119. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
10/201619. 5. 2016 Ljubljana
Tudi v novi številki vestnika smo za vas pripravili pester nabor odgovorov na dileme, s katerimi se naši naročniki srečujejo v praksi. V nadaljevanju boste kot ponavadi našli nekaj primerov knjiženja in evidentiranja, podrobnejšo razlago DDV vidika posameznih situacij, pa tudi kakšen nasvet s še vedno ne povsem razčiščenega področja uporabe davčnih blagajn.
Morda vas bo zanimala tudi novica, da je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki bo v javni razpravi do 20. maja. Predlagane spremembe se nanašajo na uvoz, in sicer na blago, za katerega je obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016. Spremenili naj bi se tudi obrazci DDV-O, RP-O, PD-O, DDV-PN, DDV-OPN in dodala dva nova obrazca: DDV-Iz – izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine z DDV ter pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1. Brez skrbi, o pomembnih novostih in spremembah vas bomo obveščali sproti!
Želim vam prijetno branje,
Barbara Slivnik,strokovna urednica
Spoštovani!
VSEBINA
Podarjena poslovna stavba
Račun v skladu s 27. členom ZDDV-1
Evidentiranje sodnih taks
Odbitek DDV po kontnem planu
Knjiženje obveznosti poenostavljene prisilne poravnave
Nastanek poslovnega dogodka
Davčna blagajna za društvo
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov in odpis terjatev v letu 2015
Zamenjava osnovnega sredstva v letu 2015
DDV pri postavitvi montažnega šotora
Registracija nove dejavnosti
Knjiženje prihodkov in odhodkov – bruto ali neto
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
1–2
2
2
2–3
3
3–4
4
4–5
5
5–7
7–8
8
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Skladno s SRS je treba podaritev obravnavati kot odtujitev
osnovnega sredstva iz premoženja podjetnika. Ne glede na
to, da gre za podaritev, je treba za davčne namene ugotoviti
pošteno vrednost poslovne zgradbe in jo tako tudi evidentirati
v poslovnih knjigah podjetnika, kar pomeni, da je razlika med
sedanjo vrednostjo nepremičnine in njeno pošteno vrednostjo
nepremičnine poslovni prihodek, ki samostojnemu podjetniku
povečuje davčno osnovo.
Ugodnejša davčna obravnava prenosa premoženja iz dejavnosti
v gospodinjstvo je z Zakonom o dohodnini urejena v posebnih
primerih, in sicer ob prenehanju opravljanja dejavnosti ali
ob prenosu dejavnosti na pravnega naslednika, ki nadaljuje
z opravljanjem dejavnosti in mora izpolnjevati z zakonom o
dohodnini določene pogoje.
Sicer pa se podaritev poslovne zgradbe uredi pri notarju z
darilno pogodbo, pogodba se pri notarju podpiše in overi, po
tem, ko pristojni Finančni urad izda odločbo o odmeri davka na
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Podarjena poslovna stavba
Lastnik s.p. želi podariti poslovno stavbo sinu.
Kupil je drugo poslovno stavbo, kamor je že preselil
proizvodnjo, v tej pa ima samo še poslovni prostor.
Poslovna stavba je bila vpisana v knjige 1. 1. 1983, tako da je
že v celoti amortizirana, del stavbe, ki je bil narejen kasneje,
13. 3. 2001, pa ima sedanjo vrednost 2.231,22 evrov. Zanima
nas, kaj je treba storiti oziroma po kakšnih predpisih se to uredi.
2 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
promet nepremičnin (tudi za potrebe odmere davka na promet
nepremičnin je treba določiti vrednost, ki je osnova za odmero
davka).
Sonja Kermat
Račun v skladu s 27. členom ZDDV-1
S.p. (slovensko podjetje z gradbeno dejavnostjo),
zavezanec za DDV, je izdal drugemu slovenskemu
podjetju (s.p. z gradbeno dejavnostjo) račun za
slikopleskarska dela, ki so se izvajala na objektu v Avstriji. Na
računu DDV ni bil obračunan na podlagi 27. člena DDV. Zanima
me, ali je to pravilno in ali se prav knjiži na konto 763.
