LETO XXI. — Številka 37

Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, 8k. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A

KRANJ, sreda, 14. 5. 1969 Cena 50 par a l i 50 star ih dinar jev

Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s r e d a b i n s o b o t a h

L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

0 b 25. obletnici ustanovitve organov za notranje zadeve sta Gorenjski muzej in Uprava javne varnosti v galeriji Mestne hiše v K r a n j u odpr la v ponedeljek razstavo V O S na Gorenj ­skem. Razstava bo odprta do 18. maja . — Foto : F . Perdan

Zgodnji srednji vek Kranj je te dn i , od pone-

• e ] Jka do srede, gostitelj , a r heo logov in drug ih znan­stvenikov (zgodovinarjev, e tno logov , filologov, antro­pologov), k i so se zbral i na kolokviju o p rob lemih zgod-" J e g a srednjega veka v ^oven i j i in sosednjih pokra ­jinah. Ko lokv i j sodi v okv i r Praznovanja 1400-letnice p r i -*°da Slovencev, k i so po od-n o d u Langobardov v Italijo le-

a 568 postopoma naseljevali ta Prostor i n ga dokončno za-^«li sredi osemdesetih let 6.

s t o l e t j a

z a K ran j je ta znanstvena Prireditev, k i i m a izrazito de-l e

V n i enačaj in k i se je ude-§^uJ e.1o znanstveniki iz vse k r y . e n ' J e i " iz sosednjih po-

a.Hn (Koroška, Madžarska,

Italija), velikega pomena. Mesto ob sotočju Save in K o k r e je namreč prav zara­di številnih najdb iz tega ne­mirnega obdobja, k i se zače­nja takrat, ko se razkroj i jo antične strukture, konča pa z nastankom visokosrednjeve-ških struktur , najprimernejši kraj za takšno znanstveno posvetovanje.

Pomembnost i tega dejstva se K r an j tud i zaveda. Pred-slovanske in staroslovanske najdbe so namreč v K r a n j u tako številne in tako bogate, da so znane ne samo po vsej Sloveni j i , ampak tudi daleč zunaj nje. Prav zato so po­membne tud i za turistično gospodarstvo občine, čeprav bo nedvomno držalo, da še n i smo stori l i vsega, da b i j ih kot turistične zanimivost i do-

n^ tk P ° P ° ^ a n > kot smo že poročali, je predaval v K r a n j u t°va i a t e r m i članom gorenjskih občinskih konferenc Z K S — *Ks t ^ i l a n Kučan, član sekretariata centralnega komite ja Uigt ' * ° va r i š Kučan je govori l o reorganizacij i Zveze k o m u -

l 0 v - - Fo to : F . Pe rdan

volj popular iz i ra l i . Kaže pa, da smo se tega dejstva le za­čeli zavedati, zato sem pre­pričan, da je samo še korak do tega, da bomo v progra­me izletov in ogledov mesta tako za domače kot za tuje turiste vključili tud i bogato arheološko gradivo, k i je zbrano in delno razstavljeno v prostor ih Gorenjskega mu ­zeja.

Zgodnj i srednj i vek, to ne­mi rno obdobje preseljevanja narodov in slovenske ko loni ­zacije našega ozemlja, je za znanstvenike še t rd oreh, poln neznank, zato bo po­trebnih še precej naporov in raziskovanj , da bomo o ta­kra tn ih l judeh in n j ihovem življenju vedeli kaj več. Se­danj i k ran jsk i ko lokvi j je prav gotovo pomemben pr i ­spevek k tem pr izadevanjem.

A. T r i l e r

mešankakav E K S T R A

V S A K O M U R PRIJA K A V A Š P E C E R I J A

K R A N J

ZNIŽANE C E N E KONFEKCIJ I DO 5 0 ° l „

Blagovnica K o k r a — znatno nižjih cenah:

K r a n j sporoča, da prodaja po

plašče, ko

in

ženske letne in z imske stime, obleke i n k r i l a usnjeno konfekci jo za ženske moške moške hlače moške letne in z imske obleke

P r i tovrstnem nakupu boste znatno pr ihran i l i !

Za obisk se priporoča: B L A G O V N I C A K O K R A - K R A N J

\ !\asa varnost

v .

V ponedeljek so v mest­ni hiši v K r a n j u slovesno odprl i spominsko razstavo varnostno obveščevalne službe V O S na Gorenj ­skem, k i je posvečena 25. obletnici ustanovitve orga­nov za notranje zadeve i n 50. obletnici Z K , S K O J i n sindikatov. Slovesne otvo­ritve so se udeležili pred­stavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organi­zacij gorenjskih občin ter veliko število organizator­jev in borcev V O S po na­šem območju za časa voj­ne kakor tudi nj ihovi da­našnji nas ledniki iz uprav javne varnost i .

Razstava je prek stro­kovnega i n odgovornega dela Gorenjskega muzeja, Uprave javne varnosti v K r a n j u in sorodnih insti ­tucij Iz raznih občinskih in republiških virov prvič predstavila javnosti celo vrsto zapletenih in težav­nih nalog naše policije za varnost naroda pred so­vražnikom v naših naj­usodnejših časih. T o sta poudarjala dva govornika, najprepričljivejše pa to dokazujejo pr ikazani do­kumenti .

Ob vsem tem pa se vsi­ljuje še posebna misel —

koga je takrat varovala ta služba, kaj n a m danes po­meni? P red 25. leti , ob ustanovitvi te službe, je Slovenski poročevalec za­pisal : »Bo rba prot i notra­n jemu sovražniku sloven­skega l judstva, borba pro­ti peti ko lon i naj bo naj­večja obveznost vsakega zavednega Slovenca.«

T a k o takrat. Cas četrt stoletja je mnogo spreme­ni l , prinesel vel iko nove­ga. Toda mnogi dogodki v svetu dokazujejo, da je samo pripravl jenost naj­večja varnost. A naša moč je v enotnosti . V O S je vzkl i l , se usposabl jal in se postavi l sovražniku po ro­b u samo s pomočjo naro­da kot celote, iz katerega je ta služba izhajala in ga brani la . Prav tako je da ­nes. Današnja služba jav­ne varnost i je prežeta s preka l jen imi t rad ic i jami revolucije, izšolana in so­dobno opremljena. N jena glavna moč pa je, kot ta­krat, še vedno v s amem narodu, v njegovi odloč­nosti in enotnosti za ob rambo m i r u , pravice, samostojnost i v nov i so­cialistični družbi. T o raz­stava nazorno dokazuje.

K. M.

Danes na 10. s t ran i nov podlistek v nadaljevan jih

Roparski zaklad

Člani zaupajo V SZDL Pogovor s sekretarjem občinske konference

SZDL v Radovl j ici tovarišem Janezom Var lom » T o v a r i š V a r c l , k a k o oce ­

n j u j e t e l e tošn je v o l i l n e p r i ­p r a v e v Radov l j i š k i obč in i ? «

»Čep rav s o v s i d o k u m e n t i , k i s o z a k o n i t o začrta l i v s e p r e d v o l i l n e p r i p r a v e , b i l i z e l o p o z n o s p r e j e t i i n p o s r e d o v a n i socia l ist ični z v e z i , k o t n o s i l k i v s e h v o l i l n i h p r i p r a v , m o r a m reč i , d a s o se v s e p r i p r a v e ( v s e b i n s k e , k a d r o v s k e i n o r ­g a n i z a c i j s k e ) o d v i j a l e p o z a ­k o n s k i h do loč i l ih . Še več , le­tošnje v o l i L n e p r i p r a v e s o z a j e l e m n o g o širše š tev i lo o b ­čanov v a k t i v n o razmiš l j an j e o bodoč ih k a n d i d a t i h k o t v s e d o s l e j . V d o k a z n a j n a v e d e m , d a j e v radov l j i šk i obč in i p r e k 30 o d s t o t k o v v o l i v c e v od l o ča l o n a k a n d i d a c i j s k i h k o n f e r e n c a h i n z b o r i h v o l i v ­c e v o s v o j i h k a n d i d a t i h .

V s e b i n s k e p a t u d i o r g a n i z a ­c i j s k e p r i p r a v e n a v o l i t v e s o b i l e z l a s t i p o z a s l u g i k r a j e v ­n i h o d b o r o v S Z D L bo l j še k o t n a pre jšn j ih v o l i t v a h . I n končno , če o c e n j u j e m o letoš­n j e v o l i l n e p r i p r a v e , m o r a m o p o v e d a t i , d a s o S Z D L , s i n d i ­k a t i i n d r u g e družbenopo l i ­t ične o r g a n i z a c i j e s t o r i l e v s e , d a s o v o l i t v e p o t e k a l e v p o ­po lnoma d e m o k r a t i č n e m i n p r o g r a m s k o j a s n e m vzduš ju . V d o k a z z a takšno t r d i t e v n a j n a v e d e m , d a j e že v p r e d -k a n d i d a c i j s k e m času p r e k 800 d ružbenopo l i t i čn ih d e l a v ­c e v n a po l i t i čn ih a k t i v i h r a z ­p r a v l j a j o o p r o g r a m s k i h i z ­hod išč ih t e r o k a d r o v s k i h i n o r g a n i z a c i j s k i h p r i p r a v a h n a vo l i t ve . «

»Ka j lahko rečete o enem Izmed stališč letošnjih vol i ­tev? Da naj b i b i lo v novi občinski skupščini čim več sposobnih , m l a d i h l jud i i n žensk?

» Ž e v času, k o s m o pr iče l i z o r g a n i z i r a n i m e v i d e n t i r a ­n j e m možn ih k a n d i d a t o v z a o d b o r n i k e , j e obč inska k o n ­f e r e n c a S Z D L n a V I I . razšir­j e n i s e j i p o t r d i l a p r e d l o g P r o g r a m s k i h i zhodišč z a i z ­v e d b o v o l i t e v , v k a t e r i h s m o o d p r t o p o v e d a l i , d a j e k a n d i ­d a t S Z D L v s a k d o , n e g l e d e n a p r e d l a g a t e l j a , k i j e p r i ­p r a v l j e n z a s t o p a t i stal išča S Z D L , k i s o b i l a z a j e t a v vo­l i l n e m p r o g r a m u , k a t e r i p a j e b i i l p o s r e d o v a n v 10.000 i z ­v o d i h v o l i v c e m . I zha ja joč i z te u g o t o v i t v e s o se k a n d i d a ­

c i j s k e k o n f e r e n c e i n p o z n e j e z b o r i v o l i v c e v od loča l i p r e d ­v s e m z a takšne k a n d i d a t e , k i b o d o p o l o g i k i z b o r o v v o l i v ­c e v l a h k o najuspešnejše z a ­s t o p a l i težnje v o l i v c e v v o b ­činski skupščini .

Z a t o s o b i l i v obč insko skupšč ino i z v o l j e n i takšni o d b o r n i k i , k i b o d o p o miš­l j e n j u v o l i v c e v najuspešneje l a h k o z a s t o p a l i v o l i v c e v e p r a ­v i c e . P o t e j od loč i t v i n i n a ­k l juč je , d a j e s t r u k t u r a n o v o i z v o l j e n e obč inske skupščine n e k o l i k o p r o t i p r i čakovan ju . S a j n i o d t i s t i h d o 25 l e t s t a ­r o s t i nihče i z v o l j e n , č eprav j i h j e k a n d i d i r a l o k a r 5. T i ­s t i h , k i j i h p o splošni druž­b e n i i n po l i t i čn i l o g i k i i m a ­m o še z a m l a d e , t o j e d o 30 le t s t a r o s t i , p a j e i z v o l j e n i h v obč insko skupšč ino k a r 5. N a j v e č p a j e o d b o r n i k o v , i n s i c e r k a r 30, o d 31 d o 39 l e t s t a r o s t i . M e d v s e m i o d b o r n i ­k i p a j e 31 inžen i r jev i n t e h ­n i k o v o z i r o m a 49 o d b o r n i k o v s s r e d n j o a l i v i s o k o šo lsko i z o b r a z b o . T u d i p o s t r u k t u r i žensk š te je s e d a n j i s e s t a v m a n j o d b o r n i k o v , k o t j i h j e b i l o v p r e j š n j e m m a n d a t u . P r e j j i h j e b i l o 6, s e d a j p a s o le št ir i p r e d s t a v n i c e .

S e s t a v i z v o l j e n i h o d b o r n i ­k o v n a m t o r e j p o v e , d a j e s e d a n j a skupščina v p r i m e r ­j a v i s p re j šn j o n e k o l i k o slabše g l e d e z a s t o p s t v a m l a ­d i h i n žensk, d a p a j e g l e d e šo lske i z o b r a z b e zna t ino b o l j ­ša k o t v p r e j šn j em sestavu.«

»Kakšne konkretne izkuš­nje je S Z D L pr idob i l a v letošnjih vol i tvah za delo v prihodnje?«

» K o n k r e t n a a k c i j a k o t s o v o l i t v e m o r a p r i p r a v i t i obč in­s k o k o n f e r e n c o k o t najv iš j i f o r u m S Z D L , d a razmiš l j a b o l j k o t k d a j k o l i o a k t i v n o ­s t i s v o j e g a č lanstva, č e s o v o l i t v e k o t na jpomembne j ša po l i t i čna a k c i j a d o b r o u s p e l e , k a r v našem p r i m e r u p o t r j u ­j e j o t u d i v o l i l n i r e z u l t a t i , p o ­t e m se m o r a o b & i m s k a k o n f e ­r e n c a S Z D L z a m i s l i t i , d a j e resnično najširša družbeno­pol i t ična o r g a n i z a c i j a , v k a t e ­r o občan i , k o t člani t e o r g a ­n i z a c i j e , t u d i z a u p a j o . T o p a p o m e n i , d a s m o do lžn i p r e k raz l ičnih o r g a n i z a c i j s k i h o b ­l i k o m o g o č i t i , d a občan i

i z p o v e d u j e j o s v o j e miš l j en je , d a f o r m i r a j o stal išča, k i so v s k l a d u s k o n c e p t o m sploš­n e g a družbenega r a z v o j a . Z a t o se j e i zvršni o d b o r o d ­loči l , d a b o še b o l j k o t d o s l e j r a z v i j a l a k t i v n o s t s e k c i j , d a b o o r g a n i z i r a l č i m v e č k o n ­k r e t n i h j a v n i h r a z p r a v p o i n ­t e r e s n i h s k u p i n a h i n h k r a t i razmiš l ja l še o d r u g i h o r g a n i ­z a c i j s k i h o b l i k a h p o v e z o v a ­n j a č imš i ršega k r o g a obča­nov . «

»Konec minulega meseca ste na skupnem sestanku iz­vršnega odbora in predsedni­kov K O S Z D L m e d d rug im obravnaval i nekatere naloge v pr ihodnje . Ka te ra vpraša­nja bi mora la S Z D L v občini najprej obravnavati?«

» N a s k u p n e m s e s t a n k u p r e d s e d n i k o v k r a j e v n i h o r g a ­n i z a c i j i n i zvršnega o d b o r a s m o se m e d d r u g i m d o g o v o ­r i l i , d a b o m o še v p r e o s t a l i h p o m l a d a n s k i h m e s e c i h o r g a ­n i z i r a l i k r a j e v n e k o n f e r e n c e S Z D L p r e d v s e m z n a m e n o m , d a k a d r o v s k o o k r e p i m o k r a ­j e v n e o d b o r e S Z D L z n a j ­ug l edne jš imi občani k r a j a , s takšn imi , k i b o d o p r i p r a v l j e ­n i v o d i t i soc ia l i s t ično z v e z o k o t r esn ično o r g a n i z i r a n o t r i b u n o j a v n e g a m n e n j a . V z p o r e d n o s k a d r o v s k i m i p r i ­p r a v a m i pa b o d o d o s e d a n j i o d b o r i s k u p n o z d r u g i m i v o d ­s t v i d ružbenopo l i t i čnega živ­l j e n j a k r a j a razmiš l ja l i , t u d i o pestre jš i v s e b i n s k i a k t i v ­n o s t i . P r a v v o l i t v e so n a m p o n o v e n d o k a z , d a naši ob ­čani, če r esno-moža to r a z ­p r a v l j a m o o s k u p n i h p r o b l e ­m i h z e l o r a d i s o d e l u j e j o v a k ­c i j a h socia l ist ične z ve ze . P r e d v s e m z a t o j e p o t r e b n o , d a p o ž i v i m o o r g a n i z i r a n o s t S Z D L v s l e h e r n e m k r a j u n a ­še obč ine .

M n e n j a s e m , d a t u d i v k r a ­

j e v n i h o r g a n i z a c i j a h i ščemo

takšne i n t e r e s n e o b l i k e o r g a ­

n i z i r a n o s t i , v k a t e r i h b o d o

naši občani t v o r n o d e l o v a l i ,

k a r p a b o z n a t n o pož i v e l o ce­

l o t n o a k t i v n o s t S Z D L v Obči­

n i . « A. ž a ! a r

Zahodnonemška sindikalna delega­

cija v Kranfu N a povabi lo Mestnega sin­

dikalnega sveta L jubl jana i n občinskega s indikalnega sve­ta v K r a n j u je v ponedeljek prispela na večdnevni obisk v Slovenijo 19-članska delega­cija m lad ih članov s indikata iz zahodnonemškega mesta Dusseldorf . M l a d i člani štu­dijske sindikalne delegacije iz Industriegevverkschaft iz Diisseldorfa tako obema sin­d ika ln ima vodstvoma vrača­jo lanski obisk v Zahodn i Nemčiji .

č lani s indikata iz Zahodne Nemči je si bodo m e d obi­s k o m ogledali nekatere de­lovne organizacije, izmenjal i nekatere delovne izkušnje t našimi s ind ika ln imi vodstvi v podjet j ih in si ogledali neka­tere zanimivost i v naši repub­l ik i . V petek dopoldne pa bodo obiska l i tud i podjetje Sava v K r a n j u , popoldne P a

j i h bo sprejel predsednik kranjske občinske skupščine S lavko Za lokar .

A. 2-

Radovlj ica

Seminar za sindikalna vodstva

Občinski s ind ika ln i svet v Radovl j ic i je skupaj z delav­sko univerzo Radov l j i ca p r i ­prav i l seminar za predsedni ­ke i n tajnike s ind ika ln ih or­ganizacij v občini. Seminar , k i sodi v okv i r izobraževanja s ind ika ln ih vodstev, so raz­deli l i v t r i skupine. Včera j in v ponedeljek so se semi­narja udeležili člani s indikal ­nih vodstev iz industri je , da­nes i n ju t r i bo seminar za vodstva iz stor itvenih dejav­

nost i , v petek i n soboto P a

za predsednike i n tajnike sin­d ikata družbenih služb. Vsa­ka skup ina n a seminar ju, ki je v M l a d i n s k e m d o m u v Bo­hin ju , obravnava vlogo sindi* kata v samoupravnem siste­m u , notranjo zakonodajo * de lovn ih organizaci jah in P ° * Iožaj posameznih dejavnosti oz i roma služb v radovljiški občini. Predavatelje za pos»' mezna vprašanja je izbral* delavska univerza Radovl j ic* '

A. t.

Kranj

Sprejem pionirjev v ZTH

T a k o k o t pre jšn ja l e t a v t e m času b o t u d i l e t o s v m e ­s e c u m l a d o s t i obč insk i k o m i ­te z v e z e m l a d i n e v K r a n j u s p r e j e l v o r g a n i z a c i j o Z M p i ­o n i r j e i z o s e m l e t k v k r a n j s k i

obč in i . J u t r i i n v p e t e k bod<> 720 p i o n i r j e m i z roč i l i i z k a z i c e z v e z e m l a d i n e i n j i h t a k " s p r e j e l i v o r g a n i z a c i j o . Ob^ k r a t b o s p r e j e m v p r o s t o r i k r a n j s k e obč inske skupščin3*'

Škof ja L o k a

Sprejem za delavce milice

L o k a , Železniki i n V ponedeljek, 12. maja, je predsednik Škofjeloške ob­činske skupščine Zd ravko K r -vina ob 25. ob letnic i V O S sprejel v prostor ih skupščine delavce mil ice postaje škof ja

Gorenj"

vas. Spre jema so se u d e ! e Z

družben^' tud i predstavnik i

političnih organizacij

Loke .

š k o f i '

i i i m i i i i i i H i m i m i i i i i i H i i i H i i i i i i i i i i i i i h i i H i i i i m 0 0 i

MISLITE

PRAVOČASNO

NA STANOVANJE !

Zato varčujte

pri Gorenjski kreditni banki I/ T i ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja K P Pi l IT ^ P ° 2 % obrestni meri. I I I U H 11 R o | e g t e g a | a h k o p r j 2REBANJU zadanete lep dobitek

iiMiimmmiiiimmiiiiiiiiiiimmmmimMiimiiimNiiimm HIII««""

v počastitev 50. obletnice K P J , Sko ja in s indikatov so v S lun ju na K o r d u n u v petek, 9- maja, odpr l i novo tovarno televizi jskih spre jemnikov Iskra — R IZ . Ob otvor itvi te tovarne združenega podjetja Iskra K r a n j je govori l član izvršnega b i ro ja predsedstva Z K J M i k a Tr ipa lo . V nov i tovarni bo zdaj zaposlenih 500 delavcev. — D.

GG Bled prvi član konzorcija za izgrad­njo triglavskih žičnic

V radovljiški občini se je v teh ma j sk ih dneh razp lam­tela akci ja za zbiranje sred­stev za izgradnjo triglavskega turističnega centra. P r i ob­e s k i skupščini je b i la ime­novana komis i ja , k i je že •zdelala p rog ram za zbiranje

sredstev. Dogovor i l i so se, da bodo najprej zbra l i lastna sredstva, šele nato pa b i se obrni l i na gospodarske orga­nizacije d rug ih občin. Usta­novi l i bodo konzorci j , k i bo nastopal kot investitor.

Otroški za tuje

Jugoslovanski delavci zapo­r e n ! v Z R Nemčij i prejema-ot ?** Prvega apr i la dalje , r »Ški dodatek za svoje otro-

Po nalogu bonske vlade, Prav Bundestag še n i rat i -

cirai konvencije ob social-'h zavarovanju Jugoslovan-

dodatek delavce sk ih delavcev. Otroški doda­tek bodo dobival i tudi de­lavci , k i delajo v Z R N e m ­čiji od 1. maja letos. M i n i ­strstvo za delo Z R Nemčije meni , da bodo finančni iz­da tk i v zvezi s tem znašali oko l i 22 mi l i jonov D M .

Turizem v marcu

Ock/ t u r i s t o v ali za dvajset

iste V v c č k o t l a n i v

i i h m m e s e c u - Število doma­r i ^ - ^ t o v je naraslo v pr i -19 J ? v i z l ansk im marcem za ^ dstotkov, tuj ih gostov pa *itoV . o d s ^ o t k o v - T u d i Preno-Cm bi lo v letošnjem mar-2(i ^ kot lani , in sicer za

^ s t o t k o v več. številke za

celotno letošnje tromesečje so za naš turistični promet zelo optimistične. Število go­stov v p rv ih treh mesecih je za 16 odstotkov večje kot la­n i v istem času, od tega je bi lo tujih več za dobro četr­tino. M e d inozemskimi gosti je bi lo največ Italijanov, na­to slede gosti iz Z R Nemčije, Avstr i je i n tako dalje.

Celotna investici ja za Iz­gradnjo sistema tr ig lavskih žičnic z gost inskimi objekti , vodovodi , električno napelja­vo in zajezitvijo hudourn ikov bo predv idoma znašala 5,5 mil i jarde S d in . Osnovna žič­nica naj bi bi la speljana iz K r m e do Apnenice, od tam pa naprej do Kredar ice . Na tej l ini j i b i bile povezave z vlečnicami na druga triglav­ska pobočja, med d rug im tu­di na smučišča pr i Staničevi koči.

N a glavni l ini j i bo vozila gondola za 60 potnikov. Po sedanjem predračunu bo vožnja na Kreda r i co in nazaj znašala 2200 S d in za osebo. Po oceni obiskovalcev predvi ­devajo 970.000 sektorskih vo­ženj na gondolskih žičnicah.

P r i Zavodu za pospeševa­nje tur i zma na B l e d u pravi ­jo, da b i mora l i zbrat i vsaj mi l i jardo S d in , potem b i se s tem denarjem šele lahko obrni l i s prošnjo za kredit k domači ali pa kakšni drugi mednarodni bank i . Predvsem bodo skušali čim več denarja zbrati doma.

Delavski svet G G B l ed je že sprejel sklep, da bo član konzorci ja s pet imi osnovni ­m i deleži, k i j i m pravi jo delnice. G G B led bo v treh letih sodeloval s 50 mi l i joni S d in . T o je pet delnic, ker ena delnica velja 10 mil i jo ­nov S d in .

T u d i druga podjetja te dn i sklepajo o pr i s topu h konzor­ci ju . J . V i d i c

Posvetovanje o nerešenih turisti­

čnih vprašanjih B l e d , 13. m a j a — G o r e n j s k a

tur is t ična z v e z a i z K r a n j a j e d o p o l d n e v h o t e l u J e l o v i c a n a B l e d u p r i p r a v i l a p o s v e t o v a ­n j e , k i s o se g a udelež i l i p r e d s t a v n i k i g o r e n j s k i h t u r i ­st ičnih i n p r e v o z n i h p o d j e t i j t e r n e k a t e r i h društev i n trž­n i inšpektor j i g o r e n j s k i h o b ­čin. P r e d b l i ža jočo se g l a v n o tur is t i čno s e z o n o n a G o r e n j ­s k e m s o s p r e g o v o r i l i o n e k a ­t e r i h nerešenih tur ist ičnih vprašam j i h .

G o v o r i l i s o o n e p r a v i l n i k o n k u r e n c i m e d tur is t ičn imi i n p r e v o z n i m i p o d j e t j i , k o t a v a b i j o k n a m t u j e g o s t e . U g o ­t o v i t v e t u d i kaže jo , d a agen ­c i j e i n d r u g i ne u s k l a j u j e j o p r o g r a m e i z l e t o v , c e n e i n d r u g e s t o r i t v e . Takšna n e p r a ­v i l n a k o n k u r e n c a , s l a b o a l i s k o r a j n ikakršno s o d e l o v a n j e i n s t r e m l j e n j e p o s a m e z n i h p o d j e t i j im d r u g i h p o č im­več j e m zaslužku p a t u j e g a g o s t a , k o se sreča z r a z l i k a ­m i p r e j o d b i j a k o t s p o d b u ­j a , d a b i se t u d i v p r i h o d n j e od loč i l z a o b i s k p r i n a s .

