diplomska naloga - fsp.uni-lj.si€¦ · key words: futsal, euro 2016, slovenian futsal team,...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKA NALOGA

DEJAN KOLENAC

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Nogomet

ANALIZA IGRE SLOVENSKE FUTSAL REPREZENTANCE

NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2016

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR

izr. prof. dr. Marko Šibila

SOMENTOR Avtor dela

asist. dr. Marko Pocrnjič DEJAN KOLENAC

RECENZENTKA

doc. dr. Marta Bon

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvalil bi se dr. Marku Šibili za mentorstvo pri diplomski nalogi ter dr. Marku Pocrnjiču za

somentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi le-te.

Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so mi omogočili študij na Fakulteti za šport in mi skozi

celoten študij stali ob strani. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali pri izdelavi

diplomske naloge.

Ključne besede: futsal, EURO 2016, slovenska futsal reprezentanca, faza napada, faza

obrambe

ANALIZA IGRE SLOVENSKE FUTSAL REPREZENTANCE NA EVROPSKEM

PRVENSTVU 2016

Dejan Kolenac

IZVLEČEK

Namen analize je bil ugotoviti osnovne značilnosti igre slovenske futsal reprezentance na

evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji, v fazi napada in v fazi obrambe.

Analizo smo naredili na podlagi posnetkov dveh odigranih tekem slovenske futsal

reprezentance. Analizirali smo s pomočjo sedemnajstih spremenljivk: vrsta napada, analiza

ustvarjenih priložnosti, analiza udarcev proti vratom, čas trajanja napada do zaključka akcije,

analiza doseženih zadetkov, analiza prekinitev, analiza izgubljenih žog, analiza izgubljenih žog

glede na prostor, vrsta branjenja, analiza pokrivanja pri prekinitvah, postavitev obrambe glede

na prostor, vrsta napada nasprotnika, analiza priložnosti nasprotnika, analiza zadetkov

nasprotnika, analiza odvzetih žog glede na prostor, način prekinitve napada nasprotnika in

število storjenih prekrškov. Glavne spremenljivke so bile razdeljene na skupno 64

podspremenljivk.

Postavili smo 12 hipotez, od katerih smo jih sprejeli 5.

Analiza nam je prikazala, da:

slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika s kontinuiranim napadom na

postavljeno obrambo,

si slovenska reprezentanca ustvari manj priložnosti po podaji s strani kot nasprotne

ekipe,

nasprotniki slovenske reprezentance najpogosteje napadajo s kontinuiranim napadom

na postavljeno obrambo,

slovenska reprezentanca običajno odvzame največ žog na tretjini igrišča pred lastnimi

vrati,

slovenska reprezentanca največkrat postavi obrambno formacijo v srednji tretjini.

Key words: futsal, EURO 2016, Slovenian futsal team, attack phase, defense phase

ANALYSIS OF THE GAME OF SLOVENIAN NATIONAL FUTSAL TEAM AT THE

EUROPEAN CHAMPIONSHIP 2016

Dejan Kolenac

ABSTRACT:

The purpose of the analysis was to determine the basic characteristics of the game of Slovenian

futsal team at the European Championship in 2016 in Serbia, in attack phase and defense phase.

The analysis was made on the basis of recordings of two matches Slovenian futsal team with

seventeen variables. These variable are type of attack, created opportunities analysis, analysis

of shots on goal, time duration of the attack until the completion of the action, analysis of scored

goals, analysis of interruptions, analysis of lost balls, analysis of lost balls depending on space,

type of defense, analysis of covering of interruptions, setting up defense depending on the

space, type of attack of the opponent, analysis of the opponent's created opportunities, analysis

of the opponent's goals scored, analysis of taking the ball from opponent depening on the space,

manner of interrupt attack of the opponent and the number of fouls commited. The main

variables were divided into a total of 64 sub-variables.

We formed 12 hypotheses, of which 5 were confirmed.

Analysis has shown us that:

Slovenian team mostly attacks the opponent with continuously attack on their placed

defense

Slovenian team creates fewer opportunities with pass from the side as the opposing team

Opponents of the Slovenian national team usually attack by continuously attacks on

their placed defense

Slovenian team usually steal the most balls in the third before the own goal

Slovenian team usually places defense in the middle third of the court

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................................... 12

1.1 FUTSAL ................................................................................................................................ 12

1.1.1 ZGODOVINA FUTSALA ............................................................................................ 13

1.1.2 RAZLIKE MED FUTSALOM IN NOGOMETOM ..................................................... 14

1.1.3 SLOVENSKA FUTSAL REPREZENTANCA ............................................................ 16

1.1.4 EURO 2016 ................................................................................................................... 16

1.2 PREDMET IN PROBLEM ................................................................................................... 17

1.2.1 ANALIZA IGRE ........................................................................................................... 17

1.2.2 SODOBNI MODEL IGRE ............................................................................................ 18

1.2.3 SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA ............................................................ 19

1.2.4 SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE ......................................................... 21

1.2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE ........................................................................................ 22

1.3 CILJI IN HIPOTEZE ............................................................................................................ 24

1.3.1 CILJI .............................................................................................................................. 24

1.3.2 HIPOTEZE .................................................................................................................... 25

2 METODE DELA ........................................................................................................................... 26

2.1 VZOREC MERJENCEV ...................................................................................................... 26

2.1.1 OPAZOVANE TEKME ................................................................................................ 26

2.2 VZOREC SPREMENLJIVK ................................................................................................ 28

2.2.1 OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI NAPADA .................................................... 28

2.2.2 OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI OBRAMBE ................................................. 33

2.3 METODE ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV ....................................................... 40

3 REZULTATI IN RAZPRAVA ..................................................................................................... 41

3.1 SRBIJA : SLOVENIJA ......................................................................................................... 41

3.1.1 FAZA NAPADA ........................................................................................................... 42

3.1.2 FAZA OBRAMBE ........................................................................................................ 45

3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA ......................................................................................... 47

3.2.1 FAZA NAPADA ........................................................................................................... 48

3.2.2 FAZA OBRAMBE ........................................................................................................ 52

3.3 PRIMERJAVA SLOVENSKE REPREZENTANCE Z NASPROTNO EKIPO .................. 55

3.3.1 SRBIJA : SLOVENIJA ................................................................................................. 55

3.3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA ................................................................................. 57

3.4 MODEL IGRE SLOVENSKE REPREZENTANCE NA PRVENSTVU............................. 59

3.5 PREVERJANJE HIPOTEZ ................................................................................................... 70

4 SKLEP ........................................................................................................................................... 72

5 VIRI ............................................................................................................................................... 74

KAZALO TABEL

Tabela 1 Razlike med futsalom in nogometom ...................................................................................... 15

Tabela 2 Razpored tekem Slovenije v skupini A .................................................................................... 26

Tabela 3 Končni vrstni red skupne A ..................................................................................................... 27

Tabela 4 Seznam igralcev slovenske reprezentance .............................................................................. 27

Tabela 5 Preglednica spremenljivk – faza napada ................................................................................ 38

Tabela 6 Preglednica spremenljivk – faza obrambe ............................................................................. 39

Tabela 7 Vrsta napada .......................................................................................................................... 42

Tabela 8 Analiza ustvarjenih priložnosti ............................................................................................... 42

Tabela 9 Analiza udarcev proti vratom ................................................................................................. 43

Tabela 10 Čas trajanja napada do zaključka akcije ............................................................................. 43

Tabela 11 Analiza doseženih zadetkov .................................................................................................. 44

Tabela 12 Analiza prekinitev ................................................................................................................. 44

Tabela 13 Analiza izgubljenih žog ......................................................................................................... 44

Tabela 14 Analiza izgubljenih žog glede na prostor ............................................................................. 45

Tabela 15 Vrsta branjenja ..................................................................................................................... 45

Tabela 16 Analiza pokrivanja pri prekinitvah ....................................................................................... 46

Tabela 17 Postavitev obrambe glede na prostor ................................................................................... 46

Tabela 18 Analiza odvzetih žog glede na prostor .................................................................................. 46

Tabela 19 Način prekinitve napada nasprotnika ................................................................................... 47

Tabela 20 Število storjenih prekrškov ................................................................................................... 47

Tabela 21 Vrsta napada ........................................................................................................................ 48

Tabela 22 Analiza ustvarjenih priložnosti ............................................................................................. 49

Tabela 23 Analiza udarcev proti vratom ............................................................................................... 49

Tabela 24 Čas trajanja napada do zaključka akcije ............................................................................. 50


Tabela 26 Analiza prekinitev ................................................................................................................. 50

Tabela 27 Analiza izgubljenih žog ......................................................................................................... 51

Tabela 28 Analiza izgubljenih žog glede na prostor ............................................................................. 51

Tabela 29 Vrsta branjenja ..................................................................................................................... 52

Tabela 30 Analiza pokrivanja pri prekinitvah ....................................................................................... 52

Tabela 31 Postavitev obrambe glede na prostor ................................................................................... 53

Tabela 32 Analiza odvzetih žog glede na prostor .................................................................................. 53

Tabela 33 Način prekinitve napada nasprotnika ................................................................................... 54

Tabela 34 Število storjenih prekrškov ................................................................................................... 54



Tabela 37 Vrsta napada ........................................................................................................................ 60

Tabela 38 Analiza udarcev proti vratom ............................................................................................... 61


Tabela 40 Vrsta napada nasprotnikov ................................................................................................... 66

Tabela 41 Analiza doseženih zadetkov nasprotnikov ............................................................................ 67

Tabela 42 Način prekinitve napada nasprotnikov ................................................................................. 68

KAZALO SLIK

Slika 1. Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija ............................................................................... 55

Slika 2. Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija ..................................................................... 56

Slika 3. Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska ..................................................................... 57

Slika 4. Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska ............................................................ 58

Slika 5. Analiza ustvarjenih priložnosti ................................................................................................. 60

Slika 6. Čas trajanja napada do zaključka akcije ................................................................................... 62

Slika 7. Analiza prekinitev .................................................................................................................... 63

Slika 8. Analiza izgubljenih žog ............................................................................................................ 63

Slika 9. Analiza izgubljenih žog glede na prostor ................................................................................. 64

Slika 10. Vrsta branjenja ....................................................................................................................... 65

Slika 11. Analiza pokrivanja pri prekinitvah ......................................................................................... 65

Slika 12. Postavitev obrambe glede na prostor ...................................................................................... 66

Slika 13. Analiza priložnosti nasprotnikov ............................................................................................ 67

Slika 14. Analiza odvzetih žog glede na prostor ................................................................................... 68

Slika 15. Število storjenih prekrškov ..................................................................................................... 69

12

1 UVOD

Nogomet združuje. Je daleč najbolj gledan in priljubljen šport na svetu. Igrajo ga na vseh koncih

sveta, mladi in stari, moški in ženske, revni in bogati. Potrebujemo namreč le nogometno žogo

in malo improvizacije pri postavljanju igrišča oziroma golov. Kultura nogometa se po svetu

razlikuje in ravno tu je tisti čar. Ljubitelj nogometa začuti razliko med evropskim in

južnoameriškim stilom igranja, temperamentom in doživetostjo tistih, ki ga igrajo, ga zgolj

spremljajo ali pa vročekrvno navijajo. Poleg različnih stilov nogometa so v zadnjem času vedno

bolj popularne nove različice tega športa. Nogomet na mivki je v tem stoletju doživel razcvet,

tisti, ki jim je tehnika preigravanja in nenehni kontakt z žogo še bližje, pa se posvetijo futsalu,

ki prav v zadnjem desetletju dobiva na veljavi in razvoju. Hitra in dinamična igra, ki temelji na

tehniki, razumnem postavljanju in hitrem razmišljanju, je sicer še vedno svetlobna leta

oddaljena od nogometa, a skokovito pridobiva na priljubljenosti in razširjenosti. Da bo

Slovenija futsal še bolje spoznala, bo pripomoglo dejstvo, da bo v Sloveniji leta 2018 potekalo

evropsko prvenstvo v futsalu.

Sam se veliko preizkušam v obeh različicah. Nogomet igram in aktivno treniram že od mladosti,

medtem ko sem se v futsalu našel nekoliko kasneje. Všeč mi je dejstvo, da je izjemno

pomembna tako individualna kot ekipna taktika, postavljanje in hitro gibanje. Veliko je

»šablonskih« akcij, ki morajo biti dobro uigrane in dodelane. V primerjavi z nogometom je pri

futsalu več atraktivnih potez, igrišče je manjše, težje je narediti višek igralca, zato do izraza

pride posameznikova kvaliteta, njegova tehnika in sposobnost preigravanja. Pri futsalu je

igralni čas občutno krajši kot pri nogometu, a na tekmi gledalci povprečno vidijo več zadetkov.

Torej so akcije in lepe poteze zagotovljene.

1.1 FUTSAL

Redkokdo je takšen, ki se ne bi preizkusil v tej dinamični in zanimivi igri, pa naj bo to na

šolskem dvorišču, za blokom, bližnjemu travniku ali na vaškem turnirju. Ne le, da mali nogomet

združuje ljudi, pogosto se za to obliko športa odločajo tudi starejši, kar pomeni, da prestavlja

13

eno od vrst rekreacije in zdrav način življenja. Za mali nogomet lahko trdimo, da ni tekmovalen,

saj sta druženje in zabava pred rezultatom. Poznamo več oblik malega nogometa, ki se

prilagodijo glede na število igralcev, dimenzijo igrišča in golov ter podlago. Za mali nogomet

je torej potrebna dobra volja in želja po športu, vse ostale potrebe se prilagodijo trenutnim

okoliščinam. Če mali nogomet služi kot zabava zaradi svobode in ne tekmovalnega vidika,

futsal prestavlja tekmovalno obliko s točno določenimi in jasno zapisanimi pravili.

Tekmovalna oblika malega nogometa se imenuje futsal, kar je mednarodni izraz za mali ali

dvoranski nogomet in izhaja iz španske oziroma portugalske besede »FUTbol« ali »FUTebol«,

ki pomeni nogomet, in iz francoske oziroma španske besede »SALon« ali »SALa«, ki pomeni

notranji, dvoranski. Gre za izredno dinamično igro, ki postaja vse bolj množična in priljubljena

po vsem svetu. Futsal se igra na vseh kontinentih, najbolj razvite države v tem športu so

Brazilija, Španija, Italija in Rusija.

Futsal spada pod okrilje evropske (UEFA ‒ Union of European Football Associations) in

svetovne (FIFA ‒ International Federation of Association Football) nogometne organizacije.

Svetovna prvenstva, ki se igrajo vsaka štiri leta, in evropska prvenstva, vsaki dve leti, uradno

potekajo od leta 1989 oz. 1996. Do zdaj je bilo odigranih 10 evropskih in 7 svetovnih prvenstev.

Pojem futsal pa še vedno ni preveč domač, saj ga mnogi velikokrat zamenjajo z malim

nogometom, kar je logično, saj je bilo pred letom 2006 to poimenovanje edino v uporabi. Od

omenjenega leta se v Sloveniji uporablja beseda futsal, ki naj bi prestavljala večjo tržno

vrednost in ne nazadnje bila tudi bolj specifična (Žerdin, 2007).

1.1.1 ZGODOVINA FUTSALA

Futsal se je začel igrati že davnega leta 1930 v glavnem mestu Urugvaja, Montevideu, v Južni

Ameriki. Največje zasluge gredo gospodu Juanu Carlosu Ceriani (1906‒1996), sicer po

izobrazbi profesorju športne vzgoje. Ker je opazil, da je vadečim med vadbo primanjkovalo

prostora (nogomet so igrali na košarkarskem igrišču), si je izmislil tako imenovano »five-a-

side« (5 na vsaki strani) različico nogometa v dvorani. Zanimivo je, da je pravila igre sestavil

kar iz drugih športov z žogo, kot so vaterpolo, košarka in rokomet.

14

Kmalu po »izumu« se je futsal razširil po celotni Južni Ameriki, najbolj pa v Braziliji, kjer so

ga temperamenti Brazilci čez noč vzeli za svojega. Kmalu so to igro odkrili tudi v Evropi,

nekoliko z zamudo pa v Združenih državah Amerike. Leta 1971 je bila ustanovljena prva

mednarodna futsal zveza, imenovana FIFUSA (Federacion Internacional de Futbal de Salon),

ki je prvo neuradno svetovno prvenstvo organizirala leta 1982 v Sao Paolu. Zmagala je

Brazilija. Neuradnih prvenstev je bilo nato še nekaj, zadnje leta 1988 v Avstraliji, kjer je

zmagala reprezentanca Paragvaja (Stržinar, 2014).

