vloga poslovnih angelov pri · pdf fileizjava o avtorstvu spodaj podpisani bojan gligorić,...
Post on 22-Mar-2018
218 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
VLOGA POSLOVNIH ANGELOV PRI FINANCIRANJU
VISOKOTEHNOLOŠKIH START-UP PODJETIJ – PRIMERJAVA
MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Ljubljana, april 2015 BOJAN GLIGORIĆ
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisani Bojan Gligorić, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor
magistrskega dela z naslovom Vloga poslovnih angelov pri financiranju visokotehnoloških Start-up podjetij –
primerjava med Slovenijo in Avstrijo, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko red. prof. dr. Teo Petrin.
Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s
spremembami) dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.
S svojim podpisom zagotavljam, da
je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v sladu z Navodili za izdelavo
zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem
o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v
magistrskem delu, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih
nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in
o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki)
uporabljena v besedilu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih
lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);
se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega magistrskega dela dokazano plagiatorstvo
lahko predstavljalo za moj status Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim
pravilnikom.
V Ljubljani, dne _______________ Podpis avtorja: ___________________
i
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................... 1
1 VIRI FINANCIRANJA USTANOVITVE IN ZAGONA PODJETJA ..................... 4
1.1 Vrste in načini financiranja........................................................................................ 4
1.1.1 Dolžniško in lastniško financiranje .................................................................... 6
1.1.1.1 Dolžniško financiranje ................................................................................. 6
1.1.1.2 Lastniško financiranje .................................................................................. 7
1.2 Vpliv gospodarske krize na dostopnost kapitala ....................................................... 8
1.3 Vpliv gospodarske krize na poslovanje malih in srednje velikih podjetij ................. 9
1.3.1 Slovenija in Avstrija ......................................................................................... 10
1.3.1.1 MSP v Sloveniji in Avstriji v času gospodarske krize ............................... 11
1.4 Stanje na trgu kapitala v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo ..................................... 12
1.4.1 Dostop do virov financiranja v Sloveniji ......................................................... 12
1.4.2 Dostop do virov financiranja v Avstriji ........................................................... 14
1.4.3 Primerjava med Slovenijo in Avstrijo .............................................................. 14
1.5 Možnosti financiranja Start-up podjetij v Sloveniji in Avstriji ............................... 15
1.5.1 Bančno financiranje ......................................................................................... 15
1.5.2 Lizing ............................................................................................................... 16
1.5.3 Faktoring .......................................................................................................... 16
1.5.4 Državni viri financiranja .................................................................................. 16
1.5.5 Finančni viri Evropske unije ............................................................................ 17
1.5.6 Tvegani kapital ................................................................................................. 18
1.5.6.1 Tvegani kapital v Sloveniji in Avstriji ....................................................... 19
2 POMEN VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ ..................................................... 20
2.1 Opredelitev podjetništva in tehnološkega podjetništva ........................................... 20
2.1.1 Podjetništvo ...................................................................................................... 20
2.1.2 Tehnološko podjetništvo .................................................................................. 20
2.2 Visokotehnološka podjetja in značilnosti ................................................................ 22
2.2.1 Opredelitev visokotehnoloških podjetij ........................................................... 22
2.2.2 Značilnosti in pomen visokotehnoloških podjetij ............................................ 22
2.2.3 Razlike med klasičnimi in visokotehnološkimi podjetji .................................. 23
2.2.4 Visokotehnološka podjetja po svetu – primeri dobrih praks ............................ 24
2.2.4.1 Google ........................................................................................................ 24
2.2.4.2 SAP AG ..................................................................................................... 25
2.2.4.3 Microsoft .................................................................................................... 25
2.2.5 Visokotehnološka podjetja v Sloveniji in Avstriji ........................................... 25
3 PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA ..................... 28
3.1 Opredelitev in pomen podpornega okolja za podjetništvo ...................................... 28
3.2 Primerjava kazalnikov podpornega okolja med Slovenijo in Avstrijo .................... 28
3.3 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Sloveniji ........................................ 30
3.3.1 Subjekti inovativnega okolja v Sloveniji ......................................................... 32
ii
3.3.1.1 Tehnološki parki ......................................................................................... 32
3.3.1.2 Podjetniški in univerzitetni inkubatorji ...................................................... 32
3.3.1.3 Drugi subjekti inovativnega okolja ............................................................. 33
3.4 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Avstriji ........................................... 33
3.4.1 Subjekti inovativnega okolja v Avstriji ............................................................ 34
3.4.1.1 Znanstveni in tehnološki parki.................................................................... 34
3.4.1.2 Tehnološko-poslovni inkubatorji ................................................................ 35
3.4.1.3 Poslovni inkubatorji .................................................................................... 35
3.5 Spoznanja o podpornem okolju za tehnološko podjetništvo .................................... 35
4 POJEM POSLOVNI ANGELI ................................................................................... 36
4.1 Pojem in vloga poslovnih angelov ........................................................................... 36
4.2 Lastnosti vlaganja poslovnih angelov ...................................................................... 37
4.3 Proces vlaganja poslovnih angelov .......................................................................... 38
4.4 Vrste poslovnih angelov ........................................................................................... 39
4.5 Prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov .................................................... 40
4.6 Združenje poslovnih angelov v Evropi .................................................................... 41
4.7 Poslovni angeli in prisotnost v Sloveniji .................................................................. 44
4.7.1 Klub Poslovni angeli Slovenije......................................................................... 45
4.8 Poslovni angeli in prisotnost v Avstriji .................................................................... 46
4.8.1 Austrian Business Angel Network .................................................................... 46
4.8.2 Angelski sklad AWS Business Angel Fonds .................................................... 47
4.8.3 Austrian Angel Investors Association .............................................................. 47
4.8.4 Angelski sklad SpeedInvest .............................................................................. 47
4.9 Sodelovanje slovenskih in avstrijskih poslovnih angelov ter potencial za
sodelovanje ............................................................................................................... 47
4.10 Primeri angelskih naložb v visokotehnološka podjetja ............................................ 48
4.10.1 Primeri angelskih naložb v Sloveniji ................................................................ 48
4.10.2 Primeri angelskih naložb v Avstriji .................................................................. 49
5 RAZISKAVA O POSLOVNIH ANGELIH KOT VIRU FINANCIRANJA V
VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETJIH .................................................................. 50
5.1 Opredelitev problema, cilji raziskave in metodologija ............................................ 50
5.2 Izvedba anketiranja, vzorec in obdelava podatkov .................................................. 51
5.3 Rezultati raziskovanja .............................................................................................. 52
5.3.1 Značilnosti anketiranih podjetij ........................................................................ 52
5.3.2 Ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo ........................... 53
5.3.3 Področje financiranja anketiranih podjetij ........................................................ 54
5.3.4 Poslovni angeli kot vir financiranja .................................................................. 55
5.4 Povzetek ugotovitev in predlogi izboljšav ............................................................... 57
SKLEP ................................................................................................................................. 58
LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 60
PRILOGA
iii
KAZALO SLIK
Slika 1: Vrste financiranja glede na izvor ............................................................................. 4
Slika 2: Viri financiranja glede na lastništvo......................................................................... 5
Slika 3: Primerjava gospodarske rasti med Slovenijo in Avstrijo v letih po krizi............... 11
Slika 4: Delitev tveganega kapitala ..................................................................................... 18
Slika 5: Struktura visokotehnološkega izvoza Slovenije in Avstrije (v %) ......................... 27
Slika 6: Primerjava ocen podpornega okolja za podjetništvo med Slovenijo in Avstrijo ... 30
Slika 8: Umestitev poslovnih angelov v različne oblike financiranja ................................. 36
Slika 9: Faze pridobivanja angelske naložbe s strani podjetnika ........................................ 38
Slika 10: Struktura članov EBAN ....................................................................................... 42
Slika 11: Struktura angelskih naložb po dejavnostih (v %)................................................. 44
Slika 12: Struktura anketiranih podjetij po dejavnosti (v %) .............................................. 52
Slika 13: Motivi anketiranih podjetij za njihovo ustanovitev (v %) ................................... 53
Slika 14: Ocena dejavnikov za podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji in
Avstriji ................................................................................................................ 53
Slika 15: Iskanje virov financiranja zunaj meja matične države (v %) ............................... 55
Slika 16: Razlogi za neuporabo kapitala poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji (v
%) ........................................................................................................................ 56
KAZALO TABEL
Tabela 1: Viri dolžniškega financiranja................................................................................. 7
Tabela 2: Faze razvoja in najpomembnejši viri lastniškega financiranja .............................. 8
Tabela 3: Gibanje števila MSP v Sloveniji in Avstriji v letih po krizi ................................ 12
Tabela 4: Razpoložljivost tveganega kapitala ..................................................................... 19
Tabela 5: Primerjava klasičnega proizvodnega podjetja in visoko tehnološkega
podjetja ............................................................................................................. 23
Tabela 6: Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije v Sloveniji in Avstriji
za leto 2012 ....................................................................................................... 26
Tabela 7: Primerjava rasti izvoza in uvoza s področja visokotehnoloških panog
Slovenije in Avstrije v obdobju 2011–2013 (v mio. EUR) .............................. 26
Tabela 8: Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež ............................................. 39
Tabela 9: Primerjava prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov ............................. 40
Tabela 10: Struktura angelskega vlaganja v Evropi ............................................................ 43
Tabela 11: Uporabljeni viri financiranja anketiranih podjetij ............................................. 54
1
UVOD
Živimo v obdobju, za katerega so značilni hiter tempo življenja, sodobne komunikacije in
nenehen napredek na mnogih področjih. Posameznik še nikoli doslej ni imel toliko izbire v
smislu orodij, s katerim bi lahko izpolnil lastne želje in pričakovanja. Tehnološki napredek
zadnjih let je posamezniku omogočil, da se je globalno integriral in postal del sveta kot še
nikoli doslej. To je podjetnemu posamezniku odprlo vrata v svet in s časom je ideja postala
sinonim za uspeh in napredek, posledično se je veliko ljudi začelo odločati za samostojne
podjetniške korake. Ideja o uspešnem posamezniku se na prvi pogled zdi popolna zgodba o
uspehu, vendar predvsem podjetnik, ki je podjetniško pot prehodil, ve, kako zahtevna je ta.
Gospodarska kriza in recesija sta pripeljali do tega, da se morajo mnoga podjetja
reorganizirati in prilagoditi na popolnoma drugačne razmere, kot so veljale pred
gospodarsko krizo. Če želijo podjetja preživeti, morajo postati še bolj inovativna,
prilagodljiva in iznajdljiva, da bi lahko kar se da najbolje izkoristila poslovne priložnosti.
Gospodarske razmere in demografske značilnosti že nekaj časa govorijo v prid temu, da je
podjetništvo gonilo razvoja, to pa naj bi bilo tako tudi v prihodnje.
Posamezniki, ki se odločajo za pogumno podjetniško pot, se srečujejo z mnogimi izzivi in
raznimi težavami. Ena od glavnih težav, s katero se vsak podjetnik prej ali slej sooči, je
vsekakor povezana s financiranjem poslovanja. Ta težava se pojavi že na začetku
podjetniške poti, nato pa tudi v nadaljnjih fazah delovanja podjetja, predvsem v fazi rasti.
Zaradi težjega dostopa do kapitala in zaostrenih razmer na trgu imajo težave s
financiranjem predvsem mala in srednja podjetja (v nadaljevanju MSP). Podjetja se lahko
financirajo na razne načine, najbolj pogost način financiranja pa je financiranje s pomočjo
bank, vendar je relativno drag in si ga mnogi podjetniki na začetku svoje podjetniške
»avanture« ne morejo privoščiti. Bančno financiranje kljub temu ostaja najpogosteje
uporabljeni vir financiranja. Obstajajo tudi drugi načini financiranja; za katero obliko
financiranja se bo odločil podjetnik, pa je odvisno od značilnosti podjetja, panoge, v kateri
deluje, in faze, v kateri se nahaja.
Eden od možnih načinov financiranja je tudi financiranje s pomočjo poslovnih angelov, ki
v zadnjih letih po svetu vse bolj pridobiva na moči, posledično pa se mnogi podjetniki
odločajo za to vrsto financiranja, kjer poslovni angel v zameno za lastniški delež v
novonastalem podjetju podjetniku nudi mentorstvo in vso potrebno podporo. Poslovni
angeli so po navadi že sami izkusili podjetniško pot, velikokrat pa tudi prihajajo iz panoge
in pomembno pripomorejo v začetni fazi novonastalega podjetja. Koncept poslovnih
angelov je v svetu že dobro poznan, v zadnjih letih pa se poleg ostalih konceptov
tveganega kapitala vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročne blaginje ima in mora imeti tudi država, ki
naj bi prispevala levji delež pri ustvarjanju pogojev za razvoj inovativnih in tehnološko
2
zahtevnejših proizvodov, vendar v preteklosti v Sloveniji to ni bilo tako, predvsem na
področju tehnološkega podjetništva. Šele v zadnjih desetih letih je država izvedla ukrepe,
da bi se to spremenilo. Slovenija zato na tem področju zaostaja v primerjavi z državami, ki
so potrebne pogoje ustvarile bistveno prej.
Namen magistrskega dela je predstaviti dejavnike, ki so pomembni za uspeh v
podjetništvu z vidika razpoložljivosti finančnih virov s poudarkom na financiranju s
pomočjo poslovnih angelov. Zanima me, ali se tehnološka podjetja v Sloveniji odločajo za
financiranje s pomočjo poslovnih angelov in v kolikšni meri ter kakšno vlogo ima država
pri zagotavljanju podjetniške infrastrukture v primerjavi z Avstrijo. Za primerjavo Avstrije
s Slovenijo sem se odločil zaradi neposredne geografske lege in tradicionalnega
partnerstva.
Cilj magistrskega dela je raziskati in predstaviti stanje na področju podpore tehnološkemu
podjetništvu v Sloveniji ter vlogo poslovnih angelov pri podpori tehnološkim podjetjem.
Zanima me, ali in v kakšnem obsegu se tehnološki podjetniki odločajo za financiranje s
pomočjo poslovnih angelov v Sloveniji in kakšne so v tem pogledu razlike v primerjavi s
sosednjo Avstrijo. Ugotoviti želim tudi, zakaj se slovenski tehnološki podjetniki odločajo
za iskanje sredstev v tujini in ne doma. Zanima me, ali je poslovno okolje za tehnološke
podjetnike v Avstriji prijaznejše kot v Sloveniji. Proučujem razliko med slovenskimi in
avstrijskimi poslovnimi angeli ter prikažem nekatere posamezne primere angelskih naložb.
Metodologija dela temelji na uporabi metod kombiniranega teoretično-empiričnega
raziskovanja. Pregledu literature in analizi teoretičnih izhodišč s področja podjetništva
sledijo analiza in ocenjevanje finančnega in podjetniškega okolja ter iskanje kazalnikov, ki
reprezentativno kažejo stanje na posameznem področju elementov podjetništva, in njihova
primerjava.
Hipotezi v magistrskem delu sta:
podporno okolje za visokotehnološko podjetništvo v Avstriji je bolj razvito od
slovenskega;
angelsko financiranje visokotehnoloških podjetij je v Avstriji bolj razvito kot v
Sloveniji.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Prvi del predstavlja teoretična
izhodišča. V tem delu se osredotočim na pregled strokovne literature in člankov s področja
podjetništva, predvsem tehnološkega podjetništva, temeljnih dilem, s katerimi se podjetnik
sreča, ter vloge podpornega okolja za razvoj podjetništva. Poudarek je na teoretičnem
prikazu pomena in načinu financiranja podjetij. Pri izdelavi magistrskega dela uporabim
tudi teoretična znanja, pridobljena v sklopu podiplomskega študija, ter praktična znanja,
pridobljena na svoji poklicni poti in z lastno podjetniško izkušnjo.
3
V drugem delu magistrskega dela predstavim rezultate empiričnega raziskovanja,
opravljenega med tehnološkimi podjetniki, ter rezultate obdelave statističnih podatkov. Pri
zbiranju podatkov uporabim primarne in sekundarne vire podatkov. Raziskava temelji na
opravljenih intervjujih in anketnem vprašalniku, ki ga posredujem tehnološkim
podjetnikom. Statistična obdelava podatkov se nanašala na obdelavo že pridobljenih
podatkov.
V prvem poglavju magistrskega dela na kratko predstavim enega od temeljnih problemov,
s katerim se vsak podjetnik sreča na svoji podjetniški poti, in sicer problem financiranja
ustanovitve in zagona podjetja. Opredelim temeljne vrste financiranja in predstavim
posledice, ki jih je za dostopnost kapitala imela gospodarska kriza.
V nadaljevanju na kratko opredelim nekatere najbolj znane definicije podjetništva, nato pa
predstavim pojem tehnološko podjetništvo ter vpliv slednjega na gospodarstvo v
globalnem merilu kot tudi na ravni posameznih držav. V sklopu tega poglavja predstavim
tudi nekatera svetovno najbolj znana tehnološka podjetja ter tehnološka podjetja pri nas in
v Avstriji.
Tretje poglavje obravnava pomen, ki ga ima podporna infrastruktura za podjetništvo na
splošno, ter krajšo analizo in primerjavo podjetniške infrastrukture v Sloveniji z avstrijsko.
Pri tem so mi v pomoč rezultati opravljene raziskave podjetja Global Entrepreneurship
Monitor (v nadaljevanju GEM) Slovenia, ki se nanašajo na podporna okolja v posameznih
državah. Poudarek je predvsem na podpornem okolju za razvoj tehnološkega podjetništva,
kjer obravnavam razlike in podobnosti med Slovenijo in Avstrijo, iščem skupne točke in
potencialne možnosti, kjer bi lahko izboljšali stanje. Zanima me tudi, kakšni sta vloga in
konkretna pomoč države pri zagotavljanju pogojev za razvoj tehnološkega podjetništva v
omenjenih državah.
V nadaljevanju dela se osredotočim na predstavitev poslovnih angelov kot enega od virov
financiranja podjetja. V tem poglavju bolj podrobno predstavim princip delovanja
poslovnih angelov, značilnosti in pravne okvire, v katerih delujejo. V sklopu tega poglavja
na kratko omenim tudi nekatere uspešne projekte, ki so se izpeljali s pomočjo poslovnih
angelov v Sloveniji in Avstriji. Predstavim tudi skupne točke slovenskih in avstrijskih
poslovnih angelov, kjer je možno obojestransko učenje.
V petem poglavju predstavim rezultate raziskovanja s pomočjo intervjuja z nekaterimi
tehnološkimi podjetniki, poglobljenega intervjuja s predstavniki mreže poslovnih angelov
in ankete med tehnološkimi podjetniki. Zbrane podatke v zadnjem poglavju povzamem v
končne ugotovitve in predlagam nekatere rešitve za izboljšanje.
4
1 VIRI FINANCIRANJA USTANOVITVE IN ZAGONA PODJETJA
Če želi podjetnik uresničiti svoje podjetniške ambicije, ni dovolj samo, da ima pri tem
dobro poslovno idejo, ki je izvedljiva, ter da je pri tem poln entuziazma in želje, ampak
morajo za to biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. Eden temeljnih pogojev za razvoj poslovne
ideje in s tem podjetništva je povezan z zagotovitvijo ustreznih finančnih virov, s katerimi
podjetnik sploh lahko razmišlja o uresničitvi ideje. Pridobivanje virov za poslovanje je vse
prej kot lahka naloga, zato ji mora podjetnik posvetiti veliko pozornosti. Prav neizkušenost
in napačna predstava o pomembnosti financiranja sta pogosto razloga, zakaj se podjetniki
znajdejo v težavah. Financiranje se v grobem nanaša na pridobivanje in smotrno oziroma
gospodarno porabo sredstev ter vračanje sredstev osnovnim virom. Naloga podjetnika je,
da uspešno kombinira različne vire financiranja, pri tem pa pazi, da podjetje ne zaide v
finančne težave. Vrsta in obseg financiranja sta odvisna od finančne politike podjetja, od
razpoložljivosti virov na finančnem trgu in od faze finančnega cikla podjetja (Račel, 2008,
str. 17).
Prav tako si mora podjetnik, kot pravi Tajnikar (2000, str. 340), odgovoriti na tri ključna
vprašanja: v kateri fazi življenjskega cikla je njegov posel, za katere namene potrebuje
finance in katere finance ustrezajo pravnoorganizacijski obliki njegovega podjetja.
1.1 Vrste in načini financiranja
Vrste financiranja v grobem delimo v dve skupini. Prva delitev opredeljuje razliko med
notranjim in zunanjim financiranjem, druga pa med dolžniškim in lastniškim
financiranjem. V sklopu omenjenih obstaja več načinov, s katerimi lahko podjetnik pride
do sredstev, potrebnih za izvedbo poslovne ideje. Iz Slike 1 so razvidne vrste financiranja
glede na izvor.
Slika 1: Vrste financiranja glede na izvor
Vir: L. Repovž & J. Peterlin, Financiranje, 2000, str. 82.
5
Podjetje lahko torej pridobi sredstva iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranje
financiranje je mogoče z doseganjem pozitivnega denarnega toka, ki ga podjetje skozi
poslovanje doseže z dobičkom, obračunano in neporabljeno amortizacijo, vkalkuliranimi
rezervacijami ter s prodajo sredstev oziroma z dezinvestiranjem. Na drugi strani je možno
zunanje financiranje, ki je preskrba novega (lastniškega) kapitala ali preskrba dolgov –
dolgoročnih in kratkoročnih (Rebernik & Repovž, 2000, str. 88).
Ker je vprašanje financiranja podjetja temeljno vprašanje, s katerim se mora podjetnik
soočiti, je zelo pomembna pravilna izbira financiranja, ki je odvisna tudi življenjske faze, v
kateri se podjetje nahaja. Še posebej pri Start-up podjetjih je pomembno, da se viri
financiranja prilagodijo fazi, v kateri se podjetje v tistem trenutku nahaja, saj podjetje ne
more pridobiti vsake vrste financ v vseh fazah (Tajnikar, 2000, str. 186). Podjetnik lahko
za financiranje posla vloži lastna sredstva ali pa lastna sredstva drugih vlagateljev, lahko pa
uporabi dolžniška sredstva oziroma tuja sredstva. Obe vrsti financiranja lahko tudi
kombinira, torej govorimo o razmerju med lastniškim in dolžniškim financiranjem.
Slika 2: Viri financiranja glede na lastništvo
Vir: P. Urh, Naj cveti tisoč agencij, 2001, str. 70.
Glede na finančni življenjski cikel podjetja ločimo: semenski kapital, zagonski kapital,
zgodnji kapital, drugo rundo, razširitveni kapital, odkupi in vmesni kapital (Tajnikar, 2000,
str. 106). Semenski in zagonski kapital sta povezana z najvišjim tveganjem za vlagatelje v
celotnem finančnem življenjskem ciklu, zato imajo podjetniki velikokrat težave s
pridobivanjem sredstev v teh fazah. V omenjenih fazah je dostop do različnih dolžniških
virov financiranja prej izjema kot pravilo, zato podjetniki sredstva največkrat črpajo iz
zasebnih virov.
6
1.1.1 Dolžniško in lastniško financiranje
Podjetnik na začetku deluje z omejenimi sredstvi, zato mora storiti vse, da zadovolji
potrebne finančne apetite podjetja. To stori predvsem z učinkovitim izbiranjem in
kombiniranjem dolžniškega ter lastniškega kapitala, vendar mora izbirati preudarno, saj
ima vsak vir financiranja svoje prednosti in slabosti. Podjetnik izbere ustrezno vrsto
financiranja v odvisnosti od premoženja podjetja, razpoložljivih denarnih sredstev in
obrestne mere (Antončič, Hisrich, Petrin & Vahčič, 2002, str. 303).
1.1.1.1 Dolžniško financiranje
V praksi je ta način financiranja dodobra poznan, saj gre za najpogostejši vir financiranja.
Z razvojem rasti prihodkov v podjetju se pojavi potreba po dolžniškem financiranju za
širitev rasti in nove naložbe (Zalar, 2006, str. 73). Dolžnik si pri upniku izposodi sredstva,
s tim pa se med njima ustvari razmerje, ki ga imenujemo dolžniško-upniško razmerje.
Ceno tega razmerja imenujemo obresti, glavni spremenljivki pa sta obrestna mera in čas.
Dolžniške vire ločimo glede na ročnost in vrsto vira, temu primerna pa je tudi cena
izposoje.
V večini primerov je cena dolžniškega kapitala ne glede na njegovo vrsto ugodnejša od
cene lastniškega kapitala, poleg tega pa uporaba dolžniškega kapitala vpliva tudi na
denarni tok podjetja. Obresti torej poleg stroška pomenijo tudi odtok denarja. Ko enkrat
poznamo ceno izposojenega kapitala, lahko kombiniramo med lastniškim in dolžniškim
kapitalom. Pri vsaki izposoji sredstev je za upnika zelo pomembno tudi zavarovanje
finančne naložbe, zato se ponudniki dolžniških virov financiranja dodobra zavarujejo, da
prejmejo posojeni denar nazaj skupaj z obrestmi (Poslovni angeli Slovenije, 2013). Najbolj
pogost način zavarovanja je s pomočjo hipotek, poroštev in menic na lastno premoženje
ipd. Praktične izkušnje kažejo, da je pridobivanje dolžniških virov financiranja v začetnih
fazah podjetja oteženo predvsem zaradi tveganja, da posojilodajalec ne dobi povrnjenih
vloženih sredstev. V primeru stečaja gredo upniku le razpoložljiva sredstva in pravica
odločanja o kasnejših operacijah (Žugelj, 2001, str. 21).
