UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

GORAZD VERTAČNIK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

IZBOR KREPILNIH IN KOORDINACIJSKIH VAJ ZA JADRALCE NA REGATNI

JADRNICI Z BALASTNO KOBILICO

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

doc. dr. Matej Majerič, prof. šp. vzg.

RECENZENT:

prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg.

KONZULTANT:

doc. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg.

AVTOR DELA:

Gorazd Vertačnik

Ljubljana, 2016

ZAHVALA:

Zahvaljujem se družini za vso podporo, ki sem je bil deležen v času študija.

Prav tako se zahvaljujem Urošu Žvanu, krmarju jadrnice Falot, za vse znanje o jadranju, ki ga

nesebično prenaša na posadko.

Ključne besede: jadranje, regatna jadrnica, krepilne vaje, koordinacijske vaje.

IZBOR KREPILNIH IN KOORDINACIJSKIH VAJ ZA JADRALCE NA REGATNI

JADRNICI Z BALASTNO KOBILICO

Gorazd Vertačnik

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport, 2016

Športno treniranje, Kondicijsko treniranje

IZVLEČEK

Namen diplomskega dela je bil predstaviti izbor krepilnih in koordinacijskih vaj, primernih za

jadralce, ki jadrajo na regatnih jadrnicah z balastno kobilico. Vaje bi lahko bile uporabne tudi za

športnike drugih športnih zvrsti, pri katerih predstavljata moč in koordinacija ključni gibalni

sposobnosti za uspešno ukvarjanje z njimi. V prvem, teoretičnem delu, smo na kratko opisali

glavne značilnosti regatne jadrnice, posadko, gibalne sposobnosti ter analizo vlog jadralcev z

vidika gibalnih sposobnosti, potrebnih za uspešno jadranje. Prav tako smo izpostavili problem, ki

se pojavlja na področju jadralske terminologije v slovenskem jeziku. V drugem delu smo

terminološko in slikovno predstavili krepilne in koordinacijske vaje, primerne za jadralce

regatnih jadrnic. Diplomsko delo lahko služi kot pomoč jadralcem pri izbiri primernih vaj za

izboljšanje gibalnih sposobnosti moči in koordinacije. Prav tako pa opozarja na področje

kondicijske priprave, ki skriva še ogromno neizkoriščenega potenciala za napredek. Tega bi

lahko s sistematično vadbo ter primerno izbranimi vajami občutno zmanjšali. Pri nastajanju

diplomskega dela nam je bila v pomoč strokovna literatura domačih in tujih avtorjev, prav tako

pa tudi lastne izkušnje, pridobljene v času študija, med regatnim jadranjem, pri vodenju vadbe v

vadbenih centrih ter lastnem treningu.

Keywords: sailing, regatta sailboat, strength exercises, coordination exercises

SELECTION OF STRENGTH AND COORDINATION EXERCISES FOR SAILORS ON

REGATTA SAILBOAT WITH BALLAST KEEL

Gorazd Vertačnik

University of Ljubljana, Faculty of sport, 2016

Sports training, Condition training

ABSTRACT

The purpose of the thesis was to present a selection of strength and coordination exercises

suitable for sailors, who are sailing on regatta sailboats with ballast keel. The exercises would

also be useful for athletes of other sports, in which the key motor abilitys are strenght and

coordination. In the first, theoretical part, we briefly described the main features of racing boats,

crew members, motor abilities, and analysis of sailors in terms of motor skills, necessary for

successful sailing. We also pointed out a problem of sailing terminology in Slovenian language.

In the second part, we presented the strength and coordination exercises that are suitable for

sailors on regatta boats, by visual and terminology content. The thesis presents assistance to

sailors in the selection of appropriate exercises to improve strength and coordination. It also

draws attention to the field of physical preparation, which hides an enormous untapped potential

for progress. This could be significantly reduced with systematic training and appropriate

exercise selection. In the creation of the thesis we drew knowledge from literature of domestic

and foreign authors, as well as from our own experiences gained during our studies, dealing with

regatta sailing, working in training centers and own personal training experiences.

Kazalo

1. Uvod ...................................................................................................................................... 11

1.1. Kratek opis glavnih tehničnih značilnosti regatne jadrnice z balastno kobilico ............ 12

1.2. Slovar nekaterih izrazov v jadranju ................................................................................ 14

1.3. Gibalne sposobnosti ....................................................................................................... 15

1.4. Analiza vlog jadralcev z vidika gibalnih sposobnosti .................................................... 16

1.4.1. Bowman (jadralec na premcu) ................................................................................ 18

1.4.2. Mastman (jadralec ob jamboru) .............................................................................. 19

1.4.3. Jolly (vsestranski jadralec) ...................................................................................... 20

1.4.4. Pitman (dvižničar) ................................................................................................... 20

1.4.5. Trimmer (upravljalec prednjih jader)...................................................................... 21

1.4.6. Pomočnik trimmerja (pomočnik upravljalca prednjih jader) .................................. 22

1.4.7. Trimmer glavnega jadra (upravljalec glavnega jadra) ............................................ 23

1.4.8. Krmar ...................................................................................................................... 24

1.4.9. Upravljalec menjalnih zateg ................................................................................... 25

1.4.10. Pomočnik upravljalca menjalnih zateg ................................................................... 26

1.4.11. Usklajevanje nalog na jadrnici ................................................................................ 27

1.5. Raziskave, ki obravnavajo jadralce jadrnic z balastno kobilico..................................... 28

1.6. Predmet in problem ........................................................................................................ 29

1.7. Namen in cilji ................................................................................................................. 30

1.8. Metode dela .................................................................................................................... 30

2. Jedro ...................................................................................................................................... 31

2.1. Izbor vaj za moč ............................................................................................................. 31

2.1.1. Vojaški poskoki s skleco ......................................................................................... 31

2.1.2. Upogibi trupa .......................................................................................................... 33

2.1.3. Hkratni dvigi noge in nasprotne roke iz opore........................................................ 34

2.1.4. Zgibe na drogu ........................................................................................................ 35

2.1.5. Polčepi na eni nogi .................................................................................................. 36

2.1.6. Sklece na eni nogi z izmeničnimi dvigi skrčene noge naprej ................................. 37

2.1.7. Horizontalni potegi v mešani vesi........................................................................... 38

2.1.8. Dvigi bokov z iztegnjeno nogo ............................................................................... 39

2.1.9. Izpadni koraki naprej z menjavo noge v skoku ...................................................... 40

2.1.10. Valovanje vrvi ......................................................................................................... 41

2.1.11. Odmiki lopatic ........................................................................................................ 42

2.1.12. Bočni prehodi ovir .................................................................................................. 43

2.1.13. Opora....................................................................................................................... 44

2.1.14. Bočna opora ............................................................................................................ 45

2.2. Izbor vaj za koordinacijo ................................................................................................ 46

2.2.1. Prehodi pod oviro iz seda ........................................................................................ 47

2.2.2. Vzvratna hoja po vseh štirih ................................................................................... 48

2.2.3. Skiping na koordinacijski lestvi .............................................................................. 49

2.2.4. Tek po vrvi in vezanje vozla ................................................................................... 50

2.2.5. Drsalni koraki naprej na koordinacijski lestvi ........................................................ 51

2.2.6. Drsalni koraki nazaj na koordinacijski lestvi .......................................................... 52

2.2.7. Skiping noter - noter, ven - ven na koordinacijski lestvi ........................................ 53

2.2.8. Skiping nazaj na koordinacijski lestvi .................................................................... 54

2.2.9. Gibanje v opori ležno spredaj (noter-noter, ven-ven) na koordinacijski lestvi ....... 55

2.2.10. Ohranjanje ravnotežnega položaja na različnih pripomočkih ................................. 56

3. Sklep ..................................................................................................................................... 57

4. Viri ........................................................................................................................................ 59

5. Viri slik ................................................................................................................................. 60

Kazalo slik

Slika 1. Shema jadrnice Falot in prikaz delov jadrnice in opreme (Žvan, 2010). ......................... 13

Slika 2. Prikaz jader s katerimi jadra jadrnica Falot (Žvan, 2010). .............................................. 14

Slika 3. Tloris jadrnice Falot in vloge jadralcev po številkah od premca do krme. (Žvan, 2010). 17

Slika 4. Bowman pripenja dvižnico asimetričnega špinakerja pred dvigom (osebni arhiv, 2015).

