vrs-3.vlada.sivrs-3.vlada.si/mandat14/vladnagradiva.nsf/71d4985ffda5… · web viewdr. valerija...
Post on 09-Feb-2020
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Poročilo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021 v letu 2014
Priloga
Ljubljana, junij 2015
KAZALO
Priloga A 3
Priloga k Cilju 1 8
Priloga k Cilju 5 14
Priloga k Cilju 7 20
Priloga k Cilju 8 35
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Posodobljena preglednica Navodil za poročanje API 2014–2021...................................3Preglednica 2: Izvedba izobraževanj in seminarjev Centra za poklicno rehabilitacijo v 2014.................8Preglednica 3: Strokovni članki in prispevki Centra za poklicno rehabilitacijo v 2014...........................10Preglednica 4: Preglednica izvedenih kulturnih projektov invalidov prijavljenih na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru evropskega socialnega sklada v letih 2013 – 2014 (oznaka JPR-ESS-2013-2014)................................................................................................................................... 14Preglednica 5: Število zaposlitev glede na tip zaposlitve......................................................................19Preglednica 6: Seznam števila prejetih kosov MP po vrstah pripomočkov v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014.......................................................................................................................................... 20Preglednica 7: Vrednost izdanih in izposojenih medicinskih pripomočkov po skupinah (Obdobje: 01.01.2014 do 30.11.2014).................................................................................................................. 30Preglednica 8: Preglednica odobrenih in sofinanciranih kulturnih projektov, prijavljenih na Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis, oznaka JPR-SO-2014)......................................................................................................................... 35Preglednica 9: Pregled projektov MK...................................................................................................42
Besedilo ni lektorirano.
Priloga A
Preglednica 1: Posodobljena preglednica Navodil za poročanje API 2014–2021
POROČEVALCI(so obenem tudi nosilci)
NOSILCI(proračunski uporabniki in drugi podizvajalci ministrstev in drugih organizacij, ki so opredeljene kot
poročevalci)
CILJI in UKREPI,za katere je odgovoren
posamezen nosilec
MINISTRSTVAMinistrstvo za kulturo Direktorati in službe
Direktorat za medije Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 4, 5Cilj 3, ukrep 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 9, 12Cilj 5, ukrep 1 Cilj 8, ukrep 1, 2, 5, 7
Direktorat za ustvarjalnost (vključuje Sektor za umetnost in Sektor za statusne zadeve)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 7, 9Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Direktorat za kulturno dediščino (vključuje Sektor za muzeje, arhive in knjižnice, Sektor za nepremično kulturno dediščino in Informacijsko- dokumentacijski center za kulturno dediščino)
Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 9Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8
Informacijsko-dokumentacijski center za kulturno dediščino
Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 7, 8
Arhiv Republike Slovenije (organ v sestavi MK)
Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 9Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2
Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice
Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 2, ukrep 7Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 4, 5, 8
Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje
Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 4, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2
Služba za slovenski jezik Cilj 1, ukrep 1, 2, 4, 5Cilj 3, ukrep 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 8, ukrep 1, 2
Služba za kadrovske in splošne zadeve
Cilj 4, ukrep 3Cilj 5, ukrep 1
Služba za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem
Cilj 3, ukrep 2Cilj 8, ukrep 2
Služba za informatiko in upravno poslovanje
Cilj 1, ukrep 1, 2, 4, 5Cilj 3, ukrep 3
POROČEVALCI(so obenem tudi nosilci)
NOSILCI(proračunski uporabniki in drugi podizvajalci ministrstev in drugih organizacij, ki so opredeljene kot
poročevalci)
CILJI in UKREPI,za katere je odgovoren
posamezen nosilec
Pravna služba MK Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 8, ukrep 6
Služba za proračun in finance Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 2
Inšpektorat RS za kulturo in medije (organ v sestavi MK)
Cilj 1, ukrep 1, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 6Cilj 12, ukrep 1, 2
Urad RS za verske skupnosti Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 10, ukrep 1
Javne kulturne ustanoveSlovenske splošne knjižnice (skupno 58 knjižnic, organiziranih v 10 območij – poroča Sektor za muzeje, arhive in knjižnice na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 4, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6 , 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 4, 7, 8
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (poroča Sektor za muzeje, arhive in knjižnice na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 4, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 7, 8
Arhivi (poroča Sektor za muzeje, arhive in knjižnice na MK)
Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 9Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1
Muzeji (poroča Sektor za muzeje, arhive in knjižnice na MK)
Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Galerije (poroča Sektor za umetnost na MK)
Cilj 3, ukrep 2 ,3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Gledališča (poroča Sektor za umetnost na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Javne glasbene ustanove (Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana ipd. – poroča Sektor za umetnost na MK)
Cilj 1, ukrep 1Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Javne ustanove za filmsko umetnost (Slovenski filmski center (SFC), Viba film, Slovenski filmski muzej – poroča Sektor za umetnost na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 9, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2
Cankarjev dom v Ljubljani (poroča Sektor za umetnost na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 9, 12Cilj 5, ukrep 1
POROČEVALCI(so obenem tudi nosilci)
NOSILCI(proračunski uporabniki in drugi podizvajalci ministrstev in drugih organizacij, ki so opredeljene kot
poročevalci)
CILJI in UKREPI,za katere je odgovoren
posamezen nosilec
Cilj 8, ukrep 1, 2, 4Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – JSKD (poroča Direktorat za medije na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 4, 5Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 6, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 4
Javna agencija RS za knjigo(poroča Sektor za muzeje, arhive in knjižnice)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 4, 5Cilj 3, ukrep 3Cilj 4, ukrep 4, 6, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 7
Radiotelevizija Slovenija (poroča Direktorat za medije na MK)
Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 5Cilj 3, ukrep 3Cilj 4, ukrep 3, 4, 12Cilj 5, ukrep 1Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 4
Kulturni spomeniki v RS (poroča Sektor za nepremično kulturno dediščino na MK)
Cilj 3, ukrep 2, 3Cilj 8, ukrep 1, 2
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
Cilj 2, ukrep 3Cilj 4, ukrep 10, 12Cilj 5, ukrep 1, 3Cilj 6, ukrep 1, 6Cilj 11, ukrep 1, 2, 3Cilj 13, ukrep 9
Direktorat za družino Cilj 2, ukrep 2Cilj 6, ukrep 2, 4Cilj 12, ukrep 2
Direktorat za socialne zadeve Cilj 2, ukrep 1, 4, 7 Cilj 4, ukrep 2Cilj 5, ukrep 4Cilj 6, ukrep 1, 2, 3, 5, 6Cilj 7, ukrep 1Cilj 13, ukrep 1, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10
Direktorat za trg dela in zaposlovanje
Cilj 4, ukrep 1, 5Cilj 5, ukrep 1, 2
Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela
Cilj 12, ukrep 3
Služba za enake možnosti in evropsko koordinacijo
Cilj 12, ukrep 2
Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS
Cilj 5, ukrep 1
Ministrstvo za infrastrukturo1
Direktorat za prometSektor za javni potniški promet in žičnice
Cilj 3, ukrep 1
Direktorat za infrastrukturoSektor za ceste Cilj 3, ukrep 2Sektor za železniceSektor za letalstvo
1 S 1. 1. 2015 je bilo na podlagi spremembe Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - UPB, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) ponovno ustanovljeno samostojno Ministrstvo okolje in prostor, katerega del je tudi Direktorat za prostor.
POROČEVALCI(so obenem tudi nosilci)
NOSILCI(proračunski uporabniki in drugi podizvajalci ministrstev in drugih organizacij, ki so opredeljene kot
poročevalci)
CILJI in UKREPI,za katere je odgovoren
posamezen nosilec
Sektor za pomorstvoPomorska inšpekcija UpraveRepublike Slovenije za pomorstvo
Cilj 3, ukrep 5
Ministrstvo za okolje in prostor2
Direktorat za prostorSektor za urejanje prostora na državni ravni
Cilj 3, ukrep 2
Sektor za urejanje prostora na lokalni ravni
Cilj 3, ukrep 2
Sektor za graditev in stanovanja Cilj 3, ukrep 2Cilj 2, ukrep 5, 6
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Direktorati in službe MIZŠ Cilj 4, ukrep 1, 7, 10 Cilj 9, ukrep 1, 5, 6
Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) Cilj 4, ukrep 2, 5, 6Visokošolske institucije (VI) Cilj 4, ukrep 1, 11Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ)
Cilj 9, ukrep 6
Ministrstvo za zunanje zadeve
Sektor za človekove pravice Cilj 1, ukrep 2Cilj 13, ukrep 1
Ministrstvo za javno upravo3
Direktorat za javni sektor Cilj 5, ukrep 3
Ministrstvo za notranje zadeve
Policija Cilj 12, ukrep 7
Ministrstvo za zdravje Cilj 7, ukrep 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10
Ministrstvo za finance Cilj 6, ukrep 1
VLADNE SLUŽBEStatistični urad RS(SURS)
SURS SURS sicer sam ne sodeluje neposredno pri uresničevanju posameznih ciljev oz. ukrepov, določenih v akcijskem programu za invalide, pač pa različnim nosilcem teh nalog omogoča, da imajo na voljo potrebne informacije in podatke pri vrednotenju narejenega za uresničevanje zastavljenih ciljev v programu.
STROKOVNE INSTITUCIJEZavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Cilj 5, ukrep 1, 3Cilj 7, ukrep 11
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Cilj 7, ukrep 3, 5, 7
Inštitut RS za socialno varstvo
Inštitut RS za socialno varstvo IRSSV poroča pri tistih ciljih, na področju katerih je v preteklem letu opravil naloge.
Zavod RS za zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje Cilj 5, ukrep 1, 2, 3, 4
2 Glej prejšnjo opombo.3 S 1. 1. 2015 je bilo na podlagi spremembe Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - UPB, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) ponovno ustanovljeno samostojno Ministrstvo za javno upravo, katerega del je tudi Direktorat za javni sektor.
POROČEVALCI(so obenem tudi nosilci)
NOSILCI(proračunski uporabniki in drugi podizvajalci ministrstev in drugih organizacij, ki so opredeljene kot
poročevalci)
CILJI in UKREPI,za katere je odgovoren
posamezen nosilec
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
Cilj 1, ukrep 2, 4Cilj 5, ukrep 1, 3, 6
Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami
Javni zavodi in koncesionarji Cilj 1, ukrep 2, 4Cilj 4, ukrep 5Cilj 7, ukrep 10Cilj 13, ukrep 2
Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS
Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije
Cilj 1, ukrep 2Cilj 5, ukrep 1, 3, 5, 6
INVALIDSKE IN DRUGE ORGANIZACIJENacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije
NSIOS in članice Cilj 1, ukrep 1, 2, 3, 4, 5Cilj 2, ukrep 2, 7Cilj 3, ukrep, 3Cilj 4, ukrep 1, 2, 9, 10, 11, 12Cilj 5, ukrep 1, 2, 3Cilj 6, ukrep 6Cilj 7, ukrep 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10Cilj 8, ukrep 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10Cilj 9, ukrep 1, 2, 3, 6Cilj 11, ukrep 1, 2, 3Cilj 12, ukrep 1, 2, 3, 4, 5Cilj 13, ukrep 8
Zveza društev upokojencev Slovenije
Cilj 1, ukrep 1, 4, 5Cilj 13, ukrep 1, 5, 7, 8, 9, 10
Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sonček
Lahko poročajo o vseh ciljih in ukrepih z vidika nevladnih organizacij.
YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Lahko poročajo o vseh ciljih in ukrepih z vidika nevladnih organizacij.
Priloga k Cilju 1
URI Soča:
Preglednica 2: Izvedba izobraževanj in seminarjev Centra za poklicno rehabilitacijo v 2014
Aktivnost Naziv/tema Ciljna skupinaIzobraževanje (seminar, delavnica ipd.)
1. Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija (Posvet za izvedence ZPIZ, imenovane zdravnike, rehabilitacijske svetovalke in druge strokovne delavce vključene v programe vračanja na delo in zaposlovanja oseb z invalidnostjo, 31.07.2014 2. Uporaba hipnoze in hipnoterapije v poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji, 10.03.20143. Ocena, zaposlitvena rehabilitacija in svetovanje pri vračanju invalidov v delovno okolje , 29.05.2014 4. Sodelovanje delodajalcev na področju zaposlovanja invalidov v Pomurski regiji, 29.09.20145. Okrogla miza: Vključevanje invalidnih oseb na trg dela, 13.11.20146. Izvedba spletnega seminarja v okviru projekta Learnabil-IThttp://www.epr.eu/index.php/about-epr/epr-projects/502, 21.10.12057. Izvedba učne delavnice: WEIS – Lestvica vpliva delovnega okolja, 6.3.2015
TDZ, O, S
Strokovno srečanje Zaključna konferenca projekta Učna delavnica, pot do znanja, izkušenj in zaposlitve: Zelena dolina, 20.11.2014
TDZ in O
Strokovno svetovanje Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida; Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov; zaposlovanje invalidov, podporne zaposlitve
TDZ, O, S
Strokovna literatura Izdaja zbornika: Učna delavnica, pot do znanja, izkušenj in zaposlitve: Zelena dolina TDZ in ODrugo izobraževalno delo Aktivno sodelovanje v okviru vabljenih predavanj na različnih dogodkih
Aktivno sodelovanje na konferencah, seminarjih in drugih strokovnih prireditvah Centra za poklicno rehabilitacijo v 2014:
Avtor in soavtorji Naslov Dogodek (konferenca ipd.)
Evalda Bizjak Veščine in delovno vedenje na poti zaposlovanja invalidov, 12.-13.09.2014 Predavanja in delavnice za aktivno življenje ZDIS
Edo Gošnjak Težave v duševnem zdravju in ZR / Predstavitev zaposlitvene rehabilitacije, 08.05.2014 Zavod RS za zaposlovanje
Mira Nemec Obravnava v skupnosti in krepitev duševnega zdravja, 16.10.2014 Regijski posvetKsenija Šterman, Metka Teržan
Možnosti zaposlovanja oseb s poškodbo hrbtenjače, 06.11.2014
Avtor in soavtorji Naslov Dogodek (konferenca ipd.)
Jasmina Tkalčič, Andreja Kitek,
REHA DNEVIPredstavitev Zelene doline (Tkalčič, Kitek),
ZIZRS
Bandel Teja BANDEL, Teja. Prikaz primera usposabljanja ter zaposlovanja slabovidne osebe v javni upravi. V: Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2014 : REHA dnevi, Kongresni center Portus, Portorož, 23. in 24. septembra 2014. [Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji], 2014, 2 str. [COBISS.SI-ID 1932393]
ZIZRS
Švajger Andreja, Teržan Metka, Bandel Teja
ŠVAJGER, Andreja, TERŽAN, Metka, BANDEL, Teja. Ocenjevanje vpliva zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja uporabnikov po zaključku zaposlitvene rehabilitacije. V: Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2014 : REHA dnevi, Kongresni center Portus, Portorož, 23. in 24. septembra 2014. [Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji], 2014, 3 str. [COBISS.SI-ID 1931881]
ZIZRS
Bandel Teja BANDEL, Teja. Relational family therapy in vocational rehabilitation programme. V: Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2014, 1 str. www.ifta-congress.org/2014/docs/Book_of_Abstracts_FINAL.pdf. [COBISS.SI-ID 1898345]
IFTA
Teja Bandel BANDEL, Teja. Sexual abuse and borderline personality disorder: the process of therapy. V: GANC, Damijan (ur.). Odnosi na križišču sodobnega časa : zbornik povzetkov in člankov. [S. l.: s. n., 2014], str. 41. [COBISS.SI-ID 1882473]
IFTA
Polonca JesenkoOCEPEK, Julija, JESENKO, Polonca. Vloga delovnega terapevta v Timu za zdravo delovno okolje (Tim ZDO) = Occupational therapyst and his role in team for healthy workplace. V: PIHLAR, Zdenka (ur.). Z delovno terapijo do aktivnega življenja : 7. kongres delovnih terapevtov Slovenije, Ptuj, 24. - 25. oktober 2014. Ljubljana: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije - Strokovno Združenje, 2014, str. 227-237. [COBISS.SI-ID 1949289]
ZDTS
Teržan Metka TERŽAN, Metka. Varno premeščanje bremen v zdravstveni dejavnosti. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.), VIDMAR, Veronika (ur.).Premeščanje pacienta : zbornik predavanj, Ljubljana, 6. marec 2014. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2014, str. 1-9, ilustr. [COBISS.SI-ID 1869929]
Švajger Andreja, Teržan Metka
ŠVAJGER, Andreja, TERŽAN, Metka. Impact assessment in vocational rehabilitation: EPR Annual Conference 2014, 26-27 June 2014, Cologne, Germany. Cologne, 2014. [COBISS.SI-ID 1922153]
Metka Teržan Povezanost sposobnosti za vožnjo invalida in zaposljivosti invalida, 14.02.2014 Zavod za varstvu pri delu
Evalda Bizjak Delovno okolje in psihofizično zdravje zaposlenih, Posvet za zdravo delo/5. mednarodna konferencao kariernih coachih
Državni svet
Lea Tibaut, Mateja Sok, Klavdija Novak, Simona
Udeležba delovnih terapevtk na Kongresu delovnih terapevtov-predstavitev posterja, 24.-25.10.2014
Kongres delovnih terapevtov
Avtor in soavtorji Naslov Dogodek (konferenca ipd.)
VogrincSimona Roškar Sožitje in razvoj romske skupnosti-aktivna udeležba na mednarodni konferenci, 25.09.2014 Mednarodna
konferencaPetrović Ana Obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost URI sočaBandel Teja Razvoj možganov, travma in psihoterapija z vidika novejših spoznanj s področja nevroznanosti URI Soča
Preglednica 3: Strokovni članki in prispevki Centra za poklicno rehabilitacijo v 2014
Avtor in soavtorji Naslov RevijaBizjak Evalda Samocoaching kot interaktivni in trajnostni način upravljanja lastnega potenciala ter ustvarjanja
zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenjuHRM
Fulder Bojana Možnosti uporabe hipnoze in hipnoterapije v poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji RehabilitacijaOsmani Marjana Spodbude za zaposlovanje invalidov v podporni zaposlitvi Revija DelodajalecKlavdija Novak, Majda ZRIM
Podaljšana rehabilitacija – primer dobre prakse Vrnitev na delovno mesto po zaposlitveni oz. poklicni rehabilitaciji
Glasilo ZDIS
Evalda Bizjak Delovno okolje in psihofizično zdravje zaposlenih objava v Zbornik 5. Konference kariernih coachev
Zlatka Jakopec, Bojana Fulder, Kamila Temlin, Liza Prajnc
Zaposlitvena/poklicna rehabilitacija; podpoglavje: Poklicna/zaposlitvena rehabilitacija po pridobljeni možganski poškodbi
Monografska publikacija-URI SOČA
Teržan Metka PERTOT, Anja, GRABLJEVEC, Klemen, TERŽAN, Metka. Nezgodna možganska poškodba in njen vpliv na vračanje na delo = Return to work after traumatic brain injury. V: 5. slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine, Laško, 20.-22. november 2014. GRABLJEVEC, Klemen (ur.). Zbornik povzetkov. Ljubljana: Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Slovenskega zdravniškega društva, 2014, str. 47. [COBISS.SI-ID 1968745]
Zbornik Združenja za FRM
Jesenko Polonca OCEPEK, Julija, JESENKO, Polonca. Vloga delovnega terapevta v Timu za zdravo 10erapij okolje (Tim ZDO) = Occupational 10erapija10 and his role in team for healthy workplace. V: PIHLAR, Zdenka (ur.). Z 10erapij 10erapija do aktivnega življenja : 7. Kongres delovnih terapevtov Slovenije, Ptuj, 24. – 25. Oktober 2014. Ljubljana: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije – Strokovno Združenje, 2014, str. 227-237. [COBISS.SI-ID 1949289]
Zbornik kongresa ZDTS
Teržan Metka TERŽAN, Metka. Varno premeščanje bremen v zdravstveni dejavnosti. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.), VIDMAR, Veronika (ur.).Premeščanje pacienta : zbornik predavanj, Ljubljana, 6. marec 2014. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza
Zbornik predavanj Zbornice zdravstvene in
Avtor in soavtorji Naslov Revijastrokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2014, str. 1-9, ilustr. [COBISS.SI-ID 1869929]
babiške nege Slovenije
URŠIČ, Cveto, VIDMAR, Janez, FATUR-VIDETIČ, Andrejka, ŠVAJGER, Andreja, TABAJ, Aleksandra
URŠIČ, Cveto, VIDMAR, Janez, FATUR-VIDETIČ, Andrejka, ŠVAJGER, Andreja, TABAJ, Aleksandra. Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija. V: HOČEVAR, Franc (ur.). Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča: 60 let. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2014, str. 277-323, ilustr. [COBISS.SI-ID 1889385]
Monografija URI Soča
ŠVAJGER, Andreja, DENŠA, Aleksandra
ŠVAJGER, Andreja, DENŠA, Aleksandra. Mapping cooperation mechanisms in Slovenia between employers and vocational education and training providers in the ICT sector: country mapping - Slovenia. Ljubljana: University Rehabilitation Institute, Republic of Slovenia, 2014. 31 str., tabele. [COBISS.SI-ID 1980265]
Spletna stran Learnabil-IT in EPR
TERŽAN, Metka TERŽAN, Metka. Povezanost sposobnosti za vožnjo invalida in zaposljivosti invalida = Relationship between driving ability and employment of disabled person. V: ZUPAN, Anton (ur.), BILBAN, Marjan (ur.). Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo avtomobila : zbornik predavanj, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča 14. in 15. februar 2014. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS - Soča: Zavod za varstvo pri delu, 2014, str. 323-328. [COBISS.SI-ID 1859945]
Zbornik predavanj, URI Soča
BANDEL, Teja BANDEL, Teja. Vrstniško nasilje v osnovni šoli : posnetek stanja in predlogi za obravnavo. Šolsko svetovalno delo, ISSN 1318-8267, 2014, letn. 18, št. 3/4, str. 82-92. [COBISS.SI-ID 2296444]
URI Soča:
Strokovni članki in prispevki Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo v 2014:1. BITENC, Črtomir, WLTAVSKY, Zdenka. Predstavitev mednarodnega projekta Inovatell : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4.
marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1872745] 2. BITENC, Črtomir. Kakovost življenja invalidov v zaposlitvenih centrih : Strokovno srečanje z zaposlitvenimi centri, Ljubljana, 5. junij 2014 . Ljubljana, 2014.
