druzba%20in%20jaz2 5 razred modrijan

Družba

Družba in jazDružba in jaz

Maja Umek

2

5. razred devetletne osnovne šoleza

Priročnik za učitelje

DRUŽBA IN JAZ 2, priročnik za učiteljeDružba za 5. razred devetletne osnovne šole

Avtoricadr. Maja Umek

Recenzentadr. Olga Janša Zorn, dr. Jurij Senegačnik

Urednica in lektoricaZala Mikeln

IlustracijeBranka Schwarz

Oprema in oblikovanjeDavor Grgičević

Računalniški prelomGoran Čurčič

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović

Natisnila Tiskarna Hren

Ljubljana, 2006

Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

www.modrijan.si

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.3:372.48371.3:908(497.4)

UMEK, Maja Družba in jaz 2 : družba za 5. razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje / Maja Umek ; [ilustracije Branka Schwarz]. –1. izd. – Ljubljana : Modrijan, 2006

ISBN-10 961-241-133-6ISBN-13 978-961-241-133-6

229260800

00_uvodne.indd 200_uvodne.indd 2 11/7/2006 9:52:05 AM11/7/2006 9:52:05 AM

Kazalo

Predgovor ..................................................................................................................................................... 5

Časovna razporeditev učnih tem ....................................................................................................... 6

O predmetu in učbeniku ...................................................................................................................... 9

O učbeniku ................................................................................................................................................ 11

DOMAČA POKRAJINA ................................................................................................................... 15

Domača pokrajina in njen zemljevid ............................................................................................ 16

Domača pokrajina ................................................................................................................................. 20Naša občina .............................................................................................................................................. 23Zemljevid domače pokrajine ........................................................................................................... 27Merilo zemljevida .................................................................................................................................. 30Relief na zemljevidih ............................................................................................................................ 34

Naravne značilnosti domače pokrajine ....................................................................................... 38

Naravne sestavine pokrajine ............................................................................................................ 39Povezanost s pokrajino ....................................................................................................................... 43Ljudje spreminjamo pokrajino ........................................................................................................ 45

Družbene značilnosti domače pokrajine ................................................................................... 48

Naselja v domači pokrajini ................................................................................................................ 52Prebivalstvo domače pokrajine ....................................................................................................... 55Premagajmo predsodke ..................................................................................................................... 59V družbi so tudi težave ........................................................................................................................ 62Skupaj gre lažje ....................................................................................................................................... 65

Promet in gospodarstvo ..................................................................................................................... 68

Tovorni promet ....................................................................................................................................... 70Potniški promet in prenos sporočil ............................................................................................... 74Gospodarstvo in pokrajina ............................................................................................................... 78Gospodarstvo se spreminja .............................................................................................................. 82

Preteklost domače pokrajine ........................................................................................................... 85

Sledovi preteklosti v domači pokrajini ........................................................................................ 87Pojdimo v muzej .................................................................................................................................... 90Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajine .......................................................................... 92Časovni trak zgodovine ...................................................................................................................... 95Prazgodovina in arheološke najdbe .............................................................................................. 99Rimljani v naših krajih ...................................................................................................................... 103Življenje na gradu ............................................................................................................................... 106Iz življenja v mestih ............................................................................................................................ 110Potovanje v novi vek .......................................................................................................................... 113

00_uvodne.indd 300_uvodne.indd 3 21/10/2006 00:22:4621/10/2006 00:22:46

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA ............................................................................................... 117

1. del ........................................................................................................................................................... 119 Lega Slovenije .................................................................................................................................. 120 Naravne enote Slovenije ............................................................................................................. 123 Kraški pojavi .................................................................................................................................... 127

2. del .......................................................................................................................................................... 131

Alpski svet ......................................................................................................................................... 135

Visokogorje ...................................................................................................................................... 135 Predalpska hribovja in doline .................................................................................................. 138 Kotline alpskega in panonskega sveta ................................................................................... 141 Alpski svet v preteklosti ............................................................................................................... 144

Panonski svet .................................................................................................................................... 147

Ravnine panonskega sveta ......................................................................................................... 147 Gričevje panonskega sveta ......................................................................................................... 151 Srečanje z dediščino ...................................................................................................................... 154

Dinarski svet ...................................................................................................................................... 157

Dinarske planote ............................................................................................................................. 157 Dinarska podolja ............................................................................................................................ 160 Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta ..................................................... 163

Primorski svet .................................................................................................................................. 166

Ob obali ............................................................................................................................................. 166 Primorske pokrajine v notranjosti .......................................................................................... 169 Gospodarstvo v preteklosti in šege ....................................................................................... 172

Slovenci skozi čas ........................................................................................................................... 175

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva ...................................................... 176 Slovenske dežele v okviru sosednjih držav ........................................................................ 180 Turški vpadi in gradnja protiturških taborov ..................................................................... 183 Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori .................................................................. 186 Naša prva tiskana knjiga ............................................................................................................. 189 Zedinjena Slovenija ....................................................................................................................... 193 Prva in druga svetovna vojna .................................................................................................... 196 Slovenci v Jugoslaviji .................................................................................................................... 200

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA ............................................................................. 205

Samostojna Slovenija ......................................................................................................................... 207Kako je organizirana država Slovenija ........................................................................................ 210V Sloveniji živijo tudi drugi narodi ............................................................................................. 213Slovenci zunaj slovenske državne meje ..................................................................................... 215Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije ....................................................................... 218Slovenija in Evropska unija ............................................................................................................ 222


5

Predgovor

Didaktični komplet za predmet družba v 5. razredu sestavljajo pod skupnim imenom Družba in jaz 2 učbenik, delovni zvezek in priročnik za učitelje ter atlas za učence Družba in jaz. Zgradba posame-znega dela kompleta je podobna kot pri didaktičnem kompletu Družba in jaz 1 za 4. razred, kar velja tudi za priročnik za učitelje.

V priročniku so predlogi za pouk družbe v 5. razredu. Izhajajo iz ciljev učnega načrta ter vključujejo različne dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo učne, miselne, socialne in druge spretnosti. Pri spo-znavanju domače pokrajine je poudarek na izkustvenem učenju, pri spoznavanju drugih slovenskih pokrajin in naše preteklosti pa je več učenja z literaturo in viri.

Na začetku priročnika je predlog časovne razporeditve učnih ciljev in poglavij po mesecih, ki sledi učnim enotam v učbeniku, vendar smo z drugačnim tiskom nakazali tudi nekaj možnosti drugačne razporeditve učnih enot z večjim upoštevanjem praznikov.

V uvodih v tematske sklope smo predlagali okvirni čas za obravnavo, poudarili osnovni namen sklopa in učne metode, ki povezujejo teme, navedli tematske učne cilje in standarde znanja ter nakazali vidike sprotnega spremljanja napredovanja učencev pri razvoju različnih spretnosti. Standardi znanja so tako kot v učnem načrtu razporejeni v tri ravni zahtevnosti. Minimalni standardi znanja so označeni z eno piko in naj bi jih praviloma dosegli vsi učenci. Nekoliko zahtevnejše standarde označujeta dve piki. Teh ne dosežejo vsi učenci. S tremi pikami so označeni najzahtevnejši standardi znanja, s katerimi so opre-deljeni višji taksonomski učni cilji.

Vsako poglavje v priročniku vsebuje:• teoretični uvod, ki razlaga in utemeljuje vsebino in/ali učne metode in je namenjen osvežitvi učite-

ljevega znanja;• cilje, ki so ponekod podrobneje razčlenjeni kot v učnem načrtu, posebej pri poglavju Slovenija,

naša domovina; nekaj ciljev smo tudi dodali, vendar v obsegu, ki ga učni načrt dovoljuje;• ključne besede, ki predstavljajo pojme, ki naj bi jih učenci usvojili;• ključna vprašanja, ki bodo v pomoč pri ustnem preverjanju znanja;• predloge za pouk, zaporedje dejavnosti učencev in učitelja, ki vključujejo tudi uporabo učbenika,

delovnega zvezka in atlasa; kadar je dejavnosti za več ur, je to nakazano s črto, pogosto pa je med predlaganimi dejavnostmi treba izbirati, saj vseh ne moremo izvesti v eni učni uri;

• delo z učbenikom, ki opisuje uporabo učbenika, dodan je faksimile poglavja iz učbenika;• delo z delovnim zvezkom, ki vsebuje navodila za vključevanje posameznih vaj v pouk in pravilne

odgovore, dodan je faksimile poglavja iz delovnega zvezka;• delo z atlasom za družbo, ki ga uporabljamo skoraj pri vsaki učni temi;• sprotno spremljanje učencev, ki poudari spretnosti učencev, ki jih učitelj vse šolsko leto sproti pre-

verja in opisno ocenjuje;• seznam pripomočkov za izvedbo dejavnosti;• seznam dodatne literature za učence in za učitelje, ki vsebuje tudi elektronske vire.

Z didaktičnim kompletom Družba in jaz 2 želimo pomagati učenkam in učencem, da usvojijo učne cilje predmeta družba, učiteljicam in učiteljem pa pri sodobnem vodenju pouka. Vsem želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri pouku družbe.

Maja Umek

00_uvodne.indd 500_uvodne.indd 5 11/6/2006 2:19:26 PM11/6/2006 2:19:26 PM

6

Časovna razporeditev učnih tem

V 5. razredu je 105 ur družbe, torej tri ure na teden. V razporeditvi smo upoštevali 35 delovnih tednov, čeprav sta po koledarju dva več (en v novembru in en v aprilu). Vendar se toliko časa potrebuje za raz-lične dneve dejavnosti, ki so razporejene v šolskem letu.Na teden sta predvideni največ dve temi, pri obsežnejših temah in proti koncu šolskega leta le ena. Dobra tretjina časa je namenjena urjenju spretnosti, utrjevanju in poglabljanju znanja, preverjanju in ocenjevanju, aktualnim temam.

Več časa za aktivnejše metode dela (npr. projektno, sodelovalno učenje …) se lahko pridobi z zdru že-vanjem tem v večje vsebinske sklope, tako da potekajo dejavnosti vzporedno. Prvi primer: Prazgo do-vina in arheološke najdbe, Rimljani v naših krajih, Življenje na gradu, Iz življenja v mestih, Potovanje v novi vek; po skupnem uvodu dela vsaka skupina večino časa na eni temi, konča se skupno. Drugi pri-mer: gospodarske in etnološke značilnosti posameznih naravnih pokrajin. Tretji primer: pokrajinske značilnosti slovenskih pokrajin, ki jih lahko učenci spoznavajo samostojno in vzporedno.

Razvrstitev tem je smiselno prilagoditi dnevom dejavnosti, šoli v naravi, ekskurzijam in obratno, dejav-nosti prilagodimo letnemu načrtu, kjer je le mogoče. Če načrtujemo ekskurzijo jeseni ali smo takrat v šoli v naravi, obravnavamo naravno pokrajino jeseni in ne šele, ko pride na vrsto po učbeniku. Tudi vključitev v projekte navadno zahteva drugačno razporeditev tem. Primer: Mednarodni projekt Po-mlad ni dan v Evropi poteka vsako leto od 21. marca do 9. maja. Če se mu pridružimo, je smiselno temat-ski sklop Naša država, Republika Slovenija uvrstiti pred sklop Slovenci skozi čas.

S poševnim tiskom v spodnji preglednici smo nakazali nekaj tem, ki jih lahko obravnavamo ob držav-nih praznikih namesto v vsebinskih sklopih, kakor so obravnavani v učbeniku in v priročniku.

MESEC TEDEN TEMA

SE

PT

EM

BE

R

DOMAČA POKRAJINA

1. Domača pokrajina in zemljevid

Domača pokrajina

Naša občina

2. Zemljevid domače pokrajine

Merilo zemljevida

3. Relief na zemljevidih

15. september: vrnitev Primorske k matični domovini – Prva in druga svetovna vojna

4. Naravne značilnosti domače pokrajine

Naravne sestavine pokrajine

Življenje z naravo

OK

TO

BE

R

5. Ljudje spreminjamo pokrajino

Družbene značilnosti domače pokrajine

Naselja v domači pokrajini

6. Prebivalstvo domače pokrajine

Premagajmo predsodke

7. V družbi so tudi problemi

Skupaj gre lažje


7

MESEC TEDEN TEMAO

KT

OB

ER 8. Promet in gospodarstvo

Tovorni promet

Potniški promet in prenos sporočil

31. oktober: dan reformacije – Naša prva tiskana knjiga

NO

VE

MB

ER

9. Gospodarstvo in pokrajina

Gospodarstvo se spreminja

10. Preteklost domače pokrajine

Sledovi preteklosti v domači pokrajini

Pojdimo v muzej

11. 23. november: dan Rudolfa Maistra – Prva svetovna vojna

Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajine

DE

CE

MB

ER

12. Časovni trak zgodovine

Prazgodovina in arheološke najdbe

13. Rimljani v naših krajih

Življenje na gradu

Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori

14. Iz življenja v mestih

Potovanje v novi vek

26. december: dan samostojnosti in enotnosti – Samostojna Slovenija

JAN

UA

R

SLOVENIJA NAŠA DOMOVINA

15. Lega Slovenije

Naravne enote Slovenije

16. Kraški pojavi

17. Alpski svet

Visokogorje

18. Predalpska hribovja in doline

Kotline alpskega in panonskega sveta

FE

BR

UA

R

19. Alpski svet v preteklosti

20. Panonski svet

Ravnine panonskega sveta

Gričevje panonskega sveta

21. Gospodarske in narodopisne značilnosti panonskega sveta

MA

RE

C

22. Dinarski svet

Dinarske planote

23. Dinarska podolja

Gospodarske in narodopisne značilnosti dinarskega sveta

24. Primorski svet

Ob obali

Primorske pokrajine v notranjosti


8

MESEC TEDEN TEMAA

PR

IL

25. Gospodarstvo v preteklosti in šege

26. Zgodovinski razvoj

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva

27. Slovenske dežele v okviru sosednjih držav

Turški vpadi in gradnja protiturških taborov

28. Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori

27. april: dan boja proti okupatorju – Grozote prve in druge svetovne vojne

MA

J

29. Naša prva tiskana knjiga

Zedinjena Slovenija

30. Grozote prve in druge svetovne vojne

Slovenci v Jugoslaviji

9. maj: dan zmage nad nacizmom – praznik EU, Slovenija in Evropska unija

NAŠA DRŽAVA REPUBLIKA SLOVENIJA

31. Samostojna Slovenija

32. Kako je organizirana država Slovenija

JUN

IJ

33. Prebivalci Slovenije

Slovenci zunaj slovenske državne meje

34. Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije

35. Slovenija in Evropska unija


9

O predmetu in učbeniku Okvirni čas: 2 uri

Uvodna tema je namenjena predstavitvi pred me-ta družba v 5. razredu, seznanitvi z učbenikom, delovnim zvezkom in atlasom, ponovitvi dobrih učnih navad in strategij učenja pri predmetu dru-žba, predstavitvi načinov preverjanja in ocenjeva-nja znanja.

Učenci naj izvedo, kako bo predmet družba pote-kal v šolskem letu in podrobneje, kako v prvem semestru: kako se bodo učili, kaj se bodo naučili, kako in kaj bomo preverjali in ocenjevali. Pouda-riti je treba enakovrednost znanja učnih vsebin

in spretnosti. Učenje, preverjanje in ocenjevanje spret nosti mora biti ravno tako pregledno kot učenje, preverjanje in ocenjevanje vsebin. Učen-cem s preprostimi besedami razložimo razliko med deklarativnim in procesnim znanjem.

Za učence je ocenjevanje zelo pomembno, še po-sebej številčno ocenjevanje, ki mu pripisujejo več-ji pomen. Vendar morajo imeti vsebinsko znanje in spretnosti enak pomen. Ker je vsebinsko zna-nje bolj zaokroženo, ga lahko številčno ocenimo po posameznih vsebinskih sklopih. Na koncu leta pa povprečni številčni vsebinski oceni dodamo še povprečno številčno oceno spretnosti ter za-ključimo skupno oceno. Večino spretnosti učen-ci razvijajo vse šolsko leto in pomembno je, kaj zna učenec na koncu šolskega leta. Zato je smisel-no opisne ocene spretnosti spremeniti v številč-ne ocene šele na koncu šolskega leta, učenec pa mora imeti vse leto pregled nad tem, katero spret-nost si je že pridobil na ustrezni stopnji, katere pa še ne oz. kolikšna bi bila ocena spretnosti.

Podobno kot v 4. razredu predstavimo predmet družba optimistično. Učenci naj se spomnijo, kaj vse so se že naučili v 4. razredu, kaj znajo delati bolje kot v 3. razredu, v čem so še posebej napre-dovali, katere navade učenja so oblikovali. V 5. raz-redu pa bo njihov napredek še večji, saj so starej-ši, sposobnejši, imajo več predznanja, kar pomeni širše temelje za gradnjo novega znanja. Zdaj že vedo, da lahko neučinkovite navade učenja spre-menijo, izboljšajo in tako laže dosežejo zastav-ljene cilje. Pri učenju in pridobivanju dobrih stra-tegij učenja potrebujejo učenci še precej pomoči učitelja in tudi staršev. Dobre učne navade so po-vzete v priročniku Družba in jaz 1 za 4. razred na str. 12–14 (strategija spoznavanja učbenika, gospo-darjenje s časom, prostor za učenje, razporeditev učenja, pomen odmorov). Učence spomnimo na strategijo učenja z besedilom, imenovano »nasvet petih P-jev«, ter spodbujamo podčrtovanje.

Tudi v 5. razredu naj učenci odnesejo učbenik do-mov samo takrat, ko jim damo natančno navo-dilo, kaj in kako naj delajo z določeno učno temo. Le tako jih bo učbenik v torbici spomnil, da mora-jo z njim nekaj narediti.

Povzemimo iz učnega načrta nekaj osnovnih zna-čilnosti predmeta, h katerim bomo pri pouku druž be težili (Učni načrt Družba, 1998, str. 4, 6). S pred metom družba želimo ustvariti učno okolje, v katerem bodo učenci pridobili taka znanja o oko lju, razumevanje interakcij in soodvisnosti se-sta vin ter vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagali pri uporabi spoznanj in pri smo tr-nem odločanju in ravnanju v socialnem, narav-nem in kulturnem okolju. Cilji pri predmetu druž-ba se med seboj prepletajo in zajemajo kognitivno, socialno, emocionalno, motivacijsko, estetsko in moralno-etično področje.

Pri predmetu družba so cilji kompleksno zasno-vani, in da bi jih dosegli:• izhajamo iz učenčevega predznanja, sposob-

nosti in interesov,• omogočamo osebno doživljanje,• v pouk vključujemo vsakodnevna, resnična in

iz neposrednega osebnega in družbenega oko-lja izhajajoča vprašanja učencev,

• probleme obravnavamo celostno, interdisci-plinarno v vsej njihovi interaktivnosti,

• učence usmerjamo: – k prepoznavanju povezav in odnosov,– k načrtovanju akcij v neposrednem okolju

in spodbujamo analiziranje načrtovanja in izvedbe,

– k soočanju različnih stališč, analiziranju di-lem in oblikovanju vrednot, vrednostnega sistema,

– k pridobivanju različnih spretnosti učenja.

Primerne so različne učne oblike od individual-nega dela do dela v parih, skupinah ... Poudarek je na aktivnih metodah dela, kot so:• projektno učno delo,• problemski pouk,• terensko delo,• sodelovalno učenje,• igre in simulacije,• pogovor,• raziskovalno učenje.


10

STANDARD ZNANJA

Učenec zna:

• opisati sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...)

UČNI CILJ

Učenci:– spoznavajo sebe in svoje sposobnosti (svoj

osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...)

Cilj in standard znanja iz učnega načrta je isti kot na začetku 4. razreda, saj v letu dni učenec napre-duje, marsikateri cilj je v preteklem letu dosegel in na začetku leta si postavlja nove cilje. Ker pa so cilji učencev navadno povezani samo z ocenami, jim moramo pokazati, kaj so se v preteklem letu

naučili, ne glede na ocene. Z vidika pozitivne sa-mopodobe učencev je to še posebej pomembno za učence, ki so bili ocenjeni z nižjimi ocenami.Prav je, da si učenci na začetku leta zastavijo cilje za novo šolsko leto, ponovijo, kaj so dobre učne navade ter dobre strategije učenja družbe doma.


11

O PREDMETU IN UČBENIKU

cilji Seznanijo se s predmetom družba (glavni cilji in vsebinski sklopi,

učne metode, načini preverjanja in ocenjevanja znanja) v 5. razredu.

Spoznajo zgradbo učbenika, delovnega zvezka in atlasa.

Ponovijo dobre učne navade in strategijo domačega učenja družbe.

Urijo se v načrtovanju časa za učenje in prostega časa.

ključne besede družba, dobre učne navade, načrtovanje učenja

predlogi za pouk Predmet družba

1 Asociacije na besedo družba, viharjenje možganov in zapis na tabli. Besede, ki so pove-zane z učno snovjo obkrožimo. Nato dodamo še nekaj ključnih besed (npr. iz naslo-vov tem v učbeniku), tako da zajamemo temeljno učno vsebino družbe 5. razreda.

2 UČBENIK

Učenci prelistajo učbenik. V kazalu pogledajo, katere so glavne teme. Glasno prebe-rejo besedilo na str. 5. Besedilo kratko pojasnimo.

Ob sliki pojasnijo zgradbo posamezne enote.

3 DELOVNI ZVEZEK

Učenci ga prelistajo in primerjajo kazalo s kazalom v učbeniku.

4 Atlas za družbo. Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vse-bini, samo na informativni ravni kot zanimivost.

Če z atlasom še niso delali, razložimo, kaj so atlasi in si skupaj ogledamo tri karte.

5 Razložimo potek predmeta prek šolskega leta, učence seznanimo z načrtovanimi ogle di, ekskurzijo, terenskim delom, morda šolo v naravi … ter z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja. Poudarimo enakovrednost vsebinskega znanja in spretnosti.

Učenci naj navedejo nekaj primerov vsebinskega znanja družbe iz 4. razreda in nekaj spretnosti, ki so jih ob vsebini pridobivali. Pojasnimo, kako bomo preverjali vsebin-sko znanje in kako spretnosti. Slednje je smiselno prek šolskega leta opisno ocenje-vati in šele ob koncu zapisati s številčno oceno.

Učne navade in domače učenje pri družbi

6 Priloga 1

V prilogi so naloge, ki so jih učenci reševali že v 4. razredu. Zanimiva bi bila primer-java sedanjih odgovorov z odgovori pred letom dni.

1. Spodbudimo jih, da razmišljajo o svojem napredku v šoli in drugod: kaj znajo bolje kot pred letom dni pri posameznem predmetu v šoli, kaj znajo bolje nare-diti doma, kaj so se naučili v različnih prostočasnih dejavnostih, med prijatelji … Pomembno je, da vsak učenec prepozna svoj napredek.

O učbeniku


12

2. Učenci naj navedejo vsaj tri želje.

Med pogovorom ugotovimo predstave učencev o tem, kaj in kako bi morali delati, da bi dosegli cilje. Morda predstave zapišemo na tablo in jih NE vrednotimo. Po-govorimo se o razkoraku med tem, kaj mislimo, da bi morali delati, in kaj v res nici delamo, ter o slabih občutkih, ki ta razkorak spremljajo. Poudarimo, da na naše učenje zelo vplivajo navade, ki smo jih pridobili. Vendar lahko navade spreminja-mo, čeprav to ni vedno lahko. Najprej pa moramo svoje navade prepoznati.

3. Učenci se ob tabeli spomnijo svojih učnih navad. Učencem povemo, da je naloga name njena njim, da razmislijo o svojih navadah, in da odgovorov ne bomo pre-gledovali. Pravilen je samo pošten odgovor. Potem se pogovorimo o posameznih trditvah – zakaj je neka navada dobra ali slaba. V pogovoru lahko dodamo še dru-ge trditve.

4. Učenci ob nalogi ponovijo iz 4. razreda pravilo petih P-jev pri učenju. Pogovo-rimo se o njihovih izkušnjah uporabe tega pravila. Morda je kdo pravilo nekoliko spremenil in mu tako bolj ustreza.

5. Nalogo naredijo doma. Z urnikom laže načrtujemo svoje dejavnosti, hkrati pa nas nanje opozarja. Že izdelovanje urnika nam pomaga k boljšemu časovnemu pre-gledu nad našimi obveznostmi. Ob izpolnjenih urnikih (prihodnjo uro) se pogo-vorimo tudi o potrebi po prostem času.

učbenik Pregled celotnega učbenika. Poudarek naj bo na kazalu in zgradbi posamezne teme.

Glasno branje in pogovor ob besedilu na str. 5. V besedilu je precej neznanih poj-mov, saj govori o novih temah, ki jih bodo učenci šele spoznali. Zato je potrebno poja snilo učitelja.

delovni zvezekPregled celotnega delovnega zvezka. Učenci primerjajo kazalo (naloge in barve pod-lage) z učbenikom.

atlas Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vsebini, samo na infor-mativni ravni kot zanimivost.

sprotno spremljanje učencev Če spremljamo učence od 4. razreda, jih že dobro poznamo in smo lahko pozorni na strategije in navade učenja, o katerih pripovedujejo. Predvsem si zabeležimo neustre-zne strategije, o katerih se potem z učenci individualno pogovorimo in svetujemo, kako naj si pridobijo boljše navade.

Nov oddelek pa učitelj šele spoznava, zato si prve ure poskusimo čim hitreje zapom-niti njihova imena, spoznati glavne osebnostne značilnosti učencev, spoznati značil-nosti skupine.


13

literatura Za učence:

Britta Weimer - Langer, Sabine Hess, Manuela Brademann: Konec s slabimi

ocenami. Kako to doseči?, Didakta, Radovljica, 2002 (sicer za učence tretjega triletja).

Za učitelje:

Barica Marentič Požarnik: Dejavniki in metode uspešnega učenja, DDU UNIVERZUM, Ljubljana, 1980.

Barica Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana, 2000.Roz Townsend: Bogastvo učenja. Umetnost ljubezni do učenja, Lisac & Lisac,

Ljubljana, 1998.Meta Budnar, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Opisno in številčno preverjanje

in ocenjevanje pri predmetu družba, Vzgoja in izobraževanje, letnik 33, št. 6, 2002, str. 19–33.


01_domaca pokrajina.indd 1401_domaca pokrajina.indd 14 21/10/2006 00:23:4021/10/2006 00:23:40

15

DOMAČA POKRAJINA


16

DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID Okvirni čas: 9 ur

V učni temi je domača pokrajina opredeljena pro-storsko. Učenci spoznajo zemljevid domače po-krajine in se učijo delati z njim. Tako na znanem območju spoznavajo karto velikega merila, kate-re »kartografski jezik« je povsem abstrakten in za učence zelo zahteven. Zato priporočamo izdela-vo poenostavljene karte domače pokrajine. Novi kartografski vsebini sta merjenje razdalj in prikaz reliefa. Pri merilu se učenci učijo meriti z grafič-nim merilom, sposobnejšim pokažemo še upora-bo opisnega merila, številskega merila NE razlaga-mo. Pri reliefu spoznavajo različne prikaze reliefa. Osnovni cilj je branje reliefa, prikazanega z višin-sko barvno lestvico, pri risanju reliefa pa lahko upo rabljajo tudi slikovne znake. Glede na učni na-črt smo združili učne cilje, povezane z učenjem kar tografije, iz poglavij 4.1 in 4.3 v en tematski sklop.

Učna tema je zahtevna. Učenci naj bi kartograf-ske sestavine razumeli in se jih naučili brati. Za to je potrebno veliko vaje. Ker je vsak zemljevid ne-koliko drugačen in morajo učenci spoznati nje-gove posebnosti, da se na njem znajdejo, je bolje, da sprva urijo branje samo na enem zemljevidu. Druge zemljevide uporabljamo za demonstracijo razlik v vsebini in kartografskem jeziku; učence

spodbujamo, da jih opazujejo, z njimi morda pre-verjamo razumevanje posamezne sestavine kar-te, vendar branja kart ob njih ne ocenjujemo.

UČNI CILJI

Učenci:– znajo prostorsko, funkcionalno opredeliti do-

mačo pokrajino,– spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v

skup nosti (med narodnimi manjšinami),– razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega

vpliva na razvoj skupnosti,– znajo na zemljevidu poiskati domači kraj, so-

sednja naselja in meje občine,– znajo pokazati in opisati (na zemljevidu do-

mače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega,

– znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina),

– znajo meriti razdalje z grafičnim merilom,– znajo prikazati naravne značilnosti domače

po krajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zem-ljevid ...),

– razumejo pomen merila.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

•• prostorsko, funkcionalno opredeliti domačo pokrajino,

• navesti oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti,

• na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine,

•• pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda,

•• razlikovati s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega,

•• brati zemljevid reliefa (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina),

• meriti razdalje z grafičnim merilom,

•• prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid ...),

••• razložiti pomen merila,

••• primerjati stare zemljevide ter ugotavljati razlike.


17

SPREMLJANJE NAPREDKA IN KONČNO OCENJEVANJE ZNANJA KARTOGRAFIJE

PREGLEDNICA 1: Kriteriji za ugotavljanje nivoja razvitosti spretnosti skiciranja zemljevidov

in orientacije z njimi

SKICIRANJE TLORISOV, NAČRTOV, ZEMLJEVIDOV

Področja

spremljanjaA B C Č D

Ptičji pogled na prostor (ali daje karta v celoti občutek ptičjega pogleda na prikazani prostor)

Celotna karta in vsi večji objekti, pojavi, območja so narisani v ptičjem pogledu, risba daje občutek prostora.

Osnovni prostor in večina pojavov in območij so dobro prikazani v ptičjem pogledu, moti nekaj neustrezno prikazanih predmetov.

Samo meje prostora so narisane v ptičjem pogledu, drugo pa ne, risba ne daje občutka prostora.

Samo posamezni objekti, območja, pojavi so narisani v ptičjem pogledu, ni občutka prostora.

Ni ptičjega pogleda.

Znaki in legenda

Vsi znaki so izbrani smiselno, uporablja že shematične ali abstraktne znake, vsi so razloženi v legendi.

Znake pravilno uporablja, izbrani so manj ustrezno, skoraj vsi so razloženi v legendi.

Znakov ne uporablja dosledno, izbor posame-znih znakov ni ustrezen, več jih manjka v legendi.

Uporablja zelo malo znakov, te nedosledno ali/in jih zamenjuje z narisi predmetov, legenda je pomanjkljiva.

Znakov ne uporablja,legende ni ali so v njej predstavljeni predmeti v narisu.

Notranja prostorska razmestitev

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij ter lega v prostoru sta ustrezni in natančni.

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij je ustrezna, manj natan-čna je glede celotnega prostora.

Medsebojna lega je manj natančna, vendar v glavnem pravilna, ne ustreza pa glede na tloris prostora.

Samo del objektov, pojavov in območij je v ustrezni medsebojni legi.

Objekti, pojavi, območja niso v ustrezni medsebojni legi.

Velikostna razmerja

Celoten prostor in vsi pojavi so ustrezne velikosti, med njimi so ustre-zne razdalje.

Del območij, pojavov je ustrezne velikosti glede na prostor in del v ustrez-nih medseboj-nih velikost-nih razmerjih.

Medsebojne velikosti objektov, območij so sicer ustrezne, vendar so neustrezne glede na prostor.

Samo del objektov, pojavov, območij je v ustreznem medsebojnem velikostnem razmerju.

Med objekti, pojavi, območji ni ustreznih velikostnih razmerij.

Kartografske spretnosti učenci postopno razvija-jo prek dejavnosti. Čeprav bodo v tem poglavju spo znali sestavine zemljevidov in postopke dela z njimi, bodo spretnosti branja, risanja, orientira-nja z načrti in zemljevidi razvijali vse šolsko leto. V prvi skupini preglednic so predstavljeni krite-

riji, s katerimi laže spremljamo razvitost posame-znih spretnosti in ugotavljamo stanje. V drugem delu pa so v tabelah predlogi opisnikov nivoja zna nja in predlogi pripadajočih številskih ocen. Sled nje zapišemo šele konec šolskega leta.


18

Področja


Naslov, datum, avtor …

Karta ima ustrezen na -slov, naveden je datum izde -lave, avtor …

Karta ima dve od spremljajo-čih sestavin.

Karta ima samo ustre-zno izbran naslov.

Jih ni.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO IN NAČRTOM ALI ZEMLJEVIDOM

Področja


Kompas Samostojno in zanesljivo orientira kompas proti severu in določi glavne in stranske smeri neba, izvede celo-ten postopek.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostej-šimi napa-kami, ki jih sam popravi, orientira kompas proti severu in določi smeri neba.

Samostojno določi glavne smeri neba po magnetni igli, kompasa ne orientira proti severu.

Z upošteva-njem magnet-ne igle zanes ljivo določi samo sever.

Pri določanju smeri neba si s kompasom ne zna pomagati.

Vetrovnica z označenimi orientacij-skimi točkami

Samostojno in zanesljivo orientira vetrovnico.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostej-šimi napa-kami, ki jih sam popravi, orientira vetrovnico.

Potrebuje pomoč pri orientaciji.

Vetrovnice ne povezuje s prostorom.

Zemljevid (načrt) šolske okolice, dela naselja, domače pokrajine (na razgledni točki) ali drugega manjšega območja, ki ga v celoti vidi ali dobro pozna

Samostojno in zanesljivo orientira zemljevid, načrt in na njem najde stojišče.

Samostojno, vendar manj zanesljivo in s pogostej-šimi napa-kami, ki jih sam popravi, orientira načrt, zemlje-vid in najde stojišče.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali temu, da najde stojišče.

Celotnega načrta, zem ljevida ne povezuje s prostorom, prepozna le posamezne objekte na njem in jih najde v zna -nem prostoru.

Tudi posame-znih delov ne povezuje s prostorom.


19

PREGLEDNICA 2: Ocenjevanje kartografskega znanja učencev

RAZUMEVANJE KARTOGRAFSKIH POJMOV

Področja

spremljanja

Temeljni standardMinimalni

standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Razumevanje pojmov tloris, ptičji pogled, znaki, legenda, smeri neba, orientirati se v prostoru, merilo, plastnice, nadmor-ska višina

Popolno, vpogled v vse sesta-vine karte in njihovo funkcijo, razlaga je jasna, upo-rabi svoje primere.

Pretežno, pozna vse sestavine karte, utemelji z znanimi primeri.

Pozna vse sestavine karte, delno razume, ne utemelji.

Pozna sestavine karte.

RISANJE ZEMLJEVIDA VIDNEGA DELA POKRAJINE

Področja

spremljanja


standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Ptičji pogled na prostor, označene smeri neba, večji objekti, območja, pojavi narisani v tlorisu, smiselno uporabljeni znaki in legenda, ustre-zna prostorska razmestitev in velikostna razmer-ja, naslov, datum, avtor …

Vse sestavine karte so ustrezno prikazane, karta dobro predstavlja prostor.

Večina sestavin je ustrezno prikazana, vendar manj natančno, prostor je prepo-znaven.

Karta ima večino sestavin, posamezni objekti so ustrezno narisani, celota slabše predstavlja prostor.

Karta ima večino sestavin, vendar so samo skupi-ne objektov (npr. posa-mezni nizi) v ustreznem prostorskem odnosu.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO, NAČRTOM, ZEMLJEVIDOM

Področja

spremljanja


standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Zna se orientirati z vetrovnico, kompasom, različnimi načrti in zemljevidi znane in vidne pokrajine, uspešno uporablja postopke: na zemljevidu najde stojišče, sledi vrisani poti

Samostojno in zanesljivo s kompasi, vetrovnicami, različnimi načrti.

Samostojno, vendar manj zanesljivo, v manj znanih prostorih, s pogostej-šimi napa-kami, ki jih sam popravi.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali določa-nju stojišča, potem uspešno sledi navodilom.

Uspešno uporablja samo magnetno iglo, načrte dobro znanih prostorov,ne zna uporabiti celotnih postopkov.


20

Domača pokrajina cilji

Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno.

Znajo opisati, kje poteka življenje njihove družine.

Znajo opisati nekaj značilnosti (površje, vode, podnebje, raba tal, naselja, prometne poti, gozdarstvo) domače pokrajine.

ključne besede domača pokrajina, značilnosti pokrajine

ključni vprašanji Kaj je res moja (učenčeva) pokrajina in kaj je naša skupna domača pokrajina (domača pokrajina vseh učencev in krajanov)? Kako dobro poznam domačo pokrajino?

predlogi za pouk 1 Učencem razdelimo prazne liste. Vsakega prepognejo in strgajo/prerežejo na dva

dela. To ponovijo tolikokrat, da dobijo 8 majhnih lističev. Na vsakega napišejo ime kraja (ime naselja, vode, vzpetine …), ki ga člani njihove družine pogosto obiščejo (ker tam delajo, obiskujejo šolo, se rekreirajo, obiščejo prijatelje, sorodnike …). Naj-prej napišejo kraje, ki jih najpogosteje obiskujejo.

Lističe za isti kraj pritrdijo skupaj (npr. prilepijo na pleskarski trak, trak pa na steno).

Pogovorimo se o krajih, ki jih najpogosteje obiskujemo: zakaj gremo tja, so to večji, manjši kraji, so ob glavnih cestah, jih dobro poznamo, ali se tam počutimo domače …

Potem opredelimo domačo pokrajino kot območje, kjer poteka vsakdanje življenje njihovih (naših) družin in drugih krajanov.

2 DELOVNI ZVEZEK 1

3 UČBENIK str. 8

4 Fotografije domače pokrajine, različnih območij in pokrajinskih sestavin. Učenci si v dvojicah ogledajo različne fotografije in se prosto pogovarjajo o njih.

5 DELOVNI ZVEZEK 2 – delo v dvojicah

6 UČBENIK str. 9

7 Atlas

DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID


21

učbenik

� 8–9

Ponovimo strategijo branja strokovnih besedil. Najprej preberejo naslov, podna slove, si ogledajo slikovno gradivo, preberejo povzetek, odebeljeni tisk, primere.

Str. 8: Tiho preberejo stran. Sledi pogovor.

Str. 9: Tiho preberejo stran. Sledi pogovor.

delovni zvezek

� 4–5

1 Namen je ugotoviti predznanje in motivirati učence za nadaljnji pouk. Zato povemo, da bodo ob koncu leta nalogo lahko dopolnili z novim znanjem.

2 Z nalogo uvajamo učence v geografsko členitev pokrajine. Osnovni namen pa je isti kot pri prvi nalogi – ugotoviti predznanje in motivirati. Odgovore učenci preberejo, vendar jih ne popravljajo ali dopolnjujejo. To bodo naredili ob koncu sklopa spozna-vanja domače pokrajine.

atlas Str. 20–21, 22–23: Na stenski karti Slovenije pokažemo lego domače pokrajine na obeh zemljevidih. Učenci jo poiščejo v atlasu. Opredelimo lego domače pokrajine v Sloveniji glede na glavne in stranske smeri neba (severovzhodna Slovenija, za hodna Slovenija, osrednja Slovenija).

sprotno spremljanje učencev Ugotavljamo, katero območje učenci občutijo kot domače, kako dobro ga poznajo (znajo imenovati, opisati predele, sestavine pokrajine …).

V doma~i pokrajini poteka na{e vsakodnevno ìvljenje. Po svojih zna~ilno-stih (kot so naselja, prebivalstvo, promet, gospodarske dejavnosti, povr{je,rastlinstvo, vode, vreme, raba tal) se na{a pokrajina bolj ali manj razlikujeod drugih pokrajin.

Doma~o pokrajino predstavimo tako,da opi{emo njene zna~ilnosti. Pokrajinese razlikujejo po oblikovanosti povr{ja,po koli~ini in oblikah voda, po vrstirastlinstva, zna~ilnem podnebju, vrstiin velikosti kmetijskih zemlji{~, oblikahin velikosti naselij, po prometnicah,gospodarskih dejavnostih. Vsaka po-krajina je nekoliko druga~na, zato jolahko prepoznamo.

9

podnebje

raba tal

naselja

prebivalstvo

prometnice

gospodarske dejavnosti

povr{je

vode

rastlinstvo

POKRAJINSKE SESTAVINE

KKKaa jj ppoommeenn iipokrajina – del zemeljskega povr{jaz zna~ilno zunanjo podoboraba tal – raz{irjenost posameznihkmetijskih kultur (npr. p{enice, krom-pirja, trave, sadnega drevja, vinsketrte)

Doma~a pokrajina je obmo~je, kjer ìvi{, kjer ìvijo tvoji star{i, sestre in brati, tvojisosedje in drugi krajani. To so poleg doma~ega kraja tudi drugi kraji, ki jih pogostoobi{~ete ti ali drugi krajani zaradi pouka, dela, oskrbe ali v prostem ~asu. Doma~apokrajina niso le naselja, to so tudi bli`nja polja, travniki, gozdovi, pa reke in poto-ki, vzpetine in doline, ceste in èleznice ter vsi drugi grajeni in naravni deli pokrajine.

8

Doma~a pokrajina

DOMAÂ POKRAJINAIN NJEN ZEMLJEVID

Toma` je na zemljevidu ozna~il doma~i kraj in tiste kraje, ki jih ve~krat obi{~e. Tu poteka ìvljenjenjegove druìne. To je njegova doma~a pokrajina.

Rodil sem se v Mariboru, ìvim pa v Podovi. V {olo hodim v Ra~e. Vsako jutro grem pe{ na avto-busno postajo, kjer navadno è ~akajo prijatelji z drugega konca vasi in v~asih tudi drugi krajani.V Maribor grem skoraj vsak mesec, ve~inoma s star{i po nakupih. V~asih pa gremo tudi v kino.Najve~ stvari za sprotno uporabo kupimo v samopostre`ni trgovini v Ra~ah, manj{e nakupe paopravimo v Brezuli. Poleti grem s star{i v~asih na letno kopali{~e v Kidri~evo ali na Ptuj, pozimipa na smu~anje na Pohorje. Ve~krat gremo na obisk k starim star{em v Cirkovce in k sorodnikomv Fram, Radizel, Spodnje Ho~e in [ikole. Sorodnike imamo tudi v [torah in Mariboru. Z vlakomsem se peljal komaj dvakrat: enkrat do Polj~an, od koder smo {li pe{ na Bo~, enkrat pa v Mari-bor. Od bli`njih krajev poznam tudi Slivnico, kjer je na pokopali{~u grob dedka Franca, Radizel,kjer sem bil na tekmovanju v motokrosu, Brun{vik, kjer sem bil na kravjih dirkah, in Hotinjo vas,skozi katero se z o~etom v~asih peljeva na avtomobilski sejem pri mariborskem letali{~u.

V doma~i pokrajini poteka na{e vsakodnevno ìvljenje. Po svojih zna~ilno-stih (kot so naselja, prebivalstvo, promet, gospodarske dejavnosti, povr{je,rastlinstvo, vode, vreme, raba tal) se na{a pokrajina bolj ali manj razlikujeod drugih pokrajin.

Doma~o pokrajino predstavimo tako,da opi{emo njene zna~ilnosti. Pokrajinese razlikujejo po oblikovanosti povr{ja,po koli~ini in oblikah voda, po vrstirastlinstva, zna~ilnem podnebju, vrstiin velikosti kmetijskih zemlji{~, oblikahin velikosti naselij, po prometnicah,gospodarskih dejavnostih. Vsaka po-krajina je nekoliko druga~na, zato jolahko prepoznamo.

9

podnebje

raba tal

naselja

prebivalstvo

prometnice

gospodarske dejavnosti

povr{je

vode

rastlinstvo

POKRAJINSKE SESTAVINE

KKKaa jj ppoommeenn iipokrajina – del zemeljskega povr{jaz zna~ilno zunanjo podoboraba tal – raz{irjenost posameznihkmetijskih kultur (npr. p{enice, krom-pirja, trave, sadnega drevja, vinsketrte)

Doma~a pokrajina je obmo~je, kjer ìvi{, kjer ìvijo tvoji star{i, sestre in brati, tvojisosedje in drugi krajani. To so poleg doma~ega kraja tudi drugi kraji, ki jih pogostoobi{~ete ti ali drugi krajani zaradi pouka, dela, oskrbe ali v prostem ~asu. Doma~apokrajina niso le naselja, to so tudi bli`nja polja, travniki, gozdovi, pa reke in poto-ki, vzpetine in doline, ceste in èleznice ter vsi drugi grajeni in naravni deli pokrajine.

8

Doma~a pokrajina


Toma` je na zemljevidu ozna~il doma~i kraj in tiste kraje, ki jih ve~krat obi{~e. Tu poteka ìvljenjenjegove druìne. To je njegova doma~a pokrajina.

Rodil sem se v Mariboru, ìvim pa v Podovi. V {olo hodim v Ra~e. Vsako jutro grem pe{ na avto-busno postajo, kjer navadno è ~akajo prijatelji z drugega konca vasi in v~asih tudi drugi krajani.V Maribor grem skoraj vsak mesec, ve~inoma s star{i po nakupih. V~asih pa gremo tudi v kino.Najve~ stvari za sprotno uporabo kupimo v samopostre`ni trgovini v Ra~ah, manj{e nakupe paopravimo v Brezuli. Poleti grem s star{i v~asih na letno kopali{~e v Kidri~evo ali na Ptuj, pozimipa na smu~anje na Pohorje. Ve~krat gremo na obisk k starim star{em v Cirkovce in k sorodnikomv Fram, Radizel, Spodnje Ho~e in [ikole. Sorodnike imamo tudi v [torah in Mariboru. Z vlakomsem se peljal komaj dvakrat: enkrat do Polj~an, od koder smo {li pe{ na Bo~, enkrat pa v Mari-bor. Od bli`njih krajev poznam tudi Slivnico, kjer je na pokopali{~u grob dedka Franca, Radizel,kjer sem bil na tekmovanju v motokrosu, Brun{vik, kjer sem bil na kravjih dirkah, in Hotinjo vas,skozi katero se z o~etom v~asih peljeva na avtomobilski sejem pri mariborskem letali{~u.

