namenjen splošni koristi, tudi podprejo? Inštitut za mladinsko politiko

Nadaljevanje iz prejšnje strani

Št. 41 • 16. april 201512 Kultura

Urnik Pilonove galerije Ajdovščina:torek – petek: 9.00-18.00 sobota, nedelja: 15.00-18.00zaprto: ponedeljek in prazniki

foto

: Prim

ož B

rece

lj

FotoBeležka iz Pilonove galerije

V petek, 20. marca 2015 smo v galerijskih razstavnih prostorih postavili piko na i januarskim delavnicam akvarela. Razstavili smo več kot 200 del učenk in učencev s šestih šol - OŠ Danila Likarja Ajdovščina, OŠ Col, OŠ Dobravlje, OŠ Otlica, OŠ Šturje Ajdovščina in OŠ Draga Bajca Vipava. Nekaj svojih akvarelov ‚Po Pilonu‘ je dodal tudi mentor Franc Golob.

Od 3. aprila pa do 3. maja 2015 si lahko v galeriji ogledate samostojno raz-stavo slik in risb Mihe Štruklja, predstavnika mlajše generacije slovenskih slikarjev. V Sloveniji prvič razstavljen slikarjev opus, nastal v zadnjih treh letih, prihaja z Dunaja, iz Galerie Ernst Hilger, kjer hranijo njegova dela. Vabljeni!

Fran

c Go

lob,

Po

Pilo

nuM

iha

Štru

kelj,

Ful

ton

st. S

tati

on, 2

013

Šturski pevci na Hvaru

Po uspešni izvedbi božičnih kon-certov v Šturjah in Ljubljani, kjer se je

Mešani zbor župnije Šturje pred-stavil z bogatim, kvalitetnim progra-mom, z lepim zvokom in imenitni-mi solisti, so pevci prejeli vabilo za gostovanje na otoku Hvaru. Povabila jih je Turistična skupnost Jelsa, ki vsako leto v velikem tednu pod po-

kroviteljstvom hrvaškega Ministr-stva za turizem, organizira prireditev »Vela Šetemona« ali Veliki teden.

Prireditev ima versko, kulturno in gastronomsko vsebino in traja ves teden. Začne se s koncertom na predvečer cvetne nedelje, nadaljuje s sejmom otoških izdelkov in pridel-kov ter s koncerti gostujočih pevskih sestavov vsak dan do četrtka.

Na veliki četrtek je znamenita pro-cesija »Za križem«, ki spominja na Ško� eloški pasijon. V pisnih virih je prvič omenjena v sedemnajstem stoletju, a je še starejša. Je del kultur-ne dediščine in pod zaščito Unesca. Procesija, pri kateri pojejo stare, av-tohtone koralno ljudske napeve, zač-ne ob desetih zvečer, traja osem ur, dolga je dvaindvajset kilometrov in gre skozi šest mest. Na veliki petek je sprejem križa na trgu z edinstve-nim običajem, tekom nosilcev križa k duhovnikom. Običaj je bogat tudi za oči. Križ je obdan z belim pajčo-lanom, njegovi nosilci so bosi, spre-mljevalci so oblečeni v bele tunike, vsi prisotni pa imajo v rokah rožni venec in prižgane sveče.

Šturski zbor je pod vodstvom Ma-rinke Šuštar in ob orgelski spremlja-vi Mateja Marca s koncertom sloven-skih postnih pesmi začel to tradicio-nalno prireditev. Globoka sporočila, glasbena in besedna, so bila prime-ren uvod v veliki teden, tako za po-slušalce kot izvajalce.

Nove pevke, nov zborovodja, novo ime – Komorni zbor Plejade

Komorni zbor Plejade (prej De-kliški pevski zbor Plejade) je na aj-dovskem pevskem nebu prisoten že več kot 10 let. Dekleta, ki priha-jamo iz Ajdovščine in širše okolice, smo okrogli jubilej praznovale lani, v mesecu maju, ko smo pripravile samostojni koncert v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

V 10-ih letih delovanja smo dekle-ta nanizala že lepo število nastopov in koncertov, osvojila pa smo tudi dve zlati priznanji na domačih tleh in eno bronasto na festivalu v tujini, natančneje na Ohridu v Makedoniji.

Zasedba se je v vseh teh letih moč-no spreminjala. Veliko pevk je odšlo, prišle so nove, in tako naš zbor tre-

nutno šteje 16 deklet. Poleg pevk sta se v zboru zame-

njali že tudi dve zborovodkinji. V letošnjem pevskem letu pa je napočil čas za spremembe in tako je po dveh ženskih zborovodkinjah vodenje zbora prevzel moški zborovodja – mlad in uspešen Patrick Quaggiato.

Nova sezona je tako prinesla veliko novosti v sami zasedbi zbora, novo je ime. Svežina in energija, ki ju je v zbor prinesel novi zborovodja, se odražata v našem petju - tako na va-jah kot tudi na odru. Za nami je že nastop na Občinski reviji Naši zbori pojo, ob dnevu žena pa smo zapele v domu starejših Pristan v Vipavi. In novi so načrti za prihodnost. Tako

veliko jih je, da bo časovno težko vse udejanjiti.

Vedno smo vesele povabil na pri-reditve in dogodke ter se z vese-ljem odzovemo, če je le v naši moči. Naša predsednica Mojca Ferjančič je odlična organizatorka, ki vselej poskrbi, da zbor nemoteno deluje, za kar ji gre na tem mestu prisrčna zahvala.

In kje nas boste lahko slišali? Za-dnjo nedeljo v aprilu (26.4.) bomo nastopile na zaključni reviji Pri-morska poje v Trenti. V nedeljo, 24. maja 2015 ob 18. uri pa vas vabimo v Kulturni dom Selo na Večer s Pleja-dami. Predstavile se bomo z raznoli-kim programom in zapele resne pa tudi tiste bolj zabavne in lahkotne skladbe. Naš zbor bo ozaljšal tudi le-tošnjo slavnostno sejo ob občinskem prazniku, 5. maja 2015 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Aj-dovščini. Ponovitve koncertov – ene ali več – se lahko nadejate v mesecu juniju ali v jeseni. Poletje je namreč čas, ko si zbor privošči nekoliko od-diha od vsakotedenskih vaj, zato za poletje, razen petja na porokah, za-enkrat nimamo drugih načrtov. V jeseni pa s polno paro naprej. Irena Čušin Benko

GLASBENA ŠOLA VINKA VODOPIVCA AJDOVŠČINA

VABI NADAN ODPRTIH VRATV SOBOTO, 18.4.2015OB 10.00 PREDSTAVITVENI

NASTOPOD 11.00 DO 13.00 OGLED

INSTRUMENTOV IN INFOR-MACIJE PO UČILNICAH

VABLJENI!

Št. 41 • 16. april 2015 13Kultura

Narkoman NIKOLI – prva slovenska predstavitev knjige

Izid nove knjige je praznik, še po-sebej, če gre za delo domačega av-torja, in še posebej, če se izjemno zanimanje keže tako, da je za izpo-sojo tako velik interes, da se obliku-je čakalna vrsta, še preden je knjiga vpisana in obdelana ter postavljena na polico. Takšna je knjiga Narko-man NIKOLI, ki jo podpisujeta Vipavca Simon Popović in njegova sestra Helena Kobal. Razlog je se-veda v tem, da gre za osebno zgod-bo zdrsa v odvisnost od droge in za šest let dolgo vračanje iz pekla. Knjiga prinaša odvisnikom in nji-hovim svojcem sporočilo, od ka-terega je odvisno morda življenje: Rešitev je mogoča!

Najprej je potrebno povedati, da pri knjigi Narkoman NIKOLI ne gre izključno za leposlovno delo, čeprav je seveda tudi to. Knjiga je mestoma humorna, duhovita, ta dva elementa delujeta kot okno svetlobe v temnem prostoru. Konec je srečen– presene-tljiv glede na zgodbo, ki je bila ra-zlog, da je delo sploh nastalo. Gre za zelo osebno, neposredno in odkrito izpoved, ki pred bralcem naniza iz-kušnjo človeka, ki se s tem razgali v vsej ranljivosti. Je izpoved, kakršne so redke: le posamezniki so namreč pripravljeni take izkušnje deliti z drugimi, tudi ljudi, ki bi izkušnjo de-lili, je malo – povečini niso več živi ali pa jih je droga tako prizadela, da ne zmorejo racionalno razmišljati.

Knjiga se začne s stavkom, ki za-bije bralcu »žebelj v glavo«: Bil sem mrtev. Prvo poglavje govori o sta-nju, v kakršnem se je znašel Simon Popović po letih uživanja heroina, vdajanja v alkohol in njegove števil-ne derivate, do kolonjske vode, od-visnosti od hazarda in iger na srečo,

po času, ko je izgubil družino, delo in službo ter dom. Bil je pred konč-nim korakom, »tja onstran«, ko je naletel na listič s telefonsko številko komune v Zagrebu. Poklical je malo pred 35-im rojstnim dnevom – »… najpomembnejši klic v življenju.« Po poglavju o otroških letih v rojstni Vipavi in odraščanju – otrok popu-stljive in ljubeče mame Slovenke na eni strani ter odločnega, po vojaško ukrojenega očeta, podpolkovnika – spremljamo zgodbo o zdrsu v odvi-snosti. Do zloma je prišlo po desetih letih uživanja heroina, temu sledi opis bivanja v komuni.

Zgradba pripovedovanja sledi no-tranji zahtevi, da razloži mehanizem padanja v odvisnost in � zični, oseb-nostni in družbeni propad narkoma-na, ki še zdaleč ni odvisen le od he-roina, ter obrazloži tragiko razpada družine in odvračanja od tistih, ki te imajo radi. Na enak način razloži notranji ustroj delovanja komune – sam je vstopil v RETO center v Za-grebu, taki centri delujejo še v Spli-tu, v Italiji in Španiji, v zadnjih letih tudi v Ljubljani – in mehanizma, skozi katerega člani skupnosti vzdr-žujejo tako sebe kot druge proč od odvisnosti in od poti, ki bi jim z zla-to obljubo droge znova tlakovala pot v pekel. Sledi opis iskanja možnosti vrnitve v običajno življenje, temu pa končno spoznanje, da je po šestih le-tih, ko je bil tudi sam mentor, vodi-telj, svetovalec in pomočnik drugim, ki so v center prišli za njim, prišel čas za vrnitev. Delo in eksistenco mu je ponudil Mlinotest. Podjetje ima še drugo pomembno vlogo: predse-dnik njegove uprave David Nabergoj je Simona Popovića namreč nagovo-ril, da svojo izkušnjo zapiše v obliki

knjige in na ta način širi sporočilo, da rešitev obstaja. Morda lahko rav-no s pomočjo te knjige, ki pomaga tudi prepoznavati znake odvisnosti, človek brez tovrstne izkušnje v njej odkrije znanje o vzporednem svetu, v katerem so živeli tako Simon kot njegovi nekdanji sopotniki, žal mar-sikoga med njimi ni več … Mlinotest je tudi podprl izid knjige, ki je izšla v samozaložbi. Uredila jo je Vera Koz-mik Vodušek, direktorica podjetja Di@log.com iz Ljubljane. Podjetje je poskrbelo tudi za učinkovito naslov-nico.

Pisateljski delež je prispevala Hele-na Kobal, ki je pripoved brata, utrin-ke slik iz življenja pred komuno, med njo in vrnitvijo v življenje zares dobro zgnetla v učinkovito zgodbo, ki jo človek prebere »na mah«. Vmes strne še slike iz otroštva in »dvojno-sti«, v katera sta bila ujeta z bratom kot pol Slovenca in pol Srba, kot pol trška otroka iz Vipave in pol »blo-kerca« iz vipavskih o� cirskih blokov, kot nekaj med varujočo mamo in strogim očetom. Na to Helena nave-že tudi lastna razmišljanja o temelj-nih razmerjih družbe, ki so lastna tudi bratu Simonu. Toda knjiga ves čas sledi temeljnemu sporočilu: Vr-nitev je mogoča!

Takšen je tudi cilj prizadevanja Simona, ki si želi sporočilo predati tako odvisnikom kot tudi njihovim bližnjim. Če kaj, šteje izkušnja »iz prve roke«.

Kot smo zapisali, je zanimanje za knjigo veliko, razlog za to sta vseka-kor osebna bližina in poznavanje ak-terjev zgodbe. Toda slutimo lahko še nekaj: droga kot problem razpadanja družbenega tkiva, osebnostni raz-kroj zasvojenih in razpad družinskih razmerij oklepa v objem tudi druga, manjša okolja, ne le Vipave, kjer je morda zasvojenosti danes manj, kot je je bilo nekoč. Prva predstavitev je bila v Ajdovščini, poldrugo uro tra-jajoč pogovor v nabiti knjižnici je potekal v napeti pozornosti. Vmes je bilo opaziti solzo, ki je spolzela po licu keteremu od obiskovalcev. Te-den kasneje je bila predstavitev še v knjižnici v Vipavi, v rojstnem kraju Simona Popovića in Helene Kobal. Odlomek iz knjige je tudi na sple-tni strani Lavričeve knjižnice. Artur Lipovž

Miran Rustja

Miran Rustja, rojen 1957, živi in ustvarja na Brjah. Je uspešen zboro-vodja, skladatelj, glasbeni pedagog, pesnik, pisatelj. Za svoje vsestransko kulturno delovanje in sooblikova-nje kulturnih programov na različ-nih področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti je prejel srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejav-nosti.

Podpisal se je pod štiri pesniške zbirke: Našel sem izgubljene spomi-ne (1989 ), Veter pomladnih angelov , Zvoki sonca (2001) Ponovno domov (2012). Je tudi avtor drugih literar-nih zvrsti: Joj, balončki (2002) Kako biti in ostati bolan (2008) Boleh-ne razdalje (2009 )Nebesni madeži (2012). Letošnjo pomlad sta izpod njegovega peresa nastali dve novi literarni stvaritvi: Enoglasni očetov molk (Založba Jutro), Žejne violine (Založba Jutro), Predstavitev z kul-turnim programom, je potekala v Dvorani Mestne občine, v soboto, 11. aprila 2015.

Kje najdete čas in energijo za pi-sanje, zraven natrpanega vsakda-na?

Saj niti ni vprašanje časa, ali ener-gije. V meni«čivkajo«melodije in ne čakajoč na neki drugi čas jih takoj zasadim, kjer kalijo in vzkalijo. Ob tem bi rad, predvsem mlajšim priše-pnil, da živimo v času in na način, kjer ni smiselno iskati službe. Modro je iskati delo. Tega je vsekakor sko-raj dovolj, če imamo tisto energijo o kateri me sprašujete. Moj dan niti ni prenatrpan, ker stvari počnem z lju-beznijo in veselim se vsega, kar plete tako v meni, kakor okrog mene, kajti zavedam se, da vse kar je in kar do-življam sam in kar čutim v so biva-jočih, je moj odnos do stvari. Zato velja biti kreativen, kajti v tem je la-stna sreča in srečen človek je potešen na tak način, da je zadovoljen sam s sabo in z drugimi.

Vaše življenje je bogato z sadovi vaše ustvarjalnosti, vam priznanja prinesejo vsaj delček zadoščenja za delo,ki ga opravljate ?

Nikoli nisem razmišljal o prizna-njih. Čeprav jih, če dobro prisluh-nem svojemu življenju, vseskozi dobivam na nivoju medosebnih od-nosov. Hvaležen sem ljudem, da lah-ko bivamo v takšnem sožitju. Res je, v zadnjih letih sem dobil kar nekaj uradnih priznanj in reči moram da, ker so le ta nekakšen rezultat in potr-ditev mojega dela, sem nanje pono-sen. Kajti, če ne bi bil, bi zanemaril tako sebe, kar vse ljudi, ki imajo do mojega dela človeški odnos. Človek mora priznanja sprejeti spoštljivo in ne bahavo, kajti tudi v odzivu na pri-znanja predstaviš sebe.

Bi ponovno stopali po tej poti, če bi imel možnost izbire ?

Nikoli nisem v življenju prav po-sebej izbiral. Vse prihaja tako nepo-sredno in sem resničen, da si nimam česa očitati. Ker imam življenje rad takšno kakršnega živim, bi ga po-novil. Ker nisem več rosno mlad, bi si kakor vsak človek, tako mislim, morda privoščil kakšne korekture. Vendar je to predrzno. S korektu-rami ne bi bil to pravi jaz, zato naj ostane tako, kakor je. Zadovoljen sem in hvaležen, da sem spočet v to kar sem.

Vaša družina je glasbena družina, to je za vas prednost, ali..?

Ja res je. Žena Andreja je glasbeni-ca, hčerka Sara vrhunska pianistka, sin Jernej študira kompozicijo in dobro piše. Ponosen sem na svojo družino. Tu pa tam sem si potihoma mislim, da bi lahko bil kateri od mo-jih naravoslovec. Vendar. V družini zelo sodelujemo in smo si nekakšna bergla, zato imam vse razloge za za-dovoljstvo.

