jPoštnuta plačana T gotovini i

Boleji/sJci list 6 t k a o * *

G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E D O L E N J S K I H O K R A J E V T E D N I K Z A P O L I T I Č N A , G O S P O D A R S K A I N K U L T U R N A V P R A Š A N J A

L E T O II. - ŠTEV. 33 NOVO M E S T O , 18. A V G U S T A 1951 Č E T R T L E T N A NAROČNINA 75 DIN I Z H A J A I I M v K O

Od tedna do tedna V dneh, ko na Koreji v Kesongu št;

vedno mešajo vročo kašo in se pogajajo o pogojih p-emirja, pogajanja pa W ne premakne je z mrtve točke, je politike in navadnedržavljane mnogih ameriških in evropsUh držav presenetila odkrita strategija »ovjetskih mogo6nlkov, ki so po enem &raecu premišljevanja in okle­vanja le orjavili v svojih časopisih reso­lucijo ame'iškcga kongresa, hkrati pa seveda tudi švernikovo pismo Trumanu in resolucio Vrhovnega sovjeta. Med­tem ko so nneriški listi že drugi dan po sprejemi) Jbjavill švernikovo pismo in resolucijo Prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske iveze, je potrebovalo vodstvo moskovSRI oblastnikov kar cel mesec, da je —kfkor vse kaže po hudih notra­njih hoj h — sklenilo pokazati sovjet­skim brakem ameriške besede in želje po miru. Ker seveda sovjetski bralec ne sme Imeti samostojnega mnenja o politiki, -o ameriški resoluciji takoj pri­ključili ivoja pisma in tako ponudili svojim <ržav!janom že »sveže pečeno uradno mnenje«.

Po e<m se »odlikuje« sovjetska re­solucija ^Moskva bi rada dosegla popoln sporazur z VVashingtonom, vendar mi­mo Organizacije združenih narodov, ki je niti rpOlucija niti Švernikovo pismo sploh nc omenjata, na drugi strani pa bi rada odtujila Veliko Britanijo in Francijo od Amerike. Za vsemi diplo­matskim akti in kanali pa se skriva osnovna,čeprav zadnje čase vedno bolj odkrita sovjetska želja: razbitje Orga­nizacije Združenih narodov. Sovjetska zveza je ponudila Ameriki pakt petih velesil, jTi tem pa je enostavno prezrla, da je sa1 1a razdrla proti koncu že kar dolgočasje konference namestnikov zu­nanjih si v Parizu, od katere pred me­seci svei upravičeno ni mnogo pričako­val. Krimeljski očaki bi iz srca radi sklepali «a zeleno mizo nove »munehen-ske palte«, saj so z zadnjimi tipanji nedvomio pokazali, da je edino, kar spoštujejo, oboroževalni načrti zapadnih sil, ki s« na Koreji pokazale, da bo vsak napadal)0 končal s tem, s čemer je kon­čal H i t l f — z neizogibnim porazom.

Po icčdnevni razpravi je preteklo soboto beograjsko okrožno sodišče ob­sodilo nJfi obtožencev, ki so že preti koncem vojne delali za sovjetsko ohve-Seevaln* službo. Med obtoženci je 10 sovjetsldh državljanov, ki so med dru­gim n. pr, izrazili željo, naj jih odpos-Ijejo k;i'Uor koli, samo ne v Sovjetsko svezo. ^Miroljubni nameni« moskovskih golobov miru, ki pa po potrebi tudi prav medvedje renčijo, so bili na raz­pravi anova razkrinkani.

Zločini informbirojevskih držav na naših iDt'jah se nadaljujejo. Tako je v preteklem tednu romunsko obmejno vo­jaštvo nbilo našega graničarja Ivana £hneca. Naša vlada je poslala letos že osmo protestno noto madžarski vladi zaradi nenehnega Izzivanja na meji. V zadnjem času so se pomnožila tudi iz­zivanja »a albanski meji. Albansko in i)ol^arsk« prebivalstvo še vedno v tru­mah zapišča svoje domove in se za ce­no smrtih nevarnosti podaja preko za­straženih mej v svobodno Jugoslavijo. Frebežni0 pripovedujejo o grozotah in pomanjkanju, ki vlada v Informbirojev. skih državah

V Frrfieiji so po enomesečni vladni krizi le »esteivlli novo vlado, v kateri pa socialni ne sodelujejo. V italijan­skem paiton ,ontu medsebojno zmerjanje, v katere* 8 e odlikujejo kominformovei, nikakor l p m o r e ponehati. V Perziji še vedno m/"o »smrdi« po petroleju. Ener­gično arf^iško posredovanje obeta nove izglede £ mirno rešitev spora, medtem pa je ži prišlo do krize v indijski kon­gresni tranki. Prištejmo k temu še protiangPŠko gibanje v Egiptu, nemir­ne dnevt v Jordanu, pa bo slika vročega Bližnjeg: vzhoda popolna.

V e č p o m o č i s p l o š n e m u

k m t t i j s k e m u z a d r u ž n i š t v u v B e l i k r a j i n i

Kma lu po osvoboditvi je vrsta splošnih kmet i jskih zadrug, takrat imenovanih Na-proz, prepletla ves črnoineljski okraj . Ne­katere med nj imi — kot na primer za-druge v Črnomlju, Met l ik i , Semiču in na V in i c i — so se v teh lel ih razvile v močna zadružna podjetja, predvsem v dobra tr­govska podjetja, k i so svoj im zadružni­kom prinesla prenekatero korist in izbolj­ševala razvoj krajevnega gospodarstva. Pretežni del kmet i jsk ih zadrug je posloval srednje, vendar velja za mnogo zadrug, da so gospodarile prej slabo kako r dobro. Uspeh zadruge je b i l in je Še danes od­visen od sposobnosti poslovodje in zani­manja, k i ga kaže za delo in razvoj za­druge njen upravni odbor, prav tako pa seveda ludi od skrb i , k i jo kaže celo­kupno članstvo zadruge.

Pogled v finančne zaključke, k i so j ih kmeti jske zadruge splo&nega tipa pokazale letos konec apr i la , je verna s l ika njiho­vega poslovanja. Dobiček so imele za­druge Semič, Met l ika , Crešnjevec (dober odkup zelišč), Črnomelj, V in i ca , Petrova vas, Radovica in Podzemelj . Izgubo so pokazale zadruge v Dragaiušu (navzlic močnemu gospodarskemu zaledju), T r i b u -če, Adlešiči, ( iradac, Stari trg, Predgrad, Prcloga, Sinj i vrb in še nekatere.

Kako so gledali na poslovanje zadrug nekateri upravni odbori , je pokazal zna-čilen primer v Dobličah. Upravni odbor je prišel do prepričanja, da je vseh ob­veznih oddaj kr iva — enostavno zadruga, ker je pač sklepala s kmeti pogodbe in sprejemala obvezne količine pr idelkov. Na podlagi takih »ugotovitev« so menda so­glasno sk len i l i , da se zadruga zapre in so to tudi naredi l i . Ko je b i l kma lu nato precejšen del obveznih oddaj sproščen in bi j i m zadruga lahko zelo kor is t i la p r i vnovčevanju pr ide lkov in pr i nabavl ja­nju raznega blaga, pa so praskajo po gla­vi . A l i ne drži tudi za dobliški upravni odbor, da »je vsak sam svoje sreče ko vač«, zadruga pa je kovač sreče vseh za­družnikov?

Nov način sproščene trgovine je našel pretežni del zadrug brez potrebnega kre­dita, ka r je v prvem h ipu resno zavrlo dejavnost zadrug. Nekaj kredita so zadru­ge sicer pozneje dobile, vengar pa bodo morale v bodoče posvetiti vso pažnjo do­bremu finančnemu poslovanju in redne­mu knjigovodstvu, nekatere zadruge so se medtem že prav dobro znašle in upe-Ijale. Kmeti jska zadruga v Podzeml ju spet pr idno odkupuje zdravi lna zelišča, prav lako lud i zadruga na Crešnjevcu. Ta v i r dohodkov — denar, k i leži v gozdnih sa­dežih, zeliščih, koreninah in zdravi lnem listju — pa Belokranjc i še vedno vse pre­več zanemarjajo. Težki mi l i jon i dinarjev

propadejo vsako leto v gozdovih in na travnik ih Bele kraj ine, ker j i h nihče ne izkor ist i . k ind i j ske zadruge bi prav tu lahko l judstvu še ogromno pomagale. Po­trebno je še precej dobre propagande, da bo nabiranje zelišč zajelo širši krog zbi­ralcev.

Precej zadrug v črnomeljskem okra ju bi lahko trgovalo z lesom. Upravn i odbor zadruge na Sinjem vrhu že razmišlja, da bi prodal večjo količino lesa v inozem­stvo in za prejele devize k u p i l avtobus, k i bi redno vozi l na progi Sinj i v rh -V in i -ca-Preloka-Adlešič-Crnomelj in nazaj. Za­misel je dobra, le izvesti jo morajo.

Let ina je letos v Be l i k ra j in i p r e c e j

boljša od lanske. Dogon živine na sejme je izredno vel ik, ponekod skoraj že tak, kakor v letih pred vojno. Domača obrt spet oživlja, apno izvažajo že vrsto let It B e l e kraj ine. V ino je važen pridelek črno-meljskega okraja, precej mu bodo vrgl i tudi gozdovi — in če pomis l imo na vse to, a l i se nc ponuja blago kar samo, da bi ga kmel i jske zadruge odkupi le , pro­dajale in nabavljale Bel i k ra j in i blago, k i ga dežela potrebuje? Cemu čakati in lovit i stvar za rep, če jo lahko zgrabimo za glavo?

Pred odkupn im odsekom pr i trgovskem podjetju Okrajne zveze kmet i j sk ih zadrug so zato pomembne in nadvse odgovorne naloge. Črnomelj potrebuje pr imerno ve­l iko- , sodobno skladišče. Zanj je bi lo odo­brenih že več načrtov in celo zakoličeni!] že več prostorov, loda skladišča še vedno ne gradijo, dasiravno je b i l svojčas na razpolago že potreben kredit, prav tako pa tudi gradivo. A l i n i dovol j volje a l i pa gre za zaviranje?

Več pomoči splošnemu kmeti jskemu zadružništvu v Be l i kra j in i? Tak sklep naj bo pred vsemi, k i so odgovorni /a razvoj gospodarstva v črnomeljskem okra­ju . Samo zadružništvo na zdravih teme­l j ih bo prineslo Bel i k ra j in i blagostanje in nadal jn j i razvoj.

HmcCke delovne zadruge oproščene vsth investicijskih dolgov

Najnovejša uredba Zvezne vlade o oprostitvi kmečkih delovnih zadrug in­vesticijskih dolgov je med našimi za­družniki vzbudila izredno zadovoljstvo in vsestransko odobravanje, za ukrep pa so pokazali veliko zanimanja tudi privatni kmetje. Pomoč socialistične države za nenehen razvoj kmetijstva je bila v vseh letih po osvoboditvi občutna, posebno pomembna pa je postala v zad­njem času z odločbami o načinu proda­janja zadružnih pridelkov na prostem tržišču in z zadnjim ukrepom o črtanju Investicijskih dolgov. Kmečke delovne zadruge so z navedeno uredbo oproščene vseh dolgov in plačil, ki so jim nastali z graditvijo gospodarskih poslopij (hle­vov, svinjakov, silosev, vodnjakov, na-pajališč, stanovanjskih zadružnih zgradb lu pod.), z melioracijami zemljišč, z na­kupom različnih strojev ter s pripravo nasadov, ki dajejo pridelek mnogo let.

Koristi od naporov, ki jih vlagajo v zemljo in zgradbe zadružniki, niso na­menjeni samo zadružnikom — saj de­lajo za ljudsko skupnost, za nas vse. Čeprav so naše kmečke delovne zadruge najete kredite vsa zadnja leta z majhni­mi izjemami redno odplačevale, jim po­meni olajšanje, ki jim ga je prinesla nova uredba, znatno razbremenitev. Zgradbe, nabavljeni stroji, izvršene me­lioracije in pod., vse to je okrepUo go­spodarsko zmogljivost zadrug, denar pa, ki bl ga morale v prihodnjih 10, 20 ali 30 letih morda še odplačevati za zgrad. be In ostalo, pa bodo odslej uporabljale za nadaljnjo gospodarsko krepitev.

Ob ukrepih našega vodstva se razbi­jajo vse klevete, s katerimi prerokujejo ostanki reakcije našim kmečkim delov­nim zadrugam kratko življenje in slabe uspehe. Vrsta novih gradenj prav v zadnjem času v dolenjskih okrajih po­trjuje, da se kmečke delovne zadruge zavedajo, da je le v skupnem delu mo­goč zdrav razvoj hi modernejši, s tem

pa tudi hitrejši gospodarski napredek. Samo lani so naše zadruge povečale vrednost svojih osnovnih sredstev (brez zemljišč!) po nižjih cenah za nad £37 milijonov, letos pa za okrog 135 mili­jonov, skupno torej za 372 milijonov dinarjev. To predstavlja ogromno oboga­titev zadružne lastnine, ki se vedno bolj prepleta s splošnim ljudskim premože­njem, hkrati pa daje z vedno večjo vlo­go zadružnih skladov in zadružnih sve­tov zadružnikom v roke vse možnosti, da bodo upravljali svoja proizvajalna sredstva kot neposredni proizvajalci. Samo traktorjev imajo kmečke delovne zadruge v Sloveniji že 230, od katerih so jih 96 prejele od države kot splošno ljudsko premoženje.

Oprostitev Investicijskih dolgov pri­naša zadružnikom v kmečkih delovnih zadrugah nove možnosti za dosego večjih dohodkov. Zadruge se bodo zdaj, ko so se znebile skrbi za plačevanje investi­cijskih dolgov, v večji meri posluževale tudi kreditov, ki jih jim nudi država za gradbena dela in nabavo strojev itd. Saj so samo lani zadruge pustile neizkori­ščenih kreditov za skoraj 102 milijona dinarjev, od tega za gradbena dela 65 milijonov. Vse to brez dvoma prinaša v kmečke delovne zadruge novega po­leta in volje do dela. Zadružniki — pred­vsem pa njihova okolica na vasi — vidijo, da država dejansko skrbi za raz­voj kmetijstva. Pomaga pa jim pred­vsem zato, ker skrbijo za dviganje kme­tijske proizvodnje na višjo in naprednej­šo stopnjo, s katero bomo na čim I a/ji način dobili Iz zemlje kar največ pri­delkov, hkrati s tem pa odpravili izko­riščanje Človeka po človeku tudi v polje­delstvu. Da je z vsem tem tesno preple-xeno tudi bogatejše kulturno življenje in dvig splošne življenjske ravni krneč... kega človeka, po vseh dosedanjih uspe­hih zadrug ni treba še posebej doka­zovati.

Začel se je odkup bel ih žit Te dni so zaČcL tudi v dolenjskih

okra j ih kmet i jski ' zadruge in druge zbi­r a l n i c e odkupovat i b e l a žila. V času, ko postaja naš splošni trg vsak dan bolj spro­ščen, je tem bolj važno, da zagotovimo osnovno preskrbo industr i j sk ih krajev s k ruhom. Le če bodo ljudje brez zemlje preskrbl jeni s k ruhom, se bo prosti trg nadalje in nemoteno razvi jal . Količini žita, k i bodo letos odkupljene v Sloveni j i , niso večje kakor lani , ko je b i l odkup

Ljudski odbori in njihov odnos do svetov državljanov Mnogo prepočasi prevzemajo naloge,

k i so j im poverjene v zvezi z ukrep] o decentral izaci j i državne uprave razni sveti državljanov pr i l judsk ih odborih novo-me#k©Ba okraja. V nekater ih kra jevn ih l judsk ih odborih k l jub ločnim navodi lom še do danes niso i zvo l i l i svetov državlja­nov kot je to p r imer v Kra j e vnem l j ud ­skem odboru Gradišče, Orehovica in Pre-kopa. Tam pa k jer so že izvo l jeni s ve l i , pa j ih l judsk i odbori pogosto vse pre­malo upoštevajo, ke r smatrajo sami sebe za neomejeno oblast. To pa je nepra­v i lno, saj bo prav delo svetov državlja­nov šele zares utrd i lo ugled naših l j u d ­s k i h odborov. Svet i državljanov nimajo samo nalog, pač pa tudi pravice. Uspešno delo krajevnega l judskega odbora na po­dročju splošnega gospodarstva jo mogoče le" ob tesnem sodelovanju svetov držav­l janov. Seveda moramo v svete izvol i t i najboljše l jud i iz vrst vol i lcev, se prav i lake , k i se ne bodo i zm ika l i de lu . Po­nekod so v dosedaj i zvo l jen ih svetih

Pmeljaški gasilci in njihov dom V Tujdjo 12. avgusta so doživeli ga

sihi JIM Hnieljriri, pri Mirni peči svoj veliki <l<<- lirez kakšne posebne reklame ali hvaleso v zadnjih dveh lelih iz svojih skromni, sredstev postavili nov gasilski dom, priČemcr jim ni nihče pomagal ne s krediti1^ z gradbenim materialom. Ti­ho, vcnf'r 8 pravim požrtvovanjem in predanolio načrta so prihajali na delo in zidaljter gradili kakor čebele.

te v \godnjem jutru so hmeljčiški ga silci v .rojih nestrpno pričakovali are, da bodr pokazali ljudem sadove svojih pridnih 'ak. Dopoldne se je zbralo lepa nu Oiica ljudstva od blizu in daleč, saj se je v -a<lnjih dneh po vseh vaseh raz juscl f//As, da je na llmeljčiču nekaj no-vtga in itn se splača pogledati. Domačini ti gostjt so se prepričali, da hvala ni bUa 'jrcglasnl. Dom je lepo izdelan, ima pa tiapako — da je premajhen .. . Hmeljči-iani radi &od\elu}«jo v svoji gasilski četi in se se dobro spominjajo, kako so se-

Vlak ga je povozil V nedeljo 12. a vgus ta se je F r a n c

Bec Iz K a m e n i c e p r i K r m e l j u vračal z veselice. V Tršišču je skočil z v l a k a , p r i t em p a je prišel pod lokomot i vo , k i ga je povoz i l a do s m r t i .

dnnjo ročno brizgalno kupili leta 1938 v 1'irnirah na Gorenjskem za 5000 dinarjev. Zdaj bi radi imeli še motorno brizgalno, za njo in drugo orodje pa bo dom kmalu premajhen. Od leta ID37, ko so na Hmelj iiču ustanovili gasilce, So bili ljudje z njimi zadovoljni, saj je bila prenekatera hiša in gospodarsko poslopje rešeno pred uničevalnimi plameni ognja z življenjsko požrtvovalnostjo gasilcev.