Podnebje: zelo vetrovno, pogosto megleno, snega skoraj ni, pozimi sneg, veliko de`-ja, malo de`ja, pogoste nevihte,

Raba tal: veliko gozdov, pa{nikov, travnikov, njiv, vinogradov, sadovnjakov,

Naselja: veliko mesto, majhno mesto, velike vasi, majhne vasi, gru~aste, obcestne, razloène vasi,

Prometne poti: pristani{~e, letali{~e, èlezni{ka proga, avtocesta, asfaltirane ceste,pra{ne ceste,

Gospodarske dejavnosti: industrija, obrt, rudarstvo, kmetijstvo (poljedelstvo, ìvino-reja, sadjarstvo, vinogradni{tvo), vrtnarstvo, ribolov, gozdarstvo, turizem, prevozni{tvo,trgovina, ban~ni{tvo,

Odgovori:

a) V kateri ob~ini je tvoj doma~i kraj?

b) V katerem naselju je ob~insko sredi{~e?

c) Kdo je va{a ùpanja ali ùpan?

~) êz koliko let bo{ lahko tudi ti volil ùpana?

d) Kako se imenuje tvoja krajevna, va{ka ali ~etrtna skupnost?

1

5

Na{a ob~ina

Koliko pozna{ bli`njo in daljno okolico doma~ega kraja? Zapi{i znana imena:

naselij

teko~ih in stoje~ih voda

vzpetin

gozdov, polj, travnikov, pa{nikov

Obkroì besede, ki opisujejo tvojo doma~o pokrajino. Dodaj tudi kak{no svojo ugotovitev.

Povr{je: gorato, hribovito, gri~evnato, ravninsko, visoko, nizko, strmo, polo`no,

Vode: reke, potoki, jezera, mo~virja, barja, podzemne vode, ni povr{inskih vod,

2

1

4

Doma~a pokrajina







Odgovori:






1

5

Na{a ob~ina

Koliko pozna{ bli`njo in daljno okolico doma~ega kraja? Zapi{i znana imena:

naselij

teko~ih in stoje~ih voda

vzpetin

gozdov, polj, travnikov, pa{nikov

Obkroì besede, ki opisujejo tvojo doma~o pokrajino. Dodaj tudi kak{no svojo ugotovitev.

Povr{je: gorato, hribovito, gri~evnato, ravninsko, visoko, nizko, strmo, polo`no,

Vode: reke, potoki, jezera, mo~virja, barja, podzemne vode, ni povr{inskih vod,

2

1

4

Doma~a pokrajina



22

pripomočki fotografije domače pokrajine: različnih območij, krajev, različnih sestavin

stenski zemljevid Slovenije

stenski zemljevid domače pokrajine

literatura monografije o domači pokrajini, njenih delih, naseljih …


23

Naša občinaLjudje živimo v (družbenih) skupnostih. Občina je najmanjša upravna enota. Pomeni določeno pro-storsko območje in prebivalce tega območja, ki jih povezujejo skupne zadeve, kot so uporaba in-frastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, elek-trično in telefonsko omrežje, odvoz odpadkov, mestni promet …), uporaba vrtcev, osnovnih, sred-njih, glasbenih šol, zdravstvenih domov, kultur-nih ustanov (knjižnica, kulturni dom, muzej …). Občina ureja rabo prostora (prostorsko načrto-vanje, izdajanje dovoljenj za gradnjo, varovanje kulturne in naravne dediščine), spodbuja in ureja gospodarske dejavnosti (npr. obratovalni čas lo-kalov), skrbi za družbeno pomoč ljudem, ki po-moč najbolj potrebujejo (bolni, ostareli, brezpo-selni ...).

Občino vodi in predstavlja župan, najpomemb-nejše odločitve pa sprejema občinski svet. Žu-pana in občinski svet izberejo občani na volitvah. Občine imajo tudi občinske urade, kjer so zapo-sleni strokovnjaki za posamezna področja delo-vanja.

Delovanje občine je učencem tuje, zato je to šele uvajanje v tematiko. Bliže pa so učencem pojmi: občina kot stavba, župan in morda volitve župa-na, če so bile v tem ali preteklem letu volitve. Ver-jetno poznajo občinsko glasilo, morda občinski praznik. Zaželeno bi bilo, da bi učenci obiskali občino, njene urade in bi jim župan ali kdo drug iz občinskega urada v pogovoru pojasnil, s čim se ukvarjajo. To je v manjših občinah laže izvedljivo.

cilji Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno.

Spoznajo oblike združevanja in sodelovanja med ljudmi v skupnosti (občina, krajevne, vaške, četrtne skupnosti).

Razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti.

Prepoznajo oznake upravnih meja na zemljevidu.

ključne besede občina, župan, krajevna, vaška, četrtna skupnost, pravica in dolžnost sodelovati v skupnosti

ključni vprašanji Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje?

predlogi za pouk

1 Učencem pokažemo občinsko glasilo. Vprašamo, ali ga poznajo, kaj so v njem že pre-brali. Nato glasila razdelimo in učenci jih prelistajo. Pogovorimo se o vsebini: o čem piše, kateri kraji so omenjeni, komu je namenjeno … V pogovoru uvedemo nove poj-me (občina, župan, krajevna skupnost …), se dotaknemo dejavnosti občine (prek vsebin/naslovov člankov). Morda izrežejo nekaj naslovov, slik, grb … , ki so povezani z učno enoto.

2 Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje?

3 Razložimo nove pojme.

Občina kot območje, kjer živimo občani, kar ponazorimo z občinskim zemljevidom. Občina kot občinska stavba – fotografija stavbe, v kateri dela župan in so v njej



24

občinski uradi. Občina kot upravna enota – kjer urejamo nekatere skupne zadeve; zato vsake štiri leta izvolimo župana (kdo je, morda slika) in predstavnike občanov, ki za nas odločajo o skupnih zadevah.

Občina ima svoj grb.

Nekatere občine so razdeljene na krajevne, vaške, četrtne skupnosti. Sprotno nasta-janje tabelske slike v obliki miselnega vzorca.

4 Atlas

5 UČBENIK

Učenci pregledajo temo, potem pa glasno preberejo posamezne odstavke. O vsa-kem se pogovorimo.

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 4

7 Zapis tabelske slike v zvezek. Učenci dodajo manjše izrezke iz glasila.

8 Tudi učenci so občani, ki imajo pravico svoje želje, potrebe izražati in tudi zahtevati rešitve težav od vodstva občine. Samostojno delo v skupinah. Učenci razmislijo, kaj bi oni želeli, da se v njihovem kraju izboljša. Vsak predlog, težavo zapišejo na drug list. Liste vseh skupin uredimo in se o zapisih pogovorimo. Ali je želja, težava takšna, da jo lahko reši župan ali ne? Izločimo »neustrezne«. Dogovorimo se, da bodo o svo-jih željah, težavah pisali županu.

9 DELOVNI ZVEZEK 3

Učenci samostojno naredijo osnutke. Morda vsaka skupina zapiše eno željo ali težavo.

10 Manjša skupina s pomočjo zapisov skupin napiše skupno pismo županu. Pismo v imenu oddelka odpošlje. Morda k pismu dodajo tudi fotografije. Če npr. poudarijo neustrezno prometno ureditev ali neurejena igrišča, to podkrepijo s fotografijami. Morda nakažejo tudi rešitve z risbo, maketo ali opisom.

učbenik

� 10–11

Učenci pregledajo temo, potem pa glasno preberejo posamezne odstavke. O vsa-kem odstavku se pogovorimo. Fotografije primerjajo s podobnimi iz domače po-krajine.

Ob~ine, krajevne, va{ke in ~etrtne skupnosti skrbijo za skupne zadeve ljudi(vrtce, {ole, ceste, vodovod, odpadke in podobno). Tudi otroci imate pravicopredlagati ùpanu, kaj bi bilo treba urediti v va{em kraju. Pri urejanju in spoz-navanju doma~e ob~ine nam pomagajo zemljevidi.

Ob~ina Hrastnik je razdeljena na krajevne skupnosti: ê~e, Marno, Turje Gore, Kovik, Podkraj, spodnji in zgornji del, Kal, Krnice – [avna Pe~, Dol pri Hrasniku, Krastnik, Prapretno.

ê je va{e igri{~e neurejeno ali ga nimate, opozorite ùpana.

KKKaa jj ppoommeenn iiupravna enota – enota v dràvi, ki seukvarja z urejanjem ìvljenja v nekidru`beni skupnostiprebivalec – kdor prebiva (ìvi) vdolo~enem krajuvolitve – kadar lahko ljudje organi-zirano izbirajo nekoga za dolo~enonalogo

11

Legenda:meja ob~inemeja krajevne skupnosti

S

J

Z V

Doma~a pokrajina je del ene ali ve~ ob~in. Ob~ine so obmo~ja, kjer prebivalci ureja-jo pomembne skupne zadeve. Skrbijo za ceste, vodovod, odvoz in odlaganje odpad-kov, vrtce, {ole, zdravstvene domove, knji`nice. Ker s tem upravljajo, jim pravimotudi upravne enote.

Vsaka ob~ina ima ob~insko sredi{~e. To je navadno najve~je naselje v ob~ini. Vnjem je ob~inski urad z ùpanom. Prebivalci ob~ine volijo ùpana vsake {tiri leta naob~inskih volitvah.

Pri skrbi za ob~ino si ùpan in ob~inski uradniki pomagajo tudi z zemljevidi. Na zem-ljevidu ob~ine je ozna~ena ob~inska meja, na njem so vsa naselja, prometnice, povr-{inske vode in {e marsikaj. Ker prikazuje veliko stvari naenkrat, je treba kar nekaj vaje,da se ga nau~imo brati.

Nekatere ob~ine so, podobno kot ob~ina Hrastnik, razdeljene {e na krajevne skup-nosti, druge na va{ke skupnosti, mesta pa na ~etrtne skupnosti. Na ta na~in lahkokrajani bolj sodelujejo pri urejanju svojega kraja. Vsi prebivalci v ob~ini, tudi otroci,lahko sporo~ijo ùpanu ali predsedniku krajevne skupnosti, kaj bi bilo potrebno ure-diti v doma~em kraju.

10

Na{a ob~ina

Meje ob~ine so ponekod ozna~ene z napisi.

Vhod v ob~insko stavbo v [kofji Loki

Ob~ine, krajevne, va{ke in ~etrtne skupnosti skrbijo za skupne zadeve ljudi(vrtce, {ole, ceste, vodovod, odpadke in podobno). Tudi otroci imate pravicopredlagati ùpanu, kaj bi bilo treba urediti v va{em kraju. Pri urejanju in spoz-navanju doma~e ob~ine nam pomagajo zemljevidi.

Ob~ina Hrastnik je razdeljena na krajevne skupnosti: ê~e, Marno, Turje Gore, Kovik, Podkraj, spodnji in zgornji del, Kal, Krnice – [avna Pe~, Dol pri Hrasniku, Krastnik, Prapretno.

ê je va{e igri{~e neurejeno ali ga nimate, opozorite ùpana.

KKKaa jj ppoommeenn iiupravna enota – enota v dràvi, ki seukvarja z urejanjem ìvljenja v nekidru`beni skupnostiprebivalec – kdor prebiva (ìvi) vdolo~enem krajuvolitve – kadar lahko ljudje organi-zirano izbirajo nekoga za dolo~enonalogo

11

Legenda:meja ob~inemeja krajevne skupnosti

S

J

Z V

Doma~a pokrajina je del ene ali ve~ ob~in. Ob~ine so obmo~ja, kjer prebivalci ureja-jo pomembne skupne zadeve. Skrbijo za ceste, vodovod, odvoz in odlaganje odpad-kov, vrtce, {ole, zdravstvene domove, knji`nice. Ker s tem upravljajo, jim pravimotudi upravne enote.

Vsaka ob~ina ima ob~insko sredi{~e. To je navadno najve~je naselje v ob~ini. Vnjem je ob~inski urad z ùpanom. Prebivalci ob~ine volijo ùpana vsake {tiri leta naob~inskih volitvah.

Pri skrbi za ob~ino si ùpan in ob~inski uradniki pomagajo tudi z zemljevidi. Na zem-ljevidu ob~ine je ozna~ena ob~inska meja, na njem so vsa naselja, prometnice, povr-{inske vode in {e marsikaj. Ker prikazuje veliko stvari naenkrat, je treba kar nekaj vaje,da se ga nau~imo brati.

Nekatere ob~ine so, podobno kot ob~ina Hrastnik, razdeljene {e na krajevne skup-nosti, druge na va{ke skupnosti, mesta pa na ~etrtne skupnosti. Na ta na~in lahkokrajani bolj sodelujejo pri urejanju svojega kraja. Vsi prebivalci v ob~ini, tudi otroci,lahko sporo~ijo ùpanu ali predsedniku krajevne skupnosti, kaj bi bilo potrebno ure-diti v doma~em kraju.

10

Na{a ob~ina

Meje ob~ine so ponekod ozna~ene z napisi.

Vhod v ob~insko stavbo v [kofji Loki


25

delovni zvezek

� 5–6

1 V odgovorih učenci zapišejo osnovna dejstva o domači občini. Nalogo uporabimo na začetku, da ugotovimo predznanje učencev (razumevanje ključnih pojmov in po-znavanje imen), ali ob koncu ure za ponovitev.

2 Učenci se urijo v razlikovanju med skupnimi zadevami občanov, za katere lahko po-skrbi občina, in drugimi težavami, za katere so odgovorni prebivalci občine sami ali druge službe. Vendar obstajajo skoraj za vsako težavo tudi določene službe, ljudje, ki nam lahko pomagajo, da je naše življenje v skupnosti lažje.

Učenci naj se samostojno odločijo, potem pa se o vsaki težavi pogovorimo. Primeri:

a) neustrezno parkiranje – samo neupoštevanje prometnih pravil, »razvada« pripelja-ti se do vrat z vozilom ali resnično pomanjkanje prostora za parkiranje v bližini;

b) neredno odvažanje smeti – komunalna dejavnost, za katero poskrbi občina;

c) hrup iz gostilne pozno v noč – neupoštevanje obratovalnega časa, prijavimo na policijo, občino …

č) požar v stanovanju – pokličemo gasilce;

d) prestrogi učitelji – obrnemo se na razrednika, ravnatelja, svet staršev, šolskega in-špektorja;

e) pomanjkanje prostorov na glasbeni šoli – občina.

3 Učenci ubesedijo svoj predlog županu/županji. Zapišejo njegovo/njeno ime. Sporo-čijo svojo željo ali zahtevo, ki jo tudi utemeljijo. Delovni zvezek uporabimo kot osnu-tek in pismo v imenu oddelka ali učencev iz določenega (dela) naselja v resnici tudi pošljemo. V pismu prosijo za odgovor in navedejo tudi naslov šole, oddelka. Če ne dobijo odgovora, pišejo čez dva tedna, mesec ponovno. Učitelj pa naj se pozanima, zakaj ni odgovora.

4 Nalogo naredijo ob zemljevidu v učbeniku. Učijo se prepoznavati zapis upravnih meja, naselij in voda na zemljevidu. Zemljevid najprej opazujejo samostojno, potem se pogovorimo o znakih, s katerimi so označena naselja, upravne enote in vode. Na-štejejo nekaj imen naselij, voda, imen krajevnih skupnosti. Nato samostojno rešijo nalogo.

atlas Str. 38, 39: Republika Slovenija, občine.

Razložimo naslov karte. Učenci poiščejo domačo občino, imenujejo sosede. Opazu-jejo obliko občine, jo opišejo, iščejo asociacije na podobne oblike.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje med učenci






Odgovori:






1

5

Na{a ob~ina

V ob~ini se urejajo skupne zadeve prebivalcev ob~ine. Za katere od na{tetih teàv bilahko poskrbeli na ob~ini?a) Neprehodni plo~niki na poti v {olo zaradi neustrezno parkiranih vozil.b) Neredno odvaànje smeti.c) Hrup pozno v no~ iz sosednje gostilne.~) Poàr v stanovanju.d) Prestrogi u~itelji.e) Pouk dolgo v no~, ker glasbena {ola nima dovolj prostorov.

Dopolni osnutek pisma, v katerem tvojemu ùpanu ali ùpanji sporo~a{, kaj bi bilotreba urediti v ob~ini ali kraju.

Oglej si zemljevid ob~ine Hrastnik v u~beniku na strani 11.

a) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najmanj naselij.

b) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najve~ naselji.

c) Imenuj vodo, po kateri gre meja med krajevnima skupnostma.

~) Kaj misli{, ali je ob~inska meja tudi meja krajevnih skupnosti?

4

3

2

6

Tvoj ime in priimek

To~en naslov

Spo{tovani/a !

Na vas se obra~am s pro{njo, da

To je potrebno ~im prej urediti, ker

Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav!

Kraj, datum Podpis






Odgovori:






1

5

Na{a ob~ina

V ob~ini se urejajo skupne zadeve prebivalcev ob~ine. Za katere od na{tetih teàv bilahko poskrbeli na ob~ini?a) Neprehodni plo~niki na poti v {olo zaradi neustrezno parkiranih vozil.b) Neredno odvaànje smeti.c) Hrup pozno v no~ iz sosednje gostilne.~) Poàr v stanovanju.d) Prestrogi u~itelji.e) Pouk dolgo v no~, ker glasbena {ola nima dovolj prostorov.

Dopolni osnutek pisma, v katerem tvojemu ùpanu ali ùpanji sporo~a{, kaj bi bilotreba urediti v ob~ini ali kraju.

Oglej si zemljevid ob~ine Hrastnik v u~beniku na strani 11.

a) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najmanj naselij.

b) Imenuj krajevno skupnost, v kateri je najve~ naselji.

c) Imenuj vodo, po kateri gre meja med krajevnima skupnostma.

~) Kaj misli{, ali je ob~inska meja tudi meja krajevnih skupnosti?

4

3

2

6

Tvoj ime in priimek

To~en naslov

Spo{tovani/a !

Na vas se obra~am s pro{njo, da

To je potrebno ~im prej urediti, ker

Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav!

Kraj, datum Podpis


26

pripomočki občinsko glasilo, izvod za vsakega učenca

fotografija občinske stavbe, občinskega grba in table, ki označuje meje občine (če obstajajo)

zemljevid občine

literatura in viri spletna stran domače občine


27

Zemljevid domače pokrajineTemeljno kartografsko opismenjevanje usposab-lja učence za razumevanje sestavin zemljevida ali branje zemljevida v ožjem pomenu. Temeljne teh-nike in spretnosti branja zemljevida so v literaturi različno opredeljene. Večina avtorjev mednje šte-je razumevanje perspektive, merila, kartograf ske-ga jezika (znaki, napisi, legenda) ter orientacije in smeri.

Poleg zgoraj navedenih pa nekateri prištevajo med temeljno kartografsko opismenjevanje še druge spretnosti, tehnike in razumevanje pojmov, npr. uporabo koordinatnih mrež, razumevanje organi-zacije informacij, zavedanje selekcije informacij, prepoznavanje namena zemljevida, izbor zemlje-vida, interpretacijo in risanje zemljevida.

Branje zemljevida pomeni, da dajemo geograf-skim informacijam, ki so prikazane na zemljevi-du, pomen z vizualizacijo le-teh ob upoštevanju perspektive, smeri in merila. To vključuje tudi razu mevanje enkratnosti kartografskih znakov, ki

nimajo stalnega pomena, ampak so definirani v legendi vsakega zemljevida.

Zemljevid je ponazorilo na dveh ravneh. Na holis-tični ravni razume otrok odnos med prostorom in njegovo simbolično predstavitvijo celovito, npr. globus prepozna kot model Zemlje ali zemljevid kot risbo pokrajine. Na ravni posameznih sesta-vin pa razume otrok odnos med predstavljenimi sestavinami pokrajine v naravi in njihovo predsta-vitvijo (znaki) na zemljevidu. Otrokovo razumeva-nje zemljevida je povezano z njegovo sposobno-stjo razumevanja procesov nastajanja zemljevida, sposobnostjo abstrakcije, generalizacije in simbo-lizacije. Ker so med učenci 5. razreda razlike v spo sobnostih precejšnje, eni so še na konkretni stopnji kognitivnega razvoja, drugi že na abstrakt-ni, se to kaže tudi pri kartografskem opismenjeva-nju. Razlike mora učitelj upoštevati ter z diferen-ciacijo pouka omogočiti optimalen razvoj vseh učencev.

cilji Znajo na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje

občine.

Ponovijo sestavine zemljevida (načrta).

Vadijo branje znanih sestavin zemljevida na zemljevidu domače pokrajine.

ključne besede naslov, legenda, znaki, smeri, mreža, vetrovnica, datum, ime avtorja, zemljepisna imena, merilo

ključna vprašanja Zakaj ima zemljevid toliko različnih sestavin? Ali so vse enako pomembne? Brez katerih sestavin ni zemljevida?

predlogi za pouk 1 Učenci najprej prosto opazujejo zemljevid domače pokrajine. Nato usmerimo nji-

hovo pozornost na sesta vine zemljevida, ki so jih že spoznali pri načrtih v 4. razredu (vse razen prikaza reliefa in merila). Merilo in relief samo omenimo, podrobneje pa ne razlagamo.

2 Pogovor o vsebini zemljevida. Katere pojave, objekte, značilnosti pokrajine prikazuje?

3 DELOVNI ZVEZEK 1



28

4 UČBENIK – opazovanje, branje, izpisovanje v preglednico

5 Opazovanje različnih zemljevidov v atlasu ali ročnih zemljevidov. Opazujejo vsebino in sestavine ter vsaj za en zemljevid označijo ugotovljene sestavine v preglednici. Na-logo lahko naredijo doma za poljuben zemljevid.

6 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3

Nalogi sta namenjeni spoznavanju zemljevida domače pokrajine in urjenju v branju karte.

učbenik

� 12–13

Učenci naj preberejo povzetek. Nato opazujejo zemljevid v učbeniku in ugotavljajo, katere sestavine ima.

Glasno preberejo besedilo na str. 12.

V zvezek narišejo preglednico z 11 vrsticami in vsaj 3 stolpci. Prvemu stolpcu dajo ime Sestavine zemljevida in vanj izpišejo sestavine zemljevida, razložene v učbe niku (poudarjene besede iz besedila).

V drugi stolpec označijo (obkljukajo), katere sestavine ima zemljevid domače po kra-jine, v tretjem stolpcu pa analizirajo zemljevid v učbeniku.

delovni zvezek

� 7–8

1 Vsi odgovori so na zemljevidu.

a) Če je zemljevid zgiban, je naslov morda napisan na drugi strani.

c) Samo preštejejo znake v legendi.

d) Na večini zemljevidov smeri niso narisane, upoštevajo pa dogovor, da je sever zgoraj. Ker učenci še niso zanesljivi pri določanju smeri neba, naj si smeri napi-šejo na rob zemljevida ali narišejo vetrovnico.

e) Pomembna je starost podatkov in ne to, kdaj je bil zemljevid natisnjen.

h) Trakovno merilo učenci najprej prerišejo (prenesejo razdalje) z zemljevida na rob papirja. Papir pravilno položijo k traku v delovnem zvezku in prenesejo raz-dalje nanj.

Zemljevidi so podobno kot na~rti risani v pti~jem pogledu. Imajo enake sesta-vine: naslov, znake, smeri, legendo, mreò, merilo, vetrovnico, datum in imeavtorja. Vendar prikazujejo zemljevidi veliko ve~je obmo~je kot na~rti, dru-ga~na je tudi njihova vsebina. Splo{ni zemljevidi prikazujejo vode, prometni-ce, naselja, gozdne povr{ine in relief. Sestavni del zemljevidov so tudi zem-ljepisna imena.

Naslov zemljevida pove, katero ob-mo~je in katera vsebina sta prikaza-na. Na levi strani je zemljevid delaPostojnske kotline.

V legendi so razloèni vsi uporablje-ni znaki. Tudi barva je vrsta znaka.Na tej karti zelena barva predstavljagozd. Na karti Slovenije na str. 69 papomeni zelena barva povr{je nizkenadmorske vi{ine.

Na zemljevidih so zapisana imenanaselij, rek, gozdov, vzpetin. To sozemljepisna imena in jih pi{emo zveliko za~etnico.

Smeri neba so ozna~ene z vetrovni-co. ê vetrovnica ni narisana, potemje sever zgoraj. Tako lahko ugotovi-mo, da leì Postojna vzhodno odRazdrtega.

Z merilom lahko merimo razdalje nazemljevidih. Pri merjenju s trakovnimmerilom izvemo, kolik{ne so resni~nerazdalje med kraji. Zemljevidi se raz-likujejo po merilih. Z merilom zem-ljevida ob~ine tako ne moremo meritirazdalj na zemljevidu Slovenije.

Mreà na zemljevidu pomaga priiskanju krajev in pokrajin. Hru{evje jev polju C5. Mreà je na tem zemlje-vidu ozna~ena s ~rkami in {tevilkami.

Datum izdelave zemljevida nampove, kdaj je bil narejen. ê je odtega preteklo è veliko let, se je ver-jetno v pokrajini marsikaj spremenilo.Morda so zgradili novo cesto, èlez-nico, v naseljih nove zgradbe.

Dobro je pogledati {e, kdo je kartonaredil. Najve~ natan~nih podatkovo pokrajinah ima Geodetski zavodSlovenije. V rednih ~asovnih razmi-kih iz zraka fotografira slovenske po-krajine. Po teh fotografijah izdelujerazli~ne zemljevide Slovenije in slo-venskih pokrajin, tudi na~rte naselij.

Na zemljevidu je najte`je prikazati inbrati relief. Na zemljevidu levo je pri-kazan s tankimi ~rtami rjave barve.

13

Z zemljevidi prikazujemo zna~ilnosti zemeljskega povr{ja. To so vode, rastlinstvo, pro-metnice, naselja in oblikovanost povr{ja ali relief. Pogosto tak{ni pregledni karti dodamo{e druge znake. Kadar je karta na primer namenjena turistom, so na njej posebej ozna-~ena gosti{~a, preno~i{~a, bencinski servisi, parkiri{~a, informacije, pe{poti in podobno.

Zemljevide lahko uspe{no uporabljamo le, ~eznamo brati vse njegove sestavine. Vedeti mo-ramo, da zemljevid prikazuje pokrajino, kot bijo gledali navpi~no navzdol iz letala ali balona.Narisani so v pti~jem pogledu, tako kot na~rti,ki ste jih spoznali v preteklem {olskem letu.

Zemljevid doma~e pokrajine

Pti~ji pogled iz letalaZelo dobro se vidi razporeditev hi{, cest, gozda, travnikov,polj. Te`ko pa je ugotoviti, ali prikazuje fotografija ravno aligri~evnato pokrajino.

Zemljevid Postojnske kotline od Razdrtega do Postojne

12

A B C D E F G

1

2

3

4

5

S

J

Z V

Zemljevidi so podobno kot na~rti risani v pti~jem pogledu. Imajo enake sesta-vine: naslov, znake, smeri, legendo, mreò, merilo, vetrovnico, datum in imeavtorja. Vendar prikazujejo zemljevidi veliko ve~je obmo~je kot na~rti, dru-ga~na je tudi njihova vsebina. Splo{ni zemljevidi prikazujejo vode, prometni-ce, naselja, gozdne povr{ine in relief. Sestavni del zemljevidov so tudi zem-ljepisna imena.

Naslov zemljevida pove, katero ob-mo~je in katera vsebina sta prikaza-na. Na levi strani je zemljevid delaPostojnske kotline.

V legendi so razloèni vsi uporablje-ni znaki. Tudi barva je vrsta znaka.Na tej karti zelena barva predstavljagozd. Na karti Slovenije na str. 69 papomeni zelena barva povr{je nizkenadmorske vi{ine.

Na zemljevidih so zapisana imenanaselij, rek, gozdov, vzpetin. To sozemljepisna imena in jih pi{emo zveliko za~etnico.

Smeri neba so ozna~ene z vetrovni-co. ê vetrovnica ni narisana, potemje sever zgoraj. Tako lahko ugotovi-mo, da leì Postojna vzhodno odRazdrtega.

Z merilom lahko merimo razdalje nazemljevidih. Pri merjenju s trakovnimmerilom izvemo, kolik{ne so resni~nerazdalje med kraji. Zemljevidi se raz-likujejo po merilih. Z merilom zem-ljevida ob~ine tako ne moremo meritirazdalj na zemljevidu Slovenije.

Mreà na zemljevidu pomaga priiskanju krajev in pokrajin. Hru{evje jev polju C5. Mreà je na tem zemlje-vidu ozna~ena s ~rkami in {tevilkami.

Datum izdelave zemljevida nampove, kdaj je bil narejen. ê je odtega preteklo è veliko let, se je ver-jetno v pokrajini marsikaj spremenilo.Morda so zgradili novo cesto, èlez-nico, v naseljih nove zgradbe.

Dobro je pogledati {e, kdo je kartonaredil. Najve~ natan~nih podatkovo pokrajinah ima Geodetski zavodSlovenije. V rednih ~asovnih razmi-kih iz zraka fotografira slovenske po-krajine. Po teh fotografijah izdelujerazli~ne zemljevide Slovenije in slo-venskih pokrajin, tudi na~rte naselij.

Na zemljevidu je najte`je prikazati inbrati relief. Na zemljevidu levo je pri-kazan s tankimi ~rtami rjave barve.

13

Z zemljevidi prikazujemo zna~ilnosti zemeljskega povr{ja. To so vode, rastlinstvo, pro-metnice, naselja in oblikovanost povr{ja ali relief. Pogosto tak{ni pregledni karti dodamo{e druge znake. Kadar je karta na primer namenjena turistom, so na njej posebej ozna-~ena gosti{~a, preno~i{~a, bencinski servisi, parkiri{~a, informacije, pe{poti in podobno.

Zemljevide lahko uspe{no uporabljamo le, ~eznamo brati vse njegove sestavine. Vedeti mo-ramo, da zemljevid prikazuje pokrajino, kot bijo gledali navpi~no navzdol iz letala ali balona.Narisani so v pti~jem pogledu, tako kot na~rti,ki ste jih spoznali v preteklem {olskem letu.


Pti~ji pogled iz letalaZelo dobro se vidi razporeditev hi{, cest, gozda, travnikov,polj. Te`ko pa je ugotoviti, ali prikazuje fotografija ravno aligri~evnato pokrajino.

Zemljevid Postojnske kotline od Razdrtega do Postojne

12

A B C D E F G

1

2

3

4

5

S

J

Z V

Pri vseh nalogah potrebuje{ zemljevid doma~e ob~ine.

Opazuj razli~ne sestavine zemljevida in napi{i odgovore.

a) Naslov zemljevida je

b) Kako so ozna~eni stolpci in kako vrstice v mreì?

c) Koliko razli~nih znakov je pojasnjenih v legendi?

~) Na koliko razli~nih na~inov so zapisana zemljepisna imena? Upo{tevaj razli~no

velikost ~rk, vrsto pisave, barvo

d) Kje je na zemljevidu sever? Kje so druge glavne smeri

neba?

e) Kdaj je bil zemljevid izdelan?

f) Kdo ga je naredil?

g) Katero od naslednjih vsebin prikazuje zemljevid? Ozna~i jih.ceste podnebje naselja gozd vode èleznico prst mejo

h) Nari{i trakovno merilo zemljevida:

Opazuj vode. Uporabi legendo.

a) Katere vrste vode so prikazane na zemljevidu? Zapi{i njihova geografska imena.

2

1

7


izvir

potok

reka

kanal

morje

jezero

mo~virje

vodnjak

~rpali{~e

drugo

b) Ugotovi, katere trditve veljajo za vode v tvoji doma~i pokrajini.

Voda se izliva v morje.

V na{i pokrajini ni nobene reke.

Reka ima ve~ pritokov z enega brega kot z drugega.

Reka ima pribli`no enako pritokov z obeh strani.

Vsi potoki se zlivajo v ve~je potoke ali v reke.

Teko~a voda se nenadoma kon~a, ponikne v tla.

Iz vseh izvirov ne nastanejo potoki.

Skiciraj zemljevid doma~e pokrajine.3

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

8

Pri vseh nalogah potrebuje{ zemljevid doma~e ob~ine.

Opazuj razli~ne sestavine zemljevida in napi{i odgovore.

a) Naslov zemljevida je

b) Kako so ozna~eni stolpci in kako vrstice v mreì?

c) Koliko razli~nih znakov je pojasnjenih v legendi?

~) Na koliko razli~nih na~inov so zapisana zemljepisna imena? Upo{tevaj razli~no

velikost ~rk, vrsto pisave, barvo

d) Kje je na zemljevidu sever? Kje so druge glavne smeri

neba?

e) Kdaj je bil zemljevid izdelan?

f) Kdo ga je naredil?

g) Katero od naslednjih vsebin prikazuje zemljevid? Ozna~i jih.ceste podnebje naselja gozd vode èleznico prst mejo

h) Nari{i trakovno merilo zemljevida:

Opazuj vode. Uporabi legendo.

a) Katere vrste vode so prikazane na zemljevidu? Zapi{i njihova geografska imena.

2

1

7


izvir

potok

reka

kanal

morje

jezero

mo~virje

vodnjak

~rpali{~e

drugo

b) Ugotovi, katere trditve veljajo za vode v tvoji doma~i pokrajini.

Voda se izliva v morje.

V na{i pokrajini ni nobene reke.

Reka ima ve~ pritokov z enega brega kot z drugega.

Reka ima pribli`no enako pritokov z obeh strani.

Vsi potoki se zlivajo v ve~je potoke ali v reke.

Teko~a voda se nenadoma kon~a, ponikne v tla.

Iz vseh izvirov ne nastanejo potoki.

Skiciraj zemljevid doma~e pokrajine.3

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

8


29

2 Pred vajo ponovimo ali razložimo pojme, ki so našteti.

a) Učenci naj si najprej ogledajo znake za vode v legendi. Potem poiščejo vode na zemljevidu in napišejo v delovni zvezek njihova imena.

b) Trditve veljajo za območje zemljevida, ne na splošno.

3 Učenci skicirajo celoten zemljevid ali pa samo del z okolico domačega kraja. Vaja je bolj namenjena opazovanju kot skiciranju. Učenci bodo imeli pri skiciranju precej težav. Najbolj jim bomo pomagali z usmerjanjem v natančnejše opazovanje. Najprej naj narišejo približno vodno in/ali prometno mrežo, locirajo naselja in potem morda še nekaj drugih vsebin. Reliefa naj ne rišejo.

atlas Opazovanje različnih zemljevidov: geografski, slikovni, tematski zemljevidi.

Smeri neba so označene samo na geografskih in političnih kartah. Učence sezna-nimo z dogovorom, da je sever na karti zgoraj, če ni označeno drugače.

sprotno spremljanje učencev branje zemljevida: orientiranje na zemljevidu domače pokrajine, branje posameznih skupin znakov

pripomočki zemljevid domače pokrajine, atlas za družbo, različni zemljevidi

literatura Za učitelje:

Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju

osnovne šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

Za učence:

Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.


30

Merilo zemljevidaRazumevanje merila je pri učencih tesno pove za-no z razumevanjem matematičnega pojma razmer-je in s predstavami razdalj. Merilo na zemljevidu je lahko prikazano na različne načine:• s sliko (zemljevidom, znakom) v znanem me-

rilu, kar omogoča primerjavo;• številsko, npr. 1 : 100;• grafično, trak z napisanimi dejanskimi razda-

ljami;• opisno, npr. 1 cm na zemljevidu predstavlja

2 km v naravi;• z zapisom razdalj (npr. na cestah pri avtokar-

tah).

Učenci do 10. leta že razumejo razdalje in razmer-ja, kar omogoča uvajanje pojma merilo. To je po-vezano z razumevanjem evklidskega prostora, ki se oblikuje proti koncu stopnje konkretnih operacij.

Že najmlajši učenci so zmožni razumeti, da je na zemljevidu vse pomanjšano, enako veliko, kot je

v resnici, ali povečano. Uporabo trakovnega meri-la je smiselno uvajati postopno z razvojem mate-matičnih predstav razdalje in razmerij – v drugem triletju osnovne šole s trakovnim merilom, na ka-terem so merske enote razdalje, ki si jih učenci dobro predstavljajo (m, dm ali dolžine predme-tov, znane razdalje v šolski okolici, npr. dolžina košarkaškega igrišča, razdalja med šolo in zna-nim objektom). Ker po 8. letu starosti učenci že razumejo relativna razmerja, lahko rišejo prepro-ste zemljevide v merilu, npr. 1 stranica kvadrata na papirju (zemljevidu) predstavlja 1 učenčev ko-rak ali 1 m ali 1 dm ...

Vendar učenci tja do 15. leta starosti merila na kar-tah ne razumejo popolnoma niti konsistentno. Zato je primerneje, da delajo z zemljevidi velikih meril, ker samo ti prikazujejo razmerja, ki jih učen-ci razumejo. Zemljevide majhnih meril naj bi upo-rabljali le za lociranje krajev in razbiranje razširje-nosti pojavov.

cilja Znajo meriti razdalje z grafičnim merilom.

Razumejo pomen merila.

ključne besede merilo, trakovno merilo

ključna vprašanja Kaj nam sporoča merilo?Zakaj ne moremo uporabiti istega trakovnega merila na vseh kartah?Kako prenesemo na trak merilo karte in podaljšamo merilni trak?

predlogi za pouk

1 Ponovitev pojmov naravna velikost, zvečano, zmanjšano merilo. Učbenik Družba in jaz 1, str. 26 in 27, in priročnik za učitelje k učbeniku, str. 59–61.

2 Razlaga ob atlasu, str. 7.

3 Opazovanje merila karte domače pokrajine. Vsak učenec dela s svojo karto. Ker je trakovno merilo narisano na kratkem traku, z njim težko natančno ocenjujemo raz-dalje. Na grafoskopu demonstriramo izdelavo daljšega trakovnega merila.



31

Učenci izdelajo svoje trakove z merilom za karto domače pokrajine. Pomembno je, da vsak učenec izdela svoj trak. Trakovi naj bodo dovolj dolgi, da jih ne bo treba pre-stavljati in seštevati razdalj.


5 UČBENIK str. 14, 15

6 Atlas str. 5

7 Priloga 2 : Povečevanje in pomanjševanje z mrežo

Učenci ob tem ponovijo vse o mreži, branje koordinat, vlogo mreže pri povečevanju in pomanjševanju.

8 Demonstracija risanja tlorisov preprostih oblik v zmanjšanem merilu. Izmerimo več-ji predmet, morda učiteljevo mizo, omarico. Izmerimo obe stranici, zapišemo merit-ve. Razložimo, kako bomo risali – enoto meritve bo predstavljala stranica kvadrata v mreži. Na grafoskopu pokažemo različno goste mreže. Učenci izberejo najprimer-nejšo, utemeljijo. Narišemo tloris izmerjenega predmeta in dodamo naslov, merilo, ime avtorja.

9 UČBENIK

10 DELOVNI ZVEZEK 3

učbenik

� 14–16

Opazovanje zemljevida in vseh treh načinov prikaza merila. Pogovor.

Opazovanje fotografij postopka prenosa merila na trak in pogovor. (Po demonstra-ciji učitelja.)

Samostojno opazovanje fotografije, na kateri je merjenje razdalje z ravnilom, in bra-nje podnapisa. Učenci poskusijo samostojno razumeti postopek, ravno tako pri sosed nji fotografiji, na kateri je merjenje s prsti. Učenci, ki razumejo postopek ga demon strirajo drugim učencem.

Branje besedila na str. 14.

Branje besedila, ogled fotografij in branje spremnega besedila na str. 16.

Zemljevidi in na~rti so narisani v zmanj{anem merilu. Merilo je zapisano s {te-vilko, opisno ali trakovno. Z merjenjem razdalj na zemljevidu lahko ugotovimo,kolik{ne so razdalje v resnici. Pri risanju v merilu si pomagamo z mreò.

Risanje v merilu

Kadar èlimo narisati natan~ne zemljevide ali na~rte, moramo razdalje najprejnatan~no izmeriti. Najlaè je narisati v merilu na~rte prostorov ali predmetovpravokotnih oblik.

16

Dolìna dalj{e stranice je 6 dm inpol.Dolìna kraj{e stranice je 5 dm.

Za risanje izberemo najprimernej-{o mreò.

Na malih poljih bo risba ~isto maj-hna. Velikih polj je premalo. Sred-nje velika mreà je ustrezna.

Na~rt nari{emo s pomo~jo mreètako, da stranica kvadrata pomenienoto merjenja. Tukaj stranicakvadrata predstavlja 1 dm. Doda-mo {e naslov, merilo, datum inime avtorja.

Vse tri vrste zapisa povedo isto na razli~ne na~ine. Najla`je je uporabljati trakovnomerilo.

Z robom papirja poveèmo kraja. Razdaljo med njima ozna~imo s svin~nikom.

Papir poloìmo k trakovnemu merilu, tako da je oznaka enega od krajev na za~etku me-rila. Pri drugi oznaki od~itamo razdaljo na merilu. Med Celjem in Ljubljano je 64 km.

15

U~enec primerja razdaljo na papirju s trakovnim merilom.

Na tem zemljevidu je merilo opisano z besedami.Pi{e, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi. U~enec je izmeril med Jesenicami in

Triglavom razdaljo 8 cm. Izra~unal je, da je medkrajema 16 km.

Kadar nimamo pri roki pripomo~kovza merjenje, si lahko pomagamo sprsti. Z njimi lahko pribli`no oceni-mo razdalje med kraji. Seveda pritem uporabimo trakovno merilo.

Ve{ – vem

Merjenje razdalj na zemljevidu

Zemljevidi in na~rti so narisani v dolo-~enem merilu. Z njih lahko razberemorazdalje med kraji ali natan~ne velikostipredmetov. Zemljevidi so vedno nari-sani v zmanj{anem merilu. Naselja,vode, ceste in vse drugo je narisano ve-liko manj{e, kot je v resnici. Kolik{neso resni~ne razdalje, nam pove merilozemljevida. Merilo je lahko zapisano narazli~ne na~ine.

14

Merilo zemljevida

U~enec z robom papirja odmerja razdaljo.

Trakovno ali grafi~no merilo prikazuje razdalje s trakom.

[tevilsko merilo je zapisano s {tevilkami.

Opisno merilo je zapisano z besedami.

Zemljevidi in na~rti so narisani v zmanj{anem merilu. Merilo je zapisano s {te-vilko, opisno ali trakovno. Z merjenjem razdalj na zemljevidu lahko ugotovimo,kolik{ne so razdalje v resnici. Pri risanju v merilu si pomagamo z mreò.

Risanje v merilu

Kadar èlimo narisati natan~ne zemljevide ali na~rte, moramo razdalje najprejnatan~no izmeriti. Najlaè je narisati v merilu na~rte prostorov ali predmetovpravokotnih oblik.

16

Dolìna dalj{e stranice je 6 dm inpol.Dolìna kraj{e stranice je 5 dm.

Za risanje izberemo najprimernej-{o mreò.

Na malih poljih bo risba ~isto maj-hna. Velikih polj je premalo. Sred-nje velika mreà je ustrezna.

Na~rt nari{emo s pomo~jo mreètako, da stranica kvadrata pomenienoto merjenja. Tukaj stranicakvadrata predstavlja 1 dm. Doda-mo {e naslov, merilo, datum inime avtorja.

Vse tri vrste zapisa povedo isto na razli~ne na~ine. Najla`je je uporabljati trakovnomerilo.

Z robom papirja poveèmo kraja. Razdaljo med njima ozna~imo s svin~nikom.

Papir poloìmo k trakovnemu merilu, tako da je oznaka enega od krajev na za~etku me-rila. Pri drugi oznaki od~itamo razdaljo na merilu. Med Celjem in Ljubljano je 64 km.

15

U~enec primerja razdaljo na papirju s trakovnim merilom.

Na tem zemljevidu je merilo opisano z besedami.Pi{e, da 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi. U~enec je izmeril med Jesenicami in

Triglavom razdaljo 8 cm. Izra~unal je, da je medkrajema 16 km.

Kadar nimamo pri roki pripomo~kovza merjenje, si lahko pomagamo sprsti. Z njimi lahko pribli`no oceni-mo razdalje med kraji. Seveda pritem uporabimo trakovno merilo.

Ve{ – vem

Merjenje razdalj na zemljevidu

Zemljevidi in na~rti so narisani v dolo-~enem merilu. Z njih lahko razberemorazdalje med kraji ali natan~ne velikostipredmetov. Zemljevidi so vedno nari-sani v zmanj{anem merilu. Naselja,vode, ceste in vse drugo je narisano ve-liko manj{e, kot je v resnici. Kolik{neso resni~ne razdalje, nam pove merilozemljevida. Merilo je lahko zapisano narazli~ne na~ine.

14

Merilo zemljevida

U~enec z robom papirja odmerja razdaljo.

Trakovno ali grafi~no merilo prikazuje razdalje s trakom.

[tevilsko merilo je zapisano s {tevilkami.

Opisno merilo je zapisano z besedami.