[COBISS.SI-ID 1905769]
3. BITENC, Črtomir. Kvalitativna evalvacija prehoda mladih : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1873001]
4. BITENC, Črtomir. Stres pri delu v povezavi z zaposlitveno rehabilitacijo : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014 . Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1873257]
5. BRECELJ, Valentina, VIDMAR, Janez, ZADRAVEC, Suzana, BITENC, Črtomir, TABAJ, Aleksandra, VOLOVEC, Doroteja, DRČAR, Andrej. Evalvacija programa socialne vključenosti. V: Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2014 : REHA dnevi, Kongresni center Portus, Portorož, 23. in 24. septembra 2014. [Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji], 2014, 2 str. [COBISS.SI-ID 1932905]
6. BRECELJ, Valentina. EQUASS : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1872489]
7. BRECELJ, Valentina. Podporno zaposlovanje invalidov : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014 . Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1872233]
8. DOLINŠEK, Tatjana, TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela : Strokovno srečanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 19. marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1873513]
9. DOLINŠEK, Tatjana, TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Transition of youth with disability from education to open labour market. V: PAPANIKOS, Gregory T. (ur.). Sociology abstracts. Athens: Athens Institute for Education and Research, cop. 2014, str. 23. http://www.atiner.gr/abstracts/2014ABST-SOC.pdf. [COBISS.SI-ID 1901929]
10. TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir, DOLINŠEK, Tatjana. Cost benefit study of Slovenian enterprises for persons with disabilities and employment centers : is employment of persons with disabilities beneficial for community and persons with disabilities? : 27 Social Firms Europe CEFEC Conference, Gorizia-Nova Gorica, May 28-31, 2014. Gorizia, 2014. [COBISS.SI-ID 1899625]
11. TABAJ, Aleksandra, BITENC, Črtomir. Ekonomski in družbeni učinki zaposlovanja invalidov - ali zaposlovanje invalidov državi in invalidom koristi? : Konferenca o invalidskih podjetjih - Kako dolgo še brez strategije?, Ljubljana, 16. april 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1879913]
12. TABAJ, Aleksandra, DOLINŠEK, Tatjana, BITENC, Črtomir. Zaposlovanje ranljive ciljne skupine - mladi z invalidnostjo : Posvet "Možnosti zaposlovanja mladih - iskanje rešitev v evropskem in slovenskem prostoru", Ljubljana, 21. marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1873769]
13. TABAJ, Aleksandra, WLTAVSKY, Zdenka, PREVORŠEK, Darja, BOHORČ, Suzana, PAVLOVIĆ, Predrag, PERIČ, Zlatko, ČUČNIK, Tomaž. Predstavitev študijske poti Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo : študija primera - Avstrijski model izvajanja zaposlitvene rehabilitacije. V: Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2014 : REHA dnevi, Kongresni center Portus, Portorož, 23. in 24. septembra 2014 . [Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji], 2014, 3 str. [COBISS.SI-ID 1931625]
14. TABAJ, Aleksandra. Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014 . Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1871721]
15. TABAJ, Aleksandra. Slovenska iskustva u sprječavanju dugotrajne nezaposlenosti mladih : 7. Sajam poslova, Dubrovnik, 26. 3. 2014. Dubrovnik, 2014. [COBISS.SI-ID 1874025]
16. TABAJ, Aleksandra. Večletna analiza stroškov in koristi financiranja zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih : Strokovno srečanje z zaposlitvenimi centri, Ljubljana, 5. junij 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1906025]
17. TABAJ, Aleksandra. Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih in evalvacija zaposlitvene rehabilitacije : Strokovno srečanje s Fakulteto za socialno delo, Ljubljana, 4. marec 2014. Ljubljana, 2014. [COBISS.SI-ID 1871977]
18. WLTAVSKY, Zdenka. Neverbalna komunikacija kot pomoč pri delu z ljudmi v društvu invalidov : Usposabljanje za aktivno življenje in delo za zaposlene in brezposelne invalide, Ptuj, 12.-13. september 2014. Ptuj, 2014. [COBISS.SI-ID 1987433]
19. WLTAVSKY, Zdenka. Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlitev invalidov. V: Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije 2014 : REHA dnevi, Kongresni center Portus, Portorož, 23. in 24. septembra 2014. [Ljubljana: Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji], 2014, 5 str. [COBISS.SI-ID 1933161]
Članke oz. pisni povzetki Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo za ozaveščanje širše in strokovne javnosti v 2014:
1. BITENC, Črtomir, TABAJ, Aleksandra. Experiences of people with disabilities regarding their right to equal opportunities and non-discrimination. Review of Psychology, ISSN 1330-6812, 2014, vol. 21, no. 1, str. 61. [COBISS.SI-ID 1929833]
2. BRECELJ, Valentina, BOŠTJANČIČ, Eva, VIDMAR, Gaj. The importance of security and stability for successful employment of people with disabilities. V: PAPANIKOS, Gregory T. (ur.). Sociology abstracts. Athens: Athens Institute for Education and Research, cop. 2014, str. 18-19. http://www.atiner.gr/abstracts/2014ABST-SOC.pdf. [COBISS.SI-ID 1901673]
3. BRECELJ, Valentina, VIDMAR, Gaj, BOŠTJANČIČ, Eva. Načrtovanje kariere invalidov - želje in ovire = Career planning for people with disabilities - aspirations and barriers. Andragoška spoznanja, ISSN 1318-5160. [Tiskana izd.], 2014, letn. 20, št. 4, str. 49-61. [COBISS.SI-ID 1980777]
4. TABAJ, Aleksandra, DOLINŠEK, Tatjana, BITENC, Črtomir. Transition of youth with disabilities from education to labour market in Slovenia. Innovative issues and approaches in social sciences, ISSN 1855-0541, Sep. 2014, vol. 7, no. 3, str. 8-22. http://www.iiass.com/pdf/IIASS-volume7-number3-2014.pdf. [COBISS.SI-ID 1930089]
5. WLTAVSKY, Zdenka, LEBAR, Lea, BITENC, Črtomir. Evaluation of competencies in the field of vocational rehabilitation and the employment of persons with disabilities. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], 2014, vol. 37, no. 2, str. 144-151, doi: 10.1097/MRR.0000000000000050. [COBISS.SI-ID 1849705]
6. WLTAVSKY, Zdenka. Pomembne kompetence strokovnjakov pri zaposlovanju invalidov v Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji. Glasilo Zveze delovnih invalidov Slovenije, ISSN 1854-0759, 2014, letn. 11, št. 11, str. 8-13. [COBISS.SI-ID 1986665]
Priloga k Cilju 5
MK:Preglednica 4: Preglednica izvedenih kulturnih projektov invalidov prijavljenih na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru evropskega socialnega sklada v letih 2013 – 2014 (oznaka JPR-ESS-2013-2014)
Različica z dne 30. 1. 2015
1. Kulturni projekti namenjeni izključno invalidom
Naziv prijavitelja
Naziv projektaz navedbo skupine
invalidnih oseb, katerim je projekt namenjen vrste
Ciljna skupina, katerim je
projekt namenjen
Odobrena sredstva v EUR
Izplačana sredstva v EUR
Število novo ustvarjenih
delovnih mest
Število udeležencev (z različnimi
vrstami invalidnosti)
Rotary klub Nova Gorica
Film za vse – filmska dejavnost invalidov
invalidi(pripadniki
različnih skupin invalidov)
157.107,50 156.464,04 029 uspešno
zaključenih od 34 vključenih
RACIO SOCIAL Zavod za razvoj
socialnih in zaposlitvenih programov
Usposabljanje gluhih in naglušnih oseb za dvig
zaposljivosti na področju kulturne dediščine s ciljem
maksimalne dostopnosti do
dediščine
invalidi(gluhi in naglušni) 155.134,77 154.180,45 0
11 uspešno zaključenih od 11
vključenih
ŠENT – Slovensko združenje za
duševno zdravje
Domača obrt – pot do zaposlitve II
invalidi(osebe s
poškodbo glave in osebe z motnjo v
duševnem razvoju)
85.646,34 73.511,54 014 uspešno
zaključenih od 21 vključenih
1. Kulturni projekti namenjeni izključno invalidom
Naziv prijavitelja
Naziv projektaz navedbo skupine
invalidnih oseb, katerim je projekt namenjen vrste
Ciljna skupina, katerim je
projekt namenjen
Odobrena sredstva v EUR
Izplačana sredstva v EUR
Število novo ustvarjenih
delovnih mest
Število udeležencev (z različnimi
vrstami invalidnosti)
Kulturno umetniško društvo Moment
Izdelava lutke, lutka in lutkovna igra kot
terapevtski in didaktični pripomoček
invalidi(pripadniki
različnih skupin invalidov)
87.356,30 87.355,60 122 uspešno
zaključenih od 23 vključenih
Skupno število sofinanciranih projektov 4(od tega 1 za gluhe in naglušne, 1 za osebe s poškodbo glave in osebe z motnjo v duševnem razvoju in 2 za pripadnike različnih skupin invalidov)
Skupno število v okviru projektov zaposlenih invalidov 1Skupno število v projekte vključenih invalidov 89
Skupno število invalidov, ki so uspešno zaključili izobraževanje oziroma usposabljanje ter odstotek teh v
primerjavi z vsemi v projekte vključenimi invalidi
76(85,39%)
Skupna višina odobrenih sredstev v EUR 485.244,91Skupna višina izplačanih sredstev v EUR 471.511,63
Skupna razlika med odobrenimi in izplačanimi sredstvi v EUR(+/-)
-13.733,28
Odstotek izplačanih sredstev glede na odobrena sredstva 97,17%
2. Kulturni projekti, ki so namenjeni tako etničnim manjšinam, kot tudi invalidom
Naziv prijaviteljaNaziv projekta
z navedbo skupine invalidnih oseb, katerim
je projekt namenjen vrste
Ciljna skupina, katerim je
projekt namenjen
Odobrena sredstva v EUR
Izplačana sredstva v EUR
Število novo ustvarjenih
delovnih mest
Število udeležencev (z
različnimi vrstami invalidnosti)
Kulturno umetniško društvo Mreža
Zvok in luč: usposabljanje tehničnega kadra
(oblikovalcev zvoka, oblikovalcev svetlobe in
odrskih tehnikov) za izvedbo kulturno umetniških
prireditev
pripadniki narodnih
skupnosti, opredeljenih v
Deklaraciji Republike Slovenije o
položaju narodnih skupnosti
pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji: Albanci,
Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi;
invalidi
128.293,00 122.272,47 12 uspešno
zaključena od 4 vključenih
Društvo ŠKUC
Aktiv - skupina med seboj različnih dopolnjujočih se skupin (kulturni delavci ter ranljive družbene skupine)
za spodbujanje demokratičnega
emancipiranega gledalca A kot artikulacija, K kot
kreativnost, T kot tim, I kot interdisciplinarnost, V kot
vzajemnost
pripadniki različnih manjšinskih
etničnih skupin in priseljencev;
invalidi
169.326,00 165.912,27 0
15 uspešno zaključenih od 15
vključenih
(skupaj na projektu 78 udeležencev)
Študentska založba Študentske
organizacije Univerze v Ljubljani, Zavod za založniško dejavnost
Razširimo obzorja kulturnega – invalidi in
pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja
kulture
pripadniki narodnih
skupnosti, opredeljenih v
Deklaraciji
176.475,74 167.124,75 0 8 uspešno zaključenih od 14
vključenih
2. Kulturni projekti, ki so namenjeni tako etničnim manjšinam, kot tudi invalidom
Naziv prijaviteljaNaziv projekta
z navedbo skupine invalidnih oseb, katerim
je projekt namenjen vrste
Ciljna skupina, katerim je
projekt namenjen
Odobrena sredstva v EUR
Izplačana sredstva v EUR
Število novo ustvarjenih
delovnih mest
Število udeležencev (z
različnimi vrstami invalidnosti)
(preimenovana v Beletrina, zavod za
založniško dejavnost)
Republike Slovenije o
položaju narodnih skupnosti
pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji: Albanci,
Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi;
invalidi(slepi in
slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirane osebe,
osebe z motnjo v duševnem razvoju)
Skupno število sofinanciranih projektov 3(vsi za različne skupine invalidov in pripadnikov različnih manjšinskih
skupin)Skupno število v okviru projektov zaposlenih invalidov 1
Skupno število v projekte vključenih invalidov 33Skupno število invalidov, ki so uspešno zaključili izobraževanje oziroma usposabljanje ter odstotek teh v primerjavi z vsemi v
projekte vključenimi invalidi
25(75,76%)
Skupna višina odobrenih sredstev v EUR 474.094,74Skupna višina izplačanih sredstev v EUR 455.309,49
Skupna razlika med odobrenimi in izplačanimi sredstvi v EUR(+/-)
-18.785,25
Odstotek izplačanih sredstev glede na odobrena sredstva 96,03%
3. Skupni podatki o vseh kulturnih projektih, ki so bili deloma ali v celoti namenjeni invalidom, sofinanciranih v okviru JPR ESS 2013 – 2014
Skupno število vseh na javnem razpisu sofinanciranih projektov delno ali v celoti namenjenih invalidom
7(od tega 1 (14,29%) za gluhe in naglušne, 1 (14,29%) za
osebe s poškodbo glave ter osebe z motnjo v duševnem razvoju ter 5 (71,42 %) za pripadnike
različnih skupin invalidov)Skupno število vseh v okviru javnega razpisa zaposlenih invalidov 2
Skupno število v okviru javnega razpisa vključenih invalidov 122Skupno število vseh invalidov, ki so uspešno zaključili izobraževanje oziroma
usposabljanje ter odstotek teh v primerjavi z vsemi v okviru javnega razpisa vključenimi invalidi
101(82,79%)
Skupna višina odobrenih sredstev vseh kulturnih projektov, ki so bili deloma ali v celoti namenjeni invalidom v okviru javnega razpisa v EUR
959.339,65
Skupna višina izplačanih sredstev vseh kulturnih projektov, ki so bili deloma ali v celoti namenjeni invalidom v okviru javnega razpisa v EUR
926.821,12
Skupna razlika med odobrenimi in izplačanimi sredstvi v EUR(+/-)
-32.518,53
Odstotek vseh izplačanih sredstev glede na odobrena sredstva 96,61%
SKUPNI ZNESEK IZPLAČANIH SREDSTEV, NAMENJENIH SOFINANCIRANJU KULTURNIH PROJEKTOV, KI SO BILI DELOMA ALI V CELOTI NAMENJENI INVALIDOM IN SO BILI IZBRANI V SOFINANCIRANJE NA JAVNEM RAZPISU EVROPSKEGA STRUKTURNEGA SKLADA ZA LETI 2013 - 2014 V EUR (SEŠTEVEK SKUPNIH ZNESKOV KULTURNIH PROJEKTOV IZ PREGLEDNIC 1 IN 2):
926.821,12 EUR od odobrenih 959.339,65 EUR (96,61% realizacija)
Preglednice je pripravil:
Simon Žorgasvetovalec II za invalidsko problematikov Službi za kulturne raznolikosti in človekove praviceMinistrstvo za kulturo
URI Soča4:
CPR je v letu 2014 v programih poklicne in zaposlitvene rehabilitacije obravnaval skupno 1076 uporabnikov (invalidov). V programih zaposlitvene rehabilitacije je storitve zaposlitvene rehabilitacije nudil 620 uporabnikom, storitve poklicne rehabilitacije pa je nudil 411 uporabnikom, in sicer v okviru programa ZZZS, ter 39 uporabnikom v okviru programa ZPIZ. Šestim uporabnikom je nudil storitev poklicne rehabilitacije v primeru, ko je bil naročnik delodajalec. Obravnave za delodajalca so zajemale pripravo načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida ter potrebne opreme in sredstev za delo ter storitev (ukrep 5.1, 5.3, 5.6).
CPR obravnava različne ciljne skupine invalidov glede na vrsto invalidnosti oz. glavno nosilno funkcionalno oviranost. Vse enote CPR od 1. 1. 2014 obravnavajo osebe s težavami v duševnem zdravju in vse ostale osebe, ki potrebujejo storitve zaposlitvene rehabilitacije. Enota v Ljubljani je edina enota specializirana za delo s ciljno skupino slepih in slabovidnih, ne zgolj znotraj CPR, temveč na območju celotne Slovenije. Strokovni tim za slepe in slabovidne deluje mobilno in pokriva vse območne službe ZRSZ.
Poleg tega je v letu 2014 uspel aktivno zaposliti 97 invalidov (kar predstavlja 30 % vseh vključenih v program usposabljanja na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu ). Glede na to, da so tri enote dislocirane v severovzhodnem delu Slovenije, v lokalnih okoljih z najvišjo stopnjo brezposelnosti, je rezultat izjemno dober in kaže na odlično delo zaposlitvenih timov. S številom zaposlitev je ogromno vloženega truda in dela v okviru širjenja aktivne mreže delodajalcev ter s tem tudi prepoznavnosti CPR v lokalnih okoljih (CPR).
Preglednica 5: Število zaposlitev glede na tip zaposlitveŠtevilo zaposlitev glede na tip zaposlitve 2014Zaposlitev v običajnem delovnem okolju 17Zaposlitev v običajnem delovnem okolju (podporna zaposlitev) 12Zaposlitev v invalidskem podjetju 13Zaposlitev na zaščitenem delovnem mestu 13Zaposlitev preko programa javnih del-APZ 40Vključitev v program APZ-UDM 2
VIR: URI - Soča.
V letu 2014 je URI - Soča izvedel tudi podporne storitve za 45 zaposlenih invalidov (14 v Ljubljani, 11 v Murski Soboti, 17 v Mariboru in tri na Ptuju). Od tega jih je bilo 12 zaposlenih v programu javnih del, skupno število ur podpornih storitev, ki so jih izvedli pa je v letu 2014 bilo 572 (ukrep 5.1, 5.3, 5.6).
Ob koncu leta 2013 je CPR ponovno uspešno kandidiral na razpis MDDSZ za pridobitev koncesije za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije za koncesijsko obdobje 2014–2020. V enoti Murska Sobota se je s 1. 1. 2014 tim za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije povečal iz 1,4 na 1,6.
4 Navedeni podatki se nanašajo samo na enega izmed skupaj 13 izvajalcev programov poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.
