Čer

ČERčasopis evropskih razredov

9. številka; maj 2013

evropski oddelek včeraj, danes, jutri ...

po Evropi do Bruslja

boas-vindas a Portugal

reuse, reduce, recycle - ekošola

začetek ima nekoč svoj konec in konec odpira nov začetek

malo tu, malo tam - izmenjava s ČAG

interview - Denis Majzelj

Strnjena oblika izvedbe predmeta slovenska književnost in prevodi

UREDNICAAna Medved

TEHNIČNI UREDNIKSeverin Nemec

NOVINARJIMaja ČehLara HočurščakDijaki 4. CAna MedvedMojca MesaričTajda Tripkovič

MENTORICAVasiljka Prosnik

RAZREDNIKI VSEHEO:Zlata Pastar prof.,Darja Emeršič prof.,Renata Hvala prof.,Mojca Mažgon prof.,Irena Smole Korpar prof.,Darja Emeršič prof.,Lucija Kuntner prof.

»… Tako se učiš – kadar se kaj zgodi …«

Evropski oddelki smo v letih poskusnega obdobja mnogo ustvarili. Vsekakor se nam je veliko stvari tudi zgodilo. Prav zaradi izkušenj in dogodivščin smo se veliko naučili. Sama zaključujem 4. letnik evropskega oddelka in med branjem ene izmed knjig za maturo Konje krast, Pera Pettersona, me je še posebej pritegnil odlomek, ki mi je dal misliti o naših doživljajih. »Ampak takšno je življenje. Tako se učiš – kadar se kaj zgodi. Posebno v tvoji starosti. Samo sprejeti moraš stvari takšne, kot so, in pozneje razmisliti o njih in jih ne pozabiti in nikoli ne smeš biti zagrenjen. Lahko razmišljaš. Razumeš?«, Per Petterson, Konje krast “But that’s life. That’s what you learn from; when things happen. Especially at your age. You just have to take it in and remember to think afterwards and not forget and never grow bitter. You can think. Do you understand? ”, PerPetterson, Out Stealing HorsesKakor pravi odlomek, se največ naučimo iz izkušenj. V obdobju gimnazije doživi-mo marsikaj. Evropski oddelek nam je v tem času odprl le še večje možnosti za spoznavanje novega. Tudi če je bilo na naši poti kaj neprijetnega, nas je to le utrdilo za nadaljnjo pot skozi življenje. Poskusimo si vse zapomniti le v najlepši luči. Na svet okoli nas gledati optimistično, učenja pa se veseliti in se kdaj pa kdaj spomniti, da je znanje vrednota.

Želim, da bi si mladi želeli vedno več znanja in prav zato v evropskih oddelkih skupaj ustvarjamo ta časopis, delimo naše spomine in motiviramo ostale za nove izzive.

A n a M e d v e d , 4 . c

2

ČERčasopis evropskih razredov

str: 01. Tako se učiš - kadar se kaj zgodi

03. Evropski oddelek, včeraj, danes , jutri

04. Začetek ima nekoč svoj konec in konec odpira nov začetek …

05. Malo tu, malo tam – izmenjava s ČAG

07. Boas-vindas a Portugal (Dobrodošli na Portugalskem)

08. Interview: Denis Majzelj

09. Reuse, reduce, recycle - EKO ŠOLA

10. Po Evropi do Bruslja

12. Strnjena oblika izvedbe predmeta slov-enska književnost in prevodi

3

7

11

9

Časopis evropskih oddelkov

14.maja.2013Leto: 7, številka 9

NASLOVNICA:Tower Bridge

časopis evropskih razredov3

Evropski oddelek včeraj, danes, jutri…

Že deveto leto poteka na naši šoli pouk v evropskih oddelkih, letos le v tretjem in četrtem letniku. Ta pro-gramska prilagoditev je bila zamišljena kot projekt, ki naj bi uspešne vsebinske in izvedbene novosti pre-

nesel v prenovljeno gimnazijo v celoti. Namenjen je bil dijakom, ki hočejo in zmorejo več in se zavestno usposabljajo za življenje v demokratični, večkulturni in večjezični družbi.