Dolžniško financiranje se pojavlja na več načinov, najbolj pogost pa je financiranje s strani
poslovnih bank, ki praviloma niso preveč nagnjene k tveganju ali pa so zelo stroge pri
zavarovanju svojih posojil. Največ povpraševanja po dolžniškem financiranju izhaja iz
naslova potreb podjetnika po obratnem kapitalu in iz naslova obveznosti do dobaviteljev.
Iz Tabele 1 je razvidno, kako so se načini dolžniškega financiranja skozi čas izpopolnjevali
in razvijali, tako danes poznamo razne oblike dolžniškega financiranja.
7
Tabela 1: Viri dolžniškega financiranja
Viri dolžniškega financiranja
Banke, hranilnice, posojilnice
Proračunska sredstva, državni in
občinski skladi
Mednarodna sredstva
Faktoring
Najem
Obveznosti do dobaviteljev
Neformalni viri
Vir: P. Urh, Naj cveti tisoč agencij, 2001, str. 70.
1.1.1.2 Lastniško financiranje
Za podjetnike, ki so pred kratkim ustanovili podjetje, predvsem pa za podjetja, ki se
nahajajo v zgodnji fazi rasti, je značilno, da predstavljajo veliko tveganje in negotovost.
Predvsem banke in druge finančne institucije niso naklonjene tveganju, zato so se kot
alternativa tveganju razvile razne oblike lastniškega financiranja. Lastniško financiranje, ki
ga bomo v nadaljevanju poimenovali tudi lastniški kapital, se v marsičem razlikuje od
dolžniškega, temeljna razlika pa je v tem, da tisti, ki vlaga, sprejme veliko večje tveganje
in praviloma zahteva večji donos, kot so obresti pri dolžniškem financiranju. Vlagatelj
poleg tega nima nobenega zagotovila, da bo svojo naložbo dobil povrnjeno. Pri lastniškem
kapitalu so zaslužki vlagateljev odvisni zgolj od rasti in dobičkonosnosti podjetja (Žugelj,
2001, str. 24).
Vlagatelj v praksi pridobi lastniški delež in s tem pravico do soodločanja, ob tem pa v
zameno nudi tudi svoje znanje, izkušnje in poslovne povezave, ki so ključnega pomena
predvsem takrat, ko je podjetje v začetni fazi rasti. Slabša stran lastniškega financiranja je,
da vlagatelj pridobi del lastništva in s tem tudi nadzora, kar lahko predstavlja problem pri
odločanju o nadaljnjem razvoju podjetja. Zato je izredno pomembno, da se ob vstopu
vlagatelja v podjetje podrobno opredelijo pristojnosti in odgovornosti ter druge relacije
med vlagateljem in podjetnikom.
Idealno bi bilo, če ima podjetnik na voljo dovolj lastnih sredstev tako za ustanovitev kot
nadaljnji razvoj ali pa si denar sposodi od sorodnikov ali prijateljev, kjer je zahtevani
donos po navadi nižji. V praksi pa je malo takšnih podjetij, zato se potreba po dodatnem
financiranju pojavi prej ali slej, predvsem v fazi rasti, ko podjetnikova sredstva niso
zadostna za nadaljnjo rast in hkratno financiranje tekočih aktivnosti. Lastniško financiranje
se pojavlja v različnih oblikah v odvisnosti od faze, v kateri se podjetje nahaja. Kot
prikazuje Tabela 2, so lahko viri lastniškega financiranja različni, njihova različnost pa je
8
odvisna od organizacijske oblike podjetja, delno pa tudi od poslovnih možnosti podjetja
(Mramor, 1993, str. 251).
Tabela 2: Faze razvoja in najpomembnejši viri lastniškega financiranja
Faza razvoja podjetja Najpomembnejši viri lastniškega
financiranja
0. Organiziranje in načrtovanje Lastnik in neformalni viri
1. Podjetje je ustanovljeno, proizvodi ali
storitve pa pripravljeni za proizvodnjo
Finančne institucije visoko tveganega
kapitala in neformalni viri
2. Pretekli podatki o poslovanju Tudi nekatere druge finančne inštitucije
3. Faza bistvene širitve Možnost prodaje lastniških vrednostnih
papirjev
4. Zrelo in trdno podjetje Zadržani dobički in odprte prodaje
Vir: D. Mramor, Uvod v poslovne finance, 1993, str. 251.
Lastniško financiranje se pojavlja tudi v oblikah formalnih in neformalnih virov različnih
finančnih institucij, sredstev drugih podjetij, zadržanega dobička podjetja, rezervacij ipd.
Najpogostejši viri lastniškega financiranja so skladi tveganega kapitala in poslovni angeli,
ki jih predstavim v nadaljevanju naloge. Lastniški viri financiranja so v gospodarstvih z
razvitimi finančnimi sistemi relativno razviti in dostopni, v zadnjih letih pa je tudi v
Sloveniji opaziti premike v smeri zagotavljanja lastniških virov. Pri tem je na pomoč
priskočila tudi država s pomočjo pri gradnji potrebne infrastrukture.
1.2 Vpliv gospodarske krize na dostopnost kapitala
Skozi zgodovino so se vseskozi pojavljale finančne krize, ki so večinoma vodile v
gospodarske krize in navsezadnje tudi v depresije. Najbolj aktualna je finančna kriza iz leta
2008, ki se je začela v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom
nepremičninskega balona kot posledica obilne količine poceni denarja, ki je bil na voljo
vsem slojem prebivalstva, zato je prišlo do razmaha hipotekarnih kreditov. Veliko vlogo so
odigrali tudi ohlapen nadzor nad kreditno sposobnostjo kreditojemalcev in bonitetne
agencije, ki so podeljevale nerealne ocene in s tem pripomogle k ustvarjanju idealnega
vzdušja.
Ko je trg nepremičnin postal zasičen, so cene nepremičnin začele padati, ljudje pa niso
mogli več odplačevati svojih obveznosti oziroma anuitet. Takrat so se v bankah pojavile
prve luknje v bilancah in zaupanje v banke se je začelo drastično zmanjševati, kar je
povzročilo tako imenovani domino učinek. Ameriške banke, kot posledica globalizacije pa
tudi evropske banke, so začele izgubljati denar. Borzni indeksi po vsem svetu so beležili
9
padce, velike finančne institucije so propadale, kreditna aktivnost pa se je drastično
zmanjšala (Prašnikar, 2008, str. 7).
Na trgu se je ustvarila klima nezaupanja in banke so naenkrat prenehale posojati denar, saj
ga mnoge več tudi niso imele na voljo. Lahko rečemo, da se je nepremičninska kriza
prevesila v finančno, posledično je bil trg kreditov realnemu sektorju mrtev. Finančna kriza
je posledično vodila tudi v gospodarsko krizo, ki je privedla do tega, da so države vstopile
v recesijo. Zaradi prepletenosti svetovnega gospodarstva tudi kot posledica globalizacije so
se težave v ZDA zelo hitro prenesle tudi v Evropo. Po ameriških bankah so v težave zašle
tudi evropske banke, ki so potrebovale državno pomoč. Izkazalo se je, da je pomoč
bankam bila zelo drag ukrep, saj je vprašljiva postala vzdržnost javnih financ. Prišlo je do
finančne nestabilnosti, ki je ovirala gospodarsko rast, posledično so bili prihodki iz naslova
obdavčitev manjši, javni dolg pa se je začel povečevati. Vse to je vplivalo na obrestne
mere, po katerih so se države lahko zadolževale. Gospodarska in finančna kriza sta
pokazali, da je finančni sistem Evropske unije (v nadaljevanju EU) občutljiv na pretrese.
Kar naenkrat na trgu ni bilo denarja, kar je pretreslo gospodarski sektor, saj se podjetja
niso mogla več zadolževati.
1.3 Vpliv gospodarske krize na poslovanje malih in srednje velikih
podjetij
V obdobju začetka finančne in posledično gospodarske krize so bila najbolj na udaru MSP,
ki so zelo odvisna od zunanjega financiranja v smislu financiranja s strani bank. Pojav
kreditnega krča je dostop MSP do kapitala še dodatno otežil. Temeljni razlog velike
odvisnosti MSP od zunanjega financiranja je v tem, da omenjeni segment podjetij veliko
težje oblikuje finančne rezerve, ki bi služile za premostitev težkih časov.
Zadnja kriza je podjetnikom poleg vseh težav, kot sta padec povpraševanja in padec kupne
moči, prinesla tudi težave pri pridobivanju sredstev za poslovanje. Kljub nekaterim
ukrepom, ki so jih sprejele centralne banke posameznih držav, pa tudi ukrepom na
evropski ravni se je cena zadolževanja za podjetnike povečala, tako da so bili mnogi
podjetniki primorani finančne vire poiskati drugje. Banke so zaostrile pogoje pridobivanja
posojil, kar je vplivalo tudi na finančne tokove MSP. S pojavom krize se je pokazala tudi
velika izpostavljenost bank velikim podjetjem, ki so jih banke morale refinancirati ali pa
dolgove odpisati, kar je pomenilo še manj denarja za MSP. V manjših gospodarstvih, kot je
slovensko, je težavo za MSP predstavljala tudi odvisnost slednjih od velikih podjetij, saj so
delovala kot podizvajalci in so morala težave velikih podjetij prevzeti nase. Kaj drugega
jim zaradi slabše pogajalske moči v primerjavi z velikimi podjetji ni preostalo.
Države so imele zaradi socialnih in političnih interesov prioritete reševati velika podjetja,
tako da so se MSP znašla v dokaj nezavidljivem položaju. Lahko rečemo, da je kriza
10
močno prizadela MSP, saj so slednja bistveno bolj ranljiva od velikih podjetij, kar lahko
pripišemo naslednjim razlogom (Rebernik & Širec, 2010, str. 97):
bistveno težje zmanjšajo število zaposlenih,
njihova poslovna dejavnost je manj razpršena (diverzificirana),
imajo šibko finančno strukturo (relativno majhen delež kapitala v virih financiranja),
imajo v povprečju nižjo bonitetno oceno,
so v večji meri odvisna od bančnih kreditov,
imajo manj različnih možnosti za dostop do finančnih virov.
Čeprav so MSP zaradi krize plačala visoko ceno, so posamezne države pravočasno sprejele
ukrepe za omilitev posledic gospodarske krize ter nekaterim MSP pomagala predvsem z
razvijanjem potrebne infrastrukture za razvoj podjetništva. Pomoč MSP je prišla tudi v
smislu ukrepov za spodbujanje povpraševanja, ukrepov za spodbujanje financiranja ter
ukrepov v zvezi s trgom dela. Kljub temu so MSP v nekaterih državah bila bolj prizadeta
kot podjetja v drugih državah, vse to pa je posledica več razlogov. Tudi razlike v razvitosti
finančnih sistemov posameznih držav so v času udara krize zaznamovala dostop do virov
financiranja in finančno strukturo podjetij. Mnoga podjetja so se soočila s problemom
pomanjkanja sredstev, niso več mogla odplačevati dolgov, pojavile so se likvidnostne
težave, posledično so mnoga podjetja ugasnila.
Slovenija je ena od držav, ki jih je gospodarska kriza zelo zaznamovala. Težave v bančnem
sektorju, prevelika zadolženost podjetij, padec povpraševanja in prevelika izvozna
odvisnost so le nekateri od težav, s katerimi so se morala soočiti MSP. S podobnimi
težavami so se spopadla tudi MSP iz sosednje Avstrije, ki je v nadaljevanju vključena v
primerjavo.
1.3.1 Slovenija in Avstrija
Slovenija je nekoč veljala za najbolj razvito republiko nekdanje skupne države. Danes
lahko gospodarstvo Slovenije označimo kot tržno gospodarstvo z zmernim socialnim
poudarkom, ki je predvsem izvozno usmerjeno. Čeprav prevladuje storitven sektor, velik
delež predstavljajo tudi farmacevtska, avtomobilska, kemična in predelovalna industrija, v
zadnjem času pa vse bolj tudi turizem kot panoga. MSP predstavljajo 99,8 % vseh podjetij
in skupaj zaposlujejo okoli 72,7 % vseh zaposlenih v Sloveniji, kar je dovolj zgovoren
podatek o tem, kako pomemben je ta segment podjetij (Evropska komisija, 2014c, str. 2).
Avstrija na drugi strani velja za eno od stabilnejših tržnih gospodarstev znotraj EU z
močnim socialnim poudarkom. Prav tako je storitveni sektor zelo močan, obenem pa je
Avstrija visoko industrializirana država. Med najpomembnejše panoge lahko štejemo
kemično, jeklarsko in prehrambno industrijo, zelo razvita pa je tudi proizvodnja vozil ter
luksuznega blaga. Podobno kot v Sloveniji predstavljajo MSP okoli 99,7 % vseh podjetij in
11
zaposlujejo okoli dve tretjini vseh zaposlenih v Avstriji oziroma 67,6 % vseh zaposlenih
(Evropska komisija, 2014b, str. 2).
Konec leta 2008, s pojavom finančne in gospodarske krize, sta tako Slovenija kot Avstrija
zabeležili upad gospodarske aktivnosti, kar je imelo za posledico visok padec realne rasti
bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP). V Sloveniji je bil padec 7,8 %, v Avstriji
pa 3,8 %. V letu po krizi se je realna rast BDP glede na leto prej v Sloveniji izboljšala za
1,2 %, v Avstriji pa za 1,9 %. V naslednjih letih se je BDP Avstrije glede na leto poprej
povečeval, dvig je bil najvišji v letu 2011, in sicer za 3,1 %, nato pa je rast BDP upadla,
vendar ostala pozitivna. V Sloveniji je prišlo do padca BDP ponovno v letu 2012, in sicer
za 2,6 %, negativna gospodarska rast pa je bila tudi v letu 2013. Rečemo lahko, da je
gospodarska kriza Slovenijo zelo prizadela, saj je bil upad BDP med največjimi v EU,
večji upad so zabeležili samo v baltskih državah (Real GDP growth rate – percentage
change on previous year, 2014).
Slika 3: Primerjava gospodarske rasti med Slovenijo in Avstrijo v letih po krizi
Vir: Real GDP growth rate – percentage change on previous year, 2014.
1.3.1.1 MSP v Sloveniji in Avstriji v času gospodarske krize
Posledice gospodarske krize so občutila predvsem MSP. Evropska komisija vsako leto izda
poročilo o MSP (angl. Annual Report on European SME's), kjer predstavi podatke o
številu in strukturi MSP ter poudarja pomen MSP v evropskem prostoru. Prav tako
sprejema vrsto ukrepov in predlaga smernice za zaščito MSP. Eden izmed teh ukrepov je
tudi akt Small Business Act (v nadaljevanju SBA), ki poudarja pomen MSP v evropskem
gospodarstvu ter konkretne ukrepe tako na ravni EU kot tudi na ravni posameznih članic.
3,3
-7,8
1,2 0,6
-2,6
-1
1,5
-3,8
1,9
3,1
0,9 0,2
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija Avstrija
12
Slovenija je skladno smernicam EU sprejela nekatere ukrepe, da bi zaščitila MSP, vendar
določeni parametri dokazujejo, da ukrepi morda niso bili dovolj. Število MSP v letu 2013
glede na obdobje prej je sicer naraslo, vendar je dodana vrednost podjetij padla tako kot
število zaposlenih v MSP (Evropska komisija, 2014c, str. 2). Slovenija je ena prvih držav,
ki so sprejele in izvedle nacionalne strategije, skladne z aktom SBA. Posledica tega je to,
da se je poslovno okolje za razvoj MSP v primerjavi z evropskim povprečjem izboljšalo.
Glede na evropsko povprečje Slovenija še vedno zaostaja predvsem na področju
administrativnih ovir in dostopa MSP do finančnih virov. Rečemo lahko, da se je dostop
MSP do finančnih virov v obdobju 2008–2013 poslabšal, kar gre pripisati tudi političnim
razlogom ter posledicam gospodarske krize, kar je imelo za posledico zmanjšanje
razpoložljivih sredstev za razvoj infrastrukture za dostop do finančnih virov.
Avstrija se je v primerjavi s Slovenijo v času po krizi izkazala kot država, katere sektor
MSP je bil manj prizadet kot slovenski. Število MSP se je v obdobju po krizi konstantno
povečevalo, prav tako dodana vrednost in število zaposlenih. Ukrepi, povezani z aktom
SBA, so bili sprejeti pravočasno, predvsem pa so bili implementirani učinkovito. Skladno
tradicionalni avstrijski zadržanosti so edina izpostavljena pomanjkljivost za razvoj MSP
administrativne ovire. Kot oviri pri razvoju MSP bi lahko izpostavili visoke minimalne
plače in zahteve po kapitalski ustreznosti za podjetja. Avstrija je učinkovito izvedla ukrepe
iz naslova akta SBA, zato dosega solidne rezultate na področju podpore MSP v primerjavi
z evropskim povprečjem (Evropska Komisija, 2014b, str. 1).
Tabela 3: Gibanje števila MSP v Sloveniji in Avstriji v letih po krizi
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija 107.416 110.508 113.883 116.148 118.366 115.598 113.349 111.722
Avstrija 291.362 288.225 299.250 301.773 304.578 307.330 310.195 313.654
Vir: Evropska komisija, A partial and fragile recovery: annual report on European SMEs 2013/2014
database, 2014a.
1.4 Stanje na trgu kapitala v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo
1.4.1 Dostop do virov financiranja v Sloveniji
Gospodarska kriza je v Sloveniji odprla številna vprašanja o tem, ali je bila ekonomska
politika v preteklosti vodena preudarno. Velik problem v Sloveniji je v zadnjih letih
dejstvo, da se razmere na kreditnem trgu v Sloveniji poslabšujejo, kar lahko pripišemo tudi
dejstvu, da se je slovenski bančni sistem znašel v velikih težavah. Kreditna aktivnost bank
v Sloveniji se je v zadnjih letih zelo zmanjšala. Posledično se je dostop MSP do bančnega
financiranja v zadnjih letih poslabšal. Na priporočilo Sveta EU je bila leta 2013 izpeljana
sanacija bank, tako se je velik del terjatev bank prenesel na Družbo za upravljanje terjatev
13
bank (v nadaljevanju DUTB), dve največji banki pa sta bili dokapitalizirani. Financiranje
podjetij pri bankah se je najbolj skrčilo v letu 2013, krčenje pa se je nadaljevalo tudi v letu
2014 (Banka Slovenije, 2014b, str. 36).
Slabo stanje slovenskega bančnega sistema na nek način duši gospodarsko aktivnost.
Problem predstavlja tudi prezadolženost slovenskega gospodarstva, tako se veliko podjetij,
predvsem MSP, ukvarja s seboj, saj so izpostavljena velikim likvidnostnim pritiskom.
Slovenska podjetja zaradi prezadolženosti na tujih kapitalskih trgih ne iščejo dolžniškega
kapitala, temveč lastniškega (Banka Slovenije, 2014a, str. 93). Poleg zmanjšanega
izvoznega povpraševanja se podjetja v Sloveniji srečujejo tudi s pomanjkanjem
likvidnostnih sredstev in z močno omejeno ponudbo bančnih kreditov (Kokot, 2010, str.
34).
Danes se slovenska podjetja, to velja predvsem za MSP, soočajo z večjimi težavami pri
dostopanju do finančnih sredstev kot velika podjetja. Zaradi plitvega in nelikvidnega
domačega kapitalskega trga so njihovi alternativni viri financiranja še bolj omejeni (Banka
Slovenije, 2014b, str. 40). Obseg bančnega kreditiranja slovenskega podjetniškega sektorja
se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je tudi posledica neto razdolževanja podjetij. Zaznati je
tudi krčenje medpodjetniškega financiranja, kar še dodatno poslabšuje možnosti dostopanja
MSP do sredstev. Obrestne mere za posojila podjetjem so v Sloveniji višje kot v
evroobmočju (Banka Slovenije, 2014a, str. 22). V poročilu Evropske komisije je razvidno,
da je trenutno dostop do virov financiranja temeljni problem, s katerim se srečujejo MSP v
Sloveniji, prav tako pa je zaznati poslabšanje pripravljenosti bank posojati denar MSP.
Delež MSP, ki zaznavajo to poslabšanje, je 42 % in je med najvišjimi v Evropi (Evropska
komisija, 2014c, str. 12). Kreditne aktivnosti bank za financiranje so se zmanjšale, dostop
do državne finančne podpore, predvsem v smislu garancij za posojila, pa se je v zadnjih
letih nekoliko poslabšal. Kljub temu je država sprejela ukrepe za pomoč MSP, predvsem v
smislu financiranja na področju raziskav in razvoja, subvencioniranja obrestnih mer,
pomoči pri posojilih za mikro in mala podjetja, spodbud za inovativna podjetja in spodbud
pri nakupu tehnološke opreme za podjetja. Poleg dolžniškega financiranja je na voljo tudi
lastniško financiranje, predvsem v smislu financiranja s strani družb tveganega kapitala.
Tukaj je v pomoč tudi Slovenski podjetniški sklad, ki MSP zagotavlja ugodnejša finančna
sredstva za investicijska vlaganja in tekoče poslovanje, ki so na voljo predvsem mladim
podjetjem in podjetjem v fazi zagona. Kot podpora lastniškemu financiranju novonastalih
podjetij je v preteklosti deloval tudi Klub Poslovnih angelov, ki je združeval nekatere
ugledne slovenske poslovneže, ki so bili pripravljeni pomagati in vlagati v podjetja v
začetnih fazah. Trg lastniškega financiranja je bil v preteklosti nerazvit, saj sta obseg
ponudbe in naložb tveganega kapitala krepko zaostajala v primerjavi z naložbami v
razvitih državah EU in ZDA (Pfeifer, 2008, str. 25). V zadnjih letih pa je opaziti napredek
tudi na tem področju, predvsem v smislu promoviranja tovrstnega načina financiranja. Še
vedno pa je dolžniško financiranje temeljni način financiranja podjetij v Sloveniji.
14
1.4.2 Dostop do virov financiranja v Avstriji
Tako kot sta globalna gospodarska in finančna kriza prizadeli Slovenijo, tudi Avstrija ni
ostala imuna. Kljub razvitejšemu avstrijskemu bančnemu sistemu je kriza razkrila mnoge
težave. Ena od njih je vsekakor ta, da je Avstrija največji posojilodajalec v srednji in
vzhodni Evropi, zato je kriza prizadela njen finančni sektor. Razmere na kreditnem trgu so
sicer ostale stabilne, povpraševanje po financiranju nefinančnih institucij pa prav tako.
Učinkoviti ukrepi države so se izkazali za ključne, zato je Avstrija ena od redkih držav, ki
so skozi krizo uspele ohraniti šibko gospodarsko rast ter izvoz, obenem pa zmerno
konsolidacijo javnih financ. Pogoji za dostop do virov financiranja so se sicer nekoliko
zaostrili, kar je povzročilo padec povpraševanja po posojilih. Pogoji so bili zaostreni
predvsem na račun stroškov, povezanih s kapitalskimi pozicijami bank in povečanimi
tveganji. Zaostritev pogojev je bolj prizadela velika podjetja kot MSP, čeprav so obrestne
mere ostale relativno nizke (Österreichische Nationalbank, 2014, str. 24).
Dostopnost do financiranja za MSP je v Avstriji v letih po krizi ostala stabilna, kar potrjuje
tudi poročilo Evropske komisije, kjer se Avstrija lahko pohvali s tem, da ima rezultate v
segmentu dostopnosti do financiranja MSP v zadnjih štirih letih iznad evropskega
povprečja (Evropska komisija, 2014b, str. 11). Kreditne aktivnosti bank so zadovoljive,
tako da so sredstva za MSP na razpolago, prav tako so banke nekoliko bolj pripravljene
posojati denar v primerjavi z evropskim povprečjem. Tako je delež MSP, ki zaznavajo
poslabšanje dostopa do financiranja, 17 % (Evropska komisija, 2014b, str. 11). Dostop do
sredstev iz naslova javnih finančnih podpor je zadovoljiv, opaziti pa je skladno rast
stroškov financiranja z evropskim povprečjem. Plačilna disciplina je na visoki ravni,
posledično tudi obseg slabih terjatev. Ukrepi za spodbujanje MSP so zadovoljivi,
predvsem pa bolj učinkoviti v primerjavi s Slovenijo. Eden od razlogov je tudi učinkovito
sodelovanje podjetij, inštitucij znanja in državnih struktur. Različnih vrst lastniškega
financiranja, predvsem financiranja s strani tveganega kapitala, je manj glede na evropsko
povprečje, kar predstavlja problem predvsem za mlada in tehnološko naravnana podjetja,
ki potrebujejo dolgoročno financiranje. Država je sprejela ukrepe na najvišji ravni pri
zagotavljanju podpore za lastniško financiranje, vendar je lastniškega financiranja,
predvsem tveganega kapitala, še vedno premalo oziroma manj od evropskega povprečja
(Evropska komisija, 2014b, str. 11).