P o d a t k i t u d i kaže jo , d a ne­k a t e r a p o d j e t j a o r g a n i z i r a j o

p r e d v s e m dal jše i z l e t e ( t a k o l a h k o zaračuna jo v e č j o k i l o ­m e t r i n o ) i n p r i t e m n e p o m i ­s l i j o , d a s o takšni i z l e t i l a h ­k o p r e n a p o r n i i n tudl i n e z a n i ­m i v i , k e r s i g o s t j e z a r a d i d o l ­ge vožn je t a k o rekoč n e m o ­r e j o o g l e d a t i raz l ičnih z a n i ­m i v o s t i .

N a d a i l j e so u g o t o v i l i , d a s e p o s a m e z n i h o t e l i p r i o r g a n i ­z i r a n j u i z l e t o v p r e m a l o p o v e ­z u j e j o s tur is t ičnimi služba­m i v k r a j u , d a p o s l o v a l n i c e tur ist ičnih a g e n c i j z a n e m a r ­j a j o t i s t e tur ist ične i n d r u g e i n f o r m a c i j e , k i n i s o p lačane i t d . K o p a s o g o v o r i l i o v o z ­n i k i h t a k s i j e v , s o m e n i l i , d a b i b i l o p o t r e b n o p o o s t r i t i k o n t r o l o p r i v o z n i k i h t a k s i ­j e v i z t u j i n e . O d k a r j e n a m ­reč našim v o z n i k o m t a k s i j e v , k i i m a j o v o z i l o regii s t r i r a m o z a šest a l i več sedežev, p r e ­p o v e d a n o o p r a v l j a t i t o služ­b o , s o t o i z k o r i s t i l i n e k a t e r i v o z n i k i i z s o s e d n j e A v s l r i j e . T i namreč o p r a v l j a j o p r i n a s takšne p r e v o z e b r e z kakršne­g a k o l i d o v o l j e n j a .

A. Ž.

Takšni pr izor i po naših mest ih danes niso več redki . T a k o se je tudi p r i nas trgovina začela približevati potrošniku. Pred k r a t k i m je stojnice p red svo j imi t rgovinami postavi lo tudi trgovsko podjetje E l i t a K r a n j . Prodajajo predvsem se­zonsko blago po znižanih cenah. — Foto : F . Perdan

Pogovor z direktorjem zdravst N A Š E U R E D N I Š T V O J E Z A P R O S I L O D I R E K T O R J A Z D R A V S T V E N E G A D O M A K R A N J dr. Z A V R N I K A G O R A Z D A Z A P O G O V O R O N E K A T E R I H P R O B L E ­M I H Z D R A V S T V E N E S L U Ž B E N A G O R E N J S K E M .

» L e t o d n i j e m i n i ! o , o d k a r s o se n a G o r e n j s k e m z d r a v ­s t v e n i z a v o d i združ i l i . A l i l a h k o z a t o obdo?>je o c e n i t e p r e d n o s t i o z i r o m a p o m a n j ­k l j i v o s t i te zd ruž i t v e? «

»Da b i l a h k o p r ib l i žno oce ­n i l i s p r e m e m b e i n po loža j p o združ i t v i z d r a v s t v e n e s lužbe n a j u žnem d e l u G o r e n j s k e n a p o d r o č j u obč in K r a n j , ško f j a L o k a i n T r ž i č , j e n u j n o , d a s i p r e j o g l e d a m o p o d a t k e v času združ i t ve , t o j e 1. a p r i ­l a 1968.

O b združ i t v i s m o i m e l i v s e d a n j i obč in i K r a n j 298 r e d ­no z a p o s l e n i h , v občini ško t -j a L o k a 91 t e r v obč in i T r ž i č 53 r e d n o z a p o s l e n i h . S k u p n o je b i l o v s e d a n j e m z d r a v s t ­v e n e m d o m u o b združ i t v i 442 z a p o s l e n i h , o d t e g a 304 s t r o ­k o v n i s o d e l a v c i a l i n e p o ­s r e d n i zdravstveni d e l a v c i , d r u g o pa j e b i l k a d e r , b r e z katerega zdravstvena služba prav tako ne more delovati . V t em času je b i lo več orga­nizac i j sk ih sprememb. Z a k o n ne dovoljuje, d a b i i m e l zdravstveni d o m bolniške od­delke. Zate je oddelek z a b o -ietznd ušes, nosu in grla, k i j e še sedaj v zdravstvenem d o m u K r a n j , prevzela splošna bol -ros. Jesenice. Za rad i boljše povezave odde lka z ambulant­

n o s lužbo s m o se d o g o v o r i l i z u p r a v o bo ln išn ice , d a p r e v ­z a m e t u d i a m b u l a n t n i d e l spec ia l i s t i čse s lužbe z a b o ­l e z n i ušes, n o s u i n g r l a . T a k o d a o d d e l e k i n spec ia l is t ična a m b u l a n t a s o d i t a p o d u p r a ­v o splošne bo ln iš . J e s e n i c e , z a i z v a j a n j e s v o j i h n a l o g p a s t a o d g o v o r n a z d r a v s t v e n e m u c e n t r u K r a n j . P r a k s a j e p o ­k a z a l a , r a z e n t e g a p a t a k o z a h t e v a t u d i z a k o n , d a j e s m o t r n e j e , če o d s t o p i m o , i n t a k o s m o 1. j a n u a r j a 1969 t u ­d i s t o r i l i , a m b u l a n t n o s lužbo z a n o t r a n j e b o l e z n i i n s t i t u ­t u z a p l jučne b o l e z n i i n t u ­b e r k u l o z o G o l n i k , k i i m a i n ­t e r n i o d d e l e k . T a k o j e p r a v t a k o k o t p r i z g o r a j o m e n j e ­n e m o d e l k u z a b o l e z n i ušes, n o s u i n g r l a p o v e z a n a b o l ­nišnična služba z a m b u l a n ­t n o i n bolnišnica s k r b i z a i z ­v a j a n j e p r e d v i d e n e g a p l a n a , o d g o v o r n a p a j e z d r a v s t v e n e ­m u c e n t r u .

O p o z o r i t i b i h o t e l n a t o , d a j e v K r a n j u n e k o l i k o i z ­j e m e n po loža j g l e d e n a o s t a ­l o S l o v e n i j o . I m a m o namreč še specia l ist ične d e j a v n o s t i itn z a t o t u d i d e l o v n o e n o t o specia l ist ičnih služb. R a z v o j z d r a v s t v e n e s lužbe z a južn i d e l G o r e n j s k e , k i se j e začel i z ­v a j a t i p r e d l e t i , j e te s lužbe

Svet brez bleščic

Fant ni pozna l svojih staršev

Okrog polnoči je ura. Vse v mestu le spi in le svetlobni napis, ki stalno utripa, opozarja da je kljub tišini še vedno nemirno.

Izza vogla hiše priteče mlad fant. Mogoče jih ima šestnajst. Nekaj si tlači v žepe in hiti proti gradbišču.

Drugi dan berem v časopisu o vlomu. Vlomilca iščejo.

Naslednjo noč podobno. In tako iz noči v noč, dokler mu miličniki ne presekajo pot in ga ujamejo. Fant je fizično popolnoma razvit. Tudi neumen ni. Na vprašanja policajev nerad odgovarja ali pa se jim reži v obraz.

Fanta pošljejo v poboljševalni zavod. V zavodu je le star znanec. Že prve dni, ko spozna svoje kolege, začne načrtovati nov pobeg. Čez nekaj tednov mu zopet uspe.

Preseli se v mesto, kjer ima svoj »rajon«. In zopet noč za nočjo. Vseeno pa se bolj pazi kot zadnjikrat, čeprav se zavedat da ga bodo zopet ujeli in potem...

... toda strast ga vedno premaga, čeprav ve, da jo bo moral vedno težje plačati. To je zanj svoboda, to mu pomeni življenje, ki je polno tveganja.

Čez nekaj dni zopet sedi v zavodu. Vzgojitelji so se ga že naveličali. Same sitnosti so z njim.

Kolikokrat bo moral še pobegniti, da bo spoznal, da ne ravna prav? Kolikokrat bo moral še pobegniti, da bodo vzgojitelji spoznali, da mu manjka samo nekaj, nekaj ljubezni, nekaj tistega, česar se navaden človek viiti ne zaveda, brez česar pa ne more živeti. Samo nekaj prijateljske ljubezni brez prezira. Kdo mu bo dal to ljubezen, ljubezen ki ga bo skušala razumeti in potolažiti.

Fant m poznal svojih staršev. .. M . L o g a r

u v a j a l i n b i j i h b i l o s e d a j n e -s m i s e l n o u k i n i t i . M e n i m , d a b i m o r a l e bo ln išn ice v d o g o ­v o r u z z d r a v s t v e n i m i d o m o v i težit i z a t e m , d a u s p o s o b i j o še n a d a l j n j e specia l is t ične a m b u l a n t e . K o t p r i m e r n a v a ­j a m k i r u r g i j o , p r e d v s e m a m ­b u l a n t o z a p o š k o d b e , k a r p a m i v d v e h l e t i h k l j u b p r i z a d e ­v a n j u n i u s p e l o .

Bo ln išn ic i J e s e n i c e i n i n s t i ­t u t u G o l n i k s m o t a k o p r e ­p u s t i l i 24 naših s o d e l a v c e v , o d t ega 19 n e p o s r e d n i h z d r a v ­s t v e n i h s o d e l a v c e v . T r e n u t n o i m a m o 422 z a p o s l e n i h , o d te­ga j e 304 n e p o s r e d n i h z d r a v ­s t v e n i h s o d e l a v c e v . I z t e h s k o p i h p o d a t k o v j e r a z v i d n o , k a k o se j e s e s t a v a z a p o s l e n i h s p r e m e n i l a , i n d a s m o n a m e ­ščali l j u d i z a n e p o s r e d i n o v a r ­s t v o o z i r o m a p o m o č obča­n o m , t o se p r a v i ož j e s t r o ­k o v n e s o d e l a v c e . V s a m i u p r a v n i službi n i s m o n a m e ­ščali n o v i h s o d e l a v c e v , n j i h o ­v o š tev i l o se j e c e l o n e k o l i k o zman jša lo , t a k o d a v e l j a go r ­n j a s t r u k t u r a i n nameščan je l e z a o ž j e s t r o k o v n e s o d e l a v ­ce , č a s p a b o s e v e d a p o k a z a l , če s t a s e d a n j a s e s t a v a i n šte­v i l o s o d e l a v c e v v u p r a v i z a ­d o s t n a z a o p r a v l j a n j e n a l o g .

Še le n a p o d l a g i t e h g r o b i h p o d a t k o v b i se dai lo g o v o r i t i o d o b r i s t r a n i združ i t ve k a ­k o r t u d i o s l a b i . M i s l i m , d a j e d o b r a s t r a n i n t e g r a c i j e o r ­g a n i z a c i j a p o s lužbah. P o s l e ­d i c a t e ga je , d a se n a v s e h področ j ih e n a k o g l e d a ina z d r a v j e občana, e n a k o p a j e t u d i s t r o k o v n o i z p o p o l n j e v a ­n j e . E n a k o j e t u d i z d r a v l j e ­n j e b o l n i h l j u d i . T r d i m , d a j e t o r a z v o j n i p r o c e s i n d a b o d o dokončn i r e z u l t a t i v i d ­n i šele čez n e k a j l e t , p r e d ­v s e m z a t o , k e r s t a b i l a o r g a ­n i z a c i j a i n p a s t r o k o v n a p l a t v p o s a m e z n i h t e r i t o r i a l n i h e n o t a h raz l ična. Z a u s k l a d i ­t e v t e g a p a j e p o t r e b e n čas. P o g l e j t e : v n e k i t e r i t o r i a t l n i e n o t i s o se poškodbe manjše­ga o b s e g a , t o s o p o š k o d b e , k i j i h l a h k o o b d e l a j o z d r a v n i ­k i s s v o j i m t i m o m v s a m e m z d r a v s t v e n e m d o m u , z d r a v i l e p o n a j b o l j s o d o b n i h m e d i c i n ­s k i h k o n c e p t i h ; v n e k i d r u g i e n o t i p a s o se u p o r a b l j a l e m e t o d e , k i s o že z d a v n a j o p u ­ščene i n j i h i m a m o z a n e s t r o ­k o v n e . — M i s l i m , d a so v t e m p r e d n o s t i združ i t ve , k i p a se b o d o p o k a z a l e šele čez n e k a j l e t . D a n e s j i h še n e m o r e m o m a t e r i a l n o i n ko l i č insko v r e ­d n o t i t i .

S l a b e s t r a n i zd ruž i t ve p a s o s k o r a j m i m o . M o r a l i s m o u g o t o v i t i , kakšna j e naša m a ­t e r i a l n a b a z a , s p o z n a t i s m o m o r a l i p r e j šn j e o r g a n i z a c i j s k e ob l f ike , n a v a d e p o s a m e z n i h te­r i t o r i a l n i h e n o t i n šele T>a>to s m o l a h k o začel i g r a d i t i n o ­v o u s t a n o v o . K a k o r n a s t r o ­k o v n e m pod ro č ju se j e t u d i t u k a j p o k a z a l a z e l o v e l i k a r a z n o v r s t n o s t t a k o p r i n a b a v i o s n o v n i h s r e d s t e v k o t p o j m o ­v a n j u , d o k a t e r e g a tehnične­g a n i v o j a n a j se r a z v i j e p o s a ­

m e z n a služba. S t e m i m a m o še d a n e s težave. Z a t o j e p o ­p o l n o m a uprav ičen s k l e p sve­t a z d r a v s t v e n e g a d o m a , d a j e t r e b a v r o k u e n e g a m e s e c a i z d e l a t i n o r m a t i v e z a tehnič­n o o p r e m l j e n o s t o d o s n o v n i h s r e d s t e v d o d r o b n e g a i n v e n ­t a r j a .

N e u g o d n o j e t u d i t o , d a se m o r a j o n e k a t e r i s o d e l a v c i v o ­z i t i n a d e l o , k a r j i h v s e k a ­k o r d o d a t n o ob r emen ju j e . «

» V začetku r e f o r m i r a n j a z d r a v s t v e n e s lužbe j e n a s t o ­p i l o nekakšno m r t v i l o , k o t o m e n j a t e v s v o j e m z a p i s u v V e s t n i k u s l o v e n s k e g a z d r a v ­niškega društva . K j e s o b i l i v z r o k i in kakšne b o d o p o v a ­šem m n e n j u pos l ed i ce? «

» R a z u m l j i v o j e , d a p r i v s a k i n o v o s t i n a s t o p i b o j a z e n p r e d n e z n a n i m . B a l i s m o se, a l i n a m b o u s p e l o p o s t a v i t i t e m e l j e t a k i o r g a n i z a c i j i , k i b o k o r i ­s t i l a b o l n i k u i n b o oprav ič i ­l a združ i tev . T e ž a v e s o b i l e p r e d v s e m z a r a d i t e ga , k e r s o p r i u s t a n a v l j a n j u n o v e o r g a ­n i z a c i j e m o r a l i s o d e l o v a t i p re težno v i s o k o k v a l i f i c i r a n i k a d r i , k i s m o j i h s t e m o d t e ­g o v a l i n j i h o v i r e d n i d e j a v n o ­s t i , t o j e o d n e p o s r e d n e g a z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a . Z a r a ­da t e h p r o b l e m o v p o s a m e z n e o r d i n a c i j e a l i c e l i o d d e l k i n i ­

s o u s p e l i i z p e l j a t i s v o j i h o b ­v e z n o s t i . T o j e s e v e d a p o v z r o ­ča lo n e g o d o v a n j e p r i l j u d e h , k i s o i s k a l i zd ravn i ško p o ­m o č .

M o j e m n e n j e j e — t o t r ­d i m t a k o s e d a j , k o t s e m t u d i o b zače tku r e f o r m e — d a j e i n t e g r a l n i d e l r e f o r m n e g a g i ­b a n j a z d r a v n a r o d . B r e z z d r a ­v e ga n a r o d a namreč n i m o ­goče i z p e l j a t i naše r e f o r m e . V s e k a k o r se b o m o r a l n a j t i način, k a k o z a g o t o v i t i t a k o o b l i k o o r g a n i z a c i j e i n v a r s t ­v a , d a se i z p o l n i j o te o s n o v ­n e r e f o r m n e z a h t e v e . S t e m p a n e t r d i m , d a p r i z a d e v a n j a v z a d n j i h l e t i h n i s o r o d i l a u s p e h o v . O s t a l a j e s i c e r še v r ­s t a nerešenih vprašan j . Z a n e k a t e r e s lužbe n a p r i m e r še­l e c e l o z a k o n s k o n i rešeno , k d o f i n a n c i r a n j i h o v o v a r ­s t v o . Z a našo u s t a n o v o s i u p a m t r d i t i , d a s m o t o r e l a ­t i v n o m r t v i l o v b i s t v u p r e b r o ­d i l i . N e g l e d e n a težave , k i s m o j i h i m e l i i n j i h b o m o še i m e l i , m e n i m , d a j e t r e b a i t i v k o r a k s s o d o b n o m e d i c i n o . Z a t o t u d i š o l a m o prece j šn j e š tev i lo l j u d i . N e m o r e m p a r a z u m e t i , , d a t o n i b o l j ce­n j e n o i n d a v s e v b i s t v u leži na r a m e n i h k o l e k t i v a , k i i m a o m e j e n e m a t e r i a l n e možno­s t i . T r e n u t n o i m a m o šest z d r a v n i k o v n a s p e c i a l i z a c i j i ,

M O N T A Ž N O P O D J E T J E

A lp r em Kanin k Usnjarska 9 Komis i ja za sprejem na delo

p o n o v n o r a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta:

1 strojni tehnik — za operat ivno delo v obra tu opreme

1 lesni tehnik — v p r ip rav i dela za obrat opreme za trgovine

1 arhitektonski tehnik — za pr ip ravo pro jektov v ob ra tu opreme za

trgovine

2 K V mizarja — za montažo trgovske opreme — delo je terensko

Pogoj i : pod 1 i n 2 — začetniki s končano ustrezno stro­kovno šolo. p o d 3 — srednja s t rokovna izobrazba s 3 leta prakse. Prednost p r i izb i r i bodo imel i kandidat i , k i so že do sedaj opravl ja l i dela na opreml jan ju trgovskih lokalov.

p o d 4 — 5 let prakse. V s i kand idat i mora jo imet i odslužen vojaški rok.

Interesenti naj se javi jo ustno v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvu podjetja. Nastop službe možen takoj -

Podjetje s stanovanji ne razpolaga.

venega doma Kranj d v a š t i p end i r amo n a splošni m e d i c i n i , e n e g a n a n e v r o p s i -h i a t r i j i i n e n e g a z a m e d i c i n o d e l a . P o l e g r e d n e z a p o s l i t v e o b i s k u j e šo lo še 22 bo ln ičark , k i s i b o d o p r i d o b i l e n a z i v m e ­d i c i n s k e s e s t r e , š o l a se t u d i o s e m d e n t i s t o v , k i s i b o d o s t e m p r i d o b i l i n a z i v z o b o ­z d r a v n i k a . R a z e n t e ga št ipen­d i r a m o še š tudente , i n s i c e r o n e g a i z sp lošne m e d i c i n e , e n o b a b i c o i n d v a bodoča z o ­bozd ravn ika . «

»Ali so kakšne analize, k i se tičejo zdravstvenega stanja slovenske oz i roma gorenjske populacije v po re fo rmnem zdravstvu. Slišati je b i lo na­mreč glasove, da je zdravstve­no stanje zavarovancev zara­di okrn jen ih zdravstvenih pravic upadlo?«

» N a t o vprašan j e j e z e l o težko o d g o v o r i t i . P o d a t k e b i l a h k o d o b i l i n a r epub l i škem z d r a v s t v e n e m c e n t r u a l i r e ­pub l i škem z a v o d u z a s t a t i s t i ­k o . V s v o j i o c e n i se o m e j u ­j e m le n a p o d r o č j e K r a n j a , Ško f j e L o k e i n Trž i ča . P r i p o ­m i n j a m p a , d a j e k l j u b p o ­d a t k o m , k i j i h i m a m , t a oce ­n a z e l o r e l a t i v n a . P o p o d a t -k ' h j e o p a z i t i i z r a z i t s k o k u m r l j i v o s t i d o j enčkov i z l e t a

1966- 1967 v p r i m e r u z l e t o m 1967- 1968, k j e r n i b i s t v e n e g a o d s t o p a n j a . V e n d a r p a j e t o i P r e m a j h n o r a z d o b j e , da b i ga l a h k o objektivno o c e n i l i . O p a - ' zi*d p a j e , d a j e o d l e t a 1965 P r e c e j n a r a s l o š tev i lo m r t v o ­r o j e n i h o t r o k n a našem p o d ­ročju. P r a v t a k o o p a ž a m o , da P O j e m « t u d i n a r a v n i p r i r a ­s t e k , d a ne r e č em u p a d a . N a P r v e m m e s t u o b o l e l o s t i so o o l e z n i d i h a l n e g a a p a r a t a , s e d e n e z g o d e i n poškodbe , r ia to b o l e z n i p r e b a v i l , s l e d i j o P a b o l e z n i ž i včnega s i s t e m : ! j * * čutil. Z a n i m i v o p a je, da K ' J u b t r u d u d e l o v n i h o r g a n i -Z a c i j i n z d r a v s t v e n e s lužbe. " a h i zmanjša l i š tev i lo ne ­sreč im p o š k o d b p r i delu. le­te r e l a t i v n o naraščajo . «

» V zobozdravstvenih ambu­lantah je zelo dolga čakalna doba, vsaj v k ran j sk i je ta-R o - Do kdaj bo mora l zava­rovanec čakati leto a l i dve n a Pregled zob?«

•Zan j u m i v o j e , d a s e v N r a v s t v e n i o k o l i

s lužbi v s e v r t i čaka lne d o b e v z o b o ­

z d r a v s t v u . N i p a s a m o v zo ­b o z d r a v s t v u t a k o . P o d o b n o j e

u d " n a d r a g i h pod roč j i h me -j I C l n e , s a m o d a j e način de-1 3 n a d r u g i h pod ro č j i h t a k .

d a se d e l a e n o s t a v n o n e d a od lož i t i . N a p r i m e r o t r o š k o v a r s t v o . Če b i s e naši d e l a v ­c i n a t e m p o d r o č j u drža l i s t r o g i h n o r m a t i v n i h p o g o j e v i n n e b i d e l a l i t a k o e t i čno k o t s e d a j , b i b i l a čakalna d o ­b a v d i s p a n z e r j u z a o t r o k e p r a v t a k o d o l g a , m o g o č e še dal jša k o t v z o b o z d r a v s t v u . N a m e n o m a s e m n a v e d e l t o s lužbo, p o d o b n o p a b i b i l o l a h k o t u d i v d r u g i h s lužbah. Prepr i čan s e m , d a se p r i n a s p r e c e j d e l a o p r a v l j a n a p o d ­l a g i e t i k e . M i s l i m , d a b i n a ­ša družba že e n k r a t m o r a l a s p o z n a t i r e s n i c o i n se z n j o s p o p r i j e t i . Z a r a d i t e ga se op rav i ču j em , k e r o z o b o ­z d r a v s t v u ne m i s l i m več p o ­v e d a t i , č eprav j e k v a l i t e t a v z a d n j e m času z e l o n a r a s l a . T u m i s l i m n a o r t o d o n t i j o ( če l justna o r t o p e d i j a ) , t o j e n a j b o l j občut l j i v d e l z o b o ­z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a . P o t r e ­b e p o t e m v a r s t v u p a s o se­v e d a več je k o t so m a t e r i a l n e možnos t i . P o n o v o s p r e j e t e m z a k o n u o z d r a v s t v e n e m z a ­v a r o v a n j u b o m o skušali t e s t v a r i ured i t i . «

» V zdravstvu je nerešeno vprašanje preventivnih de­javnost i . A l i se da vsaj pri ­bližno oceniti zdravstvena škoda, k i vsak dan nastaja zaradi tega?«

» č e p r a v je o d g o v o r občin­s k i h skupščin n a G o r e n j s k e m z a l e t o 1969 e n o t e n g l ede f i ­n a n c i r a n j a p r e v e n t i v e , f i n a n ­c i r a n j e d o k o n č n o še n i u r e j e ­n o . ( T u ne o m e n j a m še p r e ­v e n t i v n e dejavnosti g o s p o d a r ­s k i h o r g a n i z a c i j , k i čut i jo p o ­t r e b o p o t e j d e j a v n o s t i i n s p r e j e m a j o z d r a v s t v o k o t i n ­t e g r a l n i d e l r e f o r m e ) . T u s o s p e t p o t r e b e več j e k o t m a t e ­r i a l n e možnost i . Obč inske skupščine hoče j o i m e t i u r e ­j e n o t o v r s t o z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a , j e p a več d e j a v n i k o v , k i obč insk im skupšč inam onemo^očai j o, d a b i s t o o d ­s t o t n o i z p o l n j e v a n j e s v o j e o b ­v e z n o s t i . Kakšna škoda j e n a ­s t a l a z a r a d i o m e n j e n i h s r e d ­s t e v , k e r je b i l a p r e v e n t i v n a d e j a v n o s t o k r n j e n a , j e težko poveda t i . «

»N i pa samo neurejeno fi­nanciranje p r e v e n t i v n e dejav­n o s t i , c e l o vaša k u r a t i v a n i ma z a g o t o v l i e n i h finančnih s r e d s t e v . P o t r e b e p a s o veli­k e . K d o p o t e m izp lačuje va­š im s o d e l a v c e m n a d u r e , in k a k o si r a z l a g a t e n j ihovo vo­ljo d o de la? «

» N a t o vp rašan j e o d g o v a r ­j a m s a m o z e n i m p o d a t k o m . Sp lošno z d r a v s t v e n o v a r s t v o n a našem p o d r o č j u b i m o r a ­l o i m e t i 30 z d r a v n i k o v , i m a ­m o p a j i h p r i z n a n i h s a m o 28. M i s l i m , d a j e t i s t e m u , k i p o ­z n a d e l o n a t e m pod roč ju , j a s n o , k a j p o m e n i p r i m a n j ­k l j a j d v e h z d r a v n i k o v . V e n ­d a r p a v v s e h naših s lužbah n i t a k o . V z v e z i s t e m n a s t a ­j a j o težave z z a g o t a v l j a n j e m z d r a v s t v e n e g a v a r s t v a i n s m o p r i s i l j e n i u v a j a t i c e l o n a d u r ­n o d e l o . T e n a d u r e s o t a k o s t i m u l i r a n e , d a m i j e n e r o d ­n o p o v e d a t i n j i h o v o v r e d ­nost . «

»Zdravniki pogosto poudar­jate, da m e d bo ln ikom in zd ravn ikom ne sme b i t i »te­ga umazanega denarja« . T u mis l imo predvsem na z a v a r o ­vančev prispevek pr i n e k a t e ­r ih z d r a v s t v e n i h s t o r i t v a h . K a k o p a b i p o vaše u r e d i l i to vprašan j e? «

»Vp rašan j e p r i s p e v k a j e o d p r l o . M i s l i m , d a b i ga m o ­r a l a p o b i r a t i s lužba, k i zago ­t a v l j a z a v a r o v a n j e občanov , t o j e k o m u n a l n a s k u p n o s t s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a . S t e m p r i s p e v k o m s o na ložene z d r a v s t v e n i službi d o d a t n e a d m i n i s t r a t i v n o f inančne o b r e m e n i t v e , k a r se m i ne z d i p r a v . P o m o j e m b i b i l o ide ­a l n o t a k o l e : d a j e o d n o s v social ist ični družbi b o l n i k -z d r a v n i k n a t a k e m n i v o j u , d a s i c e r o b a v e s t a , k o l i k o s t a n e | z d r a v l j e n j e , m a t e r i a l n o p l a t p a na j u r e j a t i s t i , k i j e z a t o o d g o v o r e n . M e n i m , d a se z e l o v e l i k o g o v o r i o n e u r e j e n o s t i i n neuč inkov i tos t i s lužbe i n d a b o l n i k i n e v e d o , k o l i k o p o s a m e z n o z d r a v l j e n j e stame. — M i s l i m , d a d e n a r n i u m a ­z a n i n d a g a j e t r e b a v i s o k o c e n i t i , vprašan je j e s a m o , k a ­k o t o d o k o n č n o uredi t i . «

»Ali so resnične napovedi glede spremembe v organiza­ci j i zdravstvenih centrov?«

» M e n i m , d a j e z a s l o v e n s k o p o p u l a c i j o d o v o l j o n r e p u ­bliški z d r a v s t v e n i c e n t e r , k j e r j n a j b i d e l a l i p r o f e s i o n a l n i | s t r o k o v n j a k i . O b e n e m n a j b i t a c e n t e r i m e l t u d i v s a p o ­o b l a s t i l a p r i o p r a v l j a n j u s vo ­j i h n a l o g . Z d i se m i d o v o l j t u d i e n a s a m a r iz ična s k u p ­n o s t p r i t a k i o r g a n i z a c i j i z d r a v s t v e n e s lužbe. M e n i m , d a b i b i l a s m o t r n a r e o r g a n i ­z a c i j a n a t e h d v e h področ ­j ih . «

L . M e n c i n g e r

Čudna prosvetna realnost

£ Ste že slišali, da se regres za dopust lahko izpla­ča na koncu leta za dve leti nazaj?

