Novo mesto, 21. julija 1955

Stev. 29 Leto 6

Lastniki in izdajatelji: Okrujni odbori S7DL Črnomel j , K.očevJe in A.Ho mesio. - Izhaja vsak petek — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ione Gošnik. — Tiska Tiskarna »Sloven­skega iiorofevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc P l eve l . — U redni i t v« in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. — Pošu; predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči rafiin p r i Mestni hranilnici v Novem mestu blb-H-T-24. — Le tna naročnina znaša 48') din,' polletna 240 din. ćetrtlt-iua 120 din in je

plačlj iva vi.aprej.

D o l e n j i * * CENA 10 DIN

Tednik okrajev Č rnome l j , K o č

O - '

» J-

L «

»Vi, ki se bojujete in umirate v boju za svojo neodvisnost, vedite, da bo ta boj kronan z uspehom... Ne klonite z duhom, trdno strnite svoje vrste, sprejemajte z dvignjeno glavo tudi najhujše udarce.

TITO: Iz proglasa, k i ga je v Imenu C K K P J izdal prve

dni vojne 1941 tovariš Tito v Zagrebu.

» . . . v ognju i n pepelu, v k r v i i n solzah se je porajala nova Jugos lavi ja . V tem n e z a s l i š a n e m , ok ru tnem boju na ž iv l j en je i n smrt se je rod i l a tud i nova vojska n a š i h narodov, vojska, ka te r i n a š i narodi niso m o g l i dat i nič drugega razen svoje goloroke mladine i n brezmejne l jubezni . D a , ta vojska je b i l a rojena i n je rast la zares v edinstvenih o k o l i š č i n a h i n t a k š n i h p r imerov je v zgo­d o v i n i vo jn malo.

. . . N a š e si le so p ro t i koncu leta 1941 v vsej Jugo­s l av i j i š t e l e 92 pa r t i zansk ih odredov v S r b i j i , B o s n i i n Hercegovin i , H r v a t s k i , V o j v o d i n i , Č r n i gor i , S loven i j i i n M a k e d o n i j i z o k o l i 80.000 borc i . To š t ev i lo n a š i h borcev je stalo p ro t i skoraj po l m i l i j ona okupator jevih i n k v i -s l i n š k i h č e t . . .

. . . K o so enote R d e č e armade p r i š l e do n a š e meje, so n a š e o b o r o ž e n e si le že predstavl ja le s i lo : 51 d iv i z i j je tvor i lo 15 korpusov i n korpus narodne obrambe, . . . dve opera t ivn i s k u p i n i , vsaka z dvema br igadama, 16 samo­stojnih br igad i n 130 m a n j š i h i n v e č j i h pa r t i zansk ih odredov . . .

. . . P r i z a k l j u č n i h operacijah le ta 1945 so š t e l e n a š e otoorožene si le na bo j i šč ih 800.000 borcev v 17 korpus ih , 52 d iv iz i j ah , 23 samostojnih ba ta l jonih i n 107 par t i zan­s k i h odredih. To je b i l a tista s i la , k i je osvobodila našo" d r ž a v o i n v ^ ' c o pomagala s k u p n i borb i i n z a v e z n i š k i m naporom za zmago nad faš i s t i čno o s j o . . .

. . . B i l a n c a je s t r a š n a : 1,700.000 č l o v e š k i h ž r t e v . O d tega smo v vo jn i i z g u b i l i 305.000 m r t v i h i n 425.000 r a ­njenih borcev. To so n a j z g o v o r n e j š e š t e v i l k e o tem, ko l iko smo p r i speva l i v boju zoper z d r u ž e n e faš i s t i čne s o v r a ž n i k e . . . «

»S tem kongresom, k i mu prisostvujejo zastopniki vseh fe­deralnih enot, je z združitvijo končan proces politične diferen­ciacije v naši deželi. Nedvomno je Ljudska fronta Jugoslavije kot borbeno politično združenje po svoji obliki in po svoji vsebini globoko različna ne samo od vseh koalicij v Jugoslaviji, temveč tudi od vseh ljudskih front, ki so bile v drugih deželah. Zakaj je bilo mogoče pri nas uresničiti tako združenje, v kate­rega so vstopile posamezne skupine in stranke, prostovoljno pripravljene, da delajo za uresničenje skupnega programa, tako političnega kot gospodarskega? To je bilo mogoče zato, ker je ta program, čeprav je napisan šele sedaj, bil že zdavnaj v srcih in razumu širokih ljudskih množic, posebno pa onih, k i so šle v boj leta 1941, ne samo da bi se bojevale za izgon okupatorja iz naše dežele, temveč tudi za boljši družbeni red, za boljšo Jugoslavijo, kakor je bila tista pred vojno. To pomeni, da je ta program že zdavnaj postal stvarnost, da se je že zdavnaj začel izvajati in so ga zdaj samo v pismeni obliki sprejeli zastopniki posameznih strank in skupin, k i so storili samo to, kar so morali storiti in kar je bila njihova dolžnost, to se pravi, da so prišli tja, kjer so njihove množice, k i so nekdaj tvorile te stranke. G o v o r na I . k o n g r e s u L j u d s k e fror i te J u g o s l a v i j e

»... Težko nam je. Toda kdaj nam j e bilo lahko? N a ­vadi l i smo se na težave in zato nas ne morejo omajati, kaj šele zlomiti. Verovali smo v zmago in se borili že takrat, ko je vsa Evropa ječala v fašističnem mraku, ko je že »jelifca množica ljudi izgubila upanje in začela verovati, da je za dolgo 'časa zmagalo zlo. Mi tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetami in lažmi pr is i l i l i pr i :nat i , da resnica ni resnicat naj vedo, da to ni prav. Ljubezen do resnice in pravičnosti je tista sila, ki nam ne dovoljuje, da bi bili slabiči brez hrbtenice. To lastnost smo podedovali od naših prednikov in jo smatramo za najpo-zitivnejšo lastnost, po kateri se mora ravnati ne samo sleherni komunist, marveč tudi sleherni poštenjak. Tudi člane naše Partije in našo mlado generacijo moramo vzga­jati, da bodo taki. Verujemo, da bosta tudi to pot zmagali resnica in pravica, ker bi bila sicer perspektiva na svetu zelo mračna...« ob novem l e t u i94s.

»... Naša borba se je pričela v Srbiji in se je v štirih letih razširila po vseh krajih naše države. Od Dževdžeiije so naše enote bile borbe, podeč sovražnika in so jih kon­čal? na avsth^H m o j i . .Štiri leia so se v ju.^šklh vfotai^ naše nove armade zbirali, sinovi vseh jugoslovanskih na- ' rodov. Zbirali so se, da bi končali svojo borbo na obalah Jadrana, v Trstu, v Gorici in na Soči. Tudi danes stoje tam složno sinovi vseh naših narodov, monolitni v svoji enotnosti, in rad bi poudarilt da je prav takšna enotnost potrebna tudi tu, v slehernem mestu...

... Naši partizanski odredi so od vsega začetka nosili na svojih zastavah zapisano geslo bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije in pod tem geslom so se borili z nad-močnimi silami v najstrašnejših okoliščinah — boril i so se in zmagali.

P r v i g o v o r v o s v o b o j e n e m Z a g r e b u 9. m a j a 1045.

» . . . Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v ko-S ;ah tn lah&n definiramo z n«*Vaj besedami: n a š a pot v socializem je v tem, da uveljavljamo marksistično znanost na določeni stopnji v praksi, in sicer kar najbolj v skladu s specifičnimi razmerami v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sredstvo za vodstvo, sredstvo za orientacijo v vsakem konkretnem položaju, pa naj bi bil še tako zapleten. Prizadevamo si, da bi prepojili vsa naša dejanja z duhom te znanosti, ker smo globoko prepričani, da je to pravilno in ker potrjuje praksa, da so načela te znanosti po zaslugi genialnih znanstvenih predvidevanj naših velikih učiteljev tudi na današ­nji stopnji mednarodnega dogajanja največjega pomena in da bi pomenil vsakršen odklon od teh načel, s kakršnim koli izgovorom, revizionizem in izdajo ne samo delavskega razreda, temveč tudi vsega naprednega človeštva. . .«

V z v e z n i l j u d s k i s k u p š č i n i 26. V I . 1950

»Bratje In sestre, tovariši In tovarišlce! Dovolite mi, da vas pozdravim v vaši Sloveniji, v naši jugoslovanski Ljubljani. Ta današnji veličastni zbor je dokaz, da so srca Slovencev, ogromne večine slovenskega ljudstva, utripala skupno s srci ljudstva Hrvatske, Srbije, Makedonije, Crne gore, Bosne in Hercegovine, ko je leta 1941 padla po naši državi tedaj največja sila v Evropi. Slovenski narod, združen v Osvobodilni fronti, je v teh štirih letih s svojo neomahljivostjo dokazal, da je rajši priprav­ljen umreti, kakor pa postati suženj svojega stoletnega sovraž­nika — nemškega osvajalca.

Ni bilo lahko — to so bila težka leta — leta trpljenja In krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenake borbe, bor­be skoraj golorokih partizanov z do zob oboroženimi tolpami nemških osvajalcev in njihovih slovenskih hlapcev, »bele garde« Pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. Zgodovina borbe Slovencev je enaka zgodovini borbe Hrvatov, Srbov in ostalih narodov Jugoslavije.

In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine, Demokratične federativne Jugoslavije. Naš boj z največjim sovražnikom ne le Slovanov, temveč vsega človeštva, kulture in napredka, je končan. Slovenija je osvobojena. To osvobojenje je predvsem vaše delo, delo najboljših sinov Slo­venije in sinov vseh narodov Jugoslavije.

G o v o r na z b o r o v a n j u v L j u b l j a n i 27. m a j a 1945

* . . . K a r sem vedno omenjal , omenjam tud i danes, da je podlaga vsega — nadal jevat i utrjevanje enotnosti in bra+^va n a š i h narodov. V i veste, da sta nas enotnost in bratstvo, k i smo se zanju b o r i l i , s tala ogromno ž r t e v . M i tega bratstva ne smemo os labi t i ; ne smemo dopust i t i , da b i p r i š l o do n a j m a n j š i h medsebojnih razpr t i j . Ne gre v i " samo za z d r u ž e v a n j e v eno d r ž a v o , m a r v e č gre za duhovno zedinjevanje. S l ehe rn i Srb, Hrva t , Slovenec, Makedonec, Č r n o g o r e c mora vsekdar vedeti , da je dr ­ž a v l j a n skupne domovine, nove, federativne Jugos lavi je — svoboden v svoj i federalni enoti. K o smo s i pos tavi l i meje, smo se duhovno z e d i n i l i . . . «

rvTe*can<.in O s i j e k a 6. j u n i j a 1945

* 'V,

19

» . . . P r i d r u ž u j e m se s p l o š n e m u veselju slovenskega l juds tva ob zgodovinskem dnevu — 22. j u l i j u , desetlet­n i c i vstaje in v dske revoluci je . Slovensko l judstvo se l ahko s ponosom spominja tega ve l ikega dne, ko je na š lo v sebi dovolj moralne i n f iz ične sile, da je zgrabi lo za orož je zoper i tal i janske i n n e m š k e tolpe, k i o ga ne­č loveško pobij? 1 - 1 , odganjale v koncentraci jska t a b o r i š č a i n odseljevale z njegovega ognj i šča , k i je b i lo stoletja njegovo i n k i s i ga je uspelo ohran i t i v s tole tnih v iha r j i h .

V brats> ? skupnost i z d r u g i m i narodi Jugoslavi je gr-^di danes slovensko l judstvo mi rno svojo s r e č n o bo­dočnos t . R e s n i č n o zedinjeno i n ojeklenelo v v e l i k i osvo­b o d i l n i r evo luc ionarn i borb i jugos lovanskih na rodo- je s lovensko l judstvo lahko mirno za svojo usodo. Jamstvo z^ svobodo i n neodvisnost s lovenskega i n vseh d rug ih narodov Jugoslavi je je v enotnosti i n n e r a z d r u ž l j i v e m bra ts tvu narodov Jugoslavi j \ Bra ts tvo in enotnost n a š i h narodov omogo x ^ta u s p e š n o premagovanje vseh t e žav in n a š i h naporov za u r e s n i č e n j e vseh naš ih smotrov. M o ­ramo j u varova t i in negovati , ke r pomeni ta na£ s rečo , n a š o blaginjo, n a š o varno?* ^~šo ve l iko bodočnos t .«

Čestitka ljudstvu Slovenije ob proslavi 22. julija 1951

» . . . V sedanjem svetu atomskega i n jedrskega o rož j a je č eda l j e o č i t n e j e , da je p o l i t i k a soži t ja edina m o ž n a pot, da ohranimo m i r ter zagotovimo obstoj in napredek č l o v e š k e d r u ž b e . V tem oz i ru je z las t i v a ž n a dosledna uporaba nače l a enakopravnost i vseh deže l , ma­l i h in v e l i k i h , k a k o r je tudi v a ž n a metoda mednarodnega sporazumevanja v obravnavanju mednarodnih proble­mov. B o d r i l n o je spoznanje, da pripisujejo tem n a č e l o m na svetu č e d a l j e večj i pomen, ka j t i m i r je res skupna dobr ina vsega č l o v e š t v a . . . «

O b o b i s k u i n d i j s k e g a p r e d s e n l k a N e h r u j a 1. j u l i j a 1955.

t *

7

M,

\ff.

B t r : B 1 2 t' »DOLENJSKI LIST« * . . . . S t e v •

O gojitvi češenj Ze v zadnji številki (v član­

ku Po razstavi brusniških če­šenj) sem omenil, da je pod-fiorjansko področje zaradi taj­nih in podnebnih prilik zelo pri­merno za gojitev žlahtnih če­šenj. CešnJa ni izbirčna glede zemlje, pa tudi odpornejša je proii mrazu kot druge vrste sadnega drevja. Omenil sem tu­di, da češnja najbolje uspeva na lahki peščeno-ilovnati zem­lji . Oglejmo si »danes še ne­katere stvari, ki so za sadjar­ja važne, če hoče, da bo imel res obilen in plemenit pride­lek svojih češnjevih dreves.

Mnoge raziskave so pokazale, da se nobena sorta češenj ne more oploditi z lastnim cvet­nim prahom. Zato si moramo zasad.ti več sort češenj, šele potžm se bodo lahko oplojevale ter redno in obilo rodile. Da fmafno v sadovnisku več sort,

Je va/.no še zato, ker se niti ne­katere česnjeve sorte ne more­jo oploditi med seboj.

Češnje, kakor tudi višnje, rn ?:r..iožujemo predvsem s ce-p.,snjem, zelo malo pa s ko-

nskimi poganjki ali s se­menom. S semenom razmnožu­jemo čeznje le zato, da dobimo podlage za vzgojitev nove sorte. Koščice zrelih češenj očistimo in operemo, jih posušimo v sen­ci in shranimo na suhem, zrač­

nem prostoru. To seme — koščice — vsadimo jeseni aii spomladi v top.* greae. Ce j ih vsadimo •pomladi, je dobro, da jih že decembra vložimo v vlažen pe-*ek. Seme sadimo dva do tri centimetre vsaksebi in tri do J'.iri centimetre globoko, vrste pa naj bodo narazen 20 cm. Ce vzkaiijo vsa semena, moramo rastjfne razredčiti. Jeseni ali

^pomladi potem te semenj ake picifeddnu) na njih stalno mesto v -i - o , . - > q p r l : m n iih v vr-

Sle, med katerimi naj bo 90 cm F ' ko v pa so ločene 30 cm druga od druge. Ce smo ; rnenjake posadili zaradi cep' jer ' i , jih cepimo šele na­slednje ie:o spomladi, in sicer v krono, s spajanjem v višini 1 metra.

Razmnoževanje s koreninski­mi poganjki je star, danes opu­si i način, ker ni žlahtnih sort, k i bi se gojile na svojem last­nem korenu, razen osthamske in domače višnje.

Najbolj razširjeno je razmno­ževanje s cepljenjem. Tako raz­množevanje je tudi zelo prak-

* tično, ker tako dobimo sorte, ki dobro prenašajo lastnosti matičnega drevesa, so pa tudi rodovitne. Seveda pa si mora­mo vzgojiti dobre podlage in cepiče. •

Za podlago ponavadi uporab­ljamo divjo češnjo, katere je več inačic. Izberemo si plodove takih divjih češenj, katerih dre­vesa imajo svetlosrebrnkasto skorjo in piramidno obliko kro­ne ter rdečo barvo plodov. Take vrste divjih češenj dajo zo'o odporne in dolgoletne pod­lage, ki uspevajo v vsaki zem­lj i , da le ni prevlažna, presu-ha ali preveč apnena. Podlage d ' ! h r""5p-,.i so najprimernejše za vzgojitev visokih in srednje deoeiih dreves. Na oko (okuli-

ranje) pa ne cepimo pri kore-i iuvem vratu, ampak v ^ŠUnl krone, da si '. A vzgojimo debloJ -v-' p: o:, a pomni dar bam. Priporočljivo drevesnicah, kler so tudi""druga sadna drevesa, gojimo češnje ob robu drevesnice, da so čes-njeve sadike v senci, kajti sicer se rade smolijo.

Manj je v uporabi za podlago žlahtna češnja. Ta je srednje bujne rasti in se dobro vraste z vsemi sortami češenj. Je pa kraikotrajnejša in občutljiva proti vremenskim nezgodam, prav zato jo za podlago manj uporabljajo. Ce jo hoćemo upo­rabiti, si moramo izbrati seme srednje poznih sort.

Od vseh teh opisanih podlag je najboljša rašeljika (Prunua mahaieb). Rašeljika je glede zornije zelo skromna, potrebuje le minimalno količino vlage in dobro prenaša suha, kamnita in apnena tla, pa tudi proti mrazu je odpornejša. Razmnožuje se s semenom in vegetativno s podzemskimi deli. Kaljivost se­mena je zelo dobra In daje ize-načene podlage. Nekatere sorte češenj imajo na tej podlagi ne­enako zraščenost, zalo se cepiči v nekaterih letih dobro prijem-ljejo, v drugih pa slabše. Je manj rastna in zato primerna za polvisoke. nizkodebelne, gr­mičaste in špalirne oblike češ­njevih sadik. Čeprav so češ-njevi nasadi na tej podlagi krat-kotrajnejši, imajo pa pred dru­gimi to prednost, da dajo pri­mernejše vzgoine oblike za ne­go, obdelovanje in obiranje češ­njevih plodov. Rašeljiko veliko uporabljajo za podlago v vseh naprednejših državah, ker je cenejša in ima boljše lastnosti kot češnjev divjak.

Za podlago se uporabljajo tudi razne oelice, višnje in češ-njeve črnice. Nekatere belice in črnice so se dobro obnesle kot podlaga češnjevih sort za vku-havanje.

Prav posebno skrbno pa mo­ramo izbrati cepiče. Zlasti je treba paziti na sorte, potem pa na posebnosti te sorte; ravno v tem naši sadjarji največ gre­šijo, ker nimajo primerno za­znamovanih matičnih dreves. Ista sorta češenj ima lahko več dobrih kakovosti, tako glede dozorevanja, sočnosti, debelosti in barve plodov. Zato jemljimo cepiče le od tistih dreves, k i

»ŽELEZO« trgovina z železnlno

v Ljubljani, Stritarjeva ulica 7

sprejeme

DVA TRGOVSKA POMOČNIKA

DVA VAJENCA Nastop službe takoj, plača in oskrba za vajenca po dogovoru. — Pismene po­nudbe dostavite na naslov

trgovine »ŽELEZO«.

FTTTTTffTTTl

IZ NOVEGA MESTA - um'milil i "'ti iuiihi ihn'inmn en

17. junija je Dolenjski list ob­javil kratek, a tehten prispevek: »Je kolesarjenje v novomeškem parku dovoljeno?«. Dobronamer­na kritika do danes še ni rodila prepotrebnih posledic: kolesarji so na poti mimo okrajne bara­ke čedalje bolj nesramni.

Nekaj primerov: pred dnevi sem šel z otrokom na kolodvor: mimo trafike je privozil po tej poti mlajši kolesar, nadaljeval vožnjo po pločniku za pešce in šele pri slavbi železniške sekci­je zavil na cesta! Pešci smo se morali divjaku umakniti!

Običaj je postal, da civilni in uniformirani kolesarji zavijejo z Ljubljanske ceste na asfaltirani pločnik že pri Sekciji, vozijo divje in brezobzirno do trafike, kjer se spustijo v dirko mimo barake na TUov trg in mimo Metropola na cesto Komandanta Staneta. Da se jim otroci in sta­rejši ljudje s trudom umaknejo, ni treba posebej ponavljati. Da so tu v nevarnosti življenja, prav tako! Pridružujem se piscu zadnjega poziva v Dolenjskem listu in v imenu mnogih prosim:

1. Prepove naj se takoj vožnja po poti mimo okrajne barake, kar je svoj čas že bilo prepove­dano.

2. Olepševalni odbor je zožil to pot z dovoljenjem Komande novomeške garnizije In bo tu nastal izredno lep park. Ožja pot spravlja pešce še v večjo nevarnost, kolesarska brezobzir­nost pa je v našem mestu že kar prislovična.

3. Prosimo komando Mestne milice, naj poskrbi skupno z LO MO za tablo, da je tu vožnja ko­lesarjev prepovedana, kršilce pa naj sproti kaznuje.

4. Kdor ima opravka v okraj­ni baraki, naj gre do nje peš. ? prav kma kolo. Varnost pro­meta, življenje otrok in skratka red in občutek varnosti naj imajo prednost p r e d divjašUm p.ictjem n e s r a m n i h kolesarjev!

* Za upravnika hotela Kandija

Je bil imenovan Jože Tomlje,

dosedanji upravnik invalidskega zdravilišča v Dolenjskih Topli­cah, Novo službeno mesto je nastopil 1. julija.

A

Prostori kavarne na Glavnem trgu bodo kmalu preurejeni, kar je bilo že nujno potrebno. K a ­varna bo dobila tudi novo opre­mo. Skoda le, da kavarno pre­urejajo prav v času največjega prometa tujcev, ki se tu zelo radi ustavljajo. Kot zatrjujejo, prej nismo mogli pričeti z de­lom, ker ni bilo kredita.

Imajo najboljše lastnosti, da Jth prenesejo na bodoče češnjevo drevo. Ko režemo cepiče, mo­ramo posebno paziti na njih zrelost. Zrelejši cepiči so pri <\neisih drevesih na južni in južnovzhodni strani debla.

Kdaj režemo cepiče, je odvis­no predvsem od časa in načina cepljenja. Za zimsko in spomla­dansko cepljenje narežemo ce­piče novembra in decembra, ko listje povsem odpade. V tem času imajo tudi največ hranil­nih snovi. Seveda jih moramo narezati pred mrazom. Ce jih r e ž e m o sDomladi, 'iih moramo čimprej, preden začno sokovi krožiti v drevesu, sicer se bo­do slabo prijeli. Za jesensko cepljenje na speči brst režemo cepiče, ko hočemo cepiti. Po-rezane cepiče za rimsko in spo­mladansko cepljenje položimo v vlažen pesek, da j ih ohrani­mo sveže.

Tu opisana napotila so osnov­nega pomena za obnovo češnje­vih nasadov. Prav tako važno pa je nadaljnje oskrbovanje češenj: gnojenje zemlje, obre­zovanje ter zaščita pred bolez­nimi in rajnimi šk^djlivei če­šenj. Očistiti in urediti moramo naše stare češnjeve nasade. Razstava v Brusnicah je poka­zala, da nekateri sadjarji resno skrbijo za gojitev češenj in kva­litetnih sort. vendar brez pra­vega načrta in brez dobrih ma­tičnih dreves. Še malo več tru­da in podgorjanske češnje bodo dosegle še večji sloves, kar bo v korist in ponos vsem sadjar­jem na tem področju.

