dokument identifikacije investicijskega projekta - diip

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA - DIIP

Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in

občinska stavba

JUNIJ 2017

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=hJNHORkMPt3leM&tbnid=otDFdxEHtMDDYM:&ved=0CAUQjRw&url=http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ob%C4%8Dina_Duplek_grb.gif&ei=mJ8YUbydMobotQaKv4D4Ag&bvm=bv.42080656,d.Yms&psig=AFQjCNE4m_NpOs9wkLw7HDh7sR1hmJDdvg&ust=1360654571048199

Energetska obnova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba Dokument identifikacije investicijskega projekta

2

Ime in sedež naročnika: Občina Duplek Trg slovenske osamosvojitve 1

2241 Spodnji Duplek Objekt in predmet investicije: Energetska obnova stavb – OŠ Duplek in občinska

stavba Vrsta dokumenta: DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA

PROJEKTA Odgovorna oseba naročnika: Mitja HORVAT univ. dipl. ekon. - župan Številka projekta: 24/2017 Izdelovalec dokumenta (podjetje): direktor podjetja ENERGO-MAKS d.o.o. ENERGO-MAKS energija, d.o.o. dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. Zgornja Pristava 26 3210 Slovenske Konjice M.P. ______________________________

Izdelovalec dokumenta: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž. v sodelovanju s strokovnimi delavci naročnika

Datum izdelave: JUNIJ 2017


3

VSEBINA:

1 NAVEDBA NAROČNIKA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB 5

1.1 Naročnik 5

1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije 6

1.3 Upravljavec investicije 6

2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO 7

2.1 Analiza stanja 7

2.2 Razlogi za investicijsko namero 8

2.3 Regionalna umestitev 12

2.4 Podravska regija 12

2.5 Občina Duplek 13

2.6 Demografske značilnosti 14

3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI 15

3.1 Opredelitev razvojnih možnosti in cilji investicije 15

3.2 Usklajenost s strateškimi dokumenti in politikami 16

4 PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT TER IZBOR OPTIMALNE VARIANTE18

4.1 Izbor optimalne variante 19

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV 25

5.1 Vrsta investicije 25

5.2 Okvirni obseg in specifikacija stroškov 25 5.2.1 Ocena stroškov investicije po stalnih in tekočih cenah 25 5.2.2 Ocena upravičenih stroškov investicije po stalnih cenah 31 5.2.3 Ocena upravičenih stroškov investicije po tekočih cenah 33

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO 36

6.1 Veljavne strokovne podlage 36

6.2 Opis lokacije 37


4

6.3 Tehnično-tehnološki opis 38 6.3.1 Programsko funkcionalna in konstrukcijska zasnova ter gabariti 38 6.3.2 Prikaz površin investicije 70

6.4 Terminski plan izvedbe projekta 70

6.5 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje 72 6.5.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov 72 6.5.2 Okoljska učinkovitost 72 6.5.3 Trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza) 72 6.5.4 Zmanjševanje vplivov na okolje 72

6.6 Kadrovsko-organizacijska shema 75

6.7 Predvideni viri in dinamika financiranja v tekočih cenah 77

6.8 Presoja upravičenosti investicije in finančne ter ekonomske ocene/analize v ekonomski dobi 79

6.8.1 Presoja upravičenosti investicije 79

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM 86

8 ZAKLJUČEK 87

5

1 NAVEDBA NAROČNIKA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN

UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB

1.1 Naročnik

Tabela 1: Osnovni podatki o naročniku in financerju investicije.

Naročnik: Občina Duplek

Naslov: Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek

Matična številka: 5883300000

Identifikacijska številka: SI 41316819

Telefon: 02/684 09 11

Faks: 02/684 09 28

E-mail: [email protected]

Internetna stran: www.duplek.si

Odgovorni vodja projekta: Natalija Jakopec, dipl. ekon. specialist manag. - direktorica občinske uprave

Žig in podpis:

Odgovorna oseba: Mitja Horvat, univ. dipl. ekon. - župan

Žig in podpis:

mailto:[email protected]

http://www.duplek.si/


Stran 6

1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije

Tabela 2: Izdelovalec investicijske dokumentacije.

Izdelovalec investicijske dokumentacije:

ENERGO-MAKS d.o.o.

Naslov: Zgornja Pristava 26, 3210 Slovenske Konjice



Telefon: 041 696 791

Faks: 03 575 41 34


Internetna stran: www.energo-maks.si

Odgovorna oseba: dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž.

Žig in podpis:

1.3 Upravljavec investicije

Tabela 3: Bodoči upravljavec investicije.

Naročnik: Občina Duplek

Naslov: Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek



Telefon: 02/684 09 11

Faks: 02/684 09 28


Internetna stran: www.duplek.si

Odgovorna oseba: Mitja Horvat, univ. dipl. ekon. - župan

Žig in podpis:

http://www.energo-maks.si/

mailto:[email protected]

http://www.duplek.si/


Stran 7

2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO

NAMERO

2.1 Analiza stanja V okviru izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 je namen investicijskega projekta izpeljati operacijo v celovito energetsko prenovo stavb v lasti in rabi Občine Duplek. Operacija zajema obnovo OŠ Duplek in občinske stavbe. Zajema tudi pripravo projektne in investicijske dokumentacije, varnostni načrt, strokovni nadzor nad gradnjo in izvajanje koordinatorstva, svetovalni inženiring – test JZP in JN ter razširjen energetski pregled. S celovito energetsko obnovo objektov namerava Občina Duplek zmanjšati rabo energije v OŠ Duplek in občinski stavbi. Ustanoviteljica Osnovne šole Duplek je Občina Duplek. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek (v nadaljevanju OŠ Duplek) je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 17/07 ter Uradnem glasilu slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15. Sedež OŠ Duplek je na Korenski cesti 31, v Spodnjem Dupleku. Šola je ustanovljena za opravljanje javne službe na področju osnovnošolskega splošnega izobraževanja v Občini Duplek. Občina Duplek je kot ustanoviteljica osnovne šole na svojem območju dolžna zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti osnovne šole v skladu s predpisi. Na tej osnovi in glede na ugotovitve obstoječega stanja energetskega ovoja stavbe OŠ Duplek (neustrezna energetska učinkovitost stavbe), bo Občina Duplek s planirano investicijo, ki predvideva energetsko sanacijo severne fasade, stropa in ostrešja na neogrevanem podstrešju, odvodnih zračnih kanalov na strehi, zamenjavo stavbnega pohištva telovadnice, izolacijo stropa telovadnice ter poševne in ravne strehe telovadnice, fasade in tlaka telovadnice, razsvetljave, termostatskih ventilov izvedbo rekuperacije toplote, vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, z energetskimi in ostalimi predpisi, zagotovila ustrezne prostorske pogoje za izvajanje celovitega vzgojno - izobraževalnega procesa in ostalih programov devetletne osnovne šole. Obstoječe sestave sten ovoja stavbe so neustrezno izolirane glede na mejne vrednosti toplotne prehodnosti določene z tehničnimi smernicami (TSG-1-004:2010). Toplotna izolacija sten, ki mejijo na zunanjost so iz vidika gradbene fizike neprimerne. Prav tako planira Občina Duplek energetsko prenoviti celotno občinsko zgradbo, ki je locirana na naslovu Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek. Stavba je bila zgrajena leta 1840 in deloma sanirana v letu 1997 (fasada in streha). Stavba je sicer bila investicijsko vzdrževana, ni pa bila energetsko prenovljena, kar Občini Duplek danes povzroča visoke ogrevalne stroške. Neposredni prihranek pri rabi energije v stavbi z obnovo ni bil dosežen. Zato se je občina odločila sanirati stavbo tudi z energetskega vidika. Planirano je, da se na občinski stavbi energetsko sanirajo fasada, okna in strop proti podstrešju.


Stran 8

Operacija, ki ji vsebina in pomen dajeta značaj urejenih in energetsko saniranih javnih objektov, predstavlja obnovljene, danes energetsko neučinkovite stavbe na območju Občine Duplek. Z obnovitvijo objektov se poleg doseganja energetske učinkovitosti stavb in zniževanje stroškov ogrevanja pričakuje izboljšanje okolja občine in povečanje kakovosti življenja občanov. Investicija se bo izvedla na področju naslednjih parcelnih številk:

1. k. o. 692 Spodnji Duplek: a. OŠ Duplek: 833/3. b. občinska stavba: 966/29.

Občina Duplek bo z izvedbo operacije in posledično učinkovito energetsko sanacijo, zagotovila urejen in prenovljen prostor ter obenem zmanjšala stroške nastale z vdika energetske potratnosti stavb. Občina planira operacijo izvesti v letih od 2017 do 2018. V letu 2017 planira izdelati investicijsko dokumentacijo (DIIP in IP), projektno dokumentacijo, izvedbo svetovalnega inženiringa (test JZP in JN) ter razširjen energetski pregled. V letu 2018 planira fizično izvedbo energetske sanacije objektov, izdelavo varnostnega načrta, izvedbo strokovnega nadzora nad gradnjo ter izvedbo koordinatorstva. Skladno z REP in potrebami po energetski sanaciji stavb v lasti občine se je občina odločila pristopiti k izvedbi investicije »Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba«, saj je ugotovljeno, da stavbi ne izpolnjujeta minimalnih zahtev energetske učinkovitosti v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah. V okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«, bo Občina Duplek operacijo prijavila na Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018, katerega razpisovalec je Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana. Prispevek operacije »Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba«, k doseganju meril za izbor operacij se kaže v prispevku k energetski učinkovitosti, deležu sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca in prispevku k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti.

2.2 Razlogi za investicijsko namero

Zaposleni in učenci, ki obiskujejo OŠ Duplek ter zaposleni na Občini Duplek, se soočajo z energetsko neustrezno urejenimi prostorskimi pogoji. Upoštevajoč dotrajanosti in energetsko neučinkovitost ovoja stavb ter hkrati obveznosti Občine Duplek kot ustanoviteljice OŠ Duplek, za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje


Stran 9

programa osnovne šole, je predlagana investicija nujna in upravičena. Glede na dejstvo, da gre za investicijo, ki zagotavlja z zakonom predpisane pogoje za izvajanje nepridobitne dejavnosti (javne službe) vzgojno - izobraževalnega zavoda, analiza upravičenosti v ekonomski dobi ni potrebna. Razlog za investicijo so energijsko potratna fasada, neustrezno izolirana streha in tlaki ter energetsko potratno stavbno pohištvo. Vse našteto zahteva visoka sredstva za obratovanje in vzdrževanje. Posebej je potrebno poudariti, da je predvideno investicijo potrebno obravnavati z vsemi njenimi vsebinskimi in tehničnimi značilnostmi in nanjo gledati tako z vidika uporabnika kot iz vidika potreb širšega območja šole. S tega vidika ocenjujemo naložbo kot upravičeno in koristno. Toplotna izolacija sten, ki mejijo na zunanjost so iz vidika gradbene fizike neprimerne. S stališča gradbene fizike in toplotne zaščite je v primeru celovite sanacije stavbe potrebno povečati toplotno izolacijo fasad in strehe ter zamenjati zasteklitev steklene stene in obstoječih oken. Na telovadnici je potreba po izvedbi vseh ukrepov na ovoju stavbe. Na šoli se toplotno izolira severna fasada in dodatno še strop proti neogrevanem podstrešju. Ker potekajo zračni kanali prezračevalnih naprav na strehi in prav tako predstavljajo ovoj stavbe, saj se v njih pretaka topel zrak in so povrh vsega še neizolirani, prav tako sodijo med ukrepe na ovoju stavbe.

Slika 1: Zunanja podoba telovadnice OŠ Duplek (dotrajana streha in stavbno pohištvo).

Slika 2: Zunanja podoba telovadnice OŠ Duplek (neustrezno izolirana fasada).


Stran 10

OŠ Duplek je bila zgrajena leta 1980. Streha in fasada v še nista bili zamenjani. Ogrevanje je centralno, material nosilne konstrukcije je opeka. Urejena sta priključka na vodovodno in elektro omrežje.

Slika 3: Prikaz obstoječega prezračevanje telovadnice - aksialni ventilator na steni in vgrajen PV ventil za odvod zraka.

Slika 4: Prikaz ogrevanja OŠ Duplek - ploščni radiatorji z navadnimi regulacijskimi ventili.

Občinska stavba je bila zgrajena 1840. V letu 1997 sta bili obnovljeni fasada in streha. Ogrevanje je centralno, material nosilne konstrukcije je opeka. Objekt je priključen na vodovodno in električno omrežje. Stavba je brez toplotne izolacije fasade. Profano ni zaščitena, zato jo je možno toplotno zunaj izolirati. Zaradi ohranitve izgleda se kljub temu predlaga izvedba fasade iz materialov z boljšo toplotno prehodnostjo, kar pomeni tanjši sloj izolacije na obstoječo fasado. Okna so lesena in imajo navadno zasteklitev, zato se predlaga zamenjava stavbnega pohištva. Podstrešna okna zelo slabo tesnijo in so brez zunanje zaščite pred sončnim sevanjem. Strop proti podstrešju je izdelan iz mavčno kartonskih plošč s podkonstrukcijo in delno izoliran z debelino izolacije od 10 do 15 cm. Prostori mansarde se pregrevajo, pozimi pa so potratni glede porabe energije.


Stran 11

Zaradi razpok na fasadi je potrebno predhodno opraviti analizo gradbenih konstrukcij in predlagati rešitve za odpravo razpok. Le na trdno in fiksno fasadno površino je mogoče izdelati trajno izolacijsko fasado.

Slika 5: Prikaz stavbe Občine Duplek. Obe stavbi danes predstavljata energetsko potratni stavbi. Prav zato je Občina Duplek za predmetno investicijo naročila izdelavo popisov del za izvedbo energetske sanacije obeh objektov. Glede na dejstvo, da gre za investicijo, ki zagotavlja z zakonom predpisane pogoje za izvajanje nepridobitne dejavnosti (javne službe), analiza ekonomske upravičenosti v ekonomski dobi ni potrebna. Posebej je potrebno poudariti, da je predvideno investicijo potrebno obravnavati z vsemi njenimi vsebinskimi in tehničnimi značilnostmi in nanjo gledati tudi z vidika prebivalcev občine, ki prostore uporabljajo. S tega vidika ocenjujemo naložbo kot upravičeno in koristno. Na podlagi usklajevanj s pristojnimi službami je realno načrtovati fizično izvedbo investicije v letih od 2017 do 2018. Predvideno je, da se bodo dela operacije pričela izvajati v letu 2017. Kvalitetni pregled in kvalitetni prevzem celotne investicije pa se predvidevata v letu 2018. Investicija bo sestavni del investicij Občine Duplek, vključenih v Načrt razvojnega programa Občine Duplek, za obdobje 2017-2020. Za obe stavbi je že izdelana energetska izkaznica (EI). Glede na možnost pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo operacije, namerava občina operacijo predložiti na Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin letih 2017 in 2018.


Stran 12

2.3 Regionalna umestitev Objekt je umeščen v vzhodno kohezijsko regijo (NUTS2), Uredba EU o NUTS št.: 1059/2013/ES. In v podravsko statistično regijo (NUTS3).

2.4 Podravska regija Investicija se bo izvedla v podravski statistični regiji, v Občini Duplek. Naravno geografsko podobo podravske statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje na zahodu (Pohorje in Kozjak) ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Podravsko regijo sestavlja 41 občin in 678 naselij. V podravski regiji je v letu 2014 živelo 323.328 prebivalcev. Delež prebivalstva v regiji konstantno upada. Upadanje števila prebivalstva in nizka rodnost, povzročata staranje prebivalstva. Na podlagi navedenega zaključimo, da se v podravski regiji kažejo neugodni demografski trendi. Površina podravske regije meri 2.170 km2 in obsega 10,7% slovenskega ozemlja. Je peta največja slovenska statistična regija. Podravska regija na zahodni strani meji s koroško in savinjsko regijo, na vzhodni strani pa s pomursko regijo.

Tabela 1: Število in delež prebivalstva v podravski regiji1. Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 2.032.362 2.046.976 2.050.189 2.055.496 2.058.821 2.061.085 2.062.874

Podravska 322.900 323.343 323.119 323.534 323.238 323.328 323.356

Delež 15,89 15,80 15,76 15,74 15,70 15,69 15,67

Indeks razvojne ogroženosti podravske regije znaša 116,8. S tem se regija po svoji nerazvitosti uvršča na tretje mesto med slovenskimi regijami.

Prikaz statističnih regij v Sloveniji2.

1 Vir: www.stat.si


Stran 13

V preteklosti sta koncentracija gospodarskih dejavnosti in prebivalstva na nekaterih območjih povzročila različne pogoje za življenje in delo (razlike v prostorski razporeditvi delovnih mest, stopnji brezposelnosti, v izobrazbeni strukturi prebivalstva), neustrezno prometno povezanost in neenakomerno dostopnost. Problemi so še posebej izraziti v strukturno zaostalih in ekonomsko-razvojno šibkih območjih s pretežno agrarno usmeritvijo, v območjih z demografskimi problemi, z nizkim dohodkom na prebivalca ter v ekonomsko in socialno nestabilnih območjih. Problemi se koncentrirajo predvsem v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki je po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2003 dosegala le 62,6% povprečne ravni razvitosti EU-25, in katere sestavni del je tudi Občina Duplek. Za primerjavo: kohezijska regija Zahodna Slovenija je v istem obdobju dosegala 91,7% povprečne letne razvitosti EU-25.

2.5 Občina Duplek Občina Duplek je del podravske statistične regije. Meri 40 km2. Leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se gričevnato območje spušča k ravninskemu delu obrežja reke Drave. Ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 2002 je občina štela 5.983 prebivalcev, dne 1.1.2015 pa je število prebivalcev znašalo 7.147. V splošnem je občina Duplek izjemno gosto poseljena. Največjo gostoto poselitve prebivalstva beležijo naselja Zgornji in Spodnji Duplek, Dvorjane in Zgornja Korena, in sicer nad 150 preb./km2. Večina dejavnosti je skoncentriranih v naseljih. Izven naselij se pretežno nahajajo kmetijske dejavnosti in tudi zelo razpršeno po ozemlju občine različne dejavnosti iz skupine poslovne, osebne in druge storitve ter turizem in gospodarstvo. Koeficient razvitosti Občine Duplek za leto 20153 znaša 0,93. Na podlagi faktorja je ugotoviti, da se občina uvršča pod povprečje razvitosti občin v Sloveniji. Za občino sta najpomembnejši prometni povezavi regionalna cesta R3-710 Maribor-Vurberk-Ptuj in regionalna cesta R3-745 Janežovci-Dolge njive-Spodnji Duplek. Gostota naseljenosti v letu 2015 znaša 169,3 prebivalcev/km2 in je višja v primerjav z gostoto naseljenosti v statistični podravski regiji, kjer gostota naseljenosti znaša 149,0 prebivalcev/km2. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji znaša 13,1 %, v podravski regiji znaša 14,4 %, v Občini Duplek znaša 14,3 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je v Občini Duplek za 1,2 % višja od slovenskega povprečja in 0,1% nižja od povprečja v podravski regiji4.

2 Vir: http://www.wikipedia.org 3 Vir: Ministrstvo za finance: Koeficienti razvitosti občin za leto 2015 - izračun koeficienta na podlagi Uredbe o

metodologiji za določitev razvitosti občin, Ur. list RS št.: 102/12. 4 Vir: Statistični urad RS, 2015.

http://www.wikipedia.org/


Stran 14

Povprečna mesečna neto plača v Občini Duplek znaša 827,57 EUR, kar je za 16,90% nižje od povprečne slovenske neto plače, ki znaša 995,85 EUR. Število delovno aktivnega prebivalstva znaša 2.647.