O Ste že slišali, da nek i kolektiv vse leto izplačuje akontaci jo na osebne dohodke, na koncu leta, ko ugo­tovi , da se je na začetku leta predvideni denar natekel, izplača vsem raz l iko i n tako dobi d i rektor naenkrat z vsemi v i r i (akontaci ja, letna raz l ika, nadurno delo i n regres) 900 tisoč star ih dinarjev?

# Ste že slišali, da d i rektor oz i roma ravnatelj šole n ima po p rav i ln iku nobene učne obveznosti in zato lahko vsak mesec naredi rec imo 70 nadur?

Družbeni dogovor o nagrajevanju prosvetnih delav­cev pravi , naj prosvetni delavec s srednjo izobrazbo dob i 105 star ih tisočakov na mesec, z višjo izobrazbo 135 in z v isoko izobrazbo 160 star ih tisočakov. T a do­govor bo letos v kran jsk i občini prvič uveljavljen in zanimivo je, da so ga na vseh šolah v občini skušali upoštevati. Skušali p r av im zato, ker dogovor redko kje v celoti drži (vsaj podatk i tako kažejo ) .

Pr imer , na katerega se nanašajo uvodna vprašanja, n i izmišljen. Zgodi l se je konec lanskega leta na eni srednj ih s t rokovnih šol. K o sem pred k r a t k i m izvedel zanj, sem se malce zamis l i l . Zamis l i l zato, ker še ni tako dolgo, ko smo na ves glas ugotavljali , kako nizki so osebni dohodk i prosvetnih delavcev. In ko sem brska l po nekater ih statističnih podatkih , sem ugoto­vi l , da zadnje čase le n i tako. Ne m i s l im sicer, da ta moja trditev pomeni že pravi lo za vse prosvetne de­lavce. M o r d a jo m o r a m omej i t i p redvsem na prosvetne delavec v nekaterih srednj ih šolah, čeprav se v osnovnih šolah mater ia lno vprašanje tudi že precej ureja. Za p r imer naj povem, da so se poprečni mesečni osebni dohodk i na kran jsk ih srednj ih šolah pred k r a t k i m gibali m e d 107 in 133 tisoč star ih dinarjev. N a omenjeni šoli, kjer so prosvetni delavci vse leto dobival i akon­tacijo, ob koncu leta pa so vsem izplačali razl iko, pa je poprečni lanski mesečni osebni dohodek po kon ­čanem letnem obračunu znašal približno 131 tisoč star ih dinarjev.

In ko sem takole razmišljal o urejanju družbenih vprašanj, predvsem tist ih, o kater ih smo zadnje čase govori l i , d a so najmanj usklajena in še danes niso po­vsem rešena, sem se nehote vprašal:

K a k o , čeprav zakonito , l ahko nekje na koncu kole­darskega leta izplačajo regres za dopust za dve leti na­zaj? A l i to mo rda pomeni , da se regres (če je na voljo denar) l ahko izplača rec imo tud i za pet let naprej?

K a k o lahko d i rektor oz i r oma ravnatelj šole, k i ga pravi ln ik zaradi vodenja šolskih poslov in opravl janja vodstvenih zadev oprošča učne obveznosti (predavanja učne snovi d i j akom) , po d rug i s t rani pa dela nadure in j i h naredi na mesec tudi po 76 a l i več, kar je m imo ­grede povedano v danem p r imeru približna redna me­sečna obveznost za prosvetnega delavca?

In kako čudno (in rec imo tud i zakonito) je, da l ahko člani kolekt iva, k l jub zagotovl jenemu denarju, vse leto dobivajo akontaci jo, kar je 10 pa tudi skoraj 50 tisoč star ih dinarjev manj od pripadajočega dohod­ka , zato d a lahko ob koncu leta dobi jo še razl iko?

M a r pomeni , da skušamo včasih delati in iskati p r i nagrajevanju prob leme tam, kjer j i h pravzaprav n i . . . ? ć e pa prob lemi m o r d a vseeno so (utemeljeni seveda), potem je pr imerjanje povedanega p r imera neke šole z d rug im i šolami zgolj naključno.

A. ža lar

TEDEN PRODAJE mopedov TOMOS ceneje 150.00 N din

od 12. do 17. V . 1969

O D O B R A V A M O KREDITE !

Slovenija lw WJ avto P O S L O V A L N I C A K R A N J ,

T i tov trg 1

V ponedeljek se je v K r a n j u začel kolokvi j o srednjem veku. — Foto : F . Perdan

Kolokv i j o zgodnjem srednjem veku Ve l iko neznank kljub množici

novih odkrit i j K R A N J , 13. maja — V ponedeljek se je v dvorani skupščine občine K r a n j začel ko lokvi j o zgodnjem srednjem veku, k i ga prire ja S lovensko arheološko društvo, razen domačih pa se ga udeležujejo tudi znanstveniki iz sosednjih dežel (Koroške , Madžarske, Italije, Hrvatske ) . Finančno so kolokvi j omogo­čile ustanove, k i sodelujejo na njem s svoj imi predavatelji , i n republiška izobraževalna skupnost, pokrovitel jstvo pa je prevzela kranjska občinska skupščina.

» T o j e že d r u g i k o l o k v i j o z g o d n j e m s r e d n j e m veku, « j e n a zače tku p o u d a r i l p r e d s e d ­n i k S l o v e n s k e g a arheo loške­g a društva d r . P e t e r P e t r u , » po t r ebna p a b o s t a v sa j še d v a , p r e d e n b o m o o t e m o b ­d o b j u maše p r e t e k l o s t i v e d e l i k a j več . « i n p o t r e b n a b o d o s e v e d a še n o v a r a z i s k o v a n j a n a obsežnem p r o s t o r u p r v o t ­n e s l o v e n s k e k o l o n i z a c i j e , so­d e l o v a n j e s t u j i m i z n a n s t v e -»iiki i n z n a n s t v e n i m i i n s t i t u ­c i j a m i , o b j a v a c e l o t n e g a »dcopanega g r a d i v a . Z g o d n j i s r e d n j i v e k j e namreč p r i n a s n a j m a n j r a z i s k a n . O n j e m v e m o m a n j k o t o pre jš­n j e m ant i čnem o b d o b j u i n s e v e d a m a n j k o t o v i s o k e m s r e d n j e m v e k u .

P o d p r e d s e d n i k k r a n j s k e obč inske skupščine J a n e z Sušnik j e z a t o zažele l v s e m ude ležencem t e ga t r i d n e v n e ­g a z m a n s t v n e g a p o s v e t o v a n j a v e l i k o d e l o v n i h u s p e h o v , p o ­t e m p a j e n a k r a t k o s p r e g o ­vor i l i o k r a n j s k i obč in i m o s a m e m K r a n j u , k i n i l e s r e ­d išče obč ine , a m p a k središče Širše p o k r a j i n e . V p o n e d e l j e k z veče r j e ude ležence k o l o k v i ­j a s p r e j e l p r e d s e d n i k k r a n j ­s k e obč inske skupščine S l a v ­k o Z a l i o k a r .

U v o d n i r e f e r a t n a k o l o k v i j u j e i m e l d r . Jože K a s t e l i c , r a v ­n a t e l j l j u b l j a n s k e g a N a r o d n e ­g a m u z e j a . G o v o r i l j e o d a ­našnj ih n a l o g a h z g o d n j e - s r e d -n j e v e s k e a r h e o l o g i j e i n n a začetku p r e d v s e m p o u d a r i l , d a z a j asne j šo s l i k o o t e m

o b d o b j u n e b o d o d o v o l j le arheo loška i z k o p a v a n j a i n r a z i s k o v a n j a , a m p a k se b o d o m o r a l i s t e m i p r o b l e m i s p o ­p r i j e t i t u d i d r u g i znams tve -n i k i , p r e d v s e m s e v e d a z g o d o ­v i n a r j i , p a še e t n o l o g i , n u m i z m a t i k i , f M o l o g i , a n ­t r o p o l o g i i n d r u g i . O t i s t e m n e m i r n e m času naše p r e t e k ­l o s t i , k i se začenja Z r a z k r o ­j e m ant ičnih s t r u k t u r i n konča Z n a s t a n k o m v i s o k o -sredin.jeveških s t r u k t u r ( n e k a ­k o čas o d 4. aLi 5. p a vse d o 10. a l i 11. s t o l e t j a ) , v e m o namreč še z e l o m a l o , v e n d a r p a d a n e s že m n o g o več k o t , d e n i m o , p r e d d e s e t i m i l e t i . Obsežna i z k o p a v a n j a z a d n j i h l e t , m e d k a t e r i m i s o s i l a po ­m e m b n a t i s t a v K r a n j u i n n a B l e d u , s o namreč d a l a že ve­l i k o p r e j n e z n a n e g a g r a d i v a i n o d g o v o r i l a n a m n o g a p r e j n e j a s n a vprašanja . T i k p r e d k o n c e m j e t u d i a rheo loška k a r t a S l o v e n i j e , k i j e skuša­l a z a j e t i lin upoš teva t i t u d i n a j d b e i z z g o d n j e g a s r e d n j e ­g a v e k a , v e n d a r j e t e h n a j d b še p r e m a l o d a h i b i l a s l i k a l a h k o popo lne jša .

D r . K a s t e l i c j e p o u d a r i l , d a s a m o n e k r o p o l e ( g r o b i š č a ) i z t ega o b d o b j a n e b o d o o m o ­goč i l e i z o b l i k o v a t i p o p o l n e a rheo loške s l i k e t e ga o b d o b ­j a n i t i n e p o p o l n e s l i k e t a ­k r a t n e m a t e r i a l n e k u l t u r e . Z a t o v p r i h o d n j i h r a z i s k o v a ­n j i h ne b o m o g o č e i t i m i m o i z k o p a v a n j g rob išč ( oz . g r a d -c e v . k o t j e p o u d a r i l d r . K a ­s t e l i c ) im m i m o i s k a n j a i n

r a z i s k o v a n j a t a k r a t n i h n a s e l ­b i n s k i h k o m p l e k s o v . P o d a t k i o grob išč ih s o s i c e r b o g a t i , o t a k r a t n i m a t e r i a l n i k u l t u r i p a n e m o r e j o — r a z e n o po ­g r e b n i h o b r e d i h , n a k i t u , o rož ju i p d . — p o v e d a t i k a j b i s t v e n e g a . Z a t o b i b i l o i z k o ­p a v a n j e i n r a z i s k o v a n j e g r a ­dišč im n a s e l b i n s k i h k o m p l e k ­s o v b i s t v e n k v a l i t a t i v e n i n t u d i k v a n t i t a t i v e n p r e m i k n a ­p r e j .

Z b r a n i arheo loški m a t e r i a i l b o m o ž n o — t a k o je p o u d a r i l d r . K a s t e l i c — i n t e r p r e t i r a t i r e s le v o k v i r i h z g o d o v i n e z g o d n j e g a s r e d n j e g a v e k a . Z g o d o v i n a r j i s o namreč p r i r a z i s k o v a n j u t e g a o b d o b j a prišlii d o s l e j že d l j e k o t a r h e ­o l o g i . S a m a arheo loška de j ­s t v a s o s i c e r z e l o z g o v o r n a , z a h t e v a j o p a k o n f r o n t a c i j o s h is tor ičn imi d e j s t v i , m o r a j o se vk l juč i t i v a n j e . P r a v t a k o j e d r . K a s t e l i c p o u d a r i l , d a v s e h n a j d b n e b o m o g o č e o c e n j e v a t i i n v r e d n o t i t i l e v s l o v e n s k e m o k v i r u , a m p a k širše, v š i ršem p r o s t o r u , k i b o z a j e l tudi i P a n o n l i j o , I s t r o , K o r o š k o i n d r u g e s o s e d n j e p o k r a j i n e .

O n e k a t e r i h d r u g i h r e f e r a ­t i h b o m o poroča l i v s o b o t n i števi lki G l a s a . A . T r i l e r

Knjižnica v Zgornjem

Tuhin ju V o k v i r u p r o s v e t n e g a d r u ­

štva Z g o r n j i T u h i n j že p r e ­c e j časa d e l u j e knj ižnica, k i i m a o k o l i 1800 k n j i g . M e d b r a l c i s o najštev i lne jš i p i o ­n i r j i — učenci o s n o v n e Šole i z Z g o r n j e g a T u h i n j a , k i s o s i l a n i i z p o s o d i l i 2000 k n j i g .

-žr

Zarja iz Železne Biaple na Jezerskem

V okv i ru medobčinskega sodelovanja med K r a n j e m in Železno K a p l o je b i la m inu lo soboto na Jezerskem gledali­ška predstava Dekle s T ren ­te, številnim Jezerjanom in

predstavn ikom obeh občin so se s t em de lom predstavi l i člani Prosvetnega društva Zar ja iz železne Kap le . De lo je režiral Kranjčan M i r k o Cegnar.

tlllBlItllllllltlilttliilllEIllItllllllfllllllllllllllieiieittiiBtitlllll.lIllIlllllllIllIlIlItlSlIllIlIIIillll.llEilJllilll

F R A N C E PIBERN1K

- G R A F I K A - P O E Z I J A 1 P O E Z I J A

H E N R I K M A H C M L L

Prišel s i . d a našel b i p o t d o a z i P r e h o d i l močvirski s i s k j e r čudežni p e v c i ž i v e f X i n čudežne rože c v e t i j o . ?

s 9 l e j , M

cvetlični avr*

v k r a l j e s t v u razkošnih b o g o v . k j e r s o n c e i n noč s i d e l i t a o m i z j e , n e najdeš v r a t a r j a , z aka j t a s v e t j e l e v s e b i ,

V r n i l s e 'boš n a p e š č e n o l e d i n o in k a k o r d o s l e j g o j i l s v o j o m i m o z o z a s t e k l o m .

T a k o . Z a cvet l ični a z i l .

K l u b k u r n i h delavcev v K r a n j u je izdal zb i rko M A P A — poe­zija in graf ika. V s a k a mapa ima šest l istov. D o zdaj sta izšli dve številki. V p rv i ima pesmi France Pibernik, grafiko pa H e n r i k Marche l . V drugi pa imata svoja dela F r a n c i ZagoriČ-nik (poezija) in Štefan Simončič (grafika). M a p a je grafično okusno izdelana (velikost 15,5 krat 34,5; pokončno) , tiskalo pa jo je Č P Gorenjsk i tisk v K r a n j u .

Sl ikar Tone Tomazin

»Med člani skupine D O L I K na Jesenicah so tud i taki , k i so resnično izobl ikoval i svoj rokopis i n četudi n j ihova imena morda ne bodo v leks ikonih l ikovne umetnost i , pomeni jo za našo amatersko dejavnost lepo priznanje. N j ihova vztrajnost skozi dobo prek 22 let p r i prav nič zavidanja v rednem mate­rialnem in finančnem položaju je vredna vsega občudovanja ta posnemanja,« j e o b o t v o r i t v i n e k e r a z s t a v e č lanov l i k o v n e s e k c i j e D O L I K p r i D P D S v o b o d a T o n e č u f a r n a J e s e n i c a h dejala p r i z n a n a u m e t n o s t n a z g o d o v i n a r k a Maruša Avguš t in .

M e d t i s t i m i , k i so resn ično O b l i k o v a l i s v o j r o k o p i s i n dobri d v e d e s e t l e t j i v z t r a j n o s k r b e l i z a č i m kva l i te tne jš i r a z v o j i n n a p r e d e k v s e h čla­n o v s e k c i j e , j e t u d i s l i k a r T O N E T O M A Z I N . P r e d ne­d a v n i m s o v d v o r a n i družbe­n i h o r g a n i z a c i j n a J a v o r n i k u odprl i n j e g o v o l e tošn jo t r e t j o r a z s t a v o . T o n e T o m a z i n j e •**Q p r i j a z n o o d g o v o r i l n a nekaj vprašanj o s v o j e m de­ta ter r a z v o j u l i k o v n e s ek ­cije.

• »Kda j ste se začeli ukvar jat i s slikarstvom?«

»Začetmiško, o k o r n o o b l i k o ­vanje v s e g a , k a r m e j e k o t šolarja p r i v l ačeva l o i n z a n i -1 , 1 a l o, j e p r v i o p a z i l m o j uči-t e l j v meščanski šoli G o s p o ­d a r i c . Po n j e g o v i h s p o d b u d ­n i h b e s e d a h i n p o h v a l a h , k o S e m m e n d a k a r i m e n i t n o n a ­risal p e t e l i n e i n k u r e , s e m r i s a l navdušeno v s e v p r e k ; z a sošolce i n p r i j a t e l j e , v šoli s o me o b r e m e n j e v a l i z d o d a t n i -0 1 ' r i s a r s k i m i n a l o g a m i . K o S r n o leta 1946 n a J e s e n i c a h u s t a n o v i l i l i k o v n i krožek D O 7~ . » s e m s> v d e b a t n i h ve-~C '" 'h n a b r a l s l i k a r s k i h i/.ku-. n i pr i s tare jš ih s l i k a r j i h ! n začel r e s n o razmiš l ja t i i n i s k a t i s v o j izraz. Končno sem 8 0 opredelil za motive, k i so P * bi l i kot navdušenemu h r i -r ° tazcu i n l j u b i t e l j u naših » ° r a najbližji — za upodab-Janje g o r e n j s k e g a v i s o k o g o r ­

skega s v e l a i ) n kme^.k^. a r h i _

t ek t u r e .

• »Pravijo, da ste med člani Do l ika samo vi osta-" najbolj zvesti skalnate­m u svetu gorenjskeh go­ra?«

Č e *^ B o r a h s e m o d k r i v a l t i s o -r e motive, t i sočere p r e l e p e

P rede l e , k i s e m j i h k o t s l i -j j * m o r d a podož i v l j a l še lep-» < °dkr i va l s e m j i h v b a r v a h P JTcS v s k r i v n o s t i h n j i h o v e g a ^ ' • v i t e g a i n s l i k o v i t e g a r a z -^ ° z e n j a prenašal n a p l a t n o . , a>'ava m i j e o d p r l a oči z a tov**0, z e m l j e , k i s e m j o z b w ? f * t a i s r c e m v z l j u b i l i n p o ž i v l j a l v v s e h l e t n i h ča-s ^ l - g o r s k i h v i h a r j i h , z i m -

1 , 1 m r a z o v i h , v sož i t ju s o n -a lr> g l o b o k i h s e n c «

© »Kje ste razstavljali , P ° katerih s l ikar j ih ste se d e d o v a l i in kaj misl ite o modernih smereh v slikar­stvu?«

»Vsako

k o m s e m se v e d n o navduše­v a l . N o v i h m o d e r n i h s m e r i n e o d k l a n j a m , n e k a t e r e se m i z d i j o z a n i m i v e , še p o s e b ­n o , če p r i n e s e j o s s e b o j k a j n o v e g a , i z v i r n e g a . M a r s i k a t e ­r e g a t e h u m e t n i k o v b o n a j ­brž z g o d o v i n a prav i čne j e oce­n j e v a l a k o t s e d a n j i čas.«

# »Kot dolgoletni član Do l ika se prav gotovo še spominjate njegove usta­novitve, p rv ih težav in na­log?«

» D O L I K s m o u s t a n o v i l i n a p o b u d o j avo rn i škega s l i k a r ­j a K r e u z e r j a . D v a n a j s t n a s j e b i l o o b u s t a n o v i t v i i n v d v a ­i n d v a j s e t i h l e t i h s o m n o g i p r i h a j a l i p a spe t o d h a j a l i . T r u d i l i s m o se , d a b i obdrža­l i i n v z g o j i l i n e k a j d o b r i h , t a l e n t i r a n i h s l i k a r j e v i n de­l o m a se n a m j e t o posreč i lo . Z a d n j a l e t a s m o p r i r e d i l i o k o l i 16 r a z s t a v n a l e t o i n so­d e l o v a l i n a v s e h več j ih sa ­m o s t o j n i h i n k o l e k t i v n i h r a z ­s t a v a h p o vse j S l o v e n i j i . N a ­še r a z s t a v e r e d n o ob išče ze­l o v e l i k o l j u d i i n m e n i m , d a l i k o v n a s e k c i j a p o v s e m o p r a ­v ičuje s v o j obs to j . «

S l ikar Tone T o m a z i n je ostal zvest izpovedi naših im­presionistov, zvest domači s lovenski resničnosti, zvest s lovenski zemlji in njenemu ska lnemu svetu. Iz olj in akvarelov veje prisrčna t o pl ina in s l ikovita ubranost l i ­rično razpoloženega sl ikarja. Z del i pa ne izpolnjuje le po­slanstva, nalog in dolžnosti sekcije, kateri pr ipada, am­pak s svo j im Iskrenim umet­niškim udejstvovanjem do­polnjuje in bogati našo ku l tu ­ro . D. Sedej

V Cerk l jah na Goren jskem je bi la v nedeljo popoldne revija pevskih zborov iz kranjske občine. N a s l ik i : pevski zbor osemletke Luc i ja n Seljak iz K r a n j u — Foto : F . Perdan

S K U P Š Č I N A O B Č I N E J E S E N I C E G O R E N J S K O r a z p i s u j e

po 30. členu Temel jnega zakona o sredstvih za delo upravn ih organov ( U r . 1. S F R J št. 46-633/64)

J A V N O D R A Ž B O

osebnega avtomobi la ford taunus 17 M model 1966 za izkl icno ceno din 28.000.00 Dražba za družbeni sek­tor bo dne 21 5-1969 ob 15. u r i , če ne bo interesen­tov bo ob 16. ur i za za­sebni sektor na parkir ­nem prostoru prometnega podjetja L jubl jana Trans ­port poslovna enota Jese niče.

Av tomob i l je vozen.

Vsa pojasnila daje odde­lek za f inance Skupščine občine Jesenice.

V soboto koncert na Pr imskoven)

T u d i l e t o s b o mošk i p e v s k i

z b o r P r i m s k o v l j a n d p r i p r a v i l

k o n c e r t n a r o d n i h i n u m e t n i h

p e s m i . K o n c e r t b o v s o b o t o ,

17. m a j a , o b 20. u r i v d v o r a n i

zadružnega d o m a n a P r i m -

s k o v e m . Z b o r b o v o d i l a JuJ-k a M a n d e l c .

Mošk i p e v s k i z b o r P r i m -s k o v l j a n i v a b i v s e l j u b i t e l j e p e t j a , d a se ude lež i jo k o n ­c e r t a . V s t o p n i n a b o a n o l n a — 300 s t a r i h d i n a r j e v .

RAZPIS

r a z s t l e t o p r i r e d i m t r i

j . -Mave n a J e s e n i c a h i n o k o -h '• g o s t o v a l p a s e m že v T r -k 1 1 • V i d m u , Čedadu," B e l j a -\7' p o v i j a h , C e l j u , B l e d u ,

on,\,^v a c ? d e ' ' n a * m i m p r e s i -Pa^ i n i n s ' i k a r j e v Šub icem,

^ l o v c e m . K o s o m i n Pe r -

lOO-letnica tabora

v Vižmarjih V petek popoldne bodo v dvorani Slovenske fi lhar­

moni je v L jub l jan i pr iprav i l i slovesno srečanje v poča­stitev 100-letnice tabora v Vižmarj ih. Pros lavo te po­membne obletnice pripravl ja jo občinske konference socialistične zveze 16 »kranjskih« občin — Domžale Grosupl je , Jesenice, K a m n i k , K r a n j , L i t i j a , L jub l jana Bežigrad. Ljubl jana-Center, Ljubljana-Moste-Polje Ljubl jana-šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Radov l j ica, škofja L o k a , Tržič in V r h n i k a . O pomenu viž marskega tabora bo spregovori l zgodovinar dr . Vasi l i j Me l ik , stoletnico pa bodo popestr i l i z venčkom narod­n ih , medtem ko bo Stane Sever recit iral Prešernove, Stritarjeve, Jenkove i n Levst ikove pesmi . Vižmarski tabor bodo še enkrat obudi l i septembra letos z raja­n jem in množičnim shodom.

vg

F E S T I V A L A N A R O D N O - Z A B A V N E G L A S B E , K I B O 26. in 27. S E P T E M B R A 1969 V P T U J U

Rad io Ptuj bo letos v okv i ru praznovanj 1900-letnice mesta Ptuja p r i r e d i l f e s t i v a l na rodno - z a b a v n e glasbe oz. srečanje že znanih in neznanih narodno-zabavnih ansamblov Slovenije i n H r v a š k e .

