Šolski zvonec je zazvonil

Prihaja Štrudlfest 2011 – Olika me mika

Izjemni tekmo-valni dosežki Črnega trna Domači kolesarji so dosegali lepe uspehe tako doma, kot v tujini.

13

Kdo bo meni naredil srajčico? Objavljamo prve tri zgodbice iz literarnega natečaja Lavričeve knjižnice.

23 12

Septembrska številka Ajdovskih novic veliko piše o pričetku šolskega leta.

Zadnja dva dni v septembru in prva dva dni v oktobru bo Ajdovščina na križišču gledališča, glasbe, filma in plesa – prihaja Štrudlfest 2011.

Cesta proti izviru Hublja in plaz Stogovce sredi urejanjaDo najlepšega kotička mesta Ajdovščina se bo kmalu mogoče zapeljati po urejeni cesti, v Lokavcu pa bodo bolj varni.

3

Poletje zapolnile mnoge prireditve Tradicionalne šagre, veselice in prazniki so bile dobro obiskane, veselo je bilo tudi v Batujah.

5

Kraljica Tina je predala kronico

8

18

1. septembra so se odprla šolska vrata, v ajdovske osnovne šole se je odpravilo 1610 otrok, poseben spre-jem je doživelo 189 prvošolcev. Šol-ske poti so ponovno polne – prve dni so na šolarje pazili prostovoljci, Svet za preventivo in vzgojo otrok v ce-stnem prometu je tako kot vsako leto organiziral akcijo Varna pot v šolo. Hvala prostovoljcem! Spoštovani vo-zniki, vas pa prosimo, da v okolici šol vozite še posebej previdno, razigrana mladež se še ne zaveda vseh nevarnih prometnih pasti. Prav v kratkem bo pričel veljati nov prometni režim v okolici OŠ Šturje.

Prebrali pa boste lahko tudi koliko šolarjev je letos pričelo obiskovati aj-dovske šole, kako zaseden je ajdovski vrtec, kakšne so novosti …

Program festivala je pester, vse predstave so brezplačne, privoščite si košček slastnega doživetja!

Letošnji slogan – Olika me mika – želi spomniti in opomniti na skoraj-da že pozabljeno dobro staro omiko. Zloščite si čevlje, izbrskajte iz omare najlepšo obleko, poiščite iz pozabe najbolj uglajene besede, pridržite vrata svoji lepši polovici, primite va-šega dragega pod roko in vstopite v svet gledališke, glasbene, plesne in filmske umetnosti. Dobrodošli!

15. september 2011, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

So(n)čno v brošuri in na spletu

6

Kristjan Koren, najboljši Slovenec na Touru

13

Ajdovščina,19. 10. 2011

2, 4

Foto

sh

Št. 4 • 15. september 20112

Prostovoljci bdeli nad nadebudneži na šolskih poteh Tudi v letošnjem letu je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ajdovščina pripravil akcijo Varno na poti v šolo – nad počitniško razposajenimi nadebudneži so na najbolj nevarnih odsekih šolskih poti bdeli prostovoljci iz PD Ajdovščina, DU Ajdovščina in AK Motorsport.

Denar za izgradnjo šole za sedaj le na papirju Izgradnja nove osnovne šole v Ajdovščini je eden najpomembnejših projektov Občine Ajdovščina, ki pa trenutno zaradi vsesplošne gospodarske krize čaka na odločitev in novo zeleno luč države.

Prvi dnevi pouka so običajno razburljivi tudi za voznike. Prosto-voljci so tako dvojno zalegli – ob po-moči šolarjem pri varnem prečkanju cestišč so v odsevnih oblačilih že na daleč opozarjali voznike na previ-

Na povabilo k akciji Varna pot v šolo so se odzvali Anton Kre-ševec, Stanka Batagelj, Bogomir Batagelj, Pavel Brecelj in Drago Ergaver iz PD Ajdovščina, Mir-ko Ušaj, Hektor Plesničar, Ivan Skvarča, Vojteh Ferjančič in Slav-ko Krapež iz DU Ajdovščina ter Matic Bratina, Helena Winkler, Matej Pregelj, Jernej Berk, Da-mjan Rustja in Boštjan Bajc iz AK Motorsport. Za sodelovanje se jim Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu najlepše zahvaljuje!

dno vožnjo. Dežurstva so se vršila na celotni Goriški ulici, na Bevkovi, Tovarniški in Idrijski v mestu Ajdo-vščina, pa tudi pri OŠ Dobravlje, na šolski poti do podružnice v Črničah in pred šolo na Colu.

Prva nevarnost je za nami, tudi za naprej pa velja opozoriti vse vozni-ke, naj bodo pri vožnji po mestu še posebej previdni, upoštevajte pro-metne predpise in vožnjo prilago-dite razmeram. Če vozite otroke v šolo, pazite, kje ustavljate – najmanj primerno mesto je parkirišče šol-skega avtobusa – ta problematika je najbolj izrazita pri obeh mestnih šolah. Izredno nevarno je tudi ma-nevriranje po parkiriščih – v ta-kšnih situacijah bodite še posebej pozorni na dogajanje za vašim av-tomobilom. Običajno do najbolj stresnih in nevarnih situacij priha-ja zaradi pomanjkanja časa, zato si vzemite minuto ali dve več. Miha Ergaver in Sanda Hain

Gradbišče, kjer bo stala nova šola, je bilo še do nedavnega živahno in polno delovnih strojev, ki pa so za nekaj časa zastali. Medtem ko je pri-dobivanje soglasja ARSO, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, v teku, pa je precej bolj negotova uso-da pridobivanja državnih sredstev. Bistveni razlog za zaustavitev del je priporočilo s šolskega ministrstva, naj se počaka do konca septembra, ko bo znano kako bo z rebalansom državnega proračuna – pogoj za pri-

dobitev državnih sredstev je namreč podpis pogodbe in vključitev projek-ta v državne NRP, kar bi se moralo zgoditi po usklajevanem postopku, za katerega je zadnji rok 15. oktober.

Ministrstvo za šolstvo je v začet-ku letošnjega marca objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnih šolah, na kate-rega se je s projektom za izgradnjo nove OŠ Danila Lokarja prijavila tudi Občina Ajdovščina. Idejna re-šitev za objekt je bila izbrana preko

arhitekturnega natečaja, končna va-rianta pa se je izoblikovala po obse-žnih javnih in strokovnih razpravah. Smiselno je izbrana tudi lokacija nove šole, kjer je podjetje Primor-je že pričelo z urejanjem prostora. Celotna investicija je ocenjena na 5.572.408 evrov. Razdeljena je na dva dela – zunanja ureditev prostora je v celoti v domeni Občine Ajdovščina, za izgradnjo stavbe pa je Občina pre-ko javnega razpisa zaprosila državo za finančno pomoč.

Vilharjeva ulica v prenovi

Ajdovsko Vilharjevo ulico so v zadnjih avgustovskih dneh zase-dli delovni stroji, pričela se je na-mreč načrtovana celovita obnova ulice. Ulica bo do dokončane pre-nove, ki zajema območje od mo-stu čez Lokavec do območja Pal, neprevozna, zato vas naprošamo, da upoštevate obvozne poti do vaših ciljev.

Ulica se prenavlja predvsem na račun izgradnje nove osnovne šole, ki zahteva temeljito prenovo vodovodnega omrežja. Hkrati pa je bil dosežen tudi dogovor s pod-jetjem Tekstina za sočasno pre-stavitev njihove tehnološke linije, ki trenutno poteka preko Polic in prečka območje gradbišča nove šole.

V okviru prenove bo prenovlje-no vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javna razsvetljava, ob cestišču bo urejen pločnik, podje-tje Telekom pa bo uredilo optič-ne povezave. Dela izvaja podjetje CPG Nova Gorica, investitor je Občina Ajdovščina, pogodbena vrednost del znaša 584.186 evrov.

Dela bodo dokončana do konca letošnjega leta. Če vas zanimajo podrobnosti, vabljeni v prostore Občine Ajdovščina na Cesti 5. maja 6a, kjer je v avli razgrnjen načrt obnove.

5. julija letos je na Občino prispel težko pričakovani sklep – ajdovska šola se je znašla na prvem mestu seznama šolskega ministrstva ter pridobila dobrih 2,8 milijona to-larjev, kar je lep delež od celotne vrednosti druge faze projekta. Ve-selje ob uspehu je skalila nedavna informacija z ministrstva, da velja z deli počakati do sprejetja rebalansa državnega proračuna. Ker je izgra-dnja šole v veliki meri odvisna od državnih sredstev, velja torej upošte-vati navodila in počakati. Investicija je namreč izredno pomembna za občino – ne zgolj zaradi izgradnje nove šolske stavbe, pač pa tudi zara-di dejstva, da bodo obstoječe stavbe šole koristno uporabljene za druge namene. Izpraznjeni prostori bodo namreč primerni za širitev vrtca, ki se sooča z veliko prostorsko stisko in je s tremi oddelki že sedaj prisoten v eni od šolskih stavb, prostora pa bi bilo dovolj tudi za Ljudsko univerzo.

Splošna gospodarska kriza je za-ustavila že mnogo projektov po dr-žavi, zato je največja bojazen, da de-narja za izgradnjo šole iz državnega proračuna ne bo. Občina bo storila vse, da ne bi prišlo do tako drastič-nega zaključka, v vsakem primeru pa se bo gradnja šole nadaljevala. Občina Ajdovščina

Občina

Šolski zvonec je zazvonil 1610 šolarjev iz ajdovske občine je 1. septembra zasedlo šolske klopi, med njimi je bila to prva pot v šolo za 189 prvošolcev, še zadnje leto osnovnega šolanja pa se je pričelo za 171 devetošolcev.

Letos bo Otroški vrtec Ajdovščina obiskovalo kar 990 otrok, na novo je bilo vpisanih 284 malčkov. Kljub prostorski stiski so bili sprejeti prav vsi vpisani otroci, vrtec ima tako 56 oddelkov, 42 v občini Ajdovščina, ostali v Vipavi. Letošnji vpis je za 14 % večji od lanskega, kar pomeni no-vih 5 oddelkov v Ajdovščini in eden v Vipavi. Zato je bilo potrebno po-iskati dodatne prostorske rešitve. V Selu so v dodatno igralnico preure-dili večnamenski prostor, na podo-

ben način se rešuje prostorska stiska tudi v oddelku vrtca v Budanjah. Največ težav je bilo v vrtcu na Rib-niku, rešila jih je ponudba Srednje šole Veno Pilon, ki bo v preurejenih prostorih dijaškega doma gostila tri oddelke prvega starostnega obdo-bja. Tako bodo bodoče vzgojiteljice lahko spremljale delo v vrtcu skozi celotno šolsko leto. Trije oddelki vrt-ca ostajajo tudi v OŠ Danila Lokarja, eden pa v podružnici v Lokavcu. Sanda Hain

Največ šolarjev obiskuje ajdo-vsko OŠ Danila Lokarja – 561 vseh, 65 prvošolcev in 48 devetošolcev. Ravnatelja Vladimirja Bačiča pa v teh dneh skrbi predvsem kako bo z nadaljevanjem gradnje nove šolske stavbe, ki jo je začasno zaustavila splošna gospodarska kriza.

OŠ Šturje obiskuje natančno 333 otrok, prvič so medse sprejeli 40 prvošolcev, 42 devetošolcev pa se že ozira po bodočih poklicih. Rav-nateljica Ava Curk si želi varnejših šolskih poti, s skupnimi močmi in voljo bodo prav kmalu urejene. Do-bravska osnovna šola letos beleži 470 učencev, 54 prvošolcev in 49 de-vetošolcev. Šola ima več podružnic, ravnateljica Mirjam Kalin je vesela ohranitve podružnice v Šmarjah, ki jo obiskujejo 4 učenci – tako so sklenili ajdovski občinski svetniki na svoji aprilski seji, tudi zato, ker se v prihodnjih letih kaže večji vpis. Po-

družnica v Črničah pa bo pridobila prostore za športno vzgojo – gradnja Doma krajanov v Črničah namreč lepo napreduje. OŠ Col bo letošnje leto obiskovalo 178 učencev, 22 pr-vošolcev in prav toliko devetošolcev. Po številu najmanjša, po funkciji pa izredno dragocena je šola na Otlici, letos jo bo obiskovalo 68 učencev, prijazno so medse sprejeli 8 prvo-šolcev, s poslavljanjem pa bo prav kmalu pričelo 10 devetošolcev. Na Otlici so že pošteno preizkusili novo telovadnico, pa tudi zima jim po energetski sanaciji šole ne bo prišla do živega.

Občina Ajdovščina bo še naprej skrbela, da bo življenje v šolah teklo nemoteno, v letošnjem proračunu pa so že zagotovljena sredstva za na-bavo štirih novih kombijev, ki bodo namenjeni prevozu učencev v šolo. Sanda Hain

Ajdovski vrtec poka po šivih

Foto

sh

Foto

sh

Št. 4 • 15. september 2011 3Občina

Cesta proti izviru Hublja v prenovi Cesta do izvira Hublja bo še do konca septembra popolnoma, oziroma delno, zaprta za ves promet – potekajo namreč še zadnja obnovitvena dela znotraj tekočega projekta. Obvoz za osebna vozila je urejen preko Lokavca in Gorenj.

Urejanje območja okoli plazu Stogovce se nadaljuje

V novo kulturno sezono s prenovljeno dvorano Občina Ajdovščina je v letošnjem letu uspešno sodelovala na javnih razpisih, med drugim je uspela pridobiti slabih 20 tisoč evrov za prenovo in izolacijo strehe nad dvoranskim delom stavbe Dvorane prve slovenske vlade.

Ko skozi streho prileti velikanska skala

Iz kuhinje vrtca ob Hublju diši po novem

Konec avgusta se je pričela za-dnja faza znotraj aktualnega projek-ta prenove ceste do izvira Hublja, na vrsti je še zadnja tretjina ceste – od Fužin do izvira. Dela izvajata podje-tji Rafael iz Sevnice in domače Pri-morje. Cestišče bo dobilo novo asfal-tno prevleko, pri izviru bodo urejena dodatna parkirišča in obračališče za avtobuse, na najlepših kotičkih ob cesti bodo urejena počivališča s klopmi. Še zadnji del prenove v ak-tualnem projektu so bo zaključil do konca septembra. Nadaljevanje sledi

v letu 2013, ko bo tudi ob zadnjem delu cestišča urejen pločnik z javno razsvetljavo.

S popolno rekonstrukcijo ceste se je pričelo lanskega septembra, večji del cestišča je že urejen z vso potreb-no sodobno opremo, v kratkem pa se bodo delavci in stroji dokončno umaknili obiskovalcem enega naj-lepših kotičkov našega mesta. Dotlej se do izvira odpravite peš po nara-voslovni učni poti ali pa uporabite obvoz preko Lokavca in Gorenj. Sanda Hain

Sredi avgusta je bila podpisana pogodba z izvajalcem za izvedbo interventnih del za stabilizacijo plazu Stogovce nad Lokavcem, teden dni po podpisu pa so na terenu že zarohneli stroji.

Ministrstvo za okolje je zago-tovilo sredstva za nadaljnje ureja-nje območja plazu Stogovce nad Lokavcem, ki se je sprožil lanskega septembra ter s seboj odnesel del ce-

stišča. Plaz se še vedno premika, zato ga je potrebno »stabilizirati«, hkrati pa sanirati poškodbe območja. Naj-bolj na udaru je struga Lokavščka, ki zaradi delnega zasutja verjetno ne bi prenesla večjega deževja, v najslab-šem primeru pa bi plaz lahko celo zasul strugo.

V okviru projekta za stabilizacijo plazu bo v strugi izvedena sidrana kamnita zložba, ki bo preprečevala nadaljnje zasipanje Lokavščka ter omogočala nemoten pretok vode. Urejen bo vodotok, odvodnjavanje

plazine ter vzpostavljen sistem za opazovanje in spremljanje premikov plazu. Dela izvaja podjetje Stopar PGM iz Lokavca, izbrano preko jav-nega razpisa kot najugodnejši ponu-dnik, vrednost pogodbenih del pa je okoli 379 tisoč evrov.

Vse tako kaže, da bo tudi maka-damski odsek interventne ceste do Predmeje še pred koncem leto-šnjega leta dobil asfaltno prevleko. Vlada RS je namreč v juliju sprejela sklep za dodelitev sredstev. Sanda Hain

Tudi v ta projekt je delno po-segla vsesplošna gospodarska kriza, kajti kulturno ministrstvo je sredi poletja, po že posredovanem sklepu za odobritev sredstev, sporočilo, da jih Občina lahko koristi prihodnje leto. Ker je bila obnova že v polnem teku, bo pridobljena sredstva založil

občinski proračun. Hkrati pa je bila sprejeta odločitev za širšo obnovo dvorane. Izvajalci programov v dvo-rani, med katerimi je veliko odličnih domačih skupin, že več let tarnajo nad pomanjkljivo opremo. Če bi se držali pred leti sprejetih načrtov, ki predvidevajo postopno vlaganje, bi

namreč trajalo še vrsto let preden bi dobila vse, kar si izvajalci želijo in potrebujejo za kakovostne produk-cije.

Ob obnovljeni in izolirani strehi, ki ne bo več puščala, je naša osrednja občinska dvorana pridobila nove dvoranske in odrske mostove, na ka-

terih je montirana splošna in scen-ska razsvetljava. Urejeno je ozvoče-nje in video-projekcija, oder ima nov sistem zaves, doslej precej nevarni odrski vlaki pa imajo sedaj motorne vitle. Dela so izvajali različni izvajal-ci – strehe se je lotilo domače pod-jetje Goa Dušan Bratina s.p., ostala dela pa so opravljali različni mojstri, specializirani za urejanje dvoran. Prenova bo v celoti zaključena v na-slednjih dneh.

Pogoji za najem dvorane za sedaj ostajajo enaki, kot doslej, proti kon-cu leta pa se bo cena najema verje-tno nekoliko povečala. Dvorano je mogoče najeti za različne kulturne, družabne ali izobraževalne dogod-ke, ki so namenjeni javnosti ali pa so interne narave. Vse informacije o najemu so vam na voljo v info točki v stolpu na ajdovski tržnici, preko telefona 05/36 59 155 ali preko e-na-slova sanda.hain@ajdovscina.si. Sanda Hain

Saj ni res, pa vendar je – presene-tljiva in nesrečna zgodba se je konec avgusta zapisala na Colu. Iz pobočja se je utrgala tono težka skala, prilete-la na hišo in prebila streho.

Poleg velike škode je povzročila tudi ogromno strahu, na srečo je škoda zgolj materialna, strah pa so vsaj deloma odpravili strokovnjaki – s sanacijo in zagotovili, da do ta-kšnega nesrečnega slučaja skorajda ne more več priti.

Kaj je razlog za ta nesrečni slučaj stroka še ugotavlja. Območje so si že na dan nezgode ogledali različni strokovnjaki. Sanacija je že zaklju-čena – tiste skale, ki gravitirajo na dvorišče in so potencialno nevarne,

se je »sprožilo«, druge so na pobočje pritrjene z jeklenicami.

Ob takšnem nesrečnem slučaju se je seveda pregledalo tudi širše obmo-

čje, ki je varno. Nekatera pobočja na Colu, v zaselku Orešje in v Višnjah, pa so bila v preteklosti že sanirana. Sanda Hain

Kuharice vrtca ob Hublju zagotovo kuhajo še bolj slastno kot doslej, saj imajo novo kuhinjo.

Vsaka gospodinja je vesela nove kuhinje – če pa v njej preživiš služ-benih osem ur, še toliko bolj. Malčki so že doslej hvalili kuharice v vrtcu, odslej pa bodo pripravljale še sla-stnejše obroke, saj imajo popolno-ma prenovljeno kuhinjo. Prenova je potekala preko poletja, ko je v vrtcu manj otrok, tako da oskrba s hrano ni bila pretirano motena.

Kompletna rekonstrukcija prosto-rov kuhinje se je pričela z rušenjem

vseh obstoječih tlakov in izvedbo novih, skupaj z novo stensko kera-miko. V sklopu teh del je bila ureje-na nova kanalizacija, napeljane nove vodovodne in elektro instalacije, v prostorih so nameščeni novi radia-torji, vgrajena nova vrata, zidovi so na novo popleskani … Kuhinjski elementi so sicer stari, vendar preno-vljeni in delno popravljeni ter od 1. septembra že v polnem zagonu. Vre-dnost investicije, približno 60.000 evrov, je v celoti kril proračun Ob-čine Ajdovščina. Pa dober tek! Sanda Hain

Foto

Erik

a Pi

rjeve

c

Foto

Gre

gor H

umar

Foto

Mih

a Er

gave

r

Št. 4 • 15. september 20114 Občina

Ne spreglejte

Pozor – z novim zakonom nova pravila pri organizaciji zapore občinskih cest!

Organizatorji prireditev, gradbinci, pa tudi ostale občanke in občani, ki morate iz kateregakoli razloga zapirati občinsko cesto, bodite pozorni na nekatera nova določila Zakona o cestah, ki je pričel veljati 1. julija 2011. 101. člen omenjenega zakona, ki govori o zapori ceste zaradi del ali pri-reditev na občinski cesti, namreč zapoveduje, da zaporo lahko postavi le izvajalec rednega vzdrževanja te ceste. V Občini Ajdovščina službo redne-ga vzdrževanja občinskih cest opravljajo Komunalno stanovanjska družba ter krajevne skupnosti na svojih območjih. Zapore cest pa bo na območju naše občine opravljala za to usposobljena Komunalno stanovanjska družba, ki bo o vseh takšnih zaporah obveščala policijo, občinsko redarstvo in pristojno inšpekcijsko službo ter tudi širšo javnost – tako namreč nalaga nov zakon. Globe za nespoštovanje novega postopka, zapisane v nadaljevanju tega člena, niso majhne: 200 evrov za fizične osebe, ki postavijo zaporo, 2000 evrov za podjetja, ki niso »koncesionar« in 200 evrov za njihove odgovor-ne osebe ter 1000 evrov za rednega vzdrževalca ceste, če zaporo postavi brez dovoljenja, napačno, prekorači dovoljen čas za zaporo ali pa ne obve-sti vseh, ki jih mora. Nova zakonodaja torej prinaša nove roke, zato opozarjamo vse, ki bodo zaprošali za zapore cest, da je zadnji rok za oddajo vloge na Občino Ajdo-vščina 15 dni pred pričetkom dogodka (ali gradnje, obnove,…)! Za še več informacij se v tem trenutku lahko obrnite na Miha Ergaverja, svetovalca za promet in CZ na Občini Ajdovščina: 05/36 59 128 ali pa mu pišete na miha.ergaver@ajdovscina.si .

Pripravil Miha Ergaver, Občina Ajdovščina

Obvestilo o spremembah Zakona o javnih zbiranjih

Letošnjega junija so pričele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o jav-nih zbiranjih (UL RS, št. 39/2011), ki prinašajo vrsto novosti. Bistvene novosti zakona so: - prenos določb, ki urejajo prireditve na javnih cestah iz Zakona o var-nosti cestnega prometa v Zakon o javnih zbiranjih - sprememba roka za vložitev prošnje za dovolitev javne prireditve, in sicer na 10 dni pred datumom prireditve (prej 7 dni). Nespremenjena ostajata roka za organizacijo javnega shoda na cesti – 7 dni pred dnevom shoda ter za vložitev prošnje za organizirane javne pri-reditve, ki poteka na območju dveh ali več upravnih enot in za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na javni cesti – 30 dni pred prireditvijo. Pri tem opozarjamo na nova pravila pri organizaciji zapore cest, o katerih pišemo zgoraj. - ustna obravnava za shode in prireditve pred objekti, ki se varujejo po posebnih predpisih; - možnost vročanja odločb o prepovedi shoda oziroma prireditve v do-ločenih primerih z objavo na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprava; - vzdrževanje reda na določenih javnih prireditvah v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje. Organizatorji, našteti v prvem odstavku 12.a člena, ki organizirajo prireditve kot svojo redno dejavnost (več kot 12 dni v razdobju enega leta), s tem da nudijo mehansko ali živo glasbo za ples, oziroma družabni program na prireditvi, morajo zagotoviti vzdrže-vanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če prireditve organizirajo v okviru dejavnosti gostinskega obrata ali pri-reditve organizirajo v okviru drugih dejavnosti za prosti čas ali prireditve organizirajo po 23. uri. Ta določba torej ne velja za vse organizatorje, pač pa le za tiste, ki prireditve organizirajo v okviru svoje redne dejavnosti. Prav tako morajo vzdrževanje red z varnostniki zagotoviti organizatorji javnih prireditev, ki jih organizirajo le občasno, če organizator opravlja gostinsko dejavnost in v svojih poslovnih prostorih organizira javno pri-reditev na način, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples, ali družabni program. Podrobnejše informacije in vloge je mogoče najti na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve, spletni strani Upravne enote Ajdovščina: www.upravneenote.gov.si/ajdovscina/, osebno na Upravni enoti Ajdo-vščina, Vipavska cesta 11b, Ajdovščina, ali po telefonu 05/36 43 200 pri Bojani Lavrenčič ali Nataši Soban.

Pripravila Nataša Soban, Upravna enota Ajdovščina

O občinskem prostorskem načrtu Občina Ajdovščina v skladu s 47.

členom zakona o prostorskem na-črtovanju 1. junija 2009 vložila na Ministrstvo za okolje in prostor do-polnjen osnutek občinskega prostor-skega načrta (OPN).

Ministrstvo je nato 17. 6. 2009 po-zvalo 38 nosilcev urejanja prostora, da se v roku 30dni opredelijo do na-črtovanih posegov v prostor ali na-črtovanih prostorskih ureditev ter v dopolnjenem osnutku OPN podajo svoje dopolnilne smernice. Občina je prejela 12 dopolnjenih smernic v zakonitem roku, v razumnem roku 60 dni pa še 5 dopolnjenih smernic (brez Ministrstva za kmetijstvo goz-darstvo in prehrano).

Pri izdelavi osnutka OPN so bile, poleg občinskih pobud, obravnava-ne in delno vključene tudi pobude občanov, ki so obsegale 936 parcel za nova stavbna zemljišča in 278 parcel za izločitev iz stavbnih ze-mljišč. Tako je osnutek OPN obse-gal tudi širitev poselitve na najboljša kmetijska zemljišča (1. območje) v površini cca 141 ha ter na druga ob-močja kmetijskih zemljišč in gozda cca 92 ha.

Občina je 9. 10. 2009 sprejela sklep o nadaljevanju postopka in sklep o predhodni javni razgrnitvi, ki je bila opravljena med 26. 10. in 27. 11. 2009. Med predhodno javno razgr-nitvijo so občani in zainteresira-na javnost podali 296 pripomb za okvirno 689 parcel, ki so se nanašale predvsem na nove pobude in na ne-uvrščene predloge. Do konca meseca januarja so bile zbrane pripombe in izdelani osnutki stališč do pripomb.

Po večkratnih pozivih je občina dne 15. 2. 2010 prevzela dopolnjene smernice kmetijskega ministrstva za področje kmetijstva, v katerih se je ministrstvo negativno opredelilo do skoraj vseh predlogov za spremem-bo rabe na najboljših kmetijskih zemljiščih (98,5%). Za vsako, tudi najmanjšo, širitev je zahtevalo števil-na dokazila in utemeljitve: utemelji-tev širitev z demografskimi podatki in dokazili, da v naselju ni prostih stavbnih zemljišč; pri utemeljitvah v korist kmetij strokovne podatke o kmetiji in objektu, podatke o izve-denih melioracijah in komasacijah; zaradi zagotavljanja in ohranjanja kmetijskih zemljišč zagotovitev ustreznih nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki sedaj niso v kmetijski rabi; izdelavo variant širitev pose-litve; izločitev stavbnih zemljišč pri razpršeni poselitvi …

Ker so pridobljene smernice ko-renito posegle v izdelan osnutek OPN, stališč do pripomb občina ni mogla zavzeti.

Občina je, skladno z dogovorom z MKGP, pripravila nov skrčen osnu-tek OPN-2, ki je obsegal širitev pose-litve na najboljša kmetijska zemljišča v površini cca 86 ha ter na druga ob-močja kmetijskih zemljišč in gozda cca 92 ha. Osnutek OPN-2, vključno z elaborati za poseganje na najboljša in druga kmetijska zemljišča v obči-ni Ajdovščina, je bil posredovan na MKGP 6. 10. 2010. Iz ministrstva je 24 .5. 2011 prispelo stališče, s kate-rim bila občina ponovno pozvana na spoštovanje veljavnih predpisov in danih usmeritev.

