UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

STRES PRI DELU V ZLATARNI CELJE D.D.

STRESS AT WORK IN ZLATARNA CELJE D.D.

Kandidatka: Polonca Siter Študentka rednega študija Številka indeksa: 81631496 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: management Mentor: prof. dr. Sonja Treven

Maribor, september 2009

2

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Sonji Treven za pomoč in napotke pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvala zaposlenim v podjetju Zlatarna Celje d.d., ki so sodelovali pri anketi in mi dovolili anketiranje. S tem so mi omogočili izpolnitev želje o raziskavi stresa pri delu, kjer sem tudi opravljala obvezno študijsko prakso in mi pomagali pri zaključku študija. Iskrena hvala družini, prijateljem in fantu za vso spodbudo, razumevanje in pomoč v času študija in pri pripravi diplomske naloge.

3

Predgovor

V današnjem času se težko izognemo stresu, našemu vsakdanjemu spremljevalcu. Stres se pojavi, kadar naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja. Pri ljudeh se stres pojavlja na različne načine, lahko v pozitivni ali negativni obliki.

Pozitivni stres občutimo, ko delamo z veseljem in navdušenjem, ko nam delo daje spodbudo in dajemo od sebe vse. Negativni stres pa občutimo, kadar so naše obremenitve prevelike in ko porabimo za delo preveč časa.

Razlikujemo med notranjimi in zunanjimi vzroki za stres. Na notranje vzroke stresa, kot so lastne misli, zaskrbljenost, prostovoljno življenje na robu svojih zmogljivosti, obljube, navade in neorganiziranost, posameznik lahko vpliva in jih obvladuje. Zahteve nadrejenih, neprijetni sodelavci, zmeda in slab dan uvrščamo med zunanje vzroke stresa. Na te vzroke posameznik ne more vplivati. Stres pri delu nastane takrat, ko zahteve delovnega okolja presežejo sposobnost delavca, da se z njimi uspešno spopada (ali jih obvlada).

Povzročiteljev ali drugače imenovanih stresorjev, ki privedejo do teh vzrokov stresa je veliko in različno delujejo na različne ljudi. Ljudje imajo različno toleranco na reagiranje- nekateri ne potrebujejo veliko da se razjezijo, nekateri pa ohranijo mirno kri in nadaljujejo normalno naprej. Na doživljanje in reagiranje na stres najmočneje vplivajo demografske karakteristike posameznika (spol, starost, izobrazba, splošno zdravstveno stanje) in osebnostne lastnosti.

Stresu smo izpostavljeni vsi, česar se moramo tudi zavedati. Nezavedanje lahko na nas pusti dolgoročne posledice, tako fizične, kot psihične in vedenjske, ki lahko vodijo v hude bolezni in čez čas tudi v smrt.

Stresu se ne moremo čisto izogniti, lahko pa ga omilimo. Tako družba in posamezniki se moramo boriti proti stresu s pravim načinom življenja ali pa s pomočjo sprostitvenih tehnik, kot so joga, meditacija, telesna vadba, ter še s katerimi drugimi načini, s katerimi lahko stres obvladujemo.

Zaradi aktualnosti teme smo se odločili analizirati stres pri delu in načine obvladovanja v Zlatarni Celje, d.d., ki je največje podjetje s prodajo nakita v Sloveniji in je prav tako uspešno na trgih bivše Jugoslavije. Zlatarna Celje d.d. je podjetje z dolgoletno tradicijo in kvaliteto, njihovi začetki pa segajo v leto 1844. Cilj našega diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti osnove o stresu, vzrokih stresa pri delu, povzročiteljih, posledicah in predstaviti načine obvladovanja stresa. Glavni del diplomske naloge predstavlja empirični del, ki je namenjen raziskavi oziroma analizi stresa pri delu. V prvem delu spoznamo družbo Zlatarna Celje d.d., njene osnovne značilnosti, dejavnost, vizijo ter programe, s katerimi se podjetje ukvarja in kaj ponuja svojim kupcem.

4

V drugem delu raziskave pa s pomočjo ankete z vprašanji o stresu predstavimo ugotovitve raziskave in tako teoretični del iz predhodnih poglavij podkrepimo z dejstvi. Zadnji del empiričnega dela sestavljajo ugotovitve raziskave in predlogi izboljšav.

5

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 7

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 7

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela ................................................................. 7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................ 8

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................ 9

2 STRES PRI DELU ..................................................................................................... 10

2.1 Splošno o stresu ..................................................................................................... 10

2.2 Prepoznavanje stresa.............................................................................................. 12

2.3 Reakcije na stres .................................................................................................... 13

2.4 Vrste stresa ............................................................................................................ 14

2.4.1 Normalni stres ................................................................................................ 14

2.4.2 Pozitivni ali naravni stres ............................................................................... 15

2.4.3 Negativni ali škodljivi stres ............................................................................ 15

2.5 Vzroki stresa pri delu ............................................................................................. 18

2.6 Vrste povzročiteljev stresa pri delu ....................................................................... 19

2.6.1 Individualni stresorji ...................................................................................... 19

2.6.2 Skupinski stresorji .......................................................................................... 22

2.6.3 Organizacijski stresorji ................................................................................. 22

2.7 Posledice stresa pri delu ........................................................................................ 22

2.7.1 Izgorevanje kot posledica stresa pri delu ....................................................... 23

2.7.2 Telesne posledice stresa pri delu .................................................................... 23

2.7.3 Vedenjske posledice stresa pri delu ................................................................ 24

2.7.4 Psihične posledice stresa pri delu .................................................................. 24

3 NAČINI OBVLADOVANJA STRESA NA RAVNI POSAMEZNIKA ...... .......... 26

3.1 Wellness ................................................................................................................ 26

3.2 Joga ........................................................................................................................ 26

3.3 Telesna aktivnost ................................................................................................... 27

3.4 Meditacija .............................................................................................................. 28

3.5 Zdrava prehrana ..................................................................................................... 29

3.6 Drugi načini obvladovanja stresa .......................................................................... 30

6

4 PREDSTAVITEV ZLATARNE CELJE d.d. .......................................................... 33

4.1 Kratka zgodovina in osnovni podatki o podjetju ................................................... 33

4.2 Dejavnost, vizija in program podjetja.................................................................... 34

4.3 Organiziranost Zlatarne Celje d.d. ......................................................................... 36

4.4 Struktura zaposlenih ............................................................................................. 37

5 RAZISKAVA O STRESU ZAPOSLENIH V ZLATARNI CELJE d. d.. .............. 38

5.1 Namen in cilji raziskave ........................................................................................ 38

5.2 Metodologija raziskave.......................................................................................... 38

5.3 Opredelitev vzorca ................................................................................................. 39

5.4 Rezultati raziskave ................................................................................................. 41

5.5 Ugotovitve in predlogi ........................................................................................... 48

6 SKLEP ......................................................................................................................... 50

POVZETEK ................................................................................................................... 52

SEZNAM LITERATURE IN VIROV ......................................................................... 53

SEZNAM TABEL ......................................................................................................... 56

SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 56

PRILOGA ...................................................................................................................... 57

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Zmeraj hitrejši ritem življenja le malokomu uspe ohranjati notranje ravnovesje, ki ga zahteva današnji svet. Posledica hitrega ritma življenja so razni problemi v zvezi z neučinkovitostjo, počasnostjo, nesrečami pri delu, izostanki iz dela, slabo produktivnostjo, negativno klimo in slabo komunikacijo, kar so največkrat vzroki za stres. V večini podjetij se od delavcev zahteva več kot pa dejansko zmorejo, to pa zato, da bi lahko sledila novostim in konkurenci, pri tem pa očitno pozabljajo, da imajo opravka z ljudmi, ki niso neizčrpni stroji, ampak najpomembnejši resursi organizacije. Stres na delovnem mestu lahko prizadene kogarkoli v organizaciji (managerja, vodje oddelkov, referente, zaposlene v proizvodnji, itd.). Pomembno je spoznanje, da je stres možna nevarnost za vsakega zaposlenega in da dejavniki tveganja lahko prizadenejo zaposlene na različne načine. Reševanje problematike stresa na delovnem mestu lahko prinese pozitivne rezultate samo na podlagi medsebojnega sodelovanja, iskrenosti in zaupanja. Velikokrat se stres povezuje z nečim slabim. Vendar pa ima stres v majhnih količinah tudi pozitivne učinke. Stres ljudi motivira in spodbuja. Zato vsakdo v življenju potrebuje izzive. Toda če postanejo ti preveliki in jih ni mogoče doseči, povzročajo nevzdržen stres. Tako je lahko stres koristen in prijazen, lahko pa škoduje našemu organizmu. Za vsakega posameznika pa obstajajo tudi načini kako naj premaga stres. Lahko se začne ukvarjati s športnimi aktivnostmi, lahko se sprošča z jogo ali meditacijo, hodi na pohode ali gre kolesarit, sprosti pa se lahko tudi v termah, kjer lahko gre tudi v savno ali pa na kakšno masažo.

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen Namen diplomskega dela je prikazati stres pri delu, na kakšen način ga prepoznamo, ter katere vrste stresa se pojavljajo. Prav tako je pomembno, da poznamo tudi vrste povzročiteljev stresa pri delu, saj tako lahko z raznimi načini obvladovanja stresa preprečimo njegove posledice. V drugem delu diplomskega dela pa smo opravili raziskavo v Zlatarni Celje d.d., v kateri smo med zaposlenimi ugotovili kakšna je prisotnost stresa pri njihovem delu, ter kakšne načine obvladovanja stresa uporabljajo.

8

Cilji Cilj diplomskega dela je razumeti pojem stresa pri delu, kako se ga lahko s pomočjo različnih načinov obvladovanja tudi uspešno odpravlja in tako prepreči posledice, ki negativno vplivajo na zaposlene in podjetje. Cilj je tudi ugotoviti, ali zaposleni v Zlatarni Celje d.d. občutijo stres, kako se z njim spopadajo, kako ga odpravljajo in tudi preprečujejo. Osnovne trditve

• Zaposleni so v večini pod stresom prav zaradi napetosti, ki jih srečujejo pri delu. • Zaposleni so najbolj pod stresom zaradi dejavnika skrb za ohranitev delovnega

mesta, predvsem v tem času zaradi recesije, ki je glavni razlog za veliko odpuščanje zaposlenih v podjetjih.

• Obremenjenost dela v veliki meri ne vpliva na izčrpanost zaposlenih pri opravljanju delovnih nalog.

• Posledica razdražljivosti in težjega sprejemanja odločitev na delovnem mestu vplivata na daljši čas opravljanja delovnih nalog.

• Glavobol je najpogostejši simptom, ki se pojavlja pri zaposlenih. • Nasveti sodelavcev pomagajo, da zaposleni lažje rešujejo težave in se bolje

spoprijemajo s stresnimi obremenitvami pri delu. • Večina zaposlenih se najbolje sprosti tako, da se druži s prijatelji, s pomočjo katerih

pozabijo na skrbi, ki povzročajo stres na delovnem mestu.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Diplomsko delo temelji na naslednjih predpostavkah:

• stres je velik razlog zakaj zaposleni v podjetju ne opravljajo delo dovolj kakovostno, kakor bi ga lahko, če bi bilo za to bolje poskrbljeno,

• posamezniki in podjetja ne naredijo dovolj za preprečevanje prisotnosti stresa na delovnem mestu,

• zaposleni v Zlatarni Celje d.d. si ne znajo dovolj dobro razlagati kaj vse lahko povzroča stres na delovnem mestu in kakšne so lahko posledice tega.

Omejitve se predvsem nanašajo na:

• izvajanje ankete med zaposlenimi. Čeprav bo anketa anonimna, določeni zaposleni ne bodo odgovarjali na vprašanja dovolj verodostojno.

• omejili se bomo na Zlatarno Celje d.d., • omejitev se bo nanašala tudi na določeno število zaposlenih, ki ne bodo pripravljeni

izpolniti ankete.

9

1.4 Predvidene metode raziskovanja V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivne pristope. V okviru tega pristopa smo z metodo deskripcije opisovali teorijo, z metodo klasifikacije pa smo definirali različne pojme s področja stresa. V praktičnem delu diplomskega dela smo uporabili analitični pristop. Z metodo analize smo prikazali uresničevanje teorije v praksi. Z analizo odgovorov v anketi smo skušali pridobiti odgovore, kako se zaposleni spopadajo s stresom in na kakšne načine ga odpravljajo. Vprašalnik zajema vprašanja zaprtega tipa, saj zaposlenim omogoča lažje odgovarjanje. Pri nastajanju diplomskega dela smo izhajali iz domače in tuje literature ter internetnih virov.

10

2 STRES PRI DELU Delo je eden izmed največjih povzročiteljev stresa. Pri tem je potrebno poudariti, da do stresa na delovnem mestu pogosto prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki v zasebnem življenju. Tako na primer utrudljivi prepiri z najbližjimi ali neobvladljive finančne težave nedvomno poslabšajo delovno učinkovitost, slaba koncentracija in raztresenost pa pogosto povzročita hude napake in nezgode pri delu. Po drugi strani pa nam urejeno družinsko življenje pomaga kljubovati tudi večjim delovnim pritiskom, tako da ne občutimo toliko škodljivega stresa na delovnem mestu. Zaradi tega stresa ne moremo obravnavati samo z vidika dela, ampak moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti tudi komponente izven dela in v zasebnem življenju (Božič 2003, 16).

2.1 Splošno o stresu Beseda stres izvira iz latinske besede »stringere«, kar pomeni tesno zvezati. V 17. stoletju se je pojem uveljavil v fiziki za označevanje mehanskega napora, ki pomeni silo, pritisk, obremenitev, ki so mu podvržene snovi, in njihovo sposobnost prilagajanju. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil. Pomenil je močan vpliv, ki deluje na osebo ali predmet. Stres je bil sinonim za zunanjo silo, ki vzbuja napetost v predmetu, medtem ko ta skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile. Zunanjo silo imenujemo obremenitev, notranjo stres, raztezanje pa napetost (Spielberger 1985, 8). Pojem stres je zelo širok in ga različni teoretiki različno definirajo. Ihan (2004, 41) v svojem delu navaja, da je stres za organizem nekakšna stereotipna, vnaprej pripravljena uvedba izrednega stanja, ki jo poleg duševnih stisk sprožijo ogrožajoča poškodba, bolezen, pretiran napor, stradanje, mraz ali kakšna druga nevarnost in je izredno močno čustveno stanje, ki vse naše telo skupaj z duševnostjo preusmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje. Battison (1999, 15) meni, da stres ni le zdravstveno stanje, temveč splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledica pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj nam pomaga premagovati izzive vsakdanjika, medtem ko previsoka stopnja stresa povzroča neprijetne odzive telesa. Polona Selič (1999, 53) opisuje stres kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti človekovo notranje ravnotežje in aktivira njegove prilagoditvene potenciale. Stres najlažje razložimo kot konstrukt, sintezo večjega števila elementov, ki so med seboj v interakciji. Powell (1999, 6) opisuje stres kot vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Meni, da so nekateri zanj manj dovzetni, medtem ko drugi zaradi stresa pogosteje posegajo po alkoholu, cigaretah, hrani, doživljajo napade panike, se obsesivno vedejo, so podvrženi strahovom, so depresivni, razdražljivi in jezni, imajo težave z nespečnostjo, kronično utrujenostjo, negativno samopodobo.

11

Po Lookerju in Gregsonu (1993, 27) stres zadeva prav vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Zaradi stresa smo stalno na preži, kar nam omogoča preživetje. Podobno kot tehtnica tudi mi neprestano iščemo ravnotežje med zahtevami vsakdanjega življenja in svojo sposobnostjo, da se spopademo z njimi, jih torej obvladamo na nek način. Na eni strani so torej naše sposobnosti spopadanja z zahtevami okolja, na drugi strani pa so zahteve in preizkušnje vsakdanjega življenja. Kadar pa zahteve prevladajo nad našimi sposobnostmi, se tehtnica nagne in izgubi ravnotežje. Pojavljajo se telesni in čustveni simptomi. Njihova oblika je ponavadi pogojena z dednostjo in človekovim temperamentom (Looker in Gregson 1993, 31). Ravnotežje ali ravnovesje med zahtevami iz okolja in lastnimi sposobnostmi prikazuje slika 1. Slika 1: Ravnovesje stresa

Dojemanje zahtev ( zahteve iz okolja)

Dojemanje sposobnosti za obvladovanje zahtev (lastne sposobnosti)

Vir: Looker in Gregson 1993, 31.

Pojem stresa je v medicino uvedel svetovno priznani strokovnjak Dr. Hans Selye, ki je poznan tudi po njegovi knjižni uspešnici Stress of life je postavil naslednjo definicijo stresa: »Stres je stanje povzročeno z nespecifičnim dražljajem, katerega posledica so vse specifično povzročene spremembe znotraj biološkega sistema« (Grom 2009).