DDV vidik
Strinjam se z vami, da se storitev pleskanja zidov uvršča med
storitve, katerih kraj se določi po posebnem pravilu iz 27. člena
ZDDV-1. Posledično so torej te storitve, ki so opravljene na
nepremičnini v Avstriji, predmet avstrijskega DDV. Samostojni
podjetnik mora torej svoje obveznosti preveriti v Avstriji. Glede
na to, da navajate, da je prejemnik teh storitev davčni zavezanec
s sedežem v Sloveniji in ob predpostavki, da slednji ne poseduje
ustrezne avstrijske identifikacijske številke za namene DDV,
se identifikaciji za namene DDV izvajalec najverjetneje ne
bo mogel izogniti, vendar pa vsekakor svetujem, da se o tem
pogovorite še z lokalnim DDV strokovnjakom. Na računu se
slovenskega DDV v nobenem primeru ne obračuna. V kolikor
se izkaže, da pogoji za prevalitev davčne obveznosti na
prejemnika niso izpolnjeni in se je slovenski davčni zavezanec
v Avstriji dolžan identificirati za namene DDV, račun izda po
avstrijskih pravilih, sicer pa po slovenskih, pri čemer mora v
slednjem primeru poleg ostalih obveznih elementov na izdanem
računu navesti tudi klavzulo »reverse charge/obrnjena davčna
obveznost«. Tako izdani račun se v obeh primerih evidentira v
stolpec 23 knjige izdanih računov, transakcije pa se ne poroča
v rekapitulacijsko poročilo.
Aleksandra Heinzer s.p.,
DDV asistenca
Računovodski vidik
Storitev se izvaja na objektu v Avstriji, zato je skladno s
priporočenim kontnim načrtom Slovenskega inštituta za revizijo
za samostojne podjetnike skladno SRS 2016 pravilna skupina
za evidentiranje prihodkov od storitve opravljenih v tujini 761 –
Prihodki od prodaje proizvodov in storitve na tujem trgu.
Sonja Kermat
Evidentiranje sodnih taks
Odvetnik ali notar v imenu stranke kupi sodno takso,
ki jo skupaj s svojo storitvijo stranki zaračuna. Ali
je takso treba opredeliti in knjižiti kot strošek in
prihodek ali se lahko evidentira na kontih 145 in 245, saj gre
za nabavo za tuj račun?
Sodna taksa, ki jo odvetnik ali notar kupi v imenu stranke in
ta znesek stranki tudi zaračuna, ne pomeni stroška oziroma
prihodka za odvetnika/notarja. Znesek sodne takse, ki jo
odvetnik/notar zahteva od stranke, ne pomeni njegove storitve,
temveč je vsebinsko le finančni zahtevek do stranke.
Sorodno za odvetnika prihodka/stroška ne pomeni tudi znesek
odškodnin, ki jih odvetnik pri zavarovalnici uredi za stranko
(zavarovalnica nakaže odškodnino na fiduciarni račun odvetnika,
ki znesek izplača stranki).
Odvetnik ali notar znesek sodne takse resda zaračuna stranki
na računu za svoje storitve, vendar menimo, da je pravilno, da
znesek, ki ga terja od stranke za založen denar (sodna taksa)
vsekakor prikaže na izdanem računu ločeno (tudi zaradi ustrezne
uporabe določil ZDDV-1, česar v tem odgovoru posebej ne
obravnavam).
V zadanem primeru torej niso izpolnjeni pogoji za pripoznanje
stroškov in prihodkov v skladu s Slovenskimi računovodskimi
standardi.
Poslovna dogodka lahko torej evidentirate na prehodnih kontih
(145, 245) in ne povečujete stroškov in prihodkov.
Mag. Dejan Petkovič,
davčni svetovalec ZDSS, Abeceda Svetovanje d.o.o.
Odbitek DDV po kontnem planu
Podjetje A d.o.o. se je oddelilo od podjetja K d.o.o.,
oddelitev je opravilo podjetje K d.o.o. skupaj s
pomočjo notarke in nasvetov FURS-a. Podjetje K
d.o.o. je podjetju A d.o.o. predalo kontni plan od dne 1. 1. 2015
do 31. 8. 2015, v katerem je tudi konto 1601 cca. 500,00 € –
pravica do odbitka DDV.
Podjetje K d.o.o. je bilo zavezanec za DDV, zato je prav, da so
nam predali tudi konto 1601, podjetje A d.o.o. pa ni zavezanec
za DDV, zato ne more odbiti tega DDV. Sedaj se sprašujemo,
319. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
ali lahko teh 700,00 € prenesemo na konto 4120, saj, če bi
podjetje A delovalo že od 1. 1. 2015, ne bi imeli tega konta in bi
bilo tako vse na kontu 4120.