Obvezne strokovne podlage o naj-boljših kmetijskih zemljiščih je obči-ni posredovalo MKGP v fazi prido-bivanja smernic za pripravo novih prostorskih aktov občine. V postop-ku ugotavljanja usklajenosti država oz. nosilci urejanja prostora posebno pozornost namenjajo ravno širjenju stavbnih zemljišč na kmetijska ze-mljišča, ki so ustavno varovana ka-tegorija. Ustava v 71. členu navaja, da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč in zakonoda-jalcu nalaga, da z zakonom posebej uredi to področje. V smernicah na dopolnjen osnutek OPN je MKGP navedlo, da sta država in lokalna skupnost (občina) dolžni varovati najboljša kmetijska zemljišča in s tem zagotavljati prehransko var-nost prebivalstva.

Občina bo morala pripraviti nov osnutek OPN-3, ki bo bolj dosle-dno upošteval določila veljavne prostorske zakonodaje ter določila sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 43/11), po katerem so vsa kmetijska zemljišča »skoraj nezazidljiva« za stanovanjsko gradnjo.

Na osnutek OPN-3 bo morala ob-čina preko MOP ponovno pridobiti smernice nosilcev urejanja prosto-ra, omogočiti javnosti seznanitev v okviru javne razgrnitve in javne obravnave, preučiti pripombe in predloge javnosti, do njih zavzeti stališče, seznaniti javnost z okolj-skim poročilom… ter postopek na-daljevati in zaključiti skladno z zako-nom o prostorskem načrtovanju. Irena Raspor

Na Colu se igrajo in rekreirajo na novem in prenovljenem igrišču

Preko poletja so na Colu, nad ob-stoječim športnim igriščem, uredi-li novo otroško igrišče z lepimi in uporabnimi igrali. Le-to se smisel-no vključuje v športno-rekreativno okolje. Investicijo v vrednosti 12 tisoč evrov je pokril proračun Ob-čine Ajdovščina. Športno igrišče pa je prenovljeno – zaradi dotrajanosti obstoječih mrež je bila nujna nova ograditev. Ob prenovi ograje pa se je uredilo še odvodnjavanje meteornih vod. Igrišče je polno zasedeno, saj ga poleg šolarjev uporabljajo tudi kraja-ni Cola in sosednjih vasi. Po novem bo tu še bolj prijetno – medtem ko

bodo starši sproščali svojo energijo na spodnjem igrišču, se bodo njihovi malčki lahko varno igrali na novem otroškem igrišču nad njim. MB

Nova prometna ureditev pred OŠ Šturje Ravnateljica in starši otrok OŠ

Šturje že dlje časa opozarjajo na pro-blematiko prometne varnosti pred šolo. Odslej bo pot v štursko šolo bolj varna – cesta pred šolo bo po novem enosmerna.

Cesta, ki teče mimo šole, je kljub na videz nepromblematični prome-tni situaciji vendarle moteča. Otro-ci imajo pred šolo omejen prostor za igro, poleg tega večkrat prečkajo cesto, saj pouk telovadbe poteka tudi na igrišču pod cesto. Šola si želi fizič-no zaporo ceste z rampo, vendar tre-nutna prometna infrastruktura tega

ne omogoča. Po neodvisni študiji, ki jo je naročila Občina Ajdovščina ter analizira prometno situacijo ob-močja, je najprimernejša rešitev ure-ditev enosmerne ceste ter območja umirjenega prometa.

Če bodo občinski svetniki na seji 29. septembra predlog sprejeli, po-tem bo promet pred šolo potekal na naslednji način:

- enosmerna cesta s potekom od Bevkove ulice proti Upravni enoti

- največja dovoljena hitrost na tej cesti bo 10 km/h

- cesta, ki pelje mimo VDC do ulice

Pot v Žapuže, bo zaradi neprimernih elementov zaprta za promet ter na-menjena pešcem in kolesarjem.

Voznike torej opozarjamo, da je prometni režim pred OŠ Šturje ure-jen na način, da ima prednost pred vozili otroška igra. Zato bodite na tem delu še posebej previdni ali pa se ga raje izognite. MB

Znak območje umirjenega prometa

Foto

Mat

jaž

Baje

c

Foto

Mat

jaž

Baje

c

Št. 4 • 15. september 2011 5Šagre in prazniki

Po Deželi odmeva zvon prenovljene cerkvice svete Marjete nad Dolenjami

Vročica konjskega adrenalina v Gozdu

Ušani praznovali

Šagra v Batujah

Prenovljeno cerkev svete Marjete nad Dolenjami je v nedeljo, 24. julija 2011, pred veliko množico obiskovalcev, blagoslovil pomožni koprski škof Jurij Bizjak. Da je kulturni biser naše dediščine ohranjen gredo zasluge predvsem domačinom iz Dolenj, Bačarjev in Planine, ki so v prenovo vložili ogromno prostovoljnega dela.

Tretji konec tedna v avgustu je v Gozdu pri Colu potekala že 8. tradicionalna konjeniška prireditev, ki jo zadnja tri leta obogati še sejem gozdarske in kmetijske opreme. Konjske dirke so se z biatlonom pričele že v soboto popoldan, vrhunec pa doživele v toplem nedeljskem popoldnevu.

V avgustu so Ušani obeležili krajevni praznik – tridnevno praznovanje je potekalo po zastavljenih načrtih, vreme je zdržalo, obiskovalci pa so bili zadovoljni.

V Batujah je bilo v dneh 29. do 31. julija imenitno.

Cerkev spada pod okrilje žu-pnije Planina. Prenovi je botrovalo predvsem klavrno stanje stavbe: za-makala je streha, strop je odpadal, zidovi so zaradi posedanja tal popo-kali, izredno slaba pa je bila tudi do-stopna pot. Dela je izvajal domačin iz Dolenj, vsa dodatna in pomožna dela, kot so odkrivanje strehe, odbi-vanje ometa fasade, urejanje okolice, ureditev dostopne poti, postavitev stropa v cerkvi, pleskanje in še mno-go drugega, pa so opravili s prosto-voljnim delom domačini iz Planine, Dolenj in Bačarjev. Opravljenih je bilo kar 936 ur prostovoljnega dela!

Cerkev ima popolnoma obnovlje-no streho, vključno z novo strešno konstrukcijo, betonskimi napušči, hidroizolacijo, pločevinastimi obro-bami, žlebovi in odtoki; obnovljena je fasada, urejen je kamniti pločnik okoli cerkve. V notranjosti je urejen nov strop, urejene so elektroinštala-cije, zamenjana so dotrajana okna in vrata, zvonik na preslico se ponaša z novim zvonom. Urejena je tudi okolica cerkvice ter poti – iz Dole-nje vasi na Planini se je mogoče do cerkvice pripeljati z avtomobilom,

iz Dolenj pa do tja gor pelje široka in utrjena pešpot, po kateri se bodo lahko vozili tudi traktorji – urejanje tega dela poti je financirala Občina Ajdovščina. Vrednost kompletne investicije obnove cerkve in ostalih del je 31.270 evrov. Večji del potreb-nega denarja so zbrali župljani sami, del sredstev pa je bilo pridobljenih iz namenskega razpisa Občine Ajdo-vščina.

Z doline je odslej lep pogled proti obnovljeni cerkvici sv. Marjete, od koder bo slišati nov zvon, ki bo vabil na obisk.

Tod mimo vodijo tudi Vertovčeve poti, v času svojega službovanja na Planini je namreč Matija Vrtovec maševal tudi v cerkvi svete Marjete. Zato je Društvo Matija Vertovec ob-novo cerkvice zaokrožilo s postavi-

tvijo informativne table, ki pripove-duje tako o kulturnem spomeniku, kot o naravni dediščini območja.

Slovesnost ob blagoslovu preno-vljene cerkvice in novega zvona je bila prisrčna. Pri maši je sodeloval župnijski cerkveni pevski zbor, ka-sneje pa so pele še Plejade, katere članice so tudi mladenke iz Dolenj. Pohvaliti velja pridne gospodinje iz Dolenj, ki so napekle toliko slastne-ga peciva, da ga je bilo prav za vse dovolj. K polenti z golažem pa se je prilegal kozarec najboljšega iz kleti domačih gospodarjev. Nato je zago-dla še harmonika ter veselo druženje nadaljevala do mraka in še dlje.

»Bog je ustvaril preproste ljudi, ljudje pa kompliciramo«, je med drugim povedal koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Aktualni izrek in običajno tudi pravilo, ki ga potrjuje velika izjema v primeru obnove cer-kvice – domačini so brez komplika-cij stopili skupaj in naredili, kar je bilo potrebno. Tako je ohranjen še en čudovit biser iz zakladnice kul-turne dediščine naše dežele. Sanda Hain

Kljub enormno visokim avgu-stovskim temperaturam se na Gori da zdržati, tako je bilo tudi za konec tedna, ko je središče Gore postala vasica Gozd pri Colu.

Tu se je odvijala tradicionalna prireditev, katere bistveni namen je srečanje konjenikov, skozi leta pa je postala prepoznavna in priljublje-na mnogim obiskovalcem od vse-povsod. Sobotni obisk sejma je bil

nekoliko slabši, kot običajno, kar gre pripisati mnogim zunanjim de-javnikom: v dolini je »divjal« atrak-tivni rally, v Gornji Radgoni pa so se odločili prav na ta konec tedna pre-staviti odprtje mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma. Vse to pa ni prav nič vplivalo na dobro razpolo-

ženje razstavljavcev, obiskovalcev in organizatorjev, saj je bilo v Gozdu kaj videti.

Nedeljski del prireditve je po pri-čakovanju gostil veliko množico obi-skovalcev, ki so se prišli hladit pred vročino v dolini in uživat ob atrak-tivnih nastopih konjenikov. Vsako leto je tekmovanje bolj zanimivo in privlačno. Tako za obiskovalce, kot tudi za tekmovalce – letos je bila še

posebej bogata tekmovalna kate-gorija deklet do 15 let, nastopila pa so tudi starejša dekleta in možje, ki pri jezdenju pokažejo vso svojo dr-znost in navdušujejo z atraktivnimi nastopi. Vsej drznosti navkljub pa je na koncu absolutno zmago presene-tljivo (in hvalevredno) slavila dekli-

ca, ki je zastopala mlajše kategorije tekmovalcev, še ne 15-letna Karin Kranjc iz območja ajdovske občine. Karin se je izkazala tako v slalom-skem delu tekmovanja, kjer je moč-no nadvladala svoje sotekmovalke, kot tudi v paralelnem konjskem sprintu, kjer se je dolgo uspešno me-rila s starejšimi in izkušenejšimi tek-movalci. Čestitamo!

Organizator – Smučarsko društvo Gozd – si tudi tokrat zasluži vse po-hvala za dobro pripravljeno priredi-tev. Letos so še posebej dobro poskr-beli za varne dostope konjenikov do tekmovališča in nazaj do priložno-stnih boksov, kjer si imeli konjiči mir pred pretirano radovednostjo obiskovalcev. Poskrbeli pa so tudi za dobro zabavo obiskovalcev, po-leg adrenalina polnega tekmovanja so nas zabavali še ansambel Hram, Manca Špik in celo Damjan Murko. Manco, ki je podelila pokale najbolj-šim, smo uspeli celo prepričati, da je prvič v svojem življenju sedla na konjiča, morebiti jo bo prav to spod-budilo, da bo pričela jezditi.

»Gozdnarji« znajo pripraviti doži-vetje, zato že čakamo dogodek pri-hodnje leto – ne zamudite konjskih dirk v Gozdu pri Colu, ki vedno po-tekajo tretji konec tedna v avgustu. SH

8. avgust 1942 je najbolj črn dan v zgodovini vasi Ustje, ki se je razple-tel z grozljivimi posledicami – osmi-mi ubitimi domačini in skoraj v ce-loti požgano vasjo. Strašljiv dogodek je v noveli Sodni dan na vasi opisal ajdovski pisatelj Danilo Lokar. Skozi čas so na Ustju zrasle nove hiše, do-godek pa ni in ne sme biti pozabljen. Krajani vsako leto počastijo spomin nanj s krajevnim praznikom, tudi letos je bilo tako. V nedeljo, 7. avgu-sta, so pred spomenik na koncu vasi položili venec, nato je potekala spo-minska maša v vaški cerkvi. Sledila je proslava v središču vasi, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Po kulturnem programu so se obiskovalci preselili na Ploščo, kjer so pete brusili na glasbo skupine Korona.

Praznovanje pa so pričeli že v pe-tek, s prijetnim kulturnim večerom, ki je potekal pri cerkvici sv. Janeza vrh vasi. Nadaljevali so v soboto, ki je na Ustju že tradicionalno športno obarvana – nogometnega turnirja v Športnem parku Grbavica se je ude-ležilo 12 ekip, zmagali so Telebajski. Športno so vstopili tudi v nedeljsko jutro, s tekom vseh generacij ter nadaljevali tudi po proslavi – „bri-školijada“ je terjala vsaj navijanje in kričanje, kar je svojevrsten fizičen napor, pršuta pa je odšla na Cesto.

Organizatorji prijetnega praznova-nja, ki ga nadvse radi obiščejo pred-vsem domačini – tudi tisti, ki se na Ustje vračajo le ob velikih praznikih – so člani društva Numulit.us in KS Ustje. Tudi sami zadovoljni s še enim lepo pospravljenim praznikom. MS

Začelo se je v petek, z večerno glasbeno prireditvijo ROCK BATU-JE. Gre za velik projekt, ki je bil uspe-šno izpeljan po zaslugi iznajdljivih in marljivih domačih organizatorjev in mnogih mladih, ki so pri tem so-delovali. Priznane glasbene skupine so vznemirljivo ogrele poslušalce in ljubitelje Rock glasbe. Prireditev je bila dobro obiskana, še bolj bi bila, če nam je nebi zagodlo slabo vreme. Drugo leto bo že 10. obletnica te tra-dicionalne glasbene prireditve v Ba-tujah, na kar se mladi že pripravljajo.

V soboto zvečer je bila izvedena dobro obiskana „briškolijada“, med-tem , ko je napovedan balinarski turnir vreme odneslo na kasnejši termin.

Vrhunec krajevnih prireditev je potekal v nedeljo, ko je bilo tudi vreme organizatorjem Šagre Sv. Ane naklonjeno.Ob 16. uri so se zbrali bi-vši zaposleni v TPO Batuje. Srečanje številnih starejših in mlajših kova-čev, kovinarjev, vodilnih in vodstve-nih delavcev iz Batuj in okoliških vasi je potekalo v znamenju ohranja-nja vaške tradicije. Od prvih začet-kov kovaštva do uspešnega podjetja nas je vodila ga. Slavica Plahuta, ki je v daljšem predavanju analitično in povsem verodostojno opredelila vse-binsko vlogo in pomen kovaštva v Batujah. V imenu vseh udeležencev srečanja in organizatorjev srečanja

se ji za poglobljen prispevek in do-kumentarno gradivo zahvaljujemo. Na srečanju je bil izveden tudi prikaz kovaških obrti, kjer so nekateri „pra-vi kovači“ demonstrirali ukrivljanje in kovanje žarečega železa. Hvala g. Milanu Cipku in g. Joškotu Koronu.

Krajani in obiskovalci Šagre Sv. Ane, ki se jih je zbralo okoli 700, so imeli v nadaljevanju priložnost videti demonstracijske vaje gasilcev iz PGD Selo, nastop plesne skupine Ajda iz Ajdovščine, »šacanje« pršuta. Prireditev je popestril tudi tradici-onalno bogat srečelov. Mlajši pa so se zabavali ob otroški predstavi, v kateri so tudi sami sodelovali. Lepo razpoloženje in prijetno druženje se je nadaljevalo ob glasbi ansam-bla Kalamari, ko se nam je zvečer, direktno iz tekmovanja v Avstriji, pridružila naša gorska tekačica Luci-ja Krkoč, ki smo ji svečano podelili Priznanje za njene vrhunske dosež-ke, med zadnjimi tudi za 3. mesto na evropskem prvenstvu gorskih tekov v Turčiji.

Prireditev je potekala v športnem parku Batuje. Vsem sponzorjem , ki so finančno ali materialno pod-prli prireditve v Batujah, se lepo zahvaljujemo. Prav tako se zahva-ljujemo tudi TV Vitel, ki nas je skozi prireditve spremljala. Ivan Vodopivec

Foto

sh

Foto

Ajd

a H

ain

Foto

MS

Št. 4 • 15. september 20116 Podeželje ponuja

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Obarvani bankovci Od Banke Slovenije smo dobili opozorilo, da se v obtoku pojavljajo obar-

vani bankovci. Gre sicer za pristne bankovce, ki pa so bili nevtralizirani s pomočjo posebne barve, aktivirane v primeru ropa ali tatvine. Obarvanje je vidno po robovih, kadar gre za celoten zavitek, oziroma so bankovci obarvani v celoti, kadar gre za bankovce v razsutem stanju. V nekaterih primerih so bankovci zaradi poizkusa odstranitve barve po robovih ož-gani.

Banka Slovenije opozarja vse profesionalne uporabnike gotovine, da ne sprejemajo od strank obarvane in ožgane bankovce, temveč stranke napotijo v Banko Slovenije, kjer bodo bankovce komisijsko pregledali in ustrezno ukrepali.

Obvestilo plačnikom davčnih obveznosti – s 1.10.2011 nov način pla-čevanja davkov, prispevkov in drugih dajatev

V letošnjem letu bodo za plačevanje obveznih dajatev in drugih javno-finančnih prihodkov uvedeni novi prehodni davčni podračuni po vrstah javnofinančnih blagajn (PDP), ki bodo nadomestili nekatere dosedanje vplačilne podračune. Plačniki davčnih obveznosti, ki bodo želeli izvesti plačila na nove PDP pred datumom 1. 10. 2011, bodo dobili ustrezno in-formacijo o pravilnem podračunu za plačilo njihove obveznosti na Davč-ni upravi. Zavezanci, ki plačujejo davčne obveznosti na podlagi odločbe, imajo na njej navedeno telefonsko številko in elektronski naslov pristoj-nega davčnega urada, prav tako so kontaktni podatki na voljo na spletnih straneh DURS.

OOZ Ajdovščina zbira prijave za seminar Kako bolje in varnejše poslovatiSeminar bo potekal v oktobru 2011 – termin bo določen kasneje. Name-

njen je vsem, ki se srečujete z zapleti pri izvajanju svojega dela, reklama-cijami in neplačili. Izvedeli boste tudi kako reagirati ob napovedi prisilne poravnave ali stečaja vašega poslovnega partnerja.

Iz vsebine: Kaj je pomembno ob dogovarjanju in sklepanju posla? • Kaj je pomembno pri izvajanju posla? • Kako uspešno zaključiti posel? • Katera dokumentacija vam zagotavlja višjo uspešnost izterjave? • Kako ravnati, če naš kupec objavi stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo?

Predavatelja: odvetnik Dušan Žorž, finančni svetovalec Mitja PremrlKotizacija: za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino brezplačno,

za ostale 25 € + DDVPrijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si

So(n)čno v brošuri in na spletu

Podpisan kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi

»Od ideje do produkta« Po izdelavi logotipa za vipavsko

sadje in med domačimi sadjarji izre-dno dobro sprejetih zabojčkih za sad-je akcijo nadaljujemo z nekaterimi trženjskimi prijemi za pospeševanje prodaje domačega, vipavskega sadja.

Izdelana je knjižica, ki je brezplač-na in namenjena predvsem potro-šnikom. Prepričati jih želi, da je sad-je pomemben prehranski dodatek ter da je prav naše, vipavsko sadje, najboljše od najboljšega. Zato ker dozori na soncu, zaradi bogate tra-dicije pridelovanja in predelovanja sadja, predvsem pa nam dandanes pridelavo odličnega sadja omogoča kar narava sama. Tako kot logotip je tudi brošuro oblikovala domača oblikovalka Silva Vovk Kete, znotraj projekta pa nastajajo še plakati in »pingvini«, ki bodo dobrodošla po-pestritev terenskih trženjskih akcij.

Hkrati nastaja spletna stran www.soncno-socno.si, kjer boste potro-

šniki sadja našli kontakte do doma-čih sadjarjev ter veliko uporabnih informacij: o blagodejnih sestavinah sadja, o načinih uporabe, o tradiciji pridelave in predelave, o konzervira-nju sadja, objavljali bomo zanimive recepte za sladice in druge jedi iz sadja in še mnogo drugega. Spleti-šče pa bo namenjeno tudi sadjarjem, v sodelovanju s strokovnimi kme-tijskimi službami bomo objavljali koristne nasvete za gojenje in nego-vanje sadnih dreves, pisali bomo o novih sadnih vrstah, opozarjali pred vremenskimi in bolezenskimi nepri-likami in še o marsičem, kar je do-bro vedeti. Morebiti bomo navdušili nove pridelovalce, sadje je zagotovo zanimiva tržna priložnost v deželi, ki ponuja odlične pogoje za pridelavo.

Brošura Sončno-sočno vam bo v kratkem na voljo v informativ-nih centrih in trgovinah, na ajdo-vski tržnici in pri sadjarjih. Po-brskajte tudi po spletišču in nam pišite na info@soncnosocno.si veseli bomo vseh vaših nasvetov, namigov, pa tudi receptov in va-ših praks pri delu s sadjem. Občina Ajdovščina

Kodeks so podpisali predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slo-venije, Ciril Smrkolj, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Anka Miklavič Lipušček, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah, predsednik Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek in predsednik Zadružne zveze Slo-

venije Peter Vrisk. Kodeks naj bi izboljšal poslovno

sodelovanje členov v verigi preskr-be s hrano, krepil partnerstvo in povečal konkurenčnost agroživilske verige v Sloveniji. Z njim naj bi se spodbudilo tudi povečanje sloven-ske samooskrbe s hrano. Podpisniki kodeksa so se uskladili o končni ali »neto-neto ceni«, spoštovanju za-

konsko določenih plačilnih rokov, spreminjanju naročil v razumnem roku, nespreminjanju pogodb z eno-stranskimi aneksi in zaračunavanju dejanskih izvedenih storitev.

Prvi korak je narejen, sedaj pa bo treba kodeks še udejaniti. Za učinkovito izva-janja kodeksa bo skrbel poseben Odbor za spremljanje izvajanja kodeksa. Suzana Ž. Ferjančič

Občina Ajdovščina je pridobila LE-ADER sredstva za projekt »Od ideje do produkta«, ki obsega tri sklope projektnih aktivnosti. Namen pro-jekta je vse zainteresirane seznaniti s možnostmi dopolnilnih dejavnosti na podeželju in s tem usmeriti pre-bivalce podeželja, da svoja znanja, sposobnosti in ideje spremenijo v gospodarsko dejavnost oziroma oblikujejo dopolnilno dejavnost na kmetiji.

V okviru projekta je bila najprej pripravljena Analiza zanimanja in potreb na območju občin Ajdovšči-na in Vipava, ki je služila kot pod-laga za nadaljnje aktivnosti. Drugi sklop aktivnosti je obsegal tri brez-plačne delavnice/usposabljanja, ki so potekale v juniju in juliju. Na delav-nicah so lahko vsi zainteresirani pri-dobili več informacij o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, o osebnem dopolnilnem delu in sobodajalstvu ter se seznanili z obveznostmi, ki jih s seboj prinaša posamezna vrsta de-javnosti. Prva delavnica je potekala na temo »Upravni postopki in po-

dročna zakonodaja«. Lučka Žabkar je zbranim predstavila sistem HA-CCP in smernice dobre prakse ter na konkretnih primerih prikazala upoštevanje zakonskih določil. Med drugim je na slikovit način prikaza-la, kako se lahko pripravi in proda-ja domača marmelada ter na kaj je potrebno biti pozoren pri predelavi sadja v sokove. S strani Marka Ron-diča iz Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ajdovščina in Matjaža

Kovača iz Upravne enote Ajdovšči-na so bile podane informacije glede pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter postopka priglasitve dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Delavnica se je zaključi-la s prispevkom Silvane Peljhan iz Razvojne agencije ROD o osebnem dopolnilnem delu in sobodajal-stvu. Tematika druge delavnice se je osredotočala na »Računovodstvo, finance in davke«. Nataša Bizjak in Mitja Premrl iz podjetja Taxa d.o.o. sta slušateljem ponazorila načine vodenja poslovnih knjig ter na kon-kretnih primerih predstavila pasti

pri vodenju posamezne vrste dejav-nosti. Tretja delavnica je pokrivala tematiki »Marketing in promocija« in »Javno nastopanje«. Evgen Gec iz Svetovalnice Gec je zbranim sku-šal predstaviti, kako učinkovito in z minimalnimi stroški uporabiti mar-keting ter kako produkt pripraviti in plasirati na trg. Omenjene so bile še nekatere dejavnosti (kot je na pri-mer gozdarstvo, ekološka pridelava, gojenje zelišč in posebnih sadežev), ki še niso povsem izkoriščene. Sluša-teljem je bilo predstavljeno sestavlja-nje prodajnega pisma in ustvarjanje prodajne zgodbe ter prepoznavanje kanalov in segmentov, ki konstruk-tivno vplivajo na uspešnost poslova-nja oziroma tržnega komuniciranja v pisni in govorni obliki.

Med udeleženci usposabljanj je bilo največ zanimanja za dejavnosti povezane s turizmom in dejavno-sti povezane s predelavo in prodajo sadja ter drugih kmetijskih pridel-kov. Slušatelji so bili z vsebino de-lavnic zadovoljni in jih označili kot dobrodošel prispevek k dvigu znanj in usposobljenosti prebivalcev na podeželju.

Tretji sklop projektnih aktivnosti obsega pripravo priročnikov – vo-dnikov po postopkih, ki bodo vsem zainteresiranim tudi kmalu na voljo.

Projekt »Od ideje do produkta« so-financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – os LEADER. . Razvojna agencija ROD

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželjeBrušura je nastala znotraj projekta Vipavska sadna cesta.

»Vsled neke štetve leta 1872 imela je Planina: 390 jablan, 1467 hruševih dreves, 3398 breskev, 2694 črošenj, 720

murb, 387 orehov, 573 češpelj, 184 ringlos, 30 kutenj in 250 marelic. A sedaj ima sigurno več sadnega drevja, osobito marelicnega.«(arhivi Postojnskega okrajnega glavarstva)

Po sadju so se v čas zapisale – tu ga niso zgolj pridelovali, pač pa so najbolj podjetni Budanjci že pred dvesto

leti odkupovali sadje po vsej Deželi ter ga nato na mulah in oslih tovorili v Ljubljano. Posel je cvetel, zato so se opremili s posebnimi vozovi, pa tudi s posebnimi škatlami ovalne oblike iz klanega lesa s pokrovi, ki so jih dali izdelati v Ribnico. Pokrovi so bili žigosani z začetnicami lastnika in hišno številko. »Škatlarji«, kot se jih je prijelo ime, so bili znani vsepovsod, njihov tovor pa cenjen.

Budanje

Med vsemi slovenskimi deželami je sadjarstvo najbolj doma na Vipavskem.

Sadjarsko tradicijo na Vipavskem dandanes negujemo in plemenitimo.

Naše sadje je okusno, zdravo in sočno, ker dozori na soncu.

Privoščite si ga tudi vi!

Za svetovanju se zahvaljujemo Ivanu Kodriču, strokovnjaku za sadjarstvo iz KGZ Nova Gorica, Društvu gospodinj s Planine in Ivanu Krašni iz Budanj. Tekst: Sanda Hain, oblikovanje: Silva Vovk Kete, fotografije in priprava za tisk: Prograf d.o.o., tisk: Čukgraf d.o.o., založila: Občina Ajdovščina. 1.natis, september 2011, 5000 izvodov

www.soncno-socno.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželjeBrušura je nastala znotraj projekta Vipavska sadna cesta.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Projekt delno financira Evropska unija

Foto

Silv

ana

Peljh

an

Št. 4 • 15. september 2011 7Gospodarstvo

Podjetje Petrič z novo storitvijo osvaja nove trge Podjetje Petrič je trenutno edino v Sloveniji, ki ponuja usluge s posebnim strojem – drobilcem kamenja – namenjenim različnim zahtevnim nalogam. Praktični prikaz delovanja traktorskega priključka je navdušil tudi obiskovalce prireditve in sejma v Gozdu pri Colu.