Festival bo 26. in 27. septembra 1969 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji:

1. Vsak ansambel bo lahko nastopil z dvema skladbama, od katerih mora bit i vsaj ena vokalna.

2. Skladbe, ki j i h bodo i z v a j a l i posamezni ansambl i , mora jo biti izvirne, še neposnete i n prvič javno izvajane. Bese­di la so zaželena v narečjih (p i lesko, p rekmursko , kajkav­sko itd.).

3. Sk ladbe bo ocenjevala strokovna komisi ja , ki jo sestavljajo: V i l k o Avsenik in Bor is Kovačič iz Ljubl jane ter M i r k o Gavrilovič in Pero Gotovac o d Jugotona v Zagrebu, en član komisi je pa bo iz občinstva.

4. Nagrade, ki j ih bo podeli l o r g a n i z a t o r , d e l o v n e in družbene o r g a n i z a c i j e , so: a) 2000 d m ansamblu za najboljšo izvedbo; b) 2000 d in avtorju za na jbo l j šo melodijo; c) 2000 d in pevcu (pevki a l i p e v c e m ) z a na jbo l j šo izvedbo. Posebna strokovna k o m i s i j a bo ocenjevala tudi besedila. Podeljene bodo tri n a g r a d e i n s i c e r : 1. n a g r a d a za na jbo l jše sp lošno b e s e d i l o 1000 d i n ; 2. n a g r a d a za na jbo l jše b e s e d i l o o P t u j u 750 d i n ; 3. n a g r a d a za na jbo l j še b e s e d i l o v narečju 500 d i n . P o l e g teh n a g r a d b o d o še štev i lne prakt ične n a g r a d e , k i j i h b o d o p r i s p e v a l e d e l o v n e o r g a n i z a c i j e š i r o m p o J u g o s l a v i j i .

5. A n s a m b l i m o r a j o p o s l a t i s v o j e p r i j a v e z a s o d e l o v a n j e na f e s t i v a l u d o 15. j u n i j a 1969. N o t n i m a t e r i a l z b e s e d i l i p e s m i , s k a t e r i m i že l i j o n a s t o p i t i n a f e s t i v a l u , m o r a j o p o s l a t i d o 1 a v g u s t a 1969. S k l a d b e , k i b o d o i z b r a n e z a f e s t i v a l , b o J u g o t o n o d k u p i l i n p o s n e l n a p lošče .

R a d i o P t u j b o o r g a n i z i r a l t a f e s t i v a l n a r o d n o - z a b a v n e g l a s ­b e v s o d e l o v a n j u z r a d i j s k i m i p o s t a j a m i M u r s k a S o b o t a , Čakovec , Varažd in , s t o v a r n o g r a m o f o n s k i h p lošč J u g o t o n Z a g r e b i n z o d b o r o m za p r o s l a v o 1900- letnice m e s t a P t u j a .

Občinska konferenca S Z D L Rad io Ptuj

N a hodn iku je srečal Nevvalla, k i je hotel m i m o z zaskrbl jeni ­m i potezami na že itak me­lanholičnem obrazu. »Povejte m i no, Ne\vall,« ga je ogovo­r i l , kaj je pravzaprav s Flag-gom? Sedi tam v svoji sobi , prede ko mačka in ne pove ničesar. Saj je končno bi lo rečeno, da bo sodeloval z me­noj . V e m pa o vsej zadevi tol iko — kot če b i živel na luni.« V Nevvallu se j e - tako j vzbudi lo zanimanje. »O, to je pa zelo daleč, M r . Sale! 383,146 k m je do tja. In če b i bi l i tam, bi niti d ihati ne mogl i ! Domnevam, da sta pli ­m a in oseka . . .

»V rag vas pocitraj z vašo p l imo in oseko,« ga je preki ­n i l Sale, k i je b i l vročekrvne­ga značaja. »Vaša modrost me prav nič ne zanima.« Na­daljeval je svojo pot, Nevvall pa je stopi l v sobo svojega šefa.

F lagg je nejevoljno dvigni l glavo. »Ah, vi ste, Nevvall. K a r naprej ! M i s l i l sem, da je spet Sale.«

» N a tega sem naletel zunaj pred vrat i . Držal se je kis lo, kot da m u je nekdo stopi l na kurje oko.«

»Pustite zdaj Saleja p r i m i ­ru! « je dejal F lagg in zamah­n i l z roko . »Povejte m i raje, zakaj ste prišli k meni šele zdaj, ko sem vendar že od štirih zjutraj pokonci?«

dobival vsa navodi la le po te­lefonu. Vel ikega mojst ra Sov nI videl n iko l i , tako t rd i — in to m u verjamem.« Pogle­da l je na uro. »Zdaj greva pa na obisk k Chesneju Lisgar-du . čut im nekako, da je deč­ko dozorel.«

»N ič me ne b i presenetilo,« je p r i t rd i l Nevvall.

Pred vrati j u je že čakal voz. P rv i je zbasal vanj svo­jo obilno.st Flagg, se zavali l na zadnj i sedež in segel po cigari . »Ah, to je mehko in udobno. T i stoli v pisarni so kra tko in ma lo p reokorn i za postavo, kakršna je moja . Poglejte no, Nevvall, in pre­berite, kaj je tule napisano!« Ogledoval si je nalepko, k i jo je b i l snel z cigare in sam prebra l . »Pluto? T o je najbrž f rancoska beseda za cigaro.«

Nevvall je zakašljal. »Pluto je bi l bog podzemlja.«

»Aha, kot tisti Kominsky,« se je takoj pozanimal Flagg. »To ti je bil tiček.«

»Pluto je bi l Prozerp in in mož,« je vztrajno pojasnje­val Nevvall. »Na jpre j jo je ugrabi l , potem pa j i je življe­nje pr i njem mnogo bolj uga­ja lo kot p r i svoji mater i do­m a . . .«

F laggu se je zdelo, da je prav tako. Vzd ihn i l je: »Da , da, te ženske, te ženske! — T o d a povejte m i raje, kaj se je zgodilo včeraj zvečer!«

T o d a F lagg se je zaničljivo namrdn i l , »č lovek b i mis l i l , da si bo mož, k i ima tol iko denarja kot L i sgard , omis l i l bolj moderno pisarno. N i t i pomagača n ima . K o sem b i l poslednjič tu, je lazil tod okol i nekak star faktotum.«

»Carter,« je pojasni l . O d ­šel je p ravkar po opravkih.«

»Pisarniški sluga?« je hotel vedeti Flagg.

Jane se je veselo zasmeja-la. »Ne , p isar je, vendar pa včasih opravl ja posebne nalo­ge, k i m u j ih da M r . L is ­gard.« Inspektor Flagg je za­čel resno in stvarno. »Tudi meni se zdi tako. Sicer sem pa prišel na pogovor z Lis -gardom. Le n ikar se ne tru­dite, šla bova kar noter, kaj­ti Nevvall in jaz sva njegova stara prijatelja.«

Odhite l je po ozkem hodni ­ku in odpr l vrata. » N o , Lis ­gard, pa sva spet tu, kakor sem vam že zadnjič napove­dal.«

Pravnik je s cigaro v ust ih in namrščenega čela ves v skrbeh slonel nad aKtom za p isa lno mizo . P r i čudnem Flaggovem pozdravu je naj­prej ostrmel kot k ip , končno pa le prišel do sape. »Za kaj pa gre. M r . Flagg? Danes i m a m res ogromno dela.« Po­skušal je že z nejevol jnim glasom odpravi t i nepri jetna obiskovalca, vendar se m u to ni povsem posrečilo.

56 M E G L E N I K R O »Tistikrat sem ravno legel

v posteljo,« je odv rn i l Ne­vvall.

F lagg je nejevoljno go­drnja l . »Neverjetno! T o d a o tem bova govori la kasneje. Z G r a h a m o m sem b i l v Chelto-nu , kjer sva se neko l iko po­menkova la z našim nanovo uvoženim obešenjakom.«

» In kaj sta dosegla?« »Res se piše Charpentier ,

to je pr izna l v francoščini in G r a h a m je vse napisal . Fant i ­ček bo pr i jadra l do B rood -moreja , zanesite se na to!«

»Ali je povedal še kaj d ru ­gega?«

»Ne veliko,« je pr izna l Flagg.

»Pa o tem, kako so ga na­jel i za T o l p o Sov? T u d i nič?«

» O pač! N a nabor je šel v F ranc i j i , v Rouenu , kjer je takrat živel. K o t je dejal, se je pogajal z n j im neki An ­glež, krepak možakar z b rk i . B i l o je sicer že zvečer, torej tema, ko sta se sešla, vendar je tol iko le še videl.«

»Ali bi ga spet lahko spo­znal?«

»Tudi to sem ga vprašal in dejal je, da b i ga. G lavo sta­v im, da je b i l L i sgard . Toda L i sga rd je prekl icano okreten in kot pravnik pozna seveda vse zvijače. Tega ne ujameš tako lahko.«

» In napad na Raeja?« F lagg je utrujeno vzd ihni l .

>•/«.• davno znana tehnika! O n sam je stanoval v tretjeraz­rednem hotelu v S o h u In je

Nevvall je zmlgni l z rame­n i . »Rae je res šel v Megleni krog.«

»Saj sem vedel,« se je jezil F lagg. » In potem?«

»Rovv ga je od t am vzel s seboj — da b i poiskala M a r i -golda.«

»Da b i poiskala — Mar lgo l -da?«

»Tako m u je natvezel Ro -we,« je nadaljeval Nevvall. Rae se je otresel Gregga in Bender ja , vendar sem prišel še pravočasno. Rovve je gla­dek kot jegulja i n po mo­j em mnen ju je vel iko bolj nevaren kot Lisgard.«

Flagg se je posmejal . »N i ­kol i niste povedal i kaj bolj resničnega!« Nato je molčal, dokler se niso pripel ja l i v Keen Court . Z Nevval lom za petami je s težkimi ko rak i zlezel po stopnicah do vrat L isgardove pisarne, j i h odpr l , ne da bi pot rka l , i n vstopi l . Z a pisalno mizo Je sedela Ja ­ne Selbv i n dvigni la glavo, ko ju je zaslišala. »Seržant Nevvall!« je vzk l ikn i la prese­nečeno. »Da, ves, ka r me je!« je smeje pot rd i l Nevvall. »To pa je višji inspektor F lagg iz Scot land Yarda . «

»Ali b i rad i govori l i z M r . Lisgardom?«

»Tako je,« je dejal F lagg in se oziral okrog sebe. »Nič kaj pri jeten delovni prostor za vas to-Ie, gospodična.«

»Oh, tako slab pa spet ni,« je ugovarjala Jane.

F lagg se je spusti l v naslo­njač, ne da bi ga pravnik k temu povabi l .

»Rad b i govori l z vami , L i sgard . Pravzaprav sem vas namerava l povabit i v Scot­land Y a r d , potem sem se pa le odločil, da vas obiščem tu. K r a j se m i zdi kar pr ipra ­ven.« Njegov pomenl j iv i po­gled se je srečal z zaskrblje­n i m p ravn ikov im. »Pravnik ste, L i sgard , poznate torej za­kone in znate branit i svoja prava. N i k a r torej ne mis l i ­te, da vas nameravam preten­tati, če vam povem v obraz: E d e n od To lpe Sov ste, L is ­gard. T o tolpo preganjam že dolgo, dolgo, zdaj pa v a m b o m končno pristr igel peru­ti.«

( l u S I K v L i sgard se n i ga­n i l . Njegov okrogl i , rožnato navdahnjeni obraz je preble-del i n v njegovih upad l ih očeh se je pojavi l strah.

»Ka j pa ste hoteli s tem re­či, Flagg?«

Mogočni inspektor se je nagnil naprej . »S tem sem ho­tel reči, da ste nabiralec no­vih članov Sov,« m u je odgo­vor i l z m e h k i m glasom. »Bi r ad i slišali še več? O sobi, k i ste jo najeli v Le H a v r u — aH pa o hotelski sobi v Amien-su? Stor i l i ste napako, Lis­gard, ko ste najeli Charpent i -era. T a dečko ni mogel . . .«

S Chesnevevega obraza je naekrat izginila vsa k r i . Za­vi l je oči, zastokal in se zgru­d i l za pisalno mizo na tla.

— Veš, tista l ahka ženska, s katero si me seznanil sinoči, sploh n i b i la lahka.

J e luna s t rupena? Japonsk i časopis Asahi S i m -

bun piše, da je znani sovjet­ski as t ronom Kozjev opozor i l ameriške vesoljce, da je del luninega površja pokr i t S s t rupenim p l inom. P l in uha­j a iz velikega krater ja b l izu Oceana viharjev.

Sovjetski znanstveniki so p l in odkr i l i 1. apri la . Z ana­l izo spektografov sklepajo, da prihaja iz kraterja stru­peni p l in cianogen.

Počasi, toda zagotovo

Petinpctdesetletni bivši na­rednik ameriške vojske Pa-trick Stout je pred nekaj dnevi u m r l za levkemijo. — Stout se je leta 1945 z nekaj prijatelji spusti l v krater, k i ga je napravi la eksplozi ja atomske bombe v manjšem kra ju v ameriški državi Nevv Mexico. Hote l i so dokazati , kako neosnovana je vznemir­jenost v svetu po bombard i ­

ran ju Hirošime in Nagasaki -ja . Patr ick in prijatelj i SO trdi l i , da je krater neneva­ren in da ni nobene radiaci -je. Na pol poti do dna kar­ter ja pa so detektorj i začeli delovati kot ponorel i , tako da se je skup ina mora la ta­koj v rn i l i . T o kra tko izpo­stavljanje r ad ioakt ivnemu žarčenju pa za Pat r icka n i ostalo brez posledic.

Potapljaški r e k o r d Ameriški potapljači so pred

k r a tk im dosegli nov r eko rd v potapl janju. Dva potaplja­č a v oblekah iz neoprena in s posebnimi d iha ln imi napra­vami sta se spusti la v globi­no 312 metrov ki tam vzdr­žala 13 minut . Prit isk, k i sta

ga morala prenesti , je bi l 31* krat večji kot na površini.

T a podvig sodi med P1"1" prave, ki naj bi pokazal , ka; ko dolgo lahko človek vzdrži pod morsko površino. PoskuS bodo napravi l i v jeseni P r e < * kal i forni jsko obalo.

Zapuščam te K a r l o . N i me treba pros i t i , da b i ostala p r i tebi!

Tradicija tržiškega čevljarstva (17)

K o/J no v boj z nemškimi industr ia le i

V Vanderhovc i , hiši na sedanji Koroški cesti št. 17, je tedaj, ko je Peter Koz ina prišel v Tržič, stanoval čevljarski mojster Ivan Papov, k i je b i l predsednik prvega delavskega konzumnega društva, k i ga je ustanovi lo Katoliško izobra­ževalno društvo Sv. Jožefa. K e r je b i l konzum tedaj v l ikv i ­daci j i i n je ime l I. Papov zaradi tega finančne težave i n odgovornost, n i zato smel vodit i čevljarske obrt i na svoje ime. T a k o se je Peter Koz ina dogovori l z I. Papovom, da si uredi svojo proizvodnjo čevljev v njegovi delavnici . K e r I. Papov n i smel , je prevzel ime f irme izučeni čevljar Anton Zupan . V letu 1907 je tako nastala f i rma »Anton Zupan — C o — čevljarstvo«. Zapos lenih je b i lo okrog 10 delavcev. Imel i so en sekalni stroj i n 5 a l i 6 šivalnih strojev. V delavnici so delali ročno, izdelane zgornje dele In ves potreben drug mater ia l pa so oddajal i čevljarjem za delo na domu , da je bi la tako pro izvodnja čim večja.

P o k a z a l o se j e , d a j e s k u p ­n o d e l o uspešnejše , z a t o j e K o z i n a žele l , d a b i prešel i z o b r t n e d e l a v n i c e n a i n d u s t r i j ­s k o p r o i z v o d n j o čev l j ev z m o d e r n i m i s t r o j i . V s e t o j e namreč K o z i n a v i d e l n a s v o ­j i h p o p o t o v a n j i h p o s v e t u . I z d e l a n e čev l j e s o z v o z o m v o z i l i n a že lezn iško p o s t a j o v K r a n j .

K o p a j e b i l a l e t a 1908 o d -P r t a l oka i lma že lezniška p r o -Ba K r a n j — T r ž i č , j e K o z i n a u v i d e l , d a j e napoč i l p r a v i ^as z a d o s e g o s v o j i h načr tov , da b i z g r a d i J m o d e r n o t o v a r ­

n o čev l j ev . O d b a r o n a B o r n a j e k u p i l p a r c e l o n a s p r o t i t rž iškega k o l o d v o r a o b Trž i -ški B i s t r i c i . P r o m e t n a l e g a p a r c e l e j e b i l a z e l o u g o d n a l o k a c i j a z a t o v a r n o ; to j e K o ­z i n a s p o z n a l , k o s i j e og le­d o v a l čev l j a rske o b r a t e v N e m č i j i i n Šv ic i , m e d n j i m i t o v a r n o B a l l y .

P E T E R K O Z I N A Z A Č N E G R A D I T I T O V A R N O

K o s i j e K o z i n a z a g o t o v i l v L j u b l j a n i u s t r e z n i k r e d i t , j e l e t a 1910 začel n a z e m l j i ­šču, k i g a j e k u p i l o d b a r o ­n a B o r n a , g r a d i t i t o v a r n o

čev l j ev . Z a r a d i n a b a v e m o ­d e r n i h čev l ja rsk ih s t r o j e v se j e K o z i n a p o v e z a l z A v s t r i j ­s k o d ružbo združen ih čev l jar­s k i h s t r o j e v ( O s t e r r e i c h i s c h e V e r e i n i g t e S c h u h m a s c h i n e n G e s e l l s c h a l f t — O V S G ) , k j e r j e b i l o z a s t o p s t v o s v e t o v n o z n a n e g a amer i škega k o n c e r ­n a z a i z d e l a v o čev l jarsk ih s t r o j e v i n o p r e m e z a čevl jar­s k o i n d u s t r i j o . O V S G j e po ­s o j a l a čev l j a rske s t r o j e l e p r o t i p lači lu n a j e m n i n e . S t r o ­j i O V S G s o b i l i t e d a j n a v i ­šku s t r o j n e t e h n i k e .

V e s t , d a P e t e r K o z i n a g r a ­d i t o v a r n o čev l j ev , j e z e l o v z n e m i r i l a o b a nemška to­v a r n a r j a M a l l v j a i n G o e k e n a češ, k a k o s i u p a S l o v e n e c k a j t a k e g a i n j i m a u s t v a r j a k o n ­k u r e n c o ! O b a s t a s m a t r a l a T r ž i č z a . n e d o t a k l j i v o n e m š k o p o s e s t . A l a r m i r a l a s t a vse te­d a n j e n e m š k o časopis je , k i j e o g o r č e n o n a p a d l o b a r o n a B o r n a , d a j e k o t N e m e c p r o ­d a l z eml j i šče S l o v e n c u , i n t o z eml j i š če n e p o s r e d n o o b že­lezniški p o s t a j i .

B i l o p a j e že p r e p o z n o . K u p č i j a j e b i l a s k l o n j e n a , k u p n i m a plačana, p r e p i s p a u r e j e n v zeml j i šk i k n j i g i . V e n d a r s t a M a l l y i n G o e k e n n a v s a k način skušala p r e ­preči t i g r a d n j o K o z i n o v e t o ­v a r n e . Posreč i l o se j i m a j e , d a j e b i l a g r a d n j a i z z d a j

n e z n a n i h v z r o k o v z a n e k a j časa u s t a v l j e n a , v e n d a r p r e ­p o v e d i g r a d n j e le n i s t a m o g l a doseč i . P e t e r K o z i n a j e m e d ­t e m s k l e n i l z a k u p n o p o g o d b o z O V S G i n pr iče la se j e m o n ­taža na jmoderne j š ih s t r o j e v . S r e d n j i t r a k t t o v a r n e j e b i l e n o n a d s t r o p e n , d a so ga l a h ­k o p o z n e j e zv išal i . T a k o j e začela l e t a 1911 t o v a r n a o b r a ­t o v a t i v n o v i h p r o s t o r i h . De ­l a v c i s o pr iš l i v n o v o t o v a r ­n o i z Trž i ča i n o k o l i c e . K o z i n a j e p r i d o b i l z a s v o j o b r a t t u d i n e k a j i zučemh čev l j a r j ev .

I N T R I G E N E M Š K I H I N D U S T R I A L C E V

K e r G o e k e n i n M a l i v n i s t a m o g l a p r e b o l e t i v d o r a s l o ­v e n s k e čev l ja rske i n d u s t r i j e v T r ž i č , s t a k o v a l a načrte , k a ­k o b i m l a d o p o d j e t j e že v k a l i z a t r l a . Z v e d e l a s t a , d a j e d o b i l K o z i n a z v e z e z Zadruž­n o i n G o s p o d a r s k o z v e z o v L j u b l j a n i t e r d a j e t a m d o b i l p o s o j i l o . P o z a k o n u p a j e b i ­l o zadružn im u s t a n o v a m p r e ­p o v e d a n o p o s o j a t i d e n a r i n ­d u s t r i j s k i m p o d j e t j e m t e r se spuščati v s p e k u l a t i v n e p o s l e . K o t špekulac i jo s o namreč s m a t r a l i v s a k o i n d u s t r i j s k o d e j a v n o s t . S k o v a l i s o p r o t e s t , ga p o s l a l i n a p o l j e d e l s k o m i ­n i s t r s t v o n a D u n a j i n z a h t e ­

v a l i p r e i s k a v o . S t e m s o P e t r u K o z i n i h o t e l i s p o d k o ­p a t i f inančne v i r e i n m u p r e ­preč i t i o b r a t o v a n j e .

M i n i s t r s t v o n a D u n a j u j e n a p r i t o žbo nemških i n d u -s t r i a l c e v u v e d l o p r e i s k a v o i n p r e p o v e d a l o Zadružni z v e z i v s a k o f i n a n c i r a n j e K o z i n o v e t o v a r n e . Zadružna z v e z a v L j u b l j a n i j e m o r a l a n a t a p r i ­t i s k z a h t e v a t i o d P e t r a K o ­z i n e , d a j i t a k o j v r n e c e l o t ­n o p o s o j i l o . R o z i n a se j e t e d a j , k o m u j e g r o z i l a n e ­v a r n o s t , d a b o d o p r o p a d l i v s i n j e g o v i načrt i , o b r n i l n a d r . E v g e n a L a m p e t a , k i j e k o t p o s l a n e c s l o v e n s k e l j u d s k e s t r a n k e v deže lnem z b o r u o d ­ločal o g o s p o d a r s k i h z a d e v a h ,

Andre j Tišler

K r a j a i « l j u d j e

M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E IN R A Z C E S T J A )

IV . D E L

P r v o p o g l a v j e 1 S|vo t e žko n e b o se p o g r e z a v i d r i j s k o k o t l i -

n ° > k a k o r d a se b o z d a j z d a j n a b o d l o n a z v o n i k c e r k v e s v e t e B a r b a r e i n s v e t e g a A h a c a , n a t o l ° a p r i t i s n i l o n a s t r e h e pe t t i sočg lavega r u d a r ­s k e g a

m e s t e c a , p r e d m e s e c e m še t a k o v i h a r n o Vese lega , z d a j p a o d d n e d o d n e b o l j t u r o b n o Pot lačenega.

Z a m a n s o meščani v r g l i m e d s t a r o šaro d v o -K lavega c e s a r s k e g a o r l a , z a m a n r a z b i l i s p o m e -m k c e s a r j a F r a n c a Jožefa, z a m a n i z b r i s a l i s p o -" ^ m n a Habsburžane v o g r o m n e m p o d z e m l j u c i n o b r a s t e z e m l j e i n p r e i m e n o v a l i r o v e c e s a r i c e . a r i j e T e r e z i j e , c e s a r j a Jožefa, c e s a r j a F r a n c a ? n c e s a r j a F e r d i n a n d a z n o v i m i s l o v e n s k i m i - m e n i od raža j oč im i m o g o č n o razpo ložen j e i d r i j -

k i h meščanov v p r e v r a t n i h d n e h i n o b k o n c u ° i g e i n neč loveške s t r a h o t n e v o j n e .

Z a m a n j e b i l o v se t o . D n e 22. n o v e m b r a 1918 ^° se p o o v i n k a s t i c e s t i o d L u c i j e s e m p r i p e l j a l i

z e l e n i m i a v t o m o b i l i i t a l i j a n s k i o f i c i r j i , z a n j i -1 7 1 1 P a se j e v l e k l a u t r u j e n a p e h o t a , z a s e d l a m e -R t o i n g a n a p o l n i l a s k r i čečo , n a g l o i n d r u g d r u ­gega p reh i t eva jočo laško g o v o r i c o , v k a t e r i se j e

n v a l p r i t a j e n i s t r a h , k a k o r d a b i i t a l i j a n s k i o j a k i čut i l i , d a n i s o n a i t a l i j a n s k i z e m l j i , i n se a v e d a l i , d a n e k o , še m a l o n e i t a l i j a n s k o deže lo

^aseda j o z a s v o j e g a k r a l j a V i k t o r j a E m a n u e l a , o p a r s k e g a , k a k o r s o r o p a r s k i v s i v l a d a r j i na

s v e t u . N e , ia z e m l j a n i i t a l i j a n s k a , n i k o l i n i b i l a , i n

n ' k o ) i n e b o ! n a j b o l j obču t i j o v o j a k i s a m i , čeprav j i m

]v

c , r J i že o d z a s e d b e s e m , d o p o v e d u j e j o , d a j e °zela, v k a t e r o s o v i m e n u n j e g o v e g a vcl ičan-

v a k r a l j a pr iš l i , n a j b o l j s v e t a i n n a j b o l j i t a l i ­j a n s k a z e m l j a .