Ob enajstih so se zbrali gasilci in pre bivalci kraja ter bližnjih vasi pred za­družnim domom. Na okraSen govorniški oder sta stopila poveljnik društva Alojz Progar in zastopnik Gasilske zveze Slove­nije Gustav Burgur. Po predsednikovih pozdravnih besedah so na stežaj odprli vrata novega doma, dva gasilca pa sta se postavila k vhodu. Godba je zaigrala državno himno, ljudje pa so bili ponosni, da vidijo sad svojih rok, izročen skup nosti v uporabo. Zastopnik Gasilske zveze LRS je zq društvenim predsednikom po­zdravil požrtvovalne hmeljčiške gasilce, ki so začeto delo častno izvršili. Pozval je v gasilske vrste žene in dekleta, nakar je bil dopoldanski del slavnosti zaklju­čen. Popoldne pa so hmeljčiška dekleta in fantje uprizorili na čast otvoritve doma Pinžagrjevega Divjega lovca, ki ga je gle­dalo nad 200 ljudi.

l judje, k i se ne udeležujejo sej in se na vse načine brani jo dela. T a k i h v svete državljanov seveda ne bomo pred laga l i .

Naloge svetov državljanov n ikako r niso majhne. V z e m i m o za p r imer svet za kmeti jstvo na K L O . Kdo se bo brigal za načrtno zatiranje raznih škodljivcev v kmet i j s tvu , za selekci jo semen in ži­vine, za napredek vinogradništva, sad­jarstva * i n vr tnarstva, kdo je upravičen cenit i škodo na p r i d e l k i h , k i jo novzr.tfe naravne nezgode, divjačina in drug i škodljivci? Vse to in še več je naloga sveta za kmeti jstvo p r i l judskem odboru. Pa komuna lna dejavnost! K o l i k o odpr l i l i vprašanj je povsod v tem pogledu, Vaška pota, napaja I išča, studenci , perišča, gno­jišča, h lev i in pod. Vse to spada v na­loge sveta za komuna lno dejavno?*, l jud­sk i odbor pa mora pr izadevanje sveta podpret i in mu preskrbet i potrebna sred­stva. Po uvel jav l jenju novega ffoftuSuejga s istema bo to ve l iko lažje kot je b i lo do sedaj.

Naše šole na podeželju so predmet večkratne k r i t i k e . Večidel prostorov, kjer se nahajajo šole, ne odgovarja h i ­g i ensk im predpisom. Tesne in zatohle sobe, malokdaj bel jene, svetlobe malo a l i ni£; šolski vr tov i so mars ik je zane­mar jeni a l i j ' h sploh n i . Odnos do uči-tel jstva je dost ikrat neprav i l en , obisk šole nezadosten, preskrba šole in učitelj-stva z d rvmi pod k r i t i k o . Ljud«*koprosvv>t-no delo na vasi je največkrat prepu­ščeno požrtvovalnim l judem i n n ima no­bene pomoči od oblastvenih organov. Za reševanje problemov šolstva in prosvete bosta mars ik je sk rbe l a dva sve ta : svet za prosveto in ku l turo in svet za komu­nalno dejavnost. Razuml j i vo je, da mo­rajo l judsk i odbor i in posamezni pover­j en ik i večkrat sami sk l i ca t i svete in z n j im i razprav l jat i o tekočih nalogah.

P r i m e r uspešnega dela i n pravilnega sodelovanja med svetom in pover jeni -štvom je svet za kmeti jstvo in svet za trgovino in preskrbo p r i okra jnem l jud ­skem odboru ter svet za komuna lno de­javnost p r i mestnem ljudskem) odboru Novo mesto.

L e ob prav i lnem sodelovanju l judsk ih odborov in svetov državljanov ter ob vse­stranski podpori vseh vol i lcev bo mogO-če uspešno usmerjat i splošno gospodar­stvo in vsestranski razvoj k ra ja . Nadal j ­nja demokrat izaci ja državne uprave terja najširše sodelovanje državljanov pr i uprav l j an ju s k u p n i h poslov.

zaradi suše zelo majhen. Zato moramo v načelu odk lan ja l i izgovore, k i se po­javljajo v nekaterih k ra j ih , češ da so ob­veznosti prevelike. Pr ide lova lcem je bi la znižana oddaja v vseh pr imer ih , ko je žito uničila toča al i druge uime.

Začetek odkupa se je zaradi deževne­ga vremena in kasnejše mlačve neko l iko zakasni l . V Be l i k ra j in i so začeli odku­povati žito 1. avgusta, v novomeškem in trebanjskem okra ju pa 9. avgusta. Naj bolj so se prv i dan odkupa izkazal i črno linijski kmetje, k i so v enem dnevu od dal i vse predpisane količine žita. V Metl i­k i se le 17 posestnikov ni držalo razpo­reda, vsi drugi pa so pripel ja l i žito točno ob določenem času.

V okraju Trebnje se prve dni odkupa žila niso mogl i pohval i t i . V redu so od­dajali prv i dan odkupa Žito kmetje v CateŽU in oko l ic i . Kmetje iz vasi Repče pr i Trebnjem navodi l K L O niso upošte­val i , nekateri večji kmetje iz tega kraja pa so pripel jal i samo manjše količine; hoteli so s tem »odpraviti« odkupovalce. Da tako ne bo šlo, so se kma lu sami pre pričali. Kmetje iz L u k o v k a so doslej od­dal i v vsem okra ju najlepše žito,

V trebanjskem okra ju morajo K L O ta­koj izboljšati sodelovanje z odkupnimi postajami. Zadruge imajo samo tehnično plat odkupa, vse ostalo pa je dolžnost in skrb krajevnega ljudskega odbora.

V novomeškem okraju so se pravi lno l o l i l i dela v Do l . Top l i cah , kjer je član odbora ves čas sodeloval z zadrugo pr i odkupovanju žita. Vse kaže, da bodo v Topl icah prvi zaključili odkup. V Smo-lenji vasi se je postavil z goljufi jo po­sestnik Mihelčič iz Potovega vrha. P r i šel je v zbira lnico po vreče, češ da j ih doma sam nima. Da l i so mu j i h ; Mihelčič

je nato pripel jal na videz prvovrstno žito in za tako blago tudi prejel plačilo. K m a ­

lu pa se je pokazalo, da je v vreče n a s u t

najslabše žito, le na vrh je dal nekaj prgišč boljšega. Žito je mora l seveda od peljati domov in oddati zdravo b l a g o

imel pa bo seveda še sitnosti in nepotreb ne stroške.

V kmeti jsko zadrugo v Skocjanu je doslej pripel jala najlepše žito posestnica Mar i ja Rupar iz Goriške vasi. Žito, k i g ;i je nameni la za oddajo, je doma lepo pre­brala in oddala prvovrstno blago.

V nekaterih kra j ih pridelek bel ih žit letos res n i tak, kakršen je b i l včasih. Pridelek rži in pšenice se giblje v novo­meškem okra ju oko l i 10 stolov na hekl ar, v trebanjskem je nekaj večji, v c m o meljskem okra ju pa pridelek na splošno ni slabši. Nekaj manj je ovsa in ječmena V višjih predelih je pridelek belih žil prav dober, žito pa je tudi kakovostno boljše od lanske letine.

Cemu moramo odklanjat i neupravičene izgovore posameznih kmetovalcev, da ob­vez ne bodo mogl i izpolnit i? 2e pred lan­sko jesensko setvijo so kmetje dobi l i sporočene obveznosti, ko l i ko žita bo tre ba letos oddati . Med zorenjem žita je vsakdo imel dovolj pr i l ike , da je točo in drugo škodo lahko pr i jav i l . Vse ugotov­ljene primere škode so komisi je medtem ocenile, obveznost pa je treba izpolni t i . Za izgovori se v največ, pr imer ih skrivajo ležnje, da bi se posameznik izognil ob­veznostim do skupnosti . Tak primer je bi l n. pr. v Bel i cerkv i , kjer je skušal do­kazovati K L O s kmet i j sk im poverjenikom Makovcem vred, da »žita ni«, komisi ja pa je ugotovi la, da imajo lepši pridelek kakor v k ra j ih , kjer se kmetje niso pr i ­tožili.

Ka] mislite o »Dolenjskem istu«? Z d i ima

» N o v a o b l i k a in v s e b i n a D o l e n j s k e g a l ista me je z e l o r a z v e s e l i l a se mi , d a list z d a j v e l i k o bo l j us t reza s v o j e m u n a m e n u . Čas j e ž e , d a D o l e n j s k a loka ln i č a s o p i s , ki nam v s e m uga ja in p i š e o naš ih r a z m e r a h , t e ž a v a h , d o g o d k i h in u s p e h i h . Tudi b r a l c e m v moj i o k o l i c i Je list z e l o v š e č , p o ­s e b n o p a so p o z d r a v i l i n o v o o b l i k o . L judje t e d n i k rad i b e r o , t o d a z d i se m i , da g a še v s e p r e m a l o p o z n a j o . . . «

Tako n a m j e p r e d d n e v i p i sa l n a r o č n i k G. A . iz Č r n o m l j a in nam hkrat i p o s l a l v e č n a s v e t o v , kaj naj b i D o l e n j s k i list še p r i n a š a l . Da bi lahko u g o d i l i ž e l j a m v s e h b r a l c e v in n a r o č n i k o v D o l e n j s k e g a l i s ta , vas p r o s i m o , d a n a m d o

25. avgusta o d g o v o r i t e na n a s l e d n j a v p r a š a n j a :

1. K a k o s te z a d o v o l j n i z D o l e n j s k i m l i s tom? Ka j v a m v l istu u g a j a , k a t e r e so n j e g o v e s l a b e strani? K a t e r e stvar i v l istu na jp re j p r e b e r e t e , k a t e r e pa s a m o p r e l e t i t e ?

2. O č e m naj b i list še p i s a l ? 3. A l i ste z a d o v o l j n i z d o s e d a n j i m i p o d l i s t k i ? Kakšn ih p o d l i s t k o v si

ž e l i t e v b o d o č e ? 4. A l i p o z n a D o l e n j s k i list v a š a o k o l i c a , kaj p r a v i j o o n jem vaš i znanc i

in p r i j a t e l j i ? K a k o bi p o v a š e m mnen ju d v i g n i l i š t e v i l o n a r o č n i k o v v v a š e m kraju?

P r o s i m o , o d g o v o r i t e na vsa v p r a š a n j a , a k o p a ne m o r e t e al i ne ž e l i t e o d g o v o r i t i na v s a , pa vsaj na p o s a m e z n a V o d g o v o r u n a v e d i t e tudi vaš p o k l i c .

O d g o v o r e p i š l j i t e na n a s l o v : D o l e n j s k i l ist, N o v o m e s t o , p o š t n i p r e d a l 33

Uredništvo Dolenjskega lista

Stran % D O L E N J S K I L I S T • *tev. 33.

Ali so divgi orašrCi boli zaščiteni hot hmetka oolia? č e potuješ ponoči skoz i Suho kra j ino

mimo obrobnih polj , slišiš čudne glasove: trobentanje, cinglanje z zvončki, ropo-tanje i n piskanje , kakor da bi se v živi svet v r n i l i pravljični s trahov i . Pa niso s t rahov i , le kmetova lc i se bori jo s staro­davn im i sredstv i prot i hudemu sovragu — d i v j i m sv in jam. Na izpostavl jenih k r a ­j i h so s i postavi l i majhne ut ire in v nj ih vsako noč stražijo svoja polja. Od časa do časa tak »stražar« ponoči zapiska, po-ropoče a l i zatrobcnta, da z glasovi pre­žene divjačino. Dogodi pa se tudi . kot se je on i dan stražarju v Hin jah , da utrujen zaspi , medtem pa prašiči uničujejo k r o m ­p i r a l i žito dobr ih 50 metrov s t ran od Čuvajnice...

Skoda, k i jo na nj ivah in t ravn ik ih naprav l ja jo d iv j i prašiči, je iz leta v leto večja. Na poverjeništvo za državne na ­bave okrajnega l judskega odbora Novo mesto prihajajo vsak dan prošnje za zn i ­žanje oddaje s priloženimi zap i sn ik i o Škodi, k i so jo povzročili d i v j i prašiči. Ta škoda se gibl je od 15% do 4 0 % p r i ­de lka žita (predvsem ovsa in ječmena) za posamezne kmet i je . Iz Kra jevnega l judskega odbora Podsrrad je prišlo že sedem pr i jav , iz Rirčne vasi štiri, iz Ajdovca deset pr i jav itd. Kra j evn i odbor Dvor poroča, da so prašiči uničili kmetu Jožetu Sadar ju 250 k g k r o m p i r i a . kmetu E d v a r d u Rajer ju pa 5 arov pšenice i td. Na ekonomi j i K a l so prašiči uničili 10 arov k romp i r j a že takoj spomlad i , ko je b i l šele posajen. Dolga je vrsta podobnih pr imerov . Toda vse to je le majhen del povzročene škode; v težke stotisoče gre nepr i jav l j ena škoda in uničevanje trav­n ikov i n košenin, k i so dobesedno pre­orane.

P o zakonu o lovu je dolžan okra jn i l judsk i odbor plačati škodo po divjačini na območju lovišč posameznih lovsk ih družin, na območju rezervatnega lovišča pa višji državni organ. Toda že eam način ocenjevanja škode je v veČini p r i ­merov napačen in gre samo za tem, da se posameznikom zniža obvezna oddaja žita, ne pa tudi za tem, da se dejanska škoda kmetu plača. Ocenitev Škode v odstotkih ne daje prave s l i k e o škodi. S icer pa ne gre samo za ocenitev škode i n kdo jo bo plačal, pač pa zato, kako bomo škodo preprečili. Ka j je b i lo do danes v tem oziru storjenega in kje je vzrok, da je škoda iz leta v leto večja?

T r i osnovne pomanjk l j i vost i so, k i j ih l ahko smatramo za vzrok, da se je škodljiva divjačina po vo jn i tako raz­množila. Razmejitev med rezervatnimi in ostal imi lovišči je bi la naprav l jena ne po želji in predlogih okra iev in ne v interesu kmet i js tva al i splošnega gospo­darstva, pač pa po ze l i i posameznika na uprav i državnih lovišč v K O Č P V J U . V vasi V r t p r i Starem trgu ob K o l p i sta dva Člana lovske družine. Dobr ih 100 metrov od hiše j ima divje svinje uničujejo polj­ske pr ide lke , vpndar pa ne smeta s puško nad nje. ker je njuna vas s pol ipm vred na območju rezervatnega lovišča.

Mar za zdravnika v Ribnici res ne bo stanovanja?

Ribnica je fe nekaj mesecev brez zdravnika. Prejšnji zdravnik dr. J . Ora-žem, k i je bil vseskozi pravi l judski zdrav­nik, je zaradi težke bolezni moral pusti l i službo, Na njegovo mesto bi bil moral prit i drug zdravnik, k i pa ne more ostali v R ibn ic i , ker zanj ni stanovanja. Čudno se nam zdi, da ni mogoče dobit i stano vanja ravno za zdravnika, čeprav je bilo medtem že oddanih nekaj stanovanj. Ce se nekateri v okraju izražajo, da »so veseli, da ni zdravnika, ker zdaj vsaj ni tol iko obolenj med delavstvom«, potem res ni čudno, da vodje gospodarskih pod­jetij ne občutijo potrebe po krajevnem zdravn iku . Ni j im mar. da hodijo ljudje iz oddaljenejših krajev zdaj k zdravniku v Kočevje in celo v Ljubl jano po zdrav­niško pomoč. . .

Kaj pravj k temu stanju s indikalna organizacija v Ribnic i? Cemu molči Kra jevni odbor O F ? K.

V H in j ah gre meja med loviščem t ik pod vasjo in lovec domačin ne sme ni t i na konec svoje nj ive s puško, k e r je to za njega že prepovedano ozemlje. A l i je zato čudnega, če Suhokranjčani pravi jo, da so d i v j i prašiči bolj zaščileni kot n j i ­hova pol ja. D i v j i prašiči imajo naravne«! vzorno zatočišče v rezervatnem lovišču, k jer j i h nihče ne preganja. Tud i število lovskih čuvajev v rezervatnem lovišču je premajhno, da bi držali stalež škodljive divjačine na določeni višini. 0 kakem sodelovanju med upravo državnih lovišč in l o vsk im i družinami dosedaj n i bi lo slišati.

Druga pomanjkl j ivost so r edk i in slabo organiz i ran i pogoni. Lovske družine se premalo zanimajo za skupne , dobro pr iprav l j ene pogone, pa tudi udeležba vaščanov je vedno zelo majhna a l i je pa sploh n i . K o je organiz i ran pogon v do-ločenem kra ju , je dolžnost vsakega lovca in kmetovalca, da se ga udeleži in pod­reja navodi lom vodstva, s icer je pogon brezuspešen. Po navadi se vsak kmeto­valec p r i pogonu izgovarja, Češ, puško mi dajte, pn bom šel. Ko pa mu v poletju in jeseni delajo prašiči škodo, pa lahko cele noči si raži brez puške in odganja škodljivo div jad. Letos v jun i ju je b i l organiz i ran pogon v kra jevnem l judskem odboru Rirčna vas, katerega se kmeto­va lc i k l j ub pozivom niso udeležili, zdaj

pa pošiljajo vsak dan zap isn ike o škodi, ki j im jo povzročajo divje svinje.

Ozkost p r i izdajanju dovoljenj za po­sest in nošenje orožja lahko štejemo tudi še k vzrokom, da se je stalež škodljive d iv jadi tako razpasel , K o l i k i m star im lovcem so bi le po vojni odvzete lovske puške iz različnih, včasih tudi malen­kostnih razlogov, k i ne bi smel i b i t i vedno vzrok za odvzem orožja in zavr­nitev prošnje za izstavitev novega orož­nega l ista.

K a j naj na kra ju rečemo še h krat ­kovidnost i okrajnega akt iv ista, na kate­rega sta se pred dnevi obrn i la dva kmeta v okol ic i M i r n e peči s prošnjo za pomoč proti d iv j im prašičem, pa ju je osorno zav rn i l z vprašanjem, kje da sta b i la med vojno. Z nadutostjo in sektaškimi odgovori kmetom ne borno pomagal i pr i uničevanju d iv j ih prašičev. Treba je de­janj , predvsem pa odprtega srca za razu­mevanje težav, s kater imi se« bor i naš dolenjski kmet.

Škoda, k i jo povzročajo kmetom — s tem po vsemu našemu gospodarstvu — div j i prašiči, narašča. Prav bo zato. če se bodo oglasi l i k vprašanju, kako b i škodljivo divjad najučinkoviteje zat r l i , tudi za interes irani l judje , postavimo kmetje, lovci , gozdni čuvaji in vsi d rug i , k i j im je pr i srcu uničevanje Škodljivih d iv j ih prašičev.

DOMA IJV PO SVETI/ B o s a n s k e s l ive v Nemčiji. K o r a j , ena

največjih zadružnih vas i v B o s n i med Tuz lo i n B i j e l j ino , je pred k r a t k i m po­s l a l p r v a d v a vagona svežih s l iv v N e m ­čijo. K u p i l i i n pojedl i so j i h p reb i va l c i M i i n c h e n a . Z a d r u g a bo letos i zvoz i l a 100 vagonov p r esn ih i n 30 vagonov su ­h ih s l i v . Z a izkupiček bodo zadružniki v tu j i n i k u p i l i kamione i n več pol jedel­s k i h stro jev.