Peter Kapi

Tujec o izvozu našega vina

V londonskem laburističnem listu »Tht New Sta/tesman and Natioo« opisuje John Freeman, eden od urednikov, vtise s svo­jega potovanja po Jugoslaviji in pravi takole:

»Vedno sem se čudil, zakaj Jugoslovani n« poskusijo bolj resno, da bi povečali izvoz svo­jih vin. Se bolj se pa čudim se-daj, ko tri tedne nisem pil dru­gih vin kot jugoslovanska. Prav res, malokatera dežela pridelu­je tako dobra vina po tako ugodni ceni. V vsakem delu Ju­goslavije za tri do štiri šilinge izpijete steklenico izvrstnega lahkega vina, ki povsem zasenči kislaste tekočine iz Alžira in Languedoca, k i jih sicer tako veliko kupujejo.. Toda v Jugo­slaviji nimajo klasifikacije po letnikih, nimajo specialnih vin, kakor so tako zvana plemenita vina iz Bordeauxa, Burgundije in iz področij Rajne, Razen v Sloveniji, Jugoslovani nimajo čvrstih, standardnih kvalitet in tako najdete velike razlike v kvaliteti vina iz steklenic, ki nosijo enake oznake. To je ena glavnih ovir večjemu izvozu. Jaz sodim, da bi se Jugoslova­nom bogato povrnilo, če bi za odstranitev teh ovir žrtvovali več časa in denarja in če bi ce­lo, kot so to storili Francozi, iz­dali zakon, k i bi zajamčil sistem kontrole nad kvaliteto. Prepri­čan sem, da bi se tržišča za ta­ka vina lahko našla.«

V petek obiščite Bazo 20 na partizanskem Rogu! - Vabi Zveza borcev iz Dol. Toplic

Določeno je število odbornikov občinskih ljudskih odborov

N a p o d l a g i 9. i n 11. M e n a Z a ­k o n a o i z v e d b i n o v e u r e d i t v e o b ­č i n Ln o k r a j e v (Urad.nl l i s t L R S š t e v . 24-120/55) Je i z d a l O k r a j n i l j u d s k i o d b o r N o v o m e s t o n a 1. s k u p n i s e j i o b e h z b o r o v dne 20. j u l i j a 1955

O D L O Č B O o D O L O Č I T V I Š T E V I L A O D B O R ­

N I K O V L J U D S K I H O D B O R O V N O V I H O B C l N

Š t e v i l č n i sestav o b č i n s k i h l j u d ­s k i h o d b o r o v za l j u d s k e o d b o r e n o v i h o b č i n se d o l o č i t a k o l e : 1. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R

Č R N O M E L J : O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r Š t e j e 35

o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i j o L j u d ­s k i o d b o r n i k i d o s e d a n j i h o b č i n ­s k i h l j u d s k i h o d b o r o v : A d l e š i č i 4, Č r n o m e l j 15, D r a g a t u š 5, G r a d a c 2 i n V i n i c a 9 o d b o r n i k o v .

2. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R K O S T A N J E V I C A - P O D B O C J E

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 19

o d b o r n i k o v ; o d tega lz-voll ta l j u d ­s k a o d b o r a dosedan jega o b č i n ­s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a : K o s t a ­n j e v i c a i l i n P o d b o č j e 8 o d b o r ­n i k o v . 3. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R

M E T L I K A : O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 25

o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i t a l j u d s k a o d b o r a dosedanjega ob ­č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a : G r a ­d a c 8 i n M e t l i k a 19 o d b o r n i k o v .

4 O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R M I R N A :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 17 o d b o r n i k o v ; o d tega I z v o l i t a l j u d ­s k a o d b o r a dosedan jega o b č i n ­skega l j u d s k e g a o d b o r a : M i r n a 7 i n R a k o v n i k 10 o d b o r n i k o v .

5. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R M O K R O N O G :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 19 o d b o r n i k o v ; o d t ega i z v o l i j o l j u d ­s k i o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o ' - . M o k r o n o g 7,

Spoštujte prometne predpise! Jože Kocjan, posestnik iz

Strupnega pri Skocjanu, je 28. marca letos vozil s kolesom po Ločenski cesti mimo silosa v Novem mestu čisto po levi stra­ni ceste. Za njim se je pripeljal z osebnim avtomobilom L. P. iz Novega mesta. Avtomobilist je hotel voziti mimo kolesarja po desni strani, toda tik preden Je šel mimo njega, je ta zavil na desno stran naravnost pred avtomobil.

Sodišče Je ugotovilo, da sta za navedeno prometno nezgodo kriva oba. Kocjan sicer več, ker je vozli po levi strani ceste in šele tik pred avtomobilom zavil na desno, delno pa tudi

S seje obeh zborov 0L0 Novo mesto

L. P., ker bi moral voziti s ta­ko hitrostjo, da bi lahko v vsa­kem primeru ustavil vozilo. Res je s prisotnostjo duha rešil mor­da celo življenje kolesarju, to­da prekršil je cestno policijski red, ker je hotel prehiteti po desni strani.

Kocjan je bil obsojen na me­sec dni zapora, pogojno za do­bo enega leta, L . P. pa na 5.000 dinarjev kazni, prav tako po­gojno za eno leto. Vsak mora plačati tudi 400 din povprečnine.

Vreme OD 22. DO 31. JULIJA

Kratkotrajno poslabšanje vre­mena, oziroma padavine priča­kujemo okoli 24. in 29. Julija. V ostalem lepo poletno vreme.

B k o o J a n 3, S m a r j e t a 3 l n T r e b e l n o 6 o d b o r n i k o v .

6. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R N O V O M E S T O :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r Š t e j e 41. o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i j o l j u d ­s k i o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v : B r u s n i c e 3, G o t n a vas 12, M i r n a p e č 6, N o v o m e s t o l i l , P r e č n a 3, S tna r j e t a 3 m T r š k a g o r a 3 o d b o r n i k e .

7. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R S E M I Č :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 17 o d b o r n i k o v : vse i z v o l i l j u d s k i o d ­b o r dosedan jega o b č i n s k e g a l j u d ­s k e g a o d b o r a S e m i č .

8. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R S T R A Z A - T O P L I C E :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š t e j e 21 o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i j o l j u d ­

s k i o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v : D o l e n j s k e T o ­p l i c e 13, P r e č n a l i n S t r a ž a 7 o d ­b o r n i k o v ,

9. O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R Š E N T J E R N E J :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r s-teje 27 o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i j o l j u d ' sikj o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i * l j u d s k i h o d b o r o v : Š e n t j e r n e j l l , S k o e j a n 8 i n S m a r j e t a i odbor ­n i k a .

10. O B C T N S K I L J U D S K I O D B O R T R E B N J E :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r štefle 29 o d b o r n i k o v ; o d tega I z v o l i j o l j u d ­

s k i o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v : D o b r n i č 6, T r e ­b e l n o 1. T r e b n j e 12, V e l i k a j o k a 6 i n V e l i k i G a b e r 4 o d b o r n i k e .

U . O B Č I N S K I L J U D S K I O p B O R Ž U Ž E M B E R K :

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r š i e je 21 o d b o r n i k o v ; o d tega i z v o l i j o l j u d ­s k i o d b o r i d o s e d a n j i h o b č i n s k i h l j u d s k i h o d b o r o v : D v o r 0, H i n je 5 i n Ž u ž e m b e r k 10 o d b o r n i k o v .

n. T a o d l o č b a v e l j a t ako j . S t ev . d e l . 48/1-55. N o v o mes to , dne 30. J u l i j a 195S.

P r e d s e d n i k O k r a j n e g a l j u d s k e g a odbora

Novo mes to : Franc Pirkovič, 1. r.

Na redni seji obeh zborov OLO Novo mesto 11. julija so najprej rešili vrsto tekočih za­dev, katerih se nabere od seje do seje veliko. Med temi so b i ­le tri spremembe družbenega plana, odlok o občinskem pro­metnem davku, razdelitev od­nosno razmejitev lovišč v okra­ju, nekaj jamstev za najeti kre­dit, nekaj zemljelastniikih za­dev in pod.

Druga točka dnevnega reda so bile volitve za bodoči okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Ta bo štel, kot smo že poročali, 110 odbornikov, od tega zbor. pro­izvajalcev 50 odbornikov, okraj­ni zbor pa 60 odbornikov. Iz območja sedanjega novomeškega okraja pride v novi OLO skup­no v oba zbora 77 odbornikov, v bodoči okrajni zbor so bi l i izvoljeni:

Vladimir Berce, Mirna; Ivan Gorenc, Hrastno; Franc Milavec Puščava; Jože Matkot Male Po­ljane; Anton Starič, Ornuška vas; Vilko Videčnik, Mokronog; Boris Andrljanič, Novo mesto; Franc Gačnik, Brod; Ivanka Gri l , Birčna vas; Lojze Hlede, Žabja vas; Martin Jerele, Bre­zovica; Ivan Jarc, Prečna; Prane Kirar, Trška gora; Jože Kralj, Sela pri Zajčjem vrhu; Ema Musar, Novo mesto; Danica Mo-dlc. Novo mesto; Alojz Muren, Podgrad; Franc Medle, Sela pri Ratežu; Alojz Povše, Dolenji Podboršt; Anton Pire, Novo me­sto, Miha Počrvina, Novo mesto; Fanika Cerne, Dol. Toplice; Franc Markovlč, Podturen; Jože Rajer, Loka pri Straži; Viktor Zupančič, Novo mesto; Alojz Kastelic, Pristava; Karel Pavlin, Polhovica; Franc Rangus> Dole­nje Vrhpolje; Blaž Sut&r, Sta­ra vas; Maks Vale, Novo mesto; Peter Romanič, Novo mesto; Cir i l Bukovec, Velika Loka; Adolf Dim, Hudeje; Frane Zi­dar, Trebnje; Anton Zefran, Ve­liki Gaber; Franc Pirkovie, No­vo mesto; Franc Rajer, Vrhpeč; Franc Trlep, Orlaka; Jože Go-senca, Dvor; Franc Jare. Cv i -belj; Ignac Mrvar, Smihel pri 2užemberku in Jože Roje, Lo ­pata.

V ibor proizvajalcev (skupina industrije, trgovine in obrti) so bili izvoljeni:

Mirko Barkovič, Novo mesto; Vinko Bele, Novo mesto; Hen­rik CigoJ, Novo mesto; Stane Hladin, Šentjernej; Ivan Koče-var, Novo mesto; Janko Kaste­lic, Novo mesto; Janez Kovarik, Novo mesto; Anton Knafl.jič. Novo mesto; Ivan Murn, Novo mesto; Dušan Mule j, Novo me­sto; Ludvik Peric, Novo mesto; Alojs Smrke, Žužemberk; Gu-stelj Slavine, Trebnje; Jože T i -sovec, Straža; Julij Smrke, Po­ljane; ing. Dušan Sodnik, Novo mesto, in Maks Ganter, Novo* mesto.

V prolzvaJalsko skupino kme­tijstva:

Franc Clnkole.a jPobruška vas; Jože D U I B F J J u kj. vas; Ivan Du­lar, Cegelnica; Ivan Dolenšek,

Mokronog; Martin Gačnik, Bo-ričevo; Franc Grm, Pleš; Jože Grahut, Smarjeta; Jože Hudo-klin, Brusnice; Alojz Jare, V r ­bovec; Franc Jevnikar, Dol; Viktor Krmelj, Brinje; Janez Lukšič, Vinja vas; Martin Pav­lin, Gornja Brezovica; Jože Se­ver. Zagorica; Jože Sinur, Drej-či vrh; Jože Strmec, Sela pri Šumberku; Jože Zupančič, Treb­nje, in Jože Jaklič, HinJe.

Iz bodočega okrajnega ljud­skega odbora je torej izpadlo le 16 dosedanjih odbornikov (osem iz okr. zbora in osem iz zbora proizvajalcev). Ostale odbornike za novi okrajni ljudski odbor Novo mesto sta medtem izvoli­la OLO Črnomelj in OLO Krško. Za območje sedanjega novome­škega okraja, ki se priključi OLO Ljubljana, je bil za odbor­nika v b o d o č i - OLO L j u b l i a t v a -izvoljen Alojz Orel iT, Zagradca.

POHOD HRVAŠKIH IN SLOVENSKIH BORCEV PO POTEH XIII. PR0UETARSKE BRIGADE

Pohod hrvaških in slovenskih borcev po sledovih XIII. prole-tarske brigade čez Zumberak bo s sodelovanjem planincev iz Podsuseda, Samobora, Novega mesta, Črnomlja in Kostanjevice 26. in 27. julija.

Zbirališče 26. Julija 1955 ob 7. uri zjutraj v Kostanjevici pred KZ. Od tod v Sutno s ka­mioni, dalje peš čez Planino, Nova sela, Priseko, Budin jak, Gorenjo vas, Petričko selo, Grič,

Ječmenišče, Pogano jamo do no­ve planinske postojanke na Po­lomu, kjer bo prenočevanje. Drugo jutro nadaljujejo udele­ženci pohoda pot s kamioni po novi cesti čez Gorjance do Sošic in dalje v Karlovac, kjer bo osrednja proslava osvoboditve Hrvatske ob navzočnosti mar­šala Tita.

ZVEZA BORCEV NOV LOSTANJEVICA

MM^KCIJA j

RAZPIS ZA SPREJEM V INDUSTRIJSKO RUDARSKO ŠOLO V ZAGORJU

R a v n a t e l j s t v o i n d u s t r i j s k e r u d a r s k e Sole v Z a g o r j u s p r e j m e T šolskem letu i95.>-:>fi

D O L O Č E N O Š T E V I L O U Č E N C E V k i se ž e l e i z u č i t i z a k v a l i f i c i r a n e d e l a v c e r u d a r s k e s t r o k e — k o p a č e . V p i s t r a j a o d l . j u n i j a do z a k l j u č n o 1. s e p t e m b r a 1955.

V p i š e j o se l a h k o v s i t e l e sno l n d u š e v n o s p o s o b n i d r ž a v l j a n i F L R J , s t a r i o d 15 do 17 le t , k i so zados t l j i s p l o š n i š o l s k i o b v e z n o s t i .

K A N D I D A T I M O R A J O P R E D L O Ž I T I : 1. L a s t n o r o č n o n a p i s a n o i n s 30 d i n k o l k o v a n o p r o š n j o z n a t a n č ­

n o n a v e d b o n a s l o v a (mesto, k r a j , h i š n a š t e v i l k a , p o š t a i n ž e l e z n i š k a postaja),

z. Z a d n j e š o l s k o s p r i č e v a l o . 3. I z p i s e k i z ro j s tne m a t i č n e k n j i g e . 4. P o t r d i l o o I m o v i n s k e m s t a n j u i n d a v č n i o s n o v i . N e k o l k o v a n e p r o š n j e te r p r o š n j e b r e z p r i l o ž e n i h l i s t i n n *

b o m o UDOštcv-i l i . S p r e j e m n e g a i z p i t a n e bo . P o u k je t e o r e t i č e n l n p r a k t i č e n t e r t r a j a t r i l e t a . U t i e n c i p r e ­

j e m a j o m e s e č n e n a g r a d e v z n e s k u o d 2000 do 4000 d i n . Š o l a n u d i u č e n c e m vse š o l s k e p o t r e b š č i n e t e r z a Izva jan je p r a k t i č n e g a po­u k a p o t r e b n o d e l o v n o o b l e k o , obu t ev l n p e r i l o .

P r i š o l i je In t e rna t , k i n u d i u f p n c e m p o t r e b n o o s k r b o . K a n d i ­da t i i z v e n Z a g o r j a , k i ž e l i j o s t a n o v a t i v I n t e r n a t u , m o r a j o to n a v e s t i v p r o š n j i .

K a n d i d a t se l a h k o v p i s e osebno aH p a p o š l j e p r o š n j o po p o š t i . R A V N A T E L J S T V O I N D , R U D . S O L E , Z A G O R J E .

V tem tednu nabiramo SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA:

• to:

»Večer«)

Cvet lipe 220 din, plavice brez čaše 600 din, rmana 50 din, bele deteljice 140 din, njivske ma­čehe 700 din, velikega lučnika 500 din.

List šmarnice 100 din, sleze-novca 120 din, oreha 30 din, bo­rovnice 60 din, volčje češnje (beladona) 150 din, lapuha 60 din, gozdne jagode 80 din, ozkolistnatega trpoitca 80 din.

Rastlino hribske rese 260 din, njivske mačehe 120 din, kopit-n.ika s korenino 70 din, jeter-nika 180 din, Jetičnika 80 din, rmana 30 din, materine dušica 30 din.

Korenine baldrijana 260 din, srčne moči 150 dtn, regrata 120 din.

Plod kumne 450 din, borovnici suhe 450 din.

VERA REMIC: i —

S l o v e n s k a u m e t n o s t m e d N O V n p o s e b n i m p o g l e d o m n a k n j i ž e v n o * !

M I L E K L O P C l C Med najpopularnejša imena v

partizanski književnosti spada tudi Mile Klopčič. To popular­nost mu je prinesla njegova drama »Mati«.

Klort ič se je rodil 1905 ' v L'Hopitalu v T,oti.ringiji, kjer je bil njegov oče rudar. Pesni-koval je že v šolskih letih in 1024 je v Ljubljani izdal svojo prvo zbirko »Plamteči okovi«, posvečeno Leninu. Bila je seve­da takoj zaplenjena in je smela šele čez nekaj mesecev na knjižni trg. Pesnik pa se je mo­ral na procesu v Trbovljah za­govarjati zaradi nje.

Ta revolucionarna zbirka je bila bolj politični protest kot umetniška manifestacija, je pa v:ik;ikor vplivala na sodobne ustvarjalce s svojo napredno miselnostjo.

Deset le pozneje — 1934 — le Klopčič izdal svojo drugo zbirko »Preproste pesmi«. Z njo ie nasproti neživljenjski, ekpresio-nistični poeziji takratnih pesni­kov postavil socialno motiviko. »Preproste pesmi« niso bile nič manj revolucionarne od »Plam-

tečih okovov«, bile pa »o mnogo bolj prepričevalne, brez patoss in artizma. Za Klopčiča je sploh značilna socialna pesem ln še v otroških motivih je to njegova bistvena poteza.

V spomin nekemu tovarišu iz taborišča Luckenvvald je napi­sal pesnitev v tercinah, ki naj bi bila kot nekako nadaljevanj* Dantejevega »Pekla« iz »Božan­ske komedije«. Pesnitev ima tu­di naslov »Pekel« ter slavni Dantejev motto: Lasciate ogni speranza . . .O. vi , ki vstopite, vsak up pustite«. To je spev o krogu, kjer gorijo narodni izda­jalci: In šla sva dalje v kolobar

naslednji. •Tu so. ki jim bila je naložena najtrša kazen. B i l i so Je vredni, zavrženci, ki lz mojih ust

nobena prišla prijazna Jim ne bo

beseda, svojat prekleta, sodrga

zgubljena!« Kot Danteja, tudi našega pes­

nika vodi po tem peklu Verf l l . Klopčiča je zamikala tudi dra­

ma. V partizanih Je 26. ln il. septembra 1943 napisal svoje

edino dramsko delo »Mati«. Dra­ma je bila prvič uprizorjena ob zaključku zbora slovenskih na­rodnih odposlancev v Kočevju 4. oktobra 1943 ob treh zjutraj. Režiral Jo je Ivan Jerman, glav­ne vloge to pa igrali Ema Star­čeva (mati), Vladoša Simčičeva (Minca), Jože Tirpn (Peter) ln Jože Gale (Andrej). Mati jo šla čez vse partizanske odre, po osvoboditvi pa tudi čez vse po­deželske. Ze leta 1943 so jo igra­li v Chicagu in Clevelandu in je dosegla velik uspeh.

V svoji drami je Klopčič pri-kazal na eni strani borbo proti okupatorju, na drugi pa proble­me malega slovenskega človeka ter ekonomsko borbo na vasi, hkrati pa Še borbo med starim In novim svetom, med materami in sinovi. Toda Klopčičeva mati ne ostane v starem svetu — otroci jo potegnejo za seboj, kot mater v istoimenskem romanu Maksima Gorkega. Dasi je dra­ma snovno naslonjena na delo enega najbolj znanih nemških antifašistlčnlh dramatikov, na »Puške gospe Carrar« Bertolda Brechta, Je polna slovenske in

časovne barvitosti, domačnosti in prisrčnosti. Klopčičeva »Ma­ti«« je veren dokument naše bor­be in je v času partizanstva do­bro izpolnila svojo ideološko in politično nalogo. Razen Borovih »Razstrgancev« je bila »Mati« drugi partizanski odrski »šla­ger«.

Zupančič, Bor, Kajuh in Klop- ' čič so nemara najbolj znana Imena paitizanske književnosti. Najplodovitejši avtor starejše umetniške generacije v partiza­nih Je pa

TONE SELIRKAR Seliškar je bil rojen 1900 v

Ljubljani. Njegov oče je bil kurjač in strojevodja, socialde­mokrat in večni popotnik za de­lom, mati pa delavka v Tobačni tovarni. Osaovno šolo, gimnazi­jo in učiteljišče je Seliškar obi­skoval v LjuMjani. Ze v osnov­ni šoli so zbudile pozornost nje­gove slovenske šolske nalogo, na učiteljišču je pa bil član literar­nega krožka ln vodja jugoslo­vansko iKinerjene organizacije učitelj ;ščnikov.

Kot učitelj je služboval naj­prej v Dravljah pri Celju, naj­pomembnejše zanj je pa bilo učiteljevanje v Trbovljah. Tu je spoznal vse socialne tegobe ln krivice črnega revirja ter doži­vel leta 1921 tudi rudarski štrajk. Ta štrajk je spremenil svetovni nazor »čistokrvnega narodnjaka in liberalca« Sell-škarja. Vključil se je v delavsko

gibanje, posledice pa so bila, da so ga neprestano premeščali in preganjali.

Ob napadu na Jugoslavijo se je javil za prostovoljca, že ma­ja 1941 je pa bil izvoljen v ile­galni kulturni plenum v Ljub­ljani, skupaj s Prežihovim Vo-rancem, Josipom Vidmarjem, Dragom Vidmarjem, Francetom Sturmom in Blažem Arničem. Jeseni 1943 je šel v partizane in bil dodeljen Cankarjevi brigadi, kjer je prevzel vodstvo propa­gandnega štaba v Trebnjem. Po nekaj ted.dh so ga poklicali v novoustanovljeno XVII I . divi­zijo, da je organiziral kulturno-propngandnl odsek, v katerem so bili Marjan Kozina, Bojan Adamič, slikar Globočnik, pes­nik France Kosmač, dirigent S i -monitl in drugi.

Tu je urejal mesečnik »Naša pest«, ki je tudi med nemško ofenzivo redno izhajal, kasneje pa tednik »Glas XVIII.«

Aprila 1944 je zaradi bolezni odšel na bazo 13-23 nad dolino Kolpe. Tu je napisal mladinski roman »Tovariši« in pripravil 6 v o j o *>artizansko pesniško zbir­ko »V naročju domovine«. Ka­sneje Je v Črnomlju urejeval »Novice«, ki so izhajale trikrat na teden, v Zadru je pa organi­ziral tednik »Bratstvo«, name-nlen predvsem našim prekomor­skim brigadam. Iz Zadra se je vrnil v osvobojeno domovino.

Seliškar je kot umetnik nare­dil dolgo pot od ekspresionistič-

nega pesnika preko socialnega poeta do glasnika naše revoluci­je.

Svojo prvo pesniško zbirko ja Seliškar izdal leta 1923 ln Ji dal naslov »Trbovlje«. Čeprav poj obliki ekspresionlstične, imajo te pesmi povsem drugo temati­ko: so doživeta Izpoved z glo­boko socialno in človečansko no­to. V njih je ovekovečll sajasto trbovlejsko dolino z zgaraniml knapi in njihovo zatrto srečo. Štirinajst let pozneje — 1937 so izšle njegove »Pesmi pričakova­nja«, ki so nemara naša najbolj­ša socialna lirika. V njih je »ve­lika etična resnoba, silna ljube­zen do polnega, zdravega, svo­bodnega življenja, strastno hre­penenje po obnovitvi sveta . . .« (Oton Zupančič.)

Pa ne samo v pesmih, tudi v Seliškarjevl prozi so izražene vse te vroče, humane želja (»Hiša brez oken«, »Roke Pod-lipnika«, »Nasedli brod«, njego­vo največje In najboljše delo). Napredna miselnost obseva tudi iz njihovih mladostnih povesti tistega časa »Rudi«, »Bratovšči­na Sinjega galeba«, »Janko in Metka«, »Hudournik« in druge),

V vseh teh delih Je Seliškar napovedoval to, kar je prišlo: revolualjo. Nič ga : i i preseneti­la, ne kot človeka ne kot umet­nika, saj je vedel, da pride.

Pred revolucijo je bičal staro, V partizanih je pa postal glasnik novega.

(Se nadaljuj«)

N e n a v a d n o J u n a š k a b o r b a ob Taborski steni naa Belico

Z Rudijem sva 26. aprila 1942 v dopoldanskih urah krenila M Raven na Kočevskem proti Medvedjaku. Iskala sva skrit prostor v primerni hosti za gradnjo bunkerja. Takrat je bi­lo namreč partizanstvo na Ko­čevskem že v polnem razmahu ln Italijani so uporabljali čedalje krutejše metode, da bi zadušii: vstajo. Pot naju je zanesla tudi v veliko skalno jamo v Tabor­ski steni naC Belico. V tej pro­storni, skriti in suhi votlini vrh strmih planin je prostora za 50 ljudi. Kraj se nama je zdel skrit in varen. Nekako v teh dneh je bil na Preži pri Kočevski reki ustanovljen Kočevski bataljon, k i je kmalu dobil ime Zapadno-dolenjski. Kmalu potem se je vodstvo Kočevskega bataljona preselilo v Taborsko steno nad Belico. Tu je bilo odtlej zbira­lišče rajonskih aktivistov, pa tudi ciklostilna tehnika je v tej votlini razmnoževala iz dneva v dan več propagandnega gradi­va. 6. maja 1942 je izšla prva številka »Partizanskega vestni-ka«. Štab bataljona, ki je bil tu nastanjen, je blizu tri mesece vodil vse operacije na italijan­ske kolone, ki so se gibale po Kočevskem ali v dolini Kolpe. Vendar sovražniku ni uspelo odkriti, kje je politično ln vo­jaško jedro odpora v tem kra­ju. V votlino so imeli v začetku dostop le najzanesljivejši borci in aktivisti. Pozneje so vedeli 2a zavetišče tudi drugi in to je bilo usodno.