Tabela 2: Število prebivalcev v Občini Duplek po posameznih letih5. Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Slovenija 6.551 6.626 6.683 6.699 6.746 6.765 6.776 6.777 6.803

Število prebivalcev v povprečju vseh let (2009/2015) se povečuje, kar je posledica priseljevanja iz podeželja v mesto.

2.6 Demografske značilnosti Investicija »Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba« se bo izvajala na dveh lokacijah. Energetska prenova stavbe OŠ Duplek se nahaja na naslovu Korenska cesta 31, 2241 Spodnji Duplek (vzdolž lokalne ceste, ki vodi od Spodnjega Dupleka v Koreno), energetska prenova občinske stavbe se nahaja na naslovu Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek (center Občine Duplek). Občina Duplek se po površini med slovenskimi občinami uvršča na 146. mesto. Obsega 10 statističnih naselij: Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Zgornja Korena, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, Zimica in Žikarce. Upravno ima šest vaških skupnosti: Zimica (naselje Zimica), Vurberk (naselje Vurberk), Dvorjane (naselje Dvorjane, del naselja Ciglence in del naselja Vurberk), Spodnji Duplek (naselje Spodnji Duplek, del naselja Ciglence), Zgornji Duplek (naselje Zgornji Duplek), Zgornja Korena (naselje Zgornja Korena, del naselja Jablance, Spodnja Korena, Žikarce).

5 Vir: www.stat.si


Stran 15

3 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER

PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN

POLITIKAMI

3.1 Opredelitev razvojnih možnosti in cilji investicije Investicija se bo izvajala v Občini Duplek, v naselju Spodnji Duplek. Glede na opredeljeno problematiko operacije, so cilji investicije naslednji:

I. Tematski cilj: 1. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih.

II. Specifični cilj:

1. Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju.

III. Splošni cilji: 1. S projektom prispevati k energetski učinkovitosti stavb. 2. Zagotavljati delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca. 3. Zagotavljati prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti. 4. Izboljšat toplotne karakteristike in prispevek k učinkovitejši rabi energije glede na

obstoječe stanje konstrukcijske sestave ovoja občinske in šolske stavbe. 5. Izvesti ustrezne energetske ukrepe na ovoju šolske stavbe. 6. Izboljšati pogoje za delo zaposlenih v OŠ Duplek in Občini Duplek. 7. Zagotoviti okolju prijaznih in energetsko učinkovitih prostorskih pogojev učencem

osnovne šole Duplek, v okviru vzgojno – izobraževalnega procesa in pri tem upoštevati načela racionalnosti.

8. Dosegati energetsko učinkovitost z energetsko obnovo ovoja stavb ter ustrezno ureditvijo ogrevanja in prezračevanja.

9. Povečati dodano vrednost prostora. 10. Povečati prepoznavnost Občine Duplek s turističnega vidika. 11. Zagotoviti sodobne, kvalitetne in varne prostore za izvajanje šolskih in drugih javnih

dejavnosti. 12. Slediti trendom razvoja na področju prostorskega razvoja ter bodočega planiranja

rabe prostora v Občini Duplek. Namen investicije je energetsko prenoviti stavbi v lasti Občine Duplek (OŠ Duplek in občinsko stavbo). Investicija bo posredno imela vpliv na:

- Povečanje dodane vrednosti prostora v občini. - Energetsko sanirane in manj potratne stavbe, kar bo imelo med drugim tudi večji

vpliv na zmanjšanje stroškov porabe energije. - Rast kvalitete bivanja v občini in rast učinka človeškega potenciala.


Stran 16

3.2 Usklajenost s strateškimi dokumenti in politikami

Zakonske podlage

1. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu,

Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu

za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj,

Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in

ribištvo in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str.

320).

2. Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o

Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12.

2013, str. 281),.

3. Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU)

št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za

regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem

skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih

določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem

skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo z vsemi spremembami (Uredba EU

480/2014).

4. Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o

finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta

(ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1) in njena izvedbena

uredba.

5. Direktiva o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU).

6. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU).

7. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI

2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. 10. 2014.

8. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI

2014SI16MAOP001, z dne 16. 12. 2014, sprememba 04. 07. 2016.

9. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Ur. list RS, št.

80/16).

10. Zakon o javnih financah (Ur. list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr.,

101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617).

11. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-C) (Ur.

list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1l, 14/15 – ZUUJFO in 76/15).

12. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št.

34/11, 42/12, 24/13 in 10/14 in 58/16).

13. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno

besedilo).

14. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. list RS, št. 127/06).

15. Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva

(Uradni list RS, št. 32/07).


Stran 17

16. Zakon o javnem naročanju (Ur. list RS, št. 91/15).

17. Energetski zakon (Ur. list RS, št. 17/14 in 81/15).

18. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Ur. list RS, št. 96/14).

19. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).

20. Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št.

41/16).

21. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih

programov in prednostnih nalog (Ur. list RS, št. 56/11).

22. Uredba o zelenem javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13, 89/14 in

91/15 – ZJN-3).

23. Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur. list RS,

št. 89/08, 25/09, 58/12 in 17/14 - EZ-1).

24. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07,

61/08 in 99/09 - ZIPRS1011 in 3/13 in 81/16).

25. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/08).

26. Proračun Republike Slovenije za leto 2017 (DP2017) (Ur. list RS, št. 96/15 in 80/16).

27. Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem

obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Ur. List RS, št. 29/15 in 36/16,

58/16 in 69/16 – popr.).

28. Merila za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske

politike za obdobje 2014 - 2020 (SVRK, oktober 2016).

29. Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe

za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020, julij 2015.

30. Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje, poročanje in

vrednotenje izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, junij

2016.

31. Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za

programsko obdobje 2014–2020, april 2016.

32. Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe (EU) št.

1303/2013, julij 2016.

33. Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske

kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, avgust 2015.

34. Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb

javnega sektorja (MZI).

35. Odločitev o podpori št. 4-1/5/MZI/0 za »Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove

stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018« Službe vlade RS za razvoj in evropsko

kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad št. 3032-

22/2017/2 z dne 21.3.2017.

Investicija »Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba« je usklajena s Strategijo razvoja Slovenije in vsemi glavnimi dokumenti, ki opredeljujejo njen okvir, kot so:

- Strategija razvoja Slovenije (SRS) 2014 - 2020. - Državni razvojni program prioritet in investicij (DRPI) 2014 - 2017.


Stran 18

- Regionalni razvojni program za podravsko razvojno regijo 2014 - 2020. - Načrt razvojnih programov Občine Duplek za obdobje do 2020. - OP – Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -

2020, 11. december 2014. Investicija bo uvrščena v Načrt razvojnih projektov Občine Duplek, zato bodo v primeru potrditve DIIP-a, v proračunu občine za ta namen rezervirana ustrezna proračunska sredstva.

4 PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT TER IZBOR OPTIMALNE

VARIANTE V tem dokumentu identifikacije investicijskega projekta so obdelane naslednje variante: varianta 0: »brez« investicije; varianta 1: »z investicijo« - Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba.

VARIANTA 0 Varianta 0 predvideva sprejem odločitve, da se investicija »Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba«, ne izvede. V primeru, da se investicija ne izvede, bi občina sicer privarčevala določena proračunska sredstva, vendar bi to imelo druge negativne dolgoročne posledice. Upoštevati moramo, da sta obe stavbi stari že nekaj desetletij. Občinska stavba je bila zgrajena 1840, OŠ Duplek pa 1980. Stavbi v vsem tem obdobju še nista bili energetsko sanirani. Ovoj stavb ne ustreza ustreza sedanjim energetskim predpisom, kar pomeni velike energetske izgube in s tem povezane velike stroške za ogrevanje in občasno investicijsko vzdrževanje ovoja stavbe. VARIANTA 1

Varianta 1 predvideva investicijo »Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba«, v obsegu:

- izvedba energetske obnove na ovoju stavbe OŠ Duplek in občinske stavbe, za zmanjšanje potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje,

- pripravo investicijske in projektne dokumentacije ter varnostnega načrta, - vključevanje svetovalnega inženiringa (test JZP in JN) ter strokovnega nadzora nad

gradnjo in izvajanje koordinatorstva, - izvedbo razširjenega energetskega pregleda OŠ DUPLEK in občinske stavbe, - vpeljava tehničnih sistemov za delovanje stavbe za povečanje energetske

učinkovitosti, - spremljanje porabe energije in mikroklime v prostoru stavb, - stremenje k povečanju rabe obnovljivih virov energije, - izvedba drugih ukrepov in optimizacije.


Stran 19

4.1 Izbor optimalne variante Merila, ki smo jih upoštevali pri izboru optimalne variante so:

1. Prispevek k energetski učinkovitosti: a. Razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino

stavbe (kWh/m2/leto). 2. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca.

a. Razmerje med letnim prihrankom končne energije in vrednostjo upravičenih stroškov (kWh/EUR/leto).

3. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti: a. Izvedba operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim

pogodbeništvom, b. Višina operacije brez DDV (mio EUR).

Tabela 3: Primerjava Variante 0 in variante 1 po posameznem merilu za OŠ Duplek.

Merilo Varianta 0 - Sedanje stanje

Varianta 1 - Stanje po

izvedbi

1. Prispevek k energetski učinkovitosti Od 181 in več kWh/m2/leto 6 točk Od 151 do 180 kWh/m2/leto 5 točk Od 121 do 150 kWh/m2/leto 4 točki Od 91 do 120 kWh/m2/leto 3 točk Od 61 do 90 kWh/m2/leto 2 točki Od 31 do 60 kWh/m2/leto 1 točka 0d 0 do 30 kWh/m2/leto 0 točk

0

kWh/m2/leto

0 točk

159,91

kWh/m2/leto

5 točk

2. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca

od 0 do 5 kWh/EUR/m2 0 točk od 6 do 10 kWh/EUR/m2 1 točka od 11 do 15 kWh/EUR/m2 2 točki od 16 do 20 kWh/EUR/m2 3 točke od 21 do 25 kWh/EUR/m2 4 točke od 26 in 30 kWh/EUR/m2 5 točk od 31 in več kWh/EUR/m2 6 točk

0 kWh/EUR/leto

0

127.604 kWh/462.543,00

= 0,28 kWh/EUR/leto

5

3. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti

a. Izvedba operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom,

DA 1 točka NE 0 točk

b. Višina operacije brez DDV (mio EUR). več kot 600.000,00 do 400.000,00 EUR 0 točk od 399.999,00 do 200.000,00 EUR 1 točka manj kot 199.999,00 EUR 2 točki

0

2

1

0

SKUPAJ TOČKE 2 točki 11 točk


Stran 20

Kot je razvidno iz zgornjih opisov in tabel obeh variant po posameznih merilih ima investicija OŠ Duplek nesporno veliko pozitivnih učinkov. Varianta 1 predstavlja s svojo izvedbo visok prispevek k energetski učinkovitosti ter zagotovitev 0,28 kWh/EUR/leto sofinanciranih upravičenih stroškov s strani upravičenca, prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti (izvedbo operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom) ter ustrezno višino investicije.

Tabela 4: Primerjava Variante 0 in variante 1 po posameznem merilu za občinsko stavbo.



izvedbi

1. Prispevek k energetski učinkovitosti Od 181 in več kWh/m2/leto 6 točk Od 151 do 180 kWh/m2/leto 5 točk Od 121 do 150 kWh/m2/leto 4 točki Od 91 do 120 kWh/m2/leto 3 točk Od 61 do 90 kWh/m2/leto 2 točki Od 31 do 60 kWh/m2/leto 1 točka 0d 0 do 30 kWh/m2/leto 0 točk

0

kWh/m2/leto

0 točk

114,59

kWh/m2/leto

3 točke


od 0 do 10 kWh/EUR/m2 0 točk od 11 do 20 kWh/EUR/m2 1 točka od 21 do 30 kWh/EUR/m2 2 točki od 31 do 40 kWh/EUR/m2 3 točke od 41 do 50 kWh/EUR/m2 4 točke od 51 in 60 kWh/EUR/m2 5 točk od 61 in več kWh/EUR/m2 6 točk

0 kWh/EUR/leto

0

33.181,00 kWh/71.619,00

EUR = 0,46 kWh/EUR/leto

4




b. Višina operacije brez DDV (mio EUR). več kot 150.000,00 do 100.000,00 EUR 0 točk od 99.999,00 do 50.000,00 EUR 1 točka manj kot 49.999,00 EUR 2 točki

0

2

1

0

SKUPAJ TOČKE 2 točki 8 točk

Kot je razvidno iz zgornjih opisov in tabel obeh variant po posameznih merilih ima investicija občinska stavba Duplek nesporno veliko pozitivnih učinkov. Varianta 1 predstavlja s svojo izvedbo visok prispevek k energetski učinkovitosti ter zagotovitev 0,46 kWh/EUR/leto sofinanciranih upravičenih stroškov s strani upravičenca, prispevek k družbeni spremembi in


Stran 21

dvigu družbene ozaveščenosti (izvedbo operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom) ter ustrezno višino investicije.

Tabela 5: Primerjava Variante 0 in variante 1 po posameznem merilu za OŠ Duplek in občinsko stavbo.



izvedbi

1. Prispevek k energetski učinkovitosti 0 kWh/m2/leto

0 točk

274,50 kWh/m2/leto

8 točk


0 kWh/EUR/leto

0

(0,28+0,46) 0,74 kWh/EUR/leto

9




b. Višina operacije brez DDV (mio EUR).

0

4

2

0

SKUPAJ TOČKE 4 točke 19 točk

Na podlagi izvedene investicije bo zmanjšana raba energije in posledično stroški. V obnovljenih objektih bo predvideno izvajanje osnovnošolske dejavnosti in dejavnosti služb občine Duplek. Vse to so razlogi, da se je Občina Duplek odločila pristopiti k izvedbi variante 1, to je »Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba«. Merila v skladu z Javnim razpisom – kazalniki Posamezni kazalniki se točkujejo po naslednji specifikaciji: A. Prispevek k energetski učinkovitosti, z utežjo 50%:

a. Razmerje med letnim prihrankom končne energije in kondicionirano površino stavbe

(kWh/m2/leto) s podrejeno utežjo 80%:

- od vključno 0 - 30 0 točk

- od vključno 30 do 155 od 0,01 do 99,99 točk


Stran 22

po enačbi:

tAa = 0,79999 x – 23,9901

tAa OŠ Duplek = 0,79999 x – 23,9901 =

0,79999 x - 23,9901 = 9,68 kWh/m2/leto

tAa Obč. stavba = 0,79999 x – 23,9901

0,79999 x - 23,9901 = 27,59 kWh/m2/leto

tAa Skupaj = 9,68 + 27,59 = 37,27

- od vključno 155 ali več 100 točk

b. Razmerje med povečanjem proizvodne energije iz OVE in porabo končne energije s

podrejeno utežjo 20%:

- od vključno 0,00 do 0,15 0 točk

- od vključno 0,25 do 0,75 od 0,01 do 99,99 točk

po enačbi:

tAb = 199,6008 x – 23,9901

tAb OŠ Dupek= 199,6008 x – 23,9901 = 93,85

tAb Obč. stavba = 199,6008 x – 23,9901 = 82,12

tAb skupaj= 93,85 + 82,12 = 180,97/2 = 90,49

- od vključno 0,75 ali več 100 točk


Stran 23

B. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani upravičenca, z utežjo 35%:

a. Razmerje med letnim prihrankom končne energije in vrednostjo upravičenih stroškov

(kWh/EUR/leto), s podrejeno utežjo 100%:

- od vključno 0,00 do 0,15 0 točk


po enačbi:

tBa = 142,6534 x – 21,2553

tBa OŠ Duplek = 142,6534 x – 21,2553 =

142,6534 x -21,2553 = 18,10

tBa Obč. stavba = 142,6534 x – 21,2553 = 44,76

tBa Skupaj = 18,10 + 44,76 = 62,86


C. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti, z utežjo 15%

a. Izvedba operacije po JZP, ki omogoča izvedbo financiranja z energetskim pogodbeništvom, s

podrejeno utežjo 30%, pri čemer delež vrednosti operacije brez DDV, ki se nanaša na JZP,

znaša:

- do 50%

- od vključno 50% do 99,99%

po enačbi:

tCa = 1,1000 x delež operacije po JZP – 9,9989

tCa OŠ Duplek = 1,1000 x 60% – 9,9989 = 56,00

tCa Obč. stavba= 1,1000 x 60% – 9,9989 = 56,00

tCa Skupaj= 56,00 + 56,00 = 112,00/2 = 56,00

- za 100,00% 100 točk

b. Višina operacije brez DDV (mio EUR), s podrejeno utežjo 50%:

i. v primeru JZP


po enačbi:

tCbi = 133,1558 x višina operacije – 99,7337


Stran 24

tCbi = 133,1558 x 0,74001137 – 99,7337 = /

tCbi = 0


j. v primeru javnega naročila:


po enačbi:

tCbi = 133,1558 x višina operacije – 48,5149

tCbi = 133,1558 x 0,74001 – 48,5149 = 50,02


c. vzporedno z EPS se bo izvedla izgradnja električne polnilne naprave za avtomobile, s

podrejeno utežjo 20%:

DA 100 točk

NE 0 točk

Najvišje možno skupno število točk je 100. Posamezni sklopi so ovrednoteni z utežmi (utež 1), znotraj

sklopov pa so z utežmi (utež 2) ovrednoteni posamezni kazalniki. Za vsak kazalnik je mogoče prejeti

največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega kazalnika (utež 2) s 100. Za vsak sklop je

mogoče prejeti največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega sklopa (utež 1) s 100.

Javni razpis pravi, da operacije, ki bodo pri merilih Aa in Ba skupno dosegle nič točk, ne glede na

skupno število doseženih točk pri ostalih merilih, bodo opredeljene kot neprimerne za izvedbo s

sredstvi evropske kohezijske politike. Obravnavana investicija pri merilih Aa in Ba ne dosega nič točk,

zato je opredeljena kot primerna.

Izračun skupnega števila točk (SŠT) celotne operacije je treba točke, pridobljene za posamezne

kazalnike sešteti:

SŠT = kazalnik Aa + kazalnik Ab +…+ kazalnik Cc

SŠT = 37,27 + 90,49 + 62,86 + 56,00 + 0 + 50,02 + 0 = 296,64


Stran 25

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV

5.1 Vrsta investicije Pri investiciji gre za energetsko sanacijo šolske in občinske stavbe, ki bo izvedena v skladu s pogoji Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09 in 52/2010). Iz tega izhaja, da gre v projektu za naslednjo vrsto investicije:

- »ENERGETSKA PRENOVA STAVB – OŠ DUPLEK IN OBČINSKA STAVBA«.

5.2 Okvirni obseg in specifikacija stroškov

5.2.1 Ocena stroškov investicije po stalnih in tekočih cenah

V spodnjih tabelah so predstavljeni stroški za varianto 1 (z investicijo), ki je tudi predmet tega DIIP-a. Ocene stroškov investicije so narejene na naslednjih predpostavkah: Vrednost stroškov za energetsko sanacijo stavb je določena na osnovi ocenjenih

vrednosti postavk, ki jih je podala Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje. Strošek investicijske dokumentacije je podan na podlagi realiziranega naročila z zunanjim

izvajalcem (pripravljalcem investicijske dokumentacije). Strošek projektne dokumentacije je določen na podlagi prejetih ponudb zunanjih

izvajalcev (pripravljalci projektne dokumentacije). Strošek strokovnega nadzora nad gradnjo ter izvajanje koordinatorstva je ocenjen na

podlagi stroškov izvedbe primerljivih vrednosti za tovrstne storitve. Strošek svetovalnega inženiringa (test JZP in JN) je določen na podlagi ocenjene vrednosti

za tovrstne storitve. Strošek razširjenega energetskega pregleda je določen na podlagi realiziranega naročila

zunanjemu izvajalcu. Pri izračunu investicijske vrednosti po stalnih cenah smo upoštevali cene iz obdobja maj

2017. Izvedba vseh del je predvidena v letih od 2017 do 2018, zato smo podali oceno

investicijskih vlaganj po stalnih in tekočih cenah. V letu 2017 smo stalne cene enačili s tekočimi, ker aktivnosti že potekajo in bodo zaključene do avgusta 2017. V letu 2018 smo upoštevali izračun tekočih cen v višini 2,667 % (izračunan ponder je prikazan v tabeli na strani 26).

Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Predmetni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.


Stran 26

S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 40 % upravičenih stroškov operacije (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike), razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja. Izračun finančne vrzeli je izdelan skladno z Uredbo EU 1303/2013 in Uredbo EU 480/2014 ter dokumentom Evropske komisije »Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects – Economical appraisal tool for Cohesion Policy 2014 - 2020« z upoštevanjem 15 letnega referenčnega obdobja operacije in ob upoštevanju 4% finančne diskontne stopnje. Sredstva lastne udeležbe v višini 60 % ali več upravičenih stroškov, neupravičenih stroškov in morebitne stroške primanjkljaja zagotavlja upravičenec oziroma, v primeru JZP, upravičenec skupaj z zasebnim parterjem. Upravičeni nameni, upravičeni stroški (vrste, dovoljene vrednosti, itd) ter izdatki za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike so podrobno obrazloženi v Priročniku upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI), ki je sestavni del in priloga predmetne razpisne dokumentacije in so za operacijo »Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba« prikazani v naslednjih tabelah. Stroški in izdatki upoštevani v tabelah bodo:

- z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije,

- dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bo dobavljeno; za storitve, ki bodo izvedene,

- prepoznani s skrbnostjo dobrega gospodarja, - nastali in bodo plačani v obdobju upravičenosti, - temeljili na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in - bodo izkazani v skladu z veljavnimi pravili skupnosti in nacionalnimi predpisi.

Kot upravičeni so upoštevani stroški, ki prispevajo k neposrednemu prihranku pri rabi energije v stavbah, ki so predmet operacije. Obdobje upravičenosti stroškov je za vse upravičene stroške operacije upoštevano v skladu s Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI), razen za stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter stroškov ostalih storitev (kot so opredeljeni v poglavju 3.1 navedenega priročnika), od izdaje sklepa o izboru do 30.09.2018. Za stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter stroškov ostalih storitev (kot so opredeljeni v poglavju 3.1 navedenega priročnika) je obdobje upravičenosti od 01.01.2014 do 30.09.2018. Obdobje upravičenosti izdatkov je za vse izdatke, vezane na upravičene stroške operacije upoštevno v skladu s Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI), razen za stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter stroškov ostalih storitev (kot so opredeljeni v poglavju 3.1 navedenega priročnika), od izdaje sklepa o izboru do 31.12.2018. Za izdatke, vezane na stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter stroškov ostalih storitev (kot so opredeljeni v poglavju 3.1 navedenega priročnika) je obdobje upravičenosti od 01.01.2014 do 31.12.2018.


Stran 27

Glede na to, da naročnik planira zaključiti operacijo do 30.09.2018, obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov planira do 30.09.2018. Ocena stroškov investicije po stalnih cenah

Tabela 6: Ocena stroškov investicije po stalnih cenah po letih.

Zap.

št. Opis del 2017 2018 Skupaj V EUR

A. Stavba občine Duplek

I. Proj. in inv. dokumentacija, nadzor

1 Investicijska dokumentacija (DIIP, IP)

2.400,00 0,00 2.400,00

2 Projektna dokumentacija (PZI, PID) in varnostni načrt

3.500,00 974,02 4.474,02

3 Svetovalni inženiring – test JZP in JN

2.431,00 0,00 2.431,00

4 Strokovni nadzor nad gradnjo in izvajanje koordinatorstva

0,00 3.555,18 3.555,18

5 Razširjen energetski pregled 1.638,00 0,00 1.638,00

Skupaj I. 9.969,00 4.529,20 14.498,20

II. Energetska sanacija stavbe 0,00 0,00

1 Fasada 0,00 33.116,78 33.116,78

2 Okna 0,00 19.480,46 19.480,46

3 Strop 0,00 2.922,07 2.922,07

Skupaj II 0,00 55.519,31 55.519,31

Skupaj Občinska stavba Duplek (I. + II.)

9.969,00 60.048,51 70.017,51

15% nepredvidenih del 0,00 8.327,90 8.327,90

Skupaj Občinska stavba Duplek (I. + II.) in nepredvidena dela

9.969,00 68.376,41 78.345,41

B. OŠ Duplek



2.400,00 0,00 2.400,00


15.000,00 2.922,07 17.922,07


2.781,00 0,00 2.781,00


0,00 9.837,63 9.837,63


Skupaj I. 23.745,00 12.759,70 36.504,70

II. Energetska sanacija


Stran 28

1 Izolacija severne fasade šole 0,00 15.520,08 15.520,08

2 Izolacija stropa in ostrešja šole na neogrevanem podstrešju

0,00 7.363,61 7.363,61

3 Izolacija odvodnih zračnih kanalov na strehi

0,00 4.435,70 4.435,70

4 Zamenjava stavbnega pohištva telovadnice

0,00 51.136,20 51.136,20

5 Izolacija stropa telovadnice 0,00 26.298,62 26.298,62

6 Izolacija poševne in ravne strehe telovadnice

0,00 21.185,00 21.185,00

7 Izolacija fasade telovadnice 0,00 18.749,94 18.749,94

8 Izolacija tlaka v telovadnici - garderobe, hodniki

0,00 23.181,74 23.181,74

9 Zamenjava razsvetljave z varčnejšo

0,00 18.116,82 18.116,82

10 Hidravlično uravnoteženje in vgradnja termostatskih ventilov

0,00 10.714,25 10.714,25

11 Energetski monitoring 0,00 22.402,52 22.402,52

12 Rekuperacija toplote, hlajenje - prezračevanje, kuhinja in telovad.

0,00 79.869,87 79.869,87

13 Vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje

0,00 107.142,51 107.142,51

14 Vgradnja toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode v telovadnici

0,00 8.522,70 8.522,70

Skupaj II. 0,00 414.639,56 414.639,56

Skupaj OŠ Duplek (I. + II.) 23.745,00 427.399,26 451.144,26

15 % nepredvidenih del 0,00 62.195,93 62.195,93

Skupaj OŠ Duplek (I. + II.) in nepredvidena dela

23.745,00 489.595,19 513.340,19

Skupaj stavba Občine Duplek 9.969,00 68.376,41 78.345,41

Skupaj OŠ Duplek 23.745,00 489.595,19 513.340,19

Skupaj obe stavbi 33.714,00 557.971,60 591.685,60

DDV 22% 7.417,08 122.753,75 130.170,83

Skupaj Z DDV 41.131,08 680.725,35 721.856,43

Ocena stroškov investicije po tekočih cenah Opredelitev investicije s podanimi vrednostmi posameznih del za energetsko prenovo stavb OŠ Duplek in občinske stavbe je bila izvedena v letu 2017. Fizična izvedba prenove je predvidena v letu 2018. Tako je ocena stroškov investicije po tekočih cenah izdelana na osnovi ocene investicije po stalnih cenah (predhodna točka tega dokumenta).


Stran 29

Pri preračunu investicijskih vrednosti po tekočih cenah so upoštevane naslednje predpostavke, pri katerih smo koristili napovedi o višini inflacije objavljene v UMAR-jevi publikaciji: »Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2017«, marec 2017:

ponderirana rast v % %

rast cen (dec./dec. 2,1 %) za 2017 za 7 mesecev6 1,225

ponderirana rast v % za leto 2017 1,225

rast cen (dec./dec. 2,1 %) za 2017 za 7 mesecev 1,225

rast cen (dec./sept. 1,9 %) za 2018 za 9 mesecev 1,425

ponderirana rast v % za leto 2018 2,667

Tabela 7: Ocena stroškov investicije po tekočih cenah v € za obdobje od maj 2017 do

september 2018.

Zap. št.

Opis del 2017 2018 Skupaj V EUR




2.400,00 0,00 2.400,00


3.500,00 1.000,00 4.500,00


2.431,00 0,00 2.431,00


0,00 3.650,00 3.650,00


Skupaj I. 9.969,00 4.650,00 14.619,00

II. Energetska sanacija stavbe

1 Fasada 0,00 34.000,00 34.000,00

2 Okna 0,00 20.000,00 20.000,00

3 Strop 0,00 3.000,00 3.000,00

Skupaj II 0,00 57.000,00 57.000,00


9.969,00 61.650,00 71.619,00

15% nepredvidenih del 0,00 8.550,00 8.550,00


9.969,00 70.200,00 80.169,00

B. OŠ Duplek



2.400,00 0,00 2.400,00

6 *VIR: SURS, napoved UMAR, jesenske napovedi inflacije, september 2016.


Stran 30


15.000,00 3.000,00 18.000,00


2.781,00 0,00 2.781,00


0,00 10.100,00 10.100,00


Skupaj I. 23.745,00 13.100,00 36.845,00


1 Izolacija severne fasade šole 0,00 15.934,00 15.934,00


0,00 7.560,00 7.560,00


0,00 4.554,00 4.554,00

4 Zamenjava stavbnega pohištva telovadnice

0,00 52.500,00 52.500,00

5 Izolacija stropa telovadnice 0,00 27.000,00 27.000,00


0,00 21.750,00 21.750,00

7 Izolacija fasade telovadnice 0,00 19.250,00 19.250,00


0,00 23.800,00 23.800,00


0,00 18.600,00 18.600,00


0,00 11.000,00 11.000,00

11 Energetski monitoring 0,00 23.000,00 23.000,00


0,00 82.000,00 82.000,00


0,00 110.000,00 110.000,00


0,00 8.750,00 8.750,00

Skupaj II. 0,00 425.698,00 425.698,00

Skupaj OŠ Duplek (I. + II.) 23.745,00 438.798,00 462.543,00

15 % nepredvidenih del 0,00 63.854,70 63.854,70


23.745,00 502.652,70 526.397,70

Skupaj stavba Občine Duplek 9.969,00 70.200,00 80.169,00

Skupaj OŠ Duplek 23.745,00 502.652,70 526.397,70

Skupaj obe stavbi 33.714,00 572.852,70 606.566,70

DDV 22% 7.417,08 126.027,59 133.444,67

Skupaj Z DDV 41.131,08 698.880,29 740.011,37


Stran 31

5.2.2 Ocena upravičenih stroškov investicije po stalnih cenah

Po 1. varianti finančne konstrukcije (glej poglavje 6.7 Predvideni viri in dinamika financiranja), je predvideno sofinanciranje investicije iz Javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 40 % upravičenih stroškov operacije (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike), razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja; sredstva lastne udeležbe v višini 60 % ali več upravičenih stroškov, neupravičenih stroškov in morebitne stroške primanjkljaja bo zagotovil upravičenec oziroma, v primeru JZP, upravičenec skupaj z zasebnim parterjem. Skladno z Javnim razpisom so vrednosti upravičenih stroškov upoštevane z naslednjimi predpostavkami opredeljenimi v Javnem razpisu:

- stroški storitev zunanjih izvajalcev v skupni višini največ 12 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV), ki obsegajo:

o stroške investicijske in projektne dokumentacije v skupni višini največ 7 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV),

o stroške nadzora v skupni višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV),

o stroške ostalih storitev, kot so opredeljeni v poglavju 3.1 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI);

- stroški gradnje in nakupa opreme, kot so opredeljeni v poglavju 3.2 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI);

- stroški informiranja in komuniciranja, kot so opredeljeni v poglavju 3.3 Priročnika upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja (MZI) v skupni višini največ 1 % celotnih upravičenih stroškov operacije (brez DDV).

Neupravičeni stroški so:

- davek na dodano vrednost, - nepredvidena dela, - davek na promet z nepremičninami, - nakup rabljene opreme, - notarski in odvetniški stroški.

Celotno investicijo smo razdelili na upravičene investicijske stroške in neupravičene stroške, ki niso zajeti v sofinanciranje iz naslova javnega razpisa in sicer: sofinanciranje upravičenih stroškov po stalnih cenah s sredstvi evropske kohezijske

politike znaša 521.161,77 EUR (33.714,00 EUR + 487.447,77 EUR), (od tega 85% sredstva kohezijskega sklada v višini 442.987,50 EUR in 15% slovenska udeležba za sofinanciranje kohezijske politike v višini 78.174,27 EUR),

sofinanciranje neupravičenih stroškov po stalnih cenah s strani Občine Duplek znaša 200.694,66 EUR (7.417,08 EUR + 193.277,58 EUR).


Stran 32

Tabela 8: Ocena stroškov investicije po stalnih cenah, po letih ločenih na upravičene in neupravičene stroške.

Zap. št.

Opis del Upravičeni Neupravičeni Skupaj V EUR

2017 2018 2017 2018




2.400,00 0,00 0,00 0,00 2.400,00


3.500,00 974,02 0,00 0,00 4.474,02


2.431,00 0,00 0,00 0,00 2.431,00


0,00 3.555,18 0,00 0,00 3.555,18

5 Razširjen energetski pregled

1.638,00 0,00 0,00 0,00 1.638,00

Skupaj I. 9.969,00 4.529,20 0,00 0,00 14.498,20


1 Fasada 0,00 33.116,78 0,00 0,00 33.116,78

2 Okna 0,00 19.480,46 0,00 0,00 19.480,46

3 Strop 0,00 2.922,07 0,00 0,00 2.922,07

Skupaj II 0,00 55.519,31 0,00 0,00 55.519,31


9.969,00 60.048,51 0,00 0,00 70.017,51

15% nepredvidenih del 0,00 0,00 0,00 8.327,90 8.327,90


9.969,00 60.048,51 0,00 8.327,90 78.345,41

B. OŠ Duplek



2.400,00 0,00 0,00 0,00 2.400,00


15.000,00 2.922,07 0,00 0,00 17.922,07


2.781,00 0,00 0,00 0,00 2.781,00


0,00 9.837,63 0,00 0,00 9.837,63


3.564,00 0,00 0,00 0,00 3.564,00

Skupaj I. 23.745,00 12.759,70 0,00 0,00 36.504,70


1 Izolacija severne fasade šole

0,00 15.520,08 0,00 0,00 15.520,08


0,00 7.363,61 0,00 0,00 7.363,61


0,00 4.435,70 0,00 0,00 4.435,70

4 Zamenjava stavbnega 0,00 51.136,20 0,00 0,00 51.136,20


Stran 33

pohištva telovadnice

5 Izolacija stropa telovadnice 0,00 26.298,62 0,00 0,00 26.298,62


0,00 21.185,00 0,00 0,00 21.185,00

7 Izolacija fasade telovadnice 0,00 18.749,94 0,00 0,00 18.749,94


0,00 23.181,74 0,00 0,00 23.181,74


0,00 18.116,82 0,00 0,00 18.116,82


0,00 10.714,25 0,00 0,00 10.714,25

11 Energetski monitoring 0,00 22.402,52 0,00 0,00 22.402,52


0,00 79.869,87 0,00 0,00 79.869,87


0,00 107.142,51 0,00 0,00 107.142,51


0,00 8.522,70 0,00 0,00 8.522,70

Skupaj II. 0,00 414.639,56 0,00 0,00 414.639,56

Skupaj OŠ Duplek (I. + II.) 23.745,00 427.399,26 0,00 0,00 451.144,26

15 % nepredvidenih del 0,00 0,00 0,00 62.195,93 62.195,93


23.745,00 427.399,26 0,00 62.195,93 513.340,19

Skupaj stavba Občine Duplek

9.969,00 60.048,51 0,00 8.327,90 78.345,41

Skupaj OŠ Duplek 23.745,00 427.399,26 0,00 62.195,93 513.340,19

Skupaj obe stavbi 33.714,00 487.447,77 0,00 70.523,83 591.685,60

DDV 22% 0,00 0,00 7.417,08 122.753,75 130.170,83

Skupaj Z DDV 33.714,00 487.447,77 7.417,08 193.277,58 721.856,43

5.2.3 Ocena upravičenih stroškov investicije po tekočih cenah

V spodnji tabeli so podane razdelitve stroškov investicije na upravičene in neupravičene stroške po tekočih cenah. Razdelitev stroškov po tekočih cenah: sofinanciranje upravičenih stroškov po tekočih cenah s sredstvi evropske kohezijske

politike znaša 534.162,00 EUR (33.714,00 EUR + 500.448,00 EUR) x 40% = 213.664,80 EUR, (od tega 85% sredstva kohezijskega sklada v višini 181.615,08 EUR in 15% slovenska udeležba za sofinanciranje kohezijske politike v višini 32.049,72 EUR),

sofinanciranje neupravičenih stroškov po tekočih cenah s strani Občine Duplek znaša 740.011,37 EUR – 213.664,80 EUR = 526.346,57 EUR.


Stran 34

Tabela 9: Ocena stroškov investicije po tekočih cenah v € za obdobje od maj 2017 do september 2018 ločeni po letih na upravičene in neupravičene stroške.

Zap. št.

Opis del Upravičeni Neupravičeni Skupaj V EUR

2017 2018 2017 2018




2.400,00 0,00 0,00 0,00 2.400,00


3.500,00 1.000,00 0,00 0,00 4.500,00


2.431,00 0,00 0,00 0,00 2.431,00


0,00 3.650,00 0,00 0,00 3.650,00


1.638,00 0,00 0,00 0,00 1.638,00

Skupaj I. 9.969,00 4.650,00 0,00 0,00 14.619,00


1 Fasada 0,00 34.000,00 0,00 0,00 34.000,00

2 Okna 0,00 20.000,00 0,00 0,00 20.000,00

3 Strop 0,00 3.000,00 0,00 0,00 3.000,00

Skupaj II 0,00 57.000,00 0,00 0,00 57.000,00


9.969,00 61.650,00 0,00 0,00 71.619,00

15% nepredvidenih del 0,00 0,00 0,00 8.550,00 8.550,00


9.969,00 61.650,00 0,00 8.550,00 80.169,00

B. OŠ Duplek



2.400,00 0,00 0,00 0,00 2.400,00


15.000,00 3.000,00 0,00 0,00 18.000,00


2.781,00 0,00 0,00 0,00 2.781,00


0,00 10.100,00 0,00 0,00 10.100,00


3.564,00 0,00 0,00 0,00 3.564,00

Skupaj I. 23.745,00 13.100,00 0,00 0,00 36.845,00


1 Izolacija severne fasade šole

0,00 15.934,00 0,00 0,00 15.934,00


0,00 7.560,00 0,00 0,00 7.560,00


0,00 4.554,00 0,00 0,00 4.554,00

4 Zamenjava stavbnega 0,00 52.500,00 0,00 0,00 52.500,00


Stran 35

pohištva telovadnice

5 Izolacija stropa telovadnice 0,00 27.000,00 0,00 0,00 27.000,00


0,00 21.750,00 0,00 0,00 21.750,00

7 Izolacija fasade telovadnice 0,00 19.250,00 0,00 0,00 19.250,00


0,00 23.800,00 0,00 0,00 23.800,00


0,00 18.600,00 0,00 0,00 18.600,00


0,00 11.000,00 0,00 0,00 11.000,00

11 Energetski monitoring 0,00 23.000,00 0,00 0,00 23.000,00


0,00 82.000,00 0,00 0,00 82.000,00


0,00 110.000,00 0,00 0,00 110.000,00


0,00 8.750,00 0,00 0,00 8.750,00

Skupaj II. 0,00 425.698,00 0,00 0,00 425.698,00

Skupaj OŠ Duplek (I. + II.) 23.745,00 438.798,00 0,00 0,00 462.543,00

15 % nepredvidenih del 0,00 0,00 0,00 63.854,70 63.854,70


23.745,00 438.798,00 0,00 63.854,70 526.397,70

Skupaj stavba Občine Duplek

9.969,00 61.650,00 0,00 8.550,00 80.169,00

Skupaj OŠ Duplek 23.745,00 438.798,00 0,00 63.854,70 526.397,70

Skupaj obe stavbi 33.714,00 500.448,00 0,00 72.404,70 606.566,70

DDV 22% 0,00 0,00 7.417,08 126.027,59 133.444,67

Skupaj Z DDV 33.714,00 500.448,00 7.417,08 198.432,29 740.011,37


Stran 36

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

6.1 Veljavne strokovne podlage Pri izdelavi investicijske dokumentacije so smiselno uporabljeni podatki, povzeti iz dostopne dokumentacije in usklajevanj kot sledi:

- navodila naročnika Občine Duplek; - podatki iz strokovnih podlag prikazanih v spodnji tabeli.