Do leta 1989 je večina držav zapustila FIFUSO in se priključila FIFI, ki je pred tem tudi

organizirala nekaj neuradnih prvenstev. Leta 1986 je FIFA drastično spremenila pravila igre, ki

so pripomogla k hitrejši in bolj atraktivni igri. Leta 1989 je bilo pod njenim okriljem odigrano

prvo uradno svetovno prvenstvo, in sicer januarja v Rotterdamu na Nizozemskem. Na

prvenstvu je sodelovalo 16 reprezentanc iz vseh kontinentov. Zmagala je Brazilija, ki je v finalu

premagala domačine z 2 : 1. Leta 1992 je sledilo svetovno prvenstvo v Hongkongu, kjer so spet

slavili Brazilci. Od takrat naprej se svetovna prvenstva v futsalu igrajo vsaka 4 leta (Habibija,

2009).

Prvo uradno evropsko prvenstvo je bilo odigrano leta 1996 v Španiji, kjer so si prav domačini

priigrali zlato medaljo.

1.1.2 RAZLIKE MED FUTSALOM IN NOGOMETOM

Osnove futsala zagotovo izhajajo iz nogometa, o katerem govori cel svet. Če ju primerjamo,

lahko opazimo, da obstaja veliko enakih ali podobnih povezav, ki tesno povezujejo ta dva

športa. Futsal je prevzel od nogometa osnovna gibanja, podaje, varanja, strele na gol in podobno

Za futsal bi lahko rekli, da je to nogometna igra, ki je prenesena z velikega na manjše igrišče, z

manjšim številom igralcev in manjšo žogo. Povezave so številne, ampak obstajajo tudi bistvene

razlike. Osnovne razlike med tema dvema panogama so predstavljene v Tabeli 1.

15

Tabela 1

Razlike med futsalom in nogometom

FUTSAL NOGOMET

Dolžina igrišča je med 25 in 42 m, širina

med 15 in 25 m. Mednarodne tekme:

dolžina 38‒42 m, širina 18‒22 m

Dolžina igrišča je med 90 in 120 m, širina med

45 in 90 m. Mednarodne tekme: dolžina 100‒

110 m, širina 64‒75 m

Igra se v dvorani, na umetni masi ali

parketu

Igra se na naravni ali umetni travi

Velikost žoge je 4, ni odbojna Velikost žoge je 5

Velikost vrat je 3 m × 2 m Velikost vrat je 7,32 m × 2,44 m

V ekipi igra istočasno 5 igralcev (4 igralci v

polju + vratar)

V ekipi istočasno igra 11 igralcev (10 igralcev

v polju + vratar)

Trener lahko neomejeno menjava igralce Trener lahko opravi največ 3 menjave

Tekma traja 2 × 20 min (z ustavljanjem

igralnega časa ob prekinitvah)

Tekma traja 2 × 45 min

Stranski avt se izvaja z nogo Stranski avt se izvaja z roko

»Gol-avt« izvede vratar z roko »Gol-avt« izvede vratar ali igralec z nogo

Tekmo sodita 2 sodnika (na nekaterih

tekmah trije)

Tekmo sodijo 4 sodniki (na nekaterih tekmah

6)

Ko igralec prejme drugi rumeni karton ali

direktni rdeči, ekipa igra 2 minuti brez

kaznovanega igralca (razen, če je nasprotno

moštvo v tem času doseglo zadetek).

Igralec, ki je prejel kazen, nima več pravice

nastopa na tekmi

Ko igralec prejme drugi rumeni ali direktni

rdeči karton, ekipa igra do konca tekme z

igralcem manj

Prekrški se v vsakem polčasu seštevajo.

Šesti in vsak naslednji akumulirani prekršek

pomeni prosti strel iz 10-ih m za nasprotno

ekipo

Neomejeno število prekrškov

Kazenski udarec se izvaja 6 m od vrat Kazenski udarec se izvaja 11 m od vrat

Trener lahko koristi »time-out« (en v

vsakem polčasu)

Trener nima pravice koristiti »time-outa«

Ni prepovedanega položaja Pravilo prepovedanega položaja

V Tabeli 1 vidimo bistvene razlike med futsalom in nogometom.

16

1.1.3 SLOVENSKA FUTSAL REPREZENTANCA

Slovenija je svojo prvo uradno tekmo odigrala 19. septembra 1995 v Košicah na Slovaškem,

pod vodstvom selektorja Dušana Razborška. Tekma s Slovaško se je končala z rezultatom 1 :

1, kot prvi strelec za našo izbrano vrsto je zapisan Darko Daljevič. Od leta 1995 do vključno z

zadnjo tekmo proti Španiji (12. 4. 2016) je Slovenija odigrala 227 uradnih srečanj in se zmage

veselila na 101 tekmi, poražena je bila 92-krat, z neodločenim izidom pa se je končalo 32 tekem.

Najvišjo zmago si je naša reprezentanca priigrala v Kopru, 27. 1. 2016, ko je z rezultatom 14 :

0 porazila ekipo Združenih držav Amerike. Negativen rekord oz. nastop, s katerim je Slovenija

doživela najvišji poraz, se je zgodil 4. 10. 2012 proti Srbiji v Beogradu. Tekma se je končala z

rezultatom 10 : 4 za izbrano vrsto Srbije. Rekorder po številu nastopov za našo reprezentanco

je Igor Oskredkar, ki je do danes zbral 126 nastopov, pri tem pa zadel tudi 64 zadetkov, kar ga

uvršča na sam vrh liste strelcev. Sledita mu Kristijan Čujec z 48-imi zadetki in Rok Mordej, ki

je natančno meril 36-krat.

Na lestvici FIFE (lestvica iz dne 4. 7. 2016) se Slovenija nahaja na 12. mestu in je v primerjavi

z evropskim prvenstvom v Belgiji pridobila eno mesto (Futsal World Ranking, 2016).

Slovensko futsal reprezentanco so od leta 1995 pa vse do danes vodili trije selektorji. Prvi je bil

Dušan Razboršek, ki je mesto selektorja opravljal med letoma 1995 in 2000. Razborška je

zamenjal Darko Križman (2001‒2005), od leta 2005 pa je v vlogi selektorja Andrej Dobovičnik.

Našim selektorjem je uspelo Slovenijo pripeljati na 5 evropskih prvenstev, žal pa se slovenska

reprezentanca še ni uvrstila na nobeno od svetovnih prvenstev. Najboljši rezultat je Slovenija

dosegla na evropskem prvenstvu v Belgiji leta 2014, kjer se je uvrstila v izločilne boje in izpadla

v četrtfinalu.

1.1.4 EURO 2016

Evropsko prvenstvo v Srbiji je bilo deseto prvenstvo pod okriljem mednarodne nogometne

organizacije UEFA. Turnir se je odvijal med 2. in 13. februarjem. Otvoritvena tekma se je

odvijala med domačo ekipo Srbije in ekipo Slovenije. Tekmovanje se je zaključilo s finalno

17

tekmo med prvaki Španijo in drugouvrščeno Rusijo, rezultat pa je bil 7 : 3. Kot najboljši igralec

tekmovanja je bil izbran igralec Miguel Sayago, najboljši strelec pa Mario Rivillos Plaza, oba

člana španske reprezentance. Na prvenstvu je sodelovalo 12 reprezentanc, ki so si vse, razen

domačinov Srbije, ki je bila direktno kvalificirana, morale nastop na prvenstvu priigrati skozi

kvalifikacije. Vse tekme so bile odigrane v dvorani Beograd Arena, ki sprejme natanko 11,161

gledalcev.

1.2 PREDMET IN PROBLEM

Predmet diplomske naloge sega v področje analize igre. Problem naloge je osredotočen na

analizo igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu v Srbiji, v obeh fazah igre

‒ tako v fazi napada kot tudi v fazi obrambe. Z analizo želimo spoznati značilen način igre

reprezentance in razloge za uspeh oz. neuspeh na omenjenem tekmovanju. Ker tovrstnih

raziskav na našem področju primanjkuje, smo se zgledovali po avtorjih raziskovalnih del s

področja nogometa. Najpogosteje se uporablja metoda deskriptivne analize. Opazovane

spremenljivke so izbrane na osnovi nekaterih dosedanjih analiz velikega nogometa, nekaj

spremenljivk pa smo prilagodili specifiki futsala.

S takšnimi in podobnimi analizami lahko strokovno vodstvo odkrije določene pomanjkljivosti

ter napake lastne ekipe, s tem pa dvigne nivo svoje ekipe na višjo raven igre. Analiza je

uporabna tudi v primeru preučevanja igre nasprotnika in načrtovanja lastne taktike.

1.2.1 ANALIZA IGRE

Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat, kadar

strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih

podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev poda določeno mnenje oziroma

oceno o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pridobivamo določne

https://en.wikipedia.org/wiki/Miguel_Sayago

https://en.wikipedia.org/wiki/Mario_Rivillos_Plaza

18

informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma spremenljivk,

njihovo obdelavo in analizo. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni in metodološko ustrezni

načini tako zbiranja podatkov kot tudi njihove obdelave in analize (Kopasić, 2008).

Sodoben šport zahteva v čim večji meri objektivno analiziranje nogometne igre kot take, saj se

na tak način spozna objektivna zgradba igre in njene razvojne tendence. S pomočjo teh

informacij se lahko učinkovito vpliva na izboljšanje igre preko procesov učenja in treniranja

(Kopasić, 2008).

Elsner (2004) je napisal, da je cilj igre premagati nasprotnika na takšen način, da se doseže več

zadetkov. To je mogoče doseči na razne načine, ob različni razporeditvi igralcev na igrišču, ob

kontinuiranem napadanju s pritiskom (presing) na nasprotnika, ali z obrambnim slogom igre s

protinapadi in podobnim. Ne glede na razporeditev igralcev in sistem igre je ta razdeljena na

dve fazi:

na igro v fazi napada,

na igro v fazi obrambe.

1.2.2 SODOBNI MODEL IGRE

Model igre je zamišljena predstavitev igre oziroma organiziran sistem, ki posnema želeno

organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v obeh fazah igre. Njegova značilnost je

sodelovanje med igralci, ki je večstransko: motorično, informativno, sociološko itn. V

preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na tako imenovane šole. Znane so zlasti

angleška, nemška, italijanska, češka in madžarska šola. Kasneje so model predstavljala moštva,

ki so dosegala vrhunske rezultate na svetovnih prvenstvih (Nemčija, Anglija, Brazilija itn.).

Razlike v modelih, zlasti med evropskimi in južnoameriškimi, so bile do osemdesetih let

prejšnjega stoletja razmeroma velike, danes pa so manjše, toda niso zanemarljive. Na model

igre so vplivala tudi nova teoretična spoznanja na temeljih znanstvenih informacij, izkušnje in

izmenjava informacij na strokovnih posvetih, praktične izkušnje pri razvoju sistema igre,

taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli tudi najboljši, izvenserijski igralci,

saj so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi ali pridobljenimi v procesu treninga,

19

oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij, ne le standardnih (kot so prosti strel,

kazenski strel, živi zid itn.) ob prekinitvah igre, ampak tudi v vseh fazah tekoče igre. To

prožno obliko igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob sočasni

organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto,

določeno s sistemom igre, ampak se v akcijo vključujejo glede na potek igre. Tako je danes

poleg organiziranosti, ki se kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca

prevzame soigralec, za uspešnost v igri še posebno pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča

prav svoboda v igri (prirejeno po Elsner, 2004).

1.2.3 SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA

Faza igre v napadu je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske

mreže z različno dejavnostjo (protinapad, počasen napad, napad po boku itd.) na različnih delih

igrišča prehaja iz obrambe v napad, pripravlja in zaključuje napad. Fazo napada delimo na tri

podfaze, in sicer:

prehod iz obrambe v napad,

priprava zaključka napada,

zaključek napada.

(Elsner, 2004).

1.2.3.1 PREHOD IZ OBRAMBE V NAPAD

Po Elsnerju (2004) se prehod iz obrambe v napad začenja v trenutku, ko eden od igralcev

branečega moštva dobi žogo. Vsi igralci postanejo napadalci, njihove vloge se v osnovi

zamenjajo. To je lahko ob nasprotnikovem neuspešnem zaključku napada, odvzemu žoge,

prekinitvi igre zaradi kršenja pravil in drugem. Oblike prehoda iz obrambe v napad so različne,

20

odvisne so od organizacije igre, prostora, kjer je bila žoga osvojena itn. Ta podfaza igre

pogosto odpade, in sicer takrat, ko moštvo napada nasprotnika na njegovi igralni polovici

pred njegovimi vrati in tu žogo tudi dobi. Takrat to moštvo takoj začne s pripravo zaključka ali

celo z zaključkom napada. Pri prehodu iz obrambe v napad sta posebej pomembna gibanje in

postavljanje napadalcev ter sprednjih veznih igralcev. S pravilnim gibanjem odpirajo prostor

za kontinuiran napad (gosta komunikacijska mreža) in tudi za hiter nenaden protinapad.

Gibanje in odkrivanje igralcev v napadu sta seveda odvisna od dela igrišča, kjer je bila žoga

odvzeta. Pri kontinuiranem prehodu iz obrambe v napad sodelujejo predvsem zunanji vezni

igralci in srednji branilci.

1.2.3.2 PRIPRAVA ZAKLJUČKA NAPADA

Zaključek napada je treba pripraviti, saj ga je nespametno zaključiti z udarcem na vrata z večje

razdalje ali iz neustreznega položaja na igrišču. Vsak napad na nasprotna vrata mora biti

organiziran tako, da se igralci z medsebojnim delovanjem dovolj približajo vratom in ustvarijo

priložnost za zaključek akcije ‒ udarec na vrata. V tem delu je nujno dosledno spoštovati

načelo širine napada, vtekanje igralcev s krilnih položajev praviloma ni dovoljeno, ker se

sicer duši gibanje igralcev v sredini, morebitne razpoke v obrambi pa zamašijo obrambni igralci

z gibanjem v sredino (Elsner, 2004).

1.2.3.3 ZAKLJUČEK NAPADA

To je del igre, ko le-ta doseže vrhunec, svoj cilj. Napad zaključuje posameznik z udarcem na

vrata. To opravi iz neposredne bližine, iz srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z udarcem z

glavo ali nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada, od postavitve

in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja strelca. Tipični

zaključki napada so čisti in tako imenovani »effe« udarci v daljši ali bližnji kot vrat po zemlji

in zraku, lobanje in varanja vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itn. (Elsner, 2004).

21

1.2.4 SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE

Elsner (2004) navaja, da je faza igre v obrambi obdobje v igri, ko moštvo z različnim

oblikovanjem komunikacijske mreže z različno dejavnostjo (presing, počasno, hitro vračanje

na lastno polovico igrišča, tesno pokrivanje, pokrivanje mož na moža, pokrivanje prostora itd.)

na različnih delih igrišča prehaja iz napada v obrambo, preprečuje pripravo in zaključek

napada. Fazo obrambe delimo na tri podfaze:

prehod iz napada v obrambo,

preprečevanje priprave napada,

preprečevanje zaključka napada

1.2.4.1 PREHOD IZ NAPADA V OBRAMBO

Izgubljena žoga v napadu pomeni za napadalce zaključek akcije v napadu, zato se morajo ti

takoj vključiti v igro svojega moštva v obrambi. Prehodi iz napada v obrambo so seveda

različni in odvisni od nasprotnikove igre ter predvsem od načina branjenja. Pri tej osnovni

igralni situaciji je branjenje lahko aktivno, kar pomeni, da braneče moštvo nasprotnika napada

na njegovem delu igrišča, pasivno spremljajo prehod nasprotnika iz obrambe v napad in šele

na svojem delu igrišča nasprotnika aktivno napadajo (Elsner, 2004, str. 29).