....................................................................................................................................................... 19

Slika 5. Mastman (levo) in bowman (desno) med dvigom asimetričnega špinakerja (osebni arhiv,

2015). ............................................................................................................................................ 20

Slika 6. Pitman med vrtenjem na vitlu (osebni arhiv, 2015). ........................................................ 21

Slika 7. Trimmer med upravljanjem drifterja (osebni arhiv, 2015). ............................................. 22

Slika 8. Trimmer in pomočnik trimmerja, na krmi upravljalec menjalnih zateg (osebni arhiv,

2015). ............................................................................................................................................ 23

Slika 9. Trimmer glavnega jadra - tretji z desne (osebni arhiv, 2015). ......................................... 24

Slika 10. Trimmer glavnega jadra in krmar (osebni arhiv, 2015). ................................................ 25

Slika 11. Prikaz dela upravljalca menjalnih zateg (osebni arhiv, 2015). ...................................... 26

Slika 12. Upravljalca menjalnih zateg med manevrom (osebni arhiv, 2015). .............................. 27

Slika 13. Posadka s svojo težo poskuša ravnati nagib jadrnice (http://skipper-marina.blogspot.si).

....................................................................................................................................................... 28

Slika 14. a, b, c, d, e, f. Potek vaje Vojaški poskoki s skleco (osebni arhiv, 2016). ..................... 32

Slika 15. a, b. Potek vaje Upogibi trupa (osebni arhiv, 2016). ..................................................... 33

Slika 16. a, b. Potek vaje Hkratni dvigi noge in nasprotne roke iz opore (osebni arhiv, 2016). ... 34

Slika 17. a, b. Potek vaje Zgibe na drogu (osebni arhiv, 2016). ................................................... 35

Slika 18. a, b. Potek vaje Polčepi na eni nogi (osebni arhiv, 2016). ............................................. 36

Slika 19. a, b, c, d. Potek vaje Sklece na eni nogi z izmeničnimi dvigi skrčene noge naprej

(osebni arhiv, 2016). ..................................................................................................................... 37

Slika 20. a, b. Potek vaje Horizontalni potegi v mešani vesi (osebni arhiv, 2016). ...................... 38

Slika 21. a, b. Potek vaje Dvigi bokov z iztegnjeno nogo (osebni arhiv, 2016). .......................... 39

file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098260file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098261file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098262file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098263file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098263file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098264file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098264file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098265file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098266file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098267file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098267file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098268file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098269file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098270file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098271file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098272file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098272

Slika 22. a, b, c. Potek vaje Izpadni koraki z menjavo noge v skoku (osebni arhiv, 2016). ......... 40

Slika 23. a, b. Potek vaje Valovanje vrvi (osebni arhiv, 2016). .................................................... 41

Slika 24. a, b. Potek vaje Odmiki lopatic (osebni arhiv, 2016)..................................................... 42

Slika 25. a, b, c, d. Potek vaje Bočni prehodi ovir (osebni arhiv, 2016). ...................................... 43

Slika 26. Potek vaje Opora (osebni arhiv, 2016). ......................................................................... 44

Slika 27. Potek vaje Bočna opora (osebni arhiv, 2016). ............................................................... 45

Slika 28. a, b, c, d. Potek vaje Prehodi pod oviro iz seda (osebni arhiv, 2016). ........................... 47

Slika 29. a, b, c. Potek vaje Vzvratna hoja po vseh štirih (osebni arhiv, 2016). ........................... 48

Slika 30. a, b. Potek vaje Skiping na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016). ......................... 49

Slika 31. a, b, c, d. Potek vaje Tek po vrvi in vezanje vozla (osebni arhiv, 2016). ...................... 50

Slika 32. a, b, c, d. Potek vaje Drsalni koraki naprej na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

....................................................................................................................................................... 51

Slika 33. a, b, c, d. Potek vaje Drsalni koraki nazaj na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

....................................................................................................................................................... 52

Slika 34. a, b, c, d. Potek vaje Skiping noter-noter, ven-ven na koordinacijski lestvi (osebni arhiv,

2016). ............................................................................................................................................ 53

Slika 35. a, b, c, d. Potek vaje Skiping nazaj na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016). ........ 54

Slika 36. a, b, c, d. Potek vaje Gibanje v opori ležno spredaj (noter-noter, ven-ven) na

koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016). .................................................................................... 55

Slika 37. a, b, c, d. Potek vaje Ohranjanje ravnotežnega položaja na različnih pripomočkih

(osebni arhiv, 2016). ..................................................................................................................... 56

file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098281file:///E:/TISK%20DIPLOME/Diplomsko%20delo%20-%20Gorazd%20Vertačnik%20(pripravljeno%20za%20tisk).doc%23_Toc461098288

11

1. Uvod

V diplomskem delu želimo predstaviti izbor krepilnih in koordinacijskih vaj za jadralce, ki

jadrajo na regatnih jadrnicah z balastno kobilico.

Regatno ali tekmovalno jadranje se je pričelo s prvo zabeleženo prijateljsko regato med Kraljem

Charlesom II. in njegovim bratom Vojvodo Yorškim, leta 1861. Pomerila sta se na reki Temzi od

Greenwicha do Gravesenda in nazaj (Herreshoff C. H., 1983). Od takrat, pa vse do danes, se

jadralni šport nenehno razvija. Nanj vplivajo nova raziskovalna odkritja v hidrodinamiki ter

aerodinamiki, prav tako pa uporaba novih, sodobnih materialov.

Regatne jadrnice se od potovalnih precej razlikujejo. Največje razlike se kažejo v boljših plovnih

lastnostih, v večji kompleksnosti rokovanja z njimi ter manjšem udobju, ki ga nudijo jadralcem.

Zaradi slabše stabilnosti in številnih možnosti nastavitev opreme od jadralcev zahtevajo

usklajeno delovanje. Število jadralcev, potrebnih za učinkovito plovbo, se od jadrnice do

jadrnice razlikuje. Regatna jadrnica Falot, ki jo bomo uporabili kot primer, potrebuje za

učinkovito jadranje deset članov posadke. Jadralci morajo med jadranjem tehnično brezhibno

opravljati točno določene naloge. Te lahko opravijo le, če imajo dobro razvite specifične gibalne

sposobnosti, ki so povezane z izvajanjem njihovih nalog. Najpomembnejše gibalne sposobnosti

za jadralce so ravnotežje, koordinacija, moč in vzdržljivost.

S spreminjanjem vetrovnih pogojev se spreminjajo sile, ki preko jader delujejo na jadrnico in

jadralce, zato je moč ena najbolj pomembnih gibalnih sposobnosti, ki jo morajo razvijati.

Predvsem vzdržljivost v moči je za regatno jadranje izrednega pomena. Ker se jadranje odvija v

naravnem in nestabilnem okolju, kjer se pogoji ves čas spreminjajo, je, ob ravnotežju,

koordinacija prav tako izjemno pomembna gibalna sposobnost. Glede na dejstvo, da regate

trajajo različno dolgo, je zelo pomembna tudi vzdržljivost jadralcev.

Pričakujemo, da bomo z diplomskim delom spodbudil jadralce k sistematičnemu razvijanju tistih

gibalnih sposobnosti, ki najbolj pripomorejo k izboljšanju športnih rezultatov. Predlagan izbor

vaj predstavlja eno izmed možnosti vadbe za razvoj najpomembnejših gibalnih sposobnosti v

jadralnem športu, pri kateri vadeči ne potrebujejo naprav za vadbo. Prav tako želimo z

diplomskim delom opozoriti na pomanjkanje slovenske jadralne terminologije in hkrati

spodbuditi strokovnjake Jadralne zveze Slovenije ter slaviste k uvedbi ustreznih prevodov.

12

1.1. Kratek opis glavnih tehničnih značilnosti regatne jadrnice z

balastno kobilico

Jadrnica z balastno kobilico tipa slup je jadrnica, ki ima en trup, balastno kobilico in vsaj dve

jadri (glavno in prednje jadro) (Stropnik, 2009).

Jadra, ki jih uporablja večina regatnih jadrnic tega tipa, med njimi tudi Falot, so: glavno jadro ter

prednja jadra (prečka, genova, asimetrični špinaker, drifter).

Stabilnost regatne jadrnice se zagotavlja s težo balastne kobilice ter s telesno težo posadke. Pri

nekaterih regatnih jadrnicah pa uporabljajo tudi vodne balaste.

Posebnost regatnih jadrnic je vpetje jambora na krmnem delu jadrnice, ki zaradi velike površine

glavnega jadra ni vpet le z eno zadnjo pripono ali zatego (ang.: »backstay«), ampak se

uporabljata dve menjalni zategi (ang.: »running backstay«), s katerima upravljata dva člana

posadke. Jadrnice tega tipa uporabljajo pomični kosnik, na katerega se pripenja asimetrični

špinaker in drifter.

13

Slika 1. Shema jadrnice Falot in prikaz delov jadrnice in opreme (Žvan,

2010).

14

Slika 1 prikazuje shemo jadrnice Falot. S slike so razvidni deli jadrnice in opreme. Prav tako je

razvidna oblika in velikost glavnega jadra, ki je glavni razlog za uporabo menjalnih zateg.

