GLASILO OBČINE BOHINJLETO XVIII 2. OKTOBER 2015 ŠTEVILKA 10

Bohinjske novice

Rok za oddajo

prispevkov v oktobru

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. oktobra, na e-naslov bohinjske.no vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE.

Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije.

Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Naslednja številka izide v petek, 6. novembra 2015. Uredništvo Bohinjskih novic

Med slovenskimi smučišči vse več sodelovanjaPetra Lotrič Ogrin

Na zadnji dan koledarskega poletja, 22. septembra, se je tudi uradno začela predprodaja smučarskih vozovnic na Voglu. Po rekordni poletni sezoni, ki bo trajala še vse do 1. novembra, se z velikimi pričakovanji pripravljajo na zimsko sezono, ki se bo predvidoma začela na prvi de-cembrski vikend in bo postregla z nekaj novostmi in izboljšavami.

Z Vogla na Golte in obratnoPo izboru smučarjev v akciji za Naj smučišče je Vogel lani že drugič

zapored osvojil laskavi naslov Naj smučišče med velikimi smučišči v Sloveniji. Ker pa med srednje velikimi smučišči že vrsto let kraljuje smučišče Golte, se je letos porodila ideja o skupni vozovnici, ki po iz-boru smučarjev v sezoni 2014/2015 ponuja le najboljše. Če združimo oba slogana smučišč, potem velja, da bodo gostje »izkoristili dan in se počutili kot v pravljici«.

Smučarska vozovnica bo na voljo le v predprodaji, ki bo trajala vse do konca novembra, gostje pa jo bodo lahko izkoristili tam, kjer jim bo tis-ti dan najbolj ustrezalo. S tem se bodo na Voglu še bolj trudili in skušali

Avgust skoraj potolkel letošnji februarPoletni obisk letos prvič v zadnjih 15 letih že zdaj presega pretekle-

ga zimskega, ko je na Voglu smučalo 90.000 smučarjev. Avgust je bil sploh rekorden. Od lanskega avgusta je bil boljši za dobrih 40 odstot kov, da bi prekosil letošnji najboljši zimski mesec februar s 35.000 smučarji, mu je zmanjkalo le slabih tisoč obiskovalcev. Predsednik up-rave Boštjan Mencinger ob spodbudnih poletnih številkah poudarja: »Naš cilj ostaja, da vzporedno krepimo in razvijamo obe sezoni, saj le na ta način vidimo dolgoročen razvoj in s tem tudi obstoj podjetja. Letošnjo jesen bo šlo v nadaljnjo obravnavo kar nekaj idejnih projek-tov, za katere upamo, da bomo čim prej izpolnjevali pogoje za njihovo realizacijo. Eden takih je bil letos spust po jeklenici – t. i. zipline, po kateri se je od odprtja 1. avgusta peljalo že več kot 1.000 gostov. Spod-budna je tudi rast števila gorskih kolesarjev na Voglu, ki bodo sezono sklenili s posebnim zaključnim dogodkom, in sicer prvi vikend v ok-tobru.«

Poletnemu dogajanju so letos v skupni organizacij s Triglavskim narodnim parkom dodali nočne dogodke, in sicer so kar trikrat organi-zirali opazovanje nočnega neba s temu primernimi inštrumenti in pod strokovnim vodstvom astronoma, kar se je izkazalo kot zelo dobrodošla dodatna ponudba. Zato bodo nočno opazovanje neba obdržali v svoji ponudbi tudi v zimskem času. Naslednja priložnost za nočno izkušnjo na Voglu bo že ob bleščanju snega v decembru. ・

dokazati, da se splača priti na Vogel na enodnevno smuko tudi iz od Vogla bolj oddaljenih krajev. Vozov-nica je tudi lepo darilo, ki bo za ta namen ovita v praznično embalažo pod sloganom »Le najboljše zate!«

Sezonska vozovnica bo tako kot lansko leto veljala tako na Voglu kot v Kranjski Gori, kjer je vključena še nočna smuka, poleg tega pa bo možno z njo smučati trikrat med tednom na Golteh. Velja omeniti družinski paket, kjer bo lahko na omenjenih smučiščih smučala cela družina skupaj že za 889 evrov.

Pod imenom Slovenske Alpe se nadaljuje povezovanje treh največjih smučišč Gorenjske – Kranjske Gore, Krvavca in Vogla, ki skupaj pred-vsem za območje Bleda ponujajo enotno terminsko vozovnico, ki je namenjena zlasti gostom iz tujine, ki bodo bivali na Bledu in njegovi okolici. Letos pričakujemo, da se bodo gostom iz Hrvaške in Srbije pridružili Madžari, Poljaki in Čehi.

Poletna pravljica na Voglu. Foto: Žičnice Vogel Bohinj

2ak tualno, gospodarst vo

rešitve, ki izhajajo iz obstoječih in nastajajočih planskih aktov niso najustreznejše in jih je potrebno ponovno preučiti.

Ker želimo v načrtovanje tega območja vključiti čim širšo javnost, vas vabimo, da nam posredujete svoje razvojne interese in pred-loge za razvoj središča Bohinjske Bistrice, ter nam sporočite, kaj na tem območju pogrešate in česa si želite.

Vaše predloge, ideje, razvojne interese lahko posredujete do 16. oktobra na elektron-ski naslov obcina@bohinj.si. Za dodatne infor-macije smo na razpolago na tel. št. 04 5770 121 ali na e-naslovu darinka.maraz.kikelj@obcina.bohinj.si.

Vljudno vabljeni k sodelovanju. ・

Slasten spomin iz BohinjaEkipa Turističnega društva Bohinj

V kolikor ne veste, kaj podariti svojim gostom ob odhodu z dopusta, morda iščete primerno in dosegljivo darilo za prijatelje iz drugega konca Slovenije ali pač želite zaradi ponosa pojesti delček Bohinja? Za vse imamo prekrasno rešitev v obliki čokolade.

V TD Bohinj smo v sodelovanju s pod-jetjem ustvarili popolnoma nov produkt in sedaj s ponosom nudimo ročno izdelano črno čokolado s svetlečim prahom s silhueto največje bohinjske vedute, cerkvice Sv. Janeza Krstnika z mostom. V posebni ponudbi so še čokolade v embalaži s slapom Savica in s sil-huetami Triglava, Aljaževega stolpa, alpskih zelišč in Zlatoroga. Za sladokusce so na voljo še čokoladne kombinacije s pršutom in bučo, s pršutom in figami ter jabolkom in pehtranom.

Čokolade so cenovno dostopne, zato se naši obiskovalci že kar nekaj časa odločajo za po-nudbo, ki se jo splača preveriti. Želimo si čim več slastnih spominov. ・

VabiloDarinka Maraž Kikelj, Občinska uprava

Občina Bohinj vabi vso zainteresirano javnost na arhitekturno-urbanistično de-lavnico o Ribčevem Lazu, ki bo potekala v petek, 16. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Stari Fužini.

Z namenom, da se turistično središče Ribčev Laz celostno uredi, da bi se prostor urejal na način, ki bo sodoben, funkcionalen, trajnostno zasnovan in privlačen tako za domačine kot obiskovalce, smo k sodelovanju povabili tri skupine arhitektov, ki bodo na delavnici pred-stavili svoje videnje tega območja.

Z variantnimi rešitvami, ki bodo na de-lavnici predstavljene, želimo povezati prostor v celoto, povezati manjše gruče dejavnosti v eno harmonično oblikovano okolje, kjer pros-tor z aktivnostmi deluje uravnoteženo. Ust-variti želimo prepoznaven red v prostoru ob ohranitvi obstoječih kvalitet, z novimi idejami

pa turistično središče nadgraditi in mu vrniti njegovo estetsko in funkcionalno vrednost.

V načrtovanje želimo vključiti čim širšo javnost in skupaj oblikovati izhodišča za pripravo podrobnih prostorskih načrtov na tem območju. Naš cilj je celostna ureditev Ribčevega Laza, zato vljudno vabimo vse zain-teresirane, da se nam pridružite na delavnici in s svojimi pripombami ter predlogi poma-gate sooblikovati turistično središče, na kate-rega bomo vsi ponosni.

Vljudno vabljeni v čim večjem številu. ・

Vabilo k sodelovanjuDarinka Maraž Kikelj, Občinska uprava

Občina Bohinj bo novembra 2015 iz vedla arhitekturno-urbanistično delavnico o pro-storskem razvoju Bohinjske Bistrice, v kate-ri bomo obravnavali ureditev središča Bohinj-ske Bistrice ter prometno ureditev celotnega naselja. Ugotavljamo namreč, da nekatere

Županov kotičekSpoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Poletna turistična sezona je za nami, upam, da uspešna, tako namreč kažejo prvi rezultati. Ob tem je potrebno poudariti, da imamo srečo, da naše naravne danosti omogočajo ob lepem vremenu tudi rekordne obiske. Žal kaže drugačno sliko bližajoča se zimska sezona, ki je vezana ne samo na na-ravne danosti, temveč največ na smučarsko infrastrukturo, ki jo Bohinj premore.

Rezultati kažejo na uspešnost Žičnic Vo-gel, glede zasedenosti sob pa zaostajamo za drugimi središči. Poudariti je potrebno, da se zelo pozna izpad Koble in da moramo vsi skupaj stremeti, da se Kobla oživi. Še bolj pa, da se izgradi novo smučišče, za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje, pa ga je Upravno sodišče na predlog enega izmed lastnikov odpravilo in investitor ponovno vlaga vlogo za izdajo. Odločili smo se, da skuša Občina Bohinj vzporedno z iskanjem gradbenega dovoljenja za novo smučišče revitalizirati Kozji hrbet. Žal pogajanja z lastniki niso »obrodila sadov«, tako da za letošnjo zimsko sezono ni mogoče zagoto-viti smučanja, bomo pa pričeli postopke za posta vitev nove vlečnice za naslednjo zim-sko sezono. Zavedamo se, da je potrebno izpeljati postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj. Seveda to ne pomeni, da investitor Smučišča 2864 ne bo peljal postopkov na-

prej, in upam, da mu bo tudi uspelo.Drugi največji problem so hoteli, ki so v

lasti Zmaga Pačnika in do katerih je svoje stališče zavzel tudi Občinski svet Občine Bo-hinj ter podal pogoje, s katerimi je lastnika zavezal k reševanju problematike. Pozitivno je, da se je lastnik končno odzval na pro-blematiko, je pa res, da papir prenese vse. Meni osebno je v interesu, da se problemi začnejo reševati tudi v praksi. Potrebno pa je vedeti, da za reševanje tega problema os-tajamo sami brez pomoči države, ki je hotele leta 2003 prodala. Sam osebno podpiram sklepe občinskega sveta, ki so končno na-kazali možne premike in rešitve. Težko je napovedati, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, je pa pozitivno, da se je lastnik odzval in da se bodo zadeve v zvezi s hoteli začele pre-mikati z mrtve točke. Lastnik se je namreč odločil, da se umakne iz Bohinja, je pa seveda vprašanje, komu in kdaj bodo hoteli prodani, kar je navedel v pismu o nameri.

