Poštu ina plačana T gotovini Posamezna Številka t din

Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV

L E T O III . - Štev. 21. NOVO MESTO, 23. M A J A 1952

TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

I Z H A J A V S A K I'K Uri t Č E T R T L E T N A NAROČNINA 100 D I N

T I T O Brez uradne proslave, ki bi žali la |

skromnost velikega ljudskega č lo­veka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo sa­mo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hva­ležnost i do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi s trašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz kremp­ljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, za­snoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnost i .

Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim ve­likim voditeljem. Pos lušale in odgo-

goslavije, je pokazala, da nedavna sprememba imena aaše ljudske voj­ske ni bila le gola sprememba ime­na. Novo ime je bilo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljudska oborožena sila prež ive ­la vsega skupaj v nekaj mesecih po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najv i š je stopnje, ki jo je naša obo­rožena sila dosegla na svoji slavni poti od prvih partizanskih skupinic do moderne, močne armade. V ne­premagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč v ogorčenih bojih okupatorja in njegove izdajal­ske hlapce, ki na naših frontah niso kapitulirali niti iz zavesti gotove propasti niti iz pol i t ične preračunlj i ­vosti, t emveč so se še po oficielni

Kai hoče htušč in trušč krog nas? Kaj hoče hruSč in trušč krog nas?

Petletka naša t eče . Mi kar pustimo času časi

Petletka naša t eče . Ves naš odgovor, ves dokaz:

Petleika naša t eče . Visoko spoš tovanemu tovarišu

Maršalu Titu za rojstni dan OTON ZUPANČIČ (1949)

varjale so njegovim pozivom v bor­bo, spremljale njegove besede in ak­cije, i zvrševa le njegova navodila ter se pri tem nauči le , da se morejo mir­no zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogreš i le , če bodo delale po njih. V najhujš ih urah, kakršn ih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in glo­boko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost . Č im

proslavi zmage v svetu borili z obu­pano zagrizenostjo, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljena k predaji.

Toda pol i t ično delo ni bilo nič manj še od vojaškega . Niti ene evrop­ske države ni, ki bi bila žrtev faši­s t ične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva* na dan zmage imela tako široko in trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo polit ično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od

T u d i letos so m n o ž i c e d e l o v n i h l j u d i v a s i i n mes t s p r e j e m a l e In p o z d r a v l j a l e n o s i l c e T i t o v e Š t a f e t e

dalje je trajala vojna, č im bolj se je osvobodilna borba razvijala in raz-plamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in i skrenejša je postajala povezanost med š irokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega pol i t ičnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naš ih naro­dov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naš ih narodov ni bil povezan s svo­jimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini go­tovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utri­palo v srcu njihovega Tita.

A ko se je vojna pribl iževala h kraju, so bili naši narodi priče nove velike slave, s katero se je na v e č n e Čase okrasila naša mlada Jugoslo­vanska armada, čudežno delo Tito­vih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je prinesla končno osvo­boditev domovine in naših zasužnje­nih bratov onstran starih meja Ju-

temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim že l jam sovražnikov in la-žiprijateljev, domačih in tujih re-akcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, že l jam, ki nedvomno spadajo na smet i šče reakcionarnega idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili ce­lo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti , z r e ševanjem katerih se druge države nepripravljene sreču­jejo še le po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razde­jala, ki so dale najtežje žrtve, ki so jih najbolj ropali in uničeval i . Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti ta­ka, ki je najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste pol i t ične trdno­sti in enotnosti, tiste notranje orga­nizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v naši državi . Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naš ih narodov proti faš izmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energ ično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši

narodi med borbo za svojo osvobo­ditev izpod fašist ičnega jarma pra­vilno spoznali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno ž iv l jenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položi l i nove temelje za nacionalno, pol i t ično, eko­nomsko in družbeno ž iv l jenje ter na­predek naših narodov in naše nove demokrat ične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zaslu­ga Titu. Izredna nacionalna in poli­tično morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naš ih narodov, sta plod njegovega vztraj­nega boja in njegovega modrega in pogumnega vodstva. On je tisti, ki je naše narode nauči l velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega po-

.ložaja, iz katerega bi ljudstvo ne na­šlo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti , če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v nasprotju z zak l jučkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jih tisti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarali, prav tako pa tudi zaupajo, da jih bo ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje , pr i čakovane ali ne­pričakovane težave , ki bi nanje mo­gli naleteti.

Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokrat i č ­nega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejš i borec proti faš izmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije na v duš ene po­zdrave, vsa domovina prekipeva od čus tev največ jega priznanja in brez­mejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vda­nost včera j velike, so danes še večje in brezmejnej še . Spontano in radost­no ljudsko proslavljanje njegovega rojstnega dne je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zra­sla v eno vel ičastno ustvarjalno enotnost, ki je z n ičemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnost i .

Moša Pijade (Beograd, 24. maja 1945)

Bela Krajina pozdravlja maršala Tita — ljubljenca jugoslovanskih narodov Bela Kraj ina je imbla tudi tokrat

čast, da je bi la prva med nosilci ene izmed republ išk ih Titovih štafet. Ze v ponedeljek 19. maja so iz vseh strani č rnomal j skega okraja pohitele proti Črnoml ju krajevne štafete ljudske mladine, f izkulturuikov, Protiletalske zaščite, gasilcev, Planinskega druš tva in vojakov J L A . Ob dveh popoldne so štafete pritekle v Č r n o m e l j . Nad 2000 mladincev je sodelovalo v letošnji šta­feti, k i sodi po svojem pomenu in ob-segu med na jveč je prireditve zadnjih let. Štafeto je v Črnoml ju sprejelo nad 2000 l judi . Ob lgranjtl č rnomal j ske godbe so se razvile velike manifesta­

cije na čast ljubljenemu tovarišu mar­šalu Titu.

Štafeto je sprejel tovar i š Janez Zu-nič, sekretar okrajnega komiteja Par­tije v Črnoml ju , k i je nato orisal de­javnost marša la Tita in njegove ne­minlj ive zasluge v letih ljudske revo­lucije in v izgradnji social is t ične do­movine. Iz Č r n o m l j a je štafeta krenila ob treh popoldne v smeri Kočevja ob navdušenem vzkl ikanju in pozdrav­ljanju tisoeglave množice, k i tudi to­krat pošilja ljubljenemu voditelju na­ših narodov čest ike k rojstnemu dnevu in mu želi še mnogo, mnogo let s reč­nega živl jenja v blagor naših narodov.

Ohrafnl lludshl odbor t Crnomlfu te sprelel proračun V če t r tek 15. maja je imel O L O

Črnomel j drugo redno sejo, na kateri je bi l obravnavan in sprejet p roračun za leto 1952. Za sejo je vladalo med odborniki prece jšn je zanimanje, kar je razumljivo ob mnogih željah posa­meznih občin, k i se živo zanimajo za komunalno in ostalo gospodarstvo svo­jih krajev.

Dohodki okrajnega p r o r a č u n a zna­šajo skupno z dohodki občin letos 112 milijonov 737.000 dinarjev, prav toliko pa tudi izdatki . Najvišja postavka med dohodki je dotacija (pomoč) republi­ške vlade, k i znaša 59 mili jonov 677 t i­soč dinarjev a l i celih 53 odstotkov p ro računa ! V tej pomoči se zrcali po­moč republ i ške vlade in gospodarsko razvitejših okrajev nerazvitim prede­lom naše republike. Prav ta pdmoč pa tudi najbolj udarja po zobeh tiste po­sameznike v Beli kraj ini , k i nasedajo sovražni propagandi in šepeta jo , da

Bela krajina samo daje, nič pa ne pre­jema. Naslednja najviš ja postavka do­hodkov je dohodnina kmetov, akumu­lacija tovarn in podjetij, takse itd. Za investicije in finansiranje gospodar­stva bo porabljenih letos v okraju 2S milijonov dinarjev, za prosveto in ljud­sko kulturo 30 milijonov 576 t isoč di­narjev, za socialno zaščito 11 mili jo­nov 580 tisoč dinarjev, za zdravstvo 9 miiljonov 174 tisoč dinarjev, za držav­no upravo 30 milijonov 907 tisoč dinar­jev in za p r o r a č u n s k e rezerve 2 in pol milijona dinarjev. »'

Dohodki občin so predvideni pred­vsem v udeležbi občin na izterjani do­hodnini. Prav tej bo treba letos po­svetiti več skrbi . Slabo poteka tudi p lačevanje davkov od obrtnikov, k i skušajo zatajiti svoje dohodke, s č imer so se letos pečala tudi nekatera žup-nišča. P r i pregledu je bilo na primer samo v štir ih župniŠčih — v Semiču,

Tudi po Krki in Savi smo poslali štafete 15. m a j a o p o l d n e se j e p o d a l a n a po t

Š t a f e t a n o v o m e š k i h k a j a k a š e v , Č l a n o v B r o -d a r s k o - p o m o r s k e g a d r u š t v a . O b Ig ran ju v o ­j a š k e godbe se Je sedem k a j a k a S e v p r i p r a v ­l j a l o na t e ž a v n o pot po K r k i , m e d t e m pa se Je na L o k i z b r a l o v e č sto l j u d i . O b n a v ­z o č n o s t i p r e d s t a v n i k o v o b l a s t i . P a r t i j e , o r g a ­n i z a c i j l n pod je t i j je s e k r e t a r L j u d s k e t e h n i ­k e F r a n c e Z o r a n p r e d a l š t a f e t n o p a l i c o , l i č e n Izde lek T o v a r n e I g r a č , v o d j i Š t a f e t e k a p e t a n u C i r i l u P u c u , F r a n c e A d a m p a j e p r e b r a l p o z d r a v n o r e s o l u c i j o , s k a t e r o z a g o t a v l j a j o d e l o v n i l j u d j e N o v e g a mes t a m a r š a l u T i t u svo jo vdanos t i n l j u b e z e n t e r m u ž e l i j o fie m n o g o le t u s p e š n e g a d e l o v a n j a v p r o c v i t n a š e d r ž a v e . P o t e m k o so p o z d r a v n o p i s m o z v i l i v š t a f e t n o p a l i c o , so k a j a k a š i o b I g r a ­n j u godbe o d v e s l a l l po z e l e n i K r k i .

D o K o s t a n l e v i c e so m o r a l i p r e m a g a t i pet Jezov, Čez k a t e r e so č o l n e n o s i l i . V S t . P e t r u so J i h p o z d r a v i l i p i o n i r j i , v K o s t a n j e v i c i pa j i h Je z v e č e r p r i č a k a l o b l i z u 200 l j u d i z z a s t a v a m i . S p r e j e m v K o s t a n j e v i c i Je b i l n a d v s e p r i s r č e n , ž e n e p a so p o g u m n e k a j a ­k a š e pogos t i l e k a k o r svo je s i n o v e . N a s l e d n j e Ju t ro so o d v e s l a l i p r o t i B r e ž i c a m , m e d pot jo pa so se m o r a l i b o r i t i Se s š t i r i m i J ezov ' , i z m e d k a t e r i h j i m Je Jez v K r š k i v a s i p r i ­z a d e j a l n a j v e č d e l a . t

O b I z l i v u K r k e v S a v o so Š t a f e t n o p a l i c o p r e d a l i r e p u b l i š k i k a j a k a š k i Š t a f e t i , k a p e t a n C i r i l P u c p a Je z n jo n a d a l j e v a l po t p o S a v i do Z a g r e b a .

S t a f e t n a p a l i c a n u v o m e š k l h k a j a k a S e v Izde le tek t o v a r n e i g r a č

Met l ik i , Podzemlju in na Vin ic i — ugo­tovljenih 1 mil i jon zatajenih dohodkov.

Pomembna postavka je predvidena letos za kulturo in ljudsko prosveto. Malo manj bo vloženo v investicije in nadaljnjo razšir i tev gospodarstva v okraju, od občin in njihove iznadlj i-vosti pa je v ve l ik i meri odvisno, kako bodo svoje dohodke še povečale v obl i ­k i lokalnih doklad in krajevnih pr i ­spevkov, A. K.

Preimenovanje pošt Direkc i j a P T T je v zvezi z novim

zakonom o razdelitvi ljudske republi­ke Slovenije na okraje, mesta in ob­čine preimenovala na Dolenjskem na­slednje pošte in pomožne poš te :

Rat je se preimenuje v Hinje, Sv. Križ pr i L i t i j i v Gabrovka, Št. Janž na Dol . v Šentjanž na Dolenjskem. St. Jernej v Šentjernej, St. Peter pri Novem mestu v Ofočec ob Krki, St. Rupert pri Mokronogu v Šen t rupe r t pri Mokronogu, S t V i d pri Stični v Šentvid pri Stični.

V ITALIJI: »KDOR NE BO VOLIL, BO STORIL SMRTNI GREH,..«

Radio Vat ikan fe 14 maja po svo­jem pridigarju Lombardiju ponovno pozval množice vernikov, da na občin­skih volitvah glasujejo za demokršČan-sko stranko, k i da je »napredna stran­ka centra* in edina sposobna, da ohra­ni sedanji red v deželi . Dejal je tudi. da bo sleherni vernik storil smrtni greh. če ne bo glasovali

Vremenska napoved V splošnem lepo, a nestalno vreme,

zopet topleje. Okrog 26. maja večje de­ževje, posebno na jugu Slovenije kra­jevne nevihte.

St] D O L E N J S K I L I S T Štev. 21.

OSTER PROTEST NOVOMESCANOV proti sklepom londonske konference za zaprtimi vrati, proti daje niti potuhe kerofašizma v Italiji in proti agentom vatikanske reakcije

V čet r tek 13. maja, na večer Dneva zmage jugoslovanskih narodov, se je /brala množica skoraj 6000 meščanov in prebivalstva i / bl ižnje okolice ter" vojakov novomeške garnizije J L A k proslavi zgodovinskega dneva, ko so pod silo orožja naše Ljudske armadi ' /adnje sile nemških okupatorjev, čet-nikov, ustnšev in bedni ostanki osta­lih domačih izdajalcev na tleh sloven­ske Koroške morali klonit i .

N a zborovanju je^prvi govoril tov. major Mi rko Kajdiga D pomenu Dneva image za naše narod*;- in p vlogi heroj­s k e Jugoslovanske ljudske armade. Z v / k l i k i J L A in večnem bratstvu jugo­slovanskih narodov je t isočglava mno­žit;! pozdravljala govornikove besede. Za njim je govoril o sramotnem za­kl jučku londonskega meše t a r j en j a za Trst nosilec spomenice iz leta 1941 to-variš Jože Zamljen - Dre jče . Govornik je ostro obsodil 'izdajstvo pravic de­mokra t ičnega prebivalstva Trsta, k i so odslej p repuščeni na milost in memilost italijanskemu poživin jenemu fašizmu, ki s|)et kaže, kaj zna in kaj hoče. Skof Santia v Trstu, verno orodje č rne vati­kanske reakcije, nadaljuje s svojim i/d.i jalskim delom. Govornik je nato pokazal na tisti del protil judske du­hov si ' ine, k i zvesto sledi tujim navo­dilom in predstavlja tako v n,aši sredi agente tuje sile, k i delajo proti kor i ­st i m lastnega ljudstva. Resnica je, da uradni predstavnik Vatikana v Slove­nij i , zastopnik pobeglega vojnega z1o-( inc.i škofa Rozmana, gospod. Anton Vovk v Ljubl jan i , doslej še niti z be­sedico ni obsodil / l oč inov duhovnikov m e d NOR in v letih po končani l judski revolucij i . 9e več: duhovnike-zločince, kot so Savell i , Jarc, Siraj Smolič in druge, je nastavil za /upnike in župne upravitelje, čeprav je dobro vedel, da spadajo za svoja grozodejstva pred ljudska sodišča. Množica je glasno pro­testirala proti novomeškemu Kapi t l ju , v katerem je pred kratkim razkr inka­ni in obsojeni bivši stopiški župnik

Posebne ugodnosti z« letni dopust

Na zadnji seji Gospodarskega sveta vlade F L R J je bilo sklenjeno, da se odobfj poseben š t i r idesetodstotni po­pust v času tur i s t ične sezone in šest-desetodstotni popust izven tur i s t ične se/one vsem, k i so na letoviščih v tu­rističnih kraj ih. Popust velja za svo-Imdne cene, k i so formirane v teh me-siih in v državnih gostinskih mrežah ter s indikalnih letoviščih. Te ugodno­sti lahko uživajo delavci in nameščenci , člani sindikat z najmanj" enajs imeseč-nim delovnim stažem, dalje pripadniki J L A . U D V , Ljudske milice, člani zdru­ženja š tudentov in člani združenja upokojencev. Popust velja tudi za čla­ne njihovih ožjih sorodnikov. Popust je mogoč za najmanj pet in največ trideset dni. Ugodnosti popusta 6e lahko interesenti posluži jo takoj, ko bo odredba objavljena v Uradnem listu F L R J .

Gospodarski svet je nadalje skleni l , da bo prebivalstvo še nadalje dobivalo gorivo na karte.

Nate mineral, vode

RogaŠhta za zdravje in okus

Radenska za okus in zdravje SO NAJBOLJŠE!

I

Jožef Smolič med vojno našel zato­čišče.

Po zak l jučenem govoru je tov. Bog­dan Vrančič prebral pozdravno reso­lucijo partizanskega Novega mesta Zve/ni vladi F L R J v Beogradu, s ka­tero zagotavljajo delovni ljudje No­vega mesta da odobravajo in podpirajo sleherni korak naše vlade, hkrat i pa prosijo, naj ob najnovejš i krši tvi mi­rovne pogodbe, k i jo predstavlja k r i ­vični londonski sporazum z Italijo, protestira pred Organizacijo združenih narodov.

Pod .vt isom zakl jučenega london­skega barantanja, novih k r iv ic na ra­čun F L R J in nenehnega izzivanja vati­kanskih agentov, k i so b i l i in so prav posebno delavni tudi na Dolenjskem, je večt isočglava množica po zborova­nju odšla pred novomeški Kapi tel j ter protestirala proti rovarjenju protrijud-skega dela duhovščine. Jasno je pove­dala po svojih zastopnikih, da ljudsto partizanske Dolenjske n<* želi namest­nika pobeglega vojnega zločinca škofa Rozmana, gospoda Antona Vovka v naše kraje. Ljudstvo, k i dobro ve, da gospod Vovk ne obsoja zločinov, k i so jih zagrešili zvesti pr ipadniki Vatikana med zadnjo vojno nad svojim naro­dom, je zato vzkl ika lo proti delovanju takih duhovnikov, k i pozabljajo, da so v prvi vrsti in predvsem Slovenci, nato pa šele us lužbenci svoje ustanove.

Demonstranti so zato med ostalim vzk l ika l i , naj duhovniki slečejo vati­kanske suknje ter oblečejo narodne,

pa jih bo ljudstvo spoštovalo. Nikdar in nikol i pa nismo in ne bomo trpeli med nami agentov tujih s i l . Mirno in dostojanstveno se je množica po de­monstraciji razšla. Povedala pa je zno­va, da je partizanska Dolenjska enot­na kakor v vseh letih borb in da ne bo nikomur dovolila, da b i zaviral graditev socializma v naši domovini.

Protestno zborovanje v Straži Množične organizacije v Straži so

pretekli če t r t ek sklicale na prostoru pred zadružn im domom veliko protest­no zborovanje, katerega se je udele­žilo bl izu 1000 ljudi iz St raže , okolice in topl iške doline. Zborovalci so prišli tudi iz sosednjih občin z narodnimi zastavami. Ogorčeni so pri t r jeval i go­vornikom, k i so se spominjali i talijan­skega in klerofnšist ičucga nasilja v teh kraj ih in obsojali na jnove j še poživ-ljanje fašizma. Klerofašizem pa tudi pri nas skuša s podporo in idejnim vodstvom višjih cerkvenih krogov osvajati vpliv in pozicije, k i jih je ne­koč imel. Zborovalci so odločno pove­dali, da taki ljudje nimajo pravice do vzgoje naših otrok. Sprevod je zatem z zastavimi na čelu zavi l pred župni-šče, kjer je deputacija zborovalcev ozozorila župn ika na ljudsko zahtevo, da namestnik pobeglega vojnega zlo­činca Anton Vovk, k i še vedno ščiti zločince iz vrst duhovnikov, nima kaj iskati v partizanskih kraj in. Nato se je sprevod mirno razšel .

Vladi FLR Jugoslavije Beograd

Petnajstega maja 1945. leta je naša mlada Jugoslovanska armada zaklju­čila na severnih bojiščih naše domovine svojo oboroženo zmago. Po sedmih letih tega zgodovinskega dogodka, ki je zaključil veličastno obdobje naše vseljudske revolucije, v katerem smo združni pod zastavo Komunistične par-

J i je in Osvobodilne fronte neomajno korakali in sledili tovarišu Titu, Vam. pošilja delovno ljudstvo Novega mesta, središča partizanske Dolenjske, z no­cojšnjega zborovanja svoje borbene pozdrave!

Po sedmih letih naše vojaške in politične zmage nad fašizmom lahko trdimo, da je bila samo pri nas v Jugoslaviji dosežena resnična zmaga nad fašizmom, čeprav so tudi nekdanji naši zavezniki progtasMi svojo zmago nad fašizmom, smo se prav v teh dnevih lahko znova prepričali, da naši zapadni zavezniki fašizma niso do kraja uničili! Fašizem na svetu še živi! Celo več! Ob podpori naših nekdanjih zaveznikov vedno silneje dviga svoj glas in vedno bolj na široko^ odpira svoje nenasitno žrelo. V Nemčiji, Avstriji, posebno pa v Italiji je fašistična golazen spet prilezla na dan, spet se ji hoče tuje zemlje, tujega bogastva, želi si nove vojne.

Svet je v nevarnosti pred fašizmom. Obžalujemo in hkrati obsojamo •politično kratkovidnost a\iplomatoo o Londonu, ki so z Dednostjo ostalih za­padnih sil pred tednom dni dokončno zabarmtali z Italijani vprašanje Trsta v korist Italije. V naših srcih in zavesti dobro občutimo, da so z zadnjim londonskim sporazumom resno prizadete koristi Jugoslavije, mirovna pogodba z Italijo pa je grobo kršena o našo škodo, r> škodo demokratične** slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta! Dobro vemo, d.i so angleški diplomati na račun italijanskih volitev in zaradi javne, še bolj pa zaradi skrite politike Vatikana izdali naše pravice na ljubo Italiji in italijanskih fašistov.

Ob teh najnovejših krivicah dvigamo tudi NovomeŠčani naš glas: Dovolj tega! Niti pedi več naprej!! Roke proč od naše zemlje! Nismo pozabili žrtev štiriletne strašne vojne proti fašizmu, nismo pozabili, da fino bili zvesti za­vezniki o veliki vojni narodov proti fašizmu! Če ste nas ogoljufali pri krivično potegnjenih mejah, pri reparacijah, na raznih konferencah in zdaj ponovno v mešetarjenju z Italijo — potem tudi vedite, da vas delamo soodgovorne za rast fašizma na svetu! če ste pozabili ni, kaj je fašizem — tega nismo pozabili mi, Jugoslooanil!!

Ko nocoj praznujemo Praznik zmage jugoslovanskih narodov, prosimo prebivalci partizanskega Novega mesta vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj dvigne svoj glas in v imenu vseh Jugoslovanov in vseh svo­bodoljubnih delovnih ljudi »veta pred Organizacijo združenih narodov odločno protestira proti obnavljaju fašizma v Italiji, proti krivicam, ki so nam bile prizadejane z zadnjim londonskim sporazumom.

Budno spremljamo dogodke okoli T rsta in odobravamo osa k korak Zvezne vlade. Enotni in odločni smo pripravljeni braniti našo svobodo, kakor smo bili enotni in močni, da smo si jo sami priborili in nagnali iz naše zemlje vse fašiste in njihove podrepnikel Zato tudi s tega zborovanja kličemo ponovno vsemu svetu:

Smrt fašizmu! Svobodo demokratičnemu prebivalstvu Trsta! Nič tujega nočemo — a svojega ne damo nikomur in za nobeno ceno! Naj živi vlada Federativne ljudske republike Jugoslaoijel Naj živi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in njegov

generalni sekretar tovariš TITO! Naj živi neločljivo edinstvo in bratstvo narodov Jugoslavije! Novo mesto, dne 15. maja 1952.

PREBIVALCI NOVEGA MESTA

V teh dneh prihajajo večje in manjše skupine rojakov iz Amerike in iz drugih držav na kratek obisk in oddih v svojo staro domovino. Tudi na Dolenjsko so že prišli prvi dragi gostje iz tujine, še več pa jih bo prišlo v prihodnjih tednih. Po dolgih letih trdega dela v tujini stopajo spet na domača tla. Niso je pozabili, čeprav jim nekoč v pre­teklosti ni mogla dati poštenega kosa kruha. Zato jih prisrčno pozdrav­ljamo v naši sredi In jim želimo dobrodošlico ter veliko zadovoljstva in užitkov v krogu svojih dragih na svobodni domači zemlji!

Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu in Ured­ništvo Dolenjskega lista želita dragim gostom, da bi se v naših krajih počutili tako kakor doma. Resnica o našem delu, naporih, ciljih, uspehih in neuspehih je odprta knjiga vsakomur, ki ljubi resnico in napredek. Vse rojake obvešča Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu, da jim je stalno na razpolago z vsemi pojasnili.

Prisrčno pozdravljeni, dragi rojaki v svobodni socialistični domovini!

Z letne skupščine Obrtne zbornice v Novem mestu

V n e d e l j o 11. m a j a j e b i l a v N o v e m m e ­stu l e t n a s k u p š č i n a O b r t n e z b o r n i c e In o b e ­n e m z d r u ž i t e v t r e b a n j s k e z n o v o m e š k o z b o r ­n i c o . S k u p š č i n e so se u d e l e ž i l i p o l e g v e l i k e ­ga š t e v i l a I z v o l j e n i h d e l e g a t o v t u d i p r e d s t a v ­n i k i r e p u b l i š k e Z b o r n i c e , G l a v n e u p r a v e z a o b r t i n i n d u s t r i j o t e r o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mes to .

Z d e l o m Z b o r n i c e o b r t n i k i v l a n s k e m l e ­t u n i so b i l i p r a v z a d o v o l j n i . T u d i i z p o r o č i l a p r e d s e d n i k a j e b i l o r a z v i d n o , d a l a n s k i s k l e ­p i v g l a v n e m n i so b i l i u r e s n i č e n i . P r i o b r t ­n i h r a z s t a v a h p r i v a t n i o b r t n i k i n i so s o d e l o ­v a l i v z a d o s t n i m e r i , n a č r t v z g o j e v a j e n c e v nI b i l I z p o l n j e n , i d e j n o - p o l l t l č n a v z g o j a o b r t ­n i k o v Je o s t a l a l e k o t s k l e p n a p a p i r j u . V z r o k ? M e n d a p o v s o d i n n i k j e r — vsaj t a k o Je i z g l e d a l o n a s k u p š č i n i . Z a t d e o l o š k o - p o l i -t i č n o i z o b r a z b o n i b i l o » p r i m e r n e g a p r o s t o ­ra« , p r i r a z s t a v i p r i v a t n i o b r t n i k i n i so h o t e l i s o d e l o v a t i , b o r b a p r o t i š u š m a r s t v u n i b i l a u s p e š n a . V s e k a k o r j e b i l a to p o s l e d i c a neso-d e l o v a n j a O b r t n o z b o r n i c e z o r g a n i l j u d s k e o b l a s t i i n s s o c i a l i s t i č n i m i o b r t n i m i p o d j e t j i . S l e d n j i s o - v i d e l i v Z b o r n i c i l e u r a d , k a m o r p l a č u j e j o č l a n a r i n o , n i m a j o p a o d nJega n o ­bene k o r i s t i . I n d e j a n s k o j e b i l o t a k o , d a se je O b r t n a z b o r n i c a b o l j b r i g a l a z a p r i v a t n e k o t s o c i a l i s t i č n e o b r t n i k e . D o b r e m u p o s l o v a ­n j u Z b o r n i c e p r a v g o t o v o t u d i n i b i l o . v p r i d p a s i v n o z a d r ž a n j e d r ž a v n i h o b r t n i h p o d ­j e t i j n a p r a m Z b o r n i c i , k i p a Je i z v i r a l o p r a v l z zgora j n a v e d e n e g a .