V V u k o v a r u so živila vedno cenejša. Ovčji s i r prodajajo v zadn j ih dneh v V u k o v a r u že po 150 d in , po lnomasten k r a v j i s i r pa po 50 d in z a k g . S l a d k o r je v V u k o v a r u za 100 d in cenejši k a k o i v Os i j eku . K r o m p i r imajo po 15, droben k r o m p i r p a celo po 5 d in k g .

človeškega mesa m u — m a n j k a . . N e k a angleška eksped ic i j a je našla n a C o o k o v i h o t ok ih p r i N o v i Ze land i j i s t a r ­ca , k i na j b i b i l s t a r 200 let. Mož se namreč spomin j a r a z n i h ekspedic i j v njegove kra je , posebno dobro p a ve z a dogodke, k i so se zgod i l i p red 100 le t i . Mož se je eksped i c i j i pritoževal, da m u v zadn jem času — peša spom in zato, ker ne je več človeškega mesa.

Prešernova i n C a n k a r j e v a r o j s tna hiša s ta posta l i s l o venska k u l t u r n a spo­m e n i k a . Z odločbo vlade L R S s t a pos ta l a r o j s tna domova Prešerna i n C a n k a r j a deležna posebne zaščite.

99 Zapustilo bom službo, ker nimam kie spati D v e u r i n a n o v o m e š k e m s t a n o v a n j s k e m u r a d u

» T a k o res ne m o r e m več ž i ve t i ! V e s d a n sem v s lužb i . jtvečer p a n i m a m k a n i po lož i t i g l a v e . . . P r i s i l j e n a b o m z a p u s t i t i s lužho In o r l U l d o m o v ! « je potož i l a m l a d a t o v a r l S l r a na s t a n o v a n j s k e m u r a d u . I l ek l e Ima s i c e r sobo p r i s ta re j š ih z a k o n c i h v K a n d l j l . t o d a t i jo g l e d a j o v s a k d a n b o l j p o s t r a n i , k e r |Im res ne u t e g n e p o m a g a t i p r i g o s p o d i n j ­s t v u . Z a r a d i n e p r e s t a n i h oč i tkov prenočuje, d e k l e p r i p r i j a t e l j i c a h a H i»a k a r v p i s a r n i .

V s a v so l zah p r i d e v u r a d s t a re j š a žena. Čemu jI v e n d a r ne d o d e l i j o d r u e c sobe? V to. k i 1o Ima zda j . ne irre In ne g r e n i ­k o l i več . k e r s t a se z l a s t n i c o s k r e g a l i . Že od a p r i l a d a l j e s p i n a k l o p i v p i s a r n i r a l e , k a k o r da b i se p r e s e l i l a v d o d e l j e n o sobo. Težko le. Če se d v e ženski , v s a k a n a enem k o n c u hiše, ne m o r e t a s p o r a z u m e t i z a s k u p no ž l v l l e n j e p o d eno s t r eho , k a j p a šele , d a M obe u p o r a b l j a l i Isti Štedi lnik. Z v ž u l e d n o m e r o p o t r p l j e n j a j o je s t a n o v a n j s k i r e f e r e n t k o m a j po to l až i l .

» V s a k d a n se j očem, k e r n i m a m s t a n o ­v a n j a . . . « j e nato s k o z i so lze p o v e d a l a n a -slednja s t r a n k a . s ta reJSa k n j l g o v o d k l n j a . k i

' je b i l a p r e d mesec i p r e s t a v l j e n a v N o v o m e i sto, sobe p a Se v e d n o n i m a . S p i p r i z n a n c i h

n a d l v a n u . žena p a p r i č a k u j e v k r a t k e m o t r o k a . . .

» K a j b o m Be d o l g o čaka l n a sobo?« p r i ­v i h r a n a t o v u r a d spe t m i v a oseba . In t a k o n a p r e j . T a k i In p o d o b n i p r i z o r i se v r s t i j o n a s t a n o v a n j s k e m u r a d u lz d n e v a v d a n . P r l š t e j i no j i m še n e k a j sto p i s m e n i h p r o ­šen j , k i lež i jo v u r a d u do lue mesece, p a t u d i že l e t a . . . N o v i n a r , k i je d v e u r l p r e ­sede l ob nes rečnem s t a n o v a n j s k e m r e f e r e n ­t u , b i T. l a h k o t o n a p o l n i l be ležn lco . K a k o Je s s t a n o v a n j i v N o v e m mes tu?

l l b o i r l s t a n o v a n j s k i r e f e r en t to laž i , ob -I l u b l j a . p o i z v e d u j e , k a z n u j e , p r e d l a g a , i z ­d a j a p o t r d i l a i n n a k a z i l a , l e t a po mes tu Iz pods t r e š j a n a podst reš je , z a p i s u j e dospe le p ro šn j e i n J i m da je tekoče š t e v i l k e . . P r i v s e m tem m u p o m a g a p o v e r j e n i k z a k o m u ­n a l n e z a d e v o In p o s e b n a s t a n o v a n j s k a k o m i ­s i j a , vse s k u p a j p a p r a v m a l o zaleže. S t a ­n o v a l i i s k a k r i z a v N o v e m m e s t u je v e l i k a In n u j n o t e r j a u č inkov i t i h u k r e p o v .

O g l e t m o si n e k a j š tev i lk , da n a m bo s l i k a j a sne j š a ! Tz l e t a 1947 Je p r i M e s t n i stanovanjski k o m i s i j i še v e d n o 7 p r o š en j nerešenih I/, l e t a 1A4K 4fi p r o š en j In iz l e ta 1949 105 p roSen j . L e t o s se Je n a b r a l o 2,5« prošen j z a d r u ž i n s k a In 80 p rošen j z a s a m ­ska s t a n o v a n j a . V o j a š k e osebe so v lož i l e 17 n u j n i h p ro šen j za d r u ž i n s k a In 6 za s a m ­s k a s t a n o v a n j a . V s e te. p ro šn j e Čaka jo u g o d ne reš i tve — t o d a k j e d o b i t i p r o s t o r e ?

Za z i d a n j e n o v i h hiš In z a o b n o v o s ta n o v a n i sk lh hiš se Je v N o v e m m e s l u dos le j bo re m a l o s t o r i l o . P o t r e b n i h bo še m n o g o n o v i h s t a n o v a n j s k i h z g r a d b , da bodo v sa j n a j n u j n e j š e p rošn j e rešene. P r e n e k a t e r o s t a n o v a n j e pn bi l j ud j e že l a h k o d o b i l i , če lil se razne p i s a r n e In p o s l o v n i p r o s t o r i Iz-s c l l i i I/ z a s eden ih s t a n o v a n j ! P o g l e j m o ne­ka j p r i m e r o v : pod j e t j e » C e g r n d « Ima šest s l n n o v u n l s k l h p r o s t o r o v za p i s a r n e ; Mestni o d b o r O F je v d v e h s t a n o v a n j s k i h s ohn l i : O Z K Z je v stanovanju, » O s k r b a « a l i » S e r v i s « p r a v t a k o G o z d n o r o s p o d a r s t v o l i n a d v e pn p o l n i s t a n o v a n j i . U p r a v a m e s t n i h p o d j e t i j In Š iva ln ica p e r i l a d v e v e l i k i s t a n o v a n j i o o d l e t j e R e m o n t . T p r a v a gosp p o d l e t i j k n j l i r o v o d s k l c en t e r In m o r d a še k d o drim-l Imajo vse s t a n o v a n j s k e p ro s to r e p r i K o n drlčit O k r a j n i o d b o r v o j a š k i h I n v a l i d o v . S A P , O d k u p n o pod j e t j e In t a k o n a p r e j In

n a p r e j — n a j m a n j 50 do 60 s t a n o v a n j s k i h p r o s t o r o v se v m e s t u u p o r a b l j a z a p o s l o v n e p ro s to r e . P r e n e k a t e r o p i s a r n o hI b i l o t r e b a i i t e s n l t l . m n o g e u s t a n o v e In p o d j e t j a p a bi se hc z d a v n a j m o r a l a začeti z a n i m a t i , d a b i p i s a r n e p r e s e l i l a v l a s tne p ro s to r e . D a j i h nI? Z g r a d i t i j i h je t r e b a In m e s t u v r n i t i n j c c o v s t a n o v a n j s k i f o n d ! D a živi danes v N o v e m m e s t u n e k a j tisoč l j u d i več k a k o r p r e d v o j n o , p a č nI t r e b a posebe j d o k a z o ­v a t i . . .

N o v o m e š k a p o d j e t j a so vse p r e m a l o m i ­s l i l a n a g r a d n j o n o v i h s t a v b b o d i s i z a s t a ­n o v a n j a a H za p o s l o v n e p ro s to r e . Z a n i m i v o , z a s t a n o v a n j s k o k o m i s i j o pa ze lo poučno je n. p r . de j s t vo , da je n a v z l i c p rece j šn j i de­centralizaciji d r ž a v n e u p r a v e m e s t n i s t a n o ­v a n j s k i f ond d o b i l v r n j e n i h le k a k š n i h IS do 20 p r o s t o r o v , v k a t e r i h so b i l e p r e d m e ­seci p i s a r n e . P r a v v t e m g r m u p a tiči re ­šitev z a p r e n e k a t e r o p ro šn j o , k i z a m a n č a k a reš i tve .

V e č j o d e l a v n o s t m e s t n e s t a n o v a n j s k e k o ­m i s i j e o v i r a j o včas ih n e s p o r a z u m i m e d po -v e r j e n l š t v o m za k o m u n a l n e z a d e v e p r i M L O In č lan i k o m i s i j e , k i b i r a d i h i t r o In ž iv -l . leujsko r e ševa l i z adeve , pa še z a d e v a j o na r a zne o v i r e . P r e v e č se v m e š a v a v de l o s t a ­n o v a n j s k e g a u r a d a t u d i v i š j a s t a n o v a n j s k a k o m i s i j a p r i o k r a j n e m l j u d s k e m o d b o r u , k a r r a z u m l j i v o h r o m i d e l a v n o s t mes tne s t ano -v a n j s k u k o m i s i j e , k i se u p r a v i č e n o čuti ob n e o r e s l a n e n i v a r i l s t v u o v i r a n a . — U r e d n i ­š tvo » D o l e n j s k e g a l i s ta « , k i se z n o v i n a r j e m R a d i a L j u b l j a n e v r e d In a s v o j o u p r a v o ( s k u p a j I l j u d i ) s t i s k a v en i s a m i s ob i . Je Pred mesei -em z a p r o s i l o za z a m e n j a v o p i ­s a r n e z u r a d o m , k i Ima z a p o s l e n e s a m o t r i l j u d i , k i p a Imajo na r a z p o l a g o 2 »nli l . P o e n e m m e s e n i Je mesrnf i s t a n o v a n j s k a k o m i ­s i j a p rošn jo o d d a l a o k r a j n i s t a n o v a n j s k i ko­m i s i j i , k i jo ie s e v e d a h i t r o reš i l a , » d a p ros -n j i nI mogoče ustreči , k e r so dotični p r o -s lnrt n a m e n j e n i že za d r u g e n a m e n e « . S t a ­k i m , l a h k o . b i r e k l i p a p i r n a t i m , b i r o k r a t s k i m

n a č i n o m r e š e v a n j a p a m e t n a z a m e n j a v a p r o š to rov m e d u r a d i s e v e d a ne bo m o g o č a . S l u č a j u r e d n i š t v a » D o l e n j s k e g a l i s t a « j e le p r i m e r , k a k o se s t a n o v a n j s k o v p r a š a n j e v mes tu no s ine reševat i .

P r o š e n j za z a m e n j a v o s t a n o v a n j n a u r a ­du s e v e d a ne m a n j k a , k a k o r t u d i ne p r i t ožb čez s l a b e s t a n o v a l c e , k i u n i č u j e j o s t a n o ­v a n j a . L a s t n i k n e k e hiše v B r š l j l n u se j e n. p r . pr i tož i l , d a n a j e m n i k i po cel mesec ne p o m e l e j o h o d n i k a . P o d o b n i h p r i t ožb čez l a s t n i k e s t a n o v a n j i n s t a n o v a l c e je n a s t a n o v a n j s k e m u r a d u v e l i k o . S l a h i n a j e m n i k i , p o n e k o d p a t u d i n i z k a n a j e m n i n a , ne go v o r l j o v p r i d o b n o v i In g r a d n j i n o v i h s t a ­n o v a n j .

Štirje s t o l e tn i k l žive v Sloplju. Več. k r a t se sestanejo i n pogovarjajo o časih, ko so m o r a l i tlačaniti turškm begom, k a t e r i m so pus t i l i svoje najbljše moči.

Ob i ran j e hme l j a v Savir jski do l in i se bliža. K m e t j e bodo plačeali o b i r a l -k a m i n ob i ra l c em po 25 dnarjev z a škaf nabranega hmel ja , pol<g tega p a j i m bodo da l i tud i hrano . Kdff i m a čas, l ahko lepo zasluži p r i hmel ja j ih S a v i n j ­ske dol ine.

Dve milijardi 378 milijon* ljudi je danes na svetu. Na začetku .aše c i v i l i ­zacije je živelo na zemlji le ribližno 20 mili jonov l judi , — M e d najb<j razširje­nimi evropsk imi jez ik i je anj^ški jezik, k i ga govori 170 mil i jonov ljut na 6vetu. Drugi najbolj razširjen jezik '; rusk i , ki ga obvlada 100 milijonov, 9( mil i jonov govti nemški, 85 mil i jonov danski, 60 mil i jonov f rancoski , 48 mil i jonv i ta l i jan­s k i in 40 mil i jonov portugalsk jezik.

Križatija nas zanma Več naših naročnikov se jobrnilo na

uredništvo z vprašanjem, čemune napre­dujejo obnovitvena dela na starodavni Krizatiji. Bralci nam navajajo čhmka, ki sta bila objavljena v Dolcvjktin listu lani 16. septembra in 7. oktohm ter pra­vijo, da je že minil, april, v Uiterem bi bila morala biti prirejena v omovljeni Krizatiji razstava 10. obletnite ustano­vitve OF. Učiteljišče v Novem mvhi nujno potrebuje z novim šolskim letau nekaj novih razredov, prav tako osnona Hola

j :n ekonomska srednja Šola, Indijska ' knjižnica pa navzlic vsej stiski sprosiori

s svojimi 30.000 knjigami le ne nore na cesto.

Želje naših naročnikov in bricev na­slavljamo na Svet za kulturo in )rosveto pri MLO Novo mesto in ga pršimo -rt javen odgovor kakšne načrte iia MLO s Križatijo in čemu so vsa dela zastala.

UredniSvo.

1 5 0 0 O T R O K O M J E P O M A G A L A N A S V E T Na sindikalnem sestanku babic novo­

meškega okraja je ena izmed njih pro~ sila za upokojitev, tek da je ie prestara za službo.

*Kaj, upokojiti, danes ko nas je za­enkrat že premalo, potrebe po babicah so pa velike? Tudi jaz sem že stara, vendar se pri vsaki mladi mamici sama pomladim in na upokojitev trenutno ie ne mislim *

Tako je forarišici odgovorila 88 letna Ana Pavlinova, najstarejša babica, ki dela, v Skocjanu.

41 let že opravlja Pavlinova mama svojo službo vestno in požrtvovalno. Pri ljudeh je zelo priljubljena, vsi jo imajo radi, saj jim kot izkušena žena redno in povsod rada pomaga z nasveti. Mate­ram ne pomaga samo pri porodih, temveč :r pred tem. Kasneje jim pomaga z na­sveti pri negi dojenčkov, ki jih v lažjih

Požarna varnost in dimnikarska služba M a r s i k d o m i s l i , d a Je d i m n i k a r s k a s l u ž b a

s a m o z a r a d i te ira . d a d i m n i k a r ometa , k e r si k d o d r u m ne b i r a d m n z a l rok D i m n i k a r s t v o Je ob r t . za k a t e r o je t r e b a b i t i s t r o k o v n o Izučen. I*nlžmost d i m n i k a r j a nI s a m o ometanje In č iščenje k u r i l n i h n a p r a v ; n j e n n v a dolžnost Je t u d i , d a s t r o k o v n o ugo t a v l j a . če so d i m o v o d n e cev i p r a v i l n o u r e ­j ene Itd. M a r s i k a t e r i p o ž a r Je n a s t a l p r a v z a r a d i tegn, k e r te n a p r a v e n iso b i l e v r edu in Je ocen,I z a r a d i n j i h u p e p e l l l že dost i i r n spoda r sk lh p o s l o p i j , u s t a n o v ln p o d j e t i j . D i m n i k a r s k a s l u žba je v e z a n a n e p o s r e d n o na sp lošno poža rno v a r n o s t , zrito t ega de l a ne m o r e o p r a v l j a l i v s a k a oseba . D a se pre ­preči n e p o t r e b n o u n i č e v a n j e na šega Imet ju , je d i m n i k a r s k a s lužba u z a k o n j e n a , s tem p a Je dano t u d i j a m s t v o za uspešno o p r a v l j a n j e poža rne v a r n o s t i . P o u r e d b i Je do ločeno, da m o r a j o d i m n i k a r j i v p r e d p i s a ­n e m r o k u o b v e z n o o m e t a l i d i m n i k e tn k u ­r i l n e n a p r a v e v do ločenem oko l i šu .

K o r l s t n l k ( l a s tn i k , o r g a n u p r a v l j a n j a , n a j e m n i k a l i u p r a v i t e l j ) z g r a d b e o z i r o m a p r o s t o r o v m o r a d o p u s t i t i d i m n i k a r j u orne t an j e d i m n i h o d v o d o v In k u r i l n i h n a p r a v in m u o m e t a n j e p lačat i po t a r i f i , k i Jo p redp i š e o k r a j n i l j u d s k i o d b o r po n a v o d i l u S v e t a za k o m u n a l n e z a d e v e L R S .