Oba omenjena problema sta »rak rana« bohinjskega turizma in čas je, da se stvari premaknejo z mrtve točke.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 10. 2015; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Lan-gus; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

3 gospodarst vo

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja

Slavnostna otvoritev čistilne naprave Bohinjska Bistrica

1. sklop

CČN Bohinjska Bistrica že poskusno obratuje – Pred zaključkom tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja

Konec meseca avgusta smo v Bohinjski Bistrici tudi ura-dno otvorili dolgo pričakovano centralno čistilno napra-vo Bohinjska Bistrica, ki je bila zgrajena v okviru projek-ta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – I. sklop.

Na slavnostni otvoritvi čistilne naprave je zbrane domačine in goste nagovoril župan Občine Bohinj, g. Franc Kramar, ki je znova poudaril, da gre za izredno pomembno prido-bitev za občino Bohinj in za njen razvoj v prihodnje. Po prvih že opravljenih meritvah je namreč jasno, da čistilna naprava deluje dobro, velike spremembe v kakovosti vode pa je že mogoče opaziti tako v Bohinjskem jezeru kot v Savi Bohinjki. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, ga. Lidija Stebernak, držav-na sekretarka, g. Blaž Mozetič, vodja sektorja za kohezijo, in ga. Maja Kač, skrbnica projekta pri organu upravljanja.

Kot je znano, pa je centralna čistilna naprava Bohinjska Bistrica, ki je poskusno začela obratovati že meseca apri-la, le del bohinjskega dela projekta. Preostali del se nanaša na gradnjo kanalizacijskega omrežja od Ribčevega Laza do

Bohinjske Bistrice, ki je v večji meri že zaključen. Dela v tem času stojijo le na Grajski ulici v Bohinjski Bistrici, kjer smo naleteli na manjše težave. Verjamemo, da jih bomo ob sodelovanju vseh strani kmalu uspeli rešiti. Po zaključku ce-lotne gradnje bo opravljen tudi tehnični pregled novozgraje-nega omrežja, na podlagi katerega bomo lahko na upravno enoto podali vlogo za uporabno dovoljenje. Uporabniki se bodo na novo omrežje lahko začeli priklapljati takoj po pri-dobitvi ustreznih uporabnih dovoljenj.

Projekt odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega po-lja – I. sklop sofinancirajo Kohezijski sklad Evropske uni-je, Republika Slovenija in občine, ki v njem sodelujejo – Občina Bohinj, Občina Radovljica, Občina Jesenice in Občina Žirovnica.

Operacijo delno financiraRepublika Slovenija

Na novo asfaltiran odsek ceste skozi Kamnje, na trasi povezovalnega kanala.

Otvoritveni trak sta prerezala župan Občine Bohinj, g. Franc Kramar, in državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, ga. Lidija Stebernak

Naro

čnik

ogla

sa: F

ront

al, d

. o. o

., Cve

tkov

a 2,

900

0 M

ursk

a So

bota

4gospodarst vo

6. Festival muharjenjaTurizem Bohinj v sodelovanju z Ribiško

družino Bohinj letos v času od 25. septem-bra do 4. oktobra organizira že 6. Festi-val muharjenja z mednarodnim srečanjem vezalcev muh. Festival se je v preteklih letih odlično »prijel« in zanimanje zanj je vsako leto večje. Ribiči pri hajajo iz različnih evropskih držav (Nemčije, Nizozemske, Italije, Češke, Madžarske) in celo iz Nove Zelandije in ZDA. Navdušeni so nad naravo in lahko dostopnos-tjo ribolovnih mest, ki Bohinj uvrščata med najbolj znana območja za muharjenje.

Tudi v letošnjem letu je v programu muhar-jenje na Savi Bohinjki, dnevno pa so organizira-ni tudi izleti na Sočo, Idrijco ali Savinjo. Zvečer se udeleženci družijo ob vezanju ribiških vab, t. i. muh, in si izmenjujejo izkušnje.

Ribištvo je tesno povezano tudi s kulinariko, zato so ob večerih v gostinskih lokalih na voljo različne ribje jedi. Kar nekaj med njimi jih je v preteklem letu pridobilo certifikat Bohinjsko, ki zagotavlja geografsko poreklo in visoko ka-kovost pripravljenih jedi.

»Podaljšanje sezone je eden ključnih pro-jektov v turistični destinaciji Bohinj. Iz podat-kov za leto 2013 je razvidno, da Bohinj samo v obdobju od junija do oktobra ustvari več kot 250.000 nočitev od 400.000 v celem letu. V času glavne sezone je poleg tega velik obisk enodnevnih gostov, kar občasno vpliva na kvaliteto doživetij. V luči trajnostnega turizma smo zato že pred desetimi leti začeli obliko-vati produkte, ki so na eni strani usmerjeni v pomembnost zavedanja varovanja in ohran-janja narave, na drugi strani pa privabljajo k nam večdnevne goste in z njimi podaljšujemo glavno turistično sezono,« je ob tem povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. ・

Zadovoljni z delom na točki VEMUE Radovljica

V sklopu Upravne enote Radovljica deluje točka VEM (vse na enem mestu), ki je bila ustanovljena z osnovnim namenom, da se bodočim in že aktivnim podjetnikom olajša postopek registracije s. p. oziroma ustano-vitve enostavne d. o. o., hkrati pa stranki omogoči, da na istem mestu uredi tudi vse v zvezi z davki in prijavo v socialna zavarovanja.

V skadu z vizijo projekta in vizijo Upravne enote Radovljica, to je omogočiti strankam čimvečji spekter uporabnih informacij na enem mestu, smo se na upravni enoti odločili,

Bohinjski del Poti miru iz PosočjaPetra Lotrič Ogrin

V okviru Dnevov pohodništva bo potekala tudi otvoritev tematske pohodniške poti, ki se imenuje Oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče. Pot vodi od železniške postaje na Bo-hinjski Bistrici do Krna. Gre za pot spomina na obdobje 1915–1917, ko je bil Bohinj nepo-sredno zaledje za del krnskega bojišča. Ob njej že nekaj let stojijo informacijske table. Letos pa bo pot z otvoritvijo umeščena tudi v že obstoječo in obiskovalcem poznano Pot miru.

Pot miru poteka po Posočju, po liniji soške fronte. Tematska pot Oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče bo bohinjski del Poti miru, dolg je kar 45 kilometrov. Z njim bosta Bo-hinj in Posočje dobila medsebojno urejeno pohodniško povezavo, in sicer se bohinjski del poti na Pot miru priključi na planini Kuhinja pod Krnom.

»Projekt te poti je zasnoval pokojni Tomaž Budkovič že pred 12 leti, zato bo pot njemu tudi posvečena. Poleg tega, da s potjo Bohinj in Posočje pridobita povezavo, gre tudi za bo-hinjsko dediščino in nov turistični produkt destinacije Bohinj,« je povedal direktor Tu-rizma Bohinj Klemen Langus. Pot miru je v Posočju uspešna pri privabljanju turistov, na kar računajo tudi pri Turizmu Bohinj. »Pot miru se v Posočju povezuje z drugimi pohodniškimi potmi, kot na primer s pohodniško potjo Alpe Adria, in privablja številne goste. To preple-tanje pohodniških poti je zelo pomembno, saj je ciljna skupina turistov, ki jih zanimajo takšne tematske poti, precej številčna,« je po-jasnil Langus ter poudaril, da je pomembno tudi poimenovanje Pot miru, saj gre za ohran-janje spomina na neko obdobje človeštva in hkrati opomin, da se v prihodnosti takšne gro-zote ne bi več dogajale.

V bohinjskem delu poti bodo povezane nekatere točke, ki so pomembne v zgodbi Bohinja kot zaledja soške fronte, in sicer je izhodiščna točka železniška postaja na Bohinj-ski Bistrici, sledi Muzej Tomaža Godca, kjer bo informacijska točka poti, saj je v njem stalna razstava zbirk iz prve svetovne vojne; nato se bo pot priključila na kolesarsko stezo, ki poteka po približni trasi ozkotirne železnice; nadaljevala se bo ob Bohinjskem jezeru do pokopališča v Ukancu, od tam pa naprej na planino Pri kraju, kjer so še vidni zadnji os-tanki bolnice, ki je tam delovala v času prve svetovne vojne. Tam je bilo tudi prvotno pokopališče umrlih vojakov, ki sedaj počivajo na pokopališču v Ukancu.

»V osnovi gre pri poti Oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče za zgodovinsko pomembno zgodbo. In danes turiste privlačijo zgodbe. Prednost naše zgodbe je, da se bo lahko nad-grajevala. Saj je del ozkotirne železnice od Bohinjske Bistrice do slapa Savice, ki so jo uporabljali v času vojne, izgrajen že v začetku 20. stoletja, ko se je gradil bohinjski predor. Takrat je železnica vodila od današnjega plezalnega vrtca pod hotelom Bellevue do Bo-hinjske Bistrice, po njej pa so prevažali velike skalne kvadre, ki so jih vgrajevali v obok pre-

dora,« je povezovanje različnih zgodovinskih zgodb nakazal Langus.

Seveda je nova tematska pot povezovalni ele ment med Zgornjim Posočjem in Gorenj-sko, ki bo služil tudi kot eden izmed veznih členov povezovanja lokalnih turističnih or-ganizacij iz obeh regij v luči večje podpore regionalni pove zanosti z znamko Julijske Alpe, ki se pripravlja. V tem sklopu bo ure-jena pohodniška pot Julijske Alpe. »Pot miru je prvi korak k temu povezovanju. Računamo, da bi se povezovanje lahko nadaljevalo s si-rarsko potjo. V bistvu bomo imele turistične organizacije v omenjeni poti dobro osnovo za navezovanje novih zgodb,« je povedal Klemen Langus.

Vabilo na otvoritev potiV petek, 2., in v soboto, 3. oktobra, Tu-

rizem Bohinj v sodelovanju s planinskim društvom Srednja vas vabi na dvodnevni dogodek ob otvoritvi tematske poti. V petek zvečer bo ob 20. uri proslava s kratkim kul-turnim programom v koči na planini Pri kra-ju. V soboto bo ob 11. uri na planini Pri kraju potekala sveta maša, po njej pa še slavnostna otvoritev tematske poti Oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče kot del Poti miru.

Prisrčno vabljeni! ・

Pohodništvo in muharjenjePetra Lotrič Ogrin

Po dobri, lahko rečemo celo odlični poletni sezoni, so turiste v Bohinju pričakale jesenske aktivnosti.

