Poštnina plačana v g o t o v in i Posamezna številka 10 din

Dolenjski Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

L E T O III. - Stev. 13. N O V O M E S T O , 28. M A R C A 1952 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A 100 D I N I Z H A J A V S A K P E T E K

Od tedna do tedna Trst je še vedno v osredju z a n i m a ­

n j a svetovne javnosti. Ko so pred te­dnom dni, 20. marca, Šovinistični trža­ški razgrajači kljub prepovedi angto-ameriške vojaške uprave demonstrativ­no začeli proslavljati štiriletnico pod­pisa tristranske deklaracije, so pošteni ljudje .spoznali, da je spet i t a l i j a n s k i fašizem pokazal zobe. In na pomoč so mu složno priskočili še kominformovci, da bo bratovščina popolnejša i n nena­sitni rimski imperializem zadovoljen. Spletke, ki jih pletejo italijanski ire­dentisti okrog tržaškega vprašanja, so odkrile svojo pravo fašistično-komin -formovsko barvo.

Sovražna proti jugoslovanska gesla, ki jih vne to trosijo tržaški fašistični škof Santin, njegov pobratim tržaški župan Bartoli in moskovski plačanec Vidah, so pretekle dni pograbili trža­ški paglavci in s s v o j i m i pubertetnimi glasnici nemara hoteli prestrašiti svet. Užaljeni, ker je policija demonstrante razgnala, so potem njihovi gospodarji razglasili nekakšno stavko, jih vnovič pognali na ceste, da so pobijali okna in se spet razrepenčili, pa se brž r a z t ep l i , ko so začutili odpor . Da se ne bi poba-lini v T r s t u čutili tako strahotno osam­ljene, so režiserji v R i m u ukazali, naj tudi po italijanskih mes t i h demonstra­cije dokažejo solidarnost do »Trieste tfnlimn.ssima«. T a k o so se le Še bolj osmešili i n do kraja r a - / c r i l i zakrknjeno fašistično dušo Kot nalašč jim je nam­reč višla nekakšna fašislična o b l e t n i ­ca , da so mogli vrotijugoslovanske de­monstracije združiti s prepevanjem »grlovlnezze* in vzklikanjem Mussoli-nt ju , Prav nič se pri vsem tem niso čutili prizadeti italijanski kominfor­movci i n se pridružili fašistom z ge­slom: »V boj za vrnitev Trsta materi Italiji.«

Razumljivo je, da časopisje po vseh državah spremlja te šovinistične izbru­he, prinaša poročila o izgredih, h k r a t i pa tudi komentira fašistični značaj vse­ga tega početja. Tudi razni državniki so že izrekli svojo besedo. Britanski zunanji minister Eden je na primer ob­sodil fašistično divjanje. Uradni an­gleški in francoski listi prikazujejo ne­varno ozadje italijanskih demonstracij. Vsi pa soglašajo, da po tej poti Italija ne bo dosegla rešitve tržaškega vpra­šanja. Proslava obletnice t r i a n o n s k e dakla racije je postala njena pogreb-šrina.

Zdaj v državah, kjer so p r e d štirimi leti s tristransko deklaracijo priporočali pri­ključitev Trsta Italiji, odločno zagovarja­jo neposredne in odkritosrčne razgovore med prizadetima državama, Jugoslavijo in Italijo, k i na j n a miroljuben in pra­vičen način rešita to kočljivo medna­rodno vprašanje. Jugoslavija je poka­zala že več kot dobro voljo, priprav­ljena je na žrtve in s p r ed l og i , k i j i h je že večkrat nakazala Italiji, bi bilo mogoče doseči napredek, če že ne ta­kojšen uspeh. Toda kako nam, vračajo? Nerazsodno divjanje preteklih dni je sramoten odgovor dežele, ki se ponaša z dvatisočletno kultv.ro.

Med pomembnimi političnimi dogod­ki preteklega t edna je odgovor zahod­nih velesil na sovjetsko noto o Nem­čiji. Odgovor je rezultat .štirinajstdnev­nega proučevanja razmeroma nepriča­kovanega preobrata moskovske diplo­macije v odnosu do Nemčije. Kar je namreč prej Snvietska zveza hotela v Nemčiji preprečiti, je naenkrat po njeni noti postalo možno. Doslej je SZ postavljala razorožitev Nemčije za prvi pogoj kakršnegakoli razgovora o tej državi, ki je sedem let po koncu vojne še vedno okupirana, zdaj pa ista SZ v noti navaia. kako naj bi svobodna Nemčija imela lastno vojsko, vojno in­dustrijo in vse, kar je s tem V zvezi.

Zatorej je jasno, da so se na Zahodu zelo oprezno lotili odgovora, saj so že vajeni zavitih m o s k o v s k i h k o m r d i j . k i so navadno zelo dostojno ogrniene. a nikoli ne veš kaj tiči v n j i h . Najzna­čilnejše v zahodnem odgovoru je. da zahteva najprej svobodne volitve v vsej Nemčiji, šele nato naj bi se začela stvarna pogajanja okrog mirovne po­godbe. To naj bi bil r>o zahodnem mne­nju preizkus krem oljske odkritosrčnosti in pogojna privolitev nn ponudbo so­v j e t ske note. Kakor hitro pa vemo, da so r>o moskovskem ukazu ?ar>rli vrata V Vzhodno Nvmtiio komisiji OZN. ki je zdaj že pre/notnvala Zahodno Nem-£ijr>', da bi pron^Ha mn*Vost vsenem-ških volitev, se nam brf "insni. da ka­kih posehvih Mtpehnv serfnnja izme­njava not n° ho nrlvsla. Sledilo bo kvečjemu rlnlantrn^nn diplomatsko do-pi rovanje s tihimi in dmnačnimi pred­logi, z več aH mani -avitimi brterlnmi. kar pa n"m*k""""•» nnrodu Še tle-pa ne bo nrineslo s v o b o d e in enakopravnosti

Pri nas si ?la«t< lahko ustvarimo sodbo o w»'rtsKvi pridlcan za rešitev nemškega vprašanja. Predobro poznfiU m o m.oskovsko dvoličnost, ki je indi tokrat vod miroliubnim. geslom, skrbi za usodo Nemčije zasledovala svoje se­bične koristi.

U r a je v odda l j enem z v o n i k u o d b i l a člana de lovnega k o l e k t i v a . Zene so z a ­pet. V zgodnje marčevsko j u t r o se r a z - s topane po tov. S i l v i Vidičevi, d e l a v k i legajo z v o k i r u d a r s k e godbe. V l a h n e m p r i j a m s k e m i z vo zu . T u d i m l a d i n a je pišu p r v e ga p o m l a d n e g a v e t r a p l a p o l a Častno zas topana v n o v e m d e l a v s k e m zas tava . N e k a prazničnost je n a d v s e m j s v e tu .

V nedel jo , dne 30. m a r c a , bo s t a r i d e l a v s k i svet izročil de lo novo i z v o l j e ­n e m u , k i bo iz svo je srede i z b r a l p r e d ­s e d n i k a i n nov u p r a v n i odbor . N a to svečanost se r u d a r j i že sedaj p r i p r a v ­l ja jo . V spom in n a osamosvo j i t ev p o d ­je t ja bo na u p r a v n e m pos l op ju v z i d a n a s p o m i n s k a plošča s p o s v e t i l o m našim z a n a m c e m .

V o l i t v e , k i sta j i h p a r t i j s k a i n s i n ­d i k a l n a o rgan i zac i j a dobro p r i p r a v i l i , so za n a m i . Ze se po jav l ja jo s k u p i n e n o v i h članov de l a v skega sveta , k i ži­v a h n o razprav l j a j o o bodočih na logah . T e h n i ma lo i n težke so. T o d a kočevski r u d a r j i so nanje p r i p r a v l j e n i i n z m a ­ga l i bodo ! I v a n Grešak

r u d n i k o m . S i c e r običajna r a z s v e t l j a v a se z d i to ju t r o , ko se m r a k b o r i s p r v i m s v i t o m , še bo l j svečana. S k u p i n a r u ­dar j ev h i t i v živahnem r a z g o v o r u p r o t i šahtu, k j e r p o z d r a v l j a godba p r v e v o ­l i v c e za d e l a v s k i svet .

L e p o okrašeno volišče n a j a m s k e m o b r a t u je podobno mravljišču. P o s t a r e n kopač, k i m u je de lo pod zeml j o z g u -ba lo l i ce , s to j i po l eg mladinca-vozača. O b a se živo pogova r j a ta o k a n d i d a t i h i n se nazadn j e z a d o v o l j n a približata v o l i l n e m u o d b o r u , d a oddas ta s vo j a g lasova za ce lo tno k a n d i d a t n o l i s to .

V o l i l n i odbor i m a po lne r oke de la . Ze p r e d šesto u r o je stoodstotno v o l i l a vsa p r v a t r e t j i na , k i ,ia odšla v j amo . P r e d voliščem stoje s k u p i n e ruda r j e v , k i so prišli i z j ame . V živahnem r a z ­govo ru so i n p r e d odda jo g lasov hočejo še e n k r a t prerešetati k a n d i d a t n o l i s to .

U r a je šest. K m a l u je volišče zopet po lno . O d napornega de l a u t r u j e n i i n sajast i o b r a z i ruda r j e v , k i so p r a v k a r prišli i z podzeml ja , se ra z ved r i j o Sa j nI čudno! G o d b n n e u t r u d l j i v o i g ra , v s k r i n j i c o p a i z g in j a l i s t za lističem, glas za g lasom za najboljše člane d e ­l o vnega k o l e k t i v a — z a n o v i d e l a v s k i sv "J

D n e v n i kop . T u d i t u se ponav l j a j o i s t i p r i z o r i k a k o r p r i j a m i . V e d r i ob ra z i voH lnega odbora dokazu je jo , d.i se v o ­l i t v e častno razv i j a j o . P o n o s n i n a d z e m -s k i r u d a r j i nočejo zaosta ja t i z a t o v a ­riši iz jame. Za to so b i l i do sedme u r e o d d a n i v s i g l a sov i p r v e i n d ruge t r e t ­j ine .

N a z u n a n j e m ob ra tu so v o l i l i de ­l a v c i zunan j ega i n s t ro jnega ob ra ta , k u h a r i c e i z D U R - a i n nameščenci r u d ­niške u p r a v e . Volišče je b i l o v z e l en ju In zas tavah , k a r je z a s luga m l a d i n k I v a n k e i z ev idence , Maričke iz k n j i g o ­vods t va , M i n k e i z t e l e fonske i n V e r e iz skladišča. I n v o l i t v e ? O b šesti u r i je b i l r e zu l t a t še 50 ods to tkov , ob p o l o s m i h , k o so v o l i l i z a d n j i uslužbenci, že 90 ods to tkov ! O p o l d n e sta m a n j k a l a samo še d v a v o l i v c a , od k a t e r i h je b i l eden v j a m i , d r u g i p a p r i l esn i p a r t i j i n a a v t o t r a n s p o r t u . V e n d a r so b i l e v o ­l i t v e n a t em volišču že ob 14. u r i z a ­ključene s s toodstotno v o l i l n o udelež­bo. Nobenega neopravičenega! Se celo b o l n i k i so prišli v o l i t , z n a k zavednos t i naših ru da r j e v .

K m a l u po 15. u r i so b i l e v o l i t v e t u d i na o s t a l i h d v e h voliščih zaključene i n v o l i l n i m a t e r i a l je p r e v z e l a g l a vna v o ­l i l n a k o m i s i j a . I z i d v o l i t e v je l a h k o v ponos kočevskim r u d a r j e m , saj je b i l a v o l i l n a udeležba 9f i -odstotna i n i z b r a n i k a n d i d a t i so b i l i i z v o l j en i z og romno večino, k a r je z n a k dobre i zb i r e r u d a r ­jev i n t reznega p r e u d a r k a na ses tan­k i h po o b r a t i h v j a m i i n zuna j n je .

R u d a r j i so i z v o l i l i 43 članov d e l a v ­skega sveta . M e d n j i m i je 24 u d a r n i ­kov , mnog i so ce lo večkratni. Članov Pa r t i j e je 17, v s i p a so nag ra j enc i za požrtvovalno delo. P o n o v n o je b i l i z v o ­l j en d e s e tk ra tn i u d a r n i k i n nestor k o ­čevskih rudar j e v tov. F r a n c Zakošek. k i je b i l doslej p r e d s e d n i k u p r a v n e g a odbora i n i n s t r u k t o r učencev R u d a r s k e šole p r i praktičnem r u d a r j e n j u . K l j u b p e t i m križem, k i j i h še k a r čvrsto nos i . je še vedno med p r v i m i kopači na n a j ­bo l j važnih j a m s k i h d e l i h . M e d i z vo ­l j e n i m i je tud i kopač tov. M a r t i n P e -t e r l i n , k i ga je D e l a v s k i svet letos n a ­g r a d i l s 4000 d i n a r j i — d a r i l o m G l a v n e d i r ekc i j e p remoga L R S za najboljšega

KOMUNIST JE B O R E C ki mora nositi večje breme m mora biti zgled drugim

B e s e d e tovariša Tita delegatom I. kongresa Zveze študentov Jugoslavije

»Socialistične družbe n i mogoče ustva­r i t i iz nič, i z same ideal izaci je. N ismo prekršili n i t i enega načela i z znanost i marks i zma- len in i zma v naših odnosih z zahodom. Zahteva l i smo posoji la i n po­soji la so dobra stvar . T u d i R u s i b i j ih vze l i , če b i jih mogl i , pa so neumno rav ­na l i . P r i tem govorjenju o posoj i l ih se človek naravnost čudi, k a k o ljudje malo dialektično misl i jo. D o sedaj smo dobi l i v raznih ob l ikah približno eno mil i jardo dolarjev. Pomis l i te , tovariši in tovarišice, k a k o ve l ikanska razbremeni tev je to za nasi T o pomeni olajšanje za našega člo­veka , za naše ljudstvo, za dosego smotra, h ka te remu težimo, za industr ia l i zac i jo naše države, za zgraditev soc ia l i zma. Naši lastn i v i r i so pičli i n naša država b i brez pomoči od zunaj težko vzdržala to breme.

D e l a v v i n o g r a d i h BO V p o l n e m r a z m a h u S|>omladinski t r u d v i n o g r a d n i k o v bo v l e s e n i poplačan z o b i l n o trgatvijo.

Zveza borcev v M e t l i k i pred novimi nalogami V začetku m a r c a je b i l p o n o v n i

občni zbo r Z ve z e borcev v M e t l i k i , k i je ugo t o v i l , d a odbor v s vo j em štiri-mesečnem d e l o v a n j u n i i z k o r i s t i l vseh možnosti, d a p o p r a v i n a p a k e prejšnjih let. B i l o je precej p o m a n j k l j i v o s t i i n mlečnosti v d e lu , zato je novo i z vo l j en i odbo r na svo j i p r v i se j i n a r e d i l p l a n de la za leto 1952, k i so ga člani p r e ­t e k l i t eden na ponovnem občnem zbo ru o d o b r i l i .

M e d d r u g i m so s k l e n i l i , d a bodo u r e d i l i i m e n i k članov i n p r i t e g n i l i vse, k i ima j o za to pogoje, v svojo o r g a n i ­zaci jo . P r e d l a g a l i bodo zaslužne člane za o d l i k o v a n j e i n u r e d i l i vprašanje podpor i n i n v a l i d n i n . V o k v i r u Z B b o ­do u s t a n o v i l i s t re l sko družino, p o m a ­ga l i bodo p r i predvojaški v zgo j i , se po ­ve za l i z množičnimi o r g a n i z a c i j a m i in a k t i v n o sode lova l i p r i k u l t u r n i h p r i r e ­d i t v a h , z l a s t i za T i t o v r o j s tn i d an 25. m a j a i n na d a n s lovenskega upo ra 22. j u l i j a . P o t r u d i l i se bodo, da bodo čimprej z b r a n a sredstva za pos tav i t e v ! s p o m e n i k a p a d l i m bo rcem v M e t l i k i (tu bodo ver j e tno pr i t egn jene t u d i bliž­

nje vasi ) , d a bodo sp i sa l i svo je p a r t i ­zanske spomine , d o k l e r so t i še živi v s p o m i n u , i n pričeli z b i r a t i m a t e r i a l za na rodnoosvobod i l n i odde lek B e l o k r a n j ­skega muze ja , k i dosle j p r a v od borcev n i b i l deležen tiste pozornos t i , k i jo z a ­služi. Člani bodo t u d i pomaga l i M e s t ­n e m u l j u d s k e m u o d b o r u p r i n jegovem d e l u , z l a s t i p r i bližajočih se občinskih v o l i t v a h , i n p a K m e t i j s k i obde l o va ln i z a d r u g i .

Sp r e j e t i načrt je l ep i n i z v ed l j i v , na n o v e m odboru i n v s e m članstvu pa je, da ga bo z v z t r a j n i m de l om tud i i zpo ln i l o . — r

P r i v sakem v e l i kem ko raku , k i sta ga stor i la naša v lada i n C K naše Part i je , smo vedno dobro premis l i l i . Prav tako smo dobro premis l i l i tud i prej, preden smo i ska l i pomoč. V e d n o smo trdno s ta l i na svojih posto jankah in nismo dajal i koncesi j n i t i v notranj i n i t i v zunanj i po l i t i k i . Seveda so b i l i z nekater ih s trani razn i poskusi , ko t n . pr . s strani V a t i ­kana in nekater ih političnih krogov T A m e r i k i , češ naj nam ne dajo ničesar brez pogojev, kot je na pr imer i zpust i tev Step inca i td . T o d a mi smo vedno odbi ja l i take in podobne pogoje. S t ep inca smo izpust i l i zato, da izbijemo V a t i k a n u pro-pagandistično orožje iz rok, orožje, da je »mučenik«. Sedaj imajo nepri jetnost i , ke r je Stepinac zunaj. Ljudje, ka t e r im je b i l o iz sent imentalnih v z rokov žal, da je b i l S tep inac v zaporu, sedaj ne morejo nasedat i tej propagandi . K o smo se od lo ­čili, da bomo ločili teološko iaku l t e to od države, sem pričakoval, da bo prišlo do večje kampanje v inozemstvu, k a r p a se n i zgodilo. Ves čas so govori l i , da preganjamo cerkev , sedaj pa fim je ne­pri jetno, da b i se mešali v to stvar, ke r b i mora l i p r i znat i , d a smo j i do sedaj dajal i pomoč. T o je dokaz , k a k o mi »pre­ganjamo« cerkev , i n zato tud i zunaj ne smejo de lat i propagande o tem vpraša« nju. Prej smo podp i ra l i tudi te fakultete, čeprav to n i b i lo v sk l adu z ustavo. T o smo s to r i l i zato, k e r smo hote l i u red i t i odnose s cerkvi jo , da je iz tujine ne b i izkoriščali p ro t i nam, pa so jo vendarle . V id i t e , k a k o so naspro tn ik i soc ia l i zma vero i z ko r i s t i l i za razredno orodje p ro t i nov i ured i tv i . Vprašanje religije pa n i prob lem, k i ga je mogoče reševati po upravn i pot i . Izživljanje v e r sk ih čustev je dolgotrajni proces, k i ga je mogoče pospešiti z vztra jn im političnim i n k u l ­turnim vzgajanjem in gospodarskim na­predkom. Toda m i ne smemo dovo l i t i , da b i nam pod k r i n k o opravl janja ve rsk ih obredov politično zastrupl ja l i mladino. Naša mlad ina je v zadnjem času začela pr ihajat i pod vp l i v vere. T o se ne do­gaja samo z mladino, maTveč tudt z ne­kate r im i komunis t i . Obžalujem, da danes l i k komunis ta n i več tak ko t je b i l p r ed vojno in med vojno. L i k komunis ta je zbledel , spremeni l se je zarad i mnogih tujih pojmovanj, k i so se v r in i l a v Pa r ­tijo. Danes ne velja, da je komunist borec, k i mora nos i t i večje breme, da mora b i t i za zgled drugim. Odločno smo sk l en i l i , da je treba to poprav i t i . N e bomo de la l i kampanje po v zo r cu ruske Čistke, bomo pa vztrajno in sistematično posvečali vso pozornost l i k u komunis ta , kakršen mora b i t i v Part i j i in p r i vas na univerz i .

Politična vzgoja je v e l i kanska stvar. Življenje p r i nas je bujno, občudujejo ga tujci in neprav i lno b i b i lo , da b i šlo tako bujno in bogato življenje m'mo naše m l a ­dine in da b i b i l a apolitična. Zavestno rSradimo boliše življenje in ne brez težav. Zato je treba bolj ceni t i , ka r smo do­segli . . . «

Letos naj pokaže kmetijska zadruga v Mokronogu i?a(fo e treba pospeševali kmetijstvo

U D A R N I K I IN I Z V R Š I L O P E T L E T K E N A J B O D O G O S P O D A R J I V P O D J E T J U

tako misli delovni kolektiv LIP Novo mesto

Vremenska na no red V d n e h od 29 m a r c a do 6. a p r i l a bo

p r e d v i d o m a nas ledn je v r e m e : P a d a v i n e o k r o g 31. m a r c a i n 4. a p r i l a . V m e s suho, toplo v r eme , po 4. a p r i l u h l a d ­neje s s lano .

P t i p r a v a m za v o l i t v e d e U v s k e g a sve ta so p r i Lesno i n d u s t r i j s k e m pod j e t ju N o v o mesto posvečati vso pažnjo. Na jbo l j i « pari p r a v a je b i l v s e k a k o r t r i d n e v n i tečaj za p r edv i d eno člane bodočega d e l a v s k e g a sve ta , na katerimi je 41 k a n d i d a t o v d o h i l o osnovnn znan j e i « zakonoda j e In praktični vpog l ed v u p r a v l j a n j e pod je t ja Dena r , p o rab l j en za ta tečaj, je najbol j * * " naložen k a p i t a l k a j t i vs i tečajniki s eda l Cisto drugače g l eda j o na gospodarsko s t r a n podje i a . k e r j i m j e m a r . s i k a i r a z u m l j i v o , k a r j i m pre j nI b i l o .

P o l e g tečaja ima j o vsak teden po vseh o b r a t i h in m a n i p u l a c i j a h Se »eminar je za vse de lavce i n uslužbence, na k a e r i h seznan ja jo z n a l o g a m i i n dolžnostmi de lav ­s k i h sve tov i n u p r a v n i h odborov N a teh s e m i n a r j i h na jbo l j ž ivo sode lu j e j o p r a v t i ­s t i , k i so b i l i na tečaju m sedaj p r i d o b l j e n o znan je prenašajo na os ta l e de lavce . Seveda so b i l i na fečal pos l an i naibotjši d e l a v c i , u d a r n i k i i n i z v r A i l c i pet le tke , ter o d l i k o vane i za vestno delo Zato n i nič čudnega, da so na j a v n i h p r e d v o l i l n i h » » tankih de­l a v c i in uslužbenci p r e d l a g a l ; za k a n d i d a t e v d e l a v s k i svet p rav te n a j b o l j e dela v e « T a k o so na gozdn i m a n i p u l a c i j i P o l j a n e med d r u j r i m i p r e d l a g a l i za k a n d i d a t e znane u d a r n i k e H c n l g m a n a . K o t a r j a . A v g t i A t i n a M a r k o v i m i . Le ; rana , Krapeža sen ioo i n d r u -tre. Na o d p r e m i Straža so p r e d l a g a l i več­k r a t n e g a u d a r n i k a in odl ikovane« J a k o K a v s k a . n a k l a d n i c a vagonov . Na c o z d n i ma­n i p u l a c i j i v Straži sn predlasra l i M a t i j o V i d i r a , k i bo k m a l u končal d r u g o pe t l e tko na o b r a t u Straža pa so se z e d i n i l i sog lasno m B a v d e k a . n a m e s t n i k a pos lanca l j udske skupščine S l o v en i j e da l j e za T i s o v c a K r a . mariiča. Kršt.inca. Jerliča in d ruge , same n a j b o l j e de lavce V So tesk i so I zbra l i p r a v I n ko Štiri n a j b o l j i * delavca. Sodeč po i z b i r i k a n d i d a t o v bodo i m e l i d e l a v c i v novem de-lavekem sve tu večino ker so p r e d v i d e n i le trije kandidati iz d i r e k c i j e pod je t ja , vai d r u g i pa bodo d e l a v c i i z p r o d u k c i j e .

N a p r e d v o l i l n i h s e s t a n k i h In s e m i n a r j i h r a z p r a v l j a j o d e l a v n i t u d i <> dosedanjem go­s p o d a r s t v u i n u k r e p i h z a njejrovo izboljša.

nje. Danes že vsak povprečen de l avec ve. k a j je d rube t i i p l an in k o l i k o je t r e h a p r i ­speva t i 7n s k u p n o s t N i enem i zmed sestan kov v P o l j a n a h so u g o t o v i l i , da so se do sedaj p r e m a l o h r i g a l i za znižanje p r o i z v od n i h stroškov k a r pa bodo sedaj p o p r a v i l i N a O d p r e m i Straža so s k l e n i l i da v poč« s t i t ev vo l i t e v de l avskega sve ta napovedo t e k m o v a n j e vsem obra tom i n m a n i p u l a c i ­j a m podje t ja .

B o r b a ZA znižan le stroškov pro i zvodn je -k a t e r i ie posv e t i l dosedanj i d e l a v s k i svet vso pažnjo, n i na le te la n« vseh o b r a t i h i n manipul«cl jah na zadostno po-dporo T a k o

te j so d e l a v c i v go zdn i proiz .vodnj i to na logo v e l i k o bol j in p r e i r a zume l i kot d e l a v c i na žagarskih o b r a t i h . D e l a v s k i svet . u p r a v u ! odbor i n d i r e k t o r so se P r edvsem b o r i l i za znižanje n e p r o d u k t i v n e g a °*cnja v pod je t ju , k e r je p r a v plnčni fond osnova za družbeni p r i spevek . N a pod l ag i t ega p r i z n d e v a n j a i i m j e uspelo znižati Število n e p r o d u k t i v n e g a k a d r a za d o b r i h 20 % in s i c e r v času od ok­tobra l a n i do danes To P a je r od i l o hud odpo r p r i t a k i h k i j i h i * zade l a p r emos t i -tev, z l a s t i pa p r i t i s t i h , k i s m a t r a j o , d a j i m la enega a l i d r u g e g a ra z l oga p r i p a d a služ­ba v pod j e t ju ne g lede na to. če so potreb­n i aH ne. Neka t e r e t ova r iA i ce k i so b i l e premeščene v k m e t i j s k o p r o i z v odn j o , so se čutile g l oboko užaljene čeS da j i h je s r a m de l a t i na po l ju in ra.i* i postopajo o k r o g k a k o r da h i Sle de la t . Značilen je odpor p r o t i p r e m e s t i t v i T a k o so ho t e l i Sest n a k l a -da l cev p r emes t i t i iz Stične v Stražo, ker tam več n iso p o t r e b n i : t i seveda niso ho . te l i i t i , sedaj pa tožijo podjet je za plačilo.

D o k a j ima j o p r i LTP -u *e težav z de lav­s t v om na žagarskih o b r a t i h . D o e o d i se, d a pr ide de la vec-domačin popo ldne p i j a n na delo ker je vse dopo ldne rw>mngol p r i kme­tu de l a t i na po l ju a l i v i n o g r a d u Rt .or i lnos l takega de l avca je manjSa . k e r je pr iSe l že u t r u j e n na delo . po l eg t eg « pa Se o v i r n d r u g e de lavce p r i de lu . T e m p o j a v o m bo m o r a l t u d i nov i d e l a v s k i svet n a p o v e d a t i oajottraMl boj ne g lede n a užaljenost ko­g a r k o l i .

N e d a v n i r e d n i l e t n i občni zbor splošne kme t i j sk e zadruge v M o k r o ­nogu je b i l obračun eno le tnega d e l a z a ­druge , k i ima 410 članov i n k i je l a n i ime l a nad 15 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o ­meta , dobička pa sko ra j p o l m i l i j o n a d ina r j e v . D a se je z ad ruga v z a d n j i h l e t ih k r e p k o r a z m a h n i l a , govor i n j en ih devet odsekov : t r g o v i n s k i , o d k u p n i , ž i ­v i n o r e j s k i , s a d j a r s k i , g o zda rsk i , s t r o jn i , k r e d i t n i i n g r a d b e n i odsek.

T r g o v i n s k i odsek, k i ga v o d i J a n e z Crček. je med le tom k u p o v a l po t rebno blago, g radben i m a t e r i a l i n u m e t n a gno j i l a . O b spros t i t v i t r gov ine se je o d ­sek pove za l s p r o i z v a j a l c i i n od n j i h neposredno p r e v z e m a l b lago, k a r je ugodno v p l i v a l o na znižanje cen. O d ­k u p n i odsek je razširil svoje de lo po vsej M i r e n s k * i n Mokronoški d o l i n i , tako da obsega že deset bližnjih K L O . O d k u p p o l j s k i h p r i d e l k o v je b i l i z p o l ­n j en v ce lo t i , zdaj pa o d k u p u j e živino za i n d u s t r i j s k e kra j e . De l o odseka po ­tr juje p rome t : p o l j s k i h p r i d e l k o v l n lesa je K Z o d k u p i l a l a n i v v r ednos t i nad 4,245.000 d i n a r j e v !

S a d j a r s k i odsek l a n i n i p o k a z a l po ­sebn ih uspehov, letos p a p r i p r a v l j a u r ed i t e v drevesn ice . Z a l za živinorejski odsek n i b i l o m e d k m e t i p ravega z a n i ­m a n j a , težave pa je i m e l tud i gozdar ­s k i odsek, k e r so n e k a t e r i kmet j e z a ­v i r a l i o d k u p lesa. B o r e ma l o je uspe l tud i k r e d i t n i odsek — saj 33.000 d i n a r ­j ev v l o g v so ra zmerno bogat i o k o l i c i M o k r o n o g a ne m o r e m o šteti za gospo­d a r s k o s l i k o k r a j a ! S t r o j n i odsek, k i ga v o d i F r a n c M e t e l k o , pa je n a v z l i c p o k v a r j e n i m s t ro j em i m e l l ep uspeh , p r e d v s e m z žaganjem d r v . Člani z a ­druge pa so se j e z i l i nad m l a t i l n i c o k i je b i l a p r a v v času mlačve v večjem p o p r a v i l u . G r a d b e n i odsek se je t r u d i l , da bo zadružni d o m letos do 1. maja končno dogra jen i n se bo van j l a h k o v s e l i l a z ad ruga .