V o k r a j u Je 477 o b r t n i h o b r a t o v , o d tega 36 d r ž a v n i h , 13 z a d r u ž n i h , 3 d r u ž b e n i h o r g a ­n i z a c i j i n 245 p r i v a t n i h . P o p r o i z v o d n j i z m o ­g l j i v o s t i z a v z e m a s o c i a l i s t i č n i s e k t o r 55%. V s e h o b r t n i h m o j s t r o v i n p o m o č n i k o v v o k r a j u Je 1030.

S u š m a r s t v o j e v e l i k a r a k - r a n a v o b r t n i ­š t v u . P r a v p r i z a t i r a n j u š u š m a r s t v a pa n i b i l o z a d o s t i s o d e l o v a n j a m e d Z b o r n i c o , p o ­s a m e z n i m i m o j s t r i In l j u d s k o ob la s t j o . S e v e d n o je v e l i k o p r i m e r o v , d a i m a j o S u š m a r j t c e lo va j ence . Č l a n u p r a v n e g a o d b o r a Z b o r ­n i c e Je n a p o d r o č j u s e n t j e r n e j s k e o k o l i c e o d k r i l k a r 12 s u š m a t j e v , k i i m a j o 9 v a j e n ­c e v . P r i v a t n i o b r t n i k i l e u d r i h a j o na k o n ­f e r e n c a h po š u š m a r s t v u , p r i o d k r i v a n j u i n

mm predmeta razprave k o n k r e t n i b o r b i p r o t i n j i m pa ne s o d e l u j e j o . N a O b r t n i z b o r n i c i so baje z a s l i š a l i 40 š u š -m a r j e v , k a k o j e s k a z n o v a n j e m pa ne v e d o n i č e s a r , k e r p a č n i so i m e l i d o v o l j p o v e z a v e z o r g a n i l j u d s k e o b l a s t i . D e l e g a t i so n a s k u p š č i n i z a h t e v a l i , d a se p r o t i š u š m a r j e m p o d v z a m e j o o s t r e j š i u k r e p i . P r i p r a v l j a se t u d i z a k o n p r o t i š u š m a r s t v u , k i bo m n o g o s t r o ž j i o d dosedar t j ih p r e d p i s o v , t o d a z a k o n b r e z s o d e l o v a n j a z a i n t e r e s i r a n i h l j u d i j e l e k o s p a p i r j a .

N a j b o l j b o l e č a s t v a r v s e h o b r t n i k o v j e p l a č e v a n j e v a j e n c e v po n o v i h p r e d p i s i h . N a s k u p š č i n i so s š t e v i l k a m i d o k a z a l i , da d o b i v a j e n e c n a j m a n j deset d i n a r j e v v e č p l a č e z a p r o d u k t i v n o u r o k o t p o m o č n i k . V a j e n e c , k i se u č i t r i l e t a , d e l a d e j a n s k o v d e l a v n i c i l e d v e l e t i . E n o le to g re n a r a č u n o b i s k a o b r t n e š o l e , l e snega d o p u s t a i n p r e d v o j a š k e v z g o j e . Z a s t o p n i k r e p u b l i š k e z b o r n i c e j e p o ­j a s n i l , d a se ž e p r i p r a v l j a n o v a u r e d b a , k i bo to v p r a š a n j e u r e d i l a . N e p r a v i l e n p a j e b i l p r i v p r a š a n j u p l a č e v a n j a v a j e n c e v n a s t o p o b r t n i k o v š e n t j e r n e j s k e g a s e k t o r j a , k i so se z b r a l i n a n e k e m n e p r i j a v l j e n e m s e s t a n k u i n p o s l a l i l j u d s k i o b l a s t i u l t i m a t , č e š , č e se t a u r e d b a ne r a z v e l j a v i , b o d o o d p u s t i l i vse v a ­j e n c e . T a u l t i m a t j e p o d p i s a l o 33 p r i v a t n i h o b r t n i k o v .

N a s k u p š č i n i so r a z p r a v l j a l i t u d i o s t a ros t ­n e m i n s o c i a l n e m z a v a r o v a n j u p r i v a t n i h o b r t n i k o v . O n e d i s c i p l i n i v a j e n c e v , p o j a v i h p i j a n č e v a n j a m e d n j i m i i t d . Je b i l o d o k a j g o v o r a n a s k u p š č i n i . V p r a š a n j e o b d a v č e n j a o b r t n i k o v pa j e m e n d a t a k o p e r e č e , d a so se ga n a s k u p š č i n i k a r I z o g i b a l i . Z a d o v o l j i l i so se s t e m , da se i z v o l i p r i Z b o r n i c i d a v č n a k o m i s i j a , k i bo v p o m o č f i n a n č n i m o r g a n o m p r i p r a v i l n e m o b d a v č e v a n j u o b r t n i k o v . I z ­v o l i l i so n o v u p r a v n i l n n a d z o r n i o d b o r t e r de lega te z a r e p u b l i š k o z b o r n i c o . M e d s k l e p i so : s o d e l o v a n j e p r i v a j e n i š k i r a z s t a v i o b k o n c u l e t a , s t r o k o v n i t e č a j i i n i z l e t i t e r o b i s k i t o v a r n , s o d e l o v a n j e p r i z a t i r a n j u š u š -i r i a r s t v a , p o m o č k r i t i č n i m o b r t n i m t e r p o l i ­t i č n o v z g o j n o d e l o m e d o b r t n i k i . M n o g o n e ­s m i s e l n e g a r a z p r a v l j a n j a Je p o v z r o č i l p r e d ­l o g , na j se o s n u j e v T r e b n j e m e k s p o z i t u r a . Z e d i n i l i so se. d a bo u s t a n o v l j e n a l e z a n e k a j č a s l a z a p o i z k u š n j o .

T R G O V S K O P O D J E T J E N A D E B E L O IN D R O B N O

Ž E L E Z N I M A NOVO MESTO, Sukljetova c. 1 Telefon št. 178

Nudi cenjenim odjemalcem:

razno že lezn insko blago — gradbeni material: cement, opeko, trstiko, ž ičnike itd. — poljedelsko orodje in ostalo orodje za industrijo ter obrt — vse kovinske gospodinjske potrebšč ine — razstreliva

V trgovski poslovalnici Sukljetova c. 6 pa nudi

usnje in vse ostale čev l jarske potrebšč ine

Oglejte si bogato zalogo — Prepr ičaj te se o solidni postrežbi in n a j n i ž j i h k o n k u r e n č n i h cenah!

MM« t M «1 t >•»*»»« MMM«MM+»»»»»»»»«»»»»«*M«»»»»«M-»»+»»»»»»»»»MMMM«

Notranjost zemeljskega povrlja Naš koledar že skoraj dve tisočletji

šteje dan za dnem, vsak vzhod in za­hod sonca. Nedvomno, dolga doba. To­da, če bi v začetku te dobe starši ne­kega/ rodu živeli 44) let. toliko njih si­novi .potem vnuki in vsi potomci ena­ko, bi naš koledar ne služil niti petde-<tnn potomstvom. Zgodovinska doba

nam je odkrila mnogo daljšo dobo raz­voja človeštva, kakih šest tisoč let. Vse to pa ni v primeri s starostjo Zemlje mnogo: znanstveniki j i sodijo globoko starost kakih treh milijard let. Toliko skoraj šteti ne znamo. Nihalo ure, k i zaniha v vsaki sekundi enkrat, naredi toliko nihajev komaj v 95 letih. Toda, ne gre, da bi primerjali sekundo z le­tom, ki šteje preko 31 milijonov se­kundnih nihajev.

Naša pokrajina se nahaja na ze­meljskem površju. Zemlja je bila sprva žareča plinasta in tekoča masa, k i se je v dolgi in nam nepojmljivi dobi po­lagoma ohlajala. Zunanja plast zemelj­ske krogle se je ohladila najprej in strdila — nastali so deli kopnega in morja. Toda v notranjosti je Zemlja Še vedno' žareča. Pl in i in žareče snovi pr i ­dejo iz notranjosti skozi zemeljsko skorjo, k i je le kak odstotek debela v primeri z zemeljskim premerom, često na dan še v naši dobi. Zato bruhajo vulkani pline, pepel in lavo. V naši domovini takih živili vulkanov nima­mo. V davnini pa j ih je bilo tudi tu.

Žareča zemeljska masa v notranjosti neprestano kuha in se giblje. Ker je vroča, svojo toploto i /žarja. Pod ta­kimi vzroki delujejo v zemeljski notra­njosti močne sile, k i so v davnini često

Priroda in gospodarstvo dolenjske pokrafine povzročile premikanje zemeljske skor­je — ponekod se je vzdignila, drugod ugreznila. Zato se je morje po zemelj­ski skorji prelivalo sem in tja ter so bili posamezni deli zemeljske skorje nekaj časa dno morja, nekaj časa dvig­njeno kopno. Teh sprememb je bilo vse polno in kakor je naša domovina prav majhen košček te zemeljske skorje, ta­ko so tudi njo prizadele take spremem­be. Zanimivo je celo to, da je na našem ozemlju takih sprememb bilo posebno veliko.

Kadar pa se zemeljska skorja dviga ali ugreza, nedvomno nastajajo v njeni notranjosti in na površju razpoke, pre­mik i celih plasti in gora. V te razpoke vdro iz notranjosti Zemlje žareče sno­vi , pridro celo na dan, tam pa se ohla­dijo in strde. Tako so v zemeljski po­vršini nastali bogati zemeljski zakladi, najrazl ičnejše rude. V notranjem ža-rečem delu Zemlje je posebno kovin ve­liko in tako najdejo priliko da izbruh­nejo na dan. Zato, ker je bilo na na­šem ozemlju toliko teh gibanj, je tem več različnih rud.

Zemeljska skorja se je torej od svo­jega nastanka naprej vedno izpremi-njala in se izpreminja še danes. Zato si lahko razlagamo delovanje ognjeni­kov, zato razumemo nastanek ali iz­ginotje celih otokov v morju, tako mo­ramo razlagati tudi zadnji veliki po­tres, ki je prizadel japonski otok letoš­njo zimo. V nekaterih predelih sveta je teh premikov tudi v sedanji dobi

veliko. Vendar moramo zapisati še nek zanimiv in važen prirodni pojav. V morja prihajajo po rekah, z vetrovi itd. velike količine prav drobnih delcev zemlje. Tj delci se usedajo na dno in v dolgih dobah desetin milijonov let 'so nastale prav debele plasti, ne samo zemlje ali blata, pravih kamenin. Po našj domovini je polno apnenca. Ta je nastajal v morju. Torej je površina naših, celo najbolj goratih predelov v davnini predstavljala dno Jadranskega morja? Da , da.

To dolgo dobo zgodovine nastanka Zemlje so znanstveniki opredelili na več dob: dobo prastare zgodovine, staro zgodovino zemeljske skorje, srednji del zgodovine in najmla jšo. novo dobo Zemlje. Kratek pogled na ta obdobja v naši domovini nam odkrije mnogo za­nimivega.

Najstarejše kamenine na Dolenj­skem (in sploh pri nas) so iz stare geo­loške zgodovine. Sestavljajo pobočja Litijskega hribovja in zahodni rob ljub­ljanske kotline (Rožnik, Ljubljanski grad in Golovec). Sava si je s svojo strugo od Zaloga do kraja Sava vre-zala v kamenine iz te, dobe. Ploskev kamenin te dobe sega do Dolenjskega hribovja, prav do Temenice. Skri lavci in peščenjaki te starosti so tudi še med Kočevjem in Banjo loko ter severno od Kolpe med Mozljem in Knežjo lipo. Do­ba, ko so nastajale te kamenine, sega po ugotovitvah znanstvenikov kakih 225-̂ 350 milijonov let nazaj.

Kako so mogli ugotoviti, da so na posameznih področjih plasti prav iz te, tako stare dobe? To je bila truda polna pot znanstvenih raziskovanj. Vendar na kratko: te plasti so nastajale iz use­dlin v morju. Takrat so živele v morju svojstvene živali, drobceni organizmi, i / , katerih so nastajali apnenci. Znano je tudi, da so v tej dobi rastli mogočni gozdovj z do 30 m visokim drevjem. Ostanki teh živalic in rastlin so se ohranjali v morskih usedlinah in oka-meneli ter današnj im rodovom, ki po njih brskajo, pokazali svojo podobo ter povedali, kdaj so nastajale posa­mezne plasti zemeljske skorje.

Večji del vsega ostalega dolenjskega ozemlja pokrivajo- plasti, ki so nastale v morju srednje dobe geološke zgodo­vine. V vsem tem obdobju, k i sega do nekako 60 milijonov let nazaj, so na­stali mogočni skladi apnenca in dolo­mita. V starejšem obdobju je nastala tudi tenka plast kamenin, v kateri se nahajajo žile dobrega črnega premoga, ki so ga svojčas kopali na Orljem pri Ljubljani. Geologi, k i še vedno razisku­jejo površje Dolenjske pravijo, da so verjetno podaljški teh žil celo okoli Turjaka, ker so celo na površju odkri l i sledove.

Ob beležkah iz te dobe moramo po­udariti dvoje. Najprej to, da so se v tem obdobju na dnu morja začele gu­bali zemeljske plasti , ker so jih stiskale sosedne gmote. Tako so nastajali prvot­ni obrisi današnj ih gorovij, k i so se

jela dvigati iz morja. Druga značilnost dolenjske krajine pa je nastanek raz­meroma precej čistega apnenca. Zakaj? Zato, ker voda, ki se v zemeljskem povr.šju pretaka s pomočjo plinov, k i jih vsrka iz zraka, tvori kislino, katera apnenec raztaplja, razjeda. V zelo dolgi dobi je zato voda izdolbla vse polno najrazličnejših vdolbin in namesto, da bi tekla na površini, dajala prirodi in živemu svetu potrebno vodo, se je usmetila v notranjost. Toda o tem dru­gič.

V novi dobi geološke zgodovine se je oblikovalo Dinarsko gorstvo, h kate­remu priš tevamo tudi višine na Dolenj­skem. Ker se je ozemlje Dolenjske med ostalim že v začetku te dobe dvignilo iz morja in poslej ostalo kopno, tukaj nimamo usedlin iz mlajše geološke zgo­dovine. Vendar so se nekateri predeli dvigali in drugi ugrezali. Tako 6e je proti koncu te dobe udrlo področje , kjer je današnje Krško polje. Voda Pa ­nonskega morja (na našem ozemlju mu je pripadala predvsem Vojvodina, Sla­vonija, Posavje in Podravje) je to kot­lino zalila. Nastali so podolgovati, ozki zal ivi , katerih eden je segal do Šentjer­neja in Šmarjete, drugi pa preko Sev­nice prav v Mirensko dolino. Takrat so nastali premogovni skladi na Do­lenjskem. Najstarejši je premogovni bazen v fit. Janžu. V to dobo spadata tudi premogovni nahajališči pri Kan i -žarici v Reli Kraj ini in pri Kočevju. Nahajališče pri Mirni pa je še mlajše. Rjavi dolenjski premog je torej okoli 200 milijonov let mlajši od onega, k i se nahaja v manjših skladih na Orl jem pr i Ljubljani. (DaJJe prihodnji«)

š tev . 21. D O L E N J S K I L I S T Stran 3

L o u i s A d a m i č O M A R Š A L U T I T U Z n a n i a m e r i š k i p i sa t e l j L o u i s A d a m i č , n a š d o l e n j s k i r o j a k , k i j e l a n i s k r i v ­

nos tno u m r l , j e n a p i s a l l a n i svo jo z a d n j o k n j i g o » O r e l i n k o r e n i n e « (The E a g l e a n d the Roo t s ) . V te j k n j i g i op i su j e t u d i svo je r a z g o v o r e v m a r š a l o m T i t o m .

O b j a v l j a m o n e k a t e r e o d l o m k e i z d e l a p o k o j n e g a p i s a t e l j a , k j e r g o v o r i o s v o j i h s r e č a n j i h z m a r š a l o m T i t o m .

O svojem življenju je maršal Tito Adamiču dejal med drugim: Moj življenjepis? Moje življenje, prav tako kot življenje kogar­

koli drugega, pomeni malo, razen v kolikor je zapisano v življenju ljudskih množic. Vse preveč pozornosti mi posvečajo. Rad bi vedel, kako naj napravim temu konec. Tudi vi se, če vas prav razumem, kar preveč ukvarjate z mano. Zato vam rečem še enkrat: pojdite med ljudstvo, na deželo, oglejte si stvari, ki smo jih že zgradili, in tisto, kar šele gradimo. Kolikor vidite mene v tem, je prav; v ostalo moje življenje se pa ne izplača poglabljati, ne izplača se pisati o njem. Vidim, da majete z glavo, a čutim, da imam prav.

Leto dni je tega, ali dve, kar me je neki ameriški časopis označil kot človeka, ki se je »napravil sam«. Če prav razumem ta izraz, kakor ga rabijo v Ameriki, potem zame ne velja. Jaz nisem »napravil« samega sebe. »Napravilo« me je mednarodno gibanje delavskega razreda; še posebej pa jugoslovanska Komunistična partija. »Napravil« me je občutek potrebe po revoluciji, po temeljiti spremembi v naši deželi; ta občutek pa nisem imel jaz sam, ali Partija; temveč je njegov izvor v ljudskem nagonu po lastni ohranitvi spričo razmer, ki so vladale v stari Jugoslaviji in drugod po Evropi ter na svetu sploh.«

Mlad mehanik, ki so mu zaupali va­jence v varstvo, je bil Nemec po rodu, vendar je znal hrvaško. Pisal se je Ka­rel Schmidt. Bil je pošten človek. Fante je spodbujal k tovarištvu in vzajemni pomoči in jim pravil, kako potrebni so delavci na svetu, kakšno škodo delajo Verske organizacije, ter jih opozarjal na dolžnost, da se po vajeniški dobi vpišejo V delavsko zvezo in pridružijo social­nim demokratom, s čemer bodo poma-Sali ustvarjati človeštvu boljšo bodoč­nost. V nasprotju s Karasom, je bil Schmidt prepričan, da bodočnost sveta ni odvisna samo od kovinarjev, temveč od zavednega proletariata sploh. To je fantom tudi često dopovedoval. Knjige, ki jih je imel v svoji sobi, so bile veči­noma nemške, vendar je Josip Broz rad listal po njih. Leta 1907 se je Schmidt začel prav posebno zanimati zanj. Pri­čel ga je učiti nemščine in mu razložil nekatere zapletene misli Marxa in En-gelsa.

• Po končani vajeniški dobi je Josip

Broz ostal še nekaj mesecev pri Kaiasu kot plačan mehanik. Se vedno je mislil na Ameriko, a Schmidt mu je ta načrt odsvetoval: »Naša dolžnost je, da osta­nemo tu in si prizadevamo, da pride do spremembe, tako da se ljudem ne bo treba več izseljevati in živeti v tujini.« Josip je sicer to uvidel, vendar mu še Več ko leto dni misel na Ameriko ni dala miru.

Oktobra 1910 je odšel v Zagreb in se Vpisal v delavsko zvezo. S tem je postal avtomatično član socialno demokratič­nega gibanja. Poiskal si je službo v ne­ki mehanični delavnici, in je napravil načrt, da bo prihranil vsak krajcar, da si prištedi za vožnjo do New Yorka. Ko bo zbral potreben denar, se bo od­loči}, če se bo zares izselil ali ne.

Okoliščine so odločile namesto njega. V drugi polovici leta 1910 je vso Sred­njo Evropo zajela huda gospodarska kriza. Tik pred božičem je Josip izgubil službo. Ko je plačal stanovanje in hra­no ter članarino v sindikatu, rnu je ostalo še nekaj forintov.

Naslednja tri Jeta in pol je bil Josip Broz eden izmed tistih številnih meha­nikov, ki so iskali delo po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji, Švici, sledeč govori­cam o možnosti zaposlitve, vmes pa stradali, govorili in mislili o socializmu in revoluciji. Iz Zagreba je odšel v Trst, od tam v Kamnik, nato v Cenkovo na Češkem, od tam pa preko Podsrede in Kumrovca spet v Zagreb. Nato spet v Ljubljano, od tu na Dunaj in Monako-vo„ nato spet v Zagreb in spet na Du­na j . . .

V teh letih se je izoblikoval kot re­volucionar. Preizkusil in opazoval je vse stopnje razredne borbe, ki sta jo teore­tično opisala Marx in Engels. Leta 1911 n. pr., ko je izgubil službo v Kamniku,

ker so tovarno nenadoma zaprli, se je pojavil nek posredovalec in ponudil od­puščenim delavcem »dosti boljše službe« v Čenkovi na Češkem. Kakih 20 se jih je prijavilo. Agent jim je plačal vožnjo in jim preskrbel hrano za dvodnevno pot. Po prihodu v Cenkovo pa so od­krili, da je vseh 200 zaposlenih delav­cev raznih narodnosti — največ je bilo Cehov, — bilo že dolgo v stavki, in da je bil človek, ki jih je najel agent ka­pitalistov, ki so imeli v rokah obe to­varni, v Kamniku in Cenkovi.

»Stavkokazi seveda nismo hoteli po­stati,« je rekel Tito. »Stavku j oči delavci so nas sprejeli na svoje domove, nas vodili na sestanke in nas poveličevali kot junake. Stavka je uspela. Stavku-joči pa so stavili pogoj, da je morala tovarna tudi nas sprejeti v službo.«

Mladi Broz se je naučil češčine, iz­popolnil pa se je tudi v nemščini, tako da je po malem že lahko pričel čitati Goetheja, Heineja in politične članke v nemščini. Vesel je bil, hkrati pa tudi žalosten, ko je videl, da so delavci na Češkem, Avstriji, Nemčiji, mnogo na­prednejši v svojih nazorih in čvrstejši glede proletarske zavednosti kot pa hr­vatski, tržaški in slovenski delavci. Udeležil se je vsakega sestanka, ki se ga je utegnil, in se razen že 'omenjene stavke v Cenkovi udeležil še šestih ali sedmih drugih stavk.

Ko je bil star 19 let, mu je prišla v roke neka brošura, ki je zbudila v njem tako živo zanimanje za francosko revo­lucijo, da je več let nato čijtal cele ure o njej v raznih knjižnicah po vsej Srednji Evropi.

Spomladi leta 1913, ko je bila mla­demu Brozu 21 let, ga je cesar Franc Jožef pozval v avstro-ogrsko armado. Broz je zaprosil, da bi ga dodelili ka­kemu hrvaškemu regimentu in junija 1914, tik pred usodnim sarajevskim atentatom, so ga uvrstili v 27. domo­branski regiment, kjer so bili vsi od polkovnika do zadnjega rekruta Hrvati. Kmalu je napredoval v narednika, de­loma zato, ker se je zelo izkazal v me­čevanju.

Jeseni leta 1914 se je znašel 27. do­mobranski regiment na ruski fronti v Galiciji. Louis Adamič opisuje, kako so ta regiment zajeli Čerkezi in kako je bil mladi narednik Broz v tej bitki hudo ranjen v roko. V prvih mesecih ujetništva se je Josip Broz naučil ru­ščine in prebral že kakih 80 do 100 knjig. O ujetništvu v Rusiji nadaljuje Louis Adamič takole:

»Ko so me končno izpustili sredi maja 1916 in sem se vrnil v taborišče,« je nadaljeval Tito, »sem slišal o razvoju dogodkov v Petrogradu in na Vzhodni fronti, kar me je navdalo s silnim na­vdušenjem. Odločil sem se pobegniti in se prebiti do Petrograda, kjer je bilo središče revolucije. Prevoz po železnici in rekah je bil skoraj povsem ustavljen,

Vsem naročnikom ki dolgujejo naročnino «a I. in 11. tromesečje 1. 1952 In za leto 1951, smo vpreteklih dneh poslali opomine in položnice. Prosimo jih, da takoj poravnajo zapadlo naročnino. UPRAVA

zato sem moral prehoditi peš okoli 1000 vrst. Položaj v deželi je bil »nejasen«.

»Rusko ljudstvo je živelo v napeti nestrpnosti, v pričakovanju svobode. Občudovati sem moral te ljudi. Večkrat me je prijela policija, ki niti sama ni vedela več dobro, kaj je dovoljeno in kaj ne. Rusko sem govoril prav tako dobro ali celo bolje kot veČina Rusov in to mi je često pomagalo, da sem se rešil iz zagate. Vendar je bilo marsikaj, česar nisem vedel, še več pa tistega, česar_ nisem razumel. Bilo mi je šeie 25 let.*

»V Petrograd sem prispel julija 1917, prav v času, ko so boljševiki organizi­rali ulične demonstracije, ki so se raz­vile v prave bitke. Pridružil sem se skupini delavcev in vojakov, k i so mi rekli, da se pripravljajo na Finskem odločilni dogodki, zato sem odšel z njimi tja. Tam so me pa aretirali kot »nevar­nega boljševika«, vendar sem prepričal policijo, da sem samo avstrijski vojni ujetnik, ki ga vihar revolucije žene sem in tja. Izpustili so me in vrnil sem se v Petrograd, kjer sem bil priča razvoju, ki je dosegel svoj višek v veliki Okto­brski revoluciji.«

»Tik pred izbruhom revolucije so me pa ponovno prijeli. Rusko sem govoril tako dobro, da ni nihče verjel, da sem avstrijski 'ujetnik. Tako sem se znašel v počasi vozečem v Sibirijo namenje­nem vlaku, kjer je bilo razen mene še več drugih ujetnikov, ki so jih policij­ski komisarji Kerenskega smatrali za »nevarne boljševike«. Na vlaku je bilo skoraj prav toliko s t raž kakor ujetni­kov.«

»Kakih 80 km od Omska sem skočil iz vlaka i n prispel naslednji dan v me­sto nazaj z navadnim potniškim vla­kom. Bil sem brez denarja in brez voz­nega listka, vendar sprevodnika to ni motilo. Nasmehnil se mi je, kot da bi vedel za skrivnost, spričo katere so bile malenkosti, kot denar in vozni listki povsem brez pomena. Lenin je namreč ta dan prevzel oblast. Na železniški po­staji v Omsku je stopila v vlak skupina oboroženih ljudi, ki so nosili čepice i n trakove kakršnih prej § e nisem nikoli videl. Vse potnike so natančno izpra­šali. To so bili člani revolucionarne Rdeče straže. Vprašali s o me, kdo sem in od kod prihajam ter kaj me je pri­vedlo v Omsk. Povedal sem jim, in eden izmed njih me je pripeljal na neko dvo­rišče polno avstrijskih in nemških voj­nih ujetnikov, ki so se pridružili inter­nacionalni brigadi Rdečih straž.