»Sacra t e r r a i ta l ian iss ima?« T e g a v o j a k i n e b o d o n i k o l i v e r j e l i , sa j v te j

dežel i n i č l oveka , s k a t e r i m b i se l a h k o p o g o ­v o r i l i v i ta l i janščini , p a t u d i l j u d j e j i h g l e d a j o sov ražno i n s o i m e l i z n j i m i v t e m času že v r s t o težav , n a j p r e j z r a zo ro ž i t v i j o nekakšne n a r o d n e straže — v a v s t r i j s k e u n i f o r m e obleče­n i h i n obo rožen ih l j u d i , k i s o se o d osovražen ih a v s t r i j s k i h v o j a k o v r a z l i k o v a l i s a m o z nekakš­n i m i be lo -modro - rdeč imi z n a k i n a k a p a h i n p r a v t a k i m i t r i b a r v n i m i t r a k o v i n a l e v e m r o k a v u i n k i s o j i h l a h k o razorož i l i šele s p o m o č j o k r a ­j e v n i h o b l a s t i i n z z a g o t o v i l o m , d a se j i m ne b o nič z g o d i l o , č eprav s o p o t e m razo rožene n a p o ­v e l j n i k o v u k a z e n o s t a v n o zastraž i l i i n j i h o d ­g n a l i k o t v o j n e u j e t n i k e v u je tn iško tabor i šče n e k a m v F u r l a n i j o .

D o l g e p r o c e s i j e t a k i h » u j e t n i k o v « s o r o m a l e s h r i b o v s k i h v a s i s k o z i m e s t o , pre l is ičenih n a p o d o b e n nač in . V n e k a t e r i h v a s e h s o p o b r a l i s k o r o v s e moške . O k u p a c i j s k o p o v e l j s t v o j e r a z ­g l a s i l o t o poče t j e k o t n u j e n v a r n o s t n i u k r e p , k e r s o b a j e p o n e k a t e r i h v a s e h s t r e l j a l i n a i t a ­l i j a n s k e v o j a k e i n k e r j e b a j e i t a l i j a n s k a v o j s k a p r i L o g a t c u n a l e t e l a n a o d p o r t e r se m o r a l a u m a k n i t i n a m e j o m e d j a d r a n s k i m i n c r n o m o r ­s k i m r a z v o d j e m .

I t a l i j a n s k o p o v e l j s t v o s i c e r z a g o t a v l j a , d a j e t o s a m o začasen u k r e p v n e p o s r e d n e m o b m e j ­n e m z a l e d j u . T o d a t o n e p o s r e d n o z a l e d j e na jbrž s ega v s e d o Beneč i j e a l i c e l o F u r l a n i j e , sa j j e S l a v k u p i s a l a m a m a , d a s o i t a l i j a n s k i v o j a k i o d p e l j a l i v u j e tn iško tabor išče v K r m i n * t u d i s t r i c a J a k o b a i n A n t o n a t e r S l a v k o v e g a n o v e g a s t r i c a — R o z i k i n e g a m o ž a A n d r e j a , b i všega p o ­v e l j n i k a n a r o d n e straže n a B r e g i n j s k e m .

— V s i s m o p o t r t i , a n a j b o l j R o z i k a . I t a l i j a n i s i c e r o b l j u b l j a j o , d a b o d o d o bož iča v s e i z p u ­s t i l i . T o d a , k d o n a j v e r j a m e I t a l i j a n o m ?

D a , t a k o piše m a m a v p i s m u , k i g a j e p r e j e l S l a v k o z a s v o j e n a j s t i r o j s t n i d a n p r e d d v a n a j ­s t i m i d n e v i . N a j b r ž p o v s o d t a k o m i s l i j o , d a i t a l i j a n s k i m v o j a š k i m o b l a s t e m n i v e r j e t i . T u d i t u v I d r i j i n i m a j o o I t a l i j a n i h drugačnega m n e ­n j a , v s e e n o p a u p a j o , d a se b o d o m o r a l i I t a l i ­j a n i u m a k n i t i i n upoš teva t i p r a v i c o o s a m o o d ­ločb i .

» Z rož ič i , p o m a r a n č a m i i n f i g a m i n a s n e b o d o kup i l i ! «

T a k o g o v o r e S l a v k o v i ; s o S r ^ ' i t t so s k l e n i l i , d a ne b o d o j e m a l i t e h d o b r o t , k i J i m p h p o n u ­j a j o i t a l i j a n s k i v o j a k i .

» N o b e n e g a i t a l i j a n s k e g a s a d j a ne k u m i s a ! « »Ra j e u m r e t i p i e s t r a d a n , k a k o r b i t i s i t d a r o v

i z tu jčev ih r ok ! « I n t e ga se ne drže s a m o o t r o c i . T u d i s tare jš i

noče j o i t a l i j a n s k e p r e s k r b e , k i s i c e r n i b o g v e -k a k o v e l i k a i n z a d o s t n a , a še m a n j d o b r a i n z d r a v a , v e n d a r b i p i e s t r a d a n i n i z s t r a d a n č l o v ek v s e e n o sege l p o s t a r i h s m r d l j i v i h r i b a h , k o b i n e b i l e i t a l i j a n s k i d a r lačnemu p r e b i v a l s t v u . Z a t o s o l j u d j e r a j e lačni, s t a r e razpada joče r i b e p a n e p o k u p l j e n c še b o l j r a z p a d a j o i n z a u d a r j a -j oče š i r i jo s v o j s t r u p e n i s m r a d p o I d r i j i .

» Ž e v s e m e s t o z a u d a r j a p o g n i l i h r i b a h i n laški kug i ! «

T e b e s e d e i m a j o l j u d j e s k o r o o b v s a k e m po ­g o v o r i l n a j e z i k u .

» U p a j m o , d a b o s k o r o z a v e l s e v e r o v z h o d n i k i n o d n e s e l s a v o j s k i s m r a d ! «

U p a n j e n a v e t e r , k i b o r a z g n a l laško m e g l o , p r e m a g u j e v l j u d e h l a k o t o i n zaduši j i v i t u r o b n i čas, k i j e l e g e l n a d deže lo .

»Upan j e o h r a n j a i n j e k l e n i č loveka . K d o r n e i z g u b i u p a n j a i n v e r e v s v o b o d o d o m o v i n e , b o s v o b o d o d o m o v i n e t u d i dosege l . «

T a k o j e d a v i r e k e l S l a v k o v p r o f e s o r s l o v e n ­ščine.

» T i s t e , k i b o d o od loča l i o m i r u i n p r e n o v i s v e t a , j e čas p o s t a v i t i n a r a z c e s t j e p r a v i c e i n k r i ­v i c e p r a v v o d n o s u d o n a r o d o v , kakršen j e naš. K r i v i c i , k i n a m j e b i l a te d n i s t o r j e n a , b o d o m o ­r a l i a n t a n t n i p o l i t i k i j i a p r a v i t i k o n e c , če noče j o , d a b o n a n j e p a d l a težka s o d b a z g o d o v i n e . T u d i s l e h e r n i m e d n a m i s t o j i z d a j n a r a z c e s t j u , d a p o ­s t a n e i n o s t a n e h l a p e c t u j c u a l i p a d a o s t a n e k l e n i n n e u k l o n l j i v p r i i z v o l i t v i naših s t o l e t n i h s n o v o z e d i n j e n i S l o v e n i j i , t a k , k a k o r s o b i l i Preše­r e n , L e v s t i k i n d r u g i naši v e l i k i m o ž j e vse d o današnj ih d n i , p e s n i k i , k i n i s o n o s i l i d o m o ­v i n e s a m o n a u s t n i c a h , marveč s o j o čuti l i t u d i v s r c u , z a k a j d o m o v i n o j e t r e b a čut i t i s s r c e m , d a j o l a h k o v r e s n i c i v/l jubiš. «

T a k o j e g o v o r i l p r o f e s o r i n j i m naroč i l , n a j razmiš l j a j o o t e m , n e s a m o k o t o šolski n a l o g i , k i j o b o d o p i s a l i , ma r v e č n a j se p o t r u d i j o , d a b o d o n a p i s a l i v r e s n i c i v s e , k a r čut i j o d o s l o ­v e n s k e d o m o v i n e v t e h težk ih u s o d n i h dneh.

Mali oglas Mali oglasi so zrcalo vsak­

danjega živl/enja, nekakšna borza za prodane iti kupljene stvari. Moč veljakov, revšči­na trpinov, obup brezdom­cev, značaj poštenjakov, ki se hočejo čimprej iznebid najdenih stvari — — — pa tudi utrip zaljubljenih src odseva iz malih oglasov, ki vsak dan polnijo časopisne stolpce. Mislim, da se ne mo­tim, če trdim, da mnogo lju­di naroča in bere časopise Zgolj zaradi malih oglasov.

Mali oglasi služijo trgovi­ni. Trgovina pa je stara ko človeštvo. Že Adam in Eva sta trgovala. Ker pa takrat še ni bilo črne borze, se ni­sta posluževala valut in sta blago zamenjavala med seboj. Znano je, da je bila Eva praktična žena, kot so vse ženske še dandanašnji, in da je bila bolj nabrita kot Adam. Če bi jse ne razumela na trgovino, bi ne kupila Adama za eno samo jabol­ko...

Tudi dandanes vse kupčuje kar diha in živi skoraj je ni stvari, ki bi je človek ne mo­gel spraviti v denar. Papa-gajčki, breje krave, mački in psi — vse gre v denar.

Obrtnik išče vajenca. Kupi časopis in bere male oglase, da bi si izbral primernega fanta, ki se ponuja v uk obrti.

Sosedi Pipi je ušla papiga Kokica. Brž vzame v roke časopis in bere male oglase, če se je že oglasil srečnik, h kateremu se je zatekla pa­piga.

Srečate prijatelja in z brid­kim obrazom vam bo poto-iil, da vso noč ni mogel spa­

ti, ker so ga grizle bolhe. Človek usmiljenega srca ste. Spomnili ga boste na male oglase, kjer se pogosto ogla­šajo s ponudbami razni izu­mitelji, ki prodajajo uniče­valno sredstvo proti bolham.

Meso je drago ko žefran. Nesrečni ste, ker nimate do­volj novih dinarjev za bif­tek? Pojdite v oglasni odde­lek in napišite ter oddajte mali oglas:

KAPITALNEGA KOZLA KUPIM. PLAČAM S PROTI­VREDNOSTJO.

Prejeli boste nič koliko ponudb od gospodarstveni­kov, ki vsak dan streljajo kozle.

Vaša postrežnica se je po­ročila in postala milostiva, vaša žena pa je ostala brez pomoči v kuhinji. Napišite mali oglas:

POSTREŽNICO IŠČEM — PLAČAM MESEČNO PET­STO NOVIH DINARJEV; ZA VSAKDANJI NAKUP ZELE­NJAVE NA ŽIVILSKEM TR-GU BO IMELA NA RAZPO­LAGO AVTOMOBIL NAMKE MERCEDES. HRANA DO-BRA. SOBICA S POSEBNIM VHODOM. TRIKRAT TE­DENSKO PROSTO POPOL­DNE.

Imeli boste uspeh!

Naveličani ste življenja? Če bi imeli samokres, bi si Že zdavnaj prestrelili nit živ­ljenja. Napišite mali oglas:

PRIKUPNO DEKLE, VDO­VO ALI LOČENKO TAKOJ POROČIM.

Napravili boste samomor, ne da bi se pregrešili zoper cerkvene zapovedi.

Brezdomec ste? Iščete praz­no sobo, ki...

DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKEGA PODJETJA T R Ž I Č

razpisuje PROSTO VODILNO DELOVNO MESTO

direktorja K a n d i d a t za razpisano delovno mesto m o r a poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:

Imet i m o r a : — v i s o k o s t r o k o v n o i z o b r a z b o g r a d b e n e a l i

e k o n o m s k e s t r o k e t e r n a j m a n j dve leti p r a k s e n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h ;

— v i š j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o g r a d b e n e a l i e k o n o m s k e s t r o k e z n a j m a n j p e t l e t n o p r a k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h .

P o l e g p i s m e n e p o n u d b e m o r a k a n d i d a t p red lož i t i t u d i d o k a z i l a o s t r o k o v n i i z o b r a z b i , o p i s v s e h dos e ­d a n j i h z a p o s l i t e v t e r k r a t e k ž i v l j en jep is .

Ponudbe pošljite na naslov:

S t a n o v a n j s k o - p o d j e t j e T r ž i č , C a n k a r j e v a 1, z o z n a k o

Pri java na razpis.

R a z p i s b o zak l jučen p e t n a j s t i d a n p o o b j a v i .

Aha, smo že skupaj! Tudi jaz sem dolgo iskal sobo. Toda vselej, kadarkoli sem prisopihal v oglasni oddelek, sem bil prepozen.

»Med malimi oglasi sem bral, da nekdo oddaja sobo. Prosim, dajte mi naslov ogla­ševalca!«

»Žal, prišli ste prepozno. Soba je že oddana.«

Potlej sem napravil bojni načrt. Sklenil sem, da bom naslednje jutro odšel navse­zgodaj pred oglasni oddelek in če bo treba čakal tudi dve uri, da se bodo odprla vrata in da bom prvi zvedel za naslov gospodinje, ki od­daja sobo.

Rečeno — storjeno! Drugo jutro sem vstal že ob štirih in se postavil pred oglasni oddelek. Prijel sem za klju­ko vrat in čakal. Vrata so se odprla točno ob osmih. Mno­žica čakajočih se je vsula skoznje. Ljudje so stopali drug drugemu po nogah in kurjih očesih, se suvali s komolci, sopihali in vsi pre­poteni vzdiliovati.

»Halo, bil sem prvi pred vrati! Čakal sem tri ure. Da­nes morate meni prvemu dati naslov .. .«

»Številko oglasa, prosim.* je zapela tovarišica v oglas­nem oddelku.

»15.630 — 23!« sem zaklical Z zmagoslavnim glasom.

Na listek je napisala na­slov oglaševalca in mi ga po­dala brez besed. Glasno sem prebral z listka:

»Terezija Praček, Beethov­nova ulica 46.«

Nato sem se počasi obrnil proti izhodu. A glejte, oglas­ni oddelek je bil že povsem prazen. Niti žive duše ni bilo več v njem. Moje besede so imele čsirobno moč. Ljudje so se zganili ko sf analizirani bojevniki jurišnega oddelka. Vsem se je mudilo, da bi čimprej prispeti v Beethov­na ulico 46. Počasi, zložno sem koračil za množico pre-rivajočih se brezdomcev. Dva moža je povozit avtomobil. Neka ženska je stopila v od prto okensko odprtino na pločniku in padla v klet. Ti­sti, ki se mu je najbolj mu­dilo, je na vogalu ulice pori­nil glavo v izložbeno okno neke trgovine. Z okrvavljeno glavo so ga odpeljali v bol­nišnico. Pet ljudi je ustavil prometni miličnik, ker so hoteli prečkati cesto, ko je na semaforju gorela rdeča luč. Videl semt kako so pre­hitevajoči se držali drug drugega za suknje, da bi prvim v drveči procesiji za­vrli korake.

Zaklical sem za njimi: »Le brž! Kdor bo prvi, bo dobil sobo!«

Sam pa sem počasi odšel v sosednjo Župančičevo ulico, kjer je v hiši št. 16 gospa Terezija Bračko oddajala so­bico.

Bil sem prvi, ki se je ogla­sil na njen oglas in dobil sem sobo.

L. Zupane

Roparski zaklad J U L I U S

M A D E R

Dokumenta rno poročilo o Hi t le r jevem skr i tem zak ladu zlata in orožja

Izvirni naslov Der Banditenschatz E i n Dokumentarber icht uber geheimen Go ld - u n d Waffenschatz von Jul ius Mader Deutscher Mi l i tarver lag

Prevedel M i l a n A p i h I

Kaza lec na b rz inometru je plesal oko l i številke 90. M o t o r težkega črnega mercedesa je t iho brne l , šofer je vedel, da m o r a dospeti v alzaški Strassbourg najpozneje ob 10. u r i . S to mis l i jo se je bor i l prot i utrujenosti , k i ga je hotela vedno znova premagati . Dav i je ma lo spal . B i l a je že polnoč, ko je pr ispel z Duna ja v M i inchen . T a m je mora l poprav i t i vplinjač. Pozneje so ga angleški b o m b n i k i pregnal i v zaklo­nišče, nato pa je mora l razčistiti še cesto.

N a zadnjem sedežu avtomobi la se je pretegoval von Jag-vvitz. T e m u se n i b i lo treba pritoževati nad šoferjem, kate­r e m u je popo lnoma zaupal . S icer pa je šofer vedel koga vozi : državnega podsekretar ja E b e r h a r d a von Jagvvitza, vodjo glavnega odde lka v državnem min is t rs tvu za gospodarstvo, enako težkega kako r tehtnega gospoda, k i je dnevno pre­metava l mi l i jone, tako kako r navadni zemljani bankovce po 10 al i 20 mark . V tem t renutku pa n i mis l i l na to. Zdolgočaseno se je z lekni l po oblazinjenem sedežu i n preletel naslove Vo lk i scher Beobachter ja , k i si ga je še tik pred odhodom nabavi l .

T a m je lahko prebra l z debe l imi črkami natisnjeno vest: »L judsko sodišče je pr isodi lo zločincem z dne 20. ju l i ja zasluženo kazen.« Potem je sledila sodba nad o sm imi o f ic i r j i -vvehrmachta, k i so hoteli 20. ju l i ja 1944 odstranit i H i t le r ja s pomočjo tempirane bombe. Lakonično je pisal komenta ­tor: » Sodba je b i la izvršena dve u r i po razglasitvi; vsi obsojenci so bi l i obešeni. N j ihovo premoženje p r ipada državi.

V o n Jagvvitz je zadovol jno pok ima l . Pač n i imel nobene­ga razumevanja za nemške oficirje, k i so svojemu firerju skočili v hrbet. Bo l j ga je zanimalo vojno poročilo: »Hud i boj i v No rmand i j i — sovjetski napad pr i Ba ranovu odbit.« Poročilo je sicer zvenelo optimistično, vendar n i moglo prek dejstev. Zavezniške a rmade so se nezadržno približevale nemški meji . N a vzhodu, na zahodu, na jugu ni bilo v tem pogledu nič novega. Nas lednj i naslov se je glasil: »Nemške­m u ta jnemu orožju pr ipada bodočnost — 14000 l judi zapusti vsako uro London.« Tako j zraven pa je pisalo z ma jhn im i črkami, da so anglo-ameriška letala napadla K o l n z bomb­n i m i preprogami .

Pod obvesti l i je bi lo uradno objavljeno: »V 66. dodel itveni per iodi , za katero se te dn i delijo karte,

ostanejo ob rok i v g lavnem nespremenjeni . T u d i tokrat do­bijo upravičenci na velike odrezke A in B težavne krušne karte, na B samo rženc izdelke. Sp rememba pr i razdeljeva­n ju maščob je samo ta, da dobi jo 4 do 14-letni upravičenci 125 g margar ine več, zato pa 125 g mas la man j . V nespre­menjeni p rehrambeni obrok za 600 g spada 100 g izdelkov iz krompir jevega škroba. Število odrezkov za testenine je neko l iko znižano. Dosedanje izdajanje kakaa v p rahu otro­k o m na državno karto za maščobe odpade. K e r nova sedem­dnevna državna karta za dopustnike n ima več odrezka za 1 jajce, bodo v bodoče preskrbova ln i u rad i poleg dopustni -ških kart izdajali tudi karte za jajčne izdelke, če bodo med tem časom živila na jajčne karte dodeljena.«

- N a službenih potovanj ih bo treba torej v bodoče mis l i t i tudi na jajčne odrezke, je pomis l i l von Jagvvitz. Nejevol jno Je bra l dalje. T u d i njega so se dotakni le vsakodnevne skrb i . Preden je spet zložil časnik, je preletel še črno obrobl jena s k l jukas t im križem označena oznani la . T u je b i l nek i dr. Otto K a u f m a n n pr i nekem napadu na K i e l ubit ; t am V Stuttgartu pa sestri Rot raut i n Gerda Spemann . V osmrtn ic i za E r n s t o m T i m m e r m a n n o m , rečnim p i lo tom na E l b i , k i so ga zadeli n izko leteči angleški lovci , je na koncu pisalo: »Zvestoba f irerju je bi la njegova življenjska vsebina.« Nek i oglas je javl jal » junaško smrt« mornariškega poročnika He inza Bonatza , k i se ni v rn i l iz bitke na At lant iku , drugi P a

smrt kapetana letalstva E r i c h a Stendersa, k i se ni vrni l i * neke akcije svoj ih nočnih lovcev. Zgolj zaradi nevsakdanje navedbe čina je von Jagvvitz zaznal, da je izgubi l življenje na vzhodni f ront i vodja oddelka propagandne službe, rezervni poročnik Johannes Fe l dmann . Prav gotovo so ga partizani« je pomis l i l i n končno sprav i l časnik v svojo zajetno aktovko.

D E L O B O V K R A T K E M I Z Š L O P R I Z A L O Ž B I B O R E C

Joža Cop

o bohinjskem siru

»Po r ad iu sem slišal novico, da je v K r a n j u razstava o planšarstvu, pa v am v pr i log i pošil jam sestavek o bohin jskem siru. M i s l i m , da b i b i l prav ob tej p r i l i k i pr imeren za objavo.« — T a k o n a m piše Joža č o p i n tako men imo tudi m i . Se­stavek objavl jamo v dveh nadaljevanjih, ker je za enkratno objavo predolg, č e pa ° i kateri od starejših Bohinjcev vedel še kaj podobnega, naj kar napiše in naj Pošlje, saj je razstava o planšarski ku l tur i na Goren j skem res priložnost, da o tej stari gospodarski panogi , k i h i t ro i zumira , *vemo mlajši čimveč.

So] P o v r a t i h n iž jega r a z r e d a b o h i n j s k e o s n o v n e e j e n e n a d o m a n e k d o t a k o m o č n o p o t o l k e l ,

a se j e c e l o gospod ična Šte fan i ja z d r z n i l a . Še

2h " s e J e m a l i D a r k o i z P ™ 6 k l o p i t o l i k o ^ l a l . d a b i se z a p o d i l k v r a t o m , s o se t a ^ n k o n i a o d p r l a i n n a d e b u d n i b o h i n j s k i n a r a -

a J j e o d presenečenja i n s t r a h u l a h k o n a p r a v i l m o to , d a j e n a stežaj o d p r l n e s a m o oč i ,

^ n p a k t u d i u s t a , d a b i b o l j e v i d e l , k a j j e v 1 m n i l u k n j i m e d p o d b o j i . Uč i te l j i ca Šte fani ja

že h o t e l a s t r o g o o p o z o r i t i , d a j e t u v e n d a r Dr t ' P a J O J e P r e h i t e l mož i c , k i se j e p o g n a l V e * o P r a g a v r a z r e d .

.*yiš-H šolski n a d z o r n i k ! — N e n a p o v e d a n o b i s k

z a r a d i po roč i l a K r a l j e v i b a n s k i uprav i ! « S e j « . P r e d s t a v i l , j , . ° s P o d i č n a , k a r n a d a l j u j t e s p o u k o m ! « j e sk h ' n a t o m i l o s t n o z a m a h n i l z r o k o . B i l j e

n ° z l i k a n i n počesan. Brč i će p o d n o s o m V j . ^ n . u h i l e k a k o r n a r i s a n e . V l a h k i s u k n j i j e b i l k r e t ' S ' ' n o g ° s P o s k i i n k o j e t o s l e k e l z u g l a j e n o Tak&fcT*' S m ° s e o t r o c ' z a z r l i v n j e g o v b e l šal. ka t >C^a S n i ° b m v a j e n i v i d e t i l e p o z i m i p r i ne-h a i i Z e ' ° i m e n i t n i h gospod ičnah , k i s o p r i -s u k - « v B o h i n j n a s a n k a n j e . O b r n i l se j e i n i z * J u t J ' c e v e £ a žepa m u j e g l e d a l o p r e p o g n j e n o & p , r. 0 < <- N e h o t e s m o g a p r i m e r j a l i s t i s t i m i go-S e r ^ } ^ r ž a v n e t a j n e p o l i c i j e , k i s o po ležava l i v k a d ' S e do lgočas i l i v do l ž c e s t e p r o t i j e z e r u ,

' r 6 - b i l t a m P r i n c a l i k r a l j , nas • , s m o v s a k i n j e g o v i k r e t n j i . Uč i te l j i ca p a / j . ' . e P r i z a n e s l j i v o o p o z o r i l a , d a n a j j o v e n d a r u n

J ' v ° Pos lušamo, t u j e c p a se j e t u d i s a m j n ' J našim p o g l e d o m n e k a m z a naše h r b t e .

R a d - v ' & m o P o d o b e n občutek , k a k o r v c e r k v i . i n

1 s e o z i r a l i n a z a j , p o l j u d e h , s l i k a h , k o r u S u š j - T ^ k i h o l t a r j i h , p a s m o se b a l i s t a r e g a r a d i ' n d r u g i h b is tr išk ih očancev , k i s o t a k o c e ) 1 1 ° P ' e d l i nepos lušneže s t ežk im r o ž n i m v e n -

»a i j^ 8 *^* J e n a d z o r n i k p r e k i n i l uč i t e l j i co p r i i z 0 ' z

8 ] • . ^Spraševal b o m sam! « j e z a u k a z a l n e k j e o a r n i

J a m se k o t b i m i g n i l že razkorač i l p r e d

je ^ g x C ! ^ e . v e d e t i , v k a t e r i d r žav i ž i v i m o , k d o Z 0 f l k r a l j i n k a k o se i m e n u j e g l a v n o m e s t o .

g o v o r i j e b i l z a d o v o l j e n . s t r a n

a j , l ^ e P o b o h i n j s k i h h r i b i h i n k a j j e o n -d o b r o

r i b o v ? « j e p o t e m vpraša l . »O t r o c i , l e r ok , p ° m i s l i t e ! « j e še o p o z o r i l . Z o p e t j e n e k a j i z b i r a ] C t e l ° P o d s t r o p i n n a d z o r n i k s i j i h j e

U j j j ^ 0 V r h u h r i b o v s o p o s t a v l j e n i k a m n i , p r i »Ta ^ ° g r a n i e a r j i , « j e d o b i l p r v i o d g o v o r .

Je » i - 7? J e kr iv ična državna m e j a z I t a l i j o ! « se *j«Si ] d r u g i .

* o ] j ] / a ' ' . j a n i s o t u d i l jud j e ! « j e p r i p o m n i l a ne -d r u ž i ^ e

b ° J e č e M i n k a , k i j e b i l a i z k l e r i k a l n e

s i tali" n i s k ! a n e z e b e > z a t o h o č e j o i m e t i č imveč b o -

^ a d i s ^ a ] v ? a ' n d r v , j e d o m a k a r o n e i n č rve . r « Z r e d e ' ' š t i j o punc ! « j e p o v e d a l n a s l e d n j i , p o

1 1 P a s t a se sprož i la s m e h i n sproščenost .