Priloga k Cilju 7
ZZZS:
Preglednica 6: Seznam števila prejetih kosov MP po vrstah pripomočkov v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
0133 PROTEZA ZA STOPALO (LEVA) 40134 PROTEZA ZA STOPALO (DESNA) 40135 PODKOLENSKA PROTEZA - ZAČASNA (LEVA) 210136 PODKOLENSKA PROTEZA - ZAČASNA (DESNA) 290137 PODKOLENSKA PROTEZA - PLASTIČNA (LEVA) 10138 PODKOLENSKA PROTEZA - PLASTIČNA (DESNA) 10139 PODKOLENSKA PROTEZA - LESENA (LEVA) 50140 PODKOLENSKA PROTEZA - LESENA (DESNA) 3
0141PODKOLENSKA PROTEZA - SKELETNA - ZA TELESNO MANJ AKTIVNE-LEVA 16
0142PODKOLENSKA PROTEZA - SKELETNA - ZA TELESNO MANJ AKTIVNE - DESNA 21
0143 PODKOLENSKA PROTEZA - ZA KOPANJE (LEVA) 360144 PODKOLENSKA PROTEZA - ZA KOPANJE (DESNA) 310147 NADKOLENSKA PROTEZA - ZAČASNA (LEVA) 100148 NADKOLENSKA PROTEZA - ZAČASNA (DESNA) 150149 NADKOLENSKA PROTEZA - PLASTIČNA (LEVA) 30150 NADKOLENSKA PROTEZA - PLASTIČNA (DESNA) 2
0153NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA ZA TELESNO MANJ AKTIVNE-LEVA 11
0154NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO MANJ AKTIVNE-DESNA 10
0157 PROTEZA PO DELNI AMPUTACIJI PRSTOV (LEVA) 280158 PROTEZA PO DELNI AMPUTACIJI PRSTOV (DESNA) 300159 PROTEZA ZA DLAN IN PRSTE - SILIKONSKA (LEVA) 20160 PROTEZA ZA DLAN IN PRSTE - SILIKONSKA (DESNA) 30161 PODLAKTNA PROTEZA (LEVA) 120162 PODLAKTNA PROTEZA (DESNA) 100163 PODLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA-MEHANSKA (LEVA) 20164 PODLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA-MEHANSKA (DESNA) 60165 PODLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA - MIOELEKTRIČNA (LEVA) 10166 PODLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA - MIOELEKTRIČNA (DESNA) 20169 NADLAKTNA PROTEZA (LEVA) 10170 NADLAKTNA PROTEZA (DESNA) 20171 NADLAKTNA PROTEZA SKELETNA (LEVA) 10172 NADLAKTNA PROTEZA SKELETNA (DESNA) 10173 NADLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA (LEVA) 20174 NADLAKTNA PROTEZA FUNKCIONALNA (DESNA) 20176 PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI RAME (DESNA) 3
0177PODKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-LEVA 103
0178PODKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-DESNA 87
0179PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLENA POSEBNA IZVEDBA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-LEVA 3
0180PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLENA POSEBNA IZVEDBA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-DESNA 4
0181NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-LEVA 36
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
0182NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-DESNA 37
0183PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLKA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-LEVA 3
0184PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLKA-ZA TELESNO POLNO AKTIVNE-DESNA 1
0185PODKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-LEVA 31
0186PODKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-DESNA 30
0187PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLENA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-LEVA 5
0188PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLENA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-DESNA 3
0189NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-LEVA 14
0190NADKOLENSKA PROTEZA-SKELETNA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-DESNA 21
0191PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLKA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-LEVA 3
0192PROTEZA PO EKSARTIKULACIJI KOLKA-ZA TELESNO ZELO AKTIVNE-DESNA 1
0231 OBRAZNA PROTEZA (EPITEZA) 100232 PROTEZA ZA NOS (EPITEZA) 10233 PROTEZA ZA UHO (EPITEZA) (LEVA) 60234 PROTEZA ZA UHO (EPITEZA) (DESNA) 30235 PRSNA PROTEZA ZA NOŠENJE V NEDRČKU - desna 1.9190236 PRSNA PROTEZA ZA NOŠENJE V NEDRČKU - leva 1.9450237 LASULJA 1.5310238 ZAČASNA PRSNA PROTEZA - leva 1060239 ZAČASNA PRSNA PROTEZA - desna 1010240 PRSNA PROTEZA SAMOLEPLJIVA - desna 590241 PRSNA PROTEZA SAMOLEPLJIVA - leva 680242 ORTOPEDSKI NEDRČEK ZA PRSNO PROTEZO 3.7290332 ORTOZA ZA VRATNO HRBTENICO TRDA (CO) 1450333 ORTOZA ZA VRATNO HRBTENICO TRDA (CTO) 1520334 ORTOZA - TORAKALNI OPRTNIK (TO) 30335 ORTOZA ZA HRBTENICO (CTLSO)-PO MODELU 2050336 ORTOZA ZA HRBTENICO (TLSO)-PO MODELU 900337 ORTOZA ZA HRBTENICO - TRITOČKOVNA (TLSO) 1.3250338 ORTOZA - PAS KRIŽNI OJAČAN (LSO) 2.2160339 ORTOZA - PAS KRIŽNI KLASIČNI (LSO) 3750340 ORTOZA ZA RAMO (DESNA) 6780341 ORTOZA ZA RAMO (LEVA) 5170342 ORTOZA ZA KOMOLEC (DESNA) 60343 ORTOZA ZA KOMOLEC (LEVA) 50344 ORTOZA ZA ZAPESTJE (DESNA) 8660345 ORTOZA ZA ZAPESTJE (LEVA) 7890346 ORTOZA ZA ZAPESTJE PO MODELU - FUNKCIONALNA (DESNA) 30347 ORTOZA ZA ZAPESTJE PO MODELU - FUNKCIONALNA (LEVA) 20348 ORTOZA ZA KOMOLEC- PO MODELU - FUNKCIONALNA (DESNA) 70349 ORTOZA ZA KOMOLEC- PO MODELU - FUNKCIONALNA (LEVA) 60354 ORTOZA ZA KOLKE 50355 ORTOZA ZA POGAČICO (LEVA) 1800356 ORTOZA ZA POGAČICO (DESNA) 1890359 ORTOZA ZA KOLENO-ŠTIRITOČKOVNA(LEVA)-BREZ MOŽNOSTI 65
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
NASTAV. KOTA FLEKSIJE
0360ORTOZA ZA KOLENO-ŠTIRITOČKOVNA(DESNA)-BREZ MOŽNOSTI NASTAV. KOTA FLEKSIJE 64
0361 ORTOZA ZA GLEŽENJ (LEVA) 2680362 ORTOZA ZA GLEŽENJ (DESNA) 2620365 ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO-PERONEALNA (LEVA) 2980366 ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO-PERONEALNA (DESNA) 3130367 KOREKCIJSKA ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO, PO MODELU (LEVA) 244
0368KOREKCIJSKA ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO, PO MODELU (DESNA) 251
0371ORTOZA ZA KOLK, KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO (VISOKA ORTOZA ZA SPODNJE UDE Z MEDENIČNO KOŠARO) (LEV 35
0372ORTOZA ZA KOLK, KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO (VISOKA ORTOZA ZA SPODNJE UDE Z MEDENIČNO KOŠARO) (DES 34
0373 RECIPROČNA ORTOZA ZA SPODNJE UDE (RECIPROČNA - OKKGS) 170375 VISOKA ORTOZA ZA STOJO IN HOJO S POMIČNO PLOŠČO 30379 TRAČNA ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO (LEVA) 500380 TRAČNA ORTOZA ZA GLEŽENJ IN STOPALO (DESNA) 310381 ORTOZA ZA KOLKE PRI OTROKU 65
0382ORTOZA ZA KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO-OKGS-ZA TEŽKO GIBALNO OVIRANOST-DESNA 29
0383ORTOZA ZA KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO-OKGS-ZA TEŽKO GIBALNO OVIRANOST-LEVA 30
0384ORTOZA ZA KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO-OKGS-ZA ZELO TEŽKO GIBALNO OVIRANOST-DESNA 16
0385ORTOZA ZA KOLENO, GLEŽENJ IN STOPALO-OKGS-ZA ZELO TEŽKO GIBALNO OVIRANOST-LEVA 16
0431 POSEBEJ IZDELANI ČEVLJI 2.6610432 ZAČASNI ČEVELJ (DESNI) 7990433 ZAČASNI ČEVELJ (LEVI) 7610434 ČEVELJ PO SCHEJNU DO 1.LETA STAROSTI (DESNI) 110435 ČEVELJ PO SCHEJNU DO 1.LETA STAROSTI (LEVI) 90436 ORTOPEDSKI ČEVLJI PO MAVČNEM ODLITKU 4880437 ORTOPEDSKI ČEVLJI PO MAVČNEM ODLITKU-NAJZAHTEVNEJŠI 470501 BERGLA 1 KOMAD 2970502 BERGLA PAR 5.5380503 VOZIČEK NA ROČNI POGON ZA OTROKE AKTIVNI 80504 VOZIČEK NA ROČNI POGON STANDARDNI 3.9400505 VOZIČEK NA ROČNI POGON AKTIVNI 3380506 OTROŠKI TRICIKEL 101
0507PRENOSNI POSEBNI SEDEŽ S PODVOZJEM (IZDELAN PO RAČUNALNIŠKEM MODELU) 23
0510 TRINOŽNA PALICA ZA OPORO 160511 ŠTIRINOŽNA PALICA ZA OPORO 90512 HODULJA - NAVADNA 2.9550513 HODULJA - S KOLESI 2.4100515 TERAPEVTSKI VALJ ZA OTROKA Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO 1620516 TERAPEVTSKA ŽOGA ZA OTROKA Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO 233
0517TERAPEVTSKA GIBALNA DESKA ZA OTROKA Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO 64
0518 TERAPEVTSKA BLAZINA ZA OTROKA Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO 1.0330519 NEGOVALNA POSTELJA 3.1910522 POSTELJNA MIZICA 1.0300523 PRENOSNI NASTAVLJIVI HRBTNI NASLON 280524 SOBNO DVIGALO 1660527 VAROVALNA POSTELJNA OGRAJA (ZA ENO STRAN) 207
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
0528 VAROVALNA POSTELJNA OGRAJA (ZA OBE STRANI) 2.781
0530VOZIČEK NA ROČNI POGON AKTIVNI - ZA SREDNJO GIBALNO OVIRANOST 119
0531 VOZIČEK NA ROČNI POGON AKTIVNI - ZA TEŽKO GIBALNO OVIRANOST 1440532 POČIVALNIK-INDIVIDUALNO IZDELAN 100
0533VOZIČEK NA ELEKTROMOTORNI POGON ZA SREDNJO GIBALNO OVIRANOST 27
0534VOZIČEK NA ELEKTROMOTORNI POGON ZA TEŽKO GIBALNO OVIRANOST 75
0535VOZIČEK NA ELEKTROMOTORNI POGON ZA ZELO TEŽKO GIBALNO OVIRANOST 72
0536 VOZIČEK NA ELEKTROMOTORNI POGON 370537 AKUMULATOR ZA VOZIČEK NA ELEKTROMOTORNI POGON 1160538 POČIVALNIK-SERIJSKO IZDELAN 900539 VOZIČEK TRANSPORTNI ZA OTROKE 520540 VOZIČEK NA ROČNI POGON ZA OTROKE STANDRADNI 160541 DODATEK NASLON ZA GLAVO 560542 DODATEK PAS ZA TELO 1990543 DODATEK PAS ZA TELO V OBLIKI ČRKE "H" 230544 DODATEK PAS ZA UDE 640545 DODATEK STRANSKA OPORA ZA TRUP 1090546 DODATEK STRANSKA OPORA ZA MEDENICO 200547 DODATEK MIZICA 1240548 DODATEK ABDUKCIJSKA ZAGOZDA 280549 DODATEK ABDUKCIJSKE HLAČKE 70552 NAVADNA STOJKA - za osebe visoke 90 - 120 cm 190553 NAVADNA STOJKA - za osebe visoke 100 - 155 cm 490554 NAVADNA STOJKA - za osebe visoke 155 - 190 cm 610555 TRAPEZ ZA OBRAČANJE- posteljni 2.5290556 TRAPEZ ZA OBRAČANJE- prostostoječi 854
0557STOLČEK ZA OTROKE Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO- DO 7. LETA STAROSTI 32
0558STOLČEK ZA OTROKE Z MOTORIČNO PRIZADETOSTJO- OD 7. DO 18. LETA STAROSTI 21
0559 ELEKTRIČNI SKUTER 840561 HODULJA ZA ZADAJŠNJI VLEK 420601 FUNKCIONALNI ELEKTRIČNI STIMULATOR - ENOKANALNI 580602 FUNKCIONALNI ELEKTRIČNI STIMULATOR - DVOKANALNI 700603 ELEKTRIČNI STIMULATOR PRI INKONTINENCI URINA 2660604 ELEKTRIČNI RAZPRŠILEC ZRAKA - INHALATOR 6500605 MERILEC PRETOKA ZRAKA 1.8980606 KONCENTRATOR KISIKA 355
0607APARAT ZA VZDRŽEVANJE STALNEGA PRITISKA V DIHALNIH POTEH (CPAP) 710
0608 ASPIRATOR 1750609 VENTILATOR-APARAT ZA UMETNO PREDIHAVANJE PLJUČ 960610 ELEKTROSTIMULATOR PRI INKONTINENCI BLATA 300611 ELASTOMERNA ČRPALKA 7 DNEVNA 9730612 ELASTOMERNA ČRPALKA 5 DNEVNA 1.3130613 INHALATOR S FUNKCIJO UPORA PRI IZDIHU Z MASKO 50614 INHALATOR S FUNKCIJO UPORA PRI IZDIHU Z USTNIKOM 190615 PRENOSNI ASPIRATOR 400617 SISTEM ZA DOVAJANJE TEKOČEGA KISIKA DO 5 l/min 5930618 SISTEM ZA DOVAJANJE TEKOČEGA KISIKA NAD 5 l/min 150619 ELEKTRODI ZA FES - SAMOLEPILNI PAR 2570620 ELEKTRODI ZA FES - IZ GAZE PAR ALI KOMPLET 154
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
0621 ELEKTRODE ZA FES - DVE SAMOLEPILNI IN ROKAVICA 40622 ELEKTRODE ZA FES - DVE SAMOLEPILNI IN NOGAVICA 4
0623ELEKTRODA ZA KONTINENČNI ELEKTRIČNI STIMULATOR REKTALNA ALI VAGINALNA 6
0624NAVLEKA ZA FES - ELEKTRIČNA MANŠETA ZA FIKSACIJO DVEH ELEKTROD IZ GAZE 8
0625 NAVLEKA ZA FES - DVA TRAKOVA ZA FIKSACIJO ELEKTROD IZ GAZE 780626 PRIKLJUČNI KABEL ZA FES ZA ELEKTRODE 1470627 PRIKLJUČEK ZA FES - SINHRONIZACIJSKO STIKALO S KABLOM 24
0628APARAT ZA PODPORO DIHANJU S POZITIVNIM TLAKOM OB VDIHU IN IZDIHU (BIPAP) 8
0629APARAT ZA PODPORO DIHANJU S POZITIVNIM TLAKOM OB VDIHU IN IZDIHU (BIPAP) - ZAHTEVEN 77
0630APARAT ZA PODPORO DIHANJU S POZITIVNIM TLAKOM OB VDIHU IN IZDIHU (BIPAP) - ZELO ZAHTEVEN 13
0631 ELEKTRIČNI MASATOR PLJUČ 70632 PULZNI OKSIMETER Z ALARMOM 500633 SENZORJI ZA PULZNI OKSIMETER ZA VEČKRATNO UPORABO 13
0634SENZORJI ZA PULZNI OKSIMETER ZA LEPLJENJE NA KOŽO DO 3. LETA STAROSTI 250
0701 DVIGALO ZA KOPALNICO 830703 NASTAVEK ZA TOALETNO ŠKOLJKO 1.3260704 TOALETNI STOL 1.0580705 SEDEŽ ZA KOPALNO KAD 5280706 SEDEŽ ZA TUŠ KABINO 5500801 BLAZINA ZA POSTELJO 3.6080802 BLAZINA ZA SEDEŽ 8660804 BLAZINA ZA POSTELJO ZAHTEVNEJŠA 330805 BLAZINA ZA SEDEŽ ZAHTEVNEJŠA 200806 BLAZINA ZA SEDEŽ ZELO ZAHTEVNA 2020901 KILNI PAS - INGVINALNI ENOSTRANSKI 4650902 KILNI PAS - INGVINALNI OBOJESTRANSKI 1310903 KILNI PAS - ENOSTRANSKI FEMORALNI 40904 KILNI PAS - OBOJESTRANSKI FEMORALNI 40905 KILNI PAS - TREBUŠNI 1.8421003 PAS ZA STOMO 9191005 ZAMAŠEK ZA STOMO 5.0491006 KOŽNA PODLAGA (PLOŠČICA), 220.5711008 IRIGACIJSKI SISTEM S KONUSOM IN ROKAVNIK 841011 VREČKA ZA KOLOSTOMO 707.4751012 STOMAKAPA ZA KOLOSTOMO 41013 VREČKA ZA ILEOSTOMO 181.6051014 VREČKA ZA SEČ ZA UROSTOMO 102.0871015 VREČKA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA KOLOSTOMO 428.5301016 STOMAKAPA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA KOLOSTOMO 19.5401017 VREČKA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA ILEOSTOMO 75.022
1018VREČKA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA VGREZNJENO ILEOSTOMO 13.495
1019 VREČKA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA UROSTOMO 13.755
1020VREČKA Z VGRAJENO KOŽNO PODLAGO ZA VGREZNJENO UROSTOMO 280
1021 KOŽNA PODLAGA (PLOŠČICA) ZA VGREZNJENE STOME 66.7051022 ROKAVNIK ZA IRIGACIJO ZA LEPLJENJE NA KOŽO 14.3601023 ROKAVNIK ZA IRIGACIJO ZA KOŽNO PODLAGO 10.3001024 PASTA ZA NEGO STOME vsaj 30 gr. 8951025 PASTA ZA NEGO STOME vsaj 60 gr. 10.362
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
1026 PRAH ZA NEGO STOME vsaj 25 gr. 5.9661134 LEPILNI TRAK ZA FIKSACIJO URINAL KONDOMA 3.1301136 URINSKI KATETER ZA ENKRATNO UPORABO 473.4911137 NEPROPUSTNE HLAČKE ZA LAHKO INKONTINENCO 9731138 PREDLOGA ZA SREDNJO INKONTINENCO 20.764.4571148 PREDLOGA ZA TEŽKO INKO., VPOJNOST VSAJ 1000 ML 2.279.8961149 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, DNEVNA 156.9591150 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, DNEVNA 1.455.3921151 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, DNEVNA 1.817.8301152 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, NOČNA 62.2741153 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, NOČNA 771.1691154 PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, NOČNA 996.4131155 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, DNEVNA 102.1101156 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, DNEVNA 903.3211157 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, DNEVNA 1.559.5931158 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, NOČNA 47.6731159 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, NOČNA 458.3711160 PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, NOČNA 826.0751161 PLENICE ZA OTROKE DO 25 KG 148.4861162 POSTELJNE PREDLOGE 60X60 CM 10.9251163 POSTELJNE PREDLOGE 60X90 CM 358.2441164 MREŽASTE HLAČKE 2.1981165 PREDLOGA ZA SREDNJO INKO.-ZBIRNA NAR. 2.829.7121166 PREDLOGA ZA TEŽKO INKO., VPOJNOST VSAJ 1000 ML-ZBIRNA NAR. 469.388
1167PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 45.200
1168PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 975.954
1169PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 718.060
1170PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 16.579
1171PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 540.116
1172PLENICE ZA TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 397.523
1173PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 173.611
1174PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 3.029.593
1175PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, DNEVNA-ZBIRNA NAR. 2.898.203
1176PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 50-80CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 85.608
1177PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 80-100CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 1.618.696
1178PLENICE ZA ZELO TEŽKO INKO.-OBSEG PASU OD 100-150CM, NOČNA-ZBIRNA NAR. 1.533.905
1179 PLENICE ZA OTROKE DO 25 KG-ZBIRNA NAR. 5.5211180 POSTELJNE PREDLOGE 60X60 CM-ZBIRNA NAR. 6.7811181 POSTELJNE PREDLOGE 60X90 CM-ZBIRNA NAR. 572.2351182 MREŽASTE HLAČKE-ZBIRNA NAR. 11.059
1183MOŠKA PREDLOGA ZA SREDNJO INKONTINENCO, VPOJNOST VSAJ 600 ml 1.813.920
1184 PREDLOGA ZA ZELO TEŽKO INKONTINENCO, VPOJNOST VSAJ 2500 ml 163.3651185 MOŠKA PREDLOGA ZA SREDNJO INKONTINENCO, VPOJNOST VSAJ 60.826
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
600 ml - ZBIRNA NAROČILNICA
1186PREDLOGA ZA ZELO TEŽKO INKONTINENCO, VPOJNOST VSAJ 2500 ml- ZBIRNA NAROČILNICA 70.232
1187 VREČKA ZA SEČ Z IZPUSTOM 2,0 l 98.6781188 VREČKA ZA SEČ BREZ IZPUSTA 1,5 l 1.2821189 ZBIRALNIK ZA SEČ (URINAL) 1500 ml, 1 kos 31.1711190 ZBIRALNIK ZA SEČ (URINAL) 800 ml, 1 kos 74.7951191 ZBIRALNIK ZA SEČ (URINAL) 500 ml, 1 kos 12.2491192 URINAL KONDOM NAVADNI 1601193 URINAL KONDOM LATEX 5.2601194 URINAL KONDOM SILIKONSKI 115.8991195 STALNI URINSKI KATETER SILIKONSKI ZA 6 TEDNOV 2.0711196 STALNI URINSKI KATETER Z ZAMAŠKOM NAVADNI 2061197 URINSKI KATETER S HIDROFILNO PREVLEKO ALI IZ SILIKONA 564.6311231 APARAT ZA DOLOČANJE GLUKOZE V KRVI 4.5991232 DIAGNOSTIČNI TRAKOVI ZA APARAT ZA DOLOČANJE GLUKOZE V KRVI 25.071.0231233 MEHANSKI INJEKTOR 4591234 IGLA ZA MEHANSKI INJEKTOR 7.532.8231235 PROŽILNA NAPRAVA 3351236 LANCETA ZA PROŽILNO NAPRAVO 6.575.7441240 DIAGNOSTIČNI TRAKOVI ZA OPTIČNO ČITANJE 403.0001241 LANCETA NAVADNA 3001242 INZULINSKA ČRPALKA DO 18. LETA STAROSTI 631243 SET ZA INZULINSKO ČRPALKO 181.1351244 KOMPLET AMPUL OZ. REZERVAR ZA INZULINSKO ČRPALKO 175.5151246 INZULINSKA ČRPALKA NAD 18. LET STAROSTI 1921247 SENZOR ZA KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE 9.1571248 ODDAJNIK ZA KONTINUIRANO MERJENJE GLUKOZE 2591333 KATETER ZA DOVAJANJE KISIKA - NAZALNI 1681334 KATETER ZA DOVAJANJE KISIKA - BINAZALNI 1.3171335 KANILA Z GOVORNO VALVULO 541336 ASPIRACIJSKI KATETER 277.5861337 TRAK ZA FIKSACIJO KANILE 1.8701338 FILTER ZA KANILO PRI TRAHEOSTOMI 23.4261339 ZAŠČITNA RUTKA ZA TRAHEOSTOMO 6951340 ŠČITNIK ZA TRAHEOSTOMO PRI TUŠIRANJU 771341 NASTAVEK Z MASKO ZA DAJANJE ZDRAVILA 4.3201342 PODALJŠEK ZA USTNIK ZA DAJANJE ZDRAVILA 8791343 KOŽNA PODLAGA ZA ZAŠČITO PRI KANILI 50.3441344 FILTER ZA LEPLJENJE NA KOŽO PRI TRAHEOSTOMI 42.6911346 KATETER ZA DOVAJANJE KISIKA ZA OTROKE DO 5 LET 1891347 ENDOTRAHEALNA KANILA KRATKA-ENODELNA-SILIKONSKA 1431348 ENDOTRAHEALNA KANILA BREZ TESNILKE-DVODELNA-PLASTIČNA 7401349 ENDOTRAHEALNA KANILA BREZ TESNILKE-ENODELNA-PLASTIČNA 7571350 ENDOTRAHEALNA KANILA S TESNILKO-ENODELNA-PLASTIČNA 4721351 VAKUUMSKI ZBIRALNIK ZA PLEVRALNO DRENAŽO 557
1352MEDICINSKI PRIPOMOČEK ZA VZDRŽEVANJE POZITIVNEGA TLAKA MED IZDIHOM (PEEP VALVULA) Z MASKO 6
1353 DIHALNI BALON 11353 DIHALNI BALON (AMBU) 91354 MEDICINSKI PRIPOMOČEK ZA IZKAŠLJEVANJE (FLUTTER) 171401 ROKAVICE ZA POGANJANJE VOZIČKA (1 PAR) 5381402 USNJENE ROKAVICE 321404 NAVLEKA ZA KRN 3.4761405 ZAŠČITNA ČELADA 41407 ELASTIČNE KOMPRESIJSKE HLAČNE NOGAVICE 56
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
1408 ELASTIČNA KOMPRESIJSKA NOGAVICA - desna 5541409 ELASTIČNA KOMPRESIJSKA NOGAVICA - leva 5471410 ELASTIČNA ROKAVICA - desna 2651411 ELASTIČNA ROKAVICA - leva 2161557 PREDVAJALNIK ZVOČNIH ZAPISOV 1481559 BELA PALICA ZA SLEPE 1661631 ZA - UŠESNI APARAT (LEVI) 5.9691632 ZA - UŠESNI APARAT (DESNI) 6.0461633 V - UŠESNI APARAT (LEVI) 1.5601634 V - UŠESNI APARAT (DESNI) 1.5791635 APARAT ZA KOSTNO PREVODNOST (LEVI) 211636 APARAT ZA KOSTNO PREVODNOST (DESNI) 281639 APARAT ZA OMOGOČANJE GLASNEGA GOVORA 181641 APARAT ZA NADOMESTNO SPORAZUMEVANJE 311643 GOVORNI PROCESOR ZA POLŽEV VSADEK 511645 VRVICE ZA POLŽEV VSADEK 1621646 ZA-UŠESNI DIGITALNI SLUŠNI APARAT-LEVI 981647 ZA-UŠESNI DIGITALNI SLUŠNI APARAT-DESNI 1051648 V-UŠESNI DIGITALNI SLUŠNI APARAT-LEVI 111649 V-UŠESNI DIGITALNI SLUŠNI APARAT-DESNI 111651 APARAT ZA BOLJŠE SPORAZUMEVANJE za srednje in večje izgube sluha 291652 OLIVA individualna (fotoplast trdi) 1.2441653 OLIVA individualna "L" (fotoplast mehki) 15.1781654 PROCESOR ZA KOSTNO VSIDRAN SLUŠNI APARAT 31714 KOMPRESA STERILNA 5 X 5 cm 198.2941715 KOMPRESA STERILNA 5 X 8 cm pak. posamično 121.7301716 KOMPRESA STERILNA 0,2 m2, pak. posamično 68.9741717 KOMPRESA STERILNA 0,4 m2, pak. posamično 81.5261718 KOMPRESA STERILNA 0,8 m2, pak. posamično 112.544
1719STERILNI SET MALI (PINCETA, 3 TAMPONI, KOMPRESA 2 A 5x5 cm IN 2 A 7.5x7.5 cm) 85.724
1720STERILNI SET SREDNJI (PINCETA, 4 TAMPONI, KOMPRESA 2 A 5x5 cm IN 2 A 7.5x7.5 cm, 2 A 10x10 cm) 183.375
1721STERILNI SET VEČJI (PINCETA,5 TAMP.,KOMPRESA 3 A 7.5x7.5 cm, 3 A 10x10 cm IN 1 VATIRANEC VSAJ 25x15 223.275