32

delovni zvezek

� 9–10

1 Vsak učenec po demonstraciji postopka izdela svoje trakovno merilo za karto doma-če pokra jine. Nato naredi nalogi 1 a in 1 b. Kraje poljubno izbere ali pa jih določimo skupaj. Pred nalogo 1 b ponovimo glavne smeri neba in to, kako so označene ali samo upoštevane na karti. Če smeri na karti domače pokrajine učenci še niso ozna-čili, naj to storijo pri tej vaji.

2 Postopek izdelovanja merila in merjenja ponovijo na novem primeru. Pred nalogo se pogovorimo, zakaj je treba izdelati novo trakovno merilo. Pri nalogi 2 a učenci me-rijo zračno razdaljo (pojem pojasnimo), pri nalogah 2 b in 2 c pa ocenjujejo razdalje, saj poskušajo upoštevati tudi ovinke. Pri meritvi naj bi bili rezultati merjenj enaki, pri ocenah pa se lahko razlikujejo. Pri nalogi 2 č lahko učenci prilepijo trakovno merilo ali pa ga opišejo, tako da ugotovijo, koliko km v naravi predstavlja 1 cm na karti (1 cm na karti predstavlja 5 km v naravi).

3 Nalogo naredijo učenci po demonstraciji postopka.

atlas Str. 6, 7: Poudarjamo naslednjo povezanost: čim bliže (niže) opazujemo pokrajino, tem večje objekte vidimo – večje jih narišemo – večje je merilo oz. večji tloris nari-šemo – večje je merilo.

• Učenci najprej primerjajo poglede z balona in letalske fotografije. Čim više je opa-zovalec, tem večjo pokrajino vidi, objekti pa so videti manjši.

• Nato primerjajo letalske fotografije in ustrezne karte. Ugotavljajo, ali sta območji na fotografiji in karti enaki oz. kje je prikazano večje/manjše območje.

• Ugotovijo, katera karta je risana v največjem in katera v najmanjšem merilu. Ali so vse karte risane v zmanjšanem merilu?

• Opazujejo in opisujejo, kako se »jezik karte«, tj. znaki na kartah spreminjajo s spre-minjanjem merila. Kaj je prikazano na posamezni karti v tlorisu, kaj z znakom?

• Opazujejo merilo vsake karte in razberejo velikost območja (dolžino), ki ga karta prikazuje, ocenijo tudi širino.

• Ob risbah na desni strani opišejo različno namembnost kart različnih meril in jo pojasnijo.

Str. 5: Merjenje razdalj z ravnilom. Učenci si ogledajo slikovni primer in glasno pre-berejo pojasnilo. Isto razdaljo izmerijo z ravnilom na karti Slovenije na str. 22, 23 in odčitajo razdaljo na trakovnem merilu. Nato izmerijo še razdaljo med dvema dru-gima krajema.

sprotno spremljanje učencev izdelovanje trakovnega merila, merjenje razdalj na karti, risanje v merilu

Merilo na karti doma~e pokrajine preri{i, podobno kot kaèjo slike v u~beniku, narob lista.

a) Z njim izmeri razdalje med razli~nimi kraji.

b) Oceni razdalje med mejami ob~ine.

Preri{i trakovno merilo s karte v u~beniku na strani 14 na rob lista.

Ugotovi:

a) Kolik{na je ravna razdalja, pravimo ji zra~na razdalja, med Novim mestom in

Kr{kim?

b) Oceni pribli`no dolìno poti med Novim mestom in Mokronogom.

c) Oceni pribli`no dolìno reke Krke od Novega mesta do Breìc.

~) V kak{nem merilu je zemljevid na sliki?

2

1

9

Merilo zemljevida

Razdalja med krajem in je .



Med najbolj severno in najbolj ju`no to~ko je pribli`no km.

Med najbolj zahodno in najbolj vzhodno to~ko je pribli`no km.

Ob~inska meja je dolga pribli`no km.

Nari{i tloris svoje klopi.

a) Izmeri dolìne stranic.

Kraj{a stranica je dolga dm.

Dalj{a stranica je dolga dm.

b) Zapi{i ali nari{i merilo!

c) Tloris opremi {e z naslovom, datumom in svojim imenom.

~) Primerjaj tloris svoje klopi s tlorisom klopi v u~beniku na str. 16.

Katera ima najdalj{o stranico?

Katera ima najkraj{o stranico?

Katera klop je ve~ja?

3

10

Merilo na karti doma~e pokrajine preri{i, podobno kot kaèjo slike v u~beniku, narob lista.

a) Z njim izmeri razdalje med razli~nimi kraji.

b) Oceni razdalje med mejami ob~ine.

Preri{i trakovno merilo s karte v u~beniku na strani 14 na rob lista.

Ugotovi:

a) Kolik{na je ravna razdalja, pravimo ji zra~na razdalja, med Novim mestom in

Kr{kim?

b) Oceni pribli`no dolìno poti med Novim mestom in Mokronogom.

c) Oceni pribli`no dolìno reke Krke od Novega mesta do Breìc.

~) V kak{nem merilu je zemljevid na sliki?

2

1

9

Merilo zemljevida




Med najbolj severno in najbolj ju`no to~ko je pribli`no km.

Med najbolj zahodno in najbolj vzhodno to~ko je pribli`no km.

Ob~inska meja je dolga pribli`no km.

Nari{i tloris svoje klopi.

a) Izmeri dolìne stranic.

Kraj{a stranica je dolga dm.

Dalj{a stranica je dolga dm.

b) Zapi{i ali nari{i merilo!

c) Tloris opremi {e z naslovom, datumom in svojim imenom.

~) Primerjaj tloris svoje klopi s tlorisom klopi v u~beniku na str. 16.

Katera ima najdalj{o stranico?

Katera ima najkraj{o stranico?

Katera klop je ve~ja?

3

10


33

pripomočki metrska palica, grafoskop, zemljevid domače pokrajine (del z merilom) na prosoj nici, prazna prosojnica, ravnilo, pisalo za prosojnice, manjši predmet in njegove slike (fotokopije) v naravni velikosti, povečane in pomanjšane, mreže na prosojnici




Za učence:

Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.


34

Relief na zemljevidihPrikaz tretje dimenzije na ploskvi je tako karto-grafski problem kakor eden ključnih problemov uporabnikov pri branju zemljevidov, še posebej otrok in tudi odraslih, ki v svojem poklicu ne upo-rabljajo zemljevidov.

Težave pri branju reliefa na zemljevidu so posle-dica naslednjih značilnosti. Relief pokriva celo-ten zemljevid in pomeni motečo sestavino za bra-nje drugih znakov in zaradi velike površine tudi za branje samega reliefa. Plastnice v realnosti ne obstajajo – so le linije z določeno vrednostjo.

Višinska barvna lestvica lahko privede do pov-sem napačne predstave sveta, če učencu barve ne pomenijo le višine. Asociacija na zeleno barvo je pogosto trava, gozd, zato je pomembno nava-jati učence na uporabo legende. Druga pogosta napaka zaradi plastnic je predstava sveta v stop-ničkah. Pri hipsometričnem prikazovanju reliefa pa si učenci težko predstavljajo površje, če so vi-šinski razredi različni. Napredek v branju reliefa, prikazanega s plastnicami, se kaže v naslednjih stopnjah:• zaznavanje vzorca plastnic (blizu, narazen, v

kro gih, v linijah in vzdolž plastnic);• gledanje prečno na plastnice (razmišljanje o

pro storu med njimi);• predstava vzorca reliefa;• opis glavnih značilnosti reliefa.

Risanje reliefa predstavlja učencem še več težav kot branje. Vendar kljub temu učence spodbujaj-mo, da čim večkrat skicirajo zemljevide in na raz-lične načine označijo tudi oblikovanost površja.

Američan Wood je ugotovil, da je povezava med načinom risanja vzpetine in starostjo otrok po-dobna poteku razvoja risanja vzpetin v zgodovini zemljevidov. Najmlajši so risali sliko konkretnega hriba, kakor ga vidijo (egocentrično), 10- do 15-let-ni so risali vzpetino na splošno, vzpetine so bile že razdeljene v razrede (zaobljene, osamljene, go-ra, grič ...) in risane poševno od zgoraj in z upora-bo sence. Med starejšimi pa je bilo več vzpetin, narisanih s plastnicami ali drugače, vendar od zgoraj. Ugotovil je, da se vsak tip »zapisa« (slikov-ni, s črtkanjem, plastnicami, barvno lestvico …) raz vija. Višje oblike niso toliko zamenjevale nači-na prikaza, kot so ga izpopolnile, npr. še vedno so uporabljali črtkanje, vendar bolje (Umek, 2001).

Gerberjeve raziskave pa so pokazale, da imajo 8-let ni otroci najraje slikovne zemljevide, zato pripo roča senčenje reliefa, 10- do 14-letni že razu-mejo hipsografsko lestvico, po 15. letu pa je pri-meren prikaz s plastnicami. Plastnic naj ne bi upo-rabljali na zemljevidih za učence na konkretni stopnji razvoja branja zemljevidov, kamor spada še večina učencev v 5. razredu. To pa ne pomeni, da so zemljevidi za »odrasle« za učence drugega triletja prepovedani. Učitelj se mora le zavedati, katere sestavine zemljevida učenec že zna brati in so mu v pomoč pri spoznavanju domače pokra-jine, katere pa mu učenje le otežijo. Oblikovanost površja si učenci lahko predstavljajo samo s slikov-nimi zemljevidi, najbolje pa s tridimenzionalnimi modeli površja (Umek, 2001).

cilji Razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega (površine

s plastnicami, površine brez njih).

Znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina – na prvem nivoju branja reliefa).

Znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in rabo tal (peskovnik, risba, zemljevid s slikovno predstavitvijo reliefa ali barve kot tipa površja, npr. rjava – vzpetine, zelena – ravnine v nižini ...).

ključne besede relief, nadmorska višina, relativna višina, višinske plasti, višinske črte ali plastnice



35

ključna vprašanja Kako lahko prikažemo relief na karti? Kakšna je razlika med nadmorsko in relativno višino? Kaj lahko razberemo iz višinske barvne lestvice? Oblikuj v peskovniku in nato nariši dolino, kotlino, gričevje, hribovje in gorovje.

predlogi za pouk

1 Priloga 3

Učenci povedo, kaj je na risbi. Nato narišejo na prazen del prvega načrta vzpetino. Način risa nja ni pomemben. Risbe vzpetine primerjajo med seboj.

Nato povemo, da se bodo naučili narisati vzpetino (grič) še na druge načine.

2 UČBENIK str. 17

Ogled primerov prikaza reliefa.

3 Demonstracija risanja reliefa s črtkanjem. Učenci narišejo vzpetino s črtkanjem na prazen del drugega načrta (priloga 3 ).

4 Demonstracija risanja plastnic s pomočjo modela. Iz glinamola ali podobne mase izde lamo vzpetino z različno strmimi pobočji. Vzpetino prerežemo z močno nitjo na štiri plasti enake oz. čim podobnejše debeline. Model postavimo na list papirja ali na prosojnico in naredimo obrise vseh plasti tako, da bodo predstavljale vzpetino. Po-tem na risbi spet sestavimo vzpetino. Ponovno jo razstavimo in plasti pobarvamo, tako da je ravnina okoli vzpetine ene barve (navadno zelene), vzpeti del pa druge barve (rumene, oranžne, svetlo rjave, temno rjave). Še bolje je, če so tudi plasti mo-dela enako pobarvane.

5 Učencem pripravimo podobne modele različnih vzpetin (lahko tudi iz krompirja). Pomembno je, da vsak učenec sestavlja, razstavlja, obrisuje, barva, skratka s pomočjo modela izdela svojo karto reliefa. Nato izdelajo še skupno karto, tako da 5 ali 6 učen-cev postavi vzpetine na skupen list, nato pa obrišejo plastnice, pobarvajo plasti, nari-šejo višinsko barvno lestvico v legendo ...

6 Učenci narišejo na list tretji primer risanja vzpetine poleg tlorisa vasi – s plastnicami in barvami (priloga 3 ).

7 DELOVNI ZVEZEK 1

8 Razlaga pojmov nadmorska višina in relativna višina. Zelo dobrodošla je demonstra-cija z modelom površja, ki ga položimo v nizko posodo z vodo. Pomagamo si lahko tudi z manjšo posodo (ki predstavlja kopno), ki jo položimo z dnom navzgor v večjo posodo z vodo (ki predstavlja morje), tako da večji del posode gleda iz vode. Na posodi pokažemo nadmorsko višino, relativno višino, lahko narišemo plastnice … Dobro ponazorilo je tudi peskovnik, še posebej če ima prozorne stranice in lahko učenci gledajo od strani prerez reliefa.

9 DELOVNI ZVEZEK 7

10 UČBENIK str. 18 in 19

11 Atlas str. 4 in 5

12 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3 , 4 , 5


36

učbenik

� 17–19

Str. 17: Učenci si ogledajo slike. Z vsake poskusijo prerisati prikaz reliefa tudi na tablo. Pri desni sliki zgoraj jih opozorimo, da je na njej relief prikazan na dva načina: z risbami hribov od strani (narisom) levo in zgoraj ter s pogledom na vzpetine od zgoraj in prikazom s črticami – desno spodaj je prikaz grajskega hriba v Ljubljani. Oba primera narišemo tudi na tablo.

Str. 18, 19: Učenci strani najprej preletijo, si ogledajo risbe, preberejo povzetek. Ker je učna snov abstraktna in zato zahtevna, naj učenci berejo glasno, o vsakem odstav-ku in vsaki sliki se pogovorimo.

Risbi na str. 18 prikazujeta isto pokrajino – zgoraj v profilu, spodaj pa je zemljevid te pokrajine. Učenci najprej opazujejo vsako posebej. Na obeh pokažejo višinske črte, višinske plasti, določajo nadmorske višine, računajo relativne višine. Potem naj s svin č nikom narišejo črto na spodnji risbi tam, kjer mislijo, da je narejen prerez te pokrajine.

Fotografijo učencev pri oblikovanju reliefa povežemo z njihovo risbo. Napovemo, da bodo tudi oni izdelali relief in narisali karto domače pokrajine.

delovni zvezek

� 11–14

1 Odgovori so: risanje hribčkov, s črtkanjem, plastnicami ali višinskimi črtami, s senče-njem, pobarvane višinske plasti (višinska barvna lestvica).

2 Točko A narišejo v enega od vogalov.

3 Plastnice levo od reke so sklenjene (prikazujejo manjšo vzpetino), desno od reke pa ne (pobočje večje vzpetine). Izrisano pokrajino lahko oblikujejo v peskovniku.

4 Učenci ponovijo reliefne oblike in se jih učijo prepoznavati na karti. Doline so ob rekah ne glede na višino površja (niso samo zelene!).

5 Učenci potrebujejo zemljevid domače pokrajine in atlas (reliefna karta in slikovna karta Slovenije ali dela Slovenije).

6 Nalogo izdelajo učenci na razgledni točki ali s pomočjo peskovnika pri naslednji temi, Naravne značilnosti domače pokrajine.


37

7 Učenci lahko pobarvajo lestvico prikaza višinskih pasov, podobno kot je pobarvana v učbeniku.

a) Vrh, Gaber, Ravne, Dol.

b) V skico narišejo vodoravno črto v višini 600 m. Nadmorsko višino in relativno višino pa narišejo z navpičnimi črtami med ustreznimi višinami.

c) Največja višinska razlika je iz Dola, najmanjša iz Gabra.

č) Najprej za vsak kraj ugotovijo in v skico napišejo njegovo nadmorsko višino. Rezul tati so: 200 m, 150 m, približno 280 m, približno 530 m.

atlas Str. 4, 5: Prikaz prereza površja z vrisanimi višinskimi plastmi in v legendi »hrib« z vrisa nimi višinskimi plastmi. Na primerih iz atlasa povemo, da posamezne barve na kartah ne prikazujejo vedno enako debelih plasti. Zato moramo vedno temeljito po-gledati legendo in prikaz znakov (barv) za površje.

Str. 12, 13; 20, 21; 22, 23; 32, 33: Opazovanje različnih načinov risanja oblikovanosti površja. Vsak način ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (natančnost, predstavlji-vost, opaznost).

sprotno spremljanje učencev razumevanje, predstavljivost prikazov površja

pripomočki modeli vzpetin (glinamol, krompir …), prosojnice, barvna pisala, manjša in večja posoda, peskovnik, grafoskop




Za učence:

Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.Moj prvi atlas sveta, Učila International, Tržič, 2002.Alison Cooper, Anne McRae, Daniela De Luca: Otroški slikovni atlas sveta, Didakta,

Radovljica, 2005.Pascale Hédelin: Moj prvi potep po Evropi, Pomurska založba,

Murska Sobota, 2005.Benoît Delalandre: Moj atlas sveta, Erimas, Ljubljana, 2006.


38

NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE Okvirni čas: 4 ure

Posamezne naravne sestavine spoznavajo učenci pri naravoslovju. Tu pa je v ospredju pokrajina kot celota naravnih sestavin, ki jo ljudje nepre-stano prilagajamo svojim potrebam in pri tem spre minjamo. Naši posegi v pokrajino pogosto niso dovolj premišljeni, zato povzročamo škodo naravnemu okolju in dolgoročno tudi ljudem. Po-udarek tematskega sklopa je na okoljski vzgoji.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznavajo (ob primerih) naravne danosti kot

pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti,

– ugotavljajo vpliv človeka na spreminjanje na-rave (ob primerih),

– vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje nara-ve (ob primerih),

– uvidijo ob primerih vloge posameznih dejav-nikov, ki vplivajo na videz pokrajine,

– znajo prikazati naravne značilnosti domače po krajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zem-ljevid …),

– primerjajo motive na starih fotografijah in zem-ljevidih ter ugotavljajo razlike s sedanjostjo.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

•• ob primerih ugotoviti naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti,

• navesti vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih),

•• vrednotiti vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih),

•• pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikovati s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega,

•• uvideti ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na videz pokrajine,

•• prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid ...),

• primerjati motive na starih fotografijah z novejšimi.


39

NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE

Naravne sestavine pokrajineVsako pokrajino gradijo različne sestavine oziro-ma plasti: kamnine, te prekrivajo prsti (le najvišje, najstrmejše ali najmlajše reliefne oblike so brez prsti), prsti so porasle z rastlinstvom (če ga ljudje nismo odstranili, pozidali, preorali …), z rastlin-stvom se hranijo živali, sledi ozračje. V vseh pla-steh je voda. Vse sestavine so med seboj pove-zane, vplivajo druga na drugo in dajejo značilno podobo vsaki pokrajini. K živi naravi štejemo ži-valstvo, rastlinstvo in včasih tudi prst (organske snovi, mikroorganizmi v tleh), k neživi naravi pa kamnine, vodo, ozračje.

Slovenija je zelo pestra in že na zelo kratke razda-lje se spreminjajo naravne sestavine, kar vpliva na različno rabo tal. Nekaj primerov: relief s strmi-nami ter prisojno in osojno stranjo vpliva na pri-

mernost za kmetijsko rabo, na bivalne možnosti za ljudi; kamnine z mineralno zgradbo in hitrost-jo preperevanja vplivajo na kakovost prsti, s pre-pustnostjo na vodne razmere, s trdnostjo na mo-žnost gradnje; rodovitnost prsti vpliva na vrsto kmetijske rabe, na vrsto rastlin, na pogozdovanje; prisotnost oz. odsotnost voda je vplivala na na-selitev, kmetijsko rabo in drugo gospodarstvo … Osnovni name teme je, da se učenci zavedo, da pokrajino skoraj povsod gradijo vse pokrajinske sestavine in da se že na kratke razdalje te sesta-vine razlikujejo. Čeprav je poudarek na opazo-vanju in razlikovanju pokrajinskih sestavin ter za-znavanju razlik, pa je priporočljivo, da se učitelj na informativni ravni v razlagi dotakne tudi pove-zanosti sestavin med seboj ter nakaže nekaj vzro-č nih zvez med pojavi.

cilji Učenci uvidijo ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo

na videz pokrajine.

Znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid …).

Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike.

ključne besede naravne sestavine pokrajine, podnebje, relief, rastlinstvo, živalstvo, prst, vode, kamnine

ključni vprašanji Ali ima tvoja domača pokrajina vse osnovne naravne sestavine? Ali poznaš kakšno pokrajino, ki nima vseh osnovnih naravnih sestavin?

predlogi za pouk 1 Na listke napišemo naravne in družbene sestavine pokrajine in jih z magneti pritr-

dimo na tablo. (Še boljše so fotografije posameznih sestavin.) Učenci izločijo vse družbene sestavine. Ob listkih z naravnimi sestavinami postavimo vprašanje: Ali so povsod po svetu v vseh pokrajinah prisotne vse te sestavine? Ob fotografijah pu šča-ve, ledeniške pokrajine, najvišjih vrhov … ugotovijo, da prsti, rastlinstva ni povsod ali je v zelo skromnih količinah. Zato te pokrajine niso naseljene ali pa so zelo redko naseljene.

Kaj pa v domači pokrajini, ali so povsod prisotne vse naravne sestavine? Sledi pogo-vor, ugotavljanje predznanja.


40

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 (zahtevnejša, diferenciacija), 3

Predlog za NARAVOSLOVNI DAN

4 Ekskurzija po domači pokrajini. Učence usmerimo k opazovanju naravnih sestavin, njihove rabe (vrsta kmetijstva, črpanje, zajetje vode, pridobivanje gradbenega mate-riala, gozdarstvo, ribogojnice …) ter njihovega spreminjanja (nove gradnje, regulacije vodotokov, krčenje, širjenje gozdov ...).

5 Ogled z razgledne točke, orientacija s kompasom, opisovanje, imenovanje posa me-znih delov.

6 Orientiranje zemljevida, določanje stojišča, smeri na karti in v pokrajini do vidnih značilnosti oz. objektov.

7 DELOVNI ZVEZEK str. 12 in 13, naloga 6

Izdelovanje modela pokrajine na terenu in skiciranje zemljevida domače pokrajine.

8 DELOVNI ZVEZEK str. 16 in 17, naloga 3

učbenik

� 20–21

Pogovor ob risbi na str. 20. Učenci ponovijo znane pojme. Razložimo pojem prerez.

Demonstriramo prepustne in neprepustne kamnine ter podzemno vodo. (Prozorna plastenka, različne plasti kamnin, npr. spodaj pesek, nato plast gline – dobro zates-nimo, spet pesek, prod. Počasi polivamo z vodo, ki ponazarja dež. Učenci opazujejo, kaj se dogaja z vodo. Razložimo pojme pronicanje, podzemna voda, prepustne, ne-prepustne kamnine.)

Ogled posamezne fotografije. Učenci jo opišejo, nato glasno preberejo spremno bese dilo. Pogovor.

delovni zvezek

� 15–17

Relief, kamnine, voda, prst, podnebje, rastlinstvo, ìvalstvo so osnovne narav-ne sestavine pokrajine. V Sloveniji so pokrajine zelo razli~ne. Raznolikost dajena{im pokrajinam poseben ~ar, ljudem pa nudi razli~ne osnove za ìvljenje.

21

êprav se vreme neprestano spreminja, so spremembe vsako leto podobne. Pozimi sneì, jeseni pade veliko de`ja, poleti je najbolj vro~e.

Vsaka pokrajina ima zna~ilni letni potek vremena ali zna~ilno podnebje.

Relief ali oblikovanost povr{ja z vi{inami in strminami zelo vpliva na ìvljenje ljudi. Visokoin strmo povr{je je navadno manj ugodno kotni`je in ravno. Za poljedelstvo so primernej{eravnine, enako tudi za gradnjo naselij in cest.

V preteklosti je gozd prekrival skoraj vso Slovenijo, danes prekriva dobro polovico. S poìganjem in sekanjem gozda so ljudje

pridobili povr{ine za travnike, njive, naselja in prometnice. Nekatere ìvali so izgubljale svoj ìvljenjski prostor, travnata obmo~ja in polja pa so nudila dom drugim ìvalskim in

rastlinskim vrstam.

Ker je v Sloveniji veliko padavin, je tu velikovode. Na neprepustnih tleh odteka voda povr{in-sko, kot potoki in reke, na prepustnih kamninah

pa te~e pod povr{jem kot podzemna voda.

Prst prekriva kamnine bolj ali manj na debelo. Njena debelina je med drugim odvisna od

naklona povr{ja. Ve~ja je strmina, tanj{a je prst.

@e od nekdaj so ljudje svoje ìvljenje prilagajali naravnim razmeram. Prilagodili so seoblikovanosti pokrajine ali reliefu, zna~ilnostim kamnin v tleh, prsti, vrstam vode,rastlinstvu, ìvalstvu in podnebju. To so osnovne naravne sestavine pokrajine.


NARAVNE ZNAÎLNOSTIDOMAÊ POKRAJINE

kamnine

vode

prst

relief

podnebje

rastlinstvo

20

Tla so zgrajena iz kamnin. Te so lahko razli~ne.Ljudje jih kopljemo v kamnolomih in peskokopihin uporabljamo pri gradnji naselij in poti. V tlehso ponekod tudi rude in premog.

Relief, kamnine, voda, prst, podnebje, rastlinstvo, ìvalstvo so osnovne narav-ne sestavine pokrajine. V Sloveniji so pokrajine zelo razli~ne. Raznolikost dajena{im pokrajinam poseben ~ar, ljudem pa nudi razli~ne osnove za ìvljenje.

21

êprav se vreme neprestano spreminja, so spremembe vsako leto podobne. Pozimi sneì, jeseni pade veliko de`ja, poleti je najbolj vro~e.

Vsaka pokrajina ima zna~ilni letni potek vremena ali zna~ilno podnebje.

Relief ali oblikovanost povr{ja z vi{inami in strminami zelo vpliva na ìvljenje ljudi. Visokoin strmo povr{je je navadno manj ugodno kotni`je in ravno. Za poljedelstvo so primernej{eravnine, enako tudi za gradnjo naselij in cest.

V preteklosti je gozd prekrival skoraj vso Slovenijo, danes prekriva dobro polovico. S poìganjem in sekanjem gozda so ljudje

pridobili povr{ine za travnike, njive, naselja in prometnice. Nekatere ìvali so izgubljale svoj ìvljenjski prostor, travnata obmo~ja in polja pa so nudila dom drugim ìvalskim in

rastlinskim vrstam.

Ker je v Sloveniji veliko padavin, je tu velikovode. Na neprepustnih tleh odteka voda povr{in-sko, kot potoki in reke, na prepustnih kamninah

pa te~e pod povr{jem kot podzemna voda.

Prst prekriva kamnine bolj ali manj na debelo. Njena debelina je med drugim odvisna od

naklona povr{ja. Ve~ja je strmina, tanj{a je prst.

@e od nekdaj so ljudje svoje ìvljenje prilagajali naravnim razmeram. Prilagodili so seoblikovanosti pokrajine ali reliefu, zna~ilnostim kamnin v tleh, prsti, vrstam vode,rastlinstvu, ìvalstvu in podnebju. To so osnovne naravne sestavine pokrajine.



kamnine

vode

prst

relief

podnebje

rastlinstvo

20

Tla so zgrajena iz kamnin. Te so lahko razli~ne.Ljudje jih kopljemo v kamnolomih in peskokopihin uporabljamo pri gradnji naselij in poti. V tlehso ponekod tudi rude in premog.

Na{tej naravne sestavine pokrajine in jih poveì z besedami, ki jih opisujejo.

Preberi opis dogajanja v naravi. V shemi ozna~i s pu{~icami, kako naravne sestavinedelujejo druga na drugo. V vsaki povedi se skriva vsaj ena povezava. V prvi povedizvemo, da visok relief vpliva na padavine.

(1) Zaradi visokih gora (reliefa) so bile padavine {e posebej obilne. (2) Po strmih po-bo~jih (reliefu) je deèvnica hitro odtekala. (3) Voda je odna{ala velike koli~ine prsti,saj so pred kratkim posekali gozd. (4) Hudourniki so hitro narasli v blatni tok, ki jeodna{al drevje in kamenje. (5) Voda in kamenje sta mo~no spodjedla pobo~je doline(relief). (6) Reka je poplavila travnike z ìvalmi v tleh ter grmovje z gnezdi ptic. (7)Ko je ~ez nekaj dni voda odtekla in je sonce osu{ilo tla, se je ìvljenje za~elo po~asivra~ati v dolino.

2

1

15



rodovitno nerodovitno

strmo polo`no

propustno nepropustno

deèvno suho

naravno kulturno

divje doma~e

povr{insko podzemno

vode

ìvalstvorastlinstvo

podnebje

relief

kamnine

prst

1

f) zna~ilno vreme po letnih ~asih

spomladi:

poleti:

jeseni:

pozimi:

Poveì prilagoditve ljudi z naravnimi sestavinami:4

17

ogrevane hi{e relief (oblikovanost povr{ja)

gnojenje podnebje

kulturne rastline ìvalstvo

doma~e ìvali rastlinstvo

predori, useki, nasipi vode

nasipi ob poplavnih rekah prst

Opi{i naravne zna~ilnosti doma~e pokrajine:

a) oblikovanost povr{ja ali relief (gorato, hribovito, gri~evnato, planota, doline, kotline,ravnine, nizko, visoko, obala …)

b) kamnine (propustne, nepropustne, trde, kru{ljive …)

c) prst (rodovitna, nerodovitna, debela, tanka, rjava, ~rna, rde~a …)

~) voda (teko~a, stoje~a, povr{inska, podzemeljska …)

d) rastlinstvo (gozdovi – vrsta, kje so in koliko povr{ja pribli`no prekrivajo, travniki,pa{niki, polja …)

e) ìvalstvo (v gozdovih, na poljih in travnikih)

3

16

Na{tej naravne sestavine pokrajine in jih poveì z besedami, ki jih opisujejo.

Preberi opis dogajanja v naravi. V shemi ozna~i s pu{~icami, kako naravne sestavinedelujejo druga na drugo. V vsaki povedi se skriva vsaj ena povezava. V prvi povedizvemo, da visok relief vpliva na padavine.

(1) Zaradi visokih gora (reliefa) so bile padavine {e posebej obilne. (2) Po strmih po-bo~jih (reliefu) je deèvnica hitro odtekala. (3) Voda je odna{ala velike koli~ine prsti,saj so pred kratkim posekali gozd. (4) Hudourniki so hitro narasli v blatni tok, ki jeodna{al drevje in kamenje. (5) Voda in kamenje sta mo~no spodjedla pobo~je doline(relief). (6) Reka je poplavila travnike z ìvalmi v tleh ter grmovje z gnezdi ptic. (7)Ko je ~ez nekaj dni voda odtekla in je sonce osu{ilo tla, se je ìvljenje za~elo po~asivra~ati v dolino.

2

1

15



rodovitno nerodovitno

strmo polo`no

propustno nepropustno

deèvno suho

naravno kulturno

divje doma~e

povr{insko podzemno

vode

ìvalstvorastlinstvo

podnebje

relief

kamnine

prst

1

f) zna~ilno vreme po letnih ~asih

spomladi:

poleti:

jeseni:

pozimi:

Poveì prilagoditve ljudi z naravnimi sestavinami:4

17

ogrevane hi{e relief (oblikovanost povr{ja)

gnojenje podnebje

kulturne rastline ìvalstvo

doma~e ìvali rastlinstvo

predori, useki, nasipi vode

nasipi ob poplavnih rekah prst

Opi{i naravne zna~ilnosti doma~e pokrajine:

a) oblikovanost povr{ja ali relief (gorato, hribovito, gri~evnato, planota, doline, kotline,ravnine, nizko, visoko, obala …)

b) kamnine (propustne, nepropustne, trde, kru{ljive …)

c) prst (rodovitna, nerodovitna, debela, tanka, rjava, ~rna, rde~a …)

~) voda (teko~a, stoje~a, povr{inska, podzemeljska …)

d) rastlinstvo (gozdovi – vrsta, kje so in koliko povr{ja pribli`no prekrivajo, travniki,pa{niki, polja …)

e) ìvalstvo (v gozdovih, na poljih in travnikih)

3

16


41

1 Odgovori od zgoraj navzdol: prst, relief, kamnine, vreme/podnebje, rastlinstvo, žival-stvo, vode.

2 Naloga je zahtevnejša, saj morajo učenci prepoznavati odnose med sestavinami.

Odgovori, samo neposredne in v besedilu zapisane zveze, so:

1. relief → podnebje (že narisana puščica)

2. relief → vode

3. voda → prst (rastlinstvo → voda → prst)

4. voda → rastlinstvo, voda → kamnine

5. voda → relief,

6. voda → živalstvo, voda → rastlinstvo

7. podnebje → prst

Ob narisani shemi se pogovorimo, kako neko dogajanje v naravi vpliva na različne pokrajinske sestavine. Vajo lahko ponovite na drugih primerih, lahko vplivu ljudi: gradnja nove ceste, izsuševanje doline, širjenje naselja … Primeri naj bodo iz domače pokrajine.

3 Učenci naj pri opisovanju domače pokrajine uporabljajo zemljevid in krajevna ime-na reliefnih enot, voda, gozdov … Nalogo naredijo po opazovanju pokrajine na terenu (z razgledne točke, po avtobusni ekskurziji) in oblikovanju pokrajine v peskovniku.

4 Povezave so: gnojenje – prst, kulturne rastline – rastlinstvo, domače živali – živalstvo, predori, useki, nasipi – vode in relief, nasipi ob poplavnih rekah – vode.

atlas Ob slikovni karti domače naravne enote in fotografijah učenci urijo prepoznavanje in opisovanje pokrajinskih značilnosti.

sprotno spremljanje učencev prepoznavanje posameznih sestavin pokrajine na terenu in na fotografijah (tj. ana-liza po sestavinah)

pripomočki listi z napisi posameznih pokrajinskih sestavin naravnih in družbenih ali foto-grafije teh

fotografije značilnih pokrajin brez prsti, z malo rastlinstva (puščava, ledeniške, viso-kogorske pokrajine)

kompasi za delo na terenu

literatura in viri Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991.Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti,

Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 2002.Krystyna Baczała: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS,

Ljubljana, 1997.Matej Reba: Jurček in packarija, Harlekin, Kamnik, 1992.Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana, 1995.


42

Darinka Plut, Dušan Plut: Zakaj-zato o okolju, DOVES, Koper, 1999.http://www.drustvo-doves.si/es/ – Ekošola kot način življenja (maj 2006)http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (Slovensko izobraževalno omrežje – SIO –

nudi vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgoje; maj 2006)http://nfp-si.eionet.eu.int/sokol/index.php (zbirka slik je namenjena obveščanju,

ozaveščanju in izobraževanju ljudi in ustanov o okolju in okoljski problematiki v Sloveniji ter širjenju ideje trajnostnega razvoja)


43

Povezanost s pokrajinoKot vsa naravna bitja smo tudi ljudje odvisni od naravnih osnov. V vseh zgodovinskih obdobjih smo se prilagajali pokrajinskim značilnostim, raz-voj tehnologije pa je omogočal le različne načine prilagajanja. V preteklosti, ko je bilo preživetje lju-di odvisno od lokalnih naravnih osnov, so ljudje svojo odvisnost od narave čutili neposredno. V mo dernih urbaniziranih družbah pa veliko ljudi neposredno začuti to odvisnost samo ob narav-nih katastrofah. Vsakodnevno življenje s sodobno oskrbo (voda v vodovodu in plastenkah, hrana iz

hladilnikov, trgovin in tovarn, energija na gumb) in s prostorsko oddaljeno pridelavo nujnih do-brin pa našo vsakodnevno odvisnost od pride-lave hrane, pitne vode, energije za ogrevanje in delo zakriva. In glavni namen teme je to otrokom odkriti, pa ne le na ravni informiranja, ampak na ravni razumevanja. Vedno bomo odvisni od na-rave, tako od neposrednega okolja, domače po-krajine kakor od narave celotnega planeta. Zato je naravno okolje naša skupna dobrina.

cilji Spoznavajo (ob primerih) naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi

danes, v preteklosti in prihodnosti.

Vedo, kateri gradbeni materiali so v domači okolici.

Vedo, kakšno energijo so uporabljali nekoč, danes.

Vedo, kje, kako so se ljudje oskrbovali z vodo nekoč, danes.

Vedo, kje in kakšno hrano so pridelovali nekoč, danes.

Vedo, iz česa so izdelovali oblačila nekoč, danes.

Vedo, kakšni so bili nekoč odpadki …

ključne besede gradbeni materiali, bivališča, energija, hrana, oblačila, voda, odpadki

ključno vprašanje Če bi domača pokrajina ostala povsem odrezana od preostalega sveta, kako bi se spremenilo naše življenje?

predlogi za pouk 1 UČBENIK

2 DELOVNI ZVEZEK 1

3 Delo po skupinah. Problemski pouk. Časovni stroj je vse krajane prestavil v čas pred več tisoč leti. Predpostavljajmo, da so bile naravne značilnosti domače pokrajine ta krat podobne kot v sedanjosti in da pokrajina ni bila naseljena. S sabo so imeli le najosnovnejše orodje – nekaj nožev, sekir, žago, škarje, vžigalice, nekaj kovinskih posod ter nekaj goved, ovac, koz, perutnine, psov. Kako bi si uredili življenje?

Učenci delajo po skupinah. Uporabijo lahko zemljevide in fotografije domače pokra-jine. Svojo zamisel življenja predstavijo na plakatu in ga obesijo na steno.

Z učenci oblikujemo kriterije za vsebinsko vrednotenje izdelkov: katere potrebe ljudi so upoštevali in kako so življenje prilagodili naravnim razmeram domače pokrajine. Vsaka skupina oceni svoje delo.



44

Plakate lahko vrednotimo tudi po drugih kriterijih: originalnost zamisli, preglednost, nazornost, estetski videz.

4 Igra Naseljenci otoka Catan.

učbenik

� 22–23

Glasno preberemo besedilo v učbeniku. Pogovor ob ilustraciji.

delovni zvezek

� 18–19

1 Učenci samostojno, lahko pa tudi v skupinah, odgovorijo na vprašanja na osnovi svo-jih domnev. Potem se pogovorimo in s kratko razlago pojasnimo pravilne oz. nepra-vilne odgovore, ki so od pokrajine do pokrajine različni.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje, uporaba virov

pripomočki različni zemljevidi domače pokrajine in različne fotografije posameznih po-krajinskih enot in pomembnih točk (sestavin pokrajine) za preživetje: vode, nekdanji rud niki, mlini, polja, travniki ...

igra Naseljenci otoka Catan

literatura mladinski leksikoni in enciklopedije s prikazom življenja v preteklosti

V preteklosti je bilo ìvljenje ljudi zeloodvisno od naravnih zna~ilnosti doma~epokrajine. Vse osnovne potrebe – po biva-li{~u, hrani, vodi, obleki, energiji – so mo-rali zadovoljiti s tem, kar so na{li, izdelaliin pridelali v okolici.

Hi{e so gradili iz materialov, ki so bili v bliìni. Ponekod je bilo ve~ lesa, drugod ka-menja, spet drugje gline in slame.

Vso hrano so pridelali sami. Zato so se ukvarjali s poljedelstvom in ìvinorejo. Tudi vol-no in lan za blago so pridelali sami. Ve~ino predmetov, potrebnih v gospodinjstvu, soprav tako naredili sami ali kupili od bli`njih obrtnikov. Od trgovcev so kupovali malo –predvsem sol in razli~ne drobne predmete, kot so igle, sukanec, gumbi, okraski …

Umetnih gnojil in {kropiv niso poznali. Seme so prihranili od pretekle letine. To jebilo ob majhnem pridelku in lakoti pogosto zelo te`ko.

Ve~ina dela je bila opravljena z mo~jo ljudi in ì-vine. Mo~ vode so uporabljali v mlinih in àgah.

Zelo pomemben je bil les. Vsak dan so potrebo-vali drva pri kuhanju, iz kakovostnej{ega lesa paso izdelovali predmete za vsakdanjo rabo. Precejjih je prikazanih na risbi.

Vode so porabili mnogo manj kot danes. Zakuho, pitje in umivanje so jo morali prinesti v hi-{o. ê je bila v bliìni teko~a voda, so prali kar vrekah in potokih, kjer se je napajala tudi ìvina.Druga~e pa so jo zbirali s streh v vodnjakih.

Odpadkov je bilo zelo malo. Lesene predmete sopopravljali in predelovali, na koncu pa pokurili.Obleke so krpali, predelovali, ostanke pa porabilikot krpe za ~i{~enje. Ko se jih ni dalo ve~ upora-biti, so jih se`gali. Steklo in èlezo so zakopali.Z glinastimi predmeti so utrjevali poti in dvori{-~a. S kuri{~i so onesnaèvali zrak, vendar je bilzrak kljub vsemu mnogo manj onesnaèn.

23

àga

perica

potujo~i trgovec

KKKaa jj ppoommeenn iilan – rastlina, ki daje vlakna, iz katerih se iz-deluje platno, in semena, iz katerih se prido-biva olje

@ivljenje prednikov je bilo tesno povezano z naravo. [e pred sto leti je velika ve~inaljudi ìvela na podeèlju in se preìvljala s kmetijstvom.

Povezanost s pokrajino

22

mlin

pastir

predica

svinjak kurnik

V preteklosti je bilo ìvljenje ljudi zeloodvisno od naravnih zna~ilnosti doma~epokrajine. Vse osnovne potrebe – po biva-li{~u, hrani, vodi, obleki, energiji – so mo-rali zadovoljiti s tem, kar so na{li, izdelaliin pridelali v okolici.

Hi{e so gradili iz materialov, ki so bili v bliìni. Ponekod je bilo ve~ lesa, drugod ka-menja, spet drugje gline in slame.

Vso hrano so pridelali sami. Zato so se ukvarjali s poljedelstvom in ìvinorejo. Tudi vol-no in lan za blago so pridelali sami. Ve~ino predmetov, potrebnih v gospodinjstvu, soprav tako naredili sami ali kupili od bli`njih obrtnikov. Od trgovcev so kupovali malo –predvsem sol in razli~ne drobne predmete, kot so igle, sukanec, gumbi, okraski …

Umetnih gnojil in {kropiv niso poznali. Seme so prihranili od pretekle letine. To jebilo ob majhnem pridelku in lakoti pogosto zelo te`ko.

Ve~ina dela je bila opravljena z mo~jo ljudi in ì-vine. Mo~ vode so uporabljali v mlinih in àgah.

Zelo pomemben je bil les. Vsak dan so potrebo-vali drva pri kuhanju, iz kakovostnej{ega lesa paso izdelovali predmete za vsakdanjo rabo. Precejjih je prikazanih na risbi.

Vode so porabili mnogo manj kot danes. Zakuho, pitje in umivanje so jo morali prinesti v hi-{o. ê je bila v bliìni teko~a voda, so prali kar vrekah in potokih, kjer se je napajala tudi ìvina.Druga~e pa so jo zbirali s streh v vodnjakih.

Odpadkov je bilo zelo malo. Lesene predmete sopopravljali in predelovali, na koncu pa pokurili.Obleke so krpali, predelovali, ostanke pa porabilikot krpe za ~i{~enje. Ko se jih ni dalo ve~ upora-biti, so jih se`gali. Steklo in èlezo so zakopali.Z glinastimi predmeti so utrjevali poti in dvori{-~a. S kuri{~i so onesnaèvali zrak, vendar je bilzrak kljub vsemu mnogo manj onesnaèn.

23

àga

perica

potujo~i trgovec

KKKaa jj ppoommeenn iilan – rastlina, ki daje vlakna, iz katerih se iz-deluje platno, in semena, iz katerih se prido-biva olje

@ivljenje prednikov je bilo tesno povezano z naravo. [e pred sto leti je velika ve~inaljudi ìvela na podeèlju in se preìvljala s kmetijstvom.


22

mlin

pastir

predica

svinjak kurnik

koè, krzno, volno, rogove

solinarstvo

les

Ugotovitve iz preteklosti primerjaj s sedanjostjo. Katere zna~ilnosti dandanes ne vpli-vajo ve~ na ljudi v tvoji doma~i pokrajini?

Oglej si risbe v u~beniku na strani 24, ki prikazujejo spreminjanje pokrajine zaradidelovanja ljudi. V okvir nari{i svojo zamisel iste pokrajine ~ez sto let.

1

19

Ljudje spreminjamo pokrajino

Razi{~i okolico doma~ega kraja in ugotovi njene naravne osnove, ki so vplivale na ìv-ljenje ljudi v preteklosti.

a) Kateri gradbeni materiali so bili v bliìni?les, kamenje, glina (opeka), slama

b) Katere vrste sladke vode so bile v bliìni?potok, reka, izvir, studenec, podtalnica (vodnjaki), kapnica (vodnjaki)

c) Katero vrsto energije so izkori{~ali?les, {ota, premog, teko~a voda, veter

~) Za katere vrste kmetijstva so primerni naravni pogoji?• ìvinoreja: govedoreja, ov~ereja, kozjereja, konjereja, pra{i~ereja,

perutninarstvo, zaj~ereja,

• poljedelstvo: ìta, koruza, krompir, zelenjava, krmne rastline,

lan, konoplja,

• sadjarstvo: jablane, hru{ke, slive, ~e{nje, breskve, marelice,

kakiji, smokve, oljke, grozdje, orehi, jagode,

• ribolov: teko~e sladke vode, stoje~e sladke vode, morski ribolov,

• lov ali reja divja~ine: srne, jeleni, divji pra{i~i, divji zajci,

d) Katere surovine so izkori{~ali?