» Z a n i m i v o , z a n i m i v o ! « je p r i t r j e v a l v iš j i šolski n a d z o r n i k i n z v e l i k i m z a n i m a n j e m z b i r a l o d ­g o v o r e .

»Onkra j p l a n i n n i s n e g a , t a m j e m o r j e i n P r i m o r c i P r i m o r c i s o S l o v e n c i , k i ž i v i j o v suženj­s t v u . N o s i j o žametas te hlače i n j e d o p o l e n t o . N e p r e k l i n j a j o t a k o g r d o , k a k o r L a h i , g o v o r i j o ve­č inoma p r i m o r s k o — r a z e n Podb rdčanov , k i smešno zav i j a j o ! «

» G o s p o d ! — J a z z n a m p a i t a l i j a n s k o ! — P o ­slušajte ! — K v a n t o košta l i b e r a merda? «

T a k o s m o n a n o s i l i v i š j emu šo l skemu n a d ­z o r n i k u s k u p a j m a r s i k a j z a n i m i v e g a . V e r j e t n o j e d o b i l že d o v o l j i d e j z a s v o j e po roč i l o K r a l j e v i b a n s k i u p r a v i , k e r j e n e n a d o m a u s t a v i l naš z a g o n .

» T i , izračunaj m i n a p a m e t , k o l i k o s t a n e d v a k i l o g r a m a b o h i n j s k e g a s ira?« j e p o k a z a l n e k a m v s r e d i n o r a z r e d a . O n e m e l i s m o . V e s r a z r e d j e b i l v s i l n i z a d r e g i . N a k o g a r k o l i j e p o t e m p o ­k a z a l , n ihče n i v e d e l o d g o v o r a .

Ž ive l i s m o s r e d i m l e k a i n b o h i n j s k e g a s i r a , t o d a t ega n i s m o z n a l i i zračunat i , k e r n a m j e b i l o k u s b o h i n j s k e g a s i r a n e p o z n a n i n z a t o n e p o ­z n a n a t u d i c e n a . J a j c a , piščanci i n kokoš i , m a s l o i n s i r — v s e t o s o b i l e n e p r e c e n l j i v e i n l e p o d išeče d o b r o t e — n a m e n j e n e l e g o s p o d o m , d a j e obubožan i B o h i n j l a h k o odp lačeva l d a v k e , o b r e ­s t i i n d o l g o v e .

R e s j e i m e l a s k o r o v s a k a v a s i n p l a n i n a s i -r a r c o , t o d a d o b r o t e i z t e h h r a m o v n i s o b i l e n a m e n j e n e B o h i n j c e m . P o h l e v n e b o h i n j s k e k r a ­v e s o s i p r i z a d e v a l e , d a b i v s a k d a n d a j a l e č imveč m l e k a , B o h i n j c i s o se t r u d i l i , d a b i j i h s p r o t i i n d o b r o p o m o l z l i , m l e k o se j e h l a d i l o v l a t v i c a h i n s k l e d a h , t a k o j n a t o p a s o g a v škaf ih i n v e l i k i h k a n g l a h n o s i l i v s i r a r c o .

V šoli s m o se uči l i , d a j e b o h i n j s k i s i r p o n e ­s e l s l a v o B o h i n j a p o š i rnem s v e t u i n prepr ičan i s m o b i l i , d a s o n j e g o v e l e p o t e s p o z n a l i p o s v e t u šele p r e k o b o h i n j s k e g a s i r a , c e l o v f a r n i c e r k v i s m o s l o g o v a l i n a p i s o b o h i n j s k e m s i r u , k i j e v k l e s a n p o d k i p o m n e k d a n j e g a župnika A n d r e j a J a n e z a M e s a r j a , k i j e na j več p r i p o m o g e l k r o j ­s t v u s l a v n e g a b o h i n j s k e g a s i r a . T o d a — čeprav t a k o z e l o p o n o s n i n a B o h i n j i n b o h i n j s k i s i r — n a m j e p o s t a l o v te j s i l n i z a d r e g i v s e t o z o p r n o . N e le e n k r a t , a m p a k d v a k r a t z o p r n o ! Z a r a d i revšč ine o r o p a n i čudov i t e s l a s t i b o h i n j s k e g a s i r a , k i j e drugače b l e s t e l k o t v e l i k o s v e t l o s o n c e n a b o h i n j s k e m n e b u v t a k o žark i moč i , d a s o g a o p a z i l i p o v s e m s v e t u , m i — n j e g o v i čast i lc i , p a n i t i ne v e m o , kakšen je n j e g o v o k u s i n kakšna j e c e n a !

O , k o l i k o j e t r u d a v n j e m , — t o b i že z n a l i o p i s a t i i n naštet i ! T o b i b i l a p r a v a c e n a — a l i g o s p o d višj i šolski n a d z o r n i k z a h t e v a o n o d r u g o c e n o — t i s t o , k i j o p o s t a v l j a j o t r g o v c i , g o s p o d j e i n prekupčeva lc i .

N a p e n j a m o možgane , d a ne b i b i l a pogažena naša čast i n p o n o s B o h i n j a .

P r e d o čmi s o se n a m v r s t i l e p r i d n e b o h i n j s k e k r a v e i n n a s v d a n o g l e d a l e , s l i k a l e s o se p o d o b e p a s t i r j e v , t r e t i v n e k o v , m a j a r j e v i n m a j a r i c , č i l ih b o h i n j s k i h M inčkov i n M i n k z žehtar j i v r o k a h , p o t e m p o d o b e z a d o v o l j n i h s i r a r j e v , Pavovčneko -v e g a Joža i n S o b o d i n o v e g a L u k a — d v e h ča­s t i t l j i v i h s i r a r j e v z B r o d a , k i j u j e p o s l a l v šo lo župnik M e s a r i n učil s l o v i t i Šv icar T o m a ž H i t z .

V r s t i l e s o se p o l i c e v e l i k a n s k i h h l e b o v i n d o l g e v r s t e v o z , k i s o več d n i n a p o l n i l e b o h i n j ­s k e c e s t e , d a s o z v o z i l i v e s l e t n i p r i d e l e k n a b o h i n j s k i v l a k . H l e b i , k i s o b i l i n a m e n j e n i da leč v s v e t , s o b i l i l e p o s p r a v l j e n i v l e s e n i h s o d i h . D a se s l o v i t i i n s l a s t n i i z d e l e k n e b i poškodova l , m u j e b i l o d o b r o p o s t l a n o i n p o v r h u j e b i l še p o k r i t .

S i r a r c o s m o d o b r o p o z n a l i , o d z u n a j i n z n o ­t r a j . T u d i n j e n v o n j n a m j e b i l d o m a č . T o d a p r a v e g a b o h i n j s k e g a s i r a n i s m o p o z n a l i . S i r a r B a v a n t n a s j e — o t r o k e — v e d n o čudno pog l e ­d a l , a k o s m o se u s t a v i l i n a v r a t i h , t o d a v e d n o n a m j e d a l o b r e z k e , če j i h j e l e i m e l . B a l i s m o se n j e g o v e g a čudnega p o g l e d a i n n e k o l i k o šepave h o j e i n z a m a h o v a n j a z r o k o — v s e t o m u j e o s t a l o k o t s p o m i n n a K a r p a t e i n soško f r o n t o — a se o b r e z k o v i n s i r o t k e n i s m o b r a n i l i . S s i r o t k o s o s i B o h i n j c i v v r o č ih d n e h p r e g a n j a l i ž e j o . K a r z n j i v i n t r a v n i k o v s o h o d i l i p o n j o . T o d a m i — o t r o c i — s m o se b o l j z a n i m a l i z a o b r e z k e i n s k u t o . O b r e z k i z r o b o v v e l i k i h h l e b o v s o b i l i p o s e b n o d o b r i , č eprav s o se n a m k r o -tovič i l i v d l a n e h k a k o r u s n j e n e v e z a l k e z a čev l j e . S k u t e n a m s i r a r j i n i s o r a d i d a j a l i . T o so m o r a l i p r av i čno d e l i t i m e d g o s p o d a r s t v a . N a j b o l j tečna

j e b i l a s l a d k a s k u t a i n , če s m o j o le n e k a j d o b i l i v u s t a , s m o j o i m e l i d o s t i , k e r je b i l a t a k o n a s i t n a . S i r a r s k a s k u t a j e b i l a bol jša o d d o m a ­če — i z z a s i r j e n e g a m l e k a . D a b i s i r a r s k a s k u t a č im d l j e b i l a uži tna, s o j o B o h i n j c i s o l i l i i n j o s h r a n j e v a l i v deže i n dež ice — k a k o r z a s k o , t o p l j e n o m a s l o i n m a s t . Z a s k o i n s l a n o s k u t o s o j e m a l i s s e b o j n a t e žko d e l o v m a j h n i h o v a l ­n i h i n l e s e n i h škat l icah, k i so j i h i z d e l o v a l i p a s t i r j i , t r e t i v n i k i i n d r v a r j i .

» K a j — nihče ne z n a izračunat i t e ga p r e p r o ­s t e g a računa ! « n a s j e z d r a m i l i z n a p e t e g a p r e ­miš l j evan ja n a d z o r n i k o v g l a s . »Sa j t o j e naj laž je vprašan je ! — Ot roč j e , t a k o rekoč ! — S a j n i s e m vprašal , k a k o se i m e n u j e naša b a n o v i n a , a l i m o ­goče še c e l o , k d o j e naš b a n - k a r m i c e l o v i š j i r a z r e d i v m e s t u n i s o z n a l i o d g o v o r i t i ! j e p r i s t a v i l n e k a m razočarano .

» Ž i v i m o v D r a v s k i b a n o v i n i i n naš b a n j e d o k t o r D r a g o Maruš i č ! « se j e o g l a s i l m l a d i B o -hinjček i z z a k l o p i , d a j e g o s p o d a v iš jega šo lskega n a d z o r n i k a k a r z a s u k a l o .

» N e v e r j e t n o ! — S e m p r a v sl išal ! « j e n i h a l r a z r e d n i k p o t omaževsko n e j e v e r n o m e d učite l j i ­c o i n o t r o k i . V e r j e l n i l a s t n i m očem i n ušesom i n m i s l i l , d a j e s p r e g o v o r i l a uči te l j ica.

T a se j e v r e s n i c i o b v s e m t e m o junač i la . »Gospod višj i šolski n a d z o r n i k ! — O t r o c i z n a j o i zračunat i , a n e v e d o c e n e ! — V B o h i n j u nihče ne j e b o h i n j s k e g a s i r a , k r a j j e p a s i v e n i n g a s i r a r s k e z a d r u g e v s e g a m o r a j o n a d e b e l o p r o d a t i napre j ! « j e p o j a s n i l a uči te l j ica, d a b i oprav ič i l a r a z r e d i n s t e m t u d i s ebe .

»A , t a k o ! — T o r e j , k d o ve , k o l i k o s t a n e k i l o ­g r a m b o h i n j s k e g a s ira?« se j e n a d r a g način o b r n i l v iš j i šolski n a d z o r n i k p o o t r o c i h .

»Št i r ina js t d i n a r j e v i n p e t d e s e t pa ra ! « p r e t r ­g a n a p e t o t iš ino županov s i n k o , k j e r s o i m e l i d o m a g o s t i l n o , n a s p r o t i p a t r g o v i n o .

»Dva k i l o g r a m a b o h i n j s k e g a s i r a s t a n e d e v e t ­i n d v a j s e t d inar j e v ! « se j e sproščeno o g l a s i l t i s t i , k i j e b i l p r v i vprašan.

» N a p a č n o ! « v s e k a m e d n a s v iš j i šolski n a d ­z o r n i k . »Dva k i l o g r a m a b o h i n j s k e g a s i r a s t a n e natančno d v a j s e t d e v e t d i n a r j e v i n nič para ! « j e p o p r a v i l n a d z o r n i k i n b i l v s e e n o z a d o v o l j e n , skoči l k k l j u k i p o t i s t i b e l i šal i n l a h k o s u k n j o . Uč i te l j i ca j e pr i skoč i la i n m u j o p o m a g a l a n a ­t a k n i t i . B i l a j e v i s o k e r a s t i i n p r i t e m se j e m o r a l a s k l a n j a t i n a d e n j . » K o b i b i l g o s p o d v s a j s t o p i l n a o d e r , d a b i g a lažje naprav i l a ! « — s m o s i m i s l i l i . 2 e m e d n a p r a v l j a n j e m se j e p o s l o v i l , r e k e l uči te l j ic i n e k a j p o h v a l n e g a i n z a d o v o l j e n s m u k n i l čez o g u l j e n i p r a g , D a r k o , k i j e s t a l o b v r a t i h , p a j e te z a n j i m z a p r l . R a z r e d se je o d d a h n i l , še b o l j p a uči te l j ica. Uč i te l j i ca j e p r i t i s n i l a k a z a l e c n a u s t n i c e i n zadrža la r a z r e d , d a n i z a h r u m e l sproščeno , k a k o r ž iv čebe ln jak .

G o s p o d v iš j i šolski n a d z o r n i k j e p o t e m v e r ­j e t n o n a p i s a l z e l o obš i rno i n u g o d n o p o r o č i l o o s e b i — t a k o , d a j e z a n j d o b i l n a j m a n j p o h v a l o , če n e c e l o o d l i k o v a n j e i n n a p r e d o v a n j e . K a j se hoče , t u d i d r u g i s o se o k o r i s t i l i i n se še b o d o n a račun b o h i n j s k e revšč ine i n z a d o v o l j n o s t i z m a l i m !

P o t e m s m o še d o l g o g o v o r i l i o c e n i b o h i n j ­s k e g a s i r a . T u d i d o m a . » T o j e d o b r o , d a n i s m o o t r o k o m p r i p o v e d o v a l i , d a d o b i m o z a k i l o g r a m s i r a l e šest d i n a r j e v i n p e t i n s e d e m d e s e t p a r i T a k o o n i g o s p o d sa j m i s l i j o , d a j e naš s i r še n e ­k a k o l e v r e d e n ! « s o m o d r o v a l i p o b o h i n j s k i h v a s e h i n v s i r a r c a h .

» I n p r i v s e m t e m j e naš t r u d z mo l ž o , ndšn jo i n d e l o m t e r d r v m i z a s i r a r c e še nav rh ! « s o p r i ­s t a v l j a l i .

» I n k o l i k o i m a m o t r u d a , d a v s e t i s t e s k l a d o v ­n i c e našega i m e n i t n e g a s i r a s p l o h s p r a v i m o v d e n a r , k i g a p o t e m p o ž r o d a v k i i n še z m a n j k a g a z a n j e ! — O d s l a v e našega s i r a i n l e p o t našega k r a j a p a t u d i n e m o r e m o ž i ve t i ! « s o m o d r o v a l i i n še n a p r e j p r o d a j a l i b o h i n j s k i s i r z a m a l i d e n a r , s a m i p a se s i r a n i s o d o t a k n i l i . T u d i t a ­k r a t n e , k o s o pr iš l i še hujši časi i n s o z a k r a v o s t e l e t o m s t ežavo d o b i l i t o l i k o k o t p o p r e j z a s r e d n j i h l e b s i r a . S s i r o m p a j e b i l a še v e č j a težava. P o n u j a l i s o g a n a v s e k o n c e i n k r a j e , B o h i n j k e , k i s o p o p r e j t a k o p o n o s n o z n a l e z n o ­s i t i v s e m l e k o n a g l a v i v s i r a r c e , n e d a b i se j i m r a z l i v a l o p o ž i vo tu i n p l j u s k a l o čez r o b o v e ška fov , s o s i z a d e l e n a g l a v e h l e b e s i r a i n odš l e v s v e t . T o d a p r o d a j a j e b i l a s l a b a . K o n č n o j i h j e reši la država , k i j e z a m a l i d e n a r p o k u p i l a v e l i k o m n o ž i n o d o b r e g a s i r a .

( se n a d a l j u j e )

Izžrebanci nagradne kr ižanke Reš i t e v n a g r a d n e križanke so n a m posla l i 403 bra lc i .

Ž r e b j e n a k l o n i l n a g r a d e nas lednj im reševalcem, k i so p r a v i l n o reši l i k r i ž anko :

1. n a g r a d a 100 N d i n : F i l i p Vesel , K r a n j , U l . Moše P i j a d c 6;

2. nagrado 50 N d in : Tat jana T r i l a r , K r a n j , Škofje­l oška 50;

3. nagrado 50 N d in : V i k t o r Uranič, Cerkl je 163; 4. do 10. nagrada po 30 N d i n : Igor Šilar, Gospo-

svctska 17; B r eda Praprotn ik , L o k a 7, p. Tržič; Nace Zagožen, K r a n j , Kebetova 20; Dolfe Ander le , Tržič, Ce­sta J L A 5/III; Bošt jan T r i l a r i n Štefka T r i l a r , K r a n j , Šofjeloška 50; Boža Pečjak, K r a n j , Kidričeva 24.

V s e m srečnim d o b i t n i k o m sporočamo, da j i m bomo nagrade posla l i po pošti. R E Š I T E V S K A N D I N A V S K E K R I Ž A N K E : V o d o r a v n o — K I N O P R O J E K T O R , A N A C I O N A L I Z E M , P E T E R K A -L A N N A , I T , A C , T E O , O B A , O N , O S E K , E M , J M , V O , S K L O P , A S , E M I R , T R E P A K , P A T I N A , K A P , R O ­P A R , T A T , O K O L I C A , K A J , P P , G R N I T E V , T L A K , P O E T , A I K E N , T I T , B A S R A , T N , A T , M A K O , M A R T I N , K J E , A T A M A N , A N K E L E , I, A P , R O B , A V L A , L O K . V E R I G A , O G , S I N A J , O G L A R , T R O P A , A V N O J , O E R , R I D E , O R A , F R O T I R , D V E , E H , A B O L I C I O N I S T , K R A V A T E , S I R T A

Mlad ina in gore

P r i r e d i t e v s t e m n a s l o v o m b o v s o b o t o o b 10. u r i d o p o l ­d n e v d v o r a n i k i n a C e n t e r v K r a n j u p r i p r a v i l M l a d i n s k i o d s e k P l a n i n s k e g a društva K r a n j . T a k o b o d o m l a d i p l a ­n i n c i i z k r a n j s k i h i n o k o l i ­ških šol p r o s l a v i l i 70. o b l e t ­n i c o k r a n j s k e g a P l a n i n s k e g a d ruš tva in 50. o b l e t n i c o K P J , S k o j a i n s i n d i k a t o v .

P r i r e d i t e v b o p o t e k a l a v o b l i k i o d d a j e S p o z n a v a j m o s v e t in d o m o v i n o .

40 let PGD P r o s t o v o l j n i g a s i l c i i z S t r a n j

p r i K a m n i k u p r a z n u j e j o l e - j t os 40- I e tn i co u s t a n o v i t v e s v o ­j e g a društva . Skupšč ina o b -č ine K a m n i k j e p r e v z e l a p a - i t r o n a t n a d n j i h o v i m p r a z n o - j v a n j e m i n j i m b o o b te j p r i ­ložnost i k u p i l a n o v o g a s i l s k o b r i z g a l n o , k i b o v e l j a l a 11.000 d i n a r j e v . -žr

i > n — r i m n r « > ni w»m 11 > u n i — i r r «

Z dobro voljo se da vse urediti 82-letni J a k o b Zupan iz Sela pr i Bledu

pripoveduje o treh pokojnih s inovih M a j a 1945. l e t a s o z a p l a p o -

l a l e z a s t a v e p o v s e m s v e t u v p o z d r a v t e žko p r i čakovan i s v o b o d i . O g r o m n e r e k e i z s e ­l j e n c e v , i n t e r n i r a n c e v , z a p o r ­n i k o v i n v o j a k o v s o se z l i v a l e p r o t i d o m o v o m . Žal se m n o ­g i n i s o n i k d a r v eč v m i L i .

V v a s i S e l o p r i B l e d u s e m srečal 82 - l e tnega J a k o b a Z u ­p a n a . N j e g o v i s p o m i n i n a p r ­v i m a j v s v o b o d i s o ža lostn i a k o r d i , o z i r o m a o d s e v d r a ­me, k i s o j o v te j a l i o n i p o ­d o b n i o b l i k i dož i ve l e m n o g e druž ine .

» P e t d n i p o o s v o b o d i t ­v i j e m o j a žena o d ža­lostni u m r l a . P o m i s l i t e , l j u d ­j e s o se v e s e i e u l i , z a s t a v e s o v i h r a l e , v naši hiši p a j e l eža la ina m r t v a š k e m o d r u m a t i , k i n i m o g l a p r e ­b o l e t i n o v i c e , d a s i n o v ne b o več domov.« ie Dočasi. k o t b i

iilssb Zupan

t e h t a l b e s e d e p r i p o v e d o v a l J a k o b .

J a k o b j e 23 l e t d e l a l k o t m i z a r v h o t e l u T o p l i c e n a B l e d u . V p r v i s v e t o v n i v o j m i j e b i l št i r i l e t a v o j a k . L e t o d n i se j e b o r i l n a soški f r o n ­t i . T o d a hujše j e b i l o v z a d ­n j i v o j n i . M a l o j e m a n j k a l o , d a g a n i s o u s t r e l i l i .

N e k o č j e p e l j a l z v o z o m h r a n o n a J e l o v i c o z a p a r t i z a ­n e . P o d v o z o m j e i m e l s k r i t o puško . N a Ta l e žu n a J e l o v i c i s o se n a e n k r a t i z h o s t e v s u l i N e m c i i n z a h t e v a l i , d a t a k o j p o v e , k a m p e l j e h r a n o i n k j e s o p a r t i z a n i . P r e d n a p e r j e n i ­m i puškami i n b r z o s t r e l k a ­m i j e J a k o b z a t r j e v a l , d a b o m e s e c d n i » g o l ca l « n a J e l o v i ­c i , z a t o i m a s s e b o j v e l i k o h r a n e . K sreči n ihče nA p o ­g l e d a l p o d v o z , k j e r j e b i l a s k r i t a puška z a p a r t i z a n e . K a s n e j e s o g a še e n k r a t z a ­l o t i l i , k o j e p e l j a l h r a n o b o r ­c e m v g o z d .

J a k o b j e s k o r a j šepet a j e n a d a l j e v a l : »S ina Jožeta s o N e m c i n a m e r a v a l i m o b i l i z i r a ­t i v n e m š k o v o j s k o . V l a k j e g o r e n j s k e f a n t e že p e l j a l p r o ­t i N e m č i j i , t o d a sdin j e skoč i l i z d r v ečega v l a k a i n p o b e g n i l k p a r t i z a n o m . P a d e l j e m a r ­c a 1944. l e t a k o t b o r e c Šer-c e r j e v e b r i g a d e . S t a r j e b i l k o m a j 17 le t . « S o l z i s t a se z a s v e t i l i v n j e g o v i h očeh. »MiJan j e b i l b o r e c ško f je lo ­škega o d r e d a . N a M a r t i n j v r ­h u j e b i l r a n j e n . U m r l j e v p a r t i z a n s k i bo ln išn ic i F r a i n j a s t a r 18 l e t , k j e r j e t u d i p o ­k o p a n . T r e t j i s i n se j e s e d e m le t p o v o j n i s m r t n o p o n e s r e ­či l v j esen išk i že lezarni . Hče r -

XVIII. medna rodna regata n a B ledu

k a C i l k a j e b i l a m e d v o j n o s e k r e t a r k a S k o j a . K o j e žena z v e d e l a , d a s i n o v ne b o več i d o m o v , j e o d žalosti p e t drai I p o s v o b o d i umr la . «

J a k o b j e p o v e d a l , d a j e b i l o p o p r v i s v e t o v n i v o j n i h u d o , 1 k e r n i b i l o d e l a , h r a n e i n r e d a . P o d r u g i s v e t o v n i v o j ­n i j e b i l o d o s t i h r a n e i n d o l a , t o d a b i l o j e hujše, k e r se s i ­n o v i n i s o v r n i l i d o m o v . V s e ­g a t ega m i J a k o b ne b i p r i ­p o v e d o v a l , č e ga n e k a j n e b i v s r c u žga lo . P r e d d v e m a le­t o m a j e b i l p r v i č k a z n o v a n .

» T e l e t a s e m d a l p a s t i n a Se l ško p l a n i n o , p a m e j e so­d n i k z a p rekrške k a z n o v a l z 20.000 S d i n k a z n i . P o m i s l i t e , t ovar i š , d v a k r a t s o m e h o t e l i N e m c i u s t r e l i t i , k e r s e m vo­z i l p a r t i z a n o m h r a n o , d v a s i ­n o v a s t a p a d l a n a bo j i šču z a s v o b o d o , v t e j s v o b o d n i d o ­m o v i n i p a s o m e k a z n o v a l i , k e r s e m d a l t e l e t a n a pašo . . .

P r a v i j o , d a s m o S e l a n i t r ­m a s t i , k e r s i l i m o n a Se lško p l a n i n o . T o n i r e s . T r m a s t i s o t i s t i , k i » t r m a s t o « v z t r a j a ­j o p r i stal išču, d a n a Selški p l an i™ ne s m e m o p a s t i . P o ­g l e j t e pašnik o b S a v i . C e l o p o l e t j e se t a m p a s e j o k r a v e , č e b i k r a v e r e s j e d l e s m r e ­k e , b i b i l a t a m že z d a v n a j puščava . . .«

J a k o b m i j e še d o l g o p r i ­p o v e d o v a l o ž i v l j en ju nekoč i n d a n e s . »Danes j e bo l j še i n lepše ž i v l j en je . N i s m o se z a ­s t o n j b o r i l i . N a š e ž r t v e n i s o b i l e z a m a n . T o d a v s e p r e v eč je m e d n a m i n e s p o r a z u m o v , k i b i se včas ih z d o b r o v o l j o d a l i u r e d i t i . . . «

J . V i d i c

21. i n 22. j u n i j a b o n a B l e ­d u X V I I I . m e d n a r o d n a v e s l a ­ška r e g a t a . P o s e b n o s t letoš­n j e p r i r e d i t v e b o v t e m , d a b o v s a k t e k m o v a l e c m o r a l n a ­s t o p i t i d v a k r a t ; v s o b o t o p o ­p o l d n e , k o b o p r e d t e k m o v a -n j e i n v n e d e l j o p o p o l d n e n a f i n a l n e m t e k m o v a n j u .