Ugotavljamo, da so se dijaki z veseljem udeleževali narodne im mednarodne izmenjave. Usvajali so spret-nosti, ki jih zahtevata situaciji gostitelja in gosta in hkrati radovedno odkrivali druge kraje in običaje. Letos bomo ponovno organizirali izmenjavo s Češko-angleško gimnazijo iz Čeških Budjejovic, vendar za dijake iz različnih oddelkov. Želimo jim srečno pot in veliko prijetnih novih vtisov.

Verjamemo, da bo tudi v prihodnje vsaj za nekatere zanimivo odkrivati Evropo. Nekdanji dijak Kristijan Skok je ob vrnitvi z ekskurzije, ki je potekala v okviru predmeta Evropske študije, zapisal: «Spoznanje, da so Ev-ropska unija predvsem ljudje, ki smo jih srečevali, nam daje pogum, saj smo ugotovili, da nas družijo skupne vrednote, kultura in zgodovina. Evropska unija je priložnost in možnost za našo prihodnost.«

Ob nadaljevanju evropskih oddelkov smo načrtovali tudi naravoslovno različico, a se je že začela uresniče-vati. Dijaki sedanjega 4. c so že v 2. letniku z velikim navdušenjem pridobivali znanje na drugačen način v okviru naravoslovnega dne na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Maribor. Nato so v tretjem letniku tvorili jedro ekoloških projektov, ki so privedli do podelitve ekozastave šoli.

Pogled v prihodnost je torej vzpodbuden. Avtentično učenje, projektno in timsko delo ter medpredmetno pov-ezovanje so sodobne oblike, ki so postale stalna praksa na celotni šoli.

Vasi l jka Prosnik, prof.koordinatorka EO

časopis evropskih razredov 4

Začetek ima nekoč svoj konec in konec odpira nov začetek …

Izteka se projekt Evropski oddelki. Glavni cilj je bil preoblikovati gimnazijski program brez večjih posegov v že utečeno strukturo, in to tako, da bi se pri pouku izražala načela evropske mednarodne in medkulturne

razsežnosti s poudarjenim tujim jezikom.

V projekt smo se vključili s 1. C oddelkom v šolskem letu 2004/2005, prav tako zavzeto, kot je država Slo-venija leta 2004 vstopila v Evropsko unijo. Kreativnost razrednikov (Zlata Pastar 2004/2005, Darja Emeršič 2005/2006, Renata Hvala 2006/2007, Mojca Mažgon 2007/2008, Irena Smole Korpar 2008/2009, Darja Emeršič 2009/2010, Lucija Kuntner 2010/2011) in učiteljev je v vseh teh letih do danes orala ledino na področju sodelovalnega poučevanja in učenja, timskega dela, dejavnega učenja, medpredmetnega po-vezovanja in projektnega dela. Vsa ta razsežnost zavednega in nezavednega učenja je dodatno zaživela v povezavi z drugimi šolami v okviru narodnih in mednarodnih izmenjav ter strokovnih ekskurzij po Evropi. Stkala so se poznanstva in prijateljstva, ki jih ohranjamo še danes tako učitelji kot dijaki.

Simpatični pristopi k poučevanju novih predmetov, kot so oziroma so bili Slovenija v svetu, družbene vloge slovenščine, kultura in civilizacija, evropske študije, slovenska književnost in prevodi, so vodili v izzive in dru-gačno delo v okviru poudarjenega tujega jezika – zlasti angleščine, pa tudi nemščine in francoščine.