Računovodsko evidentiranje in s tem povezano davčno prizna-
vanje zneska obračunanega DDV je odvisno od tega, ali podjetje
lahko uveljavlja odbitek vstopnega DDV ali ne. V obravnavanem
primeru gre za specifično situacijo, saj je podjetje A d.o.o., ki ni
zavezanec za DDV, prevzelo izkazano terjatev iz naslova DDV
v postopku oddelitve od podjetja K d.o.o., ki je zavezanec za
DDV. Pri oddelitvi velja, da se od obračunskega dne oddelitve
vsi poslovni dogodki, ki se nanašajo na oddeljeno premoženje,
pripoznajo prevzemnemu podjetju (torej podjetju A d.o.o.), zato
menim, da podjetje v računovodskih evidencah izkaže stanje
na način, kot da bi se ti poslovni dogodki nanašali na njegovo
poslovanje.
Ker podjetje A d.o.o. ni zavezanec za DDV in si posledično od
prejetih računov ne more odbiti vstopnega DDV, menim, da
podjetje A d.o.o. za obravnavane poslovne dogodke (ki so nastali
v času od obračunskega dne oddelitve do vpisa oddelitve in se
nanašajo na oddeljeno premoženje) v računovodskih evidencah
izkaže celotni znesek po predmetnih računih (v bruto vrednosti
skupaj z obračunanim DDV) na ustrezni konto stroškov, glede
na vsebino poslovnega dogodka. Kot navajate v vprašanju, se
terjatev iz naslova DDV nanaša na strošek, ki je evidentiran na
kontu 4120, torej na tem kontu izkažete celotno (bruto) vrednost
po posameznem računu. Menim, da je tako izkazan strošek tudi
v celoti davčno priznan odhodek.
Katja Erjavšek s.p.,
KER
Knjiženje obveznosti poenostavljene prisilne poravnave
Kako knjižiti obveznosti, prijavljene v poenostavljeno
prisilno poravnavo, in kdaj se knjižijo obveznosti
na dolgoročne – ko je poenostavljena prisilna
poravnava potrjena ali ko je pravnomočna (datuma sta v
različnih letih)? Zanima me tudi, na kateri konto se knjižijo
obveznosti, ki so različne, in sicer do dobaviteljev, za DDV,
stavbno zemljišče, obresti, posojilo in potne naloge za delavce.
Ali je treba te obveznosti v bilanci prenašati med kratkoročne
glede na plan njihovega poplačila?
V skladu s 6. odstavkom 221.e člena Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju pogodba o soglasju upnikov za sprejetje
poenostavljene prisilne poravnave učinkuje pod odložnim
pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena. Glede
na navedeno menim, da se obveznosti ustrezno evidentirajo šele,
ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočna.
Računovodstvo se v postopku prisilne poravnave (tudi
poenostavljene) vodi v skladu s splošno veljavnimi predpisi,
ki jih morajo upoštevati subjekti, in sicer z določili Zakona o
gospodarskih družbah, SRS ter v skladu z internimi akti in
računovodskimi usmeritvami. Glede na spremembe ZGD-1 (in
SRS) za poslovno leto 2016 in prihodnja leta veljajo nekatera
nova računovodska pravila, katerim so morale slediti tudi
spremembe kontnega okvira. Glede na določbe ZGD-1 je raba
kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike
posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije
obvezna. Nov kontni okvir je bil objavljen v Ur. l. RS št. 107/2015
in ga uporabljate tudi za knjiženja različnih obveznosti znotraj
kontnega razreda št. 2.
V skladu z določbo 31. člena SRS 9 (2016) so dolgoročni dolgovi
povezani z obveznostmi, ki dokončno zapadejo v plačilo v obdobju,
daljšem od enega leta. V bilanci stanja se dolgoročni dolgovi, ki
so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani), in dolgoročni dolgovi,
ki bodo zapadli v plačilo v največ letu dni po dnevu bilance stanja,
izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Glede na navedeno določbo
je treba v bilanci stanja izkazati zapadle dolgove v roku enega
leta med kratkoročnimi dolgovi.
mag. Sabina Lamut
Nastanek poslovnega dogodka
Kako oz. kdaj se skladno s splošnimi SRS in SRS o
računovodskih rešitvah v organizacijah v stečaju ali
likvidaciji upošteva nastanek poslovnega dogodka
v primeru, ko gre za izpolnitev obveznosti, pri kateri je obvezen
sklep sodišča o soglasju k plačilu (353. in 357. člen ZFPPIPP)?