1.2.4.2 PREPREČEVANJE PRIPRAVE NAPADA

Braneče moštvo poizkuša pripravo nasprotnikovega napada po možnosti preprečiti čim dlje od

vrat, v tako imenovani coni priprave napada. Glede na igro nasprotnika pa posameznik ob

sinhronem delovanju soigralcev lahko prepreči pripravo napada tudi v ožji ali širši obrambni

22

coni. Tipične situacije v preprečevanju priprave zaključka napada so predvsem zapiranje

prostora ob prvi vratnici pri napadu nasprotnika od strani ali zapiranje sredine (libero-čistilec

ali srednji branilec) ob hkratnem prevzemanju prostih igralcev (Elsner, 2004).

1.2.4.3 PREPREČEVANJE ZAKLJUČKA NAPADA

Je preprečevanje udarca na vrata. Prepreči ga lahko igralec v polju, zadetek pa igralec ali

vratar. Igralec prepreči udarec s pravočasnim odvzemanjem žoge, uspešnost že izvedenega

udarca pa s postavljanjem ovire ‒ noge ali telesa v položaju med žogo in vrati. Tipične situacije

so izbijanje žoge z nogo ali glavo stoje na tleh, v skoku in metu, ko se žoga kotali ali leti v

vrata. Tipične situacije preprečevanje zaključka napada oz. zadetka so akcije vratarja:

lovljenje, izbijanja, boksanje (Elsner, 2004).

1.2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE

V zadnjem času je bilo v Sloveniji opravljenih kar nekaj raziskav na področju analize

nogometne igre. Število raziskav iz leta v leto raste, vendar na področju futsala še ni veliko

napisanega in raziskanega. Je pa opazno, da se s popularizacijo futsala povečuje tudi število

analiz te športne panoge. Nekaj rezultatov analiz slovenskih avtorjev, ki so raziskovali področje

analize nogometa, bomo na kratko predstavili v nadaljevanju.

Stržinar (2014) je analiziral igro slovenske futsal reprezentance na EURO 2014. Analiziral je

igro naše reprezentance v fazi obrambe in v fazi napada. Na podlagi štirinajstih glavnih

spremenljivk je prišel do zaključka, da je slovenska reprezentanca največkrat napadla

nasprotnika z organiziranim napadom na postavljeno obrambo, da je dosegla največ zadetkov

po priložnostih iz prekinitve, da je največkrat postavila obrambo in odvzela žogo nasprotni

ekipi v srednji tretjini igrišča in si je v povprečju za dosego zadetka podala žogo manj kot

enkrat.

23

Zupan (2015) je naredil analizo zadetkov in futsal igre v obrambi ter napadu FC Litije na

turnirju lige prvakov v Laškem leta 2012. Ugotavljal je osnovne značilnosti doseganja zadetkov

in igre v obeh fazah igre. Na podlagi tridesetih spremenljivk je prišel do zaključkov, da so

igralci FC Litije vse zadetke dosegli z nogo, največ v obdobju med 25. in 40. minuto igre, da

so nasprotnim ekipam omogočili manjše število strelov v okvir vrat. Na vrata so udarjali

pogosteje kot nasprotniki, igralci FC Litije so imeli največ točnih podaj na turnirju.

Kragelj (2009) je predstavil delovanje KMN Puntar Kneža od samega začetka delovanja pa vse

do leta 2008. Kragelj je opisal osnove futsala in se bolj osredotočil na zgodovino ter

organizacijo kluba, manj pa na analizo same igre.

Kopasić (2008) je analiziral igro nogometnega kluba FC Barcelona in ugotavljal značilnosti

modela igre v fazi napada ter primerjal izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre

FC Barcelona in nasprotnih ekip. Po analizi trinajstih tekem je prišel do nekaterih ugotovitev:

klub je imel žogo v svoji posesti več kot nasprotna moštva, izvedel je povprečno največ

kontinuiranih napadov kot ostale ekipe, največ priložnosti za zadetek je FC Barcelona ustvarila

po podaji v globino ter napravila povprečno manj prekrškov kot nasprotne ekipe.

Ramot (2013) je analiziral in primerjal igro v napadu slovenske reprezentance U-17 z ostalimi

reprezentancami na evropskem prvenstvu v Sloveniji leta 2012. Opazoval je osem osnovnih

spremenljivk, in sicer: vrste napada, način prehoda v napada preko vratarja, število

prepovedanih položajev, analiza preigravanj in prodorov, analiza ustvarjenih priložnosti,

analiza udarcev, število podaj v napadu pred strelom proti golu in analiza doseženih zadetkov.

Prišel je do zaključkov, da slovenska reprezentanca izvede manj napadov kot njeni nasprotniki,

da je precej neuspešna pri preigravanjih in prodorih ter tudi, da si ustvari manj priložnosti kot

njeni nasprotniki. Največ priložnosti si je reprezentanca priigrala po podaji iz krilnega položaja,

najpogosteje pa je uporabljala hiter kontinuiran napad.

Brinjovc (2015) je preučil primerjavo modela igre nogometnih reprezentanc Nemčije ter

Brazilije na svetovnem prvenstvu v Braziliji in ugotavljal poglavitne razlike med njima. Z

analizo vseh trinajstih tekem obeh moštev je prišel do ugotovitev, da je nemška reprezentanca

igrala bolj kolektivno in imela več podaj ter boljšo uspešnost pri podajah, medtem ko je

brazilska reprezentanca uporabljala več individualne akcije, v katerih so bili uspešnejši tako v

napadu kot v obrambi. Nemška reprezentanca je bila natančnejša in dosegala gole znotraj

kazenskega prostora za razliko od brazilske, ki je veliko zadetkov dosegla z večje razdalje.

24

Ugotovil je tudi, da je nemška ekipa visoko postavljala obrambo, večkrat poizkušala s presing

igro in bolj strnila obrambo na svoji polovici.

Kovačič (2011) je analiziral model igre francoske nogometne reprezentance v fazi napada na

svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2016. Spremenljivke je razdelil v enajst glavnih kategorij,

in sicer: vrsta napada, čas trajanja napada, način prehoda v napad preko vratarja, analizo

izgubljenih žog, trenutek odvzete žoge, število podaj v napadu, preigravanja in prodori ... Na

podlagi opazovanja je prišel do zaključka, da je francoska reprezentanca največ napadala s

hitrimi kontinuiranimi napadi (33,6 %) in najmanj s protinapadi (9,7 %), da so Francozi imeli

v povprečju več dobljenih dvobojev kot nasprotne ekipe, da so prehajali v napad preko vratarja

z degažiranjem (53,8 %). Francoska nogometna reprezentanca si je v povprečju ustvarila več

priložnosti in posledično je izvedla bistveno več udarcev na vrata kot njena nasprotna mošta.

1.3 CILJI IN HIPOTEZE

Analiza igre nam da osnutek za razvoj in napredek v futsalu. Namen analize je ugotoviti

osnovne značilnosti igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji,

v fazi napada in obrambe.

1.3.1 CILJI

1) analizirati model igre slovenske futsal reprezentance na podlagi izbranih spremenljivk,

2) na osnovi izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti igre slovenske futsal

reprezentance v fazi napada,

3) na osnovi izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti igre slovenske futsal

reprezentance v fazi obrambe.

25

1.3.2 HIPOTEZE

H1 Slovenska reprezentanca si ustvari največ priložnosti po podaji v prostor.

H2 Slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika s kontinuiranim napadom na

postavljeno obrambo.

H3 Slovenska reprezentanca doseže malo golov iz prekinitev.

H4 Slovenska reprezentanca za doseganje zadetka porabi povprečno več kot 5 sekund.

H5 Slovenska reprezentanca največ golov doseže s streli med 6 in 9 metri od nasprotnikovih

vrat.

H6 Slovenska reprezentanca večino žog izgubi v srednji tretjini igrišča.

H7 Slovenska reprezentanca si ustvari manj priložnosti po podaji s strani kot nasprotne ekipe.

H8 Nasprotniki slovensko reprezentanco najpogosteje napadejo s kontinuiranim napadom na

postavljeno obrambo.

H9 Slovenska reprezentanca običajno odvzame največ žog na tretjini igrišča pred lastnimi

vrati.

H10 Slovenska reprezentanca največ golov prejme znotraj 6-metrskega prostora.

H11 Slovenska reprezentanca največkrat postavi obrambno formacijo v srednji tretjini igrišča.

H12 Slovenski igralci v povprečju na tekmi storijo manj kot 8 prekrškov.

26

2 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, ki obravnava

nogometno in futsal tematiko, s svetovnim spletom in videoposnetki tekem slovenske futsal

reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji. Uporabil sem tudi svoje znanje in

izkušnje, ki sem si pridobil med študijem na Fakulteti za šport in dosedanjem delu.

2.1 VZOREC MERJENCEV

Analizirali smo dve tekmi slovenske reprezentance. Slovenija se je na prvenstvo uvrstila skozi

predhodne kvalifikacije. 12 reprezentanc je bilo razvrščenih v štiri skupine s tremi ekipami.

Naša reprezentanca je nastopala v skupini A skupaj z domačo ekipo Srbije in ekipo Portugalske.

Ekipe so v skupinskem delu igrale vsaka z vsako, prvi dve sta napredovali v izločilne boje.

Slovenija je skupinski del končala na zadnjem, tretjem mestu in tako končala s tekmovanjem.

Vse tekme skupine A so bile odigrane v športni dvorani Beograd Arena v Beogradu 2., 4. in 6.

februarja 2016.

2.1.1 OPAZOVANE TEKME

Skupinski del – Skupina A:

Tabela 2

Razpored tekem Slovenije v skupini A

Datum Kraj Tekma

2. 2. 2016 Beograd Srbija : Slovenija

4. 2. 2016 Beograd Slovenija : Portugalska

V Tabeli 2 vidimo razpored tekem v skupini A. Slovenija je prvo tekmo igrala 2. 2. 2016 proti

Srbiji, 4. 2. 2016 pa proti Portugalski. Obe tekmi sta se odigrali v Beogradu.

27

Rezultati opazovanih tekem:

Srbija : Slovenija: 5 : 1

Slovenija : Portugalska: 2 : 6

Tabela 3

Končni vrstni red skupne A

Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Dani

zadetki

Prejeti

zadetki

Razlika

zadetkov

Točke

1 Srbija 2 2 0 0 8 2 6 6

2 Portugalska 2 1 0 1 7 5 2 3

3 Slovenija 2 0 0 2 3 11 −8 0

V Tabeli 3 vidimo, da je Slovenija ob dveh porazih zasedla tretje mesto v skupini A. Prvo tekmo

proti Srbiji je izgubila 5 : 1, drugo tekmo proti Portugalski pa je izgubila z rezultatom 2 : 6.

Tabela 4

Seznam igralcev slovenske reprezentance

Vratarji Obrambni igralci Napadalci Trener

Številka Ime Številka Ime Številka Ime Ime

1 Damir

Puškar

2 Rok Mordej 3 Matej

Fideršek

Andrej

Dobovičnik

12 Alen Mordej 6 Uroš Kroflič 4 Anže Širok

16 Igor Bratić 7 Igor Osredkar 5 Kristjan

Čujec

8 Nejc Hozjan 9 Gašper

Vrhovec

11 Tilen Štendler 10 Alen Fetić

13 Jaka Sovdat

V Tabeli 4 je prikazan seznam igralcev, ki so igrali za našo reprezentanco. Slovensko futsal

reprezentanco je zastopalo 14 igralcev, selektor je bil Andrej Dobovičnik.

http://www.uefa.com/futsaleuro/season=2016/teams/player=1909230/index.html


















28

2.2 VZOREC SPREMENLJIVK

Vzorec spremenljivk je razdeljen v dva sklopa. Prvi sklop predstavlja fazo napada, kjer je 8

osnovnih spremenljivk, znotraj katerih je uvrščenih 34 spremenljivk. Drugi sklop predstavlja 9

osnovnih spremenljivk, vendar je znotraj omenjenega sklopa uvrščenih nekoliko manj

spremenljivk, in sicer 30. Na osnovi vseh 64-ih spremenljivk bo mogoče oceniti značilnosti igre

slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu, v napadu in obrambi. Nekatere

spremenljivke so povzete po Ramot (2013), Stržinar (2014), Brinjovc (2015), Kovačič (2011)

in Opeka (2011).

2.2.1 OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI NAPADA

a) Vrsta napada

b) Analiza ustvarjenih priložnosti

c) Analiza udarcev proti vratom

d) Čas trajanja napada do zaključka akcije

e) Analiza doseženih zadetkov

f) Analiza prekinitev

g) Analiza izgubljenih žog

h) Analiza izgubljenih žog glede na prostor

2.2.1.1 VRSTA NAPADA

Kontinuiran napad na postavljeno obrambo je dlje časa trajajoč in večinoma načrtno izpeljan

napad. Pri tem gre za veliko število kratkih podaj in napad na že postavljeno obrambo. S hitrimi,

kratkimi podajami in z gibanjem v prazen prostor se poizkuša priti do zaključka napada. Pri

29

futsalu je značilno, da so kontinuirani napadi vnaprej uigrani in načrtovani. To je oblika napada

z začetkom prve podfaze napada – prehod iz obrambe v napad. Sem smo uvrstili napade, ko je

Slovenija začela pripravo napada globoko na svoji polovici s kratkimi in točnimi podajami, ter

dlje trajajoče napade.

Protinapad je napad, kadar med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podaj. To je

najhitrejši in najučinkovitejši način napada. Njegova velika prednost je, da se doseže številčna

premoč in s tem olajša zaključek napada. Sem smo uvrstili hitre napade, napade na ne

postavljeno obrambo, napade z majhnim številom podaj ter hiter zaključek napada.

Napad po dolgi podaji vratarja je bil pred časom proti pravilom. Med spreminjanjem pravil

futsala pa se je spremenilo tudi to pravilo. To je napad, kadar vratar z roko vrže visoko ali nizko

žogo na nasprotno polovico proti svojemu napadalcu. S tem se v najkrajšem možnem času igra

prenese na nasprotno polovico in ogrozi nasprotni gol.

Direktna podaja na »sidraša« se uporablja, kadar nasprotna ekipa postavi obrambno formacijo

visoko na nasprotni polovici ali celo tretjini igrišča. Ekipa, ki začenja napad, s to podajo zaposli

napadalca, ki je v tem primeru sam z nasprotnim obrambnim igralcem na velikem prostoru.

»Sidraš«, kot se poimenuje v futsalu, poizkuša sprejeti podano žogo in jo zadržati v lastni

posesti, ali celo sam zaključi napad. Sem smo šteli vse uspešne podaje na napadalca, kadar so

nasprotniki tesno pokrivali igralce in poizkušali onemogočiti organizacijo kontinuiranega

napada.

Napad z vratarjem – peti igralec v polju je igra z vratarjem. Največkrat se uporablja, kadar ekipa

zaostaja v rezultatu. Ta način je zelo učinkovit, vendar lahko že ena sama napaka pripelje do

lahkega zadetka braneče se ekipe. Zanimalo nas je, kolikokrat se je uporabila ta vrsta napada.

2.2.1.2 ANALIZA USTVARJENIH PRILOŽNOSTI

Individualna akcija: osnovna zahteva te akcije je, da igralec v polni hitrosti in z vodenjem žoge

v različnih smereh prodira proti nasprotnim vratom, ali si s preigravanjem priigra prednost pred

obrambnim igralcem.

Podaja v prostor je nevarna, kadar je podana naprej v smeri vrat nasprotnika. Kadar je podana

v globino, je precej nevarnejša za ogrožanje nasprotnikovih vrat kot podaja v širino. V futsalu

30

je že zaradi same prostorske omejitve bolj koristna nizka globinska žoga, vendar se v določenih

situacijah uporabljajo tudi visoke podaje v prostor.

Dvojna podaja: pri izvedbi dvojne podaje obvezno sodelujeta vsaj dva igralca. Igralec, ki vodi

žogo poda soigralcu, ki se mu odkrije, sledi sprejem ali takojšnja podaja podane žoge nazaj

igralcu, ki je predhodno podal. Zelo učinkovita je, kadar se napadalca znajdeta z nasprotnim

obrambnim igralcem v situaciji 2 : 1.

Napaka nasprotnika je sestavni del vsake športne igre, kjer neposredno vplivajo eni na druge.

