1. VOVED

Po~etnite istra`uvawa vo razvojot na bebeto, nastanale od

Frojdovata teorija za pri~inite i posledicite na detskata povrzanost za

majkata. Kagan (Kagan) i Klark (Clarkes) mislele i se somnevale deka

detstvoto i prvite iskustva imaat vlijanie na podocne`niot `ivot. Drugi,

kako Samerof (Sameroff, 1975), go postavuvale pra{aweto za toa koj e

pretpostaveniot na~in na koj interakcijata na organizmot i sredinata

vlijaat na razvojot.

Razvojniot period pove}e avtori go delat na pove}e podfazi

(podperiodi): prva godina od `ivotot, rano detstvo (2 do 8 godini)

detstvo (od 7 do 10 godini) predadolescenten period (10 do 13 god) i

adolescencija. Vo ovoj period se odviva diferencijacijata na li~nosta

koja stoi vo osnova na razvojot i integracijata koja e vo osnova na

povrzuvaweto na li~nosta vo celovit sistem. Formiraweto na pozitivnite

svojstva na li~nosta vo ovoj period zavisi od postojnite dispozicii

osnovi za razvoj na istite no i od poddr{kata za nivniot razvoj od strana

na sredinata vo koja deteto `ivee. Interesno e uka`uvaweto na Lindz

deka vo situacii koga poedinecot vo razvojniot period ima premnogu ili

premalku poddr{ka od sredinata, kaj nego }e se razvivaat razvojni

rizici. Premnogu poddr{ka, go stava vo situacija da bide predolgo

zavisen i zapla{en od prevzemawe odgovornosti i za onie aktivnosti koi

se vo granicite na negovite sposobnosti. Premalku poddr{ka go

doveduva vo situacija da se bori sam so problemite koi gi nadminuvaat

negovite sposobnosti. Vo dvete situacii izostanuva u~eweto na

adaptivnite reakcii, neophodno za uspe{no re{avawe na `ivotnite

problemi (Lindz 1974 godina). Istiot avtor istaknuva deka neuspehot vo

sovladuvaweto na su{tinskite problemi tipi~ni za edna faza, go pravi

detstvoto nepodgotveno za preminuvawe vo druga faza. Primer: dete

koe ne do`ivealo ~uvstvo na sigurnost vo odnosite so roditelite,

prodol`uva da ja bara nivnata za{tita i vo razvojniot period koga

1

negovite vrsnici baraat nova sigurnost i izvori na samoopredeluvawe

vo me|usebnite odnosi. Toa e i su{tinata na fiksacijata. Po ~uvstvo na

neuspeh deteto obi~no reagira na na~ini karakteristi~ni za

porane{nata razvojna faza – odnosno so regresija. Fiksacijata i

regresijata se zna~ajni sredstva za odr`uvawe ili povtorno

vospostavuvawe na emocionalna sigurnost. Konformisti~koto

reagirawe ili izbegnuvawe na problemite vo zrelata doba ima sli~na

funkcija.

1.1. Prva godina od `ivotot

Na vozrast od pet meseci kaj bebiwata e poznato t.n plivawe,

koga bebiwata istovremeno gi podignuvaat racete i nozete od

podlogata i „balansiraat” na stomak.

Slika 1. Bebiwa od nekolku meseci

Na vozrast od {est meseci, bebiwata po~nuvaat sami da ja

podignuvaat glavata od podlogata i da pru`aat race kon majkite, gi

fa}aat svoite stapala.

Pove}eto bebiwa od osum meseci mo`at samostojno da sedat

potpolno ispraveni. Dokolku sakaat da ja promenat polo`bata nema da

se prefrluvaat na strana, tuku }e se do~ekaat na race, ispru`eni na

onaa strana na koja se navaluvaat.

2

Slika 2. Na vozrast od 8 meseci bebiwata po~nuvaat da sedat

Na vozrast od devet meseci, bebiwata se „ni{aat” na dlankite i

kolenata i po~nuvaat da lazat. Vo stoe~ka polo`ba deteto stoi cvrsto

so stapalata na tloto.