Projekt se bo uradno zaključil v šolskem letu 2013/2014, ko bo sedanji 3. C postal 4. C in maturiral. Učitelji in dijaki evropskih oddelkov smo skupaj odpirali smernice v delu in sodelovanju, ki v sodobnem šolstvu postajajo stalnice za dosego celovitega znanja in se sedaj uveljavljajo ter izvajajo kot metode dela v vseh gimnazijskih oddelkih.Skozi projekt Evropski oddelki je šlo sedem generacij in zase bi rekla, da je bila zame to lepa in dragocena izkušnja.

Razredničarka dveh generaci j evropskih oddelkov: Dar ja Emerš ič, prof.


Tretji dan je sledil obisk težko pričakovanega Krumlova, ki se nahaja 30 km stran od Budjejovic in ga je UNES-CO leta 1992 umestil na t.i. List ofWorldHeritageSites. Ob ogledu mesta smo srečali ogromno turistov iz vsega sveta. Reševali smo tudi delovne liste. Kar se mi je v mestu najbolj vtisnilo v spomin, je bil brez dvoma grad. Krumlov ni tako zelo velik, grad pa je naravnost ogromen – drugi največji na Češkem. V mestu so posneli tudi nekaj scen filma Hostel, TheIllusionist, Hostel Part II itd. Po uradnem ugledu smo imeli prosto. S prijatelji-cama in sošolkama Emo in Anjo smo se odločile, da bomo obiskale enega od muzejev. Izbrale smo muzej mučenja, kjer smo si ogledale naprave, na katerih so trpeli ljudje v srednjem veku. Prijateljici sta mi jo lepo zagodli, ko je Anja na lepem iz teme skočila name in me dodobra prestrašila, tako da je moj krik zagotovo presenetil še marsikaterega obiskovalca. Poogledu smo si privoščile kosilo v kitajski restavraciji. Nato smo se še malo sprehajale naokoli, potem pa je napočil čas za odhod. Mesta Krumlov zagotovo ne bom pozabila.

Malo tu, malo tam – izmenjava s ČAG

V juniju 2012 smo se s sošolci odpravili na mednarodno izmenjavo s Češko–angleško gimnazijo v Čeških Budjejovicah. Na pot smo odšli 3.6.2012 z avtobusom v spremstvu naše razredničarke Lucije Kuntner in

profesorice Brigite Praprotnik. Bili smo polni pričakovanja novih dogodkov. Vožnja je trajala okoli 8 ur. Nekateri so spali, poslušali glasbo, se pogovarjali ali pa opazovali naravo. Ko smo prispeli pred Česko-anglickegym-nazium, nas je pričakala nasmejana skupina čeških dijakov. Izstopili smo iz avtobusa in seveda je zavladal kaos – vsi smo se med seboj objemali, pozdravljali ali pa se mučili s svojimi kovčki. Ko je končno imel vsak svojo prtljago in svojega gostitelja ob sebi, smo se odpravili vsak na svoj konec, da bi spoznali družino gostiteljico. Moja je bila izjemno prijazna. Za kosilo so mi postregli s tradicionalno češko jedjo, ki jo pripravljajo vsako ned-eljo. Z gostiteljem sem se sporazumevala angleško, z njegovo mamo nemško, z očetom pa v mešanici češčine in slovenščine – tudi z rokami in kimanjem. Mojemu gostitelju je bilo ime David in je bil tako kot jaz rokometaš. Njegova mama mi je povedala veliko o mestu in njegovi zgodovini. Češke Budjejovice so največje mesto v Južni Bohemijski regiji in so tako rekoč njeno središče. Ustanovljene so bile leta 1265 kot kraljevo mesto takrat-nega kralja Otokarja II. Mesto na nek način po velikosti spominja na Maribor, zato se v njem ni bilo tako težko znajti. V tem času ko je Tajda uživala v tradicionalni češki kuhinji, sem bila jaz na poti v 30 km oddaljen manjši kraj, kjer je živela moja gostiteljica Janča. S sporazumevanjem sem imela velike težave, saj nihče ni govoril tu-jih jezikov razen nje. Največji vtis je name naredila izjemno lepa okolica, tisočerih jezer umetnega nastanka.

