plodnost krav v povezavi z njihovo oskrbo z energijo … · krava teli največ enkrat letno....

PLODNOST KRAV V POVEZAVI Z NJIHOVO OSKRBO Z ENERGIJO IN BELJAKOVINAMI

Seminar Plodnost krav molznic, Ljubljana, 19. november 2013

Jože VERBIČ in Drago BABNIK

VSEBINA

• Uvod • Vpliv velikih mlečnosti in podhranjenosti

na plodnost molznic • Vpliv količine beljakovin v obrokih za

molznice na njihovo plodnost • Sklep

PLODNOST KRAV

Prevladuje mnenje, da je slaba plodnost povezana s povečanjem mlečnosti.

Analiza plodnosti krav pri nas in v svetu kaže, da se stanje slabša.

PLODNOST KRAV

• Večje črede • Več najete delovne sile za oskrbo živali • Sodobna oprema za molžo in oskrbo živali

Vzporedno s povečanjem mlečnosti je prišlo tudi do drugih sprememb, ki zmanjšujejo uspešnost odkrivanja pojatev:

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLODNOST KRAV

Lotthammer, 1994

Krmljenje

30%

Klima in

način reje

5%

Menedžment

40%

Dednost

15%

Higiena

10%

PLODNOST KRAV

Ali je slaba plodnost krav z veliko mlečnostjo le posledica dejstva, da je te krave težko

oskrbeti z energijo, beljakovinami in drugimi potrebnimi snovmi?

Kakšno vlogo ima pri teh težavah dejstvo, da smo ob selekciji na mlečnost, plodnostne

parametre zanemarili.

PLODNOST KRAV

Ali je slaba plodnost krav z veliko mlečnostjo le posledica dejstva, da je te krave težko

oskrbeti z energijo, beljakovinami in drugimi potrebnimi snovmi?

Kakšno vlogo ima pri teh težavah dejstvo, da smo ob selekciji na mlečnost, plodnostne

parametre zanemarili.

Tudi če upoštevamo plodnostne parametre nimamo nekaterih informacij, kot npr., ali je bila potrebna hormonska terapija.

PLODNOST KRAV- PRIMER DVEH GENOTIPOV

Rjava Holštajn-frizijska; selekcija na

življenjsko prirejo

Telesna masa (kg)

600 539

Mlečnost (kg/laktacijo) 6595 5616

Mlečnost/kg TM0,75

(kg/dan)

0,16 0,16

Doba med telitvama (dni) 395 353

Prireja mleka (poleti pašna reja, pozimi zmanjšane količine močne krme)

Horn in sod., 2013

PLODNOST KRAV

Preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na plodnost krav je zelo zahtevno. Krava teli največ enkrat letno. Nekaterih poskusnih zasnov, ki jih uporabljamo za parametre

prireje, ni mogoče izvesti.

PREHRANA IN PLODNOST KRAV

• razvoj foliklov, • vitalnost jajčnih celic, • ovulacijo, • oploditev, • vgnezditev jajčeca, • preživetje zarodka.

Mogoči vplivi prehrane na plodnost krav

Neposredni vplivi na:

Posredni vplivi prek zdravja živali

Vpliv zdravstvenih motenj na poporodni premor pri molznicah

138

122

113

107

106

100

97

95

82

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Carski rez

Šepavost

Endometritis

Zaostala posteljica

Težka telitev

Mastitis

Poporodna ohromelost

Slaba kondicija

Brez težav

Poporodni premor (dni)

Dobson in sod., 2008

PREHRANA KRAV – OSNOVNA NAČELA ZA DOBRO PLODNOST

• Primerno krmljenje presušenih krav • Ukrepi za obsežno zauživanje krme po telitvi • Primerna struktura obroka • Ustrezna vsebnost beljakovin v obroku • Dopolnitev z vitamini in minerali

Cilj: Izogibanje prebavnim in presnovnim motnjam

– Ketoza – Poporodna ohromelost – Zakisanje vampa

PREHRANA KRAV – OSNOVNA NAČELA ZA DOBRO PLODNOST

• Primerno krmljenje presušenih krav • Ukrepi za obsežno zauživanje krme po telitvi • Primerna struktura obroka • Ustrezna vsebnost beljakovin v obroku • Dopolnitev z vitamini in minerali

Cilj: Izogibanje prebavnim, presnovnim in drugim

motnjam – Ketoza – Poporodna ohromelost – Zakisanje vampa – Šepavost

BCS: 3,5

BCS: 2,75

Pomen prostora pri jaslih za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)

Wiltbank in sod., 2007

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

30 35 40 45 50 55 60

Prostor pri jaslih (cm)

Verj

etn

ost

za r

ealizacijo

bre

josti

Pomen ustrezne kondicije molznic za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)