V OGNJU OFENZIVE Druga polovica julija 1942

nam je dala italijansko ofenzi­vo. 21. julija 1942 so požgali ita-lijani Belico, Papeže in Bezgar-je, nato pa še ostale vasi v hr i­bovitih Ka j ih . 21. julija so iz Belice, Papežev in Bezgarjev ustrelili 12 terenskih aktivistov delavcev v Zamostu pri Osilnici, 25. julija pa še 5 v Gerovem. 24. julija so Italijani okrog 8 ure napadli štab Kočevskega bata­ljona v Taborski steni. O tem pripoveduje podpolkovnik Franc Bombač — Zorko:

»23. julija mi je Bračič pove­r i , mesto komandanta Kočev­skega bataljona. Zamenjal sem Smelita. Pred njim je bil ko­mandant Klj-jnšček Jože — Vas-ja. Pripravljali smo napad na Drago. V noči od 23. na 24. julij bi se moral- bataljon sniti na Medvedjeku z Zidanškovim ba­taljonom. 23. julija zvečer je prišlo na Trato okrog 500 Itali­janov. Okrog polnoči sem se vr­

nil s Florjanom in Vasjo v štab. Tu smo tudi prenočili. Nekako od 6. d « 7. ure zjutraj sta Flor­jan ir. Vasja odšla, jaz pa sem ostal v štabu t^r poslal na te­ren dv patrulji: eno proti Tra­ti in drugo v smer Dragarjev in Raven. Sedež štaba pa se nam je zdel že precej razvpit, zato smo s nameravali preseliti. Okoli pol osme je padel prvi strel. Partizan Karo je povedal, da so na robu 60 m od štaba Italijani.«

Z Zivkorr. se je spustil proti položajem, a so na poti že se­kali po njem rafali. Vrnit i se ni mogel več, marveč sta oba spolzela čez steno ob vznožju ter se rešila. V votlini so ostali Franc Bombač — Matjaž, ko­mandir, intendant Aleks, učitelj Lado Vrtačnik, učitelj Edo M> helič, Feliks Lah — Laufar, To-že Jakšič, ranjenec iz Kostela, partizan Karo, Nežka Mule, Ivanka Mule, Franc Krže, a na stražarskem mestu Tine Obra-novič ter nekje blizu otroka Vinko Kalčič in Jakob Turk, stara prvi 9 let, virugi 12.

NOC GROZE V VOTLINI Italijani so uporabljali . vse

vrste orožja, artilerijo, avione, plinske bombe in na koncu še metalec plamena. Sele ob 5. uri popoldne jim je uspelo prodreti tik do štaba, a so jih borci spet potisnili nazaj proti breznu. V tej bitki sta se zlasti izkazala Franc Bombač — Matjaž in in­tendant Aleks, k i sta tolkla do zadnjega po sovražniku. Matjaž

Spomin na leta NOB v Gradacu 26. julija bodo v Gradacu tret­

ji« praznovali občinski praznik — spomin na dan, ko so itali­janski okupatorji zaradi množič­nega odhoda mož in fantov v partizane požigali vasi v gra-daški občini in odgnali v inter­nacijo otroke, odrasle in starč­ke. Na letošnjo proslavo se v Gradacu pripravljajo že dalj časa. Občinski ljudski odbor bo imel slavnostno sejo, organizaci­je pa bodo organizirale povorko skozi vas, akademijo in športna tekmovanja. V nedeljo 24. julija bo obč. odbor Zveze borcev pri novem mostu v Giršičih odkril popoldne ob 14. uri spomenik padlim borcem in žrtvam faši­stičnega terorja. -a-

je imel zlomljeno roko, a se je še upiral in streljal le z zdravo roko po fašistih. Prestrelili so mu obe nogi, toda ni in ni se hotel umakniti iz prednjih po­ložajev. Smrtno ranjenega so ga soborci končno le prinesli v no­tranjost votline. Aleks in Za-krajšek sta se borila naprej Zidanškov bataljon je trikrat upadei Italijanom v hrbet, a ve­liko močrejši sovražnik je odbil vse tri juriše. Streliva je vse bolj primanjkovalo.

»Le eno bombo in damsko pi­štolo smo še imeli«, pripovedu­je borka Nežka Mule. »Za vsa­kega od nas smo prihranili po en naboj, da bi nas sovražnik ne dobil žive v roke. Šele v hu­dem fgnju metalca plamena so morali borci zapustiti prednje položaje in se umakniti v no­tranjo votlino. Tako so Italijan: uspeli, da so okrog 6. ure zve­čer prodrli v Taborsko steno Preživeli borci so jih čakali z edino bombo, ki jim je še osta­la. Z naboji, ki so Hh prihranili zase, so pričakovali zadnjega trenutka. Toda napočila je noč

in Italijane je bilo vse bolj strah Taborski steni so obrnili hrbet in se napotili v dolino.

V tej nenavadno junaški bor­bi so darovali za svobodo svoja življenja: ; . ač-Mat-jaž, Intendant Aleks, učitelj Lado Vrtačnik, Franc Krže, Feliks Lah — Laufar, Tine Obranovič in otroka Vinko in Jakob Turk. Kaj se je zgodilo s partizanom Karom, se ne ve. Ostali borci pa so ostali živi in so se naslednji dan med 10. .n 11, uro umaknili iz votline.

Naš napor v tej akciji je sko­raj nemogoče popisati. Tudi za­me osebno je bilo to nekaj naj­strašnejšega, kar sem doživela v narodnoosvobodilnem boju«, pravi stara partizanka Nežka Mule. Tone Ožbolt

Uspela operacija Bilo je decembra 1943, ko je

Hitler za vsako ceno hotel uni­čiti osvobodilno gibanje.

V Jelenovem žiebu so ostali trije partizani. Ni jim preostalo drugega, kot da so se zakopali v sneg in čakali, kaj jim bo prinesla usoda. Med njimi pod snegom je bil tudi mlad fant, Dolenjec. Desna noga mu je ozebla. Po končani ofenzivi je Mirko odšel ves ozeben do pr­vega naselja, do katerega je imel dobri dve uri. Iskal je po­moči pri terenskem odboru v Travniku. Prosil je, naj bi ga napotili v bolnico, pa ni bilo mogoče, ker je bila že polna še težjih bolnikov. Vendar je bilo fanta treba spraviti na varen kraj, kjer bi ga pozdravili in bi imel preskrbljeno hrano. Se­kretar terenskega odbora je za­devo izročil rajonskemu odboru Loški potok. Tu je bil sekretar Kordiš. Cepra je bila vas Trav­nik partizanska, je bilo tudi nekaj ljudi, ki so nasedli župni­ku Pravharju.

1942. je bil požar skoraj ves Travnik, nepoškodovana je osta­la samo hiša št. 12, po. domače pri Kaplarjevih. Kaplarjevi fantje niso bili ravno najbolj zanesljivi, vendar je bil naj­mlajši pri partizanih. In prav v to baJto smo dali Mirka v oskrbo. Mirko je bil prepričan, da smo ga dali v roke fašistič­nim ljudem, pa ni bilo tako. Do­ločil sem vojnega referenta za Loški potok Janeza Mikuliča. da skrbi za Mirkovo varnost, zdrav­je in hrano. Ko si je po dobrem tednu malo napel rebra in je po eni nogi priskakal iz hiše, ga je takoj obsula vaška otro-čad, ki ga ni klicala Mirko, pač pa KaplarJev partizanček. Tako so mu rekli tudi odrasli. Kljub dobri oskrbi je šlo z nogo na

slabše. Treba je bilo misliti na zdravnika. Začele so se kazati kosti na prstih desne noge. Ker je bil Janez bolj furmanske sor­te in gozdni delavec, se je ne­koliko razumel tudi na ranocel-ništvo. Sporočil mi je, da fti bilo treba na Mirkovih prstih porezati nekaj členkov, ki bi se poznele že zarasli s kožo. Tega mu nisem hotel, niti mogel do­voliti.

Mirko je bil živahen fant, ve­sele narave, pa sta se z Jane­zom kar sama dogovorila za operacijo. Nekega dne Janeza dolgo ni bilo k meni. Končno je okoli poldne le pricopotal s svojimi težkimi nogami. Povedal mi je, da je bil pri ozeblem partizančku. Vprašam, kako in kaj. Janez zmiga z glavo in pra­vi, da slabo. Naposled se oju-nači in pove, da Je fanta operi­ral.

»Ti si ga operiral?« se začu­dim.

»Dogovorila sva se, da bova glide prstov porezala. Pa sem prinesel ročno mizarsko žago, prijel nogo kot metrsko poleno in jo stisnil k sebi. Začel sem žagati prst na nogi. Ker je žaga bolj slabo rezala in je Mirka bolelo, sem moral odnehati« — pravi Janez. Vprašam ga, kaj bo sedaj, fant vendar lahko zgu­bi nogo. Janez pravi, da bo vzel ostre kovaške klešče, pa bo po­samezne gli,de počasi »odšrau-fal«. Tudi s tem nisem soglašal, on pa Je zavil v časopisni papir zrezane korenike tobačnega ste­bla in jo ucvrl. da se je za njim kar kadilo in smrdelo kot bi stare cunje žgal.

Mirko sam drži nogo. Janez pa s kleščami prime za mezinčeve členke in mu jih odstrani brez večjih bolečin. Potem je nateg­nil kožo in Jo zavezal. Po nekaj

dneh je šel na vizito in ugoto­vil , da se koža zarašča. Tudi Mirko se je pohvalil, da se kar dobro počuti. Ta uspeh je dal obema poguma. Mirko zopet na­stavi nogo kot konj pri kova­ču. Janez prime klešče in toli­ko časa sta ščipala členke, da jima jih je zmanjkalo. Zamota­la sta bolno nogo in jo pustila teden dni. Brez vsakih šivov se je koža' lepo zarasla. Mirko Se je kaj kmalu smukal okoli de­klet, ki mu niso rekle drugače kot KaplarJev partizanček. Ta partizanček je bil doma nekje od Novega mesta, menda iz Žab­je vasi. B i l je izučen čevljar. Večkrat se je vrtil tudi okoli našega čevljarja. Pr i nas se je zdravil tri mesece; bil je čisto dober, manjkalo mu je samo t i ­sto, kar mu je Janez s kovaški­mi kleščami odščipnil. Potem se je Kaplarjev partizanček spet podal v četo.

Ce Mirko še živi, mu povem, da njegov zdravnik še tlači travo in je pripravljen vsak čas pomagati, saj tudi pomaga; je pa v Stari cerkvi pri Kočevju lo<?ar Gozdne up"ve S^ra r » > kev. Franc Korđiš

» . . . Soc ia l i s t i čna misel je danes postala v pre­t e ž n e m delu sveta vodi lna in p r e v l a d u j o č a mise l . Za rad i tega je tudi mogla T i t o v a Jugos lavi ja v svoji od ločn i borbi za social izem kl jub vsem t eža ­vam dož ive t i tak uspeh in se tako uve l j av i t i v zunanjem svetu. Zaupanje v soc ia l i s t i čne sile da­n a š n j e g a sveta in T i tova sposobnost o d k r i t i te soc ia l i s t i čne tendence v takoimenovanem zahodnem in vzhodnem svetu kot tudi v az i jskih in a f r i šk ih d e ž e l a h , to je omogoč i lo uveljavljenje Jugoslavi je v zunanjem svetu, to je tudi omogoč i lo eno naj­več j ih zmag Ti tove Jugoslavi je v zadnjem času — normal iz i ranje jugoslovansko-sovjetskih odnosov.

K o te dn i v vsem svetu proslavljajo deseto ob­letnico ustanovitve O Z N , moramo ugotovi t i , da se to vrš i v v z d u š j u vere i n zaupanja v mi r , vere in zaupanja v prevladovanje t is t ih s i l , k i žele m i r o ­l jubno sodelovanje med d r ž a v a m i in k i iščejo pot za mirno r e š e v a n j e konf l ik tov med d r ž a v a m i .

. . . N a š a zunanja, notranja in gospodarska po­l i t i k a je popolnoma enotna po l i t ika in noben z u ­n a n j e p o l i t i č n i uspeh ne b i b i l m o g o č brez p rav i lne notranje in predvsem brez prav i lne gospodarske pol i t ike . N a š i z u n a n j e p o l i t i č n i uspehi so rezultat v e l i k i h ž r t e v , k i so j i h da l i naš i narodi v r e š e v a n j u svoj ih notranj ih , zlast i gospodarskih v p r a š a n j . Sa­mo od ločna pot za utrjevanje i n razvijanje novih ob l ik soc ia l i s t i čn ih odnosov, k i nastaja na bazi delavskega upravl janja in k i se bo še z večjo silo razv i ja la ob formiran ju komun, je omogoč i l a n a š e uvel javl janje in našo prodornost v zunanjem svetu ter uvel javl janje nove soc ia l i s t i čne pot i v o k v i r u soc ia l i s t i čn ih s i l d a n a š n j e g a sveta . . . «

B O R I S K R A I G H E R

Vsem prvoborcem in vo­diteljem ljudskega upora, vsem borcem in vodite­ljem partizanskih enot, vsem aktivistom OF in

članom Zveze borcev pošilja borbene pozdrave

ob D N E V U VSTAJE

Okrajni odbor Zveze borcev NOV

Novo mesto

Narodnoosvobodilna borba je za vedno združila jugoslovanske narode, nas prekalila v ognju najtežjih preizkušenj in ustvarila neločljivo bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov, Srbov, Kake-

doncev in Črnogorcev.

Na s l iki: V L A D O L A M U T : POGLED NA PROZOR (risba s po­tovanja umetnikov »Po sledovih 4. in 5. ofenzive v letu 1946)

V dneh, ko proslavljamo deseto obletnico osvobo­ditve in se ob Dnevu vstaje znova spominjamo blestečih zmag iz let narodnoosvobodilne vojne, se s ponosom oziramo na prehojeno pot in doslej dosežene uspehe. Vsem delovnim ljudem Dolenjske pošiljamo iskrene in tople pozdrave z željo, da bi združena dolenjska po­krajina dosegla v prihodnje še večji napredek na vseh področjih socialistične družbene ustvarjalnosti!

O k r a j n i l judski N O V O M E S T O

».y. S tovarišem Titom na čelu našega boja za socializem in neodvisnost države, čvrsto združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije — bomo tudi v bodoče ostali zmagovalci ter bomo na­pravili svojo državo srečnejšo, prispevali pa bomo tudi svoj delež k miru in napredku človeštva...«

EDVARD KARDELJ

DOLENJSKI L IST

GRADBENO PODJETJE

»GRADBENIK« Novo mesto pošilja ob Dnevu vstaje in 10-letnici osvoboditve borbene pozdrave celi Dolenjskil

Priporočamo se vsem, ki žele Imeti Izvršene solidne novogradnje in adaptacije po konkurenčnih cenahl

3 G3

Ob 10. obletnici osvobo­ditve in ob Dnevu vstaje pošiljamo borbene po­zdrave vsem Belokranj-

cem in Dolenjcem!

Delovni kolektiv

BELOKRANJSKE ŽELEZ OLIV SRNE

ČRNOMELJ

Izdelujemo trgovsko in strojno litino ter ulitke

barvastih kovin.

Pozdrav DNEVU VSTAJE in vsem borcem NOB1

» K R O J A Č»

NOVO MESTO

VEČNA S L A V A V S E M P A D L I M BORCEM Z A

SVOBODOl Z D E L O M K R E P I M O V REVOLUCIJ I Z A Č E T O DELO, Z MARŠALOM TITOM NA C E L U K O ­R A K A M O DO K O N Č ­

NIH ZMAGI

O K R A J N I ODBOR Z V V I NOVO MESTO

Vsem cenjenim dobaviteljem in odjemalcem LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA RIBNICA in TRGOVSKEGA PODJETJA »LES - NAŠI IZDELKI« sporočamo, da sta se obe podjetji z d r u ž i l i v

MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE RIBNICA NA DOLENJSKEM

Kolektiv novega podjetja pošilja vsem delovnim ljudem Kočevske, Bele krajine ln ostale Dolenjske ob DNEVU VSTAJE iskrene borbene pozdrave! Vlagajmo tudi vnaprej vse naše sile in znanje v graditev socializma, za mir, za enakopravnost in sodelovanje vseh svobodoljubnih narodov svetal

KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV, REZANEGA LESA, IZDELKE DOMAČE OBRTI IN LESNE GALANTERIJE PO UGODNIH CENAH Q

Vsem občonom in vsem cenjenim odjemalcem in našim gostom

čestitamo ob DNEVU VSTAJE In se Je vnaprej priporočamo!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MIRNA KMETIJSKA ZODRUGA MIRNA — z odseki »REMONT« Mirna — Gostišče »MAJOLKA« Žganjar Bogomir — kleparstvo

Delavski svet in upravni odbor

SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA

>1*11PN1K< Novo mes to

pozdravljata v imenu kolektivov direkcije, gradbišč in stranskih obratov

v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Straži, Krškem, Stični in

Cerkljah ob Krki

NARODNI PRAZNIK 22. JULIJ — DAN VSTAJE in vse delovne kolektive v naši domovini!

Prisrčne čestitke vsem borcem NOV, aktivistom Osvobodilne fronte

in članom Socialistične zveze delovnih ljudi ob DNEVU VSTAJE In

DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE 1

» T e k s t i l a n a « TOVARNA SUKANCA — KOČEVJE

Priporočamo naše kvalitetno blago iz mikane in Sesane preje za moške In ženske obleke ter plašče!

i ; i d i o i o i o i o i o i o i o i o i č > > o i p i o l o i o i o i o i o i o i d l

MESARIJA IN KLAVNICA Novo mesto nudi vse vrste kakovostnega mesa in mesne izdelke po najnižjih

dnevnih cenah! Priporoča se cenjenim odjemalcem z drobro postrežbo

In prvovrstnim blagom.

Kolektiv podjetja čestita delovnim ljudem ob narodnem

prazniku in želi vsem podjetjem obilo novih uspehovl

E J

E

Vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku DNEVA VSTAJE in k 10. OBLETNICI OSVOBODITVE!

Hkrati priporočamo vsem cenjenim potrošnikom, da kupujejo v naših specializiranih trgovinah:

TEKSTIL — Glavni trg 29 OBUTEV — KONFEKCIJA — USNJENA GALAN -

Ti KIJA — Glavni trg 28 2KLEZMNA - BARVE — Glavni trg 11 OKRAS — Glavni trg 19 PAPIRNICA — Cesta komandanta Staneta II

KNJIGARNA IN PAPIRNICA — Glavni trg I

lelovni kolektiv in uprava trgovskega podjetja

»IZBIRA«, NOVO MESTO

ČESTITKAM OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE IN OB DNEVU VSTAJE SE PRIDRUŽUJE

DELOVNI K O L E K T I V PODJETJA Z A

TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET

»GORJANCI« NOVO MESTO

POSLUŽUJTE SE NAŠIH PREVOZOV IN USLUGI

Naj žive pobudniki vseljudskega upora proti f a š i s t i č n i m okupatorjem In protiljudskemo i eda stare države!

Iskren pozdrav vsem borcem za svobodo ob letošnjem D N E V U V S T A J E ln D E S E T I O B L E T ­

NICI O S V O B O D I T V E ! MOZB Novo mesto

ČESTITAMO VSEM DEL UM KOLEKTI­

VOM IN SVOJIM O D J E M A L C E M ! OB PRAZNIKU VSTAJE - 22. JULIJU -

PETROLNovo mesto N« zalogi imamo vedno vse vrste naftnih

derivatov.

Borbene pozdrave vsem pobudnikom N O B , vsem

borcem, aktivistom in graditeljem socializma

• naši domovini!

Pozdravljamo DESETO OBLETNICC

O S V O B O D I T V E

in 22. julij — D A N V S T A J E !

ZADRUŽNO

TRGOVSKO PODJETJE

ČRNOMELJ 5S ̂ .̂̂ Kupujemo ln prodajamo

les, živino ln ostale kmetijske pridelke!

o • o • o • o

ELEKTRO­TEHNIČNO PODJETJE Novo mesto čestita k DNEVU VSTAJE — 22. juliju I

obrtništvo novomefikega okraja pozdravlja Dan v s t a j e — dan revolucije la svojega preporoda!

Okrajna obrtna zbornica Novo mesto

» • o i o i o i o i o i o i o i o i a i o i o i o i o K Dnem vstaje čestitajo in se priporočajo delovni

kolektivi trgovskega podjetja

. . Z A R J A " NOVO MESTO MODA — SNEGULJCICA — KOLONIALE — OPREMA

0 • 0 • o • o

•

•

o • o • o • o

Delovni kolektiv

Čestita k prazniku Dneva vstaje ln se priporočat

O I O I O I O I O I O I O I C O I O I O I O I O I O 1

Uprava mestnega vodovoda N O V O M E S T O se pridružuje čestitkam delovnim ljudem ob DNEVU VSTAJE ln želi novih uspehov v nadaljnji Izgradnji lašega mesta!

O l U l O B O i O l O i a i O l O l C U l O l O l O l O l O l O I O l O l O l O

K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ISKRENO

ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV

$&£i*vservts N O V O M E S T O

s podružnico v Trebnjem

Priporočamo naše usluge In delavnice!

E,

Sej

PRISRČNE ČESTITKE VSEM BORCEM NOV. AKTIVISTOM IN VSEM

GRADITELJEM SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI OB DNEVU VSTAJE —

22. JULIJU!

TOVARNA PLETENIN IN Z A V E S

„BELOKRANJKA" ČRNOMELJ

Trodajamo vse vrste pletenin in zaves po ugodnih cenah!

zahtevajte ponudbe, prepričajte se o kakovosti naših Izdelkov I

Ob velikem praznovanju desete obletnice osvoboditve in letošnjem Dnevu vstaje pozdravljamo delovne ljudi Bele kra­jine in jim želimo, da bi tudi v prihodnosti še uspešneje raz­vijali delovne uspehe, dosežene v desetih letih socialistične graditve v svobodni domovini!

Č R N O M E L J

V NOB In po njej smo s re­volucionarnim poletom položili temelje dejanske socialistične družbe. Nadaljujmo s ponosom ustvarjalno pot milijonov naših delovnih ljudi!

Naj živi In srečno nstvarja nova dela Socialistična zveza delovnega ljudstva tugoslavljel

IZ/NA$I44 K RAD EV Iz Zbur nam pišejo M* iop i«k imi lovc i

Naša vas je o d d a l j e n a 18 k m od uredništva Dolenjskega l i ­sta. Zato tovariš urednik tako malo ve o nas. Imamo stare in mlade ljudi, marsikaj dobrega in tudi slabega, kakor je pač povsod.

Nedelja 3. julija je bila straš­na. Oblaki so se pretrgali, voda je zalivala vso dolino, v 15 mi­nutah so vode narasle nad 2 m in preplavile polja. Žita, krom­pir, trava, vse je bilo pod vo­do. Odnašalo je orodje, deske, drva in vse, kar se je dalo od­trgati od tal. Prosenova mama, ki je stara nad 90 let, je komaj ušla nesreči. Povodenj je naj­bolj uničila krompir in žito po­sestnikom Matku Viktorju, Prosen Tereziji, Kos Poldki, Dolenšku Ignacu ln Mencin Te­

reni j i. Občinski ljudski odbor se bolj malo briga, da bi j im ocenil škodo, kakor se čuje. Ob povodnji so prišli na pomoč gasilci.

Gasilsko društvo v Zburah se bori s težavami, predvsem de­narnimi. Veliko je društvu v tem pogledu pomagala rojaki­nja Josipina Brezovec iz K a l i ­fornije, ki je poslala v pomoč 43 dolarjev. Za prejeti denar se j i društvo najlepše zahvalju­je, kakor tudi njeni nečakinji Mariji Vidmar, preko katere smo denar dobili. Josrtpino Bre­zovec smo sprejeli v društvo kot častno in podporno čla­nico.

Slabo vreme, ki se vleče že tako dolgo, nam hodi zelo na­robe. Saj gremo že h kraju ju­

lija, pa še nobenega pšeničnega snopa ni v kozolcu. Morda je tudi vreme kaj krivo, da na državnem posestvu v Klevevžu še polovica sena ni pokošenega. Naj bo že kakorkoli, škoda se dela velika, ko bi vendar že otava lahko rastla.

Bolj malo smo napisali. M i se držimo tega: kratke novice, pa daljši razum.