• rudo: èlezova, ìvo srebro, svinec, cink,

• kamnine: gramoznice, kamnolomi, glinokopi,

1

18

Povezanost s pokrajino koè, krzno, volno, rogove

solinarstvo

les



1

19


Razi{~i okolico doma~ega kraja in ugotovi njene naravne osnove, ki so vplivale na ìv-ljenje ljudi v preteklosti.

a) Kateri gradbeni materiali so bili v bliìni?les, kamenje, glina (opeka), slama

b) Katere vrste sladke vode so bile v bliìni?potok, reka, izvir, studenec, podtalnica (vodnjaki), kapnica (vodnjaki)

c) Katero vrsto energije so izkori{~ali?les, {ota, premog, teko~a voda, veter

~) Za katere vrste kmetijstva so primerni naravni pogoji?• ìvinoreja: govedoreja, ov~ereja, kozjereja, konjereja, pra{i~ereja,

perutninarstvo, zaj~ereja,

• poljedelstvo: ìta, koruza, krompir, zelenjava, krmne rastline,

lan, konoplja,

• sadjarstvo: jablane, hru{ke, slive, ~e{nje, breskve, marelice,

kakiji, smokve, oljke, grozdje, orehi, jagode,

• ribolov: teko~e sladke vode, stoje~e sladke vode, morski ribolov,

• lov ali reja divja~ine: srne, jeleni, divji pra{i~i, divji zajci,

d) Katere surovine so izkori{~ali?

• rudo: èlezova, ìvo srebro, svinec, cink,

• kamnine: gramoznice, kamnolomi, glinokopi,

1

18



45

Ljudje spreminjamo pokrajinoLjudje skušamo okolje, v katerem živimo, čim bolj prilagoditi svojim potrebam. Pri tem pogosto zelo spremenimo posamezne sestavine pokrajine. Ve-likokrat premalo premislimo, kako bodo te spre-membe vplivale na druge dele pokrajine, na živ-ljenje rastlin in živali. Premalo premišljeni posegi v naravo pa slej ko prej s spletom posledic ško-dijo tudi ljudem. Še posebej nevarni so posegi, ki niso reverzibilni, ki jih ne moremo več popraviti. Takšna so izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, izraba neobnovljivih energijskih in drugih virov. Tudi onesnaženje in izraba virov, ki se le počasi obnavljajo oz. čistijo, bo lahko imela hude posle-dice za zanamce. Zaradi kratkovidnosti in trenut-

nih kratkotrajnih potreb lahko človeštvo s svojim vsakodnevnim egoističnim ravnanjem sproži na-ravne procese, npr. podnebne spremembe, ki se jim bo težko prilagoditi, saj so lahko hitre in mor-da za urbano civilizacijo uničujoče. Zato je treba vsako spremembo, ki jo naredimo v okolju, do-bro premisliti in ovrednotiti z vidika pozitivnih in negativnih, kratkoročnih in dolgoročnih vplivov na živo in neživo naravo in ne le na človeka. Zgolj antropocentrično in kratkoročno gledanje je lah-ko za človeka usodno, podobno kakor tudi vera v čudežni napredek znanosti, ki bo vse neumnosti ljudi popravil.

cilji Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo

razlike s sedanjostjo.

Ugotavljajo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih).

Vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih).

ključne besede spreminjanje pokrajine, naravne sestavine pokrajine, vrednotenje sprememb

ključna vprašanja Kakšna je bila domača pokrajina, preden so jo ljudje začeli spreminjati?Kako so ljudje spremenili posamezno naravno sestavino domače pokrajine?Kaj so s posameznim posegom ljudje pridobili in kaj so z njim poslabšali?

predlogi za pouk 1 Različne fotografije, zemljevidi domače pokrajine. Učenci iz množice izberejo naj-

novejšo in najstarejšo. Izbor utemeljijo.

2 Pogovor o spreminjanju domače pokrajine. Ugotavljanje predstav učencev, kakšna je bila domača pokrajina pred več tisoč leti ipd.

3 UČBENIK str. 24


5 Če je o domači pokrajini na voljo dovolj fotografij, zemljevidov, morda film, pripra-vimo samostojno delo po postajah ali delo v skupinah.

• Primerjanje starejših in novejših fotografij domače pokrajine. Sistematično vodi-mo opazovanje in pogovor o vsaki naravni pokrajinski sestavini posebej (relief,



46

prst, kamnine, vode, rastlinstvo, živalstvo, podnebje) in nato še o družbenih (nase-lje, prometnice, raba zemlje …).

Pri delu s slikovnimi viri učence dosledno opozarjamo na razlikovanje med podatki, ki jih vir vsebuje in našo interpretacijo, domnevami.

• Primeren je ogled starejših filmov o domači pokrajini, če jih imamo, in pogovor o spremembah pokrajine.

• Opazovanje, primerjanje starejših in novejših zemljevidov domače pokrajine ali le naselja.

• Kratki zapisi, npr. članki iz lokalnih časopisov, ki opisujejo večje posege v domačo pokrajino.

6 UČBENIK str. 25

7 DELOVNI ZVEZEK 2

učbenik

� 24–25

Učenci preberejo naslov in povzetek.

Str. 24: Učenci opazujejo risbe. Ugotavljajo, ali je prikazana ista pokrajina, kaj je ostalo enako, kaj se je spremenilo, kaj oz. kdo je povzročil spremembe … Preberejo bese-dilo ob risbah. Razmišljajo, ali se je podobno dogajalo tudi v domači pokrajini.

Str. 25: Učenci opazujejo fotografiji Šaleka (Velenja) ob nalogi 2 v delovnem zvezku.

Opazovanje fotografije okolice Šmarja - Sapa, če nimamo ustrezne fotografije doma-če pokrajine. Sicer vodimo pogovor ob fotografiji domače pokrajine in lahko foto-grafijo v učbeniku uporabimo pri utrjevanju znanja ali preverjanju. Nekaj vprašanj za pogovor:

• Kaj vse v tej pokrajini so naredili ljudje?

• Katere naravne sestavine so pri tem spremenili?

• Ali s poljedelstvom spreminjamo prst (zemljo)? Kako?

• Kako so se spreminjale vode?

• Ali človekovo delovanje spreminja ozračje?

• Kateri naravni del pokrajine se je najbolj spremenil in kateri najmanj?

• Katere spremembe so po tvoje dobre in katere slabe?

Ljudje spreminjamo svoje okolje, da si olaj{amo ìvljenje. Zato se je videzpokrajine skozi zgodovino spreminjal. Nekatere spremembe so manj opaznein pogosto tudi {kodljive, na primer onesnaèvanje vode, zraka, prsti. Spoz-nali smo, da je treba vsak poseg v okolje dobro premisliti.

[alek pri Velenju pred pribli`no sto leti. Sedaj je naselje del Velenja. Mesto je nastalo v zadnjih 50 letih.

V Sloveniji ni pokrajine, ki ne bi bila spremenjena zaradi delovanja ljudi, saj one-snaèn zrak prihaja tudi v najmanj dostopne predele.

Ve{ – vem

V pokrajini okoli naselja [marja-Sap lahko vidimo vse opisane spremembe. V daljni preteklosti je vsookolico naselja prekrival gozd. Danes se razprostira na manj kot tretjini ozemlja. Na poljih in travni-kih, ki so jih na{i predniki iztrgali gozdu, smo zgradili naselja in ceste. S kamnolomi, useki za ceste,nasipi, predori smo spremenili povr{je. Z izpu{nimi plini iz vozil in dimom iz bivali{~ spreminjamoozra~je. S kmetovanjem spreminjamo prst. Potoke poglabljamo in povzro~amo {e veliko drugih bolj alimanj opaznih sprememb.

25

Ljudje svoj na~in ìvljenja prilagajamo naravnim zna~ilnostim, hkrati pa jih tudi spremi-njamo. Skozi zgodovino smo postopno zelo spremenili videz pokrajin, v katerih ìvimo.

Dokler so bili ljudje lovci, ribi~iin nabiralci hrane, so pu{~ali vnaravi zelo malo sledov svojegaravnanja.

Ljudje so gozdove posekali inuredili njive, travnike in pa{nike.Zgradili so naselja in jih medseboj povezali s potmi. Ve~ sto-letij se je videz pokrajine zelomalo spreminjal.

[e pred 100 leti je bila pokraji-na veliko manj spremenjena kotdanes, ko so se raz{irila naseljav dolinah in kotlinah. Vse ve~prostora zavzemajo prometnepoti, reke so spremenjene v ka-nale, v katerih ve~krat te~ejoodplake iz bivali{~ in tovarn.Onesnaènost voda in drugegaokolja nas je prisilila, da se vsebolj zavedamo posledic svojegaravnanja za okolje in vedno boljpremi{ljeno na~rtujemo noveposege vanj.

24


V daljni preteklosti je skoraj celotno ozemlje dana{nje Slovenije prekrival gozd.

Videz pokrajine se je za~el spreminjati s poljedelstvom instalno naselitvijo.

Sedaj je v pokrajini zelo veliko sledov ~love{kih posegov.

Ljudje spreminjamo svoje okolje, da si olaj{amo ìvljenje. Zato se je videzpokrajine skozi zgodovino spreminjal. Nekatere spremembe so manj opaznein pogosto tudi {kodljive, na primer onesnaèvanje vode, zraka, prsti. Spoz-nali smo, da je treba vsak poseg v okolje dobro premisliti.

[alek pri Velenju pred pribli`no sto leti. Sedaj je naselje del Velenja. Mesto je nastalo v zadnjih 50 letih.

V Sloveniji ni pokrajine, ki ne bi bila spremenjena zaradi delovanja ljudi, saj one-snaèn zrak prihaja tudi v najmanj dostopne predele.

Ve{ – vem

V pokrajini okoli naselja [marja-Sap lahko vidimo vse opisane spremembe. V daljni preteklosti je vsookolico naselja prekrival gozd. Danes se razprostira na manj kot tretjini ozemlja. Na poljih in travni-kih, ki so jih na{i predniki iztrgali gozdu, smo zgradili naselja in ceste. S kamnolomi, useki za ceste,nasipi, predori smo spremenili povr{je. Z izpu{nimi plini iz vozil in dimom iz bivali{~ spreminjamoozra~je. S kmetovanjem spreminjamo prst. Potoke poglabljamo in povzro~amo {e veliko drugih bolj alimanj opaznih sprememb.

25

Ljudje svoj na~in ìvljenja prilagajamo naravnim zna~ilnostim, hkrati pa jih tudi spremi-njamo. Skozi zgodovino smo postopno zelo spremenili videz pokrajin, v katerih ìvimo.

Dokler so bili ljudje lovci, ribi~iin nabiralci hrane, so pu{~ali vnaravi zelo malo sledov svojegaravnanja.

Ljudje so gozdove posekali inuredili njive, travnike in pa{nike.Zgradili so naselja in jih medseboj povezali s potmi. Ve~ sto-letij se je videz pokrajine zelomalo spreminjal.

[e pred 100 leti je bila pokraji-na veliko manj spremenjena kotdanes, ko so se raz{irila naseljav dolinah in kotlinah. Vse ve~prostora zavzemajo prometnepoti, reke so spremenjene v ka-nale, v katerih ve~krat te~ejoodplake iz bivali{~ in tovarn.Onesnaènost voda in drugegaokolja nas je prisilila, da se vsebolj zavedamo posledic svojegaravnanja za okolje in vedno boljpremi{ljeno na~rtujemo noveposege vanj.

24


V daljni preteklosti je skoraj celotno ozemlje dana{nje Slovenije prekrival gozd.

Videz pokrajine se je za~el spreminjati s poljedelstvom instalno naselitvijo.

Sedaj je v pokrajini zelo veliko sledov ~love{kih posegov.


47

delovni zvezek

� 19–20

1 Naloga je povezana z risbami v učbeniku. Vsi odgovori (risbe) učencev so pravilni. Učenci naj svojo napoved utemeljijo v pogovoru v dvojicah ali manjših skupinah.

2 Naloga usmerja opazovanje fotografij v učbeniku. Pravilni odgovori so povezani samo s fotografijo, ne z našim védenjem o mestu. Zato je pri zadnjem odgovoru pravilna izbira NE, ker tovarne Gorenje ni na fotografiji.

3 Ni enega samega pravilnega zaporedja, saj so bile ponekod prej poti kot obdelo-valne površine, ponekod je bilo prej mesto, drugod prej železnica. Povsod pa je skupen začetek (pokrajino je prekrival gozd). Najbolje je, da zaporedje prilagodimo razvoju v domači pokrajini.

sprotno spremljanje učencev opazovanje fotografij, risb pokrajin: sistematičnost, opazovanje vseh pokrajinskih sesta vin, natančnost opazovanja, pri primerjanju pozornost usmerjena tudi na ena-kosti, podobnosti in ne le na razlike …

vrednotenje posegov – preseganje antropocentričnosti

pripomočki starejše in novejše fotografije domače pokrajine, domačega kraja

stari in novejši zemljevidi domače pokrajine ali posameznega naselja

stari in novejši filmi o domačem kraju

literatura in viri Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991.Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti,

Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 2002.Krystyna Baczała: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS,

Ljubljana, 1997.Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana, 1995.Darinka Plut, Dušan Plut: Zakaj-zato o okolju, DOVES, Koper, 1999.http://www.drustvo-doves.si/es/ – Ekošola kot način življenja (maj 2006)http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (Slovensko izobraževalno omrežje – SIO –

nudi vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgoje; maj 2006)


solinarstvo

les



1

19


Opazuj fotografiji [aleka pri Velenju in Velenja v u~beniku na strani 25. Ugotovi, aliso naslednje trditve pravilne ali nepravilne.

a) Na stari fotografiji

• [alek je vas.

• Na ravnini za vasjo so polja.

• Vzpetine v ozadju v glavnem prekriva gozd.

• Na fotografiji ni videti ceste.

b) Na novej{i fotografiji

• Velenje je mesto.

• Stolpnice, bloki, ceste so zgrajeni na ravnini.

• Vzpetine v ozadju prekriva gozd.

• V [aleku imajo gasilski dom.

c) Iz primerjave obeh fotografij lahko ugotovim,

• da sta obe fotografiji posneti z istega mesta.

• da se naselje [alek ni veliko spremenilo.

• da je mesto Velenje res mlado po nastanku.

• da je v Velenju tovarna Gorenje.

S {tevilkami od 1 do 6 ozna~i pravo zaporedje spreminjanja pokrajine.

Pokrajino je prekrival gozd.

Zgradili so poti, mostove.

Nastala so mesta.

Ljudje so naredili njive in travnike.

Njiv in travnikov je vse manj.

Zgradili so `elezni{ko progo.

3

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

2

20


solinarstvo

les



1

19


Opazuj fotografiji [aleka pri Velenju in Velenja v u~beniku na strani 25. Ugotovi, aliso naslednje trditve pravilne ali nepravilne.

a) Na stari fotografiji

• [alek je vas.

• Na ravnini za vasjo so polja.

• Vzpetine v ozadju v glavnem prekriva gozd.

• Na fotografiji ni videti ceste.

b) Na novej{i fotografiji

• Velenje je mesto.

• Stolpnice, bloki, ceste so zgrajeni na ravnini.

• Vzpetine v ozadju prekriva gozd.

• V [aleku imajo gasilski dom.

c) Iz primerjave obeh fotografij lahko ugotovim,

• da sta obe fotografiji posneti z istega mesta.

• da se naselje [alek ni veliko spremenilo.

• da je mesto Velenje res mlado po nastanku.

• da je v Velenju tovarna Gorenje.

S {tevilkami od 1 do 6 ozna~i pravo zaporedje spreminjanja pokrajine.

Pokrajino je prekrival gozd.

Zgradili so poti, mostove.

Nastala so mesta.

Ljudje so naredili njive in travnike.

Njiv in travnikov je vse manj.

Zgradili so `elezni{ko progo.

3

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

2

20


48

DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE Okvirni čas: 8 ur

Pri pojmu družbene značilnosti domače pokra-jine smo izhajali iz predmeta spoznavanje druž be-ne geografije, tj. preučevanja odnosa med druž-bo in naravo, ter iz členitve družbene geografije (geografije prebivalstva, socialne geografije, geo-grafije naselij in gospodarske geografije). Druž-beno-geografske teme zajemajo dve poglavji v učbe niku. Poleg poglavja Družbene značilnosti do mače pokrajine tudi poglavje Promet in go-spodarstvo. Vendar je geografski vidik razširjen s sociološkim in vzgojnim vidikom. Učenci spo-znavajo predsodke in se jih učijo prepoznavati, spoznavajo vzroke revščine ter različne načine organiziranja ljudi, da družba deluje in ljudje laže premagujejo težave.

Po učnem načrtu naj bi učenci v 5. razredu spo-znavali načine usklajevanja med ljudmi z različ-nimi interesi in načine reševanja konfliktov. Ker je bila ta tema poudarjena že v učbeniku za 4. raz-red (Družba in jaz 1, str. 14–17), je nismo vključili v učbenik Družba in jaz 2. Treba pa jo je vključiti v pouk, saj zajema razvoj socialnih spretnosti, ki jih je treba neprestano vaditi. V priročniku smo jo uvrstili v uvod k tematskemu sklopu.

Celoten tematski sklop poudarja razvoj občut lji-vosti za soljudi – za njihove težave, posebnosti, drugačnost. Poudarimo selitve in mešanje kultur in s tem še večjo potrebo po strpnosti, prepozna-vanju svojih predsodkov in nenasilnem reševanju sporov, ki so del našega življenja. Niso negativni spori, ampak nasilno reševanje teh. Kot kriterij ustreznosti reševanja sporov in ustreznosti rešitev uporabimo človekove pravice.

Med procesnimi znanji so v ospredju socialne spretnosti.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznavajo razlike v velikosti, namembnosti,

videzu različnih tipov naselij (mestna, pri-mestna ...),

– spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začas-ne, stalne ...),

– spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etni čni pripadnosti – družbene, socialne, kul-turne ... razlike),

– spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi manjšinami),

– spoznavajo razlike med formalnim (organizi-ranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem,

– spoznavajo vrste in oblike medsebojne po-moči,

– spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi raz ličnih interesov in reševanja konfliktov,

– na zemljevidu najdejo domači kraj, sosednja naselja in meje občine,

– ugotavljajo medsebojne povezave ljudi, držav, celin,

– razložijo nekatere razlike med naselji v doma-či pokrajini,

– razložijo vlogo bližjega mesta na življenje v do-mači pokrajini,

– razumejo vzroke selitev (služba, šola, poro-ka ...) in posledice (praznenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur),

– razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnosti,

– razumejo pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu,

– razvijajo občutke soodgovornosti in osebne-ga vpliva na razvoj skupnosti.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

• ugotoviti razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna ...),

• na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine,

•• razložiti razlike med selitvami prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...),

•• ugotoviti razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbene, socialne, kulturne ... razlike),


49

• navesti oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti,

••• utemeljiti razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem,

• našteti vrste in oblike medsebojne pomoči,

••• presoditi načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov,

••• razložiti vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznjenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur …),

••• oceniti pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnosti,

•• razložiti pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu,

••• utemeljiti pomen medsebojne povezave ljudi, držav, celin;

RAZVIJANJE STALIŠČ

Učenec:

• predstavi svoja stališča,

••• utemelji svoja stališča,

••• zna izluščiti ustrezne, določene podatke za reševanje določenega problema.

V uvodni uri razložimo pojem družbene značil-nosti pokrajine, predstavimo učne cilje in stan-darde znanja, učne vsebine ter način pouka, pre-verjanja in ocenjevanja znanja. Nato ponovimo pojme iz 4. razreda, ki se s temo povezujejo, ter izberemo socialno spretnost, ki jo bodo v temat-skem sklopu urili. Po učnem načrtu naj bi bilo to reševanje konfliktov. Čeprav so postopke reševa-nja konfliktov (sporov) učenci spoznali že v 4. ra-zredu, jih verjetno niso praktično povsem usvojili in je znanje treba obnoviti, spretnost pa vaditi v vsakodnevnem šolskem življenju.

SPORI ALI KONFLIKTI

Shapiro je spor definiral kot »nestrinjanje med dvema ali več ljudmi oziroma idejami; predvsem pa interakcijo in dialog« (Shapiro, 1996, str. 12). Spo ri so nekaj običajnega in so potrebni za člo-vekov razvoj in njegovo rast. Poznamo različne vrste sporov. Notranji konflikti potekajo znotraj posa meznika. Primer: Ali naj priznam, da sem šipo po nesreči razbil, ali naj se zlažem, da niče-sar ne vem? Medosebni spori so spori med dve-ma ali več osebami. O sporih med skupinami go-vorimo, kadar gre za spor med organizacijami ali skupinami ljudmi (med razredi, med dečki in de-klicami), mednarodni pa so spori med narodi ali deželami (Schilling, 2000). Pri vseh sporih obsta-ja možnost pozitivne rešitve, sicer pa jih glede na izid delimo na naslednje vrste: zmagam-zmagaš, izgubim-zmagaš, zmagam-izgubiš, izgubim-izgu-biš. Vrsta rešitev je pogojena z načinom reševanja sporov, zato različne strategije vodijo do različnih

rešitev. Potrebne so posebne spretnosti, da lahko izkusimo spor kot možnost za rast.

Učence učimo strategij, s katerimi se spori in te-žave razrešijo brez poražencev. To ni cilj, ki bi ga dosegli v eni učni enoti niti v enem razredu, saj vključuje urjenje in uporabo spretnosti v različ-nih situacijah. Pri razreševanju sporov razlikuje-mo dva postopka: kako sami ravnamo v sporu in kako drugim pomagamo razrešiti spor. Učenci mo rajo poznati postopek, ki ga uporablja učitelj, kadar je v vlogi razreševalca sporov. Metode uspo-sabljanja učencev za reševanje sporov je razčlenil Shapiro v delu Konflikt in komunikacije, 1996, kjer najdemo tudi vrsto predlogov učnih enot za razvijanje spretnosti ustreznega delovanja v sporih.

Različne metode reševanja sporov brez poražen-ca so opisane v različni knjigah in so si precej podobne:1. poiskati problem,2. poiskati možne rešitve,3. ovrednotiti rešitve,4. odločiti se za najboljšo rešitev,5. določiti poti ali smeri reševanja spora,6. narediti pregled in evalvacijo rešitve (Kristan-

čič, 2002);ali1. prepoznati spor,2. najina čustva – prepoznati čustva vpletenih,3. kaj si želiva – jasno izražanje svoje želje, po-

trebe …


50

cilji Učenci ponovijo pojme iz 4. razreda: družba, spori (konflikti), čustva,

ustrahovanje, nasilneži, odvisnosti, pravice ljudi, storitvene dejavnosti in ustanove, gospodarske dejavnosti.

Spoznajo pojem družbene značilnosti domače pokrajine.

Znajo uvrstiti različne značilnosti domače pokrajine med družbene oz. naravne.

Spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov: – vedo, da so spori nekaj normalnega in tudi potrebnega,– znajo opisati postopek miroljubnega reševanja sporov,– vadijo in uporabljajo miroljubno reševanje sporov v učnih

in življenjskih situacijah.

ključne besede družba, družbene značilnosti domače pokrajine, spori ali konflikti

ključni vprašanji Kakšna bi bila domača pokrajina brez ljudi?Kaj vse so ljudje v domači pokrajini zgradili, kako so pokrajino spremenili?

predlogi za pouk 1 Učencem pokažemo različne fotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda,

gore, prst, kamnine, oblaki …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, to varne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejavnosti, ustanove ...). Uvrstijo jih v skupini (množici): naravne značilnosti in družbene značilnosti ter v presečno množico (oboje). Svojo odločitev utemeljijo.

2 Na listke napišejo definicijo, kaj so družbene značilnosti pokrajine. Nekaj definicij preberejo, napišemo ključne besede na tablo …, z vprašanji spodbujamo razmiš-ljanje, dokler iz naštevanja družbenih značilnosti ne oblikujejo smiselne definicije. Primer: družbene značilnosti pokrajine so tiste, ki jih povzročijo ljudje, ko neko pokra jino naselijo in v njej živijo. To so naselja, promet, gospodarstvo, občine ... in prebivalci sami.

3 V učbeniku prelistajo teme v tematskem sklopu Družbene značilnosti domače po-krajine. Povedo, kaj pričakujejo, da se bodo pri teh temah učili. Učencem predstavi-mo glavne cilje tematskega sklopa, opišemo način pouka, povemo standarde znanja ter načine preverjanja in ocenjevanja znanja.

4 Ponovimo nekatere pojme iz 4. razreda. Primer: na liste napišemo pojme, vprašanja (Kdo je prijatelj? Kaj je prijateljstvo? Kaj je spor/konflikt? Kako rešujemo spore? Kaj

4. najine misli – zbiranje idej, kako bi oba vplete-na dobila, kar si želita,

5. najin načrt – načrtovanje rešitve, po kateri se bosta oba dobro počutila (Shapiro, 1996).

Scenarij reševanja sporov ter slikovno učno gra-divo sta opisana tudi v delu Dianne Schilling 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, Stop nja 1: za delo z otroki od 6 do 10 let, 2000 (Priročnik za učitelje k učbeniku Družba in jaz 1, str. 31).


51

so čustva? Katera čustva poznamo? Kaj je ustrahovanje? Kdo je nasilnež? Kaj so odvis-nosti? Katere pravice imajo otroci? Kaj je potreba? Kaj je želja? Katere dejavnosti so storitvene dejavnosti? Kaj so ustanove? …). Liste pritrdimo na steno po vsej učilnici, učenci se razporedijo pred listi, npr. eden ali dva pri vsakem, in k pojmu napišejo, kar vedo o njem (kaj pomeni, primere …), nato se premikajo med listi, preberejo, kaj piše, in še kaj dodajo. Glasno preberemo, kaj piše na vsakem listu, in morda kaj dodamo: npr. dejavnost, ki so jo delali pri določeni temi v preteklem letu … Vse v po-zitivnem vzdušju – koliko so si zapomnili, ali se spomnijo tudi, kako smo delali …, ali se nismo učili tudi o …., prelistajo še lanski učbenik (izposodimo si jih v 4. razredu).

5 Pogovorimo se o pozabljanju, o pomenu ponavljanja. Ker pozabljamo tudi socialne spretnosti, če jih ne uporabljamo, ponovimo npr. postopek reševanja konfliktov in ga v celotnem tematskem sklopu ozaveščamo pri učencih in dosledno uporabljamo v vsakodnevnem šolskem življenju.

sprotno spremljanje učencev Ugotavljamo, kateri učenci imajo največji primanjkljaj znanja iz 4. razreda.

Pripravimo in učencem predstavimo preglednico z njihovimi imeni, kamor bomo označevali vse primere ustreznega reševanja sporov.

pripomočki fotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda, gore, prst, kamnine, obla-ki …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, tovarne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejavnosti, ustanove ...) pokrajine

učbeniki Družba in jaz 1 (za 4. razred)

listi z vprašanji, pleskarski trak

preglednica z imeni učencev za beleženje ustreznega ravnanja v vsakodnevnih spo-rih v daljšem obdobju


Barbara A. Lewis: Kako postati čim boljši. Priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10 let, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

David Pithers, Sarah Green: Da boš znal reči NE, Zdrav vrtec, Globalvision, Ljubljana, 1998.

Pete Sanders, Steve Myers: Ljubezen, sovraštvo in druga čustva, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1999.

Za učitelje:

Dianne Schilling: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 1, Za delo z otroki od 6 do 10 let, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana, 2000.

Azra Kristančič: Socializacija agresije, AA Inserco, svetovalna služba, Ljubljana, 2002.Daniel Shapiro: Konflikt in komunikacija. Vodnik skozi labirint obvladovanja

konfliktov, Zavod za odprto družbo, Ljubljana, 1996.Prvi koraki. Metodični napotki za poučevanje človekovih pravic,

Amnesty International Slovenije, Ljubljana, 1999.


52

Naselja v domači pokrajiniNaselje (kraj) je vsaka oblika trajne človekove na-selbine. Pojem obsega vse oblike od skupka pre-prostih bivališč lovcev in nabiralcev do najbolj razvitih oblik, kakršno je velemesto. Glede na tra-janje bivanja je treba razlikovati med trajno nase-ljenimi stalnimi naselji in kratkotrajno, do pol leta naseljenimi občasnimi naselji, med katera spa-dajo tudi sezonska naselja, za nekaj tednov na-seljena v določenem letnem času, npr. pastirska naselja v planinah, počitniška naselja (Geografija, zbirka Tematski leksikon, Učila International, 2001, Tržič, str. 313–315).

Učenci iz 4. razreda že poznajo različne vrste na-selij, njihov nastanek, znajo opisati lego naselja, vedo, da se naselja spreminjajo. V 5. razredu je pri naseljih poudarek na namembnosti (funkcijah) naselij. V naseljih bivamo, v njih delamo, se oskr-bujemo. Nekatera naselja imajo osnovno šolo, dru ga ne; morda imamo tudi središče s srednjo šolo … Nekatera naselja so večja kot druga, ker je v njih več različnih dejavnosti in služb. Zato anali-ziramo nekaj izbranih naselij v domači pokrajini in jih primerjamo. Učence vodimo tudi v raz-mišljanje, zakaj so se nekatera naselja razvila v središča, druga pa ne. To je odvisno od različnih dejavnikov: prometne lege, oddaljenosti od dru-gega središča, nastanka mesta v preteklosti in obrambne lege, prostora za širitev … Uvedemo pojem središčno naselje. Kaj je občinsko sredi-šče, pa že vedo.

Središčno (centralno) naselje je naselje, ki glede na število prebivalcev nudi več blaga in storitev, kot jih potrebuje domače prebivalstvo, kar pome-ni, da s presežki oskrbuje okolico. Opravila, ki jih središča zagotavljajo, zajemajo različne storitve in javne službe. Mednje spadajo najrazličnejše terciarne dejavnosti (trgovina, storitvene obrti, de narni zavodi in poslovne storitve) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, uprava, družbene organizacije). Katere dejavno-sti so zgoščene v središču, je odvisno predvsem od števila potrošnikov. Dejavnosti, ki jih veliko ljudi redno potrebuje, so nameščene bliže upo-rabnikom (nakup živil, obiskovanje osnovne šole, pošta), tj. v subcentrih in majhnih središčih. Dru-ge dejavnosti se uporabljajo občasno, potrebuje jih manj uporabnikov (npr. srednje šole, specialis-tične ambulante, sodišče), zato so le v območnih in pokrajinskih središčih. Tretja skupina pa so de-javnosti, ki jih uporabljamo zelo redko (npr. štu-dij na univerzi, obisk opere, višji državni uradi) in so le v največjih središčih, tj. v regionalnih sredi-ščih in glavnem mestu (Geografija, zbirka Temat-ski leksikon, in Geografski atlas Slovenije).

Učenci prepoznavajo naselja na zemljevidu. Zna-ki za naselja so različni glede na velikost naselja. Večja naselja so pogosto prikazana v tlorisu ali z znakom, manjša naselja prepoznamo po označe-nih stavbah … Različno velika naselja imajo razli-čno velike napise na zemljevidu.

cilji Spoznavajo razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij

(mestna, primestna ...).

Na zemljevidu najdejo domači kraj, sosednja naselja in meje občine.

Razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini. Razložijo vlogo bližjega mesta na življenje v domači pokrajini.

Razložijo vlogo (občinskega) središča na življenje v občini.

ključne besede središčno naselje, občinsko središče, dejavnosti v naselju

ključna vprašanja Katera naselja v domači občini poznaš? Zakaj so nekatera naselja večja kot druga? Zakaj ni v vseh naseljih vseh dejavnosti (vseh vrst šol, vseh vrst trgovin …)? Katere dejavnosti so v občinskem središču?

DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE


53

V katera druga večja naselja še hodijo prebivalci domače občine po različnih opravkih? Kaj lahko izvemo o naseljih ob pomoči zemljevida, kaj s telefonskim imenikom?

predlogi za pouk 1 Fotografije različnih naselij domače pokrajine. Učenci jih prepoznavajo, opisujejo

lego, obliko, dejavnosti v njih … Napoved teme in ključnih vprašanj.

2 DELOVNI ZVEZEK 2

3 UČBENIK

4 Opazovanje načrta občinskega središča. Katere dejavnosti so označene? Kakšna je oblika središča, lega, kakšni so deli naselja?

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Pogovor. Katera naselja so še pomembna za občane? Iskanje teh naselij na zemlje-vidu Slovenije v atlasu in na stenski karti.

učbenik

� 26–27

Učenci samostojno preletijo naslov, slike, povzetek. Pogovor o naseljih. Kaj že vedo o njih? Na kaj jih spomnijo ključne besede v shemi na str. 27?

Glasno branje besedila na str. 26. Ogled fotografij in prepoznavanje namembnosti naselij. Nato preberejo še podnapise k fotografijam.

Ogled načrta Brežic. V podnapisu podčrtajo dejavnosti in jih poiščejo na načrtu. Ugo tovijo, kako so označene pomembnejše ustanove in storitve.

delovni zvezek

� 21–23

1 Izberemo občinsko središče, domači kraj, kraj, kjer je šola, če so to različna naselja. Drugače izberemo tri po funkciji čim bolj različna naselja, upoštevamo tudi interes

Naselja v doma~i pokrajini se razlikujejo po legi, velikosti, obliki, starosti, vrsti,pomenu. Sredi{~na naselja imajo ve~ razli~nih dejavnosti in so navadno ve~ja.Vsakodnevno jih obiskujejo prebivalci drugih naselij. V nekaterih naseljih prevla-duje samo ena dejavnost. To so spalna, turisti~na, po~itni{ka in kme~ka naselja.

Turisti~na naselja prepoznamo po hotelih, {portnih objektih, parkih …

Tako naselje je tudi Bernardin.

Po~itni{ka ali vikend naselja so navadno naselje-na le ob koncu tedna in med po~itnicami.

V~asih so na podeèlju prevladovala kme~ka naselja, danes pa jih je vse manj.

Lavrica pri Ljubljani se vse bolj spreminja v spalno naselje. V njej skoraj ni drugih dejavnosti.Kmetijstvo, ki je neko~ prevladovalo, polagoma

izginja. Ljudje, ki ìvijo v takih naseljih, odhajajona delo drugam. Tudi oskrbujejo se drugje.

27

NASELJA

NASTANEK

kdaj: od prazgodovine dalje

kje: lega glede na • vode• relief• prisojnost/osojnost

SE SPREMINJAJO VRSTE• mosti{~a• gradi{~a• rimska mesta• srednjeve{ka mesta• sodobna mesta• vasi

– gru~aste– razloène– dolge obcestne

V naseljih bivamo inopravljamo razne dejav-nosti – delamo, se oskr-bujemo, preìvljamo ve~i-no prostega ~asa. V ve~janaselja pogosto prihajajopo razli~nih opravkih tudiprebivalci drugih naselij,npr. na delo ali v {olo.Tak{nim naseljem pravi-mo sredi{~na naselja. Vdoma~i pokrajini so ve~jain manj{a sredi{~na nase-lja. Ob~insko sredi{~e jenavadno najve~je naseljein najpomembnej{e sre-di{~e v ob~ini.

V nekaterih naseljih pre-vladuje samo ena dejav-nost. Navadno se to vidiè v videzu naselja. Nase-lja lahko zato delimo tudipo prevladujo~i dejavnosti.

O naseljih è veliko ve{iz preteklih let. S shemona naslednji strani prikli~isvoje znanje v spomin.

26

Naselja v doma~i pokrajini

DRU@BENE ZNAÎLNOSTIDOMAÊ POKRAJINE

Na~rt BreìcIz na~rta naselja lahko ugotovimo, da je v mestu ob~ina, sodi{~e,bolni{nica, knji`nica, osnovna in srednja {ola, tovarna. Zaradi tegaje mesto pomembno tudi za prebivalce okoli{kih krajev. Zato soBreìce sredi{~no naselje. V sredi{~nih naseljih so tudi trgovine indruge dejavnosti. Domnevamo, da so tudi v Breìcah, ~eprav nazemljevidu niso prikazane.

KKaa jj ppoommeenn ii

domnevati – imetikaj za resni~no aliverjetno, ~eprav ni-mamo vseh podatkov

Naselja v doma~i pokrajini se razlikujejo po legi, velikosti, obliki, starosti, vrsti,pomenu. Sredi{~na naselja imajo ve~ razli~nih dejavnosti in so navadno ve~ja.Vsakodnevno jih obiskujejo prebivalci drugih naselij. V nekaterih naseljih prevla-duje samo ena dejavnost. To so spalna, turisti~na, po~itni{ka in kme~ka naselja.

Turisti~na naselja prepoznamo po hotelih, {portnih objektih, parkih …

Tako naselje je tudi Bernardin.

Po~itni{ka ali vikend naselja so navadno naselje-na le ob koncu tedna in med po~itnicami.

V~asih so na podeèlju prevladovala kme~ka naselja, danes pa jih je vse manj.

Lavrica pri Ljubljani se vse bolj spreminja v spalno naselje. V njej skoraj ni drugih dejavnosti.Kmetijstvo, ki je neko~ prevladovalo, polagoma

izginja. Ljudje, ki ìvijo v takih naseljih, odhajajona delo drugam. Tudi oskrbujejo se drugje.

27

NASELJA

NASTANEK

kdaj: od prazgodovine dalje

kje: lega glede na • vode• relief• prisojnost/osojnost

SE SPREMINJAJO VRSTE• mosti{~a• gradi{~a• rimska mesta• srednjeve{ka mesta• sodobna mesta• vasi

– gru~aste– razloène– dolge obcestne

V naseljih bivamo inopravljamo razne dejav-nosti – delamo, se oskr-bujemo, preìvljamo ve~i-no prostega ~asa. V ve~janaselja pogosto prihajajopo razli~nih opravkih tudiprebivalci drugih naselij,npr. na delo ali v {olo.Tak{nim naseljem pravi-mo sredi{~na naselja. Vdoma~i pokrajini so ve~jain manj{a sredi{~na nase-lja. Ob~insko sredi{~e jenavadno najve~je naseljein najpomembnej{e sre-di{~e v ob~ini.

V nekaterih naseljih pre-vladuje samo ena dejav-nost. Navadno se to vidiè v videzu naselja. Nase-lja lahko zato delimo tudipo prevladujo~i dejavnosti.

O naseljih è veliko ve{iz preteklih let. S shemona naslednji strani prikli~isvoje znanje v spomin.

26



Na~rt BreìcIz na~rta naselja lahko ugotovimo, da je v mestu ob~ina, sodi{~e,bolni{nica, knji`nica, osnovna in srednja {ola, tovarna. Zaradi tegaje mesto pomembno tudi za prebivalce okoli{kih krajev. Zato soBreìce sredi{~no naselje. V sredi{~nih naseljih so tudi trgovine indruge dejavnosti. Domnevamo, da so tudi v Breìcah, ~eprav nazemljevidu niso prikazane.

KKaa jj ppoommeenn ii

domnevati – imetikaj za resni~no aliverjetno, ~eprav ni-mamo vseh podatkov

Ugotovi zna~ilnosti treh naselij v doma~i pokrajini.a)

1

21



trgovina z me{anim blagomve~ razli~nih trgovintrgovski centertr`nicaena ali ve~ tovarnkulturni domgledali{~ekinodvoranagostilna ali bifeve~ restavracijhotelcerkevzdravstveni dombolni{nicamestna hi{aavtobusna postajaavtobusno postajali{~eosnovna {ola ali podru`nica O[srednja {olafakulteta ali visoka ali vi{ja {olaindividualne hi{eena ali ve~ blokovskih soseskstaro mestno sredi{~egrad ali razvaline graduv naselju prevladuje ena dejavnostNaselje je:ve~je mestomanj{e mestopodeèlsko sredi{~espalno naseljeturisti~no naseljevas

Drugo:

V naselju je:Ime naselja 1: Ime naselja 2: Ime naselja 3:

Naselje je gru~asta vas.

Naselje je razloèna vas.

Naselje je obcestna vas.

Najve~je naselje je

Sestava in selitve

Dopi{i razloge selitve in vrsto selitve.1

23

Prebivalstvo doma~e pokrajine

Tine se vozi s {olskim avtobusom v glasbeno {olo v bli`nje mesto.

Marko dela na oddaljenih gradbi{~ih in prihaja domov enkrat mese~no.

Franca ìvi med {olskim letom pri mami, med po~itnicami pa pri o~etu v drugem kraju.

Matic se je preselil iz mestnega bloka v hi{o v bli`njo vas.

[pela je bila leto dni na {olanju v tujini.

Jasna je kot {portnica veliko trenirala v tujini, potem pa je tam ostala za stalno kot trenerka.

Vrsta selitveRazlog selitve

b) Izbranim naseljem opi{i lego, obliko in glavni pomen (~emu je naselje namenjeno– bivanju, zaposlitvi, oskrbi, preìvljanju prostega ~asa, izobraèvanju …).

Opazuj zemljevid doma~e ob~ine.a) Nari{i, kako so prikazana naselja in znak za posamezno stavbo.

b) Koliko razli~nih velikosti ~rk je uporabljenih za imena naselij?

Kaj pomeni razli~na velikost napisov naselij?

e) Dopolni z imenom naselja. ê tak{nega naselja ni, pusti prazno.

Najbolj severno v pokrajini je

Najbolj zahodno v pokrajini je

Na kriì{~u cest je

Ob èlezni{ki progi je

Ob teko~i vodi je

Ob stoje~i vodi je

2

22

Pomen naseljaOblika naseljaLega naseljaIme naselja

Naselje 1:

Naselje 2:

Naselje 3:

Ugotovi zna~ilnosti treh naselij v doma~i pokrajini.a)

1

21



trgovina z me{anim blagomve~ razli~nih trgovintrgovski centertr`nicaena ali ve~ tovarnkulturni domgledali{~ekinodvoranagostilna ali bifeve~ restavracijhotelcerkevzdravstveni dombolni{nicamestna hi{aavtobusna postajaavtobusno postajali{~eosnovna {ola ali podru`nica O[srednja {olafakulteta ali visoka ali vi{ja {olaindividualne hi{eena ali ve~ blokovskih soseskstaro mestno sredi{~egrad ali razvaline graduv naselju prevladuje ena dejavnostNaselje je:ve~je mestomanj{e mestopodeèlsko sredi{~espalno naseljeturisti~no naseljevas

Drugo:

V naselju je:Ime naselja 1: Ime naselja 2: Ime naselja 3:




Najve~je naselje je

Sestava in selitve


23









b) Izbranim naseljem opi{i lego, obliko in glavni pomen (~emu je naselje namenjeno– bivanju, zaposlitvi, oskrbi, preìvljanju prostega ~asa, izobraèvanju …).

Opazuj zemljevid doma~e ob~ine.a) Nari{i, kako so prikazana naselja in znak za posamezno stavbo.

b) Koliko razli~nih velikosti ~rk je uporabljenih za imena naselij?

Kaj pomeni razli~na velikost napisov naselij?

e) Dopolni z imenom naselja. ê tak{nega naselja ni, pusti prazno.

Najbolj severno v pokrajini je

Najbolj zahodno v pokrajini je

Na kriì{~u cest je

Ob èlezni{ki progi je

Ob teko~i vodi je

Ob stoje~i vodi je

2

22

Pomen naseljaOblika naseljaLega naseljaIme naselja

Naselje 1:

Naselje 2:

Naselje 3:


54

učencev. Kot vir podatkov uporabimo načrt občinskega središča, telefonski imenik, znanje učencev. Naloga je primerna za delo v manjših skupinah, še posebej če je občin sko središče tudi regionalno središče in je v njem veliko dejavnosti. O zbranih podatkih in sklepih se pogovorimo. Primerjamo ugotovitve skupin in naselja med seboj.

2 Učenci se urijo v prepoznavanju naselij, njihove oblike in lege na zemljevidu do-mače občine.

sprotno spremljanje učencev orientiranje na zemljevidu domače občine

prepoznavanje naselij, voda, prometnic, občinske meje

pripomočki fotografije različnih naselij domače pokrajine

zemljevid domače občine

načrt občinskega središča


telefonski imenik (tudi rumene strani)

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. (V poglavju Poselitev,

str. 282–311, lahko s kart kakor tudi iz besedila in fotografij razberemo značilnosti poselitve za domačo in druge slovenske pokrajine.)

Krajevni leksikon Slovenije. Repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968–1980.

Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1997.Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.


55

Prebivalstvo domače pokrajineTema kar sama usmerja pouk v delo s podatki, saj je o prebivalstvu dostopno veliko podatkov po na se ljih in po občinah. Izpisovanje podatkov, obli-kovanje preglednic, prikaz podatkov z različnimi grafi in branje različnih vrst zapisov so tiste spret-nosti, ki jih bomo razvijali in preverjali pri tej temi.

Podatki o prebivalstvu naselij so zbrani v popisih prebivalstva in so dostopni le za popisna leta. Zad-nji popis je bil leta 2002 in brezplačni podatki so dostopni na spletu. Osnovni podatki o prebival-stvu domače občine pa so prikazani za vsako leto v statističnih letopisih. Za zadnja leta so dostopni na spletu, za prejšnja pa v tiskani obliki in jih na-vadno imajo javne knjižnice in marsikatera šol-ska knjižnica.

O prebivalstvu domačega kraja, domače občine, Slovenije in sveta so dostopni različni podatki na spletni strani Statističnega urada Republike Slo-venije: http://www.stat.si/ (maj 2006). Že na prvi strani desno zgoraj je prebivalstvena ura, ki sproti kaže spreminjanje števila prebivalstva na Zemlji in v Sloveniji. Če je le mogoče, naj si ogledajo to stran na spletu kar učenci sami, saj jim bosta poleg ure zanimivi tudi rubriki Rojstna imena in priimki in Rojstni dnevi. Verjetno bodo prav radi pogledali, koliko oseb v Sloveniji ima isto ime, isti priimek, isti rojstni dan kot oni in njihovi bližnji.