»Stres je vzrok za dobro polovico sodobne patologije,« razlaga dr. Lovše. Enako izpostavljeni so mu predstavniki obeh spolov in je predmet proučevanja številnih znanstvenih študij. Po podatkih raziskav Eurostata v državah EU trpi zaradi najrazličnejših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Največkrat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko (Žaler 2006).

Po nekaterih podatkih je razlog za kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku bolezen, povezana s stresom. Drugi sklop podatkov, ki so še bolj zaskrbljujoči, kaže, da je Slovenija v vrhu med državami EU po predpisovanju sintetičnih pomirjeval na recept (benzodiazepini), saj jih uživa kar 10 – 15 odstotkov ljudi, to je med 200.000 in 300.000 ljudi. Med njimi naj bi bilo kroničnih uporabnikov kar 3 odstotke, to je približno 60.000 (Lek 2008).

12

2.2 Prepoznavanje stresa1 Za vsakega posameznika je zelo koristno, da se iz izkušenj nauči prepoznati stres. Pozneje, ko se stres razvija in stopnjuje, postajajo vedno bolj vidne posledice. Če želimo prepoznati stres, moramo poznati osnovna znamenja, ki so zanj značilna. V osnovi se ta znamenja delijo v štiri temeljne skupine, in sicer:

1. Vedenjske spremembe: vznemirjenost, nedružabnost, motnje v spanju oziroma nespečnost, izguba apetita oziroma prenajedanje, povečana količina pitja alkohola in močnejše kajenje, laganje za prekrivanje napak, nesocialno vedenje, nezmožnost razvijanja, nizka produktivnost, nesreče zaradi površnosti, tresenje glasu, jecljanje.

2. Fizična znamenja: glavobol, depresija, utrujenost, jok, napetost, trepetanje, zasoplost, slabost, razdražena koža, dovzetnost za alergije, prekomerno potenje, omedlevica, infekcije, zaprtje ali diareja, hitro pridobivanje ali izgubljanje teže.

3. Duševna oziroma intelektualna znamenja: težave v sprejemanju odločitev, težave s spominom oziroma napake, raztresenost, nesposobnost koncentriranja, slabe sanje oziroma nočne more, vznemirjenost, delanje napak, neintuitivnost, negativno razmišljanje, oslabitev razsodnosti, hitre odločitve. 4. Čustvena znamenja: razdražljivost ali jeza, strah, negotovost, občutljivost, živčnost, zaskrbljenost, slabovoljnost, občutljivost na kritiko, večje nezaupanje, potrtost, obupanost, nenavdušenje, občutek napetosti, neprimeren humor, ciničnost, odtujitev, izguba zaupanja, nezadovoljstvo nemotiviranost, zmanjšanje samospoštovanja, nezadovoljstvo z delom. Raziskave kažejo precejšnjo razliko med spoloma: moški so bolj razdražljivi, napadalni in podvrženi različnim oblikam zasvojenosti, ženske pa se zaprejo vase in zapadejo v depresijo. Raziskave so tudi pokazale, da se ljudje v času hudih stresnih obremenitev zatečejo k prekomernemu uživanju alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih zdravil.

1 Povzeto po: Powell 1999, 117.

13

2.3 Reakcije na stres

Ko se pojavi situacija, ki jo možgani ocenijo kot neobvladljivo, se v telesu sproži stresna reakcija - ne glede na to, ali je nevarnost velika ali ne in brez ozira na to, ali situacijo v resnici lahko obvladujemo. Stres ni le subjektivno doživetje. Ponavljajoče ali zelo intenzivne stresne situacije se kažejo v fizioloških reakcijah na stres, spremembah vedenja in psihičnem odreagiranju. Ljudje se ob povsem enakih objektivnih situacijah znajdemo v povsem različnih subjektivnih odzivih. Ljudje v različnih poklicih (Menedžerji, odvetniki ali zdravniki) pogosto delajo v razmerah, ki so za nekatere izjemno stresne: pod časovnim pritiskom morajo sprejemati pomembne odločitve (Dominor 2009).

Stresna reakcija nenehno poteka v mejah normalnega območja, znotraj katerega premagujemo vsakdanje in predvidene težave. Kadar pa nastopijo nepredvidene, neznane ali pretirane zahteve, novi izzivi in občutki ogroženosti, sproži stresna reakcija povečano pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. Večina zahtev, ki se jim moramo dandanes postavljati po robu, ne ogroža našega obstoja, zato se nam ni treba zapletati v neizprosen boj na življenje in smrt. Kljub temu pa dolgotrajne zahteve moteče vplivajo na človekovo ugodje in rušijo občutek varnosti, kar pa privede do znakov izčrpanosti (Looker in Gregson 1993, 37-38). Potek stresne reakcije prikazuje slika 2.

Slika 2: Reakcije na stres

Vir: Rakovec 2002, 60.

Prva faza je faza alarma. V tej fazi se zavemo stresorja. Prvi hip smo zmedeni in vznemirjeni, smo v šoku in potrebujemo čas, da se zberemo ter spoprimemo s težavo. Opazni so številni premiki v telesnih procesih, izboljšata se tkivna prekrvavitev ter oskrba s hrano in kisikom, sprostijo se zaloge sladkorja itd. V sekundni hitrosti so mobilizirane vse energijske zaloge, in to samodejno, za uresničitev edinega cilja, ki je izogibanje nevarnosti (Rakovec 2002, 54). Druga faza je faza odpora ali prilagoditve, ki se sproži, ko zaznamo stresno situacijo. Imenuje se tudi faza splošnega adaptacijskega ali prilagoditvenega sindroma. Skoraj trenutno in v neposredni zvezi s pojemajočo zunanjo grožnjo se telo povrne v stanje biokemične uravnovešenosti.

14

Ta odpor obrne biokemične procese, ki smo jih opisali v fazi alarmne reakcije. Telo se poskuša pomiriti, zato se zniža krvni pritisk, zniža se frekvenca srčnega utripa, uravnava se dihanje in telesna temperatura. Kadar stresor premagamo ali se prilagodimo novi situaciji, se delovanje organizma vrne na normalno raven (prav tam, 54). Tretja faza je faza izčrpanosti, ki nastane, če se stresno stanje nadaljuje. Ko stres deluje naprej, navkljub poskusom poravnave z njim, se energetske zaloge prizadetega posameznika počasi praznijo, pojavijo se že prva znamenja utrujenosti. Običajno nam poidejo telesne moči, hkrati pa izgubimo tudi upanje, da bomo uspeli kaj spremeniti. V telesnem dogajanju je izrazen močan upad imunološke moči. Posledično nastopi bolezen in različne motnje v telesnih funkcijah (prav tam, 54).

2.4 Vrste stresa

Stres je povsem individualna izkušnja. Kaj bo za nekoga negativni, za koga pa pozitivni stres, je povsem različno od posameznika do posameznika. Objektivna situacija je lahko popolnoma enaka, subjektivno doživljanje pa ne. Primer: skok s padalom iz letala bo nekdo, ki prej še nikoli ni skakal s padalom doživljal popolnoma drugače kot pa izkušeni skakalec ob svojem 150. skoku. Po mnenju večine avtorjev je za organizem škodljiv tako prenizek kot previsok stres, potrebna je neka srednja mera, vendar je ob tem zelo pomembno, za katero vrsto stresa gre (Bali 2008).

2.4.1 Normalni stres

Počutje je dobro in obremenitve človek dojema kot nekaj normalnega in vsakdanjega. Občutka, da smo pod stresom ni, predvsem kadar gre za soočanje s povsem vsakdanjimi problemi, ki so jim ljudje kos, ker jih poznajo že iz preteklosti in iz izkušenj vedo, da jih ne ogrožajo pretirano. Stresni odziv je torej v stanju zmanjšane pripravljenosti, toda ves čas na preži. Kljub temu se ljudem zdi, da niso pod stresom (Looker in Gregson 1993, 32).

Rahlo nihanje zahtev in sposobnosti, ki se ne odkloni iz vodoravne lege, imenujemo ''normalno območje''. To normalno območje prikazuje slika 3. Slika 3: Normalni stres

Vir : Looker in Gregson 1993, 34.

15

2.4.2 Pozitivni ali naravni stres

Naravni stres se pojavi kot posledica občutka ogroženosti, ali ugodja. Naravni stres pozna vsako živo bitje. Deli se na dve različni skrajnosti. Ena stran je obrambna reakcija preživetja, ki je pomagala človeštvu obstati in druga stran, prijetni stres, ki ga doživljamo kot čudovite trenutke in ugodje. Pozitivni stres povzroči v nas same dobre občutke. Počutimo se sposobni obvladovati zahteve, zaželimo si novih izzivov in zanimivih nalog ustvarjalnosti pa pustimo prosto pot. Vendar je občutljivost za stres zelo individualna zadeva. Enak stres bo za nekoga močno negativen, za drugega pa prijeten in pozitiven (ibid., 34-35). Občutje prijaznega stresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev, kar prikazuje slika 4. Slika 4: Pozitivni stres

Vir: Looker in Gregson 1993, 35. Osebe, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, kažejo vznemirjenost, živahnost, nasmejanost, motiviranost, razumevanje, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, marljivost, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost in odločnost. Takšni ljudje so energični, družabni in vztrajni (Dominor 2009).

2.4.3 Negativni ali škodljivi stres

Negativni stres predstavljajo emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam. Negativni škodljivi stres občutimo, ko so naše obremenitve na delu prevelike, ko porabimo za delo preveč časa. Pogost ali dolgotrajen negativni stres škodljivo vpliva na naše zdravje in vsakdanje sposobnosti (ibid. 2009).

Pri negativnem stresu razlikujemo med grdim škodljivim stresom ali pa med slabim. Pri prvem so značilne preobremenitve, ki lahko porušijo ravnovesje stresne situacije: opravljanje zahtevnih nalog v časovni stiski, prevzemanje zahtevnih zadolžitev in spoprijemanje z nalogami, ki jim nismo kos itd.

16

Pri slabem škodljivem stresu pa lahko stres povzroči odsotnost zahtev, zaradi česar lahko zapademo v zdolgočasenost (Looker in Gregson 1993, 32).

Če zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, se bo tehtnica zanihala in jeziček se bo ustavil v območju (grdega) škodljivega stresa, kar prikazuje slika 5.

Slika 5: Škodljivi stres 1

Vir: Looker in Gregson 1993, 33-34.

Če pa bodo sposobnosti presegale zahteve, pa bo ravnovesje oziroma tehtnica zanihala in jeziček se bo ustavil v območju (slabega) škodljivega stresa, kar prikazuje slika 6.

Slika 6: Škodljivi stres 2

Vir: Looker in Gregson 1993, 33-34.

Čustveni simptomi negativnega stresa - apatija: nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh; - anksioznost: nemir, negotovost, občutek nekoristnosti in nesamospoštovanja; - razdražljivost: nezaupanje, nadutost ali polemičnost, upor ali jeza; - duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega

mišljenja;

17

- pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: preveč dela, nepriznavanje težav, nepoznavanje simptomov, sumničavost, itd. (Plozza in Pozzi 1994, 13-14).

Vedenjski simptomi negativnega stresa:

- izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti; - pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre, seksualna

promiskuiteta; - težave z urejanjem samega sebe: zamujanje na delo, slaba osebna higiena

neurejenost; - težave s spoštovanjem zakona: zadolženost, kaznovanje, nenadzorovano nasilno

obnašanje (prav tam, 13-14). Telesni simptomi negativnega stresa:

- povišan krvni tlak, razbijanje srca, težave s spanjem, zasoplost in pospešeno plitvo dihanje, težave s prebavo, bolečine in razdraženost v želodcu, motnje hranjenja, splošna mišična napetost, itd. (prav tam, 13-14).

Zgornja delitev je povzeta od različnih avtorjev in spletnih strani, vendar pa vsi avtorji ne delijo stres na te tri vrste. Na primer Newhouse deli stres na eksogeni, endogeni, na fiziološki in psihični stres:

• Eksogeni stres je tisti stres, ki deluje od zunaj. Najbolj razširjeni dejavniki, ki vplivajo na omenjeni stres, so povezani s službo, delovnim časom in potjo na delo in domov. Te dejavnike je treba sprejeti in kar najbolj omejiti nevšečnosti, ki jih povzročajo.

• Endogeni stres deluje od znotraj, zato ga lahko preprečimo. To so stresne situacije, ki jih ustvarimo sami in se jim lahko izognemo.

• Fiziološki stres povzroča hrup, pomanjkanje kisika ali vzburjenost živčnega sistema zaradi uživanja poživil (kofein, tein, nikotin itd.).

• Psihični stres povzroči prekinitev čustvene zveze ali dobitek na lotu (Newhouse 2000, 16-21).

Černigoj-Sadar v svojem znanstvenem članku o stresu piše o visoko rizi čnem, korporativnem , individualnem in kolektivnem stresu. Zaradi velikih sprememb v podjetjih (pripojitve, prevzemi, reorganizacije, preoblikovanje delovnih mest, realokacija vlog in odgovornosti) prihaja do negotovosti na trgu dela in konfliktov zaradi različnih kultur in načinov vodenja. Vse to pa seboj prinaša visoko rizični stres. Nadalje avtorica govori o korporativnem stresu. To je stres zaradi povečevanja delovnih obremenitev in zmanjševanja števila zaposlenih ter nenehnega zmanjševanja stroškov celotnega poslovanja. Stres navadno pojmujemo kot individualno izkušnjo, nekaj kar zadeva posameznika in njegovo dojemanje zahtev ter obremenitev. Stres pa je lahko tudi kolektivna izkušnja. Kolektivni stres v podjetju prizadene večino delavcev ne glede na njihov značaj. Ta stres se odraža kot značilnost podjetja, specifike dela ali neugodnega zunanjega okolja (Černigoj-Sadar 2002, 83-87).

18

2.5 Vzroki stresa pri delu Eno tretjino življenja prebijemo na delu, drugo prespimo, tretjo preživimo z družino in prijatelji. Večina ljudi najbolj stresno doživlja prav odnose z ljudmi, pa naj bo doma, v službi ali s prijatelji. Stres lahko pomeni določeno nevarnost za razvoj neke bolezni, s čimer prispeva k njenemu razvoju, ni pa nujno, da je odgovoren za njen izbruh (Ćopić 2007). Vzroki stresa so lahko zunanji ali pa notranji. Na zunanje vzroke stresa, kot so zahteve nadrejenih, neprijetni sodelavci, zmeda in slab dan, posameznik ne more vplivati. Na notranje vzroke stresa, kot so lastne misli, zaskrbljenost, prostovoljno življenje na robu svojih zmogljivosti, obljube, navade in neorganiziranost, pa posameznik lahko vpliva in jih obvladuje (Božič 2003, 23-31).

Stres pri delu nastane, ko zahteve delovnega okolja presežejo sposobnost delavca, da se z njimi uspešno spopada (ali jih obvlada). Biti pod pritiskom je povsem običajno - tako stanje nam daje energijo in motivacijo za spopadanje z izzivi, ko pa zahteve in pritiski postanejo pretirani, povzročijo stres, kar je slabo za delavce in njihove organizacije. Stres ni bolezen, lahko pa pripelje do slabega duševnega in telesnega zdravstvenega stanja (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu 2009).

Za posameznika (delavca) je stres neprijetno, ker ga doživi kot grožnjo sebi in svoji integriteti. Če je človek pod stresom se veliko težje zbere pri svojem delu, te razmere pa vodijo do večjega števila napak in poškodb. Za delodajalca so doživetja stresa pri delavcih neprijetna, ker pomenijo upad učinkovitosti, slabšo kakovost, večjo verjetnost nezgod pri delu. Zato je interes obeh, tako delavca kot delodajalca, da se stres obvladuje čim bolj učinkovito in se njegov nastanek, če je le mogoče, tudi prepreči (Čili za delo 2007).

Delovanje organizacij se je v primerjavi s predhodnimi organizacijami bistveno spremenilo. Delovna mesta se spreminjajo zaradi globalne ekonomije, nove tehnologije, novosti na tržišču ter prerazporeditve moči. Ne spreminja se samo delovno okolje, temveč celotno družbeno področje. Te spremembe obsegajo hitro rast ter staranja prebivalstva, spremenjene vloge spolov, itd. Čim hitreje do spremembe pride in čim manj so ljudje nanjo pripravljeni, tem bolj smo dovzetni za stres (Ćopić 2007).

Delovno mesto je pogosto pravo žarišče škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov. Dejavniki stresa v delovnem okolju so: preobremenjenost, nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov, nejasen opis delovnih nalog, neopredeljenost pristojnosti, neprisotnost priznanj in nagrad, nezmožnost pritožb, velika odgovornost, pooblastila, majhen vpliv na odločanje, pomanjkanje podpore pri delu in sodelovanju, pomanjkanje nadzora, pomanjkanje spodbud, nestalnost oziroma nezanesljivost delovnih mest, slaba obveščenost – izguba pregleda nad dogajanjem in občutkom pripadnosti organizaciji, delo v neugodnih in nevarnih delovnih razmerah, slaba klima itd. (Selič 1999, 120-122). Kot smo že omenili, je stres pri delu zelo razširjen in se z njim srečujejo vsi, ki so zaposleni. Vzrokov za nastanek stresa je lahko veliko, saj je tudi stresnih situacij na delovnem mestu.

