Št. 38 • 20. januar 2015, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Obiskali smo gozdarja Franca – Branka Urdiha v Višnjah

6

Priprave na počitnice – smučanje naj bo otrokova zabava!

19

Kmečka tržnica v Ajdovščini

Sobota, 14. februar 2015

Trg 1. slovenske vlade

2

8

Ajdovščina Škou – napad na drugo ligo

21

Izbrali naj prostovoljce in prostovoljske projekte 2014

10

Dan samostojnosti in enotnosti počastili s koncertom 2

Bilanca leta na Otlici

24

Spominsko priznanje Občine Ajdovščina Dominiqueu Pilonu V sklopu odprtja razstave Pilon v prvi svetovni vojni je Dominique Pilon prejel Spominsko priznanje Občine Ajdovščina za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine očeta Vena Pilona v njegovem rojstnem kraju Ajdovščini.

»Smo ljudje, ki ljubimo ta svet«

Na svetu je toliko lepega,

le če imaš oči, da vidiš,

če imaš srce, da ljubiš,

če imaš roke, da objameš.Vanda Žvanut

8

Št. 38 • 20. januar 20152 Občina

Dominique Pilon prejel spominsko priznanje Občine Ajdovščina V sklopu odprtja razstave Pilon

v prvi svetovni vojni, ki je v petek, 19. decembra 2014, potekalo v Pi-lonovi galeriji Ajdovščina, je Do-minique Pilon prejel Spominsko priznanje Občine Ajdovščina, za neprecenljiv prispevek pri ohranja-nju kulturne dediščine očeta Vena Pilona v njegovem rojstnem kraju Ajdovščini. Še pred odprtjem pa je gospoda Pilona v prostorih Občine sprejel župan Tadej Beočanin.

Pilonova galerija je leto 2014 za-ključila s pomembno razstavo, ki se vključuje v obeleževanja 100. oble-tnice prve svetovne vojne. Doživel jo je tudi Veno Pilon, najprej kot mladi vojak, nato kot ruski ujetnik. Svoje doživljanje te svetovne morije je zabeležil na svoj način – v risbah, akvarelih, pa tudi v besedah, v pi-smih prijatelju Stanetu Kosovelu.

Odprtja obsežne dokumentarne razstave se je poleg državnega se-kretarja Antona Peršaka ter mnogih drugih uglednih gostov, udeležil tudi Pilonov sin, Dominique Pilon, ki sta mu župan Tadej Beočanin in predse-dnik Komisije za mandatna vpraša-nja, volitve in imenovanja Občinske-ga sveta Občine Ajdovščina Jordan Polanc ob tej priložnosti v zahvalo izročila spominsko priznanje Obči-ne Ajdovščina.

Spominsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Dominique Pilon za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine očeta Vena Pilona v njegovem rojstnem kraju Ajdovščini

Dominique Pilon je z donacijo očetovih del neprecenljivo prispeval k ohranjanju umetniške zapuščine Vena Pilona ter s tem trajno kultur-no obogatil njegov rojstni kraj, Ajdo-vščino.

Pilonova galerija Ajdovščina je lani obeležila 40 let uspešnega kulturno--umetniškega delovanja. Galerija se danes ponaša z bogato produkcijo

razstav in drugih kulturno-umetni-ških dogodkov ter hrani neprecenlji-vo bogastvo umetniških del različnih avtorjev, zbranih v več zbirkah. Med njimi je osrednja in najpomembnej-ša, pa tudi največja, ravno zbirka del Vena Pilona. Lani spomladi je Pilo-nova galerija Ajdovščina ponovno dobila tudi pooblastilo za opravlja-nje državne javne službe muzejev in je najmanjša med šestintridesetimi občinskimi muzeji v Sloveniji.

Temelje tej uspešni kulturno-ume-tniško-zgodovinski zgodbi je posta-vilo darilo Dominiquea Pilona, ki je pol leta po očetovi smrti, aprila 1971, Ajdovščini podaril »kulturno dediščino svojega očeta«, iz hvale-žnosti za gostoljubje, ki ga je očetu izkazal njegov ljubljeni rodni kraj, in

z željo, da bi očetovo ime in njego-vo delo živelo v spominu prihodnjih rodov. Dominique Pilon je lokalni skupnosti podaril očetova umetni-ška dela, korespondenco, njegove osebne predmete, rokopise ter obse-žno zbirko knjig. Hkrati pa je lokal-no skupnost zavezal k odgovornosti ohranjanja pomena očetovega ume-tniškega ustvarjanja.

To darilo je bilo pomemben vzvod, ki je zagnal prizadevanja za ustano-vitev galerije v Ajdovščini. V letu 1973 je bila Pilonova domačija pre-urejena v mestno galerijo, to je bila prva monografska ustanova na Slo-venskem. Najprej so bila razstavlje-na prav dela Vena Pilona. V dobrih

štirih desetletjih se je Pilonova gale-rija razvila v pomembno muzejsko ustanovo regijskega pomena, ki ob rednem prirejanju razstav opravlja

tudi pedagoško, založniško in mu-zejsko poslanstvo.

Dominique Pilon je vsa ta leta ohranjal pristen stik z galerijo in z očetovim domačim krajem. Sko-zi vsa ta leta je galeriji še poklanjal očetova dela ter, tako kot nekdaj oče slovenskim prijateljem, pomagal ga-leriji pri organizaciji dogodkov in širjenju prepoznavnosti očetovega dela v Franciji.

Občina Ajdovščina se Dominiqueu Pilonu zahvaljuje za pomemben prispevek h kulturnemu bogastvu občine, kot tudi države Slovenije. Skupaj z galerijo se trudita dostojno opravljati poverjeno poslanstvo in se zavezujeta, da bosta še naprej pono-

sno skrbeli za ohranjanje in pleme-nitenje zaupanega bogastva.

Občina AjdovščinaV Ajdovščini, 19. decembra 2014

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti je potekala 26. decembra 2014 v Dvo-rani prve slovenske vlade v Ajdovšči-ni. Koncertni dogodek so oblikovali Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom zborovodki-nje Petre Habjanič ter ob spremljavi pianista Jake Močivnika ter glasbeni duet - Barbara Grahor na violi in Dejan Štemberger na hang drumu. Slavnostni govor za proslavo je pri-pravil župan Občine Ajdovščina Ta-dej Beočanin ter ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Govor župana Tadeja Beočanina na osrednjem občinskem praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti

Drage občanke, cenjeni občani, na današnji dan smo pred 24 leti razglasili rezultate plebiscita, s kate-rim smo se odločili, da bo Sloveni-ja postala samostojna in neodvisna država. Volilna udeležba je bila 93

odstotna. »Za« je glasovalo okrog 95 odstotkov udeležencev volitev.

Letos, skoraj četrtletje pozneje, smo volivke in volivci štirikrat obi-skali volišča. Na referendumu o arhi-vih se nas je na volitve podalo slabih 12 odstotkov. Slabih 25 odstotkov se nas je udeležilo evropskih volitev, 52 odstotkov volitev v Državni zbor, prav toliko pa se nas je v občini Aj-dovščina podalo k izboru občinske-ga sveta in župana.

Razlika je očitna in nam mora po-staviti vprašaj. 23. decembra leta 1990 smo si izrekli samostojnost, pa vendar se lahko zdi, da nam jo je nekdo že kmalu potem tudi ukradel. Da ne odločamo več sami o sebi. Da na vsako pomembnejšo odločitev vpliva še nekdo drug. Takim opaža-njem pritrjuje tudi vse večja pasiv-nost naših ljudi. Izražajo jo z neude-ležbo na volitvah in referendumih.

Generaciji nas mladih se zdi, da nam nekdo odmika prihodnost. Ni-mamo več jamstev, kot so veljala še nedolgo tega. Pot od izobraževanja do trga dela je predolga, preveč ovin-

kasta, da bi lahko vsi nemoteno sto-pali po njej. Mladi pravijo, da bodo samostojni takrat, ko bodo imeli stabilen vir prihodka, svojo streho nad glavo in ustvarjeno družino. Koliko ste bili stari, ko ste rodili pr-vega otroka? Danes jih povprečna slovenska mamica šteje čez 29. Ko Slovenijo opazujete tisti, ki ste na svetu že nekoliko dlje od nas, se vam upravičeno zdi, da je bil vaš trud zaman. Aktivni generaciji se zdi, da njeni otroci ne bodo uspeli uživati v družbenem standardu, v kakršnem so živeli sami.

Za prihodnost ste trdo delali in se borili. V prelomnih trenutkih ste ve-dno znali stopiti skupaj in pomisliti na nas, vaše potomce. Odločitve, ki ste jih sprejemali, niso bile vedno takšne, da bi vam izboljšale življenje na kratek rok. Ne, bile so takšne, ki so težile k izboljšanju življenja nas, ki smo za vami šele prišli.

Enotnost, kot ste jo pokazali de-cembra 1990, mora biti nam mladim zgled za prihodnost. Podedovali smo vašo zapuščino, ki je bila usmerjena v boljši jutri nas vseh. In od te točke moramo naprej. Po zgledu enotnosti ob osamosvojitvi moramo visoko za-vihati rokave in se kot eni potruditi za razvoj v prihodnje.

Tak način dela sem za našo občino obljubil pred volitvami in takšne-ga zagotavljam tudi po njih. Ob-činskega sveta nisem na silo razbil na dva dela, koalicijo in opozicijo. Ustvarjam okolje, v katerem lahko vsi enakopravno sodelujejo. Imam dva podžupana, enega z levega in enega z desnega brega Hublja. Enega iz mesta in enega s podeželja. Enega iz aktivne in enega iz starejše gene-

racije. Simbolika? Ne, v mojih očeh je to nuja! Pri občinskih odločitvah morajo sodelovati vsi zainteresirani: od izvoljenih svetnic in svetnikov, preko članov krajevnih skupnosti do zainteresiranih javnosti. Za tak na-čin dela verjamem, da lahko prinese rezultate, ki odgovarjajo na potrebe ljudi in niso sami sebi namen.

Ni pomembno kdo je kdo in od kod prihaja. Pomemben je namen njegovega prihoda in smer, v katero stopa. Verjamem, da nam je že in da nam bo še uspelo premoščati vsaj ti-ste razlike, ki nam odmikajo priho-dnost, kot si jo želimo. Na lokalnem nivoju imamo skupno smer: večjo kakovost življenja vseh naših ob-čank in občanov. Brezposelnost mo-ramo zmanjšati do točke, ko o njej ne bomo več govorili. Če vprašate mene, je samo nič odstotna stopnja brezposelnosti primerna stopnja brezposelnosti. Vsi ostali odstotki, pa če so še tako nizki, niso spreje-mljivi.

Ko je glavni dosežek neke vlade po-litična stabilnost je nekaj narobe. Za nestabilnost niso bili krivi ljudje, ki se dnevno borijo za jutri. Za nesta-bilnost je kriva izključno politika, ki ni uspela najti skupnega cilja. Če bi ga imeli, ne bi bilo težko stopiti sku-paj. Naj namignem, banke ne more-jo biti skupen cilj. Niti ne more biti zgodovina. Skupen cilj je lahko samo človek, njegova blaginja, njegovo ži-vljenjsko okolje in njegova priho-dnost. To smo v Ajdovščini uspeli prepoznati in bomo v tej smeri tudi delali.

V letih, ki prihajajo, nas kot ob-čino čakajo številni izzivi, ki jih bo potrebno premagati. Zaupanje do

javnih inštitucij je nizko in kliče po spremembah. Ne beseda in ne pod-pis danes ne uspeta prepričati ljudi. Potrebna so dejanja. Občino mora-mo odpreti navzven ter ji povrniti utrip, kot smo ga nekoč imeli. Vabim vas, drage občanke in cenjeni obča-ni, da tudi vi sodelujete pri tem, da sodelujete pri delu za dobro skupno-sti. Vsi skupaj potrebujemo veliko mero solidarnosti in medsebojnega sodelovanja, da bomo stopili v korak s časom.

Želim nam, da bomo v letu 2015 uspešnejši. Da bomo složnejši. Da bomo ustvarili bolj prijetno okolje za delo in druženje. Kakovostno življe-nje vsakega posameznika in skupno-sti nam mora biti vodilo za dejanja in odločitve.

Ob novem letu vam želim, da uspe-šno premostite vse izzive, ki vam stopijo na pot in da preživite čim več prijetnih trenutkov v krogu vaših najbližjih.

V Ajdovščini, 26. decembra 2014 Župan Tadej Beočanin

foto

: Prim

ož B

rece

lj

foto

: Prim

ož B

rece

ljfo

to: P

rimož

Bre

celj

foto

: Prim

ož B

rece

lj

Št. 38 • 20. januar 2015 3Občina

Lavričev trg že laže diha

Po obvestilu o prezasičenosti Lavričevega trga s pločevino v de-cembrski številki Ajdovskih novic, je le-ta precej laže zadihal. Hvala vsem, ki spoštujete pravila, prošnje in obvestila. Obdobje obveščanja je zaključeno, občinsko redarstvo bo odslej za prekrške pisalo globe.

Občinski redar je v slabem mese-cu dni od začetka akcije obveščanja zapisal preko 100 obvestil, vsaj še enkrat toliko pa jih je bilo izrečenih ustno, na kraju dogodka. Največ kr-šitev je bilo zaznanih na Lavričevem trgu, na Prešernovi ulici in na mo-drih parkirnih conah ob urgentnem bloku Zdravstvenega doma Ajdo-vščina. Kljub temu pa po mesecu dni obveščanja občinsko redarstvo ugotavlja, da je akcija prinesla dobre rezultate. Občanke in občani ste do-

bronamerna obvestila lepo sprejeli in pokazali razumevanje – to pa je lep obet za prihodnost.

Sredi decembra je potekala tudi akcija štetja prometa na Lavričevem trgu, ki so jo za Občino Ajdovščina opravili mentorji in dijaki Tehni-škega šolskega centra Nova Gorica. Štetje vseh udeležencev v prometu je potekalo 12 ur, na enega od delovnih decembrskih dni, z namenom pre-veriti pretok prometa preko trga. Po-datki so zanimivi in bodo v pomoč pripravljavcem nove prometne ure-ditve na osrednjem ajdovskem pla-cu, ki bo več pozornosti in prostora namenila pešcem ter kolesarjem. V času štetja prometa se je po Prešer-novi ulici in preko Lavričevega trga zapeljalo preko 2000 vozil. Poveča-no število prometa je bilo zaznati

ob jutranji in popoldanski konici. Precejšnje število voznikov pot po Prešernovi ulici, preko trga in naprej na Gregorčičevo uporablja kot pri-ročno bližnjico, torej zgolj kot tran-zitno pot, le manjši del vozil je pot nadaljevalo na Vilharjevo ulico ali na trgu parkiralo. V času prometne konice je bilo zaznati tudi povečano število pešcev. S podobnimi akcijami bo Občina nadaljevala tudi v priho-dnje, vse do končnega cilja – osvo-boditve Lavričevega trga pretiranega prometa.

Če imate na Lavričevem trgu opravke in se na pot odpravljate z avtomobilom, vas vabimo, da pre-izkusite parkirišča pri starem mlinu – od tam je le korak do osrednjega mestnega placa. Vaš avto bo na var-nem, vaša denarnica pa tudi – ob-činsko redarstvo bo namreč odslej vse kršitelje sankcioniralo. Odso-tnost avtomobilov s pločnikov pa bo omogočilo normalno pot na trg tudi staršem z otroci in invalidom, na katere moramo biti v prometu še posebej pozorni.

Če pa na Lavričevem trgu nimate opravka, vam priporočamo, da se do vašega cilja odpeljete po direktni poti – z uvedbo krožišča na osrednjem mestnem križpotju ni več izgovorov o zastojih pred rdečo lučjo. sh

Izbran novi dimnikar – koncesionar

Vlada RS je na eni od svojih za-dnjih sej med drugim tudi dodelila koncesijo za opravljanje dimni-karskih storitev na območju naše občine. Izbrano je podjetje Ekoe-nergetika – dimnikarstvo d.o.o. iz Ormoža.

Kot je znano, je septembra lani Vlada RS odvzela koncesijo doteda-njemu izbranemu dimnikarskemu podjetju Primc d.o.o.. V začetku le-tošnjega januarja pa je izbrala nove-ga koncesionarja. Za opravljanje di-mnikarskih storitev na območju ob-čine Ajdovščina je določeno podjetje

Ekoenergetika – dimnikarstvo d.o.o. iz Ormoža. Pri podjetju so zaposleni tudi dimnikarji iz naših krajev.

Kot določa zakon, je potrebno en-krat letno naše kurilne naprave pre-gledati. Ta pregled mora opraviti podjetje s koncesijo – v primeru občine Ajdovščina torej podje-tje Ekoenergetika – dimnikarstvo d.o.o. iz Ormoža, ki ga lahko po-kličete na 02/740-04-00. Bodite to-rej pozorni in ob obisku dimnikarja zahtevajte, da se predstavi z izkazni-co tega podjetja.

Nov izvajalec storitve pomoč družinam na domu

Od 1. januarja 2015 ima Občina Ajdovščina novega izvajalca storitve pomoči na domu. Center za socialno delo Ajdovščina je namreč Občini sporočil, da v letu 2015 ne bo več opravljal te službe, zato so bili že v lanskem letu sproženi postopki za zamenjavo izvajalca. Na območju, na katerem je javno službo do sedaj izvajal Center za socialno delo Aj-dovščina, tako od 1.1.2015 pomoč družini na domu izvaja Dom sta-rejših občanov Ajdovščina. Delo pa opravljajo iste oskrbovalke, ki so se s Centra preselile k novemu deloda-jalcu.

Dom starejših občanov Ajdovščina opravlja pomoč družini na domu kot javno službo v naslednjih KS: Batu-je, Brje, Črniče, Dobravlje, Gojače-

-Malovše, Kamnje-Potoče, Loka-vec, Otlica, Predmeja, Selo, Skrilje, Stomaž, Vipavski Križ, Vrtovin in v zahodnem delu mesta Ajdovščina, zahodno od reke Hubelj. Za preosta-li del občine pa skrbijo oskrbovalke Zavoda Pristan.

Bodoči uporabniki iz območja, za katerega po novem skrbi Dom sta-rejših občanov, se tako za izvajanje javne službe pomoči na domu do-govorite neposredno z novim izva-jalcem (DSO, Ulica Milana Klemen-čiča 1, Ajdovščina, 05/365-98-11). Morebitno oprostitev plačila storitve pa je potrebno še naprej urejati pri Centru za socialno delo, ki vam o morebitni oprostitvi plačila pomoči na domu izda odločbo.

Obvestilo o spremembi višine turistične takse

Obveščamo vse ponudnike turi-stičnih nočitvenih storitev, da je z novim letom začela veljati nova, viš-ja vrednost turistične takse.

Dne 11. aprila 2014 je bil v Ura-dnem listu RS štev. 25/2014 objavljen Sklep o uskladitvi vrednosti točke turistične takse, ki jo prvič po dese-tih letih od njene določitve v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2004 Vlada RS usklajuje z gibanjem cen življenjskih potrebščin. Tako po novem vrednost točke turistične ta-kse znaša 0,115 €.

Sklep se začne uporabljati od 1. ja-nuarja 2015.

Občina Ajdovščina ima vrednost turistične takse določena v višini 11 točk, tako da znaša turistična taksa od 1.1.2015 dalje 1,26 €.

Obrazec za mesečno poročilo o prenočitvah in plačani turistični ta-ksi najdete dobite na vložišču in na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, v rubriki Infor-macije javnega značaja / Postopki in obrazci.

Javna obravnava: Lokalni program kulture Občine Ajdovščina za obdobje 2015 – 2018

Povabilo k sodelovanju Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture

ter Nacionalnega programa za kulturo 2014 – 2017 morajo vse slovenske občine pripraviti in sprejeti štiriletni lokalni program kulture.

Občina Ajdovščina je za to področje doslej vsako leto sprejemala letni izvedbeni program kulture, ob načrtovanju štiriletnega programa pa želi tudi sodelovanje kulturne javnosti. V ta namen Občina pripravlja predlog Lokalnega programa kulture Občine Ajdovščina za obdobje 2015 – 2018. Osnutek pripravljenega programa bo 20. januarja 2015 objavljen na sple-tni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si.

Zainteresirano javnost vabimo, da na osnutek poda svoje predloge. Pre-dloge sprejemamo do vključno ponedeljka 26.1.2015. Predloge na osnutek lahko oddate po pošti na naslov Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, ali pa po elektronski pošti na e-naslov: obcina@ajdo-vscina.si

Občina Ajdovščina

3. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina

Zadnjo sejo ajdovskega Občinskega sveta v letu 2014 so že po običaju za-znamovali prazniki. Uvodoma je ste-govodkinja domače skavtske organiza-cije Tina Koren županu in svetnikom izročila Betlehemsko luč miru, skupaj s poslanico. Kljub praznikom je bila, po dveh formalnih, tretja redna seja prva v novem svetniškem sestavu z vsebinskimi razpravami o konkretnih občinskih zadevah.

Med informacijami in pobudami je bilo najprej (in ponovno) izpostavlje-no neurejeno območje nekdanje čr-palke na koncu Gregorčičeve ulice. Di-rektor uprave Janez Furlan je pojasnil, da parcele niso v lasti Občine ter da jih lastnik, po sicer precej visoki ceni, že dlje časa prodaja. Občina ga bo po-novno opozorila, naj območje uredi. Sledilo je vprašanje več svetnikov o izboru izvajalca zimske službe na Gori – prvi javni razpis je bil namreč razve-ljavljen in svetniki so predvsem izrazi-li bojazen, da ceste ne bodo splužene. Odtlej pa je vreme že pokazalo zobe in potrdila so se zagotovila župana ter uprave, da bodo v primeru sneženja

ceste očiščene. Postopek izbire izva-jalca po ponovnem razpisu je tik pred zaključkom, dotlej pa je Občina z iz-vajalci sklenila kratkoročne dogovore.

Odlok o rebalansu proračuna za leto 2014 in Sklep o določitvi višine naje-mnine za komunalno infrastrukturo za leto 2015 sta bila sprejeta brez raz-prave. S sprejetim Sklepom o vredno-sti točke za izračun nadomestila za uporab stavbnega zemljišča na obmo-čju občine Ajdovščina za leto 2015 se vrednost točke dviga za 0,6 % ter s tem usklajuje s predvideno mesečno rastjo cen.

Sprejet je bil tudi proračun Občine Ajdovščina za leto 2015. Župan Tadej Beočanin je uvodoma pojasnil, da je pohitel s predlogom o sprejemu pro-računa predvsem zaradi nemotenega nadaljevanja začetih investicij. Če bi s sprejemanjem odlašali, bi namreč Ob-čina padla v sistem začasnega � nanci-ranja. S sprejetim proračunom dela na projektih nemoteno tečejo, hkrati pa aktivno potekajo priprave na obsežen rebalans v marcu, ki bo proračun na-ravnal po meri in dogovorih novega občinskega političnega vrha. Novi ra-zvojni načrti občine nastajajo na pod-lagi naborov potrebnih (in želenih) in-vesticij, ki jih pripravljajo predsedniki posameznih krajevnih skupnosti, javni zavodi in občinski svet.

Skozi razpravo o načrtu gradnje ši-rokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Ajdovščina, ki naj bi pripeljal internet tudi na še ne-pokrita naseljena območja, so svetniki izrazili nekatere pomisleke ter zastavili nekaj vprašanj. Predvsem pa je pristoj-

ni odbor opozoril na pomen obvešča-nja javnosti o projektu, v katerega je naša občina vstopila pilotno. Uprava bo pridobila informacijo o operater-jih, ki so izrazili komercialni interes za pokritje teh sivih lis. Nov projekt vam bomo obširneje predstavili v naslednji številki Ajdovskih novic.

Občina Ajdovščina se aktivno vklju-čuje v reševanje gospodarske situacije in trajno ohranjanje tradicionalne in-dustrije ter pomembnega števila de-lovnih mest. Svetniki so s sprejetim sklepom o razglasitvi občinskega in-teresa omogočili nakup kapitalskega deleža v družbi Mlinotest za največ 930.000 evrov. Občina bo v nakup del-nic vstopila skupaj s partnerji. Sklep je argumentirala pripravljena Študija o utemeljenosti občinskega interesa pri nakupu delnic Mlinotest d.d. Ajdo-vščina.

Komisija za mandatna vprašanja, vo-litve in imenovanja je pripravila dva predloga sklepov – oba sta bila spreje-ta. Sestava novega Nadzornega odbora Občine Ajdovščina: predsednica Kla-ra Remec ter člani Marjan Velikonja, Marijan Cigoj, Dušan Bolčina in Maja Curk. Svetniki so enoglasno podprli tudi predlog za podelitev Spominske-ga priznanja Občine Ajdovščina Do-miniqueu Pilonu, obrazložitev prizna-nja objavljamo v celoti.

Naslednja seja Občinskega sveta Ob-čine Ajdovščina bo potekala 12. febru-arja 2015. Napovedi, zapisniki in spre-jeti sklepi sej so s priloženim gradivom objavljeni na spletni strani Občine Aj-dovščina www.ajdovscina.si (rubrika Organi občine / Občinski svet).

Št. 38 • 20. januar 20154 Občina

Zaključek mednarodnega projekta Risk

Občina Ajdovščina je konec leta 2014 uspešno zaključila mednaro-dni projekt RISK. Partnerji smo se še zadnjič srečali 11. decembra 2014 na delovnem sestanku v Italiji, na Uni-verzi v Sanniu v Beneventu.

Prvi del sestanka je bil namenjen evalvaciji in zaključku celotnega

projekta. V popoldanskih urah pa smo se aktivno udeležili delavnice o kompleksnosti geoloških pojavov. Govora je bilo tudi o posledicah na-ravnih nesreč in o (sprejemljivih) tveganjih, ki jih le te prinašajo. V tem okviru je bil predstavljen projekt Risk, kot primer, kako z novim zna-

njem posodobiti pristope ukrepanj ob naravni nesreči, načine predvi-devanja in sanacije le teh. Sledila je okrogla miza s povabljenimi gosti iz javnega sektorja in univerzitetne stroke. Razvila se je vroča debata predvsem okoli različnih pogledov, mnenj in praks, glede vprašanja sa-nacije posledic naravnih nesreč.

Občina Ajdovščina je od projekta Risk, poleg številnih znanstvenih poročil o našem območju, pridobi-la za nas zelo pomembno posodo-bljeno oceno ogroženosti in načrte zaščite in reševanja ter strokovno poročilo o glavnih fosilnih in ak-tivnih plazovitih območij v okoli-ci Ajdovščine. Izdelana je bila tudi diplomska naloga na temo ocene ranljivosti infrastrukturnih objektov na primeru vodovoda Gora v občini Ajdovščina. Poleg tega, so se tudi v teku projekta Risk, stkala poznan-stva, zametki in ideje za novo pri-dobljen projekt Wind Risk. PV

Predstavitev primera Slano blato na okrogli mizi v Beneventu.

Prvo delovno srečanje projekta WIND RISK v Ajdovščini

V sejni sobi Občine Ajdovšči-na bo 29. januarja 2015 potekalo prvo delovno srečanje partnerjev projekta Wind Risk iz Ljubljane (Univerza v Ljubljani, Fakulte-ta za gradbeništvo in geodezijo), Nemčije (Technische Universität Dortmund) in Hrvaške (Univerzo v Splitu, Faculty of Electrical Engi-neering, Mechanical Engineering and Naval Architecture).

V okviru projekta Wind Risk se bo na območju Ajdovščine, Splita in Dortmunda analiziralo veter na znanstveni podlagi. Na ta način, se bodo tudi za našo tipično ajdovsko

burjo izdelalo strokovne podlage in raziskave, ki bodo, v prvi vrsti omo-gočale bolje spoznati naravo njenega pojavljanja, poleg tega pa bodo pod-laga za oblikovanje preventivnih pri-poročil in protokolov odpravljanja njenih posledic.

V Ajdovščini bo prvo srečanje pro-jekta Wind Risk potekalo v zname-nju spoznavanja in načrtovanja izva-janja delovnih nalog in njenih ciljev. V okviru novinarske konference se bo projekt predstavilo širši javnosti. Sledil bo terenski ogled merilnika vetra na ajdovskem nogometnem stadionu. V Ajdovščini si tako obe-

tamo uspešno predstavitev pojava burje mednarodni javnosti. PV

Izjemni dosežki našega zunanjega sodelavca

Domen Mongus iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in in-formatiko Univerze v Mariboru je zunanji strokovni sodelavec projekta Holistic, za katerega s kolegi razvija podporno GIS programsko opremo za nadzorni požarni sistem in GIS aplikacijo za napovedovanje in širje-nje požarov.

