UDK 930.25 (497.4) (05)UDC 930.25 (497.4) (05)

ISSN 0351-2835

UDK 930.25 (497.4) (05)UDC 930.25 (497.4) (05)

ISSN 0351-2835

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeLjubljana 2014

Letnik 37št. 1

Žrtvi sarajevskega atentata 28. junija 1914 – prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija Hohenberg, rojena grofica Chotek.(Das interessante Blatt, Nr. 27, Wien, 2.7.1914, str. 1.)

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeZeitschrift des Archivvereins und der Archive SloweniensGazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in SloveniaThe Review of the Archival Association and Archives of Slovenia

Zaznanstvenokorektnostčlankovodgovarjajoavtorji. ©2014ArhivskodruštvoSlovenije

Izdalo in založilo Arhivsko društvo SlovenijeUredništvo:Zvezdarska1,p.p.21,SI-1127Ljubljana telefon:(01)2414247 telefaks:(01)2414276 e-pošta:arhivi.urednistvo@gmail.com www.arhivsko-drustvo.si/arhivi

Odgovorniurednik:JureVolčjak(Ljubljana)Tehničnaurednica:BarbaraŽabota(Ljubljana)Uredniškiodbor:dr.ZdenkaBonin(Koper),dr.BorisGolec(Ljubljana),dr.BojanHimmelreich(Celje),mag.ToneKrampač(Ljubljana),AleksanderLavrenčič(Ljubljana),LeopoldMikecAvberšek(Maribor),dr.ElvisOrbanić(Pazin),OlgaPivk(Ljubljana),IvankaUršič(NovaGorica),dr.PeterWiesflecker(Gradec),KatjaZupanič(Ptuj)

Redakcijateštevilkejebilazaključena:20.maja2014 Revijaizhajadvakratletno. Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR.

Lektorica:EvaBlumauerPrevodi:AlenkaHren(angleščina),WolfgangZitta(nemščina)Fotografskadela:TinaArhUDK:AlenkaHrenIzdajosoomogočili:Ministrstvozakulturo,ARRSinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniračun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150

Oblikovanje:AndrejaAljančičPovirkRačunalniškiprelom:UrošČuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGoriceTisk:FotolitoDolencd.o.o.Naklada:400izvodov

RevijaArhivijevključenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS(Slovenija);HistoricalAbstracts,America:HistoryandLife,ABC–CLIO(ZdruženedržaveAmerike);CentrodeInformaciónDocumentaldeArchivos(Španija);InstitutfürArchivwissenschaftderArchivschuleMarburg(Nemčija);EBSCOPublishing(ZdruženedržaveAmerike);ProQuest(ZdruženedržaveAmerike)

3Letnik 37 (2014), št. 1

KAZALOČLANKIINRAZPRAVE

RAFKOVALENČIČ MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo 11

VANJAKOČEVAR PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonu predikantovinodpraviprotestantskegabogoslužjav notranjeavstrijskihdeželahizleta1599 31

BORISGOLEC Valvasorkotzemljiškigospod(1.del) 65

ANALAVRIČ BratovščinenaKranjskemleta1773 109

MIHAŠIMAC PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemniki zlatemedaljezahrabrostzačastnike 143

ALEKSANDERLAVRENČIČ Vročijunijskidnevileta1957invznojurojena televizija–O»prazgodovini«slovensketelevizije obnjeni55-letnici–2.del 155

IZPRAKSEZAPRAKSO

NATAŠAPETELIN Konserviranje-restavriranjespisovnegagradiva nanapravizadolivanjesceluloznopulpo 179

MarkoMitjaFeguš Prizadevanjazaohranitevfilmskihzapisov dr.KarlaGrossmanna 193

IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK

JULIJANAVISOČNIK Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskem arhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani 197

TJAŠAKOŽUH,NIKAMERLJAK Seminariztemeljnihzgodovinskihved,UNG2012–2013. MATEJMEZEK,MATJAŽBIZJAK UrbardeželnoknežjegauradaJablje1493 217

GAŠPERŠMID,ŽARKOŠTRUMBL Slovenskemladinskedelovnebrigadeprigradnji mladinskeželezniškeprogeBrčko–Banovići 233

SILVOTORKAR Kvprašanjulokalizacijenovegalesenegamostu vokoliciTolminaleta1321–1322 245

ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH

DejanZadravec ZnanstvenisimpozijPtuj:vstoletjuizdajedrugega mestnegastatuta.ZgodovinskiarhivnaPtuju, 25.oktober2013 249

KatjaŠturm Delavnicasodelujočihpartnerjevpriprojektu EUscreenXL,Lizbona23.–24.januar2014 251

AleksanderLavrenčič Pametnoupravljanjezdokumenti–Smartdoc bymedia.doc2013 254

4Kazalo

OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH

Publikacije

MarijaČipićRehar JulijanaVisočnik,ŠkofijskiarhivLjubljana 259

FranceM.Dolinar ChristineTropper,GlutunterderAscheundoffene Flamme.DerKärntnerGeheimprotestantismus undseineBekämpfung1731–1738 260

AleksanderŽižek HedvikaZdovc,SI_ZAC/0065. ObčinaTrbovlje1849-1941 262

Razstave

AnjaPrša MetkaBukošek:»Zapoljubčkejedobilvse«: ČrnakronikavsodnihdokumentihZgodovinskega arhivaCelje 265

5Letnik 37 (2014), št. 1

INDEXARTICLESANDPAPERS

RAFKOVALENČIČ MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo 11

VANJAKOČEVAR The1599PatentIssuedbyArchdukeFerdinand ontheFinalBanishmentofProtestantPreachers andontheAbolitionoftheProtestantLiturgy inInnerAustrianLands 31

BORISGOLEC ValvasorasLandlord(Part1) 65

ANALAVRIČ ConfraternitiesinCarniolain1773 109

MIHAŠIMAC PankracCilenšek(1892-1981)-TheFirstRecipients oftheGoldenBraveryMedalforOfficers 143

ALEKSANDERLAVRENČIČ HotDaysofJune1957andaTelevisionBorn inSweat–Onthe»Prehistory«ofSlovenianTelevision inCelebrationofits55thAnniversary–Part2 155

FROMPRACTICEFORPRACTICE

NATAŠAPETELIN ConservationandRestorationofTextualRecords UsingLeafCastingMachine 179

MarkoMitjaFeguš EffortstoPreserveFilmRecordings ofDr.KarlGrossmann 193

FROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS

JULIJANAVISOČNIK Documentsofthe(Arch)ParishHočeintheCathedral ChapterArchivesoftheArchdiocesanArchives inLjubljana 197

TJAŠAKOŽUH,NIKAMERLJAK SeminaronBasicHistoricalSciences,Universityof MATEJMEZEK,MATJAŽBIZJAK NovaGorica2012-2013.The1493Urbarium oftheJabljeOfficeoftheProvincialPrince 217

GAŠPERŠMID,ŽARKOŠTRUMBL SlovenianWorkBrigadesBuildingtheBrčko-Banovići YouthRailwayLine 233

SilvoTorkar TowardstheQuestionofLocatingtheNewWooden BridgenearTolminin1321–1322 245

ONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVESANDTHECONFERENCES

DejanZadravec ScientificSymposiumPtuj:intheCenturyof PublishingtheSecondStatuteoftheCity. HistoricalArchivesPtuj,October25,2013 249

KatjaŠturm WorkshopforParticipatingPartnersinthe ProjectEUscreenXL,Lisbon,January23-24,2014 251

6Index

AleksanderLavrenčič SmartDocumentManagement–Smartdocby media.doc2013 254

REVIEWSANDREPORTSOFTHEPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS

Publications

MarijaČipićRehar JulijanaVisočnik,ŠkofijskiarhivLjubljana 259

FranceM.Dolinar ChristineTropper,GlutunterderAscheundoffene Flamme.DerKärntnerGeheimprotestantismus undseineBekämpfung1731–1738 260

AleksanderŽižek HedvikaZdovc,SI_ZAC/0065. ObčinaTrbovlje1849-1941 262

Exhibitions

AnjaPrša MetkaBukošek:»ForKissesHeReceivedEverything«: CrimeNewsintheCourtRecordsofthe HistoricalArchivesCelje 265

7

ARHIVI, glasiloArhivskegadruštvainarhivovSlovenijesoosrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodročjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskiharhivovinaktualnavprašanjaspodročjazaščiteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaračunalniškihmedijih.

Prispevkesprejemauredništvonanaslov:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000Ljubljana T:+386(0)12414247 e-pošta: arhivi.urednistvo@gmail.com

Rok za oddajoprispevkovzarubrikeČlanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje

1. maj,zadrugoštevilkopa

1. oktober!Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko

20. maj,zadrugoštevilkopa

20. oktober!

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice).

• Vsičlankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzija jepogojzaobjavočlanka.

• Prispevkizarubrike Članki in razprave, Iz prakse za praksoinIz arhivskih fondov in zbirkmorajoobveznovsebovatiizvleček(maks.10vrstic),ključnebesede,pri-mernezaindeksiranje,inpovzetek(maks.30vrstic).Predpovzetkommorabitinavedenspisekvirovinliterature.

• Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta-nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto.

• Opombemorajobitipisaneenotnopodčrto.Vopombahuporabljamokrajšena-vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.

Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110.

• V poglavju Viri in literatura morajo biti sistematično, po abecednem vrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Ločenonavedemoarhivskevire,internetnevire,časopisnevire,literaturoitd.

• Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjihpopisnihenot.

Primer:SIAS1,šk.1.

• Citiranjeliterature(monografije):priimek,imeavtorja:naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.

Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške-gatiska,1980.

• Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov pe-riodikeletnik(letoizdaje),številka,straničlanka.

Primer:Matijevič,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi26(2003),št.1,str.221–226.

• Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov zbor-nika(imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straničlanka.

Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš-keBistrice.V:Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur.DarjaMihelič).Ljubljana:ZaložbaZRC,2005,str.225–269.

• Slikovnogradivosprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotogra-fije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiločeno(vtekstunajbooznačenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajočepodnapiseznaved-bovira.

• Uredništvo imapravicoprispevke jezikovno lektorirati; lektorskepopravkena-vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenačelomaopraviuredništvo.

• Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivovinnaspletnistraniADS.

• Člankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverziječlanka.

UredništvoArhivov

8

INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing)

• Beforebeingpublishedall papers arepeer-reviewed.Papers arepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review.

• PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice andFrom Archival Files and Collectionsmust includeamaximum10-lineabstract,keywords appropriate for indexing and a maximum 30-line summary. List ofsourcesandliteraturestandsbeforethesummary.

• Authors should state their full address, title and/orprofession,workplaceandaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumberande-mail.

• Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref-erences that are fully explained togetherwith abbreviations in the chapterSourcesandLiterature.

Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110.

• ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,websources,journals,literatureetc.arestatedseparately.

• Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription.

Example:SIAS1,box1.

• Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.

Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvotržaškegatiska,1980.

• Citationof literature(articles inperiodicals):surname,nameof theauthor:title of the article. In:Title of periodical volume (publishing year), number,pagesofthearticle.

Example: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In:Arhivi26(2003),no.1,pp.221–226.

• Citationof literature (articles inmiscellany): surname,nameof theauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany(nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle.

Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed.DarjaMihelič).Lju-bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269.

• Graphicmaterialsshouldbesubmitted inelectronic formand inhighreso-lution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmateri-als(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmittedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmaterialsshouldal-wayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource.

• Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthors themselves.Other correctionsof a technicalnatureareusuallydonebyeditorialboard.

• Authors should follow these instructions, published in each issueofArhiviandonthewebsiteofArchivalAssociationofSlovenia.

• ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhiviarealsopublishedon-lineon thehomepageof theArchivalAssociationof Slovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line.

ArhiviEditorialboard

ARHIVI, theReviewoftheArchivalAssociationandArchivesofSlovenia,isthecentralSlovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesandincludesarticlesinthefieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenianarchivesandpresentsalsoproblemsfromtheareaprotectionandmaintainnewformsofthewrittenrecordonthecomputermediums.

Papersshouldbesenttotheeditorialboard:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000LjubljanaT:+386(0)12414247e-pošta: arhivi.urednistvo@gmail.com

DeadlinespapersforthesectionArticles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files andCollectionsaretobesubmittedby

May 1forthefirstnumber andby

October 1 forthesecondnumber!Papersforothersectionsaretobesubmittedby

May 20forthefirstnumber andby

October 20forthesecondnumber!

9Letnik 37 (2014), št. 1

OB JUBILEJU ADS

ArhivskodruštvoSlovenije letospraznuje60. letnicosvojeustanovitve.TavisokijubilejdruštvasmoizkoristilitudipripublikacijiArhivi,kiizhajavseodleta1978.Osrednjopublikacijodruštvasmoobtejpriložnostitemeljitoobli-kovnoposodobili injoprilagodilinovimzahtevam,kiveljajonatrgu.Alinamjeuspelo,bostepovedalivi,dragibralci.Upampa,davložentrudnibilzaman.

Obtejpriložnostiseželimzahvalitivsem,kistekakorkolisodelovaliprisnovanjunovepostavitve.Posebejnebiizpostavilnobenega,kerjevsaksode-lujočiprispevalsvojdel,daimamodanespredsaboArhivevoblikizaprihodnjaleta.

ArhivskemudruštvuSlovenijeinčlanomčestitamobjubilejuinželim,dadeloinposlanstvoopravlja/-joševrstolet.

JureVolčjakodgovorniurednik

11Letnik 37 (2014), št. 1

ČLANKIINRAZPRAVE

Ključne besede:

sv.Hieronim,Stridon,rojstnikraj,dalmatinskadomneva,M.Premrou,panonskadomneva,prepisbesedila,ScuolaCattolica

Key-words:

St.Jerome,Stridon, birthplace,Dalmatiantheory, MiroslavPremrou,transcription ofthetext, ScuolaCattolica

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK27-36:929sv.HieronymusPrejeto:5.5.2014

Miroslav Premrou, Della patria di s. Girolamo

RAFKOVALENČIČdr.teologije,zaslužniprofesorTeološkefakulteteUniverzevLjubljani

Kolezijska1,SI-1000Ljubljanae-pošta:rafko.valencic@guest.arnes.si

Izvleček

RazpravaMiroslavaPremroua(1873–1944)sodimedbesedila,koso(bila)slovenskijavnostimanjdostopna.Primernoje,dajolahkoberemoinštudira-movizvirnembesedilu.Sv.Hieronim(347–420),cerkveniučitelj,znanpred-vsemkotprevajalecSvetegapismaizizvirnihjezikov(hebrejskega,grškega,aramejskega)vlatinščino(znanopodimenomVulgata),je»našegorelist«,rojenverjetnonaslovenskemKrasu.TodomnevodokazujetudiM.Premrouvsvojirazpravi,vkateritakokotdrugipriznaniraziskovalciHieronimovegarojstnegakrajaStridona(F.Cavallera,A.Vaccari,R.Rogošić,F.K.Lukman,M.Suićindrugi)zavračatrditvearheologaFranaBulića(1846–1934),kijeza-govarjal»dalmatinskodomnevo«,teriščeodgovorvHieronimovihbesedilihinnjihovihprimerjavah.

AbstractMIROSLAVPREMROU,DELLAPATRIADIS.GIROLAMO

ThedissertationbyMiroslavPremrou(1873-1944)isatextthathas(uptonow)beenlessavailabletotheSlovenianpublic,anditseemsappropriatethatwearenowabletoreadandstudyitinitsoriginal.St.Jerome(347-420),aLatinDoctoroftheChurch,bestknownforhistranslationoftheBiblefromoriginallanguages(Hebrew,Greek,Aramaic)intoLatin(knownastheVul-gate),wasprobablybornsomewhereintheSlovenianKarst.MiroslavPrem-rouattemptstoprovethistheoryinhisdissertationinwhichhefollowstheexampleofotherprominentresearcherstryingtolocateSt. Jerome’sbirthplaceofStridon(researcherssuchasF.Cavallera,A.Vaccari,R.Rogošić,F.K.Lukman,M.Suićandothers)andrejectstheclaimsofarchaeologistFranBulić(1846-1934),whospokeinfavourofthe»Dalmatiantheory«.Toprovehistheory,PremrouseeksanswersinSt.Jerome’stextsandtheircompari-sons.

12RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

Zgodovinsko ozadje razprave

Leta1920jepreteklo15stoletijodsmrtisv.Hieronima(347–420),enegaizmedštirihvélikihzahodnihcerkvenihočetov.HrvaškiarheologFraneBulić(1846–1934) jetedajobjavilobširnorazpravooStridonu,svetnikovemrojst-nemkraju.1 PolegHieronimovenavedbe Stridona (Stridonae) v deluDe viris illustribusosamemkrajunevemoničesar.F.Bulićsevsvojihprejšnjihobjavahvnemščini(1898), italijanščini(1899)tervdopolnjeni izdaji(1920)sklicujenanajdborimskegamiljnika,nakateremnajbibilnapisStridon.KrajnajbibilvbližiniGlamoča,GrahovavHercegovini,vzaledjudanašnjeDalmacije.TakojenajdbointerpretiralJ.Alecevich(Alečević),zanjimpaF.Bulić.Menilje,dajestemdokončnorešenovprašanjelokacije(ubikacije)Stridona.

PoBulićevitezisoseoglasilinekateripriznanipoznavalciinraziskoval-ciHieronimovegarojstnegakraja,takofrancoskipatrologinteologFerdinandCavallera(1921),2italijanskibiblicistAntonioVaccari(1921),3poznejehrvaškiteologRokoRogošić(1928),4vnovejšemčasupaarheologMateSuić(1986).5 OdSlovencevsejeprviodzvalpravnikinzgodovinarMiroslavPremrou(1920).6 Skliceval se je na Bulićevo razpravo iz leta 1899. RazpravaM. Promrouva jeznanstvenemukrogumanjznana,tudirevija,(La)ScuolaCattolica,vkaterijebilaobjavljena,jetežkodostopna.VmonografijiSveti Hieronim – mož s Krasa (2007)7se tudisamnisemmogelpodrobnejeposvetitiavtorjevimnavedbamgledenato,dasemfotokopijenjegoverazpravedobil izVatikanskeknjižnice,kojebilaknjigaževtisku.RazpravaPremrouvavsekakorzasluživsonašopo-zornost,sajvprašanjeubikacijeStridonaobravnavadokajizčrpnoinnaosnoviHieronimovihnavedb.

Osrednjevprašanje,kigaPremrouobravnava,jelokacijaStridona,kigaomenjaleHieroniminšetosamonaenemmestu(De viris illustribus).Gledenapomen,kigaimasv.Hieronimvcerkveniinsvetovnikulturikotpisatelj,ekse-get,prevajalecSvetegapisma,zgodovinarinpolemik,sosištevilniraziskovalciprizadevali,dabidokazali,dajeStridonkraj(mesto,naselje)vnjihovideželi.Takososeuveljavileraznedomneve,kotsoistrska,panonskainnajboljznana–dalmatinska,kijojevnetozagovarjalravnoF.Bulić.Vendaržestarejši(npr.splitskizgodovinarTomažarhidiakon)innovejšiavtorjinavajajo,8dajetrebaStridoniskatinaozemljumedrimskimamestomaAquileio(Oglejem)inEmono(Ljubljano)oziromavtrikotnikumedAquileio,EmonoinTarsatico(Trsatom).NatovariantojeopozoriltudipapežBenediktXVI.vgovoruinzapisuleta2007oziroma2008.9

Beseda o avtorju

MiroslavPremrou(1871–1944),rojenleta1871vGorici,tamjeleta1944tudiumrl.PravoještudiralnaDunajuinvGradcu.SlužbovaljevKrškem,natovGorici.NotarskoslužbojeopravljalvKobaridu,TolminuinBovcu.Od1915.do

1 Bulić:Stridone,luogonataledis.Girolamo,str.253–330.Prva(krajša)objavavnemščini:WolagStridon,str.276–280;vitalijanščini:DovegiacevaStridone,str.137–144.

2 Cavallera:Saint Jérôme.3 Vacari:LeantichevitediS.Girolamo,str.1–20;Isti:Girolamo.4 Rogošić:Rodnomjestosv.Jeronima,str.267–283.5 Suić:HijeronimStridonjanin–građanimTarsatike,str.213–278.6 Premrou:DallapatriadiS.Girolamo,str.235–246in287–295.7 Valenčič:Sveti Hieronim.8 Prim.Nežić:Istarskisveciiblaženici,str.264–277.9 BenediktXVI.:Kirchenvätter und Glaubenslehrer,str.141–145;navaja:»Er (Hieronymus) wur-

de 347 in Stridon, dem heutigen Laibach in Slovenien, in einer christlichen Familie geboren«.

13Letnik 37 (2014), št. 1

1924.jebivalvRimu,študiralpravoinfilozofijoterraziskovalvrimskiharhivih,zlastivatikanskih.PovrnitvijedelovalvTrstuinGorici.Svojadognanjajeobjav-ljalvrazpravahinmonografijah.Medsamostojnimideliveljaomenitimonogra-fijoMonimenta slovenica(1919).Meddrugimijeraziskovaltržaške,pičanskeinljubljanskeškofe(T.Hrena),apostolskevizitacijevAquileiinGorici,glagoliconaSlovenskem,kmečkeuporeitd.Večkot20razpravjeobjavilvrevijahArche-ografo Triestino, StudG, ČJKZ, GMDS, Archivium Franciscanum historicum, Arhiv za arbanasku starinu(Beograd),Scuola Cattolica(Milano),kakih10razpravpanibiloobjavljenih.10

ZapuščinojezapustilNarodnemumuzejuvLjubljani(1944).Hrani joznaslovom»Popis gradiva Miroslava Premroua«(17strani).Opombakaže,daje»evidentiranjeinpopisopravilaod14.septembra1990donovembra1990ar-hivistkaIvankaUršič«.

Sv.Hieronimjeomenjenvtrehenotah:HieronymIlliricenationisinUrbe(3strani),Katerenarodnostijesv.Jeronim?(5strani)insv.Jeronim–PrispevekzazgodovinoSlovencevob1500.obletnicinjegovesmrti(9strani).

Razprava (Della patria di S. Girolamo) je bila objavljena v revijiScuola Cattolica (Milano) leta1920.Revija izhajaod leta1873.Najprej jebila revijazareligijskavprašanja,poznejeindanesznanstveno-teološkarevija.Premrounavaja,dajerazpravapovzetek(»leconclusioni«)njegovegaraziskovanjaHie-ronimovegarojstnegakraja(str.235).

Glavni poudarki razprave

NaposamezneBulićevetezeinargumentePremrouvacontrabomopo-zarjalsproti.Bulićzagovarja»dalmatinsko«domnevo,Premroupa»panonsko«.Podrobnejevnadaljevanju.a) Poleg najpogosteje navedenega Hieronimovega podatka, da je

»Hieronymus, patre Eusebio natus, oppido Stridonis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit (v prevodu:»rojenvStridonu…,ki sogaporušiliGoti,… (in je)bilnekdajnamejimedDalmacijo inPanonijo«),Premrounavajavečmest iznjegovihdel,vkaterihjeposrednoomenjeninoznačenHieronimovrojstnikraj.TosokomentarjikprerokomSofoniji,Ozeju,Izaiju,PismoHeliodoruinAgero-kijiterKronika.Bulićevitrditvi,daježenavedbaDalmacijepredPanonijozadostendokaz,dajebilHieronimrojenvDalmaciji,Premrouoporeka:vljudnostnamrečzahteva,dapodatkeosebinavedemonazadnjemmes-tu.Premrouseveščesklicujenakronologijoposameznihdogajanj:vpis-muJulijanu(leta375)Hieronimomenja,damuniznano,alinjegovrojst-nikrajšeobstajaaline;Stridonjebilporušenverjetnoleta378ali379.VdeluDe viris illustribus(napisanemokrogleta392)HieronimomenjausodorojstnegaStridona;

b) Premrouposebejrazlagapomenbesed»quondam«in»olim«,kakorjihHieronimrabinadrugihmestih.Izrazu»quondam«pripisujepomenbliž-nje,»olim«padaljnepreteklosti.ČepravsePremrounispuščalvrazpravoomejahnekdanjeDalmacije,kisosezaradispreminjajočihsezgodovin-skihrazmerspreminjale,kotje,nasprotno,storilBulićiniskalStridonvosrednjiDalmaciji,jepaomenjalHieronimovopovezanostzdalmatinski-miotoki,nakaterihsoživelinjegoviprijateljikotpuščavniki;

10 Prim.Mar.(ušič):MiroslavPremrou,str.90–91.ObširnejejenjegovoživljenjeindeloopisalLkn(Lukman):Premrou,Miroslav(1871–1944).Prim.Isti:Slovenska biografija.Dostopnona:http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi459881/#slovenski-biografski-leksikon. Pov-zemamnjuneugotovitve.

14RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

c) Vsvojihpismih(Rufinu,Pamahiju)HieronimomenjasvojopotnavzhodprekPanonijeinTrakije,nepaDalmacije.ZakajnajbiseizDalmacijena-menilnavzhodpodaljšipoti?HieronimpošiljabrataPavlinijanaizBetle-hemavrojstnikraj,najuredidediščinostaršev.Tedajnajbise,kotjeupal,oglasiltudipriškofuKromacijuvAquilei.StemvzveziPremrouomenjacerkevsv.HieronimanaNanosuinsv.BrikcijanadVelikimUbeljskim.Obemestipovezujessv.Hieronimom,kinajbitodpotovalprotiAquileialiiznjeprotivzhodu.TonajbipotrjevaloPremrouovo»panonskodomnevo«;

d) PremrouobravnavaPaladijevoomemboHieronimavdeluHistoria Lau-siaca. PaladijjeenoletoživelvBetlehemupriPosidoniju,Hieronimovemprijatelju,poznejeostremunasprotniku.NeprvinedruginistanašlazaHieronimalepihbesed.Paladij jetisti,ki jeHieronimaokarakteriziralzzaničljivimibesedami:»Neki duhovnik, Hieronim«,nadrugemmestupa»Neki Hieronim, Dalmatinec«.Dalmatincinamrečtakratnisobilipriljub-ljeni; imeli so jihzapirate,pomorskerazbojnike.TakoPremrounavajastarejše (Coustant,1721) innovejšeavtorje (G.Grutzmacher,1901),kiimajo,takokotPaladij,zgrešenepredstaveogeografijitehdežel.PrvijeOglejpostavljalcelovDalmacijo.

VnadaljevanjusePremrouspuščavetimološkerazpraveglederabeizra-zovzaljudiinpokrajinenatemprostoruodsrednjegavekadalje:Sclavi,Sclavo-nia,Schiavonia,Dalmatae,Dalmatiaitd.,sčimerželipojasnititedajznanoozna-ko S. Girolamo degli Schiavoni;

e) V zadnjemdelu razpravePremrouomenja šenekaj drobtinic. ZanazivkrajaStridonmeni,dagrezagrško-latinskopopačenko.ImeHieronimo-vegaočetaEvzebijajeočitnovpovezavizmučencemEvzebijemiznekdan- jegamestaCibale(današnjiVinkovcivSremu),skaterimpa–podobnokotsSirmiumom,Celeio,Siscio–Hieronimniimelnobenihstikov.ImeljepastikezAquileio,EmonoinAncono(?),–tjajepisalsvojimprijateljem,ko jebivalnavzhodu.TakojeredovnicaminmenihuAntonijuvEmoninamenilvečpisem,medkaterimistaseohranililedve.Tu,vEmoni,sosetudizačelarazhajanjamedHieronimominmeščani.

PismodiakonuJulijanuinaquilejskimklerikom,vkateremprosi,najpo-skrbijozasestro,kijezapustilagrešnoživljenjeinsevrnilakevangeljskemu,jerazumljivole,česotiživelivneposrednibližini:osrednjaDalmacijanepridevpoštev.

Premroukončujesvojorazpravo:izpovedanegasklepa,dajebilStridonnekjevbližiniEmone,severnoali južnoodnje.Toustrezanjegovi»panonskidomnevi«.

Kritične opombe

PremrouizčrpnonavajaHieronimovenavedbe,kineposrednoaliposred-noomenjajorojstnikrajindogajanjaokrognjega.Skomparativnometodobe-sedilinnastankatehternavedbamidrugihavtorjevbilahkonavedbeizčrpnejeanaliziral,ategazaradineznanegarazloganistoril.Omembaavtorjev,kibibilinjemu(Premrou)vprid,jeskromna,zlastičeprimerjamoliteraturo,kijonavajaF.Bulićzapotrditevsvojedomneve.

Premrounenavajapodatkovzgodovinskealiarheološkestroke,nakateresosetakoF.Bulićkottudidrugizagovornikiraznihdomnevsklicevali.Obevedi,zgodovinainarheologija,stabiliobkoncu19.invzačetku20.stoletjavvzponu.Niččudnega,dasobilitudiponaredkizeloiskaniinpremišljeni.

15Letnik 37 (2014), št. 1

Omemberaznihkrajevnihizročil,kijihnavajavpridsvojipanonskido-mnevi,sosicerzanimive,vendarfragmentarneinnekritične.Verjetnobinepo-srednizgodovinskiviri,zapisiinpričevanja,kijihohranjapisnoinustnoizroči-lotehkrajev,odkrilimarsikateropodrobnost,kijemedtemšlavpozabo.

PremroupostavljaStridonvbližinoEmone(Ljubljane),severnoalijužnoodnje.Avtornenavajanobenegamestaalidrugegadokaza(zgodovinskega,ar-heološkegaaligeografskega),kibitopotrjeval.NovejšiavtorjinatemeljuHiero-nimovihbesedilinnavedbterkomparativnihštudijzagovarjajodomnevo,kijeblizunjegovi,ajenitineomenjajo.11

KljubtemujerazpravaM.Premrouvazanimivposkus,kizagovarjalegoStridonanaozemlju,kjerdanesživeSlovenci (Slovani).Kot takšna imasvojozgodovinskovrednost,hkratidajepriložnostzapreverjanjenjegovedomneveoziromaprimerjavezdrugimidomnevami.

Opombe prepisovalca

• StranivrevijiSCUOLACATTOLICA(Milano)sooznačenespolkrepkimištevilkami/235/ … /236/;

• ČrkaHvoklepajujeavtorjevanavedba,njenpomenpajeH(ieronymus); • Polegizvirnegazapisaznapakojevoklepaju/…/pravilenzapisaliinter-

pretacijanapačnozapisanebesedealičrke; • Ločila(interpunkcije)nisodosledna; toveljazapiko(.) invejico(,),ki

stadelnokorigiranialiopuščeni;podpičja(;) sovoriginaluzapisanazumikom,vprepisupasozapisanaposedanjihpravilih;

• Opombesozapisanezapovrstjov1.in2.deluobjavljenegabesedila;v2.delujevoklepajutudiizvirnanumeracija.

Della patria di S. GirolamoScuola Cattolica (Milano), 1920, str. 235–246, 287–295

235Riccorendonel1920ilXVsecolodallamortedelMassimoDottoredella

Chiesa,questanontralasciòdicommemoraredegnamentel’anniversario.Questa riccorenzamipresentò l’ occasionedi intensificare imiei studi

sullapatriadiS.Girolamo,dicuiquipresentoleconclusioni.

I.

Nellasuaoperetta,De viris illustribus,(Migne,Patrol.Lat.XXIII,col.755)S.Girolamociriferiscedisè:»Hieronymus, patre Eusebio natus, oppido Strido-nis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit … usque in praesentem annum, idest, Theodosii principis decimum quartum(1)12 haec scripsit..«

Questasuccintaautobiografiasuscitòtutt’unalitteraturasulsitodell’op-pidoStridone:eprincipalmentesedevecollocarsinellaDalmazia,(2)13onella

11 Prim.Lukman:Svetega Hieronima Izbrana pisma;Bratož:Hieronim,str.22;Bratož:Vpliv oglej-ske Cerkve.

12 Teodosiodivenne»augustus«il19gen.379.–cf.CAGNAT:Cours d' epigr. lat,Paris1890pg.217:quindicorrevail14.annodal19genn.392al18genn.393.

13 Vedi:APPENDINIF.M.:Esame critica …Zara1833;-Bulic:Stridone, Patria di S. Girolamo,Spa-lato1899.ecc.

(1)

(2)

16RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

Pannonia.(3)14Edanchegliistriani(4)15reclamaronol’onored’averlaloroterradatoinatalialsommodottore.Credoperò,chenonsiailcasodiperdereparolaalcuna inquantoall’ Istria:S.Girolamononlanominanemmeno.D’altrondenonritengoancoradefinitivamenterisoltalaquestione,seabbiamoporreStri-done,lapatriadiS.Girolamo,nellaprovinciadiDalmaziaonellaPannonia:ben-chèsembriperilmomentodefinitaafavoredellaDalmazia

236 inbaseall’articolopubblicatodaMons.BulicFrancescoinlinguatedesca

nella:Festscrift für Otto Benndorf zu seinem 60. Geburtstage.(Wien,Holder,1898)sottoiltitolo:Wo lag Stridon, die Heimat des h. Hieronymus,(pag.276-280).Que-stoarticolofutradottoinlinguaitalianaepubblicatonelBolletino di Archeologia e storia dalmata,a.1899fasc.7-8,edanchecomeestrattocol titolo:Stridone, patria di S. Girolamo.(Spalato,1899,pag.8).Iomiservodiquest’estratto.

L’affermazionediquestoarticolopenetròanchenegliActa Bollandiana,e laadottòpure ildott.G.Grutzmachernelsuostudio:Hieronymus. Eine bio-graphische Studie zur alten Kirchengeschichte,chesitrovanegliStudien zur Ge-schichte der Theologie und der Kirche,(Leipzig1901).

L’articolodiMons.Bulicsibasasuunpezzodicartacheilcons.AlecèvicavrebbetrovatonellasciatodicertoPetkovicdaKnininDalmazia.Questopezzodi carta avrebbe riprodottoun’ inscrizionediffettosa che il Petkovic avrebbetrascrittadaunalapide.L’Alecèviccompletòpremurosamentel’iscrizione,lapubblicònelBull. Dalm.a.1882p.136sg.,econciòsiebbeadavere»Strido-ne«inDalmazia.Mons.Bulicripubblicòquesta iscrizioneedaggiungequesteparole:»macoll’aiutodiquestalapidelaquestionesulluogodellapatriadiS.Girolamoèsciolta,se si ricconosce che la suddetta notizia è esata e che la copia di questa lapide è genuina« (pag.5)–es’intende,Mons.Bulicriconoscetuttoquesto.

Perònonritengosiapossibilecondividerequest’opinione;alcontrario,credochelaquestionenonsiapuntosciolta,echel’oppido»Stridone«Alece-vicianononsianecessariamenteanchelapatriadiS.Girolamo,riconoscendopurrecheil»semplice«Petkovicnonsiaunfalsificatore,ofors’anco/anche?/Alacèvicaddirittura–unPieroLigioriodalmatico–cartaceo.BisognavaprimadituttodimostrarechenonvisiaaltroStridoneinDalmaziaedinPannonia,ecosirisolverelaquestioneafavoredelloStridoneAlaceviciano.

Maiosonoprofondamenteconvinto,cheinquesta

237questionenonpuòdecidereunacopiacartaceadiunaiscrizionesulapide

–irreperibile,-sibbene,edinprimoluogo,senongiàesclusivamente,gliscrittidiS.Girolamo.(5)16

II.

DovegiacevaStridone,patriadiS.Girolamo?l.–Nelcommentario inSophoniam (H.XXV.1405)scrittonel392(l. c.

851-2)S.Girolamodice:

14 INHOFERM.:Annales Ecclesiastici Regni Hungariae.Romae1644,pg.LXXXII.–DANKOI.:D. Hieronymum op. Stridonis in regione Interamua (Murakoz) Hungariae a. 331 p. Chr. nat.–Mo-guntiae,1874.ecc.eultimamente,peròquandoli/il/presentelavoroeragiàchiuso:La Civil-ta' Cattolica,Roma1921:Quaderno1697,pg.405e419.

15 IRENEODELLACROCE:Historia … di Trieste,Venetiae1698.–STANCOVICHP.Biografia degli uomini distinti dell' Istria,Capodistria1888,ecc.

16 Iomiservodell'edizioneMigne,Patrologia Latina,To.XXII-XXX,citandoH(Hieronymus),ilnumerodeltomoincifreromane,eilnumerodellacolonnaincifrearabiche.

(3)

(4)

(5)

17Letnik 37 (2014), št. 1

»IramquippeDominietiambrutasentiuntanimalia:Etvastatisurbibus,hominibusqueinterfectis,solitudinem,etraritatembestiarumquoquefieri,etvolutiliumpisciumque,testisIllyricum est,testisThracia,testisin quo ortus sum solum:ubipraetercoelum,etterram,etcrescentesvepres,etcondensasvlva-rum/silvarum/,cunctaperierunt…«.

2.-Nell’autobiografia(XXIII.755N.C.XXXV)scrittanel392,scrive:»Hieronymus,patreEusebionatus,oppidoStridonis,quod,aGothisever-

sum,Dalmatiae quondam Pannoniaequeconfiniumfuit…«.3.-Nellasualetteraall’amicoEliodoro(H.XXII,600.c.16)scrittaalprin-

cipiodel396,troviamo:»Horretanimustemporumnostrorumruinaspersequi:Vigintieteoam-

pliusannisunt,quodinterConstantinopolimetAlpesJuliasquotidieRomanussanguiseffunditur.Scythiam,Thraciam,Macedoniam,Dardaniam,Daciam,Thes-salonicam,Achaiam,Epiros,Dalmatiam cunctasque PannoniasGothus,Sarmata,Quadrus,Alanus,Hunni,Wandali,Marcomannivastant,trahunt,rapiunt...«.

4.-NelsuocommentarioinOsee (H.XXV.888)scrittonel406(l.c.855/6)leggiamo:

»Idcircolugebitterracumhabitatoribussuis,etinfirmabitur,utnonha-beatbestiasagri,etvolucrescoeli,etpiscesmarisdeficient…;iramqueDominietiammuta elementa sentient.Hocqui…non credit accidissepopulo Israel,cernatIllyricum,cernatThracias, Macedoniam

238atquePannonias,omnenqueterramquaeaPropontide et Bosphorousque

adAlpes Iuliastenditur,etprobabitcumhominibusetanimantiacunctadefice-re,quaeinusushominumaCreatorepriusalebantur…«.

5.-Nella sua lettera adAgeruchia (H.XXII, 1057c. 16) scrittanel409,racconta:

»Praesentiummiseriarumpaucapercurram.Quodpaucihucusqueresi-demus,nonnostrimeritisedDominimisericordiaeest.Innumerabilesetfero-cissimenationesuniversasGalliasoccuparunt.QuidinterAlpes,etPvrenaeum/Pirenaeum/est,quodOceanoetRhenoincluditur,Quadrus,Wandalus,Sarma-ta,Halani,Gipides,Heruli,Saxones,Burgundiones,Alemani;et,o lugenda respu-blica ! hostes Pannoniivastarunt.EtenimAssurvenitcumillis.Moguntiacum,nobilisquondamcivitas,captaatquesubversaest«.

6.-Nelsuocommentarioin Isaiam1,VII.c.XIX(H.XXIV260)scrittocircail408-411annotò:

»Notandum,quodprolacunisLXX,zodòntranstulerunt:quodgenusestpotionise frugibusaquaqueconfectum;etvulgo inDalmatiae, Pannoniaeque provincisgentili,barbaroquesermoneappellatursabaium«.

7.-NellasuaCronaca (H.XXVII508)cireferisceperl’a.375:»Quia superiori anno SarmataePannonias vastaverunt, iidem consules

permansere«.DallepremessecitazionirisultaprimadituttocheS.Girolamonon nomi-

nanemmenolaDalmazianeitestisotto1.4.7.ma bensi laPannonia:eppuresipretendechesia laDalmaziasuapatria;eppurescriveMons.Buliccitandol’autobiografico»DalmatiaequondamPannoniaequeconfinium«chenienteedipiùnaturaleedipiùumano,cheGirolamo,inunataleindicazionediluoghi,abbianominatoprimalapatriaepoilaprovincialimitrofa(pag.2).Dallesopra-riportatecitazioniebenfacilegiudicare,qualvalorepossaesserattribuitoall’asserzionediMons.Bulic,benchèumanaesimpaticissima.

Noncredopotertralasciareilrilievo,chel’autobiografiaestatascritanel392comepureilcommentariocitatoaln.1;chelastilizzazionedeipassicitatialn.1e4

18RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

239ènonsolodigrandesomiglianza,maquasiverbalmenteeguale,nonchè

chelacitazionedeln.4èdel406,cioèquandoStridonegiànonesistevapiù!Ritendosuperfluoqualsiasiulterioneconsiderazionesopraquestacosta-

tazionedicifre.Sembraperòutile far cenno speciale della circostanza che S. Girolamo

scrivenellasuacronaca–chearriva finall’a.382–secondolacit.7,avere iSarmatidevastatolePannonienonalludendonemmenoallaDalmazia;eppuredobbiamoriteneredistruttalacittadinadiStridoneneglia.374-5conriguardoallapredettacitazioneeconriflessioneaciòchedicelaletteradelsantoindi-rizzataaGiuliano(H.XXII.338),chefuscrittaallafinedel374odalprincipiodel375dall’eremosiriaco,edoveleggiamo:»hicenimubinuncsumnonsolumquidagaturinpatria,sed an ipsa patria perstet,ignoro«.

Equando il santoricorda tutte lemiseriecausatedelle innumerevolieferocissimegenti,dalprofondodelsuocuoreferitogeme:»etolugendarespu-blica!hostesPannonii»fannoanch’essipartediquestegenti(vedicit.5).Edeccocidovepossiamoaffermareche»nienteèdipiùnaturaleedipiùumano«chequestogridodelPannone,feritonell’intimodelsuocuoreedell’animasualatinizzati!

MaanchelastrutturadellaprosaGeronimianacioffresostegnoallano-stratesi.

Certoavràgiànotatoillettorecomeilnome»Pannonia«abbial’ultimopostonellecitazioni1-6).

Questacircostanzanonpossiamoritenerecausaleesenzaalcunsenso.Alcontrario!Daunuomoditantaculturaederudizionenonsipotrebbeattenderealtrastilizzazione,cioèilnominarelapropriapatriaall’ultimoposto,enonalprimocomevorebbeMons.Bulicaconfortodellasuatesidalmatica.

III.

GlieruditichereclamanoStridone,patriadiS.GirolamoperlaDalmazia,siservonopuredellaparola»quondam«,cheilMassimoDottoreinterposenell’autobiografia(H.XXIII755)fra»Dalmatiae«e»Pannoniaeque«(ve-

240dicap.I.),perdimostrarelavaliditàdellalorotesidalmatica,asserendo

cheS.GirolamoabbiapensatoallaDalmaziapreaugustea!VedimamooraunpòcheusofacciaS.Girolamodelleparole»quondam«

e»olim«.Iosonoarrivatoallaconclusionechegliserve»quondam«perilpreterito

vicino;»olim«inveceperilpreteritolontano:questaèlaregola.Eccoalcuniesempi:A.quondam:

a) »deItaliaafferturexemplar(cioèdelcommentario in AbdiamcheS.Gi-rolamoavevascrittoancoragiovane)equondamiuvenetotannisquotetergoquondamscripseram«(H.XXV.1150).

b) «librumquoHeliodorumquondamiuvenisaderemumcohortatussum«(H.XXII.696.c.9).

c) «legiquondam in scholispuer«(H.XXII.874.c.8).d) «potens (cioèPaula)quondam divitiis, sednunc Christi paupertate insi-

gnior«(H.XXII.878).e) «praeceptorquondam meusGregoriusNazianzenus«(H.XXI534,c.8).f) «hucusque…procriminibusmeis,quaeinmequondamsubdoluslauda-

toringessit«(H.XXIII.443).B.Olim:

19Letnik 37 (2014), št. 1

a) «quidputasnuncanimihabereCorinthios,Athenienses,Lacaedemonios,Arcadas,cunctamqueGraeciam,quibusimperatBarbari?Etcertepaucasurbesnominavi,inquibusolimfuereregnanonmodica«(H.XXII.600.c.16.).

b) «absitameutquidquamdelibristuaebeatitudinisattingereaudeam…caeterumnovitprudentiatua(sc.Ruffini)puerilisesseiactantiae,quodolimadulescentulifacereconsueverant,accusandoillustresvirossuono-minifamamquaerere«(H.XXII.830-1).

c) «igiturVercellaeLigurum… olimpotensnuncraroesthabitatoresemiru-ta«.(H.XXII.327.c.3).

d) «olimamariPonticousqueadAlpesJuliasnonerantnostra,quaenostrasunt«(H.XXII.1058).

241e) «haeresisquaeoliminOrigene,(6)17etdudumindiscipuliseius«(HXXIV.

825).f) «quis crederet, ut totius orbis extructa victoriis Roma corrueret … ut

Orientislittoraolim dominatricisurbis,servorumetancillarumnumerocomplerentur,utquotidieS.Bethleem,nobilesquondamutriusquesexus…susciperetmendicantes«(H.XXV.79).Daquestiesempièchiaraladifferenzafra»quondam«e»olim«.Misem-

bra che facendo uso del latino »olim« S. Girolamo sia stato influenzato dall’ebraico»olam – saeculum«(H.XXVI.340).

Prendendo in considerazione che l’ autobiografia èdel 392, quindideltempoquandoS.Girolamoeragiàdacirca18annifamigliarizzatocoll’ebrai-co;nonsipuòseriamenteincutereall’autobiografico»quondam«unsignificatopreaugusteo,maedesclusivamenteGirolamiano.

Ebensiverocheincontriamo,quaelà,qualcheconfusionenell’usodel»quondam«edell’»olim«,maaquestoriguardonoisappiamochenontuttigliscritti sonostati stesi collamedesimacuraediligenza: loconfessa il SommoDottorestesso;epoinondobbiamodimenticarecheilsantodettavaaisuoi»no-tarii«,edèquindidifficilediscernereachinespettilacolpa.

IV.

In quanto alla parola »confinium« dell’ autobiografia citata nel cap. I,sembradebbasiinterpretareinsensolargo:epperciònonèilcasodiricerca-re l’oppidoStridoneGirolamianopropriosulla lineadi confine traDalmaziaePannonia.Cosiperes.leggiamoZosimo,chevisseaitempidiS.Girolamo,edescrissenellasuastorialamarciadiAlaricopel/del/NoricoinItalia(ZOSIMI:Historia 1, V. pg.334,Oxoniae1679)ciòchesuonerebbeinitaliano:AlaricosisoffermòpressolacittadelladiLubiana,cheèsituataalconfinefralaPannoniasupperioreeilNorico.

Ciòcorrispoderebbeall’odiernaespressionedicittàdiconfinecomeeraperes.AlanelTiroloversol’Italia

242eGorizia,oUdineversoildefuntoimperoaustriaco;edognunosachele

predetecittàeranobendiscostedallalineadiconfine:delparidobbiamorite-nerediStridone,cittàdiconfine.

17 »CentumetquinquagintaannipropesuntexquoOriginesmortuusest«.(H.XXII749.c.4).(6)

20RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

V.

LatesidalmaticavieneappogiataanchesopraunperiododelloscrittodiS.GirolamocontroRuffino,nelquale ilmassimodottoresirisenteedinvesteRuffinoperavercostuipropalatoinItaliaedinDalmaziafalsevociacaricodelSanto,chenefuavvertito.

S.Girolamoscrive(H.XXII.480,ad Ruff.1,III.c.3):»Quiseos(lecalunnie)Romae,quisinItalia,quisperDalmatiae insulasdisseminavit?«epoi(l.c.484):»admedeItalia,eturbeRoma,atqueDalmatiascriptavenerunt«,

DunqueS.Girolamoscrive:»Dalmatiasinsulas«,e»Dalmatia«.Qualedelledueespresssionicorrispondeallaverità?Misembrasenzadubbio:»Dalmatiaeinsulae«perchèsolamenteleisole

dalmatichesonobeneconosciutedaS.Girolamo, laDalmazia–terra ferma–negliscrittisuoisipresentapiuttostoestraneaalui,forseancheperchèdeditaall’Arianesimo.(7)18

Leisoledalmatiche,sembrasianostateaitempiGirolamianiunveroel-doradoperglieremiti,epperciòletroviamoanchemenzionatenegliscrittidiS.Girolamo.

Nellaletteracheilsantoscrisseall’amicoEliodorocheperdettel’amatonipoteNepoziano(+396),S.Girolamoelogiandoildefuntodice:»cumarderetquotidieautadAegyptimonasteriapergere,autMesopotamiaeinviserechoros,velcerteinsularum Dalmatiae,quaeAltinotantumfretodistant,solitudinesoc-cupare«(H.XXII.594.c.10).

NellaletteraaGiuliano(a.406),esortandoloscrive:»Extruismonasteria,etmultusateperinsulas Dalmatiaesanctorumnumerussustentatur«(H.XXII.965).

Sembradunqueevidentecheilsantoabbiapensato

243 soltantoaquesteisoledalmatiche,ovevivevanoisuoiamicieremiti,come

peres.l’intrinsecoamicosuoBonoso(H.XXII.333-339):esarannostatiquestiadavvertiredellamaldicenzadiRuffino.

NellaterrafermadalmaticaS.Girolamononebbenessunissimarelazione:almenoilsilenziodeisuoiscrittiloattesta,ediSalonanoncifacennosenondipassaggionellavitadis.Ilarione(H.XXIII.51c.41)edatitolodiesempiocome»pluraletantum«(H.XXII.430).Equestoèbenpoco!

DelrestodatuttiisuoiscrittiappariscechiarocheS.Girolamonen/non/ebbemairelazionipersonalicollaterrafermadiDalmazia.

Credod’averdimostrato,cheanche inciò laDalmazianonhache farecollapatriadiS.Girolamo.

VI.

UnulterioeargumentopercorraborarelatesicheStridone,patriadiS.Gi-rolamo,ènellaPannonia,cioffreanchelaletteracheilMassimoDottorediresseall’amicoCastruccionel397(H.XXIIep.68).

Questivollerecarsiavisitarlo,perònoviriuscì.DiciòvenneasapereS.Girolamo,ed in taleoccasionegli scrisse laprememorata lettera,dall’Orien-te,dicendofraaltro:»quodcupiditatenostriCissam usquevenisses,ethomoPannonius,idest,terrenum animal nontimuerisAdriaticimarisaestusetAegaeiatqueIoniisubirediscrimina«.

QuindiS.Girolamonominaespressamenteilsuoamico»homoPannoni-cus«,»terrenumanimal«.

18 VediivariscrittisuciòdiF.LENZI.(7)

21Letnik 37 (2014), št. 1

Sonopersuasocheognicommentariononpotrebbechenuocereaquestesipreciseepatrie,quasicasareccieparole.

Comemaipotrebbequalificareun»homodalmaticus«l’amicocolvezzeg-giativo»terrenumanimal«quandoquestiè»homoPannonicus?«

Qui,dunque,nonsarebbecheaprecisareovesiaaricercarrsilacittàdi»Cissa«nominatanellaletteradelsanto.

Sembranonvipossaesseredubbioalcuno:questa

244»Cissa«eracittadina istrianapressoRovigno,egiammai inDalmaziao

tantomenoaTracia.A’tempidiS.Girolamola»Cissa«istrianadovevaessernotissima.Nelcap.Xdelle»Notitiae dignitatum occid.«leggiamosottoiltitolo:»Pro-

curatoresbafiorum«:»ProcuratorbafiiCissensisVenetiaeetHistriae«(cf.Bo-king Notit. Dign. Occid.Bonnae1839-53pag.49).

IlForcelliniscrivenelsuo:Lexicon totius Latinitatis(Patavii1827,advo-cem:»Baphium«):»bafeion«,tintoria,tinctorumofficina,praesertimeorum,quimuriceetfucotingunt.Inscript, apud Carli. Antich. Ital. T.3.p.XV.Q.C.PetronioM.C.PetroniiF.VI.viroAugustaliProcuratoribaphiiCissae Histriae,etcollegiipurparariarumCissensium Histriae«.

Cissad’Istriaerailcentroveneto-istrianotintoricoeconseguentementerinomataanchenellavicinaPannoniaovenonv’eranotaliofficine,comesipuòdesumereappuntodallapredettaNotit. Dign.

LaDalmaziaebbelasuatintoriainSalona,comesipuòvederepurenelladettaNotit. Dign.

DipiùsappiamocheCissad’Istriaeraanchesedevescovile(A.PASCHINI:Le vicende politiche e religiose: a)del territorio friulano sec. IX-VIII /IX-XVIII/Cividale1912pg.25,74,103,106;b)del Friuli nei sec.9e10,Venezia1911,pg.82,90).

PeròCissad’IstrianonesistevapiùnelsecoloVII,perchèl’anonimogeo-grafoRavennate(a.670),nonlanominapiù,edinsuaveceregistraRovignod’Istria,cheapparisceperlaprimavolta.

LoStankovichapg.21dellasuaBiografia degli nomini distinsti dell’ Istria,Capodistria(1888),asserisceche»Cissa«dettaaitempidiPietroCoppo(1540),PuntaCissana,oggi(cca1830)èdettaPuntaBarbariga.

DatuttociòèpiùcheverisimilecheCastruccio,ilPannonio,sisiadirettonellarinomataevicinaCissadiIstriaperimbarcarsiepuntonell’ignotissimaelontanaCissadalmatica,opersononellaTracia,ovenonc’eradaaffrontareilmareAdriatico.

245VII.

Comegliargomentifinquipresentati,served’appoggioperlatesipan-nonicaanchelastradacheS.Girolamocoisuoicompagnipreseperlafuganeldeserto.

Nellalettera(H.XXII.416.c.30)scrive:»cumanteannosplurimosdomoparentibus,sorore,cognatis,etquoddifficiliusestconsuetudinelautioriscibiproptercoelorummeregnacastrassem,etJerosolymammilitaturuspergerem…«enellaletteraaRuffinoa.374(H.XXII333)»…inincertoperegrinationiserranti,cummeThracia,Pontus,atqueBithyniafregissetaestu…«

DaquestidatipossiamoconcluderecheabbiapresolanotastradachedaEmona…Neviodunum…SirmiumportavanellaTracia.

ComemaipotrebbepiombaredallaDalmaziasubitonellaTracia?Bendi-versaèlacosaandantodallaPannonianellaTracia.

LostessofenomenocipresentaancheilviaggiodiPauliniano,fratellodiS.

22RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

Girolamo,chedallaTerraSantalomandòacasa,alloscopodivenderel’ereditàpaternaeritornarsenecolricavato.

Nellaletteraad Pammachium(a.397)(HXXII.647.c.14)raccontaS.Gi-rolamod’averfabbricatoinsiemeconl’amicaPaolaunospizioinBetlemme,che eramolto frequentato epperciò in strettezze e dissesti finanziari. »UndecompulsisumusfratremPaulinianumad patriammittere,utsemirutasvillulas,quaebarbarorumeffugeruntmanu«,etparentumcommuniumcensusvenderet…«;enellaletteraaRuffino(H.XXII.735.c.2)soggiunge:»fratermeusPaulinia-nusnecdumde patriareversusest,etputoquodeumAquileiaeapuds.papamChromatiumvideris«.

ConsiderandocheS.Girolamomandòilfratelloacasapervendereillascia-todeigenitorieperpotercolprezzodivenditarestaurareildissetofinanziario,nonsipotrebbebenecomprendere,achescoposarebbeandatoPaulinianodaStridoneinDalmaziainterritoriodiGlamocoGrahovonellalontanaAquileia,consumandoconciòdenarieperderetempo:bensìèspiegabilelapresen-

246zadiPaulinianoadAquileiaperritornareinBetlemmevenendodallavi-

cinacittadinadiStridonenellaPannonia;pureCastruccio,comegiàsappiamo,venneaCissad’Istria.

Infinemisipermettad’addurreancoraunacircostanza,che–aparermio–finoadogginenebbeancoral’onoredellastampa.

SottoilNanos(MonteRe),dallapartedelmareAdriatico,v’èunachieset-tadedicataaS.Girolamo,ocomeintesidiredaicontadiniabitantisottoilNanosdi»S.Jeruman«.Affermanoessichequestachiesettasiastatafabbricatasulpo-sto,oveilsantospessoriposava,delparicomevisitrovadallaparteoppostosopraVelikoUbelyskounacappelladiS.Brizio,ovemostranoancoroggidi leimprontedellamanodis.Briziosuunapietra,overiposava.

La chiesetta di S. Girolamo su ricordata serve alla gente dimare nell’Adriaticoqualesegnale.

Purequestachiesetta,fabbricatasecondolatradizionepopolaresulpostodiriposodelnostrosanto,quandoquesti–evidentemente–viaggiavadaStri-doneadAquileiaoviceversa,confortalatesipannonica.

(Continua) MIROSLAVPREMROU.

Dalla patria di S. Girolamo(1)Continuazione.Vedinumeroprecedente.

287VIII.

EdoravogliamociaduncontemporaneodiS.GirolamoeprendiamoinconsiderazioneciòchescrivePalladionellasua:Historia Lausiaca(Patrol.Gra-eca,XXXIV).

Neicapitoli77-79,Palladiocifasapered’averpassatounannoaBetlem-mepressoPosidonio,ilquale,anteriormente,visseinamiziziaconS.Girolamo,maaquell’ epoca la loro relazioneera troncata.DaPosidonioebbeadudiremoltecose intornoaS.Girolamo,con ilquale,però,Palladio,evidentemente,nonebbegiammaioccasionediveniracontatto:nonvipuòesserdubbioal-cuno,perchèincasodiversoil loquacePalladiodicertononavrebbeomessodi far cennodi ciònella sunominata sua »Historia«.Ma appuntoperchènonriuscìdurantetuttoilsuosoggiornoaBetlemme,chesiprolungavapertuttounanno,adavvicinareS.Girolamo,possiamoimmaginarciconqualeaviditàavràraccoltotuttiglisfoghidiPosidonio,ex-amicodiS.Girolamo,edannotatinellasua»Historia«.

23Letnik 37 (2014), št. 1

Diquestacircostanzamisembròtantopiùfarmenzione, inquantocheildott.Grutzmacher,nellaprelodatasuabiografiadiS.Girolamo,intrapreseadettenuare, senon cancellaredel tutto, il tenoredeimenzionati c. 77-79dell’Historia LausiacaPalladiana.

Innanzituttoc’interessachePalladionominailMassiomoDottore:»Cer-to Girolamo prete« e »certo Girolamo dalmata«.

Inbaseatuttociòcheebbiadespporreneicapitoliprecedenti,sipotreb-besenz’altroignorarelefrasiPalladiane,eciòtantopiùagevolmente,inquantocheildott.Grutzmacherstessom’offrebellaoccasioneperprovare l’umanafallibilità,eglichescrisse15secolidopoPalladio

288edebbeasuadisposizionebenaltrimezziscientificidicontrollopersfug-

gireleinesattezzeosbaglianchegeografici.Scriveildott.GrutzmachercheaitempidiS.Girolamoerainusodibat-

tezzaregliuominiinetàpiùmatura,epperciòfubattezzatoS.Girolamoinetàdigiovanotto,ediceapg.108:»SembracheinDalmazia,allora,ilbattesimoinetàpiùevanzatasiastatamoltodiffuso;anchegliamicideGirolamoEliodoroeRuffinofuronobattezzatigiàadulti«.

Edognunosa, chenonsonoDalmatininèEliodoronèRuffino, comesidovrebbesupporesecondoilpremessoperiododeldott.Grutzmacher,chead-duceEliodoroeRuffinoatitolodiprova,cheinDalmaziasiusavaprotrarreilbattesimoadetàpiùmatura.

Sepotevasfuggiretaleinesattezzaaldott.Grutzmacher,cherimproveropossiamofareaPalladiosuddetto?

Chi non conosce la grandissima – diciamo – disorientazione geograficaaitempiPalladiani?CosileggiamonelCOUSTANT,Epistolae rom. Pont. 1(Paris1721pg.343)chenelsinodoArelatense(a.314)intervenne:»exprovinciaDal-matia,civitateAquileiensium(Aquileia)ecc«.Evidentemente,perfinioAquileiafupostanellaDalmazia,ealloracipotremmomeravigliare,chePosidoniomettanellaDalmaziailnostrosanto,cheebbeisuoinataliproprioaiconfinidalmatici?

Eciòèbenfacilmentespiegabile!Certoè,cheigrecidovevanobenesonoscerelaDalmazia,ediDalmatini,

non solamenteperchè geograficamentedi posizionequasi attigua,ma ancheper la diffamazione che riempiva tutto ilmondo e stigmatizzava i Dalmatinicomepirati;(8)19benchèsipuòasserirechenonrimaseloroaltromezzoapro-cacciarsiilnecessarioperlavita,fattalorodurissimadaidominatori,iqualicidesciveSalvianonelsuolavoro:De Gubernatione Dei 1,VIII(M.G.Auct.Antiq.I.1.Vc.6pg.60)parlandodei»Ba-

289gandi«: »qui permalos iudices et cruentos spoliati, afflicti, necati, po-

squamiusRomanaelibertatisamiserant,etiamhonoremRomaninominisper-diderunt. Et imputatur his infelicitas sua, imputamus his nomen calamitatissuae,imputamus nomen quod ipsi fecimus.Vocamusrebelles,vocamusperditos,quos esse compulsimus criminosos.QuibusenimaliisrebusBagandaefretisunt,nisiiniquitatibus nostris,nisiimprobitatibusiudicum,nisieorumproscriptioni-bus et rapinis«.

Inquestacosìplasticadescrizionenonènecessariocheporrealpostodelnomedei»Bagandi«(ribelli,cf.HOLDER:Alcelt.SprachschazI329,citatodal

19 (2)Cionondimeno,nonèilnomedalmatinocheebbeadareilsuonomecometerminus tech-nicusdellapiraterianavale.Sudiciòleggiamonell'assemani, Kalendaria,V.117:»OccurruntnuncCorsiseuCorsicaeinsulaecultores,quiquoniamopportunitatelitorumetmariumillectipiraticamolimstudiosepraticabant,indevulgarivocabuloPiratasCorsairesdicimus«.

(8)

24RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

CostanelsuoC. V. Diocletianus,Spoleto,1912pg.19),ilnomedei»Dalmatini«,ottenendoinquestomodolafotografiadellecondizioninellequaligemevanolepopolazioniDalmate-Pannoniche.

Chimaichieseleragionidell’insinuazionepiraticadataaidalmatini?Nonsolopossiamoripeterel’aliquid haeret,maancheche»famaeundocrescit«.

Avendoconciòconstatatalanotorietàdelnomedalmatico,edessendolaPannoniacontiguaconlaDalmazia,equasitutt’unacosa,geograficamenteedanchenazionalmente,èbennaturalecheiGrecinominasserodalmatinoanchecoluicheprovennedallapartedellaDalmaziaodall’immediatasuavicinanza:unfattocomuneancheadaltrenazioni.

Nonsipuòesserdubbiosi,chePosidonioabbiaavutogranrisentimentodellarotturadell’amiciziaconGirolamo,cheerauomoasceticoediparoledureperquelli,chononsapevanoconformarsicolsuotenoredivitacristiana.EdiciòcilasciòappuntiSulpicioSeveronelduoDialogus l. v. IV.(OperaOmnia,LugduniBat.1647pag.519seg.),oveleggiamo:»Ecclesiamlociillius(sc.Bethleem)Hie-ronymuspresbyterregit…Mihiiampridem…compertus...nonsolumlatinisatquegraecis,sedethebraicisetiamitaliterisinstitutusest,utseilliinomniscientianemoaudeatcomparare…pertotumorbemlegatur…»mainunlibel-lo:»inquototanostrorumnatiomonachorumabeovehementissime vexaturetcarpitur«affermando»usque

290advomitumsoleresatiari«,ciòchevale»deOrientalibuspotiusmonachis

quamOccidentalibus.NamedacitasinGraecisgulaest,inGallisnatura…Con-civitodiaperditorum…Oderuntenimhereticiquiaeosimpugnarenondesint,oderuntclerici,quiavitameoruminsectaturetcrimina…«.

Questodocumento è certomolto interessante, e ci additaove sia a re-cercarsi lacausachedivisegliamici,GirolamoePosidonio,edancheciaiutaarivelareisentimenticheagitarono,diconseguenza,appuntol’anfitrionediPalladio,cioèPosidonio.

Eperciòposssiamoammetterecomeeffettonaturalediquestostatod’animol’espressionedellaHistoria Lausiaca:»uncertoGirolamoprete«,non-chè:»uncertoGirolamodiDalmazia«.

Sel’appellativodiDalmaziaapplicatoaGirolamonellaHistoria Lausiaca cisipresentaun’emanazionedisentimentitutt’altrochebenevoli,bendiversoèilsignificatodell’attributodiDalmatacheriusciacongiungersi,equasiamal-gamarsicolnomedelSantodopoladiluimorte,duranteilmedioevo,echesicristallizzònell’apocrifo,mapopolaredetto:»ParcemihiDomine,quiaDalmatasum«(Hancorich,l.c.pag,58-59),nonchènelbreviario:»Hieronymus,Eusebiifilius,StridoneinDalmatia,Constantioimperatore,natus«.

In questo caso le parole, dalmata eDalmazia, nonpossono avere altrosensosenonquelloetnico,equivalenteaSloveno,(9)20Schiavone,ocomediconoinRoma,a»SanGirolamodegliSchiavoni«.

Riservandoadun’altrolavoroiltrattaredellanazionalitàdellapopolazio-neDalmatico-PannonicaatempidiS.Girolamo,presenteròquisoltantoalcunedocumentazioni,dallequalirisultaevidentelaparificazionedelleparolediDal-maziaeSchiavonia,diDalmata,eSchiavone,oslovenonelsensolargo.

20 (3)SlovenisonotuttiicosidettiJugoslavioSlavimeridionali,Slovenicorrispondealgreco-la-tino,Sclavoni, Sclaveni,epoiallo»Schiavone«.DisolitosicomprendesottoilnomediSloveni(dal tedescodie Slovenen)soltantoquella frazionedegliSloveni Jugoslavi,cheessistessisinominanoSlovenzi,edoccupanoilterritoriodall'Isonzoalconfinemagiore,edallaDravaallaCroazia.

(9)

25Letnik 37 (2014), št. 1

291GliAnnali Fuldensiriportanoada.880:»Sclaviquivocanturdalmatii«(R.

Gallic. et Franc. SS.VIII.49).L’Helmold,chemorìcircal’a.1147,scrivenelsuoChronicon Slavorumc.

1:»SclaviasiveSclavoniaduplexest,scilicetmajorquaestcircaDalmatiam«.DalladescrizionechecitramandòBuoncompagnidell’assediodiAncona

dell’a.1172riportoilseguentebrano:»CumegoBoncompagnustransiremperMarchiam…intraviAnchonam.PrimiautemAnchonaeconditoresdicunturfu-isseimperatoresurbisRomae,quiproptermilitiametimmanitatemSclavorum virospotentissimosibiposuere,quiagentemSclavonicamsubigerentimperioromano;nametaliquaparsSclavoniaepotestinmultaserenitateaerisexeo-demlocovideri«.(ed.A.Gaudenzi,Roma1895,pag.14-15Estr.Bull. Istitut. Stor. Ital.N.15.). • NellaCronacaVenezianadiGiovanniDiacono(ed.Monticolo,Roma1890)

leggiamoapag.107:»undefactumest,utJoannes,quiapudFateramexu-labat,fugalapsusprimumSclaveniam,deindeadItaliamadBergamici-vitatempervenit«;apag.113:»Petrus(doge)…tertiosuiducatusanno(839)Sclaveniambellicosisnavibusexpugnaturum…adivit«.

• NellaletterachePapaInnocenzoIVdiressealvescovodiSegnainDalma-zianel1248troviamoquesteparole:»quodinSclavoniaestlitteraspe-cialis,quamilliusterraeclericisehabereab.Hieronymoasserentes,eamobservant«(Theiner, Vet. Mon. Sclavon. Merid., Romae1863,1,pag.78,N.XCVIII);

• BeatoRenanodicenelsuo« Illygrici desciptio, (ed.E.Boecking inNotit. Dign.,Bonnae1839-53T.III,pag.XLIV):»CaeterumnemomirabiturPan-noniamsiveNoricumIllyricoadscribi,quicogitabitIllyriorum,quietpo-steaDalmataedictisunt,nobilitatemetvetustatem«.

• VerancioFaustopubblicòunDictionarium quinque nobilissimarum Euro-peae linguarum, Latinae, Italicae, Germanicae, Dalmaticae et Ungaricae, Venetiis1595):elalinguadalmaticaèslava,ciòcheappariscechiarodalf.13delCod.Lettere antiche,To.II(ArchiviodiProp.FideinRoma),ovesilegge»fraBonaventuraZimarradaCa-

292podistriahalalinguadalmatica«;

• IlMircoci affermaapag.164delle suePolitiae ecclesiasticae (Ludguni1620):»LinguaeSclavonicaeduplicessuntcaracteres,RuthenicisueMo-scovitici…itemDalmatici,quietHieronymianidicuntur«;

• EperfinirevengoancoraalnotocosmografoitalianoBotero(1540-1617),chescrivenellesue:Relazioni Universalialcap.:»Schiavonia-Dalmatia«:»LaDalmatiasichiamahoggiSchiavonia…hoggi/oggi/ilnomediSchia-voniasistendedall’ArsasinoallaBaonia…lalorolinguasiparladalmareAdriaticosinoall’Oceanosettentrionale…leterreprincipalisonoZara…«;eiltedescoSeb.Munster(1550),chenellasuaCosmografia(trad.ita-liana.Colonia,1575,pag.986asserisce:»Carniapaeseamplissimo,gentedalmatica,sottopostaaiduchid’Austria,nelqualeèlacittàdiLabacodalnomedelvicinofiume;gliDalmatilaadimandanoLubiana«.DallepremessecitazioniemergeevidentechelaparolaDalmazia,dalma-

tico,dalmataèsinonimaconlaparolaSchiavoniaoSlavonia,schiavone,slavo,sloveno,edessendostatoGirolamoprocretaodallaterraschiavonaoslovena,fuchiamatoappunto»S.GirolamodegliSchiavoni«,odalmata.

Nonmisembraperòdipoterfarrisalirel’originediquestoappellativooltreilsec.X.

PapaGiovanniX(914-928)nonconoscelelettereGirolamiane,otradu-zionidiS.Girolamoinlinguaslava:eglisasolamentedellaliturgiaslavaintro-dottadaS.Metorio/Metodio/,cheperòèirreperibile»inters.Auctores…unde

26RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

hortamurvos,ut…cunctaperSclavinicam terramaudactercorrigeresatagatis«eproibisce la liturgiaslava(FARLATI, Illyricum Sac. III,93, letteradirettaall’arcivesc.diSpalato):mentrepapaInnocenzoIVscrivendoalvescovodiSegnanel1248parladi»litteraspecialis«(inSclavonia)…abeatoIeronimo«,comegiàsappiamo,derivante.

Daciòpossiamodesumerequandoall’incircacominciòilnomediS.Gi-rolamoinconnessionecoll’epitetodiSchiavoneoDalmata:saràstataattribuitalafondazione

293dellaliturgiaslavaaS.Girolamo,massimodottorericonosciuto,persalvar-

la,quandosivolleabolirlasottoilpretestocheS.Metodiofossestatoapostata.ConciòcredoaverchiaritoilvaloredidalmatatantoinriguardoallaHi-

storia Lausiacaquantoinriguardoallatradizione.

IX.

Avendo–comespero–definitivamenteaccetato,cheStridone,patriadiS.Girolamo,nonpuòessesecheinPannonia,sarebbecertomoltodesiderabilepoterancheidentificareilluogoprecisodell’ubicazionediquestooppidum.

Perilmomentosembrachesiamoancorlontanidalpoterlofare.Girolamocioffretroppaimprecisaindicazionegeografica.Daluisappia-

mo,chefualconfinefralaDalmaziaelaPannonia,distruttadaiGoti.Laparola»Stridon« o»Stridona« èevidentementestorpiaturagreco-la-

tina.Achiattribuirla?Questaèdomandachepossiamosorpassare,perchèdidifficilerisposta.

Quinoncirimanealtrochepresentarealcuneindicazioni,chepotrebberocoadiuvareefissarelaprecisaposizionediStridone.

Innanzitutto,credodebbaesserepresoinconsiderazioneilnomedelpa-drediGirolamo,chesichiamò,comeègiànoto,Eusebio.

Dal»MartyriologiumIllyricum«chesitrovanell’VIIItomodell’Illyricum diFarlatti–Coletti,leggiamoapag.300:»CibaliinPannonia,passioss.Martir.Eusebii,Pollionislectoris…,subDiocletianoimp.«.

MisembramoltoverosimilecheilpadrediGirolamoabbiaavutoilnomedaquestomartiredellavicinaoalmenononmotodistanteCibale(Vinkooce),ovesacrificòEusebiosestessoperCristo,allacuireligioneappartenevanoan-cheigenitoridiGirolamo.

DipiùdobbiamoconsiderarecheGirolamosimostradeltuttoestraneoaSirmio,benchèfossechiesametropolitana,comesiattestaAnemionelconciliod’Aquileiadel

294381dicendo: »Caput Illyrici nonnisi Civitas est Sirmiensis« (De Rubeis,

Mon. Eccl. Aquileien,Argentinae1740,col.33).EglinonebbenessunarelazioneconSirmioconSiscia,Celeia,comeancheconSalona:almenotuttiisuoiscrittinoncioffronoprovedelcontrario.

D’altrocantovediamopoicometuttelesuerelazioni,oltrecheaAquileia,sonostateconcentrateaLubianaeAncona.Egliscrisse,benchèrottituttiilega-micollapatriadopolafuga,dall’OrienteallemonachediLubiana,edalmonacoAntonio,puredellastessacittà(H.XXII,ep.II.12).

Laquestionechecisipresentaspontaneamenteè:comeequandoGirola-moebbeadentrarinrelazionecollepredettemonache,ecolmonacoAntonio?

E’benpocoattendibilechelemonachediLubianasifosserorivolteaGi-rolamodimorante inOriente,senzaaverloconosciutogiàprima.Nell’a.377,datadellemenzionateduelettere,conservatecidaGirolamostesso,loscritto-re,appenaarrivatoneldesertoorientale,certononsaràgiàstatoattorniatodi

27Letnik 37 (2014), št. 1

famamondialeper la sua santità, sicchèquesta sia giunta finoallemonachepredette.Delparisembradeltuttoincredibile,cheGirolamoavessescrittoalledettemonachealuisconosciute,nonsolo,mapertino/perfino/conservatalalettera,nelmentreignoròtuttelealtremonache!

Tuttociòcicostringeasupporre,cheGirolamo,primadellafuga,avesseavuto relazionipersonali collemonachediLubianae colmonacoAntonio, alqualerimprovera,risentito,dinonaverrispostoatanteetantesuelettere.EquestacocciutataciturnitàdifraAntonioèassaicaratteristicaefors’ancheinrelazioneconlacause,chespinseroGirolamoafuggire.L’insistenzacollaqualeGirolamoscrisseadAntonio,ècertounsegnodellagrandeintimitàcheregnavafraloro;ciòcheprovachiaramentelaesclamazionediGirolamo:»irascihominisest,etinjuriamnonfacereChristiani,adantiquuum moremrevertens,rursum precor«(H.XXII.346).

TuttequestecircostanzeciinduconoadaffermarecheGirolamodovevaessereaLubianamoltofamigliare.E

295ciòèben facilmentespiegabile, sepensiamocheStridone,patriadiGi-

rolamo,nonsaràstatalontanadaLubiana,eprobabilmenteLubiana(Almona)saràstatasullastradacheportavaGirolamodaStridoneadAquileia,evicever-sa.CosìGirolamoavràavutospessooccasioneditrattenersiinLubiana,difarconoscenze,distringereamicizie,edindiscrivereletteredall’Oriente,dondenonscrissenèaSalonanèaSirmio,neaCeleia;mabensìaLubiana,adAquileia.

Un’ ulterione indicazione ci fornisce il viaggio dello amico Castruccio(vedicap.VI).

Eguale,senonmaggioreconsiderazionemeritailfatto,cheGirolamorac-comandalapropriasorellaagliamiciinAquileia,especialmentealdiaconoGiu-liano,chelariportòsullaviaretta(H.XXII,ep.6,7).

SefosseverocheStridonepatriadiGirolamofosseaGrahovooGlamocno-polje,comecipotremmospiegarechegliamiciaquileiesiavesseropotutoeser-citarelaloroinfluenzasullasorelladiGirolamotantolontanadaAquileia,edinqueitempicosìturbulenti?Nelcasoconcreto,perottenereilrisultatodesideratodaGirolamo,erad’uopo/uomo/un’influenzapiùimmediataecontinuativa;eciònonerapossibileseStridonediGirolamononeramoltovicinaadAquileia.

Datuttequesteindicazioniappareevidente,chedobbiamocercareStri-doneasudoasudestdiLubiana,versoilgiàconfineDalmato-Pannonico.

Ove?Eccolavoropergliarcheologiefilologi.MiroslavPremrou

VIRI

Narodni muzej Slovenije (NMS) • Popis gradiva Miroslava Premroua (1990)

Premrou,Miroslav:DellapatriadiS.Gerolamo.V:Scuola Cattolica(1920),str.235–246in287–295

INTERNET

Lukman, Franc Ksaver: Premrou, Miroslav. V: Slovenska biografija. Ljubljana:SAZU,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.Dostopnona:http://slovenska-bio-grafija.si/oseba/sbi459881#slovenski-biografski-laksikon(03.05.2014)

VIRIINLITERATURA

28RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

LITERATURA

BenediktXVI.:Kirchenvätter und Glaubenslehrer (Der heilige Hieronymus Leben und Werk).Ausburg:SanktUrlichVerlag,2008,str.141–145.

Bratož,Rajko:Hieronim.V:Enciklopedija Slovenije4.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1990,str.22.

Bratož,Rajko:Vpliv oglejske Cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. Stoletja.Ljubljana:Zbirkazgodovinskegačasopisa8,1990.

Bulić,Frane: WolagStridon,dieHeimatdeshl.Hieronymus.V:Festschrift für Otto Benndorf zu seinem 60. Geburtstag.Wien1898,str.276–280.

Bulić,Frane: DovegiacevaStridone,lapatriadiS.Girolamo.V:Bullettino di arche-ologia e storia dalmata22(1899),str.137–144.

Bulić, Frane: Stridone, luogonataledi S.Girolamo.V:Miscellanea Geronimiana. Roma:TipografiaPoliglottaVaticana,1920,str.253–330.

Cavallera,Ferdinand:Saint Jérôme. Sa vie et son ouevre.Premiereparti,1–2.Lo-uvain–Paris1922.

Lukman,FrancKsaver:Svetega Hieronima Izbrana pisma.Celje:Mohorjevadruž-ba,1941.

Lkn(Lukman,FrancKsaver):PremrouMiroslav:V:Slovenski biografski leksikon 8.Ljubljana1952.

Mar.B. (Marušič,Branko):MiroslavPremrou.V:Primorski slovenski biografski leksikon 12.Gorica:GoriškaMohorjevadružba,1986,str.90–91.

Nežić,Dragutin:Istarskisveciiblaženici.V:Leksikon ikonografije, liturgike i sim-bolike zapadnog krščanstva(ur.AnđelkoBadurina). Zagreb:SveučilištnanakladaLiber- Kršćanskasadašnjost,1985.

Rogošić,Roko:Rodnomjesto sv. Jeronima.V:Nova revija. Makarska1928, str.267–283.

Suić,Mate:HijeronimStridonjanin–građanimTarsatike.V.Rad,Zagreb:Jugosla-venskaakademijaznanostiiumjetnosti,1986(Knjiga426),str.213–278(Ponatis:Suić,Mate:Odabrani radovi stare povisti Hrvatske. Opera selecta.Zadar1996,str.751–816.

Vaccari, Antonio: Le antiche vite di S. Girolamo. V:Miscellanea Geronimiana,Roma:TipografiaPoliglottaVaticana,1920,str.1–20.

Vaccari,Antonio:Girolamo. Studi e schizzi in occasione del XV centenario della sua morte (420–1920). Roma:CiviltaCattolica,1921.

Valenčič,Rafko:Sveti Hieronim – mož s Krasa. Prispevek k ubikaciji Stridona, rojst­nega kraja sv. Hieronima.Ljubljana:Družina,2007.

MIROSLAVPREMROU,DALLAPATRIADIS.GIROLAMO

ImJahr1920feiertediechristlicheWeltdas1500.Todesjahrdeshl.Hi-eronymus(347–420),desKirchenlehrersdererstenJahrhunderteundBibel-übersetzers.DieForschung–Historiker,ArchäologenundTheologen–istsichnochheutenichteinig,woseinGeburtsortStridonliegt,denHieronymusselbstnurinseinemWerkDe viris illustribuserwähnt,woerdieLagevonStridonander Grenze zwischen Dalmatien und Pannonien angibt: »Hieronymus, patreEusebionatus,oppidoStridonis,quod,aGothiseversum,DalmatiaequondamPannoniaequeconfinumfuit.«

DerkroatischeArchäologeF.Bulić(1846–1934)veröffentlichteEndedes19.JahrhundertseineAbhandlung,indererunterBerufungauf(umstrittene)archäologische Funde in der Seilschaft Petković –Alacević die damalige dal-matinischeHerkunftvonHieronymus(RaumGlamoč–Grahovo)bestätigtund

ZUSAMMENFASSUNG

29Letnik 37 (2014), št. 1

rechtfertigt. Demgegenüber tritt Premrou zusammenmit Autoren des deut-schenKreisesaufderGrundlageeinerAnalysevonHieronymus‘Texten(Kom-mentarezudenProphetenSophonias,HoseaundJesaja,BriefeanHeliodorus,PammachiusundAgerocius,Chroniken)undderMethodederKomparatistikfüreinepannonischeHerkunftein. IndiesemZusammenhang führtPremroudie Verwendung der Namen an (Dalmatia, dalmata, dalmati, Pannonia, pan-nones, Ilyrici),diedieselbengeographischenGebiete ineinemweiterenoderanderenUmfangalsheutebezeichneten.

EinenbesonderenStellenwertschreibtHieronymusdenKontaktenzudenehemaligenchristlichenZentrenAquilejaundEmonazu.InsErstereschickterseinenBruderPaulinianus,derausPalästinakommt,umdenNachlassnachdenGoteneinfällenzuordnen,nachEmonaschickterBriefeanOrdensschwesternundanseinenFreundAntonius.Ervergisstauchnicht,diezwarbescheideneÜberlieferungdieserOrteanzuführen.PremrouschließtseineAbhandlungmiteinerRechtfertigungder»pannonischen«Vermutung:StridonliegtinderNähevonLjubljana,anderehemaligenGrenzezwischenDalmatienundPannonien.

31Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

nadvojvodaFerdinand,patentodokončnemizgonupredikantov1599,notranje-avstrijskedežele,Kranjska, kranjskideželnistanovi, deželnizbor,Ljubljana

Key-words:

ArchdukeFerdinand,patentonthefinalbanishmentofProtestantpreachers1599,InnerAustrianlands,Carniola,Carniolanprovincialestates,provincialdiet,Ljubljana

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK94(497.4):272”1599”Prejeto:5.5.2014

Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in odpravi protestantskega bogoslužja v

notranjeavstrijskih deželah iz leta 1599

VANJAKOČEVARuniv.dipl.zgodovinar

ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:vkocevar@zrc-sazu.si

Izvleček

Članek predstavlja patent nadvojvode Ferdinanda, deželnega knezanotranjeavstrijskihdeželzdne12.novembra1599,skaterimjevladarsicerponovilsvoježevečkotletodnistareukaze.Grezaeneganajpomembnej-šihdokumentov izdanihnaprelomu16. in17.stoletja,v letih,usodnihza politično-konfesionalnirazvoj.Namenprispevkajepredstavitidvanaspro-tujočasipolitičnapola,namrečdeželnegaknezainkranjskestanove,njunepogledenapolitikotertakopatentkontekstualizirati.Vprvemdelučlanekpredstavljapredzgodovinokonflikta,nadvojvodoFerdinanda instanove.VdrugemdelujepredstavljenapolitičnazgodovinadeželeKranjskeodzačet-kaFerdinandoveoblastidoobjavepatentaleta1599.Potemstapredstavlje-natranskripcijainkritičniprevodpatenta.Vsklepuseprispevekposvečašedelu»reformacijskihkomisij«,kisonaterenuizvajaledeželnoknežjeproti-reformacijskedekrete.

AbstractTHE1599PATENTISSUEDBYARCHDUKEFERDINANDONTHEFINAL

BANISHMENTOFPROTESTANTPREACHERSANDONTHEABOLITIONOFTHEPROTESTANTLITURGYININNERAUSTRIANLANDS

Thearticlepresentsthepatentissuedon12November,1599byArchdukeFerdinand,provincialprinceoftheInnerAustrianlands,bymeansofwhichtherulerrepeatedhisordersthathadfirstbeengivenoverayearearlier.Thepatentinquestionisoneofthemostimportantdocumentspublisheddur-ingtheturningpointinpoliticalandreligiousdevelopmentattheendofthe16thandthestartofthe17thcenturies.Thepurposeofthearticleistointro-ducetwoopposingpoliticalsides,namelythatoftheprovincialprinceandthatoftheCarniolanprovincialestates,presenttheirviewsonpoliticsandindoingsocontextualizethepatent.ThefirstpartofthearticlediscussesthehistoryoftheconflictandprovidesinformationonArchdukeFerdinandandontheprovincialestates.Inthesecondpart,thepoliticalhistoryofCarniolafromthetimeofFerdinand‘ssuccessiontothethroneuntilhisissuingofthepatentin1599isdiscussed.Followingthat,thereisatranscriptionandcriti-

32VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

caltranslationofthepatent.Finally,theauthortakesacloserlookattheworkofthe»Reformationcommissions«inchargeofon-siteexecutionoftheCounter-Reformationdecreesissuedbyprovincialprinces.

Uvod

Patentodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskegabo-goslužjavnotranjeavstrijskihdeželahnadvojvodeFerdinanda iz leta1599 jeedenključnihdokumentovprotireformacijevslovenskizgodovini.1Znapetimičasikonfesionalno-političnihvrenj,vkaterihjepatentnastal,sosezgodovinarjinaSlovenskemukvarjalivseodValvasorja2dalje inprinjih je tadobadobilarazličneocene.

Patent je po eni strani protestantizmu zadal enega uničujočih udarcev,vendarpapodrugistranišezdalečninaredilkonca,sajjevnotranjeavstrijs-kihdeželahostajalpomembnonavzočševsedoleta1628,kojeFerdinand,ta-kratžecesar, izdalpatentospreobrnitviali izgonuprotestantskegaplemstvadeželNotranjeAvstrije.Določbedeželnoknežjegapatentasonaterenuizvajale»reformacijskekomisije«,tejenaŠtajerskeminKoroškemvodilsekovskiškofMartinBrenner,naKranjskempaljubljanskiškofTomažHren.VprispevkusebomoposvetiliKranjskiteršezlastidogajanjuvzvezisprotireformacijovnjeniprestolniciLjubljani.

Članek poskuša predstaviti politično-konfesionalne razmere v deželi,kottudinasprotujočesipogledenaustavnopolitičniustrojdeželepridvehpokonfesionalni inpolitičniplati nasprotujočih si taborih.Napodlagi strokovneliteratureinvirovjepredstavljenapolitičnazgodovinaodzačetkavladanjanad-vojvodeFerdinandadoizdajepatentaleta1599.DogajanjenaKranjskemjenapodlagiHistoriae annuae,vkonfesionalnihzadevahsicerpristranskegavira,kizanasprotnikeneizbirabesed,predstavljenošezočmijezuitov.Tapatentjetran-skribiran,kritičnoprevedeninkomentiranterpostavljenvčasovnikontekst.

Ferdinand II.

NadvojvodaFerdinand(III.),3deželnikneznotranjeavstrijskihdeželmedletoma1595in1637,jevsvetovnemzgodovinopisjuboljeznankotcesarSve-tegarimskegacesarstvaFerdinandII.(1619–1637)inenaosrednjihosebnostitridesetletnevojne.Večinazgodovinarjevgažeod17.stoletjadaljeopisujekotbenevolentnegačloveka,kipa jevodil skrajno rigidno inneizprosnoprotire-formacijskopolitiko.4TakeocenejemeddrugimdeležentudivSlavi vojvodine

1 Zapomočpriraziskovanjuseiskrenozahvaljujem:dr.BorisuGolcu,dr.LilijaniŽnidaršičGo-lec,dr.AndrejuNaredu,BarbariŽabotiindr.MatjažuBizjaku.Priprevodunemškihtekstovvslovenščinosominesebičnopomagali:dr.BorisGolec,dr.SašoJeršeindr.KozmaAhačič.Zaprevodeizitalijanščinezahvalodolgujemdr.PetriSvoljšak.

2 Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.462–470.;Valvasor:Čast in slava, 2. Zvezek, VII. knjiga,str.462–470;Dolničar:Zgodovina,str.99,119,123;Gruden:Zgodovina,str.791–875;Grafena-uer:Zmagadeželnegakneza,304–306;Štih,Simoniti:Slovenska zgodovina,str.210–221.

3 NadvojvodaFerdinand(Gradec,9.julij1578–Dunaj,15.februar1637),sinnadvojvodeKar-la II.Zgodovinopisjemu jekotnadvojvodugledenadva tirolskahabsburškanadvojvodazenakimimenompripisalozaporednoštevilkoIII.,ajeFerdinandsamninikoliuporabljal.Po1619.,kojepostalglavanemškevejedinastijeinsvetirimskicesar,pajevdokumentihupo-rabljalzaporednoštevilkoII.(»Ferdinand der Ander«),sajjebilposvojemdeduFerdinanduI.drugicesarstemimenom.(Die Kaiser,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125).

4 Die Kaiser,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125–141.

33Letnik 37 (2014), št. 1

Kranjske.Valvasorgajeoznačilzavladarja,kijebil:»…bolj nagnjen k ukazova-nju kot moledovanju in se ga ni dalo zastrašiti …«5natojeFerdinanduvX.knjigiSlaveposvečenošeposebnopoglavje,vnjempaseocenaponovi:»Zakaj najsi je bil ta gospod drugače zelo milostne in dobrohotne narave, pa se je v zadevi refor-macije izkazal kot goreč, oster in zelo odločen.«6

Ferdinand jebildeleženstrogekatoliškevzgojesvojebavarskematere,vojvodinjeMarije,terkatoliškeizobrazbe.PridobilsijojeprijezuitihvIngol-stadtu.PosvojivrnitvivGradecinprevzemuoblastivNotranjiAvstrijijebrezpopuščanjaizvedelprotireformacijozizgonompredikantovterprotestantskihmeščanov.Leta1617jesšpanskovejoHabsburžanovsklenilOñatovdogovorinbiltakodesigniranzanaslednikacesarjaMatijeterdobilčeškokrono,prihodnjeletojepostalšeogrskikralj.7KojebilFerdinand28.avgusta1619končnoizvol-jenzasvetegarimskegacesarja,jebilževečkotletodnizapletenvvojnosčeš-kimistanovi.Takonfliktjenavsezadnjesprožilvelikospiralonasilja,kijemedtridesetletnovojnoopustošilaSrednjoEvropo.CelotnoFerdinandovovladavinosozaznamovaliprotireformacija,vojneinnotranjepolitičnikonfliktisstanovi.8

Ferdinandova izvedbaprotireformacije vnotranjeavstrijskihdeželah jezanimivašezlasti,kerpredstavljanjegovdebinapolitičnemparketu,naosnoviizkušenj,pridobljenihdoma,jeFerdinandravnalkasneje,kojezizjemoTirols-keinavstrijskihprednjihdeželprevzelvseposestinemškevejeHabsburžanovinpostaledenključnihdejavnikovevropskepolitike.Vendarprotireformacijanipovsodsteklaponotranjeavstrijskemscenariju,FerdinandovapolitikajenaČeškem,OgrskemterponekodvCesarstvudoživelaoboroženodporinpotemizzvalaposegdrugihevropskihsilvCesarstvo,9stempajepragmatični,realenpolitičnimomentkončnopostalpomembnejšiodzavezništevnakonfesionalniosnovi.

NapolitičneakcijeFerdinandaII.jepolegkonfesionalnihterrealnihpo-litičnihdejavnikovvplivalovečpolitičnihprogramov,kisovMünchnu,GradcuinRimunastajaliževseodkoncaosemdesetihlet16.stoletjadalje.Tubomonakratkoomenililenajpomembnejše.Graškidvorsejepriizvajanjuprotireforma-cijeindiscipliniranjustanovzgledovalprisvojembavarskemsorodstvu–Witt-elsbachih. Bavarski vojvode so namreč svojo premočnadplemiško opozicijoutrjevaližeodleta1568dalje,stempajeBavarskapooceniHeinrichaLutzapo-stalamodel»zaprtekonfesionalnedržave«.Medtemkojenekajčasakazalo,dabiNotranjaAvstrijaKarlaII.kajkmaluutegnilapostati»protestantskastanovs- kadržava«.Bavarski vpliv se je jasnopokazal na konferenci vMünchnu leta1579,kosozbranikatoliškiknezidorekliprogrampostopneodpravekoncesijprotestantomnotranjeavstrijskihdežel,papežpajesklenilposlativGradecsvo-jeganuncija.Kljubmočnemuvplivuinugledu,kisogapriHabsburžanihuživaliWittelsbachi,meddrugimstabilaobanotranjeavstrijskadeželnakneza,KarelII. kot Ferdinand (III.), poročena z bavarskima vojvodinjama, je Bavarska zagraškidvoršedolgoostalaletežkodosegljivideal.10

MedpolitičnoprogramskespiselahkoštejemotuditestamentFerdinan-dovegaočetanadvojvodeKarlaII.zdne1.julija1584.ZnjimjeKarelII.uredilnasledstvoinsvojimpotomcemmeddrugimnaročal:

»Tako hočemo mi povsem očetovsko in resno spodbuditi in prositi, da naši sinovi in hčere ne le sami osebno, temveč skupaj z drugimi visokimi krščans­

5 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.464.6 AvtorpoglavjaoFerdinanduII.vX. knjigibilahkobiltudiErasmusFrancisci.(Valvasor:Čast

in slava, 3. zvezek, X. knjiga,str.360).7 Albrecht:FerdinandII.,str.129.8 Die Kaiser,str.545.9 Pravtam,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125–141.10 Kohler:BayernalsVorbild,str.387,401–403.

34VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

kimi in svetnimi oblastniki stanovitno in vse do svoje smrti ostanejo in vztrajajo pri spodbujajoči katoliški veri, to naj ohranijo tudi v naših deželah in kolikor je mogoče odpravijo škodljivo sektaštvo. Naj tudi pazijo, da bodo v urade deželnih glavarja, upravitelja, vicedoma ter v druge urade, na dvor in tudi sicer v deželo sprejemali in zaposlovali naše stare zveste služabnike (za to jih je treba k temu pripraviti) in take osebe, ki so prave stare katoliške vere, pri tem pa je treba tudi pred drugimi in tujimi najprej misliti na naše katoliške deželane.«11

OsemletpoKarlovioporokiindveletiponjegovismrtije(13.aprila1592)SvetisedežnovemugraškemununcijuGirolamuPortiiposlalposebnopapeškoinštrukcijo.VRimusosmernicezaPortievodelovanjevNotranjiAvstrijiizdelalipodvodstvompapežaKlemenaVIII.(pontifikat1592–1605), insicernapod-lagi izkušenjprejšnjihdvehgraškihnuncijev,MarchesaGermanicaMalaspineinGiovannijaAndreaeCaligarija.12NuncijisovRimpošiljalitedenskaporočilaocerkvenihinpolitičnihrazmerahnasvojemobmočjuinzlastivNotranjiAvs-trijipostalipomembnaoporadeželnemuknezuprikonfesionalno-političnemmerjenjumočisstanovi.13KlemenVIII.jevsvojiinštrukcijiizleta1592odločnoposegevpolitikotergledetedajšemladoletneganadvojvodeFerdinanda,kiještudiralprijezuitihvIngolstadtu,svetoval,najtakljubdrugačnimželjamštevil-nihostanenaBavarskeminnadaljuješolanjetersipridobidobroizobrazbo.Spolitičnoprogramskegastališčajenajpomembnejšatočkainštrukcijenavodilo,najbonotranjeavstrijskimdeželnimknezompojasnjeno,da imajopravico iz-brativerosvojedeželeterdanobedenodnjihovihpodložnikovnemoreizpo-vedovatidrugačneverekotonisami.14Topravnomožnost–ius reformandi–jevsemdeželnimknezomCesarstvadajalžeaugsburškiverskimirizleta1555,sajjezavzpostavitevredavcesarstvudoločilnačelocuius regio eius religio.15 VendarsotovrazličnihdelihCesarstvaizvajalirazličnointenzivno,odvisnoodpolitičnemočiposameznihkatoliškihaliprotestantskihdeželnihknezov.16

11 »Inmassen wir dann auch nit allain sy vnsere Sühn vnd Töchter für ire Personen zu angeregter Catholischen religion, in derselben neben andern hohen Christlichen vnd weltlichen Potentaten stanthafft Zuuerpleiben vnd bis in ir endt darin zuuerharren, Solliches auch in unsern Landen zuerhalten, vnd das schödlich Sectisch wesen souill müglich auszureiten, Sonder auch sich dahin zubearweiten, in iren Regierungen, auch Zu Landtshaubtmanschafften, Verwesereyen, Viezdomb: und andern Ämptern, zu Hof, vnd sonst allenthalben in Landen die alten vnsere getreue Diener (wofer sy darzue Zubewegen) vnd solliche Personen, so der alten waren Catholischen religion seyen, Zunemben, vnd Zugebrauchen, Darunter auch vnsere Catholische Landleit vor andern vnd frembden Zubedenkhen, ganz Vätter: vnd erstlich hiemit ermont vnd ersuecht haben wöllen.« (Hurter:Geschichte, 1. Band,št.LXXV,str.528).

12 Benedik:Instrukcija,str.16–41.13 Rainer:DieGrazerNuntiatur,str.290,294.14 Navodilo, kako poskrbeti za vzpostavitev katoliške vere v deželah Štajerski, Koroški in Kranjski,

kjer ljudstva zahtevajo svobodo vesti in druge ugodnosti,kotsepapeškainštrukcijaimenuje,jesestavljenoizdvehdelov.Prvinazornorišerazmerevomenjenihdeželah,drugipapredlagaukrepezaodpravodanih razmer.Navodilovidi glavno slabost, ki jeomogočilavzponpro-testantizma,v izprijenostikatoliškeduhovščine, šezlasti žgočiproblemkonkubinata.NovinuncijnajbizatoobsoglasjunadvojvodeErnestaizvedeltemeljitovizitacijo.Polegteganajbiodprlijezuitskikolegijiinškofijskasemenišča,razmislilipatudioustanovitvidvehnovihškofij,insicernaKoroškeminGoriškem.PapeškidvorsejedobrozavedalnevarnostiprodoraprotestantskihidejprekBeljakavItalijo.Ugotovitijebilopotrebno,kakoodpravitikoncesije,daneprotestantom.Samnuncijnajsenebi izpostavljal,temvečnajbireformeponjegovihsmernicahvodilideželniknezinškofje.Vjavneslužbenajbiprišlikatoličani,deželneknezenajbiopomnilinanjihovoius reformandi.ZazglednajbibilagraškemudvoruBavarska.(Be-nedik:Instrukcija,str.16–41).

15 Dolinar:DieGegenreformation,str.326;Schindling:DieHabsburger,str.293–295;Gruden:Zgodovina,str.819.

16 Ius reformandi so najprejizkoristiliprotestantskiknezitersvojeteritorijevcesarstvuuredilipolastnihkonfesionalnihnazorih(medprvimi,naprimer:Hessen,Württemberg).Obkoncu16. stoletja so jimsledili katoliški teritoriji: Fulda, Jülich–Cleve–Berg,Vestfalija,Würzburg,

35Letnik 37 (2014), št. 1

Sklicevanjenaius reformandi jebiltudiključnielementnajpomembnej-šega političnega programa – spomenice lavantinskega škofa ter namestnikaNotranjeAvstrije Jurija StobejaPalmburga (škofoval 1584–1618)17 z dne20.avgusta1598.Stobejevaspomenica,pripravljenanaFerdinandovopobudo, jenatoključnozaznamovalanadvojvodovepolitičneakcije. Spomenico jev slo-venskemzgodovinopisjudosedajnajpodrobnejeobdelalJosipGruden,zatosetudržimonjegovegapovzetka.Lavantinskiškof jedeželnemuknezusvetoval,najprotireformacijozačnetakoj,nemenečsezavojnosTurki,terzavrnilstrahpredoboroženimuporomprotestantov.Zavrniljedrugidvealternativiizvedbeprotireformacije, insiceruporabosileter javnedisputacije.Nadvojvodanajvskladus svojodeželnoknežjopravicoodredi,najbodovsinjegovipodložnikikatoliški,teromogočiizselitevtistim(ius emigrandi),18kisenebihotelispre-obrniti.Podrugistraninajposkrbizaredinmir,nepristranskosodstvoterce-novnodostopnostživil.Sameprotireformacijenajneizvajaprivsehstanovihhkrati,temvečpostopno,začenšispredikantivGradcu.StobejješezavrnilidejeouvedbiinkvizicijevdeželahŠtajerski,KoroškiinKranjski,sajtukajšnjiprote-stantisvojoveroizražajojavnoinsvobodno,hkratipamnogimednjimiopra-vljajonajvišjeslužbevvojskiinupravi.19ZainkvizicijojebilovomenjenihtrehdeželahpoStobejevemmnenjužeprepozno,zaobrambokatoliškeverepabijolahkouporabilivprimorskihdeželah:Goriški,Gradiški,naTolminskem,vRe-škemglavarstvu,Trstu,naIdrijskem,vOglejuindrugodvitalijanskogovorečihkrajih,vkatereprotestantizemšenitakomočnoprodrl.20

Ferdinandjeimeločitnonaizbiroštirirazličnepredlogezaizvedbopro-tireformacijev svojemdominiju, in sicer:uporabooborožene sile,mirnopotprepričevanjazjavnimidisputacijami,inkvizicijoterStobejevlegalistično-pra-gmatičniprogrampostopneodpraveprotestantizma,kijenaposledprevladal.Nadvojvodajeuporabilius reformanditersvojepočetjedodatno»legaliziral«stem,dastanovomnipotrdilverskihkoncesij,kijimjihjeleta1578vBruckunaMuripodelilnjegovočeKarelII.21

FerdinandovočenadvojvodaKarelII.jebil,zarazlikoodsvojegasina,vsajdosklenitvebruškeverskepacifikacije,konciliantnegakatoliškegastališčaterjevskladuspolitikosvojegaočeta,cesarjaFerdinandaI.,inbrata,cesarjaMa-ksimilijanaII.,vodilkompromisnopolitikodopripadnikovaugsburškeveroiz-povedivsvojihdeželah.Karel ješeleposklenitvibruškepacifikacije,nemaratudi pod pritiskom svojih strogo katoliških bavarskih sorodnikov in papeža,ubral tršo politiko postopnega krčenja protestantskih koncesij.22 Njegov sinFerdinandjebilodločnejšiinježeodsamegazačetkavodiltrdorekatolizacijs-kopolitiko.23Sašo Jeršedokazuje,da jeFerdinandsvojoknežjooblastštelzasakralnozadevo,ustavnikoncept,kigajezastopal,pajebilsakraliziranopatri-arhalen.JedroFerdinandovegapolitičnegaimaginarijajebilapredstavaokne-

Salzburg inBavarska. Zanimivprimer jeKurpfalz, ki jemed letoma1563 in1583večkratzamenjalsvojokonfesionalnopodobo(izmenjevalisoseluteranskiinkalvinskideželniknezi,kisodeželoreformiraliposvoje).Habsburžanisozaraditurškenevarnostiinpolitičnemočizaostajali in popolne konfesionalizacije kljub postopnim protireformacijskim ukrepom dokonca16.stoletjašenisoizvedli.(Duhr:Geschichte der Jesuiten II.,str.1–4;Gruden:Zgodovina,str.819;Schindling:DieHabsburger,str.293–295;Dolinar:DieGegenreformation,str.326).

17 Gruden:Zgodovina,str.817.18 Dolinar:DieGegenreformation,str.332.19 Gruden:Zgodovina,str.818.20 JosipGrudenjevsvojisinteziobravnavalcelotnovsebinospomenice,AugustDimitzpaseje

posvetilletistemudelu,vkateremlavantinskiškofzavračainkvizicijonaŠtajerskem,Koroš-keminKranjskemterjopredlagazaprimorskagospostva.(Dimitz:Geschichte III.,str.279).GlejšeDolinar:DieGegenreformation,str.331–332).

21 Dolinar:DieGegenreformation,str.331.22 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.73–74.23 Pravtam,str.85.

36VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

zu,ki jezasvojepodložnikeodgovorenkotočezasvojeotroke,vendarpolegočetovskesrčnostiinmilinepremoretudiostrinoinodsvojihpod-ložnikovterjabrezpogojnoposlušnost.Kotmejesvojeoblastijepriznavaldeželnoustavoterkrš-čanskoetikopokatoliškemnauku.Ssakralizira-nopatriarhalnimpolitičnimimaginarijemjebilaimanentnopovezanatudiskrbdeželnegaknezaza»pravovernost«njegovihpodložnikovponau-ku »edino zveličavne« katoliške Cerkve.24 V takontekst želimopostaviti Ferdinandovpatent zdne12.novembra1599,ki jevzorčniprimerekiz vrste njegovih protireformacijskih ukrepov sčasanaprelomuiz16.v17.stoletje,dekretpajegotovoedenglavnihznanilcevkoncaprotestan-tizmamedmeščaniinkmetivdeželi.

Knezu nasproti so stali deželni stanovitrehdežel,ki sov skladus svojimpogodbenimkonceptom dvojne pokorščine zagovarjali takoimenovano mešano ustavo,25 po kateri so bilisami nosilci deželnega ustavnega reda, deželniknezpalenjegovzaščitnikinporok.26NaposledjeFerdinanduveljavilsvojprav,stempadežel-noknežjiprincipureditvegospostvavdeželi.Dne1.avgusta1628je,takratžeskorajdevetletcesarFerdinandII.,izdalpatentospreobrnitvialiizgo-nuprotestantskegaplemstvanotranjeavstrijskihdežel,stempajeprotestantizemdokončnopoti-snilvilegalo.27Vendarjetrebatudodati,dapro-tireformacijanikakornibilahiterproces,kibiznekaj dekreti spremenil konfesionalno podobodežele,temvečprejpočasnatranzicija,pričemerjekrestitucijikatolicizmaverjetnovsajvenakimeri kot protireformacijski ukrepi pripomoglakatoliškaobnova.28Vzrokzato,dajeprotirefor-macijanapredovalatakopočasi,jebiltudi,dajeimelazgodnjenovoveška»segmentirana«državanavoljoneprimernomanjšiinšibkejšibirokrat-skiaparatkot»konsolidirane«modernedržaveoddrugepolovice18.stoletjadalje.29

Politične razmere ob Ferdinandovem nastopu vladavine

Kojedeželnikneznotranjeavstrijskihde-želnadvojvodaKarelII.10.julija1590vGradcuumrl, jezasebojzapustilkonfesionalnoinpoli-

24 Pravtam,str.96–97.25 »status mixtus«(Pravtam,str.85).26 Pravtam,str.98.27 ARS,AS1097,3.mapa,Cesarskipatenti1620–1700,št.

110.28 GlejBenedik:Odgovorljubljanskihškofov,str.41–66.29 Tilly:Evropske revolucije,str.34–48.

Anonimni avtor, Cesar Ferdinand II.(NMS, Grafični kabinet, inv. št. G­596, foto: Tomaž Lauko)

37Letnik 37 (2014), št. 1

tičnorazklanodržavnotvorbovpersonalnoinrealnounijopovezanihdeželŠta-jerske,Koroške,Kranjske,GoriškezGradiškotermestTrstainReke.30Mladolet-niprestolonaslednikFerdinandješeštudiralnajezuitskiuniverzivbavarskemIngolstadtu.Političnikonfliktmedkatoliškodinastijo inpretežnoprotestant-skimistanovisejenekolikoumiril,nekateriKarloviprotireformacijskiukrepiizosemdesetihletsoceloizgubiliveljavo,takosovmnogihmestihkatoliškimponovnoslediliprotestantskisodniki.31

Prvijeregentstvonadnotranjeavstrijskimdominijemprevzelnadvojvo-daErnest.32Stanovisobrezuspehazahtevalinjegovopotrditevbruškegalibela,vnastalemsporujenatoposredovalcesarRudolfII.inodločil,najdozačetkavladanjanadvojvodeFerdinandavseostanetako,kotjebilovčasuKarlaII.,karpa pomeni, dapacifikacijade iure ni bila potrjena, vendar sonjenadoločilade factoveljala.Tojeomogočilo,dasosedne24.marca1592kranjskideželnistanovipoklonilikomisarjemregentavLjubljani.3322.junija1593sozdruže-nenotranjeavstrijskečetevbitkipriSiskuuničujočepotolkleturškovojsko,34 vendarzmageniso izkoristilezaradineodločnostivodstva inprimanjkovanjaprovianta,bitkajecelosprožilatrinajstlettrajajočovojno.35Leta1593jeregentErnestpostalcesarskinamestniknaNizozemskeminnotranjeavstrijskedeželejezadveletivupravodobilnadvojvodaMaksimilijanIII.36Podenakimipogojikotpredhodnikusose9.novembra1593stanovipoklonilitudiMaksimilijanu.37

Maja1595 jeoblastvGradcunaposledprevzelprestolonaslednik,nad-vojvodaFerdinand,kljubtemujebilanjegovavladadoFerdinandovedopolnje-nepolnoletnostidecembra1596provizorična.Potempasejeponovnoodprlovprašanjesprejetjabruškegalibelameddeželneprivilegije.Pridednihpoklo-nitvahjebilatradicionalnoprvanavrstiŠtajerska.Tamkajšnjideželnizborjezahtevalsvobodoveroizpovedi,Ferdinandpazvestobostanov.Kosotinaposledpopustili, jebila12.decembra1596vGradcudednapoklonitev.Naslednja jebila28.januarja1597navrstiKoroškater13.februarjaKranjska.38Privolitevstanovvdednopoklonitevbrezpotrditvebruškepacifikacijejedejanskopome-nilazmagokatoliškestranke,stanovisosiceršenaprejvzdrževalikonfesional-noopozicijodeželnemuknezu,vendarjetaprevzel iniciativoinzačel izvajatiprotireformacijo.

Sicerješevčasuregentstva,vprvipolovicidevetdesetihlet,vmestihintrgihprotireformacijapostopnonapredovala,asosestanoviupirali,pogostepasobiletudiostrepolemikenadeželnihzborihmedevangeličanskimplemstvominkatoliškimiprelati.StanovisovečkratodreklidavčneprivolitvetervGradecpošiljaliraznepritožbe.VendarjerekatolizacijamestintrgovpomnenjuAugu-staDimitzavseboljslabilaprotestantskostrankovdeželnemzboru,izgubljenihmestintrgovnibilovečmogočepridobitizaprotestantizem.39

LjubljanskistolnidekanTomažHrenjetakolahkoporočal,dasovLju-bljanileta1596prvičpoletu1573sprocesijopraznovaliMarijinovnebovzetje,očitnojeimelomestodotedajpretežnoprotestantskiznačaj.VendarjeHrentuverjetnonaredilnapako,sajjeodogodkupisalpospominunekajletpozneje.PrvavnovičnaprocesijanadanMarijinegavnebovzetjajevresnicipotekalaže

30 Gruden:Zgodovina,str.798;Dolinar:DieGegenreformation,str.331.31 Gruden:Zgodovina,str.798.32 Nadvojvoda Ernest je bil četrti otrok cesarjaMaksimilijana II., 15. junij 1553–20. februar

1595.(Die Kaiser,str.526).33 Gruden:Zgodovina,str.799–800.34 Klun:Archiv I.,str.48.35 Simoniti:Fanfare,str.97.36 NadvojvodaMaksimilijanIII.jebildevetiotrokcesarjaMaksimilijanaII.(12.oktober.1558–

2.november1618).(Die Kaiser,str.527).37 Gruden:Zgodovina,str.800–801.38 Pravtam,str.815–816.39 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.81.

38VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

letoprej,torej1595.Hrenovopisdogodkovjeverjetnopristen,pravinamreč,dajeprocesijaizzvalanegodovanjeinroganjemeščanov,medtemkosokatoli-čanimolilikBoguzakrščanskovojsko,kijeravnotističasoblegalaPetrinjo.40 Ljubljanskemestneoblastisobiletedajvečinomaprotestantske,leta1596jevmestnemsvetukatoliškostrankozastopallesodnikLenartJob.41

Vdrugipolovicidevetdesetihletsosezačelevseboljzaostrovatikonfe-sionalno-političnenapetosti, leta1596pasobile take,dasoseprotestantskistanovi 18. junija 1596 zbrali na ločenemdeželnem zboru in oblikovali tudisvojodbor.42PoskusprozopografijeprotestantskegaodboraKranjskejenarejenponoticahvCarnioliae Pragmaticae.Protestantskiodborsosestavljali:dežel-niupravnikNikolajBonomo,43LudvikThurn,44deželniupravitelj JurijKhisl,45 HerbardAuersperg,46AndrejParadeiser,47DitrihLamberg,48LudvikSauer,49Kri-štofMoscon,50JanezBonomo,51AleksanderParadeiser,52prejemnikSigesdorf,53

40 Hren:Memorial,str.37–38.41 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.277–280.42 Vprašanjeločenegazasedanjaprotestantskihčlanovdeželnegazboraostajaodprto,Peritzhoff

v Carnioliae Pragmaticae piše,daso18.junija1596protestantiimelisvojločenideželnizborinodbor, citat: »…unter 12. Junii haben die lutherische, und Evangelische Stände Separatim, ihre Landtäg, und ausschus gehalten, …«.Tanoticaodpiravečmožnihrazlag,mordaješlolezaneformalnosrečanje,redenposvetoverskihzadevahalipazasecesijonakonfesionalniosnoviznotrajstanov.(ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,ParsI.,Prot.7,Paragraf15).

43 NikolajBonomo(NiclasaliNicolaus Bonhomo).PoValvasorjujeosemnajstideželniupravniknaKranjskemsvojoslužboopravljalmedletoma1595in1598.Umrl je4.marcavGradcu,kamorsogaposlalistanovi.Prejjedolgočasa(medletoma1578in1591)službovalkotštiri-intridesetikranjskideželnivicedom.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.71,81).

44 LudvikgrofThurnpriValvasorjuposebejninaveden.(Gratzy:Repertirium,str.89).45 JurijKhislbaronFužinski(Georg Kißl Freyherr zu Kaltenbrunn).PoValvasorjudevetinštiri-

desetideželniupraviteljnaKranjskem,svojoslužbojeopravljalmedletoma1592in1599,stanovisogaleta1594poslalinadržavnizborvRegensburg,kijebilsklicanzaraditurškenevarnosti.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.76).

46 PeritzhoffvCarnioliae Pragmaticaenavajale»gospod Auersperg« (ARS,AS2,Deželni stanovi za Kranjsko,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf15).NapodlagiValvasorjevihseznamovindrugihnoticvCarnioliae Pragmaticaelahkosklepamo,dajebiltobaronHerbardAuersperg(1574–1618),vrhovnidednideželnikomornikinvrhovnideželnimaršalnaKranjskem invSlovenskimarki,kranjskideželniupravitelj leta1594,stanovskipoverjenikmedletoma1607in1610,kisejeleta1599vdeželnemzboruskorajspopadelzdeželnimvicedomomJožefomRabatto.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.70,87;Prein-falk:Auerspergi,str.446).

47 AndrejParadeiser(AndreasaliAndree Paradeyser)jebilpoValvasorjumedkranjskimipover-jenikivletih:1592in1594;medletoma1597in1599jeslužbovaltudikotkranjskideželnivicedom.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.81in87).VSlavi vojvodine Kranjskesesicerpojavlja:VII. knjiga,stran465;IX. knjiga,strani81,87;XII. knjiga,stran34.(Gratzy:Repertiri-um,str.60).

48 Ditrihpl.Lamberg(Dietrich von Lamberg)priValvasorjuposebejninaveden(Gratzy:Reperti-rium,str.45–46).

49 Ludvikpl.Sauer,nemaragrezaJanezaLudvikaSauerja,(Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.456),kisogastanovijanuarja1599poslalivGradec.Manjverjetnoje,dagrezaLudvikaKamilaSuarda(Ludwig Camillo SuardaaliLudovicus Camillus Suarda).Petintridesetikranjskideželnivicedom,službojeopravljalmedletoma1591in1597.(Klun:Archiv I.,str.96).Poleg tega jebil večkratkotkomisarv službideželnegakneza. (Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.81).

50 Krištofpl.Moscon(Christoph Moschcon)sepriValvasorjuposebejnepojavlja.(Gratzy:Reper-tirium,str.52).

51 JanezBonomo(Hannß Ponhomb ali Hanns Bonham)sevGratzijevemRepertorijuposebejnenavaja(Gratzy:Repertirium,str.11),vendarga jevSlavimočnajtimedpoverjenikiza leto1596.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.87).

52 AleksanderParadeiser(Alexander Paradeyser)jebilverjetnovplivenmož,sajjebilpoValva-sorjumedkranjskimipoverjenikivletih:1597–1598,1599,1600–1601,1602,1603in1604.(Valvasor:Die Ehre,3. Band, IX. Buch,str.87).

53 Neidentificiran,sicersoSigesdorfipriGratzijuomenjeninastrani82in83.(Gratzy:Repertiri-um,str.82–83).

39Letnik 37 (2014), št. 1

MaksGall,54gospodRaunach,55gospodNeuhaus,56kranjskimestnisodnik57 ter predstavnikiNovegamesta.58

Dedna poklonitev leta 1597

Leto1597 jevdeželo inzlastivprestolnicoLjubljanoprineslovečpo-litično-konfesionalnih sprememb. 21. januarja 1597 sta namreč v kranjskoprestolnicoprispelaprvadvajezuita(vLjubljanojejezuitepovabilškofJanezTavčar,od leta1584namestniknotranjeavstrijskihdežel,59 jezuitskikolegij vLjubljanipajenatosposebnimbrevomustanovilpapežKlemenVIII.23.marca1596).60Temasosekmalupridružilišedrugi.Vmajuje jezuitskašolavLju-bljanižezačelapouk61inkmalupostalapomembnaoporakatoliškiobnoviinprotireformaciji.

Kmalu zaprvima jezuitoma je vLjubljano8. februarja1597prispel šedeželniknez,nadvojvodaFerdinand, s svojimspremstvom62 ter senastanil vškofovipalači.VLjubljanostaobpoklonitviprispelitudidelegacijiizTrstainReke.63Dvadnikasneje,10. februarja, jezačelzasedatikranjskideželnizbor.Odnjegasocesarskikomisarjizahtevalidednopoklonitev,potempasejeza-čelaostrapolemika.ProtestantskostališčejezastopalgrofAhacijThurn,kijezahteval,dabodočideželniknezšepreddednopoklonitvijorešivseverskepri-tožbestanovterjimpriznapopolnoverskosvobodo.TemusejeuprlljubljanskistolnidekanTomažHrenindosegel,dajedeželnizborprivolil,dabodoverskepritožbeobravnavanestempajepodednipoklonitvi,stempajekatoliška,de-želnemuknezuzvestastrankadoseglapomembnopolitičnozmago.64Podrugistranisotudi ljubljanski jezuitiFerdinandusvetovali,najstanovomnepotrdiverskihkoncesij izbruškepacifikacije, inse takože takojposvojemprihoduaktivno vključili v politično življenje konfesionalno razklanedežele.65AugustDimitzsklepa,dasejeprotestantskastrankavdeželnemzboruvčasudedne

54 Makspl.Gall(MaximilianaliMax von Gall)najnibilpoValvasorjuleta1599medstanovskimipoverjeniki(Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.465),vendarsenatovseznamihpover-jenikovvIX.knjiginepojavi(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.87).

