br.54_kapital_petok 04 juni 2010

11

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

2.390

2.400

2.410

2.420

2.430

2.440

2.450

2.460

2.470

2.480

28.5 30.5 01.6 03.6

MBI 10

NA ZATVORAWE, ̂ ETVRTOK, 03.06.2010, 13.00~.

MBI 10 0,50%MBID 1,15 %OMB 0,01%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 50,33EVRO/DOLAR 1,22

NAFTA BRENT 74,38EURORIBOR 1,27% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.06)

PETOK, 04. JUNI. 2010 | BROJ 54 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

� KOMPANII I PAZARI� RAZDVI@ENOST KAJ MAKEDONSKITE INVESTICISKI

FONDOVI: U[TE EDEN FOND SO PRO[IREN PROSPEKTSTR. 16

� INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA OSTANUVAAT NA ISTO NIVO.................................................STRANA 18

� SAMIT NA GUVERNERI I MINISTRI ZA FINANSII OD JUGOISTO^NA EVROPA: BALKANSKATA FINANSISKA ELITA BARA SPAS OD EVROPSKATA KRIZA ...............STRANA 20

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATAKENET POSNER FINANSISKI EKSPERTBRZINATA ]E VE SPASI: KAKO DA JA SPREÎME IDNATA BANKARSKA KRIZA � STRANA 14

KOLUMNAALEKSANDAR

JANÊSKISTANISLAV

PIGON EKONOMIITE I @IVOTNITE

� STRANA 13DDDNNEKKEEWWWW NNEEKKEEEEWW KKW NDK DDNNKEKEEEWEWE D

01

0

74 7777

KOLUMNADEN DONÊVBANKARSKIOT SEKTOR VO EV-ROPA NAJGOLEMA OPASNOST ZA STARATA DAMA� STRANA 12

FONDOT ZA ZDRAVSTVO ZDRAVSTVO E PRED E PRED BANKROT?!BANKROT?!

MAKEDONIJA NE MO@E DA JA NAPOLNI ZDRAVSTVENATA KASA

0

ANALIZA ZA EKONOM-SKIOT NAPREDOK PO RASPADOT NA JUGOSLAVIJAMAKEDONIJA I PO DVE DECENII E NA OPA[KATA!� STRANA 7

VO IGRA ZA PREMIJA OD 1,2 MILIONI EVRA!MAKEDON-CITE MASOVNO UPLA]AAT LOTO VO BUGARIJA

GOTVALD KRANEBITERPRETSEDATEL NA UPRAVATA NA HIPO ALPE ADRIA GRUPACIJATA HIPO LIZING PRODOL-@UVA SO BIZNISOT VO MAKEDONIJA � STRANA 15

� VOVEDNIKKATERINA SINADINOVSKA“KOSMODISK DEMOKRATIJA”! � STRANA 2

KATERINA [email protected]

NAVIGATOR04.06.20102

Metri kubni ogrevno drvo se proizvedeni vo javnoto pretprijatie Makedonski {umi, zaklu~no so april. Metar kuben buka se pro-

dava po cena od 2.372 denari, a dab za 2.453 denari. Vo cenata e vklu~en i DDV. Od kompanijata tvrdat deka ima dovolno zalihi na ogrevno drvo i oti se polni skladi{tata vo Ki~evo, Ohrid, Veles, Kumanovo, Sveti Nikole i [tip.

Vo skladot vo Skopje ima drva, no so mala zaliha, poradi toa {to od bezbednosni pri~ini, po nalog od povisoki istanci od Skopska Crna Gora, pred okolu eden mesec rabotnicite se povle~eni na Karaxica. Godinava, planot na kompanijata e da bidat proizvedeni okolu 630.000 metri kubni ogrevno drvo. Rakovodstvoto tvrdi deka kompanijata godinava beleì pozitivni rezultati vo raboteweto i oti site dolgovi se isplateni.

230.000

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GRCITE MASOVNO KUPUVAAT �NAFTENI DERIVATI VO SOSEDSTVOTO

GR^KITE NAFTA[I BARAAT DA SE SPREÎ UVOZOT NA BENZIN OD MAKEDONIJAFederacijata na sopstvenici na benzinski stanici na Grcija nedelava upati barawe do Ministerstvoto za finansii da go spre~i nelegalniot biznis so uvoz na benzin od Makedonija i od Bugarija

Gr~kite benzin-ski stanici se pred bankrot poradi zgole-meniot nele-galen uvoz na benzini

od Makedonija i od Bugarija. Otkako na po~etokot na minatiot mesec stopanstveni-cite izlegoa na protest protiv nelegalniot uvoz na nafteni derivati od Bugarija i Makedonija, na po~etokot na nedelava tie dostavija barawe do Ministerstvoto za finansii da go spre~i ovoj nelegalen biznis. Vo sprotivno golem del od niv }e bankrotiraat. Otkako poradi krizata, gr~kata vlada go zgolemi danokot na dodadena vrednost za 23% i danokot na nafteni derivati, golem del od gr~kite gra|ani, spored gr~kite mediumi masovno po~nale da gi polnat rezervoarite na svoite avtomobili od makedon-skite i od bugarskite benzinski stanici.Kako znak na revolt, po-radi nelegalniot biznis, na po~etokot na ovaa nedela Federacijata na sopstvenici na benzinski pumpi na Grcija upati pismo so barawe do Ministerstvoto vo koi baraat nekolku merki za da se stopira vlezot na nafteni derivati od sosednite zemji, pred s$ od Makedonija i od Bugarija, kade {to se mnogu poevtini.

Vo dokumentot, sopstve-nicite istaknuvaat deka po zgolemuvaweto na danokot za gorivata vo Grcija, iljadnici voza~i odat vo Bugarija i vo Makedonija kade {to cenite se mnogu poniski i polnat benzin.Spored niv, osven {to gi polnele rezervoarite, nekoi od niv polnele i baloni so nafta, koi gi kupuvale poevtino, a gi prodavale poskapo. Spored Federacijata, vakvata nelegalna trgo-vija predizvikuva golemi zagubi na gr~kite ben-zinski stanici. Tie se àlat deka ako prodolì vakviot trend mnogu od niv }e bankrotiraat.Od benzinskite stanici vo blizina na grani~niot premin vo Gevgelija velat deka nema golem rast na pobaruva~kata na nafteni derivati kako {to toa se pla-sira vo gr~kite mediumi. Velat deka prometot e skoro ist kako i pre-thodnite meseci. Gr~kite dràvjani polnat samo vo rezervoari, a ne i vo baloni. Velat deka za vreme na vikendot i koga e pazaren den ima pogolema frekvencija na vozila, no i vo obi~nite denovi.Od op{tinata velat deka kako rezultat na krizata ima zgolemeno prisutvo na gr~ki dràvjani koi doa|aat da pazarat poradi poniskite ceni, no deka ne se raboti za golema brojka.Spored gr~kiot vesnik “Navtemboriki” vo pos-lednite nekolku meseci

vo Grcija se zatvoreni me|u 300 i 350 objekti. Povikuvaj}i se na poda-tocite na Zdruènieto na kompanii za trgovija so nafta i nafteni de-rivati, pobaruva~kata na goriva vo izminatiot period e namalena za 20%, a kaj najskapiot benzin, pobaruva~kata padnala za 60%. Spored informaciite na zadruènieto, cenata na bezolovniot benzin od fevruari se zgolemila za 40%. Gr~kite mediumi, povikuvaj}i se na poka-zatelite na Evropskata unija pi{uvaat deka ben-zinot kaj na{iot juèn sosed, po zgolemuvaweto na danocite e najskap vo Evropa. Eden litar dostigna do 1,52 evra. Bezolovniot benzin e za 16 evrocenti poskap od prose~nata cena na ovoj derivat vo Evropskata unija.Na po~etokot na maj gr~kata vlada objavi novi merki za namalu-vawe na tro{ocite do krajot na 2012 godina za da moàt da dobijat zaem od MMF i drugite dràvi koi go koristat evroto. Poradi zgolemu-vaweto na danocite i na akcizite, cenite na alkoholot, cigarite i gorivata porasnaa. So toa cenite na benzinite vo maj poskapea za osum evrocenti, cigarite poskapea za edno evro, poradi zgolemuvawe na akcizata za 10%, a cenite na alkoholot po-rasnaa za pove}e od dve evra poradi rastot na akcizite za 30%.

ALEKSANDRA [email protected]

KATERINA SINADINOVSKAKATERINA [email protected]

PETOK 04 JUNI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

M akedoni ja e redok (ni{to ~udn o i da e unikaten!) p r i m e r n a

dràva koja e organizirana da funkcionira kako par-lamentarna demokratija, a vo koja organizacijata i zamislata se vo pos-tojana disproporcija so realnosta. Kaj nas s$ e sprotivno od o~ekuvawata, s$ e sprotivno od pi{anite pravila i s$ e sprotivno od redot na ne{tata. Kaj nas s$ e “{a{avo” (kako {to bi ja opi{al dràvata tatkoto na nacijata)I toa {to i vaka “{a{avo” dràvata uspeva da funk-cionira i da opstane vo haosot i bezredieto vo koe se nao|a, ne e alibi za da ne barame da staneme normalni ... pa od sostojba na “kosmodisk demokratija” da premineme na nekoe povisoko nivo na opstoju-vawe, bez bolki vo grbot, ispraveni i so krenata glava. Analiziraj}i gi slu~uvawata vo posledniot period, analiziraj}i go odnesu-vaweto na kreatorite na doma{nata politi~ka sce-na, ~ovek ne moè da ne se zamisli i “zasekira” i za sopstvenata i za id-ninata na zemjata. Otkako ostanavme bez kompas, bez soznanija i bez vizija za toa kade plovi ovoj brod i na koe kopno }e se krieme od burata {to n$ trese, porazuva faktot {to ve}e e proyirno deka na{eto vodstvo e preokupirano so trivijalni ne{ta (vodstvoto verojatno odamna si go ima osigurano spasonosniot ~amec za sebe!).Pa, namesto so pove}e od 30% nevraboteni vo zemjata, namesto so faktot deka vo Brisel na famozniot 17 – juni Makedonija }e dobie debelo i crveno “ne”, namesto so potocite od nezadovolni gra|ani {to sekojdnevno protestiraat (i se zakanuvaat deka }e

stanat reka), namesto so naru{enata bezbednos-na sostojba i ubistva i grabeì srede bel den, srede glavniot grad, make-donskata politi~ka elita se zanimava so plateni politi~ki spotovi, plateni politi~ki govori i isti tak-vi nastapi, koi prosto n$ ostavaat bez zdiv do kade moè da odi prostotijata i nekulturata na “glavnite faci”. N$ drèle demek na ovoj na~in vo tenzija deka sekoj den moàt da pritisnat na kop~e i da n$ rastr~aat po izborni mitinzi. Da ne se opu{time slu~ajno i da podzabora-vime kogo izbravme da n$ vodi i koj e zasluèn za medot i mlekoto {to ni te~e po ulicite. N$ drèle na {trek! Ova e sovr{en marke-ting narode! “[a{av” e... me|utoa funkcionira! Ovoj seirxiski narod sovr{eno podelen na “lavovi i rozi” prosto uìva vo dnevno-politi~kite bitki na svoite partiski idoli! Se hrani so me|usebnata patolo{ka om-raza i borba do uni{tuvawe na zakrvavenite strani! Nema ni{to pointeresno od sedewe vo fotelja i gledawe na liderot kako pluka i raspaluva po li-derot na “drugite”. Nema ni{to pozabavno od gle-dawe na “svoite” pratenici kako im kaùvaat kaj im e mestoto na onie zalutanite. Narodot vaka se hrani! So “fast” i so “xank-fud”. Vkusno e i privle~no... no, istovremeno e krajno nezdravo i brzo zasitu-va! A od zasituvaweto do prejaduvaweto – tenka e granicata.Oti te{ko e da se ‘ivee vo Makedonija vo posledniot period. Naporno e. Napor-no e da se slu{aat govori {to pla{at so celata tema-tika i scenografija, prazni po su{tina, a polni so navredi i niski udari. Dos-adno e da se gledaat evtini spotovi {to ni kaùvaat

“KOSMODISK DEMOKRATIJA”

kade sme zgre{ile i kako da se popravime! Is-tovremeno e ta`no da si svesen deka ti ja potce-nile inteligencijata vo obidite da se skrijat zad sopstvenata nesposobnost! Nemawe na idei, nemawe na kapacitet, nemawe na volja i re{itelnost da se prezeme odgovornosta i svojot narod da se od-nese vo nekoi podobri vremiwa! Patrioti samo po deklaracija! Oti, n$ ima i takvi {to sfa}ame! [to sme gi pro~itale i {to odbivame da bideme del od ovaa hipokrizija i op{ta i masovna hipnoza deka glavno vo dràvava e koj prv }e donese krava ili tele pred protivni~kiot {tab. Odbivame da ja konzumirame evtinata politika i da bideme de-fokusirani od su{tinskite problemi i pra{awata {to nikako da se re{at. Dvaeset godini istata pesna! Dvaeset godini nosewe na {a{av “kos-modisk” i pak ~ekorewe so iskrivena “ki~ma”. Dosta e...

04.06.2010 3NAVIGATOR

Golem broj Makedon-ci od pograni~nite regioni so sosedna Bugarija redovno igraat loto i drugi

igri na sre}a vo ovaa zemja. Spored bugarskite kompanii koi prireduvaat igri na sre}a, golemiot interes za nivnite igri na sre}a e golemata dobivka. Od regionalnata direkcija na kompanijata Toto 2, koja prireduva loto vo Blagoevgrad, Makedoncite im se redovni mu{terii i redovno upla}aat loto.“Sekojdnevno mnogu Maked-onci upla}aat loto-liv~iwa kaj na{ite kolpolteri. Na-jverojatno toa go pravat poradi visokiot xek–pot koj iznesuva 3,5 milioni leva (1,2 milioni evra). Osven za Makedoncite, na{ite igri na sre}a se interesni i za gra|anite od drugite sosedni zemji kako Grcija i Romanija”, veli Antoaneta Hristova, sekretar na regionalnoto pretstavni{tvo na Toto 2 vo Blagoevgrad. Taa pot-vrduva deka golem broj Makedonci dobile pari na nivnite igri na sre}a. Bez razlika dali posedu-vaat bugarski paso{ ili ne, zakonot vo Bugarija im

dozvoluva na dobitnicite da gi podignat premiite i da gi vnesat vo Make-donija. Zgolemeniot interes za bugarskite igri na sre}a go potvrduvaat i od Dràvnata lotarija na Bugarija. Direktorot Sebik Kilet za “Kapital” pot-vrdi deka neodamna make-donski dràvjanin dobil 5.000 leva ( 2.500 evra) na nivnite igri na sre}a i bez problem ja podignal nagradata.Od Dràvnata lotarija na Makedonija, pak, velat deka za razlika od Bugarija, vo Makedonija stranski dràvjanin ne moè da ja podigne dobivkata ako osvoi na igri na sre}a. Toa vo negovo ime treba da go napravi nekoj Make-donec, i pritoa da plati personalen danok.“Stranskite dràvjani moàt da igraat loto vo Makedonija, no dobivkata vo nivno ime mora da ja podigne nekoj make-donski dràvjanin ili parite da mu se prefrlat na otvorena nerezidentna smetka vo Makedonija”, veli Kameli-ja Levenska-Nikolovska, marketing-direktor na Dràvnata lotarija. Glavnata premija na Make-donskoto loto iznesuva

sto iljadi evra. Spored Levenska-Nikolovska, so formiraweto na Balkan-skata lotarija, koja ve}e e vo tek, makedonskite gra|ani }e imaat mo`nost da igraat za nekolkukratno pogolemi premii bez da odat vo Bugarija ili nekoja druga zemja.Makedonskite qubiteli na igri na sre}a se na-viknaa da upla}aat loto vo sosednite zemji, po-radi faktot {to po zat-voraweto na Lotarija na Makedonija i do zapo~nuvaweto so rabo ta na Dràvnata lo-tarija, nekolku godini nemaa mo`nost da si ja probaat sre-}ata. Minatata godina golem del Makedonci od severniot del na

Makedonija redovno odea do Vrawe, Leskovac ili drugite gradovi vo ju`na Srbija, so cel da ja do-bijat tamo{nata premija od okolu 500 iljadi evra. Gra|anite, vo najgolem del od Kumanovo, na toj na~in se obiduvaa da ja izlekuvaat nostalgijata {to nekolku godini nemavme doma{no loto.

�

NE IM BE[E DENOTLIDERI

KUZMAN PASKO

OPASNO E DA NE PRODOL@I PRO[I-RUVAWETO NA EU

Evropskata unija e zamorena od dosega{niot proces na pro{iruvawe i aktuelnata

kriza vo evrozonata gi namaluva izgledite na Unijata vo slednite godini da primi vo svoite redovi u{te novi ~lenki, od redovite na Zapaden Balkan. Vaka britanskiot minister za nadvore{ni raboti Vilijam Hej vo intervju za Bi-Bi-Si go ots-lika aktuelnoto raspoloènie vo redovite na Unijata, no is-tovremeno predupredi deka }e se slu~i „istoriska i strate{ka gre{ka” ako poradi finansiskata kriza so koja se soo~uva EU, ceslosno zapre ili se zabavi {ireweto na Unijata.“Ako Evropskata unija ne gi pri-mi zemjite od Zapaden Balkan vo svoite redovi, toga{ vo centarot na evropskiot kontinent }e ostane dupka, praznina, a vo site zemji od regionot }e dojde do dlaboko razo~aruvawe#, izjavi {efot na britanskata diplomatija.Toj zatoa dava strate{ki va`na preporaka deka mnogu e va`no EU da prodolì da sorabotuva so site zemji vo regionot, da prodolì da im ukaùva na toa koi reformi mora da gi

POBEDNIK

GUBITNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

STIV XOBSMILIJARDER, OSNOVA^ I GLAVEN MENAXER NA APPLE

10

1801991

ITALIJANSKI BANKI SE POD ISTRAGA PORADI ZATAJUVAWE DANOK I PEREWE PARI OD NEKOI KLIENTI KOI SE POTPI[UVALE KAKO VATIKANSKA BANKA IOR

MILIONI EVRA SE PRE-FRLENI PREKU SMETKI VO PORANE[NATA BANKA DI ROMA NA ULICATA KOCILIA-CIONE, POKRAJ VATI-KANSKITE YIDINI

GODINA E DONESEN ZAKONOT SO KOJ BANKITE SE OBVRZU-VAAT DA GI IDENTI-FIKUVAAT FIRMITE I LICATA KOI PRA]AAT PARI ILI ÊKOVI

POLITI^KIOT BULDU@ER “ZARIBUVA”

Koe e vistinskoto vreme za nekoja politi~ka odluka vo kulturata, odnosno

nejziniot del nare~en kulturno nasledstvo? Direktorot na Upravata za za{tita na kulturnoto nasled-stvo vo Makedonija, Pasko Kuzman, v~era gi prekinal arheolo{kite istraùvawa na lokalitetot Herakleja Linkestis kraj Bitola, so obrazloènie deka zaradi nastanatata recesija snemalo pari, a i deka ne se o~ekuvaat ekskluzivni otkritija na toj lokalitet, za razlika, pak, od o~ekuvawata od ohrid-skiot Plao{nik i skopskoto Kale, kade {to prodolùvaat arheolo{kite istraùvawa. O~ekuvawata na nevrabotenite bitol~ani, za koi anga`manot e 400 denari dnevno za isko-puvawe na Herakleja, se samo popatni. Kontroverznosta navistina e vo duhot na likot i deloto na Pasko Kuzman, koj za edni e “makedonskiot Indijana Xons”, a za drugite, kriti~ki nastroe-nite, e “politi~kiot buldoèr” za kogo arheologijata e rezer-voarot od koj se crpi novata energija na starata (anti~ka) Makedonija.

Realistite vo ovoj poteg gledaat najava za namaluvawe na anti~kiot zdiv na vladeja~kata garnitura. Zlobnicite, pak, velat deka samo gi ~udi na koj od trite ra~ni ~asovnici koi gi nosi Kuz-man go videl vistinskoto vreme za namaluvawe na arheolo{kite aktivnosti? Istite samo potsetu-vaat deka Kuzman sekoga{ znael koga e vistinskoto vreme za ne{to: vo vreme na vladeeweto na Qub~o Georgievski be{e udarnata tupanica na slovensko-hristijanskata varijanta na make-donskiot identitet. Sega?

izvr{at i kako da se podgotvat za polnopravnoto ~lenstvo.[efot na britanskata diplo-matija so vakvite izjavi se obiduva da gi amortizira s$ popesimisti~kite i povozdràni izjavi koi doa|aat od Brisel, a se odnesuvaat za evropskata idnina na balkanskite zemji. Balkanskite zemji se del od Evropa, nim im e mnogu va`na poddr{kata od zaednicata kon koja se stremat, i zatoa vakvite predupreduvawa se mnogu va`ni za site onie koi razmisluvaat sprotivno.

VILIJAM HEJG

PETAR GO[EV �guverner na Narodnata banka na Makedonija

INOVATIVNOSTA E RAZLIKATA ME\U LIDEROT I ONOJ [TO GO SLEDI

Oporavuvaweto na make-donskata ekonomija i stabilnosta na

devizniot kurs, najmnogu }e zavisi od prilivot na kapital i pobaruva~ka za na{iot izvoz - veli Petar Go{ev, guverner na Narod-nata banka na Makedonija.Spored nego, rizicite dopol-nitelno }e bidat zgolemeni kako rezultat na dol`ni~kata kriza vo Grcija koja e edna od najzna~ajnite trgovski partneri na Make-donija.

MLA\AN DINKI]

Inicijativa i angaìranost na srpskiot vicepre-

mier za proekti koi se od zna~ewe za ekonomijata na Srbija i Makedonija

QUPÔ DIMOVSKI

Gi soslu{a melni~arite i farmerite, no ne im

veti re{enie na problemot so neizvesniot otkup na p~enicata

MILÔ MANÊVSKI

Makedonskiot reìser so u{te edno priznanie,

filmot “Senki” e proglasen za film na nedelata vo Germanija

TITO PETKOVSKI

Ne moè da ja obedini svojata partija, a bara

NSDP da bide stolb na me|upartiski partnerski dogovor protiv vlasta

VO IGRA ZA PREMIJA OD 1,2 MILIONI EVRA! �

Bugarskite mediumi denovive pi{uvaat za zgolemen interes na Make-donci, Grci i Romanci za bugarskite igri na sre}a. Toa za “Kapital” go potvrdija i organizatorite na igri na sre}a vo Bugarija

MAKEDONCITE MASOVNO UPLA]AAT LOTO VO BUGARIJA

GOJKO KE[[email protected]

IZVOZOT E KLUÊN

ena na ata uva tee

j s-ieis-}e

{ka ata EU

VILIJAAMMM HEHEHEJGJGJG

KUZMAN PASASKOKO

o

ad-olaaoioat ojk,d-oat

NAVIGATOR04.06.20104

� DVA, TRI ZBORA

� GADGETS

“Ne se opravdaa nadeìte pola-gani vo amerikanskiot pretse-datel Barak Obama. Podobro }e be{e dokolku gi prekine{e agresivnite dejstva vrz Iran, koi ra|aat opasnost od nova vojna na Bliskiot istok so u{te pokatastrofalni posledici”HUGO ÂVES

pretsedatel na Venecuela

“Neto~nite rejtinzi na hartiite od vrednost, koi se proglaseni za epicentar na finansiskata kriza, pretsta-vuvaat golemo razo~aruvawe. Investitorite da ne se pot-piraat premnogu na rejtinzite pri noseweto na odlukite za proda`ba ili kupuvawe na hartii od vrednost”REJMOND MEKDANIEL

direktor na rejting-agencijata Mudis

� SVET

...EVROPSKA PERSPEKTIVAKoj }e vleze pod ~adorot na File?

Evrokomesarot [tefan File ja potvrdi posvetenosta na ev-ropskata perspektiva na Zapaden Balkan na EU-forumot vo

Saraevo. No, s$ u{te e neizvesno koja zemja i koga }e vleze pod ~adorot na Unijata.

...SRPSKITE MEDIUMI IMPRESIONIRANIOtpad na avtomobili kaj Skopje

Srpskiot vesnik “Politika” ja objavi ovaa fotografija na ot-pad na avtomobili vo blizina na Skopje. Otkako se dozvoli

popovolen uvoz na polovni avtomobili, ovaa slika moè da bide po~esta vo zemjava.

0-24 �

� FOTO NA DENOT

...HRVATSKATA POLICIJA VO AKCIJAUapseni gazdite na Pevec

Policijata vo Bjelovar zav~era no}ta gi uapsi gazdite na kom-panijata Pevec, Zdravko i Vi{wa. Sleduva kriminalisti~ka

istraga za zloupotreba na polo`bata i pomagawe, a moè da bidat zadràni vo policija maksimum 48 ~asa.

UBAVA E PLA@ATA, AMA VARDAR E NEÎST!Vaka }e izgleda edna od plaìte koja }e bide locirana na kejot na Vardar, na prostorot zad Luna park. Gradot Skopje za izgradba na plaàta }e potro{i okolu 6,3 milioni denari, a }e bide zavr{ena za dva meseci. Kejot na Vardar od krajno neiskoristen prostor kone~no }e zapo~ne da nalikuva na kej kakov {to zasluùvuva Skopje, koj se stremi da bide narekuvan metropola. No, po plaìte se nadevame deka vo naredniot period dràvata malku }e se pogriì i za izgradba na kolektor-ski sistem za Vardar. Toga{, gra|anite ne samo {to }e uìvaat vo son~aweto pokraj Vardar, tuku vo potoplite denovi nekoi moèbi i }e se razladuvaat vo rekata. A, i nema da se {iri neprijatnata mirizba koja se ~uvstvuva vo letniot period. Duri toga{ Skopje }e dobie vistinska plaà.

Prenosniot kompjuter na Asus nare~en Lambor-ghini so svojot dizajn navistina potsetuva

na ovoj avtomobil. Dvata novi prenosni kompjuteri na Asus Lamborghini bea pret-staveni na saemot Computex vo Tajpej. Kompjuterite imaat 11,6 i 15,6-in~ni ekrani i se odlikuvaat so navistina in-teresen dizajn koj potsetuva na avtomobilot koga gi gledame od zadnata strana. Se razbira, vo odnos na

performansite, ovie dva prenosni kompjuteri spa|aat vo grupata kompjuteri koi se nao|aat na samiot vrv od ponudata na Asus. Pomaliot prenosen kompjuter, VX6, e posebno interesen. Raboti so dvojadren procesor Atom D525 na Intel, a tuka e i grafi~kata karti~ka Nividia Ion2, USB 3.0 portovite, kako i zvu~nici potpi{ani od Bang & Olufsen. Ostanatite detali, kako cenata, vo ovoj moment ne se poznati.