Marsikaj so že napisali o moji ude­ležbi v ruski državljanski vojni. Za l te zgodbe niso resnične. Služil sem v med­narodni rdeči brigadi (dobesedno Rde­či straži) od jeseni leta 1917 do poletja leta 1918. Čeprav smo ponovno prosili, naj nam dajo priložnost za borbo z be­logardisti, našega oddelka niso poslali na fronto. Prošnje so zavračali z ute­meljitvijo, da smo revoluciji potrebni v

Omsku. Izkazalo se je, da je to res, kajti pomagali smo ne samo čuvati važ­ne industrijske naprave in opravljati razna strokovna dela, — nekateri izmed nas so bili izučeni mehaniki, — temveč tudi zato, ker se je Omsku bližala fronta.

»Kot član Rdeče straže sem ne samo čuval postajo, temveč tudi popravljal lokomotive in vozove na kolodvoru v Omsku. Tako nisem vedel kaj se godi po svetu in v Rusiji, niti v Omsku in celo ne na postaji, kjer sem včasih pre­bil kar po 24 ur skupaj, ko sem poprav­ljal kako staro lokomotivo.«

»Bilo je zgodnje poletje leta 1918. Krožilo je vse polno govoric. Med dru­gim so pravili, da Američani tolčejo Nemce in da utegne biti vojne vsak čas konec. Prav tako sem slišal, da so av-stroogrskemu cesarstvu dnevi šteti in da bodo po vojni iz nje nastale kar tri nove države: Poljska, Češka in država južnih Slovanov, ki jo bodo morda ime­novali Jugoslavijo.«

ZANIMIVO ODKRITJE POD GORJANCI

N e d a v n o Je b i l a n a v z n o ž j u n a š i h l e p i h G o r j a n c e v o d k r i t a n o v a r a s t l i n a — p o n t s k a a c a l e j a ( A z a l e a p o n t i c a ) , k i j e s i c e r d o m a n a K a v k a z u . T a k r a s o t i c a i m a m n o g o s o r o d n i ­k o v v A z i j i i n A m e r i k i , k i J i h p o z n a m o p o d i m e n o m r o d o d e n d r o n . P o d g o r j a n c i r a s t e p o ­p o l n o m a p r i r o d n o n a p r i b l i ž n o 1 h a v e l i k i p o v r š i n i v d r u ž b i j e s e n s k e g a v r e s a i n k o s t a ­n j e v i h g r m o v . C v e t e p r i b l i ž n o t r i t e d n e v m a j u . . C v e t i so z v o n a s t o - l l j a s t l , z l a t o r u m e n i i n l epo d i š e č i .

K a k o Je p r i š l a p o n t s k a a c a l e j a v t a s k r i t i k r a j , os tane z a e n k r a t n e p o j a s n j e n o . P o u s t ­n e m i z r o č i l u s t a r i h p r e b i v a l c e v r a s t e t a m k a j ž e p r e c e j d o l g o ; n e k a t e r i m e n i j o , d a so j o v i d e l i š e n a d r u g i h m e s t i h , k a r p a n e m o r e ­m o s s i g u r n o s t j o p o t r d i t i . N a j b r ž e se Je z a -s e j a l a l z g r a j s k i h v r t o v , k i so g o t o v o r a z p o ­l a g a l i s t a k š n i m r a s t l i n s k i m m a t e r i a l o m . M o g o č a p a j e t u d i d o m n e v a , d a se j e r a s t ­l i n a o h r a n i l a i z d a v n i h g e o l o š k i h d o b , k o t Je to s l u č a j p r i m n o g i h r e d k i h i n z n a m e n i t i h r a s t l i n a h v n a š i d r ž a v i . B r e z d v o m a j e to z a nas z e l o v a ž n o o d k r i t j e , p a naj bo o s t a n e k s i v i h d a v n i n , a l i pa , d a se j e k a k o d r u g a č e z a s e j a l a p o d G o r j a n c i . L e - t i i m a j o m n o g o r a s t l i n s k i h p o s e b n o s t i z l a s t i v i z b o r u d o m a ­č i h o r h i d e j ( k u k a v i c ) , o d k a t e r i h j e n a j b o l j č i s l a n l e p i č e v e l j c ( C i p r l p e d i u m c a l c e o l u s ) . L e p i č e v e l j c n i m a k r i č e č i h b r a v , b a r v a p o n t -s k e aca l e j e p a j e o p a z l j i v a , za to j e n e v a r ­nos t r o p a n j a š e v e č j a . Č e bos te k d a j v i d e l i cve t j e t e h r a s t l i n , g a p o g l e j t e n a t a n č n o i n pus t i t e ga v o k r a s n a š i l e p i p r i r o d i .

(Po » L j u b l j a n s k e m d n e v n i k u « z d n e 13. m a j a 1952)

V Zagrađen pridno delalo Z novo upravno teritorialno razde­

l i tvi jo spadajo pod novomeški okraj tudi bivši K L O Ambrus in Zagradec. Sedanji občinski odbor Zagradec ob­sega 25 vasi.

Dne 23. apr i la so bile volitve no­vega odbora ter združi tev Ambrusa in Zagradca. Za predsednika novega ob­č inskega odbora so izvo l i l i najbolj de­lavnega in predanega človeka, k i mu je ljudstvo že večk ra t izkazalo zaupa­nje, tovar i ša Lojzeta Or l a . Tov. Ore l je še mlad, a poln volje in požr tvoval ­nosti za skupne smotre in ima tudi že trde ž iv l jen jske izkušnje . Živo mi je še v spominu dogodek iz dobe okupa­cije, ko so d iv j i domobranci p r iv l ek l i Lojzeta vsega krvavega in razbitega v Žužemberk, k jer je čaka l negotove usode. N i k lon i l . N i t i peklenski Dachau mu ni uk lon i l hrbta. V r n i l se je na rojstni kraj in pr i je l za delo na naj­odgovornejš ih mestih. Tud i lopata in kramp mu nista b i la tuja. Zato so mu prav vsi zaupali. Pol i t ično delo je po njegovi zaslugi zelo razgibano, posebno v odboru O F , k i ga vodi že od zače tka . Občinsk i odbor O F obsega šest vašk ih odborov, k i vsi dobro delajo, p redn jač i pa odbor O F Marinča vas. Fronta or­ganizira tudi vse proslave skupno z ostalimi organizacijami. Davke plaču­jejo v redu in ni nobenih zaostankov.

A m b r u š a n i goje sicer do Zagrad-čanov nezaupanje, k i pa je nepotrebno. Boje se, da bodo pr i upravljanju ob­čine p r i k r a j š a n i , vendar pa so lahko mirn i , saj bodo vse naloge reševali skupno.

Zelo delaven in razgiban je v Za-

N o s l l e c l e t o š n j e T i t o v e Š t a f e t e p o K r k i — k a p e t a n C i r i l P u c J e z o m

v v a l o v i h p o d O t o š k i m

gradcu mladinski aktiv, k i je bi l pred! k ra tk im ustanovljen. Mladina Zagradca je sklenila, da bo pomagala mladini v Ambrusu p r i dograditvi zad ružnega

L o j z e O r e l , p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a o d b o r a v Z a g r a d c u

doma, k i bo ponos Suhe krajin©. Obč insk i odbor je podedoval od

okraja skrajno zanemarjeno dreves­nico, k jer sameva hišica, po gredah pa se šopir i plevel. Sadjarski odsek p r i K Z Zagradec je skleni l , da bo to dre­vesnico spravi l v red.

Ve l ik problem, k i tare Zagrad<&mo, je njihova šola, k i je začasno nasta­njena v gasilnem domu.

Gasi lc i v Zagradcu so zelo delavni. Vodi j i h nače ln ik tov. Frenk Hočevar . Dogovori l i so se že, da bodo 25. maj slovesno proslavi l i . Na D v o r u so si dali napraviti nov gasilski voz. Usta­novi l i bodo tudi četo v Valični vasi ter j i pokloni l i ročno brizgalno.

Kmeti jska zadruga ima več odse­kov i n ekonomijo. Trgovina bo morala precej znižati cene, ker j i močno kon­kur i ra d ržavno trgovsko podjetje. Kre ­ditni odsek pa zad ružn ik i prav malo upoštevajo . Delež v so p r i K Z Zagradec in Ambrus zvišali na 500 din. Mnogo je obetalo krajevno čev l j a r sko pod­jetje, pa so prehitro k lon i l i in se ustra­šili težav, k i se j i h da z dobro voljo odpraviti . Prav dobro dela krajevna mesarija.

Zveza borcev ni p reveč delavna, kar j i ne dela časti. Vaščani so mnogo p r i ­pomogli pr i popravilu vaških poti, p r i č emer so b i l i najbol jš i Ambrušamii. Tu­di stanje živine se je po uk in i tv i ob­vezne oddaje precej zvišalo.

Prebivalcem Zagradca in Ambrusa želimo mnogo uspehov in da bi se meri nami dobro poČutiHl, saj bodo tudi v naš^m okra ju dobi l i vso pomoč za prn-čvi t njihove obč ine . H. S.

V a t i k a n I n f a š i z e m 19. aprila je imel dr. Mi lan

Bartoš po beograjskem radiu pre­davanje o položaju cerkve v Ju­goslaviji. Nanj je v prizadetosti odgovoril Vatikan s č lankom v »Osservatore Romano< 24. apri­la. V članku skuša Vatikan za­kri t i svoje sodelovanje s fašiz­mom pred vojno in med njo. — Dr. Bartoš namreč dokazuje, da je prav fašistična nastrojenost Vali kana vzrok, da še ni prisilo do boljših odnosa jev med cerkvi­jo in d ržavo v Jugoslaviji. Zato naj postrežemo tu samo z ne­znatnimi odlomki iz knjige Ive Mihovilovira »Vatikan in faši­zem«, k i pričajo o sodelovanju s fašizmom tudi najodgovornejše cerkvene osebnosti — papeža Pi ja XI I .

V cerkvenih krogih kaj radi po­udarjajo, da je Pij XII . po svojem fana­tizmu zelo podoben zadnjemu papežu, razglašenemu za svetnika, tistemu po vrsti 226 papežu Piju V. , kronanem leta 1566, k i je umrl šest let pozneje potem ko je bil pred smrtjo ukazal, naj inkvizicija l ikvidira ne le aktivne, mar­več tudi »tihe« krivoverce, kakor tudi tiste, ki so krivoverci, »ne da bi to sami vedeli«. P i j XII . je zares fanatik i n s fanatičnost jo prežet fizični mrša-vec. Droga njegova značilnost je, da je itfmski aristokrat in neposredni arbiter

v finančnem kapitalu Italije. Pi j XII . , Eugenio Pacelli, je iz znane rimske družine Pacellijev, knežjega in banč­nega doma. Njegov stric Ernesto Pa­celli je načeloval največji italijanski banci. »Banco di Roma«, k i je imela pomembno vlogo tudi v zvezi med V a ­tikanom in fašizmom. Papeževi najbliž­ji sorodniki še zdaj vodijo to banko, kakor tudi mnoge druge banke in ve­lika industrijska podjetja, v Vatikanu pa imajo visoke častne funkcije. Nje­gov brat, advokat Pacelli, je bil vati­kanski eksponent pri sklepanju late-ranskega sporazuma z Mussolini jem.

Eugenio Pacelli je postal Škof leta 1917. Takoj potem so ga poslali za pa-peškega nuncija v Nemčijo, kjer je ostal več let. Sklenil naj bi tajen spo­razum med Vatikanom in pretežno pro-testantovsko Nemčijo. Nemčija naj bi bila v bodoči vojni na strani katoliške, papežu zveste Avstrije, da bi skupaj tolkli krivoverske, nevarne države : Francijo, Anglijo in Rusijo, pa tudi — I t a l i j o . . . Poznejša reagiranja Pija XII . na nemški nacionalizem, pa tudi na nacizem, so ,v zvezi s tem njegovim pri-Ingojevanjem v Nemčiji v letih nuncia-ture. Takra t , je navezal nove stike, ki se vlečejo do današnj ih dni. Leta 1918 je prišlo na Bavarskem do revolucio­narnih dogodkov, pa je vlada rajha, ki ji je načeloval socialni demokral Hermanu Noske, upor v k rv i zadušila, Pacel l i je s š i f r i ranim! brzojavkami

obveščal papeža Benedikta X V . o raz­voju dogodkov in iz neke nerodno iz­gubljene brzojavke je lahko zgodovina zabeleži la podatek, da je bi la v teh po-godkih tajna zveza in sodelovanje med Noskejem in Vatikanom ob posredo­vanju in na pobudo Pacelli } a . . . Pacelli je b i l takrat v Miinchenu, poVem pa je postal nuncij v Berlinu. Leta 1929 je skleni l konkordat med Prusijo in Vat i ­kanom in za zasluge je b i l imenovan za kardinala. Zanimivo je, da je po­sebni papežev tajnik še zdaj nemški jezuit Leiber, njegov najvažnejš i sve­tovalec pa znani monsignor Kaas, šef ka to l i ške stranke v Nemčij i , k i je še * zdaj v emigraciji , kar pa ne pomeni, da ne bi d i r ig i ra l vseh katol iških poli­t ičnih gibanj v Nemči i j .

Eugeno Pacel l i je postal d ržavni taj­nik Vatikana leta 1930 po smrti kardi ­nala Gasparri ja in ' tako je že takrat vladal v Vat ikanu kot p rv i za pape­žem. Ker je b i l in te l igentnejš i in v vsakem oziru iniciat ivnejš i od papeža Pi ja XI . , je bilo vse, kar so pripisovali temu papežu , večinoma Pacellijevo delo.

Pacell i je večkra t pokazal, kakšen je njegov odnos do fašizma. Navedli pa bomo samo nekaj primerov.

Leta 1934 se je kardinal Pacell i . po­znejši papež P i j XII., v posebni misij i mudil v Buenos Airesu. Takrat je bi l d ržavni tajnik Pi ja XI . Dne 13. okto­bra je imel tam govor in »priklical je božji blagoslov na tistega, k i upravlja domovino in bedi na njeno srečo«, mi­sleč na Mussolinija,

Kard ina l Pacell i je ob začetku c i ­klusa predavanj v »Insti tutu T?a rimske študije« imel govor, v katerem je do­kazoval, da je Kristus pravzaprav Rim­ljan, ker je božja previdnost določila, naj bo R im duhovno središče vere. V navzočnosti mnogih cerkvenih dosto­janstvenikov, kardinalov in fašističnih funkcionar jev je Pacel l i i z raz i l spo­š tovanje papežu, kra l ju in duceju.

Ko pa je v vrtincu abesinske vojne ves pošteni svet obsojal fašistično Ita­li jo, je Pacel l i pel hvalnice Mussoli­ni ju .

»Božja previdnost je R im ustvarila in določila, da postane prestolnica sve­ta in središče krščans tva . Cesarski R im je b i l zgodovinska pr iprava za duhov­no univerzalno cesarstvo Jezusa K r i ­stusa; nobeno mesto ne bo premagalo misije Rima, božjega mesta, mesta vte-lešene modros t i . . . Uničiti Mussolinija je c i l j nasprotnikov, to pa pomeni za­deti srce Rima, glavo krščans tva , uni­čiti svetnike in ubiti Boga. In kako more potemtakem kdo zahtevati, naj bi cerkev ne podprla svojega velikega kr ižar ja , Mussolinija.«

Glejte, tako je govoril Eugenio Pa­cel l i , sedanji Pi j X I I . . .

P i j XI . ni dočakal druge svetovne vojne, ker je prej umrl . Rad bi jo b i l dočakal , na jb rž ne bi storil ničesar , kar bi oviralo Mussolinija in Hi t le r ja v uresn ičevanju njunih naklepov. To lahko sklepamo iz njegovega presoja­nja abesinske in španske vojne, pa tudi sicer — i * vsegal

Itali janska fašist ična srttuja med kardinal i , k i naj bi i zvo l i l i novega pa­peža, je b i la dovolj močna in Musso­l in i v zvezi z vol i tvami novega papeža osebno ni b i l v skrbeh. G lavn i kan­didat je b i l kardinal Pacell i , dotlej va­t ikanski d ržavni tajnik. Njegove vr l ino so bile dovolj znane, saj je hodil po stopinjah Pi ja XI . , in v glavnem sugč-r i r a l l inijo. Pacell i je b i l močno anga­žiran v sklenitvi lateranske pogodbe s fašizmom. Pacelli je i tali jansko na­cionalno in nac ional i s t ično reagiral na vse stvari, sovraži l demokracijo in uprizarjal intenzivno gonjo proti na­prednim socialnim idejam. P r i srcu mu je Nemči ja . Fana t i čen , asketski, borben in oblasten — to je Pacel l i . Dne 2. marca 1939 je b i l izvoljen za papeža . Njegova izvolitev je vel ja la za izrazito »i tal i jansko«. V fašističnih krogih je zavladalo vel iko zadovoljstvo. Musso-l ini jev odnos do novega papeža lahko zelo dobro razberemo iz naslednje be­ležke iz Cianovega dnevnika:

»2. IIT. 1939. Za papeža je izvoljen kardinal Pacell i , Duce je z izvol i tvi jo Paceli ja zadovoljen in sklene, da bo poslal novemu papežu nekatere na­svete, kaj naj stori, da bo koristno upravl jal cerkev.«

To dokazuje, da so b i l i odnosi med njima zares »kolegialni«, če je smatral Mussolini za možno in koristno dajati mu nasvete.

Po izvol i tvi Pacelli ja je izšlo y fa­šističnem tisku več navdušen ih Član-

Nadaljevanje na 4. strani)

Si raji D O L E N J S K I L I S T Štev . 21.

» « K r i t i k a gospodarjenja v K D Z »Baza

20« v Poljanah je bila vse do letos po­gosta in dostikrat tudi upravičena . V dveh letih obstoja res ni pokazala za­dovolj ivih uspehov. 200 hektarov zem­lje, od katere jo samo orne okrog 45 hektarov, ni dajalo niti del tega, kar bi lahko dalo. Zadružna živina je bila slaba, sadovnjaki zanemarjeni, polja slabo obdelana, temu primeren pa tudi dohodek zadružnikov. i\"e bi pa mogli t rd i l i , da med poljanskimi zadružn ik i ni pr idnih in delavoljnih l judi . Dovol j j i h je, le gospodarstva niso znali zgrabiti od prave strani.

Letos se je njihova zadruga spojila z zad ružno ekonomijo v Dolenjskih Toplicah, a l i bolje, ekonomija se je pr ikl juči la njim. Uvedba gospodarske­ga r ačuna in pr ik l juč i tev topl iške eko­nomije pomeni začetek velikega dviga gospodarstva v tej zadrugi. Delovni načrt , k i so ga sprejeli fta letnem obč­nem zboru, je pomemben: »Zaslužek delovnega dne je predviden na "300 din. Število goveje živine se zviša iz 27 na 63 glav. še letos zgradijo mode­ren hlev za 50 glav goveje živine, do­končajo svinjake, očist i jo 80 ha paš­nika, združi jo raztresene kozolce za 48 oken v dva kozolca, očisti jo sadno drevje in zgradijo sušilnico, začnejo z. urejanjem prve sadne p lan taže na opuščenih vinogradih, zaslužek zadruž­nikov se o b r a č u n a v a vsak mesec in se izplačuje do višine 60%.

Moti se, kdor misli , da ta načr t ne bo uresn ičen . Delovni polet, s kak r š ­nim so se letos vrgl i na delo poljan­ski zadružn ik i , je na mah zamašil usta kr i t ikom. Vsa dela izvršuje jo v akor­du. Spomladi so očistili 830 sadnih dre­ves, k i bodo v jeseni bogato poplačala trud. Sest in pol hektarja krompirja so posadili. »Najmanj 12 vagonov ga mora biti.« pravi predsednik Jože Pel -ko iz Dolenjskih Toplic, ko razkazuje vzorno obdelano polje. Štiri in pol hektarja njiv so zasejali z ovsem, zra-vem pa deteljo, saj bo njihova glavna panoga ž ivinore ja . Pšenica pa tu ne uspeva kaj prida, zato je vp rašan je , kol iko je bodo v bodoče še sejali. Raje več krompir ja in povrtnin, tako so skleni l i . »

Na Občicah je živo kot na mravl j i ­šču. Skupine delavcev čistijo pašnik, napravljajo ta.ninski fes. drva. preklje, hlode, trajne in podobno. En i vozijo les do ceste, drugi kamenje, apno in pesek ter opeko. Na desno ob cesti proti Črmošnj icam rastejo iz tal dve stavbi: letni leseni hlev z zidanim te­meljem, k i bo pozneje služil za nastilj , in novi zidani hlev za 50 glav živine. Oboje pa pod pašn ikom, kamor bo šla / iv ina neposredno iz hleva.

Dela hitro napredujejo, saj delajo vsi v akordu. Leseni hlev bo te dni pod streho in takoj bo priš la v njega / iv ina , kajti dobrih 20 ha pašnika je /o očiščenih. Nedaleč stran od hlevov bo stal kozolec s šes tnajs t imi okni . V

ta namen je treba samo združiti raz­tresene kozolce iz cele vasi. Tako združi tev bodo napravil i tudi v Polja­nah, kjer bo , s t a l kozolec z 32 okni . V Poljanah urejujejo tudi kolarsko delavnico. Bl izu govejih hlevov, sam<> čez cesto, imajo nove svinjake, ki bo­do te dni sprejeli prve prebivalce. Med stavbami bodo zgradili dva vodna re­zervoarja. Ker teče v neposredni b l i ­žini majhen potok, bi ga kazalo v bodoče zajeziti nad vasjo in napeljati vodo po kori tu do hlevov. Potok sicer v poletnih mesecih včasih presuši , ven­dar bi imeli za živino dobro tekočo vodo v samem hlevu večji del leta.

Delovna sila, katere je v Poljanah n a videz vedno primanjkovalo, danes ni več problem. Isto število ljudi kot lani je obdelalo pravočasno vsa po­l ja in vinograd poleg vseh drugih del.

Nrgra ena kulturno na področlu bivšega O k r a j n i o d b o r L j u d s k e p r o s v e t e v T r e b ­

n j e m je z a k l j u č i l n a g r a d n o t e k m o v a n j e k u l -t u r n o - u m e t n i š k i h d r u š t e v b i v š e g a o k r a j a T r e b n j e , i z m e d k a t e r i h s i j e s p r i r e d i t v a m i i n s p l o š n i m d e l o m p r i b o r i l o p r v o mes to S i n d i k a l n o k u l t u r n o - u m e t n i š k o d r u š t v o » J o ­s ip J u r č I C « v T r e b n j e m . D o b i l o Je r a d i j s k i apara t . Z e l o u s p e š n o d e l u j e d r a m a t s k a sek­c i j a d r u š t v a , n a n o v o Je u s t a n o v l j e n a d r a ­m a t s k a s e k c i j a p i o n i r j e v , k i je ž e s p r v o g r a d o — 3 k o l e k c i j e o d r s k i h Š m i n k . D o b r o j e d e l a l a t u d i g o d b e n a s e k c i j a , Žal pa so t r e b a n j s k i p e v c i v se p r e m a l o a k t i v n i . L e p o u r e j e n a j e t u d i t r e b a n j s k a k n j i ž n i c a , k i pa k l i č e po — b r a l c i h .

V M o k r o n o g u so d o b i l i č l a n i k u l t . u m e t ­n i š k e g a d r u S t v a » E m i l A d a m i č « d r u g o n a ­g r a d o — 3 k o l e k c i j e o d r s k i h š m i r k . D o b r o d e l u j e n j i h o v a o r k e s t r a l n a s k u p i n a , p e v s k a s e k c i j a i n g l e d a l i š k a d r u ž i n l c a . M o š k i p e v 6 k l z b o r j e g o s t o v a l ž e n a s o s e d n j i h o d r i h i n p o k a z a l l e p u speh .

K U D * » M a t i j a G u b e c « v V e l . G a b r u Je do -b i l o z a svo je d e l o z b i r k o k n j i g . U č i t e l j J a r -

Kotiček za gospodinje P l e s n o b o na p e r i l u a l i o p r a v i o d p r a v i m o

n a ta n a č i n , da d e n e m o v sobo. k j e r se Je p o j a v i l a p l e s e n , n i z k o posodo s p o s u š e n o so­l jo (dobra j e t u d i ž i v i n s k a sol) i n j o m e n j a ­m o po d v a - do t r i k r a t n a t e d e n .

D u h po o l j n a t i b a r v i s p r a v i m o i z sobe, č e Jo p o k a d i m o z z m l e t o k a v o a l i * r i n j e v l m i z a g o d a m i .

O m e l o n a j l e p š e o č i s t i m o v l u g u , k i n a m os tane o d p e r i l a i n ga p o t e m d o b r o p o s u š i ­m o . Š č e t i n e o d o m e l a se spet n a r a v n a j o , Če j i h d r ž i m o n e k a j č a s a v s o p a r i n a d v r e l o v o d o .

C e se o p e č e m o , n i k a k o r ne s m e m o o p e k ­l i n e m o č i t i z v o d o , a m p a k j o n a m a ž e m o 8 č i s t i m o l i v n i m a l i l a n e n i m o l j e m , l a h k o pa t u d i s k a k š n i m d r u g i m n a m i z n i m o l j e m . O l j e u b l a ž i b o l e č i n o i n p r e p r e č i , d a se n a k o ž i ne n a r e d i j o m e h u r j i .

Ce v r a t a ' Š k r i p I J e J o n a m a ž e m o t e č a j e • k o n i c o s v i n č n i k a .

M a d e ž e o d a p n a na t l e h l z d r g n e m o s s l a ­m o a l i s e n o m , na to p a š e s k r p o n a m o č e n o v k i s u .

P o b a r v a n a t l a o h r a n i j o svo j l e s k , č e J i h po d v a k r a t a l i t r i k r a t n a m e s e c z d r g n e m o z n a p o l s u h o k a v n o g o š č o i n J i h č e z n e k a j č a s a p o m e t e m o .

Najbol . jSa r a d i r k a Je s t a ra goba za u m i -v a n j e , k i z b r i s e t u d i t i s to , k a r n i s m o m o g l i z b r i s a t i n i t i z r a d i r k o n i t i z n o ž e m .

M a d e ž e o d po tu n a m o š k i h k l o b u k i h p r e ­p r e č i m o , č e d e n e m o m e d u s n j e n i t r a k l n k l o ­b u k p i v n i k te r g a v e č k r a t z a m e n j a m o .

Odgovor na netočen dopis S v e t za s o c i a l n o s k r b s t v o p r i O k r a j n e m

l j u d s k e m o d b o r u N o v o mes to n a m je p o s l a l o d g o v o r na č l a n e k , k i Je b i l o b j a v l j e n v » B o r b i « 21. 4. 1952 p o d n a s l o v o m : » M a j k a ne m o ž e d a d o b i j e svo je d i j e t e . Č l a n e k je b i l o p r e m l j e n s s l i k o , k i p r e d s t a v l j a p r i m i z i s e d e č e g a s o d n i k a i n p o l e g s t o j e č e g a m o š k e g a z d o j e n č k o m v n a r o č j u . V č l a n k u t r d i d o ­p i s n i k , d a so se g lede tega o t r o k a v o d i l a d o l g o t r a j n a d o p i s o v a n j a m e d O L O N o v o m e ­sto l n o d b o r o m v K a r l o v c u . V č l a n k u p i š e t u d i , d a Je o k r a j n o s o d i š č e v N o v e m m e s t u i z d a l o o d l o č b o , d a j e t r e b a o t r o k a v r n i t i m a t e r i L j u b i c i T o m i č i z K a r l o v c a l n d a ta o d l o č b a n i b i l a v r o č e n a t o ž n i c l — o t r o k o v i m a t e r i , t e m v e č r e f e r e n t u p r i S v e t u za so ­c i a l n o s k r b s t v o , k i z a v i r a v r n i t e v o t r o k a m a t e r i .