Napake so navadno tudi rezultatski kazalnik, saj ekipo, ki si privošči več napak, to pripelje do

rezultatskega neuspeha. Najnevarnejše napake so tiste, ki se dogajajo neposredno v bližini vrat,

saj se s tem napadalec znajde v situaciji za zadetek. Do napak pride predvsem v določenem

trenutku, ko posamezniku popusti koncentracija, kadar nastopi utrujenost, ali pa zgolj zaradi

tehnično-taktične napake (slab sprejem žoge, netočna podaja, slabo izbijanje).

Priložnosti iz prekinitve v futsalu predstavljajo veliko priložnost za zadetek. Iz prekinitev se

lahko ogrozijo nasprotnikova vrata neposredno ali z uigrano akcijo, ki ima velik taktični pomen

v futsalu. K prekinitvam spadajo vse prekinitve, do katerih pride zaradi prekrškov, avti, koti in

kazenski streli. Prekinitve so lahko izvedene z direktnim ali indirektnim udarcem proti vratom.

V našem primeru smo k priložnosti iz prekinitve prištevali situacije, ko so bile po izvedeni

prekinitvi naknadno podane dve ali maksimalno tri podaje do zaključka na vrata.

Podaja s strani ali zavrnjena žoga je podaja, kadar eden od soigralcev poda žogo s strani v

sredino ali na drugo vratnico proti svojemu napadalcu, ki zaključi napad z udarcem proti

vratom.

2.2.1.3 ANALIZA UDARCEV PROTI VRATOM

Število vseh strelov smo izračunali s seštevkom strelov v okvir vrat, strelov mimo vrat in

blokiranih strelov. Zadetkov v tej spremenljivki nismo vključili.

Za število strelov v okvir vrat smo imeli vse strele, ki so bili sproženi v nasprotnikov okvir vrat

in jih je zaustavil vratar, in pa strele, ki so zadeli okvir vrat (vratnica ali prečka). Zadetkov

nismo šteli pod to spremenljivko.

31

Število strelov mimo vrat: sem smo šteli vse strele napadalne ekipe, ki so šli mimo ali preko

nasprotnikovega gola.

Število blokiranih udarcev: prištevali smo vse zaključke napadalnih akcij, kjer so igralci prišli

do udarca proti vratom, vendar je pot žogi proti golu preprečil eden od nasprotnikov.

Oddaljenost pri udarcu na vrata: za lažje obdelovanje podatkov smo te udarce razdelili v tri

različne kategorije. Streli znotraj vratarjevega prostora (6 m), udarci oddaljeni od 6 do 9 m in

streli z več kot 9 m.

2.2.1.4 ČAS TRAJANJA NAPADA DO ZAKLJUČKA AKCIJE

V odvisnosti od vrste napada se ti razlikujejo tudi v času trajanja napada. V pravilu naj bi

kontinuirani napadi trajali več kot 10 sekund, kar pa redko drži za protinapad, ki naj bi trajal do

6 sekund, še posebej v futsalu, saj s protinapadom pridemo v zelo kratkem času v situacijo za

zaključek napada. Določili smo tri časovne meje. Prva je 1‒6 sekund, druga 7‒14 sekund in

tretja nad 15 sekund. Sem smo prištevali vse napade, ki so se končali s strelom proti vratom,

pri čemer nasprotniki vmes niso prišli do posesti žoge.

2.2.1.5 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV

Kadar žoga s svojim celim obsegom preide linijo gola, lahko trdimo, da je dosežen zadetek. To

je situacija, ko igra doseže svoj cilj. Glede na dinamiko in tempo se v futsalu dosega več

zadetkov v primerjavi z nogometom. Najpogosteje se zadetki dosegajo z nogo, bistveno manj

pa z glavo.

Vrsta napada pri doseženem zadetku: glej spremenljivko »vrsta napada«, pod točko 2.2.1.1.

Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku: glej spremenljivko »analiza ustvarjenih priložnosti«,

pod točko 2.2.1.2.

Oddaljenost od vrat:

zadetek dosežen znotraj 6 m,

32

zadetek dosežen s strelom z razdalje od 6 do 9 metrov,

zadetek dosežen s strelom z razdalje več kot 9 metrov.

Število zaporednih podaj pred zadetkom: seštevek vseh podaj v enem napadu pred udarcem na

vrata. Podaje smo šteli od začetka posesti žoge in vse do zaključnega udarca proti vratom, pri

čemer nasprotniki vmes niso preprečili napada. Šteli smo izključno akcije, ki so se končale s

strelom na gol.

Trajanje napada pri doseženem zadetku: glej spremenljivko »čas trajanja napada do zaključka

akcije«, pod točko 2.2.1.4.

2.2.1.6 ANALIZA PREKINITEV

Glej spremenljivko »priložnosti iz prekinitev«, pod točko 2.2.1.2. Da bi lažje analizirali

prekinitve, smo to spremenljivko razdelili v tri različne sklope:

direkten strel na vrata,

podaja bližnjemu soigralcu,

uigrana akcija/kombinacija.

2.2.1.7 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG

Netočna podaja je tehnična napaka, ki se zgodi v trenutku, ko posameznik slabo oceni igralno

situacijo in položaj ter gibanje soigralca, oziroma se zgodi ob dobrem posredovanju in dobri

organizaciji obrambe nasprotne ekipe. Sem spadajo podaje v noge nasprotniku in podaje izven

označenega prostora igrišča (avt, gol avt).

Slab sprejem žoge: moderni nogomet in futsal stremita k vedno hitrejši igri, kar pomeni, da bi

bilo idealno, če bi si podajali žogo čim večkrat brez sprejema. Vendar vedno ni tako, ko težimo

po hitri igri, pride do pogostih napak pri predaji in sprejemu žoge. Z zaustavljanjem omogočimo

nadaljnjo preciznejšo in bolj uporabno žogo. Izbira zaustavljanja je odvisna od smeri gibanja,

33

smeri podane žoge, hitrosti podane žoge in položaja nasprotnih igralcev. Po napaki pri sprejemu

žoge preide žoga v večini primerov v last nasprotne ekipe.

Izgubljeni dvoboji predstavljajo vse medsebojne stike dveh tekmecev. Ker se je futsal v

zadnjem času izredno spremenil s tehnično–taktičnega vidika, je vse več kontaktne igre in

izredno malo prostega prostora. Pod to spremenljivko smo beležili vse dvoboje, kjer je igralec

izgubil dvoboj z nasprotnikom (izbijanje, podrsavanje, »remplanje«, odvzemanje …).

Neuspešno preigravanje ali prodor: k tej spremenljivki smo šteli vsa neuspešna preigravanja in

prodore, po katerih so slovenski reprezentanti izgubili posest žoge. Kot odvzeto žogo smo

upoštevali tisto, ki jo pridobi nasprotna ekipa v lastno posest, ne pa zgolj izbijanje žoge

obrambne ekipe v avt oziroma v noge slovenskim igralcem.

2.2.1.8 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR

Izgubljene žoge v fazi priprave napada lahko hitro omogočijo nasprotniku situacijo za

doseganje zadetka. Bližje, kot je izgubljena žoga vratom, bolj je nevarno. Igralno površino smo

za lažje določanje prostora razdelili v tri tretjine. Analizirali smo:

izgubljena žoga na tretjini pred lastnimi vrati,

izgubljena žoga v srednji tretjini,

izgubljena žoga na tretjini nasprotnika.

2.2.2 OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI OBRAMBE

a) Vrsta branjenja

b) Analiza pokrivanja pri prekinitvah

c) Postavitev obrambe glede na prostor

d) Vrsta napada nasprotnika

34

e) Analiza priložnosti nasprotnika

f) Analiza zadetkov nasprotnika

g) Analiza odvzetih žog glede na prostor

h) Način prekinitve napada nasprotnika

i) Število storjenih prekrškov

2.2.2.1 VRSTA BRANJENJA

Individualno: osnova individualne oz. posamične obrambe je dosledno pokrivanje nasprotnika.

Pri tej obliki branjenja je vsak igralec odgovoren za pokrivanje direktnega nasprotnika, kar pa

ne pomeni, da obrambni igralci pri branjenju med seboj ne sodelujejo. Imenujemo jo tudi

obramba »mož na moža«. Sem smo prištevali vsa branjenja, kadar so branilci, ne glede na

prostor, pokrivali napadalno ekipo po principu »mož na moža«.

Consko pokrivanje predstavlja pokrivanje prostora oziroma igralca, ki je v prostoru. Igralci v

fazi branjenja pokrivajo in napadajo nasprotnika z žogo zgolj v odrejenem prostoru. V futsalu

se ekipe dokaj pogosto odločajo za consko pokrivanje, ker je prostor bistveno manjši kot pri

nogometu in ga je s tem tudi lažje pokrivati. Največkrat se ta oblika branjenja uporablja, kadar

napadalna ekipa vključi v igro petega igralca, oziroma napada z vratarjem v polju.

Presing je način agresivnega conskega branjenja, ki ga ekipe uporabljajo z namenom, da se

nasprotnika prisili v napako. Presing sestavlja aktivno oženje prostora, varovanje soigralca in

pokrivanje bližnjih nasprotnih igralcev ter aktivno napadanje na igralca z žogo. Opaziti je, da

se v futsalu na najvišji ravni vse več ekip odloča prav za ta način branjenja, vendar je dobra

fizična pripravljenost igralcev predpogoj za takšno branjenje.

2.2.2.2 ANALIZA POKRIVANJA PRI PREKINITVAH

Dosledno je tesno pokrivanje tik ob nasprotniku, ki mu obrambni igralec ne dopušča

nikakršnega sodelovana v igri. Uporablja se pri preprečevanju zaključka napada. Je osnova za

35

individualno in presing igro. Pri prekinitvah dosledno pokrivanje pomeni, da minimalno dva

obrambna igralca tesno pokriva svojega nasprotnika in s tem onemogoča sodelovanje v akciji

in možnost zaključnega strela na vrata.

Nedosledno pokrivanje predstavlja vrsto pokrivanja, kadar se obrambni igralec postavi na večji

razdalji od nasprotnika, ga pozorno spremlja s pogledom in mu s pravilnim postavljanjem zapira

prodiranje ali zaključek na vrata. Nedosledno pokrivanje pri prekinitvah navadno pomeni tudi

consko branjenje, saj obrambni igralci bolj pokrivajo prostor kot svoje nasprotnike, ker obstaja

nevarnost, da bi po uigrani akciji nasprotna ekipa zmedla branilce in s tem dosegla preprost

zadetek.

2.2.2.3 POSTAVITEV OBRAMBE GLEDE NA PROSTOR

Zanimalo nas je, na katerem delu igrišča slovenska reprezentanca postavi obrambno formacijo

glede na začetek napada nasprotnika. Igralno površino smo razdelili na tri dele, in sicer:

tretjina pred lastnim golom,

srednja tretjina,

nasprotnikova tretjina.

2.2.2.4 VRSTA NAPADA NASPROTNIKA

Zanimalo nas je, s katero vrsto napada so nasprotniki napadali proti slovenski reprezentanci:

kontinuiran napad na postavljeno obrambo,

protinapad,

napad po dolgi podaji vratarja,

direktna podaja na »sidraša«,

napad z vratarjem – peti igralec v polju.

36

Glej spremenljivko »vrsta napada«, pod točko 2.2.1.1.

2.2.2.5 ANALIZA PRILOŽNOSTI NASPROTNIKA

Zanimalo nas je, na kakšen način so si nasprotniki pripravljali priložnosti:

individualna akcija,

podaja v prostor,

dvojna podaja,

napaka našega igralca,

priložnost iz prekinitve,

podaja s strani ali zavrnjena žoga.

Glej spremenljivko »analiza ustvarjenih priložnosti«, pod točko 2.2.1.2.

2.2.2.6 ANALIZA ZADETKOV NASPROTNIKA

Tukaj so zajete spremenljivke, ki nam povejo, na kakšen način so nasprotniki dosegli zadetek:

vrsta napada nasprotnika,

vrsta priložnosti nasprotnika,

oddaljenost od vrat (do 6 m, od 6 do 9 m in več kot 9 m),

število zaporednih podaj pred zadetkom,

trajanje napada pri doseženem zadetku.

Glej spremenljivki »analiza doseženih zadetkov«, pod točko 2.2.1.5, in »čas trajanja napada do

zaključka akcije«, pod točko 2.2.1.4.

37

2.2.2.7 ANALIZA ODVZETIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR

Zanimalo nas je, v katerem delu igrišča je slovenska reprezentanca odvzela žogo nasprotniku.

Upoštevali smo le dobesedno odvzete žoge, ki so ostale v posesti slovenske reprezentance.

Spremenljivke, ki smo jih spremljali:

odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati,

odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča,

odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika.

2.2.2.8 NAČIN PREKINITVE NAPADA NASPROTNIKA

Izbijanje se uporablja, kadar žoge ne moremo odvzeti, zaustaviti ali zadržati. Žogo je

priporočljivo izbijati proti soigralcem ali na bočne položaje. V najtežjih trenutkih branjenja se

izbija tudi v avt ali kot, saj s tem omogočimo ponovno organizacijo obrambe.

Odvzemanje: cilj odvzemanja žoge je prekinitev nasprotnikove akcije, šele potem odvzeto žogo

po možnosti obdržati v posesti, ali jo podati soigralcu. Pravilno postavljanje obrambnega

igralca je najpomembnejši pogoj za uspešno odvzemanje. Žogo lahko odvzamemo s

prestrezanjem, »remplanjem«, podrsavanjem, ali z osnovnim odvzemanjem. Vsako

odvzemanje mora biti pravočasno in odločno.

Tehnična napaka nasprotnika je vsaka napaka, ki jo stori napadalna ekipa v fazi priprave

napada. Sem smo šteli napačne podaje nasprotnika, neuspešna preigravanja in prodore

nasprotnih igralcev ter slab sprejem žoge igralcev iz nasprotne ekipe.

2.2.2.9 ŠTEVILO STORJENIH PREKRŠKOV

Sem smo šteli vse akumulirane prekrške (prekršek zaradi grobe igre in prepovedana igra z

roko), ki jih je naša reprezentanca storila na tekmi.

38

Tabela 5

Preglednica spremenljivk – faza napada

1 VRSTA NAPADA 5 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV

Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Vrsta napada pri doseženem zadetku

Protinapad Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku

Napad po dolgi podaji vratarja Oddaljenost od vrat:

Direktna podaja na »sidraša« do 6 m

Napad z vratarjem - peti igralec v polju od 6 do 9 m

2 ANALIZA USTVARJENIH PRILOŽNOSTI več kot 9 m

Individualna akcija Število zaporednih podaj pred zadetkom

Podaja v prostor Trajanje napada pri doseženem zadetku

Dvojna podaja 6 ANALIZA PREKINITEV

Napaka nasprotnika Direkten strel na vrata

Priložnost iz prekinitve Podaja bližnjemu soigralcu

Podaja s strani ali zavrnjena žoga Uigrana akcija/kombinacija

3 ANALIZA UDARCEV PROTI VRATOM 7 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG

Število vseh strelov Netočna podaja

Število strelov v okvir vrat Slab sprejem žoge

Število strelov mimo vrat Izgubljeni dvoboji

Število blokiranih udarcev Neuspešno preigravanje ali prodor

Oddaljenost pri udarcu na vrata:

8 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG GLEDE NA

PROSTOR

do 6 m Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati

od 6 do 9 m Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča

več kot 9 m Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika

4 ČAS TRAJANJA NAPADA DO

ZAKLJUČKA AKCIJE

1‒6 sekund

7‒14 sekund

nad 15 sekund

V Tabeli 5 so prikazane spremenljivke za fazo napada, kjer imamo 8 osnovnih spremenljivk,

znotraj katerih je uvrščenih 34 spremenljivk.