Tabela 10: Podatki iz naslednjih strokovnih podlag:

Naziv Izdelovalec Odgovorna oseba Leto izdelave

A. Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba

OP - Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020

Služba vlade RS SVLR 2014

Priročnik upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja

Ministrstvo za infrastrukturo

dr. Peter Gašperšič 2017

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE ŠOLE DUPLEK - KONČNO POROČILO

LOKALNA ENERGETSKA AGENTURA SPODNJE PODRAVJE

dr. Janez Petek 2017

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED OBČINSKE STAVBE DUPLEK - KONČNO POROČILO

LOKALNA ENERGETSKA AGENTURA SPODNJE PODRAVJE

dr. Janez Petek 2017

Dokument identifikacije investicijskega projekta – Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba

ENERGO – MAKS d.o.o. dr. Ksenija Golob 2017


Stran 37

6.2 Opis lokacije Investicija »Energetska prenova stavb – OŠ Duplek in občinska stavba« se nahaja v podravski statistični regiji, v Občini Duplek.

Slika 1: Makro lokacija investicije.7

Mikro Lokacija Investicija se bo izvajala na naslednji mikro lokaciji: Občina: Duplek Naselje: Spodnji Duplek Katastrska občina: 692 Spodnji Duplek Parcelne št.: 833/3 – OŠ Duplek, 966/29 – občinska stavba Lokacija OŠ Duplek se nahaja ob Korenski cesti, v Spodnjem Dupleku. Na severni, vzhodni in zahodni strani se razprostirajo stanovanjski objekti. Na severni strani se nahajata tudi nogometno in rokometno igrišče. Na jugovzhodni strani objekta se nahaja urejeno parkirišče za uporabnike šole, vrtca in športnih površin. Občinska stavba se nahaja na naslovu Trgu slovenske osamosvojitve 1, v Spodnjem Dupleku, tik ob regionalni cesti, ki vodi od Maribora do Ptuja.

7 Vir: www.najdi.si

Občina Duplek


Stran 38

Slika 2: Mikro lokacija investicije8.

6.3 Tehnično-tehnološki opis

6.3.1 Programsko funkcionalna in konstrukcijska zasnova ter gabariti

OŠ Duplek V prostorih OŠ Duplek se izvajajo predvsem učni programi - izobraževanje otrok ter pisarniška dela. Del šole predstavlja vrtec. Šola ima šolsko kuhinjo z jedilnico in oskrbuje s hrano še ostale enote v okolici. Preostali del predstavlja telovadnica z garderobami in ostalimi spremljajoči prostori (ordinacija, sanitarije, hodniki, garderobe, …). Prostori učilnic in igralnic šole so razporejeni v dveh etažah in se oskrbujejo z naravno svetlobo. Pred 13 leti je bil obnovljen celoten šolski del in vrtec. Telovadnica ni bila vključena v obnovo zaradi nameravane rušitve in novogradnje. Pod okriljem osnovne šole deluje tudi vrtec. Obstoječe stanje Energija: V OŠ Duplek porabljajo dve vrsti energije, električno in toplotno, ki jo proizvajajo iz ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO). Za potrebe kuhinje se uporablja še utekočinjen naftni

8 Vir: http://prostor3.gov.si/javni

OŠ Duplek

Občina Duplek


Stran 39

plin (UNP). Priprava tople sanitarne vode je kombinirana in sicer se uporablja toplota iz kotlovnice in električna energija v poletnem času. V objektu uporabljajo električno energijo za razsvetljavo, pogon električnih naprav, pisarniške in druge opreme. Za vzdrževanje tehničnih sistemov, sprotno vzdrževanje objektov in opreme ter urejanje okolice skrbi hišnik šole in pogodbeni zunanji izvajalci. Dobavitelj plina (UNP) za kuhanje: Dobavitelj utekočinjenega naftnega plina, je bila v letu 2014 do 2016 Plinarna Maribor d.o.o. Dobavitelj energenta za ogrevanje (ELKO): Dobavitelj kurilnega olja za kurjavo je podjetje PETROL d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Dobavitelj električne energije: Dobavitelj električne energije je v opazovanem obdobju podjetje Energija Plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Dobavitelj oziroma oskrbnik z vodo: Za oskrbo vodovodnega omrežja skrbi Mariborski vodovod d.d., Jadranska ulica 4, 2000 Maribor. Električno energijo v stavbi uporabljajo za:

✓ razsvetljavo,

✓ kuhanje,

✓ pripravo tople sanitarne vode,

✓ električne pogone ogrevalnih in prezračevalnih sistemov,

✓ pisarniško opremo,

✓ tehnične aparate in naprave,

✓ druge naprave, ki za svoje delovanje rabijo električno energijo (šibko točne napeljave, telekomunikacije ipd.).

Za ogrevanje in prezračevanje stavbe ter pripravo tople vode se uporablja ELKO. Povprečna letna poraba ELKO za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je 36.677 litrov/a. Rezultati nihajo, ker so odvisni od terminov dobave ELKO in od zunanjih temperatur posamezne sezone. Poraba energije za ogrevanje je namreč odvisna od letnega temperaturnega primanjkljaja v ogrevalni sezoni in temperaturnega primanjkljaja za posamezno leto. Za potrebe kuhinje se uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Po analizi podatkov je razvidno, da je bila poraba UNP odvisna od karakterja kuhanja, saj se v kuhinji poleg UNP porablja še elektrika. Opazen je trend naraščanja porabe plina, kar je posledica povečanja števila obrokov. Prav tako je opazen trend nižanja cen, kar je razvidno iz zgornje preglednice. Cena plina je padla od 2,82 EUR/m3 na 2,35 EUR/m3. Distributer za oskrbo s pitno vodo je JP Mariborski vodovod. Oskrba se vrši iz dveh odjemnih mest. Iz podatkov REP OŠ Duplek je razvidno, da poraba vode narašča. V letu 2015 se je


Stran 40

povišala za 10 % glede na leto 2014, nato pa se je iz leta 2015 na leto 2016 povišala za 16%. Pri analizi stroškov vode ugotovimo, da so bili v letu 2015 nižji zaradi nižje cene. Elektroenergetski sitem Dovod električne energije je speljan po zemeljskem kablu iz transformatorske postaje in NN omrežja do glavnega razdelilnika za razvod in meritve SODO. V razdelilniku se izvajajo vse meritve porabe električne energije za stavbo in varovanje tokokrogov v stavbi: • etažni razdelilniki, • tokokrogi glavne razsvetljave, • tokokrogi moči (vtičnice, naprave, itd.), • tokokrogi napajanja podatkovne opreme, • pomožni razdelilci. Napajalna napetost sistema je 400/230 V. Meritve električne energije potekajo preko dvotarifnega trifaznega števca delovne energije. Glavni porabniki energije v stavbi so: električni bojlerji za pripravo tople vode, kuhinjski aparati, razsvetljava, sistemi za ogrevanje in prezračevanje, pisarniška oprema in ostale pomožne naprave. Ogrevalni sistem

1. Kotlovnica Toplota za ogrevanje stavbe predstavlja največje stroške energije v stavbi. Te stroške lahko zmanjšamo z ustreznimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti strojnih sistemov za ogrevanje, pripravo tople vode in prezračevanje. Ogrevni medij za ogrevanje stavbe se pripravlja v kotlovnici, ki se nahaja v pritličju stavbe z lastnim vhodom iz zunanje strani. Iz kotlovnice se ogreva celotna stavba. toplota se generira iz toplovodnega kotla za ogrevanje proizvod Viessman, tip VITOPLEX 100, moči 405 kW. Kotel je opremljen s plinskim gorilnikom Weishaupt. Ogrevanje celotne stavbe je izvedeno preko večjega števila ogrevalnih vej in sicer od leve strani proti desni. Grelna telesa (radiatorji) so nameščeni predvsem pod okni, kjer pa to ni mogoče, so nameščeni na zunanjih stenah. Na grelnih telesih - radiatorjih so v večini nameščeni navadni ventili, nekaj pa je termostatskih.


Stran 41

Slika 3: Vgrajena kotla tip Vitoplex 100 z nazivno toplotno kapaciteto 405 kW.

Slika 4: Toplotni razdelilnik v kotlovnici.


Stran 42

Slika 5: Shema kotlovnice v OŠ Duplek.

Obtočne črpalke za ogrevalne veje se vklapljajo po nastavitvenih programih regulacijske opreme. V popoldanskem in nočnem času ter med vikendi in prazniki se vklaplja reducirani režim ogrevanja. Topla sanitarna voda se pripravlja s pomočjo centralnega kombiniranega grelnika vode, nameščenega v kotlovnici in nekaj lokalnih grelnikov vode z el. grelniki. V kombiniranem grelniku (1,0 m3) se v kurilni sezoni voda ogreva preko ogrevalnega sistema (ELKO), v poletnih mesecih pa z električno energijo. V ostalih grelnikih se voda ogreva z električno energijo skozi celo leto.

2. Ogrevalni sistem Radiatorsko ogrevanje stavbe je izvedeno s panelnimi radiatorji v dvocevnem sistemu s temperaturnim režimom ogrevanja 70/55 °C. Skupna inštalirana moč ploščnih - panelnih radiatorjev znaša 232,207 kW. Skupna inštalirana moč rebrastih radiatorjev znaša 18,936 kW. Skupna inštalirana moč z radiatorji je 251,143 kW. Prezračevalni sistemi Šola se prezračuje naravno in prisilno. Učilnice in hodniki v šolskem delu so vsi prisilno prezračevani. Klimat KN1- učilnice jug Na južni strani šole so učilnice prezračevane prisilno z napravo z izkoriščanjem odpadne toplote odtočnega zraka z vgrajenim regeneratorjem toplote in indirektnim adiabatskim hlajenjem.


Stran 43

Na poševni strehi šole je na kovinski podest postavljena prezračevalna naprava - klimat KN1, proizvod IMP. tip KZND d50-12/9 nazivne količine zraka 6.880 m3/h. Izkoristek regeneracije znaša 74%. Naprava dnevno deluje 6 ur in sicer od 8 ure do 14 ure. Problematični so neizolirani odvodni zračni kanali od naprave do vstopa skozi stropno ploščo v ogrevan prostor. Predstavljajo velike toplotne izgube in povzročajo kondenzacijo odvodnega zraka na hladnih stenah kanalov. Klimat KN2 - učilnice sever Na severnem delu šole je na poševno streho na kovinski podest nameščena funkcijsko enaka prezračevalna naprava IMP, tip KZND d50 - 12/9 zmogljivosti pretoka zraka 6.350 m3/h. Izkoristek regeneracije znaša 74%. Naprava dnevno deluje 6 ur in sicer od 8 ure do 14 ure. Problematični so neizolirani odvodni zračni kanali od naprave do vstopa skozi stropno ploščo v ogrevan prostor. Predstavljajo velike toplotne izgube in povzročajo kondenzacijo odvodnega zraka na hladnih stenah kanalov. Klimat KN3 - jedilnica in hodniki Za hodnike in jedilnico je vgrajena ločena klimatska naprava proizvod IMP, tip KZND d50-6/6 s pretokom zraka 3.350 m3/h dovoda in 2.300 m3/h odvoda. Izkoristek regeneracije znaša 70%. Naprava dnevno deluje 6 ur in sicer od 8 ure do 14 ure. Razlika količine zraka 1.050 m3/h se odvaja preko navadne odvodne kuhinjske nape, ki preko strešnega ventilatorja odvaja zrak iznad termičnega bloka na prosto-nad streho severnega dela šole. Naprava za prezračevanje jedilnice je locirana na strehi objekta šole. Dovod zraka v prostor je pod stropom prostora jedilnice preko dovodnih elementov. Odvod zraka je preko odvodnih rešetk vgrajenih v kanal. Problematični so neizolirani odvodni zračni kanali od naprave do vstopa skozi stropno ploščo v ogrevan prostor. Predstavljajo velike toplotne izgube in povzročajo kondenzacijo odvodnega zraka na hladnih stenah kanalov. Zaradi visokih temperatur v jedilnici šole, kar je posledica steklene strehe je potrebno za poletni čas pregraditi hladilni sistem na obstoječi klimat. Strešni odvodni ventilator za kuhinjsko napo N4 in N5 - kuhinja Napa je priključena na odvodni strešni ventilator (N4) zmogljivosti 4.000 m3/h, pomožna kuhinjska napa iznad konvekcijske pečice ima zmogljivost odvoda zraka 1.850 m3/h. Problematični so neizolirani odvodni zračni kanali prikazani na sliki 5.10 od naprave do vstopa skozi stropno ploščo v ogrevan prostor. Predstavljajo velike toplotne izgube in povzročajo kondenzacijo odvodnega zraka na hladnih stenah kanalov, ki se steka v prostore, kar je razvidno na mavčnih oblogah spuščenih stropov. Na sliki 5.11. je prikazana navadna odvodna kuhinjska napa.


Stran 44

Klimat KN6 Dovod zraka v prostor kuhinje je urejen preko dovodne kompaktne stropne prezračevalne naprave tip KG25 - 2.000 m3/h. Naprava je nameščena pod stropom kotlovnice in ima priključen toplovodni grelnik zraka. Skupna dovodna količina zraka brez rekuperacije tako skupaj z napravo KN3 znaša 3.050 m3/h, kar predstavlja velike toplotne izgube na prezračevanju pozimi. Strešni odvodni ventilator za kuhinjsko napo N7 - sanitarije Strešni ventilator odvaja onesnažen zrak iz sanirarij v pritličju in nadstropju šole. Zmogljivost odvoda znaša 750 m3/h. Naprava dnevno deluje 6 ur in sicer od 8 ure do 14 ure. Ostale sanitarije po šoli se prezračujejo lokalno preko odvodnih ventilatorjev, ki imajo možnost regulacije števila vrtljajev ventilatorja. večina je opremljenih z samodejnim izklopom preko zakasnitvenega releja. Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti prezračevalnih sistemov: Toplotne izgube na obstoječih prezračevalnih sistemih Ugotovitev je skupna za vse tri klimate in prav tako odvodne kanale iz kuhinje, saj nasičen zrak kondenzira na hladnih površinah zračnih kanalov. Energetska učinkovitost regeneracije vgrajenih naprav je tako močno znižana. Skupna površina vseh popolnoma neizoliranih kanalov na strehi in na hladnem podstrešju znaša skupaj 110 m2. Koeficient toplotne prevodnosti pločevine debeline 0,8 mm, znaša lambda= 58,5 W/mK, kar pomeni toplotno prehodnost u=5,88 W/m2K. Zaradi toplotnih izgub je izračun pokazal, da se na letnem nivoju izgubi 49.740 kWh/a. Ker sistem obratuje 6 ur dnevno se upošteva četrtina del te vrednosti, kar znaša 12.435 kWh/a. Zaradi znižanja temperature odvodnega zraka pred regeneratorjem toplote ocenjujemo znižanje izkoristka za 20%, kar predstavlja 6.735 kWh/a od skupaj izračunane rabe toplotne energije 33.675 kWh/a za klimate KN1, KN2 in KN3 Skupaj znašajo letni prihranki (uvrstimo jih med prihranke na ovoju stavbe) zaradi toplotne izolacije zračnih kanalov 19.170 kWh/a. Investicija v izolacijo zračnih kanalov znaša 4.554 EUR. Enostavna vračilna doba je izračunana na 2,81 leta. Prezračevanje kuhinje Osrednja termična kuhinjska bloka sta opremljena z dvema navadnima odvodnima napama. Obe napi sta nekoliko premajhni in del zraka uide mimo roba pod strop kuhinje. skupna odvodna količina zraka obeh nap znaša 5.850 m3/h. Dovod zraka je delno zagotovljen preko dovodne naprave z grelnikom zraka in klimata KN3, preostala količina pa se dovede v prostor skozi odprtine oken in vrat. Odvodna prezračevalna naprava je strešni ventilator N4 s kapaciteto 4000 m3/h in N5 s kapaciteto 1850 m3/h. Naravno prezračevanje izvedemo z odpiranjem oken na stežaj v enakomernih intervalih. Energijsko najbolj učinkovito je kratkotrajno zračenje na prepih. Izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri odprtih oknih na ventus.


Stran 45

Vodovodni sistem Objekt je priključen na vod mestnega vodovoda. Distributer je JP Mariborski vodovod d.d. Z vodo se stavba oskrbuje iz dveh odjemnih mest. V prostorih šole OŠ Duplek je vgrajena naslednja sanitarna oprema:

- 9 pip s hladno vodo, - 67 mešalnih pip za hladno / toplo vodo, - 17 tušev (armatura s hladno in toplo vodo), - 5 WC kotličkov z varčnim izplakovanjem, - 27 WC kotličkov z navadnim izplakovanjem, - 7 pisoarji z avtomatsko regulacijo iztoka vode, - 4 pisoarji z ročno regulacijo iztoka vode, - 2 10 litrska pretočna električna grelnika vode, - 15 hidrantov.

Pregled rabe končne energije v stavbi V analizi REP OŠ Duplek so zajeti vsi porabniki, ki so priključeni na električno omrežje. Skupna vgrajena moč vseh naprav je 169,32 kW. Sistem razsvetljave V večji meri so vgrajeni metalhalogeni reflektorji, varčne svetilke in svetilke z fluorescentnimi sijalkami. Te za svoje delovanje potrebujejo dodatne naprave (predstikalne naprave: starter, dušilko, kondenzator), zato je tudi dejanska moč svetilke večja kot je sama moč sijalk vgrajenih v svetilke. Skupna vgrajena moč razsvetljave znaša 44.675,2 kW.

Slika 6: Prikaz razsvetljave v telovadnici OŠ Duplek. Predlaga se zamenjava kompleta svetilk v telovadnici in delno v šolskem delu. vse FLUO T8 (raster) se pustijo obstoječe, ostale se zamenjajo.


Stran 46

Telovadnica OŠ Duplek Telovadnica v OŠ Duplek leži v širšem središču kraja ob lokalni cesti in predstavlja del šole povezan s hodnikom. Okolica stavbe ima večinoma tlakovane površine in asfaltirane dohodne poti ter je lepo vključena v okolico. Stavba je z veznim hodnikom povezana z osnovno šolo. Površina telovadnice skupaj z garderobami in veznim hodnikom znaša 580 m2. Ogrevanje je urejeno iz skupne kotlovnice OŠ Duplek na ELKO. Veja ogrevanja je neregulirana. Telovadnica je bila zgrajena skupaj s šolo 1980 leta. Konstrukcija dvorane je montažna AB konstrukcija. Objekt je samo pritličen postavljen na teren. Okna so večinoma kopelitna in energijsko zelo zelo potratna. Fasada je narejena iz klinker fasadne opeke vijolične barve.