Na vozrast od 10 meseci ja postignuvaat soodvetnata kordinacija

na dvi`ewe na racete i nozete, bebiwata sega mo`at da gi pru`at

dlankite i kolenata. So polni deset meseci deteto izgovara polni

re~enici so konkretno zna~ewe.

Slika 3. Dete na vozrast od 10 meseci

3

Deteto na edinaeset meseci samo se podignuva vo stoe~ka

polo`ba pridr`uvaj}i se so ednata raka za potpira~ot, dodeka so

drugata posega za predmetite na podot. Uspeva da ~ekori vo mesto, a

nekoi deca vo ovaa vozrast ve}e gi pravat prvite ~ekori vo mesto, a

nekoi deca vo ovaa vozrast ve}e gi pravat prvite ~ekori na napred.

Na vozrast od edna godina, deteto pravi prvi ~ekori na napred

pridr`uvaj}i se za majkata so ednata raka. Dodeka deteto sedi na stol,

sposobno e da sobira tro{ki od masata, znae kako se vikaat nekoi

predmeti i umee da gi poka`e so prst.

1.2. Rano detstvo

Vo periodot na ranoto detstvo karakteristi~na e igrata, peeweto,

dru`eweto, tuka se pove}e se razviva govorot na deteto. [estgodi{nite

deca vo ovoj period nau~ile mnogu za jazikot i mnogu novi poimi, gi

razlikuvaat svoite roditeli, ~lenovite na semejstvoto nivniot od e

celosno razvien, deteto po~nuva da formira svoj odnos sprema

polovite i stanuva svesno na odredeni pravila i dol`nosti. Toa stanuva

se pove}e zrelo da vleze vo u~ili{te od kade {to po~nuva novoto

detstvo od sedmata pa se do edinaesettata - dvanaesettata godina.

Deteto zapo~nuva eden nov svet koga gi zapo~nuva prvite

u~ili{ni denovi koga }e napolni {est - sedum godini od `ivotot. Od

osobena va`nost e pravilnoto funkcionirawe na vrskata pome|u

roditelot i nastavnikot za da mu se ovozmo`i pravilen razvoj i

nadgradba na mladata li~nost. Vo ovoj period deteto najpove}e se

razviva intelektualno, negovata intelegencija raste. Odeweto na

u~ili{te, sredbata so novi drugari i u~itelkata, novite obvrski deteto

poseriozno go oddale~uvaat od semejstvoto i igrata. Sega deteto se

dru`i so drugarite vo grupi. Vo devettata godina deteto ve}e znae da

pi{uva pravilno, da se ceni pove}e samiot sebesi i pravilno da

donesuva re{enija za mnogu problemi. Vo ovoj period se razviva i

4

negoviot socijalen razvoj. Toa se dru`i so drugarite od u~ili{te no i

nadvor od nego, toa ima se pove}e drugari so koi {to intezivno se

dru`i. Vo ovoj period se javuvaat i prvite simpatii kon sprotivniot pol.

Vo socijalniot svet na decata vrsnicite se od golemo zna~ewe,

iako vo tekot na celiot ovaj period odnosite so semejstvoto ostanuvaat

najva`ni. Za da ja odr`at sakanata aktivnost decata ne samo {to

moraat da zazemat komplementarni ulogi vo me|usebnite interakcii,

tuku tie treba da postignat dogovor okolu pravilata. Razni vidovi

odnesuvawa, kako na primer, spodeluvawe so drugarite, re{avawe

problemi, u~estvo vo socijalni aktivnosti, vo predu~ili{niot period

mo`at da se nau~at preku imitirawe na vrsnicite.

Celokupniot razvoj na detstvoto vo desettata - dvanaesettata

godina poka`uva slo`en procut na li~nosta. Stanuva dosta

pametno, talentirano i se pove}e ja istaknuva svojata kreativnost i

aktivnost. Sega deteto so eden del `ivee vo detskiot svet, a delumno

go minuva toj period i postepeno vleguva vo za nego eden nov period.

Vospitnite dol`nosti na roditelite za li~nosta na deteto vo ovaa

razvojna faza se mnogu golemi. Nego mu e potrebna pomo{ za

usmeruvane i izgraduvane na edna pravilna i samostojna li~nost.