Slika 2 prikazuje jadra, ki jih uporabljajo jadralci regatne jadrnice Falot. Glavno jadro je ves čas

v uporabi, prednja jadra pa se menjavajo glede na vetrovne razmere in smer vožnje. Z oznako a)

je prikazana jadrnica, ki jadra z asimetričnim špinakerjem. Z oznako b) je prikazana jadrnica, ki

jadra z drifterjem. Z oznako c) je prikazana jadrnica, ki jadra z genovo. Z oznako d) pa je

prikazana jadrnica, ki jadra s prečko.

1.2. Slovar nekaterih izrazov v jadranju

Jambor – aluminijast ali kompozitni profil na katerega se dvigajo jadra.

Deblo – aluminijast ali kompozitni profil pritrjen na jambor, ki mogoča pripenjanje zadnjega,

spodnjega dela glavnega jadra.

Pomični kosnik – pomični aluminijast ali kompozitni profil na premcu jadrnice, ki omogoča

pripenjanje zelo velikih jader (asimetrični špinaker in drifter).

Menjalni zategi – dve vrvi, ki predstavljata vpetje jambora na krmi regatne jadrnice

Balastna kobilica –zelo težek hidrodinamičen profil, ki ohranja stabilnost jadrnice ter preprečuje

bočno odnašanje iz smeri jadranja.

Slika 2. Prikaz jader s katerimi jadra jadrnica Falot (Žvan, 2010).

15

Krmilo – del opreme jadrnice. Sestavljeno je iz krmilnega lista, osi krmila in ruda. Krmar preko

ruda krmili krmilni list in tako jadrnici spreminja smer plovbe.

Rudo – profil s katerim krmar upravlja krmilni list in s tem jadrnici spreminja smer plovbe.

Premec - prednji del jadrnice.

Krma - zadnji del jadrnice.

Paluba – zgornji, pohodni del jadrnice po katerem se gibljejo jadralci.

Vodni balasti – rezervoarji v trupu jadrnice, ki omogočajo polnjenje in praznjenje vode. S težo

načrpane vode pomagajo jadralcem pri ohranjanju stabilnosti jadrnice.

Vitel – del opreme jadrnice. Nanj se ovije vrv med upravljanjem z jadrom. S tem se zmanjšajo

sile, ki delujejo na jadralca.

Prečka – prednje jadro, katerega zadnji rob ne sega preko osi jambora.

Genova – prednje jadro, katerega zadnji rob sega preko osi jambora.

Drifter – prednje jadro iz zelo lahkega materiala, ki se pripenja na pomični kosnik in vrh

jambora, zadnji rob pa sega preko osi jambora.

Asimetrični špinaker – jadro zelo velike površine, pripeto na pomični kosnik in vrh jambora,

namenjeno jadranju v smeri z vetrom.

Dvižnice – vrvi s katerimi dvigamo jadra.

Zagozde vrvi (ang.: »stoppers«) – del opreme jadrnice. Z njihovo pomočjo se zagozdijo

dvižnice in ostale vrvi, da med jadranjem ne popuščajo velikim silam, ki delujejo na njih.

1.3. Gibalne sposobnosti

V strokovni literaturi se opredelitev gibalnih sposobnosti med različnimi avtorji nekoliko

razlikuje, zato smo se pri opredelitvi gibalnih sposobnosti opirali na Pistotnika.

Po Pistotniku (1999) so gibalne sposobnosti odgovorne za izvedbo naših gibov in so po eni strani

prirojene, po drugi pa pridobljene. Po svoji dednostni zasnovi se zelo razlikujejo. Na nekatere

lahko z gibalno aktivnostjo znatno vplivamo (moč, gibljivost), na druge pa v manjši meri

(hitrost, koordinacija, ravnotežje, preciznost).

Gibljivost predstavlja sposobnost izvajanja gibov z veliko amplitudo. Nanjo lahko vplivamo v

relativno velikem obsegu.

16

Moč je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil in jo je

mogoče v veliki meri natrenirati.

Koordinacija je sposobnost za učinkovito oblikovanje in izvajajne kompleksnih gibalnih nalog.

V veliki meri je prirojena. Nanjo se da s treningom vplivati v nekoliko manjši meri.

Hitrost je sposobnost za izvedbo gibanja z največjo frekvenco ali v najkrajšem času. V veliki

meri je prirojena, tako da nanjo lahko vplivamo v zelo majhni meri.

Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so potrebni za vračanje

telesa v ravnotežni položaj, kadar je le ta porušen (Pistotnik, 2011). V veliki meri je prirojeno in

deluje avtomatsko. Lahko pa na manifestacijo ravnotežja vplivamo z vadbo.

Preciznost je sposobnost za ustrezno določitev smeri in sile pri usmeritvi telesa ali izvrženega

objekta proti želenemu cilju v prostoru (Pistotnik, 2011). V to sposobnost sodi tako preciznost z

izvrženim objektom kot tudi preciznost z vodenim objektom. Preciznost pa se v strokovni

literaturi pojavlja tudi kot eden izmed vidikov koordinacije (Ušaj, 2003). Stopnja prirojenosti ni

znana, lahko pa nanjo s treningom vplivamo.

Pistotnik (2011) navaja, da nekateri avtorji med gibalne sposobnosti uvrščajo tudi vzdržljivost,

medtem ko drugi to sposobnost štejejo k funkcionalnim sposobnostim. Vzdržljivost je

sposobnost dolgotrajnega prenašanja naporov in je pogojena z aerobnimi energijskimi procesi ter

motivacijo. Z vadbo jo lahko v veliki meri izboljšamo.

1.4. Analiza vlog jadralcev z vidika gibalnih sposobnosti

Na regatni jadrnici so vloge, in s tem tudi gibalne naloge vsakega posameznika, natančno

določene. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili vloge jadralcev ter gibalne sposobnosti, ki

so pomembne za učinkovito opravljanje gibalnih nalog, določenih z vlogo, na regatni jadrnici.

Kot primer bomo opisali jadralce regatne jadrnice Falot. Za nekatere izraze in poimenovanja

vlog jadralcev bomo v nadaljevanju diplomskega dela uporabili tuje izraze, saj v slovenskem

jeziku zaenkrat še ne obstajajo. Ob poimenovanju vsake vloge bomo, le enkrat, v oklepaju

predlagali, kako bi jo lahko poimenovali v slovenskem jeziku. Prav tako bomo opozorili nanjo

pri vsakem naslovu poglavja, nato pa bomo, zaradi preglednosti besedila, uporabljal do sedaj

znane in jadralcem poznane izraze.

17

Slika 3 prikazuje osnovno razporeditev jadralcev na jadrnici Falot. S števili od 1 do 10 so

označene vloge jadralcev, ki bodo opisane v nadaljevanju diplomskega dela in bodo naštete in

opisane v enakem vrstnem redu. Slika prav tako prikazuje dele jadrnice in opreme, ki na Sliki 1

niso razvidni.

Vloge jadralcev na jadrnici Falot so:

bowman (jadralec na premcu),

mastman (jadralec ob jamboru),

jolly (vsestranski jadralec),

pitman (dvižničar),

trimmer (upravljalec prednjih jader),

pomočnik trimmerja (pomočnik upravljalca prednjih jader),

trimmer glavnega jadra (upravljalec glavnega jadra),

krmar,

upravljalec menjalnih zateg in

pomočnik upravljalca menjalnih zateg.

Slika 3. Tloris jadrnice Falot in vloge jadralcev po številkah od premca do krme.

(Žvan, 2010).

18

Uporabljene tujke izhajajo iz tuje literature. Nekatera poimenovanja vlog pa tudi v tuji literaturi

ne obstajajo ali pa se med avtorji zelo razlikujejo. Tako na primer jolly (vsestranski jadralec) tudi

v tuji literaturi ni naveden ali pa ga redki avtorji, ki obravnavajo vloge, navajajo z različnimi

imeni. Na jadrnici Falot ima jolly zelo pomembno vlogo, zato ga kljub neustreznemu

poimenovanju moramo opisati.

Vloge jadralcev se oblikujejo glede na zasnovo jadrnice, kondicijsko pripravljenost jadralcev in

tehniko jadranja, ki jo določi krmar. Lahko bi se zgodilo, da na isti jadrnici dva krmarja različno

razdelita vloge. Gibalne naloge, ki jih opravlja prej omenjeni jadralec, bi lahko drug krmar

razdelil med ostale jadralce, vendar bi s tem občutno vplival na tehniko jadranja in na hitrost

izvedbe manevrov. Med jadranjem v šibkem vetru je jolly jadralec, ki nima veliko dela, v

močnem vetru pa je nepogrešljiv član posadke.

Z zgornjo razlago želimo opozoriti na dejstvo, da v jadranju na regatnih jadrnicah vsak krmar

poskuša uskladiti delo posadke po svojih željah, glede na možnosti, ki so mu na voljo. S tem želi

optimizirati jadranje z namenom doseganja večje hitrosti, krajšega časa manevrov in doseganja

boljših rezultatov. Tako se lahko vloge delijo različno in niso določene s pravili.