Slika 7: Toplotne karakteristike telovadnice OŠ Duplek (Vir: REP OŠ Duplek, 2017). Prezračevanje telovadnice Telovadnica je prezračevana naravno in v kombinaciji z dvema odvodnima aksialnima ventilatorjema na čelnih straneh stavbe. sanitarije, garderobe in umivalnice se prezračujejo preko dveh strešnih ventilatorjev manjše kapacitete (V=400 m3/h). Umivalnice in garderobe se prezračujejo prisilno preko PV prezračevalnih odvodnih ventilov. Zračni kanali so povezani na dva ločena strešna ventilatorja.

Slika 8: Porazdelitev porabe toplotne energije (Vir: REP OŠ Duplek, 2017).


Stran 47

Slika 9: Pregled vgrajene električne moči po vrsti porabnikov(Vir: REP OŠ Duplek, 2017).

Slika 10: Skupna vgrajena moč vseh električnih naprav. Predvidena dela – investicijski ukrepi Ukrepe na ovoju stavbe, ki so razdeljeni na:

✓ Toplotna zaščita stropa proti podstrešju.

✓ Toplotna zaščita fasade.

✓ Toplotna zaščita strehe.

✓ Menjava stavbnega pohištva (menjava oken).

✓ Menjava zasteklitve (brez menjave okenskih okvirjev).

✓ Odprava transmisijskih toplotnih mostov.

✓ Odprava konvekcijskih toplotnih mostov in izboljšanje zrakotesnosti stavbe. Investitor namerava na telovadnici in delu OŠ Duplek izvesti energetsko sanacijo. V tem kontekstu bo načrt arhitekture predvideval sanacijo obstoječih fasad, sanacijo strehe z zamenjavo izolacije, izolacijo tlakov, zamenjavo zasteklitve ter zamenjavo oken. Obstoječe


Stran 48

sestave sten ovoja stavbe so neustrezno izolirane glede na mejne vrednosti toplotne prehodnosti določene z tehničnimi smernicami (TSG-1-004:2010). Toplotna izolacija sten, ki mejijo na zunanjost so iz vidika gradbene fizike neprimerne. S stališča gradbene fizike in toplotne zaščite je v primeru celovite sanacije stavbe potrebno povečati toplotno izolacijo fasad in strehe ter zamenjati zasteklitev steklene stene in obstoječih oken. Predlagamo, da se v celoti izvedejo ukrepi na ovoju pri telovadnici. Na šoli se toplotno izolira severna fasada in dodatno še strop proti neogrevanem podstrešju. Ker potekajo zračni kanali prezračevalnih naprav na strehi in prav tako predstavljajo ovoj stavbe, saj se v njih pretaka topel zrak in so povrh vsega še neizolirani sodijo med ukrepe na ovoju stavbe. Zamenjava stavbnega pohištva Na telovadnici OŠ Duplek so v večini vgrajena energijsko potratna kopelitna okna, ki imajo faktor toplotne prehodnosti U = 5,0 W/m2·K. Na veznem hodniku in v garderobah so v večini vgrajena lesena okna s faktorjem toplotne prehodnosti U = 2,3 W/m2·K. Za namenom, da se zadostijo zahteve celovite energetske sanacije v skladu s PURES se bodo zamenjala kopelitna okna na dvorani in okna z lesenimi okvirji na hodniku in v garderobah. Vgradila se bodo energetsko učinkovita okna s skupnim faktorjem toplotne prehodnosti U ≤ 1,1 W/m2·K. Predlaga se tudi zamenjava lesenih vhodnih vrat na zahodni strani dvorane. Vgradila se bodo vrata s faktorjem U ≤ 1,4 W/m2·K. Višina investicije v zamenjavo stavbnega pohištva znaša 52.500,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 18,299 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 1.470,09 EUR/a. Vračilni rok investicije je 35,71 let. Toplotna izolacija zunanjih sten Zunanje stene OŠ in telovadnice Duplek imajo vgrajene različne materiale in izolacije. Fasada telovadnice ni toplotno izolirana. Fasadne stene OŠ so toplotno izolirane z EPS debeline 5 cm. Z sanacijo je predvidena izvedba toplotne izolacije na telovadnici in severni fasadni steni šolske stavbe. Predlog izvedbe:

✓ Na telovadnici izvedba 320,0 m2 tankoslojne kontaktne fasade iz kamene volne debeline 16,0 cm (λ ≤ 0,036 W/mK) z izvedbo mrežice in s silikatnim zaključnim slojem, vsemi potrebnimi alu vogalniki, odkapniki, profili ter vsemi fazami dela. Barvo določi projektant oziroma investitor;

✓ Na severni fasadni steni se odstrani obstoječo toplotno izolacijo (EPS) v izmeri 260,0 m2 ter na novo izvede tankoslojno kontaktno fasado iz kamene volne debeline 14,0 cm (λ ≤ 0,036 W/mK) z izvedbo mrežice in s silikatnim zaključnim slojem, vsemi potrebnimi alu vogalniki, odkapniki, profili ter vsemi fazami dela. Barvo določi projektant oziroma investitor;

✓ dodatne obdelave špalet z uporabo XPS debeline 3 cm (λ ≤ 0,036 W/mK) z izvedbo mrežice in s silikatnim zaključnim slojem, vsemi potrebnimi alu vogalniki ter vsemi fazami dela. Višina investicije v toplotno izolacijo telovadnice šole znaša 19.250,00 EUR. Investicija zajema pripravljalna, gradbena in obrtniška dela. Letni prihranki stroškov znašajo 2.444,00 EUR/a oziroma 30,416 MWh/a toplotne energije. Vračilni rok investicije je 7,88 let.


Stran 49

Višina investicije v toplotno izolacijo severne fasade stavbe šolskega dela stavbe znaša 15.934,00 EUR. Investicija zajema pripravljalna, gradbena in obrtniška dela. Letni prihranki stroškov znašajo 416,24 EUR/a oziroma 5,1818 MWh/a toplotne energije. Vračilni rok investicije je 38,3 let. Sanacija poševne in ravne strehe telovadnice ter dela šole Streha oziroma stropovi telovadnice so izolirani s toplotno izolacijo minimalne debeline 5 cm. Za namenom, da se zadostijo zahteve celovite energetske sanacije v skladu s PURES se bodo stropovi dodatno izolirali. Prav tako je predvidena izvedba dodatne toplotne izolacije na delu šolske stavbe v izmeri 420 m2. Vgradi se toplotna izolacija s faktorjem toplotne prevodnosti λ ≤ 0,037 W/mK. Višina investicije v sanacijo stropa telovadnice skupaj z vsemi gradbenimi in obrtniškimi deli znaša 27.000,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 9,241 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 742,35 EUR/a. Vračilni rok investicije je 36,37 let. Višina investicije v sanacijo poševne strehe telovadnice in hodnika skupaj z vsemi gradbenimi in obrtniškimi deli znaša 21.750,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 8,678 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 697,13 EUR/a. Vračilni rok investicije je 31,2 let. Višina investicije v sanacijo stropa šole - severno skupaj z vsemi gradbenimi in obrtniškimi deli znaša 7.560,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 2,755 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 221,00 EUR/a. Vračilni rok investicije je 34,2 let. Toplotna izolacija tlakov Na veznem hodniku in v garderobah se v sklopu celovite sanacije predlaga toplotna izolacija tlakov. Predlaga se odstranitev obstoječega finalnega tlaka in estrihov, ureditev hidroizolacije, vgradnja toplotne izolacije, nova izvedba estriha in finalnega tlaka. Predlog izvedbe:

✓ Na hodniku in v garderobah v skupni izmeri 286 m2 se odstrani obstoječi tlak in estrih ter odpelje na trajno deponijo;

✓ Uredi se hidroizolacijo in vgradi toplotno izolacijo XPS (λ ≤ 0,036 W/mK) debeline 5 cm v izmeri 286 m2;

✓ Ponovna izvedba estriha in finalnega tlaka po izboru projektanta oz. investitorja. Višina investicije v sanacijo tlakov, skupaj z vsemi gradbenimi in obrtniškimi deli znaša 23.800,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 2,347 MWh/a. Letni energijski prihranki znašajo 188,56 EUR/a. Vračilni rok investicije je 126,22 let. Toplotna izolacija zračnih kanalov Skupna površina vseh popolnoma neizoliranih zračnih kanalov na strehi in na hladnem podstrešju znaša skupaj 110 m2. Koeficient toplotne prevodnosti pločevine debeline 0,8 mm, znaša lambda= 58,5 W/mK, kar pomeni toplotno prehodnost u=5,88 W/m2K. Zaradi toplotnih izgub je izračun modela prihrankov pokazal, da se na letnem nivoju lahko prihrani za 20.287 kWh energije. Investicija v izolacijo zračnih kanalov znaša 4.554 EUR.


Stran 50

Prihranek stroškov znaša 1.629,74 EUR/a. Enostavna vračilna doba je izračunana na 2,79 leta.

Slika 11: Vpliv posameznega ukrepa na ovoju stavbe (Vir: REP OŠ Duplek, 2017). Ukrepe za povečanje izrabe obnovljivih virov:

✓ Vgradnja vseh vrst toplotnih črpalk. Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje stavbe in TSV V okviru sanacije kotlarne in prehoda in povečanje izrabe OVE se za potrebe ogrevanja predlaga vgradnjo toplotne črpalke zrak-voda za zunanjo postavitev s stopenjsko regulacijo moči in vremensko odvisnim prilagajanjem temperature potrebam stavbe. Predlaga se postavitev zadostnega števila enot TČ sistema zrak-voda na lokaciji prostora za smeti, katerega samo premaknemo. Skupna potrebna toplotna moč TČ je ocenjena na 200 kW. točno toplotno moč določi projektant pri izdelavi projekta PZI energetske prenove šole. vršne toplotne obremenitve lahko še vedno pokriva obstoječ sistem ogrevanja na ELKO, ki je sočasno rezerva in varnost v primeru izpada električne energije, saj lahko obstoječ sistem ogrevanja deluje z manjšim električnim agregatom. Predlog izvedbe:

✓ visokotemperaturna, več-kompresorska, reverzibilna (možnost gretja in hlajenja) toplotna črpalka zrak-voda za zunanjo postavitev s stopenjsko regulacijo moči in vremensko odvisnim prilagajanjem temperature dvižnega voda potrebam objekta. Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje TSV v telovadnici Zaradi dolgih cevnih razvodov se za potrebe ogrevanja tople sanitarne vode vgradi toplotna črpalka za ogrevanje namesto sedaj vgrajenega električnega grelnika. Višina investicije vgradnje toplotne črpalke znaša skupaj z vsemi gradbenimi, obrtniškimi in elektro deli 8.750,00 EUR. Letni energijski prihranki znašajo 1.257,00 EUR/a. Vračilni rok investicije je 7,0 let.


Stran 51

Ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov:

✓ Toplotna zaščita razvoda v nekondicioniranih prostorih.

✓ Vgradnja nadzornega sistema za upravljanje s toplotnimi pritoki.

✓ Prilagoditev moči sistema za pripravo toplote dejanskim potrebam po toploti.

✓ Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema.

✓ Rekuperacija toplote.

✓ Zamenjava razsvetljave z učinkovitejšo. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistemov Z vgradnjo termostatskih ventilov na radiatorjih nastane potreba po zvezno delujoči črpalki. Kot ukrep se predlaga vgradnja novih črpalk za vse veje radiatorskega ogrevanja in vgradnjo avtomatskih regulatorjev diferenčnega tlaka na dvižne vode ogrevanja. Ukrep je potreben zaradi preprečitve šumnosti in piskanja, ki jih povzročajo termostatski ventili pri delovanju navadnih črpalk, ki delujejo v določeni hitrosti. Zaradi zapiranja pretoka na ventilih naraste tlak, ki ga proizvede črpalka preko dovoljene meje, kjer prihaja do nezaželene šumnosti in nepotrebne porabe električne energije za transport ogrevalnega medija. Višina naložbe v vgradnjo elementov hidravličnega uravnoteženja skupaj z delom znaša 11.000,00 EUR. Poraba energije bi se znižala za 18,252 MWh/a. Letni prihranek stroškov znaša 1.154,44 EUR/a. Vračilni rok naložbe je 9,5 let. Vgradnja sistema spremljanja porab energije in inteligentne regulacije temperature V stavbo se bo vgradil tudi sistem inteligentne regulacije temperature kateri bo omogočal:

- uporabo energije, ko je to res potrebno, - uporabiti samo količino energije kolikor jo dejansko potrebujemo, - uporabljena energija se uporabi z največjim možnim izkoristkom, - ob uporabi inteligentne regulacije se poveča udobje bivanja, - consko regulacijo temperature, - zmanjšanje temperature regulacije ob odprtem oknu, - regulacija temperature v prostoru z možnostjo desetih preklopnih časov na dan, - spremljanje delovanja sistema preko centralno nadzornega sistema CNS, - spreminjanje parametrov regulacije v posameznem prostoru ter preko centralno

nadzornega sistema CNS, - spreminjanje parametrov regulacije v posameznem prostoru se lahko onemogoči ali

pa le delno omogoči (npr. spreminjanje temperature regulacije ne pa tudi režima delovanja,...),

- senzorji ter krmilne enote se napajajo iz baterij, poleg tega pa enote med seboj komunicirajo brezžično zato v sobah ni kabliranja,

- prikaz arhivskih podatkov temperatur v sobah ter podatkov o delovanju sistema, - sistem je nadgradljiv za krmiljenje luči, žaluzij in ostalih porabnikov ter s tem še

učinkovitejšo rabo energije v objektu. Centralno nadzorni sistem v kombinaciji z merilniki toplotne energije in merilniki električne energije omogoča popolni vpogled v obratovanje energetskih sistemov - predvsem spremljanja porabe energije in nadzora temperature prostorov. Zaradi kompleksnosti


Stran 52

sistemov ogrevanja, hlajenja, …postaja individualen nadzor sistemov in njihovih podatkov težavo, zato se s CNS povežejo sistemi na eno mesto, kjer se zbrani podatki lahko analizirajo. Glede na vgrajene sisteme se po izvedbi izdela načrt merjena in kontrole prihrankov energije ter ostalih učinkov skladno z IPMVP (Mednarodni protokol za meritve delovanja in preverjanje), kateri tudi vključuje vsebino M&V poročila. Poročila M&V morajo biti pripravljena in predstavljena, kot je definirano v M&V načrtu. Višina naložbe sistema z opremo znaša 23.000 EUR. Ocenjena poraba toplotne energije bi se znižala za 5 %, ob letnem prihranku toplotne energije 6,936 MWh/a. Letni prihranek stroškov tako znaša 439,00 EUR/a. Vračilni rok naložbe je 52,4 let. Rekonstrukcija prezračevanja in prezračevalnih naprav Vgradnja prezračevalnega sistema telovadnice Z vgradnjo prezračevalnega sistema v telovadnico lahko učinkovito zmanjšamo potrebe po toplotni energiji za 75% napram trenutnemu stanju. Odvod zraka se predvidi v garderobah in umivalnicah, dovod pa v telovadni prostor. Naprava se pozicionira znotraj ovoja, da se zmanjšajo toplotne izgube v okolico. Predlaga se prezračevalni sistem zmogljivosti 1200 m3/h. dovod zraka se uredi v telovadni prostor, odvod zraka pa v garderobah, umivalnicah in sanitarijah. Zamenjava kuhinjske nape Osrednja termična kuhinjska bloka sta opremljena z navadnima napama, ki predstavljata veliko potrato toplotne energije. Kot ukrep se predlaga zamenjava obeh osrednjih kuhinjskih nap za energetsko bolj učinkovite nape, kot je na primer varčna napa z vgrajeno rekuperacijo toplote. Namesto sedanjih 5.800 m3/h, bi sedaj ob uporabi istih prezračevalnih sistemov za dovod in odvod zraka odvajali 8.000 m3/h in bolje prezračili prostore kuhinje. Napo iznad konvekcijske pečice bi prestavili iznad pomivalnega stroja. Glavni namen predlaganega ukrepa je izboljšanje delovnih pogojev v kuhinji in odprava neracionalne rabe toplotne energije. Poleg prezračevanja prostora okoli termičnih elementov, napa zagotovi zadostno prezračevanje pomožnih prostorov kuhinje. Del tega svežega zraka gre lahko tudi v prostore izven same kuhinje. Na ta način se zagotovi energetsko učinkovito vzdrževanje podtlaka v kuhinji, da se vonjave iz nje ne širijo v druge prostore objekta. Predvideni prihranek toplote ob vgradnji novega sistema prezračevanja kuhinje bi znašal 23.508 kWh/a za vgradnjo rekuperatorske nape. Z vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo v telovadnico bi prihranili na energiji za prezračevanje 15.031 kWh/a. Prihranki energije z vgradnjo prezračevalnih sistemov znaša skupaj 38.539 kWh/a. Vrednost investicije prezračevanja kuhinje znaša 43.000 EUR, investicija v nov sistem prezračevanja telovadnice znaša 28.000 EUR in vgradnja hladilnega sistema za jedilnico 11.000,00 EUR. Letno znižanje stroškov bi tako znašalo 2.185,39 EUR/a. Ob investiciji v višini 82.000 EUR bi vračilna doba znašala 37,5 let.


Stran 53

Zamenjava razsvetljave Predlagamo zamenjavo celotne notranje razsvetljave v telovadnici in delno v šoli. Zamenjava zajema reflektorje in ostale svetilke v garderobah, hodnikih in ostalih pomožnih prostorih telovadnice. Z zamenjavo razsvetljave bi se priključna moč znižala kar pomeni, da bi se moč inštalirane razsvetljave iz sedanjih 51,93 kW znižala na 23,37 kW. Višina investicije zamenjave razsvetljave vključno z vsemi demontažnimi, montažnimi in drugimi deli znaša 18.600,00 EUR. Ob upoštevanju enakega časa osvetljenosti pred in po zamenjavi razsvetljave znaša prihranek energije 8.056 kWh/a, kar stroškovno pomeni 1.015,77 EUR/a. Vračilni rok investicije je 18,3 let. Načrt merjenja in kontrole prihrankov Predvidena je vgradnja merilnikov pretoka energije za merjenje toplote z vgrajenim Mini BUS vhodom za zunanje avtomatsko odčitavanje porabe toplote. Merilniki pretoka energije se bodo vgradili z namenom učinkovitega energetskega upravljanja saniranih stavb. Glede na vgrajene sisteme se po izvedbi izdela načrt merjena in kontrole prihrankov energije ter ostalih učinkov skladno z IPMVP (Mednarodni protokol za meritve delovanja in preverjanje), kateri tudi vključuje vsebino M&V poročila. Poročila M&V morajo biti pripravljena in predstavljena, kot je definirano v M&V načrtu. Popolno poročilo M&V mora vsebovati najmanj sledeče:

- podatke, katere je potrebno spremljati skozi obdobje poročanja: datum začetka in konca meritev, podatke o energiji ali energentu ter vrednosti neodvisnih spremenljivk,

- opis in obrazložitev vseh morebitnih popravkov ali korekcij izvedenih glede na relevantne podatke,

- cena energije v obdobju poročanja, - detajlni opis o vseh ne-rutinskih prilagoditvah, glede na obstoječe stanje. Detajlni

opis bi moral vključevati obrazložitev spremembe pogojev od tistih v osnovnem obdobju, pa tudi vsa dejstva in predpostavke, katere so vnaprej dogovorjene. Prav tako morajo biti opisani tehnični izračuni, kateri vodijo do prilagoditev,

- izračunani količinski in stroškovni prihranki energije. M&V poročila morajo biti napisana tako, da bodo razumljiva na ravni razumevanja bralca, oz. stranke. Energetski menedžerji naj bi pregledali M&V poročila z operativnim osebjem stavbe. Takšni pregledi lahko odkrijejo koristne informacije o tem kako objekt porablja energijo ali kje bi lahko imelo operativno osebje koristi glede novih spoznanj o značilnostih koriščenja porabe energije njihovega objekta. Povzetek – ugotovitve Dobljeni rezultati energetskega pregleda so pokazali, da je poraba električne energije dokaj konstantna skozi opazovana leta. Drugače je pri toplotni energiji, ki izkazuje nihanja, kar je posledica različnih zimskih temperatur. Podatki so v tabeli raznoliki zaradi nenatančno določene porabe v opazovanem letu, saj je ta odvisen od termina dostave kuriva. Nihanje porabe toplote je predvsem odvisno od zunanjih temperatur v ogrevalni sezoni in od temperaturnega primanjkljaja na katerega so normirane vrednosti letnih porab. Na porabo vsekakor v veliki meri vpliva način uporabe prostorov. Vhodna normirana toplotna energija v


Stran 54

povprečju znaša 488.506 kWh/a. Poraba električne energije v povprečju znaša 123.940 kWh/a. Razlika med dejansko porabo toplote in normirano predstavlja 20%, kar pomeni, da so izračunani prihranki večji in krajše vračilne dobe. Metodologija normne porabe je zahtevana po razpisu za dodelitev sredstev.