39

Tabela 6

Preglednica spremenljivk – faza obrambe

1 VRSTA BRANJENJA 6 ANALIZA ZADETKOV NASPROTNIKA

Individualno Vrsta napada nasprotnika

Consko Vrsta priložnosti nasprotnika

Presing Oddaljenost od vrat:

2 ANALIZA POKRIVANJA PRI

PREKINITVAH do 6 m

Dosledno od 6 do 9 m

Nedosledno več kot 9 m

3 POSTAVITEV OBRAMBE GLEDE NA

PROSTOR Število zaporednih podaj pred zadetkom

Tretjina igrišča pred lastnim golom Trajanje napada pri doseženem zadetku

V srednji tretjini igrišča

7 ANALIZA ODVZETIH ŽOG GLEDE NA

PROSTOR

Na nasprotnikovi tretjini igrišča Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati

4 VRSTA NAPADA NASPROTNIKA Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča

Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika

Protinapad

8 NAČIN PREKINITVE NAPADA

NASPROTNIKA

Napad po dolgi podaji vratarja Izbijanje

Direktna podaja na »sidraša« Odvzemanje

Napad z vratarjem - peti igralec v polju Tehnična napaka nasprotnika

5 ANALIZA PRILOŽNOSTI NASPROTNIKA 9 ŠTEVILO STORJENIH PREKRŠKOV

Individualna akcija

Podaja v prostor

Dvojna podaja

Napaka našega igralca

Priložnost iz prekinitve

Podaja s strani ali zavrnjena žoga

V Tabeli 6 so prikazane spremenljivke za fazo obrambe, kjer je 9 osnovnih spremenljivk,

znotraj katerih je uvrščenih 30 spremenljivk.

40

2.3 METODE ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV

Podatke smo pridobili z opazovanjem posnetkov obeh tekem slovenske reprezentance na

evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji. Posnetke nam je priskrbela Nogometna zveza Slovenije.

Izdelali smo dve preglednici, za vsako fazo igre posebej, v katero smo ročno vpisovali podatke

in jih na koncu številčno pripravili za obdelavo. Obrazca sta predstavljena v Tabeli 5 in Tabeli

6. Najprej smo analizirali igro v fazi napada, pri drugem ogledu posamezne tekme pa še fazo

obrambe.

Pridobljene podatke smo zbrali, uredili in sešteli. Obdelovali smo jih s pomočjo programa

Microsoft Excel. Na podlagi dobljenih rezultatov smo poizkušali določiti osnovne značilnosti

igre slovenske reprezentance.

Rezultate bomo predstavili v obliki tabel, grafov in v opisni obliki.

41

3 REZULTATI IN RAZPRAVA

V tem poglavju smo tabelarično predstavili rezultate in ugotovitve dveh odigranih tekem

slovenske futsal reprezentance na EURU 2016. Pridobljene ugotovitve in rezultate smo

predstavili za vsako tekmo posebej. Z rezultati je prikazan tako model igre reprezentance kot

tudi direktna primerjava med njenima nasprotnicama. Najprej smo na kratko predstavili potek

posamezne tekme, nato prikazali vsako fazo igre posebej, na koncu pa še primerjali našo

reprezentanco z nasprotnikom (spremenljivke značilnosti vrste napada, analiza ustvarjenih

priložnosti in analiza doseženih zadetkov). V zadnjem poglavju smo grafično in tabelarično

prestavili značilnosti igre slovenske reprezentance v obeh fazah igre in preverili hipoteze.

Podatke smo zapisovali na eno decimalno mesto natančno.

3.1 SRBIJA : SLOVENIJA

Prvo tekmo na prvenstvu je naša reprezentanca odigrala z reprezentanco Srbije, ki je bila tudi

gostiteljica evropskega prvenstva. Prav tekma med Srbijo in Slovenijo je bila otvoritvena tekma

prvenstva, ki si jo je v dvorani ogledalo nekaj več kot 11.000 gledalcev. Slovenija je povedla

že v 3. minuti tekme. Z odlično uigrano akcijo iz prekinitve je zadel kapetan Osredkar, po podaji

Vrhovca. Po prejetem zadetku je Srbija začela igrati bolj napadalno in prevzela pobudo ter si

tako priigrala kar nekaj lepih priložnosti za izenačenje. Med 1. in 12. minuto tekme si je naša

reprezentanca prislužila 5 prekrškov, kar je v veliki meri vplivalo na potek tekme in taktične

zamisli našega stratega. Srbija je izenačila prav po zaslugi šestega prekrška, s prostim strelom

z 10-ih metrov. Takoj v 1. minuti drugega polčasa je Srbija prišla do vodstva 2 : 1, po strelu

Kocića z razdalje. Kljub nekaterim lepim priložnostim naši reprezentanci ni uspelo izenačiti, in

tako je Srbija povedla že s 3 : 1 po lepo izpeljani individualni akciji domačinov. Glede na

zaostanek z dvema goloma razlike je bila Slovenija prisiljena v igro z večjim tveganjem ter je

tako vse stavila v napad. V eni od neuspelih akcij Slovenije je Srbija prestregla žogo in s hitrim

protinapadom povečala rezultat na 4 : 1. Tudi igra z vratarjem v polju Sloveniji ni prinesla

želenega uspeha, saj niso uspeli izkoristiti čistih situacij za dosego zadetka. Končni rezultat 5 :

1 so domačini dosegli s strelom s svoje polovice na prazna vrata, saj je v danem trenutku

Slovenija igrala s petimi igralci v polju.

42

3.1.1 FAZA NAPADA

Tabela 7

Vrsta napada Število Delež %

Kontinuiran napad na postavljeno obrambo 55 59 %

Protinapad 13 14 %

Napad po dolgi podaji vratarja 3 2 %

Direktna podaja na »sidraša« 8 9 %

Napad z vratarjem - peti igralec v polju 15 16 %

SKUPAJ 94

V Tabeli 7 vidimo, da je Slovenija v veliki večini Srbijo napadala s kontinuiranimi napadi na

postavljeno obrambo, to je bilo možno opaziti v kar 59 % vseh napadov. Glede na zaostanek že

od samega začetka drugega polčasa so naši reprezentanti izvedli kar 15 napadov z vratarjem v

polju. Daleč najmanj so uporabili napad po dolgi podaji vratarja, kar je le 2 % vseh napadov.

Tabela 8

Analiza ustvarjenih priložnosti Število Delež %

Individualna akcija 10 25 %

Podaja v prostor 8 20 %

Dvojna podaja 1 3 %

Napaka nasprotnika 2 5 %

Priložnost iz prekinitve 15 37 %

Podaja s strani ali zavrnjena žoga 4 10 %

SKUPAJ 40

V Tabeli 8 je razvidno, da je bila naša izbrana vrsta najbolj nevarna iz prekinitev z uigranimi

akcijami ali direktnimi udarci proti vratom nasprotnika (37 %). Nekoliko manj so bili nevarni

za domača vrata po podaji v prostor (20 %) oz. individualni akciji (25 %). Nasprotnik si ni

dovolil veliko napak, iz katerih bi Slovenija prišla do priložnosti za zadetek, le v dveh primerih

so se naši znašli v takšni situaciji.

43

Tabela 9

Analiza udarcev proti vratom Število Delež %

Število vseh strelov 40 100 %

Število strelov v okvir vrat 10 25 %

Število strelov mimo vrat 17 43 %

Število blokiranih udarcev 13 32 %


do 6 m 2 4 %

od 6 do 9 m 17 43 %

več kot 9 m 21 53 %

Tabela 9 prikazuje podrobnejšo analizo udarcev slovenskih reprezentantov proti vratom

nasprotnika. Slovenija je v smeri vrat Srbije sprožila 40 udarcev (zadetkov v tej spremenljivki

nismo prištevali). Najnevarnejši je bil Vrhovec, ki je streljal na vrata nasprotnika kar 18-krat.

V odstotkih je bila naša reprezentanca najslabša ravno pri udarcih v okvir vrat. Zgolj 10 strelov

je bilo nevarnih za nasprotnega vratarja. Kar 43 % vseh strelov je končalo mimo vrat Srbije, 32

% strelov pa je uspelo Srbiji blokirati, še preden bi žoga prišla do vrat.

Tabela 10

Čas trajanja napada do zaključka akcije Število Delež %

1‒6 sekund 26 65 %

7‒14 sekund 6 15 %

nad 15 sekund 8 20 %

SKUPAJ 40

V Tabeli 10 vidimo, da so slovenski igralci za večino strelov proti vratom nasprotnika

potrebovali 1‒6 sekund (65 %). Razlog je v tem, ker si je Slovenija večino priložnosti priigrala

ravno po prekinitvah, kjer se za zaključek napada porabi maksimalno 2‒3 sekunde. V 8-ih

primerih je za zaključek napada potrebovala več kot 15 sekund, večinoma v situaciji igre s

petim igralcem v polju, kjer so z dlje trajajočim napadom iskali idealno situacijo za udarec na

vrata.

44

Tabela 11

Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Kontinuiran napad

Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Priložnost iz prekinitve


do 6 m 1

od 6 do 9 m

več kot 9 m /

Število zaporednih podaj pred zadetkom 2

Trajanje napada pri doseženem zadetku 2 sekundi

Tabela 11 prikazuje podrobnejšo analizo doseženih zadetkov. Slovenija je dosegla en zadetek,

to je bil zadetek za vodstvo z 0 : 1. Zadeli so po uigrani akciji iz prekinitve. Prosti strel je izvedel

Mordej, podal Vrhovcu, ta pa je z močno podajo po tleh našel Osredkarja, ki je iz bližine potisnil

žogo v gol. Slovenija je za zadetek potrebovala 2 sekundi in si pri tem podala dve zaporedni

podaji.

Tabela 12

Analiza prekinitev Število Delež

Direkten strel na vrata 2 5 %

Podaja bližnjemu soigralcu 20 54 %

Uigrana akcija/kombinacija 15 41 %

SKUPAJ 37

V Tabeli 12 vidimo, da je naša reprezentanca prekinitve, ki so bile na nasprotnikovi polovici,

poizkušala izkoristiti za uigrane kombinacije, redko so se odločali za podajo bližnjemu

soigralcu. Za uigrano akcijo so se odločali 15-krat, za podajo bližnjemu soigralcu pa 20-krat.

Samo v dveh situacijah so iz prostega strela sprožili direktno proti vratom.

Tabela 13

Analiza izgubljenih žog Število Delež

Netočna podaja 20 43 %

Slab sprejem žoge 12 26 %

Izgubljeni dvoboji 5 11 %

Neuspešno preigravanje ali prodor 9 20 %

SKUPAJ 46

45

Tabela 13 prikazuje, da je reprezentanca Slovenije v 40-ih minutah tekme izgubila 46 žog.

Največ jih je izgubila zaradi tehničnih napak, kot so netočne podaje, slabi sprejemi in neuspešna

preigravanja. 43 % vseh izgubljenih žog je bil plod netočne podaje, 26 % pa slab sprejem žoge.

Glede na to, da so izgubili le 5 dvobojev, lahko sklepamo, da so bili naši reprezentanti fizično

dobro pripravljeni.

Tabela 14

Analiza izgubljenih žog glede na prostor Število Delež

Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 0 0 %

Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča 22 48 %

Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika 24 52 %

SKUPAJ 46

V Tabeli 14 vidimo, da naši igralci niso izgubili niti ene same žogo na lastni tretjini, kjer bi

lahko nasprotnik neposredno prišel do situacije za dosego zadetka. Približno enako število

izgubljenih žog so si dovolili v srednji (48 %) in na nasprotnikovi tretjini (52 %).

3.1.2 FAZA OBRAMBE

Tabela 15

Vrsta branjenja Število Delež

Individualno 50 52 %

Consko 4 4 %

Presing 43 44 %

SKUPAJ 97

V Tabeli 15 je razvidno, da je Slovenija med celotno tekmo najpogosteje branila svoja vrata

individualno (52 %) oz. s presingom (44 %). Bistveno manj se je branila consko, le v štirih

napadalnih akcijah nasprotnika. V prvem polčasu je slovenska izbrana vrsta večino časa

individualno pokrivala igralce Srbije, v nadaljevanju pa se je zaradi rezultatskega zaostanka

postavila precej višje od svojih vrat ter s presingom poizkušala odvzeti žogo, oz. prisiliti

nasprotnika v napako.

46

Tabela 16

Analiza pokrivanja pri prekinitvah Število Delež

Dosledno 13 45 %

Nedosledno 16 55 %

SKUPAJ 29

Tabela 16 prikazuje, kako so se naši igralci odločali pokrivati nasprotnike pri prekinitvah.

Dosledno pokrivanje je bilo opaziti v situacijah, kadar je Srbija imela prekinitev na tretjini

Slovenije, 45 % prekinitev je predstavljalo dosledno pokrivanje na celotni tekmi. Nekoliko več

je znašal delež nedoslednega pokrivanja (55 %), predvsem po zaslugi izvajanja prekinitev iz

avta, kjer so naši reprezentanti nasprotnike pokrivali na daljši razdalji.

Tabela 17

Postavitev obrambe glede na prostor Število Delež

Tretjina igrišča pred lastnim golom 17 18 %

V srednji tretjini igrišča 41 42 %

Na nasprotnikovi tretjini igrišča 39 40 %

SKUPAJ 97

V Tabeli 17 vidimo, da je Slovenija obrambo postavila večinoma v srednji ali na nasprotnikovi

tretjini igrišča, občutno manj na tretjini pred lasnimi vrati. V določeni fazi tekme, ko je Srbija

prevzela pobudo, se je postavila na lastno tretjino (18 %), preostali del tekme pa se je postavila

nekje med srednjo (42 %) in nasprotnikovo tretjino (40 %), kar pomeni, da so z visoko

postavljeno obrambo želeli priti do posesti žoge in čim prej ogrozit nasprotnikova vrata. Najbolj

opazno je bilo to v drugem polčasu, ko so že od prve minute izgubljali z rezultatom 2 : 1.

Tabela 18

Analiza odvzetih žog glede na prostor Število Delež

Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 10 33 %

Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča 13 43 %

Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika 7 24 %

SKUPAJ 30

V Tabeli 18 opazimo, da si je največ odvzetih žog Slovenija priborila v osrednjem delu igrišča

(43 %), kar je na neki način tudi logično, saj je ravno v srednji tretjini največkrat postavila

47

obrambni blok. V sedmih situacijah jim je uspelo odvzeti posest žoge na srbski tretjini igrišča,

vendar tega niso znali izkoristiti za dosego zadetka.

Tabela 19

Način prekinitve napada nasprotnika Število Delež

Izbijanje 23 33 %

Odvzemanje 19 28 %

Tehnična napaka nasprotnika 27 39 %

69

Tabela 19 prikazuje, na kakšen način so slovenski igralci prekinjali nasprotne napade.

Prekinitev napada nasprotne ekipe si je največkrat Srbija priigrala kar sama, z lastnimi

tehničnimi napakami (39 %), s tem pa Sloveniji olajšala delo v obrambi. Nekoliko manjkrat so

naši igralci prekinili napade z izbijanjem (23-krat) in z odvzemanjem (19-krat).

Tabela 20

Število storjenih prekrškov Število Delež

1. polčas 6 60 %

2. polčas 4 40 %

SKUPAJ 10

Tabela 20 prikazuje število storjenih prekrškov za vsak polčas posebej. Veliko število

prekrškov v prvem polčasu je Slovenijo pripeljalo do edinega prejeta zadetka, saj so nasprotniki

zadeli iz prostega strela zaradi storjenega šestega prekrška. Obe ekipi sta na samem začetku

tekme igrali zelo agresivno in tako si je Slovenija šesti prekršek priigrala že v 14. minuti. V

nadaljevanju je Slovenija zmanjšala agresivnost do te mere, da si je prislužila le štiri prekrške

do konca tekme.

3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA

Drugo tekmo so naši igralci odigrali z reprezentanco Portugalske. Slovenija je za uvrstitev v

izločilne boje nujno potrebovala zmago ali vsaj neodločen rezultat, saj so bili na prvi tekmi

48

proti Srbiji poraženi. Slovenski selektor se je odločil za tesno pokrivanje ključnega igralca

nasprotne ekipe, Ricardinha, ki je zelo nevaren v preigravanju in ima izjemen udarec. Slovenija

je povedla v 3. minuti po zadetku Čujca iz protinapada. Portugalska je izenačila po uigrani

akciji iz prekinitve, zadel je Fábio Cecílio. Za vodstvo 1 : 2 je po podaji iz kota zadel

Richardinho, ob slabem pokrivanju obrambnega igralca. Tik pred koncem prvega polčasa je

Vrhovec z udarcem z velike razdalje poskrbel za izenačenje. Po direktnem udarcu iz prekinitve

je Portugalska povedla z 2 : 3. V drugem polčasu je na začetku prevladovala predvsem

nasprotna ekipa, ki si je priigrala kar nekaj lepih priložnosti. V 31. minuti je Portugalska

povedla z 2 : 4, zopet po uigrani akciji iz prekinitve ter po slabem posredovanju naših

obrambnih igralcev. Po napaki pri menjavi vratarja z igralcem v polju so nasprotniki prestregli

netočno podajo in zadeli v prazna vrata. Že pri rezultatu 2 : 4 so slovenski reprezentanti v igro

uvedli vratarja, vendar tega v napadu niso izkoristili, čeprav so si priigrali kar nekaj lepih

priložnosti. Gol za 2 : 6 so nasprotniki zadeli v zadnji minuti tekme po hitrem protinapadu.

