diplomska naloga simona kotnik - upr · iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. alenki kocbek za...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SIMONA KOTNIK

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

POMEN ZGODNJEGA UČENJA NEMŠKEGA

JEZIKA NA OBMEJNEM OBMOČJU GORNJA

RADGONA

Simona Kotnik

Koper 2015

Mentorica: doc. dr. Alenka Kocbek

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Alenki Kocbek za vso strokovno pomoč, vsak

dragocen nasvet ter usmerjanje in prijaznost pri nastajanju diplomske naloge.

Posebna zahvala gre moji družini za podporo, spodbudne besede, potrpežljivost in

razumevanje v času študija in nastajanja diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi ravnateljici mag. Bredi Forjanič in vsem sodelavkam, ki so mi

pomagale med študijem in mi omogočile izvedbo empiričnega dela diplomske naloge.

Prav tako bi se zahvalila vsem staršem za sodelovanje in pomoč pri reševanju anketnih

vprašalnikov.

Iskrena hvala vsem!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Simona Kotnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na

obmejnem območju Gornja Radgona

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Diplomska naloga predstavlja pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na

obmejnem območju Gornja Radgona. V teoretičnem delu diplomske naloge

predstavljamo sodobne teorije usvajanja jezika, dejavnike, ki vplivajo na učenje tujega

jezika, in argumente za zgodnje učenje tujega jezika. V nadaljevanju diplomske naloge

je opisano zgodnje učenje tujega jezika. V tem delu so predstavljeni glavni cilji, kritično

obdobje, vloga vzgojitelja in metode zgodnjega učenja tujega jezika. Nato so

predstavljena še Nϋrnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika in vpliv

zgodnjega učenja tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj.

V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti mnenja staršev o

pomembnosti zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja

Radgona in vplivu obmejnega območja na izbiro tujega jezika. Zanimalo nas je, ali

starši svojim otrokom priporočajo učenje nemškega jezika oziroma jezika sosedov ter v

tem vidijo potencial za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev v Avstriji, ali pa dajejo

prednost angleškemu jeziku. Prav tako nas je zanimalo mnenje staršev o vzrokih za

učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Ugotoviti smo želeli

tudi mnenje staršev o tem, koliko tujih jezikov naj bi otrok govoril, kdaj in kako naj bi

potekalo zgodnje učenje nemškega jezika in o vplivu zgodnjega učenja tujega jezika na

razvoj maternega jezika, učenje nadaljnjih tujih jezikov in otrokov razvoj. Rezultati

raziskave so pokazali, da so starši naklonjeni zgodnjemu učenju nemškega jezika ter

da se zavedajo pomena, vpliva in vloge obmejnega območja Gornja Radgona pri izbiri

in učenju tujih jezikov.

Ključne besede: zgodnje učenje nemškega jezika, metode učenja tujega jezika,

obmejno območje, vrtec, mnenja staršev.

ABSTRACT

Importance of early German language learning in the border area of Gornja Radgona

The graduation thesis presents the importance of early German language learning

in the border area of Gornja Radgona. In the theoretical part of the thesis, I present

contemporary theories of language acquisition, factors influencing foreign language

learning, and arguments for the early foreign language learning. Further in the thesis,

there is a description of the early foreign language learning. The main objectives,

critical period, role of the teacher, and methods for the early foreign language learning

are presented in this part of the thesis. Moreover, there are also Nϋrnberg

recommendations on the early foreign language learning presented, as well as

influence of the early foreign language learning on mother tongue and child's

development.

In the empirical part of the thesis, I wanted to get parents' opinions about the

importance of the early German language learning in the border area of Gornja

Radgona, as well as the influence of the border area on the choice of the foreign

language. I was interested in whether parents recommend learning German language,

that is the language of the neighbours, to their children, and if they see a potential in

that for further education and employment in Austria, or they give English language a

priority. Furthermore, I was also interested in parents' opinion about the reasons for

learning German language in the border area of Gornja Radgona. I also wanted to find

out the parents' opinion about the number of foreign languages that a child should

speak, when and how the early German language learning should take place, as well

as about the influence of the early language learning on the development of the mother

tongue, learning other foreign languages, and child's development. The research

results showed that parents are inclined to the early German language learning and

they are aware of the importance, influence and role of the border area of Gornja

Radgona on the choice and learning of foreign languages.

Key words: early German language learning, methods of foreign language

teaching, border area, kindergarten, parentsʹ opinions.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Sodobne teorije usvajanja jezika ............................................................................. 2

2.1.1 Piaget in njegovi pogledi na jezik ..................................................................... 2

2.1.2 Stališča Vigotskega o razvoju jezika ............................................................... 3

2.1.3 Skinnerjeva teorija učenja ................................................................................. 3

2.1.4 Pogledi Chomskega na usvajanje jezika ........................................................ 4

2.2 Usvajanje in učenje drugega jezika ali tujega jezika ............................................. 4

2.3 Dejavniki, ki vplivajo na učenje tujega jezika ......................................................... 5

2.3.1 Otrokova starost ................................................................................................. 5

2.3.2 Osebnostne lastnosti ......................................................................................... 6

2.3.3 Jezikovna nadarjenost ....................................................................................... 6

2.3.4 Motivacija ............................................................................................................. 6

2.3.5 Kognitivni slog ..................................................................................................... 7

2.4 Argumenti za zgodnje poučevanje tujega jezika ................................................... 7

2.4.1 Razvojna psihologija .......................................................................................... 7

2.4.2 Nevropsihologija ................................................................................................. 8

2.4.3 Antropologija ....................................................................................................... 8

2.4.4 Pedagogika .......................................................................................................... 8

2.5 Ekonomski, gospodarski, geografski in družbeno- kulturni razlogi za učenje

tujih jezikov .............................................................................................................................. 8

2.6 Cilji zgodnjega učenja tujih jezikov .......................................................................... 9

2.7 Kritično obdobje za učenje tujih jezikov ................................................................ 10

2.8 Tiho obdobje .............................................................................................................. 11

2.9 Vpliv tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj ......................................... 11

2.10 Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika .................................... 11

2.11 Vloga vzgojitelja ........................................................................................................ 13

2.12 Metode učenja tujega jezika ................................................................................... 14

2.13 Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika ............................................ 14

2.14 Nebesedna sredstva ................................................................................................ 15

2.14.1 Glasbeno ustvarjanje, petje in ritmiranje ....................................................... 15

2.14.2 Likovno in plastično oblikovanje ..................................................................... 16

2.14.3 Gibanje in jezik .................................................................................................. 16

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................17

3.1 Problem, namen in cilj ............................................................................................. 17

3.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................. 17

3.3 Metodologija .............................................................................................................. 18

3.3.1 Raziskovalna metoda ....................................................................................... 18

3.3.2 Raziskovalni vzorec ......................................................................................... 18

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ............................................................................ 18

3.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti ............................................................... 18

3.3.5 Postopek obdelave podatkov ......................................................................... 18

3.4 Rezultati in razprava ................................................................................................ 19

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................37

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................39

6 PRILOGE .............................................................................................................41

KAZALO PRIKAZOV

Prikaz 1: Spol anketirancev .................................................................................................... 19

Prikaz 2: Starost anketirancev ................................................................................................ 19

Prikaz 3: Stopnja izobrazbe anketirancev ............................................................................ 20

Prikaz 4: Aktivno obvladovanje tujega jezika anketirancev ............................................... 20

Prikaz 5: Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec ............................................. 21

Prikaz 6: Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu ............................................... 21

Prikaz 7: Pogostost izvajanja tujega jezika .......................................................................... 22

Prikaz 8: Primerna velikost skupin ......................................................................................... 22

Prikaz 9: Strinjanje s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika

pasivno razume en tuji jezik .................................................................................................... 23


aktivno govori en tuji jezik ....................................................................................................... 23


aktivno govori še vsaj dva tuja jezika .................................................................................... 24

Prikaz 12: Strinjanje s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu

pozitivno vpliva na nadaljnje učenje tujih jezikov ................................................................ 24

Prikaz 13: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na

razvoj maternega jezika .......................................................................................................... 25

Prikaz 14: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na

otrokov celostni razvoj ............................................................................................................. 25

Prikaz 15: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika za otroka

predstavlja nepotrebno obremenitev ..................................................................................... 26

Prikaz 16: Strinjanje s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli ......... 27

Prikaz 17: Strinjanje s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika

pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca ............. 27

Prikaz 18: Strinjanje s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika

ob igri vlog, pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah .................................................... 28

Prikaz 19: Strinjanje s trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v tujem jeziku ............ 28

Prikaz 20: Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika .............. 29

Prikaz 21: Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona ..................... 29

Prikaz 22: Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju

Gornja Radgona ....................................................................................................................... 30

Prikaz 23: Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je

pomembnejše kot znanje angleškega jezika ....................................................................... 31

Prikaz 24: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost zaposlitve v sosednji državi

Avstriji« ....................................................................................................................................... 31

Prikaz 25: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost šolanja in študija v sosednji

državi Avstriji« ........................................................................................................................... 32

Prikaz 26: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,

časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku« ......................................................................... 32

Prikaz 27: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost komunikacije s prebivalci

sosednje države Avstrije« ....................................................................................................... 33

Prikaz 28: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost sklepanja prijateljskih vezi s

prebivalci sosednje države Avstrije« ..................................................................................... 33

Prikaz 29: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spoznavanja kulture sosednje

države Avstrije« ........................................................................................................................ 34

Prikaz 30: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost mednarodnega sodelovanja« .. 34

Prikaz 31: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost nakupovanja v sosednji državi

Avstriji« ....................................................................................................................................... 35

Prikaz 32: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost obiska restavracij v sosednji

državi Avstriji« ........................................................................................................................... 36

KAZALO SLIK

Slika: Model motoričnega odziva ............................................................................................. 3

Kotnik, Simona (2015): Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja

Radgona. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Globalizacija, tehnološki napredek, večja mobilnost ljudi, naraščanje večkulturnih

skupnosti in skupni trgi povečajo potrebo po znanju in razumevanju tujih jezikov ter

kultur. Prav zaradi tega jezikovna politika Evrope predvideva večjezičnega govorca, ki

poleg maternega jezika obvlada še dva dodatna jezika. To sta lahko jezika sosedov,

jezika manjšin ali tuja jezika. Priporoča se, da bi z vseživljenjskim učenjem tujih jezikov

pričeli že v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri zgodnjem začetku učenja

tujih jezikov pa otroci ne usvajajo samo jezikovnih vzorcev in struktur, temveč odkrivajo

tudi druge kulture, običaje in navade (Brumen in Pižorn, 2008).

Novinec (2010) dodaja, da zgodnje učenje tujih jezikov ugodno vpliva na otrokov

umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja, prav tako pa otroka pripravi na

uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika v osnovni šoli in kasnejšem obdobju.

Veliko staršev se zaveda, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno in cenjeno, saj

omogoča večjo zaposlitveno mobilnost in konkurenčnost na trgu dela po vsej Evropi.