ASUS LAMBORGHINI NAVISTINA POTSETUVA NA LAMBORGHINI

“Izraelskata blokada na pojasot Gaza, koja trae ve}e podolgo vreme, treba vedna{ da se krene. Ovaa blokada e kontraproduktivna, nemoralna i ne moè da bide poddràna”BAN KI MUN

generalen sekretar na ON

POLITIKA04.06.20106

Licata koi se izbrani i vr{at funkcija na ~len na sovet na op{tina ili

na gradot Skopje, a istovre-meno se izbrani i imenuvani funkcioneri koi vr{at rako-vodni funkcii vo javni slu`bi osnovani od lokalnata ili centralnata vlast, vo duhot na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata i Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi, da se otkaàt od edna funkcija koja ja vr{at bidej}i takvata nivna sostojba e sprotivna na odredbite {to zabranuvaat

vr{ewe na drugi dejnosti i gi doveduva vo sostojba na sudir na interesi, {to isto taka e sankcionirano so zakon. Ova se zaklu~ocite od v~era{nata temelna sednica na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija(DKSK).Vakvata reakcija od strana na DKSK sledi poradi zgole-meniot broj na prestavki koi gra|anite gi dostavuvaat do Komisjata vo koi se naveduva deka pogolemiot del od ~leno-vite na sovetite na op{tinite, istovremeno se izbrani i

naimenuvani funkcioneri i vr{at rakovodni funkcii na javni slu`bi.Poradi vakvata seriozna sostojba, ~lenovite na DKSK pobaraa site ~initeli vo op{testvoto, vklu~uvaj}i ja i centralnata i lokalnata vlast, da prezemat konkret-ni ~ekori i da vospostavat sistem koj }e prevenira pojava na slu~ai kade {to isto lice e izbrano ili imenuvano na dve ili pove}e funkcii, stoi vo soop{tenieto na DSKS do javnosta.

ILI SOVETNIK ILI DR@AVEN FUNKCIONER!

MAKSIM RISTESKI [email protected]

Blokadata na evroat-lanskite aspiracii na Makedonija, poradi

nametnatiot spor okolu imeto na dràvata, moè da gi vlo{i me|uetni~kite odnosi vo dràvata, se naveduva vo tekst na londonskiot vesnik, “Fajnen{l tajms”.Zemjata koja s$ u{te ofici-jalno e Porane{na Jugoslov-enska Republika i od 2005 godina ima status na zemja kandidat za Evrpskata unija,

izgleda rastresena kako nikoga{ dosega po voenite sudirawa, se naveduva po-natamu vo tekstot."Integracijata na zemjata vo evropskite i evroatlanskite asocijacii, {to po sudira-wata od pred devet godini be{e “glavniot morkov” za da se ubedat etni~kite Al-banci da go ostavat oru`jeto, ve}e go “zagubi svojot mo-mentum”. Grcija i “sporot za imeto” {to taa go ima

pokrenato, prvo ja blokira zemjata da stane ~len na NATO, a potoa i go zapre procesot za otpo~nuvawe na pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo EU, zabeleùva “Fajnen{l tajms”, koj smeta deka ulogata na Unijata i na Brisel vo regionot na Zapaden Balkan, celiot svoj interes go imaat naso~eno samo kon slu~uvawata vo Bosna i Hercegovina i na Kosovo.

FAJNEN[L TAJMS: BLOKADATA SO IMETO NA MAKE-DONIJA MO@E DA GI VLO[I ME\UETNI^KITE ODNOSI

Od razvojot na de-batata okolu pred-logot na SDSM za izmenuvawe na Iz-borniot zakonik

vo polza na pravi~nata zastapenost na pomalite et-nikumi, stanuva{e s$ pojasno deka istata se koristi kako paravan za postignuvawe na nekoi drugi, "pova`ni" celi za dvete partii so najsilna politi~ka gravitacija, VMRO-DPMNE i SDSM, no i na onie koi izgleda se nadevaat na onaa narodnata "koga dvajca se karaat, tretiot koristi", kako LDP na Jovan Manasi-jevski, koja se trudi da se stavi i nad dvete. Vo celiot proces glavno ostanuva dile-mata – kade se onie na koi treba da se odnesuva Zakonot, partiite na malite etni~ki zaednici koi ostanaa na mar-ginite na raspravata? Raspravata za ovoj pred-log-zakon, kako mo`nost za ispora~uvawe na nekoi svoi stari, neplateni smetki, prvi ja iskoristija dvete najgolemi partii.Na obvinuvawata koi za neuspe{nata evroatlanska agenda stignaa do VMRO-DP-MNE od portparolot na SDSM, Emilijan Stankovi}, Silvana Boneva mu predloì:"Ako tolku sakate da ja spro-vedete evroatlanskata agenda po sekoja cena, izvadete gi gra|anite nadvor, dojdete na vlast, pa smenete go imeto. Nie ne sme spremni da go napravime toa", izjavi Bo-neva.Onamu kade {to vo prethod-nata parlamentarna sesija zastana Jovan Manasijevski (od LDP), koj ja postavi lini-

Vo èstoka debata, VMRO–DPMNE i SDSM so prepukuvawata za sekakvi neras~isteni me|usebni temi ja zasenija raspravata za Zakonot koja rezultira{e so definitivno odbivawe na predlogot za garantirani prateni~ki mesta na pomalite zaednici

��

NE POMINA PREDLOGOT NA SDSM ZA POMALITE ETNIKUMI

PARLAMENTOT OSTANUVA SO 120 PRATENICI!

jata na frontot vo sobraniska-ta levica me|u LDP i SDSM, v~era prodolì negoviot sopartiec, Andrej @ernovski. Materijalna rasprava po predlog-zakonot za izmena i dopolnuvawe na Izborniot za-konik povtorno otsustvuva{e, a diskusijata na @ernovski be{e naso~ena protiv SDSM, dov~era{niot koalicionen partner na LDP."Ovoj predlog e rezultat na prost populizam od strana na SDSM. A, na populizmot na Gruevski moè da mu se sprotistavi samo re-alna politika, so realni procenki na situacijata vo

zemjava. So kopirawe na pop-ulizmot na Gruevski ni{to ne moè da se napravi. Kolegijalno vi kaùvam deka predloùvaweto na Zakon koj prethodno, vo 2007 godina, radikalno ste go napa|ale i ste glasale protiv nego, odi samo protiv vas", izjavi @ernovski. "Dve se temite so koi moè da se pobedi Gruevski: ekonomija i Evropska unija", e sovetot {to @ernovski im go upati na pratenicite na SDSM od parlamentarnata govornica, za potoa da gi potseti deka koga e vo pra{awe ekonomi-jata, predlagaj}i izmeni so

koi vo Sobranieto bi sednale deset novi pratenici tie se na istata rasipni~ka linija so VMRO-DPMNE.Vo imeto na prateni~kata grupa na socijaldemokratite, na @ernovski mu odgovori Marjan~o Nikolov, diskred-itiraj}i ja va`nosta na LDP kako partija {to opstojuva blagodarenie na pokrovitel-stvoto na SDSM."Deset godini ste vo parla-mentot samo blagodarenie na SDSM. Dodeka SDSM tr~a{e vo predizbornite kampawi, za vie, od LDP, kako na{ koalicionen partner, da dobiete mesta vo parlamen-

tot, toga{ na{ata politika vi ~ine{e. A, sega plukate i se odnesu-vate kako ostavena qubovni-ca. I u{te se osmeluvate da zboruvate za {tedewe, a nikade ve nema nitu na ple-narnite, nitu na komisiskite sednici, dodeka narodot vi ja dava va{ata prateni~ka plata", izjavi Nikolov.Kaj pretstavnicite na al-banskite partii povtorno dominira{e stravuvaweto od naru{uvawe na Badent-eroviot princip so vakvoto zakonsko re{enie. "Nemame ni{to protiv izmenite na Zakonot koi

bi pridonele za pravi~na zastapenost na site etni~ki zaednici vo parlamentot, no ne po cena na naru{uvawe na mehanizmot na Badenter. A, ova zakonsko re{enie ne predviduva za{tita na ovoj mehanizam na konsenzualnata demokratija", izjavi Adnan Ja{ari, pratenik na DUI. Pratenicite na pomalite etni~ki zaednici ne uspeaja da se nametnat vo raspravata i da se zazemat za onie {to gi pretstavuvaat. I ovaa tema i ovoj predlog-zakon bea alatka za me|usebna borba i dnevno poentirawe na dvete najgolemi partii.

Ovoj region, sega i vo minatoto, se vikal Makedonija i poradi

toa zemjata ima pravo da se vika Makedonija, izjavi tur-skiot ambasador vo zaminu-vawe, Arslan Hakan Ok~al, na dene{nata pro{talna sredba so ~lenovite na sobraniskata Komisija za nadvore{na politika.Vo svoeto izlagawe, Ok~al u{te edna{ ja potvrdi konstantnata i ve}e dobro poznata zalo`ba na Turcija

vo odnos evroatlantskata integracija na Makedonija i podr{kata na Turcija vo odnos na makedonsko-gr~koto pra{awe. "Veruvame deka site zemji, ne samo Makedonija, treba da imaat pravo da si go odredat svoeto ime. Make-donija ima pravo da se vika kako {to saka. Ovoj region otsekoga{ se vikal Makedonija, ne samo sega, tuku i vo minatoto. Poradi toa, zemjata ima svoe pravo

da se vika Makedonija i }e go poddrìme toa pravo s$ dodeka Makedonija ne se re{i za ne{to drugo”, iz javi Ok~al i dodade deka oficijalna Ankara go poddrùva pravoto na zemjava da stane ~lenka na NATO i pravoto da zapo~ne pristapni pregovori so Evropskata unija.Turskiot ambasador, Ok~al, vo 2008 godina ja prezede ambasadorskata funkcija vo Makedonija.

OKÂL: MAKEDONIJA IMA PRAVO DA SE VIKA KAKO [TO SAKA

Vo planinskiot region kade {to Makedonija se grani~i so Kosovo,

porane{niot komandant na ONA, Xezair [a}iri, poznat kako komandant Hoxa, progla-sil "Republika Tanu{evci”, tvrdi samiot toj vo izjava za vesnikot "Fajnen{al tajms”.Vo tekstot {to ovoj ugleden londonski vesnik go ob-javi zav~era, Hoxa tvrdi deka negovite lu|e pukale na policiski helikopter pred dve nedeli i doda-

va deka imaat postaveno te{ko vooruùvawe na vleznata vrata na lokalnoto u~ili{te vo Tanu{evci, koe navodno im sluì kako kancelarija."Makedonskata dràva ni nosi samo nevolja”, izjavil Xezair [a}iri, veteran na porane{nata ONA i porane{en pratenik, poznat po svoite nacionalisti~ki i antimakedonski stavovi.Makedonskite vlasti, pak, vakvata izjava na [a}iri ja komentiraat kako neseriozna,

tvrdej}i deka stanuva zbor za èlba za publicitet."MVR nitu komentira, nitu }e komentira izjavi od lica koi se podgotveni da kaàt s$ i se{to samo za da dobijat mediumsko vnimanie”, izjavi Ivo Kotevski.Vo pograni~niot reon kaj Kosovo, vo tri oddelni akcii kaj Blace, Radu{a i tetovsko, makedonskata policija zaple-ni golemo koli~estvo oru`je koe kriminalni grupi se obidoa da go pro{vercuvaat vo pove}e navrati.

KOMANDANT HOXA PROGLASIL "REPUBLIKA TANU[EVCI”!?

04.06.2010 9OP[TESTVO

Vo Evropa zgradite imaat energetski paso{i {to dokaùva kakvi materijali se koristeni i kolku toj materijal pri-donesuva vo za{teda na energija. Make-donija go nema fateno ovoj trend i mnogu malku gradi energetski efikasni objekti

��


Vo vreme na s$ poskapa energija i gra|anite i investitorite mora da ja {tedat elek-tri~nata i toplinska-

ta energija. Eden od na~inite za toa da se postigne e da se gradat energetski efikasni grade`ni objekti. Idejata za energetska efikasnost e plane-tarna ideja koja Makedonija ne smee da ja ostava na margin-ite, dotolku pove}e {to spored evropskite regulativi, do 2020 godina Makedonija mora 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da go dobiva od obnovlivi izvori na energija kako {to se vetrot, vodata i sonceto. Ekspertite pora~uvaat da ne zaostanuvame vo odnos na regionot vo izgradbata na “zeleni zgradi”.“Energetskata efikasnost e

KATERINA POPOSKA

GLOBALNIOT PREDIZVIKSÈ U[TE NA MARGINITE VO MAKEDONIJA

ENERGETSKI EFIKASNI GRADBI

K O M E R C I J A L E N O G L A S

svetski predizvik. Nie kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200, pa i 300-godi{ni proizvodi, taka {to mora da razmislu-vame kako tie zgradi da bidat energetski efikasni. Make-donija mora da ja namaluva godi{nata potro{uva~ka na energija za 10% za da gi za-dovolime evropskite standardi i regulativi”, veli Van~o îfliganec, sopstvenik na ADORA inènering.Na Konferencijata za en-ergetski efikasna gradba, ekspertite istaknaa deka Makedonija mora da donese i da implementira regulativa so koja stanbenite zgradi vo idnina }e se gradat so ener-getski efikasen gradeèn ma-terijal, so energetski efikasni prozorci i so vgraduvawe na solarni sistemi za dobivawe na elektri~na i toplinska

energija. Tvrdat deka Make-donija so duri 280 son~evi denovi godi{no mnogu malku ja koristi ovaa energija.Grade`nite kompanii od zem-java i regionot, no i onie koi proizveduvaat sistemi za prozorci, objasnuvaat deka za{tedata na energija e neophodna vo vreme koga energijata e s$ poskapa, a mnogu malku se iskoristuvaat raspolo`livite resursi.“Nekoi istraùvawa poka-ùvaat deka vo stanbenite objekti, od aspekt na dobra izolacija vo nadvore{nite i vnatre{nite yidovi, vo dobra izolacija na pokriv-ite na zgradite i na ku}ite, so primenata na energetski efikasnite materijali vo gradeweto, potro{uva~kata na energija moè da se namali i do 30-65%, sporedeno so gradbite koi ne primenuvaat energetski efikasni gradbi.

Vloènata investicija se vra}a za period od ~etiri do sedum godini. Na{ata kom-panija, Knauf Insulej{n se zanimava so proizvodstvo i proda`ba na termoizolacioni materijali, odnosno kamena i staklena-mineralna volna koi davaat vrvni performansi vo eden objekt od aspekt na toplotna za{tita, no i od aspekt na za{tita od bu~ava i od poàr. I koga site ovie komponenti }e se vgradat vo eden materijal, stanuva zbor za mnogu primenliv gradeèn materijal, osobeno primenliv vo energetski efikasnite gradbi na pazarite vo Make-donija, Srbija i Bugarija”, veli An|elika Kuzmanovi}, proekt-menaxer na Knauf od Srbija. Taa objasnuva deka eneregetskata efikas-nost vo gradbata }e bide s$ poaktuelna tema so ogled deka s$ u{te svesta ne samo

kaj investitorite, tuku i kaj krajnite potro{uva~i e na mnogu nisko nivo. Kuzmanovi} dodade i deka Makedonija i Srbija se vo faza na imple-mentirawe na direktivite na Evropskata unija {to naloùva energetskite per-formansi na zgradite do 2020 godina za 20% da ja namalat potro{uva~kata na energija. Investitori od Germanija, zemja kade {to energetskata efikasnost odamna se pri-menuva vo grade`nite objekti, sugeriraat deka Makedonija ima potencijal i mo`nosti razumno da ja koristi energi-jata i istata da ja {tedi.“Bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, lu|eto koga }e zabeleàt deka ne{tedeweto gi udira po nivniot xeb, toga{ mnogu pove}e vnima-vaat da za{tedat eneregija vo svoite stanovi ili ku}i. Vsu{nost i site novi evropski propisi voveduvaat subvencii za site onie gradbi koi }e obezbedat za{teda na en-ergijata. Deneska se pravat i svoevidni energetski paso{i, {to e vsu{nost dokument za edna zgrada, kakvi materijali se iskoristile i kolku toj materijal }e pridonese vo za{teda na energijata”, veli Gerhard [reder, produkt- me-naxer na Profajn, kompanija za sistemi za prozorci od Germanija. Toj objasnuva deka investici-jata vo PVC ili alumini-

umski prozorci, namesto vo obi~ni, e samo mal segment od za{tedata na energija vo gradbite. [reder objasnuva deka vo Germanija energetskata efikasnost s$ pove}e e za-stapena vo gradbite, bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, a i materijalite za izrabotka na energetski poefikasni ku}i stanuvaat poevtini i se podostapni.“Kako i vo drugi zemji, taka i ovde, vo Makedonija, smetam deka temata energetska efikasnost vo gradbata e tema koja stoi na rabot i duri sega po~nuva da se aktuelizira. Ovde kaj vas zabeleùvam deka mnogu se koristat klima-uredite is-tovremeno i za zatopluvawe i za razladuvawe, a toa e tro{ewe energija. Vo ovaa nasoka moè da se razmisluva mnogu efikasno, investiciite da se namenat vo za{teda na energija, a ne vo nejzino isko-ristuvawe”, veli [reder.Podatocite pokaùvaat deka vo regionot, Hravatska oti{la najdaleku od aspekt na imple-mentirawe na energetskata efikasnost. Investitorite vo “zeleni zgradi” vo Hrvatska dobivaat za 6% pogolema kirija na stanovite i ost-varuvaat za 16% povisoka proda`na cena. Lu|eto koi pak, ìveat vo energetski efikasni zgradi vo Hrvatska, imaat za 26% pomala potro{uva~ka na energija.

OP[TESTVO04.06.201010

Vo posle d n i t e dve godini, po-liti~kite partii vo Makedonija nametnaa atmos-fera na posto-jana ̀ estoka kam-

pawa so re~nik i potezi {to se karakteristi~ni za izborni godini. Trite iz-borni ciklusi, {to se slu~ija vo period od godina i pol, se ~ini ne se edinstvenata pri~ina za vakvoto politi~ko odnesuvawe. Ekspertite velat deka se raboti za seriozni poremetu-vawa vo funkcioniraweto na politi~kata scena i se-riozni otstapuvawa od toa kako bi trebalo da izgleda eden normalen politi~ki ìvot. Tie smetaat deka Makedonija definitivno pati od su{tinski nedostig na politi~ka kultura i realna i progresivna politi~ka platforma, i kaj vlasta i kaj opozicijata. Vo takvi uslovi, ocenkite se deka partiite (se raboti za dvete glavni partii vo makedonskiot blok, VMRO–DPMNE i SDSM, dodeka albanskite partii s$ u{te


PODGOTVENI ZA IZBORI 24/7!DR@AVA VO KONTINUIRANA KAMPAWA �

�� Vo uslovi koga vo Makedonija postojano se vodi èstoka bitka me|u glavnite partii vo makedonskiot blok, VMRO–DPMNE i SDSM, polna so niski udari i nedoli~en jazik, ekspertite reagiraat deka toa go devalvira demokratskiot razvoj na dràvata. Predu-preduvaat deka partiite so postojanata kampawa {to ja vodat, nebare utre }e ima izbori, se krijat zad sopstvenata nesposobnost

ILIJA DIMOVSKIPRATENIK NAVMRO-DPMNE

“Nie ne sme vo postojana kampawa. VMRO– DPMNE se obide i uspea

da nametne novi prin- cipi na komunikacija me|u politi~arite i gra|anite. Od prviot den koga dojdovme na vlast, no i prethodno, nie postojano sme vo kontakt so gra|anite na razli~-

ni na~ini, preku kancelarii za sredbi, preku otvoreni tribini,

preku poseti. Znaeme deka nekoi drugi

politi~ari ova ne go razbiraat i kritikuvaat, i na tie politi~ari im pora~uvame da gi smenat nivnite elitni naviki i da se spu{tat me|u lu|eto”

se nadvor od ovoj “trend”) gledaat re{enie vo kreirawe na edna konstantna tenzija i borba vo dokaùvawe za toa koja e pobliska do naro-dot i koja vodi “podobra” politika preku niski udari i plukawe na protivnikot. Seto ova, spored ekspertite, se pravi so edna podlaboka cel – da se sokrijat zad svoite nesposobni re{enija i lo{ata politika {to ja prakticiraat, a vnimanieto na javnosta da se naso~i kon me|usebnite prepukuvawa, koi, re~isi bez isklu~ok, se polni so navredlivi zborovi i so~ni detali koi za naro-dot se interesni. Javnosta se zamajuva so toa {to si go kaàle pratenic-ite ili partiskite portp-aroli edni na drugi, se “hrani” so govori na lideri od partiski konferencii za koi partijata pla}a da se emituvaat po televiziite, se podbucnuva so plateni spotovi za toa {to kaàl protivnikot...Vinata za ovaa situacija, spored ekspertite, e glav-no kaj vlasta, poto~no kaj vladeja~kata VMRO–DPMNE, koja spored niv e kreatorot na ovoj “fenomen” i od kade {to po~naa da izviraat marketin{kite idei i potezi. Ocenkite se deka ovaa parti-ja postojano se odnesuva kako utre da ima izbori edinst-veno poradi re{enosta da se ostane na vlast po sekoja cena i ni{to da ne se ostavi

na slu~ajot. Inaku, nema logika zo{to partija

koja ima tolkavo mnozinstvo vo par-lamentot i tol-kava poddr{ka kaj narodot bi bila vo posto-

jana panika za sekoj izguben procenten poen od rejtingot i bi se trudela na sekoj na~in, ne biraj}i sredstva, da ja napa|a opozicijata i nejziniot lider. Komen-tarite se deka Makedonija e verojatno unikaten svets-

ki primer na dràva vo koja vladeja~kata partija e opsednata so uni{tuvawe na opozici-jata (namesto obratno!). So toa, taa nametna edno tempo koe ostana-tite partii se obiduvaat da go sledat. “VMRO–DPMNE se tru-di da ima postojana politi~ka kampawa. Se pokaà deka tie najdobro i najudobno se ~uvstvuvaat vo takov pritisok i vo

izbornata retorika koja najdobro im prilega. Ovaa partija, ednostavno so svoeto odnesuvawe, kako niedna prethodno, nametna atmos-fera na postojana napnatost i drèwe vo neizvesnost za toa koga moè da raspi{e i z b o r i . Opozicijata se trudi da go sledi ova tempo. SDSM po~na da emituva plateni spotovi i da izleguva na teren zatoa {to nema{e drug izbor – mora{e da parira na opsesivnoto odnesuvawe na vlasta. Vo sekoj slu~aj, poentata e deka zagriùva koga vlade ja~kata parti ja namesto da se zanimava so rabotata za {to e platena od xebot na gra|anite i

da gi re{ava dràvnite problemi, vo vakvite klu~ni momenti za postoeweto na zemjata nim glavna pre-okupacija im se Branko Cr-venkovski i SDSM”, veli marketing-ekspertot, Petar Arsovski za "Kapital".Profesorot Ilija Aceski veli deka e mnogu zagrièn za dupkata vo koja propa|a Makedonija. Toj tvrdi deka ne smee da se ignorira vakviot odnos na parti-ite koj pokaùva deka vo Makedonija postoi edna patolo{ka omraza me|u VMRO–DPMNE i SDSM i elementarno nepo~ituvawe, kade {to se saka ne samo da se pobedi protivnikot, tuku i da se uni{ti.“Makedonija kako dràva ima izgradeno institucio-nalen sistem koj treba da obezbedi demokratija, no {to vredi koga vo nego imame takva politi~ka nekultura {to ja spu{ta dràvata na najnisko nivo na demokratski razvoj. Dvete partii, nos-iteli na politi~kata elita, komuniciraat so jazik ne-

dostoen na politi~ka borba. Imame situ-

acii koga li~no

premierot se obra}a na partiski konvencii i go is-meva protivnikot. Dozvoleno e protivnikot da se porazi, no vo nikoj slu~aj ne e doz-voleno da se obezvrednuva i javno da se povikuva na negov lin~. Za toa nema da odgovarate, protivnikot nema da ve tuì, me|utoa toj govor dolikuva samo za vo kafeana. Populizmot bara takov jazik, toa e jasno, no pra{aweto e kako da se sozdade eden zdrav odnos, namesto vakvite obidi za diskreditirawe na onoj {to ne misli kako vas. SDSM ja prifati igrata i sega od prvite lu|e na dvete partii imame vakov odnos”, veli Aceski.Ekspertite velat deka ko-lateralna {teta od ovie patolo{ki i politi~ki, krajno nepodobni metodi na odnesuvawe e narodot. Narodot e prinuden da trpi i da slu{a govori {to sekoj normalen gra|anin treba da go navredat, da ja navredat negovata inteligencija i da go nateraat da se zasrami od toa kakvi lideri go vo-dat.

EMILIJAN STANKOVI]PORTPAROL I PRATENIK NA SDSM

"VMRO–DPMNE i Nikola Gruevski se tie {to prodolùvaat so poli-

tikata na populizam i koi se odnesuvaat

paranoi~no i postojano n$ bombardiraat so marketing. Govorot na

premierot pred podmla- dokot na partijata, onoj ist reìmski govor za koj dobi èstoki kritiki od me|unarodniot faktor, od celata opozicija i od nivniot koalicionen partner DUI, go emitu vaa na pove}e televiz iski ku}i. VMRO–DPMNE pla}a za nekolkupati da se slu{ne toj govor i navistina ne moàm da najdam logika so {to se gordee premierot i kako voop{to moè da se gordee so toa izlagawe".