32-letni Domen je leta 2012 svo-jo raziskovalno vnemo okronal z doktoratom znanosti na maribor-ski FERI. Mladi docent na Fakulteti redno predava, v njenem Labora-toriju za geometrijsko modeliranje in algoritme multimedijev pa vodi znanstevnoraziskovalno skupino, ki raziskuje, razvija in sodeluje pri številnih znanstvenih in industrij-skih projektih. Poleg profesure in raziskovanja je Domen reden ude-leženec mednarodnih strokovnih konferenc in simpozijev ter član od-borov raznih mednarodnih organi-zacij, med katerimi velja izpostaviti svetovno združenje inženirjev ele-ktrotehnike in elektronike (IEEE). Domen je avtor in soavtor številnih znanstvenih publikacij in recenzij, pa tudi avtor mednarodne patentne prijave v ZDA, ki določa postopek stiskanja podatkov LiDAR, ter do-bitnik več nagrad ter priznanj. Leta 2012 je prejel nagrado za izjemne znanstvene dosežke Univerze v Ma-riboru, leto zatem je bil nagrajen za pedagoško odličnost, leta 2014 pa je prejel nagrado za življenjsko delo za izjemne dosežke na področju razi-

skovanja. Prejšnji teden pa je postal celo ime tedna na radiju Val 202.

Znanost je življenje, pravi Do-men, ki se v enem od svojih projek-tov ukvarja s približevanjem zna-nosti ljudem, predvsem mladim. Preko raznih delavnic in okroglih miz se zavzema za osvoboditev predsodkov o znanosti v družbi in dokazati, da je znanost del na-šega preprostega vsakdana. Ana Furlan

Projekt BeWater – obvestilo o potujoči razstavi

V okviru evropskega projekta Be-Water smo pričeli s kampanjo ozave-ščanja v obliki potujoče razstave, ki bo na ogled v različnih krajih Slove-nije s poudarkom na Vipavski dolini. Namen potujoče razstave je seznani-tev javnosti s projektom BeWater, izboljšanje ozaveščenosti o pomenu trajnostnega upravljanja voda ter povečanje družbene odgovornosti na področju upravljanja voda v po-rečju reke Vipave.

Cilj evropskega projekta BeWater je promovirati dialog in sodelovanje

med znanostjo in družbo na podro-čju trajnostnega upravljanja voda in prilagajanja podnebnim spremem-bam v Sredozemlju. Eno od štirih pilotnih porečij, ki je vključeno v projekt, je tudi porečje reke Vipave.

Projekt BeWater je � nanciran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi.

Razstavo si od 19. januarja do 11. februarja 2015 lahko ogledate v avli Občine Ajdovščina.

Vabljeni!

Nov dokumentarno promocijski fi lm o Vipavski dolini

V juliju 2014 je v Vipavski dolini gostovala nemška � lmska ekipa in posnela 3-minutni dokumentarno promocijski � lm o Vipavski dolini.

Film se je snemal v okviru medna-rodnega projekta Secret Wine Tours,

katerega slovenski partner je Razvoj-na agencija ROD Ajdovščina. Dose-gljiv je na spletnem kanalu YouTube pod imenom Vipava Valley (Slove-nia): SecretWine – A Journey. Ra ROD

Gostje Mladinskega hotela Ajdovščina v 2014

V letu 2014 so Mladinski hotel Ajdovščina obiskali gostje iz spodaj naštetih držav. Torej 1377 gostov (32,40 % več kot leto prej), je opra-vilo 3409 nočitev, kar je 6,03 % več kot leto prej. Se pa je zaradi slabšega vremena, manjše kupne moči, ipd. skrajšalo bivanje gostov za cel dan. Gostje so v letu 2014 pri nas v pov-prečju ostali 2,5 noči.

Prebivališče gostaŠtevilo gostov

Število nočitev

Avstralija 6 6Avstrija 11 11Belgija 6 6Bolgarija 10 10Bosna in Hercego-vina

24 37

Češka 7 7Danska 3 21Druge afriške države 7 17Druge azijske države 9 15

Druge neomenjene evropske države

1 1

Estonija 6 58Finska 12 18Francija 14 14Grčija 1 10Hrvaška 59 106Irska 2 2Italija 153 469Izrael 2 2Litva 1 2Luxemburg 2 4Madžarska 28 40Makedonija 6 16Nemčija 67 87Nizozemska 6 10Poljska 14 32Romunija 25 33Rusija 14 159Slovaška 2 2Slovenija 755 1733Srbija 35 74Španija 9 14Švedska 55 359Švica 17 19Ukrajina 5 12ZDA 3 3

1377 3409

Št. 38 • 20. januar 2015 5Podjetno

Kaj znamo? Če se postavimo v vlogo nekoga, ki mora napisati življenjepis za iskanje zaposlitve, se znajdemo pred dejstvom, ko moramo navesti čim več veščin, ki jih obvladamo. In mnogokrat nekatere preprosto kar vpišemo. Pri drugih pa moramo bolj premisliti, ker vemo, da jih bo treba tudi dokazati (so bolj merljive) in bodo dejansko dokaz naših kompetenc. Tokratno kolumno namenjam »mehkim« in »trdim« sposobnostim, »soft skills« in »hard skills« v tuji literaturi. Postavili jih bomo tudi v okolje podjetništva. V vlogi za zaposlitev mnogi napišejo, kaj znajo, poleg pa še klasične fraze o svoji

komunikativnosti, veščini skupinskega dela in podobno. Tako nekako – nečesa se naučimo, nekaj pa naj bi kar imeli »sami po sebi«. V osnovi delimo sposobnosti in veščine na »mehke« in »trde«. Med prvimi najdemo

sposobnost skupinskega dela in sodelovanja, komunikacije, prilagodljivosti, reševanja problemov, kritične presoje, empatije; vse kar uvrščamo v področja čustvene inteligence. Na drugi strani pa imamo veščine in sposobnosti, na razvoj katerih ključno vpliva »klasičen« inteligenčni kvocient in delavnost, vaja. Odlični programerji so redki; raziskovalci, ki znajo prestopiti prag nemogočega, iskani in tudi obrtniki, ki naše domove oskrbijo z električno napeljavo, nujni. Teh veščin se lahko naučimo, odvisno od posameznika pa je do kakšne mere. Pri mehkih sposobnostih je težje, ne znamo jih natančno izmeriti, težko se jih tudi priučimo. In vendar so pomembne za razvoj družbe. Smo se res doslej naučili konstruktivnega reševanja problemov? Sodelujemo med seboj in smo prilagodljivi? Iskreno – ne (še). Stanje se izboljšuje, toda kakšne pa so spremembe pri posamezniku v njegovi življenjski dobi? Dejstvo je, da moramo tudi te sposobnosti razvijati in nam niso dane same po sebi. Lahko si jih pridobimo in razvijemo le do meje, ki nam je dana. Kje je ta meja, je težko odgovoriti, ker vsega svojega potenciala nikoli ne prepoznamo in razvijemo v celoti. Toda trend današnje družbe je celovitost. Za profesionalce tehničnih strok so

vedno bolj zaželene sposobnosti razvite čustvene inteligence, ker ti kadri bolje delajo v poslovnem okolju. Nekateri delodajalci imajo težave pridobiti potreben kader - recimo v prodaji, kjer so »mehke« sposobnosti zelo pomembne: razumevanje stranke, reševanje njenega problema in komunikacija s ciljno skupino. V ostri konkurenci za malo prostih delovnim mest je mnogim kandidatom samoumevno, da jih zase navajajo, tudi nekritično, se v nekem trenutku zadovoljijo z doseženim nivojem ter se ne trudijo, da bi jih razvijali. Ljudje se razlikujemo po sposobnostih, veščinah, po čustveni inteligenci. Siliti

ljudi v to kar niso, ne rodi dobrih rezultatov. Za odlične rezultate je potrebna tudi strast do področja, na katerem delamo. Če želimo biti odlični, moramo najti svoja močna področja in jih razvijati. Pa ne samo teh. Razvoj boljših produktov je pomemben. Ali smo jih sposobni tudi prodati? Ali

kupec vedno izbere najboljše ali tisto za kar se govori, da je najboljše? Če raziskava pokaže, da je kvaliteta zobne paste nepriznane znamke boljša, jo bomo kupili? Kar nekaj raziskav ugotavlja, da temu ni tako. Uspešnost prodaje je odvisna od izdelka - tehnoloških znanj in drugih dejavnikov - spremljanje vedenja množic, ugotavljanje stališč in mnenj. Tehnologija nam omogoča, da vedno več opravil izvajamo s pomočjo le-

te. Avtomatizirane varilne proizvodne linije, avtopilot v letalu, kmalu že v avtomobilih, v prihodnosti morda tudi kirurški postopki. In morda bo podobno tudi z razvojem čustvene inteligence, da jo bodo znali računalniki posnemati. Verjetno meji to na zastrašujočo znanstveno fantastiko, ampak nekoč so tudi izjavili, da bo lokomotiva dosegla največ dvakratno hitrost konjske vprege; nekdanji direktor multinacionalke IBM pa je izjavil, da bo pet računalnikov zadostilo potrebam po tej napravi za cel svet. Torej dopuščajmo možnosti... Sporočiti želim, da nismo še na tej točki. In če želimo obdržati stik z napredkom

moramo spoznati naše prednosti in jih razvijati. Trik je tudi v tem, da se do določene mere priučimo veščin, ki jih sicer težje razvijamo. S trudom, z interdisciplinarnimi pristopi. Nadarjen prodajalec naj spozna lastnosti določene industrije, mogoče informacijskih tehnologij. Nekdo, ki je dober programer, si mora prizadevati za svojo komunikativnost, da bo sploh lahko doumel, kaj vse lahko doseže v svojem poslu. Nato pa naj poišče nekoga, ki je v tem odličen. S sodelovanjem bosta uspešnejša. S talentom ali brez pa se moramo zavedati tudi sledečega. Stephen King,

ameriški pisatelj mnogih uspešnic je med drugim dejal: »Talent je čudovita stvar vendar ne bo nosil nekoga, ki obupa.«.

Tomaž Bizjak

Trdo, mehko, prožno, krhko

Z novim letom uvedeni eRačuni za poslovanje z javnimi ustanovami

Od 1. januarja 2015 lahko proračunski uporabniki sprejemajo le račune v e-obliki. Izmenjava eRačunov poteka preko spletne aplikacije UJPNET, kjer se proračunski uporabniki lahko vključijo v prejemanje in izdajanje e--računov.

Vse javne in druge ustanove, ki poslujejo s proračunskim denarjem: šole, vrtci, zdravstveni domovi, knjižnice, občine, športni in mladinski zavodi, pa tudi krajevne skupnosti in drugi, morajo od 1. januarja 2015 obvezno pre-jemati eRačune in izdajati eRačune, če je prejemnik takšnega računa pro-računski uporabnik. Zakonodajalec argumentira uvedbo eRačuna z vrsto prednostmi, ki jih takšen način poslovanja prinaša: manjšo porabo papirja, varen prenos podatkov, hitrejše poslovanje, večja preglednost in nadzor, enostavnejši postopek in manj napak, nižji stroški in zagotovljeno e-hranje-nje. Tako javne ustanove, kot podjetniki, so se z novim načinom poslovanja lahko dobro seznanili še pred uvedbo. Občina Ajdovščina je poskrbela za izobraževanje novih predsednikov krajevnih skupnosti, ki bodo dobili tudi vso potrebno opremo in računalniške licenčne programe.

Društvo DOLI skrbi za združevanje in za promocijo

Društvo DOLI že tretje leto zapo-vrstjo organizira skupno promocijo na osrednjem slovenskem turistič-nem sejmu Turizem in prosti čas. Sejem bo letos potekal od 28. do 31. januarja na Gospodarskem raz-stavišču v Ljubljani. Krepko ekipo predstavnikov Vipavske doline boste našli v hali C.

Za letošnjo predstavitev je lokav-ško društvo k sodelovanju povabilo resnično celotno Vipavsko dolino, Trnovsko planoto in del Banjške pla-note. Tako se bodo pod »eno streho«

skupaj predstavili vsa turistična dru-štva in TIC-i iz občin Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Renče – Vogr-sko, Miren – Kostanjevica. Za te na-mene bodo v Ljubljano odpotovale lične lesene hišice ter že znameniti jurček Društva DOLI, ki je bil pred nekaj leti izdelan prav za te namene.

Obiskovalcem sejma bodo tako predstavljene vse zanimivost naše dežele. Poudarek je na avtohtonosti – domača vina in kulinarika, zeli-ščarstvo, domača obrt ter običaji, kot so osmice in podobno. Na sejemske

nastope se pripravljajo tudi mnogi kulturniki in umetniki ter folklorne skupine, ki bodo s svojimi nastopi popestrili sejemski utrip. Skozi šti-ri sejemske dni se bo na skupnem prostoru, ki bo predstavljal Vipavsko dolino, promoviralo ogromno števi-lo domačih ponudnikov.

Tehnična novost letošnje predstavi-tve je tudi dobro organiziran prihod in odhod akterjev na sejmu. Tako bo vsako sejemsko jutro iz Nove Gorice proti Ljubljani krenil avtobus z raz-stavljavci in njihovo opremo. Zvečer pa se bo vrnil nazaj na Goriško.

Poleg lastnih dejavnosti Društvo DOLI na ta način skrbi za združe-vanje tako društev, kot ustanov in turističnih ponudnikov. »Mreža ne-vladnih organizacij bi morala bolj zaživet, na pa, da vsak zase iščemo podporo pri lokalnih skupnostih. V sodelovanju je moč,« meni Boris Blažko, predsednik lokavškega dru-štva in glavni koordinator letošnje predstavitve turistične ponudbe Vi-pavske doline na sejmu Turizem in prosti čas.

Vabljeni na obisk sejma! sh

Petkova d oživetja v Faladurju

Faladur tudi v novem letu napove-duje okusna doživetja. Vsak petkov večer, vse tja do marca, bo na po-kušino ponudil drugačne dobrote. Prvi tak večer bo potekal v petek,

23. Januarja, v Faladurju v centru Ajdovščine (ob večjem zanimanju se bo druženje preselilo v degusta-cijsko-razstavni prostor v Palah). Na pokušini bodo velika rdeča vina

slovenskih in italijanskih vinarje, ob katerih bodo gostje spoznavali oku-se Istre s tartu� Zigante. Vse izdelke na tovrstnih pokušinah bo mogoče tudi kupiti, gostje petkovih večerov si bodo pridobili 5% popust ter brez-plačno članstvo v Faladur clubu.

Pripis – Tartu� Zigante (tartufate, sir s tartu� , olje z belim tartufom in svež tartuf) bodo v Faladurju na voljo že od 19. januarja naprej. Pri-hodnji petkovi večeri v februarju in marcu pa bodo ponudili doživetja ob oljčnih oljih Lisjak, predstavitve podjetij Fonda, Riedel, pokušine penečih vin, izlete na domače po-deželje, valentinovo večerjo, pivske delavnice, pokušine žganih pijač, predstavitve vinarjev … Prej bo zmanjkalo petkov, kot okusnih idej – dobrodošli v Faladurju!

Na prvo jutranjo kavo in brioš v BBRLokal ob avtobusni postaji Ajdo-

vščina ima novega najemnika, ta pa nove načrte, kako ga bo oživil. Jož-ko Rosa iz Podrage je sicer zaposlen na Fructalu, z okrepčevalnico BBR (Bus bar Rosa) pa uresničuje svoje mladostne sanje. »Grem v čisto dru-ge vode … Je pestro, sem ugotovil, da je potrebno dosti več truda, kot sem si predstavljal,« ugotavlja svež gosti-nec. Stavi predvsem na prijazno ose-bje in prijeten ambient, v katerem je urejen tudi otroški kotiček. V preno-vo je vložil več, kot je nameraval – – oprema kuhinje, ki doslej še ni bila v uporabi, drugačna razporeditev, nov vhod, oprema … Vendar pa računa, da bo po letu dni prostor odkupil. Joško še poudari, da je v zelo dobrih odnosih s podjetjem Avrigo, pa tudi pogovori z Občino in Komunalo so potekali odlično. Tako ima že v na-

črtih novo investicijo v zasteklitev letnega vrta.

Okrepčevalnica BBR po novem po-nuja tudi sveže pripravljene prigriz-ke – hrenovke v štručki, tople send-viče, palačinke … Joško poudari, da se dogovarja skoraj izključno z doba-vitelji iz naših krajev – od čajev, kave,

vina, pa do sestavin za prigrizke. V BBR bo mogoče popiti kavo in

pojesti brioš še pred odhodom prve-ga avtobusa, med tednom bo odprto do devete zvečer, ob petkih in sobo-tah do enih ponoči, ob nedeljah pa bodo kuhali dopoldanske kavice.

Št. 38 • 20. januar 20156 Podjetno

Mora bit volja, ma mora bit tud trma

Na eno od prvih letošnjih sobot sva se z Brankom odpravila v Vi-šnje pri Colu, na obisk k Francu Urdihu (kličejo ga Branko), ki je lani praznoval že 20 let delova-nja svojega gozdarskega podjetja. Gozdarstvo Urdih d.o.o. je dobro stoječe podjetje s 15 zaposlenimi in obetavno prihodnostjo, tudi v no-vih dejavnostih. Branko Urdih, ki je tudi aktiven colski prostovoljni gasilec, ima do gozda veliko spo-štovanje. Pravi, da se je treba za poklic gozdarja roditi ter pozna-ti celoten proces dela, če ga hočeš opravljati. Da ni dovolj samo volja, da moraš biti tudi trmast.

Branko je doma iz kmečke družine iz Podbrega, od koder ima tudi prve izkušnje z gozdarstvom. Z očetom sta za lastne potrebe in za sosede gozdarila in les »furala« s konji, lepe spomine ima na tiste čase. »Že prej, ku sem šou u vojsko in prej, ku sem se oženu,« se zasmeje, češ, da je tu gor (v Višnjah) veljalo mišljenje, kaj bo ta »tropinar«.

Na željo in prigovarjanje družine se je izučil za mizarja - takrat je ime-la Lipa obrat v Podnanosu, služba ga je tako-rekoč čakala. Res je delal na Lipi, vendar nikoli v Podnanosu, ves čas v Ajdovščini, kar se mu je na koncu še posebej zamerilo. Ko se je priženil v Višnje, je bil še zaposlen na Lipi, ki ni bila »sanjska služba«. Branko pove, da je bilo treba garati cele dneve in noči, denarja pa ni bilo.

Začelo se je s »kouci« Nato je leta 1985 dobil delo sekača

v vipavski zadrugi, kjer je bil zaslu-žek bistveno boljši, tu pa se je tudi zares začela njegova gozdarska karie-ra. To so bili zlati časi vipavskega za-družnega vinogradništva – Biljenski griči, Lože, Kromberk … »Veš kolku koucou se je rablo,« poudari Branko, delali pa so tudi drva za Italijane in drugo, gospodarili z gozdovi v lasti zadruge. Potem pa se je po osamo-svojitvi zgodila reorganizacija upra-vljanja gozdov, ko je gospodarjenje z gozdovi SLP2 (SLP-splošno ljudsko premoženje), ki so bili dotlej v lasti družbenih podjetij, prevzel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gozdovi SLP1, v lasti in upravljanju države, so ohranili koncesionarje, pretežno so to gozdna gospodarstva. Na drugi strani pa Sklad za upravlja-nje z gozdovi izvajalce posameznih vzdrževalnih in drugih del išče pre-ko javnih razpisov – koncesije tu to-rej niso mogoče, delo pa si razdelijo tisti, ki so uspešni na javnih razpisih. Tako je zadruga ostala brez pravice

do gozda, sekači pa brez dela. »Po-nudba je bla jt mouzt krave u štale u Vipavo …« pa se s tem niso strinjali in po 6 mesecih »na čakanju« kot eni prvih tehnoloških viškov sodobnega časa odšli na Zavod.

Traktor, tečaj za podjetnika in dve roki

Idejo o lastni poslovni poti je po-magal zagnati Mitja Premrl (Taxa), ki ga je Branko en dan srečal na »tastarmu placi« v Vipavi in tistega srečanja ne bo pozabil … Mitja mu je pomagal, da je iz zadruge name-sto odpravnine dobil »svoj« traktor (da bo lahko vsaj »šušmaru«, če ne bo druzga) ter ga poslal na tečaj za podjetnika v organizaciji Zavoda za zaposlovanje. Junija 95-ega je šel na Zavod, takoj nato na tečaj in 1. av-gusta že odprl s.p.. Začel je s starim traktorjem in dvema rokama. Žena, ki je še delala na Lipi, je prispevala za na� o. Delalo se je »kar je blo«, za kogarkoli, sekali so in vlačili, drva, hlode, po Vipavski dolini, Brkinih, Krasu … Fantje, s.p-ji, so delali sku-paj, po dva, trije, da so lahko prevzeli večja dela, hkrati pa je bil vsak od-govoren le zase. Tako se je širil glas, sklepala so se nova poznanstva, dela je bilo vedno več.

»Če bi me otresu, se ne bi cent usul od mene proč«

Prva pomembna prelomnica in po-sebna izkušnja za gozdarskega pod-jetnika je bila sanacija Fajtega hriba po požaru. Ko je dobil ponudbo, si najprej takšnega dela ni upal prevze-ti – gre za eno najbolj grdih in zah-tevnih gozdarskih del. Pa umazanih … Pa si je upal: »Sem mel en traktor, en fant mi je sejkou, pol sem dobil še kakšnega po pogodbi, pa žena in tast, so mi sadili in sjali, in smo delal …« Potem pa mu košček granate raz-reže traktorsko gumo. Ostal je brez edinega delovnega stroja, denarja ni bilo. S cmokom v grlu je pokli-cal znanca na Vrhniko, češ da rabi

gumo, ma da nima »soudou«. »Veš kakšen začetek je bil, če bi me otre-su, se ne bi cent usul od mene proč,« nama pojasnjuje in nadaljuje zgodbo o gumi: »… je reku, zato, ker si pošte-no povedu, pridi iskat in ti bom dal dve.« S stoenko je šel iskat gumi in se nazaj grede tresel od strahu, kako bo poravnal račun, saj mu še za na� o daje žena ... Pa je klical še v Sežano, naročnika del, in mu razložil situaci-jo in še danes ne more verjet, kako so mu šli na roko. »Sem poklical ženo, bejži pogledat na banko, če so soudi. Tud ona ni verjela. Zvečer ob deseti uri mi je prinesla – veš kaku je blu takrat, dva miljona je blu puhnu,« se smeje Branko. Fajti hrib je poseben spomin – umazano in trdo delo, pa tudi nepričakovano lepe izkušnje ob težavah.

V gozdu ni rutine, vsako delo je zgodba zase

Leta 1998 je Branko nadgradil še en traktor, tistega leta je zaposlil pr-vih osem delavcev. Skupina bosan-skih gozdarjev je delala v Sloveniji, eden od njih se je poškodoval, pa se je ugotovilo, da sicer imajo delovna dovoljenja, ne pa tudi vseh potreb-nih zavarovanj. Na prošnjo, naj jih zaposli in jih tako reši, jih je vzel, skupaj z delom.

Leta 2003 se je podjetje še nekoli-ko razširilo: »Kazalo se je zmerej več dela, zaposlil sem pet novih delavcev.« S.p. je začel postajati preveliko tvega-nje, zato je, tudi na predlog svojega računovodje Mitje, odprl d.o.o..

Direktor plus 14 fantov, ki morajo kot gozdarji biti primerno opremlje-ni. »Oprema danes ni problem. Je pa velik strošek. Ena srednja reč za moža – žaga, čižmi, hlače, bluza in vse drugu kar pripada, je tam okoli 2000 evrov.« To je začetek, nato obvezni tečaji za sekača in za traktorista, vsak po 1000 evrov, nato pa še kva-li� kacija NPK, ki je obvezna. To pa je večji problem, pove Branko. Poleg tega so vsi njegovi delavci tudi ne-zgodno zavarovani. V 20 letih sta se primerili dve hujši nesreči, na srečo sta oba delavca okrevala po poškod-bah. Obakrat je potek nesreče skrb-no pregledala delovna inšpekcija, v zadnjem primeru celo skupaj s kri-minalisti, vendar niti po »papirjih«, niti pri opremi in načinu dela niso ugotovili nobenih nepravilnosti.

Kako nevarno je delati v goz-du? »Če ne spoštuješ vseh pravil in predpisov, je hudo nevarno. Če pa delaš prav, z glavo, in ne kot robot, pa ni tako hudo nevarno. Vsako delo v gozdu je zgodba zase, tu ni rutine,

moraš biti psihično in � zično dobro pripravljen,« poudari Branko Urdih.

Danes podjetje zaposluje 15 ljudi, od tega so trije domačini, ostalo so delavci iz Bosne. Zakaj? »V Bosni še dobiš človeka, ki je pripravljen delat. Pri nas pa ne. Pri nas je človek pri-pravljen delo dobit in imet službo, pa 15. ali 18. v mesecu plačo. To je pri nas problem.« Nato Branko pove, kako so zadnji dve leti »čarali« z za-vodom za zaposlovanje. Ko so mu zavrnili vlogo za tri delavce iz Bosne, jih je izzval, naj mu jih dobijo iz svo-jih seznamov. Zahteval je, da se jih na razgovore vabi v njihove pisarne, da bodo zraven. »Od sedmih so prišli štirje, od štirih je eden naredil zdrav-niško, pa smo ga zaposlili,« pove Branko , ki razume tri, ki niso opra-vili pregleda, nikakor pa ne tistih treh, ki niso prišli niti na razgovor, še manj pa Zavod, ki bi po njegovem v takšnih primerih moral prekiniti sodelovanje s takšnimi »iskalci za-poslitve«.

Z lastnim znanjem nadgrajen strojni park

Čeprav Gozdarstvo Urdih d.o.o. nima lastnih prostorov, ima dober strojni park, dodelan z lastnimi ino-vativnimi idejami. Po dveh rablje-nih Zetorjih, ki sta opremljena še z nadgradnjo podjetja Liv, je Branko nabavil nove New Hollande, ki jih je nadgradil s pomočjo mladega inženirja iz vasi. Za gozdarjenje je potreben močan traktor, New Hol-landovi so nekoliko bolj robustni, z diagonalnimi zobniki, močnejši. Z lastno nadgradnjo (kabina, vitli, loki, povezave …) je na podlagi dol-goletnih izkušenj želel napraviti stroj uporaben in praktičen. Pa je združil lastne izkušnje, prakso in potrebe z znanjem mladega inženirja Valterja Logarja, s katerim še danes sodeluje. Doslej sta na ta način skupaj nadgra-dila tri nove traktorje. Valter je med-tem tudi sam postal podjetnik, ki v nekdanji colski Alpini razvija inova-tivne produkte za tuje trge.

Ob traktorjih ima podjetje Gozdar-stvo Urdih še več sodobnih gozdar-skih strojev, tudi takšnih na »tele-komando«, ki so namenjeni najbolj nevarnim gozdarskim delom po naj-bolj zahtevnih terenih.

Se je pa specializiral na gozdarska dela: »Kar rase pokonci, mi posečemo, spravmo ven in moramo prodat.« Za prevoz lesa ima dogovor s sosedom, ki ima kamione: »Če jst dobim les, ga on odpelje, če on dobi les, ga jst po-sečem.«

Delavce ima razporejene v štiri te-renske ekipe, vodja del in delovišč je inženir Tjaš Kompara, delo posa-

mezne ekipe pa usmerja traktorist. Delajo po vsej Sloveniji, pa tudi čez mejo.

Največja težava � nančna nedisci-plina

Gozdarstvo Urdih opravlja 80 % storitev za podjetja, ostalo za posa-meznike. Največje težave poslu pov-zroča � nančna nedisciplina. Podjetje se ne ukvarja z izterjavami, pač pa terjatve proda, saj drugače ne moreš poslovati, meni Branko .

Doslej se je � rma solidno držala, kljub neprijaznim pogojem. »Naša davčna zakonodaja ne podpira delo-dajalcev. Ker, če dvigneš DDV, davke in prispevke, potem samo konkuren-ca pada. Pri nas delajo tudi Avstrijci in Hrvatje, ki so konkurenčnejši od nas,« pove Branko. Potem pa so tu še razpisi, na katerih ne more sode-lovati, ker podjetje »nima« referenc. Podjetje z 20-letnimi izkušnjami in 14 zaposlenimi je tako podizvaja-lec za s.p.-jevca iz Celja. In ko se z Brankom Lavrenčičem sprašujeva, od kod je pa ta dobil reference, nama Branko le potrdi, da se je za prašat …

Žled »pojedel« nekaj letnih etatov Velikansko škodo v naših gozdo-

vih je naredil žled, Gozdarstvo Ur-dih d.o.o. je za Občino Ajdovščino očistilo daljnovode Col – Podkraj, Gozd – Otlica in celotno Križno Goro. Očistili so približno 60 km cest v državnih in okoli 30 km v pri-vat gozdovih od Postojne do Otlice.

Dela je bilo veliko, se pa Branko ne strinja, da je to dobra poslovna pri-ložnost za gozdarje, saj na podlagi izkušenj vidi nekoliko dlje v priho-dnost: »Ste vidli, kaj pomeni žled? V enem letu smo zaradi žleda posekali dva etata (dovoljeni letni posek). Tudi mene sprašavajo, nisi kupu nobenga stroja, gledi kolku dela je. Ni pro-blem povečat stroje, delavce … tri leta bomo sekali, dve leti obnavljali, kaj bomo delali pa ta šesto leto?« Zaradi velikih količin ima les trenutno tudi zelo nizko ceno.