1.4.1. Bowman (jadralec na premcu)

Bowman je zadolžen za vsa prednja jadra. Njegove naloge so priprava in pripenjanje prednjih

jader ter pomoč pri dviganju in spuščanju le teh. Ker je amplituda gibanja premca na jadrnici

najbolj izrazita, mora imeti dobro razvito ravnotežje. Pri gibanju mora upoštevati razne ovire,

zato je koordinacija, predvsem agilnost bowmana, izrednega pomena. Prav tako mora imeti

dobro razvito vzdržljivost v moči, saj si lahko naloge, ki jih opravlja, zelo hitro sledijo.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega bowmana, so: vzdržljivost v moči, koordinacija

(agilnost) in ravnotežje.

19

Slika 4 prikazuje bowmana (jadralec na premcu) med pripenjanjem dvižnice na asimetrični

špinaker. Jadrnica med tem jadra proti vetru z genovo in glavnim jadrom. Na sliki je viden

izvlečen pomični kosnik na premcu jadrnice, ki je pripravljen za pripenjanje prednjega dela

asimetričnega špinakerja.

1.4.2. Mastman (jadralec ob jamboru)

Mastman je odgovoren za vsa dela, ki so povezana z jamborom. Njegove naloge so dviganje in

spuščanje jader ter pomoč bowmanu pri vseh njegovih opravilih.

Ob ravnotežju, koordinaciji in vzdržljivosti v moči pa pri njegovem delu pride do izraza tudi

maksimalna moč.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega mastmana, so: maksimalna moč, vzdržljivost v moči,

koordinacija (agilnost), ravnotežje.

Slika 4. Bowman pripenja dvižnico asimetričnega špinakerja

pred dvigom (osebni arhiv, 2015).

20

Slika 5 prikazuje mastmana (jadralca ob jamboru) med dvigom asimetričnega šinakera, ki se

dviga za prečko. Bowman (jadralec na premcu) pa poskuša sprostiti zapleteno vrv.

1.4.3. Jolly (vsestranski jadralec)

Jolly je jadralec, ki je zadolžen za pospravljanje jader v podpalubje, pripravo ter zlaganje

asimetričnega špinakerja po uporabi in upravljanje z vodnimi balasti.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega vsestranskega jadralca, so: vzdržljivost v moči,

koordinacija (agilnost), ravnotežje.

1.4.4. Pitman (dvižničar)

Pitman upravlja z vrvmi s centralnega dela palube jadrnice, kjer so nameščene vse zagozde (ang.:

»stoppers«) za dvižnice in ostale vrvi za nastavitve jader. Njegove naloge so dviganje in

spuščanje jader, nastavitve glavnega jadra, krajšave, izvlečenje in pospravljanje pomičnega

kosnika idr. Pri svojem delu si pomaga z uporabo vitla.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega pitmana, so: moč, vzdržljivost v moči, koordinacija

in ravnotežje.

Slika 5. Mastman (levo) in bowman (desno) med dvigom

asimetričnega špinakerja (osebni arhiv, 2015).

21

Slika 6 prikazuje pitmana, ki spreminja nastavitev glavnega jadra, s pomočjo vrtenja na vitlu.

1.4.5. Trimmer (upravljalec prednjih jader)

Trimmer skrbi za optimalno nastavitev prednjih jader. Svoje delo opravlja s centralnega dela

palube jadrnice, pri tem pa tesno sodeluje s krmarjem. Ves čas plovbe je aktiven. Med jadranjem

premaguje relativno velike sile, zato mora imeti dobro razvito moč in vzdržljivost v moči.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega trimmerja, so: moč, vzdržljivost v moči, koordinacija

(agilnost), ravnotežje, hitrost krožnih gibanj (delo na vitlu).

Slika 6. Pitman med vrtenjem na

vitlu (osebni arhiv, 2015).

22

Slika 7 prikazuje trimmerja med delom. Vrv, preko katere upravlja z jadrom, je navita okoli

vitla. S slike je razvidna njegova osredotočenost na pretok vetra po jadru.

1.4.6. Pomočnik trimmerja (pomočnik upravljalca prednjih jader)

Pomočnik trimmerja predstavlja pomoč glavnemu trimmerju pri nalogah, za katere je le ta

zadolžen. Njegova pomoč pride najbolj do izraza pri jadranju v močnem vetru, pri menjavah

stranice ter pri menjavah jader.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega pomočnika trimmerja, so: moč, vzdržljivost v moči,

koordinacija (agilnost), ravnotežje, hitrost krožnih gibanj (delo na vitlu).

Slika 7. Trimmer med upravljanjem

drifterja (osebni arhiv, 2015).

23

Slika 8 prikazuje trimmerja in pomočnika trimmerja med upravljanjem prednjega jadra. Na

krmnem delu palube pa upravljalec menjalnih zateg poskuša z lastno težo vzdrževati optimalni

nagib jadrnice.

1.4.7. Trimmer glavnega jadra (upravljalec glavnega jadra)

Trimmer glavnega jadra skrbi za optimalno nastavitev glavnega jadra. Spremlja delo trimmerja

prednjih jader in hkrati z njim reagira na vsako spremembo smeri jadrnice ali spremembo moči

ter smeri vetra. Nenehno je v kontaktu s krmarjem, ki mu daje informacije o želenih nastavitvah,

glede na sile, ki jih občuti na rudu. Prav tako komunicira z pitmanom, ki po potrebi uravnava

posamezne nastavitve glavnega jadra. Pri svojem delu premaguje zelo velike sile, predvsem pri

jadranju proti vetru in ob močnejšem vetru.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega trimmerja glavnega jadra, so: maksimalna moč,

vzdržljivost v moči, hitrost ponavljajočih se gibanj.

Slika 8. Trimmer in pomočnik trimmerja, na krmi

upravljalec menjalnih zateg (osebni arhiv, 2015).

24

S slike 9 je razvidna osredotočenost trimmerja glavnega jadra na pretok vetra po glavnem jadru.

1.4.8. Krmar

Krmar krmari jadrnico in je v vsakem trenutku odgovoren za doseganje največje možne hitrosti v

želeni smeri. Odloča o poteku nastopa na regati.

Sposoben mora biti hkrati razumeti in reševati kompleksne probleme: vodenje jadrnice, regatno

polje, jadralna pravila in tehnične podrobnosti same jadrnice (Beggs, Derbishire, Whitmore,

1993). Med plovbo ne premaguje velikih sil, zato ob ravnotežju, koordinaciji in splošni telesni

vzdržljivosti ne potrebuje specialnega treninga za izboljšanje ostalih gibalnih sposobnosti.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega krmarja, so: ravnotežje, koordinacija, vzdržljivost.

Slika 9. Trimmer glavnega jadra - tretji z desne

(osebni arhiv, 2015).

25

Slika 10 prikazuje trimmerja glavnega jadra (levo) in krmarja (desno) pri njunem delu. Iz slike je

razvidna njuna osredotočenost na z vlogo določeno nalogo. Trimmer glavnega jadra spremlja

obliko glavnega jadra in pretok vetra na njem, medtem ko je krmar osredotočen na smer vožnje

in hitrost plovbe jadrnice.

1.4.9. Upravljalec menjalnih zateg

Upravljalec menjalnih zateg je odgovoren za pritegovanje privetrne menjalne zatege. Premaguje

relativno velike sile, vendar v zelo kratkih časovnih obdobjih. Pri svojem delu si zmeraj pomaga

s prenosom sile menjalne zatege preko vitla. Najbolj je obremenjen med pogostim menjavanjem

stranice. Pri njegovem delu je usklajenost s pomočnikom še posebej pomembna.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega upravljalca menjalnih zateg, so: moč, koordinacija,

ravnotežje, hitrost krožnih gibanj (delo na vitlu).

Slika 10. Trimmer glavnega jadra in krmar (osebni

arhiv, 2015).

26

Slika 11 prikazuje upravljalca menjalnih zateg med pritegovanjem menjalne zatege preko vitla.

1.4.10. Pomočnik upravljalca menjalnih zateg

Pomočnik upravljalca menjalnih zateg je odgovoren za popustitev zavetrne menjalne zatege, ko

dobi povelje od upravljalca menjalnih zateg, da je privetrna pritegnjena in zavarovana.

Če sta dovolj izkušena, lahko delo opravljata vsak na svojem boku, kar je tudi najbolj učinkovito.

Takrat sta popolnoma enakovredna.

Gibalne sposobnosti, ki odlikujejo dobrega pomočnika upravljalca menjalnih zateg in jih mora z

vadbo razvijati, so: moč, koordinacija, ravnotežje, hitrost krožnih gibanj (delo na vitlu).

Slika 11. Prikaz dela upravljalca menjalnih zateg

(osebni arhiv, 2015).

27

Slika 12 prikazuje upravljalca menjalnih zateg (levo) in pomočnika upravljalca menjalnih zateg

(desno) med manevrom.

