dostopnost spletnih strani z uporabo orodij in tehnik wai · 2020. 1. 30. · avtorska orodja(kot...

Tomislav Slamar

DOSTOPNOST SPLETNIH STRANI Z ORODJI IN TEHNIKAMI WAI

Diplomsko delo

Maribor, julij 2012

DOSTOPNOST SPLETNIH STRANI Z ORODJI IN

TEHNIKAMI WAI

Diplomsko delo

Študent: Tomislav Slamar

Študijski program: Informatika in tehnologije komuniciranja VS

Smer: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja

Mentor: Viš. pred. mag. Boštjan Kežmah

ii

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Boštjanu Kežmahu

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij in me pri njem ves čas tudi podpirali.

iii

DOSTOPNOST SPLETNIH STRANI Z ORODJI IN TEHNIKAMI WAI

Ključne besede: Dostopnost, WAI, uporabniki s posebnimi potrebami,splet

UDK: 004.659:004.738.5(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili WAI tehnike in orodja, ki se uporabljajo za

zagotavljanje dostopnosti spletnih strani širšemu krogu uporabnikov. Uporabniki spleta se

med seboj razlikujemo in imamo pri njegovi uporabi različne potrebe, če pri oblikovanju

spletnih strani zadostimo veliki večini uporabniških potreb bo naša spletna stran

prijaznejša in dostopnejša mnogim uporabnikom. Z uporabo dveh brezplačnih orodij za

ocenjevanje spletne dostopnosti smo testirali določene kriterije dostopnosti treh spletnih

strani fakultet univerze v Mariboru in dobljene rezultate med seboj tudi primerjali.

iv

WEBSITE ACCESSIBILITY USING WAI TOOLS AND TECHNIQUES

Key words: WAI, accessibility, User with Disabilities, web

UDK: 004.659:004.738.5(043.2)

Abstract

In diploma we present WAI techniques and tools which are used to provide web site

accessibility to a wider range of web users. Web users are different and also have

different needs for using web, if we in design large enough of web users needs our web

site will be friendlier and more accessible to many users. By using two free tools for

evaluating web accessibility, we tested specific criteria of accessibility of three faculties

websites of the University of Maribor and the obtained results also compared with each

other.

v

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 WAI .................................................................................................................. 3

2.1 Začetki ......................................................................................................... 3

2.2 WAI in W3C ................................................................................................. 3

3 DOSTOPNOST SPLETNIH STRANI ............................................................... 4

3.1 Pomen dostopnosti spletnih strani ........................................................... 4

3.2 Bistvene komponente spletne dostopnosti ............................................. 5

3.2.1 Soodvisnosti med komponentami .............................................................. 5

3.2.2 Cikel izvajanja komponent ......................................................................... 6

3.2.3 Ko je ena komponenta šibka ..................................................................... 7

3.3 Načela dostopnosti .................................................................................... 8

3.3.1 Standardi spletne dostopnosti ................................................................... 8

3.3.2 Zaznavanje informacij in uporabniški vmesnik .......................................... 9

3.3.3 Delujoč uporabniški vmesnik in navigacija .............................................. 11

3.3.4 Razumljive informacije in uporabniški vmesnik ....................................... 12

3.3.5 Robustna vsebina in zanesljiva razlaga .................................................. 14

4 WAI SMERNICE ............................................................................................ 15

4.1 Smernice za dostopnost spletne vsebine(WCAG) ................................. 15

4.2 Smernice za dostopnost avtorskih orodij(ATAG) .................................. 16

4.3 Smernice za dostopnost uporabniških agentov(UAAG) ....................... 17

5 TEHNIKE IN ORODJA ZA ZAGOTAVLJANJE BOLJŠE DOSTOPNOSTI ZA

RAZLIČNE TIPE UPORABNIKOV ...................................................................... 19

vi

5.1 Vrste uporabnikov in tehnike zagotavljanja dostopnosti...................... 20

5.1.1 Uporabniki s slušnimi motnjami ............................................................... 20

5.1.2 Uporabniki s kognitivnimi in nevrološkimi motnjami ................................. 21

5.1.3 Fizične oziroma telesne omejitve ............................................................ 22

5.1.4 Uporabniki z govornimi motnjami ............................................................ 23

5.1.5 Uporabniki z vizualnimi motnjami ............................................................ 23

5.2 Omejitve pri uporabi spleta in orodja za njihovo reševanje ................. 25

5.2.1 Orodja in želje posameznikov.................................................................. 25

5.2.2 Formati vsebine ....................................................................................... 26

5.2.3 Predstavitev - razlikovanje in razumevanje ............................................. 27

5.2.4 Interakcija z uporabnikom - tipkanje, pisanje in klikanje .......................... 30

5.2.5 Oblikovne rešitve - navigacija in iskanje vsebine..................................... 32

6 OCENJEVANJE SPLETNE DOSTOPNOSTI ................................................ 35

6.1 Predstavitev izbranih orodij..................................................................... 35

6.1.1 AccessibilityCheck ................................................................................... 35

6.1.2 AccessColor ............................................................................................ 36

6.2 Rezultati ocenjevanja ............................................................................... 38

6.2.1 Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko(FERI) ............... 38

6.2.1.1 Rezultati dobljeni z orodjem AccessibilityCheck ............................... 39

6.2.1.2 Rezultati dobljeni z orodjem AccessColor ......................................... 40

6.2.2 Ekonomsko-poslovna fakulteta(EPF) ...................................................... 41



6.2.3 Pravna fakulteta(PF) ............................................................................... 44



6.3 Analiza rezultatov ..................................................................................... 46

6.3.1 Primerjava rezultatov dobljenih z orodjem AccessibilityCheck ................ 46

6.3.2 Primerjava rezultatov dobljenih z orodjem AccessColor .......................... 47

vii

7 SKLEP ........................................................................................................... 48

8 VIRI ................................................................................................................ 49

viii

KAZALO SLIK

SLIKA 3.1 CIKEL IZVAJANJA KOMPONENT [13] .............................................................. 6

SLIKA 3.2 KO JE ENA KOMPONENTA ŠIBKA [13] ............................................................ 7

SLIKA 6.1 PRIKAZ REZULTATOV Z ORODJEM ACCESSIBILITYCHECK [9] ......................... 36

SLIKA 6.2 IZGLED ORODJA ACCESSCOLOR [5] ........................................................... 37

SLIKA 6.3 PRIKAZ DOBLJENIH REZULTATOV Z ORODJEM ACCESSCOLOR [5] .................. 38

SLIKA 6.4 VSTOPNA SPLETNA STRAN FERI [10]......................................................... 39

SLIKA 6.5 ACCESSIBILITYCHECK REZULTATI ZA FERI [9] ............................................ 39

SLIKA 6.6 ACCESSCOLOR FERI: OBA KRITERIJA NE USTREZATA STANDARDOM [5] ........ 40

SLIKA 6.7 ACCESSCOLOR FERI: EDEN IZMED DVEH KRITERIJEV NE USTREZA

STANDARDOM [5] .............................................................................................. 41

SLIKA 6.8 VSTOPNA SPLETNA STRAN EPF [8] ............................................................ 41

SLIKA 6.9 ACCESSIBILITYCHECK REZULTATI ZA EPF [9] ............................................. 42

SLIKA 6.10 ACCESSCOLOR EPF: OBA KRITERIJA NE USTREZATA STANDARDOM [5] ....... 43

SLIKA 6.11 ACCESSCOLOR EPF: EDEN IZMED DVEH KRITERIJEV NE USTREZA

STANDARDOM [5] .............................................................................................. 43

SLIKA 6.12 VSTOPNA SPLETNA STRAN PF [17] .......................................................... 44

SLIKA 6.13 ACCESSIBILITYCHECK REZULTATI ZA PF [9].............................................. 44

SLIKA 6.14 ACCESSCOLOR PF: OBA KRITERIJA NE USTREZATA STANDARDOM [5] ......... 46

SLIKA 6.15 ACCESSCOLOR PF: EDEN IZMED OBEH KRITERIJEV NE USTREZA STANDARDOM

[5] ................................................................................................................... 46

KAZALO TABEL

TABELA 1 REZULTATI OCENJEVANJA Z ORODJEM ACCESSIBILITYCHECK ....................... 47

TABELA 2 REZULTATI OCENJEVANJA Z ORODJEM ACCESSCOLOR ................................ 47

ix

UPORABLJENE KRATICE

W3C - World Wide Web Consortium

WAI - Web Accessibility Initiative

WCAG – Web Content Accessibility Guidelines

ATAG – Authoring Tool Accessibility Guidelines

UUAG – User Agent Accessibility Guidelines

SEO - Search engine optimization

ZN – Združeni narodi

WAI-ARIA - Web Accessibility Initiative - Accessible Rich Internet Applications

HTML - HyperText Markup Language

CSS - Cascading Style Sheets

CMS - Content Management System

SMIL - Synchronized Multimedia Integration Language

WYSIWYG - Kar vidiš, boš tudi dobil (What You See Is What You Get)

SNP – Sip-and-puff

ALDs – Assistive Listening Device Systems

WCAG WG - Web Content Accessibility Guidelines Working Group

XML - Extensible Markup Language

AUWG - Authoring Tool Accessibility Guidelines Working Group

UAWG - User Agent Accessibility Guidelines Working Group

AERT - Accessibility Evaluation and Repair Tools

FERI – Fakulteta za elektrotehnikov računalništvo in informatiko

EPF – Ekonomsko-poslovna fakulteta

PF – Pravna fakulteta

Dostopnost spletnih strani z uporabo orodij in tehnik WAI

1

1 UVOD

Smo v času v katerem moramo biti zelo pozorni, če želimo biti ves čas v stiku s

tehnologijo, saj je njen napredek zelo hiter in se lahko kaj kmalu zgodi, da nas v primeru

naše nepripravljenosti vsa ta tehnologija tudi prehiti. Eden glavnih medijev ta čas je prav

gotovo tudi splet, ki je v veliki meri nadomestil medije kot so časopis, televizija, radio ipd.

Splet je postal pomemben vir na mnogih področjih kot so marketing, izobraževanje,

zaposlitev in številnih drugih področjih. Lahko bi rekli, da se s spletom srečujemo skoraj

na vsakem koraku in je neizogibno sredstvo za komuniciranje s svetom. Ravno zaradi

tega je eden ključnih dejavnikov katerega moramo zagotoviti njegova dostopnost. Z

besedo dostopnost ne mislimo le na to, da se lahko povežemo na internet in dostopamo

do spletnih vsebin, ampak tu mislimo predvsem na to, da so spletne strani in vsebine

ustvarjene oziroma oblikovane tako, da so dostopne širšem krogu uporabnikov.

Namen naše diplomske naloge je preučiti kakšne so potrebe različnih uporabnikov glede

dostopnosti spletnih strani in s kakšnimi metodami oziroma tehnikami ter prav tako orodji

lahko ugodimo čim večjemu številu uporabniških potreb. Namreč poleg tako imenovanih

"navadnih" uporabnikov spleta obstajajo tudi uporabniki, ki imajo določene omejitve tu

mislimo predvsem na uporabnike z nevrološkimi in senzoričnimi omejitvami ter raznimi

drugačnimi zdravstvenimi težavami, ki so lahko tudi posledica staranja. Poleg tega je

treba v obzir vzeti tudi uporabnike, ki nimajo posebnih omejitev in se znajdejo v situaciji,

ko je njihova povezava do spleta počasna oziroma so zaradi kakršne koli začasne

poškodbe omejeni pri njihovem doprinosu oziroma brskanju po spletu. Z dobro

zagotovljeno spletno dostopnostjo lahko ljudje s kakršnimi koli omejitvami tudi bolj aktivno

sodelujejo v družbi, kar pomeni, da ima lahko splet celo večji vpliv na življenje

uporabnikov z raznimi omejitvami, kot na "navadne" uporabnike, zaradi česa je treba še

posebej poskrbeti za njegovo dostopnost, saj je konec koncev to tudi njihova človeška

pravica.

Diplomsko delo je razdeljeno na sedem poglavij. V drugem poglavju predstavimo začetke

WAI(Web Accessibility Initiative). Nato v tretjem poglavju povemo nekoliko več o sami


2

dostopnosti, o njenih komponentah in načelih. V četrtem poglavju na kratko predstavimo

glavne WAI smernice. V naslednjem, petem poglavju povemo nekaj več o samih orodjih in

tehnikah, ki jih uporabljamo za zagotavljanje dostopnosti pri različnih uporabnikih. V

šestem poglavju z uporabo dveh brezplačnih orodij za ocenjevanje, ocenimo tri izbrane

spletne strani fakultet Univerze v Mariboru. V zadnjem, sedmem poglavju pa podamo nek

sklep in zaključek o predelani vsebini.


3

2 WAI

2.1 Začetki

Spletna dostopnost je bila kot projekt W3C(World Wide Web Consortium) zasnovana

jeseni leta 1996, na pobudo nekaj posameznikov iz osebja W3C in z predčasno podporo

navdušencev veliko večje skupnosti strokovnjakov(pionirji v tistih letih, npr. Trace,

Rubinski). Uradna izjava za javnost je bila, da je trajalo približno 9 mesecev, preden je to

dejansko začelo obstajati. W3C je zahvaljujoč stalnem prizadevanju Mike-a Paciella člana

Yuri Rubinski Insight Fundationa, ki je delovalo prostovoljno kar nekaj let gostil nekaj

spletnih strani, ki so bile namenjene lažjemu dostopu do spleta za ljudi s posebnimi

potrebami. Sestavljeno je bilo iz sklicevanja na zunanje projekte ustvarjanja delovnih

smernic(v Trace, UToronto, ICADD, ipd.). Ko se je W3C osebju julija 1996 pridružil Daniel

Dardailler, je bil dodeljen področju za varnost in pobudi skupnega elektronskega plačila

vendar je hitro začel pomagati Mike-u pri njegovem projektu [7].