1.4.3 Primerjava med Slovenijo in Avstrijo
Slovenska podjetja so v primerjavi z avstrijskimi bolj zadolžena ter imajo več težav pri
dostopu do financiranja, gospodarska in finančna kriza pa sta razlike še bolj povečali. Če
gre račun za slabšo dostopnost do sredstev za MSP v Sloveniji pripisati neučinkovitemu
bančnemu sistemu in sistemskim pomanjkljivostim v državnih strukturah, imamo na drugi
strani v Avstriji soliden primer učinkovite države, ki zagotavlja učinkovito podporo za
razvoj MSP. Primerjave so pokazale, da je problem dostopanja do financ v Sloveniji večji
15
kot v Avstriji. Tako je 20,5 % vprašanih kot temeljni problem navedlo dostop do
financiranja, v Avstriji pa je ta delež bil 9,1 %. Na področju razpoložljivosti finančnih
storitev je Slovenija med 144 državami na 125. mestu, Avstrija pa na 24. mestu. Slovenija
je na področju dostopnosti finančnih sredstev zasedla 120. mesto, Avstrija pa 23. mesto
(WEF & Schwab, 2014, str. 116–339).
1.5 Možnosti financiranja Start-up podjetij v Sloveniji in Avstriji
Pomanjkanje finančnih virov je vedno velika težava Start-up podjetij, finančna kriza pa je
ponudbo finančnih virov še dodatno oklestila. Potrebe po financiranju so odvisne predvsem
od motivacije in namena ustanovitve podjetja, ki se lahko odloči za podjetje življenjskega
sloga, manjše donosno podjetje ali podjetje z visoki potencialom rasti (Ronstadt, 1988, str.
12). Pri izbiri financiranja obstaja več možnosti, ki pa podjetnikom niso vedno dostopne.
Podjetnik se zato glede na okoliščine odloča, katero možnost financiranja bo izbral. V
nadaljevanju predstavim najbolj znane vire financiranja, ki so na voljo podjetnikom v
Sloveniji in Avstriji.
1.5.1 Bančno financiranje
Banke danes predstavljajo glavni institut trgovine z denarjem. Bančni kapital po navadi ne
vstopa v začetno fazo financiranja podjetja, saj banki to prestavlja preveliko tveganje,
poleg tega pa podjetje ne nudi zadovoljivega zavarovanja, da bo terjatev banke v roku
poplačana. Za banko in kreditojemalca je pomemben predvsem dogovor o razdelitvi
kreditnega tveganja glede spremembe obresti na odplačilnem trgu (Glogovšek, 2008, str.
102). Temeljni pogoj za uspešno poslovanje na relaciji banka-podjetnik je dober odnos
med subjektoma, med katerima se ustvari partnerski odnos, ki lahko odloča o preživetju ali
prihodnji rasti podjetja, od česar pa je odvisen tudi zaslužek banke (Brigham, Besley &
Weston, 1996, str. 385).
Banke se v preteklosti niso zavedale pomena hitro rastočih podjetij, temveč so sredstva
posojala le podjetjem, ki so izpolnjevale pogoje. Tako so bile bolj relacijsko usmerjene,
namesto da bi postale bolj investicijsko usmerjene. V ZDA so se pomena malih hitro
rastočih podjetij začeli zavedati že konec 90. let. Posledično je danes finančni trg bolj
razvit kot pri nas, tudi za podjetja z visokim potencialom rasti in brez ustreznih zavarovanj.
V Sloveniji so banke še vedno nekoliko konservativne pri financiranju zagonskih idej,
vendar so se v zadnjem času tudi v bančništvu poslovni modeli začeli prilagajati potrebam
MSP.
Bančno financiranje v osnovi delimo glede na ročnost, in sicer na dolgoročna in
kratkoročna posojila. Kot kratkoročna se smatrajo tista, ki zapadejo v plačilo v manj kot
letu dni, na drugi strani pa je dolgoročna treba vrniti v obdobju, daljšem od enega leta. Kot
prednosti bančnega financiranja pred drugimi vrstami financiranja lahko navedemo
16
prilagodljivost bank ob finančni stiski, strokovno in pravilno vrednotenje posojil ter
ažurnost in odgovorno poslovanje.
1.5.2 Lizing
Lizing je oblika financiranja, ko lizingodajalec kupi ali proizvede predmet lizinga in ga
nato da lizingojemalcu v uporabo, ta pa zanj plačuje najemnino v skladu s pogodbo o
lizingu (Stupica, 2005, str. 189). Gre za široko razširjeno in preizkušeno obliko
financiranja, kjer lizingodajalec v času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik,
lizingojemalec pa mu za uporabo predmeta lizinga plačuje pogodbeno dogovorjeni,
praviloma mesečni obrok. S tem, ko je zadnji obrok lizinga plačan, postane jemalec pravni
lastnik predmeta.
Najpogostejša področja uporabe lizinga so vozila, proizvodna oprema ter druga oprema, v
zadnjem času pa vse bolj tudi lizing nepremičnin. Lizingojemalec se lahko odloča, ali želi
po koncu odplačilne dobe postati pravni lastnik ali ne.
1.5.3 Faktoring
Tu gre za proces, ki omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev. V
procesu so udeležene tri strani, in sicer stranka (proizvajalec blaga), kupec (kupuje blago
od proizvajalca) in faktor, ki kot finančna institucija odkupuje terjatve. Tovrstno
financiranje je zelo primerno za MSP in hitro rastoča podjetja, saj na ta način hitreje
pridejo do denarja in financirajo rast poslovanja, poleg tega pa se izognejo tveganjem glede
neplačila terjatve. Faktoring je priložnost tudi za velika podjetja, da optimizirajo svojo
kapitalsko strukturo.
Ključnega pomena pri faktoringu je kreditna sposobnost končnega dolžnika in ne
odstopnika terjatev. Ob dogovoru se med faktorjem in stranko sklene pogodba, ki velja do
odpovedi ene od strank (Salezina, 2009, str. 45). Ceno za tveganje, ki ga sprejme faktor,
predstavlja faktorinška provizija, ki je po navadi med 0,5 in 2 % glede na vrednost terjatve.
V ceno tveganja je vključeno tudi kreditiranje prodajalca terjatve, saj slednji dobi denar
takoj.
1.5.4 Državni viri financiranja
Ena od možnosti MSP pri dostopu do financiranja so tudi državni viri financiranja, toda
vse prevečkrat se zgodi, da podjetja ne znajo poiskati tovrstnih virov. Naloga države je, da
programe pomoči čim bolj promovira ter olajša dostop do teh virov s ciljem, da ustvari
privlačno podjetniško okolje in pripomore k bolj konkurenčnemu gospodarstvu. Države
MSP podporo nudijo posredno prek pristojnih ministrstev in drugih institucij, ki pomagajo
MSP predvsem z javnimi razpisi na področju internacionalizacije, mednarodnega
17
povezovanja, in na splošno pri kreiranju pogojev za razvoj podjetništva na najvišji ravni.
Pomaga se tudi s sprejemanjem ukrepov na državni ravni, da bi se s proračunskimi sredstvi
pomagalo malemu gospodarstvu.
MSP so na voljo tudi subvencije, skladi in garancijske sheme, ki so dostopne v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, ki aktivno podpirajo razvoj podjetništva s pomočjo
državnih razpisov. Subvencije lahko podjetja dobijo bodisi neposredno v obliki denarja ali
posredno (subvencija v obliki znižane davčne stopnje, subvencije za zagon podjetij ipd).
Za pridobitev subvencij morajo podjetja izpolnjevati določene razpisne pogoje. MSP lahko
sredstva črpajo tudi iz raznih strukturnih skladov, vladnih agencij in občin, ki so podprte s
strani posameznih držav kot tudi s strani EU. V zadnjem času pa so aktualne tudi
garancijske sheme, prek katerih država zagotavlja garancije za posojila podjetjem, ki v
sklopu garancijske sheme najamejo posojila pri izbranih poslovnih bankah.
1.5.5 Finančni viri Evropske unije
Države članice EU, med njimi tudi Slovenija, imajo pravico do črpanja sredstev EU.
Podjetja lahko pomoč v obliki subvencije, posojila ali jamstva (poroštvo) prejmejo
posredno ali neposredno. Kakovostni razvojni projekti so temeljni pogoj za črpanje
evropskih sredstev. Shematska podpora EU za podporo MSP je razdeljena v 4 osnovne
skupine:
tematsko financiranje – razni oddelki Evropske komisije so tematsko usmerjeni s
specifičnimi cilji (okolje, raziskave, izobraževanje),
strukturni skladi – največja instrumenta sta Evropski sklad za regionalni razvoj (v
nadaljevanju ESRR) in Evropski socialni sklad (v nadaljevanju ESS),
finančni instrumenti – večina je na voljo prek nacionalnih finančnih posrednikov.
Veliko število teh finančnih instrumentov upravlja Evropski investicijski sklad (v
nadaljevanju EIF),
podpora za internacionalizacijo MSP
Ukrepi in programi so razdeljeni v razne vsebinske sklope. Za podjetja in posameznike sta
najbolj zanimiva program COSME 2014–2020 in program Horizon 2020, ki MSP
pomagata pri dostopu do finančnih sredstev ter spodbujata raziskave in inovacije. MSP so
na voljo razni razpisi, ki ne nanašajo na posojila, jamstva in podporo podjetniškemu
sektorju. Sredstva so podjetjem na voljo tudi prek Evropske investicijske banke (v
nadaljevanju EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (v nadaljevanju EBRD), EIF,
Evropskega združenja garancijskih shem in nekaterih drugih.
18
1.5.6 Tvegani kapital
Velikokrat se zgodi, da podjetnik za ustanovitev podjetja nima zadostnih sredstev, na drugi
strani pa tudi ne zadostnih zavarovanj, da bi lahko dostopal do katerih od zgoraj navedenih
virov financiranja. Potencialna rešitev problema financiranja je lahko tvegani kapital, ki
predstavlja pomemben vir financiranja, še posebej pri zagonu in razvoju podjetja, ko se
podjetje sooča s pomanjkanjem sredstev. Gre za obliko lastniškega kapitala, ki ga
zasebniki ali investicijska podjetja (skladi tveganega kapitala in družbe tveganega kapitala)
vložijo v mlada, dinamična podjetja in posameznike, ki predstavljajo zanimivo in
inovativno idejo ter imajo visok potencial rasti. Nadomestilo za tveganje je visoka
donosnost, ki jo industrija tveganega kapitala zahteva za svojo naložbo. Visoka donosnost
se realizira šele takrat, ko vlagatelj proda svojo udeležbo v podjetju, ki ga je financiral
(Žugelj, Penca, Slavnič, Žunec & Vadnjal, 2001, str. 42).
Slika 4: Delitev tveganega kapitala
Vir: I. Ribnikar, Ekonomska terminologija: tvegani kapital, 1991, str. 198–199.
Kot prikazuje Slika 4, tvegani kapital delimo na formalni tvegani kapital in neformalni
tvegani kapital. Formalni se pojavlja v obliki skladov tveganega kapitala in družb
tveganega kapitala oziroma v institucionalnih oblikah. Pri formalnih virih se največkrat
pojavljajo banke, pokojninski skladi, zavarovalnice, akademske institucije, kapitalski trgi
in skladi skladov. Na drugi strani pa imamo neformalni tvegani kapital, ki se pojavlja v
obliki poslovnih angelov, ki so po navadi uspešni poslovneži z dobrih finančnim ozadjem.
Poslovni angeli so tudi predmet te naloge in jih podrobneje predstavim v poglavju 4.1.
Ključna razlika med formalnim in neformalnim tveganim kapitalom je v fazi vstopa v
podjetje.
TVEGANI KAPITAL
Formalni kapital (Skladi tveganega kapitala)
Neformalni kapital (Poslovni angeli)
19
1.5.6.1 Tvegani kapital v Sloveniji in Avstriji
Po podatkih ankete WEF in Schwaba (2014, str.116–339 ) je dostop do tveganega kapitala
v Avstriji nekoliko boljši kot v Sloveniji, vendar razlika glede na ocene vseeno ni zelo
velika. Iz Tabele 4 je razvidno, da Slovenija na področju razpoložljivosti tveganega
kapitala zaseda 125. mesto z oceno 2, Avstrija pa 70. mesto z oceno 2,7. Razloge za
razliko gre iskati predvsem v nekoliko boljši vpetosti Avstrije v mednarodne finančne trge.
Tabela 4: Razpoložljivost tveganega kapitala
Slovenija Avstrija
Rezultat (1 – zelo težko; 7 – zelo
enostavno)
2,0 2,7
Uvrstitev (1.–144. mesto) 125. mesto 70. mesto
Vir: WEF & K. Schwab, The global competiteveness report 2014–2015, 2014, str. 116–339.
V Sloveniji je po Registru družb tveganega kapitala vpisanih 10 družb tveganega kapitala
(v nadaljevanju DTK). Največja in najbolj znana DTK je Prvi sklad, katere upravitelj je
podjetje RSG Kapital in katere okvirna vrednost naložb znaša okoli 18,5 mio. evrov (v
nadaljevanju EUR) (Družbe tveganega kapitala, 2014). Na področju tveganega kapitala v
Sloveniji aktivno sodeluje tudi Slovenski podjetniški sklad, ki na osnovi javno-zasebnega
partnerstva z izbranimi družbami tveganega kapitala podpira inovativna ter hitro rastoča
MSP. Po raziskavah EVCA (2014) je bil odstotek naložb tveganega kapitala v Sloveniji
glede na celotni BDP zelo nizek. V letih 2012 in 2013 je znašal 0,012 oziroma 0,010
odstotka celotnega BDP.
V Avstriji je odstotek naložb tveganega kapitala v letu 2012 znašal 0,084 % BDP, v letu
2013 pa 0,173 % BDP. Tako Slovenija kot Avstrija na področju naložb tveganega kapitala
zaostajata za evropskim povprečjem. V letu 2013 so po podatkih EVCA vlagatelji
tveganega kapitala v Sloveniji skupno vložili 4,35 mio. EUR, od tega 3,27 mio. EUR v
kasnejše faze ter 0,7 mio. EUR v začetne faze Start-up podjetij, medtem ko naložb v
semensko fazo ni bilo. V Avstriji je bilo v letu 2013 skupno za 88 mio. EUR naložb
tveganega kapitala, od tega v semenski fazi 11 mio. EUR, v začetni 7 mio. EUR ter 10
mio. v kasnejših fazah (AVCO, 2014).
20
2 POMEN VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ
2.1 Opredelitev podjetništva in tehnološkega podjetništva
2.1.1 Podjetništvo
Dandanes je veliko govora o podjetništvu, saj je to glavni razlog gospodarskega razvoja.
Skozi zgodovino se je podjetništvo razvijalo in skladno postalo veda, ki vse bolj pridobiva
na pomenu. Tako danes poznamo različne opredelitve podjetništva s strani različnih
avtorjev. Izraz podjetništvo bi v grobem lahko opredelili kot iskanje ali ustvarjanje
priložnosti, ki jih nato izkoristimo ob omejenih virih in s sprejemanjem tveganja, ki je na
koncu podjetniškega procesa poplačano, največkrat v obliki dobička. Glavna oseba v
podjetništvu naj bi bil podjetnik, ki ima sposobnost razvijati, organizirati in voditi poslovni
podvig. Pri tem mu največjo nevarnost predstavlja tveganje, ki ga dober podjetnik zna
razpršiti in s tem optimizirati.
Tradicionalne opredelitve podjetništva in z njimi povezane avtorje lahko razdelimo na več
kategorij, in sicer: podjetništvo kot inovacije (Schumpeter), podjetništvo kot prevzemanje
tveganja (Cantillon), podjetništvo kot stabilizacijska sila (Kirzner) in podjetništvo kot
ustanovitev ali lastništvo in upravljanje malega podjetja (Tyson, Petrin & Rogers, 1994,
str. 166). Eden od najbolj znanih avtorjev, ki opredeljujejo podjetništvo kot inovacije, je
Joseph A. Schumpeter, za katerega podjetnik predstavlja osebo, ki s svojimi inovacijami na
trgu ustvarja neravnovesje (Schumpeter, 2000, str. 51). Gre za dinamičen proces, kjer
prevzemanje tveganja ne predstavlja podjetniške funkcije, ampak vso tveganje sprejema
lastnik podjetja, lastništvo in podjetništvo pa sta ločeni funkciji. Oseba je lahko tudi
podjetnik, brez da bi bila lastnik (Blaug, 2000, str. 85). Trg je dinamičen in odvisen od
sprememb v obnašanju potrošnikov in ponudnikov. Schumpetrovo najbolj znano delo je
knjiga Teorija ekonomskega razvoja (angl. The theory of economic development), v kateri
zagovarja inovativnost kot edino vlogo podjetnika.
Inovacije po Schumpetru vključujejo nove proizvode, nove metode proizvodnje, nove
surovine, nove trge in nove oblike poslovne organiziranosti. Podjetnik je posameznik, ki ga
vodijo želja po ustvarjanju in sanje, da bodo našel zasebno kraljestvo (Schumpeter, 2000,
str. 16). Z inovativnostjo pride na začetku tudi dobiček, ki pa ne traja dolgo, saj se uspešne
inovacije da posnemati.
2.1.2 Tehnološko podjetništvo
Skozi zgodovino človeštva se je človek razvijal, skrajševal čas izvedbe dela in težavnost
dela, s katerim se je srečeval. To mu je omogočil razvoj tehnologije, s pomočjo katere
danes človek pomembno vpliva na razvoj sveta, saj se s pomočjo tehnologije ustvarjajo
nova delovna mesta, izboljšuje kakovost življenja, ustvarjata dodana vrednost in
21
gospodarska rast. Da bi pojasnili pojem tehnološkega podjetništva, moramo najprej
opredeliti pojem tehnologije. Tehnologijo lahko opredelimo kot celoto uporabnih znanj,
veščin in razpoložljivih virov, ki jih uporabimo v procesu načrtovanja, raziskovanja in
razvijanja s ciljem, da bi izboljšali ali ustvarili nove proizvode, procese in sisteme.
V zadnjih desetletjih je svet zaznamoval predvsem razvoj informacijske tehnologije,
skladno s tem se je razvilo tehnološko podjetništvo, ki danes predstavlja sinonim za
tehnološki razvoj ter hitro rastoča podjetja z visoko dodano vrednostjo in najvišjimi
dobički. Avtorji različno opredeljujejo tehnološko podjetništvo, v angleški terminologiji pa
se največkrat pojavi izraz Technological Entrepreneurship.
Prodan (2007) pravi, da je tehnološko podjetništvo proces, znotraj katerega tehnološki
podjetnik oziroma skupina tehnoloških podjetnikov ob prisotnosti velikega tveganja
ustanovi in upravlja podjetje, ki temelji na raziskavah in razvoju, inovativnosti ter
tehnologijah. Zaradi specifičnosti znanj in velike količine potrebnega kapitala v procesu
ustanovitve in nadaljnje rasti podjetja imajo pomembno vlogo v procesu tudi druge
institucije in ljudje iz različnih mrež. Prav tako tehnološkim podjetnikom primanjkuje
poslovnih znanj in spretnosti, ki so zelo pomembne, da bi bilo novoustanovljeno
tehnološko podjetje uspešno, kljub njihovemu bogatemu tehničnemu znanju.
Dorf in Byers (2005) pri opredelitvi tehnološkega podjetništva poudarjata pomen vodenja
tehnoloških podjetij, kjer se vodje odlikujejo v nepopustljivi želji po uspehu,
osredotočenosti in strasti do dela. Gre za identifikacijo priložnosti z velikim potencialom,
zbiranje potrebnih sredstev, sprejemanje tveganja in upravljanja v sklopu hitre rasti, vse to
z uporabo sodobnih načinov odločanja. Znanja s področja znanosti in tehnike so dobro
izkoriščena, rezultat pa je razvoj izdelkov in storitev.
Tehnološko podjetništvo je danes razvito do te mere, da predstavlja v nekaterih državah
pomemben del BDP, zato ne čudi dejstvo, da mnoge države močno podpirajo razvoj
tehnološkega podjetništva. Ena od teh držav je Izrael, kjer je vlada že pred desetletji
opredelila tehnološko podjetništvo in podporo Start-up podjetjem kot prioriteti, skladno s
tem pa je tekel tudi razvoj na področju trga tveganega kapitala. Tako danes Izrael dosega
vrhunske rezultate na področju tehnološkega podjetništva in ima največjo gostoto
visokotehnoloških Start-upov na svetu. Eden od razlogov za uspeh je iznajdljivost, ki je
povezana s številnimi težavami in izzivi, s katerimi se je skozi zgodovino soočal Izrael
(Singer & Senor, 2009, str. 36).
22
2.2 Visokotehnološka podjetja in značilnosti
2.2.1 Opredelitev visokotehnoloških podjetij
Pojem visokotehnološko podjetje (v nadaljevanju VTP) je tako v poslovnem okolju kot v
akademskem svetu dokaj širok. Pojem se velikokrat pojavlja v tesni povezavi s pojmi, kot
so IT-podjetje, inovativno podjetje in na novi tehnologiji temelječe podjetje. Najpogostejša
opredelitev tehnološkega podjetja temelji na pojmu tehnološka inovacija, kjer podjetje
razvije tehnološko nove ali izboljšane izdelke ali procese. Ta definicija je opredeljena tudi
v mednarodni metodologiji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v
nadaljevanju OECD), zapisani v Priročniku Oslo (Organisation for economic co-operation
and developement – OECD, 1996, str. 31).
VTP so po OECD klasificirana po različnih kriterijih, kot so število patentov, število
zaposlenih tehničnih strokovnjakov ter obseg vlaganj podjetij v raziskave in razvoj. Na
podlagi teh podatkov so VTP razvrščena po panogah, tako na primer OECD definira
visokotehnološke sektorje. Nekatere druge definicije VTP so osredotočene na posamezne
tehnologije, tako da avtorji opredeljujejo VTP glede na svoje primarno področje
proučevanja.
Aydalot in Keeble (1989) opredeljujeta tehnološko podjetje kot tisto, kjer je v podjetju nek
določen del tehnično izobraženih delavcev, kot so znanstveniki tehniki in inženirji.
Visokotehnološka podjetja so tesno povezana s pojmom visoka tehnologija, ki se skladno
tehnološkemu napredku nenehno spreminja. Z omenjenim pojmom se najbolj povezujejo
dejavnosti s področja aeronavtike, atomske energije, kemije in farmacevtike,
biotehnologije in biomedicine, informacijsko-komunikacijske tehnologije, tehničnih
naprav in opreme ter vojaške opreme.
2.2.2 Značilnosti in pomen visokotehnoloških podjetij
Temeljna značilnost VTP je, da omenjena podjetja razvijajo, proizvajajo in tržijo izdelke in
storitve, ki temeljijo na sodobnem tehnološkem znanju. S pojavom informacijske dobe so
VTP z leti začela vse bolj pridobivati na pomenu. Danes so VTP izredno pomembna za
ekonomsko rast in razvoj posameznih držav, predvsem zaradi visokih dodanih vrednosti,
neto dohodka in davčnih stroškov. Prav tako poganjajo tehnološki razvoj in inovacije, ki se
prelivajo v vse segmente gospodarstva, tako da se pozitivni vplivi lahko občutijo tako na
mikroekonomski kot makroekonomski ravni. Prodan (2007) pravi, da so nova VTP
pomembna za gospodarstvo ker:
spodbujajo raziskave in razvoj ter inovacije,
ustvarjajo nova delovna mesta,
23
prispevajo k izvozu,
prispevajo k regionalnemu razvoju skozi prodajo, dohodke in davke.
Ker je natančna opredelitev značilnosti VTP zelo široka, velja izpostaviti le nekatere
njihove značilnosti. Te so: visoka stopnja inovativnosti, hitro širjenje tehnoloških inovacij,
veliko zanimanje in povpraševanje po znanstvenih raziskavah, intenzivnost izdatkov v
raziskave in razvoj, visoki investicijski odhodki, visoko naložbeno tveganje, intenzivno
domače in mednarodno sodelovanje z drugimi VTP, obsežno tehnično znanje v obliki
patentov in licenc ter zaposlenost znanstvenega in tehničnega osebja. VTP lahko pripišemo
spodbujevalno vlogo, saj s svojim inovacijami vplivajo na druga podjetja, to pa vodi v
izpopolnjevanje izdelkov. Poleg tega imajo VTP tudi pomembno vlogo pri prenosu
tehnologije, ki jo prvo razvijejo, nato pa prenesejo do potrošnikov.
2.2.3 Razlike med klasičnimi in visokotehnološkimi podjetji
VTP se v primerjavi s klasičnimi podjetji poleg tržne negotovosti in spremenljive
konkurence srečujejo tudi s problemom tehnološke negotovosti, saj se zna zgoditi, da
včasih določeno novo znanje še ni implementirano na trgu, zato trg ni pripravljen na
novosti. V Tabeli 4 navajam nekatere druge razlike med klasičnimi podjetji in VTP.