Nova mesnica na ajdovski tržnici

Rokodelska delavnica Vitez odprla vrata v Štanjelu

Ukrep spodbujanja obrti in podjetništva - krediti s subvencionirano obrestno mero

Storitve z novim strojem so za-nimive tako za kmetovalce, še po-sebej za vinogradnike, kot tudi za lokalne skupnosti, ki imajo na skr-bi makadamske poti. S traktorskim drobilcem kamenja je mogoče obde-lati zgornjo plast zemlje do te mere, da neplodna tla postanejo obdelo-valna zemlja za vinograde, travnike ali polja. Globina drobljenja je lahko tudi do 35 cm, doseči jo je mogo-če z več prehodi drobilca – z enim prehodom seže do 15 cm globoko. Še posebej zanimiv pa je za vzdrže-vanje makadamskih poti in gozdnih cest. Takšen prikaz smo si ogledali v okviru gozdarskega sejma na prire-ditvi Konjske dirke v Gozdu pri Colu – kamni so se po prehodu drobilca spremenili v drobne delce, tako-re-

koč pesek. Širina drobljenja je 2 m, kamenje razbija kar 158 delovnih te-les, traktor in drobilec skupaj tehtata

14 ton. Možje so bili navdušeni, ugo-tavljali so, da je to odličen nadome-stek za sicer običajno nasipanje gra-moza na razrite ceste, tudi v smislu »ekonomske računice«. Poleg tega se obnavlja lastni material in ni skrbi od kod in kaj bodo pripeljali tovor-njaki. Podjetje Petrič po obdelavi s traktorskim drobilcem kamenja ce-sto poravna, zvalja in utrdi – s po-sebnimi emulzijami je mogoče dose-či tudi daljši rok uporabe. Dejstvo pa je, da je predpogoj za trajanje takšne ceste urejeno odvodnjavanje.

Če razmišljate o novem vinogradu ali polju na ledini, ali če so vaše ma-kadamske poti razrite, se vam vsled težkega ročnega dela ali dovoza gra-moza ponuja zanimiva alternativa. SH

Prostori nekdaj MIP-ove mesnice na ajdovski tržnici so na prvi šolski dan ponovno odprli vrata. Nekdaj mogoč-nega »mesarja« je zamenjalo podjetje Prunk s kakovostno in še bogatejšo ponudbo.

Takole nam je pisala Vlasta, tistega dne naključna obiskovalka živahnega

dogajanja pred novo Prunkovo me-snico: »Dopoldne sem se sprehodila po ajdovskem placu, ko sem zagledala množico ljudi in slišala veselo harmo-niko. Sploh nisem vedela, kaj se doga-ja, pa sem malo povprašala. "Lahko

greš na kosilo..." sem dobila simpati-čen odgovor. Seveda sem se ustavila, saj sem tam srečala veliko znancev, ki so sedeli za mizami ali pa stali v vrsti za krožnik pršuta.« Mesnica Prunk poleg mesa ponuja tudi druge delika-tese, kruh in mleko in lepo dopolnjuje ponudbo ajdovske tržnice. Staro me-

stno središče tudi na ta način prihaja do ponovne veljave, zato vas vabimo, da ga obiščete – ob prijetnem vzdušju in prijazni besedi boste tu dobili prav vse, kar potrebujete za dober obed. SH

Stanko Vitez je znani rokodelec in restavrator iz Gaberij, tudi eden od pobudnikov in ustanoviteljev Obr-tnega centra restavratorstva – OCRA. 28. avgust 2011 je bil pomemben dan – tako zanj, kot tudi za restavratorski center, saj je v vhodnem stolpu Šta-njelskega gradu vrata odprla Rokodel-ska delavnica Vitez.

Dogajanje ob odprtju je bilo pe-stro, saj so se ob tej priložnosti zbra-li mnogi rokodelci: kovač, rezbar, kamnosek, intarzist, restavrator, vitražerka … Njihove spretnosti so vzbudile veliko zanimanja pri obi-skovalcih.

Gostja otvoritvene slovesnosti je bila Inga Miklačič Brezigar, kusto-sinja Goriškega muzeja, ki je izpo-stavila zgodovinsko vrednost starih skrinj in slovenskih jaslic, replike ta-kšnih tradicionalnih izdelkov iz 19. stoletja iz mediteranskega in Gori-

škega območja bo namreč ponujala delavnica. Goste pa je pozdravil tudi komenski župan Danijel Božič.

Stanko Vitez, direktor centra OCRA d.o.o. ter ponosni lastnik nove delavnice, je svoje znanje in izkušnje na področju restavrator-stva kalil skozi leta. V delavnici si bo mogoče ogledati ročno izdelovanje obrtniških izdelkov s starimi tehni-kami in naravnimi materiali. Poleg svojih pa na prodaj ponuja tudi iz-delke drugih mojstrov slovenske do-mače in umetnostne obrti. SV

Občina Ajdovščina je že v letu 1991 razumela, da sta obrt in podjetništvo zelo pomembna segmenta lokalnega gospodarstva in da mora tudi lokal-na skupnost podpirati razvoj malega gospodarstva. Pristojni na Občini so malemu gospodarstvu namenili kredite s subvencionirano obrestno mero. Krediti so bili namenjeni razvo-ju malega gospodarstva. Po ustanovi-tvi občine Vipava, pa so se subvenci-oniranju obrestne mere pridružili še Vipavci. Kreditiranje malih podjetij se tako nadaljuje že 20 let. V vseh teh letih sta obe občini in Območna obr-tno-podjetniška zbornica Ajdovščina s sredstvi za subvencijo obrestne mere pomagali številnim lokalnim podje-tjem. Sredstva namenjena subvenciji so se v teh letih zelo povečala, kar gre zahvala razumnim svetnikom in pod-

pori nekaterih uveljavljenih in prizna-nih podjetnikov.

Krediti s subvencionirano obrestno mero so namenjeni podjetjem, ki de-lujejo na območju občin Ajdovščina in Vipava in investirajo v nakup ze-mljišč za poslovno gradnjo, gradnjo poslovnih objektov, nakupu osnov-nih sredstev. Podjetje lahko zaprosi za kredit največ v višini 50% celotne investicije.

Samo v preteklih 5 letih, je bilo ob pomoči Občine Ajdovščina, Občine Vipava in Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ajdovščina razdeljenih 11,2 mio EUR kreditov 198 podjetjem iz lokalnega okolja. S pomočjo teh kreditov so podjetja v lokalno oko-lje investirala preko 55 mio EUR in skupaj zaposlila 248 delavcev. Marko Rondič

Nova dejavnost ajdovskega inova-tivnega podjetja se razvija znotraj prototipnega oddelka, ki je opre-mljen z najsodobnejšimi tehnologi-jami na področju hitrega prototipi-ranja ter povratnega inženirstva ter ponuja storitve 3D skeniranja, 3D prinatnja, 3D vodnega reza in ro-botskega 8-osnega rezkanja velikih formatov. Storitve torej, ki so name-njene širši ciljni publiki, kot osnovna dejavnost podjetja – letalstvo, zato jih lahko preizkusite tudi vi.

Tudi pri izdelavi letal Pipistrel leti visoko. Sredi avgusta je na drugi

strani „velike luže“ prvič poletelo Pipistrelovo štirisedežno električno letalo Taurus G4, ki je prvo tovrstno letalo na svetu. Z njim namerava podjetje sodelovati v letošnji ediciji Nasinega tekmovanja, ki išče najbolj energetsko učinkovito in varčno le-talo – tekmovanje se bo pričelo 25.

septembra. Držimo pesti! V začetku avgusta pa se je Pipistrel

proslavil tudi na kolesarskem podro-čju – njegovi strokovnjaki so poma-gali zdizajnirati vozilo na človeški pogon, s katerim je ekipa Elvie dose-gla nov mejnik z vozilom na človeški pogon. Švicar Francesko Russo je v eni uri premagal razdaljo 91,556 km, kar predstavlja nov svetovni rekord.

Poletje rekordov in odličnih uspe-hov za visokotehnološko in inova-tivno domače podjetje. Naj se uspe-hi nadaljujejo tudi v jesen! SH

Podjetje Pipistrel nagrajeno na sejmu MOS Ajdovski Pipistrel se je na celjskem obrtnem sejmu predstavilo z novo dejavnostjo – 3D studiom ter prejelo bronasto priznanje za napredno izdelavo prototipnih izdelkov.

Foto

sh

Foto

sh

Foto

ww

w.p

ipis

trel

.si

Foto

ww

w.p

ipis

trel

.si

Foto

SV

Št. 4 • 15. september 20118 Naši kraji in ljudje

Portret – Ivanka MarcPo dveh moških portretih ja na vrsti ženska. Če bi me pred časom kdo vprašal, ali poznam gospo Ivanko Marc iz Ajdovščine, bi po razmisleku priznal, da nimam pojma, kdo naj bi to bil. Stvar postane jasna, ko se vprašanje postavi drugače: »Ali veš, kdo je Ivanka iz Snice?«

Prijazna, drobna gospa ne kaže svojih 85 let. Rojena v vasi Slavinje pri Hruševju se je v Ajdovščino, pravzaprav v Šturje, preselila pred skoraj šestdesetimi leti. Seveda je bil razlog ljubezen. Na slučajnem sreča-nju je spoznala svojega kasnejšega moža 'Danilota'. In iz mrzle postojn-ske pokrajine se je preselila v toplo in vetrovno Vipavsko dolino.

Pogovarjala sva se v njeni dnevni sobi – pot do nje vodi kar skozi go-stilno ali uradno Snica d.o.o. Na mizi so bili časopisi in knjiga. Zadržano in z njenim pomislekom o tem, kaj bi o sebi lahko povedala, sva priče-la z pogovorom. Gospa Ivanka ima odličen spomin. Povedala mi je vrsto zanimivosti, še več pa bi lahko izve-del, če bi ji dal čas, da pogleda v svoje »arhive«. Snica ni bila vedno gostil-na ali bife. Predvsem je bila to velika kmetija in kovačija. Precej zemlje so imeli tudi v najemu. Podatki segajo nazaj v leto 1840.

Zanimiva je razlaga od kod ime »Snica«. V kovačiji so se zaradi opravkov, pa tudi sicer, radi srečeva-li furmani, vozniki konjskih vpreg. Ob tem so malo pomodrovali in po-pili kozarček ali dva. Tem srečanjem

so rekli »snidevanje, snidenje«. Sni-denje je še vedno uporabna in lepa slovenska beseda, ki pomeni sreča-nje. Iz tega je mesto srečavanj dobilo ime Snica, ki se je obdržalo do danes že pet generacij.

Snica je bila tudi vedno znana po konjih. V njihovem prepoznavnem logotipu imajo poleg kozarca stilizi-rano podobo konjske glave. Vprašal sem jo ali so jo na poroko pripelja-li s kočijo in konjsko vprego. Z na-smehom je odgovorila, da je prišla z avtomobilom. Takrat je imela Ajdo-vščina kar nekaj taksistov in eden je bil tudi Marijo Furlan, ki ju je vozil na poroki. V zakonu je imela dva sina, sedaj pa ima že tri pravnuke. Je pa že 14 let vdova.

Konji in kmetija niso bili njeno po-dročje. Hiša in gostilna sta jo več kot dovolj zaposlovali. S ponosom pove, da je za šankom preživela kar 53 let.

Seveda je bilo delo tudi naporno, vendar je v dobri družbi največkrat pozabila na vsakodnevno rutino. Kmalu bo dve leti, kar je gostilno prevzel vnuk Tadej.

Sedaj v gostilni ne dela več. Vča-sih še malo posedi s svojim starimi gosti in malo poklepeta. Zelo rada bere knjige, časopise, tudi Ajdovske novice. Čeprav živi sama, ima vedno družbo. Na obisk pridejo vnuki, ve-liko ji pomaga snaha. Malo ima te-žav s hojo, vendar gre še vedno na krajše sprehode. Do pokopališča pa ne gre več peš.

53 let spominov izza šanka v Snici je gospa Ivanka želela ohraniti zase. Go-stje so ji vedno zaupali in jo imeli radi, pravzaprav jo imajo še vedno. Branko Lavrenčič

Kraljevsko slovo Na prireditvi Vipavska trgatev je krono in lento svoji naslednici predala do nedavnega še Vipavska vinska kraljica Tina Trbižan iz Planine pri Ajdovščini.

Letošnja Vipavska trgatev je za razliko od minulih let naznanila ko-nec tega pomembnega vinogradni-škega opravila – tako je hotelo toplo poletno vreme. Eden od osrednjih

dogodkov večdnevne prireditve je bilo tudi kronanje nove Vipavske vinske kraljice. Tina Trbižan iz Pla-nine pri Ajdovščini je krono in lento, pa tudi pomembno poslanstvo, pre-dala svoji naslednici, Lei Mlečnik iz Bukovice, izbrani izmed dveh prija-vljenih kandidatk. Tako smo se tudi Ajdovci poslovili od svoje kraljice, ki je svojo nalogo vestno opravljala vse do zadnjega dne svojega kraljevanja.

Tina je doma iz vinogradniške družine, zato se je pošteno zavedala svojega poslanstva. Zadnje leto dni ni bilo za Tino prav nič „kraljevsko“, pač pa polno opravkov in potovanj. Z veseljem se je odzvala na vsako (spodobno) povabilo ter promovi-rala domača vina po Sloveniji in po svetu. Vedno prijazna in nasmejana je z obilico znanja o vinogradništvu daleč okoli nosila glas o kakovosti domačega pridelka. Skupaj z njeno priljubljenostjo pa je rasla tudi pre-

poznavnost domačih krajev. Še zadnjo veliko nalogo je opravila

prav v zadnjih dneh svojega kraljeva-nja. V goste je namreč povabila svoje kolegice, vinske kraljice iz vse Slove-nije, ter jim razkazala košček naše dežele. Najprej seveda tisti najbližji - „bandimale“ so v Tininem vinogra-du, pri Trebižanovih na Planini, nato so se odpravile do Soče. Spale so v novem Mladinskem hotelu v Ajdo-vščini – menda se tu res odlično spi, predvsem pa je bila kraljičnam všeč arhitekturna zasnova stavbe ter lepa narava v okolici. Po nedeljskem zaj-trku so se odpravile še na potep po mestu in si ogledale najimenitnejše značilnosti Ajdovščine. Postanek in pokušino so naredile pri Grumovih, kjer so si ogledale proizvodnjo Paša-rete, najimenitnejše ajdovske brezal-koholne pijače. Spoznale so košček

naše zgodovine in naše pomembne može. Pohvalile so tako naše mesto, kot deželo in zagotovo se bodo sem še vrnile – s kronico ali pa brez.

Nato pa se je od kronice poslo-vila tudi Tina, obžalovanje se je malo zmešalo z olajšanjem – zdaj bo končno dovolj časa za vse tisto, za kar ga je v tem letu zmanjkalo, tudi za fanta... Tina Trbižan je ča-stno nosila svojo kronico in zavzeto opravila vse svoje naloge. Vipavski vinogradniki so lahko ponosni na-njo. Želimo jim, da bi jih tako dobro zastopala tudi nova kraljica Lea. SH

Kolesarski in harmonikarski praznik v Hrušici

Vinske kraljice iz različnih sloven-skih vinogradniških dežel so se na obisku Ajdovščine ustavile na pokušini Pašarete pri Grumovih.

Prva septembrska sobota je že ne-kaj let rezervirana za srečanje kole-sarjev in harmonikarjev v Gostilni Stara pošta v Hrušici.

Naključni gostje in mimoidoči to soboto niti opazili niso, da v zgor-njem nadstropju gostišča mrzlično potekajo že zadnja dela ob ureditvi nove dvorane, ki naj bi v bodoče slu-žila za razna srečanja in prireditve, istočasno pa so potekale še zadnje priprave na večerno srečanje. Ko-lesarji so še zadnji dan lovili tople sončne žarke, nekateri pa tudi zadnje žige za popolnitev kartončkov, ki do-kazujejo število vzponov na to pri-ljubljeno kolesarsko točko. Iz vseh koncev se kolesarji vsako leto trudi-jo in vztrajno mučijo pedale, da bi se po raznih poteh povzpeli v Hrušico, 858m nad morjem, ki so jo imeli za svojo že stari Rimljani. Največ jih je z logaškega konca, prihajajo pa tudi s postojnskega, iz Hotedršice, Idrije, Rovt, Podkraja, pa iz Vipavske doli-ne, in še bi lahko naštevali. Skupni cilj jim je seveda svež gorski zrak, re-kreacija, skratka nekaj za dušo in ne-kaj za telo. Mnogi cenijo le prijazno besedo domačinov in klepet z gostil-niškim osebjem, nekateri se pač radi pohvalijo, da so premagali naporne strmine, kar je na koncu koncev tudi res. Vse skupaj je rekreativnega značaja, a vseeno je treba napisati, da sta se v lanskem letu v Hrušico s kolesom največkrat povzpela Viktor

Mivšek(210 vzponov) in Majda Peč-kaj(80 vzponov), oba iz Logatca. A junaki so vendarle vsi, ki premagajo te hude klance.

Srečanje je sicer potekalo v pravem prazničnem vzdušju in prešernem veseljačenju. Nastopilo je čez 30 harmonikarjev, ki med seboj niso tekmovali. Predstavil se je tudi nov ''Trševski ansambel Leskovec'', za katerega bomo še slišali, če bodo le fantje vztrajali. Med glasbenimi od-mori so bili kolesarji deležni bogatih nagrad, ki so jih prispevali številni sponzorji. Dolgo v noč se je plesa-lo in zabavalo ob zvokih ansambla Oaza in le škoda, da mnogi niste vedeli, kako lep glasbeni večer je to soboto potekal v Hrušici. A nič za to, kolesarji, harmonikarji in lju-bitelji dobre domače glasbe se spet snidemo naslednje leto, prvo soboto v septembru na istem kraju. Do ta-krat pa, saj veste, na svidenje! Dušan Plesničar

PODVELB D.O.O. COL COL 77A 5273 COL

TEL: 041/601599

Fax: 01/300 78 54

E-mail: podvelb@siol.net

POOBLAŠČENO PODJETJE

ZA SERVIS

GASILNIH APARATOV IN MERITVE HIDRANTOV

CENOVNO UGODNO

Štefan Albreht iz Logatca kot najstarejši udeleženec kolesar-skih vzponov ter Viktor Mivšek iz Logatca, letošnji rekorder. Vmes sta lastnika gostišča, Nevenka in Jože Lušina.

Foto

Bra

nko

Lavr

enči

č

Foto

sh

Foto

Bra

nko

Lavr

enči

č

Foto

sh

Foto

Duš

an P

lesn

ičar

Št. 4 • 15. september 2011 9Dediščina

Mesto Ajdovščina je iz zgodovinskega vidika gotovo eno najbolj zanimivih mest pri nas saj se je skozi zgodovino razvijalo skoraj izključno znotraj oboda nekdanje rimske trdnjave. Ta je odločilno vplivala na njegov izgled, notranjo strukturo in ureditev.

V 16. stoletju je ob vzhodni stra-nici obzidja, na mestu sedanjih stavb blagovnice Nanos, zrasla prva večja stavba zemljiških gospodov, ki so jo kasneje širili, dozidavali in obliko-vali dokler ni v 18. stoletju dobila končne, značilne baročne podobe. Kot taka je obstala do požiga v 2.

svetovni vojni. Po vojni so ruševine baročnega dvorca odstranili in na njegovem mestu zgradili sodobno blagovnico Nanos. Zasnova blagov-nice je v celoti zanikala baročno kompozicijo dvorca in na novo de-finirala prostor trga. Danes je tudi ta stavba prazna in s svojim izgledom ter s svojo ponesrečeno umestitvijo v prostor predstavlja velik urbanistič-ni in arhitekturni problem mesta. Glavni ajdovski trg je brez pomen-sko dominantne stavbe oropan ve-ljave, zgodovinska kompozicija trga in mesta pa je okrnjena.

S problemom revitalizacije obmo-čja blagovnice Nanos ter ponovno vzpostavitvijo baročne kompozicije se je ukvarjal arhitekt Domen Fučka

v svojem diplomskem delu z naslo-vom: Idejna zasnova centralne knji-žnice v prenovljenem kompleksu nekdanje Edlingove graščine v Ajdo-vščini. Arhitekt je predvidel odstra-nitev stavb blagovnice ter ponovno vzpostavitev baročne ureditve trga z uporabo sodobnih arhitekturnih in oblikovalskih prijemov. Z načrto-vano stavbo bi znova povezal kom-pleks dvorca v baročno celoto ter na trg pripeljal pomemben centralni program knjižnice, ki bi oživil me-stno središče in vrnil območju svoj simbolni pomen.

Idejno zasnovo trga z maketo si je mogoče ogledati v avli občinske stavbe. DF

Arheologi so pri raziskavah ob zahodnem obzidju rimskodobne Castre odkrili najdbe, ki pričajo o življenju nekdanjih stanovalcev Aj-dovščine od začetka našega štetja pa do 4. stoletja. V zasutju jarka ob ob-zidju so našli več kosov rimskodob-ne strešne kritine z žigi izdelovalcev, bronaste novce, predmete za koz-metično rabo in ogromno živalskih kosti in školjk, na podlagi katerih lahko sklepamo o prehrambenih na-vadah in načinu življenja nekdaj. Sanda Hain

Edlingova graščina v Ajdovščini

Arheologi našli zanimive najdbe

Delavnica za izdelavo sukna na Fužinah Prvič sem o izdelavi sukna na Fužnah prebral pred mnogimi leti v Valvasorjevi

»Slavi Vojvodine Kranjske«. V tem delu, ki je izšlo leta 1689, med drugim piše da je imel Anton grof Lanthieri na reki Hubelj fužine in topilnico železa. To je pogorelo in namesto fužin je grof postavil papirnico, ki izdeluje »velike količine papirja«. Ob tem pa še, da je grof Lanthieri postavil tudi delavnico »fabrico za izdelavo sukna«, v kateri izdeluje »veliko dobrega sukna«.Torej dva pomembna podatka – papirnica in suknarna. O začetku delovanja

papirnice je v strokovni literaturi več podatkov (1651, 1670), dokumenta o tem pa doslej nisem uspel pridobiti. Nedvomno je bila to ena prvih, če ne prva papirnica na Slovenskem. V zvezi s suknarno je bilo več sreče. V Arhivu RS smo izbrskali dokumente

(originalne listine iz tistega časa) o »Tuech – fabrica«, suknarski delavnici grofa Antona Lanthierija na Fužinah ob Hublju. Sukno je groba in debela volnena tkanina, ki so jo tedaj, v 17. stol., pa tudi

kasneje, uporabljali za težja, topla oblačila in odeje. Morda najbolj tipični izdelki so bile težke, tople »suknje« - zimski plašči, obleke za drvarje in sploh gozdne delavce ter težke odeje - »deke« v krajih s hudimi zimami. Sukno je bilo zelo iskano, z njim se je dalo dobro zaslužiti. Do sredine 17. stoletja so sukno v glavnem uvažali, čeprav so na raznih krajih delovale manjše suknarske delavnice. Prvi dokument v zvezi s suknarno ob Hublju je prošnja grofa Lanthierija za

dovoljenje za postavitev predilnice in tkalnice volne. Datum dokumenta: 24. april 1682.

V istem času je podobno prošnjo na Državno zbornico za Notranjo Avstrijo v Gradcu naslovil tudi Anton Cerroni iz Ljubljane. Oba sta zaprosila za poseben privilegij, po katerem jima nebi smel nihče drugi konkurirati z izdelavo sukna vsaj 20 let, če pa bi kdo sukno uvažal, bi moral plačati posebno mitnino. Grof Lanthieri je prosil celo za 30-letni privilegij, da nihče v Vojvodini Kranjski in Goriškem grofovstvu ne bi izdeloval takega sukna. To je utemeljeval z visokimi stroški za postavitev obrata, nabavo strojev in naprav ter usposobitev mojstrov in plačila delavcem, dokler proizvodnja ne bi prav stekla. Suknarna bi zaposlovala »nekaj sto ljudi«, torej je šlo za razmeroma velik obrat, ki je nedvomno stal na zgornjem, sedaj porušenem kompleksu na Fužinah. Deželno glavarstvo se je zavedalo, da bi obratovanje suknarne »koristilo

dedni deželi in mnogim prizadevnim ljudem prinašalo kruh«. Deželno glavarstvo bi potrdilo privilegij za 4 ali 5 let, nikakor pa ne za 30 let, saj bi se s tem končala svobodna trgovina s suknom. To mnenje glavarstva nosi datum 8. maj 1682. Kako so potem potekali dogodki doslej ni znano, dejstvo pa je, da imamo v rokah dokument iz 6. novembra 1690, kjer podpisani H. Johan Crhristoph V. Flachenfeldt piše Lanthierijevi suknarni, da bi ob hudi bolezni Antona grofa Lanthierija rad nadaljeval povezave z »Lanthierijevo Tuech – fabrica«. Suknarna je torej obratovala, delovala, že

vsaj nekaj let pred letom 1690. Zanimiv je dokument z datumom 30. januar 1693, ki dokazuje, da je bila suknarna na Fužinah kar velika, predvsem pa, da je izdelovala zelo zahtevna in različna sukna. Ta dokument je odgovor na naročilo - verjetno deželnega glavarja in se nanaša na 180 kosov sukna. Od tega naj bi bilo 20 kosov v zeleni, »verdeni« barvi, 15 rdeče in 45 modre barve. Suknarna glavarju zagotavlja, da bo vse »v dobri meri in širini«, pa tudi cena bo po dogovoru. Torej že leta 1690 vzorno poslovanje, česar nam danes najbrž manjka.

STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

police • stopnice • tlakijerte • vrtna korita

nagrobni spomeniki, ...Lokev 00386 5 76 70 014 Koper 00386 5 66 33 778

www.kamnosestvo-razem.si

nagrobni spomeniki, ...okev 00386 5 76 70 014 oper 00386 5 66 33 77er 00386 5 66 33 77er 8

www.kamnosestvo-razem.si

Št. 4 • 15. september 201110 Kultura

Franco DugoEden najbolj eminentnih goriških umetnikov, mednarodno prepoznavni ustvarjalec Franco Dugo se z izborom svojih grafičnih in slikarskih del predstavlja na Pilonovi domačiji.

V petek, 9. septembra je Pilo-nova galerija z razstavo italijanske-ga grafika in slikarja, ki se je pred natanko tridesetimi leti tu že sa-mostojno predstavljal, popeljala v letošnjo jesensko/zimsko razstavno sezono.

Franco Dugo je bil rojen leta 1941 v Grgarju, a se je družina kmalu za-tem - njegov oče je namreč do kon-ca vojne služboval kot karabinjer po različnih mestih tedanjega italijan-skega kraljestva - preselila v Gorico. V povzetek svojega »kurikuluma«, ki ga je pred dvema letoma zapisal Jo-ško Vetrih: »diletantski boksar, dela-vec, politični aktivist, bralec česarko-li, ljubitelj kina, melodrame in jazza, dejaven pri kulturnih združenjih in socialnih pobudah, igralec in sceno-graf pri mestnem gledališču…« je v intervjuju spremljajočega kataloga k tokratni razstavi dodal tudi »pevec«. Vsestranski ustvarjalec na področju umetniške grafike, slikar, predvsem pa izjemno nadarjen risar, je stopil na svojo umetniško pot kot samouk - na materino željo se je, čeprav kot član komunistične partije, namreč šolal v goriškem semenišču ter po-zneje »z velikim naporom« končal računovodsko šolo. Vmes ga je želja po študiju in izražanju na polju ume-tnosti pripeljala v kroge, kjer je lahko začel izjavljati svojo talentiranost – delal je za gledališče ter ustvarjal sce-nografije, znotraj svojega političnega delovanja pa je izdeloval publikacije za spremljajoče manifestacije. Tudi v tujini odmeven in uspešen umetnik je po svoji naravi radoveden in kot pravi sam, ga zanima »preveč raz-ličnih stvari, da bi mogel početi eno in isto vse življenje … z lahkoto se lotim neke nove tehnike, kot da bi bilo ustvarjanje zame nekaj povsem naravnega«. Suha igla ga je prevzela po ogledu goriške razstave avstrij-skega umetnika Hansa Ria Steiner-ja in ko so mu, po ogledu njegovih risb, v takratnem beneškem medna-rodnem grafičnem centru ponudili razstavo, se je te grafične tehnike učil čisto od začetka, preko knjig in sko-

zi raziskovanje materialov v svojem ateljeju. Hitro napredovanje znotraj grafične umetnosti mu je omogočilo sodelovanje na mednarodnih razsta-vah - mdr. se je predstavljal v okviru ljubljanskega grafičnega bienala) ter prineslo nezanemarljiva priznanja - kmalu po sodelovanju na bienalu v Bradfordu so v londonskem Victo-ria & Albert Museum odkupili dve njegovi grafiki. Sčasoma je v njegovo ustvarjanje stopil nov izziv – bar-va, ki se je najprej zgodila v grafiki, v začetku 90. let pa je odkril pastel, pozneje olje in počasi je slikarstvo prevzelo vodilno vlogo v njegovem opusu. Slikarstvo je skupaj s kolo-rizmom prineslo v njegovo grafično ustvarjanje bolj spontano potezo, slednja se v slikah v zadnjem obdo-bju približuje impresijam.