Današnji čas ni ravno naklonjen KULTURI, a sodeč po množičnem ljubiteljskem prepevanju vseh ge-neracij, se ni bati za pevce. Kakšno je vaše mnenje o kvaliteti petja na Primorskem?

Nikoli ni bil čas pravi zaveznik vse-ga. Pod fašizmom npr., je bila Sloven-ska pesem prepovedana. Umetnost, v tem primeru pesem, je upornik sistemom v tistem delu, ki človeka dušijo. In preko tega so nastale stva-ritve in zmage, ki držijo svet v orbiti. Če še spregovorim o zborovstvu na Primorskem. Le to je na tako viso-kem nivoju, da je konkurenčno naj-boljšim na svetu. Primorska in celo Ajdovska ima vrhunske pevce, tako po glasu, kakor po karakterju in zna-nju. Kajti tudi karakter je odločujoč pri petju. In pri nas živijo dobri in nadvse uspešni ljudje.

Nekaj vaših misli, Miran, ob kon-cu najinega klepeta.

Sam sem optimist in ljudem zau-pam v tolikšni meri, da mi ni potreb-no nič taktizirati. Shajam zelo dobro in imam ljudi za prijatelje. Ljudje, posamezniki, živeči skupaj, pred-stavljamo nekakšen »geto«. Zato je od posameznika odvisno kakšne so in bodo skupnosti. Od raznih insti-tucij, do države. Nikoli v zgodovini ni bilo vse po okusu človeka in tudi danes so odstopanja. Tako bo tudi v bodoče. Velja pa biti optimist, po-skrbeti za lastno zadovoljstvo, ki je odvisno od naših del in takšni bomo lažje živeli v skupnosti, ki mora biti zgledna. Nevenka Vidmar

Razpis za vpis v 2015/2016Glasbena šola Vinka Vodopivca

Ajdovščina vabi k vpisu otrok v naslednje programe glasbenega iz-obraževanja:

• Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2010 (program traja 1 leto)

• Glasbena pripravnica: otro-ci, rojeni v letu 2009 - 1. razred osnovne šole (program traja 1 leto)

• Program glasba- instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v le-tih 2006, 2007 in 2008

• Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2007, 2008, 2009, 2010 (program traja 3 leta)

• Program glasba- petje: pripo-ročljiva starost: dekleta 17 let, fan-tje 18 let

• Nadstandardni program: Nauk o glasbi

Sprejemne preizkuse opravljajo tisti, ki se vpisujejo na instrument ali v program petja.

V programe Predšolske glasbe-ne vzgoje, Glasbene pripravnice in Plesne pripravnice vpisujemo brez sprejemnih preizkusov.

Vpis, oziroma prijava k spreje-mnemu preizkusu, bo potekal v prostorih glasbene šole

na Štrancarjevi ulici 8 in sicer:

v sredo, 13. 5. 2015 od 18.00 do 20.00 ure

v četrtek, 14. 5. 2015 od 18.00 do 20.00 ure

v petek, 15. 5. 2015 od 10.00 do 12.00 ure

O datumu sprejemnih preizku-sov boste obveščeni v sredo, 20. maja 2015 s poimensko objavo na oglasni deski v šoli.

O rezultatih sprejemnih preiz-kusov pa bomo obveščali po pošti, do 12. junija 2015.

Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 368 01 21 in na elektronskem naslovu

info@gsajdovscina.net.

Št. 41 • 16. april 201514 Dediščina

Kdo so bili?Lastniki, delničarji, direktorji, prokuristi, upravniki … prvih sto let

(1828 – 1832) Ajdovske predilnice.V Drobcih sem že predstavil prepis pogodbe, ki so ga 3. oktobra 1827 v

Sv. Križu podpisali zemljiška gospoda, grofa Coroninni in Attems, in očitno ustanovni član ter predstavnik zainteresiranih tržaških investitorjev za gradnjo ajdovske predilnice, veletrgovec iz Trsta, Josef Chiozza . Po večletnem brskanju po arhivih vam vsaj nekaj imen, razbranih iz funkcij

v podnaslovu, lahko naštejem. Poleg Josefa Chiozze so bili ustanovni člani in solastniki še trg. Karel Ludvik Chiozza (sorodnik?), trg. Graziadio Minerbi in bavarski konzul v Trstu Schel-Griot. Že leta 1835 se je zaradi težav pri poslovanju anonimna d.d. registrirala kot odprta (znani delničarji), leta 1839 sta iz nje izstopila Schel-Griot in Graziadio Minerbi. Slednjega je nadomestil Kaliman Minerbi (dedič, upnik?). Med 1841 in 1843 je ajdovsko predilnico lastniško obvladovala družba »Minerbi und Hirrschel« po 1843 d0 1871 pa »Minerbi & Co«. Sredi stoletja, leta 1843, je v družbo vstopil, jo prevzel in obvladal, takrat

najbogatejši Slovenec Janez Kalister Nepomuk , po njegovi smrti 1864 pa dediča - nečak Franc Kalister in »sestrič« (nečak po materini strani?) Josip Gorup pl. Slavinski, vsi iz Pivškega. Janez in za njim nečak Franc sta bila veletrgovca in ladjarja v Trstu, Josip Gorup pa veletrgovec, ladjar in gradbenik (železnice) v Reki. Slednji je bil poleg tudi pri načrtovanju (pogajanjih o trasi) in izgradnji Vipavske železnice leta 1902 (Prvačina – Ajdovščina). Ajdovska predilnica je svoj delež pri fi nanciranju pogojevala s traso železnice tudi naprej od Batuj, ob reki Vipavi, do Ustij, kjer naj bi zavila proti severu in ob Hublju, še pred Ajdovščino, dosegla – kaj drugega kot Ajdovsko predilnico!29. julija 1871 se je družba preimenovala v »Societa per azioni dell I.R. priv.

fi latoio meccanico di Aidusina«. Delničarji so sprejeli statut z veljavnostjo 10 let, določili predmet poslovanja: obratovanje meh. predilnice in priključene barvarne ter upravljanje pripadajočih poslov, in v direkcijo imenovali Upravni svet : Josip Gorup, Karel Marko Marpurgo in Mihaele Levi ter dva direktorja: Emil Kamil Turk in Srečko A. Vivante. Notar je bil Avgust Hochofl er. Družba je dobila pečat.Leta 1881 je d. d. dobila še nemško ime: »Actiengessellschaft der K.K.

priv. mechanischen spinnerei zu Haidenschaft«. Na seznamu delničarjev so bili: Anton Tomasin in Henrik Hortis - advokata, Mihael Diana Vito in Aleksander Ducovic - posestnika trgovca, Jožef in Moise Durante - trgovska agenta, Jakob in Julij Eisner - viteza (trgovca), Josip Gorup, Franc Kalister, Jožef di R. Levi - lastnik fi rme »Michele Levi«, Michele Levi - posestnik, Karel M. Morpurgo - posestnik in Jakob Morpurgo – trgovec, ki je zastopal tudi Moiseja in Menasseja Morpurgo, trgovci, Elija Trabotti, Emil Kamilo Turk in Srečko A. Vivante.V US so bili izvoljeni: Jakob Eisner, Josip Gorup, Mihael Levi, Marko

Morpurgo- Nilma, inženirji: Marcel Schoch, Jožef Aleksander Usiglio in Srečko Vivante ter za direktorja Leopold Brunner.V dvajsetletnem obdobju od 1881 do 1901 je leta 1891 iz US izstopil Josip

Gorup, leta 1900 pa Srečko Vivante. Leta 1900 je bil predsednik US Jakob Eisner, podpredsednik pa že Leopold Brunner. Leta 1901 sta bila v Direkciji Hektor Schotta in Michelangelo Bess-inž., leta 1905 pa že prokurista Ivan Jakob Amann in Karel Zaccaria. Nihče od doslej naštetih, razen direktorjev, prokutista in ing., ni živel v Ajdovščini. Očitno se je po letu 1881 v družbi začel krepiti vpliv tržaške družine in družbe »Jacob Brunner & fi gli«! Gospodarske krize in posledic grožnje bližajoče I. svet. vojne se je avstrijska tekstilna industrija otepala z združevanjem. V okviru vseavstrijske »Vereinigte Oster. Industrie« so se 15. julija 1913, s sprejemom novega statuta, v eno družbo združile Mehanična predilnica v Ajdovščini, Belilnica in barvarna v Ajdovščini, Mehanična predilnica in tkalnica Romijan (Vermigliano) in Mehanična predilnica in tkalnica Ronki, v kateri je prevladal »Brunnerjev« kapital.10. decembra 1915, po vstopu Italije v vojno, je bila kar v prostorih družbe

»Figli di Jacob Brunner« zadnja predvojna skupščina. Na tej, ali že na eni prejšnjih skupščin, so Brunnerji prevzeli tveganje za škodo, povzročeno na objektih tovarn med vojno, v zameno za lastništvo vseh tovarn, ki bi po končani vojni ostale na teritorij države Italije!!! Skupščine so se udeležili Dr. Arminio in Maksimilian Brunner, ing. Rihard Frigyessy, Izidor Mauntner, Dr. Gustav Ullmann, Artur Ku� er in Alfred Herzfeld-direktor. Štiri leta kasneje, 3. decembra 1919, je bila prva povojna skupščina v prostorih Brunnerjeve »Banca Commerciale Triestino« v Trstu. Ajdovska predilnica je postala » Cottonifi cio Brunner Aidusina!

Vir: Doktorat ga. Katarine Kresal - Arzenšek » Zgodovina razvoja … « iz leta 1974. Podatke je črpala iz arhiva »Cottonifi cio Triestino« v Podgori (Piedimonte). Družba je šla leta 1984 v stečaj. Postopek menda še ni zaključen. Zaradi pojavov vandalizma so vrata in okna še praznih objektov V Podgori zavarjena, dragoceni arhivi pa še neznano kje!!!

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTOObčni zbor Društva upokojencev Ajdovščina

Pestro in uspešno leto je za Dru-štvom. Po 63 letih delovanja je do-bilo nove prostore na Stritarjevi ulici 1a v Ajdovščini, v novem Centru za tretje življenjsko obdobje, na kratko CTŽO.

Aktivnosti kljub selitvi niso miro-vale, vse je bilo opravljeno tako kot vedno. Športniki so uspešno na-stopali po Sloveniji in izpeljali tudi tradicionalni Majski turnir, ki je po-svečen praznovanju Prve Slovenske vlade v Ajdovščini. Regijske športne igre so bile v Renčah. Izmed 21 sode-lujočih ekip, so naši športniki osvo-jili 4. mesto.

ŽePZ Večernica je praznovala 20. obletnico delovanja in pripravila pod vodstvom Mirana Rustje lep in svečan koncert v Dvorani prve slo-venske vlade. Preko 20 nastopov so imele pevke skozi leto doma in v tu-jini. DPS Zarja se lahko pohvali z več kot 30 nastopi in postaja prepoznav-na tudi širše po Sloveniji. Letos bo praznovala 10. obletnico delovanja. Fotogra� DUA so bili tudi letos na-grajeni na F3ŽO v Ljubljani, razsta-

vljali pa so še v Gočah, Novi Gorici, Solkanu, Ajdovščini. Kot svoj velik projekt so predstavili video o zgodo-vini nastanka Ajdovščine.

Prostovoljci in prostovoljke so pod koordinatorstvom Janje Polanc presegli slovensko povprečje in bili najuspešnejši v projektu Starejši za kakovostno bivanje doma. Novi ko-ordinatorki prostovoljki sta sedaj Irena Vidmar in Dragica Ergaver. Janja Polanc pa je imenovana za ko-ordinatorko na Pokrajinski zvezi DU za Severno Primorsko.

Izleti so bili v celoti izpeljani, uspe-šno pa je bil izpeljan projekt zdra-viliškega turizma v Fojnici v Bosni. Dvakrat so naši člani letovali v Foj-nici in dvakrat v Del� nu, prav tako so priljubljeni mesečni obiski Del� -na.

Vse redne dejavnosti se nadalju-jejo in odpirajo se tudi nove. Novi prostori nudijo veliko možnosti za prijetna in ustvarjalna druženja. Prostori so lepi, v avli je vedno na ogled postavljena razstava. Vrstijo se fotografske in slikarske razstave. V

dvorani se odvijajo srečanja, kultur-ni programi, izobraževanja, pevske, igralske in plesne vaje.

Na občnem zboru je bila za pred-sednico izvoljena Metka Marušič. Z novim upravnim odborom bo zako-rakala v nov štiri letni mandat. Na-črti so, obdržati vse aktivnosti, ki so bile že do sedaj uspešne. Še vedno pa so želje, da bi ponudili članom čim več dejavnosti, ki bi jim zapolnile čas. Največji projekt je pridobivanje novih članov, tako že potekajo pred-stavitve Društva po Krajevnih sku-pnostih.

Priznanja za dosedanje delo v Dru-štvu so prejeli Klara Štrancar, Marija Štrancar, Janja Polanc, Franc Likar in društvena foto sekcija DUA. Čestitke dobitnikom priznanj in hvala za nji-hovo delo v Društvu.

Kulturni program na občnem zbo-ru so oblikovali ŽePZ Večernica učenci iz Lokavca in fotogra� z vide-om o Zgodovini Ajdovščine. Nevenka Vidmar

Napovednik DU Ajdovščina za APRIL – MAJ 201516.4. 2015 ob 16.00. Zeliščarski krožek. Dobili se bomo v CTŽO in odšli v naravo nabirat čemaž.19.4. 2015, ob 19.00 uri, VEČER KULTURE V CTŽO. S celovečernim programom se bo predstavila DPS ZARJA.2.5. 2015 bo v okviru 70. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade v dopoldanskem času v prostorih CTŽO

kulturni program: nastop dramske skupine Zarja DU Ajdovščina, nastop plesne skupine Ajda, Društvo MOST, nastop ŽePZ Večernica, DU Ajdovščina.

6.5. 2015 bo v avli CTŽO-ja otvoritev razstave fotografov DU Ajdovščina. Tokratna tema nosi naslov, ZIMA. Razstava bo na ogled do 25. maja.

8. in 9. maja 2015, bo v Ajdovščini tradicionalni, mednarodni MAJSKI TURNIR v športnih igrah. Vse informa-cije in prijave dobite v CTŽO na sedežu DU.

15. maja 2015 bo v IDRIJI Revija upokojenskih zborov severno Primorske regije. DU Ajdovščino bo zastopal ŽePZ Večernica pod vodstvom Mirana Rustja.

23. maj 2015 bo v Vipavski kleti tradicionalno srečanje zlatih in diamantnih parov, članov društva upokojencev Ajdovščina.

Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite na sedežu DU v CTŽO na Stritarjevi 1a v Ajdovščini.

8. pohod po Angelski goriV nedeljo, 10. maja, bo potekal 8.

Pohod po Angelski gori. Zbor poho-dnikov bo pred dvorano na Otlici.

Pot po robu vam bo pričarala prečudovit pogled nad celotno Vi-

pavsko dolino. Sprehodili se boste mimo mnogih naravnih in kulturnih znamenitosti. Nezahtevne hoje je za približno 4 ure. Na koncu sledi dru-žabno srečanje.

Pohod poteka na lastno odgovor-nost! V primeru slabega vremena pohod odpade! Večje skupine prosi-jo, da sporočijo okvirno število po-hodnikov. Info: 040 238 688 (Matej Bolčina), td.okno@gmail.com, www.td-okno.si. Vljudno vabljeni!

Št. 41 • 16. april 2015 15Predstavljamo

Nekaj slik iz življenja Figarjevega Miha

Miha Likar – Figarjev iz Zadloga na Črnovrškem je na svet prijokal v zgodnji jeseni, v prvem vojskinem letu. V času, ko se koplje krompir. Za pečnjákom. Njegova mama je bila Joháne Fežnarjeva iz Idrijske Bele.

Mihec je rastel – in kmalu je bil do-volj velik, da je lahko pasel. Vendar premalo, da bi lahko ubranil kravam uiti k Zajcu na Malo Goro, v škodo. In so gospa Zajka kričali nanj: »Ka-kšen pastir pa si! Kako paziš na žival! Ves krompir so spasle!«

»Ne, ga niso,« ji je jezikavo odgo-varjal mali Miha, »pojedle so samo krompirjevco!«

Ko je gnal past v Figarjev log, je za-jahal kaštrona. Rogač pa je bil uža-ljen, in ko ga je razjahal in se obrnil proč, se mu je z vso silo zaletel v za-dnjo plat …

V šolo je Mihec hodil v Zadlogu in učiteljici je od Figarja nosil mleko. Zgodaj zjutraj, pred poukom, ko je bila mlada tovarišica še v jutranjki, ohlapno zavezani in zgoraj malo raz-prti. In ko mu je še vsa topla in diše-ča od postelje odprla vrata, je mleko vedno postavil na tla, da se je sklo-nila ponj. Miha pa je gledal v njena bela nedra, kot v odprta nebesa.