2.2 WAI in W3C

W3C WAI združuje ljudi iz industrije, invalidskih organizacij, vladnih in raziskovalnih

laboratorijev z vsega sveta, z namenom, da razvijejo smernice in vire s pomočjo katerih

bo postal splet dostopen ljudem s posebnimi potrebami, vključno z ljudmi s slušnimi,

kognitivnimi, nevrološkimi, fizikalnimi, govornimi in vizualnimi omejitvami. Pokritost WAI o

spletni dostopnosti vključuje tudi "spletne vsebine" (spletne strani in spletne aplikacije),

avtorska orodja(kot so sistemi za upravljanje vsebin (CMS) in programsko opremo za

pisanje spletnih dnevnikov), brskalnike ter druge uporabniške agente in W3C tehnične

specifikacije, vključno z WAI-ARIA za dostopnost bogatih internetnih aplikacij. Pri W3C

vabijo k sodelovanju pri WAI posameznike in organizacije, da bi prostovoljno izvajali

spodbujanje in pregledovanje smernic in bi tako prispevali k interesnim skupinam WAI ter

prav tako sodelovali v delovnih skupinah, ki se z WAI ukvarjajo [16].


4

3 DOSTOPNOST SPLETNIH STRANI

Splet je v osnovi zasnovan za vse ljudi ne glede na njihovo strojno oziroma programsko

opremo, jezik, kulturo ter prav tako ne glede na njihove fizične oziroma duševne

sposobnosti. Ko splet doseže ta cilj, postane dosegljiv za ljudi, ki imajo različen razpon

slušnih, gibalnih, vizualnih in kognitivnih sposobnosti. Z doseženo dobro dostopnostjo

spletnih strani se je vpliv invalidnosti na spletu radikalno spremenil, ker splet odstranjuje

mnoge ovire, ki nastajajo pri komunikaciji in interakciji ljudi v fizičnem svetu. S tem, ko pa

so spletne strani, spletne tehnologije ali spletna orodja slabo zasnovana, lahko nastanejo

določene ovire, zaradi katerih nekateri ljudje ne morejo enakovredno uporabljati spleta.

Poslanstvo WAI je, da skrbi za to, da splet izkoristi ves svoj potencial za dostopnost in s

tem omogoči vsem ljudem s posebnimi potrebami enakovredno sodelovanje na njem [16].

3.1 Pomen dostopnosti spletnih strani

Bistvo dostopnosti spletnih strani je, da zagotovimo enak dostop in enake možnosti za

ljudi z različnimi sposobnostmi. Konvencija ZN(združenih narodov) o pravicah ljudi s

posebnimi potrebami(UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities) dejansko

priznava dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s spletom, kot

osnovno človekovo pravico. Dostopnost podpira socialno vključenost invalidov, kot tudi

drugih, kot so starejše osebe, živeči na podeželju in ljudi, ki živijo v državah, ki so še v

razvoju. Tu je prav tako močan poslovni vpliv na dostopnost. Dostopnost se prekriva tudi z

drugimi praksami, kot so mobilni spletni dizajn, neodvisnost naprave, multimodalne

interakcije, uporabnost, oblikovanje za starejše uporabnike in optimizacija iskalnikov

(SEO). Študije primerov kažejo, da imajo spletne strani, ki so dostopnejše poleg ostalih

prednosti tudi boljše rezultate iskanja, manjše stroške vzdrževanja in dosegajo večje

število obiskovalcev. Razvoj poslovne spletne dostopnosti za neko organizacijo vsebuje

socialne, tehnične, finančne in pravne prednosti dostopnosti spleta [11].


5

3.2 Bistvene komponente spletne dostopnosti

Spletna dostopnost je odvisna od medsebojnega sodelovanja več elementov in od tega

kako lahko izboljšave v posameznih komponentah bistveno izboljšajo spletno dostopnost.

Če želimo doseči, da bo splet dostopen tudi za ljudi s posebnimi potrebami je bistveno, da

več različnih komponent spletnega razvoja in interakcij medsebojno sodeluje.

Te komponente vključujejo:

Vsebino - informacije na spletni strani ali spletni aplikaciji vključujejo:

o naravne informacije, kot so besedila, slike in zvoki,

o kode ali oznake, ki določajo strukturo, predstavitev, itd.

Spletne brskalnike, multimedijske predvajalnike in druge uporabniške agente.

Podporno tehnologijo, v nekaterih primerih - bralnike zaslona, alternativne

tipkovnice, stikala, programsko opremo za skeniranje, itd.

Uporabniško znanje, izkušnje in v nekaterih primerih prilagodljive strategije za

uporabo spleta.

Razvijalce - oblikovalci, kodirniki, avtorji itd, vključno z razvijalci in uporabniki s

posebnimi potrebami, ki prispevajo vsebine.

Avtorska orodja - programska oprema za ustvarjanje spletnih strani.

Ocenjevalna orodja - Spletna orodja za ocenjevanje dostopnosti, orodja za

preverjanje HTML in CSS, itd.

Vse različne komponente je potrebno znati med seboj tudi povezati. Tako na primer

spletni razvijalci običajno uporabljajo avtorska in ocenjevalna orodja za ustvarjanje spletne

vsebine, medtem ko uporabniki spleta uporabljajo spletne brskalnike, medijske

predvajalnike, podporne tehnologije ali druge uporabniške agente, da bi prišli do

povezave z vsebino.

3.2.1 Soodvisnosti med komponentami

Obstajajo precejšnje soodvisnosti med komponentami, kot tudi to, da morajo komponente

delovati skupaj, če želimo doseči dostopnost spleta. Na primer, za a lternativno besedilo

za slike:

Tehnične specifikacije - besedilo alternativnega naslova(na primer HTML definira

atribut za alternativno besedilo (ALT) v slikovni element (IMG)).


6

WAI smernice - WCAG, ATAG in UAAG, ki so opisane v nadaljevanju - Določijo,

kako izvajati alternativno besedilo za dostopnost v različnih komponentah.

Razvijalci morajo zagotoviti ustrezno nadomestno besedo besedilom.

Avtorska orodja omogočajo, olajšujejo in spodbujajo zagotavljanje alternativnega

besedila na spletni strani.

Ocenjevalna orodja za pomoč pri preverjanju ali obstaja alternativno besedilo.

Uporabniški agenti zagotovijo človeški in strojni vmesnik alternativnemu

besedilu.

Podporne tehnologije zagotavljajo človeški vmesnik alternativnemu besedilu na

različne načine.

Uporabniki vedo, kako dobiti alternativno besedilo iz njihovega uporabniškega

agenta oziroma podporno tehnologijo, ki jo potrebujejo.

3.2.2 Cikel izvajanja komponent

Ko so funkcije dostopnosti učinkovito izvedene v eni komponenti, je veliko večja

verjetnost, da bodo izvedene tudi v drugih komponentah(Slika 3.1).

Slika 3.1 Cikel izvajanja komponent [13]

Ko spletni brskalniki, medijski predvajalniki, podporne tehnologije in drugi

uporabniški agenti podpirajo funkcijo dostopnosti, je bolj verjetno, da uporabniki to

zahtevajo, za razvijalce pa je bolj verjetno, da jih razvijejo v njihovi vsebini.


7

Ko želijo razvijalci izvajati funkcijo dostopnosti v njihovi vsebini, je bolj verjetno, da

zahtevajo, da bi bilo njihovo avtorsko orodje za razvoj enostavno.

Ko avtorska orodja naredijo funkcijo preprosto za uporabo, jo bodo razvijalci bolj

verjetno izvedli v njihovi vsebini.

Ko je funkcija dostopnosti izvedena v večini vsebin, je več možnosti, da razvijalci

in uporabniki zahtevajo, da jih podprejo tudi uporabniški agenti.

3.2.3 Ko je ena komponenta šibka

Če se funkcija dostopnosti ne izvaja v eni komponenti, je posledično zelo malo motivacije,

da bi se izvajala v drugih komponentah, ker se že pri prvi komponenti ni izkazala kot

dosegljiva uporabniška izkušnja. Na primer, malo verjetno je, da bodo razvijalci izvajali

funkcijo dostopnosti, ki je ne podpirajo avtorska orodja in je večina brskalnikov ali

podpornih tehnologij ne izvajajo dosledno(Slika 3.2).

Slika 3.2 Ko je ena komponenta šibka [13]

Če ima ena komponenta slabo podporo dostopnosti, lahko včasih druge komponente

nadomestijo to z začasno rešitvijo, kar pa zahteva veliko več truda in prav tako sploh ni

dobro za dostopnost. Na primer:

Razvijalci lahko opravijo več dela kot nadomestilo za nekaj pomanjkanja podpore

pri dostopnosti avtorskih orodij, na primer, tako da kodirajo oznake neposredno,

namesto prek orodja.


8

Uporabniki lahko opravijo več dela kot nadomestilo za nekaj pomanjkanja podpore

dostopnosti v brskalnikih, medijskih predvajalnikih in podpornih tehnologijah in

pomanjkanja dostopnosti vsebin, tako da na primer z različnimi brskalniki ali

podpornimi tehnologijami premagajo različne težave z dostopnostjo.

Vendar pa v večini primerov začasne rešitve niso implementirane in je rezultat še vedno

slaba dostopnost. Poleg tega včasih slabe podpore dostopnosti v eni komponenti ni

mogoče razumno odpraviti z drugimi komponentami in rezultat tega je nedostopnost,

zaradi česar je nemogoče, da nekateri ljudje s posebnimi potrebami uporabljajo določeno

spletno mesto, stran ali funkcijo [13].

3.3 Načela dostopnosti

3.3.1 Standardi spletne dostopnosti

Spletna vsebina - se nanaša na kateri koli del spletne strani, vključno z

besedilom, slikami, oblikami in multimedijsko vsebino, pa tudi z katero koli

označevalno kodo, skripto, aplikacijo in podobno.

Uporabniški agenti - programska oprema, ki jo uporabljajo ljudje za dostop do

spletnih vsebin, vključno z namiznimi grafičnimi brskalniki, glasovnimi brskalniki,

mobilnimi brskalniki, multimedijskimi predvajalniki, vtičniki in nekaj podpornimi

tehnologijami.

Avtorska orodja - programska oprema ali storitve, ki jih ljudje uporabljajo za

izdelavo spletne vsebine, vključno z urejevalniki kode, orodji za pretvorbo

dokumentov, sistemi za upravljanje vsebin, spletnimi dnevniki, podatkovnimi

skriptami in drugimi orodji.

Te komponente so med seboj povezane in se medsebojno podpirajo. Na primer, spletna

vsebina mora vključevati alternativno besedilo za slike. Te informacije morajo obdelati

spletni brskalniki in jih posredovati podpornim tehnologijam, kot so bralniki zaslona. Da bi

ustvarili takšna alternativna besedila, potrebujejo avtorji avtorska orodja, ki bi jih pri tem

podpirala. Za vsako od teh komponent igrajo standardi ključno vlogo pri opredeljevanju

zahtev za dostopnost. Nekatere zahteve dostopnosti so enostavne za izpolnitev, že

razumevanje osnov, kako ljudje s posebnimi potrebami uporabljajo splet omogoča njihovo

izvajanje bolj učinkovito in uspešno. Nekateri vidiki dostopnosti zahtevajo več tehničnega


9

ali naprednega znanja o tem, kako ljudje uporabljajo splet. V vseh primerih bo zgodnje in

večkratno vključevanje uporabnikov v spletne projekte izboljšalo in olajšalo delo

razvijalcev. W3C WAI razvija niz smernic, ki so mednarodno priznane kot standardi za

dostop do spleta. Več o samih smernicah bomo povedali v enem od naslednjih poglavij.

Obstaja tudi WAI specifikacija za večjo dostopnost bogatih internetnih aplikacij (WAI-

ARIA), ki vključuje dinamično vsebino in kontrole naprednih uporabniških vmesnikov

oblikovanih z tehnikama Ajax, JavaScript in z njimi povezanimi spletnimi tehnologijami.

3.3.2 Zaznavanje informacij in uporabniški vmesnik

Besedilne možnosti za ne-besedilno vsebino

Besedilne možnosti so enakovredne za ne-besedilne vsebine. Taki primeri so:

kratki ekvivalenti za slike, tudi ikone, gumbi in grafike,

opis podatkov prikazanih na kartah, diagramih in ilustracijah,

kratki opisi vsebine, ki niso besedilo, kot so avdio in video datoteke,

oznake za obliko kontrol, vhodov in drugih komponent uporabniškega vmesnika.

Besedilne možnosti izražajo namen slike ali funkcije, da bi zagotovili enako uporabniško

izkušnjo. Na primer, za iskalni gumb bi bilo primerno alternativno besedilo "išči" in ne

"povečevalna leča". Besedilne možnosti je mogoče predstaviti na različne načine. Na

primer, mogoče jih je glasno prebrati za ljudi, ki ne vidijo zaslona ter za osebe z bralnimi

težavami, povečati navadno velikost besedila ali prikazati na brailovih napravah.

Besedilne alternative služijo kot oznake za kontrole in funkcionalnosti za podporo

navigaciji s tipkovnico ter navigaciji za prepoznavanje glasu (govorni vhod). Prav tako

služijo kot oznake za identifikacijo avdia, videa in datotek v drugih formatih, kot tudi

aplikacij, ki so vgrajene kot del spletne strani.

Napisi in druge alternative za multimedijsko vsebino

Ljudje, ki ne slišijo zvoka ali vidijo videa potrebujejo določene alternative. Primeri

alternativ za avdio in video, vključujejo:

besedilne prepise in napise za avdio vsebine, kot so posnetki ljudi, ki govorijo,

avdio opise, ki so pomembni za opis pomembnih vizualnih podrobnosti v videu,

razlago avdio vsebin z znakovnim jezikom, vključno z ustreznimi slušnimi

izkušnjami.