Na prvi spletni strani Statističnega urada je tudi povezava s Popisom 2002, kjer so podatki o pre-bivalstvu po naseljih. Kliknemo Popis 2002 in na levi strani najdemo v rubriki Rezultati po terito-riju besedo NASELJA. Po kliku se odprejo teme:

Osnovni podatki o naselju, Prebivalstvo, Gospo-dinjstva, Družine, Stavbe in stanovanja. Za vsa na-selja v Sloveniji so zapisani podatki za leto 2002. Le pri zelo majhnih naseljih, kjer bi lahko zaradi majhnega števila prebivalcev sklepali, na katero konkretno osebo se določen podatek nanaša, je zapisana črka z – kar pomeni zaupni podatek.

Iz različnih preglednic lahko razberemo za posa-mezno naselje: število prebivalcev, število moških, žensk, starostno sestavo, od kod so se priselili v naselje, kam hodijo na delo, v šolo, kakšna je izo-brazbena sestava.

Še več podatkov pa najdemo za domačo občino. Če izberemo v rubriki Rezultati po teritoriju geslo OBČINA in nato npr. Demografske značil nosti, pridemo tudi do podatkov o narodnostni, verski, jezikovni sestavi prebivalstva domače občine.

Izbrane podatke izpišemo, uredimo, poimenu-jemo tako, da bodo razumljivi učencem, in gra-fično prikažemo. Različne strukture prikažemo s tort nimi grafikoni. Za starostno strukturo prebi-valstva uporabimo trakovna grafikona (posebej za moške in ženske), ki ju nato združimo v sta-rostno piramido.

Pri interpretiranju podatkov dosledno izražamo strpnost do razlik med ljudmi. Težav, ki izvirajo iz neugodnih sestav prebivalstva, niso krivi posa-mezniki. Neugodni demografski pojavi, npr. stara-nje prebivalstva, odseljevanje mladih …, so posle-dica spreminjanja življenjskih razmer, mišljenja, vrednot večine prebivalstva.

cilji Spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...).

Spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti – družbene, socialne, kulturne ... razlike).

Razumejo vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznjenje vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur).

Razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes.

ključne besede prebivalstvo, selitve, priseljevanje, odseljevanje, stalne in začasne selitve, starostna, narodnostna, verska sestava prebivalstva



56

ključna vprašanja Kako postaneš prebivalec (domače) občine? V čem vse se ljudje v domači pokrajini razlikujemo? Zakaj se ljudje selimo? Zakaj bi bilo veliko priseljevanje (odseljevanje) v domačo občino dobro in zakaj slabo?

predlogi za pouk 1 Koliko ljudi živi v domači občini in koliko v domačem kraju? Učenci ugibajo števili

in ju zapišejo na listek. Najprej se pogovorimo, ali so povsem naključno ugibali ali so izhajali iz kakšnega znanega podatka (potem niso slepo ugibali, ampak domnevali). Ugotovimo najvišje in najnižje število. Potem učencem povemo nekaj podatkov za sosednje kraje, občine in nato zapišejo svoje domneve (zdaj to ni slepo ugibanje). Pogovorimo se, kako so zdaj razmišljali. Spet zapišemo najvišji in najnižji števili. Nato povemo resnična podatka.

2 Razložimo, kako zbirajo podatke o prebivalstvu (matični urad – rojstva, smrti, selitve; popisi prebivalstva vsakih 10 let), kako postaneš stalni (začasni) prebivalec občine (rojstvo, stalna ali začasna priselitev).

3 Pogovor o selitvah: kaj pomeni preseliti se (zamenjati bivališče), izseliti se (iz sta-novanja, iz kraja, iz občine, iz Slovenije), priseliti (v stanovanje, v kraj, v občino, v Slo-venijo).

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK

Nalogi 1 in 3, naloga 2 je za domačo nalogo.

6 Ob fotografiji skupine ljudi različne starosti, spola … in dodatnih vprašanjih vodimo pogovor o razlikah med ljudmi. Zapišemo razlike (npr. starost, spol, narodnost, jezik, verska pripadnost, izobrazba, poklic, mestno, vaško prebivalstvo …) na tablo in po-udarimo (obkrožimo) tiste, ki jih bodo spoznavali natančneje v tej in naslednjih urah.

7 Značilnosti prebivalstva domače občine ali/in domačega kraja prikažemo s pregled-nicami in grafikoni, učenci pa naj jih samostojno (v parih ali v majhnih skupinah) ubesedijo. Poudarek naj bo na urjenju branja preglednic, grafikonov, sklepanju in ne na podatkih. Od učencev ne zahtevamo pomnjenja podatkov. O ugotovitvah učen-cev se pogovorimo.


9 Če je mogoče, del pouka izvedemo v računalniški učilnici ob spletni strani Statistič-nega urada za statistiko: ogled in pogovor o prebivalstveni uri in hitrem naraščanju svetovnega prebivalstva ter zelo majhni rasti v Sloveniji. Učence vodimo v raziskova-nje svojega imena, priimka, datuma rojstva.


57

učbenik

� 28–29

Učbenik razlaga samo selitve, značilnosti prebivalstva pa so zgolj naštete. Značilnosti prebivalstva je zato treba na primeru domačega kraja najprej razložiti.

Primer razvoja prebivalstva v Kropi je povezan z nalogo 4 v delovnem zvezku.

Ob fotografiji Celja povežemo naselja in prebivalstvo: večja naselja – več prebival-stva, večje stavbe (bloki, stolpnice) – več prebivalstva.

delovni zvezek

� 23–25

1 Z nalogo učenci utrdijo in uporabijo pojme: dnevna, mesečna, stalna, začasna selitev ter razloge selitev (šolanje, zaposlitev, ločitev, sprememba bivališča, trening in zapo-slitev). Naloga je primerna za samostojno individualno delo.

2 Učenec razišče selitve v svoji družini. Naloga naj ne bo obvezna, saj z njo posegamo v podatke o družini.

3 Nalogo naredijo učenci individualno, potem pa se o odgovorih pogovorimo. Pouda-rek naj bo na utemeljitvi izbrane zveze ali več zvez.

4 Učenec vadi funkcionalno branje precej zgoščenega strokovnega besedila in grafi-kona. Nalogo naj najprej naredi samostojno, zaradi zahtevnosti pa je pogovor o posa-meznih odgovorih ob vračanju na besedilo in grafikon nujno. Ko se prepričamo, da razumejo besedilo in grafikon, naredimo primerjavo z domačim krajem. Če imamo podatke, primerjamo oba grafikona. Če nimamo dovolj podatkov, pa naj učenci posta vijo nekaj hipotez o razvoju prebivalstva v domačem kraju ali občinskem sre-dišču.

5 Pri nalogi učenci ponovijo glavne značilnosti prebivalstva ali pa postavijo domneve o prebivalstvu, preden se seznanijo s podatki.

sprotno spremljanje učencev branje preglednic in grafikonov, sklepanje, postavljanje domnev

Veliko ljudi se vsak dan vozi v druge kra-je na delo ali v {olo. Temu pravimo dnev-ne selitve. Dnevne selitve povzro~ajo nacestah in v mestnih sredi{~ih prometne te-àve. Nekateri, kot so srednje{olci in {tu-denti, so v drugem kraju ve~ dni, navad-no od ponedeljka do petka. Tak{nim seli-tvam pravimo tedenske selitve. Dnevnein tedenske selitve so le za~asne selitve.

Odseljevanje Priseljevanje

Prebivalstvo se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni in verski sestavi.Poleg rojstev in smrti tudi selitve vplivajo na {tevilo prebivalcev doma~e po-krajine. Ljudje se selijo za stalno ali za~asno (tedensko, dnevno). Najpogostej-{i razlogi za selitev so delo, {olanje, stanovanje in druìna.

Dnevne selitveDijaki se dnevno vozijo od doma do {ole in nazaj.

Kropa je bila v preteklosti rudarski in fuìnarski kraj.Znana je bila po izdelovanju èbljev. Ker je bil vsakzaposlen v teh dejavnostih opro{~en dolgoletne te`-ke voja{ke slu`be, se je v Kropo priseljevalo velikoljudi. Najve~ prebivalcev je imela Kropa leta 1830.Zaradi pomanjkanja rude in novih sodobnej{ih èle-zarskih sredi{~, pa je bilo po letu 1880 dela vse manjin prebivalstvo se je za~elo odseljevati. Zmanj{alo seje za ve~ kot polovico. [ele izgradnja tovarne Pla-men in nova delovna mesta so spet zadràla ve~ lju-di v doma~em kraju. Po letu 1960 se je za~elo {tevi-lo prebivalcev ve~ati. Zadnjih 10 let pa {tevilo spetupada, saj je v tovarni manj delovnih mest.

29

Spreminjanje {tevila prebivalcev v Kropi

0

200

300

400

500

1000

1100

1200

1300

[tev

ilo p

rebi

valc

ev

Leto

1700

1730

1750

1780

1800

1830

1869

1880

1890

1900

1910

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

1996

Prebivalci doma~e pokrajine so ljudje, ki v pokrajini prebivajo, so tu doma. Prebi-valstvo razli~nih pokrajin se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni, verski se-stavi in drugih zna~ilnostih.

Prebivalstvo vsake pokrajine se neprestano spreminja. Ljudje umirajo, se rojevajo, ne-kateri se odselijo, drugi priselijo. V nekaterih pokrajinah {tevilo prebivalcev hitro na-ra{~a, ker se priseljuje veliko ljudi. Drugod je ve~ odseljevanja, zato se {tevilo prebi-valcev manj{a. Ker se izseli ve~ mlaj{ih ljudi, je v tak{nih pokrajinah prebivalstvo sta-rej{e, hi{e pa ostajajo prazne. Razlogi za stalne selitve so razli~ni: slu`ba, poroka,cenej{e stanovanje in podobno.

Pri stalnih selitvah zamenjamo kraj bivanja za vedno ali za dolgo ~asa. To sporo~i-mo tudi v mati~ni urad, kjer vse spremembe zapi{ejo v mati~no knjigo. Vanjo zabe-leìjo tudi rojstva in smrti.


28

V Celju ìvi nekaj manj kot 38 000 ljudi, v ob~ini Celje pa 48 000 ljudi. Kjer so mesta velika in je veliko naselij, ìvi ve~ ljudi kot v pokrajinah, kjer je naselij manj in so manj{a.

Veliko ljudi se vsak dan vozi v druge kra-je na delo ali v {olo. Temu pravimo dnev-ne selitve. Dnevne selitve povzro~ajo nacestah in v mestnih sredi{~ih prometne te-àve. Nekateri, kot so srednje{olci in {tu-denti, so v drugem kraju ve~ dni, navad-no od ponedeljka do petka. Tak{nim seli-tvam pravimo tedenske selitve. Dnevnein tedenske selitve so le za~asne selitve.

Odseljevanje Priseljevanje

Prebivalstvo se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni in verski sestavi.Poleg rojstev in smrti tudi selitve vplivajo na {tevilo prebivalcev doma~e po-krajine. Ljudje se selijo za stalno ali za~asno (tedensko, dnevno). Najpogostej-{i razlogi za selitev so delo, {olanje, stanovanje in druìna.

Dnevne selitveDijaki se dnevno vozijo od doma do {ole in nazaj.

Kropa je bila v preteklosti rudarski in fuìnarski kraj.Znana je bila po izdelovanju èbljev. Ker je bil vsakzaposlen v teh dejavnostih opro{~en dolgoletne te`-ke voja{ke slu`be, se je v Kropo priseljevalo velikoljudi. Najve~ prebivalcev je imela Kropa leta 1830.Zaradi pomanjkanja rude in novih sodobnej{ih èle-zarskih sredi{~, pa je bilo po letu 1880 dela vse manjin prebivalstvo se je za~elo odseljevati. Zmanj{alo seje za ve~ kot polovico. [ele izgradnja tovarne Pla-men in nova delovna mesta so spet zadràla ve~ lju-di v doma~em kraju. Po letu 1960 se je za~elo {tevi-lo prebivalcev ve~ati. Zadnjih 10 let pa {tevilo spetupada, saj je v tovarni manj delovnih mest.

29

Spreminjanje {tevila prebivalcev v Kropi

0

200

300

400

500

1000

1100

1200

1300

[tev

ilo p

rebi

valc

ev

Leto

1700

1730

1750

1780

1800

1830

1869

1880

1890

1900

1910

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

1996

Prebivalci doma~e pokrajine so ljudje, ki v pokrajini prebivajo, so tu doma. Prebi-valstvo razli~nih pokrajin se razlikuje po {tevilu ter starostni, narodnostni, verski se-stavi in drugih zna~ilnostih.

Prebivalstvo vsake pokrajine se neprestano spreminja. Ljudje umirajo, se rojevajo, ne-kateri se odselijo, drugi priselijo. V nekaterih pokrajinah {tevilo prebivalcev hitro na-ra{~a, ker se priseljuje veliko ljudi. Drugod je ve~ odseljevanja, zato se {tevilo prebi-valcev manj{a. Ker se izseli ve~ mlaj{ih ljudi, je v tak{nih pokrajinah prebivalstvo sta-rej{e, hi{e pa ostajajo prazne. Razlogi za stalne selitve so razli~ni: slu`ba, poroka,cenej{e stanovanje in podobno.

Pri stalnih selitvah zamenjamo kraj bivanja za vedno ali za dolgo ~asa. To sporo~i-mo tudi v mati~ni urad, kjer vse spremembe zapi{ejo v mati~no knjigo. Vanjo zabe-leìjo tudi rojstva in smrti.


28

V Celju ìvi nekaj manj kot 38 000 ljudi, v ob~ini Celje pa 48 000 ljudi. Kjer so mesta velika in je veliko naselij, ìvi ve~ ljudi kot v pokrajinah, kjer je naselij manj in so manj{a.




Najve~je naselje je

Sestava in selitve


23









Opazuj grafikon, preberi besedilo v u~beniku na strani 29 in odgovori na vpra{anja.

a) Kolik{no je bilo najve~je {tevilo prebivalcev v Kropi?

b) Kaj je takrat privabljalo ljudi v Kropo?

c) Zakaj je po letu 1880 {tevilo prebivalcev mo~no upadlo?

~) Koliko ljudi je ìvelo v Kropi leta 1931?

d) Kdaj pribli`no so zgradili tovarno Plamen?

e) Kaj je bil v Kropi glavni razlog ve~anja in upadanja prebivalstva?

Kaj se dogaja s prebivalstvom v tvojem doma~em kraju? Obkroì pravilne trditve inrazloì, zakaj tako misli{.a) Prebivalstvo se pove~uje. b) Prebivalstvo se zmanj{uje.c) [tevilo prebivalstva se è dlje ~asa ne spreminja.~) Ve~ ljudi se je priselilo kot odselilo.d) Ve~ ljudi se je odselilo kot priselilo.e) Glavni razlog sprememb je

5

4

25

0

200

300

400

500

1000

1100

1200

1300

[tev

ilo p

rebi

valc

ev

Leto

1700

1730

1750

1780

1800

1830

1869

1880

1890

1900

1910

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

1996

Razi{~i, koliko in kam ste se selili v tvoji druìni. Izberi pet oseb. Ena oseba si lahkoti. Vpra{a{ lahko star{e, stare star{e, brate, sestre, tete, strice.

Selitve ljudi vplivajo na spremembe v pokrajini. S ~rtami poveì, ali gre po tvojemmnenju za vpliv stalnega priseljevanja, odseljevanja ali za za~asne selitve.

3

2

24

Ime osebeSmer selitve

Iz kraja …. v kraj ….Vrsta selitve Razlog selitve

prometna gne~a zjutraj in popoldne

teàve s parkiranjem v mestih

ve~anje {tevila prebivalcev

gradnja stanovanjskih sosesk

nenaseljene hi{e

veliko starega prebivalstva

priseljevanje

odseljevanje

dnevne selitve

skupno ìvljenje ljudi razli~nih narodnosti




Najve~je naselje je

Sestava in selitve


23









Opazuj grafikon, preberi besedilo v u~beniku na strani 29 in odgovori na vpra{anja.

a) Kolik{no je bilo najve~je {tevilo prebivalcev v Kropi?

b) Kaj je takrat privabljalo ljudi v Kropo?

c) Zakaj je po letu 1880 {tevilo prebivalcev mo~no upadlo?

~) Koliko ljudi je ìvelo v Kropi leta 1931?

d) Kdaj pribli`no so zgradili tovarno Plamen?

e) Kaj je bil v Kropi glavni razlog ve~anja in upadanja prebivalstva?

Kaj se dogaja s prebivalstvom v tvojem doma~em kraju? Obkroì pravilne trditve inrazloì, zakaj tako misli{.a) Prebivalstvo se pove~uje. b) Prebivalstvo se zmanj{uje.c) [tevilo prebivalstva se è dlje ~asa ne spreminja.~) Ve~ ljudi se je priselilo kot odselilo.d) Ve~ ljudi se je odselilo kot priselilo.e) Glavni razlog sprememb je

5

4

25

0

200

300

400

500

1000

1100

1200

1300

[tev

ilo p

rebi

valc

ev

Leto

1700

1730

1750

1780

1800

1830

1869

1880

1890

1900

1910

1931

1948

1953

1961

1971

1981

1991

1996

Razi{~i, koliko in kam ste se selili v tvoji druìni. Izberi pet oseb. Ena oseba si lahkoti. Vpra{a{ lahko star{e, stare star{e, brate, sestre, tete, strice.

Selitve ljudi vplivajo na spremembe v pokrajini. S ~rtami poveì, ali gre po tvojemmnenju za vpliv stalnega priseljevanja, odseljevanja ali za za~asne selitve.

3

2

24

Ime osebeSmer selitve

Iz kraja …. v kraj ….Vrsta selitve Razlog selitve

prometna gne~a zjutraj in popoldne

teàve s parkiranjem v mestih

ve~anje {tevila prebivalcev

gradnja stanovanjskih sosesk

nenaseljene hi{e

veliko starega prebivalstva

priseljevanje

odseljevanje

dnevne selitve

skupno ìvljenje ljudi razli~nih narodnosti


58

pripomočki podatki o prebivalstvu domačega kraja (ali občinskega središča) in občini, urejeni v poenostavljenih preglednicah in prikazani z grafikoni

računalnik ali računalniška učilnica s povezavo s spletom

literatura in viri http://www.stat.si/ – spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije:

Popis 2002, Statistični letopis (maj 2006)spletna stran občinemonografija o domačem kraju, občini


59

Premagajmo predsodkeStereotip – ustaljena ali pogosto se ponavljajoča oblika česa; obrazec, vzorec (po SSKJ).V odnosu do drugih ljudi je stereotip ustaljeno pre pričanje, čezmerna posplošitev o skupini lju-di. Poudarja le tipične in nam pomembne poteze neke skupine. Nastaja na podlagi omejenih infor-macij zaradi potrebe po poenostavljanju sveta. Ste reotipi so lahko pozitivni ali negativni, glede na področje pa zelo raznoliki: nacionalni, rasni, etni čni, spolni, starostni, poklicni … So predhod-niki stališč (po Tomažu Vecu).

Predsodek – negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva (po SSKJ).Predsodki so nepreverjena stališča do druge sku-pine ljudi, ki temeljijo na predsodbah – površnih

sodbah na osnovi pomanjkljivih informacij in jih spremljajo močna čustva. Vedno so negativni in intenzivni, vključujejo lahko celo sovražno emo-cio nalno reakcijo do oseb, s katerimi je predso-dek povezan. Zadovoljujejo potrebo po prestižu, ugledu, osvobajajo nakopičeno agresijo in so škod-ljivi. Temeljijo na projekciji (drugi so odgovorni za naš neuspeh). So zelo stabilni, težko se spre-menijo, ker so težko dostopni za razumske raz-lage (po Tomažu Vecu).

Prepričanja so navadno rezultat intelektualnih aktiv nosti (po Tomažu Vecu).Zaradi stabilnosti predsodkov se jih moramo učiti prepoznavati ter pri učencih razvijati strpnost in prepričanje, da lahko predsodke premagamo.

cilji Spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji,

spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti – družbene, socialne, kulturne ... razlike).

Spoznajo, kaj so predsodki in stereotipi.

Spoznajo, da imajo tudi oni predsodke ter da jih lahko premagajo in postanejo boljši ljudje.

Spoznajo in vadijo vedenje, s katerim premagujemo predsodke.

ključne besede razlike med ljudmi, stereotipi, predsodki, premagovanje predsodkov

ključna vprašanja Katere predsodke prepoznaš pri sebi? Kako se kažejo predsodki? Kako predsodke premagujemo?

predlogi za pouk 1 Odlomki glasbe različnih narodov, ki žive v Sloveniji (Slovenci, Italijani, Madžari,

Srbi, Albanci, Hrvati, Romi …). Pogovor o narodni glasbi in o tem, zakaj je različna. Zaradi selitev v preteklosti in sedanjosti je življenje pripadnikov različnih narodov in kultur vse bolj prepleteno.

2 DELOVNI ZVEZEK 1

Nalogo učenci samo naredijo, pogovorimo se po razlagi, ko učenci razumejo, kaj so predsodki.

3 UČBENIK in razlaga



60

4 DELOVNI ZVEZEK 2

Učenci med svojimi odgovori poiščejo tiste, ki izražajo predsodke in jih označijo. Glasno preberejo spodnji dve povedi o fantih in deklicah.


6 Učenci z igro vlog predstavijo ravnanje strpnega človeka brez predsodkov in člo-veka s predsodki v različnih situacijah (npr. na ulici nas vpraša za pot ali za pomoč starejša oseba, vrstnik, pripadnik druge rase, brezdomec …). Pogovor o varnosti na javnih krajih in pripravljenosti pomagati. Ponovitev pojmov strpnost in nestrpnost, strpno in nestrpno vedenje.

učbenik

� 30–31

Učenci samostojno preletijo besedilo (naslov, ključne besede, slike z podnapisi, po-vzetek). Učenci povedo, kaj si predstavljajo pod besedo predsodek.

Glasno branje posameznega odstavka in pogovor, saj so ključni pojmi precej za h-tevni (narod, kultura, predsodek), drugačne značilnosti, do katerih smo pogosto nestrpni, pa so le naštete (spol, starost, bolni, invalidni, revni, bogati, spolna usmerje-nost). Vsak odstavek ilustriramo z dodatnimi primeri, nestrpnost do naštetih drugač-nih značilnosti konkretiziramo, učenci poiščejo primere.

Ogled fotografij in pogovor o vsaki posebej. Fotografiji na str. 30 spodaj prikazujeta albanski narodni ples s Kosova in tipično srbsko hrano.

delovni zvezek

� 26–27

1 Učenci individualno odgovorijo na vprašanja. Pogovor o tem, da bolj ko se po znamo, manj predsodkov imamo, ker bolje razumemo ravnanje ljudi. Pogovor o različnih kulturnih značilnostih raznih narodov, ki bogatijo človeško družbo. Nevsiljivo damo priložnost učencem, ki so drugih narodnosti, da pripovedujejo o kulturnem boga-stvu svojega naroda.

2 Z nalogo želimo odkriti pri sebi stereotipe, zato moramo biti iskreni. Učencem vna-prej jasno povemo, da ne bo nihče bral odgovorov, da so ti namenjeni samo njim. Zato bo naloga dobro narejena samo, če bodo napisali prvo misel, ki se jim bo poro-dila ob vsaki iztočnici. K nalogi se vrnete, ko učenci spoznajo, kaj so predsodki. Med svojimi odgovori jih prepoznajo in označijo.

Ljudje imamo pogosto predsodke do drugih ljudi, ki se od nas razlikujejo: do ljudidrugih narodnosti, veroizpovedi, navad, videza, prepri~anj, starosti, spola … Samos premagovanjem predsodkov je lahko skupno ìvljenje prijetno. Vsi imamo pravi-co do ohranjanja lastne kulture in prepri~anj ter dol`nost, da smo strpni do drugih.

Predsodke imamo tudi do razli~-nih skupin ljudi v na{i kulturi, {eposebej do nam druga~nih. Po-gosto imamo predsodke do ljudidrugega spola, druge starosti, dobolnih in invalidnih, do revnihali bogatih, do ljudi z druga~nospolno usmeritvijo in podobno.

Predsodki vplivajo na vedenje.Zaradi njih smo do ljudi nepra-vi~ni in nepo{teni. Nekateri po-stanejo celo nasilni in druga~netrpin~ijo, preganjajo, izkori{~ajo.Svoje predsodke je treba spozna-ti. Samo tako jih bomo lahkopremagali in postali bolj{i.

Romski otroci se pogosto sre~ujejo s predsodki ljudidrugih narodnosti.

Tudi mi smo

èleli biti druga~ni.

Mularija, spet bo

kaj u{pi~ila.

Neprijazne misli in besede izraàjo predsodke, prijazne pa strpnega ~loveka.

31

Zaradi selitev sedanjosti in preteklosti ter spre-minjanja meja med dràvami ìvimo skupaj ljud-je razli~nih narodov. V Sloveniji ìvimo Sloven-ci skupaj z Italijani, Madàri, Romi, Srbi, Hrva-ti, Albanci in tudi posamezniki drugih narodov.Seveda ìvi tudi veliko Slovencev v sosednjih inbolj oddaljenih dràvah.

Ljudje razli~nih narodnosti pa tudi iz razli~nihpokrajin se bolj ali manj razlikujemo. To se kaèv na{i govorici, imamo bolj ali manj razli~ne na-vade, nekatere igre se igramo druga~e, kuhamonekoliko druga~e, praznujemo razli~ne praznike,lahko smo razli~nih ver, pomembne so nam raz-li~ne stvari. Pravimo, da pripadamo razli~nimkulturam.

Zaradi razli~nosti so ljudje drugih kultur zanimivi. V~asih, ~e so zelo druga~ni odnas, se jih tudi bojimo. Navadno tega niti ne vemo. êprav nimamo nobenih slabihizku{enj z njimi, smo pripravljeni verjeti o njih vse slabo. Seveda tudi oni o nas mi-slijo podobno. To so predsodki. Treba je kar nekaj poguma, da preènemo pred-sodke in se z druga~nimi za~nemo prijateljsko pogovarjati.


V primorskem svetu ìvimo Slovenci inItalijani è stoletja skupaj. Italijani

imajo pravico do {ol v svojem jeziku.

30

Kulturna razli~nost nas bogati. Vsakdo ima pravico do svoje kulture.

V Prekmurju sobivamo z Madàri. Na narodnostno me{anih obmo~jih

je pouk dvojezi~en.

Ljudje imamo pogosto predsodke do drugih ljudi, ki se od nas razlikujejo: do ljudidrugih narodnosti, veroizpovedi, navad, videza, prepri~anj, starosti, spola … Samos premagovanjem predsodkov je lahko skupno ìvljenje prijetno. Vsi imamo pravi-co do ohranjanja lastne kulture in prepri~anj ter dol`nost, da smo strpni do drugih.

Predsodke imamo tudi do razli~-nih skupin ljudi v na{i kulturi, {eposebej do nam druga~nih. Po-gosto imamo predsodke do ljudidrugega spola, druge starosti, dobolnih in invalidnih, do revnihali bogatih, do ljudi z druga~nospolno usmeritvijo in podobno.

Predsodki vplivajo na vedenje.Zaradi njih smo do ljudi nepra-vi~ni in nepo{teni. Nekateri po-stanejo celo nasilni in druga~netrpin~ijo, preganjajo, izkori{~ajo.Svoje predsodke je treba spozna-ti. Samo tako jih bomo lahkopremagali in postali bolj{i.

Romski otroci se pogosto sre~ujejo s predsodki ljudidrugih narodnosti.

Tudi mi smo

èleli biti druga~ni.

Mularija, spet bo

kaj u{pi~ila.

Neprijazne misli in besede izraàjo predsodke, prijazne pa strpnega ~loveka.

31

Zaradi selitev sedanjosti in preteklosti ter spre-minjanja meja med dràvami ìvimo skupaj ljud-je razli~nih narodov. V Sloveniji ìvimo Sloven-ci skupaj z Italijani, Madàri, Romi, Srbi, Hrva-ti, Albanci in tudi posamezniki drugih narodov.Seveda ìvi tudi veliko Slovencev v sosednjih inbolj oddaljenih dràvah.

Ljudje razli~nih narodnosti pa tudi iz razli~nihpokrajin se bolj ali manj razlikujemo. To se kaèv na{i govorici, imamo bolj ali manj razli~ne na-vade, nekatere igre se igramo druga~e, kuhamonekoliko druga~e, praznujemo razli~ne praznike,lahko smo razli~nih ver, pomembne so nam raz-li~ne stvari. Pravimo, da pripadamo razli~nimkulturam.

Zaradi razli~nosti so ljudje drugih kultur zanimivi. V~asih, ~e so zelo druga~ni odnas, se jih tudi bojimo. Navadno tega niti ne vemo. êprav nimamo nobenih slabihizku{enj z njimi, smo pripravljeni verjeti o njih vse slabo. Seveda tudi oni o nas mi-slijo podobno. To so predsodki. Treba je kar nekaj poguma, da preènemo pred-sodke in se z druga~nimi za~nemo prijateljsko pogovarjati.


V primorskem svetu ìvimo Slovenci inItalijani è stoletja skupaj. Italijani

imajo pravico do {ol v svojem jeziku.

30

Kulturna razli~nost nas bogati. Vsakdo ima pravico do svoje kulture.

V Prekmurju sobivamo z Madàri. Na narodnostno me{anih obmo~jih

je pouk dvojezi~en.

Pre~rtaj trditve, ki izraàjo predsodek.V razred bomo dobili romsko deklico. Paziti moram, da mi ~esa ne ukrade.V sosednjo hi{o se je priselila druìna s tremi otroki. Le kak{ni so?Vse punce so klepetulje.Invalidi so lahko odli~ni {portniki.Peter je pretepa~. Vsak dan se tepe.Novega so{olca è ne bom prosila za barvice. Saj vem, da so Gorenjci skopi.

Ozna~i dejanja, s katerimi premagujemo predsodke.izraànje dobrega mnenjapripisovanje zna~ilnosti posameznika celi skupiniponujanje prijateljstva in pomo~ipozornost na dobre lastnosti pri ljudehzavrnitve in slab{alne pripombemiroljubne besedesprejemanje druga~nostismejanje ob {alah na ra~un drugihpogovor o predsodkih

Izberi eno od besed REVEN ali BOGAT. Napi{i jo v lik. V obliki miselnega vzorcazapi{i, kaj vse ti pomeni.

Ugotovi, koliko u~encev v razredu je izbralo isto besedo kot ti?

Kaj misli{, zakaj?

1

4

3

27

V dru`bi so tudi teàve

Obkroì odgovore.

a) Ali pozna{ koga, ki je druge narodnosti?

b) Ali pozna{ kak{no njihovo tipi~no jed?

c) Ali pozna{ njihovo ljudsko glasbo?

~) Ali pozna{ njihove narodne no{e?

d) Ali zna{ v njihovem jeziku pozdraviti, se zahvaliti?

e) Ali kaj ve{ o njihovi veri?

f) Ali pozna{ kak{en njihov praznik?

g) Kaj misli{, ali ta oseba pozna posebnosti tvojega naroda?

Ob na{tetih ljudeh napi{i prvo misel – trditev, ki te pre{ine. Ne jemlji si ~asa zarazmislek!

Ameri~ani so

Narkomani so

Invalidi so

Bera~i so

Obritoglavci so

Stari ljudje so

Policisti so

Fantje so

Deklice so

Za vsako skupino ljudi poi{~i koga, ki zapisanemu ne ustreza.

Kadar bo kazalo, da ima{ predsodke, se ustavi. Spomni se ~im ve~ oseb, ki ne ustrezajotemu predsodku.

2

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

1

26

Premagajmo predsodkePre~rtaj trditve, ki izraàjo predsodek.

V razred bomo dobili romsko deklico. Paziti moram, da mi ~esa ne ukrade.V sosednjo hi{o se je priselila druìna s tremi otroki. Le kak{ni so?Vse punce so klepetulje.Invalidi so lahko odli~ni {portniki.Peter je pretepa~. Vsak dan se tepe.Novega so{olca è ne bom prosila za barvice. Saj vem, da so Gorenjci skopi.




Kaj misli{, zakaj?

1

4

3

27


Obkroì odgovore.

a) Ali pozna{ koga, ki je druge narodnosti?

b) Ali pozna{ kak{no njihovo tipi~no jed?

c) Ali pozna{ njihovo ljudsko glasbo?

~) Ali pozna{ njihove narodne no{e?

d) Ali zna{ v njihovem jeziku pozdraviti, se zahvaliti?

e) Ali kaj ve{ o njihovi veri?

f) Ali pozna{ kak{en njihov praznik?

g) Kaj misli{, ali ta oseba pozna posebnosti tvojega naroda?

Ob na{tetih ljudeh napi{i prvo misel – trditev, ki te pre{ine. Ne jemlji si ~asa zarazmislek!

Ameri~ani so

Narkomani so

Invalidi so

Bera~i so

Obritoglavci so

Stari ljudje so

Policisti so

Fantje so

Deklice so

Za vsako skupino ljudi poi{~i koga, ki zapisanemu ne ustreza.

Kadar bo kazalo, da ima{ predsodke, se ustavi. Spomni se ~im ve~ oseb, ki ne ustrezajotemu predsodku.

2

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

1

26



61

Pogovor: vsi imamo stereotipe in predsodke. Stereotipi so posplošena dejstva, zna-čilnosti, ki jih pripisujemo ljudem, deželam, predmetom določene skupine, območ-ja. Primeri: temperamentni Primorci, gostoljubni Belokranjci, občutljivi umetniki, klepetave deklice … Kadar pa so stereotipi negativni in vplivajo na naše vedenje, so to predsodki. O nekom ali neki skupini ljudi vnaprej, ne da bi jih poznali, mislimo slabo. Zato se jih izogibamo, jih obrekujemo, jim nagajamo, jih napadamo …

3 Predsodka ne izražajo druga, četrta in peta trditev. Druga izraža radovednost, četrta je pozitivna trditev in peta dejstvo. Z nalogo se učenci urijo v prepoznavanju pred-sodkov. Po individualnem delu vsako svojo odločitev utemeljijo in uskladijo v parih, preden skupaj pregledamo odgovore.

4 Pozitivnega ravnanja, s katerim premagujemo predsodke, ne opisujejo tri trditve: druga, peta in osma.

sprotno spremljanje učencev razumevanje ključnih pojmov, izražanje stališč

pripomočki posnetki pesmi različnih narodov

literatura http://www.socped.org – Tomaž Vec, Stereotipi in predsodki (maj 2006)


62

V družbi so tudi težave»Revščina pomeni, da uživanje človekovih pravic ni popolno in učinkovito, še posebno ekonom-skih, socialnih in kulturnih pravic. Treba se je za-vedati, da odsotnost ustrezne zdravstvene oskr-be, izobraževanja, hrane, ustreznega bivališča, dela, zadovoljivega življenjskega standarda, ki so posledice revščine in socialne izključenosti, ovira dostop do državljanskih in političnih pravic. To pa se kaže v tem, da ljudje ne zahtevajo svojih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. To je nazoren primer nedeljivosti in medsebojne pove-zanosti vseh človekovih pravic. Eden izmed naj-pogostejših predsodkov o revnih je ta, da so rev-ni zato, ker sami to hočejo ali da niso dovolj trdno

delali, kar se nanaša na to, da so leni in neodgo-vorni. Vse to pa lahko vodi v zaključek, da so rev-ni sami odgovorni za svoj položaj, da družbi ni treba biti odgovorni zanje in da ji tudi ni treba nič narediti zanje. To razmišljanje pa je v nasprotju s kulturo človekovih pravic. Poleg tega pa zame-njuje posledice revščine (npr. vedenjski odkloni, zloraba drog, odklonitev dela, zloraba alkohola …) z vzroki za revščino. Za zmanjševanje revščine se je treba osredotočiti na korenine revščine. To pa zahteva velik politični napor držav in mednarod-nih organizacij.« (http://www.amnesty.si/izobra-zevanje.php?kid=49, delavnica: Revščina in člo-vekove pravice, april 2006)

cilji Spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi

manjšinami in večinskim narodom). Spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim)

in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem.

Spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči.

Razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti.

ključne besede težave v družbi, revščina, brezposelnost, neustrezna izobrazba

ključna vprašanja Kaj povzroča revščino? Zakaj je pomembna dobra izobrazba? Zakaj je družba dolžna pomagati revnim?

predlogi za pouk

1 DELOVNI ZVEZEK 1

2 Aktualna novica iz dnevnega časopisa, povezana z odpuščanjem, neizplačevanjem plač ali drugo družbeno težavo, najbolje da iz domače pokrajine. Preberemo naslov, odlomek, nato se pogovorimo. Kako razumejo sporočilo, kaj pomeni to za ljudi, ki so prizadeti, za njihove družine…

3 Učbenik in pogovor o brezposelnosti, revščini, izobraževanju in upravičenosti posa-meznika do pomoči družbe, saj navadno posamezniki niso krivi, ampak so jih druž-bene razmere privedle v težko situacijo.

4 Učence seznanimo z vlogo socialne službe v občini in s tem, kje se nahaja (fotogra-fija, načrt kraja), z vlogo centra za zaposlovanje ter vlogo socialnega delavca v šoli.



63

5 Pogovor s socialno delavko.


7 Igra vlog: pogovor v družini s tremi otroki, ko oče ali mati izve, da bo ostal/-a brez dela.

8 Zvočni posnetek radijskih poročil, ki vsebujejo tudi novico o zmanjševanju števila delovnih mest … Učenci se urijo v poslušanju, prepoznavanju ustrezne informacije. Nato sledi pogovor o konkretnih posledicah na življenje ljudi, ki jih dogodek osebno prizadene.

učbenik

� 32

Tiho branje. Voden pogovor, saj je tema občutljiva.

Časopisni članek je zelo pomanjšan, zato ga ne vključimo med »obvezno« branje. Morda pa bo ravno to, da se ne vidi dobro, za učence izziv in bodo želeli glasno pre-brati posamezne dele.

delovni zvezek

� 27–28

1 Učenci nalogo naredijo samostojno, saj z njo odkrivamo njihove predstave. Predpo-stavljamo, da bo večina učencev izbrala besedo BOGAT in se bo omejila samo na ma-terialno bogastvo. Nematerialnega bogastva (znanje, kultura, duhovnost, prijatelj-stvo …) se učenci manj zavedajo. O raznih vrstah bogastva in revščine se pogovorimo.

2 Učenci na levi strani (v krogce) samostojno označijo trditve, s katerimi se strinjajo. Potem ugotovimo, koliko učencev se s posamezno trditvijo strinja, to število pa nato zapišejo na črte na desni strani trditev. O vsaki trditvi se pogovorimo.

3 Namen naloge je, da učenci z različnih vidikov razmišljajo o poklicih, ki so jim všeč. Ob vprašanju 3 c se pogovorimo o vlogi vseživljenjskega učenja.

sprotno spremljanje učencev izražanje stališč, strpnosti/nestrpnosti

Izguba slu`be in neustrezna izobrazba sta najpogostej{a vzroka rev{~ine. Brezpo-selnost {e posebej prizadene starej{e delavce in druìne z enim zaposlenim. Ne-ustrezna izobrazba pa tudi mladim oteùje zaposlitev. Zato je uspe{en zaklju~ekosnovne {ole in nadaljevanje {olanja v srednji ali poklicni {oli zelo pomemben.

Ena velikih teàv je rev{~ina.Revni ljudje imajo premalodenarja, da bi lahko ìvelitak{no ìvljenje kot ve~inadrugih. Ves denar sproti po-rabijo za najnujnej{e: hrano,obleko, stanovanje, elektriko,vodo, ogrevanje. Revni ljudjeponavadi niso la~ni, raztrgani,umazani, samo vrste dobrin,ki so drugim samoumevne, sine morejo privo{~iti. Njihovoìvljenje poteka brez ra~unal-nika, kabelske televizije, izle-tov, potovanj, obiskov raznih{portnih in drugih predstav,ki jih je treba pla~ati, nimajodenarja za dodatno izobraè-vanje, razne {porte in zabavo.

Najpogosteje povzro~atarev{~ino izguba slu`be in nei-zobraènost. Kadar v nekem

kraju preneha delati tovarna ali zaprejo dejavnost, v kateri je mnogo zaposlenih, soteàve zelo velike. Veliko ljudi naenkrat izgubi delo, prostih delovnih mest pa jemalo ali pa jih sploh ni. Mnogo druìn ostane brez dohodka. Posebno te`ko je, ka-dar izgubi delo edini, ki preìvlja druìno. Te`ko je tudi starej{im ljudem, ker te`jenajdejo novo zaposlitev.

Vendar je brezposelnost velika tudi med mladimi. Mladi te`ko dobijo delo, ~e siniso pridobili nobenega poklica ali pa je ljudi z istim poklicem preve~. V tak{nih pri-merih je najbolje, da se usposobijo za drugo delo.

Med revnimi ljudmi je tudi precej starej{ih, saj imajo mnogi majhne pokojnine in ì-vijo sami. Ljudje obi~ajno niso sami krivi za svojo rev{~ino, zato imajo pravico dodru`bene pomo~i. Vsem ljudem je treba omogo~iti dostojno ìvljenje. To je zapisa-no tudi v na{i ustavi. Ustava je najpomembnej{i zakon Republike Slovenije. V njemso dolo~ene tudi temeljne pravice in dol`nosti dràvljanov.

32


Izguba slu`be in neustrezna izobrazba sta najpogostej{a vzroka rev{~ine. Brezpo-selnost {e posebej prizadene starej{e delavce in druìne z enim zaposlenim. Ne-ustrezna izobrazba pa tudi mladim oteùje zaposlitev. Zato je uspe{en zaklju~ekosnovne {ole in nadaljevanje {olanja v srednji ali poklicni {oli zelo pomemben.

Ena velikih teàv je rev{~ina.Revni ljudje imajo premalodenarja, da bi lahko ìvelitak{no ìvljenje kot ve~inadrugih. Ves denar sproti po-rabijo za najnujnej{e: hrano,obleko, stanovanje, elektriko,vodo, ogrevanje. Revni ljudjeponavadi niso la~ni, raztrgani,umazani, samo vrste dobrin,ki so drugim samoumevne, sine morejo privo{~iti. Njihovoìvljenje poteka brez ra~unal-nika, kabelske televizije, izle-tov, potovanj, obiskov raznih{portnih in drugih predstav,ki jih je treba pla~ati, nimajodenarja za dodatno izobraè-vanje, razne {porte in zabavo.

Najpogosteje povzro~atarev{~ino izguba slu`be in nei-zobraènost. Kadar v nekem

kraju preneha delati tovarna ali zaprejo dejavnost, v kateri je mnogo zaposlenih, soteàve zelo velike. Veliko ljudi naenkrat izgubi delo, prostih delovnih mest pa jemalo ali pa jih sploh ni. Mnogo druìn ostane brez dohodka. Posebno te`ko je, ka-dar izgubi delo edini, ki preìvlja druìno. Te`ko je tudi starej{im ljudem, ker te`jenajdejo novo zaposlitev.

Vendar je brezposelnost velika tudi med mladimi. Mladi te`ko dobijo delo, ~e siniso pridobili nobenega poklica ali pa je ljudi z istim poklicem preve~. V tak{nih pri-merih je najbolje, da se usposobijo za drugo delo.

Med revnimi ljudmi je tudi precej starej{ih, saj imajo mnogi majhne pokojnine in ì-vijo sami. Ljudje obi~ajno niso sami krivi za svojo rev{~ino, zato imajo pravico dodru`bene pomo~i. Vsem ljudem je treba omogo~iti dostojno ìvljenje. To je zapisa-no tudi v na{i ustavi. Ustava je najpomembnej{i zakon Republike Slovenije. V njemso dolo~ene tudi temeljne pravice in dol`nosti dràvljanov.

32






Kaj misli{, zakaj?

1

4

3

27


Ozna~i trditve, s katerimi se strinja{.

a) ê ve~ zna{, la`je dobi{ delo.

b) Vsakdo lahko izgubi delo.

c) Delo izgubijo samo slabi delavci.

~) Dru`ba je dol`na pomagati revnim.

d) Revni niso sami krivi za rev{~ino.

e) Rev{~ino je bolje skrivati.

f) Tudi revni ljudje imajo pravico do dostojnega ìvljenja.

g) Razlike med revnimi in bogatimi ljudmi so prevelike.

h) Na svetu ìvi veliko ljudi v ve~ji rev{~ini kot v Sloveniji.

V razredu ugotovite, koliko u~encev se strinja s posamezno trditvijo. [tevilo zapi{i vprostor na desni. O trditvah se pogovorite.

Na{tej tri poklice, ki so ti v{e~!

a) Kaj misli{, s katerim od na{tetih poklicev bi najlaè dobil delo?

b) S katerim poklicem bi najve~ zasluìl?

c) Za kateri poklic bi moral najdlje hoditi v {olo?

~) Kateri poklic bi najraje opravljal

3.

2.

1.

3

2

28





Kaj misli{, zakaj?

1

4

3

27


Ozna~i trditve, s katerimi se strinja{.

a) ê ve~ zna{, la`je dobi{ delo.

b) Vsakdo lahko izgubi delo.

c) Delo izgubijo samo slabi delavci.

~) Dru`ba je dol`na pomagati revnim.

d) Revni niso sami krivi za rev{~ino.

e) Rev{~ino je bolje skrivati.

f) Tudi revni ljudje imajo pravico do dostojnega ìvljenja.

g) Razlike med revnimi in bogatimi ljudmi so prevelike.

h) Na svetu ìvi veliko ljudi v ve~ji rev{~ini kot v Sloveniji.