Tabela 5: Primerjava klasičnega proizvodnega podjetja in visoko tehnološkega podjetja
Klasično proizvodno podjetje Visokotehnološko podjetje (VTP)
Str
ateg
ija
in c
ilji
Pridobivanje dobička Povračilo izdatkov v zelo kratkem času zaradi
dinamičnih sprememb v tehnologiji
Pasivnost pri prilagajanju na spremembe Proaktivnost in odprtost, iskanje in predvidevanje
sprememb
Pomanjkanje sodelovanja z drugimi podjetji,
osredotočanje na proizvodnjo materialnih dobrin
Strateško intenzivno mednarodno in domače
sodelovanje, še posebej s centri R&D
Krepitev konkurenčnih prednosti na osnovi
kapitala in finančnih sredstev
Krepitev konkurenčnih prednosti na osnovi
znanja, intelektualnega kapitala in inovacij
Vlaganje predvsem v opredmetena sredstva Vlaganje v opredmetena in neopredmetena
sredstva z visoko stopnjo tveganja
Pro
izv
od
nja
in
teh
no
log
ija
Serijska proizvodnja za potrošnike, dolge
proizvodne serije, malo patentov, redke
inovacije
Proizvodnja produktov nastalih na osnovi znanosti
in tehnologije, kratke proizvodne serije, številni
patenti in licence, stalne inovacije
Velike potrebe po kapitalu Veliko povpraševanje po znanju
Specializirani proizvodni obrati Različni proizvodni obrati
Dolga življenjska doba naprav in opreme Visoka stopnja rotacije tehnične opreme in
nadomeščanje z naprednejšo
Omejeno vključevanje v proizvodnji proces
(osredotočanje na delne procese)
Visoka integracija proizvodnega procesa
(osredotočanje na izdelavo inovativnih izdelkov)
se nadaljuje
24
nadaljevanje
Klasično proizvodno podjetje Visokotehnološko podjetje (VTP)
Kad
ri
Veliko število proizvodnega osebja Veliko število znanstvenega in tehničnega osebja
ter oseb s specifičnim znanjem
Individualno delo ali dela v trajno organiziranih
skupinah
Timsko delo z veliko mobilnosti in raznolikosti
kot tudi začasno sodelovanje
Nizka ustvarjalnost zaposlenih, heterogenost in
pogosto pomanjkanje samostojnosti pri
reševanju problemov
Visoka ustvarjalnost zaposlenih, sposobnost
ustvarjalnega mišljenja in samostojnost,
samostojno reševanje problemov
Malo usposabljanja in izboljševanja spretnosti Stalno usposabljanje, razvoj osebja, timsko učenje
Disciplinski ukrepi za napake Učenje iz napak
Org
aniz
acij
ska
stru
ktu
ra Tradicionalna usmerjenost na funkcije podjetja
Mrežno sodelovanje samoupravnih subjektov, ki
so usmerjeni na procese
Hierarhično razvita struktura Dominacija horizontalnih povezav
Fiksna in strukturirana organizacija Visoka dinamika sprememb in prilagodljivosti,
odprtost za spremembe
Visoka centralizacija Visoka decentralizacija
Formalna, predvsem vertikalna komunikacija
Komunikacija s pomočjo napredne informacijske
tehnologije, vertikalno in horizontalno, pogosto
tudi neformalno
Man
agem
ent
Upravljanje s poudarkom na nadzoru Upravljanje s poudarkom na podpori odločanju
Prisotnost stereotipov Izogibanje stereotipom
Pogosto odločanje na podlagi intuicije ali
uveljavljenih postopkov Odločanje na osnovi empiričnih podatkov
Visok položaj managerjev Velika neodvisnost zaposlenih pri delu, ki temelji
na njihovih kompetencah
Izogibanje negotovosti Sprejemanje negotovosti in nenehnih sprememb
Vir: N. Mastorakis, V. Mladenov, A. Zaharim & C. A. Bulucea, Recent advances in managment, marketing,
finances, 2010, str. 97.
2.2.4 Visokotehnološka podjetja po svetu – primeri dobrih praks
S koncem dobe industrializacije in pričetkom informacijske dobe je začela informacijska
tehnologija vse bolj pridobivati na pomenu, pojavila so se prva tehnološka podjetja, ki so
danes ključnega pomena razvoj gospodarstva. V nadaljevanju na kratko prestavljam
nekatere zgodbe o uspehu.
2.2.4.1 Google
Ameriško podjetje, ustanovljeno leta 1998, je nastalo kot spletni brskalnik, danes pa
predstavlja sinonim za inovativnost ter prevzema vodilno vlogo na mnogih področjih.
Spletno oglaševanje in izdelovanje spletnih aplikacij sta osnovni dejavnosti podjetja, hkrati
pa Google deluje v raznih drugih panogah, povezanih z informacijsko tehnologijo,
predvsem na področju mobilne tehnologije. Strategija razvoja podjetja zajema tudi
prevzeme drugih VTP, tako je v zadnjem času najbolj znan prevzem podjetja Youtube. Na
25
področju spletnega iskanja ima podjetje več kot 50 % tržni delež z letnimi prihodki v
vrednosti okoli 66 milijard USD in okoli 53.000 zaposlenimi (Google, b. l.).
2.2.4.2 SAP AG
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1972 v Waldorfu v Nemčiji s ciljem razvijati in tržiti
celovito programsko rešitev za podjetja pri njihovem poslovanju. Od leta 1988 je podjetje
delniška družba, ki kotira na borzi. Podjetje SAP je danes globalni vodja na področju
kompleksnih aplikativnih rešitev v skoraj vseh industrijah, reference pa predstavlja okoli
12 mio. uporabnikov, 84.000 namestitev in okoli 1.500 partnerjev. Z letnimi prihodki okoli
17 milijard EUR, 74.000 zaposlenimi in izpostavami v več kot 130 državah predstavlja
SAP globalno podjetje s področja informacijske tehnologije, ki je skozi leta konstantno
raslo in se razvijalo (Company Information, 2015).
2.2.4.3 Microsoft
Še eno visokotehnološko računalniško podjetje s sedežem v ameriškem Redmondu, ki je
bilo ustanovljeno leta 1975. Dejavnost podjetja zajema razvoj, proizvodnjo, licenciranje,
podporo in prodajo računalniške opreme. Najbolj znani proizvod omenjenega podjetja je
informacijski sistem Microsoft Windows, podjetje pa ima prevladujoč položaj na področju
pisarniške strojne opreme, programske opreme za osebne računalnike in strežnikov.
Podjetje spada med največja računalniška podjetja glede na prihodke, ki jih je okoli 87
milijard na letni ravni, ter zaposluje okoli 128.000 ljudi po vsem svetu (Facts about
Microsoft, 2015).
2.2.5 Visokotehnološka podjetja v Sloveniji in Avstriji
Slovenska visokotehnološka podjetja predstavljajo 2–3 % slovenskega gospodarstva in
zaposlujejo okoli 3.500 ljudi. Omenjeni segment podjetij raste hitreje od povprečja
gospodarstva ter ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Skupni izvoz
visokotehnoloških izdelkov znaša okoli 1,5 milijarde EUR, kar predstavlja okoli 5,5 %
celotnega izvoza, kar je veliko manj od evropskega povprečja, ki znaša okoli 15 %. V
Avstriji predstavlja skupni izvoz visokotehnoloških izdelkov malo več kot 14 % celotnega
izvoza, kar znese blizu 19 milijard EUR. Delež visokotehnološkega izvoza Avstrije je tako
veliko bližje evropskemu povprečju kot izvoz Slovenije (High-tech exports – exports of
high technology products as a share of total exports (from 2007, SITC Rev. 4), b. l.).
26
Tabela 6: Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije v Sloveniji in Avstriji za
leto 2012
Slovenija Avstrija EU 28
Število proizvodnih VTP 329 672 45.900*
Število storitvenih VTP 7.061 17.539 -
Skupno število VTP 7.390 18.211 897.301*
*
Prihodki od prodaje VTP (v mio. EUR) 5.142 26.634 -
Vrednost proizvodnje (v mio. EUR) 4.766 20.756 -
Skupna dodana vrednost (v mio. EUR) 2.050 11.312 -
Bruto naložbe v opredmetena sredstva (v mio.
EUR)
441 1.688 -
Vir: Eurostat, Economic statistics on high-tech industries and Knowledge Intensive Services at the national
level (from 2008 onwards, NACE Rev. 2), b. l.
V Sloveniji je na področju visoke tehnologije v letu 2012 delovalo 7.390 VTP, med
katerimi so evidentirana tako podjetja s področja proizvodnje visokotehnoloških izdelkov
kot visokotehnološka storitvena podjetja. Skupaj so ustvarila za nekaj več kot 5 milijard
EUR prihodkov od prodaje ter za okoli 2 milijardi EUR dodane vrednosti. Na drugi strani
je v Avstriji v letu 2012 delovalo 18.211 VTP, ki so skupaj ustvarila petkrat več prihodkov
od prodaje ter nekaj več kot 11 milijard EUR dodane vrednosti.
Tabela 7: Primerjava rasti izvoza in uvoza s področja visokotehnoloških panog Slovenije
in Avstrije v obdobju 2011–2013 (v mio. EUR)
Uvoz Izvoz
2011 2012 2013 2011 2012 2013
Slovenija 1.700 1.601 1.622 1.327 1.303 1.405
Avstrija 14.361 16.185 18.171 14.272 16.594 18.786
Vir: Eurostat, Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC Rev. 4), b.
l.
Tako v Sloveniji kot v Avstriji je opaziti rast uvoza in izvoza visokotehnoloških izdelkov,
omenjena rast pa je v Avstriji nekoliko bolj intenzivna. Pokritost uvoza z izvozom
tehnoloških izdelkov v Sloveniji se je od leta 2011 popravila, tako je bila v letu 2013
86,6 % (Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC
Rev. 4), b. l.). Izvozna bilanca visokotehnoloških izdelkov Slovenije je od leta 2011 do leta
2013 v povprečju negativna, in sicer okoli 1 %, bilanca Avstrije pa je v istem obdobju
pozitivna s 1 % (Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from
27
2007, SITC Rev. 4), b. l.). Kakšne vrste visokotehnoloških izdelkov in storitev v večini
izvozijo slovenska in avstrijska podjetja, prikazuje Slika 5.
Slika 5: Struktura visokotehnološkega izvoza Slovenije in Avstrije (v %)
Iz Slike 5 je razvidno, da predstavlja najvišji delež visokotehnološkega izvoza Slovenije
zdravstvena industrija s 32 %, sledita pa ji sektor telefonske elektronike z 28 % in
znanstveni instrumenti s 17 %. V Avstriji so deleži visokotehnološkega izvoza nekoliko
bolj enakomerno porazdeljeni, najvišji delež pa predstavlja izvoz telefonske elektronike z
41 %. Po strukturi visokotehnološkega izvoza sta si Slovenija in Avstrija dokaj podobni,
večje razlike so samo na področju telefonske elektronike in znanstvenih instrumentih.
Na področju EU je bilo v letu 2010 skupno skoraj 50.000 proizvodnih VTP in 800.000
storitvenih VTP. Največji izvoznik visokotehnoloških izdelkov s področja EU je
tradicionalno Nemčija, sledijo ji Nizozemska, Francija, Velika Britanija in Belgija
(Evropska komisija, 2013, str. 106).
Tako pri klasičnih kot VTP predstavlja financiranje eno ključnih vprašanj. Ker je dostop do
bančnega financiranja po navadi zelo omejen, se VTP prej ali slej soočijo z iskanjem
tveganega kapitala. Zato je vloga tveganega kapitala pri financiranju VTP zelo pomembna.
Ključno vprašanje je, ali je možno v državah, kjer prevladujejo tradicionalne oblike
bančnega financiranja, zagotoviti dovolj tveganega kapitala, ki bo spodbujal podjetja z
visokim potencialom rasti. Raziskovanje vloge tveganega kapitala pri financiranju VTP je
pokazalo, da v evropskem prostoru podjetja, ki so bila financirana s tveganim kapitalom,
ne rastejo hitreje kot podjetja, ki niso bila financirana s tveganim kapitalom (Bottazzi & Da
Rin, 2002).
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Slovenija Avstrija
28 41
6
7 17
10 6 6
32 24
11 12 drugo
zdravila
letalska in vesoljska
tehnologija
znanstveni
instrumenti
računalniki in
pisarniška oprema
telefonska
elektronika
28
3 PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA
3.1 Opredelitev in pomen podpornega okolja za podjetništvo
Podjetništvo, kot ga poznamo danes, se ne bi moglo razviti do te mere, kot se je, če ne bi
bili zagotovljeni ustrezni pogoji. Kljub sposobnim podjetnikom posameznikom in znanju,
ki ga imajo, je pomembno tudi ustrezno podporno okolje, na osnovi katerega se lahko
podjetja optimalno razvijajo. Razvoj podpornega okolja je praviloma v domeni države, ki s
svojimi ukrepi spodbuja podjetništvo, odpravlja administrativne ovire, gradi in razvija
podjetniško infrastrukturo, izboljšuje dostop do informacij ter zagotavlja razne druge
oblike podpore. Država mora prav tako spodbujati nastajanje institucij, ki bodo
zagotavljale stalen dotok specializiranega znanja (Petrin, 1993, str. 145).
Podporno okolje za razvoj podjetništva vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja. Poleg tega naj bi bila vloga države tudi
zagotavljanje konkurenčnega in stabilnega ekonomskega okolja. Če želi država doseči
dobre rezultate na področju podpore podjetništvu, mora najti pravo razmerje med trdimi in
mehkimi oblikami podpore. Med trde oblike podpore štejemo različne vrste finančnih
podpor, med mehke pa različne podporne storitve, kot so usposabljanje, izobraževanje in
svetovanje.
Pri podpornem okolju za podjetništvo govorimo predvsem o podpori malim in srednje
velikim podjetjem (MSP), kjer država prek različnih institucij posredno ali neposredno
spodbuja razvoj podjetništva. Politike podpornega okolja na ravni držav so avtonomne,
vendar z usmeritvami, ki jih določa EU, kot je na primer akt SBA.
3.2 Primerjava kazalnikov podpornega okolja med Slovenijo in Avstrijo
Podjetniška aktivnost in vsi potrebni pogoji, v katerih delujejo podjetni posamezniki, se
merijo s pomočjo raziskave GEM, v sklopu katere so opredeljeni okvirni pogoji za
podjetništvo (angl. Entrepreneurial Framework Conditions, v nadaljevanju EFC), na
podlagi katerih lahko okvirno ocenjujemo podjetniško okolje, ki vpliva na podjetniško
aktivnost. Podatki o EFC so pridobljeni s pomočjo anketiranja nacionalnih izvedencev
(angl. National Expert Survey), kjer so ocenjeni EFC razdeljeni v 9 glavnih skupin, znotraj
nekaterih so tudi podskupine. Rezultati, pridobljeni s pomočjo standardiziranega
vprašalnika, dajo grob vpogled v stanje glede podpornega okolja za posamezne države,
zajete v raziskavo GEM.
V nadaljevanju okvirno primerjam podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji in Avstriji
na podlagi podatkov, pridobljenih iz raziskave GEM za leto 2012. Najbolj aktualni podatki
za leto 2013 so za Slovenijo dostopni, medtem ko omenjeno poročilo za leto 2013 ni zajelo
29
Avstrije. Posledično primerjam podatke za leto 2012. Pridobljeni odgovori se merijo na
petstopenjski Likertovi lestvici, kjer ocene nad 3 pomenijo pozitivno rangiranje, ocene pod
3 pa negativno rangiranje.
Slovenski izvedenci so leta 2012 podjetniško okolje v Sloveniji ocenili kritično, saj sta bila
kot stimulativna pogoja za podjetništvo (ocena več kot 3) ocenjena le dva pogoja, in sicer
dostop do fizične infrastrukture in hitrost sprememb na notranjem trgu (Rebernik, Tominc,
Širec & Bradač Hojnik, 2013, str. 134). Med najslabše ocenjenimi pogoji so zasnovanost in
vodenje vladne politike – regulativa, razširjenost in kakovost izobraževanja za podjetništvo
v osnovni in srednji šoli ter kulturne in družbene norme. Razloge za slabe rezultate lahko
iščemo tudi v razmerah na gospodarskem in političnem področju v Sloveniji. Izpostaviti
velja tudi dejstvo, da je bilo v Sloveniji za leto 2012 kar 7 od 12 okvirnih pogojev
ocenjenih slabše kot v letu prej (2011). Vladna politika na področju regulative je bila
najslabše ocenjena tudi v preteklih letih. Podrobne analize so pokazale, da so bili izvedenci
najbolj kritični do administrativnih postopkov za pridobivanje potrebnih dovoljen in
koncesij ter davčnih bremen za nova in rastoča podjetja.
Okvirni pogoji GEM za leto 2012 v Avstriji so ocenjeni nekoliko bolje kot v Sloveniji. Za
stimulativne je bilo ocenjenih 5 od 12 pogojev, kot relativno dobri pa še dodatni 3
(Schmalzer, Frech, Wenzel & Mahajan, 2013, str. 55–81). Slovenija je dosegla boljše
rezultate glede na Avstrijo na področju hitrosti sprememb na notranjem trgu in področju
izobraževanja za podjetništvo v osnovni in srednji šoli, ki sta poleg kulturnih in družbenih
norm najslabše ocenjena pogoja v Avstriji. Največje razlike pri ocenah pogojev med
Slovenijo in Avstrijo so na področju hitrosti sprememb, odprtosti in bremen na notranjem
trgu ter na področju vladnih programov za podporo podjetništvu, kar je razvidno iz Slike 6.
Izkazalo se je, da je Avstrija po rezultatih v večini okvirnih pogojev za podjetništvo
nekoliko bližje povprečju skupine inovacijskih gospodarstev kot Slovenija. Glede na
rezultate sta si Slovenija in Avstrija najbližje na področju kulturnih in družbenih norm za
razvoj podjetništva, medtem ko se v drugih okvirnih pogojih nekoliko razlikujeta.
30
Slika 6: Primerjava ocen podpornega okolja za podjetništvo med Slovenijo in Avstrijo
Vir: M. Rebernik et al., Nezaznane priložnosti: GEM Slovenija 2012, 2013, str. 134; T. Schmalzer et al.,
Global entrepreneurship monitor: bericht zur lage des unternehmertums in Österreich, 2013, str. 55–81.
3.3 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Sloveniji
Ideja o izgradnji podporne infrastrukture s ciljem podpore nastajanju novih podjetij se je v
Sloveniji pojavila že v začetku 90. let. Konkretna podpora podjetništvu se v Sloveniji
začne okoli leta 2002 s pojavom podjetniških in univerzitetnih inkubatorjev. Danes je
slovensko podporno okolje za podjetništvo urejeno in določeno z Zakonom o podpornem
okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP) iz leta 2004, ki je bil objavljen v Uradnem
listu RS št. 40/2004 dne 20. 4. 2004. V njem so določeni ukrepi za spodbujanje
podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopki za dodeljevanje sredstev,
namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.
Omenjeni zakon opredeljuje program ukrepov, instrumente in razne kazalnike za
spremljanje učinkovitosti porabe javnih sredstev na naslednjih področjih:
področje podjetniškega okolja – spodbujanje podjetništva, podjetniškega
izobraževanja, odpravljanje administrativnih ovir, izboljšanje dostopa podjetij do
informacij, razvijanje novih oblik dela in ustvarjanje novih delovnih mest;
področje inovativnega okolja – spodbujanje inovativnosti, izboljševanje pogojev za
razvoj in prenos znanja v prakso, vlaganje v raziskave in razvoj, povezovanje
subjektov;
področje finančnega okolja – financiranje in izboljšanje dostopa podjetij do virov
financiranja.
2,25
3,83
2,39
3,44
2,91
2,36
2,64
2,13
2,61
2,09
2,31
2,32
2,44
4,21
3,36
2,47
3,62
2,86
3,05
1,72
3,52
2,82
2,78
2,61
Kulturne in družbene norme
Fizična infrastruktura
Notranji trg – odprtost, bremena
Notranji trg – dinamičnost
Poslovna in strokovna…
Prenos R & R v prakso
Izobraževanje – po SŠ
Izobraževanje – OŠ in SŠ
Vladni programi
Vladne politike – regulativa
Vladne politike – podpora
Finančni viri
Avstrija
Slovenija
31
Omenjene aktivnosti izvajajo na osnovi ZPOP razni subjekti podjetniškega, inovativnega
in finančnega okolja oziroma pristojne institucije, ki izvajajo naloge in programe za
oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja ter tako posredno in neposredno podpirajo
tehnološko podjetništvo. Primeri iz tujine že nekaj časa kažejo, da se je podpora VTP z
visokim potencialom rasti ločila od splošne podpore podjetništvu zaradi posebnosti, ki jih
imajo VTP. Glavni subjekti oziroma državne institucije, ki so relevantne za področje
tehnološkega podjetništva, so:
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT),
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanju MIZS),
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS),
javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja,
investicij in turizma (v nadaljevanju SPIRIT Slovenija),
Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS).
MGRT je organ, ki pripravlja predloge ukrepov za spodbujanje tehnološkega podjetništva.
V sklopu ministrstva deluje direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo.
Deluje prek izvajalskih institucij, prek katerih izvaja podporo novim in razvijajočim se
podjetjem.
SPS spada med institucije finančnega okolja, ki zagotavljajo ugodna finančna sredstva za
investicijska vlaganja in tekoče poslovanje MSP. SPS je glavni izvajalec nalog za
zagotavljanje boljšega finančnega okolja, ki posredno in neposredno finančno spodbuja
podjetja prek finančnih institucij, poslovnih bank, družb tveganega kapitala in drugih
subjektov. Sodeluje tako z domačimi kot mednarodnimi finančnimi institucijami. Podpora
je zagotovljena predvsem tehnološko inovativnim podjetjem, ki jih SPS podpira s pomočjo
jamstev za bančne kredite, s subvencijami in pomočjo v obliki lastniškega financiranja.
Javna agencija SPIRIT je pravna naslednica nekdanje Javne agencije RS za podjetništvo in
tuje investicije (v nadaljevanju JAPTI), Slovenske turistične organizacije (v nadaljevanju
STO) in Javne agencije za tehnološki razvoj RS (v nadaljevanju TIA), katere namen je
promocija slovenskega gospodarstva, promocija Slovenije kot turistične destinacije, razvoj
podjetništva ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih naložb in
internacionalizacije podjetij. Sektor za podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj nudi
različne oblike podpore tehnološkim podjetjem na področju pospeševanja tehnološkega
razvoja in inovativnosti. Pri tem agencija sodeluje v mednarodnih projektih s področja
inovativnosti v sklopu različnih evropskih programov.
GZS je namenjena združevanju in informiranju podjetij z različnih področij, ki imajo
skupne interese. Glavna področja delovanja so ustvarjanje novih priložnosti za razvoj,
mednarodno povezovanje in sodelovanje, poslovno informiranje, izobraževanje in
svetovanje. V sklopu GZS so podjetja razdeljena glede na panoge, v katerih delujejo.
32
Strokovna pomoč in informacije za tehnološke podjetnike so na voljo v različnih oddelkih
GZS, kot so združenje za informatiko in telekomunikacije, združenje kemijske industrije,
združenje za inženiring ter drugi.
Podporo tehnološkim podjetjem v Sloveniji predstavlja infrastruktura, za katero se vodi
evidenca skladno s Pravilnikom o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja (Ur. l.
RS, št. 25/2008). V nadaljevanju navajam le nekatere subjekte izmed njih.
3.3.1 Subjekti inovativnega okolja v Sloveniji
3.3.1.1 Tehnološki parki
Tehnološki parki pomagajo podjetjem s tehnološkega področja z visokim potencialom rasti
v smislu pomoči pri realizaciji idej, pomoči pri dostopu do financiranja, aktivnega
povezovanja s podjetji in institucijami znanja ter podpore pri zagotavljanju intelektualne in
fizične infrastrukture za nastanek in delovanje podjetij. Uradno v Sloveniji pogoje za
tehnološki park izpolnjujeta 2 subjekta, in sicer Tehnološki park Ljubljana in Primorski
tehnološki park (Evidenca subjektov inovativnega okolja, 2014).
Konkretne aktivnosti tehnoloških parkov pri podpori tehnološkim podjetjem zajemajo
zagotavljanje poslovnih prostorov, pomoč pri ustanavljanju podjetij, izdelava projektne
dokumentacije in poslovnih načrtov, pridobivanje finančnih sredstev iz različnih virov,
mednarodno povezovanje in mreženje, izobraževanje, uporabo tehnološke opreme in
laboratorijev ipd.
3.3.1.2 Podjetniški in univerzitetni inkubatorji
Inkubatorji tako kot tehnološki parki prepoznavajo inovativne ideje z visokim potencialom
rasti in jih podpirajo na podobne načine kot tehnološki parki. Na eni strani imamo
univerzitetne inkubatorje za podporo študentom in dijakom, ki so v Sloveniji 3, in sicer:
IRP Tovarna podjemov – podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, UIP Univerzitetni
razvojni center in inkubator Primorske ter Ljubljanski univerzitetni inkubator (v
nadaljevanju LUI) (Evidenca subjektov inovativnega okolja, 2014). Prav slednji je prvi
univerzitetni inkubator v Sloveniji, ki sledi svetovnim trendom pospeševanja podjetništva
znotraj univerz ter nudi celovito podporo novo nastalim podjetjem. LUI si hkrati prizadeva
za učinkovit in hiter prenos znanja in tehnologij iz centrov znanja v gospodarstvo. Tako so
mladim na voljo poslovni prostori, podjetniško svetovanje in druga infrastruktura.