Kdaj se v poslovnih knjigah pripozna strošek (npr. storitve) –
takrat, ko je storitev dejansko opravljena in račun zanjo prejet,
ali šele takrat, ko je k izpolnitvi (in s tem vrednosti računa v
celoti ali delno) dalo soglasje sodišče?
SRS (2016) 39.27. določa, da se obveznosti, nastale med
postopkom, izkažejo posebej, ovrednotene po SRS 9 – Dolgovi
(predvsem začetno računovodsko merjenje dolgov).
Že gramatikalna razlaga 353. in 357. člena ZFPPIPP pokaže, da
je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za izdajo
sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.
4 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
Po splošnem pravilu iz 353. člena ZFPPIPP sme upravitelj
opraviti plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase
samo na podlagi ustreznega sklepa sodišča, po določbi 357.
člena ZFPPIPP pa sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti
drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo če
sodišče da soglasje za to izpolnitev. Sklep oziroma soglasje
sodišča je pogoj za plačilo, ki ga sme opraviti upravitelj, že zgolj
gramatikalna razlaga navedenih zakonskih določil pa pokaže,
da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za
izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.
Za drugačno (namensko) razlago v zakonu ni nobene opore.
Na podlagi navedenega menim, da se dolgovi ob začetnem
pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki v primeru poslovnih dolgov dokazujejo prejem
proizvoda ali blaga ali opravljeno storitev ali opravljeno delo
oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem
izidu ter da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev
predloga za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov
stečajnega postopka, ki ga sme opraviti samo, če sodišče da
soglasje za to izpolnitev.
Darko Bohte s.p.,
Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje
Davčna blagajna za društvo
Društvo bo na občnem zboru od članov pobiralo
letno članarino. Ali je v tem primeru potrebna
davčna blagajna ali je dovolj, da blagajnik izstavi
blagajniški prejemek?
V kolikor vaša članarina predstavlja pravo članarino, potem
za takšno članarino ne izdajate računov, ker je oproščena
obračunavanja DDV. Za pobrano članarino, ki je plačana s strani
članov v gotovini na občnem zboru, daste plačniku samo potrdilo
o plačilu.
Pri članarini morate paziti, kaj z njo pokrivate: če je namenjena
pokrivanju materialnih stroškov za delovanje društva, potem
je to prava članarina. V kolikor pa za članarino nudite članom
kakršno koli ugodnost (npr. uporabo športnih objektov,
brezplačne vstopnice …), potem ta članarina vsebuje elemente
plačila določenih storitev in je predmet obdavčitve v skladu
z Zakonom o DDV. Za članarino, ki nudi ugodnosti, je treba
davčno potrjevati račune.
Majda Gominšek,
Svetovalna hiša Gominšek
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in odpis terjatev v letu 2015
S.p. je bil 20 let obdavčen po dejanskih prihodkih
in stroških, leta 2015 pa je postal zavezanec po
normiranih stroških in 31. 12. 2015 s.p. zaprl. Leta
2013 smo na sporne terjatve knjižili znesek 20.000 EUR (gre za
enega kupca), ki pa ni bil davčno priznan odhodek. Leta 2015
je bil nad kupcem končan stečajni postopek, v katerega smo
prijavili svoje terjatve, ki so bile priznane, vendar je, ker stečajne
mase ni bilo, terjatev ostala neporavnana in postala davčno
priznan odhodek.
Zavezanec je bil leta 2015 normiranec in je imel prihodkov
približno 12.000 EUR. Ali lahko odpišemo terjatve v znesku
12.000 EUR (kolikor so znašali njegovi prihodki v letu 2015) in
so za leto 2015 njegovi prihodki 0? Vsega ne moremo odpisati
tako, ker normiranec ne more imeti izgube. Skrbi nas, da
morda sploh ne smemo odpisati teh terjatev, ker je obdavčen
po normiranih stroških.
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne
osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih
oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.
Sestavni del njihove priglasitve, ki se opravi na obračunu in
z oddajo posebne Priloge 15 je tudi izjava, da za davčno leto
uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev določenih
v ZDoh-2.