1.4.11. Usklajevanje nalog na jadrnici

Za usklajevanje nalog na jadrnici skrbi krmar, ki s kratkimi in jedrnatimi navodili poveljuje

posadki. Jadralci morajo imeti dovolj znanja o tehniki regatnega jadranja, da lahko zahtevane

gibalne naloge učinkovito opravljajo. Pri tem morajo spremljati delo ostalih članov posadke, saj

so gibalne naloge jadralcev med seboj močno povezane in potekajo hkratno. Za uspešno izveden

manever morajo jadralci gibalne naloge izvesti hitro, pravočasno in brez napak.

Jadralci so ob gibalnih nalogah, ki jih izvajajo med manevri, zadolženi še za ravnanje nagiba

jadrnice. Takoj po izvedenem manevru, sedejo na bok jadrnice in ji poskušajo s svojo telesno

težo zmanjšati nagib. S tem lahko občutno vplivajo na hitrost plovbe. Krmar, trimmer glavnega

jadra in trimmer so edini, ki ostanejo na svojih jadralnih mestih.

Slika 12. Upravljalca menjalnih zateg med manevrom (osebni arhiv,

2015).

28

S slike 13 je razvidno visenje jadralcev na boku jadrnice z namenom ravnanja nagiba jadrnice.

1.5. Raziskave, ki obravnavajo jadralce jadrnic z balastno kobilico

Regatno jadranje je zaradi svoje specifičnosti relativno slabo raziskano. Pri pregledu literature

smo ugotovili, da na področju vpliva gibalnih sposobnosti jadralcev na rezultate v jadranju še ni

opravljenih veliko raziskav. V Sloveniji sploh ne. V tuji literaturi pa večina raziskovalcev

obravnava jadralce manjših jadrnic, predvsem olimpijskih jadralnih razredov. Pri slednjih so

raziskovali predvsem sposobnost dolgotrajnega visenja, ki pa se na jadrnicah z balastno kobilico

ne pojavlja na enak način. Jadralci jadrnic z balastno kobilico visijo v sedečem položaju, čez ali

skozi varnostno ograjo na boku jadrnice, kar jim predstavlja odmor in ne visoko intenzivno

aktivnost.

V raziskavah jadralcev, ki tekmujejo na regati Pokala Amerike, je Allen s sodelavci (2005)

ugotovil, da so med najpogosteje poškodovanimi jadralci bowman in jadralci, ki vrtijo vitlo

(ang.: »grinders«). Najpogostejša mesta poškodb pa so križni del hrbtenice, rama, koleno, in

roka. V sklepu raziskave priporoča, da bi lahko jadralci z izboljšanjem gibalnih sposobnosti,

predvsem moči, gibljivosti in koordinacije, preventivno vplivali na pojav poškodb.

Bernardi s sodelavci (2006) je raziskoval fiziološke značilnosti jadralcev Pokala Amerike, kjer je

prav tako raziskoval jadralce, ki med jadranjem vrtijo vitlo. Ugotovil je, da so aerobni procesi pri

teh jadralcih enako pomembni kot anaerobni, saj so aerobni procesi odgovorni za hitrost

Slika 13. Posadka s svojo težo poskuša ravnati nagib jadrnice

(http://skipper-marina.blogspot.si).

29

okrevanja med odmorom. Jadralcem zato priporoča, da v vadbo ob anaerobnih aktivnostih

vključijo tudi aerobne aktivnosti rok in ramenskega obroča.

Prlenda (2003) in Majce (2004) sta v svojih raziskavah odkrila statistično značilno povezavo

med koordinacijo, predvsem agilnostjo in frekvenco gibov pri uspešnosti učenja jadranja.

Neville s sodelavci (2009) je v svojih raziskavah analiziral regate in jadralce Pokala Amerike.

Ugotovil je, da so imeli člani posadke jadrnice, ki je hitreje odjadrala regato, bolje razvito moč in

vzdržljivost v moči, kar je verjetno prispevalo k hitrejšim manevrom.

Razlog za številne raziskave jadralcev, ki na jadrnicah Pokala Amerike vrtijo vitlo, je verjetno ta,

da so ti med jadranjem najbolj obremenjeni. Tako pri vrtenju vitla na omenjenih jadrnicah

sodelujejo vsi jadralci, ki so opravili svoje primarne gibalne naloge.

Pri regatnem jadranju so dobro razvite gibalne sposobnosti pogoj za optimalno tehniko jadranja.

Na rezultat pa ob tehniki jadranja vpliva še cela vrsta drugih dejavnikov, zato je raziskovanje

tega športa nekoliko oteženo. Zaradi velikega števila spremenljivk je težko določiti, katera od

njih v največji meri vpliva na končni rezultat.

Predvidevamo, da bo v prihodnosti izvedenih več raziskav na tem področju, saj je jadranje

zmeraj bolj razširjen in priljubljen šport. Regatne jadrnice postajajo zmeraj hitrejše in tehnično

dovršene, zato so tudi zahteve po kondicijski pripravi jadralcev zmeraj večje.

1.6. Predmet in problem

Predmet diplomskega dela so krepilne in koordinacijske vaje, prilagojene potrebam jadralcev

regatnih jadrnic z balastno kobilico.

Problem predstavlja nezadostna kondicijska priprava jadralcev, ki jo je opaziti v praksi. Ta je

posledica nesistematičnega razvoja in ohranjanja gibalnih sposobnosti jadralcev, saj jih razvijajo

in ohranjajo s športno rekreativnimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo v prostem času.

Pogostost in intenzivnost le teh pa se od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Ker vadba

ni sistematična in strokovno vodena, prihaja do velikih odstopanj v kondicijski pripravi med

posameznimi jadralci. Jadranje na regatnih jadrnicah z balastno kobilico pa od jadralcev zahteva

dobro razvitost nekaterih gibalnih sposobnosti iz več razlogov. Najpomembnejši med njimi so

skrb za lastno varnost, preprečevanje poškodb zaradi preobremenitev in doseganje dobrih

rezultatov na regatah.

Drug problem predstavlja pomanjkanje strokovne literature, ki obravnava kondicijsko pripravo,

posebej prilagojeno potrebam jadralcev, ki jadrajo na jadrnicah z balastno kobilico.

30

Prav tako velik problem predstavlja pomanjkanje slovenske jadralne terminologije. Veliko

izrazov, povezanih z jadranjem, v slovenskem jeziku še sploh ne obstaja, zato smo v diplomskem

delu morali uporabljati tujke. Na pobudo mentorja smo nekatere izmed izrazov poskusili

prevesti, vendar menimo, da tako strokovno delo pritiče strokovnjakom Jadralne zveze Slovenije

in jezikoslovcem.

1.7. Namen in cilji

Namen diplomskega dela je predstaviti izbor krepilnih in koordinacijskih vaj namenjenih

treningu jadralcev regatnih jadrnic z balastno kobilico.

S predstavljenimi vajami bodo lahko jadralci razvijali moč in koordinacijo, ki predstavljata dve

izmed najpomembnejših gibalnih sposobnosti regatnih jadralcev. Njun razvoj lahko v veliki meri

pripomore k hitrost izvedbe manevrov in doseganju boljših tekmovalnih rezultatov, kar

predstavlja cilj vsakega jadralca.

Izbrane vaje lahko preventivno vplivajo na pojav poškodb, ki so posledica preobremenitev.

Prav tako želimo s predstavljenim izborom vaj jadralcem olajšati izbiro primernih vaj, za katere

ne bodo potrebovali naprav in jih obenem spodbuditi k sistematičnemu treningu za izboljšanje

gibalnih sposobnosti.

Vaje so uporabne za vse jadralce, prav tako pa tudi za ostale športnike, pri katerih sta moč in

koordinacija ključni gibalni sposobnosti za uspeh.

1.8. Metode dela

Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke in informacije smo

pridobili iz strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter svetovnega spleta. Prav tako smo v

delo vključili tudi lastne izkušnje, znanja in opažanja s področja regatnega jadranja in športnega

treniranja.

Izbrane vaje bomo predstavili s pomočjo slikovnega gradiva, s katerim je prikazan začetni in

končni položaj pri vadbi ter potek vaje. Prav tako smo vaje opisali z vidika delovanja mišic

oziroma delov telesa, ki so pri določeni vaji najbolj obremenjeni.

Vaje so primerne za vse vloge jadralcev regatne jadrnice, v komentarju ob slikovnem gradivu pa

bomo navedli, za katere vloge še posebej.

31

2. Jedro

Pri jadralcih na jadrnici z balastno kobilico prihaja do obremenitev mišic celega telesa. Najbolj

so obremenjene mišice rok in ramenskega obroča ter mišice trupa. Izjemnega pomena so mišice

stabilizatorjev trupa, ki pripomorejo k optimalnemu izvajanju gibalnih nalog, prav tako pa

preventivno vplivajo na morebitne poškodbe ledvenega dela hrbtenice.