8. Dnevi pohodništvaPohodništvo v različnih oblikah (izletništvo,

gorništvo) je bilo eden od prvih vzgibov za turistični obisk Bohinja. Prvi obiskovalci so se sprehajali ob jezeru in občudovali lepote bohinjskih ledeniških dolin ter strmeli v venec gora. V Bohinju je več kot dvajset let pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva že obstajalo prvo planinsko društvo nasploh na slovenskem ozemlju (Triglavski prijatelji), ki je zgradilo prvo planinsko kočo v Julijskih Alpah. Prav tako Bohinj beleži prvi uspešen vzpon na Triglav iz leta 1778. Štirje srčni možje so takrat prvi osvojili Triglav – goro bogov, danes simbol Slovencev.

»To so samo nekateri poudarki iz bogate bohinjske gorniške zgodovine. Razvoj tu-rizma je bil, je in bo v Bohinju povezan s pohodništvom. Ni čudno torej, da smo se odločili organizirati Dneve pohodništva v Bo-hinju v sklopu slo venskega projekta Slovenija hodi – pohodniški dnevi,« je povedal direktor Javnega zavoda za pospeševanje turizma Tu-rizem Bohinj Klemen Langus.

V obdobju med 11. septembrom in 11. ok-tobrom se je in se še bo zvrstilo kup dogod-kov, tako ali drugače vezanih na pohodništvo. Številni tematski izleti, delavnice in športna tekmovanja so vsekakor dobri razlogi za obisk Bohinja v prečudovitem jesenskem času.

5 gospodarst vo

zaposlitev EURES sodelu-jejo mala in srednje velika podjetja, ki želijo zaposliti mladega iskalca zaposlitve (v starosti od 18 do 35 let) iz druge države EU, Norveške ali Islandije.

Na podlagi predložene vloge lahko pri-dobijo finančno podporo za uvajanje v delo, jezikovni tečaj ter administrativno in names-titveno podporo kandidatu. Tako si olajšajo vključevanje mladega iskalca zaposlitve iz druge države v svoje delovno okolje.

Več o tem, kaj omogočajo finančne pod-pore, katere pogoje mora podjetje ali posa-meznik izpolnjevati in kako oddati vlogo, je na voljo na spletnih straneh Zavoda http://www.ess.gov.si/eures/tvoja_prva_zaposlitev_eures, prav tako lahko vsi zainteresirani pošljejo vprašanje na elektronski naslov YFEJ@ess.gov.si.

O dogodkih, ki jih bomo organizirali, novicah in dogajanju v EU vas bomo obveščali tudi preko e-biltena, ki izhaja šestkrat letno. Na naše e-novice se lahko prijavite na e-na-slovu dina@ragor.si. Več informacij o dogodkih lahko preberete na spletni strani www.ragor.si ali na Facebook profilu Europe Direct Gorenjska.

Če imate vprašanje o EU, vprašajte Europe direct Gorenjska! ・

Refleksoterapija in masažeAnja Cesar

Kot specialni pedagog sem bila dobra štiri leta zaposlena na OŠ Antona Janše Radov-ljica, vzporedno pa sem se izobraževala na področju masaže in refleksoterapije. Prav ti dve področji sta mi predstavljali nov izziv in po dosedanjih zadovoljnih odzivih strank je bila samostojna pot v tej smeri prava odločitev. Od septembra dalje je tako v Kozmetičnem studiu Ana v Bohinjski Bistrici nova ponudba za Bo-hinjce in obiskovalce Bohinja.

Poleg klasične masaže celega telesa, sprostitvene masaže in masaže po športni aktivnosti je na voljo tudi posebna masaža obraza – obrazna refleksoterapija. Je globoko sproščujoča terapevtska metoda, ki s stimula-cijo določenih točk in con na obrazu blagodej-no vpliva na ves organizem. Njeni pozitivni učinki se kažejo pri težavah z nespečnostjo, z migrenami, težavah s sinusi, oslabljenim imunskim sistemom, depresijah in stresu ... Metoda je primerna za ženske in moške vseh starosti, prav tako pa tudi za nosečnice. Skupaj s specialno pedagoškimi tehnikami je

da na točki VEM uvedemo svetovalne ure, ki potekajo vsak torek med 8. in 12. uro. Zaželjena je predhodna najava, saj se ob pred-hodnem naročilu lažje in bolj celovito posveti-mo problematiki.

Stranke namreč upravičeno pričakujejo, da jim bo referent na točki VEM poleg same tehnične izvedbe (izpolnitev obrazcev in odd-aja vlog) lahko ponudil več povezanih infor-macij z različnih področij delovanja.

Na točki VEM lahko stranke uredijo vpis v Poslovni register (s. p.) ali v Sodni register (enostavne d. o. o.), oddajo davčne podatke, uredijo prijavo, spremembo ali odjavo iz socialnih zavarovanj, oddajo vlogo za spre-membo podatkov firme, sedeža, dejavnosti in zastopnikov, oddajo sporočilo o prostem delovnem mestu, vlogo za izdajo obrtnega do-voljenja in podelijo pooblastilo.

Naš dolgoročni cilj je, da obseg informacij v sklopu svetovalnih ur še povečamo in na ta način prihranimo čas, ki bi ga podjetniki po-rabili za pridobivanje informacij na različnih institucijah. Naša želja, ki jo ponavljamo že nekaj let, je, da bi lahko na tej točki povezali vse več informacij vseh državnih institucij, ki delujejo na teritorialnem nivoju (FURS, ZRSZ, ZPIZ, ZZZS). Zavedamo se, da bo na tem področju potrebno še marsikaj postoriti, menimo pa, da bi prav povezanost institucij in posledično informacij, ki bi jih uporabnik lahko dobil na enem mestu, podjetnikom, ki so usmerjeni v lastne programe in aktivnosti za doseganje želenih poslovnih rezultatov, omogočila bistveno bolj prijazen, vsekakor pa hitrejši skok v uspešni svet podjetništva.

Rezultati ankete, ki jo izvajamo na točki VEM zaradi želje po pridobivanju povratnih informacij s strani uporabnikov naših storitev, so pokazali, da se uporabniki kljub številnim informacijam, ki jih dobijo na spletnih straneh, raje in vse bolj pogosto poslužujejo osebnega stika in si želijo individualne obravnave.

Po številu opravljenih storitev na leto smo v samem vrhu, saj smo v primerjavi z ostalimi točkami VEM po Sloveniji, ki so v letu 2014 v povprečju sprejele 546 vlog, to številko krepko presegli za skoraj še enkrat. Smo UE z največjim številom opravljenih postopkov VEM med vsemi UE, med vsemi točkami VEM, ki jih je 141, smo bili v letu 2014 na dvanaj-stem mestu.

Vsi ti podatki potrjujejo, da so stranke zado-voljne z našimi storitvami in izboljšavami, ki so temeljile na širitvi svetovalnih oblik. Na UE Radovljica smo ponosni, da so stranke opazile naša prizadevanja za izboljšanje poslovanja in da so z načinom poslovanja zadovoljne.

V letu 2014 smo opravili 1.012 postopkov VEM, kar je za 17 % več kot leta 2013. Največ postopkov opravimo za s. p. (79 %), se pa povečuje tudi število postopkov, ki jih opravi-mo za gospodarske družbe. Pri samostojnih podjetnikih (s. p.) največji delež predstavljajo vloge za vpis s. p. v poslovni register (24 %), sledijo vloge za oddajo davčnih podatkov (21 %), vloge za izbris in za spremembo podatkov (po 19 %), 17 % je prijav in odjav v obvezna socialna zavarovanja.

Pri gospodarskih družbah je bilo 19 % pred-logov za vpis ustanovitve d. o. o., največ – 57 %

je bilo vlog za vpise sprememb: 33 % za vpis sprememb pri zastopnikih, pooblaščencih, 17 % za vpis sprememb dejavnosti, firme ipd. in 7 % za spremembo sedeža. 11 % je bilo pri-jav in odjav v obvezna socialna zavarovanja, 6 % vlog je bilo za vpis v davčni register, 3 % zahtevkov za izdajo številke za DDV, 4 % vlog pa za vpis ali spremembo pri poslovni enoti.

Ni dvoma, da so stranke – podjetniki po 10 letih, od kar so bile uvedene točke VEM, pre-poznale tiste točke, kjer lahko na enem mestu dobijo več informacij, ki so potrebne za lažjo odločitev pri začetku poslovanja.

Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi želeli o delovanju točke VEM izvedeti več, da se 3. novembra 2015, v popoldanskem času, pred-vidoma od 13. do 17. ure na točki VEM na sedežu Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, udeležite dneva odprtih vrat.

Vljudno vabljeni! ・

O projektu Tvoja prva zaposlitev EURESEldina Čosatović, RAGOR

V tokratni objavi bi vam radi pozornost obrnili na projekt Tvoja prva zaposlitev EU-RES. EURES Slovenija že od leta 2012 sodeluje z različnimi partnerji in tudi kot samostojni nosilec projekta Tvoja prva zaposlitev EURES. V tem času se je v sklopu omenjenega pro-jekta v drugi državi članici EU zaposlilo 173 slovenskih državljanov.

Cilj projekta Tvoja prva zaposlitev EURES, ki je namenjen iskalcem zaposlitve in deloda-jalcem, je finančno pomagati približno 1.800 mladim pri zaposlitvi v drugi državi članici EU, na Norveškem ali Islandiji.

Nosilec projekta Tvoja prva zaposlitev EU-RES (Your first EURES job – YfEj) je švedski zavod za zaposlovanje, kot partner v projektu pa se mu je pridružil slovenski zavod za za-poslovanje (EURES). Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in na lokalnem nivoju s strani Občin Jesenice, Bohinj, Gorje in Kranjska Gora.

V projektu lahko sodelujejo mladi iskalci za-poslitve v starosti od 18 do 35 let, ki se želijo zaposliti v drugi državi EU, na Norveškem ali Islandiji ter izpolnjujejo glavne pogoje pro-jekta.

Glede na to lahko mladi iskalci zaposlitve pridobijo finančne podpore, ki pomembno olajšajo preselitev in začetek bivanja ter za-poslitev v drugi državi:• potne stroške za zaposlitveni razgovor,• stroške selitve ob zaposlitvi,• stroške priznavanja izobrazbe,• stroške jezikovnega tečaja,• stroške selitve za mlade s posebnimi potre-

bami.Finančne podpore se uveljavljajo na podlagi

predložene vloge za posamezno vrsto pod-pore in ob predložitvi ustreznih dokazil. Vlogo za finančne podpore je potrebno oddati vsaj en dan pred razgovorom za delo v tujini oziro-ma pred odhodom v tujino in pred začetkom zaposlitve.

Ravno tako lahko v projektu Tvoja prva

6gospodarst vo, kultura

plesni podobi. Na prireditvi smo gostili skoraj 2.000 obiskovalcev, med njimi tudi večje število tujcev, ki so predvsem v dnevnem pro-gramu uživali v degustacijah sira in vina.

