Demografija –veda o prebivalstvu

Vojka ŠirceljStatistični urad Republike Slovenije

IBMI, 18.12.2007

• DEMOGRAFIJA

• ZBIRANJE PODATKOV

• FORMALNA DEMOGRAFIJA

• KAKO POSTANEM DEMOGRAF?

Achile Guillard, 1855: Elementi človeške statistike ali primerjalna demografija.

Predmet demografije je proučevanje prebivalstva.

Prebivalstvo je skupina ljudi, živečih na določenem ozemlju, ki se neprestano spreminja zaradi vstopov

v skupino in zaradi izstopov iz skupine.

P2 = P1 + rojstva – smrti + priselitve – odselitve (osnovna demografska enačba)

Demografijo zanimajo prebivalci kot skupine, ne kot posamezniki.

DEMOGRAFIJA

• SOCIALNA DEMOGRAFIJA• FORMALNA DEMOGRAFIJA

DEMOGRAFSKA POLITIKA

FORMALNA DEMOGRAFIJA

• DEMOGRAFSKA ANALIZA• DEMOGRAFSKI MODELI

DEMOGRAFSKA ANALIZA

1. Velikost, razporeditev in sestavo prebivalstva Slike prebivalstva v določenih trenutkih.

velikost = število enot (osebe, družine, gospodinjstva) razporeditev = geografska, vrste naselij sestava = sestava prebivalstva po različnih značilnostih (starost, spol, itd.)

2. Procesi, ki neposredno vplivajo na sestavo prebivalstva: rodnost, umrljivost, selitvnost; poročnost, itd.

Koeficienti maskulinitete v starosti 0 let, Kitajska in Slovenija

Kitajska, 1.7.1990

Slovenija, 31.3.1991

Skupaj 111,8 104

Mesta 109,9 105

Podeželje 112,2 103

DEMOGRAFSKI MODELI

• Modeli, ki prikazujejo, kaj bi se zgodilo v točno določenih, lahko tudi popolnoma nerealnih, pogojih

umetne generacije (synthetic cohorts) stabilno prebivalstvo (Lotka 1907-1925) projekcije – poskus pogleda v prihodnost

• Modeli, ki poskušajo čim natančneje posnemati realnost

SOCIALNA DEMOGRAFIJA

Povezave (razmerja) med statičnimi in dinamičnimielementi (sestava in procesi) ter družbenim

okoljem, v katerem se odvijajo.

Socialna demografija odgovarja na vprašanje ZAKAJ?

Začetnik socialne demografije Thomas Robert Malthus

(1798 )

DEMOGRAFSKA POLITIKA

Sistem ukrepov, ki deluje na demografske procese in s katerim naj bi dosegli tako spreminjanje števila in sestave prebivalstva, ki bi bilo usklajeno z ekonomskimi, socialnimi in političnimi cilji države.

ZBIRANJE PODATKOV

• DEMOGRAFSKA STATISTIKA• DRUGI VIRI

DEMOGRAFSKA STATISTIKA

• Popisi• Vitalna statistika• Registri• Ankete

Popis = prikaz stanja v določenem časovnem trenutku

Popisi v Sloveniji(1754)1857 18691880189019001910192119311948195319611971198119912002

Prebivalstvo po spolu in starosti, Slovenija, 31. 12. 2002

20000 15000 10000 5000 5000 10000 15000 200000510152025303540455055606570758085909510

število

Vitalna statistika

Statistika rojstev, smrti, priselitev, odselitev; porok, razvez, posvojitev, priznanj in ugotovitev očetovstva.

Tridentinski koncil (1565–1553)

Slovenija: • Prva poročila o »status animarum« iz 17. stoletja

• 1763 se prične redno letno zbiranje podatkov o rojenih, umrlih in poročenih (župniki).

• Uvajati se začne statistika preseljevanja (deželne vlade).

• 1829 začne Statistični urad na Dunaju objavljati letne podatke o naravnem gibanju prebivalstva in to od leta 1818 dalje

• Med prvo in drugo svetovno vojno podatkov zelo malo (1/3 Slov. v Italiji).

• 1946 registracija rojstev, smrti in porok preide v pristojnost državnih organov.