T a č l a n e k p a n i t o č e n . S t v a r Je d r u g a č ­na . D o p i s o v a n j e m e d o d b o r o m a v N o v e m m e s t u i n K a r l o v c u g l e d e o t r o k a E m i c e , k i Je sedaj s t a ra 8 le t i n j e s p r i v o l i t v i j o s v o j e m a t e r e o d š l a k s t r i c u H r a n i l o v i e M i l a n u v S t o p n o p r i S k o e l a n u , se Je o m e j i l o n a n e k a j s t v a r n i h i n k r a t k i h d o p i s o v . S a m o po seb i pa j e u m e t n o , d a Je S v e t z a soc. s k r b s t v o v N o v e m m e s t u v o d i l e d l n o l e s k r b za b l a g i n j o tega o t r o k a . T u d i r e f e r en t Je m i s l i l s a m o n a k o r i s t i o t r o k a . N i m u p r i š l o n a m i s e l , d a b i iz k a t e r i h k o l i v z r o k o v z a v l a č e v a l a l i o v i r a l v r n i t e v o t r o k a m a t e r i .

p r e d o k r a j n i m s o d i š č e m v N o v e m m e s t u j e b i l a n a t o ž b o m a t e r e L j u b i c e T o m i č 23.

i m a r c a s k l e n j e n a m e d n j o i n s t r i c e m H r a n l -l o v i č e m p o r a v n a v a , s k a t e r o se Je s l e d n j i o b v e z a l , d a v r n e E m l c o m a t e r i Že na s o d i ­š č u . K o pa j e m i s l i l o t r o k a m a t e r i i z r o č i t i , l e ta p l a n i l v k r č e v i t Jok In se o b u p n o b r a n i l o d i t i z m a t e r j o . S k r b s t v e n i r e fe ren t , s o d n i k i n p r e d s e d n i k S v e t a z a soc. s k r b s t v o so u v i ­d e l i , d a j e n e s m i s e l n o o t r o k a i z r o č i t i m a t e r i s s i l o . T a k o j š n j a I z r o č i t e v p a t u d i nI b i l a v s k l a d u z z a k o n o m , k e r j e m o r a l S v e t za soc. s k r b s t v o p o r a v n a v o i n i z r o č i t e v o t r o k a o d o ­b r i t i . K a k o r h i t r o p a Je b i l a p o r a v n a v a o d s o d i š č a p o s l a n a S v e t u , j o j e t a 2. 4. 1852 b rez o d l o g a o d o b r i l . P r e d s e d n i k S v e t a i n r e f e r e n t sta b i l a s o g l a s n a v t e m , d a Je t r e b a o t r o k a v r n i t i m a t e r i , k e r p r o t i t e m u t u d i o d s k r b ­s t v e n e g a o d b o r a v K B T I O V C U n i b i l o z a d r ž ­k o v . O t r o k o v a m a t i , k a t e r i s o d n a o d l o č b a nI b i l a p o s l a n a , k e r nt b i l a n i t i I zdana , se Je po p r e d h o d n e m o b v e s t i l u p r i p e l j a l a v N o v o mes to l n Je o b i n t e r v e n c i j i s o d n e g a I z v r š i l ­n e g a u r a d n i k a na S t o p n e m p r e j e l a o t r o k a i n g a o d p e l j a l a n a s v o j d o m .

D o p i s Je b i l obja_vljen v » B o r b i « d n e 21. a p r i l a 1952, m a t i p a Je o t r o k a p r e j e l a In p r e v z e l a ž e 10. a p r i l a 1952.

P o s t o p a n j e S v e t a za s o c i a l n o s k r b s t v o v N o v e m m e s t u Je b i l o v s e s k o z i p o p o l n o m a z a ­k o n i t o . V s i o č i t k i , k i so b i l i i z n e s e n i p r o t i S v e t u z a soc. s k r b s t v o i n n j e g o v e m u re fe ­r e n t u v N o v e m m e s t u , so p o p o l n o m a n e ­o s n o v a n i .

Zaslužek prvih treh mesecev so že do­bi l i izplačan in kdor je več napravil , je seveda več prejel. Kaj pa kredit in obratna sredstva? Nobenega kredita za investicije. Les, k i ga dobijo pri čiščenju pašnika , bo vrgel ves potre­ben demar za gradnje in še lep zaslu­žek zraven. Novi traktor je že na potu v zadrugo; kupil i so ga sami. Temu bodo sledili še drugi stroji. N i dvoma, 'delovni načr t K D Z »Baza 20« bo v ce­loti izpolnjen. Z izpolnitvijo letošnje­ga delovnega načr ta pa bo ustvarjena močna gospodarska podlaga za nadalj­njo rast te zadruge, k i ima neverjetno velike možnost i razvoja. Dovolj je do­bre zemlje, le pridnih rok in pravilne­ga gospodarstva je treba, kak r šnega so v zadrugi upeljali letos, in za mir-sikoga se bo še našel tu dober kos kruha. R.

»umetnika društva trebanjskega okraja n o v l č j e u spe l p r i t e g n i t i m l a d i n o v I g r a l s k o s k u p i n o . U p r i z o r i l i so » R o k o v n j a č e « ,

K U D v T r ž i š č u j e p o k a z a l o n a j b o l j š e uspe­he p r i I z o b r a ž e v a l n e m t e č a j u , k i se ga j e u d e l e ž e v a l o n a d 60 m l a d i n c e v i n m l a d i n k , k i so po d o b r o u s p e l e m t e č a j u u p r i z o r i l i V e č e r n a v a s i . D o b i l i so z b i r k o k n j i g .

N a M i r n i Je l epo u s p e l g o s p o d l n j s k o -k u h a r s k l t e č a j , d o b r o n a p r e d u j e t u d i d r a ­m a t s k a s e k c i j a . N j i h o v o S K U D » O t o n Z u p a n ­č i č j e d o b i l o z a n a g r a d o 2 k o l e k c i j i o d r s k i h š m i n k .

V s a n a g r a j e n a d r u š t v a so p o l e g n a g r a d d o b i l a t u d i p i s m e n e p o h v a l e , z a d o b r o de lo n e k a t e r i h s e k c i j pa so p r e j e l a p i s m e n e p o ­h v a l e t u d i K U D M o k r o n o g (za k n j i ž n i c o ) , K U D St. R u p e r t (za d e l o d r a m a t s k e s e k c i j e i n k n j i ž n i c e , K U D Č a t e ž , S K U D T r e b n j e i n K U D v St. J a n ž u (za u s p e h e v l u t k a r s t v u ) . D i j a k i n i ž j e g i m n a z i j e n a M i r n i se z a h v a ­l j u j e j o u č i t e l j i c i tov . L o j z k i P o t r b i n , k i Je p o d a r i l a s vo jo p re je to n a g r a d o d i j a š k i k n j i ž ­n i c i . L e p m l a d i n s k S l l u t k o v n i o d e r je u r e s ­n i č i l a u č i t e l j i c a tov. M a l o v r h o v a i z S v . K r i ž a p r i L i t i j i s p o m o č j o k r a j e v n e g a m i z a r j a .

O b p o d e l j e n i h n a g r a d a h p a se m o r a m o v p r a š a t i , Č e m u so u t i h n i l i t r e b a n j s k i p e v c i i n k v a r t e t v S t . L o v r e n c u ? P a D o b r n i č — m a r res h o č e b i t i m e d z a d n j i m i s s v o j i m š t e v i l o m p r i r e d i t e v ?

V t e k m o v a n j u j e b i l o u p r i z o r j e n i h 32 ige r , d e l o v 21 k n j i ž n i c a h pa je z e l o p o ž i v e l o . T e k ­m o v a l n i d u h na,! n a d a l j e k r e p i d e l o k u l t u r -n o - u m e t n l š k i h d r u š t e v , p r i d o b i v a n o v e č l a ­ne v d r u š t v a i n u t r d i o r g a n i z a c i j s k o o b l i k o n a š i h S K U D i n K U D . A n g e l c a Z a l e t e l J .

Požrtvovalnost belokranjskih gasilcev »Dolenjski list« je v eni pre j šn j ih

š tevi lk že poročal o požar ih na Bre­zovi rebri v Bel i kra j in i in na Strek-ljevcu pr i Semiču. Naš namen ni , da bi pisali o zločincih, k i so mirnim in delovnim Belokranjcem požigali go­spodarska poslopja, ker bodo organi naše ljudske oblasti v kratkem zadevo popolnoma pojasnili , saj so požigalei že na varnem za zapahi. Bolj nas za­nima, kaj vse so stori l i v kr i t ičnih dneh belokranjski gasilci, da so požare loka l iz i ra l i , z dežu rno službo čuvali ljudsko imovino iu s svojim vzglednim ponašan jem pobijal i tendenciozne ve, sti, ki so se o vzrokih požarov šir i le po Bel i kra j in i in Često, še bolj kakor požari sami, vznemirjale prebivalstvo.

Po poroči lu brigadnega poveljnika okrajne gasilske zveze za okraj Črno ­melj, tov. Ju l i ja Malešiča, k i se je v spremstvu s ta reš ine belokranj. gasil­cev tov. Ju l i ja Maceleta iz Gradaca pogosto zglasil na kra j ih požara in organiziraj belokranjska gasilska dru­š tva za dežurno službo, posnemamo, da so v času od 19. apri la do 4. maja t. 1. sodelovala pr i gašenju požarov na­slednja d ruš tva :

Š t rek l jevec , Semič, Kot, Stranska vas, Črešn jevec , Dobravice. Drašič i , Slamna vas, Suhor, Gradac, Met l ika in Č r n o m e l j . Ce omenimo, da je na pr i ­mer gasilsko druš tvo Semič dežura lo šes tk ra t z 12 Člani po 24 ur in da je v akc i j i gašenja požarov sodelovalo 25 članov, pa da ostala zgoraj naš te ta d ruš tva niso dosti zaostajala za semi-škim, potem so vsa zgoraj našte ta d ruš tva zaslužila pohvalo in priznanje za discipliranost, hrabrost in nesebič­no požr tvovalnos t pri reševan ju l jud­skega p remožen ja . V akc i j i pr i gaše­nju požarov je bilo zastopanih 13 dru­štev s 1% člani od 5 do 12 ur. Požar je k l jub skrajni budnosti gasilcev uniči l : 4 kozolce, 2 poda, 8 zidanic, 2 hleva, 1 stanovanjsko hišo s svinjaki . V petnajstih dneh je na Brezovi rebri in na Št rek l jevcu pogorelo torej 16 gospodarskih poslopij v vrednosti nad 3 milijonov dinarjev, požr tvovaln i ga­silci pa so pred požarom očuvali 43 poslopij v skupni vrednos+i nad 30 mi­lijonov dinarjev. P r i gašenju so gasilci porabili 102 l i tra bencina in 21 litrov strojnega olja. Odl ično sta se izkazal i

zlasti gasilski druš tvi Š t rek l jevec i» Semič.

K l j u b velikopotezni akc i j i za oču­vanje hiš in gospodarskih poslopij pred požari , k i so bi l i vsi podtaknjeni, ni bilo večj ih nesreč , le gasilec Martin P re še ren iz Praprota št. 14 se je lažje ponesreči l .

- Starosta belokranjskih gasilcev to­variš Ju l i j Macele in brigadni povelj­nik okrajne gasilske zveze tov. Julij Malešič sta lahko ponosna na odlični kader belokranjskih gasilcev, k i sta jih vzgojila v dolgoletnih vajah in jih usposobila za hitre akcije ter tovari-ško pomoč v sili in nesreča. — o

Na Hudem so le dočakali železniško postajališče

Ž e l e z n i š k a p r o g a m e d N o v i m m e s t o m jj M i r n o p e č j o Je p r e c e j d o l g a . V r s t a v a s i lež i ob nje,), k i so s i v sa l e t a b i v š e J u g o s l a v i j a ž e l e l a p r i m e r n e g a p o s t a j a l i š č a . Do o b l j u b v

č a s u p r e d v o l i l n i h g o l a ž e v j e s i ce r v e č k r a t p r i š l o , do p o s t a j a l i š č a p a ne . Se le z d a j , ko i m a m o l j u d s k o ob las t , so p r e b i v a l c i H u d e g a , K a m e n e , J a b l a n a , K a r t e l j e v e g a l n o s t a l i h va ­si t e r n a s e l i j d o ž i v e l i , d a je b i l a n j i h o v a p r o š n j a u s l i š a n a . Z a n a p r a v o p o s t a j a l i š č a se jo n a ž e l j o p r e b i v a l c e v v p r v i v s t l z a v z e l l j u d s k i pos l anec t o v . A v g u s t J a z b l n š e k , no­s i l e c s p o m e n l r e i z l e t a 1941. Z d o b r o v o l j o v a š č a n o v , k i so s p r o s t o v o l j n i m d e l o m i n g r a d i v o m p r i p o m o g l i k z g r a d i t v i l i č n e g a po­s t a j a l i š č a , p a s p o m o č j o t o v . R o l l h a i n K o ­v i c a Iz S e k c i j e z a v z d r ž e v a n j e p r o g , t o v a r i š a K r a l j a , p r e d s e d n i k a K L O K a m e n c e , N o v a k a i z H u d e g a i n d r u g i h j e š l o .

V n e d e l j o 18. m a j a se Je p o p o l d n e n a n o ­v e m p o s t a j a l i š č u u s t a v i l p r v i v l a k Iz N o v e g a m e s t a . Z b r a n i h Je b i l o v e l i k o š t e v i l o d o m a ­č i n o v i z o k o l i š k i h v a s i , m e š č a n o v In ž e l e z ­n i č a r j e v Iz N o v e g a m e s t a , Iz L J u b l j a n e pa Je p r i š e l Šef p r o m e t n e g a s e k t o r j a t ov . G r e -b e n š e k . Z a č e l a se Je l e p a s lovesnos t , n a k a ­t e r i Je g o v o r i l t a j n i k o b č i n e P r e č n a t o v a r i S P o l d e F e r b e ž a r . S k u l t u r n o p r i r e d i t v i j o i n n a s t o p o m p i o n i r j e v b r š l j i n s k e g a » Z e l e z j n i -č a r j a « se Je d o b r a v o l j a n a v z o č i h š e d v i g ­n i l a In n a d a l j e v a l a v p r i j e t n i z a b a v i na H u d e m .

Z n o v i m p o s t a j a l i š č e m Je p r i h r a n j e n a p re ­b i v a l c e m H u d e g a i n s o s e d n j i h v a s i 4 k m d o l ­g a po t n a ž e l e z n i š k o pos ta jo v N o v e m m e s t u . N a n o v e m p o s t a j a l i š č u se bo u s t a v l j a l J u t r a ­n j i v l a k , k i v o z i Iz S e v n i c e v N o v o m e s t o , te r z a d n j i p o p o l d a n s k i l n v e č e r n i v l a k . k i v o z i t a l z L J u b l j a n e v N o v o mes to . I z m e d v l a k o v , k i v o z i j o lz N o v e g a m e s t a , p a se bo n a H u d e m u s t a v l j a l v l a k , k i g re i z N o v e g a m e s t a v L j u b l j a n o ob po l s e d m i h z j u t r a j , t e r p o p o l d a n s k i S e v n l č a n . S p r e v o d n i k i bodo v o z n e l i s t k e d a j a l i za zda j k a r v v l a k i h , k a s n e j e p a j i h bodo p o t n i k i l a h k o k u p o v a l i t u d i n a H u d e m . Z a l e p o p o s t a j a l i š č e se l j u d s t v o H u d e g a In o k o l i c e p r i s r č n o z a h v a ­l j u j e v s e m , k i so p r i p o m o g l i do z g r a d i t v e p o t r e b n e g a o b j e k t a , p r e d v s e m p a l j u d s k e m u p o s l a n c u t ov . A v g u s t u J a z b l n š k u l n t o v . D a ­n i j e l u L e p i n u , d i r e k t o r j u l j u b l j a n s k e d i r e k ­c i j e d r ž . ž e l e z n i c .

robtine iz dolenjske popotne malhe \ » T e n i n i č s r am, d a se ž e ves mesec p o ­

t e p a š , p a n i č l z m a l h e n e i r s t r e s e š ? « T a k o so m e n a p a d l i k a r t r i j e z n a n c i , k o s e m j o o n i d a n spet p r l m a h a l v d o l e n j s k o d e ž e l i c o i z T r s t a , k j e r s e m b i l n a n e k a t e r i h p r e d v o l i l n i h z b o r o v a n j i h .

» P a vsaj p o v e j , J a n e z , k a k o Je v T r s t u ! « so s i l i l i v a m e . K o u m j im r a z l o ž i l , d a )e pri f a š i s t i h vse po starem, d a Ima jo l e se v e č j e gobce , vs i p a n o v e h l a č e , b l a g o s l o v ­l j ene o d o č e t a S a n t i n a , s m o h i t r o t u d i u g a ­n i l i , o d k o d t a k a b o j e v i t o s t i n k o r a j ž a p r i n e k a t e r i h d o l e n j s k i h g o s p o d i h , k i z o b e m a u š e s a m a eliftljo s a m o v a t i k a n s k e p o p e v k e , n a n a r o d n e p e s m i , k a t e r i h J i h Je u č i l a s l o v e n ­s k a m a t i , p a BO p o z a b i l i .

K j e s e m z a d n j i č n e h a l ? A h a , v K O Č E V J U Je b i l o . S e d e l i s m o v k a v a r n i . Z a b a v n o Je b i l o ; p o s t r e ž b a o d l i č n a , g o d b a p r i m e r n a — le n e k a t e r i p l e s i »o b i l i bo l j p o d o b n i o p i č j e ­m u z v i j a n j u l n p o s k a k o v a n j u o b s e d e n c e v k a k o r p a p r a v i m p l e s o m . M o š k i l n ž e n s k e so p o s k a k o v a l i d r u g d r u g e g a o k o l i , f r l z u r t c e so m a h e d r a l e , k r i l a se d v i g a l a , Ž e n s k e p o č e p a l e , f an t j e p a so c e p e t a l i o k o l i n j i h . » R a š p l o « p l e š e j o , n i k a r t a k o n e g l e j , J a n e z , m e Je h r a b r i l z n a n e c , k o s e m se z a č e l o d p r a v l j a t i d o m o v . O k o l i ena j s te z v e č e r g r e m r a d k p o ­č i t k u — k o p a s e m m e d v r a t m l k a v a r n e s r e č a l d r o b c e n o d e k l e t c e , m o r d a j e I m e l o 15 l e t . s e m se l p a spe t naza j , v k a v a r n i Je b i l o c e l k u p o t r o k . N o , č e v e l j a z a m l a d e k o č e v s k e g o s p o d i č n e , da Imajo k a v a r n o z a o t r o š k o n e č n o z a b a v i š č e , s m e m t u d i Jaz p o ­s e d e t i v tej o t r o š k i r e s t a v r a c i j i , k a j ne? D o š t i r i h z j u t r a j s m o se p o t e m z a b a v a l i , t a k o d a s e m z j u t r a j k o m a j o d c l j a z l l s k o l e s o m v B e ­lo k r a j i n o .

V S E M I Č U s e m n a l e t e l n a M t k e t a , k i m i Je d e j a l , d a » s v o j i h f a č u h o f n e m a , bo a l i m o r a l v e z a t i g l a v o n a b i r m i , k o d o j d e j o v e ­l i k i g o s p o d « . R a d b i ga p o v p r a š a l o t e m l n o n e m , k a k o m u cve t e o b r t . p a se Je le o b r ­n i l , d a s e m s a m o š e n j e g o v e b r e g e š e l n d o l g o r o b a č o , z a v r a t o m pa r d e č o r u t o n e ­k a j k r a t v i d e l m e d c v e t o č i m i č e š n j a m i . O d » Š t e f a n a « s e m se d o S e m l č a t r i k r a t s p o t a k n i l i n p o s t a v i l n a g l a v o . O g l e d a l s e m s i z g o d o ­v i n s k o r e d k o s t — k r a j e v n o t e h t n i c o , p a š e m l e k a r n o l n s v i n j a k , k i d o m u j e t a d r u g z r a ­v e n d r u g e g a v r a z d a l j i 4 m e t r o v . T u s m r d i k a k o r n a p r o s t o r u z a z d r a v i l i š č e m v D O ­L E N J S K I H T O P L I C A H . N a C R E S N J E V C U s e m s i o g l e d a l v a š k i o d b o r O F , k i Že d r u g o

l e to s p i s č l a n a r i n o l n l e g i t i m a c i j a m i v r e d v p r e d a l u p r e d s e d n i k a k l o j a . N a K R V A V C E M V R H U p a ga s p l o h n i s e m n a š e l , n e v p r e ­d a l u l n n e v s l a m i , k j e r Je n e k d o p r e ž i v e l N O B . N a C r e š n l e v c u ata m e d v a z a k o n c a m i l o p r o s i l a , k a k o b i n a r e d i l a , d a b i c e r k ­v e n i k r s t o t r o k a p r e k l i c a l a . P a t a k o » p r e ­k l i c a l a « , d a b i n a z n o t r a j d r ž a l o , n a z u n a j p a b i p o k a z a l o , k a k o v e r n a » s o c i a l i s t a « s ta . S e le t i s t e m u » t r i c u s e m s topi ) , k i m u d v e t e r c i j a l k i z v i n o m u m i v a t a k o s m a t o vest . da p o z a b l j a na s v o j e d o l ž n o s t i , p a s e m p o t e m z d r i č n l l v s t a r o d a v n o M E T L I ­K O . — O d k r i l s e m , d a Je k o r u z a v M e t l i k i z e l o č i s l a n a . Se u r a d n o j o p r i z n a v a ­j o — n a s t a n o v a n j s k i k o m i s i j i n a m r e č . Z a ­r a d i » v r o č e « , a n e p o r o č e n e l j u b e z n i m e d 35-letno v d o v o s p o k o j n i n o i n 7 6 - l e t n i m v d o v ­c e m B š e l e p š i m p r e m o ž e n j e m , v e d r i v d o v -č e v a h č i v v r t n i l o p i ž e n e k a j m e s e c e v , z a z a k o n c a n a k o r u z i pa Je na r a z p o l a g o pe t -s o b n o s t a n o v a n j e . . . O t i l j u b a s v o b o d a , l n s o c i a l n i č u t p o v r h u , — pa t a k a l j u b e z e n i

B e l o k r a n j s k i m l o v c e m pa z a m e r i m ! Z a d ­n j i č J i m je M i r e z a p e l »Mi s m o l o f c i k i v u k a ne p o z n a m o ! « P a ga m e n d a res n e l V P o d ­z e m l j u se j e o n i d a n p r i k a z a l v o l k i n r a z -t i g a l n e k a j j a g n e d l — l o v c i p a v k o r u z o l N i č b o l j š e n i b i l o v Č r n o m l j u , n a V i n i c i i n — s e v e d a spet — v M e t l i k i , k j e r se j e p r i ­k a z a l v o l k o b b e l e m d n e v u l n h l a s t a l po d r o b n i c i , d a j e b i l o vese l j e !

V S T R E M T R G U so Jezn i n a P R E D G R A D z a r a d i o b č i n e , a m b u l a n t e i n š e za m a r s i k a j , v M e t l i k i p a n a M i k e t a , k e r Je n e k a t e r e m a l o p o č e s a l . Z a t o s e m Jo č e z S e m i č u b r a l n a z a j n a K r k i n o s t r a n te r si o d d a h n i l š e l e V D O L E N J S K I H T O P L I C A H .

» N i č n e bo danes , o t r o c i , z n a u k o m ! K a r p o j d i t e d o m o v ! « Je d e j a l s t a r e j š i g o s p o d s k o z i o k n o p r v e g a n a d s t r o p j a , d e č a d pa se Je r a z k r o p i l a po t r g u i n p r e š e r n o v r i s k a l a .

» F l k s , pob je , n o v e o b l e k e p a l e i m a m o , č e p r a v ne bo b i r m e « Je z a o g l o m p r i p o v e d o ­v a l s o v r s t n i k o m 12- le tn i f an t . K d o b i z a m e ­r i l , o t r o k o m , ve se l j e . . .

V Ž A B J I V A S I s e m v z a k u p n e m g o s t i š č u z a m a n i s k a l D o l e n j s k i l i s t — m e n d a so n a m e j e z n i . V S M A R J E T I i n Š M A R J E Š K I H T O P ­L I C A H p a so m e s p r a š e v a l i , k o l i k o s ta M l j o i n T i l k a a. m a j a n a b r a l a za » p o d p o r o « n o v o ­m e š k e m u A v t o m o t o d r u š t v u . P o s l a l s e m j i h pog l eda t z a p i s n i k z a d n j e seje, s a m pa s e m le o d p e l j a l v J E Z E R O p r i T R E B N J E M , k j e r se j e p o j a v i l a n o v a g e o m e t r i j s k a b o l e z e n .

T a m ž i v i n e k i boga t v a š k i r e v e ž , k i ne t r p i r a v n i h m e j n a s v o j i h p a r c e l a h . S t a l n o p re ­s t a v l j a m e j n i k e . N e k e n o č i Je s k o n j e m spet z a k a k š e n m e t e r i z b o č i l s v o j e poses tvo n a ­v z v e n , n a t o p a j e vso n o č t e p t a l s k o n j e m l j u d e m n o v o s tezo, d a ne b i h o d i l i po » n j e ­g o v i « n j i v i . P r o s i m n j e g o v e sosede, naj m u v e n d a r p o m a g a j o . M o r d a b i p o t e g n i l i k i t a j s k i z i d o k o l i m o ž e v e g a g r u n t a , d a ne b i v e d n o narnS#al?

T r r b a n j s k i l o v c i so m e h o t e l i p o v a b i t i n a l o v , p a j e n e k d o r e k e l , d a l o v a ne bo , k e r so » v s e d i v j e p r a š i č e b r e j e « i n d a Je t r e b a t a k o ž i v a l č u v a t i . N a D o b r n l č u pa st j e n e k d o z a p e l : » N a M a k o v c u s e m s l i š a l p o k — JoJ, z a j č e k m r t e v Je u b o g , v e č e r j o T o n č k u spet bo d a l , k t s k u p n i l o v n a m j e z a s p a l , « i z g o z d a p a j e o d m e v a l o : » N a l o v e h o d i m v e d n o s a m — vsa j p o l n o m a l h o z m e r o m ' m a m . . . » V D O B R N I C U so š e n e k a j p o g r u n -t a l l : sv . J u r j a b o d o o d s t a v i l i l z s p i s k a sve t ­n i k o v , k e r se j e ba je n e k o č I z r a z i l , č e m u se ne b i t u d i d u h o v n i k i ž e n i l i . . . N o . naj o m l a t l j o s s v o j i m i z a d e v a m i d o m a .