Drugi dan smo imeli uradni spre-jem na šoli, kjer so nam predstavili program izmenjave, naše dnevne aktivnosti. Nato je sledil ogled mesta, kjer smo imeli priložnost natančneje spoznati njegov čar, zgodovino in znamenitosti. Isti dan smo imeli tudi plesno delavnico, kjer smo si ogledali nastop plesne skupine, katere člani prihajajo iz celotnega sveta. Za zgodnji po-letni čas je bilo kar sveže vreme z večjimi nalivi. Sledil je sprejem pri županji v lepi mestni hiši, ki nam je izrekla toplo dobrodošlico in nam povedala še nekaj podrob-nosti o mestu. Nato smo se vrnili v šolo, kjer smo pripravili kratke predstavitve o Čeških Budjejo-vicah. Češki profesorji so nam postregli s picami iz lokalne restavracije. Čas, ki nam je ostal, smo porabili za druženje.

časopis evropskih razredov 6Četrti dan izmenjave pa je bil namenjen spoznavanju čara prestolnice. Prage nisem obiskala prvič, ven-dar pa je zagotovo eno tistih mest, pri katerih ne zadostuje le en samcat obisk. Vozili smo se približ-no tri ure. Mislim, da je to mesto, katerega so se slovenski dijaki najbolj veselili. Vodili so nas naši češ-ki prijatelji v spremstvu profesorja. Spotoma smo reševali tudi delovne liste. Ogledali smo si Hradčane – največji grad na Češkem, prečkali lep Karlov most, videli praško astronomsko uro in marsikaj druge-ga. Naši gostitelji in spremljevalci so nas spotoma opozarjali na pomembne znamenitosti, tako da res-nično nismo ničesar zamudili. Edina stvar, za katero mi je bilo žal je, da smo imeli izjemno malo proste-ga časa. Nakupili smo spominčke, Emi in meni pa se je uspelo celo izgubiti, vendar sva se znašli z pomočjo zemljevida in spotoma obiskali tudi StarbucksCoffe, kjer sva uživali v izjemno dobrih sladicah.

Peti dan pa se mi je najbolj vtisnil v spomin. Odšli smo v Hluboko, kjer smo si najprej ogledali živalski vrt in imeli priložnost spoznati tudi nekatere avtohtone živalske vrste na Češkem. Živali so bile zelo ljubke, nekatere so bile lene, druge pa izjemno igrive. Nato smo se peš odpravili na dolgo pot proti prečudovitemu gradu Hluboká. Četudi je bila pot naporna, je bilo vreme lepo in toplo. Ob pešpoti so stale stojnice s tradicio-nalnimi češkimi spominki in sladicami, katere sem tudi sama poskusila in bila navdušena. Grad nas je vse pustil brez besed in takoj smo lahko videli, zakaj je eden izmed najlepših na Češkem. Ko sem hodila med oboki, sem se počutila kot v pravljici. V svoji zgodovini je bil večkrat prezidan, svojo današnjo podobo pa je dobil v devetnajstem stoletju, ko je Adolf IIvonSchwarzenberg ukazal, naj ga preuredijo v romanskem stilu, podobno kot angleški Windsor Castle. Zagotovo pusti v človeku trajen vtis in željo, da bi živel v njem. Sledile so športne aktivnosti v športnem parku – igrali smo odbojko, frizbi, nogomet, skakali po ogromnem nenavadnem trampolinu in se družili ob različnih aktivnostih. Navdušena nad ogromnim trampolinom sem s sošolci veselo skakljala in se pri tem tudi poškodovala. Zelo me je presenetila dobrosrčnost sošolcev in čeških dijakov, ki so mi pomagali pri hoji. Dan se je končal s poslovilno zabavo v centru Čeških Budjejovic.