Leta 1986 je iz avtodidakta postal docent grafične katedre: med letoma 1989 in 1995 je poučeval gravurne tehnike na Umetnostni akademiji v Benetkah, leta 1996 pa v Firencah. »Bil sem nenavaden profesor, ker nisem imel nikogar, ki bi me naučil poučevati in sem se, tako kot vseh li-kovnih tehnik, tudi didaktike moral naučiti sam«.

Pilonova galerija s tokratno pred-stavitvijo odpira vpogled v raznotere vidike umetnikovega ustvarjanja, ki »se izražajo tako v tehniki« (jedka-nice, gravure, akvatinte, mezzotinte, fotogravure, suhe igle, olja, akvareli, svinčniki, tuši, grafiti, krede, pasteli, oglja…), »kot v bogati ikonografiji, razprostrti med občimi in intimni-mi motivi, med podobami človeka in njegovega sveta ter upodobitva-mi narave«. Kustosinja razstave Ire-ne Mislej jo je zasnovala kot trojni pogled v umetnikov opus. V izbor iz treh momentov, treh obdobij in treh različnih tehnik uvajajo sliko-viti portreti boksarjev v risbi, grafiki in celo bronu – tudi sam diletantski boksar je z izrazito izpovedno mo-čjo upodobljal legendarne figure iz tega sveta. S tremi portreti, ki jih je po srečanju podaril v mednarodno zbirko umetnin galerije, je Franco

Dugo sodeloval na Majski likov-ni koloniji v Vipavskem Križu leta 1988. Drugi moment sledi grafičnim delom, ki razkrivajo umetnika izje-mnega tehničnega mojstrstva. Svo-jo značilno »silovito risbo prevaja v odtis s tradicionalnimi grafičnimi tehnikami (bakrorez, suha igla)«, iz-jemen in enkraten pa je s svojimi in-terpretacijami Dürerjevih bakrore-zov na ogromnih grafičnih ploščah. Tudi zato, ker so tovrstni postopki v sodobni umetnosti prava redkost, je del tokratne razstave namenjen grafičnim listom iz cikla Dugo da Dürer iz leta 2005, delom »intimne-ga soočanja z motivom mojstra«, ki ga Dugo časti kot najvišjega ustvar-jalca v tej likovni zvrsti. Dugo, ki je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih razstavah - štirikrat se je udeležil Ljubljanskega med-narodnega grafičnega bienala - je med drugim v 80. letih »ustvarjalno tekmoval s stilom slovitega češkega umetnika Jiříja Anderleta«. Tretji moment je vezan na umetnikovo »likovno in vsebinsko razmišljanje o Človeku, ki po prehojeni življenjski poti pride do umirjenega, a vseeno globljega, tudi tesnobnega odnosa s svetom in umetnostjo.« Razstavljen slikarski del zastopajo dela iz treh najbolj kontemplativnih Dugovih ciklov: Mož kostanjev (1996), Pred gozdom (2008-9) in V gozdu (2011), znotraj katerih je opazna pot k ve-dno bolj »svobodni, skoraj impre-

sionistični potezi, tako različni od njegovih začetnih del, zaznamova-nih s precizno, ekspresionistično in podrobnosti polno risbo«.

K nagovoru na številno obiskanem odprtju razstave sta se pridružila tudi Dugov prijatelj in dolgoletni spre-mljevalec njegove umetniške poti, likovni kritik Giancarlo Pauletto ter Dugov stanovski kolega Danilo Jej-čič, zaslužen za razstavo pred tremi desetletji v Pilonovi galeriji. Umetni-ka, tudi v tesni prijateljski navezi, sta med drugim s svojimi deli pred dve-ma letoma nastopila na odmevni sku-pni razstavi pod naslovom Divergen-ti affinità (Raznosmerne sorodnosti) v Museo Civico del Territorio v Kr-minu (Cormons), pisec spremne-ga besedila v katalogu je bil Paulet-to.

Razstava izbranih del iz bogatega umetnikovega opusa, ki jo spremlja katalog v slovenščini in italijanšči-ni (avtorici besedil sta Irene Mislej in Maja Marinkovska, oblikova-nje pa je delo Primoža Breclja), bo na ogled do 2. oktobra 2011. Tanja Cigoj

Izštevanka v Pilonovi galeriji

Slovenija odprta za umetnost Sinji vrh 2011

Od skice do lutke

Zadnjo razstavo poletne sezone v aj-dovskem osrednjem kulturnem hramu sta zasnovali slikarka in umetnostna zgodovinarka Alja Piry ter kustosinja Maja Marinkovska. Video instalaci-ja ter slikarska postavitev sta bila kot sklepno dejanje projekta v spodnjih prostorih galerije predstavljena 8. ju-lija, samo dogajanje pa se je začelo z umetničinim postankom v Ajdovščini in zvočnim posnetkom, ki se je v tednu pred odprtjem vrtelo v podhodu bivše ajdovske blagovnice »Nanos«.

Multimedijski projekt Alje Piry je rezultat slikarkinega ustvarjalnega raziskovanja v zadnjih letih znotraj tradicionalnega krajinskega slikar-stva in konceptualizma – s kom-binacijo obeh namreč na različne načine oživlja svoja dela v izbranem

okolju ter gledalca spodbuja k ak-tivnemu sodelovanju pri projektu. Izštevanka, razstava namenjena prav predstavitvi v Pilonovi galeriji, se je odvrtela kot skupek slikarkinih vti-sov iz Ajdovščine in od njenih me-ščanov, njenih predhodnih izhodišč ter dialoga s kustosinjo, to je njunega soustvarjanja. Statični del razstave je zaobjemala slikarska postavitev del s fragmenti krajine, motivov nara-ve, parkov in vrtov, kot nekakšnih prostorov skrivalnic, medtem ko se je interaktivni del (zvočni posnetki glasov Ajdovk in Ajdovcev, montira-ni v podhodu skozi ajdovski »grad«) odvijal kot »naznanjevalec galerij-skega prostora« ter z video instalaci-jo v sami galeriji. Spremljajoči ka-talog, ki ga je slikarka sama obliko-vala, je obenem odsev »neklasičnega postopka razstave in njene postavi-tve« - avtorici sta ga zasnovali kot zvezek/skicirka, ki skozi misli, skice, komentarje in vprašanja ob posame-znem reproduciranem delu doku-mentira proces od ideje do končnega dejanja razstave. Slednja se je v gale-riji dogajala skozi ves julij. TC

19. mednarodni likovni simpozij, ki je potekal med 26. junijem in 2. juli-jem na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, so obiskali umetniki iz desetih držav.

Likovnim ustvarjalcem, izbranim s pomočjo številnih selektorjev iz Slovenije in tujine, je bila že tretje leto zapovrstjo zastavljena naloga pod problemskim naslovom Druga narava. Druga v smislu vzporedne, avtorske narave likovnih zapisov, upodobljena skozi “subjektivna vi-denja in doživljanja”, ob čemer so poudarili tudi vprašanje “drugačne narave medijev, ki sooblikujejo aktu-alno likovno produkcijo”. Dogajanje so spremljala tudi za javnost odpr-

ta predavanja Emerika Bernarda in Darka Slavca, priznanih slovenskih profesorjev, likovnih teoretikov in ustvarjalcev. Srečanje je zaključil petkov dan odprtih vrat s predstavi-tvijo na simpoziju nastalih del - izbor slednjih je bil razstavljen tudi v Lični hiši v Ajdovščini - in njihovih avtor-jev, o dogajanju pa je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Spremljajoči kulturni program se je razpletel skozi glasbo – nastopi-la sta Lado Jakša in Polona Kunaver Ličen. Razstava bo v novembru po-tovala po slovenskih galerijah, po-spremil jo bo tudi katalog. TC

V soboto 3. septembra je v galeriji Lična hiša potekala otvoritev razsta-ve Od skice do lutke, na kateri do-mači ustvarjalec Primož Fučka pred-stavlja postopek del od idejne skice modelov, odlivanja ter oblikovanja detajlov, pa vse do končne lutke. Vseh 14 lutk, ki jih je avtor izdelal z izredno natančnostjo in precizno-stjo, na humoren način izraža ka-rakter osebe, ki jo predstavlja v igri. Lutke so bile narejene za predstavo Mrtvec v rdečem plašču, avtorja Mi-lana Klemenčiča, ki je bila decembra 2010 v okviru društva Lična hiša premierno uprizorjena v Dvorani 1. slovenske vlade. Poleg lutk pa so na razstavi razstavljene tudi skice, ki vsebujejo Primoževe kostumograf-ske ideje za posamezno lutko. Otvo-ritev razstave je popestril nastop novo nastale glasbene skupine Julije, katero sestavljajo Polona Kunaver Li-čen – klavir, Polona Krušec – vokal, Barbar Grahor – viola in Živa Lesar

– saksofon. Glasbena skupina se bo ponovno predstavila 30. Septembra 2011 na tradicionalnem festivalu Štrudlfest 2011, razstava pa bo na ogled do sredine oktobra 2001. Tadeja Ličen

Foto

Prim

ož B

rece

lj

Foto

Prim

ož B

rece

lj

Foto

Dav

id L

ičen

Št. 4 • 15. september 2011 11Kultura

Abonmaji ZKD Ajdoščina za sezon 2011/12

Zveza kulturnih društev Ajdovščina vabi k vpisu v abonmaje v sezoni 2011/2012. Tudi v letošnjem letu vam ponujajo gledališki, glasbeni in dva otroška abonmaja - Škratek za malo manjše otroke in Ostržek za malo večje. Oglejte si programe in se čim prej vpišite – glasbeni abonma je že v teku!

GLEDALIŠKI ABONMAMestno gledališče Ljubljansko: Jean B. Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIKrežija: Mile Korun Klasika izpod peresa velikana evropske komediografije Jeana Baptista Moliera, napeta komedija, polna preobratov, spletk in presenečenj. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica: Iztok Mlakar: JOŽEF SLEHERNIK – PEPI; režija Vito TauferV življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka, pred katero ni moč ubežati. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Vinko Möderndorfer: NEŽKA SE MOŽI; Režiser Jaka Andrej Vojevec Nina Valič – Neža; Bojan Emeršič – Matija; Jurij Zrnec – TončiDuhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepri-čakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.Prešernovo gledališče Kranj: Sean O´Casey: KONEC ZAČETKA; Reži-ja: Matjaž Pograjc V njej je na hudomušen in že kar burlesken način prikazan večen konflikt med možem in ženo, ki drug drugega poskušata prepričati, da je prav nju-no delo najpomembnejše. Izbrana predstava Regijskega Primorskega Linhartovega srečanja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira Linhartovo srečanje - Fe-stival gledaliških skupin Slovenije. Namen festivala je prikazati in nagradi-ti najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke predstave in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne gledališke produkcije.

GLASBENI ABONMAMali glasbeni abonmaJesenske serenade 4 koncerti:- VEČER ROMANTIKE Godalni kvartet Accadémia: Mojca Fortin - vi-olina, Beti Bratina – violina, Gea Pantner Volfand – viola; Zoran Bičanin – violončelo; 10.9.2011 ob20.00 Pilonova galerija Ajdovščina- HARMONIJA VIOLINE Žiga Brank – violina; 17.9.2011 ob 20.00 Pilo-nova galerija Ajdovščina- SLOVENSKA USTVARJALNOST Grudnove Šmikle zborovodkinja Marjeta Naglič; 23.9.2011 ob 20.00 Grajska klet Vipavski Križ- ZEMLJIN PLES Brencl banda: Polona Žalec – violina in vokal; Rok Šin-kovec – harmonika in vokal; Matija Krivec – kontrabas in vokal; Andrej Boštjančič – kitara in vokal; 30.9.2011 ob 20.00 Grajska klet Vipavski KrižVeliki glasbeni abonma4 koncerti Jesenske serenade in dva dodatka in sicer zborovski koncert ter koncert Mladinske filharmonije Nova Nova Gorica, v kateri so zbrani eni izmed najboljših ljubiteljskih glasbenikov iz Goriškega, Vipavske doline in tolminskega področja.

CENE ABONMAJEVGledališki abonma 50,00 €Upokojenci, dijaki, študentje 40,00 €Oba abonmaja (glasbeni in gledališki)- mali glasbeni + gledališki 70,00 € upokojenci, dijaki in študentje 60,00 €- veliki glasbeni + gledališki 80,00 € upokojenci, dijaki in študentje 70,00 €Mali glasbeni abonma (4 koncerti Jesenskih serenad) 30,00 € Upokojenci in dijaki 25,00 €Veliki abonma (4 koncerti Jesenskih serenad + 2 koncerta) 50,00 € Upokojenci in dijaki 40,00 €VPIS:Vsak dan med 9.00 in 12.00 ter od 13.00 do 17.00 na sedežu ZKD, Gregor-čičeva 17 (nad trgovino NKD). Do 1.oktobra 2011.Informacije na telefon 05 3643 072 ali volk.katarina@siol.net

OTROŠKA ABONMAJAOSTRŽEK1. Kulturni zavod Kult Ljubljana: PRAVA PRINCESKA2. Maja Gal Štromar: ČRKOLANDIJA3. Loški oder: HOP V PRAVLJICO4. Gledališče iz desnega žepka: GOSPA PEHTRA4. Lutkovno gledališče Nebo: ZRCALCEŠKRATEK1. Mestno gledališče Ptuj: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE2. Teater za vse Jesenice: GUSAR NACE3. Mini teater: RDEČA KAPICA4. Gledališče FRU FRU: RAČEK NACE5. Gledališče Ku kuc: ČEBELICA DEBELICAPredstave bodo ob sobotah ob 10.30 v Dvorani prve slovenske vlade Aj-dovščina. Nakup abonmajev je mogoč na sedežu ZKD Ajdovščina Gre-gorčičeva 17 in pred prvo predstavo enega ali drugega abonmaja. Cena posameznega abonmaja je 20€, za dva otroka iz iste družine je cena 15€; če se odločite za oba abonmaja je cena obeh skupaj 30€. O predstavah bomo obveščali po pošti in v medijih. Višja sila lahko spremeni izbor in čas predstave, o čemer bomo pravočasno obvestili.Informacije na telefon 05 3643 072 ali volk.katarina@siol.net

Poletje v starem mestnem jedruOd sredine julija je prostor nek-

danjega TIC-a na ajdovski tržnici ozaljšan s sončnicami domačina, likovnega pedagoga in ustvarjalca Braneta Jazbarja.

Serijo slik, ki jo je za svojo prvo razstavo obujene razstavne sezo-ne sprejel pod svojo streho stolp, je slikar v zanj značilni akrilni tehniki nadgrajeval in dopolnjeval skozi leta – najstarejša razstavljena med njimi nosi letnico 2000. Sončnice Jazbarja privlačijo zaradi svoje izrazne mimi-ke, kretenj, gibanja – v njih oziranju za soncem slikar opaža in prepozna-va človeška občutja.

Njihovo pojavnost zariše v vzdušju ateljeja, kjer se mu z določanjem in nameščanjem, z uprizoritvijo polo-žaja cvetlice, te zasnujejo. Podobo sončnice – spremlja jo od začetka do konca njenega življenjskega ci-kla – Jazbar skozi slikarsko pripoved poistoveti z emotivno opredeljeni-mi situacijami. Tako skozi slikarsko

pripoved bolj ko ne govori o samem sebi – slike motivno namreč niso tihožitja, temveč presnovljene za-znave občutenj, »portreti« večnega in bežnega, minljivega in obenem zapisanega v trajanje.

Odtod tudi mera ekspresivne pove-dnosti, ustvarjena z izbrano barvno lestvico in naglašena z dramatično kontrastnostjo ter s pastoznostjo barvnega nanosa. Poteza Jazbarja ostaja v splošnem impulzivna, na-petost in razgibanost ublažijo tre-nutki umiritve njenega stvarjalca, takrat, ko se sam odmakne ali zama-kne v novo razpoloženje. TC

Sinji vrh 2011Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je v avgustu odvrtela 17. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas.

BrihtanijaPrav na prvi šolski dan nam Bojan

Bizjak v branje ponuja svoj najnovej-ši roman "Brihtanija".

Roman je postavljen daleč naprej v čas, v leto 2945, vendar je njego-va satirična aktualnost izrisana skozi posebno literarno optiko. Recenzent Matej Kranjc, je zapisal, da je roman neka posrečena mešanica ironije, samoironije, humorja in nek poskus iskanja identitete Slovenstva, kar je pravzaprav glavna sestavina zgodbe - glavni akter namreč skuša na novo napisati slovenski slovar knjižnega jezika, v dobi, ko je omreženost že skoraj nekaj takega, kot proteza za možgane. Kajpak je to zgolj literar-ni trik za kritiko današnjega časa in kvazi demokratičnih procesov. V pričujočem romanu je avtor strnil tudi več žanrskih vsebin, kar daje pi-sanju novo konturo branja.

Brihtanije lahko trenutno kupi-te kar pri avtorju, Bojanu Bizjaku, doma, uradna predstavitev bo sledi-la - kdaj in kje, boste obveščeni. Vse informacije na tel 041 233 021. SH

Vabilo mladim pevcem

Mešani pevski zbor PRIMORJE AJDOVŠČINA vabi mlade pevce in pevke, da se nam pridružite v novi sezoni.

Tako kot do sedaj bi radi ohranjali petje narodnih, sakralnih in moder-nih skladb v novi, že 32 sezoni pev-skega zbora.

Skupaj z zborovodkinjo Nadjo Bratina si prizadevamo ohranjati poslanstvo petja, ohranjanje družab-nosti in nastopanja v bližnji in daljni okolici in prenašati petje na mlajše generacije, zato vabimo pevce, da se preizkusite s sodelovanjem in ve-stnim delom na tem področju.

Pevske vaje imamo ob ponedeljkih in po potrebi še ob četrtkih ob 20.00 uri v osnovni šoli v Dobravljah. Pri-čakujemo vas v ponedeljek, 19. sep-tembra!

PRIDI IN PRIDRUŽI SE NAM! – mogoče najdeš sprostitev, potr-ditev svojih sposobnosti in skritih želja, biti pevec MEŠANEGA PEV-SKEGA ZBORA PRIMORJE AJ-DOVŠČINA.

Prisrčno vabljeni novi, mladi pevci! Upravni odbor MePZ Primorje

Letošnjega srečanja, ki je po-tekalo pod geslom Pravičnost v lju-bezni, se je udeležilo deset ustvar-jalk in ustvarjalcev, katerih dela so naprodaj, izkupiček pa namenjen ljudem v stiski. Mednarodno zased-bo umetnikov so tokrat sestavljali Arkan Al Nawas, slikar iz Iraka, ki kot krajinski arhitekt živi in ustvarja v Ljubljani, domačin iz Ajdovščine,

likovni pedagog Brane Jazbar, aka-demski kipar z Reke (HR) Zvonimir Kamenar, slikar in galerist iz Lenar-ta Konrad Krajnc, slikarka in arhi-tektka Jana Peršolja iz Ljubljane, akademski slikar, ki živi in ustvarja na Bolu na Hrvaškem Hrvoje Mar-ko Peruzovič, slikar, oblikovalec in ilustrator Dušan Sterle iz Kamnika, Ubald Trnkoczy, fotograf iz Ljublja-ne, ki živi in ustvarja v Piranu, Klav-dij Tutta, primorski slikar, ki živi in ustvarja v Kranju ter Joanna Zajac Slapničar, slikarka s Poljske, ki živi in ustvarja v Višnji Gori. Med osre-dnjim dogajanjem kolonije bili na Sinjem vrhu prisotni tudi strokov-ni sodelavci Lucijan Bratuš, Silva in Azad Karim, Mira Ličen Krmpotič, Tone Seifert in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, na dnevu od-prtih vrat 18. avgusta pa se je ekipi desetih udeleženk in udeležencev

pridružilo še 61 ustvarjalcev. Prire-ditve, ki je spremljala četrtkov dan odprtih vrat se je udeležila tudi mini-strica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je v svojem nagovoru zbranim de-jala, da je iz umetnin, ki nastajajo na Sinjem vrhu, razbrati, da umetniki v njih pustijo drobec srca, “saj ustvar-jajo za dobro vseh ljudi, za tiste v sti-ski in za vse, ki potrebujejo njihovo

sporočilo”. Ministrstvo za obrambo, med katerega naloge, po besedah ministrice, spada tudi skrb za člo-veka in humane odnose, je v svojih prostorih že večkrat gostilo prodajne razstave likovnih del mednarodne likovne kolonije. Kot govorniki so nastopili tudi župan Občine Ajdo-vščina Marjan Poljšak, koprski škof msgr. mag. Metod Pirih in ravnatelj Škofijske Karitas Matej Kobal. Pri-reditve se je udeležil tudi glavni taj-nik Slovenske Karitas Imre Jerebic. Atelje na Sinjem vrhu bo tako vse do konca septembra krasilo čez sto li-kovnih del, nastalih na letošnji kolo-niji. Slednja bodo skupaj s tistimi, ki so jih umetniki podarili naknadno, sestavljala potujoče prodajne razsta-ve, ki jih bo v novembru uvedla sve-čana akademija ob tednu Karitas v dvorcu Zemono pri Vipavi. TC

Foto

arh

iv K

arit

as

Foto

sh

Št. 4 • 15. september 201112

PROGRAM ŠTRUDLFEST 2011 - Olika me mika -

PONEDELJEK, 26. septembra;11.00 - Odprtje razstave »Spomini Štrudlfesta« skupaj z novinarsko konferenco o festivalu (konferen-ca - avla Dvorane prve slovenske vlade, razstava - Stolp na ajdovski tržnici)

ČETRTEK, 29. septembra;16:00 – Štrudl delavnicaHiša mladih 17:00 – Fotografske delavnice z Ja-smino in Radomirjem Putnik Lična hiša18:00 – Od skice do lutke, razstava lutk domačega umetnika Primoža Fučke, iz predstave Mrtvec v rde-čem plašču (Milan Klemenčič) Lična hiša19:00 – Štefka in Poldka, poulična predstavaTrg 1. slovenske vlade20:00 – Olika me mika, otvoritvena slovesnost festivala Štrudlfest 2011Dvorana prve slovenske vladeREŽIJA: Peter Bajnoci21:00 – Zapleši črke, Aleš & Lore-dana, multimedijska projekcijaDvorana prve slovenske vlade

PETEK, 30. septembra 2011;10:30 Palčica, lutkovna predstava za otroke, društvo ŽarDvorana prve slovenske vlade16:00 – Gledališka delavnica z Na-tašo Konc Lorenzutti, za mlado-stnike od 13-ega leta daljeHiša mladih20:00 – S.K.I.N., glasbeno - plesna intervencija Dvorana prve slovenske vlade22:00 – Julije, koncert domače glasbene skupineDvorana prve slovenske vlade

SOBOTA, 1. oktobra 20119:00 – Cirkuška delavnicaAvla Dvorane prve slovenske vlade9:00 – Art market (do 18.00)Hiša mladih10:00 – Likovna delavnicaHiša mladih15:00 – Glasbena delavnica z La-dom JakšoHiša mladih17:00 – Klepet ob kavi z Natašo Konc Lorenzutti, igralka, profeso-rica, pisateljicaBar Hiša mladih18:00 - Invazije; poulična gledali-ška provokacijaTrg prve slovenske vlade20:00 - Stand up z Lucijo ČirovićTrg 1. slovenske vlade z okolico (ob lepem vremenu, sicer Dvorana prve slovenske vlade)22:00 – tradicionalna Štrudlmi-longa; plesni večer z Argentinskim tangomBar Hiša mladih

NEDELJA, 2.oktobra 2011;10:00 – Ribica in Manna, otroška predstava Hiša mladih15:00 - Glasbena delavnica z La-dom JakšoHiša mladih17:00 – Živalska olimpijada, pred-stava OŠ Danila LokarjaDvorana prve slovenske vlade18:30 Koncert glasbene delavnice z Ladom JakšoHiša mladih20:00 – Zaključna slovesnost festi-vala Dvorana prve slovenske vlade20:30 – Momo, gledališka predsta-va Dramskega krožka OŠ Danila Lokarja & KUD-a Javorov hudič, režija: Peter AvbarDvorana prve slovenske vlade

Napovedujemo Štrudlfest

ŠTRUDLFEST 2011: OLIKA ME MIKA

Štrudlfest letos mika olika.Kaj ga mika?Olika!Olika?Olika ga mika, ker je to taka lepa slika.Olika nikoli ne zamuja, in si vedno čiste čevlje obuja.Olika govori prijazne besede in se vedno uglajeno usede.Olika mu kravato zlika - Joj, saj ta olika je - kot se šika!- In olika točno ve, kaj se v gledališču šika in kaj ne.Olika marsikaj prepoveduje, dovoli pa smeh in solze, če so iz nuje.Olika gledališča je prijateljica in pika.

Palčica - znana zgodba v novi preobleki 23. junija je na odru Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini premiero doživela lutkovna predstava Palčica.

Znano Andersenovo pravljico je priredila, dramatizirala in režirala Ada Bačar, kot odlične animatorke in igralke so se izkazale članice Dram-ske skupine Žar: ob Adi še Klara Štrancar, Ana Stopar, Lidija Benko, Ana Prosen, Marija Krašna. Predsta-va je posvečena Milanu Klemenčiču, katerega največja želja je bila, da bi lutkarstvo postalo umetnost – to mu je tudi uspelo, Ajdovščina pa je da-nes zibelka te umetnosti ter z mno-gimi odličnimi produkcijami, tudi s Palčico, dokazuje, da je vredna dedi-ščine velikega lutkovnega umetnika.

Palčica je ena tistih večnih pra-vljic, s katero se srečajo prav vsi otroci. Polna simbolike je namreč mnogokrat lahko v pomoč staršem in vzgojiteljem v raznih zamotanih življenjskih situacijah, otroci skozi domišljijsko zgodbo laže razumejo, kako se ta svet vrti …

Prav zaradi mnogih interpretacij in uprizoritev je vsaka nova odrska po-stavitev zahtevnejša naloga, takšne produkcije pa so še posebej izvirne in ustvarjalne. Tako kot je Palči-ca Ade Bačar v svojem bistvu vsem nam dobro znana, sprehodi se skozi vse tiste znane težave, ki jih s svojo srčnostjo, dobroto in prijaznostjo premaga. Adino priredbo odlikujejo skrbno izbrano besedilo, ki ga je rav-no prav, da lahko sledimo zgodbi ter hkrati svoji lastni domišljiji, odlična glasba, s katero je opremljena celo-tna predstava in v živo zapeti songi,

ki povzemajo najbolj simbolično bistvo zgodbe, pa prijetne, tople in otrokom prijazne lutke ter scena, ki na minimalističen način povzema vse tiste kraje, skozi katere je potova-la Palčica: mamino hišo, kjer je spala v orehovi lupinici na okenski polici, reko, kamor jo je na lokvanjev list odnesla žabonka ter jo namenila za nevesto svojemu grdemu sinu, rove, kjer jo je prijazno sprejela mišonka ter jo nameravala poročiti s svojim sosedom krtom, ki bi Palčico za ve-dno zaprl v temo ter rožno deželo, kamor jo je odpeljala lastovka, ki jo je Palčica vso zimo negovala …

Pohvaliti velja tudi animacijo in interpretacijo besedil – tu se pozna stara dobra Adina lutkovna šola. Lutke so resnično oživele in prite-gnile občinstvo, tokrat zelo pisano sestavljeno, ki je skoraj brez daha sledilo predstavi od začetka do kon-ca. In, čeprav Ada pravi, da so njiho-va ciljna publika domovi za ostarele, je Palčica predstava, ki jo z navduše-

njem sprejema tudi najzahtevnejša publika – to so otroci.

Za likovno podobo predstave je odlično poskrbela oblikovala Silva Karim, avtor glasbe je Andrej Kobal, besedila za songe je spisal Stanislav Bačar. Za luč je skrbel Franc Krašna, za vodenje glasbe Marija Terčelj, teh-nološka in mizarska dela je opravil Janez Brecelj, kostume je lutkam in lutkarjem sešila Jožica Nabergoj, pri tehniki pa sta pomagala tudi David Vidmar in Nande Skočir.

Dramska skupina Žar, ki jo sesta-vljajo aktivne in ustvarjalne upo-kojenke, je ponovno dokazala, da s svojim delom lahko brez zadržkov stopa ob bok vsem ostalim odličnim domačim gledališkim in lutkovnim produkcijam ter si za svoje delo za-služi vse pohvale in čestitke!

Palčica bo ponovno oživela na leto-šnjem Štrudlfestu – ogled priporoča-mo majhnim in velikim otrokom! SH

ŠTRUDLFEST 2011 - od 29. septembra do 2. oktobra

Srčno Vas vabim v deželo vzha-jajočih sanj, izmišljij in čarobnih otočkov, na kraje, kjer lahko za en vikend zavijete iz sivih cest, velikih mest in zaplešete po mavričnih stezi-cah odrskih umetnin v navdihujoči Vipavski dolini; na naših odrih meja med pravljicami in resničnostjo ni; iskrive zgodbe za vse in vsakogar, nosijo številna sporočila in navdihe in v nas ostajajo, kot prijeten vtis in vnovično vabilo, da ste pri nas čim-večkrat in z nami ustvarjate nepo-zabne zgodbe festivala, najbolj dru-gačnega od vseh v deželi tej.