19

2.6 Vrste povzročiteljev stresa pri delu Med značilne povzročitelje stresa pri delu razvrščamo različne vrste stresorjev ali drugače rečeno vrste povzročiteljev stresa pri delu. Stresorji so okoliščine ali dogodki, ki izzovejo stres. Stresorji različno delujejo na različne ljudi. Isti dogodki različno stresno delujejo v različnih življenjskih situacijah. Različne karakteristike posameznikov in individualne razlike med ljudmi pogojujejo različne načine reagiranja na stresne situacije pri delu. Različni ljudje imajo različno toleranco na stres, način reagiranja in posledice oziroma učinke stresa. To, kar je stresno za eno osebo, ni stresno za drugo. Na doživljanje in reagiranje na stres najmočneje vplivajo demografske karakteristike posameznika (spol, starost, izobrazba, splošno zdravstveno stanje) in osebnostne lastnosti (Potrč 2004). Obstajajo še drugi faktorji, ki vplivajo na doživljanje in reagiranje na stres, ki pa predvsem ne izhajajo iz delovne situacije, kot so družinski in ekonomski problemi, splošna kvaliteta življenja (kvalitetna prehrana, vzdrževanje fizične in psihične kondicije, prosti čas) ter življenjske spremembe in krize (prav tam 2004). Izvore stresa ali stresorje na delu delimo na: - individualne, - skupinske, - organizacijske.

2.6.1 Individualni stresorji

Ti izhajajo iz posameznika in so vezani na delo, ki ga posameznik opravlja, na vlogo, ki jo ima v organizaciji in na kariero v organizaciji. Delo

� Poklici - določeni poklici so bistveno bolj izpostavljeni stresu kot drugi: menedžer, pilot, medicinska sestra, kirurg, zdravnik, socialni delavci, različni poklici, ki so potrebni pri delu z bolj ali manj prizadetimi osebami, delo z zaporniki, delo terapevtov, učiteljev, vodij itd. (Potrč 2004).

� Zahteve delovnega mesta - izvor tega stresa je neusklajenost zahtev delovnega mesta s posameznikovimi zmožnostmi. Delodajalci običajno zahtevajo več, kot so zaposleni zmožni narediti. Neusklajenost med zahtevami dela in individualnimi sposobnostmi zaposlenega lahko predstavlja velik napor za zaposlene in s tem trajen vir stresa (prav tam 2004).

� Časovni pritiski- se pojavijo, kadar so redki odmori, prenatrpan urnik, nadure, izmenično delo in razne druge motnje (prav tam 2004).

� Delovna preobremenjenost - gre za prekomerno količino dela v kratkem času ali za manjšo zmožnost (pomanjkanje veščin, sposobnosti) oz. sposobnost za delo ter visoke zahteve. Pravzaprav gre za neusklajenost med zahtevami dela in individualnimi možnostmi oz. zmogljivostmi. Tudi premajhna obremenjenost ali zahtevnost dela je lahko izvor stresa. Eden od pomembnih načinov odpravljanja stresa v organizacijah je določitev optimalne delovne obremenitve, ki je povezana z visoko motivacijo, z večjo angažiranostjo, z izrabo vseh človeških potencialov, z

20

visoko kvalitetnim delom in z zadovoljstvom pri delu. Kvantitativna preobremenjenost in premajhna se pojavlja, ko je zaposlenemu naloženih preveč ali premalo delovnih nalog, ki jih mora izpolniti v določenem obdobju. Kvalitativna preobremenjenost z delom se pojavi, ko zaposleni ni sposoben izvršiti določene naloge, ker je ne zna opraviti oziroma zanjo ni kvalificiran. Posledica je lahko padec samozvesti (prav tam 2004).

� Odgovornost za sodelavce- ljudje, ki so odgovorni za druge, tako da te motivirajo, nagrajujejo ali kaznujejo in z njimi komunicirajo, občutijo več stresa in fizioloških simptomov, ki so značilni za stres, kot tisti, ki opravljajo druge dejavnosti v organizaciji. Odgovornost za druge je zelo težko breme, ki ga večinoma nosijo vodstveni delavci in managerji (Treven 2005, 25).

� Delovne razmere- ljudje zaznavamo dogajanje okrog nas s čutili. V primeru, da so razmere neprimerne ali celo nevarne, lahko vplivajo na nastanek bolezni in delujejo kot stresni dejavniki. To so stresorji delovnega okolja, med katere uvrščamo:

� Hrup je vsak nezaželen ali neprijeten zvok, ki slabo vpliva na počutje in zdravje ljudi. Hrup moti koncentracijo, zmanjšuje delovno zmožnost. Isti zvok je lahko za nekoga prijeten, za drugega pa stresen. Glavni viri hrupa so: delovno mesto, industrija, proizvodne naprave in orodja, zunanje okolje, promet in rekreativne dejavnosti- komunalni nemir in glasba (Treven 2005, 28).

� Vibracije, ki smo jim dlje časa izpostavljeni, se lahko razvijejo v vibracijsko bolezen. Ta bolezen se kaže v nizu motenj, ki nastanejo ob dolgotrajni izpostavljenosti vibracij. Vibracije se prenašajo preko zgornjih okončin, kadar napravo držimo v rokah, ali spodnjih, kadar na njej stojimo, ali prek spodnjega dela trupa, če na njej sedimo. Obolenje se kaže s prizadetostjo žil, živcev, mišičnih tkiv, kosti in sklepov (prav tam, 28).

� Prah razumemo kot trde delce, ki nastajajo z drobljenjem, žaganjem, brušenjem večjega kosovnega materiala (Bilban 2001, povz. po Trevnovi 2005, 28). Prah je škodljiva, nevarna in moteča snov ter deluje kot stresor. Škodljivost prahu je odvisna od njegove koncentracije, trajanja človekove izpostavljenosti, intenzivnosti dihanja in težavnosti dela.

� Nevarne snovi- po direktivi Evropske unije sodijo k nevarnim tiste snovi in pripravki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti: eksplozivnost, zelo lahke vnetljive snovi, zelo strupene snovi, strupene snovi, zdravju škodljive manj strupene snovi. Nevarne snovi (v trdem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju) prizadenejo zdravje tistih, ki so z njimi v stiku. Učinki so lahko na primer utrujenost, stres in psihosomatske bolezni (nespecifični učinki), draženje kože, sluznice (specifični učinki) ali pa lahko pride do okvare organov, nastanka raka, preobčutljivosti itd. (temu pravimo toksični učinki) (Treven 2005, 29).

� Svetloba vpliva na naše počutje, omogoča nam varno gibanje na delovnem mestu in opravljanje nalog. Svetloba je pomembna za ohranjanje vida in odpravljanje utrujenosti. Po predpisih mora biti delovni prostor razsvetljen z dnevno in umetno svetlobo. Pri umetni razsvetljavi je pomembno da pravilno izberemo smer, porazdelitev, barvo in osvetlitev prostorov (prav tam, 29).

21

Vloge v organizaciji Vloga pomeni pričakovan način ravnanja glede na položaj v organizaciji. Zahtevne vloge so lahko zelo stresne.

� Konflikti vlog se pojavijo tedaj, ko nekdo opravlja različne vloge, ki zahtevajo različne pristope. Primer: menedžer je istočasno v vlogi nadrejenega in podrejenega. Če se njegov stil vodenja zelo razlikuje od stila vodenja njegovega nadrejenega, je takšno delo zelo stresno. Tudi različni interpersonalni problemi so lahko izvor številnih stresov, ki se izraža v: delu z dvema ali več skupinami, ki pričakujejo različne rezultate, konfliktnih zahtevah na delu, nepoznavanju ali nejasni odgovornosti, opravljanju nalog, za katere oseba meni, da bi jih bilo treba narediti drugače, nedoločeni avtoriteti, ki jo določena vloga ima (Cox et al. 2000, 69- 70).

� Nejasnost vlog je rezultat nejasnih ali nedorečenih zahtev ali nerazumevanja pristojnosti, obveznosti in odgovornosti, ki so značilni za določeno vlogo in se kažejo v tem, da posameznik: ne ve, kaj bi moral narediti, da bi delo dobro opravil, ni vedno siguren, kaj se od njega pričakuje, opravlja delo, za katerega se vedno težko dobi potrebne informacije, vire ali materiale, ima občutek nezmožnosti za opravljanje določene naloge (Leka et al. 2003, 49-50).

� Nezadostne vloge se pojavi, ko posameznik pri delu ne izkorišča svojih individualnih sposobnosti in znanj. Taka nezadostnost vodi do občutkov stresa in je povezana z napetostjo ter nizkim delovnim zadovoljstvom in predanostjo organizaciji (Cox et al. 2000, 70).

� Odgovornost za druge je povezana z vlogo v organizaciji in predstavlja potencialni izvor stresa. Vplivala naj bi na slabše zdravstveno stanje. Odgovornost za druge prinaša mnoge dodatne napetosti in skrbi ter lahko zavira uspešno obvladovanje stresa in odločanje (Selič 1999, 121).

Razvoj kariere Uspeh in kariera sta prevladujoči vrednoti modernega človeka. V svetu je zaznati preusmeritev od pripadnosti organizaciji k lastni karieri, pri čemer je organizacija le instrument za doseganje lastne kariere.

Vsaka sprememba ali napredovanje na delu je lahko izvor stresa, odvisno od posameznika in značilnosti oz. zahtev del. Posledice »previsokega napredovanja« so, da človek napreduje toliko časa, dokler ne zasede delovnega mesta, ki zahteva več kot sam zmore (nad njegovimi zmožnostmi). Posledice »prenizkega napredovanja« so podobne. Odsotnost možnosti za realizacijo osebnih ambicij in načrtov kariere lahko postane trajni stresor za veliko število ljudi (Potrč 2004).

22

2.6.2 Skupinski stresorji

Skupinske stresorje lahko imenujemo tudi medosebne stresorje. Izvori tega stresa so:

� Skupina- raznolike skupine s pogostimi konflikti, pravila obnašanja, ki pritiskajo na člane skupine, da jih spoštujejo, sprejemanje dogovorov, ki se v celotni kontekst ne vključujejo najbolje.

� Odnosi med sodelavci, z vodjem (nekateri zaradi pritiskov, ki izvirajo iz odnosov, sprejmejo manj zahtevno in manj plačano delo).

� Odsotnost podpore pri delu (Potrč 2004).

2.6.3 Organizacijski stresorji

Organizacijski stresorji so posledica značilnosti organizacije (formalizmi, standardizacija, centralizacija):

� Organizacijska struktura - raziskave kažejo, da zaposleni občutijo manj stresa in največ zadovoljstva v nebirokratskih, manj hierarhično organiziranih organizacijah.

� Stil vodenja- to je način obnašanja menedžerja do sodelavcev, ki so mu neposredno odgovorni: avtokratski način vodenja povečuje stres, menedžer, ki ne spodbuja, podpira svojih zaposlenih, se za njih ne briga in nima interesa za ljudi, je izvor stalnega stresa za zaposlene (Kavčič 1991, 180-182).

� Participacija je tudi lahko izvor stresa. Samo pomanjkanje participacije je že lahko izvor stresa pri zaposlenih, preveč participacije pa je lahko izvor stresa pri menedžerju (Cox et al. 2000, 69).

� Organizacijska kultura in klima sta lahko pomemben izvor stresa. Birokratska kultura, ki forsira pravila in procedure, a zanemarja ljudi, njihove potenciale in potrebe, deluje stresno na večino zaposlenih, posebno na tiste z več potenciala. Problemi znotraj organizacijske kulture, ki vodijo do stresa, so še pomanjkanje komunikacije in posvetovanj, medsebojno obtoževanje ob napakah, neuspehih ter pričakovanja, da bodo zaposleni redno delali nadure in tudi doma med prostim časom (prav tam, 69).

� Upravljanje s človeškimi viri v vseh dimenzijah in funkcijah je lahko izvor stresa; slaba razporeditev ljudi, neusklajenost zahtev dela in individualnih sposobnosti, slab sistem spremljanja uspešnosti, slabo nagrajevanje in motiviranje, nejasni kriteriji napredovanja in razvoj zaposlenih. Izboljšanje kvalitete upravljanja s človeškimi potenciali na vseh nivojih organizacije je eden od najpomembnejših načinov delovanja proti stresu (prav tam, 69).

2.7 Posledice stresa pri delu Mnoga podjetja niso seznanjena s posledicami stresa v delovnem okolju in se premalo zavedajo njegovih posledic na samo poslovanje podjetja. Za neučinkovito poslovanje iščejo posledice v drugih dejavnikih in ne v stresu. Veliko različnih programov in seminarjev podjetjem nudi ideje za povečanje produktivnosti, ustvarjalnosti, boljši razvoj, inovativnost, izboljšanje zdravja zaposlenih, delovnih navad ter odgovornosti pri delu. Namesto teh programov bi lahko preprosto odstranili osnovna vzroka vseh težav stres ter

23

izčrpanost, ki zmanjšujeta normalno in polno delovanje organizma zaposlenega (Leka et al. 2003, 10). Stres na delovnem mestu postane organizacijski problem, ko začne povzročati večje izgube prihodka, ko se zaradi tega povečajo stroški in upade produktivnost. Dejstvo je, da stres na delovnem mestu lahko povzroči znatne finančne izgube in zmanjšanje donosnosti ter dejansko vpliva na uspešnost organizacije (prav tam, 9).

2.7.1 Izgorevanje kot posledica stresa pri delu

Do izgorevanja pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo in moč. Gre za telesno in duševno izčrpanost, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank (Maslach, Leiter 2002, 18).

Izgorevanje v delovnem okolju so v preteklosti pripisovali predvsem zaposlenim v poklicih, ki so bili usmerjeni k človeku (npr. v humanitarnih dejavnostih, zdravstvu, izobraževanju). Danes pa je poklicev z visoko stopnjo občutljivosti vedno več.

Lahko rečemo, da danes večina delovnih mest predstavlja izvor izgorevanja takrat, kadar imajo zaposleni prevelika pričakovanja in vložijo veliko sebe v svoje delo, kar pa podjetju ne zadostuje, saj si želi še večjo produktivnost. Zaposleni so obremenjeni z osebnimi pričakovanji in zahtevami ter zahtevami podjetja, pri čemer pride do fizičnega in psihičnega izčrpanja. Ker je delo konstantno naporno in ker zaposleni pri doseganju večjih uspehov velikokrat naleti na težave, začne dvomiti o svojih sposobnostih. To zaposlenega vodi v nezadovoljstvo, depresijo, cinizem, brezbrižnost do sodelavcev in ljudi, s katerimi sodeluje (prav tam, 18).

V primerjavi z drugimi posledicami zaradi stresa v delovnem okolju izgorevanje ne povzroča večjih poškodb ali smrti. Je pa problematičen kroničen razvoj negativnih čustev, notranje samopodobe, nemoči (prav tam, 20).

2.7.2 Telesne posledice stresa pri delu

Stres ima vse večji vpliv na zdravstvene posledice zaposlenih, ki so povezane z boleznimi telesnega in psihosomatskega izvora. Zdravstvene težave, povezane z razmerami pri delu in s tem povezanim stresom v delovnem okolju, so različne. To so: poklicne bolezni, z delom povezane bolezni ter poškodbe pri delu in invalidnost (Čili za delo 2007). Telesna znamenja stresa, kot so motnje v spanju, drgetanje, povečan krvni pritisk, glavoboli, slabost, želodčne in druge prebavne težave ter upad imunskega sistema, spadajo med zgodnje znake stresa. Kronične bolezni se razvijajo počasneje in na njihov razvoj vpliva več dejavnikov, ne le stres. Vendar je dokazano, da ima stres posredno vlogo pri nastanku nekaterih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, mišično-skeletne okvare, psihične motnje, bolezni prebavil, oslabljen obrambni sistem, povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, zvišana vsebnost holesterola in maščob v krvi, samomor in poškodbe pri delu (Sauter et al. 1999, 10).

24

2.7.3 Vedenjske posledice stresa pri delu

Vedenjske posledice stresa v delovnem okolju so težje opazne kot telesne posledice, saj jih ponavadi povezujemo z drugimi vzroki. Te posledice vplivajo na splošno počutje zaposlenih, na motiviranost, predanost ali odtujenost od dela, spremembo delovanja zaposlenih itd.