D i m n i k a r Je do l žan o p o z o r i t i vse t i s te .

k i ne dopušča j o a l i p a o v i r a j o o m e t a n j e tn k i nočejo p o p r a v i t i k u r i l n i h n a p r a v V p r i m e r u d a ga s t r a n k e ne upoš teva jo , pa j i h m o r a p r i j a v i t i na O L O — p o v e r j e n i š t v o za n o t r a n j e z adeve . k| o d r e d i p o t r e b n e po -ž a r n o - v a r n o s t n e u k r e p e . Z a t a k e krštte j je Je p r e d v i d e n a k a z e n do 1500 d i n a r j e v . T a k i h l j u d i je v n o v o m e š k e m o k r a j u p r e c e j : na šte.lmo s a m o n e k a t e r e : Jože Meso jedec Iz i'ešče v a s i 14. K L O P r e č n a , T e r e z i j a š n e l k o iz J a m e u r l D v o r u . I v a n K o k a l . l Iz Ručne vas i 2. K L O K a m e n c e . M a r i j a G n d n j a v e r Iz čeSnlc p r i M i r n i peči. M a r i j a Ho j am -Iz s t . P e t r a 9. A n t o n S u š l n a Iz Re l e c e r k v e 19, Jože P o r a j e r . K a r t e l j e v o 7. M a t e v ž O t n v lc . N o v o mesto . T a v č a r j e v a 7. poses tn l ca ftlliSeva Iz C a n k a r j e v e n l l r e 1. t e r še enajst N o v o m e š č a n o v , k i ne r a z u m e j o , da je ne­očiščen In n e u r e j e n d i m n i k s t a l n a n e v a r n o s t za poža r

V s i . k i o v i r a j o o m e t a n j e ln člSčenJe d i m n i k o v , k rš i jo u r e d b o ln se J ih l a h k o stTOffO k a z n u j e , ker ne p o s t a v i l a j o v ne-v a r n o s l s a m o l a s t n e g a Imet ja , t emveč t u d i p r emožen j e s v o j i h b l i žn j ih l n sosedov , sa j se pož-ar l a h k o razš i r i . P r i z a d e t i sosed je zato Opravičen« z ah teva j o , da se p r o t i krš i te l jetu . k i ne upoš t eva j o poža rno v a r n o s t n i h p r e d p i s o v , po s t opa po z a k o n i t i h p r e d p i s i h .

S t a n e A r k o . g a s i l s k i referent.

primerih tdi sama zdravi. Podrčje nje­

nega dela P pre­cej obširno; že sam Škocjan je zeo velik,

zraven tegn Pa so v njenem ddokrogn še vse okaljke va?i, ki so razirePne. no

hribih in (plina h Čeprav je ie v lefih in bolehna, vendar

Pavlinova mama nikdar ne odpnvi no­benega človeka, ki pride po ponoč po­rodnici, čeprav v grdem vremem ali v temni noči. Za svoja leta je Se zel dobra* Ohranjena — menda fo rnlnrlr tiamico res pomlajajn — saj še vedno iere in piše brez očal.

Ana Pavlinova je bila rojeia leta 1883 v Srednji vasi pri Kranju, lo kon­čani šoli se je nekaj časa učila za šiviljo, leta 1903 pa se je poročila. Z možem mizarjem in dvema otrokoma j> živela v siromaštvu, zato se je leta 19Qf. ko je bil razpisan tečaj za babiško šoJ°, vpi­sala tudi ona. Končala jo je z (dličnim uspehom in dobila babiškn dipuma. Od leta W10 do 1913 je delala kot zasebna babica, nato pa je bila nameiiela v dr­žavno službo Zaslužek sicer ni p'/ velik, vendar se je družina z njeno pomočjo laže preživljala. Med narodnoospbodilno borbo je Pavlinova mama a svojih močeh pomagala partizanom zlfiti s sa­nitetnim materialom Osvobodili je po-zdravila z iskrenim veseljem. Ljudska oblast jo je ponovno namestil, za ba­bico v skocjanu in ji za njeno leto pri­znala tudi pošteno plačilo.

Z radostjo gleda Ann Pavliiova raz­voj mladine, opazuje rast otroh ki jim je pomagala na svet, danes pa \pet. po­maga na svel že njihovim olropm.

M. V.

F R A N C E K S A J E :

K a k o so dolenlshi iarovzi ustanavliali svojo belo vojsko

(Odlomek iz knjige Belogardizem)

Ob ustanovitvi tega foruma je kanonik Kek-Branko poslal kaplanu Nandetu Babnlku naslednje pismo:

»Dragi g. Nanrte! G. Jordan je pri­jel včeraj Iz Ljubljane ln danes ob 10. uri je bil pri meni sestanek, na katerem smo se pogovorili o porazdelitvi dela in sestavili forum, katerega predsednik je g. Jordan. Yas smo postavili za načel­nika propagande... V V a š r e s o r s p a d a v s a p r o p a g a n d a i n o r ­g a n i z a c i j a v s e g a n a š e g a p o ­k r e t a . Vsak četrtek ob 10. uri do-poldno bo pri meni sestanek . . .

Upam, da boste to delo radi prevzeli v korist našega katoliškega pokreta in v blagor naroda . . .«*"

Kaplan Nande Babnik se je rodil 27. aprila 1913 v Zg. Šiški v Ljubljani. V ljubljansko bogoslovje je vstopil 1934. leta, rastel s fanatičnim redom Katoli­ške akcije, bil 3. decembra 1939 posve­čen v masnih a in postal ljubi jonec ter osebni prijatelj škofa dr. Gregorija Roz­mana. Ker je bil jetlčen, se je nekaj c i s a zdravil v TopolŠčld, od koder je maja 1941. leta pred Nemci pribežal v Novo mesto in se zatekel k svojima te­tama Alfonzi Babnik, stanujoči v Berg-manovl hiši na Glavnem tTgU, in k s. Mariji Stanislavi Babnik, provlncialnl

4 4 Nedatiran or ig inal v arhivu kaplana

prednici ubogih Šolskih sester de Notri-dame v Smilielu pri Novem mestu Tu je kot ognjevit apostol Katoliške akcije in somišljenik kaplana Glavača razvil svoje pogubno helogartllstic.no delova­nje.5 0 Njegovo podobo dopolnimo še z oznako, ki jo je napisal novomeški prost Karel Čerln:

»Ime, ki se zadnje čase veliko Ime­nuje, je Babnik. Kdo je to? Lahko re­čem, da je malo duhovnikov, ki bi ga tako poznali, kakor jaz. Bil sem njegov novomašni pridigar. Ni star. Imel je novo mašo leta 1939. Ima zveze z naj. bolj znanimi duhovniki iz škofije. Po­leg škofa in mene ga poznajo tudi prlor in komtur Valerljan Učak. Da, imeno­val sem ga celo za škofovega prijatelja Svoj čas Je spremljal škofa po birmah in vizltacijah po dekaniji Žužemberk, z njim pa Je bil svoj čas (novembra 1942 — op. S. F.) v Kimu na avdljenci pri papežu Piju XII. itd. Res je neko­liko bolehen . . . res pa je, da ne pozna polovičarstva.. . « S I

Razumljivo je, da je kaplan Babnik z veseljem sprejel Kekovo sporočilo, da so mu zaupali najvažnejše in najodgo­vornejše mesto v vodstvu bele zarote za

* ° Ok rožno sodišče v N o v e m m e s l u . K O 47/45.

6 1 C .er inovo p i s m o p o d p o l k o v n i k u Dež -manu, komandantu 111. bojne skupine slo­v e n s k i h domobrancev v N o v e m mestu, okrož. sodišče v N. m. Ko 267/47/1«.

Dolenjsko ln Belo krajino. »Sedaj je začel Babnik lakoj zbirati dekleta Iz Katoliške akcije, jih povabil za razna-šanje časopisov kakor tudi za obvešče­valno delo,« Je povedal krojač Franc Pelko iz Novega mesta in nadaljeval: »Predvsem so bile Ilabjan, Grilc, Pelko Jožica, moja sestra . . . Tri prave za čet-nttko skupino je v glavnem vodil De­beljak.. 1. Tudi meni je bilo naročeno, naj pripravim obleko ln perilo za nekaj ljudi. Dobil sem kos sivega b l aga ln takoj naredil obleko . .. Kar nrnadnm* pa je imel glavno besedo Babnik, ker je tako navodilo prišlo iz Ljubljane. Za­čel je neumorno delati, zbirati različen material, orožje in druge potrebščine ter vse plačal. To je bil znak, da je od nekje dohil denar, ker ga drugače v No­vem mostu pri društvih in organizacijah ni bilo. Saj je značilno, da si je dal zase delati uniformo iz finega kamgar-na, ker Je mislil, da bo postal koman­dant četnlšklh odredov.«"

K o m a n d a n t snujočlh se četnlšklh je. der v Suhi krajini, na Prlmskovem ln pod Gorjanci je v resnici bil bivši mor­nariški kapetan Janko Debeljak, zastop­nik Mihailovlčevega pooblaščenca ma­jorja Karla Novaka. Kaplan Nande Babnik pa je bil njegov namestnik, ki je kapetanu Debeljaku pri izdajalskem delu pomagal s podporo skoro vseh do­lenjskih farovžev!

Janko Debeljak je bil star pustolovec. V stari jugoslovanski vojni mornarici je bil aktivni oficir, ko se je pa zapletel v poneverbe nekega bencina, so ga ob­sodili, pomilostlll ln odpustili iz mor­narice. Naselil se je v Krškem, vodil Sokola in upravljal kino podjetje. Po

" Z a s l i š a n j e F r a n c a P e l k o t a , a r h i v j a v . 1 tož. L E S .

nemški zasedbi Je z družino utekel v Ljubljano. V jeseni 1941. leta se je kla­til po Dolenjski, se izdajal za vojaškega odposlanca Osvobodilne fronte, poizve­doval za partizanskim orožjem ln se na vsak način skušal vriniti v novomeški okrožni odbor Osvobodilne fronte. 6 1 Ko mu ta razbljaška igra ni uspela, je po smernicah majorja Novaka zahajal v Novem mestu lp h kanoniku Keku ln dr. Benedičiču, obiskoval nekatere no­vomeške liberalce ter jih povezoval v mlhallovlčevske mreže.

V začetku maja 1942 se je Debeljak dokončno naselil v Novem mestu, belo-gardlstično-mihailovičevskl štab pa si je s kaplanom Babnikom uredil v samosta­nu ubogih šolskih sester de Notre dame v šmlhelu, ker sta hotela, da bi Izdajal, ska zarota bila čim bolj zakrita pred ljudmi. V <a namen je kaplan Babnik za svojo teto ln samostansko prednico s. M. Stanislavu Babnik napisal Izredno zanimivo prisego, p 0 kateri je samo­stanska prednica tudi prisegla.

»rrlsegam premišljeno ln prostovolj­no po treznem preudarku pri Vsemo­gočnem Bogu, pri svoji časti, pri časti slovenskega naroda,

da bom brezpogojno ubogala vodstvo Mihailovlčevega oddelka v Sloveniji,

da bom v vseh zadevah, ki se tičejo narodnega osvobodilnega gibanja in borbe proti komunistom ln vsem dru­gim narodnim sovražnikom, brezpogoj­no pokorna Babniku Nandetu oz. du­hovniku, ki bi za njim prevzel narodno-obrambno borbo v Šmlhelu,

da bom držtila v ts jnostl vsa Imena vodstva In vseh, ki sodelujejo,

B * I v o P i r k o v i č , Belogardizem ( r okop i s ) s t r . 46 do 48.

da bom brezpogojno držala v tajnosti vse, kar vem o delovanju naše.'a vod­stva, vseh in vsakega posamezrtga so­delavca,

da bom brezpogojno držala v ajnostt do vseh, tudi do sosester, ki st zapri­sežene, vse zaupane mi nalogeln vse kar sem vedela o narodnoosvobodilnem gibanju pred prisego in kar bom tvedela po prisegi.

S. prednica prisegam poleg fga še, da ne bom silila aH kako drugče na­peljevala zaprisežene sosestre, rti radi redovne pokorščine niti pod kak drugo pretvezo, da naj mi izdajo aupane tajnosti.

Tako ml Bog pomagaj! Zavedam se posledic, ki me loletijo

/aradi prelomltve prisege po b^JIh ln svetnih postavah.« 4 4

Čeprav je prednica s Stanlslan Bab­nik s svojo prisego kaplanu labnlku obljubila tudi samostansko gostoljubje belemu štabu, jI nešteti obiski Bt^nlko-vih sodelavcev ln kurirjev niso >'li po­sebno všeč, ker so preveč motili samo­stanski mir. To Je opisala tudi Ijibljan-•*kemu škofu d. Rozmanu in ga prosila, naj se kaplan Rahnlk s svojim Ha bom umakne drugam. O škofovem odgovoru Je šmlhelska prednica s. Stanislava Iz­javila:

»Nato sem dobila od Škofa Rozmana pismo, ki sem ga pa uničila, v katerem je hilo napisano, da mora vsak Žrtvo­vati nekaj za domovino. In temu odloku škofa sem se morala pokoriti.«6*

4 4 S č rn i l om p i san o r i g i n a l v a r h i v u k a ­p l a n a B H l m i k a .

4 5 O k r o ž n o sodišče v N o v e m m e s t u . Ko 47/45 Str . 11.

Stcv. 33 D O L E N J S K I L I S T Stran 5

Ljudskoprosvetne organizacije trebanjskega okraja stole pred obrežnimi naloga

P r i s p e v k i k z g o d o v i n i D o l e n j s k e

P o II. kongrean L j u d s k e prosvcte>/Slo ­v e n i j e se Je de lo v k i i l t u r i i o - p r o s v e t n i h d r u ­š tv ih t r e b a n j s k e g a o k r a j a n e k o l i k o i z bo l j š a l o . K d o r p o b i l že p o z n a k u l t u r n o - p r o s v e t n e r a z m e r e v o k r a j u , ve . d a se O k r a j n i o d b o r L j u d s k e proavete bu r i z najrazličnejšimi te ž a v a m l . N a j v e č j i p r o b l e m i so : p o m a n j k a n j e p r o s t o r o v , p r e m a l a zavednos t č l a n s t v a v d r u š t v i h l n š ihka pomoč, k i b i Jo m o r a l a p r e j e m a t i d r u š t v a od množičn ih o r g a n i z a c i j . C e s t o k r a t leži s k o r a j vse de lo ua peščici č la ­n o v , d o g o d i p a se t u d i , d a o p r a v l j a l e v j i delež v s e g a de la le en č lan , k i Je g o n i l n a filla n d e j s t v o v a n j a v d r u š t v u .

T r e n u t n o so v o k r a j u o r g a n i z i r a n a trt s i n d i k a l n a k u l t u r n o - u m e t n l š k a d r u š t v a In 10 k u l t u r n o - u m e t n i š k i h d ruš tev . V le tu 19)0 so d r u š t v a u p r J a o r l l a 32 i g e r s t r e m i r e p r i z a m l , t r i k o n c e r t e In pet več j ih p r o s l a v . L e t a 1951 se je s t an j e š t ev i l čno in v s e b i n s k o Iz­bo l j š a l o . Do 20. j u l i j a je b i l o u p r i z o r j e n i h 21 Iger t 20 p o n o v i l v a m i . b i l o je deset k o n ­c e r t n i h In d v a v e d r a veče ra . P o l e g t e g a je b i l o r g a n i z i r a n k u l t u r n i p r o g r a m v t e d n u o k r a j n o o b r t n e r a z s t a v e .

Z a o s r a j T r e b n j e Je 13 U u d s k o - p r o s v e t -n th d r u š t e v v s e k a k o r p r e m a l o . N a l o g a ok r . o d b o r a L j u d s k e p ro sve te t e r vseh z a i n t e r e ­s i r a n i h je . da bodo I z k o r i s t i l i v se možnost i , k i j i h o k r a j še Ima za u s t a n a v l j a n j e n o v i h d r u š t e v .

P o v s o d , k j e r ko ! " bo le m o g o č e o n v a n l z l r a t l de lo s p i o n i r j i , o r g a n i z i r a t i i zob raže v a l n e teča je t e r kn j l žn l - e . b o m o u s t a n o v i l i i z o b r a ž e v a l n a d r u š t v a . Iver I m a m o v O k r a j u 22 o s n o v n i h Šol In pet niž j ih g i m n a z i j , bo v n a j s l a b š e m p r i m e r u š t ev i l o n a r a s l o v s a j z a s e d e m n o v i h d ruš tev . Z d o g r a d i t v i j o z a ­d r u ž n i h d o m o v p a bo m o g o č e še več j i r a z ­m a h .

V Šolskem • l e tu IS.IO r.1 j e d e l o v a l o te o sem I z o b r a ž e v a l n i h teča jev . Š t ev i l čno l n k a k o v o s t n o s t an j e teb teča j ev je obču tno p a d l o v p r i m e r j a v i i p r e d n j i m i l e t i p r e d ­v s e m zato , k e r so b i l i s k o r a j p o v s o d o r g a ­n i z a t o r j i , v o d j e i n p r e d a v a t e l j i zopet le uč i ­t e l j i , č e p r a v so o b s t a j a l e k o m i s i j e za o r g a n l z a e l j o teča jev , žal p a so b i l e te le n a p a p i r j u . N a j b o l j š i teča j v l e m šo l skem l e tu Mi Ime l i n a Čatežu. 1 'č ltel jstvu Je uspe lo , d a j e s č lan i k u l t u r n o - u m e t u l š k e g a d r u š t v a z n a l o p r i d o b i t i z a teča j s i c e r s a m o m l a d i n o . k| p a je v e s čas r e d n o o b i s k o v a l a teča j In se po k o n č a n e m teča ju v k l luč i la v k u l t u r n o -u m e t n l š k o d r u š t v o In zače la z ve se l j em de l a t | v s e k c i j a h , k i j i h Ima druš tvo . Z a l o le d o b i l I z o b r a ž e v a l n i teča j p o h v a l o od I zv rS n e g « o d b o r a L j u d s k e p r o s v e t e S l o v e n i j e .

D o mesecn m a j a Je b i l o v o k r a j u 27 kn j i žn i c . O d teh Je m o r a l o k r a j n i o d b o r L j u d s k e p r o s v e t e pet v a š k i h kn j i žn i c z a r a d i n e d e l a v n o s t i v o d i j kn j i žn ic In b r a l c e v u k i ­n i t i i n k n j i g e p r e n e s t i v več je sosedne kn i i ž -n l c e . N a j b o l j š a kn j i žn ica je v T r e b n j e m : i m a 2B0 r e d n i h o b i s k o v a l c e v l n 1200 s l i k Z n u s p e h In s t a l n i napredek skrbi pož r tvo vaja I k n j i ž n i č a r tov . S t a n e K o š t a l .

V d r u š t v i h so n n l d e l a v n e l š c d r a m s k e s e k c i j e . Č e p r a v se b o r i j o z r a z n i m i p r o b l e m i k o t so n e p r l n i e - n l o d r s k i p r o s t o r i , p o m a n j ­k a n j e k u l i s , z aves , o d r s k e g a m a t e r i a l a In g a r d e r o b , o p a ž a m o v e l i k o vese l le I g r a l c ev do i g r a n j a ln g leda l . - ev . k i k o m a j č a k a j o g l e d a l i š k i h u p r i z o r i t e v . P o h v a l i t i ip t r e b a z l a s t i d e l a v n o s t d r a m s k i h s e k c i j v T r e b n j e m l n K p m e l j u . P o l e g d r u g i h dob ro n a š t u d l r a n l h In d o b r o o b i s k a n i h Iger je t r e b a n i s k a IflTar-s k a d r u ž i n a nn.Mudlrnl . - i M l k t o v o Z a l o . s k a t e r o j e n a s t o p i l a d o m a In no g o s t o v a n l l h e n a j s t k r a t . V e l i k o p o ž r t v o v a l n c r a In nese ­b i č n e g a de l a so o n r a v l l l t nv . P a v l e J a p e l J k o t rež iser , t ov Tot i e O i s t e rSek kot garde' -r o h e r . z l a s t i pa t ov V P k - n V l d e č n d l k i le d u š a t r e b a n j s k e g a s i n d i k a l n e g a k u l t u r n o u m e t n i š k e g a d r u š t v a In g o n i l n a s i l a k u l t u r -

n o p r o s v e t n e d e j a v n o s t i v o k r a j u sp l ob . S i n ­d i k a l n o k u l t u r n o - u m e t n l š k o d r u š t v o K r m e l j bo s p r i h r a n k i , k i J i h j e d o b i l o /. I g ram) , p r e d v s e m pa s prostovoljnimi p r i s p e v k i In H p r o s t o v o l j n i m d e l o m , p o s t a v i l o m o d e r n o d v o r a n o z o d r o m , k i bo o d g o v a r j a l a t u d i /ah levne j š in i o d r s k i m u p r i z o r i t v a m .