1722 HIDROFILNA KABEL GAZA 0,05 m x 5 m 1.4481723 HIDROFILNA KABEL GAZA 0,1 m x 5 m 8.2621724 KOMPRESA NESTERILNA 5 x 5 cm 58.4621725 KOMPRESA NESTERILNA 7,5 x 7,5 cm 53.3501726 KOMPRESA NESTERILNA 10 x 10 cm 4.151.4581727 POVOJ BOMBAŽNI KREP 6 cm x 5 m 7.8401728 POVOJ BOMBAŽNI KREP 8 cm x 5 m 32.1731729 POVOJ BOMBAŽNI KREP 10 cm x 5 m 43.4351730 POVOJ BOMBAŽNI KREP 6 cm x 10 m 2.7151731 POVOJ BOMBAŽNI KREP 8 cm x 10 m 23.0721732 POVOJ BOMBAŽNI KREP 10 cm x 10 m 126.4791733 LEPILNI TRAK 1,25 cm x 9 m 1.0891734 LEPILNI TRAK 2,5 cm x 9 m 20.2561735 LEPILNI TRAK 5 cm x 9 m 7.0851736 VATA NESTERILNA 1 kg 1.2631737 VATA NESTERILNA 100 gr. 1.9391738 VATIRANEC Z GAZO 15 x 10 cm 27.6491739 VATIRANEC Z GAZO 25 x 15 cm 126.0781740 VATIRANEC Z GAZO 45 x 15 cm 149.7431741 IGLA ZA ENKRATNO UPORABO ZA IZVLEK ZDRAVILA 17.2761742 IGLA ZA ENKRATNO SUBCUTANO UPORABO 3.996
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
1743 BRIZGA ZA ENKRATNO UPORABO 2 ml 25.9221744 BRIZGA Z IGLO INZULINKA 1.9001745 BRIZGA Z IGLO SUBCUTANA 2 ml 3901802 FIZIOLOŠKA RAZTOPINA 500 ml 12.3681803 FIZIOLOŠKA RAZTOPINA 1000 ml 5.2271804 GEL ZA ZAŠČITO USTNE SLUZNICE ZA 7 DNI 324
1901OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA DALJAVO BREZ DCYL 33.236
1902OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA DALJAVO DO VKLJUčNO 2 DCYL 56.420
1903OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA DALJAVO NAD2 DCYL 5.357
1904 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA DALJAVO brez Dcyl do 8 Dsph 2.9231905 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA DALJAVO do vključno 2 Dcyl 9.2431906 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA DALJAVO nad 2 Dcyl 2.428
1907OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA DALJAVO do 16 Dsph in vsi Dcyl (+in -) 2.659
1908OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA DALJAVO nad 16 Dsph in vsi Dcyl (v plus Dsph) do 20 Dsph 58
1909OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA DALJAVO nad 20 Dsph in vsi Dcyl (v plus Dsph) 23
1910OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA DALJAVO nad 16 Dsph in vsi Dcyl (v minus Dsph) 78
1911OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA BLIŽINO BREZ DCYL 10.465
1912OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA BLIŽINO DO VKLJUčNO 2 DCYL 16.246
1913OČALA Z MINERALNIMI ALI PLASTIČNIMI STEKLI ZA BLIŽINO NAD2 DCYL 610
1914 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA BLIŽINO BREZ DCYL DO 8 DSPH 1.8381915 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA BLIŽINO DO VKLJUčNO 2 DCYL 4.4221916 OČALA Z ORGANSKIMI STEKLI ZA BLIŽINO NAD 2 DCYL 341
1917OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA BLIŽINO DO 16 DSPH IN VSI DCYL (+IN -) 447
1918OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA BLIŽINO NAD 16 DSPHIN VSI DCYL (V PLUS DSPH) DO 20 DSPH 7
1920OČALA S TANJŠIMI IN LAŽJIMI STEKLI ZA BLIŽINO NAD 16 DSPHIN VSI DCYL (V MINUS DSPH) 2
1921TELESKOPSKA OČALA ZA DALJAVO MONOKULARNA 1.9, 2.5, 2.8 IN 4.2 x povečava 3
1923TELESKOPSKA OČALA ZA DALJAVO BIOKULARNA 2 x povečava serijsko izdelane 58
1924TELESKOPSKA OČALA ZA DALJAVO BIOKULARNA 1.9, 2.5, 2.8 IN 4.2 x povečava 11
1925 TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO MONOKULARNA 2 in 3 x povečava 231926 TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO MONOKULARNA 4 in 5 x povečava 161927 TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO MONOKULARNA 6 in 8 x povečava 261929 TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO BIOKULARNA do 5 x povečava 101930 TEMNA OČALA BREZ DIOPTRIJE 201931 OČALA Z MNOGOŽARIŠČNIMI STEKLI 541933 TRDA KONTAKTNA LEČA-LEVA 71934 TRDA KONTAKTNA LEČA-DESNA 91935 POLTRDA KONTAKTNA LEČA-LEVA 6491936 POLTRDA KONTAKTNA LEČA-DESNA 6651937 POLTRDA TORIČNA KONTAKTNA LEČA-LEVA 3401938 POLTRDA TORIČNA KONTAKTNA LEČA-DESNA 3261939 MEHKA KONTAKTNA LEČA-LEVA 679
Šifra MP Naziv MP
Število kosov
1940 MEHKA KONTAKTNA LEČA-DESNA 7031941 MEHKA TORIČNA KONTAKTNA LEČA-LEVA 3151942 MEHKA TORIČNA KONTAKTNA LEČA-DESNA 2961943 ZATEMNITEV STEKLA 4.8231944 FRESNELOVA - FOLIA PRIZMA 851945 DODATEK ZA PRIZMO 1701946 MLEČNO STEKLO 11947 POVEČEVALNO STEKLO - LUPA 2-3 x povečava 217
1948TELESKOPSKA OČALA ZA DALJAVO MONOKULARNA 4x, 6x, 8x in 10x povečava 25
1949 TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO MONOKULARNA 10x do 20x povečava 8
1950TELESKOPSKA OČALA ZA BLIŽINO BINOKULARNA do 4x povečava serijsko izdelana 26
1951 TEMNA OČALA S FILTRI IN STRANSKIMI ŠČITNIKI 139SKUPAJ 100.634.296
ZZZS:
Preglednica 7: Vrednost izdanih in izposojenih medicinskih pripomočkov po skupinah (Obdobje: 01.01.2014 do 30.11.2014)
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
IZDAJA1 PROTEZE UDOV 1.226.186,96 1.069.652,72 1.167.686,86 1.018.865,53 0,95 -50.787,19
2 ESTETSKE PROTEZE 573.374,85 546.387,69 572.743,48 543.332,25 0,99 -3.055,44
3 ORTOZE 1.219.617,14 1.070.074,01 1.286.324,94 1.131.994,53 1,06 61.920,52
4ORTOPEDSKA OBUTEV 467.374,19 397.572,51 498.025,86 422.843,22 1,06 25.270,71
5
VOZIČKI TER OSTALI PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO IN SEDENJE 2.829.917,77 2.746.103,27 2.936.560,71 2.860.831,74 1,04 114.728,47
6
ELEKTRIČNI STIMULATORJI IN OSTALI APARATI 279.783,09 256.272,97 308.776,79 282.802,43 1,10 26.529,46
7SANITARNI PRIPOMOČKI 220.217,09 181.328,25 214.528,19 177.327,01 0,98 -4.001,24
8BLAZINE PROTI PRELEŽANINAM 126.855,75 118.656,29 136.047,75 126.424,13 1,07 7.767,84
9 KILNI PASOVI 117.400,73 97.343,26 117.342,98 97.119,97 1,00 -223,29
10
PRIPOMOČKI PRI UMETNO IZPELJANEM ČREVESJU 4.133.851,60 3.754.940,44 4.279.430,70 3.883.717,56 1,03 128.777,12
11
PRIPOMOČKI PRI TEŽAVAH Z ODVAJANJEM SEČA 15.147.730,67 12.506.969,13 15.634.598,60 12.903.533,88 1,03 396.564,75
12
PRIPOMOČKI PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI 14.045.229,08 13.980.482,97 14.869.388,21 14.802.013,49 1,06 821.530,52
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
13 KANILE 465.073,06 434.227,98 536.284,53 503.105,47 1,16 68.877,49
14OSTALI TEHNIČNI PRIPOMOČKI 114.801,97 101.315,15 147.136,36 129.350,00 1,28 28.034,85
15PRIPOMOČKI ZA SLEPE 37.551,36 37.551,36 29.685,92 29.685,92 0,79 -7.865,44
16 SLUŠNI APARATI 4.747.643,48 3.913.187,95 5.299.597,69 4.411.960,44 1,13 498.772,49
17OBVEZILNI MATERIAL 1.168.321,77 1.003.704,70 1.184.456,89 1.014.588,34 1,01 10.883,64
18 RAZTOPINE 48.335,84 43.458,34 50.867,09 45.760,48 1,05 2.302,14
19PRIPOMOČKI ZA IZBOLJŠANJE VIDA 7.158.127,70 2.007.577,57 7.256.278,80 2.030.603,59 1,01 23.026,02
653 POPRAVILA 355.395,42 332.744,83 331.924,43 307.216,58 0,92 -25.528,25
654 VZDRŽEVANJA 69.079,06 63.167,82 111.348,94 102.848,93 1,63 39.681,11
651 APLIKATIVNE TOČKE 313.317,47 291.752,22 297.421,19 277.554,51 0,95 -14.197,71
SKUPAJ 54.865.186,05 44.954.471,43 57.266.456,91 47.103.480,00 1,05 2.149.008,57
IZPOSOJA
5
VOZIČKI TER OSTALI PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO IN SEDENJE 2.472.290,58 2.085.890,07 2.942.286,51 2.479.755,60 1,19 393.865,53
6
ELEKTRIČNI STIMULATORJI IN OSTALI APARATI 2.189.588,62 1.844.927,46 2.944.429,39 2.466.077,65 1,34 621.150,19
7SANITARNI PRIPOMOČKI 69.208,24 64.048,50 86.563,47 79.984,96 1,25 15.936,46
8BLAZINE PROTI PRELEŽANINAM 202.586,34 166.816,17 214.301,78 174.691,16 1,05 7.874,99
10 PRIPOMOČKI PRI UMETNO
6,82 5,46 0,00 0,00 0,00 -5,46
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
IZPELJANEM ČREVESJU
11
PRIPOMOČKI PRI TEŽAVAH Z ODVAJANJEM SEČA 66,07 52,46 0,00 0,00 0,00 -52,46
653 POPRAVILA 26.946,05 25.018,02 28.097,00 25.187,49 1,01 169,47
654 VZDRŽEVANJA 556.973,84 494.114,91 534.644,92 477.543,73 0,97 -16.571,18
655
ENKRATNI PAVŠALNI ZNESEK ZA IZPOSOJO MP 368.396,19 304.051,02 412.677,72 340.245,70 1,12 36.194,68
SKUPAJ 5.886.062,75 4.984.924,07 7.163.000,79 6.043.486,29 1,21 1.058.562,22
IZDAJA IN IZPOSOJA
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
1 PROTEZE UDOV 1.226.186,96 1.069.652,72 1.167.686,86 1.018.865,53 0,95 -50.787,19
2 ESTETSKE PROTEZE 573.374,85 546.387,69 572.743,48 543.332,25 0,99 -3.055,44
3 ORTOZE 1.219.617,14 1.070.074,01 1.286.324,94 1.131.994,53 1,06 61.920,52
4ORTOPEDSKA OBUTEV 467.374,19 397.572,51 498.025,86 422.843,22 1,06 25.270,71
5
VOZIČKI TER OSTALI PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO IN SEDENJE 5.302.208,35 4.831.993,34 5.878.847,22 5.340.587,34 1,11 508.594,00
6
ELEKTRIČNI STIMULATORJI IN OSTALI APARATI 2.469.371,71 2.101.200,43 3.253.206,18 2.748.880,08 1,31 647.679,65
7 SANITARNI 289.425,33 245.376,75 301.091,66 257.311,97 1,05 11.935,22
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
PRIPOMOČKI
8BLAZINE PROTI PRELEŽANINAM 329.442,09 285.472,46 350.349,53 301.115,29 1,05 15.642,83
9 KILNI PASOVI 117.400,73 97.343,26 117.342,98 97.119,97 1,00 -223,29
10
PRIPOMOČKI PRI UMETNO IZPELJANEM ČREVESJU 4.133.858,42 3.754.945,90 4.279.430,70 3.883.717,56 1,03 128.771,66
11
PRIPOMOČKI PRI TEŽAVAH Z ODVAJANJEM SEČA 15.147.796,74 12.507.021,59 15.634.598,60 12.903.533,88 1,03 396.512,29
12
PRIPOMOČKI PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI 14.045.229,08 13.980.482,97 14.869.388,21 14.802.013,49 1,06 821.530,52
13 KANILE 465.073,06 434.227,98 536.284,53 503.105,47 1,16 68.877,49
14OSTALI TEHNIČNI PRIPOMOČKI 114.801,97 101.315,15 147.136,36 129.350,00 1,28 28.034,85
15PRIPOMOČKI ZA SLEPE 37.551,36 37.551,36 29.685,92 29.685,92 0,79 -7.865,44
16 SLUŠNI APARATI 4.747.643,48 3.913.187,95 5.299.597,69 4.411.960,44 1,13 498.772,49
17OBVEZILNI MATERIAL 1.168.321,77 1.003.704,70 1.184.456,89 1.014.588,34 1,01 10.883,64
18 RAZTOPINE 48.335,84 43.458,34 50.867,09 45.760,48 1,05 2.302,14
19PRIPOMOČKI ZA IZBOLJŠANJE VIDA 7.158.127,70 2.007.577,57 7.256.278,80 2.030.603,59 1,01 23.026,02
653 POPRAVILA 382.341,47 357.762,85 360.021,43 332.404,07 0,93 -25.358,78
654 VZDRŽEVANJA 626.052,90 557.282,73 645.993,86 580.392,66 1,04 23.109,93
655
ENKRATNI PAVŠALNI ZNESEK ZA IZPOSOJO MP 368.396,19 304.051,02 412.677,72 340.245,70 1,12 36.194,68
Šifra skupine
MPOpis šifre skupine
MP
Celotna vrednost v enakem obdobju
preteklega leta
Obračunana vrednost v
enakem obdobju preteklega leta
Celotna vrednost tekočega leta
Obračunana vrednost
tekočega leta
Koeficient obračunane
vrednosti
Razlika obračunane
vrednosti
651 APLIKATIVNE TOČKE 313.317,47 291.752,22 297.421,19 277.554,51 0,95 -14.197,71 SKUPAJ 60.751.248,80 49.939.395,50 64.429.457,70 53.146.966,29 1,06 3.207.570,79
Priloga k Cilju 8
Preglednica 8: Preglednica odobrenih in sofinanciranih kulturnih projektov, prijavljenih na Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis, oznaka JPR-SO-2014)
Različica z dne 30. 1. 2015
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EUR1. Zveza društev
slepih in slabovidnih Slovenije, Groharjeva 2, 1000 Ljubljana
Prilagajanje in izdajanje knjig v Braillovi pisavi ter prilagajanje in izdajanje zvočnih knjig
109.918,16 35.741,61 Gre za tradicionalen in za ciljno populacijo slepih in slabovidnih izjemno pomemben projekt, ki omogoča izdajo 125 zvočnih knjig in 30 knjig v brajici. Kljub razvoju informacijske tehnologije in medijev knjiga ostaja ključni medij za posredovanje in promocijo kulturnih vsebin ter dejavnih ohranjanja in razvoja kulture raznolikosti in identitete. Gre za knjižne izdaje, ki slovenskim bralcem iz ciljne populacije približajo tako slovensko kot svetovno kulturo in književnost, pa tudi aktualne knjižne izdaje. Poleg tega, da omogoča boljši dostop do kulturnih vsebin, je projekt pomemben tudi za razvoj in širitev brajice. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in predstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja in družbeno integracijo ciljne populacije. Projekt izboljšuje še zlasti komunikacijsko in kulturno integracijo ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
35.741,61
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EUR2. Zveza društev
slepih in slabovidnih Slovenije,Groharjeva 2,1000 Ljubljana
Medijsko-informativna dejavnost Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije – programske vsebine
115.553,96 36.321,51 Gre za tradicionalen in za ciljno populacijo izjemno pomemben zbirni projekt, ki slepim in slabovidnim omogoča dostop do pomembnih informacijskih, medijskih in kulturnih vsebin, hkrati pa z življenjem in problemi ciljne populacije (vsaj posredno) seznanja tudi širšo javnost ter tako prispeva k njihovi integraciji v širše okolje in družbeno življenje. Projekt vključuje tri zvočne časopise (Obzorje, Dita – za bolnike s sladkorno boleznijo, Sodelavci v ljubezni – kot zvočna izdaja časopisa v brajici z versko vsebino), brajeve časopise (Moj prijatelj, Obzornik za ženo in družino, Sodelavci v ljubezni), časopise v povečanem tisku (Moj prijatelj, Obzornik za ženo in družino) ter računalniški časopis Rikoss. Poleg tega, da omogoča boljši dostop do kulturnih vsebin, je projekt pomemben tudi za razvoj in širitev brajice. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in predstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja ciljne populacije. Projekt izboljšuje komunikacijsko integracijo ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
33.006,49
3. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije,Groharjeva 2,1000 Ljubljana
Razvoj tehnične infrastrukture
35.819,13 27.219,13 Gre za tradicionalen in za ciljno populacijo izjemno pomemben projekt, ki omogoča nadgradnjo in razvoj obstoječe opreme in infrastrukture ter posredovanje kulturnih in drugih vsebin ciljni populaciji slepih in slabovidnih. Predlog je realno in racionalno opredeljen glede na tehnološke
27.219,13
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EURspremembe in potrebe. Z nadgradnjo informacijske tehnologije se ranljivi skupini izboljšuje dostop do informacij in kulturnih vsebin ter tako omogoča njihovo aktivno sodelovanje na področju kulture, s čimer projekt pomembno prispeva k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost, pospešuje pa tudi njihovo integracijo v širšo družbo. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
4. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije,Drenikova 24, 1000 Ljubljana
Razvoj tehnične infrastrukture
20.675,35 10.289,22 Gre za tradicionalen projekt in za zagotavljanje tehnične infrastrukture za specifično populacijo gluhih in naglušnih ključen projekt, ki omogoča nadgradnjo in razvoj obstoječe opreme in infrastrukture ter posredovanje kulturnih in drugih vsebin ciljni populaciji. Predlog je realno in racionalno opredeljen glede na tehnološke spremembe in potrebe. Z nadgradnjo informacijske tehnologije se ranljivi skupini izboljšuje dostop do informacij in kulturnih vsebin ter tako omogoča njihovo aktivno sodelovanje na področju kulture, s čimer projekt pomembno prispeva k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
10.289,22
5. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije,Drenikova 24, 1000 Ljubljana
Glasilo ‘‘Iz sveta tišine’‘
80.228,68 28.165,42 Projekt je pomemben za specifično populacijo gluhih in naglušnih, saj jim omogoča dostop do pomembnih informacijskih in medijskih vsebin, tudi tistih s področja kulture. Tako prispeva k njihovi integraciji v širše okolje in družbeno življenje. Glasilo je tradicionalno, vsebinsko obsežno in strokovno, v skladu s potrebami in značilnostmi
28.165,42
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EURciljne skupine, zlasti pa je pomembno, da je dostopno najširšemu krogu ciljne skupine. Uporaba sodobnih medijev še olajšuje dostopnost. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in predstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja ciljne populacije. Projekt izboljšuje komunikacijsko dostopnost ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Kazalo pa bi še okrepiti njegovo dostopnost širši javnosti, ki bi se tudi na ta način lahko bolje seznanjala s problemi in integracijo ciljne populacije. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
6. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, 1000 Ljubljana
Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku
21.600,00 10.618,13 Projekt je pomemben za specifično populacijo gluhih in naglušnih ter ključen za njihovo uspešno družbeno integracijo – tudi na področju kulture, saj jim omogoča dostop do pomembnih informacijskih, medijskih in kulturnih vsebin, predvsem pa prispeva k integraciji vseh generacij ciljne populacije v širše okolje in družbeno življenje. Posebna vrednost projekta je, da je namenjen otrokom in je hkrati usmerjen v spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine (pravljice). Projekt je zanimiv predvsem iz vidika približevanja kulturnih vsebin otrokom, hkrati pa predstavlja tudi učno gradivo za učenje znakovnega jezika slišečih. Poleg tega, da omogoča boljši dostop do kulturnih vsebin, zagotavlja razvoj slovenskega znakovnega jezika. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in
10.618,13
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EURpredstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja ciljne populacije. Projekt izboljšuje komunikacijsko dostopnost ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
7. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije,Drenikova 24,1000 Ljubljana
Prisluhnimo tišini - izobraževalna oddaja
54.159,81 8.700,00 Gre za tradicionalni projekt, ki je pomemben za specifično populacijo gluhih in naglušnih, saj jim omogoča dostop do pomembnih informacijskih, medijskih in kulturnih vsebin, hkrati pa z življenjem in problemi ciljne populacije seznanja tudi širšo javnost ter tako prispeva k njihovi integraciji v širše okolje in družbeno življenje. Poleg tega, da omogoča boljši dostop do kulturnih vsebin, zagotavlja razvoj slovenskega znakovnega jezika. Poudariti kaže, da se video tehnika posebno dobro obnese za ciljno populacijo. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in predstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja ciljne populacije. Projekt izboljšuje komunikacijsko integracijo ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
8.700,00
8. Zveza društev gluhih in
Spletna TV za gluhe in naglušne
84.456,17 14.535,00 Gre za tradicionalni projekt, ki je pomemben za specifično populacijo gluhih in naglušnih, saj jim
12.535,00
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EURnaglušnih Slovenije, Drenikova 24,1000 Ljubljana
omogoča dostop do pomembnih informacijskih, medijskih in kulturnih vsebin, hkrati pa z življenjem in problemi ciljne populacije seznanja tudi širšo javnost ter tako prispeva k njihovi integraciji v širše okolje in družbeno življenje. Poleg tega, da omogoča boljši dostop do kulturnih vsebin, zagotavlja razvoj slovenskega znakovnega jezika. Poudariti kaže, da se video tehnika v posebno dobro obnese za ciljno populacijo. Predlog je argumentiran in opredeljen z vidika potreb, izpolnjuje vse kriterije razpisa in predstavlja nadaljevanje nujno potrebne in že utečene dejavnosti, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja ciljne populacije. Projekt izboljšuje komunikacijsko integracijo ranljive skupine, pomeni pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture in jezika, omogoča ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter povečuje kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
Zapored-na
številka
Naziv prijavitelja
Naziv projekta Skupna vrednost projekta v
EUR
Zaprošena sredstva
v EUR
Podrobnejša obrazložitev predloga strokovne komisije
Odobrena sredstva s strani MK
v EUR9. Društvo za
pomoč pri nezgodni poškodbi glave VITA, Dunajska 106, 1000 Ljubljana
Izdajanje zvočnih knjig
9.415,00 7.532,00 Projekt je koristen in pomemben za rehabilitacijo in integracijo oseb s poškodbo glave v širše okolje, bi pa kazalo v večji meri poleg strokovnih in rehabilitacijskih vsebin vključiti tudi kulturne vsebine – na način, prilagojen potrebam ciljne populacije in njihovi družbeni integraciji. Projekt omogoča boljši dostop do vsebin, pri čemer bi bil zaželen povečan obseg kulturnih vsebin. Projekt omogoča boljši dostop do ponujenih skupin in komunikacijsko integracijo ranljive skupine, večjo pozornost pa bi kazalo nameniti vsebinam, ki bi predstavljale in krepile kulturno raznolikost. Pomembnost kriterijev in kakovost projekta je razvidna iz posameznih ocen v ocenjevalnem listu.