04.06.2010 11OP[TESTVO

Fondot za zdravstvo nema dovolno pari, a planira da ja namali stapkata na pridonesi za zdravstve-no osiguruvawe od 7,3% na 6%, iako prvi~no bilo predvideno taa da se zgolemi. Poznava~ite vo ovoj poteg gledaat ~ist izboren marketing, koj }e go bankrotira Fondot

��

MAKEDONIJA NE MO@E DA JA NAPOLNI ZDRAVSTVENATA KASA �

VIKTORIJA [email protected]

Fondot za zdravstve-no osiguruvawe e pred bankrot i ako dopolnitelno se namali pridonesot

za zdravstveno osiguruvawe, kako {to be{e najaveno de-novive, zdravstvenata kasa celosno }e se isprazni. Ek-sperti i porane{ni direktori na Fondot za zdravstveno osiguruvawe predupredu-vaat deka Makedonija ima seriozen problem so finan-siskata sostojba vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe, koj vo ovoj period kulminira so nedostig na lekovi od pozi-tivnata lista vo aptekite i na drugi proizvodi i uslugi koi treba da gi obezbedi ovaa institucija kako besplatni za pacientite. Spored niv, vo tolku te{ka situacija nelogi~no i neodgovorno e da se razmisluva za namaluvawe

na zdravstvenite pridonesi zatoa {to toa }e bide teòk udar za finansiskata stabil-nost na Fondot.Direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova, minatata nedela, na Forumot za finansirawe na javnoto zdravstveno osiguruvawe vo Ohrid najavi namaluvawe na pridonesot, iako stapkata vo Makedonija e najniska vo regionot. Najblisku e do Bugarija, kade {to taa izne-suva 10%."Pridonesite za zdravstveno osiguruvawe vo Makedonija iznesuvaat 7,3%, so tendencija da se namalat na 6% do 2012 godina", re~e Parnaxieva.Vo Hrvatska i Slovenija stap-kite za zdravstveno osiguru-vawe se dvojno povisoki. Vo Hrvatska iznesuva 13,5%, a vo

FONDOT ZA ZDRAVSTVO E PRED BANKROT?!

KRIVI^NI PRIJAVI ZA RAKOVODITELI VO FZOMUpravata za finansiska policija podnese krivi~ni prijavi protiv trojca rakovoditeli na podra~ni slu`bi na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i troj-ca upraviteli na PZU Gradska apteka za zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawa. Krivi~nite pri-javi se podneseni protiv I.L. (43) od Veles, M.R. (44) od Gevgelija, M.M. (55) od Berovo, B.M. (39) od Veles, S.K. (54) od Gevgelija i S.R. (50) od Kavadarci.Prijavenite I.L., M.R. i M.M. vo 2005 godina, kako rakovoditeli na podra~nite slu`bi na FZOM, ovozmoìle ve}e platenite lekovi da se platat povtorno na PZU Gradska apteka Veles vo iznos od 8.333.095 denari, na Gradskata apteka Gevgelija vo iznos od 2.366.854 denari, koi se vo sopstvenost na Jaka 80, i na Gradska apteka Kavadardi vo iznos od 1.494.338 denari, koja e vo sopstvenost na Golf Group of Finance and investment Lugano Swicerland. B.M., S.K. i S.R. dostavile fakturi bez da navedat deka tie ne treba da se platat od Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Tie se steknale so protivpravna imotna korist i go o{tetile Fondot za 12.194.287 denari.

Slovenija 15%. Direktorite na fondovite za zdravstveno osiguruvawe vo ovie zemji velat deka visokite buxeti se rezultat tokmu na visokata stapka na zdravstvenite prido-nesi. Buxetot na slovene~kiot fond e okolu 3,7 milijardi evra, a na hrvatskiot pove}e od tri milijardi evra. Make-donskiot Fond za zdravstveno osiguruvawe godi{no raspo-laga so buxet od samo 330 milioni evra.Od Fondot za zdravstvo velat deka pri~inata za namalu-vawe na pridonesite e da im se namalat dava~kite na rabotodava~ite i na vrabo-tenite."Opasnost za Fondot ne gle-dame so samiot fakt {to makedonskata ekonomija se oporavuva od svetskata kriza. So namalenite pridonesi }e se privle~at i pove}e stranski investitori, ~ija uloga kako rabotodava~i }e bide mnogu olesneta", izjavi za "Kapital" Dejan Gacov, portparol na FZOM.

PREDIZBOREN MARKETINGNo, od izvori od zdravst-venite institucii doznavame deka zad ovaa ideja se krie druga pri~ina – predizboren marketing."Situacijata vo Fondot e katastrofalna! Prvo pu{tija informacija deka pridonesite }e se poka~at od 7,3 na 9,2% kako proben balon, za da ispitaat teren. Vladata vo predizborni okolnosti napra-vi proben balon, no naide na ostri kritiki od po{irokata javnost i se povle~e", velat tie, dodavaj}i deka Fondot nema da se spasi od bankrot nitu dokolku gi poka~i pri-donesite na 10%.

Spored ekspertite, namalu-vaweto na pridonesite }e go iscrpi Fondot, koj i vaka ne e sposoben da funkcionira samostojno, bez transferi od dràvniot buxet."Treba pod itno da se vrati stapkata na pridonesi od 9,2%, kako {to be{e po-rano", veli Nikola Panovski, porane{en direktor na Fon-dot, dodavaj}i deka vo momen-tov Fondot ne funkcionira kako samostojno telo, tuku kako zalo`nik na vladata.I ostanatite eksperti koi gi konsultira{e "Kapital" velat deka ovaa odluka na Fondot e krajno neizdràna od ekonomski aspekt i deka za nea e potrebna podlaboka elaboracija."So namaluvawe na prido-nesite avtomatski }e treba da se zgolemi transferot na pari od Ministerstvo za finansii. No, vo vreme na ekonomska kriza toa pret-stavuva ogromen tovar i za buxetot", objasnuva dobro upaten izvor.Panovski veli deka Fondot treba prvo da priznae deka nema pari, a ne sekojdnevno da ja te{i javnosta deka tamu s$ funkcionira be-sprekorno."So samoto toa {to docni isplatata na mati~nite leka-ri, stradaat pacientite", dodava toj.

NEDOSTIG NA LEKOVI I OPREMA

Situacijata na teren samo gi potvrduva prognozite na ekspertite koi predupredu-vaat deka FZOM ne treba da gi namaluva pridonesite zatoa {to i vaka nema pari. Zdravstvenite rabotnici den-ovive se poàlija deka im gi

namalile platite, a ni samite ne znaat po koja osnova se slu~ilo toa. Nekoi od niv ve}e nekolku godini ne dobile uniformi za rabota, pa mora sami da si gi kupuvaat."Gi nemame nitu najosnovnite lekovi, od tipot na brufen, pembritin i sl. Gi molime pacientite sami da si gi ku-

puvaat, pa duri i ako stanuva zbor za obi~en antibiotik", velat izvori za "Kapital", revoltirani od krajno nepo-volnite uslovi za rabota.Od druga zdravstvena ustano-va, pak, se àlat deka do-bivale lekovi so kratok rok na traewe, zatoa {to rokot na pla}awe im bil podolg.

KOMENTARI I ANALIZI04.06.201012

DEN DONÊVekonomski analiti~arDEN DONÊVekonomski analiti~arrrrN

a me|unarodnite berzi i pazari na kapital, cen-tralno vnimanie i ponatamu imaat slu~u vawata vo

Evropskata uni ja (EU). Iako plamenot, koj zapo~na vo Grcija i se pro{iri vo drugi zemji (posebno vo [panija), zasega e stivnat, ostanuva golemata ne-sigurnost okolu kone~niot ishod od ovaa kriza. Vo posledno vreme stanuvaat interesni ko-mentarite i analizite od razni ekonomski analiti~ari deka nekoi od poslabite zemji vo ev-rozonata, aludiraj}i posebno na Grcija, }e bidat prinudeni da izlezat od monetarnata unija. Vakviot ishod bi pretstavuval tektonska promena vo samata struktura na EU i te{ko e da se o~ekuva deka politi~kata nomenklatura na EU bi dozvo-lila da dojde do vakvo ne{to. Sepak, interesno e {to vakvite razmisluvawa na analiti~arite stanuvaat s$ poglasni.Nastrana od slu~uvawata vo EU, ima{e i nekolku drugi klu~ni slu~uvawa vo globalnata ekonomija poslednite nekolku denovi, koi se moèn patokaz za toa {to ne o~ekuva vo bliska idnina. Centralnata banka na Kanada pred nekoj den ja zgole-mi osnovnata kamatna stapka za

0,25% na 0,50%. Specifi~no za ovoj poteg e {to Kanada stana prvata zemja od takanare~enata grupa na sedumte najgolemi ekonomii vo svetot G-7 koja ja zgolemi svojata kamatna stapka. Od po~etokot na globalnata ekonomska i finansiska kriza, site centralni banki vo G-7 (Evropskata centralna banka gi utvrduva kamatnite stapki za Francija, Germanija i Italija) drasti~no gi namalija kamat-nite stapki. Osnovnata kamatna s tapka vo SAD momentalno iznesuva 0,25%, vo EU 1%, vo Anglija e 0,5%, vo Japonija e samo 0,10% i vo Kanada sega se zgolemi na 0,5%.Pra{aweto sega e dali ova e po~etok na ciklusot na zgolemu-vawe na kamatnite stapki vo G-7. Momentalnite slu~uvawa i problemi vo EU najverojatno ne ostavaat mnogu prostor za Evropskata centralna banka voop{to i da razmisluva za zgolemuvawe na kamatnata stap-ka vo bliska idnina. Od druga strana, s$ pogolem e brojot na politi~ari i analiti~ari vo Amerika koi javno kaùvaat deka Federalnite rezervi na SAD treba da ja zgolemat ka-matnata stapka. Pretsedatelot na FED, Ben Bernanke, javno kaà pred nekolku nedeli deka momentalnata kamatna stapka od

0,25% }e ostane za “prolongiran period”. Vakvata formulacija vo su{tina ne ja obvrzuva amer-ikanskata centralna banka i vsu{nost taa moè da ja zgolemi kamatnata stapka vo koj bilo moment, dokolku taka proceni. Moe li~no o~ekuvawe e deka centralnata banka na Amerika }e po~ne da ja zgolemuva svo-jata kamatna stapka pred ECB. Koga toa }e se slu~i, dolarot }e otskokne u{te podramati~no. Ve}e ne e pra{awe dali evroto }e padne pod 1,1% vo odnos dolarot, tuku koga }e se slu~i toa. Pred nekoj den interesno be{e koga evroto naglo skokna vo eden mnogu kratok period od 1,21 na nad 1,23, najverojatno poradi intervencijata na Ev-ropskata centralna banka, za da go spre~i nagloto pa|awe na evroto. Me|utoa, vo krajna linija, me|unarodnite pazari na kapital se tie vo ~ie raci leì sudbinata na vrednosta na evroto.Ekonomskite podatoci koi vo posledno vreme izleguvaat od SAD se daleku pooptimisti~ni od onie koi izleguvaat od EU. Industriskoto proizvodstvo na SAD povtorno se zgolemi vo maj, {to e desetiot mesec po red na zgolemuvawe. Is-tovremeno, grade`niot sektor na SAD prodolùva da raste

BANKARSKIOT SEKTOR VO EVROPA NAJGOLEMA OPASNOST ZA STARATA DAMA�� Ekonomijata na SAD, sepak, e mnogu povrzana so EU. Vsu{nost, dvete ekonomii se nad 65% od godi{noto global-

no bruto-doma{no proizvodstvo. Ova zna~i deka i pokraj pozitivnite ekonomski pokazateli koi momentalno proizleguvaat od Amerika, ekonomijata na EU i ponatamu ostanuva klu~na i od nea }e zavisi dali globalnata ekonomija brzo }e zazdravi ili ne.

POJADOK SO DEN

po dramati~nite padovi koi se slu~ija vo 2008, pa do april 2009 godina. Me|utoa, fakt e deka golem del od ekonomskata aktivnost vo izgradbata na novi stanbeni objekti se dolè{e na golemite dano~ni beneficii i direktnite grantovi od ameri-kanskata vlada kon site kupuva~i na novi stanbeni objekti. Ovie beneficii i grantovi zavr{ija vo april godinava. Ostanuva da se vidi koi }e bidat posledicite za ovoj mnogu zna~aen ekonomski sektor na SAD vo narednite meseci.Kako i da e, stanuva jasno deka spored momentalnite dvièwa, ekonomijata na SAD e edna od retkite svetli to~ki vo global-nata ekonomija. Ako pred dve godini ekonomskite vesti i po-datoci koi izleguvaa od SAD bea isklu~itelno lo{i, denes situ-acijata e sprotivna. Kako {to SAD ja predvode{e globalnata ekonomija vo recesi ja, pove}e od o~igledno e deka sega }e go predvodi svetot vo povtoren ciklus na ekonomski raste` i napredok.Me|utoa, ekonomijata na SAD, sepak, e mnogu povrzana so EU. Vsu{nost, dvete ekonomii se pove}e od 65% od godi{noto globalno bruto-doma{no proiz-vods tvo. Ovaa zna~i deka i pokraj pozitivnite ekonomski

pokazateli koi momentalno proizleguvaat od Amerika, ekonomi jata na EU i po-natamu os tanuva klu~na i od nea }e zavisi dali globalnata ekonomija brzo }e zazdravi ili ne. Dokolku se slu~at nekoi neo~ekuvani ekonomski problemi vo EU, ekonomijata na SAD isto taka }e nastrada, a toa }e se odrazi negativno vrz globalnata ekonomija. Zna~i, ekonomijata na EU e najgole-mata zakana za globalnata ekonomija. Me|unarodnite berzi i pazari na kapi-tal pokaùvaat znaci na s ta bilizirawe po t ur -bulentnite slu~uvawa vo izminatite nekolku nedeli. Li~no o~ekuvam deka ovaa situaci ja }e ostane taka i me|unarodnite berzi }e se dviàt vo odreden opseg, nagore, pa nadolu i obratno.A stabilnosta na bankar-skiot sektor vo Evropa e najgolemata opasnos t za starata dama, a so toa i za globalnata ekonomija. Momentot na vistinata }e dojde naesen!


04.06.2010 13KOMENTARI I ANALIZI

� KOMENTAR

KOLABIRAAT I PACI-ENTITE I ZDRAVSTVOTOKategori~niot stav

na ministrite Bu-jar Osmani i Zoran

Stavreski deka so rebal-ansot }e se odvojat pove}e pari za zdravstvoto kaùva deka zdravstvenata kasa e prazna. Matema-tikata {to bila napravena za godine{niot buxet na Fondot za zdravstvo se izjalovi – ili ima pomalku prihodi od planiranite ili, pak, {to ne e nevero-jatno, ima golem odliv na sredstva. No, edna rabota ne {tima vo celata rabota. Iako Fondot nema pari i se soo~uva so opasnost od bankrot, pridonesot za zdravstveno osiguruvawe }e se namaluva, iako i taka e najnizok vo regionot. Kako toga{ }e se obezbedi finansiska stabilnost na ovaa dràvna institucija, od koja direktno zavisi zdravjeto i ìvotot na site gra|ani vo zemjava? Ekspertite se ednoglasni: "Fondot ~ekori kon bank-rot". A, ednoglasni se i zdravstvenite rabotnici, ~ii plati se namalija, a sega se deficitarni i so medicinski materijal. Pa-cientite ve}e se naviknaa, pa sami si kupuvaat lekovi i drug materijal {to im e potreben za bolni~ko lekuvawe. Koja e vo vakvi uslovi pridobivkata od namaleni pridonesi? ]e se rastovarale rabotodavcite i rabotnicite od pogolemi dava~ki po osnova na

plata. Ama, parite {to }e gi za{tedat nema da im bidat dovolni za da si gi platat lekovite {to vo aptekite moè da gi najdat samo na privatno. Ne im se dovolni ni za eden obi~en pregled vo

VIKTORIJA [email protected]

POTREBNI SE “ENERGETSKI PASO[I”!Makedonija e na mar-

ginite koga stanuva zbor za gradewe

na energetski efikasni objekti. Svetot gleda na en-ergetskata efikasnost kako na planetarna ideja koja svetot }e go spasuva od ska-pata energija. Taa ne samo {to }e stanuva poskapa, tuku i }e ja nema. Make-donija doprva fa}a ~ekor so ovoj nov koncept i u~i od golemite evropski zemji kako namesto da tro{i - da {tedi elektri~na energija. Apsurdno e {to zemja so 280 son~evi de-novi vo godinata nedovolno go koristi ovoj ekolo{ki ~ist i besplaten izvor na elektri~na energija. Primer treba da ni bidat mnogu potmurnite Germanija ili Avstrija koi se lideri vo iskoristuvawe na son-ceto i negovo pretvorawe vo energija.Energetskata efikasnost se voveduva i kako neo-ficijalen “ben~mark” za vlez vo Evropskata unija. Pravilata sugeriraat deka vo Makedonija, iako ne e del od EU, do 2020 godina 20% od proizvedenata en-ergija mora da bide od obnovlivi izvori. Evropa ~uka na vrata kaj nas i ni naloùva naskoro re~isi sekoj objekt da ima svoj energetski paso{ - doku-

ment koj }e pokaè so kakvi materijali se gra-dat zgradite i kolku tie grade`ni materijali }e {tedat energija. Dodeka Makedonija fati ~ekor vo za{tedata na energija,

mnogu pobrzo treba da se promeni mentalniot sklop i kaj investitorite i kaj potro{uva~ite deka energijata e skapa i mora da se {tedi. Samo eden motiv plus - vo Hrvatska onie koi {to prodavaat stanovi vo t.n. “zeleni zgradi” naplatuvaat za 6% pogolema kirija ot-kolku onie koi prodavaat stanovi vo energetski neefikasnite zgradi i za{teduvaat duri 26% energija!


ALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGONDALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGON

ekonomskite problemi na Portugalija, Italija, Grcija i [panija, potoa ja vklu~ija Irska, a vo nekoi slu~ai i Velika Britanija. Ovie dràvi ne se najsre}ni {to se del od akronimot koj go pretstavuva najdebeloto i najvalkano doma{no ìvo-tno na edna farma.PIGON: Proveriv na inter-net-verzijata na The Irish Times i tie go upotrebuvaat terminot PIIGS, i istite vo noemvri 2007 godina napi{aa: “Na{iot keltski tigar e pogoden, napolnet i zaka~en na yid”. No, ti Aleksandar, kaà mnogu va`na poenta. Onaa za koja vie vo Makedonija i nie vo Polska sme mnogu ~uvst-vitelni. Ne se raboti za nacii ili dràvi, tuku se raboti za nivnite ekonomii! Za problemite na farmata na evrozonata. Pred da se fokusirame na ekonomi-jata, ajde da vospostavime pravda za sviwata, ìvot-noto. Nau~nite istraùvawa potvrdile deka sviwata e najpametnoto doma{no ìvotno vo svetot. Eden od sprovedenite eksperi-menti pokaàl deka svi-wite lesno i racionalno go pomestuvaat kursorot na video-monitor so dopir so nivnata mucka. Mnogu holivudski yvezdi ~uvaat prasenca vo nivnite ku}i kako doma{ni milenici, a, isto taka, mnogu lu|e vo svetot ~uvaat sviwi od egzistenci jalni pri~ini. Taka {to, ajde da ne gi diskriminirame sviwite, tie ne se krivi za koru-pci jata, bankarskite iz-mami, lo{ite ekonomski politiki, neverojatnite neproduktivni tro{ewa od buxetot i golemiot deficit. Razbirlivo e, lu|eto pove}e sakaat da ìveat vo ti-garska ekonomija, otkolku vo svinska ekonomija. JANÊSKI: O~igledno, lu|e-to vo site ovie dràvi, vklu~uvaj}i gi i ambasa-dorite i konsultantite, ja nau~ile nivnata lekci ja po ekonomija. Pri~inite za site ovie dràvi da bidat vo grupa koja ne se po~ituva mnogu, moàt da bidat razli~ni, no site tie signaliziraat, moèbi, kraj na edna ekonomska era. Nekoj moè da kaè deka ekonomskite tigri, isto kako i vo prirodata, treba da bidat za{titeni. Spored edna od PIIGS-ekonomiite, vinovni za zagrozenos-ta bile volcite, odnosno {pekulantite. PIGON: Irska, nekoga{ keltski tigar, be{e zaglave-na vo grupa na nacii od Ju`na Evropa, gubitnici ~ii la`no odnesuvawe se zakani na idninata na celata evrozona. Minatata godina Irska ima{e pad na BDP od 7,5%, najgolem vo istori jata. Nevrabo-tenosta dostigna 12,6%- 2 poeni pove}e od Grci ja. Emigracijata, staro irsko zlo, povtorno se zgolemuva. Buxetskiot deficit iznesuva 11,7% od BDP, brojka malku poniska od onaa na Grcija. [to u{te? Irska ima te{ki problemi {to duri Grcija

gi nema. Krizata gi natera najgolemite banki da baraat skap spas. Irska e so nivo na dolg na doma}instvata re~isi nesporedlivo vo Evropa.JANÊSKI: Nekoi anali-ti~ari potenciraat deka posledni te s ta ti s t i ki za trgovi jata vo Irska pokaùvaat suficit od pove}e od 38 mili jardi evra minatata godina. Ir-ska ostanuva popularen izbor na amerikanskite investitori, kriti~ni za dràva {to zavisi od podru`nicite na ameri-kanskite multinacionalni kompanii, kako, na primer, 35% od nejzinite prihodi od danokot na dobivka. Vo ekonomska smisla, izgleda nekoi od PIIGS-ekonomiite moàt da letaat. PIGON: Se nadevam deka moàt. Posledicite od bank-rot tolku gi ispla{ija su-pervizorite na EU-farmata {to tie se podgotveni da dadat, odnosno pozajmat, na 5-te ekonomii ogromna suma na pari. Ne e pove}e tajna deka ako tie ekonomii ne moàt da go sledat nivniot plan za oìvuvawe, osobeno za restrukturirawe i pla}awe na javniot i privat-niot dolg, celiot sistem na evrozonata }e zaglavi vo kal. The New York Times objavi interesen grafik koj pokaùva na kogo i kolku pari dolàt ovie ekonomii i kolku si dolàt me|usebno. [pani ja, so svojata stapka na nevrabo-tenost od okolu 20%, samo na Germanija & dolì 238 mili jardi amerikanski dolari. Italija & dolì na Francija re~isi 511 mili-jardi amerikanski dolari ili 20% od BDP na Fran-cija. Vladite i bankite na ovie ekonomii, isto taka, me|usebe si dolàt mnogu milijardi dolari.JANÊSKI: Nema dilema deka supervizorite na EU evrozona-farmata sakaat da ja kontroliraat i da ja zaprat t.n. zaraza. Izgleda kako da se mnogu pove}e ispla{eni sega, otkolku vo vremeto na zarazata na “kravjo ludilo” ili zaraz-ata na “pti~ji grip”.PIGON: Moj prijatelu. Ajde da gi ostavime ̀ ivotnite na mira! Kravi, ptici, sviwi, tigri, volci, bikovi i me~ki. Tie nemaat ni{to so toa. Se raboti za ekonomski modeli i politiki koi lu|eto gi kreirale i korumpirale. I na golema àlost, navele drugi lu|e da gi sledat.JANÊSKI: Navistina, ova e druga dimenzija. Mnogu dr` avi vo tranzici j a vo poslednite godini se sovetuvani i probaa da gi repliciraat tigrite, ekonomskite ~uda. Im be{e kaàno, ekonomski moè da stanat vtora Japonija ili deka nema da ima prob-lem samo ako go sledat irskiot model za stranski investicii. I sega, koj e odgovorot na tie ekonomii? Dali treba da prodolàt da probuvaat da skokaat kako tigar ili da eksperi-mentiraat so inteligentniot pristap na sviwite koi

EKONOMIITE I @IVOTNITE

PIGON: Tigar-ot so godini e najomile-noto ìvo-tno na ekon-omis tite i

novinarite. Koga i da pi{uvaat za dinami~na ekonomija na mala ili sredna po golemina dràva, so prose~na godi{na stapka na rast od 10%, pridvièna od silen izvoz i priliv na investicii go koristat vozbudliviot termin: tigar ska ekon omi ja . Ima{e mnogu tigri vo ekonomskite vesnici. Prvo bea 5 aziski tigri, potoa nordiski, arap-ski, tatra, anadolski, balti~ki itn... i najefek-tivno promoviraniot, keltski tigar. Onoj za koj zboruvaat irskite ambasadori niz celiot svet, povrzuvaj}i go so irskoto ~udo. Onoj koj im nosi ke{ i profitabilni dogovori na irskite konsultanti vo svetot, vetuvaj}i "kopi-pejst" na stilot na keltskiot tigar vo malite dràvi koi sonuvaat za raz-voj. Se pra{uvam dali onie koi denes ̀ alat za gr~kata tragedija se se}avaat na 60-te i 70-te koga se zboruva{e za gr~koto ekonomsko ~udo, a stapkite na rast na dràvata se sporeduvaa so tigarskata s tapka na rast na Japoni ja. Otidoa tie denovi moj prijatelu, ne se zboruva pove}e za tigri. Denes imeto na drugo ìvotno se koristi vo ekonom-skiot sleng: sviwa. Ne e prvpat sviwata da napravi pat do knig-ite po ekonomija. Ve}e postoi mnogu poznat “svinski ciklus” koj go opi{uva fenomenot na cikli~na fluktuacija na snabduvaweto i cenite vo agrobiznisot. JANÊSKI: Akronimite PIGS, PIIGS, PIIGGS (mkd. sviwi) od strana na nekoi dràvi se smetaat za navreduva~ki. Koga The Economist ob javi tekst so naslov “PIIGS {to nema da letaat” golem broj ~itateli pro-testiraa. Vo 2008 godi-na, reagiraj}i na tekstot {to go pro~ital vo The Financial Times “Sviwi vo kal”, portugalskiot minister za finansii istiot go oceni kako “rasisti~ki”. No, novi-narite i ekonomistite go usvoile akronimot i go koristat koga zboruvaat za ekonomiite na 5-te dràvi na evrozonata koi vo poslednive godi-ni zapadnaa dlaboko vo ekonomska i finansiska kriza. Prvo pi{uvaa za

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Make-donija. Nivnoto pri-jatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no}ni, preku Skajp i vo ìvo, razgovori koi im ovozmoùvaa da go razberat svetot. êstopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~i-tuvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgov-ori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital".

moàt da letaat i da komuniciraat na video-monitori na dopir.PIGON: Mojot odgovor sekoga{ }e bide da se proba svoj sopstven pat. Da se proveri koja e najdobrata strategija za privlekuvawe na stran-ski investicii, koj rizik go nosi zajmu vaweto pari od MMF, koi se opciite i prioritetite koi gi imaat. Pogled-nav na veb-stranicite na nekoi od vladite vo dràvite na Jugoisto~na Evropa za da vidam {to mislat deneska. Pov-torno go sretnav i pak pro~itav eden dokument koj go znam od porano, dokument koj prezentira vladini prioriteti za periodot 2006-2010 go-dina. Izgleda tie vo 2006 godina znaele {to da pravat: nula neproduktivni buxetski tro{oci vo 2007 godina (za avtomobili, mebel i sli~no), a vo 2008-2010 godina predvidele da gi namalat tie nekorisni tro{oci za najmalku 30% sporedeno so 2006 godina. Toa zna~i, no-vata britanska vlada koja re~isi im go ukina raspolagaweto so sopst-ven slu`ben avtomobil na ministrite, moè da implementira nekoja ideja od taa vladina ekonomska programa na edna dràva od Balkan-ot. Vremiwata izgleda se menuvaat. Kako i da e, jas sum zbunet so edno ne{to: strategiskiot do-kument na veb-stranicata na taa balkanska vlada s$ u{te veli deka }e go sledi irskiot primer za privlekuvawe na stran-ski investicii. N o , d o k u m e n t o t n e e obnoven, pa ne se znae: dali }e bide vo stil na tigarska ili s vin s ka e kon omi j a ? Sepak, slengot gi povr-zuva ekonomiite i ̀ ivo-tnite.