Prav zaradi tega se starostna meja učenja tujih jezikov vedno bolj znižuje. Vse več je

povpraševanja in želj staršev po zgodnjem učenju tujih jezikov že v predšolskem

obdobju, bodisi kot interesna dejavnost v vrtcu bodisi kot tečajna oblika v sodelovanju z

zunanjimi sodelavci.

Starši prav tako vedo, da je učenje tujega jezika v odrasli dobi težko, zato želijo

svojim otrokom omogočiti usvajanje tujih jezikov že v zgodnjem obdobju ter jim s tem

prihraniti veliko truda in napora. Kogoj (1995) staršem priporoča, naj temeljito razmislijo

in upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na izbiro, preden se odločijo, kdaj, kje, kako in

katerega tujega jezika se naj pričnejo otroci učiti.

Prav zaradi vedno večjega zanimanja za učenje nemškega jezika v vrtcu smo z

anketiranjem staršev predšolskih otrok želeli pridobiti njihova stališča do zgodnjega

učenja nemškega jezika v vrtcu in mnenje staršev o pomenu zgodnjega učenja

nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Sodobne teorije usvajanja jezika

V zadnjih tridesetih letih je nastalo več teorij, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako

otroci usvajajo materni jezik, vendar nobena od teh teorij ni rešila problema v celoti.

(Prebeg - Vilke, 1995). V prvem poglavju bom na kratko predstavila najpomembnejše

teorije usvajanja jezika.

2.1.1 Piaget in njegovi pogledi na jezik

Psiholog Jean Piaget v svojih delih razlaga, da je jezikovni razvoj del splošnega

kognitivnega razvoja. Prav zaradi tega posebni mehanizmi za razvoj jezika ne

obstajajo. Kognitivni razvoj predstavlja rezultat raziskovanja sveta otroka preko

senzomotoričnih čutil, kot so tip, okus, vid in vonj, raziskovanje pa omogoči izdelavo

posebnih in konkretnih posplošitev o delovanju sveta (Kranjc, 1999).

Poudarja, da se mišljenje razvija neodvisno od govora in da prav mišljenje

omogoča razvoj govora (Marjanovič Umek, 1990).

Piaget je najbolj celostno prikazal razvoj otroka. Navaja, da pri otrocih prihaja do

pojava egocentričnega govora, in sicer zaradi prepletanja in medsebojnega

dopolnjevanja kognitivnega in družbenega razvoja. Egocentrični govor je usmerjen v

otroka, ker ne razume, da so pogledi, mnenja in potrebe drugih ljudi lahko drugačni od

njegovih. Prav tako poudarja, da se pri otroku najprej pojavi egocentrični govor,

katerega pozneje zamenja socializirani govor.

Po njegovem mnenju gre otrok skozi različne razvojne stopnje, pri čemer vsako

stopnjo označujejo posamezne značilnosti otrokovega mišljenja. Otroci sledijo

razvojnim stopnjam v točno določenem zaporedju, hitrost prehoda pa se razlikuje od

posameznika do posameznika. Trdi, da se pri kognitivnem in jezikovnem razvoju otroka

prepletajo štiri razvojne stopnje (Prebeg - Vilke, 1995):

senzo-motorična (od rojstva do 18. meseca),

predoperacionalna (od 18. meseca do 7. leta),

stopnja konkretnih operacij (od 7. leta do 11. leta) in

stopnja formalnih operacij (po 11. letu).

Piaget želi dokazati, da ima otrok inteligenco, še preden začne govoriti, kar

pomeni, da inteligenca ni odvisna od govora. Šele takrat, ko otrok doseže tako raven,



3

da razume določen pojav na podlagi lastne izkušnje, je smiselno, da mu pojav besedno

pojasnimo (Prebeg - Vilke, 1995).

2.1.2 Stališča Vigotskega o razvoju jezika

Ruski psiholog Lev Vigotski pravi, da ima egocentrični govor socialno funkcijo. V

ustreznih okoliščinah lahko postane sredstvo otrokovega realističnega mišljenja. Po

njegovem mnenju je otrokov prvotni govor socialen. Socialni govor opravlja funkcijo

sporočanja, družbenega povezovanja ter delovanja odraslih in otroka na okolico. Z

odraščanjem otroka se njegov socialni govor diferencira in razdeli na egocentrični in

komunikativni govor. Na podlagi otrokovega egocentričnega govora nastane notranji

govor, ki predstavlja temelj njegovega mišljenja. Za Vigotskega pomeni egocentrični

govor prehodno obliko od zunanjega k notranjemu govoru (Prebeg - Vilke, 1995).

Struktura notranjega govora je v primerjavi s strukturo socializiranega govora

krajša in telegrafska. Funkcija notranjega govora je pomoč in opora mišljenju, funkcija

socializiranega govora pa je komunikacijska (Marjanovič Umek, 1990).

Po prepričanju Vigotskega je kognitivni razvoj rezultat interakcije med otrokom in

okoljem. Na kognitivne sposobnosti posameznika ne vplivajo samo prirojeni dejavniki,

ampak so v veliki meri odvisne od posameznikove aktivnosti z družbenim okoljem, v

katerem odrašča (Skubic, 2004).

Medtem, ko Piaget meni, da se mišljenje razvije pred jezikom, je Vigotski

prepričan, da imata misel in jezik ločen izvor, ko pa se uskladita, začneta delovati drug

na drugega (Prebeg - Vilke, 1995).

2.1.3 Skinnerjeva teorija učenja

Kranjc (1999) navaja, da je ameriški psiholog B. F. Skinner s pomočjo

laboratorijskih poskusov na živalih želel dokazati, da se otrok lahko jezika nauči skozi

motorični odziv po modelu:

Slika 1: Model motoričnega odziva

Skinner je bil prepričan, da se otroci učijo jezika s pomočjo pogojnih refleksov. Pri

tem sta pomembna spodbuda ali dražljaj in okrepitev. Spodbuda naj bi predstavljala

delovanje organizma. To delovanje vodi v nek rezultat, ki pomeni okrepitev. V primeru

dražljaj odgovor okrepitev posplošitev



4

jezika je spodbuda otrokovo izražanje. Če je organizem zadovoljen z rezultatom, se

možnost ponovnega dražljaja poveča in delovanje bo okrepljeno. V primeru

nezadovoljstva organizma z rezultatom se možnost za ponovni dražljaj zmanjša in

organizem je kaznovan. Težava je bila v tem, da nihče ni mogel potrditi, kaj je okrepitev

za otroka, ki se uči svojega jezika (Prebeg - Vilke, 1995).

2.1.4 Pogledi Chomskega na usvajanje jezika

Noam Chomsky trdi, da ima človek prirojene mehanizme jezikovnega razvoja. Po

njegovem mnenju se otrok rodi z določenimi jezikovnimi zmožnostmi in posebnim

jezikovnim znanjem, na podlagi česa se bo naučil govoriti. Poudarja, da ima otrok pri

učenju jezika aktivno vlogo (Kranjc, 1999).

Prepričan je, da ima vsak otrok na voljo temeljne podatke o jeziku, ki ga sliši. Na

osnovi teh podatkov si izoblikuje sistem, ki te podatke upošteva. Poudarja, da se vsak

otrok rodi z znanjem univerzalne slovnice, ki je skupna vsem jezikom. Vendar se otrok

mora naučiti slovnico posameznega jezika. Kljub razlikam v inteligenci in okolju se vsak

otrok do petega leta starosti nauči temeljne strukture svojega jezika (Skubic, 2004).

Velik poudarek daje jezikovni ustvarjalnosti, ki jo opredeli kot sposobnost rojenega

govorca, da sestavlja, ustvarja in razume stavke, ki jih prej še nikoli ni slišal (Prebeg -

Vilke, 1995).

2.2 Usvajanje in učenje drugega jezika ali tujega jezika

Za način pridobivanja neprvega jezika se uporabljata izraza učenje in usvajanje.

Pri učenju jezika gre za vodeno, organizirano in načrtno pridobivanje jezika z

določenimi cilji in vsebinami. Pri usvajanju jezika pa gre za spontano, neorganizirano in

nenačrtovano pridobivanje jezika (Prebeg - Vilke, 1995).

Nekateri avtorji ločijo med procesoma usvajanja in učenja drugega jezika, medtem ko

se tujega jezika predvsem učimo. Usvajanje drugega jezika že v otroštvu običajno vodi

do dvojezičnosti, medtem ko pa učenje tujega jezika lahko vodi do dvojezičnosti ob

koncu šolanja, vendar ne vedno. Če bodo učenci dosegli dvojezičnost, je odvisno od

stopnje notranje motiviranosti in od spodbudnega učnega okolja. Učenje tujega jezika

je večinoma nenaravno in poteka nekaj ur na teden v vrtcu, šoli ali specializiranih

ustanovah, kot organiziran pouk, interesna dejavnost ali tečajna oblika. Usvajanje

drugega jezika poteka v bolj ali manj naravnem okolju. To je v družini, v okolju, kjer ga

posamezniki ali skupina uporabljajo kot materni jezik, ali v okolju, kjer je jezik

večinskega prebivalstva (Prebeg - Vilke, 1995).



5

Po mnenju Prebeg - Vilke (1995) je usvajanje drugega jezika zelo zapleten proces

in je produkt mnogih dejavnikov. Zajema tako molčečega otroka kakor tudi situacije, v

katerih se otrok uči. Tako učenje kot tudi usvajanje jezika nista starostno omejena. Tuji

jezik se lahko učita tako odrasli kot tudi otrok, prav tako pa lahko oba usvajata drugi

jezik. Prebeg - Vilke (1995) navaja, da otroci lažje usvojijo drugi jezik kot odrasli.

2.3 Dejavniki, ki vplivajo na učenje tujega jezika

Učenje tujega jezika je proces, na katerega vplivajo različni dejavniki. Predvsem

individualne razlike, ki obstajajo med otroki, vplivajo na uspešnost usvajanja in učenja

drugega ali tujega jezika (Prebeg - Vilke, 1999).

Po mnenju Kleina (1986, v Pirh Svetina, 2005) so motivacija ali pripravljenost za

učenje, jezikovna sposobnost ali nadarjenost in dostop do jezika temeljni elementi, ki

vplivajo na učenje in usvajanje drugega ali tujega jezika.

Poleg zgoraj naštetih obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost

posameznikov pri usvajanju jezika, na to, do kakšne stopnje ga bodo usvojili in kako se

bodo znašli pri njegovi uporabi (Pirh Svetina, 2005). Ti dejavniki so:

biološko-fizični (starost, spol, telesno stanje),

psihološki (kognitivne sposobnosti, jezikovna nadarjenost, osebnostne lastnosti,

motivacija za učenje, stališča do kulture in govorcev ciljnega jezika) in

socialni (geografski in narodno-jezikovni, izobrazbeni, socialno-ekonomski,

učno okolje in pogoji učenja, informiranost o svetu, znanje drugih jezikov in

kulturno okolje, iz katerega izhaja učeči).