Le par uric po zaključku Praznika sira in vina se je pričel že 59. Kravji bal. Tudi letos je imel dva vrhunca, prvi je bil sprevod naših kravic, drugi vrhunec pa je bila podelitev zvoncev za najboljše cike letošnjega Kravje-ga bala. Častne zvonce smo podelili štirim najlepšim predstavnicam avtohtone bohinj-ske vrste krav – cik. Na splošno je Kravji bal pomemben za ohranjanje tradicije, čaščenje planšarjev in sirarskih planin, pomemben pa je tudi za podaljševanje turistične sezone. Letošnji Kravji bal je bil v znamenju dvo-dnevnega programa in prošenj za lepo vreme. Bili smo uslišani in tako je prireditev v Bohinj privabila približno 6.500 obiskovalcev, ki so uživali v pestrem programu in sončnem vre-menu.

Skozi cel dan nas je zabaval Alfi Nipič z nje-govimi muzikanti. Nastopali so folkloristi KD Bohinj, KUD Triglav Srednja vas, glasbeniki Godbe Bohinj, Brkinske godbe 2000, citrar ter mažoretke s Povirja, navdušile pa so tudi dekleta plesne skupine Tince. Na prireditvi je bilo veliko dobre hrane in zanimivi izdelki iz celotne Slovenije. Vrhunec dogajanja je potekal kot že dolga leta ob 13. uri, ko je bil na vrsti sprevod kravic in nastopajočih. Zadnje so v slavnostnem sprevodu v dolino prispele krave cike v tropih s planin Suha, Konjska dolina, Velo polje in Zajamniki. Ele-gantna hoja po ocenjevalnem krogu, majhna glava, lepe noge, prijazen karakter. To je bil še drugi vrhunec 59. bohinjskega Kravjega bala, na katerem smo častne zvonce podelili štirim najlepšim predstavnicam avtohtone bohinj-ske vrste krave. Cike nekoč niso bile cenjene krave, saj je zanje značilno, da so nekoliko manjše in šibkejše krave, ki ne dajo veliko mleka. »A to mleko je zelo kakovostno. Če je krava majhna, še ne pomeni, da je slaba,« je zatrdil strokovnjak Rafko Rokavec.

Naslednje leto se nam obeta velika oblet-nica, 60. Kravji bal, zato vabimo vse bralce, da nam posredujejo čim več starih fotografij, plakatov in drugih podatkov iz začetkov Kravjega bala. ・

Vodnikovi dnevi 2015Karmen Zupan, članica sveta KS Koprivnik - Gorjuše

»Vodnik je bil korenjak za deset druzih, je delal sam za deset drugih izvrstnih, in to vse iz lastne moči, iz čiste ljubezni do naroda svo-jega, in ob časih tacih, ko je še debela megla

odlična kombinacija pri delu z otroki z učnimi težavami in hiperaktivnostjo.

Japonski cosmo lifting je masaža obraza, ki občutno izboljša stanje mišic po obrazni paralizi. Naravna metoda pomladitve izboljša strukturo kože, učvrsti obrazne mišice, zmanjša globoke gube in preprečuje nastanek drobnih gubic.

Vabljeni vsi, ki v hitrem tempu vsakdana potrebujete sprostitev ali pa že ob prisotnih težavah iščete podporno terapijo. Za dodatne informacije sem na voljo na 040 657 466 ali anjacesar86@gmail.com. ・

Otvoritev razstave »In ti mi boš krvava tekla ...«Anja Poštrak, Muzeji v Bohinju

V petek, 2. okto-bra, bomo ob 19. uri v Muzeju Tomaža Godca v sodelovanju s Knjižnico Antona Tomaža Linharta odprli razstavo re-produkcij črno-belih razglednic s soškega

bojišča. Razglednice so nastale leta 1917 in so delo znanega madžarskega fotografa Rudolfa Balogha, ki velja za začetnika moderne foto-grafije na Madžarskem. Razstavo je zasnoval in oblikoval bibliotekar mag. Jure Sinobad.

Hkrati bomo ob tem dogodku v Bohinju pozdravili tudi projekt Pot miru, ki od Alp do Jadrana povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdan-je soške fronte. Pot miru bo po zaslugi Turiz-ma Bohinj povezala Posočje tudi z oskrboval-nim krnskim zaledjem. Tako bo Bohinj dobil zgodovinsko-turistično karto, ki bo izpostavila vse pomembne točke 1. svetovne vojne v Bohinju in nas popeljala do bojišča na Krnu. Ta del poti bo simbolično posvečen Tomažu Budkoviču in njegovemu delu.

Vabljeni, da nas obiščete. ・

Prireditve v knjižniciKnjižnica Bohinj

Zaljubljeni žabecSreda, 7. oktober, ob 17. uriLjubezen je za odrasle! Kaj pa otroci, tudi

oni so zaljubljeni! In menda se zaljubijo tudi živali. Žabec se je v račko. Če ne verjamete, kar poglejte lutkovno predstavo gledališča Frufru.

Statična elektrikaSreda, 14. oktober, ob 17. uri Izobraževalna, interaktivna delavnica z

znanstvenimi eksperimenti, v izvedbi Fun Sci-ence. Čudežno črnilo

Sreda, 21. oktober, ob 17. uri Čudežno pravljico in zabavno delavnico za

otroke bosta pripravili knjižničarki Katarina in Sara.Starodavna praznovanja

Razstava Bohinjska Bistrica: sodelovanje OŠ Bohinjska Bistrica pri Dnevih kulturne dediščine in pri zadnji aktivnosti muzeja v zvezi z najdbami in razstavo v okolici cerkve sv. Janeza.Jesen

Razstava Srednja vas: razstava likov-nih izdelkov učencev 2. c in 4. b razreda z učiteljicama Mojco Odar in Natašo Korošec. ・

Praznik dobrot in tradicijeEkipa Turističnega društva Bohinj

Tretji vikend septembra smo priredili prekrasen vikend dobrih okusov, zabave, ve-selja in ne boste verjeli – lepega vremena. V soboto, 19. 9., se je v Bohinjski Bistrici odvil drugi Praznik sira in vina. V dvorani Danica so se nam pridružili bohinjski sirarji, ki jih je bilo kar deset, ponujali pa so različne sire in mlečne izdelke. Mohant, sirarska skuta, tlačena skuta, trapist, planšarski sir, bohinjski sir, maslo, jogurt, sir za žar – vse to so lahko naši obiskovalci pokušali. Letos smo povabili tudi dve gostujoči sirarni. Sirarna Žgajner iz Postojne in Sirarna Pustotnik iz Poljanske doline, sta popestrili odlično lokalno ponud-bo. Med sirarje smo povabili tudi vinarje, saj menimo, da sta sir in vino zmagovalna kom-binacija. Predstavilo se je osem vrhunskih slovenskih vinarjev. Za piko na i so poskrbeli gostinci, ki so pripravili odlične in predvsem zanimive jedi, ki so vsebovale sir in ostale mlečne izdelke. Na prireditvi smo imeli čast, da so kuhali šefi odličnih gostiln in restavracij: Gostilne Danica, Gostilne pri Hrvatu, Gostišča in penziona Resje, Gostinstva Žičnic Vogel Bohinj, d. d., in Restavracije 2864. Tako so naši gostje lahko poskušali bohinjsko napoli-tansko s sirom, klobaso s sirom, sirovo liziko, piškotke z mohantom, čokolado s sirom in os-tale odlične jedi. Od 18. ure dalje je potekala zabava na Veseljakovem pikniku in dvorana je zaživela v novi narodno-zabavni in glasbeno-

Na ogled bodo razglednice s soškega bojišča. Foto: Rudolf Balogh

7 kultura

Dekleta in žene Bohinja vabimo v naše vrste. Vsak ponedeljek ob 19. uri imamo vaje v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažman na Bohinjski Bistrici. Pridružite se nam! ・

Oglarji s Koprivnika in GorjušSlavko Ličef

Oglarstvo ima v Bohinju več stoletno tradicijo. Najbolj je bilo razvito v 19. stoletju, ko so bile v Bohinju fužine na Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini. Oglje so uporabljali za taljenje železove rude. Takrat so bili gozdovi za spravilo lesa slabo dostopni, zato so se lastniki odločali za kuhanje oglja, ki so ga potem z živinsko vprego lažje spravili v doli-no. Na območju Pokljuke in Jelovice so bile številne kope, prav tako na območju Gorjuš in Koprivnika. Živinoreja je bila takrat glaven vir preživetja, zato so kmetje čistili zemljišča za travnike in pašnike ter drva uporabili za pripravo kope. Ker je bila živinska vprega glavno prevozno sredstvo, so imeli dovolj dela tudi kovači, ki so potrebovali velike količine lesnega oglja. Po zgraditvi južne železnice je začelo v Bohinju fužinarstvo upadati, v železarnah pa so oglje nadomeščali s premogom.

Oglarji s Koprivnika in Gorjuš – Marko, Jure, Gregor, Klemen in Mar-tin Grmek ter Jaka Korošec že več let skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine s pripravo kope ter kuhanjem in pridobivanjem lesnega ogl-ja. Postopek oglarjenja je zahtevno opravilo in obsega pripravo lesa, pripravo kopišča (prostora za postavitev kope), izgradnjo kožarice (bi-vaka lesene konstrukcije, ki je pokrit s smrekovim lubjem), zlaganje lesa, postopek kuhanja in oglenitve lesa ter postopek ohladitve in razdiranja kope. Danes se za kope največ uporablja bukov les, najbolj kvalitetno pa je oglje iz leskovega lesa. V naši kopi je zloženih deset prostorninskih metrov leskovega lesa in dva prostorninska metra bu-kovega lesa.

nemilega tujstva ležala nad zemljo našo ...« Tako je v svojem govoru ob 110. letnici Vodnikovega rojstva zapisal J. Bleiweis.

Z napisanim bi se prav gotovo strinjal vsak, ki pozna Vodnikovo delo. Res pa je tudi, da je marsikdo med nami, ki Vodnikovega širokega ustvarjalnega opusa ne pozna. Prav zato, da bi spoznali Vodnikovo delo, pa tudi zato, da počastimo spomin na sicer kratka leta, ki jih je Vodnik preživel v bohinjskem koncu, vsako leto na Koprivniku in na Gorjušah izvedemo t. i. Vodnikove dneve.

Prvi Vodnikov dan je bil obarvan pohodniško in filmsko. Otroci pla-ninskega krožka bohinjske osnovne šole so šli po stari poti od Jereke do Gorjuš, kjer so si skupaj z drugimi obiskovalci ogledali projekcijo igrano-dokumentarnega filma Izgubljena resonanca. Osrednji dogodek je bil sobotni kulturni večer, na katerem smo letos spoznavali Vodnika kot hribolazca in raziskovalca gora, s katerih je nosil kamenine svo-jemu prijatelju Zoisu, ki jih je potreboval pri raziskovanju nastanka naših gora. Govorjeno besedo so s pesmijo obarvali štirje pevski zbori iz celega Bohinja. Zadnji dan, v nedeljo, je bila v koprivniški cerkvi maša, posvečena Valentinu Vodniku, nato pa so se ljudje družili na sejmu, kjer so svoje izdelke ponudili domačini in domačinke.