DIJALOZI NA ÊTIRI NOZE

privatna klinika, za-toa {to vo dràvnite ne moàt da dojdat na red. Toa ne e zdravstvena prevencija i grià, tuku nehumana zdravstvena politika. Ako kasata na Fondot e prazna, a site indikatori odat vo taa na-soka, ne moè u{te pove}e da se prazni. Fondot za zdravstvo e edna od klu~nite institucii od koi zavisi griàta za gra|anite. Zatoa ne smee da se stavi vo nezavidna situacija, duri ni po-radi nekakov predizboren marketing.

FEQTON04.06.201014

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETU-VAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

finansiski institucii kako Siti-grup ili Goldman Saks da izdadat t.n. ”contingent capital”, ili vo sloboden prevod “kapital za even-tualni krizni situacii”, koj }e bide svoeviden amortizer na {okovite {to so golema brzina }e reagira i }e ja stabilizira finansiskata institucija vo uslovi na kriza, i }e ja zacvrsti nejzinata solventnost. Ovoj vid kapital bi moèl da bide poseben vid na dol`ni~ki hartii od vrednost {to avtomatski bi se konvertiral vo akcii vo momentot koga kapitalot na firmata }e bide zagrozen.

KAPITAL ZA ITNI SLUÂIPotpiraj}i se na svoite merki i aktivnosti, finansiskite kompanii na krajot }e se restruktuiraat, no toa bara vreme, {to e sekoga{ skapocen i redok resurs vo vreme na kriza. Menaxmentot se otepuva od rabota, gubej}i go tloto pod noze, vo nemo`nost da donese te{ki odluki, nadevaj}i se deka nadvore{nite okolnosti }e se podobrat, smeta Posner. Toj ukaùva na toa deka finan-siskite krizi se nepredvidlivi i neizbe`ni, deka pazarite ja pla-}aat cenata na globalnite tekovi na kapitalot, molskavi~niot razvoj na informati~kata tehnologija i inovaciite. No, dodeka volatilnosta (nepostojanosta, brzoto menuvawe na padovite i podemite) moèbi e neizbe`na, nie moè da staneme

“KAPITAL”BIZNIS - UMPROTIV GLOEFEKTITE OI INVESTIVAA POZNAFELJTON-41

BRZINATA ]E VE SPASI: KAKO DA JA SPREÎME IDNATA BANKARSKA KRIZA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: KENET POSNER, FINANSISKI EKSPERT

Kenet Posner pomina re~isi dvaeset godini na Vol strit, kako dire-ktor vo Morgan Stenli i analiti~ar, ~ija {to

preokupacija be{e sektorot na t.n. “specijalitet-finansii”, koi {to vklu~uvaat i kompanii od rangot na Countrywide, Fannie Mae, Freddie Mac, CIT, MasterCard i drugi, koi {to zapadnaa vo problemi koga izbuvna krizata na hipotekarniot

�� Vo svojata kniga, Stalking a black swan: research and decision mak-ing in a world of extreme volatility (Demnewe na crniot lebed: istraùvawe i donesuvawe odlu-ki vo svet na eks-tremna volatilnost), Posner dava nova ramka za procenka i merki protiv ekstremen rizik, i im dava soveti na menaxerite vo fi-nansiskiot svet za toa kako najdobro da izlezat na kraj so nepredvidlivite situacii vo finan-siskiot svet

IGOR [email protected]

� KENET POSNER - “Kontinxent kapitalot” bi bil dobar amortizira~ na {ok-ovite pove}e, bi gi stabiliziral firmite pobrzo, i so pomalku tro{ewe na pari od dràvnata kasa, otkolku koga se prezemaat ad-hok merki

pomudri pri soo~uvaweto so nea, smeta Posner. Za vreme na kriza, iako donesuva~ite na odluki se soo~uvaat so neizvesnost {to znae da bide paralizira~ki faktor, sepak, tie mora da prezemat akcija so “brzina na svetlinata”. “Kolku pobrzo go rekapitalizirame i stabilizirame finansiskiot sistem, tolku pobrzo }e ja pre-brodime krizata i }e po~neme so zakrepnuvaweto. Za vreme na poslednava kriza, na Henk Polson (porane{niot sekretar za finansii vo amerikanskata administracija) i negoviot tim mu treba{e cela godina za da gi dovede vo red bankite otkako krahira{e pazarot na finansiski derivati, a treba{e i dva obida za da se sprovede programata za finansiska pomo{ na problemati~nite banki. Potoa stradavme u{te {est meseci dodeka novata administracija na Obama da ja implemenetira regulativata za stress-testovi {to be{e pos-ledniot ~ekor pred nivno rekapi-talizirawe. Zamislete da mo`vme da go zabrzame ovoj proces i da si za{tedevme sebesi stravi~ni meseci na bolka i neizvesnost”, veli Posner. Problemot sega e {to noviot kapital e pretpazliv. Posner upatuva na slu~ajot na CIT Grup (CIT Group), koj {to se izvadi od bankrot na po~etokot godinava. Treba{e da pomine edna godina od momentot koga nejzinata solventnost

be{e dovedena vo pra{awe, dodeka kone~no da se razobli~i nejzinata finansiska situacija, a toa e voobi~aen period za finansiska kompanija {to se soo~uva so te{kotii. “Ponekoga{ vladata moè brgu da reagira, no toa gi stava dano~nite obvrznici vo rizik. Za da go stabilizira bankarskiot sistem, Minis-terstvoto za finansii kupi prioritetni akcii, preku TARP sistemot za finansiska pomo{, vo mnogu banki. Ova pomogna. No, dano~nite obvrznici zagu-bija 2,3 milijardi dolari vo infuzijata {to ja primi CIT (CIT), a okolu 80 banki sega gi odloùvaat isplatite na divi-denda na TARP-programata. Ako krizata be{e polo{a, TARP }e n$ ~ine{e u{te pove}e”, objas-nuva Posner. Spored nego, “kontinxent kapi-talot” bi bil dobar amortizira~ na {okovite pove}e, bi gi sta-biliziral firmite pobrzo, i so pomalku tro{ewe na pari od dràvnata kasa, otkolku koga se prezemaat ad-hok merki. Dolgovite {to avtomatski se konvertiraat vo kapital za vreme na kriza }e ja reduciraat potrebata od dolgi pregovori, komplicirani ponudi za razmena na hartii od vrednost, povedu-vawe postapka za bankrot ili itni vladini merki.

i kapitalniot pazar vo 2007 godina. Dodeka ekstremnata promenlivost i nepredvidlivost ne se ni{to novo vo finansiite, poslednava kriza gi fati mnogu od kompaniite od ovoj sektor nepodgotveni, impliciraj}i deka tradicionalniot pristap na donesuvawe odluki zatail. Posner objvavi kniga, Stalking a black swan: research and decision making in a world of extreme volatility (Demnewe na crniot lebed: istraùvawe i done-suvawe odluki vo svet na ekstremna volatilnost), vo koja dava nova ramka za procenka i merki protiv ekstremniot rizik, i im dava soveti na menaxerite vo finansiskiot svet za toa kako najdobro da izlezat na-kraj so “crnite lebedi” na na{eto vreme. Inaku, frazata “crn lebed” ja popularizira{e avtorot Nasim Kaled vo negovata kniga “Teorija na crniot lebed” i ozna~uva nastani {to se retki, te{ko predvidlivi i nadvor od site razumni o~ekuvawa vo istorijata, naukata i tehnologi-jata, a predizvikuvaat nesogledlivi efekti vo op{testvoto i prirodata. “Crn lebed” e upotrebeno zatoa {to vakov lebed retko se sretnuva vo prirodata i do 18 vek ne bil nitu dokumentiran vo naukata. Kenet Posner vo svojata kniga upatuva na toa deka za vreme na slednata bankarska kriza }e ni treba brzina. Se se}avame kako krahot na finansiskite giganti od tipot na Leman Bradrs, AIG i Fani Mae, predizvikaa strav i neizvesnost, sozdadoa problemi za nivnite klienti, konkurenti i finansiskiot pazar voop{to.

Mnogu komercijalni i investi-ciski banki bea vo panika, prestanaa da kreditiraat i im nanesoa golema {teta na ekonomijata i finansiskiot sistem. “Sega, so nestabilnos-ta na svetskite berzi i dol`ni~kata kriza vo Ev-ropa, stanuva jasno deka u{te edna bankarska kriza bi moèla da se slu~i. Sigurno e deka podobra regulativa moè da po-mogne vo pobrzata reakcija na nekoja sledna kriza i

}e gi ~ini pomalku dano~nite obvrznici”, veli Posner. Zatoa

toj ima edna ednostavna ideja: da se pobara od sistemski va`nite

KOMPANII KOMPANII & PAZARI PAZARI4/JUNI/2010 15

IGOR PETROVSKI [email protected]

ZA MAKEDONIJA STRATEGIJATA E MNOGU JASNA: IMAME ZNAÎTELEN PAZAREN UDEL, OD REÎSI 50% I PRVATA NA[A PORAKA E DEKA OSTANUVAME VO LIZING BIZNISOT, ODNOSNO PROD-OL@UVAME SO NEGO, [TO ZNAÎ DEKA ]E SKLUÛVAME I NOVI LIZING-DOGO-VORI, A NE SAMO SERVISIRAWE NA POSTOJNITE

GRUPACIJATA]E BIDE POMALA NA KRAJOT OD RE-STRUKTURIRAWETO, [TO ZNAÎ DEKA DEFINIRAVME PAZARI KADE [TO NEMA DA PRODOL-@IME SO NOVI BI-ZNIS - OPERACII, KAKO UKRAINA, GER-MANIJA, UNGARIJA I BUGARIJA

VERUVAM VO SILA-TA NA EVROPA I EV-ROZONATA I MOETO LI^NO MISLEWE E DEKA NE SAMO [TO NIKOJ NEMA DA JA NAPU[I EVROZO-NATA, TUKU ]E IMA PRIKLUÛVAWE I NA NOVI ^LENKI. SMETAM DEKA NEMA ALTERNATI-VA ZA OVA

Kon krajot na minata-ta godina, Avstrija ja nacionalizira{e finan-siskata grupacija Hipo Alpe Adria, za da ja spa-

si od bankrot otkako izlegoa na povr{ina zagubite pogolemi od edna milijarda evra. Pri~inite {to dovedoa do problemi vo kompanijata {to e so sedi{te vo Klagenfurt, a e silno prisutna so bankarski i lizing-operacii vo zemjite od jugoisto~na Evropa, s$ u{te se predmet na istraga od strana na avstriskite sudski i policiski organi. Vo krugot na osomni~enite za navodni kriminalni aktivnosti vlegoa porane{ni menaxeri na Hipo Alpe Adria, kako i visoki politi~ki funkcioneri vo Avstrija, no i od zemjite kade {to grupacijata ima svoi operacii. Na prvi april bankata dobi nov pretsedatel na upravata, Gotvald Kranebiter, koj {to go objavi planot za sanacija, vo koj se potencira deka Hipo }e se povlekuva od nekolku pazari koi {to ne gi smeta za strate{ki za ponatamo{niot razvoj na gru-pacijata, me|u koi i Makedonija. Kranebiter v~era be{e vo poseta na Hipo Alpe Lizing, kompanijata {to grupacijata ja otvori vo zemjava pred tri godini. Vo noviot deloven centar Hiperium, investicija na Hipo Alpe Lizing, kade {to sega se nao|aat nivnite prostorii, razgovaravme so Kranebiter okolu toa {to planira bankata so svojata kompanija vo zemjava i {to podrazbira strategi-jata za restrukturiraweto na Hipo Alpe Adria. G-ne Kranebiter, koja e konkret-nata cel na va{ata poseta vo Makedonija?Otkako oficijalno ja prezedov glavnata menaxerska funkcija na Hipo Alpe Adria vo april godi-nava, otkako po~nav so poseta na sekoja kompanija {to e vo ramki na grupacijata, so cel da se zapoznam

odblisku so nivniot biznis, da razgovaram so menaxmentot, so regulatornite tela, i nekoi od kli-entite. Samo na toj na~in moàm da dobijam najrelevantni podatoci za momentalnata sostojba vo koja se nao|aat site na{i kompanii i potrebite na lokalnite pazari za produktite na na{ata grupacija. Vo nekolku navrati dosega kako del od strategijata za restruk-turirawe na Hipo Alpe Adria najavivte povlekuvawe od nekolku pazari, me|u koi e i makedon-skiot. Dali va{ata poseta denes zna~i deka grupacijata ostanuva zainteresirana za svojata lizing kompanija vo zemjava? Da bidam precizen, otkako dràvata ja prezede bankata, be{e postavena jasna cel: da stane povtorno prof-itabilna i stabilna finansiska grupacija. Vizijata za razvoj na grupacijata e povtorno da izgradi silna mreà na kompanii so bankar-ski i lizing-operacii. Vo pogled na pazarite kade {to ne sme prisutni i so lizing i so bankarski biznis,

IGOR [email protected]

on krajot na minata-on krajot na minata-ta godina, Avstrija ja ta godina, Avstrija ja nacionalizira{e finan-siskata grupacija Hipo siskata grupacija Hipo Alpe Adria za da ja spa

odblisku so nivniot biznis, da razgovaram so menaxmentot, so regulatornite tela, i nekoi od kli-entite. Samo na toj na~in moàm da dobijam najrelevantni podatoci za momentalnata sostojba vo koja se nao|aat site na{i kompanii i potrebite na lokalnite pazari za

HIPO LIZING PRODOL@UVA SO BIZNISOT VO MAKEDONIJA

“Vo Makedonija prodolùvame so lizing. Ako ne go planiravme toa, nema{e da se pre-selime vo noviot deloven centar Hiperium, vo koj {to investiravme 16 milioni evra, {to e jasna poraka za na{ite nameri so kompanijata vo Makedonija. Me|utoa, istovre-meno razgledu-vame i opcii za nao|awe nov sopst-venik. Toa nema da bide kratkoro~na cel, tuku vo peri-odot od 3-5 godini veruvame deka }e najdeme soodveten kupuva~ za lizing-kompanijata vo Makedonija”, veli {efot na Hipo Alpe Adria.

��

kako {to e Makedonija, nie vni-matelno gi razgleduvame opciite. Za Makedonija strategijata e mnogu jasna: imame zna~itelen pazaren udel, od re~isi 50% i prvata na{a poraka e deka ostanuvame vo lizing-biznisot, odnosno prodolùvame so nego, {to zna~i deka }e sklu~uvame i novi lizing-dogovori, a ne samo servisirawe na postojnite. Ako ne go planiravme toa nema{e da se preselime vo noviot deloven centar Hiperium, vo koj {to investiravme 16 miloni evra, {to e jasna poraka za na{ite nameri so kompanijata vo Makedonija. Me|utoa, istovremeno razgleduvame i opcii za nao|awe nov sopstvenik. Toa nema da bide kratkoro~na cel, tuku vo periodot od 3-5 godini veruvame deka }e najdeme soodveten kupuva~ za lizing-kompanijata vo Makedonija. Dotoga{, kompanijata vo zemjava }e bide del od Hipo Alpe grupata i }e dobie celosna poddr{ka od centralata vo Klagenfurt, odnosno noviot sopstve-nik, Republika Avstrija. Dali ova definitivno zna~i deka Hipo Alpe Adria ne razmisluva za otvorawe na bankarski biznis vo Makedonija, ne{to za koe se zboruva{e pred da se slu~i kriznata situacija vo bankata i nejzinata nacionalizacija? Kako {to kaàv, glavniot fokus e

GOTVALD KRANEBITER PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA HIPO ALPE ADRIA GRUPACIJATA

da se zadrì pazarniot udel, zatoa {to nie silno veruvame deka toa e osnovata za za~uvuvawe na inves-ticijata {to ja napravivme vo Make-donija. Vo momentov nema planovi za po~nuvawe na nov biznis. Dojdovte na ~elo na bankata vo period koga raboteweto na pre-thodniot menaxment e pod istraga, involvirani se i visoki politi~ki li~nosti od Avstrija, a dràvata se obiduva da napravi restruk-turirawe. Koj e va{iot najgolem predizvik vo momentov? Za da vi dadam kvaliteten odgovor na ova pra{awe mora da napra-vime razlika pome|u minatoto i idninata na bankata. Kako bord na direktori re{ivme deka minatoto rabotewe na Hipo Alpe Adria mora da se ispita detalno, i tim od 18 advokati rabotat za bankata, odnosno za dràvata Avstrija, zatoa {to najva`no e da imame osnova vrz koja }e ja gradime idninata. A, jasna osnova }e imame samo ako ras~istime so toa {to se slu~uvalo prethodno. Bankata e seriozno zain-tesirana toa da se slu~i, postoi silna sorabotka pome|u bankata i pravosudnite organi. Toa e edinst-ven na~in da se is~isti damkata od bankata i povtorno da se etablira kako edna od najserioznite finan-siski institucii vo regionot. No, najgolemiot predizvik e restruk-turiraweto na bankata, {to zna~i deka prvo treba da se spravime so krizata so koja site se soo~uvaat vo regionot i Evropa, na najdobar

moèn na~in, i da obezbedime gru-pacijata da stane silna i profit-abilna vo period od 3-5 godini. Koi se glavnite to~ki na strategi-jata za restrukturirawe?Klu~niot element e da se podobri menaxiraweto so rizikot i silen fokus e staven vrz kontrola na rizicite. Toa zna~i deka mora da se spravime so lo{ite plasmani vo kreditiraweto i lizing-biznisot, {to gi imame vo na{ite bilansi. Vtoriot biten element e {to gru-pacijata }e bide pomala po obem na krajot od restrukturiraweto, {to zna~i deka definiravme pazari kade {to nema da prodolìme so novi biznis- operacii, kako Ukraina, Germanija, Ungarija i Bugarija. I treto, definiravme regioni i zemji, kade {to barame kupuva~ za na{ite kompanii, zatoa {to ili EU toa go bara od nas, ili re{ivme od strate{ki pri~ini deka sme premali za toj pazar i noviot kupuva~ }e bide podobar vo lokalnite operacii. Kako vlijae celata ovaa situacija okolu bankata vrz nejzinata repu-tacija i odnosite so klientite, akcionerite i javnosta?Negativniot publicitet nikoga{ ne pomaga. Treba da napravime dis-tinkcija pome|u Avstrija i regionot na jugoisto~na Evropa, kade {to moj vpe~atok e deka javnata percepcija za Hipo Alpe e s$ u{te mnogu pozitivna. Ona {to jas moàm da go napravam e da dadam jasna vizija za na{ata strategija za restrukturirawe na grupacijata, a apsolutno sum ube-den deka taa e ispravna i deka sme na dobar pat. Vtoro, bitno e da se iskomunicira sopstvenosta i silnata posvetenost na dràvata da ja dovede bankata na starite pateki, a isto taka, odrùvaweto na motivacijata na lu|eto {to rabotat vo Hipo Alpe e eden od priorite-tite. Nie mora da im ja objasnime realnata situacija vo kompanijata, a od druga strana koja e na{ata vizija za nejzinata idnina. Kako ja komentirate momentalnata kriza vo evrozonata, odnosno kako taa moè da vlijae vrz restrukturiraweto na Hipo Alpe Adria i nejziniot biznis vo regionot?Kako {to kaàvte, ima razli~ni mislewa vo vrska so toa kako }e se razviva krizata so zadolènosta i idninata na evroto. Nekoi mislat deka pretstoi vtor bran na finan-siska kriza vo Evropa, drugi pak smetaat deka odnosnot pome|u dolarot i evroto, voop{to ne e relevanten. Nema somnenie deka ima zemji vo evrozonata {to se prezadolèni, toa e fakt. Dali veruvam deka toa ja uni{tuva evrozonata i ja zagrozuva Evropa? Ne bi rekol. Veruvam vo silata na Evropa i evrozonata i moeto li~no mislewe e deka ne samo {to nikoj nema da ja napu{ti evro-zonata, tuku }e ima priklu~uvawe i na novi ~lenki. Smetam deka nema alternativa za ova. Sekako, monetarnite i fiskalnite ~ekori vo Evrozonata moèa da bidat i pobrzi, slu~ajot na Grcija toa do-bro go pokaà, no na krajot, sepak, mislam deka evrozonata e silna i }e go izdrì ovoj pritisok. Koi se spored vas lekciite {to gi nau~ivme od finansiskata kriza koja s$ u{te trae? Kako }e se promeni na~inot na razmsluvawe i rabotewe vo bankite posle s$ {to se slu~i od 2007 navamu? Site bi trebalo da sfatime deka evolucijata e podobra od revolu-cijata, barem od aspekt na razvojot na ekonomiite. Me|utoa, ako ja poddrùvame pazarnata ekonomija, treba da razbereme deka sekoga{ }e ima nekakvi turbulencii. Koga me pra{uvate dali gi nau~ivme vistin-skite lekcii, jas bi rekol deka e prerano da se kaè. Ne mislam deka naskoro }e se vratime na sostojbata od 2007 godina, koga site mislea deka stapkite na rast }e bidat visoki zasekoga{. ]e bide dolg patot za zakrepnuvawe i se nadevam deka toa }e bide evolutiven proces.

BERZA/AKCII/TRGUVAWE16 04.06.2010

BERZANSKI INFORMACII

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 03.06.2010

ALK (2009) 1.431.353 4.000,05 390,18 10,25 0,91

BESK (2009) 54.562 8.899,00 341,43 26,06 0,26

GRNT (2009) 3.071.377 684,54 105,83 6,47 0,68

KMB (2009) 2.014.067 3.000,55 533,81 5,62 0,87

MPT (2009) 112.382 28.000,06 / / 0,78

REPL (2009) 25.920 39.168,33 5.625,12 6,96 0,78

SBT (2009) 389.779 2.650,00 211,39 12,54 0,60

STIL (2009) 14.622.943 190,00 0,11 1.718,22 2,65

TPLF (2009) 450.000 3.798,00 61,42 61,84 1,11

ZPKO (2009) * 271.602 2.499,70 / / 0,33

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 03.06.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 58.816 26 -54,56

обични акции 89.925 63 32,75

Вкупно Официјален пазар 148.740 89 -24,56

обични акции 28.521 27 116,59

Вкупно Редовен пазар 28.644 28 117,53

ВКУПНО 177.385 117 -15,67

03.06.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Топлификација Скопје 3.798,00 1,83 132.930

Стопанска банка Битола 2.650,00 1,54 79.500

Алкалоид Скопје 4.000,05 1,36 1.480.020

Гранит Скопје 684,54 1,11 1.328.000

Комерцијална банка Скопје 3.000,55 0,02 819.150

АДГ Пелагонија Скопје 500 -23,08 2.000

Лотарија на Македонија Скопје 402 -6,51 4.020

Стопанска банка Скопје 380 -5,00 7.600Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 152,38 -4,76 145.068

КЈУБИ Македонија Скопје 431 -4,22 11.637

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 4000,05 1,36 1.480.020

Македонски Телеком Скопје 496,77 -0,28 1.466.458

Гранит Скопје 684,54 1,11 1.328.000

Макпетрол Скопје 28000,06 -0,59 924.002

Комерцијална банка Скопје 3000,55 0,02 819.150

03.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

03.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 31.236.276,00 -5,72% -5,97% -2,90% -1,04% -2,44% 01.06.2010

Илирика ГРП 19.842.841,03 -1,13% -1,31% 3,37% 2,57% 4,55% 01.06.2010

Иново Статус Акции 18.552.880,48 -2,92% -7,08% -15,54% -9,03% -11,11% 02.06.2010

КД Брик 21.181.128,35 0,11% 4,11% 9,09% 6,51% 19,04% 02.06.2010

КД Јужен Балкан 21.567.732,81 -4,68% -3,01% -9,21% -2,19% 9,06% 02.06.2010

КБ Публикум балансиран 26.240.541,55 -3,08% -3,53% -1,21% -0,52% / 02.06.2010

03.06.2010

2.3902.4002.4102.4202.4302.4402.4502.4602.4702.480

28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10 01/06/10 02/06/10 03/06/10

MBI 10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2.670

2.680

2.690

2.700

2.710

2.720

2.730

28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10 01/06/10 02/06/10 03/06/10

MBID

108,20108,40108,60108,80109,00109,20109,40109,60109,80110,00

28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10 01/06/10 02/06/10 03/06/10

OMB

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 03.06.2010)

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

Pro{iruvawe na svojot prospekt za investirawe napravi u{te edno dru{tvo za upravuvawe

so investiciski fondovi. Inovo Status, dru{tvoto za upravuvawe so investicis-ki fondovi, od prethodniot mesec na svoite sega{ni investitori, a i na onie idnite, im nudi pogolema geografska diverzifikacija na nivnite investici. Spored noviot pro{iren prospekt, ova dru{tvo po~nuva in-vesticiski aktivnosti vo akcii i drugi finansiski instrumenti vo zemjite koi bea opfateni so nivniot prethoden prospekt, a sega i vo zemji-~lenki na EU, OECD i EFTA. Prethodniot pros-pekt na ova dru{tvo nude{e investirawe samo vo kom-panii koi rabotat uspe{no vo dràvite od biv{ite jugoslov-enski prostori. Vrz osnova na takvata nivna aktivnost,

minatata godina fondot na ova dru{tvo ostvaril prinos od okolu 23,08%. Spored zbo-rovite na izvr{niot direk-tor na ova dru{tvo, Blagoj Mitrov, vakviot prinos, i pokraj krizata vo tekot na 2009 godina i prethodno, se dolì na ume{nosta na fond-menaxerite da investiraat vo uspe{ni kompanii, so {to i se postignaa vakvite uspe{ni rezultati. “Poradi noviot Zakon za investiciski fon-dovi, od godinava dru{tvoto go pro{iri svojot prospekt i vo nego e pro{ireno inves-ticiskoto portfolio. Pokraj zemjite od biv{ite ju-prosto-ri, vo noviot prospekt sega se opfateni i zemjite od EU, OECD i EFTA. "Da bide jasno, noviot Zakon ni dozvoluva da investirame i ponatamu

samo vo zemji koi bea op-fateni so stariot prospekt, no se re{ivme da opfatime pogolemo geografsko inves-ticisko podra~je so cel na investitorite da im ponudime podobra geografska diverzi-fikacija" ni izjavi Mitrov. Sega{nite izmeni na Zakonot spored nego se dobri, bidej}i sega investiciskite fondovi, osobeno akciskite kako {to e i Inovo Status, moàt da in-vestiraat i vo drugi poflek-sibilni instrumenti. “Sega, za razlika od porano, moème da vloùvame vo pari i do 100% od investiciite, dodeka prethodno be{e dozvoleno do 25% vo pari, a ostanatoto vo akcii. Ova zna~i deka vo us-lovi na lo{ ekonomski ciklus ili kriza moème investici-ite da gi transformirame

vo bezrizi~ni instrumenti, kako {to se pari, depoziti ili obvrznici”. So cel da bide pojasno, Mitrov ni objasni deka vakviot na~in na rabotewe, iako nalikuva na ona od pari~nite inves-ticiski fondovi, sepak, ne e isto. Inovo Status ostanuva i ponatamu da bide akciski fond, odnosno investiraweto kako i kaj drugite fondovi vo dràvata }e se pravi vo prenoslivi hartii od vrednost, odnosno akcii. Druga novina so izmenata na Zakonot e i mo`nosta vo edna akcija da moè da se vloùva do 5%, za razlika od porano koga vo edna akcija se vloùva{e do 20%.”Preku ovaa izmena na fondovite }e im se ovozmoì pogolema diverzifikacija na portfo-

RAZDVI@ENOST KAJ MAKEDONSKITE INVESTICISKI FONDOVI

METODI [email protected] [email protected]

U[TE EDEN FOND SO PRO[IREN PROSPEKT

Spored noviot pro{iren prospekt, Inovo Status po~nuva investiciski aktivnosti vo akcii i drugi fi-nansiski instrumenti vo zemji koi bea opfateni so nivniot prethoden prospekt, a sega i vo zemji-~lenki na EU, OECD i EFTA

��

20 iljadi milijardi dolari

se sredstvata so koi raspolagaat site fondovi

na svetsko nivo

3 iljadi dolari po ìtel na

svetsko nivo iznesuvaat sredstvata so koi raspo-

lagaat fondovite

1,45 dolari po ìtel se inves-

ticite na makedonskite gra|ani vo investiciskite

fondovi

lioto, odnosno bi se imale pove}e akcii {to bi zna~elo pomal rizik”, konstatira Mitrov.