Zavezanci ugotovijo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih
prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 80 % prihodkov. Pri
ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke ob njihovem
nastanku (tj. fakturirana realizacija). Dohodnina od dohodka
iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji in se šteje kot
dokončen davek.
Zavezanci pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih
olajšav (npr. olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje,
olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije
itd.).
Zavezanci ugotovijo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v
davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti
najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
519. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
Konto Vsebina V breme V dobro
040x Nabavna vrednost odtujenega osnovnega sredstva 454,88
050x Popravek vrednosti odtujenega osnovnega sredstva 18,95
040x Nabavna vrednost pridobljenega sredstva 400,00
720x/769x Prevrednotovalni poslovni odhodki /prihodki 35,93
Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska
med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanci doplačajo
razliko dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni
ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine,
se zavezancem dohodnina vrne.
Na podlagi navedenega menim, da v obravnavanem primeru
ni možno priznati odpisa terjatev na podlagi pravnomočnega
sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku, saj
določbe šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 v zvezi z
drugim odstavkom 48. člena ZDoh-2 veljajo za zavezance, ki
ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov
in odhodkov, ne pa z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Darko Bohte s.p.,
Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje
Zamenjava osnovnega sredstva v letu 2015
Maja 2015 smo nabavili računalniško opremo – nabavna vrednost 454,88. Pripoznali smo jo v registru OS. Zaradi
neustreznega delovanja smo jo junija 2015 vrnili dobavitelju, ki nam je v celotni vrednosti izstavil dobropis in dobavil
drugo. Obračunala se nam je amortizacija za en mesec, ki smo jo poknjižili v znesku 18,95 na konte 432/050. V registru
osnovnih sredstev smo izločili sredstvo in sedaj nam na tej šifri kaže neodpisano vrednost 435,93. Kako je s knjiženjem izločitve
tega OS v glavni knjigi?
Zamenjavo osnovnega sredstva skladno s SRS 1 pripoznate po pošteni vrednosti (dobaviteljev račun). Razliko med knjigovodsko
vrednostjo zamenjanega sredstva (sedanjo vrednostjo) in pošteno vrednostjo pridobljenega sredstva pa pripoznate v izkazu poslovnega
izida kot dobiček (konto 769x) ali kot izgubo (kotno 720x).
Primer knjiženja:
Erika Stražar s.p.,
ERST
DDV pri postavitvi montažnega šotora
Slovensko podjetje, zavezanec za DDV, se ukvarja
tudi s tiskanjem folije, s katero prelepijo avtomobile.
Za to delo mora biti avto v suhem in toplem
prostoru. V ta namen bi podjetje postavilo na zemlji lastnika
podjetja kot fizične osebe montažni šotor, za kar pa potrebujejo
zidane temelje. Ali naj to knjižimo kot vlaganje v tuja sredstva in
ali je potem priznana 10% amortizacijska stopnja? Ali si podjetje
od gradnje in postavitve tega šotora lahko odbija DDV?
Isto podjetje tudi tiska vzorce na steklo in nato to steklo vgradi
med kuhinjske elemente. Ali se za to izdelavo in montažo
uporablja normalna 22% stopnja DDV?
DDV VIDIK
Odbitek DDV od nabave šotora
Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 ima davčni
zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV,
ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma
storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo
uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
V kolikor bo torej družba naročila gradnjo/postavitev šotora in ga
uporabljala izključno za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti,
menim, da pravico do odbitka DDV od te nabave ima, bo pa
najverjetneje iz kakšnih drugih zakonskih/pravnih razlogov za ta
poseg potrebovala ustrezno dovoljenje te fizične osebe (glede na
vrsto tega objekta).
6 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
Pazite le, da bo plačnik DDV pri gradnji/postavitvi tega šotora
prava oseba. Skladno s točko a) 76.a člena ZDDV-1 mora
namreč DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene
DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s
popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem
v zvezi z nepremičninami. Kot podrobneje opredeljuje 127.b
člen PZDDV, se med gradbena dela, vključno s popravili,
čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z
nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 uvrščajo storitve
pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.
Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se
za gradbena dela iz prejšnjega odstavka šteje tudi postavljanje
montažnih stavb. Ob tem velja omeniti tudi, da iz tabele
vprašanj in odgovorov SKD 2018, ki je dostopna na spletni
strani SURS (http://www.stat.si/klasje/klasje_vprasanja_SKD.
asp) in se sproti dopolnjuje, izhaja, da se na primer montaža
prireditvenih odrov in šotorov uvršča v specializirana gradbena
dela. Ker podrobnosti vašega primera ne poznam in če sami niste
prepričani glede uvrstitve naročenih del v SKD, svetujem, da se
obrnete na SURS ([email protected]).
Uporaba DDV stopnje pri montaži steklenih sten
Da bi se pri dobavi in montaži steklene stene v posameznem
primeru lahko uporabila znižana DDV stopnja, bi moralo biti
izpolnjenih več pogojev, kar pojasnjujem v nadaljevanju.
DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne
osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na
navedeno se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 %
od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je
priloga ZDDV-1 in njegov sestavni del. Seznam dobav blaga in
storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v Prilogi I tako
med drugim zajema tudi:
➤ stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene
za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne
politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh (11.
točka Priloge I) in
➤ obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov,
ki so bistveni del vrednosti dobave (11. a točka Priloge I).
Med storitve gradnje, obnove in popravil spadajo storitve, ki se
uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije
dejavnosti. Najprej morate torej preveriti, ali so pri izdelavi in
montaži steklenih sten v vašem primeru potrebna gradbena
dela ali ne. Steklarska dela se skladno s prej omenjeno uredbo
sicer uvrščajo v F/gradbeništvo, in sicer v 43.341, vendar so ta
dela v uredbi našteta le primeroma, in sicer zastekljevanje oken,
vrat, nameščanje ogledal ipd. Predlagam, da preberete Uredbo o
standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS., št. 69/07 in 17/08
oziroma se za pomoč obrnete na SURS, na zgoraj navedeni
elektronski naslov, ki je skladno s to uredbo pristojen za njeno
razlago. Za lažjo uvrstitev predlagam, da jim posredujete čim več
informacij, mogoče celo sliko in podatek o tem, kam se steklo
zmontira (gre za predelno steno, ki je vgrajena v strop in tla ali le
za steklo na pohištveni omarici ipd.).
Ob predpostavki, da bi se montaža steklene stene v
posameznem primeru po pojasnilu SURS le uvrščala v dejavnost
v F/gradbeništvo SKD, bi to po mojem mnenju lahko analogno
uporabili v zadevnem primeru, čeprav se nanaša na vgradnjo
bazenov: http://www.fu.gov.si/arhiv_durs/si/davki_predpisi_in_
pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/stopnja_ddv/
stopnja_ddv_pri_vgradnji_ali_montazi_bazenov/index.html. Če
torej steklena stena sama po sebi za potrošnika ni uporabna, se
celotna transakcija (torej montaža in skupaj s stekleno steno)
lahko obravnava kot storitev, od katere se ob ostalih izpolnjenih
pogojih lahko obračuna DDV po nižji, 9,5% DDV stopnji. Nadalje
pa je v vsakem posameznem primeru treba preveriti še druge
pogoje, ki jih za uporabo znižane stopnje DDV opredeljujeta
ZDDV-1 in PZDDV.
Med objekte iz zgoraj omenjene 11. točke priloge I k ZDDV-1 se
uvrščajo:
➤ stanovanjski objekti, če so namenjeni za trajno bivanje in
so del socialne politike,
➤ stanovanjske stavbe za posebne namene (stavbe,
namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb
socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov,
otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski
domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske
skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi
za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje
socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev),
➤ pripadajoči deli teh objektov (individualni prostori ter
skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave
in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi
trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov
stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v
tem objektu, kot pripadajoči del objektov pa se ne štejejo
individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in
drugih objektov, namenjenih za sprostitev),
in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali
popravilo zaračunana neposredno investitorju.
Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene se-
stavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se nižja stopnja
DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi
ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega
719. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta, pri čemer je
uporabna površina seštevek površine bivalnih prostorov.
Kot je omenjeno že zgoraj, se skladno s Prilogo I DDV po nižji
stopnji obračunava tudi od obnove in popravil stanovanjskih
objektov ali njim pripadajočih delov (kaj še šteje za pripadajoči
del stanovanjskega objekta, je navedeno že zgoraj), ki niso del
socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju.