Jože Gorenc

Lovska družina v Dolenjskih Toplicah šteje 35 članov. Skrbi zlasti za pogone na divje svinje in volkove, ki delajo veliko ško­do po vsej okolici. Posebno lani je prišlo prav v vasi veliko div­jih prašičev iz roških host. Mar­sikaterega nevarnega ščetinarja so uničili topliški lovci. Letos marca so na nekem pogonu z drugimi lovci uničili volka, po­samezniki pa so pokončali pre­cej divjih svinj.

NAPREDEK ELEKTRIFIKACIJE V KOČEVSKEM OKRAJU

Pastirička in volk sta se borila za jagnje

Pastirj i v vasi Novi Laz i v k čredi , k i jo je pasla 10-letna Kočevskem okraju so imeli že Minka Malnar. N i veliko izbi-večk ra t pr i l iko videti volka, ral, zagrabil je jagnje in ga »godilo se je tudi, da je kdaj hotel odnesti v bližnji gozd. zmanjkalo kako jagnje, k i je To je pravočasno opazila pa-zaostalo za čredo. Pre jšnj i te- stirica, s k r i čan jem je p r i k l i -den pa se je volk ojunačil in cala ostale pastirje, sama pa sredi popoldneva pr ikorakal stekla za volkom. Pogumno je

zagrabila jagnje, k i ga je ne-L O V S k O kOČO na Travni sel volk in hočeš nočeš, volk

• je moral obstati. Pogledala sta W*" se iz oči v oči, v tem pa so

Na pobudo lovske družine pr i tekl i ostali pastirji z ostri-Ribnica so začeli graditi na mi sekiricami, k i j i h v ta na-Travni gori lovsko kočo. Koča men nosijo s seboj, in volk je bo odprta predvidoma konec te- jagnje izpustil in klavrno od-ga meseca. Člani Lovske druži­ne Ribnica so sklenili, da bo vsak član prispeval za gradnjo koče 30 prostovoljnih ur, z de­narnimi sredstvi pa bosta pod­prla gradnjo Kmetijsko gozdno posestvo Kočevje in Turistično olepševalno društvo Ribnica. Lovska koča bo namenjena lov­cem in vsem ljubiteljem nara­ve. Ribniški lovci naj bi našli posnemalce še kje drugje v na­šem okraju.

Največja želja naših kmetov je, da bi dobili v svojo vas elek­triko, s tem pa luč in pogonsko silo.

V kočevskem okraju je bilo v zadnjih dveh letih elektrificira­nih 62 vasi, število odjemalcev toka pa se je povečalo za 2000. S pomočjo Okrajnega ljudskega odbora, k i je za elektrifikacijo prispeval 50 milijonov dinarjev, ter drugih podjetij in s prispev­ki ter s prostovoljnim delom in­teresentov je bilo zgrajenih 145 km vodov visoke napetosti In 119 km krajevnega omrežja. Poleg tega je bilo zgrajenih

30 transformatorskih postaj, pred dovršitvijo pa je velika razdelilna postaja v Kočevju. Elektrificirano je 68% okraja in na elektriko čaka samo še Suha krajina, kjer so jame za dalj­novod tudi že skopane; delo so zaradi pomanjkanja denarnih sredsitev ustavili. Ker je potroš­nja električne energije zaradi industrije vedno večja, so letos pričeM delati novo hidrocentralo na Cabranki; investicije bodo znašale več milijonov dinarjev. Delo je prevzelo gradbeno pod­jetje »Zidar« iz Kočevja.

C. M.

KRONIKA NESREČ P r e t e k l i t e d e n so se p o n e s r e č i l i

l n p r i š l i i ska t p o m o č i v n o v o m e ­š k o b o l n i š n i c o :

T e k s t o r T o n e , k o v a č i z M a l e g a S l a t n i k a , j e p a d e l s k o l e s a i n s i p o š k o d o v a l d e s n o nogo . Učlr te-l j e v s i n S t e r k P e t e r i z S t a r e g a t rga ob K o l p i j e p a d e l z d r e v e s a i n s i p o š k o d o v a l de sno nogo . M u r n F r a n c , g o z d n i d e l a v e c i z V r d u n , se j e p r i dedu s s e k i r o v s e k a l v l e v o nogo . G r a b n a r M a ­r i j a , p o l j e d e l k a i z M a l e g a K a l a , je p a d l a s č e š n j e , p o š k o d o v a n o i m a desno nogo . S u š t e r š i č M a r t i n , s i n č e v l j a r j a i z J a m e p r i D v o r u , se je v l e v o nogo m o č n o z b o d e l s t r n j e m . S i n a v t o m e h a n i k a i z G o r n j e S t r a ž e , F a J e s k i n i J u r i j , je p r i sosedu U r b a n č i č u sede l v v r e l l u g i n s i p o š k o d o v a l s p o d n j i d e l te lesa. M l i n a r K i c L o v r e n c i z Z l o g a n j s i j e p r i p a d c u v m l i n u p o š k o d o v a l p r s n i k o š . B r c z o v a r J o ž e , d e l a v e c i z H m e l j č i č a , se j e s t r n j e m z b o d e l v p r s t desne r o ­ke . Š t e f a n K a t i c a , g o s p o d i n j a i z P r e d g r a đ a , je p a d l a z v o z a i n s i p o š k o d o v a l a desno nogo . M a r k o v i č J o ž e , r u d a r i z V r h k a p r i T r ž i ­š č u , je pade l s č e š n j e , p o š k o d o v a n I m a p r s n i k o š . K o p r i v š k a J a n e z a , ž e l e z n i č a r j a i z L j u b l j a n e , je n a pos t a j i O r t n e k u d a r i l a v o d o v o d n a c e v i n . m u m o č n o p r i z a d e l a g l a v o i n l e v o nogo. N a d o B a u e r i z L a z p r i K o č e v j u j e v g o z d u p i č i l a k a č a v l e v o nogo. Š o f e r j u M i k l i -e u S t a n e t u iz L j u b l j a n e j e v K o ­č e v j u p r i l e t e l k o s ž e l e z a v des ­no nogo . A n t o n u P a k a r j u , d e l a v ­c u v K e r a m i k i , je s t roj p o š k o d o ­v a l p rs te desne r o k e . B r e g a n t M a ­r i j a i z G o r . K a r t e l j e v e g a s i j e p r i p a d c u p o š k o d o v a l a l e v o nogo .

Ne pozabile: poravnana naročnina vam zago­

tavlja brezplačno nezgodno zavarovanje

pri Dolenskem listu!

4 cpo je pvCjenie tat'Cini&ov v betulu

Vlak nas Je peljal po deželi hmeljevih. nasadov, po deželi son­ca, vese'ja in radosti — po naši lepi Štajerski. Prispeli smo v Letuš, kraj pod Mozirskimi pla­ninami, vasico ob sinji planinski Savinji. Čeravno nas je ob pri­hodu v tabor pozdravil dež, smo se polni upanja na tri tedensko življenje ob bistri Savinji oprije­li taborniškega dela. Vsak si je postavil in uredil svojo platneno hiško.

Življenje v našem taboru je prav prijetno. Zjutraj nas iz glo­bokega sna in mehkih postelj zbu­di glas vzgojitelja. Iz šotorov se vsujejo sveži in spočiti obrazi fantov in deklet, k i zadovoljno možikaijo v jutranjem soncu. Do dobra se zbudimo šele pri jutra­nji telovadbi, ki nam je zelo po­trebna in koristna. Osvežimo se v čisti Savinji, k i nas marsikatero popoldne privabi v svoje valove. Ob 9. uri se zberemo pred jam­borom na sredini tabora. Glas vzgoijitel'ja zadoni: »Pozdrav za­stavil« in tabornik dvigne zasta­

vo, ki ponosno zaplapola v ju-"cranjjem soncu. Komaj pozajtJnku-jemo, že plava |?o zraku priljub­ljena žoga. Takoj po malici se za­čuje z odbojkarskega igršča ve-sei vrišč.

Po kosilu se prične popoldanski taborniški počitek. Po kopanju imamo poučna predavanja o ta-borništvu. Popoldne nas zvabi prelepa Savinja. Zvečer zadoni iz šotorov vesela taborniška pe­sem fantov in dekler, po 9. uri pa zavlada v taboru popolen molk. Taborniki spe,

. . . le stiraž korak se čuje skozi mrak in reke bistre šumenje; prelepo naše je življenje.

Taborniki — otroci padlih partizanov se zahvaljujejo soci­alnemu skrbstvu in Zvezi borcev za ves trud, ki so ga vložili za nas ln obljubljamo, da bomo po­stali vredni člani naše socialistič­ne družbe.

V petek popoldne: na Upnik pri Trebnjem!

Tehniko na podeželje Ob združitvi Ljudske tehnike okrajev Črnomelj in Novo mesto

Šel s praznim želodcem v gozd. Jagnje, čeprav močno ranjeno, je ostalo živo in pa­stirica ga je v rokah odnesla domov.

Kmetje v Novih Lazah upa­jo, da bo uprava državnih lo­višč poskrbela, da postreli volkove, saj je samo iz te vasi volk v zadnjem času odnesel t r i ovce.

C M .

Novi dom SVOBODE v Kočevski Reki — središče kulturnega dela v občini

Kiulburno-prosvetno delo v Kočevski Reki je bilo že od nekdaj zelo živahno in razgiba­no, toda kljub volji in prema­govanju neštetih težav delo DPD Svobode le ni bilo popol­noma uspešno, ker so društvu manjkali prostori. Z vztrajnim delom in izdatno pomočjo 'dr­žavnega posestva so si zgradili nov dom, v katerem imajo ve­liko dvorano za nastope in red­ne tedenske kino predstave, t e ­lovadnico z vsem pripadajočim orodjem, klubsko sobo In knjiž­nico. Kupil i so tudi nov kino­

projektor, nov Inventar, • knjižnici pa imajo že 2000 knjig. Nedvomno, da je to najlepši po­deželski dom Svobode in ponos vseh občanov. Posebno veliko zanimanje je za kino. Da bi lah­ko prišli h kino predstavam tudi ljudje Iz okoliških vasi, jih vo­zi po znižani ceni državno po­sestvo s svojim avtobusom. Svoboda se pripravlja za ob­činski praznik, ki bo meseca oktobra, z zelo obširnim pro­gramom. Največ zaslug pri kulturnem delu ima učiteljica tovarisiea Milenkova. C. M.

S P O R T 7 Črnomlju potrebujejo Športno društvo

V Črnomlju je š p o r t n o ž i v l j e n j e ze lo pes t ro . S p o r t j e z a j e l v e l i k o 1.1 u d i . C r n o m a l j c l so l ahkoa t l e t t , o d b o j k a r j i , r o k o m e t a s l i n nogo­m e t a š i . T e k m o v a l i so ž e v B e o ­g r a d u , Z a g r e b u , L j u b l j a n i , S u -b o t i c l , K a r l o v c u , M a r i b o r u , C e l j u lin d r u g o d , r o k o m e t a s l pa so n a ­s t o p i l i c e lo v Z a h o d n i N e m č i j i . S k o r a j v s a i g r i š č a so z a p u s t i l i k o t z m a g o v a l c i . O s v o j i l i so deset r e p u b l i š k i h p r v e n s t e v l n d v a z v e z n a . C r n o m a J i j s k i a t l e t i Imajo d v a r e k o r d a F L R J l n š t i r i r e ­p u b l i š k e . O d b o j k a r j i so se p o m e ­r i l i s 26 n a s p r o t n i k i , p a se n i so b i l i p o r a ž e n i . R o k o m e t a s l »o o s v o -

Predstavniki Ljudske tehnike iz okrajev Črnomelj in Novo mesto so na nedavni skupni kon­ferenci razpravljali o nalogah organizacije v obeh okrajih. Menijo, da je treba zanimanje za tehniko vzbujati že pri pred­šolski mladini. Za to so poklica­ne organizacije, k i imajo opra­viti z mladino In jo vzgajajo. Izobraževanje v tehnični smeri naj se nadaljuje vzporedno s Šolskim poukom, tako da bo mladina, ko zapusti šolo, izobra­žena tudi tehnično. Seveda mi­slimo pri tem praktično tehniko, ki je v vsakdanjem življenju tako zelo potrebna. Tudi pošol-ski mladini, podeželski in mest­ni, je treba omogočiti, da se seznanja s praktičnimi pridobi­tvami sodobne tehnike.

Take misli o tehnični vzgoji I^udi, ki naj bo glavna naloga Ljudske tehnike, so izrazili tu­di predstavniki te organizacije na kongresu c Celju 17. oktobra 1954. Kongres je nakazal tele glavne oblike dela: uvajanje tehnike v kmetijstvo, elektrifi­kacijo, komunalno in gradbeno dejavnost, spoznavanje tehnike na splošno In posameznih njenih panog.

Kako naj druStva Ljudske tehnike vzgajajo svoje člane? Ker je še precej ovir, kakor so pomanjkanje strokovnjakov, pro­storov iin tehnične zavesti med delavna in iznajdljiva. Zbirajo naj tehnično literaturo, jo raz­širjajo med svojimi člani, prire­jajo strokovna predavanja in

J111 p r v e n s t v o n. r e p u b l i š k e l i ge , p i o n i r k e »o p r v a k i n j e L R S , p i o ­n i r j i p a M m d r u g e m m e s t u v S l o v e n i j i . N o g o m e t i m a v Č r n o m ­l j u t u d i t r a d i c i j o ž e i z z a v o j n i h le t

kuub, » r i u r j e n o e t i in u^hom y r i b n i š k i d o l i n i žanjejo č r n o m a l j s k e g a » p o r t a p a v C r n o m - • • l j u Se v e d n o n i m a j o š p o r t n e g a d r u š t v a . I m a j o s i c e r d r u š t v o P a r ­t i z a n , k i p a ne u s t r e z a v s e m p o ­t r e b a m l n ž e l j a m č r n o m a l j s k i h š p o r t n i k o v . M e n i m o , da b i m o r a . l a o b č i n a l n pod je t j a p o d p r e t i n j i h o v o ž e l j o , k i Je v s e k a k o r u p r a v i č e n a . M — K

Poučno taborjenje ob Kolpi O k r a j n a z v e z a P a r t i z a n a K o ­

č e v j e o r g a n i z i r a v v a s i K u ž e l o b K o l p i d v o j e t abo r j en j , k i bos ta z d r u ž e n i z o d d i h o m l n p o u č n i m d e l o m . P r v a s k u p i n a bo š t e l a 55 t a b o r n i k o v — p i o n i r j e v l n m l a ­d i n c e v v s t a ros t i od 10 d o 16 let . T a b o r i l a bo o d 80, do 30. j u l i j a . N a t abo r j en j e b o d o S l i o b a k r a t p i o n i r j i l n m l a d i n c i P a r t i z a n a l z K o č e v j a , R i b n i c e , V e l i k i h L a š č , D o b r e p o l j a , S o d raz lce , L o š k e g a p c t o k a dn F a r e . N a j š t e v i l n e J e bo za s topan P a r t i z a n l z K o č e v j a , k i i m a t u d i n a j v e č č l a n o v .

D r u g a s k u p i n a bo š t e l a 50 t a ­b o r n i k o v , m l a d i n c e v i n č l a n o v . T u d i t i bodo t a b o r i l i v K u ž l j u o b K o l p i l n s i c e r o d 30. j u l i j a d o n . avgus t a . P o g l a v i t n i n a m e n o b e h t abo r j en j j e , d a se u s p o s o b i j o m l a d i č l a n i P a r t i z a n a v s p l o š n i v a d b i l n p o s e b n i h š p o r t n i h p a n o ­gah , p o s e b n o p a b o to t abo r j en j e p o m e m b n o za p r e d n j a k e v d r u ­š t v i h . M l a d i t e l o v a d c i i n ostaLi b o d o tu m n o g o p r i d o b i l i , k a r J i m b o s l u ž i l o za n a p r e d e k n j i h o v i h d r u š t e v . O k r a j n i z v e z i P a r t i z a n *

TRIUMF ČRNOMALJSKIH NOGOMETAŠEV

N K » B e l a k r a j i n a « : P a r t i z a n K o č e v j e i;l

17. j u l i j a je b i l a v Č r n o m l j u o d i g r a n a n o g o m e t n a t e k m a m e d s t a r i m a r l v a l o m a D o l e n j s k e . Z b o l j š o l n h i t r o i g r o ao d o m a č i n i v ^ k o p o r a z i l i P a r t i z a n a l z K o -č o v j a i r e z u l t a t o m 4:1 (1:1). P r v i p o l č a s Je p o t e k a l v r a h l i t e r e n s k i p r e m o č i d o m a č i n o v , toda k l j u b t e m u se Je m r e ž a p r v i k r a t p o t r e ­s l a n t d o m a Č i h v r a t i h . P o s p r e ­j e t e m g o l u so se d o m a č i n i z a č e l i b o r i t i za v s a k o ž o g o l n u s p e h j e b i l k m a l u k r o n a n z g o l o m , r e z u l ­ta t 1:1.

V d r u g e m p o l č a s u so d o m a č i n i z a r a d i n e s p o r a z u m a z v o d s t v o m I g r a l i T. o s m i m i Ig ra l c i 18 m i n u t . O b b u r n e m n a v i j a n j u g l e d a l c e v • o d o s e K l i p r ^ k o desnega k r i l a g o l , 10 m i n u t kasne je Je b i l r e ­z u l t a t ž e 3:1. G o s t j e so s « o d l o ­č i l i z« o b r a m b o , d a b i se r e M l l t e ž k e g a p o r a z a U s p e l i n i so , k e r j e d o m a č e m o š t v o s p r e c i z n o l n t e h n i č n o ze lo d o b r o Ig ro z v i š a l o r e z u l t a t na 4:1.

V p r e d t e k m l j e m l a d i n s k o m o ­š t v o B H f k r n l i r u * z m a g a l o v b o r ­b i a Pa r t l z ancu - i l z K o č e v j a t r e ­z u l t a t o m 2:1. ^ G l e d a l c e v Je b i l o p r e k o 900, k i «o v z t r a j n o n a v i j a l i fca d o m a ć e I g r a l c e . u it

gre v sa p o h v a l a t a o r g a n i z i r a n j e t eh t abo r j en j . I m e n o v a n j e t u d i ž e š t a b t abo ra , v o d j a o b e h t abo­r o v p « bo Cuk D u š a n ,

Kako dela »Partizan« • Velikih Laščah

V p r e t e k l i h l e t i h j e v l a d a l o v d r u š t v u P a r t i z a n v V e l i k i h L a ­š č a h p r e c e j š n j e m r t v i l o , v z a d ­n j e m č a s u p a se Je s tanje p r e c e j izbolJ#alo. P o h v a l l t t m o r a m o te­l o v a d c e , n o g o m e t a š e , u s p e š n i so l a h k o a t i a t i i n oata le ve j a d e j a v ­n o s t i d r u š t v a . S o d e l o v a l i so na v s e h t e l o v a d n i h a k a d e m i j a h v do ­m a č e m k r a j u , i . m a j a so n a p r a ­v i l i i z l e t v b l i ž n j i O r t n e k , v l e ­p e m š t e v i l u ao s o d e l o v a l i na o k r a j n e m Zle tu P a r t i z a n a v K o ­č e v j u , v K o p e r p a JJh j e š l o n e ­ka j n a d 80.

M l a d i č l a n i d r u š t v a , p r e d v s e m s r e d n j e š o l c i , u r e j u j e j o sedaj le t ­no t e l o v a d l š č e z n o g o m e t n i m I g r i š č e m , i g r i š č e za o d b o j k o te r d o s k o č l A č e . M e d p o č i t n i c a m i se n a m e r a v a j o p o m e r i t i v r a z n i h i g r a h l n a t l e t i k i s s o s e d n j i m i d r u ­š t v i P a r t i z a n v R i b n i c i , K o č e v j u i n S o d r a ž l c i . N a j še o m e n i m o , da i m a j o z a u s p e š n o d e l o d r u š t v a v e l i k o z a s l u g o d r u š t v e n i n a č e l n i k 0*mak, p r e d s e d n i k S m j e r l n n a ­č e l n i k Ž u ž e k . K a k o r še m a r s i k j e d r u g j e , t a k o t u d i v t em k r a j u p r i m a n j k u j e d r u š t v u ž o g , v seh v r s t m r e ž i n d r u g i h š p o r t n i h re­k v i z i t o v , k a r p r e c e j o v i r a še v e č ­j i u s peh d r u š t v a . - e m -

K borbenemu prazniku slovenskega ljudstva — DNEVU VSTAJE — čestita In se priporoča za naročila kolektiv podjetja

. Žetev ječmena je v polnem teku tudi pri nas v ribniški do­lini. Letina bo nekako srednja, vendar, glede na letošnje slabo vreme, še kar zadovoljiva. Pše­nica še zori. Tudi pšenica nam obeta srednje dober pridelek. V nekaterih krajih ji je škodovalo zadnje deževje in je polegla. Rast koruze ovirata deževje in hladno vreme, zato kar ne more od tal. Upamo, da se bo vreme vendar ustalilo ln da bo koruza ž e pravi čas dobila dovolj sonca in toplote. (or)

razgovore. Dobro se j e obnesel ljudmi, morajo biti društva sila pouk s pomočjo strokovnih f i l ­mov, k i so jih spremljale dobre razlage in pojasnila. Društva Ljudske tehnike naj organizira­jo ekskurzije, na katerih si bodo člani ogledali industrijske obra­te, moderne kmetijske naprave, hidrocentrale, ladjedelnice ln podobno. Delo v društvih bo po­stalo bolj pestro in bo privabilo več ljudi, če bodo društva osno­vala sekcije za radioamaterstvo, brodarstvo, fotoamaterstvo, le­talstvo in še avto-moto krožke.

V okrajih Novo mesto in Čr­nomelj delo Ljudske tehnike ni enostransko. V Novem mestu ima Aeroklub 225 članovi Avto-moto klub 160, Radio klub 41 članov. V Mokronogu imajo A v ­to-moto klub, ki ima 62 članov in fotoamaterski klub z 32 člani. Letos so bila ustanovljena še tale društva Ljudske tehnike: v Sentrupertu (62 članov), v Šent­jerneju (25 č lan : , - . - , Straži (15 "lanov) in na Otočcu (12 članov). V kratkem bodo ustanovljena društva Ljudske tehnike še v Dol. Toplicah, Trebnjem, Mirnr peči in Smarjeti. Število član­stva Ljudske tehnike v okraju bo naraslo od 479 na 655.

Na področju okraja Črnomelj

V Kočevju so proslavili 13. julij - praznik

šoferjev Praznik šoferjev — 13. Julij —

so letos lepo proslavili tudi šo­ferji v Kočevju. 12. julija po­poldne se je razvil po mestu dolg sprevod vseh mogočih mo­tornih vozil, od težkih tovorni­kov, traktorjev ln drugih, do elegantnih osebnih avtomobilov, n a k r a k i k o l o n e pa še a m e r i š k i avtomobil slovenskega izseljen­ca, ki je na obisku v domovini. Avtomobili so bili lepo okra­šeni z zastavicami, zelenjem In t r a n s p a r e n t i . V nedeljo so pa Imeli veliko šofersko rajanje.

deluje Avto-moto klub s sekcijo v Metliki, fotoamatersko društvo s sekcijo v Gradacu in Radio klub v Črnomlju in Semiču. V okraju je 130 članov Ljudske tehnike. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Črnomlju je uspešno pomagal pri organizaciji Kme­tijskega tedna v Beli krajini.

Novoustanovljena društva Ljudske tehnike na podeželju so dosegla že tolikšne uspehe, da z gotovostjo lahko trdimo, daje organizacija na pravi poti, ko hoče s tehnično izobrazbo zajeti naše podeželje.

Destilacija in promet alkoholnih pijač »DANA«

Mirna na Dolenjskem proizvaja vse vrste alko­holnih pijač in sadne so­kove! Priporočamo vam prvovrstne pijače po kon­

kurenčnih cenah! Delovnim ljudem Dolenj­ske pozdrav ob 22. juliju I

Predsednik okr. odbora SZDL Jože Borštnar govori ob pokopu 103 borcev NOV na pokopališču v Žužemberku 10, VII. 1955

V V

D0LEN3SK1 OBVEŠČEVALEC

Kurirji TV slanic: na pohod in v Stično!

Modna revija je lepo uspela

K I N O Kino KRKA Novo mesto

21. j u l i j a : i t a l i j a n s k i f i l m » R i m ob 11«.

O d 22. do 25. j u l i j a : a m e r i š k i f i l m » J u t r i bo b o l j š e « .

O d 26. d o 23. j u l i j a : a v s t r i j s k i f i l m » Z a p e l j i v e z v e z d e « .

Dom JLA.v Novem mestu O d 22. do 24. j u l i j a : a n g l e š k i f i l m

» O n e č a š č c n a « . O d 27. do 29. j u l i j a : j u g o s l o v a n ­

s k i f i l m » D e k l i c a l n h r a s t « .