KAKVI SE OÊKUVAWATA ?!

So ogled na toa {to ekonomi-jata na nivo na cel svet, a i kaj nas, s$ u{te se nao|a vo kriza, o~ekuvawata na dru{tvoto vo pogled na prinosite na fondot, a vrz baza na nivnite proekcii, se dviàt vo ramkite na prinosite na investiciskite fondovi na svetsko nivo. Poto~no , od dru{tvoto smetaat deka prinosot na fondot za ovaa godina bi iznesuval okolu 15%, {to sekako treba da se razbere kako proekcija so ogled na toa {to dvièwata kaj nas sekoga{ se motivirani i zavisat kako od psiholo{ki taka i od politi~ki pri~ini. Kako primer za politi~kite vlijanija Mitrov potsetuva na dvièweto na berzata koga se pro{irija informacii za na{eto sigurno vleguvawe vo NATO. Vo toj period berzata zabeleà rast od okolu 30%, za vo naredniot moment ot-kako bevme odbieni povtorno da se vrati na prvobitnite pozicii. Poradi toa, mo`ni se ogromni turbulencii na pazarot na kapital kaj nas {tom se re{at redica politi~ki otvoreni pra{awa, kako {to e, na primer, sporot so imeto. Sekako, pri vakvata analiza treba da se zeme predvid i lokalniot, no i

svetskiot ekonomski razvoj. Voedno, za taa cel e namenet i noviot prospekt na Inovo Status. Vakviot prospekt, kako i kaj drugite fondovi, e namenet za dolgoro~ni vloùvawa, odnosno so ras-tot na negoviot imot }e ra-stat i }e se pro{iruvaat vloùvawata vo dràvite navedeni vo samiot prospekt, a s$ so cel ostvaruvawe na pogolem prinos so diver-zificiran rizik. Zatoa i dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi nudat razni paketi na proizvodi koi se bazirani tokmu na tie dolgoro~ni vloùvawa. Tuka spa|aat proizvodi kako {to se ednokratni uplati, mese~ni programirani uplati, need-nakvi mese~ni programirani uplati, investiciski planovi za vrabotenite vo razni kompanii i sli~no. Deka ima razdviùvawa kaj fon-dovite pokaùva i mina-tonedelnoto pro{iruvawe na prospektot kaj dru{tvoto za investiciski fondovi KD fondovi od Skopje. Ovie pozitivni impulsi kolku-tolku }e donesat zaìvuvawe na pazarot na kapital kaj nas, no i zaìvuvawe na investi-ciskite aktivnosti na licata koi sakaat da bidat del od nego i od globalnite svetski pazari na kapital. Samo kako podatok, vo svetot site fondovi raspolagaat so okolu 20 iljadi milijardi dola-ri. Dokolku ovaa brojka se podeli so ̀ itelite na na{ata planeta, doa|a deka investi-ciskite fondovi imaat sred-stva vo iznos od tri iljadi dolari po ìtel gledano na svetsko nivo. Vo Makedonija ovaa brojka na investirawe samo vo investiciski fondovi spored zvani~nata evidencija iznesuva okolu1,45 dolari po ìtel.

04.06.2010 17BERZA/AKCII/TRGUVAWE


ODR@ANA RABOTILNICA NA TEMA - PREDNOSTITE OD KOTACIJATA NA MAKEDONSKA BERZA

SAMO NOVITE EMISII NA AKCII MO@AT DA JA ZA@IVEAT BERZATA

Vo organizacija na Makedonska berza i Me|unarodnata finansiska korpo-racija IFC v~era vo prostoriite na

Berzata se odrà ednod-nevna rabotilnica na tema “Prednostite od kotacijata na Makedonska berza”. Soglasno politikata na Makedonska berza za privlekuvawe na novi dru{tva na kotacija, rabotilnicata be{e nameneta za dru{tvata so ograni~ena odgovornost i mali akcioner-ski dru{tva i ima{e za cel prezentacija na razli~nite na~ini na finansirawe na dru{tvata, so akcent na mo`nostite i pridobivkite od finansirawe preku berza, procesot na inicijalna javna ponuda na hartii od vrednost i kotacija na berza, kako i najdobrite praktiki na ko-rporativno upravuvawe kaj semejnite dru{tva. Na rabotilnicata, kompani-ite moèa da slu{nat deka finansiraweto preku ak-cionerskiot kapital, odnosno preku izleguvawe na kotacija na Berza, e dobro bidej}i kaj nego nema obvrska za vra}awe na sredstvata, ne postoi obvrska za isplata na nadomest, sozdava pravo na u~estvo vo upravuvaweto so dru{tvoto. Pretstavnicite od Makedon-skata berza pojasnija kako kompaniite moàt da imaat korist od inicijalnite emisii na akcii. Koga kompani-jata po~nuva da kotira na berza toa “sozdava javnost” i dobiva na nekoj na~in be-splatna reklama. Isto taka so kotacijata dobiva pazarno utvrduvawe na vrednosta na

METODI [email protected]

Menaxerite na kompaniite prisutni na rabotilnicata slu{naa deka moàt da imaat mnogu prednosti ako odlu~at da gi iznesat svoite kompanii da kotiraat na Makedonska berza. Poevtin kapital, besplatna reklama, pogolem ugled vo javnosta ...se samo nekoi od tie prednosti. No, spored dosega{noto iskustvo, prednostite ne se dovolen motiv da gi natera makedonskite biznismeni da se odlu~at da gi kotiraat svoite kompanii na Makedonska berza

��

dru{tvoto i javno merewe na svojot rejting, no i kred-itosposobnost. Kotiraj}i na berzata kompanijata si go olesnuva pristapot do kapital od razli~en vid i poteklo. Zna~eweto na kotiraweto na berzata spored pret-stavnicite na Makedonska berza e dotolku pogolemo ako se znae deka najgolemite kompanii na dene{nicata svojata golemina ja postig-nale duri otkako izlegle da kotiraat na berza. No, samoto kotirawe na berzata sozdava i nekoi obvrski koi se odnesuvaat na postojano izvestuvawe za tekovnoto rabotewe, akcionerskite sobranija, finansiskite izve{tai na tri, {est, devet i dvanaeset meseci. Organiziraweto na ovaa rabotilnica doa|a tokmu na istekot od mesec dena od odrànata edinaesetta po red godi{na berzanska konferencija koj se odrà vo mesec maj vo Ohrid. Rabotilnicata e organizira-na tokmu vo duhot na ovaa berzanska konferencija na koja vo nekolku navrati izlaga~ite od site pan-eli me|u koi be{e i pro-fesorot Sa{o Arsov vo nekolku navrati go istak-naa ogromnoto zna~ewe na berzanskata kotacija na kompaniite kako eden od na~inite na finansirawe, no i zna~eweto na IPO vo pogled na zgolemuvaweto na likvidnosta i prometot, a so toa i zaìvuvaweto na na{ata berza.Vo ramkite na ovoj nastan svoi izlagawa imaa pro-fesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Kiril Nejkov proekt-menaxer za implementacija na korporativno upravuvawe

pri me|unarodnata finan-siska korporacija kako i vraboteni vo ramkite na berzata. Vo ramkite na vovednoto izlagawe so pozdraven go-vor na prisutnite im se obratija glavniot izvr{en direktor na makedonskata berza Ivan [teriev kako i Lilian Kandikjan nacio-nalen programski sovetnik vo SECO.

SEKOJ IZVOR NA FIN-ANSIRAWE IMA SVOJA CENA

Vo ramkite na rabotilni-cata, akcent be{e staven vrz na~inite na finansirawe na dru{tvata osobeno na finansirawe preku berzata, inicijalnata ponuda na hartii od vrednost i kotaci-jata na berzata, trguvaweto vo ramkite na Makedonska berza kako i korporativnoto upravuvawe kaj semejnite dru{tva. Vo ramkite na prviot segment odnosno na~in na finansirawe, vo svoeto izlagawe profesorot Sa{o Arsov ukaà na site modaliteti preku koj kom-paniite moàt da dojdat do finansiski sredstva pri toa pravej}i sporedba pome|u finansirawata po pat na krediti, lizing, korporativni obvrznici, sopstven kapital i emisija na akcii. Vo vrska so izborot na na-jpovolen na~in na finansir-awe odnosno koja struktura }e bide izbrana, glavnata konstatacija e deka sekoj izvor na finansirawe ima svoja cena. Zatoa najdobro e izbor da se pravi vrz osnova na obvrskite koi tie izvori na finansirawe gi sozdavaat kaj kompaniite. Potpiraweto vrz sopstveni izvori na kapital odnosno vrz dobivkata, pretstavuva

iscrpuva~ki na~in na finan-sirawe, a od druga strana e i ograni~uva~ki. Finansirawe-to, pak, preku krediti sozdava pregolema zadolènost i ima niza negativni posledici. Vo pogled na pretstavuvawe na semejnite biznisi pred investiciskata javnost, proekt-menaxerot za korporativno up-ravuvawe pri me|unarodnata finansiska korporacija, Kiril Nejkov, istaknuva deka treba dobro da se razmisli za takov poteg. Spored negovoto izlagawe dobri strani na toj poteg se vo nasoka na zgolemen pristap do poevtini izvori na finansirawe i zgole-men vizibilitet, no od druga strana vakviot poteg ima i svoi lo{i strani vo pogled na visoki po~etni tro{oci, namalena privatnost i av-tonomija, zgolemena odgovor-nost i vo pogled na otvorawe na mo`nost za prezemawe na dru{tvoto.

Osnovniot berzanski indeks na Makedon-ska berza MBI-10 po

nekolkudneven pad, v~era kone~no zabeleà skromen rast. Vo tekot na v~era{noto trguvawe na berzata, MBI-10 porasna za 0,50% i denot go zavr{i na nivo od 2415,01 indeksni poeni. Porast beleì i berzanskiot indeks na ob-vrznicite OMD. V~era indek-sot OMD porasna za 0,25% i sega istiot iznesuva 109,75 indeksni poeni. Trendot na rast na ovie dva indeksi ne go slede{e i indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID. Istiot vo tekot na v~era{niot den kako i prethodnite denovi zabeleà pad pogolem od 1%. V~era{niot den indeksot OMD go zavr{i na nivo od 2.669,47 indeksni poeni, {to e pad za celi 1,15% vo odnos na prethodniot den. Na v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza be{e ostvaren promet od 10,9 mil-

PO NEKOLKUDNEVEN PAD, SLAB RAST NA BERZANSKIOT INDEKS OD 0,5%

ioni denari, {to e za 15% pomal promet vo odnos na prethodniot den koga be{e ostvaren promet od okolu 12,9 milioni denari. Pro-metot kako po obi~aj vo najgolem del be{e ostvaren vo ramkite na oficijalniot pazar kade {to bea ostvareni okolu 9,1 milion denari. Po podolgo vreme i redovniot pazar moè da se pofali so pogolem ostvaren promet. Na redovniot pazar v~era

be{e ostvaren promet od okolu 1,7 milioni denari, {to e re~isi dvojno pove}e vo odnos na prometot od prethodniot den. Rastot na osnovniot berzan-ski indeks MBI-10 v~era, kako i pogolemiot promet koj be{e ostvaren vo tekot na sredata i ~etvrtokot, vlevaat doza na optimizam za pozitiven kraj na ovaa trgovska nedela vo ramkite na Makedonska berza.

KOMPANII & PAZARI 04.06.201018

ALEKSANDRA [email protected]

Ruskata naftena kompanija Lukoil, koja e prisutna i na makedonskiot pazar,

objavi deka vo prviot kvartal godinava ostvarila dobivka od 2 milijardi dolari, {to e dvojno pove}e vo odnos na istiot period lani.Pokraj pozitivnite finan-siski rezultati, vtorata po golemina naftena kompanija vo Rusija najavi golemi in-vesticii vo modernizacija na proizvodstvoto, a samo vo rafinerijata vo Bugarija se predvideni investicii od edna milijarda evra. Kompanijata koja e prisutna

�� Ruskata kompanija Lukoil, koja e prisutna skoro vo site zemji od regionot, a vo Makedonija raboti ve}e pet godini, spored biznis-planot planira vo narednite pet godini vo Makedonija da izgradi u{te pet benzinski stanici, za da 2015 godina ja zaokruì so vkupno 15 benzinski stanici vo Makedonija. Istovremeno, Lukoil najavi deka vo Bugarija }e investira okolu edna milijarda evra

Prehranbenata kompanija @ito Luks imenuva{e nov ~len na upravniot

odbor. Na sednicata koja se odrà minatata nedela, sobranieto na akcioneri donese odluka po podnesenata ostavka od li~ni pri~ini da go razre{i Konstantin Mugars, dosega{niot ~len na upravniot odbor na @ito Luks, a na negovo mesto da ja imenuva Nada Vuji} kako nov ~len na upravniot odbor na AD @ito Luks. Spored

soop{tenieto od kompanijata objaveno na Makedonska ber-za, odlukata vleguva vo sila od denot na donesuvaweto, odnosno od 26 maj. @ito Luks AD Skopje e najgolemiot proizvoditel na leb, bra{no i beli peciva. Kompanijata proiz-veduva i distribuira bra{no, leb i peci-va, vklu~uvajki raz-ni vidovi kroasani, piti, krofni kako i smrznato pecivo. @i-

to Luks raspolaga so sinxir furni i minimarketi. Mnoz-inski akcioner e kompanijata Elbisco Holding S.A osnovana vo Grcija. @ito Luks e ~lenka na grupacijata so sedi{te vo Skopje.

IMENUVAN NOV ^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA @ITO LUKS

Makedonskata kompani-ja Petro M ja pu{ti vo upotreba svojata

prva solarna fotovoltai~na centrala do 50 kilovati za proizvodstvo na elektri~na energija. Ovaa solarna cen-trala }e se povrze na elek-troenergetskata mreà vozemjava i proizvedenata struja }e ja prodava na pre-nosniot operator MEPSO. Taka e predvidenot vo Zakonot za energetika. So-larnata centrala, smestena

vo skopskata naselba Ilin-den, e privatna investicija vredna okolu 200.000 evra.“Zna~eweto na solarnite fotovoltai~ni centrali za zemjava e golemo, dotolku pove}e {to i spored strate-gijata na Evropskata unija, Makedonija do 2020 godina treba 20% od proizvedenata energija da ja dobie od ob-novlivi izvori. Son~evata energija e nova tohnologija i doprva treba da fatime ~ekor vo odnos na isko-

ristuvawe na sonceto kako ekolo{ki ~ist izvor na en-ergija. Solarnite centrali ja koristat svetlinata i proizveduvaat preku celata godina. Za okolu {est go-dini se vra}a vloènata investicija“, veli Svetlana Dodovska, proekt menaxer na Petro M. Solarnite centrali se va`ni za elek-troenergetskiot sistem i zatoa {to go nadomestuvaat nedostigot na elektri~na energija vo zemjava.

PO^NA SO RABOTA SOLARNATA CENTRALA SAN PAUER

KRIZATA NE GO POGODUVA LUKOIL-PROFITOT DVOJNO ZGOLEMEN VO PRVITE TRI MESECI �

INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA OSTANUVAAT NA ISTO NIVO

skoro vo site zemji od re-gionot, spored biznis-planot planira vo narednite pet godini vo Makedonija da izgradi u{te pet benzinski stanici, za da 2015 godina ja zaokruì so vkupno 15 benzinski stanici.Finansiskiot izve{taj na kompanijata za prvite tri meseci pokaùva deka i pokraj negativnite efekti od

krizata kompanijata raboti uspe{no. Vkupnite prihodi od proda`ba za prvite tri meseci dostignale 23,9 mili-jardi dolari {to e za 63% pove}e sporedeno so is-tiot period vo 2009 godina. Spored objasnuvaweto od menaxmentot na kompanijata, vakvite pozitivni rezultati se dolàt na zgolemuvaweto na produktivnosta kako i na

namalenite rashodi. Proiz-vodstvoto na nafta vo istiot period porasnalo za 2,5% na 24,6 milioni toni nafta.Minatata nedela od cen-tralata na Lukoil vo Rusija najavija deka vo soglasnost so planot za modernizacija na site rafinerii, }e inve-stiraat edna milijarda evra vo svojata rafinarija Lukoil Neftohem vo Burgas koja e vo

nivna sopstvenost od 1999 godina. Ovaa investicija na Lukoil prestavuva del od planot spored koj }e se menuva brzinata na modern-iziraweto na proizvodstvoto vo svoite rafinerii, bez ogled na negativnite pos-ledici {to & bea naneseni od svetskata ekonomska kriza.Blagodarej}i na rekon-strukcijata na rafineriskite

postrojki vo Burgas, Bugarija, vadeweto na nafta e zgole-meno za 76,39%, a vo posled-niot mesec e po~nato da se proizveduva i biodizel.Lukoil-Makedonija, vo pos-lednite ~etri godini i dosega ima izgradeno deset ben-zinski stanici. Poslednata investicija na kompani-jata e benzinskata stanica vo Veles koja e desetta. Dosega{nata investicija na Lukoil- Makedonija iznesuva nad 12 milioni evra. Od sosedstvoto, ruski Lukoil vo Hrvatska ima izgradeno 14 benzinski stanici, 158 vo Srbija i devet vo Crna Gora. Kompanijata e vo faza na pregovori za vlez na pazarite vo Slovenija i vo BiH. Najgolemata investicija dosega e vo Hrvatska - 69 milioni evra.Vo sosedna Bugarija, Lukoil e zastapen so 185 benzin-ski pumpi i drì 24% od pazarot so nafteni derivati. Glavnata dejnost na Lukoil e pronao|aweto na nafta i gas prerabotka i proizvodstvoto na nafta i nafteni derivati i nivna distribucija. Glavna-ta baza se nao|a vo Zapaden Sibir, i raboti vo 49 zemji vo svetot. Poseduva 1,3% od svetskite nafteni rezervi i 2,1% od globalnoto proizvod-stvo na nafta. Kompanijata poseduva impresivna lepeza na proizvodstven kapacitet, so nao|ali{ta na nafta vo Kazahstan, Egipet, Azerbejxan, Uzbekistan, Saudiska Arabija, Iran, Kolumbija, Venecuela i Irak. Proda`nata mreà se prostira vo okolu 30 zemji vo svetot, me|u koi: Rusija, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ukraina, Bugari-ja, Makedonija, Crna Gora, Hrvataska, Ungarija, Kipar, Bosna i Hercegovina, Turcija, Latvija, Litvanija, Polska, Srbija, Romanija, ê{ka, Estonija i SAD.

04.06.2010 19KOMPANII & PAZARI

Op{tinskiot inspektorat za grade`ni{tvo na Tetovo }e prodolì

so akcijata za urivawe na divogradbite i nezakonskite letni bav~i, be{e soop{teno v~era po otstranuvaweto na metalnata konstrukcija pred restoranot Ti~. Portparo-lot na op{tinata, Flakran Pustina, re~e deka po pove}e zabele{ki za podmiru-vawe na komunalnite taksi, Op{tinskiot inspektorat bil obvrzan da intervenira i da ja otstrani metalnata kon-

strukcija pred toj restoran. “Intervencijata e izvr{ena vo celosna koordinacija so site soodvetni organi. Sopstvenicite se dol`ni okolu 320.000 denari, no i po nekolku izvestuvawa tie ne go platija dolgot”, re~e Pustina. Pustina apelira do ugos-titelite da gi po~ituvaat zakonskite normi so cel Op{tinskiot inspektorat da ne bide doveden vo situ-acija da prezema sankcioni merki.

SE URIVAAT DIVOGRADBI I LETNI BAVÎ VO TETOVO

Osum gradovi vo Makedonija }e dobijat medicinska oprema za ambulantnite

vozila na brzata pomo{, koja }e ja donira mobilniot opera-tor ONE. Proektot }e zapo~ne kon kra-jot na juni i }e se realizira vo narednite nekolku meseci, soop{tija od kompanijata.“Kako rezultat na posvetenosta i angaìraweto vo op{testvoto, ONE ja najavuva svojata pogole-ma donacija za naredniot period. So ovaa donacija ONE saka u{te edna{ da dokaè deka e na vrvot na listata na op{testveno odgovorni kom-panii, za {to govori i do-bivaweto na prvata nagrada za op{testvena odgovornost za golemi i sredni pretprijatija vo kategorijata korporativna filantropija za 2009 na izborot organiziran od Centarot za institucionalen razvoj (CIRA)”, informiraat od mobilniot op-erator ONE.

ONE ]E DONIRA MEDICINSKA OPREMA

Stopanskata komora na Makedonija organizira ednodneven seminar na tema

“Mo`nosti {to gi nudi organ-skata hrana”. Seminarot }e se odrì na 14 juni vo prostoriite na Stopanskata komora. Svetskata trgovija so organski proizvodi zabeleà obrt od 30 milijardi amerikanski dolari. Prose~niot porast na godi{no nivo iznesuva 15%, no so tenden-cija za natamo{no zgolemuvawe, zatoa {to golem broj zemji, me|u koi i Makedonija, vo organskoto proizvodstvo go gledaat potenci-jalot za unapreduvawe na proiz-vodstvoto i na izvozot. So zgolemuvawe na brojot na potro{uva~kata populacija {to kupuva organska hrana se zgolemuva i brojot na organski proizvoditeli so sertificirani proizvodi. Vo makedonskoto zemjodelstvo e vidliv progresot vo zgolemu-vaweto na proizvodstvenite povr{ini koi nadminaa 50.000 hektari. Na toa golemo vlijanie ima finansiskata poddr{ka {to ja dava dràvata, koja godinava e proektirana na 60 milioni den-ari nepovratni sredstva.Imaj}i gi predvid ekonomskite pridobivki i mo`nostite od proizvodstvoto na organska hrana, Komorata go organizira ovoj seminar za da im pomogne na kompaniite podobro da se zapoznaat so pridobivkite i mo`nostite {to gi nudi organ-skata hrana.

KOMORATA ORGANIZIRA SEMINAR ZA ORGANSKA HRANA

Gradot Skopje v~era go po~na proektot za izgradba na gradska

plaà na kejot na rekata Vardar, zad Luna parkot. Na povr{ina od 1.775 metri kvadratni }e se postavat urbana oprema od montaèn karakter, 20 masi, 80 stol~iwa i 80 leàlki. Plaàta }e bide so siten pesok, a se predviduvaat dve ku}i~ki i prostor za detski zabavni sodrìni. Gradskata plaà }e raboti od 10 do 23

~asot i gra|anite }e moàt besplatno da ja koristat. Posetitelite na gradskata plaà }e moàt da gi koristat toaletite od Luna parkot. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, re~e deka so plaàta saka da go zaìvee kejot. Nasko-ro }e se postavat i tabli na koi }e pi{uva deka e zabraneto kapeweto vo rekata Vardar, a gra|anite }e moàt da se osveàt pod tu{. Za izgradbata na plaàta }e se potro{at

okolu 6,3 milioni denari, a izveduva~ e kompanijata Alkon. Plaàta treba da bide gotova do krajot na juni, a da bide otvorena do krajot na avgust.Toj dodade deka vakvi plaì ima vo pove}e ev-ropski gradovi. Trajanovs-ki istakna deka Skopjani }e moàt i ponatamu da ja koristat rolersko-velo-sipedskata pateka na kejot na rekata Vardar i oti se ostavaat i tri metri za tr~awe.