N a občnem z b o r u so u s t a n o v i l i še

m e s a r s k i , p e k a r s k i i n m i z a r s k i odsek, kaže pa se t u d i po t r eba po kovačiji. O d l anskega dobička je z a d r u g a vložila za e l e k t r i f i k a c i j o v a s i V r h 50.000 d i n , za e l e k t r i f i k a c i j o S v . Križa 20.000 d i n , ga s i l sk i četi pa je p r i s p e v a l a 20.000 d i n za p o p r a v i l o doma .

L a h k ^ torej g o vo r imo o uspešnem de lu K Z v M o k r o n o g u . Pričakujemo pa , da bo letos p o k a z a l a z n o v i m d e l o m , k a k o je t reba razširjati k m e t i j s k o p r o ­i z vodn jo s vo j i h članov, k a k o u s m e r j a t i kmečko gospodarstvo v socialističen n a ­čin de la . A . Z.

Trškogorčani so prvi proslavili krajevni zgodovinski praznik

N a pobudo o k r a j n e g a izvršnega o d ­bora O F s i množične o rgan i zac i j e po vseh k r a j i h novomeškega o k r a j a d o l o ­čajo ob le tn i ce z g o d o v i n s k i h dogodkov v k r a j u ko t svo j k r a j e v n i p r a z n i k . T a ­k i h z g o d o v i n s k i h d n i p a je v v s a k i v a s i na D o l e n j s k e m več ko t dovo l j . P r i h o d p r v i h p a r t i z a n o v v vas , množični o d ­hod v pa r t i z ane , v e l i k e bo rbe s fašisti v t em k r a j u , s t re l j an je ta lcev , požig c e l i h v a s i , važni s e s t ank i političnih o r ­gan i zac i j , kon fe rence , m i t i n g i , f o r m i r a ­nje p a r t i z a n s k i h ed in i c i n podobno — v s i t a k i s p o m i n s k i d n e v i l a h k o pos t a ­nejo k r a j e v n i p r a z n i k i .

F r o n t a i n Zv e za borcev n a Trški gor i sta določili, d a bo n j i h o v p r a z n i k v sako leto na d a n 19. m a r c a . N a ta d a n so se le ta 1942 p o j a v i l i n a Trški gor i p a r t i z a n i in i m e l i t u m i t i n g . N a is t i d an leta 1949 pa je b i l t u d i p r v i občni zbor obde l ova lne zadruge . O b e zgodo­v i n s k i ob l e tn i c i so letos prvič p r o s l a ­v i l i . N a v z l i c n eugodnemu v r e m e n u se je p ros l ave udeležilo lepo število p r e ­b i va l c e v .

P o svečanem de lu p r o g r a m a se je r a z v i l a p r i j e tna zabava , k i je k l j u b m r a z u t r a j a l a pozno v noč.

O s n o v n a p a r t i f s h a o r g o n i z a c i f a v S h o c i c t n u v m.Si u PROCVIT svmsi mmm\i ummi

Jalovi upi škocjanskih rat bi .i a če

V v rs to splošnih k m e t i j s k i h zadrug , k i postajajo čedalje bo l j p o m e m b e n gospodarsk i činitelj v r a z v o j u nekega k ra j a , spada v novomeškem o k r a j u v s e k a k o r tud i K Z v S k o c j a n u . Ze n e ­ka j let s em se področje te kme t i j sk e zadruge v e d n o bo l j razširja: t r govske ­m u odseku j e u p r a v n i odbor zadruge priključil krojaško i n šivilsko d e l a v ­nico , ekonomi j o , l e sn i odsek, mesar i j o , gost i lno , h r a n i l n i c o i n s a d j a r s k i odsek, pod k r a j l e ta p a še zadružno peka r i j o , k i speče v s a k d a n do 120 k g k r u h a i n o s k r b u j e z n j i m domačine, p r eb i va l c e Bučke i n zdravilišče v Šmarjeških t op l i c ah .

D a je b i l u p r a v n i odbor zadruge v l e t u 1951 res de l a v en i n d a se je vne to z a n i m a l za razvo j zadružnih odsekov , na j povedo številke: 733.795 d i n a r j e v čistega dobička od de v e t i h zadružnih obratov , 258.860 k g o d k u p l j e n i h k m e t i j ­s k i h p r i d e l k o v , z d r a v i l n i h zelišč i n go zdn ih sadežev, za ka te re so člani z a ­d ruge d o b i l i m e d l e t om 3 m i l i j o n e 725.000 d i n a r j e v (za vse p r i d e l k e , k i j i h je l a n i K Z o d k u p i l a , b i p o t r e b o v a l i 26 vagonov ! ) ; 18 h a v e l i k a ekonom i j a , n a k a t e r i so r e d i l i 6 prašičev, 13 g l av goveje živine i n d v a k o n j a , p a je d a l a nad 110.000 d i n a r j e v čistega dobička. O d lesnega, k r e d i t n e g a , t r govskega i n šivilsko-krojaškega odseka , pa t u d i od zadružne mesar i j e , gos t i lne i n p e k a r n e so i m e l i člani z ad ruge i n o s ta l i p r e b i ­v a l c i S k o c j a n a prece j k o r i s t i . T r g o v i n ­s k i odsek je z a s t a v i l vse s i le , d a je s v o ­j i m članom p roda j a l b lago v pes t r i i z ­b i r i po k a r najnižjih cenah , saj je n a p r i m e r m e d l e t o m večkrat iz l a s t n i h sredstev znižal cene r a z n i m v r s t a m b laga , samo d a so ga zadružniki ceneje d o b i l i . Z a to uspešno de lo zasluži u p r a v n i odbo r škocjanske k m e t i j s k e zadruge s p r e d s e d n i k o m Blažem S u t a r -j e m n a čelu vse p r i znan j e , p r a v t ako p a t u d i osebje t r gov inskega odseka i n d e l a v c i zadružne ekonomi j e .

N e b i l o b i p a p r a v , če b i zamolčali, da b i z ad ruga ob v s e h n a v e d e n i h uspe ­h i h m o r a l a l a n i posve t i t i s v o j i e k o n o ­m i j i v e n d a r l e prece j več pažnje. N e sme nas m o t i t i dobiček 110.000 d i n a r ­j ev na e k o n o m i i j i — l a h k o b i b i l n a m ­reč prece j večj i ! T u še n i zaželenih uspehov : Škocjanski p r ede l i m a bogato, r odov i tno zeml jo , k i b i t u d i zadružni e k o n o m i j i l a h k o d a l a več k r m s k e p o d ­lage za večje število goveje živine i n razširjeno prašičerejo. Res je, da so se člani zadruge za de lo ekonomi j e m e d l e t om p r e m a l o z a n i m a l i , p r a v t ako pa j i u p r a v n i odbor še n i n u d i l dovo l j p o ­t r ebne pomoči.

D a je škocjanska k m e t i j s k a z a d r u g a n a v z l i c r a z n i m težavam v e n d a r l e dob ro uspeva l a In zaključila pos l ovno le to z

l e p i m p r e b i t k o m , p a je t u d i n e m a l a z a ­s luga osnovne p a r t i j s k e organ izac i j e v S k o c j a n u , k i se je m e d l e t om sta lno z a n i m a l a za različna zadružna vpraša­n ja , s v e t ova l a u p r a v n e m u odboru , d a je a k t i v n o posega l v de lo posamezn ih odsekov i n opoza r j a l a n a po i zkuse po ­s a m e z n i h razbijačev i n sovražnikov n a p r e d k a , k i so se n . p r . v S k o c j a n u v r i n i l i celo v u p r a v n i odbor kme t i j sk e zadruge .

U p r a v n i odbor , k i je s čistimi r a ­čuni s t o p i l p r e d n e d a v n i občni zbo r zadružnikov, je po zas lug i osnovne p a r ­t i j ske o rgan i zac i j e pravočasno zvede l , d a se je n a ta občni zbo r »pr ipravi la« t u d i bivša škocjanska gospoda, zas to ­p a n a po n e k d a n j i h t r govc ih , n e k a t e r i h v e l i k i h k m e t i h , p i j a n c i h i n l e n u h i h , n a n j eno čelo p a je t ok ra t s t o p i l P a v l e Zupe t , član nadzornega odbo ra K Z v S k o c j a n u . M o r a l n a l e g i t imac i j a te » go ­spode« je b r a l c e m Do l en j skega l i s t a že p o z n a n a : samo de lno smo jo o p i s a l i l e ­tos 4. j a n u a r j a , ko smo poročali o v i -sokoletečih »načrtih« s t a r i h zapečkar-jev , k i b i se spet r a d i p o l a s t i l i bodoče škocjanske občine i n d e l i l i m i l o s t v nje j tako , k a k o r so to d e l a l i v r a j n k i J u g o ­s l a v i j i i n kasne je m e d o k u p a c i j o r oko v r o k i z I t a l i j an i , N e m c i i n s farovžem.

O s t a n k i belogardističnih privržencev imajo v s vo j em r o v a r j e n j u p r o t i l j u d ­s k i ob las t i i n p r i d o b i t v a m N O B ka j nehvaležno de lo : nas lan ja j o se izključ­no n a laži, k l eve te , go l ju f i je i n r i b a r ­jenje v k a l n e m . T u d i škocijanski r a z ­bijači, k i j i m je nap r edek splošne k m e ­t i j ske zadruge , p r e d v s e m p a njene ekonomi j e , k i je n edvomno za rodek bodoče kmečke de lovne zadruge v S k o c j a n u , t o l i k o k a k o r t r n v očesu, so se v s v o j e m besnem sovraštvu do vse ­ga nap r ednega posluževali k l e v e t i n n a p a d a l i že m e d l e t om u p r a v n i odbo r zadruge , p r e d s e d n i k a Šutarja, n a m e ­ščence zadružne t r gov ine i t d . N a se jah u p r a v n e g a odbora zadruge je p r i h a j a l o do r a z n i h i zpadov i n n e u t e m e l j e n i h očitkov. C i m bo l j se je bližal občni zbor , t e m bo l j je r e a k c i j a n a p a d a l a p o ­s l ovan j e k m e t i j s k e zadruge , skušala odvračati l j u d i od zadružne t r gov ine i n tako da l je .

N a občnem z b o r u , k i se ga je u d e ­ležilo 88 zadružnikov, p a so zadružniki i n člani P a r t i j e t eme l j i t o r a z k r i n k a l i pod le načrte sovražnikov zadružništva. T eme l j i t o poročilo o d e l u i n uspeh ih zadruge , k i ga je p o d a l p r edsedn ik u p r a v n e g a odbo ra S u t a r , so sp re j e l i z a ­družniki z z adovo l j s t vom. Z b o r je p o ­t e k a l v r e d u vse dot l e j , d o k l e r n i d o b i l besede p r e d s e d n i k nadzo rnega odbo ra Zupe t , k i je n a p a d e l u p r a v n i odbor z a ­d ruge z a r a d i samovo l j e , češ d a je p r e ­koračil k r ed i t , d a je p r e d s e d n i k S u t a r samovo l j no o snova l zadružno p e k a r n o ,

Nevarnega zločinca so s p r a v i l i p o d hlluC Preb iva lo « S t u r o v e l j p r i S v Kr ižu v t r e ­

b a n j s k e m o k r a j n je k o n c e m m i n u l e g a l e t a moono r a z b u r i l prece j n enavaden dogodek. N e z n a n m o A k i , s k T i n k o n a o b r a z u , j e v d r l v s t a n o v a n j e M a r i j e M r z e l j j o p o d r l n a t l a t e r j i začel grozd i t i nožem, če m u t a k o j ne i z r o d i 20000 d i n . M r z l j e v a . n a s m r t p r e p l a ­šena, m u aah tevanega d e n a r j a n i m o g l a d a t i . k e r £a n i i m e l a . R a z b o j n i k ne s t em n i z a ­d o v o l j i l t e r je začel t a k o j b r s k a t i po pre­d a l i h i n v s eh mogočih kotičkih. Toda t u d i t e m e l j i t a »preiskava* n i d a l a d e n a r j a . N a p o n o v n e grožnje j e M r e l j e v a izročiila r opa r ­j u d e n a r n i c o , v k a t e r i j e b i l o 4000 d i n . V e n ­d a r m u to n i b i l o d o v o l j Z a nameček .i« pograb i l i « e p e t l i t r s k o p l e t e n k o žganja ter i z g i n i l v noč. I n p r a v t a p l en m u je b i l usoden .

V t r e b a n j s k i o k o l i c i so b i l e že v a j l e ta s em ze lo pogos to t a t v i n e . Tai tov i so se zda j z a d o v o l j i l i z man jA i r a drugič spet z v e ^ i i m p l e n o m . P r e i s k o v a l n i m o r g a n o m k l j u b vsem n a p o r o m n I b i l o mogoče i z s l e d i t i s t o r i l c e v . Upravičeno so s k l e p a l i , d a je n a de lu ne­v a r e n i n d r z e n v l o m i l e c , k i je z n a l sp r e tno z a b r i s a t i vso s i e d i z * seboj .

J u l i j a l a n i j e b i l i m e n o v a n z « k o m a n d i r ­j a n o v o u s t a n o v l j e n e Pos ta j e L M Čatež v od -nilk I v a n G o m i z e l j , k i se je že n a prejšnjem de l ovnem mes tu ze lo i z k a z a l . T u d i t u se je zafiel t a k o j z a n i m a t i z a z l i k o v c a k i j e vzne­m i r j a l i n ogrožal p o s t e n * l j u d i . Z a t o je, ko je zvede l zta r o p a r s k i napad n a M a r i j o M r ­ze l j , začel t u d i t a k o i odločno u k r e p a t i . S s t a n o v s k i m t o v a r U e m H o t k o m s t a t a k o j od-ftla n a k r a j d « j *n ja . S k r b n o s t a proučMila v e « dogodek , s i z a p o m n i l a d o k a j površen op i s r o p a r j a ter z l a s t i p l e t enke i n d r u g i h posebnos t i , k i b i j i m a l a h k o korietii i le p r i

n a d a l j n j i p r e i s k a v i . — P o v e č d n e v n e m po­i z v e d o v a n j u i n n a p o r i h s t a n e k e g a d n e z a ­p a z i l a p r i s a m s k e m d e l a v c u b re z z a p o s l i t v e . J P a v l i n u p l e t enko , k i j e bii la prece j po­d o b n a u k r a d e n i . O g l e d a l a s t a s i jo neko ­l i k o podrobne je , h k r a t i z n jo t u d i P a v l i n a , k i je prece j s rKrni in ja l n a op i s r o p a r j a , k i g a je d a l a M r z e l jeva.. Z a r a d i se nekaterih d r u g i h s u m l j i v i h zadev j e P a v l i n »romal* v zaipor, k j e r j e po da l jSem o b o t a v l j a n j u p r i z n a l , d a je n a p a d e l M r z e l j e v o .

Tovar iš G o m l z e l j š e n i m i r o v a l . F r e d r z -noet i n su rovos t , s ka t e r o j e hote l P . v t em p r i m e r u doseči s v o j n a m e n , s t a m u d a l i m i ­s l i t i , d a v e P . v e r j e tno t u d i za prejšnje t a t v i n o Tn n i se m o t i l . S p r i d n i m i l n l o m m u j e uspe l o z b r a t i v e l i k o dokazov , TI a p o d . laigi k a t e r i h j e b i l a P . d o k a z a n a že v r s t a t a t v i n , k i j i h j e t u d i p r i z n a l T a k o j e n a p r i m e r 1949. l e ta odnese l u r a r j u N o v a k u i z S t a r e g a t r g a 30 u r (20 jiih je tovariš G o m i -ze l j med p r i s i kavo se odkr i l i ) . 1950. l e t a p a j e v l o m i l na. poAli v Sv Kr ižu k j e r je z g i n i l o z ročno h l a g a j n o v r ed z a 20.000 d i n v r edno t -n io . P a v l i n i m a po l e g tega n a ves t i « e pet d v o k o l e s t e r ce lo v r s t o večjih i n manjših t a t v i n . N e p r i d i p r a v p a s s v o j i m de l om se n i m i s l i l končati. P r i p r a v l j a . ! se je celo l e n a večje pohode D a b i ga kdo p r i tem ne m o t i l ,sj jo p r r s k r b d ce lo v o j s k o puško i n po t rebno m u n i c i j o , s k a l e r o b i »krotil ae-poslusneže*. V a r n o zave t j e z a puSko pa m u je biil z v o n i k c e r k v e n a D o l V o d i c a h .

L j u d j e v S v . Kr ižu Čatežu i n P r i m s k o -vem so s i ob a r e t a c i j i n e v a r n e g a škodljivca i n sovražnika o d d a h n i l i , tovariš G o m i z e l j pa je biil za svo je požrtvovalno i n dos ledno de l o n a g r a j e n .

d a n i b i l o eno tnos t i m e d u p r a v n i m i n n a d z o r n i m o d b o r o m i t d . čeprav v p o ­ročilu nadzo rnega odbora n i b i l a i z ­nesena n i t i ena n a p a k a , k i b i škodo­v a l a r a z v o j u zadruge v S k o c j a n u , je Zupe t o vo poročilo i z zvene lo v n a v a d n o metan j e po l en pod noge. D a b i vnese l ne r ed n a občni zbor i n razdražil l j u d i , je začel Z u p e t v p i t i i n ra zsa ja t i n a d k m e t o m G l o b e v n i k o m , češ d a se je o k o ­riščal na zadružni e k o n o m i j i . »Pozabi l « p a je Z u p e t poveda t i , da je l a n i z a r a ­čunal za svoj voz , k i ga je posod i l z a ­družni e k o n o m i i j i , po 24 u r obrabe za v s a k d e l o v n i dan , čeprav v e v s a k kmet , d a se t u d i ob najhujšem d e l u v o z i n a j ­več po 10 u r , n i k d a r pa 24 u r n a d a n . . . K o so zadružniki z vede l i za to njegovo računarsko sposobnost , se m u je ves občni zbor upravičeno s m e j a l .

Zadružniki so se s t r i n j a l i z izčrpnim i n poštenim poročilom u p r a v n e g a o d ­bo ra , o d k l o n i l i p a so Z u p e t o v o n a m e r ­no razb i j an j e .

K o je nato k a n d i d a c i j s k a k o m i s i j a p r ed l a ga l a l i s to novega odbo ra , se je »prizadevni« Z u p e t spet og l as i l i n de ­j a l , do so dosedan j i člani u p r a v n e g a odbora d e l a l i n e p r a v i l n o , h k r a t i p a je ponovno o p o z o r i l l j u d i , naj d o b r o p r e ­m is l i j o , koga bodo v o l i l i . K a n d i d a c i j s k a k o m i s i j a je t u d i ugotovila?, d a so i m e l i »zadružniki« Zupe tovega k o v a p r i p r a v ­l j eno k a n d i d a t n o l is to , s k a t e r o b i spet prišli do besede v škocjanski z a d r u g i bivši t r govc i , v e l i k i kmet j e i n n j i m p o ­d o b n i , k i b i r a d i m o l z l i k m e t i j s k o z a ­d rugo . K o je b i l a k a n d i d a t n a l i s t a i z ­vo l j ene k o m i s i j e spre jeta , je Z u p e t z a ­h t e v a l demokratične v o l i t v e po l i s t k i h , to je — ta jne vo l i t v e . K e r je občni zbo r že u v o d o m a spre je l način vo l i t e v , je d e l o v n i p r edsedn ik d a l l i s t o n a g l a ­sovan je ; i z v o l j ena je b i l a z večino g l a ­sov. G l a s o v a l o n i samo neka j l j u d i , n a ka t e r e je v p l i v a l Zupe t s s v o j i m prejš­n j i m govor j en j em.

P r a v t ako so zadružniki g l a s o v a l i n a v z l i c Z u p e t o v e m u j a l o v e m u t r u d u , d a b i p r i k a z a l de lo zadruge za n e p r a ­v i l n o , za p r e d l o g bivšega u p r a v n e g a odbo ra K Z , d a se dobiček r a z d e l i p r e d ­v s e m v i nves t i c i j ske sk l ade za n a d a l j ­n j i razvo j zadruge i n povečanje p r o i z ­vodn je n a zadružni e k o n o m i j i . G l a s o ­v a l i so t u d i z a povišanje zadružnih d e ­ležev: večji k m e t j e na 1000 d i n , manjši n a 500, zmog l j i v o s t p o s a m e z n i h članov za d v i g deleža p a bo določil u p r a v n i odbor .

Z u p e t — i n z n j i m n jegov i somišlje­n i k i — je o s t a l n a občnem z b o r u osaml j en . I z pade l je i z nadzornega o d ­bo ra i n s k a n d i d a c i j s k e l i s te sp loh ter doživel poraz , kakršnega o s t a n k i škoc­j a n s k e r eakc i j e n iso pričakovali. L j u d j e so d a l i p r i z n a n j e s t a r emu u p r a v n e m u o d b o r u K Z s t em, d a so večino n j ego ­v i h članov ponovn6 i z v o l i l i v novo z a ­družno vods tvo .

O s n o v n a p a r t i j s k a o rgan i zac i j a , k i je b u d n o s p r e m l j a l a početje n a s p r o t ­n i k o v škocjanske zadruge , je t u d i t o ­k r a t p r a v i l n o sve tova la zadružnikom i n se b r e z s t r a h u spopr i j e l a s sovraž­n i k o m . K o m u n i s t i v S k o c j a n u ne b i b i l i v r e d n i svojega imena , če se v tej n a p r v i pog led nedolžni, v svo j em b i ­s t v u pa g l obok i i n p o m e m b n i b o r b i ne b i z v s e m i s i l a m i b o r i l i za zd ravo ras t i n nap r edek zadružništva v S k o c i a n u . O s n o v n a p a r t i j s k a o rgan i zac i j a v S k o c ­j a n u je r a z u m e l a v ce lo t i , da je t r eba u s m e r i t i g l avno težišče političnega de l a v naše gospodarstvo , za izboljšanje go­s p o d a r s k i h p r i l i k n a vas i . č e vemo, da i m a škocjanska z a d r u g a čedalje več v o d i l n i h gospodarsk ih položajev, po k a t e r i h se cedi jo s l ine bivšim v e l j a k o m , po t em bomo tud i r a z u m e l i pomen vse

I dosedanje podta lne , na občnem z b o r u pa o d k r i t e bo rbe škocjanskih nasp ro t ­n i k o v s o c i a l i zma p r o t i n a p r e d k u z a ­druge . Čeprav Z u p e t še ne m i r u j e i n išče načinov, k a k o b i »razveljavil n e ­zakonit« občni zbo r škocjanske z a d r u ­ge, je k o m u n i s t o m i n zadružnikom v S k o c j a n u jasno, d a so v b o r b i za svojo zadrugo že zmaga l i . T u n i več odstopanja , temveč samo še pot k n o ­v i m z m a g a m .

Kratke vesti L j u b l j a n a . — Plenum Republiške

zveze kmetijskih zadrug je razpravlja! o političnih in gospodarskih vprašanjih našega zadružništva. P r e t e k l i t eden je b i l o p l e n a r n o zborovan j e odbora R e p u ­bliške zveze k m e t i j s k i h z ad rug , n a k a ­t e r em so g o v o r i l i o gospodarskem s t a ­n j u z a d r u g . K o dajejo u p r a v n i o d b o r i z a d r u g obračune ce lo le tnega de la , je na jbo l j v i d e t i uspehe i n p o m a n j k l j i v o ­s t i zadružnega pos lovan ja . P l e n u m je podčrtal, da je t r eba v u p r a v n e odbore z a d r u g i z b r a t i nap redne , politično z a ­vedne kmete , splošne k m e t i j s k e z a d r u ­ge u t r j e v a t i z u s t a n a v l j a n j e m vseh v r s t odsekov , izboljšati r e v i z o r s k o službo te r je ob k o n c u r a z p r a v l j a l o r e o r g a n i z a ­c i j i zadružnih organov .

L j u b l j a n a . — Ljudska skupščina L R S je sprejela pripombe vlade L R S k predlogu zveznega družbenega plana. P r e t e k l i teden je b i l o v L j u b l j a n i i z ­redno zasedanje L j u d s k e skupščine L R S . N a zasedan ju so r a z p r a v l j a l i o p r i p o m b a h v l ade L R S k p r ed l o gu zvez ­nega družbenega p l a n a , o k a t e r e m je obširno g o v o r i l m i n i s t e r z a f inance Z o ­r a n Polič. O b k o n c u zasedan ja je b i l a spre je ta r e so luc i j a o r a z p r a v i ter p o ­t r j en i u k a z i , k i j i h je i z d a l P r e z i d i j L j u d s k e skupščine od prejšnjega zase ­dan ja .

T r s t . — Protislovenska gonja kot v fašističnih časih. P r e t e k l i četrtek so m i n i l a štiri l e ta , k a r so t r i ve l es i l e da le i z javo o v r n i t v i tržaškega ozeml ja I t a ­l i j i . T o i z j avo je d e m a n t i r a l čas sam, zato se nan j o nihče več ne o z i ra , r a zen

i t a l i j a n s k i h šovinistov, k i so t u d i tO ob le tn ico i z k o r i s t i l i i n v p r o t i j ugos l o -v a n s k i gon j i skušali poveda t i , da se j i m še vedno cede s l ine po T r s t u , I s t r i , da , in celo po D a l m a c i j i . K d o r je b i l p r e t e k l i t eden v T r s t u , pač n i moge l ver j e t i , da je devet let m i n i l o , k a r je o d k l e n k a l o i t a l i j a n s k e m u fašizmu i n je v i d e l , d a se je v I t a l i j i le ma l o s p r e ­m e n i l o od M u s s o l i n i j e v i h časov sem. A l i so odgovo rn i i t a l i j a n s k i k r o g i res tako n a i v n i i n j i h z godov ina z a d n j i h let n i ničesar naučila?

Beog rad . — T e m e l j n o uredbo o n a ­z i v i h i n plačah uslužbencev državnih o rganov je te d n i i z d a l a v l a d a F L R J . P o tej u r e d b i bodo razvrščeni usluž­benc i državnih o rganov v 20 plačilnih razredov , k i bodo p r e j e m a l i t eme l jne plače od 5000 do 22.500 d i n . U r e d b a določa periodične poviške po službenih l e t i h , da l j e naz i ve , položajne doda tke ter določila, k d o je p r i s t o j en za i z d a j a ­nje odločb o r a z v r s t i t v i ter n a koga se v n a s t a l i h spo r i h uslužbenci l a h k o p r i ­tožijo.

Sve tozarevo . — N o v o t o va rno k a b l o v bomo d o b i l i . V Sv e t o za r e vu so vso z i m o n a d a l j e v a l i z g radn jo v e l i k e t o va rne k a b l o v , k i bo i m e l a na p r o s t o ru 30.000 k v a d r . m e t r o v 11 v e l i k i h tovarniških pos lop i j , t e rmoe l ek t r a rno , i n d u s t r i j s k i v o d o v o d i n še neka j ob jektov . L e t o s bodo n a t em v e l i k e m gradbišču de la le t u d i m l a d i n s k e de lovne br i gade . K o bo ta v e l i k a t o v a r n a v Sv e t o za r e vu d o ­gra jena , bomo l a h k o k a b l e i n podoben električni m a t e r i a l t u d i izvažali.

Resna beseda sadjarjem N a območju M L O N o v o mesto i n

oko l i ce , p a t u d i d r u g o d po D o l e n j s k e m so s a d o v n j a k i t ako močno okuženi po ameriškem k a p a r j u , d a je b l i z u , čas, ko bodo j a b o l k a i n hruške tako redek sad , k a k o r so pomaranče i n c i t rbne p r i nas. N a m l a d i h n a s a d i h v C a n k a r j e v i , P r e ­šernovi i n Gerdešičevi u l i c i , pa t u d i d rugod , so d e b l a i n ve j i ce k a r v i j o l i ­často k r v a v e i n n a p o l posušene.

Z a odredbe ob las t i , da b i se širjenje k a p a r j a preprečilo, se nič ne b r i g amo , samopomoči ne iščemo i n čakamo, d a n a m to n a p r a v i k d o d r u g i i n nazadn je še zastonj . Z a bo l e zen d r e v j a je t r eba neka j žrtvovati, s icer bodo j a b o l k a k m a l u po 30 d i n k o m a d .

K o m i s i j a za za t i r an j e k a p a r j a p r i M L O i m a p r e d seboj v e l i k e i n odgo­v o r n e naloge. P o p r i z a d e v a n j u p r e d ­s e d n i k a i n n e k a t e r i h d o v z e t n i h članov kom i s i j e so b i l e pop rav l j ene t r i p r e ­vozne škropilnice, t e k s t i l n a t o v a r n a p a je d a l a n a razpo lago n a h r b t n o škropil­n i c o n a zračni p r i t i s k . K m e t i j s k a šola G r m je že poškropila v e l i k e k o m p l e k s e s a d o v n j a k o v mo to rno škropilnico, k i je še v n a p r e j na razpo lago v s em, k i jo pot rebuje jo . Škropivo »Durla« je n a ­proda j po 20 d i n k i l o g r a m v K Z N o v o mesto. N a deset l i t r o v vode je t r eba d a t i en l i t e r škropiva. D o b r o ' zme tana tekočina je mlečna i n n i m a used l ine , kvečjemu m a l o črnega kaleža na p o ­vršini. V s a k l a s t n i k s a d o v n j a t a na j s i za posamezno d r e v o po v e l i k o s t i n a b a v i p o l do en l i t e r škropiva. P o m a g a naj m u k d o domačih a l i bližnji sosed, d a bo šlo de lo h i t r e j e od rok . Seveda je t r eba na jpre j v s a drevesa očistiti, p r e -goste i n suhe ve je odreza t i i n šele nato

K R M E L J S K I R U D A R J I I M A J O N O V D E L A V S K I S V E T

V nede l jo , 21. m a r c a , je i m e l d e l o v ­n i k o l e k t i v r u d n i k a v K r m e l j u v o l i t v e d e l a v skega sve ta . O d 379 v o l i l n i h u p r a ­vičencev je v o l i l o 95 ods to tkov d e l a v ­cev. V z u n a n j i h o b r a t i h r u d n i k a so z v o l i t v a m i zaključili že ob 12. u r i , n a os t a l i h o b r a t i h pa so volišča z a p r l i ob 17. u r i . Največ g lasov s ta d o b i l a n a j ­boljša de l avca v r u d n i k u A l e k s a n d e r S t r u p e k i n R a f a e l T i s o — v s a k po 253.

R u d a r j i v K r m e l j u so uspešno z a ­ključili t u d i t e k m o v a n j e n a čast v o l i ­t ev de l a vskega sve ta t e r pos tav l j en i p l a n celo preseg l i za 10 ods to tkov . — Uslužbenci r u d n i k a p a so n a čast v o l i ­tev v nede l jo ves d a n d e l a l i p ros t o ­vo l jno p r i u r e d i t v i skladišč, čiščenju p i ­sarniških pros to rov i n p r i d r u g i h d e l i h .