8. junija pa je napočil čas za odhod. Poslovili smo se od svojih družin gostiteljic, se jim zahvalili za vse in se polni novega znanja, vtisov ter novih spominov odpravili na dolgo pot domov. Na avtobusu smo ime-li tudi glasbene nastope, vsak je povedal tudi svoje mnenje o izmenjavi in vtise, ampak večino časa smo prespali utrujeni zaradi naporne, dolge noči. Zase lahko rečem, da mi je bilo precej všeč, saj zelo rada potujem in spoznavam nove kulture, običaje in navade. Četudi Češka in Slovenija nista tako zelo oddaljeni druga od druge, so razlike v kulturi vseeno jasne (že samo če pogledamo jezik – npr. »otrok« se v slovenščini nanaša na mlajšega, majhnega človeka, ki še ni polnoleten, v češčini pa pomeni suženj), prav kulturna raz-nolikost pa v sebi skriva tisti čar, zaradi katerega ljudje želimo širiti meje svojega znanja in spoznavati svet. Kot pri Tajdi je Češka tudi pri meni pustila pozitivne spomine. Čeprav sem izlet zaključila s poškodbo, sem se naučila veliko novih besed, našla nove prijatelje, s katerimi sem še zdaj v stiku. Najboljša stvar, ki sem jo odnesla od izmenjave, pa je bila, da sem bolje spoznala svoje sošolce in se z njimi tudi zbližala.

Tajda Tr ipkovič in Maja Čeh, 3. C


Boas-vindas a Portugal (Dobrodošli na Portugalskem)

Decembra 2011 je pet dijakov naše šole dobilo nepričakovano darilo, letalsko vozovnico za Portugalsko in odpotovali smo na četrti Erasmijski evropski mladinski parlament. Zatem je vse potekalo zelo hitro. Ko

so nas razdelili v skupine (zdravje, infrastruktura, ekonomija, izobrazba), smo začeli zbirati literaturo in preko Facebook-a spoznavati svoje »fellowdelegates«. Toda še vedno nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, ko bomo enkrat dejansko prispeli na Portugalsko. Gotovo pa smo vsi imeli v mislih nekakšen odmik stran od šole. To smo tudi dobili. A kaj kmalu nam je natančno določen urnik pokazal, da nismo prišli na počitnice. Vendar pred-videvam, da nikomur izmed nas ni bilo žal, da se je pridružil ekipi. Sledilo je spoznavanje z drugimi delegati (tokrat v živo), nekaj socialnih iger, potem smo začeli. Najprej smo se morali odločiti za temo, nato pa smo lahko začeli razpravljati. Nekaj dni prepirov in usklajevanja mnenj kasneje je vsaka skupina končno napisala svojo resolucijo, ki smo jo predstavili na tako imenovani splošni skupščini. Nekatere so bile sprejete, nekatere ne, toda vsi smo se veselili uspehov.

Za nas je čas odhoda prišel dan prej kot za ostale. Nekoliko žalostni, a z zavestjo, da smo se trudili narediti korak k spremembam, se veliko naučili in pridobili nove prijatelje, smo se odpravili na letališče.

Težko bi rekli, da nam je ta teden zelo spremenil življenje. A vsekakor ne pretiravam, če rečem, da so se nam šolska bremena po tem izredno natrpanem tednu zdela nekoliko lažja. Pridobili smo ogromno izkušenj na področju razpravljanja in oblikovanja lastnega mnenja. Intenzivno delo pa so nam popestrili predavanje pisatelja Richarda Zimlerja, srečanje s strokovnjaki za naše področje in obisk mesta Guimarães, ki si je z Mariborom delil naslov evropske prestolnice kulture.

In kakor mi je povedala zelo pametna oseba, se čez dvajset let ob misli na šolo verjetno ne bomo spominjali ocen, spominjali se bomo izkušenj, kakršna je bila Portugalska.