10

Dobro pisani prepisi besedila, ki vsebujejo pravilno zaporedje vseh slušnih ali vizualnih

informacij zagotavljajo osnovno raven dostopnosti in olajšajo izdelavo napisov in zvočnih

opisov.

Vsebina je lahko predstavljena na različne načine

Da bi uporabnikom omogočili spremeniti predstavitev vsebine, je nujno da:

So poglavja, seznami, tabele in druge strukture v vsebini ustrezno označene.

So zaporedja informacij ali navodil neodvisne od kakršne koli predstavitve.

Brskalniki in podporne tehnologije zagotavljajo, da lahko prilagodite nastavitve

predstavitve.

Ta zahteva omogoča vsebini, da se bere pravilno na glas, poveča ali prilagodi potrebam

in željam uporabnika. Na primer, lahko je predstavljena z uporabo prilagojene barvne

kombinacije, velikostjo besedila ali z drugimi stili za lažje branje. Ta zahteva omogoča tudi

druge oblike prilagajanja, vključno z avtomatsko generacijo obrisov in povzetkov strani za

pomoč uporabnikom, da dobijo pregled in da se lažje osredotočijo na posamezne dele.

Vsebino je lažje videti in slišati

Razločljivo vsebino je lažje videti in slišati. To vključuje:

barva se ne uporablja kot edini način posredovanja informacij ali določanja

vsebine,

privzete kombinacije ospredja in ozadja zagotavljajo primeren kontrast,

Besedilo je z uporabo standardnega brskalnika raztegljivo do 200%, ne da bi

izgubili podatke,

slike besedila so raztegljive, zamenjane z dejanskim besedilom ali se jim

izognemo, kjer je to mogoče,

uporabniki lahko ustavijo, prekinejo ali prilagodijo glasnost zvoka, ki se predvaja

na spletni strani,

zvok v ozadju je nizek ali pa se lahko izključi, da bi preprečili kakršno koli motnjo.

Ta zahteva pomaga ločiti ospredje od ozadja, da naredi pomembno informacijo bolj

razločno. To vključuje vidike za ljudi, ki ne uporabljajo podpornih tehnologij katere lahko

nadzorujejo moteče signale za pomembne avdio ali video vsebine v ozadju. Na primer,

veliko ljudi z barvno slepoto ne uporablja posebnih orodij in se zanašajo na pravilno

obliko, ki zagotavlja zadosten barvni kontrast med besedilom in njegovim ozadjem. Za


11

druge, se lahko zvok, ki se samodejno predvaja pomeša s pretvorbo besedila v govor ali z

podpornimi slušnimi napravami (ALDs).

3.3.3 Delujoč uporabniški vmesnik in navigacija

Funkcionalnost je dosegljiva s tipkovnice

Mnogi ljudje ne uporabljajo miške in se za interakcijo s spletom zanašajo na tipkovnico.

To zahteva dostop tipkovnice do vseh funkcionalnosti, vključno z kontrolami obrazcev,

vhodov in drugih komponent uporabniškega vmesnika.

Dostopnost tipkovnice vključuje:

vse funkcije, ki so na voljo z miško so na voljo tudi s tipkovnico,

usmeritev tipkovnice se ne ujame v katerem koli delu vsebine,

brskalnike, avtorska orodja in druga orodja za zagotavljanje podpore tipkovnici.

Izpolnitev te zahteve pomaga uporabnikom tipkovnice, vključno z ljudmi, ki uporabljajo

alternativne tipkovnice, kot so tipkovnice z ergonomskimi postavitvami, zaslonske

tipkovnice ali stikalne naprave. Prav tako pomaga ljudem, ki uporabljajo prepoznavanje

glasu (govorni vhod) za upravljanje spletnih strani in narekovanje besedila z vmesnikom

tipkovnice.

Uporabniki imajo dovolj časa za branje in uporabo vsebine

Nekateri ljudje potrebujejo več časa kot drugi, da preberejo in uporabijo vsebino. Na

primer, nekateri ljudje potrebujejo več časa za vnos besedila, razumevanje navodil,

upravljanje s kontrolami ali za drugačno izvedbo nalog na spletni strani.

Primeri zagotavljanja dovolj časa vključujejo zagotovljene mehanizme za:

ustaviti, podaljšati ali prilagoditi časovne omejitve, samo kadar je to potrebno,

narediti premor, ustaviti ali skriti premikanje, utripanje ali drsenje vsebine,

preložiti ali zavirati motnje, samo kadar je to potrebno,

ponovna potrditev, ko seja poteče, ne da bi izgubili podatke.


12

Vsebina ne povzroča napadov

Vsebina, ki lahko na določeni stopnji utripa ali pa lahko vzorci povzročijo reakcije zaradi

slikovne občutljivosti, vključno z napadi. Utripajoče vsebine se je idealno izogniti v celoti

ali pa jo uporabljati le na način, ki ne povzroča znanih tveganj.

Uporabniki lahko enostavno krmarijo, iščejo po vsebini in ugotovijo kje so

Vsebina, ki je dobro organizirana pomaga uporabnikom pri lastni orientaciji in učinkovitem

krmarjenju. To vključuje:

strani imajo jasne naslove in so organizirane z uporabo opisnih naslovov poglavij,

obstaja več kot en način, da bi našli ustrezne strani v sklopu več spletnih strani,

uporabniki so obveščeni o svoji trenutni lokaciji znotraj niza povezanih strani,

obstajajo načini, da gremo mimo delov vsebine, ki se ponavljajo na več straneh,

usmeritev tipkovnice je vidna in vrstni red usmeritve spremlja smiselno zaporedje,

namen povezave je jasen tudi takrat, ko je povezava vidna samo po sebi.

Izpolnitev te zahteve pomaga ljudem pri navigaciji po spletnih straneh na različne načine,

odvisno od njihovih določenih potreb in želja. Na primer, medtem ko se nekateri ljudje

zanašajo na hierarhično strukturo, kot so vrstice v meniju, da bi našli določene spletne

strani, se ostali namesto tega zanašajo na iskalne funkcije na spletnih straneh. Nekateri

ljudje vidijo vsebino, medtem ko jo lahko drugi slišijo ali vidijo in slišijo hkrati. Nekateri

ljudje lahko uporabljajo vsebino samo z miško ali tipkovnico, medtem ko lahko drugi

uporabljajo oboje.

3.3.4 Razumljive informacije in uporabniški vmesnik

Besedilo je berljivo in razumljivo

Avtorji vsebine morajo zagotoviti, da je besedilo vsebine berljivo in razumljivo najširši

možni javnosti, tudi če se bere na glas s pomočjo pretvorbe besedila v govor. To

vključuje:

prepoznavanje primarnega jezika spletne strani, kot so arabščina, nizozemščina

ali korejščina,

prepoznavanje jezika besedilnih odlomkov, stavkov ali drugih delov spletne strani,

zagotavljanje definicij za vse nenavadne besede, stavke, idiome in kratice,

uporaba jasnega in najenostavnejšega možnega jezika ali zagotavljanje

poenostavljene različice.


13

Izpolnitev te zahteve pomaga programski opremi, vključno s podpornimi tehnologijami pri

pravilni obdelavi besedila vsebine. Na primer, ta zahteva pomaga programski opremi

prebrati vsebino na glas, ustvariti povzetke strani in zagotoviti definicije za nenavadne

besede, kot so to razne tehnične besede ali žargoni. Prav tako pomaga ljudem, ki ne

razumejo bolj zapletenih stavkov, besednih zvez in besedišča. Predvsem pa pomaga

ljudem z različnimi vrstami kognitivnih omejitev.

Vsebina se prikaže in deluje na predvidljive načine

Veliko ljudi se zanaša na predvidljive uporabniške vmesnike in so dezorientirani ali

zmedeni zaradi nedoslednega videza ali obnašanja. Primeri izdelave bolj predvidljive

vsebine vključujejo:

navigacijske mehanizme, ki se večkrat pojavljajo na več straneh vsakokrat na

istem mestu,

komponente uporabniškega vmesnika, ki se ponavljajo na spletnih straneh imajo

vsakič enako označevanje,

bistvene spremembe na spletni strani se ne zgodijo brez soglasja uporabnika.

Izpolnitev te zahteve pomaga ljudem, da se hitro naučijo funkcionalnosti in spoznajo

navigacijske mehanizme na spletni strani in jih upravljajo v skladu z njihovimi posebnimi

potrebami in željami. Na primer, nekateri ljudje si nastavijo prilagojene bližnjične tipke za

funkcije, ki jih pogosto uporabljajo, da bi izboljšali navigacijo s tipkovnico. Drugi pa si

zapomnijo korake za dosego določenih strani ali za dokončanje procesov na spletni strani.

Oboji se zanašajo na predvidljive in dosledne funkcionalnosti.

Pomoč preprečiti in popraviti napake uporabnikom

Obrazci in druge interakcije so lahko zavajajoče ali težke za uporabo za mnoge ljudi in kot

posledica tega je, da obstaja več možnosti delanja napak. Primeri pomoči uporabnikom,

da bi se izognili in popravili napake, vključujejo:

opisna navodila, sporočila o napakah in predlogi za odpravo napak,

kontekstno pomoč za bolj kompleksne funkcionalnosti in interakcije,

priložnost za pregled, popravljanje ali povraten predlog, če je potrebno.

Izpolnitev te zahteve pomaga ljudem, ki ne vidijo ali slišijo vsebine in ne prepoznajo

implicitnih odnosov, zaporedij in drugih namigov. Prav tako pomaga ljudem, ki ne


14

razumejo funkcionalnosti, so negotovi in zmedeni, pozabijo ali delajo napake pri uporabi

obrazcev in interakcij iz katerega koli drugega razloga.

3.3.5 Robustna vsebina in zanesljiva razlaga

Vsebina je združljiva s sedanjimi in prihodnjimi uporabniškimi orodji

Robustna vsebina je združljiva z različnimi brskalniki, podpornimi tehnologijami in drugimi

uporabniškimi agenti. Primeri, kako to doseči so:

Zagotavljanje oznak je lahko verodostojno interpretirano, na primer z

zagotavljanjem, da je pravilna.

Zagotavljanje imena, vloge in vrednosti za nestandardne komponente

uporabniškega vmesnika.

Izpolnitev te zahteve, pomaga povečati skladnost s sedanjimi in prihodnjimi uporabniškimi

agenti, vključno s tehnologijami za pomoč. Predvsem pa omogoča podpornim

tehnologijam, da zanesljivo obdelajo vsebino in jo predstavijo ali obdelajo na različne

načine. To vključuje nestandardne gumbe, vnosna polja in druge kontrole [1].


15

4 WAI SMERNICE

4.1 Smernice za dostopnost spletne vsebine(WCAG)

Pomen WCAG smernic je v tem, da razlagajo kako narediti dostopnejše spletne vsebine

za ljudi s posebnimi potrebami. Spletna "vsebina" se na splošno nanaša na podatke na

spletni strani ali spletni aplikaciji, vključno z besedilom, slikami, obrazci, zvoki in podobno.

WCAG je namenjen predvsem:

razvijalcem spletnih vsebin (avtorji strani, oblikovalci strani, itd),

razvijalcem spletnih avtorskih orodij,

razvijalcem spletnih orodij za ocenjevanje dostopnosti,

ostalim, ki potrebujejo tehnične standarde za dostopnost spleta.

WCAG in z njimi povezani viri so prav tako namenjeni potrebam različnim množicam ljudi,

tudi tistim, ki so novi pri spletni dostopnosti, oblikovalci pravil, vodje in drugi.

Poznamo dve verziji WCAG prva je bila objavljena maja 1999 druga pa 11.12.2008.

Druga verzija velja na splošno za naprednejšo tehnologijo, ki je lažja za uporabo in

razumevanje ter je bolj precizno testirana z avtomatičnim testiranjem in človeškim

ocenjevanjem. W3C WAI priporoča uporabo novejše verzije namesto starejše. Za razvoj

WCAG je zadolžena skupina imenovana WCAG WG(Web Content Accessibility

Guidelines Working Group), ki je del združenja W3C [12].

WCAG 2.0 vključuje široko paleto priporočil za izdelavo dostopnejše spletne vsebine. Na

podlagi teh smernic, bo vsebina dostopna širšemu krogu ljudi s posebnimi potrebami,

vključno s slepoto in slabovidnostjo, gluhostjo in izgubo sluha, učnimi težavami,

kognitivnimi omejitvami, omejenim gibanjem, govornimi težavami, občutljivostjo na

svetlobo in kombinacijo vseh teh. S sledenjem tem smernicam bodo vaše spletne vsebine

prav tako pogosto na splošno bolj uporabne za uporabnike.


16

WCAG 2.0 se razvija skozi W3C proces v sodelovanju s posamezniki in organizacijami po

vsem svetu, s ciljem zagotavljanja skupnih standardov za spletno dostopnost vsebin, ki

zadovoljujejo potrebe posameznikov, organizacij in vlad na mednarodni ravni. WCAG 2.0

se razvija na podlagi prve verzije WCAG 1.0 in je oblikovan, da se na splošno nanaša na

različne spletne tehnologije zdaj in v prihodnosti in da je preverljiv s kombinacijo

avtomatskega testiranja in človeškega vrednotenja [6].

