UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Ana Trafela

MARIBOR, 2015

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

PLESNA DRAMATIZACIJA »PAJEK«,

PROJEKTNO UČNO DELO V OPB

Mentorica: mag. Olivera ILIĆ

Kandidatka: Ana TRAFELA

MARIBOR, 2015

Lektorica: Ana Koritnik, prof. slov.

Prevajalec: Mirko Škundrić, prof. nem. in ang.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Oliveri Ilić za strokovne nasvete, razumevanje,

prijaznost in podporo pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Koritnik, prof. slov., za vso pomoĉ in podporo

pri oblikovanju ter izboljšanju jezikovne in oblikovne plati besedila, prevajalcu

Mirku Škundriću, prof. nem. in ang., in br. Andreju Fegušu za skladbo.

Zahvaljujem se mojemu moţu, ki mi je v ĉasu študija stal ob strani in verjel vame,

ter najinim sedmim otrokom – gonilni sili vsega, kar v ţivljenju poĉnem.

Zahvala ravnateljici OŠ Videm in sedanjemu v. d. ravnatelja, razredniĉarki 2. e in

uĉencem oddelka podaljšanega bivanja, ki so sodelovali v projektu »Pajek«.

Prav tako pa se ţelim zahvaliti tudi vsem, ki so mi kakorkoli nesebiĉno pomagali

tako v ĉasu študija kot pri nastajanju tega dela.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Ana Trafela, roj. 8. 7. 1968, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Plesna dramatizacija »Pajek«, projektno učno delo v OPB, izdelano pod

mentorstvom mag. Olivere Ilić, predavateljice, avtorsko delo. V diplomskem delu

so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

________________________

(podpis študentke)

POVZETEK

Diplomsko delo zajema plesno dejavnost uĉencev v oddelku podaljšanega bivanja

v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju osnovne šole. Nakazuje pa tudi izziv,

pred katerim se znajde vzgojitelj predšolskih otrok, ki se zaposli kot uĉitelj

podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj nima izkušenj z delom na tem podroĉju iz

ĉasa študija. Pri svojem delu zaĉne povezovati Kurikulum za vrtce in uĉne naĉrte

za osnovno šolo in iskati poti za popestritev vsebin. Tako zaide tudi v vode

projektnega dela.

V prvem delu so tako predstavljena teoretiĉna izhodišĉa: podaljšano bivanje,

projektno uĉno delo, ples in plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce in uĉnih naĉrtih

za osnovno šolo ter plesna dramatizacija.

V drugem delu pa sta predstavljena projekt »Pajek« in izvedena plesna

dramatizacija na istoimensko temo kot zakljuĉna predstavitev projekta.

Celoten projekt je bil realiziran v neposrednih pedagoških delovnih pogojih v OŠ

Videm, Videm pri Ptuju, v oddelku podaljšanega bivanja (2. in 3. razred).

Ključne besede: podaljšano bivanje, projektno uĉno delo, ples, plesna vzgoja v

prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju osnovne šole in v vrtcu, plesna

dramatizacija.

ABSTRACT

This diploma paper includes pupil’s dance activities in the extended stay group in

the first stage of elementary education. It also indicates the challenges which a

kindergarten teacher faces when working as a teacher in a elementary school’s

extended stay group due to the lack of experience and knowledge of this working

field originating from his study. During his work, the teacher begins to connect

the curricula of kindergartens and elementary schools in order to diversify it and

to make it more interesting. By doing so, he eventually also progresses to project

work.

The first part of the thesis presents the following theoretical frameworks:

extended stay, project work, dance and dance education in the curricula of

kindergartens and elementary schools as well as dance dramatization.

The second part presents the "Spider" project and the performed dance

dramatization of the eponymous theme as the project’s final presentation.

The entire project was carried out under genuine teaching conditions at the Videm

elementary school (Videm is a town near the Ptuj) in the extended stay group (2nd

and 3rd

grade).

Key words: extended stay, project work, dance, dance education in the first stage

of elementary and kindergarten education, dance dramatization

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 PODALJŠANO BIVANJE ............................................................................. 2

2.1 USTVARJALNO PREŢIVLJANJE PROSTEGA ĈASA ............................... 2

2.1.1 Kaj je ustvarjalno preţivljanje prostega ĉasa ............................................ 2

2.1.2 Operativni cilji ustvarjalnega preţivljanja prostega ĉasa .......................... 3

2.2 SPROSTITVENA DEJAVNOST ................................................................... 3

2.2.1 Dejavnosti v okviru sprostitvene dejavnosti ............................................. 3

2.2.2 Kaj je sprostitvena dejavnost .................................................................. 4

2.2.3 Operativni cilji sprostitvene dejavnosti .................................................... 4

2.3 SAMOSTOJNO UĈENJE .............................................................................. 4

2.3.1 Kaj je samostojno uĉenje ......................................................................... 4

2.3.2 Operativni cilji samostojnega uĉenja ....................................................... 5

2.4 PREHRANA OZ. KOSILO ............................................................................ 6

3 PROJEKTNO UČNO DELO ......................................................................... 7

3.1 TIPI PROJEKTOV ........................................................................................ 7

3.2 SPECIFIĈNE ZNAĈILNOSTI PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA .............. 8

3.3 NAĈELA PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA............................................... 8

3.4 VELIKOST (DOLŢINA) PROJEKTOV ........................................................ 8

3.5 ETAPE PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA .................................................. 9

3.5.1 Pobuda (iniciativa) ............................................................................... 9

3.5.2 Skiciranje (razĉlenitev pobude) ........................................................... 10

3.5.3 Naĉrtovanje ........................................................................................ 11

3.5.4 Izvajanje ............................................................................................. 11

3.5.5 Sklepni del ......................................................................................... 11

3.5.6 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del ............................................. 12

3.6 SODELUJOĈI V PROJEKTU ..................................................................... 12

3.7 PROJEKTNO UĈNO DELO V OPB ........................................................... 12

4 PLES, PLESNA VZGOJA IN PLESNA DRAMATIZACIJA .................... 14

4.1 PLES ........................................................................................................... 14

4.1.1 Korenine plesa....................................................................................... 14

4.1.2 Pomen gibanja in plesa za otroke ........................................................... 15

4.2 PLESNA VZGOJA ...................................................................................... 16

4.2.1 Plesna vzgoja in ustvarjalni gib v vrtcu in šoli ....................................... 16

4.2.2 Vrste gibalnih dejavnosti v vrtcu in v šoli ............................................. 17

4.2.2.1 Gibalne in rajalne igre..................................................................... 18

4.2.2.2 Pantomima..................................................................................... 18

4.2.2.3 Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno

dramatiziranje ............................................................................................ 19

4.2.2.4 Gibalne didaktiĉne igre .................................................................. 19

4.2.3 Plesno izraţanje, ustvarjanje in sporoĉanje ............................................ 20

4.2.4 Naĉela plesne vzgoje ............................................................................ 21

4.2.5 Metode plesne vzgoje ........................................................................... 21

4.2.5.1 Metoda vodenja .............................................................................. 21

4.2.5.2 Metoda izmišljanja (improvizacija) ................................................. 22

4.2.5.3 Metoda od vodenja k izmišljanju (improvizaciji) ............................ 22

4.2.5.4 Metoda od izmišljanja (improvizacije) k vodenju ............................ 22

4.3 PLESNA VZGOJA V KURIKULUMU ZA VRTCE ................................... 22

4.3.1 Umetnost ............................................................................................... 22

4.3.1.1 Operativni cilji (umetnosti) plesne vzgoje: ..................................... 23

4.3.1.2 Primeri plesnih dejavnosti .............................................................. 24

4.3.2 Povezovanje plesne vzgoje z drugimi podroĉji umetnosti iz Kurikuluma25

4.3.3 Povezovanje plesne vzgoje in drugih vzgojnih podroĉij iz Kurikuluma .. 25

4.3.3.1 Gibanje ........................................................................................... 25

4.3.3.2 Jezik ............................................................................................... 26

4.3.3.3 Druţba ............................................................................................ 26

4.3.3.4 Narava ............................................................................................ 26

4.3.3.5 Matematika ..................................................................................... 27

4.4 PLESNA VZGOJA V UĈNEM NAĈRTU ZA PRVO VZGOJNO-

IZOBRAŢEVALNO OBDOBJE V OSNOVNI ŠOLI ........................................ 28

4.4.1 Gibalno-plesne dejavnosti pri pouku športne vzgoje .............................. 28

4.4.1.1 Cilji športa (plesnih iger) v prvem VIO ........................................... 28

4.4.1.2 Praktiĉne vsebine sklopa plesne igre v prvem VIO .......................... 29

4.4.2 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku glasbe .............. 30

4.4.3 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku jezika .............. 31

4.4.4 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku likovne vzgoje 32

4.4.5 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku spoznavanja

okolja ............................................................................................................. 32

4.4.6 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku matematike ..... 33

4.5 PLESNA DRAMATIZACIJA ...................................................................... 34

4.5.1 Kaj je plesna dramatizacija .................................................................... 34

4.5.2 Scenska uprizoritev plesne dramatizacije ............................................... 34

4.5.3 Metodiĉni postopek pri plesni dramatizaciji: .......................................... 35

4.5.4 Tekst pri plesni dramatizaciji ................................................................. 35

4.5.5 Dramske vloge otrok ............................................................................. 36

4.5.6 Trajanje plesne dramatizacije ................................................................ 37

4.5.7 Pogostnost pojavnosti plesne dramatizacije pri delu v vrtcu in šoli ........ 37

5 VSEBINSKA OPREDELITEV .................................................................... 38

5.1 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE ............................................................... 38

5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................... 38

5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................................... 39

5.4 RAZISKOVALNE METODE ...................................................................... 39

5.5 RAZISKOVALNI VZOREC ....................................................................... 40

5.6 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ........................................................ 40

6 PROJEKT »PAJEK« .................................................................................... 41

6.1 UTEMELJITEV PROJEKTA ...................................................................... 41

6.2 UDELEŢENCI V PROJEKTU ..................................................................... 41

6.3 CILJI PROJEKTA ....................................................................................... 42

6.3.1 Splošni cilji projekta .............................................................................. 42

6.3.2 Cilji projekta po uĉnih podroĉjih ........................................................... 42

6.3.2.1 Plesna vzgoja .................................................................................. 42

6.3.2.2 Glasbena vzgoja ............................................................................. 43

6.3.2.3 Likovna vzgoja ............................................................................... 44

6.3.2.4 Športna vzgoja ................................................................................ 45

6.3.2.5 Slovenšĉina .................................................................................... 46

6.3.2.6 Spoznavanje okolja ......................................................................... 46

6.3.2.7 Matematika ..................................................................................... 47

6.4 POBUDA ..................................................................................................... 48

6.5 SKICIRANJE PROJEKTA .......................................................................... 50

6.6 NAĈRT DELA ............................................................................................ 50

6.7 IZVEDBA PROJEKTA ............................................................................... 56

6.7.1 Vsebine projekta, naĉrtovane v tedenskih naĉrtih ................................... 57

6.7.2 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del ................................................ 68