Kino Dolenjske Toplice O d 21, d o 22. j u l i j a : j u g o s l o v a n ­

s k i f i l m » B i o g r a f i j a m a r š a l a T i ­t a « .

O d 23. d o 24. j u l i j a : f r a n c o s k i f i l m » T r p l j e n j e « .

O d 27. do 28. j u l i j a : a m e r i š k i f i l m » P r e o b r a t « .

MALI OGLAS I I 3 C E M P O Š T E N O g o s p o d i n j s k o

p o m o č n i c o n a d 45 let . J a v i naj se p r i u p r a v i l i s t a . D a m v n a ­j e m poses tvo z vsemi p r i t i k l i -n a m i . (329)

Z A R A D I S E L I T V E p r o d a m k o m ­p l e t n o s p a l n i c o i n neka j p o s a ­m e z n i h k o s o v . C e n a u g o d n a . N a s l o v p r i u p r a v i l i s t a . (381)

R A Z G L A S

KAMN0SESTV0 IN CEMENTNI IZDELKI NOVO MESTO

Lepo vreme Je preteklo sobo­to vendarle omogočilo težko pričakovano modno revijo novo­meških obrtnikov, tekstilne to­varne Novoteks in nekaterih drugih novomeških podjetij. Nad 500 ljudi se je zbralo na kopališču ob Krki, kjer je re­vijo začel v imenu Okrajne obrtne zbornice Henrik Cigoj. Na okusno aranžiranem odru se je zvrstilo 34 modelov, ki so pri­kazali r a z l i č n a oblačila, obutev, perilo, usnjeno galanterijo in pod. Splošno presenečenje so vzbudila okusna blaga Novo* teksa, katerega kolektiv je lah­ko ponosen na odlično kvaliteto ln najmodernejše vzorce p o k a ­zanih volnenih in svilenih t k a ­nin. Nifl manj priznanja niso zaslužili seveda prvovrstni obrt­niški izdelki novomeških Šivilj, krojačev, Industrije obutve, fri-terjev, trgovine Slovenijašport,

tovarne »Toko« Iz Domžal In novomeške »Izbire«. Jutranje, dnevne, večerne ln delovne obleke, plašče itd. so pod spret­nim vodstvom napovedovalca Julcta Kobeta pokazali mane­keni, ki so — razen nekaj spo­drsljajev — dobro opravili ne-lahko nalogo pred kritičnim ob­činstvom. Za dobro voljo je v odmoru poskrbelo še nagradno žrebanje, po uspeli reviji pa družabni večer. Ponovitev v nedeljo zvečer je bila prav tako uspešna. Sodeloval je tudi or­kester KD Dušan Jereb.

Priznanje, ki so ga poželi na modni reviji obrtniki in novo­meška podjetja, naj jim bo na­grada za dosedanje delo in vzpodbuda k novim uspehom. Obrtna zbornica in pripravljal­ni odbor za revijo sta nalogo odlično izvršila. Zato: še kdaj!

Kino Trebnje Jugoslovan. film 23, i n 24. J u l i j a :

» P o t m i r u « . P r e d s t a v e : v soboto o b 16. u r i z a

p r e d v o j a š k o v z g o j o ; v sobo to ob 18. i n 20. u r i z a o b č i n o T r e b n j e ; v n e d e l j o o b 9. u r i z a o b č i n o V e l . G a b e r ; v n e d e l j o ob 12. u r i za o b č i n o M o k r o n o g i n T r e b e l n o ; v n e d e l j o o b 14. u r i z a o b č i n o M i r n a i n R a k o v n i k ; v nede l j o o b 16. u r l za o b č i n o V e l i k a L o k a ; v nede l j o o b 1«. u r l za o b č i n o D o b r n i č .

J u l i j a ob 20. u r l : a n g l e š k i f i l m

31. J u l i j a 1955 o b 8. u r l bo v V e l . L o k i n a D o l e n j s k e m l i c i t a c i j a o s n o v n i h s reds tev b i v š e K D Z V e ­l i k a L o k a i n s i c e r :

1. z i d a n s v i n j a k : 3.000 k o m a d o v s t r e š n e o p e k e — K l k i n d a , o s t r e š ­j e p r i b l i ž n o 13 m 3 , r a z n e d e s k e i n z i d n e o p e k e p r i b l i ž n o 7000 k o ­s o v ;

2. s t r o j n a l o p a : 3.000 k o m a d o v s t r e š n e opeke , p r i b l i ž n o 6 m » Je­l o v i h desk, o s t r e š j e;

3. k m e t i j s k i s t r o j i : r e p o r e z n i c e — r o č n a , k r o ž n a b r a n a , trii j e r , 40 m2 ž i č n e m r e ž e i n š e v e č v e č ­j i h im m a n j š i h s t r o j e v i n o r o d j a .

OBVESTILO Z d r a v s t v e n i d o m N o v o m e s t o

o b v e š č a vse p r i z a d e t e , d a se s 1.

a v g u s t o m 1955 z a r a d i d o p u s t o v z a č a s n o s p r e m e n i d e l o v n i č a s a m ­b u l a n t . A m b u l a n t a š t . I . (za z a ­v a r o v a n c e v d e l o v n e m r a z m e r j u ) bo p o s l o v a l a v a v g u s t u n e p r e k i ­n j eno o d 6. do 11. u r e . P o p o l d a n ­s k a o r d i n a c i j a odpade . A m b u l a n ­t a š t . I I (za svo je z a v a r o v a n c e , u p o k o j e n c e l n n j i h svo jce , i n v a ­l i de , u b o ž n e i n p r i v a t n i k e ) b o p o ­s l o v a l a o d 12. do 17. u r e r a z e n sobot, k o b o o r d i n a c i j a o d 12. d o 15. u r e .

Z d r a v s t v e n i d o m N o v o m e s t o

Č E S T I T K A

D r a g i te t i A n i P l a z n i k , k i S i v i v M i l v v a u k e U S A i s k r e n o Č e s t i t a za n j e n p r a z n i k , p r e d v s e m j I p a že l i š e m n o g o z d r a v i h le t T i n c a z d r u ž i n o i z N o v e g a m e s t a .

Sejmi v novomeškem okraju

N o v o m e s t o : v s a k p r v i p o n e d e ­l j e k v m e s e c u s v i n j s k i se j em, v s a k p o n e d e l j e k i n p e t e k t r ž n i d a n ,

G o t n a v a s : 21. j u l i j a . V e l i k a L o k a : 25. j u l i j a .

IZ M A T I Č N I H URADOV

Novo mesto

21. » P i k o v a d a m a « .

Kino Črnomelj do 24. j u l i j a : » R d e č e l a s k a

J u l i j a : » M o t n e v o d e

RUDNIKI KREMENČEVEGA PESKA

»KREME N« Novo mesto st pridružujejo čestitkam ob Dnevu vstaje!

Priporočamo naše prvovrstne kremenčeve peske za Industrij o!

• » • • • • M « » » » » » M M M M M M M » » M » W M M M M M M M « M M M M M «

O d 21 i n k a v b o j «

O d 26. do 27 t e k o « .

28. J u l i j a : » P a r i z p o j e « .

Kino JADRAN Kočevje 21. J u l i j a : a n g l e š k i f i l m » P i k o v a

d a m a « . O d 22. d o 24. J u l i j a : I t a l i j a n s k i

f i l m » D e k l e t a s š p a n s k e g a t r g a « . O d 27. do 28. j u l i j a : a m e r i š k i f i l m

» N i m a l i h g r e h o v « .

Kino Loški potok 23. l n 24. J u l i j a : a m e r i š k i f i l m

» K r v n a o s v e t a « . Kino Mokronog

23. i n 24. j u l i j a : a m e r i š k i f i l m » Z g o d b e i z p r e d m e s t j a « .

DEŽURNA ZDRAVNIŠKA O d 21. do 31. j u l i j a i m a d f t i u M M

z d r a v n i š k o s l u ž b o d r . M i r o V o d ­n i k .

DOLENJSKI LIST v v s a k o h i š o

P r e t e k l i t e d e n j e b i l o v N o v e m m e s t u r o j e n i h 17 d e d k o v i n 17 de ­k l i c . — P o r o č i l i s o s e : S i m i c J anez , k m e t l z M a l e g a C e r o v c a , i n B o b n a r M a n i j a , g o s p o d i n j a i z D o l . S t r a ž e . K u r e n t V a l e n t i n , i n g . a r h i t e k t u r e , l n D e t o n i L J u d m U a -A d a . i n g . a r h i t e k t u r e , oba i z L j u b l j a n e , — U m r l i s o : Ž a g a r J o ž e , s i n o f i c i r j a J L A , 5 m e s e c e v , tiz N o v e g a m e s t « . K o č e v a r I v a n , s i n p o s e s t n i k a , 3 mesece , i z K o ­ta p r i S e m i č u . Z a j e F r a n č i š k a , gospod in j a , 74 l e t , 1« V i n i c e p r i Č r n o m l j u .

Č R N O M E L J

O d 18. j u n i j a do 16. j u l i j a 1955 s ta b i l a r o j e n a d v a d e č k a i n e n a d e k l i c a . P o r o č i l a s t a s e : R u d m a n D r a g o , p r i u č e n s t r o j n i k i z V a r a š t o v c a , l n S t a n f e l F r a n č i ­š k a , k u h a r i c a i z V e l . N e r a j c a . U m r l i s o : R a u h J o ž e , k m e t , 43 let , i z Z a g o z d a e a . Muš iČ J a n e z , k m e t , 45 l e t , i z B i s t r i c e . M o v r i n P r a n e , d e l a v e c , 22 le t , i z S e l p r i D r a g a t u š u . P e l h a n J a n e z , n i ž j i g r a d b e n i t e h n i k , 41 l e t , l z Z i r K r a n j u , K l e n o v š e k L u d v i k , r u d a r , 32 le t , l z S v . M a t e j a p r i T r b o v ­l j a h . O r m o v š e k C v e t o , Ing . ge ­o l o g , 32 let , l z M u r s k e Sobo te . G a Š p e r i č J o ž e , d e l a v e c , 20 le t , te S e l p r i Dragatuf ru .

Kočevje O d 2. d o 16. j u l i j a 1956 »o b i l i

r o j e m 4 d e č k i i n 5 d e k l i c . P o ­r o č i l a s t a s e : 2 a g a r M a r t i n , d e l a v e c i z P o d en . i n R a č k i M a -rlfja, gosp . p o m o č n i c a l z D e l a č a . U m r l Je O s t e r m a n J o ž e . delavec, 75 l « t , la K o č e v j a .

Iz novomeške porodnišnice P r e t e k l i t e d e n so r o d i l e : S t a j -

n e r J u l k a iz K o r e n j a p r i R a k i —• d e k l i c o . V e h a r M a n i j a i z P o t o k a p r i S t r a ž i — d e k l i c o . N e r a d F r a n ­č i š k a i z R a k e p r i K r š k e m — d e č ­k a . G o d e c A n a i z K o č e v j a — d e ­k l i c o . P i r e Š t e f k a i z K r ž i š č a p r i K r š k e m — d e k l i c o . K u k m a n M a ­r i j a i z O r k l j e v c a p r t M i r n i p e o i — d e č k a . Z a l o ž n i k M i l i c a i z P o d -g r a d a p r i S t o p i č a h — d e č k a . G o r ­n i k M a r i j a l z L o č n e p r i N o v e m m e s t u — d e č k a . K a s t e l i c M a r i j a i z G r a b r o v c a p r i M e t l i k i — do&-k a . P e z d i č J u l k a i z D o l , T o p l i c — d e M i c o . M e d v e d A n a l z R u m a -n je v a s i — d e č k a . S l m o n t c P a v l a i z S t r a ž n e g a v r h a p r i Č r n o m l j u — d e k l i c o . M a l i M a r i j a i z O t o č c a o b K r k i — d e č k a . P r i m e Mar t f l a i z D o b r u š k e v a s i p r i S k o c j a n u — d e k l i c o . Faleskdnd M115« i a G o r . S t r a ž e — d e k l i c o . K l a n č a r J o ž e f a Iz S m a r j e f e — d e č k a . P e t e k U m a 1* Statrega l o g a p r i K o č e v j u — d e č k a . P a v M C I v a n k a i z N o v e g a m e s t a — d e M i c o . Tunik J o ž e f a i z G o r . T e ž k e v o d e p r i S t o p i č a h — d e č k a . K o r e n j a k Z o r k a i z P r i m o -ž e v p r i K o č e v s k i R e k i — d e č k a . : Z u p e v e c J o ž e f a l a S t r a ž e p r i N . m . — d e č i k a . S t r a v s M a r i j a i z G a -b e r j a p r i B r u s n i c a h — d e č k a . M a -l o v a š l * L j u b i c a l z Č r n o m l j a —. d e č k a . F r i c e l i L u c i j a l z V e l . L a -h l n j o p r i Č r n o m l j u — d e k l i c o . Pan tOVlC N a d a i z L o k e p r i Č r n o m ­l j u — 2 d e k l i c i . K o s A n t o n i j a l z Gor,- L a k e n c p r i M o k r o n o g u — d e k l i c o . S o m r a k A n a i z G o r i š k e vart. p r t M i r n i p e č i — d e č k a . K o n * č e k J o ž e f a l z U r š n i h se l — d e č k a . R a i m u t a A n a i z O s o i n i k a p r i 8' •-mt f iu — d e k l i c o . S r e č n i m m a m i . o a m č e s t i t a m o !

Za mladinski nagradni natečaj

KRVAVA J E S E N N a dan 50-letnice smrti Ja­

neza Trdine, 14. ju l i j a , je bila v Novem mestu lepa in po­menlj iva slovesnost: okrajni odbor Ljudske prosvete je raz­deli l Trdinove nagrade za le­tošnje , jubilejno Trdinovo leto.

Komisi ja za podelitev na­grad, k i so jo sestavljali pred­sednik okr. odbora Ljudske prosvete Jože Zamljen, tajnik L P Lojze Kastelic, ravnatelj Dolenj . muzeja Janko Jarc, ravn. Š tudi j ske knj ižnice M i ­rana Jarca nogo Komelj , ured­nik Dolenjskega lista Tone Gošnik in knj iževnik Severin Šali, je najprej osvojila nače­lo, da se bodo nagrade vsako leto podeljevale za že izdana, oziroma narejena dela (to velja za znanstveno, literarno in l ikovno nagrado) al i za dela (znanstvena in literarna), k i so vsaj v tisku. Za letošnje,

iubilejno Trdinovo leto, je ila komisija mnenja, da je

treba zavzeti nekoliko širše stal išče in upoštevat i tudi stvari, k i morda niso bile iz­dane v razdobju od lanskega

iuli ja. Po temeljiti presoji je omisija sklenila, da predloži

okrajnemu odboru L P nasled­nje nagrajence:

1. Za znanstveno nagrado prof. Janeza Logarja, našega odl ičnega trdinoslovca, ured­nika Trdinovega Zbranega de­la in tudi izdaje Rože in trnje, k i jo v Trdinovo počasti tev izda Trdinova knj ižnica — 20.000 dinarjev.

2. Za literarno nagrado pi­sateljico Ilko Vašletovo, pred­vsem za njen roman Upor, katerega dejanje «e godi v Novem mestu za časa franco­ske okupacije, pa tudi deja­nja nekaterih njenih drugih povesti imajo za prizorišče Dolenjsko 20.000 dinarjev.

3. Za likovno nagrado univ. prof. Mari jana Mušiča. k i ima izredne zasluge za estetsko in zgodovinsko-arhitekturno ure­ditev Novega mesta — 20.000 dinarjev.

4. Za vneto in uspešno Ijud-skoprosvetno delo pa K U D v Stopičah (10.000 dinarjev,) >Svobodo< v Straži (kip mar-, šala Tita) in K U D v Trebnjem (10.000 dinarjev). Pedagoška nagrada se ne podeli, ker ni izšlo nobeno tako delo.

Okra jn i odbor Ljudske pro­svete je predlog komisije v celoti sprejr l in določil, da

Jutri zvečer slavnostni brzoturnir v Domu JLA

V petek, na praznik Dne-v v̂ t->i<» ho. v Domu J L A v Novem mestu slavnostni brzo­turnir šahistov novomeškega okraja. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Sodelujejo šahisti iz Črnomlja, Trebnjega, Straže in drugih krajev Dolenjske.

nagrade slovesno podeli 14. ju l i ja , na dan Trdinove smrti.

V dvorani Dolenjskega mu­zeja so se zbrali nagrajenci: univ. prof. arh. Mari jan M u -šič, znanstveni sodelavec N U K v Ljub l jan i prof. Janez Logar, h č e r k a l ike Vaštetove, dr. V i -senjakova (ker pisateljica za­radi bolehnosti ni mogla priti sama), predsednik K U D iz Stopič Henr ik Novak, predsed­nik K U D iz Trebnjega Adolf Grum, člani komisije za letoš­njo Trdinovo nagrado in od­borniki okr. odbora Ljudske prosvete.

Prišli so tudi zastopniki oblastnih forumov in ustanov: prof. Ema Musar za O K ZKS, Jože Plavc za O k r . odbor SZDL. predsednik L O M O No­vo mesto Boris Andr i jan ič , predsednik sveta za kulturo in prosveto pri O L O Vladimir Berce, predsednik okrožnega sodišča dr. Marjan Pavlic, Ludv ig Golob za M O SZDL in Drago Šproc, ravnatelj no­vomeške Glasbene šole.

Nagrajence in ostale goste je pozdravil tajnik O k r . od­bora Ljudske prosvete Lojze Kastelic, nato pa jedrnato ori­sal Trdinov l ik in pomen nje­govega dela ter dal tudi poro­čilo v imenu komisije za Trd i ­novo nagrado. Na kratko je orisal delo posameznih nagra­jencev, nato pa j i m v imenu Ljudske prosvete izročil na­grade.

V imenu nagrajencev se je zahval i l arh. Mari jan Mušič. »Ponosni smo na priznanje, k i smo ga prejeli in se zavedamo, da nas nagrada vzpodbuja še za večje prizadevanje za ko-» • • • • • • • » • • • • • • » • M M • • • » • » » > • •

rist in napredek Dolenjske«, in sveta za prosveto in kultu-je dejal. Nagrajencem so če- ro pri L O M O predsednik Jan-stitali še v imenu okrajnega ko Jarc. » komiteja in S Z D L Ema Mu- Po zakl jučni slovesnosti so sarjeva, v imenu sveta za pro- si nagrajenci in gostje ogle-sveto in kulturo pri O L O dali muzej, nato pa odšli k predsednik sveta Vlad imi r slavnostnemu kosilu v hotel Berce. v imenu mestne občine > Metropol«.

K 22. JULIJU - DNEVU

VSTAJE - ČESTITA IN

SE PRIPOROČA

PEKARIJA Novo mesto

Letošnji nagrajenci (stoje od leve proti desni): univ. prof. arch. Marijan Mušič, Henrik Novak (za KUD Stopiče), dr.* Zlata Visenjak - Vašte (za pisateljico Ilko Vaštetovo), Adolf Grum

(za KUD Trebnje) in prof. Janez Logar

Oktober 1944. Mračen popol­danski čas se je nagibal k ve­čeru. Nebo je bilo oblačno. Burja je pihala izza sivih Gor­jancev. Zeblo me je. Ze štiri ure sem pasel za vasjo. Nena­doma je pritekel brat:

»Se pred mrakom priženi do­mov! Bomo morali prej spat. Nemci so v vasi. Vse so zastra-žili,« ml je rekel. Prosil sem ga, naj počaka, da bova skupaj gnala, pa je izginil prav tako hitro, kot me prej predramil iz dremavih misli, in ostal sem spet sam.

Ura je bila pet popoldne. Mrak je ovijal zemljo, meni pa se je zdelo, da je že tema. Strah me je bilo. »Domov mo­ram, samo domov«. Zgrabil sem vrv in potegnil žival za seboj. Nerada je šla. Toda it i sem mo­ral. Takrat me ne bi zadržala nobena stvar. Zelo sem se bal Nemcev. Žival pa je stopala po­časi in se ni zmenila ne za ve­čer ne za nevarnost.

Ne spominjam se več, kako sem hodil domov. Vem le to, da sem se boječe izmuznil mi­mo kozolca, kjer naj bi stražili Nemci. Lasje so se mi ježili in sko-aj stekel sem tja. Pred hlevom tudi matere nisem opa­zil, čeprav me je ogovorila. Kar zdirjal sem za kravo v hlev ln jo privezal. Tako dol­go se pri tem delu še nikdar nisem zamudil.

Gost mrak je ležal nad vasjo. Po nebu so se še vedno podile kope sivih oblakov in burja je vlekla, vendar ne tako močno ko tam sredi košenlc. Ljudje so se poskrili po hišah. Vsakdo je čakal, kaj bo. Nihče ni prav ve­del, zakaj so se Nemci pod noč pravzaprav ustavili tu. Drugi­krat so prišli podnevi, pa še ta­krat so ostali največ eno uro.

Ko smo povečerjali. ni nihče silil spat. Nekdo je prišel po­vedat, menda je bil Nemcem za tolmača, naj se zaradi nemške

Trdinov večer v Novem mestu

Nogomet je v Jugoslaviji šport št. 1

Statistični letopis nam odkri­va zanimivo sliiiko o naiem spor­tu- Leta 1953 (pcdarki so nam­reč za to letfO/ je bilo v vsaj dr­žavi 5977 športnih organizacij, ki so štele vseh članov 797.442. V Slo'venip je b:i|0 1017 osnov­nih športniih društev s 135.897 člani. Najmočnejši so nogometa­ši, saj so to leto Štelii 233.S79 članov. V Srbijii je bila tret/.na vseh ši *\;.rtni:;kov nogo­metašev, v Vojrvodini pa celo polovica. Skoraii tako razvit kot v Srbiji, je nogomet tudi na Hr­vatskem. V Makedonija je na >rvem mestu atletika, na drugem

ntrelstvo. Slovenija pa ima od 'seh republik v državi največ >!an.Lncev in smučanev.

H0LANDCI v Novem mestu

V okviru gostovanja holand--.kega državnega prvaka v od­bojki Boomeranga iz Amsterda-

: h-> v • r»i'<>rie' <ek. 2-V jul., ob 17. uri popoldne na Loki odboj­karsko srečanje med novome­škim Partizanom in Boomeran-.,'••>m (Amsterdam).

Nastopile bodo moške ln žen­ske ekipe.

Novomeščane opozarjamo na to mednarodno odbojkarsko sre­čanje, ki bo gotovo kvalitetno. Ekipe bodo nastopile v najmoč­nejših postavah. F. M .

13. julija je bil v Domu ljud­ske prosvete v Novem mestu literarno-pevski večer, posve­čen 50. obletnici smrti Janeza Trdine. Sodelovali so člani Društva slovenskih književni­kov lz Ljubljane in moški pev­ski zbor Dušan Jereb iz No­vega mesta, napovedani črno­maljski oktet pa je izostal.

Uvodno besedo o Janezu Tr­dini, velikem slovenskem p i ­satelju, k i je oblikoval dolenj­sko zemljo in dolenjskega člo­veka, je spregovoril Severin Sali. Očrtal je Trdinovo živ­ljenjsko pot, ki ni bila rožnata, taka pač, kakršno prehodi izo­braženec in svobodomislec, k i ga je rodil slovenski kmet. Tr­dina je prodrl v dolenjskega človeka, njegove običaje, nava­de in razvade tako globoko kot le malokdo.

Prvi je bral svoje pesmi Ja­nez Menart. To je mlad pesnik; slovenski javnosti se je pred­stavil najprej v zbirki >>Pesmi štirih«, letos pa je izdal samo­stojno pesniško zbirko »Prva jesen«. V Novem mestu je pre­bral precej pesmi in požel nav­dušen aplavz, posebno za pesmi šaljive vsebine.

Prozo sta brala Jahez Potrč ln Beno Zupančič. Janez Potrč je znan slovenski pisatelj in dramatik; posebno je zaslovel v zadnjem času z romanom »Na kmetih«, za katerega je dobil Prešernovo nagrado. Delo tudi prevajajo. Na večeru je bral odlomek iz novega dela »Zločin«, ki bo izšlo jeseni pri Prešernovi družbi. Beno Zu­pančič je mlad novelist, ki za­

nimivo oblikuje snov. Izdal je dve zbirki novel: »Štirje mol­čeči« ter »Človek in jadra«, za katero je bil nagrajen. Novo-meščanom je prebral še neob­javljeno črtico »Crna jadra«.

Marička Znidaršič, pesnica notranjske zemlje in notranj­skega človeka, iskrena lirična duša, je prebrala nekaj nežnih izpovedi trpeče ženske. Marička Znidaršič ni nova pojava v slo­venski književnosti, izdala je dve samostojni pesniški zbirki: »Izpod Snežnika« ter »Človek in polje«.