A po štirinajstih dneh se je učitelji-ci posvetilo, kam fantu uhaja pogled, in mu je rekla: »Pobič, mleko mi boš lepo dajal kar v roke …«

Iz Zadloga v Črni Vrh je lep kos poti; pozimi, v snegu in peš, je ta pot še bolj dolga. Še posebej za otroške noge. Mihec je bil tudi pozimi oble-čen v kratke lanene hlačke, na katere je imel pripete volnene nogavice. Pri hoji ga je zmrznjeno laneno blago med nogami do krvi oglodalo, na nogavice se je sprijemal sneg in se

strdil v ledene bobke. V cerkvi, ki se je segrela od mnogih teles, se je zmrznjen sneg stajal in pod Mihcem se je med slovesnim glasom orgel in božjo besedo nabrala lužica ...

Ko je Mihec zrasel v Miha in je štel že petnajst let, so mu krave ušle proti Mali Gori, v Curkovo rajdo, v pravkar zasajene smrekice. Kako so kričali nanj!

Takrat se je odločil: grem od tod! In je pobegnil na Vipavsko! S kan-

glico gozdnih jagod, smukovc, v roki se je zatekel v Gojače, k zidarju, ki ga je spoznal, ko je le-ta zidal štalo Pri Figarju. Možak ga ni mogel preži-vljati in Miha je romal naprej k dalj-ni žlahti na Brje, k Stojanu Makov-cu, ki je tisti čas pri oblasteh nekaj pomenil. Ko je pri Makovčevih prvič stopil čez hišni prag, seveda ni vedel, da bo tu ostal več let …

»Fanta je treba zaposliti,« je sklenil Makovec in ga je poslal v Ajdovšči-no, na Primorje, vprašat, če ga vza-mejo v mizarski delavnici.

»Po kaj si prišel, fantinc?« so ga po-barali.

»Na delo če bi me vzeli …« Premerili so ga od nog do glave

in mu svetovali: »Prešvoh si za naše delo, boljše da greš v šole …«

Ko je Makovec slišal, kako je pob odpravil na Primorju, je rekel: »Bom šel jaz!«

Je šel in je stvar po svoje uredil ...Drugi dan je Miha s kanglico � žola

in dvema kuhanima jajcema s stra-hom stopil v delavnico.

»Saj smo ti že včeraj rekli, da zate pri nas ni dela!« so ga hoteli že na vratih odpraviti.

Miha pa je povedal: »Jaz sem tisti, za katerega se je Stojan Makovec

včeraj zmenil.« Nič več niso rekli, le omarico so mu

pokazali, kamor je odložil kanglico s � žolom in jajci. Ko je bil čas za ma-lico, je bila kanglica prazna. Vse so mu pojedli …

Vojsko je služil v Bihaću, v šoli za kuharje. Uspešno je opravil kuhar-ski tečaj in nadebudnega mladca so poslali za šefa o� cirske kuhinje na Jahorino.

Prvi večer je skuhal pašto z gola-žem. A testenine so se v skladišču navlažile in zmrznile, namesto pa-šte se je skuhal močnik. Komandant pa se je pred drugimi o� cirji že prej hvalil: »Danas će biti dobra večera, došao je novi šef kuhinje!« Zato je bil še bolj jezen, ko je videl v kotlu brezoblično zdrizasto godljo.

»Što si učinio, Miha! Ići ćeš pred vojni sud!«

A Miha se je hrabro branil in ra-zložil komandantu, kako je z zadevo. Zmrznjeno pašto so vrnili, dobili so novo in Miha je skuhal táko večerjo, da je vsega zmanjkalo! Komandant mu je rekel: »Dobar si, Miha!« in mu dal nagradni dopust.

Ko je Miha odslužil vojsko, se je naselil v Ajdovščini in se zaposlil. Poročil se je in čez toliko in toliko mesecev pospremil ženo Mileno v porodnišnico. Že naslednji dan je šel na pošto telefonirat.

»Je kaj novega?« je s strahom in pričakovanjem v glasu vprašal.

»Dva fanta!« mu je povedala de-žurna sestra.

Mihu je slušalka padla iz rok. Ko je prišel k sebi, je poklical še enkrat. Se-stra se je posmejala: »Kaj vas je vrglo na rit? Sem vedela, da boste poklical še enkrat!«

A ljudje smo pač taki, da nas vedno vleče nazaj v kraj svojega otroštva. Tudi Miha je vleklo v Zadlog. Blizu Figarja se je naselil v italijanski bun-ker, ki jih je bilo v obmejnem pasu med bivšima Italijo in Jugoslavijo dosti, in se vrnil domov – nazaj v za-dloški raj ...

»Miha, vpiši se v lov!« so ga nago-varjali in tudi nagovorili.

In tako se je v življenju Figarjeve-ga Miha začelo novo poglavje, ki je močno zaznamovalo njegovo na-daljnje življenje. Postal je član velike družine zelene bratovščine: eden ti-stih lovcev, ki v lovu iščejo družab-nost in tovarištvo; in je nesrečen, če ljudje niso srečni in se prepirajo.

Naneslo je, da je Miha s sabo na lov peljal svojega prijatelja Martina. Gor

k Polharju, na Javornik, sta šla ... Sedela sta tam, pod večer, nad po-

mladno dišečo senožetjo, nad ki-penjem sokov in mladega rastja. V zelenem morju trav in rož sta uzrla srnjaka – in to kakšnega srnjaka! Vsakemu lovcu bi ob pogledu nanj vztrepetalo srce in zadrhtela bi mu roka! Ponosen, z visoko dvignjeno glavo, kronano z mogočnim tršatim temnim rogovjem, je stal v dolu dol pod njima ...

A Miha ni dvignil puške. S sve-tlimi očmi in srečnim nasmehom na obrazu je zrl za plemenito ži-valjo, ki je počasi izginjala v rde-čo luč zahajajočega sonca … Franc Černigoj

Velikonočno otroško ustvarjanje v KamnjahPo dobrem mesecu smo v Kamnjah

ponovno imeli ustvarjalne delavni-ce za otroke. Tokrat smo izdelovali okraske za Veliko noč.

Sobotno popoldne 28. 3. smo ani-matorke, otroci iz Kamenj in Potoč ter njihovi starši namenili ustvarja-

nju. Kljub sončnemu vremenu, nas je s svojo prisotnostjo razveselilo kar 16 otrok. Pri tokratni delavnici smo za izdelovanje uporabili veliko na-ravnih materialov. Na lesene plošč-ke so otroci lepili mah, kamenčke, lubje, vejice, rožice iz papirja… Na

izdelano zeleno podlago so prilepili še piščančka iz � lc papirja, ki so ga izdelali sami. Tako so nastali čudo-viti okraski, katere so otroci odnesli domov. Ti sedaj že krasijo njihove mize, omarice in prispevajo k vese-lemu vzdušju Velike noči.

Za konec pa so otroci okrasili še vsak svoje velikonočno jajčke in ga pustili v šoli. Njihove izdelke si tako lahko ogledate tudi vi na razstavi fotogra� j v stari šoli v Kamnjah. Vabljeni. N.U.

Št. 41 • 16. april 201516 Šport

1. Balkan Cup Pro Tour

Med 13. in 15. marcem 2015 se je v prostorih Hiše mladih v Ajdovšči-ni odvil eden najboljših in najpo-membnejših turnirjev v namiznem nogometu pri nas v zadnjih nekaj letih – 1. Balkan Cup Pro Tour. Med-narodni turnir je nastal kot plod so-delovanja in prijateljstva slovenske, hrvaške in srbske zveze namiznega nogometa, organiziralo pa ga je aj-dovsko športno in kulturno društvo Črn plamen.

Glavna smernica Mednarodne zveze namiznega nogometa ITSF je promocija namiznega nogometa kot športa. Turnir, na katerem tekmuje 80 igralk in igralcev iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije), je zagotovo pravi način, da namizni nogomet preraste sloves barske igre in postane svetovno pri-znana športna disciplina. Poleg tega je prav na tem turnirju potekal tudi

tečaj za sodnike namiznega nogo-meta, zaradi katerega so Slovenija, Hrvaška in Srbija bogatejše za kar 10 novih mednarodno priznanih so-dnikov.

Rok Slokar, predsednik Zveze nami-znega nogometa Slovenije ZNNS: „Ve-liko truda, želje in časa smo vložili, da je namizni nogomet v Sloveniji postal uradno priznana športna disciplina, vendar na Hrvaškem in v Srbiji, pa tudi na svetovni ravni temu žal še ni tako. Prav zato je naše sodelovanje preko takšnih turnirjev izjemnega po-mena za izpolnitev naših ciljev. “

Že samo ime turnirja nam sporoča, da gre šele za začetek nečesa večjega, to je združenja držav bivše Jugoslavi-je, da bi preko projekta Balkan Cup, serije treh mednarodnih turnirjev (prvi je bil organiziran v Sloveniji, drugi bo junija na Hrvaškem, tretji pa septembra v Srbiji), priredile sve-

tovno prepoznaven dogodek. 3 dni, 10 disciplin, 5 držav, 8 na-

miznonogometnih miz, 3 državne reprezentance in dve zgodovinski prelomnici! 1) Reprezentance Slove-nije, Hrvaške in Srbije so med seboj prvič tekmovale na profesionalnih, svetovno priznanih mizah Roberto Sport, kjer je slavila Slovenija, dru-gouvrščena je bila Hrvaška, tretjeu-vrščena pa Srbija. 2) Prvič v zgodo-vini je uvrstitev v disciplini Speed-ball štela tudi za točke mednarodne ITSF lestvice.

Poleg reprezentančnega tekmova-nja so se tekmovalci pomerili v posa-mičnem tekmovanju in tekmovanju dvojic, kjer je zlato obakrat osvojil Avstrijec Kevin Hundstorfer, aktual-ni svetovni prvak in številka 1 ITSF lestvice. Ženske in juniorji so lahko moči pomerili v posebnih discipli-nah (Ženske posamično in dvojice, Junior posamično), za nameček pa so bili organizirani še Speedball in tri zabavne discipline, kar govori o širini, ki jo namizni nogomet lahko nudi.

„Namizni nogomet je namenjen prav vsem, brez kakršne koli diskrimi-nacije: starejšim in mlajšim, ženskam in moškim, pa tudi invalidom. Je za-baven, medgeneracijski, neagresiven in vzpodbuja ekipni duh. Namizni nogomet je � zična aktivnost, ki zah-teva koncentracijo in fokus.“ Tomaž Čoha

Karin in Blisk gresta naprej

Po zelo uspešni lanski sezoni je Konjeniška zveza Slovenije Karin podelila naziv Jahač leta 2014 v endurancu. Karin se je odločila, da gresta z Bliskom naprej.

1 .marca so v San Vitu (ITA) po-tekale kvali� kacije za mednarodne (FEI) tekme v endurancu. Karin je uspešno opravila še zadnje kvali� -kacije in tako dobila možnost nasto-panja na svetovnih FEI tekmovanjih. Tako se je že 21. marca udeležila svoje prve FEI tekme v Vivaru (ITA). Nastopila je v kategoriji CEI 1*93 km. Tekme se je udeležilo 40 jahačev

iz različnih držav. V hudi konkuren-ci je kot edina predstavnica Slove-nije, presenetljivo zasedla 4. mesto. Veterinarji so strogo preverjali stanje konj, saj je bila proga speljana po tr-dih in nič kaj konju prijaznih poteh. Blisk je v enem dnevu opravil kar 8 veterinarskih pregledov. Na koncu so ga sodniki uvrstili še med 5 najbolj kondicijsko pripravljenih konj. S to tekmo pa sta Karin in Blisk izpolnila še možnost, da se udeležita tekme na 120km. Bravo Karin! Bravo Blisk! M. J.

Triatlon klub Ajdovščina obveščaV Triatlon klubu Ajdovščina

bomo organizirali več atraktivnih športnih dogodkov:

2. Čaven Proaction Vertikal KM, gorski tek, nedelja, 24. junij 2015 ( AZS gorski teki – pokal SLO 2015 in pokal Primorskih gorskih tekov )

2. Področno šolsko tekmovanje v akvatlonu ( plavanje in tek ) za Notranjsko in Severno Primorsko regijo, torek, 2. junij 2015, Športni park Police Ajdovščina

3. Proaction kros triatlon Vo-

gršček, sobota, 20. junij 2015 ( ena izmed treh pokalnih tekem v kros triatlonu ):

SUPER SPRINT KROS TRIA-TLON IN ŠTAFETE ( za vsakogar):

250m plavanje / 8km MTB kolesar-jenje / 3km tek

SPRINT KROS TRIATLON :750 plavanje / 17 MTB kolesarjenje

/ 5km tekDva triatlonska kampa oz. špor-

tne počitnice za predšolske in osnovnošolske otroke v sodelovanju

z Zavodom za šport iz Ajdovščine: prvi termin: od 6. julija do 10. julija in drugi termin: od 3. avgusta do 7. avgusta.

Kako začeti? Te zanima več? Pre-dlagamo, da pristopite do nas, znali vam bomo svetovati pri tehniki in pri sestavi načrta vadbe. Med nami je še prostor. Trenirati triatlon je zabavno.

Več informacij o klubu in natanč-nejše podatke o programih lahko dobite na: 3atlon.klub@gmail.com, www.3atlon.si, 041 377 446.

Selekcija U-11 Nogometne šole Ajdovščina 4. na Velikonočnem turnirju v Kopru

Med 3. ter 5. aprilom je v Kopru potekal mednarodni turnir za se-lekcije u-11, letnik 2004 na katerem je sodelovala tudi naša nogometna šola. Naši fantje so nastopali v sku-pini A skupaj z ekipo Kopra, Banja Luke, Piran-Portoroža ter ekipo

Drave s Ptuja. Vse skupinske tekme smo odigrali v soboto. Na prvi tek-mi smo bili boljši od Banja Luke z rezultatom 3:1, nato smo premagali Piran-Portorož s 4:1 ter Koper z 1:0. Proti Dravi, ki je na koncu osvojila prvo mesto, pa izgubili s 3:1.

V nedeljo se je turnir nadaljeval s � nalnimi boji, kjer se je ekipa NŠA pomerila z ekipo NK Bravo iz Lju-bljane za tretje mesto. Žal so naši fantje morali priznati premoč Lju-bljančanom, ki so slavili z rezulta-tom 5:3 in tako osvojili 4. mesto.

Vseeno pa je treba fantom česti-tati za prikazane igre na celotnem turnirju, saj so prikazali ogromno znanja ter kombinatorike in bi lah-ko s kančkom sreče osvojili tudi višje mesto. Omeniti velja, da je bilo v ekipi U-11 tudi pet igralcev letnik 2005, ki so se bolj ali manj enakovredno kosali z leto starej-šimi igralci ostalih ekip in prav ti igralci bodo naslednje leto skušali 1. mesto pripeljati v Ajdovščino. NŠA

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM

PRVI OBISK JE BREZPLAČEN Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Gaberje (dvorana KS); SRE 1945-2045 - Šmarje (Gasilski dom); SRE 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

Kolesarska dirka - 8. kriterij slovenskih mestV soboto, 9. maja, bo po ulicah

mesta Ajdovščina potekala atrak-tivna kolesarska dirka 8. kriterij slovenskih mest. Pozor – od 12. Ure naprej bodo Goriška in neka-tere druge ulice v okolici mestnega krožišča zaprte za promet! Obvozi bodo urejeni. Območje dirke bo zaprto od okvirno poldneva naprej, ob 15. uri pa bo prvi start. Tekmo-vanje bo potekalo v različnih kate-

gorijah in po predpisih Tehničnega pravilnika KZS in UCI ter določilih razpisa dirke.

Trasa dirke: Goriška cesta, del Žu-pančičeve ulice, Gregorčičeva ulica, Lavričev trg, Prešernova ulica in cilj na Goriški cesti. Posamezne katego-rije bodo prevozile od 10 do 45 kro-gov, dolžina kroga je 1200m.

Vabljeni na ogled tradicionalne in atraktivne kolesarske dirke!

Tik pred oddajo časopisa v tisk smo

izvedeli, da je dirka preklicana!

Št. 41 • 16. april 2015 17Šport

Tekači Vipavske doline

Morda bo nekdo rekel: »Sedaj pa že malo pretiravate. Skoraj vsake Ajdo-vske novice imajo članek in sliko te-kačev in predvsem tekačic«. Priznati pa moramo, da se zelo poredko do-gaja, da gre iz naše občine poln av-tobus športnikov na neko prireditev. In to ne kot gledalci. Kot aktivni tek-movalci pa čeprav »samo rekreativ-ni«. Po lanskem Ljubljanskem ma-ratonu je tak podvig ponovno uspel društvu Tekači vipavske doline.