6.8 IZVEDBA PLESNE DRAMATIZACIJE ..................................................... 68

6.8.1 Cilji plesne dramatizacije: ..................................................................... 68

6.8.2 Metode dela ........................................................................................... 69

6.8.3 Literarna predloga za plesno dramatizacijo »Pajek« ............................. 69

6.8.4 Glasba za plesno dramatizacijo ............................................................. 70

6.8.5 Sestava plesne dramatizacije................................................................. 70

6.8.6 Koreografija plesne dramatizacije – prva delna naloga ......................... 71

6.8.7 Priprava kostumov – druga delna naloga............................................... 81

6.8.8 Priprava scene – tretja delna naloga ...................................................... 82

6.8.9 Dogovarjanje za nastop, vkljuĉevanje v razredni program – ĉetrta delna

naloga ............................................................................................................ 83

6.8.10 Izdelava vstopnic za otroke iz vrtca – peta delna naloga....................... 84

6.8.11 Izdelava spominkov za starše in uĉitelje – šesta delna naloga (Priloga I)

...................................................................................................................... 84

6.8.12 Priprava programskega lista – sedma delna naloga (Priloga H) ............ 84

6.8.13 Nastop za otroke iz vrtca in vzgojiteljici .............................................. 84

6.8.14 Nastop za starše nastopajoĉih uĉencev in za uĉitelje ............................ 87

6.8.15 Refleksija nastopajoĉih otrok, staršev in otrok – gledalcev .................. 87

6.8.16 Predstavitev doseţkov plesne dramatizacije in celotnega projekta ........ 89

6.8.17 Vrednotenje in evalvacija dela ............................................................. 89

7 SKLEP ........................................................................................................... 91

VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 94

PRILOGE .......................................................................................................... 1

KAZALO SLIK

Slika 1: Opazovanje pajkov ................................................................................ 59

Slika 2: Razstava likovnih izdelkov.................................................................... 60

Slika 3: Ustvarjanje z odpadnimi materiali ......................................................... 62

Slika 4: Ustvarjanje z odpadnimi materiali ......................................................... 62

Slika 5: Improvizacija gibalnih motivov ............................................................. 64

Slika 6: Kostum pajka ........................................................................................ 66

Slika 7: Jutro v Pajkovi vasi ............................................................................... 71

Slika 8: Miha plete mreţo .................................................................................. 72

Slika 9: Pajek Miha se skriva pred Konradovimi udarci ..................................... 75

Slika 10: Pajek Miha beţi................................................................................... 76

Slika 11: Zapredanje ujetih muh ......................................................................... 77

Slika 12: Hudobnega Konrada ni veĉ ................................................................. 79

Slika 13: Veselica v Pajkovi vasi ....................................................................... 81

Slika 14: Muhi ................................................................................................... 82

Slika 15: Del pajkove mreţe v uĉilnici (scena) ................................................... 83

Slika 16: Risbice otrok (gledalcev) iz vrtca ........................................................ 86

Slika 17: Notni zapis z besedilom pesmi Pajek ..................................................... 3

Slika 18: Spominsko darilce ............................................................................... 14

1

1 UVOD

Delo v oddelku podaljšanega bivanja (OPB) je specifiĉno delo v osnovni šoli

(OŠ). Od vzgojitelja, ki se v njem znajde v vlogi uĉitelja, se v praksi priĉakuje, da

bo obvladal uĉne vsebine in didaktiko pouka, ĉeprav ima skozi izobraţevanje za

svoj poklic malo moţnosti, da se sreĉa s to tematiko.

Tako se znajde na kriţpotju iskanja povezave med Kurikulumom za vrtce in

uĉnimi naĉrti za osnovno šolo, med vsebinami, cilji, metodami in uĉnimi

postopki – išĉe torej razlike in podobnosti, morebitno nadgradnjo vsebin in ciljev

in njihovo dopolnjevanje.

Prav iz opisane problematike, v kateri se znajde vzgojitelj v tovrstni situaciji, smo

izhajali, ko smo snovali zametke tega diplomskega dela in izvajali opisano

projektno delo v oddelku podaljšanega bivanja.

Tako so v teoretiĉnem delu diplomskega dela opredeljeni naslednji pojmi:

podaljšano bivanje, projektno uĉno delo, cilji uĉnih predmetov prvega vzgojno-

izobraţevalnega obdobja (ki so zajeti v empiriĉnem delu diplomskega dela in

nakazujejo medpredmetne povezave med uĉnimi predmeti samimi, pa tudi med

Kurikulumom za vrtce in šolskimi uĉnimi naĉrti), ples in plesna vzgoja. Slednja

namreĉ igrata pomembno vlogo v svetovnem trendu holistiĉnega (celostnega)

pristopa v vzgoji in izobraţevanju. Pomembno vlogo pa imata seveda tudi v

opisanem in izpeljanem projektu.

V drugem delu diplomskega dela je opisan projekt »Pajek«: cilji, hipoteze, potek

projekta, naĉrtovane dejavnosti, vkljuĉene v projekt »Pajek«, in sicer s posebnim

poudarkom na pripravi in izvedbi zakljuĉnega nastopa oz. predstavitvi s plesno

dramatizacijo.

2

2 PODALJŠANO BIVANJE

Podaljšano bivanje (PB) je oblika vzgojno-izobraţevalnega procesa, ki ga šola

organizira po pouku in je namenjeno uĉencem od 1. do 6. razreda (Delovna

skupina za pripravo koncepta PB, 2005).

Podaljšano bivanje, kakor tudi druge oblike varstva uĉencev izven pouka, urejata

Zakon o OŠ (Ur.l. RS, št. 12, VI/96) v 20., 21., 22. in 26. ĉlenu in Zakon o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (Ur.l. RS, št. 12,VI/96) v 81.

in 82. ĉlenu, in sicer: »Podaljšano bivanje /…/ organizira šola v okviru

razširjenega programa« (20. ĉl. ZOŠ) /…/. »V ĉasu podaljšanega bivanja se

uĉenci uĉijo, /…/ in sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih

dejavnostih« (21. ĉl. ZOŠ).

V PB se uĉenci vkljuĉujejo prostovoljno, in sicer s prijavo staršev in v okviru

pravil, ki jih doloĉi šola. Vsebovati mora naslednje elemente:

− samostojno učenje,

− prehrano,

− sprostitveno dejavnost,

− ustvarjalno preţivljanje prostega časa (prav tam).

Cilji PB se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraţevalnimi cilji pouka ob

upoštevanju interesov, potreb in ţelja uĉencev in njihovih staršev (prav tam).

Zaradi narave diplomskega dela se bomo opredelili predvsem na dve sestavini

dela v oddelku podaljšanega bivanja, in sicer na: ustvarjalno preţivljanje prostega

ĉasa (UPPĈ) ter sprostitveno dejavnost (SD), opisali pa bomo tudi ostala dva

elementa dela v oddelku podaljšanega bivanja (OPB).

2.1 USTVARJALNO PREŢIVLJANJE PROSTEGA ČASA

2.1.1 Kaj je ustvarjalno preživljanje prostega časa

Ustvarjalno preţivljanje prostega ĉasa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu,

sprostitvi, poĉitku in v kateri uĉenci nimajo uĉnih obveznosti. Uĉencem omogoĉa

3

ukvarjanje z razliĉnimi vsebinami po njihovi izbiri. Uĉitelj usmerja uĉence v

aktivnosti, ki naj imajo doloĉen cilj, ob ĉemer upošteva in omogoĉa razvoj

njihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih podroĉjih razvoja osebnosti:

spoznavnem, telesno-gibalnem, socialnem, ĉustvenem, motivacijskem, estetskem

in moralno-etiĉnem (prav tam).

»Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo uĉenci, uĉitelj pa je animator

dejavnosti. Uĉitelj lahko uĉence motivira za aktivno odzivanje na /…/ dogodke, ki

se jim zdijo zanimivi, in jih spodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom,

staršem in uĉiteljem« (prav tam, str. 11).

2.1.2 Operativni cilji ustvarjalnega preživljanja prostega časa

Uĉenci razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem /…/ in

drugih podroĉjih; razumejo in doţivijo pomen aktivno preţivetega

prostega ĉasa za sprošĉeno poĉutje in osebni razvoj; utrjujejo stara in

pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh podroĉjih osebnostnega

razvoja, še zlasti se nauĉijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede

na svoje interese; se uĉijo usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati

razliĉne vloge v skupini in ob tem spoznavajo sebe in druge ter se

uĉijo ceniti in sprejemati drugaĉnost; se sooĉajo z rezultati osebnega

in skupnega dela in jih v obliki predstavitev /…/ prikaţejo tudi drugim

(prav tam, str. 11).

2.2 SPROSTITVENA DEJAVNOST

2.2.1 Dejavnosti v okviru sprostitvene dejavnosti

To so dejavnosti v povezavi z uĉnimi naĉrti za prvo vzgojno-izobraţevalno

obdobje osnovne šole (VIO OŠ) in dejavnosti, ki se navezujejo na druga podroĉja

razvoja (zdravstveno-telesno podroĉje, rekreativno-zabavno podroĉje, kulturno-

estetsko podroĉje, delovno-tehniĉno podroĉje, raziskovalno podroĉje in ekološko

podroĉje) (Vuĉnjak, 2013).

4

Podrobneje pa te dejavnosti opredeli uĉiteljica v OPB:

»Dejavnosti s podroĉij osebnostnega razvoja in dejavnosti z razliĉnih predmetnih

podroĉij so medsebojno moĉno povezane. K njim lahko prištejemo socialne igre,

bonton, solidarnost, empatijo, timsko delo, mediacijo, delovne navade, okoljsko

vzgojo, razvijanje roĉnih spretnosti, organizacijo, osredotoĉanje na lasten jaz«

(Vinko, 2013, str. 25).

2.2.2 Kaj je sprostitvena dejavnost

Sprostitvena dejavnost je ĉas za poĉitek, sprostitev, obnavljanje psihofiziĉnih

moĉi uĉencev in »se odvija v aktivni in pasivni obliki. /…/ Uĉitelj zagotovi

pogoje za sprostitev in pri tem uĉence spodbuja, jim svetuje, se dogovarja in

sodeluje z njimi. /…/ Metode, s katerimi dosega cilje, so: igre /…/ likovno

ustvarjanje, poslušanje glasbe /…/ branje, pogovor, sprehod /.…/ Aktivnost in

prostor si uĉenci s pomoĉjo uĉitelja izberejo sami glede na moţnosti« (Delovna

skupina za pripravo koncepta PB, 2005, str. 11).

2.2.3 Operativni cilji sprostitvene dejavnosti

Uĉenci razumejo in doţivijo sprostitev in oddih med delom kot nujni

element zdravega naĉina ţivljenja; se uĉijo sprejemljivih in

uĉinkovitih naĉinov sprošĉanja in pridobivajo tovrstne mentalno-

higienske navade; zadovoljujejo svoje potrebe po poĉitku, gibanju,

socialnih stikih, igri; se v situaciji igre uĉijo in utrjujejo znanje,

razliĉne intelektualne spretnosti, socialne vešĉine, sprejemajo pravila

in norme, razvijajo domišljijo; razvijajo smisel za humor; širijo

izkušnje s podroĉja narave, kulture, umetnosti (prav tam, str. 11–12).

2.3 SAMOSTOJNO UČENJE

2.3.1 Kaj je samostojno učenje

Samostojno uĉenje je aktivnost, ki je namenjena navajanju uĉencev na redno,

kakovostno in samostojno opravljanje uĉnih obveznosti. Pri tem naj bi se uĉenci

5

navajali na utrjevanje, širjenje, poglabljanje, sistematiziranje in uporabo novih

znanj, ki so jih pridobili pri pouku ali izven njega (prav tam).