ZAPO^NA IZGRADBATA NA PLA@A VO SKOPJE

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: [email protected]

BANKI I FINANSII04.06.201020

Stater banka od Kumanovo objavuva promeni vo kadarot

vo upravniot odbor na bankata. Spored podatocite od Centralniot registar, novi ~lenovi na Stater banka se âvdar âv-darov Solakov, @aklina Mari} i Stanimir Mikov Stan~ev. Promenata na ~lenovite na upravniot odbor vo Stater doa|a ot-kako neodamna bugarskata

Centralna kooperativna banka ja prezema ovaa banka. Sofiskata banka kupi 317.864 od ponudenite akcii za 5,9 milioni evra i obezbedi 93.72 % u~estvo.Ovie akcii prethodno gi poseduva{e islandskiot fond Majlston koj zapadna vo ste~aj po {to negovite doveriteli odlu~ija da go prodadat svojot udel od 92,18% vo Stater banka.

Godi{nata stapka na vrabotenost vo bankar-skiot sektor se namalu-

va. Zaklu~no so krajot na 2009 godina, vrabotenosta vo bankite se namalila za 0,4% ili za 27 vraboteni. Toa, spored podatocite od Narodnata banka, najmnogu se dolì na namaluvaweto na brojot na vraboteni vo grupata na sredni banki.Na grupata golemi banki otpa|a najgolem del od vrabo-tenite vo bankarskiot sistem

(50,6%), iako i kaj niv e prisutno namaluvawe na brojot na vraboteni za 28 vraboteni. Nasproti toa, vo 2009 godina edinstveno kaj grupata mali banki be{e zgolemen brojot na vraboteni za 59.Za smetka na namaluvaweto na vrabotenite so poniski stepeni na obrazovanie za 265 rabotni mesta, brojot na vraboteni so povisok stepen na obrazovanie se zgolemil za 238. Se o~ekuva

deka vakvoto kvalifikacisko restrukturirawe na vrabo-tenite }e vlijae pozitivno vrz celokupnata aktivnost na bankite, osobeno vo uslovi na s$ pogolema sofisticiranost i kompleksnost na aktivnos-tite na bankite, rizicite na koi tie se izloèni vo raboteweto, sistemite za up-ravuvawe so tie rizici, kako i kompleksnosta na samata bankarska regulativa, koja {to gi sledi me|unarodnite standardi.

PROMENI VO UPRAVUVA^KIOT KADAR VO STATER BANKA VRABOTENOSTA VO BANKITE SE NAMALUVA

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 6,00% СКИБОР 3,99% 5,84% 6,30% 7,32%

Ломбарден кредит 7,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 7,20% 8,00% 8,35% 11,10% 11,50%

ЕМУ евро 61,505 Комерцијална 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,30%

САД долар 50,3397 НЛБ Тутунска 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,20%

В.Британија фунта 73,7957 Извор: НБРМ

Швајцарија франк 43,4726

Канада долар 47,8713 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 42,0087 61,6 51,1 74,5 43,8Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Vtoriot godi{en samit na gu-vernerite i ministerite za finansii na dràvite

vo Jugoisto~na Evropa se odrùva deneska vo crnogorskiot primorski grad Be~i~i. Na Sami-tot koj e organiziran od srpskiot “Ekonomist media grup” }e se zboruva za buxetite na dràvite od regionot, za javnata potro{uva~ka, javniot dolg, kako i fiskalnata poli-tika koja ja vodat dràvite vo uslovi na kriza. Na nastanot na koj }e prisus-tvuvaat guvernerot na

Narodnata banka na Make-donija, Petar Go{ev i min-isterot za finansii Zoran Stavrevski svoe obra}awe }e imaat i ministerite za finansii na Crna Gora, BiH, Srbija, Albanija, kako i pretstavnici od Evropskata investiciska banka.Na sredbata }e stane zbor za fiskalnata i monetarnata politika vo regionot posle recesijata, za strukturnite reformi, za upravuvawe so valu-tite, efektite na Vienskiot dogovor, vlijanieto na globalnata kriza vo poli-tikata na zadolìtelnite rezervi, no i za mnogu drugi aktuelni finansiski pra{awa. Vo presret na samitot, guvernerite na bankite i ministerite za finansii na zemjite vo regionot vo intervjuata za srpskiot magazin “Bankar” govorat za ona {to e nivniot najgolem predizvik na instituciite so koi rakovodat, kako i za predizvicite vrzani za javnite finansii.Spored guvernerot na Narodnata banka na Make-donija, Petar Go{ev, opo-ravuvaweto na ekonomijata najmnogu zavisi od izvozot. Spored nego, klu~na uloga

za vidot i goleminata na otvorenosta na makedon-skata ekonomija }e ima dvièweto na izvozot.“Oporavuvaweto na ekonomijata i stabilnosta na devizniot kurs najm-nogu }e zavisi od prilivot na kapital i efektivnata pobaruva~ka za na{iot izvoz”, smeta Go{ev. Spored nego, rizicite dopolnitelno }e bidat zgolemeni kako rezultat na dol`ni~kata kriza vo Grcija koja e edna od najzna~ajnite trgovski part-neri na Makedonija. Ministerot za finansii Zoran Stavreski smeta deka najgolem predizvik za Makedonija vo ovoj moment e dol`ni~kata kriza vo Evropskata unija, bidej}i na kratok rok postoi opasnost deka krizata vo Grcija moè da se odrazi na makedonskata ekonomija. “Dobra vest e deka taa nema da ima vlijanie vrz na{iot finansiski sistem i na stranskite investicii. Komparativnite prednosti na makedonskata ekonomija vlijaat za tie da ostanat vo zemjata”, analizira ministerot vo intervjuto za magazinot “Banka”.Srpskiot guverner Rado-van Jela{i}, pak, smeta

deka najva`na vo momentot e stabilnosta na cen-ite. Spored nego, klu~en predizvik na srpskata ekonomija vo vtorata polovina od godinata }e bide odrùvawe na stabilnost na cenite vo periodot na postepeno oporavuvawe na najavenoto odmrznuvawe na platite i penziite i prodoùvaweto na turbulentnoto dvièwe na me|unarodnite finan-siski pazari. Ovaa cel }e bide mnogu te{ko da se ostvari, za razlika od prvite meseci od godinata. Pred ovaa osnovna cel, glavna zada~a na Narod-nata banka na Srbija }e bide odrùvawe na even-tualnoto zgolemuvawe na obemot na kreditirawe na bankite”, smeta Jela{i}.Guvernerot na Central-nata banka na BiH, Kemal Kozari~ veli deka negova osnovna zada~a godinava }e bide monetarnata i fin-ansiskata stabilnost na zemjata.“Veruvam deka }e us-peeme vo namerata, bidej}i finansiskiot sektor na BiH i ponatamu pokaùva znaci na stabilnost, iako vo prviot kvartal od ovaa godina prisuten e rast na rizi~ni krediti i proble-

mi so profitabilnosta na odredeni banki, {to moè da go zgolemi rizikot vo bankarskiot sektor”, smeta Kozari~. Centralnite banki mora da najdat ramnoteà pome|u potrebite za zgolemuvawe na pazarot na krediti koi se odobruvaat vo stopan-stvoto i problemite so rizi~nite krediti. Ova kako {to smeta albanskiot guverner Adrian Fulani moè da se napravi so postignuvawe so adekvat-en krediten rast {to e najgolem predizik na bankata.“Vo oìvuvawe na kredit-nata aktivnost ne treba da se potpirame na finan-siskite institucii bidej}i ovie resursi sega se pove}e ograni~eni” objasnuva Fulini.Ministerot za finansii na Crna Gora, Igor Luk{i} celi kon prilagoduvawe na javnata potro{uva~ka i zadolùvaweto.“Za da gi zadrìme javnite finansii na Crna Gora stabilni, potrebno e ponatamo{no prilagodu-vawe na potro{uva~kata i zadolènosta”, veli Luk{i}. Spored nego, neminovno e namaluvawe na javnata

pobaruva~ka na optimalno nivo od 30 do 40% od BDP.Minsiterot za finansii na BiH, Dragan Vranki} smeta deka nema izlez od recesi-jata bez temelni reformi. Spored nego, za~uvuvaweto na makroekonomskata sta-bilnost i namaluvaweto na javnata potro{uva~ka osta-nuvaat najgolem predizvik na dràvata.“Bez zabrzani temelni re-formi, BiH nema da moè da gi sovlada problemite od recesijata. Politi~kite reformi se preduslov za podobruvawe i zabrzu-vawe na ekonomskite i op{testvenite reformi vo dràvata”, smeta minis-terot Vranki}.

SAMIT NA GUVERNERI I MINISTRI ZA FINANSII OD JUGOISTO^NA EVROPA

BALKANSKATA FINANSISKA ELITA BARA SPAS OD KRIZATA

Guvernerite na centralnite banki i ministrite za finansii od zemjite od regionot se soglasuvaat deka vo us-lovi na dol`ni~ka kriza so koja se soo~uva Evropa, najgolem predizvik i uspeh }e bide da se so~uva stabil-nosta na ekonomiite. Za taa cel, zemjite od regionot }e treba da ja namalat javnata potro{uva~ka

��

RADOVAN JELAШI]GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA“Klu~en predizvik na srpskata ekonomija vo vtorata polovina od godinata }e bide

odrùvawe na stabilnost na cenite vo peri-odot na postepeno oporavuvawe na najav-

enoto odmrznuvawe na platite i penziite i prodoùvaweto na turbulentnoto dvièwe na

me|unarodnite finansiski pazari”

ZORAN STAVRESKIMINISTER ZA FINANSII NA MAKE-DONIJA“Najgolem predizvik za Makedonija vo ovoj moment e dol`ni~kata kriza vo Evropskata unija, bidej}i na kratok rok postoi opasnost deka krizata vo Grcija moè da se odrazi vrz makedonskata ekonomija”

17.03.2010 21

04.06.2010 21BANKI I FINANSII

E vropskata komisija (EK) vo sredata predloì vospostavuvawe na novo

telo koe }e go nadgleduva raboteweto na agenciite za krediten rejting so gole-mi ovlastuvawa, koe }e vklu~uva i pari~no kaznu-vawe na agenciite koi nema da objasnat zo{to go na-maluvaat rejtingot na nekoja kompanija ili dràva.Komisi ja ta , is to taka , pr e d loì promeni vo na~inot na rakovodewe

na bankite, spored koi ~lenovite na upravnite odbori i akcionerite na bankite mora postrogo da go proveruvaat nivoto na rizik vo delovnite potezi na menaxerite.So novite predloèni mer-ki, EK saka vo celost da go promeni finansiskiot nadzor so {to bi se nad-minale te{kotiite koi vo 2008 godina predizvikaa te{ka finansiska kriza, zaradi {to vladite moraa

da vloàt stotici mili-jardi evra vo spasuvawe na problemati~nite banki.Komesarot za doma{en pazar i uslugi, Mi{el Barnie, go najavi i formiraweto na novoto nadzorno telo - Ev-ropska agencija za hartii od vrednost i pazari (ESMA), koe }e gi nadgleduva agenciite za krediten rejting."Celta na novite promeni e da se spre~i povtoruvawe na finansiskata kriza od 2008 godina", izjavi pretse-

datelot na EK, Hoze Manuel Baroso.Od dekemvri godinava, agenciite za krediten rejting }e mora da davaat pove}e podatoci za toa kako i vrz koi osnovi odlu~uvaat za kreditnata sposobnost na kompaniite i dràvite, a novoto nadzorno telo }e bide ovlasteno da im gi odzeme licencite dokolku ne gi po~ituvaat novite pravi-la za transparentnost.Agenciite za krediten re-

jting se najdoa na klupa za obvineti koga izbi fi-nansiskata kriza vo 2008 godina, zatoa {to ne uspeaja navreme da ja prepoznaat opasnosta, a sega se pov-torno pod ̀ estok pritisok i kritiki zaradi namaluvawe-to na rejtinzite na oddelni zemji koi se soo~uvaat so ekonomski problemi kako Gr-cija, [panija i Portugalija, so objasnuvawe deka za tie namaluvawa nemale dovolno osnovi vo realnosta.

EK BARA KAZNI ZA REJTING-AGENCIITE I STROG NADZOR ZA BANKARITE

MMF ]E IMA HERKULOVSKA RABOTA VO GRCIJA

Za Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i negovite sojuznici od Berlin, Brisel i Pariz, pa-ketot za spasuvawe

na Grcija od 110 milijardi evra e nepovtorliva mo`nost za da se remodelira edna od najzatvorenite i najregu-lirani ekonomii vo Evropa. Planiranite promeni vo gr~kata ekonomija predvidu-vaat poniski profiti, poniski plati i pogolema konkurencija. Nivnata primena e eden od najgolemite predizvici za MMF vo Grcija. Analiti~arite velat deka rabotata na MMF vo Grcija voop{to nema da bide lesna. Vsu{nost, mnogumina smetaat deka MMF vo Grcija }e se soo~i so najgolem predizvik za ekonomsko restrukturirawe u{te od aziskata finansiska kriza koja se slu~uva{e pred dve dekadi. Toga{ rabotata na MMF be{e da izvr{i pritisok za ukinuvawe na monopolite i namaluvawe na dràvnite stimulacii, kako glaven pre-duslov za dobivawe na zaemot. No, toa nema da mu odi taka lesno vo Grcija, kade {to gra|anite so godini nanazad

se naviknati na za{titeni rabotni mesta, dràvna regu-lacija i subvencii. MMF sega bara mnogu pogolemi promeni od Grcija, otkolku {to postoi politi~ka volja za nivno sproveduvawe.“Uslovite koi gi bara MMF se brutalni”, veli Domeniko Lombardi, porane{en sovetnik na MMF vo Italija. Vlogot na Grcija sega e daleku pogolem od onoj koj go imaat aziskite zemji. Ako vo Grcija ne se stekne politi~ka volja za da se ispolnat ovie uslovi, moè da se slu~i Grcija da bide prisilena da go restruk-turira svojot dolg ili da go napu{ti evroto. Koe bilo scenario moè da gi pottikne stravovite deka i drugi zemji-~lenki na evrozonata, kako [panija, Portugalija, nema da imaat sposobnost da gi namalat svoite tro{ewa, so {to bi moèle da se najdat vo ista situacija kako Grcija.Sigurno e deka MMF nema da moè da gi koristi pravilata koi obi~no gi koristi za ekonomskoto oporavuvawe na drugi zemji. Na spasuvaweto na Grcija MMF raboti zaedno so Evropa koja go obezbeduva najgolemiot

del od parite od paketot za spasuvawe, bidej}i Grcija e ~lenka na evrozonata i ne moè samostojno da gi kontro-lira visinata na kamatnite stapki i deviznite politiki. Pa, zatoa MMF ne moè da im kaè na Grcite da gi namalat kamatnite stapki za da gi pot-tiknat investiciite ili da ja devalvira doma{nata valuta za da go napravi izvozot poatraktiven. Edinstveniot na~in za Grcija da raste dovolno brzo za da moè da go otpla}a svojot dolg e da sozdade poìva i podinami~na ekonomija. Toa podrazbira kratewe na platite i namaluvawe na cenite za da stane pokonkurentna, proda`ba na dràvni kompanii, s$ so cel da se nadminat dekadite na dràvna regulacija koja ja umrtvuva{e ekonomijata. Mnogu Grci na programata na MMF gledaat kako na namet-nat poredok koj treba da gi prisili da ne tro{at.“Nie Grcite sme mnogu gord narod i ne sakame da bideme ograni~uvani od nekoj odnad-vor”, veli Teodor Kolumbis, profesor za me|unarodni odnosi na Univerzitetot vo Atina.

GRCITE ]E TREBA DA JA “NAVEDNAT” GLAVATA PRED MMF

Za da ja dobie vetenata pomo{ od 110 milijardi evra, Grcija }e mora da gi prifati uslovite koi im gi nametnuva MMF, a koi vklu~uvaat namaluvawe na platite i penziite, ukinuvawe na dràvnata regulacija i subvenciite na koi Grcite bea naviknati so godini nanazad

��

�Grcite ne se naviknati da primaat naredbi odnadvor, {to e edna od glavnite pri~ini zaradi koi Grcite imaat tolku golem otpor kon ekonomskite reformi

Tokmu zatoa otporot kon ovie promeni e mnogu golem i Grcija e s$ u{te blokirana sekojd-nevno od mnogu {trajkovi. Xon Lipski, zamenik-direktor na MMF, veli deka gr~kata vlada i pogolem del od naro-dot ja razbrale potrebata od

ostri ekonomski promeni.Grcija vo posledno vreme stana primer za evropska dràva na blagosostojba, kade {to vrabotuvaweto vo dràvnite slu`bi e doìvotno vrabotuvawe so plati koi vklu~uvaat i dopolnitelni

plati za Boì}, Veligden i leten odmor vo iznos na dve mese~ni plati.Cenata koja }e treba da ja plati Grcija e pad na ekonomi-jata od 4% i zgolemuvawe na nevrabotenosta za slednata godina na re~isi 15%.

BALKAN BIZNIS POLITIKA04.06.201022

Albanskata elektroko-rporacija KE[ preku tender dogovori vo juni

da prodade 364.000 megavat-~asovi, koi celosno }e bidat nameneti za izvoz. Od prvi do 30 juni, KE[ planira da prodade 363.600 megavati elektri~na energija po prose~na cena od 43 evra za megavat-~as, vo vrednost od 14,8 milioni evra.Najgolemiot del od energijata ja kupuva srpskata kompanija

Rudnap - 129.360 megavat-~asovi, kako i {vajcarskata EFT- 114.960, dodeka ostana-toto koli~estvo energija }e go kupat drugi tri kompanii.KE[ pominuva niz edna iz-vonredno povolna hidrolo{ka sostojba, {to uslovuva maksi-malno proizvodstvo, a so toa i maksimalen izvoz. Zaklu~no so juni, kompanijata o~ekuva da inkasira okolu 80 milioni evra od izvoz na energija.

Neto-stranskite direktni investicii, odnosno razlikata me|u nivniot

priliv i odliv, vo prvite tri meseci od ovaa godina iznesuvale 129,2 milioni evra i se za 43,9% pove}e otkolku istiot period mina-tata godina.Spored poda toci t e na crnogorskata Centralna banka, vkupniot priliv na stranski direktni inves-ticii vo prviot kvartal od

2010 godina iznesuval 148,8 milioni evra, {to e za 25% pove}e od 2009 godina."Najgolem priliv e ostvaren vo mart, koga e objavena dokapitalizacijata na teleko-munikaciskata kompanija M:tel od 40 milioni evra", soop{tija od Centralnata banka na Crna Gora.Najgolem priliv e ostvaren po osnova na investirawe vo doma{ni kompanii i banki so 75 milioni evra ili 30%

pove}e vo odnos na minatata godina.

ALBANIJA VO JUNI OD PRODA@BA NA STRUJA ]E ZARABOTI 15 MILIONI EVRA

NETO-INVESTICII OD 129,2 MILIONI EVRA VO CRNA GORA

KRIZATA GI NAMALUVA CENITE ZA LETUVAWE

�� Bugarija i Hrvatska i pokraj krizata o~ekuvaat zgolemen broj turisti vo sporedba so lani. Zaradi krizata cenite vo hotelite na Crnoto i Jadranskoto More se poniski od lani, {to e eden od adutite za privlekuvawe na turistite od regionot.

VESNA [email protected]

Bugarija ova leto i pokraj krizata o~ekuva pove}e turisti vo odnos na minatata godina, a

optimizmot e zasnovan na niskite ceni vo odnos na regionot i ukinuvaweto na vizite. Zemjite od regionot godinava se nadevaat na gosti od Srbija, a prvite podatoci pokaùvaat deka optimizmot e opravdan bidej}i e zabeleàn rast na brojot na patuvawata.Spored oficijalnite po-datoci, Bugarija vo april ja posetile 32,2% pove}e turisti od Srbija vo odnos

na istiot period od mi-natata godina. Najomileni letni destinacii na Srbite vo Bugarija se Sozopol, Nesebar, Son~ev breg i Pomorje.Hotelierite na gostite im nudat visok kvalitet i evtino no}evawe, pa po-radi toa pove}eto agencii, gi privlekuvaat turis-tite so poniskite ceni. Turisti~kite rabotnici soop{tija deka odmorot na Crnoto More ova leto e za 25 do 30% poevtino

vo sporedba so minatata godina.^lenot na Upravniot od-bor na Asocijacijata na bugarskite turoperatori i turisti~ki agencii Bajko Bajkov izjavi deka del od hotelite koi se nao|aat vo blizina na plaìte ve}e ostanale bez slobodni sobi za juni, juli i avgust.Bugarija ovaa godina o~ekuva zgolemen broj turisti za 5%, vo odnos na 2009 godina, najisplatlivi se paketite koi nudat

spiewe, hrana i pijalak, a nivnata cena se dviì me|u 30 i 40 evra.

DVOJNO ZGOLEMEN IN-TERESOT NA SRBITE DA LETUVAAT VO HRVATSKA

Hrvatska so godini raboti na animirawe na gosti od Srbija. Vo ovaa se-zona, turisti~kite agencii zabeleùvaat dvojno zgole-men broj zainteresirani srpski turisti. Minatata godina, Ministerstvoto za turizam i hrvatskata

turisti~ka zaednica vo Srbija organiziraa postavu-vawe na atraktivni plaketi so slogan “Koga srceto veli leto, veli Jadran”, i “Tolku prekrasna, a tolku blisku”.Tro{okot za kampawata vredna 100.000 evra e opravdan bide}i rezultatot e zgolemuvawe na brojot na gosti od Srbija i zgole-men interes za letuvawe vo Hrvatska. Taka vo 2009 godina, registrirani se 89.000 gosti od Srbija vo Hrvatska, {to e za 1%

pove}e od 2008 godina.Iako Hrvatska ne e top-destinacija za srp-skite turisti, ovaa go-dina turisti~kite agencii beleàt dvojno zgolemen broj na zainteresirani tur-isti i za 30% pove}erezervacii od minatata godina. Interesot i pona-tamu e najgolem za Istra, Hvar i Bra~. Turisti~kite rabotnici gledaat prednost na Hrvatska vo dobrata soobra}ajna povrzanost, kako i bliskosta na jazikot.

BUGARIJA I HRVATSKA SE “KRSTAT” VO SRPSKITE TURISTI

Gr~kata vlada pod pri-tisok od finansiskite problemi so koi se

soo~uva planira da pro-dade del od akciite vo nekolku dràvni kompa-nii me|u koi dràvnata èleznica, vodostopanstvoto i po{tenskata slu`ba.Dimitris Repas, ministerot za infrastruktura, soobra-}aj i komunikaciski mreì izjavi deka èlezni~kata

kompanija Trenose beleì zaguba od edna milijarda evra godi{no i oti }e bi-dat ukinati onie uslugi koi nosat najgolema finansiska zaguba. Repas i drugite mi-nistri ne preciziraa za koga e zakaàna proda`-bata na akciite i kolku pari }e bidat sobrani. Gr-~kata vlada prethodno soop-{ti deka vo slednite tri godini planira preku pri-

vatizacija da sobere poedna milijarda evra godi{-no, {to e del od obvrskite prezemeni soglasno dobien-iot paket pomo{ od drugite ~lenki na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Dràvata, sepak, }e zadrì 51% od akciite vo site spomenati kompanii, so {to }e go zadrì upravuvaweto vo niv.

Romanskata vlada pod-nese do Parlamentot dva nacrt-zakoni za

podobruvawe na sostojbite vo dràvniot buxet koj se soo~uva so golem deficit kako posledica na ekonom-skata finansiska kriza. Zakonite predviduvaat nama-luvawe na platite na bux-etskite rabotnici za 25% i penziite za 15%. Kabinetot na romanskiot premierot

Emil Bok prezema golema odgovornost so podnesuva-weto na ovie predlog-zako-ni za {tedewe, bidej}i mo-è lesno da se slu~i zara-di niv da se izglasa i nedo-verba vo Parlamentot. Pre-mierot veti deka restrik-tivnite merki sodràni vo dvata nacrt-zakoni imaat privremen karakter i namaluvaweto na platite i penziite }e se primenuva

samo do krajot na 2010 go-dina, dodeka tie bi moèle da se zgolemat u{te vo slednata 2011 godina.

GRCIJA PRODAVA AKCII VO DR@AVNITE KOMPANII

ROMANSKATA VLADA ]E GI KRATI PLATITE I PENZIITE

�Iako Hrvatska ne e top-destinacija za srpskite turisti, ovaa godina hrvatskite turisti~ki agencii beleàt dvojno zgolemen broj na zainteresirani srpski turisti i za 30% pove}e rezervacii od lani

04.06.2010 23BALKAN BIZNIS POLITIKA


AKCIJA VO HRVATSKA

�� Podatocite od bankite pokaùvaat deka s$ pove}e gra|ani se odlu~uvaat za akciski ceni na stanovi, kako i za posebnite uslovi za stanbeni krediti koi gi nudat bankite

VESNA [email protected]

Hrvatskite banki od po~etokot na godinata beleàt konstanten rast na odobreni stanbeni

krediti. Akciite koi gi prezedoa hrvatskite banki so cel da ja pottiknat proda`bata na stanovi ja pomestija situacijata od mrtva to~ka - stano-vite bea neprodadeni so meseci - i privlekoa mnogu gra|ani. Podatocite od bankite po-kaùvaat deka s$ pove-}e gra|ani se odlu~ile za akciski ceni na stanovi, kako i za posebnite uslovi za stanbeni krediti koi gi

�� Podatocite od bankite pokaùvaat VESNA [email protected]

SO POVOLEN KREDIT, DO STANBEN PROSTOR

Mnogu kosovski funk-cioneri prijavija imoti vo vrednost

pove}e od eden milion evra, a pretsedatelot na Sobranieto na Kosovo, Jakup Krasni~i, prijavi bogatstvo od 1.100.880 evra. Kosovskata agencija za borba protiv korupcijata objavi izve{taj za imot-nata sostojba na kosovskite funkcioneri, spored koj ministerot za ekonomija i finansii Ahmet [aqa poseduva bogatstvo vo iznos od 664.452 evra, dodeka Bexet Pakoli ne sakal da objavi kolku iznesuva nego-voto bogatstvo.Pretsedatelot na Kosovo,

Fatmir Sejdiu izjavil deka negovata vkupna aktiva iznesuva 98.210 evra i deka ja ~uva vo dve banki na Kosovo. Sejdiu ne dade pove}e informacii za nedvi`nostite koi gi poseduva, nitu za visinata na mese~nite primawa, no nitu za primawata na ~lenovite od negovoto seme-jstvo. Toj prijavil ku}a od 200 metri kvadratni, koja e vo zaedni~ka sopstvenost so negovite bra}a.Premierot na Kosovo, Ha{im Ta~i prijavil deka poseduva imot vo vred-nost od 1.491.614 evra. Toj raspolaga so zemji{te vo Veternik, na koe zapo~nal

so izgradba na ku}i od 700 metri kvadratni, ~ija izgradba ja finansira so sredstvata koi gi dobil od proda`bata na ku}a vo naselbata Dragodan vo visina od 260.000 evra. Ta~i poseduva i zemji{te od sedum hektari vo Broj, koe vredi 180.000 evra i koe go nasledil, ku}a od 350 metri kvadratni vo vrednost od 80.000 evra i vozilo vo visina od 11.000 evra. Vo banka ima za{tedeno 224.000 evra, a negovite godi{ni prihodi izne-suvaat 17.300 evra. Toj prijavil i eden kredit vo visina od 100.000 evra.