V nedeljo 12.aprila je bil drugi Is-trski maraton pod pokroviteljstvom Banke Koper. Tri obalne občine si delijo to prireditev, ki postaja ena ve-čjih v Sloveniji. Lani je bilo osrednje dogajanje v Kopru, letos je v Izoli, drugo leto pa bo v Piranu. Skupaj 3400 tekačev in poln avtobus naših tekačev, kar nekaj pa še z lastnim prevozom, se je spopadlo z različni-mi dolžinami. Maratonci so tekli na progi dolžine dobrih 42 km iz Izole v Koper, nazaj v Izolo in nato v Porto-rož, Piran ter v cilj v Izolo. Polmara-tonci so imeli 21 kilometrsko progo na relaciji Izola – Koper – Izola, ude-leženci teka na 10 km pa so tekli iz vasi Korte v Izolo. Na teh tekih je se-veda zmagovalec vsak, ki pride v cilj. Še pomembneje pa je, da pride v cilj nasmejan in zadovoljen. Posamezni-ki imajo (imamo) različne ambicije. Premagati progo, izboljšati svoj naj-boljši rezultat, premagati prijatelja ali samo preteči izbrano progo in pri tem uživati. Tekači iz naše okolice pa so dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Drugi Istrski maraton je bil res lep. Prekrasno vreme je bilo za tek celo pretoplo. Veliko udeležen-cev in res veliko navijačev ter gledal-cev ob progi. Na samem prireditve-nem prostoru je bilo veliko stojnic z predvsem športno opremo. Po teku zaslužena pijača, banane, pomaran-če in seveda krožnik bobičev (istrska mineštra z koruzo). Mislim, da ne bo pretirano če zapišem, da je bila to najlepša množična tekaška priredi-tev v zadnjem času. Na sliki je skupi-nica naših zadovoljnih udeležencev

po prihodu v cilj.Do konca maja pa so še tri večje

prireditve, katerih se naši tekači ude-ležujejo v večjem številu. Najprej bo na vrsti 59. Pohod ob žici in v nje-govem okviru Tek trojk. Pohod ob žici je štiridnevna prireditev organi-zirana ob koncu tedna, ki je najbližje 9.maju. Nekoč je bil to državni dan zmage, danes pa je praznik občine Ljubljana – Dan miru. Osrednja in najbolj množična prireditev je seve-da pohod na 35 km dolgi trasi ob žici okupirane Ljubljane, ki se ga udeleži preko 30.000 ljudi vseh starosti. Po-memben del pa je tudi tekmovalni Tek trojk, ki pade letos prav na so-boto devetega maja. Ženske, moške ali kombinirane trojke morajo pre-magati razdaljo 12,5 km ali 29 km. Trojke so simbol tovarištva in člani trojke morajo priti v cilj skupaj. To je tudi eden od redkih tekov, kjer ni startnine.

Naslednji je na vrsti naš Majski tek, ki bo v soboto 16.maja. Osrednje tekmovanje je sicer članski tek na 11 km dolgi progi Ajdovščina – Loka-vec – Gorenje – Grivče - Ajdovšči-na. Ne smemo pa pozabiti tudi mla-dinskih tekov na razdalji od 300 do 2.000 metrov v odvisnosti od starosti otrok. Zavod za šport Ajdovščina je že razpisal priprave na majski tek, ki so v polnem teku. Redno se trenin-gov udeležuje preko 60 udeležencev. O tem so Ajdovske novice že poro-čale, objavili pa bomo tudi reportažo iz same prireditve. Ob tej priliki pa mi dovolite, da vas povabim tudi ob progo ter na startno ciljni prostor v čimvečjem številu.

Spomladanski teki se zaključujejo s posebno prireditvijo, ki je name-njena samo ženskam. To je že 10. DM tek za ženske, ki bo v v soboto 30.maja v Ljubljani. Teče se na progi 5 in 10 km. Samo prireditev spremlja cela vrsta spremljevalnih dogodkov od teka otrok do slavnostne torte na koncu. Eden od pripravljalnih cen-trov je tudi Ajdovščina, inštruktori-ca pa Tea Bajc.

Prireditev je seveda še veliko. V polnem teku so primorski pokalni teki katerih sestavni del je tudi naš Majski tek. Potekajo tudi primorski gorski teki. Praktično vsak konec te-dna pa je še vrsta tekaških prireditev po celi Sloveniji.

Posebna prireditev, z mednarodno udeležbo, bo Ultra trail Vipavska dolina, ki bo 9.maja. Potekal bo nav-zgor in navzdol praktično okoli cele Zgornje vipavske doline. Organiza-tor, športno društvo Tura iz Vipave, je v vabilo napisal:

» 360º Vipavska dolina. Iz Doline, čez rob Gore, kjer se rojeva bur-ja, na najvišje vrhove nad Dolino. Skozi temne gozdove, mimo strnje-nih vasi in čez rodovitne vinorodne griče.Z veseljem napovedujemo prvi ultra trail Vipavska dolina. Po-vabilo je namenjeno tekačem, ki že-lite preizkusiti in okusiti 3 razdalje: 100 km, 50 km in 25 km. Organiza-torji so poskrbeli, da boste spoznali Vipavsko dolino v vsem sijaju: od nepozabnih razgledov, spomladan-skih vonjav, okusov, ki spodbudijo duha, do gostoljubnih domačinov. Najdaljša, 100-kilometrska pre-izkušnja, je za najbolj vzdržljive. Vipavsko dolino boste obkrožili: iz Ajdovščine se boste vzpeli na Goro, z najvišjih vrhov boste uživali čudo-vite razglede od Jadrana pa do Alp, tekli boste skozi Trnovski gozd in se spustili nazaj v Dolino.Ob vzponu na južne obronke Vipavske doline se pridruži še 50-kilometrska preiz-kušnja, bogati razgledi, skozi vino-grade, ravno pravi čas za okušanje vipavskih češenj.Najkrajša, 25-kilo-metrska trasa zaključuje krog okoli Vipavske doline s strmim vzponom na Nanos, tek skozi gozd in krasen spust v dolino proti cilju. Organiza-torji so prepričani, da vas bo Ultra trail Vipavska dolina navdušil: z iz-zivom, z razgledi, naravo in okusi, ki bodo lajšali korake.«

Prijavljenih je že preko 350 tekačev, od tega za najdaljšo 100 kilometrsko razdaljo kar 91. Ja, prav ste prebrali. Skoraj 100 tekačev se bo spopadlo z razdaljo stotih kilometrov. Na svoji poti bodo morali premagati 6034m višinske razlike, kar je precej več kot da bi šli dvakrat na Triglav. Start bo 9.maja ob 6,00 v središču Ajdo-vščine na Lavričevem trgu (106 m nmv). Tekače takoj čaka vzpon na Kovk (961 m), od tam po robu Gore do najvišje točke ultra traila – Mali Golak (1495 m). Potem tečejo mimo koče na Čavnu (1242 m) in se čez Kucelj (1237 m) spustijo v dolino. Nadaljujejo čez lepe razgledne vi-norodne kraje na južnih obronkih Vipavske doline: Preserje – Sveti Martin – Erzelj – Goče – Socerb na južnem koncu doline. Iz Podnano-sa se proga spet vzpne vse do vrha nanoške planote, do Pleše (1262 m). Od tam se skozi osrčje Nanosa spet spusti v dolino na cilj – Gradišče pri Vipavi (Kamp TURA – 251 m). Start 50 kilometrskega teka je v so-boto 9. maja ob 8,00 na Brjah, start 25 km pa ob 10,00 Gradišče – kamp Tura kjer bo tudi cilj vseh tekov. Spremljevalne prireditve bodo po-tekale vse od 8. do 17.maja. Več na http://www.100utvv.si/home-sl/ . Branko Lavrenčič

Tekli bodo na Majskem teku 2015 Stojan Rezultat mi ne pomeni veli-ko. Tečem predvsem zaradi sebe in v tempu ki mi odgovarja. Majkega teka se bom vsekakor udeležil.  

Tina Tečem v skupini hitrejših in udeležba na Majskem teku je že »skoraj« obvezna. 

Adrijana; Tek je odlična vadba za rehabilitacijo in počutje v dobri družbi. Odločila sem se da bom nastopila na dveh tekmah in to je Ljubljanski maraton ter seveda Majski tek Simon Kljub temu da sem po dolgem času pričel z vadbo teka se bom s pomočjo vaditeljev teka na pripravah, ter dobrega vzdušja v družbi Vipavskih tekačev odločil nastopiti na Majstem teku.

Razpis volitev Športne zveze AjdovščinaŠportna zveza Ajdovščina razpisuje volitve za predsednika, podpredse-

dnika, člane nadzornega odbora in disciplinske komisije. Rok za oddajo kandidature je petek, 24. april 2015, na: Športna zveza Ajdovščina; Ce-sta 5 maja 14; 5270 Ajdovščina - v zaprti kuverti, s pripisom »za volitve ŠZA«. Prejete vloge bo volilna komisija odpirala 5. maja 2015. Dodatne informacije lahko člani dobijo na 05/364-47-21 (Primož Sulič) med 8:00 in 16:00 uro. Volilna skupščina bo v sredo, 20. maja 2015. Podrobnejša pravila o postopku kandidiranja in samih volitvah so razvidna iz Pravilni-ka o volitvah organov Športne zveze Ajdovščina, ki je objavljen na spletni strani http://sza.nvoplanota.si.

Miloš Popovič ob zaključku mandata predsednika Športne zveze Ajdovščina

Je Športna zveza Ajdovščina od leta 2007 odigrala vidno vlogo pri organiziranosti športa v občini Aj-dovščini?

Menim in upam, da je. V teh osmih letih smo vidno povečali članstvo športnih društev v Športni zvezi in organizirali kar nekaj dogodkov, ki so postali zelo prepoznavni in tradi-cionalni. Prav tako smo dokaj zgle-dno uredili odnose z občino ter osta-limi lokalnimi institucijami, pa tudi širše, tu mislim predvsem na OKS.

Ali bo nov nacionalni program športa spodbudil razvoj športa v lokalnih okoljih?

Nacionalni program sam po sebi ne more spodbuditi razvoja, kvečje-mu lahko temu pripomore in upam, da tudi bo. Sicer pa moramo za ra-zvoj športa poskrbeti vsak zase in vsi skupaj stremeti k izboljšanju športne

kulture na splošno.Kakšen je odnos med Športno

zvezo Ajdovščina in lokalnimi oblastmi?

Kot sem že dejal, smo vzpostavili dokaj zgleden odnos tako z Občino Ajdovščina, kot tudi z Zavodom za Šport in ostalimi institucijami. Pa tudi komunikacija s športnimi dru-štvi, članicami ŠZA, je na dokaj viso-kem nivoju. Seveda se da vedno bolj-še, včasih pogrešamo denimo višji status pri občini pri raznih projektih in upam, da bomo to v prihodnosti tudi dosegli.

Ali ima športna zveza Ajdovščina dovolj inovativnih projektov v od-nosu na svoje člane?

Delujemo v okviru svojih zmožno-sti, zato mislim, da je inovativnih projektov kar nekaj, izpostavil bi Carier Kicker, če je to dovolj, pa naj ocenjujejo drugi, vedno se da boljše.

Bo ekipa s katero ste sodelovali v dveh mandatih ostala enaka?

Na to vprašanje nimam še odgo-vora. Ne vem še niti, če bom sam kandidiral za naslednji mandat, po eni strani bi rad videl, da bi se še kdo drugi preizkusil na tem po-ložaju, prav tako pa se nisem še z »ekipo« pogovarjal o tem, kdo bi in kdo ne bi bil pripravljen sodelo-vati v bodoče. Bomo videli. Primož Sulič

Št. 41 • 16. april 201518 Šolska

Uspešno raziskovanje Ajdovščine

»Ave cesar!« je v nedeljo, 12.4 od-mevalo po Ajdovščini. Kopica otrok je skupaj s starši raziskovala in ob-čudovala zgodovino stare rimske Castre ter odkrivala skrivnostni svet škratov. Klub Šport-ani je skupaj s škratom Ulala otrokom pričaral ču-dovite utrinke življenja Rimljanov nekoč.

Pot raziskovanja so začeli v me-stnem muzeju, kjer so otroci izvedeli kako so arheologi odkrili nahajali-šča rimskih ostalin, prijeli so prave rimske kovance s sliko cesarja, si po-gledali kako je izgledala Castra kot poštna postojanka. Prijazen vodič v muzeju je otrokom približal življenje v Rimski Ajdovščini in s svojo razla-go razburkal otroško domišljijo.

Po ogledu muzeja se je skupina po-dala na pot in »v živo« spoznala vse,

kar je bilo videno in slišano v muze-ju. Obrambne stolpe, atrijsko hišo, rimske terme… Spoznavali so zgod-bo o nastanku Rima in legendo o na-stanku Hublja – saj je ta mrzla reka pomembno pripomogla k ustano-vitvi poštne postojanke prav tukaj. Otroci, so skupaj s škratom Ulala, premikali kamne, da se je še velikan zbudil: »Hu-belj, hu-belj«. Ob obno-vljenem vodnjaku v gasah, kjer so se včasih zbirale ženske, so vsi sku-paj »pekli pico«, v rimskih termah pa spoznavali vonjave s katerimi so Rimljani odišavili svoje prostore. In pri stolpu je vsak otrok, ovenčan z lovorjevim vencem, postal cesar za eno sekundo. »Ave, Cesar« so se otroci vživeli v vlogo cesarja.

V mestnem parku je Ulala otro-kom zaupal, da imajo škratje poseb-

no skrivnost in to je modri kamen, s katerim lahko postanejo nevidni. Škrat, prijazen in nagajiv, je v parku skril 10 takih čudovitih, lesketajočih se, modrih kamnov. »Otroci, poišči-te jih zame«, je prosil.

Presenečenj tistega dne še ni bilo konec. Po počitku in okrepčilu v parku smo se vrnili nazaj v grad, kjer škrat najraje prebiva. In tam so bili že pripravljeni lokostrelci in čisto pravi Rimljani, ki si demonstrirali, kako strelja se z lokom. Rimska voj-ščaka pa sta uprizorila pravo bitko. Kako se je bliskalo in treskalo, ko so železna kopja udarjala po oklepih, čeladah in ščitih. Pravi gladiatorski boj!

Verjamemo, da so otroci izvedli ve-liko novega, nekaj novih informacij pa so pridobili tudi starši. Cilj pro-jekta Raziskuj z nami Kluba Šport--ani je predvsem vzgoja otrok skozi zabaven in igriv program. V klubu upamo, da nam je to uspelo.

V nedeljo, 19. aprila pa vas že va-bimo na nove tovrstne dogodivšči-ne, ko bomo spoznavali tehnično dediščino Ajdovščine – od Pal do izvira Hublja, z nami bo tudi škrat Ulala in nove dogodivščine. Se nam pridružite tudi vi? Več o programu pa na www.klubsportani.weebly.com. Tam si lahko pogledate tudi utrinke iz prejšnjih nedelj . Kristina Petrović

Planica je zakon!

V četrtek, 19. marca 2015, so se učenci ter trije učitelji OŠ Šturje Aj-dovščina v zgodnjih jutranjih urah odpravili v Planico, na ogled uradne-ga treninga ter kvali� kacij za tekmo svetovnega pokala v smučarskih po-letih. Dobre volje in v odličnem na-vijaškem vzdušju so bili del največje-ga praznika slovenskega športa, saj so skupaj z ostalimi 13000 gledalci stiskali pesti za vse naše ‚‘orle‘‘.

Izlet v Planico je bil nagrada za večtedensko ustvarjanje v okviru izbirnih predmetov turistična vzgo-ja in likovno snovanje ter likovnega krožka. Učenci so namreč izdelali več likovnih del za natečaj z naslo-vom Z vlakom v Planico, ki ga je pod imenom Planica in otroci 2015 razpisala Smučarska zveza Slovenije. Na natečaj je bilo poslanih sedem del

Vedno aktivni taborniki

Tako kot atleti, imajo tudi tabor-niki svoj mnogoboj. Čez celo leto se pridno pripravljajo in nato na tabor-niškem tekmovanju - mnogoboju pokažejo svoje taborniško znanje.

Na mnogoboju se tekmuje v raz-ličnih disciplinah. Tekmovalci pa so razporejeni tudi v starostne skupine, po katerih se meri težavnost tekmo-vanja.

Po težavnostih so razporejene tek-movalne panoge. Pri postavljanju šotora najmlajši najprej postavljajo šotor iz ene šotorke, malo starejši iz dveh, nato iz treh, kot najstarejša skupina pa tudi iz petih šotork. Na mnogoboju tekmovalci postavijo tudi ogenj, ki ga zakurijo s čim manj vžigalicami.