Uĉni naĉrt, namenjen zaposlenim strokovnim delavcem v OPB, predvideva, da se

proces samostojnega uĉenja, glede na bioritem uĉencev, priĉenja najmanj eno uro

po kosilu. Poteka pa lahko na razliĉne naĉine, ki naj jih uĉitelj izbere skupaj z

uĉenci. Zato mora uĉitelj poznati tehnike, oblike in metode uspešnega uĉenja, ki

jih prilagaja uĉencem in uĉnim vsebinam. Pri tem izhaja iz ciljev pouka, ki jih

individualizira v dogovoru z razrednimi uĉitelji (prav tam).

2.3.2 Operativni cilji samostojnega učenja

Uĉenci povezujejo, utrjujejo in poglabljajo uĉno snov in se uĉijo

samostojno pripravljati za pouk; se uĉijo uporabljati pridobljena

védenja in spoznanja in tako razvijajo motivacijo za nadaljnje uĉenje;

se skozi izkušnjo nauĉijo razumevati, kakšen uĉni tip so /…/; se uĉijo

oblikovati lastno uĉno metodo, tako da s pomoĉjo uĉitelja opustijo

manj uĉinkovite metode in prevzamejo tiste, ki so na individualni

ravni bolj uĉinkovite; se uĉijo uĉiti razliĉne predmete razliĉno; se

uĉijo naĉrtovati svoje delo /…/ in pripraviti delovni prostor /…/; se

uĉijo zbrano zaĉeti in delo tudi opraviti; se uĉijo upoštevati navodila;

se uĉijo uporabljati uĉbenike; se uĉijo uporabljati razliĉne vire /…/; se

uĉijo znanje predstaviti drugim /…/; se uĉijo partnerskega uĉenja, v

katerem je uĉitelj le animator /…/; se uĉijo nuditi uĉno pomoĉ ali jo

poiskati; se uĉijo reflektirati in evalvirati svoje delo: interpretirati

rezultate, razumeti napake in jih popraviti; se uĉijo sodelovati pri

reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v

skupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine)

(prav tam, str. 10).

6

2.4 PREHRANA OZ. KOSILO

»Kosilo je dejavnost, v okviru katere potekata priprava na kosilo, s poudarkom na

kulturi prehranjevanja, in prehrana uĉencev v organizaciji šole« (prav tam,

str. 12).

Operativni cilji prehrane

Uĉenci se uĉijo primernega vedenja pri mizi, uporabe jedilnega pribora,

spoznavajo pomen higienskih navad in jih pridobivajo, spoznavajo razliĉne

prehranjevalne navade in bonton.

7

3 PROJEKTNO UČNO DELO

V Slovarju tujk je projekt obrazloţen kot »naĉrt za izdelavo neĉesa« (Beranek,

2005, str 664), v SSKJ pa je opredeljen kot naĉrt, ki »doloĉa, kaj se misli narediti

in kako naj se to uresniĉi« (Bajd, 2014, str. 332) kar Novakova povzame in

nadgradi v svoji misli: »Projekt torej razumemo kot uresniĉevanje zamisli, ki je

usmerjena k doseganju postavljenega cilja« (Novak in sodelavci, 2009, str. 12).

Obstajajo razliĉne definicije projekta oz. projektnega dela. Pri vseh gre za t. i.

inovativno uĉenje, kjer se upošteva model akcijskega raziskovanja, ki naj bi

zajemalo uravnoteţeno menjavanje akcije in razmišljanja. Iz pouĉevanja se

prenaša poudarek na usposabljanje uĉencev za samostojno pridobivanje novih

znanj. Zahteva aktiviranje vseh uĉenĉevih zmoţnosti, hkrati pa gradi sprošĉene

odnose med uĉiteljem in uĉenci in posebej izpostavi pomembnost dobre

komunikacije. Gre za t. i. »socialno uĉenje in partnerski odnos med uĉiteljem in

uĉenci v medsebojnem sodelovanju in iskanju rešitev« (Pukl, 1994, str. 9).

H. Schroder pravi: »Projekt je lahko vsaka naloga, ki ima doloĉljiv zaĉetek in

konec, ki zahteva uporabo veĉ vrst virov za izvedbo posameznih, med seboj

povezanih delnih nalog, da bi bil uresniĉen ţeleni cilj« (Glogovec, Lepiĉnik-

Vodopivec, Vonta, 1994, str. 15).

Skozi proces projektnega uĉnega dela otrok razvija miselno in socialno-ĉustveno

samostojnost ter samostojnost na podroĉju skrbi za samega sebe.

3.1 TIPI PROJEKTOV

»Po Klipatricku /…/ obstajajo štirje tipi projektnega dela« (prav tam, str. 24), ki

izhajajo iz namenskosti projekta:

1. konstruktivni tip projekta (konstruiranje predmeta: ĉasopis, krmilnica za

ptice … ali izvedba akcije: razstava, prireditev …);

2. projekt usvajanja in vrednotenja (spoznavanje in vrednotenje pojavov,

študija o temi, ki naj bi se obravnavala naĉrtno in po etapah);

8

3. problemski projekt (reševanje nekega problema);

4. projekt učenja (preko aktivnosti na osnovi dogovorjenega naĉrta uĉenci

usvajajo znanja, sposobnosti, spretnosti) (prav tam).

3.2 SPECIFIČNE ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

Specifiĉne znaĉilnosti projektnega uĉnega dela so:

tematsko problemski (interdisciplinarni) pristop, konkretnost tematike

z usmerjenostjo na ţivljenjske razmere, ciljno usmerjena in

naĉrtovana aktivnost, katere nosilci so uĉenci, upoštevanje interesov,

potreb in sposobnosti uĉencev, kooperativnost, odprtost, poudarek na

izkustvenem uĉenju in poudarek na uĉenju kot procesu zaradi

primarne vzgojne funkcije projektnega dela (Pukl, 1994, str. 27).

Silva Kos Knez pa k temu dodaja še: »Veĉ razliĉnih strokovnih podroĉij /…/ uĉna

diferenciacija in individualizacija /…/ samoorganiziranje uĉencev in prevzemanje

osebne odgovornosti /…/ usmerjenost k rezultatu« (Kos Knez, 2002, str. 102).

3.3 NAČELA PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

Naĉela projektnega uĉnega dela so: naĉelo individualizacije in diferenciacije,

demokratizacija uĉnega procesa, naĉelo zdruţevanja uĉnih vsebin in aktivnost kot

poglavitno naĉelo uĉenja in celostnega razvoja uĉenĉeve osebnosti (Kos Knez,

2002).

3. 4 VELIKOST (DOLŢINA) PROJEKTOV

Kos Knezova v svojem delu navaja tudi, da »obstajajo razliĉno veliki projekti:

mali – opravljen v enem dnevu, srednje velik – trajanje en teden (strnjen ali v

presledkih), velik – delo poteka veĉ kot en teden, lahko tudi do enega leta« (prav

tam, str. 102).

9

3.5 ETAPE PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

V razliĉnih delih (Pukl, 1994; Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta, 1994; Kos

Knez, 2002) so podobno opisane naslednje ETAPE PROJEKTA –od cilja do

produkta, povzete po Frayu:

1. etapa: POBUDA (ZAKAJ);

2. etapa: RAZDELAVA ZAMISLI, SKICIRANJE PROJEKTA (KAJ);

3. etapa: NAČRTOVANJE (KDO, KJE, S KOM);

4. etapa: IZVAJANJE (z vmesnima etapama USMERJANJA IN

USKLAJEVANJA; izrazi se konĉni cilj projekta, refleksija procesa);

5. etapa: SKLEPNA ETAPA (po Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta,

1994; peta etapa ţe zajema evalvacijo).

Po nekaj letih dela s praktiki pa so strokovnjaki prišli do spoznanja, »da je po

zakljuĉku projekta za udeleţence izredno pomembno tudi ovrednotenje poteka in

doseţkov celotnega procesa. Zato smo uvedli še ŠESTO ETAPO, v kateri poteka

ovrednotenje (EVALVACIJA) projektnega dela in njegovih doseţkov« (Novak

in sodelavci, 2009, str. 25).

3.5.1 Pobuda (iniciativa)

Na tej stopnji nastane in se oblikuje ideja, pobuda. Frey na tej stopnji ponuja nekaj

tehniĉnih pripomoĉkov kot: iskanje širših pojmov, kjer vodja projekta spodbuja

uĉence k iskanju širših pojmov v zvezi s predlagano temo; postavljanje širših

vprašanj, vodja – uĉitelj daje uĉencem dodatna vprašanja v zvezi s temo;

simulirano sklicevanje, vodja pripoveduje o svojih doţivetjih ter primerih,

problemih in dejavnostih s tega podroĉja; iskanje izvirnih idej, predlogov ali

odgovorov na zastavljeno temo; miselni izzivi, uĉitelj med uĉenci zbere ĉim veĉ

hitro posredovanih asociacij o predlagani pobudi ali temi in jih sproti zapisuje na

tablo ali veĉji kos papirja, kasneje jih pregledajo in izberejo najprimernejše (Pukl,

1994).

Projekte je moţno razvrstiti z vidika pobudnika, in sicer na: projekte

vzgojitelja/učitelja; pobudnik je vzgojitelj/uĉitelj, ki vnaprej predvidi temo

10

projekta, pri ĉemer izhaja iz razvojnih profilov in nalog ter pedagoške kontinuitete

dela v oddelku; projekte, ki izhajajo iz pobude otrok – izhodišĉe je v

iniciativnosti otrok; situacijski projekti – pobudnik je okolišĉina, situacija, ki se

je zgodila, v spoznavanju okolja (Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta, 1994).

3.5.2 Skiciranje (razčlenitev pobude)

Iz nastale pobude (po Novak in sodelavci) zaĉnejo uĉenci ustvarjati skico osnutka

za projektno uĉno delo, t. i. idejno skico. Ta pa nakazuje delovno podroĉje

(izbrano temo) udeleţencev, ne zahteva pa še podrobne izdelave naĉrta. V skici so

praviloma jasno zastavljeni namen in vzgojno-izobraţevalni cilji, ti pa morajo

postati skupni cilj vseh udeleţencev – uĉitelja in uĉencev.

Da bi torej dosegli kvaliteto in ne le kvantiteto znanja, moramo pravilno

naĉrtovati funkcionalne cilje, ki zagotavljajo vsestranski razvoj: telesni (gibalni),

spoznavni (intelektualni) in psihosocialni (emocionalni, socialni, moralni).

To je obdobje intenzivnih medsebojnih dogovarjanj in usklajevanj interesov ter

uĉenja komunikacije oz. interakcijskih spretnosti. Pomembno je, da cilji, ki si jih

zastavimo, obsegajo temeljna znanja glede na uĉni naĉrt in nadgradnjo z

medpredmetno povezavo.