I z m e d vseh p e v s k i h z b o r o v Imajo n a j lepše uspehe ave tok r l šk l , k i g a v o d i t ov . V o l k a r j e v a . m l r n s k l . k i g a v o d i tov . C e -l a r j . e v a , ln D a r k o t o v k v i n t e t Iz s t . L o v ­renca , š t e v l i o pevskih z b o r o v nI z a d o v o l j i v o . Verjetno je v z r o k v t e m , d a m a n j k a d o b r i h p e v o v o d l j . N u j n o ho t r e b a o r g a n i z i r a t i ne ­k a j teča jev , v k a t e r i h b i si t ova r i š i , k i Imajo vese l j e l n sposobnos t , I z p o p o l n i l i s v o j e znan j e .

Godba na p i h a l a je v o k r a j u p r a v z a p r a v s a m o v T r e b n j e m , k i p a ne m o r e n a p r e d o ­v a t i , k e r k l j u b p r i z a d e v a n j u nc m o r e d o b i t i d i r i g e n t u .

I z m e d t a m b u r a š k i h z b o r o v je n a j d e l a v -neJSI z b o r n a M i r n i , c e b| k u p i l i d o v o l j I n š t rumentov , hI l a h k o v k l j u č i l i v z b o r p o ­l e g p o ž r t v o v a l n i h s ta re j š ih t o v a r i š e v še m l a ­d ince , k i Ima jo v e l i k o ve se l j e do te v r s t e g l a sbe , i e bo d i r i g e n t / b o r a p r e d e l a l s člani t a m b n r a š k e g a z b o r a še n o t n o too r l j o . p r i č a k u j e m o od z b o r a p r a v l ep n a p r e d e k .

N a j b o l j š i o r k e s t e r v o k r a j u 1e v M i k r n n o g u . k| g a v o d i od l i čn i d i r i g e n t ln Iz­v r s t n i p i a n i s t z d r a v n i k dr . F c m c .

N a vseh p r o s l a v a h v T r e b n j e m se Je i z k a z a l a s e k c i j a za l j u d s k e p lese s i n d i k a l ­n e g a k u l t u r n o - u m e t n l š k e g a d r u š t v a » J o s i p

J u r č i č « . S e k r l j o z u s p e h o m v o d i t o v a r l š l c a M a t l č l č e v a . Z a l p a je s e k c i j z a l j u d s k e p l e s e v o k r a j u ze lo m a l o .

P r v i u s p e h i so b i l i doseženi t u d i v d e l u l j u d s k i h u n i v e r z . R a z n i s t r o k o v n j a k i so o zanimivih v p r a š a n j i h p r e d a v a l i v r a z n i h k r a j i h . N a j v e č uspeha je i m e l tnv . i n g . H r n -vet . k i je s s t r o k o v n i m i , t o d a ze lo r a z u m ­l j i v i m i p r e d a v a n j i p r i d o b i v a l v e d n o več j i k r o g pos luša l cev .

V s e p r e m a l o p a je b i l o s k r b i z a p i o n i r s k o o r g a n i z a c i j o In p o s a m e z n e i n t e r e s n e s k u ­p ine . .Medtem ko so šahovske , r e c l t a r l j ske . š p o r t n e In p e v s k e s ekc i j e d e l a l e že dokaj nač r tno — na j v eč s p o m o č j o u č l t e l j s t v a — so b i l o s k o r a j p o v s o d z a p o s t a v l j e n e I g r a l ske , p lesne In l u t k a r s k e s k u p i n e . O r g a n i z a t o r l u t k a r s t v a v o k r a j u je l ov . M i r k o P r i j a t e l j Itll je n a teča ju ln ho p r ene se l p o b u d e za l u t k a r s t v o t u d i n a os ta l a d r u š t v a . S t r e m e t i b o m o m o r a l i za t em, d a b o m o vse s k u p i n e , kot n . p r . I g r a l s k e , l u t k a r s k e , pevske Itd. v k l j u č i l i v k u l t u r n o - u m e t n l š k e odseke , t k a t e r i h s i bodo d r u š t v a v z g a j a l a n a r a š č a j .

P r e d o r g a n i z a c i j a m i L j u d s k e p r o s v e t e v t r e b a n j s k e m o k r a j u so letos pomembne n a ­loge . N a n j e se Je t r e b a p r i p r a v i t i že zda j , da n a s b o s t a naš l a j e s ensk i tn z i m s k i čas s r ed i de l a . k i bo posvećeno v z g o j i In p o u k u n a š e g a l j u d s t v a M a r s i k j e bo t r e b a Še z a ­o r a t i l e d i n o n a k i i l t u r n o - p r o s v e t n e m p o l j u ; j u ; t r d o bo šlo. v e n d a r bomo z d o b r o v o l j o In od ločnos t jo l a h k o p r e m a g a l i vse težave . K u l t u r n o - p r o s v e t n o de l o n a j z a j a m e v le tu 1951-52 š i roke množice p r e b i v a l s t v a v o k r a j u T r e b n j e . M i r a S k a r j a .

KAJ BOMO GLEDALI V KWU Ples na vodi. Po roka v vodi, ljubezen

v vodi , ples na vodi, skra lka — vel iko vode, jazza, komičnih scen, pa pevci L i n a Homay, Helen Forrest in f . a r l o . s l lamires, spremljava odličnih orkestrov in znanega umetnika-trnmpet is la Harrv ja Jamesa, k lemu pa lepe barve in Se lepša ameriška dekleta, taka je prav na kra tko vzela vsebina f i lma, k i Ra bomo glodali te dni v novomeškem kinu. Kdor bi v reviji — tako se reč imenuje — »Ples na vodi* iskal vsebine, je seveda ne bo našel. Za-devščina je zgrajena na vodi, ves »film je iz v o d e , kakor jo zapisal nek kr i t ik . F d i n i namen lega f i lma je zabava, rekla­ma in hkrat i opravičilo za baletno, pev­ske, varietejske in druge točke, k i se v revijah vrste. Čeprav imamo Jugoslovani drugačno mnenje od Amerikancov o za­hodnih »»revijah«, pa hk ra l i dohrn vemo, da s o lak i f i lmi samo paša uSosom in očem l judi , k i so vsega siti . V Amer ik i so revije doživelo največji uspeh in vzpon.

Revijo je roži ral George Sidney, igra­jo pa Hod S k r i t i m Esther VViUiams, Basi l Rathhone in Jean Por lor z ve l ik im Šte­v i lom drugih lepotic in ostalih zvezd s filmskoga neba. — V Novem meslu bo f i lm do 2$. avgusta.

Ilforski volk. V pr ihodu i n u ameriškem f i lmu, k i ga jc Izdelala znana družba

VVarner Bros, glavni vlogi pa igrata J o h n Garf ie ld in Edvvard G. Robinson, se nam bo odkr i l košček sveta, k i ga je rad opi soval Jaek London. Kapitan Larsen je osrednja postava v f i lmu in romanu, k i nazorno kaže surovo življenje na morju v letih, ko so ga obvladovale še jadrnico. Ladja »Duh« lovi tjnlnje, slovi pa po tem, da na njoj ni dobro služiti zaradi krutega kapitana, Pol ic i ja proganja mladoga fan ta in dokle, k i se zatečeta na ladjo, na­ključje pa vrže na krov tudi nekoga pisn lelja. Sredi morja poslane vsem trem jas no, da so v oblasti »moža z železno pest­jo«. Nemirno, pustolovsko življenje roba­tih pomorščakov je prepleteno / nasil jem, v katerem se trije ljudje, tujci na ladj i , no znajdejo. F i l m nazorno sl ika razmere, kakršne jo opisal Jaok London , pokaže pa tudi konec ladje, k i se s kap i tanom in pisateljem pogrezne v globine morja.

Otmar Skale star.:

NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje)

Zdravniki: okr . zdravnik Ipavic, 1885, Dr. Mart in Razpet, 1885. Dr. Ivan Vavpo-tič, okr. zdravnik, 1888. Borvar, okra jn i zdravnik, 1888. Dr. Peter Defranceschi. pr imar i j , 1808. Dr. StraSok, pr imar i j , 1999 Dr. B u h , pr imar i j 1911. Dr . Božidar Ki is sel, 1913. Dr . Pavl ic , 1915. Dr . Gholcva, 1915.

Zivino:dravniki: Hc jba l , nemški Ceh, 1884. Otmar Skalo; 1884.

L,-lunu-: Bergnian, 1885. F r . I l a ika , [886, D o m . Rlzzol i , 1888. Drago Andr i ­ja nič, 1900.

Odvetniki: Dr. K. Slane, 1885. J . Ja ­godic, sod. sv., 1885. Dr . Josip Roz ina, umr l 1889. Dr. Jak. Schegula, 1890. Dr . Janez Skedl , umr l 1891. Dr . V lad . Zitek, 1891). Dr. ( i l o h e v n i U , 1909. Dr. Igu. Mal nerič, 1914. Dr. Ivo Cesnik, 1919.

Gasilsko društvo; Gustav Luser, 1885 J . Gust ln, 1904. Preželj, 1924.

Zuboidravniško prakso so izvrševali dentisti iz Ljubl jano, k i so vsako l e t o prišli za nekaj dni v Novo mesto, in sicer: A. PalChel 1887, Dr. A. Praunsais 1904, O. Seydl, 1906.

V mostu jc obstajala tudi »Zadruga čevljarjev«. Občni zbor je b i l lela 1919.

Trgovci: Adol f Pau.sor (sedaj Konc i l tja, tik Rotovža), 1885 — specerija. Anton Kalčič (sedaj mesnica Dolenc), 1885. spe­cerija. Adol f Gus l in , na Glavnem trgu, specerija. Leopo ld Kopač, specerija Tone V i i an t , (davni trg, hiša J . Kobeta, manu faktura, 1885 Kare l Dur in i , Glavni trg — specerija. J . N. Surz, G lavni trg- (Smal čeva hiša), specerija — 1885. An ion Jarc , Glavni trg„ i886. Jože Medved. An i on Kastelic, suha roba, umr l 1903. Demeter Slofanovič, L jubl janska cosla. Franc Ka­stelic, umr l 1890. Franc Božič, Glavni trg (hiša Ju l i j Kobe), umr l 1917. Jos ip Ogoroutz, Glavni trg, manufaktura , umr l 1894. Strauss, Glavni trg (Pausarjeva hiša), železnimi, 1885. Va l . in Al fonz Ob lak, Glavni trg, specerija — 1885. F r . Perko, Glavni trg, 1890. Tandler , Glavni Irg knjigar, 1885. Frane Soidl, Glavni trg., steklarna, 1885. P i lpah Mar i j a , Glavni trg. Franc Kenda, Glavni trg, umr l 1917. Ivan

Krajec, L jub l janska cesta, t iskarna in trgovina s papirjem, 1885. Ana MuhviČ, L jubl janska cesla (Bata), mešana trgovi na. Franc Kastehc, Kandi ja , 1900 Gustav Forgazs, urar in zlatar, 1900. Franc Goleš, urar.

Novo opekarno na Smoletovem svelu pr i Žabji vasi zidajo A. Hočevar, I Ogo-reutz in B. Smola leta 1906. Po lom le opekarne v marcu 1911.

Novo mesto je imelo takrat tudi svoje strelišče pod vojašnico oz. sedanjim okrožnim sodiščem nad Krko . B i l o je deloma zidano, deloma leseno poslopje, iz katerega so streljali čez K r k o na desni breg, kjer so bile larčc. Obiskova l i so jo posebno častniki vojaške posadke.

V meslu so bi la tudi tr i kopališča na K r k i . P r vo je bi lo pod streliščem, drugo na dolnjem koncu Loke nasproti moško bolnISnice. Ob plitvi vodi se Se zdaj v idi nekaj bronov, tretje pa je slalo na gor­njem koncu L o k e pred železniškim mo­stom. B i l o jc največje z mnogimi kabi­nami in z oddelkom za moško, ženske in otroke.

Da bi se znebil i vsakdanj ih skrb i in se razvedri l i , so vaščani ob nedeljah in praz­n ik ih radi obiskoval i dobre gostilne v b l i ­žini mesta, pa tudi oddaljenejše kakor Sloiuhurjovo v Kand i j i , Dren ikovo — Ce-fidel — v Bršljinu. Matkovo v Gol m vasi, Bojancevo v S i Petru, Šmarješke toplica z gost i lnami Zorko , HasI, Mujzeljevo go stilno v Bel i cerkv i , gosti lno na »Ušivcu« pri Rirčni vasi in pod.

Pr i l jubl jena izletniška točka je bila Trška gora z v inogradi in z idanicami, v katerih se je točila žlahtna kapljica; le pot domov je bila več in manj nerodna. Posebno živahno je bilo na Trški gori vsako leto 8. scplombra.

Pobožni meščani so radi hod i l i na »božja pota«, da so se znebil i svojih gre­hov, predvsem pa seveda zaradi kra tko časja. Obiskoval i so cerkev sv. Ano pri Grabnu, posebno pa sv Roka v avgustu (pri Pogancahl , kjer jo skrbela krčma pod vejico v hosti za telesni blagor romarjev.

Trgovska šola za Dolenjsko V z v e z i z r e o r g a n i z a c i j o f i n a n č n e g a po ­

s l o v a n j a , d e c e n t r a l i z a c i j o d r ž a v n e u p r a v e in p r e u s m e r i t v e naše t r g o v i n e j e tesno pove ­z a n a t u d i r e o r g a n i z a c i j a šol za učence v t r g o v i n i , ki m o r a j o v z g a j a t i n a r a š č a j z a naše s e d a n j e soc ia l i s t ično t r g o v a n j e .

TtlvŠa d i s t r i b u t i v n a t r g o v i n a , k i je b i l a le n e k a k p r e s k r h o v a l n l apa r a t za po t ro šn ike In t a k r a t n i n u j n i p r o v i z o r i j , nI z a h t e v a l a

Pred 400-letnico s lovenske knjige Svet za prosveto in kul turo pr i M L O

Novo mesto in S K U D »Dušan Jereb« sta objavi la program za proslavo 400 l e t n i c o slovenske knjige. Rocilacij.ski vočer, kon­cert orkestra in »Ta veseli dan a l i Ma tiček se ženi«, to je vse, kar bomo imeli v času tako pomembnega jubileja v slo­venski k u l l u r i . Knjižne razstave nc more­mo šteli za mestno prireditev, ker bo okrajnega pomena kakor je okrajnega po­mena tudi šludijska knjižnica.

M i s l im , da l>i bilo prav, <v bi se 0 lo j jubi le jni proslavi pogovori l i , kajt i več glav več ve in tudi ni n ikomur zamori l i , če prezre kako stvar, k i bi jo bi lo treba prav v tem času uredi l i a l i naprav i l i . Mnenja sem, da je proslava 400-lctnie.e slovenske knjige tudi zalo, da se naša knj iga razširi med najširšo sloje probi valstva in da se našo knjigo tudi pr i l jubi de lovnemu l judstvu. V Novem mestu imamo l judsko knjižnico, ki ima preko 1500 knj ig in dnevno tudi do 50 obisko­valcev oz iroma izposo jev aleev. Ta z e l o pomembna vzgojna ustanova pa je v pro štoru, k i meri reci in piši _ (i kvadratnih metrov. V takem prostoru prav gotovo ne more dostojno posloval i , kaj šele, da

hi si uredi la prepotrebnn čitalnico, fz l e l a v leto, od ene do druge proslave si zada­jajo najrazlični fla društva in organizaci­je nalogo, da bodo uredilo knjižnico In čitalnico, vendar pa ni od vseh leh zadol­žitev in obl jub ničesar. Ve l ikokra t je bilo že govora o razširitvi knjižnice v vseh prostorih pritličja Prosvetnega doma, vendar pa ie danes v skrajnem desnem loka lu domuje pralnica in čistilnica uma zanega perila. Ničnim, da bi bilo prav, da iii se VSBJ / : i t" proslavo uredila knjiž niea in v njej čitalnica, tako da hi so vsi loka l i Prosvetnega doma povezali, v njih pa uredila knjižnica in čitalnica. S tem bi zelo lepo in pomembno proslavi l i 400 letnico naše knjigo.

V programu n i nikjer zaslediti proda vanj L judske univerze o naši knj ig i , pi satoljih, o času, v katerem se je rodila naša prva k n j i g a in o borbi za dostojno mesto naše k n j i g e itd. Vsekakor hi bilo prav, Ce bi so oh tej pr i l i k i odkri l « . ploSča na novi hiši ob .L jub l jansk i cesti trem vel ik im ku l turn im l judem, kakor so bili pesnik Mi ran Jarc, s l ikar Ivan Vavpotič in skladatelj Anton Focrs ler , prav t a k o

pa tudi plošča al i celo kaj več slovenske­mu pr ipovedniku Janezu T rd in i . Končno bi bi lo Ireba vzeli v premislek tudi plo­ščo v gimnazi j i , na kateri naj bi bila vkle­sana imena vseh ku l turn ih l judi , k i so al i hodi l i v novomeško gimnazijo ali pa bil i na njej profesorji. Taka plošča bi ne spo Olinjala samo na vel ikanski delež, k i ga je dala novomeška gimnazija slovenski ku l tur i , ampak bi dajala lud i zavest in pobudp za delo sedanji g imnazi jski mla­d in i .

Končno bi omenil lud i sam program proslave. A l i ni program preskromen za novomeške pr i l ike? A l i res ni mogoče do­biti kako drugo odrsko delo kakor »Ta veseli dan . . . « , k i je bilo igrano v Novem mostu že večkrat in zadnjikrat prod tre­mi leti Morda pa bi gledališčniki le našli kako delo, k i bi bilo vredno, da se ga igra za lak odličen jubi le j .

Mars ika j drugega bi bi lo še možno priredi l i za 10(l letnico slovenske knjige in prav zalo bi bilo prav, ko l sem že v začetku omenil , da bi se hilo trohn pogo­vorit i in razmisl i t i o tej proslavi .