C e z G r m a d o s e m se n a p o t i l v S T . P - E T K R a l i po n o v e m O T O C E C o b K r k i . L j u d j e se š e zda j s m e j i j o t r e m f a n t o m , k i so si v f a r o v š k l g n o j n i c i o h l a d i l i p r e v r o č o k r i . B a j e v S t a r e m g r a d u i n Z a g r a d u t a k e g n o j n i c e nI , z a to so se p r i š l i v a l j a t i v š e n t p e t e r s k o . V O t o č c u pa n i s e m d o l g o os ta l — d v e d r u ž t n i , k i se s o v r a ž i t a , obe p a sta bo l j z v i t i k o t g a s i l s k i s to lp v S m i h e l u , p o b i r a t a podp i se pO v a s i . k o g a naj b i ob l a s t i z s e l i l a . N i s e m se m o g e l o d l o č i t i za p o d p i s za to s e m j o r a i e u c v r l n a p r e j . T i s t e m u , k i j e p r o s i l o b č i n ­s k i o d b o r , naj ga za b o ž j o v o l j o n i k a r ne v r ž e i z s l u ž b e , s e m s t i s n i l r o k o i n r» i Je o b ­l j u b i l , da bo zda j p a » r e s d e l a l 100 p e r c e n t -n o « , v o z i č k o v i z S t r v o z i l . , .

t r uge p a d a ne bo v e č

V B I R C N I V A S I s e m na to p o l d n e v a p o ­m a g a l s t a r i m ž e n i c a m v l e č i v o d o l z v o d n j a ­k a , k e r so m o ž j e p r e l e n l , d a b i p o p r a v i l i v i t e l , k i ž e 6 m e s e c e v č a s a n a u s m i l j e n o r o k o , č e p r a v i m a j o vse p r i p r a v l j e n o . V S M I H E L U , k j e r so s a m o » v a š k i r e v e ž i « p r o t i z v i š a n j u d e l e ž e v v z a d r u g i , s e m s k o r a j m a l ­ho i z g u b i l v p r a z n i g l e d a l i š k i d v o r a n i , n a t o pa s e m j o m o r a l u b r a t i na d v o r s k o i n ž u -ž e m b e r š k o s t r a n . . ,

O d t a m pa p r i h o d n j i č — n e k a j p o s e b n e g a l P a p i š i t e m i k a j In p o v a b i t e m e , d a b o m

v e d e l , k a j Je n o v e g a v d e ž e l i k r a n j s k i !

V a š J a n e z P o p o t n i

kov. Z vatikanske strani so namignil i , da ima P i j XII . najbol jšo voljo in na­men, da v odnosu do fašistične Italije uveljavi poli t iko Pi ja XI . Tudi z izvo­litvijo kardinala Mnglioneja za držav­nega tajnika Vatikana so bi l i fašistični krogi zadovoljni.

Dne 21. decembra 1939 sta Victor Fmanuel III., k ra l j Italije in cesar Abesinije, ter kra l j ica in cesarica v spremstvu ministra za zunanje zadeve Ciana uradno obiskala Pija XII . Papež je ob tej pri ložnost i izrekel besede ve­l ike pohvale in občudovanja »kra l ja in cesar ja« ter izrazil zadovoljstvo spr ičo dejstva, da vodita Italijo takšen k ra l j in cesar ter Mussolini. O Mussoliniju je rekel, da je daljnoviden državnik , ki vodi Italijo tako, da vlada v njej sloga, duhovni mi r in da uživa kato­liška vera spoš tovan je : »Italia sempre vigile c forte sotto l'augusta e saggia mano del Be Imperatore la lungimi-rante guida dei suoi governanti, rimane pacifica nclla vita c iv i le in coneordia di š p i r i t i . . . e nei riti solenni della re-ligione catolica.«

28. deeemra 1939 je papež vrni l obisk, prišel h kral ju v Kv i r ina l in iz­razil svoje občudovanje »slavni dina­stiji Savoia. povelieani s svojimi svet­niki in blaženimi«. Ob tej pri ložnosti je papež p r ik l i ca l božji blagoslov na Mussolinija in njegove ministre (»sull'-illustre capo del governo italiano ed i suoi ministri*).

Iz vsega tega vidimo, da je P i j XII . nadaljeval pove l ičevanje Mussolini ia

in fašizma tam. kjer je nehal P i j X I . Tudi on vidi v Mussoliniju moža, k i ga je »poslala božja p r e v i d n o s t « . . .

Ciano piše o teh obiskih: »Vladarjev obisk Sveti stolici. K r a l j

je čTobre volje in česti ta mi h govoru, k i sem ga i m e l . . . Obisk poteka v redu, b i l je en sam ganljiv trenutek, ko je papež nep r i čakovano začel im­proviziran g o v o r . . . «

Za odnos papeža do fašizma je zna­čilen tudi tale moment:

27. XII. 1939. Papež mi je podelil (Cianu) .Zlato ostrogo'. Bolj kakor od­likovanje samo po sebi me je razvese­lila brzojavka kardinala Maglioneja, d ržavnega tajnika, k i povel ičuje moje delo v zunanji pol i t ik i in delo za zbl i ­žan je d ržave in c e r k v e . . . «

Za stal išče Vatikana je bilo vseka­kor odloči lne važnosti dejstvo, da je Italija naposled posegla v vojno (leta 1940).

Italijanski kardinali , škofje in nižji kler so na otipl j iv način netili navdu­šenje italijanskega naroda za vojno proti Franci j i in A n g l i j i ; blagoslavljali so bojne zastave črnih srajc. Trideset i tali janskih škofov pošl je brzojavko Mussoliniju in mu sporoča, da žele. da bi Čimprej »kronal neogibno zmago naših armad s tem, da bi izobesil ita­lijansko zastavo nad Svetim grobom«. Italijanski škofje torej v imperial is t ič­nih fantazijah niso zaostajali za faši­stično hierarhijo, ker so tudi oni imeli pr ivid, da se bo vojna prenesla tudi na Vzhodno Sredozemlje, v Malo Azi jo

in preko Palestine kdo ve kam. T a brzojavka je iz juni ja 1940.

A l i je mogoče, da so bile te impe­r ia l is t ične sugestije o osvajanju Sve­tega groba storjene, ne da bi b i l papež to vsaj tolerirah če že ne dikt i ral?

»Civili ta Cattolicaf, glasilo jezuitov, torej reda, k i je najbl ižj i papežu in k i je nosilec njegovih idej in težen j , je 15. jul i ja 1940 objavila ognjevit apel na italijansko mladino, >naj izpolni svojo dolžnost z lojalnostjo d ržav l ja ­nov in vojakov«. Ta list je pisal : »Ka­toliška mladina, k i se spominja juna­

š t v a in duha požr tvovalnost i iz minule vojne, bo izpričala enake vr l ine in se hrabro borila, da bo zagotovila raz­cvet temu narodu, k i je središče vere in ka to l i ške civilizacije.«

Kako pa se je vedel papež osebno v tej fazi vojne?

Dne 23. novembra 1940 je papež v pridigi prosil boga za »pravičnejši in bolj ha rmoničn i red na svetu«. Faši­stični in nacist ični tisk je vzel to kot za trdi tev,-da je papež s tem misl i l fašistični in nacist ični red.

V božični poslanici z dne 24. de­cembra 1940 se je papež povrnil na to temo in govori l :

»Pravi jo, da Evropa in sistem držav ne bo več tak, k a k r š e n je b i l . Nekaj novega in boljšega, nekaj organično napredne jšega , bolj zdravega, bolj so­lidnega, močnejšega mora nadomestiti minulost, da bodo izk l jučene slabosti in pomanjkljivosti , k i so se — kakor pravijo — v zadnjih dogodkih poka­zale na prepr ič l j iv način. V konfl iktu

sistemov, ki so izraz na še dobe, cerkev ni poklicana, da bi favorizirala enega teh sistemov bolj kakor drugega.«

Papež hoče s tem poudariti svojo formalno nevtralnost v vojnem spo­padu in v spopadu idej. Toda s tem je hkrati rekel tudi, da bo cerkev spre­jela tudi fašistični sistem — če bi zma­gal. Papež ni obsodil fašističnega reda kot t akšnega! Nič Čudnega ni, da je fašistični tisk tudi tokrat to papeževo nevtralno opreznost razlagal v korist fašizma.

Čep rav bi kdo po teh nevtralnih iz­javah utegnil misli t i , da je papež ven­darle formalno ostal izven vojne, so dejstva, k i mečejo na njegovo stališče posebno luč. Ta dejstva dokazujejo, da je b i l papež solidaren z visokim i ta l i ­janskim klerom in fašizmom v huj­skanju italijanskega naroda na vojno. Mar ni papež, k i v t?ko visokem slogu govori v svojih poslanicah, ki uporab­lja s ib i l inske izraze, 4. septembra 1940 sprejel v avdienco 5000 članov Kato­liške akcije in j im v govoru rekel, da itnorajo biti pr ipravl jeni žr tvovat i Živ­ljenje za domovino«, da morajo »po­kazati dolžno spoš tovanje ter lojalno in zavestno pokorščino c iv i ln im obla­stem*.

Papež se ni omejil na to, da bi ohrabril samo Katoliško akcijo za faši­stično vojno. l e t a 1941 je večkra t spre­jel v avdienco skupine i tal i janskih vo­jakov in oficirjev. Večkrat je sprejel tudi nemške vojake in oficirje. Prv im in drugim je govoril, da so njegovemu »srcu posebno dragi« in da je zelo sre­

čen, da lahko blagoslovi tiste, »ki s tolikšno lojalnostjo in ljubeznijo slu­žijo l jubljeni domovini«. Dne 50. okto­bra 1940, dva dni po napadu na Grči jo, je papež P i j XII. sprejel 200 uradnikov v fašističnih uniformah in poudaril, da te uniforme predstavljajo i tali jan­sko vojsko, Češ da mu je »posebno drajro« blagosloviti »ljudi, k i zvesto in z ljubeznijo služijo dragi domovini ' . Z nobeno besedo seveda ni omenil, da je napad na Grč i jo zločin. Dne 4. fe­bruarja 1941 je Pi j XII. sprejel 50 nem­ških pilotov in 200 i tal i janskih voja­kov ter iz jav i l , da je »srečen, da jih laho sprejme in blagoslovi«. Dne 13. av­gusta 1941 je papež sprejel 3000 romar­jev in več sto i tal i janskih vojakov ier jim rekel : »Priče smo velikemu juna­štvu na bojiščih, na nebu in na morju. Čep rav je vojna s t rašna , ne moremo zanikati, da oživlja veličino mnogih j u n a š k i h duš, k i ž r tvu je jo živl jenje , da izpolnijo dolžnosti , k i jih narekuje k r ščanska vest.'« N i dvoma, da je Pi j XII. zelo dobro razumel Mussolini jovo tezo, da je vojna potrebna, da bi mogle pri t i do veljave »naj lepše vrl ine člo­veka«.

Nič čudnega ni , da so vesti o teh avdiencah povzročile v zavezniških krogih proteste, katol iški krogi v Ame­r ik i in Angl i j i pa so bi l i prisi l jeni vreči v javnost pomirl j ive vesti, da sta s i / propagandni ministrstvi Italije in Nem-| čije te avdience izmisl i l i . Toda o <ch avdiencah so izšla na tančna poročila v vatikanskem uradnem glasilu »Oa> servatore Romano«,

Štev. 21. D O L E N J S K I L I S T Stran 5

IZ n A S I H L R A J £ V Vzorna lovsha družina v Zagrađen

Z e l e n a b r a t o v š č i n a i z Z a g r a d c a l a h k o ponosno nos i z e l e n k l o b u k z z a t a k n j e n o s m r e k o v o v e j i c o , n a r a m i p a p u š k o , saj je n a j b o l j š a l o v s k a d r u ž i n a , k i Jo v e ž e p r a v o t o v a r i š t v o . • D r u ž i n a i m a svo jega l o v s k e g a č u v a j a i n t o č e n p r e g l e d n a d vso d i v j a d j o , k i j o s k r b n o negu je i n č u v a . D a b i b i l o l o v i š č e š e bo l j pes t ro , so s i o s k r b e l i v e č d r u ž i n f azanov , k i j i h ze lo č u v a j o . Z a g r a d -s k i l o v c i so ž e d r u g i č p r e j e l i n a g r a d o za u s p e š n o p o k o n č a v a n j e r o p a r l c . N a s k u p n i h p o h o d i h so u n i č i l i d v a v o l k a , š e s t ' d i v j i h p r a š i č e v , 1500 v r a n , s r a k i n š o j . O p u s t i l i p a n i so t u d i l e p i h l o v s k i h o b i č a j e v , . k a t e r i h j e b i l d e l e ž e n p o l k o v n i k B e n i g e r , k o j e u s t r e l i l d i v j e g a p r a š i č a . P r e j e l Je pr.ecej l o v s k i h » b a t i n « , p a t u d i z v i n o m so ga p o š t e n o š k r o ­p i l i , da j e l a ž e p r e n a š a l o g n j e n i k r s t vse l o v s k e d r u ž i n e .

L o v s k i d r u ž i n i v Z a g r a d c u l a h k o č e s t i ­t a m o za vse n jene uspehe . Se n a p r e j pa na j č u v a l epe l o v s k e t r a d i c i j e i n g o j i d i v j a d , k i Je ponos n a š i h l e p i h d o l e n j s k i h g o z d o v .

NESREČA NA CESTI BI K M A L U TERJALA ŽIVLJENJE

N a k r i ž i š č u v Z a g r a d c u se je p r e d k r a t ­k i m p r i p e t i l a h u d a n e s r e č a . Iz s m e r i Ž u ž e m ­b e r k j e p r i p e l j a l t e ž e k a v t o m o b i l , n a l o ž e n z ž i v i n o , z n a s p r o t n e s t r a p i pa j e p r i p e l j a l a s k o l e s o m n a r a v n o s t v d r v e č i av to A n i c a G r m z B r e g a . O b t r č e n j u se Je k o l o p o p o l ­n o m a z d r o b i l o , G r m o v a p a j e d o b i l a v e č p o š k o d b ; p o l o m l j e n i h Je i m e l a v e č r ebe r . P o n e s r e č e n k o so o d p e l j a l i v l j u b l j a n s k o b o l ­n i š n i c o . S. H .

NOVICE IZ SUHE KRAJINE N a S e l i h p r i ' H i n j a h se j e t o v . A J č k u

p r i p e t i l a n e s r e č a , k i b i l a h k o i m e l a t e ž j e p o s l e d i c e . N a n j se Je p r e v r n i l v o z i n m u z l o m i l r o k o . T o v a r i š u A j č k u ž e l i m o s k o r a j š ­n j e o k r e v a n j e , saj Je m o ž k r e m e n i t č l o v e k , v r l l o v e c i n v s e s k o z i p o š t e n j a k . M n o g i p a r ­t i z a n i ga Ima jo v l e p e m s p o m i n u .

L e t o š n j e n e v i h t e so ze lo m u h a s t e i n ne ­v a r n e , saj j i h n a v a d n o s p r e m l j a t o č a i n ne ­v a r n e s t re le . V 2 v l r č a h Je p r e d č a s o m u d a ­r i l a s t r e l a v n e k o h i š o , k j e r Je p o p o l n o m a z d r o b i l a o k e n s k o s t e k l o . Z a t o je p o t r e b n o , d a smo ob n e v i h t a h s k r a j n o p r e v i d n i .

V H i n j a h so i z v o l i l i n o v o b č i n s k i o d b o r , k a t e r e m u n a č e l j u j e p r e k a l j e n b o r e c i n a k t i ­v i s t t ov . J o ž e R o j e i z L o p a t e . P r i n j e g o v e m d e l u m u ž e l i m o m n o g o u s p e h a .

O b č i n a 2 u ž e m b e r k i m a i z r e d n o v e l i k o k o l i š , saj se j i j e p r i d r u ž i l o ce lo p o d r o č j e b i v š e g a K L O S e l a - S u m b e r k . Z a p r e d s e d n i k a o b č i n e Je b i l I z v o l j e n tov . F r a n c J a r c . T u d i n j e m u ž e l i m o m n o g o u s p e h o v p r i d e l u . saj ga č a k a j o t e ž k e i n o d g o v o r n e n a l o g e .

M l a d i n s k i a k t i v i z Z a g r a d c a p r i Ž u ž e m ­b e r k u Je ze lo d e l a v e n . P r e d k r a t k i m Je go­s t o v a l v 2 u ž e m b e r k u s p r a v l e p i m i n i z b r a ­n i m k u l t u r n i m p r o g r a m o m , k i Je z a d o v o l j i l vse g l e d a l c e .

O b č i n a Z a g r a d e c j e u v e d l a r e d n e ž i v i n ­s k e se jme . P r v i s e j e m Je b i l 15. m a j a n a s t a r e m s e j m i š č u .

K e r s ta Ž u ž e m b e r k i n n j e g o v a o k o l i c a z e l o o k u ž e n a po k o l o r a d s k e m h r o š č u , j e o b č i n a ž e i z d a l a p o t r e b n e u k r e p e za p r e g l e ­d o v a n j e k r o m p i r j e v i h n a s a d o v . T u d i o b č i n a Z a g r a d e c , k i i m a v e č p r i m e r o v o k u ž b e , Je ž e p o d v z e l a vse p o t r e b n e u k r e p e .

P o š t a 2 u ž e m h e r k se j e za T e d e n p o š t e s k r b n o p r i p r a v i l a . C e l o t e n p o š t n i l o k a l so p r e b e l i l i , o č i s t i l i v se n a p r a v e te r o k r a s i l i n o t r a n j e i n z u n a n i e p ros to re . P r i v s e m t e m Je b i l a n a j b o l j d e l a v n a t o v a r l š i c a P e h a n i j e v a i n o s t a l i p o š t n i u s l u ž b e n c i .

D o l g a d o b a b r e z d e ž j a Je p rece j š k o d o ­v a l a p o l j u , posebno k r m i . S u š a j e z a v r l a t u d i d r u g a p o l j s k a d e l a , t a k o da n e k a t e r i k m e t j e š e sedaj sade k r o m p i r i n k o r u z o .

V i z l o ž b i K Z 2 u ž e m b e r k Je o d p r t a s t a lna r a z s t a v a , k i p r i k a z u j e v besed i i n s l i k i p o ­č e t j e z l o č i n s k e d u h o v š č i n e i n p o m a g a č e v v iU.SU N O B . R a z s t a v l j e n e so s l i k e s s t r a h o t a m i z R a b a i n d r u g i h t a b o r i š č , k j e r Je u m r l o n e š t e t o n a š i h l j u d i . Z r a v e n pa p r i k a z u j e t u d i u spehe n a š e v e l i k e g r a d i t v e , k i so t r n v p e t i p r o t i l j u d s k i d u h o v š č i n i i n d r u g i m r e a k e t o -n a r j e m . L j u d s t v o s i v g r u č a h o g l e d u j e r az s t avo .

DELAVNOST KMETIJSKE ZADRUGE V DOBRNlCU

P o v o l i t v a h n o v e g a u p r a v n e g a o d b o r a k m e t i j s k e z a d r u g e v D o b r n i č u se j e d e l o p r e c e j r a z g i b a l o . U p r a v n i o d b o r i m a v s a k mesec r e d n e seje, k j e r o b r a v n a v a t e k o č e n a l o g e . P o s e b n o p r i z a d e v e n j e g o z d a r s k o -l e s n i odsek , k l ga v o d i t ov . K a l a n . L e t o s je ž e o d k u p i l z a 3 m i l i j o n e d i n a r j e v lesa , n a j ­v e č b u k o v e g a i n s m r e k o v e g a . T u d i z a o b ­n o v o g o z d o v i m a j o p r i p r a v l j e n i h ž e 62.000 d i n a r j e v . P r i p o g o z d o v a n j u pa naj b i sode ­l o v a l e m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e , da bo u č i n e k d e l a š e v e č j i .

T r g o v i n a k m e t i j s k e z a d r u g e o d k u p u j e z d r a v i l n a z e l i š č a : c v e t i n Ust š m a i n t r e . l a ­p u h , č e š m i n , r eg r a t i t d . P o s e b n o p r i d n i so p r i n a b i r a n j u p i o n i r j i .

V k m e č k i d e l o v n i z a d r u g i g r a d i j o z a d r u ž ­n i k i k o z o l e c z 8 o k n i . S s p o m l a d a n s k o se tv i j o so ž e g o t o v i . P r e m a l o p a se o d b o r z a d r u g e i n z a d r u ž n i k i s a m i z a n i m a j o z a n o v gospo­d a r s k i r a č u n . Z . A .

NOVO MESTO P o d o s e d a n j i h p o r o č i l i h , o d k a t e r i h so

n e k a t e r a p r i s p e l a na M e s t n i l j u d s k i o d b o r z d o k a j š n j o z a m u d o , se Je p r o s t o v o l j n e g a d e l a v T e d n u Č i s t o č e v N o v e m m e s t u u d e l e ­ž i lo 507 l j u d i . O p r a v i l i so 1719 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r v v r e d n o s t i 43.368 d i n . Z a r a d i p r e p o z n e dos t ave p o r o č i l a n i b i l o v p r v i o b j a v i za je to d e l o b r i g a d I I I . t e rena . V c e l o t i se Je tega d e l a u d e l e ž i l o i z l i l - t e rena 119 l j u d i , k i so o p r a v i l i 343 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r v v r e d n o s t i 4145 d i n . P o v r e d ­nos t i o p r a v l j e n e g a d e l a pa š e v e d n o p r e d ­n j a č i b r i g a d a R a g o v o . V 401 u r i Je 66 č l a n o v te b r i g a d e o p r a v i l o d e l a v v r e d n o s t i 22.150 d i n a r j e v .

MIRNA PEC P r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o s l a v i l e tos

50- le tn ico svo j ega obs to j a . V p o č a s t i t e v te o b l e t n i c e p r i p r a v l j a j o s a n e d e l j o 1. J u n i j a v e l i k o c e l o d n e v n o p r o s l a v o . D o p o l d n e bo v M i r n i p e č i v e l i k o g a s i l s k o z b o r o v a n j e , po ­p o l d n e ob d v e h s e k t o r s k a g a s i l s k a va j a i n nas top . P o v a j i bo l j u d s k a v e s e l i c a .

ŠENTJERNEJ K a r 17 t o č k j e obse ga l s p o r e d p r o s l a v e

D n e v a z m a g e : d e k l a m a c i j e , r e c i t a c i j e , t e l o ­v a d n i nas top , s i m b o l i č n e va je » G o r č e z i z a -ro« i n petje. L j u b e k Je b i l nas top o t r o š k e g a v r t c a . D n e v u p r i m e r e n g o v o r j e p o d a l a g i m ­n a z i j k a , t a k o da Je b i l c e l o t e n s p o r e d o d š t e v i l n i h g l e d a l c e v s h v a l e ž n o s t j o spre je t .

N a p r e d v e č e r ro j s tnega d n e v a m a r š a l a T i t a v soboto 24. m a j a bo v d v o r a n i gos to­van je K U D » D o l o m i t i « i z L j u b l j a n e , k i n a m bo p r i r e d i l p e v s k i k o n c e r t i n s p e v o i g r o .

V i z l o ž b e n i h o k n i h n a š e k m e t . z a d r u g e j e z e l o l epo u re jena r a z s t a v a s l i k i z z a d n j e v o j n e , s e z n a m vseh t i s t i h , k i so p a d l i k o t t a l c i l n b o r c i . -č

To in ono iz Koče v a

lz Dolenjskih Toplic Z v e z a b o r c e v v D o l . T o p l i c a h Je n a s v o ­

j e m z a d n j e m o b č n e m z b o r u i z v o l i l a n o v o d ­b o r , k i bo. k o t k a ž e , b o l j d e l a v e n , k o t j e b i l d o s e d a n j i . T o je ž e d o k a z a l , k o j e p r i ­r e d i l z a b a v n o p r i r e d i t e v , k a t e r e č i s t i d o b i č e k je n a m e n j e n z a p o s t a v i t e v s p o m e n i k a p a d ­l i m b o r c e m .

P o d r u ž n i c a t u r i s t i č n e g a d r u š t v a v D o l . T o p l i c a h , k i j e b i l a po v o j n i ena o d p r v i h , k i so z a č e l e d e l a t i v n o v o m e š k e m o k r a j u , j e sedaj spet p r i č e l a s s v o j i m d e l o m . L e t a 1948, k o j e b i l a p r e k i n j e n a r e d n a a v t o b u s n a z v e z a z N o v i m m e s t o m , j e s k o r a j p o p o l n o m a p r e ­n e h a l a d e l a t i . Z a r a z v o j d o l e n j s k e g a z d r a ­v i l i š č a Je a v t o b u s n a z v e z a n u j n o p o t r e b n a , k e r se z d r a v i l i š k i gost je v s a k d a n m u č i j o n a t e s n i h s e d e ž i h p r e m a j h n e g a v o z a , k i J i h v o z i v T o p l i c e . N o v i o d b o r p o d r u ž n i c e j e s k l e n i l , d a bo p o s k r b e l za o l e p š a v o z d r a v i ­l i š č a i n Je s t e m d e l o m ž e p r i č e l . N j e g o v o p r v o d e l o j e b i l o , d a Je p o s k r b e l z a p o p r a ­v i l o r a z s v e t l j a v e i n n a b a v o ž a r n i c . T u r i s t i č n a p o d r u ž n i c a , v k a t e r o j e p r i s t o p i l o v e l i k o n o v i h č l a n o v , Je i z b r a l a poseben o d b o r , k i bo s k r b e l za o l e p š a v o T o p l i c , z l a s t i p r i o d ­s t r a n i t v i r u š e v i n . V k r a j e , k i so z g o d o v i n s k o v a ž n i i z č a s a N O B , bo p o s t a v i l m a r k a c i j e . D r u š t v o bo m o r a l o s k r b e t i t u d i , d a b o d o D o l . T o p l i c e pos ta le ne le p r i j e t e n z d r a v i ­l i š k i , t e m v e č t u d i l e t o v i š k i k r a j , saj i m a j o z a to vse pogo je .

Š o l s k a m l a d i n a n i ž j e g i m n a z i j e i n o s n o v ­ne š o l e se ž e s k r b n o p r i p r a v l j a n a p r o s l a v e ob s k l e p u š o l s k e g a l e t a . 8. J u n i j a bo p r i r e d i l a p i o n i r s k i f e s t i v a l s k u p n o z v s e m i š o l a m i t o p l i š k e g a s e k t o r j a . O b tej p r i l i k i bo v šo l i r a z s t a v a r i s a r s k i h i z d e l k o v l n r o č n i h d e l . Š o l a r j i b o d o n a s t o p i l i s p e v s k i m i In f i z -k u l t u r n i m l t o č k a m i i n z m l a d i n s k o i g r o » M a č e h a i n p a s t o r k a « .

V č a s u z d r a v i l i š k e sezone p r e d v a j a k i n o pod je t t e v s a k t e d e n d v a f i l m a , t a k o d a i m a j o z d r a v i l i š k i gost je p o t r e b n o r a z v e d r i l o l n d u ­š e v n i u ž i t e k , s č e m e r so v s i p r a v z a d o v o l j n i .

KULTURNO-UMETNISKA AKADEMIJA V DOL. TOPLICAH

D i j a k i d r ž a v n e g i m n a z i j e i z N o v e g a m e ­sta so v n e d e l j o 11. m a j a p r i r e d i l i v z a d r u ž ­n e m d o m u v D o l . T o p l i c a h k u l t u r n o u m e t ­n i š k o a k a d e m i j o z i z b r a n i m i n p e s t r i m spo­r e d o m p e v s k i h , r e c l t a c i j s k i h , f l z k u l t u r n l h l n o r k e s t r a l n i h t o č k .

N a j p r e j so n a s t o p i l e p i o n i r k e p o d v o d ­s t v o m t o v . K a s t e l č e v e , k i so p r a v l j u b k o zape l e š t i r i p e s m i . N a t o j e r e c i t a c i j s k l z b o r p r e d v a j a l 2 u p a n č i č e v o » D u m o « t a k o l e p o . da Je Žel z a s l u ž e n o p r i z n a n j e . Z a n j i m so n a s t o p i l i p i o n i r j i z r i t m i č n i m i p l e s i l n k o t d i m n i k a r j i . I z v a j a n j a so b i l a z a p i o n i r j e n a z a d o v o l j i v i v i š i n i . M l a d i n k e p a so i z v a j a l e » F r a n c o s k i p l e s « , z a k a r so ž e l e v e l i k o p r i ­z n a n j e , saj so J i h g l e d a l c i p o n o v n o k l i c a l i n a oder . T u d i z b o r m l a d i n k Je z l e p i m pet­j e m z a d o v o l j i l h v a l e ž n o o b č i n s t v o . P o v a j a h z r u t a m i , k i so J i h I zva j a l e p i o n i r k e . Je m l a d i n s k i o r k e s t e r n a s t o p i l s t r e m i t o č k a m i . K o n č n o pa Je n a s t o p i l Še p e v s k i z b o r o b s p r e m l j a v i o r k e s t r a .