2.000,00
Preglednica 9: Pregled projektov MK
NAZIV CILJNE SKUPINE, KI SO
JI KULTURNI PROJEKTI
NAMENJENI
SKUPNO ŠTEVILO IN ODSTOTEK
SOFINANCIRANIH KULTURNIH PRIOJEKTOV PO POSAMEZNIH CILJNIH
SKUPINAH
SKUPNI ZNESEK IN ODSTOTEK ZAPROŠENIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE
CILJNE SKUPINE V EUR
SKUPNI ZNESEK IN ODSTOTEK ODOBRENIH
SREDSTEV ZA POSAMEZNE
CILJNE SKUPINE VEUR
SKUPNA RAZLIKA MED ZAPROŠENIMI
IN ODOBRENIMI SREDSTVI ZA POSAMEZNE
CILJNE SKUPINE VEUR IN V
ODSTOTKU( + / - )
SKUPEN ZNESEK IN ODSTOTEK
SOFINANCIRANIH KULTURNIH
PROJEKTOV, NAMENJENIH
POSAMEZNI CILJNI SKUPINI V EUR
SLEPI IN SLABOVIDNI
3(33,33 %)
99.282,25(55,43 %)
95.967,23(57,03 %)
- 3.315,02(- 3,34 %)
95.967,23 (57,03 %)
GLUHI IN NAGLUŠNI
5(55,56 %)
72.307,77(40,37 %)
70.307,77(41,78 %)
- 2.000,00(- 2,77 %)
70.307,77(41,78 %)
OSEBE S POŠKODBO
GLAVE
1(11,11 %)
7.532,00(4,10 %)
2.000,00(1,19 %)
- 5.532,00(- 73,45 %)
2.000,00(1,19 %)
SENZORNO OVIRANI
SKUPNO ŠTEVILO IN ODSTOTEK
SOFINANCIRANIHKULTURNIH PROJEKTOV V
OKVIRUJAVNEGA RAZPISA ZA
IZBOR KULTURNIH PROJEKTOV ZA RAZŠIRJANJE
PROGRAMSKIH VSEBIN, NAMENJENIH SENZORNO
OVIRANIM V NJIMPRILAGOJENIH TEHNIKAH,TER ZA RAZVOJ TEHNIČNE
INFRASTRUKTURE, NAMENJENE SENZORNO
OVIRANIM, KI JIH BO V LETU 2013 SOFINANCIRALA
REPUBLIKA SLOVENIJA IZ PRORAČUNA,
NAMENJENEGA ZA
SKUPNI ZNESEK VSEH
ZAPROŠENIH SREDSTEV V EUR IN V ODSTOTKU
SKUPNI ZNESEK ODOBRENIH
SREDSTEV V EUR IN V ODSTOTKU
SKUPNA RAZLIKA MED ZAPROŠENIMI
IN ODOBRENIMI SREDSTVI V EUR IN V ODSTOTKU
( + / - )
SKUPNI ZNESEK IN ODSTOTEK ODOBRENIH
SREDSTEV ZA VSE KULTURNE PROJEKTE, PRIJAVLJENE NA JAVNI
RAZPIS ZA IZBOR KULTURNIH PROJEKTOV
ZA RAZŠIRJANJE PROGRAMSKIH VSEBIN,
NAMENJENIH SENZORNO OVIRANIM V
NJIMPRILAGOJENIH
TEHNIKAH, TER ZA RAZVOJ TEHNIČNE INFRASTRUKTURE,
NAMENJENE SENZORNO OVIRANIM, KI JIH BO V
LETU 2013 SOFINANCIRALA
REPUBLIKA SLOVENIJA
KULTURO(PROJEKTNI RAZPIS,
OZNAKAJPR-SO-2014)
IZ PRORAČUNA, NAMENJENEGA ZA
KULTURO (PROJEKTNI RAZPIS, OZNAKA JPR-
SO-2013) V EUR IN V ODSTOTKU:
SENZORNO OVIRANI SKUPAJ
9(100,00 %)
179.122,02(100,00 %)
168.275,00(100,00 %)
(%)
168.275,00(100,00 %)
Preglednice je pripravil:
Simon Žorga, svetovalec II za invalidsko problematiko v Službi za kulturne raznolikosti in človekove praviceMinistrstvo za kulturo
POROČILO O INVALIDSKIH VSEBINAH V PROGRAMIH TELEVIZIJE SLOVENIJA, RADIA SLOVENIJA, REGIONALNIH CENTROV IN MULTIMEDIJSKEGA CENTRA ZA OBDOBJE OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 2014
RADIO SLOVENIJA
VSEBINE POVEZANE Z INVALIDI NA PRVEM
4.9.: novinarski prispevek: Polžkov vsadek vrne sluh, Ultrazvok, (9 minut)5, 16.9.: Uporaba slušnih aparatov, Svetovalni servis (32 minut)6,16.9. : reportaža: Gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov Gledališče gledalce išče, Kultura (10 minut)23.9.: Slovenski športniki uspešni na evropskih igrah specialne olimpijade v Antwerpnu, prispevek za dnevni program (5 minut), 3.10.: Šport invalidov, Nočni obisk (1ura in 30 minut) 2014; gosta: Lena Gabršček in Branko Mihorko7,6.10.: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, Ponedeljkovo dopoldne z Ljerko (50 minut)8, 6.10.: oddaja: Vključevanju otrok s posebnimi potrebami v prostočasne dejavnosti, Med štirimi stenami (20 minut)9, 7.10.: Napoved Mozartove opera Bastien in Bastiena v Cankarjevem domu z znakovnim jezikom za gluhe in naglušne, Kultura (13 minut).13.10.: Talni taktilni vodilni sistem, Med štirimi stenami, (20 minut)10, 15.10.: Mednarodni dan bele palice - učenca Damijan Vizjak in Tim Krebs Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Dobro jutro, otroci, (1,34 minute)11 15.10.: Otvoritev Knjižnice za slepe in slabovidne Minke Skaberne (5 minut), 18.10.: obravnava teme v kvizovski oddaji: Veselo na delo, o poklicu učitelja slepih in slabovidnih, (38 minut)12
3.11.: prispevek: Filmski dan za slepe in slabovidne (3 minute), 3.11.: prispevek: Filmski dan za slepe in slabovidne (1minuta in 16 sekund), Radijski dnevnik 10.11.: Oddaja: Projekt IZI ‘‘Invalid za invalida’‘ Zveze paraplegikov Slovenije, (20 minut), Med štirimi stenami, (Teden invalidskih vsebin na RTV od 10.11.-17.11.)13
12.11.: pogovor: Glorija Perme – učenka invalidka, Dobro jutro, otroci, (1 minuta in 30 sekund), (Teden invalidskih vsebin na RTV od 10.11.-17.11.)14 14.11.: Svetovni dan znakovnega jezika, tolmačka Nataša Kordiš, Nočni obisk, (1 ura in 30 minut), (Teden invalidskih vsebin na RTV od 10.11.-17.11.)15
16.11.: Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, Nedeljska reportaža, (30 minut) (Teden invalidskih vsebin na RTV od 10.11.-17.11.)16, 17.11.: Minka Skaberne, Junaki našega časa, (10 minut)17 3.12.: Mednarodni dan invalidov, Dane Kastelic, Radijski intervju, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in predsednik Sveta za invalide RS Dane Kastelic, (44 minut)18 10.12.: Pravice invalidov, Studio ob 17h, (55 minut)19 5 http://4d.rtvslo.si/arhiv/ultrazvok/174293164 - 6 http://radioprvi.rtvslo.si/prispevek/166747 http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/1742975858 http://radioprvi.rtvslo.si/prispevek/169009 http://radioprvi.rtvslo.si/prispevek/1689710 http://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/17429909211 http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-otroci/17429932412 http://4d.rtvslo.si/arhiv/veselo-na-delo/17429999213 http://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/17430363414 http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-otroci/17430383415 http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/17430435016 http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/17430469717 http://4d.rtvslo.si/arhiv/junaki-nasega-casa/17430501418 http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/17430759819 http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174308888
15.12.: Varna hiša za gibalno ovirane ženske - Društvo Vizija iz Slovenskih Konjic, Med štirimi stenami, (20 minut)20
23.12.: Mladi raper Nik Golič, Center Janeza Levca, Dobro jutro,otroci, (1,36)21,
VAL 202
Seznam najbolj izpostavljenih vsebin v zadnjem četrtletju 2014:
V programu Vala 202 smo v zadnjem četrtletju veliko pozornost namenili invalidski problematiki, dosežkom posameznikov in izpeljali družbeno odgovorno akcijo. Posebej bi opozorili na projekt Zvoke v roke, ki smo ga izpeljali v etru in na spletni strani Vala 202 pred dnevom znakovnega jezika. Zvoke v roke so zasnovali v agenciji Pristop, osnovna ideja pa je bila preseči stereotip, da radio ne more oblikovati vsebin za gluhe in naglušne. Celotno akcijo so podprla tudi druga uredništva RTV Slovenija. Smo pa sklep celotnega projekta, petkovo Izvidnico, prvič na spletu predvajali s tolmačenjem v znakovnem jeziku. Tako so bile vsebine dostopne tudi gluhim in naglušnim.
Med nominiranci za Ime leta je bil tudi osnovnošolec Maks Lenart Černelč. Čeprav je na invalidskem vozičku, ga nič ne ustavi pri njegovih dejavnostih in optimizmu in je vsem nam lahko za zgled.
V informativnih oddajah smo seveda poročali o vseh aktualnih vsebinah in dogodkih, ki se dotikajo tudi invalidov. V športne in informativne oddaje, ki potekajo na vseh programih Radia Slovenija, smo vključili prejemnike letnih nagrad za športnike invalide.
Zgodbe otrok, ki se tudi zaradi invalidnosti njih samih ali njihovih staršev bojujejo z revščino, so uvrščene med zgodbe projekta Botrstvo v Sloveniji, ki so v programu vsak teden.
Seznam najbolj poudarjenih vsebin v zadnjem četrtletju 2014:
Botrstvo22
13. 9. 2014 – Intervju: Jernej Sluga - Nejc23
Jernej Sluga - Nejc se 17 let po tem, ko ga je zadela huda možganska kap, odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Podjetnik in športnik po srcu bo promoviral aktivno življenje ter dokazoval, da niti velika življenjska sprememba ne pomeni nujno prekinitve s športnim udejstvovanjem.
17. 9. 2014 – Evropa osebno: Otto Lechner – vrhunski avstrijski (slepi) harmonikar24
Otto Lechner je glasbenik in skladatelj, star je 50 let. Rodil se je z močno poškodbo vida in do 15. leta popolnoma oslepel. Kljub temu je končal šolo in poskusil študirati, a pravi, da se je bolj našel v glasbi. Danes je svetovno priznani harmonikar, vodja številnih mednarodnih harmonikarskih projektov, med drugim tudi Dunajskih filharmonikov. Izvrsten harmonikar pa je tudi odličen pesnik, predavatelj in humorist – ob omembi romantičnih predstav o genialnih slepih glasbenikih tako takoj doda, da morajo te iste zvezde takoj po vrhunskem koncertu prositi bližnje, ali jih lahko pospremijo do stranišča.
20. 9. 2014 – Reakcija: (So)ustvarjamo kulturo25
Na mednarodni dan gluhih smo sledili motu letošnjega tedna gluhih ‘‘Raznolikost bogati’‘ in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika.
20 http://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/17431002021 http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro-otroci/17431046322 http://www.val202.si/botrstvo 23 http://val202.rtvslo.si/2014/09/s-posebnim-kolesom-z-gorickega-v-piran/24 http://val202.rtvslo.si/2014/09/otto-lechner-vrhunski-avstrijski-slepi-harmonikar/25 http://val202.rtvslo.si/2014/09/soustvarjamo-kulturo/
18. 10. 2014 – Knjižnica slepih in slabovidnih26 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je slovesno odprla nove prostore Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne.
26.10.2014 Nedeljska gostja: dr. Valerija Bužan27
Dr. Valerija Bužan, psihologinja, 30 let na čelu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi, svoje delo posveča osebam z motnjami v duševnem razvoju. S svojimi projekti – njen zadnji odmevni je gostilnica Druga violina – si prizadeva za boljšo kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami in dela opazne premike v naši družbi pri sprejemanju drugačnosti.
3. 11. 2014 – Ime tedna28
Vsak teden poslušalci izbirajo Ime tedna. Med predloge pogosto uvrščamo posameznike, ki so pomagali invalidom do uspehov. Lea Bernik Urankar, strokovna sodelavka Društva študentov invalidov in pobudnica dramskega plesnega projekta Move.ing
Od 4. 11. do 14. 11. 2014 – Zvoke v roke29
Akcija je trajala štirinajst dni, začeli smo jo z zbiranjem najljubših zvokov: ‘‘Ob katerih melodijah vam zažvrgoli srce? Vzemite zvoke v roke, pomagajte nam izbrati najlepše zvoke. Najljubšega nam pošljite na val202@rtvslo.si, Facebook ali Twitter.’‘ Celotna akcija se je končala 14. novembra, na dan, ko smo v Sloveniji prvič uradno zaznamovali dan slovenskega znakovnega jezika. V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so pripravili številne dejavnosti, ki so potekala pod geslom “Moje roke so moj jezik”, in hkrati opozarjali na težave, s katerimi se gluhi in naglušni ukvarjajo vsak dan. Del teh vsebin smo predstavili v petkovi Izvidnici.
26. 11. 2014, 17. 12. 2014 – Kje pa vas čevelj žuli?30 V dveh oddajah opozorili na velike nepravilnosti, ki se dogajajo pri zaposlovanju invalidov.
Slišali smo zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur.
Po razkritju izkoriščanja v invalidskem podjetju Medvedek pa smo preverili tudi, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva.
7. 12. 2014 – ‘‘Pišem z nogo, imam mizico z naklonom”31
Štipendistka slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Obiskuje prvi letnik Gimnazije Poljane, kamor vsak dan hodi s spremljevalko. Neja se s sošolci dobro razume, pravi, da so zelo človeški. Pa vendar: “Ni me strah vprašati za pomoč, strah me je, da bi jim bil problem pomagati .” Njena velika strast pa je tudi petje.
V ponedeljek, 8. 12. smo imeli v Radijskem dnevniku dve izjavi s prireditve športnik invalid leta, v Zrcalu dneva pa tonski prispevek Marka Pangerca.
25.12.20104 Fotografija – terapevtska dejavnost?32
Matej Peljhan je klinični psiholog, ki si prizadeva, da bi fotografiji pri nas pripadlo mesto terapevtske dejavnosti. V kamniškem Ciriusu že tri leta v čare fotografije uvaja mladostnike z gibalno oviranostjo oziroma z različnimi dolgotrajnimi obolenji.
Pripravili: Miha Lampreht, Darja Groznik in Mitja ŠtularMinistrstvo za kulturo
26 http://val202.rtvslo.si/2014/10/knjiznica-slepih-in-slabovidnih/27 http://val202.rtvslo.si/2014/10/dr-valerija-buzan/28 http://val202.rtvslo.si/2014/11/nadya-bychkova-in-miha-vodicar/29 http://val202.rtvslo.si/2014/11/zvokevroke/30 http://val202.rtvslo.si/2014/12/malverzacije-v-imenu-invalidskega-podjetja/31 http://val202.rtvslo.si/2014/12/pisem-z-nogo-imam-mizico-z-naklonom/32 http://val202.rtvslo.si/2014/12/fotografija-terapevtska-dejavnost/
TELEVIZIJA SLOVENIJA
OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM
Naslov oddaje: Studio Kriškraš - Paket za Božička
Znotraj oddaje smo v treh prispevkih predstavili portret slabovidne deklice Hane. Spremljali smo jo v njenem domačem okolju, ob peki piškotov in nabiranju igrač, ki jih je podarila otrokom. Pripravila je paket, s katerim je Božiček lahko razveselil otroke, ki stvari bolj potrebujejo kot ona.
Datum predvajanja: 20.12.2014
Minutaža prispevkov: 8 min 30 sek
Povezava do oddaje s prispevki :
www.rtvslo.si/otroski-studio-kriskras/avacc/media/play/id/174310606
Oddaja ZGODBE IZ ŠKOLJKE33
v obdobju od septembra do decembra 2014 predvajali v okviru oddaje ZGODBE IZ ŠKOLJKE ( oddaje lastne produkcije opremljene z jezikom za gluhe in naglušne) :
17 premierno predvajanih oddaj vsako soboto na 1. programu ob 7.15 , ki se tedensko ponovijo vsak torek na 2. programu ob cca 8.50.