Povprašava ga še o sekancih, pele-tih – čemu ob takšni količini gozda ne znamo niti odpadnega lesa dobro izkoristiti, če nam je že preostala lesna industrija propadla. Pa naju pouči, da imamo pri nas drugačno gospodarjenje z gozdovi, kot na pri-mer v Avstriji, kjer na ta račun pišejo zgodbe o uspehu. »Oni imajo golo-sečnjo, mi imamo pa prebiralno, ker nimamo terenov za golosek … pri nas je tako, da si zmerej nekaj vzel ven, zad za tistim je prišlo mlado – letve-njak, drogovnjak, debeljak in na kon-cu spet letvenjak. Za naše kraje je to najboljša metoda,« poudari in opo-zori na jelko, ki se suši zato, ker se

Št. 38 • 20. januar 2015 7Podjetno

je gozdove preveč odprlo. Jelka ima namreč plitev koreninski sistem, ker rada raste na kamnitih tleh, sta dve suši dovolj, da je po njej.

Razočaran je tudi nad propadom lesno-predelovalne industrije. Spra-šuje se, zakaj mora vozit celulozo v Italijo, ko smo pa imeli tovarno doma. Opozori na Lipo, Meblo … : »Če čmo jmt delovna mesta, gospo-darstvo, mormo nekej reskirat!«

Ali res cenimo naše zeleno boga-stvo?

Slovenci se tako radi pohvalimo, da cenimo naše gozdove, da so naše bogastvo. Pa se Branko ne more stri-njati niti s tem, prav ogorčen je nad našim odnosom do gozdov. Polni so odpadkov, motijo pa ga tudi avti in motorji, ki divjajo po gozdnih poteh in motijo divjad.

Ob prostovoljnem gasilstvu, za katerega pravi, da je »ku en mičken s.p.«, ima Branko Urdih še en zani-miv hobi – po gozdovih pobira pred-mete, ki so povezani z gozdarjenjem ali pa z gozdom. Tako si je nabral že za pravo malo zbirko starega orodja, verig, vsakovrstnih žag, pa tudi ro-gov in drugih zanimivih predmetov. Tudi izpit za lovca ima opravljen, vendar nebi mogel s puško v gozd … Se pa srečuje z gozdnimi živalmi, medvedi, celo na volka je naletel.

Kako zelo ga vleče v gozdove, nama pokaže na terenu – ko naju povabi na bližnje delovišče v Hrušici, češ, da je tu blizu in da bomo hitro odpravili. Pa se zapeljemo preko meje naše ob-čine, na logaško stran, od tam na Po-stojnsko … pokaže nama posledice žleda, pa lepo očiščena območja, in pripoveduje o gozdu, o delu … »Delo je zanimivo, nevarno po teh grapah. V gozd ne more it delat vsakdo, mo-raš bit rojen za to. Jst nisem rojen za mizarja, zmerej sem si želel delati v gozdu, in to delam. Veš, lahko ljudem pokažeš, jim razložiš, poveš … Ma moraš sam provat cel proces, od vse-ga začetka. Mi smo se lotili s konjem, glih na roke nisem žagu, smo imeli že motorko, ma smo delali še s konji, z mičkenimi konji, bosančki, smo vlačli na Avški gmajni drva ven … Jst pra-vim svojim inženirjem – vsaka čast, imajo znanje, ma moraš dat tudi praktičen proces skozi.«

Nove poslovne zgodbe V družini Urdih si stojijo ob strani.

Če je v začetku žena pomagala Bran-ku, da je zagnal podjetje, danes o prihodnosti tamladih tuhtajo skupaj. Trenutno zbirajo ponudbe za novega direktorja, se zasmeje Branko, ki mu na račun beni� cirane dobe manjka le še kakšno leto do penzije. Pravi, da bi bil najrajši »striček iz ozadja«, da pa ne razmišlja o upokojitvi in da se zagotovo še ne bo tako kmalu umaknil. Sin je zaposlen kot učitelj informatike na vipavski ško� jski gi-mnaziji, njegova žena pa je trenutno brezposelna. Rada pomaga Branku pri papirjih, imajo pa že nove načr-te – arhitekt Čopič že riše apartmaje, ki jih bodo uredili v lastnem objektu na Višnjah. Priložnost v turizmu vi-dijo zaradi mnogih kolesarjev, mo-toristov in drugih popotnikov, ki se vozijo skozi vas. Namen imajo ure-diti tri manjše apartmaje in še nekaj dodatnih postelj – vsega skupaj 14 več kot dobrodošlih turističnih pre-nočišč. Turistični posel bo prevzela nevesta.

Za gozdarsko-lesarsko branžo pa je še bolj zanimiva ideja o žagi, o ka-teri se pogovarjajo podjetniki iz tega območja. Želeli bi se združiti v kon-zorcij ali drugačno obliko poslov-nega družabništva ter vsaj do neke mere hlodovino predelovati doma. Za projekt nameravajo iskati tudi evropska sredstva.

Časa tudi za toplice Gozdar podjetnik, ljubiteljski iska-

lec pozabljenih zakladov v gozdu in še aktiven prostovoljni gasilec, s celo vrsto preteklih in aktualnih funkcij v gasilstvu – šest let je bil tajnik PGD Col, stalno je član upravnega odbora društva, trenutno tudi podpredse-dnik Gasilske zveze Ajdovščina. Pa mu kljub temu ostane časa, da ženo nekajkrat na leto pelje v toplice. Ne več kot za podaljšan konec tedna hkrati, se zasmeje. Žena mu pravi, da je poklicno deformiran, saj ga v toplicah najbolj zanimajo – okoliški gozdovi. Tudi če se bo odločil, da gre u penzijo, ne bo kar tako vsega pre-pustil novemu direktorju, že sedaj žuga Branko Urdih, saj meni, da je najmanj uporaben človek, ki nič ne dela.

Da bi ga gozdovi in gozdarstvo še dolgo osrečevali, mu želimo! Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Kedaj se boš vzdramil, Ipavec moj? Leta 2014 smo na Vipavskem obele-

žili 230 let od rojstva našega velikega pisca, rodoljuba, duhovnika in učitelja Matije Vertovca. Na pobudo TD Pod-nanos, kjer je naš rojak tudi pokopan, smo se tudi sorodni društvi, to je Dru-štvo Matija Vertovec in TD Vinoreja Šmarje strinjali, da je treba to obletni-co slovesno obeležiti. Pokroviteljstvo in pomoč pri dogodkih sta obljubili tako Občina Ajdovščina kot Občina Vipava. Tako smo leto 2014 oklicali za Vertovčevo leto.

Sledila je uvodna in zelo odmevna prireditev v prijetnem in avtohtonem vzdušju v stari, še nedotaknjeni kleti v Vertovčevem rojstnem zaselku Jakuli-ni blizu Šmarij. Tudi v našem društvu Vinoreja Šmarje smo se zavzeli, da vse naše prireditve še bolj kot običajno po-svetimo spominu na Matijo Vertovca. Že 27. aprila smo tako imeli svečano otvoritev turistično informativne toč-ke v Šmarjah. V družbi vinske kraljice Slovenije Špele Štokelj smo posadili posebno domačo avtohtono trto vr-tovko. S tem smo uresničili našo več-letno prizadevanje po ureditvi prosto-ra ob glavni cesti za obiskovalce. Tudi tematika na našem rednem srečanju Ekstempore med šmarenskimi griči je bila posvečena liku Vertovca. Kasneje smo umetniška dela prvič razstavili tudi v galeriji v Vipavskem Križu, kar je razstavi dalo prav poseben pečat. Tudi na pohodu Čez Školj in Tibot smo se Vertovca še posebej spomnili pred njegovo rojstno hišo na Jakuli-nih. Na kmečkih igrah, ki smo jih dva-krat uspešno vključili v naš praznik Med šmarenskimi griči, pa so lani so-delovale ekipe, ki so tako ali drugače povezane z enem najpomembnejših strokovnih piscev 19. stoletja pri nas, to je ekipa Planine in Podnanosa. Po-leti smo v društvu prevzeli še organi-zacijo prireditve Pod modrim nebom in jo v starem jedru vasi za cerkvijo uspešno izpeljali, kljub temu da nam je vmes ponagajal dež. Poleg priredi-tev, posvečenih Vertvocu, smo na bo-žični predstavi skupaj z PGD Šmarje organizirali dobrodelno akcijo za na-kup de� brilatorja. Tudi to idejo bomo s pomočjo obeh društev uresničili v prihodnjih mesecih.

Na pohodu po Vertovčevih poteh, ki jih vsakoletno organizira Društvo Ma-tija Vertovec, že tradicionalno poskr-bimo za osrednjo proslavo v Šmarjah, še posebej tesno pa je naše sodelova-nje s Turističnim društvom Vrtovče. V zadnjih letih si tako ne naših, ne nji-hovih prireditev brez medsebojnega sodelovanja ne moremo zamisliti.

Zunaj vipavskih gričev je bilo v okvi-ru Vertovčevega leta organiziranih kar nekaj prireditev in predstavitev lika Matije Vertovca, toda to doslej ni pustilo večjega odmeva v naših kra-jih. Pričakovali smo vsaj kakšen več organiziran obisk rojstne hiše Matije Vertovca ali njegovih rojstnih krajev, pa ni bilo nič od tega. Smola je pač bila, da je Vertovčevo leto sovpadalo z volilnim letom in marsikateri lokal-ni veljak je pač imel drugačne skrbi. Ob tem smo se s kančkom nostalgije spomnili na Stanislava Bačarja, biblio-� la, ki je tako požrtvovalno iz pozabe odkril in vztrajno javnosti predstavljal veličino Matije Vertovca. Obenem je

bil tudi pobudnik Pohoda po Vertov-čevih poteh, ki je nastal tudi z željo po promocij vipavskih gričev. Včasih je treba pač ugasniti računalnik in zapreti vrata pisarne ter se odpravi-ti k ljudem in v kraje, za katere javni uslužbenec pripravlja projekt, začutiti utrip tega kraja in njegove posebnosti. Ti kraji so lahko zelo blizu, pa jih kljub temu ne poznamo in ne vemo, da so lahko lepi, pristni in poučni. Tako se ti lahko vzbudi vzgib, ideja, ki se sicer ne bi nikoli porodila. Ja, takšnih ljudi, kot je bil Stanislav Bačar, nam sedaj zagotovo primanjkuje.

Prav takšne ideje so nujne za uspe-šno turistično promocijo. Tudi z usta-novitvijo našega društva smo se zave-dali, da nas čaka veliko dela pri pro-mociji domačega kraja. Pohod enkrat v letu namreč niti slučajno ni dovolj, če želiš v kraju nekaj premakniti na bolje. Tako smo si zamislili svojo po-hodno traso Čez Školj in Tibot in jo uredili. Krožna pot iz Šmarij najprej krene proti jugu po stari poti ob po-toku Rakelč in se potem mimo zasel-kov Hrastje, Jakulini in Potok vzpne na 392-metrov visok hrib Tibot, nato pa mimo zaselka Lisjaki do Vrtovč in na 418-metrski Školj ter se po spustu zaključi v Šmarjah. Na tem pohodu je ena najzanimivejših točk prav Tibot oziroma sv. Tibot, kot se imenuje v starejših zemljevidih. Zanimivo je, da je na približno 200 kvadratnih metrov velikem prostoru na vrhu vzpetine še v 18. stoletju stala cerkvica sv. Te-obalda, po doslej znanih podatkih edina tovrstna v Sloveniji. Svetnik sv. Teobald, ki je bil doma iz vinorodne Alzacije, je živel v 11. stoletju in bil zavetnik kmetov, predvsem vinarjev. V zadovoljstvo obiskovalcev in do-mačinov na mestu, kjer je nekoč stala njemu posvečena manjša cerkvica, v sklopu pohoda kot zanimivost pri-pravimo vsako leto tudi sveto mašo na prostem. Z vrha Tibota je obenem čudovit razgled proti severu na Vipa-vsko dolino, proti jugu pa na dolino reke Branice in Kras. Poleg tega se z vrha lepo vidi tudi Vertovčevo roj-stno hišo na Jakulinih. Vse to nas je spodbudilo k razmišljanju o projektu, ki bi povezal zgodovino, torej spomin na cerkvico in bil obenem zanimiv za širši turistični razvoj. Tako je nastal idejni projekt Razgledni stolp z zvo-nikom sv. Teobalda na Tibotu. Glede na to, da Tibot zemljepisno povezuje Vipavski Križ in Štanjel v smeri seve-ra in juga ter cerkev Marije Snežne in cerkev na sv. Martinu v smeri vzhoda in zahoda po pobočju vipavskih gri-čev smo njegovo lego prepoznali kot osrčje vipavskih gričev. Poleg tega je hrib lahko in hitro dostopen z Vrtovč in Lisjakov, zato zlahka tvori križišče mnogih pešpoti oziroma kolesarskih stez v vse smeri. Za izvedbo projekta smo dobili načelno soglasje lastnika, to je Ško� je Koper v imenu Rimsko katoliške cerkve, pod okrilje katere to zemljišče še vedno sodi. Območje je poleg tega tudi razglašeno za arheolo-ški spomenik in dodatno spomeniško zaščiteno, kar pomeni, da bi za ume-stitev kateregakoli idejnega projekta potrebovali interes in pomoč pristoj-nih lokalnih institucij. Zgolj z njihovo pomočjo, bi načrtovan objekt, zago-

tovo zanimiv za promocijo celotnih vipavskih gričev in s tem Vipavske doline, lahko uresničili.

Tudi sicer imamo v Vipavski dolini številne neizkoriščene potenciale za razvoj in uspeh turizma, če omeni-mo zgolj dediščino, ki sega vse v rim-ske čase. Če bomo znali izkoristiti in povezati bisere, kot so utrdba Castra z rimskim obzidjem, Vipavski Križ, renesančni dvorec Zemono, središče trga Vipave z obnovljenim dvorcem Lanthieri, srednjeveški Štanjel z gra-dom, grad Rihemberk in pa zeleno Vi-pavsko dolino, obkroženo z idiličnimi griči v povezavi z vrhunsko vipavsko kulinariko in avtohtonimi vini, potem bi naši kraji lahko postali ena najbolj zaželenih turističnih destinacij pri nas. Tukaj ni odveč dodati, da so vipavska vina in sadje navduševala že dunajski dvor v času Avstroogrskega cesarstva, danes pa se zdi, kot da prvo sadje raste zgolj v sosednjih pokrajinah.

Mislim, da imamo s tem glavno promocijsko os, ki bi gnala vipavski turizem, praktično že na dlani. Ker je trenutno priljubljen predvsem do-življajski turizem, moramo obenem stremeti, da s ponudbo presežemo pričakovanja turista in ga navdušimo do takšne mere, da se bo k nam še vra-čal. Pri tem je predvsem pomembno, da turist ne bo občutil naših lokalnih meja, ki nas sedaj ovirajo pri organi-ziranosti in kvaliteti ponudbe. Zato je pomembno, da turistične destina-cije niso zaključene celote, temveč se morajo med seboj prepletati in boga-titi. Seveda mora ob tem imeti vsaka destinacija svojo zgodbo, po kateri si obiskovalec ljudi in kraje zapomni ter mu pusti svojstven pečat, zaradi kate-rega se bo želel vračati znova in znova.

Ko bomo to dosegli, se bodo tudi do-polnilne dejavnosti oziroma stranske veje turizma same po sebi razvijale. Sicer pa imamo več kot odličen zgled nedaleč od nas. V Goriških brdih so že leta 1991 načrtno zaorali v turistično ledino, danes pa žanjejo bogate uspe-he.

Trikotnik turistično informativ-nih centrov Ajdovščine, Vipave in Štanjela že deluje, ko pa bo še veliko oko na sredini spregledalo, bo naš rajni Matija tam zgoraj končno lahko zadovoljno rekel: Hvala Bogu, tudi naš Ipavc se je končno zdramu! Darko Poljšak

Št. 38 • 20. januar 20158 Kultura

Priznanje Hinka Smrekarja Ani Maraž

Na slovenskem bienalu ilustracije v Cankarjevem domu v Ljubljani so v ponedeljek, 17. novembra, po-delili nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Priznanje Hinka Smrekarja za leto 2014 je prejela tudi ajdovska ilustratorka Ana Ma-raž.

Nagrada Hinka Smrekarja je si-cer najvišje slovensko priznanje na

področju ilustracije, ki jo podeljuje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru slovenskega bi-

enala ilustracije ob robu knjižnega sejma že od leta 1993. Na letošnjem 11. bienalu slovenske ilustracije je sodelovala tudi mlada ajdovska likovna ustvarjalka Ana Maraž s štirimi ilustracijami, poimenovani-mi Kosmatuhi – Lisica, Miš, Krt in Medved. Za imenovane ilustracije je

s strani strokovne žirije – »učinkovit minimalističen pristop k risbi za naj-mlajše« – prejela priznanje Hinka Smrekarja. Letošnjo razstavo si lah-ko v Cankarjevem domu ogledate do 15. februarja.

Sicer pa se Ana s svojimi ilustra-cijami trenutno predstavlja tudi v Galeriji DLUL v Ljubljani na raz-stavi ILUSTRATORJI NA B/R/

EGU, ki je svoja vrata odprla 8. ja-nuarja, dela pa bodo na ogled vse do 8. februarja 2015. Ob tem gre tudi omeniti ilustratorkino sodelo-vanje z oblikovalskim studiom Vila Malina, kjer njene ilustracije krasijo kolekcijo papirnih izdelkov. Peter Avbar

Ana Maraž: Kosmatuhi – Lisica, Miš, Krt ali Medved. Tehnika: tem-pera, pastel.

Med nebom in zemljo Na 6. mednarodni fotografski na-

tečaj Med nebom in zemljo 2014 smo prejeli 3313 fotogra� j od 316 avtorjev iz 52 držav. Tudi letos smo zadovoljni z odzivom avtorjem in kvaliteto oddanih fotogra� j.

Vse fotogra� je je pregledala stro-kovna žirija priznanih fotografov in sicer za temi A šport in B prosta v sestavi: 1. Vasja Doberlet, (SLO), MF FZS, EFIAP/g, ESFIAP; 2. Anton Tratnik, (SLO), KM FZS, EFIAP; 3. Matjaž Slejko, (SLO), fotograf (re-zervni član).

Za temi C potovanja in D narava pa so komisijo sestavljali: 1. Marjan Ar-tnak (SLO), MF FZS, EFIAP/g

2. John Hatfull (GB); 3. Miran Kra-pež (SLO), KM FZS, EFIAP

Najboljši avtor 6. mednarodnega natečaja  je letos Slovenec Aleš Ko-movec (z največjij številom sprejetih fotogra� j (11 od 16)).

Otvoritev razstave bo v petek 23.1. 2015 ob 18.00 v Dvorani prve slo-venske vlade. Razstava bo odprta do 7. februarja, od ponedeljka do petka

med 10. in 12. uro ter med 14. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro.

Vabljeni na ogled!

Vabimo vas na odprtje fotografske razstave

ter podelitev nagrad

6. mednarodnega fotografskega natečaja MED NEBOM IN ZEMLJO 2014

v petek, 23.01.2015 ob 18.00 uri. v Dvorani Prve slovenske vlade v

Ajdovščini

»Nekoč bi rada ujela v svoje pesmi burje glas …«

Tak je naslov ene od pesmi v tretji pesniški zbirki Vande Žvanut, ki je izšla novembra 2015. Zbirko je na-slovila Breze zorijo. Po pesniških zbirkah Le trave vedo ( 2004) in Pri-de dan, ko kostanj zacveti (2007), se nam tokrat pesnica predstavlja s po-ezijo, katere osrednji motiv je nara-va. Tudi sama se zaveda, da je samo del narave in tako podvržena vsem njenim ciklusom: rojstvu in bivanju, cvetenju in zorenju in seveda tudi minevanju.

Z urednico in mentorico profeso-rico Ivano Slamič, ki je tudi vodila predstavitev, sta pesmi razdelile v šest razdelkov, vendar, kot napi-še Ivana Slamič v spremni besedi, »Cela knjiga je pripoved in izpoved o njenem potovanju, njenem zore-nju.« V prvem poglavju so pesmi o ženski, ljubezni, dvojini, V ciklu drobnih pesmi Je so zgoščena njena spoznanja o samoumevnih vsako-

dnevnih stvareh, pojavih: » je sonce … so rože … je misel … je seme … je milina … je laž…«. Sledi narava v vseh svojih oblikah: pomlad, veter, voda, zvezdnato nebo, rdeči ruj… vse jo nagovori in prikliče iz nje pe-sem. Naprej je Bog, ki bdi nad njo, je Narava, zato napiše Molitev. In potem so pesmi, namenjene njim, njenim najbližjim: vrača se spo-min na njeno mamo, mlado vdovo s tremi otroki, ki je po vsakdanjem težkem boju za preživetje zmogla še veselje do večernih vaj za kakšen recitacijski, dramski, pevski nastop. Kar je prav gotovo pustilo sledi tudi v pesnici sami. In potem ljubezen do otrok, vnučkov, ki jo kažejo pesmi, ki govorijo o drobnih malenkostih, ki se lahko dogodijo med materjo in otrokom, babico in vnučko. Zadnje poglavje vsebuje domovinske pe-smi. Besedilo Slovenija, moje dežela, je pevovodja Miran Rustja uglasbil,

pevski zbor Večernica pa ji je pesem tudi zapel.

Otroški svet in hkrati ves svet, ki ga je Vanda takrat sploh poznala, je bila Podraga. Ob mami, mladi vdovi, so morali tudi otroci kar takoj poprijeti za delo. Paša, delo na polju, vse to je pesnici približalo naravo, ki jo še se-daj tako živo nagovarja. Sama pravi, da je že kot najstnica in mlada žena rada napisala kakšen verz, ohranje-ne pa jih ima od leta 1987 naprej. Vanda Žvanut, vedno nasmejana, z lepo besedo prijazna do vsakega, polna energije, je tudi tokrat napol-nila prireditveni prostor v knjižnici. Je aktivna članica krožka ustvarjal-nega pisanja pri društvu MOST in bralnega krožka v knjižnici, poje pri pevskemu zboru Večernica, ob tem pa najde čas, da tudi kaj napiše. Poleg omenjenih pesniških zbirk so leta 2011 izšle njene kratke zgodbe Stopinje, koraki, ki smo jih v Lavri-čevi knjižnici z njeno pomočjo tudi priredili v večjem tisku za potrebe starejših v domu v Pristanu v Vipavi in Domu starejših v Ajdovščini. Nje-no pesem Knjiga smo natisnili tudi v zborniku Kjer knjige najdejo dom, ki smo ga izdali ob 150letnici knji-žničarstva v Ajdovščini in Vipavi. Več njenih prispevkov je objavljenih v glasilih naših krožkov, najdemo pa jih tudi v vsakoletnem glasilu društva MOST in v zborniku Beseda je most, ki so ga leta 2009 pripravile članice krožka ustvarjalnega pisanja. Zdenka Žigon

Kulturni mesecPrepoznavni modro – pisani plakat Zveze kulturnih društev - ZKD Ajdovščina z letnico 2015 naznanja mesec februar. Mesec, v katerem je zbranih veliko število dogodkov – predvsem dogodkov in prireditev s kulturnim klicajem! – na enem mestu, v eni lokalni skupnosti in v posebnem časovnem obdobju.

Morda vsega preveč in preveč na-enkrat, porečete. Ali pa: in vsi pre-ostali meseci med letom, je takrat kultura na dopustu?

Morebiti res. Morebiti bi bilo res bolje, da so dogodki, poudarjeni kot kulturni, razporejeni čez celo leto. Po drugi strani pa …

Po drugi strani pa je razveseljivo, da v naših naseljih ravno v mesecu s simboličnim kulturnim poudarkom vidijo priložnost, da se srečajo ob nečem, kar ni nujno praktično, upo-rabno ali izmerljivo v denarju – ko-nec koncev, je priložnost za srečanje, za smeh in morebiti za razmislek, če kulturni dogodek to zahteva, za pre-dlog, kako narediti še kaj, za pohvalo in priznanje tem, ki nastopajo, ti-stim, ki pomagajo in onim, ki pripra-vljajo. Vsi so (smo) pomembni: brez gledalcev, poslušalcev, obiskovalcev, torej udeležencev, organizatorji in nastopajoči nimajo komu predstaviti svojega nastopa, slike, pesmi, igre, in v pripravo vloženega dela.

Zato je mesec kulture primerno orodje in obdobje in dobra podpora kulturi.

In tudi zato, ker dogodki s kultur-no vsebino nastajajo in se odvijajo tudi v preostalih mesecih, le da so

del življenja, ki ga živimo. Takšno je to življenje na našem koncu: bogato, polno, ustvarjalno!

Tudi zato plakat ZKD Ajdovščina znova prinaša obvestilo o vsem, kar se bo širše pomembnega dogajalo v februarju. Plakat ni le informator, kaj se bo kje in kdaj dogajalo, še posebej je klicar k obisku – da damo prizna-nje ustvarjalcem in organizatorjem kulture v simboličnem mesecu.

Tudi ZKD Ajdovščina bo podelil – drugič zapored – priznanja posa-meznikom in skupinam, ki delujejo na ljubiteljski osnovi in prepoznav-no oblikujejo oziroma so oblikovali sliko kulture na Vipavskem in širše. In tudi zato ZKD Ajdovščina tradi-cionalno pripravlja osrednjo občin-sko slovesnost ob Dnevu kulture. Vsakokrat ji poskuša dati drugačen poudarek, ponavadi takšnega, ki se nadaljuje tudi v zaznamovanje ne-katerih drugih praznovanj, obletnic ali poudarkov lokalne skupnosti. Le-tošnji je ob 70-letnici osvoboditve in ustanovitve prve povojne slovenske vlade sporočilo svobodi in ustvarjal-nosti, ki jo je ta prinesla. Je kaj lepše-ga kot podoživeti tisti čas s projekci-jo prvega slovenskega celovečernega � lma Na svoji zemlji? Projekcija je

najboljša podpore projektu � lmske vzgoje, ki ga začenjajo skupaj naše šole in ZKD. Nekoč bo dolina posta-la mesto, kjer bo potekal � lmski fe-stival mladih ustvarjalcev, smo pre-pričani. ZKD sporoča tudi o začetku gibanja za gradnjo Doma kulture v Ajdovščini – nekoč je treba začeti, in ni boljšega časa za to, kot je februar.

Veseli smo, da je nabor pomemb-nih kulturnih dogodkov zelo bogat in raznovrsten – naj izpostavimo otvoritev razstave v Lokarjevi galeriji Umetniki za Karitas, ki letos praznu-je 20. obletnico stika in poslanstva posebne vrste: ustvarjalnosti in do-brodelnosti.

K slovesnemu govoru smo povabi-li Marka Kobala – zadovoljni smo, da je pristal. Danes prvak Opere in baleta je začel kot mnogi med nami, kot član zbora, društva …, katerega podlaga je ljubiteljstvo. Tega ne sme-mo pozabiti.

Kaj ima Marko Kobal poveda-ti o kulturi in odnosu družbe do nje, ne vemo. Ravno zato pa v imenu UO ZKD Ajdovščina pri-srčno vabljeni v Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini, 8. februarja 2015 ob 17.00 uri! Artur Lipovž

Št. 38 • 20. januar 2015 9Kultura

Urnik Pilonove galerije: Stalno zbirko Vena Pilona si lahko v času, ko občasne razstave ni, ogleduje-te od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00.

Med trajanjem občasne razstave vas vabimo v galerijo v ponedeljek med 8.00 in 16.00, od torka do petka med 8.00 in 17.00 ter ob nedeljah med 15.00 in 18.00.

Galerija bo med razstavo Pilon v prvi svetovni vojni izjemoma odprta tudi v soboto, 20. 12. 2014, od 15. do 18. ure, v sredo, 24. 12. in v sredo, 31. 12. 2014 pa od 8. do 12. ure

Naši zbori pojo 2015, revija odraslih pevskih zborov Vipavske doline

Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Aj-dovščina, vas vabi na revijo odra-slih pevskih zborov Vipavske doline NAŠI ZBORI POJO 2015.

Prvi del revije bo potekal v soboto, 24. januarja 2015, ob 18. uri, v Dvo-rani prve slovenske vlade v Ajdo-vščini, kjer bodo nastopili: MoPZ Ja-nez Svetokriški, Klapa Planta, MoPZ Razpotje, MoPZ Vinograd, ŽePZ Večernica, Kvintet Anike, MoPZ

Napev, Oktet Sotočje, MoPZ Srečko Kosovel, KZ Ipavska.

Drugi del revije bo potekal v ne-deljo, 24. januarja 2015, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Vipavi, kjer bodo nastopili LPZ Zlatorog, MePZ Primorje, Fantje s´pod velba, VS Gr-lica, Oktet Castrum, MePZ Duri, KZ Plejade, VS Šumljak.

Vstopnina 5 evrov.Lepo vabljeni!