Dobro razvita koordinacija v veliki meri prispeva k optimalni izvedbi z vlogo določenih gibalnih

nalog. Prispeva pa tudi k boljšemu opravljanju gibalnih nalog v oteženih okoliščinah ali ob

povečani utrujenosti. Prav tako je izredno pomembna pri samem gibanju na palubi jadrnice.

Izbrane vaje predstavljajo kompleksne gibalne naloge, ki so sestavljene tako, da pri vadbi pride

do sočasnega proženja mišičnih skupin stabilizatorjev trupa in ekstremitet. Tak način proženja

mišičnih skupin je tudi najbližje realni situaciji med jadranjem, pri katerem gibalne naloge

zmeraj vključujejo mišične skupine stabilizatorjev trupa ter mišične skupine rok in nog.

Slike v nadaljevanju diplomskega dela nazorno prikazujejo potek predlaganih vaj, zato poteka ne

bomo dodatno opisovali.

2.1. Izbor vaj za moč

2.1.1. Vojaški poskoki s skleco

Začetni položaj: stoja snožno.

Izvedba: spust v oporo čepno spredaj, skok v oporo ležno spredaj, skleca, skok v oporo čepno

spredaj ter skok v stojo z vzročenjem. Ponovitve si zaporedno sledijo. Med njimi ni odmora.

Namen: krepitev stabilizatorjev trupa, iztegovalk komolcev, vodoravnih upogibalk ramen,

upogibalk in iztegovalk kolkov in kolen ter iztegovalk gležnjev.

Komentar: gibanje se izvaja hitro in eksplozivno. Vaja vpliva na krepitev mišic celega telesa,

prav tako lahko vpliva na izboljšanje aerobnih in aerobno-anaerobnih procesov. Vaja je še

posebej primerna za bowmana, mastmana, trimmerja in trimmerja glavnega jadra.

32

Slika 14. a, b, c, d, e, f. Potek vaje Vojaški poskoki s skleco (osebni arhiv, 2016).

a) b)

c) d)

e) f)

33

2.1.2. Upogibi trupa

Začetni položaj: hrbtna leža skrčno, prednožno, stopala na letveniku, podlahti na prsih, križno.

Izvedba: upogibi trupa in vračanje v začetni položaj. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev upogibalk trupa.

Komentar: gibanje se izvaja počasi, tekoče in nesunkovito. Trebušna muskulatura je ves čas

napeta. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, trimmerja glavnega

jadra in upravljalca menjalnih zateg.

Slika 15. a, b. Potek vaje Upogibi trupa (osebni arhiv, 2016).

a) b)

34

2.1.3. Hkratni dvigi noge in nasprotne roke iz opore

Začetni položaj: opora ležno spredaj.

Izvedba: hkratni dvigi noge in nasprotne roke iz opore ter vračanje v začetni položaj. Ob vsaki

ponovitvi se zamenja stran. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev stabilizatorjev trupa, iztegovalk kolkov in ramen.

Komentar: gibanje se izvaja počasi, tekoče in nesunkovito. Vaja je še posebej primerna za:

bowmana, mastmana, trimerja, trimerja glavnega jadra in upravljalca menjalnih zateg.

Slika 16. a, b. Potek vaje Hkratni dvigi noge in nasprotne roke iz opore (osebni arhiv, 2016).

a) b)

35

2.1.4. Zgibe na drogu

Začetni položaj: vesa na drogu z nadprijemom.

Izvedba: dvigi v veso v zgibi in spusti v začetni položaj. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev upogibalk komolcev in ramen.

Komentar: gibanje se izvaja tekoče, kontrolirano in brez sunkovitih gibov. Vaja je še posebej

primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, trimmerja glavnega jadra in upravljalca menjalnih

zateg.

Slika 17. a, b. Potek vaje Zgibe na drogu (osebni arhiv, 2016).

a) b)

36

2.1.5. Polčepi na eni nogi

Začetni položaj: stoja na eni nogi, predročenje.

Izvedba: spusti v polčep in dvigi v začetni položaj. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev iztegovalk kolena in kolka.

Komentar: gibanje se izvaja počasi in kontrolirano. Vadeči izvaja polčepe na eni nogi do kota

90 stopinj v kolenskem sklepu. Pri tem je pozoren, da koleno ne preide navidezne osi, ki prehaja

vertikalno skozi prste na nogi. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja

in jollyja.

Slika 18. a, b. Potek vaje Polčepi na eni nogi (osebni arhiv, 2016).

a) b)

37

2.1.6. Sklece na eni nogi z izmeničnimi dvigi skrčene noge naprej

Začetni položaj: opora ležno spredaj.

Izvedba: spust v sklek in hkraten dvig skrčene noge naprej ter dotik komolca s kolenom.

Ponovitve se izvajajo brez odmora v začetnem položaju. Pri vsaki ponovitvi se zamenja nogo.

Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev iztegovalk komolca, vodoravnih upogibalk ramen, upogibalk kolka in

stabilizatorjev trupa.

Komentar: gibanje se izvaja počasi in kontrolirano, brez sunkovitih gibov. Vaja je še posebej

primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja in trimmerja glavnega jadra.

Slika 19. a, b, c, d. Potek vaje Sklece na eni nogi z izmeničnimi dvigi skrčene noge naprej (osebni arhiv, 2016).

a) b)

c) d)

38

2.1.7. Horizontalni potegi v mešani vesi

Začetni položaj: mešana vesa ležno, noge iztegnjene.

Izvedba: priteg v odročenje skrčeno in spust v začetni položaj.

Namen: krepitev upogibalk komolcev, vodoravnih iztegovalk ramen in stabilizatorjev trupa.

Komentar: gibanje se izvaja počasi in nesunkovito. Dvig ena sekunda, spust dve sekundi. Vaja

je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, trimmerja

glavnega jadra, pitmana in upravljalca menjalnih zateg.

Slika 20. a, b. Potek vaje Horizontalni potegi v mešani vesi (osebni arhiv, 2016).

a) b)

39

2.1.8. Dvigi bokov z iztegnjeno nogo

Začetni položaj: hrbtna leža skrčno z eno nogo, druga dvignjena od tal.

Izvedba: dvigi bokov in vračanje v začetni položaj.

Namen: krepitev iztegovalk kolka, upogibalk kolena in stabilizatorjev trupa.

Komentar: gibanje se izvaja počasi in kontrolirano, brez sunkovitih gibov. Serija ponovitev se

izvaja z eno nogo dvignjeno od tal. V naslednji seriji pa se gibanje izvaja z drugo nogo dvignjeno

od tal. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in

trimmerja glavnega jadra.

Slika 21. a, b. Potek vaje Dvigi bokov z iztegnjeno nogo (osebni arhiv, 2016).

a) b)

40

2.1.9. Izpadni koraki naprej z menjavo noge v skoku

Začetni položaj: izpadni korak naprej. Kot v kolenskem sklepu 90 stopinj.

Izvedba: skok s sonožnim odrivom, menjava nog v fazi leta ter amortiziran pristanek v izpadni

korak.

Namen: krepitev iztegovalk kolka, kolena in gležnja.

Komentar: gibanje se izvaja hitro in eksplozivno. Kot v kolenskem sklepu naj ne bo večji od 90

stopinj. Vaja je še posebej primerna za bowmana in mastmana.

Slika 22. a, b, c. Potek vaje Izpadni koraki z menjavo

noge v skoku (osebni arhiv, 2016).

a)

b)

c)

41

2.1.10. Valovanje vrvi

Začetni položaj: polčep, frontalno na dve dolgi vrvi premera okrog 3–5 centimetrov, ki ju

držimo v predročenju dol.

Izvedba: izmenično gibanje rok v smeri gor in dol.

Namen: krepitev iztegovalk in upogibalk komolcev in ramen ter stabilizatorjev trupa.

Komentar: gibanje se izvaja hitro in eksplozivno. Hitrost gibanja se prilagodi valovanju vrvi.

Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, pitmana

in trimmerja glavnega jadra.

Slika 23. a, b. Potek vaje Valovanje vrvi (osebni arhiv, 2016).

a) b)

42

2.1.11. Odmiki lopatic

Začetni položaj: opora ležno spredaj.

Izvedba: odmiki lopatic v oporo ležno spredaj. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev stabilizatorjev lopatice.

Komentar: gibanje se izvaja počasi in kontrolirano. Roke so ves čas iztegnjene. Vaja je

še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, pitmana

in trimmerja glavnega jadra.

Slika 24. a, b. Potek vaje Odmiki lopatic (osebni arhiv, 2016).

a) b)

43

2.1.12. Bočni prehodi ovir

Začetni položaj: polčep, bočno na ovire.