Zaradi stresnih pritiskov posameznik ne zmore več ohraniti enakega vedenja, ki se nehote spremeni, kar posameznik opazi, vendar ponavadi ne ve, zakaj se drugače obnaša. Vedenja, kot jih navaja Ihan (2004, 141), so značilna posledica stresa v delovnem okolju, in sicer:

• nerazpoloženost s pesimizmom, pobitostjo, žalostjo; • do sodelavcev smo nestrpni, napadalni, zadirčni, netolerantni; • občutek tesnobe ob novih obremenitvah na delovnem mestu; • izguba smisla za humor, sprostitev in razvedrilo; • izguba zanimanja za ljudi in dogajanje okoli sebe; • žaljiv ali nesramen odnos do sodelavcev; • slabša sposobnost koncentracije, pozabljivost; • izguba motivacije za ustvarjalno delo; • zmanjšana miselna prožnost; • odpor do timskega dela in skupinske pripadnosti; • izogibanje pogovorom, sestankom; • zmanjšano samospoštovanje.

2.7.4 Psihične posledice stresa pri delu

Rezultati raziskav kažejo, da je stres zelo pogosta posledica neustreznih psihosocialnih pogojev v delovnem okolju. Psihosocialni problemi, ki izvirajo iz uživanja alkohola, tobaka in drog, iz nasilja, stresa, so glavni razlogi za poškodbe pri delu, za bolezni in odsotnost z dela. Najpogostejše psihične posledice stresa, kot jih navaja so v delovnem okolju naslednje:

• depresija, ki nastane zaradi enostranskega delovanja kroničnega stresa na organizem. Le-temu se možgani prilagodijo tako, da se začnejo slabše in z bolj plitvim čustvovanjem odzivati na okolico;

• zasvojenost s pomirjevali, ki je značilna za ljudi, ki trpijo zaradi stresa in občutkov tesnobe ali pa so depresivni zaradi čustvenih pretresov, na primer ločitve ali izgube ljubljene osebe;

• negativna samopodoba, ki izvira iz odnosa do samega sebe in je ocena lastnih sposobnosti;

• nespečnost, zaradi katere vsaj občasno trpi večina ljudi in je najpogosteje posledica pretirane izpostavljenosti stresu ali pritiskom;

• kronična utrujenost, ki je posledica stresa ter spleta duševnih in telesnih dejavnikov, npr. prehude vsakodnevne obremenitve in prehitrega življenjskega ritma, kar je povod za stres;

• napadi panike, ki so med najbolj neprijetnimi posledicami stresa. Brez vsakega razloga nam začne nenadoma razbijati srce, postanemo omotični, potimo se in se

25

tresemo, strah nas je, da se bomo na mestu zgrudili, onesvestili ali celo umrli. • strah in anksioznost, znak živčne napetosti, tesnobe, treme, zaskrbljenosti.

Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost, saj pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji, pripravi naše telo na boj ali beg (Powell 1999, 18-41).

26

3 NAČINI OBVLADOVANJA STRESA NA RAVNI POSAMEZNIKA »Zavestno sproščanje je najmočnejše orožje proti stresu« (Battison 1999, 50). Kadarkoli smo utrujeni, prestrašeni ali izpostavljeni kakšni drugi stresni situaciji, si moramo vzeti čas za sprostitev, čas samo zase. Vendar če se želimo uspešno upreti stresu, moramo najprej ugotoviti, na kakšen način lažje obvladujemo težave. Kajti vsak si je v življenju našel povsem individualne načine za reševanje problemov, ki ustrezajo njegovi osebnosti in temperamentu (Tekavčič-Grad 2009). Na delovnem mestu velikokrat ni veliko časa, ki bi ga lahko namenili sprostitvenim tehnikam, prav tako ni primernih prostorov, kjer bi se lahko to izvajalo Lahko pa se na drugačne načine poskrbi za sprostitev. Na primer z kakšno preprostejšo telesno vajo ali pa si med odmorom privoščimo katerega od sprostitvenih čajev ali drugih napitkov.

3.1 Wellness Wellness je harmonično, stalno gibanje; je iskanje miru in notranje uravnoteženosti, je prehranjevanje za dobro počutje telesa, duše in duha; je uživanje pod budnimi očmi in mehkimi rokami strokovnjakov za wellness (I feel Slovenia 2009). Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravja in njegovega ohranjanja. Telesna aktivnost, sprostitev in zdrava prehrana postajajo vedno bolj pomembne. Na to pa se odzivajo tudi ponudniki. Danes v Sloveniji vsa zdravilišča in rekreacijski centri ponujajo programe zdravja, dobrega počutja, sprostitve in lepote, ki ga prodajajo pod skupnim imenom Wellness. Med seboj se razlikujejo, pa vendar imajo skupen cilj in ta je, popolna sprostitev. Izbira se lahko med storitvami lepotnega in frizerskega salona, ponudbo obrazne in telesne nege, nego rok in nog, nego las, raznimi oblogami za telo (iz morskih alg, fango s slanico in morsko soljo, parafango), dnevnimi programi namenjenimi sprostitvi, kot so razne oblike masaž (aroma, tajska, proti stresu, klasična ročna, refleksna, podvodna, shi-atsu, indijska sprostilna, energijska z vročimi kamni), kopelmi (mlečna, solna, biserna, zeliščna, termalna, aromatična), aromaterapijami, uporabo savn in bazenov, raznimi oblikami telovadb (aerobika v vodi, fitnes, joga, tenis, sprostitvene vaje) in bioenergijskimi sobami (prav tam 2009).

3.2 Joga Joga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Izvira iz Indije, kjer ostaja močna življenjska tradicija in predstavlja pot k razsvetljenju (Wikipedija 2009).

Joga je veja indijske filozofije. Beseda joga pomeni tudi povezanost snovnega telesa z umom in duhom in je metoda za preseganje omejitev ega in dosego razsvetljenja.

27

Jogo poznamo že nekaj tisoč let. Njena zgodovina, ki jo lahko spremljamo v čas vedske kulture - okrog 2800 pr. n. št. - se prepleta s hindujsko vero.

Tesno je povezana tudi z drugimi verskimi izročili, je pa bolj duhovno kakor verska dejavnost. Joga ni le duhovna pot, temveč tudi oblika "pravilnega življenja", zbirka moralnih, etičnih in praktičnih navodil, ki nam pomagajo živeti uravnoteženo in zdravo (Svet je lep 2009).

Z jogo se lahko ukvarjajo doma ali v vodeni skupini. Tudi zanjo velja, da se je najbolje učiti od usposobljenega učitelja, ki nam lahko pomaga, nas usmerja, da vaje pravilno izvajamo. Ko pa enkrat tehniko obvladamo, jo lahko izvajam povsod, kjer so mir, toplota in dovolj prostora za neovirano gibanje (Battison 1999, 66-67; Brewer 1999, 156).

Med vrstami jog razlikujemo več vrst. Med najbolj praktičnimi, najučinkovitejšimi in zahtevam modernega človeka prilagojenimi disciplinami je hatha joga. Sestavljena je iz telesnega in duhovnega dela. Njen namen je ustvariti zdrav duh v zdravem telesu. Res je, da njene korenine segajo približno šest tisoč let nazaj v Indijo, a ravno zato je najstarejša oblika telesne kulture na svetu. Pri vadbi hatha joge prepoznamo lahko marsikatere gibe-elemente, ki smo jih srečali že pri drugih športnih ali plesnih disciplinah in ravno tu bomo ugotovili pozitivno delovanje le-te. Tako bomo tudi spoznali, da je joga pravzaprav osnova za izvajanje vseh ostalih telesnih aktivnosti in da ni potrebno, da jo izvajamo samo, temveč, da jo lahko povežemo s katero koli disciplino (Du Swami 2008).

3.3 Telesna aktivnost Ohranjanje telesne kondicije pomembno prispeva k obvladovanju stresa, še zlasti če v službi pretežno sedite. Človek, ki je v dobri formi, ni samo bolj srečen in motiviran, ampak je tudi intelektualno bolj dejaven (Powell 1999, 132). Zmerna (rekreativna) telesna vadba ugodno vpliva na odpornost proti nalezljivim boleznim. Naprezanje in treniranje do mišične bolečine, zlasti kadar traja daljše obdobje, pa slabi imunski sistem (Ihan 2004, 137). Redna telesna vadba krepi srce in pljuča, pospešuje krvni obtok, znižuje krvni pritisk, zmanjšuje količino maščob in holesterola v krvi in krepi imunski sistem. (Powell 1999, 132). Telesna dejavnost pozitivno vpliva na našo samopodobo in zunanji videz, spodbuja samozavest in povečuje energijo, koristna pa je tudi za ohranjanje zdravega kritičnega odnosa do vsakodnevnih dolžnosti. Ne glede na to, da je največji vpliv telesne aktivnosti na srčno žilni sistem, so dobrodejni vplivi telesne aktivnosti dokazani tudi pri preprečevanju posameznih bolezni v drugih telesnih sistemih, in sicer: - Rak. Več raziskav je potrdilo, da telesna aktivnost deluje preprečevalno na nastanek

nekaterih rakov. V tej zvezi je največkrat omenjen rak debelega črevesa, rak dojk in rodnih organov. Izgleda, da telesna aktivnost ščiti pred rakom zato, ker izboljšuje imunsko sposobnost organizma.

28

- Zdravje kosti. Več kalcija se nabere v kosteh tistih, ki so v mladosti telesno bolj aktivni. Pozitivna posledica tega je, da se bolezen osteoporoza pri njih ne pojavi oziroma se pojavi kasneje, ker imajo večjo zalogo kalcija, ki se iz kosti počasneje izloča.

- Mentalno zdravje. Gre za dokaze, da je telesna aktivnost učinkovita pri odpravljanju nekaterih čustvenih motenj. Rahle depresije in anksioznosti se izboljšajo po telesni aktivnosti, zato jo uporabljajo kot komplementarno terapijo v psihoterapiji.

- Iz študij, ki so proučevale, kako ljudje dojemajo telesno aktivnost, razberemo tri glavne razloge za koristnost telesne aktivnosti: - boljše fizično in psihično počutje, - boljši nadzor nad telesno težo in lepši telesni izgled ter - sprostitev in zmanjševanje stresov (Zavod RS za šolstvo 2004).

Telesna vadba vzrokov stresa največkrat sicer ne more odpraviti, lahko pa z različnimi metodami odpravimo njegove posledice. Tek je najbolj razširjena oblika rekreacije. To pa predvsem iz razloga, ker je vsakemu dostopen. Med gibanjem se celice polnijo s kisikom, telo se osvobaja strupov in negativne energije. Najbolje se bomo sprostili, če se bomo gibali v naravi, odšli v hribe ali na sprehod ob morju (Lunin forum 2004). Če želi posameznik povezati sproščanje z organizirano telesno dejavnostjo, so rekreativni športi najprimernejši za to. Izbira med njimi je zelo velika (golf, badminton, kegljanje, skupinske vaje, borilne veščine in moštvene igre) in večinoma ne zahtevajo veliko denarja (Battison 1999, 32).

3.4 Meditacija Vse hitrejši tempo življenja je razlog, da so se v zadnjih desetletjih razvile mnoge tehnike sproščanja. Ne glede na to kakšne so, imajo enak cilj: nevtralizirati posledice stresa. S posledicami stresa se lahko uspešno spoprimemo z različnimi tehnikami mentalnega treninga, raznimi tehnikami sproščanja in meditacijo. S tem, ko umirimo svoje misli, umirimo tudi naše telo. Poznamo več tehnik od dihalnih vaj do avtogenega treninga. Sprostitev pa nam lahko nudijo tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so obisk savne, vroče kopeli, sprehod ali srečanje s prijatelji (Cecić Erpič 2009).

Če se pojavijo problemi zaradi negativnih stanj duha, kot so stres, jeza, bojazen, depresija, itd., se lahko to odpravi z zdravilnimi duševnimi (tj. meditacijske) vajami, tako da se sčasoma oslabijo te negativne navade ter se jih nadomestijo z novimi, pozitivnimi.

Meditacija je torej metoda, s katero identificiramo stanja duha, ki se nam zdijo neprijetna ali škodljiva, potem pa se odločimo, da se jih bomo znebili, in končno urimo svoj duh v tem, da se navadi na pozitivna stanja. Pri vsem tem je najvažnejše, da razvijemo notranji mir in zadovoljstvo (Center Maitreja 2009).

Izvor meditacije sega daleč nazaj v zgodovino, na Vzhod. Veliko je znanega o tibetanskih menihih, kateri so meditirali daljše obdobje. Meditacija se je v zdajšnjem času uveljavila tudi na Zahodu, saj so spoznali, da izboljša koncentracijo človeka, zmanjšuje stres, izboljšuje splošno počutje človeka itn. (Altera 2007).

29

Dvajset minut vsakodnevne meditacije ne prinaša samo notranjega miru in uravnoteženje telesa s psihološkimi procesi, ampak je tudi najuspešnejši način premagovanja vseh napetosti in posledic škodljivega stresa. Z nekajminutno meditacijo na dan si lahko povečujemo nivo lastne energije in učinkovitosti ter širimo svoj potencial in zmožnost intuicije (Battison 1999, 63). Meditacija nas uči razumeti samega sebe, kar je osnova za uspešno obvladovanje stresa. Zjasnijo in uredijo se nam misli, zato se lažje izognemo težavam in jih premagamo (Meditacija 2009). Obstajajo različni tipi meditacije - molitev je verjetno najbolj poznana, vendar pa so tu vse TM (transcendentalna meditacija), pozornostna meditacija (minfulness meditation), zen meditacija, budistična meditacija in taoistična meditacija. Vsi ti tipi meditacije imajo skupno točko - utišati um. Namen ni odpraviti stimulacijo, ampak usmeriti svojo koncentracijo na en zdravilni element - zvok, besedo, sliko ali dihanje (prav tam 2009).

3.5 Zdrava prehrana Zdrava prehrana ugodno vpliva na razpoloženje in vitalnost ljudi, daje energijo, krepi imunski sistem, varuje pred boleznimi in zagotavlja moč za obrambo pred stresi vsakdanjega življenja. Zdrave prehrambne navade zahtevajo tri obroke na dan, vmes pa lahko le malice (Powell 1999, 134). Zaradi stresa se velikokrat ljudje redijo. To so predvsem tisti, ki so pod velikim psihičnim pritiskom, se navadno neredno prehranjujejo, velikokrat pa čutijo tudi potrebo po sladkarijah. Ponavadi tudi prehitro jedo, zato se morajo naučiti, kako pravilno jesti. Najpomembnejše skupine živil, ki pomagajo premagati stres, so: proteini, vitamini in minerali. Vsebujejo jih ribe, solate, oreščki in žitni kosmiči ter seveda sadje (Pokorn 1997, 48-49). Hrana dandanes vsebuje premalo zelenjave in sadja ter preveč maščob, predvsem živalskega izvora. Prepogosto se hrano cvre ter se tako dodaja hrani odvečne maščobe. Kar je najbolj pomembno je količina hrane. Energija, ki se dobi iz zaužite hrane se ne porabi (ali gre za preveč nasitne hrane ali premalo fizične aktivnosti). Dobro se je prehranjevati z enostavnimi obroki, bogatimi z zelenjavo (vitamini, minerali, vlaknine, zaščitne snovi) in bolj revnimi z maščobami (Belović 2009). Hrana mora biti takšna, da organizem iz nje pridobi vso potrebno energijo in gradbene snovi. Pomanjkanje nekaterih osnovnih sestavin (proteinov, vitaminov, mineralov in ogljikovih hidratov) kvari zdravje, saj brez njih celice ne morejo živet in delovati. Če se hočemo zdravo prehranjevati, torej jejmo veliko svežega sadja in zelenjave, čim bolj pa se izogibajmo sladkorju, sladkarijam in drugim sladkim jedem, nadomestimo jih s sadjem. Pijmo veliko tekočine, najbolj vodo. Tekočina je izredno pomembna za zdravo delovanje telesa (Ihan 2004, 136).

30

3.6 Drugi načini obvladovanja stresa Posledice stresa lahko omilimo tudi z različnimi drugimi tehnikami, ki sodijo na področje obvladovanja stresa. Kadar je le mogoče, poskusimo odpraviti sam vir težav, tako da se denimo pogovorimo ali pogumno odklonimo dodatne obveznosti. Pomembno je da težave rešujemo sproti. Naučiti se moramo vzeti si čas za sprostitev, čas za tisto, kar nas zares veseli in povezuje s seboj in življenjem- za dobro knjigo, dišečo zeliščno kopel, masažo, sprehod v naravi, vrtnarjenjem itd. (Hrovatin 2009). Med drugimi načini obvladovanja stresa je spodaj opisanih nekaj izmed možnih načinov, vendar je pomembno vedeti, da le-ti niso vsi in jih je še mnogo več.

• Masaža

Masaža je nedvomno eden najprijetnejših načinov za sprostitev. Udobno se uležemo, z ugodjem sprejemamo božajoče gibe po telesu, pri tem pa nas navdaja še prijeten občutek da nekdo za nas skrbi (Med.Over.Net 2009).

Kljub temu, pa se za masažo večina ljudi odloči šele, ko jih začne nekaj boleti, torej, ko je hrbet preveč napet, kadar jih muči neznosen glavobol, ki se širi iz zatilja proti vrhu glave, ali kadar imajo hude bolečine v mišicah itd. Pa bi si lahko ravno masažo privoščili pogosteje in kar tako, brez vzroka, enostavno samo zase in za naše počutje.