K . O.

škropiti. D r e v j e j e t r eba škropiti od v r h a n a v z d o l , k e r je n a m l a d i h v e j i c a h največ kapar j e v . D r e v o m o r a b i t i o b -l i t o z v seh s t r a n i , d a ne ostane n i t i košček skor j e nepoškropljen.

P o m a g a j m o d r u g d r u g e m u i n s k r b i ­mo za to, d a bo t u d i sosed i m e l p o ­škropljeno drev je . K d o r se tega ne bo držal, bo brezpogo jno strogo k a z n o v a n , škropljenje pa bo op rav l j eno n a n j e ­gove stroške. S k o d a n a okuženem d r e v ­j u je v s a k o le to večja, zato ne b o m o več prizanašali.

T u d i n a h r b t n e škropilnice za v i n o ­grade so p r i m e r n e za škropljenje d r e v ­ja , če v z a m e m o iz razpršilnika m u h o i n s povečanim p r i t i s k o m v c u r k u škro­p i m o drev je . N a C a n k a r j e v i u l i c i bo škropljenje v k r a t k e m zaključeno. T r e ­b a je poh i t e t i , k e r bo do 1. a p r i l a t r eba škropiti z r a z t op ino 1 :10, po 1. a p r i l u pa z 1 :12 l i t r o v vode, da ne bo škro­p i v o škodilo n a b r e k l i m p o p k o m i n j i h požgalo.

N a že poškropljenem d r e v j u je v i ­den učinek. N e k a t e r i p rav i j o , d a bo z a ­r a d i škropljenja več škode, k e r se bo drev j e posušilo. Seveda , če b i škropili t ako ko t je škropil cestar na Ratežu obcestne nasade. N a m e s t o »Arbor ina« a l i »Dur le « je u p o r a b l j a l k a r b o l i n e j . s k^£erjrn b i k m a l u požgal vse drev je . K a r b o l i n e j se v v o d i ne top i , temveč p l a v a na površju i n ne n a r e d i mlečne tekočine. K d o r s i s am ne zna p o m a g a t i , naj vpraša k m e t i j s k e s t r o k o v n j a k e n a G r m u a l i p a člane k o m i s i j e i n p o d ­p isanega . Franc Malasek

Kmetovalcem v novomeški i okolici! 1

V bližnji o k o l i c i N o v e g a mes ta — n a n j i v a h v St. P e t r u , Ločni, R a g o v e m , S m o i e n j i v a s i . S m i h e l u i n B r o d u — so l o v ske družine i zpus t i l e večje število p o l j s k i h jereb ic . Dognano je, da ta p e r -jad vne to pob i r a razne ličinke i n d ruge škodljivce po p o l j i h , uničuje pa t u d i zalego ko l o radskega hrošča a l i k r o m ­p i r j evega hrošča.

K e r je ta pe r j ad k o r i s t n a za k m e ­t i j s tvo , opozar jamo pol jede lce , da j e r e ­b i c ne uničuje, p r a v tako pa t u d i ne n j i h o v i h gnezd. Uničevanje a l i p r i l a ­ščanje jerebičjih gnezd je po členu 41 l o vskega z a k o n a k a z n i v o s ka zn i j o do 500 d i n za jereb ico , odnosno 250 d i n za jajce. K a z n i v a je t u d i p r i l a s t i t e v p o l j ­skega zajca-mladiča s ka zn i j o do 1000 d inar j ev . K e r uničujejo tako p e r j a d tud i p s i , p r o s imo kmetova l c e , da ne j em l i e j o s seboj psov n a po l j a i n v gozd.

Partizana Kastelica so ranile dum-dum kro­gle in ročne bombe. V mlaki krvi je obležal na travniku, vendar je bil Se pri zavesti. Poleg njega je težko ranjen ležal partizan Janez Z i -danek, delavec s T r ike gore St. 12 pri Novem mestu. Zidanek je po bitki Kastellcu tiho po­tožil: »Ranjen sem, Jaz bom umrl«. Kastelic mu je Šepeta je odgovoril: »Jaz sem tudi ranjen«. Zidanek je Se nekaj govoril, a Kastelic ga ni več razumel, ker je k Zidaneku prišla skupina belogardistov, k i so začeli kričati: »Ta svinja pa Se ni crknila. Zakolji ga.« Kastelic je zatem začul Ječanje svojega ranjenega tovariša. Cez nekaj hipov pa je začutil, kako je tudi njemu nekdo porinil bajonet v vrat, da se je onesvestil.

Kastellcu se je proti jutru vrnila zavest. Z a ­čel se je plaziti proti vasi, kjer ga je opazil Leopold Sller iz CeSče vasi, ki mu je prinesel žganja in vode. Kastelic je nato Silerju opisal, kako so belogardisti z bajonetom klali partizan­ske ranjence/ 5 Medtem so vaščani pripravili voz in Kastelica odpeljali v partizansko taborišče na Brezovo reber pri Ajdovcu. Na Brezovi rebri je Kastelic, ki je imel z bajonetom večkrat prehoden vrat, prerezan sapnik in tudi po telesu poleg drugih zevajočih ran več vbodov z no­žem, s plskajočim glasom ponovno opisal, kako so belogardisti, med katerimi je bil po njego­vem zatrjevanju tudi kaplan Sinkar, zaklali Zldaneka in druge ranjence, nato pa so se spra­vili še nanj." Naslednji dan so ranjenega K a -

«* Šiler je p r e t r e s l j i v o i z pov ed K a s t e l i c a 1943. l e ta kot priča op i sa l na procesu v Kočevju, g l e j s teu. z a p i s n i k r a z p r a v e s t r . 58. .

«» P r i p o v e d o v a n j e K a s t e l i c a sem n a B r e z o v i r e b r i slišal osebno, po l eg mene pa so b i t i t a k r a t o k r o g K a s t e l i c a : B o g d a n O s o l n i k . sedaj pomočnik m i n i s t r a z « znanost i n k u l t u r o v lade F L R J . D r a g o S u h i - L i k o i n več d r u g i h p a r t i z a n o v . — Po Kastelčevem p r i p o ­v e d o v a n j u k m e t o m iz Cesče vas i i n p a r t i z a n o m n a B r e z o v i r e b r i 1» po vsaj D o l e n j s k i h i t r o razvede lo ,

15 F r a n e e k Saje.*

Belogardistični štajerski bataljon stellca odpeljali v partizansko bolnišnico v Novi log na Kočevskem, kjer je še isti dan umrl.

Po umoru Hajtnika in po pokolju ranjenih partizanov si jc Roza Uhanova-SUva 16. julija zabeležila v svoj dnevnik:

»Streljamo malo, bolj pobijamo. Skoda na­boja za partizanske buče. Pred napadom nam tovariš Gorazd (kaplan Sinkar — op. S. F.) po­deli odvezo. Svetinjice imamo v s i . . . Koder hodimo po hostah, puščamo za sabo grobove. . . «

Od St. Jošta je moral razkriti Štajerski ba­taljon tako naglo zbežati pred partizani, da se poveljstvo belogardistlčnega oddelka ni utegnilo pogovoriti z italijanskim poveljstvom za sode­lovanje v novih okoliščinah, niti ni moglo dobiti orožja in municije, če bi ga Italijani že hoteli dati. Zato je poročnik Milan Kranjc 16. julija popoldne kaplana Sinkarja-Gorazda, ko je ta prej belogardistom podelil odvezo in jih navdu­šil za boj, iz Češče vasi poslal na razgovore v Novo mesto. Kaplan Sinkar se je najprej oglasil na poveljstvu italijanskega polka v Langerje-vem gradu v Bršljinu, kjer ga je okrog tretje ure popoldne «prejel dežurni oficir in ga na­javil na štabu divizije »Isonzo« v Novem mestu,

da j e k a p l a n S i n k a r ko t k u r a t belogardističnega Šta­j e r skega b a t a l j o n a lastnoročno k l a l u je te p a r t i z a n e . T ega je b i l S i n k a r obtožen t u d i n a procesu v K o -Sevjfl 11143. l e ta , v enda r g a sodišče z a r a d i p o m a n j k l j i ­v i h doka zov n i spozna lo povsem k r i v e g a po obtožnici, ampak le s ode l o van j a p r i u m o r u štirih r a n j e n i h par­t i z anov . (Kočevski proces, sodha . s t r . 4.) P r i podrob­nem r a z i s k a v a n j u d e l o v a n j a Štajerskega b a t a l j o n a sem u g o t o v i l , d a je S i n k a r v r e m i c i že n e k a j u r pred b i t k o odšel v Novo mesto .

kamor je Sinkar čez četrt ure nadaljeval svojo pot. Ko se je kmalu nato začelo streljanje pri Prečni, niso Italijani v Bršljinu nikogar pustili iz mestnega omrežja. Začudenim ljudem so po­jasnjevali, da je nevarno, ker so se spopadli »naši partizani z uporniki«."

Kaplan Sinkar Je precej dobro opravil svoje poslanstvo, saj so mu Italijani obljubili strelivo za belogardistični oddelek. Noč je Sinkar pre­spal pri vikarju Janku Oblaku, zjutraj pa se je z veselo novico vrnil v oddelek, utaborjen v gozdu pri Bršljinu. Zatem je pet belogardistov v civilnih oblekah in z jugoslovanskimi šajka-čami na glavah prignalo v Bršljin pet konj s tovornimi sedli. Zavili so na italijansko povelj­stvo in tam naložili strelivo za jugoslovanske puške, kot so Italijani pojasnili Bršljinčanom. Belogardistični tovorniki pa so radovednim ljudem sramežljivo lagali, češ da bodo prenašali neka drva . "

Po bitki pri Ceščl vasi 16. julija zvečer se je belogardistična Četa premaknila v gozd za Cegelnlco pri Bršljinu. Zvečer so belogardisti prišli v Ccgelnico, se izdajali za partizane in dekletom ukazali, da jim morajo v hosto na nositi vode. T u so se zadrževali do 18. julija,

8 7 P o p r i p o v e d o v a n j u O s k a r j a F r a n c a , r o j . 11 . de­c e m b r a 1891, o s k r b n i k a p r i L a n g e r j u v Bršljinu, k i je S i n k a r j a tedaj v i d e l i n m u je i t a l i j a n s k i dežurni o f i c i r podporočnik C o l o n o m ob S i n k a r j e v e m odhodu iz B r s l j l n a v Novo mesto p o j a s n i l , da je to »mirno-p e * k i k a p l a n , k i je p r i belogardistih«. S i n k a r je takrat , nos i l brčire in b i l brez očal.

«» Po p r i p o v e d o v a n j u M i r n i O l o b e l n i k o v e , poročene • H u m a r , i z Bršljina-

ker so se le v bližini Italijanskih bunkerjev počutili varne. Podnevi so uniformirani in oboroženi hodili iz gozda k ljudem na njive In se jim prav tako izdajali za partizane. Čeprav so bili oddaljeni le okrog sto metrov od Itali­janskih straž, ni niti en Italijan nanje sprožil puške. Zato so Bršljinčani v njih hitro spoznali belogardiste in z njiv odhiteli domov.

Ko se je ta »kraljeva jugoslovanska vojska« v brezskrbni bližini laških okupatorjev odpočila in preskrbela s strelivom, je 18. julija popoldne krenila po gozdu proti Mirni peči. Spotoma so belogardisti naleteli na taborišče Prlekove čete, komandirju Cancu-Prleku ubili konja, zaplenili daljnogled In konjski bič," s katerim sta potem Kranjc in Vasiljević pretepala svoje žrtve. Zvečer so pri Mirni peči šli preko železniške proge in v nedeljo dopoldne 19. julija storili nov zločin. Belogardistična patrulja, v kateri sta bila kaplan Sinkar in njegov učenec Mavec-Gliha, je brez povoda doma v hiši poleg matere umorila krojača Jožeta Sallja iz Orkljavca pri Mirni peči, poveljnika krajevne Narodne za­ščite. Salijeva soseda Marija Cesar je okoliščine zločina takole opisala:

»Ko sem neke nedelje v juliju lanskega leta (1942 — op. S. F.) videla, da gre k Sallju sku­pina 6 Iegistov, sem šla za njimi do Salijevega vrta, naprej me pa niso pus t i l i . . . Videla sem, kakor je Sali na pragu pozdravil fante, misleč, da so partizani, kako so ga osorno zavrnili ln sunili v hišo. . . Vem, da je bil med njimi kaplan Sinkar, ker ga osebno poznam. Stal je na vrtu na straži.«1 0

" D n e v n i k U h a n o v e , 18. j u l i j a 1942. 7 0 Kočevski proces, i z j a v a Cesa r M a r i j e , posestnlce

n a O r k l j e v c u st. 1, z due 3. o k t o b r a 1943. Podobne i z j a v e so sodiAču da l e t u d i Gerdešič T e r e z i j a , K u k m a n A n a in d r u g e priče z V e l . K a l a p r i M i r n i peči.

Iz žio/tenfa naših frontnih organizacij

Vet skrbi za izvolitev občinskih f r o n t a h sdboiov v novomeškem o i a i u

D a s i sta m i n i l a že več ko t d v a m e ­seca, o d k a r so se pričele v n o v o m e ­škem o k r a j u vo l i t v e občinskih f r o n t n i h odborov i n sekc i j žena, te še n iso p o ­vsod zaključene. V z r o k za to je s labo z a n i m a n j e k r a j e v n i h a k t i v i s t o v z a te vo l i t v e . V n e k a t e r i h k r a j i h se j i h n a m ­reč še vedno drži s taro mnen je , d a n i mogoče nobene akc i j e uspešno i zves t i b rez a k t i v i s t o v iz o k r a j a i n se vedno zanašajo n a pomoč od zgora j . Člani ok ra jnega odbora O F so o b i s k a l i vse i n i c i a t i v n e odbore za v o l i t v e občinskih odborov O F i n j i m d a l i po t r ebna n a ­v o d i l a , i z v edba vo l i t e v p a je s t va r do ­mačih članov F r o n t e i n Pa r t i j e . D o 20. m a r c a sledeči n o v i občinski odbo r i n iso zaključili v o l i t e v : M i r n a peč, S t r a ­ža, S m i h e l p r i N o v e m mestu , H i n j e -Ra t j e , B r u s n i c e - G a b e r j e i n S m o l e n j a vas . S i c e r so t u d i v teh k r a j i h po p o ­s a m e z n i h o s n o v n i h o r gan i zac i j ah že i m e l i v o l i t v e , toda po vseh o r g a n i z a c i ­j a h še ne i n se z a r a d i tega ne more sestat i občinski f r o n t n i odbor .

M e d najboljšimi i n i c i a t i v n i m i o d ­b o r i za i zvedbo občinskih f r o n t n i h o d ­b o r o v so b i l i K O O F n a D v o r u i n v S k o c j a n u , v St . J e r n e j u , Št. P e t r u , N o ­v e m mes tu , D o l . T o p l i c a h , Stopičah i n O r e h o v i c i , k j e r so vo l i t v e že končali. S p o r e d n o s f r o n t n i m i so i z v e d l i t u d i v o l i t v e v sekc i je A F Z . P r i v o l i t v a h ob ­činskega f rontnega odbo ra se je p r a v dobro i z k a z a l k r a j e v n i a k t i v v bodoči občini S k o c j a n . Čeprav je b i l o v t em prede lu v edno največ težav p r i v s a k i h v o l i t v a h , so t o k r a t v o l i t v e zaključili med p r v i m i v o k r a j u i n s p r a v dobro udeležbo. V Z a g r a d u so se p r a v v s i f r on t o v c i udeležili vo l i t e v , h k r a t i pa so sp r e j e l i šest n o v i h članov.

K a k o r p r i v s a k i h v o l i t v a h , tako t u d i p r i t eh ne m a n j k a sovražnih i zpadov i n n a s p r o t n i h tolmačenj. T a k o je v K o ­roški v a s i član ok ra jnega odbo ra O F n a v o l i l n e m ses tanku tolmačil p o m e n zadružništva i n p r edv i d eno u redbo o

soc i a lnem z a v a r o v a n j u zadružnikov. P a so se našle m e d poslušalci b r i h t n e buče, k i so i z jav i l e , da je to le p r opaganda za vs top v zadruge , k o b i se p a zap i sa l i , b i j i h ob las t p u s t i l a n a c ed i l u . Z a n i ­m i v o b i b i l o zvedet i , n a čigavem z e l ­n i k u je z r a s l a ta modros t i n n e z a u p a ­nje do naših zakonov . Čeprav se v s a k pameten i n razg l edan človek smeje t a k i m p r i p o m b a m , p a so vseeno dokaz zagr i zene pod ta lne borbe n e p o m i r l j i v i h sovražnikov naše napredne s t va rnos t i . R a z k r i n k a v a n j e t a k i h razširjevalcev lažnivih ves t i je ena i z m e d o s n o v n i h na l og f rontne organ izac i j e .

T a k o j po i z v o l i t v i naj se sestanejo občinski f r o n t n i odbor i , d a s i razde l i j o de lo i n p r e v zame j o pobudo za politič­no, gospodarsko i n k u l t u r n o - p r o s v e t n o de lo v s vo j em k r a j u . N e k a t e r i o d b o r i so se že sesta l i . V S t . P e t r u občinski odbor O F že a k t i v n o posega z l a s t i v k u l t u r n o - p r o s v e t n o de lo k r a j a . V e r j e t ­no so se t u d i že d r u g i odbo r i sesta l i , toda m a n j k a j o poročila, k i j i h je t r eba tako j po končani se j i pos l a t i n a o k r a j n i odbor O F . P o n e k o d f r on tne organ izac i j e podcenju je jo v o l i t v e sekc i je žena i n j i m ne nud i j o .dovolj pomoči. To je n e p r a ­v i l n o . Zene so e n a k o p r a v n i člani druž­be i n F r o n t e . Z dosedan j im d e l o m so dokaza le , da so d o s t i k r a t boljši člani F r o n t e k o t moški. Z a r a d i posebn ih n a ­log i m a j o svojo organ izac i jo , k i pa j c ses tavn i d e l f rontne .

T a m , k j e r k r a j e v n i a k t i v i do sedaj niso p o k a z a l i dovo l j požrtvovalnosti p r i uresničevanju sk l epov okra jnega odbo ­ra O s v o b o d i l n e f ronte , naj to n e m u d o ­m a poprav i j o , d o k l e r še n i n u j n i h d e l n a po l j u . P r i v s e m de lu p a ne smejo pozab l j a t i n a p r i p r a v e za v o l i t v e o b ­činskega l j udskega odbora . O d p r a v i l ­nega političnega de la F r o n t e je odv isno , k d o bo v bodoče odločal v naših u p r a v ­n i h enotah . Čeprav je do vo l i t e v občin­s k i h l j u d s k i h odborov še prece j mese ­cev, p a n a m je že danes jasno, d a bodo

ODPAD, NOVO MESTO P O S L O V A L N I C A V B R E Ž I C A H

SKLADIŠČE V Č R N O M L J U

T R G O V S K O P O D J E T J E O D P A D vam jih plača po novih, nad vse ugodnih ce­nah! Staro železje, odpadke kovin vseh vrst, počene l i -toželezne kotle, staro, ne­uporabno orodje, zavržene stroje, cunje, star papir, kosti in še marsikaj, kar leži tudi pri vas doma med staro šaro, lahko prodate najbližji zbiralnici Odpada! Prepričajte se sami o novih v i s o k i h cenah odpadkov!

Partizanska postojanka Frata bo letos obnovljena Med Brezovo rebrijo In Ajdovcem je stala

f>red vojno logarska koca. ki je bila že T

etu 1941 najvažnejše zbirališče nrvlh do­lenjskih partizanov In aktivistov. Ime Frata je tesno povezano z vso organizacijo vstaje na Dolenjskem, kajti preko Frate so vodile vse vezi med vodstvom O F In K P ter prvi ml revolucionarnimi organizacijami In sku­pinami, zlasti v novomeškem okraju. Zgo­dovinsko dejstvo Je. da so 811 val prvi par­tizani Dolenjske posredno In neposredno v oborožene partizanske edtnlce prav preko Frate. Tndl zveza med edlnlcaml In zaled-Jem Je potekala največkrat preko Frate. Ed i ­ni prebivalec to logarske kjoee logar In lovec Jože Zupančič Je že v Juniju 1841 povezoval posamezne prvoborce, v začetku Junija 1941 Je bil v bližini logarnlce prvi sestanek ak-tivlstlv novomeškega ln trebanjskega okra­ja. Od tn Je tndl šla prva oborožena sku­pina partizanov — 25 ali « ' J « * ' , — v no­vembru 1941 v napad na Bnčtao In Krško polje, istočasno ko Je šla tja tudi belokranj­ska četa s Tanče gore. Na Frati so se v letu 1941 In 1942 zadrževali tudi najvišji predstavniki O F tn partizanskih cdlnlc.

Celih trinajst mesecev Je bila Frata naj-

fiomembnejse partizansko zbirališče na Dp-enjskem, dokler Je niso po zaslugi domačih

Izdajalcev odkrili Italijani tn uničili. Ž« • poletju 1942 so prišli do Frate Italijanski vo­jaki, toda ker Je bilo vse pravočasno Po­spravljeno In niso našli nI* sumljivega, so Ji prizanesli. To j « bito pred vellbo nočJ0

Okrajna mladinska konferenca v Kočevju

Te d n i je b i l a kon f e r enca O k r a j n e g a ko­m i t e j a L M S Kočevje, ka t e r e se je udeležilo 7S de l ega tov vseh o k r a j n i h m l a d i n s k i h a k t i ­v ov . K o n f e r e n c o je začel s e k r e t a r S tane Goršič, k i je i m e l izčrpno poročilo o d e l u m l a d i n e v p r e t ek l em l e tu . V r a z p r a v l j a n j u , k i j e s l e d i l o poročilom, so m l a d i n c a — dele­g a t i poročali o u s p e h i h i n neuspeh ih v svo­j i h a k t i v i h ter poda l i sme rn i c e za bodoče de lo . G o v o r i l i so t u d i zas topn ik O K K P S Kočevje — sek r e t a r Ožbolt, z a s t o p n i k C K L M S M a k o v e c i z L j u b l j a n e i n 61anica C K L M S P e p c a D e b e l j a k o v a i z Kočevja. V s i so o r i s a l i l i k bodočega socialističnega m l a d i n c a i n p o u d a r j a l i g ovo r maršala T i t a študentom J u g o s l a v i j e . E n o t n i so s i b i l i v tem, da m o r a b i t i m l a d i n a bo rbena p r o t i v s a k e m u p o i z k u s u r eako i ona r j e v s s t r a n i b e l o ga rd i -stične i n klerofašistične duhovščine, k a r v e l j a z l a s t i z a podeželske m l a d i n s k e a k t i v e .

Z a požrtvovalno nesebično de lo v m l a d i n ­s k i o r g a n i z a c i j i BO b i l i n a g r a j e n i sledeči tovar iš i : L i k a r Z i n k a , Kovačič A n t o n , Pogo­re l e C i r i l , Goršič M i r k o , Mohorič E r n a , De­be lak H e d v i k a , K a l a n Jože, Pogore l e A v g u s t , T u r k H . , Ožbolt S l a v k o , Goršič S tane i n P r e d v o j a S k a vzgo ja D o l e n j a vas . O k r a j n i k o m i t e L M S Kočevje je po l eg p o s a m e z n i k o v n a g r a d i l t u d i šest najboljših a k t i v o v , med k a t e r i m i se je na jbo l j o d l i k o v a l m l a d i n s k i a k t i v K o t . Ob zaključku konferenc« so m l a ­d i n s k i d e l a v s k i a k t i v R u d n i k , socialistični sek to r ze l jne i n p r i v a t n i sektor K o t napo­v e d a l i t e kmovan j e v počastitev V . kong r e sa L M S v s em i s t o v r s t n i m a k t i v o m v o k r a j u . N a p o v e d t e k m o v a n j a je b i l a z or lohravanjera »prejeta. Z a sekre ta r j a C K L M S je b i l iz­vo l j en Božo J u r a k , za o rg . s e k r e t a r j a p a Ciril Pogorelo.

l e t a 1942. T o d a ovadbe domačih p o d r e p n l k o v o k u p a t o r j e m , da je to g l a v n o »partizansko gnezdo«, so se množile. Za to Je I t a l i j a n s k a k o m a n d a d a l a n a l o g v sem s v o j i m e d l n l c a m v o k o l i c i , d a F r a t o odk r i j e j o In uničijo z a vsako ceno. Dne 8. o k t o b r a 1942 so jo bom­b a r d i r a l i Iz z r a k a , dne 20. o k t o b r a p a so pod v o d s t v o m domačlnov-belogardlstov l z A j d o v c a prišli do n j e In Jo požgali .

Z a obnovo F r a t e ko t važne z godov inske pos to janke Iz NOB Je P r edseds t vo v l a d e L U S da l o n a r a z p o l a g o po t reben k r e d i t In ho l e letos obnov l j ena , h k r a t i p a bo sp r emen j ena v p l a n i n s k o pos to j anko .

k a n d i d a t i za te odbore samo najboljši f r on tovc i . O t em naj govore i n r a z p r a v ­l ja jo f rontne i n pa r t i j s k e o rgan i zac i j e ; n i t i govora p a ne sme b i t i o t em, d a b i k a n d i d i r a l k d o r k o l i , k i n i za z g r a ­d i t ev soc i a l i zma . Nihče r a z en i s k r e n i h pristašev s o c i a l i zma ne bo n o s i l z a u p a ­n j a naših l j u d s k i h množic v bodočih občinskih l j u d s k i h odbo r ih . 2e danes pove jmo v s e m bivšim vaškim v e l j a ­k o m , s t a r i m t r govcem, špekulantom, dvoličnim c e r k v e n i m ključarjem, o s t a n ­k o m belogardističnih privržencev i n vsem, k a t e r i h po ta so drugačna od c i ­l jev i n k o r i s t i našega l j uds t va , d a naj pravočasno u m a k n e j o svoje k r e m p l j e od o rganov naše ob l as t i . Naše o d b o r n i k e bomo i z b i r a l i i z v r s t najpredanejših, najpoštenejših i n najzavednejših članov O F . Za to ne po zab imo n a naših ses tan­k i h i n p r i v s e m našem d e l u t u d i n a i z r eden pomen v o l i t e v občinskih l j u d ­s k i h odborov, temveč j i h p r i p r a v l j a j m o z n e n e h n i m političnim d e l o m .

O F V M E T L I K I B O P O S K R B E L A T U D I Z A M L A D I N O

Prejšnji t eden je b i l n a občnem z b o ­r u O F v M e t l i k i p onovno po t r j en o d ­bor, k i je b i l i z v o l j en 6. t. m. , i n obenem spre je t njegov n o v naz i v , k i se bo v s m i s l u u red i t v e n o v i h občin odslej i m e n o v a l : občinski odbor O F .

Spre je t je b i l t u d i pod roben načrt de l a za tekoče leto, v k a t e r e m bodo d v i g n i l i število članstva i n i z d a l i čla­n o m nove l eg i t imac i j e . N o v i odbor bo s k r b e l za politični, gospodarsk i i n k u l ­t u r n i d v i g M e t l i k e , r a z g i b a l na j b i vse člane, z las t i p a m l a d i n o . N u j n o p o t r e b ­no je, da se d o b i n o v pros to r za k i n o i n d a sedanj i D o m l j u d s k e prosvete spet postane žarišče telesne vzgoje, k i je nekoč p r a v v M e t l i k i že doseg la l epo višino. Danes f i z k u l t u r a skora j p o p o l ­n o m a počiva. Za to je b i l o sk l en j eno , d a bo s p r o s t o v o l j n i m d e l o m do 1. m a j a ure jeno telovadišče p r i D o m u , k a r naj b i b i l p r v i k o r a k k izboljšanju dose­danjega, skora j nevzdržnega s tan ja .

V načrtu je t u d i , d a se še ta mesec v M e t l i k i osnu je podružnica p l a n i n ­skega društva i n se spet požive nekda j pogosti i z l e t i i n tabor j en ja n a G o r j a n ­c ih i n na M i r n i go r i . P r a v t ako so v mes tu i n m e d okoliško m l a d i n o l e p i pogoj i , da se u s t a n o v i o r gan i zac i j a t a ­b o r n i k o v ko t n a s l e d n i c a n e k d a n j i h skav t o v i n go zdovn ikov . P o t r e b n o bo tud i dokončno u r e d i t i mes tno kopališče n a K o l p i , k j e r na j b i po l e t i našli p o ­t r ebn i odd ih ne l e Metličani, a m p a k tud i tu j c i .

T a ! o b i m l a d i n a , k i je b i l a dosle j povečini prepuščena sama seb i i n s l a ­b i m v p l i v o m svoje oko l i ce , našla z d r a v o podlago, i z ka t e r e bo Črpala moči za nada l jn j e politično, s t rokovno i n k u l ­tu rno delo.

Sp r e j e t i so b i l i še n e k a t e r i d r u g i s k l e p i , m e d n j i m i tud i , da se ce l o tna o rgan i zac i j a A F Z vključi k o t posebna sekc i j a V O F . — r

V nedeljo 30, marca bodo ustanovni občni zbori Združenja rezervnu oticirjev novomeškega okraja

K U D »TONE MIŠIC« J E G O S T O V A L O V SMIHELU

V nedel jo 1(5. m a r c a so g l e d a l c i n a p o l n i l i d v o r a n o v šmihelu J n N o v e m mes tu . Do­b i l i smo goste i z v a v t e v a s i . D r a m a t s k a s k u p i n a K U D »Tone Mišic« n a m je o d i g r a l a d r a m o »Dom n a Trat i « . * V i d e l i smo, d a ima jo v s v o j i s r ed i neka j i z r a z i t i h t a l en tov . Tako s t a b i l i p r a v dobro p o d a n i v l o g i matere i n T i n e . S t r i c i n krč­m a r s t a s v o j i v l o g i i g r a l a prepričevalno. D o b r i so b i l i tud i M i r k o , m l a d i J a n k o , Lo j z e i n I v a n k a . A n g e l c a b i se v svojo za­htevno v logo l a h k o še bo l j p o g l o b i l a , če b i j i ne b i l e včasih odveč roke , k a r smo opa­z i l i t u d i p r i d r u g i h . P rece j je m o t i l o , z l a s t i p r i S k r j a n c u , domače narečje i n i zgovor ­j a v a . Z a večino i g ra l c e v p a v e l j a , da mo­rajo d a t i s v o j i m v lognm m a l o več živl jenja ter se p o t r u d i t i p r a v i l n o i n razločno izgo­v a r j a t i . Tovarišu režiserju i z r e k a m o z a n jegov t r u d vso p r i z n a n j e !