Izvedba: vadeči z bočnim gibanjem v nizki preži preide nizko oviro, nato v izpadnem koraku

vstran preide pod visoko oviro ter ponovno z bočnim gibanjem preide nizko oviro, se dotakne

stožca ter ponovi gibanje v nasprotno smer. Med ponovitvami ni odmora.

Namen: krepitev iztegovalk gležnjev, kolen, kolkov, odmikalk in primikalk kolkov ter

stabilizatorjev trupa.

Komentar: vadeči poskuša gibalno nalogo opraviti v čim krajšem času. Intenzivnost se lahko

stopnjuje z žogo ali s težko žogo, ki jo vadeči drži v predročenju. Vaja je še posebej primerna za:

bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in jollyja.

Slika 25. a, b, c, d. Potek vaje Bočni prehodi ovir (osebni arhiv, 2016).

a)

d) c)

b)

44

2.1.13. Opora

Začetni položaj: opora ležno spredaj na podlahteh.

Izvedba: zadrževanje statičnega položaja v opori ležno spredaj na podlahteh. Telo je iztegnjeno

in napeto.

Namen: krepitev stabilizatorjev trupa.

Komentar: vadeči je pozoren na iztegnjen položaj telesa, raven hrbet ter na dihanje. Vaja se

lahko oteži z dvigom ene noge od tal. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana,

trimmerja, pomočnika trimmerja in trimmerja glavnega jadra.

Slika 26. Potek vaje Opora (osebni arhiv, 2016).

a)

45

2.1.14. Bočna opora

Začetni položaj: opora ležno, bočno, na podlahti.

Izvedba: zadrževanje statičnega položaja v opori ležno, bočno, na podlahti.

Namen: krepitev desnih in levih upogibalk trupa in stabilizatorjev trupa.

Komentar: vadeči je pozoren na iztegnjen položaj telesa, raven hrbet in dihanje. Vaja se izvaja

na obeh bokih. Vaja se lahko oteži z dvigom druge iztegnjene noge bočno v zrak. Vaja je še

posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in trimmerja

glavnega jadra.

Slika 27. Potek vaje Bočna opora (osebni arhiv, 2016).

Izbrali smo krepilne vaje, ki za izvedbo gibanja ne izolirajo le ene mišične skupine pri

enosklepnem mišičnem krčenju, ampak se v gibanje vključujejo več sklepne skupine mišic. Vaje

lahko vplivajo na hipertrofijo mišic, znotraj mišično in medmišično koordinacijo, aktivacijo

motoričnih enot ter na izboljšanje delovanja energijskih procesov v sami mišici.

a)

46

2.2. Izbor vaj za koordinacijo

Izbrane vaje so namenjene obremenitvi jadralcev z gibalnimi nalogami, ki jih še ne obvladajo.

Nekatere med njimi simulirajo gibanje na jadrnici, medtem ko druge z jadranjem nimajo nobene

povezave.

Pomemben del jadralnega športa predstavljajo tudi mornarske spretnosti in veščine. Med njih

sodijo: uporaba vrvi, napeljevanje le teh skozi škripčevje ter vezanje vozlov. Glede na izjemno

velik pomen obvladanja teh veščin med jadranjem, smo del teh veščin vključili v program

koordinacijske vadbe.

V nadaljevanju diplomskega dela so predstavljene vaje za izboljšanje koordinacije navedene le

kot predlog. Če jih jadralci med vadbo dobro obvladajo, moramo vaje preoblikovati do te mere,

da jim bodo ponovno predstavljale izziv, saj je bistvo vadbe koordinacije prav preprečevanje

stabilizacije gibalnih programov s postavljanjem vedno novih izzivov.

47

2.2.1. Prehodi pod oviro iz seda

Začetni položaj: sed na klopi, hrbtno na oviro, prednožno.

Izvedba: obrat, dvig v stojo razkoračno, bočno ter prehod pod oviro z izpadnim korakom vstran,

nato sed na nasprotno klop, prednožno. Končni položaj se zadrži eno sekundo, nato se gibanje

izvede v nasprotno smer.

Namen: razvoj koordinacije sedanja in vstajanja ter bočnega prehoda pod oviro.

Komentar: vaja predstavlja simulacijo sedenja na boku jadrnice z namenom ravnanja le te ter

hitrega prehoda na drugi bok z vmesnim opravilom. Vaja je še posebej primerna za: bowmana,

mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, pitmana in jollyja.

Slika 28. a, b, c, d. Potek vaje Prehodi pod oviro iz seda (osebni arhiv, 2016).

a)

c) d)

b)

48

2.2.2. Vzvratna hoja po vseh štirih

Začetni položaj: opora ležno spredaj, hrbtno na ovire.

Izvedba: vzvratna hoja po vseh štirih okoli desetih ovir. Sledi dvig v stojo in šprint med ovirami

na izhodišče v začetni položaj.

Namen: razvoj koordinacije usklajenega gibanja rok in nog ter gibanja vzvratno.

Komentar: vaja predstavlja simulacijo gibanja po jadrnici. Število ovir se lahko prilagaja. Vaja

je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in jollyja.

Slika 29. a, b, c. Potek vaje Vzvratna hoja po vseh

štirih (osebni arhiv, 2016).

a) b)

c)

49

2.2.3. Skiping na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: stoja snožno, čelno na koordinacijsko lestev.

Izvedba: nizki skiping na vsako polje koordinacijske lestve.

Namen: razvoj koordinacije nog.

Komentar: vadeči skuša čim hitreje in brez napak opraviti gibalno nalogo. Vaja je še posebej

primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in jollyja.

Slika 30. a, b. Potek vaje Skiping na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

a) b)

50

2.2.4. Tek po vrvi in vezanje vozla

Začetni položaj: opora sedno zadaj, hrbtno na vrv.

Izvedba: obrat v oporo čepno spredaj, dvig v stojo in tek po vrvi, vezanje nezategljive zanke in

tek po vrvi v izhodiščni položaj.

Namen: razvoj koordinacije gibanja po jadrnici, razvoj dinamičnega ravnotežja, razvoj

gibalnega programa vezanja nezategljive zanke v oteženih okoliščinah.

Komentar: vadeči skuša čim hitreje in pravilno izvesti gibalno nalogo. Gibalna naloga

predstavlja simulacijo gibanja po jadrnici. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana,

trimmerja, pomočnika trimmerja.

Slika 31. a, b, c, d. Potek vaje Tek po vrvi in vezanje vozla (osebni arhiv, 2016).

a) b)

c) d)

51

2.2.5. Drsalni koraki naprej na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: stoja snožno, bočno na koordinacijsko lestev.

Izvedba: bočni odriv v prvo polje, priključitev drugega stopala ter energičen bočni odriv izven

koordinacijske lestve. Sledi amortizacija na eni nogi ter ponoven cikel eno polje naprej, v

nasprotno smer.

Namen: razvoj koordinacije gibanja po jadrnici, bočnega gibanja in amortizacije gibanja.

Komentar: gibalno nalogo je potrebno izvesti čim hitreje ob pravilni tehniki. Vaja je še posebej

primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, jollyja, upravljalca

menjalnih zateg in pomočnika upravljalca menjalnih zateg.

Slika 32. a, b, c, d. Potek vaje Drsalni koraki naprej na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

a) b)

c) d)

52

2.2.6. Drsalni koraki nazaj na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: stoja snožno, bočno na koordinacijsko lestev, hrbtno na smer gibanja.

Izvedba: bočni odriv v prvo polje, priključitev drugega stopala ter energičen bočni odriv izven

koordinacijske lestve. Sledi amortizacija na eni nogi ter ponoven cikel eno polje nazaj, v

nasprotno smer.

Namen: razvoj koordinacije gibanja po jadrnici, bočnega gibanja, gibanja nazaj in amortizacije

gibanja.

Komentar: gibalno nalogo je potrebno izvesti čim hitreje ob pravilni tehniki. Vaja je še posebej

primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja, jollyja, upravljalca

menjalnih zateg in pomočnika upravljalca menjalnih zateg.

Slika 33. a, b, c, d. Potek vaje Drsalni koraki nazaj na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

a)

c)

b)

d)

53

2.2.7. Skiping noter - noter, ven - ven na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: stoja, čelno na koordinacijsko lestev.

Izvedba: nizek skiping v vsako polje koordinacijske lestve na način: noter - noter, ven - ven.

Namen: razvoj koordinacije nog, izboljšanje koordinacije gibanja po jadrnici.

Komentar: gibalno nalogo je potrebno izvesti s čim višjo frekvenco korakov, ob pravilni

tehniki. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja,

jollyja in pitmana.

Slika 34. a, b, c, d. Potek vaje Skiping noter-noter, ven-ven na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

c)

a) b)

d)

54

2.2.8. Skiping nazaj na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: stoja snožno, hrbtno na koordinacijsko lestev.

Izvedba: nizek skiping vzvratno, v vsako polje koordinacijske lestve.

Namen: razvoj koordinacije nog, koordinacije gibanja po jadrnici, koordinacije gibanja

vzvratno.