Oddaje so dolge od 15 do 25 minut in so dostopne v arhivu MMC.
Oddaja INFODROM
1.10: Slovenski dom v Kirgiziji, dolžina 1:45 min34
15.10.: Otroška poročevalka v knjižnici za slepe, dolžina 2:00 min35
16.10.: Skejtar na vozičku, dolžina 1:17 min36
13.11.: Rdeči čeveljčki, 1:32 min37
14.11.: Vaš glas: Veliko Tinje, 1:38 min38
3.12.: Vest, svetovni dan invalidov, 00:19 min39
19.12.: Portret dečka v bolnišnični šoli,dolžina: 1:20 min40
Pripravili: Petra Počkaj in Barbara Stegeman.Ministrstvo za kulturo
33 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/zgodbe-iz-skoljke/17427613534 https://www.youtube.com/watch?v=549_NFlkRJw 35 http://www.rtvslo.si/otroski-infodrom/prispevek/250836 https://www.youtube.com/watch?v=Vy06dkglzes37 http://www.rtvslo.si/otroski-infodrom/prispevek/273538 http://www.rtvslo.si/otroski-infodrom/prispevek/274839 http://www.rtvslo.si/otroski-infodrom/prispevek/288840 http://www.rtvslo.si/otroski-infodrom/prispevek/3014
KULTURNI IN UMETNIŠKI PROGRAM TVS
DOKUMENTARNI PROGRAM
V sklopu tematskega tedna smo premierno predvajali dokumentarni film ELENA v dolžini 52 minut, 17. novembra 2014 na TVS 2 ob 22:25h.
UREDNIŠTVO GLASBENIH IN BALETNIH ODDAJ
Sreda, 17.9. 2014 TVS2 ob 20:00
Andrea Bocelli - Ljubezen v Portofinu
Priljubljeni slepi tenorist Andrea Bocelli zelo rad poje pesmi, ki govorijo o ljubezni. Eden od njegovih koncertov z romantičnimi pesmimi je bil tudi z gostiteljem Davidom Fosterjem v prav tako romantičnem italijanskem pristanišču Portofino. O ljubezni je Bocelli pel v italijanščini, angleščini, francoščini, španščini, v neapeljskem dialektu in v portugalščini.
Oder so si z njim delili violinistka Caroline Campbell, nemška zvezdnica Helene Fischer, brazilska pevka Sandy, trobentač Chris Botti in njegova zaročenka Veronica Berti.
Nedelja, 2.11. 2014 TVS2 ob 19:55
Na utrip srca
Chopin mi je rešil življenje
angleški glasbeni dokumentarni film
Ganljiv glasbeni film raziskuje izjemno moč in vpliv Chopinove Balade št. 1 na preobrazbo življenj različnih pianistov. Manj kot desetminutna balada je ena najtežjih skladb za klavir. Zahteva izjemno tehnično virtuoznost, moč in spomin.
Skozi film spoznavamo vpliv te skladbe na najstnico Momoka z Japonske, ki preživlja težke čase in psihične stiske po potresu in na škotskega študenta Paula, ki okreva po peti operaciji možganov. Obema je Chopinova balada spremenila življenje in jima ga rešila.
Ob interpretacijah nam o tej izjemni skladbi pripovedujejo veliki pianisti današnjega časa – Vladimir Ashkenazy, Lang Lang, Imogen Cooper in Stephen Hough.
Režiser James Kent.
Nedelja, 9.11. 2014 TVS2 ob 20:00
Na utrip srca
Dotik zvoka - Neverjetno potovanje Nobujukija Tsuiija
ameriški glasbeni dok. film
24 letni pianist Nobuyuki Tsujii je slep od rojstva. A to ne vpliva na njegov izjemen talent igranja na klavir.
Ob njegovem izjemnem uživanju ob glasbi in vrhunskih izvedbah Chopina, Beethovna, Rachmaninova, Liszta in drugih, tudi njegovih skladb, je ta film navdih za vse ljudi, ki se v življenju soočajo z nezmožnostmi, številnimi izzivi ali ovirami.
‘‘Dotik zvoka’‘ sledi Nobuyukiju na njegovih prizadevanjih postati svetovno znan pianist – od rojstva do otroških in študentskih let, na njegovi nedavni ameriški turneji pa vse od potresa cunamija opustošenih predelov njegove rodne Japonske posnetih v maju 2013 in njegovega velikega debuja v Londonu na t.i. ‘‘Proms’‘.
Peter Rosen je režiral že tri filme o ‘‘Nobu’‘, med drugimi tudi dokumentarec ‘‘Presenečenje v Texasu’‘ o njegovi zmagi na enem najpomembnejših klavirskih tekmovanj na svetu, Van Cliburn v 2009, ki so ga lahko gledali na nacionalni TV tudi slovenski gledalci.
UREDNIŠTVO VERSKIH ODDAJ
PRENOSI BOGOSLUŽIJ
Redni mesečni prenosi in praznični prenosi bogoslužij so izrecno namenjeni starejšim in invalidom, ki se ne morejo udeleževati verskih obredov v cerkvah. Septembra smo pripravili 1 reden prenos, oktobra 1 reden in 1 prazničen (Dan reformacije). decembra 1 reden in 2 praznična (polnočnica, Božič).
UREDNIŠTVO TUJIH IGRANIH ODDAJ
Kino za družino
21.9.2014, SLO1, 15:29
LOU (LOU), avstralski film, 2010 - glavni lik trpi za Alzheimerjevo boleznijo
12.10.2014, SLO1, 15:05
ADELINE PUSTOLOVŠČINE (LES AVENTURES EXTRAORDINAIRES D'ADELE BLANC), francoski film, 2010 - sestra glavne junakinje je zaradi poškodbe na glavi hroma; zgodba junakinje se vrti okrog
poskusov ozdravitve, ki na koncu čudežno uspe
23.11.2014, SLO1, 15:15
MIKOV BOŽIČ (MIKE SAYS GOODBYE), nizozemski film, 2012 - glavni lik je deček z levkemijo
Film tedna
1.10.2014, SLO1, 20:06
LEPO JE ŽIVETI (CHCE SIE ZYC), poljski film, 2013 - Prvega oktobra je svetovni dan cerebralne paralize
Ponovitev
17.11.2014, SLO2, 23:20
ONDINE (ONDINE), irsko ameriški film, 2009 - obmorska romanca, v kateri igra hči, ki so ji odpovedale ledvice
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Oddaja PRISLUHNIMO TIŠINI
Nadaljevali smo s produkcijo zdaj res že tradicionalne oddaje Prisluhnimo tišini. Oddaja je na sporedu dvakrat mesečno. V obdobju september – december 2014 smo realizirali in predvajali 8 oddaj. Namenjene so v prvi vrsti gluhim in naglušnim, obenem pa opravljajo tudi pomembno nalogo seznanjanja slišečih s težavami, dosežki in življenjem teh senzornih invalidov.
Oddaja je v spletnem arhivu pod skupnim naslovom Prisluhnimo tišini41.
Oddaja TURBULENCA
12. 11. 2014
oddaja Turbulenca: Življenje z multiplo sklerozo42 (pogovor z Barbaro Pešut, ki ima MS in strokovnjakoma: dr Urošem Rotom in psih. Veroniko Kragelj; prispevki: družinsko življenje ob MS in primerna fizična aktivnost za bolnike) 30'
3. 12. 2014 prispevek Ustvarjalnost invalidov43 3'15''
17. 12. 2014 prispevek Glasba kot terapija44 3'54''
Oddaja UGRIZNIMO ZNANOST
18.9.2014: Kako vidijo slepi?45
Ljudje, ki vidimo, v 3 sekundah zaznamo skoraj vse okoliščine. Znanstveniki trdijo, da z očmi prejmemo iz okolice več kot 80 odstotkov podatkov, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje in celo za preživetje. Kako pa živijo slepi ljudje? V nepoznanem kraju se ne morejo sami gibati in ne orientirati, prav tako tega ne zmorejo s pomočjo bele palice in s psa vodnika. Težave imajo tudi pri izobraževanju in kuhanju.Raziskovanje in reševanje slepote je kompleksno in počasno. Znanost še išče načine, kako bi jim delno povrnila vid, ponuja pa že veliko pripomočkov, s katerimi lahko slepi in slabovidni živijo čim bolj samostojno. Zaenkrat jim lahko bolj kot znanost pomagamo mi, ki vidimo, tako v vlogi spremljevalca kot bralca knjig.
Dolžina oddaje je 28:20 min.
Odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov na temo invalidskih vsebin
V obdobju januar – april 2014 smo izvedli postopek javnega razpisa za odkup avdiovizualnih del na temo invalidskih vsebin in sicer monotematskih 4 oddaj, vsaka v dolžini 30 minut.
Vsebina dokumentarnih oddaj se mora navezovati na vključevanje invalidov v družbo. Teme, ki jih naj oddaje obravnavajo, so: samostojno življenje s poudarkom na zaposlovanju oziroma možnostih za zaposlitev, čustva, izobraževanje, šport in umetnost, delo prostovoljcev z invalidi, tehnične inovacije v prid invalidom, posebni dosežki invalidov.
Odkupili smo vse 4 monotematske oddaje, ki smo jih kot najboljše ocenili in izbrali na javnem razpisu.
Naslovi oddaj:
1. Rišem Življenje (portret Benjamina Žnidaršiča)Zgodba nas popelje po življenjski poti pesnika in slikarja Benjamina Žnidaršiča, ki je po padcu s češnje ‘‘pristal’‘ v invalidskem vozičku.
‘‘Volja do življenja je izginila. Ves čas sem razmišljal, kako bom shodil.’‘
41 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/prisluhnimo%20ti%C5%A1ini 42 http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174304075 43 http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca-prispevki/174307779 44 http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca-prispevki/174310111 45 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/ugriznimo-znanost/174295466
In to je pri invalidih največji problem.’‘ Po šestih letih je to vendarle spoznal in po njegovih besedah, "shodil" v glavi.’‘ Življenje je magična beseda, ki zaznamuje vse, kar doživimo med rojstvom in smrtjo. Jaz sem imel to srečo, da sem se rodil dvakrat, torej imam dve življenji.’‘ Ko je življenje začel sprejemati kot priložnost, da izoblikuje svoj značaj je v podzavesti spremenil prepričanje, da je to kazen. Letošnje leto je prelomnica v njegovem življenju – 27 let ‘‘zdravega’‘ življenja in 28 let življenja na invalidskem vozičku. Benjamin pove in pokaže, da od kar je na invalidskem vozičku ustvaril veliko več in bil veliko bolj prepoznaven. S svojo energijo in neverjetno voljo do življenja riše pot mnogim invalidom ter jim daje navdih in upanje za njihovo nadaljnjo pot.
Oddaja je bila objavljena 15.11.2014 na TVS1 ob 15.25. uri.
2. Druga violina V filmu spremljamo življenje ATIFE in njenega fanta BRANKA. Oba z motnjo v duševnem razvoju, imata skupno partnersko življenje v bivalni enoti Grosuplje, kjer biva še 10 varovancev CUDV DOLFKE BOŠTJANČIČ , Draga. Skozi njuna vsakdanja opravila spoznavamo njihove želje, pričakovanja, način razmišljanja (ki načeloma ovrže predsodke o nesposobnosti teh oseb); Branko čez dan skrbi za okolico hiše, Atifa rada ureja vrt in pospravlja po hiši, vsako jutro pa se uredita in odpravita na delo – v Drugo violino, kjer pomagata v strežbi: sprejemata naročila gostov, strežeta, pomivata, pomagata za šankom … pri svojem delu sta zanesljiva in zelo odgovorna. Izjemno sta ponosna, da si sama lahko zaslužita “plačo”; Atifa v filmu večkrat poudari kako veliko ji pomeni občutek, da je koristna, da lahko pomaga in je njeno delo vredno! Oba sta pridobila na samozavesti in pozitivni samopodobi, kar pa je pogoj za pozitiven razvoj in doseganje rezultatov v življenju.
Oddaja še ni bila objavljena.
3. Od Soče do Sočija (portret Gala Jakiča)Gal je pri 13 letih doživel infarkt hrbtenjače.’‘S prijatelji smo na pikniku igrali nogomet ... prišel sem domov in utrujen zaspal... naslednje jutro sem se zbudil od pasu navzdol hrom. Vendar ni izgubil volje do življenja – dokončal je osnovno šolo, gimnazijo in kot prvi invalid na vozičku postal redni študent na fakulteti za šport. Šport pa ni njegova edina strast, ukvarja se tudi s fotografijo, ki je njegova velika ljubezen.
Kot edini predstavnik Slovenije ‘‘nas’‘ je v letu 2014 zastopal v slalomu in veleslalomu na paraolimpijskih igrah v Sočiju – Rusija. Gal vsak dan dokazuje, da se da življenje, ne le živeti, ampak Živeti.
Oddaja še ni bila objavljena.
4. Živim lepše (portret Nine Wabra Jakič)Živim Lepše je zgodba Nine Wabra Jakič, ki govori o ‘‘dekletu’‘, ki se je rodila kar dvakrat. Moje prvo življenje je bilo izredno hitro, v bistvu pa nisem vedela kam me vodi in kaj si pravzaprav želim’‘. Maja 2010 Nina doživi hudo prometno nesrečo. Zlomila si je vratno hrbtenico, dobila hud udarec v srce, pljuča in glavo – dihala je lahko samo s pomočjo aparata. Na rehabilitaciji v Soči se je začelo ‘‘drugo’‘ Ninino življenje, ki je prepleteno s plesom, brez katerega si ne zna več predstavljati svojega življenja. Nina s svojo neverjetno energijo in optimizmom ‘‘pleše in skače’‘ skozi življenje in kot pravi ne dela načrtov za daljno prihodnost, saj ve, kako izmuzljiva je.
‘‘Mogoče se čudno sliši, ampak, zdaj živim veliko lepše in bolj polno, znam ceniti drobne stvari in uživati v neštetih čudovitih barvah življenja. Zavedam se vsakega trenutka posebej’‘.
Oddaja še ni bila objavljena.
AVDIODESKRIPCIJE
Pripravili in objavili smo zvočne opise različnih slovenskih celovečernih filmov, to so filmi Oda Prešernu, ponovili film Gremo mi po svoje 1. del, film Delo osvobaja, Kruha in iger, Hit poletja, Sfinga, Plan B, Vaja zbora, Duhec, ter objavili igrano nanizanko za otroke z naslovom Anica v 10 delih na spletu. Pripravljene imamo tudi filme Kandidatka in šofer, Bankirke, Panika, Zapelji me, Božična zgodba in Trst je naš!, ki bodo na sporedu v letu 2015.
Pri oblikovanju zvočnih opisov posebno pozornost posvečamo kakovostni rabi slovenskega jezika ter vrhunski interpretaciji zvočnih opisov. Filme opisujejo in interpretirajo Maja Šumej, Carmen L. Oven in Miha Zor.
Prvi Filmski dan za slepe in slabovidne
Za osveščanje javnosti o tehnikah, prilagojenih slepim in slabovidnim ter omogočanje slepim in slabovidnim dostopnost do ogledov filmov na velikem platnu, smo organizirali Filmski dan za slepe in slabovidne.
Na Filmskem dnevu za slepe in slabovidne, ki ga je ponedeljek, 3. 11. 2014, v sodelovanju s Kinom Šiška in z založbo Beletrina organizirala RTV Slovenija, so bili na ogled trije sodobni slovenski filmi z zvočnim opisom, ki so nastali v koprodukciji oziroma v produkciji RTV Slovenija. Filmsko druženje smo začeli z ogledom kratkega igranega filma Trst je naš! režiserja Žige Virca, nadaljevali z romantično komedijo Barbare Zemljič Panika in zaključili z ljubezensko dramo režiserja Marka Šantića Zapelji me.
Kratki igrani film Trst je naš!
Trst je naš! je diplomsko delo režiserja Žige Virca. Zgodba je postavljena v leto 2009 in govori o Francu, zagrenjenemu Primorcu srednjih let, ki ga igra Gojmir Lešnjak. Franc je razočaran nad odnosom mladine ter celotne družbe do dogodkov med drugo svetovno vojno in vloge slovenskih partizanov v njej. V prostem času se ukvarja z uprizarjanjem zgodovinskih bitk, pri čemer naleti na nerazumevanje žene Marije, v vlogi katere boste videli Silvo Čušin, opraviti pa mora tudi s policijo, ki ne dovoljuje uprizarjanja bitk. Film je bil leta 2009 nominiran za študentskega tujejezičnega oskarja.Romantična komedija Panika
Režiserka Barbara Zemljič je scenarij za film Panika napisala po knjižni predlogi Dese Muck. Panika je komično-melodramski film o "paniki" ženske v zrelih letih, ki želi pobegniti vlogi zgolj matere, žene in gospodinje. Vero, zatrto, v rutino ujeto štiridesetletnico, obsede misel, da nikoli več ne bo zaljubljena. V iskanju rešitve ji napoved iz kavne usedline, da bo srečala pravega moškega, spremeni življenje. V uresničevanju prerokovanega zlahka podleže čarom družinskega prijatelja Mitje. Za Vero je ljubezen usodna. Spusti se v vročo afero, na kocko postavi svoje odnose z bližnjimi in ko se je Mitja naveliča, se ji sesuje svet. Spremljamo čustveno preobrazbo ženske, ki je nihče ne opazi, v žensko, ki je opazila samo sebe. Glavno vlogo, nesrečno Vero, je odlično upodobila igralka Janja Majzelj.
Ljubezenska drama Zapelji me
Režiser Marko Šantić si je s svojim celovečernim prvencem Zapelji me prislužil nominacijo za tujejezičnega oskarja. Zgodba pripoveduje o devetnajstletnem Luku, ki zapušča mladinski dom. To je bilo njegovo edino zatočišče, odkar ga je pred devetimi leti zapustila mama in tudi vsi drugi sorodniki. Njegova želja je, da bi odkril, kje je pokopan njegov oče. V službi se zaljubi v živahno Ajdo in se z njo zaplete v razmerje. Pri iskanju odgovorov iz preteklosti izve za družinsko skrivnost, ki ga močno pretrese. Luka spozna, da je trenutno njegovo edino pribežališče ljubezen do Ajde, ki pa pred njim skriva svoje prave občutke. Kmalu ugotovi, da ima tudi ona svojo družinsko skrivnost. Film Zapelji me je portret mladih ljudi, ki edino zavetje najdejo drug v drugem, vendar jih usoda pogosto vleče na nasprotne strani. V filmu glavni vlogi odlično odigrata Janko Mandić kot Luka in Nina Rakovec kot Ajda.Vse tri filme so na Filmskem dnevu za slepe in slabovidne predstavili njihovi ustvarjalci. Pridružili so se nam režiser kratkega igranega filma Trst je naš! Žiga Virc, režiserka celovečernega filma Panika Barbara Zemljič in režiser filma Zapelji me Marko Šantić ter člani njihovih ustvarjalnih ekip.
Spremljevalni program na Filmskem dnevu
O pomembnosti vpeljevanja novih tehnologij, ki lahko vizualni svet, predvsem televizijski, filmski in tudi knjižni, približajo slepim in slabovidnim, so spregovorili generalni direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli, predstavnik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Marko Mikulin, direktor in urednik založbe Beletrina Mitja Čander in dr. Marko Prpić, začetnik opremljanja televizijskih vsebin z zvočnim opisom za slepe in slabovidne na TV Slovenija.
Filmski dan za slepe in slabovidne smo zaključili s sproščenim druženjem in pogostitvijo, ki so jo pripravili slepi in slabovidni iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica skupaj z Zavodom GOST na Planoti.
Pripravili: Andraž Poeschl in uredniki KUP
INFORMATIVNI PROGRAM
Oddaja TEDNIK
Varčevanje pri zdravju otrok46
Ko otrok zboli za hudo boleznijo, se starši pogosto znajdejo pred nerešljivimi problemi. V želji pomagati otroku iščejo dodatno zdravljenje,terapije in nego. To pa stane. Družine otrok s cerebralno paralizo opozarjajo, da zdravniške komisije vse bolj varčujejo na plečih malih bolnikov. In tako ste, v državi, ki sebe razglaša za socialno, gledalci Tednika že ničkolikokrat zbirali dobrodelna sredstva za otroke s posebnimi potrebami.
Datum predvajanja: 6.10.2014
Tudi invalide odpuščajo, mar ne?47
Dolžina: 7.40 minut
Delodajalci bi morali, tako veleva zakonodaja, spoštovati in posebej ščititi pravice invalidov. V resnici pa se delavca, ki postane invalid, najraje čim hitreje znebijo. Tako so letos z odobritvijo posebne komisije ministrstva za delo odpustili že 330 invalidov. Od leta 2006 že skoraj 5500.
Datum predvajanja: 13. 10. 2014
Pomagajmo družini Štritof - Zalar48
Sledi zgodba družine, ene izmed tistih, ki so jo v življenju doletele vse mogoče težave. Bernardi in Romanu iz Cerknice se pred tremi leti, ko se jima je rodila hči Nikita, še sanjalo ni, kaj jima namenja usoda. Če sta starša svojo bolezen, artritis in hud diabetes, še nekako sprejela, pa ju je hčerkina prirojena srčna napaka spravila na kolena. Bolezni, ki so se naselile v družino, so neizprosno poslabšale tudi njihov socialni položaj, in njihova stiska je postala nepredstavljiva.
Datum predvajanja: 27.10. 2014
Zakon s slepo osebo (naslov: Ljubezen ni slepa)49
Dolžina: 7 minut
Družina Kos Trelc se je predstavila. Žena Tjaša je slepa od svojega 24 leta. Po tem si je ustvarila družino in z dvema sinovoma ter partnerjem živijo kljub slepoti aktivno življenje.