Med najpomembnejše dejavnike, ki jih bom v nadaljevanju predstavila, spadajo

starost, osebnostne lastnosti, jezikovna nadarjenost, motivacija in kognitivni slog.

2.3.1 Otrokova starost

Hatch (1983, v Pirh Svetina, 2005) navaja, da je prav otrokova starost eden izmed

najpomembnejših dejavnikov, ki je bil najpogosteje predmet raziskav s področja

usvajanja tujega jezika. Rezultati raziskav so pokazali, da otroci in odrasli usvajajo

strukture tujega jezika v podobnem zaporedju. Glede na svojo starost se učeči

razlikujejo v hitrosti in uspešnosti usvajanja tujega jezika. Izkazalo se je, da na

uspešnost usvajanja tujega jezik bolj vpliva dolžina izpostavljenosti tujemu jeziku kot pa

starost učečega. Nižja začetna starost pa predstavlja prednost pri izgovarjavi in

obvladovanju jezika brez tujega naglasa.



6

Rod Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) je na podlagi rezultatov različnih raziskav

prišel do naslednjih zaključkov:

Starost, pri kateri začne nekdo usvajati tuji jezik, ne vpliva na zaporedje

usvajanja elementov tujega jezika.

Na hitrost usvajanja vpliva začetna starost pridobivanja tujega jezika. Najstniki

so hitrejši in uspešnejši pri usvajanju slovnice in besedišča od mlajših otrok in

odraslih.

Število let izpostavljenosti tujemu jeziku in začetna starost usvajanja tujega

jezika vplivajo na stopnjo usvojenega znanja. Večje število let izpostavljenosti

tujemu jeziku vpliva na večjo sporazumevalno učinkovitost v tujem jeziku, nižja

začetna starost pa k boljši izgovarjavi, ki se približa izgovarjavi domačih

oziroma rojenih govorcev.

2.3.2 Osebnostne lastnosti

Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) navaja, da se največkrat omenjata ekstravertnost

in intravertnost, kot osebni lastnosti, ki vplivata na usvajanje tujega jezika. Na splošno

velja, da so ekstravertni posamezniki uspešnejši pri učenju tujega jezika kot intravertni

posamezniki. Raziskave tega prepričanja niso potrdile. Po vsej verjetnosti so

ekstravertni posamezniki zaradi hitrejšega in lažjega navezovanja stikov izpostavljeni

večjemu jezikovnemu vnosu.

2.3.3 Jezikovna nadarjenost

Peter Skehan (1991, v Pirh Svetina, 2005) jezikovno nadarjenost definira kot talent

za učenje jezika. Na talent za učenje jezika ne vplivajo posameznikova inteligentnost in

njegove predhodne učne izkušnje. Je relativno stabilen in se od posameznika do

posameznika razlikuje. Jezikovna nadarjenost naj bi predstavljala kognitivne

sposobnosti, ki omogočajo in lajšajo usvajanje jezika. Prav tako pa naj bi vključevala

posameznikovo sposobnost razlikovanja glasov, povezovanja glasov s črkovnim

zapisom, prepoznavanja vlog besed v izrekih, povezovanja izrečenega s pomenom in

prepoznavanjem slovničnih pravil.

2.3.4 Motivacija

Lambert in Gardner (1972, v Prebeg - Vilke, 1995), ki sta prispevala največ

raziskav na področju motivacije, ločita dva temeljna tipa motivacije: integrativnega in



7

instrumentalnega. Kadar se posameznik identificira s kulturo in okoljem drugega jezika,

se pojavi integrativna motivacija. Kadar se posameznik uči jezika funkcionalno z

namenom, da bi uresničil določene cilje, kot so igranje z vrstniki v vrtcu ali

komunikacija z okoljem, pa se pojavi instrumentalna motivacija.

Brumen (2004) dodaja, da si otroci pridobijo naravno motivacijo za učenje tujih

jezikov v vsakdanjem življenju predvsem ob gledanju televizije, poslušanju glasbe,

uporabi računalnika in ob druženju s starši ter vrstniki.

2.3.5 Kognitivni slog

Ellis (1986, v Pirh Svetina, 2005) pravi, da se kognitivni slog nanaša predvsem na

način, s katerim posamezniki prejemajo, urejajo, shranjujejo in ponovno prikličejo

informacije.

Po mnenju Pirh Svetina (2005) lahko nekateri posamezniki neanalizirane dele

jezikovnega sporočila usvajajo, če lahko z njimi zadostijo svojim sporazumevalnim

potrebam, medtem ko morajo drugi, da bi jezikovno sporočilo sploh lahko razumeli,

analizirati vsako njegovo sestavno enoto.

2.4 Argumenti za zgodnje poučevanje tujega jezika

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodnjim poučevanjem tujega jezika, navajajo

argumente za zgodnje poučevanje z vidika štirih disciplin (Brumen, 2003):

razvojne psihologije,

nevropsihologije,

antropologije in

pedagogike.

2.4.1 Razvojna psihologija

Arnold Gessel meni, da otrok do desetega leta starosti uživa pri učenju tujega

jezika. V tem času se je pripravljen učiti, poslušati in komunicirati v tujem jeziku. Otrok

je čustveno sposoben z ustrezno motivacijo pridobiti dva do tri jezike.

Po mnenju Rachel Cohen je zgodnji začetek pomemben, če želimo, da otrok usvoji

naglas, izgovarjavo in melodijo naravnega govorca ter avtomatizacijo slovničnih

struktur. Meni, da so v nasprotju z odraslim človekom mlajši otroci izpostavljeni manj

problemom, nimajo predsodkov in so brez v naprej ustvarjenega negativnega mnenja o

tujem jeziku. Prednost se kaže tudi v tem, da so pri mlajših otrocih možgani

izpostavljeni usvajanju jezika (Doye, 1997, v Brumen, 2003).



8

2.4.2 Nevropsihologija

Penfield in Roberts (1959, v Brumen, 2003) poročata, da je otrok pred devetim

letom starosti specialist za učenje govora. V primeru poškodbe otrokovi možgani

popolnoma ozdravijo, kar kaže na to, da so možgani v tem obdobju precej plastični. In

prav to je kapital, ki ga je treba izkoristiti pri učenju tujega jezika. Po devetem letu

starosti človeški možgani namreč postanejo togi.

2.4.3 Antropologija

Osnovo antropološkega argumenta za zgodnje učenje tujega jezika tvori

posameznikova odprtost ob rojstvu. Tako se lahko novorojenec nauči kateri koli jezik

sveta. Prav odprtost pa mu omogoča pridobitev raznolikosti družbenih, kulturnih in

lingvističnih norm. Prvotna odprtost se izgubi med procesom socializacije, ki temelji na

vključevanju in prilagajanju posameznika določeni družbi, kulturi in jeziku. Posledica

tega je, da prvotno odprt človek postane monokulturna in enojezična osebnost

(Brumen, 2003).

2.4.4 Pedagogika

Pedagogika zagovarja stališče, da mora zgodnje uvajanje tujega jezika poleg

psiholoških, antropoloških in fizioloških dejavnikov vključevati tudi izobraževalne

elemente. Zaradi hitrega spreminjanja sveta se otroci vse pogosteje srečujejo s

pripadniki različnih etničnih skupin. Pomembno je, da si pridobijo znanje o drugih

kulturah in govorne sposobnosti vsaj enega tujega jezika (Brumen, 2003).

John Trim (1995, v Brumen, 2003) argumentira, da je zgodnje učenje tujega jezika

pomemben element otrokove izobrazbe. Otrok razvije pozitiven odnos do različnih

kultur in drugače mislečih. Meni, da uvajanje prvega jezika v zgodnji fazi pozitivno

vpliva na uvajanje drugega in tretjega tujega jezika.

2.5 Ekonomski, gospodarski, geografski in družbeno- kulturni razlogi za

učenje tujih jezikov

Za sporazumevanje v globalnem svetu je znanje tujih jezikov izrednega pomena,

tako v gospodarskem kot tudi v družbenem prostoru. Prav iz teh razlogov vrtci in šole

otrokom ponujajo dodatno učenje tujega jezika v obliki interesnih oziroma obogatitvenih

dejavnosti, tečajev ali integrirano obliko učenja. Jan Figel, evropski komisar za

izobraževanje, usposabljanje, kulturo in večjezičnost, dodaja, da sta bistvo zgodnjega



9

učenja tujih jezikov spoznavanje drugih kultur in priprava na zaposlitveno mobilnost

(Brumen, 2009).

»Bela knjiga evropske komisije (1995) navaja, da naj bi vsi državljani Evrope

govorili tri jezike Evropske unije in priporoča uvajanje tujega jezika v vrtec in na

razredno stopnjo osnovne šole, in sicer z namenom, da bi se učenci na višji stopnji učili

še druge jezike« (Brumen, 2009, str. 65).

Znanje enega ali več tujih jezikov omogoča selitev in iskanje zaposlitvenih

možnosti tudi v drugih državah. Mobilnost na trgu dela, ki nastane kot posledica znanja

tujih jezikov, spodbuja rast in pomaga oblikovati nova delovna mesta. Znanje tujih

jezikov spodbuja tudi medkulturne stike, medsebojno razumevanje, sodelovanje in

neposredno komuniciranje med pripadniki različnih držav. Evropska unija je mnenja, da

učenje jezika sosednje države lahko prinaša neposredno korist in pozitivno vpliva na

medsebojne odnose (Govoriti za Evropo, 2008).

Tudi Janez Skela (1999) je mnenja, da geografska razdalja med državami vpliva

na izbor jezika, saj naj bi učenje tujega jezika omogočalo stike med različnimi

jezikovnimi skupnostmi. Zato naj bi se vpliv geografskih značilnosti kazal tudi pri izbiri

tujega jezika na obmejnem območju (npr. prevladovanje nemščine na Štajerskem in

Koroškem, italijanščine na Primorskem). Znanje svetovnih jezikov je pomembno tudi za

gospodarski razvoj, saj omogoča pridobivanje tehnoloških in ekonomskih znanj in

spretnosti drugih držav.

Poleg zgoraj opisanih Čok (1999) našteje še nekaj vidikov, ki vplivajo na potrebo

po učenju tujih jezikov:

potreba, da čim več ljudi govori tuji jezik v svojem poklicu,

uporaba tujega jezika v vsakdanjem življenju,

želja po spoznavanju tujih kultur ter

sklepanje in razvijanje mednarodnih povezav.

2.6 Cilji zgodnjega učenja tujih jezikov

Kar zadeva zgodnje učenje tujega jezika, Seliškar (1995) pravi, da v Sloveniji

poteka v predšolski dobi in prvih letih osnovnega izobraževanja in kot globalni cilj

navaja, da je treba otroke naučiti predvsem ustnega sporočanja in v otroku vzbuditi

zanimanje, veselje in ljubezen do tujega jezika. K dolgoročnim ciljem Seliškar prišteva:

razvijanje občutka za jezik,

pripravo za kasnejše učenje tujega jezika,



10

vzbujanje občutka za drugačno kulturo in sprejemanje ter spoštovanje

drugačnosti ter

splošni razvoj otroka (intelektualni, socialni in čustveni).