Vnimatelno da gi sledat i nadgleduvaat roditelite svoite deca i

postojano da gi sovetuvaat za dobrite i lo{ite strani na `ivotot, zatoa

Xon Lok }e istakne „ detskiot duh mo`e da skr{ne po ovaj ili onaj pat

isto kako vodata “.

Prviot period vedna{ po ra|aweto e period vo koj mentalniot `ivot

na deteto se sveduva na funkcionirawe na refleksniot aparat. Po ovoj

period, so razvojot na setilnata osetlivost, motornite aktivnosti i

razvojot na afektivnite reakcii se zbogatuvaat psiholo{kite aktivnosti

na deteto. Toa e period na senzomotoren, intelektualen razvoj, razvoj

na socijalnata komunikacija so licata od najneposrednata okolina na

deteto. Zna~i deka periodot do krajot na prvata godina od `ivotot na

deteto se odlikuva so intenziven mentalen razvoj na senzoren i

5

intelektualen, emocionalen plan. Za pravilno odvivawe na sekoj od ovie

podra~ja vo razvojot e nophodno semejstvoto i prisustvoto na

roditelite kako najsoodveten stimulator na detskiot kompleten

mentalen razvoj osobeno za razvojot na li~nosta. Na odnosite roditel –

dete im se pridava golemo zna~ewe vo ispituvaweto na pri~inite za

raznite poremetuvawa na mentalnoto zdravje li~nost i povedenieto na

deteto. Ova zatoa {to vo semejnata emocionalna klima koja ja

odreduva atmosferata na sigurnost i prifatenost se razvivaat

najdlabokite i najistrajni osobini na li~nosta na deteto. Istovremeno se

uka`uva na razvojot na decata bez roditelska gri`a. Kaj tie deca se

javuvaat praznini vo emocionalnite i socijalnite odnosi, zadocnuvawe i

nepravilnosti vo razvojot na jazikot, soznajniot razvoj i vo razvojot na

vnatre{nata kontrola.

Se istaknuva deka roditelite niz interakcija so deteto, a preku

odredeni postapki i nastojuvawe (u~ewe) go podr`uvaat razvojot na

odredeni pozitivni osobini, a go spre~uvaat razvojot na drugi. Od

momentot na ra|aweto deteto ima potreba od qubov, ne`nost,

vnimanie. Koga namesto qubov i toplina roditelite odgovaraat so

neprijatelstvo, agresivnost, zanemaruvawe i izbegnuvawe, deteto

najprvo odgovara so strav, a podocna so neprijatelstvo i agresija.

Istra`uvaweto na Roner (1984) poka`alo deka otfrlenite i emocionalno

zapostavenite deca bilo kade da `iveat, zna~ajno pove}e od

prifatenite, poka`uvaat pove}e neprijatelstvo, agresivnost, emotivno

se ponestabilni, nesigurni, so naglasena potreba za qubovi

nesposobnost da vozvratat qubov, i odgovaraat na bliski me|u~ove~ki

odnosi. Bliskata interakcija me|u roditelite i deteto, qubovta kon deteto

nivnoto o~ekuvawe ne samo {to go ovozmo`uva, tuku i go pottiknuva

negoviot pobrz razvoj. Se uka`uva na vlijanieto na razlikite vo odnosot

sprema deteto vo razvojniot period na roditelite koi poteknuvaat od

razli~ni socijalni sloevi. Se potencira i toa deka kvalkitetot na

interakcija zavisi od karakteristikite na deteto. Na primer aktivno dete

6

predizvikuva pove}e stimulacii, a so toa i dobiva pove}e stimulacii od

pasivno dete.

Karakteristi~no za razvojniot period (prvata godina od `ivotot) e

stravot na deteto od oddvojuvawe od majkata. Dokolku stravot od

oddtojuvawe nastane vo ovoj period od `ivotot, postanuva trajna

karakteristika na li~nost vo zrelata doba. Karakternata struktura na

vakvata li~nost ja odbele`uva strav od napu{tawe, nedoverba vo sebe,

i vo drugite.