Živorojeni na 1000 prebivalcev in umrli na 1000 prebivalcev, Slovenija

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1857 1867 1877 1887 1897 1907 1917 1927 1937 1947 1957 1967 1977 1987 1997

%0

nataliteta mortaliteta

Registri

Slovenija:1953 – vzpostavljeni lokalni registri prebivalstva1971 – vzpostavljen centralni register prebivalstva

Ankete

DRUGI VIRI

DEMOGRAFSKA ANALIZA

Demografska analiza je skupek metod s pomočjo katerih iz absolutnih podatkov, ki jih zbere demografska statistika ali pa raziskovalci sami, pridobimo različne kazalnike.

Prva naloga demografske analize je, da iz opazovanega pojava izloči vpliv številčnosti prebivalstva.

STOPENJE (rate, taux).

število živorojenih otrokNpr.: --------------------------------- * 1000 srednje število prebivalstva (number of 'person-years of exposure to risk')

Stopnje se praviloma izračunavajo za eno leto.

Umrli moški na 1000 moških, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

Umrle ženske na 1000 žensk, Slovenija po upravnih enotah, 1989-1993

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za ženske, Slovenija po upravnih enotah,1989-1993

DEMOGRAFSKA ANALIZA

Druga naloga demografske analize pa je določitev intenzivnosti in koledarja.

INTENZIVNOST predstavlja povprečno število dogodkov na eno osebo.

KOLEDAR predstavlja razporeditev dogodkov po starosti.

Intenzivnost in koledar sta bistveni značilnosti vsakega demografskega pojava.

Tablica je tabela iz katere lahko razberemo intenzivnost in koledar pojava.

DEMOGRAFSKA ANALIZA

• po generacijah (vzdolžna ali longitudinalna analiza)(generacija je skupina oseb, rojenih v istem koledarskem letu)

• po koledarskih letih (prečna ali transferzalna analiza)

V generacijah je intenzivnost pojava praviloma manjša od 1.

Izjema je umrljivost.

Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko, Slovenija(vitalna statistika)

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

2,2

2,4

2,6

2,8

3

1950

1953

1956

1959

1962

1965

1968

1971

1974

1977

1980

1983

1986

1989

1992

1995

1998

2001

2004

2007

2010

2013

2016

leta

generacijekoledarska leta

Kvantitativne metode analize v demografiji:

– demografske– statistične

Korelacijska matrika za leto 2002 in generacije 1957–1961

Odvisne spremenljivke (y) in neodvisne spremenljivke (x)

Koeficienti korelacije Stopnje tveganja

leto2002

generacije 1957-1961

leto2002

generacije 1957-1961

yl Celotna rodnost 1,00000

yg Končno potomstvo 1,00000

x1 Delež rojenih zunaj zakonske zveze -0,29160 -0,27195 0,0264 0,0389

x2 Delež mestnega prebivalstva -0,27057 -0,46982 0,0400 0,0002

x3 Delež kmetov med aktivnim preb. 0,17697 0,28451 0,1839 0,0304

x4 Delež brezposelnih med akt. preb. -0,46936 -0,38359 0,0002 0,0030

x5 Bruto osnova za dohodnina na preb. 0,02192 -0,22586 0,8703 0,0882

x6 Delež preb. brez osnovne izobrazbe 0,23167 0,27965 0,0801 0,0335

x7 Delež preb. z osnovno izobrazbo 0,06849 0,35037 0,6095 0,0070

x8 Delež preb. s srednjo izobrazbo -0,12090 -0,33348 0,3660 0,0105

x9 Delež preb. z višjo in visoko izob. -0,16714 -0,41218 0,2098 0,0013

x10 Delež vernikov 0,40633 0,68838 0,0016 0,0001

x11 Delež ateistov -0,34254 -0,55674 0,0085 0,0001

x12 Delež oseb s slov. mater. jezikom 0,42825 0,43833 0,0008 0,0006

x13 Delež zaposlenih žensk med akt. ž. -0,05770 -0,10718 0,6670 0,4232

x14 Delež žensk s 1. preb. v nekd. Jug. -0,03442 -0,09399 0,7976 0,4828

PROJEKCIJE

• MATEMATIČNES pomočjo matematične enačbe izračunamo prihodnje število prebivalstva (linearna rast, eksponencialna, logistična, itd.)

• ANALITIČNE (metoda komponent)Vanje je vgrajenih vrsta predpostavk o umrljivosti, rodnosti, selivnosti, itd.Zato so vsebinsko bogatejše.

Za izdelavo enostavne analitične projekcije potrebujemo:- izhodiščno starostno-spolno sestavo prebivalstva

- hipoteze o: umrljivosti rodnosti selivnosti

Primerjava števila prebivalcev Slovenije po različnih projekcijah

Primerjava števila prebivalcev Slovenije po različnih projekcijah