Danes na srečo nismo več v časih, ko bi »debela megla nemilega tujst-va ležala nad našo zemljo«. Morda imamo prav zato tako brezbrižen odnos do jezika in kulture nasploh. Kako si sicer lahko razlagamo dejstvo o tako pičli obiskanosti Vodnikovih dni? Večina vaščanov in predstavniki lokalne skupnosti se našemu povabilu niso odzvali. Zato gre zahvala vsem vam, ki ste se uspeli upreti udobju domačega naslanjača in televizijskega programa ter se prišli poklonit spominu na velikega Vodnika. Hvala vsem gospodinjam za napečene dobrote, Jaku Kusterlu za pogostitev pevcev, župniku Marjanu Lamovšku, zborovod-kinjama Franki Pavić Sodja in Cilki Novoselec ter vsem pevkam in pev-cem, Lojzetu Budkoviču, Zdravku Cesarju in Matjažu Pribošiču, ki so sodelovali pri predstavitvi filma Izgubljena resonanca, Nataši Korošec in ostalim domačinkam in domačinom, ki so »držali pokonci« sejem, Jani in Marku Lončarju, Špeli Proj ter članom sveta krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše.

Nasvidenje na naslednjih Vodnikovih dnevih! ・

Delovanje Ženskega pevskega zbora KD Bohinj v sezoni 2014/15Alenka Ivanuš, ŽPZ KD Bohinj

Koncertna sezona 2014/15 je bila za naš pevski zbor uspešna in raznolika. Sodelovale smo na prireditvah matičnega društva, zapele varovancem v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi, pele smo tudi na ple-sni prireditvi Društva upokojencev Bled v Panorami na Bledu. V marcu smo se udeležile revije odraslih pevskih zborov v organizaciji JSKD v Radovljici in prejele spodbudno oceno. Z moškim pevskim zborom Franc Urbanc smo skupno pripravile koncert na Gorjušah. Na priredit-vi Multikultinarika na Jesenicah smo s pevskim nastopom zastopale Bohinj.

V maju smo pripravile letni koncert v cerkvi sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Tokrat smo v goste povabile moški pevski zbor Franc Urbanc. Koncert je uspel in zelo prijetno je bilo peti v domači cerkvi.

S partizanskimi pesmimi smo v mesecu maju sodelovale na spo-minski prireditvi na Vojah in v začetku avgusta na Žlanu. Julija pa smo zapele nekaj narodnih pesmi na tradicionalni prireditvi Večeri pod vaško lipo v Srednji vasi.

V juniju smo se udeležile delavnice Ljudsko petje na Notranjskem. Predavanje z delavnico je pripravila in vodila znana raziskovalka ljudskega petja Ljoba Jenče. Predstavila nam je zakonitosti ljudskega petja in nekaj tega znanja bomo uporabile pri našem petju. Dan smo nadaljevale na posestvu grad Prestranek, kjer smo si ogledale vzgojo goveda pasme nemški črni angus. Za zaključek smo se sprehodile po podzemnih poteh Škocjanskih jam.

Poleg lepih trenutkov, ki jih doživljamo na vajah in nastopih, smo se letos morale soočiti tudi z žalostjo, ko smo se poslovile od naše pevke Vere Kovačević. Ob našem petju bo vedno z nami.

S pevskimi vajami smo začele v septembru in za nami sta že dva nastopa. Pele smo v Danici na srečanju upokojencev Gorenjske in na Koprivniku na Vodnikovih dnevih.

Fotografija: Arhiv ŽPZ

Foto: Jure Grmek

8kultura, iz naših kra jev

Po končani osnovni šoli jo je pot vodila v Kranj, kjer je obiskovala obrtniško šolo. Želela se je izučiti za trgovko, vendar je vojna te načrte prekinila. Kljub mladosti se je aktivno vključila v ilegalno delo in leta 1944 začela učiti fužinske otroke kot partizanska učiteljica. Po vojni je učiteljsko delo nadaljevala v Ambrusu v Suhi krajini in se hkrati tudi strokovno izobraževala. Verjetno bi s tem delom še nadaljevala, če ne bi tam srečala svojega bodočega moža Jožeta.

Njegova poklicna pot ga je vodila v Beograd, Marija mu je sledila in tako končala svojo kariero. Z možem sta se zaradi njegove službe še večkrat selila, in sicer iz Beograda na Bled, nato v Staro Fužino, potem pa še v Kranjsko Goro. Po njegovi upokojitvi sta se vrnila v Staro Fužino, kjer sta na mestu stare Arhove domačije postavila nov dom.

»Življenje moraš spoštovati, potem pa lahko računaš na dolgo in aktivno starost,« meni Marija, ki nikoli ne toži zaradi zdravstvenih težav in se še vedno najraje s kolesom zapelje po opravkih. Doma ureja vrt, sama pridela krompir in ostalo zelenjavo, pozimi pa rada plete nogavice iz domače volne, veze in bere. Veselje ji delajo tudi številni vnuki in pravnuki. ・

90. rojstni dan Marije KovačičMarjana Cesar

V krogu svojih domačih je 10. avgusta praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Kovačič, po domače Petričeva Minka. Razveselila se je obiskov prijateljev, sosedov, nekdanjih sodelavcev, v posebno čast ji je bil obisk župana Franca Kramarja, podžupana Joža Sodja in pred-stavnikov nekaterih društev.

O svojem življenju je mama povedala: »Moje življenje je bilo skrom-no in delavno. Ko nam je umrl oče, star še ne 50 let, je mami zapustil šest nepreskrbljenih otrok. Ker sem bila jaz najstarejša, sem pač mora-la prijeti za vsako delo. Delala sem tudi v gostinstvu – v hotelu Zla-torog in v menzi (danes apartmaji Triglav), kjer sem si zaslužila 25 let delovne dobe. Ko mi je leta 1976 umrl brat, sem s pomočjo hčerke Marjane prevzela srednje veliko domačo kmetijo in na njej dočakala svojih 90 let. Z velikim veseljem še danes skrbim za rože, ki krasijo našo domačo hišo.«

Mami ob rojstnem dnevu želimo še veliko zdravja, zadovoljstva, ve-selja in duhovitosti, s katero nas vsak dan razveseli. ・

Letošnja kopa ima poleg ohranjanja tradicije še dve pomembni funkciji, in sicer znanstveno-raziskovalno in kulturno-dediščinsko funkcijo. Študent biotehniškega centra Naklo Jure Grmek pripravlja diplomsko nalogo, s katero bo predstavil povezovalno vlogo človeka z naravo in njenimi bogastvi ter prikaz učinkovitega pridobivanja lesnih produktov. Poleg njega pa celoten postopek priprave in kuhanja kope spremljajo učenci in mentorice osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Boh. Bistrice. Učenci raziskujejo nastajanje kemijskih spojin pri visokih temperaturah izgorevanja kope ter prisotnost monoksida v dimu.

Kulturno-dediščinska funkcija pa je povezana tudi z Valentinom Vodnikom. Kopo smo pripravili in zažgali ob krajevnem prazniku. Krajevna skupnost v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bo-hinj vsa ko leto pripravi že tradicionalne Vodnikove dneve. Letos so potekali od 11. do 13. septembra. Valentin Vodnik je bil prvi župnik na Koprivniku, in sicer od leta 1793 do 1796. Takrat sta se spoznala z baronom Žigo Zoisom, ki je imel v Bohinju svoje fužine. Ker na Ko-privniku še ni bilo župnišča, je Žiga Zois odstopil stanovanje Valentinu Vodniku v svoji hiši na Gorjušah, zato jo domačini še danes imenujejo Zoisova graščina. Valentin Vodnik in Žiga Zois sta zelo dobro sodelova-la na različnih področjih. Vodnik je poučeval kmete ter poskrbel za izgradnjo župnišča in obnovo cerkve. Farani so ga imeli zelo radi. Prav v tem času je bilo na našem območju veliko izkopov železove rude in kuhanja oglja, saj so bili produkti dobro plačani, pri čemer sta pri-pomogla tudi župnik Valentin Vodnik in baron Žiga Zois. Krajani Ko-privnika in Gorjuš smo veseli, da se ohranja nekoč zelo pomembna gozdarska panoga in se oglarjem iskreno zahvaljujemo. ・

Zahvala Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel,pogled iskren nikoli ovenel,v naših srcih do konca boš živel! Hvala, ker si bil!

29. 4. 1992 - 24. 8. 2015

Nepričakovano nas je zapustil nadvse ljubljen sin in brat KLEMEN MIKELJ.

Ob boleči izgubi sina Klemena se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala svoj-cem, znancem, pri-jateljem, sovaščanom Koprivnika, sode-lavcem Avto Mony Lesce, najbolj pa smo hvaležni članom PGD Koprivnik za vso izka-zano pomoč.

Zahvala gre tudi pevcem MPZ Franc Urbanc, ansamblu

Vrisk, Trobilnemu kvintetu Godbe Bohinj, govornikom in gospodu župniku Marjanu Lamovšu za lepo opravljen obred.

Hvala vsem imenovanim in neimenovanim.Žalujoči mami Tanja in ati Tone z družinama ・

Marija Debevec praznovala 90 letMartica Kadunc

V Stari Fužini je te dni, točneje 30. avgusta, praznovala svojih 90 let Marija Debevec, rojena Arh. Ob tej priliki jo je obiskal tudi župan Franc Kramar in ji zaželel še obilo srečnih in zdravih let.

Pravijo, da kdor dolgo živi, veliko doživi, to velja tudi za Marijo.

Slavljenka Marija Debevec z županom Francem Kramarjem. Foto: osebni arhiv

Slavljenka Marija Kovačič v krogu domačih. Foto: osebni arhiv

9

Praznik v ČešnjiciFranka Pavić Sodja

V nedeljo, 6. septembra, smo se v Češnjici zbrali v velikem številu. Spremljali smo blagoslov vaških znamenj, saj so bila v zadnjih letih nekatera obnovljena. V vasi so štiri znamenja, kapelice, za katera vaščani vestno skrbijo. Tako so tudi denar za obnove zbrali vaščani sami.

Po slovesnem blagoslovu smo nadaljevali s kulturnim programom. Nastopili so mladi iz Češnjice: Matevž Korošec in Nejc Stare s harmo-niko ter Katjuša Božnar, Iza Medja, Marjeta Mikelj in Nuša Mlakar z zgodbami in dejstvi o naši vasi. Z venčkom ljudskih plesov nas je razve-selila Otroška folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi. Z recitaci-jami in povezovanjem sta nas vedrila Klemen Langus in Darko Čuden, nekaj ljudskih pa sta nam zapela pevska zbora Triglavske rož’ce in MPZ Franc Urbanc. Ob koncu programa nas je pozdravil župan Franc Kramar in nam zaželel še veliko tako prisrčnih srečanj.

Sledilo je še daljše druženje vseh zbranih ob dobrotah, ki so jih pri-pravile naše pridne gospodinje.