Slika 12: Raba dejansko dovedene energije in energijska števila (Vir: REP OŠ Duplek, 2017).

Slika 13: Normirana raba dovedene energije in energijska števila (Vir: REP OŠ Duplek, 2017).

Predlagani investicijski ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja objekta Prihranki toplotne energije so bili izračunani z računskim programom za energijsko modeliranje KI Energija 2014 in po pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 67/15 in 14/17). Ker so nekatere vrednosti prihrankov zelo velike, smo le-te v delih znižali na realno vrednost.


Stran 55

Slika 14: Poraba toplote in energijska števila po rekonstrukciji ovoja stavb (Vir: REP OŠ Duplek, 2017).

Predlagani ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov KGH Sisteme KGH predstavljajo klimatske naprave, hladilne naprave, ventilatorji, prezračevalni sistemi, črpalke, ogrevalni sistemi in sistemi za pripravo tople sanitarne vode. Energetsko učinkovitost v stavbah je težko definirati vendar se v osnovi deli na dva koncepta, tehnični in subjektivni del. Inženir bo iz tehničnega vidika zagotovil sistem na osnovi omejitve z opremo. Ostali udeleženci – uporabniki bodo bolj ali manj učinkovito uporabljali vgrajene sisteme v objektih.


Stran 56

Slika 15: Prikaz zmanjšanja porabe energije po izvedenih ukrepih sistemov KGH (Vir: REP OŠ Duplek, 2017).

Investicijski ukrepi OVE Z namenom prehoda iz fosilnih na obnovljive vire energije je med ukrepe predlagana še vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.


Stran 57

Občinska stavba Stavba Občine Duplek se nahaja v središču kraja Duplek takoj ob rondoju na naslovu Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek in je bila zgrajena 1840 leta. Prostori se uporabljajo za potrebe javne uprave Občine Duplek, del stavbe v pritličju pa je rezerviran za potrebe krajevnega urada. Stavba je delno podkletena in ima pritličje, nadstropje in mansardo. Uporabna površina znaša 540 m2 in je večja od kondicionirane površine, ki znaša po izmerah 415 m2. Obstoječe stanje Energija: V stavbi Občine Duplek se porablja dve vrste energije, električno in toplotno. Za ogrevanje porabljajo večinoma električno energijo, še vedno pa je v uporabi ogrevalni sistem na ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Priprava tople sanitarne vode je urejena s postavitvijo lokalnih električnih pretočnih grelnikov vode. V objektu uporabljajo električno energijo za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, pripravo tople sanitarne vode, pogon električnih naprav, pisarniške in druge opreme. EKO se uporablja za pokrivanje vršnih obremenitev pri nizkih zunanjih temperaturah in za primer okvare toplotne črpalke, ki je bila vgrajena 2015 leta. Lastnik javnega objekta, v katerem se opravlja občinska dejavnost, je Občina Duplek. Zanesljivost oskrbe glede toplotne in električne energije je zagotovljena s podpisom pogodb med dobaviteljem in odjemalcem energije. Za vzdrževanje tehničnih sistemov, sprotno vzdrževanje objektov in opreme ter urejanje okolice skrbi hišnik šole in pogodbeni zunanji izvajalci. Dobavitelj energenta za ogrevanje (ELKO): Dobavitelj kurilnega olja za kurjavo je podjetje PETROL d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Dobavitelj električne energije: Dobavitelj električne energije je v opazovanem obdobju podjetje Energija Plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Dobavitelj oziroma oskrbnik z vodo: Za oskrbo vodovodnega omrežja skrbi Mariborski vodovod d.d., Jadranska ulica 4, 2000 Maribor. Poraba električne energije Električno energijo v stavbi uporabljajo za:

✓ razsvetljavo,

✓ občasno kuhanje,

✓ pripravo tople sanitarne vode,

✓ električne pogone ogrevalnih in prezračevalnih sistemov,

✓ pisarniško opremo,

✓ tehnične aparate in naprave,


Stran 58

✓ druge naprave, ki za svoje delovanje rabijo električno energijo (šibko točne napeljave, telekomunikacije ipd.).

Za ogrevanje stavbe se za pokrivanje vršnih toplotnih potreb stavbe uporablja ELKO. Povprečna letna poraba ELKO je zelo padla, saj je bil izveden prehod ogrevanja na EE. Rezultati nihajo, ker so odvisni od terminov dobave ELKO in od zunanjih temperatur posamezne sezone. Poraba energije za ogrevanje je namreč odvisna od letnega temperaturnega primanjkljaja v ogrevalni sezoni in temperaturnega primanjkljaja za posamezno leto. Poraba vode Distributer za oskrbo s pitno vodo je JP Mariborski vodovod. Oskrba se vrši iz dveh odjemnih mest. Iz podatkov REP za občinsko stavbo Duplek je razvidno, da poraba vode narašča. V letu 2016 se je povišala glede na leto 2014 in 2015. Pri analizi stroškov vode ugotovimo, da cena pada. Elektroenergetski sistem Dovod električne energije je speljan po zemeljskem kablu iz transformatorske postaje in NN omrežja do glavnega razdelilnika za razvod in meritve SODO. V razdelilniku se izvajajo vse meritve porabe električne energije za stavbo in varovanje tokokrogov v stavbi:

• etažni razdelilniki, • tokokrogi glavne razsvetljave, • tokokrogi moči (vtičnice, naprave, itd.), • tokokrogi napajanja podatkovne opreme, • pomožni razdelilci.

Napajalna napetost sistema je 400/230 V. Meritve električne energije potekajo preko dvotarifnega trifaznega števca delovne energije. Glavni porabniki energije v stavbi so: električni bojlerji za pripravo tople vode, kuhinjski aparati, razsvetljava, sistemi za ogrevanje in prezračevanje, pisarniška oprema in ostale pomožne naprave. Ogrevalni sistem

1. Kotlovnica Toplota za ogrevanje stavbe predstavlja največje stroške energije v stavbi. Te stroške lahko zmanjšamo z ustreznimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti ovoja stavbe in strojnih sistemov za ogrevanje, pripravo tople vode, prezračevanje. Ogrevni medij za ogrevanje stavbe se pripravlja v kotlovnici, ki se nahaja v kletni etaži. Kotlovnica ima lastni vhod z zunanje strani. v njej je nameščen nizkotemperaturni kotel s prigrajenim gorilnikom na ELKO moči 40 kW. Ogrevna voda je regulirana centralno preko trikotnega ventila in krmilnika z nastavitvami dnevnega in nočnega režima delovanja in tedensko programsko uro. V letu 2014 je bila vgrajena visokotemperaturna toplotna črpalka tip ALTHERMA DAIKIN, ZRAK-VODA toplotne moči 16 kW. TČ ima zunanjo in notranjo enoto, kjer je drugostopenjski kompresor, ki lahko zagotovi ogrevanje do 80°C. Dodatno je pri


Stran 59

izstopu iz notranje enote TČ vgrajen še pretočni elektro grelnik moči 6 kW, ki služi kot rezerva pri okvari TČ. TČ je vezana vzporedno na obstoječi ogrevalni sistem. Za varovanje sistema ogrevanja je vgrajena obstoječa zaprta membranska raztezna posoda volumna 50 litrov. Grelna telesa (aluminijasti radiatorji Aklimat) so nameščeni predvsem pod okni, kjer pa to ni mogoče, so nameščeni na zunanjih stenah. Na grelnih telesih - radiatorjih so v večini nameščeni navadni ventili, nekaj pa je termostatskih.

Slika 16: Vgrajen kotel na ELKO toplotne moči 40 kW.

Slika 17: Notranja enota TČ in rezervoar ELKO.


Stran 60

Slika 18: Zunanja enota TČ in dimnik.

2. Ogrevalni sistem Radiatorsko ogrevanje stavbe je izvedeno s členkastimi aluminijastimi radiatorji tip Aklimat v dvocevnem sistemu s temperaturnim režimom ogrevanja 70/55 °C. Skupna inštalirana moč radiatorjev znaša 69,697 kW. Skupna inštalirana moč radiatorjev je mnogo večja od inštalirane moči kotla. Prezračevalni sistemi Občinska stavba se prezračuje naravno. Prisilno so prezračevane samo sanitarije v pritličju. Vgrajen je cevni ventilator Systemair, tip K 160 M z močjo motorja 45W. Vodovodni sistem Objekt je priključen na vod mestnega vodovoda. Distributer je JP Mariborski vodovod d.d. Z vodo se stavba oskrbuje iz dveh odjemnih mest. V prostorih stavbe je vgrajena naslednja sanitarna oprema:

- 4 WC školjka; navadni kotliček za vodo, - 3 umivalnik H, - 4 umivalnik HT, - 1 pisoar z avtomatsko armaturo.

Pregled rabe končne energije v stavbi Porabe električne moči po posameznih skupinah porabnikov so v analizi REP-a zajeti vsi porabniki, ki so priključeni na električno omrežje. Skupna vgrajena moč vseh naprav je 50,51 kW.


Stran 61

Preverjanje kvantitete osvetlitve V večji meri je vgrajena novejša razsvetljava in sicer LED reflektorji, varčne svetilke, halogenske svetilke, navadne žarnice in svetilke z fluorescentnimi sijalkami in rastrom. Te za svoje delovanje potrebujejo dodatne naprave (predstikalne naprave: starter, dušilko, kondenzator), zato je tudi dejanska moč svetilke večja kot je sama moč sijalk vgrajenih v svetilke. Skupna vgrajena moč razsvetljave znaša 6,4 kW.

Slika 19: Razsvetljava v sejni sobi. Predlaga se postopna zamenjava navadnih svetilk z LED svetilkami po izteku življenjske dobe obstoječih svetilk ali pri okvari. Izkaz energijskih lastnosti stavbe Stavba Občine Duplek se nahaja v središču kraja Duplek takoj ob rondoju na naslovu Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek in je bila zgrajena 1840 leta. Prostori se uporabljajo za potrebe javne uprave in sicer se v stavbi nahaja občina, del stavbe v pritličju pa je rezerviran za potrebe krajevnega urada. Stavba je delno podkletena in ima pritličje, nadstropje in mansardo. Uporabna površina znaša 540 m2 in je večja od kondicionirane površine, ki znaša po izmerah 415 m2. Stavba je brez toplotne izolacije fasade. Profano ni zaščitena, zato jo je možno toplotno zunaj izolirati. Zaradi ohranitve izgleda se kljub temu predlaga izvedbo fasade iz materialov z boljšo toplotno prehodnostjo, kar pomeni tanjši sloj izolacije na obstoječo fasado. Zaradi razpok na fasadi je potrebno predhodno opraviti analizo gradbenih konstrukcij in predlagati rešitve za odpravo razpok. Le na trdno in fiksno fasadno površino je mogoče izdelati trajno izolacijsko fasado.


Stran 62

Okna so lesena in imajo navadno zasteklitev, zato se predlaga zamenjava stavbnega pohištva. Podstrešna okna zelo slabo tesnijo in so brez zunanje zaščite pred sončnim sevanjem. Strop proti podstrešju je izdelan iz mavčno kartonskih plošč s podkonstrukcijo in delno izoliran z debelino izolacije od 10 do 15 cm. Prostori mansarde se pregrevajo, pozimi pa so potratni glede porabe energije.

Slika 20: Izkaz energijskih lastnosti stavbe (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Prezračevanje Prezračevanje stavbe je naravno skozi okna in vrata. Prisilno prezračevanje je vgrajeno samo v pritličju v delu sanitarij. Za odvod zraka skrbi cevni odvodni ventilator Systemair, tip K 160 M, nazivnega pretoka zraka 250 m3/h, el. moči 53W. Razdelitev porabe toplotne in električne energije

Slika 21: Porazdelitev porabe toplotne energije (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Iz preglednice je razvidno, da se porablja pretežno električna energija s katero se proizvaja toplota. Delno pa se porablja še energija ELKO pri pokrivanju vršnih obremenitev pri zelo nizkih zunanjih temperaturah.


Stran 63

Slika 22: Pregled vgrajene električne moči po vrsti porabnikov(Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Predvidena dela – investicijski ukrepi Investicijski ukrepi se delijo na: Ukrepe na ovoju stavbe, ki so razdeljeni na:

✓ Toplotna zaščita stropa proti podstrešju.

✓ Toplotna zaščita fasade.

✓ Toplotna zaščita strehe.

✓ Menjava stavbnega pohištva (menjava oken).

✓ Odprava transmisijskih toplotnih mostov. Ukrepi na ovoju stavbe Investitor namerava na stavbi izvesti celovito energetsko prenovo. V tem kontekstu bo načrt arhitekture predvideval sanacijo obstoječih fasad, sanacijo strehe z zamenjavo izolacije, izolacijo strehe in stropov in zamenjavo stavbnega pohištva. Obstoječe sestave sten ovoja stavbe so neustrezno izolirane glede na mejne vrednosti toplotne prehodnosti določene z tehničnimi smernicami (TSG-1-004:2010). Toplotna izolacija sten, ki mejijo na zunanjost so iz vidika gradbene fizike neprimerne. S zmanjševanja potreb po toploti za ogrevanje in preprečitve pregrevanja stavbe v poletnem času je potrebno vgraditi na stavbo toplotno izolacijo ovoja. Zasteklitev in okenski okviri s prevelikimi prepustnostmi špranj so za današnji čas neprimerni, zato je potrebno vgraditi okna s primerno zasteklitvijo, ki preprečuje odvod toplote v smeri znotraj navzven. Toplotna izolacija zunanjih sten Zunanje stene stavbe so neizolirane. S prenovo je predvidena izvedba toplotne izolacije na celotnem ovoju stavbe. Na stavbi imamo tri različne zunanje debeline sten, kar je predstavljeno v predlogih izvedbe. Predlog izvedbe:

✓ Na steno debeline 40 cm polne opeke se izvede toplotna izolacija tankoslojne izolacije površine 372,1 m2. Priporočamo vgradnjo toplotne izolacije z izrazito majhnim λ ≤ 0,020 W/mK z izvedbo mrežice in s silikatnim zaključnim slojem, vsemi potrebnimi alu vogalniki, odkapniki, profili ter vsemi fazami dela. Barvo določi projektant oziroma investitor;


Stran 64

✓ Na steno debeline 15 cm polne opeke, ki ima znotraj še izolacijo iz steklene volne debeline 30 cm in kartonsko-mavčno oblogo se izvede toplotna izolacija tankoslojne izolacije površine 30,6 m2. Priporočamo vgradnjo toplotne izolacije z izrazito majhnim λ ≤ 0,020 W/mK z izvedbo mrežice in s silikatnim zaključnim slojem, vsemi potrebnimi alu vogalniki, odkapniki, profili ter vsemi fazami dela. Barvo določi projektant oziroma investitor. Višina investicije v toplotno izolacijo kompletne fasade znaša 32.240,00 EUR. Investicija zajema pripravljalna, gradbena in obrtniška dela. Letni prihranki stroškov znašajo 750,00 EUR/a oziroma 14,372 MWh/a toplotne energije. Vračilni rok investicije je 56,72 let. Zamenjava stavbnega pohištva Na stavbi so vsa okna lesena z dvojno zasteklitvijo. Pri ogledu smo ocenili toplotno prehodnost okna na u= 2,1 W/m2K. Za namenom, da se zadostijo zahteve celovite energetske prenove v skladu s PURES se bodo zamenjala obstoječa okna z novimi lesenimi okni s troslojno kvalitetno zasteklitvijo. Vgradila se bodo energetsko učinkovita okna s skupnim faktorjem toplotne prehodnosti U ≤ 0,9 W/m2·K in toplotno prepustnostjo najmanj g= 0,5. Vrata v stavbo so iz aluminija in se jih ne zamenja. Višina investicije v zamenjavo stavbnega pohištva znaša 33.000,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 4,324 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 251,00 EUR/a. Vračilni rok investicije je 131,6 let. Sanacija stropa stavbe Strop proti podstrešju je nepopolno izoliran, zato se bo prav tako izvedel ukrep dodane toplotne izolacije na strop proti podstrešju. Ugotovljeno je, da je debelina obstoječega sloja TI 15 cm. Z namenom, da se zadostijo zahteve celovite energetske sanacije v skladu s PURES se bodo stropovi dodatno izolirali z izolacijo debeline 20 cm v izmeri 60,0 m2. Vgradi se toplotna izolacija s faktorjem toplotne prevodnosti λ ≤ 0,037 W/mK. Višina investicije v sanacijo toplotne izolacije stropa skupaj z vsemi gradbenimi in obrtniškimi deli znaša 2.280,00 EUR. Poraba ogrevalne energije bi se znižala za 4,035 MWh/a. Letni finančni prihranki znašajo 246,00 EUR/a. Vračilni rok investicije je 9,3 let. Deleži investicije in vračilne dobe ukrepov na ovoju so razvidni iz spodnje slike.

Slika 23: Vpliv posameznega ukrepa na ovoju stavbe (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).


Stran 65

Ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov:

✓ Vgradnja nadzornega sistema za upravljanje s toplotnimi pritoki.

✓ Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema.