Vsem književnikom so poslu­šalci verno sledili in j ih na­

gradili s ploskanjem. Kaže, da Novomeščani literarne večere radi poslušajo, ker je dvorana navadno polna. Tokrat je bilo na proslavi približno 300 ljudi.

Pevci K D Dušan Jereb so le­po zapeli šest pesmi: Tomčevo »Mi smo Dolenjci, Mirkovo »Na trgu«, Jerebovo »O kresu«, Foersterjevo »Planinsko«, Bu­čarjevo »Tam, kjer pisana so polja«, in Schwabovo »Ptičko«.

Literarno-pevski večer je bil ena izmed najuspelejših tovrst­nih povojnih prireditev v No­vem mestu, s katero so Novo­meščani dostojno počastili spo­min Janeza Trdine.

vojske ne vznemirjamo, češ da je tako naročil komandant od­delka. Samo prenočili bodo in spet šli. Kasneje je spet nekdo potrkal. Bila je nemška patru­lja. Veleli so odpreti. Mati jim je odprla in spustila v sobo, kjer smo ostali bedeli ob petro­lejki. Otroci smo se zelo pre­strašili. Vstopil Je mlad nem­ški oficir. Spremljali so ga tr i­je stari vojaki. Naperili so orožje proti nam.

»Bandite bomo postrelili«, se ja zadri vodja.

»Nismo banditi, pri nas ni banditov«, je povedal oče, ki je edini v vasi za silo »tolkel« nemško.

»Gremo naprej«, je spet rekel oficir in poslal ostale naprej. Potem je stopil k oknu in za-vpi l :

»Kje je tvoj sin? Odgovori! Jaz vem. kip ie. On ie bandit. Vsi ste banditi. Bandite bomo vse postrelili. Vsi Slovenci so banditi.« Dr l se je nekaj časa, nato je šele povedal, zakaj je prišel. Zahteval je, da moramo zapreti okna in ugasniti luč. Nato mu je mati morala po­svetiti iz hiše. Ko je zaprla vez­na vrata, se je vrnila v sobo.

»To smo dočakali, to«, je vzdihnil oče. »Kaj pa je hotel, ko je tako motovilil«, smo bili radovedni. »Streljali bodo, če ne bomo imeli teme. . .«

Ko smo se drugo jutro prebu­di l i , ni bilo opaziti nobenega Nemca več. Kam so izginili? Nihče ni prav vedel. Vrni l i so se namreč pobijat partizane, k i so noč prespali pri nekem kme­tu za Ljubnom. Vodil j ih je domač izdajalec, vaščan, sosed tistega kmeta.

Kmalu smo zaslišali prve strele. Partizani so bil i pri zaj­trku. Izdajstvo j ih je zbegalo. Poskakali so skozi okna. Sest si j ih je polomilo noge. Te so Nemci takoj ubili. Trije so be­žali, a so tudi te pokosile kro­gle. V kleti pa so čakali štirje in se branili. Vendar so j ih Nemci zajeli, j ih uklenili, sle­k l i in prebičali po golih hrbtih.

Kurirji belokranjskih in dolenjskih TV stanic: na svidenje v Stični!

Potem so morali z njimi. Vsak odpor je bil zaman.

Čez eno uro so se Nemci sko­zi našo vas vračali v Novo me­sto Partizani, ki so jih gnali, so bili ogrnjeni v raztrgane rjuhe. Po čelu je vsakemu pol­zela kri . Med potjo so jim Nem­ci na čelo vrezali peterokrake zvezde. Takrat sem šele spo­znal, kako sovražim Nemce.

Kmalu za tem je iz Ljubna prihitel mož, pri katerem so ujeli partizane. »Trije ležijo kot živali nad mojo bajto. Vsi so krvavi, blatni in z obrazi obr­njeni v tla. Nemci so jih še mrtve pretepli. Poznati ni mo­goče nikogar. E. pač, čakaj no. Nekdo se mi zdi prav tebi po­doben, Jaka. Angleška bluza in . . .«

Mož, ki je stal blizu njega, je zastokal: »Moj sin, sin . . . Moj Slavko. Se včeraj, včeraj zjutraj je bil doma, pri nas je bil . Se cigarete sem mu dal. Zelo je bil srečen. »Naša zmaga je blizu.« mi je še rekel in od­šel. Tudi jaz sem bil srečen. Zdaj pa . . . Kje je pravica? Hudiči hitlerjanski!« Stal sem nedaleč od njega ln skoraj za­jokal.

Proti večeru so Slavka pripe­ljali v vas. Vse se je zbralo okrog njega. Vedeli smo, da se je za nas vse boril in padel. Brez žrtev ni svobode in naši ljudje so se tega že od vsega začetka globoko zavedali.

Zoran Ivan, Ljubljana

E l e g i j a

O, posvečena zemlja ta, kjer kri je napojila tla.

Umrl je zvonenja glas, zaman tod iščeš rojstno vas.

Pod milim nebom nem postoj. Čuden prevzame te pokoj.

O, srkni vase slani duh te zemlje — to ti bodi kruh.

In šum gozdov, ki vse vedo, naj poje ti popotnico.

Kam naj se obrnejo noge poslej — srce ti naj pove.

MIRAN JARC

AA<1

C K R C G 1 E BODI Č A S T t

26 strupenjač v potniškem letalu Letalo, k i obratuje na progi

New York—Diisseldorf (Za­padna Nemči jnk je nedavno peljalo strahotno poši l jko: 26 strupenih kač na jhu j še vrste. Potniki seveda niso vodi l i . v kakšn i družbi se vozijo skozi zračne višave. Zaboj s kačami je bil v posebnem od­delku za prtljago.

Iz bogve kakšnega vzroka se je pokrov zaboja med vož­njo malo razrahljal in ena od kač se je splazila ven ter lazila nekaj časa po oddelka za prtljago, nato pa zavila proti potniški kabini . Lahko si mislimo, kakšen poplah bi nastal, če bi prišla med pot­nike, š e o pravem času je pa nevarnega sprehajale« opazil eden od uslužbencev in opo­

zor i l kapitana letala. Ta je vzel sekiro in udaril kačo po glavi , toda treba je bilo pre­cej udarcev, preden jo je ubi l . Sedaj so morali paziti še na ostale kače v razhrebanem zaboju. Kapitan je s sekiro ostal na straži , radiotelegra-fist je pa opo/.oril londonsko letališče o tem nenavadnem primeru. Ko je letalo pristalo v Londonu, so strokovnjaki že čakal i na letal išču. Pregledali so zaboj s kačami in videli, da so vse kače spletene med se­boj. Odnesli so /uboj iz letala, nekako le razpletli kače, j ih preložili v drug. trden zaboj lil ponovo vkrca l i na letalo. Seveda so morali to oprn\ iii v največj i tajnosti, da ne bi med poinik nastala panika.

NISTA SE RAZUMELA »Ti, koliko si kaj zaslužil

pri tej kupčiji?« »Ne posebno veliko! Leto dni

pogojno.*

V TRGOVINI »Čujte, namesto celih, ste mi

prodali raztrgane nogavic^.« »Oh, nič zato, saj imajo isto

ceno/«

ODVEČNO VPRAŠANJE »Imate morda pri vas ste­

nice v posteljah?* vpraša gost v hotelu.

»Kaj mislite, da bodo na obešalniku,« se odreže vratar.

SNUBLJENJE »Ampak, Filomeua, da mi

boš res zvesta. Ko me boš prevarila prvič, se bom ubil...«

»Kaj pa drugič, Boštjan?*

NOVE FRIZURE »Kako vam ugajajo nove

ženske frizure?« so zadnjič vprašali znanega filmskega režiserja De Sicco.

»So kar dobre,« je odgovoril.

»Če jih gledam odzadaj, ne vem, ali je to moški, ki bi se moral ostrici, ali ženska, ki se je pravkar ostrigla ...«

DIJAKOVE SKRBI »O, hudika: tule piše, da so

kisik odkrili šele leta 1774! Le kake so ljudje prej živeli?*

^ 7 — Šaj nisem prosil za vašo

roko!

V vezi se pomenim nekoliko besed z gospodinjo. »Oh, kaj ne, da je bogpomagaj taka svatovsčina, še mene obhaja taka vročina, kakor bi gorelo pod mano. Kaj šele ne bi revico nevesto. Jaz se čudim najbolj svatom, saj njihova dolžnost bi bila, delati j i veselje, pa se drže kakor štori in j i kažejo celo v obraz, da se je sramujejo.« Gospodinja pa pravi, da se temu nič ne čudi, da je to sploh tako, kjer pridejo na tako poroko pošteni svat je. Zato pa j ih je tudi tako težko dobiti. Veči­del jemljejo falote, katerih ni nobene reči sram, taki so veseli tudi na ciganski a l i tatinski svatbi, da se le zalijejo z vinom.

K o pridem nazaj v hišo, že najdem svoje mlade prijatelje v živem pogovoru s svati, prejšnja soparica je zginila, nevesta si briše solze in si pomiče robec nazaj na lase. Jaz dvignem čašo in nazdravim nevesti in ženinu z opominom, da izpije na njuno zdravje, kakor je navada, celo kupico vsak svat in vsak gost, ki se nahaja v hiši. Vsi ostanejo in poslušajo. S tareš in i rečem, ker se briga on tako slabo za veselje druzbino, bodo prevzeli to skrb drugi, sposobnejši od njega, njemu in vsem njegovim tovar išem pa povem naravnost, kako grdo in neusmiljeno se nam zdi njihovo ponašanje proti poročencema. Neumne navade se morajo opustiti, drži se j ih le bedak in kdor je njegove žlahte. Naj j i h bo sram take strahopetriosti! »Grega in Francka sta sedaj mož in Žena, veže ju poštena vez krščanskega zakona, gre j ima odslej ravno tista čast i n tisto spoštovanje, kakor vsem drugim zakonskim. K a r je prej bilo, ne spada na nas nič in, če bi spadalo, hi se moralo prezreti in pozabiti, ker je popravljeno. Pravico, j ima oči tat i greh ima samo tisti, k i je brez greha, k w pa brez greha niikogar ni , se ne sme tudi nihče predrzniti, da bi nam žalil ženina in nevesto. Bog ju živi Se enkrat! Svatje, nalijte kupice. K e r ste do sedaj lenarili , je treba uteg­niti zamudo. Ženske naj pijo a l i ne pijo, a l i možaki bomo Izpraznili vsak svojo še enkrat na dolgo življenje, dosmrtno ljubezen in zakonsko • rečo nase spoš tovane neveste i n našega prijatelja ženina.«

Po hiši se razlega vr isk in brezkončni živio, razbita je ledena skorja, k i je obdajala srca, di jaki obstopijo svate in začno prepevati milo, sladko, ognjeno, navdušeno, najprej narodne, potem Prešernove , V i lha r -jeve in druge. Med petjem se nazdravlja, napija, trka, uka. Druge in dužice preš ine novo življenje, ko nehajo di jaki , zapojo oni in za njimi zopet di jaki . Neizrečeno je očarala celo d ruš tvo Prešernova »Železna cesta« s tistim drd ia joč im napevom, k i ga slišijo naši kmetje raje nego umetnega. S tareš ina od veselja kar poskakuje in stiska roke meni in dijakom. Nevesta se začne smehljati, srečni ženin j i dela kratek Čas s šalami in j i s treže s pečenko, vinom in kruhom, seve, kadar potihne petje. Ce pa pojo dijakr, sedita oba kakor zamaknjena, na skrivaj, pod mizo, gladi Grega ročice svoje lepe neveste. Kadar zopet zakrožijo svatje, j ima pomagata tudi ženin in nevesta. Veselica vre, kipi , napreduje ne­prenehoma. Iz dveh družb se sestavi ena, jaz sedem k starešini , dijaki med svate, najveselejša dva eden k nevesti, eden k ženinu. Dva dijaka nekam odideta, že poprašujemo drug drugega, kaj je z njima, da se ne

VLADO LAMI T: Krajina pod Trško goro

vrneta, naenkrat privriskata s harmoniko ln s celo košaro dišečih i n pisanih rož. Mladina je predrzna, iznajdena, domišl java, si ve poma­gati iz vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu in spotoma izvedela tudi za harmoniko. Iz najlepših, najbolj b lagodušnih rožic splete so venec za nevesto, robec se jI strga z glave, med petjem in zdravi-cami venčamo Francko in nakitimo potem za vrš i jo ženina i n svate. Starešini navežemo na klobuk toliko rož, da je nosil na glavi cel vrtec. Harmonika začne igrati, noga poskakovati in drencati. Dijak se oglasi: •Posluh, prosim posluh, časti ta družba! Predno začnemo ples, moramo izvršiti še eno dolžnost. Naši nevesti smo postavili na glavo venec, a l i to še ni dosti. Revica se je jokala dolgo in bridko, treba je, da j i spe­remo solze, ker ni spodobno, da jo pelje ženin na ples objokano.« In dijak Uliva iz čaše vino na svoj prt in jo umiva in briše okoli oči in po obrazu. Zdaj stoji pred nami kakor spremenjena, pod cvetočimi rožicami cvetoča rožica. Harmonika zaigra vdrugo, ženin pelje nevesto, di jaki družice izza mize; šele ko se oni naplešejo, pridejo na vrsto svatje; jaz in s tareš ina pa ostaneva mirno na svojih mestih, on ni plesal, ker ni hotel, jaz, ker ne znam. Zopet dohajajo gledat ln poslušat fantje, dekleta in babe, a l i se smejaio le od daleč v veži, v hišo si ne upa pri t i nobeden teh zabavljivcev. odkar so naredili »škrici« alianso s svati. Tudi se je javno mnenje hitro spremenilo. Fantje so zaceli odo­bravati in hvalit i našo veselico, dozdevalo se j im je s t rašno neumno, da se žaluje in žali takrat, ko dobita ženin in nevesta nazaj svoje zapravljeno poštenje. Dekleta so vihale sicer še zmeraj nosičke, a l i marsikatera bi bila rada prišla plesat, pa se je bala. Domačo hčer sem spravil brez truda v hišo in jo izročil in priporočil dijaku, da jo kratko­časi. Plesala je tako dolgo, da se je v plesalca zaljuoila. Radovali smo se s svati več ur; tako dolge popotnje ni pomnil v tem kraju nihče.

Vprašal sem nevesto, kako j i je sedaj pri ..ou. »Hvala Bogu! Sedaj sem tako dobre volje, če mi še kdo kaj poza Da vi ja, da se mu bom smejala v zobe, ne pa jokala. A l i prej, oh, mi je bilo s t rašno hudo. Tako misl im mora biti pogubljenim v peklu. Grega imam rada, a l i veste, ljubezen kaj lahko pogasne v toliki sramoti in bridkosti. G r a ­bila me je grozovita jeza nanj; če me je spotoma kaj vprašal , mu nisem dala nobenega odgovora.« O teh besedah me nekaj strese, spom­n i l sem se tožne usode Anžetove Reze ln Boldtnovcga Miha.

2e se je bila tovariši ja vzdignila, da gre naprej, kr> prinese gospo­dinja, zdaj z nami vred vsa vesela, dva bokala najboljšega z-a šen t j an -ževec. Zabava se ponovi ln traja še knke pol ure. Fantje in dekleta so zavrte še nekatere krati ln celo hladnokrvni s tareš ina se da omečiti in naredi kratko polko z debelo k rčmar ico .

Delo, ki bo rodilo trajne sadove Uredništvo našega lista ie zaprosilo predsednika OLO

Novo mesto, ljudskega poslanea Viktorja Zupančiča, za razgovor o vprašanju, kaj vse lahko prištevamo h glav­nim delovnim uspehom • okraju T zadnjem desetletju. Ker to izčrpno poročilo o celokupni dejavnosti ljudske oblasti na Dolenjskem za povojno obdobje podano na zadnji seji OLO konec avgusta, objavljamo danes Iz raz­govora s tovarišem Zupančičem le najvažnejše misli in nekaj podatkov.

Prva povojna leta smo vlo­žili v takratnem novomeškem in trebanjskem okraju vse naše sile in vsa razpoložljiva f inančna sredstva v obnovo med vojno porušenega pode­žel ja . Hude rane je okupator .zasekal .Novemu mestu, Ga-berjam, Podgorju* 'Suhi k ra j i ­ni, Mokron i; in drugim kra­jem z njihovo b l ižn jo in š i r ša

>-. ' poli t ičnimi oi^a.ii« za< i j . i nii vred »tš» oba O L O vrsto,let neutrudno skrbela, f i 'i bi odstranili težke posle­dice medvojnega razdejanja. :\ie ma.uj ni bila važna skrb t a d v i g kmetijstva. V živino­reji smp bili zaradi vojnih

nega jugoslovanskega trga, pa nekaj manjših podjetij v No­vem mestu in posameznih več­jih krajih.

Pred ljudsko oblastjo so bi'e leta 1945 nadvse težke naloge. Vojna nam je zapustila v obeh okrajih le 17 ohranjenih- šol. 29 šol je bilo popolnoma uni­čenih, 15 joi pa- je bilo brez tnalih prostorov. Tri četrtine

i lolske opreme je bilo med vojno uničene, šole pa marsi­kje spremenjene v bunkerje in belogardistične trdnjave. Vse to je terjalo ogromno tru­da in denarja, ki smo ga po zmogljivosti okrajnega gospo­darstva tudi vlagali v te na-

dopolnitev oz. razš i r i tev ne­katerih večjih tovarn in pod­jeti j , kot so n. pr. Novoteks, Kremen, Novoles, razne mi­zarske delavnice, tovarna pe­rila in čevl jev v Novem me­stu, kovinsko predelovalno obrt, destilacijo na M i r n i in podobno.

Medtem ko je znašal narod­ni dohodek Irta 1953 v okraju 2 milijardi in 368 milijonov dij»,; m je leta V) 54 d v i n i 1 na J> .^milijardi in 683 ni i 1 i j . din, letos pa je predviden že v v i ­šini 3 mi l i jard in 205 mi l i jo­nov. Na prebivalca je zuašal narodni dohodek v teh letih 35.000 din, 42.800 din in letos predvidenih 48.300 din. kar pa je seveda še vedno znatno pod slovenskim republ i šk im pov­preč jem. Leta 1953 je bilo v podjetjih drž. sektorja zapo­slenih 2906 l judi , letos pa j i h bo že 4718. Vrednost ob r tn i ške proizvodnje je prav tako pre­cej večja. Ce jo ocenimo za

VLADO LAMUT: Novo mesto i Bagovlm logom, Krko ln Gorjanci s Trdinovim vrhom

razmer skorajda na tleh; manjkalo je orodja, gnoja, opeke itd. B i l i so odkupi, ki so b i l i za prehrano v d ržavi takrat nujno potrebni, zavira­li pa so normalen razvoj ži­vinoreje. Proizvodnja v kme­t i jstvu je zaostajala za potre­bami trga in naše skupnosti. Industrijska in obr tn iška pro­izvodnja se je s težavo kopala iz p re j šn je nerazvitosti. Imeli buio tekstilno tovarno, tovarno igrač, LIP , ki je izvozil ogrom­ne količine lesa iz Dolenjske, ka r so zahtevale koristi skup-

mene. Ob strani pa so »tale takrat

glavne naloge, ki so osnova za dvig Dolenjske in njenega gospodarstva: skrb za razvoj lahke industrije in obrtnih podjetij, za katere imamo v okraju marsikje dobre pogo­je. Za ustanovitev oz. razvoj teh obratov je poleg dobrih, dela voljnih ljudi seveda po­trebnih tudi vsaj nekaj fi­nančnih sredstev. Z lastnimi skromnimi sredstvi Dolenjska takrat ni mogla iz prejšnje nerazvitosti.

VIDEN N A P R E D E K INDUSTRIJE, OBRTI IN K M E T I J S T V A

Leta 1950 in 1951 smo začeli delati po novem gospodarskem načinu . Bolj uspešno smo pre­magovali stare težave. Spro­ščenost je kmalu pokazala ugodne posledice tuni v dvi -

£anju kmetijske proizvodnje, »elovna vnema je začela na­

raščat i , š tevi lna podjetja so razšir i la svojo proizvodnjo.

Leta 1953 je prišlo do nove, bistvene spremembe in zbolj­šanja v dolenjskem gospodar­stvu. Republiška skupščina je dala tudi Dolenjski pomoč iz sredstev za nerazvite predele, brez katerih prej navzlic naj­boljši volji nismo mogli uspeš­no naprej. Tako smo v zadnjih treh letih zaključili obnovo,

B o r c e m XII. S N 0 U B ! Obveščamo vse bivše borce

XII. SNOUB, da bo do 4. septem­bra 1955 v Mokronogu — kraju, kjer Je bila L 1943 brigada ustanovljena — zbor te brigade. Da bi bila organizacija in l i -vedha zbora čim uspešnejša in udeležba polnoštevilna, poziva­mo vse bivše ^orce XII. briga­de, da čimprej, najkasneje pa do 31. julija t.l. sporoče slede­čo podatke:

Priimek in Ime, od kdaj do kdaj je bil v brigadi in v ka­teri edinici, sedanji naslov in

ali se namerava udeležiti zbora brigade v Mokronogu.

Sporočila pošljite na naslov: »Zveza vojaških vojnih Invali­dov« — gtab XII . SNOUB — Ljubljana, G o* posveta ka cesta 2, (Tel. 21 - 901).

Prav tako naprošamo sorod­nik« in znance borcev, padlih v tej brigadi, da aporoče na isti naslov ime in priimek ter kdaj in kje jo padel.

Bivši borci, udeležite se pol-noštavilno I. zbora XII . briga­de 1 Pripravljalni odbor

leto 1953 z indeksom 100, je znaša la lani 129, letos pa se bo dvignila na 134. Celokupni promet trgovine se je dvigni l od 1953 z indeksa 100 na 135, gradbeništvo od 100 v letu 1953 na 179 v letu 1954, letoš­nji plan pa predvideva nadalj­nj i dvig na 189. Bruto vred-

V petek na svidenje na zboru kurirjev v Stični

na Dolenjskem! nost industrijske proizvodnje je rastla takole: 100, 136 in 159.

V tem času je doseglo tudi kmetijstvo viden napredek. Zadružniš tvo je z dobro orga­nizacijo kmetijske pospeševal­ne s lužbe pokazalo sadove večle tnega dela, proizvodnja je začela narašča t i , čeprav le­tine niso bile ravno ugodne za našega kmeta. Največj i vzpon je zabeleži la ž iv inore ja : med­tem ko smo n. pr. leta 1947 imeli v okraju 4780 konj, 26.770 glav goveje živine, 4378 ovc, 719 koz, 26.106 prašičev, 8743 zajcev, 87.613 perutnine in 5610 čebelnih panjev, smo ob popisu v zače tku leta 1955 ugotovili razveseljiv napre­dek: 5259 konj , 30.572 glav goveje živine, 5118 ovc, 609 koz, 32.918 p raš ičev , 784.1 zaj­cev, 103.409 perutnine in 5746 Čebelnih panjev.

Uspehi v komunalnem gospodarstvu

Vsekakor je treba poudariti tudi velike uspehe komunal­nega gospodarjenja v obči­nah. S pomočjo republike in okraja in ob dobrem razume­

vanju državljanov so mnogi občinski l judski odbori dose­gli prav lep razvoj. Zgrajene so bile razne nove in obnov­ljene stare ceste in pota, stav­be splošnega ljudskega premo­ženja, vodovod v Novem me­stu. Do l . Toplicah in Straži . Šole v Ambrusu, Bel i cerkvi , Birčni vasi, Brusnicah, Dobr-niču, na Dolžu, Dvoru , Lazah, .Mirni, v M i r n i peči, Novem mestu, Orehovici , Poljanah, Škocjanu, Šmarje t i , na Tre-belnem, V e l . C i r n i k u , v Za-gradcu, Žužemberku in Spod. Lakencu so bile obnovljene. Na novo so bile zgrajene osnovne šole v Ajdovcu, Glo-bodolu, Kor in ju , Sentrupertu, Gaberju, Malem Slatniku, medtem ko so še v gradnji vel ika šola v Prevolah (Suha krajina), Stopičah in šmarje­ških Toplicah.

V 10 letih je bilo v okraju napeljanih 63,7 km e lekt r ičnih daljnovodov, zgrajenih 21 transformatorskih postaj, med­tem ko v še 2 manjka notra­nja oprema. Bi lo je napelja­nega 243,2 km nizkonapetost­nega omrež ja ; 5211 hiš je dobilo e lekt r ično luč. V tem desetletju je bilo elektrif icira­nih 146 naselij, odstotek elek­trifikacije pa se je dvigni l od 37,6°/o na 67,6%.

Po nepopolnih podatkih je bilo samo v zadnjih 3 letih in­vestiranih iz okrajnega in re­publ iškega p r o r a č u n a , iz po­moči zaostalim predelom, iz kreditnih skladov in ostalih virov v novomeškem okraju za dvig gospodarstva, gradnje hiš i n ostale negospodarske investicije nad eno milijardo 235 milijonov dinarjev. Uspe­h i obsežnega desetletnega de­la so danes vidni že skoraj na vsakem koraku v mestu in na vasi.