Nač in , d a v s a k t e k m o v a l e c n a s t o p i d v a k r a t , se j e d o se­d a j u v e l j a v i l že n a v s e h več­j i h ves laških t e k m o v a n j i h . Z a n j p a s o se od loč i l i , d a t e k m o v a l c i laže p r e i s k u s i j o s p o s o b n o s t i i n d a e k i p e pokaž e j o k o n d i c i j s k o p r i ­p r a v l j e n o s t . R a z e n t e g a p a s o š tev i ln i t u j i k l u b i več­k r a t p r i p o m i n j a l i , d a j e z a e n o s a m o t e k m o v a n j e p r e ­d r a g o p o t o v a t i n a o d d a l j e n e j ­še r e g a t e , p o s e b n o še, k e r n e m o r e j o p o k a z a t i p r a v e p r i ­p r a v l j e n o s t i e k i p i n t e k m o v a l ­c e v .

Z a l e tošn jo r e g a t o n a B l e ­d u s o ude l e žbo že z a g o t o v i l e a v s t r i j s k e , i t a l i j a n s k e , češke, b o l g a r s k e , z ahodnonemške , b e l g i j s k e , p o l j s k e i n švicar­s k e e k i p e . Z a p r i r e d i t e v p a se z a n i m a j o t u d i e k i p e i z d r u ­g i h držav , v e n d a r se b o r e -

gaLnii o d b o r n a B l e d u z a r a d i p o m a n j k a n j a d e n a r j a r a j e od loč i l z a m a n j š o a k v a l i t e t ­ne j šo ude l e žbo .

O d z n a n i h t e k m o v a l c e v b o n a le tošnj i r e g a t i n a s t o p i l i J o c h o n M e i s s n e r — s r e b r n a m e d a l j a i z M e h i k e . P r a v t a ­k o p a b o d o n a s t o p i l e k v a l i ­t e t n e e k i p e Č S S R , I t a l i j e i n B o l g a r i j e . P r a v te d n i p a se R e g a t n i o d b o r d o g o v a r j a t u d i z a n a s t o p z n a n e g a » z la tega o s m e r c a i z z ahodnonemškega m e s t a R e t z e b u r g .

Z v e d e l i s m o , d a p r i R e g a t -n e m o d b o r u ra zmiš l j a j o o p o s e b n i h tehničnih izboljša­v a h . T a k o n a m e r a v a j o p o s t a ­v i t i več k a b i n z a t i s k i n r a ­d i o , skušali b o d o p r i p r a v i t i p o s e b n e t e l e f o n s k e z v e z e i n z a g o t o v i t i , d a b i n o v i n a r j i s a ­m o t e k m o v a n j e l a h k o s p r e m ­l j a l i t u d i z m o t o r n i m i čolni . S k r a t k a , p r a v i j o , d a b o d o u v e d l i v s e , d a b o t u d i letoš­n j e t e k m o v a n j e , n a k a t e r e m se n e z b e r e j o le štev i lni t ek­m o v a l c i , m a r v e č t u d i z n a n i ves laški d e l a v c i i z Šv i ce $» d r u g i h držav , d o b r o p r i p r a v ­l j e n o .

A. Ž.

Kran j — gostitelj ••republiškega šolskega tekmovanja o p rometu K r a n j bo v nedeljo, 18. ma ­

ja, sprejel 48 učencev tekmo­valcev na p rvem republiškem šolskem p rometnem tekmova­n ju K a j veš o p rometu . Zb ra ­l i se bodo p ion i r j i iz vse S lo ­venije, k i so na dosedanj ih tekmovan j ih — šolskih in ob­činskih ter medobčinskih — pokazal i največ znanja o pro­metu . Obenem se bodo ob tej priložnosti srečali tud i p ioni r j i p rometn ik i in se po­mer i l i v reševanju p rometn ih situacij — na maketah seve­da.

Tekmovan je se bo slovesno začelo že ob o smi u r i zjutraj s povorko tekmovalcev, pio­nirjev p rometn ikov ter d ru ­gih od Prešernovega gledali­šča pa do nove šole F rance

Srečanje pod Kepo

V s a gorenjska p lan inska društva se pr ipravl ja jo na srečanje s koroškimi kolegi — p lan inc i , k i bo pod K e p o v nedeljo 8. juni ja . P o dolgo­letnih težavah so koroški pla­n inc i lani dokončno izgradi l i in odpr l i p r v i svoj s lovenski p lan insk i d o m p o d K e p o . Le ­tošnje srečanje l jubiteljev p l an in s te i n one strani me­je na začetku letošnje sezo­ne bo brez dvoma še pove­čalo pri jatel jske stike z za­m e j s k i m i ro j ak i . K . M .

Prešeren na Z l a tem pol ju •—• kjer bo tekmovanje.

M e d t e m ko bodo pionir j i preizkušali svoje znanje, bo posebna komis i j a oceni la na­loge iz prometa , proste spi­se, k i so j i h tekmova lc i pri ­nesl i s seboj. T e k m o v a l c i bo­do nabi ra l i točke tudi na te­st i ranju v šolskem promet­n e m kab inetu ter na ocenje­valni vožnji s kolesi po mest­n i h u l icah ter na spretnosti« vožnji p r i šoli.

O b tej priložnosti bo tudi ekshib ic i j sk i nastop mopedi ' stov. Svoje znanje i n spre ' ' nosi i na moped ih bo pokaza­lo 10 miličnikov — kadetov miliČHiške šole v Vikrčah tet 10 mopedistov A M D K r a n j .

K o se bodo p ioni r j i P 1 " 0 " metn ik i v rn i l i z orientacijske­ga pohoda , to bo oko l i P° dvanajste ure, bodo t e k n i l vanje zaključili in r a zg l a s " zmagovalce. Najbol jš i P ° . ^ mezn ik i i n najboljše ekip* bodo prejele pokale in S P ^ m inska dar i la . L - * 1 '

9 ^ 1 g

G L A S * 13. S T R A N

Prodam P r o d a m R A D I O R R - 2 4 0 i n

Žensko K O L O . Z u p a n AJeš, Pangerš ica 3 , G o l n i k 2365

P r o d a m K O Z L I Č K A , 4 t e d ­ne s t a r e g a z a z a k o l , i n 3 m l a -V O L C J A K E , 8 t e d n o v s t a r e . Z u p a n B i s t r i c a 59, T r ž i č

2366 P r o d a m K R A V O , 9 m e s e c e v

b r e j o , k i b o t re t j i č t e l e t i l a a l i Po i z b i r i , d v a P U J S K A , 2 0 -26 k g težka, i n 30 d o m a i z ­b i j e n i h P I Š Č A N C E V . B r e g , o b S a v i 4, K r a n j 2367 m T R G O V I N A V E L E S O V O irr ia v e d n o n a z a l o g i C E ­M E N T . S e p r i po r o ča 2368

P o s o j a m F A S A D N I • G R U š T « s p l o h i i n M O P E D P o u g o d n i c e n i . č i r č e 11/G, K r a n j 2369

U g o d n o p r o d a m , t u d i n a C e k , z e l o d o b r o o h r a n j e n o k u h i n j s k o P O H I Š T V O ( t u d i k o s o v n o ) . V i d i c P e t e r , K a m -n i k , S l a n d r o v a 18 2370

P r o d a m t e s a n L E S o d 6— 18 m do lž ine . N a s l o v v o g l a s ­i m o d d e l k u 2371

P r o d a m 15 m 1 P R A L N I H Z I D N I H T A P E T i n K N J I Ž ­N O o m a r o . H o r j a k , S t r i t a r ­j e va 6, K r a n j . O g l e d v s a k d a n °u\10.—12. u r e . 2372

U g o d n o p r o d a m n o v o t r i ­b i n o O K N O 190 x 118 i n 1 m ' ^ h l j e n i h D E S K . S u l c e r , C . b t - Žagar ja 46, K r a n j 2373

P r o d a m 3 p l e m e n s k e K R A ­V E , d v a m a l a B I K C A i n T E -u C O . K l a n c e 39, K o m e n d a

2374

P r o d a m s k o r a j n o v k o m - I b m i r a n o t rošk i V O Z I Č E K . Fa le t ič , M . P i j a d c 9, K r a n j j

2375 Stanovanja

Iidaja In tiska C P » G o renjskt tisk. K r an j , K o roška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave Usta: Kran j , T r g revolucije 1 ( »tavba občinske skupščl ne) - Tek. račun pr i S D K * K ran ju 515 1 135. - T e lefonl: redakci ja 21835 21 860; uprava Usta, m * •oo glasna l n naročniška »lužba 22-152 — Naročni­na: letna 32, pol letna 16 N din. cena za eno Številko 0,50 N d in M a l i oglasi: beseda 1 N d in , naročniki Imajo 1 0 % popusta N e Plačanih oglasov ne ob J»vljamo.

Kupim K u p i m d o b r o o h r a n j e n

O B R A Č A L N I K n a k o n j s k o v p r e g o . H a b j a n A n t o n , S e l c a n a d S k o f j o L o k o 2376

K U P I M O M A N J Š O

Ž E L E Z N O B L A G A J N O

( d o 250 k g ) .

P o n u d b e p o s l a t i n a n a s l o v V e l e t r g o v i n a š p e c e r i j a B l e d .

K u p i m t r a k t o r s k a pr ik l juč­k a , K U L T I V A T O R i n d v o -b r a z d m i P L U G . Po/ .en ik 39, C e r k l j e 2377

K u p i m D E S K E z a opaže . Gašper i in V i d a , Šenčur 314

2378

Moto rna voz i la D O B R O O H R A N J E N M O ­

P E D C o l i b r i p r o d a m . O g l e d p o p o l d n e . P r e d o s l j e 15

S P A Č K A , l e t n i k 1966 de­c e m b e r , p r o d a m . T e l e f o n , K r a n j 22-760 2222

Z A S T A V A 750, l e t n i k 1964, od l i čno o h r a n j e n , u g o d n o p r o d a m . Po l jšč ica 46, Z g . G o r j e p r i B l e d u 2379

P r o d a m R E N A U L T - d a u p h i -n e , k a r a m b o l r r a n . C e r k l j e 108

2380 P i o d a m d v a M O P E D A k o l i ­

b r i . Tenet i še 12, G o l n i k 2381 T a k o j k u p i m B M W 1600 a l i

2002, d o b r o o h r a n j e n . S m l e d ­n i k 74, o b šoli 2382

P r o d a m F I A T 750, l e t n i k 1963. Sote lšek , K o c j a n o v a 2, K r a n j . O g l e d četr tek i n pe­t e k o d 15.—17. u r e 2383

U k r a d e n o M O T O R N O K O ­L O j a v a 350 c e m , m o d r e b a r ­ve , št. 17073 i z M l a k a r j e v e u l . v K r a n j u . K d o r b i k a j v e d e l , n a j j a v i p r o t i n a g r a d i L M K r a n j 2348

K u p i m d o b r o o h r a n j e n V W . D v o r j e 44, C e r k l j e 2385

P r o d a m K O M B I F K - I 0 0 0 a l i z a m e n j a m z a o s e b n i a v t o . O b e n e m m o n j a m t u d i M O ­P E D za težji M O T O R . G r o s Jože , B r d o 1, P o d n a r t 2327

P r o d a m e n o s t a n o v a n j s k o H I Š O v I I I . f a z i . K r a n j , R u p a 5 2386

H I Š O , k o m f o r t n o , p r i m e r ­n o z a v e č j o o b r t z r a v e n 2000 m 2 v r t a v bl iž ini k o l o ­d v o r a L e s c e . T a k o j v s e l j i v o p r o d a m . I n f o r m a c i j e d o b i t e n a t e l e f o n 21-352 2387

S p r e j m e m S O S T A N O V A L ­K O . Z g l a s i t e se v p o p o l d a n ­s k i h u r a h Sma j i č R o z a , G o -r e n j e s a v s k a 57, K r a n j p r i k a m n o l o m u 2388

P r o d a m p o l o v i c o v s e l i i ve H I Š E z v r t o m n a J e s e n i c a h N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u podruž . J e s e n i c e 2389

I š č em o p r e m l j e n o S O B I C O v K r a n j u . P o n u d b e p o s l a t i p o d » samsk i « 2390

O d d a m v n a j e m A V T O M E -H A N I C N O D E L A V N I C O i n P R A L N I C O . P o n u d b e p o s l a t i p o d (možnos t t u d i družab­n i k ) 2394

Naroč i ln i ca K r a n j s k e ope ­k a r n e št 542 n a i m e M r k e c M i l a n , F r a n k o l o v o 147, S k o f -j a L o k a j e n e v e l j a v n a 2395

* Zaposl i tve Z a h r a n o i n s t a n o v a n j e po ­

m a g a m v g o s p o d i n j s t v u . P o ­n u d b e p o s l a t i p o d » t a k o j «

2391 S P R E J M E M t a k o j S N A Ž I L ­

K O z a 3 u r e d n e v n o v večer­n i h u r a h . H o n o r a r n a z a p o s l i ­t ev . K n j i g a r n a S i m o n J e n k o D Z S , K r a n j 2392

Zaposl imo (sedlarja, jermena rja, ob­delovalca usnja, šivalca za p losko Šivanje)

D o b r i d e l o v n i p o g o j i — t r a j n a z a p o s l i t e v

P E T E R S M O ! Ah. Autosatt lerei

V i l l a ch , Gerbergasse 37 K a r n t e n — Osterre lch

I š č e m m e s t o V A J E N K E z a š iv i l j sko o b r t v K r a n j u a l i o k o l i c i . N a s l o v v o g l a s n e m o d d e l k u 2393

I š č e m M I Z A R S K E G A P O ­M O Č N I K A . Demšar Peter, V i ž m a r j e 99/a, Šentv id n a d L j u b l j a n o 2 3 - 1

K O M I S I J A Z A O D P R O D A J O O S N O V N I H S R E D S T E V P R I V E L E Ž E L E Z N I N I M E R K U R K R A N J

prodaja l tovorna avtomobi l Z N A M K E T A M 4500

P r o d a j a b o v p e t e k , d n e 16. 5. 1969, v sk ladišču o b k o l o d v o r s k i c e s t i .

o ž reban ju d o b i t k o v d e n a r n e l o t e r i j e

O D B O R A Z A P O H O D

» P O P O T E H P A R T I Z A N S K E L J U B L J A N E ' k i j e b i l o d n e 11. m a j a 1969 v L j u b l j a n i

S rečke s s o z a d e l e S rečke s s o z a d e l e

končn i cami N d i n končn i cami N d i n

1000 200 5845 300 1850 250 7835 1.000

58335 3.000

571 100 151 100 6836 200

9231 200 2491 500 52686 3.000

.39706, .30.000

052 100 1992 250 88 50

5852 250 8428 200 44792 3.000 7268 300

9608 400

013 100 16068 3.000

27583 10.000 01588 10.050

52823 20.000 7519 . 200

644 100 6989 250

2454 300 66364 10.000

D o b i t k e i zp lačuje O d b o r z a p o h o d » P o p o t e h p a r ­t i z a n s k e L jub l j ane « , L j u b l j a n a , K o m e n s k c g a 7, n a p o d l a g i u r a d n e g a poroč i l a o i z i d u žrebanja .

D o b i t n i k i i z v e n L j u b l j a n e l a h k o poš l j e j o izžre­b a n e srečke v i zp lač i lo v p r i p o r o č e n e m p i s m u n a n a s l o v : O d b o r z a p o h o d » P o p o t e h p a r t i z a n s k e L jub l j ane « , L j u b l j a n a , K o m e n s k a 7.

• 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mimimiimimmmmiimimmmimmmiiurammra.imiiim V A R T E K S V A R A Ž D I N — P R O D A J A L N A V P R E Š E R N O V I U L I C I 15 V K R A N J U

0 popusta M O Š K A K O N F E K C I J A

obleke si lvio 345 N d i n znižano 173 N d i n diset 434 N d i n znižano 304 N d i n vatin 548 N d i n znižano 384 N d i n trogir 469 N d i n znižano na 329 N d i n hlače v i r i on 124 N d i n znižano na 62 N d in davson 143 N d i n znižano na 72 N d i n suknjiči o d 250 N d i n znižani n a 120 N d i n plašči roden 426 N d i n znižani 213 N d in n i m r o 426 N d i n znižani na 130 N d i n diter 410 N d i n znižani na 205 N d in kavaler ia 358 N d in znižani na 179 N d in

Ž E N S K A K O N F E K C I J A plašči od 359 N d i n znižani na 180 N d i n kamga rn 565 N d i n znižani na 395 N d i n

O T R O Š K A K O N F E K C I J A plašči shet od 220 N d i n znižani na 60 N d i n hlače 68 N d i n znižano na 48 N d i n

Z A N A K U P V D E V I Z N I H S R E D S T V I H J E Š E D O D A T N I P O P U S T 10 •/<>. Poslovalnica Prešernova u l . K r a n j vas vabi, da si brezobvezno ogledate najnovejše modele moške kon ­fekcije. P R I P O R O Č A S E V A R T E K S poslovalnica Prešernova u l . 15, K r a n j

Z a r a d i n e p r i m e r n e h i t r o s t i j e v p e t e k o k o l i p o l e n i h po ­noči v o z n i k o s e b n e g a a v t o m o ­b i l a A d o l f Pe t re t i č z B l e d a n a c e s t i p r v e g a r e d a p r i B e l c i v o v i n k u z a p e l j a l v že l ezno o g r a j o i n j o 25 m e t r o v p o d r l . A v t o m o b i l j e n a t o z a d e l še v d r e v o i n se k o n č n o p r e v r n i l n a s t r e h o . R a n j e n n i b i l n i h ­če, š k o d e n a a r t o m o b i l u i n o g r a j i j e z a 33.000 N d i n .

V soboto, 10. maja, dopol ­dne je voznik mopeda Stani ­slav Mesesel na Koroški ce­st i v K r a n j u na p rehodu za pešce zadel 77-letnega Janeza Do l inska iz Tupalič. Nesreča se je pr ipet i la , ko je Do l in -šek stopi l nenadoma na pre­hod, v tem trenutku pa je pr ipel ja l mopedist . Mesesnel je b i l v nesreči lažje ranjen, m e d t e m ko so težje ranjene­ga Do l inska odpel ja l i v bol ­nišnico.

I s t e g a d n e p o z n o ponoč i j e v o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a D o m i n i k Kuč ina z J e s e n i c n a c e s t i p r v e g a r e d a v L o g u p r i K r a n j s k i g o r i z a r a d i p r e h i t r e v o žn j e z a p e l j a l n a d e s n i r o b c e s t e t e r p r i t e m trči l v d r o g e l ek t r i čne n a p e l j a v e i n ga p r e l o m i l . S o p o t n i k v a v t o m o ­b i l u j e b i l v nesreči h u j e r a ­n j e n . Š k o d e j e z a o k o l i 7000 N d im . V o z n i k nesreče n i p r i ­j a v i l .

V nedeljo popoldne se je na cesti tretjega reda v Suh i p r i Gorenj i vasi zaradi preve­l ike hitrosti , po tem ko je za­peljal na desni rob ceste, pre­vrn i l osebni avtomobi l , k i ga je vozi l Janez Poljanec iz Vincar jev . V o z n i k a In sopot­nico Angelco Miklavčič so te­že ranjena prepel jal i v l jub­l jansko bolnišnico, škode na avtomob i lu je za 5000 N d in .

N a c e s t i t r e t j e g a r e d a v K r n i c i s t a v n e d e l j o p o p o l d n e trč i la o s e b n i a v t o m o b i l , k i g a j e v o z i l A n t o n Črni lec i z P o d -b r e z i j i n o s e b n i a v t o m o b i l , v o z n i k Dušan M a r k e l j i z L a n -c o v e g a . Nes reča se j e p r i p e t i ­l a , k o j e Črni lcc začel m o č n o z a v i r a t i , p r i t e m p a g a j e za ­n e s l o n a s r e d i n o c e s t e , k j e r j e p i i č l o d o trčenja. S o p o t n i k i n s o p o t n i c a v č r n i l č e v e m av­t o m o b i l u s t a b i l a laže r a n j e ­n a , š k o d e p a j e z a 6000 N d i n .

V n e d e l j o zvečer je T> sti t r e t j e ^ , r e d a v Gorenj i v a s i iz o s e b n e g a avtomobi la , k i ga j e v o z i l Janez Do l inar

S K U P Š Č I N A O B Č I N E K R A N J

podaljšuje rok za s p r e j e m predlogov za p o d e l i t e v nagrad občine K r a n j .

P r e d l o g i m o r a j o b i t i do­s t a v l j e n i k o m i s i j i z a p o d e l j e v a n j e n a g r a d obč ine K r a n j d o 1. j u n i j a 1969.

S K U P Š Č I N A O B Č I N E K R A N J

iz Pod gore, pad la škatla. Voz ­nik je pogledal nazaj , p r i tem pa je zapeljal n a sredi­no ceste in trčil v osebni av­tomobi l , k i ga je vozi la M a ­ri ja š i lar iz Dolenje Dobra ­ve. Ranjen n i b i l nihče, ško­de pa je za 6000 N d i n .

N a c e s t i m e d C e r k l j a m i i n V i s o k i m j e v n e d e l j o z veče r i z n e z n a n e g a v z r o k a m e d vož­n j o p a d e l m o p e d i s t A l o j z G a -s p e r c i z Češnjevka. H u d o r a ­n j e n e g a s o o d p e l j a l i v l j u b ­l j a n s k o bo ln išn ico .

Iz neznanega vzroka je v ponedeljek dopoldne zapeljal s ceste prvega reda med V i ­ki >m in B is t r ico motorist M i ­rko R o b iz Medvod i n padel . S h u d i m pretresom možgan in rano na glavi so ga odpe­ljali v bolnišnico.

M e d v o ž n j o p o c e s t i p r v e ­g a r e d a se j e v n e d e l j o m e d M e j o i n J e p r c o i z p r a z n i l a z a d n j a g u m a o s e b n e m u av ­t o m o b i l u nemške r e g i s t r a c i ­j e , k i g a j e v o z i l VVa l t e r S i -t t i g . A v t o m o b i l j e z a n e s l o s c e s t e i n se p r e v r n i l n a s t r e ­h o . V o z n i k a s o laž je r a n j e n e ­ga o d p e l j a l i v bo ln išn ico Pe­t r a Držaja v L j u b l j a n i , š k o d e j e z a 4500 N d i n .

V ponedeljek zvečer je na cesti drugega reda v 2abn lc i voznica osebnega avtomobi la Ida š i f rer iz Žabnice prehite­vala skup ino kolesarjev. De­setletni Janez Geraj iz Sp . Bitenj je pred av tomob i l om zavil v levo, tako da ga je av­tomobi l zadel. Hu je ranjene­ga dečka so odpel jal i v bol ­nišnico Petra Deržaja v L jub ­l jani .

V t o r e k o k o l i p o l ene u r e z j u t r a j j e p r i J e p r c i z a p e l j a l n a l e v o s t r a n c e s t e v o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a J a n e z C v a j n a r i z M e d v o d t e r z a d e l o b o b c e s t n i k a m e n . Nesreča se j e p r i p e t i l a z a r a d i n e i z ­kušenost i i n v i n j e n o s t i . R a ­n j e n n i b i l n ihče, škode p a j e z a 5000 N d i n .

L . M .

Utopljenko spoznal i

V S o r i s o 17. a p r i l a p o t e g ­n i l i i z v o d e n e z n a n o s tare j šo u t o p l j e n k o . P r e d d n e v i j e s l i k o p o k o j n e s p o z n a l n j e n b r a t i z M a r i b o r a . P o k o j n a j e b i l a E l z a K r i v e c , r o j e n a 1903, i z M a r i b o r a , Vo j ašn i ška 16. P o p o s l o v i l n e m p i s m u , k i g a j e p u s t i l a b r a t u , j e š lo o č i tno z a s a m o m o r .

K i n o

K r a n j C E N T E R 14. m a j a a n g l . b a r v . f i l m

P O L J U B I Z A U B I J A L C A o b 16. i n 18. u r i , p r e m i e r a a n g l . b a r v . f i l m a H A P P E N I N G o b 20. u r i

15. m a j a a n g l . b a r v . f i l m P O L J U B I Z A U B I J A L C A o b 16. i n 20. u r i , a n g l . b a r v . f i l m H A P P E N I N G o b 18. u r i

16. m a j a a n g l . b a r v . f i l m P O L J U B I Z A U B I J A L C A o b 15.20, a m e r . - i t a l i i j . b a r v . C S f i l m D O B R I , Z L O B N I I N G R D I o b 17.20 i n 20. u r i

K r a n j S T O R Ž I Č

14. m a j a f r a n c . - i t a l i j . b a r v . C S f i l m N E U M N O S T I P A R -D A I L L A N A o b 16., 18. i n 20. u r i

15. m a j a a m e r . f i l m T A R ­Z A N G O S P O D A R D Ž U N G L E o b 16. u r i , a n g l . b a r v . f i l m P O L J U B I Z A U B I J A L C A o b 18. u r i , a n g l . b a r v . f i l m H A P P E N I N G o b 20. u r i

16. m a j a a n g l . b a r v . f i l m H A P P E N I N G o b 16. im 18. u r i , p r e m i e r a a m e r . j u g o s l . h a iv . f i l m a R E S Z V E S T A 2 E N A o b 20. u r i

Tržič 16. m a j a a m e r . b a r v . C S

f i l m B I T K A V A R D E N I H ob 19. u r i

K a m n i k D U P L I C A 14. m a j a a n g l . b a r v . f i l m

T R I U R E Z A L J U B E Z E N o b 19. u r i

15. m a j a a n g l . b a r v . f i l m T R I U R E Z A L J U B E Z E N ob 20. u r i

škof ja L o k a S O R A 14. m a j a j u g o l s . b a r v . f i l m

S A R A J E V S K I A T E N T A T ob 18. i n 20. u r i

Obisk mladincev iz Tomosa

Mlad in sk i akt iv tovarne po­hištva Sto l na Dup l i c i p r i K a m n i k u so te dn i ob iska l i m lad inc i iz koprske tovarne m o t o r n i h vozi l T o m o s . Sode­lovanje m e d mlad ino iz obeh tovarn traja že nekaj let in je postalo že t radic ionalno. Po ogledu tovarne S to l so se k o p r s k i m l ad inc i s svo j imi

gostitelji pogovarjal i o delu m lad in sk ih aktivov i n o pro­b l emih p r i uvel javl janju mla ­d ih proizvajalcev v organih delavskega samoupravl janja . Po ogledu tovarne so se ko­p r sk i m lad inc i odpel ja l i na Ve l i ko p lanino , kjer so pre­nočili v p lan insk i koči pod­jetja Sto l . is

15. m a j a a m e r . b a r v . C S f i l m M E R I P O P I N S o bl7.30 in 20. u r i

16. m a j a a m e r . b a r v . C S f i l m M E R I P O P I N S o b 17.30 in 20. u r i

Radovl j ica 14. m a j a f r a n c . b a r v . f i l m

C A R O L I N E C H E R I E o b 18. u r i , i t a l i j . špan . f i l m Z A D N J I S P O P A D o b 20. u r i

15. m a j a i ta l i j -špan. f i l m Z A D N J I S P O P A D o b 20. u r i

16. m a j a f r a n c . b a r v . f i l m M A N O N 70 o b 20. u r i

B led 14. m a j a f r a n c . b a r v . V V

f i l m B L E D O L I Č N I U B I J A ­L E C o b 18. i n 20.30

15. m a j a f r a n c . b a r v . V V f i l m B L E D O L I Č N I U B I J A ­L E C o b 18. i n 20.30

16. m a j a a n g l . b a r v . C S f i l m M E J A V P L A M E N I H o b 18. im 20.30.