Z v e s t n i m i n požrtvovalnim d e l o m se bo K U D »Tone Mišic« l ahko še prece j i zpopo l ­n i l o , -mi p a s i t a k i h g o s t o van j še že l imo!

J. Z.

I n i c i a t i v n a odbora Združenja r e ­z e r v n i h o f i c i r j e v za ok ra j i n mesto N o v o mesto bosta te d n i zaključila svoje de lo . P r i p r a v i l a s ta vse pot rebno , d a bodo v nedel jo , 30. m a r c a , u s t a n o v ­n i občni z b o r i Združenja r e z e r v n i h o f i ­c i r j e v v N o v e m mes tu i n n a sedežih p o s a m e z n i h sektor j ev v Straži, St . J e r ­n e j u i n S m i h e l u p r i N o v e m m e s t u .

U s t a n o v i t e v Združenja r e z e r v n i h o f i ­c i r j e v n i samo važen dogodek za r e ­z e r v n e o f i c i r j e same, temveč i m a v e l i k p o m e n t u d i z a novo državo i n n j ene narode . N o v a o r gan i zac i j a ne bo s k r b e l a samo za svo je člane — reze rvne o f i c i r ­je —, temveč bo p r e d v s e m t u d i p o g l a b ­l j a l a s t i k e m e d l j u d s t v o m i n našo J u g o ­s l o vansko l j u d s k o a rmado . Združenje r e z e r v n i h o f i c i r j e v bo seznan ja lo svoje člane z n o v i m i i z k u s t v i i n p r i d o b i t v a m i vo jne znanos t i , t e h n i k e i n t a k t i k e . I z d a ­ja lo bo svoje g las i l o , s k r b e l o bo za to-variško sode lovan je m e d r e z e r v n i m i

i n a k t i v n i m i o f i c i r j i J L A , p r i r e j a l o b o razne tečaje i n p r e d a v a n j a za svo je člane, razne k u l t u r n e i n družabne p r i ­r ed i t v e i td . , vedno i n p o v s o d p a bo go­j i l o i n oživljalo t rad ic i j e N O B . Z v s e m s v o j i m d e l o m bo k r e p i l o o b r a m b n o spo ­sobnost naše države, zato bodo člani društva še bo l j sode l ova l i p r i p r e d v o -jaški i n i z v e n a r m a d n i v zgo j i l j u d s t v a , p r i P L Z i n o s t a l i h o r gan i z a c i j ah n a r o d ­ne ob rambe .

Združenje r e z e r v n i h o f i c i r j e v n o v o ­meškega o k r a j a bo ime l o hvaležno p o d ­ročje de l a . N a p a r t i z a n s k i h t r a d i c i j a h boga t em o z e m l j u bo povezova l o r e z e r v ­ne o f i c i r j e i n us t va r j a l o l i k r e z e r vnega o f i c i r j a , k a t e r e m u bo l a h k o socialistič­n a država v p r i m e r u pot rebe p o p o l n o m a z a u p a l a dolžnosti vojaškega, s t r o k o v ­nega i n političnega v o d s t v a v naši A r m a d i . M e d m n o g i m i n a l o g a m i , k i bodo spre je te v l e t n e m načrtu de la , j e t u d i p a r t i z a n s k i pohod , k i bo v j u l i j u .

Tečajnice Iz Dragatuša pozdravljajo vse bralce »Dolenjskega lista«

2133 K R A T J E L A N I Z D R V E L P O C E S T A H R E Š I L N I A V T O M O B I L

»Ha lo ! T a m 30 N o v o mesto? P r o ­s imo tako j rešilni avto s e m i n sem. Z a ­d e v a je nujna!«

T a k o se p o d n e v i i n ponoči g lase n u j n i p o z i v i i z r a z n i h k r a j e v D o l e n j ­ske . N a m e n j e n e so novomeški rešilni pos ta j i . 2133 voženj so o p r a v i l i v l a n ­s k e m l e t u rešilni a v t o m o b i l i i n p r i t e m p r e v o z i l i sko ra j 50.000 k m ter p r epe l j a l i 3300 l j u d i ! T o n i l u k s u z n a vožnja, pač p a d i r k a m e d živl jenjem i n smr t j o , k a j t i od h i t r o s t i p r e vo za j e dos t i k r a t odv i sno živl jenje ponesrečenca a l i b o l ­n i k a .

C e p o s t a v i m o vprašanje, a l i j e n o v o ­meška rešilna posta ja l a h k o n u d i l a p o ­moč v v s a k e m p r i m e r u , b i r e k l i — da ne. N e m o r d a po k r i v d i uslužbencev i n šoferjev, k i so v s a k o m i n u t o p o d n e v i a l i ponoči p r i p r a v l j e n i odbr ze t i k a m o r k o l i , pač p a ima j o prece j o v i r tehnič­nega značaja. S n e g je, i z T r e b n j e g a p a n u j n o kličejo rešilni voz . Nemogoče, odgovo r i dežurni šofer, k e r n i m a m v e ­r i g n a ko l e s ih . V T r e b n j e m , k j e r ne poznajo r a z m e r n a rešilni pos ta j i , se­v e d a m is l i j o , d a to n i res, pač pa , da se šoferju noče n a vožnjo. P a je šofer­j e va opomba resnična. Ima jo rešilni voz, k i je tako ne rodno zgra j en , da m e d ko l e s i i n b l a t n i k i n i p ros t o ra za ver ige . Šofer p r e k l i n j a voz i l o , v T r e b ­n j e m čaka b o l n i k , d a m u v bolnišnici rešijo življenje, v m e s p a je 20 k m z a ­snežene ceste. Najboljša v o l j a šoferja i n postaje ne more t u nič pomaga t i .

Rešilna posta ja razpo laga s icer s t r e m i a v t o m o b i l i . O d teh s ta d v a se-

L O J Z E Z U P A N C : Cičigojev drobnogled D r o b n o g l e d j e optična p r i p r a v a , k i s po­

močjo r a z n i h leč po tisočkrat a l i še večkrat poveča v sak predmet . So l j ud j e , k i se baha j o z učenostjo, p a m u p r a v i j o m i k r o s k o p , na j ­brž za to k e r opazu je jo z n j i m ž iv l jenje i n razmnoževanje m i k r o b o v , k i j i h povprečni z e m l j a n s p r o s t i m očesom s p l o h n e O ' paz i . So n a t u d i l jud j e , k i srečneže, ob l a goda r j e -ne z d r o b n o g l e d o m zmer ja j o , če l e - t i r ado ­v e d n i j a v n o s t i o d k r i v a j o , k a k o se d r o b n a , n e p o m e m b n a b i t j a , g r i z e j o za p ros t o r n a soncu . . .

Takften d r o b n o g l e d s i je n a b a v i l r adoved ­n i Cičigoj i n se z n j i m n a p o t i l po deželi bobo j ed i e t ansk i . S pomočjo d r o b n o g l e d a s i je o g l e d a l d r obne n a p a k i c o , d r o b n e n e p r a v i l ­nos t i , d roben nered t u i n t a m .

O n i dan je p r i j e t Cičigoj s s v o j i m d robno ­g l edom v neko bobo j ed i s tansko vas .

S r e d i v « s i jo šola. S v o j i k s v o j i m i Cičigoj j e po s tan i šol-

maf i t e rsk i n a v a d i ho te l o b i s k a t i d robno , ne­pomembno b i t j e , k i v te j s t a v b i že l e t a i n l e t a n ies i testo m l a d i h duš v srečnejše po-ko len je . T o d a šolska v r a t a so b i l a Z ak l e ­njena- . . < L , * ,

»Kdo pa uči vaše o t roke ! « je r a d o v e d n i Cičigoj vprašal vaščane.

»Učitelj ica Kunigunda,« so o d g o v o r i l i . »Pa jo danes n i doma? So l a je namreč za­

klenjena.« »Je p a že spet odšla v B o b o j e d i s t a n . Ves t e ,

k a d a r j i j e dolgčas, zak l ene šolo i n o d i d e v mesto. D a v i je že ob štirih odšla z d o m a . Slišal s em jo, ko je odhajala,« j e z a n e r g a l sosed.

»Pa k a j b i j i rad i i « ne z a r a d o v e d i l a n e k a ženska. »Saj z n i k o m u r ne g o v o r i , o d k a r so jo obdolžili tatvine.«

» Ta t v ine ! Kakšne neki?« se j e začudil C i ­č igo j .

» I , no. nekakšna pločevinasta škatla, po l ­n a m a r g a r i n e , k i so j o i z B o b o j e d i s t a n a po­s l a l i za šolsko mlečno k u h i n j o je i z g i n i l a i z šolske s h r a m b e . L e kdo na j b i j o vze l , če ne učitel j ica!« je z e j a z i k a l o ženšče.

M i n i l j e že teden od tega nesrečnega do­g o d k a l n p r a v t i s t ega dne, ko j e učitoljiea K u n i g u n d a odšla v Bobojedista.n n a učitelj­s k o kon fe renco , so v mes tu i z s l e d i l i t a t u . k i je p r o d a j a l škatlo z m a r g a r i n o . K o je m a r g a r i n a i z g i n i l a i z šolske sh rambe , odkoder jo je odnese l tat . k i se je s p l a z i l v s h r a m b o s k o z i okno . so l j u d j e r n z b o h n a l i . da je m a r g a r i n o u k r a d l a učiteljica K u n i g u n d a . Nihče je n i t a k r a t z a g o v a r j a l ; nihče pa t u d i seda j , ko so p r a v e g a t a t u le našli, n i r a z b o b n a l po v a s i d a so t a t u m a r g a r i n e i z s l e d i l i .

P o z n o zvečer se je učiteljica K u n i g u n d a v r n i l a domov . V a s je s p a l a . Cičigoj p a je s s v o j i m d r o b n o g l e d o m skoz.! s l abo zas t r t o okno K u n i n g u n d i n e sob ice o p a z o v a l d robno , nepo­m e m b n o b i t j e , va«ko učiteljico, o k l e v e t a n o i n z a s r a m o v a n o . k i ie 16 do l go , do l go v g l u ­ho, noč sede la za mizo. p i s a l a v d n e v n i k p r i ­p r a v o za pouk jutrišnjega d n e i n ob g r e n ­k i h s p o m i n i h n a k r i v i c o , k i i o j e doživela, p r e t a k a l a g r e n k e solze-

K d o bo osumil solzo i n o g r e l razočarano srce T

N a s l e d n j i d a n so jO Cičigoj napot-Ll s svo­j i m d r o b n o g l e d o m v sosednjo vas . T u d i t a m ­ka j j e b i l a šola, n i z k a pritlična s t a v b a , v k a ­t e r i je učitelj učil dopo ldne štirideset, popo l ­d n e p a šestdeset o t rok .

»Saj nič n i m a , le ka j b i h o d i l k n j e m u ! Berač je- V v o j n e m času j e vse i z g u b i l . K n j i g e so m u zažgali fašisti, pohištvo t u d i . n j e g a p a so t a k r a t o d g n a l i v i n t e r n a c i j o , k j e r je d v e l e t i gladoval.« so vaščani p r i ­p o v e d o v a l i Cičigoju-

»Včasih se YL o b u p a napije.« je doda l krčmar.

P o z n o zvečer, k o je n e p r o d i r n a t e m a za­g r n i l a vas , se je Cičigoj n a p o t i l pod šolsko o k n o i n skoz i d r o b n o g l e d o p r e z o v a l , ka j po­čenja nesrečni učitelj. Sede l je v p r a z n i sob i n a p o l o m l j e n e m s t o lu z a m a j a v o m i z o r i s a l n a o v o j n i p a p i r nekakšna g e s i a z a bliža­joče se v o l i t v e l n s t i h i m slišnim g l a s o m p o p e v a l :

»Popotnik p r i d e m čez g o r o . . . « K d o b i m u moge l v z e t i n o t r a n j o srečo?

S r c e m u gre je jo o t roo i : dopo ldne štirideset, popo ldne šestdeset. - •

V s a m e m mes tu B o b o j e d i s t a n u j e pet uči­t e l j ev i n sedem učiteljic. S t a r i meščani, k i pomn i j o d n i , ko j e v mes tu še poučeval že t r idese t let p o k o j n i učenik, g od rn j a j o , d a j e danes v B o b o j e d i s t a n u preveč učiteljev. T u d i takšni so vmes, k i o p r a v l j i v o j e z i k a j o : »Saj današnji učitelji nič no de la jo . . . «

Cičigoj pa . ne bodi l en , j e šaril s s v o j i m d r o b n o g l e d o m zda j t u . zda j t a n i n v i d e l , če­s a r s i t n i Bobo j ed i s t anc i ne v i d i j o a H no­čejo v i d e t i .

N e k a m l a d a učiteljica poučuje dopo ldne svo j r a z r ed s pe tdese t imi šolarji "popoldne pa vod i l j u d s k o knjižnico. K n j i g o so m r t v e , k n j i g e ne govore . N a knjižnih p o l i c a h leže in v a b i j o v goste vse. k i j i h žeja po z n a n j u . K a r t o t e k a , i n v e n t a r n a k n j i g a , i z poso j i l na k n j i g a l n številni d r o b n i z a p i s k i p a pričajo, d a j e m l a d a knjižničarka žrtvovala s to i n sto u r za i epo ure j eno knjižnico.

Poročena učiteljica je m a t i . g o spod in j a , šivil ja, p e r i c a , k u h a r i c a . D n e v i so j i pre­k r a t k i , noči še krajše. S to r ok b i m o r a l a Imet i , če b i hoto la s t o r i t i vse, k a r po t r ebu j e n j e n a družina. A h , ka j b i našteval, saj nič ne de la . . .

N e k j e j e večer za večerom p e v s k a va j a . P o v o v o d j a jo — učitelj.

M l a d i m a se želi izobraževati v izbraže-va.lnem tečaju. V tečaju poučujejo v večer­n i h u r a h učiitelji i n učiteljice.

I g r a l s k a družina študira teden za t ednom, vse večere pozno v noč, d a bi se dos to jno p r e d s t a v i l a z i g ro . k i jo v o d i . uči, s l i k a k u ­l i se , šminka i g r a l c e , šiva kos tume i n o p r a v l j n

Se sto n e v i d n i h de l p r i z a d e v n i učitelj . Cicibančki so 6i zaželeli l u t k o v n e i g r i c e .

N a de lo . učitel j ; r e z l j a j , m o d e l i r a j , šivaj kos tume za. lu tko , s l i k a j k u l i s e z a l u t k o v n i orler, i z b e r i i g r i c o ; če j e n i , j<» napiši. P r e ­p i s u j v l oge , l o v i i g r a l c e , k i b i h o t e l i razve ­s e l i t i m l a d a srčeca i n j i h učit R a z v e s e l i l boš m l a d a s r c a , nergači D a to bodo o b s o d i l i , d a s i l enuh . . -

L j u d s t v u p resve to ! U s t a n a v l j a j l j u d s k e u n i v e r z e , p r edava j i n v a b i p r edava t e l j e , uči te l j !

Piši prošnjo p r e p i s u j dekre te , učitelji P rošn ja - bo uslišana, z a z a h v a l o te bo t i s t i , k i s i m u p o m a g a l , ob p r i l i k i le n a h r u l l l . d a ničesar ne dela£.

K m e t u v o k o l i c i j e zbo l e l a k r a v a . Z i v i n o -z d r a v n i k a n i doma . Brž k učitelju! M o r d a bo on pomaga l - l n učitelj , k i z n a vso i n m o r a vse z n a t i , g r e i n p o m a g a t e r res i k r a ­vo, d a ne pog ine . K o se bos ta s kme tom sre­čala čez kakšen mosec. ga bo 13-ta n a d r l , z aka j se učitelj t o l i k a n j po t egu j e p r i l j u d ­s k e m o d b o r u z a d r v a , ko vendar vedo d a bodo m o r a l i kme t j o odda t i d r v a po p r e n i z k i c en i k o t obve zno odda j o . . .

O t r o c i se s u v a i o z a proces i j o l n s i kažejo j e z i ko . Pobožna ženica, k i za proces i j o ne o p a z i nobenega učitelja, p a se prične z g r a ­žat i : »Kakršni v z g o j i t e l j i , takšna m l a d i n a l O h , t i mo j l j u b i bog , saj učitelji d a n d a n e s zares nič ne d e l a j o . . . «

Učitel j i v mes tu B o b o j e d i s t a n u pa se sme­j i j o . Čimbolj se s i t n i meščani ob r ega j o ob­r i j e , t embo l j de la jo , samo zato, d a bodo Bo ­bo j ed i s tanc i l a h k o še n a p r e j g o n i l i s v o j o s t a r o pesem: »Saj učitelji nič ne delajo!«

K d o b i j i m z a m e r i l . B o b o j e d i s t a n e e m ! S t a r i nergači so plešasti in revmatični! M l a ­d i n a , kvas bodočnosti, pa ve. k a j i n k o l i k o žrtvuje učiteljstvo dežele bobo j ed i s tauske zan jo .

s t a v l j ena i z neštetih d r u g i h p o d r t i j , eden p a je v d o b r e m s tan ju , vsa j na v idez . K u p l j e n je b i l l e ta 1949. P a ja le ne rodno , d a je p r a v ta a v t o m o b i l že štiri mesece b rez g u m , bos p a n e m o r o n a pot. S i c e r p r a v i j o , d a so gume na*-ročene že od 23. n o v e m b r a 1951 i n ba j e t u d i že s ko ra j d v a meseca n a p o t u , v e n d a r še n i so p r i spe l e . V e r j e t n o so obtičale k j e v z a m e t i h . V s e k a k o r b i b i l o d o b r o v ede t i , če je m e d t e m časom pr i spe l o k n a m ka j g u m z a osebne a v ­t o m o b i l e . . . D r u g a d v a »veterana« p a se doka j s p o r a z u m n o m e n j a t a v » bo ­leznih«, t ako d a je vsa j eden skopaj v edno sposoben z a vožnjo. S m o l a je , co zapade sneg i n je n a razpo lago s amo t i s t i , k i ne m o r e u p o r a b l j a t i v e r i g . V tem p r i m e r u je b i l k l i c n a št. 30 N o v O mesto brezuspešen.

Rešilna pos ta ja je po novem ' gospo­d a r s k e m računu p r a v t ako samos to jno podjet je k a k o r v s a os ta la . O d U r a d a za cene p r i v l a d i L R S i m a točno do l o r čeno, k o l i k o sme i n m o r a zaračunavati za vožnje. P r e v o z n a t a r i f a je določena: do 4 k m d a l j a v e 200 d i n , do 20 k m d a ­l j ave za v s a k k i l o m e t e r 48 d i n , od 20 do 100 k m 40 d i n od k i l o m e t r a i n n a d 100 k m 32 d i n . T o d a to je cena za p r e ­voz ene osebe, če p a je z bo lno osebo sp r em l j e va l e c a l i kakšna d r u g a oseba, se t a r i f a poveča za 5 0 % . T o j e p r a v t ako p r edp i s U r a d a za cene, k i p a n i ­k a k o r n i n a mes tu . S k o r a j v s a k b o l n i k po t r ebu j e sp r ems tvo i n ko l e sa a v t o m o ­b i l a se p r a v t ako v r t i j o , če pe l j e eno a l i p a več oseb. P r a v t ako se nič ne p o z n a p r i g o r i v u . M i s l i m o , d a tu n e k o l i k o diši po b i r o k r a c i j i a l i p a d i k t i r a n j u od zgo ­ra j . Z a k a j p a p r i a v t o t a k s i j i h v e l j a eno tna cena za eno a l i t r i osebe? T o so preračunali že s a m i naročniki i o ra j e kličejo — če ga le more j o d o b i t i •— a v t o t a k s i k o t rešilni av to . 2e samo zgoraj navedeno de js tvo je zados ten v z r ok , d a naročil za vožnje ne z a v r a ­čajo i n če je l e mogoče, ugod i jo v s a ­k o m u r .

Priporočl j ivo b i b i l o , d a b i se r e ­šilna posta ja priključila k bolnišnici, k j e r ima j o že tako s ta lno dežurno službo i n b i b i l a s t v a r v e n i h r o k a h . M a r s i k d o , k i ne ve za rešilno posta jo , kliče na jpre j bolnišnico, ta p a p o t e m spet postajo, d o s t i k r a t p a *so v m e s d r a ­gocene m inu t e . V z i m s k e m času b i m o ­r a l i b i t i a v t o m o b i l i rešilne posta je v z a k u r j e n i h garažah, d a b i j i h b i l o m o ­goče h i t r e j e s p r a v i t i v pogon. M o r d a b i se da l o u r e d i t i t u d i n a t a način, d a b i rešilna pos ta ja i n gas i l ska služba i m e l i s k u p n o garažo i n s k u p n o dežur­stvo. T u d i za dežurno osebje rešilne postaje b i b i l o t r eba na j t i nek j e boljše pros to re , k o t ga i m a sedaj . P o t a po n a ­ših k r a j i h , k a m o r mora jo rešilni a v t o ­m o b i l ^ so s i l no različna i n največkrat s l aba , t ako da n iso p r i m e r n a za v s a k o voz i l o . Za t o m o r a i m e t i rešilna posta ja najboljše i n na jbo l j p r i m e r n e vozove . N e gre tu za podjet je a l i l u k s u z , a m ­p a k za bo lnega o z i r o m a ponesrečenega človeka, k i m u je družba dolžna n u d i t i vso pomoč!

K I N O N O V O M E S T O P U R D V A J A

Od 28. do 31. m a r c a : ameriški f i l m v bar­vah »Sinja l a g u n a * .

O d 1. do 3. a p r i l a : angleški f i l m »Srebrno ladjevje«.

Od 4. do 7. a p r i l a : u v s l r i j s k i f i l m »Očar­l j ivi go l juf « .

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Štev. 13.

IZ M E T L I K E

V M e t l i k i so zaključili tečaj z a i zd e l o va ­nje p r edme to v domače o b r t i . V o d i l a g a je tov. P e p c a M i l e k i z Črnomlja. N a j b o l j se je i z k a z a l tov . Zdenko T o m e i z M e t l i k e , k i je že p r ed tečajem sam pričel p l e s t i p redmete iz l ičkanja, n a tečaju p a je svo je delo Se i z p o p o l n i l . T o v . Tome je b i l v šoli za g l u ­honeme i n je p r i de lu zelo m a r l j i v . O b l j u ­b i l je, d a bo še nada l j e i z d e l o v a l p redmete iz l ičkanja za k m e t i j s k o z a d r u g o M e t l i k a .

Udeleženke p l e t i l j s k e g a tečaja v M e t l i k i

IZ D R A G A T U š A

T u d i žene i n dek l e t a i z Drngatuša so se učile p l e t en j a c eka r j e v i z ličkanja. N a te­čaj so p r i h a j a l e i z v a s i N e r a j c a , K v a s i c e , D r a g o v a n j a vas . S e l a , Go l ek i n d r u g o d . Udeleženk je b i l o 43. Tečaj je v o d i l a do­mača učiteljica tov. D a n i c a K u k m a n , k i je po leg svo j ega s t r o k o v n e g a d e l a našla čas t u d i za delo v tečaju. T o v . D a n i c a je ob­i s k o v a l a tečaj z a i z d e l o v a n j e p r edme to v i z ličkanja v Črnomlju v času šolskih počit­n i c . D e k l e t a i n žene — članice k m e t i j s k e z ad ruge — p a b i se rade naučile še p l e t en j a copat , zato bomo p o s k r b e l i , d a p r i d e v D r a -gatuš tovarišica, k i bo poučevala t u d i to de lo .

D O G O D K I IZ ŽUŽEMBERKA

P r e d k r a t k i m je b i l i z v o l j e n nov k r a j e v n i občinski odbor O F n a čelu s tov . F r a n c e m J a r c e m , k i se bo t r u d i l , d a bo zaupane na­loge t u d i častno i z p o l n i l . S i c e r p a bo m o r a l c e l o tn i n o v i odbor t eme l j i t o p o p r i j e t i za delo , če ho ho te l i z p o l n i t i vse na loge , k i stoje p r ed n j i m .

* Z n a n i J e d e r t i n semenj z živino je b i l

nepričakovano dobro o b i s k a n . T u d i kmet j e iz s o sedn j ih o k r a j e v so p r i p e l j a l i lepo m l a d o ž iv ino i n še lepše vo le p i t ance . Cene so se s u k a l e od 70 do 90 d i n za k g ž ive teže. B i l o je t u d i neka j kupčij , le v o l i p i t a n c i n i so našli k u p c a , to pa vs led v i s o k i h cen i n k e r n i b i l o z u n a n j i h mesar j ev . N a v z l i c p r v i m neuspehom s i je K L O z žilavost jo p r i z a d e v a l o b n o v i t i t r a d i c i o n a l n e žužemberske se jme i n je končno t u d i uspe l .

G l a v n i odbor Zveze horcev N O V S l o v en i j e v L j u b l j a n i je p o d e l i l k r a j e v n i o r g a n i z a c i j i Z B Žužemberk podporo v znesku 10.000 d i n z na logo , da j i h r a z d e l i med na jbo l j po­trebne, k a r je odbor t u d i s t o r i l . P r a v t ako pa je r a z d e l i l t u d i več z a v i t k o v i n a n u f a k t u r -nega b l a g a .

Ses tanek p r i v a t n i h o b r t n i k o v , k i ga je s k l i c a l a O b r t n a z b o r n i c a i z N o v e g a mes t a , je p o k a z a l v e l i k o z a n i m a n j e za obrtniška vprašanja med o b r t n i k i . U g o t o v i l i so, d a de la jo šušmarji zelo v e l i k o Škodo, zato so s p r e j e l i sk l ep , d a j i h je t r e b a p r e g a n j a t i I v s e m i z a k o n i t i m i s r e d s t v i . T u d i d e l a Obr t ­ne zbo rn i c e o b r t n i k i n iso p o h v a l i l i , sa j je za n je p r a v m a l o s t o r i l a , pač pa je vedno redno pošiljala položnice z a plačevanje čla­n a r i n e .

N ič boljše n i b i l o p r i državnem s e k t o r j u . O b r t n a z b o r n i c a se n i z a n i m a l a z a d r u g o kot le z a stalež zapos l enega oseb ja , na to p a so s l e d i l i n a l o g i za plačevanje članarine a l i pa so deževali o p o m i n i z grožnjami tožbe. V bodoče bo t r eba v u p r a v n i odbor O b r t n e zbo rn i c e p o s t a v i t i l j u d i , k i bodo o b r t n i k o m v pomoč k j e r k o l i bo t r eba t S. H .

TUDI N A K A M E N C A H J E Z A S V E T I L A ELEKTRIČNA L U C

22. m a r c a zvečer j e po težkem pričakova­n ju z a s v e t i l a električna luč t u d i n a D o l . K a m e n c a h p r i N o v e m mes tu . F r o n t o v c i so p r i t em v e l i k o p o m a g a l i , sa j so n a p r a v i l i več k o t 1500 p r o s t o v o l j n i h u r p r i k o p a n j u j a m , p o s t a v l j a n j u d r o g o v i n d r u g i h d e l i h . Iz l a s t n i h sredstev so s i n a b a v i l i žico i n ves o s t a l i m a t e r i a l .

O b zaključku de l a smo se p r e t ek l o so­boto z b r a l i p r i M a r i j i Planinšek, k j e r smo p r o s l a v i l i v e se l i dogodek. Navzoči so b i l i d e l a v c i D E S - a i n M e s t n e g a elektrotehnič­nega pod j e t j a N o v o mesto. P r i p r a v l j a l n i odbor s i j e v e l i k o p r i z a d e v a l , d a smo le prišli do električne r a z s v e t l j a v e . P r e d s e d n i k o d b o r a je b i l L o j z e J u r a k , t a j n i k p a Joži Ribič ; oba s t a se p o t r u d i l a , d a smo d o b i l i v t ako k r a t k e m času luč, z a h v a l a p a gre t n d i o d b o r n i k o m a P o l d e t u Ferbežarju i n Jožici Z a d n i k . - T. H.

ČRNOMALJSKE N O V I C E

P r e d d v e m a tednoma so i m e l i v M e t l i k i i n Semiču u s t a n o v n a občna zbo ra Združe­n j a rez. o f i c i r j e v , p r e t ek l o nede l jo p a je b i l tak zbor t u d i v Črnomlju. Udeležba rezerv ­n i h o f i c i r j e v je b i l a sko ra j s toods to tna . V nedel jo 30. m a r c a p a bodo v o l i t v e o k r a j ­nega o d b o r a Združenja r e z e r v n i h o f i c i r j e v .

V m e s t n e m gostišču so p red d n e v i ne­z n a n i z l i k o v c i u k r a d l i c i g a r e t in t o b a k a z a p r i b l . v r e d n o s t 25.000 d i n . P r e i s k a v a je v t e k u . K. A.

Yl D O B R N l č A

E n k r a t sem že o m e n i l popačena i m e n a našega k r a j a n a zadružnem d o m u , a osta lo je vse p r i s t a r e m . P r i z a d e t e us tanove se zato ne zmen i j o . K L O na j b i e n k r a t za vsele j n a p r a v i l konec pačenju i m e n a na ­šega k r a j a !

* Tovariš ica Mežanova, n o v o i z v o l j e n a se­

k r e t a r k a L M S , je p r i p r a v i l a m l a d i n s k i ak­t i v do tega . da je spet pričel z de lom.

I Z n A S l i - I * U I A J £ V

K r o n i k a nesreč Jože Požek, l e sn i m a n i p u l a n t p r i k m e t i j -

k i z a d r u g i Adlešiči , se je v soboto 22. m a r -r a zvečer p e l j a l n a sejo. M e d pot jo se je v n j e g a z a l e t e l d r u e ko l e sa r im g a p o d r l na t l a . D o b i l je poškodbe n a o b r a z u .

M i h a e l u T u r k u članu K D Z Trška g o r a , ie s t o p i l b i k n a l evo nogo i n m u je poško­d o v a l .

S t a n e P i r e , d e l a v e c i z D o l n j e Straže, s i io p r i s e k a n j u d r v poškodoval prs t n a l e v i r o k i .

VI I I S l l e m a n , v o z n i k p r i go zdn i mamirpu-lar j i M o z e l j p r i Kočevju, jo je med pre ­tepom v g o s t i l n i v L i v o l d u 23 m a r c a i z -k u p i l z nožem v l e vo s t r a n r ebe r .

A l b e r t a S m a j d e k a , Žagarja i z P o t o k a p r i Straži, je n e k d o ponoči n a p a d e l n a vav t a -f k e m m o s t u i n m u z nožem p r i z a d e j a l po­škodbe n a h r b t u , l e v i r o k i i n o b r a z u .

V s i n a v e d e n i se z d r a v i j o v novomeški bolnišnici.