55 Neidentificiran,(Herr von Raunach)priGratzyjusoRaunachiomenjeninastrani72.(Gratzy:Repertirium,str.72).

56 Neidentificiran.VGratzyjevemRepertorijuseodčlanovdružineNeuhauspojavlja leFranzvonNeuhaus(1578),insicerjevSlavigovoraonjemvII.knjigi,nastrani441.(Herr von Neü-haus)(Gratzy:Repertirium,str.54).

57 Neidentificiran.58 Herr Landts Verwalter Herr Nicolaus Ponomb, Herr Graff Ludovicus von Thurn, Herr Landts

Verweser Herr Küsl, Herr von Aursperg, Herr Andreas Paradaiser, Herr Dietrich von Lamberg, Herr Ludovicus von sauver, Herr Christoph Moschcon, Herr Hannß Ponhomb, Herr Allexan-der Paradaiser, Herr Einnember von Sigerstofff, Herr Max Gall, Herr von Raunach, Herr von Neühaus, Herr von Crainburg, die von Rudolsfwerth.(ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Prag-matica,Pars I.,Prot.7,Paragraf15).

59 Dolinar:DieGegenreformation,str.328–329;Klun:Archiv I.,str.89.60 Gruden:Zgodovina,str.802–803.61 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.280.62 Ferdinandovospremstvososestavljali:mati,vojvodinjaMarija,nadvojvodeMaksimilijan,Er-

nestinLeopoldternadvojvodinjeGregorija,MaksimilijanainMargareta.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, X. Buch,str.353).

63 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.280.64 Šepredensosedecembra1596vGradcuzačeledednepoklonitvejepapežKlemenVIII.svaril

notranjeavstrijskeganamestnikaljubljanskegaknezoškofaJanezaTavčarja,najnadvojvodaobdednipoklonitvistanovomnepriznanikakršnihkonfesionalnihkoncesij.Ferdinandnatoresniprivolilvdoločanjepogojevzadednopoklonitevspriznanjembruškepacifikacije,uspel,terdednepoklonitvetrehdeželsprejel,nedabibilstanovomkarkoliobljubil.(12.december1596Gradec,28.januar1597Gosposvetskopolje,13.februar1597Ljubljana).(Gruden:Zgo-dovina,str.816).

65 Historia annua,str.21.

40VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

poklonitvedejanskožeznašlavmanjšini,topanajbisepokazalostem,dajiniuspeloverskihpritožbpredatipreddednopoklonitvijo.66DeželniknezjeobpomočistolnegadekanaHrenainjezuitovuveljavilsvojovoljoin13.februarjavškofijskipalačiinnevdeželnihišisprejeldednopoklonitevstanov.67Jezuitskiletopisdednopoklonitevkomentirastemibesedami:

»Takoj po našem prihodu je prišel presvetli nadvojvoda Ferdinand, da bi od svoje vojvodine Kranjske sprejel prisego zvestobe. Naši so se morali zelo truditi, da ne bi bila s prisego podeljena in sprejeta kakšna obljuba, ki bi do-voljevala luteransko krivo vero, in z božjo pomočjo je zadeva uspela, kakor so želeli.«68

Konfesionalnopolitičnikonfliktsejezeloočitnopokazaltudivprisežnihvzorcih.Prvijeskatoliškoformulo»Tako nam Bog pomagaj in vsi svetniki«pri-segel nadvojvoda, nato sopoprotestantsko »Tako nam Bog pomagaj in sveti evangelij«69priseglišedeželnistanovi.Potemsobilinavrstitopovskesalvezljubljanskegagraduterpogostitevinplesvdeželnihiši.Podednipoklonitvino-vemuvladarjusosevrstileštevilnecerkveneinposvetneslovesnosti,doklerniFerdinand19.februarjazapustilLjubljane.70

Zaradimočiprotestantizmavnotranjeavstrijskihdeželahsotukajšnjipo-litičnirazvojpozornospremljalitudivRimu.GraškinuncijGirolamoPortiajeodogajanjusprotiobveščalSvetisedež,tampasobilizadovoljniznjegovimipo-ročiliougodnemzaključkukranjskegadeželnegazbora,71PortiojeRimobvestitudi,dajebilpapežzadovoljenzrazpletomvLjubljani,ugodnimzakatoliškostranko,šezlastizatoker jePortiavsvojihprejšnjihpismihsvaril,dautegnepreddednopoklonitvijopritidotežav.Papežjetudizelocenil,dajenadvojvodatakotrdnobranilsvojastališča.72NuncijjevRimporočalše,damujenadvojvo-dasamzaupal,kakojevCelovcupolegdednepoklonitvedosegeltudiodvzemneke cerkveprotestantom inda so jonato »reformirali« katoliškiduhovniki.StvarinajbiponadvojvodovemmnenjušelažjepotekalenaKranjskem,sajjelahkovsakdanugotavljal,kakoseširikatoliškavera.73

Deželniknezsejepouradnemprevzemuoblastihitrolotildelainodloč-nonastopil,medtemkose jevdeželikrepilkatolicizem.NaHrenovopobudoso24. aprila1597v grajski kapeli prvičpo sedemintridesetih letihponovnoproslavilipraznikdeželnegazaščitnikasv.Jurija.7427.avgusta1597jevGrad-cuumrlljubljanskiškofinnotranjeavstrijskinamestnikJanezTavčar(škofoval1580–1597)75in18.oktobrajenadvojvodananjegovomesto76postavildoteda-njegastolnegadekanaTomažaHrena(škofoval1597–1630),77vendarjetanapotrditev izRimazaradinasprotovanjagraškenunciaturečakalševsedo12.septembra1599.TakratgajevGradcuapostolskinuncijPortiaposvetilvško-

66 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.85.67 Gruden:Zgodovina,str.816;Dimitz:Geschichte III.,str.271.68 Historia annua,str.21.69 Als vns Gott helff / vnd alle Heilligen inAls vns Gott helff / vnd das Heillig Evangelium(ARS,

AS1073, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loͤblichen Hoͤzogthumbs Crain […]. Laybach, 1687,str.77–78).

70 Dimitz:Geschichte III.,str.271.71 PismoPortii,datiranoRim,22.februar1597.(Grazer Nuntiatur 4. Band,št.260,str.301).72 PismoPortii,datiranoRim,1.marec1597.(Grazer Nuntiatur 4. Band,št.262,str.302–303).73 PismokranjskegadeželnegavicedomaJožefaRabattevRim,datiranoDunajskoNovomesto

po1.marcu1597.(Grazer Nuntiatur 4. Band,št.264,str.304–306).74 Dimitz:Geschichte III.,str.274;Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.280.75 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.281;Klun:Archiv I.,str.89.76 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.85.77 Klun:Archiv I.str.89–90.

41Letnik 37 (2014), št. 1

fa.78NoviodločniškofjeskupajzjezuitipomembnookrepilkatoliškostrankovLjubljani.Jezuitisosevsvojemporočiluzaleto1597pohvalili:

»Naš prihod in naša navzočnost v Ljubljani sta dvignila srca katoličanov, ki so ne le v mestu, marveč v vsej deželi že skoraj povsem obupali, upor-nost krivovercev pa se je uklonila v tolikšni meri, da so se sami čudili sebi in katoličanom, češ, če se je samo v dveh letih katoliška stvar tako okrepila, bo v Ljubljani in na Kranjskem luteranstvu odklenkalo. Tudi kmetje se ve-selijo, da morejo spet opravljati svoje pobožnosti z dvignjenimi križi, ne da bi se jim kdo posmehoval in na njihova bandera pljuval ali jih obmetaval z blatom.«79

Katoliškitaborsejetorejpostopnokrepil,vendarjetrebanekaterajezu-itskaporočilajematizzadržki,sajsoverjetnomarsikjepretirana:

»Katoličani so se prej umikali pred krivicami in nadlegovanjem in prosjačili, pogosto so bili tudi žrtve krivih obtožb. Zdaj vsi branijo svoje pravice že bolj pogumno, celo z bojevitimi tožbami. To je uspelo nekako v enem letu.«80 Kranjskideželnizborsejeleta1597meddrugimukvarjalzžupnijoŠko-

cjanpriTurjaku.81Žespomladi tega leta jenadvojvodaodAuerspergov,kisoimelipatronatskepravicenadŠkocjanom,zahteval,davžupnijinastavijoka-toliškegažupnika,inzagrozil,dabovnasprotnemprimerutostorilsam.82 Car-nioliae Pragmatica sporoča, danajbi bila župnija ŠkocjanAuerspergomceloodvzeta.Tojebilopomnenjustanovvnasprotjuzdeželnimisvoboščinami,sajjebilažupnijapodjurisdikcijooglejskegapatriarha.83Dokončnojeverskakomi-sijažupnijoŠkocjanpriTurjakuprečesalaprihodnjeleto.84

Kranjskideželnizborjenaposledprivolilv80.000goldinarjevvsklopuglavneprivolitve(Hauptbewilligung),stanovipasoskupajznadvojvodokce-sarjuvPragoposlaliAndrejaParadeiserjazaradizagotavljanjapomočicesar-stvaprotiTurkom.85

Kranjskojetegaletaprečkalapapeškavojska,kisejeprotiItalijivračalasturškegabojiščanaOgrskem,vendarsoprivračanjunastaletežave,sajvojskiBeneškarepublikazaradisuma,dassebojprinašakugo,nidovolilaprehodaprek svojegaozemlja.Vojsko so zatonameravali vkrcati na ladje vTrstu, pritempajeposredovalgraškinuncijGirolamoPortiainosvojihpotezahobveščalRim.86

3.decembrasostanovivLjubljanodobilicesarskopotrditevsvojihprivi-legijev,20.decembrajetudinadvojvodaFerdinandvGradcuKranjcempotrdildeželneprivilegije,sevedabrezverskihkoncesijinbruškepacifikacije.87

78 Dolinar:Ljubljanski škofje,str.111–116;Gruden:Zgodovina,str.820.79 Historia annua,str.23.80 Pravtam,str.24.81 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf27.82 Rajšp:Protireformacija,str.208.83 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf27.GlejtudiŽnidar-

šičGolec:Vzrokiinokoliščineustanovitve,str.7–26.84 Rajšp:Protireformacija,str.208–209.85 ARS,AS2,1.reg.,šk.837,Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698,Erbhul-

digungs und respective Landtagshandlung vom 1597ten Jar.86 PismoPortiji,datiranoRim,13.december1597.(Grazer Nuntiatur 4. Band,št.375.,str.402–

403).87 Dimitz:Geschichte III.,str.272.

42VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

Stopnjevanje pritiska protireformacije

Novideželniknezjesprvavodilprotireformacijskopolitikovoblikiome-jenihakcijkotnjegovipredhodniki.Skrbelje,dasovmestnihsvetihvečinopo-novnodobilikatoličaniterdabionemogočildelopredikantov.88

Leta1598se jeprotireformacijavdeželnoknežjihmestihnadaljevalazodstavljanjemevangeličanskihuradnikov,mestnihsodnikovinpisarjev.Pose-benprimerjebilaVipava,89kerpredhodnihukazovvzvezisprotireformacijonisoizvrševaliinsejetamponovnonastanilpredikant,polegtegasovipavskiprotestantipostavilinovoprotestantskopokopališče.Nadvojvodajezastavni-ma imetnikomagospostvaobgrožnjizvisokokaznijo3.000goldinarjevuka-zal,danehataščititiprotestantsketržaneterdeželskemusodnikuingoriškemužupnikuukazal,najporušitaprotestantskopokopališčevVipavi.Posredoval-niposkusikranjskihstanov,90kisose,zbraninadeželnemzboru28.februarja1598,pritožilizaradipreganjanjaprotestantovvVipavi,KranjuinŠkocjanupriTurjaku,91 sose izjalovili, saj jih jedeželniknezoznačilzaupor.Ferdinandovočitekjesprožilvelikonegodovanjamedprotestantskimičlanistanov,grofAha-cijThurnjenatoizjavil,dasistanovizaradisvojezvestobeinzvestobesvojihprednikovčesatakeganisozaslužili.ProtireformacijavVipavijebilanaposlednepreklicnoizvedena.92

Leta1598sosekranjskideželnistanovinamočtrudili,dabidoseglipri-znanjeverskihkoncesij,vendarjenadeželnemzboruskatoliškostrankopote-gniltudiljubljanskižupanMihaelRosen.93Dne16.marca1598jebilškofHrenimenovanzadeželnegamaršala.94Natoso30.marca1598protestantskistanoviKranjskeponovnosestavilisvojverskiodbor,kisogatokratsestavljali:AhacijThurn,deželniupraviteljJurijKhisl,LudvikThurn,LovrencEgkh,AndrejPara-deiser,JanezViljemSchnitzenbaum,JanezLudvikSauer,JanezBonomo,ErazemScheyer,MaksimilijanGall,JurijAndrejKazianer,VolfEngelbrechtSchränckler.PolegtegasonekajdeželanovposlalivGradec,kjernajbisestamkajšnjimver-skimodboromposvetovalioverskihzadevah.95

Dne3.aprila1598 jebilprotizagotovilu,dabo izpolnjevalsvojeobve-znosti,medkranjskedeželanesprejetkranjskideželnivicedomJožefRabatta,96 enaodključnihosebnostiprotireformacijevdeželi.97Krepilasejetudikatoliškaobnova;5.maja1598sovLjubljanipoložilitemeljnikamenzakolegijDružbeJezusove.98Poporočilihjezuitovjevednovečljudiprestopalovkatoliškovero,kijepridobivalanaugledu:

88 Gruden:Zgodovina,str.817.89 GlejGolec:MeščanskanaseljaVipavske,str.201–230.90 Dimitz:Geschichte III.,str.275–276;Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.86.91 Gruden:Zgodovina,str.822.92 Dimitz:Geschichte III.,str.280;Gruden:Zgodovina,str.822;Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,

str.86.93 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.281;Dimitz:Geschichte III.,str.282.94 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf41,42.95 Dimitz:Geschichte III.,str.282.96 BaronJožefRabatta(Joseph Freiherr Rabatta)jekotsedemintridesetikranjskideželnivice-

domslužbovalmedletoma1599in1602.(Klun:Archiv I.,str.96).Leta1600jepostalčlandeželnoknežje»reformacijskekomisije«naKranjskem,1601. jebiltudideželnozborskiko-misarindosegel,dasejepredzasedanjideželnegazborabralomašo.Dne1.januarjasogavSenju,kamorstagakotkomisarjaposlalacesarmatija innadvojvodaFerdinand,umoriliuporniUskoki.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.81–82).

97 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf41,42.98 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.281.

43Letnik 37 (2014), št. 1

»Od krive vere smo privedli v naročje Cerkve tri plemenite može in prav toliko žena, dalje tri meščane, ki so veljali med svojimi vsekakor za prvake, a tudi nemalo ljudi iz ljudstva.«99

Majainjunija1598sokranjskoprestolnicopretreslinemirimedkatoli-čani inprotestanti.Obkatoliškempraznikusv.Rešnjegatelesasosenekaterimeščanioborožili,zatopajekranjskideželnivicedomRabattaterjalodgovormestnihoblasti.30.majapastadvaprotestantskaslužabnika JanezaViljemaSchnitzenbaumaizzvalaprepirskatoličani,zatojesodnikenegazaprl,drugipasejezatekelpodvarstvosvojegagospodarja.100

Nadvojvodaje1.julija1598znovaukazal,dasesmevmestnisvetvolitisamokatoličane.101NatojevicedomRabatta11.julija1598deželnemuknezuposlalporočiloinpredlagal,dasevnotranjemsvetupustištiri,vzunanjempašestprotestantov,kerkatoličaninisobilidovolj izkušeni.Na seznamu jebilotudinekajljudi,kinisobilimeščaniinnisobiliveščinemščine.102Ferdinandjeodgovoril18. julija1598 inprivolil vvicedomovpredlog, vendar je zahteval,daLjubljančanimedmeščanevprihodnjesprejemajolekatoličane.103Jezuitisodogajanjenamagistratuspremljalizbudnimočesominkomentirali:

»… presvetli nadvojvoda Ferdinand je ljubljanski mestni svet, v katerem so imeli vedno premoč krivoverci, obnovil tako, da je pustil v notranjem sve-tu, v katerem je dvanajst mož, samo štiri luterane, v zunanjem, v katerem jih je štiriindvajset, pa šest. Tudi teh bi nikakor ne bil trpel, ko bi imel ob tako majhnem številu katoličanov koga, ki bi ga lahko postavil na njihovo mesto.«104

Citatdajeslutiti,dajemoralbitiprotestantizemvLjubljaniševednomo-čan, saj deželni knez vmestnih oblasteh preprosto nimogel zamenjati vsehprotestantov,sajkatolikov,kotrečeno,niimelnavoljo.Konfesionalnačistkajeotežiladelomagistrata,zatosoleta1598zamujalevolitvežupanainsodnikatersezavleklevavgust.105TegaletajebiladokončnoreformiranatudižupnijaŠko-cjanpriTurjaku,kjersopatroniAuerspergipoporočanjujezuitovtridesetletvzdrževalidvapredikanta,tegaletapajekatolicizemvžupnijiponovnovzpo-staviladeželnoknežjakomisija,kijojeFerdinand12.majaposlalpodvodstvomljubljanskegaškofaHrena,kranjskegavicedomainnadvojvodovegasvetnikaJo-žefaRabatteterstiškegaopataLavrencijaZupana.106Zaradinemočideželnegaknezavdesetletjihprejsosiius reformandi,kijojeaugsburškiverskimirdode-ljevalledeželnimknezom,vdoločenihdelihdeželenamrečprilastiliposamez-nizemljiškigospodje.Komisija jerekatoliziralažupnijo,nastavilakatoliškegažupnikainizgnalapredikantaJanžaZnojilška.107

Škof Hren naj bi po poročilih Augusta Dimitza nadvojvodinji Mariji,vplivniinstrogokatoliškimaterinadvojvodeFerdinanda,poslalpismovkate-remjeplediralzadokončnoodpravoprotestantizmavdeželi.108Napetostimed

99 Historia annua,str.26.100 Dimitz:UrkundenzurGeschichtederReformation,št.169,str.96.GlejšeFabjančič:Ljubljans­

ki sodniki 2,str.281;Dimitz:Geschichte III.,str.283–284.101 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.281.102 Dimitz:UrkundenzurGeschichtederReformation,št.170,str.96.103 Pravtam,št.171,str.96;Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284.104 Historia annua,str.26.105 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284.106 LavrencijZupanjebilstiškiopatmedletoma1580in1600.(Mlinarič:Stiška opatija,str.882).107 JanžZnojilšek(JohannSnoilshik)1568–1659.(Historia annua,str.26–27;Rajšp:Protirefor-

macija,str.203–209;Znojilšek,Janž.Slovenska bioografija.http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi871277/(06.05.2014)).

108 Dimitz:Geschichte III.,str.285;Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.86.

44VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

sprtimakonfesionalnimastranemasosenadaljevaleskozivseleto1598,pona-zarjajihtudicitatizjezuitskegaletopisa:

»Najprej je imenovani Jožef pl. Rabatta nekaterim odličnikom Kranjske priredil gostijo, na katero je, ne da bi vedeli drug za drugega, povabil dva predikanta in dva naša. Ko so se nepričakovano zagledali, so brez posebne priprave takoj začeli drug drugega napadati, pri čemer se je čudovito po-kazala ošabnost in nevednost predikantov. Večina navzočih poslušalcev je podvomila glede luteranstva, katoličani pa so bili deležni čestitk. Med lute-ranskimi veljaki je gospod Janez Bonomo izgubil spoštovanje do predikan-tov in krive vere …«109

Jezuitskoporočilojesicertrebajematikotpristranskivir,kogrezamed-konfesionalne obračune, vendar nam opis kljub temu omogoča dovolj dobervpogledvnapetojavnoživljenjekonfesionalnorazklaneKranjske.

Spomladileta1598jenadvojvodaFerdinandromalvItalijo,kjersejevRimusrečalspapežemKlemenomVIII.Medprotestantenotranjeavstrijskihde-želsejezatonaselilstrah,dasebodeželniknezizItalijevrnilzvojskoinpro-testantizemvsvojihdeželahzatrlssilo.110Tosenizgodilo,sejepanadvojvodaobvrnitvivGradecobrnilnaškofa JurijaStobejaPalmburgaponasvet,kakoizvestiprotireformacijo.20. avgusta1598 je lavantinski škof inod leta1597daljenotranjeavstrijskinamestnikStobejFerdinanduposlalzgorajobravnava-nospomenico,vkaterijepojasnilsvojpoglednaizvedborekatolizacijenotra-njeavstrijskihdežel.111Stobejjesvetovalpostopnoakcijo,začenšispredikantivGradcu.GlavnoosiščeStobejevegaprogramajebiloknežjapravicadoločanjaveroizpovedisvojihpodložnikov,tistimprebivalcem,kinisohotelisprejetika-toliškevere,pajeprogramdopuščalius emigrandi.112

Jeseni1598sobilipoStobejevispomeniciizdanitakoimenovaniFerdi-nandovi»septembrskiodloki.«11313.septembra1598jedeželnikneznajprejiz-gnalpredikanteizGradcainJudenburganaŠtajerskem,pougovorihštajerskihpoverjenikovpasobiliizdanilešestrožjivladarjeviodloki,Ferdinandjezavrniltudisklicevanjenaaugsburškiverskimirinbruškopacifikacijo.114Natojenavr-stoprišlaLjubljana,Celovcupajebilotakratprizaneseno,sajjemestopripadalodeželnimstanovom.115Kotjebilorečeno,jenadvojvoda22.oktobra1598izdalukaz,kijezgrožnjossmrtnokaznijoveleval,najvsiprotestantskipredikantiinučiteljišeistegadnedosončnegazahodazapustijoLjubljanoinvtrehdnehvsenadvojvodovedežele.UkazjevLjubljanoprispel29.oktobra:

»Knežja presvetlost onim predikantom in šolskim uslužbencem augsburške veroizpovedi, ki sedaj bivajo v njegove knežje visokosti glavnem mestu Lju-bljani. Kakor koli jim je ime in kolikor jih je, jim je treba po tem knežjem dekretu resno ukazati, da se spričo tega [dekreta] odrečejo vsega nadalj-njega pridiganja in drugega delovanja, kot tudi poučevanja v omenjenem glavnem mestu Ljubljani, ki pripada njegovi presvetlosti, in naj nato še pri belem dnevu odidejo iz mesta in njegovega pomirja, nato pa naj v nasle-dnjih treh dneh zapustijo vse dedne kneževine in dežele njegove presvetlosti in naj se jih pod kaznijo izgube telesa in življenja v te več ne spušča. Po tem

109 Historia annua,str.27–28.110 Gruden:Zgodovina,str.817.111 Pravtam,str.817–818.112 Dolinar:DieGegenreformation,str.332.113 Gruden:Zgodovina,str.823–824.114 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.464–465;Dimitznavajadrugačnadatuma,in

sicer:28.septemberzaŠtajersko.(Dimitz:Geschichte III.,str.285).115 Gruden:Zgodovina,str.824.

45Letnik 37 (2014), št. 1

naj se ravnajo in tako naj se zgodi naša [volja]. V Gradcu 22. oktobra 98. leta. [Naslovljeno] na predikante, šolske in cerkvene uslužbence, ki so augs-burške veroizpovedi in so v Ljubljani.«116

O izgonu predikantov so seveda izvedeli tudi v Rimu in 30. novembra1598sonuncijaPortioobvestili,dalahkonadvojvodiFerdinandusporočipape-ževozadovoljstvostemdogodkom.117

Ferdinandovi jesenskiukazipomenijokonecdvajsetletnegaobdobjaposklenitvibruškepacifikacije,kojebilaprotestantskaCerkevvnotranjeavstrijs-kihdeželahsicerlegalizirana,nipasesmelaprostorazvijati,118zdajpajebilapotisnjenavilegalo.Deželnoknežjemuukazusoseodločnouprlikranjskipro-testantskistanovi,takodasopredikanti,Ljubljanodejanskozapustilišelevprvipolovicinovembra.119KotposledicaukinitveprotestantskeCerkveinšolstvaješkofHrennapraznikvsehsvetih,1.novembra1598,zasedelprotestantskodu-hovnosredišče,cerkevsv.Elizabetesšpitalom,vkateremjebilatudistanovskašola;protestantisokompleksuporabljalištiridesetletja.Škofjevstopilnačeluprocesije,vcerkvirazbilkrstnikamen,raztrgaloltarneprte in imelslovesnomašo.120 (Pustošenje grobovv špitalski cerkvi jeprišlonavrsto leta1601,121 VladislavFabjančičporoča,danajbisetozgodilopredvelikonočjovzačetkuleta1601122).Protestantiso topričakovali insvojeknjigeumaknilivdeželnohišo–Lontovž,kjersomedHrenovimmaševanjemvcerkvisv.Elizabeteposlu-šalinemškoinslovenskoprotestantskopridigo.123Stanovskiprotestiprinad-vojvodisicernisozalegli.124Jezuitisodogajanjekomentirali:

»V oktobru je nadvojvoda luteranom prepovedal sleherno dejavnost njiho-vega krivoverstva. Kajti obenem s predikanti so bile odpravljene tudi krivo-verske šole. Umaknili so se z veliko nejevoljo, vendar jih je k temu prisilila oblast presvetlega nadvojvoda.«125

Kako je potekala protireformacija na politično-upravnem področju inkakojezaznamovalaprebivalcemesta,ki jebiloševednotudiprotestantsko,lepokažecitat,kisenavezujenaodhodpredikantovizmesta:

»Ljubljansko mesto so volkovi zapustili 3. in 4. novembra. Velika je bila ža-lost zapeljanih ženic in skoraj nikogar ni bilo, ki odhajajočih ne bi obdaro-val, tako da so celo revnejši zanje prispevali kak zlatnik. Prvega, drugega in

116 »Von der F. Dt … denen in I. F. Dt … haubtstat Laiboch jetzo wesenden predicanten und schul-dienern in gemain, so der Augspurgerischen Conf., wie sy namen haben und so vil deren immer sein, in craft dises fürst. decrets ernstlich zubevelhen, das sy sich in angesicht dits, alles weitern predigen und andern exercitii, wie auch schulhalten in berürter I. Dt aigenthumblichen haubstat Laiboch genzlichen enthalten und darauf noch bei scheinender sohn aus der stat und derselben purgkhfrid heben, volgents aber in den nechsten dreyn tagen alle I. Dt erbfürstenthumben und land raumen und sich darinen bei verlierung leibs und lebens weiter nicht betretten lassen. Dar-nach wissen sy sich zu richten, und beschicht daran … Grätz den 22. Octobris anno 98. An N., die predicanten, schuel­ und kirchendiener, so der Augsp. Conf. zuegethan und zu Laybach sein.« (Loserth:Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenreformation in Innerösterreich unter Ferdinand II.1. Teil,št.507,str.376–377).

117 PismoPortii,datiranoRim,30.november1598.(Grazer Nuntiatur 4. Band,št.451.,str.476).118 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.73.119 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284.120 Vidmar:Požiga,str.207.121 Dimitz:Geschichte III.,str.333.122 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.312.123 Dimitz:UrkundenzurGeschichtederReformation, št. 176, str. 97–98;Vidmar:Požiga, str.

207.124 Dimitz:Geschichte III.,str.287.125 Historia annua,str.28.

46VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

tretjega novembra so se v velikem številu udeleževali svojih silno uporniških govorov in brezbožnega obhajila, ki so ga bili priredili v javnih deželnih po-slopjih. Prečastiti izvoljeni ljubljanski škof jim je namreč že takoj prvi dan v novembru na praznik vseh svetnikov odvzel cerkev mestnega špitala, in šel tja iz stolne cerkve sv. Nikolaja v procesiji, tam sam maševal in pridigal ter dal ob veliki radosti katoličanov s petjem in glasbili odpeti himno »Te Deum laudamus«, kakor je navada ob podobnih prilikah. Čeprav bi se moglo zdeti, da vsega tega in še mnogo drugega niso storili naši, temveč se je zgodilo na ukaz presvetlega nadvojvoda in po njegovih komisarjih, imajo naši pri tem vendarle svoj delež.«126

AugustDimitzporoča,dajeLjubljanovtehdnehzapustilopetpredikan-tov,začasnozatočiščepasonašliprievangeličanskemplemstvupookoliškihgradovih,doklerjihnivletih1600–1601dokončnopregnalareformacijskako-misija.127ZadnjisuperintendentkranjskeprotestantskeCerkveFelicijanTrubar,sejetakonajprejzatekelvMoravče,128skrivalnajbisešenaBrdupriKranjuinČretežupriMokronoguterkončnoleta1600odšelnaWürttemberško.129Hkratijeprenehalotudidelostanovskeprotestantskešole instanoviso18.avgusta1598končnoodpustili zadnjega rektorja,M.EngelbertaEngela.130 Leta1598jekranjskideželnizborleprivolilv75.000goldinarjevvsklopuglavnedavčneodobritve(Hauptbewilligung).131

Koroškajepodobendekretoizgonupredikantovinukinitviprotestants-kih šol kot pred njo Štajerska in Kranjska od nadvojvode prejela decembra1599.132Leta1598soKranjskopretreslitudidogodki,povezanizdolgovojnomedsvetimrimskimcesarjem insultanom;TurkisonamrečpodolgemčasuspetprodrlidoLjubljaneinvsužnostodpeljaliViljemaLamberga.133Oktobrajeprestolnicozapovrhpretreselšeizbruhkuge,kijojenaKranjskozaneselnekidijak sKoroškega.134 Epidemija je jeseni in pozimi 1598prizadela predvsemLjubljano,takodajedeželnosodišče2.novembrahkratizodhodomprotestan-tovsvojsedežpreneslovNovomesto.Prihodnjopomladjekugaprizadelašedrugedeledežele.135

Prelomno leto 1599

5.novembra1598jebilovGradcusrečanjeposlancevevangeličanskihstanov,vupanjunaposredovanjesoseobrnilitudinacesarjaRudolfaII.,ven-darjihjetazavrnilinnapotilnanjihovegalastnegadeželnegakneza,topasejenazadnjetudizgodilo.136

Za19. januar 1599 je Ferdinanddal sklicati štajerski deželni zbor, po-temještajerskistanovskiodborvGradecpovabilšepredstavnikeKoroškein

126 Historia annua,str.28.127 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.86–87.128 Gruden:Zgodovina,str.824;Dimitz:Geschichte III.,str.288.129 OzatočiščihFelicijanaTrubarjajemogočenajtirazličnaporočila.(Trubar,Felicijan.Slovenska

biografija.(http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728928/(21.05.2014)).130 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.86–87.131 ARS,AS2,1.reg.,šk.837,Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698,Landtag-

shandlung vom 1598ten Jar.132 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.465;Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.

465.133 Historia annua,str.31.;Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284;Valvasor:Die Ehre, 4. Band, XV.

Buch,str.549.134 Jezuititrdijo,dajebildijak,krivzaizbruhkuge,protestant.(Historia annua,str.31);Fabjan-

čič:Ljubljanski sodniki 2,str.284.135 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284.136 Gruden:Zgodovina,str.825.

47Letnik 37 (2014), št. 1

Kranjske,dabitakolažjezavrlideželnoknežjoprotireformacijo.Kranjskidežel-nistanovisoizbralitepredstavnike:deželnegamaršalaVajkardaAuersperga,137 AndrejaParadeiserja,JanezaLudvikaSauerja,MaksimilijanaGalla,JurijaAndre-jaKazianerjainVolfaEngelbrechtaSchräncklerjaterjihposlalivGradec,kjernajbisepoValvasorjevihnavedbahzbralokardvestodeželanoviztrehdežel,kisonatosestavilisvojopritožbo.138

Nadvojvodajeposlanstvostanovtrehdeželsprejel22.januarja1599.Sta-novskiodposlancisosesklicevalinabruškopacifikacijoinpotrditevtecesarjaRudolfaII.včasuregentstva.139Delegacijajenadvojvodipredalaspomenico,vkaterisostanovinavedlivsenadvojvodoveprotireformacijskeukrepezadnjihlettergaprosili,najjihprekličeinobnovikonfesionalnerazmere,kakršnesobilevdeželahobnastopunjegovevladavine.Ferdinandjenajprejzavrnilkoro-škeinkranjskeposlance,rekočnajgredodomovinsetamrajeposvetujejooobrambidomovine.Kljubtemupajeobljubilpisniodgovornaspomenicoin30.aprila1599jetaresprispel.140

Razmerevkranjskiprestolnicisobilevseskozinapete.JezuitskiLetopisjezaopisljubljanskihrazmervtemprelomnemletuuporabilcitatizHoracijevegaopisatrojanskevojne:

»Znotraj in zunaj trojanskih zidov je potekala borba. Luterani v svojih srcih namreč niso mogli prenesti, da je presvetli knez leto poprej v mesecu no-vembru izgnal njihove predikante, ukinil šole in prepovedal vsakršno krivo-versko dejavnost.«141

Odhodpredikantovvilegalo,kotrečeno,protestantizmunikakornina-redilkonca,taješedolgovztrajalnagradovihprotestantskihplemičev,npr.naTurjakuinBrdu(priKranju),številniplemičisoizgnanimpredikantomdajalizatočišče.142Vendarjenadvojvodaplemičem,kisoskrivalipredikantenasvojihgradovih,grozilzvisokimikaznimi.143Poleg tegasoprotestantskimeščanivLjubljaninaprotireformacijskeukrepeoblastiodgovorilitako,dasosimarca1599uredilinovopokopališče(prinekdanjemmorišču,kotporočajojezuiti)144 insvojeumrlepokopavališe slovesneje kotprej.Protestantskeverskeobredeso šenaprejopravljalitudinagradovih.Zaostrilesoserazmeremedkonfesi-jamavmestu,jezuitiporočajoozarotah,kisojihkovaliprotestantiprotinjim,inonjihovemprovociranjukatoličanov.145Verjetnostaobestraniprovociralidrugadrugoterizzivalinemireinnapetosti,anažalostnamprotestantskivirinisonavoljo.

Kranjskideželnizborsejeleta1599prvičzbral13.februarja(tegaletajekranjskideželnizborzasedalkaršestkrat)146insklenildeželnemuknezupre-dativerskepritožbe.147Protestantivsehtrehdeželsosepolegtegaodločili,danabližajočih sedeželnihzborihnebodoničesarodobrili, doklernadvojvodaneborešilnjihovihverskihpritožb.KososerazmerenabojiščuprotiTurkom

137 Vprašanjeidentitetedeželnegamaršalaješenerazrešeno,Peritzhoffnamrečporoča,dajebilletoprej,16.marca1598,škofHrenimenovanzadeželnegamaršala(ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf41,42).

138 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.465;Dimitz:Geschichte III.,str.288–289.139 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.87.140 Gruden:Zgodovina,str.825;Dimitz:Geschichte III.,str.289–291.141 Historia annua,str.29.142 Pravtam,str.29.143 Gruden:Zgodovina,str.824.144 Historia annua,str.29;Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.284;Dimitz:Geschichte III.,str.296.145 Historia annua,str.29–30.146 ARS,AS2,1.reg.,šk.837,Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698, Sechsfa-

che landtagshandlung vom 1599ten Jar.147 Dimitz:Geschichte III.,str.291.

48VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

zaostrile, je nadvojvoda za 19. april 1599 ponovno sklical deželne zbore inzahtevaldenarzavojskovVojnikrajini.Povodisosplavalitudivsistanovskiposkusi, da bi si pri svojih pritožbah zagotovili posredovanje protestantskihknezovCesarstvaalicesarjaRudolfaII.148

Vkranjskemdeželnemzborujenatonastalhudspor,protestantskigos-podjesoponovnozahtevali,dabinajprejrazpravljalioverskihpritožbahinnisohoteliničesarodobritizavojnenamene.149Medkonfesionalnenapetostisosezrcaliletudivnovem,»precedenčnem«sporu.Že9.februarja1599sejenamrečmedzasedanjemdeželnegazboravnelsporgledeprednosti medljubljanskimškofomTomažemHrenomingrofomAhacijemThurnom,dednimdvornimmoj-stromnaKranjskem.Sporjenastal,kernajbiimelškofmestopredomenjenimgrofomThurnom.Hrenjesvojozahtevoutemeljevalsknežjimnaslovom,kisoga ljubljanski škofje,ponjegovihbesedah,nosili žeoddavnih časov.150Polegtegaješkofpoudaril,daprivilegijevnepodeljujejostanovi,temvečdeželnikne-ziindasezatoprednostinenameravaodreči.151

TodaAhacijThurn,ki je tedajpredsedovalzboru, jevodgovornavedelpravicedednegadeželnegamojstra,152kisojihponjegovihbesedahdoločilice-sarji,kraljiintudinadvojvodaKarel.Thurnjezatotrdil,daimakotdvornimojs-terpravicobitiprvitakojzadeželnimglavarjemvprašanzamnenjeindaškofunenameravajematinjegovihpravic.Zagotovilješe,dabo,čeboHrenprednostdokazalnapodlagisvojihpravic,totudispoštoval.Stanovisopotemtakemskle-nilizadevoposlatinadvorinpočakatinarešitev.153Deželnoknežjaresolucijajebilajavnoprebrana21.aprila1599,sporpajebilrešenvškofovokorist.TakojzatemješkofodgrofaThurnaprevzel»prednostno mesto« vdeželnemzboru(»den Vorsitz«).154Jezuitisoonastalemprecedenčnemsporutendencioznopo-ročali:

»Na zboru stanov je skušal neki veljak celo spraviti prečastitega škofa lju-bljanskega s prvega mesta.«155in:»Novi grofje Thurn so si prizadevali, da bi prečastitega škofa ljubljanskega, ki so ga bili cesarji že davno počastili z dostojanstvom kneza, izpodrinili z njegovega običajnega prvega mesta v zboru in bi se sami povzpeli nanj.«156

Medkonfesionalnenapetostisopripeljaletudidopravih incidentov,ka-kršen je bil skorajšnji dvobojmed vicedomom Jožefom Rabatto in deželnimmaršalomHerbertomAuerspergom13.marca1599.157Znanistadveporočilioincidentu,insicerCarnioliae Pragmaticaterjezuitskiletopis.Prvapovzemastanovsko-protestantskipoglednanj;Carnioliae Pragmaticavuvodupoudarja,dajebilkranjskideželnivicedomJožefRabbatašelepredkratkimsprejetmed

148 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.466;Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.466.

149 Gruden:Zgodovina,str.825.150 Ljubljanskiškofjesoknežjinaslovimeliod26.maja1533,kojerimskikraljFerdinandI.dru-

gemuljubljanskemuškofu,KrištofuRavbarju,innjegovimnaslednikomnasedežuljubljanskeškofijepodeliltanaslov.(Dolinar:Ljubljanski škofje,str.44;Klun:Archiv I.,str.89).

151 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf47.152 »Erblandtschafftmeister in Crain«,polegtegajeAhacijThurnvistemparagrafuoznačentudi

kotnosilecpravicdeželnegadvornegamojstra»die Freyheiten des Landthoffmeisterthumbs«.(ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf47).

153 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf47.154 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf48.155 Noticaoprecedenčnemsporusevletopisujezuitskegakolegijasicerpojavišepodvpisom

zaleto1598,topajeverjetnonapaka,sajgledenapoznejšeincidentevicedomaRabattene-dvomnoopisujedogajanjeleta1599.(Historia annua,str.28).

156 Precedenčnisporjenatoomenjenšeenkratpriletu1599.Precedenčnihsporovjebilovseka-korveč,vendarnoticizeloverjetnoopisujetaistega.(Historia annua,str.31).

157 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf52.

49Letnik 37 (2014), št. 1

deželanenaKranjskem158indaje13.marcamedzasedanjemdeželnegazboraprotideželnemumaršaluHerbertuAuerspergu159prijelzaorožje.Poudarjatudi,dasejeRabattatudisicervjavnostiindeželnemzborudodeželnegamaršalaobnašal zelo vročekrvno in absurdno.Potemso sedeželni stanovi »dvignili«protivicedomuinganisovečspustilinanobenozasedanje.Opotekudogodkovsostanovivobširnempismuzdatumom15.marec1599obvestilideželnegaknezainzapisalisvojoocenodogajanja.160Oincidentusojezuitiporočalivpo-vezavizopisanimprecedenčnimsporom,vendarsokrivdozaskorajšnjispopadpripisalinasprotnistrani:

»Nekdo drugi od prvakov pa je skušal na deželnem zboru z blatenjem osra-motiti vicedoma Jožefa Rabatto, toda zaman. Prečastiti škof ljubljanski je po odloku presvetlega nadvojvoda ohranil svoje mesto, vicedom pa je odvr-nil od sebe sramoto s tem, da je ponudil svojo obrambo tudi z mečem, če bi bilo potrebno. Ponudil je dvoboj, kar je bila le zlobna nakana nasprotnikov, in izpostavil bi se v očitno življenjsko nevarnost, če mu katoliški prelati ne bi tega preprečili.«161

Jezuitisokrivdoponovnopripisaliprotestantom,Rabattoveganasprotni-ka,deželnegamaršalaHerbertaAuersperg,poimenskonenavajajo.162

Napetostivkranjskemdeželnemzboruterdrugihstanovskihorganihleta1599pastemšenibilokonec.17.marcadeželnoknežjikomisarjinisohotelisprejetideželnozborskegaodgovora,kisojimgapreksekretarjevizročilista-novi.163Očitnosobiliprecedenčnisporiizrazkonfesionalnihnapetosti,dežel-noknežjorazsodboz21.aprilasoprelatirazlagaliposvoje,stiškiopatjetakosedelpredpredsednikomuradapoverjenikov,sajjevodsotnostiljubljanskegaknezoškofaopatpredstavljalduhovniškistan.164Nasejistanovskegaodboraso3.avgustaodprlivprašanje,alijedovoljenonadaljevatirazpravo,čeniprelatovinduhovnikov,inalisotakšnisklepipravnomočni.Končnojebilsprejetsogla-sensklep,dajetrebaponovnosklicatistanovskiodborterpredstavnikestanuprelatovponovnopopisati.165VplivstanuprelatovsejeodnastopaškofaHrenanaprejsicerhitrovečal.

Protestantskistanovisoodrekalifinančnopomočzavojno,katoliškideže-lanipasozahtevamdeželnegaknezaradiustregliinbilipripravljeniprispevatisredstvazavojnosTurki.166Kljubvsemzapletom,kisoleta1599pretreslideže-loindeželnizbor,jedeželnizborkončnoprivolilv75.000goldinarjevvsklopuglavnedavčneprivolitve(Hauptbewilligung).16730.aprila1599jenadvojvoda

158 VicedomJožefRabattajekranjskodeželanstvoresdobilšeleslaboletopredincidentom,na-tančneje3.aprila1598vzamenozaobljubo,daboizpolnjevalsvojeobveznosti.(ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7.,Paragraf42).

159 BaronHerbardAuersperg(1574–1618),vrhovnidednideželnikomornikinvrhovnideželnimaršalnaKranjskeminvSlovenskimarki,kranjskideželniupraviteljleta1594,stanovskipo-verjenikmedletoma1607in1610.Leta1596jesodelovalvločenemprotestantskemdežel-nemzboruinodboru.(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.70,87;Preinfalk:Auerspergi,str.446;ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf15).

160 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf52.161 TakokotvstanovskihvirihstatudivjezuitskemletopisuprecedenčnisporinRabattovinci-

dentdrugdrugemu.Dagreprijezuitihzanapačnodatacijo,jemogočerazbratitudiiznadalje-vanja,koletopispravi:»Vse to se je zgodilo okoli leta 1598.«Obaopisasenedvomnonanašatananapetostivkranjskemdeželnemzboruspomladi1599.(Historia annua,str.28).

162 GlejtudiDimitz:Geschichte III.,str.291–292.163 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf54.164 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf55.165 ARS,AS2,1.reg.,šk.937,Carnioliae Pragmatica,Pars I.,Prot.7,Paragraf57.166 Historia annua,str.30.167 ARS,AS2,1.reg.,šk.837,Peritzhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen 1507–1698, Sechsfa-

che landtagshandlung vom 1599ten Jar.

50VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

izdalHauptresolutionkotodgovornapritožbeprotestantov;znjojezavrnilvsepritožbe terplemstvoposvarilpredposledicaminjihovegamorebitnegaupo-ra.168Izhodiščazakranjskiodgovorna»glavnoresolucijo«jeoktobra1599izde-lalLenartMerherič.ProtestantskostališčejeutemeljevaltakosSvetimpismomkotzdeželnimustavnimredom.Pozvaljek»trpečinepokorščini«,zavrnilvsa-kršnooblikoneposrednega uporazoperdeželnegaknezainsoverniketolažilzbožjoprevidnostjo,sajnajbi taposkrbelazasvojezveste.169Kranjskistanoviso na Hauptresolutionuradnoodgovorili24. februarja1600:170Ferdinandoveposvetneoblastinisozničimerspodkopavali,slehernooblastvokviruverepasomuodrekalisklicujočsepačnaaugsburškiverskimir.171

Stanovskepritožbepalenisozalegle,nadvojvodajevskladusspomenicoškofaStobejašenaprejizvajalzačrtaniprogramprotireformacije.

Leta1599jedeželoKranjskopolegpolitično-verskihnapetostiinvojnesTurkiprizadelakuga,kijevprestolnicimorilasiceržeodnovembraprejšnjegaleta,potemko se jemaja1599vLjubljanoponovno razširila izDolenjske.172 Epidemijajepustošilaševjuniju,takodasosodiščaindrugiuradisvojesedežepreselilivKamnik,tampaseje25.junijazbraltudideželnizbor.173KugajeLju-bljanoogrožalašecelopoletjeinvzačetkujeseni.174NazasedanjuvKamnikujedeželnizborobravnavaltudiHauptresolution–odgovordeželnegaknezanastanovskepritožbez22.januarja,vkateremjeknezpritožbezavrnil,češdajenjegovočenadvojvodaKarelbruškopacifikacijoobljubillevsvojemimenuinnikakornezasvojepotomce.Poleg tegase jeprotestantizemširilvmesta intrge,tegapaverskapomiritevzizjemotrehdeželnihprestolnicinJudenburganidovoljevala.175Kranjskistanovisose26. junijaodločilipočakatinamnenještajerskihkolegov.176

Deželnoknežjaprotireformacijajemeddrugimpovzročila,dasoprotes-tantirazličnihstanovstrnilivrste;ljubljanskimeščanisosenaprimerpovezalispoverjenikiizvrstplemstva.177Vendartuditoniustavilonadvojvode,danebiodstranilšezadnjihpreostalihprotestantovizmestnegasveta.Jezuitiporočajo:

»V tem letu so iz mestnega sveta izključili vse očitne krivoverce in jih na-domestili s katoličani; tudi mlačne bi bili nadomestili bolj goreči, ko bi Lju-bljana imela kaj takih. Zelo ugodno je bilo tudi to, da se je po prizadevanju naših spreobrnilo pet hiš. Iz teh so namreč izhajali tisti, ki so nadomestili krivoverce.«178

VladimirFabjančičpravile,dajebilmestnisvettegaletažekatoliškiterdajeposlušnoizpolnjevaldeželnoknežjeukazeoodpravljanjuprotestantizmavmestu.179Političnerazmeresosesicerzaostrovale,čepravjevseboljočitno

168 HauptresolutionFerdinandsII.objavljenavLoserth:Akten und Korrespondenzen zur Geschich-te der Gegenreformation in Innerösterreich unter Ferdinand II.1. Teil, št.731, str.559–560;Gruden:Zgodovina,str.826.

169 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.93.170 Dimitz:Geschichte III.,str.300.171 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.94–95.172 GlejtudiGolec:Kužneepidemije.str.23–64.173 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.285;Historia annua,str.31;Dimitz:Geschichte III.,str.292.174 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.298.175 Dimitz:Kurzgefasste Geschichte,str.87.176 Dimitz:Geschichte III.,str.294.177 Leta1599.sobilistanovskipoverjenikinaKranjskem:JurijAnickhurn(Georg Anickhurn),ba-

ronNikolajEgkh(Niclas Freyherr zu Egkh),AleksanderParadeiser (Alexander Paradeyser),JanezLudvikSauer(Hanns Ludwig Sauer).(Valvasor:Die Ehre, 3. Band, IX. Buch,str.87).

178 Historia annua,str.33.179 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.299.

51Letnik 37 (2014), št. 1

prevzemaliniciativokatoliškitabor.Političniciljjezuitov,zastavonoškatoliškestranke,jebilvesčasjasen–»zatrtjeluteranstva«:

»In da se ne bi zaman trudili, so bili naši patri po nagovarjanju najvišjih odličnikov prisiljeni sestati se s presvetlim nadvojvodom, mu razložiti ne-varnost in mu prikazati, kako bi se primerno postavili po robu. Tako so do-segli, da so se katoličani čudovito dvignili, presvetli knez se je z vso vnemo zavzel za pospeševanje katoliške zadeve in je bolj pritiskal na luterane. Ker je luteranom tako upadel pogum, sije veliko upanje, ne le da se bodo ti v kratkem, če ne drugače tudi na silo vrnili h katoliški veri, ampak da bodo tudi drugi na Kranjskem iskali zgled in pomoč za zatrtje luteranstva. Ta-kšen nekako je politični položaj.«180

Protireformacijajezačeladoživljatitrajnejšeuspeheinpostopnojedežel-noknežjakatoliškastrandokončnoprevzelapobudo:vkatolicizemsosezačelispreobračatimeščani,številnisicerlenavidez,sajsovraznihporočilihpogos- to omenjeni mlačni katoličani. Primer konvertita v vrstahmestne uprave jedvakratnimestnisodnikMartinSchöberl,kijevkatolicizempovsejverjetnostiprestopilleta1599.181Medspreobrnjencisobiletegaletatuditriplemkinjeizpomembnejšihdružin,insicersoprogaJanezaBonoma,kijepoočetuizhajalaizroduLambergov,pomateripaAuerspergov,soprogaJurijaLenkovičatervdovaAdamaBonoma,FelicitaizdružineAuersperg.182Vsetrispreobrnjenkenajbiizvrstlastnihdružininplemiškegastanuzatoprejeleštevilnegrožnje.183

30.septembra1599jenadvojvodapozvalvseprotestantskemeščaneno-tranjeavstrijskihdežel,najsevrnejovkatoliškoCerkev.184Jezuitinadvojvodo-vegapozivasicerneomenjajoneposredno,vendaropisujejo,kakšnereakcijesosprožiliprotireformacijskiukrepimedprotestantskimideželanivdeželnemzboru:

»… na zborih in javnih shodih, ki so se ponovili najmanj šestkrat,185 so odloč-no odklonili vsako pomoč proti Turkom, če se ne pokličejo nazaj luteranski predikanti in se ne prizna verska svoboda, in to ne samo njim, kakor so jo imeli prej zaradi nekakšne popustljivosti, temveč tudi meščanom, kmetom, služabnikom in sploh vsem. Izjavili so, da se ne bodo posvetovali o ničemer glede javnih zadev, če presvetli nadvojvoda na vse njihove pritožbe ne bo odgovoril in dovolil, kar zahtevajo.«186

V novembru je nadvojvoda izdal nove protireformacijske dekrete, takoje12.novembraizdalpatentodokončnemizgonupredikantovinprenehanjuprotestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah, ki je v prihodnjempoglavjupreveden inkomentiran.16.novembra1599 jeprišeldeželnoknežjiukazkranjskemuvicedomu,najstrogoprepoveprodajoprotestantskihknjig.187

180 Historia annua,str.32.181 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.281.182 Letopisopisujeverjetnopretiranozgodbotrpinčenja,kigajeFelicitaBonomoprestalazaradi

svojespreobrnitvevkatolištvo,sorodniki,namrečHerbardTurjaški,najbijonamrečugrabiliinmučilinagraduŽužemberk(Historia annua,str.31).

183 Historia annua,str.31,33–34.184 OtemFerdinandovempozivuprotestantskimmeščanomnotranjeavstrijskihdežel,naj»sevr-

nejo«vkatoliškovero,poročasamoGruden,niganajtinikjerdrugod.Vendarbilahkobilpravtapozivpravnapodlagazadeloreformacijskihkomisijvprihodnjihletih.(Gruden:Zgodovina,str.826).

185 Z »zbori in javnimi shodi«jebržkonemišljenkranjskideželnizbor,kijetegaletazasedalkaršestkrat.

186 Historia annua,str.30.187 Dimitz:Geschichte III.,str.299.

52VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

LjubljanskiškofTomažHrenvsvojemporočiluoreformacijinaKranjs-kem,kigajenamenilsekovskemuškofuMartinuBrennerjuinjeverjetnona-stalokmalupodecembru1605,188takoleopisujedogodke,povezanezizgonomFelicijanaTrubarja,zadnjegasuperintendentakranjskeluteranskeCerkve:

»… Felicijan, ko ga je presvetli nadvojvoda Ferdinand leta 1600 skupaj z drugimi predikanti, sodržavljani in zavezniki v veri izgnal iz Kranjske.«189

Hrenjesvojeporočilobržkonepisalpospominuinzvečkotpetletnodis-tancoterzatozagrešilnekajnapak,sajjezdružilizgonpredikantovizleta1598inpozivprotestantskimmeščanomhkonverziji izleta1599terjuprestavilvleto1600,kojezačeladelovatinjegovakomisija.Valvasorjeizgonprotestantovpoletu1599posrednoomeniltudipripregledupiscevsKranjske,kjerpravi:

»David Verbec, po rodu iz Ljubljane, je bil doktor medicine, njegov brat pa ljubljanski župan. Ker je prevzel evangeličansko vero, se je odpravil v Augsburg in pozneje v Speyer. Nazadnje je ostal v Ulmu in v Augsburgu.«190

Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in odpravi protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah

Edicijskanačela

Edicijskanačelaupoštevajonavodilazatranskribiranjeinobjavozgodnje-novoveškihnemških tekstov revijeActa ecclesiastica Sloveniae191 in smernicenemškegazgodovinarskegazdruženjaGesamtverein der deutschen Geschichts­ und Altertumsverein.192Transkripcijabesedilaupoštevaizvirnikznekajizjema-mi,insicer:enopomenskeokrajšaveinligaturesorazrešenebrezopomb,npr.vñ→ und, razenokrajšaveetc.,kinirazrešena,večpomenskihokrajšavvtemdokumentuni;črke: i, j,u,v inw smozapisovalivskladuznjihovoglasovnovrednostjo,pravtakotudinismoločevalidolgegas:ſ odostregas:s;doslednosmouporabljali redukcijopodvojenihsoglasnikovznotrajbesed,npr.vnnd→und;ločilasmopoenotilivskladusslovničnimipravili,ohranilipasmoznake/.Vostalihprimerihsetranskripcijadržipredloge.Kergrezatisk,smosepripisanjuvelikih inmalih črk zvestodržali predloge, v skladu s katero so tudibesedepisaneskupajalinarazen.Vsidiakritičniznakisodoslednonavedeni,grezanadpisanočrkoe,npr.:aͤ,oͤinuͤ,kadarpasotamestaoznačenaspreglasi,transkripcijatozvestoupošteva:ä,ö inü.Lastnaimenasopisanavobliki,kiustrezapredlogi,npr.Ferdinand,Ferdinandt. Zapisa samoglasnikovnismoni-kjerspreminjali.

Vtiskuseuporabljajorazličnevrstečrk,večinatekstajevnemškemjezi-kuintiskanigotici,besede,kisovpredloginatisnjenevhumanističnipisavi,sovtranskripcijivležečemtisku.npr.Beneficiaten.Transkripcijajeopremljenasštetjemvrstic,številkevrsticsonavedenevnadpisaniobliki,npr.:[1](predlogaimapetintridesetvrstic).

VArhivu Republike Slovenijestashranjenadvaizvodapatenta,tekstobehpa je identičen.Kotpredloga transkripciji jebil dokument iz fondaAS1097,

188 DeželakTrojar:Memorial,str.417.189 Hren:Memorial,str.37.190 Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar o slovstvu na Kranjskem,str.133.191 Priporočilazaizdajanje,str.385–392.192 Richtlinien für die Edition,str.28–39.

53Letnik 37 (2014), št. 1

Zbirka normalij, ker jemanjpoškodovanod sicer restavriranegaprimerka izfondaAS1,Vicedomski urad za Kranjsko.

Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in odpravi protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah.

1599, november 12., Gradec.

Orig. papir, tisk: 1)(35,7 x 49,4 cm, filigran: dvoglavi orel s krono) ARS, AS 1097, Zbirka normalij, mapa 2, Cesarski patenti 1560–1619, št. 92. — 2) (33,9 x 50,3 cm, filigran: dvoglavi orel s krono) ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, fasc. 135, šk. 261, lit. R, XIV/9. (dokument je bil dlje časa pre-pognjen, več razjed, ena večja luknja. Sicer je bil dokument restavriran in prilepljen na novo podlago, hranjen v posebni škatli poleg škatle 261). Ed.: Loserth, Johann: Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gege-nreformation in Innerösterreich unter Ferdinand II. Teil 1.: Die Zeiten der Regentschaft und sie Auflösung des Protestantischen Schul­ und Kirchen­ Ministeriums in Innerösterrreich 1590­1600, št. 842, str. 611–613; Čutić Gorup: Dekret nadvojvode, str. 77–85.Lit.: Valvasor, Die Ehre, 2. Band, VII. Buch, str. 462–470; Dimitz, Geschichte III., str. 285–315; Gruden, Zgodovina, str. 826; Štih, Simoniti, Zgodovina, str. 210 –220;

Ohranjenost dokumenta: dokument je bil prepognjen na šest delov, ena raz-jeda, tekst je v celoti berljiv.

Transkripcija

[1]WirFerdinandvonGottesGnaden/ErtzhertzogzuOsterreich/Her-tzog [2]zuBurgundt/Steyer/Kaͤrndten/CrainundWirttenberg/etc.GrauezuTyrolundGörtz/etc.EmbiettenN.allenundjedenunsern[3]nachgesetztenGeistlich/undWeltlichenObrigkhaiten/Landtleuten/Burgern/Gemainden/undsonstenmenigelich/waswuͤrden/standsoderWesensdie[4]inunsernErbfürstenthumbenundLandengesessensein:Unsergnad/undgebenEuchzuvernemen.193Das/ veilwirnemblichen/hieuorund Jetzo [5]Imer fort vondenen Catholischen der Roͤmischen allain seligmachenden Religion / zuege-thonenordenlichenSeelsorgern/Bischouen/Pfarrern/und [6]Beneficiaten,zumOfftermallenundfasttaͤglich/mitsondererhocher/undzwarbillicherbeschwaͤrangeloffen:undunsbenebensausschuldigerpflicht/un=[7]derthe-nigistangebrachtworden/WieIregedachterSeelsorger/Geistlichenorden-lichen Iurisdiction underworffene Schaͤfflein / von denen unCatholischen [8]SectischenfalschenLehrern/undeingetrungnenPredicanten/hinundwiderverfüert/inverdamblicheIrrthumbundKetzereyengebracht/unddas[9]InenIreuralte/vonvillhundert JarenherowollersessnePfarrlichenRecht/undgerechtigkhaiten/invillmanichweegentzogenwerden/mitunder=[10]theni-gisterdemuͤtigisteransuehung/daswiralsHerrundLandtsfürst/auchObri-sterVogt/allerGeistlichenStifftungen/diehoͤchstbeduͤrfftige [11]wend:undeinsechung/gnedigistthuenundfuͤerkhernwolten/Daswirdemnach/ausChristlichemGottselligemEiffer/unsererwahrenerkhenten[12]undbekhenten/allgemainenReligion/nitunbillichbewoͤgtworden/DieSectischenLehrerundPredicanten/ZumallunsernvordisemIrentwillen/[13]undindergleichenReligionssachen/manigfaltigausgangnenernstlichenSpecialBeuelchen/der

193 Vdokumentujenatemmestudaljširazmik,kiverjetnopomeninovodstavek.

54VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

schuldigegehorsamb/innichten/oderdochweniggelaist [14]worden/vondenStoͤttenundMaͤrckhten/sowolldenenPfarr:undandernKhirchen/undBeneficienamGey/damitdieBurger/auchandersgemaines[15]Volck/vonIrerfalschenLehrundOpinionabgewendet/undnichtweiter/alslaydermitvillerarmenSeelenundergangbisherobschehen194/verfiertwur=[16]den/al-lerdingsab:undhinweckzuschaffen/Undunsaberanjetzonochschmertzli-cherfuͤrkhombt/dasnichtallainsollicherthailshievorbeschehnenhinweg=[17]schaffungzuwidergehandlet:SondernauchgemeltePredicantensichvermes-senlichen understehen sollen / die gedachten Burger und underthonen inge=[18]main/zu Irenhinundwider inGschloͤssern/undandernOrttenhal-tendenverbotnenExercitien,nichtallainzuezulassen:SondernauchdieselbenIrer[19]vermaintenfalschenLehrnach/mitderBeicht/Communion,undan-dernvermaintengeistlichenActen,zuversehenWellichesunsaber/alsHerrnund [20]Landsfuͤrsten / khainesweegs zugestatten und zue zusehen gemaint.DaswirderowegennunhinfuͤraninCraftoffnerGeneral/zuabstellungdessenhie=[21]mitdiseslauter/undaußtruckhlichStatuirt,undErnstlichbeuolchenhabenwoͤllen/ZumfallsichhinfuͤranainigerPredicant/odervermainterLe-hrerunder=[22]stehenwerde/dergleichenExercitiumhaimblichoderoffentli-ch/inbeywesenbemelterBurger/Paurn/oderunderthonenanzustellen/undzuhalten/oder [23]aber (dasnochvillmehrkhainesweegszugedulden)denselbenIrvermainteBeichtundCommunion,auchanderegeistlicheofficia zuadministriern,und [24]SydardurchIrerfalschenLehranhengigzumachen/auchalsodenenordenlichenSeelsorgern/Pfarrern/undBeneficiaten,anIrenRechten/eintrag [25]zuthuen.Dassodannain JedlichersollicherPredicant/ErseywerErwoͤlle/alsbaldtipso facto,ausallenunsernLandengaͤntzlichen/undalsogeschafft/[26]undbandisiertseinsolle/DaszumfallErubersollichaußschaffung/undBannum,verrerinunsernLandenodergebietzubetretten/Deroderdieselbennit[27]allainmuͤglichistzurverhafftunggebracht:SondernauchmiternstlicherLeibsundguetsbestraffung/sowollgegenIrenaignenPersonen/alsderselben[28]receptatorn,unddenensohierruͤberSyaufhaltenwurden/ohnallesverschonen/strackhsmitallemernst/undscherffenach/verfarnwerdensolle.Und[29]gebietendaraufallenundJedenobbenentenGe-istlichenundWeltlichenObrigkaiten/Landtshaubtleuͤten/Landtsverwaltern/Vitzdomben/Haubtleuͤthen/[30]Burgermaistern/Richtern/Burgern/Ge-mainden/undsonstenmenigelich/ObdisenUnsernGeneralnstaͤttundvestzuhalten/darwidernitthuen/[31]nochandernzuthuenzugestatten/inkhainweiß/alsliebainemJedensey/vnserungnadundstraff/zuvermeiden.DasmainenwirErnstlich/Undes[32]beschichthieranunserentlicherwillenundmainung.GebeninunserStatGraͤtz/denzwoͤlfftentagdesMonatsNouembris/Anno/etc.imNeunund=[33]Neuntzigisten.

[34]AdmandatumSerenissimi[35]DominiArchiducisproprium.

Ferdinandt

V papir vtisnjeni pečat izstavitelja v rdečem vosku, podoba: heraldični grb slabo viden, napis nečitljiv, premer 4,4 cm.195

194 Verjetnogrezatiskarskonapako,bržkonebimoralopisati:beschehen.195Maja Ćutić Gorup podaja transkripcijo napisa na pečatu, verjetno pridobljeno na osnovi

drugihvirov:»FERDINA DG ARCHI DVX AUSTRIAE DVX BURGUNDIAE STIRIAE KARINTHIAE CARNI WIRT COMS TIRO ET GORIT«(ĆutićGorup:Dekret,str.84).

55Letnik 37 (2014), št. 1

Prevod

Mi,Ferdinand,pomilostibožjinadvojvodaAvstrijski,vojvodaBurgundije,Štajerske,Koroške,KranjskeinWürttembergaitd.,grofTirolskeinGoriškeitd.;naklanjamovsemnašimpodrejenimcerkveniminsvetnimgosposkam,dežela-nom,meščanom,soseskam,insicervseminvsakomurposebej,kibivavnašihdednihkneževinahindeželah,negledenačast,stanalipoložaj,našomilostinvamdajemovedeti.

Tukaj inzdajdobivamoodkatoliškihdušnihpastirjev,škofov,župnikovin beneficiatov, predanih edino zveličavni rimski veri, vedno znova inmalo-danednevnoposebejhude,sicerpapovsemupravičenepritožbe,kijihnanasnaslavljajovvelikiponižnostiinkakorjimnalaganjihovadolžnost:danamrečnjihoveovčice, podrejenenjihovi zakoniti cerkveni oblasti, zavajajo in vednoznovavodijovprekletozmotoinkrivoverstvonekatoliški,sektaški,lažniučiteljiinvsiljenipredikanti,kijimnarazličnenačinejemljejonjihovoprastaro,mno-go stoletij posedovano župnijskooblast inpravice. Prosijonas torej omenje-nicerkvenistanovikarnajboljpodložnoinponižno,najkotgospodindeželniknezpatudikotvrhovniodvetnikvsehcerkvenihustanovmilostnonaredimoprepotrebnipregledstvariinizvedemonjihovonadvsepotrebnoreformo.Sek-taškiučiteljiinpredikantinisoizkazovalidolžnegaspoštovanjanajrazličnejšihresnih,posebnihukazov,kismojihprejizdajalizaradinjihvtovrstnihverskihzadevah,alipasogaizkazovaliledeloma.Mismojihbilizatoizkrščanskepo-božnegorečnostiterzaradinašepraveprepoznaneinizpovedanevesoljnevereprimoraniizgnatiinspravitipročizmestintrgovteriznjihovihžupnijskihindrugihcerkvaterbeneficijevnadeželi,dassvojimzmotnimnaukomnebivečzavajaliinzapeljevalimeščanovindrugegapreprostegaljudstva,kotsejetodozdajžaldogajalospropadomštevilnihubogihduš.Inzdajnasšeboljboli,koslišimo,dasenileravnalovnasprotjuzizgonom,kijebilizvedenznašestrani,temvečsosiomenjenipredikantitudinesramnodrznilinelepripustitiomenje-nemeščaneinnasplohpodložnikeknjihovimobredom,kisojihopravljalinaposameznihgradovihinnadrugihkrajih,ampakjihtudizavajatisspovedjoinobhajilomterdrugimizmotnimiduhovnimidejanjivskladuznjihovimkrivimnaukom,česarpamikotgospodindeželnikneznebomonanobennačindovo-liliintrpeli.

Zatomijasnoinglasnodoločamoinresnoukazujemozjavnimukazomzaodpravo[tovrstnihdejanj]:čebisiposlejnekipredikantalilažniučiteljdrznilskrivajalijavnoizvajatitakšnoobredjeobnavzočnostizgorajomenjenihmeš-čanov,kmetovalipodložnikov;alipačebisidrznilizvajati(topaješemnogoboljnedopustno)svojozmotnospoved,obhajiloindrugaduhovniškaopravilater jih [meščane, kmetealipodložnike] takopridružil svojemukrivemunau-kuinbistemkršilpravicepravihdušnihpastirjev,župnikovinbeneficiatov.Vtemprimeru,najbovsaktakšenpredikant,negledenatokdoje,zaradisvojegadejanja takojvcelotipregnan in izgnan izvsehnašihdežel.Vprimeru,dabionkljubtakšnemuizgonuinpregonuponovnoprišelvnašedeželealinanašeozemlje,potemnaj sega (oziroma jih)ne le zapre, temvečpomožnosti tudistrogotelesnoinpremoženjskokaznuje,protinjemusamemuinprotitistim,kigasprejmejoinprikaterihsezadržuje,panajseukrepabrezvsakegaprizana-šanja,takoj,zvsoresnostjoinostrino.Inzatoukazujemovseminvsakomurodzgorajomenjenihcerkvenihinsvetnihgosposk,deželnimglavarjem,deželnimupravnikom,vicedomom,glavarjem,županom,sodnikom,meščanom,občinam,insplohvsem,datanašukazspoštujejoinsegadržijo,protinjemuničesarnestorijo,nitidrugimnedopustijo,dabiravnalivneskladjuznjimnakakršenkolinačin,sajsebodoletakoizognilinašinemilostiinkazni.Tomislimoresnoinjenašakončnavoljainmnenje.

56VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

Patent, Gradec, 12. november 1599 (ARS, AS 1097, mapa 2, Cesarski patenti 1560–1619, št. 92)

Patent Gradec, 12. november 1599 (ARS, AS 1, fasc. 135, šk. 261, lit. R, XIV/9)

57Letnik 37 (2014), št. 1

DanovnašemmestuGradec,dvanajstegadnemesecanovembra,v letuitd.devetindevetdesetem.

Poosebnemukazupresvetlegagospodanadvojvode

Komentar

Objavljenipatentjeizserijedekretov,kijihjenadvojvodaFerdinandizdalzaodpravoprotestantske(evangeličanske)verevnotranjeavstrijskihdeželah.Deželniknezdejanskoponavljasvojezahtevepoizgonupredikantov,kijihjeizGradcasicerizgnalžeseptembra,izLjubljanepaoktobra1598.Predikantisomestizapustili,vendarsejihjevečinaposkrilapogradovihinnadaljevalasvojoverskoprakso.

Ferdinandvuvodupravi,dagajekatoliškaduhovščinaopozorilananav-zočnostpredikantovvdeželi,danajbitiopravljalisvojeverskeobredeindasopri tehpogosto tudimeščani inkmetje.Poudarjaše,dasenjegovihprejšnjihukazovoizgonupredikantinisodržaliteropozarjana»duhovnoškodo«,kijozatoimajomeščaniinpodložniki.Ukazuje,najbodopredikantiizgnaniiznotra-njeavstrijskihdeželinnajjih,česevrnejo,zaprejotertelesnoingmotnokaznu-jejo,skaznimipagrozituditistim,kibijihzadrževaliprisebi.Tosejenanašalopredvsemnaplemstvo.Obkoncuseobračanavsenosilceoblastivdeželi,najnjegovukazspoštujejo.

Valvasorjeimelbržkonevmislihpravtapatent,kojeolovunapredikan-te,kisoseskrilipodeželi,zapisal:

»Potem ko se je dognalo in razvedelo, da se evangeličanski pridigarji, ki jih je prejšnjega leta 1598 Njegova knež. svtl. izgnala iz te vojvodine Kranjs­ke Felicijan Trubar, Georg Clement, Johannes Snoilschik (Janž Znojilšek) in Nicolaus Wuritsch, v nasprotju z ukazom Njegove svetl. na raznih mestih skrivoma zadržujejo pri gospodih in deželanih v deželi, jih je na ukaz gos­podov reformacijskih komisarjev iskal po posestvih in gradovih gospodov in deželanov vicedomski deželni sodnik, ki je imel patent deželnega kneza, spremljalo pa ga je neko število oboroženih kmetov; več teh so zvezanih pripeljali v ječo na glavnem gradu, jih vklenili, njihove hiše in zemljišča pa konfiscirali in prodali.«196

Patentjepomemben,sajdokazuje,daseFerdinandoviprotireformacijskiukrepinaterenunisohitroizvajaliindajebilprotestantizemvdeželimočnozakoreninjen.Žepredobjavopričujočegapatenta jenadvojvoda5.novembraprotestantskomeščanstvopozval,najsespreobrnevkatoliškovero,sledilisošedrugiukazi,kisoprepovedovaliprodajoprotestantskihknjiginprepevanjeprotestantskihpesmi.Tegainostaleukazesonaterenuvprihodnjihletihizvr-šiledeželnoknežje»reformacijske«komisije.197

Omenitiveljatudi,dajedokumentvfonduSIAS1poimenovan,kot:»Ge-neral nadvojvode Ferdinanda o izgonu luteranov iz njegovih dednih dežel.«198Vpovzetkuarhivarjapajezapisano:»Nadvojvoda ukazuje, da se morajo vsi mešča-ni, kmetje in podložniki spovedati in obhajati po rimokatoliškem obredu, luterani

196 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.468;Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.468.

197 Gruden:Zgodovina,str.826;Dimitz:Geschichte III.,str.299.198 ARS,AS1,šk.261,lit.R,XIV/9.

58VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

pa morajo zapustiti njegove dedne dežele.«199Spatentomjenadvojvodadejanskoponovnoizganjallepredikante,kisoseževečkotletodniskrivalipogradovihprotestantskihplemičev,nepaprotestantovnasplošno.Komentar,kiganajde-movfonduSIAS1097,jeustreznejši:»Religionspatent gegen die evangelische Lehre erlassen von Erzh. Ferdinand II. 1599.«200

Razvoj v nadaljnjih letih in posledice

Konec leta1599 soFerdinandoveodlokena terenuzačeleuresničevati»reformacijske«komisije;teso»prečesale«vsetrideželeterskrbele,dasovob-činskihodborihsedelilešekatoličaniindasomeščanipriseglizvestobo.Polegtegasoizganjaleprotestantskevoditelje,rušileprotestantskecerkve,zasegalein zažigaleprotestantskeknjige inuničevaleprotestantskapokopališča.Delojenavadnopotekalotako,dasoprebivalcekraja,vkateregajekomisijaprišla,zbralivmestnihišialicerkvi.Natoješkof,kijevodilkomisijo,pridigal,ljudjepasomoraliprisečizvestobodeželnemuknezu;lepriseganaKranjskemjeimelaizrazitejšekatoliškiznačaj.201SekovskiškofBrennerjemeddecembrom1599inavgustom1600vodilkomisijonaŠtajerskemterseseptembra1600lotilšeKoroške.202KomisijonaKranjskemjevodilškofHren,delopajezačelzadnji,22.decembra1600,vendargajeopraviltemeljitejekotBrenner,verjetnotudizato,kersejevesčassrečevalspodtikanjemgraškihnuncijevinsinismelprivoščitipovršnoopravljenegadela.203

22.decembra1600jeHrenovareformacijskakomisijazačeladelativLjubljani.PolegljubljanskegaškofastajovodilašekranjskideželniglavarJurijLenkovičinkranjskideželnivicedomJožefRabatta.Medizvajanjem(re)kato-lizacijemesta je komisija v hišahprotestantov, ki se nisohoteli spreobrniti,zaplenilavečknjigalipaso tekomisiji izročili spreobrnjenci. Izmedzaseže-nihknjigsonatosežgalitiste,kisobilena indeksu prepovedanih knjigpape-žaKlemenaVIII.izleta1596.PrvieksemplaričnipožigknjigvLjubljanisejezgodil29.decembra1600zvečer,posklepanjuLukeVidmarjaobprangerjunaMestemtrgu.204Drugipožigzaseženihknjigvmestujebil9.januarja1601,205 verjetnonaistemkraju.PoVidmarjevihocenahjebiloskupajuničenihpribliž-nošestvozovknjigalimed840 in1680zvezkov.TostabilanajvečjapožigaknjignaKranjskem,sledilisošepožigivŠkofjiLoki inKranju.Večinasežga-nihknjigjebilanemškihalilatinskih,nekajjebilotudiitalijanskih,slovenskihpavsekakornajvečdesetodstotkov.MedslovenskimiknjigamisobilazlastivospredjudelaPrimožaTrubarja,kijebilkotediniSlovenecuvrščennarimskiindeksnajspornejšihavtorjevt.i.prvegarazreda.Medsežganimiknjigaminibiloknjigizvečjihprotestantskihzbirkvdeželi,kotsobilestanovskaknjižnica,knjižnicaFelicijanaTrubarja,knjigeizcerkvesv.Elizabeteinstanovskešole;te jekranjskaprotestantskaCerkev skupaj zdeželnimi stanovi že leta1598umaknilavdeželnohišo–Lontovž.206Tamsojihhranilimedletoma1598in1601.207

Mesecjanuar1601jebilnatonamenjenkatolizacijiljubljanskihmešča-nov,komisija jepredsepoklicalavsemestnoprebivalstvozuradnikideželnih

199 ARS,AS1,šk.261,lit.R,XIV/9.200 ARS,AS1097,mapa2,Cesarskipatenti1560–1619,št.92.201 Gruden:Zgodovina,str.826;Ahačič:Zgodovina misli,str.30–33.202 Gruden:Zgodovina,str.827–833.203 Dolinar:DieGegenreformation,str.332.204 Vidmar:Požiga,str.211.205 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.312.206 Vidmar:Požiga,str.211.207 Pravtam,str.207.

59Letnik 37 (2014), št. 1

stanov vred. Tistim, ki niso sprejeli katoliškevere, je bil določen čas, in sicer šest tednov intridni,vkateremsomoraliprodatisvojenepre-mičnine,odimetjaplačatidesetipfenigvladarju,poravnatidolgovesvojimupnikomterseizseli-ti.208 Komisija je 11. januarja 1601 uničila pro-testantskopokopališčepriLjubljani(vdanašnjiGosposvetskiulici).209Potemsejezačelopusto-šenjegrobovprotestantovpošestihljubljanskihcerkvah.AugustDimitzpiše,danajbikomisijanaHrenovukazvšpitalskicerkvisv.Elizabeteodpr-lavečgroboviniznjihvLjubljanicopometalapo-smrtneostanketampokopanih,meddrugimtudiplemičev,ki soseproslavilivvojnahprotiTur-kom.210Toporočilojemordapretirano,zlastikarzadevaskrunitevgrobovplemstva.Kakšenjebilvresniciobsegonečaščanjagrobov,nevemo,sajsejeHren»pohvalil«lezaenotovrstnodejanje,insicerjevsvojemMemorialusekovskemuškofuleta1605zapisal,daješlozaposmrtneostankenaslednika tretjega superintendenta kranjskeprotestantskeCerkve,KrištofaSpindlerja:

»Za njim pa švabski magister Krištof Spin-dler, tretji Trubarjev naslednik in nemški pridigar, ki so ga krivoverske gospe imeno-vale angel Božji. V času reformacije so ga izkopali in vrgel sem ga v reko.«211

VladislavFabjančičporoča,daješkofHrenšpitalsko cerkev posvetil na veliki torek 1601,čemurjesledilavelikapojedinavmestnihiši,nakaterosobilipovabljenivsidostojanstveniki.212 Kaj točnose jedogajalo s špitalskocerkvijo sv.Elizabete,med1.novembrom1598,kojojeHrenprvič »reformiral« in v njej imel svetomašo,213 terjanuarjem1601,kosobileopustošeneprote-stantskegrobnicevnjejniznano.

V Slavi je delo »reformacijskih« komisijopisano znekoliko sarkazma, sicer ganajdemov opisu dela komisij na Štajerskem, vendar seopazkivsajposrednonanašatatudinadogajanjenaKranjskem.214Glede»reformiranja«vGradcuberemo:»… ker luteransko­evangeličanske religi-

208 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.468;Val-vasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.468.

209 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.312.210 Dimitz:Geschichte III.,str.333.211 Hren:Memorial,str.38–39.212 Fabjančič:Ljubljanski sodniki 2,str.312.213 Vidmar:Požiga,str.207.214 AvtorvečinepoglavjivVII.knjigi,katere40%jeposve-

čenozačetkominzatrtjuprotestantizmanaKranjskem,je, kot dokazuje Lilijana Žnidaršič Golec, goreč prote-stantErazemFrancisci,redaktorSlave.(ŽnidaršičGolec:Overskeminreligioznem,str.2).

Ferdinandov podpis (ARS, AS 1, fasc. 135, šk. 261, lit. R, XIV/9)

60VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

je niso obravnavali drugače kot pa kak plevel, ki ga je treba izriti v celoti, ne da bi pustili kaj korenin,…«.215DaljejevSlavišenekajzanimivihvrsticodelukomisijenaŠtajerskem:

»… je dal nadvojvoda svojim komisarjem ukaz, naj enak postopek reformi-ranja opravijo na deželi. In to so z vso skrbnostjo tudi počeli, to pa s tako vnemo, kot da bi morali iztrebiti Baalove templje in svečenike.«216

ARHIVSKI VIRI

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.261,lit.R,XIV/9 • SI AS 2,Deželni stanovi zaKranjsko, 1. reg., šk. 837, Peritzhoff: Regesten der

Landtagsabhandlungen1507–1698;šk.937,CarnioliaePragmatica,ParsI • SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I/7r, Landts=Handtvesst Deß Loͤblichen

HoͤzogthumbsCrain[…].Laybach,1687 • SIAS1097,Zbirkanormalij,mapa2,Cesarskipatenti1560–1619,št.92

OBJAVLJENI VIRI

Benedik,Metod: InstrukcijapapežaKlemenaVIII. zaobnovokatoliškeverenaŠtajerskem,KoroškeminKranjskemzdne13.aprila1592.V:Acta Ecclesiastica Sloveni-ae (Miscelanea)1(1979),str.16–41.

Dimitz,August:UrkundenzurGeschichtederReformationinKrainausdenJa-hren1540bis1634.V:Mittheilungen des historischen Vereins für KrainXXII(1867),str.43–124.

Grazer Nuntiatur, 4. Band, Nuntiatur des Girolamo Portia 1595–1598.(ur.JohannRainer).Wien:VerlagderÖsterreichischenAkademiederWissenschaften,2012.

Hren,Tomaž:Memorialozadevah,kijihjetrebapopisatizaprečastitegaseko-vskegaškofa:Kritičniprevod.V:Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranj-skem: Znanstveno kritična izdaja(ur.LukaVidmar).Ljubljana:Slovenskaakademijazna-nostiinumetnosti,2009,str.33–42.

Hurter,Friedrichvon:Geschichte Kaiser Ferdinands II. und seiner Eltern, bis zu dessen Krönnung in Frankfurt: Personen­, Haus­ und Landesgeschichte.2. Band.Schaffen-hausen:HurterscheBuchhandlung,1850.

Klun,VinkoFerari:Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain. Heft 1. Laibach:HistorischerVereinfürKrain,1852.

SocietasJesuCollegiumLabacense:Historia annua Collegii Societatis Jesu Laba-censis = Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove: (1596–1691). prevod: Marija Ki-auta(ur:FranceBaraga).Ljubljana:Družina,2003.

215 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.467;Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.467.

216 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.467;Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.467.

VIRIINLITERATURA

61Letnik 37 (2014), št. 1

SPLETNI VIRI

Trubar,Felicijan.Slovenska biografija (http://www.slovenska-biografija.si/ose-ba/sbi728928/(21.05.2014)

Znojilšek, Janž.Slovenska biografijahttp://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi871277/(06.05.2014)

LITERATURA

Ahačič,Kozma:Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: Katoliška doba (1600–1758).Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2012.

Albrecht,Dieter:FerdinandII.(1619–1637).V:Die Kaiser der Neuzeit 1519–1918: Heiliges Römisches Reich, Österreich, Deutschland (ur.AntonSchindling,WalterZiegler).München:Beck,1990,125–141.

Benedik,Metod:OdgovorljubljanskihškofovnazahtevepoprenoviCerkvev16.in17.stoletju.V:Ljubljanska škofija 550 let.(ur.FranceM.Dolinar).Ljubljana:Nadško-fijaLjubljana,2011,str.41–66.

Blaznik,Pavle:Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803).ŠkofjaLoka:Muzejskodruštvo,1973.

ĆutićGorup,Maja:DekretnadvojvodeFerdinandaiz1599.oizgonuprotestanata.V:Croatica Christiana Periodica33(2009),št.63,str.77–85.

Die Kaiser: 1200 Jahre europäische Geschichte (ur. Gerhard Hartmann, Karl R.Schmithetal.).Wiesbaden:Marix,2006.

DeželakTrojar,Monika:MemorialškofaTomažaHrena.V:Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem: Znanstveno kritična izdaja(ur.LukaVidmar).Ljublja-na:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,2009,str.417–419.

Dimitz,August:Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: Mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung. 2. Band. Vom Regierungs Antritte Erzherzog Karls in Innerösterreich (1564) bis auf das Ende der französischen Herrschafft in Illyrien (1813).Laibach:IgnazvonKleinmayr&FedorBamberg,1876.

Dimitz,August:KurzgefassteGeschichte Krains mit besonderer Rüchsicht auf Cul-turentwickelung.Laibach:IgnazvonKleinmayr&FedorBamberg,1886.

Dolinar,FranceM.:Ljubljanski škofje.Ljubljana:Družina,2007.Dolinar,FranceM.:DieGegenreformationinInnerösterreichunddasSchicksal

derProtestanten.V:Primus Truber 1508–1598: Der slowenische Reformator und Würt-temberg(ur.SönkeLorenz,AntonSchindlinginWilfriedSetzler).Stuttgart:W.Kohlham-merVerlag,2011,str.327–340.

Dolinar, FranceM.: Politische Rekatholisierung und katholische Reform in In-nerösterreichamBeispieldesLaibacherBischofsTomažHren(1597/99–1630).V:Pri-mus Truber 1508–1598: Der slowenische Reformator und Württemberg (ur. SönkeLo-renz,AntonSchindlinginWilfriedSetzler).Stuttgart:W.KohlhammerVerlag,2011,str.341–354.

Dolinar,FranceM.,AlešGabrič,BorisGolec,MihaKosi,TomažNabergoj,MatejaRihtaršič:Slovenski zgodovinski atlas(ur.DragoBajt,MarkoVidic).Ljubljana:Novare-vija,2011.

Dolničar,JanezGregor:Zgodovina ljubljanske stolne cerkve(ur.AnaLavrič).Lju-bljana:UmetnostnozgodovinskiinštitutFrancetaSteletaZRCSAZU,2003.

Duhr,Bernhard:Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, II. Band, 1. Teil.FreiburgimBreisgau:HerderscheVerlagshandlung,1913.

Fabjančič, Vladislav:Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820,2. Zvezek. Župani in sodniki 1504–1605.Gradivo in razprave 23.Ljubljana:Zgodovinskiar-hiv,2003.

Golec,Boris:KužneepidemijenaDolenjskemmed izročilom in stvarnostjo.V:Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino49(2001),št.1/2,str.23–64.

62VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

Golec,Boris:Regionalnerazlikevjezikovnipodobiprebivalstvaslovenskihcelin-skihmestmed16.in18.stoletjem.V:Regionalni vidiki slovenske zgodovine: zbornik refe-ratov XXXI. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Maribor, 10.–12. oktober 2002(ur.PeterŠtih,BojanBalkovec).Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,2004,str.15–30.

Golec,Boris:MeščanskanaseljaVipavskeinnjihoveposebnostidokoncafevdal-nedobe.V:Iz zgodovine Goriške (ur.MihaPreinfalk).Ljubljana:Zvezazgodovinskihdru-števSlovenije,2007,str.201–230.

Grafenauer,Bogo:Zmagadeželnegaknezainizvedbaprotireformacije.V:Zgodo-vina Slovencev(ur.ZdenkoČepič).Ljubljana:CankarjevaZaložba,1979,str.304–306.

Gratzy-Wardenegg,Oskarvon:Repertorium zu J. W. Freiherrn von Valvasors Die Ehre des Herzogthums Krain (1689): Enthaltend ein alphabetisches Namens­, Orts­ und Sachregister und im Anhange eine Inhaltsübersicht.Laibach:Selbstverlag,1901.

Gruden,Josip:Zgodovina slovenskega naroda.Celje:Mohorjevadružba,1992.Heinemeyer, Walter: Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen.

Marburg–Hannover: Selbstverlag des Gesamtvereins der Deutschen Geschichts- undAltertumsvereine,2000.

Jerše,Sašo:Vera,upanje,oblast:Onotranjeavstrijskempolitičnemimaginarijuvčasuverskihvrenj.V:Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času(ur.SašoJerše).Ljubljana:Slovenskamatica,2009,str.67–103.

Kohler,Alfred:BayernalsVorbildfürdieinnerösterreichischeGegenreformation.V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell‘Austria interna 1564–1628 (ur.FranceM.Dolinar).Klagenfurt;Lju-bljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994,str.387–403.

Košir,Matevž:Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage pro-tireformacije in absolutizma (1560­1660) na Kranjskem.Ljubljana:Doktorskadisertaci-ja–MatevžKošir,1999.

Mlinarč,Jože:Stiška opatija 1136–1784.Novomesto:TiskarnaNovomesto,Do-lenjskazaložba,1995.

Preinfalk,Miha:Auerspergi: Po sledeh mogočnega tura. Thesaurus memoriae Dis-sertationes 4.Ljubljana:ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,2005.

Pörtner,Regina:The Counter­Reformation in Central Europe: Styria 1580–1630.Oxford,NewYork:OxfordUniversityPress,2001.

Priporočilazaizdajanjezgodnjenovoveškihbesedil.V:Acta Ecclesiastica Sloveni-ae23(2001),str.385–392.

Rainer,Johann:DieGrazerNuntiatur1580–1622.V:Katholische Reform und Ge-genreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell‘Austria interna 1564–1628 (ur.FranceM.Dolinar).Klagenfurt;Ljubljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994,str.289–293.

Rajšp,Vincenc:ProtireformacijanaKranjskemnaprimeružupnijeŠkocjanpriTurjaku.V:Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628 = Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628 = Riforma cattolica e controriforma nell‘Austria interna 1564–1628 (ur. FranceM.Dolinar).Kla-genfurt;Ljubljana;Wien:Hermagoras=Mohorjeva;Graz;Wien;Köln:Styria,1994,str.203–209.

Richtlinien für die Edition Landesgeschichtlicher Quellen(ur.WalterHeinemeyer).Marburg,Hannover:SelbstverlagdesGesamtvereinsderdeutschenGeschichts-undAl-tertumsvereine,2000.

Schindling,Anton:DieHabsburger,dasReich,dieErblandeunddieReformation.V:Primus Truber 1508–1598: Der slowenische Reformator und Württemberg(ur.SönkeLorenz,AntonSchindlinginWilfriedSetzler).Stuttgart:W.KohlhammerVerlag,2011,str.287–302.

Simoniti,Vasko:Fanfare nasilja.Ljubljana:Slovenskamatica,2003.Štih,PeterinVaskoSimoniti:Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.Ljubljana,

Celovec:Korotan,Mohorjevadružba,1996.

63Letnik 37 (2014), št. 1

Tilly,Charles:Evropske revolucije 1492–1992.Ljubljana:Založba/*cf.,2005.Valvasor,JanezVajkard:Čast in slava vojvodine Kranjske.Ljubljana:ZavodDežela

Kranjska,2009–2013.Valvasor,JohannWeichardvon:Die Ehre dess Hertzogthums Crain […].Laybach:

zufindenbeyWolfgangMoritzEndter,BuchhändlerninNürnberg,1689.Žnidaršič Golec, Lilijana: O verskem in religioznem v »Slavi«: Pogledi J. V.

Valvasorja inslediE.Franciscija. [tipkopis,pripravljenzaobjavov5.zvezkuštudijkslovenskemuprevoduSlave].

ŽnidaršičGolec,Lilijana:VzrokiinokoliščineustanovitveLjubljanskeškofijeteroblikovanjenjenegaozemlja.V:Ljubljanska škofija 550 let.(ur.FranceM.Dolinar).Lju-bljana:NadškofijaLjubljana,2011,str.7–26.

ERZHERZOGFERDINANDSPATENTÜBERDENENDGÜLTIGELANDESVERWEISDERPRÄDIKANTENUNDDIEABSCHAFFUNGDESPROTESTANTISCHENGOTTESDIENSTESINDENINNERÖSTERREICHISCHENLÄNDERNAUSDEMJAHR1599

ErzherzogFerdinand,derLandesfürstderinnerösterreichischenLänderundspätereKaiserFerdinand II., ist indieGeschichtsschreibungalsVerfech-tereinerhartengegenreformatorischenPolitikundalseinederzentralenFi-gurendesDreißigjährigenKriegeseingegangen;amHöhepunktseinerMachtzweifelsohneeinerderwichtigstenpolitischenFaktoreninEuropa,sammelteer seine ersten Erfahrungen auf dem politischen Parkett in Innerösterreich.FerdinandübernahmdieMachtnominell bei seinerRückkehraus IngolstadtimJahr1595undoffiziellnachdenErbschenkungen,dieinderSteiermark,inKärntenundKrainvonDezember1596bisFebruar1597stattfanden.DerneueLandesfürstgabdenForderungenderprotestantischenStändenichtnachundnahmschließlichihreErbschenkungenan,ohnedenStändenReligionskonzes-sionengemachtzuhaben,dievonderBruckerReligionspazifikationfestgelegtwordenwaren.

Dann kamdie allmählicheDurchführung der Gegenreformation an dieReihe,dieaufdiepolitischenRekatholisierungsprogrammeinInnerösterreichfolgte, insbesondere auf die Denkschrift des Lavanttaler Bischofs Georg Sto-baeusausdem Jahr1598.ErzherzogFerdinandgestaltete seinesakralisiertepatriarchalisch-politische Gesinnung auf der Grundlage seiner katholischenErziehungundBildung aus, vonBedeutungwar auch der Einfluss der baye-rischen Verwandten der Wittelsbacher. Im Kontext seiner verfassungspoli-tischenAnsichtenundpolitischenProgramme,diesichbereitsseitderMün-chenerVereinbarungdesJahres1579entwickelten,könnendieindemBeitragbehandeltenDekrete verstandenwerden, insbesondere das Patent über denendgültigen Landesverweis der Prädikanten und die Abschaffung des prote-stantischenGottesdienstesindeninnerösterreichischenLändern,mitdemderErzherzogalleseineAnordnungendervergangenenJahrenocheinmalzusam-menfassteunddemProtestantismusinseinemHerrschaftsgebieteinenhartenSchlagversetzte.AusdemPatentistzuersehen,dasssichderLandesfürstbeiderRegierungaufdiekatholischeGeistlichkeitstützte,dieihnaußerdemüberdie Glaubensverhältnisse in den Ländern laufend unterrichtete. Das PatentdeutetaufdieEntstehungdesKryptoprotestantismusnachderAusweisungderPrädikantenausdenStädten im Jahr1598hin, als sichdieseaufdieBurgenundSchlösserdesprotestantischenAdelszurückzogenunddortmitderpro-testantischenReligionsausübung fortfuhren,wozuoffensichtlichauchdiege-

ZUSAMMENFASSUNG

64VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

wöhnlichenMenschen–BürgerundBauern–zugelassenwurden.FerdinandstellteeineZuwiderhandlung–sowohlderPrädikantenalsauchihreradligenBeschützer–unterhoheStrafeundfordertedenGehorsamallerBewohnerderLänder.

AufdielandesfürstlichengegenreformatorischenAnordnungenundVer-boteausderZeitzwischen1598und1599folgtenindendarauffolgendenJah-rendieGlaubenskommissionen,dieunterbischöflicherLeitungdieSteiermark,KärntenundKraindurchkämmtenunddieBefehledesLandesfürstenanOrtundStelledurchsetzten.

65Letnik 37 (2014), št. 1

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK347.236.1:929ValvasorPrejeto:3.1.2014

Valvasor kot zemljiški gospod (1. del)

BORISGOLECizr.prof.dr.,znanstvenisvetnik

ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:bgolec@zrc-sazu.si

Izvleček

Prispevekseukvarjazdvajsetletjem1672–1692,kigajekranjskipolihistorJanezVajkardValvasor(1641–1693)preživelkotzemljiškigospodnagraduBogenšperkpriLitijiinjebilonjegovonajboljustvarjalnoživljenjskoobdo-bje. Izdohodkovzemljiškeposesti jepolihistorčrpalglavninosredstevzasvojo razvejeno založniško, tiskarsko, publicistično in znanstvenorazisko-valnodejavnost.Pravzaradivelikihdenarnihpotreb,povezanihzvelikopo-tezniminačrti,muninikoliuspelovcelotiporavnatikupninezaposest.ŽepopetihletihjemoralzastavitidvorecČrnipotok,naraslidolgovipasoganazadnjeprisilili vprodajo celotneposesti inpreselitevvKrško.Posebnapozornostjenamenjenanjegovemunedavnoodkritemulastnoročnonapisa-nemuurbarjuzazdruženoposestBogenšperkinLihtenberk.

AbstractVALVASORASLANDLORD(PART1)

Thiscontributionfocusesonthetwodecades(1672–1692)thattheCarniolanpolymathJohannWeikhardValvasor(1641–1693)spentasthelandlordofBogenšperkCastlenearLitija.Thesetwodecadeswerealsotheperiodwhenhewasmostcreativeandproductive.Incomefromhislandenabledhimtofinancehisdiversepublishing,printing,publicisticandscientificwork.How-ever,itwaspreciselythisdemandfortheconstantflowofmoneyneededforhisgrandplansthatpreventedhimfromeverpayingthefullpurchasepriceofhisestate.PledginghisČrnipotokmansionafteronlyfiveyears,hewaseventuallyforcedtosellhisentireestateandmovetoKrško.Particularat-tentionispaidinthearticletohisrecentlydiscoveredself-writtenurbariumforthejointestatesofBogenšperkandLihtenberk.

Ključne besede:

Valvasor,zemljiškogospostvo,Bogenšperk,Lihtenberk, Črnipotok,urbar

Key-words:

Valvasor,seigniories,Bogenšperk,Lihtenberk, Črnipotok, urbaria

66BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

VživljenjepisihindrugihobravnavahživljenjaindelaJanezaVajkardaVal-vasorja(1641–1693)jeostaloprecejsplošnoobdelanoenoključnihvprašanj,povezanihzmaterialnopodlagozanjegovedosežke.Tojevprašanje,nakakšennačinjekranjskipolihistorgospodarilnaposestizasavskihgradovBogenšperk,LihtenberkinČrnipotokterkakšeninkakouspešenjebilkotzemljiškigospod.Gre za dve desetletji od leta 1672do 1692, ki sta bili tudi Valvasorjevo naj- ustvarjalnejšeživljenjskoobdobje,kojenjegovrezidenčnigradBogenšperkpobesedahValvasorjeveganürnberškegakorektorjaErasmusaFranciscijazaslužilnaziv»Parnas«.1

BistvoValvasorjevegaupravljanjaskupljenozemljiškoposestjopriLitijijepolihistorjevživljenjepisecB.Reispstrniltakole:»Sorazmerno velik nakup kar treh gradov in gospostev kaže na neko značilno širokopoteznost v Valvasorjevem ravnanju, kar bo mogoče opaziti tudi na drugih področjih njegovega delovanja. Vendar je z opisano finančno transakcijo z razmeroma nevelikimi sredstvi dosegel velik učinek. Od dohodkov gospostev je živela njegova družina dvajset let in od tod je v glavnem črpal sredstva tudi za svoje študijsko in publicistično delo. Čeprav zaradi pomanjkanja virov o dohodkih in izdatkih oziroma stroških ni mogoče dati popolnega odgovora na eno ključnih vprašanj, kako in s čim je plačeval omenjene svoje dejavnosti, je tu vsaj del odgovora.«2

VédenjeoValvasorjevihdohodkihinizdatkihjetudipozadnjihraziska-vahševednozeloomejeno,čepravsmoseosvetlitvikompleksnegavprašanjapribližalikarzanekajkorakov.TakotudikarzadevagospodarjenjenakupljeniposestikotpoglavitnimaterialnipodlagizaValvasorjeva»podjetja«.Pritegnitevdoslejneuporabljenihvirovinanalizarazpoložljivih,povečinisicerdrobnihpo-datkovfinančno-gospodarskenaravestazapolnilidoločenevrzeli,žeznanadej-stvapasobilaponovnoovrednotenainpostavljenavdrugačenkontekst.ZelodragocenoodkritjejenedatiraniValvasorjevlastnoročnonapisaniurbarizokolileta1680.Urbarkottaksicernibilpovsemneznan,ajeostalneuporabljen,kerganinihčepovezal zValvasorjem.Dvaključnaelementa stabilanamrečne-znanki:časnastankainavtorstvourbarja.

ZacelovitopodoboValvasorjakotzemljiškegagospodaimamovsepre-malodovoljpovednihvirov,zlastitakih,spomočjokaterihbilahkoizprverokespremljaliprihodkeinizdatke.Velikodokumentovpoznamoleizkratkihrege-stov;tootežujeinterpretacijo,posameznedrobnepodatkepajetežkouskladitiinustreznopovezati.Polegomenjenegaurbarjasovintegralnioblikiohranjenetri listine,kizadevajodvekupo-prodaji–zacelotnoposest(1672)inzaČrnipotok(1689)–terdvapopisaposestiČrnipotok(1684),nastalavobdobju,kojeniupravljalValvasor,ampakjojedalvzastavo.

Nakup treh gradov z zemljiško posestjo

TrijegradovivzasavskemhribovjunedalečodLitije–Bogenšperk,ČrnipotokinžerazvaljeniLihtenberk–nakaterihjeJanezVajkardValvasorzago-spodaril jeseni1672, so stali zeloblizudvorcaSlatna, kjer se je tistopoletjeoženilzdomačohčerkoAnoRozinoGraffenweger.Enaintridesetletnipovratnikzvečkotdesetletjetrajajočihpotovanjjeimelsvojobodočoposestzeloverjetnododobraogledano,šepredenjesšeneštirinajstletnoizvoljenko5.julijasklenilporočnopogodboinpetdnizatemstopilpredoltar.3Obporokijevsekakorna-

1 Valvasor:Die Ehre XI,str.620.2 Reisp:Kranjski polihistor,str.95.3 Oporokijebilšenedavnoznanlezeloskromenvpisvporočnomatičnoknjigonevestinežu-

pnijeŠmartnopriLitiji(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,P1660–1720,s.p.,10.7.1672).OkoliščineValvasorjeveprveženitvejeosvetliloodkritjeporočnepogodbe,sklenjene5. julija1672naSlatni(ARS,AS748,fasc.25,Familiaria,Ženitnapisma,5.7.1672).Mlada

67Letnik 37 (2014), št. 1

meravalpostatizemljiškigospodinsizagotovitizadovoljivestalneprihodkezavzdrževanjedružineinzaizvedbosvojihnačrtov.BivanjeprirosnomladiženinaSlatnijebilomišljenosamokotprehodnarešitev,sajAnaRozinanibiladedi-njaposestiinpriženitevnanjendomzaValvasorjanikakornebiprišlavpoštev.TakojeSlatna,dediščinasvakaJurijaAndrejaGraffenwegerja,predstavljalazanjlekratkotrajnoodskočnodeskodoosamosvojitve.4

Vliteraturijenajzgodnejšapričevanja o nakupu treh gradovzapustilpolihistor sam, in sicer na trehmestih v XI. knjigi Slave vojvodine Kranjske,kjer jevopisihvsakegaposameznegagradunavedel,daga jekupil27. sep-tembra1672odFrancaAlbrehtabaronaKheyslla.5Takorekočvsevédenjeonakupu,splohpanatančendatum, jeostalozelodolgoomejenona teValva-sorjeve lastnenavedbe.Kranjska imenjskaknjiga1662–1756govorinamrečsamooobehkupcih–JanezuVajkarduValvasorjuinnjegoviženiAniRozini,rojeniGraffenweger–oprodajalcuKheysllu,trehgradovihinvišiniimenjskerente(64goldinarjev),pogrešamopaletnicopridobitveoziromavpisaposestivimenjskoknjigo;6tajenavedenasamonadrugemmestu,priodpisuodKhey-ssloveposesti.7Preseneča,dasamepogodbenimedregestilistinvinventarjuValvasorjevezapuščinevKrškem(1694),tembolj,kersenanakupBogenšper-kananašatadvadrugaregestavnjem.8Vinventarjusicerpravtakonenajde-moregestakupo-prodajnepogodbezaČrnipotok,sklenjenemedValvasorjeminbaronicoMoscon30. januarja1689.Pogodbojedobrihdvestoletpoznejenašel vČrnempotoku in joobjavil P.Radics (1896),9 ki pa jenadrugi stra-niimelnavoljolezeloskopevire,kogrezapolihistorjevoposestkotceloto:imenjskoknjigo,polihistorjevzapuščinskiinventarinvelikomlajšiterezijanskikataster.10VprašanjaoValvasorjeviposestisejevnasprotjuzRadicsemlahkoskoraj stoletjepozneje temeljiteje lotilB.Reisp (1983).11Medtem jenamrečprišelnadankonceptkupo-prodajnepogodbezatrigradove,sklenjenemedzakoncemaValvasorinKheysllom,shranjenvarhivskemfonducistercijanske-gasamostanaKostanjevica.12Žalpa jeReispv istemfonduprezrldruginad-

nevestajeJanezuVajkarduprineslavzakon800goldinarjevdote.Tonibiloravnoveliko,onpa ji jenamenilpravtolikozaženila,enakovsotojutrne,skupajtorej1.600goldinarjev,ter200zlatihdukatovprostedonacije.Ssvojimtakratniminpoznejepridobljenimpremoženjemjijejamčilizplačilonjenegainsvojegagotovinskegaprispevkavzakontervdovščine.Tostasestavljali letnavsotastozlatihdukatovinhišazvrtomvLjubljani,prostavsehbremen.Opremičninah–medtesošteligotovino,dolgove,srebrnino,ženinovoorožje inopremoternevestinnakit–stapogodbenikasklenila,dajihbovcelotipodedovalpreživelivdovec,čebonjunzakonbrezotrok,vnasprotnempabodopolovicodobiliotroci.

4 OValvasorjeviženiinnjenidružinigl.Golec:Neznanoinpresenetljivo,str.310–311.5 Valvasor:Die Ehre XI,str.339,517,622.–ČepravgovoriXI.knjigaSlavenanekaterihmestihše

oletu1689(Reisp:Kranjski polihistor,str.258,329,op.125),Valvasor(namenoma)niomenilsvojeprodajeČrnegapotokavzačetkuistegaleta(Valvasor:Die Ehre XI,str.622).

6 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.–Datiranješelenaslednjivpis,ValvasorjevaprodajaČrnegapotokaleta1689.

7 Pravtam,fol.175.8 Prvijeregestpriznanice(Aufsandt)JanezaVajkardaValvasorjainsoprogeFrancuAlbrehtu

Kheysllu,zadevajočaposestBogenšperkzdne11.oktobra1672,drugiparegestobračunamedValvasorjeminKheysllom(pomotomaimenovanimFrancKrištof)gledeposestvaBogen-šperkzdne12.oktobra1672skupajzdrugimilistinamiinpismi(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.9–10/Nr.17,12/Nr.30).Sicerpasovinventarjupopisanadru-gaValvasorjevapomembnakupnaoziromaprodajnapisma:zJanezomAndrejemGandinomzaposestBogenšperk2.oktobra1692(pag.7/Nr.8),zahišovKrškemizdecembra1692(pag.8/Nr.10)inpogodbazadesetinovTemenicizdne28.maja1691(pag.13–14/Nr.39).

9 Radics:Valvasor-StudienXXXI.Laibacher Zeitung115(1896),Nr.297,28.12.1896,str.2561;Nr.298,29.12.1896,str.2569–2570.–Kopijaizvirnikadokumentav:KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689.

10 Radics:Johann Weikhard,str.83–90.11 Reisp:Kranjski polihistor,str.91–100,268–271.12 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,27.9.1672.–DopogodbejeprišelReisps

pomočjotiskanegaarhivskegainventarja(Umek:Samostani Kostanjevica,str.36).

68BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

vsepomembendokument,polihistorjevlastnoročnonapisaniurbarzaBogen-šperkinLihtenberk.13

Omenjeni koncept kupo-prodajne pogodbe, o katerem je prvi pisalReisp,14jedatiran27.septembra1672naBogenšperku,15torejistegadne,kigakotdatumnakupatrehgradovnavajaValvasorvXI.knjigiSlave.Vrstoskupo--prodajopovezanihpodatkovsrečamosamovtejpogodbi,zatosijobomokotključnivirzavédenjeinpravilnorazumevanjepolihistorjevegapremoženjske-gastanjaogledalinatančneje.Pomenljivoježedejstvo–razkrivagasicertudiimenjskaknjiga–,dastabilakupcadva,takoJanezVajkardkotnjegovarosnomladasoprogaAnaRozina,rojenaGraffenweger.Kotbomovideli,jeReispupra-vičenosklepaloznatnemprispevku,kigajehkupniniprimaknilaženaoziro-manjenarodbina.16Pozornostpritegnetudipodatek,dastazakoncaValvasorpodoločilupogodbedobilapravicodouživanjakupljeneposestisamoštiridnipozneje,1. oktobra.Ob sklenitvikupo-prodaje jebilo torej za zamenjavogo-spodarjavtehničnempogleduvsežeurejeno,manjkaljelešepodpis.Predmetprodajejevskladuzobičajnopraksosklepanjapogodbopredeljenzelosplošno.ProdajalecFrancAlbrehtbaronKheyselljekupcemaprodal»vso svojo podedo-vano in kupljeno posest Bogenšperk, Lihtenberk in Črni potok(Guet Wagensperg, Lichtenberg vndt Schwarzenbach)z vsemi pripadajočimi polji, pristavami, trav-niki, zeljniki, sadovnjaki in vinogradi, z vsemi pripadajočimi dohodki, prihodki in hubami, rovti, desetinami, gorninami, ribolovom, mlini, odveščinami in vsem, kar spada zraven«.Izvzetjebilletistidel,imenovanimenje(ausser diser gilt),kisigajeprodajalecizrecnopridržal.Čebigakdajnameravalprodati,bigamoralbrezcenitvenajprejponuditiValvasorjualinjegovimdedičemintibigamoralikupitipoenakicenikakorzdajkupljenehube.Obepogodbenistranistapodpi-salipopisposesti(Specification Vnd lista),kisijojeprodajalecpridržal,KheysellpajeValvasorjuizročilurbarprodaneposesti.Kupninajeznašala20.000gol-dinarjevkranjskeveljave,200zlatihdukatovvgotoviniin100državnihtolar-jev»gospesoproge«(AneRozineValvasor)zalikof,zadnjepravtakovgotovini(kovancih).Pritemjeprecejnenavadno,dasejeprodajaleczadovoljilstakoj-šnjimizplačilommanjkotpolovicedogovorjenevsote.ZakoncaValvasorstamumoralanamrečizročitisamo9.000goldinarjev,insicervoblikitrehzadolžnic,odtehpajeenaizviralaodgrofaBlagajaindveodWazov(baronov,natogrofovWazenberg).17Preostanek,tj.večkot11.000goldinarjev,stasekupcaobvezalaporavnatissredstvi,kibijihbilKheysellpripravljensprejeti,alipamuizdatiza-dolžnicoinod1.oktobradaljeplačevatiobrestivvišini,kakršnajebilavdeželiobičajna.FrancAlbrehtKheysellbinatozakoncemapodoločilupogodbeizdalšekupnopismo(einen ordentlichen Khauffbrieff)inposkrbelzaprepisposestivkranjski imenjskiknjigi,pokateriboValvasor–tu jegovor leonjeminnetudioženi–obremenjens64funtiimenjskerente,z260goldinarjidavkainskontribucijood28hub.Davčnoobveznostzaleto1672staskorajvcelotipre-vzelaValvasorja,topajebiloočitnopovezanoskompenzacijovpridelku,sajjeKheysllupripadlo22starovžita.Pogodbenistranistasedogovorilitudiodveh

13 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar.–Varhi-vskeminventarjujeurbaropredeljenkot»GraščinaBogenšperkinPrapreče–urbars.d.(17.stol.)«(Umek:Samostani Kostanjevica,str.94).

14 Reisp:Kranjski polihistor,str.92–93.–Zanimivoje,daReispniopazilpomembnegadejstva:takoValvasorkotnjegovasoprogaAnaRozinastavkonceptupogodbenavedenakotbaroninbaronica.Takojezapisal,dasejebaronskinaslovpojavljalpripolihistorjušeleodleta1681(pravtam,str.62).

15 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,27.9.1672.16 Reisp:Kranjski polihistor,str.94.17 WazisobilipovzdignjenivbaroneznaslovomWazvonWazenbergleta1650,vgrofeWazen-

bergepa1673(Frank:Standeserhebungen. 5. Band,str.190;ARS,AS1,šk.268,I/136,lit.SV,PodeljevanjeplemiškihnaslovovV–Z,W–8,20.8.1650).

69Letnik 37 (2014), št. 1

drugih vprašanjih. Del prodane posesti (neka-teraodimenj)jebildeželnoknežjifevdinbaronKheysell se je zavezal,dabouredilna svoje la-stnestroškevse,karbotreba,čebiseizkazalo,da on ali njegovi predhodniki niso prejeli vsehfevdnih pisem, kakor tudi, če katero od imenj,zajetihvurbarju,nebibilodeželnoknežji, tem-več viteški fevd. Od prodaje dalje pa so fevdneobveznosti tevrsteprešlenaValvasorja,ki jevcelotiprevzeltudispormedKheysllominsose-dnjim graščakom z Grmač, Ferdinandom Erne-stomApfaltrerjem,nastalzaradiprevelikepora-be lesa vKheysllovih, zdajValvasorjuprodanihgozdovih.Pogodbovdveh izvodih (vsaka stranje prejela enega) je poleg prodajalca podpisalaše njegova soproga Katarina Sidonija baronicaKheysell, rojena Schwab. Vse navedeno izvemotorejizosnutkapogodbe,18žalpanimogočeve-deti,alistapogodbenistranišekajspremenilialidodalivčistopisu.Ačeže,tonikakornibilakakavečjasprememba,saj imakupnapogodba,ki jopoznamoizregestov,enakdatum27.september1672,19intega,kotsmovideli,navajatudiValva-sor v Slavi.

Gledenato,daniohranjenvpogodbiveč-kratomenjeniurbarprodaneposesti,jezavpo-gledvposestnostanjeinnjegovovrednosttemvečjega pomena zapis na samostojnem listu, ki se je ohranil kot priloga osnutka pogod-be. Napisal in podpisal ga je prodajalec Franc Albreht baron Kheysell osebno, nastal pa je nedolgopredosnutkomkupo-prodajnepogod-be.20Zapisvsebujenamrečprodajalčevo»konč-noodločitev«(mein endtliche resolution)injebilposlanValvasorjunaSlatno,kjerstamladopo-ročenca tedajprebivala (A Monſeur Monſeur le baron Voliuiſor a Slatena).Najpomembnejšideldokumentajespecifikacijavrednostisestavnihdelovpredmetakupo-prodaje.Popopravkihpo-sameznihpostavkinskupnevsotevsekaže,dajekončnaštevilkaznašala20.600goldinarjev,21

18 ARS,AS746,Spisi, fasc.2,Kupoprodajnapisma,27.9.1672.

19 RegestkupnepogodbejenavedentakovzapuščinskeminventarjuFrancaAlbrehtabaronaKheysllaizleta1674kottudinjegovevdoveKatarineSidonijeenajst letpo-zneje(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.8–9/Nr.1;pravtam,lit.K–42/II,14.2.1685,pag.40/Nr.1).

20 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,s.d.,ad27.9.1672.

21 Vsekaže,da jevkončnivsoti šesticanaddvojko, torej20.200popravljenona20.600,kolikorznašatudisešte-vekposameznihpostavk.Reisp(Kranjski polihistor, str.92–93)jedrugopostavko,vrednostdesetine,prebralkot2.200gld,popravljenosprvotnih2.600,končnovsotopa

Prva stran koncepta kupo­prodajne pogodbe za Bogenšperk, Lihtenberk in Črni potok z dne 27. septembra 1672 (ARS, AS 746, Spisi, fasc. 2, Kupoprodajna pisma, 27. 9. 1672)

70BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

to je zeloblizu temu,karda seštevekgoldinarjev indukatovvosnutkupo-godbe.22

Kheysell in Valvasor sta se predtem pogovarjala o nekaj nižji kupnini,20.000goldinarjih.V zvezi s temgovori zapisbaronaKheysllaonjunemne-davnemračunu(Jungsten in vnserer Ratung).ProdajalecKheysell jenakoncupripomnil,daješlotedajza30hub,zdajpazašestveč.Toliko,36hub,jihtudidejanskoizkazujenjegovaponudba.Zapisšepove,kolikšnoposestsijeKheysellpridržal:11celihhubindesetinood20hub.Tojetorejtistoimenje,dokateregajeimelValvasorpodoločilukupo-prodajnepogodbepredkupnopravico.Nipov-semjasno,kakojenastalarazlikavštevilukupljenihhub.Kupo-prodajnagovoriprikontribucijio28hubah,Kheysllovaponudbapao36,astabilidvedeldo-minikalneposestiBogenšperkainČrnegapotokaintorejizvzetiizobdavčitve.Očitnojebilo28hubnapovedanihvimenjskiknjigi,dejanskihhubpa36.Kotbomovideli, jetudibogenšperško-lihtenberškaposesturadnoobsegalasamo15podložniškihhub,ajihjevresnicištela18in3/4oziroma19.

kot20.600,popravljenona20.200.Vendarprvotnavsotapridesetininibila2.600gldinnatospremenjenav2.200,temveč2.000,popravljenana2.600.Spremenjenajetudivsotaprizadnjipostavki,insicerna500goldinarjevsprvotnih400.

22 20.600goldinarjevbiustrezalonavedbamvosnutkupogodbe:20.000goldinarjevin200zla-tihdukatov,čeupoštevamo,dajeznašaldukatvtemčasuokoli3goldinarje.PoM.Štuhcujeskorajvednoveljal16liber,tj.3goldinarjein33krajcarjev(Štuhec:Rdeča postelja,str.58–59),poD.Kosupajebilanjegovavrednost2goldinarjain40krajcarjev(Kos:Urbarji,str.167).Likofstodržavnihtolarjevjeobakratnavedenposebej.PoF.Kosujenemškialidržavnitolarznašalsredi17.stoletjagoldinarinpol,okolileta1702pagoldinar,46krajcarjevinpol(Kos:Izbrano delo,str.298).CesarLeopoldjeleta1676določilvrednosttolarjanagoldinarin36krajcarjevinleta1690nagoldinarin45krajcarjev(Valenčič:Žitnatrgovina,str.103).

23 DagrezadesetinovTemenici, jevidno izpoznejšihvirov.Kot žitnadesetinaod30hubvTemenicijeprvičomenjenavValvasorjevemurbarju,nastalemokolileta1680(ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.21).VValvasorjevemzapuščinskeminventarjujenavedenregestnjeneprodajestiškemusamostanu28.maja1691,enakastaštevilohubinlokacija(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I,16.1.1694,pag.13–14/Nr.39).Ustreznajetudivrednosttepostavke.Povirudrugerokeizsrede18.stoletjanajbiValvasordesetinoleta1691prodalza2.250goldinarjevin30državnihtolarjev(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.12,s.d.;prim.Radics:Johann Weikhard,str.87).

