joŽe tisnikar

JOŽE TISNIKAR JOŽE TISNIKAR

slovenski slikar 1928-1998

Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 19281928 ob vznožju Pohorja v vasi ob vznožju Pohorja v vasi MislinjaMislinja..

Tisnikar je bil slikar Tisnikar je bil slikar samouksamouk. Njegove slike . Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh ne poznavalcev umetnosti.očeh ne poznavalcev umetnosti.

Da bi lažje razumeli Tisnikarjeve slike je Da bi lažje razumeli Tisnikarjeve slike je pomembno, da poznamo Tisnikarjeve pomembno, da poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost. ustvarjalnost.

To so: družina,To so: družina,

vas, v kateri je odraščal, vas, v kateri je odraščal,

vojna, skozi katero se je prebil v mladosti,vojna, skozi katero se je prebil v mladosti,

delo bolniškega strežnika na oddelku za delo bolniškega strežnika na oddelku za hudo bolne,hudo bolne,

obdukcijsko delo v prosekturi.obdukcijsko delo v prosekturi.

Med letoma Med letoma 19541954 in in 19641964 se je slikarsko se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja slikarja Karla PečkaKarla Pečka v Slovenj Gradcu. v Slovenj Gradcu.

Postal je cenjen med ljudmi, šolanimi slikarji Postal je cenjen med ljudmi, šolanimi slikarji in kritiki.in kritiki.

Nagrado Prešernovega skladaNagrado Prešernovega sklada je prejel leta je prejel leta 19701970 za slikarska dela, razstavljena v letu za slikarska dela, razstavljena v letu 19691969

Najbolj je poznan po svojih upodobitvah Najbolj je poznan po svojih upodobitvah krokarjevkrokarjev

in temačnih podobah mrtvih, pogrebov, in temačnih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. krajin in avtoportretov.

Slika je bila razstavljena na Slika je bila razstavljena na samopostrežni malici, 26.2. 2010samopostrežni malici, 26.2. 2010

Ustvarjal je risbe in slike v različnih Ustvarjal je risbe in slike v različnih tehnikah, posebej v tehniki enkavstike.tehnikah, posebej v tehniki enkavstike.

ENKÁVSTIKAENKÁVSTIKA um. slikarska tehnika, pri um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja kateri se za barvno vezivo uporablja vosek.vosek.

Od leta Od leta 19581958 do do 19981998 je več kot stokrat je več kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah.sodeloval na številnih skupinskih razstavah.

Umrl je v prometni nesreči, kmalu po julijski Umrl je v prometni nesreči, kmalu po julijski otvoritvi velike retrospektivne razstave v otvoritvi velike retrospektivne razstave v galeriji v Slovenj Gradcu.galeriji v Slovenj Gradcu.

Jože Tisnikar je na svojih slikah upodabljal Jože Tisnikar je na svojih slikah upodabljal minljivost človeškega življenja.minljivost človeškega življenja.

Tisnikarjeve slike nam povedo, da se Tisnikarjeve slike nam povedo, da se življenjska pot posameznika lahko konča, pri življenjska pot posameznika lahko konča, pri tem pa človeški rod teče dalje, saj je rojstvo tem pa človeški rod teče dalje, saj je rojstvo večni tekmec človeške umrljivosti. Prav večni tekmec človeške umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetniške omenjena in je tema marsikatere umetniške ustvarjalnosti in umetniškega navdiha, pa ustvarjalnosti in umetniškega navdiha, pa naj se nanaša na filme, reklame, knjižno naj se nanaša na filme, reklame, knjižno ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih člankov.poljudnih člankov.

Marij PregeljMarij Pregeljslovenski slikarslovenski slikar

19131913 - - 19671967

Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator,Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator, sin sin pisateljapisatelja Ivana PregljaIvana Preglja ,se je rodil ,se je rodil 8. avgust8. avgust 19131913 v Kranju.v Kranju.

Portret očeta in materePortret očeta in matere

V letih 1932-1936 je študiral V letih 1932-1936 je študiral slikarstvoslikarstvo na na Akademiji za likovno umetnost v ZagrebuAkademiji za likovno umetnost v Zagrebu..