Danes ima masaža tako v zdravstvu kot v preventivi pomembno mesto. V zdravstvu se uporablja kot dopolnilna terapija osnovnim terapijam, predvsem pri zdravljenju bolečine in pretočnih motenj, v preventivi pa za ohranjanje zdravja in za zmanjševanje stresa (Masažni center Akson 2009).

Razlikujemo več vrst masaž. Med najbolj uporabnimi so: klasična masaža, limfna masaža, kitajska masaža, shiatsu masaža, masaža stopal- refleksna masaža, tajska masaža, aromaterapija, azijska masaža itd (Med.Over.Net 2009).

• Avtogeni trening

Avtogeni trening je metoda zmanjševanja stresnega odzivanja, ki jo je v Evropi razvil v začetku dvajsetega stoletja psiholog Oskar Vogt, nadaljeval pa psihiater dr. J.H.Shultz. Metoda temelji na samozmanjševanju napetosti preko psihične koncentracije. Njen cilj je ublažiti odmev čustvenih pojavov. Posameznik doseže nadzor nad svojimi fiziološkimi procesi z določenimi vajami. Z njimi tako prenaša predstave na svoj organizem (Treven 2005, 66). Avtogeni trening mora potekati samo pod vodstvom in nadzorom usposobljenega terapevta. Ko se ga posameznik dobro nauči, lahko vaje dela sam. Zmanjševanje napetosti psihične koncentracije dosežemo v šestih stopnjah:

1. vaja za težkost povzroči ohlapnost mišic in splošno umiritev, 2. vaja za toploto vas pomiri in povzroči ohlapnost žil, 3. vaja za srce pomiri in uravnovesi delovanje srca, 4. vaja za dihanje uravnovesi in umiri dihanje, 5. vaja za sončni pletež uravnovesi delovanje trebušnih organov,

31

6. vaja za glavo zbistri in ohladi vaše čelo (Plozza in Pozzi 1994, 116).

• Najprej opravimo najzahtevnejše naloge

V človeški naravi je, da pri pregledovanju obveznosti radi »spregledamo«, odložimo, se izognemo ali preprosto pozabimo na tiste, ki so nam najbolj odveč. Da bi si prihranili ure stresnega razmišljanja in zaskrbljenosti, se moramo odločiti, da bomo najzahtevnejše in najbolj neprijetne obveznosti vedno opravili najprej, takoj zjutraj. Dlje kot človek odlaša, verjetneje je, da se bodo neprijetne naloge »napihnile« in bodo stvari postale še bolj komplicirane ter zahtevnejše. Najpreprosteje je, da se neprijetne naloge rešijo takoj, ko se pojavijo (Božič 2003, 39-40).

• Prerazporejanje dolžnosti Prerazporejanje dolžnosti pomeni uresničevanje ciljev z delom drugih ljudi. Rezultati neke raziskave so pokazali, da direktorji kar 97% svojega časa porabijo za opravljanje dela, ki bi ga morali odrediti drugim, le 3 % pa za vodenje podjetja, čeprav je to njihova osnovna dolžnost (Powell 1999, 100). Nesposobnost prerazporejanja dolžnosti pomeni, da se trdovratno oklepamo misli, da za vse lahko poskrbimo sami, to pa pomeni večji stres, nadurno delo, pomanjkanje prostega časa in občutek osamljenosti.

• Pravilno dihanje Občutki nelagodja, slabo počutje in škodljivi stres so pogosti vzroki za nepravilno dihanje. Med stresno reakcijo se namreč spremeni tudi način dihanja. Pravilno in globoko dihanje, ki sprošča, je sestavni del sprostitvenih metod (Božič 2003, 85). Za stres in tesnobe sta značilna prsno dihanje in hitro plitvo dihanje z zgornjim delom prsnega koša. S pomočjo vaje zavestnega dihanja se je mogoče naučiti prepoznavati in po potrebi spremeniti način dihanja (Powell 1999, 130).

• Kakovosten spanec in počitek Spanje in počitek sta bistvena za preživetje, zdravje, dobro telesno kondicijo in prispevata k boljšemu počutju. Možgani in telo delujejo med počitkom na različnih ravneh in si nabirajo novih moči, ki jih potrebujejo za opravljanje dejavnosti ter spoprijemanje z zahtevami, nalogami in izzivi naslednjega dne (Looker in Gregson 1993, 158). Kadar je spanja premalo ali preveč lahko to povzroči razdražljivost in poslabšanje sposobnosti. Stres je med najhujšimi kalilci nočnega počitka, zaradi njega ponoči bedimo, se trudimo zaspati ali nas mučijo skrbi zaradi nakopičenih težav ali nas prevzema strah pred prihodnostjo (prav tam, 159). Zaradi pomembnosti spanja je dobro poskrbeti, da spanec ne bo kaljen, da se bomo zjutraj zbudili spočiti in pripravljeni na nove izzive vsakdana (Luban Plozza, Pozzi 1994, 31).

• Vizualizacija Pri tej tehniki sproščanja imamo na voljo dva načina, in sicer vodeno in nevodeno vizualizacijo (Battison 1999, 64-65). Razlikujeta se predvsem po tem, da nas pri vodeni

32

vizualizaciji na potovanje popelje druga oseba, ki nas s pripovedovanjem odpelje daleč vstran od napornega vsakdana. Ob poslušanju zgodbe si vse dogajanje dejansko predstavljamo in pademo v stanje, ko nam ni nobena stvar bolj pomembna. Tako v tem času uredimo dihanje, sprostimo telo in ustavimo izločanje adrenalina, ki je eden poglavitnih krivcev za stres (Newhouse 2000, 160).

33

4 PREDSTAVITEV ZLATARNE CELJE d.d.

4.1 Kratka zgodovina in osnovni podatki o podjetju Zlatarstvo ima v Celju dolgo tradicijo. Prvi začetki segajo v daljno leto 1446. Vplivi zlatarske umetnosti iz vse Evrope so se prepletali v Celju in mu dali prizvok zlatarskega mesta. Nakit celjskih mojstrov zlatarjev je bil priznan in znan po vsem svetu. To tradicijo danes nadaljujejo zlatarji, zvesti zgodovinskemu izročilu in sodobnemu izrazu. Predhodnik sedanje zlatarne je bil Ivan Pacchiaffo, po rodu Italijan, ki je leta 1844 z odprtjem lastne zlatarske delavnice in položitvijo temeljnega kamna, kasneje registrirane kot »Prve štajerske draguljarske tovarne«, začel z vrhunsko predelavo plemenitih kovin. Temeljni kamen Zlatarne Celje d.d. je bil položen leta 1844. V času pred 1. svetovno vojno je bila takratna Zlatarna Celje d.d. največje tovrstno podjetje v celotni Avstro-ogrski monarhiji. Zlatarna je svoje sedanje ime dobila šele po koncu druge svetovne vojne, leta 1950, z vpisom v register kot »Zlatarna« Celje. Celotno poslovanje podjetja je bilo vedno tesno medsebojno povezano. To velja za nabavo surovin, proizvodnjo in trgovino. Predelava kovin je potekala preko različnih procesov: topljenja, čiščenja in priprave, poliranja, izdelovanja zlatega in srebrnega okrasja, vlivanja, vkovanja in graviranja, galvaniziranja itd. Celotno podjetje je svoje poslovanje leta 1962 razširilo pod okrilje organizacijske strukture, ki je zaobjemalo Atelje za zlatarstvo Ljubljana, Zlatarno Celje, Zlatarstvo Trbovlje in Aurodent Ljubljana. Zanimivo je, da je podjetje doživelo takšen razcvet, da ni delovalo samo na področju celotne Jugoslavije, ampak je ogromno izvozilo v države, kot so takratna Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska, Švica, tedanja Rusija, Avstralija, Italija, Finska in celo ZDA ter Japonska. S takšno ekspanzijo poslovanja je družba v letih 1976 do 1991 zaposlovala preko 1000 zaposlenih in suvereno obvladovala prostor nekdanje Jugoslavije. Tako je bila Zlatarna Celje d.d. že od nekdaj med najuspešnejšimi gospodarskimi družbami na področjih predelave plemenitih kovin, izdelave nakita, dentalnega programa in industrije. Osnovni podatki o podjetju Firma: ZLATARNA CELJE d.d. Sedež: Kersnikova 19, 3000 Celje Lastnik: g. Bojan Albreht Direktor: g. Bojan Albreht Leto ustanovitve: 1844 Slika 7: Logotip podjetja Število zaposlenih: 192 na dan 19.5.2009

34

4.2 Dejavnost, vizija in program podjetja Primarna dejavnost Zlatarne Celje d.d. je izdelovanje nakita, polega tega pa se ukvarja to podjetje še z dentalnimi zlitinami. AURODENT v Zlatarni Celje d.d. je izdelovalec dentalnih zlitin in drugih materialov v dentalni tehnologiji in rangira skupaj z drugimi vodilnimi proizvajalci teh zlitin v jugovzhodni Evropi. Dejavnost podjetja je sestavljena iz treh programov: NAKIT, DENTAL in INDUSTRIJA. Vsako od njih je neodvisno od ostalih programov in ima svoje obveznosti. Razvoj je nedefiniran, medtem ko imajo ostali programi svojo marketinško in prodajno službo.

INDUSTRIJSKI PROGRAM Industrijski program Zlatarne Celje d.d. zajema področje plemenitih kovin, ki se uporabljajo v industrijske namene. Prodajno proizvodni program obsega: srebrove spajke, talila za spajkanje, srebrne žice in trakove, kontaktne kovice, anode in granulat za srebrenje, rafiniranje in odkup srebra... Naročniška proizvodnja pa obsega: laboratorijski platinski program, storitve srebrenja, zlatenja, odkup in rafiniranje zlata ter platine, izdelava izdelkov iz zlata in srebra po naročilu. Uspešnost programa dopolnjujejo tudi zastopstva renomiranih proizvajalcev materialov za spajkanje (BrazeTec, Ögussa), ki imajo uporabnost na vseh področjih barvne in črne metalurgije. Industrijski program ima jasno začrtano poslovno strategijo in želi postati vodilni dobavitelj spajk, izdelkov ter polizdelkov iz plemenitih kovin na področju Slovenije in republik bivše Jugoslavije. Prepričani so v perspektivo, saj ob njih stojijo dolgoletna tradicija, izkušnje, znanje, fleksibilnost, konkurenčnost in podpora priznanih partnerjev. Kakovost, konkurenčne cene, široka paleta izdelkov na zalogi, ter kratki in dogovorjeni dobavni roki so za njih temelj dolgoročnega sodelovanja z naročniki in ključ do obojestranskega zadovoljstva. DENTALNI PROGRAM Zlatarna Celje d.d.- Aurodent je proizvajalec dentalnih zlitin in drugih potrošnih materialov za zobotehniko. Uvršča se med vodilne proizvajalce dentalnih zlitin na področju celotne jugovzhodne Evrope. Zlatarna Celje d.d. je pridobila certifikat za uporabo standarda ISO 90012 za področje celotnega poslovanja, kakor tudi CE znak3 za področje dentalnih zlitin.

2 Certifikat po standardih ISO 9001 je dokument, ki daje stranki jamstvo za zaupanje do organizacije. Z vidika mednarodnega priznanja se kakovostni organizaciji povečata tudi njen ugled in položaj na trgu (Toplak B. Metka 2003). 3 Znak CE pomeni, da je izdelek v skladu z osnovnimi evropskimi zahtevami za zaščito varnosti, zdravja in okolja. Znak CE ni znak kakovosti, temveč pomeni, da izdelek izpolnjuje temeljne pogoje glede varnosti, zdravja, okolja in zaščite potrošnika (Evropska podjetniška mreža Koper 2009).

35

Čeprav je Zlatarna Celje d.d. nastala kot družba ustanovljena za proizvodnjo nakita, pa so v podjetju že pred II. svetovno vojno izdelovali dentalne zlitine.

V letu 1930, so prvič naredili zlitino za uporabo v zobni tehniki, se čemer se je dejansko začela izdelava dentalnih zlitin. S proizvodnjo dentalnih zlitin so v sedemdesetih letih dejansko v celoti osvojili slovenski prostor in začeli svojo ekspanzijo tudi na druga geografsko področja. V osemdesetih so postali največji proizvajalec dentalnih zlitin v jugo-vzhodni Evropi.

NAKIT

V Zlatarni Celje, d.d. izdelujejo različne vrste in oblike nakita iz različnih vrst materialov. Med najbolj standardne in poznane sodijo: verižice, zapestnice, zlati nakit, srebrni nakit, nakit z barvnimi kamni, biserni nakit, unikatni nakit, diamantni nakit, ure, ure Lencia itd. Zavedajo se tudi da so diamanti simbol večnosti in da sodobna in vrhunska izdelava nakita povzdigneta diamant v vsej svoji lepoti in popolnosti. Poleg nakita, ki je bil omenjen že zgoraj, nižjega, srednjega in zelo visokega cenovnega razreda za ženske in moške (sem sodijo tudi kravatne igle in manšetni gumbi) dopolnjujejo svojo ponudbo z otroškim nakitom, posebnim nakitom za namen obdarovanja pri svečanih družinskih dogodkih, poseben poročni program zaročnih in poročnih prstanov, ter raznovrstne zlatnike in srebrnike, zlate borzne ploščice, primerne tudi za vlagatelje ali ob pomembnih življenjskih dosežkih in nenazadnje tudi ure priznanih proizvajalcev. Zlatarna Celje d.d. s sedežem v Celju je največje podjetje s prodajo nakita v Sloveniji in je prav tako uspešno na trgih bivše Jugoslavije, z nakupom avstrijskega podjetja LENCIA pa se je odprla pot še za večje uspehe, ki jih Zlatarna Celje, d.d. dosega že sedaj. Tradicija in kvaliteta sta v Zlatarni Celje d.d. osnovni izhodišči. Prednost Zlatarne Celje, d.d. je v širini ponudbe, cilj pa je popolnoma zadovoljen kupec. Vsa volja, moč in sposobnost pa je usmerjena v svetovno družbo elitnih izdelovalcev zlatarskih izdelkov in nakita. Prepričani so v svoje razvojne perspektive, svojo prihodnost gradijo na definirani poslovni strategiji, visoki strokovnosti zlatarskih mojstrov in izpolnjenih tehnoloških kapacitetah. Pod blagovno znamko Zlatarna Celje d.d. želijo povečati prodajo nakita na slovenskem trgu za dosego vsaj 30% deleža prodaje, kar naj bi predstavljalo prodajo vsaj cca 30 kg nakita. Enake količine naj bi se prodale na trgih nekdanje Jugoslavije preko lastnih podjetij, direktne prodaje in franšizinga. Izvozno usmerjen segment proizvodnje naj bi po lastno razviti tehnologiji proizvajal skupino izdelkov za trg ZDA. Prav tako naj bi lastna tehnologija omogočila vrnitev na trg Japonske z izdelavo platinastega nakita. Potrebno je poudariti, da njihova strateška usmeritev obsega tako lastne prodajalne v osrčju mest, trgovine v velikih trgovskih centrih in širjenje lastne franšizne dejavnosti. Na področjih prodaje v Sloveniji in bivši Jugoslaviji bodo pospeševali predvsem franšizni način prodaje, ki zagotavlja prodajo izdelkov po blagovno znamko Zlatarne Celje d.d. z

36

ČLAN UPRAVE

PROCES PREDELAVE PLEMENITIH KOVIN

SKUPNE SLUŽBE

STRATEŠKI RAZVOJ

NAKIT DENTAL IN INDUSTRIJA

VELEPRODAJA

MALOPRODAJA

NAROČNIŠKA PRODAJA

MARKETING

PRODAJA DENTAL

PRODAJA INDUSTRIJSKIH POLIZDELKOV

SKLADIŠČE

MONTAŽA

OBLIKOVANJE NAKITA

PLANIRANJE

ANALITIKA

PRIPRAVA DELA

ORODJARNA

VZDRŽEVANJE

PROIZVODNJA

POLIRANJE

SKLADIŠČE

DIREKTOR

VKOVANJE

POLIRANJE

RAZVOJ NAKITA IN DENTALNIH ZLITIN

TAJNIŠTVO

ZUNANJE TRGOVINA

FINANCE

RAČUNOVODSTVO

PROGRAMSKA OPREMA

RECEPCIJA

RAZVOJNO TEHN. SLUŽBA

najmanjšimi stroški. Posebno pozornost bodo posvetili kvaliteti in novim tehnologijam, ki bodo omogočile ekonomično proizvodnjo in s tem tudi konkurenčno ponudbo. Preučili bodo tudi projekt zamenjave izdelkov po sistemu staro za novo, ki ga sedaj uspešno uporabljajo privatni zlatarji.