Kheysllovapredprodajnaponudba

GradBogenšperk,pristava,gozdovi,njiveinsenožeti 4.000goldinarjev(gld)Od30celihinenepolovičnehube[desetina]23 2.600gld,popravljeno

sprvotnih2.000)34celihhubzaobdelovanjepolja(zur Bestreittung des Paufelts) inena,kijebilapritegnjenakdomačimsenožetim [=kdominikalniposesti] 7.000gldPotemdodatek(die Aufgab)20gldnahubo 500gldČrnipotokskupajzenohubo 2.200gld22rovtarjevpo10gld 2.200gldOdvetščina 500gldPrihodkiodvina 700gldDvamlina,vsakpo200gld 400gld

RibolovnevodeinribnikiinentravniktergozdDobovc 500gld(popravljeno sprvotnih400)

Vsota 20.600gld(popravljeno sprvotnih20.200)

Likof(Leikhoff)žene100državnihtolarjev

71Letnik 37 (2014), št. 1

Odogajanjuneposrednopoprodaji inValvasorjevemprevzemuposestiselahkopoučimoizregestovvKheysllovemzapuščinskeminventarju,nastalemleslabidveletipozneje(1674).24Polegkupnepogodbezdatumom27.septem-ber167225jepokojnikhranilšenekajzelopovednihdokumentovzaosvetlitevokoliščinkupo-prodaje.Takostamanjpomembnapopisimenja,kisigajepro-dajalecpridržal, datiran30. septembra, ter seznamspisov, ki jih je11. okto-braproti potrdilu izročil zakoncemaValvasor.26Ključnodejanje se je zgodilo12.oktobra,ko jenastalokarpetdokumentov.FrancAlbrehtbaronKheyselljetegadne(naračunkupninezaprodanoposest)prejeldvezadolžnici,obeizrokGraffenwegerjev,tj.družineValvasorjeveženeAneRozine,inobeizstavljeninjenemudeduJurijupl.Scharffenegku.Prvo,za4.000goldinarjev,mujeizdalEberhardLeopoldUrsinigrofBlagajleta1655injojeAnaRozinacediralaKhey-sllukotScharffenegkovadedinja.27Drugozadolžnicoznominalnovrednostjo2.300goldinarjevjeScharffenegkuleta1665izročilVolfVincencbaronWazen-berg,zdajpajojeKheyslluprepustilaScharffenegkovahči,matiAneRozine,insicerskupajscesijo(Affer Cession)svojihsinov,»gospodovGraffenwegerjev«.28 HkratizizročitvijozadolžnicstazakoncaValvasorizdalaKheyslluobligacijoza500goldinarjevobresti,kisosenanašalena(zadolžnico)baronaWazenberga,insprodajalcemzavsenavedenonaredilaobračun(Abraitung).29Poobračunustaostalazakupninodolžnašecelih14.025goldinarjev,32krajcarjevinpol;zatolikostaprodajalcuizdalazadolžnico.30

Natejtočkijerazlikameddoločilomvkupo-prodajnipogodbiinrealno-stjovečkotočitna.Valvasorjastasevpogodbizavezalaplačati9.000goldinar-jev,insicerstremizadolžnicami,enoBlagajevoindvemaWazenbergovima,dvatednapoznejepastalahkoprodajalcu,baronuKheysllu,izročilaledvezadolžni-civvrednosti6.300goldinarjev.Natretjo,Wazenbergovo,kijenalepemumanj-kala,soseočitnonanašaleobresti500goldinarjev.Kheyselljemoralpotrpetišeslaboleto,do17.septembra1673,dasejeValvasorjevdolgzdobrih14.025goldinarjevzmanjšalnaslabih10.242.Regestzadolžnicevnjegovemzapuščin-skeminventarjusicernenavajadatumainnačinaporavnavedeladolga,ampaksamoKheysllovopotrdilooplačilu,zmanjšanovsotodolgainpodatekoobre-stihodomenjenegadatumadalje.31Kakoinsčimjezakoncemauspeloporav-nati blizu4.000goldinarjev, viri nepovedonaravnost, vsepakaže, da jedelodtehtala zadolžnicavdovebaroniceWazenberg za1.928goldinarjev, izdanaleta1665JurijuScharffengku,deduAneRozineValvasor.32Vnjejlahkoprepo-znamodrugoodobehWazenbergovihzadolžnic,okaterih jegovorilosnutekkupo-prodajnepogodbe.Pomenljivo je tudi,dastaKheysell inVolfEngelbertbaronWazenbergprav17.septembra1673,tj.nadan,kosejeobčutnozmanjšalValvasorjevdolgKheysllu,skleniladolžniško,zastavnoinzakupnopogodbozaWazenbergovdolg1.720goldinarjev.33Delizplačanegapolihistorjevegadolgajenemaraizviralizposojila1.000goldinarjevdeželneveljave,kigajeAnaRozinaValvasoršepredtem,6.decembra1672,dobilaodJanezaHerbardaPosarela.34

24 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674.25 Pravtam,pag.8–9/Nr.1.26 Pravtam,pag.9/Nr.2in3.27 Pravtam,pag.9–10/Nr.4in5.28 Pravtam,pag.10–11/Nr.6in7.29 Pravtam,pag.11/Nr.8in9.30 Pravtam,pag.11–12/Nr.10.31 Pravtam,pag.12/Nr.10.32 Pravtam,pag.14/Nr.13.33 Pravtam,pag.13/Nr.12.34 Oposojilugovoritadvavira:prvijeregestzadolžnicevPosarelovemzapuščinskeminventarju

(ARS,AS309,šk.82,fasc.XXXV,lit.P–55,18.1.1685,pag.46/Nr.24),drugiparegestiste,žeporavnanezadolžnicevzapuščinskeminventarjuJanezaVajkardaValvasorja(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I,16.1.1694,pag.12–13/Nr.31).

72BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

Nikakornegreprezreti,da12.oktober1672nibilledanobračunamedzakoncemaValvasorinbaronomKheysllom,ampaktudidan,kosoopravili»de-dovanjskiobračun«vdružiniGraffenweger.Kotjevidnoizregestovlistinvza-puščinskeminventarjuValvasorjevetašče,AneMarijeGraffenweger,sejevdovagospategadneporavnalassvojimisinovivzvezizdediščino.Obtejpriložnostisonastalitrijedokumenti–pogodbaindvezadolžnici,potemkosomatiinsi-novižemaloprej,27.avgusta,podpisalipogodboodediščiniponjenemočetuJurijupl.Scharfengkhu.35Nadlanije,dajebilahčiAnaRozinaValvasorizplača-naskupnino,kiješlazakupljenoKheysllovoposest.RegestavzapuščinskeminventarjunjenegabrataJurijaAndrejapovesta,dajeAnaRozinasklenilazbratipogodboosvojidediščinineimenovanegadne,košenibilaporočena(wegen ihrer Abfertigung),17.oktobra1672,petdnipo»velikemobračunu«,pajepod-pisalaodpovednopismozaprejetodediščinopoobehstarših.36

Naslednjegadne,18.oktobra,jedatiranadelitev(außkhonfft vnnd abtheil-lung)medvdovoAnoMarijoGraffenwegerinnjenimipetimisinovi,kineposre-dnopotrjuje,dajehčioziromasestra,ValvasorjevasoprogaAnaRozina,prejelaenozadolžnicogrofaBlagaja indveWazevi zadolžnici. Istivirhkrati razkrijedatumporavnave–5.julij1672,tj.nadannastankaporočnepogodbe,omenjaizdajoodpovednegapismainpove,dajebilaAnaRozinastemizplačana.37Nadrugemmestunajdemošepotrditev,dajebilaBlagajevazadolžnicarestistaza4.000goldinarjevizleta1655.38

RegestilistinvKheyslloveminventarjuindelitevmedGraffenwegerjisotorej jasno izpričali, da je največji del kupnine zaBogenšperk, Lihtenberk inČrnipotokporavnaladružinaValvasorjeveženeAneRozine.Potrjenosoprispe-valitrizadolžnicezvrednostjo8.228goldinarjev,torejlemalomanjkot9.000goldinarjev,kolikorstabilazakoncapopogodbidolžnaplačatistremizadolžni-cami.JanezVajkardValvasorjeprimaknilzelomalo,kotvsekaže,boljalimanjleobljubooziromapričakovanje,dabozmodrimgospodarjenjemnakupljeniposestiprislužildovoljzaizplačilopreostalekupnine,kijeznašalavečkotpolo-vico.Razumljivojetorej,zakajstakupnopogodbosklenilaobazženoinzakajsoposestvimenjskiknjigivpisalinaobazakonca.OnačinuprepisastaValvasorjasKheysllomsklenilaporavnavo,kijebiladatirana6.februarja1673,dobreštirimeseceponjunemdejanskemprevzemulastništva.Vregestuporavnaveješepomenljivpodatek,dasosklepalitudiotem,kajodposestinajbibilovrnjeno(waß dabey von der Gült zurükh gegeben werden).39Mogočeje,dastaJanezVaj-kardinAnaRozinažetedajuvidela,vkakoničzavidanjavrednempoložajustaseznašla,zatostabilaprodajalcupripravljenadelposestivrniti.Tosesicernizgodilo,sajjimajebilanatovimenjskiknjigiprepisanavcelotiinznatankoto-likšnoimenjskorento,kotjedoločalakupo-prodajnapogodba(64goldinarjev).Vpisv imenjskiknjigi, ki,kot smovideli,nima letnice, jenajverjetnejenastalkmaluposklenitviporavnave.40

VzvezizValvasorjevimnakupomposestitrehdvorcevpriLitijisepora-javečvprašanj,povezanihzozadjemsamegadejanja.Tegalahkoviri,kisonavoljo,razumljivo,osvetljujejoledelomainposredno.Kotključnasezastavljajovprašanja,kdo jebilprodajalec baron Kheysell, zakajse jesplohodločilzaprodajoinčemúsejeValvasorodločilzanakup,kijepresegalnjegoveinženinegmotnezmožnosti.

Pozornost pritegne spoznanje, da je Franca Albrehta barona Kheyslla

35 ARS,AS309,šk.33,fasc.XVI,lit.G–34,24.5.1679,pag.5–7/Nr.1–4.–PogodbenikisobilibratjeJurijAndrej,FrancBaltazarinJanezJožefGraffenweger.

36 Pravtam,šk.34,fasc.XVII,lit.G–63,s.d.(1694),pag.96–98/Nr.39–40.37 ARS,AS1073,I/100r,fol.1v–2.38 Pravtam,fol.61v–62.39 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.13/Nr.11.40 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.

73Letnik 37 (2014), št. 1

(*ok.1634,†1674)vezalozValvasorjevemnekevrstesvaštvo.Najpoznejeleta1662se jenamrečporočilspolihistorjevomrzlonečakinjoKatarinoSidonijoSchwabpl.Lichtenberg(ok.1640,†1684),kijebilasicerValvasorjevestarosti,hčinjegovezgodajumrlesestričnePolikseneValvasor(*ok.1612,†1647).41 KheysellsejenajverjetnejerodilženaBogenšperkualinasosednjemLihten-berku.42NjegovočeJurij,poplemeniteniljubljanskimeščanintrgovec,poročensplemkinjoReginoElizabetoSchwabpl.Lichtenberg,43jenamrečobagradovakupilvprvipolovicitridesetihlet17.stoletja.PonakupuLihtenberga(1630)44 inBogenšperka(1634)45jevštiridesetihalipetdesetihletihpridobilšebližnjiČrnipotok.46PokranjskiimenjskiknjigijeimelnajvečjoposestLihtenberk(do-brih36funtovoz.goldinarjevimenjskerente),srednjeveškigrad,kigajenovilastnikkmaluporušil.TakosejepodKheysllomupravljanjelihtenberškeposestipreneslonamlajšiBogenšperk.47Posesttegajebilaobnakupuzelomajhna(7

41 Golec:Valvasorjevizvor,str.45,49.42 VkrstnihmaticahžupnijeŠmartnopriLitiji,vkaterihjesicerodleta1636do1651vrzel,ne

najdemonenjegovegakrstanekrstovnjegovihsorojencev(prim.NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,IndR1614–1688).Ugotovitevnepreseneča,sajsov17.stoletjuvtejžupnijivpisovalivkrstnematičneknjigeleredkeplemiškeotroke(Golec:Plemstvovcerkvenih,str.88–91).

43 OKheysllihglejWitting:BeiträgezurGenealogie(1895),str.173–174;ARS,AS1075,šk.4,št.125,Khaysel.–StaršaJurijaKheysllastasklenilaporočnopogodbo12.oktobra1630(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.38/Nr.98).

44 M.Smole(Graščine,str.259)jenapodlagiregestavzapuščinskeminventarjuFrancaAlbrehtabaronaKheysllanapačnosklepala,dajeimelgraddoleta1629JanezDanijelpl.Wernegk,kinajbigatedajprodalFrancuKrištofupl.Schwabu(Lichtenbergu),tapanaslednjeletoJurijubaronu(dejanskolepl.)Kheysllu.VresniciFrancKrištofnibilsamoprehodnilastnik,ampakdedičočetovegagradu.Vregestihobehkupo-prodajnihdogovorovjenavedennaprvemme-stu,torejkotprodajalec(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,25.8.1674,pag.41–42/Nr.112).Prveprodajenamrečnibilo,ampakledruga.TakosoLihtenberkzimenjskorentodobrih36goldinarjev leta1635v imenjskiknjigiprepisalinaKheyslla (ARS,AS173, št.5(1619–1661),fol.100).Smoletova,kiniuporabljalaimenjskeknjige,nivedelazaprejšnjegalastnikaFrancaKrištofaSchwabapl.Lichtenbergast.(†1607),zatojojeregestodvojnikupo--prodajivletih1629in1630temlažezavedel.Prim.šeGolec:MladiValvasor,(1.del),str.46;prim.tudiOtorepec:Izzgodovinegradu,str.13.–Valvasorsicerpravi,dasogospodjeSchwabidobiligradsporoko(netorejsprodajo)–tegačasovnoneopredeljuje–indajepredpribližno50leti(torejokoli1639)znakupomprešelnaJurijaKheyslla,tapagajepodrl(Valvasor:Die Ehre XI,str.338).

45 OKheysllovemnakupuBogenšperkaporočaValvasorpriopisugraduvXI.knjigiSlave;pred-temsoimeligradgospodjeWagni,pokaterihsejeimenoval,kratekčaspaljubljanskiavgu-štinci,HoracijCarminelliinKrištofGottscheer,kijetuprebivallemaločasainjeBogenšperk21.marca1634prodalJurijuKheysllu(Valvasor:Die Ehre XI,str.622).ResničnostzadnjeVal-vasorjeve trditvepotrjujetadvavira: regesturbarja zaposestBogenšperka inpripadajočaimenja,kigajeGottscheerizdelalzaKheyslla28.marca1634(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.42/Nr.113),inimenjskaknjiga,vkaterisobogenšperškoposestistoletoprepisalizGottscheerjanaKheyslla(ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.127).Prim.tudiOtorepec:Izzgodovinegradu,str.13.

46 ČasinnačinpridobitveČrnegapotokanistapovsemjasna.MedposestnimipridobitvamiJu-rijaKheysllavimenjskiknjigiomenjaČrnipotokleena:leta1642jeJurijkupilhubovČrnempotoku(zu Schwarzenbach)odJurijainHanžetaKoleša(ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.127).Posekundarnemvirujebil(Janez)JurijKheyselllastnikČrnegapotokaodleta1640(Wi-tting:BeiträgezurGenealogie(1895),str.173).ValvasorpriopisugraduvSlavipravi,dagajeKheysellpridobilšelepredpribližnotridesetimileti(okoli1659),potemkojeleta1614postalnjegovlastnikMartinBertoldSchwab(Valvasor:Die Ehre XI,str.517).Tajeimelpoimenjskiknjigizelomajhnoimenjskorento,odleta1626leše51krajcarjevinpol,leta1661pasojovcelotipreneslinaFrancaAlbrehtaKheyslla(ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.96v).

47 Valvasor jenapačnomislil,da je JurijKheysellkupilBogenšperkmalopredLihtenberkom.TakojposklenitvikupčijezaLihtenberk–»predpribližnopetdesetimileti«(okoli1639)–najbinovilastnikukazalkmetomgradpovsemuničiti.RazlogzatosopoValvasorjumnogividelivKheysllovibojazni,dabikakSchwabovsorodnikdobilprednostprednjimgledenakupa.Verjetnejepasemujezdelo,dajedalnovigospodarLihtenberkpodreti,kerstagradovastalazeloblizu,topabivodilodonenehnihsporov,čebibilavrazličnihrokah.Valvasor:Die Ehre XI,str.338–339.

74BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

goldinarjevimenjskerente),podložniškaposestČrnegapotokapasplohnezna-tna(lenekajvečkotengoldinarrente).ImenjskaknjigarazkrivaševečdrugihposestnihpridobitevJurijaKheyslla,nepatudi,kajodtegasopripojilikatere-muodobehgospoščinskihsedežev,BogenšperkuinČrnemupotoku.Nazadnje,leta1650, jebilacelotnaposest JurijaKheyslla»težka«blizu106goldinarjevimenjskerente.48Obdelitvimedsinovaleta1661jevečjideležpripadelJanezuFerdinandu(slabih61goldinarjev)inmanjšiFrancuAlbrehtu(nekajmanjkot45goldinarjev).49Viriprveroke,kisonavoljo,nepovedo,kakšnajebiladelitevvnaravi.ZaupatimoramoValvasorjevimnavedbamvSlavi,pokaterihjeFrancAlbrehtdobilČrnipotok,njegovbratpaBogenšperkzžeporušenimLihtenber-kom.ŠelekojeJanezFerdinandumrl,jeFrancAlbrehtponjempodedovaldrugadvadvorca.50Kdajnatankosejetozgodilo,nevemo.51Vimenjskiknjigijepre-nosimenjapokojnegaJanezaFerdinandakimenjuFrancaAlbrehtanavedenzletnico1672,vpisalipasogasočasnosprepisomglavnineKheyslloveimenjskerentenazakoncaValvasor.ImenjskarentaFrancaAlbrehtasejestempovečalaskorajzadvakrat,zdobrih32goldinarjevnanekajvečkot93.52

Prejkone je Janez Ferdinand preminil nekaj let prej, še preden so trijeKheyslli–polegFrancaAlbrehtanjegovdrugibratinbratranec–leta1668po-stalibaroni.53Gledenato,dajebilBogenšperkvečjiinuglednejšiodsosednjegaČrnegapotoka,bipričakovali,dasejenovigospodarFrancAlbrehtzdružinotjapreselil.Takolahkoupravičenosodimonapodlagipodatka,dajenaBogen-šperkudatiralosnutekkupo-prodajnepogodbezzakoncemaValvasor.54Njego-vadružinajedoprodajejesenileta1672vvsakemprimeruprebivalavenemodobehdvorcevalikarvobeh.OtempričajovpiskrstaenegaodKheysllovihotrok(1666)terzlastipogostabotrstvačlanovdružine,vpisanavkrstnihmatičnihknjigahžupnijeŠmartnopriLitiji.Nenadnoprenehanjebotrstevleta167255in

48 ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.127.49 Pravtam,št.6(1662–1756),fol.175,175v.50 Valvasor:Die Ehre XI,str.339,517,622.51 ZapuščinskainventarjaFrancaAlbrehtaKheyssllainženeKatarineSidonijenistatuvnobe-

nopomoč(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.8–9/Nr.1;pravtam,lit.K–42/II,14.2.1685).TudivmatičnihknjigahžupnijeŠmartnoimenaJanezaFerdinandaKheysllanenajdemo, razen če sekot krstniboter leta1662ne skrivapod imenomFerdi-nandAlbreht;tajebilverjetnejeFrancAlbreht(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1651–1665,s.p.,5.12.1662,11.12.1662;R1665–1674,s.p.,26.4.1666,19.12.1669).Pravtakonepoznamonjegoveoporokeininventarjanjegovezapuščine(prim.ARS,AS308,popisi;AS309,popis).JanezaFerdinandatudinivosebnikartotekidelafondaDeželnistanovizaKranjskoznaslovomDeželnezadeve(ARS,AS2).

52 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175,175v.53 Frank:Standserhebungen. 3. Band,str.68.–Vbaronesobili23.januarja1668povzdignjeni

JanezDanijel,JurijErenrajhinFrancAbrehtKheysell,navedenivregestubaronskediplomekotbratje.Pomenljivoje,damednovimibaroninibiloJanezaFerdinanda,kottudi,davba-ronskemnaslovupogrešamoBogenšperkinLihtenberk.NaslovvsebujesamoimenadvorcevŠkrljevo,ČrnipotokinRaka:»Freiherr von Greylach und Schwarzenbach, Herr auf Arch«.Oso-rodstvenihrazmerjihmedKheyslligl.Witting,BeiträgezurGenealogie(1895),str.173–174;AS1075,šk.4,št.125,Khaysel.

54 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,27.9.1672.55 26.aprila1666jevšmarskikrstnimaticibreznavedbekrajarojstvavpisankrstnjunehčerke

MarijeSofije,sicerpajeFrancAlbrehtleta1662dvakratizpričankotkrstniboterznapačnimosebnimimenomFerdinandAlbreht(kolikornibilmišljennjegovbratJanezFerdinand)inleta1669pravilnokotFrancAlbreht(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1651–1665,s.p.,5.12.1662,11.12.1662;R1665–1674,s.p.,26.4.1666,19.12.1669).Neprese-neča,davšmarskihkrstnihmaticahnistadokumentiranakrstaKheysllovegaedinegasina,kijenadaljevaločetovrod,JurijaKrištofa(*ok.1661†1705),inhčerkeMarijeRegine,poročenebaroniceApfaltrer(*ok.1660,†1720),sajotrok,krščenihnagradovih,tedajzelopogostonisovpisovalivmatičneknjige(Golec:Plemstvovcerkvenih,str.88–98).DastaseKheysllovaotrokarodilavČrnempotokualinaBogenšperku,lahkoupravičenosklepamo»pernegatio-nem«,kernjunihkrstovnivljubljanskikrstnimatici(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,R1653–1664);vmestukrščeneotrokesonamrečvmaticevpisovalizelodosledno.

75Letnik 37 (2014), št. 1

natokrstnajmlajšegaotrokavLjubljanivzačetkuleta167456pastazgovornadokaza,dasoseKheysllipoprodajipreselilivdeželnoprestolnico,kjerjeimelFrancAlbrehtnaMestnemtrgupodedovanohišo57 inkjer ježe2.maja1674umrl,staršele40let.58

Vprašanje,zakajsejebaronKheysellodločilprodatiskorajvsoposestzobemadvorcema, se izmika jasnemuodgovoru.Njegova imenjskarentase jezadnja letazodprodajamisicerprecejzmanjšala,59vendar iz imenjskeknjigein regestov listinvnjegovemzapuščinskem inventarju (1674)ni razbrati,dabibilzelozadolženinzatoprimoranvtakovelikoprodajo.60Zadolžnice,kijihjezakupninoprejelodzakoncevValvasorinodGraffenwegerjev,jenamrečobsmrti ševednohranilnedotaknjene.61Prav tako jihnajdemovzapuščinskeminventarjunjegovevdoveKatarineSidonijeenajstletpozneje(1685).62ZnjimitorejKheysllomanibilotrebaporavnavatidolgov,ampakstaiznaslovazadol-žnicprejemalaobresti.Ševeč, leta1673jeFrancAlbrehtpridobilnekajnoveposesti,delomakupljeneindelomazastavljene.63Nevemo,alijevzamenozaprodana Bogenšperk in Črni potok nameraval kupiti kak drug grad oziromadvorec,agajeprehitelasmrt.Kakorkoli,iznekegarazlogajeskorajvsoposestzobemadvorcemavredprodalzakoncemaValvasor.Todakajgajesililovprodajoobehdvorcev?Kerničnekaženagmotnetežavealipatevsajnisobiletolikšne,dabimoralizgubititakoBogenšperkkotČrnipotok,bisezlahkazadovoljillesprodajoenegadvorca,drugegapabiobdržal,sajjevbližinišeimelpodložniškoposest.AKheysellsi jepridržalsamomanjše imenje izneprodanegaostanka

JurijKrištof inMarijaReginastazačelavŠmartnembotrovatikotšezelomlada leta1669.Zgovornojedejstvo,da jukotbotranesrečujemomedjanuarjem1672inavgustom1677,odtlejpazopet(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1665–1674,s.p.,14.12.1669,26.11.1670,19.12.1671,6.1.1672;pravtam,R1674–1688,20.8.1677,31.12.1677,24.2.1680,29.12.1680,2.1.1681itd.).2.junija1677jenamrečnjunaovdovelamativzelaodzakoncevValvasorvzastavoČrnipotok(gl.op.91)insevnjemnaselilaskupajzdružino.Kotkrstnabotrajespetizpričanaod20.septembra1678,priprvipojavitviizrecnonavedenazdomovanjemvČrnempotoku(ex Sborzenpogk)(pravtam,R1674–1688,20.9.1678,11.8.1679,2.10.1679,11.4.1680).

56 VLjubljanijebil3.januarja1674krščenzadnjiotrokGašperJulijan(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,R1669–1678,pag.207).

57 PolegdelaimenjaposestiBogenšperkinČrnipotok,kisigajeobprodajileta1672pridržal,jeFrancAlbrehtobsmrtileta1674premogelodnepremičninlehišovLjubljaninaMestnemtrgu(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.2).PodedovaljojepoočetuJuriju,tapajojeleta1616kupilodFrankovičevihdedičev(Suhadolnik–Anžič:Mestni trg,str.111).Njenalega–medStroblhofovoinMosconovo,zdajBosievohišo–kotjonavajaKheysllovzapuščinskiinventar(pag.2),senamrečujemazlegovregestukupnepogodbe–medMosco-novoinDrumličevohišo–kisojoleta1616sklenilizJurijemKheysllomdedičiAndrejaFran-koviča(pag.22/Nr.40).Otem,daFrancAlbrehthišepredletom1672nivelikouporabljal,pričaregestzakupnepogodbe,sklenjenezasrednje(tj.prvo)inspodnjenadstropje(pritličje),kijuješeleta1669oddalvnajem(pag.40/Nr.108).

58 Po ljubljanskimrliškimatičniknjigi jebiloFrancuAlbrehtuobsmrti40 let(NŠAL,ŽALju-bljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,M1658–1735,pag.66,2.5.1674).–Nadansvojesmrtijenarekovaloporoko,kijenimogelvečsampodpisati.ZaglavnededičejeimenovalsinoveJurijaKrištofa,JanezaBernardainGašperjaJulija,štirimhčerkam–MarijiRegini,AniRozini,RenatiKorduliinSofijiKatarini–panamenilvsakipo2.000goldinarjevinporočnoopravo(ARS,AS308,II.serija,fasc.K1–28,testamentK–13,2.5.1674).

59 Odleta1666,kojeimelblizu50goldinarjevimenjskerente,jetazaradiodprodajehubinde-setinepadladoleta1669nadobrih32goldinarjev(ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175).

60 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175;ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/I,28.5.1674,pag.8–43.

61 Gl.op.27–28,32.62 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,14.2.1685,pag.42/Nr.6in7,42–43/Nr.8,43/Nr.

9,43–44,Nr.10,45/Nr.12.63 Leta1673jepridobilpolribiškehubenaBregupriLitijispolgoldinarjaimenjskerenteinisto

letozastavljenoposestgospostvaMetlika12hubvžupiDrašičizimenjskorento12goldinar-jev;leta1673kupljenohubozimenjskorentoengoldinarsopripisaliknjegovemuimenjušeleleta1684(ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175v,511).

76BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

posestiBogenšperkainČrnegapotoka,sampasejezdružinopreselilvLjublja-no.Vlogazemljiškegagospodamunemaranibila(več)pogodualijepreprostonizmogel.

TudiValvasorjevimotivi za nakup tako velikeposesti niso enoznačni.Mordanikazalzanimanjazanakupvsega,kar jebilKheysellpripravljendatiizrok.Kotracionalenčloveksejenamrečmoralzavedati,kakšnojetveganje,kerjeostajaldolžankarpoloviconemajhnekupnine.Augodnepriložnostimuočitnonikazaloizpustitiizrok,tudičejebilapovezanastveganjem.AlipajepravpolihistorpritiskalnaKheyslla,najmuprodačimveč,vključnozobemadvorcemazdominikalnoposestjo,kerjeletakolahkoupal,dabosprihodkiodposestifinančnokososebnimindružinskimpotrebam.Nadoločenitočkisoseinteresiobehmožujeliinprivedlidodogovora.Neodgovorjenoostajavpraša-nje,kolikšnovlogosoimeleprivsejstvariprejomenjenerodbinskepovezavemedValvasorjiinKheyslliprekKheyslloveženeKatarineSidonije,polihistorje-vemrzlenečakinje.

Kaj je Valvasor leta 1672 pravzaprav kupil?Njegov rezidenčni gradBogenšperk je,kotbomovideli,poleg lastnedominikalne inpodložniškepo-sestivključevaltudiposesttedajžedodobraporušenegastarejšegagraduLih-tenberk,oddaljenegalestreljaj.Značilenjepoložajobehgradov,podobenlegiStarega Turjaka in Turjaka na Dolenjskem. Starejši Lihtenberk (Lichtenberg)sosezidalinadobrozavarovanemnaravnempomoluvzelostrmempobočju.Lihtenberški,sprvavišnjegorskiministeriali,seomenjajoodprvečetrtine13.stoletjadookolileta1500,konajbigradsporokoprešelnaWagne,graditeljeponjihimenovanegaBogenšperka(Wagensperg).Lihtenberkjenatošeenkratzamenjallastnike,rodbinoSchwab(pl.Lichtenberg),predenjeleta1630spro-dajoprešelnaKheyslle.IznenajboljjasnihrazlogovgajedalJurijpl.Kheysellporušiti.Onekdanjemskromnem,stolpastozasnovanemgradu,pozidanemnadokajstrmikopipodBogenšperkom,danesnivečsledu.64ZačetkiBogenšperka,prvičizrecnoomenjenegašeleleta1533,sozavitivtemo.Starejšiavtorji,kisesklicujejonanjegovsrednjeveškiizvor,zasvojetrditvenenavajajoprepričlji-vihdokazov.ValvasorgaimenujematičnahišagospodovWageninnavajakotimetnikadvačlanarodbinev letih1472 in1477.Wagnisogadejanskosezi-dalikonec15.alivzačetku16.stoletja,najverjetnejepovelikempotresuleta1511inpotemkosozženitvijožepridobilisosednjiLihtenberk.Izgubilisogazaradidolgovdobrostoletjepozneje,malopredenga je leta1634kupil Jurijpl.Kheysell.Gradoziromadvorecstojinavrhuzložnevzpetine,naprevaluobcesti,kipovezujeLitijozdolinoTemeniceinosrednjoDolenjsko.V16.stoletjuzasnovanagrajskastavbajevValvasorjevemčasužeimelapodobo,kakršnojenatovtemeljnihpotezahohraniladodanes.Sestavljajojoštirjedvonadstropnitrakti,kiobdajajopravokotnonotranjedvorišče,natrehvogalihjeokrepljenazrazličnooblikovanimiinneenakovisokimistolpi,sicerpanjenazunanjščinanekažekakšnihposebnosti.65TretjiValvasorjevgradoziromadvorecČrnipotok(Schwarzenbach)jenastalzadnjiingapolihistor,kotbomovideli,dobršendelsvojega lastništvaniti ni imel vneposredniupravi.OdBogenšperka jeodda-ljendobrepolurehodanavzdol,zgrajenpajenagozdnemobronkuvpobočjuoblegahribainobpotoku,pokateremjedobil ime.OČrnempotokudopoli-historjevegačasaskorajnevemodrugegakotto,karporočaValvasorvskro-mnemopisu,vkateremkotprveznanegospodarjeomenjagospodeStrasserje(1578).66TegaletajeČrnipotokpotrjenoprešelnanovelastnikeinje,kolikor

64 Stopar:Grajske stavbe. II. Dolenjska,str.82–83;Valvasor:Die Ehre XI,str.337–339;prim.Rei-sp:Kranjski polihistor,str.96.

65 Stopar:Grajske stavbe. II. Dolenjska,str.82–83;Valvasor:Die Ehre XI,str.619–622;Otorepec:Izzgodovinegradu,str.3–21;Smole:Graščine,str.121;prim.Reisp:Kranjski polihistor,str.96.

66 Valvasor:Die Ehre XI,str.517.

77Letnik 37 (2014), št. 1

Črni potok po Topograiji Kranjske (1679) (Valvasor: Topographia, št. 228)

Valvasorjeva gradova Bogenšperk in Lihtenberk, v dolini Graffenweggerjeva Slatna, izsekiz panoramskega bakroreza v Slavi vojvodine Kranjske (1689) (Valvasor: Die Ehre XI, med str. 620 in 621)

78BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

jeznano,tudiprvičomenjen,a jebil,kot izhaja izdarilne listineStrasserjevevdove,predtemženekajčasazastavljenKrištofuWagnu,pripadalapastamuledvapodložnika.67PrvotniskromnidvorecjezeloverjetnododobraprezidalKrištofWagenml.,kratekčasvzačetku17.stoletjalastnik,kijestavbipridru-žildominikalnoposest.68ValvasorjevbakrorezvTopografiji inSlaviprikazujeČrnipotokkotdvonadstropnostavbozizzidanimpodstrešjeminzanadstropjevišjimvhodnimstolpičem.Tipičnazgodnjebaročnagrajskastavbajevtejoblikile težkonastalažev16.stoletju,njenadanašnja,sprezidavamispremenjenapodobapavničemernespominjanatistoizValvasorjevegačasa.69

Polegbogenšperško-lihtenberškegainčrnopotoškegaimenjajeValvasor-jevokupljenoposestsestavljalašetretjakomponenta,desetinaod30hubvTe-menici,dolinidolenjskerečicezenakimimenomjugovzhodnoodBogenšperka.Kolikordalečjedesetinimogočeslediti,jebilanajprejvrokahJurijaWagnazBogenšperka.Leta1620sojovimenjskiknjigiprepisalinadedičeFrancaKri-štofaSchwaba(pl.Lichtenberga),potemkojojeSchwabžezaživljenjapridobilspravdo,70natopajevokvirulihtenberškegaimenjaprešlasprodajonaJurijaKheyslla71inkončnoleta1672kotdelposestiJurijevegasinaFrancaAlbrehtanaValvasorja.72Takopostanetudirazumljivo,zakajjojeJanezVajkardvsvojemlastnoročnosestavljenemurbarjunajprej(zmotno)štelkposestiBogenšperkainLihtenberka.73

Osnutekkupo-prodajnepogodbemedFrancemAlbrehtombaronomKhe-ysllominValvasorjemizleta1672nespecificira,kolikoimenjskerenteinhubjepripadaloBogenšperkuzLihtenberkom,kolikopaČrnemupotokuinkolikorente jeodpadlona temeniškodesetino.Zadnjavosnutkupogodbenitini iz-recnoimenovana,vendarjoposebejnavajaKheysllovapredprodajnaponudba.74 Kotbomovideli,jeodskupno64funtovimenjskerentespadalokBogenšperkuzLihtenberkom47funtov,kČrnemupotoku12indesetinivTemenici5,od28hubpa jih jebogenšperko-lihtenberško imenjevključevalo15 inčrnopotoško13.Kdajinkakosodoločilirazmerjamednjimi,zazdajnipojasnjeno.Temeniškadesetinajebilas5funtiimenjskerentenapovedanašepredletom1620.75KolikofuntovinkolikohubpripadaČrnemupotoku,pasoočitnodoločilivčasuKheysl-lovegaaliceložeValvasorjevegalastništva,intotako,dasonačrnopotoškoime-njepreneslidelbogenšperško-lihtenberškeposesti.Izimenjskeknjigenamrečnividno,dabiseKheysllovaimenjskarentakdajzenimpripisompovečalaza12funtovimenjskerente,76kolikorjojeČrnipotokimelpozneje,podValvasorjem.

Če Valvasorjevih skupno 64 funtov (goldinarjev) imenjske rente pri-merjamo z rentamidrugih zemljiških gospodovnaKranjskem,77 se je polihi-

67 ARS,AS1063,št.1673,1578XII.24.,s.l.68 ValvasornatančnopovirihnavajaKrištofaWagnakotlastnikamedletoma1606in1612(Val-

vasor:Die Ehre XI,str.517).VtemčasujeWagenokoliČrnegapotokaustvarildominikalnoposest,potemkojemoralabititadotlejzeloskromna.Leta1610jenamrečprosilkranjskedeželnestanove,najmuvimenjskiknjigiodpišejopetfuntovimenjskerente,kisejenanašalanadvehubivČrnempotokuinenovLeskovici;kojesvojdednideležgraduBogenšperkleta1605odstopilbratuJuriju,najbisiistegaleta»nazelenitrati«,torejiznič,zgradilnovodomo-vanje(zu ainer notturfftigen Wonung vnnd Siz von gruenen Wasen aufpauen)(ARS,AS2,I.reg.,šk.459,fasc.I/293,pag.371–374,2.7.1610).

69 Stopar:Grajske stavbe. II. Dolenjska,str.35–41;Valvasor:Die Ehre XI,str.517–518;prim.Rei-sp:Kranjski polihistor,str.95.

70 Vkranjskiimenjskiknjigijenavedenakotžitnadesetinaoziromasamokotdesetina,obakratpriTemeniciinzimenjskorento5funtov(ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.50,96).

71 Gl.op.44.72 Gl.op.15.73 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.21.74 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,s.d.,27.9.1672,ad27.9.1672.75 Gl.op.70.76 ARS,AS173,št.5(1619–1661),fol.12777 Prim.pravtam,št.6(1662–1756).

79Letnik 37 (2014), št. 1

stornominalnouvrščalžemedsrednjevelikegospode.Vendarimenjskarentakot takšnanizanesljivomerilo lastnikovegadejanskegapremoženja.Prvičžezato,kerrentevsvojihzačetkihvprvipolovici16.stoletjanisobiledoločenepoenotnihmerilihinsosčasomapostalenerealne.78Polegtegajenaimetnikovogospodarskomočvplivalaševrstadrugihdejavnikov,medkaterimijebilzelopomembenta,kakojegospodarilinkolikojeznalizsvojeposestiiztržiti.

Obveznosti in dolgovi do prodaje Črnega potoka (1689)

ZnakupomKheyslloveposestijenazakoncaValvasorpadlodvojnobre-me.PolegdavčneobveznostidokranjskihdeželnihstanovstamoralanamrečFrancuAlbrehtuKheyslluodplačevatiobrestizašeneporavnanidelkupnine.Taobveznostjebilaprecejvečjaoddavčne,sajstaValvasorjasprvadolgovalaskorajdvetretjinikupnineinodjeseni1673ševednopribližnopolovico.79

Kersenisoohraniledavčneknjigeuradastanovskegaglavnegaprejemni-ka,nevemoizprveroke,kolikodavkasoValvasorjunaračunali,intudine,kakoinkdajgajeporavnaval.Privišinidavkajetrebauporabitiformulo,kotjojenapodlaginjegovihsestavnihdelovdognalRafaelOgrin.80Ob64funtihimenjskerentein28hubah,kijihzaValvasorjevoposestnavajaosnutekkupo-prodajnepogodbeizleta1672,dobimovsoto249goldinarjevin32krajcarjev;tojema-lenkostmanjodnavedbev istipogodbi:260goldinarjev.81Okoli leta1680 jeValvasorvlastnoročnonapisanemurbarjuzaglavninoposesti–BogenšperkzLihtenberkomindesetinovTemenici–navedel,dajetanapovedanaz52funtiimenjskerente in15hubami inda toznese189goldinarjev in11krajcarjevdavka.82Njegovpodatek sepopolnomaujema z našim izračunom,narejenimnapodlagiOgrinoveformule.Preostanek12funtovimenjskerentein13hub,kolikorjeodpadlonaimenjeČrnegapotoka,pomeni60goldinarjevin21kraj-carjev, topanatančno zapolnjuje razlikodo skupnevsote249goldinarjev in32krajcarjev.Temujetrebaprištetišekontribucijood28hub,kise jevsakoletospreminjalainbipoformulizaleto1651znašala126goldinarjev(odtehpodložniki84goldinarjevinValvasor42),podrugiformulizaleto1691pa133goldinarjev(odtehpodložniki112inValvasor21).83SkupnafiskalnaobveznostJanezaVajkardaValvasorjadodeželnihstanovsejetorejvrtelaokoli380goldi-narjevnaleto.

Vvsakemprimerusojopresegaleobrestinašeneporavnanidelkupninezaposest.Formulacija»vdeželiobičajneobresti«,ki jo je leta1672navajalakupo-prodajnapogodba, je namrečpravilomapomenila 6-odstotnoobrestnomero.84Pripribližno10.000goldinarjihdolgastatorejzakoncaValvasormora-laplačevatinaletočednih600goldinarjevdeželne,tj.dobrih500goldinarjevnemškeveljave.85Samougibamolahko,ali jimajeprodajalecKheysellpriod-

78 Prim.Vilfan:Pravna zgodovina,str.314–315.79 Ozadolženostigl.op.30–31.80 Prim.Ogrin:Nekajoneposrednih,str.37–38.–Daveksosestavljalenaslednjekomponente:1)

dvagoldinarjainpolnavsakfuntimenjskerente,2)dokladapo8krajcarjevnavsakfunt,3)odvsakecelehube1goldinar,4)novadoklada30krajcarjevnavsakfuntin5)45krajcarjevodvsakecelehube.

81 ARS,AS746,Spisi,fasc.2,Kupoprodajnapisma,27.9.1672.82 Pravtam,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.23.83 Prim.Ogrin:Nekajoneposrednih,str.37.84 Prim.zadolžniceiztegaobdobjav:ARS,AS746,Spisi,fasc.39,GospostvoKlevevž,Spisi–do-

minicalia,Dolžnapisma,30.4.1670,10.5.1688,19.10.1689,17.8.1690,16.6.1691,1.6.1693.

85 Obformuli,dajetrebavtemčasupripreračunavanjuizkranjskeveljavevnemškoodšteti15,625%(Vilfan:Temeljiinrazvoj,str.29),znaša600goldinarjevdeželneveljave506goldi-

80BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

meriobrestimordakajpopustil.Vnasprotnemsonamrečdavek,kontribucijain obresti nanesli blizu900 goldinarjevnemške ali dobrih1.000goldinarjevdeželneveljave,tj.več,kotjeValvasorleta1693odštelzahišovKrškem(800goldinarjevdeželneveljave).86

Kolikšendeležprihodkovodzemljeješelsamozasprotneletneobvezno-stidodeželeinupnikaKheyslla,ostajapravtakoneznanka,asegotovonemo-timo,dajenaobanaslovaskupajodtekalaglavnina.Največjaovirazaračunanjedeležasoskupniprihodkiodzemljiškeposesti.Onjihimamolenepopolneintudiprecejnezanesljivepodatke.ZaČrnipotokjenavoljokomisijskacenitevizleta1684,tapa,kotbomovideli,vodhodkovnemdelunemorebitirealna.Dru-gačnenaravejetemeljnivirzaglavninoValvasorjeveposesti,urbarzaBogen-šperkinLihtenberk,nastalokolileta1680.Napodlagiurbarjapoznamosamopodložniškedajatveinobveznosti,ašetehnevceloti.Razumljivoje,dagovoriurbarodominikalniposestilenasplošno.87

Nekolikobolje smopoučeniopolihistorjevihdolgovih,adalečod tega,dabiimelipredsebojcelovitosliko.Neledalahkodolgovespremljamoskorajsamoporegestihzadolžnicvzapuščinskihinventarjihindaimamozelomalopodatkovozmanjševanjudolgazašeneodplačanoposest.Ševečjatežavasepo-javiobvprašanju,kakojeJanezVajkardobrnilposojilaoziromakolikojeporabilzaodplačilokupnineinobresti,kolikopazadrugepotrebe,kinisobilemajhne.

Z odplačevanjem glavnice in obresti na neplačano kupninonikakornišlotakogladko,kotjeValvasorbržčaspričakovalnazačetkukotnovopečenizemljiškigospod.88Osamemodplačevanjuvemomalo,šenajmanjiznjegovegazapuščinskegainventarja.Vnjemjenavedenasamonjegovainženinaneznanokdajporavnavazadolžnicaza300goldinarjevdeželneveljave,izdanadedičemFrancaAlbrehtaKheyssla1.decembra1676.89Upravičenolahkosklepamo,dazakoncatistikratnistazmogla(vceloti)plačatiobrestiindasotenaletoznašalenajmanjtristotake.Zgovorenjepodatek,dasejenjunskupnidolgdoKheysllovdosredenaslednjegaleta1677zmanjšalleneznatno.Potemkostaseptembra1673 dolgovala še slabih 10.242 goldinarjev,90 je ostanek kupnine (Khauffs-schillings Rest)zdaj,poslabihštirihletih,znašalkomajda412goldinarjevmanj–9.829goldinarjevin28krajcarjev,odteh9.773goldinarjevin58krajcarjevzakupnino,55goldinarjev inpolpa iznaslovaValvasorjevepobotnicezdne3.februarja1674zaobrestinadolggrofaWazenberga.Skorajpopolnzastojvodplačevanjuglavnicejenatoprivedeldozačasnerešitve,kijezadovoljilaobestrani.Kot jevidnoizzapuščinskegainventarjaKheysllovevdove, jebaronicaKatarinaSidonija2. junija1677kotnujnavaruhinjasvojihotroksklenilapo-ravnavo,pokateri sta ji zakoncaValvasordelposesti vrnila, in sicer voblikizastavitve namesto plačevanja obresti (Interim an Stat des Interesse Versezte Gült).Tozastavljenoimenjesoinventurnikomisarjipopisalivnjenizapuščinislabihosemletpozneje,vzačetkuleta1685.91Medregestilistinnajdemoprejomenjenoporavnavo,kisicernibilapodpisana(Vnuerfertigter Vergleich),zatopavcelotiudejanjena.Ključnajenavedba,dastazakoncaValvasorKheysllovi

narjevin15krajcarjevnemške.FormulopreračunavanjapotrjujenavedbavkomisijskicenitviČrnegapotokaizleta1684,pokaterije154goldinarjevin21krajcarjevnemškeveljaveustre-zalo182goldinarjemin56krajcarjemkranjske(ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.13).

86 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.2.Prim.Golec:Valvasorjeva hiša,str.23.

87 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.1–23.88 Vprašanjazadolženostise jedotaknilB.Otorepec(Izzgodovinegradu,str.14),B.Reisppa

jekotvirizpostavilzapuščinskeinventarječlanovrodbineKheyselliniznjihpovzelglavneugotovitve(Kranjski polihistor,str.94–95,301,op.7in8).

89 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.6/Nr.5.90 Gl.op.31.91 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,14.2.1685,pag.6–7.

81Letnik 37 (2014), št. 1

»zaradi9.773goldinarjevin58krajcarjev«(dolga)zastaviladvorecČrnipotokspripadajočimi imenji indeloma tudi z imenji, ki sopripadalaBogenšperkuinLihtenberku(in Versaz gegebenen Hoff oder Sÿz Schwarzenpach, mit dennen alhin, vnnd zum, theill nach Wagensperg vnd Lichtenberg gehörigen Gülten).92Po-drobnostinepoznamointakotudinevemo,alijezastavnapogodbavsebovalakakšnočasovnoomejitev.Gledenaprejšnjonavedbo,dajebilaposestzastavlje-nazaobresti,staseValvasorjaotreslanaraščanjadolga.Vendarpastazzastavi-tvijoČrnegapotokainimenjizgubilanemajhendelprihodkovodzemlje.Otembomošegovorilivnadaljevanju.

Zastavitevposestiinznjopovezanarazbremenitevdajetazmotenobču-tek,dajepolihistorstemprišelnazelenovejoindajeostalnjegovedinidolgmirujočaglavnica,nekajmanjkot10.000goldinarjev,abijihsčasomaiztisnilizpreostaleposestiinpoplačalKheysllovedediče.Konebiimeldrugihstroškovinbivodilpametnogospodarskopolitiko,biseračunnajbržresizšel,todanastalesododatneovire.Komajdajejeseni1672zagospodarilnakupljeniposesti,žejezačel najemati posojila.Neonosebno,temvečprekštirinajstletneženeAneRozine,alahkodvomimo,kolikojebilamladasoprogaostvarizarespoučena.Sedemnjenihporavnanihzadolžnic,navedenihvValvasorjevemzapuščinskeminventarju(1694),priča,dasijenjegovaprvaženamed6.decembrom1672in25. januarjem1680izposodilaskupno5.123goldinarjevin20krajcarjevde-želneveljave.93Povedanozdrugimibesedami:zapribližnočetrtinovrednostisvojeinsoprogovezemljiškeposesti,kijebilazapovrhpoplačanaledopolo-vice.Formulacija»sedemPosarelovihporavnanihzadolžnic«jezlahkaprivedladoidentifikacijeposojilodajalca,JanezaHerbardaPosarela(1635–1684),gra-ščakaizVolčjegapotokapriKamniku.Negreprezreti,dajetegaizobraženegamožavezalozJanezomVajkardomkardvojnosorodstvo,krvnoinpriženjeno.Bil je sinnjegovegabratranca inporočenzAnoElizabetobaronicoValvasor,svojomrzlosestričnooziromapolihistorjevomrzlonečakinjo.94Potrjenojeto-rej,dajepolihistordenarpredsmrtjovrnil,nevemopavelikootem,kdajinkako.Kosovzačetkuleta1685popisaliPosarelovozapuščino,somedlistineuvrstilištiriodsedmihznanihzadolžnic,očitnotiste,kišenisobileporavnaneinsoskupajodtehtaledobrih2.223goldinarjev.Pritrehnamrečninavedbeoporavnavi,zanajmanjšeposojilo,zadobrih133goldinarjev(1677),pajeAnaRozinaValvasorzastavilakoszlateganakita,kijedopopisaPosarelovezapu-ščinešeostalprinjem.95

Ključdospoznanja,zakajjePosarelformalnoposojalpolihistorjevimla-diženi inne JanezuVajkardu, seskrivavšeenemregestuvnjegovemzapu-

92 Prav tam,pag.45/Nr.13.–Polegporavnavesobilinepodpisanobračun,podpisanmajhenurbarinpriznanica(pag.46/Nr.13).

93 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.12–13,Nr.31–37.–ZadolžniceAneRozineValvasorsosikronološkoslediletakole:1)6.decembra1672za1.000goldinarjev,2)6.decembra1673za800goldinarjev,3)1.junija1674za200goldinarjev,4)18.decembra1674za1.000goldinarjev,5)30.maja1677za133goldinarjevin20krajcarjev,6)4.novem-bra1677za1.590goldinarjevin7)25.januarja1680za400goldinarjev,vsevdeželniveljavi.

94 JanezHerbardPosarel,kijevVolčjempotokunasledilsvojegaočetaJanezaJurija(1604/5–1654),vneravnodolgemživljenjuniposegalpotakoopaznihjavnihslužbahkakoroče,sinpolihistorjevezgodajumrleteteLukrecijeValvasor(ok.1583–1604/5).Nekolikojeokrepilpodedovanoposestinbilsodečpookolistoknjižnihnaslovihzelorazličnihžanrovizobraženmož.PosarelovevezizValvasorjevorodbinososešeokrepile,koseje5.avgusta1668,star33let,vLjubljanioženilzAnoElizabetobaronicoValvasor(1644/45–1712),svojomrzlosestrič-no,hčerkotedajžedolgopokojnegaJanezaKrstnikaValvasorja(ok.1613/15–1650),graščakavZavrhupriSvibnem.Umrljemalopreddopolnjenimpetdesetimletom,27.novembra1684vrodniLjubljani.Golec:Valvasorjevizvor,str.54–59.

95 Izpričanesonaslednjezadolžnice:1)za1.000goldinarjevzdatumom6.december1672,2)za133goldinarjevin20krajcarjevzdatumom30.maj1677,3)za1.590goldinarjevzdatumom4.november1677in4)za400goldinarjevzdatumom25.januar1680,vsevdeželniveljavi(ARS,AS309,šk.82,fasc.XXXV,lit.P–55,18.1.1685,pag.46–48/Nr.24–27).

82BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

ščinskeminventarjuinvoporokiValvasorjevetaščeAneMarijeGraffenweger(1678),imenujepasetaščino sporno donacijsko pismo za5.000goldinarjev.Kotrazkrivaomenjeniinventar,jeValvasorpismouporabilkothipotekoPosa-relu.3.oktobra1680jenamrečpodpisalpotrdilo(Recognition)zadonacijskopismo,kigaje19.oktobra1672izdalanjegovapokojnatašča(von seiner frauen schwiger see:/.../Donations brieff).PismobreznavedbevrednostijeJanezVaj-kardzastavilPosarelukothipotekoinganato,očitnoleta1680,vzelnazaj(pro Hipoteca eingesetzten, Volgendts aber widerumb hinausgenombenen);obpotrdi-lujebilotudipetmajhnihpisem(Sendtbriefflein).96ZakajjetaščinadarovnicaspetpristalavValvasorjevihrokah,postanejasnoobbesedahizoporoke,kijojeAnaMarijaGraffenwegerpredpričaminarekovaladobridveletipredsmrtjo,17.februarja1676naSlatni.97OdsedmihotroknavajaAnoRozinoValvasornazadnjemmestu, intonebrezrazloga,saj jebilaedinažeizplačana.Prejelajenamrečodstopljeno(cedirano)Wazovo(tj.Wazenbergovo)zadolžnicoza3.000goldinarjev,vkateriprepoznamodelporavnanekupninezaValvasorjevopo-sest.98Matijijezdajnamenilalešepolovicosvojegaplatna,drugopolovicopanjenisestri,kisvojihtrehtisočakovdediščinepomaterišenividela.Zarazu-mevanjedogajanjavzvezizdonacijskimpismomjeključnozadnjeoporočnodoločilo.Graffenwegerjeva jehčerkoAnoRozinoValvasor innjenegamoža–teganitinenavajazimenom–obvezala,najvrnetadonacijskopismoza5.000goldinarjev.Odnjestaga,kotpravi,dobila»povsemneupravičenoinnepravič-no«(wider alle biligkheit vnd gerechtigkheit).Takokotstagaprejela,gamorataizročiti njenemunajstarejšemu sinu in glavnemudediču JurijuAndrejuGraf-fenwegerju,vnasprotnemnajjimaomenjenibratoziromasvaknitinajmanjinzničimernepomaga.Ševeč,oporočiteljica jedonacijskopismopreklicala inrazveljavilaobnavedbi,dasiza»neupravičenodonacijo«nikakornebiupalaodgovarjatipredBogom.Kotbomovideli,sejestvarnekajletpozneje,kojebilažepokojna,99vsajdelno,čenevcelotiizteklavskladuznjenoželjo.

Samosprašujemoselahko,kajjeValvasorjevotaščotriletainpolprejna-vedlo,dajedonacijskopismosplohdalaizrok,intodokument,težakničmanjkot5.000goldinarjev.Večkotpomenljivjedatumizdaje19.oktober1672.LedvadniprejjenamrečAnaRozinapodpisalaodpovednopismozaprejetodedi-ščinopoočetuinmateri.100JepotemtakemValvasorpritaščiizkoristiltrenutekslabostiinizsililodnješedodatnodediščino?AlipajeimelaAnaMarijaiskrenenameneinsojooneupravičenostidarovnicešelepoznejeprepričalinjenisino-vi?Kakorkoli,vcelotialidelomanaračunzastavljenehipoteke5.000goldinar-jevjeAnaRozinaValvasordobrihsedemletdobivalaPosarelovaposojila,kisonazadnjecelomalopreseglanominalnovrednostdonacijskegapisma.MordasijetaščaGraffenwegerjevapremislilainjedonacijorazveljavila,potemkojeugotovila,dajezetinhčinistashranilazaporavnavošenepoplačanekupninezaposest,kobozatoprišeltrenutek(ponjenismrti),ampakjojeValvasorzastavilPosareluzadenarnaposojila.Gledenato,kolikomujePosarelzanjoizplačal,biselahkostemdenarjemzapolovicozmanjšalaglavnicadolganakupljenipo-sesti,azmanjšanjeglavnicejebilo–sicerobplačevanjuobrestizanjo–komajvrednoomembe.

Nitorejdvoma,dasošlaPosarelovaposojilavdrugenamene,zaValva-sorjeve»konjičke«.Dohodkiodzemljeinčakarina,kijojeprejemalkotčlande-

96 ARS,AS309,šk.82,fasc.XXXV,lit.P–55,18.1.1685,pag.48/Nr.28.97 ARS,AS308,II.serija,fasc.G1–541/2,testamentG531/2,17.2.1676.98 NobenaWazovaoz.Wazenbergovazadolžnicasesicerniglasilanavsoto3.000goldinarjev

(gl.op.28in32).AnaMarijaGraffenwegersejetakoizrazila,kerjetolikšnivsotinamenilakotdediščinosvojimahčerkama.

99 AnaMarijaGraffenwegerjeumrlanaSlatnineznanegadneoktobra1678,pomrliškimaticistaraokoli50let(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,M1660–1710,s.p.,vpispo18.12.1678).

100 ARS,AS309,šk.34,fasc.XVII,lit.G–63,s.d.(1694),pag.97–98/Nr.40.

83Letnik 37 (2014), št. 1

želnekonjenice,101nisomogliodtehtativsehstroškovzaknjige,grafike,instru-menteinpotovanja.ZanamečekjenaBogenšperkuodpomladi1678delovalagrafičnadelavnica102,zanjopajepolihistornajprejpotrebovalzagonskikapital,predenmujelahkozačelavračativloženasredstva.Kaže,dajeJanezVajkardlažeporavnavalobveznosti,kojeimelzasebojnekajtiskanihizdaj103 inkojeodleta1680prejemalplačokotstotnikpešcevSpodnječetrti.104Nisicerznano,alijekupninozaFrölichovohišovLjubljaniplačaltakojalizzamudoinkolikojezanjoodštel.Regestvnjegovemzapuščinskeminventarju(1694)govorina-mrečleoporavnanemkupnemdogovoru(Ein Cassierte Khaufsabredt)zdedičiJanezaFrölicha,datiranem4.marca1681.105Sejepa,kotpričaistivir,slabidveletipozneje,29.januarja1683,poravnalssvakomJurijemAndrejemGraffenwe-gerjemzaznanotaščinodonacijo5.000goldinarjev,kotgajezavezovalataščinaoporoka.Regestporavnalnepogodbenavajaporavnavo»za1.200goldinarjev«(ain Donation Pro: 5000. fl. Betreffent, so aber Pro: 1200: fl Verglichen worden),106 karkoli že topomeni:da ješla razlika3.800goldinarjevvValvasorjevoalivGraffenwegerjevokorist.S topogodbobiutegnilbitipovezanposel,kistagasvakasklenilapoldrugoletopozneje,9.junija1684.Izregestanipovsemjasno,kateriodnjijujebilkupecinkateriprodajalecštirihhub,nitito,zakakšnovrstopogodbeješloinkdajjebilaopravljenavnjejomenjenakupo-prodaja,tedajalimordažeprej.107Zdise,dajehubeprodalValvasoroziromaboljerečeno,sva-kujihjeodstopilvzamenozadolg.KerimenjskaknjigaokakempovečanjualizmanjšanjuValvasorjeveposestimolči,108ješloočitnozakakotransakcijo,kinibilopovezanazbogenšperško-lihtenberškimimenjem.

Kolikoješebilotakšnihinpodobnihposlovznotrajlastneinpriženjenerodbine,ostajazavitovtemo.MordajeValvasorjukateriodnjegovihaliženinihsorodnikovkdajkajprimakniltudibrezpotrdilaoziromaupanjanavrnitev.To-vrstnopomočalipaposojilazazadolžnicebinajprejpričakovaliodpolihistor-jeveganajstarejšegapolbrataKarlabaronaValvasorja (ok.1618–1697), sicer

101Medprosilcizapodelitevčakarinezadvaoklepnakonjaganajdemo9.oktobra1671,dekretosprejemuvdeželnokonjenicopajebilizdanistegadnealimalozatem(ARS,AS2,I.reg.,šk.895,sejnizapisniki21,1654–1673,fol.279v;šk.900,sejnizapisniki26,1671–1677,fol.25).B.Reispzmotnodatiradekretz19.decembrom(Reisp:Novejšaspoznanja,str.12).Ovišiničakarinenineposrednihpričevanjizčasapolihistorjevegaživljenja,zatopaobstajakarnajboljverodostojenvirprveroke,nastaltikponjegovismrti:knjigaizdatkovuradaglavnegaprejemnikazaleto1694.Pripadnikideželnekonjenice,kisotakokotprejValvasorimelipodvaoklepnakonja,sorazenredkihizjemprejemaliiznaslovačakarineenotnoletnoplačilo100goldinarjev(ARS,AS3,knj.610,knjigaizdatkovzaleto1694,s.p.,razdelka»WarttheltaufdieGelbeFahnen«in»WarttgeltaufdiePlaweFahnen«).

102 Reisp:Kranjski polihistor,str.109sl.103 OValvasorjeviizdajateljskidejavnostivletih1679–1682gl.pravtam,str.118–137.104 Na izpraznjenomesto stotnika pešcev Spodnje četrti je bil imenovan 19. septembra 1680

(ARS,AS2,I.reg.,šk.909,sejnizapisniki35,1685–1730,fol.56–56v,19.9.1680).Prim.Reisp:Novejšaspoznanja,str.15–16.–Tudiovišinistotniškeplačenimamoneposrednihpričevanjizčasapolihistorjevegaživljenja,temvečšeleizobdobjaponjegovismrti.Leta1694jeimelovsehpetčetrtnihstotnikovenakoletnoplačo,insicer183goldinarjevin20krajcarjev,mednjimistotnikSpodnječetrtiFrancBernardbaronTaufferer,kijepokojnegaValvasorjanasledil21.maja1694(ARS,AS3,knj.610,knjigaizdatkovzaleto1694,s.p.,s.p.,razdelek»Prouisi-onierteHaubtleüthvndBeuelchshaber«).OTauffererjeviprošnjiinimenovanjunaValvasor-jevomesto:ARS,AS2,šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702,fol.404v,23.11.1693;šk.910,sejnizapisniki,36,1683–1700,fol.445–445v,21.5.1694.

105 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.7/Nr.9.106 Pravtam,pag.5/Nr.1.107 Pravtam,pag.5/Nr.2.108 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.–Bogenšperškapodložniškaposest,kijopoznamo

izValvasorjevegaurbarjaokoli leta1680, jebilašesedemdeset letpoznejeskorajnatankotakšna.Poterezijanskemkatastru jeokrog leta1750pravtakoobsegala18hubin3/4ternebistvenodrugačnoštevilorovtarjevindrugihmanjšihposestnihenot;podložnikisoprebi-valivistihkrajevnihenotahkotpourbarju,ledastabiliprejšnjikrajevnienotizdajdvakratzdruženiveno(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.8,s.d.).

84BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

najpetičnejšegainsplohnajpomembnejšegačlanaValvasorjeverodbine,aviriotemmolčijo.109Vemole,dasijeJanezVajkardenkratizposodildenarprinepo-ročenipolsestriMarijiKlari(1625/32–1679).Kotbivedel,kolikomunamerava»dobrasestra«zapustiti,jeprinjejšepredsmrtjopotrkalsprošnjoza»dedišči-no«.KojeMarijaKlara29.aprila1679,tikpredenjepreminila,vKamnikuna-rekovalaoporoko,jenamrečtrempolbratom–JanezuDitrihu,JanezuHerbarduinVolfganguJerneju–namenilavsakemupostogoldinarjev,JanezuVajkardupajeizbrisala,karjijedolgovalpozadolžnici:stogoldinarjevinšestkronskupajzobrestmi.Agajehkratiobvezala,najizprejetevsoteplača50mašzablagornjeneduše,očitnozato,dabibiladovsehpolbratovenakopravična.110

Poleg izpričanihposojil jemogočesklepativsajšeoenem,neprimernovečjem,insicernapodlagidvehlapidarnihomemb,kiValvasorjapovezujetazLjubljančankoMarijoMagdalenopl.Pelzhoffer.Pozornostpritegneregestvza-puščiniMarijeMagdaleneSalomeGandinpl.Lilienstein,kijeleta1692skupajssvojimmožemodValvasorjakupilanjegovobogenšperško-lihtenberškoposest.Inventurni komisarji so leta 1727 na Bogenšperku popisali zaključeno prav-dooziromasodnispis(ein ausgeführte action)vzadeviMarijeMagdalenePe-lzhofferzoperJanezaVajkardainnjegovoprvoženoAnoRozino»zaradi 2.000 goldinarjev deželne veljave«.Spisjebildatirannaponedeljekpoleopoldovem(18.novembra)1686,111tj.naobičajnivsakoletnizačetekjesenskegazasedanjakranjskegaograjnegasodišča.Zasedanje jevednotrajalovečmesecev,zato jebilapravdamordašelespomladi1687.112Navedena je tudivpolihistorjevemzapuščinskeminventarju(1694),vendarvneprimernoboljskopemregestu.113 Kerpaiztegačasanisoohranjenisodniprotokoli,nevemoosporuničdrugegaintakotudine,nakajkonkretnosejenemajhnavsotadvehtisočakovnanaša-la.Gledenato,dajebilatožnicaPelzhofferjevastarejšaplemkinjaizLjubljane,brezzemljiškeposesti–posreditorejnibilmedsosedskispor–inpotrjenopo-sojevalkadenarja,114 skorajnidvoma,da sta zakoncaValvasorprinjejnajela

109 KareljeumrldobratriletazaJanezomVajkardom,3.januarja1697(Witting:BeiträgezurGe-nealogie(1894),str.143).MordabikakšenposelmedpolbratomarazkrilKarlovzapuščinskiinventar,anajverjetnejesplohninastal.VoporokijenamrečKarelprosildeželnogosposko,najponjegovismrtiizročipremoženjesinuJanezuKarlu,nedabiodredilazaporozapuščineinizvedlanjenoinventuro(ARS,AS308,II.serija,fasc.V1–16,testamentV–5,27.9.1694).

110 ARS,AS308,II.serija,fasc.V1–16,testamentV–6, 29.4.1679.–MarijoKlaroValvasorsotridnipozneje,2.maja1679,pokopalivMekinjah(NŠAL,ŽAKamnik,Matičneknjige,M1671–1707,s.p.).

111 ARS,AS309,šk.36,fasc.XVIIII,lit.G–79,24.3.1727,pag.7/Nr.7.112 Oponedeljkuintorkupoleopoldovemkotzačetkujesenskegazasedanjasodišča(Hoftaiding)

in večmesečnem trajanju tega pričajo protokoli kranjskega ograjnega sodišča. Protokoli izobdobjamed letoma1667 in1695nisoohranjeni.Vnaslednjiohranjeniknjigiprotokolov1695–1698sosezasedanjasprvazačenjalanaponedeljekintorekposv.Trojici,tj.vnedeljopobinkoštih(majaalijunija),ternaponedeljekintorekposv.Leopoldu,tj.po15.novembru(ARS,AS306,knj.15,protokoli1695–1698,pag.1,247,320,564).Leta1697sojesenskoza-sedanjepremaknilinaponedeljekintorekposv.Elizabeti,tj.po19.novembru(pravtam,pag.650,812).

113 Regestpravdenimanedatumanepredmetaspora,napačenpajetudipriimektožnice:»go-spa«MagdalenaPečaver(Pedtschouerin)(ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.11/Nr.23).

114 MarijaMagdalenapl.Pelzhofferjeumrlaleta1703kotlastnicahišenaStaremtrguvLjubljaniinznaslovombaronica,potemkojenjenmožFrancAlbrehtleta1695dobilbaronstvo(Frank:Standeserherbungen. 4. Band,str.49);medštevilnimilistinamivnjenemzapuščinskeminven-tarjuninobene,kibisenanašalanaValvasorja,najdemopazadolžnicedrugihdolžnikov(ARS,AS309,šk.84,fasc.XXXV,lit.P–73,27.4.1703,pag.4–5,36–167).VkranjskiimenjskiknjigijebilspravmajhnoposestjonaKrasuvpisansamonjenomenjenisoprog,ašetošeleodleta1690(ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.158).Zanimivajeugotovitev,dajenjenahčiizprvegazako-naReginaSidonijapl.Cirianikmalupopolihistorjevismrtisklenila6.decembra1693poročnidogovorznjegovimnečakomJurijemMaksimilijanomValvasorjem,asejepozneje,leta1699,poročilazdrugimmoškim(ARS,AS309,šk.84,fasc.XXXV,lit.P–73,27.4.1703,pag.67–69/Nr.27–28;NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,P1682–1717,s.p.,26.1.1699).

85Letnik 37 (2014), št. 1

posojiloindaješlozaterjatev.Tuditoposojilojebiloporabljenozavsekajdru-gegakakorzaodplačilodolgovzaposestalizaporavnavodavčnihobveznosti.

PosebnovprašanjejeValvasorjevoporavnavanje davčnih obveznosti v deželnostanovskiuradglavnegaprejemnika.Čepravsoviriotemvkranjskemstanovskemarhivu– sejni zapisniki in t. i.Deželne zadeve–precej skopi, sovendarledovoljzgovornizasplošnooceno,dakranjskipolihistornikakornibilvestenplačnik.Vendarpagatakšnaoznakamedkranjskimizemljiškimigospo-dišezdalečneuvrščamedizjeme.

Zaostankeza t. i. izrednokontribucijosrečamoprvič,ko jenazemljiškiposestigospodarilpeto leto,davčnezaostankepavšestemletu,avsaj tinisonastališeletedaj,ampaksosegledenaizpričanovišinokopičilidaljšičas,čeženekarodsamegazačetka.NaseznamudolžnikovkontribucijesejeValvasorjevoimeznašlonajpoznejejesenileta1677,kojedolgoval60goldinarjev,izrecnozaBogenšperk,LihtenberkinČrnipotok.115Naslednjeletojebilnavedennajprejzenakovsotoinpotemšeenkrats33goldinarjidolga.116Poseznamihdolžnikovizsredeleta1679in1680jeobakratizkazovalzaostanek60goldinarjev,117vletih1682in1683jeizpričanavsota116goldinarjev,118leta1688pažedobrih242,tokratspetznavedbo,dasezaostalakontribucijananašanavsetriposesti.119

Neprimernovečjisobilinjegovidavčnizaostanki,sajjerednidavekpred-stavljaltemeljnoinnajvečjofiskalnoobremenitev.Takokotštevilnizemljiškigo-spodjesejepolihistornajprejobračalnadeželnizborsprošnjamizaodložitevplačiladolgainjepoznejenekajkratizprosilizbris.Prvičgakotdolžnikainhkratikotprosilcasrečamoleta1678,kojekranjskideželnizbor14.februarjaobrav-navalnjegovoprošnjozaodložitev(Dilation)plačiladavčnegazaostankavvišininekajmanjkot700goldinarjev(698gld,35kr).Zbranideželanisoprosilcuugo-dili,aobpogoju,daobveznostvcelotiporavnadomihelovega(29.septembra)istegaleta.120Pogojaniizpolnil,kajtinaslednjopomlad,13.marca1679,mujedeželnizborodobrilšeenoletniodlog,insicerhkratizdonacijo2.500goldinar-jevzaTopografijo Kranjske.121Prvičsomustanoviodpisalizaostankečezletodni,kojimjeposvetildeželnezemljevidesstanovskimigrbi.Nadeželnemzboru21.marca1680somupolegdavčnegaspregledanameniliše1.500goldinarjev.122 Naslednjiodpisjesledilčezdobridveleti,9.julija1682,kosostanovirazpravljalioValvasorjevemzadnjemdosežku,ulitjuMarijinegakipavLjubljani,inmuzanjizplačali1.000tolarjev.Spregledanidavčnizaostaneksejenanašalnaobdobjedokonca leta1682,zatisto letopanajbiznašalokolistogoldinarjev.123Kaže,dastapolihistorjaobaodpisaprecejopogumila,sajse jeodtlejmanjoziralnadeželnoblagajno.Ugled,kimugajeprineselzlastiomenjeniMarijinkip,patudiprejtopografija,mujelahkovlivalšedodatnoupanje,dabodostanovidonjegaprizanesljivi.Vnaslednjihdvehletihjepridelalvsajza200goldinarjevzaostan-ka; tolikšnegakotneplačanidavekza leti1683 in1684srečamopozneje, leta1686.124Vvmesnemčasujeizpričanaizvršba(Ein Spänzedl)zdatumom21.maj1685,kijezadevalavsetriValvasorjeveposesti.Kerjeznanaleizregestavpoli-

115 ARS,AS2,I.reg.,šk.533,fasc.I/307b,pag.1353,12.10.1677.116 Pravtam,šk.535,fasc.I/308,pag.1276,26.8.678,pag.1277,30.11.1678.117 Pravtam,šk.534,fasc.I/308,pag.565,28.6.1679;šk.537,fasc.I/308a,pag.1376,2.8.1680.118 Pravtam,šk.539,fasc.I/308b,pag.2536,s.d.;šk.540,fasc.I/308b,pag.1209,4.12.1681;šk.

541,fasc.I/309,pag.453,29.6.1683.119 Pravtam,šk.545,fasc.I/310,pag.2012,ad14.5.1688.120 Pravtam,šk.901,sejnizapisniki27,1671–1680,fol.201v–202,14.2.1678.121 Pravtam,šk.895,sejnizapisniki21,1654–1673,fol.84,13.3.1679.122 Pravtam,šk.903,sejnizapisniki29,1677–1682, fol.227v–228,21.3.1681;šk.904,sejni

zapisniki30,1678–1685,fol.162–164v,21.3.1680.123 Pravtam,šk.903,sejnizapisniki29,1677–1682,fol.377v–378,9.7.1682;šk.904,sejnizapi-

sniki30,1678–1685,fol.356–358v,9.7.1682.124 Pravtam,šk.543,fasc.I/310,pag.552,5.8.1686.

86BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

historjevemzapuščinskeminventarju,nevemo,kajsejetedajvresnicizgodilo.125 Mordajerubežostalnapapirju,lahkopatudi,dajestanovskirubežniknapotilnaBogenšperkkakšnočetovojakov,kijijebilotrebapriskrbetistrehoinoskrbo.Otem,skakšnointenzivnostjojedolgnaraščalinkolikojeJanezVajkardplačeval,dajejorazpoložljiviviriledelneodgovore,aneporavnaneobveznostisosevtemčasuvsekakorvečalehitrejekotvsedemdesetihletih.Takojeleta1688dolgovalzadavek iz triletja1683–1685skupnookroglih500goldinarjev.126Poveden jepodatek,kolikosodavčnizaostankiznašalivzačetkuleta1689,neposrednopoValvasorjeviprodajiČrnegapotokainsrediintenzivnegadelazanatisSlave voj-vodine Kranjske.Poverjeniškiuradkranjskihdeželnihstanovje7.februarja1689ugodilpolihistorjeviprošnji,najmunaračunobljubljenihsredstevza»deželnokroniko«odpišejo1.044goldinarjevzaostankainizplačajo1.954goldinarjevvgotovini.127Neporavnanadavčnaobveznostjebilatorejznatna,sajjenaneslakarzanekajletneplačila.Valvasorjojetokratporavnaliztega,karsomustanoviželeta1683zagotovilikotsvojgmotniprispevekkizdajiSlave.Vokvirutenjihoveobljube–pripravljenisobilisprejetiinplačati500izvodovknjige128–jepredizi-domSlavenekajkratizprosilvnaprejšnjaizplačilavdenarju129inzdaj,vletuizida,skupajzzadnjimtakšnimizplačilomšecelotendavčnizaostanek.Deželnistanovisomubilikotdavčnemuzavezancuindolžnikurazmeromanaklonjeni.Takomujepoverjeniškiurad,najožjestanovskovodstvo,konecleta1686omogočil,dajekotproviantzaMorskokrajinoprodal30starovpšenice,čepravjebilproviantniseznamžekončan.Valvasorjevprošnjinavedel,dabosprodajožitalažeplačaldavekzatekočeleto.130Anajbržtuditistoletoniporavnalcelotnedavčneobve-znosti,sicerzaostanekleta1689–kljubprejšnjimodpisom–nebibiltakovisok.

Najopozorimo,dajeValvasorkljubzastavitviČrnegapotokaKheysllomostajaldavčnizavezaneczacelotnoposest,vpisanovimenjskoknjigo.Začrno-potoškidelsoKheysllinajverjetnejeporavnavaliobveznosti–davekinkontri-bucijo–neposrednovuradglavnegaprejemnikainnetako,dabidenarizročaliValvasorju.Nirečeno,dasobiliredniplačniki,vendarjetuvsakougibanjebrez-plodno.

Vzvezizdavčnoobveznostjosepostavljašeenovprašanje.Kotsmožeomenili,jepolihistorodstanovprejemaldvarednadohodka,kotpripadnikde-želnekonjenicežeodleta1671dalječakarinoinodleta1680šeprecejvišjoplačostotnikapešcevSpodnječetrti.Obeskupajstaleta1694,letoponjegovismrti,znašali283goldinarjevin20krajcarjevnaleto,131najbržpatudizanjego-vegaživljenjanistabilimanjši.SamostovsotobiJanezVajkardlahkoporavnalpribližnotričetrtinedavčneobveznosti–davkainkontribucije–celotnepose-sti,vključnosČrnimpotokom(okoli380goldinarjev).Sklepamo lahko,da jetakotudiravnalindamujetorejstanovskiglavniprejemnikobeplačipreprosto

125 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.8/Nr.11.126 ARS,AS2,I.reg.,šk.545,fasc.I/310,pag.2012,ad14.5.1688.127 Pravtam,šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.57,7.2.1689;šk.911,sejnizapisniki37,

1684–1702,fol.164v,7.2.1689.128 Pravtam,šk.904,sejnizapisniki30,1678–1685,fol.438–449,19.6.1683.Prim.Reisp:Kranj-

ski polihistor,str.170.129 Prav tam, šk. 904, sejni zapisniki 30, 1678–1685, fol. 438–449, 19. 6. 1683; šk. 909, sejni

zapisniki35,1685–1730,fol.257v,19.6.1683;šk.910,sejnizapisniki,36,1683–1700,fol.31–32;šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.264v,20.3.1685;pravtam,fol.351,13.3.1686; šk.911,sejnizapisniki37,1684–1702,fol.108,13.3.1686; šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.392–392v,4.11.1686;šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.194v,27.10.1687; šk.906,sejnizapisniki32,1678-1688,fol.575v,4.11.1686; šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687, fol.437,30.5.1687.Prim. tudiReisp:Kranjski polihistor, str.170;Radics:Valvasorund»EineLöblicheLandschaftz«,s.p.

130 Pravtam,šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.399v,4.12.1686.131 Čakarinazadvakonja jepravilomaznašala100goldinarjev,stotniškaplačapaenotno183

goldinarjevin20krajcarjev(gl.op.101in104).

87Letnik 37 (2014), št. 1

vsakoletoodšteloddavčneobveznostioziromazaostankov.Lahkopa,dasijujeValvasordalizplačati,šeposebej,čejebilvhudidenarnistiski.

Nazadnje se dotaknimo še ene, sicermajhne obveznosti, ki jo je JanezVajkardprevzel skupaj z lastništvomBogenšperka in Lihtenberka.Vsakokra-tnilastnikobehposestijemoralžupnijiŠmartnopriLitijiplačevati desetino,in sicerodobehdominikalnihpolj. Prav takšnoobveznost so imeli gospodjebližnjihgradovoziromadvorcevRoje,SlatnainSela.Prvičjosrečamovžupnij-skemurbarjuzaobdobje1600–1611,vValvasorjevemčasupavurbarjihizlet1673in1669–1694,vsakokratzenakosplošnonavedbobrezopredelitvevišinedesetine.132Taočitnonimoglaznašativelikovečkakorpoletu1700,kojo jetedanjilastnikBogenšperkaJanezAndrejGandin(pl.Lilienstein)poravnalzza-dolžnicokranjskihdeželnihstanovza200goldinarjevnemškeveljave.133Odtlejsostanovizadesetinovsakoletoplačališmarskižupniji12goldinarjev,134topajeustrezalo6-odstotnimobrestimiznaslovazadolžnice.

Polihistorjevo upravljanje zemljiške posesti do prodaje Črnega potoka (1689) in njegov lastnoročno napisani urbar

Ključnovprašanjenašeobravnavejepravupravljanjeposestialipoveda-nodrugače,kakšen gospodar je bil kranjski polihistor. Šeposebejvprimerih,kojeposesttakomočnoobremenjenazobveznostmi,kotjebilaValvasorjeva,jevseodvisnoodpametnegagospodarjenja.Bospresežkipridelka inpodlo-žniškihdajatevmogočesprotiporavnavatidavek,obrestizadolg,odplačevatiglavnico,vzdrževatigospodarstvo,družinoinšepokrivatistroškezavsetisto,karjepolihistor»pripel«naBogenšperk?Predenjeleta1672postalzemljiškigospod,kolikorvemo,niimelizkušenjzgospodarjenjem.Česejezdajobdalzdobrimisvetovalciinčejimjeznalprisluhnitii,binovivlogimoralbitikos,sajsijedotlejnenazadnjenabralženemaloživljenjskihizkušenj.

OValvasorjukotzemljiškemgospodudolgonibiloznanotakorekočničrazendvehkupo-prodajnihpogodb(1672in1689)terpodatkovvvirihdavčnenarave.Vsedrugobilahkozreduciralinaomembodvehrokovnikovvnjegovemzapuščinskeminventarju(1694),vkaterajevpisovalplačilaslužinčadiinpose-veknabogenšperškiposesti.135Danespoznamoprecejvečvirov:odsodobnihpolihistorjevlastnoročnonapisaniurbarsprilogamaincenitevstanjaposesti,kijojezastavilvdoviprejšnjegalastnika,polegtehpatudipoznejšepripombenjegoveganaslednikanaBogenšperku,zapisanesredi18.stoletja.Vendarnamzacelovitopodobogospodarskegastanjamanjkajozlastizanesljivikvantitativ-nipodatki,kibiomogočiliizračunvsehprihodkovinizdatkovterdaliodgovornavprašanje,kolikobimoralkranjskipolihistorpotegnitiizsvojeposesti,dabilahkopokrilsprotneizdatke.

NajpomembnejšidokumentogospodarjenjuJanezaVajkardaValvasorjajevsekakorurbar posesti Bogenšperk in Lihtenberk,nastalpodperesompo-lihistorjasamega.Obstojurbarjanibilpovsemneznan,ajetadokumentpripre-učevanjuValvasorjevegaživljenjakljubtemuostalprezrt,zeloverjetnopred-vsemzaradi zelo splošnedatacije:17. stoletje.136Ker je lastnoročnonapisaniurbarskupajzdvemapriloženimalistomaedinopričevanjeprverokeostanju

132 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Razneknjige,fasc.2,urbar1600–1611,s.p.;urbar1673,pag.18a;urbar1669–1694,s.p.

133 Zapisotem:pravtam,fasc.2,urbar1673,pag.158a.134 Oplačilihizstanovskeblagajnevletih1710–1712:pravtam,pag.61,63,66.135 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.17.136 Umek:Samostani Kostanjevica,str.94.–Noveugotovitveoavtorstvuinčasunastankasože

vključenevzadnjizvezekvodnikapourbarjihArhivaRepublikeSlovenije(JuričićČargo–Žni-daršičGolec:Vodnik po urbarjih,str.38).

88BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

polihistorjeveposesti,bisizaslužilševečjopozornost,kotmujosicername-njamvprispevku,vkaterempuščamobstranipodrobnejšoanalizovsebine.Če-pravjepooblikiinvsebiniskromen,jenjegovpomentolikovečji,kerjeediniizčasaValvasorjevegagospodarjenjanaBogenšperku,hkratinajstarejšiohranjeniurbarzabogenšperškoposestinpolihistorjevlastnoročniizdelek,zapovrhpavsebuješedragocenedodatnezapisegospodarskenarave.

Urbarbilahkooznačilikoturbarskiosnutekalisplohlekotpriložnostnipopisprihodkovodzemljiškeposesti.Pooblikigrezafoliant14listovpapirjavelikosti16x21cm,nastalizsedmihprepognjenihlistov,nahrbtusešitihzvr-vico.Žaljezadnji,14.list,skorajvcelotiodtrgan,ohranjenikoščkilevegarobapapričajo,dajebilpopisantudita,njegovaprvastranpotrjenoskorajdospo-dnjegaroba.Mordajeavtorpravnatemizgubljenemlistuzapisalpodatke,kibibilidanesključnizaugotovitevdatacijeinnamembnostiurbarja.Odskupno26šeobstoječihstrani(13listov)jeValvasorpaginiralprvih23,nepaginiranepapustilzadnjetri,kisoostaleprazne.Priloženastadvasamostojnalista,edenvečji(20x15,6cm),drugimanjši(9,4–9,8x15,5cm).Zurbarjemjupovezujevsebina,časnjihoveganastankapajerazličen,sajprivsakemprepoznamodru-govrstopapirjainčrnila.

Težava,skaterosejeprievidentiranjuurbarjapreddesetletjisoočilaEmaUmek,nimajhnainševednonipopolnomarešena:kakodokumentdatirati?Obpomanjkanjudrugihelementovgajenapodlagikodikološkihznačilnostipravil-nopostavilav17.stoletje.Ključzanatančnejšodatacijosejepojavilnepričako-vano,kosempisavourbarjaprepoznalkotrokopisJanezaVajkardaValvasorja.Stemsejemožničasovniokvirnastankaskrčilnadvajsetletje1672–1692.Zaugotovitevnatančnejšegačasanastankajebilotrebaanalizirativsebinoinvnjejpoiskatimorebitnečasovnodoločljivepodatke.Nesamo,daurbarnidatiran,ampaknivnjemtudinobeneletnice,spomočjokaterebilahkonjegovnastanekdoločili »antequemnon«oziroma»postquemnon«.Naprvipogledse sicerzdijozelouporabnitrijepodatki:višinaimenjskerenteterzlastidvapopravka,prvijeprečrtanadesetinaod30hubvTemenici(pag.21),drugipapopravljenavsotaimenjskerente(pag.23).Prvotnaimenjskarenta52funtovjetakšna,kotjopoznamoizkranjskeimenjskeknjige,potemkojeValvasorleta1689prodalČrnipotok(tedajsejezizhodiščnih64funtovzmanjšalaza12funtov).Ševeč,kojedveletipozneje,1691.,sprodajoizgubilšedesetinovTemenici,sejeskrči-lazadodatnih5funtovna47137inpravtakpopraveknajdemotudivurbarju(z52na47funtov).Stvarjetorejvidetipreprosta:urbarbipotemtakemnastalpoprodajiČrnegapotokavzačetkuleta1689inpredprodajodesetinemaja1691.Vendarnegreprezretidvehdejstev.Prvič,naslovurbarjagovorioBogenšperkuinLihtenberkuintorejževizhodiščuizključujeČrnipotok.Nitorejrečeno,dajevnjemzajetacelotnaValvasorjevaposest,zatosamposebinemorebitidokaz,dajenastalšelepoizgubiČrnegapotoka(1689).Indrugič,desetinavTemenicinibilanujnoprečrtanaponjeniprodajioziromazaraditega(1691).Kotpričačrnilo,jenamrečpopravekvišineimenjskerentesočasen,nepoznejši.Valvasorjedesetinoinznjopovezanih5goldinarjevimenjskerenteprečrtalizpovsemdrugegarazloga:desetinanispadalakposestiBogenšperkainLihtenberka,am-pakjebilasamostojnoimenje.Polihistorjojekbogenšperško-lihtenberškipo-sestipripisalpomotomainnapakotakojuvidel.

UrbarbitorejlahkonastalkadarkolivdvajsetletnemobdobjuValvasorje-vegagospodarjenjanaposestihBogenšperkinLihtenberk.Datacijo»postquemnon«jeomogočilašeleanalizaosebnihpodatkovvnjempopisanihpodložnikov,insicerspomočjomatičnihknjigžupnijeŠmartnopriLitiji.138Pokazaloseje,

137 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.103.138 Iztegačasasonavoljovsetrivrstematičnihknjig,vendarsoprivpisihkrstov,porokinsmrti

redkonavedenikraji,vmrliškiknjigipajemedletoma1687–1697zelomalovpisov,skupaj

89Letnik 37 (2014), št. 1

dajeedenodplačnikovodvetščine,JakobKokovicaizŠmartna,umrl18.maja1683.139Možničasovniokvirnastankaurbarjase jes temskrčilnapribližnodesetlet.Zadoločitevožjegačasanastankapajepreostalosamosklepanje.Ur-bargotovonibilsestavljenneposrednopoValvasorjevipridobitviposestijeseni1672,sajjekupectedajizrokprodajalcabaronaKheysllaprejeluporabenurbarzacelotnoposest.PrejkonegajeValvasorsestavilnekajletpozneje,včasu,konivečupravljalsČrnimpotokom;tegajeleta1677zastavilKheysllovivdovi.140 Sprecejšnjozanesljivostjogatorejumeščamomedleti1677in1683oziromapovedanodrugače–včasokolileta1680.

Natančnejšidatacijisešeboljizmikataobapriloženalistaspodatkiopri-hodkihinizdatkih.Nevemoniti,katerijezgodnejšeganastanka.Višinaimenj-skerente47funtovnamanjšemlistujezačasovnoopredelitevbrezpredmetna.Opretisejemogočelenadvapodatka.Vsotahubjenamanjšemlistuopredelje-nakot18in3/4,tj.tolikokotvurbarju,večjilistpagovorio19hubah.Pritemostajaneznanka,alisejevelikosthubneposesti,kakršnonajdemovurbarju,po-znejepovečalazačetrthube,na19hub,alipodajaurbarstanjepozmanjšanju.

Tudidrugeokoliščinenastankaurbarjasolahkopredmetugibanja.Kotrečeno,imamoopravitiznekakšnimosnutkomtemeljnegaurbarjaspopisomprihodkovzdruženebogenšperškeinlihtenberškeposesti,kigasklenezapisodavčniobveznostidodežele.Zanimivoje,daValvasorniostallepripopisudo-hodkov,ampaksejevzveziznjimidotaknilšedrugihstvari.Kotkaže,gajeperokarsamoneslo,dajeponekodzapisalveč,kotsodivobičajniurbar.

Urbarimaprecejnarativennaslov»KajzdajpripadagraduBogenšperkintudigraduLihtenberk«(Was iezt Vndter das Schloſſ Wagensperg wie auch Vndter das schloſſ Liechtenberg gehört).Vsebino jegledenanačinpodajanjamogočerazdelitinadvadela.Prvega(pag.1–20)bilahkoimenovaliurbarskivožjempo-menubesede.Pokrajevnihenotahsonamrečpopisanipodložnikiterplačnikigozdnineinodvetščine.Drugidel(pag.20–23)jezasnovannarativno,govoripaogornini,desetini,ribolovu,dominikalniposesti,podložnikih,tlakiindavčnihobveznostih.

komaj20(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige:R1665–1674,R1674–1688,R1689–1703,R1703–1719,P1660–1720,M1660–1710).

139 Pravtam,M1660–1710,s.p.140 Gl.op.91.141 VerjetnoJablaniškiPotok,ljudskošedanesPotok.Zapomočprirazrešitviteinnekaterihdru-

gihlokacijseiskrenozahvaljujemg.JožetuSinigoju,domoznancuizŠmartnapriLitiji.142 NedalečodVelikeKostrevnice,natančnalokacijanipotrjena.ToponimBrunaDragajepoznal

tudi terezijanskikatastersredi18.stoletja(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750;No.8,s.d.).

143 VerjetnoLukovhribpriZg.Tisju.

PrvidelurbarjazaBogenšperkinLihtenberk

Krajevna enota[Domači podložniki]

Posest Gospodarji

MalaKostrevnica[KhlainCostrainz] mlinin2oštata 3DvorpriBogenšperku[AmHoff] 2celihubiin2polovičnihubi 4»Potok«[NaPotokho]141 polhube 1VelikaKostrevnica[GrossCostrainz] 4celehube,2polovičnihubi,

4oštatiinhišica11

»BrunaDraga«[WrunaDraga]142 celahuba 1Lupinica[Lipinza] celahuba 1RodniVrh[Rodniverch] celahuba 1Bič[Wutsch] celahuba 1»NaVrhu«[NaVerhu]143 tričetrtinskahuba 1

90BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

144 VerjetnodomačijaDolšekpriLeskovici.Poterezijanskemkatastruokolileta1750stabilivzaselku»Thall«dvepolovičnihubi.VsekakorsoknjemuštelitudizaselekVrata,kigaurbarnavajaposebej,vkatastrupagapogrešamo.Priimkagospodarjevstaenakakotvnavedenihzaselkihpourbarjuokolisedemdesetletprej–DulšekinČož(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.8,s.d.).

145 Vterezijanskemkatastrujezaselekimenovan»Therne«(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750).Vkupo-prodajnipogodbizaČrnipotokizleta1689je»Dornhof«navedenkotmejnatočkamedposestmaČrnipotokinBogenšperkvsmeriprotivzpetiniVelikiOblak(KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689;prim.objavoRadics:Valvasor-StudienXXXI.LaibacherZeitung115(1896),Nr.298,29.12.1896,str.256).

146 JugovzhodnoodLeskovice,lokacijopotrjujefranciscejskikataster(ARS,AS176,N191,k.o.Vintarjevec,mapnilistV).

147 GozdmedBogenšperkominČrnimpotokom.148Morda»VRovtu«,neznanalokacijamedDobovceminŠmartnim.149 NekjevzdolžpotokaRekamedŠmartniminizlivomRekevSavo.150 NajbržpriUstju.151 PriPreskinadKostrevnico.

Krajevna enota[Domači podložniki]

Posest Gospodarji

Tisje(Zg.inSp.Tisje)[Tüssie] 2celihubi 2Vrata[Amthor] polhube 1»VDulah«[VDulach]144 polhube 1LeskovicapriŠmartnem[Liskhouza] celahuba 1»Trnje«[Dornhoff]145 polhube 1BregpriLitiji[Amrhein] celaribiškahuba 1PreskanadKostrevnico[InPressigkha] rovti 5Jagodnik[Jagodnigkh] rovti 1Vrata[Amthor] rovtiinmajhenoštat 6NaKrižišču[Nakhersische]146 rovti 1Dobovc[Vdobouzo]147 rovti 1»VGrote«[Vgrote]148 majhenrovt 1ŠmartnopriLitiji[ZuSt:Merthen] 2hiši 2»VReki«[Vrekhe]149 njivaintravnik 1Skupaj 18 hub in 3/4, mlin, 7 oštatov, 2 hiši,

hišica, njiva in travnik 49

Odvetščine in gozdnina[FocteÿenvndForsthabern]Črnipotok[ZuSchwarzenbach] 1ŠmartnopriLitiji[ZuSt.Merthen] 13Ustje[ZuVstie] 4Litija[ZuLitheÿ] 1Tenetiše[Vnetischie] 2»Škufica«[ZuSkhuffiz]150 2PreskanadKostrevnico[ZuPresseg] 2Selšek[ZuSelschekh] 2Cerovica[ZuZerouza] 2MoravčepriGabrovki[ZuMoräutsch] 1Brezovo[ZuBresauo] 1Dobje[Vdobu]151 1JežniVrh[Zuiessenberg] 2Razbore[ZuReswur] 2Sela[ZuSella] 2Skupaj 38

91Letnik 37 (2014), št. 1

Skupno je torejbogenšperško-lihtenberško imenjepremoglo23podlo-žnikovna18hubahintrehčetrtinahter26posestnikovnamanjšihposestnihenotah:mlinu,oštatih,hišahinrovtih.Podložniškaposestjevsaležalavbližini,povečinimalcevzhodnoodBogenšperkainLihtenberka.Odvetščinoingozdni-no(navedenistaskupaj) jeplačevalo38tujihpodložnikov,kisodomovalinaistem,protivzhoduširšemobmočju,najboljoddaljeniodtehnaBrezovempriGabrovki.BližeGabrovkikakorBogenšperkujebilatudiNovagora,kjerjeimelValvasor,kotbomovideli,vinogradniškoposestzokoli40gorniki.

Domačipodložniki,takotistinahubahkotdrugi,soglavninodajatevpla-čevalivdenarju,odcelehubeod4do10goldinarjev,odpolovičnemed2in5.Polegtehsonekateridajališekokoši,kopune,jajcainlan.Delovneobveznostistapredstavljalitovornina(samfart),kisojokmetjeporavnavalivdenarju(odcelehube30krajcarjev),preja(20funtovpricelihubi) inzlastivisokatlaka,ročnaterživinska.Priposameznihhubahjeopredeljenarazlično:bodisisamokotdnevna(tagliche),odmerjenanatridnivtednualineodmerjena,gledenapotrebe(so vill vonethen).Temuustreznosoimelimanjšoobveznostoštetarjiinhišarji(odnekajdnido4tednovoz.24dni).Rovtarjemjeurbarnalagalzelopodobnedajatveinpravilomatolikoročnetlake,kolikorjebilotreba.Najbolj

Začetek Valvasorjevega lastnoročno napisanega urbarja

92BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

posebenpoložajjeimelpodložniknat.i.celiribiškihubi(ganze fischer hube)naBregupriLitiji,kijevsoobveznostdozemljiškegagospodaporavnavalvribah.Ničkonkretnegapaneizvemookontribucijiodhub,sajjenavedenalepavšal-no(wie es angeschlagen wird),kersejepačvsakoletospreminjala.Obveznostiplačnikovodvetščineingozdnine(Focteÿen vnd Forsthabern)sobilepravilomavovsuinkopunih,prinekaterihnamestoovsavdenarju(libernikih).

Drugidelurbarja(pag.20–23)jezelonarativen,natrenutkepravničur-barski,ampaktak,kotbigaValvasorpisalzaSlavo vojvodine Kranjske.Izvemonamrečzavrstozanimivihdejstev,kivurbarjepravilomanesodijooziromavnjihnisonavedenavtakšniobliki.Žezačetekjezelonetipičenpotem,daomenjačasovnoopredeljenooddaljenost:urohodaodBogenšperkaleživinskagoricaNovagorazvečkot40vinogradioziromagorniki,kivinskodesetinoingorni-novcelotiplačujejoValvasorju.Žitnodesetinojepobiralodrazličnihnavadnihrovtov,izkrčenihvgozdovih.Kernibiladelbogenšperško-lihtenberškeposesti,jeValvasor,kotsmožepovedali,prečrtalodstavekodesetinivTemenici,zaka-teropravi,dasenanašana30dobrihinvelikihcelihhub,šlopajezadesetinoodvečvrstžita,čebel,prirastkaživine,lanuindrugega.Netakonepomembenvirdohodkajebilribolov.PolegprihodkovodribiškehubenaBreguobSavijeBo-genšperkupripadalaribolovnapravicavbližnjihpotokihKostrevnicainReka,kistadajalaobilorazličnihvrstribinleperake.Vpotokasosevsakoletopri-hajaledrstitribeizSave,takodasojihnalovilipovečtisočhkrati.Tikobgradujebilribnik,vvečmanjšihpotokihzmajhnimiribamipasijeBogenšperkdelilribolovzdrugimiupravičenci.Obogenšperškeminlihtenberškemdominikal-nempoljujeValvasorzapisal,dajeblizu,strnjenoindaprecejpresegavelikostšestihcelihhub.Raznihvrstplemenitegasadjanajbibiloponjegovemsplohvtolikšnemobiljukotmalokjevdeželi.Obsežnigozdoviprinašajodajatveodžirnine,velikitravnikipadovoljsena.Kojevelikodela,dajevsakahubapodvatlačana,insicerzapletje,košnjo,pašoživine,oranje,lomljenje(Prehlen)inlovnazajce, tlačanompanepripadahrana.Pristavanajbibila izjemnodobra inzaradidobrepašejemogočereditivelikoživine.KotšepraviValvasor,sokmetjedobri(die bauern seind guet)inredniplačnikidajatev.Tisti,kiživijovdolini,od-dajajotravnike,dalahkodelomastemplačajodavekinkontribucijo,hribovskikmetjepazatidveobveznostizaslužijozživino,kijimjoValvasordajevvzrejo.Kažeopozoriti,dapolihistorvtemstavkugovorivprviosebi(ich),Tojepolegznačilnepisavedrugidokazzanjegovoavtorstvo.ČistonakoncunajdemošenavedbooValvasorjevihdavčnihobveznostih.Obeimenji(beÿde güetter),torejBogenšperkinLihtenberkskupaj,stavimenjskiknjiginapovedaniz52funtiin15hubami,topapomeniletnodavčnoobveznost189goldinarjev11krajcarjev.ŠtevilkejeJanezVajkardžesprotipopravil,insicerimenjskorentona47funtov,višinodavkapana173goldinarjevin31krajcarjev.Kotježebilopovedano,grezarazliko5funtov,kisenanašanadesetinovTemenici.

Zelopodobnovsebinokotvdrugemdeluurbarjanajdemonaobehprilo-ženihlistih,kinanekaterihmestihpravtakogovoritavprviosebi(ich, ich allein, hab).152Obasezačenjatasseštevkipodložniškihenot.Večjilistgovorio19celihhubah,manjšio18hubahintrehčetrtinah,sicerpaobanavajatamalcedrugač-nostanjekoturbar:9oštetarjev(vurbarju7),13rovtarjev(vurbarju15),mlinindvehišipriŠmartnem.Plačnikovodvetščinenajbibilonad40(vurbarju38),asenekolikorazlikujejopodatkioprihodkihodnjih:povečjemlistuznašajookoli70kopunovinpribližno170velikihmernikovovsa,popodatkihzmanj-šegalistapa60kopunovinvečkot160velikihmernikovovsaterpoobehšenekajmalegadenarja.153Opisivinskegorice,žitnedesetine,ribolovaindrugega

152 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk,urbarjupriloženalista,s.d.

153 Pourbarjujebogenšperško-lihtenberškaposestprinašalaza77škafov(Schaf)ovsa,59ko-

93Letnik 37 (2014), št. 1

sozelopodobnionimvurbarju.Natančneje,čepravzelonakratko,jenavečjemlistuopisanribnikpriBogenšperku inLihtenberku, insicerkot lep,dober inzgrajenizkvadrov(von quaderstukhen gemacht).Izistegaviratudiizvemo,dasomedpodložnikikrojači,čevljarji,barvarji,sodarji,tesarjiindrugi,prigraduninobenihpoškodb(nichts baufällig),pristavnoposlopje(der mahrhof)pajepovsempozidano.Valvasor jeobakratzapisal, intovprviosebi,danimavečkot40glavgoveježivine.Manjšilistpodajašenjegovoletnodavčnoobveznostdodeželnihstanov,pravtakšno,kotjopopopravkunavajatudiurbar:davekodimenjskerente47funtovin15hubznaša173goldinarjevin31krajcarjevnaleto.Vtemkontekstustapovedninavedbi,kolikomuodkmečkihdajatev(was die Pauern geben)ostanepoplačiludavkainkontribucije.Povečjemlistunajbišlozavečkot40goldinarjev,pomanjšempazaokoli45.Omenjenipresežeksenanašalenapodložniškedenarnedajatveinnenacelotovsehprihodkovodrustikalneposestiterposebnihdajatevtujihpodložnikov.PourbarjusonamrečValvasorjevidenarniprihodkiznašaliokoli217goldinarjev(delomavkronahinlibernikih),154topazaokoli43goldinarjevinpolpreseganavedboodavkuvvi-šini173goldinarjevin31krajcarjev.Kontribucijosonamenskopobiraliposebejinvurbarjunispecificirana,vcelotipajebilanamenjenadeželnimstanovomintorejnimoglavplivatinaizračunanorazliko.

Pomenljivjeseštevekobspodnjemrobuvečjegalista,insicerizračunvre-dnostiposameznihdelovposesti,sajnavajanasklepanje,dajeValvasorcelotenzapismordapripravilpredprodajoleta1692inganamenilkupcema,zakonce-maGandinpl.Lilienstein.Kolikorsisevedanidelaltovrstnihizračunovvečkratinjetaleedenodnjih.Bogenšperško-lihtenberškoimenjejeoceniltakole:hube4.000goldinarjev,oštati600,rovti1.300,mlin200,hiše(oz.hiši)200,odvet-ščina1.000,vinogradi(Wein)1.500,desetina300,ribolov200ingrad4.500,skupaj13.800goldinarjev.Tolikosijetorejobetal,kobiBogenšperkzLihten-berkomprodal.Kolikojenazadnjeodprodajeresiztržil,pažalostajaneznanka.

Ninaključje, da se jeurbar sprilogamaohranil v arhivskem fonduko-stanjeviškecisterce.VKostanjevicijenamrečodleta1705dosvojesmrtiživelValvasorjevnajmlajšisinizprvegazakonaJanezVolfEngelbreht(1684–1752),paterŠtefan,varuhpolihistorjevihotrokiztegazakonadr.JanezJožefpl.Wal-lenspergpajeValvasorjevozapuščinoizročilvhrambokostanjeviškemuopa-tuFriderikuHofstetterju(1703–1708)znaročilom,najsesporazumezotrokiin jihpravično izplača izzapuščinskemase.155PotrjenostasetedajpriopatuznašlaprepisadvehinventarjevValvasorjevezapuščine,popisaneleta1700vdvorcuKnežijapriLitijiinvLjubljani,insicerposmrtitakratnegavaruhaotrok,njihovegastricaJanezaJožefaGraffenwegerja.156Letežkosipredstavljamo,da

punovin34libernikovvdenarju.Poizračunu2mernikazaškafalikobal(Vilfan:Prispevkikzgodovinimer,str.46)ješlopriovsuza154mernikov.

154 Osnovnedenarnedajatvesoprinašale201goldinarin48krajcarjev,odteh6srebrnihkronali12goldinarjev.Zatovorninosokmetjeodšteli8goldinarjevin5krajcarjev,plačnikiodvet-ščineingozdninepasovdenarjuprispevali34libernikov(liber)aliokoli7goldinarjev.Zapreračunavanjedenarnihenotgl.Kos:Urbarji,str.166–167.

155 Golec:Neznanoinpresenetljivo,str.355.156 ARS,AS746,fasc.14,Testamenti,ValvasorIvanVajkard,26.in27.3.1700(Ljubljana),29.in

30.3.1700(Knežija).–Knežijskiprepis,kijezajelneprimernovečjidelpolihistorjeveostali-neodljubljanskega,jenastal17.maja1706,kogajepl.Wallenspergpredložilvrevizijopoli-historjevihčerkiIvaniRozini,svežeporočenipl.Scarlichi(1678–1748).Kotpričajoobrobnipripisi,stabratinsestra,profesŠtefanValvasorinIvanaRozina,tedajalimalceprejvzelaizočetovezapuščinevsaknekajstvari,predvsemposteljnoperiloinodejeterzavzorecsrebr-nine.Kostanjeviškiarhivrazkrivapolegteganatančnejšičas,vkateremjeWallenspergizro-čilValvasorjevozapuščinovhrambokostanjeviškemuopatu.Izročitevjebilaopravljenapo17.maju1706,kojedatiranWallenspergovrevidiraniprepisinventarja,inpotrjenopred13.marcem1707;tegadnestazakoncaFrancLudvikinIvanaRozinaScarlichiprejelaodopataFriderikastogoldinarjev,kijimajihjepodaril(guettwillig doniert)bratoziromasvakprofesŠtefanValvasor(pravtam,Testamenti,ValvasorIvanVajkard,13.3.1707).

94BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

bikakodrugačekotpotejpotiprišelvKostanjevicotudiValvasorjevurbarbo-genšperške in lihtenberškeposesti s prilogama. Enako velja zelo verjetno zaosnutekkupo-prodajnepogodbemedValvasorjeminKheysllomizleta1672157 terzatrisodnapotrdila,kijihjeleta1633naMedijipodpisalinpečatilpolihi-storjevočeJernej.158MaliurbarbrezplatnicindruginavedenidokumentisosepredprenosomvKostanjevicoočitnoskrivalimedraznimispisi,kisobrezvse-binenavedenitakovValvasorjevemzapuščinskeminventarjuizKrškega(1694)kotvGraffenwegerjevemsKnežije(1700).159

DrugačekotzaBogenšperkzLihtenberkomnimamonobenegaviraprverokeoValvasorjevemgospodarjenjuna tretji posesti, Črnem potoku.Prazni-nozapolnjujetadveprilogikzapuščinskemuinventarjuKatarineSidonijeba-roniceKheysellizčasa,kojeimelaimenjeČrnipotokodValvasorjavzastavizaobrestizašeneporavnanokupnino.Obadokumenta,cenitevstanjainizvlečekpodložniškihzaostankov,stadatirana5.aprila1684,dobretrimesecepobaro-ničinismrti,podpisalapajujetričlanskakomisija,kijojenaČrnipotoknapotilokranjskoograjnosodišče.160Kotsmovideli,jeKheysllovazotrokivglavnemži-velavČrnempotoku,odkarjeimenje2.junija1677vzelaodzakoncevValvasorvzastavo,161intuje1.februarja1684tudipreminila.162Polegzastavljenepose-stijeimelavbližnjiokolicišelastno,tisto,kisijojenjensoprogpridržalobpro-dajiBogenšperka,LihtenberkainČrnegapotokaValvasorjemajeseni1672.163

Izvleček podložniških zaostankov in cenitev stanja zgovorno pričata orazlikahmedobemabaroničinimaposestma,medlastniškoinzastavljeno.La-stniška–sestavljalesojohubevbližnjihvasehJavorjeinCerovicatervnekolikooddaljeniObliGoricipriGabrovki – razendvehvinogradovni imeladomini-kalnihzemljišč,164zatosopodložnikiplačevalitlakovdenarju.165Valvasorjevozastavljenočrnopotoškoimenje(Schwarzenpacherische Gült)jebilo,nasprotno,vezanonadvorecČrnipotok.Dragocen jepodatek izcenitve,da je to imenjeobsegalo13hubzrovtiinodvetščinami.166Pošteviluhubjebilotorejidentičnozimenjem,kigajeValvasorleta1689skupajsČrnimpotokomprodalbaroniciMoscon.167Celotnegaobsegaposestižalnepoznamo.Imamosamopreglednadglavnino,namrečtistimiposestnimienotamiinnjihovimigospodarji,kisoobkoncu leta1683 izkazovali zaostanke.Vpreglednici staupoštevanaobadelaKheyslloveposesti,lastniškoimenjeinzastavljenočrnopotoško.168

157 Gl.op.15.158 Vsitrijedokumenti(Gwaltsam)sodatirani istegadne,18.avgusta1633;JanezBučar(But-

scher)preddvornopravdokranjskegaograjnega sodišča tožiRudolfabaronaParadeiserjazaradimotenjaposesti(ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,18.8.1633).

159Medpopisanimilistinami,kisoprišlenaKnežijoinjihnavajatudiprepisknežijskegainven-tarjaleta1706,pritegnepozornostzlastikupnopismomedValvasorjeminJanezomAndre-jemGandinomzaBogenšperkzdne2.oktobra1692.Skupajznjimjepodšt.8navedenih»večpriloženihzapisov inprepisovpobotnic«(sambt etlichen dabey ligunden annotationen, vnd quittungs Copeyen).Pravtakojepomenljivzapispodšt.30,dasoobobračunuzaBogenšperk,sklenjenem12.oktobra1672medValvasorjeminFrancemKrištofom(dejanskoFrancemAl-brehtom)Kheysllom,še»različnadrugapisanjainpisma«(darneben Vndterschidliche andere schrüfften, Vnd Sändtbrieff).ARS,AS746,fasc.14,Testamenti,ValvasorIvanVajkard,26.in27.3.1700(Ljubljana),29.in30.3.1700(Knežija).

160 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,BestandAnschlag,5.4.1684;LiquidationsExtract,5.4.1684.

161 Gl.op.55.162 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,M1660–1710,s.p.,1.2.1684.163 Gl.op.15.164 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.1–6.165 Pravtam,LiquidationsExtract,5.4.1684,pag.2–3;BestandAnschlag,5.4.1684,pag.1.166 Pravtam,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.7.167 KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689.Prim.delnoobjavokupo-prodajne

pogodbevRadics:Valvasor-StudienXXXI.Laibacher Zeitung115(1896),Nr.298,29.12.1896,str.2569.

168 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,LiquidationsExtract,5.4.1684,pag.1–11.

95Letnik 37 (2014), št. 1

Virvsebujetorejtistoposestingospodarje,kisodolgovaliplačilavde-narjualinaravi,nepatudinedolžnikov.ČrnopotoškozastavljenoimenjevlastiJanezaVajkardaValvasorjainnjegoveženejeimelovsaj16podložnikovnahu-bah,odvetščinomujeplačevalonajmanjosemtujihpodložnikov,vsipasoživelivbližnjihvasehinzaselkihvzhodnoodČrnegapotoka,najdljenavzhodvPreskiinnaJežnemVrhu.Upoštevaje,dazatriposestneenotezastavljenegaimenjanevemo,kajsobile,niizključeno,daješlozahubeindasotakovizvlečkuzaostan-kovpopisanipravvsipodložnikinaskupno13hubah.

Obprebiranjuizvlečkazaostankovpresenetiugotovitev,dasobilipodlo-žnikiinplačnikiodvetščinenazastavljenemimenjuČrnipotokzadolženinepri-mernoboljkotKheysllovilastnipodložniki.Tisodolgovalipredvsemzatekočeleto1683,črnopotoškipaznatnoveč,nekaterimednjimitudizavsehsedemlet,kolikorjebiloimenjezastavljeno.Končnavsotadolgovvizvlečkujevisoka:250goldinarjevin55krajcarjev,odtegaskoraj90%nazastavljenemčrnopoto-škemimenju:228goldinarjev,8krajcarjevinpol.Podobnorazmerjesepokaže

169 IzginulitoponimnaprostorudanašnjegaSp.Riharjevca.Nafranciscejskikatastrskimapiizleta1825jeoznačenkot»Preloga«(ARS,AS176,N191,k.o.Vintarjevec,mapnilistV).ObkrstuotrokaenegatukajšnjihValvasorjevihpodložnikov,SebastjanaPograjca,7.julija1687jetoponimvšmarskikrstnimaticizapisanslovensko:»naPerlogo«(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1674–1688,s.p.).Polegzaporedjakrajevnihenotvizvlečkuzaostan-kovpotrjujenjegovoumeščenostnaobmočjeČrnegapotokavpisvkrstnimatici29.oktobra1682,kiMatijoRoženbergarjapostavljavČrnipotok:»außSchwarzenbach«(pravtam,s.p.).Matija jev izvlečkuzaostankovnavedenkotMatijaKozelaliŽeleznik in jenasledil JakobaRoženbergarja.–Vterezijanskemkatastruokolileta1750jezaseleksPograjčevopolovičnohuboimenovan»Praelogkh«,drugidelinekdanjega»Preloga«pasozdajnavedeniposebejin

KheysllovolastniškoimenjeinzastavljenoimenjeČrnegapotokakonecleta1683gledenakmečkezaostanke

Krajevna enota Posest GospodarjiLastniškoimenje[VonderAigentgumblichenGült]

Javorje[DorffJavarie] 1celahuba,3polovičnehube,1četrtinskahuba

5

Cerovica[DorffZerouza] 1neznanaposestnaenota 1Skupaj 2 hubi in 3/4 ter neznana

posestna enota 6

Zastavljenočrnopotoškoimenje[VonderverseztenSchwarzenpaherischenGült]Leskovica[DorffLiskhouza] 4celehube 4Riharjevec[Richoriouiz] 2celihubi 2»Prelog«(Sp.Riharjevec)[Prelach]169 3celehube(odteh1pusta),

4polovičnehube,1oštatin 1neznanaposestnaenota

8

PreskanadKostrevnico[Pressikha] 2neznaniposestnienoti 2Skupaj 11 hub (ena pusta), oštat in 3

neznane enote16

Odvetščine[Vogtheür]ŠmartnopriLitiji[ZuSt:Mörthen] 1Dobje[ZuVdobie] 1JežniVrh[ZuJesenberg] 1Cerovica[ZuZerouiza] 1»Škufica«[ZuSkhuffiza]170 4Skupaj 8

96BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

tudipridajatvahvnaravi:od276mernikovinpolrazličnegažita,skorajvcelotiovsa,jele23mernikovinpolodpadlonaKheysllovolastniškoimenjeinod91kopunov8.171Razlogovzaneučinkovitopobiranjedajatevnazastavljenemime-njunepoznamo.Kotnavajacenitev,jebilzaobezadolženistipisar,172zatoješloverjetnotudizarazličenodnosdolastniškeinzastavljeneposesti.PodložniškazadolženostnazastavljenemimenjumočnoizstopatakovprimerjavististonaKheysllovemlastniškemimenjukakortudizValvasorjeviminavedbamizanje-govobogenšperško-lihtenberškoposest:polihistorjevikmetjesodobriinredniplačniki,zaostankovni.173

Sočasna komisijska cenitev iz leta 1684 ponuja samo sumarni preglednadposestjo,nepanadposameznimipodložniki indrugimiplačnikidajatev.Razberemolahko,dajezastavljenoimenjeČrnipotokobsegalo13hub(odtegaenoribiško),9rovtovindvornimlinpodČrnimpotokomterpobiraloodvetšči-novovsuzauporabogozdainimelolepeprihodkeodraznihdesetinpobližnjiokoliciterpovasehinzaselkihvdoliniTemeniceinnadnjo.Skupajspridelkomnadominikalnizemljisocelotniprihodkiprinašalinaleto675goldinarjev,10krajcarjevin1pfenigdeželneveljave.174StakšnimizkoristkomposestibitorejvdovaKheysllovapovsempokrilapribližno600goldinarjev,kolikorbijiValva-sorob6-odstotniobrestnimerinaletodolgovalzaobrestinašeneporavnanopribližnopolovicokupnine.

Pomislekiseporajajoobizdatkih,kotjihjenaračunalakomisija.Mednjesopolegdavkaštelistroškezaslužinčad,posevekinnekajmalenkosti,skupaj339goldinarjev,58krajcarjevinpol.Takonajbicelorahlopresegalipolovicoprihodkov,zastavljenoimenjepanajbiprinašaločistegale335goldinarjev,12krajcarjevin2pfenigadeželneveljave.175Nijasno,odkodkomisarjemtakone-realnovisokadavčnavsota:vnemškiveljavi154goldinarjevin21krajcarjev,vdeželnipa182goldinarjevin56krajcarjev,tj.dobrapolovicavsehizdatkov(54,6%).176Višinadavkapride temboljdo izrazaobprimerjavi z zelonizkodavčnoobveznostjoKheysllovega lastniškega imenja: samo66goldinarjev in16krajcarjevnemškeveljaveoziroma78goldinarjevin32krajcarjevkranjske.Majhnavsotašeposebejpresenečagledenaprihodkelastniškegaimenja–do-brih528goldinarjevdeželneveljave.177Tako jepokomisijski cenitviodneseldaveknaKheysllovemlastniškemimenjuleokolisedminoprihodkov(14,9%),nazastavljenempadobročetrtino(27,1%).178Cenilcibisemoralipreprostoobakratušteti,sajseneizidenobenizračun,tudičebikdavkuprištelikontri-bucijo.Gledenato,dajelastniškoimenjetistoletoizkazovalopoimenjskiknjigi32goldinarjevin21krajcarjevimenjskerente179–tojepolovicacelotneValva-sorjeverente(64gld)180–bisamozaosnovnidavekbrezdodatnihkomponent

vsiprednjim:Črnipotok(Schwartzenbach)zdvemahubamainpol,Roženberk(Rossenberg)zenohubo,Petelinjek(Petelinegg)zenohuboinLog(Ulogo)spolhube(ARS,AS174,šk.127,RDA,N180,No.12,s.d.).

170 NajbržpriUstju.171 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,LiquidationsExtract,5.4.1684,pag.1–11.172 Pravtam,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.9.173 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.23;prav

tam,urbarjupriloženlist,s.d.174 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,LiquidationsExtract,5.4.1684,pag.7–12. Pravtam,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.175 Pravtam,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.12,15,16.176 Pravtam,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.7–16.177 Pravtam,pag.6.178 PocenitviposestiPoganekpriLitijiizleta1679,kojebilavrokahmladoletnegaValvasorjeve-

gasvakaErnestaFriderikaGraffenwegerja,soprihodkiznašali997goldinarjevin47krajcar-jevdeželneveljave,davekpajeodtehtal179goldinarjevin22krajcarjevali18,0%(ARS,AS309,šk.33,fasc.XVI,lit.G–34/III,6.4.1679,pag.7–8).

179 ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175v.180 Pravtam,fol.103.

97Letnik 37 (2014), št. 1

moraloplačevativeč(80gld,45kr),kotsomunaračunalicelote(78gld,32kr).Črnopotoškozastavljenoimenjepajessvojimi12funtiin13hubamiimelovresnicile60goldinarjevin21krajcarjevdavčneobveznosti.Šenajboljverjetnajedomneva,dasopriobehimenjihnavedlitrenutnostanje,tj.kolikostaimenjidolgovaliuraduglavnegaprejemnika.Zastavljenočrnopotoškoimenjepotem-takemveč,kotjeznašalanjegovaletnaobveznost,lastniškoimenjepamanj.