V razredu ugotovite, koliko u~encev se strinja s posamezno trditvijo. [tevilo zapi{i vprostor na desni. O trditvah se pogovorite.

Na{tej tri poklice, ki so ti v{e~!

a) Kaj misli{, s katerim od na{tetih poklicev bi najlaè dobil delo?

b) S katerim poklicem bi najve~ zasluìl?

c) Za kateri poklic bi moral najdlje hoditi v {olo?

~) Kateri poklic bi najraje opravljal

3.

2.

1.

3

2

28


64

pripomočki dnevni časopis s člankom o zmanjševanju števila zaposlenih …

fotografije stavb, kjer je socialna služba v domači pokrajini

načrt občinskega središča

vir http://www.amnesty.si/izobrazevanje.php?kid=49 – delavnica: Revščina

in človekove pravice (april 2006)


65

Skupaj gre lažjeTema se navezuje na pojem družba, družiti se (zdru ževati se), zato najprej ponovimo temeljne pojme in nato izhajamo iz njih. Ponovimo, zakaj se ljudje družimo. Učence spomnimo, da je dru-ženje ena od potreb ljudi in kako je naše življenje vsak trenutek povezano prek predmetov, infor-macij, zabave itd. z delom drugih ljudi. Spom-nimo jih, da kadar delamo skupaj, potrebujemo skup na pravila in v različnih druženjih imamo raz lične vloge. Ker so druženje ljudi, skupno

delo, skupna skrb za druge … tako zelo pomemb-ni, pa so nekatera združevanja organizirana, pred-pisana, obvezna, vloge so določene (učitelj, uče-nec, ravnatelj, hišnik …). Tako se ljudem ni treba vedno znova dogovarjati o pravilih skupnega de-lovanja, ampak lahko večino časa porabijo za delo, učenje, ustvarjanje. Zato tudi različna pro-stovoljna druš tva najprej sprejmejo pravila, kako bodo delovala, in s tem postanejo organizirana združenja.

cilji Spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti (med narodnimi

manjšinami).

Spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim) in neformalnim (osebnim, intimnim) združevanjem.

Spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči.

Razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in delo v skupnost.

ključne besede združenja, dobrodelna združenja, sodelovanje ljudi

ključna vprašanja Zakaj se ljudje združujejo? V katerih prostovoljnih in katerih obveznih združenjih si? Katera dobrodelna združenja poznaš? Kako pomoč drugim pomaga tudi tebi?

predlogi za pouk 1 Ponovitev pojmov druženje, potreba po druženju, sodelovanje, vloge v družbi, pro-

stovoljno – obvezno. Učence razdelimo na 5, 6 skupin. Ker so pojmi zahtevni, jih napi šemo na tablo. Vsaka skupina pa mora samo z gibi prikazati določen pojem, ki se lahko večkrat ponovi med skupinami. Preostali učenci poskusijo prepoznati, kateri pojem skupina ponazarja, in utemeljijo svoje razmišljanje. Skupina pa potem pojasni, kako so pojem poskusili predstaviti.

2 Razlaga pojmov združevati se, združenje, obvezno, prostovoljno, organizirano, do-brodelno … Primere napišemo na tablo.

3 UČBENIK

4 Učencem demonstriramo znake posameznih humanitarnih prostovoljnih organiza-cij (Rdeči križ, Slovenska Karitas, Slovenski odbor za UNICEF, humanitarno Društvo Slovenija …), prirejajo jih k nazivom organizacij. Predstavimo dobrodelna združenja v domači pokrajini.



66

Ali pa si ogledajo posnetek brezplačne reklame na televiziji ali reklamo v dnevnem tisku, revijah … in se pogovorimo o pomenu dobrodelnih organizacij.


6 V učilnico povabimo člana prostovoljne organizacije v domači pokrajini, da pred-stavi učencem delo, jih povabi k sodelovanju …

7 Uporaba izobraževalnega gradiva humanitarnih organizacij.

8 DELOVNI ZVEZEK 1

učbenik

� 33–34

Najprej ponovimo in razložimo ključne besede: združevati se, združenje ali skupina, organizirano, priložnostno, prostovoljno, obvezno.

Glasno branje in pogovor o vsakem odstavku, fotografiji, risbi.

Tiho branje, podčrtovanje ključnih besed (največ 5 v odstavku) s svinčnikom.

delovni zvezek

� 29

1 Najprej ponovimo pomen po dvojicah pojmov: organizirano – osebno, občasno – traj no, obvezno – prostovoljno. Učenci nalogo naredijo v manjših skupinah (3, 4 učen ci), saj je precej zahtevna. Vsako združenje naj opredelijo z dvema besedama.

2 Samostojno delo. Z njo preverimo, ali učenec razume temeljni pojem.

3 Nalogo najprej naredijo učenci samostojno, po pogovoru pa odgovor dopolnijo.

4 Naloga omogoča razmislek in pogovor o tem, ali z neko dejavnostjo res pomagamo drugim (prepis domače naloge) ali pomagamo sebi (naučim se predmet družba) oz. opravljamo le svoje delo (pospravim sobo).

5 Čeprav navadno dobro delo vzbuja prijetne občutke, ni nujno vedno tako, zato se pogovorimo tudi o neprijetnih občutkih, ki so morda spremljali dobro delo in jih posku simo razumeti.

Ljudje veliko ~asa preìvimo drug z drugim. V {oli preìvi{ kar precej ur skupaj s so-{olci, popoldan se druì{ s prijatelji, morda trenira{ v {portnem klubu, sodeluje{ vkulturnem dru{tvu ali hodi{ k verouku. Z zdruèvanjem ljudi nastajajo skupine alizdruènja. Oblike zdruèvanja ljudi so zelo razli~ne.

Nekatera zdruèvanja (npr. v izobraèvanju, vojski, policiji, zdravstvu …) predpi{edràva, ker so pomembna za vse ljudi. Taka zdruènja so organizirana in obvezna.Tako je v osnovni {oli.

Druga zdruènja so organizirana, vendar prostovoljna. Denimo, izstopi{ iz nogo-metnega kluba in se vklju~i{ v rokometnega. Izbere{ drugo plesno {olo, se pridruì{mladim gasilcem.

Zdruèvanje je pogosto prilo`nostno,povsem osebno in brez posebnih pravil.Tako se druìmo s prijatelji, sorodniki,znanci.

Ljudje se zdruùjejo, ker tako la`je zado-voljijo svoje potrebe in èlje. Ljubiteljigora ustanovijo planinsko dru{tvo, ribi~iribi{ko, ljubitelji plesa si organizirajoplesni te~aj, ko{arkarji se ob dolo~enem~asu zberejo na igri{~u.

33

Skupaj gre la`je

KKKaa jj ppoommeenn iizdruènje – organizirana skupina samostojnih osebzdruèvati se – delovati skupaj, zaradi skupnih ciljev

Organizirano prostovoljno zdruèvanje – pevski zbor

Organizirano obvezno zdruèvanje – razred

Osebno zdruèvanje – prijatelji

Z zdruènimi mo~mi ljudje la`je zadovoljimo svoje in skupne potrebe. Pritem nastajajo razli~na zdruènja. Nekatera so obvezna, druga prostovoljna.

Zdruùjejo se tudi ljudje, kiimajo podobne teàve, npr. istobolezen, invalidnost ali so pre-ìveli podobno hudo nesre~o.

V skupinah za samopomo~ sidajejo pogum, izmenjujejo zna-nje, se druìjo in si na razne na-~ine pomagajo. Bolj organizira-na so dobrodelna zdruènja.Ta brezpla~no skrbijo za ljudi,ki so pomo~i najbolj potrebni.

Vsa zdruènja niso tako naravnana. Skupine, ki uni~ujejo lastnino drugih, ustrahujejodruge, kradejo, delajo nemir ali druga~e {kodijo drugim, so slaba zdruènja. ê soorganizirana, jih imenujemo tolpe.

Tolpe so slaba zdruènja.

Zakaj pomagam drugim? Pri temimam tudi jaz koristi. Dobro delo, konosim vodo sosedi, mi da zadovolj-stvo. Ker pomagam drugim, se boljcenim. Vidim, da moje teàve nisotako velike, kot teàve drugih. Zatojih la`je premagam.

Star{i bolnkov ali bolnikisami se pogosto poveèjov skupine za samopomo~.

34

Ljudje veliko ~asa preìvimo drug z drugim. V {oli preìvi{ kar precej ur skupaj s so-{olci, popoldan se druì{ s prijatelji, morda trenira{ v {portnem klubu, sodeluje{ vkulturnem dru{tvu ali hodi{ k verouku. Z zdruèvanjem ljudi nastajajo skupine alizdruènja. Oblike zdruèvanja ljudi so zelo razli~ne.

Nekatera zdruèvanja (npr. v izobraèvanju, vojski, policiji, zdravstvu …) predpi{edràva, ker so pomembna za vse ljudi. Taka zdruènja so organizirana in obvezna.Tako je v osnovni {oli.

Druga zdruènja so organizirana, vendar prostovoljna. Denimo, izstopi{ iz nogo-metnega kluba in se vklju~i{ v rokometnega. Izbere{ drugo plesno {olo, se pridruì{mladim gasilcem.

Zdruèvanje je pogosto prilo`nostno,povsem osebno in brez posebnih pravil.Tako se druìmo s prijatelji, sorodniki,znanci.

Ljudje se zdruùjejo, ker tako la`je zado-voljijo svoje potrebe in èlje. Ljubiteljigora ustanovijo planinsko dru{tvo, ribi~iribi{ko, ljubitelji plesa si organizirajoplesni te~aj, ko{arkarji se ob dolo~enem~asu zberejo na igri{~u.

33

Skupaj gre la`je

KKKaa jj ppoommeenn iizdruènje – organizirana skupina samostojnih osebzdruèvati se – delovati skupaj, zaradi skupnih ciljev

Organizirano prostovoljno zdruèvanje – pevski zbor

Organizirano obvezno zdruèvanje – razred

Osebno zdruèvanje – prijatelji

Z zdruènimi mo~mi ljudje la`je zadovoljimo svoje in skupne potrebe. Pritem nastajajo razli~na zdruènja. Nekatera so obvezna, druga prostovoljna.

Zdruùjejo se tudi ljudje, kiimajo podobne teàve, npr. istobolezen, invalidnost ali so pre-ìveli podobno hudo nesre~o.

V skupinah za samopomo~ sidajejo pogum, izmenjujejo zna-nje, se druìjo in si na razne na-~ine pomagajo. Bolj organizira-na so dobrodelna zdruènja.Ta brezpla~no skrbijo za ljudi,ki so pomo~i najbolj potrebni.

Vsa zdruènja niso tako naravnana. Skupine, ki uni~ujejo lastnino drugih, ustrahujejodruge, kradejo, delajo nemir ali druga~e {kodijo drugim, so slaba zdruènja. ê soorganizirana, jih imenujemo tolpe.

Tolpe so slaba zdruènja.

Zakaj pomagam drugim? Pri temimam tudi jaz koristi. Dobro delo, konosim vodo sosedi, mi da zadovolj-stvo. Ker pomagam drugim, se boljcenim. Vidim, da moje teàve nisotako velike, kot teàve drugih. Zatojih la`je premagam.

Star{i bolnkov ali bolnikisami se pogosto poveèjov skupine za samopomo~.

34

Zdruènjem dolo~i vrsto. Izbiraj med naslednjimi besedami: organizirano, ob~asno, traj-no, obvezno, prostovoljno, osebno.

Oddelek 5. razreda je zdruènje.

Skupina prijateljev pri skrivanju je zdruènje.

êta slovenske vojske je zdruènje.

Zaposleni v trgovskem centru so zdruènje.

Taborni{ki vod je zdruènje.

Nogometna reprezentanca je zdruènje.

Planinsko dru{tvo je zdruènje.

Sodelavci na skupnem izletu so zdruènje.

Skupno praznovanje sorodnikov je zdruènje.

Na{tej vsaj 5 zdruènj, v katerih vedno ali ob~asno sodeluje{.

Katera dobrodelna zdruènja pozna{?

S katerimi na{tetimi dejavnostmi pomaga{ drugim ljudem?So{olcu dam prepisati nalogo. Pospravim svojo sobo.Nau~im se dru`bo. Odstopim sede` v avtobusu.Popazim na sosedovega otroka. U~iteljici povem, da Sa{a pretepa Jana.

Opi{i dobro delo, ki si ga naredil. Kako si se pri tem po~util?5

4

3

2

1

29

Skupaj gre la`je

Zdruènjem dolo~i vrsto. Izbiraj med naslednjimi besedami: organizirano, ob~asno, traj-no, obvezno, prostovoljno, osebno.

Oddelek 5. razreda je zdruènje.

Skupina prijateljev pri skrivanju je zdruènje.

êta slovenske vojske je zdruènje.

Zaposleni v trgovskem centru so zdruènje.

Taborni{ki vod je zdruènje.

Nogometna reprezentanca je zdruènje.

Planinsko dru{tvo je zdruènje.

Sodelavci na skupnem izletu so zdruènje.

Skupno praznovanje sorodnikov je zdruènje.

Na{tej vsaj 5 zdruènj, v katerih vedno ali ob~asno sodeluje{.

Katera dobrodelna zdruènja pozna{?

S katerimi na{tetimi dejavnostmi pomaga{ drugim ljudem?So{olcu dam prepisati nalogo. Pospravim svojo sobo.Nau~im se dru`bo. Odstopim sede` v avtobusu.Popazim na sosedovega otroka. U~iteljici povem, da Sa{a pretepa Jana.

Opi{i dobro delo, ki si ga naredil. Kako si se pri tem po~util?5

4

3

2

1

29

Skupaj gre la`je


67

sprotno spremljanje učencev izražanje z gibom, določanje ključnih besed v učbeniku

pripomočki povečani znaki in imena humanitarnih združenj na različnih listih (za pri-rejanje)

brezplačne reklame humanitarnih organizacij v tisku, posnetek reklam na TV, radiu

izobraževalno gradivo humanitarnih organizacij

viri http://www.unicef.si/ – Kotiček za mlade, publikacija »Naredi nekaj več«

(april 2006)http://www.karitas.si/http://www.rks.si – zloženke in knjige tudi za otrokehumanitarne organizacije – seznam na spletu


68

PROMET IN GOSPODARSTVO Okvirni čas: 6 ur

Naslov tematskega sklopa nakazuje dva vsebin-ska dela, ki ju je smiselno obravnavati vsakega te-den dni (po 3 ure). Za tak naslov smo se odločili kljub temu, da strokovno ni povsem ustrezen, saj spada tudi promet med gospodarske dejavnosti. Pravilno bi bilo promet in proizvodne gospodar-ske dejavnosti.

V 5. razredu učenci razširijo znanje o prometu, kme tijstvu, industriji, obrti iz 3. in 4. razreda, ko so spoznavali predvsem gospodarstvo domačega kraja in osnovno delitev prometa, kmetijskih, in-dustrijskih in obrtnih dejavnosti. Zdaj poudarimo povezanost različnih gospodarskih dejavnosti z geo grafskimi značilnostmi domače pokrajine, spre minjanje skozi čas zaradi razvoja tehnologije in vse večjo (globalno) povezanosti ljudi (pred-vsem z uporabo izdelkov in pridelkov z vseh kon-cev sveta).

Tema je primerna za raziskovalno učenje (npr. vr-ste in časovna razporeditev prometa, vezanega na šolo) ali učenje z odkrivanjem (npr. vrste go-spodarskih dejavnosti v domači pokrajini, od kod vse je določena vrsta blaga v bližnji trgovini), zato smo tovrstne naloge vključili v delovni zvezek, uči telj pa mora ustrezno organizirati pouk. Pri sprot nem spremljanju učencev in preverjanju zna nja pa naj bodo v ospredju znanja, vezana na dejavnosti, ki jih opredeljuje učni načrt.

Priporočamo, da začnejo učenci čim prej zbirati gradivo (reklame, prospekte, vozne rede, inter-netne strani, ustrezne članke v lokalnem časo-pisu, tudi manjše izdelke, embalažo iz domačih proizvodnih obratov …) o prometu in drugih go-spodarskih dejavnostih v domači občini.

Tematski sklop je zelo primeren tudi za samo-stojno delo učencev. Napišejo referat ali izdelajo plakat ali časovni trak o razvoju avtomobilskega, železniškega, letalskega, vodnega prometa ali vo-zil skozi čas. V večji samopostrežni trgovini ugo-tovijo, od kod je blago določene skupine (npr. kon zervirana hrana, mila in šamponi, testenine …).

Morda ob pomoči staršev, zaposlenih v določeni dejavnosti, prikažejo proizvodni proces in izdel-ke s fotografijami ali filmskim posnetkom.

Tudi ogled tovarne, obrtne delavnice, kmetije, že-lezniške ali avtobusne postaje in pogovor z zapo-slenimi je zaželen.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri

vse večji povezanosti med ljudmi,– spoznavajo pomen vse hitrejšega načina poto-

vanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru,

– spoznavajo oblike gospodarskega prizadeva-nja v domači pokrajini,

– spoznavajo različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledajo, zberejo podatke, prospekte ...),

– spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani,

– dopolnjujejo karto prometnih omrežij,– izdelujejo gospodarsko karto domače pokra-

jine, berejo preproste karte,– primerjajo podatke o številu in vrsti prometa,

vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejav-nost ...

– primerjajo vplive različnih vrst prometa na oko lje, porabo surovin, energije,

– primerjajo nekdanji promet in komunikacije z današnjim,

– analizirajo povezanost ljudi, držav, celin (ob kon kretnem primeru, npr. vsakodnevnih do-brin, hrane, obleke ...) ali ob aktualnem dogod-ku (naravne nesreče, olimpijske igre ...)

– razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes,

– razumejo povezanost, odvisnost gospodar-skih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami ne-koč in danes (obrt, turizem ...),

– vrednotijo pozitivne in negativne vplive go-spodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

•• predstaviti vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi,

•• razložiti pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru,


69

•• dopolniti karto prometnih omrežij in tokov,

•• primerjati podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost ...

••• primerjati vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije,

•• primerjati nekdanje oblike prometa in komunikacije z današnjim,

•• ugotoviti (analizirati) povezanost ljudi, držav, celin (ob konkretnem primeru, npr. vsakodnev-nih dobrin, hrane, obleke ...) ali ob aktualnem dogodku (naravne nesreče, olimpijske igre ...),

• navesti različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledati, zbrati podatke, prospekte ...),

• imenovati nekatere starejše gospodarske dejavnosti,

•• razložiti pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes,

••• ugotoviti povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...),

•• izdelati gospodarsko karto domače pokrajine,

• brati preproste karte,

••• vrednotiti pozitivne in negativne vplive gopodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ZNANJA, VEZANA NA DEJAVNOSTI

Načrtovanje

Učenec:

• zna predlagati vire za pridobivanje podatkov (knjige, fotografije, ljudje ...).

Zbiranje podatkov

Učenec:

• pri neposrednem opazovanju zavestno uporablja različna čutila,

• ob vodenju prepozna glavne značilnosti opazovanega predmeta ali pojava,

•• je pozoren na podrobnosti in celoto,

•• pri pisnih (in elektronskih virih, če so na voljo v šoli) zna uporabljati različna kazala, se znajde v leksikonih, slovarjih, enciklopedijah, atlasih, zna poiskati v knjižnici ustrezno knjigo, zgoščenko ...

••• v danem krajšem besedilu (do 5 strani) najde iskani podatek,

••• uporabi preproste raziskovalne metode in pripomočke za zbiranje podatkov (vprašalnik, delovni list, preglednico ...).

Zapisovanje, urejanje in predstavitev podatkov

Učenec:

• uredi zbrane podatke na različne načine (miselni vzorec, plakat, diagram, grafični zapis ...),

• zna napisati poročilo o delu,

• predstavi svoje delo samostojno, v skupini (ustno, pisno, slikovno, grafično, npr. s plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog predstavi neko situacijo, svoj pogled, stališče).

Razlaganje in vrednotenje

Učenec:

• ugotovi podobnosti in razlike med svojimi izkušnjami in izkušnjami drugih ljudi v različnih prostorih in časih,

• naredi sklepe o podatkih in utemelji svoje podatke,

•• zna razlikovati med dejstvi, stališči in domišljijo.


70

Tovorni prometPromet ljudi, blaga, energije, informacij povezuje življenja ljudi vsega sveta in je bistven za naš na-čin življenja. Pogosto ga primerjamo z ožiljem, ki omogoča življenje organizma. Tovornega ali bla-govnega prometa se učenci ne zavedajo tako do-bro kot osebnega, zato je treba vlogo in pomen tovornega prometa bolj poudariti. V prometu je zaposlenih veliko ljudi, vendar razen voznikov in mehanikov učenci ne poznajo mnogo drugih. Promet niso samo prometnice in prevoz, njegov del so tudi prometna vozlišča, kjer se tovor preto-varja, skladišči, preusmerja, sledi. Sodobna logis-tična središča so avtomatizirana, robotizirana, vodena prek računalnikov in zaposlujejo visoko izobražene strokovnjake.

Osnovne vrste prometa učenci že poznajo, zato slikovno gradivo in besedilo nadgradimo z zem-ljevidi. Prepoznavanje različnih vrst poti in dru-gih prometnih objektov ter znakov opazujejo naj-

prej samostojno, potem pa povezano z drugimi sestavinami karte (reliefom, naselji, vodami), nato ugotavljajo medsebojno povezanost (doline, kot-line, ravnine – glavne poti, največja mesta – letali-šče, morje – luka …).

Na pokrajino vpliva promet na več načinov. Po-udarimo prostor, ki ga zavzema, deli, omejuje, zmanjševanje kmetijskih površin, preoblikovanje reliefa (useki, predori, nasipi …), vpliv na vode … Primere vzamemo iz domače pokrajine, če so v bližini šole, ali jih prikažemo s fotografijami, upo-rabimo pa lahko tudi različne fotografije v učbe-niku iz različnih pokrajin.

Promet kot onesnaževalca okolja učenci že po-znajo. Zato razširimo znanje o vplivu različnih vrst goriv na okolje, o nevarnih tovorih, zaščite-nih območjih.

cilji Spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti

med ljudmi.

Spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani.

Dopolnjujejo karto prometnih omrežij.

Primerjajo podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost ...

Primerjajo vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije.

Primerjajo nekdanji promet in komunikacije z današnjim.

ključne besede tovorni promet, blago, prometno omrežje, vodi

ključna vprašanja Kako bi se spremenilo tvoje življenje, če bi bil ves promet blaga v domačo pokrajino in iz nje prekinjen, tudi različni vodi? Kje je v domači pokrajini največ prometnih poti in kje se jih največ sreča? Zakaj ravno tam? S čim promet onesnažuje okolje?

predlogi za pouk 1 Postavimo ključno vprašanje: kako bi se tvoje življenje spremenilo, če bi ves promet

obstal. V parih v omejenem času učenci poiščejo čim več posledic. Po preteku časa

PROMET IN GOSPODARSTVO


71

jih preštejejo. Veliko število kaže na pomen prometa v našem življenju. Nekaj jih zapi-šemo na tablo. Med njimi poudarimo tiste, ki kažejo na vrsto prometa (potniški, tovorni, cestni, železniški, vodni, zračni, vodi, morda prenos informacij …).


3 UČBENIK

4 Atlas


6 Motiviranje učencev za raziskovanje prometa, vezanega na šolo. Izvedba raziskave. DELOVNI ZVEZEK 2

7 Za samostojno dodatno delo učencev:

a) razvoj avtomobilskega, železniškega, letalskega, vodnega prometa ali vozil skozi čas; učenci napišejo seminar ali izdelajo plakat ali časovni trak;

b) povezanost z različnimi deželami prek izdelkov; učenci v večji samopostrežni trgo vini ugotovijo, od kod so izdelki določene vrste, in to prikažejo s karto ali preglednico.

učbenik

� 35–36

Str. 35, 36: Ker imajo učenci že precej predznanja, je tema primerna za samostojno delo z učbenikom. Učenci obe strani najprej preletijo, si ogledajo slikovno gradivo in nato preberejo besedilo. Izdelajo miselni vzorec, v katerem uporabijo besede tovor-ni promet, vodi, prometno omrežje, poklici, prostor, onesnaževanje, in ga po svoje dopolnijo.

Str. 25: Slika pokrajine okoli Šmarja - Sapa: učenci opazujejo in opisujejo, kako grad-nja prometnih poti vpliva na pokrajino (zavzema prostor, spreminja relief, deli pokra-jino, otežuje prehod živali, omejuje prostorski razvoj naselij …).

V učbeniku poiščejo še druge fotografije, risbe, kjer so prometne poti dobro vidne (str. 28, 56, 63, 77 …).


72

delovni zvezek

� 30–33

1 Učenec vadi branje grafikona, sklepanje (naloga a) in domnevanje (b – bolj svež kruh, več pekarn …, c – 250 kg kruha in več kot 400 l mleka za približno 800 ljudi, č – ne, ker so kupili premalo sadja in zelenjave, d – mesto).

2 V delovnem zvezku je le prostor za grafikon, prej pa mora učenec zbrati in urediti podatke. Naloga je primerna za skupinsko delo. Učenci opredelijo vrste prometa (peš, s kolesom, osebnimi vozili, avtobusom, tovornimi vozili …), koga bodo spraše-vali (učence oddelka, razreda, zaposlene …), kaj bodo vprašali, kako si bodo razde lili delo, izdelajo preglednico, v katero bodo zapisovali podatke med zbiranjem. Nato podatke zberejo, jih združijo v enotno preglednico in narišejo grafikon ter odgovo-rijo na vprašanja v delovnem zvezku.

3 Učenec vadi branje poenostavljenega zemljevida. Odgovori: a – 3, b – ne, c – pribli-žno 1 km in pol, č – ne, d – manjša plovila in letala, helikopter …

4 Učenec vadi branje prikaza prometnic in prometnih objektov na karti domače pokra-jine. Če karta ni poenostavljena, je prepoznavanje cest in železnic med drugimi zna-ki zahtevnejše. Naloga b je pri topografski karti zelo zahtevna, saj je relief prikazan s plastnicami in si ga učenci težko predstavljajo. Slabši bralci kart naj uporabijo atlas za družbo. Največ poti in glavne poti so navadno blizu največjih naselij, v dolinah in kotlinah … Po samostojnem delu se o ugotovitvah učencev pogovorimo in jim z vpra-šanji pomagamo razmišljati.

5 Po samostojnem delu se učenci o odgovorih pogovorijo najprej v parih.

atlas za družbo Str. 20, 21: Na slikovni karti Slovenije je dobro vidno, da potekajo glavne prometne poti po dolinah, da se v mesta navadno steka več poti, da je največje prometno vozli-šče Ljubljana.

Str. 22, 23: Glavne prometne poti so na geografski karti še bolje vidne.

Slikovna in geografska karta domače naravne enote. Učenci opazujejo potek promet-nic v domači pokrajini in njeni okolici.

Glavne prometne poti v preteklosti prikazujejo karte na str. 31 (rimske ceste) ter 34 in 35 (16.–19. stoletje). Učenci opazujejo domačo pokrajino in okolico ter primerjajo potek poti v preteklosti z današnjimi. Primerjajo tudi vrste prometa (tovorništvo, pre-vozništvo, splavarjenje).

sprotno spremljanje učencev orientacija na zemljevidih, branje prikaza prometnih poti in objektov na zemljevidih

spretnosti raziskovanja in skupinskega dela


73

pripomočki zemljevidi domače pokrajine s prometnim omrežjem, tudi poenostavljen zem ljevid domače pokrajine

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998, str. 226–231

(Prometno omrežje, Razvoj železniškega omrežja).


74

Potniški promet in prenos sporočil

Izkušenj v javnem potniškem prometu imajo da-nes učenci malo, razen morda z mestnim pro-metom v večjih mestih. Zato je priporočljivo spo-znavanje domače pokrajine z uporabo javnega prometa in spoznavanje vloge potnika, od izbi-ranja vrste prevoza glede na vrste prometnih poti, iskanja, branja voznega reda, načrtovanja potova-nja do individualnega kupovanja vozovnic … Ker je organizacija takšne ekskurzije zahtevnejša in morda zaradi redkih javnih linij celo nemogoča, jo lahko kombiniramo z naročenim prevozov le v eno smer. Športni, kulturni, naravoslovni, tehni-ški dan organiziramo s prevozom z vlakom ali z javnim avtobusom. Morda je osrednja tema dne-va dejavnosti spoznavanje delovanja prometnega vozlišča, kjer se prerazporeja in pretovarja različ-ne tovore, tako da učenci spoznavajo logistiko, naprave, poklice …

V delovnem zvezku smo izbrali naloge za urjenje spretnosti, ki jih potrebuje potnik: branje vozne-ga reda, načrta linij mestnega prometa, vloge pot-

nika. V računalniški učilnici na šoli pa lahko do-damo še uporabo računalnika pri iskanju voznih redov avtobusa, vlaka, letal in obe učni temi, pot-niški promet in prenos sporočil, povežemo.

Prenos sporočil so učenci spoznavali že v prejš-njih razredih. Pri družbi poudarimo družbeni po-men komuniciranja na daljavo: možnosti oprav-ljanja dela na domu, storitve, ki prihajajo na dom (banka, pošta, trgovina, šola, zdravstveni nasveti in kontrola …), lažje, pogostejše komuniciranje lju-di, vzdrževanje prijateljstev, združevanje ljudi s podobnimi interesi. Razdalje za vse to niso več ovira, vendar potrebujejo ljudje novo znanje, ra-čunalnike, države in pokrajine pa ustrezno infra-strukturo (sateliti, oddajniki, pretvorniki, kabli …) in za vse to je potreben tudi denar. Ljudje, ki ni-majo doma računalniške povezave s spletom, mo-rajo imeti možnost uporabe novih tehnologij in dostop do informacij v javnih ustanovah – knjiž-nicah, šolah …

cilji Spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med

ljudmi.

Spoznavajo pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru.

Spoznavajo, kako smo ljudje, države, celine med seboj povezani.

Dopolnjujejo karto prometnih omrežij.

ključne besede potniški promet, načrtovanje poti in javnega prevoza, prenos sporočil, prijateljstva na daljavo

ključna vprašanja Iz domačega kraja bi rad prišel z javnim prometom v ..., zaradi npr. pregleda pri zdravniku. Naredi časovni načrt poti.Kaj vse lahko opraviš kar prek telefona, spleta? Katere prednosti/slabosti imajo opravila na daljavo?Kaj meniš o prijateljstvih na daljavo?



75

predlogi za pouk 1 Atlas za družbo. Ob slikovni karti sveta si učenci zamislijo svoje potovanje po svetu.

Kam in kako bi potovali si pripovedujejo v dvojicah, vsak po 3 minute. Po preteku časa zberemo in napišemo na tablo načine prevoza, ki so si jih zamislili. Med vsemi načini izločimo (obkrožimo) tiste, ki imajo značaj javnega potniškega prometa. Kot kriterije javnega prevoza upoštevamo, da je prevoz potnikov za »voznika« bolj ali manj stalen vir zaslužka.

2 Razlaga značilnosti javnega potniškega prometa. Ključni pojmi: gospodarska dejav-nost, v kateri so zaposleni ljudje in za prevoz potnikov dobijo plačilo, prometna sred-stva, vozni red, postaja, postajališče, letališče, pristanišče, medkrajevni, medcelinski promet …

3 Razlaga voznega reda in branja voznega reda na primeru domače avtobusne ali želez-niške linije. To je najbolje narediti v računalniški učilnici in učence naučiti uporab-ljati vozni red na spletu.


5 Pripravimo prometno skico domače pokrajine in vanjo učenci vrišejo poti z javnim potniškim prometom, upoštevajoč podatke voznih redov. Pogovor: katera naselja so dobro, katera slabo povezana z javnim prometom, zakaj je javnega prometa zdaj manj, kot ga je bilo v preteklosti, kaj (bi) omogoča(-l) dober javni promet …

6 DELOVNI ZVEZEK 2

7 UČBENIK – Potniški promet

8 Plakat, ponovitev prenosa telefonskih, spletnih … sporočil.

9 UČBENIK – Prenos sporočil

10 Pogovor: o prijateljstvih na daljavo in izkušnjah učencev, o bontonu pri uporabi tele-fona, SMS-sporočil, e-pošte … Spodbujamo povezanost učencev (izmenjava telefon-skih številk, e-naslovov), tudi sami bodimo dostopni učencem/staršem in z njimi komunicirajmo tudi prek spleta.

11 Računalniška učilnica:

a) demonstracija učenja na daljavo ali

b) iskanje nasvetov, npr. povezanih z učenjem (http://www.otroci.org/php/nasveti/), zdravjem (spletne strani pod geslom zdravstveni ali zdravniški nasveti), potovanji …

učbenik

� 37–39

Potniški promet

Vsebina ni zahtevna, saj se vsebinsko iz prejšnjih let le rahlo nadgrajuje, zato jo lahko učenci samostojno preberejo in obnovijo v parih.


76

Prenos sporočil

Poudarek je na obeh slikovnih shemah – raznoliki uporabi računalnika in telefona v vsakodnevnem življenju, o kateri se pogovorimo. Prenosa sporočil se le dotaknemo, saj gre za ponovitev snovi iz prejšnjih let in iz naravoslovja.

delovni zvezek

� 34–36

1 Učenci najprej na zemljevidu Slovenije poiščejo železniško progo Ljubljana–Postoj-na–Koper. Pokažemo lego Divače. Vozni red učencem najprej razložimo (smer po-tovanja, postaje, časi, pomen znakov in opomb) in naredimo skupen primer ali več primerov – npr. prihodi in odhodi iz Kopra (kolikokrat, kdaj, kam, od kod). Branje bo lažje, če del voznega reda učenci prekrijejo ali kar prečrtajo. Na zgornjem prekri-jejo spodnji del od Hrpelj - Kozine do Pule in na spodnjem zgornji del od Pule do Hrpelj - Kozine. Še lažje pa bo branje, če prekrijejo tudi del od Sežane do Divače in opazujejo samo vozni red na eni liniji, Koper–Ljubljana in obratno. Z večjim ali manj-šim prekrivanjem voznega reda so naloge diferencirane po zahtevnosti.

Potem učenci urijo branje samostojno in naredijo naloge, ki so precej zahtevne, če morajo upoštevati dve liniji.

a) Upoštevati moramo dve smeri prihoda/odhoda proti Ljubljani in proti Sežani. Smer Divača–Koper: 8 vlakov iz Ljubljane, 4 iz Sežane, 1 iz Divače, skupaj 13 vla-kov. Smer Koper–Divača: 7 vlakov iz Kopra, 3 iz Hrpelj - Kozine, 5 iz Divače v Se-žano, skupaj 15 vlakov. Vseh prihodov in odhodov je 28.

b) Iz Ljubljane proti Kopru odpelje največ vlakov zjutraj, iz Kopra v Ljubljano pa zvečer.

c) Odhod iz domače postaje 6.43, odhod iz Postojne 16.30, prihod na domačo postajo 17.06.

č) Odhod in prihod v soboto ob isti uri.

2 a) Učenci poiščejo linijo 11 in ji sledijo do končnih postaj (Zalog, Bežigrad).

b) V Novo Polje.

c) Vlak pripelje na kolodvor. Tega izraza za železniško postajo učenci najbrž ne po-znajo, zato ga najprej uvedemo in povemo, da se tako imenuje tudi avtobusno postaja lišče pred železniško postajo. Poiskati morajo tudi Trnovo. Neljubljanča-nom povemo, da je to del Ljubljane na jugu.

S postajališča Kolodvor pri železniški postaji pelje v Trnovo avtobus številka 9.

3 Primer iz naloge lahko učenci zaigrajo ali/in odgovor napišejo.

atlas Domišljijsko potovanje ob slikovni karti sveta na str. 12, 13.

Načrtovanje potovanja na obisk k vietnamski družini (fotografija na str. 15) ob karti Države in ljudje sveta na str. 14, 15.

Matev` razlaga vlogo potnika v javnem prometu drugo{olcu Roku. Kaj vse mu morapovedati, da bo Rok znal pravilno in vljudno ravnati pri vstopu, na vozilu in pri izstopu?

Poveì dejavnost s pokrajinsko zna~ilnostjo, s katero je povezana.

Katera kmetijska dejavnost je najbolj raz{irjena?

Zakaj?

1

3

36

Gospodarstvo in pokrajina

poljedelstvo hribovito povr{je, dovolj padavin

govedoreja morje ali sladke vode

vinogradni{tvo travniki in pa{niki

ribi{tvo gri~evnato povr{je, dovolj toplo podnebje

gozdarstvo rodovitna prst, uravnano povr{je

c) ê bi se vozil v {olo iz Diva~e v Postojno z vlakom, ob kateri uri bi imel odhod z

doma~e postaje?

Kdaj bi imel odhod vlaka s postaje Postojna?

Kdaj bi bil spet na doma~i postaji?

~) ê bi imeli pouk tudi v soboto, ali bi lahko od{el in pri{el ob isti uri? ê ne, zapi{i novo uro odhoda in prihoda.

Odhod: , prihod:

Oglej si del na~rta poti mestnega prometa v Ljubljani. Vsak avtobus vozi po to~nodolo~eni poti.

a) Na vozilih so napisane kon~ne postaje posameznih linij. Kateri sta na liniji 11?

,

b) Si na postajali{~u Bavarski dvor in vstopi{ na avtobus 11, pelje{ se do Zalo{ke. Tuprestopi{ na avtobus 10 in se pelje{ do predzadnjega postajali{~a. Kam si pri{el?

c) V mesto si pri{el z vlakom in gre{ v Trnovo. Opi{i, kako bi pri{el tja

2

35

{tevilka linijekon~na postajavmesna postaja

Oglej si vozni red.

a) Kolikokrat na dan ustavi vlak na postaji Diva~a? Upo{tevaj odhode in prihode.

b) V katerih delih dneva je zveza med Ljubljano in Koprom najpogostej{a?

1

34

Potni{ki promet in prenos sporo~il Matev` razlaga vlogo potnika v javnem prometu drugo{olcu Roku. Kaj vse mu morapovedati, da bo Rok znal pravilno in vljudno ravnati pri vstopu, na vozilu in pri izstopu?



Zakaj?

1

3

36







c) ê bi se vozil v {olo iz Diva~e v Postojno z vlakom, ob kateri uri bi imel odhod z

doma~e postaje?

Kdaj bi imel odhod vlaka s postaje Postojna?

Kdaj bi bil spet na doma~i postaji?

~) ê bi imeli pouk tudi v soboto, ali bi lahko od{el in pri{el ob isti uri? ê ne, zapi{i novo uro odhoda in prihoda.

Odhod: , prihod:

Oglej si del na~rta poti mestnega prometa v Ljubljani. Vsak avtobus vozi po to~nodolo~eni poti.

a) Na vozilih so napisane kon~ne postaje posameznih linij. Kateri sta na liniji 11?

,

b) Si na postajali{~u Bavarski dvor in vstopi{ na avtobus 11, pelje{ se do Zalo{ke. Tuprestopi{ na avtobus 10 in se pelje{ do predzadnjega postajali{~a. Kam si pri{el?

c) V mesto si pri{el z vlakom in gre{ v Trnovo. Opi{i, kako bi pri{el tja

2

35

{tevilka linijekon~na postajavmesna postaja

Oglej si vozni red.

a) Kolikokrat na dan ustavi vlak na postaji Diva~a? Upo{tevaj odhode in prihode.

b) V katerih delih dneva je zveza med Ljubljano in Koprom najpogostej{a?

1

34

Potni{ki promet in prenos sporo~il


77

sprotno spremljanje učencev branje voznih redov in prometnega omrežja na kartah

pripomočki avtobusni ali/in železniški vozni red za domači kraj

računalniška učilnica s povezavo s spletom:• e-programi za učenje na daljavo, spletna stran Zavoda RS za šolstvo• http://www.otroci.org – Stran za otroke


78

Gospodarstvo in pokrajinaPonovimo gospodarske dejavnosti, ki so jih učen-ci spoznali v 4. razredu na primeru domačega kraja. Zdaj spoznavajo večje območje, vsaj obči-no, in razširijo poznavanje dejavnosti. Pojem go-spodarstvo je abstrakten in zato zahteven. Treba ga je neprestano povezovati s konkretnimi dejav-nostmi v domačem okolju in obratno, konkretne gospodarske dejavnosti uvrščati med gospodar-ske panoge.

Učna snov je poglobljena v dve smeri:a) predstavljanje pomena gospodarstva za vse

ob čane (zaposlitev, kupna moč in zato več storit venih dejavnosti, davki in prispevki, druž-bene ustanove, infrastruktura …),

b) prepoznavanje zvez med pokrajino in gospo-darskimi dejavnostmi ljudi: z reliefom (strmi-na, višina, prisojnost …) povezujemo kmetijske dejavnosti in gozdarstvo; z vodami (termalne

vode, morje, reke ...) turizem, promet, ribolov; s surovinami (kamnolomi, peskokopi, glino-kopi …) vrsto industrije (predvsem gradbena); z energetskimi viri (premog, vodna energija) elektrarne; z mestno pokrajino različno indu-strijo, storitve …

Podatke o gospodarstvu domače občine iščemo na občinski spletni strani, v Geografskem atlasu Slovenije in na spletnih straneh Gospodarske zbor nice Slovenije. Podatki o podjetjih so pri ka-zani po območnih gospodarskih zbornicah in jih lahko izpisujemo po različnih kriterijih. Na splet ni strani Gospodarske zbornice Slovenije (www.gzs.si – januar 2006) izbiramo naslednja gesla: podatkovne zbirke – register podjetij – iska-nje, pod drugo točko pa izberemo območje, ki nas zanima in vrsto podjetij (velika, mala, srednja, vsa).

cilji Spoznavajo oblike gospodarskega prizadevnja v domači pokrajini.

Spoznavajo različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledajo, zberejo podatke, prospekte ...).

Izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte.


Razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...).

Vrednotijo pozitivne in negativne vplive gopodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ključne besede gospodarske dejavnosti, značilnosti pokrajine, spreminjanje pokrajine

ključna vprašanja Katerih od vsakodnevno uporabljenih predmetov, hrane … ne bi mogli izdelati, pridelati v domači pokrajini? Katere vrste gospodarskih dejavnosti so v domači pokrajini? S katerim poklicem bi se lahko zaposlil v domači pokrajini? Zakaj je za vse občane pomembno, da so v domači pokrajini različne gospodarske dejavnosti?

predlogi za pouk 1 Ogled zbranega gradiva o gospodarstvu domače pokrajine: oglasi, prospekti, časopis-

ni članki, natisnjene internetne predstavitve, manjši izdelki, embalaža ipd. glavnih



79

gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini. Gradivo lahko dopolnimo s kratkimi opisi nekaterih dejavnosti. Poiščemo, imenujemo skupne značilnosti celotnega gra-diva: gospodarske dejavnosti iz domače pokrajine.

2 UČBENIK str. 40

3 Delo v skupinah z zbranim gradivom:

a) Zberemo, zapišemo in se pogovorimo o kriterijih, kako bi lahko raznoliko gra-divo razvrstili: npr. po vrstah izdelkov (dejavnosti), kraju, območju dejavnosti, poklicih, vplivu na okolje … Nato gradivo po enem od kriterijev razvrstimo v sku-pine, npr. po gospodarskih panogah.

b) Vsako skupino gradiva podrobneje pregleda in analizira ena skupina učencev. Pri tem upošteva tudi kriterije, o katerih smo se prej pogovorili. Ugotovitve pred-stavijo na plakatu.

c) Ogled plakatov in pogovor o prikazani vsebini in o videzu izdelka – plakata.

4 UČBENIK str. 41


6 Gost iz ene od gospodarskih dejavnosti, ki predstavi učencem dejavnost, izdelke, poklice … Učenci vnaprej pripravijo vprašanja.

7 Obisk ene od dejavnosti: ogled, pogovor … Učenci vnaprej pripravijo vprašanja. Pro-simo za dovoljenje, da učenci fotografirajo proizvodnjo.

učbenik

� 40–41

Ob shemi na str. 40 učenci ponovijo vrste gospodarskih dejavnosti, ki so jih spo znali v 4. razredu. V besedilu pa je na kratko razložen pomen gospodarstva za skupnost, kar je precej abstraktna in zahtevna tema, zato je potrebna dodatna razlaga.

Povezanost gospodarstva z naravnimi in družbenimi značilnostmi pokrajine je pri -kazano s sliko in kratkim besedilom na str. 41. Tudi razumevanje teh povezav je zahtevno, zato svetujemo vodeno branje celotne strani.

delovni zvezek

� 36–37

Gospodarske dejavnosti v pokrajini so zelo pomembne za ljudi, ki v njih de-lajo, in za vse druge ob~ane. V pokrajine z razvitim gospodarstvom se ljudjepriseljujejo. Pokrajinske zna~ilnosti vplivajo na gospodarske dejavnosti, te pas svojim delovanjem spreminjajo pokrajino.

Zna~ilnosti pokrajine vplivajo na vrsto gospodarstva. S sadjarstvom se ukvarjajo v po-krajinah, kjer sadje dobro uspeva. Lesna industrija je navadno v gozdnatih pokrajinah.@ivilska industrija, kot so pekarne, pa je tam, kjer ìvi veliko ljudi. Gospodarske dejav-nosti spreminjajo zna~ilnosti pokrajine. Prepogosto jo tudi onesnaùjejo.