4.3 Organiziranost Zlatarne Celje d.d. Zlatarna Celje d.d. ima funkcijsko obliko organiziranosti (slika 8), kar pomeni, da so posamezna opravila oziroma funkcije dodeljene delovnim mestom oz. delovnim enotam. Je najpogostejša organizacijska struktura in se uporablja že od nastanka prvih industrijskih podjetij. Prednost takšne strukture je predvsem v njeni racionalnosti opravljanja nalog iste funkcije na enem mestu oz. prostoru. Primerna je predvsem za stabilno okolje. Ključni problem funkcijske organiziranosti pa so prehodi med posameznimi organizacijskimi enotami (Lipičnik 2005, 50). Slika 8: Organizacijska struktura podjetja Zlatarna Celje d.d.

37

4.4 Struktura zaposlenih V Zlatarni Celje d.d. je trenutno zaposlenih 192, z različno izobrazbo. To so zaposleni v nakitu, dentalu, proizvodnji, skupnih službah, prodajalnah in razvoju, kjer so potrebni zaposleni z različnimi znanji in sposobnostmi, zato je tudi tako različna izobrazbena struktura (tabela 1). Največ zaposlenih ima IV. stopnjo izobrazbe, sledijo jim zaposleni s V. stopnjo izobrazbe, veliko jih je tudi z VII. stopnjo, to so predvsem zaposleni na višjih položajih (nakit, dental, skupne službe). Trenutno ni zaposlen nihče, ki bi imel I. ali II. stopnjo izobrazbe. Dosti zaposlenih z V. stopnjo izobrazbe se še izobražuje, tako da bodo v kratkem času nekateri pridobili VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Glede spola v podjetju Zlatarna Celje d.d. prevladujejo ženske, ki jih je 77 %, kar predstavlja tri četrtine vseh zaposlenih (tabela 2). Tabela 1: Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 19.5.2009

Stopnja izobrazbe

Število zaposlenih % zaposlenih

I. 1 0,52 % II. 0 0 % III. 3 1,56 % IV. 96 50,00% V. 66 34,38 % VI. 1 0,52 % VII. 24 12,50 % VIII. 1 0,52 %

SKUPAJ 192 100 % Vir: Interni podatki podjetja Tabela 2:Struktura zaposlenih po spolu na dan 19.5.2009

Spol Število zaposlenih % zaposlenih Moški 45 23,0 % Ženski 147 77,0 % SKUPAJ 192 100 % Vir: Interni podatki podjetja

38

5 RAZISKAVA O STRESU ZAPOSLENIH V ZLATARNI CELJE d. d.

5.1 Namen in cilji raziskave Z raziskovalnim delom naloge smo ugotavljali stanje na področju stresa pri delu zaposlenih v družbi Zlatarni Celje d.d.. Namen raziskave, ki smo jo izvedli v družbi je ugotoviti, v kolikšni meri je med zaposlenimi prisoten stres. Spoznali smo kateri dejavniki so prisotni, kateri simptomi stresa se pojavljajo pri zaposlenih ter kako zaposleni stres tudi obvladujejo. Glede na dejstvo, da v podjetju, razen ustnih pogovorov z zaposlenimi, še niso izvedli ankete med zaposlenimi, je bilo to odlično izhodišče za takšno raziskavo. Raziskava pa je pokazala, katerim dejavnikom stresa je treba v podjetju namenjati večjo pozornost, oziroma kateri so tisti dejavniki, s katerimi so zaposleni zadovoljni. Cilji raziskave so ugotoviti:

• mnenje zaposlenih o svojem delu, • ali so zaposleni izpostavljeni stresu, • dejavnike stresa pri delu, ki vplivajo na zaposlene, • kako zaposleni skrbijo za spoprijemanje s stresnimi obremenitvami, • kako stres vpliva na njihovo delo, • kateri simptomi se kot posledica stresnih situacij najpogosteje pojavljajo pri

zaposlenih.

5.2 Metodologija raziskave Odločili smo se za metodo pisnega anketiranja zaposlenih v Zlatarni Celje d.d.. Prednosti pisnega izvajanja anket:

� anketiranci imajo čas za premislek, � preudarni odgovori zaradi daljšega časa premisleka, � realnost podanih odgovorov zaradi anonimnosti, � iskreni odgovori vprašanih.

Slabosti tovrstne metode:

� nerazumevanje vprašanj, � manj resen odnos do vprašanja, � neverodostojnost odgovorov, � nerešeni ali nepravilno rešeni vrnjeni vprašalniki.

Podatke za raziskavo smo dobili na podlagi priloženega vprašalnika (priloga 1). V vprašalnik smo vključili obliko zaprtega tipa vprašanj, ki anketirancu ponuja že v naprej pripravljene odgovore, kar omogoča lažjo analizo in interpretacijo rezultatov. Zbrane podatke smo obdelali kvantitativno, računalniško, z uporabo programa Excel.

39

Kriterij za izbor vprašanj za zaposlene smo postavili na podlagi literature, obstoječih teoretičnih spoznanj ter na podlagi opazovanja in razgovora z vodjo kadrovske službe.

5.3 Opredelitev vzorca Anketo smo izvajali od 14.5 do 20.5.2009. Ciljna skupina so bili zaposleni v Zlatarni Celje d.d. po različnih oddelkih in z različnimi stopnjami izobrazbe. Anketiranje je potekalo na sedežu podjetja, kjer so zaposleni ob predhodni razlagi vprašalnik izpolnili brez naše prisotnosti. Razdeljenih je bilo 65 anketnih vprašalnikov, od tega jih je bilo vrnjenih in izpolnjenih 61. V nadaljevanju so prikazane slike s številom in strukturo spola (slika 9), po starosti (slika 10), izobrazbi (slika 11), delovni dobi (slika 12) in glede na status v podjetju (slika 13). Iz grafov, kjer so zaposleni razporejeni po spolu, je razvidno, da je v anketi sodelovalo 61 zaposlenih, od tega 44 žensk in 17 moških, kar predstavlja 72 % žensk in 28 % moških. Glede na spol lahko vidimo, da v podjetju prevladuje ženski spol za več kot polovico. Slika 9: Spol zaposlenih

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Slika 10: Starost zaposlenih

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Tortna oblika grafa prikazuje vprašane po odstotkih glede na starostno skupino. Med 61 zaposlenimi, ki smo jih zajeli v anketo, je največ starih med 46 in 55 let (43%), sledijo jim zaposleni stari med 36 do 45 let (29%), nato so zaposleni stari med 26 do 35 let (21%) in

40

majhen odstotek je zaposlenih starih 56 let in več (5%). Najmanj zaposlenih je starih manj kot 25 let in predstavlja 2% anketirancev. Stolpčni grafikon pa nam prikazuje število anketirancev po starosti. Največ, kar 26 anketirancev je starih med 46 in 55 let starosti, iz tega lahko sklepamo, da se bodo določeni zaposleni v nekaj letih upokojili, to pa bo pomenilo zaposlitev novega kadra. Slika 11: Stopnja izobrazbe zaposlenih

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Glede na stopnjo izobrazbe, lahko iz grafa razberemo, da med vprašanimi ni oseb, ki bi imele izobrazbo nižjo od srednje šole oziroma poklicne šole. Stopnjo poklicne šole predstavlja 28% zaposlenih v podjetju, stopnjo srednje šole pa kar 49% zaposlenih. Zaposleni z višjo izobrazbo, katerih je v anketi sodelovalo 8%, so zaposleni predvsem kot vodje prodaje, nabave in proizvodnje, prav tako delajo v teh oddelkih tudi ljudje z visoko šolo ali več, teh je 15%. Če povzamemo podatke lahko vidimo, da v podjetju prevladujejo zaposleni z peto stopnjo izobrazbe, saj predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih po stopnji izobrazbe. Slika 12: Delovna doba zaposlenih

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov V podjetju Zlatarna Celje d.d. sta dve skupini vprašanih glede na delovno dobo izenačeni. To so zaposleni od 16 do 25 let, kjer lahko iz grafa vidimo, da jih je 26%, prav takšen odstotek pa je tudi zaposlenih, ki so v podjetju že več kot 30 let. Velik odstotek (22%) je tistih, ki so zaposleni od 6 do 15 let. Sledijo zaposleni od 26 do 30 let (18 %), ter zaposleni do 5 let (8%). Iz podatkov lahko povzamemo, da je večina zaposlenih že kar dolgo časa v podjetju (več kot 16 let), to pa pomeni, da prevladuje starejša starostna skupina.

41

Slika 13: Status zaposlenih

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Glede na status zaposlenih, smo vprašane razdelili na proizvodne in režijske delavce, od tega jih je 43% režijskih, ter 57% proizvodnih. V anketo je bilo vključeno tudi podvprašanje pri katerem so se zaposleni razdelili naprej v vodje, ter podrejene delavce, vendar pa jih več kot polovica ni odgovorila na to vprašanje, zato teh rezultatov ni možno prikazati. Domnevamo, da anketiranci niso bili dovolj pozorni in so spregledali podvprašanje, ki je bilo navedeno v oklepajih.

5.4 Rezultati raziskave Rezultati raziskave so prikazani v naslednjih tabelah in grafih, ki vključujejo naslednja področja: opis dela in zadovoljstvo zaposlenih z njim (tabela 3; slika 14), obremenjenost z delom (slika 15), vpliv stresa na delo (slika 16), dejavnike stresa pri delu (tabela 4; slika 17), spoprijemanje zaposlenih s stresom pri delu (tabela 5; slika 18), skrb za psihično sprostitev (slika 19) ter kakšni so simptomi stresa pri delu (tabela 10; slika 21). Ugotovitve veljajo le za anketirano populacijo, to je 61 zaposlenih. Tabela 3: Opis dela in zadovoljstvo z njim

Moje delo je:

popolnoma se strinjam

delno se strinjam

ne morem delno se

ne strinjam

sploh se ne

strinjam srednja vrednost

se odločiti

zanimivo 41% 43% 11% 5% 0% 4,2 raznoliko in razgibano 47% 36% 10% 7% 0% 4,3 predstavlja strokovni izziv 33% 32% 18% 15% 2% 3,7 pristojnosti so jasno opredeljene 15% 41% 18% 21% 5% 3,4 imam vpliv na program svojega dela 13% 40% 21% 8% 18% 3,2 je polno napetosti in stresov 20% 38% 21% 20% 1% 3,5 moje delo in predlogi so cenjeni 8% 26% 29% 23% 14% 3 delovne naloge so točno definirane 15% 39% 20% 18% 8% 3,3 Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

42

Slika 14: Opis dela in zadovoljstvo z njim

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

V anketi smo želeli ugotoviti splošno zadovoljstvo zaposlenih z delom v podjetju. Če zaposlene, ki so sodelovali v anketi razdelimo v tri skupine glede na strinjanje (popolnoma in delno), neodločnost in nestrinjanje (delno in popolno) s posamezno trditvijo, lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Večina vprašanih (84%) meni, da je njihovo delo zanimivo, prav tako jih 1 % manj (83 %) meni, da je njihovo delo raznoliko in razgibano. Delo predstavlja strokovni izziv za 65 % vprašanih, nekaj manj (56 % ) vprašanih pa meni, da so pristojnosti jasno opredeljene. Nekaj več kot polovica (53 %) vprašanih je takšnih, ki imajo tudi vpliv na program svojega dela. Zanimiv pa je podatek, da se jih 37 % strinja, da njihovo delo in predlogi niso cenjeni, kar bi lahko bil tudi eden od razlogov, da jih dobra polovica (58 %) vprašanih meni, da je njihovo delo polno stresov in napetosti. Za normalno funkcioniranje podjetja je pomemben tudi, da so delovne naloge točno definirane, vendar pa se s tem strinja le 54 % vprašanih. Slika 15: Obremenjenost z delom

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

43

Zaposleni v podjetju so lahko z delom zelo pogosto obremenjeni, dokaj pogosto, včasih, zelo redko ali pa nikoli. Ker smo ljudje različno obremenjeni z delom, ki ga opravljamo, se tudi rezultati vprašanih med seboj razlikujejo. Med 61 zaposlenimi, ki smo jih zajeli v anketo, 5% vprašanih meni, da pri svojem delu niso nikoli obremenjeni, prav tako jih enak odstotek meni, da so pri svojem delu zelo pogosto obremenjeni. Dokaj pogosto obremenjenih pri svojem delu je 18% vprašanih. Sledi 28% vprašanih ki menijo, da so zelo redko obremenjeni z delom. Skoraj polovica (44%) vprašanih meni, da so pri svojem delu obremenjeni včasih. Slika 16: Vpliv stresa na delo

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Na anketno vprašanje, kako stres vpliva na vaše delo, je 4 % vprašanih odgovorilo, da se jih pogosto loteva glavobol. Za 3 % več vprašanih je odgovorilo, da na svojem delovnem mestu počasi in težje sprejemajo odločitve. 18% vprašanih, ki so sodelovali v anketi meni, da jim stres na delovnem mestu daje dodaten zagon in motivacijo. Prav tako 18% vprašanih meni, da so na delovnem mestu zaradi stresa pogosto razdražljivi. Zaradi stresa na delovnem mestu, jih 20% vprašanih meni, da se težje skoncentrirajo pri opravljanju svojih nalog v podjetju. Ker negativni stres v slabo vpliva na zaposlene, jih največ (33%) vprašanih meni, da za dokončanje svojih delovnih nalog v podjetju porabijo več časa. Tabela 4: Dejavniki stresa pri delu

Trditve dejavnik

vedno srednja

vrednost povzroča

stres običajno včasih redko nikoli organizacijska struktura in kultura 20% 13% 21% 39% 7% 3 značilnosti dela in postavljene naloge 5% 20% 24% 43% 8% 3,3 opredelitev vlog v organizaciji 5% 26% 25% 39% 5% 3,1 stimulacija 23% 13% 20% 26% 18% 3 skrb za ohranitev delovnega mesta 23% 20% 21% 29% 7% 2,8 medsebojni odnosi 8% 17% 18% 36% 21% 3,5 finančno stanje v podjetju 20% 29% 28% 20% 3% 2,6 dolgotrajni delovnik 8% 10% 16% 43% 23% 3,6

neenakomerna razporeditev dela 13% 26% 13% 36% 12% 3,1 Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

44

Slika 17: Dejavniki stresa pri delu

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Dejavniki, ki povzročajo stres pri delu med zaposlenimi, so zelo različni. Če zaposlene, ki so sodelovali v anketi razdelimo glede na strinjanje (popolnoma in v veliki meri drži), delno strinjanje in nestrinjanje (v veliki meri ne drži in popolnoma ne drži) z izjavo, lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Največji povzročitelj stresa v podjetju Zlatarna Celje d.d. je finančno stanje v podjetju, s čimer se strinja 49% vprašanih. Nekaj odstotkov manj vprašanih (43%) jih meni, da je velik dejavnik vzroka stresa pri delu skrb za ohranitev delovnega mesta. Za dejavnike, ki redko oziroma nikoli ne vplivajo na stres pri delu, se jih 66% strinja, da je to dolgotrajni delovnik, 57% da so to medsebojni odnosi, 52% da so to značilnosti in postavljene naloge, 48%, da je to neenakomerna razporeditev dela, 44%, da je to opredelitev vlog v organizaciji in prav tako 44%, da je so to nagrade pri delu. Zanimiv podatek, ki bi ga bilo potrebno izpostaviti je ta, da večina vprašanih (48%) meni, da je nenakomerna razporeditev dela redko oziroma ni nikoli dejavnik, ki bi vplival na stres pri delu. Glede na to, da morajo določeni zaposleni opravljati več dela oziroma delo, ki bi ga morali opravljati drugi zaposleni, bi lahko pričakovali, da je to kar moteč dejavnik, ki bi lahko vplival na stres pri delu. Tabela 5: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu

Trditve popolnoma v veliki delno v veliki poponoma srednja drži meri drži drži meri ne drži ne drži vrednost vzamem si odmor, prižgem cigareto in popijem kavo 18% 10% 11% 7% 54% 3,7 pogovorim se s sodelavci ali nadrejenim vodjem 11% 31% 38% 13% 7% 2,7 se umirim in stvar dobro premislim 21% 46% 18% 12% 3% 2,3 uporabim sprostitvene metode 5% 20% 33% 18% 24% 3,4 določim si prednostne naloge 28% 36% 21% 10% 5% 2,3 obremenitev je kot izziv, ne kot večja težava 10% 23% 41% 13% 12% 3 poiščem strokovno pomoč 7% 8% 16% 20% 49% 3,9 Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

45

Slika 18: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov S stresom se srečujemo vsakodnevno, zato se je potrebno z njim tudi spoprijemati. Če zaposlene, ki so sodelovali v anketi razdelimo glede na strinjanje (popolnoma in v veliki meri drži), delno strinjanje in nestrinjanje (v veliki meri ne drži in popolnoma ne drži) z izjavo, lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Le 28% vprašanih si vzame odmor, prižge cigareto ali popije skodelico kave, kar 61% pa tega ne počne. Presenetljivo je to, da se 67% vprašanih umiri in stvar dobro preuči, le 15% tega ne počne, ostali vprašani pa so odgovorili z delnim strinjanjem. Največ (64%) vprašanih se spoprime z stresom tako, da si določijo prednostne naloge. Zanimivo je to, da malo vprašanih (25%) uporablja sprostitvene tehnike za odpravljanje stresa. 42% vprašanih se v primeru težav pogovori s sodelavci ali nadrejenim, manj kot polovica vprašanih (33%) obremenitev sprejme kot izziv in ne kot večjo težavo. Največji delež vprašanih (69%) meni, da v veliki meri ne drži ali celo popolnoma ne drži, da se spoprijemajo s stresnimi obremenitvami tako, da si poiščejo strokovno pomoč ali da uporabijo sprostitvene tehnike.