Datum objave: 14.12.2014
Oddaja POLNOČNI KLUB
V oddajah Polnočnega kluba smo v preteklih letih namenili veliko časa tudi težavam invalidom in drugim kakorkoli drugače prizadetim ljudem.
19. september:
Glas v meni – stiske ljudi z motnjami prehranjevanja……
Anoreksija, bulimija, prenajedanje, ortoreksija in bigoreskija ter s tem povezani stradanje, bruhanje, uporaba odvajal, pretiravanje z zdravim prehranjevanjem, težnja k mišičastemu telesu, so sopotniki
46 http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik-prispevki/17429812747 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/tednik-prispevki/17429920048 http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik-prispevki/17430144149 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/tednik/174309770
ujetosti v kletko življenja mnogih deklet in fantov. Med njimi so tudi otroci. O tem, kaj jih vodi k trpinčenju lastnega telesa, kakšno praznino zapolnjujejo z motnjami hranjenja, kako je s pomočjo in kako pravočasno prepoznati simptome vsega tega, bodo v Polnočnem klubu spregovorili Sandra Kocijančič, Štefan Fartek, Danaja Lorenčič in dr. Karin Sernec. Pogovor bo vodila Danica Lorenčič.
10. oktober:
Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje
Ljudi s posebnimi potrebami je v sodobni družbi veliko, zaradi starajoče populacije celo vse več. Z novimi znanji, kako se jim lahko pomaga, je marsikdo, ki je bil še nekaj let nazaj odrinjen v izolacijo, lahko vključen tako v redne šole, službo in tudi stanuje v neizoliranem okolju. V družbi je seveda še vedno veliko odpora, ki pa praviloma izhaja iz neznanja in napačnih informacij iz preteklosti. O vključevanju ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje se bodo z Zvezdanom Martičem pogovarjali gostje: Jurij Marusigg, Valerija Bužan, Loredana Sajovic in Vojko Veršnik. Nastopila pa bo tudi glasbena skupina Navihanci.
24. oktober:
Pogodba za življenje- žalovanje po samomoru v primerjavi z žalovanjem po naravni smrti50
Vsak dan slišimo, vidimo in beremo, koliko ljudi izgubi življenje zaradi bolezni, naravnih in prometnih nesreč, vojn in sovraštva. Kaj pa , če si človek sam vzame življenje? Kaj to pomeni za prizadeto družino, kdo danes pomaga ljudem v stiski, kako poteka žalovanje po samomoru v primerjavi z žalovanjem po naravni smrti? O vsem tem bodo v Polnočnem klubu spregovorili Anja Klančar, Vesna Rečnik-Šiško, Jože Likar, Jasmina Bolterštein , bolniški duhovnik Toni Brinjovc in dr. Vita Poštuvan. Pogovor bo vodila Danica Lorenčič.
INFORMATIVNE ODDAJE
SEPTEMBER 29.9. Otroci s posebnimi potrebami- tema z gostom v PTVD51 OKTOBER 15.10.2014 Gluhi in požarna varnost/ PTVD52 25.10. Varčevanje pri terapijah/ TVD53 15.10. Knjižnica za slepe/ TVD54 3.10. Akcija za slepe/ TVD55 POROČILA OB 17:001.10. Marko Planinc: Tek in hoja za upanje56, 1:28 8.10. Lea Vornšek: Zaključek Igraj se z mano57, 1:17 11.10. Marko Planinc: Slepi pesniki58, 1:22 NOVEMBER14.11.2014- TVD 28’‘+1:18’‘ Znakovni jezik in gluhi59 14.11. 2014 TVD- 33’‘ Protest bele rokavice60 3.11.2014 TVD 22’‘+!:18’‘ Filmi za slepe61 SLOVENSKA KRONIKA:
50 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/polno%C4%8Dni%20klub 51 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/17429695252 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/17429946153 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/17430116054 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/17429954155 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/17429769256 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/17429730857 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17429840558 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17429889059 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/17430447660 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/17430447661 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/dnevnik/174302509
19.11. Marjeta Klemenc: Đurić dobil nove noge62, 1:35 POROČILA OB 22.00:8.11. Miro Štebe: Cirius, dan odprtih vrat63, 1:34 POROČILA OB 17:0020.11. Barbara Renčof: VDC-jevci iz Idrije pri košarkarjih Barcelone64, 1:27 POROČILA OB 15:007.11. Lea Vornšek: Specialna olimpijada v bazenu65, 1:20 17.11. Boštjan Rous: Otroci s posebnimi potrebami v novih prostorih66, 1:28 25.11. Goran Rovan: Para olimpijski dan67, 1.17 DECEMBERSLOVENSKA KRONIKA.15.12. Franja Pižmoht: Varčevanje pri invalidih68, 1:35 17.12. Lea Vornšek: CUDV Črna in težave z varovancem69, 1: 19:12. Lea Vornšek: Uspehi para olimpijcev, 1:28 POROČILA OB 15:0017.12. Saška Jazbec: Sonček zbral za streho70, 1:31 POROČILA OB 17:007.12. Mojca Dumančič: VDC Solkan71, 1:31 8.12. Cirila Sever: 50 let šole s prilagojenim programom72, 1:28
Pripravili: mag. Ksenija Horvat Petrovčič in uredniki IP
ŠPORTNI PROGRAMINFORMATIVNE ODDAJE
OKTOBER2.10. Š2, slepi in slabovidni golbal po zmagi na EP, avtor David Jakopič73, dolžina 1:3728.10. Š2, praznovanje 52-letnice Zveze za šport invalidov – Paraolimpijski komite, avtorica Meta Zoran74, dolžina 1:33DECEMBER8.12. Š2, invalid športnik leta, avtorica Andreja Okorn75, dolžina 1:4811.12. Š2, strelci invalidi, junaki letošnjega leta, zgodba, avtorica Andreja Okorn76, dolžina 1.48
Pripravil: Mile Jovanović
62 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/slovenska-kronika/17430529963 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430347664 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430543065 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430326366 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430486367 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430621468 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/17430974669 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/slovenska-kronika/17431054470 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17431008271 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17431010172 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/porocila/17430849973 http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-sport/17429757274 http://4d.rtvslo.si/arhiv/sport/174301668 na kodi 5:1675 http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-sport/17430859376 http://4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-sport/174309164
TV SLO3
TV DNEVNIK IN SLOVENSKA KRONIKA V ZNAKOVNEM JEZIKU
Tudi v letu 2014 nadaljujemo s predvajanjem TV Dnevnika in Slovenske kronike s tolmačem v slovenski znakovni jezik77.
Poleg tega smo s tolmačem v slovenski znakovni jezik uvrstili vsa predvolilna soočenja kandidatov na evropskih volitvah, vse državne proslave ter poslanice največjih verskih skupnosti pri nas.
ODDAJA DOBRO JUTRO
SEPTEMBERLetovanje članov mariborskega društva Sonček na Debelem rtiču, reportaža78, dolžina: 5.28 OKTOBER 24.10. Zgodba družine otroka s cerebralno paralizo, gosta v studiu: mama Marina Pignar in sin Miha Pignar, intervju 8.00 ( 2.del oddaje)24.10. VDC Polž izdelal dva cajona ( boben, izg. ‘‘kahon’‘) za OŠ, kjer potrebujejo glasbila v okviru projekta bobnarja marka Soršaka Sokija. RP, dolžina 3.34 (3.del oddaje)27. oktober: MOVE.ING, plesna predstava Društva študentov invalidov Slovenije, gostovanje v studiu;NOVEMBER 14. november: Svetovni dan znakovnega jezika, gosta: Mladen Veršič, predsednik ZDGNS in Ljubica Podboršek, tolmačica, gostovanje v studiu;DECEMBER3. december: MEDNARODNI DAN INVALIDOV, vklop v živo, sogovornik: Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir, MOL;31. december: predstavitev projekta restavracije Druga violina (pri strežbi pomagajo osebe s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Dolfke Boštjančič), vklop v živo;NOVEMBER, DECEMBER V akciji TV-POROKA so gledalci za par, ki se bo poročil pred televizijskimi kamerami izbrali Nino in Primoža. Primož Jeralič je paraplegik in športnik invalid.
Pripravili: Dr. Ljerka Bizilj in uredniki TVS 3
RAZVEDRILNI PROGRAM
21.12.2014 smo v oddaji gostili pevko Neisho, ki je za obeležitev Prvega dneva slovenskega znakovnega jezika pripravila posebno pesem Visoko nad oblaki z namenom osveščanja o pomembnosti slovenskega znakovnega jezika79.
Pripravil: Aleksander Radić
RTV CENTER KOPER
REGIONALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM
V Regionalnem Televizijskem programu invalidske vsebine uvrščamo v vse naše oddaje, še posebej pa v informativne, kjer sledimo aktualnim dogodkom in temam, povezanim z invalidi. Posebni poudarek dajemo tovrstnim dogodkom v primorski regiji kot tudi v zamejstvu.
SEPTEMBER - 10.9. Zaposlovanje invalidov Šentprima – prispevek v Primorski kroniki- 25.9. Invalidom prijaznejša in dostopnejša koprska knjižnica – prispevek v Primorski kronik
77http://4d.rtvslo.si/#arhiv/DNEVNIK%20Z%20ZNAKOVNIM%20JEZIKOM , http://4d.rtvslo.si/#arhiv/SLOVENSKA%20KRONIKA%20Z%20ZNAKOVNIM%20JEZIKOM78 https://www.youtube.com/watch?v=bBr0f6dUCW079 http://4d.rtvslo.si/#arhiv/nedeljsko-popoldne-z-ulo/174310757
- 26.9. Zeleni program Varstveno delovnega centra Koper – zaposlovanje invalidov – prispevek v Primorski kroniki
- 30.9. Likovna kolonija invalidnih oseb in oseb s težavami v duševnem zdravju v Štanjelu – prispevek v Primorski kroniki
- 30.9. Ovire, s katerimi se dnevno soočajo invalidi in primer dobre prakse odpravljanja administrativnih ovir – oddaja Dobro jutro – pogovor v studiu – gosta: Benjamin Žnidaršič. Društvo paraplegikov Istre in Krasa in Tanja Prelovšek Pajer, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
OKTOBER - 10.10 Okrogla miza o zaposlovanju invalidov in oseb s težavami v duševnem zdravju v Ilirski
Bistrici – prispevek v Primorski kronikiNOVEMBER
- 13.11. Oddaja Izostritev na temo gradnje Centra za osebe s posebnimi potrebami na Debelem rtiču (30 minut) ; v oddaji dve reportaži: izkušnja mame z otrokom, ki potrebuje 24 urno nego in je doma – kaj bi obema pomenil tovrstni center in kronologija 13 let dolgega prizadevanja za izgradnjo Centra na Debelem rtiču
- 13.11. Zaposlovanje invalidov – oddaja Dobro jutro, rubrika Vrtinec – pogovor v studi z gosti: Ksenja Bratuž Albreht, Šentprima, Slađana Grdjan, invalidka na vozičku, Petja Kužel, uporabnik storitev VDC
- 15.11. Tipne slikanice za slepe otroke in pripomočki prilagojeni slepim in slabovidnim – gostja v Oddaji Primorska kronika – 3 min. pogovor
DECEMBER- 3. 12. Otvoritev novih prostorov VDC Solkan – prispevek v oddaji Primorska kronika- 27.12. Dobrodelni tek Goricatlon za VDC Nova Gorica – prispevek v Primorski kroniki
Pripravila: Barbara Kampos
REGIONALNI RADIJSKI PROGRAM
Seznam prispevkov in pogovorov v živo v zvezi z invalidi - od septembra do decembra 2014 v Dopoldnevu in pol.
17.9. Od stresa do ravnovesja- kako nakopičen stres pripelje do invalidnosti- psihoterapevtka Mirjana Palčič Bubnič / 20 min./ v arhivu23.9. Nevidni svet žrtev prometnih nesreč- predstavitev knjige- avt. dr.Damjana Žišt / 20 min. / v arhivu15.10. Od nepravilne prehrane do trajnih težav-dietologinja Maja Mahne ob Svetovnem Dnevu hrane / 15 min. / v arhivu11.11. Dobrodelna plesna predstava Rdeči čeveljčki z otroki invalidi 10 minut – ni v arhivu 12.11. Mesec boja proti odvisnostim / Žanin Čopi iz društva Svit Koper. Dnevni center Šent, Skupnost Srečanja Kostanjevica pri Mirnu / 15 min., v arhivu 12.12. Odejica za Varstveno delovni center v Novi Gorici ( Aktiv mestnih žena Nova Gorica) 7 minut / ni v arhivu
Informativne oddaje9.9.: Jutranjik: Fizioterapija
Ob 7.00, trajanje 1:44 min
25.9. Mednarodni dan gluhih Ob 17.30., trajanje 1: 36 min4.11.: Center Debeli rtičOb 12.30, trajanje 1:57 min3.12.: 35 letnica VDC Nova GoricaOb 17.30, dolžina: 1:20 minPripravil: mag. Andrej Šavko
RTV CENTER MARIBOR
REGIONALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM
V Regionalnem Televizijskem programu invalidske vsebine uvrščamo v vse naše oddaje, še posebej pa v informativne, kjer sledimo aktualnim dogodkom in temam,
Dnevnik televizije Maribor
25.11.2014 Glasnik (oddaja o kulturi) reportaža, ki jo je pripravila Karmen Podlesnik Marčič, o fotografu Mateju Peljhanu in njegovi razstavi Od tod do večnosti. Matej Peljhan je fotograf, po poklicu klinični psiholog, tudi sam invalid brez desne roke in eden prvih, ki približuje fotografijo tistim,ki jim je pravica do umetnosti tako ali drugače omejena. Je tudi ustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Njegova serija Mali princ je doživela izjemen odziv po vsem svetu, razstava Od tod do večnosti v mariborski Fotogaleriji Stolp pa presega stereotipe o invalidnih.
27. 10. 2014 V oddajah Tele M - Zdravstveni nasvet ( samo za TV Maribor) smo se večkrat posredno dotaknili bolnikov oz. invalidov in večkrat so bili slednji ujeti tudi na prekrivnih posnetkih. Izpostavili bi oddajo 27. oktobra – govorili smo o delovni terapiji in o različnih pripomočkih za invalide, ki so izdelani po meri in temeljijo na individualnem pristopu, za lajšanje njihovega vsakdana, pa tudi pomoč pri rehabilitaciji - gostje so nekaj tovrstnih pripomočkov prinesle tudi v studio, da so si jih gledalci doma lažje predstavljali.
Poleg tega smo v sklopu tematskega tedna objavili še dve dokumentarni oddaji, vsaka v dolžini 30 minut in sicer:
- PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU: torek, 4.11.2014 ob 21:05- VDIH DRUGEGA: nedelja, 9.11.2014 ob 18:20
Pripravili: dr. Polona Pivec in Eva Stavbar
REGIONALNI RADIJSKI PROGRAM
Vsebine za invalide so bile tudi v letu 2014 integrirane v informativni in dnevni program Radia Maribor, s posameznimi invalidskimi organizacijami pa smo sodelovali tudi pri načrtovanju in izvedbi posameznih skupnih prireditev. Kronološko navajam nekaj ključnih in obsežnejših radijskih prispevkov, ki so nastali in bili predvajani zadnjem delu leta 2014.
September 2014Problematika azbestnih bolnikovO sofinanciranju tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozil osebam s statusom invalida.Oktober 2014Tematska oddaja ob svetovnem dnevu cerebralne paralize.Delovanje Društva študentov invalidov Maribor.November 2014Predstavitev delovanja Zveze delovnih invalidov Slovenije.Slovenska Bistrica pripravlja listino Občina po meri invalidov.December 2014Ukrepi mariborske mestne občine, ki bodo nedvomno prizadeli invalide.45 let delovanja Društva invalidov Dravograd.Oddaja ‘‘Radijska tribuna’‘ ob mednarodnem dnevu invalidov s poudarkom na reševanju zaprek za invalidne osebe v Mestni občini Maribor.Oddaja ‘‘Radijska delavnica znancev’‘ o vključevanju invalidnih oseb v delovne procese in mednarodno izmenjavo ter predstavitvijo projekta ERGO WORK.
Pripravil: Stane Kocutar, odgovorni urednik UPE Radio Maribor
MMC RTVSLO80
V oddelku podnaslavljanja za gluhe in naglušne preko teleteksta mesečno podnaslovimo preko 600 televizijskih oddaj domače in tuje produkcije, vključno z informativnimi oddajami, ki jih podnaslavljajo v živo. Oddaje je mogoče na TV-sprejemnikih spremljati s podnapisi z uporabo teleteksta. Ta možnost, ki jo RTV Slovenija zagotavlja že dobrih dvajset let, je namenjena predvsem gluhim in naglušnim, prav lahko pride tudi drugim, na primer starejšim uporabnikom in otrokom.
V omenjenem oddelku so v letu 2014 pričeli z dnevnim nalaganjem podnapisov v spletni arhiv. Vanj mesečno dodajo prek 150 oddaj s podnapisi.
Ta pomembna novost je bila predstavljena na spletni strani81 ter v glasilu gluhih in naglušnih, za lažjo uporabo je MMC pripravil tudi posebna video-navodila82.
- Za predvajanje na teletekstu mesečno podnaslovimo več sto oddaj (preko 90% vse lastne produkcije), dnevno več kot 10 informativnih oddaj v živo, ostale oddaje (izobraževalne, mladinske, otroške …) pa za ponovitve in objavo v spletnem in mobilnem arhivu
- Trenutno je v arhivu na voljo že preko 5000 oddaj s podnapisi, kot rečeno vsak mesec dodamo preko 150 novih oddaj .
- Pripravili smo novo spletno stran Dostopno, ki je na voljo uporabnikom od oktobra 2014.
SPLETNA STRAN DOSTOPNO.SI
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, in tudi, da slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju.
Za uresničitev teh ciljev je v Multimedijskem centru RTV Slovenija nastal portal, ki bo omogočil hiter dostop do različnih informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim, pa tudi drugim osebam z invalidnostjo ter starejšim s pešanjem vida in sluha.
80 http://www.rtvslo.si/kultura/novice/mladost-je-norost-skace-cez-jarek-kjer-je-most/353844http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/novice/strpnost-potrpezljivost-pozornost-so-vrline-ki-se-jih-ucimo-od-invalidov/353146http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/sportniki-leta-med-invalidi-tirsek-pevceva-odbojkarska-in-strelska-ekipa/353120http://www.rtvslo.si/slovenija/fizicne-in-socialne-ovire-se-vedno-otezujejo-zivljenje-invalidov/352634http://www.rtvslo.si/moja-generacija/pogosto-ljudem-pogovor-pomeni-vec-kot-pomoc-pri-opravilih/352488http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/kaj-bo-s-filipom-ko-me-ne-bo-vec/352176http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/na-paraolimpijskem-dnevu-spoznavali-sporte-prilagojene-invalidom/351832http://www.rtvslo.si/kultura/novice/humana-druzba-vkljucuje-ne-izkljucuje/350661http://www.rtvslo.si/kultura/film/filmski-svet-naj-postane-dostopen-vsem/350340http://www.rtvslo.si/moja-generacija/mozgani-potrebujejo-svoj-cas/350220http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/filmski-dan-za-slepe-in-slabovidne-in-portal-dostopno-si/350214http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/projekt-invalid-za-invalida-za-pomoc-novonastalim-paraplegikom-in-tetraplegikom/349823http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/od-vratu-navzdol-ne-cutim-svojega-telesa/349742http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/za-vecjo-dostopnost-vsebin-rtv-slovenija-osebam-z-oviranostmi/349442http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/missy-je-ze-v-pomoc-tetraplegiku-martinu-kerinu/348461http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/luka-se-je-moral-nauciti-tudi-igrati/353357http://www.rtvslo.si/moja-generacija/veccutna-vodstva-po-galerijah-tudi-za-starejse-in-osebe-z-razlicnimi-oviranostmi/349883http://www.rtvslo.si/kultura/film/da-bi-bila-filmska-govorica-dostopna-vsem/350197http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/resnejse-tezave-z-vidom-ima-30-000-slovencev/348288http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/kako-se-neishina-skladba-slisi-v-znakovnem-jeziku/353128http://www.rtvslo.si/slovenija/zvoke-v-roke-dan-slovenskega-znakovnega-jezika/351094http://www.rtvslo.si/slovenija/moje-roke-so-moj-jezik/351017http://4d.rtvslo.si/#arhiv/DNEVNIK%20Z%20ZNAKOVNIM%20JEZIKOMhttp://4d.rtvslo.si/#arhiv/SLOVENSKA%20KRONIKA%20Z%20ZNAKOVNIM%20JEZIKOM81 http://www.rtvslo.si/slovenija/podnaslovljene-vsebine-na-rtv-4d/32901182 http://4d.rtvslo.si/arhiv/mmc-novice/174263183
Člani uredništva se trudimo, da bo stran pregledna, prijazna, uporabna in zanimiva. Pripravili smo jo v skladu s standardi in priporočili za večjo dostopnost ter vsebinsko in oblikovno prilagojenost.
Spletna stran Dostopno omogoča hiter in enostaven dostop do vsebin v tehnikah, prilagojenih slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. V posameznih rubrikah je zbran arhiv oddaj, ki so opremljene s tolmačem v slovenski znakovni jezik, in oddaj, ki so opremljene s podnapisi. Na voljo je tudi rubrika z oddajami, ki so opremljene z zvočnimi opisi. Posebna podstran je namenjena oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo na RTV SLO pripravljamo že vrsto let.
Na spletni strani boste našli tudi zanimivosti iz sveta invalidov, različne zgodbe iz življenja, novice, nasvete in druge uporabne informacije. Prav tako si boste v spletnem arhivu lahko ogledali zanimive prispevke in oddaje z invalidskimi vsebinami, ki so bile objavljene v različnih oddajah na Radiu in Televiziji Slovenija, v programih Regionalnih centrov in v Multimedijskem centru RTV Slovenija.