Da je vaški praznik tako uspel, je zaslužnih veliko posamezni-kov in društev, zato najlepša hvala: župniku Martinu Golobu, vsem nastopajočim, pridnim vaškim rokam za napečene dobrote in vsem posameznikom, ki ste pomagali pri izvedbi celotnega programa. Hvala PGD Bohinjska Češnjica, TD Bohinj, Tesarstvu Maher, ŠD Srednja vas, Čokoladnemu hramu, Turizmu Bohinj in PD Franc Urbanc.

Hvala vsem, ki ste prišli! Pa še kdaj, na snidenje! ・

Zgodovina bohinjskega gorništva v Centru TNP BohinjMajda Odar, JZ TNP

Septembra in oktobra v Bohinju potekajo Dnevi pohodništva. Pes-ter in raznolik program sestavlja tudi sklop dogodkov v Centru TNP Bohinj. Poleg trenutnega dogajanja (program vam je na voljo na splet-nih straneh TNP in Turizma Bohinj) pa center na področju zgodovine tovrstnega turizma ponuja še mnogo več. Ker je Bohinj znan kot pohodniška destinacija, smo ob snovanju centra želeli, da se določena izjemna zgodovinska dejstva s področja gorništva in z njim povezanih dejavnosti v Bohinju, ki jih širša javnost morebiti ne pozna, posebej izpostavi. Poleg stalne razstave Jezero vam je v centru tako na ogled tudi manjša razstava o GRS Bohinj. Le-ta je neizogibno povezana z delovanjem društva Triglavski prijatelji, dotika pa se tudi prvih gorskih vodnikov na območju Slovenije.

Zelo znano je dejstvo, da so leta 1778 prvi štirje možje stopili na vrh Triglava. Ni naključje, da so bili iz Bohinja. Luka Korošec, Štefan Rožič, Matija Kos in Lovrenc Willonitzer, ranocelnik iz Stare Fužine. Poskusov

iz naših kra jev

Vandrovčev Stanko je praznoval 90 letMarija Žvan

Stanko Štendlar je Bistričanom in Bohinjcem ter tudi drugod po širni Sloveniji poznan kot Vandrovčev Stanko. 20. aprila letos je praznoval častitljivih 90 let. Ob tej okrogli obletnici so mu mnogi prišli voščit za njegov rojstni dan. Posebej vesel je bil obiska in čestitk župana Franca Kramarja.

Težko je opisati življenje in delo pridnega, poštenega in dobrega očeta.

Oče Stanko se je rodil 20. aprila 1925 med zadnjimi otroci v številni kmečki družini pri Vandrovcu v spodnji vasi na Bohinjski Bistrici očetu Marku in mami Tereziji. Mama je bila Kramarjeva z Nemškega Rovta. Otroštvo je preživljal z bratoma Tonetom in Jožem ter sestrami Franco, Minko in Rezko.

Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko sku-paj z bratom Jožem. Svojega brata Joža je zadnjič videl na vlaku, ki je mobilizirance peljal do Jesenic. Jože je pred Bohinjsko Belo za prvim tunelom skočil skozi okno vagona, šel med partizane ter med vojno 10. septembra 1944 padel kot kurir nad vasjo Ravne.

Pot nemškega vojaka je našega očeta vodila prek Innsbrucka v Itali-jo, Francijo, na Škotsko ... Bil je tudi borec Prekomorske brigade. Po končani vojni se je šele leta 1947 vrnil domov.

Že maja 1942 je pri Vandrovcu po dolgotrajni in hudi bolezni umrla mama Terezija, stara komaj 57 let. Stanko je v času po 2. svetovni voj-ni delal na kmetiji, »fural« s konjem, zaslužil komaj za plačilo davkov. Življenje na kmetih je bilo skromno. Leta 1957 je pri Vandrovcu umrl še oče Marko, tako je Stanko prevzel del Vandrovčeve kmetije.

Leta 1960 je na Vandrovčevo kmetijo pripeljal svojo dobro, pridno, pošteno in pametno ženo Danico z Gorenje Save. ・

Zahvala gasilcem PGD Bohinjska BistricaŽupnijski svet

Tudi v Bohinju se je zaradi izredno toplega poletja povečalo število osjega in celo sršenjega zaroda. S tem se je povečala tudi nevarnost njihovih pikov, ki so lahko za mnoge alergike na njihov strup brez zdravniške pomoči celo usodni – predvsem za otroke in starejše ljudi.

Opazili smo, da se je na župnijskem dvorišču in v njegovi okolici povečal obisk sršenov. Zaradi začetka novega šolskega in veroučnega leta smo natančno preiskali vse objekte in nad učilnicami v župnišču odkrili ogromno sršenje gnezdo – premer je imelo kar dobrih 30 cm, približno toliko pa je merilo tudi v višino. Zaradi varnosti otrok smo se seveda odločili za odstranitev. Ker si nismo upali tvegati sršenjega na-pada, smo na pomoč poklicali člane Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Bistrica.

Izkušeni in ustrezno opremljeni so se odzvali naši prošnji in odstrani-li nadlogo ter njihovo zalego. Sršenje gnezdo so najprej zamrznili s plinom in ga nato odstranili s stene ter potopili v vedro vode. Interven-cija v nočnih urah, ko so bili vsi sršeni v gnezdu, se je zaključila brez zapletov.

Za strokovno pomoč in posredovanje se zato na tem mestu ekipi PGD Bohinjska Bistrica ponovno iskreno zahvaljujemo. ・

Sršenje gnezdo. Foto: Karel Pirnat

Triglav z Jezerskega stoga. Foto: Janko Ravnik

10iz naših kra jev

Sodelujte na naši akciji zbiranja starega papirja in nam pomagajte napolniti zabojnik. Pobrskajte po kleteh vaših domov ali podjetij. Med star papir sodijo: časopisi, revije, knjige, prospekti, katalogi, zvezki, pisma, pisemski in ovojni papir, arhivski in razrezani papir ter karton.

Za več informacij nas lahko pokličete na tel. št. 041 981 234 (Brane). Pridemo tudi na dom! ・

Izmenjevalnica oblačilKatja Cesar, DMB

Vsak od nas ima v omari kakšen uporaben in dober kos obleke, ki ga enostavno ne nosi več. Škoda bi ga bilo prepustiti moljem, zato ima Društvo mladih Bohinj rešitev.

V soboto, 17. oktobra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Stari Fužini potekala IZMENJEVALNICA OBLAČIL. Oblačila bomo zbirali na kraju dogodka od 12. do 17. ure. Pravila so naslednja: - prinesi oblačilo (za moške, ženske, starejše, mlajše ...), opremo za

malčke, modne dodatke, rute, šale, kape, čevlje ipd., - oblačila naj bodo oprana, nepo škodovana in primerna za nošenje, - pomeri, kar ti je všeč, srečaj znanca, - za en oddan kos lahko en kos odneseš, če bi odnesel več, lahko oddaš

prispevek v dobrodelne namene (za socialno ogroženo družino iz Bohinja),

- odnesi kos oblačila z mislijo, da si združil koristno s prijetnim – preo-stala oblačila romajo dobrodelnim organizacijam.Vabljeni! ・

Popestrite jesenske dni z Društvom mladih BohinjMina Pavliha, DMB Bohinj

To jesen smo člani Društva mladih Bohinj pripravili različne ak-tivnosti, za katere menimo, da bodo koristne tako za tiste, ki želite preganjati dolgčas ob deževnih dneh, kot tudi za tiste, ki želite druženje združiti s pridobivanjem novih znanj ali spretnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite na katerem od naslednjih dogodkov.

Tečaj španskega jezikaTečaj je namenjen članom Društva mladih Bohinj ter drugim mladim

in mladim po srcu, ki se želijo spoznati z osnovami španskega jezika in ga znati uporabljati v turistične namene. Tečaj bo potekal ob petkih od 16.30 do 18.30 (skupno v trajanju 30 ur) v prostoru DMB. Cena za člane je 50 EUR, za nečlane 60 EUR. Jezikovni tečaj se bo izvajal, če bodo prijavljeni vsaj trije udeleženci. Prijave sprejemamo do 15. 10. 2015 na carmen.iskra@gmail.com.

Začetni tečaj ruskega jezikaNa začetnem tečaju ruskega jezika, ki bo trajal 30 ur, bodo udeleženci

usvojili veščine pisanja, branja in izgovarjave ruskega jezika. Spoznali se bodo z besediščem in vadili enostavne pogovore.

Nadaljevalni tečaj ruskega jezikaTečaj je namenjen nadgrajevanju že pridobljenega znanja na

področju slovnice in besedišča, posvečali se bomo predvsem izboljšavi govora in branja v tujem jeziku.

Na obeh tečajih bodo udeleženci prejeli učbenik, ki vsebuje slovar, slovnična pravila in različne vaje. Tečaja bosta potekala ob petkih in sobotah od 18.30 do 20.30 v prostoru DMB. Cena za člane je 50 EUR, za nečlane 60 EUR. Tečaja se bosta izvajala, če bodo prijavljeni vsaj štirje udeleženci. Prijave sprejemamo na mancamikelj@gmail.com do 15. 10. 2015.

Program Misija zaposlitevVsi, ki bi se radi spoznali s praktičnimi veščinami, ki jih potrebujemo

ob iskanju zaposlitve, ste vabljeni, da se pridružite programu Misija zaposlitev. Izvedlo se bo šest delavnic, na katerih se boste spoznali z načini iskanja zaposlitve, s pisanjem življenjepisa in uspešnega moti-vacijskega pisma ter uspešno pripravo na razgovor. Poudarek bo pred-vsem na praktičnem spoznavanju in preizkušanju pridobljenih znanj

osvojitve vrha je bilo kar nekaj že pred njimi, a žal neuspešnih. Med bolj znanimi je poskus botanika Belsazarja Hacqueta iz leta 1777. Raz-log, zakaj mu ni uspelo, je obrazložen tudi v centru.

Hacquet je bil proti vrhu Triglava voden s strani domačina. In to pred več kot 230 leti. Zaradi mnogoterih izkušenj prednikov, dobrega poznavanja razmer v gorah in zaradi relativno ugodnih pogojev so bili prvi gorski vodniki na slovenskih tleh (nekateri izmed njih tudi prvo-pristopniki) prav iz Bohinja. Za svoje delo so bili plačani, njihovi klienti pa so bili premožni posamezniki. Imena nekaterih izmed njih najdete v centru. Šele kasneje, po letu 1850, se je gorsko vodništvo pojavilo tudi v Mojstrani in Trenti.

Logična posledica vodniške dejavnosti je bilo organizirano reševanje. Korenine današnje GRZS segajo v Bohinj. Leta 1822 je skupina bohinj-skih vodnikov in nosačev sodelovala pri znanstveni odpravi. Tragičen potek dogodkov je bil povod za prvo organizirano gorsko reševanje pri nas in za eno izmed prvih v Alpah nasploh. Kaj se je dogajalo med to pionirsko odpravo in kako se je gorsko reševanje razvijalo do danes, izveste v centru.