ZastavitevČrnegapotokaKheysllom,dokumentiranavzapuščinskemin-ventarjubaroniceKatarineSidonije14.februarja1685,181sejevsekakorkonča-lapredValvasorjevoprodajoposesti30.januarja1689,sajkupo-prodajnapo-godbazastavitveneomenja.Patudisicerjeiznjenevsebine,denimoizstanjaživine,mogočerazbrati,dajeValvasortedajneposrednoupravljalČrnipotok.182 Skorajbrezdvomajebildvorecsposestjoševednozastavljen23.maja1688,kostatupraznovalasvojoporokoKheysllovahčiAnaRozinainKarelSigmundSe-menič,kijetistoletokupildvorecKleviščepriPolšniku.Bilobinamrečskrajnonenavadno,kobiSemeničvabilnaporokonanevestindom,183potemkobitažeprešelnazajvrokepravegalastnika,JanezaVajkardaValvasorja.Kheysllisosetorejodselilipoporoki,mordatikpredValvasorjevoprodajoČrnegapotoka.Všmarskihkrstnihmaticahjihkotkrstnebotrerednosrečujemo,odkarsoseleta1677ponovnonaselilivČrnempotoku,do5.septembra1687.184

Nevemotorej,kdajnatankosejezastavitevČrnegapotokakončala,vse-kakorpa leta1688.Očasuvrnitveposesti indvorca iz rokdedičevbaroniceKheysellbibilozelotveganosoditinapodlagideželnostanovskihseznamovdol-žnikovdavkainkontribucije.Valvasorjevletih1686in1688 resnavedenkotdolžnikzavsetriposestiskupaj–Bogenšperk,LihtenberkinČrnipotok–,185 a ješlodenimoleta1686zadolgizlet1683in1684,kojebilČrnipotokpotrjenovzastavi.Seznamidolžnikovsosenamrečvednoopiralinaimenjskoknjigoinvnjejvpisanelastnike,nekateretudižepokojne,186inValvasorjebilpoimenjskiknjigi imetnikvseh trehposesti, vpisanihs skupno imenjskorento, zato tudiodgovorenzaplačevanjecelotnegadavkainkontribucije.

Bogenšperško-lihtenberškiurbarincenitevČrnegapotokastasicerodstrla

181 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,14.2.1685.182 Kopijaizvirnikadokumentav:KLA,KLA741,Sch.1,Konv.2,C–17St,fol.5–7v,30.1.1689.

Prim.delnoobjavovRadics:Valvasor-StudienXXXI.Laibacher Zeitung115(1896),Nr.297,28.12.1896,str.2561;Nr.298,29.12.1896,str.2569.

183 KarelSigmundSemeničjevpismu,datiranem6.maja1688vLjubljani,vabilkranjskedeželnestanovenasvojoporokovČrnipotok,kinajbibila23.maja, inpredlagalkotstanovskegazastopnikaJanezaKrstnikabaronaWitzensteina(ARS,AS2,I.reg.,šk.545,fasc.I/310,pag.1867,6.5.1688),sicerlastnikaPonovičonstranSaveinValvasorjevegamrzleganečaka(Go-lec:Valvasorjevizvor(1.del),str.53).OSemeničevemnakupuKleviščagl.Valvasor:Die Ehre,str.306;prim.Smole:Graščine,str.219.

184 NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1674–1688,s.p.,20.8.1677,31.12.1677,24.2.1680,29.12.1680,2.1.1681,26.3.1681,13.4.1681,14.6.1681,11.8.1681,7.23.1682,22.3.1682,29.4.1682,1.9.1682,20.11.1682,15.5.1683,30.7.1683,12.1.1685,29.8.1686,5.9.1687.–Potrditev,dasovsiKheyslliizistedružine,ponujaoporokaočetaFrancaAlbrehta,kinavajaimenavsehotrok(gl.op.58).Zadnjije5.septembra1687botrovalJurijKrištof,sininnaslednikpokojnebaroniceKatarineSidonijeterbratAneRozine.Ponovnogalahkokotbotrasrečujemoodleta1696(pravtam,R1689–1703,s.p.,17.4.1696,3.8.1698),malopredenalimalozatemkojepostallastniknekočGraffenwegerjevegadvorcaSlatna.Sla-tno(Guett Slattenegg)somuvimenjskiknjigipripisali leta1697kposesti,podedovanipoočetu;prejšnjilastnikjebilJanezKrištofbaronOttheim(ARS,AS173,št.6(1662–1756),fol.175v).OttheimujeSlatnoinpolovicogospostvaSvibnoprodal26.marca1692JurijAndrejGraffenweger(ARS,AS309,šk.34,fasc.XVII,lit.G–63,s.d.(1694),pag.48–51/Nr.6).

185 ARS,AS2,I.reg.,šk.543,fasc.I/310,pag.552,5.8.1686;šk.545,fasc.I/310,pag.2012,ad14.5.1688.

186 Otemmeddrugimpričajopripisi,kdo(dediči,vdovaipd.)jezaostankeporavnal.Takojebilleta1677naseznamudolžnikovkontribucijenavedenJurijpl.Scharffenegk,dedValvasorjeveprvežene,azdodatkom:»iz rok Graffenwegerjeve gospe vdove in dedičev«(pravtam,šk.533,fasc.I/307b,pag.1351,12.10.1677).

98BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

vpogledvposestnoinprihodkovnostanjenapolihistorjevihposestih,vendarpo-nujatanadrugistranimalooprijemljivihpodatkovokonkretnemgospodarjenju.NisidenimomogočekajpridapomagatizValvasorjeviminarativnimi,optimistič-nonaravnanimipripombamivsklepnemdeluurbarja.Enanajuporabnejšihjeta,dasokmetjedobriinredniplačnikiobveznosti.187Stemsotorejodpadlesitnosti,kibijihimelobmorebitnihneurejenihrazmerjihoziromapodložniškinepokor-ščini.Drugiključdouspešnegaindonosnegagospodarjenjajepredstavljalado-minikalnaposest,poValvasorjevihbesedahdovoljobsežna.Todanjenepresežkejebilotrebaznatitudiustreznotržitiinpretopitivdenar.Otempavemoletoliko,kolikortuintamodkrivajosejnizapisnikikranjskihdeželnihstanov.Valvasorjevoimesevnjihpojavljaveč letna letnihseznamihdobaviteljevpšenicezaVojnokrajino,vednosicermedmanjšimidobavitelji.Takojevletihod1678do1682upraviteljuproviantnegauradavsakoletoprodalpo20starovpšenice(dobrih2.000litrov),v letih1686,1687in1689pavsakičpo30starov(dobrih3.000litrov).188Spadaljevtistovečino,kijedobavljalaponekajdesetinstarov,leposa-meznikisooddajalitudiponekajstostarov.189Zaprimerjavopovejmo,dajepoli-historjevpolbratKarel,gospodarBelnekapriMoravčah,vistihletihprodalod50do200starovnaleto.190DobavljanjepšenicezaVojnokrajinojebilonasplohvečkotdonosenposelinzemljiškigospodjesosizanjzeloprizadevali.Cenepšenice,kisojodeželnistanoviplačevalidobaviteljem,sonamrečmočnopresegaletistenaljubljanskemtrgu.191Šestgoldinarjevzastar,kolikorsoValvasorjuodštelileta1686,izjemomažepotem,kojebilseznamdobaviteljevzaključen,192jenavrglo180goldinarjev, topa jeskorajvcelotiodtehtalonjegovotakratnodavčnoob-veznostdostanovskeblagajne,kijebrezČrnegapotokaznašalapobogenšper-ško-lihtenberškemurbarju189goldinarjevin11krajcarjev.193Gledenato,dasopodložnikiBogenšperkainLihtenberkaoddajalikotdajatevoves,jemoralabitipšenica,kijojeJanezVajkardprodalzaproviant,pridelananadominikalnizemljialikupljenaodkmetov,bodisilastnihbodisitujihpodložnikov.

Drugačekotzaproviantnopšeniconevemo,ali jebilbogenšperškigo-spodkupecaliprodajalecvina,drugevrstezemeljskegapridelka,skaterogapovezujejostanovskisejnizapisniki.Poverjeniškiuradga jekotštevilnedru-gegosposkeprosilcenekajkratoprostilplačilasredstveninezatovorjenovino.Oprostitvesose,čejihprimerjamozvečinooproščencev,nanašalenamanjšekoličine–osem,desetoziromadvanajsttovorov.Pritemjepomenljivo,dasoizlet1679,1680in1681,194torejkoncentriranenačas,kojenajintenzivnejedelo-valabogenšperškagrafičnadelavnica.Verjetnejekotto,dabiValvasorprodajalvinosvojihgornikovzNovegore,sovzrokpovečanepotrebepovinuzadomačoporabo.ZatogajemoralkupitiinpritovoritinaBogenšperk,bilopajegotovotudiboljšeodnjegovegalastnega.

187 Gl.op.173.188 ARS,AS2,I.reg.,šk.901,sejnizapisniki27,1671–1680,fol.255,s.d.1678;pravtam,fol.351v,

s.d.1679;šk.909,sejnizapisniki35,1685–1730,fol.36,s.d.1680;šk.903,sejnizapisniki29,1677–1682,fol.417v,s.d.1681;pravtam,fol.579,s.d.1682;šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.399v,4.12.1686;šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.188,1.8.1687;pravtam, fol.303v,13.9.1689.–Ostarukotprostorninskimerizažitogl.Valenčič:Žitnatrgovina,str.113;Prispevkikzgodovinimer,str.46–49.

189 Prim.Valenčič:Žitnatrgovina,str.22.190 ARS,AS2,I.reg.,šk.901,sejnizapisniki27,1671–1680,fol.254v,s.d.1678;pravtam,fol.351,

s.d.1679;šk.903,sejnizapisniki29,1677–1682,fol.417,s.d.1681;pravtam,fol.579,s.d.1682;šk.907,sejnizapisniki33,1683–1693,fol.303v,13.9.1689.

191 Valenčič:Žitnatrgovina,str.22–23.192 ARS,AS2,I.reg.,šk.905,sejnizapisniki31,1680–1687,fol.399v,4.12.1686.–Tudisicerje

bilacena6goldinarjevzastarproviantnepšenicevtemčasuobičajna(Valenčič:Žitnatrgovi-na,str.23,34).

193 Gl.op.82.194 ARS,AS2,I.reg.,šk.901,sejnizapisniki27,1671–1680,fol.358,16.10.1679;šk.909,sejni

zapisniki35,1680–1730,fol.172v,16.2.1680;pravtam,fol.93,9.10.1681.

99Letnik 37 (2014), št. 1

Vletih,kosejebogenšperška»grajskadružina«povečalazbakrorezciinnjihovimidružinskimičlani,jebilovsekakorzelodobrodošloobiljeribinsadja,okateremjepolihistorsamporočalvurbarjuinnapriloženihlistih.Kolikojeodtegalahkoiztržil,jedrugovprašanje.Zagotovoprecejmanjkakorodživinoreje.Vzvezistosonavedbeboljoprijemljive,kvantitativne.Nabogenšperškiprista-vinajbiimelnekajmanjkotštiridesetglavgoveježivine,kisojoredilivelikitravnikizzadostnimikoličinamisena,polegtegapajedajalživinovvzrejosvo-jimpodložnikom,živečimvhribovitejšihpredelih.195

OValvasorjevemgospodarjenjuimamotudinekajmalegapričevanjizpo-znejšegačasa,vterezijanskemkatastruizsrede18.stoletja.TedanjilastnikBo-genšperkaAntonAleksanderHöffernpl.SaalfeldjevidelstanjesvojeposestinasplošnovvelikoboljčrnilučikotValvasor,amoramovedeti,dagrezapovsemdrugačno naravo vira, za poročanje državnim organom, zadolženim za novodavčnoodmero.HöffernsejenadvehmestihizrecnoobregnilobValvasorjevonespametnooziromaneodgovornoravnanje,zlastikoješlozaodprodajepose-sti.Leta1750jevporočiluobjezdnikomisijizapisal,daimaposestBogenšperkmalohubintesoslabeindajevimenjskiknjigiobremenjenaskar47funti.Kakodaimatolikšnoimenjskorento,jerazbralizmaloštevilnihdokumentovinpoizvedelpristarihljudeh.Odcepljene(weggezogene)hube,desetineindrugedeleposestinajbibaronaJurijinFrancAlbrehtKheysellterVajkardbaronVal-vasordelomazamenjalisposestmaGrmačeinSlatnatersstiškimsamostanom,delomapaistimprodali,todavečinabremenskupajzvisokoimenjskorentojeostalapriBogenšperku.Nekdanjipodložnikisopolegtegaobdržalipravicodoizkoriščanjagozda(jus lignandi)vbogenšperškihgozdovih,takostavbnegalesakotdrv,nedabijimzatodoločilikakšnoobveznost.VzvezizgozdomsejeVal-vasorjevnaslednikHöffernpritoževalzlastinadDizmoRamschisslom,kerpla-čujeodsvojekupnopravnehišelegoldinarin42krajcarjevvsehdajatevskupaj,imapapravicoprostosekatistavbniinkurilnilesvvsehHöffernovihgozdovihinporabivečkotkakšnogospostvo.To»velikosvoboščino«je»baronValvasor«podelil»zazvestoopravljeneslužbe«njegovemuočetuGregorjuRamschisslu(wegen treu geleistten diensten).196KakšnomnenjejeimelHöffernoValvasorje-vihprodajahČrnegapotokaindesetine,bomovidelivnadaljevanju.

Zdise,daninobenedilemeobvprašanju,alijeValvasor upravljal svojo posestsamalisplačanimupraviteljem.Nesamo,davkrstnihmaticahžupnijeŠmartnoinvurbarjunesrečamonobenegaupravitelja,ampakganiimelnitipoznejšigospodarBogenšperkaHöffernpl.Saalfeld.Taomenjavterezijanskemkatastrusamosvojega»amtmana«,čigarplačoinhranojeleta1755ocenilna50goldinarjev.197VValvasorjevembogenšperško-lihtenberškemurbarjuizoko-lileta1680jekot»amtman«označenMartinPiš(Marten Pisch Amptman),kijeimelsicerhišicovVelikiKostrevniciinjevseobveznostizanjoodslužilvoblikinekajdnevneročnetlake.198VcenitvizastavljeneposestiČrnipotokizleta1684jeenkratomenjenihceloveč»amtmanov«(von denen Ambtleüten).199

Sicerpaponuja ta vir zeloustreznoanalogijo zapredstavoo strukturiinštevilugrajskegaosebjanasosednjemBogenšperku.MedizdatkiKheysllovečrnopotoške zastavljeneposestinajdemostroške zapetoseb, vsakič voblikiplačilainobleke:za»amtmana«(16gld),volovskegahlapca(12gld),kravjegapastirja(9gld),majarico(8gld)indeklo(6gld).Zatehpetsonatedenpora-bilipodvamernikačrnegamešanegažita,tj.104mernikenaletoalivdenarju

195 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.21–22;pravtam,urbarjupriloženalista,s.d.

196 ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750.197 Pravtam,12.9.1755.198 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.4.199 ARS,AS309,šk.50,fasc.XXVI,lit.K–42/II,BestandAnschlag,5.4.1684,pag.11.

100BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

41goldinarjevin36krajcarjev.200PribaroniciKheysell jebilpolegnaštetihvslužbišepisar(einem schreiber),kijepobiralprihodketakonanjenemlastnemimenjukotna zastavljenem,Valvasorjevem imenju, in jena letoprejemal15goldinarjev.201

Vse,karvemoobogenšperškihuslužbencihoziromaslužabnikih, jere-gestvpolihistorjevemzapuščinskem inventarju.Medknjigami sopopisali žeomenjenarokovnikaspodatkioplačahslužinčadiinposevkunaBogenšperku(darinen deß gesündt besoldungen, Vnd ansät deß guett Wagensperg), ki ju jetakokottretjirokovnik,zzapisiovojakih,vodilValvasorsam(Ein handtbuech deß herrn Valuaßor see:).202JanezVajkardjeupraviteljskeinpisarskeposletorejvečkotočitnoopravljalsam,topasamopotrjujenjegovlastnoročnonapisaniurbarsprilogama.Meddaljšimiodsotnostmisejeopiralna»amtmana«,toaliononalogoprivodenjugospodarstvapajelahkozaupaltudikateremuodsvojihpomočnikov,zaposlenihvgrafičnidelavnici.

Kotsmovideli,jeizHöffernovegaporočilaznanoimeGregorjaRamschis-sla,kinajbigaValvasorzazvestosluženjenagradilsširokopravicodoizkorišča-njabogenšperškihgozdov.203OGregorjujemogočeugotovitile,daseje,sodečponavedbistarostiobsmrti(1744),rodilkmalupoletu1670injebiltorejvčasuValvasorjeveprodajeBogenšperka(1692)dvajsetletenmladenič.Vkrstnihmati-cahsekotbotertemuustreznopojavljaodleta1689,kopasijeleta1694ustvarildružino,jebilvmatičnihknjigahskorajvednonavedenkot»gospod«.PrebivaljevŠmartnuingledenaštevilnabotrstvauživalprecejšenugled.204Sklepatijemogoče,dajekupnopravnahišavŠmartnu,kijojeimelokolileta1750njegovsinDizmaRamschissl (roj.1710),prišlavGregorjeverokesočasnozomenje-nopravicodouporabegozdain jebil torejprivilegijvezannahišnoposest.205 Ničesarpanevemootem,kakšneslužbejemladiGregorRamschisslopravljalzaValvasorja.Nirečeno,dajebilzaposlenzopravilipriupravljanjuposesti.Nenazadnjebibil lahkotudiValvasorjevprepisovalec–kopistalikajpodobnega.PravtakonibilomogočeugotovitinjegovemorebitnesorodstvenepovezanostispribližnosedemletstarejšimslikarjemJernejemRamschisslom(1664–1711),kisejerodilvŠmartnem,seizobrazilvValvasorjevigrafičnidelavniciinnatodosmrtiostalvdomačemkraju.206PoValvasorjevemurbarjuizokolileta1680se

200 Pravtam,pag.13–14.201 Pravtam,pag.4.202 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.17.203 Gl.op.196.204 PriprvihbotrstvihGregoršeninavedenkotgospod(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matične

knjige,R1689–1703,s.p.,21.3.1689,21.12.1690).Šmarskaporočnamaticajezaobdobjemedletoma1678in1696zelopomanjkljiva.Bržkonezatonevemo,kdajsejeoženilinkdojebilaizbrankaNeža.Ponjenismrti15.maja1715sejeGregorneznanokjeoženilšeenkrat,tokratznekoAnoMarijo(pravtam,P1660–1720;M1711–1754,s.p.,15.5.1715).Vprvemzakonusemujemedletoma1694in1710rodilodesetotrok,kotzadnjinaslednikDizma,vdrugemzakonupamedletoma1719in1722šedva(pravtam,R1689–1703,s.p.,8.9.1694,28.12.1695,3.3.1697,5.3.1699,19.3.1700,16.5.1701,11.1.1703;R1703–1719,s.p.,17.8.1705,31.8.1708,28.4.1710;R1719–1737,s.p.,21.7.1719,7.1.1722).Priprvemotrokujekrajrojstvanavedenkot»exoppido«(iztrga),torejLitija,odtretjegaotrokadaljepaprišestihkrščencihdovključnozadnjegaŠmartno.Obpokopu2.maja1744jebilGregorvpisanvmrliškomaticobrezosebnegaimena,samokot»gospodRamschissl«(Dnus Ramp-shissel)izŠmartna,star72let,starostpajebilapopravljena,kotkaže,na73let(pravtam,M1711–1754,s.p.).Potemtakemsejerodilnekakovletih1671–1672.Všmarskikrstnimaticivpisanjegovegakrstnani(pravtam,R1665–1674,IndR1614–1688).

205 Vistinapovednitabeliterezijanskegakatastra,kjerHöffernporočaoGregorjevemprivilegijuinDizmovemizrabljanjutega,navaja,daplačuje»HerrRambschissel«odhiševŠmartnemgoldinarin42krajcarjevčinžaindavka(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750).Dizmovoimejetudivštiftnemregistru,abrezgosposkegapredikata(pravtam,No.8,s.d.).

206 OJernejuRamschisslugl.Cevc:J.W.Valvasor,str.176–178.–VšmarskihkrstnihmaticahnirazenkrstaJernejaRamschissla17.avgusta1664vpisankrstnobeneganjegovegasorojenca(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,IndR1614–1688,R1651–1665,R1665–1674).

101Letnik 37 (2014), št. 1

nobedenodobehšmarskihhišarjevniimenovalRamschissl.SodečpošmarskihkrstnihmaticahsemladiGregorvzačetkudevetdesetihletniknobeniodobehhišpriženil,ampakmujepolihistorposestočitnopodelilnanovo.207

VsodnempogledujeimelValvasormalopristojnostiintorejzatomanj-šeobveznosti.KerneBogenšperkneČrnipotoknistabilasedežadeželskegasodišča, jekotzemljiškigospodizvajal lepatrimonialnosodstvonadlastnimipodložniki,torejvcivilnihinnižjihkazenskihzadevah.Zatežjedelikte,vključnoznajtežjimi, krvnimi, zakatere jebilapredvidena smrtnakazen, so si sodnooblastnadnjegovimipodložnikidelilatrideželskasodišča,katerihmejesosestekalenedalečodobehValvasorjevihdvorcev.Obapolihistorjevagospoščinskasedeža,BogenšperkinČrnipotok,staležalanatlehdeželskegasodiščaVišnjaGora,kijelemalovzhodnoodnjijumejilonamajhnodeželskosodiščeSlatnavrokahpl.Graffenwegerjev,družinepolihistorjeveprvežene.VečinaValvasor-jevihpodanikovjespadalapravpodSlatno,tistinaskrajnemvzhoduvokoliciGabrovkepapoddeželskosodiščeSvibno.208

Izsodobnihvirovizvemomaloo položaju Valvasorjevih podložnikov.Naševédenjezatozelokoristnodopolnjujeterezijanskikatasterizsrede18.sto-letja.Takobogenšperškikotčrnopotoškipodložnikisovtemčasuševednouži-valizemljolepozakupnempravu(Müethweiß)inobplačiluprimščine.209Izjemaskupnopravnohišoinbrezvsakršnetlake jebilbogenšperškipodanikDizmaRamschisslizŠmartna,čigaročetuGregorjunajbiValvasorzazvestoopravljeneslužbepodelilširokesvoboščine.210Karpazadevatlako,jebilanaobehValvasor-jevihposestihvisoka,podobnokotpribogenšperško-lihtenberškihpodložnikihvpolihistorjevemčasuokolisedemdesetletprej.PokatastrusoimelecelehubenanekdajValvasorjevemdeluposestiČrnipotokkaršestdnivozneinročnetla-kenateden,intobrezhrane.211BogenšperškipodložnikinahubahsobilienakokotpodValvasorjemobremenjenisprejo(20funtovnahubo)inzneizmerjenovoznoinročnotlako,»kotjevdeželiobičajna«,ledasozdajdobivalihrano.Manjdelovne obveznosti so imeli rovtarji na kajžah (večinoma60dni) in oštetarji(praviloma24),skupaj902dnevanaleto.212KotjeporočallastnikHöffernpl.Sa-alfeld,jebilprihubahupravičendodnevnetlake,213torejnačelomavsedelovnednivletu,dominikalnihpoljpanebimogelobdelatibreztlačanov.214

Pomudimosešeprivprašanjuo osebnem odnosu kranjskega polihi-storja do njegovih podložnikovoziromakajlahkootemsplohrazberemoizsodobnihpisnihpričevanj.

PrivnovičniporokiJernejevevdoveEve27.januarja1717jebil»gospod«GregorRamschisslenaodporočnihprič(pravtam,P1660–1720,s.p.).

207 Sredi18.stoletjaniimelBogenšperkvŠmartnunobenedrugeposestikotDizmovohišo(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.8,s.d.),poValvasorjevemurbarjuizokolileta1680pastabilatudvahišarja,mesarJakobJežinTomažČevel,obazvečjimiobveznostmikotpoznejeRam-schissl(ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.14).NeJežneČevelnistaimelahčerkealiženezimenomNeža,kibilahkopostalasoprogaGregorjaRamschissla(prim.NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,IndR1614–1688,R1689–1703).

208 Historischer Atlas,Blt.31,32,35in36.209 ZaBogenšperk:ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.8,s.d.–ZaČrnipotok:pravtam,šk.127,

RDA,N180,No.12,s.d.210 OkupnopravnempoložajuRamschisslovehišeinizvorusvoboščingovoriHölffernpl.Saalfeld

vdodatkuknapovedanitabeli(ARS,AS174,šk.132,RDA,N200,No.5,16.3.1750).Oneo-bremenjenostistlakopričaštiftniregister(pravtam,No.8,s.d.).

211 Pravtam,No.12,s.d.212 Pravtam,šk.132,No.8,s.d.213 Pravtam,No.12,s.d.214 Pravtam,No.13,s.d.–Vslogutarnanjanadslabozemljoinrevščinojesamegasebeoznačil

kotubogegaimetnikamajhneinslabeposesti(pravtam),osvojihpodložnikihpajezapisal,dasionjihovemživljenjunitineupagovoriti,kerdaimadolenjskikmettakšnohranokakornaNemškemživina(pravtam,No.12,s.d.).

102BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

PeterRadicsjebogenšperškegagospodapreddobrimstoletjempredsta-vilvprecej idealiziranipodobi:»Do svojih podložnikov je imel Valvasor odnos, kakršen vedno odlikuje izobraženca v stiku s socialno nižjimi, odnos zaupljive priljudnosti(leutseligen Herablassens), ki jo je pri njem še posebej lepšala prava krščanska ljubezen do bližnjega, kakor sveti iz mnogih mest njegovega glavnega dela ali pa lahko razberemo med vrsticami. Kot majhen dokaz za to bi morda lah-ko štelotudi to, da tako njega kot njegovo soprogo vedno znova najdemo v krstnih maticah župnije Šmartno pri Litiji kot krstna botra okoliškim kmetom.«215

Nirečeno,daValvasornibilvresnicitak,kotgaopisujeRadics,vendarnesmemopozabiti,dasenjegovživljenjepisecrazennapolihistorjeve»lepe«bese-devSlavi vojvodine Kranjskenimogelopretinanikakršnasodobnapričevanja,kinebiizviralaodpolihistorjasamega.Instanjerazpoložljivihvirovjezelopo-dobnotudidanes.VsekakorpajeprenagljenaRadicsevatrditev,dasookoliškikmetjebogenšperškegagospodainnjegovozakonskodružicopogostovabilizakrstnabotra. Čenamreč številonjunihbotrstevprimerjamo z botrstvi neka-terihdrugihplemičevv šmarski župniji, postaneugotovitev zelo relativna.216 ImeJanezaVajkardakotkrstnegabotrajebilonamrečomenjenosamodvakrat,obakratleta1678,217njegovaprvaženaAnaRozina,rojenaGraffenweger,sicerdomačinka,pa jeobkrstilnikustala sedemkrat (med1672 in1685),od tegaenkrat pri krstu otrokaValvasorjevega bakrorezca Justusa vanderNypoorta(1678).218LevenemprimerunajdemokrščenčevegaočetamedValvasorjevimipodložniki,navedenimivurbarjuzaBogenšperkinLihtenberk.219Mordasodo-mačipodložnikiinokoliškikmetjeJanezaVajkardavečkratpovabilizabotra,ajimjedalvedeti,damutavloganiblizu.

Otem,kakšenjebilValvasorkotzemljiškigospodvodnosudosvojihpod-ložnikov,nimamodejanskonobenihpričevanj.Okakšnihnapetostih,sporih,sa-movoljienealidrugestranitakonekaženitiugibati.Sodečpopolihistorjevihlastnihzapisihvurbarjuinnaobehpriloženihlistihlahkosklenemo,dajebilssvojimibogenšperško-lihtenberškimipodanikizadovoljen.»Kmetjesodobri,plačujejoredno,«(die bauern seind guet zallen rihtig)jeokolileta1680zapisalvurbarju,220navečjemlistupajektembesedamšepripisal:»ninobenihzao-stankov«(seind kheine ausständt).221Vtempogledusobiletorejzadevejasneinurejene,vsajzaValvasorja.

ŠtevilnamestavSlavi, ki jihzatonitinekažeposebejnavajati,pričajo,dajeimelpolihistordopodložniškegastanunasplohspoštljivodnos.Vtakšnilučigovoriokmečkemživljusvojimbralcem,zelomalopavemoonjegovemneposrednemodnosudo »ljudi na zemlji«, s katerimi se je srečeval doma innasvojihpoteh.Edinomesto,kjerkonkretnogovoriosvojemlastnempodlo-žniku,sesicerpovsemskladassplošnosliko.Vsajprinekaterihpodložnikihjeočitnovzbujaltolikšnozaupanje,dasomubilipripravljenipripovedovatitudi

215 Radics:Johan Weikhard,str.85.216 Precejpogostejesevšmarskihkrstnihmaticahpojavljajoimenaplemiškihbotrovizrodbin

Barbo,Apfaltrer,Kheysell,Graffenweger,Vizjak(Wisiak)inodsredeosemdesetihletšepo-sebejValvasorjevesvakinjeMarijeSalomeValvasor,poznejeponovnoporočeneSemenič in Schwabpl.Lichtenberg(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1665–1674,R1674–1688,R1689–1703).

217 Prvičjebilkrstniboter25. januarja1678prikrstuBlaža,sinaBoštjanainJereLah,drugičpa4.oktobraistegaletaprikrstuUršule,hčerkenekegaJanezabreznavedenegapriimkainnjegoveženeLucije(NŠAL,ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,R1674–1688,s.p.).

218 Pravtam,R1665–1674,s.p.,31.12.1672,11.4.1673;R1674–1688,s.p.,11.10.1678(Nypo-ort),24.2.1679,28.4.1680,4.4.1685,2.7.1685.

219 GrezaimeJureta(Jurija)Rozine,čigarhčerkiAnije4.aprila1685botrovalaValvasorjevaprvažena;RozinajebilgospodaroštatavVelikiKostrevnici(ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.5).

220 ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.23.221 Pravtam,urbarjupriloženlist,s.d.

103Letnik 37 (2014), št. 1

ointimnostihizsvojegaživljenja.KonamrečvVIII.knjigiSlavevopisudomačežupnijeŠmartnopriLitijipripovedujeoozdravitvahpricerkvisv.AntonaPado-vanskegavŠtangi,postrežezzgodbosvojegapodložnika,kipaga»izdoločene-garazloga«neimenujezimenom.Mož,»sedajstarprecejčezpetdesetlet«,jeimeldolgaletatežaveskiloinjenakoncuvseupevezalnamolitevinpriprošnjeksv.AntonuPadovanskemu.Kljubženinemunorčevanjuzaradinjegovihdol-gihvečernihmolitevinnjenimbesedam,dajeupanjevozdravitevsmešnoinzaman,jetaValvasorjevpodložniknazadnjepovsemozdravel.Zgodbanepričaleokmetovemzaupanjuvzemljiškegagospoda,skaterimsejeotemodkritopogovoril,ampaktudivverovanjuobehmožvBožjopomočinusmiljenje,kotjeJanezVajkardizrecnozapisalvrazlagi»čudežnega«razpleta.222

Onaravinekaterih svojihkmečkih sosedov,podložnikovdrugihgospo-dov,jepolihistorpustilpričevanjevII.knjigiSlavepriopisuvasiŠmartnopriLitiji.Potemkojepripomnil,da jevŠmartnukar18gostiln,ker»tem ljudem veliko bolj tekne vino kakor voda«,jevnadaljevanjujasnopovedal,kajganajboljžuli:»Kljub temu pa imajo tako radi ribe, ki prihajajo iz vode, da marsikateri od njih ne more pustiti pri miru nobene tekoče ali stoječe vode, če so ribe v njej. [...] Pa so med njimi tudi nekateri, ki vedno ribarijo ponoči in zelo redko podnevi.«223 KotjeugotavljalžeReisp,»vse kaže, da je Valvasor s to hudomušno poanto do-sti prizanesljivo ošvrknil Šmarčane, ki so mu, kot bi se dalo brati med vrsticami, tudi že praznili grajski ribnik«.224Lahkodasosikdajresdrznilidostoječevode–bogenšperškegaribnika,četakljubneposrednibližinigradu225nibildovoljnadzorovaninčeje»krivolovce«vodilapustolovskanagajivost.SicerpasobileŠmarčanomvelikobližeribevdvehtekočihvodah,vpotokihKostrevnica(Ko-strevniškipotok)inReka,kijuJanezVajkardnavajavurbarjukotsvojiribolovniobmočji:vKostrevniškempotokumujeribolovpripadalnaodsekuodnekegamlinadoizvirainvRekiodŠmartnadoizlivapotokavSavo.226

VzvezizValvasorjemkotzemljiškimgospodomlahkozvelikomeroza-nesljivostipostavimošeenotrditev:kranjskipolihistornibilpravdar.Čepravzacelotnodvajsetletnoobdobjepogrešamoprotokolekranjskegaograjnegaso-dišča–vrzeltrajaodleta1667do1695227–jezgovornodvoje.Njegovidedičinisopodedovalinobeneodprtesodnezadeve,kibiteklašeleta1695,kososeprotokolispetzačeli,228patudiizdrugihvirovniznannobensodniproces,kibigasprožilJanezVajkardValvasor.Razumljivoje,dajeprihajalodomanjšihsporovzokoliškimizemljiškimigospodizaradimotenjaposesti,prikaterihsobilipovzročiteljipodložniki.TakojestiškiopatLudvikleta1681preddvornopravdoograjnegasodiščavLjubljaninasledilzadevosvojegapredhodnika,kise jevlekla že sedmo leto.Valvasorja sokot lastnikaBogenšperkapovabili knaslednjidvornipravdi,insicerzaradivolov,odvzetihnekemustiškemupodlo-žnikuleta1674.229NajverjetnejesoValvasorjeviljudjevprežnoživinozaplenilizaradi kakšnegaponjihovemprotipravnegaposeganabogenšperškoposest.Nekajmesecevpozneje, leta1682, jeopatzahtevalodValvasorjazadoščenje,kerjenekibogenšperškipodložniksekalvsamostanskemgozdu.JanezVajkardočitnoniugodilzahtevi,najpodložnika»zaradinasiljainpovrnitveškode«v14

222 Valvasor:Die Ehre VIII,str.768.223 Valvasor:Die Ehre II,str.181.224 Reisp:Kranjski polihistor,str.101.225 PoValvasorjevemurbarjujeribnikležaltikobgradu:»Item ein teicht nechst beim schlosse«

(ARS,AS746,Spisi,fasc.43,Extranea,GraščinaBogenšperkinLihtenberk–urbar,pag.22).226 Pravtam,pag.21.227 ARS,AS306,popis.228 Prim.pravtam,knj.15,protokoli1695–1698;knj.16,protokoli1698–1701;knj.17,protokoli

1701–1704.229 ARS,AS781Spisi, fasc. 10, Justitialia, Procesi proti drugimgospostvomoziromanjihovim

podložnikominraznimosebam,25.11.1681.

104BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

dnehprivedeoziromapošljekopatu,sajsejetuditazadevaznašlapreddvornopravdo.230

PolegobehmanjšihpravdsStičnobežnopoznamolešeensodniproces,atapovsemsodečniimelzanemarljiveteže.GrezaznanotožboMarijeMagda-lenePelzhofferza2.000goldinarjevdeželneveljave,kijeočitnodoživelaepilogleta1686alivprvihmesecihnaslednjegaleta.231Pomenljivajeugotovitev,dajemedlistinamivValvasorjevizapuščiniizpričanasamotapravda.Drugihodprtihaližezaprtihsodnihprocesovpolihistoročitnoniimel,vsajnetakšnih,kibiseinventurnimkomisarjemzdelivredneomembe.MajhnisporisstiškimopatomLudvikomindrugimisosedisoočitnozajetiv»zavoju različnih odredb gospoda stiškega opata Ludvika in drugih«.232

Podobno skromne kot pisne so tudimaterialne sledi Valvasorjevega dvajsetletnega gospodarjenja na gradovih v okolici Litije. Zunanja podobaBogenšperkainČrnegapotokasenamrečvpolihistorjevemčasunispremenila.DrugačejebilozLihtenberkom,sajgajeValvasorkupilžekotruševino,potempapolastnihbesedahtudisamvelikoporušilinkamenjeuporabilpriBogen-šperku.Zakakšne(pre)zidavealidrugenamene ješlo,žalne izvemo,mordazagradbeneposegenapristavi,mordanagrajskistavbi.»Prednekajleti«sejeizpovsemraziskovalnihnagibovlotiltudičiščenjainizpraznitvezasutegavo-dnjakalučajodlihtenberškegagradu,agajenatospetprepustilpropadanju.233 PriopisuBogenšperkavXI.knjigiSlaveomenjaodposegovsamopoglobitevvodnjakainnovograjskokapelo.Grajskivodnjak(nadvorišču),izklesanosemsežnjev (okoli15metrov)globokov trdo skalo, jedal »preddvema letoma«,torejleta1687,poglobitišezadvasežnja(slabe4metre)innapravitiizvinskekletihodnikdonjegovegadna,tampamajhenobok,kijepoletizelomrzelinprijeten.Okapeli,kijojeuredil,povele,dajeposvečenaNašiljubiGospezJe-zuščkomnabeguvEgipt.Vnadaljevanjusesskromnimibesedamidotikasvojihmatematičnihinstrumentov,»majhneknjižnice«,posebnomočnegamagnetaindelavnice,kijoje,kotpravi,uredilvgraduleta1678inprisebi»večletvzdrže-valbakrorezceinbakrotiskarje«.ErasmusFranciscijespričoValvasorjeveskro-mnostidodaltemuopisulaskavopripomboopolihistorjevemznanju,zbiranju,instrumentihinknjižniciterjosklenilzmislijo,daimamogradBogenšperkzvsemičastmizaParnas.234Sodobniobiskovalecpolihistorjevegarezidenčnegagraduse je torejvelikoboljčudilnotranjščinikakorzunanjosti.Kolikor jenaValvasorjevihgradovihvnjegovemčasunastalofizičnihsprememb,sobiletorejboljposledicalastnikoveradovednostiininovativnostikakorgraditeljskevne-me.Pritemjesevedatrebaupoštevati,daBogenšperkinČrnipotoknistaravnoklicalakprezidavamaliprenovi.

230 Pravtam,20.1.1682,17.11.1682.–PodložnikazimenomMihaelPust,kinajbisekalvsamo-stanskemgozduPreska,nenajdemomedpodložnikivValvasorjevemurbarjuzaBogenšperkinLihtenberk.

231 Gl.op.111in112.232 ARS,AS309,šk.131,fasc.LIV,lit.Z–7/I, 16.1.1694,pag.11/Nr.25.233 Valvasor:Die Ehre XI,str.339.234 Pravtam,str.619–620.

105Letnik 37 (2014), št. 1

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.268 • AS2,DeželnistanovizaKranjsko,I.reg.,šk.533–535,537,539,541,543,545,

547,895,900,901,903–904,907,909–912,914 • AS3,UradglavnegaprejemnikazaKranjsko,knj.610 • AS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,št.5,6 • AS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.127,132 • AS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,N191 • AS306,OgrajnosodiščezaKranjsko,knj.15–17,popis • AS308,ZbirkatestamentovDeželnegasodiščavLjubljani,II.serija,fasc.G1–54

1/2,K1–28,V1–16,T1–94,popisi • AS309,ZbirkazapuščinskihinventarjevDeželnegasodiščavLjubljani,šk.33–36,

50,52,82,84,131,popis • AS746,CistercijanskisamostanindržavnogospostvoKostanjevica,Spisi,fasc.2,

14,39,43 • AS748,GospostvoKrumperk,fasc.25 • AS781,CistercijanskisamostanindržavnogospostvoStična,Spisi,fasc.10 • AS1063,Zbirkalistin,št.2739 • AS1075,Zbirkarodovnikov,šk.4 • AS1080,ZbirkaMuzejskegadruštvazaKranjsko,MuzejskegadruštvazaSloveni-

joinHistoričnegadruštvazaKranjsko,šk.1

Kärntner Landesarchiv (KLA) • KLA741,GüterEbensfeld,Sch.1

Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) • ŽAKamnik,Matičneknjige,M1671–1707 • ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,R1653–1664,R1669–1678,P1682–

1717,M1658–1735 • ŽAŠmartnopriLitiji,Matičneknjige,IndR1614–1688,R1651–1665,R1665–

1674,R1674–1688,R1689–1703,R1703–1719,P1660–1720,M1660–1710,M1711–1754;Razneknjige,fasc.2

Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) • LJU488,MestoLjubljana,rokopisneknjige,šk.456–459

LITERATURA

Cevc,Emilijan:J.W.Valvasorkotmentorslikarjev.V:Janez Vajkard Valvasor Slo-vencem in Evropi. Katalog razstave. Johann Weichard Valvasor to the Slovenes and to Europe. Exhibition Catalogue(ur.LojzeGostiša).Ljubljana:Narodnagalerija,1989,str.169–195.

Dular,Anja:Valvasorjevaknjižnica.V:Theatrum vitae et mortis humanae. Prizo-rišče človeškega življenja in smrti. Podobe iz 17. stoletja na Slovenskem(ur.MajaLozarŠtamcar,MajaŽvanut).Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2002,str.259–275.

Fabjančič, Vladislav:Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. 4. zvezek. Župani in sodniki 1650–1785.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2012.

Frank,KarlFriedrichvon:Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »Alt­Österreichischen Adels­Lexikon« 1823–1918.1. Band.

VIRIINLITERATURA

106BorisGolec:Valvasorkotzemljiškigospod(1.del),,str.65–107Članki in razprave

A–E.SchlossSenftenegg:Selbstverlag,1967;2. Band. F–J,1970;3. Band. K–N,1972;4. Band. O–Sh,1973;5. Band. Si–Z,1974.

Golec,Boris:Neznanoinpresenetljivooživljenju,družini,smrti,grobuinzapu-ščiniJanezaVajkardaValvasorja.V:Zgodovinski časopis61(2007),št.3–4,str.303–364.

Golec, Boris: Plemstvo v cerkvenihmatičnih knjigah zgodnjeganovega veka –raziskovalniproblemiinizzivi.V:Arhivi36(2013),št.1,str.85–110.

Golec,Boris:Valvasorjevizvor,družinainmladost–stareneznankevnoviluči(1.del).V:Kronika61(2013),št.1,str.5–66.

Golec,Boris:Valvasorjeva hiša v Krškem – napačna in prava.Ljubljana:Zgodovin-skiinštitutZRCSAZU,KulturnidomKrško,enotaMestnimuzejKrško,2013.

Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgeri-chtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Triest.Wien:AdolfHolzhausensNachfolger,1929.

JuričićČargo,Danijela–ŽnidaršičGolec,Lilijana:Vodnik po urbarjih arhiva Re-publike Slovenije. 3. zvezek. Urbarji Ljubljanske in Novomeške kresije v fondu Terezijanski kataster za Kranjsko.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2013.

Kaspret,A.[nton]:Ženitnidogovor IvanaVajkardaValvasorja zAnoMaksimilobaronicoZečkerdne20.julija1687.l.V:Časopis za zgodovino in narodopisjeI(1904),str.186–189.

Klaić,Vjekoslav:ŽivotidjelaPavlaRitteraVitezovića(1652.–1713.).Zagreb:Ma-ticaHrvatska,1914.

Kos,Dušan:Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.–18. stoletje).Ljubljana:SAZU,Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitutMilka Kosa, 1991 (Viri zazgodovinoSlovencev,Trinajstaknjiga,NovejšiurbarjizaSlovenijo,Prvizvezek).

Kos,Franc:Izbrano delo.Ljubljana:Slovenskamatica,1982.Ogrin,Rafael:NekajoneposrednihdavkihvXVI.,XVII.inXVIII.stoletju.Kratek

prispevekkzgodovinidavkovnaKranjskem.V:KronikaVI(1958),str.35–38.Otorepec,Božo:Izzgodovinegradu.V:Bogenšperk.Maribor:Obzorja,1976,str.

3–26(KulturniinnaravnikspomenikiSlovenije.Zbirkavodnikov;70).Preinfalk,Miha:Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura.Ljubljana:Zgodovinskiin-

štitutMilkaKosaZRCSAZU,2005(Thesaurusmemoriae,Dissertationes;4).Radics, P.[eter] von: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest.

1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Ge-nealogie der Familie Valvasor.Laibach:KrainischeSparkasse,1910.

Radics,P.[eter]v.[on]:Valvasor-StudienXXXI.JohannWeikhardFreiherrvonVal-vasorverkauftseinSchlossSchwarzenbach.V:Laibacher Zeitung115(1896),Nr.297,28.12.1896,str.2561;Nr.298,29.12.1896,str.2569–2570.

Radics,P.[eter]v.[on]:Valvasorund»EineLöblicheLandschaft«vonKrain.V:Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor, Laibach–Nür-nberg 1689. 2te unveränderte Auflage.Rudolfswerth:J.Krajec.IV.Band,s.p.(vdodatku).

Reisp,Branko:Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana:Mladinskaknjiga,1983.

Reisp,Branko:NeznaniepitafJanezuVajkarduValvasorju.V:Zgodovinski časopis 47(1993),str.345–348.

Reisp,Branko:NovejšaspoznanjaoValvasorju.V:Glasnik Slovenske maticeXXIX/XXXI(2005/2007),str.10–19.

Smole,Majda:Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlo-venije,1982.

Stopar,Ivan:Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. II. Dolenjska. Druga knjiga. Med Bogenšperkom in Mokricami.Ljubljana:Viharnik,2001.

Suhadolnik,Jože–Anžič,Sonja:Mestni trg z okolico in Ciril­Metodov trg. Arhitek-turni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Trančo, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril–Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodo-vinskega arhiva Ljubljana.Ljubljana:Zgodovinskiarhiv,2000.

Štuhec,Marko:Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren. Ljubljana: ŠKUC,ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete,1995(Studiahumanitatis,Apes;1).

107Letnik 37 (2014), št. 1

Umek,Ema:Samostani Kostanjeviva, Pleterje in Stična.Ljubljana:ArhivSlovenije,1974(PublikacijeArhivaSlovenije.Inventarji.SerijaSamostanskiarhivi.Zvezek1).

Valenčič,Vlado:ŽitnatrgovinanaKranjskeminljubljanskežitneceneodsrede17.stoletjadoprvesvetovnevojne.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnos- ti,1977(RazpraveDissertationes;X/4).

Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, I–XV. Laybach,1689.

Valvasor,JohannWeichart:Topographia Ducatus Carnioliae Modernae.Wagens­perg in Crain, 1679(faksimiliranaizdaja).Ljubljana:Cankarjevazaložba,München:Dr.Dr.RudolfTrofenik,1970.

Vilfan,Sergij:Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije.Ljubljana:Slovenskamatica,1961.

Vilfan,Sergij:prispevkikzgodovinimernaSlovenskemsposebnimoziromnaljubljanskomero(16.–19.stoletje).V:Zgodovinski časopisVIII(1954),str.27–86.

Vilfan,Sergij:Temelji inrazvojdenarnihsistemovvslovenskihdeželahdo17.stoletja.V:Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiride-setletnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984. Ljubljana: ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,1987,str.19–32.

VrhovnikI.[van]:KakojeprišlaValvasorjevaknjižnicavZagreb?V:Glasnik Mu­zejskega društva za SlovenijoIX(1928),str.108–110.

Witting, Joh.[ann]Bapt.[ist]:BeiträgezurGenealogiedeskrainischenAdels.V:Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«.NeueFolgeIV(1894),str.89–146;V(1895),str.162–264.

109Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

bratovščine,jožefinskereforme,Kranjska, deželnoglavarstvozaKranjsko

Key-words:

confraternities,Josephianreforms, Carniola, officeofthegovernorfor theprovince ofCarniola

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK27-78(497.4)"1773"Prejeto:5.5.2014

Bratovščine na Kranjskem leta 1773

ANALAVRIČdr.,znanstvenasvetnica

UmetnostnozgodovinskiinštitutFrancetaSteletaZRCSAZU, Novitrg4,SI-1000Ljubljanae-pošta:lavric@zrc-sazu.si

Izvleček

Jožefinske reformesoprizadele tudiverskazdruženja.30. avgusta1771 jeizšelvladniodlok,kijeukazalpopisatibratovščineinnjihovopremoženjeterpreveritinjihovedokumente.Zaizvedbonalogesobileustanovljeneposebnekomisije.KomisijadeželnegaglavarstvazaKranjskojedelozaključilanovem-bra1773,kojeMihaelJanezNepomukBogoljubRaigersfeldsestavilzaključ-no poročilo in priložil tabelarični seznambratovščin, razdeljen v dva dela:vprvemsopopisanecerkveneoziromaduhovne(395oz.396poštevilu),vdrugemcehovskebratovščine (85).Pričujočiprispevekseomejujezgoljnaduhovne,delujočepriredovnih,župnijskihinpodružničnihcerkvah;bratovš-činenaobmočjuIstreleomenja.Seznamnipopoln,sajsovnjemzabeleženeleprijavljenebratovščine(nekajsejihjeočitnoposkušaloizmaknitidržavnemunadzoru),prikaterihsepojavljajotudipodatkovnevrzeli,jepavendarledra-gocendokumentomnožičnostiinpremožnostiteroverskeminkaritativnemdelovanjutovrstnihverskihzdruženjvčasuprednjihovoukinitvijo.

AbstractCONFRATERNITIESINCARNIOLAIN1773

Josephian reforms alsohad an effect on religious associations.OnAugust30,1771,agovernmentdecreewasissuedstipulatingthatallconfraternitiesandtheirpropertymustbelistedandtheirdocumentschecked.Specialcom-missionswerefoundedtocompletethistask.ThecommissionoftheofficeofthegovernorfortheprovinceofCarniolafinisheditsworkinNovember1773,whenMichaelJohannesNepomukGottliebRaigersfeldcompiledthefinalreportandenclosedalistofconfraternities,dividedintotwoparts.Thefirstpartincludedalistofchurchconfraternities(395or396ofthem)andthesecondthe listofguildconfraternities(85of them). In thearticle, theauthortakesacloserlookattheformer,i.e.churchconfraternitiesfoundedatmonastic,parishandfilialchurches.ShebrieflymentionsconfraternitiesintheterritoryofIstriaaswell.Thelistisincompletesinceitincludesonlyregisteredconfraternities(someobviouslyhopedtoavoidthesupervisionofthestate),andevenherewemayfindsomegapsinthedata,butitisstillavaluabledocument,recordingthenumberandpropertyofsuchreligiousassociationsaswellastheirreligiousandcharityworkbeforetheyfellvictimtothereformsofJosephII.

110AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Jožefinskereformesozajeletudiverskazdruženja.Dabidobilapreglednadnjimi in izpeljalapredvidenerestrikcije, jevlada30.avgusta1771 izdalaodlok,skaterimjeukazalapopisativsebratovščineinnjihovopremoženjeterpreveritinjihovedokumente.Poodlokunajbiseštevilobratovščinomejiloinbrezvladnegadovoljenjanajbivprihodnostinebilaustanovljenanobenanova,oobstoječihpanajbisepreiskalo,alidelujejovskladuspravilioziromabrezzlorabteraliporabljajosredstvazakaritativnenameneinpobožnosti.Zaizved-bonalogejevladaustanovilaposebnekomisije,zadolžene,dasestavijosezna-mebratovščin inpreverijopredloženedokumente,zlastiustanovne listine inpravilnike,združbebrezstatutapaukinejo.

KomisijodeželnegaglavarstvazaKranjskoječakalozahtevnodelo.Dabihitrejepotekalo, je Jožef Janežič zadolžil vseordinarije, naj pripravijo spisekpo vseh župnijah njihovih škofij delujočih bratovščin, njihovega premoženja(vdenarjuoziromanepremičninah),vpisnininletnih(določenihoziromapro-stovoljnih)prispevkovčlanov.Posebejjeodredilpopisbratovščinpriredovnih(mestnih)cerkvah.Popisovanjejeterjaloveččasa,kotsopredvidevali,takodajebilokončanošelevdrugipolovicileta1773.Komisijajemoralapridobitipo-datkeodškofovoziromaordinariatovvLjubljani,Gorici,Trstu,Pičnu,PorečuinPuljuterodredov,kisodelovalinanjenempodročju,oddiskalceatov,avguštin-ceveremitov,jezuitov,frančiškanov,servitov,cistercijanov,križnikov,malteškihvitezov,uršulink,klarisindominikank.Ponjenemporočilujeprišlodozamudzaradioddaljenostižupnij,patudikersojezuiti,mekinjskeklarise,kamniškiinpazinskifrančiškani,maltežani,križniki,ljubljanskiškofijskiordinariattergo-riškinadškofijipripadajočiarhidiakonatiGorenjska,VipavaindelomaRibnicaodlašalizodgovori.Drugisosetakojodzvaliinspripravoseznamovpohiteli.1 Dilemokomisije,alinajfrančiškansketretjerednikeuvrstimedbratovščinealimedredove,jerazrešilljubljanskigeneralnivikarKarelPeer,kisejeodločilzaprvomožnost,češdasenjihovazdružbanemoreštetizared,kernimajosku-pnegaživljenja.2

Glavni poročevalec za Kranjsko je bilMihael Janez Nepomuk BogoljubRaigersfeld,svetnikdeželnegaglavarstvavLjubljani,kije12.novembra1773sestavilzaključnoporočilo.3Priložiljetabelaričniseznambratovščin,razdeljennadvadela:vprvemsopopisanecerkveneoziromaduhovne,vdrugemceho-vskebratovščine.Spisekduhovnihbratovščinsezačenjazredovnimi,nadaljujepazžupnijskimi(delujočimipofarnihcerkvahinnjihovihpodružnicah),kisonavedeneponaslednjemvrstnemreduškofij:Poreč,Pulj,Pičan,Gorica(arhi-diakonati Gorenjska, Kostanjevica, Stična, Bistra, Novomesto, Devin, Vipava,Ribnica), župnijekrižniškega inžupnijemalteškegareda,Trst inLjubljana.Vposebnirubrikijezabeležilopombeopridobivanjuinporabisredstev,opravil-nikihipd.,izkaterihsobilemorebitnepomanjkljivostihitrejerazvidne.Seznamšteje480bratovščin(vpriloženemporočilujihjeRaigersfeldnavedel481),odteh395(poporočilu396)cerkvenihin85cehovskih.Prvesoimele89.890fl1kr(oziroma90.650fl48kr)premoženjain5.482fl40kr(oziroma5.502fl11kr)letnihprihodkov,drugepablagajniškisaldo885fl in372fl13krletnegaprihodka.4Spisekjenepopoln,sajnavajaleprijavljenebratovščine;izpoznejšihseznamovjerazvidno,dajihjebilovresnicišenekajvečindasosenekaterepriprvempopisovanjuhotealipomotomaizmakniledržavnemunadzoru.5

1 Golia:Janez Karel grof Herberstein,str.50–51,prilogazrazpredelnicostr.1–5.2 Golia:Janez Karel grof Herberstein,str.50.3 AS7,Ecclesiastica,šk.212,Lit.B,1.4 NižjivsotiomenjaRaigersfeldvporočilu,višjistazabeleženivAuszüge,str.46;prim.Golia:

Janez Karel grof Herberstein,str.51,kinavajavsoto64.224fl5krzapremoženjeinvsoto3.863fl58krzaletneprihodke.

5 NekajtakšnihzasledimotudivobjaviobratovščinahnaKranjskemleta1780,gl.Bratovščine,str.128–130.

111Letnik 37 (2014), št. 1

VporočilujeRaigersfeldpojasnilsvojemnenjeobratovščinah,analiziralstanjeinkomentiralpodatkevtabelah.Najprejjepodalnekajsplošnihoprede-litev(dejanskojeponovilformulacijeizvladnegaodloka),insicer,dasobrato-vščineprostovoljnaverskazdruženja,namenjenavajamvpobožnostiindejan-jemusmiljenja,kljubčastivrednemunamenupasosevnjihovodelovanjekdajpakdaj vsilile zlorabe, ki so jihobravnavali tudi cerkveni zbori.Podrobno jepredstavilkonstitucijeKlemenaVIII.,izdaneleta1604,kisobratovščineposta-vilepodpopolnnadzorškofa(moraljeodobritiustanovitev,potrditipravilnike,nadziratiposlovanjeinnamenporabesredstev)injimdoločilerazneomejitve.6 Takosonpr.moralesvojepobožnostiprilagoditižupnijskim,kisoimeleprimat,izogibalenajbisepotrati inobedom,prihodkepaporabljalezadušniblagorumrlihčlanov(suffragia mortuorum),zagradnjoinokrascerkvaterzadrugepobožnenamene.Obstoječebratovščinenajbi sioskrbelepotrebnapotrdila,drugaoddrugenajbibileprimerno(najmanjtrimilje)oddaljene,vsakažupnijs-kacerkevnajbiimelabratovščinisv.Rešnjegatelesainkrščanskeganauka.

Glede števila bratovščin, ki naj bi se obdržale, Raigersfeld ni navedelkonkretnegapredloga,menilpa je,da jih jevsekakor trebaomejiti inureditinjihovodelovanjevskladuspravilniki.Vzvezizdokumenti jezapisal,da jihjevelikopredložilodokazeokanoničniustanovitvi,kisorazvidniizpapeškihbul,brevov,ustanovitvenihoziromapridružitvenihlistin,škofovskihaprobacijipd.,ternaštelvse,kitakšnihdokazilnisoimele;tenajbiavtentičnedokumen-tepredložile,čehočejo,dajihdeželnoglavarstvoneboukinilo.Zanekaterejebilomogočeugotoviti,davresnicinisopravebratovščineindasocerkvam,prikaterihdelujejo,celovškodo;tebilahkohitroukinili,kobisenjihoveposesti(pripadajočenjihovimcerkvam,kapelamalioltarjem) licitirale inbi jih članiprotimajhniodškodninilahkoobdelovali.Zabratovščine,kinisoimelelastneblagajne, ampak skupno s cerkvijo (iz nje so plačevale popravila cerkvenihstavb,nakupcerkveneopremeipd.,patudikrileprimanjkljaj),jezahteval,najvodijoločenoknjigovodstvo.Bratovščinepripodružničnihcerkvahjeocenilzanepotrebne,pravtakotudishode,nakaterihsozbiralesredstvabodisizaoltarbodisizazidavonovecerkve;presodilje,najseukinejo,česenemorejovzdr-ževatiinopravljatisvojihpobožnostiizlastnihprihodkov.Kolekturojeimelzaneprimernoinbijobiloponjegovemmnenjutrebaodpraviti,izdatkezaobede,zakateresonekaterebratovščinepotratileceloveč,kotsodobilezvpisninami,panajstrožjeprepovedati.Medzadevami,prikaterihsosepokazaliproblemioziromapomanjkljivosti,jeizpostavilšeobligacijeindolžnapismazaglavnice,kisojihbratovščineimelenaloženeprizasebnikih,terpravilnike(lemalošte-vilnesojihpredložilekorektno,nekatereodnjihleizvlečke),posebejstatut,kiječlanezavezovalkvarovanjuskrivnosti,instatuttretjerednikov,kisomoralinapravitizaobljuboinoporoko,takodasejepojavilovprašanje,alinajjihsplohuvrstijomedbratovščine.

Dolgoporočilo jeRaigersfeld sklenil zugotovitvijo,nakazanoženaza-četku,daještevilobratovščintrebazmanjšati,kerjihjezamalodeželoKranjs-kopreveč,njihovodejavnostpaurediti inomejitinapobožnadela.Predlagalje,najvvsakidušnopastirskipostojankiostaneena,pripodružnicahpanajseukinejo.Ohranitijetrebabratovščinesv.Rešnjegatelesainkrščanskeganauka.Pretiravanjanekaterihbratovščinprinakupihkipov,dekoracijinbandersobilaomejenažessplošnimdoločilom(zdne1.marca),kijeprepovedalostroškevvišininad10fl.Bratovščinenajvodijonatančnoknjigovodstvo,njihovopremo-ženjenajboločenoodcerkvenega.Poskrbijonajzabranjeustanovnihmaš,zadrugepale,četodopuščajosredstva.Vžupnijahnesmejooviratiglavneslužbebožjeinljudineodtegovatioddela,obhodeinprocesijenadelovnednipanaj

6 ZavpeljavokonstitucijKlemenaVIII.vljubljanskoškofijogl.Lavrič:Bratovščinevljubljanskihškofijskihprotokolih,str.26.

112AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

opustijo.Vprihodnjebrezvladnegadovoljenjanesmebitiustanovljenanobenanovabratovščina.

•••

SeznambratovščinjeprvinatančnejepredstavilModestGoliavdisertaci-jioljubljanskemškofuJanezuKarluHerbersteinu(vtipkopisu);izluščiljenekajsplošnihugotovitevinpripravilrazpredelnicozglavnimipostavkami, izpustilpa rubriko z opombami, kimarsikje pomembnodopolnjujejo osnovne infor-macije (nekajzanimivejših jesiceromenilvkomentarju).Kerse jeomejilnaozemlje(takratne)ljubljanskeškofije,jihjeupoštevalle252.7Njegoviizsledkisobilivključenivzgodovinskeinumetnostnozgodovinsketekste,kisedotikajobratovščin,8prisistematičnemraziskovanjutovrstnihcerkvenihdružbnaSlo-venskempasejepokazalapotrebaporazširitviinteresnegapodročjaprekmejaljubljanskeškofijeintudipoobjaviseznama.

Prispevekzajemaduhovnebratovščine,kisodelovalepriredovnih,žup-nijskihinpodružničnihcerkvah,cehovskihpanenavaja.Seznamnipopoln,sajjekomisijazabeležilaleprijavljenebratovščine,pritehpasepojavljajotudipo-datkovnevrzeli.Zaraditehinzaradiopomb,kisotuintamrazmeromaobsežne,jetabelaričniprikazvobjavinadomeščenstekstovnim;tosicernekolikozmanj-šujepreglednost,jepaprijaznejšizabranje.BratovščinenaozemljudanašnjeSlovenijesopredstavljenezvsemiglavnimipodatki,natančnejejezajettudišir-šislovenskietničniprostor,istrskebratovščinepaso(večinoma)leomenjene.Besedilnipodatkisosežetiinponekoddopolnjeni.Privsehcerkvahjezapisanpatrocinijcerkve(ponekodprilagojensodobnemupoimenovanju),četudi jevseznamunekajkratizpuščenalimočnookrajšan.Navedbažupnijskihinvikariat- nihcerkvaseopiranaliteraturo(tasiprinekaterihpostojankahžalnienotna),sajsovseznamuvsevpisanev istorubriko innisoposebejspecificirane.Pripodružničnih,kisonekajkratzapisanesamospatrocinijiinbreztoponima,jedodana lokacija. Izrubrikeprilogsopovzete leposebnezabeležke.9Nekateripodatki,zlastiletniceustanovitvebratovščin,sonezanesljivi,bodisikersobilidokumentiizgubljenibodisizaradiprirejenihdokazil,kisobilakomisijipredlo-žena;netočnesotudištevilkesklicevnaopombe.

Kljubnavedenimpomanjkljivostimjeseznamzanimivinpoveden.Žešte-vilobratovščin(dejansko jih jebilošenekajveč)razkriva,kakomnožičnasobila cerkvenazdruženjanaobmočju,ki ga je tedajobsegalaKranjska. Spiseknamponujatudihitervpogledvizbornebeškihzavetnikovbratovščininstemvreligiozne,socialne,poklicne,stanovske,zdravstveneindrugerazsežnostiozi-romaznačilnostiKranjcev.Prevladujejobratovščinesv.Rešnjegatelesainkrš-čanskeganaukatersevedamarijanske(predvsemrožnovenske,škapulirskeinŽalostneMatereBožje),odsvetnikovpakotpatroninastopajozlastisv. Jožef,sv.AntonPadovanski,sv.JanezNepomuk,sv.FrančišekAsiški,nekajkrattudisv.Barbara,sv.Štefan,sv.Valentinidr.

Kranjskebratovščinevpovprečjunisobilebogate.Njihovosnovnifinanč-nivirsobiliprispevkičlanov,ponekodnatančnodoločeni,večinomapapros-tovoljniterodvisniodradodarnostiinpremožnostiposameznikov.Tiste,kisoimelekapitalinnepremičnine,sodobivaletudiobresti,najemnine,desetineipd.Denarsoporabilezamašeinpogrebe,cerkvenoopremoinokrasje,razsvetlja-vo,raznapopravila,zacerkevinpodpororevnihčlanov.10Premožnejšesobile

7 Golia:Janez Karel grof Herberstein,str.50–51,prilogazrazpredelnicostr.1–5.8 Mdr.Dolinar:Jožefinizem,str.156;Kemperl:Romanja,str.56.9 VopombahkseznamuniprimerjavzGolievorazpredelnico,kergrelezamalenkostnaodsto-

panjaoziromapopravke.10 Prim.Golia:Janez Karel grof Herberstein,str.51.Zaobedesobilevnetezlastibratovščinena

Primorskem.

113Letnik 37 (2014), št. 1

mestnebratovščine,medkaterimi jeprednjačila ljubljanska z imenomOdre-šenika sveta: združevala je trgovce in jihpopotrebi tudi finančnopodpirala.Nekaterepodeželskebratovščinesobiletakosiromašne,dasokomajdaskrbelezaosnovnepotrebeinsobilezatotudifinančnotesnopovezanescerkvijo,prikaterisodelovale(imelesoznjotudiskupnoblagajno).Nasplošnojemogočezaznatitendencepočasnegazamiranjabratovščin;Goliajeupravičenozapisal,davladniodlokniprekinilnjihovegabujnegaživljenja,temvečlepospešilnjihovkonec.11

Seznam,kigatokratobjavljamo,jebilnamenjenizvedbamreform.Popr-votnopredvidenemkrčenjuštevilabratovščininomejitvinjihovegadelovanjasoprišlinavrstoradikalnejšiukrepi:leta1781jeJožefII.njihovopremoženjedodelilšolskemuskladu,leta1783pajihjeukinil.12Ohranjeniseznamjezatodragocendokument,kinasseznanjazmnožičnostjoinmaterialnimstanjemterzverskiminkaritativnimdelovanjemtovrstnihverskihzdruženjnaKranjskemvčasuprednjihovoukinitvijo.13

11 Golia:Janez Karel grof Herberstein,str.47.12 Dolinar:Jožefinizem,str.156;prim.Kemperl:Romanja,str.56.13 ZaposredovanjearhivskegagradivaizrekamzahvalozaposlenimvArhivuRepublikeSlove-

nije,zapripravofotografskihposnetkovzaobjavosezahvaljujemkoleguAndrejuFurlanu,zapregledbesedilakolegudr.BlažuResmanu,zaprijaznopotrpežljivostpaurednikuArhivov JuretuVolčjaku.

Podobica bratovščine sv. Janeza Nepomuka v Kostanjevici, ok. 1762(Semeniška knjižnica Ljubljana)

Oltar bratovščine Imena Jezusovega, 1722, Vipava, ž. c. sv. Štefana(foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU)

114AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Seznam bratovščin na Kranjskem leta 177314

BRATOVŠČINEPRIREDOVNIHCERKVAH

Ljubljana, diskalceati 1. bratovščina sv. Jožefa:ustanovljena1679,članov1300,vpisnina2kr,

skupniletniprispevkičlanov43fl20kr,glavnica1.500flvjavnihskla-dih,obresti60fl,miloščina20fl,letniprihodki80fl,prijavisopriloženitiskanibratovščinski lističi; op.: 1. vpisnina4do5 solidov se založi zabratovščinskelističeinmolitve,stroškizaobedsovečji,2.vsakčlan(in200bratovščinipridruženihduhovnikov)posebejprispevapo17kr,dasezanjobsmrtiberedesetsvetihmaš,3.glavnica1.500fljeustanovitvenainkottakaobremenjenazmašami.

2. mrtvaška bratovščina:ustanovljena1664,članov200,vpisnina3fl,letniprispevek26kr,skupniletniprispevkičlanov683fl20kr,glavnica2.600flvjavnihskladih,obresti104fl,letniprihodki190fl40kr,prija-vijepriložentiskanbratovščinskipravilnik;op.:1.članiinpridruženisioskrbijolastnebratovščinskeobleke;2.številočlanovjeomejenoinganidovoljenopreseči,3.obsmrtičlanavsakprispeva20krzamašo,4.po-legdrugihobveznostimorajovtrehdnevnihizmenahčutiobusmrčenihhudodelcih innabiratimiloščino,poskrbeti pa tudi zanjihovpokop,5.nabirkonamenijozamaše,6.odglavnicepripada100fl»blagajninasmrtobsojenih«, 7. po statutu je vpisnina znižanana2 fl, 8. letni prispevekčlanovjenamenjenzanakupvoska,9.bratovščinsketemporalijeupravljanecerkvena(laična)oseba.

Ljubljana, avguštinci eremiti 3. bratovščina črnega usnjenega pasu:ustanovljena1689,članov3500,

premoženje1.460fl,donos58fl24kr,miloščina60fl,letniprihodki118fl24kr,prijavisopriloženetiskaneknjižice;op.:1.kdorsevpiševbra-tovščino,munitrebaplačatipristopnine,kupitipamoravenček,pasinbratovščinskoknjižicooziromasliko.

4. bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1639,premoženje1.200fl,donos48fl,miloščina30fl,letniprihodki78fl,prijavisopriloženiti-skanibratovščinskilističi;op.:vbratovščinosenesmevpisativečkot300osebnaleto.

5. bratovščina Marije dobrega sveta: ustanovljena1764, članov400,miloščina40fl,letniprihodki40fl,prijavisopriloženitiskanibratovščin-skilističi;op.:zanovibratovščinskioltardolgujejošedobrih300fl.

Ljubljana, jezuiti 6. bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustanovljena1620,glav-

nica1.100flvjavnemskladu,obresti44fl,letniprihodki44fl,prijavisopriloženibratovščinskilističi;op.:1.obrestiporabijozaustanovnemaše,prostovoljnomiloščinopazaoltarniokrasinrazsvetljavo,2.drugačepri-dobljenikapitaljenamenjenzanakupdamastnihzastorov.

7. bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja: ustanovljena1624,glavnica500fl,obresti20fl,letniprihodki20fl,prijavisopriloženibratovščinskilistki;op.:kotprišt.6.

8. velika bratovščina bl. Device Marije:prijavijepriloženrokopissta-tuta;op.:1.postatutusočlanidolžnivarovatidružbineskrivnosti,2.poodhoduvdrugkrajmorajokongregacijiporočatiosvojemstanju,3.pora-baprostovoljnemiloščineindarovjeenakakotprišt6.

14 AS7,Ecclesiastica,šk.212,Lit.B,1.

115Letnik 37 (2014), št. 1

9. mala bratovščina bl. Device Marije:prijavijepriloženrokopisstatu-ta;op.:1.in2.kotprišt.8

Ljubljana, frančiškani 10. škapulirska bratovščina:ustanovljena1648,članov7000,prijavije

priloženakopijaustanovitvenegadokumenta; op.: 1. potrebepokrivajozgoljsprostovoljnimidarovi,zatonazadnjonedeljovmesecuvcerkevpostavijoskrinjicozanabirko,2.bratovščinsketemporalijeupravljane-cerkvena(laična)oseba.

11. bratovščina sv. Frančiška:ustanovljena1607,članov4000,prijavijepriloženaknjigaDeliciae orbis therarum;op.:1.kotredovnabratovščinaoziromapripojenazvezanimalastnineinnipridobitna.

12. bratovščina sv. Antona Padovanskega:ustanovljena1660,članov1000,prijavijepriloženaknjigaDeliciae orbis thaumaturgi;op.:kotprišt. 11.

13. tretji red:ustanovljen1728,članov121,letniprispevek36kr,sku-pniletniprispevkičlanov72fl36kr,miloščina40fl,letniprihodki40fl,prijavi jepriloženaknjižicaDer Tertiarien Glorie;op.:1.prispevek3krmesečno,karznese36krnaleto,jepopravilnikuznižanna28kr,2.privstopuvsakčlanprispevaenolibrovoskaalipasipriskrbisvojhabit,3.popravilnikumoravsakpriključeničlantrimesecepovstopunapravitioporoko,4.zaobljubepopravilnikunapravijoenoletopovstopu,5.denar,kisestečevblagajno,namenijozamaše,oltarniokras,podpororevnihbratovinsesterinpokopeubožnih,6.stroškiznašajo29fl44kr,stanjeblagajneje55fl.

Novo mesto, frančiškani 14. dijaška kongregacija bl. Device Marije:ustanovljena1746,milo-

ščina40 fl24kr, letniprihodki40 fl24kr,prijavisopriloženipapeškiodpustki;op.:1.privstopuvsakčlanprispevalibrovoska,2.gotovinopo-rabijozarazsvetlitevpodobe»svetnikameseca«,3.odpisatijetrebadolg31fl30kr.

15. škapulirska bratovščina:ustanovljena1697,glavnica185flpriza-sebnikih,obresti7fl24kr,letniprihodki7fl24kr;op.:1.čeobrestinezadoščajo, sepobožnosti indrugepotrebekrijejo s prostovoljnimipri-spevki.

16. tretji red:ustanovljen1733,letniprispevek34kr,skupniletnipri-spevkičlanov34fl,letniprihodki34fl,prijavijepriloženizvlečekpravil;op.:1.kotprišt.13.zdostavkom,daprihodkinisovsakoletoenaki,kernekateričlanizaradirevščineprispevajomanj,nekaterisplohničesar.

Kamnik, frančiškani 17. škapulirska bratovščina:ustanovljena1703,glavnica435fl45kr

prizasebnikih,obresti17fl25kr,miloščina45fl,letniprihodki62fl25kr;op.:1.letnistroškiznašajo56fl,presežek6fl25kr,odglavnicevvišini168flvečletnisobileodvedeneobresti.

18. bratovščina sv. Frančiška:op.:kotprišt.11. 19. tretji red:ustanovljen1728,letniprispevek34kr,skupniletnipri-

spevki članov 22 fl, glavnica 382 fl pri zasebnikih, obresti 13 fl 18 kr,letniprihodki35 fl18kr;op.:1.članprivpisuprispeva librovoska,2.štiriodstotneobrestiod382flvresniciznesejo15fl16kr,vendarjebilonekajdenarjaneupravičenoizposojenega,zatosopravilapoostrili,3.sta-njeblagajneje175fl39kr,letniizdatkiznašajo36fl6kr.

116AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Pazin, frančiškani 20. bratovščina sv. Frančiška:članov500,miloščina11fl20kr(skupaj

zbratovščinosv.Antona),letniprihodki11fl20kr(skupajzbratovščinosv.Antona);op.:prispevkisopopolnomaprostovoljni,denarporabijozamašeinrazsvetljavo.

21. bratovščina sv. Antona:članov600;op.:kotzgoraj. 22. bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja: ustanovljena

1746,članov4000,miloščina10fl,letniprihodki10fl,prijavisopriloženibreveinbratovščinskilističi;op.:kotzgoraj.

23. tretji red:članov17,miloščina6fl17kr,letniprihodki6fl17kr;op.:kotzgoraj.

Sv. Petar u Šumi, pavlinci 24. bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1690,zemljiškaposest

200fl,donos8fl,miloščina61fl28kr,letniprihodki69fl28kr;op.:1.rožnovenskabratovščinadelujetudivcerkvioziromakapeli,vendarsenaobehkrajihupravljakotena(ad modum unius),2.polegzemljiščimavlastitudiživino,insicer30ovac,2volain2kravi,3.vzdržujesezbero(kolekturo),kijomoraopravitibratovščinskiupravitelj(praeses),4.letniprihodki (odrealijpo4 fl,odzastavnin8 fl) znašajo61 fl28kr,kot jevidnoizprilog,5.odtegadenarjapoobičajuizročijoupraviteljuzanje-govtrud15fl,njegovemupomočnikuprikolekturi11fl,samostanupazaobed8fl.

Čepić (Devica Marija na jezeru), pavlinci 25. bratovščina sv. rožnega venca:op.:1.bratovščinasevzdružujesamo

zmiloščino,kijonabirapaterupravitelj(praeses).

Devin, serviti 26. bratovščina Marije sedmerih žalosti: op.: 1. število včlanjenih

bratovinsesterjeomejenona60,2.številanitiobvstopunitimedletomnidovoljenoprekoračiti.

Kostanjevica, cistercijani 27. bratovščina sv. Janeza Nepomuka:članov1221,miloščina12fl20

kr,letniprihodki12fl20kr;op.:1.včlanjeni(številojeomejenona121[!])morajoposmrtibrataalisestreposkrbetizabranjeenemaše,2.kotznamenjekonfederacijenosijopozlačenosrebrnosvetinjico,kijokupijoza4fl,3.prostovoljnidarovisonamenjenizamašneštipendije,slikeinrazsvetljavo.

Ljubljana, klarise 28. bratovščina Srca Jezusovega:op.:1.prostovoljniprispevekprivsto-

puznaša1do2solida,denarporabijozarazsvetljavoinokrasoltarja;2.stanjeblagajneje24kr2pf.

Ljubljana, uršulinke 29. bratovščina Marije od miru:ustanovljena1747,članov1950,glav-

nica200flvjavnihskladih,obresti8fl,miloščina2fl,letniprihodki10fl,prijavisopriloženitiskanilističi;op.:1.glavnicajenaraslazmiloščino,obrestivskladuzustanovnolistinonamenijoza24mašnaleto.

30. bratovščina sv. Uršule:ustanovljena1726,članov1220,miloščina5fl,letniprihodki5fl,prijavisopriloženitiskanilističi;op.:1.milodarinezadoščajozakritjestroškov,primanjkljajkrijesamostan.

117Letnik 37 (2014), št. 1

Mekinje, klarise 31. bratovščina Srca Marijinega:ustanovljena1718,glavnica1.100 fl

vjavnemskladu,obresti44fl,letniprihodki44fl;op.:1.včasuobstojabratovščinejeglavnicanarasla;odglavnicevvišini600flsemoraopraviti12mašnaleto.

Škofja Loka, klarise 32. bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja: članov 1200;

op.:1.privpisutaalioniprostovoljnoprispeva1ali2donajveč5solidov;porabijojihzabratovščinskepodobe.

Velesovo, dominikanke 33. bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1654,članov1200,mi-

loščina12fl,letniprihodki12fl;op.:1.bratovščinskepobožnostizastonjopravljajosamostanskikaplani,2.prispevkisopoljubniinznašajo1do4solidenaosebo.

34. bratovščina krščanskega nauka: ustanovljena 1762, članov 450,miloščina5fl20kr,letniprihodki5fl20kr;op.:kotzgoraj.

BRATOVŠČINEPRIŽUPNIJSKIHINPODRUŽNIČNIHCERKVAH

Poreška škofija 35.–47.:Pazin,StariPazin,Trviž,Žminj.

Puljska škofija 48.–77.:Veprinac,Kršan,Lovran,Brseč, Šušnjevica,Kastav,Vranja,Mo-

šćenice,Paz,Boljun.

Pičanska škofija 78.–99.:Pićan,Gračišće,Lindar,PazinskiNovaki,Krbune,Tupljak,Grob-

nik,Gologorica,Brdo,Čepić.

Goriška nadškofija

Gorenjski arhidiakonat

Moravče 100. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. rožnega venca. 101. ž.c.sv.Martina, bratovščina krščanskega nauka. 102.Limbarskagora,p.c.sv.Valentina:bratovščina sv. Valentina:usta-

novljena1718,letniprispevek3kr. Op.:1.prvabratovščinanimanobenegauradnegapotrdila,2.članidruge

bratovščineobvstopuprispevajopoljubnovsoto,članitretjepapo3krnaleto,3.zmiloščinoplačajostroškezabratovščinskemašeinoltarniokras,preostanekjezacerkev;prijavijepriloženpapeškibreve.

Železniki 103. ž.c.sv.AntonaPuščavnika, bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov

125,vpisnina3kr,letniprispevek3kr. 104. ž.c.sv.AntonaPuščavnika, bratovščina sv. rožnega venca:članov

409,vpisnina3kr,letniprispevek3kr. 105. ž.c.sv.AntonaPuščavnika, bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa

(sv. Družine):članov380,vpisnina3kr,letniprispevek3kr,skupniletniprispevkičlanov91fl24kr(zavsetribratovščineskupaj).

118AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

106. ž.c.sv.AntonaPuščavnika, bratovščina krščanskega nauka:čla-nov1086,glavnica85fl,obresti3fl24kr,letniprihodki3fl24kr.

Op.:1.prvetribratovščineimajoskupnoblagajno,vkaterijetrenutno35fl40kr3pf,2.vsakčlanprivstopuprostovoljnoprispeva3kr,pravtolikotudimedletom,3.obsmrtičlanovzbirajoprispevke,skorajvsakmesec,sopatakoskromni,dakomajzadoščajozadvemašinamesec,4.vloženaglavnicaprinašaštiriodstotneobresti.

Nevlje 107. ž.c.sv.Jurija,bratovščina vernih duš:ustanovljena1728,letnipri-

spevek3kr,glavnica100fl,obresti4 fl, letniprihodki4 fl;op.:1. letniprispevek3krzaradirevščineplačujejolenekateri,2.milodarisoskro-mniinseporabijopolegštiriodstotnihobrestiodglavnice,naloženeprikamniškemmestnemšpitalu,zamašeinspovednika.

Cerklje 108. ž.c.Marijinegavnebovzetja,bratovščina Žalostne Matere Božje:

članov750,miloščina26fl10kr,letniprihodki26fl10kr;op.:1.članisemorajoprimesečnembogoslužjuudeležitidarovanja,2.daroviseporabi-joza12maš,premožniplačajozanakupškapulirjainmolitevpo7kr.

109. ž.c.Marijinegavnebovzetja, bratovščina Marijinega vnebovzetja:članov350,miloščina18fl20kr,letniprihodki18fl20kr;op.:1.vzdržujesezgoljsprostovoljnimidarovi.

110. ž. c.Marijinega vnebovzetja, bratovščina sv. Janeza Nepomuka:op.:1.vzadnjihdesetihletihjebratovščinatakonazadovala,danedobivdarnitipare,intakopojema,dasebosamazatrla.

Poljane 111. ž.c.sv.Martina: bratovščina sv. rožnega venca:vpisnina7kr. 112.StaraOselica, p.c.sv.Pavla, škapulirska bratovščina:vpisnina4kr. 113.Gorenjavas(Trata), p.c.sv.JanezaKrstnika, bratovščina sv. Anto-

na:vpisnina4kr. 114.SvetiVolbenknadLogom, p.c.sv.Volbenka,bratovščina sv. Ignacija

in Frančiška Ksaverja:vpisnina4kr. Op.:1.vpisninainprostovoljniprispevkiseporabijozamaše,kisezabra-

tovščinopodšt.111berejovsakmesec;zavsakoseizplača24kr,2.preo-stanekseporabizacerkvenenamene.

Kamnik 115. ž.c.Marijinegabrezmadežnegaspočetja, bratovščina sv. rožnega

venca. 116. ž.c.Marijinegabrezmadežnegaspočetja, bratovščina sv. Cecilije:

ustanovljena1719,glavnica700fl,obresti28fl,letniprihodki28fl;op.:1.pobožnaduhovščinainkamniškimeščanisojoustanovili,dabiznjoboljeposkrbelizakornoglasbo,2.polegudeležbepridoločenihustanov-nihmašahjevsakglasbevešččlandolžansodelovativkoru,3.glavnicajenaraslazmilodari,kisojihvprvihletihprispevaličlanizenkratnimzne-skom4flalisprispevkom17krnaleto,4.odkarsodaroviprostovoljni,kakordoločakonstitucijaBenediktaXIV.,razen2flzapétozadušnicozaumrlimčlanommiloščineskorajdanedobivajoveč.

119Letnik 37 (2014), št. 1

Loka15

117. ŠkofjaLoka, špitalskac.ŽalostneMatereBožje,škapulirska bra-tovščina:op.:1.nimaposebnihnepremičninalikapitala,ampakimavseskupno s cerkveno blagajno, 2. prispevki pri vpisu so prostovoljni, zaškapulirpavečinomasamiodsebedodajopo4ali5solidov.

118. ŠkofjaLoka, mestnac.sv.Jakoba, bratovščina sv. Rešnjega telesa:glavnica6.438fl15kr,obresti257fl31kr,letniprihodki257fl31kr;op.:1.milodariprivstopuinmedletomsoprostovoljni,običajnoznašajo2do3solide,2.bratovščinaimaentravnik,enodesetinoinenonajemnino.

119.StaraLoka, ž.c.sv.Jurija, bratovščina sv. rožnega venca,:glavnica6.369fl49½kr,obresti254fl47kr,letniprihodki254fl47kr;op.:1.imatrinjiveinenodesetino.

120.Crngrob, p.c.Marijinegaoznanjenja,bratovščina Marijinega ozna-njenja:op.:1.čekdoprivpisuželidobitislikoMatereBožje,plačazanjo2solida,2.blagajnajeskupnascerkveno.

Šenčur 121.Huje, p.c.sv.Jožefa, bratovščina sv. Jožefa:članov500,miloščina6

fl45kr,letniprihodki6fl45kr. 122. Visoko, p. c. sv. Vida, bratovščina Kristusovega smrtnega boja:

članov370,miloščina8fl30kr,letniprihodki8fl30kr. Op.:1.bratovščininimatanobenihposebnihpravil innedoločenihpri-

spevkov,ampaksevzdržujetazmiloščino,kijozberejovčasuvelikonoč-nespovediinhranijovcerkveniblagajni.

Tržič 123. ž.c.Marijinegaoznanjenja,bratovščina sv. Trojice:vpisnina3kr;

op.:1.polegprispevkaprivpisušegrošnaleto,vendarprostovoljno,karporabijoza24maš(zavsako25kr),preostanekpanamenijocerkvi.

124. ž.c.Marijinegaoznanjenja, škapulirska bratovščina:vpisnina3kr;op.:1.prispevek3krjeizračunanvdeželnivrednosti,vostalemtakokotpribratovščinisv.Trojice,ledapreostaneknamenijozaparamente,raz-svetljavoindrugepotrebščine.

125.LompodStoržičem, p.c.sv.Katarine,bratovščina sv. Katarine:op.:1.privpisuprispevajopo2grošadeželneveljave,nekaterimanj,gledenapremožnost,prihodekporabijoza12mašnaleto;morebitniprimanjkljajkrijecerkev,čeimadovoljsredstev,kerjetudisamaubožnainsevzdržujezmiloščino.

Selca 126. ž.c.sv.Petra,bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja. 127. ž.c.sv.Petra, škapulirska bratovščina. Op.:1.bratovščinistabilivpeljanispomočjožupnijskecerkve,2.privpisu

običajnoprispevajo3kr,3.naglavnebratovščinskepraznikesečlanomoznaniinpriporočidarovanje,4.milodareprevzamecerkev,kipaposkrbizarazsvetljavo.

Žiri 128. ž. c. sv.Martina, bratovščina Odrešenika sveta: članov360,mi-

loščina10 fl, letniprihodki10 fl;op.:1.prispevkisezbirajona letnemshodunatihonedeljoinseporabijozamaše,izpreostanka,kigahranijovcerkveniblagajni,sebratovščinavostalemvzdržuje.

15 StaraLokaoz.ŠkofjaLoka.

120AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

129.Sorica,16 ž.c.sv.Miklavža, bratovščina Marije sedmerih žalosti:op.:1.vzdržujesesprostovoljnimimilodari,kipakomajdazadoščajo.

Kostanjeviški arhidiakonat

Čatež ob Savi 130. ž.c.sv.Jurija,bratovščina Jezusa, Jožefa in Marije (sv. Družine):

ustanovljena1769,članov170,miloščina5fl,letniprihodki5fl;op.:mi-lodareporabijozacerkveniokrasinmaše.

Sv. Križ (Podbočje)17 131. ž.c.sv.Križa, bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1772,

članov275,miloščina6fl32kr,letniprihodki6fl32kr;op.:milodarisonamenjenicerkvi.

132. ž.c.sv.Križa, bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustano-vljena1758,članov75,miloščina7fl25kr,letniprihodki7fl25kr;op.:milodarisonamenjenizamašeinrazsvetljavo.

133. Slinovce(GlobočicepriKostanjevici),p.c.sv. Jurija,18 bratovščina Matere Božje dobrega sveta:ustanovljena1761,članov1543,miloščina20fl15kr,letniprihodki20fl15kr;op.:miloščinoporabijoza8maš,zanakupslikinpomočprizidavicerkve.

Kostanjevica na Krki 134. ž.c.sv.Jakoba,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1710,

članov66, letniprispevek7kr,skupni letniprispevkičlanov7 fl42kr,miloščina7fl14kr,letniprihodki7fl14kr.

135. ž.c.sv.Jakoba, bratovščina sv. Antona Puščavnika:ustanovljena 1716,članov59,letniprispevek6kr,skupniletniprispevkičlanov5fl54kr,miloščina6fl,letniprihodki6fl.

Op.:obebratovščinistabiliustanovljenissoglasjemžupnijezapotreberevnecerkve.

Stiški arhidiakonat

Šentvid pri Stični 136. ž.c.sv.Vida, bratovščina krščanskega nauka. 137. ž.c.sv.Vida, bratovščina sv. rožnega venca. 138. ž.c.sv.Vida, bratovščina sv. Roka in Boštjana. 139.PristavanadStično, p.c.sv.Lamberta, bratovščina sv. Barbare. Op.:miloščinajeprostovoljna,znaša5ali6donajveč7solidov,porabijo

jozamašeinrazsvetljavo.

Vače 140. ž.c.sv.Andreja, bratovščina krščanskega nauka:članov778. 141. ž.c.sv.Andreja, bratovščina Žalostne Matere Božje:članov420. 142. ž.c.sv.Andreja, bratovščina sv. Jožefa:članov630. 143. ž.c.sv.Andreja, bratovščina sv. Janeza Nepomuka:članov641 144.Kolovrat, vik.c.sv.Lovrenca, bratovščina sv. Barbare:članov425.

16 SpodnjaSorica.17 Sv.Križ-Podbočje.18 Jurijevacerkevnestojiveč.Leta1778sokostanjeviškicistercijanizgradilinovocerkev,posve-

čenoMateriBožjidobregasveta,gl.Höfler:Gradivo za historično topografijo ... Dolenjska II.,str.82.

121Letnik 37 (2014), št. 1

145.Kolovrat, vik.c.sv.Lovrenca,19 bratovščina sv. Radegunde:članov348.

146. Šentlambert, vik.c.sv.Lamberta, bratovščina sv. Fabijana in Bo-štjana:članov230.

147.Zavšenik, p.c.sv.Duha, bratovščina sv. Barbare:članov415. Op.:kotzgoraj.

Mengeš 148. ž.c.sv.Mihaela, bratovščina sv. Mihaela:članov200,nepremičnine

1.408fl,donos56fl40kr,letniprihodki56fl40kr,glavnica8.000flvjav-nemskladu,obresti320fl,letniprihodki320fl;op.:prodajonepremičninjeodobrilanajvišjainstancainseodtlejžeizvaja.

149. ž.c.sv.Mihaela,bratovščina sv. Rešnjega telesa: članov400;op.:prostovoljnamiloščina,kinavadnoznaša5solidovnaosebo,serednopo-rabljazakvatrneintedenskemaše.

Šmarje20

150. ž.c.Marijinegarojstva, bratovščina sv. Rešnjega telesa. 151. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina sv. Štefana. 152. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina sv. Jožefa. 153. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina Device Marije. 154. ž.c.Marijinegarojstva, bratovščina sv. Barbare 155. ž.c.Marijinegarojstva, bratovščina sv. Katarine. 156. ž.c.Marijinegarojstva, bratovščina sv. Fabijana in Bošjana. Op.:kotprišt.104.

Kresnice 157. ž.c.sv.Benedikta, bratovščina sv. Benedikta:članov250,21vpisni-

na3/4kr,letniprispevek3/4kr,skupniletniprispevkičlanov6fl15kr,miloščina3fl7kr,letniprihodki3fl7kr;op.:vpisninainletniprispevekznašata6denaričevnaosebo;sredstvasonamenjenazaštirimašeinpla-čilorazsvetljave.

Krka22

158. ž.c.sv.KozmainDamijana, bratovščina sv. Kozma in Damijana:op.:vpisninajenegotova,vsakčlanpamorapolegopravljanjapobožnihvajplačatidvemašinaleto.

Bela Cerkev 159. ž.c.sv.Andreja, bratovščina sv. Lucije:članov150;op.:vpisjeza-

stonj.

Raka 160. ž.c.sv.Lovrenca,bratovščina krščanskega nauka. 161. ž.c.sv.Lovrenca,škapulirska bratovščina. 162. ž.c.sv.Lovrenca,bratovščina sv. Antona Padovanskega. Op.:kotprišt.159.

19 Sv.RadegundijeposvečenakolovraškapodružnicanaStrmiNjivi(Kolovrat),izseznamapanirazvidno,dabibratovščinadelovalaprinjej.

20 DanesŠmarje-Sap.21 Številkanirazločnozapisana,bratibijobilomogočetudikot290.22 KrkanaDolenjskem.

122AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Dobrnič 163. ž.c.sv.Jurija, bratovščina Žalostne Matere Božje:op.:kotzgoraj.

Višnja Gora 164. ž.c.sv.Egidija, bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov200. 165. ž.c.sv.Egidija,škapulirska bratovščina:članov2465. 166. ž.c.sv.Egidija,bratovščina krščanskega nauka:članov1526. 167. ž.c.sv.Egidija,23 bratovščina sv. Ane:članov351. Zagorje ob Savi 168. ž.c.sv.PetrainPavla:bratovščina sv. Ane,članov700,vpisnina3

kr,skupniletniprispevkičlanov35fl. 169. ž.c.sv.PetrainPavla:bratovščina Device Marije,članov282,vpi-

snina3kr,skupniletniprispevkičlanov14fl6kr. 170. ž.c.sv.PetrainPavla:bratovščina sv. Boštjana,članov61,vpisnina

3kr,skupniletniprispevkičlanov3fl3kr. 171. ž.c.sv.PetrainPavla:bratovščina sv. Barbare,članov112,vpisni-

na3kr,skupniletniprispevkičlanov5fl36kr. Op.:glavnico285fl19krimajonaloženovjavnemskladu.

Škocjan pri Novem mestu 172. ž.c.sv.Kancijanaintovarišev, bratovščina sv. Rešnjega telesa. 173.ž.c.sv.Kancijanaintovarišev:bratovščina sv. rožnega venca. 174.ž.c.sv.Kancijanaintovarišev:bratovščina sv. Barbare. Op.:vpisninavrožnovenskobratovščinoznaša3krnačlana.

Prežganje 175. ž.c.sv.Marjete, bratovščina sv. Barbare:članov800,vpisnina3kr,

skupniletniprispevkičlanov40fl,glavnica40flprizasebnikih,obresti1fl36kr,letniprihodki1fl36kr;op.:medletomseničesarneterja,kotprišt.136.

Žužemberk 176. ž.c.sv.MohorjainFortunata, bratovščina krščanskega nauka. 177. ž.c.sv.MohorjainFortunata:škapulirska bratovščina. 178. ž.c.sv.MohorjainFortunata:bratovščina sv. Janeza Nepomuka. Op.:privpisuvsakdoprispeva1ali2krmiloščine,letnegaprispevkapa

nedajejo.

Šmartno24

179. ž.c.sv.Martina, bratovščina krščanskega nauka. 180. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. Rešnjega telesa. Op.:vpisninaznaša3kr.

Čemšenik 181. ž. c.MarijeVnebovzete, bratovščina krščanskega nauka: članov

655. 182. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina sv. rožnega venca:članov980. 183. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina sv. Jožefa:članov92,glavnica

17flprizasebnikih,obresti40kr,letniprihodki40kr.

23 Sv.Anijeposvečenavišnjegorskapodružničnacerkevvtrgu,izseznamapanirazvidno,dabibratovščinadelovalaprinjej.

24 ŠmartnopriLitiji;navajajogatudikotŠmartnopriLjubljani,gl.Dolinar:Slovenska cerkvena pokrajina,str.15.

123Letnik 37 (2014), št. 1

184. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina sv. Boštjana:članov108,pre-moženje101fl,donos4fl2kr,letniprihodki4fl2kr.

185. ž.c.MarijeVnebovzete:bratovščina sv. Jurija:članov29,premože-nje89fl,donos3fl33kr,letniprihodki3fl33kr.

Op.:vpisninaznaša2do3kr,letnihprispevkovni,milodareporabijozarazsvetljavo,mašeinobletnice.

Št. Peter25 186.vik.c.sv.Petra,26 bratovščina krščanskega nauka. 187.vik.c.sv.Petra,bratovščina sv. Janeza Nepomuka. Op.:vpisninajenegotova,oltarvzdržujejoizmilodarov.

Šmarjeta27

188. ž.c.sv.Marjete,bratovščina sv. Trojice. 189. ž.c.sv.Marjete,bratovščina krščanskega nauka. 190. ž.c.sv.Marjete,bratovščina sv. Alojzija. 191.VinjiVrh,p.c.sv.Jožefa,28 bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa (sv.

Družine). 192. ž.c.sv.Marjete,29 škapulirska bratovščina. 193. ž.c.sv.Marjete,bratovščina sv. Barbare. Op.:kotprišt.181.

Trebnje 194. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina sv. Rešnjega telesa:op.:vpi-

sninajeprostovoljna,zanjovsakčlandobisličico,izprostovoljnihmiloda-rovpo6solidovnačlanaseopravienamašanamesec.

Dol 30 195. ž. c. sv.Marjete,bratovščina Imena Jezusovega: članov700;op.:

gledevpisninekotzgoraj.

Bistrški arhidiakonat

Cerknica 196. ž. c.Marijinega rojstva,bratovščina sv. Rešnjega telesa: ustano-

vljena1643,glavnica200flprizasebnikih,obresti8fl, letniprihodki8fl;op.:glavnicosoprivarčevalizmilodari,bratovščinasevzdržujezgoljzobrestmiinmiloščino.

197. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovlje-na1688,glavnica250flprizasebnikih,obresti10fl,letniprihodki10fl;op.:kotzgoraj.

198. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina Imena Jezusovega:ustanovlje-na1668;op.:nima lastneblagajne,miloščinodajev cerkveno in iznjeplačuje,karpotrebuje.

25 Danes Št.Peter–Otočec;župnijonavajajotudikotŠt.PeterpriNovemmestu.26 Cerkevsesiceromenjakotžupnijska,dejanskopajedo1863ostalanastopnjivikariata,gl.

Höfler:Gradivo za historično topografijo … Dolenjska II.,str.49.27 ŠmarjetanaDolenjskem.28 Patrocinijninaveden;cerkevsesiceromenjatudipodimenomMatereBožje,gl.Höfler:Gra-

divo za historično topografijo ... Dolenjska II.,str.51.29 KarmelskiMateriBožjijeposvečenašmarješkapodružnicavSlapehpriKlevevžu,izseznama

panirazvidno,dabibratovščinadelovalaprinjej;prim.Höfler:Gradivo za historično topogra-fijo … Dolenjska II.,str.52.

30 DolpriLjubljani.

124AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

199. ž. c. Marijinega rojstva, škapulirska bratovščina: ustanovljena1690;op.:kotzgoraj.

200. ž.c.Marijinegarojstva,bratovščina krščanskega nauka:ustano-vljena1762;op.:1.zdoslejzbranoprostovoljnomiloščinošenisoformi-ralilastneblagajne,2.denarporabijozapogrebeipd.

201.Cerknica,p.c.sv.Roka, bratovščina sv. Štefana:ustanovljena1705,letniprispevek7kr,glavnica220flprizasebnikih,obresti8fl48kr,letniprihodki8fl48kr.

Preserje 202. ž.c.sv.Vida,31 bratovščina Imena Jezusovega:op.:kotprišt.199. 203.Žalostnagora,p.c.ŽalostneMatereBožje,32 bratovščina Žalostne

Matere Božje:ustanovljena1756,letniprispevek7kr,glavnica96flprizasebnikih,obresti3fl50kr,letniprihodki3fl50kr;op.:1.privpisuza7krvsakdobiverižicozmedeninastimkrižceminsliko,bratovščiniostanele1kr2pf,2.vzdržujesezobrestmiinprostovoljnimimilodari.

Planina33 204. ž.c.sv.Marjete,34 bratovščina sv. Marjete:op.:1.vzdržujesezgolj

zmiloščino,2.vblagajnijeimela66fl47kr,ajihjeporabilazacerkvenostavbo.

Novomeški arhidiakonat

Novo mesto–Sv. Miklavž 205.kapiteljskac.sv.Miklavža, bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustano-

vljena1609,nepremičnine1.230fl,donos49fl11kr,miloščina20fl31kr,letniprihodki69fl42kr,prijavistapriloženakonfirmacijainpapeškibreve;op.:1.bratovščinajedelovalaželeta1441,leta1609pajebilananovoustanovljenainjedobilanovpravilnik,2.nepremičnineje(dejanskoali popomoti)dobila odkapitlja, 3. vpisnina in tedenskiprispevki (podenariču,soliduinkrajcarju)soprostovoljni,4.zzbranomiloščinopod-pirajorevnečlane.

206.kapiteljskac.sv.Miklavža, bratovščina sv. rožnega venca:ustano-vljena1654,nepremičnine468fl,donos18fl42kr,miloščina15fl20kr,letniprihodki34fl2kr,prijavistapriloženakonfirmacijainpravilnik;op.:1.bratovščinajedelovalaželeta1500,2.gledeprostovoljnihprispevkovkotzgoraj,nabirajojihmesečno,3.izzadolžnicezdne15.novembra1664je razvidno,da jebeneficiat inbratovščinskikaplanFranc JernejStein-bergprideželniupravinaložilglavnico1.000fldeželneveljave,asijojeaktualnibeneficiatvcelotiprilastil,takodajebratovščinirazenmiloščineostalolenekajnepremičnin,kijihjepridobiladelomaznakupidelomazvolili;tudivolilnapismajebeneficiatposvojepriredilinpredložil,pismoMihaelaJelschauerjapasejeizgubiloalipaganihotelpokazati.

207.kapiteljskacerkevsv.Miklavža, konfederacija sv. rožnega venca:ustanovljena1651,članov150,miloščina12fl,letniprihodki12fl,prijavisopriloženibratovščinskilističi;op.:1.konfederacijojessoglasjemčla-novvpeljalnovomeškikanonikJanezGašperJurič,2.polegsplošnihimašeposebnopravilo,kišteviločlanovomejujena150bratovinsester,3.ob

31 Dolinar:Slovenska cerkvena pokrajina,str.14,dušnopastirskopostojankonavajakotžupnijskivikariat.

32 VseznamunavedenakotcerkevNašeljubeGospe.33 PlaninapriRakeku.34 Dolinar:Slovenska cerkvena pokrajina,str.14,dušnopastirskopostojankonavajakotžupnijski

vikariat.

125Letnik 37 (2014), št. 1

smrtičlanajevsakdolžanposkrbetizamašo,4.obvpisuprispevajood3do6sedemnajsticali2do4solide.

208.Novomesto,p.c.sv.Jurija,35 bratovščina sv. Boštjana:ustanovljena1748,članov200,vpisnina34kr, letniprispevek7kr, skupni letnipri-spevkičlanov136fl40kr,miloščina21fl15kr,letniprihodki21fl15kr,prijavistapriloženabulainstatut;op.:številočlanovinprispeveksena-našatalenaposebejpridružene,pridrugihčlanihjevseprostovoljno,2.popravilnikuještevilokonfederiranihomejeno;pridruženičlanprispeva7krzamašo,kisemorabratipripristopu.

Šentrupert 209. ž.c.sv.Ruperta, bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1737,

nepremičnine101fl,donos4fl2kr,miloščina60fl,letniprihodki60fl,prijavistapriloženabulainstatut;op.:blagajnoimaskupnoscerkvijo.

Poljane36

210. ž.c. sv.Križa, bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustano-vljena1708,miloščina5fl35kr,letniprihodki5fl35kr,prijavijeprilo-ženabula;op.:prispevkiprivstopuinmedletomsoprostovoljni,pobirajojihpetkratnaleto.

211. ž.c.sv.Križa, bratovščina sv. Jožefa:ustanovljena1692,članov150,vpisnina1fl59kr,skupniletniprispevkičlanov149fl,miloščina4fl48kr,letniprihodki4fl48kr;op.:bulaoziromaustanovitvenalistinajeizgu-bljena,izbratovščinskeknjigepajerazvidno,kdajjedobilapravila;vsakvpisanimorazavsakegaumrlegačlanaplačatibranjeenemaše.

Boštanj 212. ž.c.sv.Križa, bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustano-

vljena1721,prijavijepriloženabula;op.:prispevkiprivpisuznašajo2do3kr,drugisoprostovoljni,porabijojihzaštiripéteinštiritihemašeterzanakupvoska,primanjkljajkrijejoizcerkveneblagajne.

213. Vrh pri Boštanju (Topolovec), p. c. Marijinega vnebovzetja,škapulirska bratovščina:ustanovljena1734,miloščina20fl, letnipri-hodki20fl,prilogekotzgoraj;op.:prispevkiprivpisukotzgoraj,posebejza škapulir3do6kr,denarporabijozamašeinškapulirje,primanjkljajpokrivajoizcerkveneblagajne.

Mokronog37

214. ŽalostnaGorapriMokronogu,p.c.ŽalostneMatereBožje, bratovšči-na Naše ljube Gospe sedmerih žalosti:ustanovljena1730,letniprihod-ki15fl23kr,prijavistapriloženaustanovitvenopismoinpravilnik;op.:1.prispevkisoprostovoljni,zaškapulir,venecinsličicopaplačajo7kr.

215. ž.c.sv.Egidija, bratovščina sv. Peregrina:članov72,ustanovljena1752,prijavijepriloženabula;op.:1.vsakokratjosestavljaleomenjenošteviločlanov,2.prispevkovnimajo,obsmrtičlanapaposkrbijozamašo.

35 Zapodrtocerkevsv.Jurijagl.Höfler:Gradivo za historično topografijo ... Dolenjska II.,str.63.36 DanesStaritrgobKolpi,gl.Höfler:Gradivozahistoričnotopografijo...PražupnijaCerknica,

str.187–188.37 Župnijasv.EgidijavSpodnjemMokronogu,gl.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Do-

lenjska II.,str.45.

126AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Polšnik 216. ž.c.Marijinegarojstva, škapulirska bratovščina:ustanovljena1752,

miloščina5fl15kr,letniprihodki5fl15kr,prijavistapriloženaustanovi-tvenopismoinpravilnik;op.:prostovoljniprispevek3krprivpisu.

Šentrupert 217.VeselaGora, p.c.sv.FrančiškaKsaverja, bratovščina sv. Frančiška

Ksaverja:ustanovljena1727,prijavijemdr.priloženabula;op.:1.nimalastnine,ampaksevzdržujeizcerkveneblagajne,2.nimaposebnihpravil.

218. VeselaGora, p. c. sv. FrančiškaKsaverja, bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja: ustanovljena1752,miloščina6 fl, letnipri-hodki6fl,prijavistapriloženabulainpravilnik;op.:1.nastalajenaže-ljoustanovnika indobrotnikapobožnostinaVeseliGori,2.vpisnineni,enkratmedletompaprostovoljnoprispevajopo¼,½ali1kr,3.denarporabijozamašeposmrtibrataalisestre.

Stopiče 219. ž.c.MatereBožje, bratovščina črnega usnjenega pasu sv. Moni-

ke:ustanovljena1748,vpisnina10kr,letniprispevek¼kr,nepremičnine514fl,donos20fl34kr,miloščina119fl50kr,letniprihodki140fl24kr,prijavijepriloženizvlečekustanovitvenegapisma;op.:prihodkenameni-jozapasove,venčkeinsličiceterzamaše,preostanekgrevkoristcerkve.

Toplice 220. ž.c.sv.Ane,38 bratovščina sv. Ane,ustanovljena1748,vpisnina7

kr,letniprihodki2fl20kr,prijavistapriloženaustanovitvenopismoinpravilnik;op.:1.bratovščinskipredstojnikmoravskladuspravilnikommarljivozbiratisredstvazamaše,2.bratovščinajeustanovna,3.vbrato-vščinskiblagajnimorabitivselejnavoljonajmanj5fl.

Soteska 221. ž.c.sv.Erazma,39 bratovščina Kristusovega smrtnega boja:usta-

novljena1736;op.:nimaposebneblagajneinnelastnegadotokadoloče-nihaliprostovoljnihprispevkov.

Devinski arhidiakonat

Devin (Duino) 222. ž.c.sv.JanezaKrstnika, bratovščina Loretske Matere Božje:čla-

nov130,vpisnina40kr,letniprispevek7kr,skupniletniprispevkičlanov102fl, letniprihodki15fl10kr;op.:1.številočlanovjeomejeno,2.obsmrtičlanavsakprispevapo7krzabranje60maš.

223. ž.c.sv.JanezaKrstnika, bratovščina sv. Janeza Evangelista. 224.Jamlje(Jamiano), p.c.sv.Križa, bratovščina sv. Antona Padovan-

skega. Op.kšt.223in224:1.nimatanobenegaustanovitvenegadokumenta,zdi

se,da formalnonistabratovščini,ampakpobožnosti,ki ljudemomogo-čatapogostejeprejematizakramente,2.prostovoljneprispevkepo2krzbirajoenkratnaleto,naprazniktitularja.

38 CerkevMarijinega rojstva, ki sepodpatrocinijem sv.Aneomenja že leta 1495, je prvotnoimelaleoltarsv.Anezistoimenskobratovščino.Župnijanajbibilaustanovljenaleta1770,gl.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Dolenjska II.,str.65.

39 Šeleta1753senavajakotvikariat,gl.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Dolenjska II.,str.64.

127Letnik 37 (2014), št. 1

225.Zgonik(Sgonico), vik.c.sv.Mihaela, bratovščina sv. Lucije. 226.Zgonik(Sgonico),vik.c.sv.Mihaela, bratovščina sv. Urha. Op.kšt.225.in226:kotzgoraj,prispevkisopravtakoprostovoljni(pri

vstopu2krinmedletompo2kr). 227.Opatjeselo,vik.c.sv.Andreja,40 bratovščina sv. Rešnjega telesa. 228. Šempolaj(SanPelagio), vik.c.sv.Pelagija: bratovščina Naše ljube

Gospe. 229.Slivno(Slivia),p.c.sv.AntonaOpata41: bratovščina sv. Silvestra. 230.Mavhinje(Malchina), vik.c.sv.Miklavža: bratovščina sv. Apolonije. 231.Mavhinje(Malchina),vik.c.sv.Miklavža: bratovščina sv. Notburge. 232.BrestovicapriKomnu,vik.c.42sv.Lovrenca: bratovščina sv. Valen-

tina. Op.kšt.227do232:1.kotzgoraj,prispevkikotzgoraj(1do2kr),2.bra-

tovščinaNašeljubeGospeima6srebrnihsvečnikov(izpobožnegavolila).

Vipavski arhidiakonat

Vipava 233. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. rožnega venca:članov600;op.:1.

žeodustanovitveimavečzemljišč,kipasopomešanascerkvenimine-premičninami,takodanimajolastnegaurbarja,ampaksevsiračunivodi-joprekcerkve,2.izdatkizaspovednikeznašajo8fl4kr.

234. ž.c.sv.Štefana, bratovščina Imena Jezusovega:članov500,letniprihodki8fl44kr;op.:kotzgoraj.43

235. ž.c.sv.Štefana, bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov346,letniprihodki5fl41kr;op.:1.kotprišt.201[!],2.letniizdatkizakosiloduho-vščineznašajo5fl41kr,3.miloščinenedobivajo.

236. ž.c.sv.Štefana, bratovščina sv. Jožefa:članov400;op.:kotzgoraj. 237.Razguri,p.c.sv.Ane, bratovščina sv. Ane:članov300,letniprispe-

vek3¼kr,skupniletniprispevkičlanov[…]44fl17kr,letniprihodki17fl;op.:1.letniprispevekznašadejansko6solidov,2.izdatkizaletnoopraviloinkosiloduhovščineznašajo9fl20kr.

238. Vrabče,p.c.bl.DeviceMarije,45 bratovščina sv. Blaža:članov300,letniprispevek3¼kr,skupniletniprispevkičlanov16fl15kr,glavnica104fl,obresti4fl9kr,letniprihodki20fl24kr;op.:1.kotzgoraj,2.imatudivinograd;tadajenaleto8čebrovvina,kijihpoleg12mernikovžitarazdelijoobdelovalcem;zacerkvenaopravilanaletoizplačajo12fldežel-neali10fl12krnemškeveljave,bratovščinipreostanekomaj3do4fl.

239. Podbrje (Podnanos),p. c. sv.Kozma inDamijana, bratovščina sv. Rešnjega telesa: članov 150, letni prispevek 4½ kr, skupni letni pri-spevkičlanov3fl45kr,letniprihodki3fl45kr;op.:prispevek8solidovoziroma4½krplačale50članov,drugiskrbijozavinograde,kijihimabratovščinavlasti,3.vinogradidajejonaleto15do16čebrovvina.46

40 Omenjasetudikotcerkevsv.Roka,gl.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.161.

41 Cerkevjedejanskoposvečenasv.MarijiMagdaleni.42 Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.160,navaja,dajebilsicervikariat

ustanovljenleta1750,vendarjetuobstajalalekaplanija.43 Zaslikooltarjagl.Upravna enota Ajdovščina,str.583.44 Navedenavsotaničitljiva.45 Cerkevjenavedenabrezimenakraja,grepaočitnozavrabško,prikaterijedelovalabratovš-

činasv.Blaža;vžupnijijebilosicervečMarijiposvečenihcerkva,gl.Attems:Vizitacijski zapis-niki,str.47;prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo ... Primorska,str.147,150,153,157.

46 Zaslikooltarjagl.Upravna enota Ajdovščina,str.414.

128AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

240.Lozice,p.c.sv.Gotarda,47 bratovščina sv. Frančiška Ksaverja:čla-nov300;op.:miloščina jeprostovoljna inzadoščazakritjestroškovzaokrasoltarjainpobožnosti.

241.Slap,p.c.sv.Matija,bratovščina sv. Florijana:članov50,letnipri-spevek4kr,skupniletniprispevkičlanov3fl20kr,letniprihodki3fl20kr;op.:kotzgoraj.

242.Goče,p.c.sv.Andreja,bratovščina sv. Urha:članov180,letnipri-spevek4½kr,skupniletniprispevkičlanov3fl45kr,letniprihodki3fl45kr;op.:1.kotprišt.239,2.vposestiimapetvinogradov,3.dolžnajeposkrbetiza20mašzaustanovitelja.

243.Erzelj,p.c.sv.Mihaela,bratovščina sv. Valentina:članov36,milo-ščina50fl,letniprihodki50fl;op.:vposestiimamajhenvinograd,kidajepo10do12čebrovvinanaleto.

244. Šturje,p.c. sv. Jurija,škapulirska bratovščina:članov136,milo-ščina51fl20kr,letniprihodki51fl20kr;op.:miloščinanaletoprinesenavedenovsoto,jepasicerprostovoljna;poodpisustroškovostanejo2do3dukati.

245.LogpriVipavi,p.c.NašeljubeGospe(MarijeTolažnice),bratovšči-na sv. Monike:članov175;op.:kotprišt.240.

246. Budanje,p.c.sv.Miklavža,bratovščina sv. Miklavža:članov72,mi-loščina7fl,letniprihodki7fl;op.:kotzgoraj.

247. Vrhpolje, p. sv. sv. Primoža in Felicijana,bratovščina vernih duš:članov190,miloščina6fl,letniprihodki6fl;op.:miloščinajeprostovoljna.

248.Ustje,p.c.sv.Justa,bratovščina sv. rožnega venca:članov300,mi-loščina2fl,letniprihodki2fl;op.:1.kotzgoraj,privpisuvsakprispeva8do9solidov,2.bratovščinipreostanekomaj2flnaleto.

249. Podkraj, p. c. sv.Marjete,48 bratovščina sv. Križa: članov70; op.:miloščinajeprostovoljnainkomajzadoščazavzdrževanje.

Ribniški arhidiakonat

Ribnica 250. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1457,

članov180,vpisnina17kr,skupniletniprispevkičlanov51fl;op.:1.pribratovščiniustanovljenibeneficijimavposestivečzemljišč,2.bratovšči-nasamanimanepremičnin,2.prispevek17krjeenkrateninserazumekotmiloščina,4.denarporabijozarazsvetljavo,perilo,paramenteindru-gepotrebščine;leredkokdajjimkajostane.

251. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. rožnega venca:članov692, letniprispevek28kr,skupniletniprispevkičlanov34fl40kr;premoženje200flvjavnemskladu,obresti8fl,letniprihodki36fl30kr;op.:1.navedeniletniprispeveksejedejanskoskrčil,2.sprispevkiplačujejomašeinraz-svetljavo,3.glavnica200fljeustanovna.

252. ž. c. sv. Štefana, bratovščina sv. Janeza Krstnika: ustanovljena1764,članov184,vpisnina17kr,skupniletniprispevkičlanov43fl38kr;op.:1.ustanovil jo je ceh,namenjena je strojarjem in čevljarjem,2.prihodkeporabijoza6pétihin3tihemaše,zarazsvetljavoipd.

47 Cerkevjebilapoznejeposvečenasv.FrančiškuKsaverju,prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.149.

48 Cerkevjenavedenastoponimom»zuHart«;najverjetnejegrezapodkrajsko,kijeimelatrioltarje,mdr.tudioltarNajdenjasv.križa,vcerkvisv.MarjetevDolenjahpajestalsamoen oltar,gl.Attems:Vizitacijski zapisniki,str.523,prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.148,153.

129Letnik 37 (2014), št. 1

253. ž. c. sv. Štefana, bratovščina krščanskega nauka: ustanovljena1761,članov710;op.:1.ustanoviljojenekijezuitskimisijonar,potrjenajespapeškobulo,2.miloščinajeprostovoljna,porabijojozapogrebe.

254. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Kozma in Damijana:ustanovljena1764,članov180,vpisnina17kr,skupniletniprispevkičlanov51fl;op.:1.namenjenajeleudomribniškegakrznarskegaceha,2.kotprišt.252,3.blagajnočuvaceh.

255. ž. c. sv. Štefana, bratovščina sv. Janeza Krstnika: ustanovljena1770,članov38,vpisnina17kr,skupniletniprispevkičlanov23fl14kr;op.:1.ustanovljenajebilazakrojače,2.prihodkeporabijoza5pétihmašnaletoinzarazsvetljavo,3.kotprišt.254.

256. Jurjevica, p. c. sv. Križa, bratovščina peterih Gospodovih ran:ustanovljena 1759, letni prispevek 36 kr; op.: denar porabijo zamaše,štolnino,paramenteitd.

257. Sodražica, vik c. sv. Marije Magdalene, bratovščina sv. Marjete:ustanovljena1755,članov830;op.:prispevkisopopolnomaprostovoljni,porabijosekotzgoraj.

258.NovaŠtifta,kur.c.Marijinegavnebovzetja,škapulirska bratovšči-na:ustanovljena1715,članov3355,vpisnina7kr,skupniletniprispevkičlanov391fl35kr;op.:1.prispevekjeenkraten,zanjvsakvpisaniprejmeškapulir,2.denarporabijo,kotjeobičajno.

259. Nova Štifta, kur. c. Marijinega vnebovzetja,bratovščina pasu sv. Monike:ustanovljena1761,vpisnina8½kr;op.:prispevkeporabijozanakuppasovinkronic,preostanekzapobožnosti.

Stari trg pri Ložu 260. ž.c.sv.Jurija,bratovščina krščanskega nauka:ustanovljena1761,

članov2020,miloščina6fl,letniprihodki6fl;op.:1.miloščinoporabijozaaniverzarijinsveče,2.zaoskrbovanjepogrebovprejemajopomočodvlade.

261. ž.c.sv.Jurija,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1728,članov1348,vpisnina6½kr,skupni letniprispevkičlanov146fl2kr,premoženje202flprideželi,obresti8fl4kr,letniprihodki12fl36kr;op.:1.prispevkedajejolenekateri,2.izdatkiza12pétihin12tihihmašnaletoznašajo13fl36kr,3.glavnica202fljedeponiranapodimenomžupnijskecerkve.

262. Križna gora, p. c. sv. Križa,bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustanovljena1743,članov2790,vpisnina3kr,skupniletniprispev-kičlanov139fl30kr;op.:1.kotzgoraj,2.denarporabijoza4mašenaleto,blagajnajeskupnascerkveno.

263.Lož,p.c.sv.Petra,bratovščina Marijinega brezmadežnega spo-četja:ustanovljena1694,članov129,letniprispevek6½kr,skupniletniprispevkičlanov14fl58kr;op.:1.kotprišt.261,2.odograde,kijoimajovlasti,dobivajo1fl30kr,odnajemninzanjivepa3fl44kr,3.sredstvakomajdazadoščajozaletnepotrebe.