SEZNAM OBJAVLJENIH ČLANKOV NA DOSTOPNO.SI V OBDOBJU OD 16.10.2014 DO 31.12.2014
Članki, objavljeni na spletni strani Dostopno.si, posegajo na zelo raznolike plasti življenja invalidov in tudi drugih ljudi, ki z njimi sobivajo oziroma se ukvarjajo z njihovimi potrebami in pravicami. V članki spremljamo aktualno dogajanje na tem področju, spremembe zakonodaje, nove smernice, izboljšave in seveda tudi poslabšanja stanja, če do njih pride. Prav tako pa želimo prikazati pozitivni odnos do življenja. Intervjuvamo ljudi, ki so drugim lahko za vzor s svojim pogumom in življenjsko voljo. Pogovarjamo se tudi z ljudmi, ki se poklicno posvečajo potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.
V komaj 4 mesecih smo pripravili 70 intervjujev in člankov83, ki jih delimo tudi na družabnih omrežjih. Poskušamo čim bolj ažurno slediti dogajanju iz sveta ljudi s posebnimi potrebami. Na naši strani poskušamo dnevno dodajati nove vsebine tako v obliki člankov kot v obliki televizijskih in radijskih prispevkov.
1. Zavod Pet na obisku: Joli in Jack osrečila Filipa Filip je deček s težko obliko avtizma in tudi slep, obiskala sta ga terapevtska psa2. Naj veselja ne skali nesrečaOpozorilo glede rabe petard, akcija osveščanja Vzemi pamet v roke, ne petarde!3. Na prehodu iz starega v novo leto4. Ko v njihovo življenje posije Sonček Zvezo Sonček sestavlja 18 društev, v katera je vključenih več kot 4000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovi svojci ter strokovni sodelavci. Kot nacionalna reprezentativna invalidska organizacija zastopajo poenotena stališča društev in se o skupnih nalogah dogovarja s preostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami v svetu. Zveza Sonček pa je tudi izvajalka vrste programov in storitev za ljudi z invalidnostmi. Tomislav Špilak iz Sončka pravi, da se povpraševanje po njihovih storitvah in programih iz leta v leto povečuje. Žal pa zaradi upadanja finančnih sredstev v svoje programe ne zmorejo vključiti vseh, ki si tega želijo.Delujete že več kot 30 let. Verjetno so se razmere od takrat, ko je Sonček nastal, precej spremenile. Kako je bilo nekoč in kako je danes?6. TV-komedija z zvočnim opisomNapoved predvajanja tv filma Vaja zbora z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, kratek pogovor z zvočno opisovalko Majo Šumej in z režiserjem Vinkom Möderndorferjem7. Ob 100-letnici Frana Milčinskega – JežkaKaj je to sreča? – razmislek ob 100-letnici rojstva slovenskega humorista in šansonjerja.8. Pogovor z igralcem Simonom ŠerbinkomIntervju z igralcem, ki mu je vlak odsekal obe nogi pod kolenom.9. Evina zgodbaŽivljenjska zgodba o dekletu z Downovim sindromom, ki ji v življenju največ pomeni ples - Eva Pirnat iz Britofa pri Kranju je stara 31 let. Tako kot številne ženske njenih let ima rada umetnost, rada riše, ustvarja z glino, piše pesmi, je zaljubljena in neizmerno rada pleše. Pa vendar je Eva drugačna od svojih vrstnic. Rodila se je z Downovim sindromom.10. Živeti z otrokom z avtizmom
83 Članki so objavljeni na povezavi http://www.rtvslo.si/dostopno/clanki
Luka je živahen deček, rad se igra, rad riše, rad vozi kolo. Na prvi pogled ni prav nič drugačen od svojih vrstnikov. A ko ga nekaj časa opazuješ, se ti zazdi, da živi v svojem svetu, v katerega težko spusti druge.18. Invalid športnik leta 2014Izbor športnika leta med invalidi, nekaj izjav izbrancev.Invalid športnik leta 2014 Slavila Franček Gorazd Tiršek in Veselka Pevec Na tradicionalni prireditvi Invalid športnik leta so razglasili najboljše v tem letu. Na prireditvi, ki jo je pripravila krovna Zveza za šport invalidov – paraolimpijski komite, so najprestižnejša priznanja prejeli strelca Franček Gorazd Tiršek in Veselka Pevec, moška strelska ekipa ter ženska ekipa v odbojki sede.19. Zvoke v rokeAkcija Vala 202 in agencije Pristop, v kateri je sodelovala tudi priznana pevka Neisha ter gluha miss universe Sara Savnik20. Pogovor z Martinom Gecom, študentom invalidomMartin Gec ima mišično atrofijo, je uspešen študent, tudi8 maneken …Spinalna mišična atrofija (SMA) je dedno pogojena bolezen, ki spada med živčno-mišična obolenja. Pri tem obolenju postopno propadajo mišična vlakna. Prizadete so mišice po vsem telesu, najbolj tiste, ki so blizu trupa: rame, boki in hrbet. S to boleznijo se rodi 1 na 6000 otrok. Eden od njih je tudi Martin Gec, predsednik Društva študentov invalidov Slovenije, s katerim smo se pogovarjali o njegovem doživljanju in pogledu na svet.21. Osebna izpoved Andreja Pegana Andrej Pegan je pred 18 leti povzročil prometno nesrečo, v kateri je njegov najboljši prijatelj umrl, sam pa je bil hudo poškodovan. In čeprav je invalid prve stopnje, je z močno voljo premagal vse ovire, danes pa živi aktivno in družbeno angažirano življenje. S svojo zgodbo ozavešča ljudi, da se jim kaj takšnega ne bi zgodilo, pravi. Ustanovil je Zavod Glavo gor, ki pomaga invalidnim in socialno ogroženim osebam.22. Slovenska inovacijaKomunikacijska rokavica – inovacija Društva gluhoslepih Dlan, pripomoček za boljše sporazumevanje gluhoslepih oseb23. Do invalidov prijazno mestoLjubljana je na podelitvi nagrad access city award 2015 v Bruslju prejela bronasto priznanje. Na letošnjem natečaju, ki ga razpisuje Evropska komisija, je sodelovalo več kot 60 evropskih mest, zlato priznanje pa je prejelo švedsko mesto Boras.24. 3. december, mednarodni dan invalidovOb dnevu invalidov, njihove potrebe in pravice25. Ob mednarodnem dnevu invalidovDogodki ob mednarodnem dnevu invalidov26. Zgodovina sveta je zgodovina vojnZgodovinski pregled odnosa zahodne civilizacije do vojnih invalidov in njihov trenutni položaj danes v Sloveniji27. Skriti talenti otrok z avtizmom28. Humanitarno tekmovanje slikopleskarjev SlovenijeTradicionalno humanitarno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je letos potekalo v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož, kjer je 85 slikopleskarjev prepleskalo 4500 kvadratnih metrov prostorov in opravilo dela v vrednosti 60.000 EUR. Prireditve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.29. Zaposlovanje invalidov Na Zavodu za zaposlovanje RS že tretje leto zapored ugotavljajo, da zaposlovanje invalidov narašča. Trenutno ima zaposlitev nekaj več kot 30 tisoč oseb s statusom invalida, kljub temu pa jih skoraj 18 tisoč še vedno čaka na delo. Lea Kovač z Zavoda za zaposlovanje pravi, da je politika zaposlovanja invalidov v Sloveniji uspešna in učinkovita toliko, kolikor je uspešna in učinkovita politika zaposlovanja in urejanja trga dela na splošni ravni.30. Izjemna mama Filip je danes star 16 let. Njegova mama Andreja Pader, s katero živi v Laškem, nam je zaupala, da je bil zelo zaželen otrok. Po hudih zapletih se je rodil v petem mesecu nosečnosti, njegov boj za življenje je bil neusmiljen in posledice neizogibne. Filip je slep, ima cerebralno paralizo, zaradi katere ne more hoditi, in eno od oblik avtizma.31. Talni taktilni vodilni sistemZveza društev slepih in slabovidnih (ZDSSS) je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Zavodom Dostop v četrtek, 21. novembra 2014, organizirala strokovni seminar o urejanju dostopnosti urbanega prostora za slepe in slabovidne s poudarkom na talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS),
ki slepim in slabovidnim omogoča varne poti po urbanem okolju. Na seminarju so predavatelji predstavili, kako z najmanj stroški najučinkoviteje rešiti problem dostopnosti in pri tem upoštevati tudi druge skupine ljudi s posebnimi potrebami.32. Logopedija in surdopedagogikaV Sloveniji je čedalje več otrok z govorno-jezikovnimi primanjkljaji, kljub veliki potrebi pa je o logopediji in surdopedagogiki kot znanostih ter o delovanju strokovnjakov s tega področja v Sloveniji znanega bore malo. Zato si je skupina študentk podiplomskega študija logopedije in surdopedagogike postavila cilj, da širšo javnost ozavesti o pomembnosti poznavanja in pravočasnega reagiranja pri preprečevanju govorno-jezikovnih motenj. O tem smo se pogovarjali s pobudnico projekta Niko Rakovič.33. Borut Pogačnik o invalidihMed tistimi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z invalidsko problematiko že vrsto let, je tudi Borut Pogačnik. Vodi Združenje invalidov – Forum Slovenije, ki je prepoznavno predvsem po programu Veriga psihosocialne oskrbe in druženja in programu Odmev.34. Spomenka Valušnik o svojem bojuSpomenka Valušnik se spominja, da se je njej in njeni družini po brezskrbni nosečnosti in pričakovanju novega družinskega člana aprila 2009 zrušil svet. Diagnoza je bila neizprosna. Njena Naja, ki je zaradi pomanjkanja kisika pri porodu utrpela hude poškodbe možganov, je otrok z najvišjo stopnjo cerebralne paralize.35. Brezposelnost ranljivih skupinPolitika bi morala pogosteje prisluhniti predlogom socialnih podjetij in invalidskih organizacij, ki dobro poznajo konkretne težave na lokalni ravni in ki imajo pogosto tudi inovativne odgovore na probleme, je bila ena od ugotovitev posveta o destigmatizaciji zaposlovanja ranljivih skupin, ki ga je v sodelovanju z državnim svetom pripravilo združenje za duševno zdravje Šent. O brezposelnosti ranljivih skupin smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega odbora Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Igorjem Pavlom, ki opozarja, da je zelo pomembno, da pri tako pospešenem naraščanju ranljivih skupin ukrepamo, še preden nekatere skupine postanejo izključene.36. Zagotovljenih štiri milijone EUR14. novembra je bil v uradnem listu objavljen razpis za sofinanciranje programov za samostojnejše življenje invalidov, zainteresirani izvajalci pa se lahko prijavijo še danes. Gre za enoten, štiriletni razpis, s katerim želijo na ministrstvu za delo zagotoviti večjo varnost tako uporabnicam in uporabnikom storitev kot tudi asistentom. Za leto 2015 bo v ta namen skupaj zagotovljenih štiri milijone EUR.37. Nova pravila od januarja 2015Obvezna uvedba taktilnih sprehajalnih oznak za slepe in slabovidne na železniških postajah, ustrezne rampe na območjih, predvidenih za invalidske vozičke in povečanje širine odprtih vrat so nekatere novosti, ki jih prinaša uredba Evropske komisije za izboljšanje dostopa invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo do železniškega prevoza. Nova pravila bodo začela veljati januarja 2015.38. Za boljšo dostopnost do informacij39. Boris Šuštaršič o svojem življenjuV Sloveniji živi okrog 2000 oseb z različnimi oblikami živčno-mišičnih obolenj, za katera je značilno postopno, počasnejše ali hitrejše slabljenje živčno-mišičnega tkiva. Na čelu Društva distrofikov Slovenije, ki povezuje osebe z različnimi oblikami živčno-mišičnih obolenj, je že vrsto let Boris Šuštaršič. Z njim smo se pogovarjali o njegovem otroštvu, o odnosu slovenske družbe do invalidov in ne nazadnje o poslanstvu društva, ki ga vodi.40. Skupnost gluhih in naglušnih želijo približati vsemSkupina študentk podiplomskega študija logopedije in surdopedagogike je med raziskavami, ki so jih opravljale med študijem, spoznala, da ljudje premalo vemo o tem, kako živijo gluhi in naglušni, s kakšnimi težavami se spoprijemajo, kakšne so njihove potrebe, želje, ambicije. ‘‘Zato smo si zadale cilj, da skupnost gluhih in naglušnih približamo širši javnosti,’‘ pravi Katarina Tomić.41. Civilni odbor Bele rokavice organiziral protest42. Pomembno je poslušati s srcem 43. Izvidnica na Valu 20244. Praznik slovenskega znakovnega jezikaV Sloveniji bomo 14. novembra prvič tudi uradno praznovali dan slovenskega znakovnega jezika. Kajti prav na ta dan pred dvanajstimi leti je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.45. 14. november - dan slovenskega znakovnega jezika
Znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa in je za gluhe jezik sporazumevanja. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju, saj je neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Poleg znakovnega jezika gluhi za sporazumevanje uporabljajo tudi prstno abecedo. 46. Veččutna vodstva po galerijah V svoje vrste vabi Klub ljubiteljev umetnosti: Asistenca, ki s svojim poslanstvom približuje kulturo vsem - tudi tistim, ki zaradi specifičnih okoliščin ne morejo dostopati do nje. Povezuje prostovoljce spremljevalce, uporabnike in kulturne delavce, ki raznolikemu občinstvu ponujajo posebno asistenco in veččutna vodstva po galerijah.47. Družbeno odgovorno gledališčeSlovensko narodno gledališče Drama v Ljubljani si z bralnimi uprizoritvami prizadeva ravnati družbeno odgovorno in dostopnost gledališča omogočiti tudi ranljivim skupinam. Nova branja ponujajo niz bralnih uprizoritev, ki bodo dramska dela približale kar najširšemu krogu obiskovalcev gledališča, tudi slepim in slabovidnim.48. 14. november, dan slovenskega znakovnega jezika49. Tematski teden na RTV SlovenijaRTV Slovenija bo v svojih televizijskih in radijskih programih v tednu od 10. do 17. novembra več časa namenila vsebinam, posvečenim ljudem z različnimi oblikami oviranosti. S tematskim tednom želimo opozoriti na položaj ljudi s posebnimi potrebami in na to, da je bistvo humane družbe enakopravno vključevanje vseh ljudi v vsa področja življenja.50. Prvi Filmski dan za slepe in slabovidneRTV Slovenija je v sodelovanju s Kinom Šiška in Založbo Beletrina organizirala filmski dan za slepe in slabovidne. Na spored so uvrstili tri sodobne slovenske filme z zvočnim opisom, ki so nastali v koprodukciji ali produkciji Televizije Slovenija.51. Resnična zgodbaAntun Smerdel je že od rojstva slep. Pravi, da je to edini svet, ki ga pozna, in niti ne ve, kako je, če človek vidi. Že od otroštva je bil namreč vključen v okolje kot enakovreden član, saj ga starši nikoli niso pomilovali in skrivali.52. Filmski dan za slepe in slabovidne Vabilo na prvi filmski festival za slepe in slabovidne, ki ga je RTV Slovenija organizirala v sodelovanju s Kinom Šiška in založbo Beletrina53. 52 let Zveze za šport invalidov – Paraolimpijskega komiteja Pri krovni zvezi za šport invalidov v Sloveniji so se 52. obletnico delovanja odločili praznovati še posebno zanimivo in nekoliko drugače. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so organizirali medijsko delavnico o paraolimpizmu, na kateri so sodelovali tudi nekateri najboljši slovenski športniki in tako svoje delovanje še bolj približali javnosti.54. Človek se po poškodbi glave spremeni Življenjska zgodba gospe, ki je imela poškodbo glave in kako je okrevala; V skupini oseb z izkušnjo invalidnosti, ki so sodelovale v projektu Razširimo obzorja kulturnega, je bila tudi Alida Klemenčič. Pred osmimi leti je doživela hudo nesrečo, ki ji je življenje v trenutku obrnila na glavo.55. Ples na invalidskih vozičkih Člani Društva študentov invalidov Slovenije so skupaj s poklicnimi baletniki pod režijsko taktirko Borisa Cavazze in v sodelovanju z drugimi priznanimi umetniki ustvarili nov dramsko-plesni spektakel MOVE.ING, ki bo premiero doživel 28. 10. ob 20. uri v Kinu Šiška.56. Življenje na invalidskem vozičkuAnka Vesel je imela pred več kot desetimi leti hudo prometno nesrečo, po kateri se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku.57. Položaj in pravice delovnih invalidovPredstavitev društva, ki skrbi za pravice delovnih invalidov, predstavitev njihovih potreb, položaja v družbiPoložaj delovnih invalidov oziroma invalidov na splošno v Sloveniji in tudi drugod po svetu gotovo ni idealen, a številne invalidske organizacije se vztrajno trudijo, da bi se njihov položaj izboljšal ter jim njihova oviranost ne bi kratila dostojanstva in temeljnih človekovih svoboščin. Med njimi je gotovo tudi pravica do dela. Uveljavitev pravic, ki jih zakoni že določajo, pa je odvisna tudi od informiranosti vsakega posameznika.58. Življenjska zgodba Dejana MijovićaFotograf, ki je po padcu ostal hrom – boj za normalno življenjeZadnji delovni dan pred začetkom poletnega dopusta julija leta 2010 je takrat 34-letnemu fotoreporterju Dejanu Mijoviću spodrsnilo na z algami poraščeni klančini na vstopu v morje. Udarec z glavo ob tla je bil tako močan, da je v trenutku ohromel. Življenje mu je rešil prijatelj, ki je zlezel
podenj, da mu je obdržal glavo nad vodo. Drugače bi Dejan utonil. Kakšna je bila začetna diagnoza zdravnikov?59. Razširimo obzorja kulturnega Založba Beletrina je s finančno podporo Evropskega socialnega sklada organizirala projekt Razširimo obzorja kulturnega – invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture. Več v pogovoru z Almo Čauševič, ki je vodila projekt.60. 15. oktober, Mednarodni dan bele paliceZgodovina uporabe enega najpomembnejših pripomočkov za slepe in slabovidne61. Gluhota - nevidna invalidnostInformacije, ki jih gluhi sprejemajo prek zvoka, so brez prevajanja v znakovni jezik nerazumljive. Podobno je tudi z zapisanimi vsebinami, mnoge so namreč napisane v težko razumljivem jeziku za gluhe osebe. Na te ovire slišeči pogosto sploh ne pomislimo, saj je naše razumevanje informacij samo po sebi umevno. Anton Petrič z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije meni, da je osnovni problem, s katerim se srečujejo gluhi v Sloveniji, pravzaprav njihov jezik, znakovni jezik.62. ALS - neozdravljiva nevrološka bolezenV Sloveniji je trenutno za ALS obolelih okoli 150 ljudi, pojavnost pa je tudi pri nas, tako kot po svetu, od 6 do 8 primerov na 100.000 prebivalcev. Bolezen se najpogosteje pojavi med 40. in 60. letom starosti, pri moških bolj pogosto kot pri ženskah. Ko bolnik zve za diagnozo, se mu ne porodijo le vprašanja o usihajočem zdravju, temveč tudi o tem, da bo bolezen močno vplivala na samo kvaliteto njegovega in življenja njegovih družinskih članov ter s tem povezana finančna vprašanja. O ALS smo se pogovarjali z Iztokom Mrakom iz Društva distrofikov Slovenije.63. Razširimo obzorja kulturnega 64. Študenti s posebnimi potrebamiStatus študentov invalidov v Sloveniji ni zakonsko urejen, niti nimamo točnega podatka, koliko je vseh študentov invalidov oz. študentov s posebnimi potrebami. Dejstvo pa je, da se število študentov s posebnimi potrebami povečuje in da študij tudi zanje postaja vse bolj dostopen. Več v pogovoru z Miho Kosijem, predstavnikom Društva študentov invalidov Slovenije.65. Gledališče slepih in slabovidnih NasmehPredstavitev društva slepih in slabovidnih Nasmeh, pogovor z njihovo umetniško vodjo in režiserko66. Neja se je rodila brez rokPogovor z gimnazijko, ki se je rodila brez rok67. Osebna zgodba Sare SavnikMiss Universe Sara Savnik je oglušela zaradi poka petarde, njeno spopadanje z naglušnostjo, boj za uveljavitev v svetu slišečih 68. Kriza je stanje še poslabšala Najnovejši podatki o razmerah v EU kažejo, da je 25 odstotkov invalidov na pragu revščine. Razmere niso nič kaj bolj rožnate tudi v Sloveniji, saj je revščina invalidov velika težava tudi pri nas, stopnja nezaposlenosti med invalidi je namreč trikrat višja od povprečja.69. Ovire so vidne in nevidneDarija Pochyla odkrito prizna, da ji je sodelovanje v projektu Razširimo obzorja kulturnega, v katerem so preverjali fizično in spletno dostopnost kulturnih ustanov, prineslo predvsem druženje z zanimivimi ljudmi, saj živi precej odmaknjeno.70. Resnična zgodba Če bi me srečali na ulici, na prvi pogled na meni ne bi opazili nobene invalidnosti. Ko pa bi me želeli kaj vprašati, bi se pojavil problem. Komunikacijska ovira. Sem namreč naglušna. Tako svojo pripoved začne Lada Lištvanova.71. Anita Ogulin, duša in srce BotrstvaSkoraj nihče, ki pride po pomoč, ni zdrav Nemalokrat potrkajo na vrata ZPM tudi družine, ki imajo invalidnega otroka ali pa je invalid starš. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje se vsak dan sooča z žalostnimi zgodbami o revščini.
Pripravili: mag. Kaja Jakopič, mag. Luka Zebec (MMC), mag. Mateja Vodeb (Dostopno.si)15.1.2015
top related