Izkušnje in vedno nove potrebe po dejavnostih v gorah na področju gorništva so botrovale ustanovitvi prvega slovenskega društva na Slo-venskem. Leta 1872 je bilo v Bohinju ustanovljeno društvo Triglavski prijatelji. Rezultat njihovega dela je bila tudi prva slovenska planin-ska koča pod Triglavom s pomenljivim imenom – Triglavski tempelj. Kdo so bili pobudniki in zakaj planinski zgodovinarji tega planinskega društva ne priznavajo kot prvega na slovenskih tleh, si lahko preberete v centru.

Gorniški del centra je opremljen z motivi izjemne vrednosti, njihovi avtorji so: Marijan Lipovšek, Janko Ravnik in Jaka Čop. Celoten del pa lepo zaključijo eksponati, ki so jih centru darovali domačini, GRS Bo-hinj in nekateri izmed »vikendašev«, ki v Bohinju preživijo večino pros-tega časa. Zahvala za pomoč pri urejanju gorniškega dela gre Janezu Bizjaku, Mišu Serajniku, Lojzu Budkoviču, Dušanu Blažinu, Janku Do-bravcu, Mihu Potočniku ml. ter GRS Bohinj in Slovenskemu planinske-mu muzeju. Poleg čitalnice v Sobi z razgledom vam je specifična litera-tura s področja gorništva na voljo še v gorniškem kotičku. Brezplačno so vam na voljo pretekle izdaje Planinskih vestnikov. V centru lahko tudi najamete gorskega ali parkovnega vodnika.

V mesecu oktobru je Center TNP Bohinj odprt vsak delovnik med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Nasled-nji sklop dogodkov pripravljamo v času jesenskih šolskih počitnic. Različnim ciljnim skupinam bodo na voljo dogodki in delavnice s področja kulinarike, astronomije, umetnosti in naravoslovja. Več na www.tnp.si.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavo-da Triglavski narodni park in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. Sodelavci TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Pospravimo star papirSSK Bohinj

V tednu od 19. do 23. oktobra bo Smučarsko skakalni klub Bohinj organiziral papirno akcijo. Vsak dan v tednu bodo naši zabojniki stali med 15. in 18. uro po različnih bohinjskih vaseh.

V ponedeljek, 19. oktobra, bodo zabojniki stali na Bohinjski Bistrici (pred trgovino Lipa), Ravnah in Nemškem Rovtu.

V torek, 20. oktobra, bodo zabojniki stali na Brodu (pred sirarno), Savici, Kamnjah (pred gasilskim domom), Poljah (na avtobusni postaji), Žlanu in Laškem Rovtu.

V sredo, 21. oktobra, bodo zabojniki stali v Stari Fužini (pred blokom), na Ribčevem Lazu (pred TD Bohinj) in pod Studorjem (pred trgovino).

V četrtek, 22. oktobra, bodo zabojniki stali v Češnjici (pred sirar-no), Jereki (pred mostom) in Srednji vasi (pred trgovino).

V petek, 23. oktobra, bodo zabojniki stali na Bitnjah (gasilski dom), Nomenju, Koprivniku in Gorjušah.

11 iz naših kra jev

muzeja so slišali veliko zanimivega o življenju in delu na bohinjskih planinah.

Po nastanitvi v Hostlu pod Voglom so sledile športne aktivnosti, ki so jih dijaki najbolj težko pričakovali. Vožnja s kanuji po jezeru in kole-sarjenje po Bohinju sta za nekatere dijake predstavljala prav poseben izziv, ki pa so ga zmogli prav vsi.

Glavni cilj spoznavnega tabora je bil dosežen. Sošolci so se dodobra spoznali in spletlo se je veliko novih prijateljskih vezi. Dijaki so se vese-li in zadovoljni ter polni novih izkušenj vrnili v Kranj.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila profesorjem spremljevalcem, Anji Poštrak, Barbari Resman in Mojci Taler za vodenje po omenjenih muzejih, inštruktorjem Pac Sports za varno izvedbo športnih aktivnos-ti, Turizmu Bohinj za reklamno gradivo ter osebju Hostla pod Voglom za prijaznost in gostoljubje. ・

Poletni tabor Materada 2015Anja Slekovec, CSD Radovljica

Poletni tabor je ena izmed najbolj pričakovanih aktivnosti, ki jih organizira Center za socialno delo Radovljica. Tabor je namenjen otrokom, ki odraščajo v rejniških družinah in družinah, ki same ne zmorejo ustrezno poskrbeti za vsestranski razvoj otrok. Marsikate-remu vključenemu otroku predstavlja tabor edino možnost preživljanja počitnic na morju.

Že tretje leto smo tabor organizirali v okviru aktivnosti Dnevnega centra Centra za socialno delo Radovljica. Letos smo si za morske dogodivščine izbrali Vzgojno-izobraževalni-rekreacijski center – VIRC, ki leži v turističnem naselju Materada pri Poreču. Potekal je od 24. 8. 2015 do 29. 8. 2015, udeležilo se ga je 30 otrok iz občin Radov-ljica, Bled, Bohinj, Gorje ter nekaj otrok iz ostalih delov Slovenije. Med njimi je bilo 15 dečkov in 15 deklic v starosti od 6 do 15 let. Otroke so spremljale strokovne delavke in sodelavke Centra za socialno delo Radovljica ter tri prostovoljke. Kot prejšnja leta smo tudi letos pri-pravili zelo strukturiran program aktivnosti, ki otrokom omogoča tudi osebnostno rast, vendar s poudarkom preživljanja prijetnih počitnic na morju.

Pester program je otrokom nudil možnost ustvarjanja, udejstvovanja in sodelovanja na različnih področjih. Otroci so sodelovali pri jutranji telovadbi, v naprej načrtovanih aktivnostih, organizirane so bile te-matske in ustvarjalne delavnice, predvsem pa so uživali ob kopanju v morju, raziskovanju obmorske obale in igrah na plaži. Nekateri otroci so izboljšali svojo plavalno tehniko, spet drugi so izgubili strah pred vodo in se učili plavanja. Kot vsako leto je bila tudi letošnja uspešnica na plaži izdelovanje zapestnic iz gumic, perlic ter volne.

Vsak dan sta potekali dve ustvarjalni delavnici. Poleg tematskih de-lavnic (plesno-pevska, gledališka, športna, umetniška), kjer so vsak dan pripravljali ter vadili svoje točke za zadnji večer, so med drugim sami izdelali razglednice in jih poslali staršem, prijateljem in donatorjem.

Tudi večeri so bili pestri: zavod Enostavno prijatelji nam je pričaral pravo gusarsko vzdušje, pomerili smo se v igrah brez meja, med spre-hodom v Poreč smo se ustavili v zabaviščnem parku. Zadnji večer so vsi otroci pripravili čudovit dogodek, kjer so pokazali svoje sposo b-nosti in veščine, ki so jih vztrajno »pilili« ves teden.

Pri izvedbi tabora nam vsako leto z donatorskimi sredstvi pomaga-jo številna podjetja iz lokalnega okolja, nekateri pa nam na pomoč priskočijo z materialnimi donacijami.

Nasmejani obrazi in iskrice v očeh otrok so največja nagrada in spodbuda, da se bomo organizacije poletnega tabora lotili tudi prihod-nje leto. ・

Srečanje rejniških družinTanja Bregant, CSD Radovljica

Center za socialno delo Radovljica je tudi letos organiziral tradicio-nalno srečanje rejniških družin, ki delujejo na območju občin Radov-ljica, Bled, Gorje in Bohinj. Letošnje srečanje je bilo že osmo po vrsti. Prostor za druženje so nam prijazno odstopili v Domu Emavs v Zgor-njih Gorjah, ki deluje v sklopu Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok iz Ljubljane.

preko različnih iger vlog in drugih tehnik ter na aktivni participaciji udeležencev. Srečevali se bomo ob sredah med 17. in 20. uro v pros-toru DMB. Cena programa v primeru petih udeležencev je 25 EUR na osebo (v primeru več udeležencev je cena nižja). Prijave sprejemamo na mina.pavliha@gmail.com do 15. 10. 2015.

Fotografska delavnicaV mesecu oktobru bo potekala fotografska delavnica za začetnike

v fotografiji. V obsegu štirih srečanjih se bomo spoznali s fotograf-sko opremo, pojasnili osnovne pojme v fotografiji, se naučili uprav-ljati z našo kamero in poizkusili vse pridobljeno znanje uporabiti na praktičnih primerih.

Osredotočili se bomo predvsem na ročno nastavljanje fotoaparata za fotografiranje in razumevanje funkcij, ki jih aparat ponuja (nič več slikanja na »zelenem kvadratku«). Delavnica je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti svojo kamero in se ob prijetnem druženju naučiti nekaj o fotografiji.

Program bo potekal predvidoma v štirih srečanjih, in sicer: dve srečanji v trajanju 2,5 ur bosta namenjeni teoretičnemu delu, eno srečanje bo 3-urni foto-sprehod po naravi, 2 uri pa bomo name-nili pregledu naših fotografij in osnovnim tehnikam urejanja le-teh. Zaželeno je, da se delavnice udeležite s svojim DSLR-fotoaparatom z zoom objektivom. Tako boste lažje sledili programu in se sproti učili funkcije na vašem aparatu.

Cena je odvisna od števila udeležencev, okvirno 5 evrov pri 20 sodelujočih. Delavnica se bo izvajala v prostoru DMB (pod občino v Bohinjski Bistrici). Prijave in dodatne informacije na urban.bajric@gmail.com ali 040 191 629.

Odpiram s. p. – česa vsega še ne vem?Želite odpreti podjetje ali ste ravno ga? Vas begajo zapleteni predpisi

in agresivni prodajalci »obveznih« storitev? Brez skrbi! DMB v sodelo-vanju z Zavodom za upravno poslovanje pripravlja rešitev za vas. Pre-davanje je namenjeno vsem, ki razmišljate o otvoritvi dejavnosti kot samostojni podjetnik ali ste jo ravno odprli; prav tako ste dobrodošli vsi, ki želite pridobiti nove informacije na področju samostojnega podjetništva. Predavanje vam prinaša veliko informacij o samostojnem podjetništvu z vidika varnosti pri delu, davkov, računovodstva, formal-nosti ipd. Cena je odvisna od števila udeležencev (v primeru 10 prijav-ljenih je cena 10 EUR na osebo). Predavanje bo predvidoma potekalo v petek, 30. 10. 2015, v dopoldanskem času, v prostoru DMB (termin je prilagodljiv glede na potrebe in želje udeležencev). Prijave do 15. 10. 2015 in dodatne informacije na jure@zavod-up.si.

Ne zamudite tudi ostalih dogodkov, ki jih v DMB pripravljamo v prihodnjih mesecih (Izmenjevalnica oblačil, Ogrevanje za praznike, otroška gledališko-lutkovna predstava itn.). Več informacij lahko do-bite na Facebook strani Društva mladih Bohinj.