Tehnike, ki jih lahko vodja projekta uporabi, da bi spodbudil izvajalce

projekta k aktivnemu sodelovanju, so: spodbujanje in usmerjanje z vprašanji

pri iskanju rešitev in dajanju predlogov; nevihta idej; pisanje domislic in

predlogov na listke; delitev izvajalcev na manjše skupine, v smislu (ustne ali

pisne) priprave predlogov; usmerjanje dela izvajalcev pri zbiranju informacij

doma, v knjiţnici, v naravi …, na podlagi katerih predlagajo konkretne aktivnosti

in rešitve; z obravnavo doloĉene tematike pri pouku spodbuja izvajalce k

razmišljanju, kako bi lahko med izvajanjem projekta vsebinsko še poglobili svoje

znanje s snovjo, ki je bila obdelana pri pouku (Novak in sodelavci, 2009).

Pomembno je pri izdelavi idejne skice tudi to, da je pregledna, da so naloge jasno

oblikovane in uresniĉljive, priporoĉa se uporaba miselnega vzorca, slikovna

opremljenost skice, le-to pritegne gledalĉevo pozornost in omogoĉa hitrejši

vpogled v tematiko projekta, ponuja pa tudi laţjo pot naslednji etapi, kjer je treba

narediti naĉrt izvedbe posameznih nalog. Pomembno je tudi, da udeleţenci

11

posvetijo tej zahtevni nalogi toliko ĉasa, da skica postane vsebinsko jasna vsem

udeleţencem (prav tam).

3.5.3 Načrtovanje

Tako Puklova (1994) kot Novakova in njeni sodelavci (2009) govorita, da se v tej

fazi jasno izrazijo pobude in ideje, pri ĉemer naj bi dejavno in enakovredno

sodelovali vsi, tako uĉenci kot uĉitelji. Jasno se morajo izoblikovati vzgojno-

izobraţevalni cilji (KAJ bomo delali) in operativni cilji (KAKO bomo to dosegli)

za vsako podtemo. Dogovori se ĉas trajanja projekta, kdo bo sodeloval oz. kdo bo

izvajal posamezne naloge, kako se bodo predmeti povezovali in kje bo projekt

potekal, s kakšnimi metodami in tehnikami ter s kakšnimi pripomoĉki in sredstvi

se bodo posamezne naloge izvedle. Nakaţe se tudi sklepni del projekta.

3.5.4 Izvajanje

Ta del predstavlja glavnino vsega projekta. Razliĉno organizirane dejavnosti

uresniĉujejo projekt z opazovalnimi, študijskimi, preuĉevalnimi,

eksperimentalnimi, konstrukcijskimi, proizvodnimi in drugimi aktivnostmi, ki

omogoĉajo usvajanje novih znanj, stališĉ, spretnosti in delovnih navad, obenem

pa se prepletajo med seboj umske in telesne dejavnosti (Pukl, 1994).

»Udeleţenci lahko na podlagi lastne odloĉitve ali v dogovoru z vodjo projekta

posamezne naloge izvajajo individualno, v dvojicah, trojicah ali veĉjih skupinah,

lahko pa se dogovorijo, da bodo doloĉene naloge izvajali vsi skupaj« (prav tam,

str. 40).

3.5.5 Sklepni del

Ima veĉ moţnosti. Lahko se konča s končnim izdelkom, lahko se vrne k pobudi

in primerjavi projekta z začetno pobudo ali pa se nadaljuje v okviru

običajnega pouka ali v drugih zunajšolskih aktivnostih (izvajanje novih

pobud) (prav tam).

12

3.5.6 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del

Usklajevalni vmesni del ima povezovalno vlogo. Po navadi so to razprave in

pregledi dela skupin pri skupnem projektu.

Usmerjevalni vmesni del pa sluţi razĉlenitvi problemov, ki nastanejo med

izvedbo projekta. Pri obseţnejših projektih je lahko teh delov veĉ, saj je po navadi

treba rešiti veĉ nesoglasij. Pogosto pa je nujno tudi uĉinkovito posredovanje,

svetovanje in usmerjanje, da ne pride do problemov, ki bi zavirali izvedbo

projekta (Novak in sodelavci, 2009).

Glede na vse povedano je torej »projektno uĉno delo odprt in proţen didaktiĉni

sistem, temeljeĉ na naĉelu celostnega razvoja uĉenĉeve osebnosti« (Pukl, 1994,

str. 26).

3.6 SODELUJOČI V PROJEKTU

O tem, kdo naj bi sodeloval v projektih pa Kos Knezova (2002, str. 102) navaja

sledeĉe: »Pri projektih naj sodelujejo uĉenci, uĉitelji, starši in ostali zunanji

sodelavci.«

Posamezniki se sami odloĉijo, v katerih nalogah ţelijo sodelovati. Ĉe kdo ne ţeli

sodelovati, ga ne silimo v sodelovanje, kar omogoĉa, da se bo kasneje sam

pridruţil komu ali se naknadno vkljuĉil v katero dejavnost. Ĉe pa vztraja pri svoji

odloĉitvi o nesodelovanju, se z njim dogovorimo o nadomestnih dejavnostih

(Novak in sodelavci, 2009).

3.7 PROJEKTNO UČNO DELO V OPB

Delo v OPB je v grobem sicer definirano oz. ima obvezne dele dnevnega reda.

Znotraj teh okvirjev pa je uĉiteljem, ki delajo v OPB, omogoĉeno, da vnašajo vanj

veliko vsebin, h katerim jih ne zavezuje uĉni naĉrt, kakor zavezuje uĉitelje v

razredu. Tukaj cilji niso opredeljeni, v smislu katere uĉne vsebine naj bi

obravnavali in katere cilje znotraj tega naj bi uĉenci dosegli. Tako uĉitelji v svoje

delo vpletajo projekte, ki se izvajajo na ravni šole, ali pa si naloge zastavijo skupaj

z uĉenci. Teme pogosto prihajajo kar same od sebe in najpogosteje izhajajo iz

13

interesov otrok, iz sodelovanja s širšim okoljem (razstave, nateĉaji, prazniki v

kraju, prazniki, povezani z druţinskim ţivljenjem, obiĉaji…), iz dogajanja v

naravi, medosebnih teţav, konfliktov, predvsem pa iz ţelje popestriti delo v OPB,

ga pribliţati uĉencem in bogatiti drug drugega. Tako se, ne le teme, ampak tudi

projektno uĉno delo ponudi kar samo. Daje namreĉ ogromno moţnosti za

uresniĉevanje operativnih ciljev ustvarjalnega preţivljanja prostega ĉasa, pa tudi

zmoţnosti uĉenja, koncentracije in zapomnitve. Uĉencem omogoĉa razvijanje

ustvarjalnosti na vseh podroĉjih, doţivljanje in razumevanje pomena aktivno

preţivetega prostega ĉasa, omogoĉa jim sprošĉeno poĉutje, osebnostno rast,

utrjevanje starih in pridobivanje novih znanj.

14

4 PLES, PLESNA VZGOJA IN PLESNA DRAMATIZACIJA

4.1 PLES

4.1.1 Korenine plesa

Korenine plesa pri ĉloveku segajo v nenadzorovano izrazno gibanje otroka, ki s

celim telesom, obrazom, kretnjami, glasom … silovito izraţa svoja ĉustva jeze,

upornosti, veselja, ţalosti. Doţivljanje teh moĉnih ĉustev navzven izraţa kot

gibalno reakcijo (mahanje z rokami, cepetanje, napetost mišic, skakanje …).

Intenzivno potrebo po gibanju kaţe ţe dojenĉek. Tudi ĉe ga pri tem ne

spodbujamo, sam od sebe izvaja celo vrsto ponavljajoĉih se gibov (pozibavanje,

butanje z glavo ob ograjico posteljice…); njegovo gibalno aktivnostpa moĉno

poveĉamo, ĉe ga pri tem spodbujamo, se z njim igramo, ga nosimo (Podgorelec,

1978).

Pojavnost plesa se izraţa v nešteto oblikah: otroško rajanje in poskakovanje, ples

plemen, karneval, predstava, šport, tekma, osvajanje vaškega dekleta, balet, ples

ljudskih mnoţic (ljudski, etniĉni, druţabni, karnevalski), ples izbranih vrhunskih

umetnikov (balet, scenski ples, sodobni ples, jazz, musical) ali pa vrhunskih

športnikov (športni ples). Skozi zgodovino sreĉamo ples v razliĉnih kulturah kot

del izobrazbe, del vsakdanjih ali prazniĉnih doţivetij. Ples se pojavlja tudi kot

kultura, poklic, terapija, vzgoja, religija, zabava, predstava, umetnost (Zagorc,

2001).

Iko Otrin (2006), ki se je pri svojem delu sreĉeval predvsem s problemom otrok in

klasiĉnega baleta, za katerega so bili otroci psihiĉno in fiziĉno premladi, in je zato

iskal primerne naĉine uĉenja plesa za otroke, o plesu pravi, da je

ples igra z ravnoteţjem. /…/ Naš instrument je celo telo. /…/ V bistvu

gre za to, da razvijemo obĉutljiv instrument, ki bo sposoben ustvariti in

pokazati veliko odtenkov in razliĉnih obĉutij. Moĉ sama ni dovolj. /…/

Najpomembnejši element pri gibanju našega telesa je gravitacija –

teţnost. Ta sila nas vleĉ k tlom, z njo se igramo in bojujemo, da nas ne

premaga in ne pademo na tla. In kaj nas drţi pokonci? Naša volja, ki

15

ukazuje telesu, da premaga to teţnost in vzpostavi /…/ ravnovesje –

ravnoteţje (Otrin, 2006, str. 4).

4.1.2 Pomen gibanja in plesa za otroke

Gibanje na otroke (in odrasle) deluje sprostitveno tako na podroĉju mišiĉne

kottudi duševne napetosti (Zagorc, 2006; Krofliĉ, Gobec, 1995).

Gibanje ima prav zaradi tega, ker deluje sprostitveno, za ĉloveka, ki ima ţe delno

porušeno duševno in telesno ravnovesje zaradi pritiskov v njem samem ali iz

okolja, tudi terapevtsko vrednost.

Zaradi izrazito pozitivnega vpliva gibanja na razvoj ĉloveka, je potrebno pri delu

v vrtcu ali šoli omogoĉati otrokom ĉim veĉ gibanja. Otrok v gibanju ne

omejujemo ali od njih priĉakujemo mirnega in tihega sedenja, saj s tem oviramo

njihov razvoj. Umirjenost, zbranost in zatopljenost v delo naj bo posledica

primerne motivacije (Krofliĉ, Gobec, 1995).

Telesno in duševno sprostitev lahko doseţemo z aktivnim gibanjem,

da preko gibanja in intenzivnega doţivljanja vsebin, ki jih

udejanjamo, sprostimo napetost. To otrokom omogoĉamo prav z

usmerjenimi gibno-plesnimi igrami. Posameznik se z gibanjem in

vizualiziranjem (intenzivnim miselnim predstavljanjem) vţivi v

doloĉeno vlogo, se v njej skozi gibanje sprosti in umiri, ĉe ga sama

vloga vodi v to. /…/ Vzgojitelji/-ce in uĉitelji/-ce ugotavljajo, da

otrokom umirjanje prija, da si ga ţelijo. /…/ Teţje dosegajo sprostitev

in umiritev hiperaktivni otroci, vendar vzdušje, ki nastaja pri takem

delu v skupini, postopoma omogoĉa tudi nemirnim otrokom, da se na

ta naĉin sprostijo, umirijo in osredotoĉijo (prav tam, str. 36).