Komentar: gibalno nalogo je potrebno izvesti s čim višjo frekvenco korakov, ob pravilni

tehniki. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja,

jollyja, pitmana, upravljalca menjalnih zateg in pomočnika upravljalca menjalnih zateg.

Slika 35. a, b, c, d. Potek vaje Skiping nazaj na koordinacijski lestvi (osebni arhiv, 2016).

b) a)

c) d)

55

2.2.9. Gibanje v opori ležno spredaj (noter-noter, ven-ven) na koordinacijski lestvi

Začetni položaj: opora ležno spredaj, razkoračno. Dlani so na prvem polju koordinacijske

lestve. Stopala so postavljena nekoliko širše od širine koordinacijske lestve.

Izvedba: vadeči iz začetnega položaja najprej postavi eno dlan bočno izven prvega polja

koordinacijske lestve, nato postavi drugo dlan bočno izven polja, sledi postavitev ene dlani na

naslednje polje, nato druge dlani na isto polje. Tako nadaljuje do konca koordinacijske lestve.

Stopala sledijo gibanju rok, a so ves čas izven koordinacijske lestve.

Namen: izboljšanje koordinacije gibanja v opori ležno spredaj, izboljšanje koordinacije gibanja

po jadrnici.

Komentar: vaja vpliva na usklajeno gibanje rok in nog v opori ležno spredaj. Z vajo želimo

vplivati na izboljšanje gibanja po jadrnici. Vaja je še posebej primerna za: bowmana, mastmana,

trimmerja, pomočnika trimmerja in jollyja.

Slika 36. a, b, c, d. Potek vaje Gibanje v opori ležno spredaj (noter-noter, ven-ven) na koordinacijski lestvi

(osebni arhiv, 2016).

c)

a) b)

d)

56

2.2.10. Ohranjanje ravnotežnega položaja na različnih pripomočkih

Začetni položaj: stoja na eni nogi na ravnotežni blazini ali polčep na ravnotežni plošči.

Izvedba: ohranjanje ravnotežnega položaja na ravnotežni blazini ali plošči.

Namen: izboljšanje ravnotežja in kompenzacijskih gibov za ohranjanje ravnotežja.

Komentar: stopnjevanje intenzivnosti z imobilizacijo rok (roke na hrbet ali ob bok),

imobilizacija proste noge. Lahko pa tudi z izključitvijo vidnih signalov (zaprte oči). Uporabljamo

lahko različne pripomočke za vadbo ravnotežja. Vaja je še posebej primerna za: bowmana,

mastmana, trimmerja, pomočnika trimmerja in jollyja.

Slika 37. a, b, c, d. Potek vaje Ohranjanje ravnotežnega položaja na različnih pripomočkih (osebni arhiv,

2016).

c)

a) b)

d)

57

3. Sklep

Področje kondicijske priprave v slovenskem regatnem jadranju na jadrnicah z balastno kobilico

je zelo zapostavljeno. Po navadi je vadba za razvoj in ohranjanje gibalnih sposobnosti

prepuščena športno-rekreativnim dejavnostim vsakega posameznika, za katere pa si, ob delovnih

in družinskih obveznostih, jadralci pogosto ne vzamejo dovolj časa.

Kljub temu pa nekatere slovenske regatne jadrnice z balastno kobilico dosegajo odmevne uspehe

pri nas in v tujini, saj uspeh na regatah ni zmeraj odvisen le od kondicijske pripravljenosti

jadralcev. V veliki meri je odvisen od dovršene tehnike jadranja, taktike krmarja, pogosto pa tudi

od ugodnih vremenskih pogojev na delu regatnega polja, kjer jadrnica jadra.

Ker je tehnično in taktično znanje slovenskih jadralcev na zavidljivo visoki ravni, je lahko vadba

za izboljšanje gibalnih sposobnosti, skoraj edini vir za napredek. Če so omenjene sposobnosti

dovolj dobro razvite, jadralci naloge opravljajo optimalno in brez napak, raven koncentracije

jadralcev pa ostaja visoka do konca regate.

Glede na trenutno stanje, vidimo v primernem razvoju gibalnih sposobnosti jadralcev še veliko

neizkoriščenega potenciala, ki bi ga lahko s predlaganimi vajami občutno izboljšali in posledično

dvignili raven slovenskega regatnega jadranja še višje.

Predlagan izbor vaj bo jadralcem olajšal izbiro vaj, primernih za razvoj gibalnih sposobnosti, ki

najbolj vplivajo na uspeh v regatnem jadranju z balastno kobilico.

Menimo, da bi vadba morala potekati v skupini. S tem bi hkrati krepili tudi skupinsko dinamiko

posadke, ki je za regatno jadranje na jadrnicah z balastno kobilico izrednega pomena.

Predlagamo, da se vadba izvaja v organizacijski obliki obhodne vadbe, saj se pri tej obliki

organiziranosti lahko vsak posameznik obremeni glede na lastne zmožnosti.

Velik problem na področju jadralnega športa pa predstavlja tudi slovenska jadralna

terminologija, ki ni ustrezna, nekateri izrazi pa še sploh ne obstajajo. V diplomskem delu smo, na

pobudo mentorja, skušali nekatere prevesti, vendar moramo poudariti, da se nam ti še zmeraj ne

zdijo povsem ustrezni. Ustrezni izrazi bi morali biti kratki in jedrnati, saj bodo le tako lahko

prešli v splošno uporabo. Ustrezen prevod strokovnih izrazov ne bo lahka naloga, zato menimo,

da bi morali strokovnjaki s področja jadranja sodelovati s slavisti in s skupnimi močmi poskusiti

rešiti ta problem.

Praktično uporabnost tega diplomskega dela lahko izkoristijo jadralci vseh jadralnih razredov, pa

tudi športniki ostalih športnih zvrsti, pri katerih sta moč in koordinacija ključni gibalni

58

sposobnosti, ki pripomoreta k uspehu na tekmovanju. Obenem želim spodbuditi kreativno

razmišljanje športnikov pri izbiri in modifikaciji vaj.

Navsezadnje je diplomsko delo lahko navdih za objavo publikacije o jadranju na regatnih

jadrnicah z balastno kobilico, ki bi zajela vse aspekte tega športa, saj menim, da tovrstne

literature, posebej v slovenskem prostoru, primanjkuje.

Prednosti dela vidim v obravnavi področja kondicijske priprave, specifične za jadralce regatnih

jadrnic z balastno kobilico, ki je v slovenski strokovni literaturi še ni zaslediti. Pomanjkljivost

dela pa vidim predvsem v neprimernosti nekaterih izrazov. Prav tako bi delo lahko vsebovalo

tudi konkreten program vadbe.

59

4. Viri

Allen, J. B., Dent, D., Andrews, J. R., idr. (2005). Sports medicine injuries in the America's Cup

2000. New Zeland Journal of Sports Medicine. 33(2). 43-47.

Beggs A., Derbishire J., Whitmore J. (1993). Mental and Physical Fitness for Sailing (Sail to

Win). Brighton: Fernhurst Books.

Bernardi M., Fontana G., Rodio A., idr. (2007). Physiological characteristics of America's cup

sailors. Journal of Sport Sciences. 25(10) 1141-1152.

Herreshoff, C. H., (2002). Jadralski priročnik: Knjiga za vsakega jadralca. Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije.

Majce, D., (2004). Utjecaj motoričkih sposobnosti na uspješnost u poduci jedrenja. Diplomski

rad. Zagreb: Kineziološki fakultet.

Neville, V., Calefato, J., Perez-Encinas, C., idr. (2009). America's Cup yacht racing: race

analysis and physical characteristics of the athletes. Journal of Sport Sciences. 27(9). 915-

923.

Pisotnik, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pisotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana : Fakulteta za

šport.

Prlenda, N. (2003). Povezanost motoričkih sposobnosti s uspješnostjo u jedrenju. Diplomski rad.

Zagreb: Kineziološki fakultet.

Stropnik, I., (2009). Učenje jadranja odraslih na jadrnicah z balastno kobilico. Diplomsko delo.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Ušaj, A., (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport

60

5. Viri slik

Slika 1., Slika 2. in Slika 3. Pridobljene osebno od avtorja dne (1.3.2015). Avtor: Uroš Žvan,

(osebni arhiv, 2010).

Slika 4. do 12. Posneto med jadralno sezono 2015. Avtor: Gorazd Vertačnik (osebni arhiv,

2015).

Slika 13. (7.6.2015) Pridobljeno iz http://skipper-marina.blogspot.si/search?updated-min=2011-

01-01T00:00:00%2B01:00&updated-max=2012-01-01T00:00:00%2B01:00&max-results=21

Slika 14. do 37. Posneto 15.6.2016 v vadbenem centru Red Power Center, v Mariboru. Avtor:

Gorazd Vertačnik, (osebni arhiv, 2016).