Vo tekot na ovoj period se vr{i podgotovka i pojava na govorot i

po~etokot na govorot kaj deteto. Razvojot na govorot se odviva

intenzivno vo predu~ili{niot period. Pojavata na govorot doveduva do

konkretni promeni vo postapkite, kako na afektiven taka i na

intelektualen plan. Zadocnuvaweto ili poremetuvaweto vo razvojot na

govorot ima seriozni posledici vrz vkupniot intelektualen, emocionalen,

i socijalen razvoj na li~nosta.

Slednata bitna karakteristika za periodot na ranoto detstvo e

zgolemenata socijalna komunikacija. Najprvo preku dvi`ewata, a potoa

i so vokalizacija na odredeni glasovi i na krajot niz verbalna

komunikacija deteto komunicira so vozrasnite i so drugite deca, no i

samo so sebe. Potrebata za komunikacija so drugi deca e osobeno

istaknata vo tretata godina koga deteto bara dru{tvo na drugi deca.

Intelegencijata od senzorna (prakti~na) na krajot na

predu~ili{niot period, pod vlijanie na govorot i socijalizacijata osobeno

niz igra se transformiraat vo prava mislovna sposobnost. Razvojot na

intelegencijata se izrazuva vo zgolemena qubopitnost. Zadovoluvaweto

na izrazenata qubopitnost kaj decata zna~ajno vlijae na intelektualniot

razvoj. Socijalizacijata se odviva pouspe{no dokolku deteto se dru`i so

drugi deca. Raniot moralen razvoj na deteto se bazira na principot na

poslu{nost. Poslu{noto dete (spored sfa}aweto na roditelot) e dobro

dete. Vo periodot me|u vtorata i ~etvrtata godina deteto gi sfa}a

barawata na roditelot poradi {to tie naj~esto mu nametnuvaat pove}e

7

zabrani. Namesto postepeno vospostavuvawe i kontrola na navikite

nekoi roditeli primenuvaat prinuda i kazni, kako reakcija na koja kaj

deteto se javuva regresija, na primer deteto koe to~no zboruvalo

po~nuva da pelte~i, po~nuva da cica prsti, da grize nokti itn.

Ponatamo{niot razvoj na motorikata, govorot, misleweto i

fantazijata mu ovozmno`uvaat na deteto pogolem broj raznovidni

aktivnosti. Koga razvojot e uspe{en vo ovaa faza se vospostavuvaat

aktivnosti. Koga razvojot e uspe{en vo ovaa faza se vospostavuvaat

pozitivni emocionalni odnosi so poedincite od svojata okolina

(roditelite, no i drugite deca) i se stabilizira slikata za sebe.

Intelektualnite sposobnosti kaj nego se razvieni vo granicite na

negoviot genetski potencijal. Neuspehoto vo ovaa razvojna faza se

gleda niz zgolemenata agresivnost i ~uvstvo na vina. Zapo~natiot

moralen razvoj, vo ovaa faza prodol`uva i zna~ajno zavisi od odnosot

na roditelite kon potrebite na deteto za aktivnost i od toa kolku toa

roditelite se odnesuvaat vo sklad so moralnite barawa koi mu gi

postavuvaat na deteto. Zgolemanata aktivnost (motona i

emocionalma) pa i agresivnosta na decata od ovaat vozrast, kako i

zgolemeniot negativizam mo`e da postane seriozen problem vo

odnosite me|u roditelite i decata, dokolku roditelite ne go prifatat kako

normalna razvoja faza. Dokolku nivnite zabrani i kazni za~estat kaj

deteteo }e se pojavat negatini reakcii so zna~ajni negativni posledici

kako {to se: gubewe na me|usebnata doverba, regresija, depresija,

anksioznost itn.