FotoBeležka dogajanja na Pilonovi domačiji

Na Pilonovi domačiji si do nedelje, 1. februarja 2015 lahko ogledate razstavo Pilon v prvi svetovni vojni. Vabljeni ob ponedeljkih med 8. in 16. uro, od torka do petka med 8. in 17. uro ter v nedeljo med 15. in 18. uro.

V galeriji se v dnevih od 12. do 23. januarja dogajajo likovne delavnice akvarela pod mentorstvom akad. slikarja Franca Goloba. Ure ustvarjanja, na žalost mnogo prekratke, smo zabeležili na delavnicah, ki so se odvijale v prvem tednu.

Torkov večer v knjižnici nekoliko drugače – Severni tečaj iz prve roke

Lavričeva knjižnica Ajdovščina prireja v torek, 20. januarja 2015, ob 18. uri, potopisno predavanje s projekcijo fotogra� j. O svoji poti na severni tečaj bo pripovedovala Minka Kahrič.

Ta čas, ko pri nas zime kar ni in ni, nam bo o ledenem svetu s tempera-turami okoli minus 50 stopinj Celzi-ja, kjer v tekočem agregatnem stanju obstane le ruska vodka, predavala turistična vodnica, svetovna popo-tnica in prva Slovenka na Severnem polu MINKA KAHRIČ. Na pot jo je povabil priznani fotograf in alpinist Stane Klemenc, na severni pol se je iz Rusije odpravila v skupini, ki je štela 12 ljudi iz štirih držav. Čez le-

deno prostranstvo so potrebovali 5 dni. Razen mraza je popotnike moč-no utrujal polarni dan, saj zimsko sonce nad obzorjem ne zaide.

»Ker sem bila mlada in neumna, sem takoj privolila in se sprva nisem zavedala, v kaj točno se spuščam«, pravi naša gostja v enem od časopi-snih prispevkov.

Kako se je prebijati skozi led in sneg, kako je preživeti v ledeni pu-stinji, kako se pripraviti in opremi-ti za pot in kakšna so vsakodnevna opravila v ekstremnih razmerah – na ta in druga vprašanja boste dobili odgovore v knjižnici! Lavričeva knjižnica

Gostovanji razstave Umetniki za karitas

Prodajna razstava likovnih del, ki so nastala na 20. mednarodni likov-ni koloniji Umetniki za karitas, bo v januarju na ogled na kar dveh raz-staviščih. V ponedeljek, 19. januarja, bo ljubljanski nadškof, msgr. Stane Zore, odprl razstavo v galeriji Druži-na v Ljubljani, v kulturnem progra-mu bo nastopil zbor Radia Ognjišče. Teden dni kasneje, 26. januarja, pa se umetnine selijo v prostore Državne-ga zbora RS. Razstavo bo odprl pred-sednik DZ RS dr. Milan Brglez, do-brodelni projekt bo predstavila nje-gova kreatorka in voditeljica Jožica Ličen, umetnike in razstavljena dela pa stalna sodelavka kolonije, likov-na kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Nastopila bosta tudi sopranistka Pia

Brodnik in citrar Tomaž Plahutnik.Udeleženci jubilejne, 20. mednaro-

dne likovne kolonije, ki je na Sinjem vrhu potekala poleti 2014, so bili: Iz Slovenije: Irena Jeras Dimovska – Boge Dimovski, Silva Karim – Azad Karim, Marta Jakopič Kunaver – Ma-tej Kunaver, Polona Kunaver Ličen – David Ličen, Maša Bersan Mašuk – Nikolaj Mašukov, Klementina Go-lja – Klavdij Tutta; iz tujine: Sumyi-ko Kyohara - Jože Stražar (Švedska), Susanne Gimbel Kortan – Helmut Kortan (Avstija), Ana Marija Botteri Peruzović - Hrvoje Marko Peruzović (Hrvaška). Razstavljena bodo tudi dela strokovnih sodelavcev in dru-gih darovalcev. Izkupiček prodanih del se namenja pomoči tujcem.

Št. 38 • 20. januar 201510 Mladi

Naj prostovoljci in prostovoljke ter naj mladinski prostovoljski projekti v občini Ajdovščina 2013-2014

V zadnjih mesecih leta 2014 je Mladinski svet Ajdovščina izvedel natečaj Naj mladinski prostovoljec oziroma prostovoljka in Naj mladin-ski prostovoljski projekt, preko ka-terega je podelil laskave nazive Naj prostovoljcem in prostovoljkam ter Naj mladinskim prostovoljnim pro-jektom v občini Ajdovščina v sezo-ni 2013 / 2014. Laskave nazive smo podelili 20. decembra 2014, na pri-redtivi, ki je potekala v okviru Božič-nega sejma na Trgu prve Slovenske Vlade v Ajdovščini, ki ga je organi-ziral Mladinski center Hiša mladih.

Izbira je bila pestra, na natečaj se je prijavilo veliko število projektov mladinskih organizacij in organiza-cij za mlade, ki so jih izvajali mla-di ter nekaj manj prostovoljcev in prostovoljk, ki so se za laskavi naziv potegovali v dveh starostnih kate-gorijah do 18 let in od 19 do 29 let. Glavni namen natečaja je promocija prostovoljnega dela in spodbujanje prostovoljstva med mladimi in v družbi na splošno. Predvsem pa gre tu za pohvalo in priznanje vsem, ki svoj prosti čas namenjano prostovol-nemu delu in prispevajo k razvoju boljše in prijaznejše družbe.

Natečaj in podelitev nazivov obi-čajno izpeljemo v mesecu decem-bru, saj na ta način obeležimo tudi mednarodni dan prostovoljcev, ki je 5. december. Prostovoljstvo je izre-dnega pomena za razvoj družbe in pomembno prispeva k ustvarjanju okolja prijaznejšega civilni družbi, kar potrjuje tudi župan občine Aj-dovščina, Tadej Beočanin, ki se je

udeležil letošnje podelitve in skupaj s predsednico Mladinskega sveta Heleno Harej podelil priznanja in nagrade prostovoljcem.

V vsaki od kategorij smo izbrali po eno naj mlado prostovoljko in en naj mladinski prostovoljski projekt. Vsem ostalim prijavljenim na razpis pa smo podeliti priznanja in nagra-de, ki so jih prispevali naši sponzorji.

Naziv Naj mlada prostovoljka ob-čine Ajdovščina v sezoni 2013/2014, v kategoriji do 18 let je prejela Man-ca Štekar. Manca je prostovoljka Društva tabornikov Ajdovščina, kjer je dejavna na različnih področij, je vodnica, udeležuje se vseh tabor-niških akcij, v letu 2014 pa je sama organizirala in sodelovala pri izved-be več različnih taborniški srečanj. Tabornikom je posvetila več kot 650 prostovoljnih ur.

Naziv Naj mlada prostovoljka ob-čine Ajdovščina v sezoni 2013/2014, v kategoriji od 19 do 29 let je preje-la Katja Premrl. Katja je ravno tako prostovoljka Društva tabornikov Aj-dovščina. Tedensko se udeležuje vo-dovih srečanj in pomaga pri drugih taborniških akcijah. Katja je bila v letu 2014 vodja programa 10-dnev-nega taborjenja društva in taborni-kov posvetila več kot 700 prostovolj-nih ur.

Priznanja in praktične nagrade za sodelovanje na natečaju Naj mlad prostovoljec/naj mlada prosto-voljka v občini Ajdovčina v sezoni 2013/2014, v kategoriji do 18 leta sta prejela še Žak Mohorčič Margan in Gaia Rijavec prostovoljca Rdečega

križa – OZ Ajdovščina. V kategoriji od 19 do 29 let pa Andreja Jamšek iz Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina.

Naziv Naj mladinski prostovolj-ni projekt je prejel projekt Zveze slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Stega Ajdovščina - Šturje 1 Marmeljada 2014. V projektu je so-delovalo več kot 70 prostovoljcev, ki so vanj skupno vložili več kot 15.000 prostovoljnih ur. Marmeljada je sre-čanje vseh primorskih skavtov in skavtinj, katerega namen je druženje in povezovanje primorskih skavtov.

Priznanja in praktične nagrade za sodelovanje na natečaju so prejeli naslednji projekti: Klub motorka na jezike Zavoda Minno - organizacije za družbeni razvoj; Dobrodelna bo-žična tržnica Društva mladih Col; Kašev letni vrt Kluba ajdovskih štu-dentov in dijakov; Državni mnogo-boj Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina; Novoletna okrasi-tev parka ob Lokarjevem drevore-du Arhitekturnega društva Forum; Botrstvo Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina in Srednješolska ekipa prve pomoči Rdečega križa - OZ Ajdovščina.

Vsem, v imenu Mladinskega sve-ta Ajdovščina, še enkrat iskreno čestitamo in vam želimo še veli-ko elana pri nadaljnjem delu. Za-hvaljujemo se vam za prispevek, ki ga namenjate družbi. Zatorej, še enkrat – HVALA! Mladinski svet Ajdovščina

Naj spletni dosežki leta 2014

Verjetno vas je mnogo izmed vas že opazilo medijski portal Lokal-ne Ajdovščina, ki na družabnem omrežju Facebook skrbi za novice iz lokalnega območja, torej občine Ajdovščina. Ena izmed odmevnej-ših akcij našega portala je bil izbor Naj spletnih dosežkov leta 2014, ki je potekal v mesecu decembru 2014. Izbor je zajemal tri kategorije in si-cer Naj spletna promocija in trženje, Naj Facebook stran ter Naj spletna osebnost. Namen omenjene akcije je predvsem promocija oglaševanja na družabnih omrežjih, ki je v naši regi-ji še vedno premalo izkoriščeno, kar je pokazala tudi jesenska raziskava, ki kaže, da za lastno promocijo na Facebooku skrbi le slaba tretjina po-slovnih subjektov v občini.

Izbor, v katerem je sodelovalo preko 400 bralcev portala Lokalne Ajdovščine, je prinesel naslednje re-zultate. V kategoriji Naj spletna pro-mocija in trženje je slavil Bar Hiša mladih, ki je v zadnjih letih postal glavni center zbiranja ajdovske mladine, prostor, ki poleg kakovo-stnih zabav ponuja še nekaj več ter prostor, kjer se rojevajo zgodbe in je prav zaradi tega tako priljubljen, tudi daleč preko meja ajdovske ob-čine. Zasluge za priljubljenost gredo tudi promociji, predvsem na Face-

booku, kjer jim sledi trenutno kar 3417 uporabnikov. V kategoriji Naj Facebook stran je največ glasov pre-jela zabavna Facebook stran Pokaj, ki je pred časom zajela Ajdovščino in nam na humoren način prikazuje življenje v našem mestu, nemalokrat pa tudi marsikomu nastavi ogledalo. Da gre upravljavcem strani delo do-bro od rok, dokazuje velika množi-ca sledilcev. Trenutno so pri številki 1550. Za naj spletno osebnost leta pa so bralci izbrali Kristjana Korena, profesionalnega kolesarja, ki je član slovenske reprezentance ter tudi več-kratni udeleženec francoske pentlje in med drugim najboljši promotor kolesarstva v Vipavski dolini. Svoje dosežke in občutke redno objavlja tudi na spletu, kar omogoča navija-čem neposreden stik z njim, njemu pa verjetno dodatno energijo, ko jo potrebuje. Zasluženo.

Portal Lokalne Ajdovščina se za-hvaljuje vsem, ki ste prispevali svoj glas za izbor najboljših, zmagoval-cem pa čestita in jim želi uspešno delovanje tudi v prihodnje. Na tem mestu vam lahko sporočimo, da bo-ste Lokalne Ajdovščina kmalu lahko spremljali tudi na lastni spletni strani, že sedaj pa nam lahko sledite na Fa-cebooku, twitterju ter instagramu. Uredništvo Lokalne Ajdovščina

Ajdovski študentje silvestrovali v SarajevuAjdovski študentje smo v organiza-

ciji Kluba ajdovskih študentov in dijakov leto zaključili s štiridnevno ekskurzijo v bosanski prestolnici v Sarajevu. Po pestri nočni vožnji smo dopoldne prispeli v Jajce, kjer se na-haja kar 27 nacionalnih spomenikov, ki pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Najstarejši spomenik je Mit-rej iz časov Rimskega cesarstva. Nad mestom se nahaja trdnjava iz 13. sto-letja ob njej pa edini ohranjen portal z grbom kraljeve družine Kotroma-nić. V času Bosanske Kraljevine je bilo mesto Jajce njena prestolnica do prihoda Otomanskega cesarstva. Iz srednjeveških časov se v centru mes-

ta nahaja podzemna cerkev, grobnica Hrvatinićev in cerkev sv. Marije, kjer je bil kronan zadnji bosanski kralj. Po prihodu Turkov je bila grobnica predelana v džamijo. V Jajcu smo si ogledali še Etnografski muzej in Muzej drugega zasedanja AVNOJ-a. V poznih popoldanskih urah smo se nastanili v Sarajevu, kjer smo ostali naslednje tri dni. Drugi dan našega izleta smo si ogledali tunel, ki je bil zgrajen 1993 med oblegan-jem Sarajeva in je bil za prebival-ce edini izhod v svet. Na dan ga je uporabilo okoli 4000 ljudi, skozenj so pripeljali 20 ton materiala, kas-neje pa so preko dovažali tudi na� o,

napeljali so električne in telefonske kable. Popoldne je bilo namenjeno obisku Baščaršije, zgodovinskega in kulturnega centra mesta, okrog katerega je bilo v 15. stoletju po-stavljeno mesto. Centra seveda nis-mo zapustili lačni, saj tamkajšnje ćevabdžinice kar kličejo po obisku. Novo leto smo pričakali na prostem, na enem izmed trgov, ob koncertu vrhunskih balkanskih glasbenikov. Prvi dan novega leta smo v hostlu zaključili s tradicionalno bosan-sko večerjo in uživali v gostoljubju gostiteljev ter dobri domači glasbi, za katero sta med ekskurzijo skrbela Andraž Žvokelj in Erik Jež. Druge-

ga januarja smo se pred odhodom še za nekaj časa ustavili v centru, popoldne pa polni lepih spominov

krenili nazaj proti Sloveniji. KAŠ

Št. 38 • 20. januar 2015 11Mladi

MC Hiša mladih

GALERIJA HIŠA MLADIH: Tadej Pišek – Strast rally-jaČast prve razstave v Galeriji Hiša mladih pripada vrhunskemu slovenske-mu fotografu Tadeju Pišku, ki vso svojo strast do fotografskega objektiva usmerja v avtomobilske dirke, predvsem rally. Njegova izvrstna dela bodo v Galeriji Hiša mladih na ogled do 5. februarja 2015. Sreda, 21. januar 2015 // 18h: Obeležitev mednarodnega dneva spomi-na na žrtve holokavsta27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Generalna skupščina ZN je za dan spomina izbrala obletnico osvoboditve nacistič-nega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Ta dogodek bomo letos obe-ležili tudi v MC Hiša mladih Ajdovščina in sicer z predavanjem dr. Marte Verginella ter ogledom dokumentarnega � lma Spomini.Četrtek, 22. januar 2015 // 16h: MC Hiša mladih na obisku – KS Ga-berje Izdelovali bomo ptičje krmilnice zato je zaželeno, da otroci s seboj prine-sejo plastične steklenice, tetrapak embalaže ali jogurtove lončke.Sreda, 28. januar 2015 // 16h: MC Hiša mladih na obisku – KS Podkraj Izdelovali bomo ptičje krmilnice zato je zaželeno, da otroci s seboj prine-sejo plastične steklenice, tetrapak embalaže ali jogurtove lončke.Torek, 3. februar 2015 // 17.30h: Waldorf ustvarjalna delavnica Na delavnici bodo vzgojiteljice iz waldorfskega vrtca Zlata ptica prikazale šivanje igrač iz blaga, � lca in lesa.Četrtek, 5. februar 2015 // 18h: Predavanje ob Kulturnem dnevu, doc. dr. Zoran Božič iz Univerze v Novi Gorici, bo imel predavanje z naslovom: “Prešeren kot ranjeni labod: manj znane posebnosti njegovega življenja in dela.”Petek, 6. februar 2015 // 19h: Po jutru se dan pozna – retrospektiva punkaVse ljubitelje nostalgije ter punk rock glasbe vabimo v petek, 6. februarja 2015, da se nam pridružijo v Galeriji Hiša mladih kjer bo odprtje raz-stave fotogra� j ter plakatov iz delovanja nekdanjega kluba Jutro, kjer so se odvijali koncertni dogodki v prostorih pod Lavričevo knjižnico. Sledil bo klepet v živo z gosti o punk dogajanju v začetku devetdesetih let na ajdovskem, obenem pa tudi predstavitev čisto sveže knjige novogoričana Marka Rusjana z naslovom Strah pred svobodo. Večer bodo s koncertom zaključili ajdovski Bed Religion. Sobota, 7. Februar 2015 // 20h: Lutkovna predstava: AFERA PROPO-LISAfera propolis je igrano – lutkovna predstava za odrasle, ki na ravni uredi-tve sveta čebel raziskuje aroganten in nasilen odnos vladajočih družbenih elit do malega človeka. Kljub resnosti vsebine je predstava zastavljena iz-jemno duhovito, saj življenjske resnice gledalcu lansira na humoren način in ga na trenutke nasmeji do solz. Gre za avtorski projekt KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice. Režiser predstave je Matevž Gregorič. Pred-stava je v juniju 2014 na nacionalnem nivoju s strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Srečanju lutkovnih skupin Slovenije prejela Zlato plaketo.Četrtek, 12. Februar 2015 / 18h: Predavanje: Domen Savič : DAJMO MEDIJE V MEDIJEKdo so množični mediji? Komu odgovarjajo in komu služijo? Zakaj jih imamo? Zakaj bi jih radi imeli?To niso vprašanja brez odgovorov. Mediji so soodgovorni za stanje v druž-bi in skupaj z aktivnimi državljani predstavljajo pomemben del družbe. Zakaj se torej delajo, da temu ni tako? In kako jih iz medijev narediti ču-vaje javnosti?Domen Savič, ki ta napovednik piše v tretji osebi in se mu to zdi blazno fajn, bo na meetupu/talku/networking dogodku predstavil projekt »Daj-mo medije v medije«, razloge za njegov nastanek in pot, po kateri ga misli peljati v prihodnosti.A to ne pomeni, da bo projekt soliral. »Dajmo medije v medije« uspeva ravno zaradi energije vseh vas, ki ste se že ali pa se še boste vključili in pomagali. Na dogodku bo prostor in čas tudi za debato in konstruktivne predloge o tem, kam in kako voditi projekt naprej.

Božični sejem 2014

V soboto, 20. d ecembra, se je na Trgu prve slovenske vlade odvil Bo-žični sejem z bogatim spremljeval-nim programom. Na stojnicah so se predstavili lokalni umetniki, kmetje in različni ustvarjalci, ki so mimo-idočim ponujali darilni program, praznične dobrote, vina, med, moko, nakit, pletenine in še kaj. Dopoldan je bil namenjen otrokom, saj jih je v

dvorani čakala gledališka predstava, pred dvorano sta jim zanimivo ani-macijo pripravili gledališčnici Stella & Star, v Faladurju so se lahko udele-žili kulinarične delavnice, obiskal pa jih je tudi Božiček na konjski vpregi. Na prizorišču so bili ves čas prisotni tudi taborniki iz taborniškega dru-štva Mladi Bori, ki so mimoidočim delili čaj in pecivo. Popoldansko do-

gajanje so zaznamovali Pihalni or-kester ter Oktet kitar Glasbene šole Vinka Vodopivca, poulični cirkusan-ti Cirkokrog, župan Tadej Beočanin pa je podelil priznanja najboljšim prostovoljcem leta 2014 po izboru Mladinskega sveta Ajdovščina. Po-poldne je potekala tudi ustvarjalna delavnica pod vodstvom Arhitek-turnega društva Forum, med katero so otroci s servietno tehniko izdelali prikupne lampijončke, s katerimi so se nato sprehodili skozi praznično okrašeno mesto. V nadaljevanju smo je obiskovalce pričakal nastop Deja-na Štembergerja ter akustični kon-cert dua D&D acustic. Božični sejem je bil deležen zelo pozitivnega od-ziva tako med obiskovalci, kot tudi med nastopajočimi in razstavljavci, zato ga bomo zagotovo uvrstili med tradicionalne dogodke Mladinske-ga centra Hiša mladih ter ga izvedli tudi naslednje leto.

Prihod Dedka Mraza 2014

Mladinski center Hiša mladih je v ponedeljek, 29. 12., pripravil že tra-

dicionalni prihod dedka Mraza v Dvorani 1. slovenske vlade. Za otro-

ke smo pripravili pestro dogajanje, ki se je začelo z ustvarjalnimi delav-nicami, nadaljevalo z nastopom treh plesnih skupin plesne šole ADC pod mentorstvom Elene Mikuž ter gleda-liško predstavo. Letos se je otrokom predstavila lutkarica Brigita Leban (Gledališče Bičikleta) iz Cola, ki je otrokom uprizorila predstavo O starki zimi in njenih pomočnikih. Vrhunec dogajanja je bil zagotovo prihod dedka Mraza, ki je otrokom razdelil simbolična darilca. Hva-la podjetju Fructal d.d. za podporo ter vzgojiteljicam vrtca ob Hublju za okrasitev dvorane.

Bar Hiša mladih napoveduje Soul in jazz koncert: GWEN HU-

GHES feat. Mono II Gost: JAMES THOMPSON, petek, 23.01., ob 22.00

Gwen Hughes, umetnica iz Atlan-te (ZDA), je redna gostja evrop-skih festivalov in ima Slovenijo za svoj evropski dom. Gwen ustvarja t.i.rustic jazz – samosvojo mešanico različnih stilov soula, bluesa, funka, new orleansa, jazza, pop/rocka,... Gwen svoj avtorski repertoar dopol-njuje s popularnimi ameriškimi co-verji. Večkratna nominiranka in pre-

jemnica dveh Merit Grammy nagrad bo tokrat predstavila svojo peto plo-ščo, nastalo na evropskih turnejah in rojeno prav pri nas, v Sloveniji. Njen band, zasedba Mono, je slovensko - italijansko - hrvaški, produkcija pa slovenska. K nam prihaja z gostom, saksofonistom in pevcem, Jamesom � ompsonom iz Los Angelesa.

Turnejo GWEN HUGHES v Slo-veniji podpira ambasada ZDA v Slo-veniji. Vstopnina: 5€, za člane KAŠ: 2€.

Gospel koncert: BEE GEESUS II Gospel Fever v Ajdovščini II Nan-goma 2015, petek, 30.01., ob 22.00

30. januarja 2015, v sodelovanju z medicinsko - humanitarno odpravo Nangoma 2015, pripravljamo do-brodelni koncert, ki bo hkrati tudi premierni koncert zasedbe BEE GEESUS v Ajdovščini. Slovenski a cappella gospel zbor Bee Geesus je prepoznaven po svoji nalezljivi ener-giji, s katero navdušuje poslušalce, njihova posebnost pa je predvsem v

načinu izvajanja, saj so vsi glasbeni elementi ustvarjeni vokalno, brez kakršnihkoli efektov in pomagal. S prepevanjem širijo vesela sporočila, ki jih nosijo gospel pesmi, njihov iz-bor pa poseže tudi na področje popa in drugih glasbenih zvrsti.

Projekt lahko bolje spoznate na http://nangoma2015.splet.arnes.si/, zasedbo pa obiščite na www.beege-esus.si.

Koncert: HELP! A Beatles Tribute band, petek, 13.02., ob 22.00

Help! A Beatles tribute band je skupina, ki se je lotila preigravanja legendarnih Beatlov z izjemno na-tančnostjo, z veliko ljubezni ter še več truda. Ernie Mendillo,  Robert McKenzie, Žiga Stanonik in Gašper Oblak so fantje, ki vas bodo očarali z odlično izvedbo, kostumogra� jo, in-štrumenti ter neverjetnim showom.

Vstopnina: 5€, za člane KAŠ: 2€.

Št. 38 • 20. januar 201512 Praznično

70 let od požiga pri Kobolih na Planini

20. decembra lani je minilo natan-ko 70 let od tragične zgodbe, ki se je odvila v zaselku Koboli na Planini.

Ker niso našli skritih partizanov, so Nemci srd zlili nad domačine. Za-gorele so domačije, družina Marc

pa je tragično končala pod streli maščevalnih vojakov. V spomin na ta krut dogodek je lanskega decem-bra pri Kobolih na Planini potekala spominska slovesnost. Ob domačem predsedniku krajevne skupnosti Eri-ku Curku so pred govorniški mikro-fon stopili tudi predstavnik obramb-nega ministrstva mag. Miloš Bizjak, župan Občine Ajdovščina Tadej Be-očanin in predsednik ajdovsko-vi-pavske borčevske organizacije Božo Novak.

Najbolj globoko je tragični dogo-dek ostal zapisan v srcu edinega pre-živelega iz družine Marc. V nada-ljevanju v celoti objavljamo zgodbo Jožeta Marca, ki jo je na slovesnosti prebral njegov vnuk Žan.

Požig pri Kobolih na Planini, zgodba družine Marc

Pri nas doma nas je bilo 7, oče, mama, 4 otroci – sestra Zorka, bratje Ivan, Srečko in jaz. Imeli smo tudi hlapca, Franceta. Preživljali smo se s kmetijstvom, kot večina vaščanov. Takrat, pred 70 leti je pri nas in po vsej Evropi divjala vojna. Žrtev je bilo ogromno, med njimi tudi moja družina.

Tistega dne 20. decembra 1944, bila je sreda, par dni pred Božičem, je bil oblačen in hladen zimski dan. Pripravljali smo se na koline, v veli-kem kotlu je že vrela voda za oparit prašiča. V vasi je završalo: »Nemci, Nemci« in res, kamor si pogledal, so bili vojaki. Obkolili so vas in prišli prav do naše hiše. Skozi kolono sta prihrumela 2 oborožena vojaka. Ko-rakala sta gor in dol, si ogledovala hišno številko, pogledala v vežo in odkorakala. Pa je rekel oče: »Danes je pa hitro konec.« A na žalost se je motil.

Ni bilo dolgo, ko sta prišla spet 2 vojaka, ne vem ali ista kot prej, ali druga. Imela sta naperjeni avtomat-ski puški, okoli pasu so jima visele bombe. Vstopila sta v hišo, pre-gledovala prostore, iz omar metala stvari, odšla po stopnicah v zgornje nadstropje ... po celi hiši so odmevali njuni koraki, vse je ropotalo. Mama je hitro v štedilnik vrgla partizanske časopise. Strah me je bilo in držal sem se mame.

Naenkrat so se zaslišali streli, z mamo sva stekla ven. Eden od Nem-cev je streljal na senik in začelo je goreti. Stiskali smo se skupaj, jokali, molili. Mama jima je nekaj govorila, saj je znala nemško. Eden od Nem-

cev se je obrnil in kar naenkrat za-čel streljati v nas, kar kosil nas je, iz puškine cevi je švigal ogenj. Krogle so letele sem in tja, širil se je vonj po smodniku in dimu iz gorečega hleva.

Razbežali smo se naokrog. Jaz sem stekel proti vhodnim vratom za mur-vo in se vrgel na tla. Videl sem, kako je zletela kapa iz Francetove glave, ko so ga zadeli streli, kako je bežal Ivan, pa so ga pokosili streli. Padel je vznak, ena noga se mu je zvila pod telo. Srečko je bil hitrejši, bežal je proti koloni. Mislil sem, da se je rešil, pa ni. Njega je Nemec prvega privlekel za nogo z okrvavljeno in razbito glavo v vežo. Nato je privle-kel še Ivana. Mama je ležala nedaleč od mene, bila je čisto bledega obraza in pomislil sem, da je že mrtva. Ne-kaj metrov stran je ležal oče. Poleg mene, tam pri murvi, je ležala Zorka.

Nemca sta nas zvlekla za noge v vežo. Tudi mene je prijel, pa me ni nič bolelo, ko mi je glava udarjala ob kamniti prag.

Ležal sem tam poleg Zorke, ki je stokala od bolečin, jaz pa sem jokal in jo tolažil. »Saj bo boljše, saj bo boljše,« je govorila. Srečkovo telo se je še zvijalo, oče in Ivan pa sta leža-la čisto pri miru, verjetno že mrtva. Vstal sem in šel ven na dvorišče. Gledal sem proti hlevu, gorel je se-nik in skedenj, ogenj je sikal v nebo, rušilo se je tramovje, slišalo se je mu-kanje živine.

Vrnil sem se nazaj, se ulegel na isto mesto zraven Zorke in ji pripovedo-val, kako hlev gori in kako visok je ogenj. Pa ne vem, če me je slišala. Utihnila je. V veži je zavladala čista

tišina. Koliko časa sem tako ležal, ne vem. Postalo me je strah, da se bo tudi strop zrušil name in da bom zgorel. Ta strah in bojazen sta me dvignila ...

Vstal sem in šel ven, znašel sem se med vaščani. Vsi so reševali svoje stvari in živino. Ko me je zagledala soseda, se je začela križati in kriliti z rokami: »Ja, kakšen pa si? Ves kr-vav?«. Povedal sem ji, jokajoč, da so moji vsi postreljeni. Stisnila me je k sebi. In že sem se znašel med vašča-ni, nekdo mi je dal v roke palico, da smo gnali živino čez Kune na Slap. Tam so me sprejeli sorodniki Bone-tovi.