Letošnji slogan Štrudla “Olika me mika” rad v svojem prvotnem po-menu ponagaja, ko pa ga bolje in prešerneje pogledaš, vidiš, da Te nagovarja, kot velik gospod; razigra-no Te povabi, da se mu v zloščenih čevljih pridružiš na rdeči preprogi, pod roko pripelješ svojo drago in skupaj potujeta tja, kamor se utegne-mo imeti prav imenitno!

V svojem prvem dnevu, četrtku 29. septembra, Te popoldan najprej povabim na Štrudl delavnico, saj se spodobi, da skozi leta skrbno hra-njen skrivnostni recept izdelave sla-

Leto je naokrog in spet med Vas prihajam – Štrudlfest 2011! Že 12. se srečujemo in povezujemo v duhu gledališča, glasbe, plesa in filma.

ščice, ki jo nosim v imenu, letos spet preizkusim in ji dodam še kakšen nov okus.

Ker želim hraniti čisto vse pripeti-je, ki jih preživimo skupaj, se sladki delavnici pridruži še Fotografska, ob 19.00 pa že poulična predstava Šte-fke in Poldke za nasmejana lička. Ob 20.00 bo na vrsti slavnostno odprtje festivala, nato pa še multimedijski projekt, prava paša za vse čute; Za-pleši črke, avtorjev Loredane Zege in Aleša Bajca.

Že od ponedeljka, 26. septembra od 11.00 dalje pa bo v Stolpu na aj-dovski tržnici na ogled razstava o zgodovini Štrudlfesta, pravzaprav o spominih na najrazličnejše skupne pripetije in prigode iz odra, zaodrja in občinstva iz prejšnjih let. Med nji-mi si tudi Ti – pridi in pokukaj!

Petkovo dopoldne bo z lutkovno predstavico Palčica v Dvorani prve slovenske vlade namenjeno najmlaj-šim. Popoldne prične z Gledališko delavnico v Hiši mladih, ob 20.00 sledi plesno – glasbena predstava SKIN (Dvorana prve slovenske vla-de), ob 22.00, prav tako v dvorani, pa še koncert za vse glasbene sladoku-sce s čisto novo in očarljivo glasbeno zasedbo Julije.

Sobotno dopoldne je močno pe-stro; prične s Cirkuško delavnico (Avla dvorane prve slovenske vla-

de) in Art marketom (Hiša mladih), kjer se zberejo čisto vse umetnije domačih ustvarjalcev, pridruži se še Likovna delavnica (Hiša mladih), popoldan pa še Glasbena z Ladom Jakšo, priznanim glasbenikom (Hiša mladih).

Ob 17.00 Te povabim na kavo v bar Hiša mladih v Palah, kjer bomo kle-petali z igralko, pisateljico in profe-sorico Natašo Konc Lorenzutti.

Ob 18.00 bo na Trgu slovenske vla-de z okolico potekala prav posebna poulična provokacija, kjer glavno vlogo igrajo prečudna bitja – Inva-zije.

Večer prinese Stand up druženje z večno zabavno Lucijo Čirović, zaključimo pa s strastno glasbo v tradicionalni Štrudlmilongi; plesno - glasbenem večeru z Argentisnkim tangom ob 22.00 v baru Hiša mladih v Palah.

Nedelja se začne s predstavico za najmlajše Ribica in Manna in sicer v Hiši mladih, popoldne se nada-ljuje še Glasbena delavnica, ki se z dvodnevnim delom tudi predstavi in sicer na koncertu ob 18.30 (Hiša mladih), že prej, ob 17.00 pa bo v Dvorani prve slovenske vlade na vrsti predstava Živalska olimpijada, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.

Ob 20.00 bo Zaključna slovesnost in takoj za njo predstava Dramskega

krožka OŠ Danila Lokarja in KUD-a Javorv hudič – Momo, ki po premie-ri v maju, doživlja svojo prvo pono-vitev, zato enkratna priložnost, da se pridružiš množici navdušenih gle-dalcev, ki so si jo že ogledali.

Upam, da boš v bogatem programu našel kaj zase!

Veselim se Tvoje družbe v Dvorani prve slovenske vlade in na trgu pred njo, ter v Hiši mladih v Palah, ki je naše letošnje novo prizorišče, in Te do konca meseca, ko se vidiva, lepo pozdravljam!

Več tudi na www.strudlfest.comOrganizator si pridržuje pravi-

co do sprememb v programu. Tvoj Štrudlfest

Foto

sh

Št. 4 • 15. september 2011 13Šport

Domačini v Budanjah priredili sprejem za najboljšega Slovenca na Touru Najelitnejše kolesarsko tekmovanje na svetu, 98. Tour de France 2011, se je zaključilo z ravninsko etapo po Elizejskih poljanah v Parizu in presenetljivo avstralsko zmago.

Slovenska reprezentanca v ajdovskih barvah! Lepo je videti slovensko zastavo plapolati na uradnih športnih tekmovanjih, še lepše pa je ob slovenskih barvah videti tudi barve Občine Ajdovščina. Za slednje so letos večkrat poskrbeli člani KK Črn trn.

Pred tekmovalno sezono so bili v domačem kolesarskem klubu ma-lenkostni. Po načelu »ne dajaj obljub, ki jih ne moreš izpolniti« so napove-dali, da se bo domača ekipa razširila, da bo razširila svoje tekmovalno po-dročje, omenili pa so tudi, da se nam v Ajdovščini zopet obeta Državno prvenstvo.

Obljube so bile izpolnjene, poleg njih pa so Črn trn-ovci poskrbeli za dodatna presenečenja. Razširje-na tekmovalna ekipa je popolnoma prevladala slovenski gravitacijski prostor in poskrbela za večkratno zastopanje Slovenije v tujini.

 Najboljši na državnih prvenstvihTako v disciplini 4 kros, kot v di-

sciplini spust, so z letošnjih državnih prvenstev Črn trn-ovci pobrali lovo-rike v najpomembnejših kategorijah. V spustu so od sedmih novih držav-nih prvakov čislani dres oblekli kar trije iz domačega kluba: med člani Miran Vauh, med članicami Zarja Černilogar in med dečki Mitja Er-gaver.

Za naslov državnega prvaka v 4 krosu pa se je Slovenska elita letos borila v Ajdovščini. Pale so 23. julija

znova zavrvele v športno-zabavnem duhu, kjer smo s ponosom lahko spremljali končno razvrstitev. Nov državni prvak med člani je postal Kristjan Medvešček, med mladinci Jakob Malik, neuradna (in dvojna) prvaka v kategoriji članic in dečkov pa sta postala Zarja Černilogar in Mitja Ergaver.

 Izjemni tekmovalni dosežki tudi

v tujini

Počasi a vztrajno se domača ekipa prebija med vrste svetovne elite. V letošnji sezoni so se izbrani tekmo-valci udeležili več mednarodnih tek-movanj in pokalov. Na tekmovanju za Svetovni pokal v Val di Sole je prav ajdovski klub poskrbel za nov (lahko bi rekli svetovni) rekord. Fi-nale si je v sosednji Italiji med naj-tršo svetovno elito privozilo kar pet tekmovalcev iz KK Črn trn, to je do-slej največje število finalnih tekmo-valcev enega samega kluba.

 Slovenska reprezentanca na sve-

tovnem prvenstvu v znamenju Čr-nega trna

Pestra in uspešna sezona, predvsem pa izjemni dosežki tekmovalcev KK Črn trn, niso ostali spregledani niti na najvišjem državnem nivoju. Ko-lesarska zveza Slovenije je uspehe kluba nagradila v izboru reprezen-tance. Od desetih izbrancev za gra-vitacijske discipline (4 kros in spust) jih je bilo kar sedem iz KK Črn trn: Kristjan Medvešček, Andrej Bratina, Matija Stupar, Jakob Malik, Miran

Vauh, Zarja Černilogar in Urban Rotnik. KZS je zaupanje za funkcijo trenerja in spremljevalca omenjene reprezentance prav tako dodelila domačemu klubu in odprava nas je nagradila s solidnimi finalnimi na-stopi.

Letošnja tekmovalna sezona je bila pestra in za domač klub izre-dno uspešna, vendar še ni končana. Črn trn-ovci bodo aktivni še na za-ključnih tekmovanjih v disciplinah BMX, spust in 4 kros, kjer se glede na trenutno stanje obetajo odlični ekipni rezultati. Poleg tega že zače-njajo s pripravo izobraževalno-vad-benih vsebin za otroke in mladino. Mlade kolesarke in kolesarje vabijo na Tabor gorskega kolesarstva Črn trn 2011, ki se bo odvijal v Palah, zadnji vikend v septembru, ko bo potekal tudi izbor za ekipo KK Črn trn 2012.

Več informacij o dosežkih, taboru in o tem kako postanete član KK Črn trn dobite na www.crn-trn.si ali crntrn4x@gmail.com.. AB

Mi pa smo stiskali pesti za na-šega Kristjana Korena, ki je dirko zaključil kot najboljši Slovenec. Ob prihodu v domače Budanje so mu sokrajani priredili sprejem, ki se ga je udeležil tudi župan Občine Ajdo-vščina Marjan Poljšak.

Kristjan tekmuje za italijanski klub Liquigas. Mlad kolesar je ponov-no dokazal, da ima pred seboj lepo športno prihodnost, saj je z leto-šnjim Tourom opravil kot najboljši Slovenec. Dirka po Franciji je eno najtežjih in hkrati tudi najprestižnej-ših kolesarskih tekmovanj na svetu. V tekmi z največjimi svetovnimi ko-lesarskimi asi je Kristjan tekmovanje končal kot najboljši Slovenec na 87. mestu. Najboljši slovenski rezultat je dosegel v kar osmih etapah! Sebi in

svoji ekipi je dokazal, da zmore veli-ko. Z lepim rezultatom gre naprej, na pot novih uspehov.

Doma, v Budanjah, so ga dan po tekmovanju, v ponedeljek 25. ju-lija, s sprejemom, ki se ga je ude-ležil tudi župan Marjan Poljšak,

počastili sokrajani, na čelu s pred-sednikom Krajevne skupnosti Ma-tejem Ženom. Vsi smo ponosni na našega odličnega športnika! Kri-stjanu čestitamo in mu želimo še veliko športnih uspehov! SH

Medalja iz svetovnega prvenstva v Ajdovščino

V soboto 18. junija 2011 se je v Slo-veniji, odvijalo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu.

Proga je potekala preko štirih občin in sicer s startom v Petrovem Brdu, vzpon na goro Čez suho oz Črna prst, spust do vasice Hudajužina, zelo str-ma gozdna pot na Porezen in cilj v Podbrdu. Celotna proga je bila dolga 38 km, z nadmorskimi višinskimi raz-likami 5300 m in po pripovedovanju tekmovalcev ter organizatorjev zelo težka, zahtevna, blatna, skalnata oz. na skrajni meji vzdržljivostnega teka v strme klance in nevarne spuste. Vseh tekmovalcev je bilo na štartu 414 iz 21 držav celega sveta (Škotska, Rusija, USA, Anglija, Irska, Polska, Madžar-ska,…) Med njimi pa tudi vitalen in dobro pripravljen 62 letni Boris Ži-gon iz Ajdovščine, ki je med junaki zastopal Slovenijo in osvojil bronasto medaljo v svoji kategoriji. Pred njim je prispel le zmagovalec iz Avstrije Hawbelwaner in srebrni Kogoj Milan. Boris je za izjemno dolgo in zahtevno progo potreboval 5h 16 min 10s. Po prihodu v cilj je bil srečen, zadovoljen in vidno utrujen. Po pripovedovanju pa se je več kot polovico proge boril s krči v nogah, ki so se iz kilometra v ki-lometer stopnjevali in krepili. Marsik-do bi v tako težkih razmerah, utrujen

in z neznosnimi bolečinami v nogah popustil. Boris pa je s svojo vztrajno-stjo, trmo in zadanim ciljem prispel do konca in osvojil bronasto medaljo. Sam sebi in ostalim je dokazal, da lah-ko trdo delo in vsakodnevni naporni trening pripeljejo do odličnega in zavi-dljivega rezultata v svetovnem merilu. Malokdo je verjel v njegove sposobno-sti, a prav njegovi najbližji so tisti, ki vsakodnevno občutijo in vidijo koliko truda, vztrajnosti, odrekanja in trme je potrebno za omenjen dosežek. Bo-ris je velik ljubitelj športa, brez teka pa si življenja ne predstavlja. Za izjemen dosežek in medaljo mu lahko zavida marsikdo, ki je tudi več let mlajši od njega. Želimo in upamo, da bo zdravje Borisu omogočilo še veliko pretečenih kilometrov v prihajajočih letih. Za-hvale, ponos in čestitke pa prihajajo iz cele Ajdovščine, Slovenije in tudi izven meja. Boris hvala in srečno! AŽ

Foto

KB

Foto

sh

Št. 4 • 15. september 201114 Šport

Ajdovka trenerka sežan-skih rokometaševDa je ženska na čelu fantovske članske športne ekipe, je bolj izjema, kot pravilo, zato je bila Ana Žigon, znana ajdovska rokometašica, prijetno presenečena nad ponudbo iz Sežane.

Ajdovke spet s pokalom!

Ana ni prav nič oklevala – po-nudba za trenersko delo v fantovski članski ekipi RK Mitol Sežana je ve-lik izziv, priznanje za očitno opaže-no dobro delo, pa tudi priložnost za pridobivanje novih izkušenj. Na prvi trening se je odpravila z velikansko tremo, vendar z dobrim motivom – fantom pokazati kdo je vodja. Fan-tom je šlo nekoliko na smeh, po predstavitvi, jasno izraženih ciljih in predstavitvi načina dela, vizije ter ra-zvoja ekipe pa so hitro našli skupno točko in treningi potekajo po načrtu.

Ana Žigon je bivša ajdovska roko-metašica, po izobrazbi višja trenerka rokometa. Za rokomet jo je pred 24 leti navdušil njen prvi trener, Ale-ksander Lapajne. Kalila se je v vseh mlajših starostnih kategorijah ajdo-vskih rokometašic, v sezoni 1994/95 je bila ena od kadetinj, ki so osvo-jile državno prvenstvo. V članskih

vrstah je najdlje igrala v domačem klubu RK Mlinotest, poleg tega pa še pri ljubljanski Olimpiji ter v ita-lijanskem klubu iz Udin. Nato jo je odneslo v trenerske vode. Najprej je 5 let delala z mladimi in jih pripelja-la na zelo visok nivo – letos so pod njenim vodstvom osvojile 3. mesto v DP, kar je njena prva trenerska me-dalja. Vzgojila je tudi dve kadetski ter dve mladinski reprezentantki. V Ajdovščini še vedno trenira žensko člansko rokometno ekipo.

Njena sežanska ekipa je trenutno v 2. državni ligi. Anini načrti so v roku enega ali dveh let spraviti ekipo v višji rang tekmovanja, v 1.B državno ligo, ter odpreti vrata posameznim igralcem, ki so seveda za uspeh pri-pravljeni trdo delati, v višji nivo.

Na vprašanje koliko „tehta“ ponud-ba, Ana diplomatsko odgovarja, da „se da skromno preživet“. Beseda pa je nanesla tudi na težave ajdovskih rokometašev, Ani ni vseeno, dejstvo pa je, da so porazi sestavni del špor-ta in tudi razmer, v katerih živimo. „Mogoče se igralcem odpirajo vrata drugod, mogoče bo ostalo več pro-stora za dekleta,“ pravi. Meni, da je v Ajdovščini dobro poskrbljeno za rokometašice, želi pa si več mlajših fantovskih ekip.

Čestitke mladi Ani Žigon, ki je v svoji športni karieri veliko dosegla kot igralka, sedaj pa je na pragu novih uspehov kot rokometna trenerka. Sanda Hain

Ajdovske rokometne veteranke smo se po počitnicah ponovno zbra-le in udeležile smo se rokometnega veteranskega turnirja v Ribnici.

Turnir je potekal v soboto, 03.09.2011. Po dvomesečnem počit-ku smo odšle na turnir brez večjih pričakovanj, vendar smo vseeno nastopile suvereno ter uspešno odi-grale vse tekme. Za odtenek boljše so bile igralke iz Kočevja in nas v boju za prvo mesto premagale z rezulta-tom 11:9. Ajdovke smo tako osvo-jile drugo mesto in domov prinesle pokal. Ponosne smo tudi na dosežke

soigralk, kajti na turnirju smo imeli najboljšo igralko Heleno Pergar, na-slov Miss turnirja pa je osvojila naša Natalija Kodrič. Iskrene čestitke.

Za nami je tako že 6. turnir in za-dovoljno lahko rečemo, da smo pri-dne, saj smo se z vseh turnirjev do-mov vrnile s pokalom. Na žalost pa nas pestijo tudi poškodbe, brez ka-terih pri rokometu ne gre. Za daljše obdobje imamo poškodovani igralki Natašo Gorup Čefarin ter Ano Likar. Želimo jima dobro okrevanje.

Gremo naprej, zmagam naproti!. Društvo ajdovskih rokometašic

Veteranke, ki smo nastopile pod zastavo Ajdovk: Natalija Kodrič, Polona Gregorič, Alenka Štor, Petra Fučka, Tereza Troha, Helena Pergar in Ksenija Volk.

Doping? NE, hvala! Doping se je skozi leta  razvijal v različnih oblikah uporabe, vse do zmernega oziroma nekontroliranega jemanja. Ko se bili Vzhodni Nemci znani po velikem pretiravanju porabe substanc, smrtnih usodah dopinga, telesnih deformacijah, so razne nemške organizacije stopile temu proti.

Po dolgoletnem sodelovanju organizacij držav  EU se je porodi-la ideja, da bi k boju proti dopingu priključili tudi mlade ambasadorje  s ciljem, do prenosa informacij, o ne-gativnih učinkih dopinga. K sodelo-vanju so bili pozvani mladi športniki iz celotne Evrope.

  Projekt je bil uspešno sprejet na razpisu Evropske komisije zaradi potrebe, da se  znotraj EU stori ko-rak naprej pri oblikovanju uspešne in učinkovite kulture izobraževanja mladih v preprečevanju dopinga v športu.

 K projektu ki se je odvijal v Nem-čiji smo preko Športne zveze Ajdo-vščina in Olimpijskega komiteja Slovenije dobili tudi mlado pred-stavnico Ženskega rokometnega kluba Ajdovščina Tjašo Logar.

Kakšen je bil splošen vtis tabora?  Na taboru v Nemčiji sem zares

uživala, saj sem od njega odnesla izredno veliko. Izvedela sem veliko novega o dopingu, o njegovih posle-dicah in o metodah preprečevanja. Vsa predavanja so bila v angleščini, kar je bila odlična priložnost za utr-jevanje mojega znanja tujega jezika.

Koliko udeležencev je bilo na ta-boru?

Na taboru je bilo okrog 50 udele-žencev iz 10 različnih držav (Nem-čija, Francija, Italija, Avstrija, Češka, Grčija, Malta, Romunija, Hrvaška, Slovenija). Iz Slovenije nas je bilo iz-branih 9. Vsak prihaja iz različnega

konca Slovenije in se ukvarja z raz-ličnim športom, tako da smo bili res pisana druščina. V tem projektu pa sodeluje še par drugih, ki niso bili z nami na izobraževanju.

Kakšna je bila vsebina programa?Program je bil sestavljen iz različ-

nih predavanj in delavnic. Veliko jih je bilo zasnovanih tako, da smo dobili konkreten primer situacije in smo se nato odločali, kako bi ravnali. Vsa so bila seveda na temo dopinga. Če naštejem le nekatera: prehran-ski dodatki, sem dovolj močan, da rečem ne v mamljivih situacijah?, argumenti za in proti dopingu, raz-vijanje miselnosti, doping kontrola. Najbolj pa se me je dotaknilo sreča-nje s tremi bivšimi športniki, ki so o dopingu pripovedovali iz lastnih izkušenj. Z nami je bil tudi Andre-as Krieger, ki je bil kot mnogi drugi vzhodnonemški športniki sistema-tično dopingiran z anaboličnimi steroidi, ki so nanj tako zelo vplivali, da si je moral operativno spremeniti spol. Rojen je bil namreč leta 1966 kot ženska, Heidi Krieger.

Kakšno sporočilo lahko prenese-mo mladim v zvezi z dopingom?

V športu ni vse v rezultatih, v sta-tusu, v medaljah, dosežkih…  S po-močjo drog in drugih substanc lah-ko prideš do izvrstnega  uspeha, kar je kratkotrajno, lahko pa si za vedno uničiš kariero in zdravje. Večji po-men dajem na zdrav način življenja in sem absolutno proti uživanju pre-

povedanih substanc. Poleg tega pa mislim, da se o tem premalo govori. Med samimi športniki, trenerji in organizatorji   se premalo poudarja pomen zdravega življenja športnika.

Za konec pa še kako je bilo z dru-žabnim življenjem?

Poleg predavanj smo imeli tudi ve-liko časa za spoznavanje in druženje. En večer smo si v Burghausnu ogle-dali družaben dogodek, spet dru-gi večer pa smo v hotelu pripravili kulturen večer. Že pred odhodom v Nemčijo so nam organizatorji spo-ročili, da moramo s sabo prinesti tradicionalne jedi iz svoje države. Slovenci smo seveda to vzeli zares in smo se odlično odrezali. Na naši mizi se je našlo največ primerkov jedi iz naše male Slovenije, od pršu-ta, domačega kozjega sira, kranjske klobase, štajerske potice, čokolade Gorenjka, do terana, medice.

To je bila zame nova izkušnja, nov izziv ter definitivno motivacija za nadaljnjo športno pot. Je spodbuda zame, ter za moje okolje (soigralke, člane kluba, ostale ljudi. Želim si, da bi vse novo znanje in izkušnje pre-nesla na druge ljudi, da bi vplivala vsaj na koga, da bi rekel NE prepo-vedanim substancam. Na tem naša skupina ambasadorjev že dela, saj smo prisotni na številnih prireditvah širom Slovenije in zagovarjamo proti doping in zdrav način življenja. Naš slogan je: Doping? NE, hvala! Primož Sulič

Nogometna šola Ajdovščina V začetku septembra je z delom pričela Nogometna šola Ajdovščina, ki v svoje vrste vabi vse mlade nogometne navdušence.

Nogomet v Ajdovščini ima bo-gato tradicijo. Namen novousta-novljenega društva je organizirano izvajanje in usmerjanje razvoja mla-dinskega nogometa v Ajdovščini in njeni okolici. Strokovno delo z mla-dimi je v rokah nogometnih stro-kovnjakov, ki bodo poskrbeli tako za nogometni, kot za osebnostni razvoj. Društvo ima vizijo, želje in znanje, vse to pa namerava vložiti v mlade ter ajdovski mladinski nogomet za-

peljati na pot novih zmag. Pomem-ben cilj društva je ustvariti eno naj-boljših nogometnih šol v Sloveniji.

Nogometna šola, ki jo vodita To-maž Lulik in Andi Mamič, pokriva vse starostne kategorije od najmlaj-ših cicibanov (U6) pa do mladincev (U18). Vodijo jih uspešni in izkuše-ni trenerji, med njimi tudi nekateri odlični nekdanji nogometaši, kate-rih prvo ime zagotovo ostaja Adrian Fegic, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami razvijali vrhunske mlade športnike. Tekmovali bodo z vsemi selekcijami – od najmlajših do mla-dincev.

Šola je odprta za vse mlade, ki radi brcajo – v ta namen so pričeli tudi s

krožki na OŠ Danila Lokarja in OŠ Šturje v Ajdovščini, organizirati pa jih želijo tudi na ostalih šolah na ob-močju naše občine. Če bi se jim žele-li pridružiti, kliknite na www.nogo-metna-sola-ajdovscina.si, kjer boste dobili vse potrebne informacije. MB

Foto

arh

iv D

AR

Foto

Tom

až L

ulik

Št. 4 • 15. september 2011 15Mladi in šport

Avtomobilčki na bazenu so stalno zasedeni – tako v okviru športnih počitnic, kot tudi ob rojstnodnevnih zabavah …

Modelarji iz MD Ventus navdušujejo mlade tudi za teh-nično ustvarjanje.

Črntrnovci pokažejo svoje vragolije in

navdušijo!

V okviru športnih počitnic smo se z otroci odpravili tudi na izlete – na Soči smo se učili veslati

Ne, ni vojne, igrali smo se »paintball«…

Ustvarjalne delavni-ce z Anušo

Peter Kalin je mla-dim pokazal nekaj fuzbalerskih fint …

Adrenalinsko bicikliranje ob pomo-či izkušenih mentorjev iz KK Črn trn

Letošnje poletje je bil bazen prva izbira.

ZAVOD ZA [PORTA J D O V [ ^ I N A

Športno poletje 2011Poletje v Ajdovščini je minilo v vročih dneh avgustovske vročine. Športni center Ajdovščina je z bogato ponudbo športnih programov ter športne infrastrukture zopet privabil veliko število obiskovalcev.

Mini olimpijada 2011 v OŠ Dobravlje Balinarski maraton na Cesti Prireditev je dne 14.9.2011 orga-

nizirala Športna zveza Ajdovščina v sodelovanju z Olimpijskim komite-jem Slovenije ter Osnovno Šolo Do-bravlje. Namenjena je bila otrokom od 1. do 4. razreda. Učenci so se ob 9:00 uri zbrali na šolskih igriščih pred osnovno šolo Dobravlje. Naj-prej so jih pozdravili predstavniki ŠZA ter OKS nato še ravnateljica OŠ Dobravlje Mirjam Kalin.

Za zabavo nastopajočih je ves čas skrbela maskota sponzorja SKB – pujsek PAPI. Po začetnem pozdravu in nagovoru organizatorjev je sledila olimpijska himna in slovesna olim-pijska prisega.

Učenci so se na dogodku spozna-vali z različnimi športnimi panoga-mi, katere so predstavila posamezna športna društva ter otroke povabila k včlanitvi.

Udeleženci MINI OLIMPIJADE 2011 vabijo k vpisu:DRUŠTVO NOGOMETNA ŠOLA AJDOVŠČINAAndi Mamič 031-533-606e-pošta: nsajdovscina1@gmail.com nsajdovscina2@gmail.com

ŽENSKI ROKOMETNI KLUB AJDOVŠČINAMarko Cencič 041-879-636e-pošta: markocencic@hotmail.com ROKOMETNI KLUB AJDOVŠČINAMarko Lipovž 040 464 987e-pošta: lipovzmarko@yahoo.com MODELARSKO DRUŠTVO VENTUSDavid Marc 041-621-587e-pošta: zides.david@siol.net KOŠARKARSKI KLUB AJDOVŠČINAJan Zavrtanik 041-711-742e-pošta: jan_zavrtanik@hotmail.comSpletna stran: www.kosarkarska-so-la-ajdovscina.tkPLESNI KLUB ADCAlice 040-305-778Elena 031-555-626Tanja 040-370-908e-pošta: plesni.center.adc@gmail.com Spletna stran: www.plesni-center-adc.si DRUŠTVO TABORNIKOV-ROD MLADI BORIHelana Harej 040-515-347http://rmb.rutka.net Sofinancerji projekta: Občina Aj-dovščina, Fundacija za šport, SKB, MAGISTRAT international. Primož Sulič

Balinarski klub Cesta je v soboto, 9. julija, organiziral 24-urni balinarski maraton, ki se ga je udeležilo 8 ekip: Podnanos, Dragomer, Cesta, Peša-dija (Ozeljan), Gorica, Ne vem (Lo-zice), Gamsi (Duplje) in Orehovlje. Tekmovanje je potekalo na način, da so se v dve skupini razdeljene ekipe merile vsaka z vsako. Dve najboljši iz vsake skupine sta napredovali v pol-finale, zmagovalca pa sta se pomeri-la za atraktivni, več kot meter visok pokal.

Najzanimivejši dvoboj se je odvijal v prvi predtekmovalni skupini med Podnanosom in Dragomerjem, ki je v napeti končnici z zadnjo kroglo razrešil vprašanje zmagovalca in se tako uvrstil v polfinale. Najdaljša tekma je trajala od štirih zjutraj, ko je bila še tema in prijetno hladno, končala pa ob sedmih zjutraj, ko je sonce že začelo kazati svojo moč.