8

Slika 4. Miewe na mle~ni zabi, zapo~nuva vo

ranoto detstvo na voyrast od dve godini

1.3. Sredno detstvo – rana u~ili{na vozrast

Raniot u~ili{en period e periodot od poa|aweto na u~ili{te do

desettata – edinaesettata godina od `ivotot. Vo ovoj period na

intelektualniot, emocionalniot `ivot, socijalnite odnosi I vo

individualnata aktivnost se javuvaat novi formi na organizacija I se

najavuvaat novi osobini na li~nosta. Se razviva sposobnosta za

tolerancija na neuspeh vo natprevaruva~kite aktivnosti. Vnimanieto na

deteto e postabilno i podolgotrajno. Deteto poka`uva interes za

sorabotka so drugi i so grupa. Za decata od ovaa vozrast e

karakteristi~na pojavata na pogolema adaptivnost, poslu{nost sprema

vozrasnite, zaemno po~ituvawe vo odnosite so vozrasnite i decata,

~uvstvo na pravednost itn. Seto toa doveduva i do pravilen moralen

razvoj. Vo ovaa faza nastapuvaat zna~ajni kvalitativni promeni vo

intelektualniot, emocionalniot i socijalniot razvoj na li~nosta. Za da ne

dojde so zastoj vo razvojotmnogu e zna~aen pravilniot odnos na

vozrasnite kon deteto (site koi se zanimavaat so deteto), kon potrebite

na deteto i za drug vid aktivnosti, osven za u~ili{nite obvrski. Dokolku

9

na deteto mu se skratuva zadovolstvoto za igra i dru`ewe, kaj nego }e

se pojavat seriozni zaostanuvawa vo razvojot (intelektualen, socijalen i

emocionalen).

1.4. Deteto kako sozdavatel na sopstveniot razvoj

Istra`uva~ite na detstvoto ve}e odamna priznale deka deteto

ima aktivna uloga vo kreiraweto na sopstveniot razvoj. So pomo{ na

opservacionite studiite koi Pija`et (Piaget) gi pravel na svoite tri deca

jasno doka`al deka deteto ima uloga vo „konstruiraweto” na

sopstvenata stvarnost, a Tomas, ^esov i Bir~ (Thomas, Chess and Birch)

rabotele na studijata za razlikite vo temperamentot pome|u decata.

Na poleto na razvojnata psihologija, sfa}aweto – deka deteto e

aktiven u~esnik vo sopstveniot razvoj – imalo najgolemo vlijanie na

prou~uvawe na socijalizacijata, najverojatno kako posledica na

klasi~niot pregled vo koj Bel (Bell) na drug na~in ja tolkuva nasokata

na vlijanieto vostanoveno vo istra`uvawata na odnosot roditel i deca.

Jasnite dokazi na efektite koi ovaa studija gi predizvikala gi gledame vo

istra`uvawata koi go potvrduvaat postoeweto na vlijanie na osetlivosta

na novoroden~iwata i `ivosta na na~in na koj majkata go hrani,

istra`uvawata go poka`uvaat vlijanieto na bebiwata koga tie se hranat

lo{o, odnosno so toa se zabavuva nivniot razvoj.

Imaj}i ja vo predvid kritikata na Bel, ne e iznenaduva~ki deka

pove}eto raboti koi gi pottiknuvala negovata studija se odnesuvaat na

toa kako bebeto vlijae na odnesuvaweto na negovite roditeli. Duri od

neodamna se posvetilo sistematsko vnimanie na vlijanieto na deteto

na bra~niot odnos.