Ta dan, so vaščani moje pokoj-ne znosili ven iz hiše. Zgorela pa je mama, saj sta jo Nemca zavlekla v goreč skedenj. Njeno izgorelo truplo so našli naslednji dan.

Jaz sem ostal sam. Moje otroštvo se je tisti dan končalo, naenkrat sem moral odrasti. Besed mama, tata, brat, sestra nisem več govoril. Saj jih ni bilo več..

Po pogrebu, so me k sebi vzele tete, mamine sestre, v Vrhpolje. Hvaležen sem jim za vse.

Svoboda je prišla pol leta kasneje, moji je niso dočakali. Umrli so mla-di: oče star 49 let, mama 45, Zorka 15, Ivan 13 in Srečko 5. Jaz sem bil takrat star 9 let. Spominjam se jih vsak dan in ves ta čas živijo v mojem spominu.

To je moja zgodba in žalosten spo-min na tisti dan. Hvala, da ste pri-sluhnili.

Jožef Marc

ZAHVALAV nedeljo 21. decembra 2014 se je na Planini odvijala slovesnost ob 70. letnici poboja moje družine ter požiga

zaselka Koboli in domačije pri Pepetovih. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem Planincem za vzajemno pomoč pri organizaciji prireditve, Društvu go-

spodinj in dramski skupini Planina, moškemu pevskemu zboru Castrum, recitatorkama Kosovelovih pesmi Daši in Nataliji, predsedniku Zveze borcev Ajdovščina-Vipava g. Božu Novaku, slavnostnemu govorniku državnem sekretarju na Ministrstvu za obrambo mag. Milošu Bizjaku, županu občine Ajdovščina g. Tadeju Beočaninu, pred-sedniku krajevne skupnosti Planina g. Eriku Curku, kvintetu trobil Slovenske vojske, častni straži Slovenske vojske, nosilcem praporov ter povezovalcu prireditve Jerneju Česnu.

Zahvaljujem se tudi mojemu vnuku Žanu, ki je prebral moje spomine na tisti dan pred 70 leti, ko sem star 9 let izgubil svoje starše, oba brata in sestro.

Hvala vsem prisotnim, da so počastili spomin na mojo mrtvo družino v upanju, da tudi mlada generacija ne bo pozabila na vse grozote, ki so se dogajale med vojno. In da ne bomo pozabili, da smo Slovenci, da smo danes svobodni in da živimo v miru. Ta slovesnost je pokazala tudi, da v vasi Planina še živi solidarnost in prijateljstvo.

Z lepimi pozdravi,(edini preživeli) Jožef Marc

Božično dobrodelni v Šmarjah

Tudi v Šmarjah je pred časom vzklila želja, da bi nabavili de� bri-lator, ki bi lahko kljub odročnosti kraja od Ajdovščine reševal življe-nja vaščanov v primeru zastoja srca. Člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje in Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje smo se tako odločili, da z noto dobrodelnosti oplemeniti-mo decembrsko božično predstavo, ki smo jo v Šmarjah decembra pri-pravili drugo leto zapored. Tudi le-tošnja, ki smo jo pripravili v nedeljo, 21. 12. 2014, je do zadnjega kotička napolnila gasilsko dvorano, hkra-ti pa je bila prva na novem odru, ki so ga nabavili domači gasilci. Še posebej smo bili veseli, da nas je ob tej priložnosti obiskal tudi ajdovski župan Tadej Beočanin, ki si je sku-paj z nami ogledal predstavo, v ka-teri so nastopili učenci podružnične osnovne šole Šmarje, domače pev-ke, duet Vlaste in Sabine Jejčič ob spremljavi domačega župnika Saša

Mugerlija, Julija Leban na violini in Tine Nusdorfer na harmoniki. Med predstavo je de� brilator in njegov namen predstavil poveljnik ajdo-vske gasilske zveze Kristjan Polanc, v osrednji vlogi božične predstave se je zopet odlično znašla Alma Mako-vec Švagelj, poleg nje sta na odru na-stopila še Anej Birsa in Anika Čuk, ki je tudi letos bdela nad celotno predstavo. Domače gospodinje so nato poskrbele za druženje ob raz-stavi božičnih piškotov, na kateri je posebno pozornost pritegnila sladka hišica Jane Birsa,v katero je vložila ure in ure potrpežljivega dela. Še po-sebej pa smo bili vsi skupaj veseli, da smo s prostovoljnimi prispevki na prireditvi zbrali nekaj čez 400 evrov za nakup de� brilatorja, za katerega bosta razliko do polne cene prispe-vali društvi organizatorki. Hvala vsem, ki ste nam pomagali! MP

Praznični večer Podružnične šole in Krajevne skupnosti Črniče

Ko je sredi decembra nad vas legel miren večer, so se v šoli in v Domu krajanov Črniče prižgale lučke v pozdrav številnim gostom, ki so skoraj do zadnjega kotička napol-nili dvorano. Prihajali so v želji, da podoživijo del otroštva in da jih pre-vzame kutura besede, pesmi in igre.

Na dogodek smo se pripravljali že veliko prej, saj je naša stalnica v pra-zničnih decembrskih dneh. Program je spretno povezovala napovedoval-ka Elizabeta Guštin, ki je navzoče pozdravila s času primernimi bese-dami: "Podarjati je – srečo naokrog sejati! Bogastvo tvoje se z dajanjem veča, in, če je sreč res več, je ta – po-darjati – največja sreča!"

In nastopajoči so resnično imeli ve-liko podariti, darilo, ki obogati dušo in srce. Nastopili so fantje okteta Sotočje, ki se vedno z veseljem od-zovejo povabilu daljnih in domačih odrov. Oktet deluje pod umetniškim vodstvom Ane Knez. Pa ne le fantje, navdušile so nas tudi Anike, kvintet nežnih glasov, ki najraje poustvarja črnske duhovne pesmi, pa tudi tiste iz zakladnice slovenskih popevk.

Posebnost naših kulturnih pro-gramov pa je povezovanje otrok in odraslih. Kako se ne bi raznežili ob najmlajših Smrkcih, ki so pod men-torstvom vzgojiteljev Suzane Krapež in Grega Kravosa pričarali ples Divji zahod in prizorček Kako se skuha

zelenjavna mineštra. Ob besedi šola pa najprej pomislimo na branje. Le katera pravljica, kot je Lev v knji-žnici, bi bila lahko bolj primerna za dramsko uprizoritev. Pod mentor-stvom učiteljic Tjaše Vidmar Kenda in Tamare Kukanja jo je prepričljivo zaigrala dramska skupina naše šole.

Celoten večer pa ni bil zamišljen le kot slovo staremu in pozdrav no-vemu letu, ampak predvsem zahvali krajanov Črnič in okoliških vasi, ba-bici, gospe Mariji Kukanja, dobitnici priznanja Občine Ajdovščina ob ob-činskem prazniku v letu 2014.

Program so spremljale pesmi otro-škega pevskega zbora Ringaraja, ki ga vodi učiteljica, zborovodkinja Mateja Soban.

Zaključila bi z mislijo, da je od vse-ga najpomembnejša - hvaležnost. Hvaležnost, ker bivamo, ker nam je skupaj lepo in ker smo takšni kot smo!

Največja nagrada za vlože-ni trud ni tisto, kar za opra-vljeno delo prejmemo, pač pa tisto, kar ob tem postajamo! Elizabeta Guštin in Dolores Trošt

Št. 38 • 20. januar 2015 13Dediščina

KAKO SO ŽIVELI (I.nadaljevanje)Kot že zapisano, je bilo kljub slovesu vipavskega vina pravih vinogradov

razmeroma malo. Pomembno panogo so predstavljali v DO (nekdaj davčna, danes katastrska občina) Goče,Erzelj, Lože, Slap, Podraga, in Šentvid (Podnanos)! V KO Vrhpolje, Planina, Vipava je bilo vinogradov malo, v KO Šturje, Ustje, Budanje pa jih sploh ni bilo. Bile so »plante«, njive in vinograd obenem. 1852 je bilo od 19.418 oralov vinogradov na Kranjskem v zgornji Vipavski dolini 2650 oralov »plant«!Konje za »furanje« so redili predvsem v vaseh ob cesarski cesti, za delo

na polju so boli voli. Mleka ni bilo kam prodati, svinjereja ni bila razvita. Kar so redili, so za domačo rabo. Poleg mesa, ki so ga prekajevali, je bila pomembna mast.V vseh KO so prevladovale male kmetije, ki so obsegale od 3 do 5 oralov.

Zelo veliko je bilo kajžarjev, ki so imeli od 1 do 3 orale zemlje. »Cele« kmetije s 15 do 20 oralov zemlje so bile redke. Ustje je imelo 1x »celo« in 1X »nad kmetijo« (1 ¼ »cele kmetije). Kajžarji in mali kmetje niso mogli živeti od svoje kmetije. Lahko so preživeli le z dnino. Družine so v povprečju štele od 4 do 7 članov. Večje in »cele«kmetije so zaposlovale vsaj hlapca, pastirja in deklo. Dninarjev (dnevno najetih delavcev) za sezonska dela je bilo več kot dovolj.Popisovalci so naše prednike označevali kot zelo skromne n delavne in

vsaj iz nekaterih krajev tudi podjetne. To skromnost so ilustrirali s prehrano večine: polenta, fi žol, kisla, repa, zelenjava, koruzni kruh, ob nedeljah, praznikih in težjih delih so si privoščili malo mesa in vina. Primerjave med številom hiš, družin in velikostjo kmetije ter med številom družin in živine pove o skromnosti razmer še več. Veliko je bilo primerov, ko sta v eni hiši prebivali dve družini in obdelovali isto kmetijo. Ker so večji kmetje gotovo imeli več živine (4 konje, 5 krav, 20 ovac, 3 prašiče) se utemeljeno vprašamo od česa so mnogi, posebej kajžarji, živeli. Marsikje so s stradanjem pričakali pridelke nove letine. Več kot zgovorna je takrat zapisana pripomba, da npr. kmetje iz Erzelja na trgih v Gorici ali Trstu nimajo kaj iskati. Ne zato ker ne bi imeli kaj kupiti, pač pa ker niso imeli kaj ponuditi, niti s čim kupiti.Kmetijstvo, takrat v zgornji Vipavski dolini praktično edina dejavnost, je

bilo tudi po tedanjih merilih ocenjeno negativno. P:S; Oral je stara poljska mera, površina, ki se s parom volov lahko zorje v

enem dnevu. Oral je cca 50 arov (ar =100m2) = cca 5000m2 ali ½ ha

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

FOTOAktivnosti Društva upokojencev Ajdovščina

Pester december je za nami. Novi dom na Stritarjevi 1a se polni z sta-rimi aktivnostmi in novimi vsebi-nami. Na srečanju najbolj aktivnih članov društva, je bilo povedanega veliko pohvalnega o delovanju dru-štva. Ob tej priliki so si člani ogledali video foto sekcije DU Ajdovščina o zgodovini nastanka Ajdovščine.

Dramsko pevska skupina ZARJA je zadnje dneve starega leta razveselila poslušalce v Zaloščah, na gradu Do-brovo in v Mercatorju.

Silvestrovanje na Dobu pri Ljublja-ni je potekalo v sproščenem in prije-tnem vzdušju.

Društvo si prizadeva za prido-bitev novih članov in bo orga-niziralo prireditve po krajevnih skupnostih; Prva prestavitev dru-štva s kulturnim programom bo v ŽAPUŽAH 31. januarja ob 18.00. Naslednja v DOLGI POLJANI 7. februarja. ŠMARJE bomo obiskali 14. februarja, PLANINO 21. febru-arja, GABERJE 28. februarja. Vse prireditve bodo ob 18.00 uri.

Večer kulture v CTŽO bo 18. Ja-nuarja ob 18.00 uri, gostil Gledališko skupino Kulturnega društva LIPA iz Šempasa z komedijo VAŠKA BETU-LA.

Veseli avtobus v IZOLO na prije-tno osvežitev v DELFINU bo odpe-ljal 14. februarja.

Telovadba od oktobra do maja v dvorani ŠRC POLICE je vsak torek od 17.00 do 18.00.

Bazen od oktobra do marca vsako sredo od 18.00 do 19.00. Za bolnike po kapi od 19.00 do 20.00 ure.

Balinanje vsak torek in četrtek od 9.00 do 11.00 ure v Palah. Pikado v četrtek ob 19.00 v prostorih CTŽO.

ŽePZ VAČERNICA ima vaje ob sredah ob 19.00 v CTŽO in vabi nove članice, da se pridružijo zboru.

PDS ZARJA vadi ob torkih ob 17.00 v CTŽO. Vabljeni vsi, ki imate veselje za igranje v šaljivih skečih in igrah.

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola se izvaja vsak prvi petek v mesecu.

Pedikura vsako drugo soboto od 8.00 do 14.00 ure.

Informacije o vseh aktivnostih iz-veste na društvu v CTŽO ali na tele-fon 05 366 13 83.

Nov elektronski naslov DU Ajdo-vščina je duajdovscina@siol.net Nevenka Vidmar

Invalidi pripravili vesel zaključek leta

Čas neizmerno beži in že se je na koledarju prikazal mesec DECEM-BER, zato smo se v DI Ajdovščina - Vipava odločili, da za svoje člane priredimo novoletno zabavo v Vipa-vskem hramu.

Prijetno presenečeni nad velikim zanimanjem smo se v večeru 12. 12. zbrali v prijetnem ambientu resta-vracije. Večer smo prijetno preživeli ob dobri hrani. Plesni navdušenci so se zavrteli ob zvokih ansambla Javor,

ostali pa preživeli večer ob prijetnem klepetu med znanci.

Že je odbila polnoč, ko smo si naz-dravili s penino, si zaželeli zdravja in vsega dobrega v novem letu, pred-vsem pa, da bi se še velikokrat skupaj poveselili.

Člani socialne komisije so v de-cembru obiskali 130 članov katerim zdrav je ne dopušča skupnega sreča-nja.

DI Ajdovščina – Vipava želi vsem svojim članom in njihovim svojcem v novem letu 2015 veliko zdravja, sreče, veselja in prijetnih srečanj!

Društvo MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje deluje v novih prostorih

Z januarjem 2015 delujemo v no-vih prostorih na Stritarjevi ulici 1a v starem mestnem delu Ajdovščine. Zasedli smo prostore, ki so bili do-govorjeni že ob začetku investicije med RK, DU Ajdovščina in nami. Seveda so še začetne težave, vendar jih uspešno premagujemo.

V nove prostore so se preselile vse skupine, ki so prej delovale na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina- razen

astronomije, in tudi nekatere skupi-ne iz Doma krajanov. Člani teh de-javnosti so zelo zadovoljni s prostori in postopoma bomo tudi nabavili manjkajočo opremo. Trenutno zlasti pogrešamo telefonijo, internet- ven-dar pisarna kljub temu deluje. Glede na to, da smo dobili »svoje« prostore šele v sedemnajstem letu delovanja, smo optimisti. Čim več naših skupin bo prišlo v nove prostore, lažje bomo

plačevali najemnino in spremljajoče stroške.

Nekatere naše skupine delujejo tudi na terenu in v prostorih izven občine. Vseh skupin letos je 31.

Skupina pohodnikov, ki jo vodi-ta Silvester in Mija Čotar, je v tem študijskem letu pripravila že štiri pohode. 20. decembra smo se v ve-likem številu udeležili štiriurnega pohoda »Nad Rižano po pobočju kraškega roba«. Ob izviru smo si ogledali cerkvico sv. Marije in zani-miv labirint nato krenili proti vasi Loka, po gozdni stezi na kraški rob pod stene Škrljevice, proti Podpeči, Hrastovljam in uživali v razgledu po dolini Rižane, na Lačno, Kubed , Koprski zaliv. Dobra organizacija, manj zahtevna pot, prelepi razgledi, dobra družba, izjemno vreme za ta letni čas , prijetno kramljanje… Ni čudno , da je prav pohodniška sku-pina največja v našem društvu. Ljudmila Kovač

Št. 38 • 20. januar 201514 Potepanja

V gozdovih nad GozdomZ Brankom Makobetovim sva se

pobliže spoznala, ko je bilo v Gozdu1 srečanje bogato razvejane rodbine Tratnik2. Trdni ljudje so to, zato sem napróšen iz izročila skušal v kleno besedo ujeti ljudska spominjanja in duha teh bistrih in podjetnih ljudi, njih poti skozi prostor Gore in sko-zi čas. Odkar so pred skoraj dvesto leti prišli v naše kraje, so bili v srži življenja, na Gori in tudi v Deželi – Vipavski dolini. Živeli so z naravo, se z njo spopadali, ji dajali in iz nje jemali; se odzivali na izzive časa in se vzpenjali po klinih družbene uspe-šnosti. Skozi življenje so stopali pri-dobitno in smelo in usodi plačevali visoko ceno.

Na začetku povejmo Brankovo ne-navadno zgodbo …

Enaindvajseti avgust devetnajsto enainšestdeset …

Enaindvajseti avgust devetnajsto enainšestdeset, noč s sobote na ne-deljo ...

Trije mladi Gozdenci: Branko in Jože Božičeva, Jože Ruštov in Bran-ko Makobetov so se s kolesi odpeljali proti Črnemu Vrhu in Zadlogu. Na lov za jazbeci. Spremljal jih je volčji pes, preizkušen v lovu na tega sa-motarskega ponočnjaka. Branko je dopolnil komaj sedemnajst let. Nino Ublcov ga je omrsil za lov na jazbeca, ki v tistem času ni bil lovna divjad in so ga lahko lovili tudi nelovci. Mesa takrat ni bilo tako kot danes in če si znal jazbeca pripraviti, je bil prava poslastica. Še posebej je bila cenjena jazbečja mast – za rane, odrgnine in zmečkanine. Tudi posušene jazbečje kože so prodali, dlake pa so rabili pri obdelavi fotogra� j.

Pobje so se ustavili na začetku zadloške ravnice, na razpotju vrh klanca, pri spomeniku v prvi vojski padlim Zadložanom. Proti Rovtu in Koševniku so se namenili, potlej skozi Predgriže in mimo Črnega Vrha in Trepč nazaj.

Vse do pruhta pred Idrijskim Lo-gom se pes ni in ni ločil od njih, tu pa je skočil in že je imel manjšega jazbeca. Dobro se je začelo! V Pred-grižah so ujeli še enega. Branko ga je neprevidno zgrabil in jazbec ga je ugriznil v desno dlan. Od hudiča je bolelo! A vseeno so zadovoljni šli naprej, mimo Balile proti Trepčam. Brezskrbno in glasno. Naenkrat jih ustavi močan žvižg. Kaj je to? Po-tlej zaslišijo kovinski zvok orožja in oster ukaz: »Stoj!« In še enkrat, še bolj ostro in že nestrpno: »Stoj!«

Petnajst, morebiti dvajset metrov proč zagledajo senco vojaka, ki meri z brzostrelko proti njim. Niso vedeli, da so se znašli pred skladiščem orož-ja, ki ga je vojska ne dolgo nazaj ure-dila v bivših italijanskih bunkerjih ...

»Zašli smo, idemo na cesto!« odgo-vorijo fantje vojaku.

»Idi nazad!« sledi oster živčen ukaz. Obrnejo se in grejo proč od stražar-

ja. Niso še naredili deset korakov, ko za njimi zaropota. Branka je zapeklo pod kolenom in v hrbtu. Vrgli so se na tla. Tudi sosednji stražar je spustil rafal, a je streljal mimo. Stisnili so se 1 Gozd – mišljena je vas pri Colu2 V začetku septembra, 2005

v manjšo kotanjo in krogle so tolkle čeznje. Za hip je streljanje utihnilo, slišali so, kako je stražar zamenjal boben in še kar naprej streljal. Bran-ko Božičev je v strahu, da bodo vse pobili, tekel do žage ob cesti in se za-kopal v žaganje. Komaj opoldne, ko so ga že iskali – milica in vaščani, je prišel sam domov …

Kmalu sta se z naperjenima br-zostrelkama nad ranjenca ustopila stražar in komandir straže. Od ne-kod se je pojavil še miličnik iz Črne-ga Vrha. »Ranjen sem, na pomoč!« je komaj izdavil Branko.

Komandir straže je zijal: »Tko si? Odakle si? Šta radiš ovde? Ubit ću te!«

Vmešal se je miličnik, ki je Branka poznal. Pred odhodom k milici sta bila sodelavca. S težavo mu je težko ranjeni pob povedal, kaj se je zgodi-lo. Pod razbito nogo mu je miličnik podložil uplenjenega jazbeca in se podvizal po pomoč.

Bolečine so bile vse hujše. Druga krogla mu je tik ob hrbtenici prebila pas pri hlačah, šla skozi trebušno vo-tlino, iz izstopne rane pod popkom je bruhala penasta kri. Branko je sla-bel. Reševalcev ni in ni bilo …

Po treh urah se je zaslišalo zavija-nje sirene, približevala se je modra utripajoča luč. Reševalec v rešilnem vozilu je bil Brankov prijatelj Rado. Prevezal mu je rano na trebuhu in mu utrdil prestreljeno nogo. Naložili so ga v rešilca in pričela se je muč-na vožnja po luknjasti makadamski cesti. Najhuje je bilo Vrh Gore, Pri Kampelcu. Branko je od bolečin in zaradi izgube krvi tonil v nezavest ...

V šempetrski bolnišnici so ga naj-prej deli kar na tla, zrezali obleko z njega in ga oprali s curkom iz gumi-jaste cevi. Prišel je dežurni zdravnik. Dvignil mu je veko in mu pogledal v oko. »Kaj naj naredim s fantom?« ga je skozi meglo in od daleč Branko slišal reči. Potlej je skomignil z rame-ni in odmahnil z roko. Poba so pusti-li na hodniku, pregrnjenega z rjuho. Branko je ta spomin shranil na dno zavesti …

Potlej se mu je zdelo, da drvi riten-ski, s strašno hitrostjo, skozi mavrič-ne barve, skozi tunel. Bolečin ni čutil nobenih …

Zjutraj je prišel dr. Šubic, pogledal ranjenega poba in vzkliknil: »Ta fant je še živ! Hitro!« Branko je zaznal neko tekanje, premikanje postelj. Dali so mu infuzijo in transfuzijo. In popoldne je prišel k zavesti.

Naravnali so mu nogo in mu jo dali v gips. Pod mavčnim oklepom ga je čez deset dni začelo strašno boleti. Imel je občutek, da mu spodaj po koži lezejo črvi. Izrezali so odprtino, skoznjo je mezel smrdljiv gnoj. Sneli so mu gips – do gležnja ena sama za-udarjajoča rana! Ko so ga po šestin-dvajsetih dneh odpustili iz bolnišni-ce, so mu nogo spet povili v mavec, a so pri rani pustili okence …

Že naslednji dan so ga obiskali o� -cirji. Bili so v belih haljah, a Branko jih je spoznal po o� cirskih hlačah pod njimi. Bali so se, da stvar ne pri-de v časnike …

Ves čas, kar je bil v bolnišnici, ni šel niti enkrat na stranišče. Dajali so mu

klistir, a ni šlo. Samo spogledovali so se …

Ob odpustu iz bolnišnice mu je tisti zdravnik, ki ga je sprejel v bolnišni-co, rekel: »Fant, po čudežu si ostal živ!«

»Videl sem, kako ste odmahnil z roko!« me je odgovoril Branko.

»Kaj? Si bil pri zavesti?« je ušlo zdravniku. In je sklonil glavo ...

Brankov oče je stopil do odvetnika Žnidaršiča in ga vprašal za svet: »Naj tožim?«

Odvetnik mu je odsvetoval. Ju-goslovanska vojska v Sloveniji je v tistem času spadala v zagrebško vo-jaško okrožje in odvetniki v Slove-niji niso smeli sprejemati tožb proti vojski. Takratno ajdovsko politično vodstvo je Brankovemu očetu od-svetovalo tožbo, češ, da ga bo pravda spravila ob kmetijo. In ni tožil …

Kasneje je Marjo Pintar, puškár pri vojski, Branku rekel: »Branko, noštra porka, mona, zakaj nisi tožil! Dobil bi za dve novi hiši odškodnine …«

Vojaško skladišče orožja v Črnem Vrhu so po tistem ogradili. V osa-mosvojitveni vojni je v poletni noči prav tisto skladišče orožja zletelo v zrak. Takrat se je stresla cela Črno-vrško-Zadloška planota. Daleč nao-krog so popokale šipe na oknih, s hiš je odpihnilo kritino. Odkrilo je tudi žago ob cesti, v katero se je v strahu, da jih bodo pobili, zatekel Branko Božičev.

Rdeči sij eksplozije je čez vrhove Gore osvetlil tudi Deželo …

Na lep zgodnjezimski dan v letu trinajst …

Na lep zgodnjezimski dan v letu trinajst sva se z Brankom namenila na lov. Zaprav – lov je bil bolj povod in izgovor za popotovanje skozi kra-je gor nad Gozdom, na desno proti Lužam in v levo stran proti Škančer-ju za Križno Goro. Branko je vzel s sabo Asto, živahno srbsko tribarvno goničko.

Že ko sva z glavne ceste zavila mimo Valinovških, mi je Branko z besedami naslikal prvo podobo iz teh krajev …

Valinovški iz GozdaFranc Bajc – Valinovški iz Gozda je

bil grozno močen. Tak, čokat je bil. Imel je dolge močne prste in od to-baka rumene brke. Zjutraj je kašljal, da ga je bilo slišati dol do Makobetov. »Imam levi pljučni katar,« je imel na-vado reči, ko ga je kašelj malo popu-stil.

Žena Amalija je zbolela in je jav-dala: »Joj, joj, prav fraj sem, umrla bom!«

On pa ji je rekel: »Veš, kaj, Malija, ti boš z mojimi kostmi še orehe klatila!«

In res, umrl je osemnajst let pred njo …

No, in ta Franc je še z drugimi spra-vljal led iz Kalarjeve ledenice, Mako-betov gospodar pa ga je s konji vozil naprej, do železniške postaje v Ajdo-vščini. Na dnu brezna so možaki led zažagali, ga konirali (klali z zagozda-mi), potlej so ledene kvadre v širokih koših, na hrbtu, po lojtri nosili iz bre-zna.

Pred Francem Valinovškim se je po

tisti dolgi štukani lojtri vzpenjal en Bedanc3, s svojim kosom ledu na hrb-tu. Mu je zdrsnilo in je skupaj z ledom omahnil v širok Francev koš. Franca je nova peza samo malo zajugala, na-pel je kite in z močnimi prsti trdno sti-snil kline. In je svoj kos leda, Bedanca in še njegovo breme prinesel na vrh in vse vkop z jezo stresel na tla …

Ko so v Trstu zvagali njegov kos ledu, je še zmerom vagal sto osemnajst kilo-gramov! Tedaj: iz brezna je na hrbtu prinesel blizu treh kvintalov …

Ta možak je imel šketljevo kobilo. Ko je bilo treba potegniti čok ali težak voz, je samo s prednjo nogo kopala v tla, potegnila ni.

In je vlekel s to kobilo čok iz jame. Se je ustopila, grebla z nogo v tla, pote-gnit ne in ne! Ga je razjezilo, je vzdi-gnil čok na ramo, z njim sunil kobilo zadaj v stegno in jo rinil pred sabo. A breme je bilo le prehudo – ko ga je na vrhu vrgel na tla, mu je zlomilo ramo …

Kjer so pokopavali konje. Samo-tno znamenje v gozdu.

Avto sva pustila na Fetajni nad Ste-kelco in počasi lezla po gozdni cesti, skozi Brin pod Suhim vrhom do po-ložne kotanje, kjer se reče Pri kojnih. Tratnikovi so tu pokopavali pogi-nule konje. Furali so ves čas, v letu in zimi, v vsakem vremenu. Nič jih ni ustavilo. S sabo, v gozd, so v cu-lah, privezanih na pasu, nosili kruh in kofé in delali, delali ... Pozimi so dostikrat kruh prinesli nazaj domov – zmrznil jim je in ga niso mogli po-jesti.

Da so konji vzdržali, so jih bogato krmili, da jim je kdaj kri zavrela in so živali tudi poginjale. Med furma-ni je bila živa vraža: ‚Konja ne smeš 3 Bedanc – prebivalec vasi Budanje v Vipavski dolini; v prenesenem pomenu za Gorjane prebivalec Vipavske doline sploh

pokopati niže od kraja, kjer je poginil, drugače bo poginil še kateri!‘ Zato so jih pokopavali više gor v gozdu in tistemu kraju še danes pravijo Pri kojnih …

In malo više od konjskega poko-pališča se je ponesrečil Brankov oče Franc. Branko je tam postavil zna-menje, saj mu je v spominu ostala vera stare matere Marije: »Če se na kraju, kjer se kdo smrtno ponesreči, ne postavi znamenja, bo zadelo še koga iz bližnjega sorodstva!«

Brankov stari oče, tudi on je bil Franc, se je prav tako smrtno pone-srečil. V gozdu ...