Brumen (2009) v svojem članku »Učenje tujega jezika v otroštvu« med glavne cilje

zgodnjega učenja tujega jezika uvršča:

spodbujanje zanimanja in veselja do učenja tujega jezika,

razvoj jezikovnih in spoznavnih zmožnosti,

celostni razvoj otrokove osebnosti in pozitivne samopodobe,

prispevek k večjezičnosti in razumevanju večkulturnosti tako v lastnem okolju

kot tudi v Evropi in svetu.

2.7 Kritično obdobje za učenje tujih jezikov

Brumen (2009) v svojem članku »Učenje tujega jezika v otroštvu« navaja trditev

jezikoslovca in raziskovalca Jurgena Meisla, da je optimalno obdobje za učenje tujega

jezika med tretjim in petim letom starosti. Pravi, da je učenje tujega jezika z desetimi

leti prepozno.

Številne raziskave so pokazale, da so za pridobivanje in oponašanje ritma,

intonacije in naglasa tujega jezika zelo dojemljivi predšolski otroci in učenci v prvih letih

osnovne šole. Otroci imajo zaradi svoje možganske strukture sposobnost tuji jezik

razviti bolj naravno kot odrasli, saj so njihovi možgani usmerjeni k jezikovnemu razvoju.

Otroci se v tem obdobju lahko z lahkoto naučijo toliko jezikov, kakor jih lahko redno in

sistematično slišijo v svojem okolju. Za njih ni pomembno, katerega jezika se učijo.

Izpostavljenost tujemu jeziku v zgodnjem otroštvu vpliva na večje jezikovne zmožnosti

pridobivanja drugih tujih jezikov, na boljšo ustvarjalnost in sklepanje ter na boljše učne

rezultate pri bralnem razumevanju, maternem jeziku in matematiki (Brumen, 2009).

Nada Verbič (1992) v svojem članki »Usvajanje tujega jezika v predšolski dobi«

opozarja, da je prožnost govornih organov največja prav v prvih desetih letih

otrokovega življenja. Postopoma otrok opusti vse tiste glasove, ki jih v svojem okolju ne

sliši, in vadi le tiste, ki pripadajo materinščini. Otroci med četrtim in osmim letom, ne da

bi se zavedali in z veliko natančnostjo posnemajo ritem, intonacijo, naglas in glasove

tujega jezika. Učenje tujega jezika v starosti 10 in 11 let bo imelo za posledico

obvladovanje tujega jezika z maternim naglasom.



11

2.8 Tiho obdobje

Pri učenju tujega jezika na začetku nastopi tako imenovana faza molčečnosti

oziroma tiho obdobje. To je obdobje, »ko otrok ne tvori ničesar, temveč jezik samo

spremlja, pri čemer lahko to obdobje traja do šest mesecev« (Jazbec idr., 2010, str. 9).

Tudi Kogoj (1995) je mnenja, da lahko tiho obdobje traja nekaj dni ali pa nekaj

mesecev. Dejstvo, da otrok v začetku ne govori, ne pomeni, da v tem času ni ničesar

usvojil. Lahko opazimo, da se na spodbude v tujem jeziku odziva neverbalno z gestami

in kretnjami ali kratkimi odgovori. Pri tem je pomembno, da smo potrpežljivi in

počakamo, da otrok sam spregovori.

2.9 Vpliv tujega jezika na materinščino in otrokov razvoj

Strokovnjaki ugotavljajo, da izpostavljenost otroka tujemu jeziku v zgodnjem

otroštvu ne škodi razvoju maternega jezika, temveč poveča otrokove zmožnosti učenja

prvega jezika. Ko se otroci učijo tuji jezik, na njega prenašajo jezikovna znanja

materinščine in obratno (Brumen, 2009).

Številne raziskave (npr. Hakuta, 1986; Holzman, 1997; Siraj-Blatchford in Clark,

2000) potrjujejo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov razvoj in

ga ne ovira. Ima pozitiven vpliv na otrokov splošni spoznavni razvoj, saj spodbuja

divergentno mišljenje, omogoča metajezikovno zavedanje, spodbuja razvoj socialne

kognicije, vpliva na pozitivno samopodobo in spodbuja socialne interakcije (Marjanovič

Umek, 2006).

Prav tako Seliškar (1995) meni, da je za otrokov intelektualni, čustveni, telesni,

gibalni in socialni razvoj zelo pomembno predšolsko obdobje. Številne študije so

dokazale, da tudi učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj.

2.10 Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika

Nürnberška priporočila za zgodnje učenje tujega jezika so sestavili strokovnjaki s

področja didaktike in metodike zgodnjega učenja tujega jezika iz 22 držav. Njihov cilj je

bil ustvariti enotno kurikularno podlago za zgodnje učenje tujega jezika. Priporočila

upoštevajo potrebe, sposobnosti in potenciale otrok, starih od štiri do deset let. V tem

poglavju bom predstavila najpomembnejša področja, ki so zajeta v Nürnberških

priporočilih (Nürnberger Empfehlungen zum frühen Fremdsprachenlernen).



12

Cilji

Zgodnje učenje tujega jezika naj se osredotoči na razvoj jezikovnih spretnosti.

Spodbuja naj splošne in intelektualne sposobnosti ter razvija osnovne učne

strategije. Glavni cilj je, pri otrocih vzbuditi interes ter veselje za učenje in

sporazumevanje v tujem jeziku.

Vsebine

Pri izbiri tem in vsebin naj učitelj upošteva otrokove interese in njegovo

razvojno stopnjo. Vsebina mora spodbujati otrokovo ustvarjalnost, domišljijo,

čustva, lastno aktivnost in mu omogočiti učenje tujega jezika na zabaven način.

Teme morajo biti otroku blizu in izhajati iz njegovega vsakdanjega življenja, kot so

npr. družina, vrtec, šport, živali, prehrana, oblačila, pozdravi, vljudnostni izrazi …

Pomembno je, da otroci spoznajo tujo kulturo, navade in običaje pripadnikov te

kulture. Pri tem se naj posveča velika pozornost otrokovi izgovarjavi in intonaciji.

Otrokom naj se ponudijo tako govorne kot tudi slušne vaje. Pri posredovanju vsebin

si lahko vzgojitelji pomagajo z zvočnimi in avdio-vizualnimi posnetki rojenih

govorcev. Otrokom naj se ponudijo enostavne pesmi, rime, izštevanke in pravljice.

Poudarek je na razvoju komunikacijskih spretnostih, ki so podkrepljene z

neverbalnimi sredstvi (mimika, geste, drža telesa, očesni stik …).

Metodično-didaktična načela

Cilji, teme, vsebine in učne oblike naj bodo oblikovani v skladu z otrokovimi

razvojnimi značilnostmi in njegovimi izkušnjami. Zgodnje učenje tujega jezika naj

poteka preko igre, raziskovanja in naj bo usmerjeno v lastno aktivnost otrok.

Pomembno je, da so dejavnosti organizirane tako, da otroci uporabljajo vsa čutila,

se gibljejo, likovno ustvarjajo in govorijo. Interes in koncentracija naj se ohranjata s

pogosto menjavo različnih socialnih oblik (individualno delo, delo v dvojicah,

skupinsko delo) in učnih oblik (projekti, delo po postajah …). Učitelj naj, če se le da,

govori izključno v tujem jeziku, pri čemer naj otrok ve, da ga učitelj razume tudi v

maternem jeziku. Glavno načelo zgodnjega učenja tujega jezika je, da se uporablja

čim več tujega jezika in čim manj maternega. Otrokom naj zagotavlja prijazno in

sproščeno vzdušje. Dejavnosti naj potekajo v stalnem učnem okolju, po možnosti v

istem prostoru oziroma kotičku, ki naj bo opremljen z vsemi potrebnimi didaktičnimi

materiali in pripomočki.



13

Mediji

Mediji so sestavni del življenja otrok, zato tudi igrajo pomembno vlogo pri

zgodnjem učenju tujega jezika. Pri izbiri medijev moramo upoštevati cilje, vsebine

in metodično-didaktična načela. Uporaba medijev mora biti dobro premišljena in naj

podpira ter bogati učni proces.

Starši

Da bodo starši lahko spremljali, razumeli in podpirali zgodnje učenje tujega

jezika, morajo biti obveščeni o ciljih, vsebinah in napredkih, ki jih dosegajo njihovi

otroci. Starši naj pokažejo interes za otrokovo učenje tujega jezika, naj ga pohvalijo

in naj ne popravljajo napak. Pomembno je, da sodelujejo z vzgojitelji in se

udeležujejo raznih srečanj.

Vrednotenje

Učne procese zgodnjega učenja tujega jezika je treba spremljati, dokumentirati

in reflektirati. Na tak način lahko vzgojitelji ugotovijo interese, sposobnosti in

napredke otrok ter jih razvijajo naprej. S pomočjo spremljanja, dokumentiranja in

evalviranja učnih procesov in napredkov otroci dobijo povratne informacije o

svojem jezikovnem znanju, vzgojitelji pa ugotovijo, katere uporabljene učne

strategije in metode so učinkovite pri zgodnjem učenju tujega jezika. V

predšolskem obdobju in prvih letih osnovnega šolanja se je smiselno ocenam

izogniti v celoti, saj lahko otroke demotivirajo za nadaljnje učenje tujega jezika.

Postopke vrednotenja je treba skrbno in dolgoročno načrtovati. Kot možen način

spremljanja in vrednotenja otrokovega jezikovnega napredka v predšolskem

obdobju se priporoča uporaba portfolija.

2.11 Vloga vzgojitelja

V zgodnjem obdobju, ko so otroški možgani in govorni organi najbolj prožni, so

otroci izjemno dojemljivi za posnemanje in imajo izjemne zmožnosti za slušno

razlikovanje. Zato je zelo pomembno, kdo je otrokom govorni vzor in koga posnemajo.

Neustrezni govorni vzorci lahko privedejo do nepravilne izgovarjave. Tako lahko

neustrezen pouk pri otroku povzroči več škode kot koristi. Pomembno je, da je

vzgojitelj strokovno usposobljen, pozna značilnosti otrokovega razvoja, uporablja

ustrezne metode in oblike dela ter zelo dobro zna tuji jezik in pozna kulturo rojenega

govorca. Vzgojitelji si lahko pomagajo z različnimi zvočnimi posnetki, vendar ti ne



14

morejo zamenjati vzgojitelja, ki zna tuji jezik skoraj tako dobro kot naravni govorec

(Kogoj, 1995).

2.12 Metode učenja tujega jezika

Otroci se morajo tujega jezika učiti izkustveno s povezovanjem govora in gibanja, s

posnemanjem, igro in z vključevanjem vseh čutil v dejavnosti, ki so primerne otrokovi

starosti. Pomembno je, da pridobivanje tujega jezika poteka celostno in se čim bolj

približa naravnemu usvajanju jezika. Da bo usvajanje tujega jezika uspešno, mora biti

čim bolj prijetno, doživeto, zanimivo in pestro. Naloga vzgojitelja je, da dobro pozna

razvoj otrok in didaktične pristope za zgodnje učenje tujega jezika (Brumen, 2010).