Ce pogledamo današn je po­trebe Dolenjske, z doseženimi uspehi seveda ne smemo in ne moremo bit i . zadovoljni. Ogromno je še dela za dvig kmetijstva, k i je še vedno zaostalo. Manjka mu osnovne mehanizacije in opreme z orodjem, k i naj bi ga kmet preko domače zadruge in nje­nih odsekov izkoriščal za svoj napredek. Zadruge in ljudska oblast bodo morale še veliko narediti, da pride celokupno kmetijstvo v napredni tir. V e ­l iko je odvisno od kmetov sa­mih, od njihovih vzpodbud in razpoloženja . Samo od čaka­nja ne bo nič. V industrijskih in obrtnih pod >-tja h -bo treba okrepiti delavsko samouprav­ljanje, zaostriti ču t do sploš­nega ljudskega premoženja in še izboljšat i proizvodnjo. Zla­sti pa bo treba okrepit i kra­jevno gospodarstvo in usta­navljati social is t ična obr tn iška in us lužnostna podjetja, ki j i h zelo primanjkuje. Tudi na prosvetnem in zdravstvenem področ ju so odprta še mnoga pereča v p r a š a n j a , zaradi ka­terih še vedno zaostajamo za razvi te jš imi okraji.

Naredi l i smo ve l ik korak naprej, z začetim delom pa bo treba nadaljevati. Industrija, obrt in kmetijstvo že dajejo skupnosti znatna sredstva, ne moremo pa reči, da ima Do­lenjska s tem že vsa sredstva za nadaljnji razvoj in gospo­darsko osamosvojitev in da bi j i pr i tem pomoč republike ne bi la več potrebna. Še imamo ogromno nerešenih in pereč ih vp ra šan j , k i j im Dolenjska s svojimi sredstvi ne bo kos. V teh 10 letih nismo mogli od­straniti vseh posledic besnega medvojnega un ičevan ja oku­patorjev, zato bo pomoč še potrebna.

To, kar je bilo napravljene­ga v desetletju 1945—1955, pa je veliko delo, ki bo rodilo trajne sadove.

Od obrtniške k industrijski proizvodnji

V Bell krajini raste iz malega veliko — Lani so investirali v okraju čez 763 milijonov din, od tega v industrijska podjetja 314 milijonov — Delovni kolektivi vabijo na ogled in obisk delegacijo poslancev Ljudske skupščine LRS »Po vojni bomo zgradili to ln

In to! Po vojni bomo napeljali vodovode, elektriko in uredili promet! Po vojni bomo . . . «

Tako je bilo med vojno v Bell krajini. Revolucija je ljudem odprla oči, zaželeli so si gospo­darskega napredka in dviga do­tlej zaostale, nerazvite deželice. Ze pred koncem vojne so na osvobojenem ozemlju začeli ob­navljati rudnik v Kanižaricl,

zadruge so dobile na razpolago 27,864.000 din investicij za opre­mo, plemensko živino itd., razna podjetja pa iz okr. kreditnega sklada skoraj 29 milijonov din posojil. Republiški sklad za kre­ditiranje kmetijstva je dal kme­tijskim posestvom in zadrugam 27,200.000 din posojil, iz republi­škega proračuna pa je okraj do­bil 159 milijonov dinarjev za di­jaški dom v Črnomlju, za šolo

Pogled na novozgrajeno in doslej najlepšo Industrijsko stavbo v Beli krajini — novi dom Belokranjske železolivarne, ki ga

bodo slovesno odprli v avgustu.

zrasla so prva obrtna podjetja, v vaseh pa so se pripravljali na obnovo požganih domačij in go­spodarskih poslopij. Prva po­vojna leta so imeli odbori ljud­ske oblasti okraja in KLO polne roke dela z razdeljevanjem hra­ne, živilskih in drugih nakaznic. Pesem dela je odmevala na po­goriščih; zidarji, tesarji, krovci, vse je hitelo, da zabriše sledove vojne in njene hude posledice. Veliko in naporno delo je bilo opravljeno, kakršnega zgodovina Bele krajine doslej še ni doži­vela.

Po končani obnovi pa je bilo treba stopiti korak naprej — k industrializaciji okraja, k načrt­nemu dvigu kmetijstva, obrti, prometa itd. V prelomu s pre­teklostjo pomeni leto 1954 za Belo krajino glavni mejnik. Nikdar v njeni preteklosti še niso vložili toliko sredstev v podjetja, komunalne naprave, gradnje ln industrijo, kakor prav lani. Iz proračunskih sred­stev okraja je bilo porabljenih za stanovanjske hiše, šole, elek­trifikacijo, preoravanje steljni-kov in pod. 52 milijonov in 522 tisoč din. Kmetijska posestva in

In stanovanjsko hiSo na Vinici, za elektrifikacijo, komunalna dela, stanovanja, kanalizacije in-za gradnjo tovarne »Belokranj-ka« v Metliki. Iz SKLADA ZA GOSPODARSKO POMOČ NE­RAZVITIM OKRAJEM Je Bela krajina lani dobila 380 milijo­nov dinarjev pomoči: za vodo­vod Črnomelj, Metlika in Stari trg 100 milijonov, za dograditev in opremo tovarne učil 98 mili­jonov, za novo tovarno ln opre­mo železolivarne 90 milijonov, za povečanje obrata Telekomu­nikacij na Semiču 17 milijonov, za rudnik Kanižarica 45 milijo­nov, za Belsad 10 milijonov in za novo ustanovljeno podjetje Marmor v Gradacu 20 milijonov dinarjev. Posebej je dobil okraj še 28,295.000 din za obnovo med vojno požganih vasi in 28 mili­jonov din za gradnjo vinske kleti v Metliki.

Uspehi niso izostali. Zelezoli-varna, nekoč majhen obrtniški obrat, se je preselila v moder­no, svetlo tovarno, ponos Bele Mrajine. Njena proizvodnja bo že letos sedemkrat večja. To­varna učil bo povečala proiz­vodnjo. V Gradacu so začeli ko­

pati prvovrsten marmor za do­mači trg in izvoz, pri »Belsadu« so dogradili kisarno in uredili delavnico za izdelovanje bonbo­nov. Prej so prodali na mesec za približno 6 milijonov dinar­jev blaga, lani pa že za 26 mili­jonov! Rudnik je povečal pro­izvodnjo, v Hrastu so odkrili nahajališče boksita. Obrat Te­lekomunikacije na Semiču se je povečal in dal kruha novim de­lavkam, v Metliki pa je zrasla lepa tovarna — bodoči dom »Belokranjke«, tovarne plete­nin. Prej obrtna delavnic*, da­nes sodobna tovarna. Vinska klet v Metliki bo temelj umne­ga kletarstva za belokranjske vinogradnike. V Bušinji vasi, na Glavici, Hrastu in Brezovici so zgradili zbiralnike za vodo. v okraju pa položili 8 kilometrov cevovoda, zgradili črpalno po­stajo v Starem trgu in pred kratkim dobili vodo tudi v Dobličah za vodovod Črnomelj z okolico.

V občinah Semič, Vinica, Metlika in Gradac je elektrifi­kacija zaključena, drugod ni­majo elektrike le še posamezna naselja. Prištejmo še železniško postajo v Črnomlju, lepa dija­ška domova v Črnomlju in Metliki, šolo na Vinici, nove sta­novanjske hiše, športne objekte in drugo — pa dobimo precej točno sliko velikega gospodar­skega napredka. Ustvarjeni so temelji za dvig Bele krajine. Medtem ko je znašal narodni dohodek na prebivalca leta 1953 komaj 29.483 din, se je dvignil lani na 37.556 din, letos pa naj bi znašal po okrajnem družbe­nem planu 44.653 din.

Investicije v nove tovarne bodo pokazale ugodne posledice letos, zlasti pa prihodnja leta, ko bodo vsa začeta dela izvr­šena. Zanje bo zato še potrebna pomoč s strani republike. Po­moč, ki jo je skupnost že dala Beli krajini za njeno boljše živ­ljenje in bodočo gospodarsko osamosvojitev, pa je naložena preudarno in zares gospodarsko: iz malega raste veliko. Obrtne delavnice z delovno tradicijo in domačimi kadri preraščajo v manjša in večja industrijska podjetja. S sorazmerno majhni­mi sredstvi se prej nerazvita industrijska ln obrtniška de­javnost v Beli krajini krepi, razširja, daje ljudem delo in dviga blagostanje.

Delovni ljudje Bele krajine bi zato radi pozdravili v svoji sre­di delegacijo poslancev sloven­ske Ljudske skupščine, da bi jim pokazali sadove dosedanje pomoči, napredek partizanske deželice med Kolpo in Gorjan­ci in njene načrte za bodočnost.

P o d j e t j e

„N0V0LES" D O L E N J S K A L E S N A INDUSTRIJA

s s v o j i m i o b r o t l

ŽAGA STRAŽA, ŽAGA SOTESKA IN GALANTERIJSKI 0RRAT N0V0 MESTO

nudi po najnižjih tržnih cenah vse vrste trdega in mehkega lesa ter bukov in hrastov parket.

Vsi dogovori na nabavo se sklepajo v komerciali podjetja v Novem mestu, telefon št. 109

ČESTITAMO K DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE IN LETOŠNJEMU DNEVU VSTAJE!

V kočevskem okraju;

žiulnoreja na prvem mestu Na prolnjo uredništva, kaj lahko Itejemo med naj­

večje delovne zmage v kočevske* okraju v desetletju 1945—1955, je OLO Kočevje sporočil, da so bili doseženi največji uspehi v kmetijstvu. Zlaitl lepo napreduje živi­noreja, ki ima na Kočevskem tradicije In odlične pogoje.

Seveda pa so v kočevskem okraju dosegli lepe uspehe tudi v drugI obnovi In gospodarski dejavnosti, zlasti v lesni industriji, rudarstvu, gradbeništvu, ostali Industriji, ob t̂i, prometu in trgovini. Vidni so uspehi na področju prosvete, socialnega skrbstva ln zdravstva, komunalnih gradenj in športa. Deset let svobode je globoko preobra-

S žilo tudi ta del Dolenjske.

V kočevskem okraju smo od osvoboditve do danes dosegli v kmetijstvu prav lepe uspehe. Seveda, da te uspehe lahko pra­vilno ocenimo, ne smemo poza­biti, v kalranem stanju jt bilo kov -::iijistvo našega okraja ob osvoboditvi. Ves okraj Je bil med vojno Izredno hudo priza­det, Skoraj povsem uničene ali M trte so bile vse gospodarske pan<>ge. Na ozemlju bivših Ko-fievurjev (40% površine okraja) Je bilo do tal porušenih nad 80°/» vseh vasi; kmetijska po­vršina Je bila zapuščena, nepo-sejana. Uničena so bila gospo­darska poslopja, živine pa na tem področju leta 1946 skoraj ni bilo. Močno je vojna priza­

dela tudi vse ostalo področje okraja, kjer je bilo do kraja uničenih več vasi, požgano mno­go posaneznih domačij, število živine z»lo zmanjšano in vsa kmetiijski dejavnost v zastoju. Taka, hu-lo žalostna je bila sli­ka kmetijstva v našem okraju leta 1945. Treba Je bilo hitro ukrepati in delati, da se Je to stanje zbojjšalo, da se Je pove­ča! prideUk, dvignila živinoreja, skratka, d a se Je naše kmetlj-»tvo spet postavilo na noge.

Zaradi podnebnih razmer so pri nas pofojl predvsem z« raz­voj živinoreje. In ravno živino­reja je biU med vojno najhuje prizadeta. SmanJAaio se Je šte­vilčno stanje živine, še več ško­

de pa Je bilo zaradi Izgube ple­menskih živali, kajti pri nas je bila že pred vojno vpeljana se­lekcija ln plemenska reja ži­vine, zato Je bila živinoreja še huje prizadeta. Prav zaradi prednosti, ki Jo Ima v našem okraju živinoreja pred drugimi panogami kmetijstva, smo tej po osvoboditvi posvetili največjo skrb. Rešiti je bilo treba tri pereče probleme: priskrbeti ži­vino za Izpraznjeno področje Kočevske, koder so nastajala državna posestva, povečati šte­vilo glav pri zasebnih gospodar­jih ln znova uvesti selekcijo na vsem področju okraja, da se s tem dvigne reja plemenske ži­vine, kar Je bil glavni cilj vseh naših ukrepov. Prizadevanje zi obnovo In dvig živinoreje je ro­dilo lepe uspehe, o čemer nam pričajo tudi številke. Tako Je bilo v okraju leta 1946 le 1671 konj, 6385 krav, 9253 prašičev, 2166 ovc in 660 koz, leta 1954 pa 2113 konj, 7304 krave, 9107 pra­šičev, 3957 ovc In 465 koz.

Ker so pogoji ugodni pred­vsem za govedo, smo stremeli, da se število konj zmanjša, pra­šičereja naj bi ostala približno v Istth mejah, ZB ovce nismo po­sebno skrbeli, ker nimamo Izra­zito ovčarskih predelov, reja koz pa naj bi se čimbolj zmanj­šala. Prd govedu še nismo do­segli predvojnega števila, kar je docela unujivo, saj je bilo sa-

radi vojne domala Izpraznje­nega pol okraja. Ker številčno ni mogoče tako hitro dvigniti živinoreje, smo skušali doseči čimveč uspehov v proizvodno­sti živine, kar nam je uspelo s selekcijo. Ze prva leta po vojni smo evidentirali znatno število živine In uvedli rodovnik, leta 1952 pa smo dobili kontrolo proizvodnosti. Najlepše nam o tem povedo številke.

Leta 1940 Je bilo 529 rodovnih krav, leta 1948 Jih Je bilo 986,

leta 1952 je Število naraslo na 1553, konec leta 1954 pa smo jih imeli že 3390. Od tega števila je 2269 glav pri članih kmetij­skih zadrug in 1131 pri državnih posestvih. Tako je v rodovniku 44% od celotnega števila krav, povprečna mlečnost na rodovno kravo je bila lani 2472 litrov mleka. Z načrtnim delom smo močno presegli predvojno pro­izvodnost živine.

Plemensko živino prav zarad! njene dobre kakovosti prodaja­mo tudi v sosednje okraje ln re-

Ena izmed kočevskih »rekorderk« — Bistra s posestva v Livoldu, ki je dala predlanskim 6184 kg mleka

publike za Izboljšanje njihove živinoreje. Tako smo lani pro­dali Izven okraja 184 bikov, 276 krav in 172 telic, v skupni vred­nosti 49,768.000 dinarjev.

Za pravilno ocenitev vloge, ki Jo ima živinoreja v kmetijskem gospodarstvu okraja, moramo omeniti še klavno živino. Za meso so naši kmetijski proizva­jalci prodali 3346 glav goveđi in 2306 glav druge živine (prašiči, drobnica, konji), v skupni teži 1,068.070 kg in skupni vrednosti 127,997.000 dinarjev. Ce prište­jemo še plemensko živino, je dala živinoreja v našem okraju lani 177,765.000 bruto dohodkov. Selekcija krav je v našem okraju, čeprav je najmanjši, precej večja kot v drugih, glede mlečnosti smo pa na prvem me­stu.

Uspehe smo dosegli tudi v ro­dovitnosti! živine. Do leta 1952 je bilo na vsakih 100 krav le 69 telet, po prizadevanju veteri­narske in živinorejske službe pa je bilo lani že 79 telet na 100 krav.

Naj na kratko omenimo še razvoj govedoreje na državnih posestvih. Leta 1945 so Imela komaj 50 glav govedi, sedaj jih imajo nad 2500. Kmetijsko-go-zdarsko posestvo Kočevje ima danes več ko 100 krav, ki da­jejo nad 4000 litrov mleka na leto, Imajo pa tudi kravo', ki daje največ mleka v Sloveniji

— lani ga je dala 6584 litrov. Res je, da je šlo največ truda

ln prizadevnosti za zboljšanje živinoreje, vendar se je veliko skrbelo tudi za poljedelstvo in sadjarstvo. Z uvedbo selekcije krompirja je v okraju že dobro napredovalo pridobivanje se­menskega krompirja. 1954. leta je bilo priznanega 110 hektarov 7. 835.000 kg pridelanega semen­skega krompirja. Od tega od­pade nekaj nad 70% na državna posestva. Da bi povečali plod­nost zemlje, imamo redne gno­jilne poskuse, s katerimi se pro­izvajalci koristijo. Lani je bilo smotrno uporabljenih 250 vago­nov umetnih gnojil — osemkrat več ko pred vojno.

Napreduje tudi sadjarstvo: vsako leto je zasajenih čedaljo več sadnih dreves. Načrtno, v strnjenih nasadih, ' je bilo po vojni obnovljenih jad 80 hekta­rov sadovnjakov, od tega samo lani 33.

Največ zaslug za uspehe, ki smo jih našbeli, Imajo kmetij­ske zadruge in državna pose­stva. Okrajna kmetijska službi Je pa v najožji, povezavi z njimi tudi precej pripomogla, da se Je delo razvijalo laže in bolj načrtno. To velja zlasti za za­družni sektor, državna posestva pa Imajo organizirano tudi last­no, dobro urejeno fcmetijsko-pospeševalno službo.

Inž. Anton Zoro

Stran 4 » D O L E N J S K I L I S T € Stev. 29

novomeškega »No, to pa so že spet skuhali

v Kuharjevi kuhinji!« je dejal belogardist, ko je prebiral naše »Radijske vesti«. Ni mu šlo v glavo, da je narodnoosvobodil­na vojska znova napredovala in se pomnožila. Skrbelo ga je prodiranje zaveznikov, ni mu bilo po volji, da beli, oiklosti-rani Mati iz Kuharjeve »kuhi­nje« krožijo od rok do rok, da Jih je vsak dan več in da jih ljudje tako radi prebirajo.

Vesti, ki smo jih »skuhali« v Kuharjevi zidanici, so bile živa stvarnost, resnica, ki je ni mo­gel nihče zbrisati. Ob njih je rastlo upanje in vera, da se bo kmalu zrušila nacistična Nem­čija. Novice, ki smo jih vestno ubirali in razmnoževali, so nam h dneva v dan potrjevale, da imo imeli prav o vsem, kar smo v dolgih letih vojne govorili ljudem, zlasti pa vsem tistim, ki lo dvomili v našo zmago.

Ljuba in draga nam je bila okrožna tehnika, naš novi dom, Središče naše pisane besede, k i ni nikoli zamrla, čeprav je tesno krog nje divjal neprestan boj z okupatorji in izdajalci, boj med star-im in novim sve­tom. Dokler bom živel, bo ljuba mojemu spominu in vsem tistim, k: so delali v njej: Oskarju Venturiniju — Črnemu San-dor>]u, neutrudljivemu snovalcu M'.'anu Čopiču, našemu umet­niku in karikaturistu Dušanu Povhu, pridnemu in natančne­mu Zlaitanu Gromu. S hvalež­nostjo in tihim hrepenenjem po na :veličas>tnejših dneh naše zgo­dovine se je bodo spominjali vsi. ki so v tistem času zahajali vanjo, zlasti pa odborniki pod-okrosnega odbora OF, tovariši: Ignac, Pavle, sekretar odbora Lojze, naš partijski sekretar Slavko, kurirji iz brigad, ko­mande mesta Trebnje, sosednje stanice TV 4, člani NZ, vsi do­ma Ivi mi in aktivisti novomeškega okrožja,

2 Deio za propagando s tiskano

f»«0*in na podw>Čju Trebnjega in okolice sega daleč nazaj v za­četke NOB. Kmalu po 22. juliju 1941 se je osnoval v šoli v Dol. Nemški vasi center za razdelje­vanje ilegalne literature. Naj-vneteiša takratna organizatorja Blažič in Hofbek sta dala svoje življenje za svobodo. Sola v Dol. Nemški vasi je bila vse­skozi središče, kjer so se zbirali organizatorji OF in partizanske vojske iz bližnje in daljne oko­lice. Mnogokrat se spftjhotfltl Slavka Perparja — Vrbinca, ki je tedaj vodil center za raz­deljevanja literature v trebanj­skem okrožju. Kot bi se nena­doma zredil, je večkrat počasi korakal na železniško postajo. Pod suknjič okr-g pasu si je naložil kupe ilegalne literature in me spraševal:

»Ali se mi kaj pozna?« Na-smehmil sem se in mu odvrnil: »Italijani verjetno ne vedo, ko­liko si tehtal pred vsem normalno pa izgledaš.«

Zadrgnil se je s pasom, da je komaj dihal, in odšel. Sčasoma smo spoznali, da se Lahe lahko vara z lepo obleko in dostojan-

Zapiski ob odkritju spominske plošče na Kuharjevi zidanici na Lipniku pri Trebnjem

smo hoteli obveščati o resnici In prišli razbojniki pome, so naj- mnogo govorili. Mnogi so prt- so bile sicer plašne, toda včasih o tem, kaj hočemo. prej dobili v roke brata. LegL- hajali sami na žago in prebirali zmožne vsega. Takrat nismo go-

S tov. Edom Hofbekom, ki Je timirali so ga, toda ker se po- ter odnašali material. Kljub vorili, ali so aktivisti pogumni, bil v Dol. Nemški vasi ' šolski datki niso strinjali z mojimi, so bombardiranju Novega mesta, rekli smo le, da vestno izpolnju-upravitelj, pozneje pa izvoljen mislili, da so v zmoti. Za nji- Mokronoga, Višnje gore in stal- jejo svoje dolžnosti, in izpolnje-k it cdoosianec za Kočevski hovim hrbtom so že pokale nega obletavanja sovražnih letal vanje teh je bilo prav gotovo

partizanske puške in odhiteli s'o ln nekaterim bombam, ki so jih zvezano z odstranjevanjem pred-' rin' 'e t <>b; >:iho. da se že <e v "--»i o spustili na Trebnje, nam takrat sodkov in z zaupanjem v testne in da bo takrat zapel »kundak*, niti na misel ni prišlo, da bi se sile. V sredini decembra sem se1

Tudi Mikličev Pavle je imel umaknili na varnejše. Toda ko otresel občutka nevarne samote, srečo. Podzavestno je zaslutil, so Nemci prihrumeli po cesti s v kateri so zaradi nenehnega '

zbor, sva pomladi leta 1942 od­šla proti večeru v Trebnje. S seboj sva nosila precej propa­gandnega materiala. Takrat sva se odločila, da ga razdeliva med nakupovalce v Grosekovi ^a ljudje v partizanskih oblekah tanki in ko je »štorklja« ropo- gomazenja sovražnih sil teki« trgovini. Tam se je tedaj gnetlo mnogo naših ljudi. Večine nisva poznala, ker so bili celo iz Do-brniča, z Repč in od drugod. Kmeticam sva dajala liste v ko­šare in jim šepetala, naj j ih

niso partizani. Ko so ga z žico zvezanega vlekli iz vasi, je vztrajno trdil, da ne ve o kakš­ni literaturi prav nič. France Pate iz Rodin" je tolpi zaupai vse, kar je vedel in so ga v

Izdaja Ir.f. prop

RUSKO r..ortR*;-"j:

odac* £Tl_0O Cf : ovo neatp IP g.-.. Ierj_ika_jOr_^ar<iJ._ ~ Srada.T;. Julija" 191* „ . '. . i * i £ * 4 . , r.OTI M M C U I oo večin aeatib ioKsciš:!« prog«

tala tik nad našimi glavami, minute v zoprni živčni napetosti, smo se morali umakniti in od- Dobil sem družbo. V tehniki mi nesti vse stvari iz tehnike v je jel pomagati Milan Čopič, ki gozd. Pavle Miklič mi je po- se ni otepal nobenega dela. Zdaj magal nositi stroje in papir v je tipkal zdaj risal, razmnože-hrib. Obložena kot tovorni muli val, sekal drva, kuhal in vsak sva se spretno umikala nadležni prosti trenutek izrabil za branje »štorklji« in gledala na Trebnje, knjig. Za pokanje in grmenje v kjer sta se dvigala dim in pla- bližini se še zmenil ni. Kmalu men nad strehami gradu in po- naito sta postala gosta Cvekove slopjem bivše občine. Takrat so zidanice tudi stara aktivista naše Radijske vesti za nekaj dni Anica in Marko, k i še vedno ni zastale. Umaknili smo se na okreval po rani, ki jo je dobil

G A Z I M O , G A Z I M O Gazimo, gazimo v belo mečavo, kmalu snega bo do uhljev in čez. Gazimo, gazimo. Kaj če na glavo bi nataknili si kučme z dreves? Gazimo, gazimo. Tjakaj čez Savo drevi hudič nas vabi na ples.

Gazimo, gazimo. A kdo pred nami v strmih lažeh in robeh se smeji? Kdo s karabinko nabito na rami, kdo v bregove tako hiti?

Gazimo, gazimo. Tamkaj pred nami v metež zavit in somračje gor opleta, pretika se med vejami na dolgih, majavih nogah — Upor.