Devetnajstoosemindvajsetega, po-leti, ga je enainpetdesetletnega ubilo drevo.

S petnajstletnim sinom Francem in hčerjo Ančko je šel gor v Črni rob, kjer imajo Tratnikovi tudi svoj svet, metat dreve dol. Otroka sta žagala drev, on pa je sedel malo niže. Ančka mu je zaklicala: »Tata, bežte proč, bo drev padel glih na vas!«

»Molčta, mulca, že vem jaz, kam bo padel!« ji je odgovoril.

Otroka sta drev spodžagala, v zra-ku ga je zasukalo in – a ni res padel na Frančiška …!

In kako se je zgodilo s Frančiško-vim sinom Francem, z Brankovim očetom, ki je bil kot petnajstletni pob priča očetovi smrti?

Z ženo sta na Kolepnjaku, malo nad konjskim pokopališčem, na manjši traktor naložila dober meter drv. Nad strmim klancem je Franc ustavil, da bi potisnil zavoro pri vozu, navadnem predelanem gu-

marju. Takrat je traktor začel lesti. Franc je skočil nanj, da ga bo ustavil, a je traktor že postavilo počez. Teža naloženega voza ga je prevrnila. Mož je z glavo udaril v skalo, nič večjo od ovčje glave. Bil je še živ, ujet pod se-dežem, za ušesom je imel luknjico …

Branko Tratnik ob znamenju, kjer se je ponesrečil njegov oče … (Foto: F. Černigoj)

Št. 38 • 20. januar 2015 15Potepanja

»Teči hitro domov po Darkota4, naj pripelje vinto, da bomo traktor vzdi-gnili!« je še naročil ženi Mariji. Na usta mu je nastavila pijačo. Naredil je dva požirka in izdihnil … Ona da bo traktor vzdignila, a ga ni mogla. Tekla je domov po pomoč. Od dvi-govanja težkega bremena je imela vse črne roke ...

Mati Marija je kasneje dostikrat pravila, kako sta z možem nek ve-čer, prav tisti dan so spravili zadnje seno pod streho, utrujena sedela na robu postelje, z bosimi nogami na lesenem podu. Umirjeno sta gnetla misli v redke besede in zrla predse. »Gledi, gledi,« je rekel Franc, »drugi prst na moji nogi je daljši od palca. To pomeni, da boš kmalu vdova …«

Trije bukovi drevi. O božiču v snegu pozabljeno dete. Štefe Boži-čev in nesrečni Srečko …

Oprezaje za divjadjo sva z Bran-kom lezla naprej, skozi Kolepnjak do treh bukovih drevov, od katerih stoji le še eden. Dva sta le še trhlena panja.

Trije pastirčki – Drejče Krančerski, Pavle od Tasrednjih in Roman Baj-cev so v njih debla pred šestdesetimi leti vrezali vsak svojega možaka. V lubu tistega trša, ki še stoji, je poleg vrezane � gure še danes berljivo spo-ročilo: BOBI DUČE SRNE. Le kaj ta vrez v lub pomeni? Njega pomen bo ostal skrit v tistem tršatem tršu, do-kler ga ne posečejo. Potlej bo skupaj s panjem sprhnela tudi skrivnost …

In sva šla naprej mimo Rezne doli-ne proti Lužam ...

Na Lužah je stala samotna doma-čija. Mikuž so se pisali in šestintride-setega leta so pogoreli. Pozimi, pred božičem. Dosti snega je bilo in bogato je medlo tisti dan. Ko so reševali ži-val iz štale in iz goreče hiše, kar se je rešit dalo, je mama vsa zmešana, do-jenčka, zavitega v odejo, odložila pred hišo v sneg ...

Zatekli so se na Filčuše, od koder je bila doma gospodinja. In komaj tam so videli, da najmlajši manjka! Tekli so nazaj k požganemu domu – vse je bilo prekrito z novim snegom. Kopali so tam, kamor je mati otroka odloži-la, in so ga dobili, zametenega in pre-mrlega, a še živega. Venče je bil to in še danes živi …

Kasneje se je rodil še Drejc, vseh

otrok je bilo v družini deset. Devet fantov in eno dekle …4 Darko – Francev sin, Brankov brat

Z Luž sva skrenila levo, skozi Sre-dnji vrh, mimo kot z velikansko roko zloženih mizastih skal skozi Graho-vski tal in Knalo proti Suhemu vrhu. Tu je Asta glasno zagnala. Ustavila sva se in pripravila puške. A divjad je tekla drugam, midva pa sva zavila levo.

Šla sva mimo kraja, kjer je pod Ita-lijo nesrečno umrl Štefe Božičev. Ko so ga mrtvega peljali mimo Ženo-vskih, je z obešalnika sama od sebe padla borša, ki je prej tam visela ne-vemkoliko dni ...

Ženovske, Kovšca se pišejo, je jeseni petinštiridesetega leta zadelo húdo. Srečko, letnik šestintrideset, in Edo, njegov mlajši brat, sta pasla, v Dule-ni gmajni, na Štajnškem griču. Njih mama je z Lojzo s Hriba grabila listje. Bratca sta našla bombo, rdečo itali-jansko paradajzarco. Srečko je začel s kamnom tolči po njej in rekel Edu: »Beži proč, beži zavrnit Sivko!« Edo je šel, takrat je počilo. Srečku je odtrgalo roko, ga ranilo po obrazu, mu odtr-galo uho in mu odprlo trebuh. Edo je tekel po mamo: »Mama, beži hitro, Srečkota in Sivko je ubilo!« je jokal.

V listni rjuhi je prinesla otroka do-mov. Z vozom so ga peljali v bolnico v Vipavo. Čez tri dni je umrl. Mama je bila v uri njegove smrti z njim. Molila sta Kesanje …

Tiho sva stopala pod Suhim vrhom ...

Tod je Branko kot otrok pasel. In je dobil granato, topovsko, pol metra dolgo. Za najdbo je povedal Petro-vim pobom – Ivan, Marjo, Viktor in Rajko so bili. In Rajko da jo bo raz-strelil. Na granato je naložil cel kup vej in nad njo zanetil ogenj. Umaknil se je daleč proč in čakal. Pol ure – nič. Slabo uro – še zmerom nič ...

‘Ogenj je ugasnil,’ je pomislil in se odpravil proti granati. Ko je bil le še dobrih sto metrov proč, je strašno počilo. Na kraju eksplozije je naredi-lo pravo razdejanje. Kos granate pa je priletel do Poteglovce, slab kilo-meter proč …

Za Ruštovo hišo so apnenčarji prav tisti dan zabili apnenico, da se ohla-di, in šli popravljat pot. Ko je počilo, so se ustrašili: »Joj, zdaj so nam za-minirali apnenico!«

V strahu so tekli gledat, apnenica se je v miru hladila …

Lojze in Tone ŠkavnčerjevaBližala sva se cesti proti Škavnčer-

ju. Postavil sem se na rob razhodne

poseke, Branko da bo z Asto zajel južno stran hriba. »Če je divjad no-ter, bo pritekla k tebi,« mi je rekel in se spustil po bregu.

‘Od tod ni več daleč do Škavnčerja,’ pomislim, ko se ustopim v čakanje ...

Ta samotna križnogorska kmetija je dobila ime po znameniti škavni-ci vrh hriba nad hišo. Škavnic je po Gori več, manjših in večjih, a take ka-kor je nad Škavnčerjem, je ni ne blizu ne daleč. Vrh kamnitega hriba je več sežnjev široka in poldrugi seženj glo-boka kotanja. Voda v njej ne zmanjka niti v največjih sušah.

Trije bratje Škavnčerji so bili. Eden je po vojski šel v Anglijo in gor umrl, Lojze in Tone sta ostala doma. Lojze je bil zaposlen – nazadnje je bil za vrtnarja na Tekstini v Ajdovščini, Tone je doma pasel in skrbel za žival. Branko ga je včasih srečal v Črnem robu, ko je gor šel kdaj na lov. Pastir je bil ogrnjen v težko vojaško deko, iz Anglije je dve poslal brat, v rokah pa je imel poltretji meter dolgo pali-co z bajonetom na koncu. »Če pride medved!« je bolj sam sebi kot drugim obrazložil Tone.

Žival je imel navajeno, da mu je v vrsti sledila – krav ni gnal pred sabo, kot drugi pastirji, vodil jih je za sabo, kot na nevidni vrvi. Brata sta imela več kot deset govedi, sveta malo. Do hiše ni bilo nobene vozne poti, tako sta vse seno na pod znosila v leskovih rjuhah, na glavah. Seveda se je košnja zavlekla skoraj v jesen in seno je bilo revno, slamnato. Pa še zmanjkalo ga je ob koncu zime, tudi če je Tone jese-ni pasel do snega in spomladi segnal žival iz štale še v snegu. Ni bilo druge – treba ga je bilo na glavi nositi od pr-vih sosedov v Gozdu, od Ženovskih. A do njih je bilo dobre pol ure hoda, raje več, in to v kopnem, kaj šele po-zimi, v snegu! A Lojze si je naložil v rjuho morebiti osemdeset kil sena in si jo sam vzdignil na glavo. Skopal se je pod rjuho in se postavil pokonci. Ni pustil, da bi mu kdo pomagal! Breme je prvo nesel malo več kot do pol poti, ga odložil in šel po drugo rjuho sena. To je nesel, ne da bi se ustavil, do doma in se vrnil po prvo rjuho. Se je štelo, da nazaj gredoč počiva …

Strehe na hiši brata sama nista več mogla popravljati in začela je puščati. Klopi, na katerih sta spala, ogrnjena z angleškimi dekami, sta pomaknila pod rožance, če bi se ponoči streha morebiti ugreznila. Sosedje Gozdenci so jima jo pomagali za silo zakrpati, da sta lahko bolj mirno spala.

Zgodilo se je, da je Tone zbolel. Tre-ba ga je bilo spraviti v bolnišnico. Ni mogel hoditi, ceste do hiše ni bilo. In so ga Gozdenci v karjoli pripeljali do Ženovskih. »Vode! Vode! Vode!« je komaj slišno hropel. Dali so mu piti in pil je hlastno, v dolgih požirkih. Malo so ga umili, obrili in peljali v bolnico …

Oba, Tone in Lojze, živita le še v spominih starejših Križnogorcev in Gozdencev. Škavnčerjeva hiša ima novega gospodarja in je razkošen vi-kend …

V strmem bregu pod mano je za-šumelo suho listje. Nekaj gre v breg proti meni! Lovska kri mi je hitreje zakrožila po žilah. Snel sem puško z rame in čakal, kaj se bo pokazalo čez rob.

Škavnica nad Škavnčerjevo hišo, na vrhu kamnitega gr ebena, bojda najve-čja na Balkanu … (Foto: J. Mikuš)

Bila je – Asta, ki je z nizkim nosom iskala sled divjadi …

Dan je bil bogat in izpolnjen …Najin lov sva z Brankom končala

v Ženovski snožeti, ob cesti proti

Škavnčerju. Divjadi tisti dan nisva videla. A dan je bil bogat in izpol-njen.

Z zadoščenjem sva izpraznila puški …

Franc Černigoj

Škavnčerjeva domačija danes … (Foto: S. Hain)

Pohod Spoznajmo soseda 2015

Ena izmed najmočnejših in pre-malo poznanih osebnosti začetka dvajsetega stoletja, Helen Keller, je o svoji življenjski poti, ki je vodila od nepredstavljive popolne slepote in gluhonemosti do tega, da je postala pisateljica in družbena delavka, za-pisala: »Najboljša pot vodi zmeraj naprej.«

Te preproste besede so le variacija razmišljanja vseh tistih posamezni-kov, ki verjamejo, da nas samo »pot naprej« lahko osrečuje. Tako so go-tovo razmišljali tudi snovalci novo-letnega pohoda Spoznajmo soseda, člani Kulturnega športnega društva Vrnivec s Ceste, ko so pred šestimi leti na prvo nedeljo v novem letu ko-ordinirali prvi pohod od Ceste, pre-ko Plač, Malih Žabelj, Dobravelj in Vipavskega Križa, v naslednjih letih obiske sosedov iz Lokavca, z Ustij, iz Velikih Žabelj, z Brij, iz Kamenj in Stomaža, ter letos še Potoč in Vrto-vina.

V svojem programu so snovalci pohoda zapisali, da si želijo z njim doseči najmanj štiri cilje: da se po praznikih malce razmigamo, si vo-ščimo ob novem letu, spoznamo svojo soseščino ter da se družimo in krepimo prijateljske vezi.

Vsi, ki se pohoda udeležujemo, lahko vsem štirim ciljem pokima-mo. Pohod postaja iz leta v leto bolj priljubljen in prepoznaven, o čemer priča tudi število udeležencev. Veli-ka prednost pohoda je »dostopnost za vse«, saj obsega od 4 do 5 ur laž-je hoje skozi kraje, ki so nam vsem sicer po imenu zelo znani, skozi nji-

hove gase in čez brajde okrog njih pa naša noga redko stopi. Zato je pohodnikom vedno dobrodošla tudi razlaga zgodovinskih, geografskih, arhitekturnih in drugih zanimivosti, ki jih domačini radi predstavijo po-hodnikom: letos so to vlogo prevze-li Peter Vodopivec, predsednik KS Kamnje, krajan Pavel Bratina, Vilko Brus, predsednik KS Vrtovin, in Si-mon Čermelj, predsednik Društva za kulturo, šport, turizem in razvoj Ortaona Vrtovin. Pohod je koordi-niral Egon Stopar, predsednik KŠD Vrnivec Cesta.

Uspešnih projektov ni brez že prej omenjenih požrtvovalnih posa-meznikov, ki znajo gledati naprej. Letos so koordinatorju prireditve, društvu Vrnivec, priskočili na po-moč člani ŠKTD Kamnje – Potoče, ki so pohodnike zjutraj pospremili na pot (skupaj s soncem, ki je pri-jetno ogrevalo od prejšnjih dni pre-mraženo Vipavsko dolino), nas na mnogih točkah okrepčali z napitki in popoldne pričakali z okusno joto. In če se nam bo leto 2015 obrnilo po vzoru letošnjega pohoda Spoznajmo soseda, potem bo gotovo zanimi-vo in zelo prijetno. Bojana Pižent Kompara

foto

: Sar

a Ko

mpa

rafo

to: S

ara

Kom

para

Št. 38 • 20. januar 201516 Jaslice

Jaslice Gabriela Likarja Jelkota Po ogledu jaslic v kapelici sv. Fran-

čiška nas Božo pelje do gospoda Gabriela Likarja, kličejo ga Jelko. Z ženo živita v eni od vrstnih hišic v ajdovskem »Dahavu«. Ko prispemo do majhnega dvorišča, obnemimo – tako-rekoč po celotnem dvorišču se razteza čudovita, precej kamnita po-krajina, z raznimi prizori. V ospred-ju je hlevček z Marijo, Jožefom in Je-zuščkom, nad njim pa namesto obi-čajnega Betlehema Jelko uprizarja Medžugorje, ki ga je že večkrat obi-skal in mu pomeni navdih za jaslice (prav zato je njegova pokrajina tako kamnita). Še posebno lepe so zvečer, ko so prizorčki osvetljeni z lučkami. Jelkotove jaslice imajo veliko obču-dovalcev, nad njimi so navdušeni otroci, ki na ogled prihajajo tudi

iz vrtcev. Zato Jelko pazi, da so vsi kamenčki varno pritrjeni, da si jih otroci lahko brez skrbi ogledujejo.

Jelko, ki bo letos dopolnil 80 let, na dvorišču svojega doma jaslice po-stavlja že dobra tri desetletja. Delo z njimi mu vzame kar pretežni del leta – postavljati jih začne kakšna dva meseca pred božičem, pospravlja jih še vsaj toliko časa po svečnici, vmes pa tuhta in pripravlja material.

O vsakem detajlu jaslic zna Jel-ko povedati zgodbo – kako je do-bil hišico od mladega para, kako je še v tistih časih, ko se »taku pri nas ni smelo kazat«, prinesel pastirčka iz Italije, skritega med krompirjem, kako že 20 let sveti medžugorski križ nad jaslicami …

Jaslice bodo krasile dvorišče Gabri-

ela Likarja še najmanj do svečnice, obiskovalcev je vesel, pa smeje doda, da nobenega ne sili, češ, da je danes davek na mah in bo pršu tudi davek na lepoto.

Jaslic e Prva znana upodobitev jaslic sega

v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asi-ški v Grecciu (Italija), v naravni vo-tlini, postavil prave jasli z osličkom in volom ter tam dal opraviti tudi polnočnico. Jaslice, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Nemčije. Uprizar-janje božične zgodbe je bilo prvotno

zgolj v domeni cerkve, kjer so jih postavljali kot oltarne jaslice. Redov-nice so nato pričele izdelovati jaslice v omaricah. Razcvet so jaslice doži-vele v baroku, iz cerkva in omaric se božična zgodba širi navzven, dober glas o njih širijo jezuiti. Človeška že-lja po upodobitvi prizora, ki je pri-

nesel človeštvu odrešitev, spodbudi domišljijo in jaslice postajajo vedno večje, dobijo kulise, � gurice se zač-nejo premikati …

Tudi Slovenci smo že od nekdaj po-stavljali jaslice. Najbolj »naše« so ko-tne jaslice, ki so imele svoje mesto v »Bogkovem kotu«. Voščene, umetel-

no izrezljane lesene, pa glinene, celo papirnate � gurice so kmalu pričeli dopolnjevati z raznimi umetnijami iz svojega okolja. Tako so pričeli br-botati mlinčki, kovačije, pastirčki so oživeli …

Tako je še dandanes, jaslice so za marsikoga priložnost, da izrazi svojo

ustvarjalnost, umetelnost. Božična zgodba, ki je osrednji prizor vsakih jaslic, pa je obkrožena z mnogimi lo-kalnimi ali celo osebnimi pripoved-mi. V nadaljevanju vam predstavlja-mo troje zanimivih jaslic, ki smo jih poiskali v naši okolici.

Jaslice pri Krapeževih v Gozdu Jaslice v družini Krapež v Gozdu

postavlja nono Anton, ki šteje že 80 let. Pred šestimi, sedmimi leti, je za-čel božični prizor dopolnjevati – naj-prej je izdelal mlinček, nato žago, pa grad, kozolček, vlečnico, smučišče … Prav vsak tak objekt ima neko svojo posebnost, mlinček se vrti, žaga žaga, skozi grad se sprehajajo

� gurice, smučarji se do vrh griča vozijo z vlečnico (tudi Tina Maze) … Jaslice, ki obsegajo okoli dva kva-dratna metra, postavlja cela družina. Ko pa jih pospravljajo, nono Anton že tuhta, kaj bo novega pripravil za prihodnje leto.

Jaslice pri sv. Frančišku v Šturjah

Gotovo so jaslice v kapelici pri sv. Frančišku v Šturjah ene najbolj zna-nih in ogledovanih pri nas. Že 28 let jih postavlja Boris Šapla, namenjene so vsem, ki hodijo mimo kapelice. »Predvsem pa se jih postavlja za otro-ke, da jih spodbujamo k tej ljubezni, ki je tu prikazana,« poudari Boris. Ljudje se pred kapelico radi ustavlja-jo, Boris pove, da prihajajo tudi od drugod, veliko je otrok, ki jih rado-vedno ogledujejo, ugotavljajo kater živali so vse postavljene. Borisove jaslice so namreč polne lokalnih

posebnosti, vključno z živalmi, ki jih najdemo v naših gozdovih. Upo-dabljajo pobočje Čavna, ozadje je narisal Primož Brecelj. Figurice so sicer kupljene, vsi ostali dodatki pa so lokalni in izdelani doma, poudari Boris. Kamenje, mah, drevje, brin, lobodičje … ob potoku se vrti mlin-ček, pastirčki se grejejo ob ognju. Jaslice začne Boris postavljati nekaj dni pred božičem, po tradiciji pa bodo kapelico krasile vse do svečni-ce. Vabljeni na ogled!

Št. 38 • 20. januar 2015 17Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNA

FOTO

Spati ali ne spati, to je zdaj vprašanje … Dnevi se daljšajo in prvi zvončki so že prikukali na plan. Do pomladi pa je še

daleč in zima nam zna nasuti še kaj snega. V toplih domovih in oblečeni v debela oblačila se mraza ne bojimo. Tudi hrano dobimo zlahka, saj si zaloge hitro obnovimo z obiskom trgovine. Kaj pa živali? Na kakšen način pa živali preživijo zanje najtežji letni čas?Različne živali so ubrale različne strategije in ena izmed njih je selitev.

Lastovke in številne druge vrste ptic se pred zimo umaknejo v toplejše kraje, kjer je hrane zanje dovolj. Nekatere ptice se selijo na zelo dolge razdalje, z ene na drugo celino, medtem ko se druge selijo le iz gorskega sveta v nižje predele, kjer so zime bolj mile in lažje dobijo hrano. Tako smo pred leti tudi pri nas lahko opazovali zelo velike jate pinož, ki jih je s severa k nam pregnal sneg. Niso pa ptice edine živali, ki se selijo in tako umaknejo pred zimo. Netopirji se selijo iz poletnih v zimska zatočišča, ki so oddaljena tudi več deset ali sto kilometrov. Med vrstami, ki jih najdemo v Sloveniji, sta rekorderja Nathusijev netopir in navadni mračnik, ki lahko preletita več kot 1000 km. Selijo se tudi ribe. Grba, vrsta sladkovodne ribe, ki jo najdemo v Vipavi, Soči in drugih vodotokih jadranskega porečja, prezimuje v kanjonu v bližini sotočja reke Idrijce in Soče. Ko se temperature spustijo blizu ledišča, se v 30 metrov globokem kanjonu, kjer voda nikoli ne zmrzne, zberejo velike jate grb, ki čakajo na pomlad in s tem višje temperature. Nekatere živali zimo enostavno prespijo. Živali z nestalno telesno

temperaturo, kot so dvoživke, plazilci in žuželke, tekom zime nikakor ne morejo ogreti svojega telesa, zato niso aktivne. Polž si v rahli zemlji izkoplje rov, ki se konča z votlinico. Tu se zapre v svojo hišico, kjer ostane skoraj pol leta. Kače in kuščarice si pred zimo poiščejo zatočišče v raznih luknjah ali špranjah med koreninami dreves, kjer so varne pred zmrzaljo in tako otrple počakajo na pomlad. V podobnih zatočiščih najdemo tudi nekatere dvoživke, medtem ko se druge raje zakopljejo v blato na dnu kalov ali pod kup listja. V zatočiščih pod lubjem, med listjem in v špranjah preživijo zimo žuželke, pajki in druge drobne živali. Le redke žuželke preživijo zimo v odraslem stanju. Tak je recimo metulj citronček, ki ga lahko vidimo leteti naokrog že ob toplih februarskih dneh. Veliko več jih preživi zimo v stadiju ličinke, bube ali jajčeca. Te bomo videli letati naokrog šele v sredini pomladi ali celo poleti. S pravim zimskim spanjem pa se zimi umaknejo nekateri sesalci. Zaradi stalne

telesne temperature sesalci porabimo veliko energije za ogrevanje telesa in nekaterim vrstam je ta »strošek« uspelo učinkovito zmanjšati. Zimsko spanje ali hibernacija je posebno, zelo globoko spanje, med katerim se živali zelo zniža telesna temperatura ter upočasni srčni utrip in dihanje. V takem stanju žival porabi zelo malo energije, živi pa od maščobnih zalog, ki si jih je ustvarila z obilnim prehranjevanjem jeseni. Najbolj značilni zaspanci so polhi, ki lahko prespijo celo pol leta, pa tudi ježi in netopirji. Če naletimo na prezimovališče netopirjev, se moramo čim bolj neopazno umakniti, da jih ne vznemirjamo. Netopir, ki se prebudi iz zimskega spanja, porabi ob prebujanju toliko energije, kot bi jo drugače porabil v dveh mesecih hibernacije. Če netopirje tekom zime večkrat zbudimo, porabijo svojo maščobno zalogo še pred pomladjo. Ker takrat žuželk, s katerimi bi se lahko hranili, še ni na spregled, pomladi ne učakajo. Prav zato so jame, v katerih so znana prezimovališča netopirjev, tekom zime zaprte za oglede obiskovalcev. Medvedi ne spijo pravega zimskega spanja, saj se kljub maščobnim rezervam tekom zime večkrat zbudijo in zapustijo svoje zatočišče. Pravimo, da dremajo. Med spanjem se jim telesna temperatura nikoli ne zniža toliko, kot pravim zimskim zaspancem. Med budnim stanjem, ko se sprehajajo po gozdu, se lahko tudi prehranjujejo in vsem je znano, da samice med prezimovanjem celo skotijo mladiče. Kaj pa živali, ki niso odšle drugam in zime ne prespijo? Pozimi so aktivne

le redke žuželke. Najbolj znane so čebele, ki zimo preživijo budne in s svojo aktivnostjo grejejo panj, a zato potrebujejo zalogo hrane. Zelo zanimive so tudi snežne bolhe in snežni skakači. Običajno so temno obarvani in dobro prenašajo nizke temperature. Včasih so lahko na snegu v takem številu, da tvorijo na daleč vidne temne lise. Sesalce ščiti pred nizkimi temperaturami debelejša plat podkožne maščobe, pa tudi gostejša in daljša dlaka. Hermelinu se kožuh celo pobeli in tako je v zasneženi pokrajini težje opazen. Pred neugodnimi vremenskimi razmerami si številne živali naredijo zatočišče pod kamni, štori ali v listju. Nekatere miši si celo naredijo tunele v snegu. Tako so bolj varne pred plenilci, a ne vsemi. Sove imajo izvrsten sluh in če sneg ni preglobok, lahko z močnimi kremplji uspešno ulovijo miško, ki je tekla skozi snežni tunel. Največji izziv zime pa je hrana. Ptice pozimi spremenijo prehranjevalne navade in imajo namesto žuželk na jedilniku sadeže ter semena. Miši, veverice in nekatere druge živali pa si jeseni naredijo zalogo in tako lažje dočakajo pomlad. Sprehod po zasneženi pokrajini je vedno zelo zanimiv, a ne pozabite, da je

zima za živali zelo naporno življenjsko obdobje, zato bodite obzirni do njih in jih ne vznemirjajte po nepotrebnem.

Boule de Neige – dišeča snežna kepa

Letošnja zima je med prazniki kar dobro pobelila hribe in doline, da so s cvetenjem prenehale še najbolj vztrajne vrtnice. Ena izmed tistih, ki so cvetele še tik pred zimo, je tudi burbonka 'Boule de Neige' ali »sne-žna kepa« po naše. Ta prava vrtnica za januarsko izdajo našega časopisa, kajne?

'Boule de Neige' ni prav tipična burbonka. Nekateri strokovnjaki tr-dijo, da niti ni burbonka, a v to se tu ne bomo poglabljali. Njena značil-nost so povsem beli, srednje veliki, močno polnjeni kroglasti cvetovi, ki se razvijejo iz okroglih temno ro-žnatih popkov. Nekateri pravijo, da ta vrtnica zelo močno diši, drugim se vonj ne zdi tako izrazit. Vsi pa se strinjajo, da diši lepo.

Stebla nimajo prav veliko trnov. Listi so temno zeleni in dajejo lep kontrast belim cvetovom. Njena rast je pokončna, a cvetni peclji se pod težo cvetov običajno malo povesi-

jo. Vzgajate jo lahko kot večji rožni grm, ki zraste v višino in širino nekaj čez meter. V toplih krajih jo lahko vzgojite tudi v popenjavko, ki gre čez dva metra v višino. Zimo dobro pre-naša, tako da jo gojijo tudi na šved-skih vrtovih.

To je vrtnica, ki ni rada utesnjena med drugimi rastlinami. V vsej svoji lepoti se bo pokazala le, če bo imela dovolj prostora, če ne bo trpela suše in če boste poskrbeli, da bo imela dobro pognojena tla. V zameno vas bo razveseljevala s svojimi cveto-vi skozi celo sezono prav do zime. Najdite ji sončno mesto na vrtu in čeprav je na bolezni še kar odporna, bo, tako kot vse burbonke, v dežev-nem in hladnem poletju hvaležna za zaščito proti pepelasti plesni.

Čez dve leti bo ta vrtnica prazno-vala že 150. rojstni dan! Njen »oče« je francoski žlahtnitelj Francois La-charme, doma iz vasi blizu Lyona. Njegova družina je pričakovala, da

bo nasledil družinsko kmetijo, a ga kmetovanje ni veselilo. Že kot maj-hen otrok je strastno ljubil rože, še posebno vrtnice, in želel je študirati hortikulturo. Kljub nasprotovanju družine je pri osemnajstih letih odšel s kmetije in postal vajenec pri Pon-chetu, vrtnarju in žlahtnitelju vrtnic v Lyonu. Tam se je srečal še z dru-gimi, svetovno znanimi žlahtnitelji vrtnic in imel je priložnost obiskati največje rožne vrtove v Franciji in tujini. Pri triindvajsetih letih je pre-vzel v oskrbo vrtnarijo znanega žlah-tnitelja Plantierja v Lyonu. Plantier, ki mu je bil dober prijatelj in mentor, ga je vzpodbudil, da je začel s svoji-mi prvimi poskusi vzgoje novih sort vrtnic. Lacharme je bil zelo vztrajen in v svojem življenju je vzgojil preko 100 novih sort, predvsem burbonk, noazet in skrižanih ponavljavk. Ve-liko njegovih vrtnic je bilo tako do-brih, da so se vpisale v zgodovino in so še danes na trgu. Eno je poimeno-val tudi po svoji ženi, a bil je skro-men in po sebi ni poimenoval no-bene. Ime 'Francois Lacharme' nosi rdeče cvetoča skrižana ponavljavka, ki jo je vzgojil njegov prijatelj in prav tako zelo znan francoski žlahtnitelj vrtnic Victor Verdier.