M a n j k a j i še i z n a j d l j i v o s t i , v e n d a r p a u p a ­mo, d a bo t u d i to p r i d o b i l a i n doseg la p r i de lu še lepše uspehe.

* ' P o m a l o m a r n o s t i knjižničarke je b i l a

knjižnica vso z i m o z a p r t a i n je šele pred k r a t k i m z a r a d i s t a l n i h povpraševanj za­čela p o s l o v a t i — a žal t ako pozno.

* P r ed k r a t k i m je b i l t u d i t u izobraževalni

tečaj, k i je b i l p r o t i pričakovanju p r a v dobro o b i s k a n . V m e s so b i l i t u d i t a k i , k i so se p r i j a v i l i z v e l i k i m z a n i m a n j e m , a so na tečaj p r i h a j a l i le r e d k o k d a j a l i p a celo n i k o l i . T a k i h o b i s k o v a l c e v tečaja s i v bo­doče ne želimo.

L o v s k a družina je t u d i d e l a v n a . Člani so se i z k a z a l i z l a s t i v času v e l i k e g a snega , ko so p o m a g a l i d i v j a d i . Z a n k a r s t v o je v našem lovišču prečoj razširjeno, a z a r a d i b u d n o s t i l o v cev počasi i z g i n j a . I z p u s t i l i smo t u d i j e reb ice , k i smo j i h p r e j e l i od L o v s k e z a d r u g e v L j u b l j a n i . T a k o bo naše lovišče spet bogatejše. M—k

IZ A J D O V C A

V i n s k a g o r i c a Boršt je oživela. T j a se je p r e s e l i l o ž iv l jenje i z t esn ih i zh . Posebno g l a s n a so dek l e t a , udeleženke izobraževalno g o s p o d i n j s k e g a tečaja, k i smo g a zaključili ob pričetku p o m l a d a n s k i h de l . T r i mesece so sede le za šolskimi k l o p m i a l i p a i m e l o o p r a v k a s k u h a l n i c o ; sedaj p a obrezu je jo , k o l i j o i n r a h l j a j o zeml jo v i n s k i t r t i . P r a v je t ako , kdo j i h ne b i b i l v e s e l i

V začetku tečaja j e k a z a l o , d a bo t r i ­deset n o v i h gospod in j . T o d a do k o n c a j i h je deset i z g i n i l o ko t k a f r a . Začeto delo še n i uspeh i n dobro vo l j o m o r a s p r e m l j a t i v z t r a jnos t . No , vseh ne smemo tlačiti v en koš. P rece j d ek l e t j e p o k a z a l o , d a znajo p r e m a g a t i vse ov i r e . Največ tečajnio je b i l o i z S r e d n j e g a i n M a l e g a L i p o v c a , V e ­l i k i L i p o v e c p a je b i l zas topan zelo s k r o m ­no. P o h v a l o p a zaslužijo d ek l e t a i z Bre zovo r e b r i , k i se n i so strašile dolge p o t i , ne snega . P o d l i p a n k e n a m že od začetka niso p r a v zaupa l e . M o r d a j i h je o v i r a l a s t r m a pot a l i p a le ponos, d a so hčere a j d o v s k e g a »Banata « ; t ako namreč domačini imenu j e j o P o d l i p o z a r a d i l e p i h žitnih p o l j .

Teoretični pouk so ime l e d v a k r a t n a te­den. V začetku je ka za l o , d a j i m ne bomo m o g l i p o s r edova t i p o u k a v k u h a n j u . P a smo le našli odlično k u h a r i c o . T o v . A n a L o n g a r , k i j i j e dobršen del ž iv l jenja po­t eka l v službi k u h a r i c e , je 14 d n i učila m lade gospod in je k u h a r s k e u m e t n o s t i . P r i ­p r a v l j a l e so z d r a v o kmečko h r a n o , p a t u d i m a r s i k a j za praznično m i z o . N a v a j a l e so &e n a čis*očo i n dobro i z r abo m a t e r i a l a i n časa. Do šivanke niso pokaza l e preveč ve­se l j a . M e n d a so tega k r i v i p o r e d n i b r a t c i , k a t e r i h hlačke so pogosto r a z t r g a n e .

V p r i j e t n e m .tovarištvu so se p r i p r a v l j a l e na končno p r i r e d i t e v , k i je b i l a posvečena d n e v u bo rben ih žena. sest l ep ih pesmi , k i 60 j i h zape le , j e p r i t r d i l o , d a so po lne ve­d r e m l a d o s t i . V simboličnih v a j a h »Nebo žari«, i n »Rože je na v r t u plela« so t ako ž ivo I z raz i l o svo j n o t r a n j i svet , d a so osvo­j i l e s l ehe rnega g l eda l c a . V i g r i c i »Sestra« so i g r a l e s k u p i l o s p i o n i r j i . T i eo t u d ; p r i ­s p e v a l i pet d e k l a m a c i j , p r e d s e d n i c a A F 2 p a je i m e l a govor .

D o b r o so se i z k a z a l a naša dek l e t a . U v r ­s t i l e so se med" socialistično m l a d i n o , k i j e b o r b e n a i n vese la . Izž iv l ja se v s k u p n e m d e l u , u p i r a se krivičnemu t r p l j e n j u i n s l e p i pokorščini. L j u b i r e sn i co i n p o s t a v l j a svet v odv i snos t s v o j e m u r a z u m u . F. B.

OREHOVICA

D e c e m b r a l a n i so n a pobudo L j u d s k e prosve te v N o v e m m e s t u začeli v O r e h o v i c i g o spod in j sko izobraževalni tečaj. P r i t em je največ sode l ova l o u f t i te l j s tvo . Obs to j te­čaja p a j e b i l ogrožen, k e r p r o s t o r i v K D Z n iso b i l i p r i p r a v l j e n i . T eda j je u p r a v i t e ­l j e v a žena o d s t o p i l a svo jo k u h i n j o i n pre ­v z e l a t u d i pouk i z g o s p o d i n j s t v a , z l a s t i k u ­h a n j a .

V tečaj se je v p i s a l o 25 dek le t , m e d n j i ­m i t u d i v sa d e k l e t a i z K D Z . Praktični i n teoretični pouk so vse tečajnice redno ob­i s k o v a l e . P r i praktičnem p o u k u so b i l e raz ­de l j ene v dve s k u p i n i , drugače p a j e b i l pouk s k u p e n .

Zaključek tečaja je b i l združen s p ro ­s l a vo 8. m a r c a . N a p r o s l a v i so sode lova l e t u d i tečajnice, s e k r e t a r k a A F Z tov. A n i c a K u m e r p a j e i m e l a govor . P r o s l a v e se je udeležilo nad 300 žena i n dek l e t , k a r v Ore­h o v i c i s i c e r n i n a v a d a . K t a k o v e l i k e m u o b i s k u p r o s l a v e je precej p r i p o m o g l a ra z ­s t a v a ročnih i n k u h a r s k i h i z d e l k o v tečaj­n i c . S a m o r a z s t a vo , k i je b i l a v O r e h o v i c i

prv ič , j e o h i s k a l o nad "00 l j u d i . O b i s k o v a l c i so k a r s t r m e l i nad ročnimi de l i i n k u h a r ­s k i m i i z d e l k i i n n i so m o g l i v e r j e t i , d a so se tečajnice v tako k r a t k e m času mog l e to­l i k o naučiti. Splošno z a n i m a n j e so v z b u d i l a ročna de l a i z pre je , ka t e r e ima j o v s i do­v o l j d o m a . M n o g o dek l e t i n žena je i z j a ­v i l o , d a bodo p r i h o d n j o z i m o o b i s k o v a l e tečaj, v e n d a r p a so dos le j o nJem zelo s labo g o v o r i l e . R a z s t a v a p a je b i l a odlično pro ­p a g a n d n o s reds tvo i n je p o p o l n o m a u s p e l a . P r i z n a n j e za uspe lo ra zs tavo je t r eba d a t i p r edvsem tov. Strgarškovi , k i je poučevala ročna de l a ter tov . Zamličevi , k i je p o k a ­z a l a vso svo jo k u h a r s k o spre tnost . Tečaj­n ice so se s v o j i m v o d i t e l j i c a m oddolžile z l e p i m i d a r i l i .

Po končani r a z s t a v i je b i l a v e s e l i c a za tečajnice i n povab l j ene so rodn i ce p a d l i h borcev .

Vaščani s i žele še več t a k i h tečajev i n ra zs tav , k a r na j bo v m o r a l n o zadoščenje vsem, k i so p r i p o m o g l i k u s p e h u tečaja, razs tave i n p ros l a ve . M—č

N O V O M E S T O P r i l j u b l j e n o dirkališče novomeških ko l e ­

sar j ev i n ko l e sa rk je n o v i most čez K r k o v R a g o v t r g . K a r lepo j i h je g l e d a t i od g i m ­naz i j e , k a k o s k o r a j vsako popo ldne švigajo med otroškimi vozički po m o s t u t j a i n na za j . To j i h more j o b i t i vese l i o b i s k o v a l c i R a g o v e g a l o ga i n m a m i c e z vozički, ko p r i p r e h o d u čez most plašno g leda jo , da j i h tak n e p r i d i p r a v 6 k o l e som ne butne čez ogra jo v K r k o ! K o bo i z p e l j a n a pot od mos tu po R a g o v e m l o gu , bo to l a h k o šc p r a v p r i m e r n o preizkušal išče m o t o r n i h v o z i l , na ­k a r že sedaj opoza r j amo posebno moto r i s t e iz mehaničnih d e l a v n i c . P a rec i t e , da n i ­m a m o v N o v e m mes tu i z n a j d l j i v i h l j u d i F

Lov na staro železo. K o l i k o p a p i r j a smo že uničili s p i s a n j e m p ropagande za zb i ­r an j e o d p a d k o v vseh v rs t . V s a k o leto smo p r i r e j a l i poseben Teden za z b i r a n j e odpad­kov , v e n d a r p a včasih brez p r a v e g a uspeha . E n k r a t n i b i l o v o z i l , drugič skladišč, tretjič je vsak r e k e l , d a se to no izplača. O d k a r p a so se cene o d p a d k o m , z l a s t i k o v i n a m »popravi le« , p a n i t reba posebne p r o p a g a n ­do. V s a k o d n e v n o gredo vozički, t u d i vo zov i , p r o t i skladišču »Odpada« v Bršlj inu, na lo ­ženi s s taro k r a m o , največ s s t a r i m železom. I zpod mos tu n a S u k l j e v i ces t i je štirinajst­le ten f an t z v e l i k i m d r ogom, k i je ime l n a k o n c u k a v e l j , v l e k e l i z vode s ta re lonce, ponve i n d r u g o ropot i j o . »Pa se izplača z b i r a t i s t a ro že lezo ! « , ga povprašam. »O, se­veda še izplača! Včeraj sem p e l j a l n a vo­zičku 75 k g take robe, p a sem d o b i l zanjo 350 d i n . Danes m o r a m n a b r a t i t u d i v sa j za toliko«, m i je o d g o v o r i l pod j e tn i f ante .

D a , izplača se ! Štiri a l i p e t k r a t bo za ­pe l j a l z m a l i m vozičkom v Bršlj in, k j e r vse tako j izplačajo i n — fant bo i m e l nove čev l je ! Prepričan sem, da se sedaj ne bodo več do lgo v a l j a l i k u p i s t a r e g a železa povsod t a m k j e r j i h n i t r eba ko t n a p r i m e r bodeča žica ob cest i v Srebrničah, k i že od vo jno sem p r o p a d a n a pros tem i n se je dos le j n i nihče u s m i l i l . -C

IZ PREČNE V našem K L O i m a m o dve e k o n o m i j i , k i

s ta o d d a l j e n i d r u g a od d r u g e k o m a j četrt ure . D e l a t a p a seveda v s a k a po svo je , t ako d a n i p r a v e g a u s p e h a ne tu ne t a m . Po­trebno b i b i l o , d a b i se združili i n uspeh b i b i l v s e k a k o r boljši. V s t o p i l o na j b i še neka j n o v i h članov, k i b i v z a d r u g i lepše živel i kot n a s v o j i k r p i zeml je . Upamo, d a se bo to s tan je letos izboljšalo.

. * V o l i t v e v občinski odbor O F so končane.

T u d i o r g a n i z a c i j a A F z dobro n a p r e d u j e . Z a 8. m a r e c so žene napek le r a z n e g a p e c i v a ter o b d a r o v a l e družine p a d l i h borcev . P r e d k r a t ­k i m je b i l zaključen t u d i k r o j n i tečaj, k i je p r a v dobro uspe l . Obiskovalo g a je 41 dek le t i z bližnjih i n d a l j n j i h v a s i . Ob za ­ključku so pokaza l o svoje znan je . Z a p r a z n i k žena so u p r i z o r i l o t u d i k r a t k o i g r i c o »Mej ­nik«.

Odbor Z B je spre j e l v članstvo še vse t i s te , k i so i m e l i z a to pogoje , t ako . d a je članstvo po ras t l o od 97 n a 120 članov. P r e d ­v ideno je, da b i o r g a n i z a c i j a Z B p o s t a v i l a s p o m e n i k p a d l i m borcem i n t a l c e m , če le mogoče še letos.

« P r e d d n e v i je biH občni zibor spdošme k met« ti­

ske zadruge . I z v o l j e n je b i l n o v i odbor , s t a r i p a razrešen. N o v i odbor je t a k o j p o k a z a l , d a bo začel z načrtnejšim d e l o m , zato smo prepričani, d a so bo s tan je K Z zna tno izboljšalo. N o v i odbor Je že p r e d l a g a l u s t a ­n o v i t e v s a d j a r s k B g a , živinorejskega, š iv i l j ­skega i n krojaškega odseka. J . C .

IZ TRIBUĆ SE OGLAŠAJO V m r z l i h f e b r u a r s k i h večerih smo pričel i

p l e t a r s k i tečaj. 12 m l a d i n k je p r i h a j a l o red­no v sak večer v šolo, k j e r so s i — s pesmi j o p r i d e lu — sp l e t l e p r a v lične Izde lke i z ličkanja, k i g a i m a m o p r i nas zelo v e l i k o . Tečaj je b i l v soboto 15. m a r c a zaključen v vese l em razpoloženju ob g o d b i , pe t jn i n smehu ter p r a v dobro obloženi m i z i .

K r a j e v n i odbor Zveze borcev n a m e r a v a 27. a p r i l a o d k r i t i n a pročelju osnovne šole s p o m i n s k o ploščo p a d l i m bo r cem i z Tribuč. M l a d i n s k a organizac i j « z b i r a med vaščani dena rne p r i s p e v k e z a k r i t j e stroškov. V iate

namene bo po rab l j en t u d i čisti dobiček i g r e , k i jo p r i p r a v l j a j o starejši člani O F v mesecu a p r i l u . N a v z l i c t emu , d a n e k a t e r i i g r a l c i de la jo n a p o l j u , d r u g i v p i s a r n a h , so se za i g ro s i l n o navdušili i n se pričeli učiti z i z r e d n i m vese l j em. P r a v gotovo j i m bo t u d i dobro uspe la . c-a

P O D T U R E N

G a s i l s k o mo t o rno b r i z g a l n o smo d o b i l i . G a s i l s k o društvo v P o d t u r n u je b i l o že pred vo jno med najboljšimi. M e d vo jno m u je b i l o uničeno vso g a s i l s k o orod je i n d r u g a op r ema , zato je b i l a vroča želja vseh čla­nov društva i n d r u g i h domačinov, d a 8i čimprej spet obnov i j o i n n a k u p i j o prepo-t rehno g a s i l s k o opremo . L a n i so začeli p r i ­p r a v l j a t i g r a d n j o g a s i l s k e g a doma . "2 čla­nov društva je o p r a v i l o p r i t em nad 2000 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r .

P r i j e t n a vest z a g a s i l s k o društvo i n osta le Podturnčane je b i l o p r ed d n e v i spo­ročilo O k r a j n e g a s i l s k e zveze, d a j i m je dode l j ena n o v a m o t o r n a b r i z g a l n a i n 100 m c e v i . V soboto 22. m a r c a so šli ponjo . Jože M e d i c je zaprege ! k o n j a p r ed okrašen voz , ko t da gre n a sva tbo . P r i s e d l o je še neka j f u n k c i o n a r j e v društva i n t u d i harmonikaša so p o v a b i l i s seboj. V s a k , k i j i h je srečal na ces t i , je m i s l i l , da gredo n a j m a n j po kakšno i m e n i t n o nevesto . . .

V p r v i p o l o v i c i a p r i l a n a m e r a v a j o mo-to rko »uradno« p r e i z k u s i t i . T a k r a t bo t u d i večja g a s i l s k a p r i r e d i t e v . N o v a m o t o r k a p o m e n i v e l i k o p r i d o b i t e v z a g a s i l s k o d r u ­štvo i n vso oko l i c o .

IZ Z O R E N C E V PRI B U T O R A J U

Bliža se p o m l a d , zaključujejo 6e gospo­d i n j s k i tečaji. T u d i v Z o r e n c i h je tečaj že zaključen. T u je b i l po zadružni s e k c i j i o r ­g a n i z i r a n p l e t i l j s k i tečaj, o r g a n i z a c i j a A F 2 p a je p r i p r a v i l a ' g o s p o d i n j s k i tečaj. O b a sta b i l a zelo uspešna. N a zaključek so b i l i

p o v a b l j e n i t u d i starši tečajnic, k i so z ve­se l j em g l e d a l i , k a j so se d e k l e t a naučila v r a z m e r o m a k r a t k e m času. Navzoči p a so b i l i t u d i z a s t o p n i k i S v e t a za prosve to , O k r a j n e g a o d b o r a A F Z , O k r a j n e g a o d b o r a O F i n O Z K Z . Z a s t o p n i k S v e t a za prosve to tov. M a r t i n M o l e k je obrazložil pomen teh tečajev. G o s p o d i n j s k i tečaj je v o d i l a tov. I v a n k a M e d v e d , p l e t i l j s k e g a p a tov. P e p c a M i l e k , obe i z Črnomlja. L . C.

J o in ono iz Kočevia Okrajni odbor ljudske prosvete v K o ­

čevju je i m e l te d n i sejo, n a k a t e r i se je k o n s t i t u i r a l n o v i odbor . Z a p r e d s e d ­n ico je b i l a p o n o v n o i z b r a n a tov. P e p c a Debe l j ak , za p o d p r e d s e d n i k a tov. P o l d e Merčun, z a t a j n i k a tov. Tone Serce r , za b l a g a j n i k a tov. S tane Jajtič i n t o v a ­riš A l o j z J a m n i k za gospodar ja . P o k o n ­s t i t u i r a n j u so ' r a z p r a v l j a l i o u r e j e v a n j u statistične službe, o r a z n i h težkočah k u l t u r n o - p r o s v e t n i h društev ter o p r i ­p r a v a h za M l a d i n s k i t eden. V o k v i r u M l a d i n s k e g a t edna bodo 25. m a j a p r o ­s lave i n p r i r e d i t v e po r a z n i h društvih, 22. j u l i j a p a bodo večje ok ra jn e p r i r e ­d i t v e v Kočevju, R i b n i c i i n . Sodražici. Istega dne bo n a G o r i n a d Sodražico odk r i t j e s p o m i n s k e plošče M a j d i S i l e .

Na predvečer Titovega rojstnega dne bo v d v o r a n i Šeškovega d o m a v e l i k a t e l o vadna a k a d e m i j a te lesno vzgo jnega društva »Part izan« . Z a to p r i r e d i t e v je že sedaj v e l i k o z a n i m a n j e .

Željnske jame so m a r s i k o m u še n e ­znane , v e n d a r kažejo t o l i k o p r i r o d n i h l epo t i n iger na rave . J a m e so ze lo o b ­širne, toda zanemar j ene . L e p i k a p n i k i so n a r a v n i ok ras željnskih j a m . S e d a n j i K r a j e v n i l j u d s k i odbo r Z e l j n e n a m e r a ­v a n a p r a v i t i te j a m e pristopnejše i n j i h n e k o l i k o u r e d i t i . V nepos r edn i b l i ­žini j a m e bo K L O u s t a n o v i l m o d e r e n go s t i n sk i ob ra t z l e p i m n a r a v n i m v r t o m . Obo j e bo l epa izletniška točka za m e ­ščane i n okoličane.

N a d n e v n . k o p u r u d n i k a Kočev je so pričeli g r a d i t i n o v o i z vozno p rogo , k i

OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM L I S T U «

Čimprej pričnemo z zdravljenjem jetike, tem bolj zanesljivo jo bomo odpravili!

Poslužujte se fluorografskih pregledov, ki odkri­vajo jetiko že v samem začetku!

Razpored rcnlgensheća stihoma pliuć prebivalcev novomeškega ohraia

KLO Šmarje — dne SI. marca 1952: V G o r . V r h p o l j u od 8. do 11. u r e ; v vas i M i ­hovo od 10. do 11. u r e ; v D o l . V r h p o l j u od 11.15 do 12. u r e ; v Šmarju od 11.15 do 12.40; v v a s i S e l a od 15. do 15.45 u r e ; v Drči p r i s a m o s t a n u od 16. do 17- ure .

KLO OREHOVICA - dne 31. marca 1952: C e r o v l o g od 8. do 9.30 u r e ; dne 1. aprila 1952: v G o r . S t a r i v a s i od 7.15 do 8.15 u r e ; v O r e h o v i c i od 8.30 do 10. u r e ; v H r a s t j u od 8.30 do 10.30 ure .

KLO Gradišče — dne 1. aprila 1952: v v a s i P r i s t a v a od 10.20 do 11.20 u r e ; v D o l . M o k r e m p o l j u od 10.45 do 11.45 u r e ; v D o l . Gradišču od 14. do 16. u re .

KLO St. Jernej — dne 31. marca 1952: v D o l . B r e z o v i c i od 15. do 15.50 u r e ; dne 1. aprila 1952: v Go r . B r e z o v i c i od 14^ do 15. u r e ; v D o l . M a h a r o v c u od 15.30 do 17. u r e ; v D o b r a v i c a h <>d 16.30 do 17.30 u r e ; dne 2. aprila 1952: v Smaljčji v a s i od 7. do 8.15 u r e ; Z a D r a m o i n Ro je p r i K r o m a r j u od 7. do 8.15 u r e ; v M i h o v i c i od 8.30 do 9.30 u r e ; v R a z d r t e m od 8.30 do 9.15 u r e ; n a V r h u od 9.30 do 10.20 ure .

KLO Doli — dne S. aprila 1952: v v a s i V r h e od 7. do 8. u r e ; n a Dolžu od 7. do 9.15 u r e ; n a Zajčjem v r h u od 9.30 do 10.45 ure .

KLO Stopite - dne 3. aprila 1952: V e l . Orehek o d 11. do 12.30 u r e ; v S t o p i c a l i o d 14. do 15.30 u r e ; v Crmošnjičah od 16. do 17.30 u r e ; v s t . Joštu od 16- do i s . U r e ; dne 4. aprila 1952: n a D o l . Teški v od i od 15.80 do 16. u r e ; dne 5. aprila 1952: v Hrušici od 7. do 8.15 u re .

KLO Podgrnd — dne t. aprila 1952: n a P r i s t a v i od 7.30 do 9.30 u r e ; v P o d g r a d u od

Uspešno pokončavanje poljskih vran v črnomi u P o l j s k e v r a n e so med najškodlj ivejšimi

p t i c a m i . E n a k o n e v a r n e so m l a d e m u zajčje m u r o d u i n p l e m e n i t i d i v j a d i kot p o l j s k i m p r i d e l k o m . Pokončavanje v r a n je mod važ­n i m i n a l o g a m i l o v s k i h družin, pomoč p r i tem p a so j i m dolžni n u d i t i t u d i kmet j e . N a j b o l j uspešen način uničevanja v r a n je z a s t r u p -1 j en je z j a j c i , k i se poleže n a sveže p r e o r a n o n j i v o . P r i z n a t i pa j e t r eba , d a so k m e t j e po večini ze lo s k o p i , ko j e t r e b a d a t i j a j ca v t a n a m e n , čeprav d e l a j o n j i m v r a n e i z l e t a v l e to večjo škodo. V r a n e so se med vo jno i n po n je j zelo razmnoži le i n povzročajo po n e k a t e r i h k r a j i h novomeškega im črnomelj-s k e g a o k r a j a občutno škodo.

F L U O R i , G R A F I J A

je najmočnejše sredstvo v borbi proti tuberkulozi!

Udeležite se brezplačnega slikanja pljuč!

Člani l o v ske družino v Črnomlju so letoš­n j i sneg dob ro i z k o r a s t i l i z a zastrupl je -n je v r a n . O p a z i l i so, d a *® v r a n e p r i i s k a n j u h r a n e r ade zadržujejo na nekem smetišču v bližini mesta . K o t p r a v i j o , so j i h včasih o p a z i l i n a tem smetišču do 200. k a j t i v r a n a , k o na jde h r a n o , t ako j o tem obves t i vso šte­v i l n o »žlahto«. T o j o pad lo v oči z n a n e m u »lisičjemu strahu« V o j k o t u . Pobudo , k a k o iz­ves t i z a s t rup l j en j e , pa j e d a l d r u g i član d r u :

žlne, Lo j ze , med domačimi i m e n o v a n t u d i »r ibja smrt«. V M e s t n i m e s a r i j i s t a s i pre­s k r b e l a t r i l i l r e telečje k r v i . To s ta z a s t r u ­p i l a s fos for jevo pasto i n v a b o s t r e s l a na smetišče. S e v eda s ta p r e i p o s k r b e l a , d a n i nihče n e p o k l i c a n i h pričel z r a v e n . Uspeh je b i l n a d vse pričakovanje dober . V s e v r a n e , k i 6o se ves dan gos t i l e z z a s t r u p l j e n o k r v j o , so p o g i n i l e . N a d dves t o so j ih . našteli m r t v i h po bližnjem g r m o v j u im gričkih. S a m o n a enem mestu j i h j e V o j k o p o b r a l o k r o g 50.

Pr iporočl j ivo je, d a se bi e n a k e g a načina z a s t r u p l j a n j a vram poslužile t u d i d ruge l ov ­ske družine- P . M .

7.30 do 9.30 u r e ; v V i n j i v a s i od 9-45 do 10.30 u r e ; v V e l . C e r o v c u p r i B a d o v i n c u od 11. do 12. u r e ; v Koroški V a s i od 13.30 do 14.45 u r e .

MLO Novo mesto — dne i. aprila 1952: S k a l i c k i j e v a u l i c a od 16.30 do 17.15 u r e ; K m e t i j s k a šola G r m od 16.30 do 17.15 u r e (na šoli ) .

KLO Gaberje — dne 5. aprila 1952: v G a b e r j i h od 8.80 do 11.30 ure .

KLO Smolenja vas — dne 5. aprila 1952: V e l i k i S l a t n i k od 7. do 9. u r e ; dne 7. aprila 1952: n a Ratežu od 7.30 do 9. u r e , P o t o v r h od 14. do 15.30 u r e ; n a M . S l a t n i k u od 16. do 17.15 u r e ; n a V e l . C i k a v i od 16. do 17.15 u r e ; dne S. aprila 1952: v S m o l e n j i v a s i od 7.30 do 10. u r e .

KLO Brusnice — dne 7. aprila 1952: v M a l . B r u s n i c a h od 9-30 do 10.15 u r e ; v V e l . B r u s n i c a h od 9.30 do 12. u re .

N O V O M E Š K I Č E B E L A R J I S O I M E L I O B Č N I Z B O R

IN S T R O K O V N O P R E D A V A N J E

2e 17. f e b r u a r j a t. 1. je b i l občni zbor novomeškega čebelarskega d r u ­štva. Z a i z j emo od d r u g i h l e t se je l e ­tošnjega občnega zbo ra udeležilo l epo število čebelarjev, k a r je dokaz , d a se člani z an ima j o za de lo svo je o r g a n i z a ­ci je. De l o društva je b i l o l a n i p l odno , k a r je z a s luga p r e d s e d n i k a V a l e s a i n t a j n i k a . M i k e c a .

Po poročilih je b i l o največ r a z p r a v e o dode l j e van ju a j d o v i h pašišč, k e r so se p r i t em večkrat dogaja le napake , z a r a d i k a t e r i h je i m e l m a r s i k a t e r i čebelar

, škodo. S k l e p je b i l , d a se bo m o r a l i v s a k čebelar, k i p r i p e l j e čebele n a p a -

sišče, držati r a zpo r eda društva. S k l e ­n i l i so t u d i , d a se v m a j u skliče širši ses tanek čebelarjev, n a k a t e r e m se bodo pogovo r i l i o a j do v ih pasiščih.

V nedel jo , 23. m a r c a , so i m e l i čebe­l a r j i s t r o k o v n o p r edavan j e , ka te rega se j e udeležilo 85 čebelarjev. P r e d a v a l je tov. K o r e n o n a l e z l j i v i h b o l e z n i h čebel, z l a s t i o g n i l o b i i n »nosemi«. D o b r o s t r o ­k o v n o p r i p r a v l j e n o p r edavan j e i n p o ­l j u b n o raz lagan j e p r e d a v a t e l j a sta z b u ­d i l a p r i čebelarjih v e l i k o z a n i m a n j e i n s i p o d o b n i h p r edavan j želijo še. P r e d a ­va te l j je ob k o n c u to t u d i o b l j u b i l .

V. L i l i j a

bo omogočila večjo p r o i z v o d n j o i n p o ­c e n i l a p r o i z v o d n e stroške. G r a d n j o p r o ­ge so p r e v z e l i z a v e d n i r u d a r j i v a k o r ­d u i n je n a d e l u več p a r t i j .