4.2 Smernice za dostopnost avtorskih orodij(ATAG)

Avtorska orodja so programska oprema in storitve, ki jih uporabljajo ljudje za izdelavo

spletnih strani in vsebin. Smernice za dostopnost avtorskih orodij služijo kot pomoč

razvijalcem pri razvoju dostopnih spletnih vsebin, ki so v skladu s smernicami za

dostopnost spletne vsebine. Prav tako pa te smernice opisujejo navodila o tem kako

zagotoviti dostopnost avtorskih orodij, tako da jih bodo lahko uporabljali ljudje s posebnimi

potrebami.

Smernice za dostopnost avtorskih orodij so primarno namenjene razvijalcem avtorskih

orodij vključno z:

Orodji za urejanje, ki so posebej oblikovane za izdelovanje spletne vsebine, kot na

primer to kar vidiš lahko tudi dobiš(WYSIWYG) HTML in XML urejevalniki.

Orodji, ki ponujajo možnost shranjevanja vsebine v spletnem formatu, na primer

urejevalniki besedil ali namizni založniški paketi.

Orodji za preoblikovanje dokumentov v spletne formate, na primer filtre za

preoblikovanje namiznih založniških formatov v HTML.

Orodji, ki proizvajajo multimedijsko vsebino, še posebej, če je namenjena za

spletno uporabo, na primer video proizvodnja, SMIL avtorski paketi.

Orodji za upravljanje strani ali njene publikacije, vključno s sistemom za

upravljanje spletne vsebine (CMS), orodji, ki samodejno ustvarjajo spletne strani

dinamično iz podatkovne baze, orodja za sprotno pretvorbo in orodja za

objavljanje spletnih strani.

Orodji za upravljanje postavitve, na primer CSS orodja za oblikovanje.

Spletnimi stranmi, ki omogočajo dodajanje vsebine uporabnikom, kot so spletni

dnevniki, wikiji, strani za izmenjavo fotografij in spletne socialne mreže.


17

ATAG in podporna sredstva so prav tako namenjena tudi potrebam različnih javnosti,

vključno z oblikovalci pravil, vodjami in drugimi. Na primer:

Ljudje, ki želijo izbrati avtorska orodja, ki so dostopna in proizvajajo dostopno

vsebino lahko uporabljajo ATAG za ocenjevanje avtorskih orodij.

Ljudje, ki želijo spodbujati njihovega obstoječega razvijalca avtorskega orodja, da

bi izboljšali dostopnost v prihodnjih različicah se lahko nanašajo na dobavitelja

avtorskega orodja za ATAG.

ATAG 1.0 vsebuje 28 kontrolnih točk, ki zagotavljajo navodila za:

Proizvodnjo dostopnega izhoda (torej spletne strani), ki izpolnjuje standarde in

smernice.

Spodbujanje avtorja vsebine(to je, uporabnik avtorskega orodja) za z dostopnostjo

povezanimi informacijami.

Zagotavljanje načinov za preverjanje in popravljanje nedostopne vsebine.

Vključevanje dostopnosti v celotni "videz in občutek", pomoč in dokumentacijo.

Samostojno Izdelavo avtorskega orodja dostopnega za ljudi s posebnimi

potrebami.

ATAG 1.0 je bil sprejet februarja 2000 in je stabilna in referenčna različica. ATAG 2.0 se

razvija, da bi bil združljiv z WCAG 2.0, ki je bil končan decembra 2008 in WCAG 1.0, ki je

bil končan v maju 1999. WAI pričakuje, da bo ATAG 2.0 končan leta 2013. Zaradi narave

procesa razvoja W3C, WAI ne more biti popolnoma prepričan kdaj bo na voljo končna

različica ATAG 2.0. ATAG 1.0 bo ostala zadnja odobrena verzija dokler ne bo končana

različica 2.0. ATAG tehnične dokumentacije so razvite s strani delovne skupine

AUWG(Authoring Tool Accessibility Guidelines Working Group), ki je del W3C WAI [14].

4.3 Smernice za dostopnost uporabniških agentov(UAAG)

Smernice za dostopnost uporabniških agentov(UAAG) pojasnjujejo, kako narediti

uporabniške agente dostopne za ljudi s posebnimi potrebami, zlasti kako povečati

dostopnost do spletnih vsebin. Uporabniški agenti vključujejo spletne brskalnike, medijske

predvajalnike in podporne tehnologije, ki so programska oprema, ki jo nekateri ljudje s

posebnimi potrebami uporabljajo v interakciji z računalniki. UAAG je namenjen predvsem

razvijalcem spletnih brskalnikov, medijskih predvajalnikov, podpornih tehnologij in drugih


18

uporabniških agentov. UAAG in podporna sredstva so prav tako namenjena tudi potrebam

različnih javnosti, vključno z oblikovalci pravil, vodjami in drugimi. Na primer:

Ljudje, ki želijo izbrati uporabniške agente, ki so bolj dostopni, lahko uporabijo

UAAG, da ocenijo uporabniške agente.

Ljudje, ki želijo spodbujati svoje obstoječe razvijalce uporabniških agentov, da bi

izboljšali dostopnost v prihodnjih različicah se lahko nanašajo na dobavitelja

uporabniškega agenta za UAAG.

UAAG 1.0 vsebuje celovit nabor kontrolnih točk, ki zajemajo:

dostop do vseh vsebin, vključno z vsebino vezano na dogodke, ki jih sprožimo z

miško ali tipkovnico,

uporabniški nadzor nad tem, kako je upodobljena vsebina,

uporabniški nadzor nad uporabniškim vmesnikom, z dokumentacijo o funkcijah

dostopnosti,

standardne vmesnike za programiranje, da bi omogočili interakcijo s podpornimi

tehnologijami.

UAAG 1.0 je bil sprejet decembra 2002 in je stabilna in referenčna različica, medtem ko

se UAAG 2.0 razvija za pomoč pri nastanku naslednjih in prihodnjih generacij dostopnih

funkcionalnosti spletnih brskalnikov, za zagotavljanje dostopa do alternativnih informacij,

ki temeljijo na uporabniški tehnologiji in platformi ter zato, da se prilagodi WCAG 2.0 in

ATAG 2.0. WAI pričakuje, da bo UAAG 2.0 dokončan leta 2013. Zaradi narave procesa

razvoja W3C, WAI ni popolnoma prepričan kdaj bo na voljo končna različica UAAG 2.0.

UAAG 1.0 bo ostala zadnja odobrena verzija dokler ne bo končana različica 2.0. UAAG

tehnične dokumentacije so razvite s strani delovne skupine UAWG(User Agent

Accessibility Guidelines Working Group), ki je del W3C WAI [15].


19

5 TEHNIKE IN ORODJA ZA ZAGOTAVLJANJE BOLJŠE DOSTOPNOSTI ZA RAZLIČNE TIPE UPORABNIKOV

Zelo pomembno je, da tisti, ki razvijajo in oblikujejo spletne strani razumejo kakšne so

potrebe ljudi s posebnimi potrebami, kot tudi starejših ljudi. Če želijo razviti spletno mesto

ali stran do katere bodo lahko enakovredno dostopali tudi starejši uporabniki in uporabniki

s posebnimi potrebami je potrebno, da razumejo kakšni so njihovi pristopi dostopa, kako

se znajdejo s posameznimi orodji, katere so tiste ovire na katere najbolj pogosto naletijo in

še in še. Zaradi tega je zelo pomembno, da v fazo razvoja vključujejo takšne uporabnike,

ki na podlagi svojih sposobnosti in izkušenj povedo kaj bi bilo v dani situaciji najboljše.

Uporabniki spleta so med seboj zelo raznoliki. Obstaja veliko razlogov, zakaj se ljudje

srečujejo z različnimi stopnjami invalidnosti in motnjami kot sta sluh in slabovidnost ali pa

so to kognitivne, nevrološke, fizične ali motnje povezane z govorom. Na primer, nekateri

imajo invalidnost od rojstva, medtem ko se bolezni ali nesreče pojavijo kasneje zaradi

starosti ali kakšnega drugega dejavnika. Nekateri ljudje sami sebe ne smatrajo za ljudi s

posebnimi potrebami, čeprav so že tudi sami izkoristili določene funkcionalne omejitve.

Vsak posameznik je edinstven. Ljudje imajo različne sposobnosti, veščine, orodja, želje in

pričakovanja, ki lahko vplivajo na to kako uporabljajo splet. Upoštevati je potrebno

naslednje vidike:

Oslabitve povezane s starostjo: Veliko ljudi se sooča z omejitvami, ki se

razvijejo zaradi starosti. Medtem ko imajo enake funkcijske zahteve kot ostali ljudi

s posebnimi potrebami, obstajajo včasih precejšnje razlike v uporabi podpornih

tehnologij, stopnji računalniškega znanja ali na splošno pri uporabi svetovnega

spleta.

Kombinacija različnih invalidnosti: Nekateri ljudje imajo kombinacije različnih

vrst invalidnosti, ki lahko omejujejo njihove pristope za interakcijo s spletom. Na

primer, nekdo, ki je gluh in slaboviden ima lahko koristi od podnapisov za zvok,

vendar le, če imajo ti napisi nastavljivo velikost in barvo.

Zdravstveni pogoji: Nekateri ljudje imajo zdravstvene pogoje, ki lahko vplivajo na

njihovo vzdržljivosti, spretnost ali koncentracijo. Na primer, nekateri lahko občutijo


20

utrujenost, bolečine ali druge simptome, ki bi lahko vplivali na njihovo fizično

uporabo računalnika ali omejili trajanje oziroma obseg njihove uporabe spleta.

Spreminjanje sposobnosti: Nekateri ljudje imajo lahko progresivne ali

ponavljajoče funkcionalne omejitve, ki na njihovo uporabo spleta vplivajo različno v

različnih obdobjih. Na primer en dan potrebujejo nekateri posebne značilnosti

dostopnosti, drugi pa nek drug dan ali pa tudi nikoli odvisno od njihovega stanja.

Začasna invalidnost: Nekateri ljudje lahko doživljajo začasne težave oziroma

okvare, do katerih lahko pride zaradi nesreč, zapletov pri operaciji ali zaradi

uporabe zdravil. Zaradi tega, ker so njihove težave morda le začasne ne vedo za

rešitve glede spletne dostopnosti, kako uporabljati funkcije dostopnosti in se ne

zavedajo lastnih potreb.

Situacijske omejitve: Nekateri ljudje lahko doživljajo pritiske zaradi njihovega

okolja ali zaradi drugih situacijskih vidikov. Na primer, lahko so v glasnem okolju in

ne morejo slišati zvoka, pri močni sončni svetlobi in ne morejo videti zaslona ali pa

si morda ne morejo privoščiti nekaterih tehnologij.

Spletne strani in spletna orodja, ki so oblikovana za ljudi s široko paleto zmožnosti

koristijo vsem, tudi ljudem brez posebnih potreb. Zato je pomembno upoštevati široko

raznolikost funkcionalnih potreb, ne pa kategorizirati ljudi po njihovih zdravstvenih

klasifikacijah.

5.1 Vrste uporabnikov in tehnike zagotavljanja dostopnosti

5.1.1 Uporabniki s slušnimi motnjami

Slušna invalidnost oseb se pojavlja v razponu od blage do zmerne oslabitve sluha v enem

ali obeh ušesih ("naglušnost"), do znatne in nepopravljive okvare sluha v obeh ušesih

("gluhost"). Nekateri ljudje s slušno invalidnostjo lahko slišijo zvoke, vendar včasih to ni

dovolj, da bi razumeli ves govor, še posebej to velja takrat, ko je hrup. To vključuje tudi

ljudi, ki uporabljajo slušne aparate in druge pristope za izboljšanje zvoka. Medtem ko hitra

rast multimedijskih vsebin na spletu ponuja številne nove priložnosti za ljudi s slušno

invalidnostjo, to predstavlja tudi izziv, ko ta vsebina ni oblikovana tako, da bi bila

dostopna. Na primer, medtem ko se video vsebine uporabljajo za vizualno sporočanje

podatkov, mora avdio vsebina imeti alternative, kot so podnapisi in napisi, tako da je

dostopna tudi za ljudi s slušno invalidnostjo.


21

Ljudje ki imajo težave s sluhom za učinkovito uporaba spleta potrebujejo:

prepise in napise v avdio vsebinah, ki vključuje le zvočno vsebino in skladbe,

multimedijske predvajalnike, ki prikazujejo napise in zagotavljajo možnosti za

prilagoditev velikosti in barve besedila,

možnosti za prenehanje, pavzo ali nastavitev glasnosti avdio vsebin (neodvisno od

sistemskega zvoka),

v ospredju visoko kakovostni zvok, da se jasno razlikuje od vsega hrupa v ozadju.

Za nekatere ljudi s posebnimi slušnimi potrebami je znakovni jezik prvi jezik in ne znajo

tekoče brati pisni jezik. Zagotavljanje pomembnih informacij v znakovnem jeziku in

uporaba enostavnejšega besedila, ki je dopolnjen s slikami, grafi in drugimi ilustracijami

pomaga mnogim narediti spletno vsebino razumljivejšo. Vendar pa je pomembno vedeti,

da vsi ljudje s slušnimi težavami ne poznajo znakovnega jezika.

5.1.2 Uporabniki s kognitivnimi in nevrološkimi motnjami

Kognitivne in nevrološke težave vključujejo motnje katerega koli dela živčnega sistema,

vključno z možgani in perifernim živčnim sistemom. To lahko vpliva tudi na to kako dobro

ljudje slišijo, se premikajo, vidijo, govorijo in razumejo informacije. Kognitivne in

nevrološke invalidnosti ne vplivajo nujno tudi na inteligenco osebe. Računalniške

tehnologije in splet zagotavljata veliko možnosti za interakcijo z vsebino in za obdelavo

podatkov za ljudi s kognitivnimi in nevrološkimi težavami na način, ki je za njih

uporabnejši. Na primer, ljudje lahko krmarijo po spletnih vsebinah z uporabo različnih

strategij, dostopajo do pisnih informacij, zvočnih ali v katerih koli drugih oblikah in

spremenijo predstavitev vsebine glede na njihove individualne potrebe in želje.