Loški Potok 264.LoškiPotok,vik.c.sv.Lenarta:bratovščina sv. rožnega venca:čla-

nov289;op.:1.prispevekjeprostovoljeninseporabizamesečnebrato-vščinskemaše.

265.LoškiPotok,vik.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Barbare:članov392,vpisnina1kr,skupni letniprispevkičlanov6fl32kr;op.:prispevkisodoločeni,porabijojihzaenoletnomašo.

266.LoškiPotok,vik.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Jošta:ustanovljena1768,članov131,vpisnina3kr,skupniletniprispevkičlanov6fl33kr;op.:prispevkisodoločeni,porabijojihzakvatrnemaše.

130AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Dobrepolje49 267. ž.c.sv.Križa,škapulirska bratovščina:ustanovljena1698,članov

5500,vpisnina3¼kr,miloščina18fl,letniprihodki18fl;op.:1.vpisanizaprispevek3¼krprejmeškapulir,2.denarporabijoza1pétoin4tihemašeterrazsvetljavo.

268. Podgorica,p. c.MarijeKraljice sv. rožnegavenca,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1689,članov4300;op.:1.nimanobenegadokumentaoustanovitvi,2.nitiprivpisunitimedletomnedobivapri-spevkov.

Škocjan pri Turjaku 269. ž.c.sv.Kancijana,bratovščina krščanskega nauka:ustanovljena

1768,članov400;op.:ustanovljenajebilanapobudogoriškeganadškofa,dabiverniki,kerbibiloučenjepovezanozodpustki,postaliboljvnetizakrščanskinauk.

Kočevje 270. ž.c.sv. Jerneja,bratovščina Srca Marijinega:ustanovljena1740,

članov1800;op.:prispevkisoprostovoljniinseporabijozarazsvetljavo.

Črmošnjice 271. ž.c.Marijinegavnebovzetja,bratovščina sv. rožnega venca:usta-

novljena1711,članov1300,vpisnina2½kr,skupniletniprispevkičla-nov55fl;op.:miloščinodeliscerkvijo.

272.Mirnagora,50p.c.sv.FrančiškaKsaverja,bratovščina sv. Frančiška Ksaverja:ustanovljena1743,članov3600;op.:zavpisninoobičajnopri-spevajo2ali2½krnaosebo.

Mozelj 273. ž.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Petra:ustanovljena1759,članov

300. 274. ž.c.sv.Lenarta,škapulirska bratovščina:ustanovljena1762,čla-

nov700. 275. ž.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1727,

članov500. 276.Mozelj,p.c.(kapela)sv.Krvi,bratovščina Žalostne Matere Božje:

ustanovljena1745,članov600. Op.:1.miloščina,kijodajejonekateričlaniobtitularnihpraznikih,znaša

2donajveč3kr, taprispevekpanezadoščazapokritjerazsvetljave indrugihstroškov.

Osilnica 277. ž.c.sv.PetrainPavla,bratovščina sv. rožnega venca:članov2147;

op.:1.podatkioustanovitvizaradiizgubeprvebule,kiseobnavljavsakih7 let, niso znani, 2. prispevki soprostovoljni in se vodijo skupaj s cer-kvenomiloščino,3.številočlanovseštejeodleta1728,konajbibila(podomnevi)ustanovljena.

49 ŽupnijaDobrepolje–Videm.50 Toponimninaveden,grepazacerkevsv.FrančiškaKsaverjanaMirnigori,kidanesspadav

župnijoPlaninapriČrnomlju;prim.Höfler:Gradivozahistoričnotopografijo…Cerknica,str.186.

131Letnik 37 (2014), št. 1

Župnije nemškega viteškega reda

Metlika 278. ž.c.sv.Miklavža:bratovščina sv. Rešnjega telesa:op.:zadarvna-

turalijahpriskrbijobratovščinskesvečezaumrlečlane. 279. ž.c.sv.Miklavža:bratovščina krščanskega nauka:op.:nimanobe-

negadoločenegaprispevkaneprivpisuinnemedletom. 280.Rosalnice(priTrehfarah),p.c.DeviceMarije,bratovščina sedme-

rih Marijinih žalosti:op.:kotzgoraj.

Črnomelj 281. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. Rešnjega telesa:op.:kotprišt.245. 282. ž.c.sv.Petra,bratovščina krščanskega nauka:op.:kotprišt.246.

Semič 283. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Rešnjega telesa. 284. ž.c.sv.Štefana,bratovščina krščanskega nauka. Op.:kotprišt.245oz.246.

Vinica 285. ž.c.sv.Križa,bratovščina krščanskega nauka:op.:kotprišt.246. 286. ŽeželjnadVinico,bratovščina sv. rožnega venca:op.:kotzgoraj.

Podzemelj 287. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. Rešnjega telesa. 288. ž.c.sv.Martina,bratovščina krščanskega nauka. Op.:kotprišt.245oz.246.

Župnije malteškega reda

Komenda 289. ž.c.sv.Petra,bratovščina Marijinega darovanja:članov300,letni

prispevek3kr,skupniletniprispevkičlanov15fl;op.: izprispevkovseberetolikomaš(po17kr),kolikorznašavsota.

290. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. Valentina:članov151,letniprispevek7kr,skupniletniprispevkičlanov12fl36kr,premoženje267fl58krprizasebnikih,obresti10fl43kr,miloščina17fl37kr,letniprihodki28fl20kr;op.:1.stanjeblagajneje102fldeželneveljave,tj.86fl42kr,2.denarporabijozamašeipd.

291.Tunjice,p.c.sv.Ane,bratovščina sv. Ane:članov450;op.:1.milo-ščinajeprostovoljnainsezbiravcerkvenipušici,svoje lastneblagajnebratovščinanima.

Tržaška škofija

Brezovica 292. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1647,

članov50. 293. ž.c.sv.Štefana,bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja:

ustanovljena1703,članov60. 294. ž.c. sv.Štefana,bratovščina sv. Križa:ustanovljena1703,članov

40. Op.:1.članinisodolžniničesarprispevati,nekateriprivpisudarujejo2

do4solide,2.denarseporabizamašeinrazsvetljavo,akomajdazadošča.

132AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

295. Kozjana, p. c. sv. Marije Magdalene,51 bratovščina sv. Florijana:ustanovljena1638,članov35.

296. Hrpelje, p. c. sv. Andreja,52 bratovščina sv. Antona: ustanovljena1733,članov40.

Op.:kotzgoraj.

Košana 297. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Rešnjega telesa:nepremičnine,do-

nos6fl14kr,letniprihodki6fl14kr;op.:nepremičninesestavljatadvepolji,kistabilibratovščinilegiraniinodkaterihdobivanavedeničinž.

298. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1739. 299. ž.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Frančiška Ksaverja:ustanovljena

1733;op.:član,kiželislikosvetnikainblagoslovljenosvečko,kijudelijonatitularnipraznik,prispeva6solidov.

300. Suhorje,p.c.sv.Miklavža,škapulirska bratovščina:op.:1.glavnico800fl,kijojedobilaodsoseske,jepobralnekdanjiordinarijPetazzi,2.žu-pnikinključarjasiprizadevajozadevorešiti,komisijajedovolilaodpisatinekajstroškov.

301.Parje,p.c.sv.Justa,bratovščina sv. Justa:ustanovljena1735;op.:1.takokotdrugenavedenebratovščine(odvključnošt.292)sevzdržujesamosprostovoljnomiloščino,kipakomajzadoščazaskromnorazsve-tljavo,2.dejanskonipravabratovščina,ampakzasebnapobožnostbrezvpisanihčlanov.

Dolina53

302. ž.c.sv.Urha,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1735,članov987,nepremičnine336fl53kr,donos13fl29kr, letniprihodki13fl29kr;op.:odnepremičnin,kijihsestavljajo4polja,dobivapoprviprilogi195flčinža,pozadnji71fl.

303. ž.c. sv.Urha,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1733,članov1641;op.:kdorželidobitibratovščinskoslikoinsvečko,plača12kr.

304.Dolina(SanDorligodellaValle),p.c.sv.Martina,škapulirska brato-vščina:ustanovljena1733,članov1294;op.:kotzgoraj.

305.Ricmanje(S.GiuseppedellaChiusa),p.c.sv.Jožefa,bratovščina sv. Jožefa:ustanovljena1749,članov3388,nepremičnine648fl19kr,donos25fl55kr,letniprihodki25fl55kr;op.:kotzgoraj.

Trnovo54

306. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1630,članov40,letniprispevek17kr,skupniletniprispevkičlanov11fl20kr.

307. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. Miklavža:članov40,letniprispevek17kr,skupniletniprispevkičlanov11fl20kr,letniprihodkiobehbrato-vščin22fl40kr.

Op.:sindikimorajopriobračunuposkrbetizakosilo;zanjvsakčlanpri-spevapo34kr,preostanekporabijozamašeinoltarniokras.

308. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1740,članov400,vpisnina½kr,skupniletniprispevkičlanov3fl20kr,glavnica4.000flprizasebnikih,obresti160fl,letniprihodki160fl;op.:1.razen

51 Prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.194.52 Cerkevjenavedenabrezpatrocinija.Vvirihsesiceromenjakotcerkevsv.Helene,leta1783

sekotnjenpatronpojavisv.Andrej,poznejepasv.AntonPuščavnik(zdajžupnijaHrpelje–Kozina);prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.195.

53 DolinapriTrstu/SanDorligodellaValle(Italija).54 DanesIlirskaBistrica.

133Letnik 37 (2014), št. 1

vpisnine1solidnaosebojemiloščinačlanovprostovoljna,vnaturalijahpamorajoprispevatinaletookoli30pesinalov žita;žitoprodajoinizkupi-čekporabijozamaše,2.poprviprilogiznašaprivarčevanaglavnica4.000fl,podrugipale150fl,3.vhiši,kijijojepodarilduhovnikSchein,stanujebratovščinskikaplan.

309. Trnovo, p. c. sv. Jurija,bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja:ustanovljena1650,članov200,vpisnina3kr,skupniletnipri-spevekčlanov10fl,nepremičnine200fl,donos8fl, letniprihodki8fl;op.:1.namembnostsredstevkotzgoraj,2.dveprilogivzvezizglavnico.

310.Harije,p.c.sv.Štefana,bratovščina sv. Lucije:ustanovljena1620,članov40,premoženje50fl,donos2fl,letniprihodki2fl;op.:1.članipri-spevajovnaturalijah40pesinalov žita,2.glavnicajevrokahtrnovskegažupnikaSkrinerja.

311. Knežak, p. c. sv. Barbare,bratovščina sv. Barbare: ustanovljena1702,članov36,letniprispevek17kr,skupniletniprispevekčlanov10fl12kr,letniprihodki10fl12kr;op.:1.prispevkikotprišt.306,2.imaokoli20glavživine.

312.Podgraje,p.c.bl.DeviceMarije,škapulirska bratovščina:ustano-vljena1740,članov200,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov10fl,premoženje100flvdeželnemskladu,obresti4fl,letniprihodki4fl;op.:polegvpisnineprispevajočlanimedletomskupnodo12pesinalov žita;izkupičekgrezamaše.

Hrenovice 313. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1727,

članov1236;op.:prispevkisoprostovoljni,denarporabijozamaše,raz-svetljavoipd.

314. ž. c. sv. Martina, bratovščina sv. Rešnjega telesa: ustanovljena1719,članov162;op.:kotzgoraj.

315.Orehek,55p.c.sv.Florijana,bratovščina sv. Fabijana in Boštjana:članov32;op.:kotzgoraj.

Hrušica56

316. Podgrad,p.c.sv.Jakoba,bratovščina sv. Jakoba:članov37,vpisni-na17kr,letniprihodki5fl22kr;op.:polegvpisninečlanivsakidveletiprispevajopo17kr,karznese10fl44kr,denarporabijozamaše,razsve-tljavoinkosila.

317.PoljanepriPodgradu,p.c.sv.AntonaPadovanskega,bratovščina sv. Antona Padovanskega:članov200,vpisnina12kr,letniprispevek3½kr,skupniletniprispevekčlanov51fl40kr,miloščina15fl,letniprihodki15fl.

318.Račice,p.c.sv.Roka,bratovščina sv. Roka:članov39,vpisnina17kr,skupniletniprispevekčlanov11fl3kr,miloščina7fl,letniprihodki7fl.

319.Podbeže,p.c.sv.MarijeMagdalene,bratovščina sv. Marije Magda-lene:članov26,vpisnina17kr,skupniletniprispevekčlanov7fl22kr,miloščina4fl,letniprihodki4fl.

320.Sabonje,p.c.sv.Martina,bratovščina sv. Martina:članov29,vpi-snina17kr,miloščina5fl,letniprihodki5fl.

55 OrehekpriPostojni.56 ZdajPodgrad,župnijasv.Krizogona.

134AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

321.SelanaKrasu,p.c.MarijeVnebovzete,57 bratovščina sv. Lucije:čla-nov80,miloščina7fl,letniprihodki7fl.

Op.:kotzgoraj.

Jelšane 322.ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovlje-

na1726,članov853,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov42fl39kr.

323. ž. c. Marije Vnebovzete,bratovščina sv. Antona Padovanskega:ustanovljena1705,članov300,letniprispevek111/3kr,skupniletnipri-spevekčlanov56fl40kr,letniprihodki56fl40kr.

324. VelikoBrdo,p.c.sv.Florijana,58 bratovščina sv. Florijana:ustano-vljena1745,članov226,letniprispevek111/3krskupniletniprispevekčlanov42fl41kr,letniprihodki42fl41kr.

325.Brgud(Hrvaška),p.c.sv.Miklavža,bratovščina sv. Kozma in Dami-jana:ustanovljena1745,članov692,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov34fl36kr.

Op.: 1. vse navedene bratovščine so si izbrale soseske same, 2. članibratovščinpodšt.290in291[!]napraznikedobijonekajkruhainmericovina.

Senožeče 326. ž.c.sv.Jerneja,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1643,

članov500,premoženje332flprizasebnikih,obresti13fl16kr,letnipri-hodki13fl16kr;op.:1.vlastiima3vinograde,2.prispevkisoprostovolj-ni,navadnoprivpisu1krinnaobletnico3krvsak,3.izprihodkovkrijejo60mašnaletoinenoobsmrtivsakegačlana,4.članomrazdelijonaletopoenosvečko,za2do3solidekruhainnekajvina.

Slavina 327. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina Marije Tolažnice:ustanovlje-

na1769,članov500,miloščina50fl,letniprihodki50fl;op.:1.ustanoviljojenaželjofaranovinzdovoljenjemordinariataavguštinecizreškegakonventa,2.vsiprispevkisoprostovoljni,naletoznesejo50fl,odtega30flporabijozarazsvetljavo,preostanekzamaše.

328. Staravas,p.c.sv.AntonaPadovanskega,škapulirska bratovščina:ustanovljena1678,članov300,miloščina23kr,letniprihodki23fl;op.:1.prispevkisoprostovoljni,15flnamenijozamaše,8flzarazsvetljavo,2.nimajonobenegaustanovitvenegadokumenta.

Vreme 329. ž. c. Marije Vnebovzete, škapulirska bratovščina: ustanovljena

1743,vpisnina111/3kr,glavnica300flprizasebnikih,obresti12fl,le-tniprihodki12fl;op.:1.oustanovitvinipodatkov,domnevase,dajojeustanovilnaželjofaranovtakratnižupnik,2.vsakoprvonedeljovmesecuimajovelikshodzapridobitevodpustkov,natednevespušiconabirajomiloščino,kijoporabijoza34mašnaleto,zaokrasoltarjaipd.,priskrbijotudiškapulirje,kijihprodajajopo4solide.

330. GornjeVreme,p.c.sv.Jošta,bratovščina sv. Lucije:članov150,vpi-snina111/3kr,skupniletniprispevekčlanov30fl35kr;op.:1.kotzgo-

57 Patrocinijninaveden,grepazacerkevMarijeVnebovzetezoltarjemsv.Lucije,prikateremjedelovalaistoimenskabratovščina,gl.Attems:Vizitacijski zapisniki,str.326.

58 Prizapisupatrocinijagrenajbržzapomoto;cerkevnaVelikemBrdujevresniciposvečenasv.Trojici,prim.Höfler:Gradivo za historično topografijo … Primorska,str.181.

135Letnik 37 (2014), št. 1

raj,2.napraznikerazdelijočlanompoza3solidekruhainčetrtinkovina,preostanekgrevcerkvenoblagajno.

Ljubljanska škofija

Kranj 331. ž. c. sv.Kancijana,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena

1445,vpisnina3kr,premoženje1.200flvjavnihskladihin85flvzaseb-nih,obrestiskupno51fl24kr,letniprihodki51fl24kr;op.:1.imajo8hub,dvedonosninjiviinenskedenj,2.izprihodkovvzdržujejooltar,pla-čajoobletnice,54ustanovnihin1navadnomašo.

332. ž. c. sv. Kancijana,bratovščina sv. rožnega venca: ustanovljena1621,vpisnina3kr,premoženje500flvjavnemskladu,802fl14krprizasebnikih,obrestiskupno52fl5kr,letniprihodki52fl5kr;op.:1.poleg250ustanovnihmašplačujeinvzdržuješenavadnepobožnosti,2.vlastiimadelžitnedesetine(vUdellech).

333. ž.c.sv.Kancijana,škapulirska bratovščina:ustanovljena1709,vpi-snina3kr,premoženje1.000flvjavnemskladu,37fl24krprizasebnikih,obrestiskupno41fl13kr,letniprihodki41fl13kr;op.:izprihodkovpla-čuje68ustanovnihmašterobičajnebratovščinskemašeinpobožnosti.

334. KranjPungart,p.c.sv.Boštjana,FabijanainRoka,bratovščina sv. Janeza Krstnika:ustanovljena1731,vpisnina3kr;op.:kotzgoraj.

335. ž.c.sv.Kancijana:bratovščina sv. Trojice:ustanovljena1768,čla-nov109,letniprispevek12kr,skupniletniprispevekčlanov21fl48kr,letniprihodki21fl48kr;op.:1.vpisninajeprostovoljna,2.prihodkepo-rabijozaobletnopétomašo,vosekipd.

Križe59

336.vik.c.sv.Križa,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov97. 337. vik.c.sv.Križa,bratovščina sv. Štefana:članov68,letniprihodki

obehbratovščinznašajo4fl32kr. Op.:1.kdajstabiliustanovljeniinkdojujepotrdil,nibilomogočeugo-

toviti,2.drugabratovščina imavodnožago inzanjodobiva25kr letnenajemnine,3.izdatkizamašesoodvisniodvišineprihodkov.

Bled 338. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. rožnega venca:članov673. 339. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov122.Bra-

tovščiniimataskupnasredstva:glavnica725fl,obresti29fl,miloščina33fl23kr,letniprihodki62fl23kr.

Op.:1.glavnicajevečinomaprizasebnikih(brezhipoteke),2.prispevkisoprostovoljni,3.bratovščiniimatanjivo,kinaletoprinaša8fl23kr1pf(činžjeprištetkletnimprihodkom).

Dob 340. ž.c.sv.Martina,bratovščina sv. Rešnjega telesa:vpisnina3kr. 341.Brdo,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina Žalostne Matere Božje:

članov407,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov20fl21kr.

59 V seznamu jepomotomanavedenakot župnijaTržič, ta padejanskoni posvečena sv.Kri-žu,temvečMarijinemuoznanjenju(njenebratovščinesopopisanepodšt.123–125).Deželniuradnikjekzapisupristavilopombo,dasodipodgoriškonadškofijo,vresnicipagrezacer-kevvKrižah,kijespadalavljubljansko.Zakriškibratovščinisv.Rešnjegatelesainsv.Štefanagl.Lavrič:Vizitacije,str.152–153.

136AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

342. Šentvid,p.c.sv.Vida,bratovščina sv. Štefana:članov101,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov5fl3kr.

343.Prapreče,p.c.sv.Luka,60 bratovščina sv. Barbare:članov314,vpi-snina3kr,skupniletniprispevekčlanov15fl42kr.

Op.:skromneprihodkeporabijozacerkveniornat.

Hotedršica 344. vik. c. sv. JanezaKrstnika, škapulirska bratovščina: članov 289;

op.:miloščinaprivpisujeprostovoljnainznaša3do6solidov.

Bela Peč 345.vik.c.sv.Lenarta,bratovščina Žalostne Matere Božje:ustanovlje-

na1740,članov709,vpisnina7kr,skupniletniprispevekčlanov82fl43kr,premoženje700flprizasebnikih,obresti35fl,miloščina40kr,letniprihodki35fl40kr;op.:1.letnistroškiza28mašinrazsvetljavoznašajo20fl4kr,preostane15fl36kr,2.od7krvpisninegrepoprijavivkoristbratovščinele4kr,onamembnostipreostalih3krpaniporočila.

Kranjska Gora 346. ž.c.MarijeVnebovzete,bratovščina Marijinega vnebovzetja:usta-

novljena1638,članov171,vpisnina7kr,letniprispevek3kr,skupniletniprispevekčlanov28fl30kr,premoženje925flvjavnemskladu,2.071fl35krprizasebnikih,obresti119fl50kr,miloščina10fl30kr,letnipri-hodki130fl20kr;op.:1.letnistroškiznašajo77fl,preostanek53fl20kr,2.kotzgoraj.

Zasip 347. ž.Zasip,p.c.sv.KatarinenaHomu,bratovščina sv. Katarine:usta-

novljena1500,članov105,vpisnina6kr,letniprispevek1kr,skupniletniprispevekčlanov12fl15kr,miloščina1fl45kr,letniprihodki1fl45kr;op.:1.vzdržujesezgoljzmiloščino,vsakčlanprivpisudaruje3krin3krobsmrtisobrataoz.sosestre,medletompašepo2solida.

Jesenice 348. ž.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov249,vpi-

snina3kr,letniprispevek2kr,skupniletniprispevekčlanov12fl27kr,premoženje300flprizasebnikih,obresti12fl,miloščina8fl18kr,letniprihodki20fl18kr;op.:polegvpisninemoravsakčlanmedletomprispe-vatiše2kr.

349. ž.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Valentina:članov198,vpisnina3kr,letniprispevek2kr,skupniletniprispevekčlanov9fl54kr,glavnica260fl,obresti10fl24kr,miloščina6fl36kr,letniprihodki17fl;op.:kotzgoraj.

350. Jesenice Koroška Bela, p. c. sv. Ingenuina in Albuina, brezimna (škapulirska) bratovščina:op.:bratovščinaimaškapulir,denarodna-kupaškapulirjevjenamenjencerkvi.

351.JeseniceSava,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina sv. rožnega ven-ca:članov919,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov45fl57kr;op.:nimanesvojeblagajnenestatuta.

352. Jesenice Plavž, p. c. sv. Barbare,bratovščina sv. Barbare: članov218;op.:kotzgoraj.

60 Vseznamujepomotomanavedanakotcerkevsv.Lucije.

137Letnik 37 (2014), št. 1

Sora 353. ž.c.sv.Štefana,bratovščina Naše ljube Gospe:ustanovljena1705,

članov297,letniprispevek111/3kr,skupniletniprispevekčlanov55fl42kr,miloščina8fl,letniprihodki8fl;op.:vsota111/3krpomenipri-spevek10solidovprivstopuinobsmrtivsakegačlana.

354.Preska,p.c.sv.JanezaKrstnika,škapulirska bratovščina:ustano-vljena1721,članov729, letniprispevek111/3kr,skupni letniprispe-vekčlanov137fl42kr,miloščina25fl30kr,letniprihodki25fl30kr;op.:vzdržujeseznavedenimiprispevki,polegtegamoravsakčlanplačatiškapulir.

Naklo 355. ž.c.sv.Petra,bratovščina sv. Antona Padovanskega:ustanovljena

1685,članov430,letniprispevek3kr,skupniletniprispevekčlanov21fl30kr,letniprihodki21fl30kr;op.:1.vpeljaljojenakelskižupnikMatejGrus,2.izprihodkovkrijejoobletnepobožnosti,izpreostankapašete-denskemaše.

Vodice 356. ž. c. sv. Marjete, bratovščina sv. Rešnjega telesa: ustanovljena

1662,članov499,dobičekodnepremičnin,obresti2fl,miloščina17fl,le-tniprihodki17fl;op.:1.prispevkiobvpisuinmedletomsoprostovoljni,navadnopo4do5solidov,2.iztehsredstevplačujejomesečnemaše.

357. Šmarnagora,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1731,članov788,miloščina17fl, letniprihodki17fl;op.:kotzgoraj.

358. Repnje,p.c.sv.Egidija,bratovščina sv. Barbare:ustanovljena1702,članov307,miloščina17fl,letniprihodki17fl;op.:kotzgoraj,spripom-bo,danobenaodvodiškihbratovščinnimalastneblagajne.

Logatec61 359.vik.c.NašeljubeGospe,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovlje-

na1715,članov762;op.:vcelotisevzdržujeizcerkvenihsredstev,članinisodolžniničesarprispevati.

Vrhnika 360.vik.c.sv.Pavla,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov108. 361.p.c.sv.Trojice,bratovščina sv. Štefana:članov88. Op.:miloščinajepriobehprostovoljnainkomajdazadoščazarazsvetlja-

voinbratovščinskemaše.

Godovič 362. vik.c.sv.Urbana,bratovščina Marijinega brezmadežnega spoče-

tja:članov212(skupajsspodnjo) 363.vik.c.sv.Urbana,bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa (sv. Druži-

ne):članov212(skupajzzgornjo). Op.:kotzgoraj.

Šentjernej 364. ž.c.sv.Jerneja,bratovščina sv. rožnega venca:ustanovljena1748,

članov1111,miloščina4fl,letniprihodki4fl;op.:denargredelomazavosekdelomavcerkvenoblagajno.

61 GornjiLogatec

138AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Rovte 365.vik.c.sv.Mihaela,bratovščina sv. Mihaela:ustanovljena1695,čla-

nov344;op.:kotzgoraj,priloge:tudibula.

Mošnje 366. ž.c.sv.Andreja,bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa (sv. Druži-

ne):članov390,vpisnina1½kr,letniprispevek1½kr,skupniletnipri-spevekčlanov19fl30kr,premoženje908fl54krprizasebnikih,obresti36fl21kr,miloščina9fl45kr,letniprihodki46fl6kr;op.:1.zdenarjemkrijejo10mašnaleto,2.activaje1.334fl30kr,pasiva425fl36kr,poodpisuostane908fl54kr.

Šmartin pri Kranju62

367. ž.c.sv.Martina,bratovščina bl. Device Marije:članov396,milošči-na26fl,letniprihodki26fl;op.:1.odnepremičninimavlasti41/3hube,2.vzdržujejocerkev,zatojenavedenamiloščinaskupna.

Smlednik 368.vik.c.sv.Urha,bratovščina sv. Rešnjega telesa:ustanovljena1689,

članov444,letniprispevek2½kr,skupniletniprispevekčlanov18fl30kr,premoženje650flvjavnemdeželnemskladu,obresti26fl,miloščina18fl30kr,letniprihodki44fl30k;op.:1.glavnicajeustanovna,domnev-nomašnaustanovaJanezaKrstnikaSmrekarja,2.prispevekprivstopujeprostovoljen,vendarvsakdado7kr,pravtolikoobsmrtičlana,3.denarporabijozamaše.

369. ž. c. sv. Urha,bratovščina sv. Frančiška Ksaverja: ustanovljena1732,članov307,miloščina4fl30kr,letniprihodki4fl30kr;op.:pri-spevkiinporabakotzgoraj.

370.Trboje,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina Marijinega oznanjenja:ustanovljena1695, članov550;op.:kotpri št.368, razenprispevkaobsmrtičlana.

Svibno 371. ž.c.sv.Križa:bratovščina Kristusovega smrtnega boja:ustano-

vljena1750,članov770;op.:1.prispevkisopopolnomaprostovoljni,2.blagajnajeskupnascerkveno.

372. ž.c.sv.Križa,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov318;op.:kotzgoraj.

373.Kum,p.c.sv.Neže,bratovščina sv. Neže:ustanovljena1723,članov817;op.:kotzgoraj.

374.Jagnjenica,p.c.sv.Marjete,bratovščina sv. Antona Padovanskega:ustanovljena1723,članov228;op.:kotzgoraj.

Preddvor 375.vik.c.sv.Petra,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov615,vpisni-

na2½kr,letniprispevek2½kr,skupniletniprispevekčlanov41fl14kr,miloščina20fl37kr,letniprihodki20fl37kr;op.:denarporabijozamaše,2.blagajnajeskupnascerkveno,3.letniizdatkiznašajo6fl50kr,preostanek13fl27kr.

376. Trstenik, p. c. sv. Martina,bratovščina sv. Barbare: članov 300,vpisnina2½kr,letniprispevek2½kr,skupniletniprispevekčlanov25fl,miloščina12fl30kr,letniprihodki12fl30kr;op.:1.denarporabijoza

62 Kranj–Šmartin.

139Letnik 37 (2014), št. 1

maše,zakosiloinrazvedrilospovednikov,2.letniizdatkiznašajo5fl43kr,preostanek6fl50kr.

377.SrednjaBela,p.c.sv.Egidija,bratovščina sv. Egidija:članov196,vpisnina1½kr,letniprispevek1½kr,skupniletniprispevekčlanov9fl48kr,miloščina4fl54kr,letniprihodki4fl54kr;op.:1.kotprišt.375,2.letniizdatkiznašajo2fl36kr,preostanek2fl18kr.

378.Primskovo,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina bl. Device Marije:članov987,vpisnina2½kr,letniprispevek2½kr,skupniletniprispevekčlanov82fl15kr,premoženje141fl53krprizasebnikih,obresti5fl40kr,letniprihodki46fl47kr;op.:1.namembnostdenarjakotprišt.376,2.letniizdatkiznašajo15fl40kr,preostanek31fl7kr.

Ovsiše 379. vik. c. sv. Miklavža, bratovščina Srca Jezusovega: ustanovljena

1745,članov191,vpisnina6kr,letniprispevek1½kr,skupniletnipri-spevekčlanov19fl6kr,letniprihodki4fl45kr;op.:prispevkimedletomvvišini3solidovoziroma1½krsoprostovoljni.

Polhov Gradec 380. vik. c.Marijinega rojstva,bratovščina sv. rožnega venca: članov

366,premoženje200flprideželi,obresti8fl,miloščina10fl, letnipri-hodki18fl;op.:kotprišt.376.

Bohinj63 381. Bitnje,p.c.NašeljubeGospe,bratovščina sv. rožnega venca,usta-

novljena1648,članov607,vpisnina3kr,skupni letniprispevekčlanov30fl21kr,premoženje1.307flprizasebnikih,obresti52fl16kr, letniprihodki52fl16kr.

382. ž. c. sv. Martina, bratovščina sv. Rešnjega telesa: ustanovljena1679,članov259,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov12fl57kr,premoženje1.442flprizasebnikih,obresti57fl40kr,letniprihodki57fl40kr;op.:1.kotzgoraj,2.letniizdatkiznašajo30fl7kr1pf,preostanek27fl32kr3pf,3.blagajniškostanjeje18fl.

383. ž.c.sv.Martina,škapulirska bratovščina:ustanovljena1754,članov1028,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov57fl32kr;op.:1.kotprišt.348,2.letniizdatkiznašajo17fl20kr,3.zbratovščinosv.Rešnjegate-lesaimataskupnoblagajno,poodštetjunjenihstroškovpreostanele10fl12kr3pf,4.škapulirji,kijihrazdelijočlanom,seplačajoposebej.

Šentvid nad Ljubljano64 384. ž. c. sv.Vida,bratovščina Marijinega brezmadežnega spočetja:

ustanovljena1663,članov408;op.:1.prispevkisoprostovoljni,privpisunavadno4,medletompa8solidov,2.denarjepomešanscerkvenim.

385. TopolpriMedvodah, p. c. sv.Katarine,bratovščina sv. Katarine:ustanovljena1720,članov177;op.:kotzgoraj.

386.LjubljanaDravlje,p.c.sv.Roka,bratovščina sv. Roka:ustanovljena1762,članov121;op.:kotzgoraj.

Kropa 387.vik.c.sv.Lenarta,bratovščina sv. Rešnjega telesa:članov126,vpi-

snina3kr,skupniletniprispevekčlanov6fl18kr,premoženje226fl57krprizasebnikih,obresti9fl3kr,miloščina10fl37kr,letniprihodki19

63 SrednjavasvBohinju.64 Ljubljana–Šentvid.

140AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

fl40kr;op.:plačilozamašneaniverzarijeznaša16fl33kr,preostanekpa3fl7kr.

388. vik. c. sv. Lenarta, škapulirska bratovščina: ustanovljena 1679,članov578,vpisnina3kr,skupniletniprispevekčlanov28fl54kr,pre-moženje250fl42krprizasebnikih,obresti6fl2kr,miloščina7fl,letniprihodki13fl;op.:porabadenarjakotzgoraj,11fl51krnaleto,preosta-nek1fl11kr.

Ljubljana – Sv. Peter 389. ž.c.sv.Petra,bratovščina dvanajstih Marijinih postaj:članov100,

premoženje550 fl, obresti22 fl, letniprihodki22 fl; op.:1. glavnica jeustanovna,izobrestiplačujejopotrebnorazsvetljavoinvzdržujejokape-lice,2.prispevkisoprostovoljni.

390.Brezovica,p.c.sv.AntonaPuščavnika,bratovščina vseh svetnikov:članov177,premoženje550fl,donos22fl,letniprihodki22fl;op.:kotzgoraj.

391. Štepanjavas,p.c.sv.Štefana(božjigrob),bratovščina božjega gro-ba:članov(skupno)233;Polje,p.c.DeviceMarije,bratovščina sv. Bar-bare;op.:obebratovščinivzdržujejoizcerkveneblagajne,njuniprihodkisopomešaniscerkvenimi.

Oltarna slika bratovščine pasu sv. Monike, Nova Štifta pri Ribnici, p. c. Marijinega vnebovzetja(foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU)

Oltar bratovščine sv. Rešnjega telesa, 1642, Podbrje­Podnanos, p. c. sv. Kozma in Damijana(foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU)

141Letnik 37 (2014), št. 1

Ljubljana – Sv. Miklavž 392.stolnac.sv.Miklavža,bratovščina sv. Rešnjega telesa:premoženje

7.200flvjavnemskladu,obresti288fl,letniprihodki288fl;op.:1.polegobrestidobivatudiprostovoljneprispevketakoprivpisučlanovkotpritedenskihblagoslovihinmašah,kozbere1do2solida,2.vlastiima10hubinkajžo,kijonameravaprodati.

393.stolnac.sv.Miklavža,bratovščina sv. Trojice:ustanovljena1688,premoženje1.600fl,obresti64fl,miloščina20fl,letniprihodki84fl;op.:denarporabijozakvatrnemašeinrazsvetljavo.

394.stolnac.sv.Miklavža,bratovščina Odrešenika sveta:ustanovljena1607,vpisnina2 fl,premoženje11.375 flv javnemskladu,obresti455fl,letniprihodki455fl,priloge:statut;op.:1.polegvpisnineprispevaobsmrti članavsak1 sedemnajsticozamašo,2.mesečniprispevek20kr,kotgadoločapravilnik,jeprenehal,kosozbraliglavnico;vzdržujejosezobrestmi,3.vskladusstatutompriskočijonapomočsiromašnimčlanomoziromanjihovimvdovaminotrokomsprimernomiloščino,4.zaproce-sijonavelikipeteknamenijo47fl20krnaleto.

395.p.c.sv.Florijana,bratovščina Žalostne Matere Božje:op.:upravljajoškofijskiordinariat.

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS7,DeželnoglavarstvozaKranjsko,Ecclesiastica,šk.212

Semeniška knjižnica Ljubljana (SKL) • Zbirkapodobic

LITERATURA

Attems,CarloMichele:Atti delle visite pastorali negli archidiaconati di Gorizia, Tolmino e Duino dell‘arcidiocesi di Gorizia / Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije / Die Berichte der Pastoralvisitationen in den Archidiakonaten Görz, Tolmin und Duino der Erzdiözese Görz. 1750–1759(ur.FrancKralj,LuigiTavano).Gorizia:Istitutodistoriasocialeereligiosa,1994.

AuszügeauseinemManuscripte,betitelt:NotatenodereigentlichMaterialienzuweitererAusarbeitung,dasHerzogthumKrainbetreffend.V:Mittheilungen des histori-schen Vereins für Krain4(1849),str.44–48.

BratovščinenaKranjskeml.1780.V:Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko6(1896),str.128–130.

Dolinar,FranceMartin:Slovenska cerkvena pokrajina.Ljubljana1989(ActaEccle-siasticaSloveniae,11).

Dolinar,FranceMartin: Jožefinizemin janzenizem.V:Zgodovina Cerkve na Slo-venskem.Celje:Mohorjevadružba,1991,str.153–171.

Golia,Modest:Janez Karel grof Herberstein, XX. ljubljanski škof in njegova doba. Doneski h kulturni in cerkveni problematiki jožefinizma. Metlika1945(tipkopisdoktor-skedisertacije).

Höfler,Janez:Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Sloven-skem. Dolenjska II., Ljubljana1997(tipkopis).

Höfler,Janez:Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Sloven-skem. Primorska. Oglejski patriarhat. Goriška nadškofija. Tržaška škofija.NovaGorica:Goriškimuzej,gradKromberk,2001.

VIRIINLITERATURA

142AnaLavrič:BratovščinenaKranjskemleta1773,str.109–142Članki in razprave

Höfler,Janez:GradivozahistoričnotopografijopredjožefinskihžupnijnaSloven-skem.PražupnijaCerknica.V:Acta Ecclesiastica Sloveniae,26,2004,str.127–191.

Kemperl,Metoda:Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano. Celje-Ljubljana:CeljskaMohorjevadružba,DruštvoMohorjevadružba,2011.

Lavrič,Ana:Vizitacije ljubljanske škofije 17. stoletja kot vir za umetnostno zgodo-vino.Ljubljana1993(tipkopisdoktorskenaloge).

Lavrič,Ana:Bratovščinevljubljanskihškofijskihprotokolih17.in18.stoletja.V:Arhivi 36(2013),št.1,str.25–44.

Upravna enota Ajdovščina(ur.HelenaSeražin).UmetnostnatopografijaSlovenijeLjubljana:ZaložbaZRC,2012.

BRUDERSCHAFTENINKRAINIMJAHR1773

Die Josephinischen Reformen erfassten unter anderem auch die Glau-bensgemeinschaften.UmeinenÜberblickübersiezubekommen,erließdieRe-gierungam30.August1771dieAnordnung,sämtlicheBruderschaftenundihrVermögenzuregistrierensowieihreDokumente,vorallemGründungsurkun-denundStatuten,zuüberprüfen.FürdieErhebungwurdenzudiesemZweckgegründeteKommissionenbeauftragt.

Die Kommission der Landeshauptmannschaft für Krain sah sich einerzeitraubendenArbeitgegenüber,musstesiedochdieAngabenvondenBischö-feninLaibach,Görz,Triest,Biben,Parenzo undPolasowievondenOrdenerhal-ten,die in ihremGebiettätigwaren(Augustiner-Barfüßer,Augustiner-Eremi-ten,Jesuiten,Franziskaner,Serviten,Zisterzienser,Kreuzherren,Malteserritter,Ursulinen,KlarissenundDominikanerinnen).DieArbeitwurdeimNovember1773mitdemSchlussberichtdesHauptberichterstattersMichaelJohannNepo-mukGottliebRaigersfeldabgeschlossen.DemBerichtlageinetabellenförmigeListederBruderschaftenbei,diesichinzweiTeilegliederte:imerstenwarendiekirchlichenbzw.geistlichenBruderschaften(395bzw.396)undimzweitenTeildieGilden(85)angeführt.

DervorliegendeBeitragbeschränktsichaufdiegeistlichenBruderschaf-ten,diebeidenOrdens-,Pfarr-undFilialkirchentätigwaren,dieGildenwur-dennichtberücksichtigt.DieListeistnichtvollständig,dadieKommissionnurangemeldeteBruderschaftenvermerkte(offensichtlichhatteneinigeversucht,sichderstaatlichenKontrollezuentziehen),beidenenauchlückenhafteAnga-benvorkamen.Aufgrunddieserundwegenderstellenweiserelativumfangrei-chenAnmerkungenwurde inderVeröffentlichungdie tabellenförmigedurcheinetextlicheDarstellungersetzt,wasdieÜbersichtlichkeitzwaretwasschmä-lert,dieseistaberzumLesenangenehmer.DieBruderschaftenimGebietdesheutigenSlowenienwerdenmitallenwichtigenAngabenpräsentiert,auchdieBruderschaften im slowenischen ethnischen Raum werden genauer berück-sichtigtdieistrischenwerdenaber(meist)nuraufgezählt.

DieListedientederDurchführungderReformen.AufdieursprünglichvorgeseheneReduzierungderAnzahlderBruderschaftenunddieEinschrän-kung ihrerTätigkeit folgten radikalereMaßnahmen: Joseph II.wies1781 ihrVermögendemSchulfondszuund löste1783dieBruderschaftenauf.Dieer-halteneListestelltdahereinwertvollesDokumentdar,dasunseinBildvonderVielzahlunddemVermögensowievonderreligiösenundkaritativenTätigkeitderartigerGlaubensgemeinschafteninderZeitvorihrerAuflösunggibt.

ZUSAMMENFASSUNG

143Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

prvasvetovnavojna,soškobojišče, 26.strelskipehotnipolk,PankracCilenšek(1892–1981),zlatamedaljazačastnike

Key-words:

WorldWarI, theBattle oftheIsonzo,26thrifleinfantryregiment, PankracCilenšek(1892-1981),GoldenBraveryMedalforofficers

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK929CilenšekP.Prejeto:5.5.2014

Pankrac Cilenšek (1892–1981), med prvimi prejemniki zlate medalje za hrabrost za častnike

MIHAŠIMACdr.,asistentprikatedrizazgodovinoCerkveinpatrologijoTeološkefakultete

UniverzevLjubljaniVrba26,SI-4274Žirovnica

e-pošta:miha.simac@gmail.com

Izvleček

Vseznamuodlikovanihčastnikovzzlatomedaljozahrabrost,kijojeustano-vilcesarvletu1917,senačetrtemmestuodlikovanihčastnikovavstrijskegadomobranstvanajdetudizapisorezervnemporočnikuPankracuCilenšku,pripadniku štajerskega 26. strelskega polka. V pričujočem prispevku semposkušalpredstavitivojaškokarieroinživljenjskopotpogumnegaslovens-kegačastnika.

AbstractPANKRACCILENŠEK(1892-1981),AMONGTHEFIRSTRECIPIENTSOF

THEGOLDENBRAVERYMEDALFOROFFICERS

Ranking fourthon the listof theAustrianHomeGuardofficerswhowereawardedtheGoldenBraveryMedal,introducedbytheEmperorin1917,wasa SlovenianPankrac (Pankratz) Cilenšek, a reserve lieutenant of the26thStyrianrifleregiment.Inthearticle,theauthoraimstopresentboththelifeandthemilitarycareerofthisbraveSlovenianofficer.

144MihaŠimac:PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemnikizlatemedaljezahrabrostzačastnike,str.143–153Članki in razprave

Uvod

»Hrabrostne svetinje za častnike. Cesar je izdal naslednje povelje: Pozna-vajoč željo mnogih mojih vrlih častnikov, določam, da morejo zlato, potem srebr-no hrabrostno svetinjo prvega razreda za posebno odlično osebno hrabrost do-biti tudi častniki. Podelitveno pravico pridržim sebi. Činov, ki so bili že z drugimi odlikovanji nagrajeni, ni predlagati v podelitev hrabrostnih svetinj. Za podjetja, v katerih se je častnik brezkoristno podal v nevarnost, da bi si zaslužil hrabrostno svetinjo, le­te ne bom priznal. Trak častnikom podeljenih hrabrostnih svetinj naj se opremi z mojo začetnico iz zlata, oziroma srebra. Hrabrostne svetinje za častni-ke naj se nosijo pred vojaškim zaslužnim križcem III. razreda. Svetinjske dokla-de častniki ne dobe.«1 Takojeonovoustanovljenemodlikovanjuzačastnikevletu1917meddrugimporočalčasopisSlovenec.JoergC.Steinerjevsvojiknjigiobjavilseznamzlatihodlikovancevavstro-ogrskearmadevčasuprvesvetovnevojne.Naseznamučastnikov,kisoprejelitonovoustanovljenoodlikovanježeleta1917,meddrugimzasledimotudinaslednjizapis:»Cilenšek Pankratz Lt. D. Res. SCHR. 26 26. 12. 1917.«2KdojebilodlikovaniPankracCilenšek,rezervnipo-ročnik26.strelskegapolka?Kakšnajebilanjegovaživljenjskapot?Znajdenimiarhivskimidokumentiinspomočjonjegovihsorodnikovjebilomogočeonjeminnjegovemživljenjuzapisatinaslednjevrstice.

Mladostna leta

VžupnijiGriženaŠtajerskemjevZabukovici,hišnašt.41,živeladružinaCilenšek.VdružiniočetaFilipa, tovarniškegadelavca, inmatereAntonije,roj.Cipper,sejerodilodevetotrok.Mednjimijebildne8.maja1892rojentudiPan-kracCilenšek.Imejemalifantičdobilpofarnempatronu,svetemuPankraciju.VkrstnoknjigosomalegaPankracavpisalikot»Pankratz Filip Cilenšek«,todasamjekasnejevpravnemprometuuporabljalleimePankrac.3

Kljubštevilčnidružinisoseotroci,predvsemzlastnovztrajnostjoiniz-najdljivostjo,uspeliizšolati.TakojedenimoPankracevbratFrancCilenšekpo-stalpredmetniučiteljinpoznejeravnateljmeščanskešolevCelju.4Tudimlade-gaPankracaježejalopoznanjuinpokončaniosnovnišolisiježelelnadaljevatisvojeizobraževanje.Večinanadarjenihmladihslovenskihfantovsijesvojošols-kopotinmožnostzaizobraževanjenauniverzahtakratprislužilazinštrukcija-midrugihvrstnikovinmlajšihučencev.

Pankracsijessvojimčlovekoljubjeminskrbjozadrugepriskrbelfinanč-nopodporopripremožnidružiniSonnenberg,5ki jesicerživelavLibojahpriCeljunaŠtajerskem.VnjihovidružinisonamrečimeliinvalidnegasinaHansa,6 kijebilslepingluhinsejezljudmisporazumevalnaposebennačin,zdotika-njemsprsti.Pankracsejetegovoricenaučilinznjimkomuniciral,Hanspasejenanjzelonavezal.Vdružinskemizročiluješeohranjenatudizgodba,kijojepripovedovalPankrac:Nekegadnese jetadružinaodpravilana izletnaBledinskupajznjimitudiPankrac.NaBledusosesčolnomodpeljalitudinaotok.Njihovsinpajebilnemireninjesčolnapadelvvodo.Pankracjebrezrazmi-

1 Slovenec,26.9.1917,str.4.2 Steiner:Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille,str.344.3 NŠAM,RMKGriže1878–1895,str.234,zap.št.46.4 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.5 NajverjetnejesejeseznanilzdružinoFilipaSonnenberga, lastnikakeramičnetovarnevLi-

bojah, rudnikapremoga inapnenca.VečoSonnenbergihglejMoškon:Zbirka stare libojske keramike,str.6–7.Zaopozorilosezahvaljujemg.BojanuPadežnikuing.RobertuVrečku.

6 Izosmrtnicejemogočerazbrati,dajebilFilipSonnenbergporočenzBerto,roj.Fürth,vzako-nupasosejimarodilinaslednjiotroci:Hans,GreteinAlfred.V:Nova doba,30.9.1919,str.3.

145Letnik 37 (2014), št. 1

šljanjaskočilzanjim ingarešil.Zaradi tegaprijateljevanja inskrbnosti,ki jojeizkazovaldoHansa,jebiladružinaSonnenbergCilenškuzelohvaležnaingajeprišolanjufinančnopodpirala.TakojePankracimelmožnost,dasenadaljeizobražujeintopriložnostjedodobraizkoristiltersevpisalnac.kr.TrgovskoakademijovGradcu.Včasusvojegašolanjajebivalprimaminembratu,stricuThomasuCipperju.7

MladiCilenšekjepoleti1912zodličnimuspehomzaključilšolanjenac.kr.trgovskiakademijivGradcu.Tusejepolegslovenskegainnemškegajezikanaučilšeitalijanščine,francoščineinangleščine.8 Vsetoznanjejezikovpamujekasneješekakokoristilo.

Pod orožjem

PokončanemštudijusejezaposlilprigraškifirmiPUCH,insicernapred-stavništvuvTrstu,kjerseješedodatnoizpopolnilvitalijanščini.VTrstujetudidočakalizbruhprvesvetovnevojneinmobilizacijo.Kotjerazvidnoiznjegovegavojaškegadokumenta, jebilPankracCilenšekževoktobru1914vpoklicanvvojaškoslužboinkotčrnovojniškivojak–enoletniprostovoljecsprvadodeljenI.nadomestnistotniji26.domobranskegapehotnegapolka.Najverjetnejejebilzaradiodličnihspričevalinizobrazbežetakrattudionposlanvšolozarezervnečastnike.Vtemčasujedokajhitronapredovalinbil24.februarja1915najprejpovišanvčrnovojniškegatitularnegačetovodjo,15.maja1915včrnovojniškeganarednika,18.junija1915paševčinrezervnegačrnovojniškegakadeta.9

Pozapisihvdoslejodkritihdokumentih,jebilCilenšekže20.junija1915prvičposlannafronto.10 Takratseje26.domobranskipehotnipolknahajalnaruskembojiščuin,vkolikorjebilposlantja,jebilPankracnajbrždeleženognje-negakrstavkateremodspopadovpriPieczarni,OlchowiecualiCzernelici,kisopotekalimedjunijeminavgustomtegaleta.Dne17.avgusta1915paje26.domobranskipolkzapustilGalicijoinbilpremeščennajugozahodnofronto.

Natembojiščujetakratžebilpohodnibataljon26.domobranskegapolka,kijebilvpletenvbojev1.in2.soškibitki.Dne4.septembra1915soseostankitegapohodnegabataljona(okoli400mož)združilizmatičnimpolkom,kijepri-šelizGalicije.Konecseptembra1915je26.domobranskipehotnipolkprevzelpoložajeokoliGriženaDoberdobskiplanotiinseudeležil3.in4.soškebitke.

OsvojihdoživetjihnafrontijePankracsvojimdomačimletuintampo-vedalkakšnozgodboinenaodnjihnamnekakoizpričuje,dasejeCilenšeknaj-verjetnejeznašelvprvihbojihnasoškembojiščuinnevGaliciji.Takolesejenjegovapripoved še ohranila v družinskem spominu: »Bilo je na frontni črti. Fantje v jarkih so trpeli zaradi pomanjkanja prehrane. Vsega je primanjkovalo. V tej stiski so se Bosanci, katerih so se italijanski vojaki najbolj bali, že če so videli znameniti fes, ponudili, da bodo hrano priskrbeli kar sami. Bosanci so se splazili čez fronto in nekako prebili do italijanskih jarkov. Italijani so se fesov bali in so jo odkurili, Bosanci pa so od tam v svoje jarke prinesli poln kotel hrane.«11

Vmarcu1916 jebil26.domobranskipehotnipolkposlannaTirolsko.TodaPankracCilenšektjaniodšel,saj jebilže3.aprila1916poslanvzaled-je.12Zatopajevtemčasuvnovičnapredoval.Februarja1916sotakovdomo-branskemuradnemlistušt.29objavilinjegovopovišanjeizrezervnegakadetav

7 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.8 ZaključnospričevaloPankracaCilenška.Vir:DružinskiarhivCilenšek.9 ÖSTA/KA,GBBLBestandNAR,Ktn72.GBBLPankratzCilenšek.10 ÖSTA/KA,OBA207377,Ktn.279.11 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.–Podobneopise

oBošnjakihinoskrbiglejPepernik:Doberdob, slovenskih fantov grob,str.45–46.12 ÖSTA/KA,OBA207377,Ktn.279.

146MihaŠimac:PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemnikizlatemedaljezahrabrostzačastnike,str.143–153Članki in razprave

rezervnegapraporščaka,13kmaluzatempajebilpovišantudivčinrezervnegaporočnikapri26.domobranskempehotnempolku.14

Na fronto se je Cilenšek vrnil 24. marca1917.Vtemčasujebil26.domobranskipehotnipolk,kisogamedtempreimenovaliv26.strelskipolk,naobmočjuMonteZebianaTirolskem.Tamje junija1917zavrnilnekajmočnih italijanskihnapadov.Dne9. oktobra1917 je polk odšel naBovško,kjersejeavstro-ogrskavojska,skupajznemškimienotami,pripravljalana12.soškobit-ko.Mariborski26.strelskipolk,podpoveljstvompolkovnikaFlorianavonPasettija,sejetakozna-šel v sestavi 22. strelskedivizije (generalmajorRudolfMüller), ki jebiladoločenazanapadpodolini.

Dne24.oktobra1917,obdrugiurizjutraj,sejeavstro-ogrskonemškaofenzivapričelassilo-vitimtopniškimobstreljevanjeminplinskimigra-natami.Italijanskitopovisosprvaživahnoodgo-varjali,počasipautihnili.Včasumedpolpetoinpolsedmourozjutrajjezavladalovarljivozatišje.Italijani so skušali v tem času občutljiva mestaokrepitiznovimienotami,kisovnagliciprihaja-lenabojišča.Obpolsedmiurizjutrajjihjeznovapresenetilo obstreljevanje obrambnih utrdb intopniškihpoložajev.Vzadnjihpetnajstihminutahso bili Italijani deležni še besnečega topniškegaognja(Trommelfeuer),kosozvsemitopoviinmi-nometiobstreljevalinjihovepoložaje.NekajpreddevetourozjutrajsejevBovškikotlinivnapadpodalapehota.Avstro-ogrska22.strelskadivizijajenapadalavdnukotline,napobočjihRombonapasejevnapadpodaladivizijaEdelweiss.

Desno krilo 26. strelskega polka, skupajs III. bataljonom II. polka cesarskih strelcev, jeimelonalogoprodretidoPlužne,okoli1kmse-verno od Poljanice (640m). Desno krilo polkapajeprešlovnapadpolurezaleviminsrednjimnapadalnim krilom. Prva italijanska obrambnalinijajevavstro-ogrskerokepadlažeob10.uri,dvajsetminutpoznejepajeprvoobrambnočrto,pozagrizenihbojihnapobočjuRombona,uspe-lozavzetitudibataljonucesarskihstrelcev.Mednadaljnjimprodiranjemnadesnemkrilujebata-ljoncesarskihstrelcevnaletelnahuditalijanskistrojnični ogenj in težak gorski teren, tako daje njegov prostor začasno prevzela stotnija 26.strelskega polka.15 Rezervni poročnik Pankrac

13 Prim.Verordnungsblatt für die k. k. Landwehr 1916,Nr.29,str.410.

14 Prim.Verordnungsblatt für die k. k. Landwehr 1916,Nr.182,str.2722.

15 Hofman-Hubka:Der Militär­Maria­Theresien­Orden,str.234–236.

Pankrac Cilenšek v vojaški suknji (skrajno desno)(Vir: Družinski arhiv Cilenšek)

Delovanje 26. strelskega polka v času 12. soške ofenzive l. 1917(Hofman ­ Hubka: Der Militär­Maria­Theresien­Orden, str. 235)

147Letnik 37 (2014), št. 1

CilenšeksejessvojimifantiznašelnajverjetnejenastičiščutretjegabataljonaII.polkacesarskihstrelcevinpripadniki26.strelskegapolka,kjersejeješeposebejizkazalssvojohrabrostjoindrz- nimnastopom.Njegovohrabrost sovuradnempredloguzavisokoodlikovanjeopisalitakole:

»Med prebojem sovražnikovih položajev v Bovški kotlini, dne 24.10.1917, se je desno krilo 26. strelskega polka znašlo pod zelo težkim itali-janskim topniškim in minometnim ognjem, zaradi česar je napad na desnem krilu popolnoma za-stal. Neozirajoč se na težki sovražnikov ogenj, je poročnik Cilenšek stopil na čelo svoje jurišne pa-trulje, se pognal iz začetnega položaja in kot prvi vdrl v strelske jarke na sovražnikovem levem krilu. Tu se je osebno udeležil spopadov prsa na prsa, vse dokler mu ni uspelo zavzeti prve sovražniko-ve obrambne linije, s čimer je omogočil nadaljnjo napredovanje desnega krila 26. strelskega polka. Ko je napad zaradi delovanja v skalah vzidane sovražnikove strojne puške ponovno zastal, se je poročnik Cilenšek na čelu svoje jurišne stotnije pognal proti njej, z ročnimi granatami pobil nje-no strežno osebje in zaplenil strojno puško. S tem junaškim dejanjem je omogočil ponovno nadaljnje napredovanje desnega krila svojega polka. Njego-vo junaško držanje v teh bojih je bilo ostalim svetel zgled vojaškega poguma.«16

MedprebojeminzavzetjemBovškekotlineseje26.strelskipolkzeloizkazal,sajjenamrečzajel2.200ujetnikov,zaplenil80topovrazličnihkalibrov, 29 strojnih pušk in ogromno ostalegavojaškegamateriala.Junaškinastoppripadnikovtega spodnještajerskega strelskegapolka je po-membnopripomogelpriuspešnemprebojupriKobaridu.Najbržjebilotadanedenodnajsijaj-nejšihtrenutkovvnjegovidokajmladipolkovnizgodovini.

Pankrac Cilenšek je bil za opisani drzennastopv tehbojihodlikovanzzlatomedaljozahrabrost, ki so jopodeljevali častnikom.V časuprvesvetovnevojne,karsovpeljalitonovoodli-kovanje (september 1917–oktober 1918), jebilopodeljenih140zlatihmedaljzahrabrostzačastnike.Pokoncuvojne jebiloprekoHellerje-ve komisije in društva Vojaškega reda MarijeTerezije podeljenih šedodatnih205 zlatih hra-brostnihmedalj za častnike. Zadnja je bila po-deljena leta 1931.V celoti so takopodelili 345zlatihhrabrostnihmedaljzačastnike.17RezervniporočnikPankracCilenšekiz26.strelskegapol-

16 ÖSTA/KA,OBA207377,Ktn.279.17 Prim. Steiner:Die Träger der Goldenen Tapferkeitsme-

daille,str.221–222.

Zlata medalja za častnike(Foto: Pavel Car)

148MihaŠimac:PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemnikizlatemedaljezahrabrostzačastnike,str.143–153Članki in razprave

kajebil,kotjerazbratiizkronologijepodelitev,četrtičastnikvcelotnemavstrijskeminogrskemdomobranstvu,kijeprejeltovisokoodlikovanjezačastnike.

Najbržjepravzaraditegaodlikovanjalah-ko tudi Pankrac Cilenšek računal na ugodnostopravljanjavojaškeslužbevzaledju,kijojeuve-delcesarKarelzanosilcezlatihmedaljzahrab-rost.Časopisje je takoobkoncu leta1917meddrugimporočalo:»Odlikovanci z zlato hrabrostno kolajno za službo v zaledju. Naš cesar je določil, da se v bodoče vojaških oseb, ki so bile odlikova-ne z zlato hrabrostno kolajno, ne sme več uporab­ljati na fronti, marveč v zaledju za izvežbanje moštva.«18 Tako so te zlate odlikovance vojaškeoblasti velikokrat uporabile kot inštruktorje zaizobraževanjevojaškihrekrutovvnadomestnihenotah.Povsemverjetnoje,dasejevtakšnivlogiznašel tudi Cilenšek, kasneje pa je bil najverje-tnejezaradiznanjajezikovkottolmačpremeščenvkateregaodsprejemnihcentrovzavračajočesevojneujetnike izRusije.PodružinskemizročilujePankrackonecprvesvetovnevojnedočakalnaPoljskem.TakratnajbigaPoljakiskorajdaubili,sajjebilčastnikinvečinajebilaprepričana,dajenemškegapokolenja.Kerjevidel,dasoljudjesovražnonastrojeni, se jePankracznjimizačelpogovarjati slovensko. Poljaki so tako spoznali,dagrezačastnika,ki jeslovanskekrvi insogapotempustiliprimiru.19

Po vrnitvi v domovinobi naj bil rezervniporočnik Cilenšek tudi pri Maistrovih vojakih.Znanojenamrečbilo,dajePankracbilzelonaro-dnozavedenmož.Potrdilaotem,alijeresbiltudiMaistrovborecaline–zazdajnimamo.AtudičejebilpriMaistrovivojski,jebiltamlekratekčas.Cilenškasonamrečoblastikotvojaškegaobvez-nikažezelokmaluposlalevMakedonijo,kjerjebilodgovorenzaujetniškotaborišče,vkateremsoseznašlibolgarskivojniujetniki.OčitnopajebilCilenšekdoujetnikovprijazeninjedobroskr-belzanjih,zatosemubolgarskiujetnikizahvalilinaposebennačin.Granatni tulec sopredelali vličnovazo,okrašenozgrbom,nanjopasonapi-sali,damutopoklanjajo»bolgarski zarobljenici«.Iztegazapisatudiizvemokjetočnosejenahajal.Pišenamreč:Bitola 1920.LičnovazovspominnaočetašedaneshraninjegovsinJože.

18 Tedenske slike,21.11.1917,str.556–557.19 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,z

dne15.maja2012.

Granatni tulec, predelan v lično vazo(Vir: Družinski arhiv Cilenšek)

149Letnik 37 (2014), št. 1

V novi državi

PokoncuslužbovanjavvojaškiuniformiinvrnitviizBitolesejePankraczaposlilkotbančniuradnikpri ljubljanskikreditnibankinaPtuju.BankajevtemčasukupilapodjetjePetovia,kamorsoposlaliCilenškaznalogo,dabipod-jetjeoživil.20Kerpa jebilopodjetje tedajžeprecejzastarelo in jebila takšnatudioprema,skaterosovpodjetjurazpolagali,setoniposrečilo.PravtakojebankavTržičunaGorenjskemkupilapodjetjeJara,manjšotovarno,izkateresejepotemrazvilTRIO(Tržiškaindustrijaobutve).21

V času svojega službovanjanaPtuju jebil PankracCilenšekviden članptujskegaSokola,22udejstvovalpasejetudinakulturnempodročjuvamaterskigledališkiskupini.Pravtamjespoznalsvojobodočosoprogo,tri letastarejšoučiteljicoMarijoVoršič,domaizLaškega.23Marijajetedajslužbovalakotdefini-tivnastrokovnaučiteljicanaptujskidekliškimeščanskišoli.Poleti,natančneje17.julija1924,stasePankracCilenšekinMarijaVoršičporočilanazasavskemTriglavu,naKumu.Vdružinisosejimarodilištirjeotroci:Rado(r.1925),Majda(1926),Marjan(1928)inJože(1930).24

Družinasejetikpreddrugosvetovnovojno,leta1940preselilavKranj,sajsovKranjuimeligimnazijo,karjebilovažnozaradiotrok,kisoseželelitamšolati.DružinajetorejživelavKranju,očePankracpasejenadelovozilvTržič.MedtemkostaseJožeinMarjanšolalavKranju,pastaRadoinMajdavčasudrugesvetovnevojne,vželji,dabisšolanjemnagimnazijinadaljevala,moralaoditiksorodnikomnaŠtajersko.Kranjskogimnazijosonamrečtakratspreme-nilivnemškoučiteljišče.GimnazijobisicerlahkoobiskovalavCelovcu,vendarstarajeodšlaksorodnikomnaŠtajersko,kjerstašolanjeuspešnodokončala.

Medaprilskovojno,leta1941,jebilPankracCilenšekkotrezervnikape-tankraljevejugoslovanskevojskeposlanvkrajPrekonaotokUgljan.Kotizku-šenvojakjevedel,dasejugoslovanskavojskaprotinemškemustrojusicernemoreenakovrednokosati,sepajezatolahkokosalazitalijanskimisilami.Menilje,dabisejimzlahkapostaviliporobutuditam,ananjegovovelikožalostjeizgeneralštabaprišlopovelje,damorajopoložitiorožjeinsevdati.TegaCilenšeknisprejelzlahka.Padeljevitalijanskoujetništvo,odkodersogaItalijanipotemizpustili,dasejevrnilvKranj.KotsespominjanjegovsinJože,sonemškivojakiočeta,kijebilvuniformikapetana,naulicahcelopozdravljaliinmusalutirali.Očejeuniformoprineseldomovinjokasnejeizročilenemuodsinov,kojetaodhajalvpartizane.

VtemčasujebilaženaMarijažehudobolna.Pankrac je ljubečeskrbelzanjo inzadružino.Vestačaspa jeposvojihmočehposkušalpomagati tudipartizanominmarsikateripaket,marsikakšničevljiso iznjegovihrokromaliknjim.Mordasonekateriljudjetovedeli,pajimtonibilonajboljprav.Zgodilosejepotem,dasoCilenškaaretiralidomobranciizpostojankevKovorjutergaodpeljalinapostajoGestapa.Odtuganisoodpustilidomov,temvečsogavrnilidomobrancem;tipasogaodpeljalinanjihovopoveljstvovKranj.Kotjeostalovdružinskemizročilu,najbi vsprejemnisobidolgosedelinčakal,kajsebozgo-dilo,todanihčesenizmenilzanj.Zdeloseje,dasonanjkarnekakopozabili.Kotpravigentlemanjestopildotajniceinjovperfektninemščinipovprašal,zakajdajebilsplohpripeljantja.Obtejpriložnostijeizpostaviltudito,dajebilude-

20 IzUradnegalistajemeddrugimmogočeizvedeti,dajebilaoktobraleta1935PankracuCi-lenšku,dotedanjemuravnateljunaBregupriPtuju,podeljenaprokuraturavfirmi»Petovia, usnjarska industrija d. d.«V:Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine,l.1935,št.87,priloge,str.447.

21 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.22 Prim.Jutro,5.2.1932,str.8.23 PričevanjeCilenškovehčerkeMajde,elektronskopismozdne17.junija2012.24 ARS,AS231,šk.57,uslužbenskilistMarijaCilenšek,roj.Voršič.

150MihaŠimac:PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemnikizlatemedaljezahrabrostzačastnike,str.143–153Članki in razprave

leženecprvesvetovnevojneinkotčastnikodli-kovan z zlato hrabrostno medaljo za častnike.ZaraditegadejstvasoseNemcidonjegapričeliobnašati zelo spoštljivo.Do zlatihodlikovancevso nemške oblasti že na splošno namreč gojilesvojevrstnospoštovanje.Vpisarni jepotemna-letelnaznancaizPtuja,kijebilgestapovec.Tegajezanimalo, česa jeCilenšekobdolžen.Pankracmujepojasnil,dagaobtožujejo,dajekomunist.Znanecpajevzrojil:»Cilenšek, če ste vi komunist, sem tudi jaz!«Poveljnikudomobrancevjepotemukazal,najgatakojizpustijo.Tosejetudizgodi-lo.Nibilojasno,kdojevozadjuaretacije.Nemciočitnone,sicerganebiizpustili.Pankracjesicersumildoločenoosebovtovarni,vendarvtonibilprepričan.25

PodrugisvetovnivojnijeCilenšeknajprejdelalvkranjskitovarniStandard,kisejeukvar-jala s kooperacijo in povezovanjem vsehmalihčevljarskihtovarnpodenostreho.Leta1946pasejedružinapreselilavTržič,kjerjePankracupodolgotrajnibolezniumrlaženaMarija.Pokopanajenatržiškempokopališču.

Pankracjepotemnazadnjedelalvkomer-cialiPEKA, od koder je odšel v zaslužen pokoj.Todanemirnažilicamunidalamiruintudivpo-kojujebilaktiven.Kerjeznaljezike,jemedturis-tičnosezono,kojevelikoljudipotovalonaokoli,delalvKompasovimenjalnici;sprva jebila tavgostilniAnkelevPodljubelju,kasnejepapotemnasamemmejnemprehoduLjubelj.Vokviruso-delovanjasturističnimdruštvomjepomagaltudipriorganizacijiAMDLjubeljskihdirk.

Kljubtemu,dajevčasuvojnepomagalpar-tizanom,tepomočipovojninikolininaglašalinposebejizpostavljal,kotsotopočelimnogidrugi.Takotudininikdarvložilinželeluveljavljatini-kakršnihugodnosti.KotjedejalnjegovsinJože,najbiočetanekočvprašali,zakajnevložinobeneprošnje.Onpajimjeodgovoril:»Država ni mol-zna krava, jaz pa tudi nisem zato pomagal, da bi od tega imel kakšno korist!«26Biljetorejzelona-čelenčlovek,kimu lastnekoristinisobileprvaskrb,patudivčasunovedržavesenislepostri-njalzvsem,karsodrugirekli,dajedobro.Biljepaččlovek,kijemislilssvojoglavoinmordagajetostalotudikakšnevidnejšekariere.

Cilenšekjesvojprostičasradposvečalna-ravi, telesnemuzdravju,zelorad jehodil tudivhribe.Tako jebilmeddrugim tudinaTriglavu,kamor je peljal tudi svoje otroke in jih skušal

25 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.

26 Ibidem.

Pankrac Cilenšek(Vir: Družinski arhiv Cilenšek)

151Letnik 37 (2014), št. 1

takonavdušitinadlepotaminaraveinnašihgora.Njegovnajljubšihobipajebilogobarjenje.Biljestrastengobar, ki je lahko že zgodaj zjutraj od-šelvtržiškegozdovenabiratgobeinsejevračaldomov šele z večernimmrakom.Doma je gobepotemvlagalinjihdelilsorodnikom.

VTržičujebilznankotuglajen,dobroho-tengospod,kiganisoslišalipreklinjatialikogazmerjati.Tudidomaninikolipreklinjal.Znalpaje ženskampihati na dušo. Kasneje je kot vdo-vecživelnaKoroškicesti2,vhiši,kistoji takojza tržiškocerkvijo svetegaAndreja.Tako jene-koč,kotsespominjasinJože,Pankracpopihalnadušotuditamkajšnjistarimežnarici,kijehodilaksvetemuAndrejuzvonit.Kojenekočodzvonila,jojepočakalpredcerkvijoinjoprijaznoogovo-ril:»Tako lepo kot je pa danes zvonil ta zvon, ga pa še nisem slišal zvonit. Ste vi zvonili?«-»Ja, jaz.«Inženicajebilavsaponosnainzadovoljnaintakojijepolepšaldan.

KotvdovecjeCilenšekživelsam,dapabimubilo lažje, si jenašelhišnogospodinjo, ki jije bilo ime Celestina, roj. Seifert. V zameno zagospodinjskaopravila je imelaprinjemzastonjstanovanjeinhrano.Kotnavadnidelavkijijetosevedazeloustrezalo.Takostaživelakarnekajlet,leta1970pajePankracvželji,dabipomagalCelestini,predlagal,dabiseporočila.Vprimerunjegovesmrtibitakokotnjegovasoprogadobilatudiboljšopokojnino.27Vresnicista,kotjeraz-bratiizzaznambeobnjegovemkrstnemvpisu,to28.oktobra1970tudistorila.28Usodapa jeho-tela,daježenaumrlažeprednjim,29.septem-bra 1979. Zadnje dve leti je Pankrac preživel vtakratnanovoodprtemdomustarostnikovPetraUzarjavBistricipriTržiču,kijeprvestanovalcesprejelleta1980.Tujebilmedosebjemznankotčlovekpozitivnevoljeinpravigospod,kisijeved- noradvzelčaszapogovor,patudihudomušnostimunimanjkalo.Pravzatosogastrežniceinse-streimelezelorade.Umrlje6.februarja1981inbilpokopannatržiškempokopališču.29

27 PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012.

28 RMKGriže1878–1895,str.234,zap.št.46.29 Ibidem.

Cilenšek na jesen življenja(Vir: Arhiv družine Cilenšek)

152MihaŠimac:PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemnikizlatemedaljezahrabrostzačastnike,str.143–153Članki in razprave

VIRI

Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM) • Rojstnamatičnaknjiga(RMK)Griže1878–1895

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS231,Prosvetnoministrstvo–personala,škatla57,uslužbenskilistMarijaCi-

lenšek,roj.Voršič

Avstrijski državni arhiv/Vojni arhiv, Dunaj • GBBLBestandNAR,Karton72,GBBLPankratzCilenšek • OBA207377,Karton.279,BelohnungsanträgenfürOffiziere (OBA)

Družinski arhiv Cilenšek

Časopisi in tiskani viri • Slovenec,26.9.1917 • Nova doba,30.9.1919 • Tedenske slike,21.11.1917 • Jutro,5.2.1932 • Verordnungsblatt für die k. k. Landwehr 1916,Nr.29,182 • Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine,l.1935,št.87,priloge

Pričevanja • PričevanjeCilenškovegasina,gospodaJožetaCilenška,zdne15.maja2012 • PričevanjeCilenškovehčerkeMajde,elektronskopismozdne17.junija2012

LITERATURA

Hofman,Oskar-Hubka,Gustavvon:Der Militär­Maria­Theresien­Orden. Die Au-szeichnungen im Weltkrieg 1914–1918.Wien:VerlagderMilitärwissenschaftlichenMit-teilungen,1944.

Moškon,Milena:Zbirka stare libojske keramike(CeljskimuzejVI).Maribor:Ob-zorja,1982(KulturniinnaravnispomenikiSlovenije;116).

Pepernik, Amandus:Doberdob, slovenskih fantov grob. Ljubljana: Karantanija,2005(ZbirkaSledi).

Steiner,JöergC.:Heldenwerk 1914–1918. Die Träger der Goldenen Tapferkeitsme-daille in der k.u.k. Armee 1914–1918.Wien-Frankfurt-Znaim:InstitutfürAuszeichnun-gswesenundUniformkunde,2010.

UNTERDENERSTENEMPFÄNGERNDERGOLDENENTAPFERKEITSMEDAILLEFÜROFFIZIERE–DERSLOWENEPANKRACCILENŠEK(1892–1981)

DerBeitragumreißtdenLebenswegvonPankracCilenšek(1892–1981),der sichmit seiner Tapferkeit im ErstenWeltkrieg besonders hervortat. AlsLeutnant der Reserve, Angehöriger des 26. Schützenregiments der habsbur-gischenStreitkräfte,nahmerbeimDurchbruchbeiKobarid(Karfreit)inder12.

VIRIINLITERATURA

ZUSAMMENFASSUNG

153Letnik 37 (2014), št. 1

IsonzoschlachtteilundwurdefürseineTapferkeitvordemFeindmitdergol-denenTapferkeitsmedaillefürOffiziereausgezeichnet.NachKriegsendeblieberindemneuentstandenenStaat,gründeteeineFamilie,warzunächstinPtujundspäterinverschiedenenBetriebeninGorenjskatätigunderlebtehierdenZweitenWeltkrieg.ErwurdezumKriegsdienstindieköniglicheArmeeeinbe-rufenundgelangtenachderKapitulationdesKönigreichsJugoslawienkurzinitalienischeKriegsgefangenschaft,vonwoernachHausegeschicktwurde.ErüberlebtedenKriegundwarnachKriegsendeinKranjundTržičtätig,woer1981starbundauchbegrabenist.

155Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

televizija,TelevizijaSlovenije,zgodovinatelevizije,avdiovizualniarhivi,televizijskiarhivi

Key-words:

television,TelevisionSlovenia,thehistoryoftelevision,audiovisualarchives,televisionarchives

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK930.25:621.397.13(497.4)”1957”Prejeto:1.5.2014

Vroči junijski dnevi leta 1957 in v znoju rojena televizija – O »prazgodovini« slovenske televizije

ob njeni 55-letnici – 2. del

ALEKSANDERLAVRENČIČarhivskisvetovalec,dokumentalistraziskovalec

RTVSLO,OddelekzaarhiviranjeindokumentacijoTelevizijeSlovenija, Kolodvorska2,SI-1550Ljubljana

e-pošta:aleksander.lavrencic@rtvslo.si

Izvleček

PrvaposkusnaoddajatelevizijskeskupinepriRadiuLjubljanaznaslovom»Televizijaprihaja« je izzvenelavobljubo,dabodomačiprogramprihajaldo slovenskihgledalcev čedaljepogosteje.DrugaoddajavZagrebu jebilapestrejšapooblikiinvsebini,vajinpripravnaoddajopajebilomanj.Tem-peraturapredoddajojepočasinaraščala,23.6.1957šeposebnoubijajoče.VstudiusonamerilišestinštiridesetstopinjCelzija.Oddajajekljubtemuuspe-la,Zagrebčani soonjej govorili vpresežnikih. SlovencipavZagrebunisonabiralisamopotrebnihtehničnihizkušenj,ampakjevtehvročihjunijskihdnehnastalatudiznamenita»špica«sPastirčkom,kinasševednoprebujaobkoncuprograma.

AbstractHOTDAYSOFJUNE1957ANDATELEVISIONBORNINSWEAT–ONTHE»PREHISTORY«OFSLOVENIANTELEVISIONINCELEBRATIONOFITS

55THANNIVERSARY–PART2

The first test show of Radio Ljubljana’s television group entitled »Televi-sion is Coming« endedwithpromises that Slovenian viewerswouldhavethechancetoseeSloveniantelevisionprogrammesmoreoften.ThesecondshowwasshotinZagrebandwasalotmorediverseinformandcontentde-spitethefactthattherewerealotlesspreparationsandrehearsalsinvolved.Thetemperaturebeforetheshowhadslowlybeenrisingandreachedtheboilingpointon23June,1957.Onthatparticularday, thetemperature inthestudiowas46degreesCelsius.Still,theshowwasasuccess,andthepeo-pleofZagrebranoutofsuperlativestodescribeit.Apartfromacquiringtheneededtechnicalexperience,SloveniansalsousedthosehotJunedaysinZa-greb to introduce the famous “Shepherd” sign-off sequence,which to thisdaystillawakensusattheendofthetelevisionprogramme.

156AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

Drage bralke in bralci, v prvem delu pripovedi o začetkih televizije vSlovenijismoseseznaniliznajstarejšimgradivom,kigahraniarhivTelevizijeSlovenija.Spomočjotegagradivasmopoustvariliprvotelevizijskooddajo,kijo je televizijskaekipaRadiaLjubljanaposnelanasejmuelektronikenaGos-podarskemrazstaviščuvLjubljaniavgustaleta1956,intelevizijskiprogramznaslovomTelevizijaprihaja,kigajepripravilatelevizijskaekipaRadiaLjublja-na,kojenaslednjeletogostovalavZagrebu(15.5.1957).Dogodekjebiltakopomemben,dasogačasopisi razglasilikarzadogodek leta.Televizija jebilatakopostavljenananoge.Telejepostalokravainnapovedanasnemanjasoseohranilatudivtelevizijskemarhivu.Ssmelimiodločitvamivzačetnemobdobju,kovLjubljanisplohšenisoimelikamer,jeslovenskatelevizijastopilanapravopot,skupajstelevizijopajenastaltuditelevizijskiarhiv. Iztegajezgodba,kismojoobljubiliobkoncuprvegadela;tojepripovedodrugioddajivZagrebuinnastankuznamenite»špice«sKalinovimPastirčkom.

PrvaposkusnaoddajatelevizijskeskupinepriRadiuLjubljanaznaslovom»Televizijaprihaja« je izzvenelavobljubo,dabodomačiprogramprihajaldoslovenskihgledalcevčedaljepogosteje.Ljubljanska televizijskaskupinapašeni imelanitistudianitidovolj tehničnihnaprav,zatose jecelotna ljubljanskatelevizijskadruščinapreselilazanekajdnivZagreb in23.6.1957pripravilapoldrugourodolgprogram.Producentoddajedr.FranjoPavlinjesestavilna-tančenseznamodhodovčlanovekipevZagreb.1VečinačlanovjeodpotovalasPutnikovimiavtobusiizpredavtobusnepostajeprikolodvoru.Včetrtek,20.6.1957,obpetiurizjutrajsoodpotovaliDragaRogl,RadoCilenšek,DušanKralj,JanezPirnat,AndrejNovak, FranŽižek,MirčKragelj, FranjoMeglič,VladimirMušič,N.Tomaševičindr.FranjoPavlin.Naslednjidanjeodpotovalaskupina,vkaterisobiliBorutFinžgar,JureRobežnik,JakaHafner,RellyDular,MitjaButara,JanezSever,KristinaPiccoliinAcoMiler.TemadvemaskupinamasosevsobotopridružiliZlataGašperšič,AleksanderLozar,OlgaBedjanič,BranePrestor,JanezČukinMetaOcvirk.Vnedeljo,23.6.1957,obšestizjutrajsoizpredstavbeRadiaLjubljanainprostorovTriglavfilmaodpotovaliBertaMeglič,MetkaBučar,FraneMilčinski,SlavkoJančar,MetkaGabrijelčič,FranekTrefaltinBenoHvala.SkupinisejepopoldnepridružilšeMarjanRichter.Dr.FranjoPavlinjeskrbnosestaviltudiskupnipredračunstroškovzaoddajo–znašalje511.536dinarjev.2

ZagrebčanisosedobropripravilinagostovanjeekipeizLjubljane.Planskioddelek jepripravil tedenskiplandelaod17.6.1957do23.6.1957zapro-gramskointehničnoosebje.3Najprejsodelozačeliscenskidelavci.Vponedel-jeksoporušilistaroscenovstudiu(od7.00do14.00),ob11.00sosesestaličlanikolegija,tehnikipasopopoldne(od15.00do17.00)čistilikamere.NatososcenskidelavcipodvodstvomscenografaKatićav torek insredo(od7.00do14.00)postavljalisceno,tehničnoosebjepajevsredomed10.00in12.00izvedlotestvpreglednisobi.VčetrteksoposestankuzekipoizLjubljane(od10.00do12.00)predkadriralioddajoinposkrbelizapripravotehničnihapara-tur(telekino,kamere,magnetofoni,mikrofoni).Todelososkupneekipeoprav-ljaletudivpetekinsoboto(od9.00do13.00).Nadanpredvajanjaoddajesoprvizačelidelatiosvetljevalciinvstudiupostavilisistemrazsvetljave(od6.00do9.00),takodajebiloob9.00vsenaredzageneralko.Trajalajedo13.00.ZaponedeljeksoimeličlanizagrebškegakolegijašenapovedansestanekzekipoTVLjubljana (od11.00do14.00).Vse jebilo torejpripravljenonavelikido-godek–oddajaživoob20.30.Vnedeljozvečerob20.15 jeTelevizijaZagreb

1 Oddelek zaarhiviranje indokumentacijoTVSlovenija (odslejTvdok), ZbirkavodstvoTVS,škatlaI-67,mapa3,OdhodivZagreb,19.6.1957.

2 TVdok,I-67,mapa3,PredračunstroškovII.TVoddajevZagrebu,dne23.6.1957.3 TVdok,I-67,mapa3,Planradazatjedan25.od17.–24.VI.1957.Emisijadne23.VI.1957.u

20.30sati.

157Letnik 37 (2014), št. 1

pripravilauvodvoddajozlahkoglasbo,predvajanosplošč.Glasbasejevrtelapetnajstminutinpočasiogrevalagledalce.PozatemnitvinapisaRadio-televi-zijaZagrebjeglasbautihnilainpojavilsejenapis»Eksperimentalniprogram«.GledalcejepozdravilazagrebškanapovedovalkaLjiljanaWeiler:»Dober večer, dragi gledalci! Nocoj gostujejo v našem studiu člani Radiotelevizije Ljubljana. To je njihov drugi nastop pred televizijskimi kamerami. Naši tovariši iz Ljubljane so se prvič predstavili gledalcem pred slabima dvema mesecema z oddajo »Televizija prihaja«. Radiotelevizija Zagreb želi svojim gostom veliko uspeha.«4

Poodtemnitvisejepojavilnapis»Poizkusniprogram«innapovedovalka: »Dober večer dragi poslušalci in gledalci! Televizijska skupina iz Ljubljane danes že drugič poskusno gostuje v studiu TV RZgb in Vam je to pot pripravila: TELEVI-ZIJSKI OBZORNIK S ŠPORTNIMI DOGODKI DOMA IN PO SVETU, PRIJETEN SPRE-HOD PO LJUBLJANI za tem pa boste videli domač LUTKOVNI FILM z naslovom BRIHTNE BUČE, nato boste priča KABARETNEMU COCTAILU z mimičnimi in glas-

4 TVdok,I-67,mapa3,RadiotelevizijaZagreb,Eksperimentalniprogramdne23.VI.1957.u20.30sati.

PredračunstroškovII.TVoddajevZagrebu,dne23.6.1957

1. Uvodnaglavasnemanje,kopiranje,ton,trak 80.000

2. Obzornikinšportsnemanje,film,obdelavaitd. 70.000

3. Filmskenovostineozvočenakopija 15.000

4. ReportažaoLjubljania/potnistroškivZagrebKralj,Pirnat,Novak 6.336b/4dnevniceza3osebezaZagreba1.300din 15.600c/Fotomaterialindrugo 10.000 31.936

5. Film:Usodnistrel 5.0006. Zabavniprogram

a/potnistroškivZagrebinnazaj,14oseba1.100 30.800b/Dnevnice,14oseba1.300za4dni 72.800c/Honorarjizasodelavcea5.000dinza5orkestraševHafner-balet,Z.Gašperšič,Piccoli,3Jenas,Zej 65.000 168.600

7. Vesnaa/PotnistroškivZagrebinnazaj(6zunanjihsodelavcev,režiser,kostumerka,masker) 18.900b/dnevnice,skupno22po1.300 28.000c/glasbainfilm 10.000 56.900

8. Raznoa/Potnistroški,13osebvZagrebinnazaj 27.300b/Dnevnicepo3dnia1.300 46.800c/Razno 10.000 84.100

SkupajDin 511.536

158AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

benimi točkami, za konec pa smo kot posebnost pripravili reportažo o snemanju drugega filma o VESNI. Upam, da bo našel vsak od vas zase kaj zanimivega, ter vam želim dober sprejem!«5

LjubljanskatelevizijajegledalcempripravilaObzornikzdomačimiintu-jimivestmiterobširnimporočanjemizsvetašporta.VsebinaObzornikajebilarazdeljena na kratkamednarodna in domača poročila, komentar iz studia obprispevkihFilmskihnovostiindomačegaObzornika.Napovedovalecjebralzad-njaporočilavstudiuinnatozvočnokomentiralfilme.Zaizvedboprogramasopotrebovalidvekameri,telekinoTK35inTK16,glasbozmagnetofonainplošč,zvokizstudiainstojalozafotografije.Vpetnajstminutdolgemprenosujepolegnapovedovalcavstudiusodelovalotuditehničnoosebje:režiser,mešalecslike,operaterzatelekino,mešaleczvokainasistentrežije.SvežešportneposnetkesoposlalivZagrebzletalom,zatosopripripravioddajepotrebovalitudiavtomobilzaprevoz filmov.Vestizabranjesobilenatipkanenapapirju formataA5,petnovic jebiloopremljenostelekiniranimifilmskimiposnetki. Inkakšnesobilenovicezagledalce23.6.1957?NaBrionihjepredsednikrepublikeJosipBrozTitoprisrčno sprejelpredsednika švedskevladeErlanderja.Predodhodom izJugoslavijejepredsednikErlanderssoprogoobiskalšePostojno,BledinLjublja-no.Tudizato,kerstaseŠvedskainJugoslavijazanimalizaenakamednarodnavprašanjainzagovarjalimiroljubnopolitikokoeksistence,jebilapoprvinovicinavrstivestobojuprotijedrskimeksplozijam:»Še vedno so sveži spomini na pus­tošenje, ki so ga v drugi svetovni vojni povzročile te smrtonosne gobe, človeštvo pa še vedno ni rešeno atomske nevarnosti. Tisoče najbolj upoštevanih znanstvenikov vseh držav opozarja na katastrofalne posledice poskusnih jedrskih eksplozij. Glas protesta vseh miroljubnih narodov sveta se začenja zlivati v močno splošno gibanje proti brezumnemu in pogubnemu oboroževanju z atomskimi in vodikovimi bom-bami. Tudi naša država se vključuje v to splošno gibanje. Zvezna ljudska skupščina je na skupni seji obeh domov razpravljala o potrebi prekinitve jedrskih eksplozij. Tovariš Aleksander Ranković pa je v svojem govoru poudaril: »Trdno smo prepriča-ni, da bo ena izmed največjih pridobitev človeškega uma, jedrska energija, vendarle izkoriščena za izboljšanje življenja človeštva.« Na koncu seje je zvezna skupščina soglasno sprejela deklaracijo, ki bo poslana razorožitvenemu pododboru.«Vprvivestijebilopoudarjeno,daJugoslavijazagovarjapolitikomednarodnegasode-lovanjainmirnegareševanjasporov,vendarševednoniimelaurejenihvprašanjmejessosednjimidržavami.Posestankubolgarsko-jugoslovanskekomisijezaizdelavonovegaopisameje inzemljepisnihskic jebilavBeogradupodpisananovamejna dokumentacija (kasneje vključena v že obstoječimejni elaborat).Takrat sodržavoprizadele tudi zadanašnji časdokajnenavadnenaravnene-sreče,zakaterepaupamo,dasenebodoponovile:»Velike jate kobilic ponovno ogrožajo plodno ravnino okrog Titograda v Črni gori. Obilno deževje je pospešilo njihovo razmnoževanje, kar bi utegnilo močno škodovati kmetijstvu. Vojaške enote iščejo v široki strelski vrsti roje kobilic in jih označujejo s kamnitimi piramidami. Za njimi prihajajo moderno opremljene ekipe za kemično uničevanje teh škodljivcev.«

Vojakijugoslovanskevojske,mednjimitudiSlovenci,sotakratsodelovalitudivmednarodnihenotah,kisovzdrževalemirnakriznihobmočjih.Pripadni-kimodrihčeladsobilipreddesetletjivelikoslabšeopremljenikotvdanašnjihmirovnihmisijah,vestionjihovemdelovanjupasopočasnejeintežjeprihajaledojavnosti,sajšenibilrazvitsistemglobalnekomunikacije.VAlArišuvEgiptusovojakijugoslovanskegaodredamirovnihsilstovornjakomnaletelinamino.Ranjenevojake jevbolnišniciobiskalgeneralBurns,poveljnikčetZdruženihnarodov.GeneralBurnsjeobenemizrazilsožaljedružinivojakaRankaMilića,kijepritejnesrečiizgubilživljenje.

5 TVdok,I-67,mapa3,RadiotelevizijaLjubljana,DrugaslovenskaTVoddajavZagrebudne23.6.1957ob20.30.

159Letnik 37 (2014), št. 1

Predsednikrepublike JosipBrozTito,ki jeprejšnjidanobiskalZagreb,jeprispelvBeograd.VoditeljindijskeljudskesocialističnestrankeKripalanijeobiskalNoviSad.VTrstusoodprlidevetimednarodnivelesejem–nanjemjerazstavljalotriindvajsetdržav.Jugoslavijojezastopalosedeminpetdesetpodje-tij.Šolskaladjajugoslovanskevojnemornarice»Galeb«,kijekrižarilapoSredo-zemskemmorju,jepriplulavPirej.BritanskiobrambniministerDuncanSandysse jevrnilvLondonpoobiskunekaterihbritanskihoporiščvSredozemljuinvvzhodniAfriki.AvstrijskikanclerRaabjeizjavil,damednedavnimobiskomzahodnonemškegakanclerjaAdenauerjanaDunajunisobili doseženiposeb-nisporazumi,dapasobilivendarlerazčiščeniodnosimedobemadržavama.Kancler je tudinapovedal, daboAvstrija sodelovalapri ustvarjanjuobmočjasvobodne trgovinevEvropi.Čangkajškovoobrambnoministrstvo jeopozori-lovsetujeladje,najneplovejovbližiniotokaKvemoj,kerjeposadkaprejelaukaz,najstreljanavsakotujoladjo.Tedenprejsožestreljalinanekobritanskotrgovskoladjo.JaponskavladajesklenilaublažitiomejitvevtrgovinizLjudskorepublikoKitajsko.

Ponovicioodprtjugrafičnerazstavesoprišlenavrstonovice,kisobileopremljenes filmskimiposnetki.Kotpovsodpo Jugoslaviji so tudivMaribo-ruizvolilidelegatezaprvikongresdelavskihsvetovvBeogradu.Meddelegatisobilidelavkaiztekstilnetovarne,inženiriztovarneavtomobilovinstrokov-njakzadelovneodnoseindelovnostorilnostizMetalne.Nakongresuje1.800delegatov zastopalo skorajdvamilijonadelavcevnaše republike. Slovenijo jeobiskaladelegacijafederacijitalijanskesocialističnestrankePSIizTrsta,Gori-ce,VidmainPordenoneja.VLjubljanijedelegacijapoložilavenecnagrobniconarodnihherojev,natopajojesprejelpredsednikljudskeskupščineSlovenijeMihaMarinko.Graditevnovihhidroelektrarnjespreminjalapodobopokrajine,našhidroenergetskisistempajeuvrščalanaprvamestavsplošnemrekordnempovečevanju energetske in industrijske proizvodnje. Tako je hidroelektrarnaVuhreddosredeletaprispevaladobrihstomilijonovkilovatnihurk900milijo-nomkilovatnihurskupneproizvodnjevSloveniji.TakratnedavnoustanovljenimladinskipevskizborRadiaLjubljanapodvodstvomprofesorjaJanezaKuharjase je odpeljal na skupno letovanje v Šiljevicoob jadranski obali.Obzornik jekončaloporočilospraznikavMarezigahvslovenskiIstriinssnemanjaradij-skeoddajeterrazstavesodobnihagrotehničnihsredstev,kinajbipripomoglakpovečanjunašekmetijskeproizvodnje.Ljudjesoprihajaliizbližnjihindaljnihkrajev,celoizTrstajihjebilonekaj.Prireditevsejerazvilavlepomanifestacijoljudskekulture innaprednegakmetijstva.PoObzorniku jebilnavrstiŠport-nipregled.Vodilgaje,abrezpredloženegateksta,BenoHvala.Ponajnovejšihšportnihnovicahsosigledalciogledališenekajfilmskihreportaž,mednjimijebilaosrednjasprvegafestivalatelesnekulture.Reportažosonaznanilefanfare,ponjihpajebilpredstavljenHvalovkomentar,podloženzglasboinnanekate-rihmestih,kjerjebilanafilmuvidnamnožicaljudi,tudiz»vrvežem«množice.Filmskereportažesobileposnetenaosmih16-milimetrskihfilmih,reportažazavto-motodirkvOpatijipajebilaposnetana35-milimetrskifilm.ReportažeizSlovenijesobileposnetevNoviGorici,Tolminu,naplavalnembazenuvRa-dečah,invalidskemtekmovanjuvplavanju,kolesarskidirki,napohoduobžiciokupiraneLjubljane,pionirskemtekmovanjuvprometnivožnjiinnasmučars-kemtekmovanjunaVršiču.

Vreportaži»SprehodpoLjubljani«stagledalcevprijetnemrazpoloženjuvodila reporterDušanKralj in risar JanezPirnat.Reporterjeva roka jevodilarisarjevopreknapisa.Kamerajenatousmerilapogledprotirisarju: »Ker je ta roka slučajno moja, mi dovoli, da jo sukam po svoji glavi.« Risar jeodtrgal listinkamerajepogledalanaobčinstvo,kigajerisarpovabilkugibanju.Risarinreporterstanatopozvalaobčinstvoksodelovanjuinnastalaje»koprodukcija«ali celozasnovaresničnostnegašova:»Karkoli je v zvezi s kakšno koprodukci-jo, je vselej ugibanja vredno! Kot vse kaže se je nam Kranjcem težko ogniti stari

160AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

kranjski navadi – smo že v krčmi, pri Šestici, staremu »zeksarju«! Domača in lju-bezniva prav tako kot Figovec, nič manj obiskovana, zlasti prve tedne v mesecu!«Prinastajanjudrugerisbe jerisarpopravilpomislekegledalcev:»Prehitevate me! Ta obisk, ki so ga opravile vaše kamere, ni vsebina prve vijuge!« Vijugaresniimelanobenezvezezobiskomgostiln,ampakznadaljevanjemreportažepopromenadi,zatojekameraobrnilasliko:»Res, če to, kar lebdi na zaslonu, zaobr-nemo, nas priljubljeni športni rekvizit spomni na čase, ko smo še imeli mrzle zime in sončna poletja! Potemtakem ta stvar nima z zimo nobenega opravka – pač pa ji lahko naprtamo na hrbet staro izpeljanko: drsnico.« Slikasejespetobrnilainprelilanapromenado:»Rad bi nekoga srečal – pojdi na promenado! Hoče se ti pomenka, na promenadi ga dobiš! Radoveden si, kakšen je rezultat nogometne tekme ali loterije – promenada ti da odgovor! Časa imaš na pretek, na promenadi ga na enostaven način lahko zapromeniraš ali zadrsaš – kakor hočete! Tu so ljudje s časom: redki so, ki kot stalni gostje zamude premierske vrste.« Žetakratsobililjudjezbeganizaradimuhastegavremena,pojavilepasosetudiprvetežavezzmanjševanjemobiskavkinodvoranah,ajedoumikapremiernaobrobjemestapreteklošenekajdesetletij,vtehpajedokončnoizginilatudiljubljanskapro-menada.SfotografijepromenadesejeslikaprelilavzunanjostbližnjegakinaKomuna:»No, kje vendar je obtičala slika z ljudmi, ki čakajo v vrsti? V temle repu. Rep ali vrsta – prave nam zadnje čase ni bilo mogoče ujeti na filmski trak. Zato vam lahko le tako približno prikažemo premiersko idilo – trajanje do pet ur – ko pa komerciala ne bo več botrovala distribuciji, tedaj bomo originalnejši!«NatostapripovedovalecinrisarvodilagledalcemimoOperevTivolidoribnika,kijetudisamevalvparkuinkjerspetnisogorelevseluči.Bilojihjesamotoliko,dasosa-motnimsprehajalcemosvetljevaleskrivnostnoopojnostmestnegavrta.Slikajezribnika,labodovinmaketeparkapreskočilanadečkasflavto. »Tu domuje tudi naš junak, značilen za mesto kot naš grad.«Pogledsejenatousmerilnaosmorisbo:»In to, kapljica potu ali solza? Deček s piščaljo ni nastal brez tega – saj se kraj, kjer delajo naši umetniki ne imenuje Švicarija kar tako. Lepo, da ne zatajiš svojih stanovskih tovarišev in čeprav smo pri poizkusni TV oddaji. Švicerija! Tu so in tu še danes ustvarjajo naši slikarji in kiparji: v teh ateljejih je preživel preneka-tero uro tudi avtor našega Pastirčka, umetnik Zdenko Kalin. Tako kot on nekoč, se danes med drugimi v teh prostorih trudita mladi Batič in Tršar za svoj umetniški izraz. Da, tu je zdrsnila marsikatera kapljica potu iz nagubanega čela.«Šestica,promenada,Komuna,Opera,Tivoli,ribnikzlabodi,Švicarijainpolegtegašenizdrobnih,komajzaznavnihlepot.Kamnajzdajrisarinreporterskupajzobčin-stvomnadaljujetapot?Črte,vijugeinčrticetermesecjunijizstarepratikesonaszapeljalinaRožnik,skateregajeleprazglednanašemesto:»Saj ste hoteli neko značilnost? Preteklih ali današnjih dni, podobo, ki bo vsebovala več kot samo skromnost pripovedi njenih posameznih črt in vijug. Nemara obraz, ki je znan v najzakotnejšem soju domačega ognjišča.«Taobraz jebil IvanCankar,njegovomiselLjubljanipasoavtorjiizbralizakažipotskozipripovedoddaje:»Večja in lepša mesta so na svetu, vendar ni ti enakega pod nebom. Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrica prešernih ur!«6

PoprijetnemsprehodupoLjubljanisosegledalcizabavaliobogledulut-kovnegafilmaznaslovomBrihtnebuče,aonjemžalnimamodovoljpodatkov,dabigalahkoopisali,natopasobilipričakabaretnemukoktajluzmimičnimiinglasbenimitočkami.Zabavnideloddajenajbibilpoleginformativneoddajetudiglavnimagnetzagledalce,zatojepouvodnihtaktihorkestraobčinstvota-kojpozdravilFraneMilčinski-Ježek,takratvSlovenijinajvečjazvezda:

»Kdorkoli se med vami krije,vesoljni svet, ki je tu zbran,

6 TVdok,I-67,mapa3,Skozinašemesto,predlogaF.

161Letnik 37 (2014), št. 1

prijatelji televizije,ki gledate na naš ekran,da vse tako bo, kot je prav – najprej prisrčen vam pozdrav.Programček naš bo kot marjanca,ki se po mizi zavrti,od cifre pa do cifre tanca,zdaj tu, zdaj tam pač obstoji.Tako tud' nam zdaj sreča milaje drobno pesem naklonila.«7

Vrtavkojeponazarjalvrtečiseboben.PoJežkovemuvodustazapeliZlataGašperšičinKristinaPiccoli.AnsambelLostresJenasizTrstajeigrallatinoglas-booziroma takratpopularne»meksikanskepesmi«, Ježekpaga jepredstavilkot»nekakšenšpanskidudeldaja.«

PonastoputriaLostresJenasjeJežekobvrtečisevrtavkiinspremljaviklavirjamodrovalokroguživljenja.Kajnekiboleizfrkolina,kiseigrašekavbo-je?Mogočebozraselvarhitekta,kibozidalstrehe,alipabofantPegazajahal?Mogočeboodšelkteatrualipabišenajboljezaslužilkotigralecnogometa?Tavrtavkasevrtišedanesinsrednjinapadalecševednozasluživečkotinženir,profesorali»dotor«.Obklavirskispremljavijevvloginogometašazaplesalple-salecJakaHafner.NatojeJežekskupajzvrtavko,kisejevrtelaokrogdopusta,napovedalpesemVermontvizvedbiZlateGašperšičnastopilajenamestoMar-janeDeržaj.VrtavkainJežekstanatopoklicalavse,kismorazličnihokusov:

»Vsakdo zabava se po svoje,da ure so mu bolj vesele.Ta zbirka znamke, drugi poje, a tretji rad lovi forele.Temu je vse križanka, uganka,ta se nikdar mu ne pristudi,drug spet bi gledal brez prestankaSofijo Loren in nje grudi.Zdaj tistim mislimo ustreči, ki boj v ringu je povšeči.«8

ObklavirskispremljavistrakujenaoderponovnopriplesalbaletnikJakaHafner,tokratkotboksar.Ježekpajepravvverzeskriltelevizijokot»živi«pred-met,predmet, ki smogavnaslednjipolovici stoletja vsajdoprevladehišnihračunalnikovnajboljobčudovaliinsiznjimkrajšaliprostičas.9Ponovnojena-stopil trioLostres JenassskladboPajaroco.Obkoncupesmise ječezčlaneansamblaprikazalnapis »Adios«, znekaj verzi se jeposlovil FraneMilčinski-Ježek,nabobnusoseodvrtelaimenanastopajočihinsodelujočihvoddajisku-pajzimenikvintetaSepe,grafičnegaopremljevalcaAndrejaNovakainrežiserjaFranaŽižka,glasbasejeprelilavmotivfinala»Perpetuummobile«,kamerapanafilmzvrtavko,kijepočasiobstala.10Vendartošenipomenilo,dajeprogram

7 TVdok,I-67,mapa3,Vrtavka,zabavnaTV-oddaja.8 TVdok,I-67,mapa3,Vrtavka,zabavnaTVoddaja.9 Častneizjemeinizjemicevoblikidrugihpredmetovinrazvedrilsevedaobstajajo(op.L.A.).10 »Mehiški«ansambelLostresJenasjebilpravzapravizTrsta.ArhitektuVladimirjuMušiču,ki

senapovabilomladostnegaprijateljaBenaHvalekotscenografpridružilpionirskiekipi, jeostalovspominuvelikoprisrčnihinzabavnihdrobcev.VZagrebujemoralpripravitiprizoriš-čezanastopansambla,kinajbiigralpredpročeljempodeželskegostilne.Krčmivšpanskemslogujehoteldatitudišpanskoime,poznalpajelebesedo»Cojones«.OmenjenobesedojespoznalvHemingwayevemromanuKomuzvoni.Glavniuredniksejezelorazburilingrozil

162AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

končan,odvrtelase jesamoVrtavka.Napovedovalka jeponovnopozdravilazrazvedrilnooddajorazgretegledalceinjihpovabilakšezabavnejšemuogledu:»Bili ste z nami v zabavišču TV skupine iz Ljubljane. Zdaj pa še nekaj reportažnih zapisov s snemanja drugega dela filma o priljubljeni Vesni!«11

NatelevizijskihsprejemnikihsejeobkartonuspomladnimnapisomVes-naprikazalreporter:»Takšna nam je ostala v spominu iz filma o pomladi, mla-dosti in ljubezni …«Pomladnikarton je zamenjal zimski s slikohribov, snegainsmučarjev:»Takšno Vesno, takšno pomlad je pa težje zagovarjati. Pa so kljub temu sredi dela. Skoraj polovica filma je že narejenega, le z naslovom so težave. Kaže, da tako ne bo šlo. Treba bo pomagati.«Reporterjepoklicalnapomočgle-dalceinskupajznjimiiskalreceptzauspešenfilm.Posvojejetopoimenovalznanstveni insistematičnipristop:»Pogledati moramo, kaj je v skledi, in nato bomo lahko lažje našli ime jedi. Okus filmskih gledalcev po svetu je namreč že izoblikoval recept, kakšne sestavine mora vsebovati uspela filmska komedija.«Re-porterjebrskalpobloku,vkateremjebilastrašnazmešnjava,vslikipasosepojavililetala,porivanjeavtomobila,padalciinnatošekonji,kisovlekliavto-mobil:»Razgibanost, dinamika, moderna tehnika – 13 % in kontrast temu – 2 %.«Zmedasejenadaljevalainvtistemtrenutkusosstolapadlefotografije:»Na-daljujem, potrebujemo filmske zvezdnike, ki so nam ostali v prijetnem spominu. Saj jih poznate: Metka Gabrijelčičeva, Franek Trefalt, Elvira Kraljeva, Stane Sever, Metka Bučarjeva, Janez Čuk, Olga Bedjaničeva in Jure Furlan. In potrebujemo se-veda novo odkritje, nove simpatične obraze: Metka Ocvirkova, Breda Dularjeva in Bosi Kolarac.«Trinovezvezdesovrglekapeskoziokno.»Da ne pozabim glavne-ga – zaplet. Močan, učinkovit, dramatičen zaplet.«Vtemtrenutkujepadlaporo-čevalcukapaprednoge:»Tu je ta predmet: v vsej svoji pomembnosti, kot nalašč pripraven, da sproži dogajanje.«Poročevalecjepobralkapo;vtemtrenutkusoseskupajsporočevalcemtudigledalcioddaje, inznjimitudimi,dragibralci,znašlinatočki,kjerbimoralizačetipripovedovsebininovegafilma.Tegapaporočevalecševednonihotelizdatiinstemjestopnjevalnapetostprigledalcihinjihvpletalvskupnoigro: »Tega vam ne smemo še izdati, kaj vam bo sicer ostalo od filma. Ne pozabite, smo pri receptih – to je rdeča nit našega prikaza.«

Prikazalsejekartonznapisom:»iHumor – 20 %. Naslednja sestavina. Se ne strinjate z odstotkom? Mislite morda drugače? Saj mogoče v tem filmu tudi v resnici ne bo tako.«Na filmu jegledalcepozdravilasnemalnaekipazrežiser-jem,kijepokazalodlomekzMetkoBučarjevoinspodnjimihlačami:»Prizoru, ki ga zdajle snemajo, se boste gotovo nasmejali. Fantje nočejo vzeti s seboj dolgih spodnjih hlač, njihova študentska mama jim jih nikakor ne more vsiliti: »Pa bi blo vendr prou de bi jih uzel s sabo! Na sneg je mraz. Ampak to so že tak mulci, saj jeh poznate! Člouk ma znjim križe in težave u ulog, pa še takrat kadr smo privatn. Še najbl spudoben je tale naš kuža. Ta me še najbl boga. Mulce je pa težko ugnat. Zdej sm pa čist po nesreč prišla na težavo – saj je blo govora o humorju in procentih. Veste, za procente v tem filmu skrbi sam ena roka, k se pa najno vsi zanesemo. Režiser František Čap.«12KamerajepokazalarežiserjaFrantiškaČapa,kakodajenavodilanasnemanju,lektorja,kijeVesnovgarderobiučilizgovarjatibesedilo,maskerko, ki je ličilaMetkoBučarjevo, snemalca, ki jemeril svetlobo, inpsaPipa,kijeležalnapostelji:»Imate prav, Metka Bučarjeva. Režijo režiserju, skrb za izgovorjavo v čisti ljubljanščini lektorju, ki je v tem filmu naš dobri znanec Fra-ne Milčinski. Za spremembo je strašno priden in ne izgublja časa. Masko masker-ki, razsvetljavo glavnemu snemalcu Janezu Kališniku.«Pipjezalajalnapostelji.

je ideološkispopad.Aferozaradinespodobnebesede jezgladilponaključjunavzočiFraneMilčinski-Ježekssvojoznačilnointonacijo:»Rado, pomiri se, to bodo tako razumeli le španski borci, ti pa stvari prav razumejo …«(VladimirMušič:Zgodnjesrečanjeznovimmedijem.Tele-vizija prihaja,str.100).

11 TVdok,I-67,mapa3,DrugaslovenskaTVoddajavZagrebu,dne23.6.1957ob20.30.12 TVdok,I-67,mapa3,MetkaBučarjevasPipomvnaročju,VesnaII,PrilogaH,str.3.

163Letnik 37 (2014), št. 1

»Našemu zvezdniku »na metre« pa – če je priden – vsaj kost. In še več humorja in športa vseh vrst za tako visok procent.«VtemtrenutkusejekameraobrnilakSandijuvvlogiboksarja.ZmotilagajeHiperbola,kosejeusedlanakovček,San-dipajezbežalposnegu,Hiperbolajevstopilavletalo,Sandipapadelv»knockout«.»Ja včasih jih pač fašem. Ampak mislem, da me vsi zlo dober poznate in veste, da u splošnem nism tiste sorte, k se pusti. Razn …«PapustimozdajHiperboloinubogegaSandija,kijevednoboljizčrpaninpreskočimonekajlistovscenarija,vmespapoberimolesestavinezarecept:šport,kidajeokvirbistvenisestavinifilmskekomedije,ljubezni.Inkjerjeljubezen,tamnajdemotudiljubosumje,topaprinašatriodstotkesestavin,sajnovazvezdazatemnjujenašostaroznanko.Temujeslediltežkoimenovanižanr–poročevalecgajeimenovalpreprostoma-ček:»Mačkasto sceno so pravkar posneli in je zelo prepričljiva – mogoče bi ga z rock and rollom vred označili kar »zabavo v prostem slogu« – rezultat: vsaj 3 od-stotke. Manjkajo še zadnji odstotki, ki smo jih prihranili za poanto – 25 odstotkov ljubezni«.Kamerajepokazalaprizore,vkaterihseSamoinVesnapoljubljata,senehatapoljubljati,sepoljubljatanaprej,senehatainsepoljubljatadalje.Kososegledalcipozimskihprizorihogreliinzasanjali,jihjepredramilklic:»Nehajta že vendar. V filmu je stvar drgačna. Tam ljubezni ni nikol zadost.«13

Našreceptnajbibilstemdokončnoizčrpan,todakojeporočevalecseš- tel tablo z odstotki, jih je skupaj naračunal devetindevetdeset. Z začudenimobrazomsejeobrnilhgledalcem:»Kaže, da smo se nekje ušteli. Za dober film je 99 odstotkov premalo. Ah, seveda, manjka še dober naslov. In kakšen naslov naj bi zajel vse te pisane slike?«14Poročevalecjeokroggledalcevzačeltkatimrežoinjihvpletativsvojoigro.Našteljenekajpredlogov,kisobiliževnaprejobsojeninapozabo:»Vesno zebe«, »Na lepi beli Komni« (v avstrijskem slogu), »Trinajsti pada-lec« (v ruskem slogu), »Vesna, zima, ljubezen in ljubosumje« (v slogu De Sice), »Kje je otrok?« (Hitchcockov slog).«Končnojeočitnonezadovoljenzvsemisvojimipredlogizapomočzaprosilgledalceinjihtakoposrkalizpredsprejemnikovvvsebinoprograma.PritemmujepomagaltudipesPip:»Zdaj sva z najino mo-drostjo pri kraju. Kaj veliko boljšega se boste gotovo spomnili vi, dragi gledalci in to sporočili naravnost direkciji umetniškega filma Vesna II.«Pippa je samozalajal:»Hov!«15

Vsvetuumetnostiveljapravilo,datakrat,kopadezastoringledalcipre-spijonoč,pridetuditrenutekzaprveocene.InženirSlavkoPernušjeooddajizapisal:»Kot pri prvi slovenski oddaji v Zagrebu smo se tudi to pot posluževali avdio in videoaparatur, ki so nam jih dali na razpolago v Zagrebu. Od naših apa-ratur smo se posluževali samo magnetofona. Pri celotni oddaji smo uporabljali tri mikrofone, en magnetofon in dva gramofona. Z mešalcem slike je upravljal tehnik Borut Jeras, pri mešalni mizi za ton je bil Dušan Mauser. Kontrolo kamer so vršili zagrebški tehniki, kamere pa sta upravljala Boris Gorjup in Franjo Meglič.

Oddaja je potekala v tehničnem oziru v redu. Slika in ton sta bila v redu, bilo je pa zopet nekaj manipulativnih napak. Med športnimi poročili je bila oddaja prekinjena cca 15 minut zaradi prekinitve električnega toka. Ker je bila prekinitev električnega toka tudi na oddajniku na Sljemenu, nismo mogli obvestiti Krvavca, zakaj je oddaja prekinjena.

Oddaja je trajala brez prekinitve 1 uro, 38 minut in 30 sekund.«16

13 TVdok,I-67,mapa3,MetkaBučarjeva,VesnaII,PrilogaH,str.7.14 TVdok,I-67,mapa3.15 TVdok,I-67,mapa3.Vemo,daznaslovomnisočakalinamaj.Vemopatudi,daPipnibiltisti,

kijevresnicizaključilreportažo,ampakjemoralzatoposkrbetikarrežisersam(opomba36).

16 TVdok,I-67,mapa3,TehničnoporočiloodrugislovenskiTVoddajivZagrebudne23.junija1957(Ing.PernušSlavko,Ljubljana,25.junija1957).

164AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

Televizijskaskupina,kijesodelovalaprioddaji,jespredstavnikomdelov-negakolektivavupravnemodboruRTVLjubljanaEgonomTomcemrazčlenilaoddajonasestanku26.6.1957.Uvodnoocenoizzapisnikazagrebškegasestan-ka je prebralRadoCilenšek.K temu zapisniku, ki je sicerpriložen zapisnikusestankazdne26.6.1957,sebomovrnilinekolikokasneje,zdajpanajprejpre-glejmožeomenjenizapisniksestankaljubljansketelevizijskeskupine.17Vnjemnajdemozelozanimivoinzgoljnaprvipogledobrobnopripombo,avendarlestojinaprvemmestuzapisnika:»Splošno mnenje je bilo, da je bil športni del mal-ce predolg.«Navzočinasestankusoskušalinasprotovatiinzagovarjatidolžinosprimernimiargumenti,predvsemrežiserMirčKragelj,kijeoddajiprvistopilvbran:»Z ozirom na festival v Ljubljani, bi se morda dalo dolžino športnega dela do neke mere opravičiti. Reportaža »Skozi naše mesto« je bila tipično ljubljanska in morda Zagrebčani niso vsega razumeli. Vtis na zagrebškem sestanku sem imel takšen, kot da so nam kolegi iz Zagreba malce zavidljivi zaradi naše izvirnosti. Bilo je nekaj napak, ki pa jih je lahko opazil le človek, ki dela pri TV, nikakor pa ne gledalec – laik. Delo je bilo zelo težko, ker je do zadnjega trenutka prihajalo gra-divo, ki ga je bilo treba vključiti v oddajo. Mogoče v Zagrebu nismo prav pametno izkoristili vsega časa, ki smo ga imeli na razpolago pri vajah. Tokrat smo imeli manj vaj pri prižganih kamerah, čeprav je bil program trikrat daljši.«

MirčaKragljajedopolnilRadoCilenšek:»Oddaja je tekla v nenormalnih pogojih. Nemogoče je, da nadaljujemo z načinom, kot smo ga imeli tokrat, namreč, da režiser po svoji oddaji asistira v studiu ali obratno. Na tak način je nemogoče.«

NasestankuljubljanskeskupinejesodelovalatudiZoraKoraćinpredsta-vilamnenjezagrebšketelevizijskeskupine:»Govorila sem z zagrebškimi kolegi, z urednikom žurnala, z režiserji, kjer so nam vsi potrdili veliko korajže in v glav-nem govorili v superlativih. Pripomnili so le, da bi lahko izpadle dirke v Opatiji, ker je to že zakasnela vest, in da so bile vesti na splošno predolge. Nadalje so zelo pohvalili našega športnega reporterja Bena Hvala. Za spikerja Prestorja so se po-hvalno izrazili za njegov glas. Samo škoda je bila v tem, da je bil napovedovalec predaleč. Draga Roglova je bila dobra, neposredna in ležerna.«

Pouvodnipredstavitvi sopodalimnenjapreostaliudeleženci sestanka,najprejsnemalecMarjanRichter:»Tov. Hvala je vedno govoril, da moramo sne-mati čim daljše kadre, da bo lahko dal več teksta pod sliko.«

MirčKrageljjeznovimprimeromponovnostopilvbranšportnemudeluDnevnika:»V Ljubljani so bili frapirani nad športnim delom, predvsem zato, ker smo imeli najnovejše vesti – istega dne npr. Vršič.«

Potem jebilnavrstidel razpraveodeluvZagrebu inmanjših težavahstehniko,predvsempriosvetlitvi.OsodelovanjuzzagrebškoekipojenajprejgovorilkamermanBorisGoriup:»V Zagrebu so nam tudi tokrat šli zelo na roke, samo tovariš, ki je delal pri mikrofonu se je nekolegialno obnašal in bil preveč le-žeren, tako da sem dobil občutek, da je nagajal.«

Oosvetlitviinspreminjanjuprogramavzadnjemhipujeproducentdr.FranjoPavlinpovedal:»Mislim, da smo napravili enake napake pri tej oddaji kot pri prvi. Vse priprave v Ljubljani so bile počasne in smo izgubili mnogo preveč časa. Spet smo do zadnjega spreminjali program in glavno težišče dela je padlo na zadnji teden. To se nam je pokazalo v Zagrebu pri kadriranju, ki je zaradi tega šlo počasneje. Tov. Kragelj je imel v Zagrebu odločno premalo časa za svojo oddajo, zato mu tudi ni tako tekla kot prva. Osvetlitev ni bila v redu. Draga Rogl in Prestor slabo osvetljena.« SlavkoJančarpajeopozorilnapomanjkljivostipriglasbeniopremi,sajnajnebibilazadostna:»Glasbeni opremi bi bilo treba po-svetiti večjo pozornost. Glasba in slika se ni povsem ujemala. Boljše bi bilo, da bi pripravili glasbo za vsako točko posebej. Glasba za dnevnik je bila nevtralna in zato morda tudi malo dolgočasna. Mislim, da bi bilo boljše delati z mikroplošča-

17 TVdok,I-67,mapa3,SestanekTVgrupe,dne26.6.1957.Analizaoddaje,dne23.6.1957.

165Letnik 37 (2014), št. 1

mi, ki bi se menjale po slikah.«Težavesosvetljavosonastaletudizaradineza-dostnegasporazumevanjamedčlani ljubljanske inzagrebškeskupine,kot jepovedaling.SlavkoPernuš:»Tov. Lozar, ki je bil poslan za razsvetljavo v Zagreb, ni imel z nikomer kontakta, jaz nisem niti vedel, da je v Zagrebu. Govoril je z dr. Pavlinom in tudi podal poročilo.« Otemdogodkuveč izvemo izporočilaAle-ksandraLozarja.LadoPoharjezanapakookrivildr.Pavlina:»Napaka je bila v tem, da dr. Pavlin ni predstavil Lozarja ing. Pernušu.« Dr.Pavlinpasejebranil,daje»tov. Lozar predlagal neko spremembo pri razsvetljavi, ki pa je Obermann ni upošteval«.