Wiltbank in sod., 2007

0,5

0,55

0,6

0,65

0,7

0,75

0,8

0,85

0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 0,45 0,5

Delež krav z neustrezno kondicijo

Verj

etn

os

t za

re

ali

zac

ijo

bre

josti

Pomen ustrezne kondicije molznic za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)

Wiltbank in sod., 2007

0,5

0,55

0,6

0,65

0,7

0,75

0,8

0,85

0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 0,45 0,5

Delež krav z neustrezno kondicijo

Verj

etn

os

t za

re

ali

zac

ijo

bre

josti

Kondicija: Nekatere raziskave kažejo, da je pomembno, da se kondicija ne zmanjša za več kot eno enoto. Verjetno je pomen kondicije povezan z mlečnostjo, saj je bila v preteklosti, kljub večjim nihanjem kondicije kot sedaj, plodnost boljša.

POSLEDICE NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE

• Zadržanje rasti foliklov, izostanek ovulacije in pojatve

• Tihe pojatve, zakasnjena ovulacija, ciste, nefunkcionalni jajčniki

POSLEDICE NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE

• Zgodnja embrionalna smrtnost • Povečane vsebnosti nezaestrenih maščobnih

kislin ob zmanjšani vsebnosti glukoze v folikularni tekočini upočasnijo zorenje jajčnih celic in kasneje razvoj embrijev

Leroy in sod., 2008

RMB KOT INDIKATOR NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE IN PLODNOST

Široko razmerje med maščobami in beljakovinami (RMB) v mleku v obdobju po telitvi kaže na obsežno črpanje telesnih rezerv

Široko RMB (> 1,5) je povezano s: – cistami na jajčnikih, – slabšo uspešnostjo prve osemenitve, – podaljšanim poporodnim premorom, – slabšim indeksom osemenitev.

Heuer in sod., 1998

RMB IN PLODNOST V SLOVENIJI

Biderman in sod., 2007

y = … + 54,42x + ...

y = … + 42,01x + ... y = … + 37,56x + ...

340

360

380

400

420

440

460

0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3

RMB

Do

ba m

ed

telitv

am

a (

dn

i)

RJAVA (BROWN)

LISASTA(SIMMENTAL)

ČRNO-BELA(BLACK ANDWHITE)

Rjava

Lisasta Črno-bela

SLABA PLODNOST – POSLEDICA NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE ALI VELIKE MLEČNOSTI?

14,7

9,6

6,3

4,8 5,1

2,8

0

2

4

6

8

10

12

14

16

25-30 30-35 35-40 40-45 45-50 50-55

Prireja mleka (kg/dan)

Tra

jan

je p

oja

tve (

ure

)

Lopez in sod., 2004

Posledica majhne koncentracije

estradiola?

SLABA PLODNOST – POSLEDICA NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE ALI VELIKE MLEČNOSTI?

Več študij kaže, da so pri kravah z veliko mlečnostjo vsebnosti estradiola in progesterona manjše kot pri kravah z majhno mlečnostjo in to kljub temu, da so folikli in rumena telesca večji.

Teorija o hitri presnovi hormonov (Wiltbank in sod., 2007)

Zaradi obsežnejšega pretoka krvi skozi jetra (≈1550 : 750 l/h) se v jetrih pri molznicah z veliko mlečnostjo presnovi več steroidov kot pri molznicah z majhno mlečnostjo. Posledično se njihova količina v obtoku zmanjša.

Wiltbank in sod., 2007

BELJAKOVINE V OBROKU IN PLODNOST KRAV

Veliko beljakovin v obroku

Povečana koncentracija sečnine v krvi

in mleku

Spremenjeno maternično okolje (nižja pH vrednost)

Zmanjšana preživitvena sposobnost zarodkov

Spodbujanje mlečnosti in s tem

povečanje negativne energijske bilance

Negativni učinki na pojatveni

ciklus

Zmanjšanje progesterona v

krvi

Povezava med vsebnostjo sečnine v mleku in

uspešnostjo osemenitve

-0,1

0

0,1

0,2

0,3

0 10 20 30 40 50

Vsebnost sečnine v mleku (mg/100 ml)

Spre

mem

ba

indek

sa

osem

enit

ev

Wenninger in Distl, 1994

SPLOŠNO: Do 35 mg sečnine na 100 ml mleka je z vidika plodnosti varno

Povezava med vsebnostjo sečnine v mleku in poporodnim premorom

Tomažin, 2008

0

50

100

150

200

250

300

0 20 40 60 80

Sečnina (mg/100 ml)

Po

po

ro

dn

i p

rem

or (

dn

i)

Po

po

rod

ni p

rem

or

(dn

i)

SKLEP

• Kravam po telitvi ponuditi obroke, ki zagotavljajo dobro oskrbo z glukozo (propionat v vampu, nerazgradljiv škrob, glukoneogene aminokisline)

• Izogibanje pretiranim količinam beljakovin v obrokih

HVALA ZA

POZORNOST