Kovaĉ Valdés (2011, str. 8) v svojem delu Plesna ţgeĉkalnica pravi, »da ples nudi

sprostitev, spodbuja ustvarjalnost, razvija osebnost, samozavest in samopodobo,

vpliva na socialni, ĉustveni in umetniški razvoj, krepi in razvija telo, krepi ĉut za

estetiko, kot del splošne kulture vsakega posameznika vzgaja k vrednotenju

kulturne raznovrstnosti«.

16

4.2 PLESNA VZGOJA

4.2.1 Plesna vzgoja in ustvarjalni gib v vrtcu in šoli

V vzgojno-izobraţevalnih pristopih, kot sta waldorfska šola z

evritmijo in Wambachova konvergentna pedagogika z izraţanjem

telesa ob glasbi, je to podroĉje prisotno ţe dalj ĉasa. V rednih

programih nove devetletne osnovne šole pa kinestetiĉno uĉenje šele

pridobiva na veljavi. /…/ Raziskave po svetu in pri nas (Krofliĉ 1992,

1999) potrjujejo pozitivne uĉinke metode ustvarjalnega giba in plesa

pri delu s predšolskimi in šolskimi otroki (Borota, Geršak, Korošec,

Majaron, 2006, str. 75).

V predšolski vzgoji je pri nas ustvarjalni gib utemeljila Marta Pavlin – Brina,

plesalka in plesna pedagoginja. Tako je bila plesna vzgoja pri nas uvedena v

izobraţevanje vzgojiteljic ţe ob ustanovitvi srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani,

leta 1949 (Krofliĉ, Gobec, 1992).

Plesna vzgoja je pri nas skozi desetletja ţivela predvsem v vrtcih, torej pri delu s

predšolskimi otroki, saj delo z njimi temelji na celostnem (holistiĉnem) pristopu,

kjer se povezujejo telesnost, duševnost pa tudi duhovnost v nedeljivo doţivljajsko

in spoznavno celoto, prav to pa nam ponuja plesna vzgoja. Le-ta vedno bolj stopa

v veljavo z novim pojmovanjem uĉenja tudi v nadaljnjih stopnjah vzgojno-

izobraţevalnega dela. Ustvarjalni gib namreĉ ni le estetsko-vzgojno podroĉje v

okviru plesne vzgoje, ampak celostna metoda vzgojno-izobraţevalnega dela, ki

vkljuĉuje psihomotoriĉno, spoznavno in doţivljajsko vsebino (prav tam).

Ustvarjalno gibalne dejavnosti pri pouku so naĉin dela, »pri katerem otroci z

gibanjem izraţajo, oblikujejo, ustvarjajo razliĉne uĉno-vzgojne vsebine« (Krofliĉ,

1999, str. 127).

Ta naĉin dela vkljuĉuje vse otroke in vzgojne predmete pouka, pa tudi vse oblike

dela (frontalna, skupinska in individualna). Uĉitelj potrebuje le metodiĉno znanje,

iznajdljivost in izvirnost. Na ustrezen naĉin naj spodbuja in animira otroke ter jim

prepušĉa pobudo v gibalnem izraţanju. Gibne dejavnosti namreĉ vnašajo v pouk

17

sprošĉenost, olajšajo vzgojno-izobraţevalni proces in spodbujajo ĉustveni,

socialni in intelektualni razvoj uĉencev. Pri teh dejavnostih poteka intenzivna

interakcija med vsemi udeleţenci (Krofliĉ, 1999).

Vesna Geršak (Borota, Geršak, Korošec, Majaron, 2006, str. 88) pa navaja:

Raziskave v svetu in pri nas ter mnenja vzgojiteljev, uĉiteljev in

študentov potrjujejo potrebnost ustvarjalnega giba kot uĉne metode

za celosten razvoj otroka. To je spodbudilo snovalce uĉnih naĉrtov

na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, da vkljuĉijo ustvarjalni gib kot

obvezni uĉni predmet za vse študente razrednega pouka, ter

specialne in rehabilitacijske pedagoge. Doslej je bila namreĉ metoda

ustvarjalnega giba predstavljena le študentom predšolske vzgoje in

uĉiteljem/vzgojiteljem, ki se udeleţujejo stalnega strokovnega

izobraţevanja. Študentom ostalih smeri (razredni pouk /…/) je bila

metoda predstavljena le v okviru izbirnega predmeta.

Nadalje pravi še (prav tam), da »ples poteka na veĉini slovenskih šol kot interesna

dejavnost v okviru plesnega kroţka. Tam otroci spoznavajo razliĉne plesne

tehnike, ustvarjajo plesne koreografije in se pripravljajo na nastope.«

4.2.2 Vrste gibalnih dejavnosti v vrtcu in v šoli

Krofliĉeva v svojem delu iz leta 1992 deli vrste plesnih zaposlitev v predšolskem

obdobju na »ples in pantomimo, plesno dramatizacijo, rajalne igre, didaktiĉne

igre« (Krofliĉ, 1992, str. 54, 55) in v obdobju šolanja pri pouku na razredni

stopnji na gibalne in rajalne igre, pantomimo, spontane in usmerjene igre z

vlogami, gibno, plesno in govorno dramatiziranje, plesno izraţanje, ustvarjanje in

sporoĉanje ter gibalne didaktiĉne igre.

Pri tem poudarja, da posameznih vrst plesnih zaposlitev ni mogoĉe strogo

loĉevati, saj se njihove prvine med seboj pogosto prepletajo (Krofliĉ, 1992;

Krofliĉ, Gobec, 1995).

18

4.2.2.1 Gibalne in rajalne igre

Ustvarjalne gibalne igre izhajajo iz otrokovih lastnih zamisli, iz besedil,

predlaganega ritma ali oblike. Po navadi izberejo umetne pesmi, pri katerih jih

glasbeni motiv ali besedilo usmerjata v ustvarjanju gibalnih motivov ali v gibanje

skupine v prostorski formaciji (krog, vijuga, polţ…). Spodbuda za ustvarjanje

rajalne igre so lahko tudi ljudske pesmi, ritmiĉna besedila, izštevanke. Znaĉilno

zanje je tudi skupinsko ustvarjanje gibalnih motivov in skupinsko poustvarjanje.

Rajalne igre so skupinski otroški ljudski plesi, povezani s petjem ali

govorjenjem. Imajo vnaprej doloĉeno obliko in skupaj s petjem tvorijo

nerazdruţljivo celoto. V preteklosti so bile predvsem skupinski plesi odraslih, ki

so jih pozneje opustili, povzeli pa so jih otroci. Ohranili so se vse do danes kot

ljudsko izroĉilo. S plesanjem in vkljuĉevanjem rajalnih iger v ţivljenje in delo

prispevamo k ohranjanju ljudskega plesnega izroĉila in oblikujemo otrokov odnos

do ljudske umetnosti (Krofliĉ, 1999).

V šoli se pojavljajo predvsem v okviru športne in glasbene vzgoje, moţno pa jih

je vkljuĉiti tudi v druga predmetna podroĉja. Tovrstne igre imajo »velik

socializacijski pomen, saj se otrok ob dogovorjenih pravilih igre ter skozi

prostorsko in gibalno obliko vkljuĉuje v skupino, vkljuĉujoĉ pogovor ali petje kot

verbalno komunikacijo in gibalni motiv ter telesni stik kot neverbalno

komunikacijo« (prav tam, str. 128).

Tudi Koban Dobnikova (2005) poudarja, podobno kot Krofliĉeva, pomembnost

socializacijskega vidika gibalnih iger, prav tako pa tudi vkljuĉevanje verbalne in

neverbalne komunikacije ter vkljuĉevanje dogovorjenih pravil oz. dano obliko

igre. Dodaja pa, da vsebujejo »vrsto gibalnih kvalitet – ritem, dinamiko, izraz,

gibe in gibalne motive posameznih delov telesa in celega telesa« (prav tam,

str. 49).

4.2.2.2 Pantomima

Pomeni ponazarjanje, uprizarjanje, ki »spodbuja pri izvajalcu natanĉno

posnemanje razliĉnih dogajanj in zato zahteva pozorno opazovanje, ustvarjanje

19

mentalne slike in strukture, prenos v oblikovanju gibalne strukture ob zadovoljivi

telesni shemi, usklajanje gibanja« (Krofliĉ, 1999, str. 128).

Gledalec na dogajanje odreagira s pozornim opazovanjem, ponotranjenjem

videnega, ustvarjanjem ustrezne miselne zveze in poslediĉno miselne slike.

Gledalec in izvajalec morata ubesediti doţivljanje in razlago zamisli. Pantomima

omogoĉa udejanjenje vsebin pri spoznavanju okolja (narave in druţbe), jezika in

pri drugih uĉnih predmetih (Krofliĉ, 1999).

4.2.2.3 Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno

dramatiziranje

Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno dramatiziranje ali

(socio-dramatske igre) so dejavnosti, v katerih otroci celostno

udejanjajo razliĉne realistiĉne in domišljijske vsebine z gibalno in

besedno dejavnostjo. Nebesedna in besedna komunikacija se

prepletata v razliĉnih razmerjih. Plesno izraţanje, ustvarjanje in

sporoĉanje, individualno in skupinsko, omogoĉa otrokom oblikovanje

gibanja ob razliĉnih vsebinskih in predmetnih spodbudah (glasba /…/

ples, vsebine iz narave, vsakdanjega okolja (prav tam, str. 129).

Enake elemente navaja tudi Koban Dobnik (2005) ter dodaja, da je otrokovo

gibalno ustvarjanje še posebej moĉno v igri vlog, kjer se otrok spontano vţivlja v

razliĉne vloge in razliĉna gibanja, pri ĉemer se izrazno gibanje ţe pribliţuje plesu.

V to kategorijo iger Koban Dobnikova (prav tam) uvršĉa tudi plesno

dramatizacijo in izrazni ples, v katerem plesalec z gibanjem prenaša svoja ĉustva z

neposrednim prenašanjem ĉustvenih impulzov v telesne.

4.2.2.4 Gibalne didaktične igre

Izbiramo jih iz razliĉnih vzgojnih podroĉij od športne in glasbene vzgoje, do

ljudskih otroških gibalnih iger in jih prilagajamo ali na novo ustvarjamo sami ali

skupaj z otroki. »To so didaktiĉne igre v oţjem smislu, s katerimi dosegamo

20

konkretne operativne smotre na razliĉnih uĉno-vzgojnih podroĉjih« (Krofliĉ,

1999, str. 129).

Otroci pri tem pridobivajo in utrjujejo znanje, razvijajo psihomotoriĉne, socialne

in intelektualne sposobnosti in spretnosti (Krofliĉ, 1999), Koban Dobnikova

(2005) pa jih definira kot sredstvo za spodbujanje razvoja gibalnih, plesnih in

glasbenih sposobnosti.

4.2.3 Plesno izražanje, ustvarjanje in sporočanje

»/…/ Individualno ali skupinsko, omogoĉa otrokom oblikovanje gibanja ob

razliĉnih vsebinskih in predmetnih spodbudah (glasba, likovna umetnost, ples,

predmeti, vsebine razliĉnih uĉno-vzgojnih podroĉij, narave in vsakdanjega okolja

ter aktualnih dogodkov« (Krofliĉ, 1992, str. 102).

Koban Dobnikova (2005) navaja poleg gibalnih in rajalnih iger, pantomime,

spontanih in usmerjenih iger z vlogami in glasbeno didaktiĉnih iger še gibalno

dejavnost ples.