2. MIKROSISTEMI NA RANOTO DETSTVO

10

Mikrosistem e bilo koe neposredno opkru`uvawe vo koja se nao|a

li~nosta vo razvoj. Za postarite deca domot, {koloto i detskite igrali{ta

se mikrositemi od zna~ewe. Imaj}i ja na um relativnata nezrelost na

malite deca i nivnata isklu~itgelna zavisnost – posebno vo prvata

godina od `ivotot - od onie koi za niv se gri`at, pristapot na ovie deca

na pove}e strukite mikrosistemi barem na nekoe podolgo vreme e

ograni~en. Od taa pri~ina, vo ovoj oddel na{eto vnimanie gi

naso~uvame kon glavno za amerikanskite deca najzna~ajniot

mikrosistem e familijata. Priznavame deka i drugite sistemi se zna~ajni

za razvojot na deteto - naro~ite porodili{tata, vo koi decata naj~esto

gi pominuvaat prvite denovi na post natalniot `ivot, i centrite za

~uvawe na bebiwa, kade se pove}e pomali deca go pominuivaat

svoeto vreme. Za da ja izvedeme svojata analiza do razumni granici, se

razgleduvani ovie dva opkru`uvawa go ostavame za ponatamo{niot

oddel na ovoj trud, koj }e se zanimava so po{irokata ekologija na

~ove~kiot ravoj i poodredeno ka`ano so ona {to Bronfen Brener go

vika mezosistem, ili presek na dva ili pove}e mikrosistemi. [to se

odnesuva do mikrosistemot na ranoto detstvo razgleduvaweto na

detetovata uloga vo stvoruuvaweto na sopstveniot razvoj naj~esto se

sveduva na diskusija za vzaemni pati{ta na vlijanie koi gi povrzubvaat

roditelite i decata. Konkretno se prika`ani podatoci koi zboruvaat deka

deteto ima vlijanie na kvalitetot na negata koja ja dobiva, a se

predpostavuva, iako toa retko se doka`uva, deka ovaa nega ima

vlijanie na deteto. Nie gi gledame ~etirite bitni ograni~uvawa. Prvo e

deka im nedostasuva razvojna perspektiva. Odnosno ne e napraven

obid da se utvrdi dali se osobinite na deteto koe vo odreden moment

bitno vlijae na odnesuvaweto na roditelite, isto i na onie osobini koi i vo

nekoj podocne`en moment bitno vlijaat na nivnoto odnesuvawe. Vtoro

ograni~uvawe e deka istra`uvawata na vlijanieto na deteto

prvenstveno se gledalo od odnesuvaweto na majkata. Taka ne bilo

istra`uvano vlijanieto na deteto koe varira vo zavisnost od li~nosta so

11

koja toa kontaktira. Posledica na ova e da ne znaeme dali majkite i

tatkovcite se razli~no ~uvstvitelni na odredeni osobini na deteto. Treto

ograni~uvawe e analogno na vtoroto i proizleguva od disciplinskata

tesnost koja e osobena na pove}eto istra`uvana na ranoto detstvo.

Zaradi toa {to site probi da se razbere ulogata na deteto vo stvaraweto

na svojot razvoj bile svrteni kon roditelskoto odnesuvawe, nikoj ne se

pozanimaval so mo`nostite deka osobinite na deteto koi vlijaat na

odnesuvawata na roditelite ne se isti onie osobini koi vlijaat na

bra~niot odnos i na nebra~nite i neroditelskite ulogi na roditelite.

Vo odgovor na ovie ograni~uvawa dadena e slika na model na

razvoj na mikrosistemot na ranoto detstvo.

Slika 5. Razvoj na mikrosistemot od ranoto detstvo

2.1. Vlijanie na iskustvata od grupata za igrawe na

interakcijata na deteto so majkata i tatkoto

Se e pogolem brojot na roditelite koi od razli~ni pri~ini (na

primer zaradi nepovolnata finansiska situacija ili zaradi uveruvaweto

deka dru`eweto so vrsnicite e korisno makar vo odreden del od denot

gi nosat svoite deca vo zabavi{te. Toa {to decata se oddeluvaat od

roditelite stanalo predmet na gri`a ne samo na roditelite tuku i na

psihologot koj se zanimava so razvojot. Na osnova na teoredskite

zaklu~uvawa, izneseni se predpostavki deka ~estoto odvojuvawe na

decata od roditelite vo tekot na prvite dve godini od `ivotot, povrzano

12

e so ~uvawe na decata vo grupa, mo`e naro~ite razorno da deluva na

detetskata povrzanost za roditelite. Imaj}i ja vo predvid ovaa

predpostavka istra`uva~ite go sporedile kvalitetot na povrzanosta so

roditelite na decata koi se ~uvani doma i so kvalitetot na vrzanosta na

decata za roditelite na deca koi se ~uvani vo gupa. Za da bi se dobile

podpolni podatoci se izu~uvani deca na roditeli so niski primawa i deca

na roditeli so sredni primawa. Isto taka se nabquduvani deca koi bile

vo zabavi{te na celodneven i poludneven prestoj. Vraznosta e

proceneta vo neobi~ni situacii , vo pove}e naturalisti~ko labaratorisko

opkru`uvawe i vo domot. Pove}eto od ovie istra`uva~i zaklu~ija deka

nema zna~itelna razlika vo kvalitetot na vrzanosta za roditelite pome|u

decata ~uvani doma i ~uvani vo zabavi{te.