Glede na posebne potrebe posameznika, ljudje s kognitivnimi in nevrološkimi težavami

potrebujejo:

jasno strukturirano vsebino, ki omogoča pregled in usmerjenost,

dosledno označevanje oken, gumbov in drugih delov vsebine,

predvidljive povezave, funkcionalnosti in splošno obnašanje,

različne načine krmarjenja spletnih strani, kot na primer prek hierarhičnega menija

ali možnosti iskanja,

možnosti onemogočiti kakršnokoli utripanje ali kako drugače moteče vsebine,

enostavnejše besedilo, ki se dopolnjujejo s podobami, grafi in drugimi ilustracijami.


22

5.1.3 Fizične oziroma telesne omejitve

To so težave, ki jim pravimo tudi motorične omejitve in vključujejo šibkost, omejitve

povezane s kontrolo mišic(npr. nenamerna gibanja vključno s tresenjem, pomanjkanje

koordinacije ali paraliza), omejitve povezane z občutki, skupni problemi(kot je artritis),

bolečine, ki ovirajo gibanje ali manjkajoče ude.

Ljudje s fizičnimi omejitvami za uporabo spleta pogosto uporabljajo specializirano strojno

in programsko opremo kot je to:

ergonomska ali posebno oblikovana tipkovnica ali miška,

kazalec na glavi, palico v ustih in druge pripomočke s katerimi si pomagajo tipkati,

tipkovnica na zaslonu s sledilno kroglico, krmilna palica in izbire za njeno

upravljanje,

prepoznava glasu, sledenje očem in drugi pristopi za brez ročno interakcijo.

Ljudje z motnjami v telesnem razvoju lahko za delovanje računalnika uporabljajo kot

napravo ali samo miško ali pa samo tipkovnico. Ljudje z fizičnimi omejitvami potrebujejo

tipkovnico s polno podporo za vse funkcionalnosti, ki jih vsebuje spletna stran. Morda

potrebujejo več časa za tipkanje, klikanje ali opravljanje drugih interakcij in lahko tipkajo v

zaporedju samo na posamezne tipke in ne morejo sočasno tipkati na več tipk, da bi

aktivirali posamezne ukaze. To vključuje ukaze za posebne znake, bližnjice ali za aktivne

teme menija. Ljudje z motnjami v telesnem razvoju imajo pogosto težave s klikanjem na

majhna področja in je za njih veliko bolj verjetno, da se zmotijo pri samem klikanju

oziroma tipkanju. Pomembni vidiki pri oblikovanju spletnih strani so zagotavljanje dovolj

velikih področij za klikanje, dovolj časa za izvedbo posameznih nalog in možnost za

popravljanje napak. Drugi pomembni vidiki oblikovanja vključujejo zagotavljanje vidnih

kazalcev na tisto stvar na katero smo osredotočeni in mehanizme, ki zagotavljajo preskok

med bloki, na primer preko glave strani ali navigacijskih barov. Mnoge od teh zahtev

uporabljajo tudi ljudje s kognitivnimi, nevrološkimi in vizualnimi omejitvami.

Primeri ovir uporabe spleta za ljudi z motnjami v telesnem razvoju:

spletne strani, spletni brskalnik in orodja, ki ne zagotavljajo celovite podpore

tipkovnice,

premalo časa, da se odzovejo ali da izvedejo posamezne naloge, kot na primer

izpolnjevanje spletnih obrazcev,


23

kontrole vključno s povezavami s slikami besedila, ki nimajo enakovredne

besedilne alternative,

pomanjkanje vizualnih in ne vizualnih pokazateljev usmerjenosti k ciljem, struktura

strani in drugih navigacijskih pripomočkov,

nedoslednost, nepredvidljivost, preveč zapleteni navigacijski mehanizmi in funkcije

strani.

5.1.4 Uporabniki z govornimi motnjami

Govorne motnje vključujejo težave s proizvajanjem govora, ki bi bil prepoznaven in

razumljiv s strani drugih ali s pomočjo programa za prepoznavo glasu. Na primer glasnost

in jasnost glasu nekoga je lahko težko razumeti. Ljudje z govornimi težavami se srečujejo

z raznimi storitvami, ki temeljijo na glasu in se upravljajo z uporabo glasovnih ukazov. Za

uporabo storitev, ki se zanašajo na glas potrebujejo ljudje z govornimi težavami

alternativne načine za interakcijo, kot na primer klepet, ki temelji na izmenjavi tekstovnih

znakov ali pa upravljanje spletnih aplikacij s pomočjo uporabe ukazov s tipkovnice. Prav

tako predstavljajo ovire za ljudi z govornimi težavami tiste spletne strani, ki ponujajo

telefonske številke kot edino sredstvo komuniciranja z organizacijami. Alternativni načini

komunikacije so e-pošte in obrazci, ki vsebujejo povratno informacijo.

Primeri ovir uporabe spleta za ljudi z govornimi motnjami:

spletne storitve, vključno s spletnimi aplikacijami, ki se zanašajo samo na

interakcijo z uporabo glasu,

spletne strani, ki ponujajo telefonske številke kot edini način za komunikacijo z

organizacijo.

5.1.5 Uporabniki z vizualnimi motnjami

Vizualne motnje segajo od blage do zmerne oslabitve vida na enem ali obeh očesih

("nizka vidnost" ali "delni pogled"), do znatne in nepopravljive izgube vida na obeh očesih

("slepota"). Nekateri ljudje imajo zmanjšano ali pomanjkljivo občutljivost za določene

barve ("barvna slepota") ali pa večjo občutljivost do pretirane svetlosti v barvah. Te razlike

v dojemanju barv in svetlosti so lahko neodvisne od vida.

Ljudje z vizualnimi motnjami se običajno zanašajo na spreminjanje predstavitve spletnih

vsebin v obrazce, ki so bolj uporabni za njihove posebne potrebe. Na primer:


24

povečava ali zmanjšanje velikosti besedila in slik,

prilagajanje nastavitev za pisavo, barvo in razmik,

poslušanje spremembe teksta vsebine v govor,

poslušanje zvočnih opisov videa v multimedijski vsebini,

branje besedila s posodobljeno Braillovo pisavo (majhne pike, ki se dvigajo in

spuščajo, da prikažejo znake, ki se berejo s skeniranjem preko dvigajočih se pik z

uporabo prstov).

Da bi te metode brskanja po spletu delovale morajo razvijalci zagotoviti, da je predstavitev

spletne vsebine neodvisna od njene osnovne strukture, ter da je struktura pravilno

kodirana, tako da jo lahko obdelujejo s programsko opremo in predstavljajo na različne

načine. Na primer, nekateri ljudje ne vidijo vsebine in potrebujejo sezname, naslove,

tabele in druge objekte strani ustrezno kodirane, tako da se jih lahko identificira s

programsko opremo. Nekateri ljudje vidijo naenkrat le majhne dele vsebine ali pa

zaznavajo barve in obliko drugače. Da je vsebina bolj berljiva, uporabljajo nekateri ljudje

prilagojene pisave, barve in razmike ali pa krmarijo po vsebini s pomočjo tipkovnice samo

zato, ker ne vidijo miškinega kazalca. Dostopna oblika podpira različne predstavitve

spletne vsebine ter tudi različne načine za interakcijo.

Primeri ovir na spletu za ljudi z vizualnimi motnjami:

slike, kontrole in drugi strukturni elementi, ki nimajo enakovrednih besedilnih

alternativ,

besedilo, slike in postavitve strani, ki jih ni mogoče spreminjati ali da izgubite vse

informacije, medtem ko spreminjate velikost,

primanjkljaj vizualnih in ne-vizualnih pokazateljev usmerjenosti k ciljem, struktura

strani in drugi navigacijski pripomočki,

video vsebine, ki nimajo besedila ali avdio alternative,

nedosledni, nepredvidljivi in preveč zapleteni navigacijski mehanizmi in funkcije

strani,

besedilo in slike z nezadostnim kontrastom med barvnimi kombinacijami ospredja

in ozadja,

spletne strani, spletni brskalniki in avtorska orodja, ki ne podpirajo uporabe

navadnih barvnih kombinacij,

spletne strani, spletni brskalniki in avtorska orodja, ki ne zagotavljajo celovite

podpore tipkovnice [3].


25

5.2 Omejitve pri uporabi spleta in orodja za njihovo reševanje

5.2.1 Orodja in želje posameznikov

Ljudje z omejitvami dostopajo in krmarijo po spletu na različne načine, odvisno od njihovih

želja in individualnih potreb. Včasih ljudje nastavijo standardno programsko in strojno

opremo glede na njihove osebne potrebe, včasih pa ljudje uporabljajo specializirano

programsko ali strojno opremo, ki jim pomaga opravljati določene naloge.

Nekateri skupni pristopi za interakcijo s spletom vključujejo:

Podporne tehnologije - programska ali strojna oprema, ki jo uporabljajo ljudje s

posebnimi potrebami, da bi izboljšali njihovo interakcijo s spletom. Med njimi so

bralniki zaslonov, ki berejo na glas spletne strani za ljudi, ki ne morejo brati

besedila, povečevalna lupa zaslona za ljudi z nekaterimi vrstami slabega vida in

programske opreme za prepoznavanje glasu in izbor stikal za ljudi, ki ne morejo

uporabljati tipkovnice ali miške.

Prilagodljive strategije - tehnike, ki jih ljudje s posebnimi potrebami uporabljajo

za izboljšanje njihove interakcije s spletom, kot so povečanje velikosti besedila,

zmanjšanje hitrosti miške ali vklopitev napisov. Prilagodljive strategije vključujejo

tehnike s standardno programsko opremo, prevladujočimi brskalniki ali s

podpornimi tehnologijami.

Rešitve dostopnosti koristijo ljudem s posebnimi potrebami in tudi tistim brez njih in

postajajo vedno bolj na voljo tudi v standardni računalniški strojni opremi, mobilnih

napravah, operacijskih sistemih, spletnih brskalnikih in drugih orodjih. Včasih strojna in

programska oprema s posebnimi funkcijami dostopnosti, vključno s spletnimi brskalniki,

predvajalniki ali podpornimi tehnologijami ni na voljo posamezniku. Na primer, orodje

morda ni dostopno, ni nameščeno ali združljivo z računalnikom, ni na voljo v nekaterih

jezikih ali ni na voljo iz drugih razlogov. V drugih primerih pa se ljudje ne zavedajo rešitev

dostopnosti, oziroma kako jih nastaviti in tudi uporabljati.


26

5.2.2 Formati vsebine

Vsebina je lahko predstavljena v različnih oblikah, da ustreza čutnim potrebam in željam

določene osebe. Na primer, nekateri ljudje ne vidijo zaslona ali slišijo zvoka. Primeri

vsebin formatov, vključujejo:

Slušen format – kot npr. govor, glasba in zvok, ki ga je mogoče slišati.

Tipen format (na otip) - kot so pike, bari in vibracije, ki jih je mogoče čutiti.

Vizualni format – kot so slike, besedilo in video, ki ga lahko vidimo.

Nekateri ljudje so omejeni na določene formate ali pa potrebujejo vsebine v različnih

formatih. Na primer, ljudje, ki so gluho-slepi imajo malo ali nič uporabe avdio in vizualnih

vsebin in potrebujejo tipne formate(npr. Braillova pisava), medtem ko morajo ljudje z

disleksijo pogosto slišati in videti besedilo, da bi bolje razumeli. Vsebina v besedilni obliki

oziroma formatu, se lahko pretvori v druge oblike, zato je še posebej koristna. Vendar pa

predstavlja vsebina samo z besedilom tudi ovire za mnogo ljudi, ki imajo težave s pisnim

jezikom. Drugi formati so lahko narejeni tako, da so dostopni in pogosto izboljšajo

razumljivost, enostavno uporabo in zadovoljstvo s spletnimi stranmi in spletnimi

aplikacijami. Na primer, slike, grafi in ilustracije pomagajo, da je besedilo bolj razumljivo,

medtem ko se lahko zvok posluša ne da bi gledali na zaslon in je lahko ta način za

nekatere ljudi bolj prijeten kot branje. V nekaterih primerih se lahko vsebina pretvori v

različne formate, z uporabo programske ali strojne opreme. Na primer, besedilo se lahko

spremeni v govor v številnih jezikih. V drugih primerih morajo ponudniki vsebin za vsebino

zagotoviti alternativne formate. Na primer, tekstovni opisi slik in napisi za avdio vsebine,

morajo biti ustvarjeni z vsaj majhnim nivojem človeškega posredovanja. Včasih lahko

programska orodja, kot so prepoznava govora in slike, pomagajo avtorjem pri

zagotavljanju teh formatov, vendar pa ta pretvorba po navadi ni povsem avtomatska.

Primeri formatov vsebin:

Avdio opisi - pripovedi, ki opisujejo pomembne vizualne podrobnosti v videu. Te

pripovedi so lahko v samih premorih, ki se pojavljajo tekom avdia ali pa so v

ločenih zvočnih datotekah ali zvočnih posnetkih v multimedijski vsebini.

Slušna, otipljiva in vizualna obvestila - spodbujanje ali opozarjanje uporabnika

na različne načine, kot na primer z utripanjem ali prikazovanjem vizualnih

pogovornih oken, s pomočjo zvoka ali vibracije.


27

Braille - sistem, ki uporablja šest do osem dvignjenih pik v različnih vzorcih, ki

predstavljajo črke in številke. Ti znaki se berejo tako, da gremo skozi dvignjene

pike z uporabo blazinic na prstih. Braille uporabljajo ljudje, ki so slepi, vendar vsi

ljudje, ki so slepi ne vedo Braillove pisave.