Pouk na zgodnji stopnji mora potekati čim bolj nazorno. V ta namen lahko učitelj

uporablja različne predmete, igrače, risbe, slike, prstne igre, lutke, gibe in mimiko

(Brumen, 2004).

Cros (1991) pravi, da morajo dejavnosti pri zgodnjem učenju tujega jezika biti čim

bolj raznolike in pestre. Učitelj mora biti pozoren, da otrokom ne pade koncentracija in

se ne pričnejo dolgočasiti. Tako lahko pesmi ali besede v tujem jeziku pove glasno,

tiho, hitro, počasi, jih spremlja s ploskanjem, instrumenti, gibanjem po prostoru,

gestami, plesom in mimiko. Prav tako lahko uporabi igre brez besed, katerih namen je,

da se otroci sprostijo. Dejavnosti lahko popestri tudi z likovnim ustvarjanjem. Ker je

eden izmed ciljev zgodnjega učenja tujega jezika tudi spoznavanje drugačnosti in

kulture, naj v pouk učitelji vključujejo tudi teme, ki se nanašajo na praznike in običaje.

Brumen (2010) opredeli naslednje didaktične metode učenja in poučevanja tujega

jezika:

gibalne in rajalne igre, dejavnosti popolnega telesnega odziva,

petje, glasbene dramatizacije, rime, izštevanke, ples,

poslušanje in pripovedovanje pravljic, kratkih zgodb,

likovno (risanje, slikanje) in plastično oblikovanje,

lutkovne igre,

simbolne igre, igre vlog ter

didaktične in družabne igre.

2.13 Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika

Igra je za otroka sprostitev, zabava in resničnost. Otroku pomaga pri

vzpostavljanju medsebojnih stikov ter pri hitrejšem pomnjenju in učenju. Ko se otrok



15

igra, ne misli, da se izraža v tujem jeziku, ampak sta mu glavno vodilo igra in zabava

(Seliškar, 1995).

Brumen (2004) za motivacijo priporoča uporabo jezikovnih, komunikacijskih in

didaktičnih iger. Pri tem otrok spontano in na neprisiljen način pridobiva in avtomatizira

jezikovne vzorce v tujem jeziku. Čok (1999) dodaja, da je igra kot učna metoda zelo

učinkovita in pestra, saj z njo urimo vse jezikovne spretnosti.

Otroci bodo veliko bolj motivirani, če bodo peli, se igrali, uprizarjali krajše dialoge

ter postavljali vprašanja in nanje odgovarjali. Takšne dejavnosti otroke na zabaven

način motivirajo k naravnemu pridobivanju tujega jezika (Brumen, 2000).

Brumen (1998) pravi, da je pri otrocih treba zbujati interes za zgodnje učenje

tujega jezika in jih motivirati z raznolikimi in pestrimi dejavnostmi. Pomembno je, da so

otroci tako pri govoru kot tudi pri petju v tujem jeziku aktivni. Vzgojitelj mora upoštevati

otrokove želje in interese ter dejavnosti oblikovati tako, da vključujejo slušne in vidne

spretnosti ter čutila. Med vizualne učne pripomočke spada vse, kar lahko otrok vidi,

tipa, vzame v roko in s čimer se lahko igra. To so risbe, plakati, lutke, slike, loto igre,

bingo, spomin in igre s kartami.

2.14 Nebesedna sredstva

Čok (1999) navaja, da imajo nebesedna sredstva pri učenju tujega jezika velik

pomen. Nebesedna sredstva se uporabljajo za spodbujanje lažjega in hitrejšega

razumevanje besednega sporočila in sporočanja. Med sestavne dele sporočanja

spadajo tudi kretnje, telesna govorica, likovno izražanje, harmonija petja in plesa ter

neurejeni in urejeni glasovi. Otrok sporočila spremlja kot celoto, zato ni smiselno

ločevati besednih od nebesednih sredstev. Nebesedna sredstva povezujejo besedno

izražanje z glasbo, gibanjem, plesom in likovnim oblikovanjem. Nebesedna sredstva je

razdelila v tri skupine:

glasbeno ustvarjanje, petje, ritmiranje,

likovno in plastično oblikovanje, risanje ter

gibalna vzgoja s plesom.

2.14.1 Glasbeno ustvarjanje, petje in ritmiranje

Otrok s petjem in poslušanjem pesmi doživlja ritem, melodijo, tempo, zvočno barvo

in besedilo. Prav tako si s petjem pridobi občutek za stavčno melodijo ter besedne in

stavčne poudarke. K učenju tujega jezika otroka spodbujajo rajalne igre, petje,

ustvarjanje glasbe z malimi inštrumenti in gibanje v ritmu. Spremljanje besedila z gibom



16

ali ritmičnim igranjem na inštrumente otroku pomaga pri pomnjenju sestavljenih

jezikovnih struktur in težko izgovorljivih glasovnih sklopov (Čok, 1999).

Otroci tako v maternem jeziku kot tudi v tujem jeziku zelo radi pojejo in izštevajo.

Vzgojiteljeva izbira pesmi, verza ali izštevanke mora biti načrtovana in usmerjena v cilj

spodbujanja ustne komunikacije v tujem jeziku. Pomembno je, da vzgojitelj pri

podajanju pesmi, izštevank ali verzov govori pravilno in se približa čim bolj naravnemu

govorcu. Za otroke je zgodnja izkušnja s tujim jezikom nepozabna, zato jim z ritmom

pesmi ostanejo v spominu predvsem izgovarjava, poudarki in stavčna melodija tujega

jezika (Brumen, 2000).

Brumen (2004) dodaja, da uporaba pesmi širi otrokovo besedišče, v pouk vnaša

drugačnost, zmanjša monotonost in utrujenost ter odpravi strah pred napakami in

govorjenjem. Ob petju otroci sproščajo domišljijo in na ustvarjalen način sklepajo o

pomenu besede in besednih zvez.

2.14.2 Likovno in plastično oblikovanje

Likovno oblikovanje otroku služi kot izrazno sredstvo, s katerim upodablja vsebino,

ki je preko besede še ne obvlada. S pomočjo risbe lahko otrok spremlja, dopolnjuje in

nadaljuje pripoved. Pri upodabljanju povezuje znanja in izkušnje z novo izkušnjo v

tujem jeziku (Čok, 1999).

Brumen (2009) dodaja, da otroci pri risanju, barvanju, rezanju in lepljenju utrjujejo

tuje jezikovne strukture in začnejo razumeti navodila v tujem jeziku.

2.14.3 Gibanje in jezik

Gibalna izkušnja je za otroka pomembna, saj z njo pridobiva jezikovna znanja na

naraven in smiseln način. Z različnimi gibalnimi dejavnostmi otrok spoznava

neposredno okolje, se v njem giblje, raziskuje, doživlja sebe in druge, izraža miselne

informacije, razvršča, grupira, razlikuje ter primerja lastnosti predmetov in pojavov v

prostoru in naravi (Pišot in Čok, 1998, v Videmšek, 2003).

Otrok utrjuje jezikovno usvajanje s pomočjo gibalne izkušnje. Besede ponazori z

gibom, kar za otroka predstavlja zanimiv in drugačen način učenja, z gibalnimi

dejavnostmi pa zadovolji tudi potrebo po gibanju. Preko gibalnih iger pri otrocih

razvijamo ustvarjalnost in domišljijo (Čok, 1999).



17

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenja staršev o pomenu in prednostih

zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Z

empirično raziskavo želimo preučiti mnenja staršev o:

pomembnosti zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja

Radgona,

vplivu obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika,

tem, kateri tuji jezik priporočajo otrokom glede na obmejno območje Gornja

Radgona,

vzrokih za učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona,

tem, koliko tujih jezikov naj otrok govori,

vplivu zgodnjega učenja nemškega jezika na materinščino, druge tuje jezike in

otrokov razvoj ter

primerni starosti in poteku izvajanja zgodnjega učenja nemškega jezika.

3.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Starši menijo, da je pomembno, da otroci poleg maternega jezika

aktivno govorijo še vsaj dva tuja jezika.

Hipoteza 2: Starši menijo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na

materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.

Hipoteza 3: Starši menijo, da obmejno območje Gornja Radgona vpliva na izbiro

tujega jezika.

Hipoteza 4: Starši glede na obmejno območje Gornja Radgona svojim otrokom

priporočajo učenje nemškega jezika.

Hipoteza 5: Starši predšolskih otrok se zavedajo, da je zgodnje učenje nemškega

jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno.

Hipoteza 6: Starši ocenjujejo, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika

na obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost

komunikacije s prebivalci sosednje države Avstrije, zaposlitve in izobraževanja v

tej državi, pa tudi vključevanja v širše mednarodno sodelovanje.



18

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Za empirični del diplomske nalogo smo uporabili deskriptivno in kavzalno ne-

eksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec za empirični del diplomske naloge predstavljajo starši predšolskih otrok na

obmejnem območju Gornja Radgona. Raziskava je bila izvedena v vrtcu Manka

Golarja Gornja Radgona in v zunanjih enotah Črešnjevci ter Negova. Na povezavo do

ankete, ki je bila izdelana s pomočjo orodja za spletno anketiranje (https://www.1ka.si/),

je kliknilo 127 oseb, od tega je 87 oseb anketo rešilo v celoti. Tako končni vzorec

zajema 87 vprašalnikov.

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Podatke za raziskavo smo zbirali s pomočjo anonimnega spletnega anketnega

vprašalnika (orodje za spletno anketiranja https://www.1ka.si/). Vprašalnik smo poslali

vzgojiteljicam, ki so povezavo do spletnega anketnega vprašalnika posredovale

staršem predšolskih otrok. Anketiranje je potekalo od 12. do 22. maja 2015.

3.3.4 Vsebinsko-metodološke značilnosti

Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na podatke o anketirancu, na

stališča staršev do zgodnjega učenja tujega jezika v vrtcu in mnenja staršev o pomenu

zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Na osnovi izpolnjenih anonimnih anketnih vprašalnikov staršev predšolskih otrok

smo rezultate statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office

Excel. Zbrane podatke smo predstavili s prikazi v tortni obliki. Odgovore na vprašanja

smo razvrstili po pogostosti njihovega ponavljanja (f) in odstotnih frekvencah (f %).

https://www.1ka.si/

https://www.1ka.si/



19

3.4 Rezultati in razprava

Prikaz 1: Spol anketirancev

V raziskavi je sodelovalo 87 staršev predšolskih otrok, ki so vključeni v vrtec Manka

Golarja Gornja Radgona. Od tega je bilo 82 % žensk in 18 % moških.