Ponovite rezultati na istra`uvawata poka`uvaat deka deteto vo

postignuvawe na inteligencijata e vo pogolema vrska so ocenkata na

konkretni procesi vo familijarnata sredina otkolku so op{ti pokazateli

na nejzinoto op{testveno ekonomski statust. Sega postojat i pojasni

doka`i deka decata ne samo {to se formiraat pod vlijanie na sredinata

vo koja `iveat, tuku na niv vlijae, za da se nekoi od decaata popodlo`ni

otkolku drugi negativnosti vo srdinata, i deka traumata na deteto

zna~itelno }e vlijae na na~in na negovoto reagirawe na odnosite i

slu~uvawata vo sredinata.

Mnogu sovremeni istra`uva~i na detskite igri svojata rabota ja

temelat na predpostvki deka decata od odredeni tipovi na igri u~at ili

isto taka ne gi u~at zaradi dejstvuvawe na odredeni sredinski faktori.

Za razlikite vo igrite pome|u decata od razli~ni op{testveni i

ekonomski klasi napraven e izvesen broj na istra`uvawa, no

zaklu~ocite koi na nivna osnova mo`at da se donesat se daleku od

kone~ni.

13

3. ZAKLU^OK

Ulogata na familijata ima najgolema va`nost za formirawe na

li~nosta na deteto, sfa}awata na mnogu stru~waci deka uslovite na

familijarniot `ivot vo prvite godini ods detstvoto ose odlu~uva~ki za

toa kakva li~nost }e se formira i kakva }e bide vo tekot na celiot `ivot.

Vo stru~nata literatura se naglasuva va`nosta na detstvoto za razvojot

na li~nosta pred se va`nosta deteto da ima ~uvstvo na sigurnost da

~uvstviuva deka roditelite se gri`at zxa nego i deka go sakaat.

Nedovolnata gri`a za deteto i nepostoe~kata qubov sprema nego

prvenstveni se pri~ini za pojavuvawe na odredeni op{testveno

neposakuvani osobini, kako {to se agresivnost, neprijatelski stav

sprema okolinata, ili povle~enost vo sebe i pasivnost.

Roditelite ponatamu predstavuvaat uzor za decarta so koi decata

se identifikuvaat i koi gi podr`uvaat. I vo podocne`nito periot od `ivotot

vo familijata i nadvor od nea od zana~ewe se za razvivaweto na

li~nosta posebno vo periodot koga deteto ili devoj~eto stanuvaat

mladi~ ili devojka. Vo toj period se slu~uva preminuvawe od podpolna

14

zavisnost od roditelite vo relativna samostalnost. Mladinata vo toj

period na svojot razvitok izrazite te`nee za nezavisnost i samostalnost.

Ako roditelite ne mu priznaat na decata pravo na odredena nezavisnos

i im dadat izvesna sloboda mo`e da ima posledica vo odnesuvaweto

(agresinost i sl.).

Va`en socijalen faktor vo razvojot na li~nosta e i {koloto.

Sistematski se prodol`uva da se razviva procesot na intelektualno

emocionalniot i socijalniot razvitok zapo~nat vo familijata. [koloto e

va`no za razvitokot na deteto pred se zatoa {to do|aweto vo {koloto e

doa|awe vo nova sredina so novi i strogi barawa i novi i podrugi odnosi

otkolku {to bile vo familijata, deteto e prisileno da gi razviva ~uvstvata

za odgovornost i da u~i i da stvara razni odnosi so drugi lica.

4. KORISTENA LITERATURA

1. Psihologina. D-r Verica Stankovska – Trajkova. Univerzitet

“Sv. Kiril i Metodij’ – Skopje. Skopje. 1995

2. Ekološka dečja psihologija. Liljana Levkov. Yavod ya udžbenike i nastavna

sredstva - Beograd

3. Spisanie: Моја беба

15