P r o s t o r n a dvoraVia Je b i l a n a p o l n j e n a . G l e d a l c i so b i l e s p r i r e d i t v i j o ze lo z a d o v o l j ­n i l n s i J i h š e ž e l i m o . P r o f e s o r s k e m u z b o r u i n r a v n a t e l j s t v u , k i so n a m s s v o j i m i d i j a k i p r i p r a v i l i t a k o lepo p r i r e d i t e v , p a se v s i p r i s r č n o z a h v a l j u j e m o ! D . G .

LEP GASILSKI PRAZNIK V PODTURNU

V n e d e l j o 11. m a j a so v P o d t u r n u p r i T o p l i c a h p r a z n o v a l i . P r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o 1e d o b i l o n o v o m o t o r n o b r i z g a l n o . d e l o d o m a č i h t o v a r n .

G a s i l s k o d r u š t v o v P o d t u r n u Je b i l o n a j ­b o l j d e l a v n o m e d g a s i l s k i m i d r u š t v i n o v o -

Vandalizem v Podzemlu K m e t i j s k a z a d r u g a v P o d z e m l j u Je l a n ­

sko le to o d k u p i l a o d podje t j a » P i o n i r * v e č j o b a r a k o . T o b a r a k o so p o s t a v i l i č l a n i o d b o r a K m e t i j s k e z a d r u g e na z e m l j i š č u o b K o l p i , k j e r naj b i v p o l e t n e m č a s u s l u ž i l a k o p a l ­c e m , k i posebno ob n e d e l j a h r a d i p r i h a j a j o v P o d z e m e l j h K o l p i . O d k u p b a r a k e i n p r e ­s t a v i t e v is te na z e m l l i s c u o b K o l p i je b i l a z d r u ž e n a s t e ž k i m i t i s o č a k i . N a m e n Je b i l s le j k o p r e j p l e m e n i t : u r e d i t i v b a r a k i ga r ­d e r o b e za k o p a l c e , n a m e s t i t i v b a r a k i b i f e , z a l o ž e n z J e s t v i n a m i i n p i j a č o z a i z l e t n i k e i t d . P o s k r b l j e n o Je b i l o ce lo za p ros to r za r a z n e š p o r t n e i g r e : o d b o j k o , nogomet , z g r a ­j e n o b e t o n s k o p l e s i š č e , v b l i ž i n i b a r a k e pa t u d i z i d a n o s t r a n i š č e i t d . N i š e m i n i l o le to i n n i t i v s a d e l a z a u r e d i t e v k o p a l i š č a š e n i s o b i t a z a k l j u č e n a , ž e se Je p r a v p r e d k o p a l n o sezono n a š l a n e k j e d r u ž b a š k o d l j i v ­c e v l j u d s k e i m o v i n e , k i Je s s v o j i m v a n d a l i z ­m o m d a l a d u š k a o n e m o g l i Jez i n a d v s e m , k a r Je v z v e z i s K m e t i j s k o z a d r u g o . U r e d i t e v k o p a l i š č a o b K o l p i Je b i l s eveda u speh z a ­d r u ž n i š t v a v P o d z e m l j u , to p a n i b i l o v š e č n e z n a n i m z l i k o v c e m , k i so b a r a k o s k o r a j p o p o l n o m a d e m o l i r a l i i n i z r o p a l i . O k n a so p o b i t a , š i p e r aznesene , v r a t a v l o m l j e n a , o k o v j e odneseno , s t r a n i š č e p o r u š e n o , o p e k a o d p e l j a n a , v r a t a odnesena , o k e n s k i o k v i r j i sne t i i t d . Z d a j , k o b i k o p a l i š č e m o r a l o s l u ­ž i t i s v o j e m u n a m e n u . Je v a n d a l i z e m s o v r a ž ­n i k o v l j u d s k e i m o v i n e s t o r i l s vo j e : b a r a k a s i ce r š e s to j i k o t ž a l o s t e n o p o m i n n e k u l t u r ­n e g a p o č e t j a l j u d i , k i J i m Je v s a k n a j m a n j š i

Umrl je dopisnik Dolenjskega lista v Kočevju, tovariš

IVAN GREŠAK ief gospodarskega računskega

sektorja v rudniku rjavega premoga

Ohranili ga bomo v lepenk spominu

Uredništvo ln uprava Dolenjskega lifta

Ure.!« u r e d n i š k i »Klbor - OiluKvorai u r e d n i k T o n e Uoftnik - N a s l o v u r e d n i š t v a in u p r a v e N o v o me* to L j u b l j a n s k a Mat*) 25 te-lefon š t e v L27 - P u s t n i p r eda l O - T e k o č i r a č u n p r i K o m u n a m i tun ik i v N o v ? m m w l n š t e v filfi.l 9ti32a i - Pe-trt letna n a r o e n i n a i«o d i n p o l l e t n a 200 d l u oelole tn , , 100 d i n - N a r o č n l n a ao p l a č u j e v n a p r e j - T i s k a t i s k a r n a

L j u d s k e p r a v i c e v L j u b l j a n i

n a p r e d e k B e l e k r a j i n e t r n v p e t i , j e p a n e u p o r a b n a i n l a h k o s a m o š e č a k a m o , d a bodo z l i k o v c i , k i so p r i č e l i s s v o j i m p o g u b ­n i m d e l o m , p r i č e l i o d n a š a t i š e deske , p o d n i ­ce i n s t r e š n o l e p e n k o .

S t a k š n i m d e l o m i n v a n d a l s k i m i m e t o ­d a m i B e l a K r a j i n a š e d o l g o n e bo pos t a l a p r i v l a č n a i z l e t n i š k a t o č k a z a t u r i s t e i n t u j ce . Z n a č i l n o pa Je. da t i s t i , k i b i m o r a l i J a v n o o ž i g o s a t i t a k š n e t a t v i n e , z a k r k n j e n o m o l č e . -c.

DOBRI ODSEKI — POMOČ SPLOŠNIM K Z

D e l o n e k a t e r i h odsekov p r i s p l o š n i h k m e ­t i j s k i h z a d r u g a h v B e l i k r a j i n i se je po z a d n j i h o b č n i h z h o r i h precej i z b o l j š a l o . N a j ­b o l j š e uspeha so doseg l i s a d j a r s k i o d s e k i . N a V i n i c i je s a d j a r s k i odsek u r e d i l p l a n ­t a ž n i nasad J a b l a n n a p o v r š i n i 1 h e k t a r a . V A d l e š i č i h i n T a l č j e m v r h u so u r e d i l i d r « d r e v e s n i c i , v D r a g a t u š u p a so s p l a n i r a l i zeml jo za p l a n t a ž n i nasad s l i v n a p o v r š i n i 2 h e k t a r o v .

V e č j e uspehe so doseg l i t u d i k r e d i t n i od- 1

sek i p r i d v i g u h r a n i l n i h v l o g i n l e s n i od­s e k i , s l a b š e p a de la jo g r a d b e n i i n ž i v i n o ­r e j sk i o d s e k i .

K s p l o š n e m u d v i g u k m e t i j s k i h z a d r u g v B e l i k r a j i n i bo prece j p r i p o m o g l o t u d i z v i ­š a n j e č l a n s k i h d e l e ž e v na 1000 d i n a r j e v , k a r je v e č i n a č l a n o v že sp re j e l a .

OBNOVA SOL V BELI KRAJfNI Letos bodo v B e l i k r a j i n i o b n o v i l i t r i

osnovne šo l e i n z a č e l i z g r a d n j o nove v Z i i . j a h . Za g radn jo nove š o l e v Z i l J a h ao t a m k a j š n j i p r e b i v a l c i že s a m i zb r a i j polo­v i c o p r e d v i d e n i h s t r o š k o v v g r a d b e n e m ma­t e r i a l u i n dena r ju . S i c e r pa bo t r eba v B e l i k r a j i n i v p r i h o d n j i h l e t ih o b n o v i t i i e pet o s n o v n i h šo l . S o l i v D r a g a t u š u i n n. i V i n i c i s ta b i l i m e d vo jno s k o r a j p o p o l n o m a po ru ­š e n i i n i m a j o sedaj pouk v p r i v a t n i h h i i a h . k a r s l abo v p l i v a na vzgo jo o t rok .

O k r a j n i l j u d s k i odbor Č r n o m e l j je potre­ben k r e d i t za obnovo* &a\ v znesku 8 i . n ^ 0 ' udu i\ i • • i i ' ca uuiiv; « w »"» m i l i j o n a d i n a r j e v že o d o b r i l

MLADINA IZ OTOVCA IN SEL JE P02IVILA SVOJE DELO

D o l g o že n i b i l o o m l a d i n i z O t o v c a i n Se l n i č e s a r s l i š a t i , p r e d mesecem d n i pa je m l a d i n a p o n o v n o i z v o l i l a svo j odbor . — V p o č a s t i t e v 27. a p r i l a j e m l a d i n a po l eg pro­g r a m a , k i so gn p r i r e d i l i p i o n i r j i , u p r i z o r i l a p rede lano k o m e d i j o » V r a ž e « , k i n a sniešfin n a č i n b i č a v e r o v a n j e v n a d n a r a v n e s i l e i n p raznove r j e s p l o h . I g r a l o i so se p o t r u d i l i , da so dobro p o d a l i svoje v l o g e , n a j b o l j š a pa sta b i l a J e r m a n o v J a n e z l n Š u h o r e p č e v « V i k a , p a t u d i d r u g i niao dos t i z aos t a j a l i za n j i m a . V m a j u bodo m l a d i n c i i n m l a d i n k e p r i r e d i j i i z l e t v Pos ton j sko j a m o i n tako s p o z n a l i lepote na te d o m o v i n e . N j i h o v e m u i z l e tu na j h i s l e d i l i t u d i d r u g i belo k r a n j s k i m l a d i n s k i a k t i v i t -a

m e š k e g a o k r a j a . O k u p a t o r pa j e l e t a 1943 p o ž g a l g a s i l s k i d o m , p r i č e m e r j e z g o r e l o t u d i vse gas i l no o r o d j e . D r u š t v o j e os ta lo b rez p r e m o ž e n j a .

T a k o j po o s v o b o d i t v i so č l a n i d r u š t v a p r i č e l i z b i r a t i p r i s p e v k e , da so s i vsaj z a p r v o s i l o n a b a v i l i p o t r e b n o g a s i l s k o o p r e m o . S k l e n i l i so. da bodo z g r a d i l i n o v v e č j i g a ­s i l n i d o m , v k a t e r e m bo t u d i p ros to r z a p r i r e d i t v e . P r i t em j i m j e p o m a g a l a t u d i l j u d s k a ob las t , k i j i m Je p o d a r i l a m o t o r n o b r i z g a l n o l n 200 m c e v i , k a r j e v r e d n o 600.000 d i n a r j e v .

Z j u t r a j ob 5. u r i Je b i l a b u d n i c a , p o p o l ­d n e ob 15. u r i pa Je g a s i l s k a č e t a n a k r a j u , k j e r Je s ta l p r e j š n j i g a s i l s k i d o m , p r i č a k a l a z a s t o p n i k a o k r a j a , k a t e r e m u Je p r e d s e d n i k p o d a l r apor t . P o v o r k a j e k r e n i l a n a s l a v ­n o s t n i p ros to r , k j e r j e p r e d s e d n i k J o ž e G o r -š e p o z d r a v i l goste t e r se s p o m n i l p a d l i h b o r c e v i n u s t r e l j e n i h č l a n o v d r u š t v a , k a t e r i h s p o m i n so p o č a s t i l i z e n o m i n u t n i m m o l k o m . G o v o r i l a s ta š e č l a n a g a s i l s k e z v e z e N o v o mes to t ov . M i š i g o j i n M i r t l č . k i j e p o k l o n i l č l a n o m s p o m i n s k e z n a č k e za 10- i n 20-letno u d e j s t v o v a n j e p r i g a s i l s t v u . Z a s t o p n i k r e ­p u b l i š k e gas i l ske z v e z e tov . B u r g e r J i m j e s p o r o č i l vese lo vest, d a J i m j e b r i z g a l n a s c e v m i podar j ena b r e z p l a č n o , č e s a r so se v s i ze lo r a z v e s e l i l i . S t e m d a r i l o m s i bo d r u š t v o p rece j p o m a g a l o l n b o l a h k o š e h i t r e j e z g r a d i l o svo j d o m , z a k a t e r e g a i m a z b r a n ž e ves m a t e r i a . r a z e n c e m e n t a . S p r o s t o ­v o l j n i m d e l o m i n p r i s p e v k i bodo l a h k o p o ­s t a v i l i d o m š e to le to , z l a s t i č e bodo t e sa r j i o p r a v i l i v sa t e sa r ska d e l a b r e z p l a č n o .

D . G .

S ČEM V SMIHELU NISO ZADOVOLJNI

I z S m l h e l a p r i N o v e m m e s t u s m o d o b i l i d o p i s , v k a t e r e m se d o p i s n i k p r i t o ž u j e č e z o d b o r t e l e snovzgo jnega d r u š t v a » P a r t i z a n « . P r a v i , d a se o t r i n l n g i h z a o d b o j k o i t d . go­v o r i o d u š e s a do u š e s a , m a n j k a pa p r i p r a v ­l j e n o s t i za p o v e z a v o z v so m l a d i n o i n o d r a s ­l i m i , k i naj b i o k r e p i l i f t z k u l t u r n e v r s t e v S m i h e l u . D o p i s n i k se p r i t o ž u j e t u d i č e z o r g a n i z a t o r j e p lesa , k i naj b i b i l 11. m a j a v d v o r a n i v S m i h e l u . L j u d j e i z N o v e g a m e ­sta l n o k o l i c e so p r i š l i n a p les — tega p a n i b i l o . P a č pa so se o r g a n i z a t o r j i o z i r o m a v o d i l n i č l a n i z a b a v a l i z b a l i n a n j e m , n a m e s t o d a b | p r a v o č a s n o o d p o v e d a l i z a b a v o . M l a ­d i n a v S m i h e l u že l i , t a k o z a k l j u č u j e d o p i s ­n i k , d a b i o d b o r d r u š t v a p r e m i s l i l to s t v a r i n s tanje i z b o l j š a l . ( Z d i se n a m , da b i S m i h e l l a h k o p o k a z a l k a j v e č n a k u l t u r n o - p r o s v e t -n e m i n f i z k u l t u r n e m P o d r o č j u — za to v a ­b i m o S m l h e l č a n e , da se š e o g l a s i j o v n a š e m l i s t u ! )

IZ OTOČCA PRI KRKI P r e d k r a t k i m s m o Ime l i o b č n i z b o r Z v e z e

b o r c e v , n a k a t e r e m smo i z v o l i l i o b č i n s k i o d b o r i n z d r u ž i l i č l a n s t v o i z k r a j e v , k i p r i ­p a d a j o po z d r u ž i t v i K L O n a š i o b č i n i .

K e r s m o dos le j vedno s k l i c e v a l i s e s t anke v c e n t r u , s m o se d o g o v o r i l i , d a i z v e d e m o o b č n i z b o r Z v e z e bo rcev v G r č e v j u , saj j e p r a v z a p r a v tan> k r a j p a r t i z a n s t v a . Z a m i s e l Je b i l a d o b r a , saj j e b i l a p r a v o d t a m n a j ­v e č j a u d e l e ž b a .

R e f e r a t Je p o d a l d o m a č i n t ov . J a n e z Z a -r a b e c , b o r e c i z le ta 1942. O b n o v i l i s m o spo ­m i n e n a d o ž i v e t j a v č a s u v o j n e . R a z p r a v l j a l i s m o o d e l u p r o t i l j u d s k e g a k l e r a , k i Je n a ­s t o p i l z n e v e r j e t n o podlos t jo , k a r Je p o n o v n i d o k a z p roces p r o t i ž u p n i k u S m o l i č u i z S t o p i č . i

G o v o r i l j e t u d i p r e d s e d n i k Z B tov . S t a n e M e d v e d , k i Je p o u d a r i l n e k a j o s n o v n i h n a l o g p r i d e l u o r g a n i z a c i j e . V p o r o č i l u s e k r e t a r k e pa Je b i l a p o u d a r j e n a p r e m a j h n a p o v e z a v a m e d o s t a l i m i m n o ž i č n i m i o r g a n i z a c i j a m i i n s a m i m č l a n s t v o m . G l e d a t i m o r a m o n a to, d a v n a š e o r g a n i z a c i j e p r i t e g n e m o č i m v e č l j u d s t v a .

V O t o č c u p r i K r k i i m a m o t u d i n o v o i z v o ­l j e n i o b č i n s k i o d b o r i n u p a m o , d a bo res d e l a v e n , saj so v n j e m s a m i n a j b o l j š i l j ud j e . V n p v e m o b č i n s k e m o d b o r u j e t u d i n e k a j l j u d i , k i so č l a n i K D Z O t o č e c i n T r š k a go ra , t a k o d a bo v b o d o č e m o g o č a b o l j š a p o v e z a v a m e d z a d r u g a m i l n l j u d s k o o b l a s t j o . M . G .

N a K o č e v s k e m so se ž e z a č e l i p r i p r a v l j a t i n a b o r b o za u n i č e n j e k o l o r a d s k e g a h r o š č a . V k r a j i h , k» so b i l i o k u ž e n i po h r o š č u , t. J . v K o č e v j u , M o z l j u , L o š k e m po­t o k u , D o b r e m p o l j u In V e l . L a š č a h so ž e z a ­c e l i š p r e g l e d o m k r o m p i r i š č . V n e k a t e r i h k r a j i h i m a j o p r e g l e d d v a k r a t t e d e n s k o , d r u ­gje p a d v a k r a t n a mesec . P r i d o s e d a n j i h p re ­g l e d i h h r o š č a š e n i so o d k r i l i - D a bo p r e g l e d o ­v a n j e k r o m p i r i š č res t e m e l j i t o i n o b d o l o č e ­n i h d n e h , Je p r i O k r a j n e m l j u d s k e m o d b o r u p o s t a v l j e n t r i č l a n s k i o k r a j n i š t a h . T a bo n a d z o r o v a l d e l o p r i p r e g l e d o v a n j u k r o m p i ­r i š č . T u d i p r i o b č i n s k i h o d b o r i h so i z z a ­s t o p n i k o v p o s a m e z n i h v a s i že pos t av l j ene k o ­m i s i j e , k i b o d o v o d i l e i n n a d z o r o v a l e d e l o p r i u n i č e v a n j u k o l o r a d s k e g a h r o š č a . T u d i s k e m i č n i m i p r i p o m o č k i z a u n i č e v a n j e h r o š č a so se ž e p r e s k r b e l i . P r i O k r a j n i z v e z i k m e ­t i j s k i h z a d r u g i n M e s t n e m l j u d s k e m o d b o r u o b č i n e K o č e v j e s ta o s n o v a n i dve e k i p i , k i i m a t a na r a z p o l a g o d o v o l j k e m i č n i h a p a ­r a t o v .

L j u d s k a u n i v e r z a v K o č e v j u je Ime la v l e t o š n j i s e z o n i d e v e t u s p e l i h p r e d a ­v a n j , k a t e r i h se Je u d e l e ž i l o o k r o g 2500 p r e ­b i v a l c e v mes t a i n o k o l i c e . P r e d a v a n j a so b i l a pes t r a In z a n l m v l a . P r e d a v a t e l j i so g o v o r i l i n a j v e č o k m e t i j s t v u , o p o l i t i č n i h v p r a š a n j i h , z a n i m i v o s t i l z t e h n i k e i t d . L j u d s k a u n i v e r z a v K o č e v j u bo l e t o š n j e sezono d e l a z a k l j u ­č i l a ob k o n c u m a j a .

R u d a r j i r u d n i k a K o č e v j e so o n o v e m t a r i f n e m p r a v i l n i k u r a z p r a v l j a l i ž e na r a z n i h s e s t a n k i h . P o t e m e l j i t e m p r e t r e ­san ju i n n e k a t e r i h d o p o l n i t v a h p r v o t n e g a o s n u t k a je d e l a v s k i sve t , k i Je zaseda l p r e d k r a t k i m , p o t r d i l n o v i t a r i f n i p r a v i l n i k . R a z ­m e r j e p l a č po s e d a n j e m p r a v i l n i k u bo 1:4.

R u d n i k K o č e v j e p r i n a š a s k u p n o s t i p r e c e j ­š n j e d o h o d k e . V s k u p n o a k u m u l a c i j o p r i s p e ­v a 70 o d s t o t k o v d o h o d k o v od p r o i z v o d n j e , z a a m o r t i z a c i j o 6 o d s t o t k o v , o s t a lo p a g re z a m a t e r i a l n e po t rebe r u d n i k a i n v s k l a d p l a č za d e l a v c e i n n a m e š č e n c e .

P r e d k r a t k i m je v K o č e v s k e m R o g u d i v j a l h u d v i h a r , k i Je v n e k a j m i n u t a h p o p o l ­n o m a u n i č i l 60 do 70 h e k t a r o v s t r n j e n e g a g o z d a . V i h a r je b i l t a k o s i l e n , d a Je p u l i l d r e v e s a Iz z e m l j e k o t p e r e s c a te r j i h d v i g a l In n o s i l po z r a k u 10 do 15 m e t r o v v i s o k o . S k o d a Je o g r o m n a . P o p r v i o c e n i s t r o k o v n e k o m i s i j e pod v o d s t v o m i n g . V i r n i k a , d i r e k ­t o r j a gozdne d i r e k c i j e R i b n i c e , Je b i l o ugo­t o v l j e n o , d a Je u n i č e n e g a 5 do 6 t i s o č k u ­b i č n i h m e t r o v l e sa , p r i č e m e r p a nI u p o š t e ­v a n m l a d i z a r o d , k i j e t u d i ves u n i č e n .

G o z d n a d i r e k c i j a K o č e v j e Je Je u k r e n i l a vse p o t r e b n o , d a p o d r t o d r e v j e č i m p r e j s p r a v i Iz g o z d a l n t a k o p r e p r e č i , d a se v n J e m ne b i z a r e d i l g o z d n i m r č e s .

O B V E S T I L O Z današnjim dnem izvršujemo tudi parno ondulacijo z najno­

vejšim aparatom FRIZERSKI SALON

ADAM — NOVO MESTO

PRVENSTVENE T E K M E V ODBOJKI N o v o m e š k i š p o r t n i k i so i m e l i z a d n j o so­

boto i n n e d e l j o p r i l i k o p r i s o t v o v a t i š t i r i m z a n i m i v i m t e k m a m v o d b o j k i . K l j u b t e m u , d a so b i l i n a s p r o t n i k i n a j b o l j š i i g r a l c i o d ­b o j k e v S l o v e n i j i , b i l a h k o n a š i I g r a l c i , a k o b i i m e l i v e č k o n d i c i j e , u s p e š n o k o n č a l i m a r ­s i k a t e r i set.

P r v a t e k m a v soboto Je b i l a t e k m a m o ­ških . i g r a l c e v B r a n i k a l z M a r i b o r a i n i g r a l ­c e v T V D P a r t i z a n N o v o mes to , k i se j e k o n ­čala z r e z u l t a t o m 3:1 za goste (6:15. 15:3. 15:12, 15:10). K a k o r v i d i m o , so n a š i i g r a l c i d o b r o z a i g r a l i v p r v e m se tu , ki se Je t u d i k o n č a l z zmago. N a t o pa so v i d n o p o p u s t i l i . T a p o j a v s r e č a m o s k o r a j v e d n o p r i naših i g r a l c i h . V i d i se, d a Jim m a n j k a k o n d i c i j a , dobili pa Jo bodo a k o b o d o t r e n i r a l i t r i do š t i r i k r a t na t eden , n e pa d v a k r a t v . T r e n i n g ne obs to j i lz samega i g r a n j a a m p a k i z r a z n i h vo j in d o p o l n i l n i h š p o r t o v . S a m o t a k o b o m o d v i g n i l i našo odbojko!

T u d i ž e n s k a v r s t a Je b i l a p r e m a g a n a c d M a r i b o r č a n k z r e z u l t a t o m 3:0 (15:12, 15:12, 15:5). N a š e i g r a l k e so d o b r o z a č e l e , so pa z a r a d i p o m a n j k a n j a k o n d i c i j e k a j k m a l u p o ­p u s t i l e . S a m o s p o ž r t v o v a l n o s t j o se ne d o s e ž e v e l i k o . O d l i k o v a l a se Je K n a f l j i č e v a z d o b r i ­m i u d a r c i . S e v e d a m o š t v o z eno s a m o t o l -k a č i c o ne m o r e u s p e š n o i g r a t i z m o š t v o m , k j e r s ta d v e a l i t r i t o l k a č i c e .

V n e d e l j o so igrali m o š k i : 2 e l e z n t č a r L j u b l j a n a : P a r t i z a n N o v o mes to 3:2 (10:15, 14:16, 15:11, 15:7, 15:8). N a s p r o t n i k j e p o k a z a l o d l i č n o i g r o .

N a t o so i g r a l e ž e n s k e ; z m a g a l e so s i g u r n o L j u b l j a n č a n k e z r e z u l t a t o m 3:0 (15:0, 15:8, 15:0). L j u b l j a n č a n k e so i m e l e v s v o j i h v r ­s tah n e k a j o d l i č n i h i g r a l k , k i so se i z k a z a l e z o d l i č n i m i u d a r c i .

V s e š t i r i t e k m e j e d o b r o s o d i l t ov . R o m i h .

TDV PARTIZAN NOVO MESTO : ODRED (LJUBLJANA) 2 : 2 (2:1)

G l e d a l c i n o g o m e t a so i m e l i p r i l i k o v n e d e ­l j o p r i s o s t v o v a t i z a n i m i v i p r v e n s t v e n i n o g o ­m e t n i t e k m i . N a ž a l o s t se j e t e k m a m o r a l a v r š i t i d o p o l d n e I s t o č a s n o s p r v e n s t v e n i m i t e k m a m i v o d b o j k i . V L j u b l j a n i nas n i s o h o ­t e l i u s l i š a t i , d a b i t e k m o p r e s t a v i l i n a p o ­p o l d n e . M o š t v i s ta b i l i t e h n i č n o e n a k o d o ­b r i , n a š e m u p a m a n j k a b o r b e n o s t l n u s p e š ­n i h s t r e l o v n a g o l . P r i n a š i h s t a d o b r o z a ­i g r a l a J e s i h l n R o l i h .

NASl MLADI TELOVADCI NE SPIJO

D o l g o je že od z a d n j e t e l o v a d n e akade­m i j e in N o v o m e š č a n i «o v e r j e t n o že poza­b i l i na z a n i m i v e t o č k e m l a d i h t e l o v a d c e v . T o d a m l a d i n c i t u d i sedaj m a r l j i v o v a d i j o in pod v o d s t v o m p ro f . S a m c a i z p o p o l n j u j e j o svoje z n a n j e i n sp re tnos t .