Tekma se je končala z rezultatom 2 : 6 za Portugalsko.

3.2.1 FAZA NAPADA

Tabela 21

Vrsta napada Število Delež %


Protinapad 7 9 %




SKUPAJ 75

V Tabeli 21 vidimo, da so slovenski reprezentanti več kot polovico vseh napadov začeli s

kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo (56 %). Za napad z direktno podajo na

»sidraša« so se odločili v 14-ih primerih. Z napadom po dolgi podaji vratarja so poskusili zgolj

trikrat, kar je najredkejša vrsta napada, za katero so se odločali v celotni tekmi.

49

Tabela 22

Analiza ustvarjenih priložnosti Število Delež %

Individualna akcija 9 28 %

Podaja v prostor 5 16 %

Dvojna podaja 1 3 %

Napaka nasprotnika 2 6 %

Priložnost iz prekinitve 14 44 %

Podaja s strani ali zavrnjena žoga 1 3 %

SKUPAJ 32

V Tabeli 22 je razvidno, da si je Slovenija priigrala največ priložnosti iz prekinitev po uigrani

akciji oz. direktnem udarcu na vrata nasprotnika (44 %), kar pomeni, da si je med igro težko

ustvarjala priložnosti. 28 % priložnosti si je ustvarila z individualno akcijo, predvsem Vrhovca

in Čujca, ki imata dober udarec in sta tehnično dobra igralca. Glede na to, da so si priigrali

najmanj priložnost po podaji s strani in dvojni podaji (3 %), je še en pokazatelj, da se je

Portugalska zelo dobro branila in našim igralcem ni dopuščala prostora.

Tabela 23

Analiza udarcev proti vratom Število Delež %






do 6 m 1 3 %

od 6 do 9 m 10 31 %

več kot 9 m 21 66 %

Tabela 23 prikazuje, da je naša reprezentanca 32-krat streljala proti vratom Portugalske.

Razmerje med streli v okvir, streli mimo vrat in blokiranimi udarci je bilo približno enako, med

10 in 12 poskusov. Zanimiv je podatek, da je največ strelov bilo sproženih z več kot 9 m, 69 %

vseh poizkusov, kar še enkrat dokazuje dobro igro nasprotnika v fazi obrambe. Eden od dveh

zadetkov je bil dosežen prav z razdalje dlje kot 9 metrov od vrat.

50

Tabela 24

Čas trajanja napada do zaključka akcije Število Delež %

1‒6 sekund 22 70 %

7‒14 sekund 5 15 %

nad 15 sekund 5 15 %

SKUPAJ 31

Tabela 24 prikazuje, koliko časa so naši igralci porabili za zaključek napada. Glede na čas

trajanja napada lahko trdimo, da so slovenski reprezentanti za zaključek napada največkrat

porabili nekje med 1‒6 sekund (70 %), kjer so si priložnosti ustvarjali predvsem iz prekinitev,

pri katerih se porabi maksimalno 2‒3 sekunde do zaključka. Po organiziranem napadu, kjer se

od začetka napada pa vse do zaključka porabi več kot 15 sekund, so zapretili le petkrat.

Tabela 25

Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Protinapad, kontinuiran napad

Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Individualna akcija, priložnost iz prekinitve


do 6 m /

od 6 do 9 m 1

več kot 9 m 1

Število zaporednih podaj pred zadetkom 2,1 (1,5 podaje v povprečju)

Trajanje napada pri doseženem zadetku 6 sekund, 2 sekundi (4 sekunde v povprečju)

V Tabeli 25 vidimo, da sta bila oba zadetka dosežena v prvem polčasu. Zanimivo je, da se oba

razlikujeta prav v vseh parametrih. Prvi je bil dosežen po protinapadu z individualno akcijo v

oddaljenosti 8-ih metrov od gola. Drugi zadetek je plod uigrane akcije iz kota ter natančnega

strela z 12-ih metrov. Povprečno je Slovenija potrebovala 4 sekunde za dosego zadetka in 1,5

zaporedne podaje.

Tabela 26

Analiza prekinitev Število Delež

Direkten strel na vrata 2 6 %

Podaja bližnjemu soigralcu 14 47 %

Uigrana akcija/kombinacija 14 47 %

SKUPAJ 30

51

Tabela 26 prikazuje, da so se pri prekinitvah večinoma odločali za uigrane akcije (47 %), po

katerih so tudi dosegli zadetek, ter za podajo bližnjemu igralcu (47 %). Za podajo bližnjemu

soigralcu so se odločali običajno pri izvajanju avta, za uigrane akcije pa pri izvedbi kotov in

avtov na nasprotnikovi tretjini. Direkten strel na vrata iz prekinitve so izvedli v vsakem polčasu

po enkrat in v obeh primerih je žoga šla mimo vrat. Opaziti je, da je imela slovenska

reprezentanca kar nekaj nevarnih uigranih akcij, s katerimi je ogrozila nasprotnega vratarja.

Tabela 27

Analiza izgubljenih žog Število Delež

Netočna podaja 28 54 %

Slab sprejem žoge 4 8 %

Izgubljeni dvoboji 12 23 %

Neuspešno preigravanje ali prodor 8 15 %

SKUPAJ 52

V Tabeli 27 vidimo, da je Slovenija na celotni tekmi izgubila 52 žog, v največji meri zaradi

netočnih podaj, kar 54 % vseh izgubljenih žog. Razlog je prav gotovo hiter tempo igre in

utrujenost, zato je tudi najpogosteje prihajalo do netočnih podaj in tehničnih napak. Na tekmi

so si igralci privoščili štiri slabe sprejeme žoga, kar nam pove, da so tehnično sposobni. Vzrok

poraza lahko iščemo tudi v številu izgubljenih dvobojev, teh je bilo 12. V futsalu vsak izgubljeni

dvoboj lahko pomeni številčno prednost nasprotnika v napadu in priložnost za dosego zadetka.

Tabela 28

Analiza izgubljenih žog glede na prostor Število Delež

Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 4 8 %

Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča 22 42 %

Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika 26 50 %

SKUPAJ 52

V Tabeli 21 je razvidno, da so največ žog naši igralci izgubili v srednji (42 %) in na

nasprotnikovi tretjini igrišča (50 %), kar pomeni, da so slovenski reprezentanti imeli dovolj

časa za prehod iz faze napada v fazo obrambo in tako onemogočiti pripravo zaključka napada

Portugalske. Vendar je nasprotna ekipa vseeno izkoristila eno od napak Slovenije. Na lastni

tretjini igrišča so igralci naše izbrane vrste izgubili štiri žoge, zaradi katerih pa Portugalci niso

52

dosegli zadetka. Napaka v tretjini igrišča pred lastnimi vrati bistveno olajša nasprotniku

možnost za zadetek, saj lahko ogrozijo vrata brez postavljene obrambe.

3.2.2 FAZA OBRAMBE

Tabela 29

Vrsta branjenja Število Delež

Individualno 49 64 %

Consko 9 11 %

Presing 19 25 %

SKUPAJ 77

Tabela 29 prikazuje, na kakšen način se je Slovenija branila v situaciji, ko je nasprotnik napadal.

Igralci so večino tekme v obrambi pokrivali svoje nasprotnike individualno, in sicer v 64 %

vseh napadov. Občutno manj so se odločali za consko ali presing igro v obrambi. Presing so

uporabili predvsem v zadnji četrtini tekme, ko so bili v rezultatskem zaostanku, to je bilo opaziti

19-krat. Skozi celotno tekmo je kapetan slovenske reprezentance, Igor Osredkar, tesno pokrival

najnevarnejšega igralca Ricardinha ter mu s tem onemogočal enostaven sprejem žoge in

preigravanje v smeri naših vrat. Consko so se branili (11 %), kadar so bili nasprotniki po napaki

slovenskega igralca v številčni premoči v napadu, v igri 3 : 4 ali 2 : 3.

Tabela 30

Analiza pokrivanja pri prekinitvah Število Delež

Dosledno 16 57 %

Nedosledno 12 43 %

SKUPAJ 28

V Tabeli 30 vidimo, da je imela Portugalska na celotni tekmi 28 prekinitev. Igralci Slovenije

so se različno branili, bodisi dosledno bodisi nedosledno. Dosledno so pokrivali večino izvajanj

kotov in redko pri prekinitvah iz avta. Za nedosleden način pokrivanja so se odločali pri

prekinitvah iz avta. Portugalska je 4 od svojih 6-ih zadetkov dosegla prav iz prekinitev. Opaziti

53

je bilo, da je prihajalo do zamujanja pri pokrivanju v trenutku podaje proti napadalcu, ali pa je

prišlo do slabega posredovanja našega vratarja.

Tabela 31

Postavitev obrambe glede na prostor Število Delež

Tretjina igrišča pred lastnim golom 20 26 %

V srednji tretjini igrišča 40 52 %

Na nasprotnikovi tretjini igrišča 17 22 %

SKUPAJ 77

Tabela 31 prikazuje, da je slovenska reprezentanca v več kot polovici vseh napadov nasprotnika

postavila obrambo v srednji tretjini igrišča (52 %). Zavedali so se, da so nasprotniki izjemno

hitri in spretni v preigravanju, zato večino časa niso pokrivali na nasprotnikovi tretjini. Ob

zaostanku so se bili prisiljeni postaviti višje na nasprotnikovo tretjino (22 %), s čimer so

onemogočili organizacijo napada Portugalske ter jih prisiliti v napako, ali jim celo odvzeli žogo.

Predvsem v zadnjem delu prvega polčasa je Slovenija prepustila igro nasprotniku in postavila

zgoščeno obrambo na lastni tretjini (26 %).

Tabela 32

Analiza odvzetih žog glede na prostor Število Delež

Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 21 70 %

Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča 9 30 %

Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika 0 0 %

SKUPAJ 30

V Tabeli 32 vidimo, da so naši reprezentanti nasprotnikom največ žog odvzeli na lastni tretjini

igrišča (70 %), kjer so postavili obrambno linijo nekje med srednjo tretjino in tretjino igrišča

pred lastnimi vrati. V osrednjem delu igrišča je bilo odvzetih 30 % žog, po katerih so si v

nekaterih primerih slovenski reprezentanti priigrali priložnost iz protinapada. Zanimivo je, da

našim igralcem na celi tekmi ni uspelo Portugalski odvzeti žoge na njihovi tretjini igrišča, kar

priča o tem, da so bili nasprotniki zelo izkušeni in spretni v organizaciji napada.

54

Tabela 33

Način prekinitve napada nasprotnika Število Delež

Izbijanje 23 40 %

Odvzemanje 11 19 %


SKUPAJ 58

V Tabeli 33 vidimo, da je Slovenija najpogosteje prekinjala napade Portugalske z izbijanjem

(40 %), ali pa so nasprotniki storili tehnično napako (41 %) in si s tem onemogočili nadaljevanje

napada. Največ napak so si privoščili pri podajah in pri sprejemu podane žoge. Podatek, da so

izbili 23 in odvzeli 11 žog nasprotniku, govori o tem, da se je individualno pokrivanje večine

tekme izkazalo kot koristno. Vidno je bilo, da so bili naši igralci večinoma pravočasni, odločni

in dobro fizično pripravljeni.

Tabela 34

Število storjenih prekrškov Število Delež

1. polčas 6 55 %

2. polčas 5 45 %

SKUPAJ 11

Tabela 34 prikazuje, da so Portugalci ogromno napadalnih akcij reševali z igro »ena na ena«,

zato je Slovenija igrala dokaj agresivno obrambo na posamezne igralce nasprotne ekipe. Ob

agresivni igri si je naša reprezentanca že v prvem polčasu prislužila 6 prekrškov, kar je

pomenilo, da so imeli nasprotniki priložnost za dosego zadetka iz prostega strela (akumuliran

strel z 10 m). V drugem delu so bili nekoliko bolj pazljivi in storili 5 prekrškov.

55

3.3 PRIMERJAVA SLOVENSKE REPREZENTANCE Z NASPROTNO

EKIPO

3.3.1 SRBIJA : SLOVENIJA

Slika 1. Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija

Na Sliki 1 vidimo, da sta obe ekipi v veliki večini napadali s kontinuiranim napadom na

postavljeno obrambo, Slovenija (59 %) nekoliko več kot nasprotna ekipa (57 %). Tudi v

primerjavi protinapadov sta ekipi skoraj poravnani. Bistveno razliko lahko opazimo pri napadu

po dolgi podaji vratarja, kjer se je Srbija za tako vrsto napada odločila v 14 % več primerih kot

naša reprezentanca. Prav tako so se domačini večkrat odločali za napad z direktno podajo na

»sidraša«, saj so bili prisiljeni napadati na takšen način zaradi presing igre Slovenije.

Najobčutnejša razlika se je opazila pri napadu z vratarjem, ker je Slovenija zaradi zaostanka v

rezultatu polovico drugega polčasa napadala z vratarjem v polju.

Kontinuiran napadna postavljeno

obrambo

Protinapad Napad po dolgipodaji vratarja

Direktna podaja na»sidraša«

Napad z vratarjem -peti igralec v polju

59%

14%

3%9%

16%

57%

12%17% 14%

0%

Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija

SLOVENIJA SRBIJA

56

Slika 2. Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija

Čeprav je Slovenija izgubila 5 : 1, si je na celotni tekmi priigrala več priložnosti. Kakor

prikazuje Slika 2, je imela Slovenija največ priložnosti iz prekinitev, prav tako si je tudi Srbija

največ svojih nevarnih akcij za zadetek priigrala iz prekinitev. V večini ustvarjenih priložnostih

pri obeh reprezentancah ni bistvenih odstopanj, le pri priložnosti s podajo v prostor je imela

Slovenija tri priložnosti več. Priložnost, do katere so prišli igralci z dvojno podajo, se je izkazala

kot najmanj izkoriščena pri obeh reprezentancah.

Tabela 35

Analiza doseženih zadetkov SLOVENIJA SRBIJA

Vrsta napada pri doseženem

zadetku

Kontinuiran napad Kontinuiran napad 3x, protinapad

2x

Vrsta priložnosti pri doseženem

zadetku

Priložnost iz prekinitve Individualna akcija 2x, priložnost

iz prekinitve 1x, napaka našega

igralca 1x, podaja s strani ali

zavrnjena žoga 1x


do 6 m 1 1

od 6 do 9 m / /

več kot 9 m / 4

Število zaporednih podaj pred

zadetkom

2 0, 7, 3, 1, 1

Trajanje napada pri doseženem

zadetku

2 sekundi /, 10 sekund, 14 sekund, 5 sekund,

2 sekundi

Individualnaakcija

Podaja v prostor Dvojna podaja Napakanasprotnika

Priložnost izprekinitve

Podaja s straniali zavrnjena

žoga

10

8

12

15

4

9

5

23

11

3

Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija

SLOVENIJA SRBIJA

57

V Tabeli 35 vidimo, da je edini zadetek Slovenija dosegla iz prekinitve po storjenem prekršku

na nasprotnikovi tretjini. Za zadetek so porabili dve sekundi in si pred zaključnim udarcem

žogo podali dvakrat. Srbija je dosegala zadetke iz kontinuiranih napadov in s hitrimi protinapadi

na nepostavljeno slovensko obrambo. Priložnosti, iz katerih so zadeli, so bile zelo raznolike.

Dva zadetka po individualni akciji, kjer so s spretnim preigravanjem prišli do situacije za

neoviran udarec proti golu, po direktnem udarcu iz prekinitve ter enkrat po napaki našega

igralca in lepo izigrani akciji, ki ji je sledila podaja s strani v 6-metrski prostor. Srbski

reprezentanti so povprečno porabili 6,2 sekunde za zadetek ter si pri tem povprečno podali 2,4

podaje pred zadetkom. Pri najdaljšem napadu, ki je trajal 14 sekund, so si podali le trikrat,

vendar je v tej akciji srbski napadalec večino časa porabil za preigravanje naših obrambnih

igralcev.