Vsaka vrtnica nosi s svojim ime-nom skozi zgodovino svojo zgodbo in nekatere so res zanimive. 'Boule de Neige' in preko 300 drugih sort zgodovinskih in modernih sort vr-tnic lahko kupite v spletni trgovini www.vrtnicekodele.si ali pri druži-ni Kodele v Budanjah (tel. 040 560 955).

VELIKA ozaveščevalno – zbiralna nagradna akcija»E – ODPADKE LOČUJ IN OKOLJE VARUJ!«

Akcija bo potekala od ponedeljka 26. januarja do četrtka 19. februar-ja 2015 na vseh osnovnih šolah, ki so pristopile k akciji. Zbirali bomo odpadne električne in elektronske aparate (igrače, mobiteli, el. orodje, mali gospodinjski aparati, feni, briv-niki, MP3,…).

K električni elektronski opremi spadajo vse aparature, ki jih lahko priklopimo na električno omrežje in vsa oprema, ki se napaja na ba-terije.

Pri zbiranju lahko šolam pomagate tudi občani in sicer tako, da odpadno OEEO prinesete v naš zbirni center pod Dolgo Poljano, kjer oddate OEEO za določeno šolo.

Z oddajo OEEO boste pomagali svoji šoli do nagradnega koncerta!

Med obiskovalci zbirnega centra bomo vsak torek in četrtek na Radiu Robin izžrebali nagrajence.

Z akcijo želimo konkretno sezna-niti in osvestiti otroke ter posledično njihove družine ter Vas občane, s posledicami nepravilnega ravnanja z OEEO ter vzpostaviti zbiranje tovr-stnih odpadkov v ustrezne odpadkov-ne tokove.

Upamo, da bomo vsi skupaj z na-vedeno akcijo pripomogli k boljši osveščenosti na področju ravnanja z OEEO ter bomo v našo zavest podali informacijo, da je odpadke potreb-no ločevati ter jih odložiti na pravo mesto.

Zato je sporočilo naše akcije:»ODLOČI SE IN LOČI«Zadnji dan zbiranja odpadne

OEEO je četrtek 19. februar, zaklju-ček akcije pa je v petek 20. februar 2015, ko bomo objavili rezultate na Radiu Robin.

Št. 38 • 20. januar 201518 Šolska

Pisati o vzgoji je približno tako nelagodno kot branje knjig o vzgoji. Toliko kot je različnih avtorjev, toliko je različnih teorij, mnenj in napotkov. In vsa ta različna ali celo nasprotujoča si mnenja starše pogosto zmedejo in navdajo z negotovostjo, ko morajo pri vzgoji svojih otrok sprejemati odločitve.Številne od teh knjig so sicer zelo dobre in številne teorije zelo koristne,

vendar je nevarno, da se kot starši ujamemo v začaran krog branja različnih nasvetov in eksperimentiranja z vzgojo v praksi. Če si predstavljamo starša, ki prebira različne knjige in nenehno spreminja in prilagaja svoj vzgojni stil po vsaki prebrani knjigi, si lahko predstavljamo, kako zmeden je šele otrok, ki je »prejemnik« te vzgoje. Za otroka, ki potrebuje stabilno in varno okolje, bo torej bolj ugodno, če je teh sprememb manj, če se starša držita svojega vzgojnega stila, sta v njem samozavestna in dosledna ter tudi spontana, pristna (tukaj moram izvzeti družine, kjer je prisoten neustrezen vzgojni stil, agresivnost, zlorabe ali zanemarjanje; take družine seveda potrebujejo strokovno pomoč). In če si starša želita neke spremembe v načinu vzgajanja oziroma čutita potrebo po njej, naj to uvajata postopoma, z medsebojno skladnostjo in strpnostjo.Mnogim teorijam, pristopom in knjigam so sorodna nekatera splošna načela

za vzgojo otrok, sama pa poskušam tako pri sebi doma, kot pri strokovnem delu s starši, spodbujati in razvijati naslednje:LJUBEZEN in spodbujanje pozitivnega odnosa z otrokom se mi zdita

najbolj pomembna. To pomeni, da si vzamemo čas za otroka, se z njim igramo, beremo, rišemo, gremo na sprehod, se smejemo in zabavamo skupaj. S starejšimi otroki odigramo kakšno družabno igro, karte, puzle ali družinski nogometni turnir. Humor in sproščeno druženje je hrana za odnos, dober in ljubeč odnos med družinskimi člani pa bo lažje prenesel take in drugačne spodrsljaje ter preizkušnje.SPOŠTOVANJE otroka, njegove individualnosti, unikatnosti, njegovih

idej, zamisli, potreb, ambicij in nenazadnje strahov, umikov, padcev. Pogosta »napaka« staršev je, da spregledamo otrokove ambicije in tisto, kar otroku največ pomeni. Nemalokrat starši poročajo: »ker je imel slabe ocene, smo ga izpisali s košarke« ... Namesto, da bi gradili tam, kjer je otrok uspešen in s tem raste njegova pozitivna samopodoba, mu odvzamemo področje njegove sprostitve, potrditve in uspeha. Mogoče naš otrok nima potenciala, da postane doktor znanosti, mogoče je bodoči košarkaš, glasbenik ali vrtnar ipd. Seveda to ne pomeni, da ugodimo vsaki otrokovi želji in nenehnim spremembam interesov, presoditi moramo, kaj otroka resnično veseli. Če ga bomo spodbujali in usmerjali na njegovih močnih področjih, pa povečujemo možnosti, da bo samozavesten, zadovoljen s sabo, zadovoljen s svojim življenjem. Si ne želimo tega vsi starši?MEJE so za otrokov razvoj koristne, saj gradijo otrokovo samokontrolo

in njegove notranje meje, hkrati pa dajejo otroku občutek varnosti. Predstavljajte si, kakšno sporočilo damo otroku, če mu pri 14 letih rečemo, da nam je vseeno, kdaj pride zvečer domov.Starši vedno iščemo ravnovesje med preveč ali premalo strogimi in togimi

mejami. Smiselno je, da doma postavimo le nekaj pravil, a se tistih trdno in dosledno držimo (npr. ko so otroci še mlajši – pred večerjo pospraviš igrače; omejitev risank na pol ure dnevno; ne smeš udariti drugih; pred večerjo sodeluješ pri pripravi mize). Ko bodo otroci odraščali, se bodo meje seveda spreminjale, prilagajale in rahljale.ZAVEDANJE VLOGE MODELA je po mojih strokovnih izkušnjah pogosto

spregledano oz. pozabljeno s strani staršev. Vendar če si to priznamo ali ne, otroci se zelo veliko naučijo z opazovanjem in posnemanjem. In prvi ter glavni model vedenja in komuniciranja smo starši sami. Od otroka ne moremo pričakovati, da bo, ko pride domov iz šole, najprej pospravil torbo v sobo, si umil roke in naredil nalogo, če pa mi sami, ko pridemo iz službe, odvržemo svojo torbo na kavč, se usedemo pred televizijo in eno uro počivamo. Zgled, ki ga dajemo otroku, bo pomenil več kot besede, ki jih govorimo. Če bomo starši sami probleme reševali s kričanjem, udarci in kletvicami, se ne smemo čuditi, če bo podobno počel tudi naš otrok. In če bomo po drugi strani starši stremeli k aktivnemu, zdravemu in zadovoljnemu življenju, bo podobne ambicije razvijal tudi naš otrok.Čarobne formule seveda ni in noben strokovnjak nima čarobne paličice,

vsaka družina mora najti svoj sistem in svoja pravila. S formulo »ljubezen + meje« pa zagotovo ne moremo zgrešiti. In ta formula pomeni veliko ljubezni, spoštovanja in spodbujanja na eni ter varne, dosledne in razumne meje na drugi strani.Družina je poseben prostor, kjer se nenehno srečujejo različne osebe in v

svojih potrebah, navadah, osebnostih in odnosih iščejo nenehno ravnotežje. Padci in konfl ikti so del tega, sami pa lahko poskrbimo, da kljub preizkušnjam vnašamo v družinsko življenje tudi ljubezen, smeh in prijetno druženje.In naj bo v letu 2015 veliko smeha tudi v vaši družini!

Tina Avbar

Vzgajati, a kako?

O Tini AvbarTina Avbar je psihologinja, ki se v svoji zasebni praksi v Ajdovšči-

ni ukvarja s svetovanjem in terapijo otrok in mladostnikov z različnimi

težavami (anksioznost, strahovi, fobije, učne težave, težave v odnosih

idr.). Najdete jo lahko na tel. št. 068/626-796 ali elektronskem naslovu

tinaavbar.psih@gmail.com.

Otroci izdelovali novoletne voščilniceDenarna sredstva, ki smo jih zbrali

na dobrodelni igri na šagri Sv. Mi-haela v Kamnjah smo člani ŠKTD--ja namenili razvoju otroške igre ter ustvarjalnim delavnicam. Najprej smo izpeljali delavnico, kjer so otro-ci svojo ustvarjalno žilico pokazali z izrezovanjem buč. Pred novoletnimi prazniki pa smo ponovno otroke razveselili z delavnico, kjer pa so to-

krat izdelovali unikatne novoletne voščilnice. Otroško veselje ob izde-lovanju voščilnic je bilo neizmerno, žal pa je bila tokrat udeležba otrok nekoliko slabša. Izdelane voščilnice so otroci namenili najstarejšim va-ščanom Kamenj in Potoč, ki jih člani ŠKTD vsakoletno obiščemo, obda-rimo ter z njimi poklepetamo. Želi-mo si, da bi na naslednjo delavnico,

otroci prišli še v večjem številu. G.V.

foto

: Den

is Š

ušm

elj

Festival LABIRINT se je predstavil

V četrtek, 15. 1. 2015, je v MC Hiši mladih potekala predstavitev festiva-la mladih raziskovalcev, inovatorjev in tehnikov LABIRINT, ki bo pote-kal 7. marca 2015 v Ajdovščini. Ko-ordinatorici festivala Mojca Milone in Irena Kodele Krašna sta številnim učiteljem, staršem in učencem, ki so se predstavitve udeležili, povedali, kaj vse se bo na festivalu dogajalo in kako lahko na njem sodelujejo. Prisotne je nagovorila tudi Hermina Ogrič, poslovna direktorica Centra odličnosti za biosenzoriko, instru-mentacijo in procesno kontrolo iz Ajdovščine (CO BIK), ki je soorga-nizator festivala.

Učenci, ki radi raziskujejo, lahko na festivalu sodelujejo z raziskovalno nalogo. Tisti od 1. do 5. razreda se bodo lotevali enostavnejših raziskav, rezultate svojih raziskovanj pa bodo predstavili na plakatu. Ideja za raz-iskovalno nalogo je lahko katerikoli stavek v učbeniku, pregovor, splošno prepričanje, obred, pojav… Če se ob tem vprašate: »Je to res? Kako lahko to preverim?«, je ideja za raziskoval-no nalogo že tu! Najbolje bo, če si naslov naloge zastavite kot vpraša-nje. Tako tema ne bo preobširna in raziskovalna naloga bo hitro konča-na. Nekaj idej za raziskovalno na-logo iz snovi, ki jo učenci obravna-vajo pri naravoslovju: Katere snovi dobro prevajajo elektriko? Kateri ne-varni odpadki nastajajo na naši šoli?

Ali se res svetloba širi naravnost? Ali res srce ob naporu bije hitreje? Kate-ra športna aktivnost najbolj pospeši srčni utrip? Katere okuse zaznamo z jezikom? Ali lahko prepoznamo okus jedi, če imamo zamašen nos in zavezane oči? Kateri lišaji rastejo na drevesih pred šolo? Katere ptice obi-skujejo krmilnico na šolskem dvo-rišču? Tema raziskovanja je lahko karkoli, kar učenca zanima. Lahko izhaja iz zgodovine kraja, družinskih ali krajevnih običajev, odnosov med sošolci, uporabe različnih medijev...

Starejši učenci si lahko za temo raziskovalne naloge izberejo enaka vprašanja, le da se bodo bolj po-globili v raziskovanje in bodo svoje delo predstavili v pisni obliki. Kako naj izgleda pisni izdelek in primere raziskovalnih nalog, ki so se udele-žile državnega srečanja mladih raz-iskovalcev v preteklih letih, si lahko ogledate na spletni strani festivala www.festival-labirint.si.

Učenci, ki imajo idejo, kako bi lah-ko kaj izboljšali oz. kako bi lahko rešili nek problem, so vabljeni, da svoje izdelke oz. rešitve predstavijo na festivalu v sklopu inovativnih idej. Svojo idejo na kratko opiše-jo, na festival pa bodo prinesli tudi svoj izdelek, kjer ga bodo predstavi-li. V preteklih letih so osnovnošolci razvili že veliko res zanimivih idej: od nosilca za bratovo kolo, strašila za divjad, čistilca čevljev in sušilne

omare za obutev do najrazličnejših izboljšav prometnih znakov, ki bi bili kos tudi naši burji. Tako kot so ideje za raziskovalne naloge povsod okrog nas, tudi idej za inovacije ni-koli ne zmanjka. Kaj vas moti? Kaj bi radi, da bi delovalo bolj enostavno? Se mogoče mama pritožuje, da ima težave pri ločevanju odpadkov ali pri katerem drugem opravilu? Si dedek težko obuje čevlje? Poiščite rešitev za težavo in predstavite jo na festivalu!

Raziskovalno nalogo ali inovativno idejo lahko izdelajo učenci samo-stojno ali v skupini s sošolci, prija-telji, brati in sestrami ... Učenci od 6. do 9. razreda se bodo s svojimi raziskovalnimi nalogami ali inova-tivnimi idejami lahko potegovali za uvrstitev na državno srečanje mla-dih raziskovalcev, a v tem primeru šteje lahko skupina avtorjev naloge največ tri učence! Če imate idejo, pa ne veste, kako bi se je lotili in išče-te mentorja, vam lahko pomagajo sodelavci festivala. Na spletni strani festivala so kontaktni podatki šte-vilnih strokovnjakov, ki vam lahko pomagajo z nasveti, pa tudi pri sami izdelavi naloge oz. izdelka. Kar po-gumno jih povprašajte in z veseljem vam bodo pomagali!

To pa še ni vse! Na festivalu bodo svojo priložnost dobili tudi tisti, ki radi sestavljajo robote ali snemajo kratke � lme in tisti, ki so spretni z orodjem in radi kaj izdelujejo. Pobr-skajte po spletni strani festivala in za-gotovo bo vsak učenec našel kaj zase. Tam boste našli tudi prijavnico. Po-hitite s prijavami, saj bo na festiva-lu, katerega se bodo udeležili učenci iz vse severno-Primorske regije, zelo zanimivo, živahno in tudi zabavno! ikk

Področno prvenstvo v smučarskih skokihV četrtek, 15. 1. 2015, je pri Osnov-

ni šoli Otlica potekalo področno prvenstvo v smučarskih skokih za učence 1. do 4. razreda. Nastopi-lo je kar 68 učenk in učencev s 13 osnovnih šol. V zelo dobri organi-zaciji skakalnega kluba z Gore POK je tekmovanje potekalo tekoče, brez zapletov in v zadovoljstvo vseh so-delujočih in navijačev, ki so si tekmo ogledali v velikem številu.

Na tekmovanju pa so zelo uspe-šno nastopili tudi učenka in učenci Osnovne šole Otlica.

V kategoriji fantov 1. razreda je 1. mesto zasedel Dominik Vidmar, v kategoriji deklet 1. in 2. razreda je 3. mesto zasedla Zala Likar, v katego-riji fantov 3. razreda je 6. mesto zase-del Nejc Vidmar, v kategoriji fantov 2. razreda je 7. mesto zasedel Tilen

Likar, v kategoriji fantov 4. razreda pa sta 14. mesto zasedla Žan Vidmar in Domen Ambrožič.

Udeležili se bodo tudi državnega prvenstva, ki bo v torek, 27. 1. 2015

v Žireh.Vsi si zaslužijo čestitke, želimo

pa jim tudi veliko uspeha na nasle-dnjem tekmovanju.

Št. 38 • 20. januar 2015 19Rekreacija

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Pokriti bazen in savneUrnik pokritega bazena: pon-petek: 16:00-21:00, sreda: organizirane skupine, torek, četr-tek: 6:10-7:10, sobota: 13:00-14:00-21:00, nedelja: od 13.00 – 17.00 – NOVO!! Rekreativno plavanje: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne pla-valce odprt ob torkih in četrtkih med 6.10 in 7.10 ter ob sobotah med 13.00 in 14.00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra. Rezervacija bazena za organizirane skupine. Ob sredah ponujamo možnost rezervacije termina med 20:00 in 21:00 uro.Savne: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00 - 22:00; sob: 14:00 - 22:00; NOVO: nedelja od 13.00 do 17.00. Vodene vadbeZUMBA-začetni: ponedeljek od 10:00 do 11:00 (trim kabinet); sreda od 18:00 do 19:00 (mala dvorana). ZUMBA-nadaljevalni: torek od 20:00 do 21:00 (mala dvorana)Terapevtska vadba: torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana)Cenik: Enkratni obisk 5 €. Mesečne vstopnice: 1X tedensko 18€; 2X tedensko 31€; 3X tedensko (Aerobika Body shaping, Aerobika TNZ) 40€. Skupinska vadba na kolesih (trim kabinet)Urnik: ponedeljek, sreda od 19:15 do 20:00, 20:00 do 20:45; petek od 19:00 do 19:45. Cenik:Enkratni obisk 6 €. Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€, 2X tedensko 32€. Rezervacija igrišč za badminton-mala dvorana: Sreda od 20:00 do 21:00 in od 21:00 do 22:00 (Razpoložljivost: 3 igrišča na uro) Namizni tenis: Od pon do pet od 16:00 do 22:00; sob od 13:00 do 22:00Druga obvestila PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4. do 14. let - ob sobotah od 14:00 ure dalje. ZLATA KARTICA: Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Odrasli: 350€; otroci 160€. DARILNI BONI: Svojim prijateljem in družinskim članom lahko ob posebnih priložno-stih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Obisk Športnega centra Ajdovščina je lahko odlična izbira ter primerno da-rilo za izkazovanje pozornosti.

Smučanje naj bo otrokova zabava

Smučanje je lahko eden izmed naj-lepših načinov doživljanja zimske idile. Otrokom predstavlja predvsem zabavo na snegu, igro, smeh in uži-tek. Za resnično uživanje v smuča-nju pa otroci potrebujejo ustrezno znanje in opremo, priporočljiva pa je tudi pomoč dobrega učitelja smu-čanja, ki jim bo pomagal osvojiti smučarsko znanje. Pomembno je, da otrok sam izrazi željo in navduše-nje nad smučanjem ter da mu starši smučanje predstavijo tako, da bo to otroku v veselje in bo želel z njim na-daljevati in pridobivati nova znanja.

Določene starostne meje, ki je pri-merna za prve korake na snegu ni. V začetni fazi igrajo pomembno vlogo predvsem starši. Pri prvih korakih na snegu naj bodo smuči le neka-kšno podaljšano stopalo, pomembno pa je, da se otrok na smuči prilagaja na ravnini, prve spuste pa naj izvede na blagem terenu z ravnim iztekom. Starši imajo pri tem predvsem vlogo bodrenja, pomoči pri pobiranju in vleki bodočega »smučarja«. Otro-ka lahko na smuči postavite že prej, vendar je na prave smučarske obre-

menitve pripravljen okoli četrtega leta starosti.

Zelo priporočljivo je, da otroka vpišemo tako v začetni kot tudi na-daljevalni tečaj smučanja. Razlogov za to je veliko, saj je otroku delo v skupini bolj zabavno in je za samo delo tudi bolj motiviran. Ker se otro-ci v tej starosti zelo radi primerjajo z vrstniki, je delo v skupini tudi iz tega vidika pozitivnejše. Pa tudi določene napake in težave pri prvih smučar-skih zavojih se s pomočjo različnih didaktičnih pripomočkov v začetkih spoznavanja s to športno disciplino lažje popravijo kot pozneje v starej-ših letih.

Da pa bodo prvi koraki na snegu lažji, je dobrodošlo, da se otrok s celotno opremo spozna že doma in ob pomoči staršev poizkuša opremo pravilno namestiti. Starši opremo iz-birajo po naslednjih navodilih:

SMUČI - izbrati jih je potrebno glede na velikost otroka. Otroku morajo smuči segati nekje do brade (pri začetnikih lahko tudi nekoliko manj, saj s tem otroku omogočimo lažje spoznavanje s smučanjem).

Smuči morajo biti tudi ustrezno pri-pravljene, imeti dovolj ostre robnike in namazano drsno ploskev.

SMUČARSKI ČEVLJI - čevlji naj bodo 0,5 do 1 številke večji od veli-kosti otrokove noge.

SMUČARSKE PALICE - za zače-tnike smučarskih palic ne priporo-čamo. Pri tistih, ki pa so prve smu-čarske zavoje že osvojili, naj segajo do višine 90 stopinj pokrčene roke v komolcu.

VARNOSTNA ČELADA - smu-čarska čelada se mora trdno prile-gati glavi in je obvezen del opreme (velikost čelade izberemo tako, da v višini čela izmerimo otrokov obseg glave).

SMUČARSKA OČALA - pri uče-nju smučanja so očala zelo priporo-čljiva.

SMUČARSKA OBLEKA - zelo pomembno je, da so oblačila nepre-močljiva, dovolj topla in zračna, pre-dlagamo pa, da so dvodelna (bunda in hlače posebej). Otrok se v oblači-lih ne sme počutiti utesnjeno.

SMUČARSKE ROKAVICE - naj bodo dovolj tople, predvsem pa naj bodo vodoodporne in ne prevelike, da otrokom ne lezejo iz rok.

Ker je za posameznika lahko nakup nove smučarske opreme kar velik za-logaj priporočamo, da za smučarske začetnike opremo kupite na smučar-skih sejmih ali pa si jo izposodite pri posameznikih, ki to opremo izposo-jajo. V ta namen omogočamo tudi v ŠD Rekreativček izposojo smučarske opreme (Več na http://rekreativcek.gmajna.eu/ ali mobilni številki 041 472 128).

Mi že komaj čakamo na prve smu-čarske zavoje. Kaj pa vaši otroci? ŠD Rekreativček

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

MIX AEROBIKA MOŽNOST KOMBINIRANJA S FITNESOM

PRVI OBISK JE BREZPLAČEN Trajanje: 1x do 2x tedensko Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 1900-2000 - Črniče (dvorana v OŠ); TOR 1830-1930 - Šempas (mala dvorana v OŠ); TOR 2000-2100 - Šmarje (Gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 1830-1930

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

VADBA V ZRELIH LETIH PRVI OBISK JE BREZPLAČEN

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1700-1800

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec *člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: po dogovoru

Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta *člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

SMUČANJE ZA OTROKE 6-12 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 23. 2. - 27. 2. 2015 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče SKI BOR Črni Vrh

VIKEND TEČAJI SMUČANJA 4-6 let Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin: 1. 24. 1. - 25. 1. 2015 2. 31. 1. - 1. 2. 2015 3. 7. 2. – 8. 2. 2015 4. 14. 2. – 15. 2. 2015 Trajanje: 900-1200 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče SKI BOR Črni Vrh

IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME Nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu (izposoja za en ali več dni, vikend, šole v naravi, tečaje smučanja,…)

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE: rekreativcek@gmail.com ali 041 472 128

Rekreacija z Rekreativčkom Športno društvo Rekreativček, ki

je vstopilo že v osmo leto delova-nja, vsestransko skrbi za rekreacijo,

zdravje in zabavo udeležencev nje-govih tečajev in vadb. Rekreativčk-ove vadbe so namenjene vsem gene-

racijam ter potekajo skozi vse leto. Oglejte si nekaj foto-utrinkov.

Št. 38 • 20. januar 201520 Šport

Naj športnik občine Ajdovščina za leto 2014

Vabimo vas, da v čim večjem šte-vilu glasujete, oziroma predlagate kandidate za priznanja Športne zveze Ajdovščina, za športne do-sežke v letu 2014. Kandidate za priznanja Športne zveze lahko pre-dlagajo društva in posamezniki.

Dobitnike priznanj pa, na podlagi prejetih predlogov in skladno s pra-vilnikom Športne zveze Ajdovščina, določi predsedstvo Športne zveze Ajdovščina.

Dodatne informacije ter kriteriji za izbor so objavljeni v pravilniku o podelitvi priznanj Športne zveze Aj-dovščina, na spletni strani http://sza.nvoplanota.si

Rok oddaje predlogov: Ponede-ljek 16. februar 2015 na e-naslov: najsportnik@zs-ajdovscina.si, ali na naslov Športna zveza Ajdovščina, PP 58, 5270 Ajdovščina.

Informacije: Primož Sulič 05-364-47-21, Primoz.sulic@zs-ajdovscina.si

Glasovnico s podatki: Ime in pri-imek, gsm predlagatelja, ime in priimek športnika oziroma ekipe, kratek opis doseženega rezultata v letu 2014, skupaj s predlogom za pri-znanje (bronasto, srebrno, zlato, pri-znanje za življenjsko delo v športu) pošljite na najsportnik@zs-ajdovsci-na.si  najkasneje do ponedeljka 16. februarja 2015. Slavnostna podelitev priznanj bo v prvi polovici meseca marca.

Polnoletni tradicionalni namiznoteniški turnir

Organizatorji 18. tradicionalnega namiznoteniškega turnirja – ŠKTD Kamnje-Potoče in NTK Burja Aj-dovščina – smo marsikateremu od udeležencev polepšali veseli decem-ber, hkrati pa smo z letošnjim tur-nirjem zakorakali v polnoletnost.

V večnamenski dvorani ŠC Veno Pilon v Ajdovščini se nas je tokrat zbralo rekordno število tekmoval-cev, lahko bi rekli cela Primorska namiznoteniška liga, manjkale so le tekmovalke iz Zgonika pri Trstu, ki so se opravičile. Tekme so bile izena-čene in šele pozno v noč smo izmed vseh štiridesetih prijavljenih dobili zmagovalca. Prvič smo uporabili tudi tako imenovane plastične žogi-ce, s katerimi se bo odslej igralo na vseh tekmovanjih po svetu. 

Prehodni pokal je šel tokrat z De-janom Gredarjem v Novo Gorico, drugi je bil Tjaš Tence, tretje mesto

pa je osvojil Miha Režun. Na »ne-hvaležno« četrto mesto se je uvrstil Slavko Pavlin. Med � naliste so se uvrstili tudi domači tekmovalci: De-nis Črnilogar, Dejan Premrl, Denis Premrl, Matjaž Krašna, Martin Ču-čič …

Organizatorja turnirja – ŠKTD Kamnje-Potoče in NTK Burja Aj-dovščina – sta poskrbela za odlično vzdušje in praktične nagrade. Za-četni udarec je pripadel naši novi voditeljici športne sekcije ŠKTD Ka-mnje-Potoče Ani Žigon.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri iz-vedbi prireditve, še posebej pa Šol-skemu centru Veno Pilon, ŠKTD Kamnje-Potoče, NTK Burja Ajdo-vščina, TIC Ajdovščina, podjetju Ma-ko d.o., podjetju GT Podgornik, podjetju Geodela in snemalcu Ber-nardu Rijavcu.

Srečno novo leto!

Člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina ponovno na stopničkah

Slovenci smo poznani, da vneto skrbimo za kulturno dediščino, ki so nam jo zapustil naši predniki. Žal smo marsikaj uničili ali podedovali v zelo slabem stanju. Veliko Slovencev

ima veselje, potrpljenje in tudi pri-pravljenost, da se marsičemu odreče in kot ljubitelji starodobnih vozil ob-navljajo stare avtomobile, motorna kolesa, traktorje, kolesa in še veliko

drugih stvari. Da je temu tako, dokazuje veliko število članov, ki so povezani v 42. društev. Društva so včlanjena v Zvezo ljubiteljev staro-dobnih vozil Slovenije in v medna-rodno organizacijo FIVA. Zveza lju-biteljev starodobnih vozil s sedežem v Ško� jici vsako leto izpelje tekmo-vanje med društvi. Člani društev z dobrimi rezultati se uvrščajo na prva tri mesta v različnih kategorijah in tako pridobljene točke prispevajo za skupno uvrstitev svojega društva.