Zadnjič S M O s l u č a j n o s t o p i l v osnovno­šolsko telovadnico, R n v n o pTav sem p r i š e l . K a k i h dva j se t f a n t o v se jo n a p o v e l j e po­

s t a v i l o v v r s t o i n m i r n o č a k a l o . N a t o so p r i č e l i z l a h k o a t l e t i k o . N e k a j k r o s o v t e k a p o t e l o v a d n i c i , po tem p a so se u v r s t i l i v č e t v e r o r e d e i n p r i č e l i z o b l i k o v a l n i m i v a ­j a m i s š v e d s k o t e l o v a d b o . Cudi'1 s e m se m l a d i n c e m , k i so i z v a j a l i v a j « ze lo m a r ­l j i v o . Z a v e d a j o se, d a so p ros te v a j « o snov­na, š o l a f i z k u l t u r e . Seve<ia P a vseeno t e ž k o č a k a j o i p r a v e t e l o v a d b e « , k a k o r s a m i p r a ­v i j o , to j e te lesne v z g o j e , k i p r i d e n a v r s t o J d r u g i p o l o v i o i v a d b e . K o n č n o se j i h t o v . S a meo u s m i l i :

»V d v e v r s t i z b o r ! « F a n t j e se p o s t a v i j o » m i r n o « . N a g n j e n i so

n e k o l i k o n a p r e j , p r s a v e n . g l a v o p o k o n c i , p o t « s k u p a j . . .

» N a desno! N a p r e j m a r š ! « I n ž e s t o j i v r s t a pod krosr i . T o v . S a m e c

j i m p o k a ž e ka j hodo d e l a l i . N a j p r e j posa­m e z n e de ta j l e , na to p a ce lo tno v a j e . T a k o j e n a p r i m e r za s a l t o n a p r e j s k r o g o v t r o b a z n a t i prece j o b v l a d a t i te lo. p r i č e m e r se n a j b o l j i z k a ž e j o m a n j š i .

I z p r e m i š l j e v a n j « , m e j e z b u d i l vese l s m « h . C e l a v r s t a s « j e s m e j a l a . S e v e d a . S t a n k o je o d l e t e l g k r o g o v . P a d e l j e s ioe r n a b l a z i n o , a sapo m u j e vseeno z a p r l o . S p r v a so se v s i p r e s t r a š i l i , k o p a a* je S t a n k o s a m k m a l u z a č e l s m e j a t i , j e o e l a v r s t a I z b r u h n i l a v p r i s r č e n s m e h . T a k o po­teka jo med r e s n i m d e l o m i n h u m o r j e m te­l o v a d n e u r e naAih m l a d i n c e v . K o so kon­č a l i n a k r o g i h , so p r i č e l i s p r e v a l i nap re j i n naza j , z m e d v e d k o m . s a l M z o d s k o č n e deske , e k r č k a m i n a k o n j u i t d . D o b r i t e l o . v a d c i so s k o r a j v s i , n a j b o l j š i p a so na j ­m l a j š i . T a k o se l a h k o p o s t a v i j o M a t i č e k i n S t a n k o s p a r t e r n o t e lovadbo , B o š t j a n » te­l o v a d b o n a o r o d j u n a s p l o š n o , R u s t j a n a b r a d l j i , K o r d e ž z l a h k o a t l e t i k o i t d . '

Z a z a k l j u č e k p a i m a j o i e i g r e , o d kate­r i h j i h n a j b o l j vese l i i g r a s c o p a t o Z d r a v s m e h . p r a v i j o , j « d o b e r z a p r e b a v o . . . O d t e l o v a d b e g r e d o v s i v e s e l i i n z a d o v o l j n i .

T o l i k o za danes , d a n « bodo N o v o m e š č a -m m i s l i l i , d a m l a d i t e l o v a d c i spdjo. k a k o r so p r e d p r i h o d o m tov . S a m c a , k i j e n a š e m l a d i n c e d v i g n i l n a z a d o v o l j i v o v i i i n o . Se v e d a so š e t e ž a v e v p o m a n j k a n j u o r o d j a i n

. t o d a "-Pamo, d a « e bo v o d s t v o » P A R ­T I Z A N A « z a v z e l o t u d i z a t o i n o m o g o č i l o r a z m a h t e l o v a d b e v p o t r e b n o m n o ž i č n o s t .

M. M. AVTOMOTO DRUŠTVO

PRIPRAVLJA PRESENEČENJE N o v o m e š k o A v t o m o t o d r u š t v o p r i p r a v l j a

z a n e d e l j o 1. J u n i j a v e l i k o p r e s e n e č e e n j e m o t o r i s t o m i n a v t o m o b i l i s t o m D o l e n j s k e -ta jno p a r t i z a n s k o k u r i r s k o v o ž n j o , k i bo p o t e k a l a n e k j e n a o b m o č j u A v t o m o t o d r u š t e v d o l e n j s k e g a s e k t o r j a : m o r d a po t r e b a n j s k e m , č r n o m a l j s k e m , s t i č e n s k e m . ' n o v o m e š k e m a l ! p a d o b r e p o l j s k e m p o d r o č j u , k d o ve? K a j v e č o t e m bos te i z v e d e l i v p r i h o d n j i š t e v i l k i D o l e n j s k e g a l i s t a , š e v e č p a n a d a n same p r i r e d i t v e ! M o t o r i s t i — usposob i t e s v o j a v o ­z i l a p r a v o č a s n o I

Izpred sodišča »Dobavitelj« Jenič in »prevzemalec« Gašperšič za zapahi

M l a d j e š e S t a n k o J e n l Č l z I r c e v a s i p r i N o v e m m e s t u . K o m a j 19 le t i m a . J e n e z a ­k o n s k i s i n , b r e z v z g o j e l n p r a v e z a p o s l i t v e . T o i n pa s l a b a d r u ž b a ga Je s p r a v i l a p r e d s o d i š č e , k j e r se Je z a g o v a r j a l z a n a j m a n j dese t t a t v i n i n d r u g i h p r e k r š k o v . Z n J i m v r e d s ta sede la p r e d s o d n i k i » o k r o ž n e g a so ­d i š č a t u d i J o ž e G a š p e r š i č , m i z a r l z I r c e v a s i , i n R u d o l f M a t o h . O b a , p o s e b n o pa

Naravno gibanic prebivalstva OKRAJ KOČEVJE

V m e s e c u a p r i l u se je r o d i l o v k o č e v s k e m o k r a j u 47 o t r o k , o d teh 24 d e č k o v i n 23 d e ­k l i c . U m r l o Je 22 oseb, o d t e h 13 m o š k i h l n P ž e n a k , p o r o k Je b i l o 15.

P o r o č i l i so se : G o s t i l n i č a r B u t i n a J o ž e l z A J b e l j n a i n p o l j e d e l k a 2 a g a r M i l e n a Iz B a ­n je l o k e . K o v a č J o r h J o ž e iz S a l k e v a s i l n r u d n i š k a d e l a v k a V u č k o M a r i j a i z S a l k e vaa l . G o z d n i d e l a v e c R o z m a n D r a g o i z K o -p r i v n l k a . N a m e š č e n e c Z a j e A n t o n i z B o r o v ­ca i n n a m e š č e n k a K o z i n a F r a n č i š k a l z K o ­č e v j a . P o l j e d e l e c T u r k o v i č D r a g o i z M o z l j a Jn p o l j e d e l k a P i n t a r M a r i j a i z M o z l j a . P l e s n i U č i t e l j S m l d Ignac l z K o č e v j a i n P o j e . r o j . U l e , M a r i j a , n a m e š č e n k a i z K o č e v j a . E l e k -t r o m o n t e r V l d r i h S t a n i s l a v Iz K o č e v j a i n p o l j e d e l k a S e l j a n A n a iz N o v i h s e l . N a m e ­š č e n e c K u z m a I v a n l z R a j n d o l a l n p o l j e d e l ­k a L u l i k A n a Iz R a j n d o l a . K m e t o v a l e c O ž u -ra J o s i p l z D e l n i c l n k m e t o v a l k a C o p M a ­r i j a i z R i b j e k a . K m e t o v a l e c K l u n A n t o n i z B u k o v i c e l n k m e t o v a l k a O s v a l d N e ž a l z J u r -j e v i c e . D e l a v e c P e r o S a R u d o l f iz Ž i r o v n i c e i n n a m e š č e n k a A r k o D r a g i c a i z 2 l r o v n 1 c e . P o l j e d e l e c P e t r l č M a t i j a Iz S o d r a ž l c e i n p o ­l j e d e l k a P a k i ž M a j d a i z S o d r a ž i c e . N a m e š č e ­nec V o v k F r a n c l z N o v e g a mes t a i n K r a n j c -K r i š k a V e r a . f r i z e r k a i z V e l i k i h L a š č . Č e v ­l j a r H o č e v a r A v g u s t l z P o n i k e v i n š i v i l j a L e n a r č i č A n a i z P o n i k e v ,

U m r l i so : K m e t o v a l e c N a g l i c F r a n c l z S l o v . B r l g e , s ta r 70 let. G o s p o d i n j a K n a v s r o j . M t k l i č M a r i j a i z K o č e v j a , s t a r a 79 let . O t r o k T o m e F r a n c i z Z e l j n , s t a r 1 le to . P r e v ž i t k a r i c a K n a v s ro j . T u r k I v a n a i z H r i ­b a , s t a ra 69 let . G o s p o d i n j a M i k l i č A n a i z D r a g e , s t a ra 77 l ea . K m e t o v a l k a P o j e M a ­r i j a i z L a z c a , s t a ra 60 let. G o s p o d i n j a R u d e ž O l g a Iz R i b n i c e , s t a r a 77 let . Delavec* K r a m -pe l j Ignad lz R i b n i c e s ta r 49 let . O t r o k L e ­sar F r a n c i z G o r e n j e v a s i . s ta r 3 mesece . K m e t o v a l e c P e t e k J a n e z i z O t a v l c . s ta r 77 let . P r e v ž i t k a r i c a P r i j a t e l j K a t a r i n a i z S o ­d r a ž i c e , s t a ra 83 let . P r e v ž i t k a r L o v š i n J a ­nez l z B r e ž , s ta r 909 let. K m e t o v a l e c Š t r u ­k e l j J o s i p i z V e l i k i h L a š č , s ta r 82 let . K m e ­t o v a l e c H o č e v a r J o ž e z R o b a , s ta r 92 let K m e t o v a l e c S k e r l J A l o j z i j z R o b a , s ta r 83 let . K m e t o v a l e c R i g l e r F r a n c l z S v . G r e g o r j a , s ta r 20 let . N a m e š č e n e c A n d o l j š c k S t a n i s l a v iz V e l i k i h P o l l a n . s tar 38 let . K m e t o v a l k a P r i j a t e l j A n a i z V e l i k i h L a š č . s t a ra 45 let . K m e t o v a l k a H r e n F r a n č i š k a iz K o m p o l J , s t a r a 74 le t K m e t o v a l e c G r a n d o v e c J a n e z i z V i d m a , s tar 66 le t . K m e t o v a l k a M l a k a r J e r a

i z V i d m a , s ta ra 81 let . K m e t o v a l e c N o v a k J a n e z l z V i d m a , s ta r 82 let .

OKRAJ ČRNOMELJ V m e s e c u a p r i l u se Je r o d i l o 27 o t r o k o d

tega 21 d e č k o v i n 6 d e k l i c . U m r l o j e 20 oseb. m o š k i h 10 i n ž e n s k 10, p o r o k p a Je b i l o 11.

U m r l i so : M u l l e r I v a n , poses tn ik l z Č r ­n o m l j a , s ta r 79 let . J a k š a r o j . K o t n i k M a r i j a , poses tn ica l z D o b l i č , s t a r a 53 let . T e l a t k o M a r j a n , d i j a k i z D o b l i č s ta r 11 let . S t a r A l o j z i j , p o l j e d e l e c i z D o b l i č , s ta r 77 le t . D r . P e r h a v e c M i l a n , den t i s t lz L o k e , s t a r 56 le t . M l h e l č i č K a t a r i n a , p o l j e d e l k a i z P e t r o v e v a ­s i , s t a r a 86 let . G r a h e k J o ž e f , p o l j e d e l e c l z P e t r o v e v a s i , s t a r 69 let. L i p o v e c r o j . K r a -š o v e c A n t o n i j a , p o l j e d e e l s k a d e l a v k a l z T a l č -Jcga v r h a , s t a ra 56 le t . V a j d a K a t a r i n a , p o ­l j e d e l k a l z R o s a l n i c , s t a ra 71 let . M a t e k o v i č S l a v k o , o t r o k i z R a d o v i c e s ta r 4 mesece . V o v k r o j . R e z e k K a t a r i n a , k m e t o v a l k a i z R a d o v i c e s t a r a 70 let . S t a j d o h a r r o j . S p a č l č Z o r a , p o l j e d e l k a i z S t a r e g a t r g a . s t a ra 53 let . M i h e l č i č I v a n , E l e k t r o t e h n i k l z P r e d g r a đ a , s ta r 26 let . P l u t M a r t i n , p o s e t n i k i z S e m i č a , s ta r 55 let . S t u k e l j r o j . S e v e r M a r j e t a , u ž t t -k a r l c a i z S e m i č a , s t a r a 86 le t . B a d o v l n a c J a n k o , k m e t o v a l e c iz S u h o r j a , s ta r 86 let . R u s M a r g a r e t a , p o l j e d e l k a i z S u h o r j a s t a ra 85 let . K o š i r r o j . T e ž a k , g o s p o d i n j a i z S u ­h o r j a , s ta ra 64 le t . J a k e t i č r o j . V r a n e š i č M a ­r i j a , u ž i k a r i c a i z V i n i c e , s t a r a 84 let . T k a l č i č I v a n , po l j ede l ec i z D r a g a t u š a , s t a r 73. le t .

P o r o č i l i so se: P e č a v e r A l o j z i j , s i n posest­n i k a i z R o d l n i n S i m o n č i č M a r i j a , h č i po ­s e s t n i k a l z S t r a ž n j e g a v r h a . P a n j a n A n t o n , s in p o s e s t n i k a i z Č u d n e g a se la l n v d . 2 u g e l j ro j . M a t k o v i č A n a , p o s e t n i c a l z D o b r a v l c . V r š č a j M a r j a n , s t r o l n i k l j u č a v n i č a r i z S t r a ž ­n jega v r h a i n D a j č m a n M a r i j a , č l a n . K D Z , i z S t r a ž n j e g a v r h a . S t e i n e r I v a n , m e h a n i k i z C e l o v c a l n P r l m e c A l o j z i j a , t o v a r n i š k a de ­l a v k a i z Č r n o m l j a . M r a t a D r a g o , o f i c i r . T L A i z K r n j e u š a (BIH) i n C a u s I v a n a , p o l j e d e l k a i z C a z m a ( H r v a t s k a ) . S t i p a n i č J a n e z , s t o p n i -č a r i z G r a r i a c a i n v d o v a V e r v o š č a r r o j . K l e -pec K l a r a , b a b i c a i z M e t l i k e . C e m a s F r a n c , p o l j e d e l e c i z Z i l j i n A d l e š i č M a r i j a , p o l j e ­d e l k a i z N o v o s e l . K a p e l e A n t o n , p o l j e d e l e c lz. A d l e š i č i n V e s e l i c K a t a r i n a , h č i p o s e s t n i ­k a Iz A d l e š i č . P a p i č M a r t i n , u s l u ž b e n e c i z P o d z e m l j a i n F i n k M a r i j a , d e l a v k a i z D r a ­g a t u š a . F o r t u n J u r i j , r u d a r Iz D r a g a t u š a i n G o r š e M a r i j a , p o l j e d e l k a i z D r a g a t u š a . L a -m u t A n t o n , k m e t o v a l e c i z D r a g a t u š a i n Ces t ­n i k A n a . p o l j e d e l k a i z D r a g a t u š a .

p r v i . Je z a t a t v i n e J e n i č a p r a v t o l i k o k r i v k o t o n s a m .

J e n i č Je b i l o b t o ž e n , d a Je n a j p r e j u k r a ­d e l n e k j e v S t r a ž i ode jo t e r Jo p r o d a l M a -t o h u z a 300 d i n . Z n e k e g a v o z a p r e d g o s t i l n o V e s e l Je u k r a d e l d v e o d e j i . N a pos ta j i K a n -d l j a j e u k r a d e l d v e d e s k i , k i J u Je p o t e m p r o d a l G a š p e r š i č u za 200 d i n i n k o s t r a č n i c e , k a t e r o Je p r a v t a k o p r o d a l G a š p e r š i č u z a 300 d i n . N e k j e j e u k r a d e l d v a s v e d r a za v r t a n j e ž e l e z a , s e k i r o , p i l o l n d r u g e p r e d ­m e t e t e r n e k a j t eh p r o d a l M a t o h u . V h o t e l u M e t r o p o l Je u k r a d e l p l a š č , v r e d e n 15.000 d i n . P r o d a l ga Je G a š p e r š i č u z a 200 d i n i n p o n o -š e n e g o j z e r i c e , p r e d m e s t n o k a v a r n o Je u k r a d e l ž e n s k o k o l o , v r e d n o 27.000 d i n . i n ga p r o d a l G a š p e r š i č u za 3000 d i n . V d r l j e t u d i v s t a n o v a n j e n e k e g a o f i c i r j a J L A l n m u odnese l s a m o k r e s z n a b o j i . P o n o č i Je v l o m i l v m e s t n o k o v i n a r s k o d e l a v n i c o l n i z n je o d n e s e l 60 k g t e ž k o n a k o v a l o , v r e d n o 80Q0 d i n . T u d i za n a k o v a l o Je n a š e l k u p c a p r i G a š p e r š i č u , k i m u Je o d r i n i l zan j 500 d i n . N a d r z e n n a č i n Je odnese l t u d i r a d i o apara t , v r e d e n 30.000 d i n i z d o m a J L A . S h r a m b o za a p a r a t Je spe t n a š e l p r i s t a r e m z n a n c u G a ­š p e r š i č u . D a Je G a š p e r š i č b i l t u d i p o b u d n i k J e n i č e v i h t a t v i n , se v i d i i z tega , d a ga Je v z e l s sebo j , k o Je še l s a m k r a s t b e t o n s k e c e v i n a g r a d b i š č e » P i o n i r j a « v K a n d l J l , k a ­te re Je r a b i l z a sebe.

S t a n k o J e n i č Je b i l o b s o j e n n a 4 l e t a z a p o r a i n p l a č i l o 2900 d i n m e s t n i k o v i n a r s k i d e l a v n i c i za p o š k o d o v a n i s t ro j l n r a z b i t o o k n o ; J o ž e G a š p e r š i č Je b i l o b s o j e n na eno le to i n Sest m e s e c e v z a p o r a t e r p l a č i l o 1000 d i n a r j e v p o v p r e č n i n e , R u d o l f M a t o h p a na t r i mesece z a p o r a .

OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU«

O B V E S T I L A ~) O S E B N E V E S T I

V E R A . . . C e se v r n e š , TI b o m k u p i l vse k a r b o š ž e l e l a !

J a n e z

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A : O d 23. do 26. m a j a : a v s t r i j s k i f i l m » L j u b e ­

zen n i I g r a č a « . O d 27. do 299. m a j a : I t a l i j a n s k i f i l m »Mlin

na P a d u * . O d 30. m a j a do 2. J u n i j a : a m e r i š k i f i l m :

»Naš l i so se« .

Obdati K U P I M v e č j i , d o b r o o h r a n j e n Čoln n a 2 p a r a

vese l . P o n u d b e z n a v e d b o cene i n n a s l o ­v a pod » D o b r o o h r a n j e n « pos l a t i n a u p r a ­vo » D o l e n j s k e g a l i s t a« v N o v e m mestu*

Stran 5 0 0 1 E N I S K I L I S T Štev. 21.

Tujski promet na Dolenjskem Mnogo se je o tem že razpravljalo in sklepalo tudi v zadnjem času. Portovald hi bi l tedaj naenkrat na novo odkrita dežela in najbrž kot sprehajališče ali na. ravni park bolj cenjen od Ragovega loga, ker je večji, bolj raznolik in od Krke ludi povsod bolj pristopen. Portovald bi moral dobiti tudi primerno naše ime!

Voda ima za vsakogar svoj posebni čar. Žuboreča voda. znak neumornega snovanja narave in nenehnega življenja privablja človeka v svojo bližino. Naj­lepši sprehodi so ob vodah. Novo mesto ima tudi v tem oziru edinstveno priliko. <>b mostu navzdol pod breškimi pečina­mi čez Loko do Bršlinskega potoka ozi­roma do Rršlina bi bilo iskano spreha­jališče, če bi se primerno uredilo.

Vsa sprehajališča bi morala biti opremljena s klopmi, k i naj bodo pritr­jene z betonskimi podstavki. To nare­kujeta izkušnja in previdnost.

KAJ DELAJO KOČEVSKI PIONIRJI VIKTOR PIRNAT

Č e t r t o n a d a l j e v a n j e

K o s t a n j e v l š k t g r a d (v l e tu 1936)

Nekdanje staro purgarsko Novo mesto, ki je dolgo životarilo kot Trnljulčira sredi pragozda, se je pričelo zavidljivo razvijati v industrijsko mesto. Vse dru­gače je zdaj kot je bilo tedaj, ko nam ie ušla Jugočeška v Kranj! Novi rod je podjetnejši. In ker je Novo mesto v novi domovini pod novimi razmerami in živ­ljenjskimi pogoji tudi finančno močnejše, ne bo zanj neizpolnjivih problemov Dvignil se bo prepotrebnj moderni hotel

z restavracijo in kavarno, vstal bo dom za kulturne potrebe vseh vrst. In ko bo do imeli Novomeščani spet pozidano svoje ljubko gnezdeče, prijetnejše in vab-ljivejše kot je bilo, bodo mislili še na mnogo stvari, ki jim bodo mesto olepšale, ga dvignile v očeh kulturnih rojakov in tujcev in jih privabljale v njegovo sre­do. Novo mesto bo tedaj res metropola.

Dolina gradov Pričnimo z Gorjanci! Koči na Malče-

vem krču in na Opatovi gori sta nujna potreba. Prav tako razgledni stolp na košatem Trdinovem vrhu. Poleti bi bilo hvaležno organizirati izlete v Gorjance na košnjo Žužemberških Uskokov. Gor-janski >Cvetni.k< naj bi se zaščitil in

uredil kot narodni park morda v zvezi

I s spomeniki NOB v sot esik i P en d i r j evk i .

Kostanjevica, slovenske Benetke, ljubko otoško meste­ce, ima vse predpo­goje za letovišče. Za vodni šport veljajo pripombe kot za Novo mesto. Tudi na primeren hotel je treba misliti, saj je Kostanjevica ze­lo priljubljen izlet­niški in letoviški kraj na Dolenj­skem. Gorjance bi bilo napraviti do­stopnejše s kočo na Opatovi gori in z dobro maskiran.imi potmi. Tam naoikoli je več zanimivilh pod­

zemeljskih jam. Onstran Žužemberka. Spe­ljati cesto do Kalja. Na pobočju Gorjan­cev v Jablanicj je dom Jurčičevih pred­nikov. Stari cistercijanski samostan z za­nimivo cerkveno arhitekturo je velika kullurno-zgodovinska privlačnost. Urejen toplj vrelec v Dobah bi imel tudi stalne goste.

Sv. Križ bi se lahko okoristil z Ga­dovo pečjo, prav tako kot Brusnice s Češ­njami. Češnjev semenj je zelo koristna iznajdba! Od Sv. Križa pa ni več daleč do BušeŠkih toplic, ki jih je že pred sto leti uredili njihov tedanji lastnik grof A. A. Auersperg. pesnik Anastazij Grun, učenec Franceta Prešerna. Od tam pa spet ni več daleč na uskoško Stojrlrago vrh skrajnega vzhodnega obronka Gor­jancev. Za podjetne ljudi krasne kombi­nacije!

V V S A K O HIŠO

I DOLENJSKI UST! |

G r a d T o l s t i v r h

PO PIONIRSKEM PRAZNIKU »POZDRAV POMLADI«:

V k o č e v s k e m o k r a j u de lu je t r idese t p l o n l r s k l h odredov, v k a t e r e je v k l j u č e n i h 2516 p i o n i r j e v , n e k a j o t rok p a je se i z v e n o r g a ­n i z a c i j e i n n iso n i k j e r v k l j u č e n i . U p a m o , pa d a homo do 25. muja pritegnili t ud i te.

N a š i p i o n i r j i so p r a v d e l a v n i z l a s t i na k u l t u r n o - p r o s v e t n e i n p o d r o č j u . Dos le j so n a • t o p i l i že n a v s e h p r i r e d i t v a h , po vaseh pu o b i č a j n o p r i p r a v i j o za d r ž a v n e p r a z n i k e t u d i samos to jne p r i r e d i t v e . De lo med p i o n i r j i je pos ta lo š e b o l j r a z g i b a n o tedaj , ko so pio­n i r j i o d r e d a K o č e v j e n a p o v e d a l i n a č a s t r o j s tnega dne m a r š a l a T i t a t e k m o v a n j e vsem odredom v o k r a j u .

O d r e d »I . V H a č n l k a « v L o S k e m p o t o k u I m a v svo jo o r g a n i z a c i j o v k l j u č e n o p r a v vse p i o n i r j e . T i de la jo v š a h o v s k e m , p l e t a r s k e m , p e v s k e m , d r a m a t s k e m , Š i v i l j ­s k e m In f l z k u l t u r n e m k r o ž k u . K o n e c m a r c a je f l z k u l t u r n l k r o ž e k p r i r e d i l lepo uspelo K i n u č a r s k o t e k m o v a n j e za nas lov p r v a k a od­reda . T e k m o v a n j e je b i l o v dveh s k u p i n a h . In s i ce r za m l a j š e In s t a r e j š e p i o n i r j e . T u d i p i o n i r j i p l c t a r s k e c a k r o ž k a so zelo d e l a v n i . N n p l e t l l so že v e l i k o p r e d p r a ž n i k o v In o p l e t l l s t ek len ice . P r i z b i r a n j u p o m o č i za P r i m o r s k o »o nabrali 2940 d i n .

P l o n l r . f i n a T r a v i , k i Je d a l e « od v e č j i h n a s e l i j , so p r a v t a k o v s i v k l j u č e n i v o r g a n i z a c i j o . N j i h o v od red se Imenuje po p r v e m p a r t i z a n u , k i so ga v i d e l i v s v o j e m l i ra j t i •• .1 !;;<•• odred , V pros tem CHSM M t i p i o n i r j i n a p r a v i l i 360 p r o s t o v o l j n i h de lov­n ih u r p r i v o ž n j i , n a k l a d a n j u In ž a g a n j u d r v . P o z i m i p a so č i s t i l i sneg na cesti T r a ­

v a — P o d p r e s k a . Z a n a š o I n d u s t r i j o so n a b r a l i že precej s t a r e g a ž e l e z a , k o s t i , cun j i t d . U s t a n o v l j e n i h i m a j o pet k r o ž k o v : za r o č n a de la , za p r v o p o m o č , d r a m a t s k i , g o z d a r s k i In b r a l n i k r o ž e k .

N a j v e č p i o n i r j e v je na o s n o v n i š o l i v K o č e v j u . T u d e l u j e t a d v a od reda . P i o ­n i r j i so v k l j u č e n i ko t p o d i n l a d k a r j l p r i » P a r t i z a n u « In p r i g a s i l c i h , o s t a l i pa de la jo v d r n i n a t s k e m , p e v s k e m , l u t k a r s k e m , š a h o v ­s k e m , z g o d o v i n s k e m , š i v i l j s k e m l n mode la r ­s k e m k r o ž k u , š a h i s t i so v š a h o v s k e m t e d n a o d i g r a l i s l m u l t a n k o na 18 deskah . N a j v e č uspehov Imajo p i o n i r j i d r a m a t s k o g a k r o ž k a . Z a 8. marec HO u p r i z o r i l i i g r i co » M a č e h a l n p a s t o r k a «

T u d i v d r u g i h o d r e d i h v o k r a j u p i o n i r j i p r a v p r i d n o de la jo . N e k a t e r i so b i l i z a s v o j « delo n a g r a j e n i o d O k r a j n e g a p i o n i r s k e g a od ­reda. P r e j e l i so g a r n i t u r e š a h a .