Napisi - besedilo z dobesednim snemanjem kakršnega koli govora in z opisi

pomembnih slušnih informacij, ki se pojavijo hkrati z zvokom (vključno z zvokom,

ki spremlja video v multimedijskih storitvah). Za napise v realnem času so običajno

potrebni profesionalci.

Besedilo v govor (včasih imenovano "sinteza govora« ali "govorni izhod") -

avtomatska pretvorba besedila v sintetizirano glasovno branje besedila na glas.

Prepisi - besedilni rokopisi, ki vsebujejo pravilno zaporedje dobesednega

snemanja vseh vrst govora in opise pomembnih slušnih ali vizualnih informacij.

Primeri podpornih tehnologij in prilagodljivih strategij

Prikaz posodobljene Braillovo pisave - mehanski terminal, ki prikazuje linijo

Braillovih znakov (po navadi 40-80), z dviganjem in spuščanjem pik dinamično.

Nekateri Braillovi zasloni so vključeni v prenosne Braillove naprave z zmogljivostmi

majhnih računalnikov, ki se lahko uporabljajo za zapiske, izračune ali pa za

povezavo z drugimi napravami.

Bralnik zaslona - programska oprema, ki obdeluje vsebino na namizju ali spletu in

ga pošlje uporabniku z uporabo različnih formatov, kot so besedila v govor in

Braillove pisave. Bralnik zaslona praviloma zagotavlja druge funkcije, kot so

bližnjice, različne načine za obdelavo vsebin in sposobnost, da označite besedilo,

ki se potem prebere na glas.

Glasovni brskalnik - podobno kot bralnik zaslona, ampak po navadi obravnava

samo spletno vsebino. Glasovni brskalniki običajno niso razviti kot podporna

orodja, ampak kot alternativa spletnim brskalnikom za mobilne naprave in

podobno.

5.2.3 Predstavitev - razlikovanje in razumevanje

Predstavitev vsebine je mogoče prilagoditi, da bi jo bilo lažje ločiti in razumeti. To

vključuje:

izdelavo avdio vsebine tako, da jo bo lažje slišati in vizualne vsebine tako, da jih

bo lažje videti,


28

združevanje avdio in vizualnih vsebin, da bi lažje razumeli podatke,

zagotavljanje alternativnih predstavitev vsebine, ki so lažje razumljive.

Na primer, nekateri ljudje potrebujejo večjo velikost besedila in slik ali višji kontrast med

besedilom in barvo ozadja, da bi bolje videli vsebino, nekateri ljudje pa potrebujejo

glasnejši zvok in manjši hrup v ozadju, da bi bolje slišali vsebino. Nekateri ljudje morajo

izklopiti pojavna okna in animacije, ker jih lahko dezorientirajo ali odvrnejo. Avdio, ki se

samodejno predvaja, kot na primer glasba v ozadju na spletni strani, lahko tudi odvrne

ljudi ali pa posega v programsko opremo, ki pretvarja besedilo v govor. Uporabniki morajo

imeti možnost, da ustrezno prilagodijo predstavitev. Izdelava bolj berljivega besedila

vključuje spremembo njegove vizualne podobe, z uporabo dodatnega elementa pretvorbe

besedila v govor in prilagajanje vsebine. Na primer, sprememba vrste pisave, barve,

razmika med vrsticami in širine naredi besedilo bolj berljivo za nekatere ljudi. Včasih se

sprememba besedila v govor uporablja za nadaljnjo pomožno branje. Prilagajanje vsebine

vključuje ustvarjanje povzetkov za dele besedila, ki jih povezujemo s slovarji in besedn jaki

ter s skrivanjem manj uporabljene funkcionalnosti. Vendar pa imajo ti uporabniški pristopi

pomembne omejitve in so na splošno bolj učinkoviti za avtorje spletnih strani, da

neposredno objavijo vsebino, ki je dobro strukturirana in bolj berljiva za vse. Ljudje

različno obdelujejo informacije. To je zlasti pomembno za učna okolja, ampak prav tako to

velja tudi za mnoge druge situacije. V nekaterih primerih lahko avtorji ponujajo različne

predstavitve istih podatkov za obravnavo najširšega možnega občinstva, kot so grafične in

tabelarne predstavitve podatkov, za ljudi z različnimi učnimi stili ali videoposnetki z

znakovnim jezikom, za uporabnike znakovnega jezika.

Primeri predstavitve vsebine:

Prilagojene pisave in barve - Zamenjava vrste pisave, velikosti, barve in razmika,

da bi bilo besedilo lažje berljivo. To vključuje uporabo prilagojenih nastavitev

brskalnika in za napredne uporabnike, uporabo stilov za oblikovanje (CSS), s

katerimi povozijo privzeto podobo spletne vsebine.

Pregled dokumenta - predstavitev vsebine, ki prikazuje le naslove in ustrezne

strukture (kot so gnezdenje naslovov in hierarhijo) kot pomoč pri orientaciji in

pregledu vsebine na spletu.

Besedilo preprosto za branje - poenostavljeni povzetki za dele besedila, s

pomočjo katerih lažje razumemo samo besedilo.


29

Postopno razkritje - tehnika oblikovanja, ki vključuje prikaz le najmanjše količine

informacij ali funkcij potrebnih za določeno nalogo ali namen, da bi se preprečila

preobremenitev uporabnikov z informacijami.

Zmanjšan vmesnik - prikaz vsebine, ki kaže samo najbolj pomembne podatke ali

največkrat uporabljene funkcije; na primer s skrivanjem delov vsebine, ki lahko

odvrnejo pozornost uporabnikov.

Povečava zaslona - spreminjanje nastavitev brskalnika, operacijskega sistema ali

zaslona za povečavo ali zmanjšanje velikosti besedila in slik. Nekateri ljudje

uporabljajo povečevalne leče, daljnogled ali druge vizualne pripomočke in

programsko opremo, kot so povečevalniki zaslona, da bi bolje videli vsebino.

Znakovni jezik - vizualna oblika komuniciranja, ki se uporablja predvsem za ljudi,

ki so gluhi. Vključuje roko, telo in mimiko, s pomočjo katerih prenašajo besede,

fraze in tone. Na primer, intenzivnost geste lahko kaže razpoloženje ali predvsem

poudarjenost neke informacije. Kot v pisnih jezikih je tudi veliko znakovnih jezikov

in narečij, nekaterih od njih so v nekaterih državah priznani kot uradni jezik. Vsi

ljudje, ki imajo slušne omejitve ali so gluhi ne znajo znakovnega jezika.

Simboli - ikone, ki predstavljajo besede ali pojme, ki jih uporabljajo nekateri ljudje

z ovirano komunikacijo namesto besedila, vključno z ljudmi, ki imajo težave z

branjem ali pisanjem.


Zaviralci pojavnih oken in animacij - priključki za brskalnike ali druga

programska orodja, ki samodejno ustavijo pojavna okna in preusmeritve in imajo

prav tako možnosti za prenehanje, ustavljanje ali skrivanje animacij.

Bralni pomočniki - programska oprema, ki spremeni predstavitev vsebine in

zagotavlja druge funkcionalnosti, da je vsebina bolj berljiva. Taki primeri so:

o prilagajanje vrste pisave, velikosti, razmikov ali barve ospredja ali ozadja,

o možnost skeniranja besedila za zapletene besede in besedne zveze ter jih

povezati s slovarji,

o skrivanje manj pomembnih delov vsebine, kot so stranske orodne vrstice in

glava območij,

o zagotavljanje pregledov naslovov in povzetkov besedilnih odlomkov strani,

o branje vsebine na glas in označevanje besedila, ki je bil prebran na glas.

Povečevalnik zaslona - programska oprema, ki se uporablja za povečavo

vsebine, predvsem za ljudi s slabim vidom, da bi jo bilo lažje videti. Nekateri


30

povečevalniki zaslona zagotavljajo spremembo besedila v govor in druge

funkcionalnosti.

Nastavitev glasnosti - možnosti, da nastavite glasnost predvajane avdio vsebine,

kakor tudi možnost, da izklopite zvok v celoti, ki je ločena od splošnih sistemskih

nastavitev zvoka.

5.2.4 Interakcija z uporabnikom - tipkanje, pisanje in klikanje

Ljudje uporabljajo različne pristope za vnos besedila in aktivnih ukazov. Na primer,

nekateri ljudje ne uporabljajo miške, tipkovnice ali obojega, medtem ko drugi uporabljajo

posebne konfiguracije za tipkovnice in miške ali pa uporabljajo alternativno strojno ali

programsko opremo skupaj. Primeri vključujejo uporabo:

tipkovnice samo za ljudi s kognitivnimi, fizičnimi in vizualnimi omejitvami,

zaslona na dotik le za osebe s kognitivnimi in fizičnimi omejitvami,

miške in tipkovnice s programsko opremo, ki kompenzira tresenje rok,

prepoznavanja glasu (govor vhod) in druge prostoročne interakcije.

Nekateri ljudje uporabljajo programsko opremo in prilagojene nastavitve za povečanje

učinkovitosti tipkanja, pisanja in klikanja. Na primer, nekateri ljudje si nastavijo prilagojene

bližnjične tipke za funkcije, ki jih pogosto uporabljajo. Nekateri ljudje uporabljajo

programsko opremo, ki predvidi besede za pomoč dokončanja celotne besede in stavkov

z minimalnim tipkanjem, orodja za slovnico in črkovanje za pomoč pri popravljanju

besedila in orodja za pomoč pri klikanju, izbiri besedila in pomikanju z minimalnim

gibanjem. Spletna vsebina mora biti zasnovana tako, da podpira te različne vrste

pristopov. Na primer, oblike, povezave in druge funkcionalnosti morajo biti uporabne s

pomočjo tipkovnice. Zlasti spletne aplikacije, vgrajeni multimedijski predvajalniki in drugi

programski objekti morajo zagotavljati polno podporo tipkovnice, ki ne preusmeri

pozornosti tipkovnice znotraj programa in večjih površin na katere je mogoče klikniti, za

gumbe in povezave. Dostopne spletne vsebine podpirajo ljudje, ki potrebujejo več časa za

tipkanje, pisanje in klikanje ali je za njih bolj verjetno, da bodo naredili napake. Na primer,

nekateri ljudje pozabijo izbrati možnosti in izpolniti vnosne obrazce, napačno črkujejo

besede in pozabijo izpolniti podatek (na primer datume) ali nenamerno aktivirajo gumbe in

povezave. Dostopne spletne vsebine prav tako ponujajo dovolj časa za izvedbo nalog,

jasna in koristna sporočila o napakah in možnosti za popravek vnosa.


31


Pospeševalniki - programska oprema ali funkcije, ki pomagajo zmanjšati

potreben napor za tipkanje ali klikanje. Na primer, z zagotavljanjem možnosti za

ustvarjanje bližnjic za ukaze ali zaporedje ukazov, s poudarjanjem možnosti

izbora, kot so to razne izbire v menijih, povezave ali druge izbire in s pomočjo

usmerjanja miške.

Alternativna tipkovnica in miška - strojna in programska oprema, ki je

zasnovana predvsem za ljudi s kognitivnimi in fizičnimi omejitvami, z namenom, da

bi jim pomagali pri interakciji z računalnikom. Taki primeri so:

o tipkovnice z večjimi tipkami, napisi na tipkah, razmiki med tipkami,

osvetljenimi tipkami ali postavitvijo po meri,

o tipkovnice na dotik, zasloni na dotik, SNP stikala in stikala za samostojne

tipke,

o sledilne kroglice, igralne palice, dlančniki, posebej oblikovane miške in

druge kazalne naprave,

o prepoznavanje glasu, sledenje očem in drugi pristopi za prostoročne

interakcije.

Sledenje očem - sistem, ki spremlja gibanje oči za nadzor miške in utrip oči za klik

z miško.

Prilagoditev tipkovnice - vključuje spreminjanje postavitve tipk, dodeljevanje

bližnjic do funkcij, nastavitev filtrov in nastavitev "lepljive tipke", ki podpira

enoročno tipkanje.

Filtri tipkovnice in miške - funkcije operacijskega sistema ali programskih orodij,

ki prepoznajo in nadomestijo nehoteno gibanje, kot sta to tresenje in krči.

Prilagoditev miške - vključuje spreminjanje postavitve gumbov, spreminjanje

občutljivosti miške v smeri gibanja, nastavitev filtrov in spreminjanje velikosti in

videza kazalca miške.

Tipkovnica na zaslonu - virtualna tipkovnica prikazana na zaslonu, tako da se

lahko uporablja z dotikom zaslona, sledilno kroglico, igralno palico ali drugimi

kazalnimi napravami.

Orodja za črkovanje in slovnico - Spletne funkcije, vtičniki ali druga programska

orodja za pomoč pisanja uporabnikom.

Prepoznavanje glasu (včasih imenovan "govorni vložek" ali "govorni ukaz") -

programska oprema, ki prepozna človeški glas in se lahko uporablja za

narekovanje besedila ali izdajanje ukazov za delovanje računalnika.


32

Besedna napoved - programska oprema, ki predstavlja izbor iz ustreznih besed,

besednih zvez ali stavkov, ki temeljijo na trenutnem vhodu (in včasih tudi

kontekstu), tako da prihranimo nepotrebno tipkanje.

5.2.5 Oblikovne rešitve - navigacija in iskanje vsebine

Ljudje glede na njihove želje, spretnosti in sposobnosti krmarijo in iščejo vsebino z

uporabo različnih strategij in pristopov. Na primer, nekdo, ki uporablja splet prvič morda

potrebuje jasnejše smernice kot nekdo, ki ima več izkušenj z določeno spletno stranjo in

prav tako potrebuje verjetno nekdo, ki uporablja splet na mobilni napravi z malim

zaslonom več orientacijskih namigov kot nekdo, ki uporablja namizni računalnik. Medtem

ko na splošno gledano to velja za uporabniške vidike, ki vplivajo na ljudi s posebnimi

potrebami in tudi na tiste brez posebnih potreb, vplivajo nekatere situacije na ljudi s

posebnimi potrebami bolj neposredno.