Prikaz 2: Starost anketirancev

Iz Prikaza 2 je razvidno, da prevladujejo starši, stari od 30 do 39 let (65 %), sledijo jim

starši, ki spadajo v starostno skupino od 20 do 29 let (20 %), manj je staršev, starih od

40 do 49 let (8 %), najmanj pa je staršev, starih nad 50 let (7 %).

18 %

82 %

Spol

Moški spol

Ženski spol

20 %

65 %

8 % 7 %

Starost

20-29 let

30-39 let

40-49 let

nad 50 let



20

Prikaz 3: Stopnja izobrazbe anketirancev

Med anketiranci prevladuje 47 % staršev s srednješolsko izobrazbo, 24 % staršev ima

univerzitetno izobrazbo, 19 % je staršev z visoko strokovno izobrazbo, 8 % staršev si je

pridobilo višješolsko izobrazbo in 2 % magisterij. Med anketiranimi starši ni nikogar z

doktoratom.

Prikaz 4: Aktivno obvladovanje tujega jezika anketirancev

Kot je iz prikaza razvidno, 39 % staršev aktivno govori nemški jezik, 15 % staršev

aktivno govori angleški jezik in 22 % staršev ne govori aktivno nobenega tujega jezika.

Presenetljiv je podatek, da 20 % anketiranih staršev aktivno govori nemški in angleški

jezik, 1 % staršev aktivno govori angleški in španski jezik ter 3 % staršev aktivno govori

tri tuje jezike, in sicer nemški, angleški in hrvaški jezik. Med anketiranimi starši nihče ne

govori aktivno italijanskega jezika.

0 %

47 %

8 %

19 %

24 %

2 % 0 %

Stopnja izobrazbe

Dokončana osnovna šola

Srednja

Višja

Visoko strokovna

Univerzitetna

Magisterij

Doktorat

15 %

39 % 20 %

3 %

1 %

0 %

22 %

Aktivno obvladovanje tujega jezika

Angleški

Nemški

Nemški in angleški

Nemški, angleški in hrvaški

Španski in angleški

Italijanski

Nobenega aktivno



21

Prikaz 5: Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec

41 % anketiranih staršev meni, da je primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec

tri do štiri leta, 36 % staršev je prepričanih, da je primerna starost štiri do pet let, 21 %

anketiranih staršev pa je kot primerno starost navedlo pet do šest let. Presenečeni smo

bili nad tem, da sta 2 % staršev prepričana, da je uvajanje tujega jezika v vrtec

prezgodaj.

Prikaz 6: Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu

60 % anketirancev je prepričanih, da je interesna dejavnost najprimernejša oblika

poučevanja tujega jezika v vrtcu, 21 % staršev vidi tečajno obliko kot primerno, 19 %

staršev pa meni, da je integrirana oblika poučevanja tujega jezika najprimernejša.

41 %

36 %

21 %

2 %

Primerna starost za uvajanje tujega jezika v vrtec

3-4 leta

4-5 let

5-6 let

uvajanje tujega jezika v vrtec jeprezgodaj

21 %

60 %

19 %

0 %

Primerna oblika poučevanja tujega jezika v vrtcu

Tečajna oblika

Interesna dejavnost

Integrirana oblika

Nobeno



22

Prikaz 7: Pogostost izvajanja tujega jezika

Iz odgovorov je razvidno, da 46 % anketiranih staršev meni, da naj se zgodnje učenje

nemškega jezika izvaja dvakrat tedensko, 30 % jih je mnenja, da bi naj poučevanje

potekalo enkrat tedensko, 12 % staršev pravi, da bi naj učenje potekalo petkrat

tedensko, 11 % jih ocenjuje, da je zgodnje učenje tujega jezika najprimerneje izvajati

trikrat tedensko in le 1 % staršev meni, da naj bi učenje potekalo štirikrat tedensko.

Prikaz 8: Primerna velikost skupin

56 % staršev meni, da naj zgodnje učenje tujega jezika poteka v skupinah do osem

otrok, 30 % staršev je prepričanih, da je primerna velikost skupine do pet otrok, 10 %

anketiranih staršev kot primerno velikost navaja skupino do 12 otrok in le 4 % staršev

meni, da naj zgodnje učenje tujega jezika poteka v večjih skupinah.

30 %

46 %

11 %

1 % 12 %

Pogostost izvajanja tujega jezika

1 x tedensko

2 x tedensko

3 x tedensko

4 x tedensko

5 x tedensko

30 %

56 %

10 %

4 %

Primerna velikost skupine

do 5 otrok

do 8 otrok

do 12 otrok

večje skupine



23


pasivno razume en tuji jezik

Iz odgovorov lahko razberemo, da se s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg

maternega jezika pasivno razume en tuji jezik, popolnoma strinja kar 64 %

anketirancev, 25 % se jih s trditvijo strinja, 7 % se jih s trditvijo ne strinja in le 4 %

staršev se s trditvijo nikakor ne strinja.


aktivno govori en tuji jezik

S trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori en tuji

jezik, se več kot polovica anketiranih staršev popolnoma strinja (63 %), sledijo jim

starši, ki se s trditvijo prav tako strinjajo (31 %), manj je staršev, ki se z dano trditvijo ne

strinjajo (5 %), najmanj pa je staršev, ki se s trditvijo nikakor ne strinjajo (1 %).

64 %

25 %

7 % 4 %

Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika pasivno razume en tuji jezik

se popolnoma strinjam

se strinjam

se ne strinjam

se nikakor ne strinjam

63 %

31 %

5 % 1 %

Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori en tuji jezik


se strinjam

se ne strinjam




24


aktivno govori še vsaj dva tuja jezika

43 % staršev se strinja s trditvijo, da je pomembno, da otrok poleg maternega jezika

aktivno govori še vsaj dva tuja jezika, 23 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja, 31

% staršev se s trditvijo ne strinja in le 3 % staršev se s trditvijo nikakor ne strinjajo.

Hipoteza 1: Starši menijo, da je pomembno, da otroci poleg maternega jezika aktivno

govorijo še vsaj dva tuja jezika.

Tukaj nas je predvsem zanimalo, koliko tujih jezikov naj po mnenju staršev otrok

aktivno govori. Iz rezultatov je razvidno, da 66 % anketiranih staršev meni, da je

pomembno, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva tuja jezika.

Glede na rezultate to hipotezo potrdimo.

Prikaz 12: Strinjanje s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu

pozitivno vpliva na učenje nadaljnjih tujih jezikov

23 %

43 %

31 %

3 %

Pomembno je, da otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva tuja jezika


se strinjam

se ne strinjam


55 % 39 %

6 % 0 %

Učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu pozitivno vpliva na učenje

nadaljnjih tujih jezikov


se strinjam

se ne strinjam




25

Iz odgovorov anketiranih staršev vidimo, da se 55% staršev popolnoma strinja in 39%

staršev strinja s trditvijo, da učenje prvega tujega jezika v zgodnjem otroštvu pozitivno

vpliva na učenje nadaljnjih tujih jezikov in le 6% staršev se s trditvijo ne strinja.

Prikaz 13: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na

razvoj maternega jezika

Polovica anketiranih staršev (50 %) se s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika

negativno vpliva na razvoj maternega jezika, nikakor ne strinja, sledijo jim starši, ki se

prav tako s trditvijo ne strinjajo (44 %), le nekaj (5 %) je tistih staršev, ki se s trditvijo

strinjajo, in le 1 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja.

Prikaz 14: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na

otrokov celostni razvoj

S trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni

razvoj, se 52 % anketiranih staršev strinja, 34 % staršev se popolnoma strinja, 13 %

1 % 5 %

44 %

50 %

Zgodnje učenje nemškega jezika negativno vpliva na razvoj maternega jezika


se strinjam

se ne strinjam


34 %

52 %

13 %

1 %

Zgodnje učenje nemškega jezika pozitivno vpliva na otrokov celostni razvoj


se strinjam

se ne strinjam




26

anketiranih staršev se z dano trditvijo ne strinja in le 1 % je staršev, ki se s trditvijo

nikakor ne strinjajo.

Hipoteza 2: Starši menijo, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na

materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.

Iz prikazov 12, 13 in 14 je razvidno, da 94 % staršev meni, da zgodnje učenje tujega

jezika pozitivno vpliva na materinščino, prav tako 9 4% anketiranih staršev meni, da

zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na usvajanje drugih tujih jezikov, in 86 %

anketiranih staršev meni, da zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vpliva na otrokov

celostni razvoj, zato hipotezo v celoti potrdimo.

Prikaz 15: Strinjanje s trditvijo, da zgodnje učenje nemškega jezika za otroka

predstavlja nepotrebno obremenitev

Iz odgovorov anketiranih staršev vidimo, da se 42 % staršev ne strinja s trditvijo, da

zgodnje učenje nemškega jezika za otroka predstavlja nepotrebno obremenitev, 36 %

staršev se z dano trditvijo nikakor ne strinja, 14 % anketiranih staršev se s to trditvijo

strinja in le 8 % staršev se s trditvijo popolnoma strinja.

8 % 14 %

42 %

36 %

Zgodnje učenje nemškega jezika za otroka predstavlja nepotrebno obremenitev


se strinjam

se ne strinjam




27

Prikaz 16: Strinjanje s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli

68 % staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot

odrasli, 28 % se jih s trditvijo strinja, 3 % se s trditvijo ne strinjajo in 1 % staršev se

nikakor ne strinja s tem, da se otrok nemškega jezika uči lažje kot odrasli.

Prikaz 17: Strinjanje s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika

pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca

50 % staršev se strinja s trditvijo, da je zgodnji začetek učenja nemškega jezika

pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca, prav tako

se 36 % staršev s to trditvijo popolnoma strinja in le 13 % je staršev, ki se s trditvijo ne

strinjajo. Preostali 1 % staršev se s trditvijo nikakor ne strinja.

68 %

28 %

3 %

1 %

Otrok se nemškega jezika uči lažje kot odrasli


se strinjam

se ne strinjam


36 %

50 %

13 %

1 %

Zgodnji začetek učenja nemškega jezika je pomemben, če želimo, da otrok usvoji naglas in melodijo naravnega govorca


se strinjam

se ne strinjam




28

Prikaz 18: Strinjanje s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika

ob igri vlog, pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah

Iz prikaza lahko razberemo, da se največji delež (64 %) anketiranih staršev popolnoma

strinja s trditvijo, da je najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika ob igri vlog,

pesmicah, izštevankah, rimah in pravljicah, sledijo jim starši, ki se s trditvijo prav tako

strinjajo (35 %), najmanjši delež (1 %) pa je staršev, ki se z dano trditvijo ne strinja.

Prikaz 19: Strinjanje s trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v tujem jeziku

S trditvijo, da naj učna ura poteka izključno v nemškem jeziku, se 15 % staršev

popolnoma strinja, 41 % staršev se strinja, 39% staršev se ne strinja in 5 % se jih

nikakor ne strinja.