Medsebojnoobtoževanjeinopravičevanjejeprekiniling.SlavkoPernuš:»Kolega iz Zagreba, ki upravlja telekino, je delal za nas tri popoldneve, mislim, da zasluži nagrado.« Ing.SlavkoPernušjespredlogomzanagraditevpridnegakolega izZagreba,ki jetripopoldnevezaporedopravljaldelovtelekinu18 za televizijskoskupinoizLjubljane,tudikončaltadelrazprave.NatojeLadoPo-harpovzelocenooddajeinpredlagalnačrtzadelovprihodnje:»Naj se nakaže tov. pri telekinu v Zagrebu honorar! Pohvalno je to, da smo celovečerno oddajo speljali kljub minimalnim vajam v Zagrebu in premajhni ekipi. Mislim, da smo s to oddajo dokazali, da bomo zmogli delo v Ljubljani, ko dobimo potrebne apa-rature. Največji uspeh je tokrat dosegla filmska grupa. Na tem oddelku je tokrat ležalo težišče dela za oddajo. Filmski grupi dajem ob tej priliki priznanje! Tudi to je treba omeniti, da smo zadnji film dostavili z letalom, kar si tudi lahko štejemo v uspeh. Pomanjkljivost je bila res v tem, da je bil spet štart slab. Zabavni del oddaje je bil do zadnjega problematičen in se je o njem tudi največ razpravljajo. V oddaji je lepo stekel. Vsebina je bila takšna, da ni niti preveč navdušila niti ni bila slaba. Filmske vesti smo hoteli neposredno pred oddajo že krajšati, vendar Beno Hvala ni bil navdušen za to in je zato ostalo pri starem. Da Zagreb ni razumel naših oddaj, kot je bilo rečeno za reportažo, to ne sme biti izgovor. Misliti je treba na jugoslovansko mrežo, kjer bo treba delati programe tako, da jih bo razumela vsa Jugoslavija.19 Nadalje napaka je bila tudi v tem, da je vsa teža dela visela na parih ljudeh, kar je zelo reskirano. Razporede toplih vaj, ki jih planiramo že v Ljubljani je treba dosledno izvrševati in ne izmenjavati plana v Zagrebu. Ekipa za to celo-večerno oddajo je bila premajhna, in to se je pri Mirču in Kralju tudi poznalo. To se v prihodnje ne sme več zgoditi. Nadalje, morda ni bila dobra zamisel, ali se je nato pozabilo, da po pavzi, ki so bili mlini, vrtavka ni bila najbolj primerna, ker je vse skupaj malce utrujalo, zaradi vrtenja. To psihološko ni bilo najboljše! Vsem sodelujočim, kakor tudi tov. Megliču, ki je bil takrat prvič za kamero v imenu Ra-dia iskreno čestitam!«

Drugidelsestankajezopomboousmerjenostikcelotnemujugoslovans-kemuobčinstvukončalEgonTomc:»Ne bi hotel ponavljati stvari, ki jih že sami ugotovili in o njih razpravljali. Z direktorjem vsa imela vtis, da je bilo v redu, in da je Radio Ljubljana lahko ponosen in zadovoljen, da je oddaja tako uspela. Zabavni del je kljub raznim spremembam in težavam vendarle uspel. Z ozirom na nečlove-ške napore v nemogočem zagrebškem studiu, je oddaja prav gotovo uspela.

Povedal bi še to, da bo nujno treba pri sestavljanju programov upoštevati celotno jugoslovansko publiko. Naše oddaje v tem programu zahtevajo prav go-

18 Telekino,telekiniranje–procesprepisaslikeinzvoka,zapisanihnafilmskemtrakuinzvoč-nemzapisunavideotrak(vnovejšemčasuvideodatoteke).Izrazuporabljajotelevizijskide-lavcitudizaopremooziromazaprostore,vkaterihpotekaprocesprepisa.

19 Pritemjemišljenopredvsemširšeobčinstvoinstemvečjetržišče.Žetakratsosepojavileidejeoslovenskitelevizijiinnovembra1957,kojeotelevizijirazpravljalrepubliškiizvršnisvet,jepotrdilnačrtovanirazvojinRadioLjubljanapreimenovalvRTVSlovenija.Naziv»Slo-venija«setakratzaradipolitičnihrazlogovniuresničil,preimenovanjeRadiaLjubljanavRTVpajepomenilolegalizacijoobehmedijev,asetošenekajletvpraksinipopolnomauresničilo,otelevizijiješedolgoodločalradijskikolegij.Številniradijskidelavcisotakrattelevizijopod-cenjevaliinjinasprotovali(Bizilj:Slikarji stvarnosti,str.133).

166AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

tovo že precejšnjo kulturo od gledalca. Celotnemu kolektivu TV se zahvaljujem za pionirsko vnemo in sem prepričan da s tem štartom, ki ste ga pokazali lahko uspe-šno začnemo z jesenskimi programi.«

Tretji del sestanka je z opozorilomna prilagajanje spremembamv za-dnjemtrenutkuodprlaDragaRogl:»Delo je bilo izredno težko, ker so do zadnje-ga prihajali teksti. K uspehu je prispevala prav gotovo tudi lepa povezanost med kolektivom v Zagrebu in pomoč drug drugemu pri delu. Moram omeniti tudi delo Helene Zorko, ki je tokrat ves večer lepo vodila oddajo in je bil njen prvi start v novo delo. Predlagali bi, da bi bilo dobro, da bi sklicali sestanek na širši osnovi – z ljudmi, ki so oddajo gledali, in skupaj z njimi prediskutirali vse pozitivne in negativne strani oddaje.« LadoPoharjeodgovoril:»S predlogom tov. Roglove se strinjam in mislim, da bi bilo v prihodnje nujno vpeljati po oddajah TV kritične sestanke, kot je to navada v Radiu.«

DragaRogljetakratspreprostimibesedaminapovedalarevolucionarenpremik:»Mislim, da se nam gostovanje v Zagrebu več ne rentira20 in da nima smi-sla še dalje gostovati.«

GledeteodločitvejemenildirektorTelevizijeLjubljanaLadoPohar,dašenidokončnoodločenaindabodomoralizoddajoizLjubljanešemalopočakati: »Pozitivna plat gostovanj v Zagrebu je tudi v tem, da delamo s tujo tehniko. Če bi se z aparaturami zavleklo preko meseca septembra, bi eventualno še vsaj en-krat gostovali v Zagrebu, vendar ne s celovečerno oddajo.« RežiserMirčKrageljjeopozoril,dajepotrebnoprocesdelatemeljitopreštudirati,dabiodpravilivsenapake,kisepojavljajo:»Potrebno bi bilo, da pogleda vodstvo Radia tudi malo za kulise TV­oddaje in da ne gleda samo oddaje takrat, ko teče. Važno je, da se zdaj dobro opazuje in opozori na vse, tako da se bodo napake odpravile do starta v Ljubljani. Zdaj je dragocena vsaka pripomba in čas moramo temeljito izkoristiti.«

Glede napak je Milan Kumar najprej opozoril na težave pri osvetljavi:»Razsvetljava je bila pri drugi oddaji veliko slabša kot pri prvi, lahko bi rekel sko-raj začetniška. Sence so padale na obraze, kontrasti niso bili dobri itd. Glede filmov za TV si še nismo na jasnem, kako jih je treba snemati. Ponekod je spremno bese-dilo pri filmu zamujalo ali prehitevalo, kar se ne bi smelo več zgoditi.« RadoCilen-šekjeizpostavilvprašanjelogistikeinpravočasnedostavereportažnihfilmov:»Športni film je prišel tako pozno, da ga reporter Hvala ni utegnil pogledati.«

Zora Korać je napovedala nadaljevanje sodelovanjamed ljubljansko inzagrebškoskupino:»Filmska grupa bo sklicala posebni sestanek filmske grupe, kjer bomo analizirali celotno delo filma.« PredkoncemsestankajeDušanKraljnamignil,dapripripravahnajesenskodelonesmejovečodlašati:»Z ozirom na jesenski start, bi bilo dobro, da bi se že pred dopusti pogovorili o programih za je-sen in za ljudi, ki nam manjkajo – asistenti! Ekipa je premajhna in jo bo nujno tre-ba kompletirati.« SestanekjekončaldirektorTelevizijeLjubljanazopozorilomnanujneukrepe,kijihbodomoralisprejetidojeseni:»Na prihodnjem kritičnem sestanku morajo biti vsi, ki bodo sodelovali na oddaji, prisotni. Do jeseni je treba pripraviti razširitev grupe. V jeseni bo seminar, ki bo verjetno bolj na praktični osnovi kot je bil prvi. Morda nam bo naš razpis prinesel kaj novih ljudi, ki se bodo zanimali tudi za drugo delo na TV in ne samo za spikersko. Prav tako bo tudi se-minar prav gotovo dal nove kadre.

Moram še posebej pohvaliti delo kamermanov! Organizacija je bila v redu! Pri odhodih je treba drugič točno določiti osebe, ki se vračajo z avtomobilom, da ne bo zmede in raznih prošenj kot tokrat.«21

Poglejmo, kako seujemajougotovitve ljubljanskih in zagrebškihdelav-cev.NakratkemsestankuskupinRTVZagrebinRTVLjubljananaslednjidanpopredvajanioddajijebilanamrečopravljenaskupnaanalizaoddaje.Sestankaso

20 Rentiratise–prinašatidobiček.21 TVdok,I-67,mapa3,SestanekTVgrupe,dne26.6.1957.Analizaoddaje,dne23.6.1957.

167Letnik 37 (2014), št. 1

seudeležiličlaniTV-kolegijaZagreb,veččlanovTV-skupineZagrebinFranŽi-žek,ing.SlavkoPernuš,MirčKragelj,RadoCilenšek,DušanMauser,BorutJerasinJanezPirnatizLjubljane.

PokratkihuvodnihbesedahMarijeRitzinzahvali,kijojevodstvuinčlans-tvuTV-skupineZagrebizrekelRadoCilenšekvimenuTVLjubljana,sejenekakoobotavljajezačelarazprava.22OdgovornaosebazaTV-dnevnikvZagrebu,tova-rišČabo,jedeloljubljanskeskupinepohvalila.Ugajalomuje,dajeTV-skupinaLjubljanapokazalamnogopobudeinpogumnihidej,dajeposkušalanajtisvojopot,svojelastnotelevizijskoizražanje.Toodtehtavsenapake,kisobileopaže-ne.Skupinajedelalapopolnosamostojnoinjevesuspehpripisatisamonjej.

Kratkomnenjejepodaltuditov.Fanelli:»Najprej kratka statistika, ki kaže fluktuacijo publike v zagrebškem Domu Armade (televizor je postavljen v posebni sobi, zraven nje sta restavracija in plesišče): ob začetku oddaje nekako 50 ljudi, število je med Obzornikom naraslo na 55. Ko je športni del obzornika prešel k fe-stivalu, se je publika zmanjšala na 28 oseb (vmes je bila tudi prekinitev toka!). Med reportažo je publika še bolj upadla, govorila med seboj itd. Zabavni program je začel publiko spet pritegovati, dokler ni dosegla 55 do 60 ljudi; tako je ostalo do konca.

Osebne pripombe k programu:1. Špica se mu zdi zelo dobra.2. Ugajala mu je neposrednost napovedovalcev.3. Ugajala mu je ležernost izvajalcev.4. Filmski intervju (Vesna II) se mu zdi dober in izviren.5. Reportaža ni ogrela.6. Forma »Vrtavke« se mu zdi izvirna in posrečena; oddaja je bila dobro

vodena, čeprav bi lahko navedel obrtne ugovore«.7. Program je potekal lepo in tekoče.«ŠefstudiaMilošRadivojevićjepohvalilnašekamermane.KončnoocenooddajejepodalaRitzeva:»Oddaja je na splošno uspela, opa-

ziti je le neuravnovešenost med prvim – aktualnim – in drugim delom. Obzornik je bil predolg, zlasti šport. Ta je trajal 21 minut, v Zagrebu pa dovolijo športnim urednikom največ osem minut in jih za vsako prekoračenje primejo. Ideja repor-taže je bila zelo izvirna. Posebna osvežitev za zagrebški program je bila zabavna oddaja, ker je v Zagrebu zelo težko pripraviti podoben program.« Poopravičilutov.MarijeRitzzaradivročinevstudiusejesestanekkončal.23

RTVLjubljanajeprejelatudinekajkritikgledalcevtelevizijskegaprogra-ma.AleksanderLozar,elektrotehnik izLjubljane, jeprisklepnihpripravahzatelevizijskooddajosodelovalkotopazovalec.Opazovanjepripravmujeponu-dilopriložnost za razmišljanja inprimerjave teorijeodelu, specifikidelaprisorodnizvrstiinsnemanju.ImprovizacijojeAleksanderLozarsicerzagovarjal,vendarledodoločenemeje,stempajebilamišljenapredvsemmejadovolje-negagibanja izvajalcevpredkamero.Ponjegovemstazaslužilavsapriznanjapredvsemobasnemalca,sajstapokazalavelikospretnostistem,dastapolnilakadre,kolikorjimajebilotogledenažeomenjenoimprovizacijopačmogoče.Prevelikasvobodagibanjaizvajalcevjeprišladoizrazapredvsempripantomi-mi,saj imavsakgibdoločenpomen–inle-tisamovceloti izzvenijoskladno.Voddajipasosedogajalatudi»rezanja«glavalinogvkadrihalipajebilka-derprazen–tonajbivsekakorvplivalonauspehtočke.Pripomnilje,dabise

22 TVdok, I-67,mapa3,BeležkassestankagrupRTVZagreb inRTVLjubljana,24.6.1957vZagrebu(AnalizaoddajeTVgrupeLjubljana).

23 TVdok, I-67,mapa3,BeležkassestankagrupRTVZagreb inRTVLjubljana,24.6.1957vZagrebu(AnalizaoddajeTVgrupeLjubljana).Nejasenjeprvistavekbeležke:»Sestanek je bil kratek, morda tudi malce pod vplivom vroči«(začrkoistojiodrezanačrka).Aligrezavročeglavealimogočevročino,teganebomonikoliizvedeli.Sicerpasejeokrogvročinevstudiuspletlovelikozgodbinanekdot.

168AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

takšnimnevšečnostimlahkoizognili,čebiizvajalcemprostorzagibanjepredkameroomejilizmejniki,kibibiliistočasnotudioporasnemalcemza»nasloni-tev«kadra.24Predlagaljetudi,dabizasnovoizvedbeposameznihtočkrazbilinavečpomembnihsestavnihdelov,razdeljenihponotranjemdogajanjuindialogu.Temubidalipoudarekizrezkadrainrazsvetljava,kibibilaprilagojenarazpo-loženju,pomožnirekviziti,dekorindrugielementi,kibibilivgrajenivizrezu.Zaosvetlitevoddajejeuporabilizraz,dajebila»v mejah možnosti in prostora še dokaj dobra«.25TakojpoprihoduvstudiojeAleksanderLozarsrečalMilošaRadivojevića,znancassnemanjaprifilmu.MilošRadojevićjeLozarjapredstavilglavnemuosvetljevalcukotnekdanjegašefarazsvetljavepriumetniškihfilmih.ŽalAleksandruLozarjuvdvehdnevihniuspelonavezatinobenihdrugihstikovzosvetljevalcem,sajsemujevesčasočitnoizmikal.Stikjenavezalsamozelek-tričarjempristikalniplošči,kijedelnoupoštevalnekateranjegovanavodila.26 AleksanderLozar je kot opazovalec spodročja razsvetljavepričakoval, da gaboglavniosvetljevalecvprašalzamnenjeprinekaterihstvarehalipadabimukakšnostvarrazložil,vendarglavniosvetljevalecnipokazalnobenevoljezaso-delovanje,čepravbibilatonjegovadolžnost.VseenojeLozarpriogleduoddajepridobilnekajizkušenjinjihuskladilssvojimiizkušnjamisfilma,zatojeRTV-juponudilsvojopomočtudivprihodnje.

PisnokritikojenaprošnjodopisnikaRTVvKranjuposlaltudipredsednikDelavsko-prosvetnegadruštvaSvobodaizKranjaMilanŠtok:»Vsi navzoči ob na-šem televizijskem sprejemniku so bili izredno zadovoljni z II. oddajo in je bil vsak mnenja, da je bila druga oddaja daleč boljša kot prejšnja. To naj Vam bo v priznan­je, da ste se zelo potrudili in upamo, da boste tudi v bodoče skušali ustreči okusu svojih gledalcev. Kar se tiče oddaje zadnjo nedeljo, ne bi imeli kakšnih vidnejših odnosno važnejših pripomb.

Slika sama je bila boljša kot zadnjič. Niti ni bilo valovanja odnosno lomljen­ja slike podolgem kot je to bil slučaj zadnjič. Kontrasti črno beli so bili še vedno premočni tako, da se mi zdijo vsi starejši, kot so v resnici, čeprav poznam od na-stopajočih le tov. Milčinskega in nekoč sem videl tov. Gašperšičevo. Ko sem to tov. videl nastopati na nekem koncertu v Kranju, je bila daleko lepša kot pa v televiziji. Včasih se mi je zdelo, da je kamera ni zadela s posrečenega kota, včasih pa je bila silno ljubka. Ženske so imele preveč bleda usta ali pa so uporabljali nepravilno iz-brano šminko. Pri sceni se opazi včasih, da ima nova scena ostanke prejšnje scene, ki niso bili pospravljeni ali pa jih je kamera nenamerno zajela.

Program sam pa je bil pester, čeprav je bil tudi pri prvi oddaji kar se pes­trosti tiče dober, seveda v nekoliko drugačni zamisli kot pri tej oddaji. Današnji program je bil v toliko zanimivejši, ker je ustrezal zlasti mladini, ki ljubi športne novice, ples in vesele zabavne melodije. Za otroke, katerim se je najbolj dopadlo izmed vsega, je bil prav posrečen film lutk. Zelo dobra reklama za Vesno je bila podana reportaža iz tega filma. Ljudi je to zelo zanimalo. Pantomimičen ples Pi-ccolijeve je bil nekaterim nerazumljiv v poedinih izvajanjih. Morda ne bi bil slab prikladen komentar k takim nastopom. Vsa oddaja je bila tako pestra in zanimiva, da so se ljudje čudili, da je tako hitro prišla deseta ura, ko je bilo konec Vaše odda-je. O prekinitvi nisem omenjal nič, saj ste sami povedali pravi vzrok.

24 TVdok, I-67,mapa3.Prizadnjioddajibisinpr. lahkopomagalispostavitvijonogometnihvrat,vrviboksarskegaringaipd.,lahkotudisamosimbolično.Vsekakorpabitobilozaokvirizrezu–oziromaoporasnemalcu,istočasnopabiizvajalcunakazaloomejeniprostor.Osvetli-tevizvajalcapredkamerojevtesnipovezavizgibanjemznotrajdoločenegaprostora.

25 TVdok,I-67,mapa3.Vsekakorbibilomogočemarsikajboljenapraviti(osvetlitev»Mehikan-cev«,svetlobniokvirpripantomimi,scenasptičjokletko).

26 TVdok,I-67,mapa3.Posebnegapostavljanjalučinageneralkinibilo.Lenaglasnopripombo,dajeZlataGašperšičnemogočeosvetljenasstranskosvetlobo,jebilreflektorkasnejeprema-knjen,vendarnepredekipo.

169Letnik 37 (2014), št. 1

Ni nam jasno, zakaj nam slika kar nenadoma zgine in moramo večkrat re-gulirati. To nam boste morda odgovorili v vaših pogovorih s poslušalci.

Želimo vam čim več uspeha in da se s tretjo oddajo javite v čim krajšem času. Kajti od tega nekaj imamo, od italijanskih postaj pa prav malo.«Zanimivoje,dajezisteganaslovanaRTVLjubljanaprispelošeenopismo,naslovljenokot»strogo zaupno, samo za direktorja televizije«.Pismojedatiranozdatumom26.6.1957inodtakrat jepretekloževelikoSave,zatomenim,dagalahkoobjavimo,sajseavtorsklicujenaodkritosrčnost.27BralcipanajsamopresodijovsebinoobepisemznaslovaDPDSvobodaKranj.

Zanimivojetudipismo,kijepodpisanolespriimkomVidmar,primerjavapodpisovpavsajzazdajnipokazala,dajekritikoposlalJosipVidmar,najboljznaniknjiževnikritiktakratnegačasa.Tudislogizražanjanajteganebipotr-jeval.Pravtakotudivsebinakritikenebiizdajala,dabinapisalkritikotakšenstrokovnjakzaelektrotehniko,kot jebil Josipovbratdr.MilanVidmar.28»Kot celota je bila oddaja zelo dobra in kar je predvsem važno, bila je živahna. Najprej nekaj pripomb k oblekam, ki so jih nosili nastopajoči. Črtaste srajce učinkujejo zelo slabo, nujne so enobarvne, po možnosti čim svetlejše, najbolje bele. Zlata Gaš­peršič je bila oblečena preveč športno, izgledala je kot kaka deklica, ki se odprav­lja na nedeljski izlet. Kak duhovitejši izrez ali ovratnik, kakršnega je imela napo-vedovalka, bi bil bolje rešil situacijo. Še nekaj pripomb k njenemu nastopu. Pri prvi pesmi je bila postavljena preblizu k ozadju in je zato slika učinkovala preveč ploskovito namesto plastično. Pri prvi in pri drugi pesmi je bil mikrofon postavljen predaleč, zato reprodukcija glasu ni bila dobra in se slišal nekak odmev. Čudno se mi zdi, zakaj je nikdar niste pokazali cele, vedno le do pasu in zakaj se med pesmijo niste za hipec obrnili tudi do orkestra in nato spet nazaj na pevko. Pri drugi pesmi je imela pevka na začetku za ozadje neko vzorčasto blago, katerega desen je bil dosti premočan in solistka zato ni prišla do veljave.

Odmor z mlinskimi kolesi je popolnoma nemogoč. Oči so od gledanja že itak utrujene in bi se v odmoru morale malo odpočiti, zato je nujna mirna slika. Če gledate eno samo minuto v tista kolesa, se vam v glavi prične vrteti. Zagrebška stranka je še slabša in ne vem zakaj ste vzeli podoben motiv.

Plesalcu Jaki Hafnerju je kamera nekajkrat odrezala nogi, in sicer nekajkrat

27 TVdok, I-67,mapa3. »K prilogi, katero sem napisal na prošnjo Vašega stalnega dopisnika v Kranju, moram dodati še nekatere druge pripombe, ki so seveda čisto osebnega značaja in temu primerno zaupne, vendar mislim, da je potrebno opozoriti tudi na take stvari.

Dobro je, ko ste uvedli poročila v televizijsko oddajo. Vendar suhoparna poročila, ki so v glav-nem že nekoliko zastarela za tistega, ki redno posluša radio in čita časopise, vsaj meni ni bilo s poročili podanega nič novega, bi bilo umestno prikazati tudi istočasno dogodke s filmom, če je le mogoče. Sicer je to pripovedovanje za mnoge ljudi dolgočasno. Napovedovalec mora biti zelo simpatičen fant, ta pa, se ni upal pogledati gledalcu v oči, izvzemši to, da je tu in tam pogledal izpod čela in nagrbančil čelo. Ljudje smo zbirčni, hočemo videti vse samo najbolj popolno. Opro-stite!

Športni napovedovalec je bil bolj prirodnejši, čeprav v obraz nekoliko preveč okrogel. Takoj so ga glasno krstili, da ima Napoleonovo frizuro. (Mimogrede povedano). Ko pripoveduje o športnih dogodkih, bi morali le­ti biti uvrščeni med njegovo pripovedovanje in ne šele po tem.

Napovedovalka se nam zdi vsem nekoliko v letih, gledalci bi si želeli mlajšo in simpatično lepoti-co, čeprav je meni samemu tudi ta všeč. Ne bom se branil gledati tudi druge. Vsekakor, če boste imeli takih dovolj na razpolago, boste morali upoštevati tudi takšne okolnosti. Oprostite mi vna-prej, da Vam povem take stvari, ki morda ne bi bile zaželjene, toda tu je treba računati na vse, še bolj pa tedaj, ko boste začeli čez leta z barvno televizijo.

Milčinski, nej bo še tako star ali zguban, on ima svojo publiko in ta ga ne bo nikoli izgubila. Za Gašperšičevo sem povedal že v priloženem dopisu. Konferencier za Vesna film, bi bil lahko bolj živahen in ne tako znanstveno počasen. Prosim, da oprostite moji odkritosrčnosti, prosim pa te stvari obdržite samo za sebe in za nadal-

nje delo pri izbiri kadrov.«28 DoslejtudinisemzasledilnobeneomembevznaniliteraturiozačetkihtelevizijenaSloven-

skeminpravtakonisemzasledilnobenesledivustnihpričevanjihstarejšihuslužbencevRTVSlovenija.

170AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

stopala, včasih pa kar do kolen. Ker pišem tele vrstice en dan kasneje, se vsega ne spominjam več.«29

NaRadioLjubljanajeposlalkritikooddajetudiMileVozel,elektrotehnikinradioamaterizKranja.»Na vašo željo, da poročamo, kako smo kaj zadovoljni s prvimi slovenskimi televizijskimi oddajami, sedaj odgovarjam.

Ker pa električarjem u operativi vedno primanjkuje časa. Če pa so obenem še radioamaterji to tembolj. Vam bom zato le u par besedah nanizal par misli o naših prvih televizijskih poizkusih. Srečno naključje je namreč naneslo, da sem dobil za par mesecev na razpolago TV­sprejemnik na katerem zasledujem razvoj naše televizije. Ker oddajate programe italijanske in avstrijske televizijske mreže, je primerjava tem lažja.

Priznati vam moram koj u začetku, da se se obakrat kar dobro odrezali, seveda je bila zadnja oddaja neprimerno boljša, lahko bi rekel celo boljša od preje omenjenih tujih. Bila je tako pestra in zanimiva, da je kar prehitro minila.

Res, da se poznajo, ampak samo nekoliko, začetniške okornosti, o katerih sem pa prepričan, da bodo pri pogostejših oddajah koj kmalu izginile. Sprejem je bil odličen, slika zelo lepa in tudi zvoku ni bilo kaj ugovarjati. Človeku se zdi tako lepo, ko vidi in sliši »stare« radijske znance. Franeta ­ Ježka, Hvalo, Kraglja in še vse druge.

Zelo lep je uvodni motiv, menda pa bo tista »špica«, kakor je bilo omenjeno u vašem programu, ki izhaja kot priloga dnevnikom, slika s Pastirčkom je zelo posrečena.

Kar naprej po tej poti, želimo veliko uspehov pri razvoju slovenske televizije sebi pa tudi nekaj »drobiža« za nabavo sprejemnika.«

Prelistajmonahitrošekritike,kisoizšlevhrvaškihinslovenskihčasopisih.ZagrebškiVestnikjezapisal,dasoLjubljančani,kisopreddvemamesece-

manasvojemprvemgostovanjunavdušilissmelimiidejami,neposrednostjoinživimritmomprograma,tokratnekolikorazočarali.Mogočesoodgostov,kisosetakodobroizkazaližeprvič,nekolikoprevečpričakovalialipasozaresimelisamoslabdan.Skratkimalutkovnimafilmomanisonavdušili,šemanjzekshi-bicijovrock'n'rollusicerzelotalentiraneKristinePiccolo,prireportažioVesnipajihjezmotiloprevelikoštevilotehničnihpomanjkljivosti.Vseeno,pravijovZagrebu,dalahkoševelikopričakujemoodekipe,ki josestavljajotalentiraniljudje.30Podobnomnenjeizražatudikritikavprilogiokulturiinumetnosti,sajjekritikoddajoocenil kot srednjeuspelo. »Začetek je bil preobširen, posebno športni pregled, v drugi del programa pa se je vtihotapila anemičnost, brezdušje. Nizale so se slike zabavnega programa, ki so včasih nenadoma zablestele, pone-kod pa tudi silno potemnele oziroma zaškripale. Jaka Hafner je izvedel dve izvrstni točki pantomime, vsaka njegova kretnja je bila izvedena v slogu interpretiranih likov – srednjega napadalca in boksarja. Zlata Gašperšič je uspešno odpela dve melodiji, Kristina Piccoli pa je bila žrtev rock'n'roll glasbe.«Mogočejebilkritikpozapisanihbesedahsodečlenekolikoprevečnenaklonjenrock'n'rollu,sajgajeoznačilkot»toliko spominjani ples«,kateregarezultatjebilamlakaznoja.Boljkotopevanemuplesujebilkritikočitnonaklonjentakratzelopopularnimme-hiškimpesmim.Navdušenjebilnadnovostjonaekranihinaplavzom,kisogadobiliglasbeniki.Zatopa jetolikovečslabekritikeprejelareportažaoVesni.Označiljojekotmlahavo(mlohavo)reportažo. »Komponiranje slik, filmskih tra-kov in igralcev je bilo neprecizno in včasih se je pripetilo, da je moral konferansje nekoliko trenutkov čakati, potem ko je že izgovoril svoj del besedila. Kljub vsemu pa so gostje iz Ljubljane pokazali niz smelih idej.«31

29 TVdok,I-67,mapa3,NekajpripombknedeljskiTV-oddajivZagrebu,dne24.6.1957.Ljublja-na,24.6.1957.

30 DrugieksperimentalniprogramTVLjubljana,V:Vestnik,16.7.1957.31 TVdok,I-67,mapa3.

171Letnik 37 (2014), št. 1

RadoCilenšekjedogajanjevZagrebuopisalvTedenskitribunivprispev-kuznaslovom»VznojurojenaTV«.32DrugaoddajavZagrebujebilapestrejšapooblikiinvsebini,vajinpripravnaoddajopajebilomanj,sajsomoralivarče-vatizdragimiortikonivsnemalnihkamerah.33ProgramsočlaniekipeodneslivZagrebvsvojihglavahinvtorbitajnicerežije.Nadanoddajesoimproviziranimojstriciklostilavrtelimatricesscenarijidodvehponoči,režiserFraneŽižekpajestonskimtehnikomsnemalinpresnemavaltonskezapisesvojeoddaje.Za-četkitelevizijesobilinamrečvznamenjutehničnihmuh.Radiojeveteroddajalmaloživihoddaj,skorajvsetočkeprograma,kinisobilezapisanenagramofon-skihploščah,sobileposnetenamagnetofonskitrak.Tojebilovelikopreproste-jeinvarneje,televizijapajebilanaslabšem,sajslikešenisoznalizapisovatinamagnetofonskitrak.34

Vprogramsovzačetkuhotelivključiti tudi televizijsko igro,vendarsougotovili,daprinaspravihtelevizijskihigeršeni.Hudičjedobilmladeinteža-vamsosepridružilešedrugenevšečnostiindesetdnipredoddajosoobstalipredpolurnoprogramskoluknjo.35Običajnarešitevzakrpanje–zabavnipro-gram–jebilatokratdokajvprašljiva,sajjejugoslovanskifestivallahkeglasbe,kijebilhkrativBeogradu,mobilizirallepdelizvajalcev.Delavciekipesolahkovadililedopoldne,kosobileprižganekamere.Pomanjkanjepravihvajsonado-mestilipriskupnihkosilih,večerjahindrugihpriložnostih,kosostakniliskupajglaveingovorilisamoooddaji,kamerah,telekinu,filmu,lučeh,mikrofonih,ma-gnetofonih,televizijskihljudehinživalih.

»To še cuker ni, to je saharin,« je rohnel režiser, ko je pregledoval svoj za-bavni program, ki ga je moral poleg tega v naglici še sam zmašiti. Vsaka točka posebej je bila dobra, celota pa se mu je zdela premalo živa. Res, tokrat mu je šlo vse narobe in nikakor ni mogel vnesti dovolj pestrosti v svoj spored. Zato pa si je resno prizadeval, da bi ga obogatil s svojimi domislicami, od naslovne vrtavke do tistih drobnih začimb, ki dajejo jedi okus.

Presneta vročina je bila tiste dni v Zagrebu in še ponoči se ni dalo prav spati.

32 Tedenska tribuna,4.7.1957.33 Ortikoni–snemalnecevi– ikonoskopi,vgrajeniv televizijskekamere.Gledenaproizvajal-

cainnačindelovanjaimajorazličnaimena,ortikon,vidikon,plumbikon,ledikon,vistakoninpodobno.Vsnemalnicevijeposebnaoblikaelektrofotografskeploščeoziromazaslonzraz-merjemstranic4:3.Elektrofotografskizaslonvsnemalnicevipreletavaelektronskižarekizelektronskegatopa.Pritemodčita833točkv625vrstah,skupajpribližno520.000slikovnihtočk.Vsakovrstoodčitaodleveprotidesni,hitropreskočinavrstonižeinznovasorazmernopočasiodčitavsetočke.Kožarekodčitavseh625vrst,sevrnenazačetekprvevrste.Vsetomoraopravitiv0,04sekunde,dapreskokinisovidniindasezagotovislikovnamenjava25slikvsekundi(slikovnamenjavaseodražakotslikovnafrekvence(FrameRate).(MarkoKu-mar:Tehnologija grafičnih procesov,str.185,objavljenotudinamedmrežju:http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/ucnagradiva/tgp2008_web.pdf).Visokatehnologijajebilavtakratdostopnasamozadragocenedevize,ajihjevednoprimanjkovalo.

34 Zvokpaso lahkozapisovalinamagnetofonskitrak.To jebilozlastipotrebnopriglasbenihtočkah.Razmerevstudiusomoraleustrezatištevilnimzahtevam,zato jebilotežkodosečišezahtevnoakustičnost.BralcemjeCilenšekrazložil,dajeZlataGašperšičprisvojihtočkahsamoodpiralaustainjimtudipojasnil,datejvelikitehničniskrivnostipravijozangleškobe-sedo»play-back«.

35 Smeh in nasmeh,str.77.RežiserFranŽižekježelelprikazativečervčitalniciMirkaMahniča.Zamislinimogeluresničiti,kajtivodstvoljubljanskegaRadia,ki jetedajskrbelotudizate-levizijo, igralcemnihoteloplačatimendaprevisokihhonorarjev.PredlagalomujeoddajozvelikimorkestromBojanaAdamičainpevcizabavneglasbe.Nazadnjejemoralopustitituditozamisel,sajjebilorkesterpravtakratnafestivalujugoslovanskezabavneglasbevBeogradu.Včasovnistiskijenahitroskrpalglasbeno-humorističnooddajoVrtavkaskvintetomMojmirjaSepeta(ansambelvzasedbi JureRobežnik,BorutFinžgar,MitjaButara, JanezSever inAcoMüller),pevciinnastopajočimiterglasbeno-folklornimansamblomLesTresJenas,kijetedajnastopalvzagrebškemzabavišču.

172AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

Po kosilu sem legel in komaj malo zadremal, ko me prebudi režiser: »Čuj, ptiča mi je treba.«

»??«»Poznaš koga v Zagrebu, ki ima kanarčka?«Ne poznam ga in s tem je bila stvar zame opravljena. Pa ni bila, kajti po-

leg kanarčkov je bil potreben še »foglovž« in končno še čipkasta ruta, s katero bi hrepeneča deklica – v studiu je bila to Zlata Gašperšič – zagrnila ali odgrnila, ne spomnim se več dobro, kletko in kanarčka. No, naša kostumerka Relly Dularjeva se je spremenila tudi v rekviziterko in obredla pol Zagreba. Staknila je lepo biderma-jersko kletko, pred nedeljsko oddajo pa sta se pojavili kar dve dami, vsaka s svojim kanarčkom. Tako je Frane imel naenkrat dva.36

Čipkaste rute, ki bi bila po režiserjevem okusu, pa ni bilo. Pravzaprav: ruta bi bila, a ni imela čipk. Pa pripomni ena izmed naših deklic, da ima na spodnjem krilu lepe čipke. »Škarje!« je zavpil režiser. Pa ni bilo iz vsega nič ni pri televizijskih sprejemnikih niste videli ne rute ne čipk.«

Vnedeljozjutraj,ko jeekipočakalageneralka, jebilovsešenekamve-gasto.Temperaturapajepočasinaraščalaintegadneleta1957šeposebnoindobesedno.VstudiusonamerilišestinštiridesetstopinjCelzija.»Naša oddaja se je res porajala v znoju. Snemalci pri kamerah so bili njeni nevidni heroji. Ko je bilo vse končano, si je eden med njimi kar ožel srajco, kot malo poprej v programu ubogi trubadur ruto, ko ga je polila deklica neusmiljena.

Kamera ima štiri objektive. Menjajo se čisto preprosto in hitro z gumbom. Pa seže naš Boris po gumbu, da nastavi objektiv, ki mu ga je pravkar iz režijske sobe diktirala v slušalke sekretarka režije. A gumb se ne premakne: roka je toli-ko potna, da kar zdrsi ob njem. V žepu je moral poiskati robec, šele potem je šlo. Takšnih drobnih sličic je bilo mnogo – gledalci pa so se včasih spraševali, čemu majhen zastoj.«

VObzornikusohoteliprikazatičimvečmodernetehnike–odeksplozi-jeatomskebombedodravskihelektrarn–zatosouporabljali tudinajhitrejšimožniprevoz.Vsejebilopodrejenotemu,dabibiligledalcizadovoljni.FilmeznajnovejšimišportnimidogodkijeizLjubljanepripeljaloletalo.Vendarpajihmodernatehnikaniobvarovalanepričakovanenesreče.SredioddajesozaradiizpadaelektričnegatokavZagrebuostalivegiptovskitemiinoddajanjeprogra-majebiloprekinjeno.

ČipkastokrilojepospletuokoliščinpreživelogostovanjevZagrebu.Da-nesbimoralivsklepno»špico«oddajezapisatitudi,damedsnemanjemoddajenibilapoškodovananobenažival.Zapsainkanarčkasobilivsisodelujočikarprecejvskrbeh:»Pip je zelo ubogljiva žival.«Tojemedreportažoo»VesniII«MetkaBučarjevatudipovedala:»Tako priden je, da zalaja na ukaz.«Njegovpasjiglasbimoralbitiučinkovitkonecreportaže.»Toda v tisti vročini se tudi Pipu ni ljubilo. Še glasu ni dal od sebe, ko pa je bilo kmalu nato oddaje konec, se je kar po trebuhu zavlekel iz studia na svež zrak. Še dobro, da sta kanarčka zdržala – men-da se le pozna, da prihaja njun rod iz južnih krajev.«37

36 DrugikanarčekjeverjetnoprišelizLjubljane,sajsejeohranilatudianekdotaorežiserjuFra-nuŽižku,ki jescenskedelavcenenehnoopozarjal:»Pazite na mojega tiča, brez njega se ne smem vrniti v Ljubljano!«.Zaradipasjevročinevstudiusoseljubljanskitelevizijcizelobalizaizposojeniživalci,zgodilopaseje,česarnisopričakovali.Vročinajekanarčkutakoprijala,dajebilvesveselinživahen.Leohromljenikužeknimogelnastopiti.RežiserMirčKrageljgajevzelvnaročjeinvselej,kobisemoraloglasitikužek,karsamzalajalnamestonjega.Prim.Smeh in nasmeh za kamero in mikrofonom. Ob 75­letnici Radia in 45­letnici Televizije v Sloveniji.Ljubljana:RTVSlovenija,2003,str.76.Šeboljsejezakanarčkabalproducentdr.Pavlin,sajjezanjzaložilvisokokavcijo.Prim.RadoCilenšek:Pustolovščina,plodtrudamnogih,V:Televizi-ja prihaja,str.83.

37 RadoCilenšek:VznojurojenaTV,V:Tedenska tribuna,4.7.1957.

173Letnik 37 (2014), št. 1

RadoCilenšekjevobjavljenembesediluzavrnilvsegledalce,kisopožr-tvovalniekipiočitali,daniposkrbelazanajnovejšaporočila.Dajebilotodeloreszelotežkoinjepolegznanjainzavzetostizahtevalotudinekajveč,mogočetisto,čemurbilahkoreklipripadnost,namvspominihpotrjujetudisnemalecMarjanRichter.Ekipo,ki jevLjubljanipripravljalatelevizijskiObzornik, in jemoralasprotispremljatidogajanjevSloveniji,jepolegdrugegapestilotudipo-manjkanjekamermanov:»Kamermani so bili – razen Milana Kumarja – v Zagre-bu, zato nam je priskočil na pomoč Vito Lemež, srečni lastnik kamere Bolex. Pro-gram je bil skrajno napet. Lemež in Kumar sta snemala v Ljubljani, jaz pa sem se že zgodaj zjutraj s službenim avtom odpeljal na plaz pod Prisojnikom, kjer je bilo še dovolj snega za smučarsko tekmo. Po tekmi me je šofer Jože Kokalj v rekordnem času pripeljal v Ljubljano, tu pa so me že čakali posneti filmi. Nemudoma sem jih razvil ter jih ob pomoči prijateljev iz kinokluba posušil kar na vrtu pod laborato-rijem. Vsak snemalec je svoj film ročno zmontiral, mene pa je že čakalo snemanje dneva mladosti. Športniki in mladina so v znamenju takratnega časa strumno ko-rakali mimo tribune na Prešernovi cesti. Na tribuni je bil častni gost maršal Tito z generali in drugimi voditelji. Najprej sem snemal parado, nato pa sem varnostnike poprosil, ali smem stopiti na tribuno. Predstavil sem se za snemalca televizije. Ker s kamero Agfa Movex v rokah nisem bil videti bog ve kak profesionalec, varnostnik na omembo televizije sploh ni reagiral in me je mirno odslovil. V Beogradu takrat še niso poznali televizije in najbrž sploh ni vedel, kaj je to. Šele po nekaj minutah je za menoj prišel v usnjen plašč oblečen tovariš, me potrepljal po rami in me povabil, naj mu sledim. Na moje veliko začudenje me je pripeljal prav za maršala, vendar sem ga lahko videl samo v hrbet. Prosil sem generale, ki stali levo od njega, naj se umaknejo, in tako sem ujel maršala v ozadju sprevoda.«38Topajebilšelezačetekvelikodrznejšeakcijealiskorajgverilskegaprebijanjapoljubljanskihulicahdoletališča.MedtemkosobilivsifilmizmontiraniinjeMarjanRichterdokončalšezadnjonovico,stagažečakaladirektorLadoPoharsstarimslužbenimoplominMirčKragelj,režiservvlogišoferja:»Odpeljali smo se proti letališču v Mostah, toda prav na sredi železniškega prehoda na Zaloški cesti je avto odpovedal in se ustavil. Mirč ga je kar z zaganjačem spravil s proge, na srečo je malo kasneje vžgal in s cesno, ki nas je čakala na letališču, smo poleteli proti Zagrebu. Prispeli smo še pravočasno, da smo si lahko ogledali studio v Jurišičevi ulici. Ta prostor je bil prej savna kot studio. Kamermana Franjo Meglič in Boris Goriup sta stala za kamera-ma in se ves čas hladila z radensko. Studio, malo večja soba brez hlajenja, je bil natlačen z lučmi. Te so oddajale toliko toplote, da je bilo mogoče v njem vzdržati samo med snemanji. Naša oddaja je tekla še kar gladko, ko je med branjem šport­nih novic na lepem zmanjkalo elektrike. Prav smešno je bilo videti režijski pult z aparaturami in Bena Hvalo že vnaprej pripravljati sveče.«39

PopregledučasopisnihkritikintežavMarjanaRichterjazgeneralilevoodmaršala terprebijanja v vroči zagrebški studionas čaka samo šepregledstroškov,kisonastalipripripravljanjuoddajetakoprizagrebškikotpriljub-ljanskiskupini.ZoraKoraćjepripravilapregledobračunazaZagrebčane:

38 MarjanRichter:Naprihodtelevizijesmosepripravljalisfilmom.V:Televizija prihaja,str.201–202.

39 MarjanRichter:Naprihodtelevizijesmosepripravljalisfilmom.V:Televizija prihaja, str.202.40 TVdok,I-67,mapa3.PripripravljanjuposkusnihoddajnaGospodarskemrazstaviščuljub-

1. 180metrovtrakuzašport 15.000dinarjev2. 120metrovtrakuzaobzornik 11.000dinarjev3. Materialzaobdelavotraku 1400dinarjev4. Obdelava–honorarji 5000dinarjev6. Potnistroški 14.000dinarjev7. StroškizasnemanjeVrtavke 3000dinarjev

Skupaj: 49.400dinarjev40

174AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

Vrnimo se šemalo k člankuRadaCilenška.Končal ga je z vprašanjem,kakonaprej.»Skratka, brez skrajnega truda in požrtvovalnosti televizijskega ko-lektiva bi se naša druga oddaja težko posrečila, saj zastavlja že sam sistem gos­tovanja v tujem studiu – pri vsej prijaznosti in ustrežljivosti zagrebških kolegov, ki jim gre najlepša hvala – kopico težav. Zaradi tega bomo verjetno s prihodnjo celovečerno oddajo počakali do takrat, ko bomo imeli v Ljubljani lasten studio in lastne aparature. To bo kot vse kaže, že jeseni. Potem bo tudi naš program lahko stekel bolj redno.«43Napovedsejeizkazalazapravilno.Spomočjoizkušenj,kisojihljubljanskitelevizijskidelavcipridobilivZagrebu,sodecembrapripravi-lideveturniprogramizLjubljane.Izkušnjeinznanjepanisobileedinetrajnestvari,ki jih jeslovenskatelevizijapridobilav teh junijskihdneh.NadrugemgostovanjuvZagrebusejeprvičzavrteltudiodpovedniksPastirčkom.Nekateriprotagonistitakratnetelevizijskeekipesosekmalupozačetkunovegatisočlet-jaspominjalizačetkovslovenskeTelevizije.SpominisobiliizdanivzbornikuTe-levizijaprihaja,kigajeRTVSlovenijaizdalaoburadni75-letniciRadiaSlovenijain45-letniciTelevizijeSlovenija.PrvidirektortelevizijeLadoPoharsetakospo-

ljanskatelevizijašeniimelasvojetehničneopreme,zatojenapomočpriskočilazagrebška.KosejeLadoPoharZagrebčanomprisrčnozahvalil,jedirektorŠtrbacodgovoril:»Ej, brate Lado, ljubav za ljubav, a sir za pare!«»Bratsko«tehničnopomočjebilotrebamastnoplačati,intonezdinarji,temvečstedajzelocenjenimidevizami(odškodninozaslikovnecevi–ortikone).(Smeh in nasmeh, str.77.)Ti stroškinisobili izjema, saj sokrst slovenske televizije enakokrepkozasolilevsedomačeustanove,odGospodarskegarazstavišča,FestivalnedvoranedoDrameinOpere.Izpogodbinračunovjemogočerazbrati,dajebilžeprviprogramslovensketelevizijedražji,kotsoračunali.Radiojemoralkotstarejšibratšenekajčasavzdrževatimlaj-šosestrotelevizijo(LadoPohar:Televizija prihaja,str.33-34.)

41 TVdok,I-67,mapa3,ObračunizdatkovII.TVoddajevZagrebu,dne23.6.1957ob20.30.42 TVdok, I-67,mapa3,Obračun izdatkovzagarderobotelevizijskeoddaje23. junija1957v

Zagrebu.43 RadoCilenšek:VznojurojenaTV,V:Tedenska tribuna,4.7.1957.

Zaljubljanskideljepodrobenobračunpripravilproducentdr.FranjoPavlin:41

Izdatki: materialni: potni: honorar: skupaj:1 Obzornik 14.200 30.428 14.500 59.1282 Šport 15.700 13.172 13.500 42.3723 Reportaža:Skozinašemesto 3.657 19.028 12.500 35.1854 Zabavnidel:Vrtavka 10.513 104.040 83.000 197.5535 Intervju:VesnaII 20.000 24.472 36.000 80.472

6 Ostalistroški:tehnika,ton,scena,napovedovalci,vodstvo

5.780 83.616 49.000 138.396

69.850 274.756 208.500 553.106

Ostalisonamsamošestroškizagarderobo:42

1. Izposojninaza3kom.sombreroslamnikezaLosJenas(priLujzu) din 3002. Nakupblagazaumetniškekravate,40cmzel.ripsazaslikarja din 2843. Entlanjeumetniškekravatezatov.JanezaPirnata(priVezilja) din 1404. Nakup2inpolmetrablagazabluzotov.Piccoli(priVolna) din 7505. Nabavavolnenegablagazaizdelavosrčkovpribluzitov.Piccoliinza

izdelavo5kom.ovratniczagodbenike(priGradskimagazin)din 315

6. Rdečasvilazašivanjeovratnicinaplikacijsrčkovpribluzi (priGradskimagazin)

din 44

7. Delobluzezatov.KristinoPiccoliprišiviljiIviSmrekar din 980Vkupno din 2.813

175Letnik 37 (2014), št. 1

minjanastankatelevizijskeganapovednika:»Prvi oddaji smo dali simboličen na-slov: Televizija prihaja. Želeli smo povezati majski datum, pomladno razpoložen ­ je oddaje in rojstvo slovenske televizije. Toda vreme v Zagrebu nam jo je zagodlo, saj nas je skoraj zamedlo. Ponosni pa smo bil na naše tehnike, ki so po krajšem stažiranju pri zagrebških kolegih oddajo kar sami prevzeli in dobro »zvozili«.

Pri drugi oddaji smo bili že bolj samozavestni, saj nas tehnično­izvedbena plati ni več tako zelo skrbela. Tudi programsko smo se iz prve kar nekaj naučili. Če je bila prva še mozaična zlepljenka, smo drugo zasnovali kot zaokrožen programs­ki blok. Začeli smo jo z uvodnim znakom slovenske televizije Pastirčkom. Veliko-dušno nam ga je dal v uporabo akademski kipar Zdenko Kalin, solkanski sorojak moje žene. Zanosna pesem Pastirčkove piščali – mojstrovina skladatelja Uroša Kreka – je priklicala na zagrebški zaslon naš TV­dnevnik, za njim pa so se zvrstile preostale oddaje. Naša nova umetniško dovršena »špica« je gostitelje presenetila in navdušila, nas pa ganila. Program tega večera se je že približal tedanjim profes­ionalnim zahtevam. Ko so se v sobi, v kateri smo ga spremljali skupaj s hrvaškimi kolegi, znova prižgale luči, je za trenutek nastala popolna tišina. Prvi se je dvignil generalni direktor Ivan Šibl, nam čestital, nato pa se je obrnil k svojim in dejal: »Ovi Ljubljančani niš nemaju. Došli su nama a pokazali kako se pravi televizija.«44

Pogostosejeobvečerih,kojezdržaldokoncadnevnegaprograma,spo-minjalzačetkovtudirisarinscenografJanezPirnat:»Kadar se zasedim pred te-levizorjem do konca programa, do televizijske »špice«, se spomnim, da sem imel nekoč opraviti z začetki naše Televizije. Ta »špica« je pravzaprav edini preživeli artefakt, ki se je izmuznil vsem »naprednim izboljšavam«, ki so jih uvajali in jih še uvajajo visoki uradniki naše televizijske hiše. Zanimivo je, da ta biserček z leti ni izgubil svežine, ki jo je imel ob nastanku, to je ob oddajanju prvih poskusnih pro-gramov. Najprej se prikaže Pastirček, simbol pomladi, klasično delo slovenskega kiparstva, ki me spominja na prijazno osebnost mojega profesorja Zdenka Kalina, potem se oglasi glasbena tema skladatelja Uroša Kreka, ki jo je mogoče opisati le z Župančičevimi besedami. Na začetku je melodija, »bolj nežna nego dih, ki plah in tih čez talo gre ledino«, na koncu pa pastirjev ukaz piščali »V zrak se poženi nad črno grudo, pojoče čudo – škrjanček moj«. Celoto je posnel Milan Kumar, mojster kamere, ki me je med neštetimi skupnimi snemanji toliko naučil o skrivnostih sve-tlobe in sence.

Spominjam se »visoke napetosti«, ko se je ta »špica« pred prvo slovensko od-dajo prikazala in oglasila na zaslonih v improviziranem zagrebškem studiu. Pred-tem so nam zagrebški kolegi hudomušno svetovali, naj oddajo napovemo takole: »Dobro veće, druže Bakariću!« Tistikrat namreč Zagreb ni premogel veliko televi-zorjev in oddaja je tako ali drugače šla v eter. Za sodelujoče pa je bilo to enkratno doživetje, zame pa tudi prvo sodelovanje s Franetom Milčinskim ­ Ježkom.«45

Med mnogimi spomini na začetke televizije smo izbrali tudi spomineMarjanaRichterja, ki jebralcempojasnil tudi, kako jepotekala tehničnaplatustvarjanja »televizijskega fantka«.Marsikdo, kidanesklika zmiškopodigi-talnihaplikacijah,njegovepripovediodeluspreprostimitehničnimipomagaliverjetnonitineborazumel:»Špica, ki smo jo uporabili v prvi oddaji iz Zagreba, nas ni zadovoljila. Razmišljati smo začeli o izvirnejši obliki, in tako je Milan Kumar z matematično natančnostjo posnel Kalinovega Pastirčka. Glasba iz Pastirčkove piščali, delo Uroša Kreka, naj bi Slovencem oznanila prihod novega medija. To je bil edini film v prvih desetih letih televizije, ki je bil iz čisto tehničnih razlogov po-snet na 35­milimetrski filmski trak. Špica je bila skopirana iz treh negativov. Poleg Pastirčka si je Kumar zamislil še s časovno lupo posnete oblake. Uporabil je močan rumeni filter, da je bolj poudaril oblake. Ob določenem glasbenem poudarku sta se pojavila silhueta Ljubljanskega gradu in napis RTV Ljubljana. Po prvotni zamisli

44 LadoPohar:Televizija prihaja,str.30.45 JanezPirnat:Nazačetkuinnakoncu,V:Televizija prihaja, str.101.

176AleksanderLavrenčič:Vročijunijskidnevileta1957invznojurojenatelevizija–O»prazgodovini«...,str.155–177Članki in razprave

naj bi film skopirali z maskami in protimaskami, da oblaki ne bi prekrivali Pastirč-ka, toda v laboratoriju v Trnovem mask niso mogli izdelati, zato smo se morali za-dovoljiti s špico, kakršno poznamo in pri kateri se oblaki vidijo skozi Pastirčka.«46

Pastirčekjeksrečipreživelvseposkusezamenjav,tudipretiranonarašča-nje»domoljubja«,kosogahotelizamenjatis»špico«,podobnotistim,kisojihvčasihvrtelinanekaterihčasovnoinprostorskokonserviranihrealsocialistič-nihtelevizijah.Lahkosešedolgeurevpoznonočprerekamoookusih,aupaj-mo,danasbotakrat,kobomoponovnozadremalipredtelevizorjem,šedolgaletazbujalstartelevizijskiodpovedniksPastirčkomobkoncuprograma.Mipasežebližamokoncudrugegadelanašenadaljevanke.Vtemdelusmoževnas-lovuopozorilinatrdodelotelevizijcev.Stemsmoposkusilirazbitiurbanimitobrezdelnihtelevizijcih.PravtakosonasprehodupoLjubljanisprispodobos»Švicarijo«opozorilitelevizijcinatrdodelolikovnihindrugihumetnikov.Takokotsoslikarjiinkiparjivložilivsvojestvaritveureinuredela,takososetrudilituditelevizijskiustvarjalci.Slovenskatelevizijasejedobesednorodilavznojuintradicijotudizvestonadaljujemovsempredsodkomnavkljub.

Preostanenamlešeto,danapovemonašnadaljnjispored.NajprejbomonapravilikratekskoknaGospodarskorazstavišče,sajjetamTelevizijaLjubljanaoddajaladecembra1957devetdnevniposkusniprogram,natopabomopoletelitriletanaprejvčas,koje»teležemajhnakravica«alipravatelevizijapostaloinprisluhnilimnenjugledalcevokakovostiprograma.IzkoristilibomoprednostisodobnetehnikeinsipredsvetovnimprvenstvomvPlaniciogledali,kakosejeekipaTelevizijeLjubljanapripravilanaprvosvetovnoprvenstvovsmučarskihpoletih.TakosebomopripravilinatekmenaprenovljeniletalnicivPlaniciinlažjestiskalipestizarekordnepolete.Upamo,daprogramniprevečnatrpanoziromapredolg.Kdorpaboprevečutrujenzadremalobnašizgodbi,najsenesekirapreveč.Zbudilagabomelodijapastirčkovepiščaliobkoncuprograma.

ARHIVSKI VIRI

RTV SLO, TV Slovenija • Oddelekzaarhiviranje indokumentacijoTVSlovenija, fondVodstvoTV,škatla

I–67

ČASOPISI

• Tedenskatribuna,4.7.1957 • Vestnik,16.7.1957

LITERATURA

Bizilj,Ljerka:Slikarji stvarnosti. Podoba slovenskih medijev.Ljubljana:Modrijan,2008.

Kumar,Marko,Tehnologijagrafičnihprocesov.Tretja,prenovljenainrazširjenaizdaja.Ljubljana:ZaložbaCenterRSzapoklicnoizobraževanje,2008.

46 MarjanRichter:Naprihodtelevizijesmosenajprejpripravljalisfilmom,V:Televizija prihaja, str.201.

VIRIINLITERATURA

177Letnik 37 (2014), št. 1

Pohar,Lado(glavniinodgovorniurednik):Smeh in nasmeh za kamero in mikrofo-nom. Ob 75­letnici radia in 45­letnici televizije v Sloveniji.Ljubljana:RTVSlovenija,2003.

Pohar,Lado(odgovorniurednik):Televizija prihaja. Spominski zbornik o začetkih televizije na Slovenskem.Ljubljana:RTVSlovenija,1993.

HEISSEJUNITAGEDESJAHRES1957UNDDASIMSCHWEISS GEBORENEFERNSEHENÜBERDIE»FRÜHGESCHICHTE«DESSLOWENISCHENFERNSEHENSANLÄSSLICHSEINES55-JÄHRIGENBESTEHENS–TEIL2

Die erste Versuchssendung des Fernsehteams bei Radio Ljubljana mitdemTitel»DasFernsehenkommt«klangmitdemVersprechenaus,dassdasheimische Programm immer öfter zu den slowenischen Zusehern kommenwird.DadasLjubljanaerFernsehteamwedereinStudionocheineausreichendetechnischeAusrüstungbesaß,übersiedeltedasgesamteTeamfüreinigeTagenach Zagreb und bereitete am 23. Juni 1957 ein eineinhalbstündliches Pro-grammvor.DieTemperaturbeiderGeneralprobestieg,undamAbendbrachteTelevizijaLjubljanaseinenZuseherneineRundschaumitin-undausländischenNachrichtenundeinerumfangreichenSportschau.Der InhaltderRundschaugliedertesichinKurznachrichtenausdemIn-undAuslandundeinenKommen-tarausdemStudiozuBeiträgenzudenFilmneuheitenunddereinheimischenRundschau.DerFernsehansagerlasdieletztenNachrichtenimStudioundkom-mentiertedanndieFilme. InderReportage»BummeldurchLjubljana«wur-dendieZuseherineinerangenehmenStimmungvondemReporterDušanKraljunddemZeichnerJanezPirnatdurchdieSendunggeführt.NacheinemkurzenSpaziergangdurchLjubljanaamüsiertendieZusehereinPuppenfilmmitdemTitel»HelleKöpfchen«undeinkabarettistischerCocktailmitmimischenundmusikalischenNummern, indemFraneMilčinski– JežekalsgrößterStardieZuseher begrüßte. Nach dem Unterhaltungsprogramm wurde den ZusehernnocheineReportageüberdieDreharbeitendeszweitenTeilsdesFilmsVesnapräsentiert.NachdemFallendesVorhangsüberschliefenZuseherundKritikerzunächstdieNacht,undamnächstenMorgenwaresauchsoweitfürdieerstenBeurteilungenderSendung.DiezweiteSendunginZagrebwarnachFormundInhaltbunter,ProbenundVorbereitungenaufdieSendunggabesaberweniger.DieSendungwurdekorrektvorbereitetunddurchgeführt,espassiertennureinpaar technischeFehler.WährendderSportnachrichtenwurdedasProgrammdurcheinenStromausfallunterbrochen.EinigeKritikerbehaupteten,derSport-teilseietwaszulangundeinigeNachrichtenseieneinwenigveraltertgewesen.DieZagreberKollegenäußertensichüberdieSendungweitgehendinSuperla-tiven,nureinigehattenvondenGästen,diesichschondasersteMalhervorge-tanhatten,vielleichtzuvielerwartet.DieSendungentstandunteranomalenBedingungenmit vielen, im letztenAugenblick gefundenenLösungenund inunerträglicherHitzeineinemkleinenStudio–dasslowenischeFernsehenwur-debuchstäblichimSchweißgeboren.DasFernsehteamausLjubljanawarnachder erfolgreichen Sendung auf eine selbstständige Ausstrahlung vorbereitetundwartetenurnochaufeineigenesStudiounddieerforderlicheAusrüstung.RTVLjubljanaerhieltaucheinigeKritikenderZuseherdesFernsehprogramms.DochallewarenbegeistertvonderneuenEinführungbeiSendebeginnmitdemHirtenjungen.DerHirtenjungehatimFernsehenmehrereJahrzehnteüberlebt,undesistzuhoffen,dasserunsnochvieleJahreamEndedesProgrammsauf-weckenwird.

ZUSAMMENFASSUNG

179Letnik 37 (2014), št. 1

IZPRAKSEZAPRAKSO

Ključne besede:

konserviranje,restavriranje,konservatorskipostopki,restavratorskipostopki,pisnakulturnadediščina,arhivskogradivo,papir, ArhivRepublikeSlovenije

Key-words:

conservation,restoration,conservationtreatments,writtenculturalheritage,archives, paper, theArchivesoftheRepublic ofSlovenia

1.04Strokovničlanek

UDK7.025:930.25Prejeto:19.3.2014

Konserviranje-restavriranje spisovnega gradiva na napravi za dolivanje

s celulozno pulpo1

NATAŠAPETELINkonservator restavrator

Centerzakonserviranjeinrestavriranje,ArhivRepublikeSlovenije, Zvezdarska1,SI-1000Ljubljanae-pošta:natasa.petelin@gov.si

Izvleček

Vprispevkujepredstavljenpostopekkonserviranja-restavriranjavečjekoli-činespisovnegagradiva,kismogaopravilivCentruzakonserviranjeinres-tavriranjeArhivaRepublikeSlovenije.Grezazelopoškodovanedokumente(delfondaAS31),kisonastalisredi19.stoletjainjihhraniArhivRepublikeSlovenije.Gradivojebilozaradidolgihletneprimernehrambevpreteklostitakopoškodovano,dadostopdovsebinenibilmogoč.Naosnovipregledastanjasmoseodločili,dadokumenterestavriramonanapravizadolivanjesceluloznopulpo.Klasičnoročnorestavriranjebibilonamrečpritakoveli-kikoličinigradivazelozamudnoindolgotrajno.Skonservatorsko-restavra-torskimposegomsmoizboljšalimaterialnostanjegradivaintakopreprečilinjegovopropadanje.Vsebinosmozopetnaredilidostopno,zustreznozašči-topaposkrbelizapodaljšanježivljenjskedobedokumentov.

AbstractCONSERVATIONANDRESTORATIONOF

TEXTUALRECORDSUSINGLEAFCASTINGMACHINE

ThearticlepresentsconservationandrestorationtreatmentofanumberoftextualrecordsperformedattheBookandPaperConservationCentreoftheArchivesof theRepublicofSlovenia.Created inthemid-19thcenturyandcurrentlykeptbytheArchivesoftheRS,therecordsinquestion(includedinthefondsAS31)wereseriouslydamagedmostlyduetoyearsofinappropri-atestorageinthepast,andtheircontentcouldnolongerbeviewed.Havinginspectedtheircondition,adecisionwasmadetorestorethemusingourleafcastingmachine,sincemanualrestorationofsuchalargenumberofdocu-

1 Prispevekjenastalkotdelstrokovnenaloge(Konserviranje­restavriranje spisovnega gra-diva deželne vlade v Ljubljani 1857−1858; registraturni fascikel 29/11)NatašePetelin(naMinistrstvuzaizobraževanje,znanost,kulturoinšport,vletu2012),podmentorstvomizr.prof.dr.JedertVodopivec.

180NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

mentswouldbeverytimeconsuming.Conservation-restorationtreatmenthasimproved their conditionandmanaged toprevent furtherdeterioration.Thecontenthasonceagainbeenmadeavailabletoourusers,andwithproperpro-tectionwealsomanagedtoextendthelifeexpectancyofthedocuments.

Uvod

VCentruzakonserviranjeinrestavriranjeArhivaRepublikeSlovenije(vnadaljevanjuCKRArhivaRS)smoleta2012konservirali-restavriralizelopoš-kodovanoarhivskospisovnogradivo,kigahraniArhivRepublikeSlovenije.GrezaspiseDeželnevladevLjubljani2(NamestništvovLjubljani),nastalevobdob-ju1857–1858,natančnejezaRegistraturnifascikel29/11,šk.220(le-tavsebin-skozajemakatoliškovero,cerkveneinduhovniškezadeve).

OmenjeniregistraturnifascikelpredstavljadelfondaAS31,3kateregajeleta1938prevzeltakratniDržavniarhivpriNarodnemmuzejuvLjubljani,kiga jeuskladiščil vprostorihmuzejskeknjižnice.Gradivo jebilov fasciklih indostopnozaznanstvenouporabo.Poletu1945jebilovečkratpreseljeno.Vletih1948−1953 jebiloshranjenovneustreznihprostorihnapodstrešjuNarodneinuniverzitetneknjižnicevLjubljani.VosemdesetihletihprejšnjegastoletjajesselitvijonaZvezdarsko1,kjerimaArhivSlovenijeprostorešedanes,dobiloustrezenprostorvnovemskladišču.4

Gradivo(vCKRArhivaRSgavodimopodevidenčnoštevilko583/09)jebilozaradidolgotrajneneustreznehrambevpreteklostivizjemnovlažnihpro-storihtakopoškodovano,dadostopdovsebinenibilmogoč.Zaradineustreznihklimatskihpogojevsejerazvilaplesen,kijepočasi,avztrajnouničilapapirnopisnopodlagodotemere,dazgradivomnibilomogočerokovati.Listisobilimočnoplesnivi,prepereli inzlepljeni,vzgornjemdeluvprecejšnjimeri tudiizgubljenioz.uničeni.

Naosnovipregledastanjasmozakonserviranje-restavriranjegradivaiz-braliustrezenkonservatorsko-restavratorskipostopek.Gledenastrukturopa-pirja,stopnjointippoškodbe,količinogradivaterzoziromnavodoobstojnostzapisa6smoseodločili,dagradivorestavriramozdolivanjemceluloznepulpe.Postopekseuporabljapripoškodbahnapapirnihlistihzvodoobstojnimizapisi,kjersoizrazitekemijskein/alimehanskepoškodbe.Klasičnoročnorestavriranjebibilonamrečpritakovelikikoličinigradivazelozamudnoindolgotrajno.Prire-ševanjuobravnavanegagradivajesodelovaloosemkonservatork-restavratork.7

2 Vesčassvojegadelovanjajetonajvišjadržavnaupravnaoblastvdeželi(Serše: Namestništvo,str.5).

3 Fond je sestavljen iz serije knjig (delovodniki, indeksi) in serije spisovnega gradiva (spi-sisovsebinskorazvrščeniv38skupin,kijihimenujemoregistraturnefascikle)zaobdobje1850−1860(pravtam,str.IV).

4 Pravtam.5 EvidenčnaštevilkajezaporednaštevilkasprejemaobjektavCKRArhivaRSvposameznem

letu(zaporednaštevilka/leto).Koobjektpridevdelavnico,sev»Vpisnoknjigo«podzapored-noevidenčnoštevilkovpišeosnovnepodatkeoobjektu(Datumsprejemaobjekta_Naročnikkonservatorsko-restavratorskega posega_Naslov gradiva_Konservator-restavrator_Konser-vator-restavratorzaknjižnevezave_Fotografiranje(kdoinkdajjeobjektfotografiral)_Podpisnaročnika,dajegradivopoopravljenemposeguprevzel),hkratipasevsetepodatke,vključnozevidenčnoštevilkovpišetudivEvidenčnilist,kjersenatovodipodrobnakonservatorsko--restavratorskadokumentacija(Petelin:Dopolnitev modela,str.17).

6 Grezakombinacijotiskanegabesedilainrokopisnegateksta,sštevilniminaknadnimipripisioz.zaznamki.Vreferatnepoleoz.obrazceznatisnjenimizapisisouradnikivlagalispise.

7 NatašaPetelin,MarjanaCjuha,MatejaKotar,TatjanaRahovskyŠuligoj,StankaGrkman,LucijaPlaninc,DarjaHarauerterdr.JedertVodopivec,kijevodilacelotenprojekt.Delojepotekaloodmarcadojunija2012.

181Letnik 37 (2014), št. 1

Stanje gradiva pred konservatorsko-restavratorskim posegom

GradivojebiloobprevzemuvCKRArhivaRSzaščitenozovojemiztraj-noobstojnegapapirja8 inshranjenovserijskoizdelani(tipski)arhivskiškatli9 formata410x290mm,opremljeniznapisom.Predposegomsmoganatančnopregledali(kolikorjebilotozaradihudihpoškodbmogoče),gafotografskodo-kumentiraliterizdelaliosnovnopisnodokumentacijo,10kismojoskozicelotenpostopeksprotidopolnjevali.

Gradivoobsega680nevezanihpapirnihlistov,odtega328poloz.dvojnihlistov in24enojnih listov.Podanemzaporedjusmo jihoštevilčili (foliirali) zgrafitnimsvinčnikom,trdoteHB-2,nasredinispodnjegaroba.Listinisoenotne-gaformata,temvečvtrehrazličnihvelikostih:prevladujeformat355x220mm,slediformat375x235mm,20listov(10pol)pajenekolikovečjegaformatainsicer407x265mm.Gradivojezloženov98snopičevoz.leg,11znotrajkaterihjevloženorazličnoštevilopolpapirja(odenepole,donajvečdevetpol)inenojnihlistov.Polegžeomenjenihrazličnihdimenzij listov,se le-tirazlikujejotudipodebeliniinbarvi,karjezaspisovnogradivopovsemobičajno.

Pisnapodlaga

Dokumentidatirajovobdobje1857–1858.Gretorejzapapir,kijebilizde-lanvsredini19.stoletjaoz.v1.pol.19.stoletja.Papirjebrezizrazitepovršinskestrukture.Na67listih(odtega31poloz.dvojnihlistov12in5enojnihlistov13)jevidentudiodtismrežesita.Na25polahodomenjenih31-ihsepojavljatudivodniznak14insicervednonapribližnoenakemmestu,nasredinilista.

Zapis

Kotsmožeuvodomazapisali,grepriobravnavanemgradivuzakombina-cijotiskanegabesedila15(včrno-belitehniki),inrokopisnegateksta,zapisanegasčrnilom.Domnevalismo,dajerokopisnidelpisanzželezotaninskimčrnilom,16 kijeprevladujočečrniloodkoncasrednjegavekapavsedozačetka20.stoletja,vendartestizindikatorjem17zadoločevanježelezovihionovnašedomneve-na

VCKRArhivaRSpogostovečkonservatorjev-restavratorjevdelanaenemobjektu,predvsem,kadargrezaobsežnogradivoalizelovelikeformate.

8 Trajnoobstojnijetistipapir,kateregakemijskeinfizikalnelastnostiomogočajoobstojinupo-rabodaljčasakotlastnostipapirjazasplošnouporabo,tojevečstolet.

9 Fondjebiltehničnourejen,tj.vloženvarhivskeškatleleta2008(Serše: Namestništvo,str.V).10 Najpomembnejši korak v konservatorsko-restavratorskem procesu je dokumentirati zate-

čenostanjeobjekta,torejstanje,vkakršnempridegradivovkonservatorsko-restavratorskodelavnico.Opisanmorabitivsakdelobjektainvsenanjem,karbisikasnejelahkorazlagalikotnovonastalospremembo,poudarjaŠubicPrislan(ŠubicPrislan:Pisna dokumentacija,str.3).Dokumentiranjezatečenegastanjapanamslužitudizaprimerjavo,kosokonservatorsko- restavratorskadelažezaključena.

11 Legaoz.snopičjeknjigoveškiizraz,kizdružujevečpolpapirja(skupinaprepognjenihlistov).12 Vvelikostiprevladujočega(najmanjšega)formata:355x220mm.13 Vvelikosti375x235mm.14 Vodniznaki(vidnikotprosojnejšidelvpapirju,kadarpapirpodržimoobvirusvetlobe)so

pomembnizadoločevanjekrajainčasanastankapapirja(Šulek:Vodni znaki,str.37),vendarjihvnašemprimerunismopodrobnejepreučevali.

15 Tiskaniobrazcioz.natisnjenetabele.16 Jekorozivnočrnilo,kipočasiuničujepapir,gadobesednoprežre,namestihkjerjetekst.Zanj

jeznačilno,daprosevaskozipapirnadrugostran.17 Indikatorzadoločevanježelezovihionov:Non-bleedingiron(II)test(PreservationEquipment

Ltd;Netherland).

182NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

mestih, kjer so bila testiranja opravljena - nisopotrdili (podrobnejše bomo o tem spregovorilivpoglavjuOpravljena testiranja in analize).Medsamimtekstompanajdemoševrstododatnihza-pisov (različnezaznambeoz.naknadnipripisi),zapisanizrdečosuhobarvicoalissvinčnikom.

Pečati

Na27-ihlistihsovtisnjenispapirjempre-kriti škrobni pečati. Le-ti se vedno nahajajo naverso18strani.

Poškodbe

Gradivo je utrpelo značilne poškodbe, kinastanejo ob izpostavljenosti vlagi: madeže inprisotnostplesni,posledicategapasoprepereliin zlepljeni listi, delpisnepodlage je celo izgu-bljen(sliki1 in2).Poškodbasegaodzgornjegaroba globoko proti sredini površine listov. Namestih, izpostavljenih vlagi je prišlo do delneali celo popolne izgube zapisa. Poleg poškodb,ki soposledicaneustreznihklimatskihpogojev,je imelogradivošemehanskepoškodbe,nasta-lezaradineustreznefizičnehrambe:listisobiliobrobovihzviti,pomečkani,natrganiinumazani(prahindrugepovršinskenečistoče).

Opravljena testiranja in analize

Preiskovalnemetode,skaterimidoločamolastnostipapirja, senapodročjukonserviranja- restavriranja papirja uporabljajo predvsem zaugotavljanje primernosti in učinkovitosti kon-servatorsko-restavratorskih postopkov. Konser-vatorsko-restavratorska stroka poudarja, da jenaborsprejemljivihpreiskovalnihmetodzaana-lizodokumentov,kisokulturnadediščina,ome-jenlenaneporušne19alimikroporušnepreisko-

18 Hrbtnastranlista.19 Neporušne(nedestruktivne)metodenezahtevajovzor-

ca originala, mikro porušne (mikro destruktivne) gazahtevajo izjemnomalo. Neporušne se delijo na inva-zivne,prikaterihprihajadoposegavmaterial,vendarsepritemnjegovelastnostinespremenijo,sepalahkospremeniestetskiizgled(npr.merjenjepHpovršine,sajzomočenjempapirjalahkopridedonastankavodnegamadežanamestihmerjenja).Vtemprimerumetodeneuporabimo.Podinvazivnespadajotudimikroporušnemetode,prikaterihpotrebujemo izjemnomajhenvzo-rec,npr.mikroskopskaanalizavlakninskesestavepapir-ja(povzetopoTrobec-Vodopivec:Grafične preiskovalne

Poškodbe na gradivu (foto: L. Planinc)

Poškodbe na posameznem listu (foto: L. Planinc)

183Letnik 37 (2014), št. 1

valnemetode,prikaterihsevzorecpapirjaneuniči,poškodujealikakodrugačespremenisvojelastnosti.Priobravnavanemgradivusmouporabilitrineporu-šnemetode(preizkustopnostizapisa,ugotavljanje,alijerokopiszapisanzže-lezotaninskimčrnilomtermerjenjepHpovršinepapirja)inenomikroporušnometodo(mikroskopskaanalizavlakninskesestavepapirja).

Preizkustopnostizapisa

Kerpostopekrestavriranjananapravizadolivanjesceluloznopulpopo-tekavmokremmediju(vvodi),smomoralipredpričetkomposegapreveriti,alijezapisvvodiobstojen.Preizkuspotekatako,damajhenkoščekpivnikana-vlažimozvodo,natopagarahlopritisnemona izbranidelbesedila.Paziti jepotrebno,dapivnikniprekomernonavlažen,sajbitakolahkopovzročilivodnemadežeali razlivanjepisne snovi. Če senapivnikupojavijo sledi testiranegamedija,pomeni,dazapisvvodiniobstojen.Testsmoizvedlitakozačrnilo,skaterimjepisanorokopisnobesedilo,kottudizasvinčnik(nismobilinamrečpovsemprepričani,dazanaknadnepripisenibiluporabljent.i.»tintni«svinč-nik,kibisevvodi lahkorazlival) inrdečosuhobarvico.Vsakegaodnaštetihpisnihmedijevsmotestiralinatrehlistih(Preglednica1),le-tepasmoizbraligledenaintenzitetozapisa.Najprimernejšisodelibesedila,kisozapisanimoč-no(npr.poudarjenevelikezačetniceipd.),sajsetakohitrejepokažemorebitnaobčutljivostzapisanavodo.Rezultatitestiranjsopokazali,dasovvodiobstojnivsiomenjenipisnimediji:

Testiranjeprisotnostiželezovihionovvčrnilu20

Prisotnostželezavčrnilusmopreverilishitrimtestom,kisogarazvilivNizozemskeminštitutuzakulturnodediščinoICN(TheNetherlandsInstituteforCulturalHeritage).Testsmoopravilinapetihrazličnihmestih (preglednica2):naizbranidelbesedilaoz.naizbranočrko21smopoložili2x2mmvelike,zde-stiliranovodonavlaženeindikatorskelističeinsicertako,dajedelindikatorjapokrivalčrnilo,delpajebilpoložennamesto,kjertekstani(dasmolahkoopa-zovalirazliko).Čebibilovčrniluželezo,biseindikatorobarvalizbelevrožnato.

metode,str.201−202).20 Sprednjastranlista(lice).21 Podobnokotpri preizkusu topnosti zapisa so tudi v temprimerunajprimernejši tisti deli

besedila,kisozapisanimočno.

Preglednica1:Testiranjeobstojnostizapisa

Pisna snov List št: Mesto testiranja(izbrana beseda/črka)

Vodoodporno DA/NE

Črnilo-List201(verso);spodaj-List378(recto);20spodaj-List549(recto);spodaj

Črka»L«besedeLaibachŠtevilka»2«vzapisu29−11Črka»h«besede theus

DADADA

Svinčnik-List200(verso);spodaj-List389(verso);spodaj-List624(verso);spodaj

Številka»9«vštevilu9414Številka»1«vštevilu14477Številka»8«vštevilu18522

DADADA

Rdečasuhabarvica

-List221(verso);zgoraj-List390(verso);sredina-List609(verso);sredina

Ločilovprašaj»?«Številka»4«Številka»4«

DADADA

184NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

Rezultatitestiranjvnašemprimerunisopotrdilivsebnostiželezovihionov,zatosklepamo,dazarokopisnibilouporabljenoželezotaninskočrnilo.

Analizavlakninskesestavepapirja

Vlakninskosestavopapirjadoločamospomočjorazličnihbarvil,najpo-gosteje spomočjobarvilaGraffC, s katerim identificiramoskoraj vsaobičaj-navlakna,kisovuporabipri izdelovanjupapirja.Postopekdoločanjatemeljinarazlikahvbarvnihodtenkihposameznihsurovin(barviloselektivnoobarvarazličnevrstevlaken)indoločanjuznačilnihstrukturnihelementov-značilnihzaposameznevrstevlaken(smolnikanali,traheje,kolenaidr.),zaanalizopajetrebaspovršinepapirjaodvzetilenekajvlaken.Tudivnašemprimerusmovlak- ninskosestavopapirjadoločilispomočjobarvilaGraffC.Izbralismopetlistov(vzorcev),različnihtakopodebelinikotbarvi.Zvsakegaizbranegavzorcasmoskonicoskalpelapostrgalinekajvlakeninjihobarvaliskapljicobarvila.Takopripravljenevzorcesmonamestilipodoptičnimikroskopinjihpregledalipri100-kratnipovečavi.Mikroskopskaanalizavlakenjepokazala,dapisnopodla-gotvorijolanenaoz.konopljinavlakna22(Preglednica3).

Merjenjevrednostiphpovršinepapirja

Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na trajnost papirja, jenjegovavrednostpH.Dejstvoje,davpapirjuznizkimpHpotekareakcijaraz-gradnjecelulozeskislinskohidrolizo,prialkalnihvrednostihpHpasepovečaobsegavtooksidativnihreakcij.Obaprocesastazapapirdestruktivnainvoditadopostopnegakrajšanjaceluloznihverig inzatoslabšihmehanskih lastnostipapirja.IdealnavrednostpHpapirjajevnevtralnemobmočju(pH7).Apapirs

22 Lanena vlakna so zelo podobna konopljinim, zato jih zmikroskopsko analizo nemoremorazlikovatimedseboj.Zaločevanjeposameznihvlakenmedlanominkonopljosevtekstil-stvuuporabljaposebenposkus(Drnovšek:Priročnik za mikroskopijo papirniških vlaken,str.48−50).

Preglednica2:Testiranjeprisotnostiželezovihionovvčrnilu

List št: Mesto testiranja(izbrana beseda/črka)

Železovi ioni v črniluDA/NE

List362(recto);spodaj Številka»11«vzapisu29−11 NEList400(verso);spodaj Zankazadnječrkevpodpisu NEList466(recto);spodaj Številka»9«vzapisu29−11 NEList598(recto);spodaj Številka»8« NEList637(recto);spodaj Številka»11«vzapisu29−11 NE

Preglednica3:Vlakninskasestavapapirja

List št: Mesto vzorčenja Vrsta vlakenList190(verso) Desnispodnjikot Lan/konopljaList330(verso) Desnispodnjikot Lan/konopljaList530(verso) Desnispodnjikot Lan/konopljaList532(verso) Desnispodnjikot Lan/konopljaList560(verso) Desnispodnjikot Lan/konoplja

185Letnik 37 (2014), št. 1

staranjempostajavseboljkiselinstemkrhek,zatogajetrebanevtralizirati,dapreprečimonadaljnjepropadanjedokumentov.Kotalkalnozalogomuzatodo-dajamokalcijevkarbonat(CaCO3),mustemdvignemopHintakopodaljšamoživljenjskodobo.

VrednostipHpovršinepapirjasobileizmerjenezravnoploščatoelektro-do.Meritvesmoopravilipredkonservatorsko-restavratorskimposegominponjemnatrehizbranihlistih,insicersmonavsakemlistumerilinatrehmestih:sredinazgoraj–sredina−sredinaspodaj(glejPreglednico4),sajjeprimerjen-jupHpovršinepapirjapotrebnoupoštevatidejstvo,dapHvrednostnarazličnihdelihpapirjalahkovariira.Izmerjenevrednostipredposegomsosegibaleod5,41do6,19;pomokremčiščenju innevtralizacijisCaCO3panamjekislostpapirjauspelozmanjšati–izmerjenevrednostipoposegusosegibaleod6,00padonevtralnegaobmočjapH7,00.

Izbira ustreznega konservatorsko-restavratorskega posega

Vsak konservatorsko-restavratorski poseg mora biti strokovno uteme-ljeninizvedentako,dasoupoštevanatemeljnanačelarestavratorstva:načeloprepoznavnosti,reverzibilnosti,minimalnegaposega inzdružljivostimateria-lov.23NapodlagianalizestanjasmosevCKRArhivaRSodločili,dadokumenterestavriramonanapravizadolivanjesceluloznopulpo.Postopekseuporabljapredvsempriobjektih,kjerjedeluničenalifizičnoizgubljen.Prednostmetodedopolnjevanjazdolivanjemceluloznepulpeje,dajeznatnohitrejšavprimerja-visklasičnimročnimrestavriranjem,vendarimaomejitve: • dolivanjemanjkajočihdelovsceluloznopulpovesčaspotekavvodnem

mediju,zatoniprimernozaobjekte,katerihzapisisotopnivvodi,kottudinezazapisezželezotaninskimčrnilomalibakrovimipigmenti;24

• sampostopekdolivanjaspremenistrukturopovršinedokumenta,zatojeprimerenlezadoločenevrstepapirjev.Gradiva,kiimareliefnostrukturo(npr.starejšidokumentiingradivonaročnoizdelanempapirju,grafikevreliefnemtisku),nemoremoobdelovatinataknačin.Vzrokjepredvsemv

23 Dodanidelimorajobitiizkakovostnihinizvirnikupodobnihmaterialov,morajobitirazpoz-navniinlahkoodstranljivi.Znobenimposegomnesmemoodstraniti,poškodovati,prekritialiponaredititistega,karjeizvirnisestavnidelgradiva.

24 Železoviinbakroviionivvodimigrirajo,karpovzročiobledelostzapisainkorozijopisnepod-lage(večotemglejMalešičetal.:Stabilization of copper­ and iron­containing papers in mildly alkaline environment,str.118.

Preglednica4:pHpovršinepapirja

List št: Mesto merjenja pH pred K-Rposegom

pH Po K-Rposegu(Nevtralizacijsko sredstvo CaCO3)

Razlika pH vrednosti (pred in po posegu)

List90(verso)

-Sredinazgoraj-Sredina-Sredinaspodaj

5,986,195,55

6,506,736,00

+0,52+0,54+0,45

List371(verso)

-Sredinazgoraj-Sredina-Sredinaspodaj

5,546,055,41

6,077,006,14

+0,53+0,95+0,73

List428(verso)

-Sredinazgoraj-Sredina-Sredinaspodaj

5,425,835,85

6,246,276,41

+0,82+0,44+0,56

186NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

zahtevnejšihpostopkihravnanjainprešanja,kjerseizgubireliefnostoz.strukturneznačilnostipovršine.25

Opis konservatorsko-restavratorskega posega na gradivu

Posegsmozačelissuhimčiščenjem,ki je izjemnopomembnafazadelainjeobičajnoprvastopnjaodstranjevanjanečistočvpapirju.Sledilojemokročiščenjevkopeli ter izpiranjedokumentovpodtekočovodo.Manjkajočedelelistov smododali/dolili na napravi za dolivanje s celuloznopulpo, jih na va-kuumskimiziutrdili(površinskopremazovanje)zmešanicoškrobnegalepilainmetilceluloze,kismojidodaliCaCO3kotalkalnozalogo.Listesmonatozobehstranipodlepilioz.prelepilistankimjaponskimpapirjem26instemdokumen-tomdalivečjomehanskooporo.

Sledilo jesušenjeinravnanjemedbombažnimikrpamiinpodlesenimideskami,obrezovanjelistovnaustrezenformatterponovnosestavljanjepolvlegeoz.snopičepoprvotnemzaporedju.

Konserviranoinrestavriranogradivosmopokončanemposeguzaščitilizovojemiztrajnoobstojnegapapirjatergashranilivarhivskozaščitnoškatlo.

Suhočiščenje

Pomembnoje,daobjekttemeljitosuhoočistimo,sajsedrugačeprivsehnadaljnjihpostopkih(npr.mokročiščenje,utrjevanje,lepljenje)neodstranjeniprahalidrugenečistočetrajnofiksirajovpovršinopapirja,poudarjaJ.Vodopi-vec.27

Vse liste smo torejprevidno suhoočistili z restavratorsko radirko (go-bico Wishap®)inmehkoradirko(Milan oval 1012®).Zmehkimčopičemsmosprotiodstranjevaliostankeradirkeznečistočami.Takosmospovršinepapirjamehanskoodstraniliprah,delceumazanijeterdrugepovršinskenečistočeinstempreprečiliprodormedpapirnavlaknaprinadaljnjihpostopkih.Priposegujebilazaradikrhkihlistovpotrebnavelikapazljivost,danebimedčiščenjempovzročilidodatnihpoškodbnapapirju.Pofazisuhegačiščenjajeprišlonavr-stomokročiščenjevkopeli.

Mokročiščenje

Postopekmokregačiščenjasmoizvedlivvodnikopeli,28katerismododalinekajkapljicamonijevegahidroksida(NH4OH).Le-tanamrečodpiraceluloznavlaknaindopuščanečistočamzapustitiobjekt.Liste,vloženemedholytexe®,29 smomokročistilinaposebnihtkaninah30(slika3),primernihzamokročiščen-

25 PovzetopoVodopivec:Papir,str.6.26 Japonskipapirjeposebnavrstaročnoalistrojnoizdelanegapapirjarazličnihdebelininod-

tenkov,kinevsebujepolnilinklejiv.Narejenjeizvlaknindivjihaligojenihrastlin,kiimajodol-ga,prožnainzeločistavlaknaizjemnekakovosti.Zaizdelavojaponskegapapirjaseuporab-ljajoenoletnavlaknatrehrastlin:kozo,micumataingampi.

27 Vodopivec:Papir,str.6.28 Namakanjevvodnikopelijenajpogostejšipostopekodstranjevanjarazgradnihproduktoviz

papirneganosilca.29 Holytex® jepoliesterflis -netkanapoliestrska tkanina,kivarujeobjektmednadaljnjoob-

delavoinjedimenzijskostabilenprivlagiintoploti.Primerenjezaprenašanjeobjektov,pristiskanju-ravnanju,mokremčiščenju,sušenjuinlepljenju.Prepreči,dabiselisti,restavriraninanapravizadolivanjesceluloznopulpo,priuporabipresežkalepilazlepilisholytexom®.

30 Pranjenatakšnihtkaninahpreprečuje,dabilistvvodinenadzorovanoplaval.

187Letnik 37 (2014), št. 1

je zelopoškodovanegagradiva,pri temperaturivodecca40°C,natopasmojihizpiralipodtoplotekočovodo.Izprevidnostilistovspečatinismonamakali(sajbisele-tivvodilahkoodlepili),pačpasmojih,vloženemedholytexe®,mokroočis-tili le pod rahlim curkom tekoče vode (prhali).Mokro očiščenim listom smo nato manjkajočedeledodalioz.jihdolilinanapravizadolivanjesceluloznopulpo.

Dopolnjevanjemanjkajočihdelovnanapravizadolivanjesceluloznopulpo

Manjkajoče dele smo na napravi za do-livanje s celulozno pulpo dopolnili/dolili s su-spenzijokvalitetnihceluloznihvlaken:mešanicobombaža, evkaliptusa in nebeljenih smrekovihvlaken.Dolivanjepotekatako,daobjektpoloži-monamrežo inokolinjeganaredimomasko izgumiranega platna. (slika 4) Glede na kvadra-turomanjkajočegapredelaingledenadebelinodokumentavlijemovnapravo(natančnejevko-rito stroja zapripravopulpe)ustreznokoličinosuspenzije vlaken,31 ki se s pomočjo vakuumarazporedijopotistihmestih,kjerpapirmanjka,(sliki5in6)vodapaodtečeskozimrežo.

Priprava vlaknin

Vseuporabljenevlakninesonampripravilizmletjemv laboratorijskemmlinuna InštitutuzacelulozoinpapirpostandarduISO5264-1nastopnjomletja, ki se običajno uporablja za pri-pravovlakninpriizdelavikakovostnihgrafičnihpapirjev. Pred dolivanjem manjkajočih delovsmovCKRArhivaRSvlaknanamakali24ur injihnato30minrazvlaknjevalivrazvlaknjevalni-ku (firmaLoretzen& Wettre, Švedska). Pripravi-mo1-odstotnosuspenzijovlaken,zmešanjemvmešalupadosežemo,dajesuspenzijakarnajboljhomogena.32

Podlepljanje,utrjevanjeinnevtralizacija

Mokre liste smonatonavakuumskimizi,kiodsesaodvečnovodo,sčopičemenakomernopremazali zobeh strani s5-odstotno raztopino

31 Za100cm²papirjadebeline0,1mmpotrebujemopri-bližno1,5gsuhihvlaken.

32 PovzetopoGrkman:Vpliv vezivnosti škroba,str.33.

Mokro čiščenje (foto: L. Planinc)

List pred vlivanjem celulozne pulpe (foto: L. Planinc)

Vlivanje celulozne pulpe (foto: L. Planinc)

188NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

lepila33 (pšenični škrob in metilceluloza v raz-merju 1:1), ki smo ji dodali kalcijev karbonat(0,5-odstotna raztopina CaCO3 v lepilu). S temsmopisnipodlagipovrnilialkalnozalogo.Hkratismovselistezobehstranipodlepilioz.prelepi-listankimjaponskimpapirjem34(sliki7in8)intakolistedodatnomehanskoutrdili.Premazaneinpodlepljene liste smovložilimedholytexe®.Potemjebilanavrstifazasušenjainravnanja.

Ker postopek dopolnjevanja manjkajočihdelovnanapravi za dolivanje s pulpopoteka vvodnemmediju, jepotrebnomokre listeporav-nati inposušiti (dobro je,da jih sušimopočasi,danepridedoprevelikegakrčenja,raztezanjaingubanjapapirja).Liste,vloženemedholytexe®,smo sušili tako, da smo jih nalagali med bom-bažnekrpe, jihobtežili lesenodesko terutežjo,težkopribl. 5 kg (listov, na katerih so vtisnjenipečati,medsušenjeminravnanjemnismododa-tnoobtežili,sajbisicerlahkopoškodovalipeča-te). Bombažne krpe tako vpijajo odvečno vodooz.vlago,zatojihjepotrebnorednomenjavatissuhimi,doklersegradivopopolnomaneposuši.

Težave pri podlepljanju

Kososelistipopolnomaposušili,smojihprevidnovzeliizholytexov®(pritemsmosipo-magalizzgibnokostjoaliplosko,dolgobambu-sovo»spatulo«).Pripregledovanjurestavrirane-gagradivasmougotovili,dasejenavelikivečinilistov japonskipapir slabo sprijel zoriginalomindasonastalimedoriginalomindodanimja-ponskimpapirjemzračnimehurji.Tojebilopovsejverjetnostiposledicakombinacijedvehde-javnikov: • listisobiliževosnovipovsembrezizrazite

površinskestruktureoz.popolnomaglad-ki,zatojebilamehanskapovezavazjapon-skimpapirjemslaba;

• papir je bil močno preperel in zato brezmehanskečvrstosti.Vnajboljpoškodova-nemdelusejecelodrobilvprah.Odločili smo se, da liste ponovnoprema-

žemo,vendarzgostejšimlepilom.Potemeljitemrazmisleku smo koncentracijo lepila povečali s 5%na7%.Poudaritijepotrebno,dabizupora- bopremočnegalepilatvegali,dasebodoprema-zani listi zaradi prevelike vsebnosti veziv med sušenjem sprijeli/zlepili s podlago, v kateri se

33 Priutrjevanjuz lepilismemouporabiti lereverzibilna,vodotopnalepila,kotstaškrobinmetilceluloza.

34 GlejpoglavjeVrsta in količina porabljenega materiala.

Dopolnjeni/doliti manjkajoči deli (foto: L. Planinc)

Podlepljanje z japonskim papirjem na vakuumski mizi (foto: L. Planinc)

Utrjevanje/premazovanje z lepilom na vakuumski mizi (foto: L. Planinc)

189Letnik 37 (2014), št. 1

sušijo -holytexom®, s tempabi lahkopovzro-čili dodatno škodo. Ker so bili zračni mehurjidokaj veliki, poleg tegapa jih jebiloprecej, lo-kalnopremazovanje(torej lenamestih,kjersonastalimehurji)niprišlovpoštev,sajbizaradineenakomernega krčenja in raztezanja papir-jana listih lahkonastalegube,poleg tegapabis temzeloverjetnopapirpostalvalovit -doku-mentibisezvihali.Liste(suhe)smopodloženesholytexom®ponovnopremazalinavakuumskimizi,pritempajebilopomembno,dasmolepilosširokimčopičemnanašaličimboljenakomernoinhitro,danebiprišlodogubanjadokumentov.Premazovalismozobehstrani.Slediljepostopeksušenjainravnanjamedbombažnimikrpami.35

Obrezovanjeinsestavljanjepolvlege

Posušenelistesmovzeli izholytexov®injih na ročni rezalni napravi oz. lepenčnih škar-jah36 obrezali na ustrezen format.37 Potem smolistesortirali–zložiliv legepoprvotnemzapo-redju. Po končanem konservatorsko-restavra-torskemposegu smo celotno gradivo še enkratpregledali,karjeobičajnapraksapovsakemza-ključenemposegu,daodkrijemomorebitnene-pravilnosti. Temu je sledilo obvezno fotodoku-mentiranjegradiva.38(sliki9in10)

Zaščitagradiva

Kosmogradivoustreznosortiraliinzložili,smougotovili,dasonajvečjilisti(greza20pol,formata407x265mm)preveliki,dabijihlahkoshranilinazajvarhivskoškatlo,vkaterismogra-divoprejeli.ObprevzemuvCKRarhivaRSsobilinamrečtinajvečjiformatiprepognjeniinvloženivsnopiče,vendarsmoseskušalivnajvečjimo-žnimeridržatinačela,darestavriranegagradivaneprepogibamo,čeresninujno, sajvsakoraz-piranjeobpregledovanjudokumentovpovečujemožnostpoškodbnaprepogibih.Zatosmosevdogovoru s pristojnim arhivistom (skrbnikomfonda)odločili,dagradivoshranimovvečjoar-hivskoškatlo formata310x470mm,predtempasmovskladiščupreverili,alijenapolici,kjerbo gradivo shranjeno, dovolj prostora. Preden

35 Enako,kotjeopisanovpoglavjuPodlepljanje, utrjevanje in nevtralizacija.

36 Knjigoveškinožoz.»deklešer«.37 Obrezalismoodvečnidodanidelpapirja.38 DigitalnefotografijehranimovdokumentacijiCKRArhi-

vaRS.

Stanje gradiva po posegu (foto: L. Planinc)

Stanje gradiva po posegu­ posamezni list (foto: L. Planinc)

Zaščita gradiva (foto: L. Planinc)

190NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

smogradivoshraniliv škatlo, smozanj izdelali zaščitniovoj iz trajnoobstoj-negapapirja,39ovitogradivopašedodatnozaščitilistrajnoobstojnolepenko(odrezanonaformatškatle).Položilismojopodovitsnopičinnadenj.Gradivojetakozvrvicoprevezanopreklepenke,kipreprečuje,dabisedokumentiobrokovanjusškatloznotrajnjepremikalioz.nenadzorovano»vozili«, sajbi topovzročiloponovnemehanskepoškodbe.(slika11)

Vrstainkoličinaporabljenegamateriala

• Za dopolnjevanjemanjkajočih delov na stroju za dolivanje s celuloznopulposmoporabili1.125gsuhihvlaken.

• Zapodlepljanjedokumentovsmouporabilitanek,strojnoizdelanjapon-skipapirJapicoKizukiKozo,rahlorumenkastegaodtenkagramature6g/m2,sestavljenpretežnoizvlakenkozo.Za680listovsmoporabili130m²(pritem,dasmopodlepljalipribližnoštiripetine40posameznegalistaoz.polenaobehstraneh).

• Zautrjevanjeoz.premazovanjelistovsmoporabili7,5l5-odstotnerazto-pinelepila(mešanicaškrobainmetilcelulozevrazmerju1:1),topapo-meni187,5gškroba41in187,5gmetilceluloze.42

• Zanevtralizacijosmoporabili37,5gkalcijevegakarbonata(0,5-odstotnaraztopinaCaCO3vlepiluoz.5gCaCO3/1llepila).

• Zaščitniovojsmoizdelaliizdebelejšega,trajnoobstojnegapapirjaJapicoNaturalwhite0,5(šifra01705/3);porabilismo1,4m².

• KotdodatnozaščitosmovškatlonamestilitrajnoobstojnolepenkoHout-board(šifra:LEP/B100200)debeline3mm;uvoznikVidal;uvozizNizo-zemske;poraba:0,2m².

Priporočila za hrambo in uporabo

Poudaritijetreba,danobenkonservatorsko-restavratorskiposegnešči-ti gradiva prednadaljnjimi poškodbami, če se to še naprej skladišči in hraniv neustreznih razmerah. Le optimalne razmere varovanja zagotovijo primer-noživljenjskodobooz. trajnostgradiva.Priporočilaoz.navodilazanadaljnjohramboinuporabosovCKRArhivaRSsestavnideldokumentacije,sajmorajobitilastniki/skrbnikiseznanjenizustreznimnačinomshranjevanjainustreznomikroklimo(temperaturainrelativnavlaga,svetloba),patudizustreznimnači-nomuporabegradiva.Priporočilazahramboinuporabosmopripraviliskladnoznačelizamaterialnovarovanjepisnedediščine,kisozbranavpriročnikuIFLA – Načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim.

Skladiščni prostori, v katerih hranimo gradivo, morajo imeti stalno inustreznomikroklimo,bitimorajopregledni inurejeni tako,da jegradivodo-stopnohitroinpreprostoterdajemogočepogostočiščenje.Gradivunapapirjunajboljustrezatemperaturapod15°Cinrelativnavlaga(RV)okoli50%.BoljkotneustreznevrednostipagradivuškodujejomočnanihanjatemperatureinRV.Dopustnadnevnanihanjazatemperaturoso+/-1°C,RVpanajnenihazavečkot+/-5%.43

39 Ovojnipapir,vkateremsmogradivoprejeli,smozavrgli,sajzaradiumazanijenibilprimerenzaponovnouporabo.

40 Kakovelikopovršinoposameznegalistabomopodlepili,jeodvisnoodobsegapoškodbe.Ne-podlepljenobičajnoostanelenepoškodovanidel.

41 PšeničniškrobDomofix(Helios,Domžale),pripravljenporecepturi.42 MetilcelulozaCulminal2000(Hercules,Nemčija),pripravljenaporecepturi.43 IFLA ­ načela za hrambo,str.44−46.

191Letnik 37 (2014), št. 1

Zaskladišča,kjerjegradivoshranjeno,jepriporočljivapopolnatema.Do-voljenaječasovnoomejenaosvetlitev,prilagojenadelovninalogi.Vsasvetila,kioddajajovečkot75mikrovatovUV-radiacijenalumen,morajobitiopremljenasfiltri.44

Hranjenjeoriginalapriporočamovzaščitniškatlivvodoravnempoloža-junaprimernovelikipovršini.Nanjosmemopoložitinajvečtrienote(škatle,knjige).

Čejeobjektkonserviranoziromarestavriran,šenepomeni,dajezopetprimerenzapogostejšouporabo.Trebasejezavedati,dapogosta(predvsempaneprimerna)uporabapripeljedoponovnihpoškodb.Kerjeobravnavanogradi-voobčutljivo,predlagamo,najsevprimerupogosteuporabeizdelanadomestnekopije,originalnogradivopanajnebibilovečvuporabi.

Poopravljenemkonservatorsko-restavratorskemposegusmouredilitudivsopotrebnodokumentacijo,vključnoznavodilizaimetnikegradivaoz.upo-rabnike.Gradivosmopredalipristojnemuarhivistu(skrbnikufonda).

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS31,NamestništvovLjubljani(1850–1860),DeželnavladavLjubljani(1854–

1860),Registraturnifasc.29/11,šk.220

LITERATURA

Drnovšek,Tjaša:Priročnik za mikroskopijo papirniških vlaken.Ljubljana:DruštvoinženirjevintehnikovpapirništvaSlovenije,2009.

Grkman,Stanislava:Vpliv vezivnosti škroba na postopek restavriranja papirja.Di-plomskanaloga.Ljubljana:Fakultetazakemijoinkemijskotehnologijo,2003.

IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim(ur.JedertVo-dopivecinJožeUrbanija).Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzabibliotekarstvo:ArhivRepublikeSlovenije,2005.

Malešič,Jasna-Kočar,Drago-BalažicFabjan,Aneta:Stabilizationofcopper-andiron-containing papers in mildly alkaline environment. Stabilization of copper- andiron-containingpapersinmildlyalkalineenvironment.V:Polymer Degradation and Sta-bility97(2012),str.118−123.

Petelin,Nataša:Dopolnitev modela dokumentacije za evidentiranje konservator-sko­restavratorskih posegov na pisni in grafični dediščini.Diplomskanaloga.Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzabibliotekarstvo,informacijskoznanostinknjigarstvo,2011.

Petelin, Nataša:Konserviranje­restavriranje spisovnega gradiva deželne vlade v Ljubljani 1857−1858; registraturni fascikel 29/11.Ljubljana,2012(neobjavljeno).

Serše,Aleksandra:Namestništvo v Ljubljani (1850−1860). Deželna vlada v Llju-bljani (1854−1860).Arhivskipopis(začasni,nepopolni):signaturafondaAS31.Tipko-pis.

ŠubicPrislan,Jana:Pisnadokumentacija.V:Priročnik 2: muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije,2001,brezstr.

Šulek,Nina:Vodniznakizgodnjega15.stoletjavtestamentih,hranjenihvpokra-jinskemarhivuKoper-EnotaPiran.V:Arhivi 26(2003),št.1,str.37−46.

44 Pravtam.

VIRIINLITERATURA

192NatašaPetelin:Konserviranje-restavriranjespisovnegagradivananapravizadolivanjesceluloznopulpo,str.179–192Iz prakse za prakso

Trobec,Ališa-Vodopivec,Jedert:Grafičnepreiskovalnemetodeprianaliziarhi-vskegagradiva.V:Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike.Maribor:Pokrajinskiarhiv,2002,str.199−208.

Vodopivec,Jedert:Papir.V:Priročnik 1: muzejska konservatorska in restavrator-ska dejavnost.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije,2001,brezstr.

KONSERVIERUNG–RESTAURIERUNGVONARCHIVALIENINVORRICHTUNGZURZELLSTOFFAUFFÜLLUNG

DerBeitragbehandeltdieKonservierung–RestaurierungvonArchivali-en,dieimZentrumzurKonservierungundRestaurierungdesArchivsderRepu-blikSlowenienimJahr2012durchgeführtwurde.DieDokumente,SchriftstückederLandesregierunginLaibach,genauerderRegistraturordner29/11(Signa-turAS31,šk220),derindemgenanntenZentrumunterderEvidenznummer83/09 geführt wird, waren sehr beschädigt. DasMaterial war aufgrund dervieleJahreungeeignetenAufbewahrungsoschadhaft,dasseinZugangzumIn-haltnichtmöglichwar.DieBlätterwarenvermodert,derammeistenbeschä-digteTeil auchweitgehendverklebt.EinTeildesSchreibmaterialswarsogarverloren.AufdenDokumentenbefandensichFeuchtigkeitsflecken,Schimmel,oberflächlicheVerunreinigungenundmechanischeBeschädigungensowievorallemandenBlatträndernRisseundZerknitterungen.

Auf Grundlage einer Zustandsprüfung wurde in dem Konservierungs-und Restaurierungszentrum der Entschluss gefasst, die Dokumente in einerVorrichtungzurZellstoffauffüllungzurestaurierenundsoeinenweiterenVer-fall zu verhindern. Die Archivalien wurden genau inventarisiert, die Blätternummeriert,SchreibmaterialundAufzeichnungidentifiziert,unddieWasser-festigkeitderAufzeichnungwurdeüberprüft.DieDokumentewurdentrockenundfeuchtgereinigt,diefehlendenTeileergänztbzw.ineinerVorrichtungmitZellstoff aufgefüllt sowiealleBlättervonbeidenSeitennochmitdünnem Ja-panpapierunterklebtunddamitzusätzlichmechanischgefestigt.NachBeendi-gungdesKonservierungs-undRestaurierungsverfahrenswurdedasMaterialmiteinerHülleausbeständigem(festerem)PapiergeschütztundineinerAr-chivschachtelaufbewahrt.DerentsprechendeSchutzermöglichtdieSchaffungeinesgeeignetenMikroklimas,dieDokumentesindvormechanischenBeschä-digungenundvordemEindringenvonStaubundLichtgeschützt.MitdemKon-servierungs-undRestaurierungsverfahrenwurdedermaterielleZustanddesArchivmaterialsverbessert,dessenInhaltwiederzugänglichgemachtundmitdementsprechendenSchutzfüreineVerlängerungderLebensdauerderDoku-mentegesorgt.

ZUSAMMENFASSUNG

193Letnik 37 (2014), št. 1

Prizadevanja za ohranitev filmskih zapisov dr. Karla Grossmanna

Uvodne besede

S pojmom»zgodovina filmskega amaterizma« ali z dilemo, kamnajbodouvrščenizačetkislovenskegafilma,kotsofilmskizapisidr.KarlaGros-smanna(1864–1929)kotOdhod od maše,Sejem v Ljutomeru,Na domačem vrtu(pred1.svetovnovojnoleta1905)aliRavnikovfilmV kraljestvu Zlato-roga(1931)inDelakoveTriglavske strmine(1932)oz.kakovostnihfilmskihpredstavitevslovenskekrajineinljudiVladimirjaCizljapred2.svetovnovoj-no, se filmski amaterji (eksperimentalisti) v času60. in 70. let prejšnjegastoletjanismoukvarjali,kersevteoretskerazpraveorazločevanjumedpro-fesionalnimfilmom(predvajanimvkinodvoranah),televizijskiminamater-skimfilmomnismodovoljvključevali,sajnamjebilfilm(kotlongitudinalnaslikas svojo imanentnosubstanco insvobodov izrazu)kot individualnimpraktikompreprostadanosttakoj,kososenatrguzadostopnocenopojavili 8-milimetrske filmskekamere(oz.2x8mm) insuper8-milimetrskiobra-čilni trak inprojektorji.Splošnoobčinstvonasnizanimalo,organizacijskaoblikajebilaLjudskatehnika,njenanalogapajebilamladinoinstarejšeteh-ničnoizobraziti.

VSlovenijiinJugoslavijiso zakamere»prijeli«študentjeininteligenca,v ZahodniEvropipapremožnilastnikifilmskeopremeinkotzasebnikispre-mljalitedanjofilmskoindustrijo ter prevladujoče filmskeobrazce.Todejstvojelahkoboljpredmetsociološko-kulturneanalizeinsintezeterševednood-prteneopredeljivedimenzijepojavaalternativnihoblikvJugoslaviji,kersoknjigaPavlaLevijaRazpad Jugoslavije na filmu, revijaKino Integral 11/12sprispevkikzgodovinislovenskegaeksperimentalnegafilmainrazstavaoalternativnemfilmu60.in70.letvJugoslavijivLjubljani(vModernigalerijileta2010)številnepojaveinavtorjespregledalealiprezrle.

Točkavpogleda izdanašnjega inpolpreteklegahorizontanaumesti-tevslovenskihfilmskihzačetkovvčasinprostor,kijepovezanzdanašnjimobmočjemSlovenije,ob tem,dagradiva izdržav in republik s slovenskimživljem na območjih nekdanje skupne države, Videmske pokrajine (Tr-sta) inBenečije,PorabjainizseljenskihdržavEvrope,AmerikeinAvstrali-je, šenimamoraziskanega, vodi, četudi je še takonepopolna,dozačetkovslovenskegafilmavčasrazmahaamaterskih,diletantskihdruštev,klubov,»besed«, slovenskih matic, obrtnih in telovadno-razgibalnih društev 19.stoletja,kije»rodilo«izumfotografije(Puhardagerotipija)infilma.Obne-zadržnempohodupoklicne specializacije, ko je industrijskaprodukcija zamnožice ustvarila ob izkoriščanemu delavstvumočan in »imovit« srednjisloj,jeolajšalanastanekodtujenostioddelateromogočaladrugačneizbiredelovanja vprostemčasu.To jedalo individuumumožnostuveljavitve na amaterskiravni,prikonjičkih,gorništvu,»zletih«inskupinskihpotovanjih.Karzadevanarodnostnipogled,sosenajboljkrepiletistedejavnosti,kiso utrjevale narodno samozavest, tj. slovensko gasilstvo, slovenska kulturnadruštvainslovenskozadružništvo,kijenajboljcelostno povezovalodelovneaktivnostisprostočasnimi(takodr.A.GosarinTomc).

Ljutomer in genius loci

Ljutomer je bil v tem času pomemben epicenter »slovenske nacio-nalnezavesti«;tuseje»zgodil«vtemčasupolegvižmarskega(vVižmarjahpri Ljubljani) najimenitnejši slovenski tabor.Mesto, ki je bilo v tem času

194MarkoMitjaFeguš:Prizadevanjazaohranitevfilmskihzapisovdr.KarlaGrossmanna,str.193–196Iz prakse za prakso

panteonslovenskihjezikoslovcev,zgodovinarjev,pedagogovinustvarjalcevzdr.KarlomGrossmannominnjegovimživimzanimanjemzarazvojfotografskeinfilmskeslike,jepotrdilo genius locivtejzvrsti,kososerojevaliprvifilmskiizdelkivFranciji inNemčiji.Dr.KarlGrossmannjestakratšeokornofilmskokamero(v kasetojebilotrebavpopolnitemivložitipolovični,tj.17,5-mmfilm),ustvarilzanesljiveinredkefilmskeutrinke,kipomenijotehnično,intelektualnoinumetniškopričevanjeo časuinokoljutakratnegaLjutomerainnjegovihljudi.

Časovnica presnemavanj, restavriranj ter prenosov filmov dr. Grossmanna na nove medije

Časovnicapresnemavanj,restavriranjterprenosovfilmovdr.Grossman-nananovemedijejeosvetljenavfilmu kompilacijiznaslovomNapori pri reše-vanju filmskih zapisov dr. Karla Grossmanna (nastalimvorganizacijiinrealizaci-jiavtorjategaprispevkamarcaleta2014)injepredstavljenavoblikipogovorovzing.MarjanomCilarjem,avtorjemfilmaPrvimetrislovenskegafilma,g.Vla-dimirjemSunčičemizArhivaRepublikeSlovenijeinprof.IgorjemKoširjemizAGRFT.

Vletih1967–1968soseslovenskifilmskiamaterji,združenivFoto-kinozvezi Slovenije in vKinoklubuUnikal Ljubljana, odločili, da obvarujejoprvefilmskeutrinkedr.KarlaGrossmanna.SpomočjofilmaPrvi metri slovenskega filmaavtorjevMarjanaCilarja,SlavkaJančarja,BožaPetka,IvaLehpamerjainMirkaSkokasefilmidr.KarlaGrossmannaumeščajovsamzačetekslovenskegafilmskegaamaterizma.FilmjebilpredvajannaFestivaluslovenskegaamaters-kegafilmavLjubljanileta1968(zunajkonkurence).

Vfilmu - kompilacijiznaslovomNapori pri reševanju filmskih zapisov dr. Karla GrossmannanamjeodločitveinrazlogezarealizacijofilmaPrvi metri slo-venskega filma dr. Karla Grossmanna režiserMarjanCilarrazložilzdejstvom,dasoobstajalifoto-inkinoklubi,avto-moto klubi,klubizaletalstvoinjadralst- voterzaiznajditeljeintehničnedejavnosti.Foto-inkinoklubov,jepovedalCi-lar, jebilo leta1960vSloveniji žeokoli 100 in sodelovali povsej republiki.PrvirepubliškifestivaljebilvLjubljani14.11.1956,drugileta1962,tretjileta1964,II.zveznifilmskifestivalpajebilvLjubljani6.2.1951.Režiserjerazložil,dasobilifilmirazdeljenivtrikategorije:igrane,dokumentarneinžanrske(tosobilifilmi,kijihnibilomogočeuvrstitimedigraneindokumentarne).Cilarpojasnjuje,dajevokviruFoto-kinozvezeSlovenijedelovalKinoklubLjublja-na.Njegovičlanisovglavnemsnemalina8-in16-milimetrskitrak,ajebilza takratnerazmerezelodrag,sajjenaprimer30metrovkodachroma(16 mm) stalopribližnopolovicopovprečneplače.Članisoiskalidodatnevirefinanciran- japripodjetjih,sindikalnihorganizacijahinpridrugihfondih.Mednarodnaor-ganizacijafilmskihamaterjevjezahtevala,dasovsifilmisstatusomamaterski,izdelanilessredstviklubovinposameznikov.Cilarpoudarja,dajenapobudoslovenskihamaterjevFoto-kinozvezaJugoslavijesprejeladefinicijo,dasotovsifilmi,kinisokomercialnoizkoriščaniinavtorjineprejemajoplačila za avtorstvo inizdelavo.Stemjebilokinoklubomdovoljenoizdelovatitudinaročenefilmeinizplačilazanjepridobivatisredstvazapovsemamaterskefilme.Leta1960jevokviruLjudsketehnikevLjubljanidelovalStudioUnikal(Unijakinoama-terjevLjubljane),kijezuspehomsodelovalnarepubliškihinzveznihfestivalihamaterskegafilma;Cilarpripoveduje,dasoustvarjalifilme,kisopredstavljalirazvojintehnologijopodjetij,sodobnograditevmostov,hidroelektrarn,razvojavtomobilskeindustrije(TAM),rastinrazvojželezarnJeseniceinRavnenaKo-roškem, širjenje avtocestnegaomrežja teručne in vzgojne filme, predvsemspodročjaprometnevzgoje.Ti filmiso,kakor jeprepričanMarjanCilar,danesdragoceninediniprikazpovojnega industrijskegarazvoja.Pri izdelavi filmovsoseizobrazilinekdanjifilmskiamaterji,kotsobiliBoštjanHladnik,RudiKla-

195Letnik 37 (2014), št. 1

rič,JožeKloboves,MirčeŠušmelj,IvanBelec,VilkoFilač,JurePervanje,MiledeGleria,IvoMeša,OlgaMegličindrugi;pripravilisojihzaizdelavoprofesionalnefilmskeprodukcije.Takakadrovskainmaterialnaosnovajeomogočilatudiprvoznanorestavratorskoakcijo,presnemavanjeprvihfilmskihzapisovnasloven-skihtleh,filmovdr.KarlaGrossmanna.

MarjanCilarvfilmskemintervjujupoudarja: »Leta 1967 sem izvedel, da ima AGRFT filmsko gradivo dr. Karla Grossmanna, prvega slovenskega filmskega snemalca, ki jih ne more predvajati zaradi slabega stanja in izdelave na formatu 17,5 mm. Stopil sem v stik z dr. Vladimirjem Grosmanom, ki mi je dal na razpolago vse materiale: diapozitive in filme, ki smo jih pregledali in pri tem odkrili tretji film, Na domačem vrtu. Vse tri filme (Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu) smo presneli s pomočjo stare 17,5 mm kamere, ki nam jo je pri-nesel g. Balantič1 iz tehničnega muzeja Bad Ischl, in izdelali na 16-milimetrskem filmskem traku film Prvi metri slovenskega filma, ki združuje fotografsko in film-sko dediščino dr. Karla Grossmanna s prikazom Ljutomera, običajev v Prlekiji ter stanje domačije dr. Grossmannovih v Ljutomeru.«

Film Prvi metri slovenskega filma je bil premierno predvajan v okvirufestivalaslovenskegafilmavnekdanjemKlubuposlancevleta1968,natoleta1970naproslaviv ljubljanskiKinotekivokvirupraznovanja100-letniceslo-venskegafilmainnaprvemprogramuTVSlovenija.2

Razvoj rekonstrukcije filmskih gradiv, ki jih praviloma načenja »zobčasa«,jeomogočilprenosavtentičnegagradivabrezvmesnegapresnemavanjananačin»slikazasliko«,sfilmanafilm,skeniranjestabiliziranihfilmskihsličicinzdruževanjevkončnodigitalnoobliko,kipaomogočatudipovratniprenosnafilmskitrakustreznegaformata.Taksodobnejšiinučinkovitejšinačinjeupo-rabljalArhivRepublikeSlovenije,Slovenski filmskiarhiv,ko jenasvetovnemkongresuarhivarjev(FIAF,21.–27.4.2002vJužniKoreji)pridobilreferenceiz-vajalcevzarestavriranjestarihfilmskihmaterialov,dasejeodločilzacelostno,posodobljenoinizpolnjenotehnikorestavriranjafilmovdr.KarlaGrossmanna.