Ples v oţjem pomenu definira kot »prosto gibalno ustvarjanje in izraţanje ob

spodbudi, ki je notranja ali zunanja« (prav tam, str. 51).

»Ples v širšem pomenu je gibanje telesa ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi, pa tudi

v tišini. Ples kot zaporedje estetsko uglašenih oblikovnih prvin tvori plesno

celoto« (prav tam, str. 52).

Kot zunanjo spodbudoza plesno dejavnost navajajo tako Koban Dobnik (prav

tam), kot Krofliĉ in Gobec (1995) glasbo ali predmet (ruta, obroĉ…).

Kot notranjo spodbudo navaja Koban Dobnikova notranje predstave otroka, ki

izhajajo »iz predhodnih doţivetij (lastna doţivetja, likovne in besedne

spodbude …) in domišljijskih predstav posameznika« (Koban Dobnik, 2005, str.

52), enako pa navajata tudi Krofliĉ in Gobec (1995).

Ples pa lahko delimo tudi glede na namen in funkcijo, in sicer na ljudski,

druţabni in umetniški ples (Koban Dobnik, 2005).

21

4.2.4 Načela plesne vzgoje

Pri udejanjanju plesne vzgoje moramo upoštevati splošna ter specifiĉna naĉela

plesne vzgoje, slednja pri nas izhajajo iz naĉel sodobnega umetniškega plesa ter

naĉel skupinske dinamike, saj je plesna vzgoja na predšolskem podroĉju izrazito

skupinska dejavnost (naĉelo naravnosti gibanja, individualnega izraţanja z

gibanjem, dela majhne skupine in samostojnosti skupine) (Krofliĉ, Gobec, 1995).

Splošna naĉela plesne vzgoje: naĉelo aktivnosti, naĉelo interesa, naĉelo

individualizacije, naĉelo ustreznosti razvojni stopnji, naĉelo nazornosti in

doţivetosti, naĉelo ţivljenjske in psihiĉne bliţine, naĉelo postopnosti in

sistematiĉnosti.

Specifiĉna naĉela plesne vzgoje temeljijo na naĉelih sodobnega umetniškega plesa

in skupinske dinamike.

Naĉeli sodobnega umetniškega plesa sta: naravno gibanje in individualno

izraţanje z gibanjem.

Naĉeli skupinske dinamike pa sta: uĉenje vlog v majhni skupini (2–10 otrok) in

samoupravljanje skupine (prav tam).

4.2.5 Metode plesne vzgoje

Za doseganje ciljev plesnih zaposlitev moramo izbrati ustrezne splošne pedagoške

in specifiĉne metode plesne vzgoje. Z ustrezno izbranimi metodami omogoĉimo

otrokom vkljuĉevanje v skupino, uveljavljanje in samopotrjevanje posameznika.

Izbor metode pa je odvisen od plesnih izkušenj skupine in njene zrelosti, ki izhaja

iz starosti otrok, in seveda od ciljev konkretne zaposlitve (prav tam).

4.2.5.1 Metoda vodenja

S to metodo otroke v gibanju vodimo. Po navadi to poĉnemo z lastnim gibanjem,

izjemoma pa tudi z besedo. S to metodo otroke usmerjamo v ţeleno gibanje,

nakazujemo jim razliĉne moţnosti gibalnega izraţanja ter jih spodbujamo k

njihovemu lastnemu ustvarjanju gibalnih motivov. Gibalni motiv pokaţe

vzgojitelj ali eden izmed otrok, otroci ga pa povzamejo (prav tam).

22

4.2.5.2 Metoda izmišljanja (improvizacija)

Na osnovi te metode in ob ustrezni spodbudi za gibanje (glasba, predmet …)

otroke usmerjamo k lastnemu gibalnemu izraţanju. Gibanje lahko nastaja sproti

ali si ga otroci predhodno izmislijo in se šele nato z njim predstavijo vrstnikom

(Krofliĉ, Gobec, 1995).

4.2.5.3 Metoda od vodenja k izmišljanju (improvizaciji)

Ţe ime samo pove, da gre za kombinirano metodo. Pri tem naĉinu oz. metodi

vzgojitelj prehaja od metode vodenja v metodo improvizacije. Otroke najprej

spodbudi s svojim lastnim gibanjem, ki ga otroci povzamejo, nato pa jih usmeri v

iskanje lastnih gibalnih motivov, povezanih z danim vsebinskim motivom (prav

tam).

4.2.5.4 Metoda od izmišljanja (improvizacije) k vodenju

Gre prav tako za kombinirano metodo, pri kateri skupine samostojno ustvarijo

gibalne motive na dani vsebinski motiv, vzgojitelj pa jih razvija naprej ali pa

ostali udeleţenci to gibanje povzamejo (Krofliĉ, Gobec, 1995).

4.3 PLESNA VZGOJA V KURIKULUMU ZA VRTCE

Plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce spada v podroĉje umetnosti, kamor spadajo

še podroĉja likovne vzgoje, glasbene vzgoje, vzgoje za medije in dramske oz.

gledališke in lutkovne vzgoje.

4.3.1 Umetnost

Umetnost otroku omogoĉa udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se

kaţejo ţe v otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki

je zanj neizĉrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh

podroĉjih dejavnosti. /…/ Z umetnostjo se otrok izraţa in komunicira,

s ĉimer razvija svojo sposobnost uporabljanja simbolov, ko v /…/

23

plesu, ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. V umetnosti lahko

predstavi svoja najbolj skrita poĉutja /…/ natanĉno /…/ predstavi neki

dogodek ali stvar /…/ se posveĉa estetskim vidikom /…/ in

eksperimentira z umetniškim jezikom. Pri tem postopno izkuša

kompleksna podroĉja realnega sveta skozi majhne obvladljive delĉke

in spoznava sebe kot samostojnega oblikovalca simbolov in

ustvarjalca, svoja dela pa kot pomembne /…/ produkte. Z njimi

prispeva k oblikovanju okolja, zaradi ĉesar doţivlja svojo vlogo v

skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. Izkušnje na podroĉju

umetnosti so zaradi celovitosti doţivljanja in ustvarjanja pomemben

dejavnik uravnoteţenega otrokovega razvoja in duševnega zdravja

(Bahovec in sodelavci, 2013, str. 23).

Globalni cilji s podroĉja umetnosti so »doţivljanje, spoznavanje in uţivanje v

umetnosti, razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti,

spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, razvijanje izraţanja in komuniciranja

z umetnostjo, razvijanje ustvarjalnosti in specifiĉnih umetniških sposobnosti«

(prav tam).

4.3.1.1 Operativni cilji (umetnosti) plesne vzgoje

Ciljev, ki so navedeni v delu Kurikuluma za podroĉje umetnosti ni mogoĉe

razdeliti v smislu tistih za plesno vzgojo in drugih za ostala vzgojna podroĉja.

Prav vse globalne in operativne cilje je namreĉ moĉ uporabiti v vseh vzgojnih

podroĉjih umetnosti (torej tudi v plesni vzgoji), kar kaţe na tesno povezanost

podroĉij, na njihovo prepletenost, celovitost, razlika je ponekod le v sredstvih, ki

jih uporablja posamezno podroĉje za dosego konĉnega izdelka (npr. likovni

materiali). Zato bomo citirali operativne cilje za podroĉje umetnosti kot plesne,

veljajo pa za vsa podroĉja umetnosti:

spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti,

umetnosti in razliĉnosti; spodbujanje doţivljanja, izraţanja in veselja

do lepote; doţivljanje umetnosti kot del druţabnega in kulturnega

ţivljenja; doţivljanje in spoznavanje umetniških del; razvijanje

umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in

24

ustvarjanjem; negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih

potencialov v fazah doţivljanja, zamišljanja, izraţanja, komuniciranja

in uveljavljanja na podroĉju umetniških dejavnosti; odkrivanje in

negovanje specifiĉnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti;

razvijanje prostorskih, ĉasovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav

ter predstav o umetnosti, komunikaciji, sebi in drugih; negovanje,

spodbujanje in razvijanje ĉutnega doţivljanja z usmerjanjem poveĉane

pozornosti v obĉutenju telesa; tipanje, opazovanje in poslušanje sebe

ter izbranih virov iz okolja; negovanje in spodbujanje bogatega ter

razgibanega odzivanja na notranji in zunanji svet; razvijanje

sposobnosti umetniškega izraţanja ĉutnega, ĉustvenega, miselnega,

estetskega in vrednostnega doţivljanja; doţivljanje in spoznavanje

komunikacije z in o /…/ plesnih delih; doţivljanje in spoznavanje

umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnosti; razvijanje

sposobnosti izraţanja istih doţivetij v razliĉnih umetniških jezikih,

plesnem, dramskem /…/; uporaba in razvijanje spretnosti;

spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi

(telesom /…/) in njihovimi izraznimi lastnostmi; spodbujanje splošne

ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora

(prav tam, str. 24).

4.3.1.2 Primeri plesnih dejavnosti

Otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne poloţaje; giba se in

pleše s celim telesom, preizkuša moţnosti gibanja posameznih delov

telesa, kombinira zaporednost in hkratnost gibanja; preizkuša hitra in

poĉasna gibanja, vezana, odsekana ter napeta in sprošĉena; preizkuša

razliko med gibanjem in mirovanjem, med nelokomotornimi gibanji

(upogibanje, raztegovanje, obraĉanje, nihanje na mestu) in

lokomotornimi gibanji (plazenje, plezanje, hoja, tek, skoki po

prostoru); preizkuša gibanje v razliĉnih telesnih smereh (dviganje,

spušĉanje, zapiranje, odpiranje, napredovanje, umikanje); doţivlja in

opazuje ples vzgojitelja, ples gosta plesalca (prav tam, str. 22−27);

/…/ se z gibanjem in plesom izraţa, komunicira in ustvarja; uri in

25

obĉuti dele in celoto telesa v razliĉnih naĉinih gibanja in mirovanja;

razlikuje pozorno telesno delovanje in sprošĉanje; igra se in vadi

koordinacijo in ravnoteţje; opazuje, izvaja, pleše in razlikuje

oblikovne prvine razliĉnih mirovanj in gibanj na mestu in v razliĉnih

talnih in prostorskih vzorcih, v razliĉnem tempu, ritmu in stopnjah

napetosti ter sestavlja prvine v manjše in veĉje, bolj ali manj

samostojne plesne celote; pri plesu opazuje in razlikuje odnose med

deli telesa, med telesom in podlago ter predmetom, odnos soplesalca v

paru in skupini; si zamišlja in ustvarja plesne vloţke za dramske

predstave in video (prav tam, str. 29).

4.3.2 Povezovanje plesne vzgoje z drugimi področji umetnosti iz Kurikuluma

Globalni in operativni cilji so za podroĉje umetnosti skupni, primeri dejavnosti pa

se razlikujejo. Iz tega sledi, da se plesna vzgoja povezuje z vsemi podroĉji

umetnosti v Kurikulumu.

V ospredje sicer v vsakodnevni praksi stopa povezava plesa in glasbe, pa naj gre

za prepevanje pesmic, poslušanje glasbe, igranja na male inštrumente ipd. To

povezavo nam v svojem Priroĉniku za metodiko glasbene in plesne vzgoje

nazorno predstavita tudi avtorici Denac in Ilić, obenem pa nam z njim ponujata

tudi veliko praktiĉnih in uporabnih primerov (Denac, Ilić, 1993).