Pomembno taborniško znanje je tudi orientacija, kar se prav tako pre-verja na mnogoboju. Orientacijski pohod za najmlajše, »lov na lisico«, poteka malo drugače. Otroci se ne orientirajo po zemljevidu temveč po potnih znakih, ki jih usmerjajo. Starejši uporabljajo le zemljevide in kompase. Tako najmlajše kot najsta-rejše na poti čakajo še različne nalo-ge, ki preverjajo različna taborniška znanja (poznavanje rastlin, koliko vozlov poznajo, ali znajo uporabljati šotorko...).

Ostale tekmovalne panoge so še lo-kostrelstvo, signalizacija (Morsejeva

abeceda in semafor), postavljanje signalnega stolpa, spretnostni po-ligoni, med dvema ognjema ter za najmlajše šaljivo tekmovanje.

Vsako leto rod Mladi bori Ajdo-vščina organizira rodov mnogoboj za svoje člane. Najboljše skupine nato pošljejo na področni mnogoboj in če jim gre zelo dobro tudi na dr-žavni mnogoboj. Ajdovski taborniki na področni ravni tekmujejo med člani SPOOT - a (Severnoprimorska območna organizacija tabornikov). Državni mnogoboj pa vsako leto or-ganizira eden izmed rodov po Slove-niji. Lani so bili prav ajdovski tabor-niki tisti, ki so prevzeli organizacijo tekmovanja.

Letos bo mnogoboj roda Mladi bori Ajdovščina potekal v soboto, 18. aprila 2015 v parku pri slaščičarni Šturje. Tekmovanje se bo začelo ob 9h in trajalo do 14h. Če vas zanima, kako poteka tekmovanje, ste lepo va-bljeni, da si ga ogledate.

V mesecu marcu so se tri ekipe roda Mladi bori Ajdovščina ude-ležila NOT-a, kjer se že nekoliko izkušenejši taborniki iz cele Slove-nije pomerijo v nočnem orientacij-skem teku. Udeležili pa smo se tudi Dneva za spremembe v Palah, kjer smo udeležencem pripravili čaj. Maja Turk

Mi rastemo, gledališče raste z nami

Mala štiriletna deklica se v vrtcu obnaša kot prava mama. V kuhinji pripravi kosilo za svojo družino. Po-kliče očka, ga mimogrede okrega, ker je s čevlji umazal kuhinjo, otroke pa pogumno spodbuja naj ugriznejo v okusno (plastično) polento.

Igra. Velikokrat sem v svoji vrtče-vski skupini povabljena vanjo. Uži-vam v njej, opazujem jo kako raste, in z njo rastejo moji bodoči igralci. Iz preproste igre vlog, preko funkcij-ske, konstrukcijske in igre s pravili, pa vse do sociodramske igre. Vese-lim se napredka pri mladih igralcih, spodbujam jih od vrtca pa vse do zaključka osnovne šole. Če kateri mladih tudi po osnovni šoli zaide v igralske vode je moje veselje še toliko večje.

V gledališko skupino na naši šoli se vsako leto vključi veliko otrok. Pomembno je, da kot mentorica otrokove ustvarjalnosti ne omeju-jem. Pustim ji dovolj prostora in časa, da se v dramski igri razvije. Ni pomembno samo ustvarjanje prizo-ra, temveč tudi priprava otrok da se sprostijo, začutijo sebe in svoje telo, se izražajo verbalno in neverbalno,

da začutijo druge otroke kot sou-stvarjalce.

Posebnost v naših prizorih je nare-čje Gore. Učenci prizore preigravajo in se jih nikoli ne učijo dobesedno. Naučijo se jih preko smiselnih dialo-gov, v katere že pri prvi vaji vključu-jejo govorico celega telesa.

V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da na oder postavimo Mo-dro kapico. Prebrali smo pravljico Branke Jurca »Modra kapica in za-čarani volk« in dobili idejo. Zakaj ne bi zaživela Modra kapica v dana-šnjem času in prostoru, vseeno pa še pokukala v pravljični svet. V igrico sta vključena dva video posnetka v katerih sta odlično nastopala očka in dedek Modre kapice. Iskreno se jima zahvaljujemo za prispevek k naši igrici.

Modro kapico smo zaigrali v do-mačem kraju trikrat, gostovali smo na Osnovni šoli Col, v CIRI-US Vipava in v KS Gaberje. V me-secu aprili se bomo udeležili tudi srečanja gledaliških skupin, ki ga organizira JSKD Ajdovščina. Ivica Vidmar

po izboru mentorjev Bojana Boleta in Martina Štinjeka. Poslana dela je strokovna komisija nagradila z brez-plačnim izletom v Planico, na kate-rega so povabili vse člane izbirnih predmetov in krožka.

50 otrok naše šole se je tako na pri-zorišču pridružilo skupinam otrok ostalih 14 nagrajenih šol iz Sloveni-je. V Planici so bili priča zgodovin-skemu dogodku – prvim poletom na prenovljeni “najlepši lepotici” med letalnicami – naši Planici. Tako je prenovljeno velikanko večkrat izvir-no poimenoval uradni napovedova-lec na prizorišču.

Otroci so bili nad izletom navdu-šeni, saj so v objemu toplega son-ca videli številne polete preko 200 metrov, med katerimi so bili mnogi dolgi poleti slovenskih “orlov”, tudi najdaljši polet 238,5 metra naše-ga junaka Petra Prevca. Še posebej bodo učencem ostali v spominu številni avtogrami najboljših smu-

čarjev letalcev, ki so jih pridobili ob izteku skakalnice. Prav tako si bodo zapomnili odlično organizacijo po-letov in izvedbo izleta. Organizator, Smučarska zveza Slovenije, je otro-ke namreč nagradila z brezplačnim prevozom, zastonj vstopnicami ter brezplačno toplo malico in pijačo. Navijaška srca otrok je še dodatno razgrel koncert znane rock skupine Rok ‘n band, ki se je odvijal na ve-likem odru na prizorišču. Na njem so razglasili tudi zmagovito likovno delo, ki je za nagrado prejelo brez-plačen izlet z vlakom ob koncu šol-skega leta v katerikoli slovenski kraj za avtorja in vse učence njegovega razreda. Vozovnice zanj bodo pri-spevale Slovenske železnice.

Smučarski zvezi Slovenije se v imenu naše šole iskreno zahva-ljujemo za prijaznost in vrhunsko izvedbo. Želimo si tudi, da bi še kdaj tako uspešno sodelovali. Martin Štinjek in Gregor Zagorc

Št. 41 • 16. april 2015 19Šolska

Govora je seveda o nalepkah in sličicah, ki jih naši otroci pogosto prejemajo, ko se »lepo obnašajo«. Ste že tudi v vašem stanovanju na hladilniku, vratih sobe ali omare kdaj gostili list s tabelo, na katero ste zbirali nalepkice ali risali zvezdice, ko je otrok opravil nekaj, kar ste se z njim dogovorili? Je bil tudi vaš cilj spodbuditi neko pozitivno, dobro vedenje pri otroku? Ali je bil vaš cilj mogoče zmanjšati neko vedenje, ki ga niste več želeli? Ko se starši znajdemo v vzgojnih dilemah, zagatah ali stiskah, ko ne vemo,

kako se odzvati na določeno otrokovo vedenje, se pogosto zatečemo k različni literaturi, internetu, drugim staršem, neredko tudi oddajam po televiziji, kjer super-varuške pomagajo družinam pri odnosih, komunikaciji in starševskih veščinah. V vseh teh virih dobimo ideje za različne metode in tehnike, ki nam lahko pomagajo pri vzgoji. Tehniko z nalepkicami in zvezdicami strokovno imenujemo žetoniranje, in ko

v praksi delam s starši, vidim, da jo starši zelo pogosto uporabljajo. Le redko pa jo uporabljajo pravilno. Zato jo pogosto hitro označijo za neučinkovito in obupajo nad njeno uporabo. Prav iz tega razloga sem se odločila nekaj besed nameniti tehniki žetoniranja, da jo bodo starši lažje in učinkoviteje uporabljali. Navodila za izvedbo • Najprej izberemo vedenje, ki ga želimo spodbujati/ojačevati (npr. ko se

otrok mirno igra; ko otrok naredi vso domačo nalogo; ko otrok naredi svoje gospodinjske obveznosti in podobno). • Za nagrajevanje želenega vedenja uporabljamo t. i. žetone (nalepke,

sličice ipd.) in za dogovorjeno število zbranih žetonov otrok prejme dogovorjeno nagrado. Izberemo žetone/nalepke, ki so za otroka že sami po sebi privlačni. • Izbrana nagrada naj bo skromna (največ nekaj evrov), dobro se obnesejo

nagrade, kot je preživljanje skupnega časa, skupna igra, ogled predstave, kino, skupni izlet in podobno. Manj priporočljive pa so nagrade, kot je denar, hrana ali drage igrače. • Pomembno je, da otrok ve, kdo in kdaj ga bo nagradil za želeno vedenje

in da nalepka sledi takoj po pojavu tega želenega vedenja (npr. nalepke delita mama in oče, nalepka sledi vsakič, ko otrok pospravi krožnik z mize/igrače v škatlo ipd.). • Na začetku naj bodo nalepke podeljevane pogosto (vsakič, ko se vedenje

pojavi), kasneje pa recimo enkrat na dan, če je bilo tisti dan vedenje npr. prisotno vsaj štirikrat. • Lahko uvedemo tudi plačevanje globe (npr. če bodo tvoje roke prijazne do

sestrice, boš lahko vsako uro dobil eno nalepko; ko bodo pa roke do sestrice neprijazne – udarile, opraskale, uščipnile – ti bomo eno nalepko odvzeli). • Otroku postopek vnaprej razložimo, dovolimo, da si sam izbere nalepke,

se skupaj dogovorimo za nagrado (in koliko »žetonov« mora zbrati za nagrado), vsak žeton/nalepko podelimo z veseljem in prijaznostjo, ob »plačevanju globe« pa mu le mirno razložimo, da je žal pozabil na pravila in mu moramo eno nalepko odvzeti. Kdaj uporabljati tehniko Tehniko lahko uporabljamo tako pri mlajših kot starejših otrocih, seveda

dokler je posameznemu otroku tehnika privlačna in je ne dojema kot otročjo. Uporabljamo jo takrat, ko želimo pri otroku izgraditi neko vedenje, ki se po

našem mnenju ne pojavlja dovolj pogosto, ali takrat, ko želimo, da se neko neželeno vedenje zmanjša ali preneha. Najpogostejše napake pri izvedbi Staršem je včasih težko dosledno vztrajati pri natančni izvedbi tehnike,

saj je na začetku potrebne nekaj vaje in privajanja (tako staršev kot otrok), preden jo lahko dobro in učinkovito obvladamo. Včasih se neželeno vedenje otrok najprej nekoliko poveča, preden vidimo

prve pozitivne učinke novih vzgojnih tehnik, kar nam lahko daje vtis, da je tehnika neučinkovita in jo opustimo, še preden bi se je dobro privadili. Pri tehniki žetoniranja je zelo pomembno, da žeton/nalepka sledi takoj po

želenem vedenju (in da odvzem nalepke sledi takoj po neželenem vedenju) – manj minut, ko bo vmes minilo, bolj bo tehnika učinkovita. Ko tehniko enkrat osvojimo, nam lahko priskoči na pomoč pri kakšni vzgojni

zagati. Zato kar pogumno in vztrajno! Lepo pomlad vam želim!

Tina Avbar

Sončki, zvezdice, smeškoti in rožice

O Tini AvbarTina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi

težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih

idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu

tinaavbar.psih@gmail.com.

Spoznavali so domače živali

Otroci iz ajdovskega vrtca na Rib-niku, skupina Rdeče pike, je obiskala zaselek Gorenje v Lokavcu. Vzgojite-ljice, so se dogovorile za obisk in na-črt je bil pripravljen. Prijazni vašča-ni so jih z veseljem vodili do svojih živali. Gospa Marija jim je pokazala krave, bikce in telička. Za nekatere otroke je bilo to prvo bližnje srečanje

s tako veliko živaljo. Ko so se vzpe-njali do pašnika s kozami, so jih med potjo pozdravljali vaški psi in muce. Kozji mladiči so se jim približali do ograje, se nežno oglašali, kot bi pro-sili, da jih otroci pobožajo. Otroci so hitro razumeli prijazne živali in oboji so ob tem uživali. Ker imajo za vsako domačo žival urejen svoj

prostor, so se morali, če so hoteli vi-deti še druge živali, »spustiti« nižje, pod vas, kjer stoji kokošnjak. Tu jih je gospa Ljuba prosila za pomoč pri krmljenju kokoši. Pridni mali kme-tje so navdušeno pomagali. Kokoši pa, so se jim zahvaljevale v svojem jeziku.

Ker so Gorenje zaselek ob vznožju Gore, so se morali otroci do ograde s konji spustiti še nižje pod vas. Malim naravoslovcem tudi ta izziv ni pov-zročal prevelikih težav. Opazovali so te plemenite živali in modrovali o tem kako bi jih zajahali.

Dopoldan med domačimi živalmi je kar prehitro minil in otroci so se morali vrniti v vrtec. Veselo so kora-kali proti izviru Hublja, kjer je že ča-kal minibus, s katerim so se utrujeni delavci odpeljali na kosilo.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili ta doživljajsko zanimiv izlet. B.D.

"Novim uspehom naproti"

Slovenska precizno-orientacijska liga. Ali uganete, kateri šport je to? Ker je ta dejavnost v Sloveniji manj razvita, vam jo želim na kratko pred-

staviti. Ni nujno, da v tej disciplini tekmu-

jejo samo invalidi, ampak tudi tisti, ki raje hodijo kot tečejo. Gre pred-

vsem za spoznavanje narave in njene okolice. S pomočjo kompasa moraš določiti, katera od petih zastavic v naravi je enaka tisti na zemljevidu.

7. in 8. marca je na Povirju pri Li-pici potekalo orientacijsko tekmova-nje, ki sem se ga udeležila tudi sama in v svoji (začetniški) kategoriji do-segla 3. mesto. Med tekmovanjem so nam začetnikom pomagali tudi bolj izkušeni tekmovalci. Dogodka se je udeležilo okrog 35 tekmovalcev. Na-slednje tekmovanje, na katerega se želim prijaviti, bo v Črnem Vrhu, 11. 4. 2015. Upam na dobre rezultate ...

Vesela bi bila, če bi se ta šport začel bolje razvijati, zato upam, da se bo še kdo preizkusil v tej disciplini. Inge Novinc

Zlato in srebrno priznanje za turistično nalogo OŠ ColV šolskem letu 2014/15 sta Turi-

stična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo razpisala 29. državni fe-stival Turizmu pomaga lastna gla-va. Naslov letošnjega festivala je bil Zgodbe turizma. Članice turistične-ga krožka Nika Ipavec, Teja Kobal, Veronika Petrovčič, Katja Podob-nik, Nika Pregelj, Maruša Sajevic, Klara Stubelj in Karin Žgavec iz 9. razreda smo naše potovanje v na-ravo ubesedile v nalogi z naslovom Nekoč je živel Anton Smrdel Lepo-dišec … Mentorica naše naloge je bila Jasmina Likar Štinjek. Program smo predstavile na turistični tržnici v Mercator centru Koper v torek, 17. 3. 2015. Za nalogo smo prejele srebr-no priznanje, za predstavitev le-te pa zlato priznanje.

V nalogi smo predstavile enodnev-ni izlet po treh vasicah v okolici Cola: Sanaboru, Beli in Podkraju. Med ogledom vasic spoznavamo turistične zanimivosti – naravno in kulturno dediščino, pa tudi Smrde-tove zgodbe. Smrde je bil vaški po-sebnež, ki je v prostem času pleskal,

tako da je poznal skoraj vsako hišo po vseh vasicah okoli Cola. V našem programu bomo spoznali tiste naj-bolj zanimive, ki so se ohranile do današnjih dni. Da bo naš program bolj zanimiv za mlajše obiskovalce, smo v program poleg Smrdetovih zgodb vključile še zgodbe o skriv-nostni kači, imenovani brlišk. Da ne bi bili na poti lačni, je predviden še postanek pri dveh kmetijah, in sicer pri Vrhovcevih v Sanaboru in pri Mik‘ževih v Podkraju.

Rade bi se zahvalile vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izdelavi te naloge in izvedbi tržnice. Zahva-

liti se moramo svojim starim star-šem, da so si vzeli čas in se z nami spominjali starih časov. Hvala likov-ni pedagoginji Silvi Karim, da nam je pomagala z nasveti in delom pri oblikovanju naše tržnice. Hvala tudi šolski knjižničarki Lejli Irgl za lekto-riranje naloge. Z njeno pomočjo je naša naloga zagotovo bolje berljiva in razumljivejša. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokazali pripravljenost za izvedbo našega turističnega pro-grama: gospodarju Vrhovčeve kme-tije g. Francu Kobalu in gospodarju kmetije pri Mik‘ ževih g. Vinku Le-skovicu.