V polfinale sta se iz prve skupine uvrstili ekipi Ceste in Dragomerja, iz druge skupine pa ekipi Gamsi iz Dupelj in Ne vem iz Lozic. V pr-vem polfinalnem obračunu je ekipa Ceste premagala Ne vem in se tako

uvrstila v finale. V drugem polfinalu pa so si vstopnico v finale priigrali igralci Dragomerja, ki so premagali ekipo Gamsi. V tekmi za tretje mesto je ekipa Ne vem pokazala svojo pre-moč in zasluženo osvojila najmanjši pokal. V finalu sta se pomerili do-mača ekipa Ceste in Dragomer. Za-nimivo je dejstvo, da je Cesta v sku-pinskem delu z lahkoto premagala Dragomer, v finalu pa so favoriti iz Dragomerja pokazali svojo kakovost in zmagovalni pokal zasluženo od-

nesli v svojo vitrino. Prireditev si je ogledalo kar ne-

kaj gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali zanimive dvoboje. Spek-takularnega maratona pa prav go-tovo ne bi bilo moč izpeljati brez požrtvovalnih prostovoljcev, ki so za eno noč občutno skrajšali svoje spanje in skrbeli za prijetno poču-tje tekmovalcev. Spali so izmenično, nekateri celo manj kot 3 ure. Rok Vidic

Športni center so poleg upo-rabnikov letnega kopališča ter špor-tnih programov koristili tudi mladi odbojkarji iz Italije ter Bleda ki so v

dvoranah Športnega centra in mla-dinskega hotela preživeli kar šest tednov.

Da z začetkom šolskega leta obu-

dimo še spomine pa si oglejmo nekaj zanimivih utrinkov iz pole-tnega dogajanja v Ajdovščini. Tekst in foto Primož Sulič

Foto

Rok

Vid

ic

Št. 4 • 15. september 201116 Športni programi

Šola plavanjaPredšolski otroci (4-5 let)- ob ponedeljkih in petkih med 16. in 17. uroŠoloobvezni otroci (8-12 let) – ob ponedeljkih in petkih med 16. in 17. uro ter ob sredah med 17. in 18. uro. Program bo potekal v zimskem bazenu v Ajdovščini, pričetek 3. oktober!

Rekreativno plavanje za odrasle Ob torkih in četrtkih med 16. in 17. uro: 1. termin (11. oktober- 1. december)2. termin (3. januar-23. Februar)3. termin (6.marec-26. April)Program bo potekal v zimskem bazenu v Ajdovščini!

Športna abeceda Namenjena je otrokom 1. triade, programi bodo potekali v OŠ Dobravlje: Podružnica Vrtovin – ob ponedeljkim med 14.15 in 15.15Podružnica Skrilje – ob sredah med 14.30 in 15.30 Podružnica Črniče – vadba bo pričela v decembru. Pričetek programa – 3. oktober (razen v Črničah)

Mix aerobika Mešancia plesnih latino korakov, elementov boksa, vaj za moč …Vadba bo potekala na različnih lokacijah in v različnih terminih: • v večnamenskem prostoru SŠ Veno Pilon v Ajdovščini, ob torkih med

19. in 20 uro ter ob petkih med 20 in 21. uro;• v dvorani v Velikih Žabljah, ob ponedeljkih med 19. in 20. uro • v prostorih OŠ Col na Colu, ob sredah med 19. in 20. uro • v prostorih Gasilskega doma v Šmarjah, ob ponedeljkih med 20.30 in

21.30, po dogovoru lahko dvakrat tedensko; Pričetek programa – 3. oktober!

Za vse programe je potrebna predhodna prijava!

Več informacij na: http://rekreativcek.gmajna.eu ali na GSM O41-472-128/040-348-264Vabljeni!

Športni in rekreativni programi Rekreativčka

Športni in rekreativni programi Zavoda za šport Ajdovščina

Vodene vadbe v mali dvorani ŠC Ajdovščina Terapevtska vadba – vadba na žogah je namenjena iska-nju lastnega zadovoljstva, zabave, sprostitve ob enem pa odpravljanju zdravstvenih težav, ki vam predstavljajo ovi-ro za popolno izpolnitev vsakdanjih nalog. Poleg vadbe na žogi vključuje tudi elemente pilatesa, ki posamezniku po-magajo razviti uravnotežen mišično-skeletni sistem, boljšo držo ter optimalno fizično in duševno počutje. Poteka vsak četrtek od 20.30 do 21.30Cena enkratnega obiska je 5 evrov, mesečna vstopnica – 18 evrov. Aerobika TNZ (trebuh, noge, zadnjica): specialno vad-bo za trebuh – noge – zadnjico, sestavljajo specifični TNZ aerobni del na stepu ter skrbno izbrane vaje za krepitev do-ločenih mišičnih skupin. Na vadbi se sprostite, porabite veliko kaloriji in oblikujete telo.Poteka ob torkih med 19. in 20 uro ter ob petkih med 18. in 19. uro. Cena enkratnega obiska je 5 evrov, mesečna cena za obisk enkrat tedensko je 18 evrov. Pilates - priljubljenost te vadbe je zaradi številnih pozitiv-nih učinkov v zadnjih letih vse večja. Z izboljšanjem gi-bljivosti, koordinacije ter krepitvijo mišičevja, vadba pri-pomore k odličnemu fizičnemu počutju.Poteka vsak ponedeljek in sredo med 19. in 20. uro Cena enkratnega obiska je 5 evrov, mesečna cena za obisk enkrat tedensko je 18 evrov, za obisk dvakrat na teden pa 31 evrov. Latino aerobika je namenjena vsem, ki si želijo skozi ples izklesati postavo, ki, ki se radi razgibavajo ob živahni glas-bi. V plesnih ritmih latino glasbe boste nadgradili aerobno vadbo ter ji predali plesni navdih. Vabimo vas k spoznava-nju zanimivih koreografij skozi ter korakov latinskoame-riških plesov.Vsak četrtek od 20.30 do 21.30 v trim kabinetuCena enkratnega obiska je 5 evrov, mesečna vstopnica 18 evrov. Zumba je nova, dinamična plesno športna vadba, ki zdru-žuje ritme latino glasbe z eksotičnim plesnim gibanjem. Na zanimiv in dinamičen in zanimiv način ohranjamo svojo formo ter se hkrati naučimo korakov latino plesov. Vadba združuje latino ritme, različne krepilne vaje v never-jetno vadbo, s katero boste utrdili svoje mišice, pokurili vse odvečne kalorije, in se obenem zabavali. Vsak torek od 20. do 21. ure v mali dvorani.Cena enkratnega obiska je 5 evrov, mesečna vstopnica 18 evrov. Vadba v vodi za najmlajše je namenjena dojenčkom sta-rim od 4 mesecev pa do 1 leta. Cilj vadbe je dojenčke čim bolje prilagoditi na vodo ter jih razmigati z različnimi gi-balnimi vajami v vodi. Tečaj poteka skupaj s starši, udele-žita se ga lahko vedno dva odrasla spremljevalca. Vaje se izvajajo skupaj s starši in otroci po navodilih vaditelja. Cena 10 ur+1 je 100 evrov. Vse vadbe se pričnejo 3. oktobra! Predhodne prijave – do 30. septembra - so obvezne! Info: www.zs-ajdovscina.si; 05/364 47 21/22, Primož Sulič.

Pokriti bazen se odpira 3. oktobra! Velikost bazena je 20 krat 10 metrov, globina med 90 in 135 cm, temperatura vode 29 stopinj, temperatura zraka v prostoru pa okoli 30 stopinj. Bazen bo odprt ob ponedeljka do petka med 16. in 21. uro, ob sobotah med 14. in 21. uro, ob sredah pa bo namenjen organiziranim skupinam in terapevtskim vadbam. Novost za organizirane skupine - poleg termina ob sredah ponujamo možnost najema bazena vse dni obratovanja, v večernem terminu med 21:00 in 22.00 uro. Možni so iz-ključno mesečni termini rezervacij.

Nova ponudba – ob infra in finski tudi turška savna! V mesecu oktobru pričenjamo z obratovanjem turške sav-ne. Vabljeni da preizkusite novo ponudbo. Turška savna

je priporočljiva predvsem za čiščenja kože ter učinkuje na sproščanje mišic. Zelo visoka vlažnost zraka ter visoka temperatura vplivata blagodejno na dihalne poti, podobno kot pri inhaliranju. Toplota pospeši cirkulacijo v telesu in pomaga do sprostitve napetosti v mišicah. S pomočjo pare se pore na koži odprejo. S tem pripomoremo k naravnemu čiščenju kože.Infra savna Grelci infrardeče savne oddajajo energijo, ki prodira celo do 4 cm globoko v telesno tkivo. Pri nižji temperaturi - 50 C dosegamo še hitrejše in intenzivnejše potenje. Nižja tem-peratura je primerna tudi za osebe s kardiovaskularnimi težavami, za katere finska savna ni priporočljiva. Finska savna Učinki finske savne so čiščenje kože, pospeševanje izlo-čanja strupenih snovi, varovanje pred prehladi ter odpra-vljanje utrujenosti in povečevanje telesne zmogljivosti. V prostoru so tri finske savne za 6 - 8 oseb. Urnik savn – ob ponedeljka do petka med 16. in 22. uro ter ob sobotah med 14. in 22. uro

Najem prostorov ŠC AjdovščinaTrim kabinet velikosti 66 m2 je primeren za izvedbo pro-gramov skupin do 15 ljudi. Na tleh je laminat tako, da prostor omogoča poleg športno rekreativnih in drugih programov tudi izvedbo različnih oblik plesa in aerobike, predavanj.. Prostor je opremljen z ogledali.Cena za športna društva, vrtce in šole je 7 evrov na uro, za ostale 11 evrov na uro. Igrišče za badminton se nahaja v mali dvorani športnega centra Ajdovščina, cena najema je 8,5 evrov na uro. Mize za namizni tenis – cena najema 2,5 evrov na uro.Darilni bon Svojim prijateljem in družinskim članom lahko ob poseb-nih priložnostih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Izbor športnih ter ostalih storitev v športnem centru je lahko si-jajno darilo.Zlata kartica Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite postati? Privoščite si nakup zlate kartice, ki zajema celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena.Cena zlate kartice za odrasle je 350 evrov, vanjo so vključe-ni udeležbe na Aerobiki TNZ, Pilatesu, Terapevtski vadbi, neomejeni obiski notranjega bazena, savn, zunanjega baze-na ter uporaba plezalne stene v terminu od 3. oktobra 2011 do 31. avgusta 2012.Cena zlate kartice za otroke je 140 evrov in vključuje obisk notranjega in zunanjega bazena, ter plezalne stene v termi-nu od 1. oktobra 2011 do 1. oktobra 2012.Več informacij na spletni strani Zavoda za šport Ajdovšči-na www.zs-ajdovscina.si Praznovanja rojstnih dni Ste v pričakovanju rojstnega dne in bi želeli v otrokom pri-praviti nekaj posebnega, zanimivega in drugačnega. V Za-vodu za šport Ajdovščina ponujamo pestro športno infra-strukturo ter zanimive ter zabavne animatorje za zabavno, dinamično, pustolovsko izvedbo dogodka. Program prilagodimo željam slavljenca. Otroci lahko iz-birajo med animacijo oziroma športnimi igrami na več-namenskem igrišču, pokritem bazenu igralih, vožnjami z avtomobilčki ter igrami v športnih dvoranah ali trim ka-binetu.Program je namenjen otrokom od 5. do 14. leta starosti, izvedljiv je ob sobotah od 14. ure dalje. Cena programa za skupino do 15 otrok je 90€, za več otrok pa 115 evrov, cena pogostitve – pica in brezalkoholna pijača v neomejenih ko-ličinah - je 3 evre na otroka, cena torte – lahko boste izbi-rali med različnimi vrstami tort – pa 11 evrov za 10 otrok, 17 evrov za 15 otrok, 21 evrov za 20 otrok in 30 evrov za 30 otrok. Info: www.zs-ajdovscina.si; 05/364 47 21/22, Primož Sulič.

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD MLADI BORI AJDOVŠČINA

tudi letos odhaja po svoje, novim taborniškim doživetjem in izkušnjam naproti.

Če želiš z nami tudi ti, se nam pridruži

NA VPISU V TABORNIŠKE VRSTE,

v petek, 16.9.2011, ob 18.00 uri,

v novi HIŠI MLADIH V PALAH

(Mladinski center in hotel Ajdovščina, IV. prekomorske 61A, Ajdovščina).

KAJ bomo letos TABORNIKI POČELI in zakaj je vredno iti z nami po svoje?

• IZLET V BOHINJ

• JESENOVANJE NA KOVKU

• DEDEK MRAZ

• ZIMOVANJE

• PRAZNOVANJE 60 letnice AJDOVSKIH TABORNIKOV

• TABORNIŠKI MNOGOBOJI

• TABORJENJE

• IN ŠE MNOGO VEČ

Taborniki že 60 let ustvarjamo boljši svet!

Pobarvaj me!

Št. 4 • 15. september 2011 17Za upokojence

Dneva ne moreš zadržati - lahko pa ga izkoristiš.V tej in naslednji številki Ajdovskih novic želim objaviti čim več informacij

o vseh dejavnostih za jesen, zimo in pomlad, kamor se lahko vključijo tudi tisti malo starejši, nekje od 55. leta dalje, pa do najstarejših, tudi tistih preko 80, 90 ali več let. Rad bi prikazal aktivnosti in organizatorje ter morebitne stroške. Predvsem pa bi vas rad spodbudil k aktivnemu življenju. Seveda to niso samo športne aktivnosti. Morda je še pomembnejša družabnost, pa tudi za izobraževanje ni nikoli prepozno.Na kar veliko društev in organizacij, ki se ukvarjajo z ponudbo raznih aktiv-

nosti, sem naslovil prošnjo za informacije. Na žalost nisem dobil odgovorov od vseh. Kot da ne bi želeli, da se njihove aktivnosti predstavijo javnosti. Tako sem bil velikokrat prepuščen sam sebi in iskanju podatkov po spletnih straneh in v drugih virih. Danes objavljam predvsem aktivnosti, ki zahtevajo gibanje – športnorekreativne dejavnosti. V naslednji številki pa bom nada-ljeval z možnostmi na področju kulture, izobraževanja, ljubiteljskimi dejav-nostmi in drugimi oblikami druženja ter izrabe prostega časa. Že takoj na začetku naj zapišem, da za vse aktivnosti zelo priporočam družbo.

Če se dobi skupina prijateljic oz. prijateljev, potem bodo spodbujali eden dru-gega, se poklicali in ni nevarnosti, da bi po nekaj aktivnostih vse skupaj opu-stili. Seveda pa v organizirani ponudbi dobite družbo in nove prijatelje kar tam.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tretje življensko obdobje

Je moto, ki nas sili, da smo fizič-no aktivni. Angleži so znani po zelo globokoumnih pregovorih. Eden od njih se glasi: »Pelji vsak dan psa na sprehod, tudi če ga nimaš.« Napotek je nedvoumen in nam predlaga, da vsak dan opravimo krajši ali daljši sprehod, ne glede na vreme. Naj-večkrat poslušamo izgovore, kot so: nimam časa, sem utrujen, me muči išijas, me boli hrbet, kam pa naj grem, je slabo vreme, je mrzlo, vro-če, je … sami izgovori. Zanesljivo si lahko vsak dan vzememo vsaj 15 mi-nut časa zase, da globoko zajamemo sapo, se nadihamo svežega zraka ali doma pred televizijo malo potelova-dimo.

Hoja je dejavnost, ki nas ne stane praktično nič. Udobna obutev in primerna oblačila ter volja. Na srečo živimo na podeželju in prav vsak od nas je lahko v nekaj minutah v nara-vi. Okoli nas je ogromno peš poti v lepi naravi, brez asfalta in avtomobi-lov. Vsaj pol ure hoje dnevno in tako hitro, da smo vsaj malo zadihani, na-redi več kot vsa zdravila.

Nordijska hoja je aktivno gibanje, primerno za vse starosti, kjer delu-je celotno telo. To je odlična oblika rekreacije za vzdrževanje gibljivo-sti, ravnotežja in predvsem dobrega počutja. Potrebne so palice in nekaj malega znanja, ki ga lahko pridobi-te na tečajih. Priporočam tečaj, ki ga organizira Zdravstveni dom Ajdo-vščina – Služba splošne zdravstvene vzgoje. Osnovni tečaj je samoplač-niški (ni vezan na napotitve zdrav-nika) in obsega tri srečanja. Potem pa lahko udeleženci izpopolnjujejo svojo tehniko na redni tedenski no-rdijski hoji, ki jo ta služba organi-

zira vsako sredo popoldne od 16.00 do 17.00 ure. Ko smo že pri Službi splošne zdravstvene vzgoje, naj ome-nim še delavnice, predavanja in sre-čanja z vsebinami zdravega načina življenja. Običajno na te delavnice udeležence napoti osebni zdravnik, vendar to ni nujno potrebno. Torej, za vse, ki jih zanima zdravo življenje, zdrava prehrana, zdravo hujšanje, gibanje, opuščanje kajenja … velja vabilo v Zdravstveni dom – Službo zdravstvene vzgoje.

Pohodništvo imenujemo malo dalj časa trajajočo hojo. Na splošno je to izlet v naravo, kjer precejšen del poti opravimo peš. Tudi na tem področju imamo zelo bogato paleto organi-zatorjev; od pohoda po Vrtovčevih poteh, pohoda na Malo goro, poho-da po Angelski gori in pohoda med Šmarenskimi griči, pa do pohoda po Dolu gor in dol itd. Ni jih malo, ki se redno, vsak teden, udeležijo enega od organiziranih pohodov po Slove-niji. Okoli nas so dostopni planinski cilji, kot so Čaven in Kucelj, Golaki, Nanos, Javornik. Zanimive pohode organizira npr. društvo Most – Uni-verza za tretje življenjsko obdobje. Enodnevni avtobusni izlet združi-jo z nekajurno hojo po zanimivih krajih bljižnje okolice. Planinsko društvo organizira obiske domačih in tujih gora. Zelo znane so poti, ki zahtevajo daljšo aktivnost kot npr. slovenska planinska pot od Maribo-ra do Ankarana (slovenska planinska tranzverzala), Slovenska pešpot E6 in E7. V zadnjem času so popularne Jakobove (romarske) poti. Imamo jo tudi v Sloveniji od Slovenske vasi na Hrvaški meji preko Novega mesta, Ljubljane in Predjame do naše Po-

drage in naprej do Trsta. Zelo znana je 800 km dolga Jakobova pot v Špa-niji (Camino). Z njo je opravilo že lepo število, tudi starejših Slovencev.

Tek. Rekreativni tek je dostopen vsem. Potrebujete le (dobre) tekaške copate in dobro voljo. Zgrešeno je mišljenje, da je tek samo za mlade. Na ljubljanskem maratonu, ki bo 23. oktobra letos, se bo z 42 km, 21 km in 10-kilometrsko progo spopadlo tudi več sto moških in žensk, sta-rejših od 65 let. Tudi takih, ki so že krepko preko 80. leta.

Kolesarjenje je tudi telesna ak-tivnost, primerna za vse starosti. V naši občini imamo vrsto možnosti, da se izognemo prometnim cestam. Na primer makadamska cesta med Ajdovščino in Vipavo (ob avtocesti) ali okoli ajdovskega polja, od Dolenj do Žapuž … Vse so dovolj ravnin-ske in primerne za vsakogar. Seveda je uporaba kolesa za vsakodnevne opravke tudi koristna dejavnost. Pri tem ni nujno, da imamo najnovejše in hudo drago gorsko, treking, me-stno ali dirkalno kolo. Če se želite voziti predvsem po asfaltu, boste iz-brali mestno kolo, za vožnjo po bolj razritih poteh pa gorsko varianto. Nekje v sredi je »treking«.

Plavanje je telesna aktivnost, ki je za starejše zelo priporočljiva. V Za-vodu za šport (Police) deluje bazen 10x20 metrov z ogrevano vodo. Upo-raba je možna vsak dan popoldan in zvečer razen nedelje. Ob sredah naj bi bile organizirane skupine. Cena dnevne vstopnice za upokojence je 3,5 € za otroke 3 € in splošna cena za odrasle 4,5 €. K bazenu nekako sodijo tudi savne. Tu sicer ni fizičnih naporov, je pa savna zelo koristna tudi za povečevanje telesne zmo-gljivosti. Poleg tega je glavna korist povečevanje odpornosti, odpravlja-nje utrujenosti itd. V sklopu bazena imajo infra in finsko savno ter naj-novejšo pridobitev – turško savno. Cena je 9 € za dve uri. Kar precej je tudi takih, ki redno obiskujejo zim-ske bazene na Obali ali npr. Atlantis v Ljubljani, kjer so cene okoli 10 € za tri ure. Rekreativno plavanje za od-rasle organizira tudi športno društvo Rekreativček.

Skupinski športi so stalna oblika rekreacije starejših. Igre z žogo, kot so nogomet, košarka in rokomet, imajo v naši občini veliko tradicijo in obstaja kar nekaj veteranskih dru-štev, ki redno igrajo (in tekmujejo). Tu se srečujejo, trenirajo in tekmuje-jo bivši aktivni igralci ter v rokometu tudi igralke.

Odbojka je igra z žogo, ki pri nas

tekmovalno ni bila prisotna. Se pa jo redno igra v šoli, na »sindikalnih igrah in ob raznih piknikih ali na ba-zenu. Pravijo, da je njena privlačnost tudi v tem, da nasprotne ekipe deli mreža in tako ni fizičnega kontakta med igralci. Dobra stran je tudi, da odbojko lahko igra različno število ljudi - dva, štirje ali pa kompletne ekipe.

Balinanje je šport, ki je med sta-rejšimi izredno priljubljen. V občini imamo kar nekaj pokritih balinišč in več rednih ligaških tekmovanj. Npr. ekipa društva upokojencev ima re-dne treninge dvakrat tedensko, na-stopajo pa z moško in žensko ekipo.

Pikado je nekoč bolj veljal za dru-žabno igro in za zabavo. Šele kasneje se je uveljavil kot šport, v katerem se redno trenira in tekmuje. Tudi tu na-stopajo tako ženske kot moški.

Kegljanje je bilo pred časom v Ajdovščini zalo popularno. Imeli smo vrsto izrednih tekmovalcev in tekmovalk ter ligaško ekipo tako v moški kot tudi v ženski konkuren-ci. Z opustitvijo kegljišča v bivšem hotelu Planika je aktivnost precej zamrla. Največ se uporablja kegljišče v Vrhpolju. Tu redno trenira ženska in moška ekipa društva upokojencev

ter še nekaj drugih skupin. Streljanje. V občini imamo kar ne-

kaj strelskih društev in aktivnih tek-movalcev. Tudi tu je aktivna strelska sekcija Društva upokojencev.

Telovadba. Pod širokim pojmom telovadbe poznamo vrsto aktivnosti z bolj ali manj modernimi nazivi: aerobika, pilates, fitnes … Telovadba smo rekli včasih tudi uram telesne vzgoje v šoli. Telovadba je izraz, s ka-terim pojmujemo telesne vaje, ki so namenjene krepitvi mišic, utrjevanju fizične kondicije in izpopolnjevanju telesnih sposobnosti. Znanost je do-kazala, da vam 15 minut redne telo-vadbe na dan podari tri leta življenja. Teh 15 minut pa lahko izvajate celo doma. Zelo lepa je navada jutranjega razgibavanja, ko razgibamo vrat in ramenski obroč, roke, pas in kolke, naredimo nekaj počepov, malo teče-mo na mestu, naredimo predklon, nekaj poskokov, nekaj trebušnjakov, pet sklec … Ali se še dotaknete tal v predklonu? Tudi na na področju telovadbe je ponudba v naši občini zelo raznolika. V nadaljevanju nava-jam nekaj predlogov.

Zavod za šport Ajdovščina in nji-hove vaditeljice vodijo vrsto aktiv-nosti namenjene tudi ali predvsem starejšim. Programi so plačljivi, vstopnice za posamezen termin ali daljše obdobje pa se kupi na blagajni

Zavoda - centra Police. Terapevtska vadba poteka vsak

četrtek od 20.30 do 21.30. Je vadba na velikih žogah in vključuje tako aerobno vadbo z malo višjim srčnim utripom kot tudi vaje za posame-zne mišične skupine. Še posebej je usmerjena k lajšanju in prepračeva-

nju težav s hrbtenico, kot so bolečine v križu, bolečine in otrdelost v vra-tni hrbtenici in ramenskem obroču. Poleg tega vadba blagodejno krepi tudi ostale mišice telesa in izboljša telesno držo.

Aerobika TNZ (trebuh-noge-za-dnjica) je kombinacija klasične aero-bike na stopnički (stepu) ter vaj, ki so namenjeni krepitvi mišic trebuha, nog in zadnjice, torej prav tistih de-lov telesa, ki si jih najbolj pogosto želimo preoblikovati (zmanjšati) in učvrstiti. Prav zato je vadba zelo pri-ljubljena, zanjo je značilen malo hi-trejši tempo in višji srčni utrip, zato se ob vadbi porabi tudi veliko kalorij.

Pilates je v zadnjem času zelo pri-ljubljena vadba, saj ima veliko pozi-tivnih učinkov na telo, hkrati pa tudi umirja in sprošča vadečega. Pilates je sestavljen iz niza umirjenih vaj, ki se izvajajo na blazini. Vaje so na-menjene krepitvi in raztezanju posa-meznih mišičnih skupin, veliko po-udarka pa je tudi na pravilni telesni drži, pravilnem dihanju ter ravno-težju. Vadba je namenjena vsem sta-rostnim skupinam, saj vaditelj vsako vajo prilagodi posamezniku. Pilates lahko tako ponudi vse od nežne vad-be in raztezanja do intenzivne vad-be za posamezne mišične skupine, ki učinkovito oblikuje telo in popravi telesno držo. Z izboljšanjem giblji-vosti, koordinacije ter krepitvijo mišičevja vadba pripomore k odlič-nemu fizičnemu počutju. Pri tem ugodno vpliva tudi na srčno-žilni in limfni sistem, pospeši izločanje to-ksinov (strupov) iz telesa ter izboljša imunski sistem.

Druge telovadnice. Ne smemo pozabiti tudi na druge telovadnice (dvorane, večnamenske prostore, gasilske domove … v naši občini). Športno društvo Rekreativček or-ganizira tako imenovano mix aero-biko, ki zajema plesne korake (lati-no), boks elemente, vaje za moč … in jo izvaja v Ajdovščini (SŠ Veno Pilon) ob torkih in petkih od 19.00 do 20.00, v dvorani v Velikih Ža-bljah ob ponedeljkih od 19.00 do 20.00, v OŠ na Colu vsako sredo od 19,00 do 20,00 in v gasilskem domu Šmarje ob ponedeljkih od 20.30 do 21.30. Aktivni so tudi organiza-torji v Žapužah in verjetno še kje. Na koncu tega pregleda vabim vse organizatorje aktivnosti, ki jih nisem omenil ali pa sem nehote kaj narobe zapisal, da se mi javijo in ta pregled dopolnijo. Skupen cilj je, da čim več ljudi vključimo v aktivnosti, ki nam ohranjajo zdravje, izboljšajo počutje ter nam bogatijo življenje.

Zdrav duh v zdravem telesu

Št. 4 • 15. september 201118 Mladi

ŠZ Ajdovščina obvešča o javnih razpisih

Razpisi za zaposlovanje strokovnega kadra: Javni razpis kadrovskih štipendij na področju športaDatum zaključka razpisa – 3. oktober 2011 do 12. ureIzdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in športKontaktna oseba: Dušan Hauptman, tel.: 01/400-5471Javni razpis za sofinanciranje pripravništva strokovnih delavcev v športu Datum zaključka razpisa – 3. oktober do 12. ure; Izdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in športKontaktna oseba: Dušan Hauptman tel. (01-400-5471)Razpisi štipendij za športnike in športnice v šolskem letu 2011/2012 Izdajatelj: Olimpijski komite Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport; Datum zaključka razpisa: 30.september 2011Informacije in kontakt: Olimpijski komite Slovenije, Odbor za vrhunski šport 01/230-60-00.

Ostali javni razpisi: Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2011Datum zaključka razpisa: 15. december do 16 ureIzdajatelj: Ministrstvo za šolstvo in šport

Skok iz športa v kulturoNa Mladinskem centru Hiša mla-

dih smo konec avgusta že v tradici-onalno- adrenalinskem stilu zaklju-čili poletni program za mlade in naj-mlajše. In sicer, z izletom v vodno- zabaviščni park Aqualandia (Jesolo) ter skoki na čebelico na ajdovskem Letnem kopališču.

