arhitekt jože plečnik in njegova dela ljubljana...ljubljana avtor: dr. marija ipavec 1 arhitekt...

Ljubljana Avtor: dr. Marija Ipavec

1

Arhitekt Jože Plečnik in njegova dela Ljubljana

Cerkev sv. Jožefa Ljubljana, 1922/41 Leta 1922 je arhitekt Jože Plečnik v cerkvi sv. Jožefa uredil zasilno kapelo, dve leti pozneje je postavil prižnico. Leta 1941 pa je bil postavljen glavni oltar, ki sodi med največje, kar jih je oblikoval.

Glavni oltar v cerkvi cerkvi sv. Jožefa

Del glavnega oltarja v cerkvi sv. Jožefa


2

Stadion Ljubljana, 1923/39 Stadion za katoliško telovadno društvo Orli je arhitekt Jože Plečnik zasnoval že leta 1923, vendar se je zaradi finančnih težav gradil postopoma. Arhitekt se je naslonil na antični tip stadiona. Na antične vzore kaže tudi zamisel o povezavi atletskega tekmovališča z gledališčem na prostem. Ob priliki evharističnega kongresa leta 1935 so postavili pokrito častno tribuno s telovadnico v pritličju.

Stadion za Bežigradon


3

Cerkev sv. Frančiška Asiškega Ljubljana, 1924/31

Fasada cerkve je enostavna, skrbneje je obdelan le vhodni portik. Zvonik stoji za oltarjem v osi glavnega vhoda. Od višine venca je oblikovan kot valj z renesančnim tempiettom.

Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški

Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, osrednja ladja

Cerkvena dvorana je prostorna s pasom oken in lesenim stropom. Duhovno središče cerkve zaznamuje oltar z visoko piramidalno streho.


4

Ustavno sodišče včasih Zbornica za trgovino, obrt in industrijo Ljubljana, 1925/27 Arhitekt Jože Plečnik je za potrebe Zbornice za trgovino, obrt in industrijo k obstoječi hiši prizidal novo stopnišče in adaptiral prostore v prvem nadstropju ter preuredil podstrešje.

Ustavno sodišče, pogled po stopnišču

Pogled po stopnišču nam kaže razpon Plečnikove obravnavane teme stebra od tonalitnih minojskih stebrov v pritličju do manierističnih lesenih v vrhnji etaži.


5

Cerkev sv. Mihaela Črna vas pri Ljubljani, 1925/39 Cerkev je grajena iz lokalnega podpeškega kamna in lesa, ki so ga darovali vaščani. Zaradi močvirnih tal stoji stavba na hrastovih pilotih. Zvonik, ki je hkrati razgledni stolp po ravnini Barja, je iz statičnih razlogov odmaknjen od stavbe in oblikovan kot stena, razbremenjena z loki.

Črna vas pri Ljubljani, cerkev sv. Mihaela

Notranjost cerkve sv. Mihaela deluje domače. Posebnost je ograjen prostor pred oltarjem, ki je namenjen otrokom, miza za darove, oltar v obliki omare, stenska ura itd.


6

Levstikov trg včasih Šentjakobski trg Ljubljana, 1926/38 Trg je od prometne ceste ločen s konfini v obliki krogel, ki povzemajo misel rožnega venca in z nizkimi kroglastimi javorji. Leta 1938 je obnovil votivno Marijino znamenje in ga dvignil na nov visok steber, ki je v sorazmerju z velikostjo trga.

Levstikov trg


7

Rimski zid Ljubljana, 1926/38 Po prvi svetovni vojni je antični zid predstavljal oviro za širitev mesta proti jugu. Mestna občina Ljubljana je leta 1926 sklenila, da okolico zidu preuredi po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt je skozi obzidje prebil dva nova prehoda, za obzidjem je uredil arheološki park in v stranska mestna vrata postavil lopo z lapidarijem.

Preureditev obzidja rimske Emone


8

Zavarovalnica Triglav včasih Vzajemna zavarovalnica Ljubljana, 1928/30 Že sam pogled na stavbo je nekaj posebnega. Stebri se sestavijo v novo fasadno ploskev, ki je členjena s pasovi opeke in kamna. Vhod na vogalu stavbe naj bi s svojo lego proti železniški postaji privabljal podeželske ljudi, katerim je bila Vzajemna zavarovalnica namenjena.

Zavarovalnica Triglav


9

Trnovski most Ljubljana, 1928/32 Most je oblikovan kot preddverje trnovski cerkvi. Zato je širši, zasajen z drevjem tako, da daje vtis prostornega trga nad reko. Sredino mostu zaznamujeta svetilnik in kip sv. Janeza Krsnika, zaščitnika trnovske cerkve. Štiri vhodne piramide so po Plečnikovih načelih znamenje posebnega pomena prostora in optično utrjujejo tektoniko mostnega loka.