Pri tem pa morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer, da:
➤ gre za storitev iz šifre F/gradbeništvo SKD,
➤ ne gre za novogradnjo,
➤ vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne
vrednosti opravljene storitve brez DDV (v primeru, da
vrednost materialov presega omenjeni delež celotne
vrednosti storitve, ki se opravi na stanovanjskem objektu,
ki ni del socialne politike, se takšna dobava šteje za dobavo
blaga in je obdavčena po splošni, 22% stopnji).
V kolikor navedeni pogoji za uporabo znižane stopnje DDV v
posameznem primeru niso izpolnjeni, je treba obračunati DDV
po splošni, 22% stopnji.
Aleksandra Heinzer s.p.,
DDV asistenca
Računovodski vidik in DDPO
V obravnavanem primeru menim, da se strošek postavitve
montažnega prostora pripozna kot vlaganja v tuja osnovna
sredstva. Pod pojmom vlaganja v tuja opredmetena osnovna
sredstva so mišljena vlaganja, katera se opravi na podlagi
sklenjene pogodbe na tujem opredmetenem osnovnem sredstvu,
torej sredstvu, ki ni v lasti vlagatelja. Vlaganja v tuja sredstva,
ki se izkazujejo med osnovnimi sredstvi, se evidentirajo na
kontu 046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji
lasti, zanje pa veljajo tudi vse določbe splošnih računovodskih
standardov. Tako je tudi v zvezi z amortizacijo vlaganj v tuja
osnovna sredstva treba upoštevati določbe SRS, ki med drugim
določajo, da se začnejo sredstva amortizirati s prvim dnem
meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo, da je za vlaganja
pomembnejše vrednosti treba najmanj letno preverjati ocenjeno
dobo koristnosti in da se amortizacijska stopnja določi z
upoštevanjem dobe koristnosti sredstva, pri čemer je treba
upoštevati tudi kriterij pričakovanih omejitev uporabe (zgornja
meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemnega razmerja ali
drugače določenega obdobja možnosti uporabe sredstva). Pri
amortizaciji pa je poleg računovodskega vidika treba upoštevati
še davčni vidik stroškov amortizacije.
Za vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva se kot najvišja
dovoljena davčno priznana amortizacijska stopnja uporablja 10%
stopnja iz skupine za druga vlaganja. To pomeni, da bo sredstvo
(ob pogoju enakomernega časovnega amortiziranja) v celoti
amortizirano v 10 letih. Vendar menim, da je tudi v okviru davčne
obravnave stroškov amortizacije treba upoštevati določitev
stopnje amortizacije za poslovne namene, ki pa se določa v
skladu s pričakovano dobo koristnosti sredstva. Navedeno
pomeni, da je v primeru najema oziroma uporabe osnovnega
sredstva (ali drugačne omejitve glede razpoložljivosti sredstva
za uporabo) treba upoštevati tudi dobo najema/uporabe oziroma
ostale omejitve. Če je znesek amortizacije za poslovne namene
nižji od zneska amortizacije, ki se ugotovi po določbi 33. člena
ZDDPO-2, torej v primeru, če je pričakovana doba koristnosti
vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva, določena v skladu
s SRS daljša od 10 let, se tudi za davčne namene upošteva
amortizacijska stopnja za poslovne namene (tako izhaja tudi iz
pojasnila DURS št. 4200-9/2010, z dne 15. 2. 2010). Če pa je
dejanska doba uporabe krajša od 10 let, se skladno s pojasnilom
za davčne namene sicer upošteva 10% amortizacijska stopnja,
ker pa je obračunana amortizacija za poslovne namene višja od
davčno priznane amortizacije (doba koristnosti je v tem primeru
krajša od 10 let), se presežni znesek amortizacije prizna oziroma
poračuna v naslednjih davčnih obdobjih.
Katja Erjavšek s.p.,
KER
Registracija nove dejavnosti
S.p. želi občasno opravljati dejavnost izdelave
slaščičarskih izdelkov. Ker kot začetnik še nima
lastnega ustreznega prostora, bi z gostinskim
obratom sklenil pogodbo za občasno uporabo dela kuhinje oz.
dela delovne površine in pečice.
Gostinski obrat je sedaj registriran le za opravljanje gostinske
dejavnosti. Ali mora za občasno oddajanje dela gostinskega
prostora svojo dejavnost doregistrirati in pod katero šifro
standardne klasifikacije dejavnosti?