✓ Optimiranje časa obratovanja. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistemov Z vgradnjo termostatskih ventilov na radiatorjih nastane potreba po zvezno delujoči črpalki. Kot ukrep se predlaga sočasna vgradnja nove obtočne črpalke za vejo radiatorskega ogrevanja. Predlaga se vgradnja ventilov z avtomatsko regulacijo pretokov. Ukrep zamenjave črpalke je potreben zaradi znižanja porab energije in preprečitve šumnosti in piskanja, ki jih povzročajo termostatski ventili pri delovanju navadnih črpalk, ki delujejo v določeni hitrosti. Zaradi zapiranja pretoka na ventilih naraste tlak, ki ga proizvede navadna črpalka preko dovoljene meje in zato lahko prihaja do nezaželene šumnosti in nepotrebne porabe električne energije za transport ogrevalnega medija. Višina naložbe v vgradnjo elementov hidravličnega uravnoteženja skupaj z delom znaša 2.000,00 EUR. Poraba električne energije bi se znižala za 0,348 MWh/a, toplotne pa 1,358 MWh/a. Letni prihranek stroškov znaša 39,00 EUR/a. Vračilni rok naložbe je 51,7 let. Vgradnja sistema spremljanja porab energije in inteligentne regulacije temperature V stavbo se bo vgradil tudi sistem inteligentne regulacije temperature kateri bo omogočal:

- uporabo energije, ko je to res potrebno, - uporabiti samo količino energije kolikor jo dejansko potrebujemo, - uporabljena energija se uporabi z največjim možnim izkoristkom, - ob uporabi inteligentne regulacije se poveča udobje bivanja, - consko regulacijo temperature, - zmanjšanje temperature regulacije ob odprtem oknu, - regulacija temperature v prostoru z možnostjo desetih preklopnih časov na dan, - spremljanje delovanja sistema preko centralno nadzornega sistema CNS, - spreminjanje parametrov regulacije v posameznem prostoru ter preko centralno

nadzornega sistema CNS, - spreminjanje parametrov regulacije v posameznem prostoru se lahko onemogoči ali

pa le delno omogoči (npr. spreminjanje temperature regulacije ne pa tudi režima delovanja,...),

- senzorji ter krmilne enote se napajajo iz baterij, poleg tega pa enote med seboj komunicirajo brezžično zato v sobah ni kabliranja,

- prikaz arhivskih podatkov temperatur v sobah ter podatkov o delovanju sistema, - sistem je nadgradljiv za krmiljenje luči, žaluzij in ostalih porabnikov ter s tem še

učinkovitejšo rabo energije v objektu. Centralno nadzorni sistem v kombinaciji z merilniki toplotne energije in merilniki električne energije omogoča popolni vpogled v obratovanje energetskih sistemov – predvsem spremljanja porabe energije in nadzora temperature prostorov. Zaradi kompleksnosti sistemov ogrevanja, hlajenja, …postaja individualen nadzor sistemov in njihovih podatkov težavo, zato se s CNS povežejo sistemi na eno mesto, kjer se zbrani podatki lahko analizirajo. Glede na vgrajene sisteme se po izvedbi izdela načrt merjena in kontrole prihrankov energije


Stran 66

ter ostalih učinkov skladno z IPMVP (Mednarodni protokol za meritve delovanja in preverjanje), kateri tudi vključuje vsebino M&V poročila. Poročila M&V morajo biti pripravljena in predstavljena, kot je definirano v M&V načrtu. Višina naložbe sistema z opremo znaša 2.500 EUR. Ocenjena poraba toplotne energije bi se znižala za 2 %, ob letnem prihranku toplotne oziroma električne energije 0,132 MWh/a in toplotne energije 0,516 MWh/a. Letni prihranek stroškov tako znaša 15,00 EUR/a. Vračilni rok naložbe je 170,5 let. Ukrepi za povečanje izrabe obnovljivih virov: Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje stavbe in TSV V letu 2015 je bila že vgrajena visokotemperaturna črpalka za ogrevanje toplotne nazivne moči 16 kW, ki je vzporedno vezana na obstoječ sistem ogrevanja z ELKO, kateri je ostal v funkciji in pokriva od 10 do 20% potreb po toploti. Obstoječa toplotna črpalka lahko proizvede ogrevno vodo do največ 80°C. Načrt merjenja in kontrole prihrankov Predvidena je vgradnja merilnikov pretoka energije za merjenje toplote z vgrajenim Mini BUS vhodom za zunanje avtomatsko odčitavanje porabe toplote. Merilniki pretoka energije se bodo vgradili z namenom učinkovitega energetskega upravljanja saniranih stavb. Glede na vgrajene sisteme se po izvedbi izdela načrt merjena in kontrole prihrankov energije ter ostalih učinkov skladno z IPMVP (Mednarodni protokol za meritve delovanja in preverjanje), kateri tudi vključuje vsebino M&V poročila. Poročila M&V morajo biti pripravljena in predstavljena, kot je definirano v M&V načrtu Povzetek – ugotovitve Dobljeni rezultati energetskega pregleda so pokazali, da je poraba električne energije s prehodom na ogrevanje s TČ narasla v letu 2015 in 2016. Drugače je pri toplotni energiji proizvedeni iz ELKO, ki se je zelo znižala zaradi prehoda na obnovljivi vir energije. Podatki so v tabeli raznoliki zaradi nenatančno določene porabe v opazovanem letu, saj je ta odvisen od termina dostave kuriva. Nihanje porabe toplote je predvsem odvisno od zunanjih temperatur v ogrevalni sezoni in od temperaturnega primanjkljaja na katerega so normirane vrednosti letnih porab. Na porabo vsekakor v veliki meri vpliva način uporabe prostorov. Razlika med dejansko porabo toplote in normirano predstavlja 20%, kar pomeni, da so izračunani prihranki zato večji (normirani) in krajše so vračilne dobe. Metodologija normirane porabe toplote za ogrevanje je zahtevana po razpisu za dodelitev sredstev.


Stran 67

Slika 24: Raba dovedene energije in energijska števila (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Slika 25: Normirana raba dovedene energije in energijska števila (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Predlagani investicijski ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja objekta V nadaljevanju predlagani ukrepi na ovoju stavbe lahko dodatno prispevajo k znižanju porabe energije za ogrevanje in s tem stroškov. Na spodnji sliki je prikazana poraba toplotne energije in energijsko število pred in po rekonstrukciji glede na vrsto predlaganih ukrepov (skladno s SIST EN 13790 in tehnično smernico TSG-1). Z realizacijo predlaganih investicijskih ukrepov na ovoju stavbe, ki so prikazani na spodnji sliki, se bo toplotno energijsko število znižalo. Prihranki toplotne energije so bili izračunani z računskim programom za energijsko modeliranje KI Energija 2014 in po pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 67/15 in 14/17). Ker so nekatere vrednosti prihrankov zelo velike, smo le-te v delih znižali na realno vrednost.


Stran 68

Slika 26: Poraba toplote in energijska števila po rekonstrukciji ovoja stavb (Vir: REP občinske stavbe Občine Duplek, 2017).

Predlagani ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov KGH Sisteme KGH predstavljajo klimatske naprave, hladilne naprave, ventilatorji, prezračevalni sistemi, črpalke, ogrevalni sistemi in sistemi za pripravo tople sanitarne vode. Energetsko učinkovitost v stavbah je težko definirati vendar se v osnovi deli na dva koncepta, tehnični in subjektivni del. Inženir bo iz tehničnega vidika zagotovil sistem na osnovi omejitve z opremo. Ostali udeleženci – uporabniki bodo bolj ali manj učinkovito uporabljali vgrajene sisteme v objektih. V Sloveniji ni predpisanega postopka usposobitve objekta, kar pomeni spremljanje in optimiranje nastavitev vgrajene opreme v določenem obdobju najmanj dveh let, da se zagotovijo optimalne bivalne razmere ob najmanjši možni porabi energije. Na ta način je možno veliko prihraniti ob minimalnem vlaganju.


Stran 69

Povečana energetska učinkovitost je dosežena takrat, kadar: - se zmanjša vhodna energija za enak nivo oskrbe ali - se poveča oskrba pri enaki količini vhodne dovedene energije.

Energetska učinkovitost (v bolj subjektivnem smislu) je relativna varčnost ali potratnost, pri čemer se vhodna energija uporablja za zagotavljanje dobrin in storitev. Izmed nabora ukrepov smo izločili ukrepe, ki jih je smiselno izvesti v okviru energetske sanacije stavbe. V nadaljevanju predlagani ukrepi lahko dodatno prispevajo k znižanju porabe energije za delovanje stavbe in s tem stroškov.

Slika 27: Prikaz zmanjšanja porabe energije po izvedenih ukrepih sistemov KGH.

Investicijski ukrepi OVE Prehod na OVE je že narejen z vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje v letu 2015. Za obe stavbi bo vlagatelj v okviru operacije ob energetski prenovi v skladu z načeli dobrega gospodarja izvajal tudi druge smiselne ukrepe za izboljšanje stanja stavb. Lokalna skupnost v kateri se izvaja operacija ima izdelan lokalni energetski koncept (LEK).


Stran 70

6.3.2 Prikaz površin investicije

Operacija se bo izvedla na področju naslednjih parcelnih številk: 833/3 – OŠ Duplek, 966/29 – občinska stavba, k.o. 692 Spodnji Duplek. Namembnost stavb je izvajanje vzgojno izobraževalnega programa v OŠ Duplek ter izvajanje javnih storitev v občinski stavbi. Stavbi nista namenjeni bivanju. Projekt bo s celovito energetsko obnovo stavb dosegal kazalnike rezultatov in učinkov določenih v Javnem razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018.

Tabela 11: Pregled površin energetske obnove stavb.

Površine stavb predvidene za energetsko obnovo

Vrsta rabe Kondicionirana površina stavbe9

Površina toplotnega ovoja stavbe

Neto uporabna površina stavbe

Energetska prenova OŠ Duplek

javna 3.032,10 m2

Telovadnica in OŠ Duplek 1.637,00 m2 580,00 m2

Energetska prenova občinske stavbe

javna 514,00 m2

Občinska stavba

SKUPAJ vse površine predvidene za energetsko sanacijo

798,00 m2 540,00 m2

6.4 Terminski plan izvedbe projekta V skladu z Javnim razpisom za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018 ter Priročnikom upravičenih stroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, Občina Duplek planira za oba objekta (OŠ Duplek in občinsko stavbo) pripraviti v letu 2017 investicijsko dokumentacijo (DIIP in IP), projektno dokumentacijo (PZI in varnostni načrt), izkazal možnost za financiranje z energetskim pogodbeništvom (izvedel test JZP in JN) ter razširjen energetski pregled. V letu 2018 planira občina pripraviti projektno dokumentacijo (PID), izvesti strokovni nadzor nad gradnjo ter koordinatorstvo in izvesti energetsko sanacijo obeh stavb. V letu 2017 je bila podana naročilnica za izdelavo DIIP - investicijske dokumentacije, za energetsko sanacijo stavb. V letu 2017 planira izvesti postopke za oddajo javnega naročila ter uvesti izbranega izvajalca v delo.

9 Kondicionirana površina stavbe (Ak) je ogrevana oziroma hlajena zaprta neto površina stavbe, določena v skladu s standardom SIST EN ISO 13789 in pravilnikom, ki ureja metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah.


Stran 71

V letu 2018 je planirana izvedba energetske sanacije obeh stavb. Predaja objektov v uporabo je planirana v letu 2018. Zaključek operacije je planiran 30.09.2018.

Tabela 12: Terminski plan izvedbe projekta - investicija zahteva izdelavo naslednje dokumentacije in izvedbo naslednjih aktivnosti:

Aktivnost/dokumentacija Opomba Predvideni datum izvedbe

Investicijska dokumentacija

Dokument identifikacije investicijskega projekta izdelano 2017

Investicijski program potrebno izdelati 2017

Projektna dokumentacija

Projekt za izvedbo (PZI) potrebno izdelati 2017

Projekt izvedenih del (PID) izdelati po končanju del

2018

Aktivnosti neposredne priprave na izvedbo del

Izvedba razpisa in izbor izvajalca izpeljati postopek

2017

Izvedba energetske sanacije stavb OŠ Duplek in občinske stavbe

Izvedba del Izvedba del 2018

Kvalitetni pregled in kvalitetni prevzem

Kvalitetni pregled in kvalitetni prevzem Izvedba del 2018


Stran 72

6.5 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje Posebna analiza vpliva na okolje ni izvedena saj projekt predstavlja le izvedbo energetske sanacije - izvedbo investicijsko vzdrževalnih del. V sklopu načrtovanja in izvedbe investicije pa bodo upoštevana izhodišča varstva okolja, kot so predstavljena v naslednjih poglavjih.

6.5.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov

Obnova ovoja stavb šolske in občinske stavbe je načrtovana v skladu s smernicami trajnostne arhitekture, okoljske učinkovitosti in rabe naravnih virov, kot okolju prijazna in energetsko učinkovita gradnja. Fasada, streha, stavbno pohištvo ter ogrevanje in prezračevanje bodo po obnovi predstavljali »energetsko varčen« konstrukcijski element, zaradi česar se v času obratovanja stavbe pričakuje zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Z vgrajenimi toplotno - izolativnimi materiali se bo poraba energije občutno zmanjšala, s čemer se bodo zmanjšali tudi škodljivi izpusti iz obnovljene stavbe v okolje.

6.5.2 Okoljska učinkovitost

V sklopu izvedbe investicije bo izvajalec del uporabljal najboljše možne razpoložljive tehnike zaščite okolja. Hkrati bo nadzoroval tudi emisije in vplive oziroma tveganja na okolje ter o njih redno obveščal nadzorne službe ter investitorja. Izvajalec del bo skrbel za ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšanje količine končnih odpadkov. Projekt bo imel vpliv na okoljsko učinkovitost.

6.5.3 Trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza)

Lokacija investicije je z vidika prometne ureditve ugodna, saj se objekt nahaja v območju, ki je prometno dostopen in ima urejeno prometno infrastrukturo. V bližini je organiziran javni potniški promet. Parkirna infrastruktura je zagotovljena v bližini predmetne investicije.

6.5.4 Zmanjševanje vplivov na okolje

Poročilo o vplivih na okolje oziroma strokovne ocene vplivov na okolje, se izdela za tiste posege v prostor, za katere je to potrebno oziroma za katere tako zahteva zakonodaja. Za obravnavani poseg v prostor pa v skladu z nacionalno zakonodajo (Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13 in 51/14), ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Pri nadaljnjih aktivnostih realizacije te investicije bodo upoštevani veljavni predpisi oziroma predvideni pogoji izvedbe, ki bodo v največji možni meri preprečili negativne vplive objekta na okolje v času izvedbe obnove in v času obratovanja objekta z vidika:

- varstva zraka, - varstva pred požarom, - varstva voda in tal, - varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju ter


Stran 73

- ravnanja s komunalnimi odpadki. Z izdelano projektno dokumentacijo bodo ukrepi za varstvo okolja upoštevani za čas uporabe stavb, s čimer bodo v največji možni meri preprečeni negativni vplivi energetske obnove stavb. V času izvedbe obnove je moč pričakovati kratkotrajne negativne vplive na okolje. Pri tem vplivno območje predstavljajo parcele, na katerih je predvidena investicija in območje, preko katerega je predviden dostop do gradbišča. Vendar pa bodo pričakovani vplivi v času obnove le začasnega značaja in bodo prenehali z zaključkom del.

Predmetna investicija ob upoštevanju vseh predpisov ne bo imela škodljivih oziroma negativnih vplivov na okolje. Pri načrtovanju in izvedbi investicije bodo kjer bo to potrebno, izdelana tudi poročila o vplivih na okolje:

- varstvo zraka, - varstvo pred hrupom, - varstvo voda, - varstvo pred požarom.

V nadaljevanju so vplivi na okolje bolj specifično opisani. Emisije snovi v zraku Onesnaževanje zraka med obnovo bo povečano zaradi uporabe delovnih strojev, vendar bo ta vpliv omejen le na čas del in zaradi tega časovno omejen. S tega vidika je mogoče zaključiti, da bo vpliv zanemarljiv. Zaradi delovanja delovnih strojev in vrste gradbenih del je mogoče pričakovati povečano prašenje. Dovoljene vsebnosti prašnih delcev v zraku določa Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06 in 9/11). S tega vidika bo potrebno makadamske površine in ostala žarišča prahu redno močiti, s čimer bo mogoče preprečiti širjenje prahu. Povečan bo tudi vpliv na onesnaženost ozračja v času izvajanja del, kar bo predvsem posledica povečanega prometa tovornih vozil (emisije dimnih plinov), ki bodo odvažali in dovažali material. Vpliva neprijetnih vonjav iz kanalizacijskega sistema v objektu in okolici ni pričakovati.

Vpliv na tla in vode Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del. Takrat je mogoče na območju pričakovati povečano onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. Med deli ali pa zaradi neustreznega vzdrževanja gradbene opreme oziroma nepredvidenih dogodkov, lahko pride do razlitja olj ali drugih naftnih derivatov oz. njihovih sintetičnih nadomestkov. V primeru izlitja bo potrebno onesnaženo zemljo odstraniti in ustrezno deponirati na pooblaščenih mestih. Onesnaženo zemljo bo moralo odvoziti pooblaščeno podjetje, ki je zadolženo za odvoz nevarnih odpadkov. Ocenjujemo, da je mogoče tovrstno tveganje pri ustrezni organizaciji gradbišča in ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije nizko. Skladiščenja in manipuliranja z


Stran 74

nevarnimi snovmi in naftnimi derivati, olja, maziva in drugimi stvarmi bo moralo biti skladno s Pravilnikom o tem kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. l. SRS. št. 3/79, 104/09). Projektna rešitev je usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvodnjavanja in čiščenja komunalne in padavinske vode in veljavno zakonodajo. Emisije hrupa Za zmanjšanje hrupa v času gradnje je treba zagotoviti, da bo med gradnjo uporabljena gradbena mehanizacija novejšega datuma in opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Vsa hrupna dela naj se po možnosti izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku. Odpadki V času izvedbe bodo izvajalci gradbenih del pri svojem delu upoštevali Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004-ZVO-1 in 34/08), ki določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje, in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. V času izvajanja samih gradbenih del je mogoče pričakovati nastanek manjše količine nevarnih odpadkov, ki bodo nastali kot posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije. Tovrstni nevarni odpadki obsegajo predvsem odpadna olja (odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazno oljno embalažo, čistilne krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni material ter odpadne baterije oziroma akumulatorje. Omenjene nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno ter jih predati organizacijam, ki imajo pooblastilo za ravnanje z njimi. V kolikor hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, morajo izvajalci del nastale gradbene odpadke odlagati v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja. Investitor mora pred začetkom izvajanja gradbenih del zagotoviti prevzem gradbenih odpadkov, njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje preden se začnejo izvajati gradbena dela. Iz dokazila o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih odpadkov, predvidena količina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z navedbo gradbenega dovoljenja, na katerega se nanaša prevzem gradbenih odpadkov.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199884&stevilka=4330






Stran 75

Požarna varnost V skladu z veljavno zakonodajo bodo upoštevani vsi prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja ter potrebni odmiki od objektov oziroma ustrezna požarna ločitev, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Investicija ne bo povzročala negativnih vplivov na okolje, zato tudi ne bo povzročala stroškov iz tega naslova.

6.6 Kadrovsko-organizacijska shema Organizacijska shema OŠ Duplek:

Slika 28: Prikaz organigrama OŠ Duplek - shema upravljanja.


Stran 76

Kratek opis delovnega področja zavoda: osnovno šolsko izobraževanje ter vzgoja in varstvo otrok. Organi zavoda Svet zavoda: predsednica: Martina Mikec Avberšek. Ravnatelj: Dano Novak. Svet staršev: predsednik: Boštjan Koren. Strokovni organi zavoda Učiteljski zbor: sestavljajo ga vsi strokovni delavci šole. Razredni učiteljski zbori: sestavljajo ga strokovni delavci posameznega razreda. Oddelčni učiteljski zbori: sestavljajo ga strokovni delavci posameznega oddelka. Razredniki: razredniki posameznih oddelkov. Organizacijska shema Občine Duplek:

Občinska uprava Občinska uprava v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne ter razvojne naloge občine. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva, prav tako pa opravlja tudi strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Občinska uprava zagotavlja predvsem:

- strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje upravnih in drugih nalog, - učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem upravnih in drugih nalog, - usmerjenost občinske uprave k uporabnikom njenih storitev, - učinkovito sodelovanje z organi občine (občinski svet, župan in nadzorni odbor) in

zunanjimi institucijami. Občinska uprava je pristojna za izvrševanje upravnih nalog zlasti na naslednjih področjih:

- splošno pravnih in kadrovskih zadev,


Stran 77

- javnih financ in javnih naročil, - gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, - varstva okolja in urejanja prostora.