De l o Okra jne l judske tehnike v K o ­čevju. N a r e d n i l e t n i skupščini O k r a j n e L T v Kočevju, ka t e ro je v o d i l zaslužni p r edsedn ik , d i r e k t o r r u d n i k a tov. M a r ­t i n Klančišar i n j i je p r i s o s t v o v a l tud i z a s t opn ik Republiškega odbo ra T.T t o ­variš S p o l a r , je b i l posebno z a n i m i v i n p o m e m b e n re f e ra t p r e d s e d n i k a t o v a r i ­ša Klančišarja o p o m e n u i n n a m e n u L j u d s k e t ehn ike . T a je, pomaga t i g r a ­d i t i i n u t r j e v a t i naše gospodars tvo i n k r e p i t i našo o b r a m b n o moč. L j u d s k a t e h n i k a bo n a p r a v i l a v e l i k o delo , če se ­z n a n i s t e m e l j n i m i z a k o n i t e h n i k e d e ­l o vne k o l e k t i v e G A P a , L I P a , t e k s t i l n a tovarne , r u d n i k a , o b r t n i h d e l a vn i c , d r ­žavnih posestev i n k m e t i j s k i h obde l o -n i h z ad rug . V s e te k o l e k t i v e je t r eba v zga ja t i tako , d a bodo z n a l i čuvati s t r o ­je i n v o z i l a , da j i h bodo z n a l i p r a v i l n o izkoriščati, da bodo z n a l i da t i p r ed l oge za nove, bo l j r a c i ona lne i n bo l j p r i ­k l a d n e stro je , da bo z n a l v s a k človek u p r a v l j a t i vsa j z e n i m s t ro j em. S e k r e ­tar tov. Drobnič je na to o r i s a l d e l o p o s a m e z n i h k l u b o v : A e r o - k l u b a R i b n i -ca-Kočevje, A v t o - m o t o društva Kočev ­je, R a d i o - k l u b a Kočevje , F o t o - k i n o k l u b a Kočevje, F o t o - k l u b a Kužel j i n A v t o m o t o - k l u b a R i b n i c a . O p o d r o b n o ­s t i h de la v teh k l u b i h bomo še p o r o ­čali. O b z a k l j u č k u z b o r o v a n j a so b i l i spre j e t i na s l edn j i s k r e p i : P r i p r a v i 1 se ra z s t ava Vseh f o t o - k l u b o v v j esen i , i z ­vede jo se m a n e r v i v s k l o p u J L A , u s t a ­n o v i t e v A v t o m o t o - k l u b a v Sodražici, v Kočevju je t r eba o r g a n i z i r a t i tečaj za p o p r a v l j a n j e v o z i l , 21. m a j a bodo v R i b n i c i p a d a l s k i s k o k i , o r gan i z i r a j o se e l e k t r o - s t r o j n i tečaji i n p r e d a v a n j a t e r us t anov i t e v k m e t i j s k o - s t r o j n i h k l u b o v v Kočevski R e k i , L i v o l d u , S t a r i c e r k v i , Kočevju i n R i b n i c i . — \ Q

0 delu Rdečeqa križa v Črnomlju

K m a l u bo p r e t e k l o osem le t . o d k a r j e b i l n a o svobo j enem o z em l ju v Črnomlju u s t a . n o v l j e n R K S l oven i j e . Tz s k r o m n i h začetkov j e k m a l u z r a s l a močna o r g a n i z a c i j a , k i j e Se med v o j n o z a j e l a s k o r a j s l e h e r n o vas v B e l i k r a j i n i , t a k o j po končani v o j n i p a j e za j e l a vse o s t a l e p rede l e S l o v e n i j e . M e d v o j ­no i n v l e t i h po v o j n i je Rdeči križ v e l i k o p o m a g a l p r i d e l i t v i pomoči t e r t a k o lajšal gor je , k i g a j e povzroči la v o j n a . I s k a n j e pogrešanih, p a d l i h i n u j e t i h je bMa d r u g a važna n a l o g a te o r g a n i z a c i j e . T u d i t u j e R K mnogo p o m a g a l . Res p a je , d a je p r i t e m m a r s i k j e b i l o de lo z a p o p u l a r i z a c i j o te n a j ­bo l j razširjene človekoljubne o r g a n i z a c i j e po t i sn j eno ob s t r a n . R K p a n i s a m o dob ro ­d e l n a o r g a n i z a c i j a , pač p a t u d i mogočna vez med n a r o d i i n t r d e n b r a n i k m i r u v sve ­t u . V s e to. k a r smo do seda j z a m u d i l i p r i šlrjemju ide je R K i n tolmačenju n j e g o v e g a pomena v današnjem času je t r e b a v bodo­čem d e l u n a d o k n a d i t i .

O k r a j n i o d b o r R K v Črnomlju j e n a s v o j i l e t n i skupščini r a z p r a v l j a l o s v o j e m dosedan j em de lu i n p o m a n j k l j i v o s t i h M i m o o d b o r a n i šla n o b e n a p r i r e d i t e v v o k r a j u , t a k o n a p r i m e r deseta o b l e t n i c a O F l n L j u d s k e a r m a d e , 400-letnica s l o v e n s k e k n j i g e i n podobne N a d v s e d o b r a je b i l a p r i r e d i t e v v T e d n u R K . k i j e b i l a fi." o k t o b r a 1951. N a skupščini so r a z p r a v l j a l i t u d i o n u j n i po­t r e b i po rešilnem a v t o m o b i l u za B e l o k r a ­j i n o . O k r a j n i odbo r R K so je o b r n i i za po­moć t u d i na b e l o k r a n j s k e r o j a k e v A m e r i k i i n u p a , d a m u bo uspe lo z b r a t i s r e d s t v a z a n a k u p a v t o m o b i l a M e d s k l e p i , k i j i h ie •prejela skupščina, ie t u d i n a d a l j n j e širje­n j e ide j e R K pod p a r o l o ; V s a k državl jan n a i bo t u d i član R K !

• r * i $ najnujnejše na loge , k i j i h j e spre ­j e l a l e tna skupščina p a spada z b i r a n j e po­moči za oškodovance v t o l m i n s k e m o k r a j u . O k r a j n i odbo r z b i r a t u d i p redmete , k a t e r e bo pos l a l na m e d n a r o d n o r a z s t a v o R K v m e s t u T o r o n t o v K a n a d i , k i bo letos ob p r i ­l i k i X V I I I . m e d n a r o d n e kon f e r ence R K .

—ar

Og£asL

V E C Č E V L J A R S K I H P O M O Č N I K O V s p r e j -me M e s t n a i n d u s t r i j a čev l jev v N o v e m mes tu . I z u r j e n i na j bodo p r e d v s e m v go j -t a r s k e m šlvanem de lu i n podobno. S p r e j ­memo štiri čevl jarske prešivalke. Z a pre ­l i v a t k o s p r e j m e m o l u d i dobro š iv i l jo , k i Ima vese l je do tega de l a . — S t a n o v a n j e z a

Eomočnlke s a m c e se po d o g o v o r u dob i l a h o t u d i p r i pod j e t j u . I n t e r e s e n t i naj pog

Ijejo p i smene ponudbe n a naš nas l o v a l i Da na j se j a v i j o osebno.

M e s t n a I n d u s t r t j a čev l jev . N o v o mesto .

O S K R B N I K A z a p l a n i n s k o kočo n a G o r j a n ­c i h In pos t o j anko n a Trškt g o r i Išče P l a n i n s k o društvo v N o v e m mes tu . Plača po d o g o v o r u . Natančnejše poda tke dob i j o In­te resen t i v p i s a r n i »Putnika« v N o v e m mes tu G l a v n i t r g .

K U P I M O vezane aM z v e z a n e l e t n i k e tn posamezne številko s t a r i h d o l e n j s k i h to k a l n i h časopisov (Do l en j sko nov i r e . R e s n i g l a s o v i , Do l en j ec , Sedanjos t . D o l e n j s k e nov i c e Iz l e t a 1939 Itd. . Plačamo u g o d n o ceno. P o n u d b e pošljite uredništvu D o l e n j ­s k e g a l i s t a . N o v o mestu, poštni p r e d a l 33.

Medvedovo „Slovo od Bele krajine" M e d m n o g i m i k u l t u r n i m i de l a vc i ,

k i j i h je službena pot za daljšo a l i krajšo dobo zanes la v B e l o k r a j i no , je b i l t u d i p e sn ik A n t o n M e d v e d (1869—1910). D o m a iz številne o b r t n i ­ške družine v K a m n i k u , je zgodaj i z ­g u b i l mate r , se p r e b i l skoz i g imnaz i j o i n bogos lov je i n 21. s ep t embra 1892 n a ­s t op i l p r v o k a p l a n s k o službo v Semiču. T u je osta l do 13. j u n i j a 1894, ko je b i l premeščen za k a p l a n a v Črnomelj, od kode r p a je b i l že po t r eh mesec ih (21. s ep t embra 1894) p r e s t a v l j en v Šmarje. D v e l e t i službovanja v B e l i k r a j i n i sta b i l i zan j med najlepšimi l e t i , k i j i h je preživel, saj ga je k a s n e ­je do le te lo še deve t službenih p r e m e ­s t i t ev i n v r s t a težav i n bolečih r a zo ­čaranj. K o t B e l o k r a j i n o je v z l j u b i l m o r d a samo še oko l i co Prešernove V r b e , saj je koma j t r i l e ta p r e d s m r t ­jo p i s a l p r i j a t e l j u F r a n c u S a l . Finžgar-j u : » . . . D a b i tud i le d o b i l po lno po ­k o j n i n o ! Prošnja še n i rešena. B r e z n i c a

SLOVO OD BELE KRAJINE

P o z d r a v l j e n a K r a j i n a b r e zna , R o j a k o v m o j i h be l i d o m ! P o z d r a v l j e n a m i , s r c a nežna, Spo j ena tesno z m a r s i k o m !

P o z d r a v l j e n e m i loze t ihe, K a m o r ne seza so lnca sv i t , K j e r s lavec v noč pošilja v zd ih e n a v e j ah b u k e v i n r a k i t !

P o zd ra v l j ene , gor ice m i l e , K i vas p o k r i v a t r t j a g r o zd ! K a k o so pesm i se g las i le , K o t u z o r e l je b u j n i g ro zd !

P o z d r a v l j e n a , k r a l j i c a K o l p a , In V l a h i n j a i n s i v i K l e k , K i nad K r a j i n o l i k i s t o lpa Oziraš se že m n o g i v ek .

P o z d r a v l j e n a mesta , ne v e l i k a , A k r a l j i be lega sve ta : Črnomelj, Semič i n M e t l i k a , P o z d r a v l j e n i m i od s r c a !

N e z a b i m t u d i vas, j u n a k i , G r a d o v i , priče d a v n i h let, Pobrežje, K r u p a i n M r z l a k i , P o d t u r e n , G r a d c a l ep i svet.

K a k o s em v z l j u b i l vas , o z n a n c i Z gor ic i n k a m e n i t i h t a l . K a r t e m n i vas meje G o r j a n c i I n t ihe K o l p e m o d r i v a l .

P o p e v k e m i l e v tožnem d u h u , čutečih vaših prs i j j ek, Se danes m i zvene v p o s l u h u , Z v e n e l e bodo m i n a vek .

Očaran sem poslušal dede, Može r a zbo rne s i v i h l a s ; G l o b o k o v t i s n i l n j i h besede V s rce — m o d r o s t i zd rave glas.

Iz k n j i g učenih proučaval S v o j r o d n i j e z i k sem nekoč; Čim dl je , t em jasneje s p o z n a v a l Bogas t vo , n jega k l e n o moč.

Prišel sem k v a m . V s p r e j e t p r i j a zno T a k o j s em v dušo vas ob je l , I n g l eda l i n poslušal pazno K a r n a r o d vaš je de la l , d e l .

Učil s em večne vas resn ice , K a r božji n a m u k a z v e l i , T o d a s l ovenske govor ice — T e mene ste učili v i .

K a k o določen, čist i n v e r en , K a k o u m i j i v , domač, k r e p a k , Čutilom, m i s l i m ves p r i m e r e n J e z i k a v a m i z ra z je v sak .

C e p r a v d o m n e v a zbor učeni, D a j e z ik kaže l j u d s t v a dar , P o t e m , srce, r adu j se v m e n i ! P o s l e d n j i n i naš ora tar .

Ubožen, p repros t n a zunan je , P o duši da rov i t , bogat, V s e k d a r za dobro vne t dejanje, P o z d r a v l j e n bod i , b e l i brat .

M i r u i n sreče ure z late , Uživaj v edno z a r od tvo j , K o t v e k o m a j spomine nate J a z v s r c u nos i l b o m s seboj.

J 0 2 E D U L A R

se m i je g loboko v s a d i l a v srce i n ne m o r e m jo po zab i t i . Semič — B r e z n i c a ! A l f a — ornega ! . . . «

Semič ga je z z a n i m i v o oko l i co i n g o s t o l j u b n i m i l j u d m i tako j p r i t e g n i l nase. 2e mesec d n i po s vo j em p r i h o d u v B e l o k r a j i n o piše Finžgarju, da i m a dos t i de la , z l a s t i n a o d d a l j e n i h podruž­n i c a h , i n da i m a prece j ob i lno v i n s k o bero i n da p r a v p r i d n o piše pesmi . V s a k večer t a r o k i r a z učiteljem i n uči­te l j ico v domači čitalnici, včasih pa se j i m pridružita tud i d e k a n i n d r u g i k a p ­l a n . P o h v a l i i z v r s t n a i n z d r a v a v i n a , pove, d a i m a svoj h r a m , h l a d i l n i c o pod n j i m i n bra jdo , k i pa ne d a dost i g r o z d ­ja . Toda k a r je g lavno , l jud j e ga ima jo zelo r a d i .

K a k e g a posebnega družabnega ž iv­l j en ja v Semiču, k i ga t a k r a t še n i v e za l a s s v e t om železnica, M e d v e d pač n i moge l pričakovati. Za to se je včasih počutil prece j osaml jenega , k a r j e 1. m a r c a 1893 t u d i potožil v p i s m u p r i j a t e l j u Finžgarju: »Tu je živl jenje jednolično i n p o z i m i dolgočasno. S i c e r pa m o r d a že n i s em k m a l u t o l i k o same­v a l , nego l i tu . P r a v tako.« H v a l a B o ­gu, m o d r i c a m i je t o l i m i l o s t n a , da sem že L a m p e t u ( u r e d n i k u D o m a i n sveta) p o s l a l b l i z u 40 pesmi j t u zloženih.« In ma l o da l j e : » . , . L j u d j e , z l a s t i možje me ima jo ze lo r a d i (a t e r c i j a l k e ne).«

V s a m o t i je M e d v e d v e l i k o u s t v a r j a l i n je že d v a meseca po s vo j em p r i h o ­d u v B e l o k r a j i n o sporočil u r e d n i k u dr . F r , L a m p e t u , da i m a na čisto p r e ­p i s a n i h p e sm i , k i j i h je vse zložil t u k a j . D o b r o leto kasne je spet poroča Finž­g a r j u : V e l i k o de lo p r i p r a v l j a m : O s t r o v r h a r , t raged i j a v 5 de j an j ih . P r v i dve de j an j i s ta gotov i , d a l j n a pod robno zasnovana . Vede remo , ka j bo i z t e ga . . « In spet n a p r e j : » . . . T u k a j n a t a n k o p r i ­sluškujem l j u d s k i govor i c i . T o t i je

k r a s n o ! M a r s i k a j s e m si že p r i d o b i l , m e d d r u g i m t u d i spoznanje , k a k o bore m a l o poznajo j e z i k l jub l j ( ansk i ) rdeči gospodje (= kanoniki ) . « 1

T a k o sta torej po t eka l i p e s n i k u M e d v e d u dve l e t i , k i j u je preživel med B e l o k r a n j c i . De lo m e d l j uds t v om , po podružnicah, s k r o m n o r a z v ed r i l o v se-miški čitalnici i n t i ho l i t e r a r n o u s t v a r ­j an j e z a p i sa lno m i zo . Prisluškoval je b a r v i t i , sočni domači besedi i n to v e r ­j e tno p r a v pogosto p r i poliču v druž­b i semiških v i n o g r a d n i k o v . P r a v i j o , da je r a v n o v B e l i k r a j i n i s r ed i obširnih t r t i j v z l j u b i l Noe tovo v i n s k o rožo, z a ­r a d i ka tere je m o r a l kasne j e i s k a t i l e -k a v p r o t i a l k o h o l n e m zdravilišču P r a n t -ho f na Nižjem A v s t r i j s k e m . P a naj bo že k a k o r k o l i : Semič je b i l m e d n j e ­g o v i m i življenjskimi pos ta jami k r a j , n a ka te rega je po leg B r e z n i c e h r a n i l najlepše spomine.

V n o v e m b r u 1951 je J a n e z Janže-kovič iz Radov i ce , Št. 55, po svo j em s i n u študentu L o j z u pos l a l B e l o k r a n j ­s k e m u muze ju v M e t l i k i M e d v e d o v r o ­kop i s . D v a k r a t p r egan j ena d v o j n a po l a n a zuna j že po rumene l e ga p a p i r j a je to, z dolgo pesmi jo o s l ovesu od B e l e k r a j i n e . Z v e l i k o , umi r j eno , skora j šolsko vestno p i savo je n a p i s a n i h 16 k i t i c i n na k o n c u s to j i p r i p i s : Zložil pesn ik — k a p l a n A n t o n M e d v e d .

Janžekoviču, k i je b i l v l e t i h 1910 do 1912 v o r g l a r s k i šoli v L j u b l j a n i , je zadn je leto ta r okop i s p r ine s e l n jegov p r i j a t e l j , t a k r a t n i l j u b l j a n s k i študent Jože M o l e k z Boldraža p r i M e t l i k i . M o r d a b i jo k d o n a o r g l a r s k i šoli ug l a sb i l . No, ug l a sbena n i b i l a i n o b ­j a v l j e n a tud i ne. N a j jo vsa j zdaj bero B e l o k r a n j c i , k i j i m je b i l a namen j ena .

« C i t a t i so v z e t i i z M e d v e d o v i h p i s em , k i j i h je o b j a v i l Fmžgar 1. 1314 v D o m u in s v e t u .

0 vtisih z novomeikega kirurškega oddelka M a r s i k d o p r a v gotovo p o z n a s t a vbo , k i 6e

ponosno d v j g a n a l e v e m b r e g u K r k e — Žen­s k o bolnišnic«. T a k o i m e se je bolnišnice p r i j e l o , k e r j e b i l včasih t u l e porodniški odde lek sedaj p a je t u d i k i m r S k i .

T o j e k r a j s t r a h u , t r p l j e n j a , upanja., ve­se l j a , k r a j p o r a j a n j a n o v i h življemj, i>a t u d i k r a j . k j e r s e m p a t j a u g a s n e M v l j e n j e ; »ato p a g l e d a človek s t a v b o z mešanimi občutki: zda j s i vese l n a p r e d k a m e d i c i n s k e z n a n o s t i , zda j se t i v s i l j u j e j o m i s l i , k i j i h j e i z r a z i l So-fok les v »Ojdipu« :

»Praaen nič m l je vaše ž iv l jenje, rodovi . , J človeški I

K o m u je sreča k d a j več n a k l o n i l a ko t k r a t k o omamo,

a po o m a m i Lz t rezn jen je g renko ! «

S t o p i v a v s t a v b o ! V s k l a d u s hišnim re­dom te t a k o j p o t i p l j e v r a t a r i e a kod i n k a m -Človek b i m i s l i l , d a j e to 1« s i tnos t , p a n i t ako , Ce b i v s i v p r e k h o d i l i vsak čas k bo l ­n i k o m , b i j i h m o t i l i , po l eg t e g a p a b i b i l a večja možnost okuževanja- T e g a p a ne sme b i t i , k e r j e v sak dan o p e r i r a n i h več b o l n i ­kov . T o r e j po t rp l j en j e z v r a t a r i c o ! A k o j e b o l n i k s l a b , tedaj t i t a k o dovo l i j o , d a g a obiščeš k a d a r k o l i .

N a h o d n i k i h presenet i človeka s k r a j n a s n a g a i n t ekan j e osebja . Brž t i povedo, d a j e na * n i s t r a n i o d d e l k a s o p t i k a ( bo ln ik i z o k u ­ženimi, g n o j n i m i r a n a m i ) , n a d r u g i s i r an i , a s e p t i k a ( b o l n i k i z neokuženimi r a n a m i ) . P r e h a j a n j e i z o d d e l k a n a odde l ek n i dovo­l j eno d a se b o l n i k i ne okužujejo.

Bolniške sobe n i m a j o d o s t i b o l n i k o v (po 12), a i e v e n d a r preveč, če računamo s t e m . d a j e eden že z d r a v , d r u g i n e s t r p n o čaka operac i j e , t r e t j i se z v i j a v bolečinah i t d . Se­v e d a dev l j e j o najtežje b o l n i k e v posebno so­b ico . K e r se n a r o d o v a k u l t u r a izraža p red ­vsem v s k r b i za b o l n i k a , bo t r e b a m i s l i t i o d g o v o r n i m f a k t o r j e m t u d i n a to p o m a n j ­k l j i v o s t .

I s ta s k r b . t r p l j e n j e b o l n i k e t a k o j zbliža, g a d r u g z d r u g i m sočustvujejo, s i pomaga jo . Strežniki i n strežnice so s i l n o ves tn i , po­žrtvovalni i n v l j u d n i . K o j i h opazuješ t i nehote p r i d e n a m i e e l . d a na j b i se ob n j i h učili l epega v e d e n j a i n socialističnega h u m a ­n i z m a vs i — t u d i naši d i j a k i . Človek bi ko­maj ve r j e l , d a j e mogoče p r ep ros to kmečko dek l e v neka j l e t i h t o l i k o p r e v z g o j i t l . B r e z d v o m a ima v t em pog ledu u p r a v a h o l n i s n i -ce. p r i m a r u d r . Ba j e c , s i n d i k a t i n še k d o og romno za s lug . O p a z o v a l sem s. M a r i i o

Kmetijsko gospodarstvo GRM — Novo mesto

p r o d a j a

s a d n a d r e v e s a j a b l a n , breskev in orehov razl ičnih s o r t k a k o r

t u d i cepljenke

Potrebujete sobno pohištvo, stavbeno opremo, sode in ostale mizarske in sodarske izdelke? — Obrnite se na

D R Ž A V N O O B R T N O P O D J E T J E

P r v o v r s t n a i zde l a va Z m e r n e cene Zahteva j t e ponudbe

MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku

Državno obr tno podjet je

Um DVOR pn Žužemberku

p r e v z e m a v žaganje h l odov ino vseh v rs t . — Žagamo p r v o v r s t n e so r t imen te za i zvoz in domačo uporabo . P r e v z e m a m o t u d i večje količine do 6000 k u b . m letno. Pogodbe po najnižjih k a l k u l a c i ­j a h . — O b r n i t e se osebno a l i p i ­smeno n a naše podjet je , d a v a m postrežemo s točnejširni p o d a t k i

Tomšičevo, k a k o j e i z v e n u r a d n i h u r s t r e g l a težjega b o l n i k a vso noč i n se n i n i t i z a tre­nutek p r e m a k n i l a od poste l j e .

č im p r i d e do b o l n i k a p r i m a r i j dr. Bajeo. t a k o j občuti, da, je l j u b e z n i v , v l j u d e n , i z r e d ­no m i r e n tn išče duševnega s t i k a z n jdm. V r a z g o v o r u m i je tudi . s a m p r i z n a l , d a t o d e l a namerno k e r t a k o laže ugo t o v i bo lezen ter jo uspešno z d r a v i . Z a n i m i v o je, d a i m a j o b o l n i k i van j n e o m a j n o zaupan je . K o l i k o je to v r edno . J a n k o ve s a m o t i s t i , k i jo kda j v i s e l med živ l jenjem i n s m r t j o , p a m u j e k a t e r i rešil ž iv l jenje. ZaXo p a n i nič čud­nega , če hod i j o n a n j e g o v odde l ek b o l n i k i i z k r a j e v , M b i s p a d a l i p 0 ( j <j ruge bolnišnice. T u d i p r i m a r n e v a a s i s t e n t k a d r . M a s t e u o v a » e požrtvovalno t r u d i z b o l n i k i .

K e r s em i m e l p r i l i k o , d a s em o p a z o v a l r a z m e r e v zagrebški i n l j u b l j a n s k i bolniš­n i c i p r e d vojmo, morami reči, d a t a k o u r e j s n e g a o d d e l k a dos le j še n i s e m v i d e l .

Seveda p a je t r e b a p r i tej p r i l i k i opozor i t a odgovo rne f ak t o r j e t u d i n a p o m a n j k l j i v o s t i , k i j i h ne m o r e t a o d p r a v i t i n i t i u p r a v a n i t i p r i m a r i j : eno stranišče Z A k a k i h 30 b o l n i k o v n i k a k o r ne ziadostuje. T u d i c e n t r a l n a k u r j a v a n i t a k o v r e d u ko t b i h i l o t r e b a . To P a j e n u j n o po t r ebno z l a s t i v o p e r a c i j s k i d v o r a n i pa t u d i po h o d n i k i h l n s obah , k e r p r e h l a d l a h k o hi i tro updhne operirančevo živl jenje.

K e r j e k i r u r g o v e delo s i l n o o d g o v o r n o i n naiporno. m i s l i m , d a b i m o r a l a i m e t i dr . M a -s t e n o v a sobo n a m a l o bol j m i r n e m k r a j u ko t jo pač i m a .

N a j b i b i l e te v r s t i c e s k r o m n o p r i z n a n j e S v e t u z a zd ra v s t v o , dr . B a i o u . u p r a v i m vsem t i s t i m , k i v zo rno s k r b e za delo n a o d d e l k u ! A .

» T a k o n e k a k o končujejo z a p i s n i k i

k r a j e v n i h f r o n t n i h ses tankov i n t u d i k r a j e v n i h l j u d s k i h odborov ter zborov v o l i l c e v v m n o g i h p o d g o r j a n s k i h v a ­seh, k j e r še n ima j o e l e k t r i k e . T o je dokaz , d a l jud j e v najoddaljenejših v a ­seh znajo c en i t i električno s i l o , b rez ka t e r e s i skora j n i mogoče m i s l i t i n a ­p r ednega gospodars tva . Res p a je, d a t i s t i , k i j i m e l e k t r i k a že služi v v s a k ­d a n j e m življenju b o d i s i za razsve t l j avo , v g o spod in j s t vu a l i za pogon različnih s t ro jev , ne zna jo v edno te dobrote člo­veštva p r a v i l n o c en i t i . K o l i k o jeze i n ne r gan j a je, če zvečer z a r a d i p r e o b r e ­men j enos t i luč ne s ve t i dovo l j a l i p a če celo ugasne, k a r n i p r i t a k i nape tos t i nič čudnega. K a j p o m e n i e l e k t r i k a v gospodars tvu , so na jbo l j občutili D o ­len jc i , ko je v e l i k a količina n o v o z a p a d -lega snega v letošnji z i m i po t r ga l a d a l j ­novode i n smo b i l i d v a d n i b r e z e l ek ­tričnega t oka . M e s t a i n v a s i so b i l a v t emi , p r e n e h a l a je teči v o d a po v o d o ­vodu , u s t a v i l i so se v s i s t r o j i , s a m o -varčki so os ta l i m r z l i , p r a v tako e l ek ­trične peči. K o l i k o n a p o r o v so vložil i električar j i v t i s t i h d n e h , d a so p o p r a ­v i l i vse poškodbe n a d a l j n o v o d i h , k o ­l i k o je de la , p r e d e n zasve t i v v a s i e l ek ­t r i k a ! K o l i k o to s tane i n o d k o d p r a v ­z a p r a v dob i v amo električno energ i jo , to je za mars i ka t e r e ga potrošnika n e ­z n a n a u g a n k a . P r a v to pa n a m je da lo pobudo , d a smo se o b r n i l i n a u p r a v n i k a novomeškega obra ta D E S , tovariša P i r -na ta , k i n a m je radevo l j e pos t rege l s p o d a t k i .

Električno omrežje v novomeškem sek to r ju d o b i v a v g l a v n e m tok p r e k o R a j h e n b u r g a po d v e h da l j no vod ih , od k a t e r i h gre eden p r e k o Krškega po l j a po d o l i n i K r k e , d r u g i p a po M i r e n s k i d o l i n i do T r ebn j e ga . V s k r a j n i s i l i d o ­b i m o tok še i z Črnuč p r e k o t r ans f o r ­ma to r j a n a G r o s u p l j e m , toda le, če je t a m t oka dovo l j . V kritični noči 27. j a ­nua r j a je n o v o z a p a d l i sneg p r e t r g a l oba d a l j n o v o d a i z R a j h e n b u r g a , Črnuče p a niso ime l e zadost i t oka . D v e noči i n d v a d n i so d e l a l i električarji n a p o p r a v i l u teh v o d o v v snegu i n snežnem metežu. T o de lo n i t ako enos tavno , k a j t i p o t r ­gane so b i l e t u d i vse te le fonske žice, zato je b i l o t r eba p r e i s k a t i ves d a l j n o ­v o d v dolžini 150 k m od droga do d r o ­ga. T o v o r n i a v t o m o b i l je t ako j obtičal v snegu, zato so šli n a pot peš, s smuč­m i i n s a n m i . D a l j n o v o d je b i l p r e k i ­n j e n n a več k r a j i h i n za ceno največjih n a p o r o v so električarji že p r v i dan v g l a v n e m p o p r a v i l i poškodbe, toda t o k a n i mogoče spus t i t i , k e r so po t rgane te ­l e f onske žice in se n i mogoče s p o r a z u ­m e v a t i , d o k l e r se ne v rne j o mon t e r j i . L a h k o b i prišlo do nesreče, elektična s i l a ne po zna šale. Neg lede n a poškodbe p a je t r eba večkrat p reg l eda t i d a l j n o ­vode i n p r i t e m sp l e za t i na vsak n o s i ­lec, p a na j bo v r e m e kakršno k o l i .

M n o g o je Še prošenj za nape l j a vo e l e k t r i k e v razne vas i . K a k o ustreči v s em, k i b i jo r ad i ? Tovariš u p r a v n i k je p o v e d a l to le :

» V l a n s k e m l e t u smo z g r a d i l i na o b ­močju novomeškega o k r a j a t r i t r a n s ­f o rmato r ske postaje, po t egn i l i 11 k m da l jnovoda , nape l j a l i 50 k m omrežja ter v 30 vaseh n a p r a v i l i 552 priključ­kov . Seveda smo vse to l a h k o n a p r a ­

v i l i le s požrtvovalnim sode l ovan j em s a m i h vaščanov, k i so v večini p r i m e ­r o v o p r a v i l i v s a težaška d e l a i n k u p i l i m a t e r i a l . T u d i O L O je v e l i k o pomaga l . L e t o s bo mogoče ugod i t i r a z n i m vas em l e t o l iko , k o l i k o r s i bodo potrošniki električne energ i j e s a m i k u p i l i po t r e ­b e n i n s t a l a c i j s k i m a t e r i a l . P r i z n a t i p a je t reba, d a je n j egova cena prece j v i ­soka . T a k o stane po n o v i h cenah ena t r a n s f o r m a t o r s k a posta ja z vso op r emo o k r o g m i l i j o n d i n a r j e v a l i še neka j več, en k i l o m e t e r d a l j n o v o d a pa stane o k r o g 800.000 d i n . S t em mora j o računati v s i , k i želijo i m e t i električno energijo.«

Pogoste motn je i n p r e k i n i t v e e l ek ­tričnega toka so pos l ed i ca p r e o b r e m e ­n i t v e . P o r a b a električnega t oka raste p r i nas v e l i k o h i t r e j e k o t raste n j egova p ro i z vodn ja . Se le k o bodo vse nove h id rocen t ra l e , k i j i h g rad imo , da ja l e tok s po lno zmog l j i vos t j o , se bo stanje zboljšalo. Z a p r i m e r , k a k o se je po raba električne energ i j e povečala po vo jn i , naj navedemo p r i m e r e l ek t r a rne »Su-vobor « v bližini N o v e g a mes ta , k i je p r e d vo jno k r i l a vse potrebe Novega mes ta i n oko l i ce , danes p a ne k r i j e n i t i ene pe t ine teh po t reb . E d i n s t v e n p r i ­m e r v sve tu je način sode l ovan ja vseh e l e k t r a r n v naši državi. V s e v e l i k e l n ma l e e l e k t r a r n e oddajajo tok v s k u p n o omrežje, k i d e l i tok v s e m potrošnikom v državi. T o pa bo še t o l i ko bo l j prišlo do i z r a za po tem, ko bodo obra tova l e vse električne centra le , k i j i h sedaj g r ad imo n a različnih k r a j i h države.