Trnovski most Trnovski most je del širše ureditve Gradaščice, ki se na izlivu v Ljubljanico podaljšuje v Trnovski pristan.

Trnovski pristan


10

Čevljarski most Ljubljana, 1931/32 Leta 1929 je arhitekt Jože Plečnik uredil tlak Jurčičevega trga z mejniki in stopnice k trgovinam. Ob poglabljanju rečne struge leta 1931 je najprej zasnoval podpornik, kasneje pa si je zamislil sorazmerno širok most kot podaljšek Jurčičevega trga. Obdal ga je z dvema vrstama strebrov. Stebri na mostu oblikujejo prostor v prostoru. Luči sta postavljeni na srednjo podporo na zunanji strani mostu.

Čevljarski most


11

Tržnice Ljubljana, 1939/42 Med Tromostovjem in Zmajskim mostom je arhitekt razvil dolg niz, sestavljen iz paviljona, steberne lope, stoe in templja, ki spremljajo krivuljo reke. Na zgornjem nivoju so prodajalne, pod njimi je promenada z ribarnico, v katero vodi vretenasto stopnišče.

Cvetličarna Zvonček, začetni del kompleksa Tržnic


12

Tržnice, arkade Tivoli Ljubljana, 1929/33 V Tivoliju je ohranjena peščena aleja z vrsto svetilk iz umetnega kamna in manjši trikotni park, ki je namenjen otrokom.

Tivoli, svetilnik


13

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, 1930/41 Narodna in univerzitetna knjižnica sodi med Plečnikova najpomembnejša dela. Stavba se s svojo velikostjo in kubično zasnovo zgleduje po nekdanjem Deželnem dvorcu, ki je stal na njenem mestu. Fasadni plašč je sestavljen iz rustikalnih kamnitih vložkov in vmesnih poravnav iz opeke, kar ustvarja izrazito plastičen učinek, ki ga je z izstopajočimi angleškimi okni še poudaril.

Velika čitalnica


14

Vila Prelovšek Ljubljana, trideseta leta 20. stoletja Arhitekt Jože Plečnik je inžinerju Matku Prelovšku preuredil in na novo opremil družinsko hišo z vrtom. Nekateri kosi opreme kot svečniki, lestenci, umivalnik in omara so oblikovani na način sarkalne obredne opreme.

Vila Prelovšek, dnevna soba

V dnevni sobi je arhitekt Jože Plečnik oblikoval peč, lestence, del

stropne obloge, zidno omaro, sedežno garnituro in družinski spomenik.

Stola in mizica iz Prelovškove vile


15

Žale Ljubljana, 1937/40 Arhitekt Jože Plečnik je namesto moderne mrtvašnice predlagal kompozicijo ločenih kapel v parku pred pokopališčem. Vhod je kombinacija poslopja z dvema kriloma in vmesnim peristilom, ki razmejuje mesto živih in mesto mrtvih.

Kapela sv. Andreja je značilna zaradi svoje banjaste strehe, ki spominja na rimske terme.


16

Gimnazija Jožeta Plečnika včasih Uršulinska gimnazija Ljubljana, 1939/47 Ker je glavna fasada obrnjena proti severu in zato večji del v senci, jo je poživil z grafičnimi teksturami različnih ometov. Portal je oblikovan kot guba na fasadni ploskvi, ki ne prekinja fasadnega rasta in samo uokvirja okno nad vhodom. Pritličje je bilo namenjeno lokalom, čemur je še vedno namenjeno. V sklopu širše ureditve novega Trga republike je arhitekt Edvard Ravnikar v letu 1966 gimnazijo dozidal in jo tako čelno zaključil.

Gimnazija Jožeta Plečnika


17

Križanke Ljubljana, 1952/56 Zadnje obsežnejše Plečnikovo delo, ki ga je izvedel v visoki starosti 80 let, je bilo obnova in preureditev samostanskega kompleksa srednjeveškega reda Nemških križnikov. Ker za opuščeni samostan dolgo časa niso našli pravega programa, je arhitekt Jože Plečnik predlagal, da se veliko dvorišče preuredi v gledališče na prostem. V ta namen je dvorišče na novo tlakoval in k stari fasadi dozidal arkade v obliki gledaliških lož.

Križanke, preureditev bivšega samostana Nemškega viteškega reda, veliko dvorišče


18

Stolnica Leta 1952 je arhitekt Jože Plečnik Ljubljanski stolnici podaril škofovski predstol, leta 1956, tik pred smrtjo pa je naredil načrt za predelavo kapele sv. Križa (gotski križ je iz stare stolnice) in vanjo postavil izvirno oblikovan krstni kamen.

Plečnikova preureditev kapele sv. Križa in škofovski predstol.

arhitekt jože plečnik in njegova dela ljubljana...ljubljana avtor: dr. marija ipavec 1 arhitekt...

Documents