46

Slika 19: Skrb zaposlenih za psihično sprostitev

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Skrb za psihično sprostitev je zelo pomembna, saj pomaga ublažiti vpliv vsakdanjih obremenitev in pritiskov na posameznika. Na vprašanje, kako vprašani skrbijo za psihično sprostitev, jih je 4% vprašanih odgovorilo pod drugo (počitek, sprehodi v naravi, delo na domačem vrtu, druženje z družino in slikanje). Z odgovorom, da za psihično sprostitev sploh ne skrbijo, se je strinjalo 3% vprašanih. Z meditacijo in jogo se redno sprošča 6% vprašanih. Nekoliko večji delež (22%) vprašanih se sprošča s poslušanjem glasbe. Z redno rekracijo se sprošča 27% vprašanih, največ (38%) vprašanih, pa se jih najbolje sprosti tako, da se družijo s prijatelji. Tabela 6: Simptomi stresa pri delu

Trditve simptomi so

opaženi pogosto včasih redko nikoli srednja zelo pogosto vrednost

delo me ne motivira 5% 16% 29% 30% 20% 3,4 pogosto sem utrujen 10% 13% 31% 38% 8% 3,2 včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela 5% 10% 29% 26% 30% 3,7 pri delu sem napet 6% 7% 36% 38% 13% 3,4 do dela sem brezbrižen 4% 5% 3% 23% 65% 4,3 imam težave z nespečnostjo 3% 10% 15% 33% 39% 4 Imam težave pri sprejemanju odgovornosti 2% 0% 20% 47% 31% 4,1 na delu sem pozabljiv 2% 3% 21% 46% 28% 3,9 imam pogoste glavobole 8% 5% 20% 39% 28% 3,7 na delu sem raztresen 0% 3% 17% 62% 18% 3,9 pri delu sem razdražljiv 3% 5% 29% 48% 15% 3,7 delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko 3% 2% 16% 48% 31% 4 razjezim se tudi brez pravega vzroka 3% 2% 18% 43% 34% 4 Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov

47

Slika 20: Simptomi stresa pri delu

Vir: Obdelava anketnih vprašalnikov Zaposlene, ki so sodelovali v anketi smo povprašali tudi po simptomih stresa pri delu, odgovore pa smo razdelili glede na strinjanje (popolnoma in v veliki meri drži), delno strinjanje in nestrinjanje (v veliki meri ne drži in popolnoma ne drži), ter pridobili naslednje ugotovitve: Kar 50% zaposlenih meni, da jih delo redko oziroma nikoli ne motivira, 29% vprašanih delo motivira včasih, preostalih 21% pa pogosto oziroma zelo pogosto. Pri opravljanju svojega dela jih 23% vprašanih meni, da so pogosto oziroma zelo pogosto utrujeni pri opravljanju svojega dela, z njimi pa se ne strinja 46 % vprašanih. Le 15 % vprašanih meni, da čutijo praznino in depresivnost zaradi svojega dela, 29% pa jih to čuti včasih. Napetih pri delu je le 13%, kar 51% pa jih normalno opravlja svoje delo. Zelo pogosto in pogosto jih je do dela brezbrižnih 9 %, nikoli oziroma redko pa 88%. Z nespečnostjo pri delu se pogosto in zelo pogosto srečuje 13% vprašanih. Odgovornost pri delu ne predstavlja problemov za 78% vprašanih, le 2% vprašanih, pa meni, da jim odgovornost predstavlja težave. Z pozabljivostjo pri delu se srečuje 5% zaposlenih, medtem, ko jih je 74% redko oziroma jih ni nikoli pozabljivih. Zanimiv je podatek, da jih 67% vprašanih nima pogostih glavobolov pri opravljanju dela, s čimer pa se ne strinja 33% vprašanih. Le 3% vprašanih jih je na svojem mestu raztresenih, kar 80% pa redko oziroma nikoli. 63% vprašanih jih je pri svojem delu redko oziroma niso nikoli razdražljivi. Dober podatek, ki je pomemben za podjetje je ta, da jih le 5% vprašanih delo opravlja manj kakovostno kot bi ga sicer lahko. Pri delu se jih večina (77%) vprašanih, brez pravega vzroka ne razjezi, za razliko od 5%, ki to počnejo pogosto oziroma zelo pogosto.

48

5.5 Ugotovitve in predlogi Ugotovitve Z analizo smo prišli do nekaterih ugotovitev, s pomočjo katerih smo ovrgli ali potrdili trditve, ki smo si jih zastavili pred začetkom anketiranja. Trditev, ki bi lahko bila glavni vzrok za napetost in stres pri delu je ta, da se zaposleni bojijo za svoja delovna mesta. Živimo v času, ko se svet sooča s gospodarsko krizo, kjer se razmere spreminjajo zelo hitro in nihče ne ve kaj lahko pričakujemo. Zaposleni doživljajo velike pritiske na delovnih mestih, saj se bojijo za svojo službo, ki je nočejo izgubiti. Pri zaposlenih v Zlatarni Celje, pa te trditve ne moremo potrditi na prvem mestu, saj jim predstavlja večji vzrok za doživljanje napetosti in stresa pri delu slabo finančno stanje v podjetju s čimer se strinja 49% zaposlenih. S trditvijo, ki smo jo postavili pred začetkom anketiranja pa se je strinjalo 43% zaposlenih, kar pomeni, da jo lahko delno potrdimo, saj je razlika v odstotkih minimalna. Obe trditvi bi lahko med seboj tudi povezali, saj je zaradi gospodarske krize finančno stanje v podjetjih slabše, posledično pa sledijo tudi odpuščanja zaposlenih. Kot vemo stres lahko povzroča tudi izčrpanost pri zaposlenih na delovnem mestu, vendar se pojavlja različno. Pri trditvi, ki se je nanašala na izčrpanost na delovnem mestu zaradi stresa, smo predpostavljali, da so zaposleni v Zlatarni Celje redko izčrpani zaradi stresa pri delu, saj je analiza pri prejšnji trditvi pokazala, da je njihovo delo raznoliko, razgibano in zanimivo. Rezultati raziskave pa so pokazali, da so zaposleni izčrpani včasih pri opravljanju svojih nalog, s čimer se strinja 44% zaposlenih. Zaposleni doživljajo stres različno, zato ta tudi različno vpliva na njihovo delo. Trditev, ki smo jo izpostavili pri vplivu stresa na delo, se je nanašala na daljši porabljen čas za dokončanje delovnih nalog. Za to trditev smo se odločili na podlagi ostalih možnih odgovorov, saj stres pri delu vpliva na razdražljivost pri delu, težje koncentriranje in sprejemanje odločitev, vse to pa je posledica daljšega časa opravljanja delovnih nalog. To trditev je potrdilo tudi največ (33%) zaposlenih. Kot posledica stresnih situacij so pri zaposlenih opaženi tudi simptomi, ki pa se pojavljajo različno, pri nekaterih bolj, pri drugih manj izrazito. Trditev, ki smo jo postavili glede pojavljanja simptomov pri zaposlenih se je nanašala na pojavljanje pogostih glavobolov pri zaposlenih. Za to trditev smo se odločili, saj lahko iz prakse vidimo, da zaposleni na delovnih mestih pogosto jemljejo razne farmacevtske izdelke za ublažitev glavobola, ki se pojavlja kot posledica stresnih situacij na delovnem mestu. S trditvijo se je strinjalo le 13% zaposlenih. To trditev je potrebno ovreči, saj se vsi simptomi, ki so bili navedeni kot možni odgovori pri anketi pojavljajo pri zaposlenih redko oziroma nikoli. Za odpravljanje stresa je pomembno spoprijemanje s stresnimi obremenitvami. Predpostavili smo, da se zaposleni v Zlatarni Celje najbolje spoprimejo s stresom tako, da se pogovorijo s sodelavci ali nadrejenim vodjem. Za to trditev smo se odločili, saj smo mnenja, da zaposleni veliko lažje in bolje premagujejo ovire na delovnem mestu, če imajo nasvete in podporo drugih ljudi v podjetju.

49

To trditev je potrdilo 42% zaposlenih, vendar pa moramo to trditev ovreči, saj se večina (64%) zaposlenih spoprime s stresnimi obremenitvami tako, da si določi prednostne naloge. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je večina zaposlenih dovolj samozavestnih in znajo reševati probleme s katerimi se soočajo na delovnem mestu. Zaposleni pa se zavedajo, da je za uspešno odpravljanje stresa potrebna tudi psihična sprostitev. S trditvijo, da se zaposleni najbolje psihično sprostijo tako, da se družijo s prijatelji se je strinjalo tudi največ (38%) zaposlenih. Ta trditev je bila postavljena na podlagi predvidevanj, da se zaposleni v družbi svojih prijateljev (ti jim nudijo neko varno zatočišče) sprostijo in pozabijo na skrbi, ki se pojavljajo na delovnem mestu. Predlogi Največ zaposlenih v podjetju je pod stresom zaradi slabega finančnega stanja in posledičnega odpuščanja zaradi gospodarske krize. Na takšne razmere ne moremo vplivati, saj je to globalni problem, s katerim se sooča večina podjetij. Lahko pa vplivamo na neenakomerno porazdelitev dela, ki prav tako predstavlja stres velikemu odstotku zaposlenih. Potrebno bi bilo uvesti določene meritve opravljanja dela zaposlenih, kjer se pokažejo točni rezultati obremenjenosti zaposlenega pri opravljanju dela. S podrobno porazdelitvijo nalog bi bilo delo bolj enakomerno porazdeljeno, s tem pa bi zaposleni, ki so preobremenjeni lažje in bolj kakovostno opravljali svoje delo. Prav tako bi s tem odpravili tudi problem, ki se nanaša na daljši čas opravljanja delovnih nalog. Z enakomernejšo porazdelitvijo nalog med zaposlene, bi razbremenili najbolj obremenjene, ki porabijo več časa za dokončanje delovnih nalog. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da se manj kot polovica ne spoprijema s stresom tako, da se pogovorijo s sodelavci ali nadrejenimi. Dobri odnosi med sodelavci povečujejo pripadnost podjetju in izboljšujejo komunikacijo med zaposlenimi. Izostanek dobre komunikacije vodi v nesoglasja, konflikte in napake. Zato bi bilo dobro, da bi ta problem reševali s sestanki, na katerih bi povečali komunikacijo med zaposlenimi. S tem bi se izboljšal odnos do nadrejenih, komunikacija in zadovoljstvo. Na sestankih bi zaposleni prikazali rezultate za pretekla obdobja in podali predloge za izboljšave, s katerimi bi lažje dosegali zastavljene cilje podjetja. Za zaposlene je dobro, da tudi sami poskrbijo za boljše počutje na delovnem mestu. Iz rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da zaposleni zelo malo uporabljajo sprostitvene tehnike. S sprostitvenimi tehnikami kot so meditacija, joga, masaža, itd., zaposleni doseže svoj notranji mir in ustvarjalno kreativnost.

50

6 SKLEP Kakovost življenja, ki ji danes pripisujemo vse večji pomen, je zelo odvisna od kakovosti delovnih aktivnosti. Delovne razmere in narava dela se danes spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, zato je stopnja stresa še toliko višja. Pomembno je, da se s stresom soočimo, sprijaznimo, ga ukrotimo, ublažimo in obrnemo sebi v prid. Stres pomeni prilagoditveni odziv organizma na zunanji ali notranji dejavnik, ki ga prepoznamo kot ogrožajočega oz. škodljivega. Medtem ko kratkotrajni stresi spodbujajo učenje in tudi zvečujejo možnosti posameznika za preživetje, dolgotrajni, ponavljajoči stres vodi v bolezen. Za ohranjanje ravnotežja lahko največ storimo sami. Današnji tempo življenja komaj še dopušča trenutke za sprostitev in zabavo. Prinaša nenehno nove obremenitve, pritiske, bojazni, ki v nas povzročijo stres. Vsakomur izmed nas je potrebna določena količina stresa, če je premajhna, je dolgčas, če je pa prevelika, pa smo napeti. Cilj človeka je doseči takšno raven stresa, da bo čim bližja idealni, ter da bo vsak stres zdrav stres. Da se resnično srečujemo s stresom na vsakem koraku, nas opozarjajo tudi sredstva javnega obveščanja. Skoraj ni več časopisa ali revije, pa naj bo za stare ali mlade, kjer ni vsaj malo napisanega o stresu, o razširjenosti ter nasvetih, kako naj se ga obvarujemo. Večina od nas se najpogosteje sreča s stresom na delovnem mestu, kjer se srečujemo z raznimi neprijetnostmi: od preobremenjenosti, nenehnega pomanjkanja časa zaradi prekratko postavljenih rokov, nejasen opis delovnih nalog, neopredeljenosti pristojnosti, težavnimi z nadrejenimi ipd. Delovno okolje je zaradi velike konkurence podjetij in delovne sile postalo veliko bolj stresno kot v preteklosti. Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom, ki ga opravljamo, okoljem, v katerem delamo in z našim odnosom do sodelavcev. Povzroči lahko motnje pri ustvarjalnosti in učinkovitosti. Zmanjša se storilnost, poveča se pogostost odsotnosti z dela, agresivno komuniciramo in se večkrat prepiramo s sodelavci. Razlog, zakaj se stres na delovnem mestu razvija v takšno smer, je predvsem v miselnosti organizacij, da je stres na delovnem mestu težava posameznika in ne težava organizacije ter da organizacija ne more narediti ničesar za odpravo nastale situacije. Dokler bodo organizacije tako razmišljale, bo trpelo zdravje njihovih zaposlenih in posledično tudi poslovanje podjetja. Bistvenega pomena je, da si organizacije pred tem problemom ne bi več zatiskale oči in začele razmišljati, kako bi ga odpravile. Stresu in njegovim posledicam se lahko izognemo s pozitivnim odnosom do svojega okolja. Tisti, ki to zmorejo, imajo poleg svojega poklica tudi druge interese in znajo izrabiti čas, ko niso v službi. Vzamejo si čas za branje, telesno vadbo, meditacijo, večere s prijatelji, čas zase, za družino, obiskujejo različne tečaje itd. Skratka za sproščenost in lepše življenje lahko poskrbimo z različni sprostitvenimi tehnikami, ki nam olajšajo spopadanje s stresom.

51

Od vsakega posameznika je in bo odvisno, kako se bo s stresom spopadel in se naučil živeti z njim. Za odpravljanje stresa je zelo pomembno, da se naučimo premagati miselnost, ki nas omejuje, da se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se naučimo, kako se lahko motiviramo za izzive, ki nam jih prinaša prihodnost. Korak naprej pa bodo morala narediti tudi podjetja, da se bodo lahko učinkovito spopadla s stresom.

»Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja»

(Robert S. Eliot) Vir: Luban- Plozza in Pozzi 1994, 132.

52

POVZETEK V diplomski nalogi smo predstavili pojem stres, vzroke, posledice in načine obvladovanja stresa zaposlenih pri delu. Stres smo predstavili tako v teoriji, kot na praktičnem primeru v podjetju Zlatarna Celje d.d. Dandanes je življenje bolj stresno in naporno kot kdajkoli prej. Stresu se ne moremo popolnoma izogniti. Vzroke stresa lahko najdemo v našem delovnem okolju, delovnih pogojih in v nas samih, njegove posledice pa so lahko ogromne in uničujoče tako za posameznika, kot za organizacijo in družbo. Stresu smo izpostavljeni povsod: v službi, v jutranjem prometu in doma. Posledice so lahko telesne, vedenjske in psihične, kot so na primer, utrujenost, izčrpanost, napetost, pogosta obolenja, slabo počutje, slaba koncentracija, depresija itd. Pomembno je, da se s stresom soočimo in se ga naučimo obvladovati, saj to pozitivno vpliva na našo uspešnost in uspešnost na delovnem mestu. Pri obvladovanju stresa zelo pomagajo znanje, izkušnje, dobra organizacija časa, pravilno reševanje problemov in tudi različne sprostitvene tehnike, ki ji dandanes poznamo, kot so meditacija, masaža, joga, wellness itd. Klju čne besede: stres, prepoznavanje stresa, reakcije na stres, vrste stresa, vzroki stresa pri delu, vrste povzročiteljev, posledice stresa pri delu, načini obvladovanja stresa, stres pri delu v Zlatarni Celje d.d. ABSTRACT In diploma we presented the meaning of stress, it's reasons, consequences and ways for self-control of employees at their work. Stress was introduced on an example of the company called Zlatarna Celje d.d., in an theoretical way as in practical. Nowadays life is more stressful as it was before. Reasons for stress can be found in our work environment, working conditions and inside us, it's consequences have a massive influence on destructiveness for an individual, for the company and society. We are emphasised: at work, in a morning traffic jam and also at home. Consequences can be sexual, behavorial and physical, such as tiredness, exhaustion, tension, sickness, feeling all the time bad, having no concentration, ect.. It is important that we confront stress and that we learn how to handle it, because it effects our successfulness and success at working position. In confronting stress it is important to use our knowlege, experiences, having a good organization, solving problems correctly and having relaxed tehniques, which are nowadays known as meditation, massage, joga, wellness, ect.. Keywords: stress, knowing stress, reactions of stress, kinds of stress, stressful reasons at work, kinds of causing stress, consequences of stress at work, ways of confronting stress, stress at work in Zlatrna Celje d.d..