Se vidimo! ・

Spoznavni taborVesna Arh, Gimnazija Franceta Prešerna

Spoznavnega tabora v Bohinju se je udeležilo 142 dijakinj in dijakov 1. letnika Gimnazije Franceta Prešerna. Načrtovani program smo kljub slabim vremenskim obetom izpeljali v celoti.

Dijaki so si najprej ogledali Oplenovo hišo v Studorju, kjer so spo-znavali zgodovino in kulturo bivanja v Bohinju. Pri ogledu Planšarskega

Foto: Vesna Arh

12iz naših kra jev, šport

Vadba aerobikeMaja Velički, športna pedagoginja

Spoznajte izbrane vaje različnih športnih zvrsti. Združene so na podlagi strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj iz prakse. Z njimi vplivamo na vsa področja splošne kondicije. Z obiski aerobike boste bolje kondicijsko pripravljeni.

Aerobika vsebuje elemente funkcionalne vadbe, metaboličnega treninga, atletike, pilatesa, gimnastike ... V eni uri vadbe gibanje izpeljemo tako, da celostno vplivamo na naše telo. Potrudimo se, da dosežemo čim boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, moč in vzdržljivost. Aerobna vadba je namenjena ženskam vseh starosti.

Naredite nekaj za svoje telo. Pridružite se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v spodnji mali telovadnici OŠ dr. Janeza Mencinger-ja.

Pričeli smo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri. ・

Uspešen začetek tekmovanjNSD Bohinj

Po uvodnih nagovorih smo se odpravili na sprehod po okoliških poteh. Vreme nam tudi letos ni bilo naklonjeno, a nas to ni ustavilo – g. Tomaž Bregant nam je z odličnim vodenjem in zanimivimi pripoved-mi razkazal še neodkrito kulturno dediščino. Na tem mestu se mu želimo zahvaliti za odlično vodenje in zanimive pripovedi. Kot vsako leto smo tudi na letošnje srečanje povabili župane vseh štirih občin, a zbrane je prišel pozdravit le gorjanski župan, g. Peter Torkar. Nago-voril je rejniške družine in se jim zahvalil za njihovo delo.

Kljub slabemu vremenu smo dosegli namen srečanja, ki je druženje družin s podobnimi življenjskimi izkušnjami, izmenjava izkušenj, druženje in klepet.

Tudi letos sta strokovni delavki Knjižnice Antona Tomaža Linharta pripravili zanimivi, poučni delavnici za otroke in odrasle, ki sta popes-trili dogajanje.

Za še slajši nasmeh vseh udeleženih so tudi tokrat poskbeli v do-brodelnem društvu Sladki nasmehi in nam podarili okusne muffine, ki smo jih z veseljem pospravili vse do zadnjega. Njim in ostalim do-natorjem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi srečanja, se najlepše za-hvaljujemo. ・

Tekmovanje GZ Bled - Bohinj 2015GZ Bled - Bohinj

Poveljstvo GZ je v skladu z letnim programom izvedlo v petek 18. 9. 2015 v Ribnem pod Ribensko goro tekmovanje GZ za mladino, v soboto 19. 9. 2015 pa tekmovanje za člane, in sicer v Radovljici. Obe tekmovanji smo organizirali v sodelovanju dveh gasilskih zvez, GZ Bled - Bohinj in GZ Radovljica.

V Ribnem so svoje znanje preizkušali mladi. Glede na starost tek-movalcev v ekipah je tekmovanje potekalo v več kategorijah, in sicer pionirji, pionirke ter mladinci in mladinke. Pionirji so se pomerili v treh disciplinah: vaja z vedrovko, štafeta z ovirami in v vaja razvrščanja, kjer so pokazali osnove poveljevanja in korakanja. Mladinci so se preizkušali v vaji z ovirami, na štafeti z ovirami in vaji razvrščanja, ki zahteva prav toliko znanja kot pri članih.

Tekmovanja za mladino se je iz GZ Bled - Bohinj udeležilo 9 ekip, in sicer iz PGD Bohinjska Bela, Bohinjska Češnjica, Gorje, Podhom, Selo, Ribno ter Zasip. Iz GZ Radovljica se je tekmovanja prav tako udeležilo 9 ekip.

Na razglasitvi rezultatov je bil prisoten župan občine Bled Janez Faj-far in v kratkem nagovoru čestital vsem udeležencem.

V soboto so s tekmovanjem pričeli starejši gasilci, ki so se pomerili v dveh disciplinah, in sicer v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Iz obeh GZ je skupaj tekmovalo 6 ekip. Iz GZ Bled - Bohinj ekipi PGD Ribno in Gorje.

V popoldanskem času so se pomerile ekipe članov in članic, ki se po starosti delijo še v dve kategoriji. Svoje znanje in veščine so poka-zali v izvajanju vaje z motorno brizgalno, štafeti na 400 metrov in vaji razvrščanja.

Tekmovanja v soboto se je skupaj udeležilo 24 ekip, iz GZ Radovljica 14 ekip ter 10 ekip iz GZ Bled – Bohinj – iz PGD Bohinjska Bela, Gorje, Koprivnik, Podhom, Ribno, Stara Fužina in Zasip.

Iz vsake gasilske zveze so se najboljše tri ekipe v posamezni katego-riji uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo poteklo v oktobru – mesecu požarne varnosti.

Ob koncu se zahvaljujemo podjetju PIAR in OŠ A. T. Linharta v Ra-dovljici za uporabo njihovih objektov in površin. Zahvaljujemo se tudi sodnikom obeh GZ, ki so izvajali korektno sojenje za vse ekipe na tek-movanju, ter vsem društvom, ki so pomagala pri organizaciji tekmo-vanja. ・

Mesec september je glavni mesec tekmovanj poletne sezone v smučarskih skokih. Tekmovalci med tednom »pilijo« tehniko skokov in se kondicijsko pripravljajo na tekme, ki so na sporedu ob koncih tedna.

V soboto, 19. septembra, se je zaključilo mednarodno tekmovanje Alpe Adria (Av-strija, Italija in Slovenija), na katerem so se naši skakalci odlično odrezali. Mitja Arh – Đinđo iz Srednje vasi je v kategoriji dečkov do 11 let zasedel skupno drugo mesto, v kategoriji dečkov do 9 let pa sta Aljaž Repinc in Patrik Stare zasedla četrto in sedmo mesto. Dobre rezultate sta nanizala tudi naša starejša

tekmovalca Mitja Arh – Mitko iz Jereke (deveto mesto) in Miha Arh (dvanajsto mesto).

Vse tekmovalce čakajo še najpomembnejša tekmovanja – državna prvenstva, ki so se oz. se bodo zvrstila konec septembra in v začetku oktobra. O rezultatih bomo poročali v naslednji izdaji Bohinjskih novic.

Naj omenimo, da prevozi na treninge v Kranj (Gorenja Sava je še vedno naša »domicilna« skakalnica) za klub in starše predstavljajo ve-lik strošek. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili SK Triglav, ki nam omogoča brezplačne treninge na skakalnicah v Kranju.

Da bi našim skakalcem omogočili čim boljše pogoje za trening, smo se v klubu odločili, da v Kulturnem domu Joža Ažmana 21. novembra organiziramo predstavo – monokomedijo »Žena je spakirala, kaj pa zdaj?«, 27. februarja 2016 pa koncert narodno-zabavnega ansambla Novi spomini. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bomo namenili za delovanje kluba in pokrivanje stroškov prevozov na treninge. Že zdaj vas vljudno vabimo na omenjeni prireditvi. ・

29. Cebe triatlon jeklenih kljub manjšim težavam uspelZa ekipo Turizma Bohinj, Jure Sodja, vodja tekmovanja

Za nami je 29. izvedba Cebe triatlona jeklenih. Ko potegnemo črto, smo lahko več kot zadovoljni, saj so vsi tekmovalci prišli zdravi do cilja, kar je prvi cilj izvedbe. Letos nam je šlo vreme na roko, za nekatere je bilo proti Vodnikovi koči še pretoplo.

Foto: Vesna Arh

13 šport, oglasi 040/202 384

volje, pa je bilo že letos toliko, da moramo to raven samo vzdrževati. Velika želja ostaja publikacija, ki bi zabeležila 30-letnico triatlona jeklenih. Zato naprošamo vse, ki bi imeli karkoli iz zgodovine tria tlona, da bi nam to gradivo posodili. Radi bi dopolnili arhiv rezultatov in foto-video gradiva. Torej legende zadnjih 30 let, ki so fotografirale, organi-zirale ipd., naprošamo vas za pomoč. Prosimo, da kontaktirate Jureta na jure.sodja@bohinj-info.com ali na 040 572 611.

Naša največja zahvala gre sponzorjem, soorganizatorjem (Turistično društvo Bohinj) in našim prostovoljnim ekipam, brez katerih ne bi bilo triatlona: SD Bohinj, KKK Bohinj, ABV Bohinj, DVPD Bohinj, PGD Stara Fužina, ŠD Srednja vas, GRS Bohinj, društva Estet, Karate kluba Bohinj in velikega števila nadobudnih posameznikov.

Upamo, da bo v Bohinju tudi v prihodnje želja in volja po organizaciji takšnega tekmovanja, ki prinese vsako leto veliko obiska pred, med in po triatlonu. Ustvari se precej nočitev, obišče se veliko gostincev in verjamem, da bi se zgodila nepopravljiva škoda, če nam triatlona ne bi uspelo več organizirati, zato pogumno proti 30-letnici naprej! ・

Tudi letošnji triatlon je postregel s svojimi zgodbami, predvsem tis-timi o »fair playu«, ko si tekmovalci in tekmovalke na progi pomagajo. Vedno lahko samo rečemo »vsa čast vsaki in vsakemu, ki pride do cilja« ene najstarejših ekstremnih športnih prireditev v Sloveniji. To je tudi ena najboljših prireditev po zaslugi gledalcev/navijačev ob progi, vrlih prostovoljcev različnih bohinjskih društev in seveda sponzorjev, ki so nam tudi letos pomagali, da se je prireditev končala pozitivno.

Rezultati so dobri, čeprav niso važni, saj je vsak, ki pride do cilja, junak. Kljub temu, da nam je manjkalo ekip zaradi DP v kajaku, smo videli precej novih obrazov, številne mlade, ki so celo morali starše zaprositi za dovoljenje, da so lahko sodelovali. Tako da se za prihod-nost te prireditve ne bojimo.

Naslednje leto bodo zadeve podobne, seveda si želimo več – pred-vsem več ekip, morda še kaj več sponzorjev. Ostalega, predvsem dobre

Janez Marič – rekorder po številu zmag!

14oglasi 040/202 384

Odpiralni čas: vsak dan 9.00 – 23.00 (kuhinja: 12.00 – 21.00)

Gostilna bo od 23. 11. do 21. 12. 2015 zaprta. T: 04 572 34 01 E: info@gostilna-rupa.si W: www.gostilna-rupa.si

15 oglasi 040/202 384

16zadnja stran