Št. 41 • 16. april 201520 Mladi

MC Hiša mladih napoveduje

Sobota, 18. april 2015 // 10h: AcrojogaŠe ena novost v zvezi z jogo prihaja v MC Hiša mladih. Pri nas že izvajamo jogo in obrazno jogo, sedaj pa se lahko preizkusite tudi v acrojogi. Začne-mo v soboto, 18. aprila 2015, ob 10h dopoldan. Vabljeni.Sreda, 22. april 2015: Predstavitev Konjeniškega društva sveti Štefan Vipavska dolinaKonjeniško društvo Sveti Štefan Vipavska dolina združuje ljubitelje konj, konjeniškega športa in konjeniških dejavnosti. Aktivnosti društva pote-kajo na različnih področjih. Člani društva se udeležujejo in organizirajo različne tradicionalne praznike in prireditve in s tem bogatijo dogajanja. Cilji društva so skrb za popularizacijo konjeništva in konjereje, obujanje in ohranjanje starih običajev, organizacija konjenic, konjeniških iger in drugih prireditev. Zato vabljeni v sredo, 22. aprila v MC Hiša mladih, ko bo na sporedu predstavitev omenjenega društva. Četrtek, 23. april 2015 // 16h: Džob predavanje: Aljoša BagolaV MC Hiša mladih nadaljujemo s spodbujanjem podjetništva med mla-dimi ter ustvarjanju coworking okolja. Mladim prek različnih predavanj, delavnic ter pogovornih večerov ponujamo brezplačno na tone znanja in informacij, ki jim lahko pridejo še kako prav, ko se odpravljajo na lastno poslovno pot. Eden izmed takšnih dogodkov bo tudi brezplačno preda-vanje in kreativna delavnica na temo oglaševanja, ki bo potekala v četr-tek, 23. aprila 2015, ob 16h, tokrat zaradi prostorske stiske v am� teatralni učilnici Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. Delavnico in predavanje bo vodil Aljoša Bagola, kreativni direktor agencije Pristop. Resnično vredno obiska!Petek, 24. april 2015 // 16h: MC Hiša mladih na obisku: KS PredmejaMladinski center Hiša mladih prihaja na obisk na Predmejo. Otrokom pripravljamo zanimivo ustvarjalno druženje, na delavnico pa lepo vabimo tudi otroke iz Otlice in Kovka.Sreda, 29. april 2015 //20hV MC Hiša mladih Ajdovščina se nam v pridružite sredo, 29. aprila 2015. Spet imate možnost, da se pobližje spoznate z zvočno kopeljo, ki jo bo vo-dil Gal Furlan. Zvočna kopel je meditacijsko sprostitvena tehnika. Poma-ga pri umirjanju uma in sproščanju telesa. Pri zvočni kopeli uporabljamo različne inštrumente. Se vidimo ob 20h!

Dan za spremembe 2015Že vse od leta 2010 v Sloveniji po-

znamo Dan za spremembe, katere-mu se uspešno priključujemo tudi v MC Hiša mladih Ajdovščina in tudi letos ni bilo nič drugače. Poglejte okoli sebe in hitro boste našli stva-ri, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi pomagali, naravo, ki bi

lahko spet zadihala. Tudi v MC Hiša mladih je bilo pestro, lepo sobotno dopoldne smo spremenili v pra-vi otroški plesni živ žav in pobirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo koristno uporabili v naši dobrodelni akciji!

Razstava umetnice URIKURI

Aktualna razstava v galeriji Mla-dinskega centra Hiše mladih je po-svečena naravi, natančneje pomladi, ki obljublja preporod in je umetniku v navdih že od prastarih obdobij. Najlepše slavospeve so pomladi in njeni migetajoči naravi poklonili im-presionisti. Impresija – trenutni vtis, je najlepše zaznaven spomladi, ko narava okoli nas boža vsa naša ču-tila. Pomlad simbolizira čas rasti in nam nazorno predoči spreminjanje sveta okoli nas. Cvetje preplavi zele-nice in trate, dnevi se podaljšajo, po-stanejo svetlejši in toplejši. Tudi ču-stva postanejo po dolgih zimah bolj optimistična in z dodatkom svetlobe se človek pripravi na nov krog leta.

Prav narava je tista, ki nas na nepre-stano kroženje življenja in njegovih moči najbolj opominja.

Avtorica UriKuri nam na ogled po-stavlja svojo Pomlad. Njena dela so že na prvi pogled optimistična, vese-la, vznemirljiva. Odsevajo kreativni impulz, ki ga avtorica čuti do nadna-ravne moči narave in njenih bistve-nih sestavin: � ore in favne. Sprehod skozi razstavo razkriva pestrost barv in oblik, ki jih najbolj intenzivno na-rava izkazuje ravno v pomladnem času. To nenehno spreminjanje na-rave avtorico fascinira in ji odpira nove ustvarjalne dimenzije. Svoj naj-intimnejši izraz UriKuri posveča pti-ci, katere podoba človeško kulturo

navdušuje že od pradavnine naprej. Že stara ljudstva so ptice občudova-la, najbolj pa ji človek zavida ravno letenje, to nenavadno lastnost, ki jo bi ljudje radi počlovečili in si jo pri-krojili po svoje. Ta večni simbol ptice sporoča, kako omejen je pravzaprav naš svet; Omejen na tla, h katerim smo zapisani in s katerih človek že od vedno svoj pogled obrača v nebo.

Ni naključje, da si je avtorica za svoj poglaviten medij izbrala ravno akvarel. To tehniko slikarstva štejejo za najstarejšo obliko slikanja, saj so prvi akvareli nastajali iz kombina-cije snovi narave; mineralov, blata, pigmentov in seveda vode. Akva-rel odlikuje moč kontrasta med že skoraj transparentnimi, medlimi barvami in močnimi, izzivalnimi odtenki. Slikam podarja svežino in vznemirljivost. Avtorica akvarel ob-čuduje tudi zaradi edinstvene živosti akvarela, njegove trenutnosti. Ko sta enkrat barva in voda prelita na pa-pir, izpostavljena sušenju, ju ni več mogoče spreminjati. Tako ga lahko vidimo tudi kot nekakšen croquis narave.

UriKuri živi in ustvarja v Ljubljani, prihaja pa iz Novega Mesta. Je glas-benica živahnih skodranih las, ki svoj čas posveča igranju bobnov in vizualni umetnosti, med drugim pa oblikuje tudi nakit. Obožuje potova-nja in dober gin tonic. Njena dela so na ogled tudi na spletni strani uriku-riart.com.

Vsi razstavljeni akvareli ter umetniški printi so na prodaj. Hana Karim

Grumova in Šeligova nagrada Simoni Semenič

Osrednja � gura letošnjega Tedna drame v Kranju je bila Ajdovka Si-mona Semenič, ki je prejela Gru-movo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo in sicer za besedi-lo z naslovom ‚sedem kuharic, štirje soldati in tri so� je‘, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo pa je odnesla njena predstava ‚1981‘.

Odločitev komisije za Grumovo nagrado je bila soglasna, čeprav je izbirala med kar 38 deli. Nagrajeno besedilo Simone Semenič so označili kot lahkotno, duhovito in tekoče, za pravi uprizoritveni izziv. Za Šeligo-vo nagrado pa je bilo nominiranih osem predstav. Za Simonoje to že tretja nagrada Slavka Gruma, saj je prvo prejela leta 2009 za dramsko besedilo 5fantkov.si, leto kasneje pa še za besedilo 24ur.

Čestitamo!

Št. 41 • 16. april 2015 21Pisma

Maturantski ples

»Vivata cademia, vivant profeso-res!«

V petek, 20. 3. 2015, smo dijaki 4. letnikov gimnazije in predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon ime-li maturantski ples, ki se je odvijal v Športnem centru Police v Ajdovšči-ni.

Pred štirimi leti smo stopili sko-zi srednješolska vrata otroci, pol-ni vedoželjnosti, iskrenega upanja, pričakovanja, obenem pa negotovi, kaj nas čaka. V tem obdobju smo doživljali vzpone in padce. Včasih smo upali, a smo bili poraženi. Spet drugič smo pogumno in z navduše-njem sprejemali stvari. In zdaj spet stojimo na prelomnici; že skoraj od-rasli, a še vedno otroci. Pred nami je samostojno življenje, življenje, ki ga bomo oblikovali sami.

V dvorani je bilo čutiti radost, vznemirjenje in pričakovanje.

Dijaki in dijakinje smo se najprej predstavili in s svečkami v rokah zapeli Gaudeamus Igitur, himno šole in mladosti. Sledili so slavno-stni govorci, pozdravil nas je vršilec dolžnosti ravnatelja, gospod Andrej Rutar, in poudaril, naj delamo to, kar nas veseli in da je uspeh rezultat do-brega dela in truda. Uvodne besede nam je namenil tudi župan občine Ajdovščine, gospod Tadej Beočanin, ki nam je položil na srce, naj pridno študiramo in svoje znanje prinese-mo nazaj v Ajdovščino; nazadnje pa še naš plesni učitelj, gospod Andrej Rebula, ki nas je povabil na plesni parket. Nato smo se zavrteli v ritmih slavnostne koračnice.

Plesno znanje, ki smo ga pridobi-vali v četrtkovih in petkovih popol-dnevih, smo pokazali v glamuro-znem angleškem in dunajskem valč-ku, igrivem technoswingu in swingu, strastnem tangu in vroči salsi.

V nagovoru maturantom je bilo poudarjeno, da niso najpomemb-nejši rezultati in ocene, temveč lju-bezen, oseben odnos in zavzetost ter strast do vsega, kar delamo. Vsi smo lahko zmagovalci na svoji življenjski poti. Branimo svoja stališča in ute-meljujmo svoja prepričanja. Delaj-mo za dobro vsega sveta. Zaupajmo

vase in nikoli ne odnehajmo. Upaj-mo si sanjati svoje sanje.

V zahvali staršem je beseda hva-la dobila večje razsežnosti. Staršem hvala za vso ljubezen, svobodo, spodbude, za prepovedi in dovolje-nja. Hvala, da ste nam dovolili biti to, kar smo, in nas na poti usmerjali v prave smeri življenja.

Da je vsak delavec na Srednji šoli Veno Pilon delček v mozaiku, je bilo slišati v zahvali zaposlenim. Hva-la profesorjem, ki so nam predajali svoje znanje, znali prisluhniti različ-nim vprašanjem, svetovalni delavki, ki nas je usmerjala pri izbiri nadalj-nj ega študija, kuharicam, ki so pri-pravljale tople obroke, čistilkam, ki so skrbele za urejenost naših prosto-rov, administrativnim delavkam za take in drugačne obrazce … Ponos in radost na obrazih sta bila še večja, ko je sledilo vabilo na ples s starši. Z mamami in očeti smo se zavrteli v melodijah dunajskega valčka in po-skočne polke. Trema in pričakovanje pa sta se zrcalila na obrazih dijakov in dijakinj, ki so zaplesali s profeso-ricami in profesorji.

Po večerji so sledili predstavitveni videi, v katerih smo najprej pred-stavili oba programa posebej, nato pa so se razredi predstavili še posa-mezno. Svoj razred smo poskušali pokazati v dobri luči, domiselno in s humorno noto, prikazali smo naše posebnosti, razredno povezanost in ubranost, spreminjanje skozi preho-jena štiri leta.

Večer je hitro mineval v druženju s starši in prijatelji, ob smehu, zabavi in plesu. Spravili ga bomo v skrinjico spominov kot poseben, nepozaben in lep zaključek šolanja.

Naj zaključim z mislijo Žige Vavpo-tiča, ki je bila del nagovora matu-rantkam in maturantom: »Živi tako, kot verjameš, da je prav, in delaj, kar ti narekuje srce. Življenje je kot igra v gledališču brez generalke. Zato poj, se smej, joči, pleši, ljubi … in neiz-merno uživaj vsak trenutek svojega življenja, dokler ne pade zastor in se predstava brez aplavza ne konča.« Lara Batič

Zagamani individualisti

Človek se je razvijal s pomočjo evolucije do točke, na kateri smo danes. To, kar nas razlikuje od preostalih živih bitji je po-končna hoja, uporaba orodja, simbolov in sposobnost govora. Delimo si hrano, dolga leta skrbimo za svoje otroke in že tisočletja vzpostavljamo takšna ali drugačna social-na omrežja, ki so našim prednikom in nam omogočila mirno jadranje skozi izzive, ki nam jih prinaša naše okolje. V zavidljivi epohi 12.000 let, je naša vrsta, Homo sapi-ens, spremenila podobo sveta.

Svet spreminjamo še danes, vendar – ali so vse te spremembe res potrebne ali pa nismo mogoče malce zabredli v banalnost vse-do-puščajočega kapitalizma1? Da, beseda bo tekla o najnovejši in zelo opazni spremem-bi v našem mestu. Beseda bo tekla o kriče-či rumeni fasadi. Ne bomo se sprenevedali, vsi vemo, katero imam v mislih. To pa zato, ker je, hočeš nočeš, invazivno posegla v naše vsakdanje življenje.

Kljub temu, da se v Ajdovščini gnete kar nekaj arhitektov, pa tega nikakor ni opazi-ti na sami podobi mesta. Naši parki so po-zabljeni, glavni trg, ki bi moral biti prostor druženja, je postal parkirišče, v centru mesta pa se množijo prazni prostori, ki nimajo vse-bine in žalostno propadajo. Za takšno stanje seveda nikakor ne smemo kriviti arhitektov. Vzrok moramo iskati drugje, mogoče celo vsak pri sebi. Ampak vrnimo se k tematiki tega zapisa. Naj vam za začetek pojasnim to, kar mi, arhitekti, vemo, vi pa morda ne. Kaj je najbolj pomembno pri uporabi barve v ar-hitekturi? Vem, kakšen bo vaš odgovor, ker smo ga s kolegi slišali že neštetokrat – barva je stvar okusa posameznika, zaradi česar je seveda le-ta upravičen, da izrazi in tudi v praksi uporabi svoje poznavanje barvnega kroga, za katerega je najverjetneje zadnjič slišal nekje v osnovni šoli. Barva fasade je nekaj, s čemer bo vaš sosed izrazili svoj indi-vidualizem in dokazal, da je res nekaj poseb-nega, da je drugačen od vas. »Barva fasade je konec koncev moja pravica!« bo cepetal. Verjeli ali ne, pa je barva oceansko modre ali pomladno fuksija hiše vašega soseda nekaj, kar se tiče nas vseh, ki njegovo hišo gledamo. Barva objekta mora v arhitekturi zadostiti najrazličnejšim kriterijem, od izkušnje upo-rabnika, izkušnje okolice, pa do upoštevanja že obstoječega lokalnega urbanizma. Na ža-

lost poznavanje barvnega kroga, kjer se zna-nje ustavi že pri izrazu »komplementarna barva«, ni dovolj. Za pravilno uporabo bar-ve, ki ne onesnažuje vaših pogledov, je po-trebno znanje, ki smo ga arhitekti nabirali in gradili skozi leta študija in skozi re� eksivni odnos do naših in tujih izkušenj v arhitek-turi. Barva kot taka, je nabita z določenimi moralnimi in celo ideološkimi konotacijami. Rdeča barva včasih simbolizira bivši režim in veliko posameznikov vam lahko iz prve roke pove, kaj se zgodi z njihovim notranjim termometrom, ko jo zagledajo. Bela barva je simbol preprostosti, moči in sodobnosti. Črna je v marketingu pogosto izrabljena kot barva luksuza. Rumena pa že stoletja velja za barvo, ki predstavlja cenenost. Da poeno-stavim in prenesem v prakso: barva hiše ni-koli ne izraža samo dejstva, da je Micki všeč oceansko modra, ampak izraža to, da Micki dejansko ni mar, kako se ob pogledu na nje-no hišo počuti sosedova Francka. Pobarvati ali ne pobarvati? Se omejiti na minimalistič-no barvno shemo gradbenih materialov ali se razuzdano predati paleti neskončnega šte-vila odtenkov, ki vam jih pod nos pomoli lo-kalni pleskar? Ni problema – vsaka soba ima vsaj štiri stene, ki jih v intimi vašega doma vsak dan opazujete samo vi in vaši bližnji. Na njih se lahko izživljate po mili volji in s tem ne prizadenete nikogar. Zunanjost va-šega doma, pa je del javnega prostora, ki je kulturna dobrina, del podobe mesta, in je stvar nas vseh. Konec koncev, če si na tej toč-ki nalijemo čistega vina, je barva velikokrat le bergla, s katero želimo, da naša, sicer čisto povprečno slovenska hiša, izstopi iz tega pov-prečja. Barva je bergla, s katero prekrivamo napako, ki smo jo storili, ko smo zahtevali projektno dokumentacijo za to povprečno slovensko hišo. Dobra arhitektura govori sama zase - nekompromisna kot taka, s svo-jo izraznostjo ne potrebuje ceneno rumene, da bodo sosedje ljubosumni. Ne govorim o tem, da morajo biti vse hiše bele. Vendar pa mora biti njihova fasada usklajena z okolico, v kateri se nahajajo.