N a j b o l j š i v o k r a j u K o č e v j e j e o d r e d » M a j d e £ 1 1 c« v K o č e v s k i R e k i . T a m p i o n i r j e m n n č c l u j e n a j b o l j š i s t a r e š i n s k i svet . k i se ses ta ja redno v s a k i h š t i r i n a j s t -d n i . I n š t r u k t o r j i k r o ž k o v so s a m i s t r o k o v ­n j a k i , k i so u s l u ž b e n c i na d r ž a v n i ekono­m i j i v B o r o v c u , f e p r a v so na s v o j i h s l u ž ­ben ih mes t ih v s i zelo zapos l en i , vseeno ž r t v u j e j o oh nede l jah ves p r o s t i Čas p i o n i r ­j e m , k i j i h p o u č u j e j o v v r t n a r s k e m , sad ja r ­skem, e l e k t r o a m a t e r s k e m . š i v i l j s k e m , m i z a r ­skem, d r a m n t s k e m . p e v s k e m l n f l z k u l t u r n e m k r o ž k u . V e č p i o n i r j e v je v k l j u č e n i h t u d i v s t r e l sko d r u ž i n o .

A . L .

\ Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to ie našel' Nenavadno živahno je pred novo­

meško šolo 10. maja zjutraj. Od vseh strani hite na »zborno mesto* pionirji osnovne šole in nižjih razredov gimna­zije z zastavicami, venci in cvetjem v rokah, zraven tega pa so seveda oboro­ženi s potrebno malico. Ne manjka tudi harmonik, žog, zmajev, letalskih modelov, rezervne obleke za nastope in drugih takih stvari. Danes je nji­hov dan. praznik pomladi.

Kmalu po 8. ur i se zlije skozi me-stvo pisana reka 650 veselih pionirjev, k i pod vodstvom profesorjev in uči­teljev hite v naravo. Veselo plapolajo zastave, mladi izletniki strumno kora­kajo proti Grmu. Skozi prometne ulice imajo vzgojitelji obilo skrbi, da ne pride do kakšne nesreče. Na Grm in dalje skozi Regrčo vas k spomeniku pri Sv. Roku je usmerjena mlada pi­sana množica. Nj im, k i so jim s krvjo in lastnim živl jenjem pribori l i svobo­do in ustvarili poboje za lepše življe­nje, velja prvi ohisk in poklon. P r i spomeniku padlih borcev in talcev že čaka vojaška godba. S cvetjem in ze­lenjem zasujejo pionirji grob borcev, godba igra, vrste se govori zastopnikov množičnih organizacij jn J L A , mladi recitatorji se vrstijo pred spomenikom, pesem mladih grl tiho plava fiad spo­kojno gomilo. Borci, k i jim bo drobna ptičica sporočila, kot je to deklamiral neki pionir, da njihove žr tve niso bile zastonj, bodo slaje počivali v domači z e m l j i . . .

Sedaj pa naprej. Za bogat kul turni spored je pripravljena trata za cerkvi­jo. Šolska disciplina, k i je bila dokaj trdna vso pot. je sedaj popustila. Glad je pri t isnil k tlom' v senco del izlet­nikov in že pridno praznijo torbice.

Kul turn i program je obsežen. Za

poldrugo uro ga je. Vsak razred je ne­kaj pr ipravi l . Na pionirskih sestankih so sami izbrali spored, učitelj i pa so pomagali pri vajah. V krogu na trati se vrste recitatorji: »Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to je naše, uživajmo in učimo se!« tako zveni iz vseh grl , »in ne pozabimo na tiste, ki so nam to priboril i«.

Slede simbolične slike, kolo, balet mlade pionirke, nastop narodnih noš

pri plesu in še veliko drugih stvari Vsak razred vsaj eno točko in razre­dov je veliko. Vzgojitelj i pomagajo, vojaška godba sodeluje, da je res pr i ­jetno. Smeh, vrisk, petje in godba so privabil i še cicibane iz Smihela in Re-grče vasi. Mnogo smisla za kul turni nastop so pokazali pionir j i .

Tako so novomeški pionirj i prazno­val i letošnji praznik »Pozdrav po­mladi«.

Praznik pomladi v Št Jerneju M l a d i n a o s n o v n e š o l e i n g i m n a z i j e Je

10 m a j a p o h i t e l a v b l i ž n j e l n d a l j n e k r a j e . O b a č e t r t a r a z r e d a s ta o b i s k a l a Š m a r j e š k e t o p l i c e , k j e r so se k o p a l i t e r s i o g l e d a l i o k o l i c o O t o č c a i n St . P e t r a . V O t o č c u so se s e z n a n i l i z ž i v l j e n j e m v f e v d a l n e m srednje­v e š k e m g r a d u , z l e č a m i i t d . , pa t u d i z do-

i g o d k i l z č a s a N O B . V Š m a r j e š k i h t o p l i c a h so m i m o g r e d e o b r a v n a v a l i v a ž n o s t t u j skega p r o m e t a , k i je za n a š e n a r o d n o gospoda r s tvo ze lo v a ž n o . P r a k t i č n o pa so svo je znan j e i z r a z i l i s t e m , da so z a seboj t e m e l j i t o po ­s p r a v i l i p ros to re .

N e k a j m l a d i n e Je o d š l o na G o r j a n c e , ne­kaj pa na J a v o r o v l c o , k j e r so p o č a s t i l i spo­m i n p a d l i h b o r c e v . N e k a t e r i so o d š l i v P l e t e r j e l n so naza j g rede o b i s k a l i e k o n o ­m i j o o k r a j n i h posestev n a D o l . B r e z o v i c i . T u so p o š t o v a l i t r i d n i s ta re p u j s k e i n o b ­č u d o v a l i v z o r n o ž i v i n o r e j o .

O b a t re t ja r a z r e d a Je d o m a č i u č i t e l j p o ­p e l j a l n a M l h o v i c o , k j e r j i m je l j u b e z n i v i

J o ž e S t r o j i n r a z k a z a l us t ro j Žage i n Jo s p r a ­v i l v pogon . O d t u so se p o d a l i n a e k o n o ­m i j o K Z n a D r a š k o v c u . V i d e l i so l epo š t e v i l o gove je ž i v i n e i n p r a š i č e , d v a d n i s ta r j a g e n -č e k pa Je še l k a r i z r o k v r o k e . V b l i ž n j i o k e p a r n l so s i o g l e d a l i i z d e l o v a n j e o p e k e o d i z k o p a g l i n e do v l a g a n j a v p e č i .

N a j b o l j pa so se o t r o c i r a z v e s e l i l i p o ­g leda na k r a s n e ž r e b c e na p l e m e n l l n i p o ­s ta j i . P r i j a z n a u s l u ž b e n c a s ta p r i p r a v i l a m i m o h o d š t i r i h l i p i c a n c e v i n enega k a s a č a -a m e r i k a n c a . T o so k r a s n e ž i v a l i , s p r a v l j e n e v l epo u r e j e n e m , č i s t e m h l e v u .

R a z p o l o ž e n j e n a d a n p o m l a d i j e p o v z d i g ­n i l o š e lepo v r e m e , č e p r a v b i b i l d e ž že n u j n o p o t r e b e n .

N a t eh Iz l e t i h Je u č i t e l j s t v o s e z n a n i l o o t r o k e z d o g o d k i i z č a s a N O B , pa t u d i o t r o c i s a m i , k i so te č a s e p r e ž i v e l i , so v e d e l i m n o ­go p o v e d a t i . V p r o s t i n a r a v i so v e l i k o p r i ­d o b i l i , v šo l i p a b o d o to š e I z p o p o l n i l i . V e s e l i i n z a d o v o l j n i so se v r n i l i d o m o v .

» P O S L E D N J I M O Ž « V M E T L I K I

»VRAŽJA ŽENSKA« na novom "Skem odru

S t a r a c e r k e v v P l e t e r j i h (lzzs» č a s a ness la t — e n a i z m e d na l / n a m e n l i . JSlh g o t s k i h s t avb

v S l o v e n i j i

T r i j e z n a n i P l a n i l j u b l j a n s k e D r a m e ; M l -l e v a U k n i a r j e v a . E d v a r d G r e g o r l n In M I l a n l t r c z l c a r so v D o m u l j u d s k e presve te da l i » V r a ž j o ž e n s k o « , d r a m o a v s t r i j s k e g a pisa ' e l . i a / d r a v n i k a S c h i n i n h e r r j a .

R c ž l r a l je E d v a r d G r e g o r l n , k i i e t ud i i r ra l eno g l a v n i h v l o g — o r o ž n i k a .

D r a m a se god i v t i r o l s k i o b m e j n i vas i le v z o r m , d r a m s k o z g r a j e n a i n res m o č n a Z a n i m i v a Je tud i *- t em, da nas topajo samo t r i osebo: m c r i l l k a s t i b o l e h n l k r o j a č - t i h n t a pnc. n.lecovji m l a d a , n o l n o k r v n a ž e n a . in m l a d o r o ž n i k , k i zas leduje t i ho t apce Snov Je z n a n i » l j u b e z e n s k i t r i ku t« , k i p« n i dan v t o l l k r a t pog re t em, b a n a l n e m s m i s l u , tem­v e č m l a d a ž e n a z a k o p r n l D O l j u b i m c u le iz s t ras tne ž e l j e no o t r o k u , k i Ji ga v e č n o bo ln imi m o ž ne more da t i Z a n i m i v Muhe. z e n s k o - m a t e r i n s k i p r o h l e m , k i K a a v t o r

t sp re tno r a z v i j a In k i že sam >po sehi t e r ja v d r a n l l t r a g i č n i spopad In konec.

R e ž i s e r je p r i p r a v i l «" e 'o ta oder docela I r e a l i s t i č n o — v s k l a d u z v seb ino , k i Je brez

r o m a n t i k e In s e n t i m e n t a l n i h s r č n i h »Iz l ivov«. Osebe so g o v o r i l e l n ž i v e l e na o d r u brez l e a t r a l l k e . t ako z n a č i l n e za k m e č k e v loge na p o d e ž e l s k i h o d r i h , k i se ne more jo otre s t l n e k e g a g a l a n t n e g a pompa a l i pa ne-k m e č k e g n r a z g r a j a n j a v p r i k a z o v a n j u va ­š k e g a ž i v l j e n j a v d o b i č i t a l n i c Za to so h i l l p r i » V r a ž j i ž e n s k i « vnan.1l I z b r u h i le p ra ­v i l n o p o d a n i z r az no t r an j e d rame ž e n e ( U k n i a r j e v a ) , m o ž a ( B r c z l g a r ) In o r o ž n i k « ( G r e g o r i n ) .

G o s t o v a n j a č l a n o v n a š e g a osrednjega c l e -d a l l š č a i m a j o v s e k a k o r v e l i k k u l t u r n i l n , za a m a t e r s k e Ig ra lce , v z g o j n i nomen. Zato si j i h se ž e l i m o t u d i v N o v e m mestu .

o o o o o o O O o o o r> o <

Ob letni skupščini Mudske urosvete novotne kega in bivšega treban skega okrafa

V soboto in nedeljo 17. in 18. maja so zborovali v Novem mestu delegati kulturnoprosvelnih društev novome ^kega in bivšega trebanjskega okraja. Letna skupščina Ljudske prosvete je bila hkrati združitev okr. odborov I.P Trebnje in Novo mesto. 2e v so­boto popoldne so .bili v osnovni šoli razgovori delegatov po sekcijah in krožkih. Sodelavci S K U D , K U D , M K U D in posameznih druš tev sekcij so raz pravljali o tekočih nalogah in proble inih igralskih druž in , pevskih zborov in orkestrov, pogovorili so se o knjiž­nicah, ljudskih univerzah, dopisništvu, folklori in o organizacijskih vpraša­njih. 2e lani se je tak način dela in poteka letne skupščine izkazal kot /clo dober, saj je prav na takem de­lovnem posvetu mogoče delegatom po­drobno pretresti številna vprašanja , ki jih pred 1 judskoprosvetne delavce po­stavlja živl jenje. — Zvečer so si de legati v gledališču ogledali Jurčič-(ioverkarjeve »Rokuvnjače«, ki jih je prav ta večer prvič predvajalo gleda­lišče S K U D »Dušan Jereb« v režiji lov. Štefana Hledeta. Uspela priredi­tev je navduši la š tevi lne delegate, ki so po prireditvi v prijetnem družab nem večeru nadaljevali z razpravlja­njem o problemih kullurnovzgojnega dela svojih druš tev in sekcij.

V nedeljo dopoldne se je v dvorani Doma ljudske prosvete začela letna skupščina ob navzočnosti predstavni­kov 01.0, M L O . O O O F . O k r . sindi­kalnega sveta. M O A F Z Novo mesto ter 50 delegatov iz posameznih dru­štev. Pozdrave Izvršnega odbora Ljud­ske prosvete Slovenije je prinesel skupščini tov. Fmi l Smasek.

V uvodnem referatu o nalogah 1 judskoprosveiii«ga debi je predsednik f>kr. odbora L P tov. Jože Zamljen po­

udaril pomen in nalogo Ljudske pro »vete Ocenil je dosedanji napredek in delo Ijudskoprosvetuega kulturnovzgoj-nega dela, h k r a t i pa kr i t ično dodal, da smo v vsem tem delu ostali šele na po­lovici prehojene poti. Nudit i ljudstvu kulturno vzgojo je stvar nenehnega ustvarjalnega dela vseh Ijudskopro-s v e t n i h ustanov in sodelavcev. Le tako bo mogoče doseči visoke in nujno po­trebne cijje, k i j ih zasleduje Ljudska prosveta: prevzgojiti našega delovnega človeka v Človeka s socialistično misel­nostjo, kateremu bodo praviea. svobo-doljubnoist in ljubezen do domovine več kot vse drugo na svetu. Med osta­lim je predsednik Zamljen dejal, da vlada v kulturnoprosvetni dejavnosti nekaterih druš tev na Dolenjskem pre­več samoglavosti, k i se umika posve­tovanjem z okrajnim vodstvom Ljud ske prosvete. Le tako si lahko tolma Čimo pojav še vedno slabih, brezidej nih iger na nekaterih odrih. Izobra ževalni sektor je letos sicer dosegel lep napredek, k i pa naj bo samo opo­min za pravočasne začetke novih te­čajev v jeseni. Ljudsko izobraževanje mora doseči množičnost. P rak t ičn i te čaji pretekle sezone 1951-52 potrjujejo, da se to da doseči povsod tam, kjer ljudje v resnici stremijo k napredku iu znanju.

Sledilo je poročilo tajnice bivšega okr. odbora L P v Trebnjem tov. Mire Skarja, k i je v zelo preglednem poda-ifiiiju opisala izboljšano organizacijski, stanje v 14 kulturnoprosvetnih dru štvih bivšega okraja. Slabost društev je še vedno 6laba evidenca članstva, neplačevanje č lanar ine in slabo gospo darjenje z druš tvenim premoženjem Uspeh druš tva ni v tem. da morda en izmed njegovih sekcij dobro debi Množičnost č lans tva in celotnega dru­

štvenega udejstvovanja, s tem pa velik vpliv d ruš tva v javnem življenju kra­ja — to naj bo merilo resničnega do­prinosa in kulturnega dela vsakega druš tva . V 14 druš tv ih je včlanjenih blizu 500 Članov, vse premalo pa se udejstvujejo na kulturnoprosvetnem področju žene.

Najž ivahnejše delo so tudi letos pokazale dramatske družine. V okraju j ih je 14, priredile pa so 42 iger in 35 ponovitev, 13 gostovanj pa je bilo iz drugih okrajev. Kvaliteta prireditev ni povsod odgovarjala nalogam 1 judsko­prosvetuega dela. Pevski zbori kažejo le pr i ložnostno udejstvovan je, saf f ' | e bilo v vsej sezoni le 5 samostojnih na­stopov, z gostovanji vred pa 13 kon-. certov. Godba v Trebnjem je šele zdaj začela z rednimi vajami, mokronoški orkester pa je med najdelavnejš imi sekcijami vseh druš tev okraja. Lut­kovni odri v Št. Janžu. Čatežu in Sv. Kr ižr se še vrtijo okoli začetnih težav, prebili pa so led in precej po­menijo mladini svojih okolišev. Fol­klora — razen 2 skupin — ni lani in letos dosegla napredka. 2f l judskih knjižnic ima nekaj čez 4800 knjig. Da se bralci kaj slabo zanimajo za to bo­gastvo, pove š tevi lka : le nekaj nad 6000 bralcev je bilo skozi vse leto v teh zakladnicah, pa še to predvsem mladina. Ljudske univerze se v okraju še niso znašle, zato tudi niso nudile ljudem tega. kar njihov program dela obsega. . Izmed šestih izobraževalnih tečajev so dosegli najbol jše uspehe te­čaji v Mi rn i , Tržišču, Št. Janžu in Pri makovem.

Tajnik okr. odbora L P Novo mesto tov. Davorin Gole je nato podal poro­čilo o organizacijskem stanju društev novomeškega okraja. Poudaril je, da si je okr. odbor prizadeval navezati kar na j tesnejše stike z vsemi društvi , da pa vlada v mnogih društvih še ve­dno velika malomarnost v poročanju o piireditvah. v blagovnem poslovanju itd. Tako n. pr. točnega poročila o

K a r č u d n o je. k o l i k o i m a j o z a d n j e t edne b e l o k r a n j s k e g l e d a l i š k e d r u ž i n e o p r a v i t i a » P o s l e d n j i m m o ž e m « . I g r a l i so g a i g r a l c i na R a d o v i e i , p r e d k r a t k i m so g a u p r i z o r i l i M e U i o a n i i n . ko so t i h o t e l i i t i z n j i m go­s t o v a t v S e m i o , so avedel t . d a t u d i t a m do m a c i n i p r i p r a v l j a j o » P o s l e d n j e g a m o ž a « .

A l i j e ros t o l i k o v r e d n a t a ceAka vese lo i g r a , k i ž e s k o r a j t r idese t let ž iv i na slo v e n s k i h g l e d a l i š k i h d e s k n h da j o ? B e l i k r a j i n i z n o v a k l i č e j o n a o d e r ! K a j h o č e z n jo F r . K s . S v o b o d a p o v e d a t i g l e d a l c e m t T o v p r a š a n j e ee nehote v s i l j u j e č l o v e k u , k o v i d i k a k o junaf i tvo s i u t i r a » P o s l e d n j i m o ž « pot po n a š i h o d r i h .

K a l n u d i , k a j h o č e p o v e d a t i t a »pos l ed n j i m o ž « 1 P r a v n io posebnega! Z l a s t i ne d a n a š n j e m u Č l o v e k u , k i m u Je v d o b i ena k o p r a v n o s t i ž e n e z m o ž e m k a r prece j tu je h U n o t i r a n s t v o » p o s l e d n j e g a m o ž a « nad ž e n o , h č e r a m a , a lnom i n š e s l u ž k i n j o p o v r h k l j u b t e m u d a ae v z a d n j e m d e j a n j u p r a v po s t a r e m g r š k e m recep tu » d e u s ex m a c h i na« vse s r e č n o r a z p l e t e i n se n e k d a n j i ž i v č ni p r e n a p e t e ž , g r o h l j a n ln h i s t e r i k t a k o m k o č k a r čez n o č s p r p m e n l v n a j i d e a l n o j š e g a m o ž a l n o č e t a . N e k a j besedne, m a l o s i t u a c i j s k e k o m i k e , b rez k n k e posebne i z n a j d l j i v o s t i i n d u h o v i t o s t i . T u d i m o r a l n i n a u k i , k i j i h na k o n c u i g r e r a d o d a r n o de­l i t a g l a v n a i g r a l c a S o d a r i n P e t e l i n , so vse p r e v e č o t i p l j i v i , d a b i n e p r i s i l j e n o z a j e l i i g r a l c e .

M e t l i š k a I g r a l s k a d r u ž i n a j e po i z v r s t n o z a i g r a n i B e n e d e t t i j e v i k o m e d i j i » D v a du­c a t a r d e č i h v r t n i c « , s ka t e ro so m a l o p r e d n j i m i v M e t l i k i g o s t o v a l i č l a n i l j u b l j a n ­

ska nfu knj ižnic delegati niso mogli po­slušati — ker ta jniš tvo ne razpolaga s potrebnimi podatki. Od 765 knjig, ki j ih je okr. odbor L P letos razdelil knjižnicam, je prispevala novomeška Studijska knjižnica 351 knjig. Za knji­ge je izdal okr. odbor L P 76.146 din; letos bo urejena centralna kartoteka knj ig v okraju. Dobro je uspel tečaj talarlih knj ižničar jev na učiteljišču, k i ga je vodil upravnik ŠK tov. Bogo Kotnelj.

Tudi 7 novomeškem okraju je dra­matika najbolj razgiban del Ijudsko-prosvetnega udejstvovanja. Iz poročil ie razvidno, da je imelo 24 S K U N . K U D . M K U D in 16 aktivov v 193 sekci­jah 201 prireditev. V teh društvih so včlanjeni 2203 člani. Prireditev je bilo vič. man jka jo pa poročila. Neurejeno je poslovanje mnogih druš tev z vstopni­cami, druš tva pa tudi ne obveščajo okr. odbora pred prireditvami o svojih naejtih. Dolgovi do okr. odbora L P govonjo o premajhni skrbi za gospo­darsko in finančno poslovanje neka­terih druš tev .

Čeprav je v okraju 234 odraslih in "*25 mladinskih pevcev v 3 mešanih, K moških, 3 ženskih in 13 pionirskih pevskih .zborih, pevske tradicije Do lenjske organizacijsko še vedno niso pravilno zajete niti ne izkoriščene. Tako je n. pr. novomeški »pevski zbor« dejansko kvartet, včasih pa oktet pev­cev S K U D »Dušan Jereb«. Navzlic vsem debatam in razpravam o pomoči se to vprašan je ni premaknilo z mrtve točke. Izmed orkestrov in godb je tre­ba omeniti olodno delo mladih godbe­nikov mestne godbe v Novem mestu in orkester S K U D . ki ima za seboj 50 nastopov in 3 samostojne koncerte, od teh 2 simfonična, k i ju je priredi l skupno z godbo J L A .

Znaten je napredek izobraževalnih tečajev, saj j ih je bilo letos 22, skozi nje pa je šlo nad 800 tečajnic. Ude­ležba fantov je bila letos malenkost­na; pokazala se je potreba, da se v

s k e g a K o m o r n e g a g l e d a l i š č a , i m e l a t e ž k o na logo , d a o b č i n s t v u k o l i k o r t o l i k o u s p e š n o p r i k a ž e p rece j š i b k e j š e d e l o JFr. S v o b o d e .

R e ž i s e r j u V i k t o r j u fiviglju, k i j e o b e n e m i g r a l n a s l o v n o v l o g o , j e z l a s t i v p r v e m de­j a n j u uspe lo s s v o i j m i i j t r a l c i l epo z a ž i v e t i n.-, o d r u , medtem ko ie v d r u g e m In t r « t 1 « m d e j a n j u b i l o p r i n o s i l c i h n e k a t e r i h v l o g o p a z i t i p r ece i t i p a n j a , k a r g o t o v o n i b i l o v p r i d i g r i , k i v g l a v n e m z a h t e v a n a g l i h , o d r e z a v i h o d g o v o r o v l n h i t r e g a p o t e k a de­j a n j a .

P r e p r i č l j i v Je b i l v » v o j i v l o g i S v t g e l j , k i je s i ce r ponekod r e š e v a l s v o j o n a l o g o bo l j s s i t u a c i j s k o k o m i k o kot z n o t r a n j i m n e m i r o m , v e n d a r ne na š k o d o ce lo tn i i g r i . N j e g o v o ž e n o . p laho , - z a t a j e v a n o i n n e m o č ­no ž e n s k o , j e p r a v z a d o v o l j i v o p o d a l a J u ­l i j a R a j m e r • svo jo n a r a v n o Ig ro pa t u d i n i s t a z a o s t a j a l i obe n jen i h č e r i , k) s ta j u Igral) L i l i S t r o m a r In S i l v a Du ln r . j ova . In ­ž e n i r S o d a r , k i je s r e č n o r a z v o z l a l vse za­plete, j e n a š e l v M a r t i n u C r n u g l j u d o b r e g a i n t e r p r e t a , v e n d a r v n e k a t e r i h p r i z o r i h l e p r e p o č a s n e g a i n p reveč - r a z m i š l j u j o č e g a . M a l o p r e tog Je b i l ponekod d o k t o r G a b r š e k T o n e t a O k o r n a . T u d i os ta lo m a n j š e v l o g e so b i l e z a d o v o l j i v o i zb rane , da o m e n i m o samo T o n č k o A n i c e B e z k o v e k i pa jo je n e k o l i k o m o t i l a p r e n a g l a i n za to n e r a z l o č ­na g o v o r i c a .

V s p l o š n e m Je >Poslednji mož« l j u d i za­d o v o l j i l , k a k i h g l o b l j i h s ledov , k i j i h k o n č ­no t ud i m o r a Imet] dobra b u r k a a l i veselo­i g r a , p a v n j i h ve r j e tno ne bo z a p u s t i l .

—- r

jeseni pripravijo tudi za kmečke fante taki tečaji, ki bodo privlačeval i . Ljud­ska oblast je podprla tečaje z 250.000 dinarji. Najbolj so uspeli prakt ični gospodinjski-kuharski in ostali podob­ni tečaji, vendar pa so prireditelji sko­raj povsod zanemarjali polit ično -vzgojno plat. Med najuspešnejš imi so bili tečaji v Smihelu pri Novem mestu, Št. Jerneju. Podgradu. Dolžu, Novem mestu in še nekateri.

Folklora se je zadnje čase precej razgibala. Dobre skupine delujejo na novomeški gimnaziji , v druš tvu »Želez­ničar« v Brsl j inu .na obrtni šoli v No­vem mestu in na Grmu. — Lutke so žal še vedno le lep obet novomeški mladini. Oder, zaslon, pohištvo in ve­čina lutk je že gotovih, po poročilu tajnika pa so finančne težave prepre­čile. daw bi se lutke lahko predstavile pionirjem iu odraslim. Delo trenutno stoji.

Izmed ljudskih univerz vodi na Do­lenjskem tudi leto« novomeška, ki pr i ­reja načr tno stalna tedenska predava­nja. Iz St. Jerneja ni poročil, v Dol . Toplicah pa so odpovedali poslušalci. Lepo kulturno poslanstvo je opravil potujoči kino v Šmarje t i . Škocjanu in Beli cerkvi .

Po poročilih se je razvilo živahno razpravljanje, dopolnjeno 6 sklepi so­botnega posvetovanja sekcij. Delegati so dobili mnogo napotkov za nadaljnje delov društvih . Tov. Marjan Tratar. član OSS, je načel važno vprašan je udejstvovanja delavce v ljudskopro-svetnem delu (o teh vprašanj ih bomo v kratkem še posebej poročali) .

P r i volitvah je bi l iz vrst delegatov izvoljen 14-članski okrajni odbor Ljud­ske prosvete, v sekretariatu na *«*:

predsednik Jože Zamljen, podpredsed­nik Vi lko VideČ ni k, tajnik Slavko K a -stelic, blagajnik Bogo Komelj , gospo­dar Karel Šmauc. v nad/oij*em odboru pa Niko Kratož ,1'rancka Slak in D r a ­go Šproc.