Mojca Mesar ič, 4. c


Interview: Denis MajzeljZdravo!

1. You have been at our school for almost a year now. How do you feel here?I feel SLOVENIA! As for the school, it’s great. The staff and students are super and the building itself is really majestic! It took a while for me to find the class-rooms on my own but once I started asking for directions the students came to my rescue and always steered me in the right direction!

2. How long have you been Slovenia?I could literally say all my life since a big part of me grew up in the Slovenian community in Canada. If we can say that language and culture are two things that bond all Slovenians anywhere in the world, than growing up in my household was as genuinely Slove-nian as you can get outside of the fatherland.

3. What do you like about it?I really enjoy the nature. I always like to say that (in the geographical sense of course) Canada is a larger version of Slovenia and vice versa. In terms of how much forest covers both countries, this is definitely not far off the mark. Of course, the cuisine and wines are phenomenal as well. We all love “staramama’s goveja juha” and mom’s “palačinke”, don’t we?

4. What is your connection to our country? Can you explain it?I have roots in the BelaKrajina and Dolenjska regions. I also have cousins in Ljubljana and Primorska and I mustn’t forget my “Štajerska” connection as well, since I can say that my niece and nephew back in Canada are about one quarter “Štajerci”! What can I say “blood is thicker than water”!

5. Do you actually speak Slovene?Seveda! And people say it’s actually pretty good – I try my best. It’s nice to learn some new words from the fourth years! They’ve been very helpful. Hvala bodoči maturanti! 6. Where did you live before you came to Slovenia?I lived in Stoney Creek, Ontario, Canada.

7. Where and what did you study?I finished primary school (St. Eugene’s) and high school (Bishop Ryan High School) in Hamilton, Ontario, Can-ada. Then I attended Western University in London, Ontario, Canada where I completed a Bachelor of Arts Degree (History Major). Later, I finished a TEFL Diploma/English Grammar Certificate. Upon my arrival to Slo-venia, I completed a Slovene Language Course at the University of Ljubljana and completed a nostrification of my degree at the Faculty of Arts in Ljubljana.

8. Do you enjoy teaching at our school?Yes, I do. I think that there are many talented hard-working students at our school and I hope I can help them achieve their goals at least in the areas of my competence.

9. Do you have any last advice for the students before we finish the interview?Well if I can just take the quote out of my high school yearbook I would just say “Never say die, keep the dream alive!”

Ana Medved 4. c


Reuse, reduce, recycle - EKO ŠOLA

V šolskem letu 2012/2013 je Prva gimnazija Maribor prejela laskav naziv Eko šola, ki ni prišel kar sam od sebe – veliko dela je bilo vloženega. V šolskih letih 2010/2011 in 2011/2012 so profesorji skupaj z dijaki

še bolj poprijeli za delo kot v prejšnjih letih, saj smo želeli Prvo okronati z Eko šolo. Skupaj smo se zavzemali za racionalno ravnanje z energijo, tekočo vodo in odpadki ter želeli ozavestiti tudi ostale dijake in profesorje. Znotraj tega projekta, ki smo ga tudi dokumentirali z video posnetkom, pa so se odvijale številne akcije – od preprostega ugašanja luči in zapiranja oken v učilnicah, izdelave nalepk, ki bi dijake spomnile, da je tekoča voda privilegij, pa vse do ločevanja odpadkov, zbiralnih akcij papirja, kartuš itn. Seveda smo sodelovali tudi v vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo, a na poseben način; očistili smo namreč šolsko podstrešje. Vsi ti projekti pa so nam pomagali, da smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili – postati Eko šola. Tako smo se 25. 9. 2012 štirje dijaki: Lara Hočurščak, Ana Medved, Severin Nemec in Zala Pliberšek pod mentorstvom profe-sorjev mag. Andreje Alatič, Aljoše Kanclerja in mag. Helene Lonjak odpravili na Brdo pri Kranju na slavnostno podelitev Eko zastave, ki nam jo je predal takratni predsednik države, dr. Danilo Türk. Predaje sta se udeležila tudi pomočnica ravnatelja, mag. Irena Smole Korpar, in podžupan MOM, gospod Miran Mikl. Eko zastavo smo slavnostno izobesili na pročelje šole po podpisu Eko listine dne, 28. 9. 2012.