Zato tudi stara stavba iz obdobja socializ-ma v strogem centru mesta ne bo nikoli bolj sveža in lepša, če jo bomo prekrili z dvema rokama živo rumene barve. Ne, takšna ne daje videza vzdrževanosti in čistoče. Spo-roča nam zgodbo o ignoranci in samovolj-nosti. Socialistična stavba v centru mesta2 je kot stara, izpita pocestnica, ki ne bo iz-

gledala nič bolje, če na obraz namaže tono pudra in modrega senčila za oči. Verjamem sicer, da se glavni akterji te zgodbe požvižga-jo na to kaj mislim jaz, ali kako ta nesrečna rumena fasada prizadeva kogarkoli v tem mestu. Niti niso tega storil zato, da bi stavbo polepšali. To so storili zato, ker lahko. In to je v resnici srž celotne problematike, ki ni raz-rešena niti na državni, kaj šele na občinski ravni. »Potrebno bi bilo končno urediti prav-ni okvir, osvestiti ljudi in državo. Naš sistem upravljanja s prostorom je slab. Slovenija že od začetka osemdesetih let nima več organi-ziranih urbanističnih strokovnih služb, ki bi, kot nekoč javni urbanistični mestni zavodi, skrbele za usklajevanje med javnim in posa-meznimi interesi. Znanje se je z razpustitvijo urbanističnih zavodov razpršilo in mesta so ostala brez ustvarjalne urbanistične podpore - kot orkester brez dirigenta3. Podoba mest nam uhaja izpod nadzora, v mesta so vdr-le ruralne prakse urejanja prostora,« pravi prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakul-tete za arhitekturo v Ljubljani.

Zaključim pa naj s preprostim vprašanjem, ki sem ga zasledila in bi vsakega, ki bi si is-kreno odgovoril, hitro spametovalo. Laično javnost namreč sprašuje, zakaj se vas večina naokoli vozi v monotono črnih in srebrnih Gol� h, hiše pa barvate v živo zeleno, divje rožnato in ceneno rumeno barvo. Torej, za-kaj? Ker lahko. Spreminjali in razvijali smo se, mi, ljudje, in postali… zagamani indivi-dualisti. Ali nam je res popolnoma vseeno?

Tea Goljevšček, u.d.i.a.Arhitekturno društvo Forum

1 Kapitalizem je konec koncev v naše kraje prinesel neskončno možnost izbire s pomočjo uvajanja konkurenčnega trga. Po-sledično široka ponudba na trgu generira vsesplošen okus ljudstva.

2 Stavba je del Lavričevega trga, ki je skupaj z mestnim jedrom zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

3 Za barvno onesnaževanje je sicer od-govoren Inšpektorat RS za okolje in pro-stor, barve fasad objektov pa so določene s prostorskimi akti občin. Nadzor naj bi opravljale občinske inšpekcije. Na žalost pa se izdelava in barvanje fasade na obstoječih objektih šteje za investicijsko vzdrževanje, za katerega ni potrebna pridobitev gradbe-nega dovoljenja.

Ajdovska pravica do parkiranja

Ko sem se preselila v središče mesta, nisem niti slutila, kakšne pravice so mi bile s tem premikom dodeljene. Še lansko leto sem ži-vela v strogem centru Ljubljane in tam se mi je o takšnih bonitetah, ki se mi bohotijo na ajdovskem Placu, lahko samo sanjalo. Lahko bi pa potegnila nekaj primerjav z bivanjem v obeh centrih. Bližina vsega, kar človek potre-buje za običajno življenje: pri roki so trgovi-ne, pošta, lekarna, banke, kavarne. Obe me-stni jedri nudita čudovite vedute. Ljubljana sicer naše mesto nese v vrvežu ljudi na uli-cah. Obe bivanjski situaciji pa sta si skrajno drugačni – najbolj zaradi prometne ureditve strogega centra mesta. V Ljubljani bi mora-la najprej po čudežu dobiti prosto parkirno mesto v centru, ker se z mestnim redarstvom ni za šaliti. In ko bi avto z inženirskim čude-žem bočnega parkiranja nekako le stlačila v ozek boks, bi me MOL še ocarinil z oderuško parkirnino, ki jo bi morala podaljšati v nekaj urah. Dokaj nepraktično za tiste, ki prebiva-jo v središču mesta, kjer se malodane ves čas cedita mleko in med, kajne?

Zato sem si omislila preprosto rešitev - kolo.

Medtem lahko v paralelnem vsemerju aj-dovskega trga parkiram kjerkoli mi moje meščansko srce veleva. Res – ni kraja, kjer človek ne bi imel argumenta, da avto spada prav tja, kjer ga ima namen pustiti. Pravza-prav se ta luksuz Ajdovske pravice do par-kiranja (APP) začne na samem začetku Pre-šernove, kjer je nedavno zadišalo po svežih žemljicah in bureku. In ker je veliko lažje parkirati neposredno pred pekarno kot na prostranem parkirišču za pekarno in ker itak »samo skočiš po kruh«, je ta relativno nepre-gledni vhodni ovinek ob vseh mogočih urah zaparkiran. Zgodilo se mi je že, da sem med zavijanjem na Prešernovo naletela na starše, ki so svojemu otroku odprli vrata neposre-dno na cesto in je otrok skočil pred avtomo-bil. Ali pa vsakodnevni manevri v izognitev nepremišljenemu odpiranju avtomobilskih vrat, ki se razprostirajo skoraj do polovice cestišča. V primeru nezgode se parkirani najverjetneje lahko sklicujejo na APP.

Če se preselimo še nekoliko dalje po Pre-šernovi, zaslutimo, da se nenavaden feno-men parkiranja na pločniku razprostira čez celotno ulico, okronan pa je z avtomobili

pred Pilonovo galerijo. Da se razumemo: ti-sto tam je pločnik. Morda ne zavzema oblike pločnika, ker nima robnika in drugih ploč-niških komponent, ampak tiste črte tam na tleh so simbol pločnika. Tu je nerodnost par-kiranja še posebej poudarjena, ker obstaja trenutna ovira zaradi gradbenih del na stavbi nasproti te že tako zožene ceste. Vendar to še vedno marsikoga ne zaustavi, da bi cesto zožil še malce bolj in t ako ne samo onemo-gočil prehod pešcem po pločniku, temveč ga povrh vsega naredil še nevarnega.

Te mini drame se tičejo samo Prešernove ulici v Ajdovščini, verjetno pa to ni edina ulica v središču mesta s problematičnim parkiranjem. Sedaj je morda lažje razume-ti, čemu takšna gonja zaradi parkiranja na trgu in zakaj osrednji trg v Ajdovščini daje bolj ali manj vtis parkirišča. In če se vrnem h pravicam, ki jih domnevno imam kot stano-valka središča: z veseljem se odrečem delno neomejenemu in brezplačnemu parkiranju v imenu zmanjšanja nevarnosti za pešce in povečanja prostora za druženje. Kako dolga in kako trnova pot čaka občinsko vodstvo h spremembi prometnega režima na Lavriče-vem trgu, si lahko samo mislimo.

Hana Karim

Št. 41 • 16. april 201522 Podjetno

Blagoslov konj v Žapužah Konjeniško društvo sveti Štefan Vipavska dolina vabi 26. aprila na tra-

dicionalni blagoslov konj na jurjevo, pred cerkvijo sv. Martina v Žapužah.

Blagoslov bo vodil šturski župnik g. Marko Kos. Po obredu sledi prikaz ko-

njeniških dresur, terapije s pomočjo konja in hipoterapije, dresurno jaha-

nje, western discipline in spretnostno jahanje. Začetek zbiranja konjenikov

ob 10:30. Obiskovalce naprošajo, da se ravnajo po navodilih organizatorja,

vsi konjeniki pa so odgovorni za vedenje svojih ljubljencev.

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.4.2015)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

5.8.2015

http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzanin-kapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html

Slovenski podjetniški sklad

Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR

mikro in mala podjetja organizirana kot d.o.o., mlajša od 5 let; ne kotirajo na borzi, še niso delila dobička, niso nastala z združitvijo ter so razvojno naravnana in globalno usmerjena; vsaj 1 zaposlena oseba

4.5.2015 (prvi rok)9.10.2015 (drugi rok)

http://www.podjetniskisklad.si/95/2015/semenski-kapital---lastniski-vstop-za-rast-inovativnih-podjetij-v-visini-200000-eur.html

Slovenski podjetniški sklad

Semenski kapital- konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR

mikro in mala podjetja organizirana kot d.o.o., mlajša od 3 let; razvojno naravnana in globalno usmerjena; vsaj 1 zaposlena oseba

4.5.2015 (prvi rok)9.10.2015 (drugi rok)

http://www.podjetniskisklad.si/99/2015/semenski-kapital--konvertibilno-posojilo-za-zagon-inovativnih-podjetij-v-visini-75000-eur.html

Slovenski podjetniški sklad

Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere 2015 (P1)

mikro, mala in srednje velika podjetja

07.05., 08.06., 07.07., 07.09., 07.10.2015

http://www.podjetniskisklad.si/103/2015/garancije-sklada-za-bancne-kredite-s-subvencijo-obrestne-mere-2015-p1.html

Slovenski podjetniški sklad

Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom 2015 (P1TIP)

mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev

15.05., 15.06., 15.07., 15.09., 15.10.2015

http://www.podjetniskisklad.si/105/2015/garancije-za-bancne-kredite-s-subencijo-obrestne-mere-namenjene-tehnolosko-inovativnim-projektom-2015-p1tip.html

Slovenski podjetniški sklad

Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2015 (P2A)

Podjetje mora sodelovati v pred-selekcijskem postopku Start: up Slovenija 2015

21.04.2015

http://www.podjetniskisklad.si/100/2015/spodbude-za-zagon-inovativnih-podjetij-v-letu-2015-p2a.html

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/Your fi rst EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

31. 5. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/iskalci_zaposlitvehttp://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/delodajalci

Zavod RS za zaposlovanje Iz faksa takoj praksa delodajalci 30. 6. 2015 oz. do porabe

sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1043

Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade 2015 delodajalci do porabe sredstev, najdlje do

10. 9. 2015 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1026

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2015 delodajalci 1. 7. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1025

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14 občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.5.2015 (ponovno podaljšanje roka)

http://www.ekosklad.si/razpisi

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa.

gospodarske družbe vseh velikosti, samostojni podjetniki in zadruge z glavno dejavnostjo C16 in C31 po SKD

30.4. in 30.6.2015http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/podjetnistvo-–-ugodna-posojilna-sredstva

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSPRazvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014Krediti za naložbe in zaposlovanje v malih in srednje velikih podjetjih

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniski-portal.si/o-podjetnistvu/horizon-2020 http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/index.html

Evropska Komisija Program COSME 2014 -2020Različno (odvisno od tematike/področja)(program za konkurenčnost MSP)

različno http://ec.europa.eu/growth/smes/cosme/index_en.htm

Evropska Komisija - Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo

Program Erasmus+

javni ali zasebni subjekti, ki so dejavni na področju izobraževanja, usposabljanja (tudi mladine in športa)

različno http://eacea.ec.europa.eu/erasmus-plus/funding_en

Kompetenčni center za trajnostno gradnjo in okoljske tehnologije – za trajnostno prihodnost

Natečaj za dijake in dijakinje »Moj dom - naša prihodnost«

dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol

30. april 2015 (prijava);22. maj 2015 (oddaja izdelkov)

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/novica/n/natecaj-za-dijake-in-dijakinje-moj-dom-nasa-prihodnost/

Občina Ajdovščina

NAJAVAJavni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij za leto 2015

objava predvidoma v majuhttp://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

Občina Ajdovščina

NAJAVAJavni razpis za dodelitev fi nančnih pomoči za investicije v kmetijstvu za leto 2015

objava predvidoma v majuhttp://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

Občina Ajdovščina

NAJAVAJavni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava

objava predvidoma v junijuhttp://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/

SPIRIT SlovenijaJavni natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2015

podporne institucije za podjetništvo in inovativnost, ki imajo status nacionalne organizacije, mestne ali krajevne skupnosti, regije in druge skupnosti pa tudi javno-zasebna partnerstva med javnimi organi in podjetniki, izobraževalni programi in poslovne organizacije

8. maj 2015, do 10.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2015-03-26-Javni-natecaj-za-evropske-nagrade-za-spodbujanje-podjetnistva-za-leto-2015

Št. 41 • 16. april 2015 23Napovedujemo

Zanimivo, poučno in uporabno v vsakdanjem življenju Leto je naokoli in zopet je tu TE-

DEN VSEŽIVLJENSKEGA UČE-NJA. Ker je društvo Doli prejšnje leto uspešno izpeljalo koordina-torstvo za Ajdovsko občino, je tudi letos koordinator - organizator šte-vilnih prireditev.

Po predlogih Andragoškega centra Slovenije je letos pripravljenih veli-ko različnih vsebin in predavanj, ki bodo potekala v okviru Ajdovske občine.

Najprej se bomo posvetili medse-bojnim odnosom , zato smo povabili sestro Matejo Kraševec iz Družin-skega centra na Sv. Gori ter zakonca Sitar ki nam bosta predstavila po-

men medsebojnih odnosov v druži-ni, saj menimo, da je družina celica družbe.

Veliko bomo govorili o ohranja-nju zemlje (biološki pridelavi, eko kmetijstvu), opazovali bomo zvez-de (Astronomsko društvo Nanos), govorili o zeleni energiji – biomasa, načinih ogrevanja, spoznavali alter-nativno zdravljenje za samopomoč, organizirali varno hojo v hribe s Planinskim društvom Ajdovščina. Lovska družina nam bo predstavila živali, ki živijo v naši okolici, Pode-želske žene iz Predmeje bodo pri-pravile prikaz peke kruha v krušni peči, Društvo slepih in slabovidnih

pa nam bo predstavilo njihovo de-lovanje.

To je le nekaj dogodkov, ki se bodo odvili med 15. majem in 30. junijem 2015. Predavanja bodo po-tekala po vsej Ajdovski občini, zato bomo v ta namen pripravili kole-dar dogodkov, ki si ga boste lahko ogledali na spletni strani društva Doli in na socialnem spletnem omrežju Facebook.

Vsa predavanja bodo zanimiva, poučna ter uporabna v vsakdanjem življenju, namenjena vsem generaci-jam, zato vas vabimo, spremljate na-povedi in si vzamete čas, da dogodke tudi obiščete. Se vidimo!

Moj očkaV mesecu marcu smo praznovali

materinski dan. Ob tem dnevu se mogoče še bolj zavemo, kako po-membno vlogo ima mama v vsaki družini. Zato so se lansko leto mladi in otroci iz Planine, Velikih Žabelj, Gaberij in Šmarij odločili, da pri-pravijo mamam v zahvalo prireditev z naslovom Mama je ena sama. Le-tos pa so se s prireditvijo Moj očka spomnili očetov, ki so ravno tako pomembni v družini. Skupaj z ma-mami delijo veselje in bolečino ter otroke s svojo ljubeznijo, včasih tudi strogostjo in odločnostjo, usmerjajo na pravo pot. Gledalci, ki so 21. in 22. marca napolnili dvorano v Aj-dovščini, so prisluhnili zboru Luč s spremljevalnim bendom, ki je po-skrbel za mladostno energijo, pev-skemu zborčku iz Planine in Gaberij ter številnim mladim talentom, ki so s pesmijo, plesom, ploskanjem, igra-

njem in improvizacijami pričarali veselo vzdušje. Mlada srca so želela očkom sporočiti: nenadomestljivi ste, bodite ob nas, ko odraščamo, ni potrebno, da delate velike stvari, dovolj je že, da smo skupaj, da si vza-mete čas za nas.

Da je prireditev sploh nastala, gre zahvala župniku Sašu Mugerliju, za uspešno izpeljavo pa so zaslužni otroci, mladi in manj mladi iz sode-lujočih krajev. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, brez katerih bi prire-ditev težko izpeljali: Turističnemu društvu Vrtovče, Mlinotestu, Fruc-

talu, Romanu in Mirjam Stubelj, Kmetijski zadrugi Metlika, Šiviljstvu Ksenija, vinarjem s Planine, kmetiji Slejko - Velike Žablje, mesnici Peloz, Sadjarstvu-vrtnarstvu DORES s.p. Dolores Trbižan, DIGITAL VIDEO FOTO RF Robertu Ferjančiču, Pe-triču d.o.o., Juretu Kompari, Juretu Ferjančiču in Boštjanu Lemutu.