3.3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA

Slika 3. Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska

Na Sliki 3 je razvidno, da sta tako Slovenija (56 %) kot tudi Portugalska (73 %) največ napadali

s kontinuiranimi napadi, vendar je Portugalska pripravila za 17 % več kontinuiranih napadov

na nasprotnika kot Slovenija. Tudi v primerjavi protinapadov je bila Portugalska uspešnejša (21

%). Razlog je zagotovo v tem, da so portugalski igralci nekoliko nižji v primerjavi z našimi in

Kontinuiran napadna postavljeno

obrambo

Protinapad Napad po dolgipodaji vratarja

Direktna podaja na»sidraša«

Napad z vratarjem- peti igralec v

polju

56%

9%4%

19%12%

73%

21%

4% 1% 0%

Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska

SLOVENIJA PORTUGALSKA

58

posledično tudi hitrejši, kar pa je eden glavni pogojev za uspešen protinapad. Zanimiv je

podatek, da je Slovenija veliko napadala z direktno podajo na »sidraša«, v razmerju 19 % : 1 %

v primerjavi z nasprotnikom. Vlogo »sidraša« sta največkrat prevzela Čujec in Vrhovec, v

redkih primerih tudi Anže Širok. Glede na potek tekme in rezultatski zaostanek Slovenije so

proti koncu tekme uporabili petega igralca v polju (napad z vratarjem) in 9-krat napadli

nasprotno obrambo (Tabela 21). Iz podatkov lahko razberemo, da so Portugalci izjemno

organizirana in hitra ekipa, saj so največ napadali s kontinuiranimi napadi na postavljeno

obrambo in s protinapadom.

Slika 4. Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska

Slika 4 prikazuje, da sta si Slovenija in Portugalska ustvarili po 32 priložnosti (priložnost, v

kateri je bil dosežen zadetek, nismo prištevali). Iz tega lahko sklepamo, da je bila tekma dokaj

enakopravna, čeprav rezultat tega ne dokazuje. Eno redkih odstopanj med ekipama opazimo v

priložnostih iz prekinitev, v katerih je bila Slovenija boljša (14 : 10). Zanimiv je podatek, da je

Slovenija iz 14-ih prekinitev zadela en zadetek, nasprotnik pa je iz 10-ih prekinitev zadel celo

4 zadetke. Slovenija in Portugalska sta bili skoraj izenačeni v priložnostih s podajo v prostor in

individualno akcijo.

Individualnaakcija

Podaja vprostor

Dvojna podaja Napakanasprotnika

Priložnost izprekinitve

Podaja s straniali zavrnjena

žoga

9

5

1

2

14

1

10

5

0

4

10

3

Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska

SLOVENIJA PORTUGALSKA

59

Tabela 36

Analiza doseženih zadetkov SLOVENIJA PORTUGALSKA

Vrsta napada pri doseženem

zadetku

Protinapad 1x, kontinuiran napad

1x

Kontinuiran napad 4x, protinapad

2x

Vrsta priložnosti pri

doseženem zadetku

Individualna akcija 1x, priložnost

iz prekinitve 1x

Priložnost iz prekinitve 4x, napaka

našega igralca 1x, podaja s strani ali

zavrnjena žoga 1x


do 6 m / 2

od 6 do 9 m 1 2

več kot 9 m 1 2

Število zaporednih podaj pred

zadetkom

2,1 1, 2, 1, 1, 0, 3

Trajanje napada pri

doseženem zadetku

6 sekund, 2 sekundi 2 sekundi, 3 sekunde, 1 sekunda, 2

sekundi, 1 sekunda, 8 sekund

V Tabeli 36 vidimo, da sta obe ekipi dosegli zadetek iz protinapada in po priložnosti iz

prekinitve. Poleg omenjenega je Portugalski uspelo zadeti tudi po napaki našega igralca. Za

zadetek je Slovenija potrebovala v povprečju 4 sekunde, nasprotnik pa 2,8 sekunde. Razlog, da

je Portugalska potrebovala v povprečju zgolj 2,8 sekunde za zadetek, so prekinitve, iz katerih

so zadeli štirikrat, in napaka našega igralca pri podaji, pri čemer so porabili maksimalno 3

sekunde za zaključek napada. Posledično so si nasprotniki v povprečju podali pred zadetkom

1,33 podaje, pri čemer tudi Slovenija ni zaostajala, povprečno 1,5 podaje, kar je izjemo kratek

čas za dosego zadetka v futsalu.

3.4 MODEL IGRE SLOVENSKE REPREZENTANCE NA PRVENSTVU

Pridobljene rezultate smo zbrali in sešteli na podlagi dveh odigranih tekem, s pomočjo vnaprej

določenih spremenljivk. Seštete spremenljivke predstavljajo vsoto vseh rezultatov in ne skupno

povprečje. S tem smo želeli predstaviti značilnost igre slovenske reprezentance na evropskem

prvenstvu. Značilnost igre smo predstavili v grafikonih oz. tabelah.

Slovenska reprezentanca je na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji odigrala dve tekmi in obe

izgubila. Glede na to, da je obe tekmi v skupinskem delu tekmovanja ostala brez zmage oz.

neodločenega izida, je končala kot zadnje uvrščena ekipa v skupini A in tako zaključila s

60

tekmovanjem. Dosegla je 3 zadetke, prejela pa 11, kar v povprečju znaša 1,5 doseženega in 5,5

prejetega zadetka.

Tabela 37

Vrsta napada Število Delež


Protinapad 21 12 %




SKUPAJ 172

Tabela 37 prikazuje, da si je Slovenija na prvenstvu ustvarila 172 napadov, kar v povprečju

znaša 86 napadov na tekmo. Najpogosteje (58 %) je izbrana vrsta Slovenije nasprotnike napadla

s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, bistveno manj pa z ostalimi vrstami

napadov. Ker je v obeh tekmah lovila rezultatski zaostanek, je 24-krat nasprotnika napadla s

petim igralcem v polju oz. z napadom z vratarjem. Nekoliko manj so napadali z direktno podajo

na »sidraša« (13 %) in s protinapadom (12 %). Zelo redko so pripravili napad po dolgi podaji

vratarja, to je bilo opaziti le v šestih situacija.

Slika 5. Analiza ustvarjenih priložnosti

27%

17%

3%

5%

41%

7%

Analiza ustvarjenih priložnosti

Individualna akcija

Podaja v prostor

Dvojna podaja

Napaka nasprotnika



61

Slika 5 predstavlja odstotek ustvarjenih priložnosti Slovenije na prvenstvu. Naša reprezentanca

si je na uvodni tekmi proti Srbiji priigrala več priložnosti, vendar kljub tej premoči ni uspela

premagati nasprotnika. Obratno je bilo proti Portugalski, kjer si je nasprotnik priigral več

priložnosti za dosego zadetka in to tudi izkoristil v svojo korist. Slovenija si je največ priložnosti

priigrala iz prekinitev (41 %), iz katerih je tudi dosegla dva od svojih treh zadetkov. Očitno je,

da so v pripravljalnem obdobju veliko pozornosti posvetili ravno uigranim akcijam iz

prekinitev. Po individualni akciji so ogrozili vratarja nasprotne ekipe v 27 % napadov, nekoliko

manj, 17 % napadov, pa po podaji v prostor.

Tabela 38

Analiza udarcev proti vratom Število Delež






do 6 m 4 5 %

od 6 do 9 m 28 37 %

več kot 9 m 43 58 %

V Tabeli 38 vidimo, da so reprezentanti Slovenije v dveh tekmah proti vratom nasprotnikov

sprožili 75 strelov. Največ strelov so sprožili proti vratom Srbije, natančneje 41 strelov. V

povprečju so Slovenci na tekmo merili proti vratom nasprotnika 37,5-krat. Največ strelov

slovenskih igralcev je šlo mimo okvirja vrat (39 %), 23 poizkusov pa je končalo bodisi v bloku

bodisi v območju okvirja vrat. Učinkovitost Slovenije je bila zgolj 4 %, saj so iz 75 poskusov

zadeli le 3 zadetke. Več kot polovico vseh strelov so sprožili iz večje oddaljenosti kot 9 metrov

(58 %), na razdalji med 6 in 9 metrov od vrat so sprožili 28 strelov, znotraj vratarjevega prostora

pa 4.

62

Slika 6. Čas trajanja napada do zaključka akcije

Slika 6 nam prikazuje napad glede na čas. Od samega začetka napada do uspešnega zaključka

akcije je Slovenija za 68 % vseh napadov porabila nekje med 1 in 6 sekund. Prav priložnosti iz

prekinitev predstavljajo dokaj velik delež pri tej spremenljivki. Napadi, kjer so porabili več kot

15 sekund (17 %), in napadi med 7 in 14 sekund (15 %) so bili bistveno redkejši kot prej

omenjeni napadi z najkrajšim časovnem obdobjem.

Tabela 39

Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Kontinuiran napad 2x, protinapad 1x

Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Priložnost iz prekinitve 2x, individualna akcija 1x


do 6 m 1

od 6 do 9 m 1

več kot 9 m 1

Povprečno število zaporednih podaj pred zadetkom 1,67

Povprečno porabljen čas za zadetek 3,33 sekund

V Tabeli 39 vidimo, da so naši igralci dva od svojih treh zadetkov dosegli iz prekinitve po

uigrani kombinaciji ter en zadetek po individualni akciji. En zadetek so dosegli znotraj

kazenskega prostora, na razdalji med 6 in 9 metrov, ter enega z večje oddaljenosti od 9-ih

metrov. Od pridobitve posesti žoge do zadetka so si Slovenci povprečno podali 1,67 podaje in

pri tem povprečno porabili 3,33 sekunde za organizacijo in zaključek napada.

1 do 6 sekund

7 do 14 sekund

nad 15 sekund

68%

15%

17%

Čas trajanja napada do zaključka akcije

63

Slika 7. Analiza prekinitev

Slika 7 nam predstavlja, kako so slovenski igralci izvajali prekinitve. V futsalu prekinitve

predstavljajo priložnost za dosego zadetka, predvsem, kadar je prekinitev v bližini

nasprotnikovih vrat (kot, avt in prekršek na napadalni polovici). Slovenija je veliko poskušala

z uigranimi akcijami (43 %), iz česa je razvidno, da so imeli pripravljenih veliko raznovrstnih

akcij. Največji delež analize izvajanj prekinitev predstavlja podaja bližnjemu soigralcu (51 %),

ker je bilo veliko izvajanj prekinitev iz lastne polovice, kjer v večini primerov ni smiselno

izvesti uigrane akcije. Za direkten strel proti vratom so se odločili v 6 % vseh prekinitev.

Slika 8. Analiza izgubljenih žog

Direkten strel na vrata Podaja bližnjemu soigralcu Uigrana akcija/kombinacija

6%

51%

43%

Analiza prekinitev

Netočna podaja50%

Slab sprejem žoge16%

Izgubljeni dvoboji17%

Neuspešno preigravanje ali

prodor17%

Analiza izgubljenih žog

64

Na Sliki 8 vidimo, da je Slovenija po netočni podaji izgubila natančno polovico vseh svojih

izgubljenih žog (50 %). Ostalo polovico pa je izgubila zaradi neuspešnega preigravanja ali

prodora (17 %), po izgubljenem dvoboju z nasprotnikom (17 %) in zaradi slabega sprejema po

podaji svojega soigralca (16 %).

Slika 9. Analiza izgubljenih žog glede na prostor

Na Sliki 9 je prikazana vrednost izgubljenih žog glede na prostor. V futsalu je zelo pomembno,

v katerem območju igrišča napadalna ekipa izgubi žogo, saj s tem omogoči nasprotniku, da

izvede protinapad, oziroma neposredno ogrozi vrata, če se žoga izgubi na lastni tretjini.

Slovenija si je med 44 in 50 vseh svojih izgubljenih žog priigrala v srednji tretjini igrišča in na

tretjini nasprotnika, 4 pa v bližini lastni vrat.

Izgubljena žoga na tretjinipred lastnimi vrati

Izgubljena žoga v srednjitretjini

Izgubljena žoga na tretjininasprotnika

4

4450

Analiza izgubljenih žog glede na prostor

65

Slika 10. Vrsta branjenja

Na Sliki 10 vidimo, da se je Slovenija v fazi obrambe najpogosteje odločala za individualno

pokrivanje (57 %). S tem so poskušali nasprotnikom onemogočiti organizacijo napada. Opaziti

je bilo tudi pogosto pokrivanje s presingom (36 %), večinoma v zaključni fazi tekme, kadar so

bili v zaostanku. V redkih primerih so nasprotnika pokrivali consko (7 %).

Slika 11. Analiza pokrivanja pri prekinitvah

Na Sliki 11 je razviden delež doslednega in nedoslednega pokrivanja pri prekinitvah nasprotne

ekipe. Slovenija je po priložnosti iz prekinitve prejela 5 zadetkov (Tabela 41), kar je skoraj

Individualno57%

Consko7%

Presing36%

Vrsta branjenja

Individualno Consko Presing

Dosledno52%

Nedosledno48%

Analiza pokrivanja pri prekinitvah

66

polovica vseh prejetih zadetkov na tekmovanju. Dosledno so pokrivali 52 % in nedosledno 48

% prekinitev.

Slika 12. Postavitev obrambe glede na prostor

Slika 12 prikazuje, da je Slovenija v obrambi najpogosteje postavila svojo obrambno formacijo

v srednji tretjini igrišča (47 %). Glede na potek obeh srečanj so proti koncu tekme svojo

obrambo postavili višje na nasprotnikovo tretjino (32 %), saj so bili v obeh primerih v

rezultatskem zaostanku. Na lastni tretjini so branili 21 % napadov, večinoma pri prekinitvah in

v trenutkih, ko je nasprotnik prevzel pobudo v napadu.

Tabela 40

Vrsta napada nasprotnikov Število Delež


Protinapad 30 17 %




SKUPAJ 174

V Tabeli 40 je razvidno, da sta tako Srbija kot tudi Portugalska našo reprezentanco največkrat

napadli s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, obe ekipi skupaj sta kontinuirano

Tretjina pred lastnim golom V srednji tretjini Na nasprotnikovi tretjini

21%

47%

32%

Postavitev obrambe glede na prostor

67

organizirali 111 napadov. Po pogostosti napadov so sledili protinapadi (17 %) in napad po dolgi

podaji vratarja (11 %), kar je dokaj tipično za moderni futsal. Nasprotnika nista v nobenem

primeru napadala Slovenije s petim igralcem v polju oz. napadom z vratarjem, najverjetneje,

ker za to ni bilo potrebe.

Slika 13. Analiza priložnosti nasprotnikov

Na Sliki 13 vidimo, da sta si nasprotni ekipi največ priložnosti proti Sloveniji priigrali iz

prekinitev. Petkrat sta zadeli iz prekinitve (Tabela 41), kar predstavlja 34 % vseh ustvarjenih

priložnosti. Glede na tehnično sposobne igralce sta si obe ekipi priigrali kar nekaj priložnosti z

individualnimi akcijami (28 %). Podobno kot Slovenija sta si tudi nasprotnici na enak način

pripravljali najpogostejše priložnosti za dosego zadetka.

Tabela 41

Analiza doseženih zadetkov nasprotnikov Vrsta napada pri doseženem zadetku Kontinuiran napad 7x, protinapad 4x

Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Priložnost iz prekinitve 5x, individualna akcija 2x, napaka

našega igralca 2x, podaja s strani ali zavrnjena žoga 2x


do 6 m 3

od 6 do 9 m 2

več kot 9 m 6

Povprečno število zaporednih podaj pred zadetkom 1,8 podaje

Povprečno porabljen čas za zadetek 4,36 sekunde

28%

13%

3%12%

34%

10%

Analiza priložnosti nasprotnikov

Individualna akcija

Podaja v prostor

Dvojna podaja

Napaka našega igralca



68

V Tabeli 41 vidimo, da je Slovenija prejela 11 zadetkov na dveh tekmah, na prvi tekmi 5 (Tabela

35) in na drugi 6 zadetkov (Tabela 36). Najpogosteje so zadetke prejeli iz prekinitev (5

zadetkov), po dva zadetka so prejeli po napaki našega igralca, individualni akciji nasprotnika

in po podaji s strani ali zavrnjeni podaji. Največ golov sta naša vratarja prejela z razdalje, večje

kot 9 metrov (6 zadetkov). Nasprotni ekipi sta si od začetka akcije pa vse do zadetka v povprečju

podali 1,8 podaje in povprečno porabili 4,86 sekunde.