Čeprav smo uradni naziv Eko šola dobili šele v šolskem letu 2012/2013, to ne pomeni, da smo šele v tem šolskem letu začeli z dejavnostmi znotraj tega projekta. Prav nasprotno; »eko-dejavnosti« na šoli potekajo že nekaj let in še naprej bodo. Naziv pomeni, da smo potrdili večletni trud na področju racionalne rabe energije in ozaveščanja dijakov, kar se nam je zdelo zelo pomembno, saj bomo prav mi čez nekaj let krojili usodo našega planeta.

Lara Hočurščak, 4. C


Po Evropi do Bruslja

Pri predmetu Evropske študije, katerega namen je spoznati Evropsko unijo, smo se v prvi polovici šolskega leta 2011/2012 učili o ustanovah, delovanju in namenu Evropske unije. Vendar smo v prvem delu Evropo in

EU spoznali samo na teoretičen način, v drugem polletju pa še praktično s pomočjo ekskurzije po Evropi vse do Bruslja, prestolnice EU.

Da bi še bolje spoznali države v EU in navade ljudi, smo kakor vsa leta prej naredili ankete in jih izvedli v treh državah, Sloveniji, Nemčiji in Belgiji. Tokrat je bil naš namen ugotoviti, kako so Evropejci ekološko ozaveščeni in koliko delujejo na tem področju, zato so vse izvedene ankete bile na to temo. PREDSTAVITEV EKSKURZIJE

1. DAN: Na velikonočni ponedeljek, 9. 4. 2012, smo se dijaki 3. c že na vsezgodaj zbrali pri Jurčičevem spomeniku in se odpravili spozna-vat Evropo in nabirat izkušnje. V dopoldanskih urah smo tako že dosegli našo prvo točko – Nürn-berg. Tam smo najprej obiskali Do-kumentationszentrumReichsparte-itagsgelände, muzej o delovanju nacistične partije v tem mestu. Nato pa smo se odpravili še v center mesta, kjer smo si najprej ogledali katedralo in glavni trg, nato pa smo anketirali ljudi in bili pri tem zelo us-pešni. Popoldne smo se odpravili proti naslednji postojanki Rothemburg ob der Tauber, kjer je deloval Primož Trubar. Najprej smo se nastanili v hotelu, odšli na ogled mesta, imeli nekaj prostega časa, nato pa šli spat in se pripravljat na dogodivščine naslednjega dneva.

2. DAN:Drugi dan smo odpotovali proti Belgiji. Na poti smo se ustavi-li pri pečini Lorelai in se naučili nekaj o znameniti legendi, nato pa smo se odpravili v Aachen, kraj Karla Velikega. Po ogle-du mesta smo imeli nekaj časa prosto, nato pa smo nadalje-vali pot proti Bruslju. V zgod-njih večernih urah smo le prišli do belgijske prestolnice in se hitro namestili v hotelu, potem pa odšli spoznavat belgijsko kulturo. Po večernem ogledu glavnega trga La Grand place, Manekenpisa in Janekenpisa smo se hitro spoznali s special-itetami Belgije, pomfrijem in pivom.