4.3.3 Povezovanje plesne vzgoje in drugih vzgojnih področij iz Kurikuluma

4.3.3.1 Gibanje

Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je

pogojeno zaznavanje okolice, prostora, ĉasa in samega sebe. Ko otrok zaĉne

obvladovati svoje roke, noge in trup sĉasoma zaĉenja ĉutiti veselje, varnost,

ugodje, dobro se poĉuti, pridobi si samozaupanje in samozavest (Bahovec in

sodelavci, 2013, str. 14).

Ĉe prebiramo literaturo, ki se nanaša na plesno vzgojo predšolskih otrok,

zasledimo zelo podobne misli, kot so navedene v prejšnjem citatu. Iz tega sledi, da

sta ples in gibanje kot podroĉji med seboj, lahko reĉemo, najtesneje prepletena.

26

4.3.3.2 Jezik

Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju /…/ vkljuĉuje široko polje

sodelovanja in komunikacije z odraslimi in otroki. /…/ Otroci se v tem

obdobju uĉijo izraţati izkušnje, ĉustva, misli in razumeti sporoĉila drugih.

/…/ Razvoj jezika je /…/ vpleten v vsa podroĉja dejavnosti. /…/ Otroci se

uĉijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju

literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s

pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah,

dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob uĉenju otrok od otrok, in

sicer v razliĉnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah,

ugankah, besednih igrah itn., ki so preţivele kot skupna lastnina skozi

generacije (prav tam, str. 18−19).

Vse to pa je neobhodno potrebno pri udejanjanju plesne vzgoje v vrtcu.

4.3.3.3 Druţba

Otrok iz dejavnosti na podroĉju druţbe ĉrpa zavest o enakopravnosti vseh

udeleţencev v plesnih dejavnostih, o potrebi po sodelovanju, o pomembnosti prav

vsakega udeleţenca, navezuje prijateljske vezi, se poĉuti preko vsega tega

sprejetega in varnega. To pa je osnova za sprošĉeno in ustvarjalno delo v plesnih

zaposlitvah, stvaritvah. Prav tako pa podroĉje druţbe ponuja tudi seznanitev z

lastno kulturo in kulturo drugih narodov, s prazniki, obiĉaji… in iz njih

izhajajoĉih gibanj v razliĉnih plesnih formacijah.

4.3.3.4 Narava

Cilji in dejavnosti iz podroĉja narave so s podroĉjem plesne dejavnosti

neposredno povezani zaradi otrokovega opazovanja narave in samega sebe, njenih

sprememb in zakonitosti ter drugih tehniĉnih predmetov, pojavov. Iz teh

opazovanj, zaznavanj in ponotranjenih predstav ter lastnega zavedanja, otrok ĉrpa

snov in ideje za izraţanje in ustvarjanje v gibanju, plesu.

27

4.3.3.5 Matematika

Razvršĉanje, urejanje, prirejanje, usvajanje pojma števila, velikostnih,

prostorskih in ĉasovnih odnosov poteka obiĉajno ob ravnanju s predmeti.

Vse to pa je mogoĉe dosegati tudi v razliĉnih gibalnih ustvarjalnih igrah, ki

jih razvija vzgojitelj v usmerjeni igri v vrtcu /…/ in tudi sami otroci. (Primer

ljudska otroška gibalna igra 'Mati, koliko je ura?' /…/).Tvorba pojmov

poteka ob celoviti psihofiziĉni izkušnji in doţivetju, in ne le ob besedi in

razumskem manipuliranju z materialom. Razvijanje pojmov iz geometrije

prav tako lahko poteka z ustvarjanjem geometrijskih oblik s skupino v

prostoru, s celim telesom, s posameznim delom telesa (otroci ob ustrezni

spodbudi samostojno oblikujejo okroglo, oglato, vijugasto, ravno, štirikotno

obliko, oblike iz okolja, domišljijske oblike) (Krofliĉ, Gobec, 1995, str. 33).

Ko prebiramo cilje in dejavnosti v Kurikulumu po posameznih podroĉjih in pri

tem razmišljamo, kako se povezujejo s plesno vzgojo, ugotovimo, da gre za

moĉno medpredmetno povezavo. Ni namreĉ mogoĉe odmisliti ali oddvojiti vloge

gibanja od pomena opazovanja predmetov, stvari, pojavov, rokovanja z njimi,

navezovanja medosebnih stikov, poznavanja kulture, obiĉajev, simbolov in glasbe

od plesnega podroĉja. Brez jasne ubeseditve in razumevanja ubesedenega, brez

lastne izkušnje, razmišljanja, tipanja, poslušanja, vonjanja in vidnega opazovanja,

bi se prav tako teţko v polnosti izraţali tudi na plesnem podroĉju. Velja pa seveda

tudi obratno. Gib/ples vse dejavnosti in znanja obogati, pomaga ustvarjati

predstave in utrjuje ter poglablja znanja iz vseh drugih podroĉij dela, ţivljenja in

uĉenja v vrtcu.

Enako lahko ugotovimo za cilje in dejavnosti na vseh podroĉjih dela in ţivljenja v

šoli, kar bo razvidno iz sledeĉega poglavja. Gib/ples je torej vez, ki povezuje,

bogati in plemeniti naše odnose, notranje obĉutenje sveta in znanje na vse

podroĉjih šolanja, ĉe se tega zavedamo ali pa ne.

28

4.4 PLESNA VZGOJA V UČNEM NAČRTU ZA PRVO VZGOJNO-

IZOBRAŢEVALNO OBDOBJE V OSNOVNI ŠOLI

V uĉnih naĉrtih devetletne osnovne šole so nakazane medpredmetne

povezave, ki spodbujajo uĉitelja, da posamezne vsebine poveţe z

drugimi predmeti. Športne in umetniške vsebine se predvsem v prvem

triletju prepletajo z drugimi vsebinami, tudi v programih jutranjega

varstva in podaljšanega bivanja. S takim programom poskušamo

'razšolati' klasiĉni šolski proces, šport in umetnost pa naj bi tako

postala pomembna vez med šolo in otrokovim prostim ĉasom (Kovaĉ,

2002; cit. po Borota, Geršak, Korošec, Majaron, 2006, str. 80).

Plesna vzgoja v šoli je vkljuĉena v predmet športna vzgoja. V prvem triletju se

imenuje sklop, ki zajema vsebine plesne vzgoje, plesne igre.

4.4.1 Gibalno-plesne dejavnosti pri pouku športne vzgoje

V delu Cilji šolske športne vzgoje je avtorica (Zagorc, 1994) te vsebine razdelila

na pet širših vsebinskih sklopov:

− otroške gibalno-glasovne, ritmiĉne in pevske igre,

− ljudske rajalno-gibalne igre in izštevanke,

− preprosti plesi in druţabno-plesne igre,

− osnovni elementi gibanja v ĉasu in prostoru (elementi gibanja na mestu:

nihanje, valovanje, spušĉanja in dvigovanja, kroţenja z razliĉnimi deli

telesa; elementi gibanja po prostoru: hoja, tek, skoki, obrati; elementi ĉasa:

trajanje, tempo, ritem; elementi dinamike in kvalitete giba);

− povezave osnovnih elementov v krajše koreografske sklope.

4.4.1.1 Cilji športa (plesnih iger) v prvem VIO

Cilji, ki se nanašajo na telesni razvoj in razvoj gibalnih ter

funkcionalnih sposobnosti

Uĉenci izboljšujejo svojo gibalno uĉinkovitost: z zavestnim nadzorom telesa

oblikujejo pravilno telesno drţo; izboljšujejo gibalne in funkcionalne

sposobnosti (skladnost – koordinacijo gibanja, moĉ, hitrost, gibljivost,

29

natanĉnost, ravnoteţje, splošno vzdrţljivost); izvajajo gibanja v razliĉnem

ritmu ob glasbeni spremljavi; primerjajo svojo gibalno uĉinkovitost glede na

svoj biološki razvoj (Kovaĉ in sodelavci, 2011, str. 9).

Cilji, ki se nanašajo na usvajanje naravnih oblik gibanja, iger …

/…/ Sprošĉeno izvajajo naravne oblike gibanja; zavestno nadzorujejo telo v

razliĉnih poloţajih in gibanjih, ki jih izvajajo v razliĉnih smereh in ravneh

ter okoli razliĉnih telesnih osi; posnemajo najrazliĉnejše predmete, ţivali,

pojave in pojme v naravi; izraţajo svoje obĉutke in razpoloţenja z

gibanjem; /…/ zaplešejo izbrane otroške in ljudske plese (prav tam, str. 9 –

10).

Cilji, ki se nanašajo na prijetno doţivljanje športa in vzgoje z igro

»Preizkušajo svoje zmogljivosti ob obvladovanju svojega telesa in izraţanju z

gibanjem; razvijajo samozavest, odloĉnost /…/ in vztrajnost; /…/ oblikujejo

pozitivne vedenjske vzorce« (prav tam, str. 10).

Cilji, ki se nanašajo na razumevanje pomena gibanja

»Poznajo pravilno telesno drţo; razumejo pomen pravilne telesne drţe /…/

poimenujejo poloţaje telesa, razliĉne gibe« (prav tam, str. 10).

4.4.1.2 Praktične vsebine sklopa plesne igre v prvem VIO

Praktiĉne vsebine sklopa plesne igre zajemajo:

− gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja,

kroţenja, padanja);

− posnemanje predmetov, ţivali, rastlin, pravljiĉnih junakov s pantomimo

(ob glasbeni ali ritmiĉni spremljavi);

− gibanje ob notranjih (izraţanje obĉutkov, razpoloţenj, funkcionalnih

lastnosti predmetov idr.) in zunanjih spodbudah (razliĉne zvrsti glasbe,

razliĉni predmeti, drobno orodje);

− interpretacija razliĉnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim

gibanjem;

− vaje dihanja in sprošĉanja;

30

− otroški plesi: izštevanke, rajalne igre, plesne igre idr.;

− preprosti ljudski plesi;

− osnovne gibalne strukture aerobike in njihovo povezovanje ob glasbeni

spremljavi v preproste koreografije (prav tam, str. 12).

4.4.2 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku glasbe

Splošne cilje gibalno-plesnih aktivnosti pri pouku glasbe je mogoĉe dosegati na

podroĉjih poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Prej omenjene aktivnosti se v šoli

pojavljajo v glasbenih dejavnostih kot uĉna metoda. Otroci v prvem triletju skozi

ustvarjalno gibanje, ples in rajanje najbolj spontano izrazijo zaznavane zvoĉne

znaĉilnosti in glasbena doţivetja (Koban Dobnik, 2005).

Uĉni naĉrt glasbene vzgoje navaja, da uĉenci z razliĉnimi oblikami gibalno-

plesnih dejavnosti:

− poslušajo glasbo ter izraţajo svoja doţivetja in zaznave glasbenih

elementov gibalno-plesno /…/;

− doţivljajsko poslušajo glasbo za razliĉne sestave s programsko in

absolutno vsebino;

− ob razliĉnih glasbenih vsebinah z gibanjem in plesom izraţajo (zunaj)

glasbena doţivetja ter analitiĉne zaznave o osnovnih glasbenih elementih

ter poglabljajo predstave o njih;

− izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih

kultur ter narodov (Holcar, 2011, str. 7–8).