V vprašanju niste zapisali, ali gostinski obrat, ki bo dajal prostor
v uporabo oziroma najem, posluje kot družba ali kot samostojni
podjetnik. Kljub temu vam odgovarjam celovito, strankam pa ne
glede na organizacijsko obliko predlagamo, da registrirajo vse
dejavnosti, ki jih dejansko opravljajo.
Za delo na črno, ki je prepovedano, se šteje opravljanje dejavnosti
ali dela, kadar:
➤ pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba,
opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali
8 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016
če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev
za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
➤ samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je
samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana
v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o
izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se pridobitna
dejavnost lahko opravlja v eni izmed pravnoorganizacijskih
oblik gospodarske družbe, kot jih določa ZGD-1 (d.o.o.,
d.d., k.d. …), fizična oseba pa lahko dejavnost opravlja kot
samostojni podjetnik posameznik (poznamo seveda tudi
zasebnike, ki niso s.p.: odvetniki, notarji, zasebni zdravniki …).
Družba/samostojni podjetnik posameznik pa lahko, skladno
s 6. členom ZGD-1, začne opravljati dejavnost, ko je vpisan
v ustrezni register (sodni register oz. PRS). Po Zakonu o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) pa se
za delo na črno šteje, če pravni subjekt opravlja dejavnost,
ki ni določena v ustanovitvenem aktu oz. vpisana v register.
Tudi fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom,
mora dejavnost ustrezno registrirati. V nasprotnem primeru gre
za opravljanje dela na črno, ki je opredeljeno v 3. členu ZPDZC-1.
To delo je prepovedano, v primeru kršitev pa so predvidene tudi
kazenske sankcije.
Predlagam vam, da gostinski obrat (ne glede na to, ali posluje
kot s.p., d.o.o. …) registrira dejavnost (šifra dejavnosti: 68.200)
in v kolikor gre za pravno osebo – to dejavnost zapiše tudi v
ustanovitveni akt družbe (čistopis).
Mag. Dejan Petkovič,
davčni svetovalec ZDSS, Abeceda Svetovanje d.o.o.
Knjiženje prihodkov in odhodkov – bruto ali neto
Zavezanec izstavi račun fizični osebi, ki ima
nepremičnino na Hrvaškem. Tam se je registriral
za namene DDV in DDV tudi plačal. Ali knjižimo
prihodek bto v naših poslovnih knjigah? Prav tako
nas zanima tudi za stroške, ki so nastali na Hrvaškem, saj si je
DDV odbil na Hrvaškem. Ali knjižimo stroške bto ali nto?
Knjiženje prihodkov in odhodkov pri zavezancu, ki je
identificiran za namene DDV v drugi državi članici Unije (v
obravnavanem primeru v Republiki Hrvaški), poteka v neto
znesku, saj DDV predstavlja tako obveznosti za obračunani
DDV kot tudi kratkoročne terjatve za odbitni DDV.
Primer temeljnice za knjiženje obračuna DDV konec davčnega
obdobja (stopnje DDV se prilagodijo zakonskim določilom tiste
države članice Unije, ki je zavezancu podelila identifikacijsko
številko za namene DDV):
1. zapirate terjatve za vstopni DDV 9,5 % in prenesete na konto,
kjer se vstopni DDV zbira (1606/1601),
2. zapirate terjatve za vstopni DDV 22 % in prenesete na konto,
kjer se vstopni DDV zbira (1606/1602),
3. zapirate konto za vstopni DDV (/1606),
4. zapirate konto za izstopni DDV 9,5 % in prenesete na konto,
kjer se izstopni DDV zbira (2601/2606),
5. zapirate konto za izstopni DDV 22 % in prenesete na konto,
kjer se izstopni DDV zbira (2602/2606),
6. zapirate konto za izstopni DDV (2606/),
7. ugotovite terjatev do države oziroma obveznost do države in
knjižite terjatev na konto 1607/, obveznost pa konto /2607,
s čimer se temeljnica uskladi.
Saldo na kontu 1600 (vstopni DDV) se vpiše v Bilanco stanja
pod postavko 12 – Kratkoročne poslovne terjatve, saldo na
kontu 2608 (obveznost za plačilo DDV) pa pod postavko 24 –
Kratkoročne poslovne obveznosti.
Darko Bohte s.p.,
Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje
On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2016 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./Strokovna urednica: Barbara Slivnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: 1854-0562