Trenutno je v LUI vključenih 18 podjetij in 6 podjetniških skupin (Ljubljanski
univerzitetni inkubator, 2015). Poleg univerzitetnih imamo v Sloveniji tudi 6 podjetniških
inkubatorjev, med katerimi sta najbolj znana Pomurski tehnološki park in Štajerski
tehnološki park.
33
3.3.1.3 Drugi subjekti inovativnega okolja
Podporno okolje za tehnološka podjetja zajema tudi druge subjekte, ki so na voljo
tehnološkim podjetjem in so bolj specifičnega značaja ter imajo bogato znanje s področja
različnih strokovnih in znanstvenih področij. Opredeljeni so kot pisarne za prenos
tehnologij, katerih glavni namen je prenos znanja in tehnologij v gospodarstvo. Najbolj
znan je Inštitut Jožef Štefan, najuspešnejša slovenska raziskovalna organizacija, ki se
ukvarja tako s pridobivanjem novih sodelovanj z industrijo kot z ustanavljanjem novih
Spin-out podjetij, izdelavo tržnih analiz in ocen, predvsem pa s pomočjo pri zaščiti
intelektualne lastnine (Več o inštitutu, 2015). Na področju raziskovanja in prenosa znanj
imamo na voljo tudi centre odličnosti, ki so v sodelovanju s podjetji na specializiranih
področjih sposobni preboja v določenih tehnološkorazvojnih nišah.
S ciljem povezovanja subjektov inovativnega okolja in zmanjšanja zaostanka v razvoju
slovenskega podpornega okolja za podjetništvo v primerjavi z drugimi državami je bila
ustanovljena iniciativa Start:up Slovenija, ki aktivno spodbuja Start-up podjetja na
področju visokotehnoloških panog. V podporo visokotehnološkim podjetjem so na voljo
tudi podjetniški pospeševalniki.
3.4 Podporno okolje za tehnološko podjetništvo v Avstriji
Avstrija v zadnjem desetletju na vseh ravneh sistematično vlaga v razvoj in ureditev Start-
up poslovnega okolja, v naslednjih letih pa sta predvidena tudi poenostavitev zakonodaje
in spodbujanje naložb tveganega kapitala (Tehnološki park Ljubljana & Venturelab d. o.
o., 2012). Podpora podjetništvu v Avstriji je zakonsko urejena na podlagi zakona KMU-
Forderungsgesetz, s katerim je opredeljena podpora MSP. Namen zakona je spodbujanje
konkurenčnosti MSP, velik poudarek pa je tudi na podpori na področju finančnega okolja
za MSP. Podobno kot pri nas so v zakonu KMU opredeljeni ukrepi in instrumenti za
podporo podjetništvu, ki jih izvajajo različni subjekti. Najpomembnejši subjekti, ki so
relevantni za področje tehnološkega podjetništva v Avstriji, so:
Ministrstvo za transport, inovacije in tehnologijo (v nadaljevanju BMVIT),
Ministrstvo za znanost, raziskave in gospodarstvo (v nadaljevanju BMWFW),
Avstrijski gospodarski servis (Austria Wirtschaftsservice, v nadaljevanju AWS),
Avstrijski inštitut za tehnologijo (angl. Austrian Institute of Technology, v nadaljevanju
AIT),
Avstrijska agencija za promocijo raziskav (nem. Österreichische
Forschungsförderungsgesellschaft, v nadaljevanju FFG),
Gospodarska zbornica Avstrije (nem. Wirtschaftskammer Österreich, v nadaljevanju
WKO).
34
BMVIT je zadolženo za nadziranje in razdeljevanje sredstev za razvoj aplikacij in
aplikativnih tehnologij, prav tako pa je osredotočeno na postavljanje standardov na
področju industrije. Ministrstvo tudi soupravlja agencije AWS, AIT in FFG.
BMWFW je prek direktoratov zadolženo za pripravo ukrepov za spodbujanje in podporo
MSP, inovacij, raziskav in razvoja. Ukrepi se izvajajo prek izvajalskih institucij, ki so v
soupravljanju z BMVIT.
AWS predstavlja podporo za financiranje podjetij v vseh fazah rasti. Podporne aktivnosti
so namenjene predvsem Start-up podjetjem in inovativnim tehnološkim podjetjem. Ima
zelo podobno funkcijo kot SPS. AWS ima tudi oddelek, ki se posebej ukvarja s podporo
VTP, saj to smatrajo za eno od ključnih panog. AWS upravlja različne sklade, tako sta
tehnološkim podjetnikom na voljo tudi semenski in angelski sklad. Letni proračun znaša
okoli 820 mio. EUR.
AIT ima osrednjo vlogo v avstrijskem inovacijskem sistemu in se ukvarja z raziskovanjem
in razvojem tehnološke infrastrukture s področja zdravstva, okolja, energije, mobilnosti in
varnosti.
FFG ponuja celovito paleto storitev za visokotehnološka podjetja, raziskovalne institucije
in raziskovalce v vseh fazah tehnološkega razvoja in inovacij ter pomaga pri vključevanju
v evropske raziskovalne programe. Letni proračun znaša 550 mio. EUR.
WKO se trudi zagotoviti prijazno politiko za podjetja, ki prihajajo iz različnih panog, in
deluje po enakem principu kot GZS. Ponuja storitve po tematskih sklopih in panogah, med
drugim tudi na področju tehnologije in inovacij.
3.4.1 Subjekti inovativnega okolja v Avstriji
Tehnološkim podjetjem so prav tako na voljo subjekti inovativnega okolja, ki jih je po
nekaterih podatkih v Avstriji skupaj več kot 2.500 (Tehnološki park Ljubljana &
Venturelab d. o. o., 2012). Nekatere izmed njih opredelim s pomočjo Spica direktorija, kjer
so podatki o znanstvenih parkih in inovacijskih centrih.
3.4.1.1 Znanstveni in tehnološki parki
Po podatkih Spica direktorija (SPICA directory profiles for Austria, b. l.) je v sklopu
podpore tehnološkim podjetjem v Avstriji na voljo 18 znanstvenih in tehnoloških parkov,
poleg omenjenih pa tudi okoli 100 kompetenčnih centrov, kjer se združujejo tehnološka
podjetja iz različnih panog. S ciljem povezovanja tehnoloških in inovacijskih centrov
deluje tudi Združenje avstrijskih tehnoloških centrov (v nadaljevanju AATC). Eden od
najbolj znanih tehnoloških parkov, poleg nam najbližjega Lakeside Science & Technology
35
– Park iz Celovca, je tudi Technologie und Forschungszentrum Wr. Neustadt (v
nadaljevanju TFZ), kjer okoli 250 znanstvenikov in strokovnjakov opravlja R&D s
področja materialov, medicinske tehnologije, sodobne industrijske tehnologije, senzorike
in kemijskega inženirstva.
3.4.1.2 Tehnološko-poslovni inkubatorji
Tehnološkim podjetjem so na voljo tudi inkubatorji, ki povezujejo poslovne vede s
tehničnimi. Tovrstnih inkubatorjev je v Avstriji 27 in se zelo hitro širijo, saj v njih
nastajajo nova podjetja z visokim potencialom rasti. Dober primer iz prakse predstavlja
Außeninstitut der Technischen Universität Wien, ki predstavlja povezavo med študenti in
zunanjimi partnerji Tehnične univerze na Dunaju.
3.4.1.3 Poslovni inkubatorji
V Avstriji deluje po podatkih Spica direktorija 11 poslovnih inkubatorjev. Eden izmed njih
je Wiener Wirtschaftsförderungsfond (v nadaljevanju WWFF), ki je ena od primarnih
organizacij za podporo podjetništvu na področju dunajske regije.
3.5 Spoznanja o podpornem okolju za tehnološko podjetništvo
Podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji je bilo v preteklosti zastavljeno bolj na
splošno, usmerjeno tako v splošno podporo podjetništvu, nekoliko manj pa direktni Start-
up podpori, zato rezultati niso bili optimalni. VTP so se zaradi manj privlačnega okolja,
slabšega dostopa do financiranja, velikosti trga in želje po tehnološkem preboju selila v
okolja, kjer obstajajo možnosti hitrejšega razvoja. Z letom 2010 se je to spremenilo, saj je
SPS začel pozornost namenjati tudi globalno usmerjenim, mladim in tehnološko
inovativnim podjetjem, ki predstavljajo četrtino vseh prejemnikov finančne podpore.
Ponudba podjetjem se je do danes zelo razširila, tako je na voljo semenski, zagonski in
tvegani kapital. Od leta 2010 do 2014 je bilo s tveganim kapitalom podprtih 23 podjetij. V
letu 2014 je bilo skupno podprtih 654 podjetij, od tega 210 mladih podjetij, v skupni višini
85,7 mio. EUR. Podpora je načrtovana tudi v letu 2015, in sicer v višini 100 mio. EUR, od
tega slaba tretjina za mlada podjetja (Borštnik, 2014).
Na drugi strani so se v sosednji Avstriji pomena podpornega okolja za VTP začeli zavedati
okoli leta 1998 in so temu primerno vlagali v razvoj podjetniškega okolja. Konceptualno
sta si podporno okolje Slovenije in Avstrije sicer podobna, v praksi pa obstajajo določene
razlike. Glede na opazovane kazalnike lahko rečemo, da Avstrija na področju
podjetniškega okolja dosega malo boljše rezultate, na področju inovativnega okolja pa sta
okolji približno enako razviti. Ključna razlika je na področju finančnega okolja, kjer je
finančno okolje MSP v Avstriji ugodnejše kot finančno okolje v Sloveniji, vendar je
Slovenija tudi na tem področju v zadnjih letih dosega napredek.
36
4 POJEM POSLOVNI ANGELI
4.1 Pojem in vloga poslovnih angelov
V začetnih fazah poslovanja podjetij je tveganje za propad podjetja najvišje, zato so imela
novonastala podjetja na začetku od nekdaj otežen dostop do dolžniških sredstev. Odgovor
leži v razvoju lastniških virov financiranja, ki so razmah doživeli v ZDA, nato pa so se v
začetku 80. let razširili tudi v Evropo.
Ljudje s podjetniško miselnostjo so se od nekdaj soočali s težavo financiranja in s tem
uresničevanja idej ter zato iskali bogate posameznike, ki bi jih podprli. Tako so podjetniki
dobili sovlagatelje, ki so pomagali tako s kapitalom kot tudi s svojim znanjem. Tovrstna
praksa je prisotna tudi danes, kjer premožni posamezniki – imenujemo jih poslovni angeli,
vlagajo svoj kapital v dobre podjetniške projekte, obenem pa nudijo tudi podporo s svojim
znanjem in izkušnjami. Po navadi so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti ustanovili že
eno ali več uspešnih podjetij ter nekatera izmed njih tudi zelo uspešno prodali (Kos, 2010,
str. 29).
Poslovni angeli po navadi dobro poznajo pravila ustvarjanja novih podjetij, pasti in
priložnosti, predvsem pa dodobra poznajo panoge, v katerih delujejo oziroma so delovali.
Pojavljajo se predvsem v zgodnjih fazah podjetja, predvsem ko gre za pomanjkanje
zagonskega in semenskega kapitala. Včasih je bila vrzel lastniških sredstev zelo velika, z
leti pa se je zmanjšala.
Slika 7: Umestitev poslovnih angelov v različne oblike financiranja
Družina in
prijatelji
Poslovni
angeli
Dolžniško
financiranje
Javni
delniški trg
TVEGANJE
DENARNI
TOK
visoko nižje
37
4.2 Lastnosti vlaganja poslovnih angelov
Statistike kažejo, da okoli 90 % novonastalih podjetij propade v prvih petih letih
poslovanja, večina med njimi v prvih dveh letih. Ker je tveganje visoko, so poslovni angeli
nagnjeni tudi k visokim donosom. Nagibajo se k naložbam v VTP in obratno, saj so donosi
tam zelo visoki, poleg tega pa tradicionalne oblike financiranja niso primerne za VTP
zaradi specifik. Z naložbo poslovnega angela slednji vstopi v lastniško strukturo podjetja in
dobi pravico do soodločanja oziroma soupravljanja, vendar v manjšem obsegu. Običajno je
ta delež med 25 in 30 %, višina deleža pa je odvisna od višine naložbe, faze rasti, v kateri
se nahaja podjetje, višine vloženih sredstev s strani podjetnikov, potenciala rasti podjetja,
tveganja in nekaterih drugih dejavnikov.
Pri razumevanju koncepta poslovnih angelov je zelo pomembno razumevanje dejstva, da
poslovni angeli niso prijatelji, dobrodelna ustanova ali sponzorji, ki bi radi pomagali.
Temeljni cilj poslovnih angelov je povrnitev njihove naložbe z visoko donosnostjo, za kar
so pripravljeni sprejeti tudi veliko tveganje, ki pa ga vseeno poskušajo minimizirati. Višine
naložb poslovnih angelov so v ZDA nekoliko višje kot v Evropi, kjer se gibljejo med
50.000 in 500.000 EUR. Poslovni angeli pridejo do svojega zaslužka takrat, ko pride do
zamenjave lastništva oziroma izstopijo iz podjetja. To se lahko zgodi bodisi s strateško
prodajo deleža, z izhodom na borzo ali pa z odkupom s strani podjetnika. Pričakovan
donos je okoli 30 %, za najbolj tvegane projekte pa tudi desetkratni povratek ali celo več.
Čeprav se zdi višina donosa zelo privlačna, je hitra in intenzivna rast podjetja vse prej kot
lahka naloga (Kos, 2010, str. 32).
Pomembna in vse bolj običajna praksa postaja tudi, da poslovni angeli svoje naložbe
sindicirajo, kar pomeni, da več angelov vlaga v eno podjetje, kar zmanjšuje tveganje.
Prednost sindiciranja je tudi ta, da več poslovnih angelov pregleda isti projekt. Poslovni
angeli iščejo predvsem podjetja, ki se nahajajo v semenski ali zgodnji fazi, ki imajo dobre
ideje s potencialom na velikih trgih, ki so dober diferenciator ter imajo dober in strokoven
tim.
Osnovni pogoji za pridobivanje naložb poslovnih angelov so dobra predstavitev ideje pred
poslovnimi angeli in s tem pridobitev njihovega zaupanja, dober poslovni načrt oziroma
njegov povzetek z vsemi pripadajočimi finančnimi projekcijami ter dobro razvit in dodelan
poslovni model, iz katerega je razvidno, kako bo podjetje generiralo prihodke. Izjeme, ki
angelsko naložbo dobijo brez opisanih pogojev, so dokaj redke. Razumevanje strategij,
taktik in izkušenj poslovnih angelov s strani podjetij, ki iščejo kapital v semenskih fazah, je
ključnega pomena, saj obstaja večja verjetnost, da bodo naložbo dobili od poslovnih
angelov kot pa od skladov tveganega kapitala (Wiltbank & Boeker, 2007, str. 2).
38
4.3 Proces vlaganja poslovnih angelov
Proces pridobivanja virov financiranja s strani poslovnih angelov je dolgotrajen in
zahteven proces, ki poteka v določenem zaporedju. Za poslovne angele praviloma velja, da
so v procesu nekoliko bolj prilagodljivi v primerjavi s skladi tveganega kapitala. Če
podjetnik želi angelsko naložbo, se lahko obrne neposredno na bogate posameznike, ki jih
pozna ali ustrezajo profilu vlagatelja, ki ga podjetnik želi. Pri tem gre po navadi skozi faze,
prikazane na Sliki 8.
Slika 8: Faze pridobivanja angelske naložbe s strani podjetnika
Vir: B. Kos, Vse o poslovnih angelih, 2010, str. 38.
Poslovni angeli se po navadi pri svojem vlaganju odločajo za vlaganje v več podjetij, saj s
tem razpršijo tveganje. Zavedajo se, da velik del podjetij ne bo uspelo, medtem ko
nekaterim bo, donosi slednjih pa bodo tako veliki, da se bo lahko pokrila izguba iz
neuspelih naložb. Pri iskanju angelskih naložb se lahko podjetniki obrnejo tudi na
združenja in mreže poslovnih angelov, kjer je združenih več poslovnih angelov. Združenja
in mreže poslovnih angelov so se pojavila v sredini 90. let prejšnjega stoletja v ZDA in se
nato razširila v druge dele sveta. Pojavila so se tudi s ciljem dviganja ozaveščanja o
angelskem vlaganju ter zapolnitve vrzeli med neposrednim angelskim vlaganjem in
vlaganjem skladov tveganega kapitala. Poleg tega poslovni angeli s pomočjo združenj in
mrež dobijo širši nabor podjetij in lahko lažje identificirajo druge poslovne angele, s
katerimi lahko skupaj vlagajo. Finančni vpliv poslovnih angelov se močno razlikuje glede
Izhod
Dodajanje vrednosti in spremljanje rasti
Skrbni pregled podjetja
Pogajanja o pogojih angelske investicije
Usklajevanje investicijske dokumentacije
Predstavitveni sestanek
Prvi kontakt s poslovnim angelom
Odločitev in zbiranje informacij o poslovnem angelu
39
na različna geografska območja, tako sta na primer obseg in intenzivnost angelskega
vlaganja v ZDA večja kot v Evropi (Söderblom, 2006, str. 42).
Obstajajo tudi dokazi, da poslovni angeli, ki vlagajo s pomočjo združenj ali mrež, bolje
vlagajo kot posamezni poslovni angeli. Razloge za to gre iskati tudi v tem, da združenja in
mreže oziroma skupine izvajajo aktivnosti in selekcijo projektov bolj strogo, skrbno,
standardizirano in strokovno kot posamezni poslovni angeli, ki morajo vse aktivnosti,
povezane z naložbo, opraviti sami. Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež je
prikazan v nadaljevanju (Tabela 8).
Tabela 8: Proces angelskega vlaganja prek združenj in mrež
Iskanje projektov
Projekti največkrat pridejo s strani članov, prek mrež in v
sodelovanju z drugimi akterji v ekosistemu (inkubatorji,
pospeševalniki, skladi tveganega kapitala).
Pregled projektov/vlog
Vloge so po navadi centralizirane in upravljane s pomočjo
programske opreme (pogosta je uporaba programa Angelsoft).
Pregled vlog je lahko formalen ali neformalen.
Povratna informacija/svetovanje
Podjetja, ki prestanejo začetni pregled, so lahko deležna svetovanj,
kako se najbolje predstaviti poslovnim angelom in kakšna so
njihova pričakovanja.
Predstavitev pred vlagatelji
Izbrana podjetja so povabljena na predstavitev pred poslovnimi
angeli, po navadi enkrat na mesec, kjer se predstavi 2 do 4 podjetij.
V primeru zanimanja poteka nadaljevanje predstavitve za zaprtimi
vrati.
Skrbni pregled projekta
Pregled poteka na formalni ravni in vključuje analizo poslovnega
načrta in finančnega dela projekta, ovrednotenje proizvoda, pregled
članov tima.
Investicijski pogoji in pogajanja
V primeru zanimanja poslovnega angela se pripravi ustrezna
investicijska dokumentacija ter pričnejo pogajanja o vrednosti
podjetja. Dokumentacija je po navadi standardizirana.
Naložba
Zainteresirani poslovni angeli lahko tvorijo konzorcij in vlagajo v
podjetje. Sestavi se končni dokument, pogosto sodeluje tudi
odvetnik.
Podpora po naložbi
Po naložbi poslovni angel spremlja, svetuje in aktivno pomaga s
svojimi znanji in povezavami ter išče najbolj primerno strategijo
izhoda.
Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD, Financing high-growth firms: the role of
angel investors, 2011, str. 34.
4.4 Vrste poslovnih angelov
Poslovne angele je med seboj možno ločiti glede na različne kriterije oziroma skupine. V
nadaljevanju predstavljam delitev poslovnih angelov po Evansonu ter Coveneyu in Mooru.
40
Evansu (v Žugelj et al., 2001, str. 61) se poslovni angeli delijo na:
podjetniške angele – so najbolj aktivna oblika vlagateljev večjih zneskov, ki so sami
uspešni podjetniki. Svoje naložbe želijo razpršiti;
korporacijske angele – izkušeni managerji iz velikih podjetij, ki želijo aktivno
sodelovati in se usmerjajo v samostojna vlaganja, so osredotočeni na eno podjetje;
entuziastične angele – starejši vlagatelji, ki vlagajo manjše zneske v različna podjetja
ter se praviloma ne vključujejo v upravljanje;
poklicne angele – vlagajo v področja, ki so jim blizu, tako nudijo svoje znanje in
pomoč;
mikromanagementske angele – želijo biti aktivni udeleženci v upravljanju s poudarkom
na kontroli nad naložbo.
Mason (2005, str. 8) povzema po Coveneyu in Mooru opredelitev poslovnih angelov glede
na kriterij investicijske in podjetniške aktivnosti:
podjetniški angeli (angl. Entrepreneur angels) – gre za izkušene in premožne in najbolj
aktivne poslovne angele, ki največkrat vlagajo višje zneske, velikokrat tudi v
nepoznane panoge. Pri odločanju o vlaganju je pomemben kriterij osebnost podjetnika;
angeli, ki iščejo prihodke (angl. Income seeking angels) – manj aktivni in ne tako
premožni angeli, katerih glavni motiv je prihodek. Po navadi vlagajo v panoge, ki jih
poznajo;
angeli, ki maksimizirajo bogastvo (angl. Wealth maximizing angels) – njihov glavni
motiv je ustvarjanje dobička, vlagajo v panoge, iz katerih imajo izkušnje.
4.5 Prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov
Ne glede na to, da je koncept poslovnih angelov zelo zanimiv, ima tako pozitivne kot
negativne lastnosti. Ena od prednosti je vsekakor ta, da poslovni angeli v podjetje vstopajo
v veliko zgodnejših fazah podjetij, ko druge vrste financiranja zaradi visokega tveganja
sploh niso na voljo. V Tabeli 9 navajam glavne prednosti in slabosti vlaganja poslovnih
angelov glede na različne avtorje (Dana, 2011; Manigart & Meuleman, 2004; Žugelj et al.,
2001).
Tabela 9: Primerjava prednosti in slabosti vlaganja poslovnih angelov
Prednosti Slabosti
Višina naložbe – gre za manjše zneske vlaganja, ki
zapolnjujejo vrzel med vložki ustanovitelja, družine
ali prijateljev in skladi tveganega kapitala.
Ni veliko dodatnih naložb – poslovni angeli vložijo
sredstva po navadi samo v eni rundi in ne predvidijo
dodatnih naložb. Razlog je tudi ta, da želijo
zmanjšati tveganje z razpršitvijo naložb.
se nadaljuje
41
nadaljevanju
Prednosti Slabosti
Vlaganje v semenski in zagonski fazi – takrat je
kapital najtežje pridobiti, saj je tveganje največje,
podjetje še ne doseže točke preloma, prihodnost pa je
nekoliko negotova.
Sodelovanje pri vodenju podjetja – z vstopom angela
dobi ta pravico do soodločanja glede strateških
odločitev. Do težav lahko pride, če se viziji angela in
podjetnika ne skladata.
Vlagajo v vse panoge, predvsem visokotehnološke –
poslovni angeli imajo znanja z različnih področij, s
tem prinesejo poleg denarja tudi znanje in izkušnje.
Manjša prepoznavnost angelov – poslovni angeli
lahko ostanejo anonimni, zato so manj prepoznavni
kot skladi tveganega kapitala, kar je lahko
odločilnega pomena za pomoč investicijskih bank
Prilagodljivost – v primerjavi s tveganim kapitalom
gre bolj za dolgoročno vlaganje, kratek proces
pridobivanja denarja in manjše oplemenitenje
kapitala. Poslovni angeli vlagajo lasten denar.
Nizka ocenitev vrednosti podjetja – ocenjena
vrednost podjetja s strani poslovnega angela je lahko
prenizka, kar oteži dostop do tveganega kapitala v
kasnejši fazi.
Dodatna vrednost – podjetnik poleg naložbe dobi
tudi druge oblike pomoči, kot so mentorstvo,
svetovanje, pomoč pri upravljanju.
»Slabi« poslovni angeli – poslovni angeli lahko
postavijo svoje interese pred interese podjetja ter
podjetju ne pomagajo dovolj.
Sprožanje dodatnih vzvodov – z vstopom poslovnega
angela postane podjetje zanimivo tudi za druge
vlagatelje.
Bančna jamstva – nekateri poslovni angeli
omogočajo tudi pomoč pri dostopanju do dolžniških
virov financiranja.
Vir: L. P. Dana, World encyclopedia of entrepreneurship, 2011, str. 1; S. Manigart & M. Meuleman,
Financing entrepreneurial companies, 2004, str. 112; Žugelj et al., Tvegani kapital: si upate tvegati, 2001,
str. 60–61.