Orejče.

od p r o d a l n e g a k a d r a t a k e s p o s o b n o s t i , s p r e t ­nost i i n r a z g l e d a n o s t i , kot Je to p o t r e b n o z a k a d e r v p r a v i soc ia l i s t ičn i t r g o v i n i . V e č ­j i de l o p e r a t i v n e g a k a d r a je b i l t a k r a t Iz­šo lan v neka jmesečn ih teča j ih , k a r j e de lno zadošča l o t a k r a t n i m p o t r e b a m .

S p r o s t i t e v t r g o v i n e v p ro s to k u p o - p r o -d a j n o pod j e t j e p a z a h t e v a od t r g o v s k e g a u p r a v n e g a In o p e r a t i v n e g a k a d r a v se moč­nejšo k v a l i f i k a c i j o , t e m e l j i t e g a z n a n j a t e h n i ­ke t r g o v i n e . T o p a t e m e l j i p r e d v s e m na z n a n j u naše c e l o k u p n e e k o n o m i k e , f inanc, n e g a s i s t e m a In d r u ž b e n e g a r a z v o j a .

V naši h lvš i d i s t r i b u t i v n i t r g o v i n i nI b i l o nač r tov p r i s p r e j e m a n j u n o v e g a o p e r a ­t i v n e g a k a d r a : s p r e j e m a l o se ga Je ne a l e d o na šo lsko p r e d i z o b r a z l i o In n a d r u g e k v a l i ­f i k a c i j e . Češ saj bodo teča j i Izšo la l i p r o ­d a j n i l n n a k u p n i k a d e r D n e v n o časop i s j e je na to s t a l n o p r i n a š a l o č l a n k e o n e s p o -•Obnoatl l n n e k u l t u r n o s t i t r g o v a n j a .

Z v e z n i In r e p u b l i š k i svet za p r o s v e t o ln k u l t u r o , o d d e l e k z a s t r o k o v n o šo l s tvo , z v e z n i In r e p u b l i š k i sve t z a b l a g o v n i p r o m e t so se od loč i l i t u d i z a r a d i t e g a z a n o v o o r g a n i / a c l jo šol, v k a t e r i h na j hI se Izšolal o p e r a ­t i v n i n a r a š č a j za I r gov l l iC .

O k v i r n o so te r e o r g a n i z a c i j e n a s l e d n j e : 1. D e m o k r a c l z a c l j a In d e c e n t r a l i z a c i j a

u p r a v n e g a l n u s m e r j e v a l n e g a o r g a n a šol . V L j u d s k i r e u i i b l i k l S l o v e n i j i b o m o Imeli

šest šol. Šolski oko l i š n o v o m e š k e šo le obsega o k r a j e Č r n o m e l j . G r o s u p l j e , K o č e v j e . K r š k o , N o v o mesto In T r e b n j e V šo l skem o d b o r u so vs i poverjeniki za t r g o v i n o In p r e s k r b o o k r a j e v , p o v e r j e n i k za t r g o v i n o In p r e s k r b o Mestnega l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mesto <er d i r e k t o r šole, ki je s e k r e t a r o d b o r a , da l j e t u d i v o l j e n i č lan i Iz d r ž a v n e g a In zadro ) ; nega t r g o v s k e g a s e k t o r j a o k r a j e v K e r so z a d n j i v večini le s t em p o d a n p o u d a r e k demokra t i čnos t i tega o d b o r a . T I č lan i so b i l i v o l j e n i Da s e s t a n k i h d e l a v s k e g a s v e t a o d n o s n o p r i v o l i t v a h v o k r a j n e l.lud. o d b o r e

O d b o r se j e sesta l na p o b u d o tov M. P o č k a j a . nače ln ika za s t r o k o v n o šo lstvu p r i G l a v n i u p r a v i zn t r g o v i n o ln p r e s k r b o v L j u b l j a n i , k i z v e l i k o r a z g l e d a n o s t j o v l a g a v s a p r i z a d e v a n j a za d v i g tega šo l s tva , v N o v e m mes tu letos 7 j u l i j a . Z a predsednika o d b o r a je b i l a s o g l a sno I zvo l j ena tova r l š l ca M i l k a K o l o n e , p o v e r j e n i k za t r g o v i n o In p r e s k r b o p r i o k r a j n e m l j u d s k e m o d b o r u N o v o mes to .

Z. U č n a d o b a za o p e r a t i v n i k a d e r bo t r a ­j a l a t r i l e t a . t a k o da bo v s a k o leto učenec pet mesecev v šoli . šest mese rev pa ua p r a ­ks i S p r e j e t i bodo učenci z dnvrSo.no niž jo g i m n a z i j o . P o k o n č a n e m t r i l e t n e m šo l an ju p a bodo l a h k o p r e s t o p i l i v I V l e tn ik Eko­nomskih s r e d n j i h šol . šo l a Ima seda j znača j n e p o p o l n e s r e d n j e s t r o k o v n e šole .

.1. V a j e n c i ne bodo več v d e l o v n e m m z -m e r j u s p o d j e t j e m In bodo zgo l j učenc i ; ne bodo t eda j o b r e m e n j e v a l i f o n d a p lač p o d ­j e t j a , t e m v e č se bodo s t rošk i za v z d r ž e v a n j e učencev k r i l i i z f o n d a z a k a d r e T o pome.nl v e l i k o r a z b r e m e n i t e v z a p o d j e t j a In bo l j š o p lačo , t. J . v iš j i s p r e m e n l j i v i de l p l ače za k a d e r v t r g o v i n i .

4. U č n e p o g o d b e hodo o d p a d l e . 1'čenre ho s p r e j e m a l o d b o r In J i h po šo l an ju , do­g o v o r n o s p o d l e t j l . r a z v r s t i l n a p r a k s o . M e d š o l a n j e m bo Imel učenec p r a v l r o do v z d r -. ' c v a l n l n e v I n t e r n a t u , menz i In šo l i ; b r e z p l ačno bo p r e j e m a l šo lske po t r eb šč ine In t u d i do ločen znesek za k u l t u r n e po t r ebe . Z a š tev i l čn i s p r e j e m le b i l n a r e j e n p e r s p e k ­t i v n i načr t , t a k o da bo v s a k o leto na n o v o s p r e j e t i h 3.5 o d s t o t k a od š t ev i l a z a p o s l e n e g a o p e r a t i v n e g a k a d r a .

P o v s e m zg r e šeno b i b i l o t eda j I s toveten je t r g o v s k e g a s o t r u d n l k a v b i v š i J u g o s l a v i j i s s e d a n j i m o p e r a t i v c e m v t r g o v i n i , ka j j j b i v š i t r g o v s k i s o t r u d n i k Je p o z n a l le t e h n i ­ko p r o d a l o tn le b i l t r g o v c u le o r o d j e za u s t v a r i t e v dob i čka , s e d a n j i o p e r a t i v e c pa Je g o s p o d a r v p o d j e t j u In m o r a lil f t š i r o k o r a z g l e d a n g o s p o d a r s t v e n i k .

1'čencl In učenke , k i Ima jo vese l j e do t r g o v s k e g a p o k l i c a , l a h k o že seda j v l a g a j o p rošn j e za s p r e j e m na n a s l o v : O d b o r za s t r o k o v n o šo l s tvo p r i šoli z a učence v t r g u v i n i . N o v o mesto , poštni p r e d a l 2« O s e b n e I n f o r m a c i j i ! p a l a h k o d o b i j o d n e v n o na šol i .

Z a šolo , k i se bo n a j b r ž I m e n o v a l a t r g o v ­s k a šo la , so že i z d e l a n i učni načrt i .

ftola so bo p r i h o d n j e leto preselila v l a s tno s t a v b o , k i ho n a j m o d e r n e j e o p r e m ­l j ena . I n t e r n a t bo Imel z m o g l i ! v n s t z;i 140 d i j a k o v , m o d e r n e u m i v a l n i c e l n k o p a l n i c e V v s a k i soh i bodo s t a n o v a l i le št i r je d i j a k i O b e d n h a bo Imela z m o g l j i v o s t za 120 o b r o k o v h k r a t i ; načrt le že Izde la l Ing. a rh I l u s S r e d s t v a za g r a d n j o so z a g o t o v l j e n a . Z g r a d b e n i m podjetjem P i o n i r J e ž e s k l e ­n jena p o g o d b a « t a k o da bo t r l n n d s t rutina s t a v b a žc letos p o d s t r eho K . M .

Začudil sem se. »Ne bi bilo dobro, da se vračaš domov,« sem menil zaskrb­ljeno. »Veš nekaj, česar ne bi smel.«

»Vlekel bom lu , dokler bom mogel, ko pa me ne bodo hoteli odpel ja l i , si bom dal izrezati kroglo,« so mi kako r iz daljave plale na ušesa besede jetnika, k i jc končal svojo zgodbo in spet globoko sklonjen, kakor pod težkim bremenom, le še polglasno zase preudarjal svojo mračno bodočnost.

Burne misl i so me zanašale v rojstno vas in zadnjo noč, k i je do tistega tre­nu tka nisem bole l in nisem mogel pr i -poznat i za izvršeno dejstvo Saj je bila prot i vsaki pameti. Saj ni mogočo m se bo zato izkazalo, da je vsa stvar drugačna, kako r se vznemirl j ive sanje zjutraj raz-kade v pr i jazni resničnosti.

Dva dni in eno noč že nisem zatisnil očesa. Imel sem vročo glavo in se mi je zdelo, da so bile vse | e hude sanje, od kater ih se ves motoglav še vedno nisem povsem zdrami l . Ob je ln ikov i povesti pa me je prešinilo spoznanje: saj mi Jože Primožič pripoveduje vendar zgodbo pO-noči ubitega brata. T i s l i strašni perpe-tuum mobi le »zakaj: zakaj? zakaj? . . . « , k i mi je žagal pamel In me delal blaznega, je obtičal ob preprostem jetnikovem od­govoru: »kar t a k o ! '

Neverjetno, nečloveško, pošastno . . . »kar lako h Nemara za lovsko trofejo, s katero si bo nepismen Kalabrijec zaslu žil mesec dni dopusta. Nepopisna sreča, da vidi tlačan mogočnega kneza Toloui ja po dveh, Ireh, če no celo petih lel ih » rodovitni Canlpagni ali starodavni Apu l i j i spet svoj dom m otroki ' , je pač vredna glave neznanega barbara iz novoga I l i r ika : je vredna, d.i pogine zanjo naivni kmet Učjak iz Gornje Stare vasi, al i divj i lovec Primožič z Otoka ob K o l p i , a l i celo neki

IVO P1RK0VIČ P R I S E G A mrtvemu brata umazan kovač Pirkovič, za katerega imajo r imsk i uradnik i vrh vsega še zapisano, da je bil komunist . Saj SO njihove glave slavi in mogočnosti Mussnlinijevega pa. poškega večnega mesta prav t a k o nepo trebne, k o t so bile i l irske ali nor ičanske brez haska za veličino Cezarjevega a l i Neronovega antičnega R ima .

Takr at me jc postalo sram samega sebe, domišljavega šola nega človeka, k i ga jc pr i rodna bistoumnosl preprostega fanla naućila m o d r o s t i ; sram učene vere v razumnost vesoljslva, v katerem da s e nič ne zgodi brez pametnega in smolr nega vzroka, »kar lako« ; sram svojega naivnega prepričanja, da jc moral biti do­ma ponoči vsekakor tragičen nesporazum ki terja nekega razjasnjevanja in doka zovanja.

Človeka so ubi l i »kar tnko«. In kako so vse natanko preudar i l i '

Tud i bra lu Jožetu so zakl ica l i »a van ti I, ker streljali v hrbet bežečemu človeku ne terja poguma Pravzaprav (erja od vseh obl ik ubijanja Se najmanj srčnosti, neznatno mrvico srčnosti, k i jo jc Stopa nI je vi ni v o j a k o m g r o m lastnih pušk le to vzel, da so so s kraja zločina pognali ko l čreda splašonih konj.

»Avauti!« pa so zakl ical i seveda tudi /ato, da bi se zgodjlo »na begu*. Drama ua Ko lp i se razl ikuje od šonljoruejske le v tem, da marešalo iz Metl ike ni b i l to­l iko previden, kot centurij M a r i o Slopani , k i je ležko ranjeni žrtvi na l leh pognal

Se kroglo v čelo. Napak je bi lo le l o , da je v nemajhnem razburjenju pozabil , da hi jo moral pravzaprav v t i ln ik , da bi bilo v sk ladu z bajko o »begu«, k i jo jo centurij r imske legije že navsezgodaj po usodni noči vsejal med vznemirjene l judi in j o je lako vpisal tudi { u p n i k Cerkov uik v uradno matično knjigo. Kr iv pn je zadrege navsezadnje le vojak, k i jo mrtvega straži! in v svoji t opog l aVOS i j ni r a z u m e l Stopanijeve strogosti, da m nikogar puščali bl izu. Blagi vojak n i slu t i l , da bo mati , k i JO jo v svojem sočutju skrivaj spusti l k mrtvemu sinu, videla tudi izdajalsko ranico nad očesom in da se bo lako njegova človečnost mašče vala nad častjo njegovega starodavnega, večnega, krščanskega in kulturnega Rima nad s a m o d o p a d l j i v o antično vir lus ro­mano«.

V vsej naši hiši č loveških n a d l o g ln trpljenja je tisti čas nekaj slo ljudi hre penelo po zdravju in pet j ih je umiralo in okrog slehernega so tekali zdravnik i in strežaji z vsemi iznajdbami sodobnega razuma, boreč se z vsemi telesnimi in m o r a l n i m i močmi volje, da bi premagali na jnepojnil j i vej So uničevalko — človeško smrt, ali bednemu človeku podari l i vsaj nekaj dni , vsaj nekaj ur čez moro, k i jo je nakloni la narava sama. Zdravnik se jo mnOJjO trudi l tudi s človekom, za kale rega je za trdno vedel, da mu sloji o n glavi sn i r l , češ da jo zdravnik vojščak. k i mora za človeka bojevati l u d i vse očitno zgubljene bitke. Tako so m i govor i l i in

so sc mi z d e l i kakor n o r c i , lažniki i n S t r a h o p e t n i skrivači Kakšen nesmisel! Cemu ne pusto smrt i , kar jo za t r d n o nje nega, in ne hite reševat zdravi l i l judi , če j i m jo res do humanega otevanja člove škili življenj*? Kakšna nespamet, še z drobnogledom stikati za nevidnimi so vražniki človeka sedaj, ko so se nevarni orjaški b a c i l i ogroženega človeštva oholo s p r e h a j a l i po c e s t a h in / b r e d a m i u go nabijal i l judi »kar tako«, nečlovečnejo od črnili koz, k o l e r e in kuge, k i dovo l ju j jejo s v o j i m ž r tvam vsaj, d a se p o s l o v e o d domačih i n vsaj mrtve spel vračajo svojcem.

In t a k r a t so m i je zdelo, d a moram ie enkrat ponovi l i prisego mrtvemu b r a tU, k i sem mu jo d a l p r e d nekaj urami, ko so ga močno zastraženega, k o l da ga j ih je strah še m r t v e g a , v lo j l rn icah vlekli m i m o hišo h skr ivnemu pogrebu i n nu­je še slepila vera v tragičen n e s p o r a z u m

Imel sem težko in vročo glavo Dva dni i n ono noč že nisem zatisnil očesa Misij so sc mi v iharno vrlinčile i n se za plotale v brezupno norazrešne vozle.

Tudi Zida sla mi pripovedovala svoji z g o d b i , ko se je v nekaj dneh sta jal l ed prvega nezaupanja. Negovani gosposki človek z or lovsk im nosom in zlat imi oča l i , V lad imi r F I lmann. iz. zagrebško hišo premožnih indus l r i jcov, jo bi l šludonl niniii-hoslersko visoko šolo za p l e t i l s t v o , v kateri so je pr ipravl ja l da prov/aine očetovo indus ln jo Z a veliko noč ga je vojna zatekla v domovin i i n se n i rhoge l

več vrn i t i na Angleško. Iz ogrsko pusto je vdr l v deželo sovražnik in z nj im Pa veličevi ustaši.

Takrat se je za l judi njegovo krv i za čel križev pol nezaslišanega ponižanja, trpljenja in iztrebljanja Na hrbte so j im našili rumeno Davidove zvezdo (pozneje so jim jih prestavil i na rokave) kot sra motna znamenja in v oznanilo, da lo »ne čiste rase« ne varuje nobena postava več, lažen one, iz mračnoga Jasenovca, k i jo kot apokaliptična zver žrl človeško mno­žice Judje so zapuščali domove, sc skr i ­vali, si ponarejali imena in ohra/e in v trumah božali čez mojo kjer so nanje predali podkupl j iv i ustaši in jih ko l vod-n »ki in čolnarji na Ko lp i lakomno odira l i zadnjih ostankov rešenega imetja, Včasih pa so je izvi l i/, gosto noči zamolkel uda roc. presunljiv kr ik in težak pljusk vode m so se udarci vesel zopet naglo oddalje­vali, še proden je čoln pristal tok raj reko

V opuščene judovske hišo pa so vdi rali uslaši, odnašali koristno stvari, tunel nine in dragocene preprogo in spali na naslanjačih po kuhin jah , ker jim jo v «aIonih in spalnicah nevarno spodrsovalo.

Tudi U l lmannov i niso čakali, da j im Ugrabijo imetje in jih odvleČejb v tabo rišče smrti , čigar pošastna senca je pa dala že čez vso deželo, od Drave do Drine na novih mejah razčet ver jene Srbijo. Sla rejši U l ln iann jo zginil in so oglasil z varnega v Trstu. Mati je. skrita na cisterni romunske nafto, prihežala čez mejo s Iri sto rešenimi z lahuk i . V Ljubl jani pa ji je zlati zaklad lakomno i zpul i l laški vo­jak v črni srajci m j i v prepiru, k i jc naslal zaradi lega. ponudi l polovico na­zaj, če bo molčala Ko pa mu Jnflinjn tega m hotela obl jubit i , jj je ugrabil vsa in j i o lem napisal »uradno« potrdi lo.

S t r a n 4 Stev. 33.

Q robtine iz dolenjske popotne malhe \ »Dragi Janez Popotni, pošiljam ti ne­

koj drobtinic za dolenjsko malho. . .* Tako mi je te dni pisala znanka iz Kore nitke v trebanjskem okraju. Pismo iz črešnjevca pri Semiču je bilo še bolj ganljivo: »Upam, da boste dobili moje pismo. Nikar se nas ne izogibajte, kakor se nas vsak okrajni aktivist, tako da smo čisto osamljeni. . .«

Iladirja, teden sem bil na dopustu, pa se je nabralo doma pisem in dopisnic, da sern jih v enem dopoldneva komaj pre­bral. Kam vse me vabijo! Na Črešnjevec, da bi pogledal, kdo črta imena iz seznama nosečih žena in kdo se masti z mlekom v praha in z jajci/ čeprav ima obojega dovolj doma. V Korenitko. da bi pomag<d izračunati Francetu, kako bo z dveh grun tov od 6000 kg lita lahko oddal 1500 kg; na Pivski bi se moral pogovoriti z Micko, kako bo plačala davke, ker oddaja zdaj samo 8 litrov mlečne vode v zbiralnico. Pa v Metliko so me klicali, v Podgrad na Gorjance, v Prekopo, v Bršljin, pa v Stari trg in ne vem kam še vse.