šentjernejske novice Ob navzočnosti p r e d s e d n i k a S v e t a za k u l ­

tu ro i n prosve to O L O Novo mesto I. Grašiča i n o k r . šolskih inšpektorjev K a s t e l i c a i n Nečimra je b i l a p r e t e k l i teden v s t . J e r ­ne ju s e k t o r s k a učiteljska kon f e r enca za šole Drča, D o b r a v a , O r e l i o v i c a , St. J e r n e j i n Za -nieško. Učitelji so poročali o s vo j em de lu , u s p e h i h i n težavah, k i se j i m pos tav l j a j o n a pot, s k r a t k a o vsej šolski i n izvenšolski pro­b l e m a t i k i . Živahno r a z p r a v l j a n j e je poka ­zalo v s e s t r ansko de lovan j e p r o s v e t n i h de­lavcev . N a k o n f e r e n c i , k i je t r a j a l a ves dan , je tov . Grašič r e f e r i r a l p r edv s em o l i k u uči­t e l j a v socialistični družbi.

D e k l e t a izobraževalnega tečaja lepo za ­ključujejo svoje delo. P r e d d n e v i so z a i g r a ­l a Bete v r t n i c e ; v i g r i so se posebno o d l i ­ko va l e .Tordanova, Pušavčeva, P a v l i n o v a , J e r a k o v a , Dvojmočeve, H r u s e v a r , Kodrič, Medvedec . Z a l o k a r i n oba Švalja. V nedel jo bo r a z s t a v a k u h a r s k e ume tnos t i i n ročnih de l , k i bo p o k a z a l a , k a j so se d e k l e t a na­učila t u d i n a tem področju. V nedel jo , dne 30. m a r c a , bo ob po l d e v e t i h dopoldne t u d i p r edavan j e člana o k r a j n e g a k o m i t e j a K P S Novo mesto tov . F r a n c a K o l a r j a o r a z v o j u družbe. K p r e d a v a n j u v a b i m o vse p r e b i v a l ­ce št. J e r n e j a l

• V a s O s t r o g se b a v i z načrtom, d a b i

z g r a d i l a l ep g a s i l s k i d om, k i bo v ponos vsej o k o l i c i , služil p a na j b i t u d i za k u l ­tu rno -p rosve tno delo. G a s i l c i i n vaščani p a na j p red d e l i še dobro p r e m i s l i j o , k je bo n o v i dom s ta l . Z n jegovo p o s t a v i t v i j o b i se d a l a lepo združiti t u d i m i s e l o p o s t a v i t v i s p o m e n i k a 30 žrtvam i z N O B , oboje p a n a j b i p r e d s t a v l j a l o zaokroženo celoto. —6 . .

U r e j a uredniški odbor — O d g o v o r n i u r e d n i k Tone Gošnik — N a s l o v uredništva i n u p r a v e : N o v o mesto. L j u b l j a n s k a c e s t a 25, t e l e fon štev. 127 - Poštni p r e d a l 83 — Tekoči račun p r i K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m m e s t u štev-616-1-90322-1 - Četrtletna naročnina 100 d i n , p o l l e t n a 200 d i n . c e l o l e t n a 400 d i n — Naroč­n i n a ee plačuje v n a p r e j — T i s k a t i s k a r n a

Lđudske p r a v i c e v L j u b l j a n i Q robtine iz dolenjske popotne malhe \ K e r je -Pavlihova» t o r b a p r e m a j h n a , da

b i p o b a s a l a vse mestne zgodb ice K O Č E V J A in n jegove oko l i c e , sem jo zadnjič m a h n i l še t j a . L j u d j e me t am o k o l i fte vse p r ema l o poznajo , zato m i tud i n a železniški pos ta j i n i so ho t e l i s h r a n i t i polne m a l h e v garde­robo — k e r je sp l oh n ima jo . Sneg so p r i d n o k i d a l i v tej z i m i , to je res, še n a k e p a l i so me n a m o s t u , d a me je začel bo l e t i zob. N a l e k a r n i p a je b i l o n a p i s a n o : ><Zaradi k i d a ­n j a snega -- zaprto!« — T a k o sem ostal brez a s p i r i n a i n sem s i k a r zažv ižga l : V s a k ga po 6voje k i d a . . .

P r i šalki v a s i sem poskočil — lep p l a k a t je v a b i l k »Navihanki« , se bo l j pa m i k a v n a o p a z k a : m l a d i n i i zpod 14 let vstop n i do­v o l j e n ! To nas je b i l o v d v o r a n i o i ! Vse je d r l o k p r e d s t a v i l Nekdo je zmaličil »Vesega g a s i l c a * v »Navihanko*. v z a d n j e m d e j a n j u pu sta se d v a odločila za vs top — v kmečko obde lova lno z a d r u g o ! To p a je za m l a d i n o bržčas p repovedano . Dobro so me po t egn i l i za nos, m o r a m j i m p r i z n a t i .

Z a j a h a l sem ko lo in jo k a r čez b r i h e po t e g n i l v B E L O K R A J I N O . N a S I N J E M V R H U sem samo to l iko počil, da sem na ­učil a d m i n i s t r a t o r k o na k l o j u v l j u d n e g a p i ­san j a . J e p i s a l a vab i l o s t a r e m u k o m u n i s t u , k i gre. Če j e t r eba , tud i peš v 30 k i l o m e t r o v odda l j en i Črnomelj n a kon f e r enco , samo d a ne z a m u d i . B i r o k r a t s k a papirmazačica pa je svo je v a b i l o z a b e l i l a z nadvse h r i h t n o i n s k r a j n o v l j u d n o o p a z k o : »Ce ne p r i d e t e n a sojo, se V a s p r i v ede • silo.« L e to je d e k l i c pozab i l n a p i s a t i , k a j si p r e d s t a v l j a pod to »silo* t M o r d a t i s to , k i se n jo drži v službi k l o j a ? No . o t em že drugič, k o se hova v m a l h i spet srečala.

V G R I B L J A H se n isem nič k a j dos t i m u ­d i l . T a m je nek n e p r i d i p r a v , k i k o n j u rep odreže, če g a privežeš pred gos t i lno , a l i pa t i p redere ko l o . če ga za h ipec pustiš na c e 6 t i ! P a t u d i v a r e n n i s i v G r i b l j a h . O n i večer s t a se vračala oče i n s i n i z v i n o g r a d a , p a je začel s t epa t i s inko očetu p r a h i z suk­nje, d a je s t a r i k l i c a l na pomoč i n pričam z a t r j e v a l , d a n i m a prasne sukn j e i n d a se sp loh ob o s m i h zvečer p r a h 6labo v i d i . Z n a n c i i n n e z n a n c i so me žicali za c i ga re t e , t ako d a so me m imog r ede osušili. Stop i t 6em v z ad rugo , v e n d a r pa m i je listič »Zaprto — službeno v Črnomelj« , p o v eda l , d a dek le t n i d oma . P a s t a se z m o t i l i ! N a p i s a t i b i mo­r a l i »Zaprto — p r i v a t n o v M e t l i k o . .« T a m sera j u namreč srečal čez po l u r e l

Ves u p e h a n s em v M E T L I K I sedel v go-s t i l n i i n p r i s l u h n i l k r i t i k i metližkih p a f r i -c i j e v , k i so z m r o v a r i l i i g r a l s k o družinico i z G r i b e l j .

»Pa k a j je b i lo ! « sem z a r a d o v e d i l . — »Kaj T111« so i z b u l j i l i oči. »T i s i p a res J a ­nez, če tega še ne veš. V s a M e t l i k a se k r o -hoče, k e r so se d r z n i l i kmečki fant j e i n dek l e t a p r i t i n a metliški oder i g r a t . D o m n a so p o k a z a l i . A k a k o , bože m i l i ! N i t i našmin­k a n i n iso b i l i k a k o r t r eba , n e k a i g r a l k a se je p a k a r v s k o r n j i h v r t e l a po odru . . .«

»No. p a ka j p o t l e j ! * sem j i m oponesel . »A l i m i s l i t e , d a t a k r a t , k o je Jurčič p i sa l D o m n a , kmečke d e k l i n i c e n i so nos i l e škor-n j e v t l M i s l i m , d a so j i h . S a l o n a r j e v s i p r a v gotovo n i so n a t i k a l e i n s v i l e n i h a l i na j l on n o g a v i c ! K a r pa šminkanje zadeva,« sera j i h Se podražil, »hi j i m pa l a h k o p o m a g a l i ! P re ­p ros t i l jud je so to, s a m i so se baje naučili Igro, nihče j i m n i p o m a g a l v G r i b l j a h . V s a j v i b i j i h našminkali, p a b i b i l e p r i s tn e m a ­

s k e n a o d r u s p r i s t n o kmečko i q ro o ka ­kršni je s an j a l menda t u d i t i s t i , k i je D o m ­n a dramatiziral.«

M a l o so se j i m pobes i l i nosov i . M i s l i m , d a sem zadel v črno in da se bodo v tem o z i r u s i ce r zelo n a p r e d n i metliški o d r s k i d e l a v c i v bodoče poboljšali.

No, pot le j sem za j aha l svojo razšklebano kračo in se p o t e g n i l p r o t i P R 1 M O S T K U . N a mos tu sera na l e t e l na gručo pobožnih ženic, k i so: l a l a l a l a l a l a . . . ka j b i u g i b a l i , k lepe­ta le so. da so preglušile nab i j an j e p r i m o -škega kovača! Čudno reč je k o v a l mo js te r , na t r i ogle ok rog l o , podo lgovato i n v e n d a r koničasto. »Ka j pa bo to?« sera g a vprašal, p a m i n i u t e g n i l o d g o v o r i t i , ker se m i j e približala n e k a ženščuia i z gruče im r e k l a , da ku je kovač, apara t , k i naj g l a su j e na­mesto Primn5<*annv, ka j t i v tej vas i še niso i z v o l i l i odbo ra f rontne o r g a n i z a c i j e . T i s t i , k i so b i l i včasih na jbo l j kr ičavi , so se men­da neka j pregrešili p r i n a k u p u v i n a z a ve­se l ico v Podz em l ju . Šli so v l ukn j o , k a m o r spadajo , zdaj pa kričijo, na j j i h O F v uho piše. Seveda, d o k l e r so l ahko »zaradi lepe pare«, so b i l i navdušeni pristaši s o c i a l i z m a , ko p a j i m je l j u d s k a ob las t s t op i l a n a pre­dolge prs te , so se p o t u h n i l i .

Zato pa so v O T O K U po leg P r i m o s t k a živahne p r i p r a v e za pos tav i t e v nekakšnega križa sred i v a s i . Evhrastičnega kong r e sa le­tos v L j u b l j a n i ros no ho, a nekakšen evha -r i s fpu križ hočejo O točan i n a vsak način i m e t i . M e n d a v s p o m i n na p r e d v o j n i e v h a -ristični kongres v L j u h l j a n i , na k a t e r e m je »nase dobro in pobožno ljudstvo« zb ra l o v c e rkvene puščice p rema lo m i l i j o n o v , d a je papežev delegnt hudo ostel t a k r a t n e g a Ško­fa , k i m u je I ko f e l a potlej več tednov po-k l a d a l a j es ihove o b k l a d k e na g lavo , da m u je j e za n i r a znes l a . . -

Otočani, nič ne bo i z tega — sem j i m de ja l i n zavo z i l v P O D Z E M E L J , k j e r ima jo , k a k o r sem zvede l , v o snovn i p a r t i j s k i o r ga ­n i z a c i j i že pet let dek le , k i p r a v p r i d n o ob i sku j e svete maše. Najbrž noče zaos ta ja t i z a t i s t i m i dek l e t i , k i so članice L M S , p a pojo vsako nedel jo n a k o r u .

»Mat k u r j a , so t i p a n a l i n i j i , t i p a . . .« 6em zažvižgal od g a n o t j a i n še s a m s t op i l v c e rkev , d a b i se ne z a m e r i l t i s t i m , k i pod­p i r a j o z m o l k o m take šv iga švage, k i ho­čejo z eno r i t j o sedet i na dveh s t o l i h . • .

K o sem se pe l j a l sko z i G R A D A C , je nek i o trok kričal za m e n o j :

»Janez, a l i že veš, d a so p r i nas poleg odličnih afežejevk t u d i takšne, k i so šle k f a r i m o l i t mons t r anco , k i jo je on i d a n velečasni za ves d a n p o s t a v i l n a o l t a r i O h , kako se je sme j a l velečasni, k a r pehalo se m u je od sreče . . . » — U s t a v i l sem, da b i ga vprašal, kdo so te dvoživke, p a m i je f a n t a l i n ušel za voga l i n od t am kričal :

»Drugič t i bom p a k a r i m e n a poveda l , d a j i h hoS pobasa l v malho!«

V ČRNOMLJU sem k u p i l met lo , p r a v o b r e zovko , i zde lek be l ok ran j ske domače o b r t i , i n jo d a l t i s t e m u možu, k i k r i t i z i r a p r o v i n ­co (od b l i z u , tako le IS—20 k m peš po snegu i n b l a t u , dežju i n noči p a je dos le j še n i povohal • - •). namesto d a h i j i p omaga l z de jan j i k n a p r e d k u . P a tole sem m u r e k e l : »Pojdi, p o j d i , J u z l e k . pa omet i t i s te . pa r t i ­zanske pajčevine' v P rosve tnem d o m u , da ne boš zastonj t inte p i l . . .« A l i j i h je otne-tel a l i ne, ne v e m , drugič v a m bom poveda l , ko me bo pot spet zanes la mod bele ro jake . P a t u d i o t i s t i učiteljici, k i se po k o l e n i h

p l a z i o k o l i k a p e l i c i n o l t a r j e v nekje v B e l i k r a j i n i , bomo kakšno veselo s t r e s l i i z m a l -hice , m a l h i c e popotne . . .

Cez G o r j a n c e me je zanes lo v N O V O M E S T O . N a L j u h l j a n s k i ces t i sem se u s t a v i l p r i t i s t i h , k i kop l j e j o K a t a r i n i n t r g . T r i j e de la jo , t r i j e p odp i r a j o l o p a t e . . . P a spet men ja jo v l o g e : t r i j e kop l j e j o , t r i j e oberoč drže za k r a m p e , d a ne n i p a d l i n a b l a t n o cesto. O, s t o r i l no s t p a t a k a ! ! Ces ta , še do lgo te bom m e r i l v b l a tu i n p r a h u , če te bodo d e l a l i t ako »pridni« i n »vneti« k rampač i . . .

Novomeških n o v i c že l i te ! S t r e s e l j i h b o m iz m a l h e : p r a v i j o , d a bo letos v K a p i t l j u b i r m a za t r i l e t n e o t r oke (starejše je namreč s r a m teh ceremoni j ) — če so dovo l j ene s k r i v n e poroke , d v a n a j s t l e t n i k r s t n i b o t r i i n ohce t i brez po rok , z aka j ne b i h i l e fte b i r m e za dojenčke!

Po t rebu je te m o k o ! N a S e i d l o v i ces t i s em j e k u p i l 10 k g , p a sem našel d o m a v n je j s t a r p a p i r n a t zmečkan i n n a g r i z e n d i n a r , košček bivše vreče, p a r a z n i h končkov v r ­v i c e i n d r u g e g a drobiža, d a se m i j e k a r m i l o s t o r i l o . L e p a čednost je varčnost, s n a ­ga p a je v r e d n a še prece j več !

Želite k e k s e ! P r i bivšem O b l a k u s em b i l v t r g o v i n i , p a j e s t a r a ženica pred meno j vprašala p r o d a j a l k o , po čim je ta reč. »En četrt k i l o g r a m a stane 45 dinarjev,« je ena prece j osorno o d g o v o r i l a , ženici p a je b i l o m e n d a p r ed rago i n je Šla i z t r g o v i n e .

»Saj človeka že po k s i h t u poznaš, če bo k a j k u p i l a l i ne . . . « j e v r g l a za n jo d r u g a p r o d a j a l k a , tako d a sem jo u c v r l i z štacu-ne, da še m e n i ne b i k a j t a k e g a očitali. H o t e l sem t u d i samo neka j vprašati , p a nič k u p i t i .

D a j e t a svet n e p r i j a z e n i n n e v l j u d e n , sem s i de ja l i n s i sposod i l o d v i s n i » f « p r i »Bif fe ju«, p r i t i s n i l črko » j « n a p i s u t r g o v i n e »SNEOULCICA« , naročil tržne m i z e , d a ne bodo kmet i ce plačevale k a z n i , k e r daje jo ž ivi la n a cesto, nato p a sem v s m i s l u zad­njega od l oka o s n a g i m Čistoči p o s t r g a l b l a -t.i na železniški r a m p i i n jo lepo po su l s peskonf. Potolažil s em še na jbo l j zapuščeni r ev i v N o v e m mes tu - c en ik n a F l o r j a n o -vem t r g u i n r a z g l a s n o desko p red o k r a j e m , nato pa sem odhlačnl v ŠKOCJAN. Udeležil sem se po j ed ine k u h a r s k i h tečajnio v f a -rovžu, v d r u g o , posebno sobo. k j e r so go­spodom t u d i s e r v i r a l i , me p a n i so p u s t i l i , če*, d a n i s e m nič k a j preveč pobožne sorte. k ° P a t is te tečajnice i n n j i hov e vodn i c e bo l j zato , k i so v S k o c j a n u p r i r e d i l e po tečaju v e l i k o i g r o s še večjim križem, g r o f i i n s h l a p c i . D e n a r , k i so ga dob i l e po d r u g i u p r i z o r i t v i v nedel jo , 9. m a r c a , so p a lepo družno zap i le p r i Marinčiču . . .

Še v K A R T A L . T E V O sem skočil n a raz ­s tavo , k i so jo p r i r e d i l e tečajnice. S k o r a j n i s e m moge l v d vo rano ( t aka je ko t m i r n o -peška!) , n o t r i pa je b i l o m a r s i k a j l epega . P r i d n a so b i l a dek l e t a , nič ne rečem, le ne­ka j me je zbodlo v oči : k a r 40 (ber i Štiri­deset) tor t s p r i m e r n i m i i n n e p r i m e r n i m i n a p i s i so r a z s t a v i l a ! N i m a l o preveč z a K a r t a l j e v o tolikšno število t o r t ! V s a k d o se r a d p o s l a d k a , v s a k a reč p a i m n t u d i svo jo mejo.

No . prihodnjič p a spet ka j o k r o g l e g a ! P a pišite m i , če ima t e k j e ka j posebnega, p a naj bo n a Kočevskem, v B e l i k r a j i n i , po t r e b a n j s k e m a l i p a novomeškem o k r a j u ! Po­vsod p a res ne m o r e m b i t i s a m !

Vaš J a n e * P o p o t n i

Stran 5 D O L E N J S K I L I S T Štev. 13.

BELA KRAJINA v predzgodovinski dobi Z a n a m i so do l g i z i m s k i večeri, z

n j i m i p a čas, ko so b e l o k r a n j s k i očanci poseda l i v zapečkih i n ob k u p i c i v i n a p r i p o v e d o v a l i mlajšim o d a v n i p r e t ek ­los t i B e l e k r a j i n e . Izročilo naših očan-cev se spomin j a r a z e n zgodb iz turških i n g r o f o v s k i h časov t u d i še med lo ča­sov, ko je h u n s k i k r a l j A t i l a d i v j a l čez našo zeml jo . K a j p a je b i lo p r ed t em v naših k r a j i h ? O t e m l judsko poročilo molči. Naše očance i n n j ihove p o s l u ­šalce p a z a n i m a j o t u d i t i časi.

» K o s e m b i l še fantek,« je letos n e ­kega večera p r i p o v e d o v a l s t a r i oče z G r m a p r i P o d z e m l j u , »so prišli z D u ­naja z n a n s t v e n i k i , k i so j i m r e k l i a r ­heo log i . K o p a l i so za našo vas jo v hos t i n a k r a j u , k i m u p r a v i m o ,Gomi l i c e ' . I z ­k o p a l i so v e l i k o število l oncev — r e ­k l i so j i m žare —, v k a t e r i h je b i l pepe l , sežgane kos t i i n precej r a z n i h p r e d m e ­tov i z b r o n a ; v e l i k e i n lepe zaponke , ig le i t d . A r h e o l o g i so r e k l i , da je b i l o tu nekda j grobišče I l i r ov , k i so živeli v teh k r a j i h tisoč let p r e d našim štet­j em. P e p e l i n kopčice pa so os t ank i n j i ­h o v i h m r t v i h , ka t e r e so sežigali.«

» K o sem b i l še fant,« v e poveda t i spet d r u g i očka z V i n i c e , » je prišla v naše k ra j e nemška k n e g i n j a M e k l e n -burška. P o d Zežljem v Stražnem d o l u je i z k o p a l a več sto žar z v e l i k i m šte­v i l o m b ronas t i h p r edme tov . N a d t em grobiščem je v e l i k o gradišče, na k a t e ­r e m so živeli K e l t i . K e l t s k i p r edme t i , na jden i v g r obov ih , so že v e l i k o lepše i z d e l a n i k a k o r o n i iz P o d z e m l j a . K e l t i p a so tu živeli pet sto le t p r ed našim Štetjem.«

»Nekoč, ko s em oral.« p r i povedu j e s t a r i S va j g e r z L o k e p r i Črnomlju, »sem s p l u g o m zade l n a nekakšno v e l i k o ope­ko . Z d e l a se m i je n e n a v a d n a , zato sem jo s p r a v i l . O b n e k i p r i l i k i sem jo p o k a ­za l n e k e m u pro f esor ju iz L j u b l j a n e ; ta m i je de ja l , da je r i m s k a . . . «

* V e l i k o b i n a m še l a h k o pov eda l i b e ­

l o k r a n j s k i starčki, ka j vse so našli p r i o r a n j u n j i v a l i k o p a n j u v inog radov . Z e m l j a n a m o d k r i v a p r e t ek l os t naših rodov . K a k o r odp r t a k n j i g a je, če jo z n a m o b r a t i i n se učiti iz nje, k a k o so živeli l jud j e nekoč v teh k r a j i h , d a v n a tisočletja p r e d n a m i . P o i z k u s i l b o m o teh časih poveda t i ka j več, saj n a m i z ­k o p a n i n e naših dedov same ne bodo mog le v ce lo t i o d k r i t i te kn j i g e .

K a k o r za ostale k ra j e v naši d omo ­v i n i , v e l j a t u d i za B e l o k r a j i n o , d a de ­l i m o njeno p ra zgodov ino v starejšo k a ­meno (paleol it ) , mlajšo k a m e n o (neolit), b ronas to ter starejšo i n mlajšo železno dobo.

V s a k a i z m e d teh dob je v B e l i k r a ­j i n i z apus t i l a n e d v o m l j i v o s ledove. P o ­i s k a l i s i bomo najdišča p o s a m e z n i h dob i n poskušali p r a v i l n o r a z u m e t i j e z ik , s k a t e r i m n a m govor i j o i z k o p a n i n e .

V starejši k a m e n i d o b i je človek u p o r a b l j a l orodje i n orožje iz neobde­l anega k a m n a , p r a v i l n e j e rečeno: za orod je i n orožje je u p o r a b l j a l grob, n e ­

obde lan k a m e n , k i je že po svo j i o b l i k i us t reza l človekovemu n a m e n u . Z obde­l avo k a m n a začne človek koma j n a k o n c u pa l eo l i t a . Človek je tedaj živel p r e d v s e m od l o va , s t a n o v a l p a je v p e ­činah i n j a m a h . P r e d p o s t a v l j a m o , d a je v B e l i k r a j i n i t a k r a t živel človek v j a ­m a h ob K o l p i , L a h i n j i , Dobličici i n K r u p i . V p r e h o d n e m d e l u Kočevske v B e l o k r a j i n o so nek j e p r i S t a r e m t r g u našli n a s t enah neke podzemne j a m e r i sbe pa l eo l i t skega človeka. V n o v e j ­ših časih je b i l o pozabl jeno, k je se ta j a m a naha ja .

V mlajši k a m e n i dob i (neolitu) j e k a m e n o orodje in orožje že zelo lepo obde lano i n ga je že več v rs t . Človek se je po l eg l o v a začel u k v a r j a t i t u d i s po l j ede l s t vom, i zde l o va t i pa je začel t u d i lepo posodo iz peščene g l ine . P o ­z n a l je že ma l odane vse udomačene ži­v a l i . S t a n o v a l je v »sojenicah«, to je v kočah na k o l e h ob r o b o v i h b a r j a a l i n a p o l j u v k o l i b a h , k i so b i l e nare j ene i z p le tenega šibja i n nab i t e z i l ov i co . P o ­z n a l pa je t u d i prebivališča v z e m l j a n ­k a h ( zemunicah) , i z k o p a n i h v z e m l j i . N a teras i v V i n o m e r u p r i M e t l i k i i m a ­mo neo l i t sko nase lb ino , k j e r so l jud j e s t anova l i v k o l i b a h , n a r e j e n i h i z p l e t e ­nega šibja i n i lov ice .

Mlajša k a m e n a doba se je z a k l j u ­čila s k u p r o l i t o m , to je s časom, ko so

l jud j e začeli u p o r a b l j a t i bake r . Z a se­daj še ne m o r e m o govo r i t i o p o m e m b ­nejših n a j d b a h iz k u p r o l i t a . Mlajša k a ­m e n a doba s k u p r o l i t o m se je p r i nas končala približno 1900 le t p r ed s eda ­n j i m štetjem. Teda j pa se je začela b r o ­nas ta doba , k i j e t r a j a l a vse do 1000 let p r e d našim štetjem. P o s vo j em n a ­činu življenja i n po t e h n i k i se je člo­v e k i z b ronas te dobe daleč o d m a k n i l od mlajše k a m e n e dobe. I z d e l o va l je že l epo število p r v o v r s t n e g a bronas tega orod ja , orožja i n posode i z žgane i l o v i ­ce. Žive l je v spodobno n a r e j e n i h hišah, skora j je že v ce lo t i o b v l a d o v a l po l j e ­de l s t vo i n p o z n a l d o m a l a vse k u l t u r e . 2 i v l j en j e se je razv i j a l o v p l e m e n i h , k i so se v e l i k o k r a t v o j s k o v a l a s so ­vražnimi sosedi , h k r a t i p a so že t u d i i m e l a močne s t i k e s s o s edn im i s o rod ­n i m i i n d r u g i m i p l emen i . T r g o v i n a je b i l a že prece j r a z v i t a .

P u s t i G r a d e c p r i Črnomlju je z n a ­čilna nase l b ina iz t i s t ih časov. Ze lo v e r ­j e tno je t u d i , d a so v b r o n a s t i dob i n a našem o z e m l j u t u d i že p r e b i v a l a r a z n a i l i r s k a p l e m e n a i n da je b i l t u d i P u s t i G r a d e c n j i ho v . P u s t i G r a d e c je že na p r a g u nove dobe, k i i m a v B e l i k r a j i n i bogata najdišča: to je starejša železna doba a l i h a l l s t a t t s k a doba . O t em pa se bomo p o g o v o r i l i prihodnjič.

Vinko Sribar

Še ena s tara s l i k a Novega mesta V letošnji p e t i številki »Tovar iša«

od 1. f eb rua r j a , posvečeni N o v e m u m e ­stu , be remo o d v e h najstarejših z n a n i h podobah N o v e g a mesta , Klobučaričevi (Johannes C l o b u c c i a r i c h ) s k i c i i z l e ta 1604 i n V a l v a z o r j e v i r i s b i iz l e ta 1648 (v »Tovar išu« je p o m o t o m a navedeno leto 1689). Na j opozo r im , da so p r e d vo jno našli v G r a c a r j e v e m t u r n u pod G o r j a n c i ze lo s taro z i dno r i sbo d o l e n j ­ske met ropo l e , k i bo ver je tno iz d ruge po l ov i c e 17. sto let ja i n za Klobučari-čevo i n V a l v a z o r j e v o najbrž t r e t ja po

K n j i g a O P O h O d l l š l i r i n a s i e d i v i z i l e V aprilu izide knjiga S t a n e t a

T e r č a k a 2IVI ZID, ki opisuje le­gendarni pohod Štirinajste divizije preko Hrvatske na Štajersko. Knjiga bo obse­gala 160 strani in bo opremljena z dese­timi ilustracijami, ki jih je narisal aka­demik Božidar Jakac. Knjiga bo vezana v platno in bo stala okrog 250 dinarjev. Ker je naklada omejena, priporočamo vsem, k*, so spremljali junaški pohod Šti­rinajste divizije, vsem še živim borcem te divizije, kakor tudi sorodnikom, šolam, knjižnicam in vsem, ki ljubijo lepo slo­vensko knjigo, da pohitijo s prednaročili, ki jih sprejema U p r a v a » S a v i n j ­s k e g a v e s l n i k a« v C e l j u , pošt­ni predal 123,

. . P a s m o bili res zapelmni..." Kako so vaščani v Dobrniču prebirali knjigo o belogardizmu

Zima je minila. V senčnih legah in skritih kotanjah se še borijo z vedno toplejšim soncem zadnje krpe že uma­zanega snega, vendar — pomlad je tu. Muhasta je bila letošnja zima, presneto nas je dajala na vseh koncih in krajih. Navzlic snegu se je pozimi na kmečkih domovih marsikaj napravilo: ta si je po­pravil orodje, oni vprego in jermenje, tretji spet kaj drugega. Otroci, no, ti so prišli na svoj račun! Saj smo se še sta­rejši radi malo pokepali ali zakadili tega ali onega v sneg — pa bi otroci ne uži­vali v taki zimi? Dolgi, vendar pa lepi, so bili letošnji zimski večeri, katere smo tudi v Dobrniču hote ali nehote morali preživeti na peči. Vendar pa' smo jih le­tos dobro izkoristili.