Slika 14. Analiza odvzetih žog glede na prostor

Slika 14 prikazuje, da je bila Slovenija pri odvzemanju žog nasprotnikom uspešna 60-krat. Več

kot polovico ukradenih žog jim je uspelo odvzeti na lastni tretjini igrišča, kjer so z gosto

postavljeno obrambo bili uspešni 31-krat. Na nasprotnikovi tretjini je našim igralcem uspelo

nasprotnikom odvzeti žogo 7-krat, vendar iz teh situacij niso priigrali čiste priložnosti za

zadetek.

Tabela 42

Način prekinitve napada nasprotnikov Število Delež

Izbijanje 46 36 %

Odvzemanje 30 24 %


SKUPAJ 127

Odvzeta žoga na tretjini predlastnimi vrati

Odvzeta žoga v srednji tretjini Odvzeta žoga na tretjininasprotnika

31

22

7

Analiza odvzetih žog glede na prostor

69

V Tabeli 42 vidimo, na kakšen način je Slovenija prekinjala nasprotne napade. Naši

reprezentanti so do prekinitve napada nasprotnika največkrat prišli po tehnični napaki nasprotne

ekipe (40 %), nekoliko manj z izbijanjem (36 %), prekinitev z odvzemanjem žoge nasprotniku

pa so si priborili 30-krat.

Slika 15. Število storjenih prekrškov

Na Sliki 15 vidimo, da je Slovenija na prvenstvu storila 21 prekrškov, kar v povprečju znaša

10,5 prekrška na posamezno tekmo. V obeh tekmah si je naša reprezentanca prislužila v prvem

polčasu več prekrškov kot v drugem, v razmerju 57 % : 43 %. V dveh situacijah je storila 6.

akumulirani prekršek in s tem omogočila nasprotni ekipi strel iz 10-ih metrov brez živega zidu.

Srbi so iz te priložnosti tudi zadeli, Portugalski pa je naš vratar strel obranil.

Po prikazanem lahko trdimo, da so se igralci Slovenije na evropskem prvenstvu v Srbiji odrezali

solidno, vendar so bila pričakovanja večja od doseženega. Opaziti je bilo, da je ekipa igrala

srčno in borbeno, vendar so se v določenih trenutkih tekme v obeh fazah igre pojavljale tehnične

in taktične napake. V napadu smo pogrešali boljšo realizacijo, v obrambi pa so prejeli preveč

enostavnih zadetkov. Poudariti bi bilo treba predvsem slabo pokrivanje pri prekinitvah, kjer se

je nasprotniku dovoljevalo preveč prostega prostora. Menimo tudi, da je ekipa rotirala premalo

igralcev in s tem težko držala ritem z nasprotnima ekipama, zato je tudi prihajalo do padca igre

v določenih trenutkih tekme. Na tekmi s Srbijo si je Slovenija priigrala več priložnosti in imela

več udarcev proti vratom, vendar je vseeno izgubila s 5 : 1. Menimo, da to ni bila realna slika

poteka tekme.

12; 57%

9; 43%

Število storjenih prekrškov

1. polčas

2. polčas

70

Vsem igralcem in celotni ekipi je treba čestitati za prikazano igro, srčnost in požrtvovalnost.

Zagotovo so s svojimi igrami futsal še bolj približali tistim posameznikom, ki so spremljali

našo reprezentanco na omenjenem prvenstvu in bili priča dinamični igri ter atraktivnim

potezam.

3.5 PREVERJANJE HIPOTEZ

V obravnavanem delu je bilo postavljenih 12 hipotez. Te so bile v 5-ih primerih potrjene in v

7-ih primerih zavrnjene.

HIPOTEZA 1, v kateri trdimo, da si slovenska reprezentanca na tekmah ustvari največ

priložnosti po podaji v prostor, je zavrnjena. Slovenija si je največ priložnosti pripravila iz

prekinitev (Slika 5).

HIPOTEZA 2, v kateri trdimo, da slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika s

kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, je potrjena. Ta napad je uporabila v 58 %

(Tabela 37).

HIPOTEZA 3, v kateri trdimo, da slovenska reprezentanca doseže malo golov iz prekinitev,

je zavrnjena. Prav iz prekinitev je Slovenija zadela dva od treh zadetkov (Tabela 39).

HIPOTEZA 4, ki pravi, da slovenska reprezentanca za doseganje zadetka porabi povprečno

več kot 5 sekund, je zavrnjena, saj so naši reprezentanti za zadetek povprečno porabili 3,33

sekunde (Tabela 39).

HIPOTEZA 5, ki pravi, da slovenska reprezentanca največ golov doseže s streli med 6 in 9

metri od nasprotnikovih vrat, je zavrnjena. Slovenija je zadela le en gol na takšni razdalji

(Tabela 39).

HIPOTEZA 6, ki pravi, da slovenska reprezentanca večino žog izgubi v srednji tretjini igrišča,

je zavrnjena. Največ žog so naši reprezentanti izgubili na nasprotnikovi tretjini (Slika 9).

HIPOTEZA 7, ki pravi, da si slovenska reprezentanca ustvari manj priložnosti po podaji s

strani kot nasprotne ekipe, je potrjena, saj so si nasprotniki po podaji s strani skupno priigrali

eno priložnost več kot Slovenija (Slika 2 in Slika 4).

HIPOTEZA 8, ki pravi, da nasprotniki slovensko reprezentanco največkrat napadejo s

kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, je potrjena. Nasprotniki največkrat napadejo

71

Slovenijo s kontinuiranimi napadi na postavljeno obrambo, ta predstavlja 64 % vseh napadov

(Tabela 40).

HIPOTEZA 9, ki pravi, da slovenska reprezentanca običajno odvzame največ žog na tretjini

igrišča pred lastnimi vrati, je potrjena, saj je Slovenija odvzela 52 % žog na svoji tretjini (Slika

14).

HIPOTEZA 10, ki pravi, da slovenska reprezentanca največ golov prejme znotraj 6-metrskega

prostora, je zavrnjena. Slovenija je največ golov prejela z razdalje več kot 9 metrov (6

zadetkov; Tabela 41).

HIPOTEZA 11, ki pravi, da slovenska reprezentanca največkrat postavi obrambno formacijo

v srednji tretjini igrišča, je potrjena, saj so v 47 % napadov obrambno formacijo postavili v

srednjem delu igrišča (Slika 12).

HIPOTEZA 12, ki pravi, da slovenski igralci v povprečju na tekmi storijo manj kot 8

prekrškov, je zavrnjena. Slovenija je na dveh tekmah storila 21 prekrškov, kar v povprečju

znaša 10,5 prekrška na tekmo (Slika 15).

72

4 SKLEP

Analiza je bila namenjena temu, da ugotovimo osnovne značilnosti igre slovenske futsal

reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji, v obeh fazah igre. Na podlagi posnetkov,

ki smo jih prejeli od gospoda Staneta Kokalja iz NZS-ja, smo analizirali dve tekmi naše

reprezentance. Na podlagi predhodnih raziskav in lastnega znanja smo postavili 64

spremenljivk. Pridobljene podatke je bilo treba s pomočjo programa MS Excel obdelati in jih

predstaviti v tabelah ter grafih.

Pred samim začetkom analiziranja tekem slovenske reprezentance smo postavili 12 hipotez, od

katerih smo jih pet potrdili in sedem zavrnili.

Z analizo igre in obdelavo podatkov smo ugotovili, da je slovenska reprezentanca najpogosteje

napadala s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, kar predstavlja več kot polovico

vseh njihovih napadov. V določenih trenutkih tekme so igrali tudi z vratarjem v polju, večinoma

zaradi rezultatskega zaostanka. Opazili smo, da so se za ta način igre z vratarjem odločili tudi

v primerih, ko so želeli prekiniti močan pritisk nasprotne ekipe in z daljšo posestjo žoge umiriti

ritem igre. V igri z vratarjem si je Slovenija priigrala kar nekaj lepih priložnosti, vendar do

zadetka niso prišli.

Naši reprezentanti so bili najnevarnejši po priložnosti iz prekinitve, takrat so zadeli dva od

svojih treh zadetkov na celem prvenstvu. Prvo tekmo si je Slovenija ustvarila celo več

priložnosti kot nasprotnik, ampak kljub temu izgubila s 5 : 1. Na tekmi s Srbijo se je izkazalo,

da večje število napadov in priložnosti naših igralcev vedno ne prinese zmage. Prav tako pa so

tudi nasprotniki ustvarili največ priložnosti za zadetek iz prekinitev, iz katerih je Slovenija

prejela 5 golov.

Ključ do neuspeha v skupinskem delu tekmovanja, lahko najdemo v slabi realizaciji. 38 % vseh

strelov proti vratom je končalo izven okvirja vrat nasprotne ekipa. Največ strelov na prvenstvu

je sprožil Gašper Vrhovec, ki je sprožil skupno 32 strelov in pri tem enkrat zadel. Najpogosteje

so slovenski reprezentanti poizkušali s streli z razdalje. V povprečju je Slovenija sprožila 37,5

strela proti vratom nasprotne ekipe.

V obrambi so večino časa pokrivali nasprotnike individualno, zaradi samega poteka tekem pa

so se bili prisiljeni braniti s presing igro ter tako prevzeti večji riziko v fazi obrambe. Opazili

73

smo, da je kapetan naše reprezentance, Igor Osredkar, med igro pogosto dosledno pokrival

najnevarnejše igralce nasprotnih ekip in jim s tem poizkušal onemogočiti kakršnokoli nevarno

preigravanje v smeri naših vrat.

Svojo obrambno formacijo so v večini situacij postavili v srednji tretjini igrišča (47 %),

največkrat pa jim je uspelo odvzeti žogo na tretjini pred lastnimi vrati (52 %), kjer so bili

izredno agresivni in v večini primerov uspešni. Posest žoge so v svojo korist največkrat dobili

po zaslugi napačnih podaj, slabega prodora ali preigravanja nasprotnika. Pogosto so tudi

preprečili napade z izbijanjem, saj jim je uspelo 46 napadov prekiniti na tak način.

Nasprotni ekipi sta večino svojih golov zadeli iz prekinitev, kjer so obrambni igralci Slovenije

v določenih primerih zamujali pri pokrivanju nasprotnega napadalca, ki je prišel do zaključka.

Slovenija je prejela 11 zadetkov na dveh tekmah, kar v povprečju znaša 5,5 zadetka na tekmo.

Tako kot naša reprezentanca sta tudi nasprotni ekipi največ uporabljali kontinuirane napade na

postavljeno slovensko obrambo. Za razliko od Slovenije sta nasprotnici v povprečju porabili

več časa za pripravo napada v situaciji, ko je prišlo do zadetka. Slovenija je potrebovala 3,33

sekunde, nasprotni ekipi pa 4,36 sekunde.

Izsledki diplomske naloge bodo lahko v pomoč tako strokovnjakom na področju futsala kot tudi

nogometa, pri iskanju odgovorov na nekatera vprašanja analize igre v fazi napada in obrambe.

S pomočjo takšnih analiz bo mogoč hitrejši in učinkovitejši razvoj samega futsala, kar je za

razvoj športa, ki je v vzponu, izjemnega pomena.

74

5 VIRI

Brinjovc, M. (2015). Primerjava značilnosti igre nogometnih reprezentanc Nemčije in Brazilije

na SP 2014 v Braziliji. (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport).

Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-

lj.si/COBISS/Mag/Magisterij22120224BrinjovcMarko.pdf

Elsner, B. (2004). Nogomet. Teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Futsal reprezentanca odpotovala na evropsko prvenstvo. (10.7.2016). Prva liga. Pridobljeno iz

http://www.prvaliga.si/novica/Futsal_reprezentanca_odpotovala_na_evropsko_prvenstv

o?id=30899&idobjekta

Futsal World Ranking. (4.7.2016). Futsal World Ranking. Pridobljeno iz

http://www.futsalworldranking.be/rank.htm

Habibija, D. (2009). Futsal. Mostar: samozaložba.

Kopasič, D. (2008). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (liga

prvakov – sezona 2005/2006). (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport).


lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22053520KopasicDejan.pdf

Kovačič, D. (2011). Analiza modela igre francoske reprezentance v napadu – svetovno

nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta

za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-

lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22051360KovacicDominik.pdf

Kragelj, I. (2009). Klub malega nogometa Puntar Kneža: zgodovinski oris delovanja kluba od

nastanka 1974 do 2008. (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport).


lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22047150KrageljIgor.pdf

Plaznik, M. (2009). Futsal Slovenija: mali nogomet: 25 let. Ljubljana: Nogometna zveza

Slovenije.

Ramot, N. (2013). Primerjava igre v napadu slovenske mlade reprezentance U17 z drugimi

reprezentancami na evropskem nogometnem prvenstvu v Sloveniji leta 2012. (Diplomsko

delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-

lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090028RamotNiko.pdf

Stržinar, G. (2014). Analiza igre slovenske futsal reprezentance na EURU 2014. (Diplomsko

delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-

lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090008StrzinarGasper.pdf

Tivold, Š. (2012). FIFA futsal pravila igre. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Mag/Magisterij22120224BrinjovcMarko.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Mag/Magisterij22120224BrinjovcMarko.pdf

http://www.prvaliga.si/novica/Futsal_reprezentanca_odpotovala_na_evropsko_prvenstvo?id=30899&idobjekta

http://www.prvaliga.si/novica/Futsal_reprezentanca_odpotovala_na_evropsko_prvenstvo?id=30899&idobjekta

http://www.futsalworldranking.be/rank.htm

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22053520KopasicDejan.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22053520KopasicDejan.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22051360KovacicDominik.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22051360KovacicDominik.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22047150KrageljIgor.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22047150KrageljIgor.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090028RamotNiko.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090028RamotNiko.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090008StrzinarGasper.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22090008StrzinarGasper.pdf

75

UEFA Futsal Championship. (4.7.2016). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno iz

https://en.wikipedia.org/wiki/UEFA_Futsal_Championship

UEFA Futsal Euro 2016. (4.7.2016). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno iz

https://en.wikipedia.org/wiki/UEFA_Futsal_Euro_2016

UEFA Futsal Euro. (5.7.2016). Futsal Euro – Uefa. Pridobljeno iz http://www.uefa.com/

futsaleuro/

Završnik, J. (7.2.2016). Po izpadu Slovenije na EP v futsalu: neuspeh in razočaranje. Ekipa.

Pridobljeno iz http://ekipa24.si/clanek/drugi-sporti/futsal/56b6fd9d10fb4/po-izpadu-

slovenije-na-ep-v-futsalu-neuspeh-in-razocaranje

Zupan, T. (2015). Analiza zadetkov in futsal igre v obrambi ter napadu FC Litije na turnirju

lige prvakov v Laškem leta 2012. (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-

lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22071270ZupanTit.pdf

Žerdin, B. (2007). Futsal na pragu sprememb (Diplomsko delo, Univerza v Mariboru,

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor). Pridobljeno iz http://old.epf.uni-

mb.si/ediplome/ pdfs/zerdin-bostjan.pdf

https://en.wikipedia.org/wiki/UEFA_Futsal_Championship

https://en.wikipedia.org/wiki/UEFA_Futsal_Euro_2016

http://www.uefa.com/%20futsaleuro/

http://www.uefa.com/%20futsaleuro/

http://ekipa24.si/clanek/drugi-sporti/futsal/56b6fd9d10fb4/po-izpadu-slovenije-na-ep-v-futsalu-neuspeh-in-razocaranje

http://ekipa24.si/clanek/drugi-sporti/futsal/56b6fd9d10fb4/po-izpadu-slovenije-na-ep-v-futsalu-neuspeh-in-razocaranje

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22071270ZupanTit.pdf

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22071270ZupanTit.pdf

http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/%20pdfs/zerdin-bostjan.pdf

http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/%20pdfs/zerdin-bostjan.pdf

diplomska naloga - fsp.uni-lj.si€¦ · key words: futsal, euro 2016, slovenian futsal team,...

Documents