Ne nazadnje hvala vsem, ki ste prišli na prireditev, darovali prosto-voljne prispevke ter z nastopajoči-mi iz srca zapeli in zaploskali. Irena Knafelc

Koledar prireditev za APRIL 2015od petka, 17. aprila do nedelje, 17. maja

Restavracije po Vipavski doliniKulinarični mesec - Okusi Vipavske v restavracijah Vipavske dolineInfo: www.okusi-vipavske.si/sl/kulinarika

petek, 17. april ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

70 let po osvoboditvi svoboda?Pogovorni večer o svobodiOrg: Raziskovalna postaja ZRC SAZU v sodelovanju z MC Hiša mladih Ajdovščina

sobota, 18. april

ob 7:30Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

173. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 18. april

ob 8:00Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

42. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 18. april

ob 10:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Ustvarjalne pravljične delavniceUdeležba brezplačna.Info in prijave: 040 322 528, katja.krkoc@gmail.com; 041 945 392, info@mc-hisamladih.si.

sobota, 18. april

ob 19:00Lična hiša Ajdovščina

Odprtje razstave otroških ilustracij Kestutisa KasparavičiusaInfo: 368 19 29, info@licnahisa.com

sobota, 18. april

ob 19:00Dvorana KS Budanje

Jubilejni koncert Vokalne skupine GrlicaVstop prost!

sobota, 18. april

ob 19:00Dom krajanov Lozice

Predavanje o zdravilnih rastlinahOrg: Društvo Zdravljica Lozice

sobota, 18. april

ob 22:00Bar Hiša mladih, Ajdovščina

Koncert: Dejga DejgaVstopnina 3 €

nedelja, 19. april

ob 9:30Izhodišče na parkirišču MC Hiša mladih Ajdovščina

Raziskuj z nami: Tehnične dediščine ob HubljuCena: 5 € na osebo, 3. in 4. otrok – 3 €Prijave: klubsportani@gmail.com, 040 577 474. Info: www.klubsportani.weebly.com

nedelja, 19. april

ob 19:00Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

Babica gre na randiPrireditev dramske skupine Zarja

četrtek, 23. april

ob 9:30MC Hiša mladih Ajdovščina

70 let osvoboditve : Primorska 1945znanstveni simpozij

četrtek, 23. april

ob 16:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Džob: Aljoša Bagola predavanje in delavnicaInfo: info@mc-hisamladih.si

petek, 24. april

ob 16:00Krajevni dom, Predmeja

MC Hiša mladih na obisku na PredmejiInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

petek, 24. april

ob 18:00Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

Odprtje razstave IX. korpus NOV in POS

petek, 24. april

ob 19:00Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje razstave 5. maj 1945

od petka, 24. aprila do nedelje, 3. maja

Lokavec 76 b

Osmica na kmetiji Černigoj - pri LovrinčkovihInfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

sobota, 25. april

ob 10:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Ustvarjalne pravljične delavniceUdeležba brezplačna.Info in prijave: 040 322 528, katja.krkoc@gmail.com; 041 945 392, info@mc-hisamladih.si.

sobota, 25. april

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Črnomelj

nedelja, 26. april

ob 11:30Pred cerkvico sv. Martina v Žapužah

Blagoslov konjInfo: www.kdsvetistefan.com, 041 462 292

četrtek, 30. april

od 15:00 daljeParkirišče ob grajskem obzidju v Ajdovščini

Kresovanje 2015Org.: Društvo tabornikov Rod Mladi bori

Koledar prireditev za MAJ 2015

sobota, 2. maj Lavričev trg Ajdovščina

70. obletnica ustanovitve prve slovenske narodne vlade (5. maj 1945 - 5. maj 2015)Info: Občina Ajdovščina, Sanda Hain, 05 365 91 55, sanda.hain@ajdovscina.si

sobota, 2. maj

od 12:00 daljeIgrišče v Velikih Žabljah

Šagra Velike Žablje 2015Turnir v malem nogometu in briškoljade

nedelja, 3. maj

ob 16:00Pred dvorano v Velikih Žabljah

Šagra Velike Žablje 2015Srečolov, glasba v živo, delavnice za otroke

torek, 5. majob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Slavnostna seja ob prazniku Občine AjdovščinaInfo: 05 365 91 11, obcina@ajdovscina.si, www.ajdovscina.si

četrtek, 7. maj ob 18:00Dvorec Lanthieri, Vipava Otvoritev razstave: Žiga Herberstein

četrtek, 7. majob 14:00Prostori RK v Centru za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si.

od petka, 8., do nedelje, 17. maja

Različne lokacije v Vipavski dolini

360° Vipava ValleyUltra gorski maraton in plezalni vikendInfo: www.100utvv.si

od petka, 8., do nedelje, 17. maja

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica FerjančičInfo: 031 892 585, 040 540 499, osmica.ferjancic@gmail.com

sobota, 8. maj

ob 19:00Galerija Vipavski Križ Odprtje razstave Braneta Jazbarja: Socotra

sobota, 9. maj

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 9. maj

ob 8:00Start za starim mlinom ob Hublju v Ajdovščini

22. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2015Info: 031 857 526 (Igor Trošt), 040 727 610 (Denis Bizjak)

sobota, 9. maj

ob 15:00Ulice mesta Ajdovščina

Kolesarska dirka - 8. kriterij slovenskih mestInfo: 041 352 607 (Klavdij Brecelj)

nedelja, 10. maj

Izhodišče pohoda pred Dvorano na Otlici

8. pohod po Angelski goriInfo: 040 238 688 (Matej Bolčina), td.okno@gmail.com, www.td-okno.si

nedelja, 10. maj

ob 9:00Šmarje na Vipavskem

Med šmarenskimi griči: 6. pohod čez Školj in TibotInfo: 041 275 267 (Darko Poljšak), http://vinoreja-smarje.nvoplanota.si

nedelja, 10. in ponedeljek, 11. maj

Dvorec Zemonoob 15:00

Okusi Vipavske 2015Info: www.okusi-vipavske.si/

od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. maja

MC Hiša mladih Ajdovščina MC Teden mode 2015Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

torek, 12. majob 17:00Športni park Ribnik - Ajdovščina

Test hoje na 2 km – 2015Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zd-ajdovščina.si

torek, 12. majob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

174. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 16. maj

ob 8:00Izhodišče in cilj pred Športnim centrom Ajdovščina

Majski tekInfo: Zavod za šport Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografi j ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafi ke, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com

ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.RAZSTAVE:Razstava otroških ilustracij Kestutisa KasparavičiusaOd nedelje, 19. aprila do četrtka, 18. junija – Lična hiša AjdovščinaFotografska razstava: Blizu nasDo torka, 21. aprila - Mercator center AjdovščinaRazstava fotografa Branka Hlada.Razstava: IX. korpus NOV in POSOd sobote, 25. aprila do torka, 5. maja - Center

za 3. življenjsko obdobje AjdovščinaRazstava: 5. maj 1945Od sobote, 25. aprila do torka, 5. maja - avla Dvorane prve slovenske vlade AjdovščinaRazstava: slike in risbe Mihe Štruklja Do nedelje, 3. maja - Pilonova galerija AjdovščinaRazstava Braneta Jazbarja: SocotraOd sobote, 9. , do nedelje, 31. maja - Galerija Vipavski KrižRazstava: Žiga HerbersteinDo četrtka, 21. maja - Dvorec Lanthieri, VipavaOBVESTILA:PD AJDOVŠČINA:Žirovski Vrh – nedelja, 19. april ob 7:00 - odhod avtobusa iz AP AjdovščinaPot je lahka, priporočamo pohodne palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Strošek izleta je 17 € in vključuje prevoz, čaj ter ob povratku topel obrok. Predviden povratek ob 19:00. Pohod vodita Bogdan Kodele in J. Mivšek.

Prijave v TIC Ajdovščina (05 365 91 40) ali v pisarni društva v četrtek, od 16. do 18. ure. Info: 031 853 405 (Bogdan Kodele), 041 891 368 (Mirko), www.pd-ajdovscina.si Lubnik – nedelja, 10. majInfo: 041 891 368 (Mirko Soban), 031 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.siŠraufov pohod, Krašnja – nedelja, 16. majInfo: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), www.pd-ajdovscina.si

Št. 41 • 16. april 201524 70 let ajdovske vlade

KOLOFON:

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdo-

vscina.si, obcina@ajdovscina.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski

sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za

gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo:

ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Spremljajoče prireditve ob praznovanju zgodovinske obletnice Znanstveni simpozij zgodovinarjev: 70 let osvoboditve : Primorska 1945

Četrtek, 23. april 2015, med 9.30 in 17.00 uro, MC Hiša mladih

Znanstveni simpozij zgodovinar-jev iz Slovenije in Italije je namenjen obeležitvi 70-letnice konca druge svetovne vojne, s poudarki na voja-ških, političnih vidikih situacije ob osvoboditvi.

Program simpozija: 9.30 – otvoritev, pozdravna nago-

vora soorganizatorjev in pozdravni nagovor župana občine Ajdovščina; moderator: dr. Branko Marušič.

10.00 - 11.45: Martin Premk, Vojaška osvobodi-

tev Slovenskega Primorja; Alberto Buvoli, La liberazione del-

la regione Friulana con un partico-lare riguardo alle vicende del Friuli orientale (Osvoboditev Furlanije s posebnim pogledom na osvoboditev vzhodnega dela);

Nevenka Troha, Osvoboditev Tr-sta : vprašanja in dileme;

Patrick Karlsten, Le posizioni del-la dirigenza del Partito Comunista Italiano sulla liberazione, sul‘ occu-pazione e sull‘annessione della Ve-nezia Giulia alla Jugoslavia (Stališča vodstva KP Italije do osvoboditve, zasedbe in priključitve Julijske kraji-ne k Jugoslaviji);

Diskusija 12.00 – 13.45:Božo Repe, Odporniško gibanje

v Jugoslaviji v zaključnem obdobju druge svetovne vojne: politične zna-čilnosti in pomen;

Bojan Godeša, Primorci in njihova pričakovanja po priključitvi k matici v luči izbire med nasprotnima tabo-roma na Slovenskem;

Vida Deželak Barič, Komunistič-na partija Slovenije na Primorskem in priprave na konec vojne (1944-1945);

Zdenko Čepič: Revolucija in drža-va;

Diskusija, nato odmor za osvežitev in prigrizek.

14.45 – 17.00: Blaž Torkar, Zavezniki na Primor-

skem; Gorazd Bajc, “A potential powder

magazine” – “Pure dynamite”... An-glo-Američani in partizani v Julijski krajini na predvečer hladne vojne;

Jože Pirjevec, Vprašanje meja; Diskusija in zaključna beseda mo-

deratorja. Organizatorja dogodka sta Inštitut

za novejšo zgodovino in Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije.

Odprtje razstav:

Dokumentarna razstava: IX. kor-pus NOV in POS

Petek, 24. april 2015, ob 18. uri, preddverje Centra za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

O razstavi avtor Davor Kernel, ku-stos Goriškega muzeja: Razstava bo v zmanjšanem obsegu, s pomočjo opi-snih panojev ter nekaj vitrin, povzela delovanje IX. Korpusa NOV in POS od ustanovitve do konca druge sve-tovne vojne. IX. korpus je s svojih delovanjem in vplivom ljudem zago-tavljal vrnitev slovenskega ozemlja matični domovini. Ob tem je sode-loval z italijanskim prebivalstvom in italijanskimi protifašisti in pove-zoval oba naroda v boju za svobodo ter krepil italijanski protifašistični boj. Ves čas delovanja se je boril na za sovražnika izredno pomembnem ozemlju, na mejah nemškega rajha, prek katerega so tekle tudi edine preskrbovalne poti do fronte v Italiji. Deloval je do osvoboditve Slovenije, oziroma do vključitve njegovih enot v Jugoslovansko armado maja 1945.

Razstava Goriškega muzeja bo v preddverju CTŽO na ogled do 5. maja.

Razstava fotogra� j: 5. maj 1945Petek, 24. april 2015, ob 19. uri,

avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

Ustoličenje prve slovenske povojne vlade so zabeležili mnogi fotorepor-terji. Ob razstavi bo izšla tudi serija razglednic z motivi fotogra� j. Raz-stavo pripravlja Primož Brecelj.

2. maja bomo praznovali ves dan!

9.00 – uvod v praznovanje bo nastop Folklorne skupine Dru-štva MOST – univerze za 3. ži-vljenjsko obdobje Ajdovščina, na glavnem odru na Lavričevem trgu;

Za otroke: 9.00 – Iz zime v pomlad, lutkov-

na igrica za najmlajše, Dramska skupina ŽAR (Dom krajanov Aj-dovščina

9.45 – Ljubica in Arpid, lutkovna predstava, prirejena po ljudski pri-povedki iz Benečije v priredbi Ade Bačar in izvedbi Dramske skupine ŽAR (Dom krajanov Ajdovščina);

Od 10.30 do 12.00 – kulturni program v dvorani Centra za 3. življenjsko obdobje:

nastop dramske skupine Zarja DU Ajdovščina

nastop plesne skupine Ajda, Dru-štvo MOST

nastop ŽePZ Večernica, DU Aj-dovščina

13.00 – nastop Garde Slovenske vojske (Lavričev trg)

14.00 – pričetek osrednje slove-snosti 70 LET PRVE SLOVEN-SKE VLADE

Pozdravni nagovor: župan Obči-ne Ajdovščina Tadej Beočanin

Slavnostni govornik: predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar

Oris praznika: pisatelj Saša VugaRežija Peter Avbar; v kulturnem

programu bodo sodelovali Policij-ski orkester, MPZ Srečko Kosovel, KUD Javorov Hudič in drugi.

18.00 - KONCERT – MEF in NOB, na glavnem odru na Lavričevem trgu.

Ves dan, med 9.00 in 19.00, pa bodo potekali:

sejem domačih pridelkov in iz-delkov ter priložnostnih spomin-kov na različnih lokacijah (info: TIC Ajdovščina)

projekcija fotogra� j in domoljub-nih dokumentarcev v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina

Ogledi razstav bodo 2. maja brez vstopnine, vabljeni na ogled:

Lična hiša Ajdovščina – litvanski ilustrator Kestutis Kasparavičius

Pilonova galerija Ajdovščina - Miha Štrukelj, SLIKE IN RISBE

Avla Dvorane prve slovenske vlade – razstava fotogra� j 5. maj 1945, avtor Primož Brecelj

Preddverje CTŽO – dokumen-tarna razstava IX. Korpus, avtor Davor Kernel

Muzej Ajdovščina – stalni zbirki o rimskodobni Ajdovščini in o fo-silih Staneta Bačarja

Lokarjeva galerija in Lokarjeva knjižnica

Pogovorni večer: 70 let po osvoboditvi svoboda?

Petek, 17. april 2015, ob 20.00, MC Hiša mladihPogovorni večer, namenjen razmisleku o razumevanju svobode po kon-

cu druge svetovne vojne in danes, z znanimi osebnostmi iz primorske po-pularne kulture in zgodovinske stroke, ki bodo ob iztočnici »70. let konca druge svetovne vojne in z njo pridobljene svobode« razmišljali o svobodi danes, ki med drugim lahko simbolizira tudi brezposelnost, izključenost in nemoč mladih. Pogovor bo vodil Andrej Stopar, novinar RTV SLO, nekda-nji dopisnik iz Rusije in zgodovinar, sodelovali bodo Vanja Alič – novinar in pevec skupine Zaklonišče prepeva, Valterap – goriški freestayler, Oto Luthar – zgodovinar in � lozof, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Vladimir Krpan – predsednik zveze borcev Nova Gorica, Grozdan Šinigoj - nekdanji župan Ajdovščine in nekdanji direktor Tekstine, Ivana Slamič - profesorica slovenščine in književnosti, nekdanja ravnateljica OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina in mladi iz Ajdovščine.

Dogodek pripravlja Raziskovalna postaja ZRC SAZU v sodelovanju z MC Hiša mladih Ajdovščina.

Delavnica: Vsi so vence pletli

Ponedeljek, 27. april ob 13. uri, vrt Lokarjeve galerije, Ajdovščina Letos naše mesto praznuje 70. obletnico ustanovitve prve slovenske na-

rodne vlade. Ob tej priložnosti si želi nadeti še posebej svečano podobo, tako, kot jo je pred 70. leti že imelo, ko so venci zelenja krasili okna hiš na Lavričevem trgu. Da bo to mogoče, potrebujemo vašo pomoč, zato vas vabimo, da se nam pridružite na vrtu pred Lokarjevo galerijo v ponedeljek, 27. aprila, od 13h dalje pa vse do mraka in po svojih močeh prispevate k praznični podobi mesta. Arhitekturno društvo Forum vabi mlade in stare, amaterje in profesionalce, tiste s spretnimi rokami in tiste z dvema levima!

Info: http://5maj.ajdovscina.si,

TIC Ajdovščina, 05/36 59 155,

najdete nas tudi na facebooku!