Kljub temu, da obstaja več prednosti kot slabosti poslovnih angelov, so se z namenom
povečanja prepoznavnosti in širjenja obsega aktivnosti začeli poslovni angeli povezovati v
mreže oziroma združenja. Prav vzpostavitev združenj poslovnih angelov je eden najboljših
načinov za zmanjšanje informacijske vrzeli med podjetniki in poslovnimi angeli
(Aernoudt, 2005, str. 281). V ZDA predstavljajo poslovni angeli osnovni del podjetniškega
ekosistema, s tem pa tudi združenja, ki jih je prek 100. Tovrstna združenja so pristna tudi v
Evropi, kjer uspešno pridobivajo in zadržujejo poslovne angele ter pomagajo podjetjem, ki
iščejo angelske naložbe. Konkretna pomoč zajema iskanje dobrih podjetniških projektov in
njihov izbor, pomoč pri pripravi investicijske dokumentacije, druženje med vlagatelji,
iskanje skupnih točk, pomoč pri sindiciranju kot tudi področje izobraževanja s skupnim
ciljem zagotavljanja večje uspešnosti naložb.
4.6 Združenje poslovnih angelov v Evropi
Poslovni angeli dokaj aktivno delujejo v razvitih evropskih državah, hkrati pa tudi v drugih
evropskih državah vse bolj pridobivajo na prepoznavnosti. Na podlagi podatkov, zbranih iz
različnih virov, je v Evropi ocenjeno število poslovnih angelov med 28.000 in 30.000, od
katerih je približno polovica aktivnih. Ta ocena ne vključuje poslovnih angelov, ki niso
42
člani omrežij, ter tistih, ki želijo ostati anonimni, zato znaša groba ocena, da je v Evropi
med 170.000 in 240.000 poslovnih angelov (Centre for strategy & evaluation services,
2012, str. 18).
S cilji povečanja prepoznavnosti poslovnih angelov, razvoja mreže poslovnih angelov in
skrbi za njihove interese je bilo leta 1999 v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim
združenjem regionalnih razvojnih agencij (v nadaljevanju EURADA) ustanovljeno
združenje European Business Angels Network (v nadaljevanju EBAN). Gre za neodvisen
organ, ki ga financirajo njegovi člani in sekretariat za dnevno operativno delovanje ter
vodenje projektov (Golmajer, 2006, str. 50). V letu 2013 je EBAN skupaj povezovalo več
kot 111 članov iz 39 držav.
Slika 9: Struktura članov EBAN
Vir: Who we are, 2014.
Glavne aktivnosti EBAN so (Who we are, 2014):
postavljanje strokovnih standardov, izobraževanje in certificiranje,
primerjalne analize, raziskovanje in povezovanje vseh akterjev s področja dejavnosti,
lobiranje in mreženje,
ozaveščanje in krepitev zmogljivost na področju industrije poslovnih angelov,
mednarodna promocija in podpora sovlaganju.
Dve od aktivnosti EBAN sta tudi zbiranje in objava statistik, ki omogočajo vpogled v trg
poslovnih angelov v Evropi. Informacije iz letnega poročila EBAN »Statistics
Compendium« so zbrane s pomočjo anket članov in nečlanov EBAN. Podatki v publikaciji
se nanašajo le na dejavnosti, ki potekajo znotraj mrež poslovnih angelov, torej ne pokažejo
celotne slike, vendar dajo zadostne podatke o tem, v katero smer gre razvoj poslovnih
angelov v Evropi. V Tabeli 10 navajam nekatere podatke o naložbah poslovnih angelov v
Evropi.
Mreže in združenja poslovnih angelov
Skladi tveganega in semenskega
kapitala
Poslovni pospeševalniki
Elektronske platforme za financiranje
Pridruženi člani/drugi
udeleženci v zgodnjih fazah
43
Tabela 10: Struktura angelskega vlaganja v Evropi
2011 2012 2013
Ocenjena vsota
naložb (v mrd.
EUR)
4,744 5,099 5,543
Vsota registriranih
naložb (v mrd.
EUR)
0,427 0,509 0,554
Povprečni znesek
naložbe (EUR)
181.400,000 174.833,000 165.787,000
Število angelskih
naložb
26.158,000 29.130,000 33.430,000
Ustvarjena delovna
mesta
154.597,000 178.813,000 184.170,000
Število poslovnih
angelov
241.444,000 261.430,000 271.000,000
Vir: European Business Angels Network – EBAN, Statistics compendium 2014, 2014, str. 3.
Glede na podatke ostaja Velika Britanija tradicionalno najrazvitejši trg poslovnih angelov
v Evropi z letnim zabeleženim obsegom angelskih naložb v višini 84,4 mio. EUR, s 4.350
poslovnimi angeli in 38 angelskimi združenji. Razvit trg poslovnih angelov in prijazna
davčna politika za poslovne angele so razlogi, da poslovni angeli sodelujejo tudi z
univerzami in igrajo pomembno vlogo (Petrin & Myint, 2013, str. 25). Slovenija ni zajeta v
statistiko, Avstrija pa je imela po podatkih za leto 2013 evidentiranih 240 poslovnih
angelov, 2 združenji, skupaj pa je evidentiran znesek angelskih naložb znašal 2,9 mio.
EUR (European Business Angels Network – EBAN, 2014, str. 5). Trg angelskega vlaganja
je najbolj razvit v ZDA, kjer se nahaja tudi največje združenje oziroma organizacija
poslovnih angelov »Angel Capital Association« (v nadaljevanju ACA), ki združuje več kot
12.000 akreditiranih poslovnih angelov (About ACA, 2014).
Po strukturi angelskih naložb poslovni angeli najraje vlagajo v informacijske in
komunikacijske tehnologije, ki so po obsegu angelskih naložb tudi najbolj zastopana
kategorija. Sledijo vlaganja v mobilne tehnologije, proizvodne procese in biotehnologijo.
44
Slika 10: Struktura angelskih naložb po dejavnostih (v %)
Vir: European Business Angels Network – EBAN, Statistics compendium 2014, 2014, str. 8.
Vlagatelji in mreže vlagateljev so veliko bolj navajeni poročati o naložbah kot pa o izhodih
iz naložbe. Tako je v mnogih primerih, predvsem pa v primerih angelskih naložb, zelo
težko slediti izhodom poslovnih angelov iz podjetij. Tovrstno statistiko je še toliko bolj
težko voditi, saj poslovni angeli niso zavezani kakršnemukoli poročanju mreži poslovnih
angelov.
4.7 Poslovni angeli in prisotnost v Sloveniji
Zanesljive ocene trga poslovnih angelov v Sloveniji ni lahko narediti, saj je težko priti do
zanesljivih podatkov. V zadnjih letih je možno opaziti čedalje več premožnih
posameznikov, ki sicer imajo potencial postati poslovni angeli, vendar zaupanje v koncept
poslovnih angelov še ni na taki ravni kot v tujini. Naložbe poslovnih angelov se pogosto
izvedejo zunaj delovanja združenj, tako se veliko naložb izvede prek poznanstev, čemur je
težko slediti. Z namenom vzpostavitve stalne ponudbe in povpraševanja neformalnega
tveganega kapitala je pod okriljem tedanje JAPTI od leta 2001 do leta 2006 deloval Klub
poslovnih angelov. V šestih letih delovanja se je v klub vključilo 26 poslovnih angelov,
registriranih je bilo 170 podjetniških projektov, izvedene pa 4 naložbe. Skladno razvoju
angelskega vlaganja v Evropi so se v zadnjih letih tudi v Sloveniji poslovni angeli začeli
povezovati v mrežo.
32
10
10 9
8
6
5
4
3 8
3 2
Informacijsko-komunikacijske
tehnologijeZnanost in biotehnologija
Mobilne tehnologije
Proizvodnja
Medicina
Energetika
Ekologija
Maloprodaja in distribucija
Logistika in transport
Drugo
Dizajn
Finance in poslovne storitve
45
4.7.1 Klub Poslovni angeli Slovenije
Leta 2007 je bil ustanovljen prvi zasebni in največji formalni klub poslovnih angelov pri
nas Poslovni angeli Slovenije, kjer poslovni angeli vlagajo v mlada in perspektivna
podjetja. Poleg finančne naložbe poslovni angeli v podjetja vložijo tudi vso svoje znanje,
izkušnje in socialni kapital. Poslovni angeli vlagajo v mlada in perspektivna podjetja z
inovativno idejo, osredotočenim in izvršnim upravljanjem ter opredeljeno potencialno
strategijo izhoda. Podjetnikom v Sloveniji angelsko vlaganje ne predstavlja več tabu teme,
čeprav je bilo v preteklosti veliko nezaupanja zaradi straha pred krajo ideje ali prevzemom
kontrole nad celotnim podjetjem. Tu se pokažejo prvi pozitivni učinki in rezultati dela
kluba, ki je v preteklosti svoje aktivnosti namenjal izobraževanju in promociji angelskega
vlaganja. Pri pridobivanju aktualnih podatkov o stanju kluba mi je bila v veliko pomoč
podpredsednica Kluba Poslovni angeli Slovenije, Katja Geršak, s katero sem opravil kratek
intervju.
V zadnjih letih klub praktično ni deloval, z letošnjim letom pa je koncept ponovno oživel.
V osnovi je bil klub ustanovljen v podporo podjetjem z visokim potencialom rasti in tistim,
ki potrebujejo sredstva v semenski fazi oziroma zgodnji fazi rasti, v zadnjih letih pa klub
podpira predvsem projekte podjetij v fazi širitve, medtem ko na področju financiranja v
semenski fazi ostaja vrzel. V klub je včlanjenih 29 poslovnih angelov, od katerih jih okoli
15 aktivno sodeluje. V letu 2015 ima klub ambiciozne načrte ponovnega oživljanja
koncepta poslovnih angelov v Sloveniji, tako namerava postati član združenja EBAN. V
Sloveniji je potencial za razvoj angelskega vlaganja relativno omejen, podpore države pa
praktično ni, zato se klub aktivno povezuje tudi v mednarodnem merilu. Poslovni angeli
iščejo projekte predvsem na področjih, ki jih poznajo in na katerih imajo izkušnje. Najbolj
pogoste naložbe, ki jih poslovni angeli izvedejo, so s področja informacijskih tehnologij in
elektronike. Povprečni znesek angelske naložbe znaša med 10.000 in 60.000 EUR, za
najboljše podjetniške projekte pa lahko podjetja pridobijo angelsko naložbo tudi do
500.000 EUR. Poslovni angeli radi izvedejo svoje naložbe v več fazah, saj s tem zmanjšajo
tveganje, tveganju pa se radi izognejo tudi s sindiciranjem naložb oziroma skupnimi
naložbami z drugimi poslovnimi angeli. Za slovenske poslovne angele je značilno tudi, da
želijo velikokrat ostati anonimni, kar ne sovpada s politiko aktivne promocije koncepta.
Pri spodbujanju naložb poslovnih angelov v Start-up podjetja igrajo pomembno vlogo
davčne spodbude, ki jih posamezne države lahko omogočijo vlagateljem. V Sloveniji je
pravni vidik vlaganja poslovnih angelov, ki se šteje za neformalni vir financiranja,
zakonsko urejen z Zakonom o gospodarskih družbah in Obligacijskim zakonikom.
Omenjena zakona urejata vsa medsebojna razmerja med pogodbenima stranema in nudita
potrebno pravno varstvo vseh udeležencev. V smislu davčnih olajšav država ne spodbuja
angelskega vlaganja, prav tako pa ne obstaja zakonska regulativa, ki bi podrobno
opredeljevala razmerja med poslovnimi angeli in podjetniki. Naložbe poslovnih angelov so
opredeljene podobno kot vlaganje v vrednostne papirje, za kar se plačuje 25 % davek.
46
Država z davčnimi olajšavami spodbuja le vlaganje v sklade tveganega kapitala tako na
strani skladov (družb) tveganega kapitala kot na strani vlagateljev v družbe tveganega
kapitala (Zakaj investirati v TK, 2015).
4.8 Poslovni angeli in prisotnost v Avstriji
Trg formalnega in neformalnega kapitala je v Avstriji relativno razvit, saj je Avstrija začela
sistematično vlagati v razvoj finančnega okolja že pred leti. Toda kljub temu je podobno
kot v Sloveniji opaziti pomanjkanje preglednosti nad tem področjem. Država finančno
podpira ta segment prek organizacije Austria Wirtschaftsservice (v nadaljevanju AWS)
(Austria Wirtschaftsservice – AWS, 2014), ki ima organiziran angelski sklad in razne
druge programe finančne pomoči. V nadaljevanju predstavim nekatere subjekte in pobude.
4.8.1 Austrian Business Angel Network
V sodelovanju z AWS izvaja Austrian Business Angel Network (v nadaljevanju ABAN)
različne pobude, predvsem je najbolj znana i2 Die Börse für Business Angels, ki
predstavlja največjo mrežo poslovnih angelov v Avstriji. S tem želi AWS javno čim bolj
zbližati poslovne angele in podjetnike, predvsem v smislu identifikacije dobrih poslovnih
projektov. Prav to je eden od razlogov, zakaj poslovni angeli pogosto odstopijo od naložb.
AWS sicer sam ne opravlja neposrednih angelskih vlaganj, pogosto pa pomaga v obliki
poroštev in subvencij. Mreža je bila ustanovljena leta 1997, v tem času pa je bilo izvedenih
prek 100 naložb v skupni vrednosti prek 11 milijonov EUR. Povprečna naložba je znašala
okoli 156.000 EUR, naložbe pa so bile v razponu med 40.000 in 800.000 EUR (i2 business
angels Austria, 2014). V mrežo je danes vključenih prek 230 poslovnih angelov. Četrtina
(26 %) vlaganj se opravi v podjetja s področja internetnih in mobilnih tehnologij, sledijo
področje splošne porabe in inovativnih storitev (18 %), IT-področje in tehnična oprema
(17 %). S pomočjo specializiranega osebja AWS gredo projekti skozi predselekcijski
postopek, nato pa se podjetniki povežejo s poslovnimi angeli. S tem se dobri projekti ločijo
od slabih. Poslovni angeli poleg vlaganj pripomorejo tudi v smislu podjetniškega znanja in
svojih stikov.
Tudi v Avstriji ni predpisanih posebnih davčnih olajšav za angelsko vlaganje, prav tako ne
obstaja za angelsko vlaganje zakonska regulativa, ki bi pokrivala področje angelskega
vlaganja. Lahko zaključim, da so pravni vidiki delovanja poslovnih angelov med Slovenijo
in Avstrijo zelo podobni, s tem pa tudi privlačnost okolja za razvoj koncepta. Vendar to ni
tako v vseh evropskih državah, saj so davčne spodbude, ki so na voljo za naložbe v zgodnji
fazi, ko Start-up podjetja najbolj potrebujejo sredstva, na voljo v osmih evropskih državah.
Nekatere države vidijo v angelskem vlaganju potencial in so uvedle davčne spodbude za
angelske naložbe. Med temi državami so Francija, Italija in Velika Britanija, ki imajo trg
angelskega vlaganja tudi najbolj razvit (European Business Angels Network – EBAN,
2012, str. 8).
47
4.8.2 Angelski sklad AWS Business Angel Fonds
Gre za skupno pobudo EIF in AWS, v kateri je na voljo 22,5 mio. EUR sredstev
namenjenih poslovnim angelom, da bi jih spodbudili k njihovemu vlaganju v inovativna
podjetja. Pobuda je bila leta 2012 uspešna v Nemčiji, v marcu leta 2013 pa je bila
ustanovljena tudi v Avstriji. Sklad spodbuja angelske naložbe v MSP iz vseh panog, ne
glede na faze, v katerih se podjetja nahajajo. Sklad sofinancira angelske naložbe najmanj
od 250.000 EUR za naložbeno obdobje desetih let. Sklad je ustanovljen kot ukrep za
podporo financiranju MSP, da bi se zmanjšala vrzel v financiranju med 100.000 in 1 mio.
EUR oziroma da bi se izboljšala razpoložljivost angelskega kapitala in drugih oblik
lastniškega financiranja (AWS Business angel fonds, 2014).
4.8.3 Austrian Angel Investors Association
S ciljem promocije angelskega vlaganja in povezovanja angelov in tistih, ki to želijo
postati, je bilo leta 2012 ustanovljeno združenje Austrian Angel Investors Association (v
nadaljevanju AAIA), ki je tudi član EBAN. Glede na to, da je pojem v Avstriji v
preteklosti bil relativno neznan, so si ustanovitelji za cilj zadali dvig prepoznavnosti
angelskega financiranja kot eno od možnosti financiranja. Združenje deluje neprofitno in
po podatkih s spletne strani šteje 57 članov, vendar so nekateri želeli ostati neimenovani,
zato se ocenjuje, da je članov nekoliko več (Unsere mitglieder, 2014).
4.8.4 Angelski sklad SpeedInvest
Gre za prvi avstrijski angelski sklad, ustanovljen leta 2011, ki združuje prek 30 poslovnih
angelov. Sklad ima na voljo 10 mio. EUR sredstev, višina maksimalne naložbe pa je
500.000 EUR po podjetju. Sklad ima poleg sedeža na Dunaju tudi izpostavo v Silicon
Valleyju v ZDA. Sklad vstopa v podjetja v zgodnjih fazah z jasnim prototipom proizvoda s
področja mobilnih tehnologij. Do sedaj so vložili v 11 podjetij. Ciljna regija delovanja
sklada je predvsem Srednja Evrope (Revolutionizing European Venture Capital, 2015).
4.9 Sodelovanje slovenskih in avstrijskih poslovnih angelov ter potencial
za sodelovanje
Slovenija, kot kaže, angelskega vlaganja ni zaznala kot potencialno zanimive možnosti
financiranja MSP, zato podpore temu konceptu v obliki davčnih olajšav in regulativ
praktično ni. Klub Poslovni angeli Slovenije samostojno izvaja aktivnosti v smislu
promocije, pri tem pa se povezuje tudi na mednarodni ravni, predvsem s Italijo, Nemčijo in
Hrvaško. Na drugi strani je bilo v zadnjih letih na področju angelskega vlaganja v Avstriji
storjenega veliko več, predvsem v smislu dviga prepoznavnosti koncepta in mednarodnega
povezovanja. Podpora države angelskemu vlaganju prihaja prek AWS Wirtschaftservice,
predvsem prek projektov AWS Business Angel Fond in i2 Business Angels. V preteklosti
48
omembe vrednega medsebojnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi poslovnimi
angeli ni bilo. Ocenjujem, da obstaja potencial za sodelovanje predvsem v smislu
promoviranja koncepta in uspešnih podjetniških zgodb oziroma sodelovanja na skupnih
dogodkih. Potencial vidim v izvedbi skupnih naložb v VTP, kjer bi slovenski poslovni
angeli izvajali skupne naložbe s poslovnimi angeli v Avstriji in obratno.
4.10 Primeri angelskih naložb v visokotehnološka podjetja
Poslovni angeli so zaradi visokih donosov na področju visokih tehnologij zelo
zainteresirani za vlaganja v omenjene panoge. S pomočjo angelskih naložb so se tako v
Sloveniji kot Avstriji izpeljali številni uspešni podjetniški projekti, bodisi znotraj združenj
poslovnih angelov bodisi zunaj njih. V nadaljevanju navajam po dva uspešna primera.
4.10.1 Primeri angelskih naložb v Sloveniji
Versor. V letu 2007 sta Primož Zajšek in Dejan Rojko, diplomanta Fakultete za strojništvo
Maribor, ustanovila visokotehnološko podjetje Versor, d. o. o., ki deluje na področju
razvoja elektronskih komponent, programskih aplikacij in ohišij za inovativen sistem za
upravljanje s prometnimi tokovi med in na parkiriščih.
Gre za sistem, za katerega se vlagatelju zaradi številnih prednosti naložba povrne že v letu
in pol. Uporaba sistema na povprečno velikem parkirišču ali v garažni hiši pa okolju
prihrani kar do 65 ton emisij izpušnih plinov v enem letu. Leta 2008 sta podjetnika sprejela
angelsko naložbo članov Kluba Poslovni angeli Slovenije v skupnem znesku 200.000 EUR
za 40 % delež v podjetju, kar ustanovitelja ocenjujeta kot ključnega pomena. Že v fazi
pogajanj sta z vlagatelji ustvarila visoko stopnjo zaupanja, ki se je ohranila do danes. Poleg
naložbe ocenjujeta kot zelo pomembno tudi to, da sta poleg že tako bogatega tehničnega
znanja svoje znanje nadgradila tudi na področju poslovnih ved.
Podjetje med drugim tesno sodeluje z laboratorijem za načrtovanje naprednih proizvodnih
sistemov na Fakulteti za strojništvo Maribor. Vizija podjetja je postati vodilni proizvajalec
inteligentnih sistemov za upravljanje s prometnimi tokovi, strategija pa med drugim temelji
tudi na zaposlovanju mladega, talentiranega in motiviranega osebja (About us, 2015).
Mesi. Gre za primer uspešne angelske naložbe v podjetje, ki razvija in izdeluje naprave za
medicinsko diagnostiko. Podkrepljeni s tehničnim znanjem s področja elektroinženiringa
so Jakob Šušterič, Matjaž Špan in Tomo Krivc konec leta 2010 ustanovili
visokotehnološko podjetje, ki danes živi od prihodkov, ki jih večinoma generira v tujini.
Ustanovitveni kapital so zagotovili ustanovitelji sami, nato pa so za potrebe razvoja vlagali
v razvijalca, ki se je ukvarjal z algoritmi za njihove naprave. Sredstva za zagon podjetja so
dobili tudi s pomočjo SPS in s posojilom staršev. V drugem letu od ustanovitve so
49
proizvod že začeli prodajati, kar jim je zagotovilo prve konkretne prihodke. Konec leta
2012 so prejeli tudi angelsko naložbo v višini 400.000 EUR, ki je bila višja kot običajno,
ker delujejo v medicinski panogi. To je bilo dovolj za nabavo materiala in proizvodnjo
1.000 naprav ter za začetek prodaje v tujini (Pavlin, 2014).
Ker podjetje veliko vlaga v razvoj novih proizvodov in ima ambiciozne cilje za širitev, išče
vlagatelja, ki bi zagotovil potrebna sredstva, tako doma kot v tujini. Tukaj ciljajo predvsem
na sklade tveganega kapitala s področja medicine, ki pa jih pri nas ni, zato ciljajo na tujino.
Podjetje prek mreže distributerjev deluje v 21 državah (Mesi, d. o. o. 2015).
4.10.2 Primeri angelskih naložb v Avstriji
Runtastic. Primer uspešne zgodbe VTP v Avstriji predstavlja podjetje, ki se ponaša z več
kot 100 mio. prenosov in 50 mio. uporabnikov. Cilj podjetja je motivirati uporabnike, da
postanejo športno aktivni in izboljšajo splošno telesno pripravljenost ter so posledično
zdravi s pomočjo sodobne tehnologije, ki temelji na tehnologiji GPS.
Ustanovitelji Florian Gschwandtner, Alfred Luger, Christian Kaar in Rene Giretzlehner,
vsi športni zanesenjaki ter polni tehnološkega navdiha, so leta 2009 ustanovili podjetje, ki
je danes globalno in je hitro preraslo v inovativno zbirko programov, izdelkov in storitev,
ki sledijo in evidentirajo podatke o športnih aktivnostih uporabnikov. S pomočjo aplikacije
lahko uporabniki spremljajo svoje športne aktivnosti, kot so razdalja, hitrost, čas, lokacija
in poraba kalorij ne glede na vrsto športne aktivnosti (Runtastic GmbH, 2015). Podjetje je
prejelo angelsko naložbo v semenski fazi v višini 150.000 EUR. Eden najbolj znanih
avstrijskih poslovnih angelov, Johann Hansmann, ki deluje globalno, je hitro prepoznal
potencial podjetja in pomagal s svojo angelsko naložbo, katere višina pa ni znana. Obenem
je v podjetje vložil tudi svoje izkušnje, mrežo stikov in se zelo izkazal v vlogi mentorja.
Podjetje je skupno prejelo 3 angelske naložbe, angeli pa so do danes v večini že izstopili.
Oktobra 2013 je 50,1 % delež kupilo podjetje Axel Springer AG, ki je eden večjih igralcev
v evropskem medijskem prostoru, vendar bo podjetje delovalo še naprej po
nespremenjenem konceptu in ostalo na trgu spletnih aplikacij. Podjetje zaposluje 68 ljudi,
primarni trgi pa so Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Francija in Španija.
Durchblicker. Ustanovitelja Reinhold Baudisch in Michael Doberer sta s ciljem pomagati
gospodinjstvom pri obvladovanju stroškov leta 2010 ustanovila podjetje Yousure
Tarifvergleich, ki ponuja aplikacijo Durchblicker, s pomočjo katere uporabniki primerjajo
cene.
Uporabniki lahko s pomočjo spletne aplikacije ali prek interneta neposredno primerjajo
cene zavarovanj za vse premičnine in nepremičnine, stroške elektrike, plina, kreditov in
obresti ter telefona in interneta. Primerjava in nato optimalna izbira jih vodi v prihranek
50
tudi do 1.000 EUR na letni ravni. Cilj podjetja je uporabnikom ponuditi celovit in najširši
pregled cen na trgu. Podjetje prihodke generira s pomočjo oglaševanja in prek partnerjev,
ki jih promovira in za njih opravlja posredniške storitve. Podjetje je prejelo angelsko
naložbo v višini 320.000 EUR, vlagatelj pa je prav tako Johann Hansmann. Ključnega
pomena je poleg finančne naložbe bilo tudi to, da je vlagatelj pripomogel k medijski
prepoznavnosti podjetja, ki se oglašuje na večini avstrijskih in nemških televizij.