O tem v intervjuju filmaNapori pri ohranitvi filmskih zapisov dr. Karla GrossmannapripovedujeVladimirSunčič.Poudarja,dajebilazakongresFIAF--avLjubljanileta2005sprejetaodločitev,dabodofilmidr.KarlaGrossmannadigitalnopresneti inrestavrirani.Zatodelo jebil izbranreferenčni laborato-rijAlfa&OmegavMünchnu.VArhivuRepublikeSlovenijejeoriginal,kijebilvslabemstanjuinjebiluporabljenzafilmMarjanaCilarja.Sunčičpravi,dasosiželelinakongresupredstaviti izključnostaro filmskogradivooz. restavriranimaterialdr.KarlaGrossmanna,zatojebilotrebafilmskimaterialtam,kjerjebilpoškodovan(odstopalaježelatina,filmisoimelipraske,nosilecjebilzvit,po-krčen,perforacijamočnonačeta,ponekodpretrgana),zadigitalizacijonajprejpripraviti.RestavratorskadelaindigitalizacijoposistemuWattgatejeopravi-loomenjenopodjetjenaBavarskem,digitalnopresnetaslikavnegativujebilastabilizirana,praskepopravljene,neravninezravnane,manjkajočidelipado-polnjeni.Sunčičopisuje,kakosonatovlaboratorijuvParizudigitalnomatricokopiralinanegativ (35mm) ternazadnje iz tega izdelalidvekopiji.PolovicostroškovzatooperacijojeprispevalMobitelovPlanet9.

Nazadnje je treba šeomeniti najdboprvih slovenskih filmskih zapisov.ProfesornaAGRFTinfilmskirežiserIgorKoširpravi,dajeleta1949zoperprof.Brenka(pionirjavpisanjuslovenskefilmskezgodovine)potekalovečpreiskavinsodnihprocesov,)njegovzagovornikpajebilVladimirGrossman(sinKarla

1 SnemalecprihodapartizanskevojskevLjubljano(op.a.).2 Filmjesigniranpodšt.1463(1461)kotleta1968izdelanifilmPrvi metri slovenskega filma

kotdeloproducentaUnikalStudioLjubljana,scenarista,režiserjainmontažerjaMarjanaCi-larja,snemalcaSlavkaJančarjatertehničnihsodelavcevBožaPetka,IvaLehpamerjainMirkaSkoka,16mm,č.b.260m.

196MarkoMitjaFeguš:Prizadevanjazaohranitevfilmskihzapisovdr.KarlaGrossmanna,str.193–196Iz prakse za prakso

Grossmanna.Tojebiltudirazlog,dajeprof.Brenkhranilfilmskodediščino,saj mujojezaupalVladimirGrossman.Skupajsfilmijeprof.Brenkhraniltudiapa-raturo,skaterojeKarlGrossmansnemalinpredvajalfilmeformata17,5mm,a jevturbulentnihčasih,kosonaAGRFTmnogiprihajali inodhajali, izginilainleupamolahko,dasebokdajpojavila.Koširpoudarja,dasobilitifilminaAGRFT,doklernibilotrebavkratkemčasufilmov varhivu AkademijepopisatiinoddativArhivRepublikeSlovenje,inle,kotpišeprof.Brenk,sobiliizposojenizapresnemavanjezapotrebefilmaMarjanaCilarjaPrvi metri slovenskega filma na16-mmtrak.»Kakor je znano,«nadaljuje IgorKošir,»pa filmarji ob pojavu nove tehnologije oz. digitalizacije še nismo zaupali hranjenju takega gradiva le v digitalni obliki, zato smo si prizadevali in dosegli, da se ohrani gradivo, ki je bilo verjetno ob presnemavanju dimenzijsko okrnjeno.3 S tem, ko je bilo gradivo poleg digitalne oblike tudi presneto na 35­mm filmski trak, imajo naši študentje uvid v to, da Slovenci na filmskem področju nismo zaostajali po zaslugi dr. Karla Gros-smanna, s Codellijem pa na televizijskem področju. Dr. Karl Grossmann je pred Miltonom Manakijem stopil v filmsko zgodovino in je s tem, da imamo gradivo, ki bo kot restavriran material na filmskem traku obstal vsaj še nadaljnjih sto let, ohranjen branik pred »viharji mrzle domačije«(poFrancetuPrešernu).«

MarkoMitjaFeguš

3 Delslikesepriprenosusformata17,5na16mmporobovihizgubi.(op.a.)

197Letnik 37 (2014), št. 1

IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK

Ključne besede:

KapiteljskiarhivLjubljana,samostanvGornjemGradu,župnijaHoče,cerkvenoupravnarazdelitev, 14.in15.stoletje, oglejskipatriarhat

Key-words:

CathedralChapterArchives,abbeyinGornjiGrad,parishHoče,ecclesiasticalandadministrativedivision, 14thand15th centuries, thePatriarchateofAquileia

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK27-774(497.4Hoče)”13/14”Prejeto:5.5.2014

Dokumenti (nad)župnije Hoče v Kapiteljskem arhivu Nadškofijskega arhiva v Ljubljani

JULIJANAVISOČNIKdoc.dr.,arhivistkazdoktoratom

NadškofijskiarhivLjubljana,Krekovtrg1,SI-1000Ljubljanae-pošta:julijana.visocnik@rkc.si

Izvleček

Avtoricajezbrala,transkribiralainkomentiralašestdokumentov,kijihvKa-piteljskemarhivuhraniNadškofijskiarhivLjubljanainsopovezanisštajer-skožupnijoHoče.Omenjenažupnijajeenaizmedpomembnejšihštajerskihpražupnij, iz katere so izšle številne sedanje župnije.Njenaprvaomembasegavleto1146,zanaspajezanimivoobdobjekonca14.in15.stoletje,kosožupnijoHočepriključilisamostanuvGornjemGradu.Šestpredstavljenihdokumentovseukvarjaspravtoproblematiko,pritempajezanimivo,dažupnijaHočeleta1461nibilavključenavposestnanovoustanovljenelju-bljanskeškofije.

AbstractDOCUMENTSOFTHE(ARCH)PARISHHOČEINTHECATHEDRALCHAPTER

ARCHIVESOFTHEARCHDIOCESANARCHIVESINLJUBLJANA

The author collected, transcribed and commented on six documents keptamong therecordsof theCathedralChapterArchivesat theArchdiocesanArchivesinLjubljana.TheselecteddocumentsallhavetodowiththeStyr-ianparishHoče,whichisoneofthemostimportantStyrianmotherparishesfromwhichnumerouspresent-dayparisheshaveevolved.Itwasfirstmen-tionedin1146,butforthepurposeofthisarticletheauthortookacloserlookattheperiodfromthelate14thuntilthemid-15thcenturieswhentheparishwasincorporatedintotheBenedictineabbeyinGornjiGrad.Thesixdocumentsalldealwiththisparticulartopic,anditshouldalsobeempha-sised that theHočeparishwasnot included in thepropertyof thenewlyfoundeddioceseinLjubljanain1461.

198julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

Nadžupnija Hoče

Leta1996ježupnijaHočepraznovalavisokjubilej,namreč850.obletni-coprveomembekrajainžupnije.Oglejskipatriarhat,kamorjeozemljejužnejeodDraveodleta800naprejpačsodilo,1sejeobustvarjanjužupnijskemreževdrugipolovici11.stoletjasprivolitvijomejnegagrofaodločilpripodložniškihkočahvHočahzgraditiJurijevocerkevskriptnopodzemnoMarijinokapelicoinjopostavitizasrediščeizrednoobsežnežupnije.Razlogov,dajeizbralpravHoče,jebilogotovoveč;pritemnesmemopozabitinebližinomejneDraveinstemtudimejnegagrofakotvaruhainzaščitnikamladeustanove,zaradihitrorazvijajočegasenaseljaternjegovegasrediščnegapoložajanaozemlju,kigajenovoustanovljenažupnijanasamemzačetkuzajemala.Obpraznovanjujubilejajebilonaprvotnemozemljuhoškeprafarežeštiridesetnovihžupnij,kisosicernastajalepostomaskozistoletja.2HoškapražupnijajenamrečobsegalamejnoozemljeobDravinaseverudoLovrencanaPohorjuinnajugudoZavrča,ŽetalinMajšperka…(glejsl.1),čepovzamemo,vseodPohorjadomadžarsko-hrva-škemeje.Leta1146jeoglejskipatriarhPeregrinizročilpodravskemumejnemugrofuBernarduSpanheimuinnjegoviženiKunigundinamariborskiPiramidipravicododvehtretjincerkvenedesetinevhoški(Choz:Hoče)župnijidonju-nesmrti.Preostalo tretjino jepopatriarhovivoljipridobil župnik.Omenjenalistinakažetudinaobstojdvehsosednjihžupnij:slivniškeinkonjiške,naobejehoškatudimejila(Peregrinjimajenamrečprepustiltudidvetretjinidesetinevkonjiškiinslivniškižupniji3).Vsekakorpajenenavadno,dastabilitakobližnjisosedi,namrečHočeinSlivnica(oddaljenileslabe3km),obesrediščivelikihpražupnij.Mlajšaslivniškajedobilatretjinoprejskupnegaobmočja,topasejeverjetnozgodilo,kosejeokolileta1100zaradipovečevanjaštevilaprebivalstvapokazalo,dajeprvotnahoškapražupnijakljubvsemupreobsežna.Tudipood-cepitviSlivnicesoHočeševednoveljalezaenonajobsežnejšihžupnij.

Vendar lahkoustanovitevhoškežupnijepostavimoževčaspred letom985,kojekraljOtonIII.poposredovanjukoroškegavojvodeHenrikagrofuRa-hvinuizsvojelastninepodelilRazvanjepodPohorjem;vlistinijenamrečrečeno,daOtonRahvinupodeljuje50kraljevihkmetijvvasiRazvanjezvsemipritikli-nami,čepajihtamnebomogelnajtitoliko,najjihpoiščevsosednjihvasehter»in pago Zitdinesfeld vocato«,tojenapolju,kisejerazprostiralovzdolždesnegabregaDravepriPtuju.Stemjedokumentiranokronskoozemlje,zakaterojebilaustanovljenahoškapražupnija, katerenaloganajbibila, da celopokrijecelotnooglejskoobmočjePodravskemarkeinneleozemlje,kisogauokvirjalinjenisrednjeveškivikariati.Tobipalahkopomenilo,dažupnijivSlivniciinvKonjicahnistabilipražupniji,temvečstaseizločiliizHoč.4

Vletu1327jebilprvičomenjenpatrocinijsv.JurijavHočah.5V12.,13.in14.stoletjujegeografskozeloobsežnažupnijažedoživelaprveozemeljskeindrugespremembe.6Leta1374sosamostojnivikariatpostaleŽetale,pred1395.pastabiližesamostojnicerkveniskupnostiHajdina inVidempriPtuju.Leto1395jebilozažupnijoHočešeposebejpomembno,sajjebila21.oktobrainkor-poriranasamostanubenediktincevvGornjemGradu.7Höflersicerkotleto,kojepatriarhAntonioGaetanižupnijosv.JurijavHočahinkorporiralgornjegrajskim

1 Dolinar:Slovenska cerkvena pokrajina,str.11–12.2 Koropec:Hoškadavnina,str.129;prim.šeHöfler:O prvih cerkvah in župnijah,str.306–307.3 Koropec:Hoškadavnina,str.130(prevodJožeMlinaričinAntonOžinger):vlistinijezapisano

tudi,daponjunismrtipreidejovsedesetinespetvrokeoglejskecerkve.Takonesmetaodcerkveničesarzastaviti,podaritivfevdalinakakdrugnačinodtujiti.

4 Höfler:O prvih cerkvah in župnijah,str.306.5 Pravtam,str.307.6 Prim.Koropec:Hoškadavnina,str.131–134.7 Glejvnadaljevanjudokumentšt.1.

199Letnik 37 (2014), št. 1

benediktincem,navajaleto1396;omenjenautelesitevpajebilaledelna(vna-sprotjuzinkorporacijoPilštajnainŠkal).8Kotpražupnijajebilahoškažupnijavpolnihpravicahoglejskegapatriarha,intodoleta1396,kojojeomenjenipa-triarhzvsemipravicami,spiritualnimiintemporalnimikottudi»aciurearchi-diaconali«inkorporiralbenediktinskemusamostanuvGornjemGradu.Stemsopodgornjegrajskisamostanprišlitudivsihoškivikariati,anipodatkov,dabitanadnjimiizvajaltudiarhidiakonatskooblast.Izgradivaožupnijiinnjenihvika-riatihjevidno,dasotežavezduhovnikireševalisavinjskiarhidiakonialidrugipatriarhoviopolnomočenciinsamopat.

Ženaslednjeletosejetokazalonatanačin,dajeimelaskupnostsvetegaJurija v hoški župniji denarno obveznost do samostana. Gornji Grad je meddrugimleta1400prevzelobveznostHermanaCeljskegahoškemužupnikuJurijaizKostanjevice.Šele13.decembra1404jeOglejpotrdilhoškožupnijoGornjemuGradu,papežpašeleleta1409.9Zamestohoškegažupnikajepred21.junijem1412potekalosterboj;cerkvesejepolastiltrajnivikarFriderikKreis,podpira-lapastagagornjegrajskisamostaninupraviteljvranskefarnecerkveTeoderikTeufel.Patriahjemoralprestopnikomzagrozitiz izključitvijoizcerkvenesku-pnosti.Odločitevpajeprišla21.junijainžupnikjepostalŠtefanStral.UmestilgaješkofizmadžarskegaVeszpréma,asejezadevavleklašedojunija1423.10 Patriarhjeleta1445potrdilGornjemuGraduinkorporiranežupnije,medtemipasobiletudiHoče.Pozapisuvgornjegrajskemurbarjujeleta1426moralhoškižupniknaletodajatisamostanu14markinoddesetine20mark.11

8 Prim.Höfler:O prvih cerkvah in župnijah,str.32(glejop.85).9 Koropec:Hoškadavnina,str.134.10 Koropec:Hoškadavnina,str.135;glejdokumentšt.3.11 Pravtam,str.135.

Sl. 1: Skica hoške in slivniške prafare sredi 13. stoletja(Hoče: 850 let, str. 93)

200julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

Medletoma144912in146113pasejehoškapodrejenostGornjemuGradu očitnokončala,sajpomembnaštajerskažupnijaniprišlavsestavnoveljubljan-skeškofije.Kajsejezgodilomedletoma1449in1461,nipovsemjasno,jepagotovonenavadno,dahoškažupnijanibilapriključenanovoustanovljeniškofiji,sajsovsedruge(mordaceloboljoddaljeneinodročne,zmanjšimpomenom)takonaŠtajerskem,KoroškeminKranjskempostaledelškofovemenze.Pravirazlog,danibilapriključenanajbržnibilaoddaljenostodnovegaškofijskegasedeža,prejjebilrazlogdejstvo,dajecesarpatronatnadtoobsežnoinbogatožupnijo,kigajedotakratimelgornjegrajskiopat,obdržalzase.14

ObjavadokumentovizKAL-a15vzvezisHočami,kisovsebinskacelota,inodnosomdosamostanavGornjemGradubitakolahkošedodatnoosvetliladogajanjevHočahvprvipolovici15.stoletja,obenempabilahkopomenilatudizačeteksistematičnegapreučevanja»hoškega«gradiva,kišenibiloobravnava-noalipajebilomordaprevečpovršnoodpravljeno.Lezobjavoinpreučitvijošedrugihdokumentov(vdomačemarhivu–NŠAL,vARS-uinvdrugiharhivih)lahkoračunamonakorektneodgovorenanekateraševednoodprtavprašanja.

12 Glejdokumentšt.6.13 Dolinar:Ljubljanskaškofija:550let(glejprevodJ.Visočniklistineiz1461,str.596–602).14 Höfler:Oprvihcerkvahinžupnijah,str.33,309;prim.šeŽnidaršičGolec:Vzrokiinokoliščine

ustanovitveljubljanskeškofije,str.7–26.15 V fonduKAL-a sta hranjena še dva dokumenta v zvezi sHočami: fasija (NŠAL,NŠAL100,

89/52)indokumentoprihodkihžupnije(NŠAL,NŠAL100,102/1),kipanistavključenavobravnavo,sajčasovnoinvsebinskonesoditavkontekst.Obastanamrečizčasapoustanovi-tviljubljanskeškofije.

Sl. 2: Zemljevid gornjegrajskih posesti(pripravila M. Rihtaršič za potrebe razstave Ljubljanska škofija – 550 let)

201Letnik 37 (2014), št. 1

Samostan v Gornjem Gradu

Benediktinski samostan vGornjemGradu je bil ustanovljen leta 1140;ustanovilgaježeomenjenioglejskipatriarhPeregrinI.,kijeslovelkotodkritprivrženeccesarjaFriderikaI.16Samostanjebilenanajpomembnejšihcerkve-nihinstitucijvsrednjemvekunaSlovenskem,obenempatudiedinibenedik-tinskisamostannaSlovenskem.NastaljenapobudoplemičaDyebaldadeCha-gereinnjegoveženeTrute,kistamutudizagotovilaposestvozavzdrževanje.OglejskipatriarhPeregrinI.jetako7.aprila1140vOglejupotrdilustanovitevbenediktinskegasamostanavGornjemGraduinšedodatnopovečalposestvo–samostannajbitorejobstajalžepredletom1140.Gornjegrajskiopatijijebilopridruženih pet župnij s podrejenimi župnijskimi vikariati. Oskrbovali so jihmenihialiduhovniki,kisojihtiizbrali.Pourbarjuizleta1426sejeposestbe-nediktinskeopatijeraztezalavuradihTirosek,Posavinje,Zadretje,LjubenskaGora,Luče,Solčava,Braslovče,Volog,Lemberg,Šentilj,Poreber,KojcanaTol-minskeminArtecavFurlaniji.Po333-tih letihdelovanja jepapežSikst IV.8.aprila1473samostanukinilternjegovoozemljepredalljubljanskiškofiji.17

16 Mavrič:Gornjegrajsko,str.11;Dolinar:Obernburg,str.9–37.17 ČipićRehar–Dolinar–Otrin–Visočnik:Ljubljanska škofija – katalog,pano1;Mavrič:Gornje-

grajsko,str.11–20,24–32;Orožen:DasBenediktiner–Stift,passim.

Sl. 3: Zemljevid gornjegrajskih župnij(pripravila M. Rihtaršič za potrebe razstave Ljubljanska škofija – 550 let)

202julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

Dokumenti – prepis18 in komentar

1.Utelesitevcerkvesv.JurijavHočahsamostanuvGornjemGradu,kijojeizpeljalpatriarhAntonij19(NŠAL100,KAL,fasc.83/72)

Antonij,pomilostiBožjioglejskipatriarh,spoštovanemusinuvKristu-su, častivrednemubratu v veriNikolaju, opatuvbenediktinskemsamostanuGornjiGrad,pozdravinblagoslovvsem,kitamdobrodelajo…VnadaljevanjujenajprejopisstanjavsamostanuincerkvivGornjemGradu,sajstaimelavelikoškode, takodasobilasamostanskaposlopjavslabemstanju.Obnovabi takobilanujnopotrebna,stroškile-tepazabrateveliki.Kpomočizatoobnovo(instroške)bitakopritegnililjudstvosv.JurijavHočah,intonatanačin,dabijihpridružiliininkorporiralisamostanu.Omenjenoljudstvojebilopopolnomanadnuinbigatautelesitevdvignila.Župnijosv.JurijavHočahzvsemiinposame-znimipravicami,deliinpritiklinami,duhovnimiinčasnimizavsevečnečase,bitakozdružiliininkorporiralisamostanuvGornjemGradu;pravtakopatudicerkvisv.JurijavŠkalahinsv.MihaelavPilštajnu.20PrimernemuvikarjunajbiopatvGornjemGradu(tioz.tvojinasledniki)podelildušnopastirstvovHočah.

Incorporatio Mon(aste)rio Oberburg(ensi) facta per Antonium Patri­archa(m) Ecclesia(e) S(ancti) Georgij in Chotz pro uno Sartore recognitonis, 1395.

ANTONIUS Dei gratia Sancta(e) Sedis Aquileiensis Patriarcha dilecto in Chr(ist)o filio Ven(erabi)li religioso fratri Nicolao21 abbati Mon(aste)rij Oberbur-gk ordinis S(ancti) Benedicti salute(m) in eo qui bene operantib(us) vera(m) in omnib(us) dat salutem; annuendum esse libentissime illoru(m) precib(us) arbi-tramur in quib(us) vera fides & charitas viget bonis(que) insudans operib(us) ac in Dei laudib(us) continuo perseveratur & ad honores & statum n(ost)r(u)m & Eccl(es)ia(e) n(ost)ra(e) personas res & bona exposuerunt & exponerent inces-santer, verum per te nobis porrecta supplicatio continebat quod cum tunc pra(e)fatum Mon(aste)rium ex multorum oppressionib(us) damna pertulerit plurima & cum in contrata publica sit fundatum minora nullaten(us) patiatur quia ma-gnam continue hospitalitem te oportet tenere & ipsi(us) Mon(aste)rij a(e)dificia diu collapsa et totaliter ruinata non modica reformatione indigeant ad qua(m) faciendam insistere dignosceris maxime posse et inculta ad cultura(m) reducere non desistis p(ro)p(ter) qua(s) multas & intollerabiles subire te oportet expensas per quas fratribus ibidem altissimo continue famulantib(us) de necessariis per te non valet ut decens existeret provideri cum ipsi(bus) Mon(aste)rii ad ta(m) pia opera propriae non suppetant facultates supplicasti nobis ut plebem S(ancti) Georgij in Chotz n(ost)rae dioecesios monti pietatis zelo in subsidium ipsarum expensaru(m) in quib(us) oportet continue ut pra(e)mittitur te subire ob virginis gloriosa(e) Reverentiani sub uni(us) vocabulo ipsum tuum mon(aste)rium extitit dedicatum eidem mon(aste)rio unire & incorporare benigni(us) & gratiosi(us) di-gnaremur. Nos ig(itu)r pra(e)missis mature pensatis & in archano n(ost)ri pecto-ris pluries revolutis habita(que) informatione diligenti et ex fide dignis relatib(us) certificati pra(e)missa o(mn)ia vera esse & pl(us) qua(m) d(ic)ta plebe ut clare didicim(us) colapsa est totaliter et destructa et per te poterit erigi & multipli-citer reformari tuis supplicationib(us) humilib(us) annuentes eandem plebe(m) S(ancti) Georgij in Chotz cum omnib(us) & singulis jurib(us) jurisdictionib(us) membris & pertinentijs spiritualib(us) et temporalib(us) ad ipsam Ecclesiam

18 Zapomočpritranskripcijidvoumnihdelovsenatemmestuzahvaljujemdr.F.M.Dolinarju.19 AntoniusICaetanus–oglejskipatriarh(1394–1402).20 Orožen:DasBenediktiner-Stift,str.157,21 NikolajI.,opatvGornjemGradu,medca.1363in1404.

203Letnik 37 (2014), št. 1

quovismodo spectantib(us) per nos & suc(c)essores n(ost)ros ac vice & nomine n(ost)ra(e) Aquileien(sis) Ecclesia(e) omnib(us) modo jure & forma quib(us) meli(us) & efficaci(us) possum(us) eidem tuo Mon(aste)rio incorporamus perpe-tuo & unimus prout Ecclesia S(ancti) Georgij de Schalach & S(ancti) Michaelis in Peylstain probationem meam Bertrandum Nicolau(m) Ludovicum & Marquar-dum22 pra(e)decessores n(ost)ros ipsi vestro mon(aste)rio sunt unita(e) cura(m) animar(um) & administrationem bonor(um) tam spiritualium quod temporali-um ad ipsa(m) ecclesiam quovismodo spectantium si vacat ad pra(e)sens vel in posterum quomodocum(que) vacare contigerit tibi tuis(que) successorib(us) in perpetuu(m) commitentes ita tamen quod ipsa Ecclesia in divinis nullaten(us) defraudetur cura(que) animaru(m) vicario idoneo & sufficienti per te tuosq(ue) successores committatur & taliter quod ullo tempore detrimentum nullaten(us) patiatur volum(us) insuper quod pro recompensatione ipsi(us) gratia(e) tu & su-ccessores tui nobis & successorib(us) n(ost)ris in perpetuu(m) in quo libet festo S(ancti) Luca(e) proxime venturo unum pastorem mittere tenearis & infallibiliter teneantur haru(m) sub n(ost)ri appensione sigilli testimonio litterar(um) data in terra n(ost)ra utini sub anno D(omi)ni 1395 die 21 octobris quarta(e) indicti-onis pont(ificatus) s(anctissi)mi in Chr(ist)o, Patris & D(omi)ni n(ost)ri S(ancti) Bonifaci(j)23 Divina providentia Papa(e) noni anno sexto.

2.KopijapapeškeinvestiturezažupnijoHoče,1398februar9(NŠAL100,KAL,fasc.83/75)

PapežBonifacijspoštovanemuJurijuDekonuizKostanjevice,upraviteljužupnijskecerkvevHočah,kijebilaposmrtiNikolajaAtana24nezasedena,cerkevpodeljujeJurijuDekonu.ŽupnijaHočejesteminkorporiranasamostanuGornjiGradinstocerkvenonadarbinojeumeščenJurijDekon.25Leta1398in1399sejeočitnovHočahzgodilzapletprizasedbipraznegamestažupnika.PosmrtiNikolaja,kigaomenjatudidokument,setusrečamozJurijemizKostanjevice.Tanajbise–najbržspodporoHermanaII.Celjskega–vsililvžupnijoinstemoškodovalopata insamostanvGornjemGradu.Tusesrečamozzačetki tegaspora;pravicajebilaočitnonaJurijevistrani,sajstaseopatinsamostanleta1400obvezala,dabostaodškodnino,kijojegrofplačevalJurijuzaradiizgubežupnije,odtlejporavnavalasama.26

Copia investiturae papalis sup(er) Chobsch, 1398 februar 9.

Bonifaci(us) Ep(iscopu)s, serv(us) servorum Dei dilecto filio Georgio Dekonis de Landestross rectori parochialis Ecclesia(e) in Chotz Aquileien(sis) dioeces(is) salutem & Ap(osto)licam benedictione(m) vita(e) ac morum honestas aliaq(ue) laudabilia probitatis & virtutum merita super quib(us) apud nos fide dignor(um) commendaris testimonijs nos inducunt ut to27 specialib(us) favorib(us) et gratiis prosequamur dudum siquide(m) per nos accepto quod patriarchalis Eccl(es)ia in Chotz Aquileien(sis) dioecesios qua(m) quondam Nicola(us) Atan(us)28 ipsi(us) Ecclesia(e) rector dum viveret obtinebat, per ipsi(us) Nicolai obitum qui extra Romana(m) curiam decessit vacaverat & vacabat tunc; nos de ipsa Ecclesia si

22 Oglejskipatriarhimed1334in1381.23 PapežBonifacijIX.,med1389in1404.24 Nobenegaodomenjenihduhovnikovninaseznamuhoškihdušnihpastirjev,prim.Jezernik:

Matimnogihhčera,str.305–306.25 Prim.Orožen:DasBenediktiner-Stift,str.158.26 Höfler:Oprvihcerkvahinžupnijah,str.307.27 Zelojasnojezapisanabesedato,anedajenikakršnegasmisla.28 DuhovnikvHočah,predvidomavdrugipolovici14.stoletja.

204julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

tunc ut promittitur vacabat & non erat in ea alicui specialiter ius qua(e)situ(m) tibi per n(ost)ras litteras gratiose mandavim(us) provideri certis tibi sup(er) hoc executorib(us) deputatis; prout in d(ic)tis litteris pleni(us) continetur, tu(us) sicut exhibita nobis nup(er) pro parte tua petitio continebat Ecclesia(m) ipsa(m) pra(e)dictar(um) litteraru(m) vigore collata(m) assecuta(m) fuit; cum a sicut eadem petitio subiungebat a nonnullis asseratur Ecclesiam pra(e)fatam alias qua(s) ut pra(e)fertur vacavisse seu vacaretu(r) propterea dubites sup(er) ipsa Ecclesia te posse in posteru(m) molestari. Nos volentes te qui presbyter et pra(e)missor(um) meritoru(m) tuor(um) intuitu favorib(us) prosequi gratiosis tuis in hac parte supplicationib(us) inclinati volum(us) et tibi sup(er) Parochiali Monsburgh(ensi) litiganti Ap(osto)lica auth(oritat)e concedim(us) quod pra(e)dicta(e) littera(e) et process(us) habiti per easdem, & qua(e)cunq(ue) inde secuta a data pra(e)sentium valeant plenaq(ue) obtinea(nt) roboris firmitatem, etiamsi d(ic)ta Eccl(es)ia in Chotz cui(us) fruct(us) redit(us) & provent(us) triginta duaru(m) Marcharum argenti puri secundum commendationem existimationem valore(m) annuu(m) ut asseris non excedunt alias qua(s)ve pra(e)fertur vel ex alter(ius) cui(us)cum(que) persona aut per constitutione(m) felicis recordationis Johan-nis Papa(e) 22 pra(e)decessoris n(ost)ri qua(e) incipit execrabilis vel libera(m) resignatione(m) alicui(us) per eu(m) de illa extra dictam curiam cora(m) notario publico et testib(us) sponte factam vacet etiamsi tanto tempore vacaverit quod ei(us) collatio juxta Lateranen(sis) statuta concillij ad sedem Ap(osto)licam le-gitime devoluta, vel ipsa Ecclesia in Chotz dispositioni Ap(osto)lica(e) specialiter reservata existant et sup(er) ea inter aliquos lis cui(us) statum volum(us) haberi pra(e)sentib(us) pro expresso, in d(ic)ta curia vel extra eam pendeat indecisa et ille ex cui(us) persona ultimo vacavit sedis pra(e)dicta(e) capellan(us) vel alius officialis aut fructuu(m) & proventuu(m) camera(e) Ap(osto)lica(e) debitorum collectoru(m) vel sub collectoru(m) aut alicuiu(s) ex venerabilib(us) fratrib(us) n(ost)ris sancta(e) Romana(e) Ecclesia(e) cardinalib(us) familiaris fuerit pie mem(oriae) Bonifacij papa(e) 8 pra(e)decessoris n(ost)ri & quib(us)cum(que) constitutionib(us) Ap(osto)licis ac aliis omnib(us) non obstantib(us) qua(e) in d(ic)tis litteris volum(us) non obstare volum(us) a quod qua(m) prim(um) dic-tam Ecclesia(m) in Chotz sive praedictaru(m) sive praesentium litterarum vigo-re fueris pacifice assecut(us) eandem Ecclesiam Monsburgk sup(er) qua(m) ut pra(e)fertur litigat ac omne jus tibi in ea seu ad eam quomodolibet competent omnino dimittere tenearis nulli ergo omnino hominu(m). Dat(um) Roma(e) apud S(anctum) Petru(m) 9. febr(uarii); pont(ificatus) n(ost)ri ann(orum) 9.

3.Procesvzvezishoškožupnijointamkajšnjimžupnikom,september1412(NŠAL100,KAL,fasc.83/86)

Dokumentvzvezissporizaradioškodovanjaopataingornjegrajskegasa-mostanapriimenovanjunovegaduhovnika.Dokumentjeizrazdogajanjapredjunijem1412,ko jezamestohoškegažupnikapotekalosterboj.Cerkvese jenamrečpolastilvikarFriderikKreis,podpiralapastagagornjegrajskisamostaninupraviteljvranskefarnecerkveTeoderikTeufel.Šlojecelotakodaleč,dajemoralpatriarhprestopnikomzagrozitizizključitvijoizcerkveneskupnosti.21.junija1412jeodločilRiminpoprocesihjepostalžupnikŠtefanStral.UmestilgaješkofizmadžarskegaVeszpréma.Zadevasejevleklašenaprejvleto1412.29

Instrumentum inhibitionis ob litis pendentia(e) de non molestando abbate & conventu Oberburg(ens)e, 1412.

29 Koropec:Hoškadavnina,str.135;Orožen:DasBenediktiner–Stift,str.165;Höfler:Oprvihcerkvahinžupnijah,str.307,309.

205Letnik 37 (2014), št. 1

Reverendis in Chr(ist)o patrib(us) ac Dominis D(omi)nis D(ei) G(ratia) patriarcha(e) Aquileien(si), Vesprinien(si) E(pisco)po30 ipsorumq(ue) aut cui(us)libet eorum in spiritualib(us) & temporalib(us), vicariis generalib(us) & officialib(us) nec non Ven(eralibus) viris D(omi)nis Nicolao de Portugmano vica-rio Ecclesia(e) Aquileien(sis) generali et Johanni Detavo Eccles(iae) Coll(egialis) S(ancti) Jo(ann)is Traburge(nsis) Lavantina(e) diöcesis universis alijs & singulis judicib(us) commisarijs delegatis subdelegatis, executorib(us) sub executorib(us) et eorum loca tenentib(us) per civitate(m) & districtum Aquileien(sem) & Vesprinen(sem) ac alias ubilibet constitutis et pra(e)sertim tibi Stephan(us) Stroel ex adverso principali in inserta commissione ex adverso principaliter no-minato, omnib(us)q(ue) alijs & singulis quorum interest aut intererat, quosq(ue) infrascriptum tangit negocium, seu tangere poterit quomodolibet in futuru(m) quib(us)c(um)q(ue) nominib(us) censeantur.

Cinto de Zivolla decretoru(m) doctor scholatic(us) Eccl(es)ia(e) Slovicen(sis) D(omi)ni N(ost)ri Papa(e) capellan(us) ipsiusq(ue) sacri Palacij Ap(osto)lici causaru(m) ac ca(us)a(e) et partib(us) infrascriptis ab eodem D(omi)no N(ost)ro Papa auditor specialiter constitut(us), salutem in D(omi)no et pra(e)sentib(us) in-dubiam adhibere fide(m). Nuper ex parte Sanctissimi in Ch(rist)o patris & D(omi)ni N(ost)ri D(omi)ni Johannis divina providentia Papa(e) [Joh. XXIII.]31 quandam commissionis sive supplicationis cedulam nobis per certum suum cursorem pra(e)sentatam nos cum ea qua decuit reverentia recepisse noveritis sub his verbis; dignetur sanctitas vestra causam et causas appelationis et appelation(um) in partib(us) pro parte Ven(erabi)liu(m) et religiosorum viror(um) D(omi)nor(um) Nicolai32 Abbatis nec non Convent(us) Mon(aste)rij in Oberburgk ordinis Sancti Benedicti ac Friderici Greis perpetui vicarij parochialis Eccl(es)ia(e) in Chotsch Aquileien(sis) diöcesios tam coniunctim qua(m) divisim interpositam.

A nonnullis perversis processib(us) excommunicationis, suspensionis & in-terdicti sententias continentes per D(omi)nu(m) Nicolaum de Portagruano decre-torum doctore asserentem se vicarium generale(m) in spiritualib(us) Ecclesia(e) Aquileien(sis), & a nonnullis alijs gravaminib(us) eisdem D(omi)nis Abbati & conventui ac Friderico ad instantiam cui(us)dam Stephani Stroel asserentis se presbyteru(m) d(ic)ta(e) diöcesios de & super d(ic)ta Eccl(es)ia parochiali in Chotsch, seu eiq(ue) perpetua vicaria et eiq(ue) seu earum occasione fulminatis …. Illatis nec non ca(us)am et ca(us)as totiq(ue) negocij principalis & negocio-rum principalium qua(e) vertitur & vertunt seu verti & esse sperant inter pra(e)fatos D(omi)nos Abbatem et conventum ac Fridericum ex una et p(rae)d(ic)t(u)m Stephanu(m) de & super d(ic)ta Ecclesia parochial(i) seu eiq(ue) perpetua vi-caria et alijs in ca(us)a h(uius)mo(d)i de dicendis et eoru(m) occasione partib(us) ex altera nec non ca(us)am nullitatis dictoru(m) perversorum processuu(m) committere alicui ex Venerabilib(us) viris Domi(nis) vestri sacri palatij Ap(osto)lici causaru(m) auditorib(us) audiendi decidendi & fine debito terminandi, cum omnib(us) & singulis emergen(di) incidentib(us) dependentib(us) & connexis, et cum potestate citandi p(rae)d(ic)t(um) Stephanu(m) o(mn)esq(ue) alios et singi-los sua interesse putantes, tam coniunctim quam divisim, in Roman(a) Curia extra & ad partes toties quoties op(us) fuerit; cum potestate etiam eosde(m) D(omi)nos Abbatem & Conventum nec non singulares monachos ei(us)dem mon(aste)rij etiam p(rae)d(ic)t(u)m Fridericum a quib(us)cunq(ue) excommunicationib(us) & suspensionis sententijs p(rae)d(ic)tis absolvendi ac interdictum relaxandi simpli-citer vel ad cautelam toties quoties op(us) fuerit. Non obstante quod ca(us)a seu ca(us)a(e) h(uius)mo(d)i non sint ad Romana(m) Curiam legitime devolute nec in

30 ŠkofizVeszprémanaMadžarskem;leta1412grenajbržzaškofaBrandoalimordanjegovegapredhodnikaJurija.

31 ProtipapežJanezXXIII.včasuzahodneshizmemed1410in1415.32 GornjegrajskiopatNikolajII.,1409–1414.

206julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

ea de sui na(tur)a tractanda seu finienda; in fine v(estrae) d(ic)ta(e) commissionis seu supplicationis cedula(e) scripta erant de alteri(us) man(us) littera superiori littera(e) ipsi(us) cedula(e) penit(us) & omnino dissimili et diversa ha(e)c verba videlicet; de mandato D(omi)ni N(ost)ri Papa(e) audiat magister Chunzos citet ut petit(ur) absolvat etia(m) ad cautelam relaxet interdictum de jure & justicia fa-ciat cui(us) quidem commissionis citationis legitima extra Romana(m) Curia(m) et ad partes contra et advers(us) quendam Stephanu(m) Stroll ex adverso in d(ic)ta nobis facta et pra(e)sentata commissione ex adverso principaliter nominatos omnesq(ue) alios & singulos sua cuniunctim vel divisim interesse credentes in forma solita decreta subsequitur. Fuim(us) per honorabilem virum magistrum Henricum Kilbert in Romana Curia & pra(e)libator(um) Dominor(um) Abbatis & Conventus ac Friderici Kreis principalium in anted(ic)ta commissionis sive su-pplicationis cedula [­­­]33 principaliter nominatoru(m) procuratore(m) prout de suo procurationis mandato legitima extitit facta fides cora(m) nobis constitutum debita cum instantia requisiti qu(atenus) in ca(us)a & ca(us)is h(uius)mo(d)i more solito inhibere sibiq(ue) litteras inhibitoriales extra Romana(m) Curia(m) & ad partes in forma solita & consueta decernere & concedere dignaremur nos ig(itu)r Csunzo auditor pra(e)fat(us) attendentes requisitione(m) h(uius)mo(d)i fore justam et rationi congruam volentesq(ue) in ea & ca(us)is h(uius)mo(d)i a(e)qualitate(m) servare ac partib(us) ipsius justitiam administrare ut teneremur, id-circo authoritate Ap(osto)lica nobis in hanc partem commissa vobis Reverendis patrib(us) D(omi)nis patriarcha(e) et ep(iscop)o vestris(que) in spiritualib(us) & temporalib(us) vicariis generalib(us) & officialib(us) specialiter vobis D(omi)no Nicolao de Portugruano vicario generali ac Johanni Detan S(ancti) Johannis Traburg(ensis) omnib(us)q(ue) alijs & singulis supradictis ac tibi Stephano Stroll ex adverso principali pra(e)fato in ca(us)is & ca(us)a h(uius)mo(d)i more solito inhibendu(m) duxim(us) & inhibemus, ne post legitima(m) d(ic)ta(e) cibationis per vos velut pra(e)fertur decente executionis in eisdem partib(us) factam, vos vel aliquis vestru(m) per vos vel alium aut alios quovis modo publice vel occulte ducere vel inducere in vili pendium litis pendentia(e) et juris et dictoru(m) Abba-tis & Convent(us) ac Friderici principalium pra(e)judicium vel ijdem principales viceversa in pra(e)judicium vestri quicqua(m) in ca(us)a & causis h(uius)mo(d)i attentare seu innovare pra(e)sumat si sec(que) factum fuerit id folio revocare & in statum pristinu(m) reducere curabim(us) Deo & justitia mediante qua(e) omnia & singula vobis universis & singulis supradictis intimam(us) insinuam(us) & notificam(us) et ad vestram & cui(us)libet vestr(o)rum noticia(m) deducim(us) & deduci volum(us) per pra(e)sentes ne de pra(e)missis seu pra(e)missoru(m) aliquo ignorantiam aliqua(m) pretendere valeant seu etiam allegare; in quor(um) omniu(m) & singularu(m) fidem et testimonium pra(e)missoru(m) pra(e)sentes litteras inhibitorias sive pra(e)sens publicu(m) instrumentu(m) exinde fieri et per Notarium publicu(m) nostrumq(ue) et h(uius)mo(d)i ca(us)ae cora(m) no-bis scribam infrascripto subscribi & publicari mandavim(us), n(ost)ri(que) si-gilli jussim(us) appensione muniri datu(m) & actu(m) Roma(e) apud S(anctum) Petru(m) in Palatio causaru(m) Ap(osto)lico in quo jura reddunt mane hora con-sueta ad jura reddend(a) in loco n(ost)ro solito pro tribunali sedens, sub anno a nativitate D(omi)ni 1412 indictione quinta die v. luna(e) decima nona mensis sep-tembris Pont(ificis) D(omi)ni n(ost)ri Papa(e) suprad(ic)ti Anno tertio putib(us) ibidem discretis viris magistris Lamberto Wolfera et Emerico de Seyncerschem no-tarijs publicis scribisq(ue) n(ost)ris clericis Osnabrugen(sibus) et Colonien(sibus) 34 dioecesis testib(us) ad pra(e)missa vocatis specialiter & rogatis.

Et ego Albert(us) Penie cleric(us) Minden(sis)35 dioecesios public(us)

33 Zaradipiščevegapopravljanjadanesneberljivo.34 OsnabrückinKöln.35 MindenvNemčiji.

207Letnik 37 (2014), št. 1

Ap(osto)lica & Imperiali authoritate notari(us) pra(e)fati(que) Ven(erabi)lis viri D(omi)ni Csun-zonis & h(uius)mo(d)i ca(u)sa(e) cora(m) eo scri-ba. Scriba quia p(rae)d(ic)tis inhibitioni, peticioni ei(us)q(ue) decreto omnib(us) alijs & singulis pra-emissis do sic ut pra(e)mittit(ur) fierent & ageren-tur una cu(m) pra(e)nominatis testib(us) p(raese)­ ns interfui eaq(ue) sic fieri vidi & audivi idcirco pra(e)sens hoc publicu(m) instrumentum per ali-um fideliter descriptu(m) ex inde confici subscripsi et publicavi in hanc publica(m) for(m)ula(m) re-degi signoq(ue) & no(min)e more solito & consu-eto una cum appensione sigilli pra(e)fati D(omi)ni auditoris signavi rogat(us) & requisit(us) in fi-dem et testimoniu(m) omniu(m) & singulor(um) pra(e)missoru(m).

4.PotrditevpatriarhavOgleju,dajebilažupnijaHoče(polegžupnijBraslovče,ŠkaleinPilštajn)inkorporiranagornjegrajskemusamostanu,1445junij8(NŠAL100,KAL,fasc.83/102)

Ludvik, kardinal in oglejski patriarh, po-trjuje izpeljane inkorporacije gornjegrajskemusamostanu: ljudstvo in župnijske cerkve v Bra-slovčah, Škalah in Pilštajnu z vsemi deli in pri-tiklinamiduhovnimiterčasnimiterspravicamiarhidiakonatazavsevečnečase.

Ludovic(us)36 Cardinalis et patriarcha Aquileien(sis) confirmat Mon(aste)rio Oberb­ (urgensi) facta(m) incorporatione(m) Fraslau, Scalach, Peylstein & Chotsch Ecclesiaru(m) cu(m) jure Archidiaconat(us).

8. juni 1445

Ludovic(us) miseratione Divina titulo S(ancti) Laurentij in Damaso s(acro)sancta(e) Romana(e) Eccl(esi)a(e) presbyter Cardina-lis Patriarcha Aquileien(sis) D(omi)ni Papa(e) Camerari(us) Venerabili(bus) et religiosis filijs no-bis in Chr(ist)o dilectijs fratri Benedicto37 et Con-ventui Mon(aste)rij B(eatae) Maria(e) in Ober-burg Ordinis S(ancti) Benedicti suoru(m)q(ue) successoru(m) d(ic)ta(e) Aquileien(sis) dioecesios, salutem & syncera(m) in D(omi)no charitatem ar-bitrantes Deo gratum et hominib(us) loca divino cultui dedicata ipsoru(m)q(ue) jura & juris dicti-ones illoru(m) conservare et petitiones pra(e)si-dentium ac Deo famulantiu(m) in eisdem juste be-

36 Oglejskipatriarhmed1439in1465.37 Gornjegrajskiopatmed1444in1449.

Sl. 4: Fotografija predzadnje strani na dokumentu iz leta 1412 (križ z napisom Romae – v Rimu)(foto: T. Krampač)

208julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

nigne & gratiosissime exaudire, sane pro parte d(ic)torum Abbatis et convent(us) nobis fuit humiliter supplicatum, ea p(ro)p(ter) dilecti in D(omi)no filijs vestris justis postulationib(us) grata praebentes assensum38 plebes & parochiales Eccle-sias S(anctae) Maria(e) in Vraslau, S(ancti) Georgij in Scalach, S(ancti) Michae-lis in Peylstain et S(ancti) Georgij in Chobtsch eiu(s)dem n(ost)ra(e) dioecesios cu(m) omnib(us) & singulis earu(m) plebium jurib(us) & jurisdictionib(us) mem-bris et pertinentijs spiritualib(us) et temporalib(us) ac jure Archidiaconat(us) in plebib(us) pra(e)dictis vestro mon(aste)rio in perpetuu(m) canonice unitis & incorporatis prout ex privilegio pra(e)decessoru(m) nostroru(m) clari(us) et sacri(us)39 dicitur contineri uniones & incorporationes h(uius)mo(d)i ac o(mn)­ ia & singula in d(ic)tis privilegijs nostroru(m) antecessoru(m) conventa pro-ponitis adeptor sicut illa juste possidetis & quiete authoritate n(ost)ra ordina-ria confirmam(us) et approbam(us), ac illis n(ost)rum assensum praebem(us) in cui(us) rei testimonium, et perpetuu(m) robur inter litteras scribi fecim(us), n(ost)riq(ue) sigilli appensione muniri. Datu(m) Roma(e) dicta(e) habitationis n(ost)ra(e) die octava mensis Junij Anno D(omi)ni 1445 indictione 8 Pont(ificatus) S(anctissimi) in Chr(ist)o patris et D(omi)ni n(ost)ri D(omi)ni Eugenij40 Divina providentia Papa(e) quartij anno quinto decimo.

5.PapežNikolajgledesporamedgornjegrajskimopatominGašparjem,vikarjemprisv.JurijuvHočah(NŠAL100,KAL,fasc.83/103).

PapežNikolajosporumedgornjegrajskimopatom,kijebiloškodovan,inGašparjem,vikarjemprisv.JurijuvHočah,kigajeoškodoval.Pritemjepoobla-stilzagrebškegaškofainopatasamostanablaženeMarijevZagrebu,dazadevoraziščeinnatoonjejrazsodi.

Nicolaus papa comittit causam spolij inter abbatem Oberburgensem spolia-tum et Casparum vicarium Sancti Viti (Georgii)41 in Choetz spoliatorem vertente, terminandam Zagrabiensi episcopo et abbati appellatione remota cum censuris. Anno 1447.

Nicolaus42 episcopus servus servorum Dei venerabili fratri episcopo Za-grabiensi43 et dilecto filio abbati mon(aste)rij Beatae Mariae Zagrabiensis sa-lutem et apostolicam benedictionem. Conquesti sunt nobis abbas et convent(us) Mon(aste)rij Beatae Mariae in Oberburg ordinis S(anc)ti Benedicti Aquileiensis Diaecesis quod Caspar44 perpetuus vicarius parochialis Ecclesiae S(anc)ti Viti (Ge-orgii) in Chotz dictae Diaec(esis) ipsos dicta Ecclesia, quae praefato Mon(aste)rio canonice unita et incorporata existit, et quam ipsi aliquamdiu tenuerant et possederant, tuncq(ue) terebant et possidebant pacifice et quiete contra iustitia spoliavit, seq(ue) in illam intrusit fructui percipiendo ex eadem. Cum autem dicti conquerentes sicut asserant potentiam dicti vicarij merito perhorrescentes cum infra civitatem Aquileiensem et dictam Diaecesim nequeant convenire secure, et iniuste spoliatis sit restitutionis beneficio succurrendum, discretioni vestrae per apostolica scripta mandamus, quatenus vocatis qui fuerint evocandi, et dictis ab-

38 Zaradiavtorjevegapopravljanjabranjetrehbesed:gratapraebentesassensu(m)nigotovo.39 Sacriussezdinajboljverjetnobranjeokrajšanebesedevtekstu,prikaterijepisecnajbržsto-

rilnapako,pišenamrečsaci(us).40 PapežEvgenIV.,1431–1447.41 Prizapisutegadokumentajenastalanapaka;namestusv.JurijavHočahsenamrečvedno

pojavisv.VidvHočah.Napakajepopravljenaženasamemdokumentu.42 PapežNikolajV.,1447–1455.43 ŠkofvZagrebu,Benediktmed1440in1454.44 ŽupnikvHočahmedca.1441in1480,prim.Jezernik:Matimnogihhčera,str.305.

209Letnik 37 (2014), št. 1

bate et conventu, sicut iustum fuerit, restitutis, auditisq(ue) hinc inde propositis quod iustum fuerit, appelatione remota decernatis facientes quod decreveritis per censuram ecclesiasticam firmiter observari; testes autem qui fuerint nominati, si hi gratia odio vel timore subtraxerint, censura simili appellatione cessante com-pellatis veritati testimonium perhibere, quod si non ambo his exequendis potueri-tis interesse, alter vestrum ea nihilominus exequatur. Datae Romae apud sanctum Petrum anno incarnationis Dominicae millesimo quadringentesimo quadragesi-mo septimo quinto Idus Octobris Pontificatus nostri anno primo

de Thomacellis.

6.PapežMartinV.šeenkratpotrjuje,dažupnijaHočesodihgornjegraj-skemusamostanu(NŠAL100,KAL,fasc.83/106).Dokumentnammeddrugimobnavljadogajanjevodnosuhoškepražupnijedogornjegrajske-gasamostanavpreteklih50letih,skaterimsmosevprvihpetihdoku-mentihžesrečali(pravtakotudizakterji).

PapežMartinnaročaHortungudeCappel, gornjegrajskemu samostanužupnijskocerkevsv.JurijavHočahinnjenopridobljenoljudstvonanovoute-lesitibrezoviranjaŠtefanaStrala,dabi lahkoopat insamostanpridobila terzadržalaspraznjenoposest,pridobljenozlastnoavtoriteto,terdabiprihodekindohodekcerkveskapelamizavzdrževanjeprejomenjenihbremenobrnilvkoristinrabosamostana.Naroča,dadušnopastirstvoopravljajoprimernime-nihiališkofijskiduhovniki,najetisamosprivolitvijoopata.Vvsemdokumentuseponavljabesedicatunc(tedaj),karnampotrjujedejstvo,dajedokumentboljvezannapretekledogodkekotnasamoleto1449,stemvzvezipabilahkobiltudipapežMartinV.,kijedelovalmed1417.in1431.inneleta1449,kojebilpapežNikolajV.

Martinus Papa45 mandat Hortungo de Cappel monasterio sancti Benedicti Oberburgensi parochialem eccle(sia)m S(ancti) Georgij in Chotz plebem nuncu-patam de novo incorporiri non obstante Stephani Stral pra(e)tensione ad ef(fe)­ ctum ut possit abbas et conventus possesionem vacaturam propria authoritate apprehendere, retinere, nec non redditus et proventus Eccl(esi)a(e) cum capellis h(uius)mo(d)i in supportatione(m) onerum pra(e)dictoram ad usum et utilitatem monasterij convertere, curam vero animaru(m) parochianorum per idoneos mo-nachos sive seculares pra(e)sbiteros conductitios solo nutu abbatis ponendos et removendos gubernare nullius licentia requisita, 1449.

Martinus episcopus servus servorum Dei. Dilecto filio magistro Hortungo de Cappel, et capellano n(ost)ro etcausorum pallatij Apostolici auditori salutem et apostolicam benedictionem.

Regimini universalis Eccl(esi)a(e) pra(e)sidentes pro fidelium pra(e)sertim religiosorum ac illorum monasteriorum ac locorum, nec non eccl(esi)orum quo-rumlibet statu salubriter dirigendi, pro ut ex debito nobis iniunctis pra(e)sidentes tenemur officiis solicite considerationis intuitum extendamus illis(que) quantum cumq(ue) possumus faciorem apostolicam impertimus.

Dudum siquidem per quondam Bonifacium in eius obedientia, de qua portet illa(e) tunc erant VIIII. Nuncupatum accepto, q(uo)d dudum dilectus filius Antoni-

45 Nijasno,zakajsedokumentzačnespapežemMartinom,kijedelovalmed1417in1431,čepajedokumentdatiranvleto1449;leta1449jenasvetistoliciumeščenpapežNikolajV.(inneMartinV.).Možnopajetudi,dagrezainterpoliranolistino,stemdavtemprimerumanjkazačeteklistine.

210julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

us46 titulo sancta(e) Susanna(e) p(res)b(yte)r cardinalis tunc patriarcha Aquileien-sis ex certis rationabilibus causis tunc expressis ad hae dilectorum filiorum capituli Aquileiensis accedente consensu parochialem Eccl(esi)am S(ancti) Georgij in Choz plebem nuncupatam, cum capellis sibi annexis Aquileiensis diocesis pro tempore existens, in qua quidem eccl(esi)a(e) cum eisdem capellis patriarcha Aquileiensis, ius patronat(us) habere noscebatur monasterio Oberburgensi ordinis S(ancti) Be-nedicti dicta(e) diocesis authoritate ordinaria perpetuo incorporaverat, annexue-rat, et unierat pra(e)fatus Bonifacius incorporationem, annexionem, et unionem pra(e)dictos, et qua(e)cumq(ue) inde secuto voto habens et grato, illa authorita-te apostolica confirmavit, et sui scripti litterarum patrocinio comunivit supplens omnes defectus, si qui interveneraent in eisdem, q(uo)dq(ue) postmodum ipsi Ab-bas et conventus dubitabant incorporationem, annexionem, et unionem pra(e)dictos ex certis causis viribus non subsistere se(que) super Eccl(esi)a cum capellis pra(e)fatis, posse in posterum molestari pra(e)fatus Bonifacius tunc VIIII. Nuncu-patus, valens eisdem Abbati et conventui super hac de remedio succurrere congru-enti, ac etiam ut incumbentia eis onera pro tempore possent comodius supportare, de alicuius subventionis auxilio providere motu proprio non ad eorundem Abba-tis et conventus vel alterius pro eis sibi super hac ablata(e) petitionis instantiam, sed de mera sui voluntate eccl(esi)am cum capellis huius modi ac omnibus iuribus et pertinentijs suis eidem monasterio de nova authoritate apostolica pra(e)dicta perpetuo incorporavit, annexuit et univit; ita q(uod) cedente vel decedente recto-re dicta(e) Eccl(esi)a(e), qui tunc erat, vel etiam cu(m) capellis huius modi alios quomodolibet dimitente ha(e)ret eisdem Abbati et conventui corporalem possessi-onem Eccl(esi)a(e) cum capellis huiusmodi authoritate propria apprehendere, ac perpetuo retinere, nec non fructus, reditus et proventus Eccl(esi)a(e) cum capellis huiusmodi in supportationem pra(e)dictoru(m) onerum ad usum et utilitatem eo-rundem, et dicti monasterij perpetuo convertere, et etiam deputare, nec non curam animarum, dilectorum filiorum parochianorum dicta(e) Eccl(esi)a(e) cum eijsdem capellis per idoneos monachos dicti monasterij, sine seculares pra(e)sbiteros con-dictitios solo nutu Abbatis dicti monasterij pro tempore existentis ponendos et re-movendos gubernari et exerceri, facere libere et licite possent et deberent diacesani loci et cuiuscumq(ue) alterius licentia super hoc minime requisito, ita tamen, q(uo)d huiusmodi animarum cura diligentes exerceatur dicti Abbas et conventus spolia iura solvere ac eiusdem Eccl(esi)a(e) cum pra(e)dictis capellis consueta onera su-pportare integre tenerentes et subsequentes cum ipsi Abbas et conventus Eccl(esi)am cum capellis huiusmodi tunc per liberam resignationem quondam Simonis47 ultimi Eccl(esi)a(e) cum capellis huiusmodi rectoris per eum de illa, quam tunc ob-tinebat in moribus eorundem Abbatis et conventus extra Romanam curiam sponte factam sine ordinarij loci aut alterius superioris admissione quacum(que) incor-porationum, annexionum et unionum pra(e)dictorum vigore alios assecuti fuissent canoni(c)e48, et etiam postmodum postquam pra(e)fatus Bonifacius tunc nuncupa-tus omnes et singulas incorporationes, annexiones et uniones, de quibuscumq(ue) beneficijs Eccles(ia)sticis, quibusvis Eccl(es)ijs sine monasterijs factos, qua(e) alios quam per obitum beneficia incorporata huiusmodi obtinenta sortita fuerant ef-fectum, et etia(m) illos qua(e) non ex causis necessariis facta(e) fuerant, avoca-verat, cassaverat, et irritaverat Innocentius VII.,49 Alexander V.50 nec non bona(e) memoria(e) Balthasar episcopus Tuscul(anus) tunc Joannes XXIII.51 in eorum obe-

46 OglejskipatriarhAntonijCaetanus,glejzgoraj.47 UpraviteljaSimonaizprvepolovice15.st.seznamhoškihdušnihpastirjevneomenja(prim.

Jezernik:Matimnogihhčera,str.305–306.48 Najboljverjetnobranjenenavadnozapisanebesede.49 PapežInocencVII.,1404–1406.50 (Proti)papežvčasuzahodneshizmemed1409.in1410.51 BaltazarškofvFrascatiju,znantudikot(proti)papežJanezXXIII.včasuzahodneshizmemed

letoma1410in1415.

211Letnik 37 (2014), št. 1

dientijs, de quibus partes ipsa(s) tunc erant, nuncupatis inter alia incorporationem annexionem et unionem pra(e)dictas de eccl(esi)a cum capellis huiusmodi eidem monasterio factas sumassive per coram certorum tenorum litteras authoritate Apostolica pra(e)fata confirmavit de revocatione cassatione, et irritatione pra(e)­ dictis in eisdem litteris nulla facto mentione, pro ut in dictis litteris plenius conti-netur. Et sunt exhibita nobis nuper pro parte Abbatis et conventus pra(e)dictorum petitio continebat; licet ipsi Abbas, et conventus Eccl(esi)am cum capellis huiusmo-di incorporationum, annexionum et unionum pra(e)dictorum vigore aliquamdiu tenuissent et possedissent, et tunc etiam tenerent et possiderent pacifice et quiete, tu dilectus filius Stephanus Strall, qui se gerit pro cl(er)ico dicta(e) Diocesis falso asserens Eccl(esi)am cum capellis huiusmodi ad se spectare, ac incorporationibus, annexionibus, unionibus et assecutioni pra(e)fatis contra iustitiam se opponens impedivit et impedit ac fecit et facit, quo minus ipsi Abbas et conventus Eccl(esi)­ am cum capellis huiusmodi possent pacifice possidere, ortu(m) propterea inter Abbatem et Conventum ex una, ac Stephanum pra(e)dictos super Eccl(esi)a cum capellis pra(e)fatis, et eius occasione partibus ex alia materia qua(e)stionis. Nos causam huiusmodi n(on) obstante, q(uo)d de sui notare ad dictam curiam legiti-me devoluta, ac apud eam tractanda et facienda non esset, Venerabili fratri n(ost)ro Friderico Episcopo Chiemen(si)52 tunc capellano n(ost)ro, et causarum palatij Apostolici Auditori ad instantiam dicti Stephani primo et deinde postquam idem Episcopus tunc Auditor in causa huiusmodi ad nonnullos actus citra conclusionem inter partes ipsas pro asserat ex certis causis sibi audiendam comisim(us) et sine debito terminandam, tuq(ue) in eo o(mn)i(a) nonnullos alios actus etiam citra con-clusionem inter partes ipsas diceris pracesisse.

Cum autem sicut eadem petitio subiungebat a nonnullis asseratur ipsi Stephano in Eccl(esi)a cum capellis huiusmodi ius non competere, et illam cum capellis pra(e)dictis adhuc per revocationem huiusmodi vocare pro parte eorun-dem Abbatis et conventus nobis fuit humiliter supplicatum ut Eccl(esi)am cum capellis huiusmodi per eandem revocationem ut permittitur vacantem, eidem monasterio de novo incorporari, annecti, et uniri mandare, et alias ipsi Abbati et conventui in pra(e)missis oportune providere de benignitate Apostolica digna-remus. Nos statu(m) causa(e) huiusmodi habentes pra(e)sentibus pro expresso huiusmodi quoq(ue) supplicationibus inclinati discretioni tua(e) per Apostolica scripta mandamus quatenus vocatis dicto Stephano et alijs qui fuerint evocan-di, si ita e(ss)e et per eventum litis huiusmodi tibi constiterit dicto Stephano in Eccl(esi)a cum capellis huiusmodi ius non competere, illamq(ue) adhuc per ean-dem revocationem ut permittitur vacare Eccl(esi)am pra(e)dicta cum omnibus iuribus et pertinentijs supradictis ipsi monasterio cuius trecentarum marcharum argenti, fructus reditus et proventus secundum communem extimationem valo-rem annuum, ut ipsi Abbas et Conventus assercent, non excedunt, sine adhuc per renovationem huiusmodi, sine alios quovis modo aut ex alterius cuiuscumq(ue) persona, vel per constitutionem felicis recordationis Joannis Papa(e) XXIII. pra(e)­ decessoris n(ost)ri, qua(e) incipit execrabilis vacet etiam, si tanto tempore vaca-verit, q(uo)d eius collatio iuxta Lateranensi statuto confilijs, ad sedem Apostoli-cam legitime devoluto, vel ipsa Eccl(esi)a cum capellis dispositioni Apostolica(e) specialiter vel per eondem revocationem generaliter reservata exsistat, et super ea inter aliquos alios cuius statu haberi volumus etiam pra(e)sentibus pro expres-so dummodo tempore datur pra(e)sertium n(on) sit in illo alicui alteri(us) specia-liter ius qua(e)situm, cum omnibus iuribus et pertinentijs antedictis authorithate n(ost)ra de novo incorpores, annectas et unias. Ita q(uo)d licet pra(e)fatis Abbati et conventui per se vel alium seu alios corporalem possessionem Eccl(esi)a(e) cum capellis iuriumq(ue) et pertinentiorum pra(e)dictorum authoritate propria libere apprehendere, ac huiusmodi fructus, reditus et proventus exinde peropere, et in

52 ŠkofvChiemseejuvtridesetihletih15.stoletja.

212julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

dictos usus perpetuo convertere poriter et retinere pra(e)missa super hac licentia minime requisita.

Non abstantibus pia(e) memoria(e) Bonifa-cij Papa(e) VIII.53 etiam pra(e)decessoris n(ost)­ ri, at alijs constitutionibus Apostolicis contrarijs quibuscumq(ue). Aut si aliquis super provisioni-bus sibi faciendis de huiusmodi, vel alijs beneficijs Ecclasticis in illis partibus speciales vel generales dicta(e) sedis vel legatorum eius litteras impe-trarunt, etiam si per eos ad inhibitionem reser-vationem et decretum, vel alios quomodolibet sit processum, quas quidem litteras et processus ha-bitas per eosdem, et qua(e)cumq(ue) inde secuta ad Eccl(esi)am cum capellis pra(e)fatam volumus non extendi, sed nullum per hoc eis quo ad asse-cutionem beneficiorum aliorum pra(e)viditium generosi, et quibuslibet privilegiis indulgentijs ac litteris Apostolicis generalibus vel specialibus quorumcumq(ue) tenorum existant, per qua(e) pra(e)sentibus non expresso vel totaliter non in-serto effectus eorum impediri valeat, quomodoli-bet vel differri, et de quibus quorumcumq(ue) totis tenoribus habenda sit in no(str)is litteris mentio specialis.

Nos enim ex nunc irritum decernimus et ina-ne, si secus super hiijs a quoquam quavis authori-tate scienter vel ignoranter contigerit attemptari. Datum Roma(e) apud Sanctos Apostolos VI Idus Januarij Pontificatus n(ost)ri Anno nono. Anno dominica(e) incarnationis

M CCCCXLVIIII.

Namesto zaključka

Nadškofijski arhiv Ljubljana v fondu Ka-piteljskega arhiva Ljubljana (KAL) hrani šestdokumentovv latinskemjeziku,kiodstirajodelžeznanezgodovinežupnijeHoče,pamordatudideldosedajmanj znanepreteklosti teobsežneinpomembneštajerskepražupnije.Odkonca14.stoletjanaprejjebilanamrečtažupnija,takratševednoozemeljskoizrednobogata,inkorporiranagornjegrajskemu benediktinskemu samostanu.Kersovsegornjegrajskežupnijeobustanovitviljubljanskeškofijepripadle škofovimenzi,bi toupravičenopričakovalitudizažupnijoHoče.Ra-zloge,dasetonizgodilo,lahkoiščemomarsikje(geografska odmaknjenost, cesarjeva afinitetadotežupnije…);dejstvopaje,dasenatančeninpravivzrokskrivavvsehdokumentihtegačasa,ki so vezani na župnijo Hoče. Ta objava doku-mentovbitakolahkobilaprviprispevekvvrsti

53 PapežBonifacijVIII.,1294–1303.

Sl. 5: Prva stran dokumenta iz leta 1449 (foto: T. Krampač)

213Letnik 37 (2014), št. 1

etapnegapregledaposameznihfondovinzbirknajprejvokvirudomačegaarhi-va(NŠAL–Zbirkalistin,fondsamostanaGornjiGrad),kasnejetudizunajnjega.

Izleta1395izviradokumentvzvezizzastavljeniminkorporiranjemžu-pnijeHoče gornjegrajskemu samostanu. Samostan je imel veliko škode in bipotrebovalobnovo,ktemupabiočitnolahkopripomoglatudinanovoinkor-poriranažupnija.Vtemlahkovidimotudivzgibe,kisopripeljalikpriključitvižupnijeopatiji.

Naslednjidokumentizleta1398jevezannainvestiturohoškegažupnika.Po smrti duhovnikaNikolajaAtananamrečni bila zasedena;papežBonifacijIX.pajojepodelilJurijuDekonuizKostanjevice.Stemvzvezisejezačeltudivečlettrajajočispor.KončnojeJurijsicerizgubilžupnijo,ajevzamenodobilodškodnino.

Osterjebiltudibojzamestohoškegažupnikaleta1412;cerkvevHočahse jenamrečpolastil trajnivikarFriderikKreis,s tempa jeočitnooškodovalopatainsamostanvGornjemGradu,zatosoorganiziraliprocesestemvzve-zi invanjevpeliuglednecerkvenedostojanstvenike.Končnojebiloodločeno,dahoškižupnikpostaneŠtefanStral(StephanusStroel).Umestilga ješkof izVeszpréma.

Leta1445jepatriahvOglejušeenkratpotrdil,dasobiležupnijeHoče,Braslovče,ŠkaleinPilštajnžeinkorporiranesamostanuvGornjemGradu,karbinajveljalozavsevečnečase.

PapežNikolaj je leta1447pooblastilzagrebškegaškofa inopatasamo-stanaBlaženeMarijevZagrebu,daraziščespormedgornjegrajskimopatominhoškimvikarjemGašperjem,kinajbisamostanoškodoval,inrazsodi.

Dokument iz leta 1449 nammed drugim obnavlja dogajanje v odnosuhoškepražupnijedogornjegrajskegasamostanavpreteklih50letih,skaterimsmosevprvihpetihdokumentihžesrečali(pravtakotudizakterji).Zanimivopaje,dajenavedenpapežMartinV.kottisti,kiješeenkratpotrdil,dažupnijaHočesodihgornjegrajskemusamostanu, čeprav je leta1449,ko jebildoku-mentdatiran,papeževalNikolajV.

Transkribiranidokumentisovezanitudinaraznesporeoziromaprocese,kisonastajalivžupnijizaradiumestitveduhovnikov.Kažejovpetostslovenske-gaprostorav»nemški«svet,sajsobilizarazsodnikevglavnempoklicanipravodtam(Köln,Minden,Chiemsee).ŽupnijaHočepasevnjihpogostopojavljav»kompletu«sšetremižupnijami,torejskupajzBraslovčami,ŠkalamiinPil-štajnom,kisoobustanovitvi ljubljanskeškofijepripadlenjej.Našestih tran-skribiranihdokumentihsorazličnizapisizažupnijoHoče,kotChotz,Chobsch,Chotsch,Choetz,Choz.

ARS ArhivRepublikeSlovenijeAES ActaEcclesiasticaSloveniaefasc. fascikelNŠAL NadškofijskiarhivLjubljanaprim. primerjajsl. slikastr. stranšk. škatlašt. številkaur. urednik

OKRAJŠAVE

214julijanaVisočnik:Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskemarhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.197–215Iz arhivskih fondov in zbirk

VIRI

Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL) • NŠAL100,fasc.83

LITERATURA

ČipićRehar,Marija–Dolinar,FranceM.–Otrin,Blaž–Visočnik,Julijana:Ljubljan-ska škofija: 550 let – katalog razstave.Ljubljana:Nadškofija,2011.

Dolinar,FranceM.:Slovenska cerkvena pokrajina.Ljubljana:Teološkafakulteta,InštitutzazgodovinoCerkve,1989(ActaEcclesiasticaSloveniae;11).

Dolinar,FranceM.:Obernburg.V:Die benediktinischen Mönchs­ und Nonnenklö-ster in Österreich und Südtirol.St.Ottilien:Eos-Verlag,2001,str.9–37.

Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996.

Höfler, Janez:O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik,2013.

Jezernik,Marjan:Matimnogihhčera.Življenjskapothoškenadžupnijev20.sto-letju.V: Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996,str.304–340.

Koropec,Jože:Hoškadavninadosrede17.stoletja.V: Hoče – 850 – območje hoške pražupnije I(ur.JakobFridletal.).Hoče:Krajevnaskupnost,1996,str.127–216.

Ljubljanska škofija: 550 let(ur.FranceM.Dolinar).Ljubljana:Nadškofija,2011.Mavrič,Edi:Gornjegrajsko in njegov čas.Nazarje,GornjiGrad:Epsi,Občina,1998.Orožen,Ignaz:DasBenediktiner–StiftOberburg.Marburg1876.ŽnidaršičGolec,Lilijana:Vzrokiinokoliščineustanovitveljubljanskeškofijeter

oblikovanjenjenegaozemlja.V:Ljubljanska škofija: 550 let(ur.FranceM.Dolinar).Lju-bljana:Nadškofija,2011,str.7–26.

DOKUMENTEDER(UR-)PFARREHOČEIMKAPITELARCHIVDESERZBISCHÖFLICHENARCHIVSINLJUBLJANA

Das Erzbischöfliche Archiv Ljubljana (NŠAL) bewahrt im Bestand desKapitelarchivs (KAL) sechsDokumente in lateinischerSpracheauf,dieeinenTeilderbereitsbekanntenGeschichtederPfarreHoče(Kötsch)undvermutlichaucheinenTeilderbisherwenigerbekanntenVergangenheitdieserweiträu-migenundwichtigenUrpfarreinŠtajerska(derslowenischenSteiermark)auf-decken.SeitEndedes14.Jahrhundertsistnämlichdiedamalsgebietlichnochimmer reich ausgestattete Pfarre im Benediktinerkloster Gornji Grad (Ober-burg)inkorporiert.DabeiderGründungdesBistumsLjubljana(Laibach)allePfarrenvonGornjiGraddemBischofunterstanden,würdemandasmitRechtauchfürdiePfarreHočeerwarten.DieausschlaggebendenGründedafür,dassdiesnichtgeschehenist,könneninmancherleiAspektengesuchtwerden(ge-ographischeAbgeschiedenheit,kaiserlicheAffinitätzudieserPfarreetc.);Tat-sacheistaber,dasssichderpräziseundwahreGrundinallenzurVerfügungstehendenDokumentendieserZeitverbirgt,diemitderPfarreinVerbindungstehen.DievorliegendeVeröffentlichungdieserDokumentekönnteeinersterBeitragzurschrittweisenDurchsichtdereinzelnenBeständeundSammlungen

VIRIINLITERATURA

ZUSAMMENFASSUNG

215Letnik 37 (2014), št. 1

zunächstinnerhalbundspäterauchaußerhalbdesheimischenArchivs(NŠAL– Urkundensammlung,BestanddesKlostersGornjiGrad)sein.

Aus dem Jahr 1395 stammt einDokument im Zusammenhangmit dervorgesehenen InkorporationderPfarreHoče indasKlosterGornjiGrad, dasgroßenSchadenerlittenhatundrenoviertwerdenmüsste,wozuoffensichtlichauchdieneuinkorporiertePfarrebeitragenkönnte.DarinkönnenauchdieBe-weggründevermutetwerden,diezurAngliederungderPfarreandasKlosterführten.

DasnächsteDokumentausdemJahr1398steht inVerbindungmitderInvestiturdesPfarrersvonHoče.NachdemToddesGeistlichenNikolajAtanwardiePfarrenämlichvakant;PapstBonifaziusIX.belehntedamitJurijDekonausKostanjevica(Landstrass).IndiesemZusammenhangwaresauchzueinemmehrere Jahredauernden Streit gekommen. Zwar verlor Jurij schließlich diePfarre,ererhieltaberimTauscheineEntschädigung.

ZueinemheftigenStreitumdasPfarramtkameswiederimJahr1412.DieKircheninderPfarreHočehattesichnämlichderständigeVikarFriderikKreisangeeignet,womiteroffensichtlichdemAbtunddemKloster inGornjiGradSchadenzufügte;indiesemZusammenhangveranlasstemandeshalbProzesse,indieangesehenekirchlicheWürdenträgereingebundenwurden.SchließlichtrafmandieEntscheidung,dassŠtefanStral(StephanusStroel)PfarrerinHočewird, der vomBischof aus Veszprém (Wesprim oderWeißbrunn) eingesetztwurde.

1446bestätigtedasPatriarchatAquilejanocheinmal, dassdiePfarrenHoče,Braslovče,ŠkaleundPilštajnbereitsindasKlosterGornjiGradinkorpo-riertwurden,wasfürZeitundEwigkeitgeltensollte.

PapstNikolausbevollmächtigteimJahr1447denZagreberBischofundAbtdesKlosterszurHeiligenJungfrauMariainZagreb,denStreitzwischendemAbtvonGornjiGradundGašper,demVikarvonHoče,derdemKlosterSchadenzugefügthabensollte,zuuntersuchenundzuschlichten.

DasDokumentausdemJahr1449erneuertunteranderemdasGesche-heninderBeziehungderUrpfarreHočezumKlosterGornjiGradindenvergan-genen50Jahren,demwirindenerstenfünfDokumentenschonbegegnetsind.InteressanterweisewirdPapstMartinV.alsjenererwähnt,dernocheinmalbe-stätigt,dassdiePfarreHočedemKlosterGornjiGraduntersteht,obwohlimJahr1449,ausdemdasDokumentstammt,PapstNikolausV.amtierte.

DietranskribiertenDokumente,diehäufigauchimZusammenhangmitverschiedenenStreitigkeitenbzw.Prozessenstehen,zudenenesinderPfarreinBezugaufdieEinsetzungvonGeistlichenkam,weisenaufdieEinbindungdes slowenischen Gebietes in den deutschen Raum hin,wurden doch kirch-licheWürdenträgerzuSchiedsrichternhauptsächlichvondort(Köln,Minden,Chiemsee)berufen.DiePfarreHoče tritt in ihnenhäufig zusammenmitdreiweiterenPfarrenauf,mitBraslovče,ŠkaleundPilštajn,diebeiderGründungdesLaibacherBistumsdiesemunterstanden.IndensechstranskribiertenDo-kumentenkannauchdieunterschiedlicheSchreibungderPfarreHočeverfolgtwerden:Chotz,Chobsch,Chotsch,Choetz,Choz.

217Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

urbar,srednjivek, ekdotika,temeljnezgodovinskeznanosti

Key-words:

urbaria, theMiddleAges, ecdotics, auxiliaryhistoricalsciences

1.04Strokovničlanek

UDK091:347.236.2”1493”Prejeto:5.5.2014

Seminar iz temeljnih zgodovinskih ved, UNG 2012–2013

Urbar deželnoknežjega urada Jablje 1493

TJAŠAKOŽUHštudentkakulturnezgodovineUniverzevNoviGorici

Loke16d,SI-5000NovaGoricae-pošta:tjasa.kozuh007@gmail.com

NIKAMERLJAKštudentkakulturnezgodovineUniverzevNoviGorici

VolčjaDraga80a,SI-5293VolčjaDragae-pošta:nika.merljak@gmail.com

MATEJMEZEKštudentkulturnezgodovineUniverzevNoviGorici

Lokvica3a,SI-5291Mirene-pošta:juveinbwaa@jahoo.com

MATJAŽBIZJAKdr.zgodovinskihznanosti,višjiznanstvenisodelavec

ZRCSAZU,ZgodovinskiinštitutMilkaKosa,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:matjaz@zrc-sazu.si

Izvleček

PrispevekprinašaedicijourbarjadeželnoknežjegauradaJabljeizleta1493,kisojoizdelalištudentjetretjegaletnikakulturnezgodovinenaUNGvokvi-ruseminarjaiztemeljnihzgodovinskihznanosti.Urbarjeobjavljenvskladussodobnimiekdotičniminačeli,edicijapa jeopremljenazuvodnoštudijo,povzetoponalogah,izdelanihvokviruseminarja.

AbstractSEMINARONAUXILIARYHISTORICALSCIENCES,UNIVERSITY

OFNOVAGORICA2012-2013THE1493URBARIUMOFTHEJABLJEOFFICEOFTHEPROVINCIALPRINCE

Thisarticleincludesthepublicationofthe1493urbariumoftheJabljeofficeoftheprovincialprince.Theworkwascarriedoutbythird-yearstudentsofculturalhistoryattheUniversityofNovaGoricaaspartoftheircourseonauxiliaryhistoricalsciences.Theurbariumispublishedinaccordancewithcontemporaryecdoticrulesandaccompaniedbyanintroductionthatsum-marizesthepaperspresentedatthesaidseminar.

218TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Tema tokratnega seminarjapri predmetutemeljne zgodovinskeznanosti za študente tre-tjegaletnikasmeriKulturnazgodovinaUniverzevNoviGorici1 je bila edicijaurbarja.Nalogo soštudentje pripravljali individualno ob podporiskupnihkonzultacijvpredavalnici. Naenistra-nijevključevalastandardnotranskripcijovirazznanstvenimaparatomvopombah,nadrugipavsebinskoobravnavovira,pritempajevsakpre-vzeldelpredvidenihraziskav.Objavljenobesedi-louvodnerazpravetemeljinaseminarskihizdel-kihštudentov,asoterjaliponekodboljponekodmanj obsežne redakcijske posege in dodatke.Transkripcijaurbarja jevcelotideloštudentov,sevedapajojepregledalinkorigiralmentor.

Rokopis

Originalni rokopis hrani Arhiv RepublikeSlovenijevfonduVicedomskegaarhiva(ARS,AS1,škatla84).Grezapapirnizvežčič formata30x22,5cmbrezplatnic.Papirnosivodniznakzmotivomdvehprekrižanihključevz rozetastimdržalom,kigavdostopnihobjavljenihkorpusihza zdaj ni bilomogoče identificirati. Identičenmotivnajdemonanekemdopisu, ki sta ga leta1460 sodnik inmestni svetGoricenaslovilanagoriškega grofa,2 kar bi morda kazalo na itali-janskiizvorpapirja.Sešitekobsegaosemfolijev.Starejša,originalnafoliacijastintoinarabskimištevilkamivdesnemzgornjemkoturectajeohra-njenalenaprvihtrehfolijih,sicerpajerokopismodernopaginiranssvinčnikomnasredinistra-niobzgornjemrobu.Topaginacijo,kiupoštevasamopolnestrani(1–15;drugastranjenamrečprazna),povzematudiedicija.Urbar jenapisanvnemškemjezikuinzačasobičajnigotskikurzi-viodeneroke,vključnoznekolikodrobnejšimimarginalnimi opombami, ki označujejo zasta-vljenoposestinopustelehube.

Urbaršenibilobjavljen, izčrpnopaga jeuporabljalFerdoGestrinvsvojirazpraviojabelj-skemgospostvu.3

1 Ozasnovi,usmeritvahinciljihseminarjateronamenupričujočeserijeobjavglejuvodekpredhodnimprispev-komomenjeneserije,zadnjiv:Gregorčičetal.:Seminariztemeljnihzgodovinskihved,str.278ss.

2 HHStA,AUR,UrkundenGörz,Karton2,ovoj12,št.7.3 Gestrin:Obdobjefevdalizmanaozemljudomžalskeob-

čine,str.31ss.

Vodni znak z motivom prekrižanih ključev(ARS, AS 1, šk. 84, pag. 15)

219Letnik 37 (2014), št. 1

Posestni razvoj

OzačetkihinrazvojuzemljiškegagospostvaJabljenimogočenapisativeli-kozanesljivega.Nedvomnosejeformiralookolidvora(stolpa?)Jablje(Habach),mordaševčasu,koješiršeobmočjevzhodneGorenjskesodilovsklopandeške-gagospostva,4vendarotemnizanesljivihpodatkov.Prvaopredeljivarodbina,kijolahkopovezujemozjabeljskimdvorom/stolpominsejeponjemtudiime-novala (Hagbach, Hagwach), jebila stranskavejavitezov izkamniškihZapric.Werner,sinFriderikaDiengerja,kijeodokolileta1315nosilnaziv»Jabeljski«(von Hagwach),jeimelvpečatuševednonapisDiengerindiengerskigrb–psa.5 VendarDiengerjinisobiliprvi»Jabeljski«, temvečsonajverjetneje tamkajšnjoposestpriženili.Vpolhograjskilistiniiz1303stanamrečmedpričamivznačilnidružbiklienteleizvzhodnogorenjskih–nekdajandeških,vtemčasupažeTirol-sko-goriškimzvestih–ministerialnihrodbinnavedenaFriz der DiengerinRvͦdolf von Hagbach, pripadnikprvotne(predhodne?)rodbineJabeljskih(okateripakajdostivečnevemo)inpravničnenavadneganebibilo,čebisenjegovado-mnevnahčiporočilasFriderikovimsinom(Wernerjem);porokeznotrajnekda-njeandeškeklientelesoostalešedolgočasazakoreninjenanavada.6

Vdvajsetih,tridesetihinštiridesetihletih14.stoletjazasledimoposame-znejabeljskehubeindvorenanepremičninskemtrgu,7potempaJabeljski,zaslabostoletjeinpolpatudinjihovaposest,izginejoizznanihzgodovinskihvi-rov.Rodbinajemordažeobkoncu14.stoletjaizumrla,8najabeljskoposestpanaletimospetleta1487.Vtemčasujevkolesjuhabsburškefinančnepolitike–kotmarsikateradruganaKranjskem–prešlavsklopzastavnihdeželnoknež-jihgospostev.Jabeljskiuradjeimelobkoncu15.stoletjaskupajzgospostvomLebekza8000dukatovvzastaviJurijLambergersČrnelega.Vdopisuzdne6.februarja1487jecesarjaFriderikaIII.opominjalnaskorajšnjidogovorjenirokzavračilodolgaoziromapodaljšanjezastave.9Očitnodolgnibilpovrnjenvce-loti,sajsoLambergerjišeleta1493imelivzastavislabih30%jabeljskeposesti.Topajebillešeostanekpretekleureditve;dejstvo,dajebiltakratizdelanurbar,kaže,dajevnaslednjihletihnajverjetnejeuradvcelotiprešelpodneposrednoupravodeželnegakneza.

Jabeljski urad je verjetno v precejšnimeri temeljil na nekdanjem (fev-dnem)gospostvuistoimenskihvitezov,vdoločenimeripasejenjegovaposestlahkospreminjalatudiševčasuhabsburškeuprave.Zznačilnoraztresenopo-sestjosejerazprostiralnaširšemobmočjuKamnika,DomžalinMoravč.Geo-grafskojolahkorazčlenimovštirisklope,insicergrezavasi1)vokoliciJabelj:Jablje,»Dunaj pri Jabljah (mordaDobeno?),Trzin,Mengeš,Jarše,Domžale;2):vširšiokoliciKamnika:GorapriKomendi,Podgorje,Tunjice,Stranje,dolinaČrne,Zduša, Zalogpri Cerkljah, Viševca, ŠenturškaGora, Palovče; 3) v širši okoliciDoba:Dob,Vir,BrezovicapriDobu,Prapreče,Rafolče,DolenjavasinČešenik;4)južnoodDomžal:ŠentjakobobSavi,Črnuče,PodgoricapriČrnučahinKašelj.Vtehvasehjeobkoncu15.stoletjaobsegal56hub(odtehjihurbar10navajakot opustele) in enmlin, poleg tegapa še6 travnikov, 4 vrtove, enonjivo inpravicodoizkoriščanjagozdanaBrniku.Poznejejegospostvodoživljalošeob-sežneposestnespremembe,kipajihzaenkratnimogočepodrobnejedatirati.Opazne so šele iz naslednjegaohranjenegaurbarja iz 18. stoletja, koGestrinugotavljaprecejspremenjenoposestnostanje,obenempatudidostipovečan

4 Prim.Gestrin:Obdobjefevdalizmanaozemljudomžalskeobčine,str.29.5 ARS,AS1063,1326III.27.6 Prim.Kos:Vitez in grad,str.150–151.7 ARS,AS1063,1320IX.15;1326III.27;MHDC8,št.614,str.185(1333IX.8.);KLA,418-B-A

330St(1346VII.04);KLA,418-B-A319St(1348VII.27).8 Kos:Vitez in grad,str.151.9 Chmel:Regesta Friderici III., str.731,št.7925.

220TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

obseggospostva.10Terezijanskikatasterrazkrivacelonekoposest,kijojabeljskogospostvoimelovokoliciKlevevžanaDolenjskem.11

Denar in mere

Urbarpredpisujevečinopodložniškihob-veznostivdenarju, lemanjšidelodpadenana-turalnedajatve.Denarnedajatvenisovodenepoenotnem števnem sistemu; prevladuje beneški(1marka[m] =160soldov[ß]),agaprineka-terihhubahnadomeščadunajski (1 funt [lboz.tl]=8soldov[ß]=240pfenigov[d]),polegtegaso posamezne dajatve navedene tudi v zlatemdenarju,dukatihoz.goldinarjih.Pritemjetrebaopozoriti,dasoldavobehsistemihnistaidentič-na.Pribeneškemsistemugrezat. i.kratkisoldv vrednosti 12 pfenigov, pri dunajskem pa zadolgega v vrednosti 30 pfenigov. Že v visokemsrednjemveku je severnoitalijanskimpfenigomtakodrastičnoupadlavsebnostsrebra,dajebilcelotensistemdegradiranzaenostopnjo; soldiso padli približno na raven pfenigov z ozemljapoznejših habsburških dednih dežel, beneškimpfenigompajepripadlavlogadrobižaznazivomparvulineznatnevrednosti.Vendarsejevzadnjičetrtini15.stoletjapredvsemzaradirazvredno-tenjaavstrijskegadenarjauveljavilorazmerje:2beneškasolda=1dunajskipfenig,pritempaje1 funtdunajskihpfenigovustrezal vrednosti¾beneškemarke.12 Pri zlatnikih, navedenihvur-barju,grezadukateoz.njihovekvivalentogrskegoldinarje, ki so v nasprotju z razvrednotenjupodvrženimsrebrnimdenarjemohranjali svojovrednostinsojihobračunavalipoletnemtečaju,kijevobravnavanemčasupostopnorasel.Vletu1493 je znašala vrednost dukata 128 beneškihsoldov.13

Naturalna oddaja le vmanjši meri vklju-čuježita,predvsemoves,vosamljenihprimerihtudipšenico,rž,mešanožitoinzdrob(verjetnopšenični). Količine teh žit so izražene v različ-nihnasipnihprostorninskihmerah,insicerovesv messih,kisosedelilnačetrtine(viertel), ržvpolovnikih(polownikg),pravtakozdrob,prika-terempaseenkratnavajatudimeramessel;poleg

10 Gestrin:Obdobjefevdalizmanaozemljudomžalskeob-čine,str.34ss.

11 ARS,AS174,šk.238,ovojGospostvoJablje.12 Večorazvojudenarnihsistemovnaslovenskemozemlju

vsrednjemvekuvVilfan:Temeljiinrazvojdenarnihsis-temov,str.397ss;strnjenovBizjak:Denarnisistemiinrazmerja,str.143–145.

13 Bizjak:Ratio facta est,str.93.

Urbar deželnoknežjega urada Jablje 1493(ARS, AS 1, šk. 84, pag. 2)

221Letnik 37 (2014), št. 1

teganaenemmestunajdemovpolovnikihizraženotudikoličinosoli.Podatkisoressilaskopi,vendarbimordalahko–zvelikomerorezerve–špekulirali,dasovseomenjeneenotepripadaleistemumerskemusistemu,zanjpabipotem-takemveljalatarazmerja:

1mess=2polovnika/messla=4viertli

Metričnevrednostitehmerskihenotjepraktičnonemogočerekonstru-irati, sajbi za topotrebovalibolj alimanj sklenjenoserijourbarjevdosrede18.stoletjaskoličinskokontinuitetooddaježitapoposameznihkmetijahalipaizpričanorazmerjejabeljskevotlemereskakodrugomero(npr.ljubljansko)vsodobnihvirih.Žalnimamoničesarodnavedenega.

Podložniške obveznosti

Dajatvepodložnikovv jabeljskemurbarjukažejodokajneenotno sliko.Glavninacenzualnihdajatev(zins)jebilaprevedenavdenar,enakotudivoznatlaka(samfartt),prijagnjetu,kisogaoddajalinajurjevo(sand Jörgen frischling), pajeurbardopuščalmožnostoddajevnaravialidenarniprotivrednosti.Drugedajatve(zizjemosoliinlesavdvehosamljenihprimerih)sopodložnikioddajalivnaturi.Polegmanjšihkoličinrazličnihvrstžita(oves,pšenica,rž,mešanožitoinzdrob) in lanunavajaurbarv temsklopupredvsemmalopravdnedajatve:kokoši(invenemprimerukopune),jajcainskuto.

Količinska invrstnaraznolikostdajatevpoposameznihkmetijahverje-tnokaženapostopnoširjenjegospostvassporadičniminakupi.Čebiskušalinajtinektipičennabordajatev,kibimordalahkokazalnaprvotnojedrogospo-stva,bibiloto:cenzusvvišini1mß,40ßzavoznotlako,6ali7kokošiin25jajc.TakšnedajatvejeplačevalavečinakmetijvokoliciJabelj,zmalenkostnimispremembamipatudinekaterevdrugihdelihgospostva.Sicerjecenzuslahkovariiralmed1in3mß,oddajaovsamed1in4messi,lanumed3in6čehulja-mi,kokošimed1in10,jajcmed15in25,dajatevvzdrobuoz.solijeznašala1polovnik,vsiru(skuti)1hlebec,nadomestilozavoznotlako40ß,zajagnjemed30in40,zalesoz.solpa12ß.

Donos gospostva

Letnidonosgospostvakotgaprikazujeurbar,jeznašalvdenarju119m84ß,polegtegapaše20¼messovovsa,po3messepšeniceinmešanegažita,po1messržiinzdroba,13hlebcevsira,12čehuljlanu,209kokošiin2kopunater675jajc.Vrednostnaturalnegadelajezaradinepoznavanjažitnihmerne-mogočenatančnodoločiti,lahkopanapodlaginekaterihboljalimanjustaljenihvrednostiživilvtemčasu(npr.:10jajc=½ß,kokoš=2ß,kopun=3ß,čehuljalanu=2–3ß)14oblikujemogroboocenonekjemed10in15markami.Celotniletnidonosgospostvabitorejvgrobemlahkoocenilina135mß.Odtegajenadel,ki jebilvzastaviLambergerjev,odpadlookoli38markali slaba tretjina.Povprečnidonosnahubo(čeodcelotnegadonosaodštejemoprihodkeodtrav-nikovindesetinobkoncuurbarja)paznašapribližno1m109ß,oziroma1m118ßobizključitvipustihhub.

14 Prim.Bizjak:Ratio facta est,str.106,kjersocenesicerpreračunanenagoldinarskovrednost,polegtegatudiKLA,GVK,HS2/9,fol.62(lan),fol.79(kopuni).

222TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Edicijska načela

Objava jepripravljenav skladuzobičajnimiedicijskiminačeli, ki so seuveljavilapriizdajahsrednjeveškihurbarjevinsorodnihvirov.Vopombah,kivtemprimerunisoločene,senahajajotekstnokritičniinvsebinskikomentar-ji,tipredvsemvzveziidentifikacijokrajevnihimen.Pripodajanjubesedilasodoslednoupoštevanevsepravopisneposebnostipisarja.Okrajšavesovobjavirazrešenebrezposebnegaopozorila, voriginalu izključno rimske številkepasorazenpridatacijah(indosledno–zaradijasnosti–vopombah)zamenjanezarabskimi.Okrajšavedenarnihenotsopovzetepooriginalu,insicer:d zapfe-nig, ß zasold, m zamarko, tl zafuntingld zagoldinaroz.dukat.

223Letnik 37 (2014), št. 1

Vrbar des ambtspag. 1 zw Habbach15

pag. 2 Vermerkhtdasvrbarderzinsvnd guldtderguetterdesambtszw Habbach1desLXXXXIIIjärs

Zẅ Pirkh16

ItemAnndreHrwschkardasselbsdintvonainer hubennzins.................................................................................... 1mß

Samfartt............................................................................................ 40ß

Brytzedintvonainerhubemzins......................................... 1mß Samfartt............................................................................................ 40ß

Pawllindasselbsdintvonainerhubenzins..................... 100ß Samfartt............................................................................................ 40ß

Prapratzäch17

Diewittibdasselbsdintvon1hübenzins......................... 1mß vnd...................................................................................................... 94ß

Zw Rafoltsch18

Lienharttdasselbsdintvonainerhubnzins.................... 1½mß Samfartt............................................................................................ 40ß Hüenn................................................................................................ 1 Salczpalownikg............................................................................ 1

pag. 3 Zw Niderdarff19

Koselldintvonainerhubnzins............................................. 2mß

AnndreKoselldintvonainerhuben.................................... 1mß Huner................................................................................................ 9 Ayer.................................................................................................... 20

Sodintderselbvonainerwisenngenant Pürklabliczazins.......................................................................... 31ß1d

Zw Aich20

odd. GregorSittnikgdintvon1huben.......................................... 3m30ß

15 Jablje.16 BrezovicapriDobu.17 Prapreče,Spodnje,Zgornje,priLukovici.18 Rafolče,priLukovici.19 Dolenjavas,priKrtini.20 Dob.

224TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Hodnikhdasselbstdintvonainerhubnzins.................... 1mß Samfart............................................................................................. 40ß SandJörgenfrischingoder....................................................... 30ß Vasnachthuner............................................................................. 121

Ayer.................................................................................................... 25

odd. SoistainoddehubemdasselbsdaraufderEryautz istgesessengebesenhatgdint............................................... 3gld

Zw der Wag22

JursseNegudedasselbsdintvon1huben......................... 2mß Samfartt............................................................................................ 40ß Hunner.............................................................................................. 6 Ayer.................................................................................................... 25

JwriOrossdintvonainerhubmzins................................... 1mß Samfart............................................................................................. 40ß

pag. 4 Koszelldintvonainerhubnzins........................................... 1m40ß Samfart............................................................................................. 40ß Hunner.............................................................................................. 7 Ayer.................................................................................................... 25

MrawllavndJurssedinenpaidvonainer hubenzins....................................................................................... 1m40ß

Samfart............................................................................................ 40ß Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25

SodintderselbJwrsseinsunderhaitvonainer mwlldasselbszuderWag7zins............................................. 1gld

Zw Sand Jacob baÿ der Saw23

Ainoddehubendasselbsdintzins....................................... 40ß

Zw Podgoritz24

Ainoddehubendasselbsdint................................................ ½mß

Zw Kaschel25

Zwohubmdasselbsdienenpaidzins.................................. 140ß

Tschernutsch26

PaulZollnerdintvonainerhubnzins................................ 2mß

21 Pred tem prečrtana začetna poteza odx(10).22 Vir.23 ŠentjakobobSavi.24 PodgoricapriČrnučah.25 Kašelj,Zgornji,Spodnji,priLjubljani.26 Črnuče,priLjubljani.

225Letnik 37 (2014), št. 1

Tersein27

odd. Ainoddehubemdasselbshatgedintvon 1taillzins........................................................................................ 111ß

odd. Derandertayllhatgedintauch.............................................. 111ß

pag. 5 AingartldasselbsdintderSwetetzdauonnzins........... 40ß

Sodinterauchvonainerakher............................................ 16ß

Am Dwnaÿ baÿ Habach28

AinoddehubenhatSwetezinndint.................................... 1m20ß Kapawner........................................................................................ 2

Zw Habach1

MichellTomlitschdintvon1huben..................................... 1mß hatLamberger Samfar............................................................................................... 40ß inn Huner................................................................................................ 7 Aÿer.................................................................................................... 25

AinoddehubndaraufJerneyThomlitsch gesessennistgebesenndintzins.......................................... 1mß hatLamberger Samfart............................................................................................. 40ß innenn Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25

Osselldintvonainerhubennzinns..................................... 2tld hatLamberger Samfartt............................................................................................ 40ß innenn Huner................................................................................................ 7 Ayerer................................................................................................ 25

pag. 6 Zw Mangspürg29

odd. AinoddehubemdaraufderJankhoStebutschist hatLamberger gebesennvndhattdauongedintzins................................. ½mß innen Samfartt............................................................................................ 40ß

odd. ClemenntSchnaiderdintvonainenodengartten......... 24ß hatLamberger Hatmanvordauongedint....................................................... 40ß innenn Huner................................................................................................ 4 Aier..................................................................................................... 15

Skrabothhatgedint..................................................................... 40ß hatLamberger Huner................................................................................................ 4 innen Ayer.................................................................................................... 15

hatLamberger Pischetzhatvonainengarttengedint................................. 12ß innen odd.

27 Trzin.28 MordaDobeno?29 Mengeš.

226TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Zw Poguerr30

Jansitschdintvonainerhubemzins.................................... 2mß Habrnnmess.................................................................................. 4 Hüner................................................................................................ 10 Harrzehling.................................................................................... 7 Ayer.................................................................................................... 1531 Schotten........................................................................................... 1

pag. 7 PetterWolfdintvonainerhubenzins................................ 3mß hatLamberger Ayer.................................................................................................... 25 innenn Schotten........................................................................................... 1

Werlitzdintvonainerhubem................................................. 2mß hatLamberger Ayer.................................................................................................... 25 innenn Schotten........................................................................................... 1

Logardintvonainerhüebm.................................................... 1½mß hatLamberger Huner................................................................................................ 7 innenn Ayer.................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1

odd Thomschldintvonainerhuben............................................. 1mß Habrnmess..................................................................................... 1 hatLamberger Huner................................................................................................ 7 innenn Ayer.................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1

HannseWolfdintvonainerhuben....................................... 2m70ß Habrnnmess.................................................................................. 4vnd1virtl hatLamberger Huner................................................................................................ 10 innenn Harrzehling.................................................................................... 3 Aÿer.................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1

pag. 8 LiennhartMedniddintvonainerhubennzins................ 1m140ß SandJorgenfrischingoder....................................................... 40ß Samfartt............................................................................................ 40ß Fürsalltz.......................................................................................... 12ß hatLamberger Habernmess.................................................................................. 1mess2virtl innenn Grewsz.............................................................................................. 1messl Huner................................................................................................ 10 Harrzehling.................................................................................... 3 Ayer.................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1

Am Perg beÿ S. Peter32

Crysedasselbsdintallersachenvonainer huebennzins.................................................................................. 2gld

30 Podgorje.31 Pred tem radiranx(prvotno torej zapisano XXV).32 GorapriKomendi.

227Letnik 37 (2014), št. 1

Nekawnich33

JwrseMedniddintzins.............................................................. 40ß

GregorMedniddintvonainerhuebennzins................... 1½mß Habernmess.................................................................................. 1 Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25 Schottenn......................................................................................... 1

pag. 9 Zw Stanawnikg34

GregorvndPetterWolf,diehabenpaidain hubenn.Gregordintvonainerhubenn seinstailszins................................................................................ 1mß

VndderPetterdintauchseinstailsvon derhubnnzins.............................................................................. 110ß

In der Teÿnitz35

odd. Ainoddendasselbsdint............................................................ 40ß

Matheusdintvonainerhübnzins........................................ 1m22ß Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25 Habrnmess..................................................................................... 1 Schottenn......................................................................................... 1

Kröffelkadinttzins...................................................................... 50ß

Zw Stranach36

MarttinGotwaissdintvonainerhuebenzins.................. 1½mß Samfart............................................................................................. 40ß Furholcz.......................................................................................... 12 Habrnnmess.................................................................................. 1vnd2virtl Huner................................................................................................ 9 Ayer.................................................................................................... 25 Schöttenn......................................................................................... 1

pag. 10 Im Swartzenpach37

Jannkhodasselbsdintvonainerhubnzins...................... 1½mß Ayer.................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1

33 Kje?34 Kje?35 Tunjice,priKamniku.36 Stranje,Zgornje,Spodnje,priKamniku.37 PotokvČrni.

228TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Zw Sdwsch38

JanesSupandasselbsdintvonainerhubenzins............ 1m20ß Waitzmess...................................................................................... 3 Gemuschadtmess........................................................................ 3 Habrnmess..................................................................................... 3 Grewsz.............................................................................................. 1polownikg Huner................................................................................................ 6 Ayer.................................................................................................... 25 Schottenn......................................................................................... 1

Zwm Salog39

Gruntsestrerdintvonainerhuebenzins........................... 1mß hatLamberger SandJorgenfrysching................................................................ 40ß innenn Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25

Adamdintvoneinerhubemzins.......................................... 1m40ß Samfartt............................................................................................ 40ß hatLamberger Habernmess.................................................................................. 1 innenn Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25

pag. 11 Elsewikg vnter Sand Vlreichs perg40

JanesdesGregorensundintvon1huben......................... 1mß Samfartt............................................................................................ 40ß hatLamberger Habrnnmess.................................................................................. 1 innenn Huner................................................................................................ 7 Ayerer................................................................................................ 25

Auf Sand Vlrichs perg41

SupanJwrssedintvonainerhüben..................................... 1mß SanndJörgenfrischingoder.................................................... 40ß Habernmess.................................................................................. 1 hatLamberger Huner................................................................................................ 7 innenn Aier..................................................................................................... 25 Schotten........................................................................................... 1 Samfartt............................................................................................ 40ß

Zw Palavitsch42

Thomasdintvonainerhubenallersachen...................... 2gld Huner................................................................................................ 7 Ayer.................................................................................................... 25

Liennhartsupandintvonainnerhuben............................ 1mß

38 Zduša,priKamniku.39 ZalogpriCerkljah,Zgornji,Spodnji.40 Viševca.41 ŠenturškaGora.42 Palovče,Zgornje,Spodnje,priKamniku.

229Letnik 37 (2014), št. 1

Samfart............................................................................................. 40ß Huner................................................................................................ 6 Ayerr.................................................................................................. 25

hatLambergerLiennharttdintvonainerhubenzins.................................. 1mß

innenn Huenner........................................................................................... 6

hatLambergerMarinDwornikgdintvonainerhuben............................... 1m40ß

innenn Huner................................................................................................ 6pag. 12 hatLam-

Jacobdintvonainerhuebenzins.......................................... 1mß

bergerinnenn Huner................................................................................................ 6

hatLambergerMarttinDolardintvonainerhubenzins........................... 2mß

innenn Hunner.............................................................................................. 6

hatLamberger

DyeakhervnnterGerlachstain43dienen............................ 40ß

innenn

hatLamberger

Brathedintvonainerhubemzinns...................................... 1tld

innenn

Zw Ekhg bay Heritsch hoff44

JwrsseMaẅrÿvndWenedikhhabnnpaidain hubenvndderJw(r)sedintseinstailszins...................... 1mß

Huenner........................................................................................... 4 Rokhenn........................................................................................... 1polownikg

SodintderBennedikgseinstailszins................................. 1m Huner................................................................................................ 4 Rökhenn........................................................................................... 1polownikg

Tschermsenikh45

JacobReynetzdintvonainerhubenzins........................... 1½mß Samfartt............................................................................................ 40ß Huner................................................................................................ 7 Aÿer.................................................................................................... 25

Dwmsall46

Koseldintvonainerhuben...................................................... 1mß hatLamberger Samfart............................................................................................. 40ß innenn Huner................................................................................................ 6

pag. 13 Dye wisenn waseinyededint

odd. AinwisennanderTewnitz47dint.......................................... 1m32ß Istdesjarsausgelassenvnddauongebenwardenn...... 1m15ß

43 Kolovec,gradJVodKamnika.44 Jarše.45 Češenik,priDomžalah.46 Domžale.47 Tunjice.

230TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

[hatL]amberger

AinwisennvndterPeraw48dint............................................. 4tld

innenn

odd. AinwisennvnterKlainManspurg49dint........................... 3gld Istdesjarsausgelasenwardenvmb.................................... 2tl12ß

AinwisennzuGabryach50dint............................................... 4mß Istdesjarsausgelassenwardenvmb.................................. 3tl20ß

AinwisennzuFortschach51dintt.......................................... 40ß

Die Zehent

ItemeinzehenntzwͦPrewall52dint...................................... 150ß

AinzehenntzüPallavitchderdint........................................ 2½mß

pag. 14 AinzehenntzuRadicz53derdint........................................... 2gld Istdesjarsawsgelassennwardnvmb................................. 1m20ß

AinzehentzuTersein54dint.................................................... 8gld

AinzehenntinnderTeynitz55derdient............................. 100ß

AinzehentzwGrassMangspurg56dint............................... 8mß Istdesjarsausgelassenwardennvmb............................... 6tld57

AinzehentzwmKrewtz58derdient..................................... 12gld

ZwennzehentvnderFlednikg59dinenjerlich.................. 7gld

AinfarstrechtzuFernikh60dienntjerlich habernmess................................................................................... 16

pag. 15 ItemawsdemobberuertemambttzwHabbach61 istdemJörigLambergerzwRattenpuchell62 vndseinermuetterraufkoniklichgescheft 20hueben,4hofstettvnd1wisenn abtrettennvndeingeanttwurttworden, alsmanndanndieselbigenstwkgimvrbarr verzayhenntaigentlichfindett.

48 Perovo.49 MaliMengeš.50 Kje?51 Beričevo52 Kje?53 Rodica,priDomžalah.54 Trzin.55 Tunjice.56 VelikiMengeš57 Pred tem prečrtanoLXXß.58 Križ,priKomendi.59 Smlednik.60 Brnik,Zgornji,Spodnji.61 Jablje.62 Črnelo,gradpriRadomljah.

231Letnik 37 (2014), št. 1

VIRI

Arhiv Republike Slovenije (ARS) • AS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.238,ovojGospostvoJablje

Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA), Dunaj • AllgemeineUrkundenreihe(AUR)

Kärntner Landesarchiv (KLA), Celovec • AllgemeineUrkundenreihe(AU) • GeschichtsvereinfürKärnten,Handschrift(HS)2/9

LITERATURA

Bizjak,Matjaž.Denarnisistemiinrazmerjav14.inprvipolovici15.stoletja.V:TomažLazar.Vitezi, najemniki in smodnik. Vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku.Zbirkaslovenskakulturnadediščina.Ljubljana:Viharnik,2012,str.143–145.

Bizjak,Matjaž.Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednje-veških gospostev na Slovenskem.Thesaurusmemoriae.Dissertationes2.Ljubljana:Za-ložbaZRC,2003.

Chmel,Joseph.Regesta chronologico­diplomatica Friderici III. Romanorum impe-ratoris (regis IV.): Auszug aus den im k. k. geheimen Haus­, Hof­ und Staats­Archive zu Wien sich befindenden Reichsregistraturbüchern vom Jahre 1440–1493,zv.2.Wien:CarlGerold‘sSohn,1859.

Gestrin,Ferdo.Obdobjefevdalizmanaozemljudomžalskeobčinevlučizemlji-škegagospostvaJablje.V:ZbornikobčineDomžale.Domžale:KulturnaskupnostDom-žale,1979,str.23–59.

Gregorčič Jure e. a. Seminar iz temeljnih zgodovinskih ved. Goriški letnik 35(2011),str.277–294.

Kos,Dušan. Vitez in grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, sloven-skem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljubljana:ZaložbaZRC,2005.

Otorepec,Božo.IzpreteklostiMengša.V:800 let Mengša. Mengeški zbornik 1154–1954, 1del.Ljubljana:Pripravljalniodborzaproslavo800-letniceMengša,1954, str.21–54.

Vilfan Sergij. Temelji in razvoj denarnih sistemovv slovenskihdeželahdo17.stoletja.Zgodovinski Časopis40(1986),str.397–412.

Wiessner,Hermann,ed.Die Kärntner Geschichtsquellen 1310–1325.MonumentahistoricaducatusCarinthiæVIII.Klagenfurt1963.

SEMINARAUSDENGRUNDLAGENDERHISTORISCHENGRUNDWISSENSCHAFTEN,UNIVERSITÄTNOVAGORICA2012–2013URBARDESLANDESFÜRSTLICHENAMTESJABLJE1493

Der Beitrag präsentiert eine Edition des Urbars des landesfürstlichenAmtesJablje(Habbach)ausdemJahr1493,dasvonStudentenderKulturge-schichte anderUniversitätNovaGorica imRahmen eines Seminars aus denhistorischenGrundwissenschaftenerarbeitetwurde.DieAufgabe,dievonden

VIRIINLITERATURA

ZUSAMMENFASSUNG

232TjašaKožuh,NikaMerljak,MatejMezek,MatjažBizjak:Seminariztemeljnihzgodovinskihved...,str.217–232Iz arhivskih fondov in zbirk

Studenten des dritten Studienjahrs individuell mit Hilfe von Gemeinschafts-konsultationenimHörsaalvorbereitetwurde,schlosseinerseitseineStandard-transkriptionderQuellemitwissenschaftlichemApparatinAnmerkungenundandererseitseineinhaltlicheBehandlungderQuelleein,wobeijederSeminar-teilnehmereinenTeildervorgesehenenForschungenübernahm.Dieveröffent-lichteEinführungderAbhandlungbasiertaufSeminararbeitenderStudenten,diestellenweisemehroderwenigerumfangreicheredaktionelleEingriffeundZusätzeerforderten.DieTranskriptiondesUrbars,zurGänzedieArbeitderStu-denten,wurdenatürlichvonSeitendesMentorsdurchgesehenundkorrigiert.

DasAmt in Jablje, das seinenUrsprung inder ehemaligenFeudalherr-schaftgleichnamigerRitterhatte,wies inderEntstehungszeitdesUrbarsei-nentypischverstreutenBesitzauf,der56HubeumfassteundsichimweiterenRaumvonKamnik,DomžaleundMoravčeerstreckte.DasUrbardokumentiertdenZeitraumdesÜbergangsvomPfandbesitzzumBesitzunterunmittelbarerlandesfürstlicherVerwaltung;dieLamberger,diefrüherenPfandbesitzer,ver-fügten inderZeitnoch immerübereinDrittelderEinkommen.DieUnterta-nenentrichtetendieAbgaben (mitAusnahmedesKleinzehnten)meistens inGeld.MengeundArtderAbgabengemäßdeneinzelnenBauernhöfenweisenin ihrerMannigfaltigkeit auf die allmählicheAusdehnungderHerrschaftmitsporadischenErwerbungen hin. Als typischeReihe vonAbgaben findet sich:ZensusinHöhevon1mß,40ßfürFuhrfron,6oder7Hühnerund25Eier;diedurchschnittlicheBelastungeinerHubebetrug–umgerechnetinGeld–etwa1m109ß.DerGesamtertragderHerrschaftwird,grobgerechnet,auf135mßgeschätzt.

233Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

mladinskedelovnebrigade,povojnaobnova,udarniki,železniškaprogaBrčko-Banovići,slovenskimladinci,BosnainHercegovina,političneagitacije

Key-words:

youthworkbrigades,post-warreconstruction,shockworkers,Brčko-Banovićirailway,BosniaandHerzegovina,politicalagitation

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK625.1-053.6(497.6=163.6)”1946”Prejeto:9.4.2014

Slovenske delovne brigade na mladinski železniški progi Brčko-Banovići

GAŠPERŠMIDmag.zgodovinskihznanosti,višjisvetovalec–arhivist

ArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,SI-1127Ljubljanae-pošta:gasper.smid@gov.si

ŽARKOŠTRUMBLvišjisvetovalec–arhivist

ArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,SI-1127Ljubljanae-pošta:zarko.strumbl@gov.si

Izvleček

Avtorjastaposkusilapotehničnistranipredstavitidelovanjemladinskihde-lovnihbrigadpriobnovivvojnirazrušenedomovine.VpričujočemdelujepredstavljenaprvaizmeddelovnihakcijmladineDemokratičnefederativneJugoslavije (DFJ) pri graditvi skoraj 90 kmdolge železniške proge Brčko--Banovići. Graditevproge je bila izrednega gospodarskegapomena, saj soponjejnatooskrbovaliindustrijoinprebivalstvovVojvodiniinBeograduspremogomkotenergentominkoneckoncevtudissoljoizTuzelskegarajona.ProgosogradilemladinskedelovnebrigadeizvseJugoslavije,izzamejstvaintuditujine.Zgrajenajebilavdobregapolleta,prigraditvipajesodelovalonekajvečkot63.000mladincev–brigadirjev.

AbstractSLOVENIANWORKBRIGADESBUILDINGTHEBRČKO-BANOVIĆIYOUTH

RAILWAYLINE

Inthearticle, theauthorsdiscussthetechnicalsideofpost-warlabourbyyouthworkbrigadestoreconstructtheirdemolishedhomeland.Thefirstoftheseworkactions,by theyouthof theDemocraticFederativeYugoslavia,was theconstructionof thealmost90-kilometre longBrčko-Banovići rail-wayline.Thebuildingoftherailwaywasofgreatimportanceforthecoun-try‘seconomysinceitwasusedtosupplytheindustryandthepopulationofVojvodinaandBelgradewitheverythingfromcoalasasourceofenergytosaltfromTuzla.Builtbyyouthworkbrigadesthatincluded63,000youngpeoplefromeverypartofYugoslaviaandalsofromabroad,therailwaywascompletedwithinsixmonths.

234GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

Uvod

BogatirudarskidelBanovićijeimelslabeprometnepovezaveinstemjebilhitergospodarskirazvojonemogočen.BanovićisobilivAvstro-Ogrskižeznanikotenoizmedležiščzbogatimiplastmirjavegapremoga,zaradiodmaknjenostiodprometnihpovezavnibilozadostiizkoriščeno.Žepredgraditvijosoizraču-nali,dabisezgraditvijoželezniškeprogeizkoppremogalogističnolahkotakojpovečalza8do10krat.Polegtegasoračunalitudi,dabonovaprogarazbremenilaprogoSarajevo–Brod inomogočila živahnejši promet z industrijskimi centriokrogZenice.Namenjebildoseči,dabitaprogapovezalaindustrijevOsijeku,VojvodiniinBeograduindostavljalaenergent.Znjobitudiprihranili,sajbiseprevozprekoželezniškegakrižiščavVinkovcihskrajšalza70kminstembipri-hraniličasinzmanjšalitransportnestroške.PolegpremogabipoomenjeniprogiprevažališesolizrudnikasolivTuzli,lessliveintudidrugoblago.Nasplošnojeimelataprogavelikgospodarskipomeninžetakratsotudiizračunali,dabisevdržavipoplačalistroškizagraditevvletudni.Vsitirazlogisospodbudilicentral-niodborUSAOJ-a,dajevimenucelotnemladineJugoslavijeobljubil,dabovletuzgrajenamladinskaželezniškaprogaBrčko-Banovići,dolga88,5km.

Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je pozval jugoslovanskomladinohgraditviteproge27.marca1946.Začelanajbisevletu1946inbista-lapribližno600milijonovdinarjev.Takosonatoodobrili200milijonovposojila,samograditevpazaupalijugoslovanskimladini.Manjkajočidenarjenadome-stilazbrezplačnimfizičnimdelom.1Odkotjebiloposojilo,varhivskemgradivunisvaugotovila.To88,5kmdolgoprogosozgradiliv190delovnihdneh.Delosejezačelo1.maja1946,odprtapajebila7.novembra1946,22dnipredpo-stavljenimrokom.Zanjojebilopotrebnoizkopati1,5milijonakubičnihmetrov zemlje, 140.000kubičnihmetrovkamenja, zgraditi 300nasipov, 2predoravskupnidolžini667min22mostovvskupnidolžini455m,postaviti2.100elek-tričnihintelefonskihdrogov,sezidati177zgradb,položitipragoveintire.Ohra-njenjepodatek,dajebilonagradbiščihsamo14kompresorjev,21mešalnikovbetona,13drobilnikovkamenja,23buldožerjevin14črpalk,vsedrugoopravilimladincibrigadirjizročnimorodjem,lopatami,krampiinsamokolnicami.2

Namen graditve

SamaželezniškaprogapovezujekrajaBrčkoinBanovići.Namengraditvejebiltudizdružitinahajališčerjavegapremogavbanoviškempremogovniškembazenuzvodnimipotmi inpovezatizrečnimpristaniščemvBrčkem,odtamsopremogpodograditviprogevozilitudizrečnimiladjamipoSavivsedoter-moelektrarneNikolaTeslavObrenovcuinnaprejdoBeograda.PolegtegasijecentralniodborUSAOJ-azadaltonalogotudizato,dabisevpripravahnaIII.kongresrazvilomočnopolitičnogibanjezaobnovoinizgradnjodomovine.Tojebilatudiprvaakcijatakšnegaobsega,kijezbralanaenemkrajumladinskebri-gadeizvsehjugoslovanskihrepublikinpokrajin,karnajbibiltudimočanfaktorvutrjevanjubratstva inenotnosti jugoslovanskemladine.3Centralniodbor ješesklenil,dasebodelopričelo1.majaindamorabitikončanodoseptembra.Hkratinajbideloopravljalipodveskupinipo12.000–skupno24.000mladin-cevizvsehkrajevJugoslavijezudarniškimdelomv190dnehintrehizmenah:vprviod1.majado1.julija,drugiod1.julijado1.septembrainvtretjiod1.septembrado7.novembra.