Nekoč pred desetletji je »Prevzvišeni« v Ljubljani pokupil vso naklado neke Cankarjeve knjige, tako sem bral nekoč. Naši ljudje pa so v nekaj tednih pokupili vso naklado Sajetove knjige »BelogardL zem«.

»Res, hudi časi so prišli, ko se lahko vse tiska v knjigah in časopisih . . . « Tako so tožili nekateri v Dobrniču, ko je tudi k nam priromal čez Grmado Sajetov »Belogardizem« in se kmalu znašel na toplih zapečkih. Sam ne vem, kako je prišlo do tega: na vsem lepem smo imeli izobraževalni tečaj prav posebne vrste, kakršnega na okrajnem odboru Ljudske prosvete v Trebnjem menda še n:majo zapisanega,

»No, beri nam ti, saj veš, da knjige ni nikjer več dobiti . . « so mi rekli — in brali smo jo. Večer za večerom smo se zbirali v veliki kmečki sobi, družba je bila vedno večja. To je bil študij, to je bilo razpravljanja!

»Glej, ta beli in ta rdeči so prišli kar skupaj,« so tu pa tam stikale glave žen­ske in si kaj pošepetele, vendar pa _nj -hov šepet in pisana udeležba nista niko­gar motila.

Najprej smo prebrali uvod in spoznali izdajalsko vlogo starih tiranov in oblast­nikov v b'vši Jugoslaviji. Od prvega dne­va naprej pa se je kakor rdeča nit vlekla skozi ves naš večerni študij izdajalska pot Škofa in klera. Liudje so se kar stresli) ko je oživel pred njimi ta ali oni spomin na zločine krvn :ka slovenskega ljudstva, ljubljanskega Škofa Rozmana. Začelo se jim je jasniti. Prebrali smo še izjave priorja pleterskega samostana kar-tuzijancev o belogardistih in njihovi stra­hovladi. Ljudje so samo strmeli in za­čudeno vpraševali«

»Kaj so bili res taki tisti ljudje, ki so se borili za vero in boga, na nerod pa so pozabili?«

»Zdaj vid^m, da smo bili pa res za-pelfani,« je neketfa večera po prebranih frioTJevih besedah rekla stara Mina, ki i nikoli ni šlo v glavo, da je bila parti­

zanska borba pravična, Ljudje okoli mize in na peči so prikimavali,

»Res je bilo izdajstvo vse njihovo de­lo, čeprav tega prej nisem mis l i l . . . « je odkrito povedal že v prvih dnevih Stu­dija Ivan, fant srednjih let, ki je bil tudi zapeljan od belogardistov,

»Kako to vse lepo po domače in toč­no piše, pa podprto je z dokazi in imeni!« se je spet oglasil starejši Tone, ki je ne­kaj let trgal hlače po ljubljanskih klopeh, pa je zaradi revščine moral zapustiti šole in se oprijeti domačega dela.

»Pa koliko piše o Dobrniču, in vse je bilo res tako kot so zapisali!« se je izza zapečka oglasila sivolasa Ivana, Marsi­kdo je za hip sklonil glavo in tiho po­mislil pri sebi: res je bilo tako. Zdaj se jim je odprlo, saj poznajo veliko delo, ki ga je opravila partizanska ljudska vojska.

Tako smo študirali Saictov »Belogar­dizem«. Vsak večer se je število poslu, šalcev večalo in glas o knjigi je šel od človeka do človeka. Liudem je knjiga od­pirala oči, pokazala j'm je pravo sliko bele golazni. Opazoval sem ljudi, ki so prihajali k našemu študiju. Dobri so — čeprav so med njimi zapeUanci, ki pa so v tej zimi marsikaj pridobili. Moja knjiga pa roma po vaseh in ne vem, kdaj jo bom spet videl. Pa če je tudi ne dobim več v roke — samo da bi povsod dosegla fo, kar je na našem »tečaju« na peči: pri­nesla je ljudem resnico.

s taros t i . O d k r i l i so jo, k o so m e d juž­n i m s t o l pom i n s to lpom z u r o n a d v h o ­d o m v g r ad b e l i l i h o d n i k i n luščili s t a r i belež.

S l i k a , k i p r i k a z u j e N o v o mes to od k a n d i j s k e s t r a n i , je v e l i k a 148X47 c m . Mesesne l , Štele, S t e rnen i n Gregorič, k i so s i jo og l eda l i , so m e n i l i , d a je r i ­sana s s v i n c e m i n b a r v a n a , t oda ne »a fresco«. Z a l je močno poškodovana. V m e s t n e m o z i d ju je v i d e t i šest s to lpov , n a l e v i s t r a n i p a most z obok i . S l i k o je M e s e s n e l obenem z neko g ra j sko m i ­n i a t u r o f o t og ra f i r a l , p a se m u p o s n e t k a n i s t a posrečila. Fo togra f i j a , k i jo je n a p r a v i l novomeški u m e t n o s t n i zgodo­v i n a r Jože Gregorič — k i je j esen i 1943 pade l k o t p a r t i z a n m e d nemškim b o m ­b a r d i r a n j e m Novega mes ta — p a je uspe la l e n a p o l i n jo h r a n i sedaj E m a S o b a n o v a v L j u b l j a n i . N a nje j n i s e m moge l r a zpo zna t i o d p r t i h m e s t n i h v r a t i n p r i n j i h obešenca n a vešalih, n i t i v seh s to lpov , n i t i n e k a t e r i h d r u g i h z a ­n i m i v i h podrobnos t i , k i j i h je baje v i ­det i n a o r i g i n a l u .

N a čas n a s t a n k a kaže s l i k a s a m a : frančiškanska ce rkev je u p o d o b l j e n a v s a v z i d a r s k i h odr ih , k i jo grade a l i obnav l j a j o .

Iz zgodov ine je znano, da je p r v o t n o c e r k e v sv. L e n a r t a že l e t a 1470 izročil kostanjeviški opa t E r a s m u s frančiška­n o m , k i so c e r k e v l e ta 1472 razširili. L e t a 1664 je c e rkev s samos tanom v r e d pogore la i n so jo p a t r i zopet o b n o v i l i . G r a c a r s k a s l i k a Novega mesta bo torej a l i i z p r ed l e t a 1470, i z l e ta 1472 a l i pa je nas ta l a l e t a 1664, o z i r oma k r a t e k čas pozneje . M i s l i m , d a je najverjetnejši z a d n j i d a t u m i n d a p r eds tav l j a g r a ca r ­ska s l i k a mesto p r a v m e d to obnovo c e r k v e po požaru.

L a s t n i c i g radu , V l a s t i S c h o e p p l -Rudeževi, se zd i , da je s l i k a Novega mes ta po t e h n i k i i zde l ave m o r d a n e k o ­l i k o podobna Klobučaričevi. K o t S t e r -n e n o v a učenka s i je namreč p r i d o b i l a s l i k a r s k o i n r i s a r sko oko . V e n d a r pa je le m a l o ver je tno , d a b i i m e l i o p r a v i t i res z dos le j še n e z n a n i m Klobučariče-v i m d e l o m , saj b i m o r a l o preteči med njegovo p r v o sk ico i n g racarsko s l i k o c e l i h šestdeset let, če je mož sp loh tako dolgo živel. L a h k o pa b i b i l av tor k a k njegov učenec. M i s l i m , da b4 z ana l i zo s l i k e s t r o k o v n j a k to l a h k o po jasn i l .

C e bo d o m n e v a o času n a s t a n k a g raca rske s l i k e p r a v a , je mora l o d o b i t i N o v o mesto med l e t i 1648 in 1664 nov most čez K r k o . N a V a l v a z o r j e v i s l i k i ie še p r i m i t i v e n lesen, n a g raca rsk i pa že obokan . T u d i a n a l i z a d r u g i h sp r ememb b i n e m a r a u t egn i l a dopr ines t i ka j k zgodov in i r a z vo j a do len jske metropo le .

P r e d v s e m p a b i si želeli dobrega po ­sne tka g racarskega o d k r i t j a .

Ivo Pirkovič

Ali bi se da! rešiti problem učencev v gospodarstvu?

O b j a v l j a m o članek tov. Jožeta Z a m -l j ena , r a v n a t e l j a novomeške šole u i e r i -eev v g o s p o d a r s t v u , k i je b i l n a p i s a n že ob zaključku I. po l l e t j a , v enda r pa g a z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a pre j n i s m o m o g l i n a t i s n i t i .

K a k o r vse d r u g e so le j e t u d i šola z a učen­ce v g o spoda r s t vu r a z n i h s t rok v N o v e m mes tu 15. j a n u a r j a končala po l l e t j e . U s p e h i , k i so j i h p o k a z a l i učenci, so n a s l e d n j i : od 197 učencev, k o l i k o r j i h je n a šoli, je do­vršilo po l le t je brez s l a b i h ocen 53,3%, z e n i m n e z a d o s t n i m redom 20,3%, z d v e m a 11,2% in z več kot d v e m a 10,2%, neocen jen ih p a je b i l o 5%.

Vse te uspehe i n neuspehe b i hote l ana ­l i z i r a t i , d a b i tako prišli do zaključkov, od kod i z v i r a j o nedos ta tk i i n k a k o b i j i h od­p r a v i l i .

N a p r v i pog led b i človek d e j a l : »Neuspeh v z n a n j u je v p r e v e l i k i h z a m u d a h p r i Šol­skem obisku.« V e n d a r pa t emu n i tako . K a j t i vseh z amud je 1.46%, k a r p r a v z a p r a v ne pomen i mnogo . V e n d a r p a nas preseneča p r i z a m u d a h neka j d r u g e g a . Od vseh z a m u d jo opravičenih 68,4%, k a r pomen i , d a se sko ra j eno t r e t j ino z a m e j e n i h u r n i o p r a v i ­čilo. V s a k o m u r pade ta procent p r a v gotovo v oči i n se vpraša, k a k o je mog lo nas t a t i tako r a zmer j e med opravičenimi i n neopra­vičenimi u r a m i .

Po p o s a m e z n i h r a z r e d i h je s t v a r t a k a :

opraviče- n e o p r a v i -n i h u r čenih u r

* . . . 68.23% 81,77% . . . . 57,38% 42,67% . . . . 80,05% 19,957c

1. r a z r ed 2. r a z r ed 3. r a z r e d

Po a t r o k a h p a jo s t v a r n a s l e d n j a :

opraviče- naopra v i ­n i h u r čenih u r

k o v i n a r s k a s t r o k a l e sna s t r o k a . . . oblačilna s t r o k a . u s n j a r s k a s t r o k a .

72,6% 66,2% 66,6% 70,4%

27,4% 33.8% 83,4% 29.6%.

S t v a r s a m a po sebi ne b i p r a v nič pome­n i l a , če b i n a m s t a t i s t i k a o z a p o s l i t v i učen­cev v g o s p o d a r s t v u po r a z n i h s e k t o r j i h go­spoda r s t va ne p o k a z a l a n a s l e d n j i h številk.

Po posamezn ih r a z r e d i h so zapos l en i učen­c i t a k o l e :

!§© >s y K -z Ss •

5 a | S

s> C » p<

1. r a z r e d t • t •'• 43% — 57.0% 2. r a z r e d . • . • 55% 1.5% 43.5% 3- r a z r ed . . . . 69% 5,5% 25.5%

In če pog l edamo še po s t r o k a h opaz imo nas l edn j e :

'a >* 'S

£ ® — - vati

ek

to

d k o v i n a r s k a s t r o k a 75,3% — 24.7% l esna s t r o k a . . 82,3% — 67.7% oblačilna s t r o k a . 48,4% 3.7% 48.8% u s n j a r s k a s t r o k a 60.0% 10.0% 80.0%

Ce p r i m e r j a m o t i dve s t a t i s t i k i , bomo opa­z i l i na s l edn j e : k a k o r ras te od p r v e g a raz­r eda do t r e t j ega zapos l i t e v v državnem sek­t o r j u , t ako se d v i g a t u d i opravičl j ivost za­m u j e n i h n r . če b i p o k a z a l r a z p r e d e l n i c o samo v en i s m e r i , r e c imo po r a z r e d i h , b i m i l a h k o očitali p r i s t r a n o s t , t ako pa kf t fe t* oNe r a z p r e d e l n i c i isto. Obe r a z p r e d e l n i c i s ta r lnhra podk rep i t e v zaključku, d a državna

fod je t j a bo l je sk rbe z a s t r o k o v n i i n teore-ični p o u k k a k o r p a p r i v a t n i sektor . K a j

jo t emu v z r o k i E d e n i zmed g l a v n i h v z r o k o v je v s e k a k o r to, da i m a vsako podjet je po­sebnega človeka, k i se i z recno z a n i m a za delo i n učenje učenca. D r u g vz rok pa je, d a je dijaška knjižica p r e g l e d a n a , da ima j o učenci čas za učenje, k a r pokaže t u d i na s l edn ja r a z p r e d e l n i c a :

Po r a z r e d i h so i z d e l a l i

1. r a z r e d 2. r a z r e d 8. r a z r e d

58,8% 42.5% 60.0%

učenci t a k o l e :

s l abo ne­omenjeni ocen jen i

85.6% 5,6% 48,5% 8,7% 30,0% 10.0%

P o s t r o k a h so i z d e l a l i učenci t a k o l e :

al a ho ue-ocen j en i ocen j en i

k o v i n a r s k a s t r o k a 56,9% 38,8% 4,3% lesna s t r o k a . . 41,5% 47,7% 10,8% oblačilna s t r o k a 80,6% 19,4% — u s n j a r s k a s t r o k a 41,4% 58,6% —•

V s e k a k o r n i s l a b i h uspehov v z rok samo z a n i m a n j e po samezn ih pod j e t i j , a m p a k je še po lno d r u g i h v z r o k o v i n v p l i v o v , k i m a n j ­šajo uspeh , de l avo l jnos t i n z a n i m a n j e posa­mezn ih učencev.

Pog l e jmo neka j v z r o k o v , k i o v i r a j o de lo učenca v šoli. E d e n i zmed g l a v n i h v z r o k o v je v s e k a k o r neeno tna predšolska, o z i r o m a osnovnošolska i z ob ra zba . N o v i učni načrti so nas l on j en i n a določbo, d a se smejo spre­j e m a t i v uk k m o j s t r u samo učenci s šestimi r a z r ed i osnovne šole, o z i r o m a d v e m a raz re ­d o m a g i m n a z i j e . S p r e h o d n i m i določili za u p r a v i t e l j e So l za učence v g o spoda r s t vu o b j a v l j e n i m i v »Objavah« št. 10 z 25. sept. 1951 je b i l t a pogoj u k i n j e n , čeprav je učni načrt os ta l ne i zp remen j en .

R a z p r e d e l n i c a - pokaže nas l edn jo s l i k o :

nižja

1. ra z red . . . . . . . 36,2% 2. r a z r ed . . . . . . . 34,7%,

p i edp . i zobrazbo

3- ra z red

Po s t r o k i

3W

63,8% 65,37> fil.7%

nižja

67,1% 60.2% 41,9% 90.0%

predp . i z o b r a z b a

k o v i n a r s k a s t r o k a . . . 32,9% lesna s t r o k a 89,8% oblačilna s t r o k a . . . 58,1% u s n j a r s k a s t r o k a . . . 10,0% Ce p a vemo še to, da je na c e l i šoli 9,5%

učencev, k i ima jo m a n j kot 4 raz rede osnov­ne šole i n 6% učencev, k i ima jo 3 razrede g i m n a z i j e , potem n a m pos lane s t v a r doce la JHsna . T a k o različna predšolska i z o b r a z b a ne more u s t v a r i t i v r a z r e d u neke tesne, med seboj povezane de lovne s k u p i n e . T a k kong l o ­me ra t otežkoča i z va j an j e učnega načrta, na d r u g i s t r a n i pa s i l i učenca v lenobo p r i učencih, k i ima j o višjo predšolsko i zobrazbo in n e zan imun j e i n otopelost p r i učencih, k i n i m a j o najosnovnejše pod lage . T e m u b i . se da lo odpomoči n a več načinov. N a j o s n o v n e j ­ši način b i b i l , d a se spre j ema jo v šolo i n seveda t u d i v uk učenci z enako pred izo­brazbo . T a k o reševanje p r o b l e m a pa bi b i l o zelo pogrešno i n t u d i nepravično. Pogrešno zato, k e r je t u d i med p o s a m e z n i m i Šolami r a z l i k a , saj i m a m o nižje i n višje o r g a n i z i ­r ane šole, k e r i m a m o eno, dvo , t r i i n več oddelčne šole, k i so že po svo j em u s t r o j u neenako, ka j šele vse d r u g o . Nepravično p a zato, k e r b i ta način izločeval o t roke odda ­ljenejših v a s i od učenja v o b r t i , k e r so v t a k i h vaseh le nižje o r g a n i z i r a n e šole. M i ­s l i m , da n i m a s m i s l a pred t a k i m i d e j s t v i s k r i v a t i g l a vo v b i r o k r a t s k i pesek — v ak t e . Ho t e l b i p o k a z a t i r a zp r ede ln i c o , k i bo pod­p r l a mo je mnen je , d a t u d i različnost v o r g a ­n i z a c i j i šol močno v p l i v a n a učni nspeh .

Po r a z r e d i h je h o d i l o : učencev

v nižje o r g , šolo i z p r v e g a r a z r e d a 44,4% i z d r u g e g a r a z r e d a 69.47« iz t r e t j ega r a z r e d a 65,5%

v višje o r g . šole i z p r v e g a r a z r eda 88.3% i z d r u g e g a r a z r eda 22,3% i z t r e t j ega r a z r e d a 84.5%

v g i m n a z i j o i z p r v e g a r a z r e d a 22,3% i z d r u g e g a r a z r e d a 8.3% i z t r e t j ega r a z r e d a —

P o s t r o k a h učencev

v nižjo o r g . šolo i z k o v i n , s t r oke 57,5% i z lesne s t roke 58.5% iz oblačilne s t roke 45,3% iz u s n j a r s k e s t r oke 80,0%

v višje o r g . so lo i z k o v i n , s t r o k e 28.7% i z lesne s t roke 29,7% iz oblačilne s t roke 48,4% i z u s n j a r s k e s t r oke 13,3%

v g i m n a z i j o i z k o v i n , s t r oke 13,8% Iz lesne s t r oke 11,8% i z oblačilne s t roke 6.4% iz u s n j a r s k e s t r oke 6.7%

Te r a zp r ede ln i c e kažejo, d a je uspešnejši pouk t a m , k j e r je že p r e d i z o b r a z h a vsa j p r i ­bližno eno tna , k e r n a to l a h k o g r a d i učitelj in viša i zobrazbo i n znan je učencu.

To teh u g o t o v i t v a h h i m o r a l i le n e k a k o u t r d i t i s topnjo p red i zobrazbe i n t emu p r i ­l a g o d i t i učni načrt.

(Da l j e n r ihodn j i o ) .

Pionitčki novomeške gimnazije nam piše/o... N a novomeški g i m n a z i j i je letos p i o n i r ­

s k a o r g a n i z a c i j a tako u re j ena , d a s e s t a v l j a ce lo ten odred * B o g d a n a OsolniKa« več raz­r e d n i h s k u p i n , k i so s i v začetku šolskega le ta i zb ra l e s vo ja imena , i m e n a p o k r o v i t e ­l j ev , načemike s k u p i n tn osta le f u n k c i o ­nar j e . V s a k a r a z r edna s k i i p i u a pa i m a vrs to krožkov, v k a t e r i h sodeluje jo vs i p i o n i r j i s k u p i n e . Posebno d e l a v n i so p i o n i r j i v I. c. r a z r edu , v ka te rem vod i s k u p i n o m a r l j i v a p i o n i r k a M a j d a Penca . Na j k a r s a m a pove, k a k a in ka j de la j o :

;Naša razredna p i o n i r s k a s k u p i n a i m a ime po p a r t i z a n s k e m p e s n i k u K a j u h u . K o t p i o n i r j i se t r u d i m o , da b i ga v vsem posne­m a l i . I m a m o p r e d s e d n i k a , t a j n i k a , b laga j ­n i k a , pa vod i te l j e p o samezn ih krožkov: f iz-k u l t u r t i e g a . pevskega , d r n m a t s k e g a . f o l k l o r nega . r e c i t a c i j skega i n šahovskega. P r i r e ­d i l i smo že dve uspe l i p r i r e d i t v i Posebno d r u g a je b i l a p rav l epa . I m e l i smo več de-

Dolenjska primorskim bratom v nesreči Z a pomoč p r i z a d e H m k r a j e m na P r i m o r ­

s k e m so med t em n a k a z a l i Še: Go j enc i dijaškega d o m a v šmihelu p r i

N . mes tu 2254 d i n , S i n d i k podr . Pod j e t j a kmet . s t ro jne postajo S t a r a cerkev 8300 d i n . O k r . odbor Z V V I T r e b n j e 9200 d i n . O r g a n i Na rodne m i l i c e okrn. ia Trehn je 7100 d i n . S i n d i k . podr . d e l . i n n a m . v Semiču 2600 d i n . S i n d i k . podr . »Usnjarski proizvodi« Crno-

Z A L O Ž B A » K M E Č K A KN.Z2GA« Vam nudi za strokovno in splošno izobrazbo tele knjige:

A n t o n F l e g o : O s k r b o v a n j e sadnega d r e v j a A n d r e i Škulj: Priročnik z a sad j a r s t v o l n v r t n a r s t v o . . . . . . . Ing . V i l k o M a s t e n : B o j ameriškemu k a p a r j u . bro£. 100 d i n . v p l a t n u F e r d i n a n d T r ene ; R i s a n j e k r m e ( s i l i r an j e ) • • . . Ing . Tat i c i k, V<ilk, K r a n j c : P r e i s k a v a , gno jen je l n a p n o v a n j c zemlje Tone Bantani V a r u j m o se nezgod p r i k m e t i j s k e m de lu P r o f . i n g . V i n k o S a d a r : O l j n i c e , k o r enovke , p r e d l v n l r e l n hrt ieH. hroš.

50 d in 22 d in

150 din 30 d i n 46 d i n 89 d i n

240 d i n po l p la tno 294 d i n

Naše najnovejše knjige: K a j so v i d e l i k m e t i j s k i s t r o k o v n j a k i po sve tu (potopis i ) 80 d i n D r . M a r j a n Pavšič: V z r e j a m l a d i h živali 60 d in I v a n Tavčar : Poves t i ( V Z a l i , K u z o v c l ) , broširana 100 d i n , ce lo p l a tno 200 d i n I v a n C a n k a r : »Jaz, b ra t j e , p a v e m za domovino« ( izbor) , P^ l p l a tno 200 d i n

ce lo p l a tno 250 d i n Najboljši svetovalci pa vam bodo

P a v l a Zakonišek: Praktična k u h a r i c a , I I I . p o p r a v l j e n a i n l epo o p r e m ­l j e n a i z d a j a 290 d in

»Gospodinjski nasveti« , broširana 100 d i n , p o l p l a t n o 180 d i n »Kmečki žepni koledar«, celo p la tno 70 d in

V s e naštete k n j i g e naročite p r i založbi

» K M K C K A K N J I G A « — L J U R I S T A N A G A J E V A U L I C A 6 - poštni p r e d a l 374, telefon 38-90

Čekovni račun p r i N a r o d n i b a n k i 601-90501-1

Zahtevajte naše knjige v najbližji knjigarni in v zadružni trgovini!

mel j 1310 d i n . D e l o v n i k o l e k t i v o h r a t a »fier-cer« G o r i c a vas p r i R i b n i c i 7600 d i n , V O O F Nnv j l az i p r i Kočevju 6170 d i n . S i n d i k a t to­ži lstva i n sodišča v N o v e m mestu 4000 d i n . K o m . straža p r i K P D N o v o mes l o %0O d i n , vaščani Krvavč iega v r h a v B e l i k r a j i n i 226 d i n .

V M e t l i k i : Splošno t r g . podjet je 10.000 d i n . K m e t i j s k a zadrug. 1 ! 5000 d i n . T r g . s in t l . podr . 2710 d i n , Čevljarska s i n d i k . podr . 2047 d i n , d i j a k i v g i m n a z i j i 2161 d i n . Osnovna šola i n učitelji 162*. d i n . K O Z >Par t i zan - 50 k g pše­n i ce , po l eg tega v z b i r k i mes ta : 110 k g f i ­žola. 72 k g k o r u z n e moke , 32 k g bele moke . 5 k g mas t i , 34 k g ko ruze . 182 ja jc , s u h o sadje , d r u g i d r o b n i p r i s p e v k i i n ena ob l eka -

V N o v e m m e s l u : M e s t n a i n d u s t r i j a čev. l j e v IO.IIOII d i n . O k r a j , pod je i j e K r e m e n 15.000 d i n . I n d u s t r i j a p e r i l a 5000 d i n . S i n d . Ppdr . O K A P 3350 d i n . Z i t o i o n d 555 d i n , d e l . k o l e k t i v podj . R e m o n t 350 d i n , S i n d . podr . drž. po­sestev i u pltal išč 12.000 d i n , g o s t i n c i doda tno še 300 d i n . podmladek lt K na g i m n a z i j i 2ob0 d i n . H o d n i k Lo j ze , d i m n i k a r 100 d i n .

Zbh -ka v M i r n i 4000 d i n . n a Čatežu 4000 d i n .

Novo mesto: P r a l n i c a p e ska 4122 d i n , S i n d . podr . Zdravil išča Šmarješke top l i ce 2700 d i n . K e r a m i k a , de l . k o l e k t i v 1190 d i n , Sinđ. podružnica O L O 16.075 d i n , S i n d . podr . m e s t n i h o b r t n i k o v 3000 d i n . II- teren O F (de lna z b i r k a ) 6065 d i n . , „„

Vaški odbor O F P o d g r a d 881 d i n . K r a ­j e v n i odbor O F Uršna se la 2.27 d i n , Vaški odbor O F Gor . Sušice 2700 d i n . K r a j e v n i odbor A F Z Žužemberk 1278 d i n . K r a j e v n i odbor .4/^2 S m o l e n j a vas 1000, Vaški odbor O F Pooboršt 480 d i n . G o s p o d i n j s k i tečaj B r u s n i c e 800 d i n , Člani O k r a j n e g a l j udskega odbora N o v o mesto 10.118 d i n , K r a j e v n i od­bor A F 2 Crmošnjice p r i Semiču od p ros l a ve H. m a r c a 4000 d i n , Učiteljstvo iz M i r n e peči 1400 d i n . P i o n i r s k i odred »Kat je Rupena<r M i r n a peč 2241 d i n , S i n d i k a l . podružnica O G P » K r k B * Novo mesto 2055 d i n , S i n d . po­družnica tekst, t o va rne Novo mesto 30.400 d ina r j e v , S i n d . podružnica O K A P Novo me­sto 1000 d i n , P rosve tno društvo Bršljin. čletl dobiček od igre »Razval ina živl jenja* 5000 d ina r j e v .

k l a m a c i j . petje, f o l k l o r n i nas top , p r e s k o k a in i g r i c o , ka te ro sem s a m a n a p i s a l a i n t u d i režirala. Zelo p r i d n a s t a p i o n i r j a F i l i p R o -bar , k i v od i f i zk . krožek, i n I v a n H r a s t a r , vod ja d r a m s k e g a krožka. T u d i s k u p i n s k i ča­sopis i m a m o . Ime m u je »Zastava«, P r i d n o se učimo, saj smo b i l i v p r v e m p o l l e t j u med 17 r a z r ed i n a g i m n a z i j i najboljši i n hočemo t a k i tud i o s t a t i ! T r u d i l i se bomo za dobre uspehe do k o n c a šolskega l e ta . t ako d a bomo pos ta l i res z a v edn i p i o n i r j i T i t o v e J n g o s l a v i je ! «

T a k o je zap iea ja p i o n i r k a M a j d a . Pove ­da t i pa m o r a m o , d a so t u d i v d r u g i h r a z ­r edn ih s k u p i n a h zelo p r i d n i , t ako n. p r . v I d , I. b. I I . a i n I I . e r a z r e d u , k j e r so i m e l i l"pp ak i i . l emi j e Za p r i m o r s k e poškodovance po snegu so naši pionirčki z b r a l i lepe zne­ske. T n k o so samo v I h r a z r e d u z b r a l i 632 d i n a r j e v , največ n a šoli !

No . pa se Se od d r u g o d og las i t e , d a bomo v i d e l i , k a j de l a t e ! Pionirčki novomeške g i m ­naz i j e vas lepo p o z d r a v l j a j o !

R E Š I T E V P I O N I R S K E K R I Ž A N K E » Z V O N Č K I «

V o d o r a v n o : 1. Zvonček, 8. A p o l o n 9. t i r , 10. le, 11- e j , 13. oko . 14. n i v o . 17. k o t a , 18. S A P - 20. a l i . 21. g rdo . 22. Ino, 23. h i p o m a

nor , o v a . s r p , A A .

25. n a . 26. g rb . 27. s l a , 28. d a , 80. s t a . 31. a r a , 33. O v i d 34. L o p a .

Navpično: 2. V a t e r p o l o , 3. o p i j , 4. s. M . . 6- E o l . 7. knez , 12. ako , 13. 15. i t i . 16. zados t i , 17. K a n a d a , 18. 19. p o m l a d , 21. g i b , 22. In, 23. h r t , 24. 29. a r . 30. s v a , 32. a l , 33. op.

•Za dobro voljo J a n e z P o p o t n i se vrača i z T r e b n j a

i z j emoma s p r a z n o popotno m a l h o . V v l a k u ga n a g o v o r i r a d o v e d n i p o t n i k :

»A l i v i r a d i potujete?« J a n e z : »Kdo? « P o t n i k : » V i ! « J a n e z : »Jaz?« P o t n i k : »Da ! « J a n e z : »Ne . «

* »Jaka, zaka j se t i pa t ako nos

sveti?« »Od samega vese l ja , k e r ga ne v t i ­

k a m v v sako stvar.«

Nek j e na deželi je u m r l bogataš, ki je b i l m e d vaščani zelo n e p r i l j u b l j e n . N j e gova hči je d a l a n a b i t i n a v r a t a l i ­stič z b e s edami :

»Danes ob deset ih dopo ldne nas je z a p u s t i l i n šel v nebesa naš p r e d o b r i oče, b ra t , s t a r i s t r i c i n tako da l j e . . . «

P o p o l d n e je b i l pod p r v i m lističem nab i t d r u g i i n vaščani so b r a l i :

»Popoldne ob dv eh še n i p r i spe l v nebesa. S e m v s k r b e h . S v e t i Peter. «