Po izbruhu druge svetovne vojne je bil Po izbruhu druge svetovne vojne je bil odpeljan najprej v nemško, kasneje pa v odpeljan najprej v nemško, kasneje pa v italijansko vojno ujetništvoitalijansko vojno ujetništvo

Neznani heroji, 1966Neznani heroji, 1966

Pregljevo slikarstvo je prežeto z Pregljevo slikarstvo je prežeto z ekspresionizmom. V podobe vnaša v sebi ekspresionizmom. V podobe vnaša v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barvintenzivnostjo barv. .

Pompejansko omizje, 1962Pompejansko omizje, 1962

Tetralogija, 1965Tetralogija, 1965

Perice, 1958Perice, 1958

EkspresionizemEkspresionizem se je razvil v severni se je razvil v severni Evropi, še posebej v Nemčiji. Za Evropi, še posebej v Nemčiji. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno, da slikar uporablja: definirane značilno, da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo barve imajo simbolisimboličenčen pomen. pomen.

Kirchner : Avtoportret in Van Gogh : Zvezdna nočKirchner : Avtoportret in Van Gogh : Zvezdna noč

Po osvoboditvi je najprej učil na šoli za Po osvoboditvi je najprej učil na šoli za oblikovanje, kasneje pa na novo oblikovanje, kasneje pa na novo ustanovoljeni ustanovoljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljaniakademiji za likovno umetnost v Ljubljani..

Marij Pregelj je velikan med slovenskimi Marij Pregelj je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporočilo, izvirnost in likovni izraz njegovih sporočilo, izvirnost in likovni izraz njegovih deldel

Poleg številnih Poleg številnih ilustracijilustracij, med najbolj znanimi , med najbolj znanimi so podobe za so podobe za IlijadoIlijado in in OdisejoOdisejo, je Pregelj , je Pregelj kakovost slik stopnjeval do smrti kakovost slik stopnjeval do smrti

Ilustracija na plakatu :8. bienale Ilustracija na plakatu :8. bienale ilustracijeilustracije

Ilustracije Marija Preglja za poglavje Ilustracije Marija Preglja za poglavje o Sloveniji v turističnem vodniku po o Sloveniji v turističnem vodniku po

Jugoslaviji, ki je izšel v Parizu. Jugoslaviji, ki je izšel v Parizu.

Visoko je cenjeno njegovo delo Visoko je cenjeno njegovo delo DiptihonDiptihon, v , v katerem je opazna sinteza vplivov od katerem je opazna sinteza vplivov od PicassaPicassa do Bacona, predvsem pa je to do Bacona, predvsem pa je to avtorsko delo, ki je nekakšna slikarjeva avtorsko delo, ki je nekakšna slikarjeva oporokaoporoka..

Umrl je Umrl je 18. marec18. marec 1967 v Ljubljani. 1967 v Ljubljani.

Za svoje stvaritve je prejel dve Prešernovi Za svoje stvaritve je prejel dve Prešernovi nagradi :nagradi :

Prešernova nagrada 1958 za kompozicijo v Prešernova nagrada 1958 za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah.Trbovljah.

Prešernova nagrada 1964 za slikarske Prešernova nagrada 1964 za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.Moderni galeriji v Ljubljani.

Evropsko združenje za pošto in Evropsko združenje za pošto in telekomunikacije je za znamko "Evropa telekomunikacije je za znamko "Evropa 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko slovenskega slikarja Marija Preglja :slovenskega slikarja Marija Preglja :

Pompejansko omizjePompejansko omizje

Na našem vsakomesečnem sprehodu po Na našem vsakomesečnem sprehodu po delih slovenskih slikarjev, ste si na delih slovenskih slikarjev, ste si na marčevski samopostrežni malici, ogledali marčevski samopostrežni malici, ogledali predstavljeno sliko:predstavljeno sliko:

MATIJA JAMAMATIJA JAMA slovenski slikarslovenski slikar 1872-1947 1872-1947

Matija Jama se je rodil 4. aprila v Ljubljani, Matija Jama se je rodil 4. aprila v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. gimnazijo.