1 Urbanc:Migradimoprogo,str.14.2 Logar:Mala kronika,str.3.3 SIAS538,t.e.2,p.e.24.

235Letnik 37 (2014), št. 1

Progojegradilo62.268članovLjudskemladineJugoslavije,odteh:28.050Srbov,14.586Hrvatov,6.100Slovencev,3.846Makedoncev,1.476Črnogorcev,4.351muslimanov,1.016kosovskihAlbancev4 inšeostalih2.5365mladincev.Prigraditviisosodelovaletudimladinskebrigadeizraznihprijateljskihdržav:105mladincevvpoljskibrigadi,358vbrigadičeško-slovaškemladine,305vprvigrškibrigadiNikosaZahariadisa«,300vdrugigrškibrigadiElas,54vma-džarskibrigadi»DozsaGyörgya«,50vromunskibrigadiFilimenSarbu,242vbolgarskibrigadiGeorgijDimitrov,192valbanskibrigadiAlijaKondijain108vbrigadiJugoslovanovizFrancije.Polegtehsonaprogidelovaletudidelegacijemladineizdrugihdržav,kisodelovalivsestavijugoslovanskihbrigad:26Fran-cozov,25Švicarjev,25Dancev,15LužiškihSrbov,23Avstrijcev,10Belgijcev,9Indijcev,3Holandciin2Mehičana.6

Agitacijsko delo z mladino za sprejem v delovne brigade

Ker zadeve vedno niso najbolj delovale, so jih poskušali izboljševati zagitacijskimdelommedmladinotako,dasoprimladinispodbujalitekmoval-nostžepredsamimsprejetjemvbrigado.ZatojeUSAOJvodilagitacijonakon-ferencah,prekradijskihpostajinvdrugihsredstvihobveščanja.Glavniodborisodobilinalogo,damorajonareditirazporedpookrožjihinnaložiliokrožnimodborom,daorganizirajoenotevčimvečjemštevilu.Okrožniodborisoustano-vilizačasništabbrigadeinsklenili,kolikomladincevbomoraldativsakokraj.Organiziranjebrigade je bilo torej v rokahokrožnihodborov.Okrajni odborisoizvedlivolitvemladincevvbrigade.Tevolitvesopotekaletudinakonferen-cahpovaseh.Dovoljeno jebilo,dasevolitvemladincev lahko izvajajona istikonferenci,nakaterisosezbiralidelegatizaIII.kongresUSAOJ.Okrajniodborisoustanovilizačasništabčeteindoločilištevilomladincevizvsakeganaselja.Volitvesookrajniodboriizpeljaliod3.do16.aprila1946.Pripregledubodočihbrigadirjevsovednopazili,alištevilomladincevustrezazahtevanemuštevilu,zzdravniškimpregledomsougotovili,dasozdravi,pravtakosougotavljali,aliimajobodočibrigadirjivsepredpisanestvariinsočeteorganiziranepopred-pisihinpravilnikih.Čejeodhodmladincevbrigadirjevotežilobdelovanjepo-sestev,somoralemestneorganizacijeponuditivsopotrebnopomočnjihovimdružinamvoblikidelovnihčetnavasi.Prevozmladincevvbrigadejepotekalodnajbližježelezniškepostajeponavodilih,kijihjeposlalcentralniodborUSAOJ.

Organizacija brigad

Kotjebiložerečeno,jevsakobrigadosestavljalo5do7čet,vsakačetapapo50brigadirjev,takodajebrigadaštelado300brigadirjev.Štabbrigadesosestavljalikomandant,namestnikkomandanta,referentzakulturoinprosveto,referentzatelesnovzgojo,referentzazdravstvo,intendantinstatistik.Vsičlaničetnekomande,razenkomandirjainnjegoveganamestnika,sobilipravtakonaspiskuvsvojihdesetinahinjetudizanjeveljaloobveznodelokakorzadrugevbrigadi.Enakosestavosoimeletudičete.

Brigadirji,kisoseudeležiligraditveteproge,somoraliimetisseboj:podvaparaspodnjegaperila–odrobcadonogavic,innajpomembnejše:1porcijo,1žlico,1odejo.Čebrigadirji teganiso imeli, jezatopreskrbelaorganizacija.

4 VoriginalnemarhivskemgradivusokosovskeAlbancepoimenovaliŠipetarji,čepravjebiltaizrazuradnoprepovedan.

5 SIAS538,t.e.2,p.e.17.6 Številoudeležencevsevposamezniharhivskihvirihmalenkostnorazlikujejo.

236GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

Vsakmladinecjemoralizpolnitivstopniformular,imetizdravniškopotrdilo,dajezdravinfizičnosposobenzadeloinhranozaprvetridni.Brigadesoselahkoudeležilisamomladinciinmladinkezdopolnjenim16.letomstarosti.Vsakabri-gadajenaprogidelalapošesturnadan,preostaličaspasoizkoristilizavzgojoinkulturo,telesniinfizičnirazvojterzazabavo.

Organiziranje mladinskih delovnih brigad v Sloveniji

Izgradiva,povezanegazmladinskimidelovnimibrigadami,kigahraniAr-hivRepublikeSlovenijenasvojidislociranienotinaKongresnemtrgu1vLjub-ljani,sovidnepredpripraveinpripravemladinenadelovneakcijenaozemlju t.i.Svobodnegatržaškegaozemlja,kjersotemdejavnostimžezaradipolitičnihrazlogovposvečališevečjoskrb.Vvsehokrožjihsobilidoločeni inštruktorji,kisovodili inosebnokontroliralivsepripravezaorganizacijočetzabrigadoizsvojegaokrožja.ZamestoTrstjetodeloopravljalWalterWalterstajn,zaTr-žaškookrožjeJožkoGec,zaGoriško»SvobodainMiro«7inzaVzhodnookrožjeTončekTroha.NalogavsehodborovjebilamnožičnaagitacijazaodhodnadelonaprogoBrčko–Banovići.Organiziralisomnožičnemladinskesestanke,pisalipostenskihčasopisihinlokalnihčasopisih,skratkavsakdelovničlovekjemoralvedeti,daodhajatudiprimorskamladinana»mladinskoprogo«.Gradivazatoagitacijosobilavglavnemobjavljenavčasopisju,vštevilnihčlankihvMladini,Primorskemdnevniku,Ljudskipravici inSlovenskemporočevalcu.Odborisoobpopisovanjumladincevudarnikovupoštevali:imeinpriimek,imeočeta,krajindatumrojstva,stanovanje,št.osebnelegitimacije,funkcije,kijojekandidatimelvmladinskialivkaterikolidrugiprotifašističniorganizacijialiljudskiobla-stisposebnimpoudarkomnamorebitnemčlanstvuSKOJ-ualiKP.Priporočljivojebilozbiratimladince,kisosežeizkazalipridelu.Dodanopajebilošenavo-dilo,dazaraditeakcijenesmetrpetidelodomainjetrebanajtinadomestilozadelo v organizaciji ali papomočbrigadirjevi družini napolju, če je ostaladružinabrezdelovnesile.Mladincem,kijimniuspelozbrati»obvezneopreme«,jeorganizacijapreskrbeladelavskeobleke, imenovane»tute«,hranoindrugepotrebščinepajeprispevalRdečikrižSlovenije.8

Marcaleta1946jegradbenioddelekministrstvazaprometDemokratičnefederativneJugoslavijedobilnalogozaizvedbopripravljalnihdel.Samelaboratograditvijebilpripravljenvmesecudni.Pripravesosezačele1.aprila,1.majapasoprvemladinskebrigadežepričeledelati.Prisamigraditvijesodelovalovečkot63.000prostovoljcevizcelotneJugoslavijeintujine,vsagradbenadelapasovglavnemopravilibrezmehanizacije.Delasobilakončana4.novembraistegaleta.

VSlovenijisovglavnemodboruZMS(ZvezamladineSlovenije)9naII.ple-narnem sestanku sklenili, dabo slovenskamladina1.majaposlala naprogo1.000brigadirjev.Mariborskookrožjenajbi jihposlalo300,novomeško200,celjsko23inljubljansko270.ZavoditeljedelovnihbrigadjeglavniodborLjud-skemladineSlovenije(LMS)organiziraltečajzavodenjebrigad.Vzačetnimo-bilizaciji sobile različne težave,premalo jebilopovezanostizodbori ljudskeoblastiintudistaršisokazaliodpor.Kljubraznimtežavamjeprvaskupinaslo-venskihbrigadirjevodšla.Odskupno1.039članovjeizMariborskegaokrožja

7 Vgradivu,kigahraniArhivRepublikeSlovenije,nisvanašlapravegaimenainpriimkaome-njenihdvehoseb,ampaksamoimeni.

8 SIAS1575,t.e.15,p.e.2.9 Leta1945sejeZvezaslovenskemladinepreimenovalavZvezomladineSlovenije(ZMS),leta

1946vLjudskomladinoSlovenije(LMS),1964zopetvZMS,leta1974pavZvezosocialističnemladineSlovenije(ZSMS).Tojeostaladoleta1989,potempasejepreoblikovalavLiberalnodemokratskostranko.

237Letnik 37 (2014), št. 1

prišlo308mladincev,iznovomeškega205,izceljskega218,izLjubljaneokolice308inizsameLjubljane52.10

Vtejakcijijemeddrugimisodelovalatudimladinasceljskegaobmočja,tjajesodilotudiZasavje.OdmajadokoncaoktobrasosezvrstilenadeloviščihodBrčkegadoŽivinic,oziromaPoljane,triceljskemladinskedelovnebrigade:11 prva,KarlaDestovnika–Kajuha,druga,Fakinova,intretja,BožaMravljaka.Tetriceljskebrigadesoimeletudisvojohimno.12

IzTrboveljso3.septembra1946nadeloviščeprišletričete:I.Trboveljskačeta–mladinaTrbovelj,II.Hrastniškačeta–mladinaHrastnika,dopolnjenazmladinoizRadeč,inIII.Zagorskačeta–mladinaizZagorja.

ZvezaAntifašističnemladineJulijskekrajine,delovniodborzaconoAjezaradi lažjegakulturnega inpolitičnegadelaorganiziralposebej italijanske inposebejslovenskečete.Takojenpr.dalomestoTrstenoitalijanskočetoin15mladincevzaslovenskočetotržaškegaokrožja,torejskupno65mladincev.Tržaš- kookrožjejedaloenoitalijanskoinenoslovenskočeto,zavsako35mladincev,skupnotorej70mladincev.Goriškookrožjejedalodveslovenskičetiin15itali-janskihmladincevizFurlanijezaitalijanskočetotržaškegaokrožja,torejskupno115mladincev.Vzhodno-primorskookrožjejedaloenoslovenskočeto,50mla-dincev.Celotnabrigadajeimelaštirislovenskečeteindveitalijanski,skupaj200slovenskihmladincevin100italijanskih.Vsakabrigadajemoralatudiskrbetizakulturno-prosvetniprogramindrugedejavnostivsvojemjeziku.13

Organizatorjitemladinskedelovneakcijesopazilitudinato,dazaradinjenebizaostajalodelovdrugihgospodarskihvejah.Zatosopredlagali,dabibilebrigadesestavljene izdvehskupin.Prvaskupina je takozačelagraditi1.majainbilasestavljenavglavnemizkmečkemladine,naprogipajedelalado1.julija,kososezačelavečjadelanapolju.Drugoskupinososestavljalisrednje-šolciinštudentjeinsoudarniškodelovalimedšolskimipočitnicami.14

Delovnebrigadesošteleod200do300brigadirjevinbrigadirk.Težnjajebila,dabijihsestavljalibrigadirjimladinciizenegaokrožja.Organiziranesobilenavojaškinačin.Nekateribrigadirji,nekdanjipartizani,sobilitudioboroženi,kajtitakratsosepoBosniinHercegovinišeskrivaliostankinekdanječetniškevojske.Brigadesobilerazdeljenenačete,vsakajihjeimelaod5do7,vsakačetajeimelapo50članov.Medčetamiinbrigadaminibilonobenihvodstev,ampakjevodilvsečete,zredkimiizjemamineposredno,štabbrigade.Štabjebilse-stavljenizkomandanta,kijemoralbitičlansekretariataokrožnegaodborainčlanov,kisobiliobenemčlaniinsekretarjiokrajnihodborov.Vseenotesobileorganiziranenanačin,kigajedoločilsekretariatcentralnegaodboraUSAOJ-a.

VnasprotjuzbrigadamiizdrugihrepublikjebilovbrigadahizSlovenijetudivelikodeklet,topazabrigadeizdrugihrepubliknekdanjeJugoslavijenibiloobičajno.Zacelotnotrasosoveljaleenotnedelovnenorme.Delojepotekalovtrehizmenah,tudiponoči.Vsakabrigadajebilanaakcijipodvameseca.Bri-gadirjisobivalinaprostem,spalipodšotoriinsehranilipovojaškihkuhinjah.Barakesozgradilišelejeseni.Polegsamegraditveprogejepotekalazlastipoli-tičnakrepitevbratstvainenotnosti.Kerjebiloprecejbrigadirjevnepismenih,sojihtudiopismenjevali.Glavnenagradezaudarnikesobiliraznitečaji,napri-meršoferskiinbuldožerski,kersosistembrigadirjibrezizobrazbepridobilitudipoklic.15

10 Urbanc:Migradimoprogo,str.14.11 Krašovec:40letprogeBrčko–Banovići,št.12.12 Himna zanosno opeva, kako so brigadirji proletarci prišli graditimladinsko progo v duhu

bratstvainenotnostijugoslovanskihnarodov.13 SIAS1575,t.e.15,p.e.2.14 SIAS538,t.e.2,p.e.24.15 Krašovec:40letprogeBrčko–Banovići,št.12.

238GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

Življenje v delovnih brigadah

Vsakačetainbrigadajeimelavodjozakulturno-prosvetnodelo.Delalisoponačrtu,kijeveljalzavseenote.Posebejjebilozaželeno,dasokulturno-pros-vetnodeloopravljalizatoprimerniljudje.Vsakabrigadajeimelasvojokuhinjozustreznimikuharjiinpriboromkotsokotli,posodezavodo,zajemalke,»me-nažke«ipd.Dabiseizognilipomanjkanju,jebilimenovanintendant,kijeskrbelzavse.Vsakačetajeimelatudibolničarja,izurjenegazaprvopomoč.Vednojemoralimetiprisebipovoje,jodingazo.Običajnosotobilibolničarjiiznekdanjejugoslovanskevojskealipaštudentjemedicine.Vsakačetainbrigadajeimelaševodjozatelesnovzgojoinpredvojaškoizobraževanje.Kerjestatistikanajboljšislužabnikvsakegapolitičnegarežima, jebilavsakabrigadazadolženatudizavodenjeposebnestatistikenaformularjih,kijihjeizdalaCOUSAOJ-a.Vodjesomoralibitisvetelzgleddrugimbrigadirjem.Prisestavljanjuenotsopazilitudinato,dajeimelavsakaenotatudibrigadirje,kisoznalibriti,striči,krpatioble-ke inpopravljatičevlje.Vsakabrigada jemorala imeti tudipapirzabrigadnoadministracijoinstatistiko,pomožnostitudipisalnistroj.

Voditeljemčetjebilonaloženo,dažeobzačetkudelanatečajih,kisojihvodiligradbinci,železniškistrokovnjaki,seznanijomladincespotekomdelanaprogi.Delovničasjetrajal8ur,odtegašesturnaprogiindveurispropagand-nimprogramom.Zato jebilosamoumevno,dasomoralibitimladincizdravi.Vsakudeleženecnaakcijinajbiimelpo2oblekiin1odejo.Kerjebilaopremazabrigadirjeslabainjevsinitinisoimelioziromajenibilomogočedobiti,sozbi-raliustreznoopremoinopravonapobudocentralnegaodboraUSAOJ-ainglav-negaodboraESDNS.Izarhivskihvirovjevidno,dasejeprizbiranjusredstevnpr.najbolj izkazalamladinamariborskegaokrožja, saj jezbrala92delovnihoblek,100parovčevljev,150odej,240brisač,sanitetnimaterial,10kgzobnekreme,4000cigaret,fotografskoopremo,30kgpraškazapranje,80kgmila,80kgkrompirja.16Delovnebrigadesodobileorodjenasamemterenuinganibilotrebaprinestisseboj.GlavniodborUSAOBIH-ajetudiorganiziralizdelavo12tisočlopat.17

OhranjenjednevnikbrigadirjaTonetaLogarjaizII.revirskeproletarskeudarnebrigadeAlojzaHochkrauta.Taopisuje,da sobili brigadirji razdeljeninatrojke,dasobilefizičnemočienakomernorazdeljene.Vsakatrojkajeimelasamokolnico,lopatoinkramp.Orodjejebiloslabo,takosomnogidobilikrvavežulje.Šibkejšisonosilinadeloviščevodoalipapomagalivkuhinji,topasejimnizdeločastno.Tegadelasoseizogibaliinsojoraje»pobrisalinaprogo«.Medtrojkamijebilovednotekmovanje,kateraboprepeljalavečsamokolnicmater-ialananasip.Logarjevdnevnikzapisal,daso8.septembra1946doseglion,JožaSušainFranciZupanrekord,prepeljaliso130samokolnic250mdaleč.18

Propagandno agitacijsko delo v delovnih brigadah

Prištabusekcijejebilorganiziranodsekzapropagandoinagitacijo.Nje-govvodjajebiltudičlanštaba,odgovorenzaagitacijo,ideološko-političnoinzakulturnoprosvetnodelo.Določaljenalogečlanomodsekainkontroliralnjihovodeloinbilodgovorenzaraznapredavanja.Privsakemštabubrigadejebilšeodborzapropagandoinagitacijo,kijepripravljalpolitičnokulturnodelovanjevbrigadiinhkratiodgovarjalzanj,sajjebilodgovorenzaknjižnice,čitalniškeskupine,dopisništvo,stenskičasopis,kulturno-umetniškeprireditve,opismen-

16 Urbanc:Migradimoprogo,str.15.17 SIAS538,t.e.2,p.e.24.18 Logar:Mala kronika,str.5.

239Letnik 37 (2014), št. 1

jevalne, analfabetske tečaje, vodil je mrežo dopisovanja v Bilten in Mladino(Omladino). Odgovoren je bil tudi za delovanje kulturno-umetniške skupine,pevskezbore,gledališkeskupine,folklorno-kulturneskupineinšezat.i.ljud-sketalente.19

Zavsakobrigadosobilimedtednomorganiziranipoenopolitičnopre-davanje,enpolitičnipregled,enostrokovnopredavanje,enafilmskapredstava,enogostovanjekvalitetnejšekulturno-umetniškeskupine,enabrigadnakonfe-renca,entaborniogenj,nakateremsonastopileskrajšimprogramomkultur-no-umetniškeskupinesamebrigade,innajmanj5urdelavtečajihzanepisme-neinnapopolpismenebrigadirje.

Največpozornostisoposvetiliideološko-političnivzgoji,kisojoizvajalispredavanji.Vbrigadisopripravilivizmenipo7predavanjzacelotnobrigadoin4začlaneSKOJ-a.Povsakemupredavanjujebiladiskusija,vokvirutepasobrigadirjipredelalitemešepočitalniškihskupinah.Predavateljezabrigadojeizbralpropagandno-agitacijskiodsekprištabusekcijeizvrstčlanovštabovinvdogovoruzokrajnimkomitejem.

Enkratna teden jepropagandno-agitacijskiodsekzavsakobrigadoor-ganiziralpolitičnipregledvoblikipredavanjačlanasekcije,včasihtudikoman-dantovbrigad.Vsakbrigadirjevokvirut.i.političnihpregledovdobilodgovornanajpomembnejšavprašanjazunanje-političnegarazvoja,gospodarskavpra-šanjaoizvajanjugospodarskegaplanainbojaprotinotranjemusovražniku.

Prikulturno-prosvetnemdelusopotekalitečajiinpredavanja,npr.tečajizaknjižničarje,pevovodje inzborovodje.Najboljznanisobiliopismenjevalnitečaji.Zanjejeodgovarjalčlanpropagandno-agitacijskegaodsekaprištabusek-cije,odgovorenzakulturno-prosvetnodejavnost.Oblikovalesosetudibralneskupine.Vbistvusobilitodiskusijskikrožki,kisoskrbeli,dabimladinousme-rilikbranjuknjiginčasopisov.Organiziranesobilešekulturno-umetniškesku-pine:pevskizbori,recitacijskeinfolklorneskupine.Obkoncuvsakeizmenejebilnamrečfestival,nakateremsozboriinrazneskupinepripravile»obračun«svojegadela.Teskupinesotudiorganiziralebrigadneprireditveinkrajšepro-grameobtabornihognjih.Zavsakogradbiščesotedenskoorganiziraligostovan- jakvalitetnejšihkulturno-umetniškihskupininpoenokinopredstavo.

Vokvirdelovneagitacijejesodilšesekcijskibilten,kisogaizdajalivsaktedeninjeprinašalnajpomembnejše»naredbe«štabasekcije,poročilaosek-cijskihinbrigadnihkonferencah,okulturno-prosvetneminfizkulturnemdeluintudidelaindopiseposameznihmladincev.Vodilgajeuredniškiodborsesta-vljenizurednika,korektorjaindobregarisarja.Prideluredakcijesosodelovaličlanibrigadnihodborovzapropagandoinagitacijo.

Vnaslednjotočkoagitacijejespadalprogramozvočenja.Zanjjeskrbelaredakcijaza izvajanjeprograma,ki jesicervsebovalglasbenetočke,odlomkeiz dnevnih časopisov, rezultatedeladnevana gradbišču, uspeheposameznihbrigad, čet inbrigadirjev. Izražena jebila tudi želja,dabi slovenskibrigadir-jiohranjalistikessvojoožjodomovinoindabizatoprenašaliprogramRadiaLjubljana,20patozaradioddaljenostiintakratnihtehničnihmožnostinibiloiz-vedljivo.

Vsakabrigadajemoralaimetiobveznotudistenskičasopis,stenčas.Pribrigadnemodboruzapropagandoinagitacijosejeizoblikovaluredniškiodborzatamedij,kijeizdajaltudistenskikoledar,nakateremspremljalinajpomemb-nejšeobletniceindelovneuspehesamebrigade.

Vsotodejavnostjepreverjalanadzornaagitacija,kijespremljalacelotnodelovanjebrigade.Enkratnatedensobileorganiziranebrigadnekonference,nakaterihsoreševaliproblemedela,discipline,organizacijekulturno-prosvetnega

19 SIAS538,t.e.2,p.e.17.20 SIAS538,t.e.2,p.e.17.

240GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

dela,notranjoproblematikobrigadeinnalogepropagandno-agitacijskihodbo-rov.Prostorzabrigadnekonferencejebilustreznoopremljensparolami,kinajbišepodpiraleprogramkonference.21

Ohranjeno arhivsko gradivo o delovanju slovenskih brigadirk in brigadirjev pri graditvi proge Brčko-Banovići

Graditveproge se je skupajudeležilo6.220 (6.209)22 slovenskihbriga-dirjev.Opraviliso39.090delovnihdni.Natejprvipovojniskupnijugoslovan-skimladinskidelovniakcijijesodelovalo4.810mladincevizSlovenije(matičnedomovine)in1.399izJulijskekrajine.Povezanisobiliv23brigad,odtega10udarnihin13pohvaljenih.PrezidijljudskeskupščineFLRJ–Federativneljud-ske republike Jugoslavije je z odlikovanjem,ordenomprve stopnje, odlikoval22mladinskihdelovnihbrigadsteproge,mednjimislovenskebrigade:JankaPremrlaVojka,mariborskookrožnobrigado,ljubljanskookrožnobrigadoIvanaCankarja,brigadoJulijskekrajineMariaBlažona…23

ZanimivjeseznambrigadirkinbrigadirjevII.proletarskeudarnebrigadeAlojzaHochkrauta(219. trboveljske)namladinskiprogiBračko-Banovići, III.Izmeneod3.septembrado9.novembra1946.Seznamnipopoln,keravtorjuTonetuLogarjuniuspelozbrativseh.Pozapiskihvdnevnikuavtorjajebrigadaštela170brigadirjev.Zadnji, rekonstruiranseznam,sosestaviliudeleženci teizmenekarnaobletniciakcije,zbraliso154imennekdanjihmladincev.24

Varhivih tepodatkenajdemov gradivuokrajnihnarodnoosvobodilnihodborov,sajsotamohranjeniseznamiprostovoljcevzVogrskega,25izKomna,26 nabiralneakcijezaopremobrigadirjevnaprogiBrčko-Banovići,seznamizavasiKojsko,Medana,Cerovoitd.,27seznamibrigadirjevzaTrst,Nabrežino,Sežano,MiljezaslovenskebrigadirjeterzaTržič(Montfalcone),Ronke(Ronchi)inMilje(Muggia)zaitalijanskebrigadirje.28

Zelozanimivasotudiohranjenapisma,kisojihpisalibrigadirjisvojcem,staršem,vkaterihopisujejoživljenjenaprogi.EnotakihjepismoIdeKrajnikizKanalaobSoči,kigajepisalastaršeminjebiloobjavljenovlokalnemčasopisu.Tojebilatakratklasičnaagitacijazadelovnebrigade,kiolepševalnoopisuježiv-ljenjenaprogi.Pismogovoriotem,dadelajopošesturvrazličnihizmenah,daimajorednotelovadno,bralneure,političneure,kopalneure,raznapredavanja,daseučijopisaticirilico,dasovsakvečerkulturneprireditvealipaples.Tusejedružilazmladinoizrazličnihnarodovinnarodnosti.Vpismuješepoudarilakrepitevbratstvamedvseminarodiinobiskerazličnihdelegacijzraznimidaro-vi.Zapikonaipajebilšeopispokrajinekotzelolepe.29

21 SIAS538,t.e.2,p.e.17.22 ArhivskipodatkiošteviluudeležencevizSlovenijeserazlikujejo,takodajeocenapribližna.

Poročiloomladinskihdelavnihakcijahod1945do1949,kijevfonduSIAS538,t.e.2,p.e.18navaja6.220mladincevizSlovenije,Urbanc:Migradimoprogo–panavaja4.810mladihizSlovenijeter1.399izJulijskekrajineali6.209udeležencev.

23 Urbanc:Migradimoprogo,str.15.24 Logar:Mala kronika,str.49-51.25 SIAS1812,t.e.22,p.e.345.26 SIAS1810,t.e.48,p.e.520.27 SIAS1807,t.e.11,p.e.138.28 SIAS1575,t.e.15,p.e.2.29 SIAS1808,t.e.29,p.e.384.

241Letnik 37 (2014), št. 1

Nekaj pomembnejših Slovencev, ki so se udeležili graditve proge Brčko-Banovići

VladimirŠubic

Pri sami graditvi železniške proge je sodeloval tudi eden izmed takratboljznanihslovenskiharhitektovVladimirŠubic.ŠtudiraljeDunaju,vGradcuinPragi.VLjubljani jedelovaldodrugesvetovnevojne.Povojni jeprišelpritakratnioblastivnemilost.Obkoncuvojnevpriglasitvinatakratnemministr-stvuzagradnjeLRSjedejal,dapolegslovenščine,srbohrvaščine,francoščineinnemščinezasilogovoritudiangleškoinčeško.30

Zaradiideološkihrazlogovzanjnibilovečdela.Napodlaginepojasnjeneskrivnostneovadbejebilnekajčasazaprt.Oddecembra1945jebilvkazens-kempostopkuinposlalisoganadružbenokoristnodelo,starega52let.Poslalisogamedtiste,kisomorali»graditisocializem«,insicerzmladinskimibriga-daminaželezniškoprogoBrčko-Banovići.Nijedogradil.Umrlješeistegaletavnepojasnjenihokoliščinah,»domnevno zaradi infarkta«,vkrajuLukovac-Do-brinji.31OdstranitevinsmrtŠubicastapomenili,dajeodšeledenprotagonistovarhitekturezmernegafunkcionalizmaprinas.To jebilodhodarhitekta jera-zumelvelemestnoarhitekturo,četudijebilarealiziranavdokajprovincialnemljubljanskemokolju.Nenazadnjegrezaarhitekta,pravegaamerikanista.32kijeLjubljanipodarilprvipravinebotičnik.NjegovonajodmevnejšedeloLjubljanskinebotičnik,kijebilprvatakovisokaželezobetonskastavbavEvropiinbilobotvoritvileta1933najvišjastavbavSrednjiEvropiindozačetkadrugesvetovnevojnetudinajvišjazgradbanaBalkanu.33

Anton Frank

Je sodeloval pri gradnji teprogekot znanborec, partizan in član tajneorganizacijeTIGR,34vkaterijedelovaldoaretacije28.marca1942.Sodelovaljetudivpartizanskemgibanju.VKilovčah,rojstnemkraju,jeustanovilprviodborosvobodilne frontevpivškidolini.Udeležil se jevečpartizanskihakcij.VenitakihakcijjebiltudiujetinvRimusogazatoobsodilina24letnozapornoka-zen,kijojeprestajalvkaznilniciCivitavecchiainkasnejevMonteAlto-Viterbo,odkoderjepobegnilkitalijanskimpartizanom.17. julija1944sejepridružilprekomorskiNarodnoosvobodilnivojskiinpartizanskihodredovJugoslavijevBarijuinses3.prekomorskobrigadoudeležilvsehnjenihbitk.Poosvoboditvise jezaposlilvTovarniavtomobilovMaribor,natovtransportnempodjetjuvIlirskiBistriciinnazadnjenaželeznicinaReki,odkoderseje,leta1946,vključilvdelovnobrigadozagradnjoželezniškeprogeBrčko-Banovići.

30 Balantič:Vladimir Šubic.31 Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon,str.1153.32 Balantič:Vladimir Šubic.33 Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon,str.1152.Rojen23.maja1894vLjubljani,umrl

16.novembra1946prigradnjiželezniškeprogeBrčko-Banoviči.VladimirŠubicjeedennaj-pomembnejšihslovenskiharhitektov.Biljemedprvimiarhitekti,kisoprinasgradilivarmi-ranibetonskikonstrukcijiinuveljavilnaprednogradbenotehniko.Spiseknjegovihrealizira-nihdeljedolg:NebotičnikvLjubljani,Palačagrafika,StanovanjskahišaMeksikaitd.

34 Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon,str.577.TIGR(kraticazaimenaTrst,Istra,Gori-cainReka)jebilapodtalnaorganizacijaslovenskihinhrvaškihnacionalistov.Delovalajenaslovenskeminhrvaškemetničnemozemlju,kijebilopoRapalskipogodbipriključenoItali-ji.Velikočlanovteorganizacijejebilopovezanihzjugoslovanskoinbritanskoobveščevalnoslužbo,bilipasotudivojaškousposobljeni.OrganizacijajeimelasporazumsKomunističnopartijoItalije.TIGRprisvojembojuniizbiralsredstev.Napadaljefašističneustanove,patruljeinizvajalsabotaže.DobivaljetudipomočizJugoslavije.

242GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

MiranHasl

Biljezborovodja.Leta1946ještudiralnaAkademijizaglasbo.Takratnaoblastježelelanekajstoritiza»kulturnoživljenje«brigadirjev.VtemčasusobileorganiziraneraznemladinskedelovneakcijevSlovenijiinJugoslaviji.PojavilosejevprašanjeorganiziranjadelovnihbrigadnaUniverziintudiudeležboštu-dentovAkademijezaglasbo.Vbistvu ješlozadoločanještevilaudeležencev.MiranHaslsejeuprlvključevanjubodočihpoklicnihglasbenikovvdelovnobri-gado.Dabi»zadostili«zahtevamzastopanosti,sogavključilivštabprveuni-verzitetnebrigade,kijedelalanaprogiBrčko-Banovići.Samjedomneval,dasogavključilizato,kerjevenimladinskiakcijidelovalžepozimileta1944,kojebilaSrbijažeosvobojena.Podolgemrazpravljanjustakratnimivodilnimištu-dentskimifunkcionarjiljubljanskeUniverzejihjekotpredsednikmladineAka-demijezaglasboprepričal,dajeosnovniprispevekpriobnovidomovinelahkotudidrugačen.Oblikovalaseje»kulturnaekipa«mešanipevskizborAkademije,vodilgajeonsam.Vdesetihdnehjeskupajssolistiinharmonikarjipripravilvudarniškotervbratstvoinenotnostusmerjenispored.Vletu1947soštirinajstdninastopaliinpelibrigadirjemizvsehrepublikJugoslavije,kisogradiližele-zniškoprogoŠamac-Sarajevo.35

Zbornik Brčko Banovići

Omenila bi še literaturo, ki z umetniškega stališča predstavlja graditevproge,kisojovsvojihdelihosmislilitakratni»režimski«umetniki.Tojezbor-nikBrčko-Banovići,izborleposlovnihinlikovnihdelzmladinskeproge.36Slav-nostniuvodjepripravilMilovanDjilasznaslovomVeličinainherojstvomladinenaprogi.Prikazalje,kakojeprogapostala»kovačnica«novihljudi,kakososekalilinaprogi,insicernajboljši,davsakdo,kisejevrnil,lahkosponosomgovoriinsezveseljemspominjanavse,karsejenaprogidogajalo,inzžalostjo,kersejeločilodtovarišev.Opozarjaljihjenabojprotinotranjimsovražnikom,kisobiliševednonadelu.Zelogromovniškaješepesem:KovačnicasanjBrankaĆopića.OprogisovomenjenemzbornikunapisalivečpesmiIvanMinatti:(Ju-tronaprogi,Želja),VojaIlijaševićjenapisalpesemPruge;DesankaMaksimovićBajkooputu.ZbornikvsebujetudičrticoJanezaPerovška–PelkaMadamoiselleLukić.OmenjenačrticagovoriomladinkipoimenuMadamoiselleLukić,kijojesprvakomandiroznačilzazabušantko.Tosijevzelaksrcu.Kerjebilaslabot-na, jenosilabrigadirjemvodo,nakoncupa ješekopalaskrampominvozilasamokolnico.Inkozadnjidannjenačetanidobilačetnezastavice,jezajokalainseskrilavšotor.Knjejjeprišelkomandirinjopotolažil,pogledalvočiintihodejal:»Žulji – dragulji na naših rokah!«DušanŽeljeznovjeprispevalšepesmiPlaninaKonjuh,kerpriBanovićihpotekamladinskaprogaobvznožjuplanineKonjuh,znanetudiizpartizanskihbojev,BrčkoizciklaOgnjiobprogi,Proga,kijojenapisalzaIII.Ljubljanskobrigado,Pesemtirov,Sprvimvlakom.BataCagićjenapisalpesemMladinskaproga.PeterLevecjepridalvečpesmi:(Toploutri-pasrce,Mikopljemo),FrancLakovičpesemPredenpredramisejutranjazarja,SrboIvanovskiOrlovosotesko,RistoTošovićPrvo lastovko,SlavkoPodmenikpačrticoVagončki,vkaterigovorioživljenjuindelumladinskihbrigadirjevpodplaninoKonjuh.

35 Hasl:Moje življenje.36 Brčko–Banovići: zbornik,str.1–40.

243Letnik 37 (2014), št. 1

Kratice

• COUSAOJ–CentralniodborUjedinjenjenegasavezaantifašističkeomla-dineJugoslavije/CentralniodborZdruženezvezprotifašističnemladineJugoslavije

• DFJ–DemokratičnafederativnaJugoslavija • ESDNS–EnotnisindikatidelavcevinnameščencevSlovenije • KP–Komunističnapartija • LMS–LjudskamladinaSlovenije • SKOJ – Savez komunistične omladine Jugoslavije / Zveza komunistične

mladineJugoslavije,Komunističnapartija • TIGR–Imetajneorganizacije,sestavljenoizgeografkihimen:Trst,Istra,

GoricainReka • USAOBIH–UjedinjenisavezantifašističkeomladineBosneiHercegovine/

ZdruženazvezamladineBosneinHercegovine • USAOJ–UjedinjenisavezantifašističkeomladineJugoslavije/Združena

zvezaprotifašističnemladineJugoslavije • ZMS–ZvezamladineSlovenije

VIRI

Arhiv Republike Slovenije • SIAS538,RepubliškakonferencaZvezesocialističnemladineSlovenije,t.e.2 • SIAS1575,ZvezaantifašističnemladineSvobodnegatržaškegaozemlja,t.e.15 • SIAS1812,OkrajninarodnoosvobodilniodborMiren,t.e.22 • SIAS1810,OkrajninarodnoosvobodilniodborKomen,PrijavezaBrčko-Bano-

vići,t.e.48 • SIAS1807,OkrajninarodnoosvobodilniodborBrda,t.e.11 • SIAS1808,OkrajninarodnoosvobodilniodborKanal,MetkaGombač,t.e.29

LITERATURA

Balantič,Polona:Vladimir Šubic: Od triumfa z Nebotičnikom do smrti med mla-dinskimi brigadami. Objavljeno 30. 04. 2010 na: http://www.rtvslo.si/kultura/novi-ce/vladimir-subic-od-triumfa-z-neboticnikom-do-smrti-med-mladinskimi-brigada-mi/229092.

Brčko–Banovići: zbornik leposlovnih in likovnih del z mladinske proge (ur.DušanŽeljeznov).Ljubljana:Mladinskaknjiga,1947,str.1–44.

Hasl,Miran:Moje življenje in številka štiri.Dostopnona:http://zpgs.net/projek-ti/ps/10/miran_hasl.htm.

Krašovec,Jure:40letprogeBrčko–Banovići.V:Novi tednik(1986),št.12,26.ma-rec1986,str.1.

Logar,Tone:Mala kronika revirske in II. proletarske udarne brigade Alojza Ho-chkrauta (219. Trboveljska) na progi Brčko­Banoviči III. Izmena od 3. septembra do 9. novembra 1946.Ljubljana2006,str.1–51.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M–Ž (ur. Tončka Stanonik, LanBrenk).Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.

Primorski slovenski biografski leksikon, 19. snopič, dodatek B–L(uredilMartinJev-nikar).Gorica:GoriškaMohorjevadružba,1993,str.497–696.

Urbanc,Nataša:Migradimoprogo,progagradinas!V:Mladinske delovne akcije 1945–1948, katalog razstave.Ljubljana:MuzejljudskerevolucijeSlovenije,1983,str.1–27.

VIRIINLITERATURA

244GašperŠmid,ŽarkoŠtrumbl:SlovenskedelovnebrigadenamladinskiželezniškiprogiBrčko-Banovići,str.233–244Članki in razprave

SLOWENISCHEARBEITSBRIGADENANDERJUGEND-EISENBAHN-STRECKEBRČKO–BANOVIĆI

AufallenArbeitseinsätzenverliefdieArbeittrotzProblemennacheineroperativenPlanung. LautoffiziellerDefinitionwaren Jugend-ArbeitsbrigadenArbeitsgruppen,dievoralleminderNachkriegszeitimGebietderehemaligenDemokratischenbzw.späterSozialistischenFöderativenRepublikJugoslawientätigwaren.DieBrigadenwurdenauffreiwilligerBasismitdemZweckderStär-kungdespolitischenBewusstseinsmiteinemkulturellenundErziehungs-undBildungsaspektorganisiert.DieAktionenselbstwurdensoausgewählt,dasssieaucheineerzieherischeWirkungerzielten.DerBauderEisenbahnstreckenBrč-ko–BanovićiundspäterŠamac–SarajevohatteneinenstarkenEinflussaufallefolgendenArbeitseinsätze,dieindeneinzelnenTeilrepublikenstattfanden.EsentwickeltesicheineInitiativefürdieArbeitmitkleinerenEinheiten,inDreier-,Vierer-undähnlichenGruppen.DieArbeitsergebnissebildetenaufdenhäufi-genBrigade-undGruppenkonferenzeneinständigesDiskussionsthema.EsgabauchFälle,wodieArbeitvonEinzelnendurchtechnischeVerbesserungenver-bessertwurde.EinesolcheArbeitsweisemotivierteimHinblickaufdieVerbes-serungenauchdieanderenundregtedenWettbewerbunterdenJugendbriga-denan.NachMeinungderoffiziellenPolitiklagderHauptmangelallerAktionenineinemzugeringenNutzeffektdesideologischenErziehungsaspekts.ObwohlzahlreicheArbeitsgemeinschaften,VorträgeundÄhnlichesorganisiertwurde,ließdieDurchführunghäufiganWirksamkeitundQualitätzuwünschenübrig.DiebestenFührer imtechnischenSinnsetztensichnurselten intensivermitideologischerErziehungauseinander,dasiesichmehrmitArbeitsorganisation,VersorgungderBrigadenundsonstigentechnischenProblemenbeschäftigten.AndererseitswardieseErscheinungaufgrundderSchwächederfachlichenFü-hrungenbiszueinemgewissenGradberechtigt.

ImRahmendesBausderJugend-BahnstreckeBrčko–Banovićibesuchtenunteranderemauchetwa1000JugendlicheausSlowenienverschiedeneFach-kurse,aufderenGrundlagedereinundandereeinenBeruferlernte,mitdemerspätereineAnstellungimBaugewerbebzw.inverschiedenenBauunternehmenfand,undeinigeandereerlangtendurchdieTeilnahmeandenJugendbrigadenbessereAusgangsbedingungenfüreinStudiumbzw.einenArbeitsplatz.AufdenArbeitseinsätzenderTeilrepublikSloweniengabessolcheKursenicht.

DieVerfasserdesBeitragsstütztensichnuraufArchivmaterial,das imArchivderRepublikSlowenienaufbewahrtwird,undaufzuverschiedenenJu-biläen derAktionen in Slowenien erschienenePublikationen. Sie zeigten amBeispieldesBausderJugend-BahnstreckeBrčko–BanivićidiegesamteOrga-nisations-undAgitationsproblematik auf,mitder sichdieMachtelite fürdieAufbauarbeitder Jugendbeschäftigenmusste. Schließlichundendlich stelltediesfürsieeinfinanziellgutesGeschäftdar,wurdedochderBaudieserBahn-streckemitca.600Mio.Dinarveranschlagt,währendfürOrganisationskostenundMaterialderJugendbrigadennur200Mio.Dinarausgegebenwurden.MiteinerKostensenkungumzweiDrittelwürdeneventuellauchdieheutigenMa-chthaberdieDurchführungeinesProjektesinAngriffnehmen,dochstelltsicheinegroßeFrage:Weranimiert,überzeugtdieheutigeJugend,an(vorgegebe-ne)höhereZielenochzuglauben.

ZUSAMMENFASSUNG

245Letnik 37 (2014), št. 1

1.21Diskusijskiprispevek

UDK930.25:624.21.03(497.4Tolmin)«1321«Prejeto:24.3.2014

K vprašanju lokalizacije novega mostu v okolici Tolmina leta 1322 in patrocinija sv. Martina

SILVOTORKARdr.,znanstvenisodelavec

InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,Novitrg4,SI-1000Ljubljanae-pošta:silvo.torkar@zrc-sazu.si

Objava doslej neznane listine iz leta 1321 o naročilu za postavitevmostuvbližinivasiModrejce,kistajokomentiralatakoavtorobjaveBrunoFigliuolokottudiprevajalecprispevkaDragoTrpin,1obsoočenjuspodatkiizžedoslejznane listineonadzorunadopravljenimidelipri istemmostuiz leta1322–listinojeobjavilG.Bianchi1844,2vslovenščinipapovzelS.Rutar18823–pomnenjuobehkomentatorjevneledaniprineslaodgovoranavprašanjeonatančnejšilokacijimostu,temvečjeodprlašenovedileme.

Figliuolopravi,danamenpostavitvemostuizlistinnirazviden.Nje-govnaročnikjebilNikolaj izčedajskeplemiškedružine,prednotarjemgaje zastopalPeter izKozicevBeneški Sloveniji (današnjaobčinaPodutanaoz.SvetiLenart),izvajalecpajebilzidarskimojsterJakobizPremariaccavFurlaniji.Gledenanavedbevlistiniizleta1322,dasonadzoropravilizasto-pnikinaročnikaskupajsčedajskimnotarjemindajemostpostavljenultra Isontium, post Tolminum, versus S. Martinum,sozgodovinarjidoslejugibali,dajemostnajbržstalvbližininekdanjetolminskežupnijskecerkvesv.Urha,zakaterosedomneva,dajebilaprvotnoposvečenasv.Martinu.Vendar,kotopozarjaFigliuolo,protitakšnirešitvigovoridejstvo,dazgorajnavedenalo-kacijapredstavljazanekoga,kiprihajaizKobarida,območjepredTolminominnepost Tolminum.

Figliuolo in Trpin upravičeno ugotavljata, da je navedba Modrejc vnovoodkritilistinipostavilaiskanjelokacijemostuvpovsemdrugačnoluč.Vsezgodovinarje,kisosedoslejukvarjalistemvprašanjem,begapredvsemomembasv.Martina,sajganikakornimogočedovoljprepričljivoumestitivprostor.MilkoKosvševednoneobjavljenemGradivuzahistoričnotopogra-fijoPrimorskepomišljaceloocerkvisv.MartinavAvčahpriKanalu,4karpagledenaoddaljenostAvčinnakontekstlistinenemorepritivpoštev.Edininamig,dajebilaprvotnatolminskažupnijskacerkevposvečenasv.Martinu,jev listini iz leta1278,kjerseomenja»vicariam ecclesie sancti Martini de Tulmini«.5Kerpasevvirihizlet1627,1650in1668cerkveniobjektspa-trocinijemsv.Martinapojavljatudivsamemtolminskemgradu,6nemoremopovsemizključitidomneve,dasežupnijska(vikariatna)cerkevizleta1278

1 Figliuolo:OpostavitvilesenegamostuvokoliciTolmina,str.209–214.2 Bianchi:Documenti per la storia del Friuli,str.548–549.3 Rutar:Zgodovina Tolminskega,str.68.4 Höfler:Historična topografija predjožefinskih župnij,str.77.5 Pravtam.6 Pravtam.

246SilvoTorkar:KvprašanjulokalizacijenovegamostuvokoliciTolminaleta1322inpatrocinijasv.Martina,str.245–247Iz arhivskih fondov in zbirk

nanašanacerkevvgradu.Kotdokazprotiveljavnostitedomnevesodoslejna-vajalipravlistinoizleta1322,sčimersejezdelatezaozamenjavipatrocinijasv.Martinaspatrocinijemsv.Urhapotrjena.7

Todapravnavedbavnovoodkriti listini iz leta1321,dabomoststalvbližiniModrejc,nepuščavečdvoma:rešitevnejasnostigledelokacijesv.Marti-nakažeiskativpisnipomoti.»Mostnasprotisv.Martina«bibillahkokratkoinmalo»mostnasprotisv.Mavra«,kasnejeimenovanMost pri sv. Luciji,danespaMost na Soči.Pravmogočeje,dajeBianchipriprepisulistinenapravilnapakoinnapisals. Martinumnamestos. Maurum,manjverjetnopaje,dabitonapakoza-grešilžečedajskinotar.8Mostjestalnapomembnicesti,kijepovezovalaŠkofjoLoko(inširšegorenjskozaledje)sČedadom,9vbližinidanašnjegaMostanaSočivsmeriModrejc,karsicervdvomudomnevatudiFigliuolo.10Kotpričajoviri,jeobnjemoz.podcerkvijosv.Mavrastalatudibaškamitnica,11kijeprejelasvojeimepodoliniBače,pokaterijepotekalaprejnavedenatrgovskapot.12Sestavačlanovnadzornekomisijepotrjujenašodomnevogledelokacijemostu:županŠtefaninMartinizModrejc,MartininAndrejizČiginja,zapriseženecFlorjanizPodmelca.KotpričeseomenjajošeMartin,Matija,Segna(Zenon?)inJurij,vsiizModrejc.Članikomisijeinpričesobilinamrečdomaizkrajev,kiležijoobpotiizBaškedolineskoziModrejceprotiČiginjuinnaprejprotiVolčaminKobaridu.Trebaješeomeniti,dav14.,15.intudiševzačetku16.stol.namestu,kjerstojiMostnaSoči,šenibilonaselbine,inkosokonec16.stol.sezidalicerkevsv.Luci-je,sojozgodovinskiviri(1594)umestilivobmočjevasiStopec.13StanjevoznihpotiinmostovnaTolminskemobkoncusrednjegavekajedobrodokumentira-nonaBoianovemzemljeviduizl.1504.14Tam,kjernajbistalmostčezSočoprisv.Urhu,jevrisanlečoln,priDoljahpavodicestačezSočokarprekplitvin,brezmostu.EdinimostčezSočovokoliciTolmina,kijevrisannazemljevidu,jetistiprisv.Mavru.PrikazanjetudimostčezTolminkoinvoznapotmedTolminominmostomprisv.Mavru.

Zmotnizapissv.Martinnamestosv.Mavrapredstavlja,čejenašesklepanjepravilno,najstarejšoomembocerkvesv.Mavra,sajjebilatapodosedanjemve-denjuprvičizpričanašeleleta1419.15Novoodkritalistinajeovrglatudienegaodargumentovzatezoozamenjavipatrocinijasv.Martinaspatrocinijemsv.Urha.

7 Höfler:O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem,str.151–152.8 Žalteganemoremopreveriti,kerjebilizvirniklistinemendauničenobbombardiranjuzavez-

niškihletalprotikoncuvojne(ustnainformacijaD.Trpina).9 Kosi:Potujoči srednji vek,str.184.10 Figliuolo:OpostavitvilesenegamostuvokoliciTolmina,str.213.11 Gestrin:Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, str.22.Zmotno jemnenje,da je

mitnicastalavBačipriModreju,prim.tudiKosi:nav.d.,str.251.12 PotjenajverjetnejeteklaobBačiinčezStopec,nepačezHuminLjubinj.13 Nazzi:Storia religiosa della Slavia Friulana,str.247.14 ZemljevidozemljačedajskegakapitljajenarisalEustachioFrancescoBoiano,hranigaBibli-

otecaMarzianavBenetkah,izrezizosrednjegadelasTolminomjeobjavljenkotilustracijavTolminskem zborniku 1997,str.120.

15 Höfler:Historična topografija predjožefinskih župnij,str.83.TrditevvEnciklopediji Slovenije (7.zvezek,Ljubljana1993,geselskičlanekMost na Soči),dasecerkevsv.Mavraomenjaževpapeškibulil.1192,neustrezadejstvom.Respaje,daformulacijavtejlistini(»cerkevvVolčahznjenimikapelami«)dopuščasklepanje,dajemedtemikapelami(podružnicami)bilatudicerkevsv.Mavra.

247Letnik 37 (2014), št. 1

INTERNET

Nazzi,Faustino:Storia religiosa della Slavia Friulana dalle origini al 1920,spletnivir: http://fauna31.wordpress.com/storia-religiosa-della-slavia-friulana-dalle-origini--al-1920/

LITERATURA

Bianchi,Giuseppe:Documenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1325.Udine1844.Tolminski zbornik 1997(ur.JanezDolenc).Tretjaknjiga.Tolmin:ObčinaTolmin,

1997.Figliuolo, Bruno: O postavitvi lesenega mostu v okolici Tolmina. V: Arhivi 35

(2012),št.1,str.209–214.Gestrin,Ferdo: Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem.Ljubljana:SAZU,

1972.Höfler, Janez:Historična topografija predjožefinskih župnij: Primorska: Oglejski

patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija.NovaGorica:Goriškimuzej,2001.Höfler, Janez:O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik,

2013.Kosi,Miha:Potujoči srednji vek.Ljubljana:ZaložbaZRC,1998.Rutar,Simon:Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okra-

jev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom.Gorica:J.De-vetak,1882.

VIRIINLITERATURA

249Letnik 37 (2014), št. 1

ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH

Znanstveni simpozij Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta. Zgodovinski arhiv na Ptuju,

25. oktober 2013

Zgodovinski arhivnaPtuju si že vse od svojeganastankaprizadevaobopravljanjuosnovnearhivskedejavnostisodelovatitudizznanstvenoinstrokovnosrenjoterlokalnoskupnostjo,dabiizboljšaliravenkulturevmes-tunatisto,kimusodečpozgodoviniinohranjenostistaregamestnegajedraternenazadnjetudizavidanjavrednivedutivsekakorpripada.Razlogazatovrstnosodelovanjevpreteklemletunibilopotrebnodolgoinpretiranona-pornoiskati.5.avgusta2013jenamrečnajznamenitejšainnajpopularnejšaarhivalijaptujskegaarhivapraznovalaspoštovanjavredni jubilej.Vizualnoprivlačnirokopisstrdimilesenimiplatnicami,prevlečenimizrjavimusnjem,in48pergamentnimilisti,popisanimivpisavi,zamarsikoganeberljivi,nem-škikurendi16.stoletja,jenapolnilokroglih500letstarosti.VlogaslavljencajekakopakpripadlastatutumestaPtujaizleta1513.

Obdobje, vkaterem jePtujdobil svojdrugimestni statut, so zazna-movalevelikespremembenamalodanevsehpodročjih.Prehodizsrednjegavnovivekjebilčasgospodarskeinduhovnekrize,turškenevarnostiinšečesa.SalzburškiPtujsoleta1479zasedliOgriingaobdržali11let–doklerganisozasedlecesarskečete.Postaljedeželnoknežjalast.Salzburškanad-škofijasejesicertrudila,dabimestoingospostvozopetprišlivnjenolast,asogaHabsburžanizaradistrateškepomembnostišenekajletobdržali.Na-posledsofinančnetežaveprisililecesarjaMaksimilijanaI.,dajujeleta1511prodalspravicodoponovnegaodkupanadškofuLenartuHodiškemu.Zaraditežavsprevzemomsejeodkupnekolikozavlekel.17.julija1513jenadškofsspremstvomprijahalvmestointamsogaslovesnosprejeli.Seznanilsejesstanjemmesta,natopadalsestavitinovstatut.

Tako pomemben pravni dokument, ki je podrobno urejal delovanjemesta,jebilsestavljenvrazmeromakratkemčasu,vsamo20dnevih,zago-tovotudizaradipredloge,tj.statutaizleta1376.Inravnotukajmordatičitudiedenizmedrazlogovzato(polegslabšihdružbenoekonomskihrazmerinslabšegavplivaučenegaprava),datastatutnekažetolikšnekvalitativnenadgraditverazvitegapravakotpiranski.NadškofLenartgajepotrdilvpe-tek,nadansv.Ožbalta,tj.5.avgusta.207členovstatutakaženaenistranipri-zadevanjemestnegagospoda,dabiizmestakarnajvečpridobil,inmestnihoblasti,dabinesebičnoposkrbelezamesto,innadrugistranimeščanov,dabisizagotovilinormalnoživljenjeznotrajmestnegaobzidja.

ZaPtujstaohranjenadvasrednjeveškamestnastatuta,edinatovrstnapravnaspomenikazaobmočjecelinskihmestnaSlovenskem.Kerjestatutizleta1376danesvknjižnicivojvodeAvgustavnemškemmestuWolfenbüttel,jevZgodovinskemarhivunaPtujushranjenistatutiz1513šetolikoboljpo-sebeninsevedažesamposebiunikaten.

Zadnjisimpozijstemolanskegaslavljencajebilleta1997,kojestatutštel484let.Zbornikreferatovjeizšelšestletpozneje,torejob490.obletnicinastanka.Kerjezadnjaobletnicadostipomembnejšakotprejšnjidve,našeznamenitejšopabopotrebnopočakatišeslabegapoltisočletja,jespoštovanjeteganajpomembnejšegazgodnjenovoveškegapravnegaspomenikazacelin-skamestanaSlovenskemptujskiarhivizkazalzorganizacijomanjšegaznan-stvenegasimpozijaznaslovomPtujvstoletjuizdajedrugegamestnegastatu-ta.Kerjestatutslavljenecžesorazmernokardobroraziskan,jeorganizator

250O delu arhivov in zborovanjih

»znanstvenega slavja« v želji, da bi se izognilivnovičnega pogrevanja tople juhe, temo razširildotemere,dasejenanašalanazgodovinomestaPtuja v 16. stoletju.Uvodni referat je pripravilanekdanjaarhivistkaptujskegaarhivaMarijaHer-njaMasteninjebilvcelotiposvečennastankuinvsebini terumestitvi statutav čas inprostor, tj.vzačetek16.stoletjainvmestoPtuj.Preostalihosemreferatov je imelonekolikodrugačnovse-bino.BorisHajdinjakjeposredovalprepotrebnoznanjeodeluptujskeeliteoz.optujskihglavarjih,Andrej Hozjan in Sašo Primožič sta predstavilatukajšnjebivanjenadvojvodeKarlaII. leta1573,DejanZadravecjeanaliziralšteviloohranjenihvi-rovzaptujskozgodovino16.stoletjavslovenskiharhivihinvsebinoterrazlogeza(ne)ohranjenost,MojcaHorvat je z raziskavonekaterih listihPo-krajinskega arhiva Maribor posredovala noveugotovitveoživljenju,poklicih inposestihdolo-čenihptujskihmeščanov,HrvojePetrićjegovoriloPtujunazemljevidih16.stoletja,LilijanaUrlepjeorisalazgodovinomestnežupnijevobravnava-nemobdobju,ŽigaOmanjepredstavilreformaci-jonaPtuju,PolonaVidmarpakapelosv.Katarinevptujskiproštijski cerkvi.Referati so torej vse-binskopokrivalipodročjazgodovine,umetnostnezgodovine,kartografijeinarhivistike.

Vokviru tega simpozija jeArhivpripraviltudimanjšorazstavoznaslovomGradivoptujskeprovenience16.stoletjavfondihinzbirkahZgo-dovinskegaarhivanaPtuju.Dverazstavnivitrinizosmimioriginalnimidokumentiindvaplakatazreprodukcijamienajstihdokumentovsovizual-noprikazaliinvsebinskoopisalivsedokumenteptujskeprovenienceiz16.stoletja,kijihhraniAr-hiv,obenempapravsprikazomvsehdokumen-tovpokazali,kakomalo jihvresnicihrani.Zno-trajmestnegaobzidjamednarodnopomembnegatrgovskega središča in gospodarsko cvetočegamestaPtuj jev16.stoletjukarnekajpravnih infizičnih oseb pri vsakodnevnem poslovanju oz.delovanjuustvarjalo spisovnogradivo.Mednaj-večje ustvarjalce gre vsekakor šteti magistratoz. mestno upravo, dominikanski in minoritskisamostan,mestnožupnijo,meščanskišpital,raz-ličnecehovskeorganizacije,drugeobrtnikeintr-govce,zanemaritipanegretudilastnikovsvobo-dnihhiš,vojskoinnavadnemeščane.Vsakdanjetorejnastalokarnekajspisovnegagradiva,azanjžalzobčasanipokazalusmiljenja.Elementarnenesrečevoblikipoplavinpožarovv17.in18.sto-letju,nerazvitaozaveščenostozgodovinskeminkulturnempomenugradivainzato»škartiranje«inodvozvpapirnemlinealisežigternenazadnjetudi slab pogajalski izkupiček pri uveljavljanjuarhivskegasporazumaovrnitvigradivatukajšnje

Naslovni plakat znanstvenega simpozija z naslovom Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta

251Letnik 37 (2014), št. 1

proveniencemedKraljevinoSHSinRepublikoAvstrijoizleta1923,sopripeljalidostanja,kakršnoje.VZgodovinskemarhivunaPtujujedanesshranjenihsamo19dokumentovptujskeprovenienceiz16.stoletja,torejmanj,kotjihjetakratvmestunastalovsakdan.Petdokumentovmagistrataintrinajstminoritskegaindominikanskegasamostanaterendokumentptujskegameščanatakopredsta-vljajokvečjemuprgiščeostankovalidrobtinicedrobtinicv16.stoletjuustvarje-negaspisovnegagradiva.

Simpozijsejekončalsstrokovnimogledomobnovljenegadominikanske-gasamostananaPtuju.NovostiindognanjaozgodoviniPtujav16.stoletju,kiso jihomenjeni referentipredstavilinasimpoziju25.oktobra2013,nebodoodšlivpozabo,pačpabodovletu2014lučsvetaugledalivoblikiznanstvenemonografije.

DejanZadravec

Delavnica sodelujočih partnerjev pri projektu EUscreenXL, Lizbona 23.–24. januar 2014

RTP – Rádio e Televisão de Portugal, Av. Marechal Gomes da Costa, n.º 37

Delavnicozaustanovitelje insodelujočepartnerjepriprojektuEUscre-enXLje23.in24.januarja2014gostilaRTP(RadioeTelevisãodePortugal)vLizboni.VimenuRTVSlovenije,sodelujočepartnericepriprojektuEUscreenXL,svasedelavniceudeležilaaktivnovpletenavprojekt,AleksanderLavrenčičinKatjaŠturm.

Prvidandvodnevnedelavnicesmoposvetilirezultatompilotnegaobdobjaprojektainopozorilinaosrednjeprobleme,kisosepojavilivzačetnemobdobju.Ugotovilismo,daskupniciljsicernibildosežen,sajnismozagotoviliagregacijepredvidenegaštevilametapodatkovnaspletniportalEuropeane,jeparezultatnekolikoboljšivdrugivejiprojekta,obogatenizbirki(vnadaljevanjuCoreCol-lection)projektaEUscreenXL.Tukajsoštevilkezagotovljenihvsebin–zizjemonekaterihsodelujočihpartnerjev,kizbirkešenisozačeleustvarjati(mednjimitudiRTVSlovenija)–bistvenoboljše.Eve-MarieOesterlenjepoudarilapogostonejasnostprizagotavljanjumetapodatkovzaCoreCollectioninizpostavilaraz-likomedzagotavljanjempodatkovzaposamezneprispevkeinpodatkizaserije,kateredelsoposamezniprispevki.Previdnostprizagotavljanjunatančnegana-slovaserijeneboodveč,sajavtomatskapovezljivostnedopuščanapakvčrko-vanju.Zalažjipregledženaloženihvsebin,kisodelserij,jeAndrewOrmsbyžepredkonferencovLizbonirazposlaldokumentxml.spreglednicoinseznamomvsehserijposameznihponudnikovvsebin.Pravtakojepomembnoizbratipra-vilnoshemo(EDM,EUscreenXLCore),pokaterizagotavljamopodatke.

MarcoRendinajeponovilznačilnostishemeEDM(EuropeanaDataMo-del)innjeneobvezneelementezanašprojektinnemotenozagotavljanjeme-tapodatkov.Poudaril je,dajepodrobenzapispredstavljenvpriročnikuEUsc-reenXL(Handbook_XL),skaterimlahko,čeberemopozorno,razrešimo99%problemov,kisepojavijoobsodelovanjupriprojektu.MarcoRendinajeposto-pomapredstavilglavnerazlikemetapodatkovneshemeEuropeaneinsheme,kismojouporabljaliprikončanemprojektuEUscreen.Edenizmedtakihprimerovjeprimerpravic:edm:rights(europeandatamodel)indc:rights(dublincore),pritempajeedm:rightsženaprejpreverjeninizbirniseznamavtorskihpravic,kotgajedoločilaEuropeana,dc:rightspajeprostor,kjerlahkoponudnikvsebinnatančnoopredeliavtorskeinintelektualnepraviceinpravicedorabe.Podobniprimerirazliksepojavijotudipridefiniranjužanra(edm:type,dc:type),forma-

252O delu arhivov in zborovanjih

ta (dcterms:medium,dcterms:extent),datuma(dc:date,dc:created,dc:issued)inprikazavsebi-ne (edm: isShownAt,edm: isShownby).Pri temjepomembno,aliURLnaslovuporabnikaprikazavdio-vizualnevsebineusmerjanaizvornostran,kjerjezvsemipripadajočimimetapodatki,aliledopredvajanjaavdio-vizualnevsebinevpredva-jalnem oknu brez osnovnih metapodatkov. Se-vedajepotrebnorazmislitiomarketinškipotezitegapristopa,kijesamospredvajanjemvsebinebrezpripadajočihmetapodatkovničnaoz.nepri-pomorekprepoznavanjusamegaponudnika.Obpredstavitvi vsebine v njenem izvornemokoljustamarketinškapotezainpromocijaponudnikatolikovečji.

PopremorujebilnavrstiprikaznasvetovintrikovprogramaMint,orodjazavnosintrans-formacijometapodatkovvsebin.AndrewOrmsby,Arne Stabenau inMarco Rendina so predstavilikratekprimeragregacijevzorčnihprimerovseri-je»Roundabout«,BritanskegafilmskegainstitutanaEuropeno.PosnetkisosicernavoljonaspletnistraniBUFVC.Izjemnodobrostrukturiranidoku-mentxml.pajeomogočilboljalimanjpreprostoprenašanje izvornih v zahtevana polja, to pa niprimer RTV Slovenija. Preveriti je potrebno, alijemogočepridobitistrukturirandokumentxml.,kjerboshemavsajpribližnoustrezalashemiEDMintakoolajšalavnoszanašepotrebe.AgregacijanaportalEuropeanapotekavštirihkorakih:novarhivskivnos,kigaizvedemoznaložitvijodatote-kexml.csv.>definiranjeglavnihelementovvse-bin>mapiranje(»Mapping«),kjergrezaprenoselementov izvorne sheme na edinstvenomestokončnesheme>transformacija> inpublikacija.Andrewjeprikazalcelotnipostopekagregacijeinnatrenutkeizgubilrdečonit.Udeležencismoko-mentirali predvsem tehničneovirepri izvajanjutepredvidenepotidela.Opozorilismonazavaja-jočopomočportala,sajobmožnostiuporabeav-tomatskepretvorbeeneshemevdrugo»Enableautomaticmapping«kliknešnato,stempanare-dišvečškodekotkoristi,čeizvornashemanizelopodobna oz. identična shemi EDM.Najlažja potpriagregacijinaEuropeanoinpretvorbiizvorneshemevciljnoshemoEDMjesledenjeoznačenimobveznim poljem pod razdelkom »Bookmarks«obdejstvu,dasonekaterapoljaizbirna,označe-na kot »Enumerated«, in jihaktiviraš zdvojnimklikom.

NaslednjidanjesrečanjezačelaSianBar-ber, ki je predstavila projektno skupino »Taskgroup«, zadolženoza izkušnjoportala,prijaznoza uporabnika. Projektno skupino sestavljajoSianBarber,KamilaLewandowskainRutgerRo-zental. Sian Barber je predstavila tako njihovo

Bilateralni pogovori. Foto: Erwin Verbruggen CC BY­SA

Prikaz možnosti podnaslavljanja vsebin. Foto: Erwin Verbruggen CC BY­SA

TV desk in studio Radiotelevizije Portugalska. Foto: Sarah Knuvelder, CC BY­SA.

253Letnik 37 (2014), št. 1

vizijokotdelo,kisogaopravilidosedaj.Delovnopodročjeskupinesostatistič-nipodatkiportala,skaterimiugotavljajozanimanjeuporabnikov,izvajajopre-gleduporabnostiportalaindostopdovsebin,skušajougotoviti,česauporabnikpriprojektuinspletnemportalunerazumeinkaterestranispletnegaportalavsebujepreveč informacijoziromasomorebiti tenepotrebnezauporabnika.Ugotavljajo,dauporabnikinedostopajodovsebinprekdomačestraniprojektaEUscreenXL,ampakdostopajodoogledaposnetkaprekizbranegaiskalnika–vtemprimerujepotrebnorazmišljati,kakouporabnikapritegniti,dabiraziskalpreostalovsebinoprojekta.Projektnaskupinanadzorujeprikazvsebinnapa-metnih telefonih in tablicah.Takomorabitipreglednostprilagojenavelikostizaslona.Izpostavilisotudidejstvo,dajevseodzačetnestraniEUscreenXL»Eu-screenXLHomepage«dopredvajanjaizbranegaposnetkapotrebnonareditivpovprečjupoštiriklike,topanačenjavprašanje,alijetomorebitipreveč.Drugavprašanja,kiseporajajo,someddrugimtudi,kateravsebinanajbopredstavlje-nainizpostavljenanazačetnistraniterkaterinajbibilipoudarki,kibodospod-budiliuporabnikaknadaljnjemuraziskovanjuvsebineportala.Pomembnovlo-gobodovtemključnemtrenutkuodigraliponudnikivsebin,sajsvojovsebinonajboljepoznajo.Dobrapraksaizhajaizustvarjanjavirtualnihrazstav,kismojihoblikovalizapotrebeprojektaEUscreen.Ustvarjalciprojektainuporabnikisobilinavdušeninadvrednostjovsebin,predstavljenihvvirtualnihrazstavah.Sevedapaobstajamožnostizpostavitvepetnajboljgledanihposnetkovportala.Vnaslednjihdnehboprojektnaskupinarazposlalagoogle.doc,kjerbomoponu-dnikiavdio-vizualnegagradivanačrtovalipredlogeizbranihvsebinvrednihiz-postavitveobključnihdogodkih(obletnice,prazniki,zgodovinskidogodki,itd).

DanielOckeloennasjenakratkoseznanilstehničniminovostmiprojek-ta.Pokazaljeuporabnostportalainpredvajanjeposnetkovnaprenosnikih,ta-blicahinpametihtelefonih.Zagotovilje,dabopregledovalnoorodje»Previewtool«delovaloževdrugipolovicimesecafebruarjaindabomolahkoponudnikivsebinpregledalikakovost inzagotovilinemotenostpredvajanjavsebinnalo-ženihnaserverNoterikterpovezljivostzmetapodatkovnoshemoMint.Poja-sniljetehničneformate,kijihbodopodpiraliobmorebitnemzagotavljanjuinprevodupodnapisov.PredstaviljepotencialniprogramAmara,skaterimbomopodnaslavljali inprevajali vsebine, vendar je raba tegaprogramaodvisnaodfinančnihsredstev.Preostalidelsrečanjasobiledelavnice.Takosmorazdeljeniv šestskupinopraviliskupinskodeloinpoogleduposnetkazapisalizgodbeinobčutke,kinamjihjeposnetekvzbudil.Natosmoizbralinajzanimivejšozgodboinustvarilimiselnivzorec.Tajevključevalpodatkeotemposnetku,očemjego-voril,kjeinkdajsejedogajalo,kakšenjebilavtorskipristop.Natojebilanavrstizamenjavaskupin.Drugaskupinajeizhajalaizmiselnegavzorcainzapisala,očemjegovorilposnetek.Šlojezaigroasociacij.Drugadejavnostjebilapravtakoskupinska.Vokvirupilotnegatestazapodnaslavljanjeinprevajanjepodnapisovsmospoznavaliovireinprobleme,kottudimorebitnerešitvenalog.

Posklepuinugotovitvahrezultatovtedelavnicesmoseposlovilispoz-dravnimgovoromEveMarieOesterlen.

KatjaŠturm

254O delu arhivov in zborovanjih

Pametno upravljanje z dokumenti – Smartdoc by media.doc 2013

Zbornik 22. posvetovanja z mednarodno udeležbo (ex DOK-SIS), 24.–25. 9. 2013, Domus medica, Dunajska cesta 162, Ljubljana

Zborovanje»Pametnoupravljanjezdokumenti«jepripravilodruštvoin-formatikov,dokumentalistovinmikrofilmarjevMedia.docvsodelovanjuzArhi-vomRepublikeSlovenijeinmariborskimEvropskimcentromAlmaMaterEu-ropeana.PripripraviposvetovanjastatesnosodelovalaMinistrstvozanotranjezadeve inZdravniškazbornicaSlovenije.Osrednjapozornostposvetovanja jebilanamenjenastrateškimspremembamorganiziranosti,razvojaindelovanjadržavne informatike,vprašanjemzakonskeureditvee-hrambe in tehnološkihsmernicpriprenoviposlovnihprocesovspomočjonajnovejšihrešitevelektrons- kegaposlovanja.

Vtrehuvodnihpredavanjihsoodgovornipredstavnikikabinetapredsed-nicevlade,ArhivaRepublikeSlovenijeinPošteSlovenijepredstavilipomenupo-rabesodobnihrešitevIT,opremeinstoritevsstališčarazvojadržavneinforma-tike,javniharhivovinarhivistiketerprenoveposlovanjainstoritevnacionalnopomembnegospodarskedružbe.

Naposvetovanjusobilipredstavljeninajaktualnejšerešitvezaupravljan-jedokumentarnegagradivavdigitalnioblikiterzagotavljanjezzakonomsklad-nedolgoročnehrambetegagradiva,najnovejšeusmeritveinrazvojniprojektidržavneinformatike,nacionalniprojektvarstvainuporabekulturnedediščinevdigitalniobliki,spremembeevropskepravneureditvevarstvaosebnihpodat-kov inelektronske identifikacije,predlognoveleZVDAGAternovipristoppriureditviinformacijskevarnostivorganihjavneuprave.Temeposvetovanjasobilepredstavljenevtehsklopih: • pametnoupravljanjee-dokumentov, • e-poslovanjevjavnemsektorju, • digitalnaagendazaSlovenijoEUSITI, • dolgoročnae-hrambaine-arhivi, • varstvopodatkovininformacijskavarnost.

Kako izboljšati zakonsko ureditev dolgoročne hrambe dokumentarnega gradiva v digitalni obliki?

ZdajobstajanaravniEvropskeunijelepravniokvirzaelektronskepod-pise.Naministrstvuzanotranjezadevesiprizadevajoposodobitistrateškesto-ritve,kibiustrezalenovimizzivominrazmahumobilnihnaprav.Vpripravijeuvedbarešitevzae-dokumentezapoenotenjeenotnegapristopatudizarazlič-napodročjajavneupraveinprepoznavnostpričezmejniizmenjavidokumen-tov.Pripravljenibodoenotnimetapodatkiinmetapodatkovnimodelizarazličneravnidokumentov.PredstavljenesobilenovostiprogramskegaproduktaIMiS,najboljrazširjenegasistemazaskeniranjeinarhiviranjedokumentovvSlove-niji. Celovito storitev za e-poslovanje sestavljajo trije glavni, tesno povezanigradniki:procesnidokumentnisistem,akreditiranavarnahrambatersistemzaelektronskoizmenjavozzalednimiinformacijskimisistemissistemiposlovnihpartnerjev.Kovnašemposlovnemokoljurazmišljamootem,kakonapregledennačinureditidelovorganizaciji,pogostovospredjepostavimourejanjedoku-mentovinpapirjev.Ciljposodabljanjajeopravitikončnospapirnobirokracijo.Prednostiravnanjazdokumentivelektronskioblikisoštevilne,takoskrajšanječasazaopravljanjenalog,povečanjemobilnostiiskanjaintudivse,karprinašaprihrankeprivzdrževanjuklasičnegaarhiva.

DržavniportalRSE-uprava jevstopnatočkado informacijodržavni in

255Letnik 37 (2014), št. 1

javniupravi.Prviportalsstoritvamizadržavljaneinpodjetjajebiljavnodosto-penl.2001,zadnjavečjaspremembapajebilauvedenal.2006–zmožnostjoelektronskihvlog.Državniportaljepotrebnoposodobitiinprenoviti,vsekakorpaobiskovalcemponuditimoderenspletnipristopincelovitespletneaplikacijezaposlovanjezdržavno in javnoupravo.Uvedbaelektronskihstoritev inso-dobnihinformacijsko-komunikacijskihtehnologijvpostopkejavneganaročan-japomeninelepoenotenjeinpoenostavitevjavneganaročanja,pospeševanjenaročanja zaokoljeprijaznih izdelkov in storitev (»zeleno javnonaročanje«)invključevanjesocialnihplativjavnonaročanje,temvečtudiznatnovplivanaracionalizacijopostopkovjavneganaročanjatakovzvezizdelomkotstroškiinzaponudnikapomeniobsežnozmanjšanjeadministrativnihovir.Zaradivednovečjekoličineelektronskihpodatkovobstajavorganizacijahvednovečjapotre-bapoprogramskihorodjih,kotsoiskalnikiinformacijvtehpodatkih.SlovenskapolicijajetakorazvilauporaboaplikacijzodprtokodnoplatformoApacheLuce-ne/Solrintudilastnoaplikacijo.Zagotavljanjeučinkovitegadostopadopodat-kovziskalnikipa,čepravsotivednoboljzmogljivi,nivednopreprosto.Težkojepostavitisamoeniskalnikdovsehpodatkov.Schengenskiinformacijskisistemdrugegeneracije(SISII)jebildolgonapovedanazgodbaouspehu,ajevletih,kotaprojektapoteka,doživelakarnekajključnihzasukov.Pripravapogodbindokumentovzajavnonaročanjezahtevadelopopredpisanempostopkuterve-likomeronatančnostiinusklajevanja.Procesje,česegalotimopapirno,lahkozelozamudenindolgotrajen.Vdokumentnemsistemujecelotenprocespodprtvokviruzadev,kisovirtualnifascikliinomogočajouporabnikusmiselnoure-janjeinzdruževanjedokumentov.Dokumentnisistemiseuporabljajotudikotsistemizaupravljanjeznanja.Zapisznanjaizvajamonarazličnenačine,npr.skategorizacijo,uporaboznačk,ontologij,delovnihpostopkovindrugihmetod.Končniciljje,danambodokumentnisistemnapodlagivnesenegaznanjaznalodgovoritinazastavljenavprašanja,pritempabouporabilvsebinodokumen-tov in vneseno znanje. Sistembo sklepal oziromapripravil sklepe na osnovizbranegaznanja.Odličnobibilo,kobinasdokumentnisistemopozorilnaprav-neposledicenovegadokumenta,kismogaravnovnesli,naposlovanjepodjetja.

Večkrat postavimo vprašanje, zakaj uporaba elektronskih računov ne zaživi?

Porazvitostie-poslovanjatakostoritevkotuporabetehsoslovenskipo-slovni subjekti v samem evropskem vrhu (manjše premoči Skandinavcev patudinitežkopriznatiinpreboleti).VvsehčlanicahEvropskeunijesesrečuje-jozvednovečjimprepadommedtehnološkimimožnostmiinpriložnostmizaelektronsko izmenjavoračunov terdejanskouporabo.Vdanašnjemhitropo-tekajočeminprevečkrattudizelokratkoročnousmerjenemposlovnemokoljumenedžerjev,podjetnikovinzaposlenihpogostoslišimo,dajeinboedenizmedključnihciljev izboljšatigibkostoziromasenzibilnostnjihoveorganizacije.Zauspehnidovoljsamo,dajepodjetjeboljšeoddrugih,nujnojetudi,daposlu-jenadrugačen,inovativnejšinačin.Priiskanjurešitevzaupravljanjepodporedokumentnihprocesov,smoseusmerilivrešitve,kjergradnjapotekaizsmeriposlovnearhitekturev smer informacijskepodpore (»documentworkflow«).Zanimivoje,kakostarazvojtiskalnikov3Dinzmanjševanjenjihoveceneomo-gočila,dasotenapravedostopneširšemukroguuporabnikov.Sširitvijoupo-rabeseodpirakopicavprašanj indvomovtakona tehnološkeminsocialnempodročjukottudinapodročjuupravljanjadokumentov.

Kakšni so smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje vsebin kulturne dediščine v digitalni obliki in dostop do njih?

Obravnavanjee-vsebinnapodročjukulturnedediščinejevSlovenijipre-cejneusklajeno.Šeposebejpazbujaskrbdejstvo,dadržavanamenipremalo

256O delu arhivov in zborovanjih

pozornostizagotavljanjuustreznihmožnostizadolgotrajnoohranjanjetehvse-bin.DigitalnaagendazaEvropo,ki jo jesprejelaEvropskaunijazaspodbudoevropskegadigitalnegapotenciala,jeizjemnapriložnost,daseomenjenostanjezačnespreminjativpozitivnosmer.Določitimoramoše,nakakšennačinbomooblikovaliizhodiščazapripravodolgoročneganačrtadigitalizacijekulturnede-diščine.

Prirazmerjihmedposlovanjemzdokumenti inaktualnoarhivskoteo-rijo inprakso sov zadnjemčasudoločenipremiki.Gledena te spremembe,sodokumenti, v klasični ali digitalni obliki, smiselnoopredeljeni tudi vDe-klaracijioarhivih.Problemisepojavljajopriupravljanjuprocesovnastajanja,evidentiranjainvsehdrugihnalogahposlovanjazdokumentipriustvarjalcihkakortudipristrokovnemprofesionalnemarhiviranjudokumentov,kiimajoznačajarhivskegagradiva.Tojepredpisanospravilnikomoarhivskislužbi.Natempodročjusesrečujemospomanjkljivimznanjem,zatojedobrodošelma-gistrskištudijarhivistike,kijesedajmožentudivSloveniji.Študijarhivistikeponujaznanja,potrebnazauspešnodelopriustvarjalciharhivskegaindoku-mentarnegagradiva inprofesionalnihdržavniharhivihalisamostojniharhi-vskihslužbah.

Kako posodobiti klasifikacijo v televizijskem arhivu in s tem omogočiti lažje iska-nje gradiva za širši krog uporabnikov?

Arhiv Televizije Slovenija uporablja sistem klasifikacije od ustanovitvearhivaleta1958.Klasifikacijskinačrtjebilvuporabizarazvrščanjepovsebini.Naosnoviklasifikacijskeganačrtasobila izdelana tudinavodilazaodbiranjegradiva, ki jih je izdalArhivRepublike Slovenije. Sistem, ki temelji na črkov-no-številčnih šifrah se je z leti vsebinsko spreminjal zdodatkomnovih šifer.Nekaterešifreimajolastnosti,kipomenijopravizakladzapreučevalcesodob-nezgodovine(nastaneknovihdržav,dekolonizacija,hladnavojna,propadso-cializma,razpadJugoslavije,demokratizacijainnastanekpolitičnihstrankterdogodkivSlovenijivzadnjihletih).Vsebinskososešifrevčasuspreminjale,potehničniplatipajeostalauporabaenaka,azenosamoizjemo–obprehodunaračunalniškivnospodatkov.Obprehodunaposodobljenisistemarhiviranjavtelevizijskemarhivujepostalovprašanjespremembšifriranjaponovnoaktual-no.Razmislitisomorali,kakoposodobitisisteminmudodatinovevrednosti,kibiuporabnikomponudilenovemožnostipriiskanjugradiva.

Elektronska hramba dokumentarnega gradiva in poslovanje organizacij

Elektronskahrambadokumentarnegagradiva jevzadnjih letihpostalasestavnidelsodobnegaposlovanjaorganizacij.VSlovenijijezačetnazadržanostorganizacijdoe-hrambepočasipopustila,sajjevsevečorganizacijprepoznaloključneprednostielektronskegahranjenjadokumentarnegagradiva.Obenempasejeokrepilozaupanjeorganizacijdoponudnikov,kiponujajoe-hrambokotstoritev.Stroškizakreiranjenaročila,ročnokreiranje,napakevročnemproce-su,pošiljanju itd…e-hrambaprinaša znižanje stroškov, večjopreglednost indostopnost.

Moramo pa povedati, da se mednarodne analize razlikujejo tudi zara-di cenedela, zato součinkiprinasnekolikomanjšikotvZdruženihdržavahAmerike. Ocena tveganj pri zagotavljanju avtentičnosti arhivskega gradiva vtradicionalnih inelektronskiharhivih sene spreminja, saj se življenjski cikeldokumentanerazlikujegledenanosilec.Takovelektronski(e-)oblikikotdo-kumentnapapirjunastaja,sedopolnjujeinspreminja,dobidokončnopodobo,jerazmnoženinavtoriziran,poslannaslovnikom,izvirnikpajeshranjennajprejvpostopkovni,natovtekočialistalnizbirki.E-dokumentiomogočajolevečjoučinkovitostvvsehfazahživljenjskegacikla.

257Letnik 37 (2014), št. 1

Kako poteka v Sloveniji izvajanje ZVDAGA (Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih) na področju elektronskega gradiva in kakšni so predlogi za spremembe?

Zakajjezakonzaživelprizasebnihponudnikihopravljanjadigitalnihsto-ritevinnev javnemsektorju?Dokumenti,ki imajopomenzapravnovarnostoseb, so javno arhivsko gradivo, ki nastaja v večjimeri pri delovanju javno-pravnihoseb (državniorgani,organi samoupravnihskupnosti,nosilcioblastiinupravnihslužb).Urejanjegradivapredpisujejotudizakoni,kipredstavljajopravnepodlagespodročjae-poslovanjaininformacijskevarnostipredZVDA-GA(zakonoe-poslovanju ine-podpisu,priporočilazapripravo informacijskevarnostnepolitike,zakonovarstvuosebnihpodatkov…)inpravnepodlagepoletu2006(Pravilnikostrokovniusposobljenostiinsplošnipogojizaopravlja-njeakreditacije,Zakonodržavniupravi…).ZVDAGAurejanačin,organizacijo,infrastrukturoinizvedbozajematerhrambedokumentarnegagradivaskupajs pravnimiučinki takšnehrambe. Javnopravneosebemorajo izročiti gradivoarhivomnajkasnejetridesetletponastanku.Izhodiščezaarhiviranjejeohran-janje izvirnega, avtentičnega in verodostojnega gradiva oziroma ohranjanjeuporabnosti vsebine, ohranjanje enakovrednih in verodostojnih reprodukcijgradiva.Osnovnanačelavarnehrambesodostopnost,uporabnost,trajnost,ce-lovitost,avtentičnost.Kakšnenajbibilešedrugespremembeve-hrambigradi-va?Pripravljenimoramobitinaracionaliziranjepostopkovpreverjanjasklad-nostistrojneopremezzahtevamizakonainterminološkoureditipostopkezapreverjanjeskladnostistrojneopremeinstoritevgledenadejansko izvajanje(ArhivRSizvajapostopkecertifikacijeopremeinstoritev,nepatudiakredita-cije).Novelazakonajevmedresorskemusklajevanjuoziromapostopkuspreje-manja(september2013).

ETZ – zakaj bi bilo preprosto, če je lahko zapleteno?

Enotnetehnološkezahteve(ETZ)predstavljajoseznamposlovnih,orga-nizacijskih in tehnološkihpogojev,ki jihmora izpolnitivsakaorganizacija,kiželiuvestibrezpapirnoposlovanjeinpritemizvajatizZVDAGAskladenzajem,upravljanjeine-hrambogradivavdigitalniobliki.SeznamETZnajbipredstav-ljalorodjezalažjopripravonotranjihpraviloziromaakreditacijoprogramskealistrojneopreme.Alitodržiinkjesoovire?AliseznamETZnidovoljrazum-ljiv?Alisozahteveprevečkompleksne,dabi jihbilomožnoizpolniti?Pravnaveljavnoste-gradivajepriznana,čeorganizacijaizvajae-hramboposvojihno-tranjihpravilih,zakatereninujnopotrebno,dasoakreditiranepriArhivuRe-publikeSlovenije.

Kako izboljšati zakonsko ureditev dolgoročne hrambe dokumentarnega gradiva v digitalni obliki?

AprilajeminilosedemletodsprejetjaZakonaovarstvudokumentarnegainarhivskegagradivaterarhivih(ZVDAGA),kijecelovitouredilvarstvodoku-mentarnegainarhivskegagradivav»fizičniinelektronskiobliki«(naklasičnihnosilcihinvdigitalniobliki–op.L.A.).Kerzakonnivcelotiizpolnilpričako-vanj,potekadrugiposkusprenove(prvil.2010).KakospremenitiinizboljšatiZVDAGA,danebopredstavljalovirezapospešenprehodsubjektovzasebnegainjavnegasektorjanazakonskoskladnoinpravnoveljavnoe-hrambogradivvokviruučinkovitegainracionalnegaelektronskegaposlovanja.

258O delu arhivov in zborovanjih

Kaj storiti, ko prenova okvira za varstvo osebnih podatkov postane podobna okoljs kim reformam?

JavnostivEvropskiunijijebilpredletomdnipredstavljenpredlogSploš-neuredbeovarstvuosebnihpodatkov,kinajbinadomestilazdajveljavnoDi-rektivoovarstvuosebnihpodatkov iz leta1995.Predlog jeprinesel številnenovostitakozaposameznikekotzaorganizacije,kiobdelujejoosebnepodatke,zaboljšozaščiteposameznikov,predvsemvelektronskemokoljuinnaspletu.Alibonašazasebnostvprihodnostiboljalimanjzaščitena?Na tovprašanje,kizagotovozanimavelikovečinorazmišljujočihdržavljanovEvropskeunije,jeodgovorilaEvaKalanizuradainformacijskegapooblaščencavlade.Pripravilajepreglednajpogostejšihkršitevzakonaovarstvuosebnihpodatkovinnajpogos-tejšihukrepovdržavnihnadzornikovzavarstvoosebnihpodatkov–predvsemnepooblaščenegaposredovanjaosebnihpodatkovnaspletuzaneposrednotr-ženjeinizvajanjemvideonadzora.

Kako varno obravnavati podatke v heterogenih informacijskih okoljih?

Heterogenostaplikativne instrojneopremelahkoodpiradoločenavar-nostnavprašanjaokompatibilnostiposameznih informacijskihvirov takonaravni strežniške infrastrukture kot odjemalca. V običajnih poslovnih okoljihpredvsemnauporabniškiravnitovrstnimtveganjempogostoniposvečenedo-volj pozornosti. Rešitve so pomanjkljive, za uporabnike neprijazne, finančnozahtevnealipa imajonegativneposledice za izvajanjedrugihposlovnihpro-cesov.V finančnikrizi jepri iskanjuustreznih rešitevše tolikoboljpotrebnoupoštevatitudifinančnoplatoziromanajugodnejšerazmerjemednjihovocenoinučinkovitostjo.

Zagotavljanjerevizijskeslediobdelavepodatkovjeedenključnihgradni-kovupravljanjainformacijskihvarnostiinzagotavljanjavarneobdelaverazlič-nihkategorijpodatkov,dokumentovindrugihdigitalnihzapisovterdelovanjainfrastruktureinformacijskegasistema,vokvirukateregateobdelaveizvajajo,kijujemogočenadzorovatiinpreverjati.Sic in Kenia in Slovenia nescio. Tako v Keniji,kakopajespreprečevanjemzlorabprinas?

Kar zadeva sklepeposvetovanja, pa so si bili udeleženci enakegamne-nja.Postavilo se je levprašanje,kakoorganizirati,dabibilaposvetovanja šeuspešnejšainboljučinkovita.Zakajorganizirati,tovemo.Tudiletossouspešnonadaljevalitradicijoindodali22.šampionskozvezdico.

AleksanderLavrenčič

259Letnik 37 (2014), št. 1

OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAHPublikacije

JulijanaVisočnik:

Škofijski arhiv Ljubljana ILjubljana:Nadškofija,2012,436strani

VzadnjihletihsiNadškofijskiarhivLjubljanapodvodstvomdr.FrancetaM.Dolinarjaprizadevasvojegradivonesamopopisati,ampakgapostopomatudiobjaviti.Polegdvehvodnikovpoarhivu(Vodnik po fondih in zbirkahizleta1999 terVodnika po matičnih knjigah v letu2003 ter ponatisa s popravki izleta2008)jeleta2006izšelinventarfondaKapiteljski arhiv Ljubljana,insicerprvih60fasciklov,delodr.LilijaneŽnidaršičGolec.Vletu2012pajedr.JulijanaVisočnikpripravilainventarfondaŠkofijskiarhivLjubljanaI.Greza51fasciklovnajstarejšegagradiva,kijedelobsežnegafondaŠkofijskegaarhivaNadškofijs- kegaarhivaLjubljana.Tavcelotiobsegapribližno3.600škatel.Večinaobjav-ljenegagradiva je izčasaod16.do18. stoletja, sepravi izprvih trehstoletijobstojaljubljanskeškofije,najstarejšidokumentipasoceloiz13.in14.stoletja.Vsebinskojeinventarizrednopesterinbogat,sajobsegaspisevzvezizrefor-macijoinprotireformacijo,dokumenteštevilnihljubljanskihškofov,naprimerPetraSeebacha,FrancaKazianerja,TomažaHrena,FeliksaSchrattenbachaitd.,beneškevojne,vizitacije,urbarje,gradivopomembnihžupnijkotsoKranj, Ig,Moravče, Sora,Mengeš terdruge,poleg tegapa tudipodelitvemiznihnaslovinkonkurznihizpitov.Izpopisagradivasojasnovidnarazmerjamedglavnimiakterji v ljubljanski škofiji: škofi, kanoniki, duhovniki in opati. Šeposebejpajenapodlagipreučitvedokumentovmožnorazbratirazmerjamedljubljanskoškofijo,oglejskihpatriarhatom,kijesicersegalglobokonaozemljeljubljanskeškofije,terdrugimiškofi,kisoimelivslovenskemprostorusvojaposestva.Po-legtegasovidnetudiusmeritveindejavnostiškofov,videtije,skakšnimiteža-vamisosesoočali(dolgovi,težnjepoizobraževanjuduhovnikov,plačiladavkov,problematične jurisdikcijepožupnijahterdrugo).Dokumentiv fondukažejojasnoslikovplivahabsburškegacesarjanacerkvenoživljenjeterprepletenostvsehtakratnihinstitucij.

Osnovazapripravoinventarjajebilnatančenpopisgradiva,kigajeokrogleta1840vnemščinipripraviltakratniravnateljškofijskepisarneJožefKek,po-tempajebilozatogradivotudivuporabioznakaŠAL/KekalipaŠALI.ŠkofijskiarhivarMaksMiklavčič,kijeopravljaldeloškofijskegaarhivarjavletih1937–1971, jeopravilrevizijocelotnegagradivainugotovil,danekateridokumentimanjkajo,polegtegapajeizfondaizločilštevilnedokumenteinlistineterjihzaradivrstehrambepreselildrugam.Vpetdesetihletih20.stoletjajegradivoobsežnopopisalarhivistinzgodovinarLudvikModestGolia,ki jegradivopo-pisovalvzvezispripravoZgodovineljubljanskeškofijeob500.obletniciusta-novitveškofijeleta1961.ZatojepripraviltipkopisRegeste škofijskega arhiva v Ljubljanivletih1956–1957.

Pripripraviinventarjajebiluporabljenpodobensistemkotpriobjaviin-ventarjaKapiteljskegaarhiva,kajtitudizatafondjeJožefKekpripravilpodrobenpopis.Inventarjerazdeljenna51fasciklov,vnjihsonavedenivsebinadokumen-tov, jezik ter tippodlage.Nazačetkubralcavpopisuvajajoshematičniprikazpopisa,obrazložitevslovenjenjaosebnihinzemljepisnihlastnihimenterrazlagaosebnega inkrajevnega indeksa.Večjopreglednost invvelikopomočuporab-nikompajetudinakoncudodaniindeksosebinkrajevterpriročnislovarčekzemljepisnihimentakovnemškikotlatinskiobliki.

260Ocene in poročila o publikacijah in razstavah

Popisinventarjatakopredstavljapomembenpripomočekzaraziskovalcecerkvenezgodovine,pritempanegrezanemarititudivplivaCerkvenadružbe-no-političnodogajanjevosrednjemslovenskemprostoru.

MarijaČipić Rehar

ChristineTropper:

Glut unter der Asche und offene Flamme. Der Kärntner Geheimprotestantismus und seine Bekämpfung

1731–1738(QuelleneditiondesInstitutsfürÖsterreichischeGeschichtsforschung, Band9),BöhlauVerlagWien/OdenburgVerlagMünchen,2011,501str.

Knjigadr. ChristineTropper, arhivistke vKoroškemdeželnemarhivu vCelovcu, s povednimnaslovomŽerjavica pod pepelom in goreč ogenj. Koroški tajni protestantizem in njegovo zatiranje 1731–1738jeposvečenafenomenupri-kritegaprotestantizmanaozemljužupnijesv.LovrencavReichenauu(dekanijaFeldkirchen,škofijaKrka/GurknaKoroškem)ingospostvaAfritz,kijevdeželikatoliškegaknezapreživelobdobjeprotireformacijevzačetku17.stoletjainzmanjšimipretresiskorajnemotenoživeldonovegavalanasiljavčasucesarjaKarlaVI.(1711–1740).Težiščeknjigejenaobjavivirov,kigovorijoovzrokihzaohranitevinobstojt.i.kriptoprotestantizmavtistemdeluKoroške,kijebilvokviru»lastniške«škofijevKrkicerkvenopravnopodrejensalzburškemunad-škofu,zemljiškopa jepripadal italijanskiplemiškirodbiniPorcia izPordeno-neja,kijevdrugipolovici16.stoletjakupilaštevilnaposestvanaKoroškemzupravnimsrediščemvSpittaluobDravi.HkratitiviriodslikavajogospodarskoinsocialnopodoboKoroškevobravnavanemčasu.

Vobjavovirovnasuvajaskrbnopripravljenobseženinpodrobenuvod,vkateremavtoricanapodlagiobjavljenihvirovinizčrpneliteraturepodobnopojasnjujepolitičneincerkvenerazmerevtemdelusalzburškenadškofije(11–128) inpodobnoanalizira razvojprikritegaprotestantizmanaKoroškemodprotireformacijenazačetki16.stoletjadoizgonaprotestantovizSalzburškegapoverskihnemirihleta1730.Vtemdelunatančnoinpodrobnopredstavitudiglavneprotagoniste,ki so sodelovali vukrepihprotiprotestantom:deželne-gaglavarja JohannaAntonapl.Goessa(1733–1747) indeželnegaupraviteljaAntona Seifriedapl. Grottenegga (1729–1739), krškega (Gurk) škofa JakobaMaksimilijanapl.Thuna(1709–1741)inkrškegakonzistorialnegatajnikaMa-tijaWallbrauna (1732–1757), generalnega vikarja salzburškeganadškofa zaZgornjo in SpodnjoKoroško, lavantinskega škofa JožefaOsvalda pl. Attemsa(1724–1744),župnikažupnijesv.LovrencavReichenauuMihaelaJožefaSei-dla,misijonarja,jezuitskegapatraLeopoldaPaumgartnerja,oskrbnikagospo-stvaAfritzJakobaKrištofaStainerjainzastopnikeevangeličanovvomenjenihskupnostih.

Nato,odvečjihpolitičnoupravnihincerkvenihsrediščodmaknjenoob-močjeverskekomisijemedprotireformacijonisoodhajale,zaradioddaljenostiodžupnijskegasrediščapasojihzanemarjalitudilokalnacerkvenaoblastint.i.ljudskimisijonarji,vtemčasujezuitp.LeopoldPaumgartner.Ljudjesoimelidožupnijskecerkvetudipovečurhoda,topajihjezlastipozimiskorajpopolnomaodrezaloodžupnijskegasredišča.Niččudnegatorejni,čestabilatakoduhovnaoskrbatehljudikottudinadzornadnjihovoverskopraksozeloohlapna.Dabi

261Letnik 37 (2014), št. 1

lahkoostaledoma,soseštevilneprotestantskedružinemedprotireformacijoformalnoizreklezakatoliškeinsetudiudeleževalenedeljskemašeinpridigevkatoliškižupnijskicerkvi,vesčaspasoodločnoodklanjaleverskoprakso,kijebilavnasprotjuznjihovimverskimprepričanjem,kotnpr.praznovanjeMariji-nihinsvetniškihpraznikov,molitevRožnegavencateruporaboblagoslovljenevodeinraznihblagoslovov.Svojoevangeličanskoverskopripadnostsoutrjevalizbranjem,alibolje rečenoposlušanjembranjaprotestantskihknjig,ki so jihpridobivaliizNemčijeinjihtudiskrbnoskrivaliprednepoklicanimi.PoizgonuprotestantovsSalzburškegapoverskihnemirihvzačetku30-ihlet18.stolet-ja se jemedkmečkimprebivalstvomrazvilmočančut za solidarnost tudinaverskempodročju.Vvirihtegačasanamrečninobenegapodatka,dabikato-liškivernikikljubjasnimzahtevamcerkvenihinpolitičnihoblastiovajalisvojeevangeličanskesosede.Donjihsobilistrpnitudinjihovineposrednizemljiškigospodje, saj senisobilipripravljeniodreči svojimpodložnikomzgolj zaradidrugačneveroizpovedi.

Večji pritisk na protestante je začel ponovno izvajati cesar Karel VI.(1711–1740), še zlasti pomnožičnempreseljevanju izgnanih salzburškipro-testantovnaKoroško.Kercerkvenevizitacije,ljudskimisijoniinustanavljanjenovihdušnopastirskihpostojanknisoprinesliželenegauspeha,jesvetnaoblastokrepilanazornad izvajanjempouka, skušala jepreprečitidotokprotestant-skihknjignaKoroško insistematično iskalaprotestantskeknjigemedprebi-valci.Nasiljesejestopnjevalozzahtevo,dasmejobitiprejemnikikmetijsamokatoliškipodaniki,zukinitvijocehovskihprivilegijevevangeličanskimobrtni-kom,ostrejšimnadzoromverskeprakse,aretacijamiinzasliševanjiosumljenihprotestantizmainkončnoznasilnopreselitvijotistih,kisenisobilipripravljeniodrečisvojiveri,naSedmograško.Tenasilnepreselitvejespremljalnečloveškiukrep,odvzemotrokprotestantskimstaršem.Otrocisobilinatooddanivrejokatoliškimdružinam.

Vpoglobljenianaliziobjavljenihvirovskušaavtoricaodgovoritinavpra-šanji,kakoinzakajsplohnastanekt.i.kriptoprotestantizma.PonjenemmnenjujeobstojkriptoprotestantizemnaKoroškemposledicapovršneinzgoljzunanjespreobrnitveprotestantovnapodlagijezuitskihmisijonov.Številniprotestantisosemedprotireformacijonazunajsiceruklonilikatoliškemupritisku,njihovonotranjeprepričanjepapristojnihkatoliškihoblastiočitnonizanimalo.Sevedanegrespregledatitudistrpnostizemljiškihgospodov,kisvojihprotestantskihpodložnikov niso prijavili pristojnim oblastem. Ker so protestanti živeli vsaj»napoljavno«ssvojimikatoliškimisosedi,bijihpravzapravmoraliimenovatinelegalnealiprikrite,nepatajne.Ktemu,dasolahkotakodolgoživelirazmero-maneovirano,stapripomogližeomenjenasolidarnostmedkatoliškimiinevan-geličanskimisovaščani terkoristoljubnastrpnostaneposrednegazemljiškegagospoda.Spremembesonastalepocesarskiresolucijizdne10.avgusta1733,kijeverskemukomisarjuAdamuSeifriedupl.Grotteneggunaročiladokončenobračunsprotestanti.Poleti1734sosezačeleprvearetacijepripadnikovevan-geličanskeveroizpovedinaKoroškem.SeptembraistegaletajenaSedmograš-koodšelprvitransporttistih,kisenisohoteliodrečisvojiveri.Aretacijepasohkratipovzročiletudipovečanošteviloprestopovvkatoliškovero,dabilahkoostalivdomovini.

VdrugemdeluknjigepredstavljaChristineTroppernajprejnačelaizda-jeizbranihvirov,arhivskeustanove,kiobjavljenevirehranijo,instanjetehtahip(129–145).OsrednjidelknjigejenamenjenobjaviključnihdokumentovonavzočnostiinrazširjenostiprikritegaprotestantizmanaKoroškem:oodnosumedobemaverskimaskupnostnima,oposkusihcerkveneinpolitičneoblasti,dabipripadnikeevangeličanskevereodkrileinjihskušalepridobitizaponovnosprejetjekatoliškeveroizpovedi.VnasprotnemprimerubijihizgnalinaSedmo-graško(146–457).Sledijoseznamkratic inokrajšav(458–159),seznamupo-rabljeniharhivskihvirov(460–462), izčrpnabibliografija (463–485),seznam

262Ocene in poročila o publikacijah in razstavah

upodobitev(485–486)terobsežnokrajevnoinosebnokazalo(487–501).Grezaskrbnopripravljenotemeljnodelo,kidopodrobnostiosvetljujedogajanjevtemdeluKoroškevprvipolovici18.stoletjaternasvpodrobnostihseznanjazusodoevangeličanskeskupnostivnašineposrednisoseščini.Povezavssloven-skiprotestantizmomvtehvirihni,kergrezanemškogovorečeskupnosti,kisosetesnejepovezovaleznemškimprotestantizmomintudiprinjihiskaleoporopriuveljavljanju svojihpravicdo lastneveroizpovedi.Prav takonipovezav sprikritimiprotestantivtistemdeluKoroške,kijevtemčasucerkvenospadalpodoglejskipatriarhat.

Objavljenivirisorazdeljenikronološkovpetskupin:A. OdizbruhaverskihnemirovvSalzburguleta1731doglavneresolucije

avgusta1733:protokolisalzburškegaarhidiakonavBrežah,dokumentio tajnemprotestantizmuv gospostvuAfritz in v župniji sv. LovrencavReichenauuterkrška(Gurk)konzistorialnaprotokola1732in1733.

B. GlavnaresolucijacesarjaKarlaVI.zdne12.avgusta1733zaverskegako-misarjagrofaGrottenegga.

C. Od glavne resolucije do vizitacije 1734–1735: Protokol arhidiakona izBrež,dokumentiotajnemprotestantizmuvgospostvuAfritzinžupnijisv.LovrencavReichenauuterkrška(Gurk)konzistorialnaprotokola1733in1734.

D. Poročiloovizitaciji1734–1735naozemlju,kjersobivaliprikritiprote-stantinaozemljusalzburškenadškofijenaKoroškem.

E. Viriodvizitacije1734/35dojunija1739:protokolarhidiakonavBrežah,dokumentiotajnemprotestantizmuvgospostvuAfritzinžupnijesv.Lo-vrencavReichenauuterkrški(Gurk)konzistorialniprotokoli1735–1738,poročilosalzburškegageneralnegavikarjalavantinskegaškofaAttemsaoverskempoložajunaKoroškeminporočilomisijonarjap.LeopoldaPaum-gartnerjaD.J.Objavanavedenihvirovjenedvomnovelikprispevekkpoznavanjuzgo-

dovineinusodeprotestantovvnotranjeavstrijskihdeželahvprvipolovici18.stoletja.KnjigaobravnavanemškidelKoroške inčepravvnjejnipodatkovopovezavahtamkajšnjihprotestantovsslovenskimi,jezaradipolitičneenotno-stinotranjeavstrijskihdeželtadragocenainskrbnopripravljenaobjavavirovokriptoprotestantizmunaKoroškemvrednavsepozornosti inpomembnatudizaslovenskozgodovinopisje.

FranceM.Dolinar

HedvikaZdovc:

SI_ZAC/0065. Občina Trbovlje 1849–1941Inventarji13,ZgodovinskiarhivCelje,2013;288strani

Kot13.naslovsvojeuveljavljenezbirke jeZgodovinskiarhivCelje izdalinventarmag.HedvikeZdovc,ki jezaobjavopripravilatemeljitpopisgradivatrboveljskeobčinskeupraveodformiranjaobčinedookupacije.Nadnaslovin-ventarjassignaturonamrazkriva,dagrezanovejšipopisgradiva,kijenastalvprogramuScope,topajevidnotudivglavnemdeluinventarja,kjersejeobliko-valecuspešnospopadelsprezentacijoobsežnegatabelaričnegapopisa.Delose(pouvodnihprispevkihdirektorjaZACinavtorice)začenjashistoriatomafondainustvarjalca,vnjijupanasavtoricaseznanjasstrukturoarhivskegagradivaindelovanjemobčinskeupraveobčineTrbovlje.Potencialniuporabnikbotukaj

263Letnik 37 (2014), št. 1

zagotovonašelobiloinformacijinnapotkov,kigabodousmerjaliprinadaljnjemdeluzarhivskimgradivom.

Avtoricajesvojpopisobsežnegafondarazdelilanadvapodfonda–vpr-vegajevključilagradivo,nastalomedletoma1849in1917(odformiranjaobči-nedokoncaavstro-ogrskegaobdobja),vdrugegapagradivoizobdobja1918–1941(obdobjepredvojneJugoslavije;temupodfondujeavtoricapriključilatudizbirkospisovnihevidenc–indeksovinopravilnihzapisnikov).Nanižjiravnijegradivopopisanoposerijah(temsovdrugempodfondupodrejenepodserije)inzdruženihdokumentih.Uporabnikusovpopisunavoljotipodatki:signaturapopisneenote(PE),prejšnjesignaturePE,naslovPE,časnastanka,nivopopisa,jezik,pisavainštevilkatehničneenote.

Poosrednjemdeluinventarja,popisu, jenapredstavljenizborposame-znihreprodukcijarhivskegagradiva(prevladujejoreprodukcijegradbenihna-črtov,medreprodukcijamidokumentovpanajdemotudiprepisrazglasitvevasiTrbovljezatrgizleta1926).

Avtoricasejeodločila,dabobralceminuporabnikompodrobnejepred-stavilanekajzanimivejšihdokumentov,kiponujajovpogledvdelovanjeobčin-skeupraveinnačinživljenjaTrboveljčanov,zatojeinventarobogatilazobjavopovzetkov dokumentov o preskrbi (cene življenjskih potrebščin), zdravstvu(epidemije,številozdravstvenihdelavcev,sanitarnipregledistanovanj),varno-sti(poškodbe,kriminal),šolstvu(absentizem,delovanjerudarskenadaljevalnešole)indruštvenemživljenju.

Inventarkončujejotrikazala–krajevnihimenterpravnihinfizičnihoseb.Iz zasnove in izvedbe inventarja jeočitno,daavtoricauspešnoupošte-

va novi pristop pri pisanju tovrstnih pripomočkov. Ti tako poleg zahtevanih(obveznih)elementovprinašajouporabniku(alitudisamozvedavemubralcu)ševrstodrugihzanimivihinpotrebnihinformacijterdodatkov,kisicerstrogostrokovnipriročnikspremenijovberljivoinzanimivoknjigo.

Tudiizborarhivskegafondasam,kigamag.HedvikaZdovcvteminven-tarjuobširnejepredstavljajavnosti,nikakorninaključje.Arhivskogradivoobči-neTrbovlje,kigahraniZgodovinskiarhivCelje,jenamrečzelodobroohranjeno,TrboveljčanomindrugimpajebiloprvičpodrobnejepredstavljenonaodmevnirazstaviIz hiše pisanih spominov: Zanimivi dogodki iz »življenja« občine Trbovlje od 1849. do 1941.leta2011.PripravilistajoavtoricainventarjainIrenaIvančičLebarizZasavskegamuzejaTrbovlje.

ZelodoberodzivnadeloinnavzočnostZgodovinskegaarhivaCeljevTr-bovljahterdejstvo,dasezglednosodelovanjeobčineTrbovljeinarhivanada-ljuje tudidandanes, staporok za to, dav zvezi spredstavljanjempreteklostiTrboveljvarhivskihdokumentihvceljskemarhivušenisoreklizadnjebesede.

AleksanderŽižek

264Ocene in poročila o publikacijah in razstavah

265Letnik 37 (2014), št. 1

Razstave

MetkaBukošek:

»Za poljubčke je dobil vse«: Črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje

Razstavainrazstavnikatalog,Celje:Zgodovinskiarhiv,2013,54strani

Črnakronikajeenanajboljbranihinspremljanihvsebin.Medijinasvsakdan»bombardirajo«znovimiintudizastarelimizgodbami,vezanihnakriminal,korupcijo,nesrečeinraznetragedije.Sodniarhivisobogatvirinformacij,tepasoledelbogatekulturnedediščine,shranjenevnašiharhivih.Njihovevrednostioziromaveljavesezavedamošelevzadnjemobdobju,sajpostajajovirzaštu-dijkršitevprava inraziskovalce,kiraziskujejospremembepravnihpravil terpredpisovnavsehravnehposameznikaindružbe.Zaradinestrokovnegadelajebilovpreteklostiuničenegavelikobogategagradiva.Sodnispisiizpolpreteklihobdobijsezelorazlikujejood »suhoparnih«sodbdanes,sajnevsebujejoraznihprilogvoblikibrošur,potrdil, listin, izpiskov,zavarovalniškihpolic, logotipov,računov...Sodobnozgodovinopisjevelikoboljprivlačijovsakdanjikčloveka,lo-kalneposebnosti,socialnoživljenjenašihprednikovinseneukvarjazgoljspo-litičnozgodovino,zatososodniarhivineprecenljivvirinformacij.Sodnezbirkeomogočajoresničen,neolepšaninrealenvpogledvvsakdanjiknašihprednikovinnashotealinehoteopomnijonastanjemoraleinrastdružbeternjenihvre-dnotvčasu.

ZgodovinskiarhivCeljesesšeenozanimivoinsodobnoizvedenorazsta-vo,zrazstavoznaslovom»Zapoljubčkejedobilvse«ponovnoodzivanasodob-nostanjedružbespestropaletoprimerov,kisoženašimprednikomburkalivsakdanjik.Razstavajenaogledžeodoktobra2013.Namenrazstavejeprikaza-tiraznolikostgradivavpravosodnihfondih,sajjevnjihpolegproceduralnegapostopkanajdešemarsikajdrugegakotvpogledvnačindelovanjasodiščinka-znovalnepolitike.Avtoricarazstavemag.MetkaBukošek,kisesprevzemanjem,urejanjempravosodnihfondovukvarjažedvedesetletji,jeizmedtisočihsodnihspisovpravosodnih fondovZgodovinskegaarhivaCelje izbrskala26 raznovr-stnihprimerov,kiskupajsestavljajocelotorazstave,vredneogleda.

Sam koncept je precej zanimiv, nenavaden in »nevaren«. Že v avliZgodovinskegaarhivaCeljeseočiustavijonaobrisutruplanatleh,nastenahpavisijoudarninaslovirazstavljenihprimerov.Obvstopuvrazstavniprostordobiobiskovalecobčutek,kotdajevstopilvrubrikoČrnakronika.Naslovizgodbsojasniinvobiskovalcuzbudijoradovednost.Zgodbesopredstavljeneobjektiv-no,dopolnjenessodnimispisizraznimiprilogami,fotografijamiinpredmeti,kiobiskovalcapopeljejonazajvčasinprostorzločina.Izpostavitijepotrebnoprimervelenjskihroparjev,sajsejevsodnemspisuohranilafotografijavodjeinčlanaroparskezdružbe,kijeoznačenatudizimenom.

RazstavajenastalaobpodporiMinistrstvazakulturoRS,MestneobčineCelje inZavarovalniceTriglav inv sodelovanju zMuzejemslovenskepolicije,PokrajinskimmuzejemCelje,MuzejemnovejšezgodovineCelje,Zasavskimmu-zejemTrbovlje,TehniškimmuzejemSlovenijeonSlovenskimfilmskimarhivom(ArhivRepublikeSlovenije),sajsozarazstavoprispevalipredmete.Razstavljeniprimerisospomočjoarhivskegagradivazasebojdobilizgodbo,polegtegapadajorazstavljenemspisu»obraz«.Takostavrazstavnivitriniboksarinkompas,kisenanašatanazgodboČezSolčavovAvstrijo,kigovorionačrtovanjubegatrehrudarjevvAvstrijoleta1951.Avtoricajevspisuodkrila,dasooblastizase-gletadvapredmeta,juizročilemuzeju,zatojujepoiskalainvključilavrazstavo.VvitrinijetudiPelikanovfotoaparatznamkeLeica.Fotoaparatisteznamkeje

266Ocene in poročila o publikacijah in razstavah

tatukradelznanemuceljskemufotografu JosipuPelikanu.NaslovrazstaveZa poljubčke je dobil vsesenanašanamesarjaizSavinjskedoline,kijeprodajalka-mavtrgovinissteklovinoWeinernaGlavnemtrguvCeljunosilmeso.Proda-jalkistavzamenozamesomesarjuprodajalisteklovinoinporcelanasteizdelkepodceno,tapajihjepreprodajalnaprej.Kotpravikavalirjeprodajalkivozilnavečerjeinjuzabavalvgostilnah.MesarjestemdasejepoSavinjskidolinihvalil,davCeljuzapoljubčkedobišvse,zbudilpozornostljudi,takodasogaprijavilioblastem.Zapoljubčke jedobilvse, tudi tri tedne ječe,prodajalkipastasi jeprislužilišestinštiritedne.

Vsklopurazstavejepredstavljenihtudivečhujšihinkrutihkaznivihde-janj,kotsodetomor,posilstvootrok,ilegalnisplavi,rop…SpregledatinimogočeumoraIvankeZakrajšek,sajsopolegsodberazstavljenetudivsklopusodnegaspisaohranjenifotografijetrupla,pismainskicakrajaumora.

Razstavodopolnjujebogatkatalog.Na54razgibanihinmodernoobliko-vanihstranehjepredstavljenihvseh26razstavljenihkazenskihprimerov,do-polnjenihzzanimivimifotografijami.Razstavainspremljajočikatalogposrednozvsebinoopozarjatanaproblemvrednotenjaarhivskegagradivapravosodjainopozarjatananjegovbogativirinformacij.

AnjaPrša

ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE

ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo

INŠPEKTORAT RS ZA KULTURO IN MEDIJE

NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA

NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR

POKRAJINSKI ARHIV KOPER

Enota Piran

POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

Enota za Koroško

Enota za Prekmurje

1000 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1telefon: (01) 241 42 00

e-pošta: arhivskodrustvoslovenije@gmail.comdomaèa stran: www.arhivsko-drustvo.si

1127 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1, p. p. 21telefon: (01) 241 42 00telefaks: (01) 241 42 76

e-pošta: ars@gov.sidomaèa stran: www.arhiv.gov.si

1000 Ljubljana, Kongresni trg 1telefon: (01) 241 42 87

1000 Ljubljana, Metelkova 4telefon: (01) 478 79 01

e-pošta: gp.irskm@gov.si

1000 Ljubljana, Krekov trg 1telefon: (01) 234 75 70telefaks: (01) 234 75 80e-pošta: arhiv.lj@rkc.si

domaèa stran: www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/

2000 Maribor, Koroška cesta 1telefon: (05) 90 80 120telefaks: (02) 252 30 92

e-pošta: skofijski.arhiv@nadskofija.maribor.sidomaèa stran: www.nadskofija-maribor.si/nadskofija/

index.php/skofijska-kurija

6000 Koper, Kapodistriasov trg 1telefon: (05) 627 18 24telefaks: (05) 627 24 41

e-pošta: arhiv.koper@gmail.comdomaèa stran: www.arhiv-koper.si

6330 Piran, Savudrijska 5telefon: (05) 673 28 40

2000 Maribor, Glavni trg 7telefon: (02) 228 50 00telefaks: (02) 252 25 64

e-pošta: info@pokarh-mb.sidomaèa stran: www.pokarh-mb.si

2390 Ravne na Koroškem, Èeèovje 12atelefon: (05) 994 29 43

e-pošta: vloge@pokarh-mb.si

9220 Lendava, Glavna ulica 5,Dolina pri Lendavi

telefon: (02) 575 14 05telefax: (02) 575 14 03

e-pošta: vloge@pokarh-mb.si

POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI

ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER

ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJUNIVERZE V LJUBLJANI

ZGODOVINSKI ARHIV CELJE

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA

Enota za Gorenjsko

Enota za Dolenjsko in Belo krajino

Enota v Škofji Loki

Enota v Idriji

ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU

5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3telefon: (05) 335 87 60telefaks: (05) 302 77 38e-pošta: pa-ng@pa-ng.si

domaèa stran: www.pa-ng.si

6001 Koper, Trg Brolo 11, p. p. 114telefon: (05) 611 72 04telefaks: (05) 627 10 59e-pošta: arhiv.kp@rkc.si

domaèa stran: www.kp.rkc.si/index.php/content/display/392/20/20

1000 Ljubljana, Kongresni trg 12telefon: (01) 241 85 80telefaks: (01) 241 86 60

domaèa stran: www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerzitetni_arhiv.aspx

3000 Celje, Teharska cesta 1telefon: (03) 428 76 40telefaks: (03) 428 76 60

e-pošta: zg.arhiv-celje@guest.arnes.sidomaèa stran: www.zac.si

1001 Ljubljana, Mestni trg 27, p. p. 1614telefon: (01) 306 13 17, 306 13 03

telefaks: (01) 426 43 03e-pošta: zal@zal-lj.si

domaèa stran: www.zal-lj.si

4000 Kranj, Savska cesta 8telefon: (04) 280 59 00telefaks: (04) 202 44 48

e-pošta: zal.kra@guest.arnes.si

8000 Novo mesto, Skalickega ulica 1telefon: (07) 394 22 40telefaks: (07) 394 22 48

e-pošta: zal.nme@guest.arnes.si

4220 Škofja Loka, Partizanska c. 1ctelefon: (04) 506 07 00telefaks: (04) 506 07 08

e-pošta: zal.skl@guest.arnes.si

5280 Idrija, Prelovèeva ulica 2telefon: (05) 372 22 70telefaks: (05) 372 22 71

e-pošta: zal.idr@guest.arnes.si

2250 Ptuj, Vièava 5telefon: (02) 787 97 30telefaks: (02) 787 97 40

e-pošta: zgod.arhiv-ptuj@guest.arnes.sidomaèa stran: www.arhiv-ptuj.si