Primeri takih situacij so:

Oseba ne vidi zaslona in potrebuje, da bi dobila pregled in orientacijo nad sabo

skeniranje naslovov na spletni strani; naslovi morajo biti zasnovani tako, da

podpirajo tudi te namene.

Oseba naenkrat zaradi povečave zaslona vidi le majhne dele zaslona in mora

sama sebe usmeriti z uporabo vizualnih pokazateljev; vizualna zasnova mora

podpirati tudi takšne namene.

Oseba uporablja tipkovnico (ali alternativo tipkovnico) samo za navigacijo skozi

spletno vsebino; struktura spletnih strani mora biti zasnovana tako, da podpira tudi

učinkovito uporabo tipkovnice.

Oseba, ki ima težave zapomniti si naslove, imena ali določene funkcionalnosti

spletnih strani; spletni brskalniki morajo zagotoviti ustrezne funkcionalnosti, ki so

enostavne tako za uporabo kot tudi za zapomniti.

Oseba, ki ne misli in organizira koncepte hierarhično, kot je oblikovanih večina

navigacijskih menijev; spletne strani morajo zagotoviti alternativne mehanizme za

navigacijo.

Veliko funkcij, ki podpirajo različne stile navigacije je neposredno vgrajenih v spletnih

brskalnikih in podpornih tehnologijah. Na primer, najbolj pogosto dosegljivi brskalniki

zagotavljajo funkcionalnost zaznamkov, bralniki zaslonov pa zagotavljajo funkcije za


33

branje naslovov, povezav in drugih objektov na spletni strani. Vendar pa je tudi

oblikovanje vsebine ključen dejavnik za podporo različnih stilov navigacije.

Primeri oblikovnih rešitev

Doslednost in predvidljivost - označevanje funkcij, kot so povezave, gumbi in

kontrole mora biti skladno in pričakovano, funkcija mora biti predvidljiva z oznake.

Opisni naslovi, naslovi in oznake - naslovi strani, naslovi poglavij in oznake za

obrazce, povezave in kontrole se včasih berejo same ali pa so izven konteksta in

morajo biti opisne.

Koristne napake in sporočila o uspehu - pogovorna okna in druga sporočila, kot

so po potrditvi obrazcev, morajo uporabnikom pomagati dokončati njihove naloge

in se izogniti dezorientaciji, motnjam, zmedenosti ali nelagodju.

Mehanizmi večkratne navigacije - spletne strani morajo zagotoviti več načinov,

da lociramo spletne strani, na primer z zagotavljanjem kazala spletne strani in

funkcionalnosti iskanja poleg hierarhičnih navigacijskih menijev.

Preskoči povezave – mehanizmi, ki omogočajo uporabnikom tipkovnice, da

preskočijo ponavljajoče bloke vsebin, kot so naslovi strani, navigacijske vrstice ali

meniji. Opomba: preveč izpuščanj povezav v ta namen je neproduktivno.

Vizualni pokazatelji orientacije - primeri vključujejo uporabo barve ozadja za

označevanje različnih delov vsebin, uporabo edinstvenih naslovov in dajanje

pomembnih informacij na pomembna področja spletne strani.


Zaznamki in zgodovina - uporaba funkcije spletnega brskalnika, da si lažje

zapomnimo strani, najdemo že obiskane strani ali pa hitro dostopamo do spletnih

strani, ne da bi vnesli njihov naslov.

Iskanje po ključnih besedah - uporaba funkcij spletnega brskalnika za iskanje

besedila na spletni strani in spletna funkcionalnost za iskanje spletne strani po

ključni besedi. Iskalniki, ki so vzdrževani in optimizirani za določeno spletno stran,

lahko zagotovijo bolj natančne rezultate iskanja.

Navigacija s tipkovnico - premikanje po vsebini s pomočjo tipkovnice, običajno s

pomočjo tipke "tab", s katero skočimo iz enega dela strukture, kot so povezave,

glava ali element seznama na drug del strukture. Navigacija s tipkovnico je v veliki

meri odvisna od podpore brskalnika, ampak tudi od oblikovnih značilnosti spletne

strani kot so izpuščene povezave


34

Zemljevidi strani - zaradi njih brskalnik prikaže majhno sliko celotne spletne strani

z indikatorjem, ki poudarja del spletne strani, ki ga trenutno gledate.

Slikovne povezave - nekateri spletni brskalniki, vtičniki za brskalnike in spletne

strani prikazujejo majhne slike ciljnih povezav (včasih imenovane "zaslonske

slike"), namesto naslovov ali imen; na primer v kombinaciji z zaznamki in seznami

zgodovine, gumbi za naprej in nazaj v spletnih brskalnikih ali povezavami na

spletnih straneh [4].


35

6 OCENJEVANJE SPLETNE DOSTOPNOSTI

V praktičnem delu bomo s pomočjo treh različnih brezplačnih orodji za ocenjevanje

preverili nekatere kriterije dostopnosti, ki jih narekuje WAI. Ocenjevanje bomo izvedli nad

spletnimi stanmi treh fakultet Univerze v Mariboru in sicer nad:

fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko(FERI),

ekonomsko - poslovno fakulteto(EPF) in

pravno fakulteto(PF).

Osredotočili se bomo predvsem na vstopne strani fakultet saj menimo, da so to najbolj

obiskane spletne strani in jim je zaradi tega potrebno nameniti tudi večjo pozornost. Naš

glavni cilj bo, da dobimo s pomočjo orodij za ocenjevanje dostopnosti spletnih strani vsaj

približno občutek katera izmed treh strani najbolj izpolnjuje določene WAI standarde in

načela.

6.1 Predstavitev izbranih orodij

6.1.1 AccessibilityCheck

Je spletno orodje za ocenjevanje dostopnosti spletnih strani glede na WAI smernice,

dostopno je na spletni strani http://www.etre.com/tools/accessibilitycheck/ . Prva verzija

1.0, katero bomo uporabili tudi sami je bila izdana prvega avgusta leta 2005. Orodje

ocenjuje spletne strani glede na smernice WCAG 1.0. Ocenjuje se na podlagi treh WAI

prioritet:

Prioriteta 1 – težave morajo biti nujno rešene, da bi zagotovili najbolj osnovni nivo

dostopnosti.

Prioriteta 2 – Težave bi bilo dobro rešiti, da bi zagotovili minimalen nivo

priporočljive dostopnosti s strani evropske unije.

Prioriteta 3 - težave se lahko reši, da bi povečali dostopnost.

http://www.etre.com/tools/accessibilitycheck/


36

Uporaba samega orodja je zelo enostavna, v prostor namenjen za to kopiramo url strani,

ki jo želimo oceniti in to enostavno potrdimo s klikom na gumb "Check page". Nato nas

spletna stran preusmeri na dobljene rezultate. Rezultati so prikazani v tabelarnem prikazu

in sicer tako kot je to pokazano na sliki 6.1.

Slika 6.1 Prikaz rezultatov z orodjem AccessibilityCheck [9]

Za tem pa so nekatere najdene težave tudi pisno opisane, tako da jih lahko tisti, ki

ocenjujejo oziroma testirajo spletne strani lažje odstranijo [9].

6.1.2 AccessColor

AccessColor je brezplačno spletno orodje, ki analizira notranje in zunanje CSS-e spletne

strani, da bi testiralo barvni kontrast in svetlost barv med besedilom in barvo ozadja.

Orodje je dostopno in pripravljeno za uporabo na http://www.accesskeys.org/tools/color-

contrast.html . Uporablja algoritem, ki ga priporoča W3C. S testiranjem barvnega kontrast

in svetlosti barv med besedilom in ozadjem želimo z orodjem ugotoviti ali je kontrast

dovolj visok za ljudi, ki imajo težave z vidom. Zagotavljanje dovolj visokega kontrasta med

barvo ospredja in barvo ozadja nam lahko vzame veliko časa, zato je lahko to orodje v

veliko pomoč vsem razvijalcem, da zagotovijo ustrezno kombinacijo barv spletnih strani.

Orodje znotraj HTML-ja in CSS-a najde ustrezno barvno kombinacijo, tako da ni potrebno

razvijalcem testirat ustreznosti za vsako barvo posebej. Na sliki 6.2 lahko vidite kako

izgleda orodje.

http://www.accesskeys.org/tools/color-contrast.html

http://www.accesskeys.org/tools/color-contrast.html


37

Slika 6.2 Izgled orodja AccessColor [5]

Formula za barvno svetlost

Da so barvne kombinacije ospredja in ozadja v skladu s smernicami za dostopnost

spletnih vsebin 1.0, morajo zagotavljati dovolj kontrasta kadar do spletne strani dostopajo

ljudje ki so slabovidni ali pa imajo barvno slepoto oziroma kadar gledajo na črno-beli

zaslon.

Formula, ki jo je predlagal W3C za določanje barvne svetlosti je:

((Rdeča vrednost * 299) + (Zelena vrednost * 587) + (modra vrednost * 114)) / 1000

Dve barvi zagotavljata dobro barvno prepoznavnost, če je razlika v svetlosti večja od 125

in je barvna razlika večja od 500.

Rezultati AccessColor

AccessColor uporablja algoritem za barvni kontrast, ki je predlagan s strani Accessibility

Evaluation and Repair Tools (AERT). Orodje lahko prikaže poročilo z vsako HTML vrstico

dokumenta, ki vsebuje predstavljeno besedilo ali pa lahko prikaže samo napake in

opozorila.

V poročilu se lahko pojavijo dve vrsti sporočil o napaki:

Opozorilo se pojavi, ko bodisi barvni kontrast ali barvna razlika ni primerna za

barvno kombinacijo elementa med ospredjem in ozadjem.

Napaka se pojavi, ko ni primeren niti barvni kontrast niti barvna razlika.

Da bi pomagali povezati omenjeno poglavje v poročilu s pravilnim delom HTML

dokumenta, je vzorec HTML besedila naveden v vsaki vrstici poročila prikazan v stolpcu

"Sample". Na sliki 6.3 lahko vidite primer kako zgleda končno poročilo dobljeno z orodjem

AccessColor.


38

Slika 6.3 Prikaz dobljenih rezultatov z orodjem AccessColor [5]

Omejitve

AccessColor obravnava le razliko med barvo ospredja in ozadja za besedilne elemente.

To orodje je namenjeno za spletne strani, kjer večina besedila ni zapisanih na slikovnih

ozadjih ali s flashem. Če je za ozadje uporabljena slika, potem ne bodo mogli izračunati in

prikazati barvne razlike in barvne osvetlitve in vrednost ne bo na voljo. Ne upošteva se

absolutni položaj elementa, zato je mogoče, da je ozadje na spletni strani vizualno

drugačno v primerjavi s tistim iz AccessColor poročila. Dinamične spremembe in učinki

nad miško(kot so lebdenje), se ne upoštevajo [5].

6.2 Rezultati ocenjevanja

Zaradi tega ker je prva stran spletnih mest najpogosteje obiskana je pomembno, da je tudi

najdostopnejša. Namreč pri samem brskanja po spletu je veliko odvisno od tega kakšna je

vstopna spletna stran, zaradi tega se bomo tudi mi lotili ocenjevanja dostopnosti vstopnih

strani treh fakultet. Strani bomo najprej ocenili z orodjem AccessibilityCheck, s katerim

bomo preverjali kakšna je dostopnost glede na tri WAI prioritete in nato z orodjem

AccessColor, kjer bomo preverjali ustreznost barvnega kontrasta in svetlosti barv med

besedilom in barvo ozadja glede na smernice WCAG 1.0.

6.2.1 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko(FERI)

Ocenjevanja smo se lotili tako, da smo v izbrano orodje vnesli url vstopne spletne strani

FERI, katere izgled lahko vidimo na sliki 6.4. Url ocenjene spletne strani je

http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx .

http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx


39

Slika 6.4 Vstopna spletna stran FERI [10]

6.2.1.1 Rezultati dobljeni z orodjem AccessibilityCheck

Kot rezultat ocenjevanja smo dobili 50 problemov. Na sliki 6.5 lahko vidite kako so tej

problemi razdeljeni glede na tri WAI prioritete, na podlagi katerih je izbrano orodje

ocenjevalo dostopnost vstopne strani izbrane fakultete(Slika 6.5).

Slika 6.5 AccessibilityCheck rezultati za FERI [9]

Opis najdenih problemov:

Najden je opuščen <font> element in prav tako align atribut – Opuščen

element je oznaka, ki ni več podprta kot del zadnjega W3C HTML standarda. To

pomeni, da brskalniki in podporne tehnologije niso zavezani, da ga podprejo v

prihodnjih različicah, s čimer lahko njihova vsebina postane nedostopna. Potrebno


40

je omeniti, da so mnogi elementi in atributi odsvetovani samo na podlagi tega, ker

povzročajo probleme dostopnosti.

Uporabljajo se ugnezdene tabele – Ugnezdene tabele običajno slabo

linearizirajo. Linearizacija je proces, s katerim se tabela bere na glas z bralnikom

zaslona ali z govornim brskalnikom – in sicer celico za celico, enega za drugim, od

leve proti desni in od zgoraj navzdol. To je popolno zaporedje tabelaričnih

podatkov - vendar to ne deluje isto tudi za ugnezdene tabele.

6.2.1.2 Rezultati dobljeni z orodjem AccessColor

Na podlagi W3C standardov so rezultati za to stran:

Oba barvna razlika in tudi barvna svetlost ne izpolnjujeta priporočenih standardov

za 1,72% celotnega besedila.