»Hodi k nam, hodi!* Prijazno pisem­ce družabnih Belokranfceo me je prvo zvabilo na pat. Mimo novega mostu v Gotni vasi sem jo pozno popoldne mah­nil po veliki cesti čez Gorjance. Prijetno je pihljalo od Trdinovega vrha. Mrak me je zalotil v B u k o v č a h pri D o l ž u , kjer imajo zidanice Podgrajčani. H otet sem poiskati prenočišče, pa je. nenavaden prepir vzbudil mojo pozornost. V neki zi­danici sta se kregala bog in hudič, da se je vse treslo.

»Jaz sem bog, ti si pa hudič, zato ne boS spat z menoj v postelji!« je kričal inteligenten glas z grgrajočim prizvokom.

»Čeprav si ti bog in jaz hudič, te bom kresnil, da boš zlrtel pod posteljo!* mu je med koleanjem vljudno odgovarjal hripav kmečki glas.

Pomislil sem na obljubljeni konec f ve­ta in jo hotel pobrisati, pa sem zaslišal pomirjajoči glas; menda je bil gospodar zidanice, ki jc miril sprta duhova. Ves trd rul strahu sem prcmišljrd, kako sta prav na Gorjancih dva večna nasprotnika trčila drug na dragega, medtem pa je hrabri posredovalec že prišel iz zidanice in me zagledal.

»Nikar ne beži. Janez, saj ni nič hu dega! Le gospod ž a/mik in Jože Kastelic iz Vinje vasi sla se ga napila, zdaj pa ne moreta domov in bosta spala na eni po­stelji. Se bosta že pomirila, ne boj se! Na, pij!« Prijaznost hišnega gospodarja mi je vlila novih moči, blizu boga in hu­diča pa le nisem hotel prenočcavti.

Kmalu sem bil spet na veliki cesti Zarja me jc dobila nad Metliko. Osem deset let ni karsibadl, zato sem z vese Ijem pozdravil metliške gasilce. Na sve­čani akademiji sem se najokal kakor že dolgo ne, tako žalostne prizore so nam pokazali. Bolj veselo je bilo na Pungartu na veselici. Ce bi imel srečo, hi lahko pri srečolovu zadel nemški nož, ki so ga do­bili zastonj iz Amerike ali pa zbirko svinč-

Velik gasilski nastop v Črnomlju V n e d e l j o 12. j u l i j a je p r i r e d i l a O k r a j n a

g a s i l s k a z v e z a v Č r n o m l j u ob sežno p r o s l a v o , n a k a t e r i je s o d e l o v a l « 12 g a s i l s k i h d r u š t e v . P r i d o p o l d a n s k i h v n j n b je v z b u d i l a posebno p o z o r n o s t četa p i o n i r j e v P G D \<L M e t l i k e , k i S O s p u š č a l i pones rečenca po v r v i . V a j a je b i l a p r i r e j e n a n a p o s l o p j u o k r a j n e g a o d ­bo r a . G a s i l c i i z T r i b u č so se p o s t a v i l i z žensko v r s t o , k i je z r o č n o h r i z g a l n o n a p a ­d a l a g o r e č a p o s l o p j a v b l i ž in i o k r a j n e g a m a ­g a z i n a . V a j e so h i l e p r i r e j e n e v o k v i r u t ek ­m o v a n j a g a s i l s k i h d ruš tev . N a j v e č točk so d o b i l a g a s i l s k a d r u š t v a D r a š i č i , M e t l i k a In Č r n o m e l j .

P o v a j a h je b i l z b o r v seh čet p r e d po ­s l o p j e m O K K P S v Č r n o m l j u , četa iz D r a -š i čev p a je p o k a z a l a t r o d e l n i n a p a d v s u h i v a j i . B r i g a d n i p o v e l j n i k J u l i j Mn l e š i č in n j e g o v n a m e s t n i k F r a n c M a l e r i č s t a po n a ­s t o p u p o z d r a v i l a vso p i o n i r j e , ga s i l ce in g a ­s i l k e — vseh j e b i l o 220, m i m o h o d g a s i l c e v p a s o p o z d r a v i l i p r e d s t a v n i k i g a s i l s k i h o r ­g a n i z m i j . l j u d s k o o b l a s t i i n množ ičn ih o r ­g a n i z a c i j - — N a G r i č k u se je p o p o l d n e z b r a ­lo o g r o m n o B e l o k r a n j c e v k p r o s t i z a b a v i . I z k u p i č e k p r i r e d i t v e je b i l n a m e n j e n za n a k u p n o v e g a o r o d j a za p r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o Č r n o m e l j . A . K .

D V O R A N A V B R S L J I N S K E M ZADRUŽNEM D O M U J E O D P R T A

V n e d e l j o , 14 d n i pozne j e k a k o r je b i l o p r v o t n o d o g o v o r j e n o , so v B r š l j i n u s večano o d p r l i d v o r a n o n o v e g a z a d r u ž n e g a d o m a . h o t v o r i t v i se je z b r a l o b l i z u 400 l j u d i . V i m e n u M U ) Je p o z d r a v i l p r e b i v a l c e B r š l i i n a i n o k o l i c e t a j n i k F r a n c Z a g o r e . S l e d i l jo k u l t u r n i s p o r e d z l j u d s k o z a b a v o .

u'koo. brez katerih ni kruha v mojem delu, vendar — zadel nisem nič, niti glav-niko niti pujsa s kravato. Se toliko sreče nisem imel, kakor tisti, ki si je zaradi samega veselja nago zlomil na Veselici Va gasilce pa »isu bili jezni metliški go­stilničarju Umazana konkurenca jih je bolela; kaj jih ne bi! Gasilci so sekali vino po 150 din, gostinska podjetja pa ga drobijo » v u / n o « po 180 din. No, na

veselici tudi drugih presenečenj ni manj halo. Pri licitaciji torte je dobil tisti, ki je žrtvoval zanjo tisoč dinarjev, celo figo, drugi za dva kovača pa torto. Saj pravim, od sreče je vse odvisno, od poznanstva prav nič.

Dobre volje sem jo naslednje jutro mahnil na S u h o r pri Metliki. Zelo so delavni, čast komur čast! V krajevnem čevljarskem podjetju so naredili čiste sto­odstotne izgube celih 80. tisočakOV, v kra­jevnem živilskem podjetju pa samo 28 tisočakov. Med najpridnejšimi je čevljar Mušič iz Trnovca; po celih V2 delovnih dni napravi na mesec, tako da na dopust sploh ne misli, njegovih lest otrok pa tudi izhaja brc: otroSklh doklfld.., V kme­tijski zadrugi sem sc lepo priporočil za struco belega kruha. V a Jenka v trgovini je. namreč oznanila, da bo krajevni odbor kmetom vso pšenico odvzel, samo da bo­do na krajevnem odboru jedli bel kruh. Če jo bodo iz Vi vasi pobrali, jo trije ljudje na KLO že ne bodo mogli pojesti. Odbornikov pa tako ni na seje.

Hudo me je dajala žeja na cesti v

V nedeljo bodo pri Sv. Roku odkrili spomenik borcem

in žrtvam V nedeljo, 19. avgusta, bo krajevna

Zveza borcev iz; smihela pri Novem mest ti ob devetih dopoldne slavnostno odkrila spomenik padlim borcem in žrt­vam fašizma pri Sv. Roku nad Pogan-ci. Po svečanosti bo pri Mrvarju na Hribu partizanski miting.

T r n o v c u. Brisal sem potno čelo in raz­vijal učene misli o pasji vročini, pa za­gledam oh robu ceste pravo pasjo mrcino, široko iztegnjeno. Morda se je potuhnil, llomek, da bi mi umeril že tako pre­kratke hlače, sem tuhtal in gledal za kam­nom, vendar mrcina se ni ganila. Ugotovil sem, da jc žival končala pasje življenje. Ko sem se vračal skozi vas, jc nekdo iz­med usmiljenih Tmovccv potegnil pokoj nika iz sonca v senco čez cesto, da mu ne bi bilo vroče. Pokop še ni bil določen, ker ni še prišla celotna mušja komisija.

V Metliko me lep čas ne bo, sem skle­nil nato, ko sem jo po ovinkih mahal i> Gradac. Oni dan so nesrečnega pomoč­nika tovarišt iz čevljarske delavnice prav usmiljeno potunkati v hladno vodo, se­veda kar oblečenega; revež SC ga je na-eukid, pa so mu pomagali k sapi. V Gra-dacu sem prebral reklamo za kino pred­stavo:

KINO GRADAC. DNES 3. 8. /,95/ v dvorani ZVEČER

KINO predstava ENGLESKI FILEMI1 —•

Vtaknil sem vabilo v torbo in jo ubral v C r n o m cl j. Ustavil sem se na odcepit t:esle proti Suibniku v bližini tovarne učil in ietezotlvarne ter si dodobra ogledal itelil: kap kamenja zrušene škarpe pod Druzumcričcua oda. Pezdirčcva hišo Kdo ga bo odstranil, kdo bo odgovarja! za nesrečo, ki bi se lahko na tem kupu ka­menja zgodila? Nihče mi ni odgovoril. Odpravil sem se na postajo, od tam pa v Trebnje,

Na nos na vrat sem odhitel v Sela-S u mb e r k. Kjer je kaj dobrega, tam me ne manjka. Nisem bil razočaran. Tri dni sem se z drugimi vred mastil s peče­nimi piškami in raznimi pozemskimi do­brotami, ki jih je na kupe ostalo od sve­čane zlatomašniške slavnosti. Plačal ni sem nič, saj so dobri vaščani vse podarili Skoraj sem jim zavidal, koliko dobrot premorejo. Prav gotovo bodo tisto malen kost obvezne oddaje mimogrede odrinili, sem si ob slovesu mislil in odhitel nazaj v Trebnje. Od tam pa prihodnjič ...

Janez Popotni.

IZPRED SODIŠČA Z A O R G A N A U D V S E J E I Z D A J A L

F r a n c Sašek lz P r i s t a v e p r i O r c h o v l c l se je v z a d n j e m času p r e ž i v l j a l s p r i l o žnos tn im d e l o m . S t a l n a z a p o s l i t e v m u je s m r d e l a , z a ­to se j e odloč i l z a n e d u h o v i t ob i sk z d r a v i ­l išča v Š m a r j e š k i h t o p l i c a h . 8. j u n i j a je priše l obo rožen s p iš to lo v Š m a r j e š k e t op l i c e , k j e r se je I zda j a l u p r a v n i k u z d r a v i l i š č a J o ­s i p u P e t a n u In d r u g i m o s e b a m za o r g a n a U D V . k a t e r i Išče n e k e g a p o b e g l e g a dezer -t e r j a . Z a h t e v a l je o d u p r a v n i k a h o t e l a , d a m u pokaže goste po sobah t e r p o z v a l n e k e g a neznane i r a gos tu , k i je pr i še l v sobo. na j m u pokaže osebno l e g i t i m a c i j o , p r i č e m e r Je p r o t i n j e m u n a p e r i l p iš to lo . Sašek je s t em z a k r i v i l k a z e n s k o d e j a n j e p r o t i j a v n e m u r e d u In p r a v n e m u p r o m e t u . Sašek je d o k a z o v a l s vo jo » k o r a j ž o « t u d i s t e m , d a Je r a z ­k a z o v a l svo.io p i š to lo že v K r o n o v e m , p r i večer j i v ho t e l u p a je I z z i v a l n o po lož i l s a ­m o k r e s na m i z o t e r se n a s i l n o o b n a š a l do o seb j a v z d r av i l i š ču . Sašek j c h l l že l e ta 1949 k a z n o v a n z a r a d i t e l e s n i h p o š k o d b n a is mesecev o d v z e m a p r o s t o s t i s p r i s i l n i m d e l o m In je z a d n j o k a z e n p r e s t a l šele l e tos v a p r i l u . P r v a k a z e n p a g a n i p r a v n ič po ­bo l j š a l a . V nočnih u r a h Je n a d l e g o v a l u p r a v ­n i k a l n goste v z d r a v i l i š č u , h k r a t i p a jo s s v o j i m n a s t o p o m skuša l o m a j a t i u g l e d U D V . Sod i šče g a Je o b s o d i l o n a 1 l e to l n 6 mese ­cev z a p o r a .

H R A S T A R J E D O R I L ZA U B O J S V A K I N J E 9 L E T S T R O G E G A Z A K O R A

Grd zločin je letos 18. juni ja razbur i l dal jno okol ico Slare vasi pr i Zagradu. 46-lelni Mihae l Hrastar, kmečki delavec, je na posestvu svojega brata Antona po prepiranju s svakinjo Ju l i jano Hrastar vzel sekiro in z njo večkrat udar i l sva­kinjo po glavi, tako da se je ta v krv i zgrudila in zaradi pretresa možganov in notranj ih krvavitev čez 7 ur umr la .

P r i Hras lar jev ih so bi l i prepir i na dnevnem rodu. Mihae l Hrastar, k i je de­lal na bratovem posestvu, se je zaradi dednega deleža neprestano prepira l in že celo tožaril, vendar pa proti bratu v tož­bi ni uspel. Glavni prepir i pa so bi l i med nj im in pokojno svakinjo, k i se nisla mogla trpeti. Prepire je običajno začela pokojna Ju l i j ana , k i je hotela, da bi se delalo po njenih navodi l ih , Mihae l Hra star pa je delal raje po svoji glavi. Če­prav je b i l dober delavec, pa je prerad

pi l . Tako sta se tudi v nedeljo 17. juni ja s svakinjo spel prepira la ; ta mu je vrgla v obraz očitek, da naj se pobere od hiše, če mu tam ni všeč, nakar j i je svak od­vrni l , da bo šel, Se prej »pa jo bo z betom po glavi«. Grožnja se je v pone­deljek zjutraj izprcmeni la v žalostno dej­stvo. Prep i r je začel topot Mihae l Hra ­star, k i je tudi mahal s sekiro prot i J u -l i jani , k i je nato poslala služkinjo k so­sedu, da bi ta pomi r i l razburjenega svaka. Ko sta se sosed Pavšič in služkinja Mari ja Zeleznik vrn i la na dvorišče, sta našla J u ­lijano že pobi lo v k r v i .

Obtoženec je uboj pr i zna l , zagovarjal pa se je s tem, da je bi l zaradi zmerjanja in groženj z grahl jami, s kater imi je sva­kinja baje mahala proti njemu, tako zme­den, da je »kar zamahni l proti njej s sekiro«. Sodišče mu zagovora seveda ni moglo šteti v dobro, ker je znano, da je Hrastar napadalne narave in da je svoje-časno tudi brata Antona napadel s se­k i r o in mu poškodoval gornjo ustnico. Obtoženec tudi ni mogel dokazat i silo-brana, ker je v času prepira stal na vrhu stopnic in jc nalo šel po sekiro na dvo­rišče. Za lo ga je sena I okrožnega sodišča 31. ju l i ja obsodi l na 9 let strogega zapora

U K R A D E N A D R V A S O M U P R I N E S L A M E S E C D N I Z A P O R A

P r e d o k r a j n i m sod i ščem v N o v e m m e s t u se jo konec j u n i j a z a g o v a r j a l z a r a d i t a t v i ­ne S l n p o l kub i čn ih m e t r o v b u k o v i h d r v u p o k o j e n i že lezn iča r Jože P a d o v a n iz N o v e g a ines ta . O d j a n u a r j a do m a j a 1951 si je n a n o s i l z n a k l a d a l n e r a m p e p r i železu isk i p o s t a j i s k l a d o v n i c o d r v . l a s t L e s n o i n d u ­s t r i j s k e g a pod j e t j a , v v r e d n o s t i n e k a j n a d 10.(100 d i n a r j e v Obtoženec Je p r i z n a l , da je z n o s i l d o m o v 4 met r e d r v . 13. m a j a g a je ob t r eh z j u t r a j zasači l mi l i čn ik , k i Je b i l s k o l e s o m n a u r a d n i p o t i . k a k o Jc nese l z r a m p e d v o j e m e t r s k i h p o l e n d o m o v In se nato v r n i l še po eno p o l e n o . — O k r a j n o so­dišče Je za to o b s o d i l o P a d o v a n a n a 3000 d i n d e n a r n e k a z n i In na v r n i t e v u k r a d e n i h d r v . J a v n i toži lec p a se je p r o t i s o d b i o k r a i n e g a sodišča p r i l ož i l . Ok rožno sodišče v N o v e m mes tu Je pr i tožb i j a v n e g a toži lca u g o d i l o in I z p r e m c n l l n Izrečeno k a z e n P a d o v a n u na en mesec z a p o r a .

Gibanic prebivalstva

Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir JUcdijcr — » D N E V N I K « , drugi del

O (Nadaljevanje)

Ljubl jana jc bi la v le iu 1943 spre­menjena v trdnjavo. Itali janska posadka se je povečala na 40.000 mož. Pr ipe l ja l i so tudi 20U0 i ta l i janskih policajev. Pred urad i so zgradi l i bunkerje, okrog mosta so napeljal i bodečo živo; pr ire ja l i so blo­kade. Vse moške in ženske iz obkoljenega mesla so vodi l i v posebne barake, kjer so j ih legit imiral i in preiskoval i . Mnoge so lako j poslali v taborišča, toda Ljub­ljane niso ukro t i l i . Okrog 7500 Ljubl jan­čanov so odpeljali v koncentraci jska ta­borišča, na slrašno brezdelje v Gonarsu, toda Ljubl jana ni k lon i la . V vsaki u l i c i , malone v vsaki hiši in podjetju je b i l odbor OK. Posebno aktiven je b i l VOS — organ OF za varnost in obveščevalno službo. Samo močni podpori prebivalstva se jo moral VOS zahval i t i , da je lahko razvijal tako dejavnost, laka junaštva, da se jc L jubl jana spremenila v državo v državi, izvršni odbor O F je imel vsako jutro na svoji miz i celo knjigo poročil VOS o delu sovražnika, in celo vrslo naj­dragocenejših obvestil. Iz vsake ulice jc dobival VOS poročila o sumlj iv ih ljudeh Nekega jutra je Bcvc prebral, da se v tej ln tej ul ici skriva sumlj iv i mož Tist i mož ja b i l on sam! Tovarišu, pri katerem je Stanoval, je rekel, naj ne dela ničesar,

da bi se po kak i drugi l ini j i ne ujel, kajt i p o t e m bi prišla polici ja v stanovanje, kjer je b i l Bevčev bunker. Toda prebivalci l i ­ste ulice so opazi l i , da jc Bovčev gospo dar edini , k i ne prihaja na konference O F in da ne plačuje prispevkov, zato so ga začeli o p a z o v a t i . P r i lem »sovražno« razpoloženem možu so opazi l i nekega drugega »sumljivega« moža, da prihaja v hišo, opazi l i so Bovca. VOS je opazoval tudi Marjeto Kidrič, šefa VOS za v s o S l o venijo in pri javi l tudi njo kot osebo, k i ima »mnogo sestankov«.