Prav letošnji MC skoki na čebeli-co so bili nekaj posebnega, saj smo izvedli kar dve kategoriji (mladi in najmlajši). V kategoriji mladi so se skoki zaključili z naslednjimi uvrsti-tvami; tretje mesto je zasedel Mira-lem Muratović, drugo mesto Drini Kadrija, prvi v skupnem seštevku pa je bil Toni Pejakić. Kot rečeno so bili letošnja novost zelo izvirni sko-ki med najmlajšimi, med katerimi je prvo mesto zasedel Jaša Brataševec. Udeleženci so prejeli tudi lepe na-grade, za kar gre zahvala sponzor-jem tekmovanja: Pustolovski parku

Postojna, Picerija Halo Erik, Kamplc shop, Zavod za šport in Bar Hiša mladih Ajdovščina.

Kljub temu, da je poletja konec in, da so se šolska vrata že odprla, se do-gajanje na MC Hiša mladih ne usta-vi. Že v petek, 16. septembra, se nam lahko pridružite na otvoritvi razstave

Bit 2 Beat s katero bomo gostovali v Domu krajanov v Vipavskem križu, s pričetkom ob 19.00. Na razstavi se bosta s svojimi deli predstavila Arijel Štrukelj (kipi) in Simao Bessa (slike).

Še naprej lepo vabljeni v našo družbo! .. MC Hiša mladih

Nariši nov dan - 19. oktobra v Ajdovščini V oktobru bo dogodek NARIŠI

NOV DAN, družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI, v Ajdo-vščini povezal vse generacije.

V sredo, 19. oktobra 2011, bo že v dopoldanskem času družbeno od-govoren program NE-ODVISEN.SI, predstavil poučne interaktivne dogodke ajdovskim osnovnošolcem.

Strokovnost in poljudnost se sre-čata na 90-minutnem večernem druženju s starši in drugimi odra-slimi udeleženci. Pogovor in prikaz

soočata vse prisotne z zahrbtnostjo zasvojenosti, z odgovornim starše-vstvom, z načelom o postavljanju vedenjskih meja, s kakovostjo odno-sov, z vrednotami starševske ozave-ščene naklonjenosti, spoštovanja in zaupanja. Večerno druženje usmer-ja in povezuje Bojan Kodelja, vodja programa NE-ODVISEN.SI. Gostje večera bodo ga. Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli obroč Slo-venija, Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici

in predstavnik kriminalistične poli-cije. Harmonijo večera bo v vlogi re-žiserja preko video zaslona prevetril Jurij Zrnec.

Družabni večer NARIŠI NOV DAN, bo v sredo, 19. oktobra 2011, ob 18. uri v Dvorani prve sloven-ske vlade v Ajdovščini.

Pridite in povabite še prijatelje, so-rodnike in znance na drugačen večer zanimivega druženja.

Vstop je prost! Prisrčno vabljeni!

ALPINISTIČNA ŠOLA 2011/12

AS

AJD

OV

ŠČIN

A

PETEK, 30. september 2011 ob 20h – prostori PD Ajdovščina (pred občino)

INFO in PRIJAVE www.pd-ajdovscina.si

ali 051/346-076

PLEZANJE v skali

LEDNO PLEZANJE varno gibanje v gorah TURNO SMUČANJE vrvna tehnika ledeniške ture

Plezalni treningi, plezalni vzponi, predavanja (prva pomoč, vremenoslovje, prehrana, orientacija,…), druženje in še mnogo ostalega…

Ajdovski Art marketV soboto, 1. oktobra, bo na dvo-

rišču MC in hotela Ajdovščina v Palah ponovno oživel ajdovski Art market, tokrat v okviru Štru-dlfesta.

Vabljeni vsi, ki vas zanima ume-tnost in umetniški izdelki. Po-nudba bo še posebej pestra, do-mači umetniki in ustvarjalci bodo ponujali slike, ilustracije, kipce, nakit, tekstil, modne dodatke, de-koracije za dom in še in še...

Kdor bi rad s svojimi izdelki so-deloval na art marketu, naj se ogla-si v Lični hiši na Prešernovi 7a, v Ajdovščini, lahko pokliče na tele-fonsko številko 05 368 19 29 ali pa pošlje email: info@licnahisa.com. Sodelovanje je brezplačno.

Foto

arh

iv M

C H

iša

mla

dih

Št. 4 • 15. september 2011 19Humanitarno

Alojzu – Lojzetu Ferjančiču v spomin (1945 – 2011)

Konec avgusta smo se poslovili od Alojza Ferjančiča iz Budanj, sokraja-na, ki je bil idejni vodja številnih do-godkov, ki so se v zadnjih 25. letih od-vijali v Budanjah in veliko pripomogel k dejstvu, da so Budanje vas, kjer se vedno nekaj dogaja, vas, kjer je kultur-no življenje živo, kot le malo kje.

Svojo življenjsko pot je zaključil mnogo prezgodaj, star le 66 let.

Rodil se je v številni družini v Bu-danjah ter razen kratkega obdobja celotno življenje preživel v rodni vasi.

Lojze, pod takim imenom smo ga poznali vsi, je v Budanjski kulturi in življenju nasploh pustil neizbrisen pečat, saj skorajda ni bilo dogodka, pri katerem ne bi bil soudeležen na tak ali drugačen način.

Bil je človek številnih idej, znal si je zamisliti in izpeljati večje in manjše projekte, človek, ki je s svojo zagna-nostjo in odločnostjo znal k delu pri-tegniti tudi druge.

Bil je med prvimi Budanjskimi pla-ninci, ki so se podali v visokogorje in marsikdo je prvič doživel čare Kra-ljestva zlatoroga prav pod njegovim vodstvom.

S svojo nalezljivo zavzetostjo nas je v drugi polovici osemdesetih let vzpodbudil, da smo v takratnem moškem pevskem zboru Zarja, v katerem je seveda sodeloval, pričeli z organizacijo Pohoda na Kovk. Le-tos smo le teden po Lojzetovi smrti z

novimi, svežimi močmi organizirali pohod že petindvajsetič.

Lojzetova ideja je nočno peš roma-nje na Sveto goro – to dolgo in tež-ko pot, ki vodi skozi Gorenje, preko Predmeje in skozi Trnovo – smo le-tos prehodili že dvajsetič. Lani je sre-di poti dejal, da je na tem romanju verjetno zadnjič. Žal je imel prav.

Kot so-pobudnik je bil poleg tudi leta 1990, ko se je po dolgem mrtvilu obudilo delovanje Budanjske dram-ske skupine, ki je pomenila pravo poživitev kulturnega dogajanja v ce-lotni dolini. Kar nekaj let je v skupini aktivno deloval kot igralec.

Tu pa se seznam še zdaleč ne konča. Bil je aktiven pritrkovalec, plesalec v folklorni skupini in še bi lahko na-števali. Poizkusil se je tudi v politiki in bil dva mandata član Občinskega sveta Občine Ajdovščina.

Lojze, za vse našteto iskrena hvala. Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih bili deležni po vaši zaslugi in trdno upamo, da bo dediščina, ki ste nam jo zapustil živela še dolgo, dolgo.

Krajani Budanj

Humanitarna odprava zdravnikov – pomagajte tudi vi! Skupina dveh zdravnikov, absolventke dentalne medicine in absolventa medicine za letošnjo jesen načrtuje prostovoljno dvomesečno humanitarno-medicinsko odpravo na Papuo Novo Gvinejo.

Špela, Jasna, Darjan in Radoš – fanta sta doma iz Ajdovščine – bodo ob prostovoljnem delu pridobivali tudi koristna nova znanja o tropskih boleznih.

Odprava, ki jo podpirata tako Me-dicinska fakulteta v Ljubljani, kot Ministrstvo za zdravje RS, je v celoti v domeni fantov in deklet, vključno z zbiranjem prispevkov sponzorjev in donatorjev. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena izključno naku-pu sanitetnega materiala, zdravil in stroškom odprave.

Papuo Novo Gvinejo so izbrali za-radi velikih zdravstvenih problemov, ki pestijo to državo in so posledica pomanjkanja zdravnikov in težke dostopnosti podeželjskega prebival-stva do bolnišnic. Država zavzema vzhodni del otoka Nova Gvineja, ki se nahaja nad Avstralijo. Odprava je namenjena na majhen otok na vzho-

du Papue z imenom Goodenough, na katerem živi 21 000 ljudi brez zdravniške oskrbe. Revni domačini bodo dvomesečne brezplačne zdrav-niške oskrbe zelo veseli, saj je naj-bližja bolnišnica oddaljena več kot 6

ur vožnje s čolnom.Pomagajte mladim zdravnikom na

njihovi humani poti, več o akciji pa si lahko ogledate na spletni strani www.papua2011.net.

Če želite tudi vi pomagati od-pravi pri njenem humanem po-slanstvu, lahko to storite na več načinov:

Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo PAPUA na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za hu-manitarno-medicinsko odpravo Papua 2011. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih omrežij Te-lekoma Slovenije, Si.mobila, ter Tušmobila. Operaterji se odpo-vedo vsem prihodkom iz naslo-va tako poslanih SMS-sporočil. Pogoji in navodila za sodelovanje pri SMS donaciji so objavljeni na spletni strani www.papua2011.net.

Sredstva pa lahko nakažete tudi na transakciji račun Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, št. računa 01100-6030708380; sklic:250516-10; na-men: Papua 2011.

Benjamin Tomažič – prostovoljec leta 2010 Benjamin Tomažič, doma s Ceste, je bil konec letošnjega junija na Brdu pri Kranju, na prireditvi Mladinskega sveta Slovenije, pod pokroviteljstvom predsednika RS Danila Turka odlikovan z nazivom Naj prostovoljec leta 2010 v kategoriji moških od 20 do 30 let.

Benjamin je absolvent Fakultete za matematiko in fiziko, kmalu bo postal profesor.

Naziv naj prostovoljca si je prislužil za svoje nesebično in razvejano delo

z otroki in mladimi na lokalnem, na-cionalnem in mednarodnem nivoju, na predlog društva Skupnost katoli-ške mladine, kjer je aktivno deluje v različnih projektih. Na Vipavskem ga poznamo kot ustanovitelja in prvega predsednika Društva Vozel,

dejaven pa je tudi pri Frančiškovi mladini. Še bolj kot v domačih kra-jih je v zadnjih letih aktiven na na-cionalnem nivoju – med drugim je tudi predsednik Društva animator-jev Slovenije. Poletje 2010 je preživel na Tajskem – kot eden od prostovolj-cev, ki so otrokom podarjali svoj čas, talente in energijo. Na spletni strani tabora je zapisal : „Smisel mi pomeni iskanje svojih najglobljih hrepenenj tam, kjer je največja potreba člove-štva.“

Priznanje Benjaminu veliko po-meni, še več pa bi moralo pomeniti nam, kot pomemben poduk in hva-levredna življenjska vrednota. Zato hvala Benjamin, ker širiš dobro po svetu in nas učiš pravih stvari! SH

Spoštovani dobrotniki,

Vsi, ki ste sodelovali,

pomagali in se odzvali

prošnji na pomoč, Pro-

stovoljnemu gasilskemu

društvu Selo na Vipa-

vskem ob praznovanju

100. obletnice ustanovi-

tve društva, se iskreno

zahvaljujemo za sodelo-

vanje, pomoč in podporo.

Upravni in organizacijski

odbor PGD Selo

Foto

ww

w.p

rost

ovol

jni-t

abor

.si

Foto

ww

w.p

rost

ovol

jni-t

abor

.si

Št. 4 • 15. september 201120 Narava in družba

Naravoslovni izziv meseca septembra:

Ste že kdaj opazovali netopirje med lovom na žuželke? Mogoče ste po-magali kateremu onemoglemu netopirju ali pa jih imate na podstrešju? Pošljite nam opis dogodka in morebitne fotografije s podatki kdaj in kje ste netopirje opazovali. Najboljši prispevki bodo objavljeni na spletni stra-ni Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rde-ci-apolon.si.

SKRIVNOSTNI NOČNI PRHUTARJIAli poznate ponočnjake, ki po spretnosti letanja prekašajo akrobatske

letalce in med tem uspejo celo večerjati? To so skrivnostneži, ki že od nekdaj, včasih celo preveč, burijo človekovo domišljijo in brez katerih ne bi bilo filmov o Drakuli in Batmanu. To so netopirji in začetek septembra je čas, ko v več kot 30 evropskih državah že vrsto let poteka Evropska noč netopirjev. To ni noč, ko so netopirji še posebno aktivni, ampak gre za sklop različnih aktivnosti s katerimi organizacije, ki se ukvarjajo s proučevanjem in varstvom netopirjev, poskušajo javnosti približati zanimivi svet teh nočnih prhutarjev. V Sloveniji živi skoraj 30 vrst netopirjev in večino jih najdemo tudi v

naši občini. Ob večerih v naseljih najpogosteje opazimo male netopirje (Pipistrellus pipistrellus), ki radi lovijo žuželke zbrane ob javni razsvetljavi. Pogosto se srečamo tudi z malimi podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros), ki poleti čez dan kot majhne suhe hruške visijo s stropa na podstrešjih cerkva in starejših hiš. Ko se stemni, se podajo na lov za letečimi žuželkami nad mokrišča, ob gozdni rob in tudi v gozd. Njihovi večji sorodniki, veliki podkovnjaki (Rhinolophus ferrumequinum), so veliko redkejši. Na našem območju poznamo le dve lokaciji, kjer se zadržujejo v večjem številu – v jami ob izviru Hublja, kjer prezimujejo, in na gradu Rihemberk, kjer samice kotijo mladiče.

Na gradu Rihemberk se vsako pomlad zberejo tudi samice vejicatega netopirja (Myotis emarginatus). Tu je ena največjih porodniških kolonij te vrste v Sloveniji. V gradu najdejo dovolj primernih zatočišč za vzrejo mladičev, v okoliških gozdovih pa si iščejo hrano. Na jedilniku imajo predvsem pajke, hranijo pa se tudi z gosenicami in drugimi žuželkami, ki jih med letom pobirajo z vejic in listov dreves. Vse vrste netopirjev so zavarovane, kar pomeni, da jih je prepovedano

vznemirjati ali jim kako drugače škodovati. Najbolj jih ogroža preprečevanje dostopa v njihova zatočišča (nepravilno zamreženje oken in lin na podstrešjih ter vhodov v jame), obnova podstrešij v času vzrejanja mladičev, vznemirjanje med prezimovanjem ali vzrejanjem mladičev zaradi turističnega obiska ter nepravilno osvetljevanje pročelij stavb v poletnem času. Na območju naše občine sta določeni dve posebni varstveni območji

(Natura 2000), na katerih se poleg drugih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst varuje tudi ogrožene vrste netopirjev. Ti območji sta Dolina Vipave, ki zajema predvsem predel okrog reke Vipave in Hublja, ter Dolina Branice, ki poleg same doline reke Branice zajema tudi pobočja Vipavskih brd in Krasa. Prav temu območju se bo posvečal projekt Natura 2000 v dolini Branice, ki se je začel izvajati avgusta letos. V okviru tega projekta boste imeli možnost spoznati netopirje in druge varovane vrste v živo, zato vas vabim, da izkoristite to priložnost ter se udeležite predavanj in delavnic, ki se bodo izvajale v dolini Branice in okoliških vaseh.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Mali podkovnjak

Bi radi spoznali netopirje od

blizu? Pridružite se nam na prvi

delavnici v okviru projekta »Natu-

ra 2000 v dolini Branice«, ki bo v

Kodretih v petek, 16. 9. 2011. Do-

bimo se v vaškem domu v Kodre-

tih (pri cerkvi) ob 19. uri. Kratki

predstavitvi značilnosti netopirjev

v sliki in besedi bo sledil spre-

hod z ultrazvočnimi detektorji, s

katerimi bomo lahko prisluhnili

oglašanju netopirjev. Za zaklju-

ček si bomo ogledali še mreženje

netopirjev in če bomo imeli srečo,

se bomo katerega lahko tudi do-

taknili. Delavnica je brezplačna

in je primerna tudi za otroke! Več

informacij na www.zrsvn.si ali na

tel. 040-560955 .

V zabojnik za PAPIR se odlaga:časopise, revije, zvezke, knjige,

prospekte, kataloge, pisemske ovoj-nice, pisarniški papir, ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke, stisnjeno lepenko oz. karton.

POMEMBNO: Kartonsko embala-žo moramo pred odložitvijo v zaboj-nik razstaviti in dobro stisniti. Velike kose kartonske embalaže oddamo v Zbirnem centru.

V zabojnik za papir NE sodijo: za-maščen oz. umazan papir, povoščen in plastificiran papir, higienski papir (papirnate brisače, robčki), tetrapak embalaža, vreče lepil, cementa, apna, krmil, tapete, celofan, z nevarnimi odpadki onesnažena embalaža.

V zabojnik za STEKLO se odlaga:prazne steklenice in kozarce živil,

pijač, kozmetike in zdravil, drugo stekleno embalažo.

POMEMBNO: Stekleno embalažo moramo pred odložitvijo v zabojnik najprej izprazniti, splakniti in ji od-straniti pokrovčke ali zamaške, kate-re odložimo v zabojnik za plastično in kovinsko embalažo.

V zabojnik za steklo NE sodijo: okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil, pleksi steklo, žarnice, porcelan, keramika.

V zabojnik za PLASTIKO IN PLOČEVINKE se odlaga:

plastenke pijač in živil, plastenke čistil, pralnih sredstev, šamponov, tekočih mil ipd., plastične vrečke in folijo, plastične lončke, plastično in kovinsko embalažo živil, pločevinke pijač, sestavljeno (tetrapak) embala-žo.

POMEMBNO: Embalažo moramo pred odložitvijo v zabojnik izprazni-ti, splakniti in dobro stisniti.

V zabojnik za plastiko in ploče-vinke NE sodijo: plastična embalaža nevarnih snovi, stiropor, plastični

Kam in kako odložiti ločeno zbrane odpadke?izdelki, ki niso embalaža.

V zabojnik za BIOLOŠKE OD-PADKE se odlaga:

ostanke zelenjave in sadja, ostanke hrane, pokvarjena živila (brez emba-laže), kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne vrečke, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov, rezano cvetje, lonč-nice (brez lonca), umazan ali moker papir, papirnate brisače in robčke, serviete, onesnažene papirnate vreč-ke….

POMEMBNO: Biološke odpadke odlagamo v zabojnik BREZ PLA-STIČNIH VREČK. Po potrebi upo-rabimo papirnato ali biorazgradljivo vrečko ali odpadke zavijemo v papir.

V zabojnik za biološke odpadke NE sodijo: vse vrste tekočin, olj in masti, plenice in higienski vložki, zdravila, čistila, kemikalije, tekstil, usnje, gume,večji leseni odpadki

(leseni zabojčki), poginule živali, pe-sek, kamenje, odpadki, ki se ločeno zbirajo v drugih zabojnikih.

V zabojnik za OSTANEK OD-PADKOV se odlaga:

smeti od pometanja, lase, ogorke cigaret, vrečke iz sesalcev, plenice, mačji pesek, iztrebke malih živali, kasete, fotografije, porcelan, kera-miko, ogledala, navadne žarnice, tapete, čevlje, tkanine, usnje, lepilne trakove, zamaščene folije.

V zabojnik za ostanek odpadkov NE sodijo: papir, karton, plastična, kovinska in sestavljena embalaža, steklena embalaža, biorazgradlji-vi odpadki iz gospodinjstev, vrtni odpadki, odpadki v tekočem sta-nju, gošče in usedline, gradbeni material, kosovni odpadki, nevarni odpadki. KSD Ajdovščina

Foto

Iren

a Ko

dele

Kra

šna

Št. 4 • 15. september 2011 21Pisma bralcev

Projekt prenove Lavričeve ulice zajema območje od križišča Grivške poti s Cesto IV. Prekomorske briga-de, do odcepa Lavričeve ceste proti Cebejevi ulici.

Širina javnega dobrega na navede-nem odseku je različna in se giblje od 6 m pa do manj kot 3 m, ulica je na navedenem odseku urejena v ma-kadamu brez pločnikov, na sredini posega jo preseka Grivški potok.

Leta 1990 je bil sprejet lokacijski načrt, ki je predvideval novogradnjo ceste v širini 6 m in s tem velike po-sege na zasebna zemljišča. Občini Ajdovščina do leta 2004 ni uspelo pridobiti potrebnih zemljišč, zato je bil 8. 11. 2004 v prostorih KS Ajdo-vščina sklican sestanek s krajani ter lastniki zemljišč ob Lavričevi ulici. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da Občina Ajdovščina brez postopkov razlaščanja pred sodiščem zemljišč ne bo uspela pridobiti, saj so kraja-ni ureditvi ulice v obsegu, kot ga je predvideval lokacijski načrt, naspro-tovali.

Ker so pobude za ureditev ulice še vedno prihajale, se je pripravila pro-jektna dokumentacija, ki predvideva ureditev ulice v območju obstoječe-ga javnega dobrega in sicer deloma

v širini cestišča 5m z 1m pločnika, na odseku, kjer je obstoječa širina okrog 3m pa je predvidena samo asfaltacija. Na celotnem območju je predvidena obnova kanalizacije, vo-dovoda ter javne razsvetljave.

Krajevna skupnost Ajdovščina je projekt obravnavala ter ga v novem-bru 2007 tudi potrdila. Občina Ajdo-vščina je v proračunu za leto 2011 za-gotovila sredstva za 1. fazo investicije in sicer za odsek od križišča Grivške poti s cesto IV. Prekomorske do Griv-škega potoka. S prebivalci ter lastniki objektov na navedenem odseku sta potekala dva sestanka in sicer dne 16. 6. 2011, na katerem so potekali do-govori glede načina priklopa na novo kanalizacijo ter dne 20. 7. 2011, ko so se usklajevali detajli glede izved-be robnikov ter asfaltacije. Na obeh sestankih sta bila poleg predstav-nika investitorja prisotna tudi nad-zor ter projektant, ki sta v prvi vrsti odgovorna za pravilno izvedbo del, skladno z veljavno zakonodajo. Pro-jekti se kasneje niso več spreminjali, razen v delih, dogovorjenih prav na teh sestankih. Pravzaprav niti ni bilo podanih pravih pripomb, le nekatere so se nanašale na višinsko situacijo ureditve cestišča.

Izkušnje so pokazale, da je še tako slab v naprej pripravljen projekt bolj-ši od sprotnega projektiranja na tere-nu, zlasti zaradi sprememb projekta, ki bi pomenile odstopanje od ena-kopravne obravnave vseh udeležen-cev in odstopanja od pridobljenih projektnih pogojev ter soglasij, ki so predvidena z Zakonom o graditvi objektov. Izkušnje s soglasodajalci namreč kažejo, da je za kakršnako-li odstopanja potrebno pridobivati nova soglasja, to pa pomeni bistveno časovno odstopanje projekta.

V zadnjih letih so bila v Občini Ajdovščina izvedena večja obnovi-tvena dela ter novogradnje na več deset kilometrih kanalizacije, vodo-voda ter cest. S strani občanov ni-smo prejemali večjih odzivov. Pismo prebivalcev Lavričeve ulice nam bo v poduk pri nadaljnjem delu, pred-vsem v smislu še boljše komunika-cije z vpletenimi občani. Hkrati pa poudarjamo, da se kompromisi po-sameznikov lahko upoštevajo le do te mere, dokler bistveno ne posega-jo v zastavljene načrte in dokler so s spremembami zadovoljni tudi drugi.

Občina Ajdovščina

Prenova Lavričeve ulice Občina Ajdovščina je investitor

prenove Lavričeve ceste od hišne št. 1 do št. 9, urejanje kanalizacije, ploč-nikov in asfaltiranje ulice, vse v jav-no dobro. Gradbena delo so pričeli brez vsakršnega obvestila stanoval-cev omenjene ulice. Zato smo na la-stno pobudo želeli sestanek z g. PK, odgovornim za vodenje investicije pri občini. Suhoparno nam je ob-razložil potek del in kazalo je, da je poslušal naše pripombe in predloge, ki so bili argumentirani.

Dela so nemoteno potekala naprej, dokler ni prišel čas dopustov…

Prišel si domov in podoba ulice je bila spremenjena. Postavili so rob-nike in navozili tampon za bodočo cesto. Pločniki bodo tam, kjer jih ne čakaš. Cesti sta spremenjeni. Robni-ki so previsoki. Novi kanalizacijski jaški so na sredi dvorišč. Vsak laik je opazil, da so robniki in tampon postavljeni tako, da je bil dostop do dvorišč in garaž stanovalcem zvišan in otežen. Cesta se je iz devetih me-trov zožila na pet metrov, ostalo bo pločnik in kot nekakšna zelenica na nasprotni strani. Cesta se prekomer-no dviguje do potoka Jevšček, kar pomeni, da bo isti nivo nadaljevala tudi v nadaljevanju projekta.

Ker je eden od stanovalcev ustavil dela zaradi bistveno poslabšanega stanja v primerjavi s prejšnjim obsto-

ječim stanjem, smo stanovalci hitro dobili krizni sestanek z investitor-jem, projektantom, nadzornikom in izvajalcem del. Projekt, ki je za laika diletantski, utemeljuje projektant g. ML z normativi urejanja vodotokov, ki jih pogojuje ARSO. Projektant se sklicuje na strpnost in kompromise, ki so za nas milo rečeno nespreje-mljivi. Odgovorni občinar nam je re-kel, da smo lahko občini hvaležni, da sploh dela za nas in je po 15 minutah izginil brez besed, ura je bila 12.00.

Na prizorišču je pustil nadzornika, izvajalca in projektanta, ki je ute-meljenim argumentom oporekal, češ da bo to rekel samo še enkrat in prizorišče zapustil, klub dokazilom in realnosti, da je projekt nedodelan in ne upošteva dejanskega stanja na terenu.

Županu občine čestitamo, ker ima svoje zunanje in notranje sodelavce tako »strokovno podkovane in pro-fesionalne«, ki najdejo »dialog« z nami, občani in davkoplačevalci.

Dragi občani in občanke, javno do-bro ne pomeni tudi dejansko boljše stanje. Ko se vam bo dogajalo jav-no dobro, poučite se o vsem, bodite nadležni in zahtevajte informacije. Ponavadi ste zadnji, ki odločate o vašem javno dobrem.

Prebivalci Lavričeve prenove v javno dobro

Odgovor na pismo prebivalcev Lavričeve ulice

Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.Na račun članka v prejšnji številki,

kjer smo opozorili na problematiko parkiranja v Ajdovščini, smo dobili (malo jezno) anonimno pismo bral-ca iz ajdovskega Ribnika. Takoj naj povemo, da tokrat izjemoma odgo-varjamo na nepodpisano pismo. V bodoče naj se bralci podpišejo in navedejo, da ne želijo biti imenova-ni. Ime in naslov bomo tako poznali samo v uredništvu. Če na kratko po-vzamemo vsebino tega pisma, potem nam anonimni bralec predlaga, naj iščemo kaj konkretnega, kot to, kdo je kje parkiral. Sprašuje se, kam naj na Ribniku sploh parkira. Najbolj ga je zbodel očitek, da parkirajo na ze-lenicah, jezi se namreč nad stanoval-ci individualnih hiš, ki parkirajo na parkiriščih, namenjenih stanoval-cem, na koncu pa nam predlaga, naj se raje sprehodimo po lokalih, kjer bomo lahko med delovnim časom

zasledili občinske uslužbence. Verjamemo, da je parkiranje lah-

ko velik problem. Vendar pravila (predpisi, zakoni, uredbe) obstajajo zato, da se jih držimo. Drugače bi bil kaos. Ne znamo si predstavljati kulture zdravega (mladega) človeka, ki parkira na prostoru za invalide (kazen 120€). Znan ajdovski poslov-než bi verjetno odgovoril, da se mu je mudilo ter da je bilo še veliko ne-zasedenih prostorov. Kaj če bi tako ravnali vsi? Kaj je on tako poseb-nega, da si lahko vzame to pravico. Na Trgu prve slovenske vlade (pred kinodvorano) je prepovedan promet za vsa vozila (kazen 200€). »Nimam kje parkirati« seveda ni opravičilo za to, da parkiraš na zelenici, pločniku, na cesti ali celo na prostoru za inva-lide. Če bi sprejeli ta razlog, potem bi tisti, ki nekaj ukrade, enostavno rekel, da je pač potreboval denar.

Uredništvo Ajdovskih novic ima cilj opozoriti na napake in spodbuditi odgovorne k ukrepanju. V obravnava-nem primeru redarstvo in policijo, pa tudi npr. stanovalce Ribnika, da se or-ganizirate in preko upravljalcev objek-tov in Krajevne skupnosti poizkusite rešiti problematiko. Na robu mesta je to zanesljivo možno.

Z veseljem bomo objavili tudi druge »bolesti« oziroma probleme, na katere nas boste opozorili. Danes s prstom kažemo na neurejen prostor bivše čr-palke na vhodu v Ajdovščino in neu-rejeno okolje pred pošto v Dobravljah. Take slike bi človek bolj pričakoval nekje na Balkanu, kot pa v »urejeni« Sloveniji.