Posebna študija izvajanja investicije ni izdelana, saj naročnik za izvedbo operacije ne predvideva posebne organiziranosti in dodatnih zaposlitev. Odgovorna oseba operacije je župan Občine Duplek – Mitja Horvat, univ. dipl. ekon. - župan Odgovorna oseba za izvedbo operacije je Natalija Jakopec, dipl. ekon. specialist manag. - direktorica občinske uprave. Naročnik predvideva, da bo izvajanje posameznih aktivnosti pri vodenju oziroma spremljanju operacije, ki jih ne bo izvajal sam, poveril za to usposobljenim organizacijam (zunanjim izvajalcem).

6.7 Predvideni viri in dinamika financiranja v tekočih cenah Predvidene vire financiranja smo podali variantno. Prva varianta predvideva financiranje operacije iz Javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018 – Ministrstva za infrastrukturo ter proračunskih sredstev Občine Duplek. Druga varianta predvideva financiranje iz proračunskih sredstev Občine Duplek. Varianta 1 V varianti 1 je predvidena naslednja finančna konstrukcija oz. viri financiranja:

Ministrstvo za infrastrukturo in proračun Občine Duplek.

Skladno z Javnim razpisom za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2017 in 2018 se operacija sofinancira s sredstvi evropske kohezijske politike v višini 40 % upravičenih stroškov operacije (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike), razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja. Izračun finančne vrzeli je izdelan skladno z Uredbo EU 1303/2013 in Uredbo EU 480/2014 ter dokumentom Evropske komisije »Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects – Economical appraisal tool for Cohesion Policy 2014 - 2020« z upoštevanjem 15 letnega referenčnega obdobja operacije in ob upoštevanju 4% finančne diskontne stopnje. Sredstva lastne udeležbe (proračun Občine Duplek), v višini 60 % ali več upravičenih stroškov, neupravičenih stroškov in morebitne stroške primanjkljaja zagotavlja upravičenec oziroma, v primeru JZP, upravičenec skupaj z zasebnim parterjem.


Stran 78

Celotno investicijo smo razdelili na upravičene investicijske stroške in neupravičene stroške, ki niso zajeti v sofinanciranje iz naslova javnega razpisa in sicer:

sofinanciranje upravičenih stroškov po tekočih cenah s sredstvi evropske kohezijske politike znaša 534.162,00 EUR (33.714,00 EUR + 500.448,00 EUR) x 40% = 213.664,80 EUR, (od tega 85% sredstva kohezijskega sklada v višini 181.615,08 EUR in 15% slovenska udeležba za sofinanciranje kohezijske politike v višini 32.049,72 EUR),

sofinanciranje neupravičenih stroškov po tekočih cenah s strani Občine Duplek znaša 740.011,37 EUR – 213.664,80 EUR = 526.346,57 EUR.

Vsi zgoraj navedeni upravičeni stroški in izdatki:

- so z operacijo neposredno povezani in potrebni za njeno izvajanje ter v skladu s cilji operacije,

- so dejansko nastali: za dela ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeni oziroma storitve, ki os bile izvedene,

- so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja, - nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti, - temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in - so v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi predpisi.

Naslednje tabele prikazujejo vire financiranja po letih, za varianto 1 (tekoče cene) ločeno po stavbah in skupaj.

Tabela 13: Viri financiranja za OŠ Duplek (varianta 1).

Viri financiranja OŠ Duplek 2017 2018 Skupaj v € v % skupaj

Ministrstvo za infrastrukturo 0,00 185.017,20 185.017,20 28,81

Občina Duplek 28.968,90 428.219,09 457.187,99 71,19

Skupaj 28.968,90 613.236,29 642.205,19 100,00

Tabela 14: Viri financiranja za občinsko stavbo(varianta 1).

Viri financiranja občinska stavba 2017 2018 Skupaj v € v % skupaj

Ministrstvo za infrastrukturo 0,00 28.647,60 28.647,60 29,29

Občina Duplek 12.162,18 56.996,40 69.158,58 70,71

Skupaj 12.162,18 85.644,00 97.806,18 100,00


Stran 79

Tabela 15: Viri financiranja skupaj (varianta 1).

Viri financiranja skupaj 2017 2018 Skupaj v € v % skupaj

Ministrstvo za infrastrukturo

0,00 213.664,80 213.664,80 28,87

85% kohezijski sklad 0,00 181.615,08 181.615,08 0,85

15% slovenska udeležba kohezijske politike

0,00 32.049,72 32.049,72 0,15

Občina Duplek 7.417,08 485.215,49 526.346,57 71,13

Skupaj 41.131,08 698.880,29 740.011,37 100,00

Varianta 2 V varianti 2 je predvidena naslednja finančna konstrukcija oz. vir financiranja:

proračun Občine Duplek. Celotna investicija v višini 740.011,37 EUR po tekočih cenah, bo po tej varianti financirana iz:

100 % financiranja s strani občinskega proračuna. Naslednja tabela prikazuje vir financiranja po letih, za varianto 2 (tekoče cene).

Tabela 16: Vir financiranja (varianta 2).

Viri financiranja 2017 2018 Skupaj v € v % skupaj

Občina Duplek 41.131,08 698.880,29 740.011,37 100,00

Skupaj 41.131,08 698.880,29 740.011,37 100,00

6.8 Presoja upravičenosti investicije in finančne ter ekonomske ocene/analize v ekonomski dobi

6.8.1 Presoja upravičenosti investicije Obravnavana investicija predstavlja specifičen projekt, ki nima ustreznih meril za ocenjevanje tovrstnih investicij. Koristi, ki jih dosegamo s projektom energetske sanacije stavb, ocenjujemo v nedenarni obliki, saj je korist iz projekta težko ovrednotiti v denarju. Predmetna investicija predstavlja družbeno učinkovito investicijo. Investicija je pomembna tudi v širšem pomenu, kot na primer za občane sosednjih občin. Zaradi sedanjega stanja in vseh navedenih pomanjkljivosti stavb, kot so predstavljena v prejšnjih poglavjih tega dokumenta, je k izvedbi investicije nujno in smiselno pristopiti.


Stran 80

V primeru, da se investicija ne izvede, bi občina sicer privarčevala določena proračunska sredstva, vendar bi to imelo druge negativne dolgoročne posledice. Upoštevati moramo, da sta obe stavbi stari že nekaj desetletij. Občinska stavba je bila zgrajena 1840, OŠ Duplek pa 1980. Stavbi v vsem tem obdobju še nista bili energetsko sanirani. Ovoj stavb ne ustreza, da ne ustreza sedanjim energetskim predpisom, kar pomeni velike energetske izgube in s tem povezane velike stroške za ogrevanje in občasno investicijsko vzdrževanje ovoja stavbe. 6.8.2 Finančna analiza Pri izračunu finančnih sodil smo izhajali iz naslednjih predpostavk: - Vrednotenje je opravljeno po metodi cost - benefit analize. - Pri izračunu upravičenosti naložbe je upoštevan 4% diskontni faktor, skladno z Uredbo o

enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).

- Upoštevana ekonomska doba je 15 let. - Vrednotenje projekta je opravljeno po stalnih cenah za obdobje maj 2017. - Upoštevani so investicijski stroški za izvedbo predlaganih ukrepov v skupni višini

723.856,43 € z DDV po stalnih cenah brez DDV, v naslednji dinamiki: leto 2017: 41.131,08 €, leto 2018: 682.725,35 €.

- Stroški predstavljajo stroške porabe energije in so ovrednoteni za OŠ Duplek v višini 23.085,78 EUR, za občinsko stavbo pa 3.294,09. Skupaj stroški znašajo 26.379,87 EUR/leto.

- Preostanek vrednosti investicije je ocenjen v višini 60 % od stroškov izvedbe vseh del v višini 434.313,86 €.

- Investitor je Občina Duplek in bo lastnica stavb v bodoče. V spodnji tabeli je prikazana podlaga za izračun finančnih kazalnikov v ekonomski dobi 15 let. V tabeli so prikazani investicijski stroški, operativni stroški, prihodki in neto denarni tok obravnavane investicije v ekonomski dobi.

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.) Leto

(letnica)

Investicijski stroški v stalnih

cenah

Operativni stroški

Prihodki Ostanek

vrednosti Neto

denarni tok

0 2017 41.131,08 -41.131,08

1 2018 682.725,35 -682.725,35

2 2019 26.379,87 0,00 -26.379,87

3 2020 26.379,87 0,00 -26.379,87

4 2021 26.379,87 0,00 -26.379,87

5 2022 26.379,87 0,00 -26.379,87

6 2023 26.379,87 0,00 -26.379,87

7 2024 26.379,87 0,00 -26.379,87

8 2025 26.379,87 0,00 -26.379,87

9 2026 26.379,87 0,00 -26.379,87

10 2027 26.379,87 0,00 -26.379,87

11 2028 26.379,87 0,00 -26.379,87

12 2029 26.379,87 0,00 -26.379,87


Stran 81

13 2030 26.379,87 0,00 -26.379,87

14 2031 26.379,87 0,00 -26.379,87

15 2032 26.379,87 0,00 -26.379,87

16 2033 26.379,87 434.313,86 407.933,99

17 2034 0,00 0,00 0,00

18 2035 0,00 0,00 0,00

19 2036 0,00 0,00 0,00

20 2037 0,00 0,00 0,00

21 2038 0,00 0,00 0,00

22 2039 0,00 0,00 0,00

23 2040 0,00 0,00 0,00

24 2041 0,00 0,00 0,00

25 2042 0,00 0,00 0,00

26 2043 0,00 0,00 0,00

27 2044 0,00 0,00 0,00

28 2045 0,00 0,00 0,00

29 2046 0,00 0,00 0,00

30 2047 0,00 0,00 0,00

31 2048 0,00 0,00 0,00

32 2049 0,00 0,00 0,00

Skupaj 723.856,43 395.698,05 434.313,86 0,00 -685.240,62

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 4%

Leto (zap.št.) Leto

(letnica) Investicijski

stroški Operativni

stroški Prihodki

Ostanek vrednosti

Neto denarni tok

0 2017 41.131,08 0,00 0,00 0,00 -41.131,08

1 2018 656.466,68 0,00 0,00 0,00 -656.466,68

2 2019 0,00 24.389,67 0,00 0,00 -24.389,67

3 2020 0,00 23.451,61 0,00 0,00 -23.451,61

4 2021 0,00 22.549,62 0,00 0,00 -22.549,62

5 2022 0,00 21.682,33 0,00 0,00 -21.682,33

6 2023 0,00 20.848,39 0,00 0,00 -20.848,39

7 2024 0,00 20.046,53 0,00 0,00 -20.046,53

8 2025 0,00 19.275,51 0,00 0,00 -19.275,51

9 2026 0,00 18.534,15 0,00 0,00 -18.534,15

10 2027 0,00 17.821,29 0,00 0,00 -17.821,29

11 2028 0,00 17.135,86 0,00 0,00 -17.135,86

12 2029 0,00 16.476,79 0,00 0,00 -16.476,79

13 2030 0,00 15.843,07 0,00 0,00 -15.843,07

14 2031 0,00 15.233,72 0,00 0,00 -15.233,72

15 2032 0,00 14.647,81 0,00 0,00 -14.647,81

16 2033 0,00 14.084,43 231.883,72 0,00 217.799,29

17 2034 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

18 2035 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

19 2036 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

20 2037 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

21 2038 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

22 2039 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

23 2040 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

24 2041 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00


Stran 82

25 2042 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

26 2043 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

27 2044 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

28 2045 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

29 2046 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

30 2047 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

31 2048 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

32 2049 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj 697.597,76 282.020,78 231.883,72 0,00 -747.734,83

v EUR

Skupni investicijski stroški (nediskontirani) 723.856,43

Od tega upr. javni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah 534.162,00

Diskontirani investicijski stroški (DIC) 697.597,76

Diskontirani neto prihodki (DNR) -50.137,06

če je DNR>0: če je DNR<0:

1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 747.734,83 747.734,83

1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 107,19% 100,00%

2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 572.552,77 534.162,00

3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 40% 40%

3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 229.021,10 EUR 213.664,80 EUR

Sklepna ugotovitev finančne vrzeli na podlagi zgornjih izračunov je pričakovana: obravnavana investicija ne prinaša finančnih prihodkov, ki bi pokrili operativne stroške. Iz socialno ekonomskega stališča je investicija upravičena, saj navedbe v DIIP-u kažejo, da je investicijo smiselno izvesti predvsem zaradi družbenih koristi.

a. Ekonomska analiza za OŠ Duplek po REP Investicije v dane ukrepe za zniževanje porabe energije presojamo glede na trenutno stanje, predvsem na dejanske stroške energije. Ekonomsko upravičen ukrep je vsak ukrep, ki lahko zagotovi želeno energetsko storitev po nižjih stroških od obstoječih. Neto sedanja vrednost donosa (NSVD) je merilo za presojanje smiselnosti projekta. Če je NSVD pozitivna, pomeni, da bodo bodoči donosi pokrili sedanji investicijski vložek. Interna stopnja donosnosti (ISD) je pri NSVD = 0 vsota vrednosti donosov enaka investicijskemu vložku. Če je ISD višja od trenutne obrestne mere, nam investicija prinaša realne prihranke. Doba vračanja (VR) je kriterij, ki nam pove čas, potreben za povrnitev naložbe. Analiza VR ne omogoča končnih sklepov glede stroškovne (ne)upravičenosti naložbe, ker ne upošteva prihrankov, ki nastanejo po dobi vračanja. Analiza je uporabna za presojo naložbenega tveganja, ne pa za presojo ekonomske upravičenosti naložbe. Na spodnji sliki so prikazani povzetki vseh predlaganih ukrepov. V preglednicah so izračunane vrednosti znižanja emisij CO2 in stroškov, skupni znesek naložb in povprečni vračilni rok.


Stran 83

Slika 29: Vračilni roki, NSVD, dodatni tok denarja in amortizacijska doba. LEGENDA OZNAK I – investicija F – prihranek stroškov VR - vračilna doba naložbe NSVD - neto sedanja vrednost donosa (diskontirana vrednost prihrankov) v dobi trajanja financiranja 15 let Spodnja slika prikazuje povzetke vseh predlaganih ukrepov. V preglednicah so izračunane vrednosti znižanja emisij CO2 in stroškov, skupni znesek naložb in povprečni vračilni rok.


Stran 84

Slika 30: Povzetek vseh predlaganih ukrepov.

a. Ekonomska analiza za občinsko stavbo po REP Investicije v dane ukrepe za zniževanje porabe energije presojamo glede na trenutno stanje, predvsem na dejanske stroške energije. Ekonomsko upravičen ukrep je vsak ukrep, ki lahko zagotovi želeno energetsko storitev po nižjih stroških od obstoječih. Neto sedanja vrednost donosa (NSVD) je merilo za presojanje smiselnosti projekta. Če je NSVD pozitivna, pomeni, da bodo bodoči donosi pokrili sedanji investicijski vložek. Interna stopnja donosnosti (ISD) je pri NSVD = 0 vsota vrednosti donosov enaka investicijskemu vložku. Če je ISD višja od trenutne obrestne mere, nam investicija prinaša realne prihranke. Doba vračanja (VR) je kriterij, ki nam pove čas, potreben za povrnitev naložbe. Analiza VR ne omogoča končnih sklepov glede stroškovne (ne)upravičenosti naložbe, ker ne upošteva prihrankov, ki nastanejo po dobi vračanja. Analiza je uporabna za presojo naložbenega tveganja, ne pa za presojo ekonomske upravičenosti naložbe. Na spodnji sliki so prikazani povzetki vseh predlaganih ukrepov. V preglednicah so izračunane vrednosti znižanja emisij CO2 in stroškov, skupni znesek naložb in povprečni vračilni rok.


Stran 85

Slika 31: Vračilni roki, NSVD, dodatni tok denarja in amortizacijska doba. LEGENDA OZNAK I – investicija F – prihranek stroškov VR - vračilna doba naložbe NSVD - neto sedanja vrednost donosa (diskontirana vrednost prihrankov) v dobi trajanja financiranja 15 let Spodnja slika prikazuje povzetke vseh predlaganih ukrepov. V preglednicah so izračunane vrednosti znižanja emisij CO2 in stroškov, skupni znesek naložb in povprečni vračilni rok.

Slika 32: Povzetek vseh predlaganih ukrepov.


Stran 86

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) določa pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Uredba v 1. točki 4. člena opredeljuje mejne vrednosti za izdelavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost v času priprave le-te. V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) se je izkazalo, da je investicija v »Energetsko obnovo stavb – OŠ Duplek in občinska stavb«, smiselna. Vrednost investicije po stalnih cenah presega mejno vrednost 500.000 evrov, zato je po Uredbi zraven DIIP-a potrebno pripraviti še ostalo investicijsko dokumentacijo. Občina Duplek planira za oba objekta pripraviti za energetsko sanacijo stavbe OŠ Duplek in občinske stavbe v letu 2017 investicijsko dokumentacijo (DIIP in IP), projektno dokumentacijo (PZI in varnostni načrt), test JZP in JN, ter razširjen energetski pregled. V letu 2018 planira občina pripraviti projektno dokumentacijo (PID), izvesti strokovni nadzor nad gradnjo ter koordinatorstvo in izvesti energetsko sanacijo obeh stavb. V letu 2017 je bila podana naročilnica za izdelavo DIIP - investicijske dokumentacije, za energetsko sanacijo stavb. V letu 2017 planira izvesti postopke za oddajo javnega naročila ter uvesti izbranega izvajalca v delo. V letu 2018 je planirana izvedba energetske sanacije obeh stavb. Predaja objektov v uporabo je planirana v letu 2018. Zaključek operacije je planiran 30.09.2018.


Stran 87

8 ZAKLJUČEK V dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta za izvedbo operacije »Energetska prenova stavb - OŠ Duplek in občinska stavba«, predstavljeni dve varianti. Kot optimalna varianta se je izkazala varianta 1, ki predvideva energetsko sanacijo stavb - OŠ Duplek in občinske stavbe v Dupleku. Investicijska vrednost znaša 740.011,37 EUR po tekočih cenah z vključenim DDV. Finančno konstrukcijo predvidene investicije predstavljajo po varianti 1 sredstva Ministrstvo za infrastrukturo v višini 213.664,80 EUR in proračuna Občine Duplek v višini 526.346,57 EUR ter po varianti 2 proračunska sredstva Občine Duplek v višini 740.011,37 EUR. Pri izračunu upravičenosti naložbe je upoštevan 4% diskontni faktor, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016) ter ekonomsko dobo 15 let. Operacija je planirana v letih 2017 in 2018, zato so v DIIP-u podane vrednosti operacije v stalnih in tekočih cenah. V sklopu operacije je predvidena izdelava investicijske dokumentacije (DIIP in IP), projektne dokumentacije (PZI, PID in varnostni načrt), testa JZP in JN, ter razširjenega energetskega pregleda, izvedba strokovnega nadzora nad gradnjo ter koordinatorstva in fizična izvedba energetske sanacije obeh stavb. Sprejem dokumenta identifikacije investicijskega projekta je osnova za nadaljevanje aktivnosti vezanih na izdelavo projektne in ostale tehnične dokumentacije. Na osnovi izdelane projektne dokumentacije bo izdelana še ostala potrebna investicijska dokumentacija in predložena v sprejem občinskemu svetu Občine Duplek. Zaključek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je ta, da je k izvedbi investicije nujno in smiselno pristopiti.

dokument identifikacije investicijskega projekta - diip

Documents