Leta 2013 je v podjetje vstopilo še 5 vlagateljev, večinoma poslovnih angelov, ki so skupaj
vložili 2 mio. EUR svežega kapitala za potrebe širitve podjetja. Podjetje danes zaposluje
17 ljudi (Lau, 2013).
5 RAZISKAVA O POSLOVNIH ANGELIH KOT VIRU
FINANCIRANJA V VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETJIH
V sklopu empiričnega dela naloge sem se lotil raziskovanja glede poznavanja poslovnih
angelov kot vira financiranja med slovenskimi in avstrijskimi VTP. Raziskava je bila
izvedena za potrebe tega magistrskega dela, z njo pa sem želel preveriti predvsem, ali in v
kolikšni meri se VTP odločajo za financiranje s pomočjo poslovnih angelov. V sklopu
raziskovanja se dotaknem tudi pogleda podjetnikov na obstoječo podjetniško infrastrukturo
v podporo visokotehnološkemu podjetništvu.
5.1 Opredelitev problema, cilji raziskave in metodologija
Cilja raziskovanja sta dva, prvi je ugotoviti, kako prepoznaven je koncept poslovnih
angelov danes v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo, katere vrste financiranja VTP najbolj
pogosto uporabljajo ter ali VTP poznajo tudi druge vrste lastniškega financiranja. Drugi
cilj pa je ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo.
Pri raziskovanju se v sklopu zbiranja podatkov lahko uporabijo tako primarni kot
sekundarni viri podatkov. Primarne podatke je treba zbrati samostojno, možna pa je tudi
uporaba sekundarnih podatkov, ki so bili zbrani že prej. Pri raziskovanju za potrebe
magistrskega dela uporabim primarno zbiranje podatkov, pri čemer si pomagam z
anketnim vprašalnikom, ki sem ga v večini primerov posredoval neposredno anketirancem.
Vprašanja so delno povzeta po že opravljeni raziskavi glede poslovnih angelov kot vira
financiranja malih podjetij v Sloveniji (Golmajer, 2006), druga vprašanja in trditve pa so
oblikovana na osnovi potreb raziskovanja. S ciljem ugotavljanja stanja na trgu poslovnih
angelov sem del raziskovanja opravil tudi s pomočjo intervjuja in povzetka že opravljenega
intervjuja s predstavniki mreže poslovnih angelov. Večina spoznanj, pridobljenih na
podlagi intervjuja, so navedena v poglavju o poslovnih angelih, zato jih v empiričnem delu
naloge ne obravnavam podrobneje. Rezultate raziskovanja glede prepoznavnosti koncepta
51
poslovnih angelov v Sloveniji strnem v ugotovitve ter jih primerjam z rezultati in
ugotovitvami že opravljene raziskave s področja poslovnih angelov (Golmajer, 2006).
5.2 Izvedba anketiranja, vzorec in obdelava podatkov
Anketo sem izvedel na področju Slovenije in Avstrije, in sicer v regijah, kjer je
koncentracija VTP najvišja. V Sloveniji so bila v vzorec zajeta VTP iz osrednje slovenske
in štajerske regije, kjer sem anketiral podjetja iz Tehnološkega parka Ljubljana in
Štajerskega tehnološkega parka, delež v vzorcu pa predstavljajo tudi VTP, ki sem jih našel
v registru podjetij. V Avstriji so bila v vzorec zajeta podjetja s področja dunajske regije
(Wien), regije Spodnja Avstrija (Niederösterreich) ter koroške regije (Kärnten), anketiral
pa sem podjetja iz tehnoloških centrov Tech Gate Wissenschafts- und Technologiepark
GmbH, Lakeside Science & Technology Park GmbH in TFZ Wiener Neustadt GmbH.
Zaradi večjega vzorca sem anketiral tudi nekaj slučajno izbranih VTP v Avstriji.
Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila razdeljena na dva vsebinska sklopa, od katerih je
vsak posamezen sklop pokril področje raziskovanja, ki je relevantno za magistrsko delo. V
prvem sklopu so vprašanja splošnega tipa, s katerimi sem lahko opredelil strukturo
anketiranih VTP, ter vprašanja, ki se nanašajo na področje podpore VTP. Drugi del sklopa
vprašanj se nanaša na poznavanje poslovnih angelov kot vir financiranja ter izkušnje VTPs
poslovnimi angeli.
Skupno sem v vzorec želel zajeti 283 VTP, od tega 124 v Sloveniji in 159 v Avstriji. Po
izvedbi anketiranja sem dobil skupno rešenih 87 anket, od tega je bilo 6 neveljavnih, saj
anketiranci niso odgovorili na nekaj vprašanj. Posledično omenjenih anket nisem zajel v
analizo. Skupen vzorec je tako znašal 81 podjetij. Odstotek odzivnosti slovenskih VTP je
bil 33 %, odzivnost avstrijskih VTP pa 29 %. Pri pridobivanju zadostnega vzorca sem
anketne vprašalnike odnesel tudi osebno, saj je bila odzivnost preko e-pošte zelo slaba.
Ocenjujem, da sem tako dosegel boljšo odzivnost anketirancev in posledično večji vzorec.
Po pridobitvi rešenih anketnih vprašalnikov sem rezultate obdelal s pomočjo programa
Microsoft Excel ter izvedel osnovno analizo dobljenih podatkov in nato najbolj relevantne
rezultate prikazal s pomočjo grafov in tabel. Podrobnejših analiz s pomočjo statističnih
paketov programske opreme nisem izvedel. S tem tudi nisem ugotavljal statistične
značilnosti, zato rezultatov, pridobljenih na osnovi vzorca, ne morem posplošiti na celotno
populacijo.
52
5.3 Rezultati raziskovanja
5.3.1 Značilnosti anketiranih podjetij
Ugotavljam, da so si podjetja v Sloveniji in Avstriji po značilnostih dokaj podobna. Tako
je bilo kar 96 % anketiranih podjetij oziroma skupno 78 ustanovljenih kot družba z
omejeno odgovornostjo (d. o. o. oziroma GmbH). Povprečna starost zaposlenih v
anketiranih podjetjih v Sloveniji je okoli 32 (31,79) let, v Avstriji pa okoli 31 (31,34) let.
Glede na prihodke se podjetja nekoliko razlikujejo, saj so povprečni prihodki anketiranih
podjetij v Sloveniji znašali 431.601,37 EUR, v Avstriji pa 474.362,94 EUR.
Področja dejavnosti, s katerimi se anketirana podjetja ukvarjajo, so si v Slovenijo in
Avstrijo relativno podobna. Med anketiranimi slovenskimi VTP jih je 30 % s področja
računalništva, 16 % s področja elektronike in telekomunikacij ter 16 % s področja
medicinskih in optičnih instrumentov. Med anketiranimi avstrijskimi podjetji jih je s
področja računalništva 33 % ter 23 % s področja elektronike in telekomunikacij.
Slika 11: Struktura anketiranih podjetij po dejavnosti (v %)
Pri raziskovanju motivov za ustanovitev podjetij sem ugotovil, da so si tako slovenska kot
avstrijska VTP pri motivih za ustanovitev zelo podobna. Kot najpogostejši motiv za
ustanovitev podjetja so anketirana podjetja navedla željo po večjem zaslužku (42 % vseh
podjetij) in zaznano tržno priložnost (38 % vseh podjetij). Kot zanimivost navajam, da je v
Sloveniji 8 % anketiranih VTP kot eden od glavnih motivov navedlo komercializacijo nove
invencije, v Avstriji pa je bil delež teh podjetij 2 %.
33
7
7
4
4
9
23
9
0
4
30
3
16
5
0
5
16
14
3
8
računalništvo
nanotehnologija
medicinski in optični istrumenti
materiali
letalska tehnologija
farmacija
elektronika in telekomunikacije
električni stroji in aparati
drugo
biotehnologija
Slovenija Avstrija
53
Slika 12: Motivi anketiranih podjetij za njihovo ustanovitev (v %)
5.3.2 Ocena podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo
V nadaljevanju raziskave so anketirana VTP odgovarjala na vprašanja v zvezi s podpornim
okoljem za podjetništvo v Sloveniji in Avstriji. V Sloveniji so bila med navedenimi
dejavniki za podporo VTP najbolje ocenjena področje razpoložljivosti tehnologij in
materialov s povprečno oceno 4,08, nato obstoječa fizična podjetniška infrastruktura z
oceno 3,86 ter kakovost kadrov na trgu dela z oceno 3,81. Med najslabše ocenjenimi pa so
področje davčne zakonodaje s povprečno oceno 2,19 in dostop do virov financiranja s
povprečno oceno 1,92. Na drugi strani so anketirana avstrijska VTP najbolje ocenila
področje podjetniške infrastrukture s povprečno oceno 4,07 ter državne in zasebne
podporne institucije s povprečno oceno 3,73 oziroma 3,52. Nekoliko slabše je bilo
ocenjeno področje kakovosti kadrov na trgu dela (2,66) in učinkovitosti trga dela (2,14).
Slika 13: Ocena dejavnikov za podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji in Avstriji
45
11
7
9
43
2
2
5
2
38
19
3
5
32
3
8
3
3
želja po večjem zaslužku
želja po neodvisnosti
želja po izboljšanju okolja
želja po dosežku in samoizpolnitvi
zaznana tržna priložnost
varnost in boljša prihodnost
komercializacija nove invencije
ekonomska nuja
drugo
Slovenija Avstrija
2,8
3,73
3,52
4,07
3,09
2,66
2,14
3,43
2,86
2,19
2,86
2,22
3,86
1,92
3,81
2,08
4,08
3,03
davčna zakonodaja
državne podporne institucije
zasebne podporne institucije
fizična podjetniška infrastruktura
dostop do virov financiranja
kakovost kadrov na trgu dela
učinkovitost trga dela
razpoložljivost tehnologij in materialov
izvozno okno (informacije)
Slovenija Avstrija
54
Na področju ocenjevanja aktivnosti anketiranih visokotehnoloških podjetij ugotavljam, da
je temeljni problem podjetij dostop do virov financiranja ter da bi bila podjetja vesela več
nepovratnih sredstev od države. Anketirana podjetja v Sloveniji prav tako menijo, da trg
kapitala v Sloveniji ni konkurenčen evropskemu ter da se dostop do virov financiranja ne
bo kmalu izboljšal. Ugotavljam tudi, da so slovenska VTP mnenja, da so kljub
pomanjkljivostim povsem konkurenčna v svetovnem merilu, čeprav priznavajo, da so
premalo inovacijsko aktivna.
Pri ocenjevanju podpore slovenskih podpornih institucij ugotavljam, da je 89 %
anketiranih slovenskih VTP kakorkoli bilo deležnih finančne ali nefinančne podpore
podpornih institucij. Med najbolje ocenjenimi so bili tehnološki parki in SPS, medtem ko
sta najslabše ocenjeni podporni instituciji MGRT in SID banka. V Avstriji so bila
anketirana podjetja najbolj zadovoljna z obstoječo fizično infrastrukturo, predvsem s
tehnološkimi parki ter z agencijama v podporo VTP. Med vsemi anketiranimi podjetji jih
je 77 % na kakršenkoli način prejelo pomoč države.
5.3.3 Področje financiranja anketiranih podjetij
Večina anketiranih podjetij, tako v Sloveniji kot Avstriji, je v anketi navedlo, da so kot vir
financiranja uporabili lastne prihranke. Med vsemi anketiranimi VTP je bilo takih skupaj
89 %. Prav tako se večinoma poslužujejo tradicionalnih načinov financiranja, kot sta
kratkoročno in dolgoročno zunanje financiranje, do katerih pa je po rezultatih raziskovanja
dostop avstrijskih podjetij boljši kot dostop slovenskih podjetij. Glede vira financiranja v
obliki državnih povratnih in nepovratnih sredstev so avstrijska podjetja nekoliko bolj
zadovoljna z razpoložljivostjo kot slovenska podjetja. Anketirana slovenska podjetja so
nekoliko manj zadovoljna z razpoložljivostjo do lastniških virov financiranja, kot so skladi
tveganega kapitala in poslovni angeli. Prav tako ugotavljam, da je delež avstrijskih
podjetij, ki so dobila angelsko naložbo, višji kot delež slovenskih VTP.
Tabela 11: Uporabljeni viri financiranja anketiranih podjetij
Slovenija Avstrija
Vrsta financiranja/uporaba Št.
podjetij
% Št.
podjetij
%
Lastna sredstva/prihranki 35 94,6 37 84,1
Kratkoročno zunanje dolžniško
financiranje
29 78,4 33 75,0
Dolgoročno zunanje dolžniško
financiranje
32 86,5 36 81,8
Sklad tveganega kapitala 3 8,1 6 13,6
Poslovni angeli 2 5,4 4 9,1
se nadaljuje
55
nadaljevanje
Slovenija Avstrija
Državna povratna in nepovratna sredstva 23 62,2 28 63,6
Sredstva iz tujine (sredstva EU itd.) 9 24,3 16 36,6
Podaljšani plačilni roki, kompenzacije 18 48,6 12 27,3
Prodaja terjatev (forfetiranje, faktoring) 6 16,2 11 25,0
Drugi neformalni viri (prijatelji, sorodniki) 28 75,7 31 70,5
V nadaljevanju raziskave so anketirana podjetja odgovarjala na vprašanje o iskanju virov
financiranja zunaj matične države, s čimer sem želel ugotoviti, v kolikšni meri se podjetja
odločajo za iskanje virov v tujini. 76 % anketiranih slovenskih VTP je odgovorilo, da je
vire financiranja iskalo zunaj meja Slovenije, na drugi strani pa je 64 % anketiranih
avstrijskih podjetij iskalo vire financiranja zunaj meja Avstrije. Med najbolj pogostimi
razlogi za iskanje virov v tujini so med vsemi anketiranimi podjetji bili ugodnejši viri
financiranja ter večja ponudba ter s tem večja možnost izbire.
Slika 14: Iskanje virov financiranja zunaj meja matične države (v %)
Glede vpliva finančne in gospodarske krize na pridobivanje finančnih sredstev je 62 %
anketiranih slovenskih VTP mnenja, da se je dostop do sredstev poslabšal, 19 %
anketiranih pa meni, da se je dostop celo izboljšal. Na drugi strani 50 % anketiranih
avstrijskih VTP meni, da se je dostop do finančnih sredstev poslabšal, 27 % pa, da se je
izboljšal.
5.3.4 Poslovni angeli kot vir financiranja
V drugem delu anketnega raziskovanja me je zanimalo, kako prepoznaven in kako pogosto
uporabljen je koncept poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji. Začetna ugotovitev je, da
je koncept poslovnih angelov približno enako prepoznaven med slovenskimi in
avstrijskimi VTP. 92 % anketiranih slovenskih VTP pozna koncept poslovnih angelov,
64
76
36
24
Avstrija
Slovenija
DA
NE
56
43 % jih je prepoznavnost ocenilo z oceno slabo, dobra četrtina (27 %) pa z oceno
zadostno. Med anketiranimi VTP iz Avstrije jih 87 % pozna koncept poslovnih angelov,
prepoznavnost koncepta pa jih je 41 % ocenilo kot zadostno, 36 % pa kot slabo.
V nadaljevanju raziskovanja sem želel izvedeti, ali so anketirana podjetja dovzetna za
uporabo kapitala poslovnih angelov. Rezultati med anketiranimi VTP so pokazali, da je
večina podjetij dovzetnih za uporabo kapitala poslovnih angelov. Tako bi jih med
anketiranimi slovenskimi VTP 84 % uporabilo kapital poslovnih angelov, 16 % pa ne. Kot
najpogostejši razlog slovenskih VTP, zakaj ne bi uporabili kapitala poslovnih angelov, so
podjetja navedla željo po neodvisnem upravljanju podjetja, nekaj pa jih tudi meni, da
poslovni angeli nimajo dovolj izkušenj in jim zato ne zaupajo. Med anketiranimi
avstrijskimi VTP jih je 77 % anketiranih izrazilo pripravljenost za uporabo kapitala
poslovnih angelov, 23 % pa ne. Tudi avstrijska VTP so kot glavni razlog za neuporabo
kapitala poslovnih angelov navedla željo po neodvisnem upravljanju. Slika 15 prikazuje,
kateri so temeljni razlogi, zakaj anketirana VTP ne bi uporabila kapitala poslovnih
angelov.
Slika 15: Razlogi za neuporabo kapitala poslovnih angelov v Sloveniji in Avstriji (v %)
V nadaljevanju raziskave sem želel izvedeti, v kakšnem obsegu so anketirana podjetja
uporabila kapital poslovnih angelov. Rezultati so pokazali, da je uporaba koncepta zelo
redka. Tako je le 5,4 % anketiranih slovenskih VTP (2 podjetja) dobilo angelsko naložbo.
Med anketiranimi avstrijskimi podjetij pa so bila takšna podjetja 4 (9,1 % anketiranih). To
govori v prid temu, da je koncept še relativno nerazvit. Znesek angelske naložbe, ki so jo
prejela anketirana VTP, je med 5.000 in 25.000 EUR, naložbe pa so prišle v fazi drugega
kroga oziroma v fazi širitve. Tako nobeno VTP ni prejelo angelske naložbe v semenski fazi
oziroma začetni fazi. Večina podjetnikov je bilo z angelskim vlaganjem zadovoljnih in bi
tovrstno možnost ponovno uporabili. Za angelsko vlaganje so v največji meri izvedeli prek
medijev in podpornih institucij.
7 6
6
6
56
19
kapitala PA ne potrebujem
koncepta PA ne poznam
bi želel, vendar ga ne
znam poiskati
koncept mi ni všeč
ne želim, svoje podjetje
bom upravljal sam
drugo
57
5.4 Povzetek ugotovitev in predlogi izboljšav
Po pregledu strokovne literature in empiričnega dela naloge pridem do nekaterih spoznanj,
ki niso v prid temu, da obstajajo velike razlike med Slovenijo in Avstrijo na področju
lastniškega financiranja in podpornega okolja v podporo VTP. Tako slovenska kot
avstrijska VTP kot eno od temeljnih težav navajajo dostop do financiranja, predvsem v
semenski in zgodnji fazi podjetij, kjer je prisotna vrzel, ki pa je v Sloveniji nekoliko večja
kot v Avstriji. Kljub vsemu ostajajo bančno financiranje in lastna sredstva podjetja
najpogosteje uporabljeni viri financiranja. Na področju dostopa do virov financiranja je
stanje v Avstriji boljše kot v Sloveniji, saj so avstrijske banke bolj pripravljene posojati
denar MSP, kar gre pripisati tudi učinkovitim ukrepom za spodbujanje MSP.
Primerjava kazalnikov s področja visoke tehnologije je pokazala, da Avstrija ne glede na
razlike v velikosti in številu MSP v primerjavi s Slovenijo dosega boljše rezultate na
področju izvoza in uvoza visokotehnoloških izdelkov. Prihodki od prodaje avstrijskih VTP
so petkrat višji od slovenskih, prav tako so petkrat višje tudi skupna dodana vrednost v
mio. EUR in bruto naložbe v opredmetena sredstva. Pomembno je vedeti, da inovativnost,
ki se dogaja znotraj tehnoloških podjetij, ni dovolj za optimalen razvoj tehnološkega
podjetništva, ampak je zelo pomembna tudi aktivna vloga države, ki naj bi zagotovila
zadostno institucionalno in infrastrukturno podporo. Na področju tehnološkega
podjetništva tako Slovenija kot Avstrija zaostajata za najnaprednejšimi državami, ki so
pogoje ustvarile bistveno prej.
V sklopu raziskovanja glede podpornih institucij oziroma infrastrukture za VTP ne
ugotavljam bistvenih razlik med Slovenijo in Avstrijo oziroma so razlike predvsem na
področju finančnega okolja za VTP v korist Avstrije (dostop do virov financiranja in
davčna zakonodaja). Na področju podjetniškega okolja so razlike med državama
zanemarljive, opazne razlike med obema državama so pri zasebnih in državnih podpornih
institucijah, in sicer v korist Avstrije. V preteklih letih je bilo opaziti, da se je vladna
politika v Avstriji prilagodila potrebam gospodarstva, predvsem sektorju MSP, vendar gre
v to smer v zadnjih letih tudi Slovenija. Prav vladna politika in programi ter s tem
približevanje MSP so področja, na katerih mora Slovenija še nekaj postoriti, predvsem na
področju dostopanja do virov financiranja.
Na področju tveganega kapitala tako Slovenija kot Avstrija po obsegu naložb tveganega
kapitala zaostajata za evropskim povprečjem. Na področju semenskega kapitala, ki je za
VTP Start-up podjetja ključnega pomena, Avstrija dosega veliko boljše rezultate v
primerjavi s Slovenijo. Angelskega vlaganja v VTP je v Sloveniji glede na celoten tvegani
kapital zelo malo, medtem ko ga je v Avstriji nekoliko več, predvsem po zaslugi
učinkovite in intenzivne promocije koncepta ter podpore države. Področje podpore
angelskemu vlaganju s strani države je ključna razlika med Slovenijo in Avstrijo, ki je
prepoznala angelsko vlaganje kot pomemben dejavnik pri ustvarjanju novih podjetij z
58
visokim potencialom rasti ter s tem novih delovnih mest. Ugotovitve raziskovanja glede
koncepta poslovnih angelov iz leta 2006 (Golmajer, 2006) so pokazale, da trg angelskega
vlaganja takrat kljub delovanju Kluba Poslovnih angelov Slovenije ter nekaj izpeljanih
projektih praktično še ni obstajal. Danes ugotavljam, da koncept v Sloveniji nikoli ni
zaživel oziroma je v zadnjih letih zelo nazadoval. Tako je trg angelskega vlaganja v
Sloveniji nerazvit, za oživitev pa bo potrebno veliko več kot samo aktivnosti Poslovnih
angelov Slovenije. Izboljšave, ki bi se jih v sodelovanju z državo lahko izvedlo, so
predvsem:
vzpostavitev pobude »Start-up točka« na vseh tehničnih, naravoslovnih in
družboslovnih fakultetah in v institucijah v sodelovanju z vsemi subjekti podpornega
okolja za podjetništvo, s ciljem promocije podjetništva kot vrednote in povečanja
stopnje komercializacije invencij;
uvedba predmeta podjetništva kot izbirnega predmeta tako v srednjih šolah kot na
fakultetah. V sklopu tega predlagam dvotedensko izmenjavo študentov med različnimi
fakultetami po principu poletne šole;
vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva med Klubom Poslovni angeli Slovenije in
SPS ter oblikovanje angelskega sklada s poglavitnim ciljem zmanjšanja vrzeli v
financiranju za podjetja v semenski in zgodnji fazi;
vključitev Kluba Poslovni angeli Slovenije v združenje EBAN in aktivno mednarodno
sodelovanje pri izmenjavi najboljših praks ter sodelovanje na mednarodnih dogodkih s
področja angelskega vlaganja;
ureditev zakonodaje na področju lastniškega financiranja ter uvedba davčnih olajšav s
ciljem mobilizacije zasebnega kapitala, predvsem poslovnih angelov (olajšave za
vlaganje v Start-up podjetja, manjši zneski prispevkov za zaposlene v Start-up podjetjih
z visokim potencialom rasti v prvih treh letih ter s tem manjša obremenitev v začetnih
fazah, zmanjšana stopnja davka na dobiček za Start-up podjetja pri udeležbi lastniškega
kapitala, manjša stopnja obdavčitve kapitalskega dobička);
povezovanje subjektov podpornega okolja s finančnimi inštitucijami in zasebniki v
Sloveniji ter sooblikovanje boljše finančne ponudbe, prilagojene Start-up podjetjem, s
ciljem izboljšanja dostopa do različnih finančnih virov.
SKLEP
V današnjem svetu se posameznik sooča z izzivi globalizacije, nenehnega tehnološkega
napredka in vedno večje konkurence na vseh področjih, zato je še toliko bolj pomembno,
da je kar se da najbolj inovativen in podjeten. Skladno s tem se je razvil tudi pojem
tehnološkega podjetništva, v sklopu katerega države in predvsem podjetja med seboj
konkurirajo v izdelavi visokotehnoloških izdelkov in storitev. Tehnološko inovativna
podjetja so tista, ki danes s svojimi inovacijami rešujejo aktualne probleme za boljši jutri
oziroma za soočanje z globalnimi izzivi ter predstavljajo eno izmed najbolj zaželenih oblik
59
podjetništva. Če želimo zagotoviti dolgoročno blaginjo slovenskega prebivalstva ter postati
bolj tehnološko razvita in socialna družba s kakovostnimi delovnimi mesti, moramo skupaj
zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj tehnološkega podjetništva.
Zelo pomembna je vloga države, ki mora narediti vse, kar more, da ustvari osnovne pogoje
v smislu podpornega okolja, da bodo inovativna podjetja lahko svoje invencije uspešno
komercializirala. Eno od temeljnih težav na tej poti predstavlja financiranje podjetij, še
posebej v začetnih fazah, in glede na omejene resurse, ki jih ima na razpolago država, se je
smiselno zateči tudi k alternativnim virom financiranja v obliki lastniškega kapitala. Glede
na visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za VTP, lahko poslovni angeli odigrajo ključno
vlogo. Slednji lahko ob prevzemu pobude s strani države ter z odpravo nekaterih ovir
stopijo iz sence in ključno pripomorejo k zmanjšanju vrzeli v financiranju MSP z visokim
potencialom rasti. Prav mobilizacija zasebnega kapitala je tisto, kar VTP potrebujejo,
vendar je ta kapital treba znati privleči. Najbolj pomembna pa je aktivna usmerjenost
podjetnikov in vseh tistih, ki to želijo postati, v podjetniško razmišljanje in predvsem
akcijsko delovanje.