3. DAN:Tretji dan je bil skoraj najpomembnejši. Zjutraj smo si ogledali še dele mesta, ki si jih prejšnji dan nismo, nato pa nas je avtobus odpeljal kar v evropski parlament. Tam so nas že pričakovali tako evropski poslan-ci kot tudi novinarji RTV Slovenije, ki so posneli naš obisk. V parlamen-tu nas je sprejel dr. Mi-lan Zver, nagovorila pa nas je tudi Zofija Mazej Kukovič. Po nagovoru je

večina razreda odšla na ogled parlamenta, nadzorna skupina pa smo odšli z dr. Zverom in opravili inter-vju za radio Slovenske Gorice in nekatere druge radijske postaje. Po obisku parlamenta smo imeli predvi-deno anketiranje in veliko prostega časa. Večina nas je šla še samostojno spoznavat mesto, kupili pa smo tudi belgijsko čokolado in jedli še več pomfrija. Zvečer smo se vsi odpravili v pivnico Delirium, kjer ima-jo kar 2500 vrst piva. Seveda se nismo mogli upreti kakšnemu kozarcu in poskusili smo čokoladno, ba-nanino, kokosovo, malinovo ali pa avtohtono belgijsko pivo. Če pa bi hoteli, bi lahko pili tudi slovensko.

4. DAN:Predzadnji dan naše ekskurzije smo odpotovali na sever Belgije, smer: Brugge. Spoznava-li smo značilno pokrajino severa Belgije, predvsem pa Nizozemske, skozi katero smo se peljali 15 minut, to so polderji. V Oostende smo noge namočili tudi v Severno morje, nato pa le prišli do Brug-gea. Mestu pravijo tudi severne Benetke in njegove lepote nihče ne more zanikati. Ko smo se vrni-li v Bruselj, smo se dijaki odpravili še malo po mestu in skupaj preživeli zadnji večer naše ekskurzije.

5. DAN:Zadnji dan ekskurzije nas je čakala samo še vožnja skozi Luksemburg, kratek ogled Stras-bourga in vožnja domov. V Strasbourgu smo videli značilno arhitekturo, obiska-li še zadnjo katedralo v množici na naši poti in se odpravili na dolgoooo vožnjo proti domu.

Iz poroči la o ekskurz i j i d i jakov 4. C



Strnjena oblika izvedbe predmeta slovenska književnost in prevodi

16. 3. 2013 smo 4. C , kljub temu da je bila sobota, ves dan prežive-li skupaj. Od 9.00 do 18.00 smo se družili na prav poseben način. Strn-

jena oblika izvedbe predmeta Slovenska književnost in prevodi nam je odprla možnost za ustvarjal-nost na zabaven način. Odšli smo v Vrtiče pri Zgornji Kungoti in si ustvarili lep dan v lepem okolju.Kot že ime predmeta pove, smo se osredotočili na slovensko književnost in prevode. Tokrat sta profesori-ci Lucija Kuntner in Vasiljka Prosnik za nas izbrali pesnika Tomaža Šalamuna. V prvem delu dneva smo primerjali originale njegovih pesmi Poker in Maline so II z njihovimi prevodi, jih preučevali in raziskali nekaj pomembnih podatkov o avtorju. Pred kosilom smo prvi del ustvarjanja zaključili s predstavitvami po skupinah.

Po odlični pici in počitku na soncu smo se vrnili k delu. Druga naloga je še bolj razgibala naše male sive celice. Iz petih besed, ki so bile sicer del Šalamunovih pesmi, je pet skupin moralo sestaviti novo pesem. Nastalo je pet pesmi, zabavnih, resnih, zanimivih, modernih, zagotovo napisanih z veseljem in polnih naše domišljije in idej. Sestavili smo tudi predstavitve, vključili glasbo, vsako pesem pa ilustrirali tudi na plakat.

Naša ustvarjalnost se je na koncu dneva le morala zaključiti. Celodnevno delo smo predstavili drugim sk-upinam, profesoricama in dvema gostoma, razredničarki Darji Emeršič in ravnatelju Hermanu Pušniku. Vsekakor bi z veseljem še kdaj ponovili takšen dan, ki je bil resnično zanimiv in poln zabave ter idej.

Ana Medved, 4. c

Čer

Documents