VOS je b i l v L jubl jani res država v državi. Bcvc pravi , da se je s svojimi organizaci jskimi sposobnostmi in odloČ nostjo posebno odl ikoval mladi Štefan Brajnik, P r i belem dnevu so hodi l i organi VOS v kavarne sredi Ljubljano, legitimi ral i vse in vodi l i tiste, k i so j ih iskal i , z avtomobi lom na zaslišanje. Nekoč so sledili plavogardistpm in odkr i l i nj ihovo tiskarno, P o t e m je prispel naš avto i n odpeljal v s o t iskarno. T a k o so t iskal i naše l e t a k e na čctniškom slro ju.

Tako j po vkorukanju i tal i janskih oku­paci jskih čel v L jubl jano, je izdala O F v svojem glasilu »Slovenskem poročeval eu < zakon, po katerem se kaznuje s smrt jo vsakdo, k i b i denuncira l Slovence oku­

patorju. Na podlagi loga zakona je VOS izvrševal smrtne obsodbe. P r i tem so bila storjena junašlva kakršnih svel še ne pomni. Možna so bila samo zalo, ker jc imela O F v množicah močno oporo.

Eden izmed stebrov itali janske policije je b i l pol ic i jski komisar Po lak, k i je bi l hkr-t l i v službi Gestapa in Italijanov iti k i je organiz ira l svojo obveščevalno mre žo. Prav tako je vzdrževal zveze mod po lic i jo in belogardisti. N i se ganil n ikamor iz mestnega središča. Z revolverjem v že pu se je izprehajal po l jubl janskih ulicah Včasih je šel v T ivo l i , Ljubljanski park. kjer se je sprehajal v neposredni bližini slraže. V začelku januarja 1942 sla se sprehajala po T ivo l i ju dva »elegantna gospoda«. Prev idni Polak je imel priprav Ijen. revolver. Tovariša pa sta bila ur ne j Ša, in preden je izdajalec le enkrat uslre l i l , je bilo opravljeno z nj im. Organa VOS sta mu vzela revolver in izginila brez sledu, preden so sc Italijani zavedli, kaj se je zgodilo.

Eno največjih junaštev jo justif ikacija industrl jca Avgusta P rapro ln ika , k i jo organiziral obveščevalno službo za Itali­jane in na čigar predlog je ital i janska ko­mand;« b lok ira la L jubl jano. Narodno so dišče O F ga je obsodilo na smrt in to mu je bi lo znano. Zato se je gibal v naj ožjem središču mesta, vedno v spremstvu agenta. V začetku februarja 1012 je stopil P rapro ln ik v bife, dvajset mclrov od sod­nega poslopja, pred kater im je bilo bl izu slo oboroženih Italijanov Naši tovariši so se pripel jal i z avtom pred bife, neki tovariš je ostal zunaj in k r i l umik, dva

V o k r a j u N o v o m e s t o : V j u l i j u s e je r o d i l o 92 o t r o k , o d t e g a

52 d e č k o v in 40 d e k l i c , t e r 4 m r t v o r o j e n i (1 deček in 3 d e k l i c e ) ; poro.k je b i l o 13, u m r l o pa je 37 oseb (13 žensk in 24 mošk ih ) .

P o r o č i l i s o s e : Š tudent Biža l M i l a n iz K o č e v j a in š tu ­

d e n t k a C o l a r i č M i r o s l a v a i z N o v e g a m e s t a . D e l a v e c B r a j d i č Jože in d e l a v k a G r u b i č M a ­r i j a , oba iz S m i h e l a p r i N o v e m m e s t u . N a ­meščenec M i h a l j M i l i v o j i z L j u b l j a n e in hči k m e t a Z e f r a n T e r e z i j a iz S m i h e l a p r i M. m. G r a d b e n i t e h n i k N o v a k B o ž i d a r in P e č n r I v a n k a , o b a i/. N o v e g a mes ta . K m e č k i s i n H o č e v a r M i r a n iz B u č k e in hči k m e t a Rifel . j M a r i j a iz Ločne . Šo f e r K i k e l j Jože i n hči k m e t a L j u b i A n a . o b a iz S m i h e l a p r i N . m . š o f e r V o i s F r a n c i n t r g . p o m . L e s a r M a r i j a , o b a i z N o v e g a mes t a . Nomeščenec G r i č a r Ivan iz š t . J e r n e j a in t r g . pomč T o m š o P a v l i n a i z Š m a r j a . M i z a r s k i pomočn ik H u ­s a r A l o j z i j iz Št. J e r n e j a in k m e t i c a V e n -cel j F r a n č i š k a \i Š m a r j a . K m e t K o s A l o j z i j in u p r a v n i c a pošte F a h i a n i R o z a l l j a , oba iz S m a r j e t e . D e l a v e c V t a h e k F r a n j o iz S t r a ­že in n a t a k a r i c a M u r n A m a l i j a i z P o d t u r n a . L o g a r Sečen S i l v e s t e r iz P o d t u r n a in hči k m e t a L a v r i č ro j . D a r o v e c i z S t r aže . Z i d a r P o v š e F r a n c i n k m e t i c a N o v a k N e ž a . o b a iz U r s n i h s e l . — Čes t i t amo !

U m r l i s o : Je r i č ek Jože fa , 77 let , i z B r u s n i c . T n r k

A n t o n . 83 let , B P o l ž a . Luz . a r F r a n c , 53 let . iz G a b r j a . B o l t e s J a n e z . 70 let, iz G a b r j a . H e g l e r A n a , 42 let, iz B u č n o v a s i . S imon ič J a n e z , 50 let, i z S t r a n s k o v a s i . P l u t R o z a -

Ne teden dni — vse leto naj velja naša skrb materam in

otrokom! Pismo s Čateža

Ne moremo se ponašati, da je bi lo naše delo v Tednu matere in otroka po sobno vidno in izrazito, čeprav smo le­tošnji praznik mater in otrok tudi na Čatežu proslavi l i z obdarovanjem, iz le l i in z drug imi — našim pr i l i kam in sred­stvom pr imern imi — pr iredi tvami .

Naša skrb pa ne sme bit i vezana le na teh osem dni , temveč mora trajati vse leto, kajt i vsak dan je treba pomagal i , svetovali in vzgajati. In tako pr i nas de­lamo, Ne sicer v javnih govorih in po­splošeni mater ia lni pomoči, k i včasih ni nit i nujna in kot taka tudi ni zaželjena, pač pa posamezno od človeka do človeka Neredki pr imer i v praks i pri ob isk ih žena in mater so pokaza l i , ko l iko bolj je od vseh dar i l dobrodošla tovariška beseda, pameten nasvet in prav i lno usmerjanje ob raznih p r i l i kah . V življenju žene in ma-lere so razpotja, k i zahtevajo smotrnega kažipota in razumnega svetovalca. Dekie, ki v mučnih dvomih išče steze življenja, mlada noseča žena, k i jo je Ireha napo­t i l i v posvetovalnico, ovdovela mati, k i potrebuje smernic za svoj številni zarod, žena, k i zaradi malenkosti živi-v nesoglas­ju z možem, pa sama ne najde izhoda, (ašča, k i j i ne pri ja razmerje s snaho, gospodinja, k i j i je trenutno pošel drobiž, mlada ma l i , k i je obupana nad kričavost-jo svojega dojenčka in zopel druga, k i j i napol odrasl i nepr id ipravi povzročajo p r e g l a v i c o p r i v z g o j i , pa še t i s to , k i se ne znajo poslužiti ugodnosti, k i j im j ih nudi skrbnost države — i n še lo in nno, kar prinaša življenje, pa se v svoji pestri raznoterosti našteti ne da. T u in še marsi­kje je treba pomagati.

Delovno področje v pr id matere in otroka je obširno, zalo se no da urediti v enem samem tednu. Vse leto naj zalo velja naša skrb materam in o t rokom '

Ivana Miklič, obiskovalka

h j a , 58 let , iz Črešn j i r . A d a m i č V e k o s l a v , 5fi l et , iz L j u b l j a n e . K i s e i j A n t o n . 44 let , iz S v . K r i ž a p r i L i t i j i , š p e h a r Pe te r . 78 let, iz D r a g a t u š a Širne Jože . 54 let, iz Š m a r j a . K i r a r M a r i j a , 76 let. iz S m a r j e t e . M iš i ca Neža , 68 let. iz T a l č j e g a v r h a . R a v n i k a r I v a n , 60 let , i z Št. Ju r . j a . F a k i n M a k s , 47 let. iz L j u b l j a n e . Z a h k a r K a r o l i u a , 71 let. iz N o v e g a mes t a . Petek J a n k o , 54 let, i z Češnj ice . B u k o v e c J a n e z , 65 let, iz P o d g r a d a . Čuk. 1 d a n , iz P rečne Z u p a n č i č J a n e z , 75 let. iz S rno l en j e v a s i . K i r n I v a n a , 61 let , iz S rno len je v a s i . Sašek A n t o n . 39 le t , iz Stop ič . Može F r a n c . 9fi lat, iz Stop ič . E r j a ­vec T e r e z i j a , 74 let, iz O r e h o v i c e . P i r n n r N e ž a , 40 let , i z P r e k o p e . G o r i š e k U r š u l a , 72 let iz Št. J e r n e j a . 0 v e l bar K r i s t i n a , 46 let. iz ZameSkoga. S l a k T e r e z i j a , 93 let, iz G l o b o d o l a . P e n e J a n e a , 89 lel i/. K a r i e l j e -v e ga L o k n r F r a n c , 72 let, Iz Kartel je vega K u ž n i k Jože. 58 let . iz M i r n e peči Žagar A v g u s t . 43 let , iz Št. J u r j a . R i f e l j R u d o l f . 6 let, i z št . P o t r a .

V o k r a j u Č r n o m e l j : V j u l i j u jrt b i l o r o j e n i h 41 o t r o k , p o r o k

je b i l o 7. u m r l o pa je 21 oseb (7 žensk in 14 m o š k i h ) .

P o r o č i l i s o s e : U s l u ž b e n e c V i r a n t A l o j z i-z. Gradac* i n

. l ak l j ev i č A n t o n i j a iz R o s a l n i r e . K m e t P a -n j a n P e t e r in p o l j o d e l k a S v e g e l i A r m e l a , o b a iz S t a r e g a t r t a . U s l u ž b e n e r Zun ič R u ­d o l f iz T.oke p r i Č rnoml j u in po l j ska de­l a v k a V r b a n i č M a r i c a iz T r i b u č . O f i c i r J A Pašič, Edvard. N e g o v c i , S r b i j a , ' in trosfto-di.nja Gačeša L j u b i c a . D a r u v a r , L i l H r v a t ­s k a . O f i c i r J A Mi t i č M i r o s l a v iz Š ihen ikn i n p o s e s t n i m N o v a k M a r i j a iz L o k o . U s i u ž b e -n e r Prešeren A n i o n In medicinska . s e s t r a fvšič M a r i j a , oha iz K o č e v j a p r i Črnoml lO. G o z d n i d e l a v e c B o k a n H e n r i k in d e l a v k a K o v a č T e r e z i j a , o b a l z Črmošn j i c . — č e ­s t i t a m o !

U m r l i s o : D e r g a t i r J a k o b . 64 let , iz M a l i n e J a k S a

•Jože, 79 let , iz M a l i n e . Za j e F r a n c , 70 let . iz črmošn.i ic . S k o f l janc A l o j z , 67 let, iz K o ­ta . R a u h A n a . 80 let iz Semiča ? ,ugel i M a r ­t i n . 77 let. iz D r a š i č e v . F u x F e l i k s . 73 let . iz M e t l i k e . B a r l e K o n r a d 76 let, iz M e t l i k e . Plut. B a r a . 77 let. iz M e t l i k o . Lam UI M a r i j a , 80 l e t . iz M e t l i k e . Šterk K a t a r i n a . 83 let, P r e d g r a d . F u g i n a Jože . 41 let. iz D e s k o v e v a s i . Pe tek B a r b a r a . 38 let, iz T r i b u č . K n n e r M a r i j n 40 let . iz D o b l i č . Šterk A n t o n . 12 «. let . iz L o k e . K l o b u č a r K a t a r i n a . 85 let. ta L o k e . J o v i č M i l a n , 1 d i n . C e r k v i š č o . P a p i č S t a n i s l a v , 3 d n i . G r i b l j e Pnp ič J a n e z . 2 d n i , vz G r i b e l . i K n i i n Jože, 78 let . Iz V i n i c e . B a b i c V e s k o , 23 let. iz Č r n o m l j a .

Športne vesti iz Črnomlja V nede l j o 12. a v g u s t a je b i l a v Č r n o m ­

l ju n o g o m e t n a t e k m a m e d b i v š im i Ifrta.ld n o g o m e t n e g a d r u š t v a S K B e l a k r a j i n a in f i zk . d r u š t v o m » R u d a r « i z Č r n o m l j a . N e o d ­ločen r e z u l t a t 1:1 fl:fl) j e z a m l a d e i g r a l c e R u d a r j a l ep u s p e h . S t a r o m o š t v o S K B ^o l a h k o z a h v a l i s p r e t n o s t i v r a t a r j a , da " i i g r e I z gub i l o , Č e p r a v moš tvo S K B n i i n r a l o že več k a k o r deset let , pa je p o k a z a l o v e n ­d a r z a n i m i v o i g r o . — I zkup i ček je b i l o d d a n b l a g a j n i » R u d a r j a « za n a b a v o n o v e žoire rn o s t a l i h pot rebšč in m l a d e g a k l u b a . A . K -

JCiHO

K I N O M L O N O V O M E S T O O d 17. do 23. a v g u s t a : A m e r i š k i b a r v n i

f i l m : » P l e s na vod i « .

O d 24 do 27. a v g u s t a : A m e r i š k i f i l m : » M o r s k i v o l k « .

0$žasi P R A L N I C A I N Č I S T I L N I C A M L O N o v o

mes to spo roča , da o d 16. do 30 s e p t e m b r a «951 ne bo s p r e j e m a l a In ne Izda l a l a o b l e k l n p e r i l a .

• r e j a uredniški o d b o r — O d g o v o r n i urednik T o n e Gošn lk - N a » l o v uredništva i n u p r a v e : N o v o mesto. K a p u c i n s k i trg 8 — Poš tn i predal 33 — TekočI račun ori K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m mestu, štev 61A-1 90323 I — če t r t l e tna naročnina 75 din polletna 150 din, c e l o l e t n a 300 d i n - N a r o č n i n a se p l a č u j e v n a p r e j — T i a k a t i s k a r n a »Ljudske p r a v i c e «

v L j u b l j a n i

NAROČITE DOLENJSKI UST SORODNIKOM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM,

služi o vojaški r o k NAROČITE DOLENJSKI LIST SORODNIKOM IN ZNANCEM,

M ž ivi jo v i n o z e m s t v u IZSELJENCI VAM BODO HVALEŽNI ZA NOVICE IZ DOMAČIH KRAJEV.

milim

pa sta vstopila. Najprej sla zapodila vse goste v zadnjo sobo, potem pa je prvi tovariš rekel agentu, naj se ne gane, drugi pa je začel streljati na Prapro ln ika . Prn protnik se je skr i l za svojo l jubico Zor javovo, naš tovariš pa ga je zagrabil za lase, potegnil naprej in ga ustrel i l . Itali­janska straža je slišala strele, loda naš tovariš, k i je stal na slraži, je nameri l na stražarje svoj mavzer, tako da Italija­ni niso smeli sneti puške z ramen. Potem so vsi trije tovariši skočili v avto, k i je oddir jal . Itali jani so začeli streljati za avtomobi lom, ljudje pa so skaka l i pred njihove puške in j i m onemogočili stre 1 jat i na vosovce. Vendar pa je b i l neki t ovar i ! ranjen. Pr ines l i so ga k nekemu privatnemu zdravniku, potem pa v sana­torij Emona , kjer ga je neki zdravnik Operiral. Toda ranjeni tovariš je umr l Tedaj je naslalo vprašanje, ka j stor i l i s t ruplom. V dogovoru s tovariši je upra va sanatorija obvestila ital i janske oblasti, da je u m r l nekdo, k i je b i l slučajno ra­njen, v rojstnem kra ju tega tovariša pa so razširili vest, da je b i l slučajno ranjen med streljanjem pr i sodni j i . Ital i jani so uvedli preiskavo. Pr ipe l ja l i so Zerjavovo in policijskega agenta, da sta pogledala truplo, pa sta trd i la , da tistega človeka nisla n iko l i videla.

Tovariš, k i je b i l ubi l ob just i f ikaci j i P rapro tn ika , se je pisal Štefan Babnik, njegov psevdonim je b i l Lojze. B i l je kmet iz okol ice Ljubljane, iz DraveljI

VOS je just i f ie iral lud i profesorja E r l icha, k i je organiziral šludonisko mladino v k lub »Stražo«. Člani tega k luba »stra

zarji« so v službi 'Italijanov aretiral i l judi po L jub l jan i , Er l i cb pa se je shajal z i ta l i janskimi oblastmi in jim dajal sezna­me Slovencev, k i naj bi j ih poslali v kon­centracijska taborišča. Er l i e l i je vedel, da je obsojen na smrt, in zato ga je vedno spremljala vel ika skupina »stražarjev«. Nekega jutra, ko se je pojavi l po maši v Streliški ul ic i , so vosovci ubi l i njega in njegovega glavnega pomočnika, druge stražarje« pa razgnali. Tistega dne je b i l

justifieiran ludi komandant belogardistov Ivo Peršuh. Naši organi so vdr l i v šlab belogardistov v L jubl jani v »Vzaiemno zavarovalnico« na Miklošičevi cesti, b l i zu kolodvora, in začeli streljati na Peršuha. Belogardisti so začeli zasledovati naše to­variše. Mlad i Dušan Turk-Dut« jc zgrešil pot in namesto v trgovino, k i je imela na drugi strani izhod, je skočil v trgovino brez izhoda. Ilelogardislorn so se pr id ru ­žili Italijani in so bole l i zgrabiti Tu rka živega. P r v ih pet karabincrjev, k i so sko­čili v trgovino, so podrle prve kroglo to­variša Turka . Tedaj so začeli Italijani motati v trgovino bombo, Turk pa se je s k r i l za pult in streljal z revolver jem, ka­dar ko l i so Italijani poskušali vdreti v trgovino. K o sla mu ostala zadnja dva naboja, so jo ustreli l , da ne bi prišel živ Itali janom v roke. Itali jani so skušali na vse načine ugotoviti identiteto toga 17 let­nega fanla, k i se jo lako hrabro bor i l . Med drugimi so prignal i k Iruplu tudi nje­govega očeta Ko so ga vprašali, ali ve, kdo je to, se je premagal in odgovori l , da ne ve Dule Turk je bi l dijak srednje tehnične šole.