C- • r.f i

tinti* ,r t i ±JL

M A T E J BOR

Vrhtrebnje in Repče.

»RADIJSKI VESTNIK«, izdan po Informacijskem-propagandnem oddelku pri Okrožnem odboru OF Novo mesto v avgustu 1944. Tesno okrog nas so divjale

močne nemške skupine. Iz do-skrivaj prebero in dajo naprej. Sajenicah nad Sevnico zverin- i m e s o n a m pošiljali v pozdrav Tedaj je pridrvela v prodajal- sko zaklali. Poslej se je naša no skupina fašistov. Prerivali so varnost z vsakim dnem zmanj-se med množico in vpili vse- sevala, kajti tudi italijanski fa-vprek. Hofbek je mirno položil šds-ti v Starem trgu in karabi-zaviitek letakov na mizo, naročil njerji v Trebnjem so jeli čeda-neko malenkost in se obnašal kot bi bil doma, meni pa je tekel pot s čela in komaj sem dihal. Fašisti so me odrivali k steni, Hofbek pa je z dostojan­stveno mirnostjo vtaknil debeli sveženj ciklosfcilnega papirja za jopič in izmuznila sva se iz trgovine. Le pogledala sva se in fašistov skozi trg. Tedaj so naju prijeli za roke in ramena trije oficirji ter kričali kot ob­sedeni. Obstala sva. Prepričan sem bil, da bova odromala na­ravnost v zapor, toda »gospodje« vojake

lje bolj poizvedovati za nami. V tistem času so naši aktivisti v Trebnjem, zlasti pa Lojze ln pozneje umorjeni Kocjančič, razmnoževali propagandni ma­terial prav v Banovi pisarni. Ban je bil italijanski komisar oz. župan. Pred njegovim nosom so razmnožili znani proglas

lajajoče granate. Do električ­nega toka nismo mogli priti, zato tudi nismo mogLi poslušati poročil. Naša glavna naloga je bila, hrabriti ln prepričevati ljudi, k i so zbežali pred prvim, strašnim nemškim navalom v

A A Dl J S KI

pri bombardiranju Frate. Raz­veseljivo se je dvignilo propa­gandno delo, ko se je na naše področje preselila novomeška tehnika in se združila z našo. Prišli so veseli fantje — Šandor-Oskar Venturini, Dušan PoVh in Zlatan Grom.

Cvekova zidanica je bila za vse pretesna in preselili smo sff' v Kuhar j evo na Lipniku. V njej

L.-.'}*<'. [ idva [nf. rrc r .pd>/ pri COOF Novo mecto V i l i c lu*S pugicuaia ava ovj . a '.: 11. i j / M I - I J . p ugiaii .— •— * • '

hitela med črno množico angleškega majorja Jonesa, k l ^ZAĆELA SE JE BITKA Z A . F R A N C I J O * ,

»Radijski vestnik« iz pomožne tehnike Gorjanci je bil pri Glavnem štabu NOV in POS. Lojze je razmnožil tudi njegovo sliko ln proglas v angle­ščini in italijanščini, kar smo gozd, naj se ne vračajo, ker nas je bila tudi kmečka peč in ku-nato razdelili med okupatorjeve bodo s tem izdali, sami pa šli hinja. Odslej smo Izdelovali pro­

pagandni material za vse novo-Demoralizacija v njiho- neizbežno pogubo. Obstrelje-so' naju hoteli le posvariti, naj vih vrstah je bila iz dneva v dan vanje, požari v dolini, lakota, obstoj iva, ker so prav v tistem večja. še bolj pa nezaupanje v našo času opravljali vsakodnevno, večerno svečanost — pozdrav zastavi —, kar pa zaradi skrbi nisva opazila. Počakala sva, da so trobentači naznanili konec, in odšla.

»No, si videl, kako je to eno­stavno?« je dejal Hofbek in se rahlo nasmehnil.

3

4 stvar, so nekaterim zrahljali Takoj po 9. septembru 1943 je živce, da nas niso poslušali in

meško okrožje. Le za predel pod Gorjanci je delala samostojno še gorjanska tehnika, s katero smo imeli pogoste stike. Njen

imel podckrožni odbor OF v zgodilo se Je prav tako, kot smo vodja Jože Zamljen je večkrat

Poleti leta 1942 nas je zaradi širjenja tiska OF jela preganjati morilska banda, ki si je pozneje nadela ime »legija smrti«. V njej so bili rudi ljudje, ki ?r> dobro poznali partizansko tak­tiko, saj so bil i poprej v »šta­jerskem bataljonu«, 'ter so vsk >-čili OF zvestim borcem v hrbet. Partizani so jih neumorno za­sledovali in v tistem času no­sili posebne znake, da ne bi prišlo do pomot. Nekega dna je prišla skupina teh razboj­nikov v Jezero. Izdajali so se za partizane in nosili na kapah rdeče zvezde. Naši kmetje ima-

vojno. Po- jo že po naravi zelo dober ob-seveda ne čutek za spoznavanje ljudi in

takoj vedo, kdo govori resnico in kdo laže. Posebno pa so pr i ­čeli sumiti, ko so jdh ti »parti­zani« jeli nadlegovati, naj po­vedo imena organizatorjev OF,

stveno držo. Iz šole ln Perpar- kdo podpira partizane, kdo raz-Jevega stanovanja smo nosili propagandno gradivo daleč na

Trebnjem mnogo upravnega in predvidevali. Ko smo se kmalu organizacijskega dela, toda tudi -otem vrnili. <šQ mrMčj okras na propagando je bilo treba mi- Stamperka, Ponikev, nečloveški sliti. Po posvetu s Hofbekom, pokolj in požig v Dolenji Do-Perparjem in Listom sem orga- bravi, strahotno in porazno niziral v žagi pobeglega komi- vplivali na ljudi. Ko so nas pre-sarja Bana podokrožno tehniko, bivalci v dolini zopet ugledali, S Pavletom Mikličem in Koc- zlasti pa potem, ko so videli še jančičem, ki mi je v tehniki nekatere naše močne brigade.

okrog. Mikličevi v Lukovku, Rartajčevi ih mnogi drugi v tej vasi, Gričarjevi v Podbo-štu. Cvekovi v Ponikvah, Bizjakova Danica na Grmu, mnogi v Treb­njem, Mirni , Mokronogu in še

naša ilegalno literaturo itd. Vodstvo razbojnikov, v katerem je bil znani kaplan Sinkar in, Mihelčičev hram v Semiču. V njem so bili v letju 1940-41 vsi po pripovedovanju ljudi, tudi več redovnic, je izdalo ukaz za aretacijo in likvidacijo aktivi­stov OF. V vasi so ostali vse popoldne in vso noč. Njihove

sestanki KP in pozneje OF

daleč naokrog so dobivali letake patrulje so stikale naokrog in ln Slovenskega poročevalca iz središča za razdeljevanje v Dol. Nemški vasi in jih oddajali dalje. Mnogokrat smo takrat delili literaturo tudi tako, da smo jo neopazno prinašali v hiše, kajti tudi ljudi, ki nam niso biLi posebno naklonjeni,

poizvedovale, kdo dela za OF pregledovale so hiše In ljudi. Zjutraj so začutili, da so jim partizani na sledi. Ujetnikom, ki so jih ti banditi dobili v ^ T - C T V i e. so z ž :"o zverali reke

in jih gnali s seboj. Takrat me Je rešilo golo naključje. Ko so

Občinski praznik v Loškem potoku SI. julij je za Loški potok po­

memben dan. To je naš občan­ski praznik. Bolj kot kdaj, se v Loškem potoku 31. julija spo­minjamo težkih, a slavnih dni.

Ze leta 1941 so se v naši ob­čini sestajali možje, fantje in dekleta, ki so delali po navo­dilih OF slovenskega naroda. Prvi organizator naprednega gi­banja pri nas je bil učitelj Lado Vrtačnik. ki je seznanjal ljudi s programom OF.

V roški ofenzivi, k i Je dosegla Loški potok 24. julija 1942, sta padla prva naša borca Lado V r ­tačnik in Kržetov France. Gorje je rastlo iz dneva v dan. Aret i­rali so pet ljudi in Jih zverin­sko ubili pri Mrtalozu. Zažgali so Belo vodo in ubili zavedne

pomagal, sem od [italijanske za­puščine nabral mnogo koristnih stvari, ki so ml v poznejših težkih časih odslužile v marsi­čem. Med njimi dober radijski sprejemnik, pisalni stroj, šapi-rograf, barve, papir, kar nam je omogočalo, da smo že drugi dan po vselitvi v Banovo žago iz­delali kupe radijskih poročil. Te smo potem redno Izdajali, vča­sih celo dvakrat dnevno. Tako je brez navodil ln »ukaza od igoraj* nastala na tem področju prva organizirana tehnika. Sploh je bilo za tiste čase značilno, da so'zrastle razne ustanove same iz potreb narodnoosvobodilnega

fante v Mosnjevru in Sušnjaku. b o j a l n p o l oža j a , v katerem se 24 Travničanov so odpeljali v j e znašla ta aLi ona skupina Sodoi. S pomočjo matične knji- aktivistov. Politični položaj Je ge in domačih izdajalcev so Ita- bil po kapitulaciji italijanske liJani ugotavljali pristaše osvo- vojske sila ugoden. Ljudje so z b ;dilnega gibanja. Tekla je slo- lastnimi očmi videli klavrni raz-venski kri , prelita zaradi izda- p a d fašističnih tolp. Snovi za jalcev. Ni jih več! Svinčenka je propagando je bilo več kot do-uničevala življenja, trupla so se volj. Zato smo delali v tehniki rušila v plitev grob, ognjeni takorekoč brez prestanka. Poleg zublji so uničevali domačije. Pa- Radijskih vesti smo pošiljali s del je oče, mož, sin, rušila so kurirji tudi letake (mimogrede se ostrešja in zidovi. V tisti povedano: takrat so Imeli vs! grozni noči je zgorelo 105 hiš in kolesa) v najoddaljenejše kraje 150 gospodarskih poslopij, našega podokrožja. Razdobje do

Potočanl niso klonili. Se te- nemške ofenzive smo v tehniki sneje so skrčili pesti. Borili so dobro Izkoristili In lahko trdim, se in zmagali. Se danes se bo- da nismo zapravljali časa. Tudi rimo! Naša pot Je jasna. Boljše naučili smo se mnogo, zlasti pa življenje vsega delovnega ljud- teaa. kaj in kako )p treba stva je naš končni cilj. pisati za ljudi, s katerimi smo

se j im Je znova vrnil pogum. Vera in upanje v našo zmago sta se postopoma in dokončno utrdila. V tehniki smo začutili,

prihajal k nam. Proti koncu leta, ko smo bili že v Podhosti, pa se je tudi gorjanska tehnika s Camernikom in drugimi pr i ­družila naši. Bližnji prebivalci, zlasti pa Kuharjevi in njihovi sosedje ter Mikličevi, Ratajčevl in drugi iz Lukovka so nas pod­pirali z vsem, kar so mogli in nam niso nikoli odrekli pomoči. Tako je tehnika lahko močno zaživela. Dnevno smo izdelovali mnogo ličnih Radijskih vesti in z njimi razpošiljali tudi tisk centralne tehnike. Izdelovali smo karikature, letake, formu-larje za okrožni in rajonski odbor OF in njihove komisije. Prav čedni so bili tudi naši obrazci za spričevala osnovnih šol, za partijski tečaj na Trebel-nem, skozi katerega je šlo pod vodstvom predavateljev tovari­šev Grbca in Ivana Moreta-Zana mnogo aktivistov in komisarjev iz vojaških enot. Ciklostirali smo na tisoče propustnic za okrožni odbor OF in okrožno poveljstvo NZ, delali smo za komando mesta, za TV stanice in druge. Spretni in natančni Milan Čo­pič je imel polne roke dela z izdelovanjem štampiljk za od­bore OF, za NZ in vojaške ko­mande. V Kuharjevi zidanici je bil sedež odseka za agitacijo ln propagando pri okrožnem odbo­ru OF Novo mesto, tu je imel sedež okrožni šolski nadzornik tov. Venturini, od tu smo veči­noma na večer odhajali daleč naokrog na mitinge in sestanke,

tem pri belogardistih. Izđ^ianle Radijskih vesti ham ni delASa težkoč. Skupno smo znali še kar dovolj tujih jezikov (italijanski, ruski, nemški, angleški in fran­coski), kar nam je omogočalo, da smo objavljali tudi tuje vesti. Nemške uradne vesti smo včasih dobesedno prevedli, saj Je iz njih pogosto zvenelo obup­no prikrivanje resnice. Seveda smo take originalne citate tudi pojasnili. Bralci so kmalu spo­znali, da so naše vesti točne in resnične.

Toda resnica je sovražniku čedalje bolj žrla živce. Iz dneva v lan .io se bolj in..bolj Jrudiff, da bi nas izStediii fcnr'nam uni­čili tyh.ni.ko. Brz ko so zaslutili, da ni v bližkrt- 'naše vojske, so se v ,trumarf" vsuli od vseh strani. Pretaknili so gozdove, stikali, po zidanicah in hišah, jSetiii-«o vaščanom, naj povedo, kje je tehnika, kje je sedež tega ali onega odbora itd. Z letaki smo obveščali ljudi o zločin­skem delovanju belogardistov in Crne roke. ki ie teda^ zavratno napadala aktiviste. Strašen in grozen je bil pokol mirnopeških aktivistov, Hele Ivanuš in dru­gih na Ajdovcu, naših dveh kurirjev Alojza Strajnarja iz Cešnjevka in Jožefa Selaka iz Rožnega dola, ki sta padla pri izpolnjevanju svoje dolžnosti na Odrgi pri Trebnjem. Nekaj ljudi iz naše srede so črnorokci zva­bili medse, kar nam je povzro­čilo nemalo preglavic. Ubežniki so vedeli za vsako naše skriva­lišče in vse naše navade. Ob pobegu takih izdajalcev smo morali prenesti vse naše zaloge ln spremeniti ves način dela.

Kljub temu smo zapuščali Kuharjevo zidanico le tedaj, kadar je bil položaj skrajno ne­varen. V silnem deževju so nas proti koncu aprila stisnili belo­gardisti in Nemci v Blatni kla­nec, kjer smo ostali brez vsake hrane. Ko smo hoteli priti do nie, nas je na robu gozda spre­jel belogarđlsticnl bataljon s strojničnim ognjem. Takrat sem se čudil hladnokrvnosti pokoj­nega Hofbeka. B i l je invalid iz prve vojne. Zaradi rane na nogi ni mogel bežati. Sedel je za bukev in miroval. Dež mu je l?l DO obrazu, ki ni treni 1. »Pustite me!« je dejal. »Nihče me ne bo dobil.« Bataljon je šel mimo njega, streljal po nas, Hof eka pa v resnici niso opa­zili . Ko je padel prvi mrak, sta ga šla Lojze in Milan iskat. Pod bukvijo ga ni bilo več. Našla sta ga doma v Nemški vasi. Po cesti so hodili mimo sovražni vojaki, Hofbek pa je počival na divanu in se smejal.

Mnogo je bilo takih in podob­nih dogodivščin, pomembno pa je le to, da je okrožna novo­meška tehnika v najtežjih časih, ko je uživala gostoljubje K u ­

harjeve zidanice, kjer bo občin-sk: odbor ZB Trebnje 22. VII . 1935 ' odici:.! spominsko ploščo,

častno Izpolnila svoje poslan­stvo. Žepno pesmarico, ki smo jo Izdelali v večjem .številu iz­vodov, nismo povsem Jrončall. Prav tedaj smo na ukaz okrož­nega odbora OF Novo meAlo morali iz Kuharjeve zidanice i.n se preseliti čez Krko. Tedaj smo čakali, da pade Trebnje spet v naše roke. Sovražnik ga je za­sedel za nekaj dni. Z materia-

. lom, ki smo naVoaUi na dv;. Srna nibgli čez progo in

{testo. P^Hžaj je bil zelo ne­varen. V.-ak aktivist je imel dovolj zgovornih dokazov, da zanj ne bo milostne krogle, ča ga dobi v roke izdajalska drhal te ali one barve. 17. maja 1944 so naše brigade oblegale in zavzele Trebnje.

Težko smo se poslovili od K u ­harjeve zidanice in od ljudi, ki so prihajali vanjo. Ob slovesu nam je Miha Ržek, član gospo­darske komisije v Trebnjem, stiskal roke in dejal:

»Pogumno se drži:te, fantje! Kmalu se vidimo!«

»Kmalu se vidimo!« je dejal tudi tov. Kocjančič. Toda Mihe nismo videli več in tudi Kocjan-čiča ne. Oba sta padla v bližini Kuharjeve zidanice. Šli smo čez Vrhtrebnje in Dobrnič. Nekje na poti se nam je polomil voz. Tov. Hofbek je popravljal oja in govoril:

»Noj tu je vaša tehnika popol­noma odpovedala. Na vozove in konje se pa res ne razumete. Marsikaj se boste še morali na­učiti in se navaditi, da marsi­česa še dolgo ne bo. Najtežje je pogrešati ljudi.«

Hofbeka smo posebno težko pogrešili. Kot šolski nadzornik ni zapustil učiteljev in šole tudi takrat ne, ko so vsevprek švi­gale sovražne krogle. Jeseni si ga ujeli, ga neusmiljeno mučili in ubili. Umrl jo kot pravi jumk.

21. maja smo se s tehniko na­selili v -Zužem^Tku. od k^Her sem odšel na delo v grosupelj­sko okrožje.

Novomeška okrožna tehnika se je iz Žužemberka preselila jeseni v Podhosto, od tam pa v Črnomelj. Opravila je veliko propagandno delo. Vse, kar je z drobnimi črkami napovedo­vala na praznih straneh starih ita.lijansk.ih letakov, na starih jugoslovanskih tiskovinah, na zaplenjenem papirju vseh mo­gočih izvorov, se je do podrob­nosti izpolnilo. Da je lahko iz­polnila svoje naloge, pa je za­sluga zavednega revolucionar­nega dela dolenjskega ljudstva, ki se je vselej zavedalo moči tiste tiskane besede, ki oznanja resnico.

Zoran Hudales

Kočevje dobi kemično tovarno da je čas neposredno po ofenzivi razlagali ljudem sklepe II. zase-

K prazniku vstaje in k 10. obletnici osvoboditve čestitamo prebivalstvu Dolenjske in Bele krajine z željo, da bi dosegli pospešen razvoj

kmetijstva!

OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA

NOVO MESTO

prelomnica velikega pomena. Znova smo pričeli z vsemi moč­mi delati, samo delati.

6 Vse okoliščine so nam nare­

kovale, naj se ne vrnemo več na Banovo žago. Preselili smo se v Cvekovo zidanico na Ažen-talu, zaloge papirja, matric, barv ln drugega pa smo poskrili po sosednih hramih. Delo je bilo tedaj težje. Ponoči sem hodil v dolino, da sem prišel do elek­tričnega toka in lahko poslušal poročila. Podnevi sem jih na­pisal in razmnožil. Kurirj i pod-okrožnega odbora, stanice TV 4 ln komande mesta so jih potem raznašali od vasi do vasi. Mno­gokrat sem bil v Cvekovi zida­nici sam podnevi in ponoči, tipkal ln razmnoževal propa­gandni material in željno čakal, da se rjrikaže kdo od naših iz odbora OF ali Iz kurirske po­staje. Mize nisem imel. Delal sem na tleh, na ped visokem pogradu. Včasih se je prav ne­nadoma prikazal lastnik zida­nice, primorski Slovenec Cvek ln mi prinesel kruha. Bi l je po­nosen, da je tehnika v njegovi stavbi In kdo ve, če ga belo­gardisti prav zato niSo tako za­sovražili, d3 so ga pozneje zverinsko ubili.

Nato Je postalo v Cvekovi z i ­danici čedalje ž:vnhneie Akti­visti so se navadili nanjo. V njej so se lahko spočili, si sku­hali dnevni obrok, nato pa spet požgali belogardisti, k i so stak-odšll po opravkih. Imeli so tež- nili nnšo tehniko v Cešnlevku. ko ln nevarno delo. Ozemlje so Tjakaj smo šil iz Kuharjeve z l -stalno kontrolirale nemške ln dnnice. da bi bili bliže elektrlč-izdajalske tolpe In pravzaprav neinu toku. Ce pomislimo na to, n! bilo čudno, če se ta aH oni nI je bilo naše dejanje res drzn>. več vrn.ll, ker Je postal žrtev No, zato smo tudi utrpeli neknj zasede ali izdajstva. Pojavljala škode. Sandor in Zlatan sta ^ Cmq ro4c?» ''k'-1 "p/-; +n »e ostala povrh vsega še brez oble-združevali v manjše skupine, ki ke. Seveda sta se oddolžila po-

danja A V N O J , jih bodrili, in organizirali, obiskovali šole, skrbeli za begunke iz revirjev ob Savi, begunke, k i jih je do­letela sovražna ofenziva prav v času, ko so prišle na naše pod­ročje. V temni deževni noči, ko je bilo vsepovsod mnogo Nem­cev in njihovih hlapcev, smo morali begunke in njih otroke skriti v lanšperški grad. od­koder smo jih pozneje spravili čez Krko. Pred volitvami v na­rodnoosvobodilne odbore smo pričeli Izdajati lepo opremljen Volilni vestnik. Članke smo pisali povečini sami, največ pa tov. Venturini. V vestniku smo objavljali tudi najzanimivejše novice. Prva številka je pri-npsla kot uvod pesem, ki sem Jo hranil do današnjih dni. Zla­sti sta bili vzpodbudni četrta Ln peta kitica:

V n o v e gros zar je , S l o v e n i j a m i l a , p o p o t i junaških s i n o v In h č e r a . Ir. naSth va,«i II ob las t b o i v o l i l a , iz s rede p r e k a l j e n i h m o ž l n ž e n a .

V n o v e ere^S zar je , S l o v e n i j a m i l a , s i l k m a l u ho p a d e l n e m š k i t i r a n l n z d r a v o , p r a v i č n o boS v o d s t v o

d o b i l a , ne bo v e č S l o v e n e c p o n i ž n i t l a f a n .

P o n o s n a se v i j e s l o v e n s k a z a s t a v a n a m l a j u v i s o k e m s r e d i v a s i . J u g o s l a v i j a n o v a , bod) n a m

z d r a v a , k o n o v a p o m l a d tc s c v e t j e m

k r a s i l

Ne vem, če Je še ohranjen kakšen Izvod tega vestnika Arhiv, ki smo ga hranili, so nam

V prostorih bivše Horakove tekstilne tovarne, v katerih so do lani bile razne obrtne delav­nice, bo že to jesen pričela de­lati s polindustrijsko proizvod­njo prva kemična tovarna v dr­žavi, ki bo izdelovala apreturna sredstva, umetne smole, mcla-minski papir, fiksative barv, suha in sirupozna lepila itd., skratka okoli 50 različnih pro­duktov. Za naštete proizvode je država izdala letne več kot 100.000 dolarjev za nakup v ino­zemstvu in, kakor pravi direk­tor iovarne, tov. Sajovic, ki si je ogledat vse večje kemične to­varne v Evropi, bodo izdelki te ' ' ' v n r i ' " b n l i š i in mnogo cenejši. Zc sedaj bi tovarna lahko vse

»•+»»•»•+•••»

K Dnevu vstaje in 10.

obletnici osvoboditve

čestitamo vsem odje­

malcem in priporoča­

mo naSe kvalitetne Iz­

delke!

svoje proizvode prodala. Ce­lotno industrijsko opremo ji iz­deluje tovarna »Jedinstvo« iz Zagreba. Tovarna laboratorij­sko že proizvaja nekatere iz­delke; strokovno znanstveno de­lo vodi doc. inž. Ivan Vizo visok s pomočjo še 7 inženirjev ke­mije. Nova tovarna bo zaposlo­vala 16 inženirjev ln 40 tehni­kov ter drugih uslužbencev, vrednost njenih izdelkov pa bo znašala skoraj milijardo dinar­jev. C. M.

INDUSTRIJA PERILA Novo mesto

V petek popoldne na Upnik!

Zveza borcev v Trebnjem in občinski ljudski odbor Trebnje vabita vse aktiviste, borce KOV, zlasti pa Člane nekdanjega no­vomeškega okrožnega odbora k odkritju spominske plošče v Lipniku pri Trebnjem, kjer ie bila leta 1911 okrožna tehnika. Začetek slovesnosti ob 14. url pred Kuharjevo zidanico na Lip­niku.

Pridite!

»PUTNIK« NOVO MESTO

TELEFON 108 ln 111 — prodajamo železniške vo­

zovnice — organiziramo skupinske Iz­lete z vlaki In avtobusi — posredujemo potne liste In vize vseh držav *— rezerviramo sobe v hotelih — p r o d a j a m o tudi ladijske vo­zovnice — najlepše razglednice nabavi­le pri nas — na razpolago nov moderen avtobus — poelužujte se naših uslug In brezplačnih informacij.