FATMIR SEJDIU PRIJAVIL BOGATSTVO OD 98.000, A HA[IM TAÎ – 1,5 MILIONI EVRA

Hrvatskite kompanii }e nastapat na devettiot kineski

me|unaroden saem za sto-ki za {iroka potro{u-va~ka, koj od 8 do 11 juni, }e se oddrì vo gradot Ningbou.Nastapot na 21 izlaga~ od Hrvatska go organizi-

ra Agencijata za promoci-ja na izvozot i investici-ite (APII). Spored direk-torkata na APII, Sawa Qubun~i}, hrvatskite izlaga~i na saemot }e gi pretstavat svoite proiz-vodi i kompaniite koi gi zastapuvaat. Hrvatskiot izvoz na

kineskiot pazar e mnogu mal. Minatata godina hrvatskite kompanii vo ovaa zemja izvezle stoka vo vrednost od samo 41 milion amerikanski dolari. Istovremeno, hrvatskiot uvoz od Kina iznesuval pove}e od 1,4 milijardi dolari.

HRVATSKITE KOMPANII ]E JA OSVOJUVAAT KINA

Bugarskite milioneri se zbogatile najbrzo i najmnogu vo sporedba

so drugite zemji od Evrop-skata unija (EU), soop{ti Evropskata statisti~ka agencija Evrostat. Bugarija e apsoluten rekorder vo stratifikaci-jata vo EU - vo tekot na 2005 godina raz-likata me|u najbogatite i najsiroma{nite bila 3,5

pati, a vo tekot na 2008 godina taa se zgolemila za 6,5 pati.Evrostat ne objavi kako i so koj biznis se zbogatile Bugarite za samo ~etiri godini. Istovremeno, produktivnosta na trudot zna~itelno opadnala i Bugarija se nao|a na pos-lednoto mesto vo Unijata.Spored podatocite na Bugarskata narodna ban-

ka, samo vo rok od tri meseci, od januari do mart, se registrirani 35 novi bogata{i, imaj}igo predvid podatokot deka nivnite depoziti vo bankite nadminale 500.000 evra. I pokraj krizata, depozi-tite na smetkite na Bu-garite se zgolemeni za 100 milioni evra vo periodot od januari do mart.

BUGARSKITE MILIONERI SE ZBOGATILE NAJBRZO

nudat bankite.Vo prvite meseci od ovaa godina Privredna banka-Zagreb (PBZ) zabeleùva stabilen porast na odo-breni stanbeni krediti za gra|anite. Za vakvata situacija vo najgolem del pridonele novite povolni uslovi za stanbeno krediti-rawe od novata generacija na stanbeni krediti, koi PBZ gi smesti vo svojata ponuda vo po~etokot na

mart.“Vo mart, plasmanot na odobreni stanbeni krediti za gra|anite porasnal za 30% vo odnos na prethod-niot mesec. Vo novata generacija na stanbeni krediti na PBZ, osobeno se povolni uslovite za mladi, odnosno za korisnicite na kredit do 40 godini, so akciska fiksna kamatna stapka od 6,50 godi{no za prvite 12 meseci. Kamat-

nata stapka za ostanatiot rok na otplata za mladi iznesuva 6,6% godi{no, soop{ti Draèn Duman~i} od PBZ. PBZ ponudi posebni uslovi na kreditirawe koi priv-lekoa golem broj gra|ani. Od Zagrepskata banka soop{tija deka preku akci-jata “Den za den”, koja se odrùva posledniov mesec, 204 gra|ani ve}e rezervi-rale stanovi.Klientite se najzain-teresirani za dvosobni stanovi od 40 do 45 kvadratni metri, kako i trosobni stanovi od 55 do 65 kvadratni metri, a prose~niot iznos na kredi-ti iznesuva 80.000 evra so otplata od 25 do 30 godini.

Vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina se isplateni 68 milijardi evra stanbeni krediti, {to pretstavuva 10% pove}e od istiot pe-riod minatata godina.Erste banka, pokraj re-dovnite uslovi za stanbeno kreditirawe, vo ponudata vovela i zaedni~ka akcija vo sorabotka so grade`nite kompanii koja }e trae do 30 juni.“Vovedovme povolni uslovi za kupuvawe na stanben prostor za klientite, koi se odnesuvaat na namalena kamatna stapka vo period od 24 do 30 meseci, a koja se dviì od 4% do 5,85%, zavisno od odbraniot mod-el na kredit i kreditnata sposobnost na klientite.

68milijardi evra

stanbeni krediti se isplateni do april

Dosega se prodadeni 198 stanovi”, izjavija od Erste banka.Akcijata na Rajfajzen ban-ka, “Prostor za presvrt”, isto taka dade dobri re-zultati. Dosega se prodade-ni 250 stanovi vo vrednost od 23,5 milioni evra, so prose~na vrednost na pro-dadeni stanovi od 95.000 evra. Me|u prodadenite stanovi dominiraat onie so od 45 do 65 metri kvadratni.

SVET BIZNIS POLITIKA04.06.201024

Brziot i re{itelen od-govor {to go ima{e SAD kon finansiskata kriza treba da im pretstavuva model

na drugite golemi i razvieni ekonomii. Od druga strana, Evropa koja sega se soo~uva so golemi dràvni dolgovi, bankarski problemi i zabaven ekonomski rast, se ~ini deka ne e podgotvena da go sledi amerikanskiot primer.SAD izlegoa od nivnata ekonomska kataklizma za rela-tivno brz vremenski period, zaradi toa {to kreatorite na politikata se potsetija deka pred da prezemat akcija treba da se navratat niz istorijata. Ben Bernanke, pretsedatelot na Odborot za federalni rezervi (FED) na SAD, slavno gi usvoi ~ekorite koi gi pr-ezela centralnata banka vo Golemata depresija. So ès-tokiot odgovor na Bernanke, FED garantira{e sekakvi vidovi sredstva i pazari,

POTREBNA E BRZA REAKCIJAZA IZLEZ OD KRIZATA

ISTORIJATA GO OBJASNUVA EVROPSKIOT ODGOVOR NA KRIZATA �

VASE [email protected]

kupuvawe na hipotekarni hartii od vrednost, prisvoju-vawe na finansiski politiki so nulta kamatna stapka, {to nekoi go smetaa kako znak za kompenzacija.Od japonskoto iskustvo, pak, vo devedesettite godini, FED nau~i deka vo vakvite krizni slu~ai najmnogu pomaga brzoto reagirawe za re{avawe na problemot.Po propa|aweto na Leman Braders, amerikanskite banki za brzo vreme go zgolemija svojot kapital, ja podeli-ja mo}ta, gi raspredelija problemati~nite sredstva i se rekapituliraa so asistencija na vladata. Tim Gejtner, sekretarot za finansii na SAD, sega gi pottiknuva negovite evropski kolegi da napravat “stres-testovi” na golemite banki i nivnite rezultati da gi iznesat pred javnosta, bidej}i toa za

nego e vistinskiot ~ekor koj }e gi natera evropskite bankari da reagiraat pobrzo.No, Evropejcite koi gi testiraa bankite minatata godina ne se brzaat toa da go napravat pov-torno godinava. Spored "'Vol Strit @urnal" oficijalnite pretstavnici na EU smetaat deka nacionalnite regulatori se dovolno svesni za zdravjeto na nivnite banki. Pove}e-to od golemite evropski ban-ki koi izbegnaa pogolemo hipotekarno izloùvawe ne se potrudija da gi namalat dolgovite so brzo prodavawe na sredstvata, kako {to toa go napravija bankite vo SAD. Ona {to alarmira vo ovaa situacija e toa deka vo posled-niot kvartal od 2009 godina najgolemite evropski banki imaa me|usebni dolgovi od 21 nasprema 1 za Banko San-tander, 25 nasprema 1 za Sosi-

ete @eneral i 49 nasprema 1 za Doj~e Bank. Ovie nivoa potsetuvaat na dol`ni~koto nivo na golemite investiciski banki pred slu~ajot so Leman Braders.Iako nekoi od kriti~arite istaknaa deka finansiskiot stimul na SAD e premnogu mal, podatocite pokaùvaat deka paketot za finansiska pomo{ koj go obezbedi vla-data na SAD ima zna~ajno vlijanie vo odrùvaweto na rabotnite mesta i ekonomskiot rast vo dràvata. Zgoleme-nite dràvni tro{oci bile neophodni. Vo Evropa, kade {to s$ u{te postoi nedostig od mo}en i seopfaten sistem so mo`nost za celosno zaedni~ko odano~uvawe i tro{ewe, nema vospostaveno takva opcija. Tokmu sprotivno, od Velika Britanija do ̂ e{ka i site os-

tanati evropski zemji vladite gi namaluvaat svoite tro{oci i gi zgolemuvaat danocite. Ovie re{enija sigurno }e go zabavat ekonomskiot rast, {to }e im sozdade u{te pogolemi problemi na bankite.Evropa, isto taka, ne go sledi amerikanskiot primer na implementirawe na monetar-nata politika. Evropskata centralna banka (ECB) ima nedostig na hrabrost ili, poto~no kaàno, legitimitet za da gi kopira naporite na FED za garantirawe na fon-dovite na pazarot na hartii od vrednost ili komercijal-nite zaemi. Iako paketot za finansiska pomo{ koj go sostavija Ev-ropskata centralna banka i Me|unarodniot monetaren fond za da se izbegne bankrotot na Grcija i za obnovuvawe na verbata na evropskite

Zagubite koi svetskite hex-fondovi gi pretr-pea vo maj godinava,

kako rezultat na dol`ni~-kata kriza vo Evropa se najgolemi od noemvri 2008 godina, denot koga se slu~i bankrotot na amerikan-skata investiciska kom-panija Leman braders i koj se smeta za po~etok na finansiska kriza koja go zafati celiot svet. Spored amerikanskiot nedelnik

“Biznis vik”, hex-fondovite se pogodeni od slabeeweto na pazarot na akcii i surovini, koj se slu~i kako posledica od dol`ni~kata kriza vo Evropa. Global-niot indeks na hex-fon-dovite HFRS pokaà deka zagubite na ovie fondovi na 27 maj vo prosek izne-suvale 2,7%, {to pret-stavuva najlo{ mese~en pokazatel od noemvri 2008 godina, dva meseci po

kolapsot na Leman brad-ers, koga zagubite na hex-fondovite iznesuvaa 3%. I najuspe{nite menaxeri so hex-fondovi vo svetot ne uspeaja da gi izbegnat zagu-bite. Eden od fondovite na poznatiot investitor Xon Polson, Polson advantix od 1 do 21 maj pretrpe zaguba od 6,9%, dodeka zagubite na ostanatie golemi fondovi Viking global i Mur global iznesuvaat 3,4 odnosno 7,7%.

HEX-FONDOVITE SO NAJGOLEMI MESE^NI ZAGUBI OD POÊTOKOT NA KRIZATA

Francuskata avtomo-bilska grupacija PSA Peò-Sitroen }e ja

pro{iri sorabotkata so ger-manskata avtomobilska gru-pacija BMV, soop{ti prviot ~ovek na PSA Peò-Citroen, Filip Varan. Sorabotkata me|u dvete avtomobilski gru-pacii }e bide pro{irena vo oblasta na proizvodstvoto na komponenti i sistemi, objasni Varan, bez da pojasni koga }e se sklu~i dogovorot za

sorabotka. PSA Peò-Sitroen i BMV ve}e imaat partnerstvo okolu proizvodstvoto na motori, koe be{e prodolèno so u{te eden nov dogovor koj se sklu~i vo fevruari go-dina. Dogovorot predviduva dvete avtomobilski grupi da razvijat nova generacija na benzinski motori so ~etiri cilindri, koj e ve}e proizve-den i se nao|a vo pove}e novi modeli na Peò, Sitroen i

Mini (BMV).Od po~etokot na zaedni~kata sorabotka Peò-Sitroen i BMV imaat proizvedeno okolu 1,3 milioni motori.

PE@O - SITROEN ]E JA PRO[IRI SORABOTKATA SO BMV

�� Dodeka Amerika brzo i odlu~no & go vozvrati udarot na ekonomskata recesija, Evropa se ~ini deka e paralizirana od ona {to & se slu~uva{e vo minatoto. Vo SAD, èlbata da se izbegnat gre{kite od bliskoto i podale~noto minato vodi do, moèbi, preterano energi~na fiskalna i monetarna politika. Za Evropejcite èlbata da se izbegnat gre{kite napraveni vo minatoto vodi do pregolema pretpazlivost, {to moè da gi ~ini mnogu skapo

Zemjite-~lenki na NATO ne treba da reagiraat na ekonomskata kriza

so namaluvawe na buxetite za odbrana do toj stepen da ne moàt da obezbedat garancija za sopstvenata bez-bednost,- izjavi generalniot sekretar na NATO, Andres Fog Rasmusen.Porakata na Rasmunsen dojde otkako nekoi od zemjite-~lenki vo NATO gi namalija voenite buxeti do taa merka {to NATO se dovede vo

opasnost da ne moè da go obezbedi sopstvenoto fin-ansirawe.“Site Vladi treba da se svesni deka namaluvaweto na voenite buxeti moè da ima dolgoro~ni negativni pos-ledici {to moè da dovede do nestabilnost i zakana za bezbednosta, {to od svoja strana moè da vlijae na namaluvawe na ekonomskiot razvoj”, izjavi Rasmusen.“Tro{ocite za odbrana, vsu{nost se investicii vo

stabilnosta i ekonomskiot razvoj. Toa e mnogu poevtin na~in da se spre~i pojavata na nestabilnost vo sporedba so tro{ocite za vra}awe na izgubenata stabilnost”, izjavi toj.Spored Rasmusen, zemjite od NATO treba da gi ograni~at sredstvata za stacionarnite komponenti na odbranata i da se naso~at kon obezbeduvawe na sredstva za sozdavawe na mobilni, fleksibilni i moderni vooruèni sili.

RASMUSEN GI POVIKA ZEMJITE-^LENKI NA NATO DA NE GI NAMALUVAAT BUXETITE ZA ODBRANA

pazari na hartii od vrednost be{e golem, sepak, negovoto iskoristuvawe e bavno i komplicirano. Evropskata centralna banka otkupuva dràvni dolgovi te{ki de-setici milijardi evra i pravi napori da injektira pari na pazarite na kapital. No, toa istovremeno pretstavuva vle~ewe pari od bankarskiot sistem, odnosno sobirawe na pove}e depoziti. “So prosti zborovi - nie ne pe~atime pari”, veli pre-tsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e. Ovaa situacija ukaùva na su{tinata na problemot. Ev-ropskata centralna banka i vladite na dràvite vo EU usvojuvaat fiskalna strogost i komparativna monetarna re-striktivnost vo ovie vonredni vremiwa, bidej}i ostanuvaat paralizirani od stra{niot strav od inflacija.FED, od edna strana, ima dvoen mandat za da ja kontro-lira inflacijata i za da ja pottiknuva vrabotenosta. ECB, od druga strana, e zagrièna primarno so inflacijata, bez ogled na toa {to podatocite na OECD pokaùvaat deka inflacijata e pod kontrola, a nevrabotenosta se namaluva. Evropejcite ostanuvaat zagri-èni od mo`nosta za povisoka inflacija vo idnina. Vo odnos na ova, OECD pi{uva deka “inflacijata ne pretstavuva problem sega, no moèbi }e pretstavuva problem za dve godini”.Vo SAD èlbata da se izbeg-nat gre{kite od bliskoto i podale~noto minato vodi do, moèbi, preterano energi~na fiskalna i monetarna poli-tika. Za Evropejcite èl-bata da se izbegnat gre{kite napraveni vo minatoto vodi do pregolema pretpazlivost. Koga }e poglednat nazad niz istorijata, baraj}i nasoki, evropskite kreatori na poli-tikata ne gledaat na toa {to se slu~uva{e vo Va{ington vo 2008-2009 godina ili vo Japonija vo devedesettite godini ili vo SAD vo tri-esettite godini. Namesto toa, tie se navra}aat na Evropa vo dvaesettite godini, peri-odot koga hiperinflacijata ja opusto{i ekonomijata i go naru{i socijalniot red i socijalnata demokratija. Toa moè da gi ~ini skapo.

Poplavite vo zemjite od Centralna Ev-ropa prodolùvaat,

a zabeleàni se i prvite ~ove~ki `rtvi. Najmalku 18 lica zaginaa vo poplavite vo Polska, vo ê{ka nastradaa tri lu|e, a vo Slova~ka nadojdenata voda odnese od most dvajca maì, od koi eden i pona-tamu se vodi kako is~eznat. Vonredna sostojba poradi poplavite e proglasena vo jugoisto~niot del na ê{ka,

kade {to i minatiot mesec branot poplavi predizvika golemi {teti i go aktivira lizgaweto na zemji{teto. Istovremeno, vo sila e i tretiot, najvisok stepen na opasnost od poplavi po dolìnata na pritokata na rekata Vltava, na jugot od zemjata. Ovaa oblast posleden pat nastrada od poplava vo 2002 godina, koga Vltava nanese golemi {teti i vo Praga. Vo Ungarija izutri-

nava se otkaàni pove}e èlezni~ki i avto-buski linii na severot na dràvata, kade {to ima nekolku sela koi se otse~eni. Vo toj del e pro-glasena vonredna sostojba poradi poplavite.Pove}e od 5.000 lu|e, me|u koi okolu 500 vojnici, se vklu~eni vo za{titata od poplavite vo Ungarija, a napraveni se za{titni na-sipi vo dolìna od 2.000 kilometri.

POPLAVITE VO EVROPA GI ODNESOA I PRVITE @RTVI

17.03.2010 25

04.06.2010 25SVET BIZNIS POLITIKA

“JABOLKOTO” ZAGRIZUVA PO KONKURENCIJATA

�� “Na erata na personalnite kompjuteri & se bliì kra-jot”, smeta tatkoto na Ajpadot, Stiv Xobs

Vo 90 minutniot govor na tehnolo{kata kon-ferencija “All Things Digital” na “Vol strit ùrnal”, osnova~ot na kompanijata Epl,

Stiv Xobs, zboruva za idninata na tehnologijata, rivalstvoto so Gugl i Adobe, kako i za

korenite i sozdavaweto na Ajpad. Posle neodamne{nata infor-macija deka za nepolni dva meseci, Epl prodal 2 milioni Ajpad-uredi, Xobs so zadovol-stvo & izjavil na publikata deka idninata na kompjuterite leì vo Ajpadot i drugite sli~ni prenosni tablet- uredi, no deka, sepak, nema vo potpo-lnost da gi zamenat laptopite i personalnite kompjuteri.

“Transformacijata na per-sonalnite kompjuteri vo novi oblici, kako {to e sega table-tot za nekoi lu|e, }e bide neprijatna, bidej}i person-alnite kompjuteri postojat mnogu odamna”, rekol Xobs vo svojot govor, pri {to dodal deka “tablet-uredite nudat po-direktno i pointimno iskustvo, otkolku raboteweto so person-alnite kompjuteri”.Toj otkril deka na Ajpadot


DO 2014 VO SVETOT ]E SE PRODADAT DURI 46 MILIONI TABLET-UREDI

2 milioni prodadeni AjPad

uredi za 2 meseci

po~nal da raboti, u{te pred da po~ne da raboti na Ajfonot, koj be{e voveden na pazarot vo 2007 godina i potpolno go promeni na~inot na koj {to gi koristime mobilnite telefoni. U{te toga{ Xobs ja sfatil magijata na ekranot na dopir, so {to podocna svetot go dobi Ajpad.

Vojnata pome|u Epl i Adobe eskalira{e vo poslednive nekolku meseci. Stiv Xobs na konferencijata nekolku-pati povtoril deka veruva vo naprednata tehnologija nare~ena HTML5 i deka taa pretstavuva podobra alter-nativa za adoboviot Fle{, metafori~no ukaùvaj}i im deka treba da go izberat pravilniot “kow”, za da ja prodolàt trkata.Za situacijata vo tajvanskata fabrika Hon Hai Industri, voedno poznata i kako Fokskon, kade {to za kratok period se slu~ija mnogu samoubistva toj istaknal deka kompani-jata e vo golema neprijatnost zaradi nastanatata situacija, no naglasi deka taa fabrika ne pretstavuva ma~ili{te za rabotnici i deka rabotnite uslovi tamu vnimatelno se nabquduvaat. “Epl se u{te se trudi da sfati {to se slu~ilo tamu i {to e najva`no, kako da pomogne da se podobri situ-acijata”, naglasil Xobs.Dodeka Epl e vo javna bitka so Adobe, negovite odnosi so negoviot porane{en sojuznik, Gugl isto taka se tenzi~ni,

bidej}i dvete kompanii s$ pove}e se natprevaruvaat vo oblastite na “pametnite” telefoni, operativnite sistemi za mobilnite telefoni, veb-prelistuva~ite, videoto i muzikata na Internet.Xobs istaknal deka odnosite se promenile koga od Gugl “odlu~ile da se natprevaru-vaat so Epl”, osobeno vo oblasta na mobilnite telefoni. No, kako {to toj naglasil, Epl nema namera da vlezi vo biznisot na internet- pre-baruvawe i deka nema da go otstrani prebaruva~ot Gugl od Ajpad i Ajfon. “Internet-prebaruvaweto ne e oblasta za koja se griìme premnogu”, potenciral Stiv Xobs.I drugite kompanii ja uvidoa mo}ta na tablet-uredite, pa sli~ni proizvodi na Ajpadot imaat i planiraat, Del, Hjulit- Pakard, Asus, Lenovo, Acer, no i Nokia i Gugl. No, zasega, edinstven konkurent na Ajpadot se Slejt na Hjulit-Pakard, kako i germanskiot ViPad.Se predviduva deka do 2014 godina vo svetot }e se proda-dat duri 46 milioni tablet uredi.

KOPIJA NA AJPAD PO SAMO DVA DENAMagi~nata plo~ka AjPad na firmata koja go ima ja-bolkoto kako za{titen znak, Epl, samo {to se pojavi na ostanatite pazari vo svetot, na 28 maj, po prezent-acijata vo SAD, ve}e e kopirana. Kako {to prenesuvaat evropskite mediumi, povikuvaj}i se na snimkite na edna japonska televizija, koi {to moàt da se najdat na Jutub imitacijata na AjPad doa|a od Kina.Taa se vika „Aj-Ped” i ~ini samo 105 amerikanski dolari (okolu 86 evra), nasproti originalniot ured na Epl koj vo SAD se prodava za 499 dolari i vo Evropa za 499 evra, koga stanuva zbor za najevtinata verzija na AjPad.Kopijata mnogu nalikuva na originalot so ista ambalaà, no e mnogu poevtina.

VASE [email protected]

MARKETING04.06.201026

Kupuva~ite, vo osnova, imaat samo eden izbor: zemi ili ostavi. Nie ostanatite, vo biznisot, uslugite i maloproda`bata, pominu-

vame denovi i no}i sonuvaj}i na~ini i na~ini da gi pottikneme potro{uva~ite da go napravat izborot {to e vistinski, od na{a gledna to~ka. Najvaèn e komu-nikaciskiot proces- zna~i {to kaùvame, kako kaùvame i kako n$ razbral potencijalniot potro{uva~. Od ova zavisi dali kupuva~ot }e izbere da go zeme ili da go ostavi ponudeniot proizvod ili usluga.

MAMEC VO IZLOGOTPostojat mnogu teorii za toa {to go motivira potro{uva~ot za ne{to da kupi. Me|u drugoto, toa e kvalitetot, cenata, potrebite koi sme gi pre-poznale, alternativnite mo`nosti, itn. Sepak, mnogu teorii se baziraat na kvalitetite ili osobinite koi se sostaven del na kupuvaweto.Na primer,”koga kupuvavme mebel za kancelarija, mojot kolega i jas vlegovme vo edna prodavnica za mebel. Na izlogot vidovme fotelja koja dobro se vklopuva{e vo na{ata zamisla za ureduvawe na kancelar-ijata. Koga vlegovme vidovme deka mebelot e nareden od dvete strani na preminot i izloèn vo izlogot”. Porakata glase{e: “Imame golem izbor”“Ja isprobavme foteljata koja ni se dopadna. Prodava~ot stoe{e zad pregradata i gleda{e niz prozorecot so izraz na liceto vo koj se me{a{e zdodevnost i prezir. Promrmori: ”Povelete?”, ne ni gledaj}i vo nas, pa vo prviot moment ne go ni zabeleàvme. Poraka: “Imam mnogu podobar na~in da go pominuvam vremeto otkolku da razgovaram so vas”. Prodava~ot koj ne se pomrdnuva{e be{e ednostavno

KOGA KUPUVAÔT BEGA KAKO DA GO ZGOLEMITE KVALITETOT NA PRODA@NIOT PERSONAL

oble~en, taka {to ne deluva{e deka voop{to raboti tamu. Poraka:”Toa e samo rabota”. Go pra{uvavme ona {to n$ interesira{e.“Sakavme ~etiri fotelji, dvosed i masi~ka. Negoviot odgovor be{e: ”Nema. Petnaeset dena”. Poraka: ”Ne moète da do-biete od mene {to sakate, no duri i ako moète, toga{ }e morate da ~ekate”. Mojot kolega, komu mu se dopadna mebelot i saka{e da go kupi, iako be{e naviknat na va-kov nedostig od zainteresiranost,

zabeleà deka prodava~ot izbegnuva {to bilo da ni prodade, pa izle-govme od prodavnicata.”Vo prviot moment, komunikacijata so nas kako kupuva~i be{e dobra. Ureduvaweto na proda`niot prostor be{e funk-cionalno, bidej}i moèvme slobodno da se dviìme naokolu, dopirame i isprobuvame razli~ni par~iwa mebel. Imavme vpe~atok deka na raspolagawe ni stoi rasko{en izbor. Odlukata koja ja donesovme na osnova na ovaa komunikacija be{e da ostaneme i da razgledame.