64%

35%

1% 0%

Najprimernejša metoda usvajanja nemškega jezika je ob igri vlog, pesmicah, izštevankah,

rimah in pravljicah


se strinjam

se ne strinjam


15%

41%

39%

5%

Učna ura naj poteka izključno v nemškem jeziku


se strinjam

se ne strinjam




29

Prikaz 20: Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika

Iz rezultatov lahko razberemo, da 83 % anketiranih staršev meni, da obmejno območje

Gornja Radgona vpliva na izbiro tujega jezika, in le 17 % staršev se s tem ne strinja.

Hipoteza 3: Starši menijo, da obmejno območje Gornja Radgona vpliva na izbiro

tujega jezika.

Iz Prikaza 20 lahko razberemo, da 83 % anketiranih staršev meni, da obmejno

območje Gornja Radgona vpliva na izbiro tujega jezika. Na podlagi dobljenih

odgovorov hipotezo potrdimo.

Prikaz 21: Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona

Iz prikaza je razvidno, da bi 84 % anketiranih staršev svojemu otroku glede na obmejno

območje Gornja Radgona priporočalo učenje nemškega jezika in 15 % anketiranih

staršev bi svojemu otroku priporočalo učenje angleškega jezika.

83 %

17 %

Vpliv obmejnega območja Gornja Radgona na izbiro tujega jezika

Da

Ne

15%

84%

0% 0% 1%

Priporočeni jezik glede na obmejno območje Gornja Radgona

angleščino

nemščino

iItalijanščino

španščino

drugo



30

Hipoteza 4: Starši glede na obmejno območje Gornja Radgona svojim otrokom

priporočajo učenje nemškega jezika.

Zanimalo nas je, ali starši svojim otrokom priporočajo učenje nemškega jezika oziroma

jezika sosedov in v tem vidijo prednost za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev v

Avstriji, ali pa dajejo prednost angleškemu jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da 84 %

anketiranih staršev svojemu otroku glede na obmejno območje Gornja Radgona

priporoča učenje nemškega jezika, zato tudi to hipotezo potrdimo.

Prikaz 22: Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju

Gornja Radgona

Večina anketiranih staršev, in sicer 87 %, je prepričanih, da je zgodnje učenje

nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno, in le 13 %

anketiranih staršev meni, da zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju

Gornja Radgona ni pomembno.

Hipoteza 5: Starši predšolskih otrok se zavedajo, da je zgodnje učenje nemškega

jezika na obmejnem območju Gornja Radgona pomembno.

V raziskovalnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, ali se starši zavedajo pomena

zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona. Večina

anketiranih staršev je mnenja, da je zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem

območju Gornja Radgona pomembno, zato to hipotezo potrdimo.

87%

13%

Pomembnost zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja

Radgona

Da

Ne



31

Prikaz 23: Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je

pomembnejše kot znanje angleškega jezika

Na vprašanje, ali je zanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona

pomembnejše kot znanje angleškega jezika, je 63 % anketirancev odgovorilo, da je

pomembnejše. Preostalih 37 % meni, da zanje nemškega jezika ni pomembnejše od

znanja angleškega jezika.

Prikaz 24: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost zaposlitve v sosednji državi

Avstriji«

Možnost zaposlitve v sosednji državi Avstriji je za 67 % staršev zelo pomemben

dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem

območju Gornja Radgona, za 31 % anketiranih staršev je omenjeni dejavnik

pomemben in le 2 % anketiranih staršev možnost zaposlitve v Avstriji ocenjuje kot manj

pomemben dejavnik.

63 %

37 %

Znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona je pomembnejše

kot znanje angleškega jezika

Da

Ne

67 %

31 %

2 % 0 %

Možnost zaposlitve v sosednji državi Avstriji

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



32

Prikaz 25: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost šolanja in študija v sosednji

državi Avstriji«

Iz prikaza je razvidno, da je možnost šolanja in študija v sosednji državi Avstriji za 66 %

staršev zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega

jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 33 % staršev je ta dejavnik

pomemben in le 1 % staršev je mnenja, da je omenjeni dejavnik manj pomemben.

Prikaz 26: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,

časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku«

48 % anketiranih staršev ocenjuje, da je možnost spremljanja radijskih, TV oddaj,

časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev

za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 28 %

anketiranih staršev omenjeni dejavnik označujejo kot manj pomemben in za 24 %

staršev je ta dejavnik zelo pomemben.

66%

33%

1% 0%

Možnost šolanja in študija v sosednji državi Avstriji

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno

24 %

48 %

28 %

0 %

Možnost spremljanja radijskih, TV oddaj, časopisov, revij in knjig v nemškem jeziku

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



33

Prikaz 27: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost komunikacije s prebivalci

sosednje države Avstrije«

Iz odgovorov anketiranih staršev opazimo, da 49 % staršev možnost komunikacije s

prebivalci sosednje države Avstrije ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na

odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona,

35 % staršev ocenjuje, da je ta dejavnik zelo pomemben, in 16 % staršev meni, da je

omenjeni dejavnik manj pomemben.

Prikaz 28: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost sklepanja prijateljskih vezi s

prebivalci sosednje države Avstrije«

Možnost sklepanja prijateljskih vezi s prebivalci sosednje države Avstrije 51% staršev

ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega

jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 25 % staršev ta dejavnik uvršča kot

zelo pomemben in 24 % staršev ocenjuje, da je omenjeni dejavnik manj pomemben.

35 %

49 %

16 %

0 %

Možnost komunikacije s prebivalci sosednje države Avstrije

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno

25 %

51 %

24 %

0 %

Možnost sklepanja prijateljskih vezi s prebivalci sosednje države Avstrije

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



34

Prikaz 29: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost spoznavanja kulture sosednje

države Avstrije«

Iz prikaza je razvidno, da je za 46 % anketiranih staršev možnost spoznavanja kulture

sosednje države Avstrije manj pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje

učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 33 % anketiranih

staršev je omenjeni dejavnik pomemben in za 21 % staršev je ta dejavnik zelo

pomemben.

Prikaz 30: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost mednarodnega sodelovanja«

Iz odgovorov anketiranih staršev lahko razberemo, da 52 % staršev možnost

mednarodnega sodelovanja ocenjuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za

zgodnje učenje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, 34 %

anketiranih staršev ocenjuje, da je ta dejavnik zelo pomemben, in le 14% anketiranih

staršev omenjeni dejavnik ocenjuje kot manj pomemben.

21 %

33 %

46 %

0 %

Možnost spoznavanja kulture sosednje države Avstrije

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno

34 %

52 %

14 %

0 %

Možnost mednarodnega sodelovanja

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



35

Hipoteza 6: Starši ocenjujejo, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na

obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost komunikacije s

prebivalci sosednje države Avstrije, zaposlitve in izobraževanja v tej državi, pa tudi

vključevanja v širše mednarodno sodelovanje.

Iz odgovorov staršev je razvidno, da na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika

na obmejnem območju Gornja Radgona v največji meri vpliva možnost šolanja in

študija (99 %), sledijo možnost zaposlitve (98 %), možnost komunikacije s prebivalci

sosednje države Avstrije (84 %) in možnost mednarodnega sodelovanja (86 %), zato to

hipotezo potrdimo.

Prikaz 31: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost nakupovanja v sosednji državi

Avstriji«

40 % staršev ocenjuje, da je možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji manj

pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika na

obmejnem območju Gornja Radgona, 32 % staršev ocenjuje, da je omenjeni dejavnik

pomemben, 21 % staršev ta dejavnik uvršča kot zelo pomemben in le 7 % staršev

meni, da je možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji nepomemben dejavnik.

21 %

32 %

40 %

7 %

Možnost nakupovanja v sosednji državi Avstriji

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



36

Prikaz 32: Stopnja pomembnosti dejavnika »možnost obiska restavracij v sosednji

državi Avstriji«

Iz prikaza je razvidno, da je za 45 % staršev možnost obiska restavracij v sosednji

državi Avstriji manj pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za zgodnje učenje

nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona, za 29 % je ta dejavnik

pomemben, za 16 % staršev je omenjeni dejavnik zelo pomemben in za 10 % staršev

je možnost obiska restavracij v Avstriji nepomemben dejavnik.

Veliko ljudi na obmejnem območju Gornja Radgona nakupuje ali obišče restavracije v

sosednji državi Avstriji. Znanje nemškega jezika je pri tem nedvomno pomembno in

koristno, saj olajša komunikacijo med ljudmi. Prav tako pa znanje nemškega jezika

pripomore k spremljanju medijev in sklepanju prijateljskih vezi s prebivalci sosednje

države Avstrije. Tega se zavedajo tudi starši, saj so mnenja, da ti dejavniki prav tako

vplivajo na odločitev za zgodnje učenje nemškega jezika.

16 %

29 % 45%

10 %

Možnost obiska restavracij v sosednji državi Avstriji

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Ne pomembno



37

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil pridobiti mnenja staršev o

pomenu, vlogi in prednostih zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju

Gornja Radgona ter stališča staršev do zgodnjega učenja nemškega jezika.

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da večina staršev meni, da je zgodnje učenje

nemškega jezika smiselno, saj je otrok v tem obdobju najbolj dojemljiv za učenje

jezikov. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da se večina staršev zaveda, da

zgodnje učenje tujega jezika ne škodi razvoju maternega jezika, temveč pozitivno

vpliva na materinščino, usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.

»Enojezičnost danes ni več kvaliteta, temveč je ovira in celo nevarnost družbi

napredka, sožitja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja« (Pižorn, 2009). Iz

raziskave je razvidno, da se starši zavedajo pomena in prednosti znanja tujih jezikov,

tako v zasebnem kot tudi v gospodarskem življenju. Kar 94 % staršem se zdi

pomembno, da bo njihov otrok aktivno govoril en tuji jezik. Presenetil nas je podatek,

da 66 % staršev meni, da naj otrok poleg maternega jezika aktivno govori še vsaj dva

tuja jezika. Sami smo bili prepričani, da bo odstotek strinjanja s trditvijo o večjezičnosti

večji.

Znanje tujih jezikov postaja vedno bolj pomembno, to velja še posebej za obmejno

območje Gornja Radgona. Zaradi neposredne bližine Avstrije vidi veliko staršev

prednost in priložnost prav v znanju nemškega jezika, ki odpira pot do zaposlitve in

izobraževanja v sosednji državi Avstriji, komunikacije in sklepanja prijateljskih vezi s

prebivalci Avstrije, mednarodnega sodelovanja ter spremljanja medijev v nemškem

jeziku. Prav zaradi tega se povečuje zanimanje staršev za zgodnje učenje nemškega

jezika že v vrtcu.

Veseli smo bili rezultata raziskave, da se starši zavedajo pomembnosti zgodnjega

učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona in svojim otrokom

priporočajo prav učenje slednjega jezika.