Ali barvna razlika ali barvna svetlost ne izpolnjujeta priporočenih standardov za

27.55 odstotkov celotnega besedila.

Na sliki 6.6 lahko vidimo del poročila dobljenega z orodjem AccessColor za vstopno

spletno stran FERI, kjer vidimo v katerih primerih ne ustrezata standardom tako barvna

razlika kot tudi barvni kontrast.

Slika 6.6 AccessColor FERI: oba kriterija ne ustrezata standardom [5]


41

Na sliki 6.7 pa lahko vidimo del poročila prav tako dobljenega z orodjem AccessColor za

vstopno spletno stran FERI, kjer vidimo nekaj primerov kjer ne ustrezata standardom ali

barvna razlika ali barvni kontrast.

Slika 6.7 AccessColor FERI: eden izmed dveh kriterijev ne ustreza standardom [5]

6.2.2 Ekonomsko-poslovna fakulteta(EPF)


EPF, katere izgled lahko vidimo na sliki 6.8. Url ocenjene spletne strani je

http://www.epf.uni-mb.si/default.aspx .

Slika 6.8 Vstopna spletna stran EPF [8]

http://www.epf.uni-mb.si/default.aspx


42




ocenjevalo dostopnost vstopne strani izbrane fakultete.

Slika 6.9 AccessibilityCheck rezultati za EPF [9]


Najden je opuščen <font> element – Opuščen element je oznaka, ki ni več

podprta kot del zadnjega W3C HTML standarda. To pomeni, da brskalniki in

podporne tehnologije niso zavezani, da ga podprejo v prihodnjih različicah, s čimer

lahko njihova vsebina postane nedostopna. Potrebno je omeniti, da so mnogi

elementi in atributi odsvetovani samo na podlagi tega, ker povzročajo probleme

dostopnosti.

DOCTYPE ni prva vrstica kode - Kadar DOCTYPE ni zapisan v prvi vrstici je

ignoriran s strani brskalnikov. Torej namesto, da bi zagotoviti, da se stran drži

želenega W3C standarda, predpostavlja, da je star opuščen HTML in ga je treba

prikazati kot bi ga prikazal star in zastarel brskalnik.

Uporabljajo se ugnezdene tabele – Ugnezdene tabele običajno slabo

linearizirajo. Linearizacija je proces, s katerim se tabela bere na glas z bralnikom

zaslona ali z govornim brskalnikom – in sicer celico za celico, enega za drugim, od

leve proti desni in od zgoraj navzdol. To je popolno zaporedje tabelaričnih

podatkov - vendar to ne deluje isto tudi za ugnezdene tabele.


43




za 0.4% celotnega besedila.


42.69 odstotkov celotnega besedila.


spletno stran EPF, kjer vidimo v katerih primerih ne ustrezata standardom tako barvna


Slika 6.10 AccessColor EPF: oba kriterija ne ustrezata standardom [5]


vstopno spletno stran EPF, kjer vidimo nekaj primerov kjer ne ustrezata standardom ali


Slika 6.11 AccessColor EPF: eden izmed dveh kriterijev ne ustreza standardom [5]


44

6.2.3 Pravna fakulteta(PF)


PF, katere izgled lahko vidimo na sliki 6.12. Url ocenjene spletne strani je

http://www.pf.uni-mb.si/sl/ .

Slika 6.12 Vstopna spletna stran PF [17]




ocenjevalo dostopnost vstopne strani izbrane fakultete.

Slika 6.13 AccessibilityCheck rezultati za PF [9]

http://www.pf.uni-mb.si/sl/


45


Sosednje povezave so ločene z belim prostorom - starejše podporne

tehnologije berejo sosednje povezave kot eno povezavo, ko so ločene le s

presledki (tudi če se pojavijo v različnih vrsticah!).

Najden je opuščen align atribut – Opuščen element je oznaka, ki ni več podprta

kot del zadnjega W3C HTML standarda. To pomeni, da brskalniki in podporne

tehnologije niso zavezani, da ga podprejo v prihodnjih različicah, s čimer lahko

njihova vsebina postane nedostopna. Potrebno je omeniti, da so mnogi elementi in

atributi odsvetovani samo na podlagi tega, ker povzročajo probleme dostopnosti.

Uporabljene so absolutne velikosti pisave - določanje točne velikosti pisave z

uporabo absolutnih meritev (npr. piksli ali točke) preprečujejo, da bi lahko vizualno

prizadeti uporabniki povečali velikost pisave (še posebej v Internet Explorer-ju za

Windows). Če ljudje ne morejo brati vsebine spletne strani v čem je potem smisel?




za 8.92% celotnega besedila.


44.24% odstotkov celotnega besedila.

Besedila na ozadju s slikami je za 17.47 odstotkov celotnega besedila.


spletno stran PF, kjer vidimo v katerih primerih ne ustrezata standardom tako barvna



46

Slika 6.14 AccessColor PF: oba kriterija ne ustrezata standardom [5]


vstopno spletno stran PF, kjer vidimo nekaj primerov kjer ne ustrezata standardom ali


Slika 6.15 AccessColor PF: eden izmed obeh kriterijev ne ustreza standardom [5]

6.3 Analiza rezultatov

6.3.1 Primerjava rezultatov dobljenih z orodjem AccessibilityCheck

Število problemov najdenih z orodjem AccessibilityCheck je odvisno predvsem tudi od

tega kako bogata s samimi elementi je posamezna ocenjena stran. Po številu problemov,

ki jih je zaznalo orodje je na prvem mestu vstopna stran FERI. Vendar pa je šlo na tej

strani večinoma za probleme z uporabo zastarelih elementov in atributov. Ena izmed

resnejših težav je uporaba ugnezdenih tabel, za katere je problem pri pretvorbi besedila v


47

govor. Na drugem mestu po številu zaznanih problemov je vstopna stran EPF, ki se

srečuje s podobnimi problemi kot FERI, poleg tega pa ne vsebuje na začetku kode vrstico

DOCTYPE, kar lahko predstavlja problem predvsem v tem kako bodo brskalniki prikazali

spletno stran. Najmanj zaznanih problemov ima sicer vstopna spletna stran PF, do česar

pa je prišlo predvsem zaradi najmanjšega števila elementov na vstopni spletni strani.

Ključni zaznani težavi pri pravni fakulteti sta ločevanje sosednjih povezav le s praznim

belim prostorom in absolutna velikost pisave, ki lahko povzroča največ težav ljudem, ki

imajo težave z vidom. Tabelarični prikaz dobljenih rezultatov lahko vidite na tabeli 1.

Tabela 1 Rezultati ocenjevanja z orodjem AccessibilityCheck

WAI prioritete FERI EPF PF

Prioriteta 1 0 0 0

Prioriteta 2 48 37 11

Prioriteta 3 2 1 1

SKUPAJ 50 38 12

6.3.2 Primerjava rezultatov dobljenih z orodjem AccessColor

Pri ocenjevanju barvnega kontrast z orodjem AccessColor pa je bila po W3C kriterijih

najbolje ocenjena vstopna stran FERI. Na drugem mestu je EPF in na tretjem PF. Od

fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko je imela manjši procent celotnega

teksta, kjer tako barvna razlika kot tudi barvna svetlost ne ustrezata WRC WAI

standardom za 1.32% le ekonomsko-poslovna fakulteta. Tabelarični prikaz dobljenih

rezultatov lahko vidite na tabeli 2.

Tabela 2 Rezultati ocenjevanja z orodjem AccessColor

W3C standardi FERI EPF PF

Tako barvna razlika kot tudi barvni

kontrast ne ustrezata standardom

1,72%

0,4%

8.92%

Ali barvna razlika ali barvni

kontrast ne ustrezata standardom

27,55%

42,69%

44,24%

Besedila na ozadju s slikami 0% 0% 17,47%


48

7 SKLEP

V diplomski nalogi smo predstavili kaj sploh je WAI, kakšni so njegovi začetki, zakaj se

uporablja ter katera so tista orodja in tehnike, ki jih priporoča. Ena ključnih zadev, ki jo je

bilo potrebno utemeljiti je bila ta, da smo morali ugotoviti kaj sploh predstavlja pojem

dostopnost. Namreč preden smo se lotili izdelave diplomske naloge, si nismo niti približno

predstavljali kako široko področje pokriva ta pojem. Čeprav se praktično vsak dan

srečujemo z dostopnostjo, medtem ko brskamo po spletu si nismo niti predstavljali, koliko

faktorjev je potrebno zagotoviti, da je vsa ta vsebina do katere vsakodnevno dostopamo

vidna in razumljiva tako imenovanim "navadnim" uporabnikom, kaj šele uporabnikom s

posebnim potrebam.

Da bi zagotovili ustrezno dostopnost spletnih strani je potrebno upoštevati nekatera

načela, ki jih predpisuje WAI ter slediti njihovim smernicam. Mnogi ljudje se ne zavedajo

raznolikosti uporabnikov in njihovih potreb in ravno zaradi tega je potrebno, da se

upoštevajo načela in smernice WAI, ki prav tako narekujejo katere tehnike in orodja so

najbolj primerna za določeno skupino uporabnikov. Nekaj izmed teh orodij in tehnik smo

predstavili tudi v teoretičnem delu naše diplomske naloge, kjer smo prav tako navedli

nekatere primere uporabe določenih orodij in tehnik ter prav tako primere ovir s katerimi

se vsakodnevno srečujemo uporabniki spleta.

V praktičnem delu pa smo izbrali dve brezplačni orodji za ocenjevanje spletne

dostopnosti, ki ju priporoča WAI in ocenjujejo spletno dostopnost na podlagi WAI kriterijev.

Kot alternative za ocenjevanje smo si izbrali vstopne spletne strani treh različnih fakultet

Univerze v Mariboru, katere smo s pomočjo izbranih orodij ocenili in jih na podlagi

dobljenih rezultatov med seboj tudi primerjali. Neko splošno mnenje, ki smo ga dobili z

ocenjevanjem teh treh spletnih strani in glede na vsakodnevne izkušnje z brskanjem po

spletu je, da je za dostopnost "navadnih" uporabnikom v grobem dokaj dobro poskrbljeno,

medtem ko za dostopnost uporabnikov s posebnimi potrebami temu niti ni tako. Zaradi

zelo hitrega tehnološkega napredka in vse pogostejše uporabe spleta kot enega izmed

glavnih medijev, bo potrebno v prihodnosti nameniti še mnogo več pozornosti dostopnosti

spletnih strani, saj bomo le tako zagotovili enakovreden dostop za vse uporabnike.


49

8 VIRI

[1] Abou-Zahra, S. (brez datuma). W3C. Prevzeto julij 2012 iz Accessibility

Principles: http://www.w3.org/WAI/intro/people-use-web/principles.html

[2] Abou-Zahra, S. (brez datuma). W3C. Prevzeto julij 2012 iz [DRAFT] How People

with Disabilities Use the Web: Overview: http://www.w3.org/WAI/intro/people-

use-web/Overview.html

[3] Abou-Zahra, S. (brez datuma). W3C. Prevzeto julij 2012 iz Diversity of Web

Users: http://www.w3.org/WAI/intro/people-use-web/diversity.html

[4] Abou-Zahra, S. (brez datuma). W3C. Prevzeto julij 2012 iz Diversity in Web Use:

http://www.w3.org/WAI/intro/people-use-web/browsing.html

[5] Access Keys. (brez datuma). Prevzeto julij 2012 iz AccessColor - Online Tool for

Colour Contrast: http://www.accesskeys.org/tools/color-contrast.html

[6] Caldwell, B., Cooper, M., Guarino Reid, L., & Vanderheiden, G. W3C. Prevzeto

julij 2012 iz Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0:

http://www.w3.org/TR/WCAG20/

[7] Dardailler, D. W3C. Prevzeto julij 2012 iz WAI early days:

http://www.w3.org/WAI/history

[8] EPF. Prevzeto julij 2012 iz Ekonomsko-poslovna fakulteta: http://www.epf.uni-

mb.si/default.aspx

[9] Etre. Prevzeto julij 2012 iz Accessibility Check:

http://www.etre.com/tools/accessibilitycheck/

[10] FERI. Prevzeto julij 2012 iz Fakulteta za elektrotehnko računalništvo in

informatiko: http://www.feri.uni-mb.si/podrocje.aspx

[11] Lawton Henry, S. W3C. Prevzeto julij 2012 iz Introduction to Web Accessibility:

http://www.w3.org/WAI/intro/accessibility.php

[12] Lawton Henry, S. W3C. Prevzeto julij 2012 iz Web Content Accessibility

Guidelines (WCAG) Overview: http://www.w3.org/WAI/intro/wcag.php


50

[13] Lawton Henry, S., & Duffy, M. W3C. Prevzeto julij 2012 iz Essential Components

of Web Accessibility: http://www.w3.org/WAI/intro/components.php

[14] Lawton Henry, S., & May, M. W3C. Prevzeto julij 2012 iz Authoring Tool

Accessibility Guidelines (ATAG) Overview:

http://www.w3.org/WAI/intro/atag.php

[15] Lawton Henry, S., & May, M. W3C. Prevzeto julij 2012 iz User Agent

Accessibility Guidelines (UAAG) Overview:

http://www.w3.org/WAI/intro/uaag.php

[16] Lawton Henry, S., & McGee, L. W3C. Prevzeto julij 2012 iz Accessibility:

http://www.w3.org/standards/webdesign/accessibility

[17] PF. Prevzeto julij 2012 iz Pravna fakulteta: http://www.pf.uni-mb.si/sl/

dostopnost spletnih strani z uporabo orodij in tehnik wai · 2020. 1. 30. · avtorska orodja(kot...

Documents