Sepak, komunikacijata se prekina so prodava~ot. Do prodava~ot ne moèvme da dopreme, dava{e lakon-ski odgovori, be{e nezainteresiran za svojot izgled i re~e deka ne moème da go dobieme proizvodot koj go sakame. Odlukata vrz osnova na ovaa komunikacija be{e, dokolku toj ne saka da se potrudi i ubedi, toga{ i nie ne sakame da mu gi dademe svoite pari”.

POVE]E OD REKLAMASpored ovoj primer sakame da

objasnime deka komunikacijata so potro{uva~ite treba da ja razbereme kako ne{to pove}e od dobra reklama i sl. Reklamata moè da n$ “zarobi” i nekade da n$ vovle~e (kako {to toa go napravi izlogot), no, koga ve}e sme vnatre mora prodava~ot da znae kako da go zainteresira kupuva~ot.Prodava~ot mora da pokaè odrede-na, makar i minimalna doza na posvetenost kon kupuva~ot.Toj mora da se potrudi da ja razbere ne-govata potreba i treba da izrazi po~ituvawe kon faktot deka pose-titelot moèbi ne{to i }e kupi.Potro{uva~ite imaat golemi o~ekuvawa. Ponekoga{ moàt da bidat nerazumni vo svoite barawa, da postavuvaat pogre{ni pra{awa ili da ne znaat da kaàt {to im e potrebno. Obukata na personalot za proda`ba, da razbere deka se-koe dvièwe, mimika, nasmevka i pozitivna reakcija, }e ja zgolemat {ansata ne{to da se prodade, ne e ednostavna ve`ba. Neophodni se temelni treninzi za li~nosta zadolèna za proda`ba da ja usvoi potrebnata tehnika.Prijatnata interakcija so kupuva~ot ne samo {to }e dovede do proda`ba, tuku i do povtorna poseta, srde~na preporaka i na krajot, }e vi go podobri saldoto. Ova osobeno vaì vo oblasta vo koja postojat mnogu konkurenti {to prodavaat isti proizvodi. Ako vnimatelno ste kreirale ili odbrale atraktiven proizvod koj sakate da go prodadete, ovde rabota-ta ne zastanuva se dodeka onoj koj go prodava ne e dobro obu~en i podgotven za proda`ba.Koga prodava~ot go brka svojot kupuva~, toga{ i proda`bata bega na drugo mesto.

Da se pridobie nov kupuva~ e mnogu pote{ko otkolku da se za~uva stariot, a denes toa e, kako {to se soglasu-vaat mnogu proizvoditeli i

trgovci, pote{ko otkolku koga bilo. [ireweto na proda`bata vo novi uslovi e mnogu sloèna akcija koja bara multidisciplinaren pristap, mnogu razli~en od tradicionalniot model na rabota. Vo turbulentnata dene{nica najva`nata sposobnost stanuva prilagoduvawe na no-vite pravila na pazarite, koi se menuvaat pobrzo otkolku porano. No, iako sovremenite trendovi vo proda`bata se so kilometri daleku od tradicionalnite, nekoi, iako retki, faktori ostanuvaat isti. Denes vo proda`bata e va`no proda`noto mesto, a taka bilo i nekoga{, taka {to vo pogole-miot del ja odreduva dnevnata fluktuacija na potencijalnite kupuva~i. Na kupuva~ot mora da mu ovozmoìte ednostaven priod kon svojot prodaèn centar i da mu ovozmoìte pogolema udobnost, {to, sepak, zna~i da se ponudat dopolnitelni sodrìni, koi }e go zadràt podolgo vo delovniot prostor (kafuliwa, restorani, detski igroteki, specijalizirani rabotilnici...). Isto taka e va`no i proda`niot centar da bide smes-ten vo opkruùvaweto na drugite centri, bez ogled na toa dali se tie va{a konkurencija ili ne, so taa razlika {to va{iot prodaèn centar moè da bide dominanten, ne samo kako gradeèn objekt, tuku i da predni~i so popolnetosta i so raznolikosta.

SÉ POKRATKI FAZI NA PLANIRAWE

Zna~ajno se promeni i brzinata

LOVOT NA KUPUVAÎ GO ZAMENI PARTNERSTVOTO SO POTRO[UVAÔT

Osven {to se poinformirani, kupuva~ite denes se i mnogu pokriti~ki nastroeni i so pove}e barawa, {to zna~i deka najvaèn e trajniot dijalog so niv. Osven toa, denes prezentacijata e ednakvo va`na kako i kvalitetot na proizvodot

��

UMETNOSTA NA PRODA@BATA

na planiraweto. Analizite ve}e ne moàt da traat kako porano i se izrabotuvaat za s$ pokratok period. Pazarot mora postojano da bide pod lupa, a pretpostavkite, intuicijata i faktorot na sre}a da bidat rabota na minatoto, podednakvo kako i raboteweto vtemeleno na intuici-jata ili metodite na probuvawe i gre{ki. Fleksibilnosta i visokoto nivo na koordiniranost stanuvaat imperativ na raboteweto. Mar-ketingot i proda`bata se s$ pop-ovrzani, zatoa {to samo vrvnata povrzanost obezbeduva pravilen protok na informacii vo site fazi na planirawe. I diferencijacijata na proizvodite stanuva s$ pova`na sekoj moment i, vsu{nost, e najvaèn del od sloùvalkata koga stanuva zbor za silno pozicionirawe na pazarot. Obi~nata reklama pove}e ne e dovolna, ednostavno, zatoa {to ima premnogu reklami. Vo ponovo vreme s$ povnimatelno se izbiraat pazarni segmenti, a se izbegnuva naso~enosta kon masovniot pazar. Ima i s$ pove}e proda`ni kanali, osobeno na pazarot na novite teh-nologii, a osobeno na Internet.Eden od najdobrite pokazateli na promenite vo proda`bata e toa {to pred nekolku godini osnovata na s$ be{e proizvodot. Ako imavte niska cena, moèvte dobro da ja zavr{ite rabotata bez ogled na kvalitetot. Deneska pove}e ne e taka, so ogled na toa deka sme mal pazar i so

ogled na toa deka gi primivme obele`jata na potro{uva~koto op{testvo. Kupuva~ite se polar-iziraa – s$ pove}e se onie koi sakaat da imaat kvalitetna stoka za niska cena i dobra usluga. Zatoa, davatelite na uslugi se prinudeni da prodavaat sistemi i kompletni re{enija, a s$ pomalku poedine~ni artikli. Na primer, organizirana akcija na kerami~ki plo~ki so ekstra-kvalitet, po mnogu povolna cena. Ne e celta s$ da se prodade vo prviot ~as i da se ostane bez stoka, tuku prvo da se dovedat pove-}e lu|e vo trgovskiot centar i da im se prodade celosniot sistem, zna~i i lepiloto za masa za fu-girawe i alat za postavuvawe, a duri i da gi uverite deka so niv najdobro prilegaat i odredeni vidovi sanitarii.

POINAKOV ODNOS SO KUPUVAÔT

Tradicionalnata proda`ba koja se karakterizira so agresiven mar-keting i po malku stihien nastap e rabota na minatoto, a na scena stapuvaat i sosema poinakvi odnosi so kupuva~ite, koi s$ pove}e nali-kuvaat na partnerstva. Naglasokot e na dolgoro~nosta, a zadovolniot kupuva~ najdobro ja pottiknuva proda`bata. Proizvodot s$ pove}e se oblikuva vo sklad so realnosta, a ne so pretpostavenite potrebi na kupuva~ite.

Kako {to se menuva proda`bata, se menuvaat i kupuva~ite. Tie se s$ poizbirlivi. Svesni se deka imaat pove}e izbor od porano i se zapoznati so konkurencijata, nekoga{ podobro i od samiot pro-dava~, pa prodava~ot mora posto-jano da se informira za navikite na kupuva~ite, a osven predupredu-vawata za razlikata na cenata vo odnos na konkurencijata, treba pove}e da se naglasi i vrednosta na proizvodite ili uslugite. Koga prodava~ot }e uspee vo toa, zna~i deka uspeal vo svojata rabota. Akcentot e na malite raboti koi moàt da se dokaàt kako mnogu efektni, kako {to e, na primer, deleweto na besplatni primeroci od proizvodite. Toa e edno od na-jefektnite sredstva vo voveduvaweto na novi proizvodi i se temeli na osnovnite na~ela na ~ove~kata priroda. Vo ~ove~kata priroda be-splatnoto se percepira kako dobro, bez ogled na toa za {to stanuva zbor, vsu{nost. I toa vo start e mnogu bodovi. Ponatamu, toa e i prakti~en na~in za kupuva~ot da prepoznae i da go ispita proiz-vodot, i dobriot marketing }e ja iskoristi negovata reakcija.

UMETNOSTA NA NUDEWEDenes ve}e ne e dovolno samo da se ispolnat kupi{ta potrebi, tuku e poèlno nekoga{ i da se nad-minat. Site eksperti za proda`ba se sloùvaat vo edno – poentata e vo malite raboti, vo detalite, kako {to e navremeno odgovarawe na i-mejl ili pra}awe na ~es-titki za rodenden.Kolku i da zvu~i toa ednostavno, lu|eto ~esto go razgleduvaat seriozno. Osven {to se informirani, kupuva~ite denes se i mnogu pokriti~ni i imaat

pove}e barawa, {to zna~i deka trajniot dijalog so niv e najvaèn. Edno od obele`jata na sovremenata proda`ba e toa {to kvalitetot na proizvodite ne e ve}e primarniot fakt. Prezentacijata na proizvodite izleguva vo prv plan, vedna{ do kvalitetot. Ponatamu, odnosot kon kupuva~ot “bega” od teorijata vo praktikata, taka {to toa ve}e ne e i ne smee da bide marginalizirano, tuku vleguva vo samiot centar na slu~uvawata.Osnovata e na~inot na rabota na lu|eto koi gi prezentiraat proiz-vodite, pa mora da imate dobar tim koj e sposoben da go po~uvstvuva pulsot na pazarot, koj e vo seko-jdneven kontakt so svoeto mikro i makro-opkruùvawe i koj ima dobri komunikacisko–pregovara~ki sposobnosti t.e. najva`no sloboda na brzo odlu~uvawe vo turbulent-nite situacii.Zasituvaweto na pazarot vo gra-nicite na zemjata kako i s$ pogole-mata konkurencija ja pottiknuvaat proda`bata i nadvor od mati~nite pazari. Poznatite brendovi taka izleguvaat na me|unarodnata scena. Maloproda`nite sinxiri go pred-vodat toj trend: vo ponovo vreme evropskite maloproda`ni sinxiri najmnogu se {irat, i toa glavno na istok. Samo poradi sporedba, amerikanskite sinxiri zasega najmalku se {irat vo drugi zemji nadvor od granicite na SAD.Iako zvu~i ednostavno vo teorijata, vo praktikata toa, sepak, ne go po~ituvaat site i moèbi tokmu vo toa e i tajnata - zadovolniot kupu-va~ e najdobriot garant za odr`liv rast, zatoa {to preporakata od potro{uva~ do potro{uva~ ostanuva najdobra reklama, kolku i da se menuvaat trendovite.

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S


KULTURA04.06.20103030

STOJAN [email protected]

ADRIJANA [email protected]

KONCERT

PIJANO-MAGIJA SO SIMON TRPÊSKI

�� Slavewe na [uman so maestralna izvedba na pijano-virtuozot Simon Trp~eski, koj }e bide pridruùvan od svoite prijateli, instrumenta-listi so svetska reputacija

Maestro Simon Trp~eski na 5 juni (sabota) so po~etok od 20 ~asot, vo Domot

na ARM }e odrì koncert po povod 200–godi{ninata od ra|aweto na germanskiot kompozitor Robert [uman. Vo izvedbata na delata od [uman i Frank, pijano-virtuozot Trp~eski }e bide pridruùvan od vrvni instru-mentalisti so me|unarodna reputacija.Violinistot od Ukraina, Maksim Risanov , vaì za eden od najdobrite i najharizmati~nite svetski violinisti. Nositel e na nagradata za mlad umetnik na godinata vo izbor na Classic FM Gramophone i e del od programata na BBC New Generation. Sviri na viola Giuseppe Guadagnini od 1780 godina, zajmena od fondaci-jata Eliz Matilde.Boris Brovcin e vtoriot pri-jatel na maestro Trp~eski koj }e go pridruùva na scenata. Vo sebe nosi muzi~ki geni, poteknuvaj}i od muzi~ko se-mejstvo. Brovcin e diplomec na Konzervatoriumot âjk-ovski vo ruskata prestolnina. Nastapuva niz cel svet so presti`ni orkestri i e nos-itel na golem broj nagradi i priznanija.Andres Nilson, violinist, po debito vo 2002 godina nasta-puva so pove}eto simfoniski orkestri na Norve{ka. Os-vojuva~ e na dvata najgolemi natprevari vo svojata zemja: Intro–klasik, muzi~ka na-grada na princezata Astrid i nagradata Mlad muzi~ar na 2009 godina od orkestarot na Norve{koto radio.Leonard El{enbrojh vaì za eden od najzna~ajnite i najoriginalnite germanski ~elisti. Toj e dolgogodi{en {titenik na fondacijata Ana–Sofi Muter i go privlekuva vnimanieto na me|unarodnite vode~ki dirigenti. Poseben predizvik mu pretstavuvaat delata za kamerna muzika. Sviri na violon~elo Mat-teo Goffriller ”Leonard Rose”- Venecija od 1693 godina.Makedonskiot pijano-virtuoz, osven koncertot posveten na [uman koj e pod pokrovitel-stvo na Germanskata ambasa-da vo Skopje i vo sorabotka

Unikaten virtuoz so svetsko renome �


so KulturOp, }e ja ima ~esta da go otvori i jubilejnoto izdanie na Ohridsko leto. Ovoj koncert }e bide na 12 juli vo Anti~kiot teatar. S$ u{te se utvrduva programata za 50–to izdanie, taka {to kako pridru`ba na Trp~eski se planirani Londonskata filharmonija ili Filhar-

monijata od Moskva.Bez ogled na golemiot broj nastapi {irum svetot , Trp~eski vo posledno vreme s$ po~esto prijatno ja iznenaduva makedonska-ta publika so negovi kon-certi na ova tlo. Golema ~est i privilegija e da se slu{ne na{iot virtuoz koj

gi polni svetskite koncertni sali, pa zatoa toplo Vi gi prepora~uvame negovite sledni nastapi. Sekako, ne zaboravajte go i koncertot na 10 dekemvri koga Trp~eski }e nastapi so Londonskiot filharmoniski orkestar, predvodeni od svojot {ef – maestro Vladimir Jurovski.

�� Festivalot MakeDox, koj moè da se ~ita kako “Makedonski dokumentarci”, no i “Napravi dokumentarec” (“Mejk Doks”), e vizija na edno unikatno film-sko semejstvo vqubeno vo doku-mentarcite

FESTIVAL NA KREATIVEN DOKUMENTAREN FILM

NOVATA VIZIJA NA DOKUMENTOT

Prviot festival na kreativen dokumen-taren film vo Sko-pje, nasloven Make-

Dox, zapo~nuva vo sabota ve~er, na 5 juni, pod otvore-no nebo na Starata turska ~ar{ija vo Kur{umli-an. Po~etokot na festivalot }e bide participacija vo nastanot “ReOtkrivawe na patekata na kulturata”, a vo slednite sedum dena, do 12 juni, vo Kur{umli-an, Mladinskiot kulturen cen-tar i Kinotekata na Make-donija }e bidat prikaàni 63 naslovi. Festivalot MakeDox, koj moè da se ~ita kako “Makedonski do-kumentarci”, no i “Napravi dokumentarec” (“Mejk Doks”), e vizija na edno unikatno filmsko semejstvo vqubeno vo dokumentarcite. Film-skiot snimatel Brand Fero e producent na festivalot, soprugata Petra Seli{kar e glavniot selektor, a negovata majka Ilindeka Petru{eva, najdobriot poznava~ na makedonskiot filmski doku-mentarizam, e selektor na retrospektivata na kratki dokumentarni filmovi od doma{na produkcija. Inaku, moèbi tokmu Seli{kar i Fero pred tri godini so na-graduvaniot dolgometraèn dokumentarec “Babi~kite na revolucijata” go povratija sjajot na nekoga{ bogatata makedonska dokumentar-na produkcija koja be{e mnogu ceneta i slavena vo Belgrad, Oberhauzen i drugi to~ki na mapata na specijaliziranite ànro-vski festivali. Festivalot }e bide otvoren so filmot “Zalivot” na amerikanskiot avtor Lui Sajhoja, dobitnik na Oskar za najdobar do-kumentaren film godinava.

Sajhoja pove}e od edna decenija e vode~ki lajf fo-tograf vo svetot (Ne{enel xiografik i dr.), a negoviot dolgometraèn dokumen-taren prvenec “Zalivot” e eden od desette naslovi vo selekcijata na novi avtori koi }e se natpre-varuvaat za edinstvenata festivalska nagrada “Mlad kromid”, skulptura izrabo-tena od umetnikot Qubi{a Ivanovski-Lepi. Vo ofici-jalnata natprevaruva~ka selekcija, pak, ima devet naslovi na dokumentaristi od cel svet, potvrdeni so nagradi na mnogu festi-vali. Filmovite od ovaa i selekcijata na novi av-tori }e se prikaùvaat na otvoreno vo Kur{umli-an, kako i doma{nite dokumen-tarci od retrospektivnata selekcija. Na MakeDox }e ima i {est naslovi vo programata MakeMusic, ~ij selektor e Sa{a Pavlovi}. Ovie specifi~ni dokumen-tarci za novite fenom-eni na muzi~kata scena }e bidat prikaùvani vo kinoto Frosina na MKC, dodeka, pak, vo Kinotekata na Makedonija }e bidat prikaàni 32 dokumentarni naslovi nameneti za decata i mladite. Na krajot, no ne i najneva`no, vo ram-kite na MakeDox }e se odràt i pet rabotilnici so reìseri so interna-cionalno renome, kako Emi Hardi ([kotska), Marti~ka Boìlova (Bugarija), Oli-ver Serti} (Hrvatska), Rada [e{i} i Boris Miti} (Srbija).

63 naslovi na programata na prviot Festival na dokumentarci MakeDox

200 godini od ra|aweto na

[uman

04.06.2010 31SPORT

SPORTSPORTH

aralampie Haxi-Risteski se vrati vo Makedonija i e podgotven da se soo~i so krivi~nite pri-

javi podneseni od MVR, soop{tija v~era od Fudbal-skata federacija na Make-donija (FFM).S$ u{te visi vo vozduh pra{aweto dali istra`niot sudija na Haxi-Risteski }e mu izre~e merka pritvor ili, pak, }e mu dade zabrana za napu{tawe na Make-donija, so {to toj }e bide onevozmoèn da otpatuva za Ju`na Afrika na Svetskoto fudbalsko prvenstvo.“Haxi-Risteski e izbran za pretsedatel na disciplin-skata komisija na Svetsko-to prvenstvo i bi bilo mnogu lo{o za dràvava dokolku toj ne se pojavi vo Ju`na Afrika”, komentiraat od FFM. Inaku, od makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti potvrdija deka po podnesuvaweto na krivi~nite prijavi, soglasno zakonot dokazite gi predale pred obvinitelstvoto, od kade {to doprva }e se odlu~uva za dokazniot materijal, odnosno dali protiv Haralampie }e bide pokrenato obvinenie.Prviot ~ovek na makedon-skiot fudbal se tovari za zloupotreba na slu`benata dol`nost, no i za mestewe na rezultat na eden fud-balski natprevar. Zaedno

so Haxi-Risteski, krivi~ni prijavi dobija u{te ~etiri negovi sorabotnici, me|u koi i porane{niot gener-alen sekretar na FFM, Laze Mitrevski, za kogo neofici-jalno doznavame deka ve}e podolgo vreme e nadvor od dràvava.

SVETSKO PRVENSTVO

Ne pominaa pove}e od dve nedeli kako {to zapo~naa podgo-tovkite za pretstojno-

to svetsko prvenstvo, na koi plasiranite reprezentacii denono}no se podgotvuvaat so novata fudbalska topka “jabulani”, tuku{to izlezena od laboratorijata na Adidas i pretstavena kako senzacio-nalno tehnolo{ko otkritie, podgotveno da go vnese fud-balot vo 21-ot vek. Na promocijata na “jabulani” odràna pred nekolku mese-ci, golmanot na êlzi, no i na ~e{kata reprezentacija, Petar êh, na nasobranite novinari im “izrecitira” edna epska stihotvorba za ona {to “moè i pravi” topkata. No, interesno e {to êh e pod sponzorski dogovor tokmu so Adidas, a negovata ê{ka Republika nema da patuva za Ju`na Afrika. Tamu }e patuvaat nekoi drugi 32 reprezentacii, ~ii gol-mani ednostavno ne moàt da razberat dali fudbalskata topka e s$ u{te kru`na, ili proizvoditelot & vgradil po nekoe }o{e.“Dosega sum go branel go-lot od razni topki, onie koi odat nakrivo, {to go menuvaat pravecot, letaat ~udno, ama ovaa e polo{a

od site zaedno. Definitivno e napravena za napa|a~ite, a kako {to trgnale, mi izgleda deka na narednoto prvenstvo na igra~ite }e im dadat i po eden pi{tol za da pukaat vo nas golma-nite”, vidno nervozno im se poàli na novinarite od svojata zemja, golmanot na srpskata selekcija Vladimir Stojkovi}.Nema golman {to naporno trenira za Mundijalot, a ne ja kritikuva oficijalnata topka na {ampionatot, no ubedlivo najinteresen e, sekako, komentarot na srp-skiot golman.“Koga }e ja udrite so seta sila, taa za moment ja menuva traektorijata i toa za celi dva metra. Se odnesuva kako pijana, se teteravi i propa|a. Stankovi} (Dejan n.z.) na tren-ing mi {utira{e od 20 metri. Jas gi sobrav racete pred liceto, o~ekuvaj}i tuka da go sopram udarot, no na tri metra od mene topkata nenade-jno padna i ednostavno se dotrkala”, veli Stojkovi}.Fudbalot se igra, golovi i publika - ovaa maksima e “yvezdata vodilka” na kompanijata Adidas, koja pove}e od polovina vek ja {ie oficijalnata topka na svetskite prvenstva.

“JABULANI” E PEKOL ZA GOLMANITE!

HARI DOPATUVA VO MAKEDONIJA

MAKEDONSKI FUDBAL

Haxi-Risteski e izbran za pretseda-tel na disciplinskata komisija na Svetskoto prvenstvo i bi bilo mnogu lo{o za dràvava dokolku toj ne se pojavi vo Ju`na Afrika

Dosega sum go branel golot od razni topki, onie koi odat nakrivo, {to go menuvaat pravecot, letaat ~udno, ama ovaa e polo{a od site zaedno. Definitivno e napravena za napa|a~ite, a kako {to trgnale, mi izgleda deka na narednoto prvenstvo na igra~ite }e im dadat i po eden pi{tol za da pukaat vo nas golmanite

Proslaveniot itali-janski fudbalski stru~wak, Fabio

Kapelo, gi urna nadeìte na aktuelniot evrop-ski {ampion Inter za prezemawe na ekipata od startot na novata sezona.Kapelo go prodolì dogovorot so angliskata fudbalska reprezen-tacija na u{te dve se-zoni, bez razlika ka-kov plasman }e ostvari na pretstojnoto svetsko prvenstvo vo Italija.Soglasno prethodniot dogovor, Kapelo ima{e mo`nost da ja iskoris-ti klauzulata koja {to mu ovozmoùva{e da go napu{ti kormilo-to na selekcijata po zavr{uvaweto na Mundi-jalot, no ve}e e sig-urno deka Italijanecot }e ja predvodi Anglija i vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo.“Presre}en sum od do-verbata {to mi ja dade fudbalskiot sojuz, so {to e obezbedena id-ninata na mojata kari-era. Jas i onaka nemav namera da si zaminam po svetskoto prvenstvo”,

izjavi Kapelo.Po ovaa “korpa” od Kapelo, Inter se vrti kon aktuelniot trener na Liverpul, Rafal Benitez, koj dobi soglasnost da si zamine od upravata na angliskiot klub, no samo dokolku go plati obes{tetuvaweto od 3 milioni funti.Po zaminuvaweto na @oze Muriwo, pretse-datelot na milanskiot tim, Masimo Morati, ednostavno ne uspeva da pronajde dostojna zamena za Portugalecot, koj so osvojuvaweto na trojnata kruna sezonava postavi previsoki standardi za svojot naslednik. Ne pomogna nitu vetuvaweto na Morati deka noviot trener na Inter }e ima na raspolagawe i suma od 100 milioni evra za anga`man na novi zasiluvawa.

KAPELO GO OTKAÎ INTER SR\AN IVANOVI]

[email protected]

Italijanski-ot trener ja prodolì sorabotkata so angliskata reprezen-tacija

KONE^NO POBEDA NAD ROMANIJA!Makedonskata fudbalska reprezentacija uspea da proslavi pobeda vo pettiot po red me|useben duel so nacionalniot sostav na Romanija, na prijatelskiot natprevar odigran vo avstriskiot grad Vilah. Makedonskite fudbaleri triumfiraa so golot na defanzivecot Van~e [ikov, postignat vo 28 minuta.Dvete pobedi, vo dvata prijatelski natprevari odigrani na mini-turnejata po Avstrija ja prodolùvaat uspe{nata serija na makedonskata selekcija, koja nema doìveano poraz u{te od sredbata so evropskiot {ampion [panija, odigrana po krajot na kvali-fikaciite za Svetskoto prvenstvo.Raduva i faktot {to na{ite fudbaleri za prvpat uspeaja da ja sovladaat i romanskata reprezentacija, koja vo momentov e rangirana kako 28-ma na listata na FIFA.

Sorabotkata so Sep Blater prodolùva i na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika

Tehnolo{koto ~udo od fud-balskata topka pri silen udar drasti~no ja menuva traek-torijata na dvièwe

Tehnolo{koto ~udo od fud-balskata topka pri silen udar drasti~no ja menuva traek-torijata na dvièwe

br.54_kapital_petok 04 juni 2010

Documents