Uspešnost učenja nemškega jezika je v veliki meri odvisna tudi od učiteljeve

oziroma vzgojiteljeve usposobljenosti. Zato bi lahko v prihodnje v vrtcih organizirali

izobraževanja, kjer bi se vzgojiteljice, ki sicer imajo jezikovno znanje ali pridobljen

certifikat Goethe instituta o znanju nemškega jezika, še dodatno seznanjale z metodiko

poučevanja tujih jezikov na predšolski stopnji. Seveda bi izobraževanja morala biti

preverjena in standardizirana, izvajati bi jih morale primerne inštitucije, ki bi pridobljeno



38

znanje tudi preverjale in vrednotile. Kljub temu, da se je veliko staršev opredelilo za

zgodnje učenje nemškega jezika v obliki interesne dejavnosti, bi bilo treba razmisliti o

integriranem načinu poučevanja tujih jezikov predvsem na obmejnih območjih in

vključitvi področja zgodnjega učenja in poučevanja tujega jezika v Kurikulum za vrtce.

Tako bi otroci tuji jezik oziroma jezik sosedov usvajali spontano, na naraven način in v

okviru z načrtovanimi vsakodnevnimi dejavnostmi, ki potekajo v vrtcu.



39

5 LITERATURA IN VIRI

Brumen, (M). (2010). Učinkovito učenje in poučevanje slovenščine kot drugega/tujega

jezika na nižji stopnji OŠ. Pridobljeno 15. 4. 2015 s

http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/GRA_Ucinkovito_ucenje_in_poucevanje_sl

ovenscine_MihaelaBrumen_19apr10.pdf.

Brumen, (M). in Pižorn, K. (2008). Evropske smernice za učenje tujega jezika na

predšolski in razredni stopnji osnovne šole. Revija za elementarno izobraževanje,

št. 3/4, 139–146.

Brumen, M. (1998). Igra kot spodbuda za zgodnje učenje tujega jezika. Pedagoška

obzorja, 5-6, 251–257.

Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu: priročnik za učitelje:

teoretična in praktična izhodišča za učitelje tujega jezika v prvem in drugem triletju

osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Brumen, M. (2004). Didaktični nasveti za začetno poučevanje angleškega in nemškega

jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Brumen, M. (2009). Učenje tujega jezika v otroštvu. Otrok in družina. 9, št. 53, 12–15.

Brumen, M. (marec 2000/2001). Lutke in pesmi kot uspešni korak pri pridobivanju

tujega jezika. Educa, 9 (3–4), 29–33.

Cros, R. (1991). 10 kleine Zappelmänner. Deutsch als Fremdsptsche für Vor - und

Grundschulkinder. München: Ernst Klett Verlag GmbH.

Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., Razdevšek Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje tujega

jezika. Koper: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Govoriti za Evropo, jezik v Evropski uniji (2008). Pridobljeno 5. 4. 2015 s

http://bookshop.europa.eu/sl/govoriti-za-evropo-pbNAAB08127/

http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnostclil.pdf.

Jazbec, S., Lipavic Oštir, A., Pižorn, K., Dagarin Fojkar, M., Pevec Semec, K., Šečerov,

N. (2010). Pot v večjezičnost. Zgledi Clil-a. Pridobljeno 3. 6. 2015 s

Kogoj, B. (1995). Učenje tujega jezika v otroštvu. Otrok in družina, 44(5), 6–7.

Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Marjanovič Umek, M. (2006). Otroški govor, razvoj in učenje. Domžale: Izolit

http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/GRA_Ucinkovito_ucenje_in_poucevanje_slovenscine_MihaelaBrumen_19apr10.pdf

http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/GRA_Ucinkovito_ucenje_in_poucevanje_slovenscine_MihaelaBrumen_19apr10.pdf

http://bookshop.europa.eu/sl/govoriti-za-evropo-pbNAAB08127/

http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnostclil.pdf



40

Novinec, B. (2010). Prvo srečanje s tujim jezikom mora biti igrivo. Pridobljeno

13.4.2015 s http://www.ringaraja.net/clanek/prvo-srecanje-s-tujim-jezikom-mora-

biti-igrivo_1020.html.

Nürnberger Empfehlungen zum frühen Fremdsprachenlernen. Pridobljeno 10.4.2015 s

http://www.goethe.de/lhr/prj/nef/deindex.htm.

Pirh Svetina, N. (2005). Slovenščina kot tuji jezik. Domžale: Izolit.

Pižorn, K. (2009). Učenje dodatnih (tujih) jezikov na zgodnji stopnji – (i)zguba ali

pridobitev? M. Ivšek (ur.), Jezik v izobraževanju (str. 197-209). Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Prebeg - Vilke, M. (1995). Otrok in jezik. Materinščina in drugi jezik naših otrok.

Ljubljana: Sanjska knjiga.

Seliškar, N. (1995). Igramo se in učimo: zgodnje učenje tujega jezika. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Skela, J. (1999). Medkulturne razsežnosti učenja in poučevanja tujega jezika. L. Čok

(ur.), Učenje in poučevanje tujega jezika (str. 54-58). Koper: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani; Pedagoška fakulteta.

Verbič, N. (1992/93). Uvajanje tujega jezika v predšolski dobi. Educa, 2(3), 159–167.

Videmšek, M., Drašler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s

tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut

za šport.

http://www.ringaraja.net/clanek/prvo-srecanje-s-tujim-jezikom-mora-biti-igrivo_1020.html

http://www.ringaraja.net/clanek/prvo-srecanje-s-tujim-jezikom-mora-biti-igrivo_1020.html

http://www.goethe.de/lhr/prj/nef/deindex.htm



41

6 PRILOGE

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Moje ime je Simona Kotnik. Zaključujem študij na Pedagoški fakulteti Univerze na

Primorskem, smer Predšolska vzgoja. Pišem diplomsko nalogo z naslovom »Pomen

zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona«.

Z anketnim vprašalnikom bi pridobila pomembne podatke za svojo raziskavo v

diplomski nalogi. Podatki mi bodo služili izključno v raziskovalne namene in je zanje

zagotovljena popolna anonimnost. Prosim Vas, da si vzamete nekaj minut časa in

odgovorite na naslednja vprašanja.

Navodilo: Na zastavljena vprašanja odgovarjate tako, da označite ustrezen odgovor ali

odgovor dopišete.

I. PODATKI O ANKETIRANCU

1. Spol

a) ženski

b) moški

2. Starost

a) 20–29 let

b) 30–39 let

c) 40–49 let

d) nad 50 let

3. Katero stopnjo izobrazbe imate dokončano?

a) dokončano osnovno šolo

b) srednjo



42

c) višjo

d) visoko strokovno

e) univerzitetno

f) magisterij

g) doktorat

4. Kateri tuji jezik govorite aktivno?

a) angleški

b) nemški

c) španski

d) italijanski

e) nobenega aktivno

f) drugi: ________________________

II. STALIŠČA STARŠEV DO ZGODNJEGA UČENJA NEMŠKEGA JEZIKA V

VRTCU

5. Katera starost je po vašem mnenju primerna za uvajanje tujega jezika v

vrtcu?

a) 3–4 leta

b) 4–5 let

c) 5– 6 let

d) uvajanje tujega jezika v vrtcu je prezgodnje

6. V katero obliko poučevanja tujega jezika bi vključili vašega otroka?

a) tečajno obliko

b) interesno dejavnost

c) integrirano obliko (integracija tujega jezika v vsakodnevne dejavnosti)

d) nobeno

7. Kolikokrat na teden naj se po vašem mnenju izvaja zgodnje učenje tujega

jezika?

a) 1 x tedensko

b) 2 x tedensko

c) 3 x tedensko

d) 4 x tedensko



43

e) 5 x tedensko

8. V kako velikih skupinah otrok naj se po vašem mnenju izvaja zgodnje

učenje tujega jezika?

a) v skupinah do 5 otrok

b) v skupinah do 8 otrok

c) v skupinah do 12 otrok

d) v večjih skupinah

9. Vaša stališča glede zgodnjega učenja nemškega jezika v vrtcu

Navodilo: V spodnji tabeli je zapisanih nekaj trditev. Trditve pozorno preberite in

opredelite svoje mnenje.

TRDITVE

Se

popolnoma

strinjam

Se

strinjam

Se ne

strinjam

Se nikakor

ne strinjam

Pomembno je, da otrok poleg

maternega jezika pasivno

razume en tuji jezik.


maternega jezika aktivno govori

en tuji jezik.


maternega jezika aktivno govori

še vsaj dva tuja jezika.

Učenje prvega tujega jezika v

zgodnjem otroštvu pozitivno

vpliva na učenje nadaljnjih tujih

jezikov.

Zgodnje učenje nemškega

jezika negativno vpliva na razvoj

maternega jezika.


jezika pozitivno vpliva na

otrokov celostni razvoj.



44

III. MNENJE STARŠEV O POMENU UČENJA NEMŠKEGA JEZIKA NA

OBMEJNEM OBMOČJU GORNJA RADGONA

10. Ali po vašem mnenju obmejno območje vpliva na izbiro tujega jezika?

a) da

b) ne

11. Kateri tuji jezik bi vašemu otroku glede na obmejno območje Gornja

Radgona priporočali?

a) angleščino

b) nemščino

c) italijanščino

d) španščino

e) drugo:________________

12. Ali se vam zdi zgodnje učenje nemškega jezika za obmejno območje

Gornja Radgona pomembno?

a) da


jezika za otroka predstavlja

nepotrebno obremenitev.

Otrok se nemškega jezika uči

lažje kot odrasli.

Zgodnji začetek učenja

nemškega jezika je pomemben,

če želimo, da otrok usvoji

naglas in melodijo naravnega

govorca.

Najprimernejša metoda

usvajanja nemškega jezika je ob

igri vlog, pesmicah, izštevankah,

rimah in pravljicah.

Učna ura naj poteka izključno v

nemškem jeziku.



45

b) ne

13. Ali se vam zdi znanje nemškega jezika na obmejnem območju Gornja

Radgona pomembnejše kot znanje angleškega jezika?

a) da

b) ne

14. V spodnji tabeli je zapisanih nekaj dejavnikov. Pozorno jih preberite in

ocenite, v kolikšni meri ti dejavniki vplivajo na odločitev za učenje

nemškega jezika na obmejnem območju Gornja Radgona.

Na odločitev za

učenje nemškega

jezika na obmejnem

območju Gornja

Radgona vpliva:

ZELO

POMEMBNO

POMEMBNO

MANJ

POMEMBNO

NE-

POMEMBNO

možnost zaposlitve v

sosednji državi Avstriji

možnost šolanja in

študija v sosednji

državi Avstriji

možnost spremljanja

radijskih, TV oddaj,

časopisov, revij,

filmov in knjig v

nemškem jeziku

možnost komunikacije

s prebivalci sosednje

države Avstrije

možnost sklepanja

prijateljskih vezi s

prebivalci sosednje

države Avstrije

možnost spoznavanja

kulture sosednje



46

države Avstrije

možnost

mednarodnega

sodelovanja

možnost nakupovanja

v sosednji državi

Avstriji

možnost obiska

restavracij v sosednji

državi Avstriji

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.

diplomska naloga simona kotnik - upr · iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. alenki kocbek za...

Documents