Jesenice R A D I O 14. m a j a f r a n c . b a r v . C S

f i l m V E L I K I P O N A R E J E V A ­L E C

15. m a j a a m e r . f i l m K A ­R A V A N A H R A B R I H

16. m a j a a m e r . b a r v . C S f i l m R E V O L V E R A š I A P A S K E G A K L A N C A

Jesenice P L A V Ž 14. m a j a a m e r . f i l m K A ­

R A V A N A H R A B R I H 15. —16. a m e r . b a r v . f i l m

O D S E V V Z L A T E M O Č E S U

Žirovnica 14. m a j a ital i j .-špan. b a r v .

f i l m A D I O , T E X A S

Dovje -Mojstrana 15. m a j a itali j .-špan. b a r v .

f i l m A D I O , T E X A S

K r a n j s k a gora 15. m a j a f r a n c . b a r v . C S

f i l m V E L I K I P O N A R E J E V A L E C

16. m a j a itali j .-špan. b a r v . f i l m A D I O , T E X A S

K M E T I J S K O Ž I V I L S K I K O M B I N A T , S K L A D I Š Č E K R A N J (b i vš i B e k s e l )

obvešča po t rošn ike k r m i l , d a i m a s t a l n o n a z a l o g i r a z n a k r m i l a z a :

O kokoši nesnice In pl ščance

9 krave molznice in tele ta

O prašiče Q koruzo v zrnju, šrot

pšenico i td .

Cene zmerne Dostava hitra

S p o r o č a m o ža los tno v e s t , d a n a s j e z a v e d n o z a ­p u s t i l naš d r a g i mož , a t a , s t a r i a t a , b r a t , s t r i c i n s v a k

Franc Švegelj K O V A Č

p o g r e b d r a g e g a p o k o j n i k a b o v s r e d o , 14. 5. 1969, o b 16. u r i i z p r e d hiše žalost i G o r i c e 14 n a f a r n o pokopa l i šče .

žalujoči: žena I v a n k a , s i ­n o v a F r a n c i i n M i l a n z druž inama t e r vnučk i

Gorice, 12. 5. 1969

Z A H V A L A

O b s m r t i l j u b l j e n e s e s t r e i n t e t e

Hilde Konjedic se z a h v a l j u j e m v s e m , k i s t e j o s p r e m i l i v njen zad­n j i m d o m , j i d a r o v a l i v e n c e i n c v e t j e in m i izrazi l i sožal je . P o s e b n a z a h v a l a d ruž inam: Jeršinovi-Praho-v i , L a p a j n o v i , P e g a m o v i , P i s k o v i iz Ljubl jane, K a -l a n o v i , K o m e r d a j c v i , d r . K a l a n o v i , Japl jevi i n M a l k i K o k a l j t e r I v k i in V i d i Radanov i č , vsem sosedom i n č. d u h o v n i k u iz StražiŠča ter pevcem.

žalujoči brat z družino

K r a n j , d n e 7. V . 1969

Posvet šolskih športnih društev na Jesen icah

Kval i f ikac i j sko tekmovanje za A P S

Triglav In Jesenice N a stadionu v K r a n j u je v

kval i f ikaci jskem tekmovan ju za atletski poka l Slovenije za mlajše mladince i n mlad inke v nedeljo nastopi lo 80 tekmo­valcev In tekmovalk domače­ga Tr ig lava i n Jesenic. V ko ­pici poprečnih rezultatov sta bi la še najboljša Lo jkova 11,5 in 605 v teku na 100 m in sko­k u v dal j ino. SIcer je nadar­jeni k ran jsk i atlet osvoji l kar štiri prva mesta in b i l s tem najuspešnejši udeleženec med mlad inc i , enako kot Hr iba r ­jeva s t r emi zmagami m e d

. Gospod Salvatore Co l l in i , zastopnik velikega itali jan­skega podjetja Gaggia, s se­dežem v M i l a n u , k i vodi pro­dajo strojev v Jugoslavi j i , se je zelo navdušil nad hoke­jem, ki ga je prvič gledal v Ljubl jani , ko sta igrali za jugoslovanski poka l ekip i Olimpije in Jesenic.

Njegovo navdušenje je se­glo tako daleč, da je obe eki ­pi povabi l , d a v ma ju preži­vita petdnevni brezplačni do­pust v Castel f rancu.

m l ad inkami . Žal smo mora l i v nedeljo

ponovno ugotoviti porazno stanje v nekater ih discipl i ­nah . T a k o je v metu d iska nastopi l samo en tekmovalec.) prav tako tud i v teku na 2000 m, p r i m l ad inkah na 80 m ovire dve, v metu kop ja za mladince dva, tretji tek­movalec p r i skoku s pal ico n i preskočil dveh metrov i td .

P r i tehničnih d isc ip l inah gre precej kr ivde na račun s labih možnosti za trening (pomanjkanje rekvizitov, mož-

Hokej i s t i so se pravkar vr­nili iz Italije in povedali , da j ih je sprejel celo d i rektor oz. lastnik podjetja G a g g i a gospod M i n o Aristarco. Deja­li so, da j i h , odka r igrajo, še nihče ni sprejel s tako pozor­nostjo. Gospod Ar istarco in Co l l in i pa sta obl jubi la , da bosta tudi pr ihodnje leto po­vabi la dve prvouvrščeni eki ­p i v tekmovanju za jugoslo­vanski pokal .

Z. Fe lc

nosti za tovrstno vadbo po­z imi atletska kolektiva v K r a ­nju in na Jesenicah sp loh ni ­mata, nepr imerna teža palic za skoke itd ) . Spodbudno je vsaj dejstvo, da je p r i mla ­d ini ponovno porastlo zani­manje za atletiko in je že v nedeljo nastopi lo precej obe­tajočih novincev.

R E Z U L T A T I — mlajši mla ­d inc i - 100 m: Lo jk (Tr ) 11,5, Pretnar (J) 12,4, Nosan (Tr ) 12,7; 300 m : Čufar ( J ) 41,6, V u k a n a c (Tr ) 43,7, Pozman (Tr ) 45 0; 1000 m : Gartner (Tr ) 2:43,4, Peternelj (Tr ) 2:46,7, Dukskobler (J) 2:48,3; 2000 m : K u h a r (Tr ) 6:22,7, vi ­šina: Dvoršak (Tr ) 1,55, Lajn (Tr ) 155, Pavlin (Tr ) 145; da­l j ina: Lo jk (Tr ) 605, Cufar (J) 580, Osovnikar (Tr ) 553; pal ica : Lo jk (Tr ) 285, M . Pre­žel j (Tr ) 230, Nosan (Tr ) 190; krog la : Lakota (J) 11,09, Go-lorej (Tr ) 10,14, Nosan (Tr ) 10,05; d isk: Lakota (J) 37,42; kopje : Lo jk (Tr ) 37,60, Osov­n ikar (Tr ) 30,76: 4 X 100 m : Tr ig lav I. 49,0, Tr ig lav II. 53,4.

Mlajše mlad inke — 80 m ovire: Kavčič (Tr ) 16,2, Ber-ce (Tr ) 16,5; 60 m : H r i b a r (Tr ) 8,3. Kavčič (Tr ) in Pur­ger (Tr ) 8,8; 100 m : H r i b a r (Tr ) 13,7, Štupnikar (Tr ) 14,4, Svetelj (Tr ) 14,7; 400 m : F i l i ­pa j (J) 1:09,7, Fer lan (Tr ) 1:16,4, Kosmač (Tr ) 1:26,3; vi ­šina: Purgej (J) 140, G r u m (Tr ) 130, V i d i c (J) 115; dalji ­na : H r i b a r (Tr ) 468, Fi l ipaj (J) 426, Kavčič (Tr ) 417; kro ­gla: Miščevič (Tr ) 8,00, Jak-šič (Tr ) 7,32. Remic (Tr ) 6,55; 4 X 100 m : Tr ig lav I. 53,7, T r i ­glav II. 59,0, Tr ig lav III. 602.

M . K m alt

Peter Štefančič smučar sezone

V D o m u t iska v Beo­g radu so v petek proglasi l i najboljšega smučarja le­tošnje sezone. Ob navzoč­nost i najvidnejših pred­stavnikov jugoslovanske­ga smučarskega športa in predstavnikov oblasti so podeli l i priznanje za dose­žene uspehe Pe t ru štefan-čiču, novemu jugoslovan­skemu rekorder ju v pole­t ih s 150 met r i . M l a d i kranjsk i smučarski ska­kalec je torej osvoj i l v le­tošnji sezoni naslov naj­boljšega jugoslovanskega smučarja.

N a drugo mesto pa se je uvrst i l kran jsk i skaka­lec Mar j an Mesec. Tore j izreden dosežek dveh mla­dih skakalcev kranjskega Tr ig lava!

J . J .

Občinska zveza za telesno ku l tu ro Jesenice j e skl icala posvet vseh šolskih športnih društev v obč ini , d a bi se do ­govorila predvsem o organi­z a c i j i pr ireditev za teden mladost i .

Poudarjeno j e b i l o , d a j e n j i h o v a m o r a l n a o b v e z a tudi d o Železarne, k i praznuje 100-l e L n i c o , d a s skupn imi moč­m i organizirajo množično ma­nifestacijo za t a p r a z n i k . N a t e m nastopu b o v s a k p r e d a ­vatelj sodeloval s p o e n o s vo ­j o točko. S t e m b i se izognili nekdanjemu d o k a j zahtevne­m u klasičnemu množičnemu nastopu. Tak nastop namreč zahteva veliko skupnih pr i ­p r a v .

Nekater i predstavniki šol­skih športnih društev so iz­razil i bojazen, da je mogoče to uspešno izvesti. Meni l i so, da bi j i h tako sodelovanje preveč obremeni lo , ker so imeli in imajo še razna d ru ­ga tekmovanja.

R e k o r d n a udeležba

Osem osnovnih šol kranj ­ske občine je pri javi lo svoje predstavnike za letošnje os­novnošolsko atletsko prven­stvo. Zarad i zgodnjega termi­na tega tekmovanja, je še to l iko bolj razveseljivo, da je na njem sodelovalo kar okol i 300 tekmovalcev in tekmo­valk, kar je rekord za to­vrstne prireditve. P r i p ionir ­j i h so imel i največ uspeha učenci osnovne šole France Prešeren, p r i p ion i rkah pa zastopnice O š S i m o n Jenko.

M e d boljšimi dosežki velja omenit i 7,8 v teku na 60 m Nučiča in Grošlja, 58,9 v teku na 400 m Peska in Dolimarja ter 155 c m pr i skoku v višino, k i j i h je dosegel Dvoršak.

R E Z U L T A T I — p ioni r j i — 60 m : Nušič (LS) in Grošelj (FP ) 7,8, Peneš (FP ) 8,0; 400 m : Peško (FP ) m Dol inar (LS ) 58,9, Koka l j (LS ) 59,5; višina: Dvoršak (FP ) 155, No­san (SZ) 150, Kr is tane ( Še ) 145; dal j ina: Stenovec ( S ž ) 5,00, Gabrič (S?.) 4,86, Upelj (Pr) 4,84; krogla : Golorej ( Še ) 12,68, L ikozar (FP) 11,95, Brezar ( Š e ) 11,64; 4 X 6 0 m : F . Prešeren 30,5, L. Seljak 31.3, Preddvor 32,3.

P ion i rke — 60 m : K lemene (SJ) 8,7, Jereb (Ce) 8,8, Sve­telj ( Š e ) in Košir (Pr) 8,9; 300 m: Lamut (LS ) 49,9, Šavs (Pr) 50,0, Jenko ( S Ž ) 51,0; višina: G r u m (SJ) 130, Kav ­čič (LS ) 125, Bobnar (Ce) 125; dal j ina: H r i b a r (SJ) 4,58, O z i m (LS) 4,16, V a r m a z (SZ) 3,98; krog la : Joc i f ( LS ) 9,84, K u r n i k ( Š e ) 9,77, Simonič (SJ) 9,58; 4 X 6 0 m : S. Jenko 34.4, S. Žagar 35,8, L. Seljak 36,0.

M . K u r a l t

Dogovor i l i so se tudi , da bodo šolska športna društva tekmovala v občinski ligi v odbojki in rokometu , v dru­gih panogah pa bodo tekmo­vali na t u m i r s k i način.

Z. Fe lc

Sport v k r a t k e m

N O G O M E T — Nogometaši Tr ig lava so v nedeljo dob i l i srečanje s H r a s t n i k o m s 3:0 brez borbe, ktv je H ra s tn ik odstopi l od nadaljnjega tek­movanja . Zadnje uvrščeni K a m n i k v drugi republiški l i ­gi pa je odprav i l na doma ­čem igrišču K ran j s 3:1 (0:1). Škofjeloški nogometaši pa so presenetljivo zmagal i v Izoli , kjer so premagal i P i ran z 2:1.

K O Š A R K A - V republiških l igah so gorenjski predstav­n ik i zabeležili naslednje re­zultate: moški: Tr ig lav : Ce­lje 75:66 ( 38:36), I l iri ja : Je­senice 58:43 ( 20: 26), L jubl ja ­n a : K r o j 53:54 ( 22:23); žen­ske: Jezica : K r o j 62:32 ( 29: :11), I l ir i ja : Jesenice 25:45 (12:14).

O D B O J K A — V republiški moški l igi je K a m n i k izgubi l s K a n a l o m 2:3, v ženski l igi pa so b i l i zabeleženi nasled­nj i rezultati : Jesenice : Fužl-na r 3:0, K a m n i k : M a r i b o r 1:3.

Vodijo Jesenice V prvem ko lu gorenjske ko­

šarkarske lige za pionir je (severna skupina) so imeH v nedeljo na igrišču v K r a n j u največ uspeha mlad i igralci Jesenic. K l j u b i s temu številu točk so trenutno na p r vem mestu p red T r i g l avom, k i je dosegel manj košev.

R E Z U L T A T I — Jesenice : M l a d i r od (Škof ja Loka ) 49:24 (31:12), Tr ig lav : Šenčur 64:18 (40:4), Jesenice : Šenčur 49:18 (24:4), Tr ig lav : M l a d i r od 29:18 (16:11). V r s t n i red : Jesenice 4, Tr ig lav 4, M l a d i r o d 0, Šenčur 0.

M . K .

Gorenjska rokometna l iga Vodstvo za sedem točk

E k i p a Veteranov je že osvoji la naslov gorenjskega prvaka, eprav j e do konca prvenstva še nekaj ko l . Znano pa je tudi ,

bo zadnje mesto osvoji la ekipa Jesenic. Po vsej p r i l i k i bo * a m n i k osvoji l d rugo mesto, Žabnica pa bo tretja. V zad-

jem ko lu je ek ipa K ran j ske gore preda la srečanje ek ip i * r a n j B brez borbe.

Rezultat i — 13. ko lo : Veteran i : Tržič B 37:16, Jesenice : Jabn ica 24:29, K a m n i k : K r a n j B 18:21, škof ja L o k a : Selca

M . ko lo : škof ja L o k a : Veteran i 14:16, Se lca : K a m n i k K r a n j B : K r a n j s k a gara 5:0, Žabnica : Tržič B 22:16.

Lestvica:

Veterani 9 9 0 0 228:156 18 K a m n i k 8 5 1 2 211:181 11

žabnica 10 5 1 4 196:174 11 Selca 9 4 0 5 184:171 8 šk . L o k a 9 3 2 4 161:164 8 K r a n j s k a gora 8 2 0 6 135:209 4

Jesenice 9 1 0 8 142:202 1 izven konkurence : K r a n j B 12 5 1 6 198:195 11

Tržič B 11 4 0 7 172:253 8

y drugi gorenj, ligi pa so b i l i doseženi naslednji rezultati : * R o f j a L o k a B : Sava 19:30, Selca B : K a m n i k B 17:12, Besni -j® i Radovl j ica B 16:16, žabnica B : Križe B 5:0, Storžič :

u P l j e B 18:33. Po štirinajstem ko lu je v vodstvu še vedno aava r 22 točkami, s ledi Besnica 21, Selca B 20 i td .

P. Didić

Lo|ze Gorjanc odhaja

v Zahodno Nemčijo

S L jun i j em letos pre­neha delovno razmerje zveznemu trenerju za sko­ke Lo j ze ta Gor j ancu s Smučarsko zvezo Jugosla­vije. Gor janc je namreč podpisa l pogodbo z za hodnonemško smučarsko zvezo za t r i leta. V Zahod­ni Nemčij i bo opravl jal mesto zveznega trenerja za skoke nemške državne reprezentance. T l ^ i n l l l f i ski smučarski Sport bo s tem izgubi l zelo dobrega strokovnjaka, k i s i je z dolgoletnimi izkušnjami pr idob i l ve l iko znanja i n organizaci jskih sposobno­sti . Zda j odhaja v tuj ino, kjer bo prenašal svoje znanje na skakalce Zahod ­ne Nemčije . Vprašanje novega zveznega trenerja za skoke pa bo bržkone težko rešiti, saj je bolj ma lo ali skoraj nič resnih kandidatov med sloven­sk imi trenerji k i bi uspešno nadomest i l i Lo j ­zeta Gar janca.

J . J .

Lepa nagrada

Košir Peter, B i s t r i ca št. 56, Tržič, je izžrebal naslednje naročnike:

Žeboljec Rafael, Podhruška 8, Kamnik Benedičič Anton, Slatna 7, Begunje Bešter Stanko, Poljšica 10, Podnart Ahačič Stana, Slap 27, Tržič

Pagon Franc , Sovodenj 30, je izžrebal naslednje naročni­ke:

Knaflič Urška, C. Gorenjskega odreda, nova hiša, Bled Košnjek Božena, Tavčarjeva 10, Kranj Zalokar Ivan, Poljane 14 Podobnik Francka, Hobovše 6, Sovodenj

Skuber Ferdo , Zagoriška 6, B l ed , je izžrebal naslednje naročnike:

Logonder Jože, Pevno 3, Sk. Loka Cizej Janja, Gubčeva 6, Radovljica Engelman Stanislav, Tekstilna 3, Kranj Pelko Franc, Pod Stražo 30, Bled

Mlaka r Jože, Verje št. 3, Medvode je izžrebal nasled­nje naročnike:

Zupane Peter, Jezerska c. 34, Kranj Delavec Antonija, Mače 4, Preddvor Slane Danica, St. Loka 5, Sk. Loka Bremšak Ivan, Pod reč a 4, Medvode

A r h Jože, Črnivec, nova hi ­ša, Brezje, je izžrebal nasled­nje naročnike:

Žvan Julka, Boh. Sred. vas 49 Martinćič Jože, Lučine 33, Gorenja vas Kunčič Mari ja , Sv. Duh 8, Sk. Loka Zupančič Mari ja , Črnivec 18, Brezje

Naročniki žrebajo naročnike

Objavl jamo d rug ih

20 naročnikov,

k i so j ih izžrebali

naročniki našega

časopisa

9 V n a s l e d n j i h d v e h š tev i lkah b o m o o b j a v i l i i m e n a še o s t a l i h 40 na ročn ikov

• I Z Ž R E B A N I H B O T O R E J 80 N A R O Č N I K O V Z a v s e i zžrebane naročn ike p r i p r a v l j a m o z a n i m i v o

p o t o v a n j e : P o P reše rnov ih s t o p i n j a h , i n t o p o K o r o š k i i n p o K a n a l s k i d o l i n i . P o t o v a n j e b o v s o b o t o , 31 . m a j a 1969, z o d h o d o m o b 6.30 ne g l e d e n a v r e m e . Z b e r e m o se n a p loščadi p r e d obč insko skupšč ino K r a n j .

V p r i m e r u , d a se i z ž rebanec n e m o r e udelež i t i po ­t o v a n j a , l a h k o p o o b l a s t i druž inskega č lana.

V s i , k i b o d o šli n a p o t o v a n j e , m o r a j o i m e t i v e l j a v ­n a p o t n a d o v o l j e n j a . P o t n a d o v o l j e n j a d o b i t e p r i p r i ­s t o j n i obč insk i skupščini . I z p o l n i t i j e t r e b a p r i j a v o i n pr i l ož i t i d v e nove jš i s l i k i , v e l i k o s t i 6x4,5 c m t e r t a k s o i n d e n a r z a p o t n o d o v o l j e n j e .

V s e i zž rebance p r o s i m o , n a j upoš teva jo , d a s t roškov z a p o t o v a n j e d o m e s t a o d h o d a i n p o v r a t k a d o m o v k a k o r t u d i n a d o m e s t i l a z a z a m u j e n o d e l o n a d e l o v n e m m e s t u a l i p o d o b n o ne p l a čamo .

• Š E I M A T E ČAS, D A S E N A R O Č I T E N A G L A S IN P L A Č A T E V S A J P O L L E T N O N A R O Č N I N O .

• T U D I V I S T E L A H K O I Z Ž R E B A N I

Javna razprava o socialistični zvezi

Republiška konferenca S Z D L je v ponedeljek dopol ­dne pr ipravi la v L jub l jani po­govor s predstavniki pokra ­j insk ih časopisov. G lavna te­m a pogovora so bile teze so­cialistična zveza delovnega l judstva danes, katere je ko­nec letošnjega februarja spre­jela republiška konferenca S Z D L in so sedaj v javni raz­pravi . P redv idoma naj b i omenjena javna razprava o vlogi in mestu S Z D L poteka­la do konca jul i ja . Repub l i ­ška konferenca bo v okol i 20 s lovenskih občinah pr iprav i l a tudi raziskavo, k i naj b i dala konkretne rezultate o vlogi i n mestu krajevne organizacije S Z D L , o občinski konferenci in o delovanju sekcij ter d ru ­gih obl ik p r i občinskih konfe­rencah.

P r i omenjeni javni razpra­vi imajo tudi in formaci jska sredstva velik pomen. N a po­nedel jkovem pogovoru so med d rug im poudar i l i , da ne­nehne družbene spremembe, zlasti še poglabljanje sociali ­stične demokraci je , terjajo tudi nove obl ike, vsebino in metode dela socialistične zve­ze. Socialistična zveza delov­nega l judstva se m o r a pri la ­goditi de janskemu stanju in si mora prizadevati za organi­ziranje interesov vseh slojev. T a k o mora jo v tej naši naj­bolj množični organizacij i do­biti svoje mesto vsi tisti , k i so se odločili za nadal jnj i razvoj samoupravl janja . Pr i ­zadevanja bodo šla predvsem v smer i , da bodo imel i obča­n i vse večji vpl iv na vodstva S Z D L prek sekcij in d rug ih obl ik delovanja.

Teze, k i so sedaj v j avn i razpravi , so posvetile precej pozornost i novi ustavni vlogi S Z D L . Zato bo v p r ihodn jem obdob ju treba izdelati odnos S Z D L kot nosi lca interesa vo­

livcev do predstavniških te­les. Z last i gre tu za odnos konference S Z D L nasprot i ob­činskim skupščinam. Repub­liška konferenca razmišlja tudi o možnosti ustanovitve takoimenovanih skupščinskih pisarn, kater ih namen bi bi l zagotoviti večjo in formira ­nost volivcev o delu poslan cev. Skra tka , nadaljnja skrb socialistične zveze bo pred­vsem v zagotovitvi široke iz­menjave mnenj in vzpostavi tvi tesnih stikov med politi m i i n i vodstvi , predstavniški

m i telesi in ne nazadnje ob­čani — vol ivci . T a k o bodo prihajale vse bolj do izraza iniciative od spodaj navzgor in ne obratno, kot se je do sedaj večkrat pojavljalo. Sa­m a uresničitev tez oz i roma nj ihovih izhodišč pa je seve­da odvisna od delovnih lju­di samih, od društev in dru ­gih organizacij , k i naj bi s svoj imi razpravami in dose­danj im d c ' n m teze konkret­n o

V i l i G .

Tekmovanje »Kaj veš o prometu?«

V s o b o t o j e b i l o n a B l e d u medobč in . t e k m o v a n j e učen­c e v g o r e n j s k i h o s n o v n i h šol z n a s l o v o m » K a j veš o p r o ­m e t u « . P i o n i r j i s o b i l i r a z d e ­l j e n i v d v e s k u p i n i , i n s i c e r mlajš ih i n stare jš ih t e k m o ­v a l c e v . I z v s a k e obč ine j e n a s t o p a l o 8 t e k m o v a l c e v , k i s o m o r a l i n a p i s a t i p r o s t i s p i s o p r o m e t u , o d g o v o r i t i n a p r o ­m e t n i t e s t , t e r o p r a v i t i s p r e t -n o s t n o i n o c e n j e v a l n o v o žn j o s k o l e s o m .

V e k i p i mlajš ih p i o n i r j e v j e p r v o m e s t o o s v o j i l a e k i p a učencev k r a n j s k e obč ine , s le­d i j o p a j i e k i p e iz Trž i ča , R a - j d o v l j i c e , J e s e n i c i n šk . L o k e . j

V s k u p i n i starejš ih učencev | j e p r v o m e s t o o s v o j i l a e k i p a ' K r a n j a , s l e d i j o p a j i R a d o v ­l j i c a , T r ž i č , Ško f ja L o k a i n J e s e n i c e . j

V s k u p i n i mlajš ih t e k m o - j v a l c e v j e b i l najbol jš i S l a v ­k o M e g l i c ( T r ž i č ) , n a d r u g e m m e s t u j e M a t e j K r a n j c ( K r . ) i n n a t r e t j e m m e s t u F r a n c i V a g n e r p r a v t a k o iz K r a n j a .

V s k u p i n i s tare jš ih p i o n i r ­j e v s o p r v a t r i m e s t a o s v o ­j i l i : R a d o Je lovčan iz K r a ­n j a , M a t i j a R o p r e t i z R a d o v ­l j i c e i n B r a n k o Uran ič i z K r a n j a .

Na jbo l j š i t e k m o v a l c i se bo ­d o v n e d e l j o p o m e r i l i n a r epub l i škem t e k m o v a n j u V K r a n j u . J . V i d i c

Ji£ obiščite «t > n a s

v lOO trgovinah

%0 p o

gorenjsKi

IVI