Na koncu vas še enkrat pozivamo, da nas obvestite o stvareh, ki nam niso v ponos, ki vas motijo, jezijo ali celo ovirajo.

Uredništvo AN

Obvestilo uredništva Spoštovani bralci, preko poletja

je na naslov našega uredništva prišlo kar nekaj vaših pisem z raz-lično vsebino, ki pa jih žal ne mo-remo objaviti, ker niso podpisana z vašim imenom. Tako po zakonu, kot po odloku, ki urejata delovanje medijev in delovanje našega časo-pisa, je določeno, da anonimnih pisem ne smemo objavljati. Lahko sicer objavimo vaše mnenje brez vašega podpisa, vendar moramo na uredništvu hraniti podatke o avtorju.

Vabimo vas torej, da nam piše-te – če bi širokemu bralstvu žele-li ostati anonimni, bomo seveda upoštevali vašo željo. Veseli bomo vaših mnenj, pa tudi prispevkov za druge strani časopisa, ne zgolj „pisma bralcev“. Z vsemi dodatni-mi vprašanji nas lahko pokličete na 05/36 59 155, prispevke pa pri-čakujemo na e-naslov: ajdovske.novice@ajdovscina.si ali ajdovske.novice@siol.net, ali pa na poštni naslov Občina Ajdovščina, Ce-sta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, v naslovu pa pripišite, da je pošta namenjena Ajdovskim novicam. Novice izhajajo okoli 15. v mese-cu, prispevke pa zbiramo v prvih dneh tekočega meseca, tja do 10. v mesecu.

Prav na te naslove lahko pošljete tudi vaše mnenje o časopisu, veseli bomo lepih besed, pa tudi graj in drugačnih mnenj, saj „več glav več ve“ in če bo le mogoče, vam bomo tudi ugodili v vaših željah.

V pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljam!

Odgovorna urednica Sanda Hain

Burji zaženilo

Gnan od burje si spreda Ajdovec gnezdo kot kakšen pajek pod vodo in ga kar naprej polni z zrakom, da se zdi vse to premoženje Ajdovca v burji kot burji zaženilo, ki ga mož zagotovi ženi za primer svoje smrti, da bi se iz njegovega užitka ajdovska burja preživljala kot vdova, ta krvoločna ajdovska burja, ki si lahko navzame volčjo podobo iz na vogalom tuli kot volk, ki je zaostal iz svojega krdela, da se tuljenje razlega in razveže v novo in z drugimi glasovi.

Burja je pri tem v skladu s principom sveta in se ne bo odrekla svoje moči, še Ajdovec se je nalezel te burjinevolje, ki prežema vse kar živi.

Še zvezde zgoraj na nočnem nebu vidimo zmotno, saj so vse zvezdnepoti v odklonu zaradi vrtenja zemlje, tudi burja je v odklopu z vsem kar je, z vsem kar vzdržuje to gibanje zraka, kar lahko in kar se sem to burja v Ajdovščini kar naprej počne.

Te simfonije ajdovske burje z besedamiopisati se ne da, tudi ko ne bi smela pi-hati začeti, piha kar se da, nihče v tem pre-gonu po Ajdovskem je ne ustavi in kogar hoče kar naprej v sunkihpo ulicah poriva. Je igriva in hkrati v močnih sunkih burja nekaj hudega za bregom skriva.

Tudi če burjo postavimo med spisev arhiv in ne govorimo več o njej, bo ta ajdovska burja pihala še kar naprej.

Boris Markovič

Foto

sh

Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za Goriško statistično regijo

Obveščamo vas, da je Posoški razvojni center 12. septembra 2011 objavil Javni razpis štipendij Regijske štipendijske sheme za Goriško statistično regijo za šolsko/študijsko leto 2011/2012.Razpis je objavljen na naši spletni strani www.prc.si, pod rubriko Razpisi. Rok za oddajo vlog (za dijake in študente) je 10. oktober 2011.Odpiranje pravočasno in pravilno opremljenih vlog bo v četrtek, 13.10.2011.

Št. 4 • 15. september 201122 Obvestila za podjetnike

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlogRazpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Procesni vavčer 2011/2012«

majhna in srednje velika podjetja

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.11.2011

http://www.japti.si

Slovenski podjetniški sklad

P1 TP - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja

20. september 2011; 5. oktober 2011; 20. oktober 2011; 5. november 2011; 20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

LF - Javni razpis za kapitalske naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT)

31. december 2011http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbudeobčanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojnipodjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja- kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

ZA KMETIJSTVO: 15. september 2011

ZA PODJETNIŠTVO: 30.9.2011 in 28.10.2011

http://www.regionalnisklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

kmetijska gospodarstva (KG), ki se uvrščajo med mikro, mala ali srednje velika podjetja

30. september 2011http://www.regionalnisklad.si

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (114. javni razpis)

delodajalci 30. marec 2012

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-114-jr/

Zavod RS za zaposlovanje

Priložnost zame (delovni preizkus in subvencija za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih udeležencev javnih del)

nevladne organizacijedo porabe sredstev oz najpozneje do 31. decembra 2011

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/

Zavod RS za zaposlovanje

Asistentka/asistent bom (ohranitev ali odpiranje novih delovnih mest za izvajanje osebne asistence)

invalidske in humanitarne organizacije

28.10.2011 – sredstva so na voljo le še za odpiranje novih delovnih mest

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/

Zavod RS za zaposlovanjeUsposabljanje na delovnem mestu

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.10.2011

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis iz naslova ukrepa 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2011

Nosilci, kmetijske dejavnosti, nosilci dopolnilnih dejavnosti, agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti

30.9.2011http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetijza leto 2011

fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost naobmočju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letuprijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

2. Medregionalna konferenca v okviru projekta CIVPRO - poplave in varstvo pred poplavami

Orientacijsti navdušeni nad klekljanjem in kuhanjem polente

V juniju (22.-24.6.) je na Madžar-skem (Miskolc) potekala 2. medregi-onalna konferenca v okviru evrop-skega projekta CivPro - Regionalne strategije za preprečevanje nesreč, v katerem Razvojna agencija ROD sodeluje kot eden izmed 12 projek-tnih partnerjev. Konferenca je pote-kala na temo poplav in varstva pred poplavami. Uvod v prvi dan konfe-rence je pripadal Pétru Pfieglerju, podžupanu občine Miskolc, ki je zbrane pozdravil in predstavil pro-blematike s katerimi se srečujejo na Madžarskem. V nadaljevanju je be-sedo predal predstavnikom različnih institucij s področja civilne zaščite, ki so izpostavili in predstavili me-tode preprečevanja nesreč, krizno kartiranje, GIS model ter trenutno veljavne politike preprečevanja tve-ganj na Madžarskem. Popoldne pa so besedo prevzeli projektni parterji, ki so predstavili potek in ugotovitve regionalnih analiz na območju nji-hove regije. Za območje Goriške Re-gionalno analizo stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravlja Geološki zavod Slovenije.

Drugi dan konference je bil bolj specifičen in namenjen predstavi-tvi izkušenj madžarskega partnerja na področju poplav in varstva pred poplavami ter sodelovanja mest Mi-skolc in Košice (Slovaška) pri pre-ventivi pred poplavami. Udeleženci

konference so imeli tudi čast pri-sostvovati otvoritvi novega sistema zgodnjega opozarjanja s pomočjo helikopterske kamere, povezane s kamerami, nameščenimi na javne objekte. Glede na to, da se Miskolc sooča z vsakoletnimi poplavami, so gostitelji zbranim na terenu predsta-vili protipoplavni nasip in novo na-stajajoči zid, ki v globino sega 5 me-trov, v višino pa 1 meter nad najvišjo predvideno poplavno točko reke Szinva. Kot predstavnik zainteresira-ne javnosti se je tokratne konferen-ce na strani slovenskega partnerja udeležil g. Milan Božič, član štaba CZ Mestne občine Nova Gorica, ki je s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pripomogel h kakovo-stnejšemu prispevku Razvojne agen-cije ROD.

Mednarodno srečanje se je zaklju-čilo s pregledom in oceno že izve-denih projektnih aktivnosti in pre-gledom načrtovanega dogajanja na projektu v prihodnjih mesecih. V okviru tega je bila tudi sprejeta od-ločitev, da se konec oktobra na ob-močju Goriške izvede mednarodni dogodek na temo izmenjav znanj in dobrih praks.

Operacija CivPro se sofi-nancira iz evropskega skla-da za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC. Silvana Peljhan, Razvojna agencija ROD

Od 21. do 26. julija so na območju Trnovskega gozda (Lokve in Mala lazna) potekali orientacijski teki. V naše bližnje kraje je prišlo kar okoli 1000 ljudi, ki so tekmovali. Nasta-njeni so bili na naši planoti, 60 pa jih je bivalo tudi v OŠ Otlica.

Ravnatelj šole g. Aleksander Popit je društva na Gori povabil k sodelo-vanju, da bi se predstavila, obenem pa tudi naše kraje in njihove zname-nitosti. Vabilo smo z veseljem spreje-li in se pripravili na ta dogodek. So-delovalo je TD Okno z Otlice, DPŽ

s Predmeje, društvo GORA in KS Predmeja. Prvi sestanek smo imeli v prostorih KS in izdelali okvirni pro-gram. Članica društva GORA Vero-nika Piccinini je prevedla povzetek zgibanke GORA v angleški jezik. Bila je nekakšna "vez" med gosti in nami v vseh dneh druženja.

V soboto zjutraj so društva na Mali Lazni predstavili Jernej Velikonja, Milko Barišič in Dušan Brus. Zve-čer pa sta društvi GORA IN DPŽ ob pomoči TD Okno pripravili prijeten večer v lovski koči na Otlici, ki je last

lovske družine Kozja stena. Ženske so prikazale čipkanje, prejo volne in pletenje. Vse te veščine so lahko preizkusili gostje in bili so navduše-ni. Ogledali so si tudi razstavo čipk, pa tudi slik članice DPŽ Staše Mrak

in fotografije divjih živali, ki sta jih posnela Miran Krapež in Tomaž Ve-likonja. Društvo GORA sta predsta-vila Veronika in Slavko Vidic, ki si je ob tej priliki nadel opravo starodob-nega smučarja na Gori. Gostje so se z veseljem fotografirali ob njem.

V nedeljo zvečer je s svojim petjem razvnela srca gostov pevska skupina DPŽ in cerkveni zbor Angelski spev. Veronika jim je predstavila oba zbo-ra in prebrala dve pesmi o Gori, ki jih je prevedla v angleščino izpod peresa Lojzke Bratina.

V ponedeljek zjutraj sta na Lokvah društva predstavila Veronika in g. Boris Šega. Zvečer pa je na Otlici sledila kulinarična predstavitev s

kuhanjem polente. Na prostem jo je skuhala Slavica Vidic ob pomoči čla-nic DPŽ. Tudi gostje so pridno vrteli kuhalnico. Bila je dobra, seveda pa nista poleg manjkala kislo mleko in ocvirki. Ob koncu večerje so se nam gostje zahvalili za topel sprejem in program, ki smo jim ga pripravili v dneh druženja.

Veseli smo,da so da so naša dru-štva tako lepo sodelovala skupaj in s tem dokazala, da združeni zmo-remo marsikaj narediti. Mi pa se zahvaljujemo občini Ajdovščina in TIC-u, ki sta nam bila v pomoč pri izpeljavi projekta. Želimo si še veliko takih dni, saj Gora je ena sama... Dušan, Božo, Barbara in Lojzka

Foto

Silv

ana

Peljh

an

Foto

Duš

an B

rus

Št. 4 • 15. september 2011 23Lavričeva knjižnica obvešča

Potujoča knjižnica v septembru in oktobru

September 2011 v Lavričevi knjižnici

PONEDELJEK, 19. septemberSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 20. septemberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50PONEDELJEK, 3. oktoberDom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Dobravlje – ŠOLA 13.15 – 14.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 4. oktoberTekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 5. oktoberOtlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 6. oktoberFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 7. oktoberVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45PONEDELJEK, 10. oktoberCol 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00TOREK, 11. oktoberVrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Er-zelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 12. oktoberPodkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00ČETRTEK, 13. oktoberVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 17. oktoberSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 18. oktoberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50

Lavričeva knjižnica AjdovščinaCesta IV. prekomorske 15270 AjdovščinaTel: 05 3661 328GSM: 041 596 130e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Urnik Lavričeve knjižnice:Ajdovščina: ponedeljek, torek, sreda, petek od 9.00 do 18.00 četrtek 10.00 do 18.00 sobota 8.00 do 13.00Vipava: ponedeljek 9.00 do 12.00 sreda 15.00 do 18.30 petek 12.00 do 16.00Podnanos: sreda 11.00 do 14.00 petek 17.00 do 19.00Dobravlje: sobota 9.00 do 11.30

Prireditve:Torek, 27. september 2011 , ob 18.30 uri: Predstavitev najnovejšega pri-ročnika za pripravo slastnega peciva Alenke Kodele: Sladki in slani zavitki in pite in kuharskih knjig Ive Dolenc.

Bralni krožki:Ponedeljek, 5. september 2011: ob 11.00: Bralni krožek v Domu starejših v AjdovščiniSreda, 14. september 2011, ob 15.30: Bralni krožek v zavodu Pristan v VipaviČetrtek, 15. september 2011, ob 18. uri: Bralni krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigah, ki smo jih prebrali med poletjem.Torek, 27. september 2011, ob 9.00: Knjižna srečanja ob kavici.

Lokavški kulturni dnevi 2011

Krajevna skupnost Lokavec v sodelovanju z Društvom DOLI, s krožkom Obudimo kulturno življenje na vasi in Športnim društvom Slano blato Lokavec vabi na Lokavške kulturne dneve 2011Petek, 30. 9., ob 18.00 Odprtje prenovljene Batičeve hiše v zaselku BitoviPod strokovnim vodstvom in v sodelovanju z Goriškim muzejem je hišo obnovilo in opremilo Društvo DOLI. Od-prtje organizira Sekcija društva za dramsko kulturo in folkloro pri programu odprtja pa bo sodeloval tudi krožek Obudimo kulturno življenje na vasi. Sobota, 1. 10., ob 8.30Pohod po zaselkih Lokavca in ogled tehniške, kulturne in naravne dediščine; Pohod bomo začeli pred Dvorano Edmunda Čibeja. Na poti skozi lokavške zaselke si bomo ogledali kulturne, tehnične in naravne zanimivosti, ob postankih pa tudi prikaz starih obrti. Poskusili bomo dobrote lokavških go-spodinj, poslali razglednico s pravo lokavško znamko iz stare lokavške pošte, si ogledali sejem s prikazom raznih ročnih del pridnih lokavških rok in se na koncu okrepčali v kmečkem turizmu Pri Černigojevih.Pohod bo potekal v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD)Sobota, 8. 10., ob 14.00 Pohod na Otliško okno; zborno mesto na BroduPetek, 14. 10., ob 20.00Odprtje fotografske razstave Andreja Slokarja Motivi Lokavca in pregledne razstave Zgodovina športa v LokavcuSobota, 15. 10.ob 13.00: Turnir v malem nogometu, zunanje igrišče ob Dvorani Edmunda Čibejaob 19.00: Slavnostno odprtje novega zunanjega igrišča in osrednja prireditev Lokavških kulturnih dni s pode-litvijo priznanja Edmunda Čibeja

Info: Boris Blažko 051 345 314, www.doli.si

Kdo bo meni naredil srajčico?V Lavričevi knjižnici je spomladi potekal že drugi literarni natečaj. Tokrat je bil v znamenju ajdovske tekstilne industrije oziroma tekstilnih izdelkov torej obleke, mode in modnih dodatkov. Sodelovali so učenci iz osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, osnovne šole Col, osnovne šole Črni vrh, osnovne šole Dornberk in CIRIUSa Vipava.

Prispelo je štiriindvajset prispev-kov. Tričlanska komisija je vse skrb-no prebrala in izbrala šest takih, ki po njenem mnenju zaslužijo, da se jih nagradi in objavi. In tako je pred

vami šest zgodbic, ki so jih napisali Ejub Topalović in Mia Kobal z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Valtea Fičur Đurđević iz CIRIUS Vipava, Neja Mravlja iz OŠ Črni vrh, Tinka-

ra Saksida iz OŠ Dornberk in Meta Puc s Cola.

Tri zgodbe objavljamo v tej šte-vilki, ostale tri pa v naslednji. Zdenka Žigon

Moje posebne hlače

Za moj deseti rojstni dan in za darilo sem dobil prav posebne hla-če. Najprej sem mislil, da so čisto navadne kavbojke, potem pa sem ugotovil, da so posebne.

Hlače so znale govoriti, plesati, peti, misliti in se igrati. Z njimi sem se lahko pogovarjal, ko mi je bilo dolgčas. Kavbojke so znale tudi le-teti. Vsako jutro sem hitro vstal, si umil zobe, oblekel majico in te po-sebne kavbojke. Z njimi sem odle-tel tako hitro, da sem bil v petih se-kundah pri prijatelju. S kavbojkami sem hitreje plaval, tekel, hodil, go-voril, pel, pisal… Ko se je zmračilo, so me hlače z vso hitrostjo odpelja-le domov. Doma sem se preoblekel v pižamo in šel gledat televizijo. Ko je bila ura pozna, so me hlače opo-zorile, da je čas za spanje. Ugasnil sem televizijo, se ulegel v posteljo in zaspal.

Hlače so bile res posebne! A kaj, ko sem nato zaslišal glas budilke, ki mi je zvonila. Ko sem se prebudil, sem ugotovil, da sem le sanjal. Bil sem zelo žalosten. Nato sem se spo-mnil, da je danes moj rojstni dan. Postajal sem vedno bolj vesel. Mo-goče pa dobim res take hlače…

Ejub TopalovićOŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Mentorica: Izidora Černigoj

Moja najljubša obleka

Moja najljubša obleka visi v oma-ri na čisto zadnjem obešalniku. Ta obleka je zelo stara. Naj bi bila bela, a vsi vogali so že rumeni. Bila je od mame, potem pa še od sestre. Kdo ve, kaj vse bi povedala, če bi znala govoriti?! Koliko dogodivščin je že doživela, koliko zgodb je že slišala?!

Mama pravi, da ji jo je sešila teta Malka. Podarila ji jo je za rojstni dan. Teta Malka je stara gospa, kmalu bo imela sto let, a njena sta-ra »singerca« še vedno veselo dela, kadar jo Malkina noga požene. Vem, da se je Malka sama naučila šivati, zato se čudim, da je naredila tako lepo oblekico. Meni namreč šivanje ne gre od rok. Mami je bila obleka zelo všeč, zato jo je shrani-la za svojo prvo hčerko, ki jo je z veseljem nosila. Ko je sestra obleko prerasla, sem prišla na vrsto jaz. Na živce mi gre, da moram nositi se-strine ponošene obleke, a ta mi je bila kljub vsemu všeč.

Žal sem zrasla, obleka pa ni zra-sla z mano. Odločila sem se, da bo ostala v družini. V omari čaka novo deklico, novo zgodbo, novo dogo-divščino.

Mia KobalOŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Mentorica: Izidora Černigoj

Moj klobukNekoč sva s prijateljico odšli v Ita-

lijo. Tam sva zagledali čudovit črn klobuk, ki se je obema zelo podal. A kaj, ko je bil edini take barve, osta-li so bili roza in te barve nobena od naju ne bi nosila. Odločili sva se, da ga kupiva tega črnega kar skupaj in kar bo, pa bo. Zmenili sva se, da ga bova nosili vsaka en dan.

Klobuk je bil vsak dan bolj umazan. Mami sem naročila, naj ga da v pral-ni stroj. Mama mi ni priporočala, saj je rekla, da se bo strgal, vendar sem jaz vztrajala. Ko sem jo pregovorila, ga je res dala prati. Ko se je opral, je pričel postajati mavričen. Čudovit je bil. S prijateljico sva ugotovili, da vsaka barva izpolni eno željo. Tako sva si zaželeli tiste najpomembnejše želje: srečo, ljubezen, mir, prijatelj-stvo ... Ko sva porabili vse barve, sva klobuk nosili le za posebne priredi-tve, saj se nama je zdel zelo pomem-ben. Klobuk sva imeli zelo radi, saj nama je polepšal življenje. Nikoli ga nisva izgubili, pričaral nama je ma-vrično življenje.

Verjetno se sprašujete, kaj pa je se-daj s tem klobukom. Ker sva midve dobili, kar sva želeli, sva ga dali na-prej, neki siroti z vasi. Kaj se je zgo-dilo z njo? Doma so bili res revni, vedno so imeli smolo. Sedaj pa so ena srečna, premožna družina, nji-hova hčerka pa je … Ne, ne smem vam povedati, to bi bil že rumeni tisk. Skratka, klobuček sreče je šel v prave roke.

Poglejte pa v svojo omaro, da se slučajno ne skriva kje tam.

Tinkara SaksidaOŠ Dornberk

Št. 4 • 15. september 201124 Zadnja plat

5. pohod po Dolu gor in dol

Nedelja, 18. september, zbor med 8. in 9. uro zjutraj v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji.

Pot po Dolu gor in dol je tematska pot, ki razkriva Goro in njene lepote. Kmalu po ustanovitvi društva »GORA« je dozorela ideja, da ponovno

oživimo pot, ki vodi v deželo in po kateri so naše babice in dedki vsako-dnevno hodili po opravkih; na delo, do zdravnika in prodajati ali kupovati živila, ki jih doma niso imeli. Vse blago, ki so ga nakupili, so si naložili na ramena in se peš po strmih poteh podali proti domu, saj prevoza pred desetletji ni bilo.

Potek pohoda Zbrali se bomo v Športnem parku v Tihi Dolini na Predmeji. Od tam

bomo krenili proti Korenini, kjer stoji najvišja ležeča domačija na Gori, na nadmorski višini 1000 m. Od tam na Lask, kjer je živel znani divji lovec Laskar, nato do bivše gozdne uprave na Predmeji. Tam so postavljeni trije spomeniki, in sicer: Vodi, Jožefu Resslu in ruskim ujetnikom, ki so gradili prvo cesto na Goro, Ruska kapelica.

Ustavili se bomo pri spomeniku materi Gorjanki, veličastnega dela žal že pokojnega akademika Zmaga Posege, ki ponazarja trpljenje Gorjank ob vsakodnevni nošnji vode iz doline na Goro.

Naslednja zanimivost je Bošnarjevo Brezno, kjer prebiva » SPAKA KU-LAKA« (bajka). Od tu se bomo podali po poti, ki je tudi del slovenske transverzale in poteka po robu naše planote in je odlična razgledna točka Vipavske doline, Krasa, pa vse tja do morja. Na zahodu je pogorje Čavna, na vzhodu pa Nanos.

Mimo Orlovce, kjer se odcepi tudi pot v dolino, jo bomo mahnili naprej in se povzpeli na Dolski Maj, na najvišje ležeči vrh roba Gore. Pohod bomo nadaljevali do Blažeškega Pila, ki jo je narava izklesala v obliki svetilnika.

Obiskali bomo grobnico, kjer je pokopanih 367 borcev IX. Korpusa, ki so padli za svobodo slovenskega naroda in se nato ustavili tudi pri hote-lu (nekdaj sloviti Albergo, danes žal propada) zraven je lepo urejen spo-minski park, postavljen v spomin več kot 50 žrtvam II. svetovne vojne na Predmeji (takratnem Dolu ).

Vredna ogleda je tudi Ledenica, znano brezno, kjer so Dolčani v najhujši vročini lomili led in ga vozili prodajat v Trst. Krog je torej sklenjen in vr-nili se bomo zopet v Tiho dolino, v Športni park.

Skupne zmerne hoje: 6 urStartnina: 5 € (vključuje topel obrok hrane in ena pijača - kozarec soka

ali radenske)Zbor pohodnikov: med 8.00 in 9.00 uro v Športnem parku Tiha dolina,

Predmeja.Pričetek vodenega pohoda: ob 9.00Po končanem pohodu ob kozarčku pijače in našemu hišnemu ansamblu

sledi prijetno druženje.Vabljeni!Info: Dušan Brus, 05 36 49 016, 041 617 607, dusan.brus80@gmail.com

V tretje gre rado ali 3. Bobarska noč21. avgusta 2011 je bila v Višnjah pri Colu že 3. Bobarska noč. Lep nedeljski večer je kljub zelo vročemu poletnemu dnevu in kljub bližnji veselici v Višnje privabil zares lepo število obiskovalcev.

Organizatorji smo se tokrat za-res potrudili, glavna terenska delov-na akcija je potekala že od četrtka naprej. Pridna višenjska dekleta so se namučila s pripravo srečelova, ki je ponudil bogate dobitke – klimat-ska naprava z montažo vred za po-letje in nekaj metrov drv za zimo, ki smo jih požagali in nacepili domači fantje, sta bila glavna dobitka. Dnevi in ure so tekle in že je bila tu sobota, namenjena pripravi prireditvenega prostora. Vroč dan je poskrbel, da smo preizkusili točilne avtomate. Sobotni večer je bil namenjen dru-ženju vaščanov – igrali smo pikado in prijetno pokramljali ob kozarcu hladnega piva. Čeprav so puščice le-tele vsevprek (na srečo brez nesreče), smo vendarle dobili drugega zapore-dnega tekmovalca mini turnirja v pikadu – to je postal naš neutrudni član Ine Kobal, ki smo ga na nedelj-ski prireditvi še posebej pohvalili - tako za njegov dosežek, kot za ne-utrudno delo v društvu. Nekateri pri delu spretno izbirajo stranpoti, on pa vedno ubere tisto, ki pelje naravnost v akcijo. Po tradiciji je bil za nagra-do deležen tudi mesne dobrote, ki je radodarno delil z vsemi navzočimi.

Ob veselem razpoloženju se je so-bota kar hitro prevesila v nedeljo in že je bil tu večer. Omizja so se hitro polnila, dobro razpoloženje pa je na-raslo zlasti tedaj, ko je na oder stopil naš domač, višenjski narodnozabav-ni ansambel Nanos, z malce spreme-njeno zasedbo, kot smo je bili vajeni v preteklosti, še vedno pa s svojim prepoznavnim stilom. Mlada godca, Gregor in Blaž, pa sta dodatno po-skrbela, da je bilo vseskozi pestro in veselo. Ni kaj, na mladih svet stoji in v glasbi je očitno prav tako. Srečelov je ponovno hitro skopnel in marsi-komu še polepšal večer. Zanimivo, da so nekateri dobitki pristali pri is-tih lastnikih kot pred letom dni. Po-sebej to velja za srečnega zmagovalca »šacanja« pršute, ki je do centimetra natančno ocenil višino, na kateri je visela. Očitno je doma precej treni-

ral, res pa je, da je tudi lovec in ima »dobro oko«, predvsem pa pravo »lovsko srečo«, saj sta natančno vi-šino enako ocenila dva obiskovalca Bobarske noči. Dobitnika je določil žreb, morebiti je k sreči pomagalo tudi dejstvo, da je imel ob sebi mla-do ženo, saj se je poročil komaj dan prej. Tako da mu na tem mestu go-tovo lahko zaželimo veliko sreče v skupnem življenju.

Poleg vseh ostalih dobrot so obi-skovalci brezplačno dobili našo bo-bovo enolončnico, po domače mine-štro, za katero je velikodušno poskr-bel član društva. Očitno je bila zelo slastna, kajti velik lonec je bil hitro prazen. Morda bo bob tudi po naši zaslugi zopet zašel na jedilnike slo-

venskih gospodinj. To bi si še pose-bej šteli v čast.

V ponedeljek pa že po stari navadi oči kar niso in niso hotele zagledat svetlobe, kljub temu je zvečer pro-stor zopet kazal svojo prvotno po-

dobo. Društvo Bob se na tem mestu za-

hvaljuje vsem, ki ste nam na kakr-šenkoli način pomagali pri izvedbi prireditve, pri srečelovu, pri kuhanju in pečenju … Veliko vas je bilo! Hva-la vam in … se priporočamo! Naj povem še, da smo upoštevali recesi-jo in obdržali iste cene kot prejšnja leta – tako pri hrani in pijači kot pri srečelovu. Menda smo bili med red-

kimi, vendar nam veliko več pomeni druženje in veselo razpoloženje kot pa začudeni in trpki obrazi ob pogle-du na cenike.

Lahko rečem, da nam je kljub temu, da so se nekateri sosedje »trudili« nasprotno, zopet uspelo. Pohvale in zadovoljni obrazi vse

povedo. Ker nam je letošnji termin malce ponagajal, se vidimo nasle-dnje leto že prvi avgustovski konec tedna. Tako da vsi že sedaj lepo va-bljeni na 4. Bobarsko noč! Robert Kobal

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Foto

Rob

ert K

obal

Fo

to R

ober

t Kob

al

Foto

Duš

an B

rus