Slikarstvo ga je začelo zanimati že v Slikarstvo ga je začelo zanimati že v gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival učitelj risanja M. Rogulja.učitelj risanja M. Rogulja.

Jama se je po končani višji gimnaziji vpisal Jama se je po končani višji gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil že leta na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil že leta 1890, dve leti pozneje odšel v München in 1890, dve leti pozneje odšel v München in se tam vpisal na zasebno slikarsko šolo S. se tam vpisal na zasebno slikarsko šolo S. Holósyja. Holósyja.

Poleti se je vračal v Ljubljano, kjer se je Poleti se je vračal v Ljubljano, kjer se je začel družiti z mladimi pisatelji slovenske začel družiti z mladimi pisatelji slovenske moderne moderne

Slovenska modernaSlovenska moderna je oznaka za skupino je oznaka za skupino slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na začetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan začetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn -Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn -Aleksandrov in Oton Zupančič.Aleksandrov in Oton Zupančič.

Leta 1893 pa se je na razstavi v Münchnu Leta 1893 pa se je na razstavi v Münchnu

spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navdušili. takoj navdušili.

Slika:Claude Monet, Impression, 1872Slika:Claude Monet, Impression, 1872

V München se je vrnil leta 1897 in se tam V München se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Ažbetovo slikarsko šolo, leto vpisal na Ažbetovo slikarsko šolo, leto pozneje pa na tamkajšnjo slikarsko pozneje pa na tamkajšnjo slikarsko akademijo, kjer je študiral en semester. V akademijo, kjer je študiral en semester. V Ažbetovi šoli se je začel intenzivneje Ažbetovi šoli se je začel intenzivneje ukvarjati z vprašanjem svetlobe in barve. ukvarjati z vprašanjem svetlobe in barve.

Matija Jama je bil impresionistični slikar. Matija Jama je bil impresionistični slikar.

Njegovi slikarski prijatelji so bili Ivan Grohar, Njegovi slikarski prijatelji so bili Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Sternen in drugi .Rihard Jakopič, Matej Sternen in drugi .

Umetniki so se srečali in sčasoma tudi Umetniki so se srečali in sčasoma tudi osebno zbližali v v sloviti zasebni slikarski osebno zbližali v v sloviti zasebni slikarski šoli, ki jo je leta 1891 ustanovil Anton Ažbe .šoli, ki jo je leta 1891 ustanovil Anton Ažbe .

Pod njegovim okriljem so se kot drugi slikarji Pod njegovim okriljem so se kot drugi slikarji urili v risanju akta in glave, se spoznavali s urili v risanju akta in glave, se spoznavali s principom krogle- kuglprincip in načelom principom krogle- kuglprincip in načelom kristalizacije barv kristalizacije barv 

gre za nanašanje čistih, nemešanih barv na gre za nanašanje čistih, nemešanih barv na platno drugo ob drugo, ki nato šele v očesu platno drugo ob drugo, ki nato šele v očesu ustvarjajo tonske celote. ustvarjajo tonske celote.

Našim impresionistom je bilo pomembno Našim impresionistom je bilo pomembno izhodišče zlasti slednje načelo, ki ga je Ažbe izhodišče zlasti slednje načelo, ki ga je Ažbe poimenoval tudi diamanti učinek. poimenoval tudi diamanti učinek.

Takšen način nanašanja barv namreč Takšen način nanašanja barv namreč ustvari migetajočo soigro barv in intenzivne ustvari migetajočo soigro barv in intenzivne barvne učinke. barvne učinke.

Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega umetniškega društva v Ljubljani predstavili umetniškega društva v Ljubljani predstavili kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki jih danes poznamo kot slovenski jih danes poznamo kot slovenski impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama, impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen. Ivan Grohar in Matej Sternen.

A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita razstava v rodni deželi impresionizma, razstava v rodni deželi impresionizma, Franciji. Franciji.

Ljubljanska javnost po večini ni bila Ljubljanska javnost po večini ni bila pripravljena na njihov impresionistični pripravljena na njihov impresionistični pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje njihovih del, ampak celo do osebnih žalitev.njihovih del, ampak celo do osebnih žalitev.

Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o slovenski impresionistični šoli, katere slovenski impresionistični šoli, katere predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja prinesla popoln triumf. Četverica se je na prinesla popoln triumf. Četverica se je na postavitvi predstavljala združena v postavitvi predstavljala združena v umetniško skupino imenovano Sava.umetniško skupino imenovano Sava.

Dunajski razstavi je še istega leta sledilo Dunajski razstavi je še istega leta sledilo uspešno predstavljanje v Beogradu, nato pa uspešno predstavljanje v Beogradu, nato pa še v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v še v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varšavi in v Krakovu leto kasneje Zagrebu, v Varšavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911. in v Rimu leta 1911.

Jama je najdoslednejši slovenski impresionist. Jama je najdoslednejši slovenski impresionist.

Njegova posebnost sta bili zavestno Njegova posebnost sta bili zavestno izogibanje prevzemanja "slikarskih šablon" izogibanje prevzemanja "slikarskih šablon" in pronicljiva logika raziskovalne in pronicljiva logika raziskovalne poglobljenosti v svetost narave. poglobljenosti v svetost narave.

Slikarsko pot je začel v polepšanem Slikarsko pot je začel v polepšanem realizmu. Nato je prevzel vpliv francoskega realizmu. Nato je prevzel vpliv francoskega impresionizma . impresionizma .

V njegovih slikah se razkriva študij optičnega V njegovih slikah se razkriva študij optičnega zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur. senco, gibanje - vrtenje figur.

Bil je tudi fotograf- v objektiv je lovil Bil je tudi fotograf- v objektiv je lovil slovenske kraje.slovenske kraje.

Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je svobodnejši, veliko je potoval in odkrival svobodnejši, veliko je potoval in odkrival nove motive. nove motive.

Imel je posebno opremo: nosil je belo Imel je posebno opremo: nosil je belo platneno obleko, imel je kolo z lučjo platneno obleko, imel je kolo z lučjo karbidovko, fotoaparat, kolo je bilo karbidovko, fotoaparat, kolo je bilo opremljeno s slikarskim stojalom, zložljivim opremljeno s slikarskim stojalom, zložljivim podokvirom in s kovčkom za barve in paleto. podokvirom in s kovčkom za barve in paleto.

Jama je v svojem življenju ustvaril okrog 450 Jama je v svojem življenju ustvaril okrog 450 del, med katerimi je najbolj znana Kolo.del, med katerimi je najbolj znana Kolo.

Slika je bila razstavljena v prostoru Slika je bila razstavljena v prostoru naše šolenaše šole

Naj zaključim z besedami slikarja Matije Naj zaključim z besedami slikarja Matije Jame :Jame :““

Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake teoretične estetike: narava edina bodi mu teoretične estetike: narava edina bodi mu učiteljica, samo ona večno mlada, večno učiteljica, samo ona večno mlada, večno lepa narava ga more vzdržati in oduševiti."lepa narava ga more vzdržati in oduševiti."

ZATO, PAZIMO VSI NA TO VEČNO ZATO, PAZIMO VSI NA TO VEČNO UČITELJICO – NARAVO.UČITELJICO – NARAVO.

Učiteljica likovne vzgoje : Marta Učiteljica likovne vzgoje : Marta MarnMarn

ZORAN MUŠIČZORAN MUŠIČ

slovenski slikarslovenski slikar

1909 - 20051909 - 2005

Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mušič Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mušič se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici.Gorici.

Šolal se je na Učiteljišču v Mariboru.Šolal se je na Učiteljišču v Mariboru.

Akademijo za likovno umetnost je obiskoval Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Zagrebu in študij končal leta 1934.v Zagrebu in študij končal leta 1934.

Po letu 1940 je stalno živel v Ljubljani.Po letu 1940 je stalno živel v Ljubljani.

Novembra 1944 je bil interniran v Novembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. koncentracijsko taborišče Dachau.

Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je zaradi pritiskov oblastnikov že isti mesec zaradi pritiskov oblastnikov že isti mesec odšel v Gorico in pozneje v Benetke.odšel v Gorico in pozneje v Benetke.