53

SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura:

1. Battison, Toni. 1999. Premagujem stres. Ljubljana: DZS. 2. Brewer, Sarah. 1999. The ultimate stress buster, London: Ebury Press. 3. Božič, Mija. 2003. Stres pri delu. Ljubljana: GV Izobraževanje. 4. Cox Tom, Rial- Gonzales Eusebio, Griffiths Amanda. 2002. Research on work-

related Stress. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.

5. Černigoj-Sadar, N. 2002. Stres na delovnem mestu.Teorija in praksa, Ljubljana. 6. Ihan, A. 2004. Do odpornosti z glavo. Mladinska knjiga, Ljubljana. 7. Kavčič, Bogdan. 1991. Sodobna teorija organizacije. Ljubljana: Državna založba

Slovenije. 8. Lipičnik, Bogdan. 2005. Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 9. Looker, Terry in Olga Gregson. 1993. Obvladajmo stres kaj lahko z razumom

storimo proti stresu. Ljubljana: Cankarjeva založba. 10. Luban-Plozza, Boris in Ugo Pozzi. 1994. V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS. 11. Maslach, Christina in Leiter.P.Michael. 2002. Resnica o izgorevanju na delovnem

mestu. Ljubljana: Educy. 12. Newhouse, Peter. 2000. Življenje brez stresa, Ljubljana: Tomark. 13. Plozza, L. in Plozzi, B.,U. (1994). V sožitju s stresom. DZS, Ljubljana. 14. Powell, Trevor. 1999. Kako premagamo stres. Ljubljana: Založba Mladinska

knjiga. 15. Pokorn, Dražigost. 1997. Uravnotežena prehrana. V: Prehrana vir zdravja, urednik

J. Lajovic. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 16. Rakovec- Felser, Zlatka. 1991. Človek v stiski, stres in tesnoba. Maribor: Založba

obzorja. 17. Rakovec-Felser, Zlatka. 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka

zdravstvena šola. 18. Selič, Polona. 1999. Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče. 19. Spielberger, Charles. 1985. Stres in tesnoba. Murska Sobota: Pomurska založba. 20. Treven, Sonja. 2005. Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Internetni viri:

1. Bali Pislak, Adela. (2008). Stres – 1.del. Planet Lepote TM. [online]. [13.4.2008]. Dostopno na: http://www.planet lepote.com/odnosi_in_dobro_pocutje/zdravje/stres_1_del/stran=2 [7.5.2009].

2. Altera. (2007). Meditacija. [online]. Dostopno na: http://www.altera.si/unlimitpages.asp?id=86 [23.4.2009].

3. Belović, Branislava. (2009). Pomen zdrave prehrane. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. [online]. Dostopno na: http://www.zzv-ms.si/si/zdrava-prehrana/Pomen-zdrave-prehrane.htm [2.5.2009].

4. Cecić Erpič, Saša. (2009). Kako se učinkovito spoprijeti s stresom. Za Srce –Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.[online]. Dostopno na:

54

http://med.over.net/za_bolnike/zdravo_zivljenje/clanki/nasveti/kako_se_znebiti_stresa.php [2.5.2009].

5. Center Maitreja. (2009). Zakaj ne bi tudi vi meditirali. Kadamski budizem v Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.kadampa-si.org/home.htm [23.4.2009].

6. Čili za delo. (2007). Preobremenjenost in stres. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. [online].Dostopno na: http://www.cilizadelo.si/default-30400.html [16.4.2009].

7. Čili za delo. (2007). Poškodbe pri delu. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. [online]. Dostopno na: http://www.cilizadelo.si/default-20200.html#prvi [17.4.2009].

8. Čili za delo. (2007). Poklicne bolezni. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. [online]. Dostopno na: http://www.cilizadelo.si/default-20400.html [18.4.2009].

9. Ćopić, Selimir. (2007). Stres v zdravstvu na delovnem mestu. Sekcija študentov zdravstvene in babiške nege [online]. Dostopno na: [http://sszbn.zdravstvena.info/stres-v-zdravstvu-na-delovnem-mestu/]. [2.5.2009].

10. Dominor. (2009). Vrste in posledice stresa. [online]. Dostopno na: http://www.dominor.si/stres/vrste-posledice/ [21.4.2009].

11. Du Swami, Nevenka- Jacqueline. (2008). HATHA JOGA - Duh in telo sta eno. Moje telo - Moj tempelj: Terapevtski joga studio [online]. Dostopno na: http://www.mojetelo.com/hatha.html [10.5.2009].

12. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. (2009). Pomoč za mala in srednje podjetja- psihosocialna vprašanja. [online]. Dostopno na: http://osha.europa.eu/sl/sub/sme/products/stress_at_work [16.4.2009].

13. Evropska podjetniška mreža Koper. (2009). CE znak. [online]. Dostopno na: http://eic.zrs-kp.si/?page=Standardizacija&sub=CE%20znak&s=24 [20.5.2009].

14. Grom, Gašper. (2009). Teorija stresa. Dostopno na: http://www.geocities.com/ggrom/STRES.html [16.4.2009].

15. Hrovatin, Barbara. (2009). Stres. [online]. Dostopno na: http://www.fidimed.si/uploads/article_document/fidimed_stres.pdf [20.5.2009].

16. I feel Slovenia. (2009). Wellness. [online]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/si/Wellness.htm?wellnessSLO=0&lng=1 [3.5.2009].

17. Lek. (2008). 5 minut za sprostitev. [online]. Dostopno na: http://www.lek.si/slo/mediji/sporocila-za-javnost/3911/. [7.5.2009].

18. Leka, Stavroula, Amanda Griffiths, and Tom Cox. (2003). Work organisation & stress. [online]. Dostopno na: http://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehstress.pdf [5.5.2009].

19. Lunin forum. (2004). Tek, Jogging. [online]. Dostopno na: http://www.lunin.net/forum/lofiversion/index.php/t4240.html [10.5.2009].

20. Masažni center Akson. (2009). Zgodovina masaže. [online]. Dostopno na: http://www.masaza-akson.com/Zgodovina_masa%C5%BEe.html [2.5.2009].

21. Med.Over.Net. (2009). Kaj je masaža. [online]. Dostopno na: http://med.over.net/notranja_lepota/masaza.php [2.5.2009].

22. Meditacija. (2009). Meditacija. [online]. Dostopno na: http://www.geocities.com/diddlmousy/Gama.html [10.5.2009].

23. Potrč, Marjeta (2004). Kako pripraviti program upravljanja s stresom v podjetju

55

Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij. [online]. Dostopno na: http://www.delavska-participacija.com/html/stres.html [10.5.2009].

24. Sauter S., L. Murphy, M. Colligan, N. Swanson, J. Hurrell Jr., R. Sinclair, P. Grubb, L.Goldenhar, T. Alterman, J. Johnston, A. Hamilton, Julie T. (1999). Stress at work. [online]. Dostopno na: http://www.cdc.gov/niosh/pdfs/stress.pdf [5.5.2009].

25. Svet je lep. (2009). Joga. [online]. Dostopno na: http://www.svet-je-lep.com/telo_dusa/tehnike_vede/joga/skripta/index.php [3.5.2009].

26. Tekavčič–Grad, Onja. (2009). Bolezni|Stres in kako ga obvladati. [online]. Dostopno na: http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/stres3.php [30.4.2009].

27. Toplak B. Metka, Urbajs Alojz. (2003). Kakovost po ISO 9001:2000. [online]. Dostopno na: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2003_3/html/clanek_02.html [20.5.2009].

28. Zavod RS za šolstvo. (2004). Telesna dejavnost in zdravje. [online]. [16.4.2004]. Dostopno na: http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&pID=33&rID=608&tip=6 [10.5.2009].

29. Zlatarna Celje. Dostopno na: http://www.zlatarnacelje.si/ [26.3.2009]. 30. Žaler, Jasna. (2006). Konstanten stres ne delovnem mestu- pot proti izgorelosti.

MojeDeloRevija. [online], 44 odstavkov. http://www.revija.mojedelo.com/hr/konstanten-stres-na-delovnem-mestu-pot-proti-izgorelosti-471.aspx [7.5.2009].

31. Wikipedija. (2009). Joga [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Joga [23.4.2009].

56

SEZNAM TABEL Tabela 1: Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 19.5.2009 ............................................ 37

Tabela 2: Struktura zaposlenih po spolu na dan 19.5.2009 ................................................ 37

Tabela 3: Opis dela in zadovoljstvo z njim ......................................................................... 41

Tabela 4: Dejavniki stresa pri delu ...................................................................................... 43

Tabela 5: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu ............................................. 44

Tabela 6: Simptomi stresa pri delu ...................................................................................... 46

SEZNAM SLIK Slika 1: Ravnovesje stresa ................................................................................................... 11

Slika 2: Reakcije na stres ..................................................................................................... 13

Slika 3: Normalni stres ........................................................................................................ 14

Slika 4: Pozitivni stres ......................................................................................................... 15

Slika 5: Škodljivi stres 1 ...................................................................................................... 16

Slika 6: Škodljivi stres 2 ...................................................................................................... 16

Slika 7: Logotip podjetja ..................................................................................................... 33

Slika 8: Organizacijska struktura podjetja Zlatarna Celje d.d. ............................................ 36

Slika 9: Spol zaposlenih ...................................................................................................... 39

Slika 10: Starost zaposlenih ................................................................................................. 39

Slika 11: Stopnja izobrazbe zaposlenih ............................................................................... 40

Slika 12: Delovna doba zaposlenih ..................................................................................... 40

Slika 13: Status zaposlenih .................................................................................................. 41

Slika 14: Opis dela in zadovoljstvo z njim .......................................................................... 42

Slika 15: Obremenjenost z delom ........................................................................................ 42

Slika 16: Vpliv stresa na delo .............................................................................................. 43

Slika 17: Dejavniki stresa pri delu ....................................................................................... 44

Slika 18: Spoprijemanje s stresnimi obremenitvami pri delu .............................................. 45

Slika 19: Skrb zaposlenih za psihično sprostitev ............................................................... 46

Slika 20: Simptomi stresa pri delu ....................................................................................... 47

57

PRILOGA

• Vprašalnik za zaposlene v Zlatarni Celje d.d.

1

VPRAŠALNIK ZA ZAPOSLENE V ZLATARNI CELJE d.d.

SPOŠTOVANI! Sem Polonca Siter in zaključujem študij na Ekonomsko–poslovni fakulteti v Mariboru. V svoji diplomski nalogi obravnavam področje stresa pri delu. S praktičnim delom diplomske naloge želim prikazati realno sliko prisotnosti stresa pri delu, kateri dejavniki in simptomi se najbolj pojavljajo v Zlatarni Celje d.d.. V ta namen bi Vas vljudno prosila, da izpolnite vprašalnik, ki je povsem anonimen in bo služil le namenu izdelave diplomske naloge. Prosim Vas za čim bolj iskrene odgovore, da bo analiza dosegla svoj namen. Hvala za sodelovanje. Polonca Siter

Splošni podatki:

1. Spol

a) ženski b) moški

2. Starost

a) do 25

b) od 26 do 35

c) od 36 do 45

d) od 46 do 55

e) 56 in več

3. Dokončana izobrazba

a) osnovna šola ali manj

b) poklicna šola

c) srednja šola

d) višja šola

e) visoka šola ali več

2

4. Število let delovne dobe

a) do 5 let

b) od 6 do 15 let

c) od 16 do 25 let

d) od 26 do 30 let

e) več kot 30 let

5. Kakšen je vaš status? (Obkrožite in podčrtajte odgovor.)

a) proizvodni delavec (podrejeni delavec ali vodja)

b) režijski delavec (podrejeni delavec ali vodja)

6. Kako lahko opišete svoje delo v podjetju? ( pri vsaki trditvi označite številko med 1 in

5, ki ustreza vaši oceni, kjer pomeni: 1- sploh se ne strinjam, 2- delno se ne strinjam, 3- ne

morete se odločiti, 4- delno se strinjam, 5- popolnoma se strinjam.)

zanimivo 1 2 3 4 5

raznoliko in razgibano 1 2 3 4 5

predstavlja strokovni izziv 1 2 3 4 5

pristojnosti so jasno opredeljene 1 2 3 4 5

imam vpliv na program svojega dela 1 2 3 4 5

je polno napetosti in stresov 1 2 3 4 5

moje delo in predlogi so cenjeni 1 2 3 4 5

delovne naloge so točno definirane 1 2 3 4 5

7. Ali je kdaj vaše delo obremenjujoče (stresno) , da se počutite izčrpano in ne morete

več opravljati delovnih nalog? (Obkrožite le en odgovor.)

a) zelo pogosto

b) dokaj pogosto

c) včasih

d) zelo redko

e) nikoli

3

8. Kako stres vpliva na vaše delo? (Možnih je več odgovorov).

a. Sem razdražljiv

b. Počasi in težje sprejemam odločitve.

c. Za dokončanje nalog porabim več časa.

d. Težje se skoncentriram.

e. Me motivira in da še dodaten zagon.

f. Drugo (navedite): _____________________________________________

9. Kateri od naštetih dejavnikov vam predstavlja stres pri delu? (pri navedeni trditvi

označite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni, kjer pomeni: 1- dejavnik vedno

povzroča stres, 2- običajno, 3- včasih, 4- redko in 5- nikoli.)

organizacijska struktura in kultura 1 2 3 4 5

značilnosti dela in postavljene naloge 1 2 3 4 5

opredelitev vlog v organizaciji 1 2 3 4 5

stimulacija 1 2 3 4 5

skrb za ohranitev delovnega mesta 1 2 3 4 5

medsebojni odnosi 1 2 3 4 5

finančno stanje v podjetju 1 2 3 4 5

dolgotrajni delovnik 1 2 3 4 5

neenakomerna porazdelitev dela 1 2 3 4 5

10. Na kakšen način se spoprijemate s stresnimi obremenitvami pri delu? ( pri vsaki

navedeni trditvi označite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni, kjer pomeni: 1- trditev

popolnoma drži, 2- v veliki meri drži, 3- delno drži, 4- v veliki meri ne drži, 5- popolnoma

ne drži.)

Vzamem si odmor, prižgem cigareto in popijem skodelico kave. 1 2 3 4 5

Pogovorim se s sodelavci ali nadrejenim vodjem. 1 2 3 4 5

Se umirim in stvar dobro premislim. 1 2 3 4 5

Uporabim sprostitvene metode. 1 2 3 4 5

Določim si prednostne naloge. 1 2 3 4 5

Obremenitev je kot izziv, ne kot večja težava. 1 2 3 4 5

Poiščem strokovno pomoč. 1 2 3 4 5

4

11. Kako skrbite za psihično sprostitev? (Možnih je več odgovorov.)

a) Redno se rekreiram.

b) Druženje s prijatelji.

c) S poslušanjem glasbe.

d) Z meditacijo ali jogo.

e) Ne skrbim.

f) Drugo (napišite): _______________________________

12. Ali pri sebi opažate naslednje simptome, ki so posledica stresnih situacij? (pri

vsaki navedeni trditvi označite številko med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni, kar pomeni: 1-

simptomi so opaženi zelo pogosto, 2- pogosto, 3- včasih, 4- redko, 5- nikoli.)

Delo me ne motivira. 1 2 3 4 5

Pogosto sem utrujen. 1 2 3 4 5

Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela. 1 2 3 4 5

Pri delu sem napet. 1 2 3 4 5

Do dela sem brezbrižen. 1 2 3 4 5

Imam težave z nespečnostjo. 1 2 3 4 5

Imam težave pri sprejemanju odgovornosti. 1 2 3 4 5

Na delu sem pozabljiv. 1 2 3 4 5

Imam pogoste glavobole. 1 2 3 4 5

Na delu sem raztresen. 1 2 3 4 5

Pri delu sem razdražljiv. 1 2 3 4 5

Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko. 1 2 3 4 5

Razjezim se tudi brez pravega vzroka. 1 2 3 4 5