Gospodarstvo vpliva tudi na selitve ljudi.Ljudje se priseljujejo v kraje, kjer najdejozaposlitev. Iz pokrajin, kjer je delovnihmest vse manj, pa se ljudje odseljujejo.

41

Pokrajina vpliva na gospodarstvo,

gospodarstvo vpliva na pokrajino.

Za zimski turizem so primerne gorate pokrajinez veliko snega. Z urejanjem smu~i{~ so spremeni-li relief, rastlinstvo, prst, umetno zasneèvanje pa

vpliva na vode.

Gospodarstvo se razvija.

Nastajajo nova delovna mesta,

ljudje se na takaobmo~ja

priseljujejo.

Gospodarstvo nazaduje.

Vse manj je delovnih mest in

ljudje iz takih krajev odhajajo.

priseljevanje

odseljevanje

Gospodarske dejavnosti so kmetijstvo, industrija, obrt, turizem, prevozni{tvo itd. Vvsaki pokrajini so zelo pomembne, saj je v njih zaposlena ve~ina ljudi. Zaposleni do-bijo pla~e, ob~ina in dràva pa davke in prispevke. S tem denarjem potem pla~ujejoslu`be, ki so potrebne vsem ljudem: {olstvo, zdravstvo, policijo in podobne. Tudidenar za gradnjo cest, kanalizacije, urejanje smeti{~ in podobnih objektov, pomem-bnih za vse ob~ane, se zbere z davki in prispevki.

40


Ribi{tvo

Turizem Prevozni{tvo

Gozdarstvo

Industrija • lesna• tekstilna• ìvilska• kovinska

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Kmetijstvo• ìvinoreja• poljedelstvo• sadjarstvo• vinogradni{tvo

Obrt • mizarstvo• kju~avni~arstvo• {ivilstvo• elektromehanika

Gospodarske dejavnosti v pokrajini so zelo pomembne za ljudi, ki v njih de-lajo, in za vse druge ob~ane. V pokrajine z razvitim gospodarstvom se ljudjepriseljujejo. Pokrajinske zna~ilnosti vplivajo na gospodarske dejavnosti, te pas svojim delovanjem spreminjajo pokrajino.

Zna~ilnosti pokrajine vplivajo na vrsto gospodarstva. S sadjarstvom se ukvarjajo v po-krajinah, kjer sadje dobro uspeva. Lesna industrija je navadno v gozdnatih pokrajinah.@ivilska industrija, kot so pekarne, pa je tam, kjer ìvi veliko ljudi. Gospodarske dejav-nosti spreminjajo zna~ilnosti pokrajine. Prepogosto jo tudi onesnaùjejo.

Gospodarstvo vpliva tudi na selitve ljudi.Ljudje se priseljujejo v kraje, kjer najdejozaposlitev. Iz pokrajin, kjer je delovnihmest vse manj, pa se ljudje odseljujejo.

41

Pokrajina vpliva na gospodarstvo,

gospodarstvo vpliva na pokrajino.

Za zimski turizem so primerne gorate pokrajinez veliko snega. Z urejanjem smu~i{~ so spremeni-li relief, rastlinstvo, prst, umetno zasneèvanje pa

vpliva na vode.

Gospodarstvo se razvija.

Nastajajo nova delovna mesta,

ljudje se na takaobmo~ja

priseljujejo.

Gospodarstvo nazaduje.

Vse manj je delovnih mest in

ljudje iz takih krajev odhajajo.

priseljevanje

odseljevanje

Gospodarske dejavnosti so kmetijstvo, industrija, obrt, turizem, prevozni{tvo itd. Vvsaki pokrajini so zelo pomembne, saj je v njih zaposlena ve~ina ljudi. Zaposleni do-bijo pla~e, ob~ina in dràva pa davke in prispevke. S tem denarjem potem pla~ujejoslu`be, ki so potrebne vsem ljudem: {olstvo, zdravstvo, policijo in podobne. Tudidenar za gradnjo cest, kanalizacije, urejanje smeti{~ in podobnih objektov, pomem-bnih za vse ob~ane, se zbere z davki in prispevki.

40


Ribi{tvo

Turizem Prevozni{tvo

Gozdarstvo

Industrija • lesna• tekstilna• ìvilska• kovinska

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Kmetijstvo• ìvinoreja• poljedelstvo• sadjarstvo• vinogradni{tvo

Obrt • mizarstvo• kju~avni~arstvo• {ivilstvo• elektromehanika

V vsaki pokrajini so naravne in kulturne zna~ilnosti, zaradi katerih jo je vredno obi-skati. Katere so v va{i pokrajini?

Katere dejavnosti so se ob njih razvile?

Izberi eno od pomembnej{ih gospodarskih dejavnosti v doma~i pokrajini in opi{i njenvpliv na okolje in na ìvljenje ljudi.

Na{tej gospodarske dejavnosti, ki so bile razvite v doma~i pokrajini v ~asu mladostistarih star{ev.

Obkroì tiste, ki so {e vedno v va{i pokrajini, ~eprav so morda spremenjene.

1

3

2

37





Zakaj?

1

3

36












1

3

2

37





Zakaj?

1

3

36








80

1 Pravilni odgovori:

poljedelstvo – rodovitna prst, uravnano površje

govedoreja – travniki, pašniki

vinogradništvo – gričevnato površje, dovolj toplo podnebje

ribištvo – morje ali sladke vode

gozdarstvo – hribovito površje, dovolj padavin (V pogovoru dodamo še ustrezno temperaturo, s čimer je povezana višinska gozdna meja.)

Učenci naj si predstavljajo (vizualizirajo) videz domače pokrajine in ocenijo, katera kmetijska panoga je najbolj razširjena. Če je domača pokrajina raznolika, lahko oce-nijo za vsak njen del prevladujočo kmetijsko dejavnost (posebej za ravninski del, posebej za gričevje, posebej za hribovje …) in to utemeljijo. V pomoč sta zemljevid domače pokrajine in zemljevid kmetijstva v atlasu za družbo.

Utemeljitev je navadno lažja, če hkrati razmišljajo o vseh možnih panogah in izbirajo najbolj donosno. Primer: na prisojnih pobočjih gričevij bi uspeval tudi gozd, lahko bi imeli pašnike ali travnike, poljedelstvo npr. v terasah, vendar lahko kmet največ zasluži s sadovnjaki, vinogradi.

2 V odgovoru lahko učenci zapišejo predvsem znane turistične ali rekreacijske točke ali/in točke, ki se jim zdijo privlačne.

Pri drugem vprašanju pa so lahko usmerjeni v dejavnosti, ki turizem, rekreacijo pod-pirajo (npr. gostinske storitve, prometne zveze …), ali/in v dejavnosti, ki jih zavirajo (npr. zaradi ograjenih pašnikov težka dostopnost, hrupna obrt v bližini …).

3 Učenci bodo laže razmišljali o vplivu dejavnosti na okolje, če bodo imeli model (vpra-šanja) za razmišljanje. Ponudimo jim naslednja oz. nekoliko prirejena vprašanja:

a) ali dejavnost zavzema veliko/malo prostora,

b) katere vire iz okolja uporablja (voda, pesek, prst …),

c) ali onesnažuje okolje (vodo, zrak, prst),

č) ali daje zaslužek veliko ljudem,

d) ali se zaradi nje razvijajo tudi druge dejavnosti (promet, trgovina, storitve …).

atlas Str 24–29: Zemljevidi Turizem in rekreacija, Kmetijstvo, Industrija. Učenci preberejo naslov, si ogledajo legendo, poiščejo domače območje. Preberejo in komentirajo karto.

sprotno spremljanje učencev skupinsko delo: sodelovanje

plakat: vsebina, oblika

pripomočki zbrano gradivo o gospodarstvu domače pokrajine: oglasi, prospekti, časo-pisni članki, natisnjene internetne predstavitve, manjši izdelki, embalaža ipd. glavnih gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini (manjkajoče panoge na kratko opi šemo na listih)

karta domače pokrajine


81

literatura in viri Za učitelje:

Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998, str. 180–221.spletne strani občine in podjetijwww.gzs.si/register/iskanje.asp – spletna stran Gospodarske zbornice Slovenije

(januar 2006)enciklopedije za otroke, teme o gospodarstvu

Za učence:

Gospodarstvo, zbirka Moja prva enciklopedija, Učila, Tržič, 1997.


82

Gospodarstvo se spreminjaPoudarimo spreminjanje gospodarstva. To je po-sledica tehnološkega razvoja v panogi, v pro metu, komunikacijah ter na splošno in v spreminjanju družbenih razmer (pomanjkanje delovne sile, izo-brazba, cena dela …). Spremembe se dogajajo vse hitreje in se bodo tudi v prihodnje, zato je izobra-ževanje zdaj še pomembnejše, kot je bilo v pre-teklosti.

Drugi poudarek je na grafičnem prikazovanju podatkov. Z zemljevidi prikazujemo prostorsko raz poreditev, z grafi pa količinske spremembe. Učenci se učijo brati gospodarske karte in jih izde-

lovati. Z grafikoni predstavimo število zaposlenih ali količino izdelkov. Iz prikaza podatkov za dve ali več obdobij pa ugotavljamo spremembe.

Nekaj podatkov o gospodarstvu (nekdanjih) ob-čin za pretekla obdobja najdemo v statističnih leto pisih Republike Slovenije, v popisih prebival-stva in v starejših monografijah, diplomskih na lo-gah … Novejše podatke o gospodarstvu domače občine iščemo na občinski spletni strani, v telefon-skem imeniku in na straneh Gospodarske zbor-nice Slovenije (www.gzs.si – januar 2005).

cilji Izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte.


Razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...).

Vrednotijo pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

ključne besede razvoj znanosti in tehnologije, spreminjanje gospodarstva, zemljevid gospodarstva

ključni vprašanji Kako so razporejene gospodarske dejavnosti po domači pokrajini in zakaj? Kateri sledovi gospodarstva v preteklosti so še vidni v domači pokrajini?

predlogi za pouk 1 Atlas za družbo. Ob kartah Kmetijstvo, Industrija, Turizem in rekreacija učenci:

a) Ponovijo gospodarske dejavnosti domače pokrajine.

b) Pogovorimo se o tematskih zemljevidih in vplivu merila na količino in natanč-nost prikazanih podatkov. Tematski zemljevidi prikazujejo razširjenost samo ene vrste pojavov, procesov. Zemljevidi v atlasu so zelo pomanjšani, saj prikazujejo celotno Slovenijo. Zato so manj natančni kot so tematski zemljevidi za domačo pokrajino.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK 2



83

4 Izdelovanje stenske gospodarske karte domače pokrajine. Hkrati učenci izdelujejo svoje gospodarske karte domače pokrajine. Najprej izdelamo legendo. Znake naj pred lagajo učenci. Priporočamo uporabo kartografskega kompleta (stenska karta in že izdelani znaki ali prosojnica z že izdelanimi znaki ali računalniška izdelave karte), saj je izdelava tematske karte hitrejša, izdelek pa ličnejši.

5 Ob gospodarski karti se pogovorimo o razporeditvi gospodarskih dejavnosti v do-mači pokrajini. Katere dejavnosti so v naseljih, katere zunaj njih? Kako so razpore-jene glede na relief (kmetijske panoge), vode, prometnice, meje …?

6 DELOVNI ZVEZEK 1

7 Primerjanje starih fotografij gospodarskih objektov, proizvodnje, pokrajine … z novejšimi fotografijami z vidika spreminjanja gospodarstva.

8 Ogled starih ali/in novejših filmov, ki prikazujejo proizvodnjo.

učbenik

� 42–43

Učenci samostojno preletijo učno enoto in jo nato preberejo. Pogovorimo se o vsaki sliki posebej in o vsakem odstavku.

Iz gospodarske karte lahko domnevajo značilnosti reliefa prikazanega območja; živi-noreja in gozdarstvo – višji, strmejši relief; sadjarstvo in vinogradništvo – gričevja.

Grafikona kažeta na zmanjševanje kmečkega prebivalstva. Ali je podobno tudi v domači pokrajini?

Članek iz časopisa naj preberejo samo najradovednejši.

Ob fotografijah Jesenic in mlina se pogovorimo o prvih industrijskih obratih in nekda njih mlinih v domači pokrajini.

delovni zvezek

� 37–38

1 Učenec jo naredi doma ob pomoči starejših ljudi.

2 Naloga ni primerna za mestne občine z zelo raznolikimi gospodarskimi dejav-nostmi.






1

3

2

37


Zberi podatke o gospodarskih in storitvenih dejavnostih v izbranih naseljih v doma~ipokrajini. Naselja si v oddelku razdelite tako, da boste zajeli razli~na naselja v doma~ipokrajini.Izdelaj preglednico, iz katere bosta razvidna kraj in vrsta dejavnosti. Ve~ino podatkovbo{ na{el v telefonskem imeniku.

Zbrane podatke uporabi pri izdelavi gospodarske karte doma~e pokrajine.

2

38


84

Učenci individualno ali v paru zberejo podatke in jih prikažejo s preglednico. Pa-noge, po katerih bodo prikazovali, združevali podatke, je dobro vnaprej uskladiti, da bodo podatki primerljivi. Primer: kmetijstvo, rudarstvo, industrija, obrt, trgovina, gostinstvo, promet, bančništvo, pošta in telefon, turizem in rekreacija … O zbranih podatkih se pogovorimo, razrešimo težave pri uvrščanju. Morda izdelamo skupno preglednico, da lahko učenci samostojno izdelajo svoje gospodarske karte občine.

Delo pa učencem olajšamo, če podatke vnaprej zberemo, vendar jih ne uredimo.

atlas Str. 24–29: Karte Turizem in rekreacija, Kmetijstvo, Industrija.

Pri vsaki karti učenci preberejo naslov, si ogledajo legendo, poiščejo domače ob-močje, preberejo prikazane podatke in jih komentirajo (ali je prikaz natančen – kaj je, kaj ni prikazano, zakaj ni na karti več podatkov za domačo pokrajino …).

sprotno spremljanje učencev zbiranje in urejanje podatkov, izdelovanje karte

pripomočki karta domače pokrajine

telefonski imenik

didaktični komplet za družbo (založba Terra, Kranj): stenska karta in kovček s karto-grafskimi pripomočki, mapa prosojnic za posamezne naravne enote

literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.monografije o domači pokrajini in njenih krajihhttp://www.gzs.si – spletne strani Gospodarske zbornice Slovenije (januar 2006)http://www.stat.si – Statistični letopis, popisi prebivalstva (september 2006)


85

PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE Okvirni čas: 15 ur

Učne teme si sledijo od metodoloških, kako od-krivati preteklost domače pokrajine, do krono-loškega pregleda zgodovinskih dob na primeru domače pokrajine. Eno temo naj bi učenci spo-znavali skozi aktivno zgodovinsko raziskovanje oz. odkrivanje. Priporočljivo je projektno učno delo, s katerim povežemo tudi metodološke teme. Za raziskovanje izberemo obdobje, iz katerega imamo v domači pokrajini materialne ostanke, ali primerno temo.

Vrstni red učnih enot smiselno prilagodimo. Pri-mer: učenci odkrivajo spomenike v ožjem po-menu besede v okolici šole in raziskujejo pozna-vanje spomenikov, odnos do spomenikov med krajani, med učenci … Projekt uvrstimo v zadnji del tematskega sklopa. Zgodovinski sklop tako začnemo s časovnim trakom zgodovine, krono-loški pregled končamo z obiskom muzeja, nato pa izvedemo projekt. Ali pa projekt poteka vzpo-redno s spoznavanjem zgodovinskih obdobij. To je še posebej priporočljivo, če se omejimo na ožjo temo, npr. prehrana ljudi skozi čas, in je v ospredju razvojni pristop.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga

pri merjajo z današnjim,– spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovin-

ske spomenike,– spoznavajo znane osebnosti iz domače po-

krajine,– spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride

hitro, do drugih počasi,– spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride

zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica)– spoznavajo nekatere šege in praznike,– se znajo orientirati v času in prostoru,– znajo razvijati aktivne oblike dela in razisko-

vati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja),

– razumejo, kaj so kulturnozgodovinski spome-niki,

– razumejo pomen kulturnozgodovinskih spo-menikov,

– razumejo, kaj so šege in navade,– razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (raz voj

znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi),– analizirajo, razumejo različne učinke družbe-

nih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življe-nje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek),

– spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

• izdelati časovni trak,

• orientirati se na časovnem traku,

• opisati življenje ljudi v preteklosti,

• primerjati življenje ljudi v preteklosti z današnjim,

•• navesti pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike (arheološka najdišča, gradove, cerkve ...),

• navesti znane osebnosti iz domače pokrajine,

•• ugotoviti vzroke in posledice nekaterih sprememb,

• navesti nekatere šege in praznike,

•• se orientirati v času in prostoru,

• razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja),


86

•• razložiti, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki,

••• razložiti pomen kulturnozgodovinskih spomenikov,

•• opredeliti, kaj so šege in navade,

•• navesti, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi),

••• ugotoviti (analizirati) različne vplive družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek), navesti načine ohranjanja pozitivne tradicije (šege, kulturne spomenike ...).


87

Sledovi preteklosti v domači pokrajiniSpomeniki v ožjem pomenu besede so kiparska in arhitekturna dela, posvečena posameznim ose-bam ali dogodkom, v širšem pomenu pa spadajo mednje vsa pomembna dela iz preteklosti, ki ima-jo kulturno vrednost. So del naše materialne de-diščine, ki jo delimo na premično in nepremično. V premično materialno dediščino uvrščamo manj-še predmete, kakršne npr. hranijo muzeji, med nepremično pa različne zgradbe in večje naprave (hiše, gospodarska poslopja, gospodarske na-prave …).Kulturna dediščina pa je tudi nematerialna. To so šege, navade, ljudske pesmi, plesi, pripovedke, vra že, narečja …Učence postopno uvajamo v spoznavanje in raz-likovanje različnih vrst dediščine, predvsem pa v

doživljanje in spoštovanje dediščine ter zaveda-nje njenega pomena.

Učna enota vsebuje še en pomemben splošen učni cilj: »prepoznavanje sledi preteklosti in mi-nevanja časa v svoji okolici«. Lahko pogledamo po učilnici in poiščemo najstarejši predmet; opa-zujemo okolico šole, bližnjo ulico in najdemo sledi preteklosti v objektih, rastlinah, pokrajini ... Vsak predmet ima svojo zgodbo, le odkriti jo mo-ramo. Seveda pa nimajo vsi stari predmeti poseb-ne kulturne vrednosti. Marsikateri predmet ima vred nost za posameznika (stara igrača, knjiga, nakit, okrasni predmet, ki ga spominja na neko osebo, dogodek, obdobje …).

cilji Spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike.

Spoznavajo znane osebnosti iz domače pokrajine.

Se znajo orientirati v času in prostoru.

Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja).

Razumejo, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki.

Razumejo pomen kulturnozgodovinskih spomenikov.

Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike ...).

ključne besede muzej, dediščina, spomeniki (dogodkom, ljudem, tehniški spomeniki)

ključni vprašanji Kaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem iz učilnice, svoje sobe, domačega kraja, domače pokrajine, da bi si lahko predstavljali sedanje življenje ? Izberi največ tri predmete, zgradbe ipd. iz vsakega okolja.Kaj bi vključil v film, s katerim bi želel privabiti obiskovalce, ki jih zanima preteklost?

predlogi za pouk 1 Kateri predmet v učilnici je najstarejši? Vsak učenec svojo izbiro napiše na listič. Zbe-

rete zamisli (lističe) in jih predstavite. Kaj je vplivalo na izbiro? Pogovorite se o raz-logih, zakaj naj bi bil določen predmet starejši kot preostali. Kateri predmet pa je najnovejši? Kjerkoli si lahko postavimo podobna vprašanja.

2 Kako se kaže preteklost v domačem kraju, pokrajini? Pogovor.

PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE


88

3 Atlas

4 Delo s fotografijami različnih zgradb, starih predmetov, spomenikov … iz domače po-krajine. Učenci prepoznavajo, imenujejo, opisujejo, locirajo, razvrščajo fotografije.

5 Razložimo na primerih (ob fotografijah) iz domače pokrajine različne vrste kulturne dediščine. Učenci uvrstijo vse fotografije v predstavljene skupine.


7 UČBENIK


9 Delo v skupinah na temo: kaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem (iz učilnice, svoje sobe, domačega kraja, domače pokrajine), da bi si lahko predstavljali sedanje življe-nje. Vsaka skupina ima eno območje. Učenci v skupini izberejo tri predmete, zgrad-be ipd. ter utemeljijo izbor.

10 Doma poiščejo predmet (naj ne bo fotografija), ki jih spominja na njihovo prete-klost, in predmet iz sedanjosti, za katerega menijo, da jih bo spomnil na 5. razred.

Tema je primerna, da učence motiviramo za raziskovanje preteklosti, projektno učno delo. Zberemo zamisli učencev, morda predlagamo temo ali vrsto izdelka (prospekt, vodnik, snemalna knjiga, plakat, računalniška predstavitev, razstava fotografij, risb …), s katero bi predstavili kulturno dediščino domače pokrajine.

učbenik

� 44–45

Besedilo je zahtevno, ker vsebuje precej učencem manj znanih besed (stavbna dedi-ščina, žitnica, klavže, svetovna vojna, kužna znamenja, tehnična kultura, rojak, gra-fična risba, freska, plemič). Priporočamo glasno branje po odstavkih in sprotno razlago. Ni namen besedila, da si učenci vse nove besede zapomnijo, zato posebej poudarimo, kaj naj bi znali: npr. povzetek in nekaj dejstev o Valvasorju.

K fotografijam v učbeniku učenci prirejajo ključne besede ali/in podobne fotogra-fije iz domače pokrajine.

Na Slovenskem je veliko ohranjenih sledov preteklosti. V vsaki pokrajini pa goto-vo najdemo grad, razvaline gradu, zanimive stare hi{e, kozolce in spomenike,posve~ene dogodkom iz preteklosti. V doma~em kraju ali doma~i pokrajini je sko-raj gotovo ìvel, ali pa deloval eden od znamenitih rojakov. Najve~ predmetov iz preteklosti hranijo muzeji.

plemi~ev, danes sluìjo drugim name-nom. Najve~krat so urejeni kot muzeji.

Mnogi kraji so tesno povezani z ìvljenjem znamenitih roja-kov. Eden takih je bil Janez Vajkard Valvasor.

Valvasor se je {olal v Ljubljani. Nato je bil v voja{ki slu`bi, karje bilo tedaj nekaj obi~ajnega za plemi{ke sinove. Z druìnoje ìvel na gradu Bogen{perk pri Litiji, kjer je imel bogatoknji`nico in grafi~no delavnico ter ve~ sodelavcev. Ti so mupomagali pri izdelavi grafi~nih risb za njegove knjige. Najboljznano Valvasorjevo delo je Slava vojvodine Kranjske.

Grad Kromberk pri Novi Gorici. V njem je Gori{ki muzej.

Freska v Poljanah nad [kofjo Loko prikazuje dogodke iz druge svetovne vojne.

J. V. Valvasor,1641–1693.

KKKaa jj ppoommeenn iigrafi~na delavnica – delavnica zapripravo in tiskanje grafi~nih listov(bakrorezov, lesorezov itd.)freska – slika, narejena na sve` ometku`no znamenje – znamenje, po-stavljeno v spomin na kugoplemi~ – pripadnik dru`benega sloja,ki uìva podedovane ali podeljenepravice (vitez, baron, grof, vojvoda)rojak – kdor je po izvoru iz istegakraja, pokrajine, dràve

45

Janez Vajkard Valvasor je imel mnogozanimivih zamisli. Med drugim je èpred 300 leti naredil na~rt za ljubelj-ski predor. Po novih na~rtih so ga zgra-dili med in po drugi svetovni vojni.

Ve{ – vem

Valvasorjeva upodobitev gradu Bogen{perk.

Povsod po Sloveniji so se ohranili sledovi preteklosti. To so najrazli~-nej{i predmeti, ki so shranjeni v muzejih. Lahko so to predmeti, kiso jih arheologi izkopali iz zemlje, ali pa starej{i predmeti za vsakda-njo rabo, kot so staro pohi{tvo, slike, oro`je, obleka itd.

O preteklosti lahko veliko izvemo iz stavbne de-di{~ine (cerkve, gradovi, samostani, starej{e hi{e,kozolci). Ne smemo pozabiti tudi na spomenike,ki so jih ljudje postavili v spomin na pretekle do-godke (ku`na znamenja, spomeniki, ki spominja-jo na obe svetovni vojni itd.). Precej spomenikovsmo postavili na{im zaslu`nim moèm (F. Pre{e-ren, V. Vodnik, J.V. Valvasor, R. Maister idr.).

Ponekod so se ohranili spomeniki tehni~ne kul-ture, npr. idrijske klavè.

V Sloveniji imamo precej ohranjenih gradov,mnogi so potrebni obnove, nekateri pa bodo os-tali ru{evine. Gradovi, ki so bili neko~ bivali{~a

Sledovi preteklosti v doma~i pokrajini

PRETEKLOST DOMAÊPOKRAJINE

Cerkev v Martjancih v Prekmurju

Idrijske klavèTo so re~ne pregrade, ki so sluìle zaplavljenje lesa z okoli{kih hribov proti

Idriji. Tam so les lovili s posebnimigrabljami. Veliko lesa je porabil idrijskirudnik za opornike v rudni{kih rovih.

Kipec bojevnika iz èlezne dobe

Fontik v Kopru je stara hi{a, ki jebila neko~ ìtnica.

44


89

delovni zvezek

� 39

1 Sprejemamo vse zamisli, nato pa se pogovorimo o tem, kdo bi imel od posamezne rešitve korist. Učencem povemo, da velja dogovor (ljudje so ga zapisali kot zakon), da so najdbe last družbe, ne posameznikov, zato je o njih treba obvestiti zavod za kul-turno dediščino ali muzeje.

2 , 3 Z nalogama lahko ugotavljamo predznanje ali pa z njimi učenci ponovijo novo snov.

4 Iz opisa bo razvidno besedišče učencev, povezano z gradovi, ki ga moramo upošte-vati pri temi življenje na gradu.

5 Med stavbno dediščino spadajo starejše hiše in gradovi; med spomenike v spomin na dogodke kužna znamenja, spomeniki padlim v vojni; med spomenike tehnične kulture pa kozolci, stari mlini, stare lokomotive; spomenikov ljudem ni med primeri.

atlas Izberemo karto Kulturne in zgodovinske značilnosti za domačo naravno enoto. Učenci si ogledajo karto in fotografije. Poiščejo lego domačega kraja in kraj označijo na karti. Imenujejo, opisujejo, locirajo objekte v okolici domačega kraja, jih uvrščajo v vrsto dediščine, o njih pripovedujejo, če so jih že obiskali.

sprotno spremljanje učencev odnos do dediščine

delo s slikovnim gradivom (opazovanje, opisovanje, razvrščane, uvrščanje …)

pripomočki fotografije čim bolj različnih objektov materialne dediščine domačega kraja in okolice

slikovne monografije s kulturno dediščino domače pokrajine, krajev …

turistični prospekti za domačo pokrajino, ki vsebujejo tudi prikaz kulturnih spome-nikov

fotografski aparat, videokamera

literatura in viri Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, MariborJanez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske

krajevne monografijevideoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva

dokumentarnih filmov Rudija Klariča, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.

ê bi nekje odkril lonec z denarjem iz ~asa Rimljanov, kaj bi naredil z njim?

Kak{ni sledovi preteklosti so se ohranili v tvojem doma~em kraju? Na{tej jih.

Kje je najbli`ji ohranjeni grad in kaj je v njem?

Oglej si grad Bogen{perk v u~beniku na strani 45 in ga opi{i. ê si ga è obiskal,opi{i tudi njegovo notranjost.

Poveì:5

4

3

2

1

39

Sledovi preteklosti v doma~i pokrajini

PRETEKLOST DOMAÊ POKRAJINE

stavbna dedi{~ina

spomeniki v spomin na dogodke

spomeniki ljudem

spomeniki tehni~ne kulture

starej{e hi{e

kozolci

gradovi

ku`na znamenja

spomeniki padlim v vojni

stari mlini

stare lokomotive


90

Pojdimo v muzejUčno enoto vključimo v pouk, pred obiskom v muzeju ali po njem, v povezavi z drugimi temami. Če je muzej v domačem kraju, ga obiščemo več-krat. Učenci spoznavajo vlogo muzeja, zaposle-nih v njem in predstavitve posameznih obdobij ali tem. Če je mogoče, naj muzej najprej spozna-vajo samostojno, čim manj vodeno. Zanimivi so

tudi nerazstavni prostori, zlasti tisti, kjer poteka delo z muzejskimi predmeti. Učence spodbuja-mo, da obiščejo muzej tudi sami s starši in morda predstavijo podrobneje neko obdobje. Na delo v muzeju učence pripravimo, tako da že vedo ne-kaj o proučevani temi, vlogi muzejev …

cilji Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo

literature, virov, obiska muzeja).



ključni besedi muzej, kustos

ključno vprašanje Tvoja učilnica je izbrana, da postane muzejska učilnica iz tega desetletja. Kaj vse bi morali narediti, da bi se dobro ohranila in bi čez 100 let še vedno vedeli, za kaj in kako so se uporabljali posamezni predmeti, kako je potekal pouk, kdo so bili učenci, učitelji v njej?

predlogi za pouk 1 Opazovanje čim starejšega predmeta. Učenci zapišejo (povedo) svoje zamisli o pred-

metu:

• Kaj misliš, kaj je to?

• Iz česa je narejeno? Kako je bilo narejeno?

• Je staro ali novo? Ali vemo, koliko je staro? Kako to vemo?

• Za kaj se je uporabljalo? Kdo je to uporabljal?

• Ali kaj podobnega uporabljamo tudi danes? Kaj je podobno, kaj različno? Zakaj je predmet s podobnim namenom danes drugačen?

• Kaj zagotovo vemo o tem predmetu?

• Kaj si lahko mislimo, da je mogoče res o tem predmetu? Kaj na to kaže?

• Kaj bi še morali vedeti?

Pogovor o ohranjanju starih predmetov.

2 Napoved obiska muzeja in pogovor o muzejih, ki jih že poznajo, o vlogi muzejev. Poka žemo lego muzeja, ki ga bomo obiskali na karti, lahko tudi slike muzeja. Učence spodbudimo, da si ogledajo predstavitve muzeja na spletu.

3 UČBENIK



91

4 Pogovor o vlogi muzejskega obiskovalca: nakup vstopnice, garderoba, vedenje pri vodenih ogledih, samostojnih ogledih …

5 Obisk muzeja.

6 DELOVNI ZVEZEK

učbenik

� 46–47

Učenci samostojno preberejo besedilo in si ogledajo slike. Pogovor o fotografijah, o vrstah muzejev, ki so predstavljeni, in o vlogi kustosa.

delovni zvezek

� 40

Naloge 1–4 naredijo učenci samostojno po ogledu muzeja.

sprotno spremljanje učencev upoštevanje, poznavanje vloge (vedênje) obiskovalca v muzeju, izražanje interesa učencev

pripomočki čim starejši predmet

literatura in viri vodnik po muzeju, ki ga bomo obiskalihttp://www2.pms-lj.si/SMS/ – Skupnost muzejev Slovenije (februar 2006)

Muzeji so ustanove, ki zbirajo, urejajo, hranijo in razstavljajo predmete na{ekulturne dedi{~ine. Imamo krajevne in pokrajinske muzeje, muzeje na pro-stem ter specializirane muzeje.

V zadnjih letih so nekatere zaprte rud-nike spremenili v muzeje. Obiskovalci silahko ogledajo idrijski, velenjski in me-ì{ki rudnik.

Za prou~evanje gradiva v muzejih in pri-pravo razstave skrbijo muzejski kustosi.

Pred odhodom v meì{ki rudnik je treba oble~i rudarsko obleko in se opremiti s ~elado

in rudarsko svetilko.

Kobari{ki muzej prve svetovne vojne V vignjecu v Kropi si u~enci ogledujejo, kako soneko~ kovali èblje. Nekateri muzeji imajo za

u~ence osnovnih {ol pripravljene razli~nedejavnosti, ki pomagajo obiskovalcem, da se

vìvijo v preteklost.

47

Galerije prav tako hranijo pomemben del kulturne preteklosti. Za likovna dela v njih

skrbijo restavratorji in kustosi.

KKKaa jj ppoommeenn iikustos – muzejski uslu`benec z viso-ko izobrazbo, ki prou~uje muzejskepredmete in pripravlja razstaverestavrator – strokovnjak za obnav-ljanje umetnin

Muzeji so ustanove, ki zbirajo, hranijo, prou~ujejo in razstavljajo predmete izpreteklosti. Med seboj se razlikujejo po namenu. Nekateri muzeji èlijo prikazatizgodovino doma~ega kraja. To so krajevni muzeji. Tisti, ki prikazujejo doma~opokrajino, so pokrajinski muzeji. Prav krajevnih in pokrajinskih muzejev je prinas najve~. Pokrajinski muzeji so po navadi v ve~jih mestih, npr. v Celju, Kopru,Mariboru, Ptuju, Murski Soboti.

Posamezni muzeji lahkopredstavljajo tudi dolo~enodejavnost. Taki so êbe-larski muzej v Radovljici,Tehni{ki muzej Slovenije vBistri, Toba~ni muzej vLjubljani, Pomorski muzejv Piranu, Slovenski etno-grafski muzej in Slovenski{olski muzej v Ljubljani itd.

Nekateri muzeji so postavljeni na prostem. Tak je muzej v Rogatcu, [empetrska ne-kropola pri Celju in Muzej solinarstva v Se~ovljah.

46

Pojdimo v muzej

êbelarski muzej v Radovljici

Belokranjski muzej v Metliki. V njem je tudi Slovenski gasilski muzej.

Katere muzeje si doslej obiskal?

Kak{ne vrste muzej je v doma~i pokrajini? Opi{i ga.

Kateri predmeti te v muzeju najbolj zanimajo?

Ali bi te veselil poklic muzejskega kustosa? Zakaj? V kak{ne vrste muzeju bi najrajeslu`boval?

4

3

2

1

40

Pojdimo v muzej


92

Zgodovinsko raziskovanje domače pokrajineUčenci uporabijo postopek zgodovinskega razi-skovanja ali odkrivanja preteklosti. Pri raziskova-nju zbirajo nove podatke (npr. od starejših ljudi), analizirajo originalne vire (stare fotografije, pred-mete, dokumente …), pri zgodovinskem odkri-vanju pa gre bolj za prepoznavanje ostankov preteklosti v okolici, iskanje opisov, ilustracij o pre teklosti v literaturi, ogled poljudnoznanstve-nih oddaj, skratka, podatke je nekdo že zbral, ure-dil, interpretiral in predstavil.

Temo raziskovanja lahko izberemo skupaj z učen-ci ali pa učence čim bolj motiviramo za dani pred-log. Pri tem upoštevamo teme, ki so jih že podrob-neje obravnavali v nižjih razredih. Posežemo dlje v preteklost, saj v 5. razredu spoznajo vsa glavna zgodovinska obdobja, vendar naj bo izhodišče v materialnih virih v domači pokrajini.

Zgodovinsko raziskovanje omogoča učencem naj neposrednejši stik s preteklostjo, vzbuja rado-vednost, omogoča ustvarjalnost, samostojnost, raz voj raznolikih kognitivnih in socialnih spret-nosti. Vprašanja za raziskovanje naj postavijo učen ci sami. Vloga učitelja je le, da učence nevsi-ljivo dopolni z značilnimi zgodovinskimi vpraša-nji: Kaj je to? Kdaj se je dogajalo? Koliko časa je trajalo? Kako je vplivalo na življenje ljudi? Kako je s tem danes? Zakaj se je spremenilo? Kaj danes

spominja na to? Z raznolikimi vprašanji zagoto-vimo, da učenci ne le spoznajo značilnosti pretek-losti, ampak jih tudi časovno razvrstijo, povežejo s sedanjostjo, razmišljajo o spremembah in vzro-kih zanje ter oblikujejo odnos do dediščine.

Petošolce uvajamo v uporabo zgodovinskega ča-sovnega traku z osnovnimi zgodovinskimi obdob-ji in stoletji. Posamezne letnice približno uvrsti-mo, ne zahtevamo, da bi jih morali znati. Predvsem naj ugotavljajo, kaj je bilo prej, kaj pozneje oz. kaj je starejše in kaj mlajše.

Ob raziskovanju ali odkrivanju učenci spozna vajo različne vrste virov: ustne, pisne, slikovne, mate-rialne, neposredne vire (materialni ostanki) in posredne vire (poljudnoznanstvene knjige o pre-teklosti, učbenik …), umetniške ponazoritve, pri katerih je treba upoštevati umetnikovo svobodo pri interpretaciji sodobnosti ali preteklosti. Vire poimenujemo, vendar to ni najpomembnejše. Učen ce predvsem navajamo na to, da razmišljajo o verodostojnosti vira (ali je bila oseba sama pri-ča dogodku ali je le slišala o njem, ali je bila foto-grafija posneta v tistem času ali ga le ponazarja, ali pisatelj piše o svoji mladosti ali življenju otrok na splošno, ali je predmet res iz preteklosti ali samo posnema takšnega …).

cilji Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo

literature, virov, obiska muzeja).

Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim.

Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi.

Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica).


Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi).

Analizirajo, razumejo različne učinke družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek).

ključne besede zgodovinsko raziskovanje, zgodovinski vir, kritičnost



93

ključno vprašanje Katera vprašanja navadno postavimo ob viru (stari fotografiji, starem predmetu, opisu dogodka …)?

predlogi za pouk 1 Izvedba konkretne raziskave:

a) izbor teme,

b) postavljanje raziskovalnih vprašanj,

c) organizacija raziskovanja: delitev na skupine, teme – vprašanja, čas, prostor …

č) zbiranje podatkov (delo v knjižnici, na spletu, terensko delo, obisk muzeja …),

d) urejanje podatkov (preglednice, časovni trakovi, risbe, plakati …),

e) sklepanje (pogovor, zapis ugotovitev),

f) vrednotenje raziskave: postavljenega vprašanja, izbranih virov, kakovosti – pošte-nosti podatkov, dela posameznega udeleženca … (pri tem lahko upoštevajo učbe-nik in odgovorijo na vprašanji 1 a in 1 b v delovnem zvezku),

g) priprava na predstavitev,

h) predstavitev (ustna, plakat, razstava, slikovna …).

2 UČBENIK

Primerjanje raziskave z metodologijo in primerom v učbeniku.

3 DELOVNI ZVEZEK

učbenik

� 48–49

Učenci preberejo besedilo in odgovorijo na vprašanji 1 a in 1 b v delovnem zvezku ali pa primerjajo postopek svojega raziskovanja s postopkom, predstavljenim v učbe niku.

delovni zvezek

� 41–42

Zgodovinsko raziskovanje poteka po dolo~enem raziskovalnem postopku: za-stavljanje vpra{anj, iskanje podatkov, urejanje podatkov, zaklju~evanje, pred-stavitev ugotovitev. Do svojih ugotovitev moramo biti kriti~ni. Vedno se vpra-{amo ali imamo dovolj dokazov, da se je nekaj v resnici tako zgodilo.

Sledi urejanje zbranih odgovorov. âsin trajanje neke dejavnosti dobro prika-èmo s ~asovnim trakom. Risbe, pred-mete, zapiske, fotografije opremimo znaslovom, zapi{emo, kdaj so nastale, kjein od koga smo jih dobili, kdo jih je na-redil, kaj prikazujejo ipd.

Potem naredimo zaklju~ke. Kaj smo za-gotovo ugotovili? O ~em smo dobili pre-malo podatkov? Kaj bi {e radi izvedeli?

Rezultate raziskave predstavimo u~en-cem drugih razredov, star{em, krajanom.Lahko naredimo razstavo, napi{emo ~la-nek v {olsko ali krajevno glasilo, priredi-mo predstavo o ìvljenju ljudi v preteklo-sti (preberemo zanimive odlomke izknjig, zapojemo stare pesmi, zaple{emostare plese, ponudimo jedi, narejene postarih receptih in podobno).

49

Plav` v @eleznikihZgrajen je bil leta 1860, pred njim je tukaj stal

starej{i plav`. Danes ne deluje ve~, ker je fuìnarstvo z razvojem industrije propadlo.

OglarjenjeFuìnarji so ogljeuporabljali za kurjenjeplavèv in kovanjeèbljev.

KKKaa jj ppoommeenn iifuìna – topilnica in predelovalnicaèlezaplav` – pe~ za taljenje rude

Pri raziskovanju preteklosti je pomembno, da vemo, kak{ni so postopki zgodovin-skega raziskovanja. Najprej postavimo vpra{anje, kaj bi radi ugotovili.

U~enci so se odlo~ili raziskati fuìnars-tvo v @eleznikih na Gorenjskem. Dobitièlijo odgovore na naslednja vpra{anja:

● Kaj je to?● Kdaj se je dogajalo?● Kako je vplivalo na ìvljenje ljudi

in videz kraja?● Koliko ~asa je trajalo?● Zakaj tega danes ni ve~?● Kaj danes spominja nanj?

Podobna vpra{anja bi lahko uporabilitudi pri kak{ni drugi raziskavi.

Potem razmislimo, kje bomo dobili odgovore. V pomo~ so nam zgodovinski viri.Ti so lahko ustni, pisni, slikovni, materialni (ostanki zgradb, orodje in izdelki dolo-~ene dejavnosti itd.). Mnogo odgovorov je è zbranih v knjigah, kot sta Enciklope-dija Slovenije in Krajevni leksikon Slovenije, ali prikazanih v muzejih.

Delo si razdelimo in se dogovorimo, koliko ~asa bo trajalo.

48

Zgodovinsko raziskovanje doma~e pokrajine

U~enci v @eleznikih so se razdelili na {est skupin. Prva skupina si je ogledala muzej v Plav~evi hi{i, kjer so izvedeli, da so na okoli{kih hribih ljud-je neko~ rudarili in oglarili. Iz èlezove rude so potem v fuìnah pridobivali èlezo. Iz njega sokovali èblje razli~nih velikosti in oblik. Te so tovorili predvsem v Italijo in jih tam prodajali. Druga skupina si je v knji`nici izbrala nekaj literature, ki govori o fuìnarstvu. S svojimi ugoto-vitvami so lahko dopolnili prvo skupino. Tretja skupina si je ogledala hi{e v sredi{~u @eleznikov in jih narisala. êtrta skupina je obiskala nekaj starej{ih krajanov z namenom, da si od njih sposodijo stare fo-tografije hi{ v @eleznikih. Nekatere zanimivej{e hi{e so u~enci slikali tudi sami. Pri krajanih sodobili podatke o tem, kdo so bili lastniki hi{ v preteklosti in s ~im so se ukvarjali. Peta skupina je iz knjige rojaka Franceta Koblarja Moj obra~un izbrala nekaj odlomkov, ki opisu-jejo ìvljenje odraslih in otrok pred 100 leti. [esta skupina je raziskala oglarjenje, ki je bilo tesno povezano s fuìnarstvom.Ugotovili so, da so neko~ pridobivali oglje iz lesa, ki je bil zloèn v posebnih kopah. Les ni popol-noma zgorel, le zoglenel. Z oglarjenjem so se ukvarjali okoli{ki kmetje, ki jim je bil to dodatni virzaslu`ka, saj je bilo obdelovalne zemlje malo.

Najprej se je treba dogovoriti, kdo bo kaj delal.

Vsako raziskovanje je potrebno dobro na~rtovati.

a) V pravilnem zaporedju na{tej stopnje raziskovanja.

b) Na{tej zgodovinske vire – kje vse lahko izvemo podatke o preteklosti. V pomo~ tibo opis raziskovanja fuìnarstva v u~beniku.

c) Zbrane podatke lahko uredimo na razli~ne na~ine: naredimo preglednico, misel-ni vzorec, grafikon, zemljevid, ~asovni trak, opis ipd. Izberi na~in, ki se ti zdinajprimernej{i.Jurij Gagarin je bil prvi ~lovek, ki je poletel v vesolje. To se je zgodilo 12. aprila 1961 z vesoljsko ladjo Vostok I.. BrataWright sta decembra 1903 prva poletela z motornim letalom. Leta 1911 je bilo letalo prvi~ uporabljeno v vojni. To je za-~etek voja{kega letalstva.Za za~etek helikopterjev lahko {tejemo me{anico med letalom in helikopterjem {panskega iznajditelja, ki je uspe{no pre-stal preizkus leta 1923. Za prvi polet ~loveka {tejemo dvig papirnatega balona napolnjenega z vro~im zrakom in dvema~lanoma posadke leta 1783 v Parizu v Franciji. Polet prvega jadralnega letala je bil leta 1853 v Angliji.

6.3.

5.2.

4.1.

1

41

Zgodovinsko raziskovanje doma~e pokrajine

~) Za ustrezne zaklju~ke pri zgodovinskem raziskovanju potrebujemo dovolj podat-kov. Med spodnjimi trditvami ozna~i tiste, o katerih lahko sklepamo na osnovipodatkov s prej{nje strani o zgodovini letalstva.

Prvi ~lovek v vesolju je bil Rus.Prva letalna naprava, s katero je poletel ~lovek, je bil balon.Motorna letala so razvili prej kot helikopterje.Z letalstvom so se v~asih ukvarjali samo mo{ki.

Nari{i ~asovni trak tvojega ìvljenja od rojstva do danes (vpi{i letnice in najpomem-bnej{e dogodke).

Na ~asovnem traku v u~beniku na strani 50–51 ugotovi, kdaj so se pojavili:

a) dinozavri

b) pokon~ni ~lovek

Kaj meni{, zakaj je bil ogenj za ìvljenje ljudi tako pomemben?