Člani društva Vipavska dolina so v lanski tekmovalni sezoni zasedli 3. mesto v skupni uvrstitvi, kar je lep dosežek. Lanskih tekmovanj, ki so štela za prvenstvo Zveze, so se redno udeleževali le štirje naši člani. Naj-

bolj zaslužni za uvrstitev društva na 3. mesto so Drago Kukovič, Dušan Bizjak, Bogdan Troha in Igor Tro-št. Tekmovanj v tekmovalni sezoni 2013 se je redno udeležilo kar enajst članov, tako je društvo temu primer-no zasedlo prvo mesto, kar je bil re-snično zgodovinski dosežek.

V društvu ljubiteljev starodobnih vozil imamo tudi mlade člane, kar je

zelo spodbudno in daje garancijo, da bo skrb za tehnično dediščino ohra-njena tudi v prihodnje. Član našega društva Rajko Černigoj ima v svoji bogati zbirki kar nekaj čudovito ob-novljenih motornih koles znamke TOMOS, ki imajo še posebno vre-dnost – vsi so bili izdelani v Sloveniji. Žal je tudi ta tovarna, klub ugledu in izredni kvaliteti, žalostno propadla. Skrb za ohranitev koprskih motor-jev ima zgodovinsko vrednost, tako bodo tudi naši vnuki in pravnuki vi-deli kaj smo nekoč Slovenci zmogli.

V letošnji tekmovalni sezoni 2015 se bomo potrudili, da bi morda spet zasedli prvo, ali drugo mesto ali ob-držali vsaj sedanje tretje mesto. Ude-ležba na tekmovanjih je povezana z velikimi stroški, česar si marsikdo ne more več privoščiti. Društvo nima � nančnih sredstev, da bi za udelež-bo v oddaljene kraje poskrbelo vsaj za prevoze starodobnih vozil, tako mora vsak udeleženec pokriti stro-ške kotizacije in prevoza, to pa je za marsikoga prevelik strošek. Miro Štrancar

KAŠevo smučanje 2015

V soboto, 24.01.2015 in

07.02.2015Urnik:5.45 zberemo se na avtobusni postajiAjdovščina8.45pridemonasmučišče,

pri avtobusu vam razdelimo karte 16.00odhodizsmučišča19.00 prihodvAjdovščino

Cena 26€ za člane KAŠ, 34€ za nečlane.Cenavključujeavtobusniprevozinsmučarkovozovnico.VečinformacijnastraniKAŠ-aaliFBstrani.

Drago Kukovič prejema pokal za 1. mesto v svoji kategoriji.

Predsednik društva Igor Trošt pre-vzema pokal za uvrstitev društva na 3. mesto.

Št. 38 • 20. januar 2015 21Šport

2. Novoletni futsal turnir osvojila ekipa Kavarna Ave

Na praznični petek, 26. decembra 2014, je v veliki dvorani ajdovskega Zavoda za šport potekal 2. Novole-tni turnir v malem nogometu. Po lanski uspešni prvi izvedbi turnirja v Dobravljah smo se organizatorji tokrat odločili za Ajdovščino, število ekip pa povečali iz osem na dvanajst. Dvanajst prostih mest so zasedle iz-ključno domače ekipe, kar kaže na veliko priljubljenost tega športa med mladimi v naših krajih. Ekipe so bile v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine iz katerih sta se v izločilne boje uvrstili po dve najboljši. Odlič-ni in napeti boji so se pričeli že v četrt� nalu, ko sta se pomerili ekipi Cesta, lanski zmagovalci turnirja ter ekipa Šola vožnje Stop, ki je veljala za prvega favorita turnirja. Po strelja-nju šestmetrovk se je v � nale prebila ekipa Ceste, ekipi Šole vožnje Stop pa ni preostalo drugega kot časten stisk roke boljšemu ter odhod na tri-

bune. V pol� nalu so se cestnarjem pridružili še ekipa Kavarna Ave, ki je bila boljša od Vrhpolj, Sharksi, ki so izločili lanske � naliste Roštiljado ter Soccerosi, katerim niso bili kos ljubljenci občinstva, igralci ajdovske G-raže. V prvi tekmi pol� nala je močna ekipa Kavarne Ave s tri proti nič odpravila Soccerose, ekipa Ceste pa se je v � nale prebila po še eni dra-mi izvajanja kazenskih strelov. Kljub vsemu velja ekipa Sharksov za naj-prijetnejše presenečenje turnirja, saj jih skorajda nihče ni pričakoval tako visoko. Težko pričakovani � nale so zlahka dobili igralci Kavarne Ave, ki so skozi ves turnir stopnjevali for-mo, najboljšo igro pa prikazali ravno ob koncu, ko jim kljub veliki želji in borbenosti ekipa Ceste ni bila dora-sel nasprotnik. Končni rezultat � nala je bil pet proti nič, v streljanju kazen-skih strelov za tretje mesto pa je bila boljša ekipa Socceros in tako zasedla

zadnje mesto na zmagovalnih sto-pničkah. Naziv igralca turnirja si je zasluženo priboril Saša Aleksander Živec, ki je bil obenem tudi naj stre-lec, naslov najboljšega vratarja tur-nirja pa je tokrat romal v roke Emilu Đukiću. Kavarna Ave je tako poleg turnirske zmage pobrala tudi vse po-samične lovorike.

Skozi ves dan precej polne tribune so še enkrat več potrdile veliko zani-manje za mali nogomet zato se lahko že veselimo sezone letnih turnirjev, ki se bo pričela meseca maja s tra-dicionalnim turnirjem v Ajdovščini. Da je Novoletni turnir uspel tako kot mora, se organizatorji zahvaljujemo Zavodu za šport Ajdovščina, ajdo-vskim Kixom, podjetju Fama d.o.o., vinarstvu Bakaršič, strojnim inšta-lacijam ESIL, Baru Hiša mladih, vinski kleti Vipava, prav posebna hvala pa Hariju Bat, Branetu Štoru ter Toniju Pejakiću za odlično soje-nje ter Silvanu Jazbarju za unikatne pokale. Se vidimo decembra na tre-tjem Novoletnem turnirju. Matjaž Jazbar

Napad na drugo ligo!

Skoraj dva meseca sta že minila od zadnje odigrane tekme in velike zmage Ajdovščine Škou nad njiho-vimi najresnejšimi tekmeci v boju za najvišje mesto v 3. SNL-zahod Izolo. Z osvojenim jesenskim na-slovom so tako odšli na dolg zimski premor. Počitka pa je z naslednjim ponedeljkom konec. Sinovi burje se bodo zopet zbrali na standardni lo-kaciji športnega centra Police. Pred ajdovskimi nogometaši je namreč velik izziv in cilj, ki so si ga dali pred pričetkom spomladanskega dela pr-venstva. Odločeni so ostati na prvem mestu, ter si s tem zagotoviti kvali-� kacijski srečanji s prvouvrščenim moštvom iz centralne skupine.

Trener Jan Vidic in njegova desna roka Peter Kalin že snujeta kako najbolje pripraviti oranžno barko na naporno spomladansko bitko. Popolnoma je jasno, da bo igral-ski kader dobil določene osvežitve. Odhodov naj ne bi bilo. Nekaj težav je kar zadeva poškodb. Zeleno luč za vrnitev v proces treninga je po nesreči prejel Jure Curk, katerega pa še muči koleno. V naslednjih te-dnih bo jasno ali bo lahko pomagal Škuolovcem v drugem delu. Nočno

moro s kolenom še vedno vleče Iva-nović Andraž. Slednji še vedno čaka na operacijo. Določene težave ima tudi bistriški ‚‘torpedo‘‘ Denis Ber-ginc, vendar upamo, da bo omenje-na trojica čimprej okrevala. V mestu burje naj bi prišlo tudi do okrepitev. Predsednik Ajdovščine Škou, Marko Nagode nam je zaupal sledeče: ‚‘Po vsej verjetnosti se nam bosta pridru-žila dva fanta, a imeni naj ostaneta še skrivnost.‘‘ Do morebitnih spre-memb lahko pride do zadnjega v mesecu januarju, ko se zaključi pre-stopni rok.

Že v soboto, 24.1.2015 se v mestu ob mrzli reki obeta spektakel, ki ga ni vredno zamuditi. Upravni odbor ajdovskega tretjeligaša se je dogo-voril za prijateljsko srečanje s klu-bom, ki v Sloveniji nekaj pomeni. V Ajdovščino prihaja NK Olimpija iz Ljubljane. Tako bo mestni stadion znova po razpadu Primorja gostil prvoligaša. Srečanje se bo pričelo ob 14 uri. Vabljeni vsi ljubitelji in ljubi-teljice okroglega usnja, da podprete domačine in jim s tem namenite še dodaten zagon. Ta bo prišel še kako prav v boju za drugo ligo. Deni Stibilj

Košarka v novem letu 2015

Staro leto se je poslovilo in že je tu novo. Polno načrtov, želja, upanja. In se spodobi, da se ob koncu starega leta oziroma začetku novega nekaj pametnega napiše. A o čem naj člo-vek piše, da se ne ponavlja?

O igralcih? Vedno so v prvem pla-nu, od najmlajših do najstarejših. O njih skoraj vedno pišem(o), na sple-tni strani so glavni akterji v besedi in sliki.

O trenerjih? Nima smisla. Se ne razumem v košarko (večkrat napi-sano), pa se bo kmalu kdo od njih oglasil, da se vtikam v njihovo delo.

O starših? Vedno isti, vedno tu ne-kje …

O sodnikih? Nima smisla …

In kaj mi preostane? Gledam okrog sebe. Razmišljam. Tuhtam. Komu bi lahko namenila nekaj vrstic? Kdo je še pomemben v tej igri? … Seveda. Ljudje, ki so za klub izredno po-membni. Ljudje, brez katerih klub ne funkcionira. Ljudje, ki skrbijo, da se programi v mlajših kategorijah iz-vajajo nemoteno. Da članska ekipa, kljub pomanjkanju domačih igral-cev, obstaja. Ljudje, ki so nevidna vez med igralci, trenerji in starši. Ljudje, ki so vedno na voljo. Ki ne-nazadnje skrbijo, da klub tudi � nančno preži-vi. Strici (in tete) iz ozadja - Uprav-ni odbor kluba. A tudi ti ljudje so le ljudje, ki včasih naredijo napako. Ki jim včasih kaj »uide«. Ljudje, ki

imajo radi košarko in zanjo žrtvuje-jo prosti čas. In želijo vsem vplete-nim v novem letu vse najboljše. Da bi bili igralci zdravi in da bi se jih poškodbe na daleč izogibale. Da bi trenerji imeli voljo in željo ter veli-ko potrpljenja (kot do sedaj) delat z našo mularijo. Da bi dobro sodelo-vali s starši. Da bi navijači vztrajali in spodbujali vse naše igralce – od najmlajših, ki včasih še žoge ne lovi-jo, do članov, ki tekmujejo v 2. SKL in upamo, da bodo v tej družbi tudi ostali.

Srečno in zmag polno leto 2015! Saša Brecelj

Št. 38 • 20. januar 201522 Podjetno

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 14.01.2015)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Sofi nanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (179. JR)

delodajalci 31. 3. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/sofi nanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-179-jr/

Slovenski podjetniški sklad

Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala

perspektivna, inovativna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki prodirajo na globalne trge

5.8.2015

http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzanin-kapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html

Zavod RS za zaposlovanje

Tvoja prva zaposlitev EURES/Your fi rst EURES job

delodajalci; iskalci prve zaposlitve v EU (za zaposlitev oseb mlajših od 30 let)

31. 5. 2015 oz. do porabe sredstev

http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/iskalci_zaposlitvehttp://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures/delodajalci

Zavod RS za zaposlovanje

Javna dela 2015 - novo povabilo neprofi tni delodajalci

od 5. 12. 2014 do porabe sredstev, vendar najdlje do 7. 10. 2015

http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi nancne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1011

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 51OB14

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2015

http://www.ekosklad.si/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za fi nanciranje poslovanja MSP 2013-2014

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/fi nanciranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Razvojno-spodbujevalni program SID bankeza fi nanciranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014 -2015

gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah

do porabe sredstev

http://www.sid.si/fi nanciranje/fi nanciranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije

Evropska Komisija

Program OBZORJE 2020 (HORIZON 2020)»MSP Instrument« (SME Instrument) - H2020-SMEINST-1-2014

mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) (program za raziskave in inovacije)

različno

http://www.podjetniskisklad.si/evropska-komisija-v-okviru-programa-horizon-2020-objavila-ze-prve-razpise.html;http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/index.html

Evropska Komisija

Program COSME 2014 -2020

Različno (odvisno od tematike/področja)(program za konkurenčnost MSP)

različno

http://ec.europa.eu/enterprise/initiatives/cosme/index_en.htmhttp://ec.europa.eu/enterprise/contracts-grants/calls-for-proposals/index_en.htm?tpa=1029

Vlada podaljšala rok za uskladitev statusa upokojencev z obrtjo

V uradnem listu RS, št. 97/2014 je objavljena težko pričakovana no-vela Zakona o matični evidenci, za katero so si v zadnjih mesecih na OZS intenzivno prizadevali, pri tem pa imeli podporo predvsem tudi v ZDUS in ZDOPS.

S tem je zagotovljeno podaljšanje roka za uskladitev statusov posa-meznim zavarovancem, ki morajo svoje statuse uskladiti z določbami novega ZPIZ-2. Brez spremembe zakonodaje bi te osebe morale uskla-diti svoj status do 31.12.2014, tako pa bodo lahko še eno leto opravlja-le dejavnost in zanje ne bo veljala obvezna vključitev v zavarovanje, upokojenci pa bodo lahko še naprej prejemali pokojnino.

Z zakonom je zagotovljena odpra-

va posledic, ki so nastale pri ugota-vljanju lastnosti zavarovancev, skla-dno z izvajanjem določbe 406. člena ZPIZ-2, ki je določala uskladitev dvojnih statusov. Za vse osebe, ki so na dan 31.12.2012 hkrati opravljale dejavnost in niso bile vključene v za-varovanje oziroma so imele nedovo-ljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca, predlog za-kona predvideva, da jim ni potrebno vračati izplačanih pokojnin in pla-čati polnih prispevkov za socialno varnost. Rok za uskladitev z novim zakonom je 31. 1. 2015.

Zbornica pa še opozarja, da se, za-radi odprave kakršnih koli strokov-nih dvomov, posvetujete s strokov-njaki ZPIZ-a kako pravilno postopa-ti v posameznem primeru.

Delodajalci se bodo manj zanimali za študentsko delo

Obrtno-podjetniška zbornica Slo-venije (OZS) ocenjuje, da bodo za-konske spremembe na področju štu-dentskega dela prinesle manjše za-nimanje delodajalcev za študentsko delovno silo, saj bodo delodajalci po novem zakonu za delo študenta pla-čevali višje prispevke.

Delodajalec mora po novem za delo študenta plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarova-nje dodatnih 8,85 odstotka, prispe-vek za poškodbe pri delu in poklic-no bolezen v višini 0,53 odstotka in prispevek za zdravstvo v višini 6,36 odstotka. Koncesijske dajatve so se deloma zmanjšale, a ukinil se je me-sečni prispevek ZZZS v višini 4,58 evrov na napotnico.

Skupna obremenitev delodajalca se tako povečuje za dobrih 8 od-stotkov - iz sedanjih 25 odstotkov na 33 odstotkov. V OZS so prepri-

čani, da bo to posledično zmanjša-lo zanimanje delodajalcev za štu-dentko delo.

Tudi minimalna urna postavka v višini 4,50 eur/h bruto je po mnenju OZS postavljena previsoko, ker je sedanja povprečna urna postavka za Slovenijo znašala 4,30 eur/h, torej je nižja od predlagane minimalne. Prav tako velja urna postavka za vse ena-ko, tako za dijake kot študente. Zne-sek je previsok še posebej za dijake, ki v času poletnih počitnic opravlja-jo enostavna dela, saj za druga bolj strokovna dela še nimajo potrebnih znanj in izkušenj. V primerjavi z de-lom upokojenca, ki ima za seboj de-lovne izkušnje in veliko strokovnega znanja, je urna postavka dijaka, ki praktično z delom še ni začel, obču-tno previsoka. OZS sicer v usklajeva-njih in pogajanjih o predlogu zakona ni sodelovala.

Uspešno opraviliV jesenskih mesecih lanskega leta

smo, v skladu s smernicami o izo-braževanju Gasilske zveze Ajdovšči-na, izvedli tečaj za opravljanje varne-ga dela z motorno žago. Na tečaj se je prijavilo dvajset kandidatov iz vseh gasilskih društev naše občine. K so-delovanju smo povabili inštruktorje iz Srednje gozdarske šole Postojna, ki imajo koncesijo za izvajanje izobra-ževanja gasilskega kadra o varnem delu z motorno žago. Tečaj je pote-kal v prostorih gasilskega doma na Colu. Na dvodnevnem tečaju smo se najprej spoznali z motorno žago kot orodjem, ob nepravilnem delu z njo pa tudi kot z orožjem. Izvedeli smo veliko novih stvari o vzdrževanju,

brušenju, mazanju in sestavljanju le te. Predvsem pa smo se seznanili s pravilnim delom in pristopom ob podiranju dreves. Seveda smo vse to poizkusili tudi na terenu in v praksi. Z gasilskimi vozili smo se odpravili proti Bukovju, kjer smo z nazorno predstavitvijo inštruktorjev podirali in klestili drevje. Ker pa je bil dotični gozd poškodovan v žledolomu, smo se lahko na lastne oči prepričali, kako nevarno je delo v gozdu tudi za izku-šene sekače z dolgoletno prakso. Ga-silci smo odnesli zelo veliko znanja s tega tečaja, ki nam bo prav prišlo ob intervencijah. S pravilnim pristo-pom in ustrezno opremljenostjo je tudi delo z motorno žago varnejše. Kristjan Polanc

Adventni Gradec

DI Ajdovščina – Vipava je svoje člane povabilo še na en izlet v ad-ventnem času in tokrat v praznično

okrašeni Gradec. Da je bila izbira pravšnja, so potrdile prijave, saj se nas je hitro prijavilo za dva avtobu-

sa. In smo šli!Dobro razpoloženi smo se v sobo-

tnem jutru zbrali in se odpeljali proti Mariboru in dalje do Gradca. Tam smo si v spremstvu vodiča najprej ogledali mestne znamenitosti, se z vzpenjačo povzpeli na grad, si ogle-dali ledene jaslice v mestni hiši in se sprehodili mimo praznično okraše-nih stojnic.

Sledil je še čas za proste oglede, na-kupe in pokušnjo dobrot s stojnic.

Hitro je prišla dogovorjena ura za odhod proti domu, s postankom za večerjo in obveznimi kro� s Trojan.

Delček praznično okrašenega me-sta je odseval v vsakem izmed nas, ko smo se rob povratku razšli na svoje domove.

Št. 38 • 20. januar 2015 23Napovedujemo

Koledar prireditev za JANUAR 2015

torek, 20. januar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Potopisno predavanje: Severni tečaj iz prve roke

sreda, 21. januar

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Obeležitev mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta

četrtek, 22. januar

ob 16:00Krajevni dom, Gaberje

MC Hiša mladih na obisku v GaberjahInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

petek, 23. januar

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Otvoritev razstave: Med nebom in zemljo 2014Vstop prost.

petek, 23. januar

ob 20:00Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanje z gongiZaželen prispevek 10 €Prijave do četrtka do 20h: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com

petek, 23. januar

ob 22:00Bar Hiša mladih

Koncert: Gwen Hughes in Mono feat. James ThompsonVstopnina 5 €

sobota, 24. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade

Škratkov abonma: Dogodivščina zajčka BrankaVstopnina 5 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 24. januar

ob 14:00Nogometni stadion Ajdovščina

Nogometna tekma: Ajdovščina Škou : NK Olimpija

sobota, 24. januar

ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Naši zbori pojo 2015 - revija odraslih pevskih zborovVstopnina 5 €Info: 031 711 289, volk.katarina@siol.net

nedelja, 25. januar

ob 11:00Kamnje z okolico

9. Kamenjski krosStartnina: odrasli 5 €, otroci do 1996 (do 18. leta starosti) 2 €Info: 040 554 010 (Uroš Vodopivec), 040 876 817 (Vojko Vodopivec), sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si

nedelja, 25. januar

ob 18:00Kulturni dom Vipava

Naši zbori pojo 2015 - revija odraslih pevskih zborovVstopnina 5 €Info: 031 711 289 (Katarina Volk), volk.katarina@siol.net

torek, 27. januar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige - Andrej Baron Winkler (1825-1916)

sreda, 28. januar

ob 16:00Krajevni dom, Podkraj

MC Hiša mladih na obisku v PodkrajuInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

petek, 30. januar

ob 18:00Dvorana v Črničah

Predstavitev knjige: Črniška kronika - frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno

sobota, 31. januar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr – ParadaVstop prost.Info: 040 163 012, hocevar.mia@gmail.com, info@kas.si

Koledar prireditev za FEBRUAR 2015sreda, 4. februar

ob 13:00Pilonova galerija Ajdovščina Odprtje razstave: Črkovanje ljubezni

sreda, 4. februar

ob 17:00Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98, www.bruno-groening.org, slovenia@bruno-groening.org

četrtek, 5. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Predavanje dr. Zorana Božiča: Prešeren kot ranjeni labod

petek, 6. februar

ob 19:00Dvorana Kamnje

Duo BakalinaVstopnina: 5 €Info: 041 898 683 (Žiga), www.kamnje.si

petek, 6. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Po jutru se dan pozna: retrospektivna razstava fotografi j in plakatov

sobota, 7. februar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Škrat Kuzma dobi nagradoVstopnina 5 €Info.: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 7. februar

ob 11:00Start v Športnem parku Batuje

9. Batujski krosStartnina: odrasli 5 €, otroci do 1996 (do 18. leta starosti) 2 €Info: 051 414 565 (Krkoč Robert), 041 950 882 (Krkoč Jernej), 051 667 013 (Koron Simon ), raf@saop.si

nedelja, 8. februar Športni park Tiha dolina

20. Filipov tek in spustInfo: 031 644 386 (Damjan), info@drustvo-gora.si, www.drustvo-gora.si

sreda, 11. februar

ob 18:00OŠ Šturje (učilnica št. 8)

Lutkovna predstava Milana Klemenčiča: Faust

sreda, 11. februar

ob 20:00Lična hiša Ajdovščina

Srečanje z urednico revije Mavrica Melito Košir

četrtek, 12. februar

ob 18:00OŠ Šturje (učilnica št. 8)

Lutkovna predstava Milana Klemenčiča: Faust

četrtek, 12. februar

ob 19:00OŠ Dobravlje Tradicionalno srečanje na OŠ Dobravlje

petek, 13. februar

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje kiparske razstave: Tea Curk Sorta - Vsakdanjosti

sobota, 14. februar

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo in prijave: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 14. februar

ob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Stregel sem angleškemu kraljuInfo: 040 163 012, hocevar.mia@gmail.com, info@kas.si

torek, 17. februar

Dvorana Športnega centra Ajdovščina

Pustovanje 2015Info: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografi j ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafi ke, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info:

05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.RAZSTAVE:Razstava risb in grafi k Dimitra Malidanova Metamorphosis in umetniške razstave Roberta Lozarja Slike s kontekstom (neobdavčljivim!) Do petka, 30. januarja - Lokarjeva galerija Ajdovščina

Študijsko-dokumentarna razstava: Pilon v prvi svetovni vojniDo nedelje, 1. februarja - Pilonova galerija AjdovščinaRazstava: Med nebom in zemljo 2014Do torka, 10. februarja - Dvorana prve slovenske vlade AjdovščinaRazstava: Črkovanje ljubezniDo torka, 10. februarja - Pilonova galerija AjdovščinaDela dijakov 1. a in 1. b SŠ Veno Pilon Ajdovščina.Razstava likovnih del KaritasaDo petka, 20. februarja - Lokarjeva galerija AjdovščinaKiparska razstava: Tea Curk Sorta – VsakdanjostiDo petka, 13. marca - Pilonova galerija AjdovščinaOBVESTILA:PD AJDOVŠČINA:20. zimski pohod na Čaven - nedelja, 8. februarNa pot se lahko odpravite iz različnih smeri: - najkrajša možnost: Predmeja - koča na Čavnu, - daljše variante: iz Lokavca, iz Stomaža, Kamenj,... Pot je zahtevna.Info: 041 891 368 (Mirko Soban), www.pd-ajdovscina.si

Ob 1. obletnici delovanja Salona TIA Vabimo vas, da nas obiščete na za-

nimivih predstavitvah!03.02.2015 TOREK 17.00 - 19.00

Obiskovalci bodo izvedeli marsikaj zanimivega o aromaterapiji, masaži,

svetlobni terapiji in ob koncu pre-jeli manjšo pozornost !

Brezplačno, obvezne prijave!06.02.2015 PETEK 16.00 - 20.00

Kaj je masaža in kako vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Individualne 20 minutne predsta-vitve v praksi.

Brezplačno, obvezne prijave za ter-min!

07.02.2015 SOBOTA 09.00 - 12.00 Predstavitev svetlobne terapije z Bi-optronom.

Individualne 20 minutne prestavi-tve v teoriji in praksi.

Brezplačno, obvezne prijave za ter-min!

16.00 - 18.00 Na kratko o Na-ravni kozmetiki in njeni vsakodnev-ni uporabi.

Udeleženci bodo ob koncu izdelali mazilo iz čebeljega voska in

eteričnega olja sivke.Cena 10 €, obvezne prijave!SALON TIA, Center vitalnosti in

dobrega počutjaC. 4. Prekomorske 76, Ajdovščina gsm: 040 123 287 ; 041 699 884

Št. 38 • 20. januar 201524 Zadnja plat

KOLOFON:

Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-

vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-

na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Tadej Beočanin. Odgovorna urednica:

Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca

Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič,

za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Grafi čna priprava

za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: Delo TS. E-uredništvo: ajdovske.novice@aj-

dovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

Bilanca leta »taku jn drgači«

Vsi se ob koncu leta oziramo na dosežke preteklega leta. Podjetja na-redijo bilanco, da vidijo, kako uspe-

šna so bila, zato smo se tudi v ŠKTD Sinji Vrh odločili, da bomo naredili svojo bilanco in jo pokazali kraja-nom. Ker pa se v kraju ne trudimo samo mi, smo povabili tudi ostala društva v KS Otlica – Kovk, osnov-no šolo, župnijo in novoizvoljeno krajevno skupnost, da pokažejo svo-jo dejavnost v letu 2014. Glede na to, da bi bilo skopi podatki in naštevanje preveč suhoparni, smo vse dogodke želeli prikazati na humoren način.

26. decembra 2014 so se v prepolni dvorani na Otlici predstavili vsi, ki skrbijo za pestro dogajanje pri nas: od osnovne šole Otlica, Krajevne skupnosti Otlica – Kovk, župnije, Turističnega društva Okno, Skakal-nega kluba POK, Mešanega pevske-ga zbora Angelski spev, Lovske dru-žine Kozje stena ter seveda ŠKTD Sinji Vrh, pod okriljem katerega je Bilanca »taku jn drgači« sploh ugle-dala luč sveta.

Ob koncu prireditve nas je s svojo navzočnostjo razveselil tudi predse-dnik vlade Miro Cerar – odlično ga je imitiral Mark Kodrič.

Tradicionalno silvestrovanje v Lokavcu

Zgleda, da se je silvestrovanje na način kot ga pripravi Krajevna sku-pnost v Lokavcu prijela. Dvorana se je napolnila na najdaljši večer v letu. Obiskovalci so si po lastni želji oblo-žili mize z jedačo, pijačo je podarila Krajevna skupnost, kakor tudi živo glasbo.

Veselo rajanje je trajalo do zgo-dnjih jutranjih ur. Voščila so bila predvsem, da bi zdravi premagovali težave tega norega sveta in da bi se spet videli naslednje praznovanje. Nevenka V.

V društvu smo se odločili, da bomo vsako leto podelili tudi priznanje za naj krajana. Ker pa smo hoteli, da je tudi prvo leto izbor pošten, smo to odločitev prepustili tistemu nad nami ter simbolično nagrado pode-lili najstarejšemu krajanu Antonu Vidmarju in najmlajši krajanki Man-ci Vidmar. Naslednje leto pa bo na-grado dobil naj športnik v letu 2015.

S koncem prireditve pa še ni bilo

konca dobre volje in druženja, saj je to sledilo še dolgo v noč ob dobri hrani, pijači in glasbi. Za pravo po-pestritev pa je poskrbel naš občinski svetnik Angel Vidmar z rezanjem pršuta.

Naša bilanca je bila taku jn drgači pozitivna. Mi pa smo že v akciji za aktivnosti v novem letu. Vse glavne prireditve smo že zbrali v zgibanki, ki so jo obiskovalci dobili na pri-

reditvi, ostali pa jo lahko dobite na TIC-u, pri društvih, v koči Edmunda Čibeja na Predmeji ali v Okrepčeval-nici AnGora na Otlici.

Vabljeni torej na naše priredi-tve in skupaj z nami ustvarjajte uspešno bilanco 2015! K.P.