Uĉiteljem pa ta isti naĉrt priporoĉa:

»/…/ povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in z razliĉnimi predmetnimi

podroĉji« (prav tam, str.5), prav tako pa tudi, da:

− »ritmiĉno izreko uvajamo z igro odmeva, ob obĉutenju glasbenega utripa,

ki ga lahko navzven izrazimo z gibanjem levo-desno, korakanjem, gibom

roke ipd /.../;

− preproste tehnike igranja usvajamo najprej z lastnimi glasbili (npr. urimo

ploskanje z rokami, kasneje uvedemo ĉinele; udarjamo z rokami po

kolenih, kasneje uvedemo ksilofon/bobne) /…/« (prav tam, str. 16, 17).

31

Ponuja pa tudi ideje za gibalno ustvarjanje:

− »Zaplešimo poĉasi in zaspimo.

− Zaplešimo vedno hitreje.

− Spremljajmo gibanje glasbe.

− Zakorakajmo ob glasbi.

− Zaplešimo indijanski ples.

− Pravljica v baletu.

− Zaplešimo francosko polko« (prav tam, str. 17−18).

Breda Oblak v priroĉniku za uĉitelje za tretji razred v poglavju Glasba in gibalno-

plesno izraţanje pravi, da

so otroci v predšolskem obdobju in na zaĉetni stopnji šolanja najbolj

dovzetni za globalno-plesno izraţanje ob glasbi. Ta povezava je

prvinska, dokaz zanjo pa so številne gibalne in rajalne igre ter plesi, ki

jih poznamo iz otroške ljudske dedišĉine. /…/ Ob petju, ritmiĉni

izreki, igri glasbil ali poslušanju glasbe uĉence spodbujamo, da

odkrivajo gibni izraz tudi svobodno in neposredno po svojih

zmoţnostih. V ospredju je kreativni otroški ples, ki se poraja iz

glasbenih vzgibov, navezuje pa se na preprosto tehniko naravnega

gibanja in mimike.

Gibalno plesne dejavnosti stopnjujejo pozorno glasbeno zaznavo,

vizualizacijo doţivetja glasbenih vsebin ter predstave o izraznih in

oblikovnih prvinah (npr. tonske višine, potek melodije /…/), razvijajo

potrebno motoriko za igro posameznih glasbil, uĉence vsestransko

telesno in psihiĉno sprošĉajo (Oblak, 2001, str. 26).

4.4.3 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku jezika

Jezik je podroĉje, kjer je v veliki meri priporoĉljiva uporaba

ustvarjalnega giba. Z gibalnimi igrami se uĉenci orientirajo v prostoru,

kar je zelo pomembno za zaĉetno opismenjevanje. Prav tako je

metoda ustvarjalnega giba dobrodošla pri knjiţevni in jezikovni vzgoji

ter pri govornem nastopanju. Vsebine nam nudijo: igro vlog,

dramatizacijo s plesom, prikaz zgodbe z gibanjem, vţivljanje v

32

razliĉne situacije, urjenje v neverbalni komunikaciji, pisanje ter

sestavljanje ĉrk in besed z razliĉnimi deli telesa, obravnavanje

samostalnikov in glagolov z gibanjem, gibanje z medmeti (oh, au,

joj …). S pomoĉjo raznih iger (npr. ristanc) se lahko igramo abecedo

in vadimo branje, pisanje…, pri skupinskih igrah pa se otroci med

drugim tudi vadijo v poslušanju (Borota, Geršak, Korošec, Majaron,

2006, str. 75–76).

Za dober razvoj grafomotorike pri otrocih v zaĉetnem obdobju šolanja so

pomembne splošne psihomotoriĉne sposobnosti (orientacija v prostoru in na

lastnem telesu, koordinacija gibov), ki jih, poleg pisanja grafomotoriĉnih vaj,

otroci najbolje razvijejo ob razliĉnih gibalnih dejavnostih (npr. oblikovanje likov z

lastnim telesom namesto risanja v zvezek). Z gibalnimi dejavnostmi spodbujamo

tudi razvoj govora, govorno izraţanje ter razumevanje govora drugih.Otroka tudi

spodbujamo k doţivljajskemu gibalnemu izraţanju ob prepevanju pesmi, rajalnih

in gibalnih igrah.

Metoda ustvarjalnega giba pa se tesno povezuje tudi z zgodnjim uĉenjem tujega

jezika (Krofliĉ, Gobec, 1995).

4.4.4 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku likovne vzgoje

»Likovna vzgoja je predmet, kjer uĉitelji manj uporabljajo ustvarjalni gib, vendar

je metoda še kako dobrodošla pri usvajanju prostora, orientacije v prostoru,

oblikovanja in spoznavanja prostora, ĉrt, mešanju barv, gibanju ob umetniški sliki,

gibanju ob mandali, oblikovanju gline…« (Borota, Geršak, Korošec, Majaron,

2006, str. 78).

4.4.5 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja

Pri spoznavanju okolja

z gibanjem ponazarjamo spreminjanje v naravi (pojave v naravi, kot

so menjavanje letnih ĉasov, vreme, rast rastlin, gibanje ţivali),

spoznavamo znaĉilnosti naravnega in grajenega okolja ter ĉloveškega

telesa (skozi gib spoznavamo ĉloveško telo, poklice, posnemamo

33

stroje, oblikujemo prometne znake, se uĉimo o energiji, o svojem

okolju, o stojeĉih in tekoĉih vodah), se vţivljamo v ţivljenje nekoĉ in

danes (orientacija v ĉasu in prostoru, ĉasovno zaporedje) ter krepimo

socialne odnose (igre pozdravljanja, spoznavanja, socialne igre).

(Uĉitelj op.p.) /…/ naj se zamisli (kadar se gibalno izraţamo po

opazovanju op.p.) ali otroke sploh uĉimo opazovanja stvari ali pa

samo hitrega dojemanja in površnosti. Spodbudi naj jih (uĉence –

op. p.) k iskanju znaĉilnosti in posebnosti. /…/ Prav tako otroke

opozorimo na ţivalske navade (kako si muce umivajo obraz, kako si

obraz umivamo ljudje) (prav tam, str. 77).

4.4.6 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku matematike

Pri matematiki uporabljamo metodo ustvarjalnega giba: pri aritmetiki

in algebri, jeziku in logiki, geometriji z merjenjem in obdelovanjem

podatkov (usvajamo in utrjujemo koliĉinske pojme, matematiĉne

operacije, s telesi sestavljamo geometrijske oblike, krive in ravne ĉrte,

sklenjene in nesklenjene ĉrte, s pomoĉjo rajalnih in gibalnih iger

spoznavamo pojme zunaj/znotraj, ponazarjamo simetrijo, merske

enote in se razvršĉamo).

Pri zgodnjem uĉenju gibanje omogoĉa otroku stik s konkretnimi

pojavi, kar je temelj za kasnejšo abstrakcijo. /.../ Z gibanjem pridobijo

izkušnje, ki predstavljajo temelj njihovega znanja. Brez gibanja bi

otroci izgubili enega najosnovnejših naĉinov uĉenja. Otrok znanje, ki

ga pridobi z lastno aktivnostjo, ponotranji. Takšno znanje je trden

temelj za nadgradnjo z novimi, teţjimi pojmi. Pri matematiki je to še

posebej pomembno, ker imajo lahko uĉenci, ki znanja ne

avtomatizirajo in ponotranjijo, v višjih razredih nepremostljive teţave

pri razumevanju in usvajanju novih matematiĉnih pojmov (prav tam,

str. 76–77).

34

4.5 PLESNA DRAMATIZACIJA

4.5.1 Kaj je plesna dramatizacija

Plesna dramatizacija je prepletanje in dopolnjevanje giba in besede, ki v prepletu z

glasbo ustvari obĉutek gledališke predstave. Gibalno uprizorimo lahko prav vsako

pravljico, zgodbo. Pri tem ni nujno, da uporabimo celo zgodbo. Kadar pa

uporabimo le dele, moramo paziti, da ohranimo rdeĉo nit obravnavane literarne

vsebine (Krofliĉ, Gobec, 1995).

»Plesna dramatizacija in uprizarjanje pomenita samostojno spontano ali

usmerjeno gibno-plesno igro, ki izhaja iz resniĉnega ali izmišljenega dogodka ali

iz literarne osnove. Vodimo jo s pripovedjo o dogajanju, pripoveduje lahko tudi

otrok« (Koban Dobnik, 2005, str. 51).

Izbrano tematiko plesne dramatizacije lahko vsak pedagog obdela po svoje; s

svojimi metodiĉnimi postopki, sredstvi za spodbudo, izborom glasbe in lastnim

obĉutkom za umetniško izraţanje, ustvarjanje (Kovaĉ Valdés, 2011).

4.5.2 Scenska uprizoritev plesne dramatizacije

Pot do konĉne scenske uprizoritve poteka skozi naslednje faze:

− v besedilu izbrane zgodbe poišĉemo vsebinske motive, ki bi jih

lahko plesno uprizorili, ne da bi jih pri tem spreminjali;

− odloĉimo se, ali bomo imeli pripovedovalca ali ne (laţje

razumevanje zgodbe s pripovedovalcem). Kar pripovedovalec

pove, ni potrebno uprizoriti še s plesom, toda beseda in gibanje

se morata prepletati in dopolnjevati;

− izberemo glasbo, ki bo temelj plesnega ustvarjanja/plesne

dramatizacije. Lahko je ţiva (npr. otroci spremljajo zgodbo z

razliĉnimi inštrumenti) ali pa posneta (predvajamo jo s

pomoĉjo medija za predvajanje). Izbiramo lahko med:

vokalno, instrumentalno, otroško, sodobno ali klasiĉno glasbo.

Izberemo samo za en slog glasbe in je ne mešamo z ostalimi;

35

− kostumi, scena in razni pripomoĉki niso nujno potrebni,

njihova uporaba pa omogoĉa otrokom laţje vţivljanje v vloge

(Krofliĉ, Gobec, 1995).

4.5.3 Metodični postopek pri plesni dramatizaciji:

− otroke seznanimo z izbrano zgodbo;

− poišĉemo povezave z drugimi vzgojnimi podroĉji;

− predelamo posamezne dele vsebine zgodbe in preko njih ustvarjamo

posamezna gibanja. Ko otroci usvojijo posamezne plese, jih zdruţimo v

celoto, ki jo velikokrat ponovimo;

− razdelitev vlog. Otroci si izberejo vloge šele potem, ko usvojijo vse plese,

zdruţene v celoto (Krofliĉ, Gobec, 1995).

4.5.4 Tekst pri plesni dramatizaciji

Teksta med izvajanjem plesne dramatizacije ne beremo. Dogajanje spremljamo z

oĉmi in ga odvisno od trenutne situacije komentiramo ali napovedujemo. Ker so

otroci vsak dan drugaĉe razpoloţeni, ni smiselno imeti povsem doloĉenega

scenarija, paĉ pa se mora vzgojitelj ustrezno odzivati na otroke oz. dogajanje.

Niĉesar ne opisujemo. Ĉe pa bi ţe radi opisali prizorišĉe, to storimo pred

zaĉetkom igre. Otroke na prizorišĉe pošljemo le, ko je to potrebno.

Otroci naj se teksta ne uĉijo, ker zaradi kompleksnosti samega gibanja ne zmorejo

misliti ob tem š