Leta 1952 je imel prvo samostojno razstavo Leta 1952 je imel prvo samostojno razstavo v Parizu. v Parizu.

Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. Bil je med umetniki skupine École de Paris.Bil je med umetniki skupine École de Paris.

Sodeloval je pri grafičnih bienalih v Ljubljani Sodeloval je pri grafičnih bienalih v Ljubljani in bil eden vodilnih grafikov svojega časa v in bil eden vodilnih grafikov svojega časa v Evropi.Evropi.

Slikal je predvsem krajine,Slikal je predvsem krajine,

konjičke, konjičke,

portrete,portrete,

,,

avtoportrete,avtoportrete,

prizore trpljenja iz taborišča Dachau,prizore trpljenja iz taborišča Dachau,

tihožitja,tihožitja,

dvojne portrete z ženo Idodvojne portrete z ženo Ido

in starostne in starostne avtoportrete.avtoportrete.

vedute Benetk,vedute Benetk,

Umrl je 25. maja 2005 v Benetkah.Umrl je 25. maja 2005 v Benetkah.

Zoran Mušič je bil slikar, grafični in risarski Zoran Mušič je bil slikar, grafični in risarski mojster sodobne Evrope, posebej Krasa in mojster sodobne Evrope, posebej Krasa in kraških ambientov.kraških ambientov.

Ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Mušiča Ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Mušiča je izdala Republika Slovenija zbirateljske je izdala Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Mušičevih kraških kovance z motivom Mušičevih kraških konjičkov, s katerimi je požel prve uspehe konjičkov, s katerimi je požel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizorišču in v na mednarodnem likovnem prizorišču in v njegovem opusu zavzemajo posebno njegovem opusu zavzemajo posebno mesto.mesto.

Potreben je čas, da pride ven Potreben je čas, da pride ven tisto, kar nosiš v sebi! tisto, kar nosiš v sebi!

Potreben je čas, da očistiš Potreben je čas, da očistiš stvari, ki so odveč!«stvari, ki so odveč!«

so misli, ki jih je izrekel slikar Zoran Mušič.

Ivan Grohar (1867–1911)

Ivan Grohar se je leta 1867 rodil na Sorici v bajtarski družini iz Tirolskega in odraščal v okolju, kjer je živela domača obrt, slikanje na panjske končnice in steklo.

Slikanje je pritegnila njegovo pozornost že v otroških letih, a se mu zaradi revščine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh služil s kmečkimi in z gospodarskimi deli.

• . Njegovo nadarjenost je opazil soriški župnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v Škofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajeništvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju.

Kot vajenec je svoje znanje izpopolnjeval tudi v Zagrebu. Med letoma 1892 in 1895 je s podporo kranjskega deželnega odbora obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Oktobra leta 1895 se je odpravil v München, kjer je v muzejih kopiral starejše mojstre in obiskoval razne razstave.

Leta 1896 se je naselil v Škofji Loki,  kjer si je uredil svoj atelje. Leta 1897 je spoznal Riharda Jakopiča. V tistem času se je uveljavil kot slikar religioznih podob in pridobil več dragocenih naročil, med drugim generalnega vikarja J. Flisa za sliki za novo cerkev v Brezjah.

• V Münchenu ga je Jakopič leta 1899 seznanil z Antonom Ažbetom. Tam se je poznal tudi z Matijo Jamo in Matejem Sternenom. Na skupni razstavi, ki je pomenila velik uspeh slovenskega slikarstva, je največ priznanj požela prav Groharjeva Pomlad.

Leta 1904 se je preselil spet v Sorico in nato še v Škofjo Loko, kjer je slikal med letoma 1906 in 1907 in tam s krajšimi prekinitvami tudi prebival do smrti.

Leta 1911 mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Jakopiča Deželni odbor odobril 2.000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo, kamor si je želel že od mladosti. Ob prihodu v Ljubljano, kjer si je želel nakupiti vse potrebno za pot, je moral zaradi jetike, ki jo je skrival, v bolnišnico, kjer je 19. aprila umrl.

Slikar, čigar življenjsko pot je v 44. letu starosti prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so začeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.

Groharjev Sejalec je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.

Groharjev Triglav na naši razstavi