Na podlagi proučevanja in primerjave podpornega okolja in trga angelskega vlaganja za
podporo VTP med Slovenijo in Avstrijo lahko ugotovim, da:
podporno okolje za visokotehnološko podjetništvo v Avstriji ni bolj razvito kot v
Sloveniji, izjema so zasebne in državne podporne institucije, ter dostop do virov
financiranja;
je angelsko financiranje visokotehnoloških podjetij v Avstriji bolj razvito kot v
Sloveniji.
Skozi raziskovalni proces se prva hipoteza ni v celoti potrdila, medtem ko se je druga
hipoteza potrdila. To kaže na dejstvo, da si Slovenija lahko Avstrijo vzame kot zgled pri
razvoju trga angelskega vlaganja v VTP. Podpore VTP s strani poslovnih angelov je v
Sloveniji premalo, vendar je res, da so lahko dobre in inovativne ideje tudi v težkih časih
podpre. Skrajni čas je, da se v razvoj trga angelskega vlaganja vloži več truda in sredstev,
da se povežejo vsi akterji, saj bodo tako dobre podjetniške zgodbe ostale doma, vse to pa
bo pripomoglo k boljši, skupni prihodnosti.
60
LITERATURA IN VIRI
1. About ACA. Najdeno 20. februarja 2014 na spletnem naslovu
http://www.angelcapitalassociation.org/about-aca/
2. About us. Najdeno 4. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.versor.si/about-
us.html
3. Aernoudt, R. (2005). Business angels: the smartest money for starters? Plea for a
renewed policy focus on business angels. International journal of business, 10(3),
272–284.
4. Antončič, B., Hisrich, R. D., Petrin, T., & Vahčič, A. (2002). Podjetništvo. Ljubljana:
GV založba.
5. Austria wirtschaftsservice – AWS. Najdeno 28. avgusta 2014 na spletnem naslovu
http://www.awsg.at
6. AVCO. (2014). Facts and figures: Österreich private equity und venture capital.
Najdeno 17. januarja 2014 na spletnem naslovu http://www.avco.at/upload/
medialibrary/PM_Facts_and_Figures_2013_Zahlen.pdf
7. AWS Business angel fonds. Najdeno 28. novembra 2014 na spletnem naslovu
http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/business-angel-fonds/76717.php
8. Aydalot, P., & Keeble, D. (1989). High technology industry and innovative
environments: the European experience. London: Routledge.
9. Banka Slovenije. (2014a). Poročilo o finančni stabilnosti. Ljubljana: Banka Slovenije.
10. Banka Slovenije. (2014b). Makroekonomska gibanja in projekcije. Ljubljana: Banka
Slovenije.
11. Blaug, M. (2000). Entrepreneurship before and after Schumpeter. V R. Swedberg
(ur.), Entrepreneurship: the social science view (str. 76–88). Oxford: Oxford
University Press.
12. Borštnik, M. (2014, 13. december). Slovenski podjetniški sklad letos podprl 654
podjetij. Mladi podjetnik. Najdeno 17. marca 2015 na spletnem naslovu
http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-podjetniski-sklad-letos-
podprl-654-podjetij
13. Bottazzi, L., & Da Rin, M. (2002). Venture capital in Europe and the financing of
innovative companies. Economic policy, 34(17), 231–269.
14. Brigham, E. F., Besley, S., & Weston, J. F. (1996). Essentials of managerial finance.
Orlando: The Dryden Press.
15. Centre for strategy & evaluation services. (2012). Evaluation of EU member states´
business angel markets and policies final report. Najdeno 11. marca 2015 na spletnem
naslovu http://www.ec.europa.eu/enterprise/dg/files/ba-rep_en.pdf
16. Company information. Najdeno 21. februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.sap.com/corporate-en/about/our-company/index.html
17. Dana, L. P. (2011). World encyclopedia of entrepreneurship. Cheltenham: Edward
Elgar Publishing Limited.
61
18. Dorf, R. C., & Byers, T. H. (2005). Technology ventures: from idea to enterprise.
Boston: Mcgraw-Hill.
19. Družbe tveganega kapitala. Najdeno 21. oktobra 2014 na spletnem naslovu
http://www.imamidejo.si/storitve/druzb-tveganega-kapitala
20. Economic statistics on high-tech industries and knowledge intensive services at the
national level (from 2008 onwards, NACE Rev. 2). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 23.
oktobra 2014 na spletni strani http://ec.europa.eu/ eurostat/data/database
21. European Business Angels Network – EBAN. (2012). Tax outlook in Europe: business
angels perspective. Najdeno 25. septembra 2014 na spletnem naslovu
http://www.eban.org/wp-content/uploads/2014/09/12.-Compendium-fiscal-incentives-
2012.pdf
22. European Business Angels Network – EBAN. (2014). Statistics compendium 2014.
Najdeno 3. februarja 2015 na spletnem naslovu http://www.eban.org/wp-
content/uploads/2014/ 09/13.-Statistics-Compendium-2014.pdf
23. EVCA. (2014, avgust). Central and Eastern Europe statistics 2013. Najdeno 14.
februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.evca.eu/media/259990/_evca_bro_sp_cee2013.pdf
24. Evidenca subjektov inovativnega okolja. Najdeno 19. novembra 2014 na spletnem
naslovu http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/inovativno-
okolje/Eviden
ca-subjektov-inovativnega-okolja
25. Evropska komisija. (2013). Science, technology and innovation in Europe: 2013
edition. Bruselj: Evropska komisija.
26. Evropska komisija. (2014a). A partial and fragile recovery: annual report on
European SMEs 2013/2014 database. Bruselj: Evropska komisija.
27. Evropska komisija. (2014b). SBA fact sheet Austria. Najdeno 12. januarja 2015 na
spletnem naslovu http://www.ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analy
sis/performance-review/files/countries-sheets/2014/austria_en.pdf
28. Evropska komisija. (2014c). SBA fact sheet Slovenia. Najdeno 12. januarja 2015 na
spletnem naslovu http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/
performance-review/files/countries-sheets/2014/slovenia_en.pdf
29. Facts about Microsoft. Najdeno 22. marca 2015 na spletnem naslovu
http://news.microsoft.com/facts-about-microsoft/
30. Glogovšek, J. (2008). Osnove financiranja gospodarskih družb. Maribor: Založba
Pivec.
31. Golmajer, A. (2006). Poslovni angeli kot vir financiranja malega podjetja v Sloveniji
in v svetu (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
32. Google. (b. l.). V Wikipedia. Najdeno 29. marca 2015 na spletnem naslovu
http://en.wikipedia.org/wiki/Google
33. High-tech exports – exports of high technology products as a share of total exports
(from 2007, SITC Rev. 4). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 20. oktobra 2014 na spletni
strani http://ec.europa.eu/eurostat/ data/database
62
34. i2 business angels Austria. Najdeno 3. oktobra 2014 na spletnem naslovu
http://www.awsg.at/Content.Node/risikokapital/i2-business-angels/46841.php
35. Kokot, L. (2010). Bančno kreditiranje podjetij tekom svetovne finančne in
gospodarske krize (diplomsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
36. Kos, B. (2010). Vse o poslovnih angelih. Ljubljana: Poslovni angeli Slovenije.
37. Lau, K. (2013, 14. junij). 2 mio. euro frisches kapital für durchblicker.at.
Internetszene.at. Najdeno 17. marca 2015 na spletnem naslovu
http://www.internetszene.at/2013/06/14/2-mio-euro-frisches-kapital-fur-durchblicker-
at
38. Ljubljanski univerzitetni inkubator. Najdeno 17. februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/
ljubljanski_univerzitetni_inkubator
39. Manigart, S., & Meuleman, M. (2004). Financing entrepreneurial companies. Bruselj:
Larcier.
40. Mason, M. (2005). Informal sources of venture finance. Najdeno 18. avgusta 2014 na
spletnem naslovu http://www.angelcapitalassociation.org/data/Documents/Resour
ces/AngelGroupResarch/1d%20-%20Resources%20-%20Research/20%20Parker%20
chapter%20WP%20version.pdf
41. Mastorakis, N., Mladenov, V., Zaharim, A., & Bulucea, C. A. (2010). Recent
advances in managment, marketing, finances. V A. Zakrzewska-Bielawska (ur.), High
technology company - concept, nature, characeristics (str. 93–98). Lodz: Technical
University of Lodz.
42. Mesi, d. o. o. Najdeno 11. februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.mesimedical.com/about-us/distributors/
43. Mramor, D. (1993). Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
44. Organisation for economic co-operation and developement – OECD. (1996). The
measurement of scientific and technological activities. Paris: OECD.
45. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. (2011). Financing high-
growth firms: the role of angel investors. Najdeno 20. oktobra 2014 na spletnem
naslovu http://www.oecd-ilibrary.org/industry-and-services/financing-high-growth-
firms_9789264118782-en
46. Österreichische Nationalbank. (2014). Financial stability report 28. Dunaj:
Österreichische Nationalbank.
47. Pavlin, B. (2014, 27. oktober). Startupi po kapital največkrat v tujino. Delo. Najdeno
28. februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/zagonska-podjetja-po-kapital-najveckrat-v-
tujino.html
48. Petrin, T. (1993). Industrijska politika in podjetništvo. Slovenska ekonomska revija,
44(1-2), 140–148.
49. Petrin, T., & Myint, Y. (2013). EFER entrepreneurship series: European spin-off
practice: a comparative study of four European universities. Hilversum: EFER.
63
50. Pfeifer, B. (2008). Osnove lastniških oblik financiranja MSP in razvoj trga rizičnega
in tveganega kapitala v Republiki Sloveniji. Maribor: Prvi Kapital, d. o. o.
51. Poslovni angeli Slovenije. Najdeno 2. oktobra 2013 na spletnem naslovu
http://www.poslovniangeli.si/poslovni-angeli-slovenije
52. Prašnikar, J. (2008). Globalna finančna kriza in eko strategije podjetij: dopolnjevanje
ali nasprotovanje. Ljubljana: Častnik Finance.
53. Pravilnik o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja. Uradni list RS št.
25/2008.
54. Prodan, I. (2007). Technological entrepreneurship: technology transfer from
academia to new firms. Ljubljana: University of Ljubljana.
55. Račel, V. (2008). Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji
(diplomsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
56. Real GDP growth rate – percentage change on previous year. (2014). Najdeno 12.
decembra 2014 na spletnem naslovu http://www.ec.europa.eu/eurostat/tgm/refresh
TableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=tec00115&language=en
57. Rebernik, M., & Repovž, L. (2000). Od ideje do denarja: podjetniški proces.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
58. Rebernik, M., & Širec, K. (2010). Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
59. Rebernik, M., Tominc, P., Širec, K., & Bradač Hojnik, B. (2013). Nezaznane
priložnosti: GEM Slovenija 2012. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
60. Repovž, L., & Peterlin, J. (2000). Financiranje. Koper: Visoka šola za management.
61. Revolutionizing European Venture Capital. Najdeno 4. januarja 2015 na spletnem
naslovu http://www.speedinvest.com/idea
62. Ribnikar, I. (1991). Ekonomska terminologija: tvegani kapital. Ljubljana: Bančni
vestnik.
63. Ronstadt, R. C. (1988). Entrepreneurial finance: taking control of your financial
decision making. Dana Point, CA: Lord Publishing.
64. Runtastic GmbH. Najdeno 17. januarja 2015 na spletnem naslovu http://www.media
center.runtastic.com/company
65. Salezina, S. (2009). Financiranje malih in srednje velikih podjetij (diplomsko delo).
Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
66. Schmalzer, T., Frech, B., Wenzel, R., & Mahajan, L. (2013). Global entrepreneurship
monitor: bericht zur lage des unternehmertums in Österreich. Graz: Fachhochschule
Joanneum, University of Applied Sciences.
67. Schumpeter, J. A. (2000). Entrepeneurship as innovation. V R. Swedberg (ur.),
Entrepreneurship: the social science view (str. 51–75). Oxford: Oxford University
Press.
68. Singer, S., & Senor, D. (2009). Start-up nation: the story of Israel’s economic
miracle. New York: Hachette Book Group.
69. Söderblom, A. (2006). Factors determing the performance of early stage high-
technology venture capital founds. London: Small Business Service.
64
70. SPICA directory profiles for Austria. (b. l.) V SPICA Directory Online. Najdeno 8.
aprila 2015 na spletnem naslovu http://www.spica-directory.net/centers/?c=3
71. Stupica, M. (2005). Denar, denar, denar. Lesce: Založba Legat.
72. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje: knjiga o poslovodenju rastočih poslov.
Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
73. Tehnološki park Ljubljana & Venturelab d. o. o. (2012). Avstrija: podjetniško
vozlišče. Ljubljana: Business Region LK. Najdeno 21. februarja 2014 na spletnem
naslovu http://www.tp-lj.si/enostaven-dostop-do-avstrijskega-trga.html
74. Total high-tech trade in million euro and as a percentage of total (from 2007, SITC
Rev. 4). (b. l.) V Eurostat. Najdeno 25. oktobra 2014 na spletni strani
http://ec.europa.eu/eurostat/data/database
75. Tyson, L., Petrin, T., & Rogers, H. (1994). Promoting entrepeneurship in Eastern
Europe. Small business economics, 6(3), 165–184.
76. Unsere mitglieder. Najdeno 17. novembra 2014 na spletnem naslovu
http://www.aaia.at/de/mitgliedschaft/sponsoren1/
77. Urh, P. (2001). Naj cveti tisoč agencij. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
78. Več o inštitutu. Najdeno 6. aprila 2015 na spletnem naslovu
http://ijs.si/ijsw/Ve%C4%8D%20o%20Institutu%20%22Jo%C5%BEef%20Stefan%2
2
79. WEF, & Schwab, K. (2014). The global competitiveness report 2014–2015. Ženeva:
WEF.
80. Who we are. Najdeno 15. januarja 2014 na spletnem naslovu
http://www.eban.org/about/who-we-are/
81. Wiltbank, R., & Boeker, W. (2007). Returns to angel investors in groups. Kansas
City: Ewing Marion Kauffman Foundation.
82. Zakaj investirati v TK. Najdeno 2. aprila 2015 na spletnem naslovu
http://dtk.taxgroup.si/si/investitorji/zakaj-investirati-v-tk/
83. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo. Uradni list RS št. 40/2004, 102/2007-
ZPOP-1.
84. Zalar, I. (2006). Osnove poslovnih financ: skripta. Ljubljana: GEA College.
85. Žugelj, D. (2001). Tvegani kapital kot alternativni vir financiranja malih in srednje
velikih podjetij s poudarkom na skladih tveganega kapitala (magistrsko delo).
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
86. Žugelj, D., Penca, P., Slavnič, N., Žunec, B., & Vadnjal, J. (2001). Tvegani kapital: si
upate tvegati? Ljubljana: Lisac & Lisac.
PRILOGA
i
KAZALO PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik ................................................................................................ 1
1
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Univerza v Ljubljani – Ekonomska fakulteta
Podiplomski študij – program podjetništvo
ANKETA: PODPORNO OKOLJE ZA VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA IN
POSLOVNI ANGELI KOT VIR FINANCIRANJA V VISOKOTEHNOLOŠKIH
PODJETJIH
Spoštovani,
za potrebe pisanja naloge Vas vljudno prosim za sodelovanje v anketi o podpornem okolju
za visokotehnološko podjetništvo v Sloveniji ter poznavanju poslovnih angelov kot vira
financiranja visokotehnoloških podjetij v Sloveniji. Anketa je sestavljena iz dveh delov,
prvi del se nanaša na ocenjevanje podpornega okolja za visokotehnološko podjetništvo,
drugi del pa na poznavanje in uporabo koncepta poslovnih angelov. Sodelovanje v anketi
je popolnoma anonimno, podatki pa bodo uporabljeni samo za namene naloge. Za
sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujem.
1. Podatki o podjetju:
- pravno organizacijska oblika (d. o. o., s. p., k. d. itd.)
- število let poslovanja/leto ustanovitve
- povprečna starost zaposlenih
- število zaposlenih
- prihodki v letu 2014
- osnovni začetni kapital ob ustanovitvi
2. Opredelite področje dejavnosti, s katerim se ukvarja vaše podjetje. Obkrožite en
odgovor!
Letalska tehnologija.
Vesoljska tehnologija.
Računalništvo.
Elektronika in telekomunikacije.
Farmacija.
Biotehnologija.
Nanotehnologija.
Materiali.
Električni stroji in aparati.
2
Medicinski in optični instrumenti.
Drugo (prosim navedite):
3. Kaj je bila vaša ključna motivacija za ustanovitev Start-up podjetja?
Želja po neodvisnosti.
Komercializacija nove invencije.
Želja po dosežku in samoizpolnitvi.
Želja po večjem zaslužku (denar).
Ekonomska nuja (ni bilo drugih možnosti).
Varnost in boljša prihodnost.
Želja po izboljšanju okolja.
Zaznana tržna priložnost.
Nezadovoljstvo pri prejšnjem delodajalcu.
Drugo (prosim navedite):
4. Na 5-stopenjski lestvici ocenite, kako zadovoljni ste z naštetimi dejavniki, ki
vplivajo na podporo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji, kjer pomeni ocena 1
zelo slabo, ocena 5 pa zelo dobro!
PODROČJE OCENA DEJAVNIKA
Davčna zakonodaja (DDV, davek na dobiček itd.) 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Državne podporne institucije (SPIRIT, SPS, SID
banka)
1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Zasebne podporne institucije (banke, angeli, skladi
itd.)
1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Podjetniška infrastruktura (tehnološki parki,
inkubatorji)
1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Dostop do virov financiranja 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Kakovost kadrov na trgu dela 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Učinkovitost trga dela (zakonodaja, predpisi itd.) 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Razpoložljivost tehnologij in materialov 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
Izvozno okno (informacije o trgih in priložnostih) 1 – zelo
slabo
2 3 4 5 – zelo
dobro
3
5. Ocenite naslednje trditve na 5-stopenjski lestvici, kjer pomeni ocena 1 »se ne
strinjam«, ocena 5 pa »se strinjam«!
Podjetja z visokim potencialom rasti imajo v
Sloveniji na področju financiranja zadostno podporo
države
1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
VTP v Sloveniji uspešno črpajo evropsko in državno
finančno pomoč
1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Slovenska VTP so premalo inovacijsko aktivna 1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Trg kapitala v Sloveniji ni konkurenčen evropskemu 1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Pri delovanju podpornih institucij oziroma okolja za
VTP je opazen napredek
1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Slovenska VTP so konkurenčna v svetovnem merilu 1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
V prihodnjih letih načrtujemo inovacijo 1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Načrtujemo povečanje zaposlenih na področju
inovacij in razvoja
1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Slovenska VTP se premalo odločajo za nastop na
tujih trgih oziroma so premalo drzna
1 – se ne
strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
6. Ali ste v času delovanja vašega podjetja dobili podporo (tudi nefinančno) katere od
naštetih podpornih institucij? Na 5-stopenjski lestvici (1 – zelo slabo, 5 – zelo dobro)
ocenite vaše mnenje o podpori (ocena koristnosti), ki jih naštete institucije
zagotavljajo visokotehnološkim podjetjem v Sloveniji. Oceno koristnosti naredite
tudi, če podpore ne uporabljate!
PODPORNA INSTITUCIJA UPORABA OCENA PODPORE (KORISTNOSTI)
Agencija SPIRIT DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Slovenski podjetniški sklad DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Gospodarska zbornica Slovenije DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Min. za gospodarski razvoj in
tehnologijo DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Min. za izobraževanje, znanost in
šport DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Obrtna zbornica Slovenije DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
SID banka DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Tehnološki parki DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Inkubatorji DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Pisarne za prenos tehnologij DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
4
7. Na 5-stopenjski lestvici opredelite, ali ste za vire financiranja uporabili naštete vire
financiranja (DA/NE). Ocenite tudi vašo zaznavo glede razpoložljivosti naštetih oblik
financiranja v Sloveniji.
OBLIKA FINANCIRANJA UPORABA OCENA RAZPOLOŽLJIVOSTI
Lastna sredstva/prihranki DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Kratkoročno zunanje dolžniško
financiranje
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Dolgoročno zunanje dolžniško
financiranje
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Sklad tveganega kapitala DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Poslovni angeli DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Državna povratna in nepovratna
sredstva
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Sredstva iz tujine (sredstva EU
itd.)
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Podaljšani plačilni roki,
kompenzacije
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Prodaja terjatev (forfetiranje,
faktoring)
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
Drugi neformalni viri (prijatelji,
sorodniki)
DA NE 1 – zelo slabo 2 3 4 5 – zelo dobro
8. Ali ste vire financiranja kdaj iskali tudi zunaj meja Slovenije? Če je odgovor DA,
opredelite, kateri je bil razlog za to odločitev!
DA.
NE.
Ugodnejši pogoji financiranja.
Manj administrativnih ovir.
Večja ponudba in s tem možnost izbire.
Bolj stabilen trg kapitala.
Drugo (navedite):
9. Katere vire financiranja ste v podjetju uporabili za zagon in začetek poslovanja
podjetja? Uporabljene vire razvrstite po pomembnosti:
1.
2.
3.
4.
5.
5
10. Kako sta finančna in gospodarska kriza vplivali na pridobivanje finančnih
sredstev v vašem podjetju?
Nista vplivali.
Dostop do sredstev se je poslabšal.
Dostop do sredstev se je izboljšal.
Drugo (navedite):
11. Ali poznate pojem poslovni angeli? Na 5-stopenjski lestvici ocenite, kako
prepoznaven je koncept poslovnih angelov v Sloveniji.
DA.
NE (poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni vlagati v podjetja
z visokim potencialom rasti, obenem pa podjetniki, ki so pripravljeni pomagati s
svojimi izkušnjami in kompetencami).
1 – zelo slabo 2 – slabo 3 – zadostno 4 – dobro 5 – zelo dobro
12. Ali bi uporabili kapital poslovnih angelov? Če je odgovor NE, opredelite, zakaj ne
bi uporabili omenjenega načina financiranja.
DA.
NE.
Kapitala poslovnih angelov ne potrebujem.
Ne poznam.
Bi želel, vendar ga ne znam poiskati.
Koncept mi ni všeč.
Ne želim, svoje podjetje bom upravljal sam.
Drugo:
13. Ali ste kdaj uporabili kapital poslovnih angelov? Če je odgovor NE, ste z
vprašalnikom zaključili.
DA.
NE.
14. Ali poznate še katero podjetje, ki se/se je financiralo s pomočjo poslovnega
angela?
DA.
NE.
15. Kolikšen je bil znesek angelske naložbe v vaše podjetje?
Do 2.000 EUR.
Od 2001 do 5000 EUR.
6
Od 5001 do 10.000 EUR.
Od 10.001 do 25.000 EUR.
Od 25.001 do 50.000 EUR.
Nad 50.000 EUR.
16. V kateri fazi življenjskega cikla podjetja ste uporabili kapital poslovnih angelov?
V čisto začetni fazi (proučevanje smiselnosti podjetniške ideje).
V začetni fazi (ko podjetje kapital potrebuje za razvoj proizvoda, vendar v fazi, ko
je mogoče izpeljati poskusno proizvodnjo in začetno trženje).
V zgodnji fazi (za dokončanje razvoja proizvoda in omogočanje proizvodnje).
Za financiranje druge runde ali drugega kroga (da bi podjetje doseglo normalne ali
optimalne proizvodnje zmogljivosti, vendar za to potrebuje kapital).
V fazi širitve proizvodnje.
V fazi odkupa podjetja.
V zadnji fazi pred prodajo podjetja.
17. Na 5-stopenjski lestvici (1 – se ne strinjam, 5 – se strinjam) na podlagi vaše
izkušnje ocenite navedene trditve glede poslovnih angelov.
Poslovni angel je izpolnil moja
pričakovanja. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Poslovni angel je aktivno sodeloval v
upravljanju. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
S sodelovanjem sem bil zelo zadovoljen. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Tovrstna možnost financiranja v Sloveniji ni
dostopna. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Poslovni angel se je izkazal kot trd
pogajalec. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
Poslovni angel zagotavlja dobro mentorstvo. 1– se ne strinjam 2 3 4 5 – se strinjam
18. Kako ste izvedeli za možnost angelskega vlaganja?
Prek interneta.
Prek podpornih institucij.
Od prijateljev.
Prek drugih medijev.
Drugo:
19. Ali ste pri navezovanju stikov s poslovnim angelom uporabili posrednika? Če je
odgovor DA, kdo je bil posrednik?
DA,
NE.
7
20. Ali bi še kdaj uporabili možnost angelskega vlaganja?
DA.
NE.
21. Ali je poslovni angel še vedno prisoten v vašem podjetju?
DA.
NE.
22. Ali menite, da je angelskega vlaganja v Sloveniji premalo. Prosim, na kratko
utemeljite!
top related