Na{tej nekaj ìvali, ki so pri nas ìvele pred 100.000 leti.4

3

2

1

42

âsovni trak zgodovine


94

1 a) Odgovori morajo zajeti celoten raziskovalni proces, čeprav so konkretni in morda opisujejo opravljeno raziskavo: postavitev raziskovalnega vprašanja, načrtovanje izvedbe raziskave, iskanje podatkov, urejanje podatkov, sklepanje, predstavitev ugotovitev.

b) Iz primera izluščimo: muzej (hrani materialno premično dediščino), literatura, stare stavbe (nepremična materialna dediščina), stare fotografije (materialna pre-mična dediščina), pogovor s krajani (ustni viri).

c) Učenci samostojno izberejo primeren način ureditve podatkov in podatke ure-dijo. Nato primerjamo različno urejene podatke in se pogovorimo o prednostih vsake ureditve.

č) Učenci se urijo v upoštevanju podatkov pri sklepanju. Pravilni odgovori so samo tisti, ki izhajajo iz danih podatkov. Predznanja, ki ga imamo o temi, pri tem ne smemo upoštevati. Učence navajamo na razlikovanje med sklepanjem na osnovi danih podatkov in sklepanjem na osnovi predznanja, stališč, domnev. Pravilna odgovora sta zato samo druga in tretja trditev.

atlas Kot vir učenci uporabijo tudi atlas.

sprotno spremljanje učencev upoštevanje raziskovalnega postopka, izvedba posameznega postopka, skupinsko delo

pripomočki literatura, slike, predmeti, anketni vprašalnik ipd. o temi raziskovanja

literatura poljudnoznanstvena literatura o raziskovani temi


95

Časovni trak zgodovineČasovni trakovi so grafični pripomoček, pri kate-rih časovna razmerja pretvorimo v dolžinska raz-merja. Za predstavo časovnih dolžin si izdelamo pripomoček, ki podobno prikazuje prostorske dol žine.

S časovnimi trakovi imajo učenci že precej izku-šenj iz prejšnjih let. Časovne trakove krajših časov-nih obdobij so učenci izdelovali (časovni trak otrokovega življenja, spreminjanje družine, zgo-dovine šole), zgodovinske časovne trakove pa so brali (tipi domov skozi čas, nastanek krajev). Pri zgodovinskih časovnih trakovih so se srečali s po-imenovanjem zgodovinskih obdobij in njihovim zaporedjem, dolžine posameznih obdobij pa še niso spoznavali. V preteklih letih je bil poudarek na zaporedju, manj na časovnih enotah in dol-žinah obdobij. Za oblikovanje časovnih predstav pa je treba usmeriti pozornost pri branju trakov tudi na časovne enote. Pri tem nam je v pomoč primerjava s trakovnimi merili na zemljevidih. Na različnih zemljevidih imajo trakovna merila raz-lične enote (1 dm, 1 m, 1 km, 10 km …). Podobno na različnih časovnih trakovih lahko npr. 1 cm pred stavlja različne časovne dolžine (1 mesec, 1 leto, 10 let, 100, let 10 000 let …). V 5. razredu učenci šele začnejo pridobivati časovne predsta-ve daljših obdobij in to še ni cilj pouka.

Za pridobivanje časovnih predstav sestavljeni ča-sovni trakovi (posamezna obdobja z različnimi časovnimi enotami) ali pretrgani časovni trakovi niso ustrezni. V učbeniku pa so zaradi omejitve prostora lahko le takšni. Zato je treba pri pouku zgodovinske časovne trakove izdelati v enem

kosu. Izdelava zgodovinskega traku je pri tem najustreznejša didaktična metoda. Najbolje je, da vsak učenec samostojno ali v majhni skupini iz-dela svoj zgodovinski trak. Izdelava učenca prisi-li, da razmišlja o enotah in dolžinah posameznih obdobij. Povsem izdelan stenski zgodovinski trak je na tej začetni stopnji pridobivanja zgodovin-skih časovnih predstav zato manj priporočljiv.

Pri oblikovanju predstav med razmerji dolžine po sa meznih obdobij je dobrodošla tudi analogija časovnih razmerij v bolj predstavljivih dolžinah. Primer:• življenje učenca (10 let) 6 minut• sto let 1 ura• novi vek (500 let) 5 ur• srednji vek (1500 let) 15 ur• stari vek pri nas (500 let) 5 ur• doba kovin pri nas (3000 let) 30 ur• kamena doba (1 milijon let) približno 1 leto• pokončni človek približno 1 leto

(1 milijon let)• dinozavri (230–65 milijonov let) 230–65 let

Letnice začetkov posameznih zgodovinskih obdo-bij so v učbeniku samo približne in veljajo pred-vsem za naše ozemlje. Pri zgodovini bodo učenci v višjih razredih spoznali natančnejše letnice. Zače tek starega veka 3500 let pr. n. št., začetek sred njega veka leta 476 n. št. (razpad rimskega ce-sarstva), začetek novega veka 1492 (odkritje Ame-rike). Začetek starega veka se na našem ozemlju začne s prihodom Rimljanov, to pa je bilo na za-četku našega štetja.

cilji Se znajo orientirati v času in prostoru.

Izdelujejo (zgodovinski) časovni trak in se na njem orientirajo.



ključne besede zgodovinski časovni trak, pokončni človek, zgodovina, prazgodovina, kamena doba



96

ključna vprašanja Ali lahko daljši časovni trak prikaže krajše obdobje? Ali lahko z različno dolgimi trakovi prikažemo isto časovno obdobje? Na kaj moramo biti pri branju časovnih trakov pozorni?Katero obdobje v zgodovini človeštva je najdaljše?

predlogi za pouk 1 UČBENIK

Opazovanje časovnih trakov.

2 Demonstracija različnih zgodovinskih trakov – v zgodovinskih atlasih, stenski tra-kovi … (sposodimo si jih pri zgodovinarju na šoli).

3 Izdelovanje časovnega traku čim daljšega obdobja, vsaj 30 000 let. To je približno ob-dobje življenja današnjega človeka (Homo sapiensa – mislečega človeka). Pred tem so živeli ljudje, ki so nam bili manj podobni. Priporočljivo merilo je 1 cm za 10 let (se pravi, 1 dm = 100 let, 1 m = 1000 let). Za prikaz 30 000 let potrebujemo 30 m dolgo vrvico. Za prikaz starosti Zemlje (približno 5 milijard let) bi potrebovali vrvico dolgo 5000 km, kar je skoraj do Amerike. Na vrvici označimo začetek štetja in čas našega življenja. Pokažemo in poimenujemo obdobje prazgodovine. Nato učenci razpore-dijo slikovno gradivo na ustrezna mesta.

4 UČBENIK

Besedilo in drugo slikovno gradivo.

5 Atlas

6 DELOVNI ZVEZEK

7 Učenci po skupinah izdelajo svoje zgodovinske trakove. Fotokopiramo in povečamo risbe iz učbenika. Vsaka skupina potrebuje vrvico dolžine 10 m (za prikaz 10 000 let). Označijo začetek štetja in razporedijo slike, ki spadajo v prazgodovino.

učbenik

� 50–52

Opazovanje časovnih trakov. Najprej ugotovimo, kako trakova razumejo učenci. Pri razlagi izhajamo iz njihovih pravilnih ali/in nepravilnih predstav ter jih vodimo pri opazovanju. Trakova prikazujeta različno časovno dolžino, čeprav sta enako dolga (200 milijonov let, 500 000 let). Na zgornjem traku naj učenci označijo približno obdobje, ki ga prikazuje spodnji trak (desna polovica med puščico in piko – 1 mili-jon let).

Pogovor o obdobjih, ki jih nakazujejo sličice na traku: obdobje dinozavrov (230–65 mi lijonov let pr. n. št.), pokončni človek, ogenj, pestnjaki, izdelovanje oblačil, lov ( velike živali – risbe spodaj), vse bolj izdelana orodja in orožje, glasbilo – piščalka.

Dinozavri so ìveli {e preden se je pojavil ~lovek. Zgodovina ~love{tva se pri-~enja pred pribli`no milijonom let. Obdobje od za~etkov ~love{tva do priho-da Rimljanov na na{e ozemlje imenujemo prazgodovina. @ivali, ki jih je ~lo-vek lovil v kameni dobi, so bile mamut, bizon, jamski medved itd. V primer-javi s kameno dobo so bile dobe kovin veliko kraj{e.

Kameni dobi sledijo okrog leta 2700 pr. n. {t. dobe kovin: bakrena, bronasta inèlezna.

^lovek je iz bakrove rude za~el pridobivati baker. Iz njega je izdelal prvo kovinskoposodo, orodje in oro`je. Pri nas so pridobivali baker v ~asu mosti{~arjev.

Druga kovina, ki so jo spoznali, je bil bron, tretja pa èlezo. V bronasti in èleznidobi so ljudje ìveli v utrjenih gradi{~ih, ki so leàla na gri~ih.

52

Preprosto poljedelstvo se je pojavilo ob koncu kamene dobe. Prvo kme~ko orodje je bila palica, natomotika in ralo. Ralo zemljo rahlja, plug, ki so ga ljudje za~eli uporabljati mnogo pozneje, pa obra~a.

Keramika z Ljubljanskega barja

Za lov na divje ìvali so se ljudjedruìli v ve~je skupine – horde.Domnevamo, da je bilo v teh skupi-nah od 20 do 25 mo`.

Ve{ – vem

Ostanki gradi{~a Vol~ji grad pri Komnu

KKKaa jj ppoommeenn iizgodovina – veda o preteklosti ~lo-ve{tvaprazgodovina – najdalj{e obdobje~love{ke zgodovine, ki traja do pri-hoda Rimljanov na na{e ozemljemamut – slonu podobna ìval, ki jeizumrlabizon – divje govedo

Najdalj{e obdobje prazgodovine je bila kamena doba, ki je trajala milijon let. Otej dobi vemo zelo malo. Ljudje so se v kameni dobi preìvljali z lovom in nabira-njem sadeèv. Pogosto so se selili, ker so iskali hrano. Ob koncu kamene dobe,pred nekaj tiso~ leti, so se pri~eli ukvarjati s preprostim poljedelstvom. Takrat so seza stalno naselili.

51

Na `rmljah iz De`manovih koli{~ pri Igu so drobili ìto.

Vrbin~ev hribec in Medvedica pri Ple{ivici narobu Ljubljanskega barja skrivajo ostanke

naselbin iz mlaj{e kamene dobe.

300 000 200 000 100 000 1

50 miljonov let 1 miljon let

Znanstveniki so ugotovili, da so se ìva bitja najprej razvila v vodi, nato pa na kop-nem. Dinozavri so npr. ìveli pred 200 milijoni let. Izumrli so pred 60 milijoni let.

Pokon~ni ~lovek se je pojavil pred pribli`no milijonom let. Okrog leta 500 000 predna{im {tetjem je za~el uporabljati ogenj. Dolgo obdobje zgodovine od za~etkov ~lo-ve{tva do prihoda Rimljanov na na{e ozemlje se imenuje prazgodovina.

50


Jamski medved Bizon Mamut

200 miljonov let

500 000 400 000

150 miljonov let 100 miljonov let


97

Branje besedila po odstavkih in pogovor.

Žrmlje – preprosta priprava za trenje (»mletje«) žita.

Opazovanje risbe razvoja kmečkega orodja za obdelovanje zemlje. Poudarimo spre-membe, napredek, iznajdbe.

Ob fotografiji gradišča ponovimo razvoj bivališč skozi čas (učbenik Družba in jaz 1, stran 42, 43); najbolje je to storiti ob zgodovinskem traku v učbeniku za 4. razred.

delovni zvezek

� 42–43

1 Učenec naj riše v merilu, vse enote morajo biti enako dolge in natančno narisane. Najpreprostejša enota je: 1 cm je 1 leto.

2 a) pred 200 milijoni let, b) 1 milijon let (v literaturi so zelo različni podatki, najpogo-steje okoli 2 milijona let)

3 Samostojen odgovor, nato pogovor med učenci.

4 Odgovori v učbeniku so slikovni: jamski medved, bizon, mamut. Dinozavri pa so že izumrli!

5 Odgovor »človek« lahko učenci dopolnijo tudi z opisom načina lova, kakor si ga predstavljajo.

6 kože živali

7 Učenci zapišejo svoja razmišljanja. Potem se pogovorite.

Čelada – za varovanje bojevnika.

Predmeti za poljedelstvo, razen dveh suličnih osti. (Slika predmetov za poljedelstvo ni iz prazgodovine, ampak iz zgodnjega srednjega veka, iz 9. stoletja. Predmeti pa so zelo podobni tistim iz železne dobe, nekaterih pa tedaj še niso poznali, npr. stre-mena. Na fotografiji so: 2 železni osti za sulice, del srpa, rovnica in lemež – del pluga, 4 koničasti lemeži za 2 rali, 2 konjski stremeni, 2 zvita ročaja vedra, kljukasto rezilo, dleto, sveder, brzda pri konjski uzdi.)

Vedro – za shranjevanje vode in pijače ob obredih.

atlas Str. 30: Zemljevid Slovenske dežele v prazgodovini. Ogled legende in pogovor o obeh dobah. Učenci poiščejo domačemu kraju bližja nahajališča. Poimenujejo ali opi šejo risbo. Pogovor o posamezni risbi. Kaj je narisano? Čemu je bilo to name-njeno? Iz česa in kako je narejeno?

sprotno spremljanje učencev branje in izdelovanje časovnih trakov, časovne predstave zgodovinskih obdobij

Kdo je lovil mamute in druge divje ìvali?

Iz ~esa so bila prva obla~ila ljudi?

êmu so sluìli naslednji predmeti? Odgovore vpi{i k slikam.7

6

5

43

~) Za ustrezne zaklju~ke pri zgodovinskem raziskovanju potrebujemo dovolj podat-kov. Med spodnjimi trditvami ozna~i tiste, o katerih lahko sklepamo na osnovipodatkov s prej{nje strani o zgodovini letalstva.

Prvi ~lovek v vesolju je bil Rus.Prva letalna naprava, s katero je poletel ~lovek, je bil balon.Motorna letala so razvili prej kot helikopterje.Z letalstvom so se v~asih ukvarjali samo mo{ki.

Nari{i ~asovni trak tvojega ìvljenja od rojstva do danes (vpi{i letnice in najpomem-bnej{e dogodke).

Na ~asovnem traku v u~beniku na strani 50–51 ugotovi, kdaj so se pojavili:

a) dinozavri

b) pokon~ni ~lovek

Kaj meni{, zakaj je bil ogenj za ìvljenje ljudi tako pomemben?

Na{tej nekaj ìvali, ki so pri nas ìvele pred 100.000 leti.4

3

2

1

42



98

pripomočki vrvice (enkrat dolžine 30 m, večkrat po 10 m)

slike, ki ponazarjajo različna obdobja v zgodovini človeštva

kljukice za perilo ali sponke za pritrjevanje slik na trak

različni zgodovinski časovni trakovi, npr. slikovni časovni trak zgodovine Novega mesta (http://www.novomesto.si/si/nm/zgodovina/ – april 2006)

literatura leksikoni za otrokeTimotej Knific, Drago Svoljšak: Arheološka najdišča, zbirka Slovenska

dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.


99

Prazgodovina in arheološke najdbePoudarek je na delu arheologov, majhni količini materialnih ostankov in razlikah med kameno dobo in dobo kovin. Učenci naj spoznajo tudi naj-bližje arheološko najdišče in/ali si ogledajo najd-be v muzeju.Zaželena je uporaba metode simulacije, ki ni le učna metoda, ampak tudi raziskovalna metoda arheo logov. Ko poskusijo nekaj narediti na enak način, kot so nekaj izdelovali v preteklosti, z ena-kimi orodji, spoznavajo znanje, ki so ga imeli lju-dje v posameznih obdobjih, način njihovega raz-mišljanja. Kamena doba je najprimernejša za simulacijo, saj ne potrebujemo veliko drugega kot ustrezen naravni material. V bližnjem gozdu ali ob potoku učenci s prepletanjem suhih vej po-stavijo bivak, iščejo, oblikujejo primerne kamne, ki jih uporabijo kot orodje za oblikovanje kopja, loka, iz gline oblikujejo posodo, nabirajo užitne rastline, rišejo z ogljem po kamnih, iz ovčje preje oblikujejo nit, tkejo …

Življenje v prazgodovini se je zelo razlikovalo od sedanjega. Veliko manj je bilo ljudi, živeli so v manjš ih skupnostih, vse za življenje so izdelali sami iz naravnih materialov, ki so jih našli v bli-žini. Pisave niso poznali, zato lahko o njihovem načinu življenja, mišljenju, znanju, verovanju skle-pamo samo na osnovi redkih predmetov, ki so se ohranili do danes. Vse najdbe so naša skupna de-diščina. V muzejih jih popišejo, proučijo ter neka-tere hranijo in razstavljajo.

Temeljne pojme, prazgodovina, kamena doba, doba kovin (bakrena, bronasta, železna), je treba razložiti. V učbeniku je le nekaj najosnovnejših dej stev. Za celovitejšo predstavo potrebujejo učen-ci več slikovnega gradiva in opisov. Zelo primerni so poljudnoznanstveni filmi o preteklosti, npr. o mostiščarjih na Ljubljanskem barju.

cilji Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim.







ključne besede prazgodovina, kamena doba, doba kovin, arheolog

ključna vprašanja Kaj dela arheolog? Zakaj so se ohranili le nekateri predmeti, drugi pa ne? Kaj misliš, kateri predmeti v učilnici bi se ohranili najdlje? Kaj bi povedali zanamcem? Zakaj je bila kamena doba pred dobo kovin?

predlogi za pouk 1 Atlas



100

2 Razložimo, kaj je arheologija in delo arheologa.

3 Čim nazornejša predstavitev življenja ljudi in napredka v prazgodovini. Uporaba sli-kovnega, filmskega gradiva in časovnega traku.

4 UČBENIK

5 Časovni trak dopolnijo z risbami, ki jih narišejo sami. V učbeniku in drugi literaturi preverijo, ali njihove risbe ustrezno prikazujejo določeno obdobje ali pa so morda dodali predmete, ki jih tedaj še ni bilo. Risbe uvrstijo na časovni trak.


7 Podrobnejši prikaz življenja ljudi v enem obdobju. Izberemo obdobje, o katerem so sledovi v domači pokrajini. Na zemljevidu, s fotografijo prikažemo videz arheološkega najdišča danes. Pomagamo ustvariti predstave, kako je bilo videti to v preteklosti.

8 Preberemo odlomek iz Bobrov Janeza Jalna (lahko iz izbora Marjete Zorec Utrinki iz slovenske zgodovine, Zgodbe iz naše davne preteklosti) in se pogovorimo.

9 Učenci samostojno v skupinah iščejo po literaturi, na spletu podatke, risbe, ki prika-zujejo način življenja v obravnavanem obdobju. Rišejo prizore iz življenja ljudi ali jih modelirajo, rišejo, zaigrajo … Ali pa vsaka skupina obravnava drugo obdobje: ena ka-meno dobo, druga bakreno, tretja železno.


11 Domače delo – uporaba metode petih P-jev za domače učenje.

učbenik

� 53–54

Ogled časovnega traku in primerjanje s časovnima trakovoma prejšnje teme. Kateri prikazuje najdaljše/najkrajše obdobje, kateri najstarejše/najmlajše, o katerem obdob-ju vemo največ/najmanj.

Učenci preletijo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor o temi.

Podrobno, lahko glasno branje in pogovor o posameznih odstavkih in fotografijah.

Veda, ki raziskuje, kako so ljudje ìveli vdavnih ~asih, kak{no orodje in oro`je souporabljali, kako so pokopavali pokojnikeipd., se imenuje arheologija. Raziskujetudi najdbe rimske dobe in srednjegaveka. Arheolo{ke najdbe, ki jih arheologiizkopavajo na terenu, hranijo muzeji.

V kameni dobi so ljudje izdelovaliorodje in oro`je iz kamna, lesa in ìval-skih kosti. Najstarej{e orodje, ki je slu-ìlo tudi kot oro`je, je bil pestnjak.Tako ga imenujemo, ker ga je ~lovekoprijel s svojo pestjo. Pestnjak je imelobliko klina. ^lovek ga je uporabljalkot bodalo, strgalo, tolkalo. Pozneje so

Prazgodovina in arheolo{ke najdbe

Pestnjaki

53

Narodni muzej v Ljubljani

V njem hranijonajpomembnej{earheolo{ke najdbe zobmo~ja Slovenije.

3000 2500 2000 1500 1000 500 1

Prazgodovina je najdalj{e obdobje zgodovine ~love{tva. Razdeljena je na kame-ne dobe in dobe kovin. Ljudje so se sprva preìvljali z lovom in niso bili stalnonaseljeni. [ele ob koncu kamene dobe so se pri~eli ukvarjati s poljedelstvom inse stalno naselili. Veda, ki raziskuje ìvljenje ljudi v najstarej{ih ~asih na podlagiizkopanin, je arheologija.

za lov uporabljali kopja, ki so imela naleseno palico pritrjene ko{~ene ali kam-nite konice.

V dobi kovin so si ljudje è izbrali ob-mo~je, kamor so se za stalno naselili. [evedno so se preìvljali z lovom in ribo-lovom, ukvarjali so se tudi s preprostimpoljedelstvom. Udoma~ili so nekaj ìvi-ne. S~asoma so iz kovin pri~eli izdelova-ti razli~ne lepo oblikovane predmete.

Poleg kovinskih izdelkov soznali izdelovati izdelke iz gli-ne. Najpogosteje so bile torazli~ne posode. V njih sohranili pridelke. Sprva glineniso `gali v pe~eh, ampak nasoncu, zato je bila manj ob-stojna. Pozneje so v ta namenè uporabljali posebne pe~i.

54

Ob koncu èlezne dobe so ljudje èpoznali ralo, lon~arsko vreteno indenar. Tedaj so pri nas ìveli Kelti.

Ve{ – vem

Izdelek iz glineiz èlezne dobe

Arheolo{ke najdbe iz èlezne dobe: situla ali vedro, ~elada, suli~na ost.

Kamnite sekireV mlaj{i kameni dobi so za delo uporabljali

kamnite sekire in kamnite motike.

Ko{~ene konice izPoto~ke zijalke

KKKaa jj ppoommeenn iiarheologija – znanost, ki na osnoviizkopanin prou~uje ìvljenje in kul-turo starih ljudstevralo – predhodnik pluga, ki zemljosamo rahljalon~arsko vreteno (kolo) – pripravaz vrte~o plo{~o, na kateri lon~ar ob-likuje glinasto posodo


101

delovni zvezek

� 44–45

1 Učence usmerjamo v natančno opazovanje in opisovanje (podolgovati predmet, vo-tel, dve luknjici, vidimo samo del predmeta, zlomljen na obeh koncih …) in razlikova-nje opisa od domnev (iz česa je, čemu je bil predmet namenjen, koliko je velik …).

2 Pred risanjem si učenci pogledajo več slikovnih prikazov ljudi v kameni dobi.

3 Učenci naj odgovarjajo samostojno, ker pa je vprašanje zahtevno, se prej pogovo-rimo. Usmerimo jih, naj razmišljajo o spremembi prehrane, bivališč, orodja, orožja, oblačil …

4 Naloga je primerna za radovednejše učence, ki poiščejo podatke v dodatni literaturi. Nekaj odgovorov je tudi v lanskem učbeniku Družba in jaz 1, tema Nastanek naših krajev v preteklosti.

Rešitve:

železna doba – gradišče, čelada

bakrena doba – mostišče

kamena doba – jama

bronasta doba – gradišče

5 , 6 Nalogi naredijo predvsem šolarji, ki žive na oziroma ob Ljubljanskem barju, kjer je smiselno temo poglobiti s spoznavanjem življenja mostiščarjev.

7 Učenci lahko v skupinah po štiri opišejo delo arheologa, potem pa ga prikažejo v obliki igre vlog. Skupine morda tekmujejo, katera bo delo arheologa najbolje prikazala.

atlas Str. 30: Zemljevid Slovenske dežele v prazgodovini. Učenci približno locirajo do mači kraj, lahko ga tudi označijo, nato preberejo imena najbližjih arheoloških najdišč. Opi-šejo predmete na risbi, razmišljajo, čemu so bili namenjeni, iz česa so narejeni. Učen-cem povemo, da na zemljevidu niso označena vsa arheološka najdišča v Sloveniji, ampak samo nekatera. Najbližje arheološko najdišče učencem dodatno predstavi-mo: pokažemo lego na karti domače pokrajine, pokažemo fotografije najdb (iz po-krajinskega muzeja), kako je videti najdišče danes.

Risbe na karti predstavljajo naslednje predmete:

a) najdbe iz kamene dobe:

– Divje babe – piščal iz kosti medveda iz okrog leta 50 000 pr. n. št.– Potočka zijalka – koščene konice za kopja iz okrog leta 40 000 pr. n.št.– Nevlje pri Kamniku – okostje mamuta iz okrog leta 14 000 pr. n. št.– Pohorje, Bela krajina, Prekmurje – kamnite sekire iz mlajše kamene dobe

(okrog leta 2000 pr. n. št.)– Notranje Gorice (Ljubljansko barje) – mostiščarska keramika iz okrog leta 1700

pr. n. št.

Kaj se je spremenilo v ìvljenju ljudi, ko so se stalno naselili in niso bili ve~ odvisnisamo od lova?

Poveì:

Katero obdobje prazgodovine opisuje Janez Jalen v Bobrih?

Kak{na so bila bivali{~a ljudi v ~asu mosti{~arjev? Katero kovino so è poznali?

Opi{i delo arheologa.7

6

5

4

3

45

èlezna doba

bakrena doba

kamena doba

bronasta doba

gradi{~e

~elada

mosti{~e

jama

Divje babe so znano arheolo{ko najdi{~e,kjer so na{li poseben predmet iz kamenedobe.

Opi{i ga.

Za lov je è kamenodobni ~lovek uporabljal kopje. Leseni deli se niso ohranili. Dobroohranjene pa so konice za kopje, ki so jih na{li v Poto~ki zijalki in so izdelane v glav-nem iz kosti jamskih medvedov.

Nari{i prazgodovinskega lovca s kopjem.

2

1

44

Prazgodovina in arheolo{ke najdbe


102

b) najdbe iz bronaste in železne dobe:

– Volčji Grad – gradišče, utrjeno naselje iz bronaste in železne dobe, nastalo okrog leta 1800 pr. n. št.

– Mušja jama – bojno orožje (sulične osti, sekire, meči, deli čelad, nožev) iz okrog 1200–700 pr. n. št.

– Dobova – amuleti, predmeti, ki so jih ljudje nosili okrog vratu kot obrambo pred zli duhovi, verjetno iz časa po letu 1000 pr. n. št.

– Ormož – prenosno ognjišče, posoda iz okrog leta 800 pr. n. št.

– Stična – gomile, družinski grobovi, včasih tudi do sto grobov, zasutih z zemljo, od 800 pr. n. št. do začetka našega štetja

– Pobrežje in Most na Soči – fibule, sponke za oblačila; fibula iz Pobrežja je sta-rejša (okoli leta 1000 pr. n. št.), izdelana iz bronaste žice; tista iz Mosta na Soči (Sveta Lucija) je iz 5. stoletja pr. n. št.

– Novo mesto – keramika iz železne dobe, od 800 do začetka našega štetja

– Vače – situla, lepo okrašena, zato domnevamo, da gre za obredno posodo, v ka-teri so hranili pijačo za slavnostne priložnosti, 7. do 4. stoletje pr. n. št.

– Negova – bronaste čelade iz 4. stoletja pr. n. št.

sprotno spremljanje učencev predstavljanje preteklosti, časovna orientacija na traku, delo z literaturo

pripomočki časovni trak

odlomek iz Bobrov Janeza Jalna (Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005)

literatura in viri Za učence:

Louis-René Nougier: V prazgodovinski dobi, zbirka Kako so živeli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

Anne Millard, Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.

Za učitelja:

Arheološka najdišča Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1975.Zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana – arheološka najdiščaPozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka,

Cankarjev dom, Mestni muzej, Ljubljana, 1996 (fotografije najdišč, najdb, skice naselij, oblačil, prizorov iz življenja).

monografije domače pokrajine, posameznih naselijvideoposnetek: Rojstvo prestolnice. Genesis, Profi Light Entertainment, Ljubljana,

2004, DVD (približno 20 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ljubljana-500let.com.


103

Rimljani v naših krajihObdobje, ko je območje Slovenije spadalo v rim-sko državo, sovpada z obdobjem starega veka. Iz tistih časov so številne najdbe, ki kažejo na velik napredek v gospodarskem razvoju in načinu živ-ljenja nekaterih slojev prebivalstva (vodovodi, cen-tralna kurjava, ceste, mesta, gledališča, vojska …). Napredek je omogočil tudi veliko državo, večjo po vezanost ljudi na veliko večjem območju in raz-voj družbe.

Če so iz časa Rimljanov v domači pokrajini po-membnejše najdbe, temo razširimo in poglobimo. Primerno je projektno učno delo, saj je precej li-terature za učence in tudi številni poljudnoznan-

stveni in umetniški filmi prikazujejo tedanje živ-ljenje. Delo z literaturo, slikami, filmi povežemo z obiskom muzeja, ogledom arheoloških ostankov na terenu in z ustvarjalnimi dejavnostmi, skozi ka-tere se učenci vživljajo v tedanji način življenja.

Če v domači pokrajini ni vidnejših ostankov iz ob-dobja Rimljanov, lahko temo razširijo posamezni učenci ali posamezne skupine učencev in pripra-vijo predstavitev, plakate, knjižice, uprizoritve, ma kete iz različnih področij življenja Rimljanov (šo lanje otrok, oblačila, prehrana, hiše, zabave, vojska, potovanja, sužnji …).




Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj.


ključne besede stari vek, Rimljani

ključna vprašanja Časovni stroj te bo popeljal v čas Rimljanov. Kako bi se oblekel in kaj bi vzel s seboj, da ne bi bil preveč drugačen? Kaj misliš, na kaj bi se najteže navadil, če bi moral živeti kot drugi otroci? Kaj bi vzel s seboj, da bi najlaže predstavil sodobnost?

predlogi za pouk

1 Iz stare rjuhe izdelamo togo (navodila glej v knjigi Eve Kocuvan Rimljan sem) in ovi-ti vanjo začnemo pouk.

2 V pogovoru ugotovimo, kateri učenci že imajo predznanje o obdobju Rimljanov in kateri ne.

3 Odlomek brez zvoka in brez podnapisov iz filma (npr. Gladiator), ki ponazarja vsa-kodnevno življenje Rimljanov. Pogovor.

4 Delo s časovnim trakom. Učenci označijo, npr. pobarvajo, stari vek.



104

5 Delo z učbenikom ali/in drugo literaturo. Primerno je skupinsko delo. Vsaka sku-pina lahko na drug način (risba, igra vlog, ustvarjalni gib, modeliranje, plakat, risbe za časovni trak …) prikaže življenje v času Rimljanov. Vrsta zamisli je v knjigi Rimljan sem.

6 Atlas

7 UČBENIK

8 Izdelovanje miselnega vzorca.


10 Obisk muzeja in/ali arheološkega najdišča iz rimskega časa.


učbenik

� 55–57

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Nato pozorno preberejo besedilo in v vsakem odstavku podčrtajo do tri ključne besede. Iz ključnih besed naredijo miselni vzorec.

delovni zvezek

� 46–47

1 Učenci ob zemljevidu Države Evrope v atlasu najprej pobarvajo morje. Nato meje rimske države na kopnem povežejo z rdečo barvo. Kjer je videti, kot da je meja pre-trgana, se nadaljuje po reki. Potem pobarvajo rimsko državo in označijo Slovenijo.

2 Učenci odgovorijo samostojno. Če smo bili z njimi v muzeju, naj se učenci najprej v pogovoru poskusijo spomniti, kaj so videli.

3 V učbeniku si najprej ogledajo mozaik, nato narišejo svojega.

4 Če imajo učenci pri imenovanju delov oblačil in opreme težave, najprej skupaj opi-šemo risbo v učbeniku, imenujemo dele opreme in jih napišemo na tablo. Potem naj v odgovoru posamezne dele opreme čim natančneje opišejo.


105

5 Odgovor je približno od leta 1 do približno leta 500.

6 Odgovor preverijo v učbeniku.

7 Odgovor: latinsko.

8 Odgovor: MMI.

atlas Str. 31: Zemljevid Slovenske dežele v času Rimljanov:

• Ogled legende, učenci opišejo znake – risbe in jih primerjajo med seboj. Obliko mesta primerjajo z današnjimi mesti.

• Locirajo domači kraj, lahko ga označijo in poiščejo najbližji prikazan kraj.

• Primerjajo potek cest z današnjim potekom (zemljevid Slovenije na str. 22 in 23).

sprotno spremljanje učencev delo z literaturo, časovnim trakom, skupinsko delo


videoposnetek: prizori vsakodnevnega življenja iz filma, npr. iz Gladiatorja


Eva Kocuvan: Rimljan sem = Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994.John Malam: Vse, samo rimski gladiator ne! Krvoločnosti, za kakršne bi bilo bolje,

da ne bi nikoli izvedeli, Didakta, Radovljica, 2002.Fiona Macdonald: Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja

o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.Peter Conolly: Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.Anne Millard: Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 1989.


106

Življenje na graduO življenju na gradu imajo učenci že nekaj pred-znanja. Gradove in njihove ostanke vidijo v po-krajini, precej je knjig, televizijskih oddaj, tako umetnostnih kot poljudnoznanstvenih, na temo gradov, življenje na gradu pa so spoznavali tudi v 2. razredu pri spoznavanju okolja (Okolje in jaz 2). Ker imajo učenci o življenju na gradu po-gosto tudi precej nepravilnih predstav (kraljeviči, kraljične, pravljično življenje na gradu …), je ugo-tavljanje predznanja pri tej temi še toliko potreb-nejše. Učitelji pa moramo biti kritični pri izbiri učn ih virov in učencem prikazati življenje na gra-

do vih in srednji vek čim bolj realistično in na-zorno.

Z učno temo znanje učencev poglobimo, pred-vsem pa uporabimo za pridobivanje časovnih pred stav. Časovno urejanje, primerjanje življenja na gradu z življenjem Rimljanov in življenjem v sodobnosti ter spreminjanje gradov s tehnološ-kim razvojem (razvoj orožja ...) naj bodo glavni poudarki.Tema je primerna za projektno delo, še posebej če je v bližini grad.






ključne besede srednji vek, grad, obramba, vitez

ključna vprašanja Zakaj so začeli graditi gradove in kako so se spreminjali skozi čas? Kako so dečki postali vitezi? Primerjaj viteza, rimskega vojščaka in sodobnega vojaka. Primerjaj življenje grajskih gospa in gospodičen z današnjim življenjem deklic in žensk.

predlogi za pouk 1 Fotografije in risbe (npr. Valvasorjeve litografije) bližnjih gradov iz čim več obdobij.

Pogovor o gradovih v domači pokrajini in življenju na njih – razkrivanje predstav učencev.

2 Lega gradov in vzroki zanjo v pokrajini, prikaz na karti domače pokrajine. Slike ali znake za gradove, ki naj jih izdelajo učenci, pritrdijo s kitom na karto.

3 Atlas

4 Čas nastajanja in obrambne vloge gradov prikažemo na časovnem traku; časovno razvrščanje risb, fotografij, pritrjevanje na stenski časovni trak ali na vrvico z označe-nimi zgodovinskimi obdobji.



107

5 Skupinsko učenje, delo z literaturo, učbenikom ob srednjeveški glasbi. Glede na dostopno literaturo učenci po skupinah:

a) predstavijo posamezne teme iz življenja na gradovih (narišejo, zaigrajo, modelira-jo, oblikujejo miselni vzorec …); primeri tem: gradovi v domači pokrajini (mode-liranje v peskovniku – oblikovanje pokrajine, lega gradov), razvoj gradov – prikaz z modelom (lego kocke, plastelin …), vitezi (risba, igra vlog), vsakdanje življenje (spanje, prehrana, higiena …), prosti čas, orožje in bojevanje ipd.;

b) oblikujejo do tri vprašanja na svojo temo, jih zapišejo na skupen plakat in zasta-vijo ob predstavitvi drugim učencem;

c) ovrednotijo delo (sodelovanje, prispevek posameznika) in rezultat dela skupine.

6 Ogled gradu. Učenci skicirajo njegove dele ali na risbi gradu pobarvajo ohranjene dele, si zamislijo način življenja pred stoletji v njem (ogrevanje, oskrba z vodo, bivalni prostori, kuhinja, gospodarski prostori itd.). Ogledajo si način gradnje (gradbeni ma-terial, debelina zidov, stropi, tla, okna …). Ponavadi je z gradu lep razgled na okolico. Učenci domnevajo, česa včasih ni bilo tam oz. je bilo drugačno (železnica, ceste, mo-stovi, naselja, daljnovodi, tovarne …). Narišejo skico zemljevida tedanje pokrajine.

Kratka razlaga razvoja gradu. Prikaz stopenj razvoja gradu z metodo ustvarjalnega giba.

Odlomki iz literarnih besedil o življenju na gradu. Ponazarjanje besedila z igro vlog.

7 Primerjamo obravnavane vsebine z rimskim časom in sodobnostjo. Pogovor o vzro-kih sprememb.

8 UČBENIK

9 DELOVNI ZVEZEK


učbenik

� 58–59

Ogled slikovnega gradiva:

• grad Kamen – opis in primerjanje;

• turnir – opis slike, preberemo odlomek pesmi in/ali odlomek iz knjige Dušana Kosa Gašper Lamberger na viteškem turnirju;

• bivalni prostori in življenje grajskih gospa – pogovor.

Učenci preletijo besedilo. Nato berejo podrobno, podčrtajo ključne besede (3–5 na odstavek) in obkrožijo besede, ki jih ne razumejo. Neznane besede razložimo.

Gradovi v srednjem veku so bili zgrajeni na dobro utrjenem kraju, da so lahkokljubovali napadom sovra`nikov. Bodo~e viteze so vzgajali na drugih grado-vih. Najprej so bili paì, nato oprode. [ele z 21. letom so postali vitezi. Odtlejso hodili na vojne ali na vite{ke turnirje. Gospe in gospodi~ne so ostajaledoma, vodile gospodarske posle, nadzorovale vzgojo otrok, vezle, jahale, seudeleèvale plesov, pele ali igrale na glasbila.

Pegam in Lambergar, v kateri zmaga ju-na{ki Kri{tof Lambergar nad sovra`nimtujcem Pegamom.

V srednjem veku so plemi~i ìveli na vi-te{ki na~in. Za viteze je bilo zna~ilno, daso znali dobro ravnati z oro`jem. Plemi{-ke sinove so è od rane mladosti vzgajaliza viteze. S sedmim letom je moral itiplemi{ki de~ek na kak tuj grad, kjer je bilpa`. Skupaj z drugimi paì se je moralu~iti pisati, brati, plesati, igrati na in{tru-ment in se vljudno obna{ati. Ko je do-polnil 14 let, je tak pa` postal oproda.U~il se je me~evati, jahati, hoditi na lov,plavati ipd. Ko je z 21. letom postal vi-tez, je moral hoditi na vojne in se udele-èvati vite{kih turnirjev. Take vzgoje sobili dele`ni le plemi{ki otroci.

@ivljenje na srednjeve{kih gradovih, {e zla-sti pozimi, ni bilo preve~ prijetno. V gra-dovih je bilo hladno in tema~no. Svetili sosi z baklami in lojevkami. Kopalnic nisopoznali in celo strani{~a so bila redka.

Medtem ko so mladi vitezi prebili veliko~asa v bli`njih in daljnih deèlah, sograjske gospodi~ne in gospe ostajaledoma, vodile gospodarske posle, vezle,jahale, se udeleèvale lova, plesov, celoigrale {ah, znale so tudi peti in igrati narazli~na glasbila.

59

Bivalni prostori v grajskem stolpu

Ko je bil vitez oble~en za boj, jeimel na sebi oklep, {lem s perjanico,v rokah pa {~it. Kot oro`je so musluìli kopje, kij, sekira, me~ in bo-dalo. Celotna oprema je tehtala od40 do 50 kg.

Ve{ – vem KKKaa jj ppoommeenn iivite{ki turnir – srednjeve{ka priredi-tev, na kateri tekmuje ve~je {tevilovitezov v bojnih spretnostih, navad-no na konjih{lem – kovinsko pokrivalo, ki so ganosili vitezi

Grajske gospe so vzgajale otroke in sekratko~asile z igrami ali ro~nim delom.

Srednji vek je doba med letoma 500 in 1500 na{ega {tetja.

Srednjeve{ki gradovi so bili zgrajeni na gri~ih, pogosto na strmih skalah, tako da sobili te`ko dostopni. Bili so trdno zgrajeni, da bi lahko varovali stanovalce gradu, oko-li{ke prebivalce in {~itili trgovske poti pred napadi sovra`nikov. O mnogih gradovih sonastale pripovedke, o nekaterih pa tudi ljudske pesmi, kot je Pegam in Lambergar.

Grad Kamen pri Begunjah so gradili postopoma. Najprej je bil zgrajen samo zgornjistolp, nato so prizidali {e druge dele. Bil je dobro utrjen. Imel je dvi`ni most in trimetre globok notranji jarek. Kar nekaj ~asa je bila lastnik gradu druìna Lambergar.Iz te plemi{ke druìne sta bila znana predvsem Kri{tof in Ga{per Lambergar. Oba stase udeleìla {tevilnih vojn.

Zmagovala sta tudi na mnogih vite{kihturnirjih {irom po Evropi, o ~emer soohranjena tudi pisna poro~ila. Med na-{im ljudstvom je nastala ljudska pesem

58

@ivljenje na gradu

Grad Kamen v 12. in v 16. stoletju

Iz Turnirske knjige Ga{perja Lambergarja

»... Se v drugo Pegam zaleti,se Kri{tofu pokaè kri,mu vendar sile ne stori.

Ko v tretje vkup zadirjata,takrat se dobro po~ita,za vselej boj odlo~ita.

Je meril Kri{tof srednjega,na stran je pustil krajna dva,

vdari ravno srednjega.Je njemu pravo glavo vzel,pa hitro njo na jelca vjel,ves Dunaj je ~ez to vesel.«


108

delovni zvezek

� 47–48

1 Pravilni odgovor je Kamen. Vidi se še obrambna vloga gradu (obrambni stolpi, majh-na okna, stoji na vzpetini). Grad oz. dvorec Begunje je zgrajen na ravnini, okoli njega je nizek zid, ima velika okna … Namenjen je bivanju, ne obrambi.

Naloge 2–4 naj naredijo učenci individualno, nato pa naj primerjajo svoje odgovore.

5 Odgovor poiščejo v učbeniku in atlasu (str. 32, 33).

atlas Str. 32, 33: Na karti Srednjeveška mesta na Slovenskem poiščejo na risbah mest gra-dove. Ugotovijo, kateri gradovi imajo podobne lege (na vzpetini, v okljuku reke, na otoku) in kaj imajo vsi gradovi skupnega (mesto).

Na slikovni karti domače naravnozemljepisne enote opazujejo gradove na karti in na fotografijah. Primerjajo videz, lego gradov. Domnevajo, kateri je najstarejši, naj-mlajši.

sprotno spremljanje učencev zmožnost vživljanja, natančnost opazovanja, časovna predstavljivost, kakovost vpra-šanj, uporaba literature

pripomočki fotografije in risbe gradov domače pokrajine

peskovnik

stenska slikovna karta Slovenije

plastelin, lego kocke, škatle ali drug material za modeliranje gradu

papir in kit za pritrjevanje kartografskih znakov na karto


Maja Žvanut: Stoji, stoji beli grad. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 2002.

Peter Štih: Srednjeveške plemiške zgodbe. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 2001.

Dušan Kos: Gašper Lambergar na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999.Philipe Brochard: V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.Philip Steele: Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.

Opi{i obla~ilo in opremo rimskega vojaka – legionarja. Pomagaj si s sliko v u~benikuna strani 57.

S pomo~jo ~asovnega traku ugotovi, od kdaj do kdaj je na obmo~ju Slovenije trajalstari vek. Zapi{i letnici.

od do

Na{tej nekaj krajev iz ~asa rimske dràve na na{ih tleh.

Kateri jezik so raz{irili Rimljani v svoji dràvi?

Rimske {tevilke so imele obliko ~rke. Npr. I = 1, V = 5, X = 10, L = 50, C = 100,D = 500, M = 1000

Zapi{i letnico 2001 z rimskimi {tevilkami.

Kaj meni{, kateri od gradov na sliki je starej{i? 1

8

7

6

5

4

47

@ivljenje na gradu

Begunje Kamen

Ali pozna{ kak grad ali ru{evine gradu v tvoji doma~i pokrajini? Imenuj ga.

ê bi imel svoj grad, kak{en bi bil? Nari{i ga.

Poleg udele`be v vojnah so se vitezi lahko proslavili tudi na vite{kih turnirjih. Opi{i, kaj se dogaja na vite{kem turnirju?

Kje so stali srednjeve{ki gradovi?5

4

3

2

48


109

Philip Steele: Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.Philip Steele: Zakaj neki so imeli gradovi obrambne jarke in druga vprašanja

o srednjem veku, Pomurska založba, Murska Sobota, 1996.Christopher Gravett: Vitezi, zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba,

Murska Sobota, 1996.

Za učitelje:

Ivan Stopar: Gradovi, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986.Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja.Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine,

DZS, Ljubljana, 1999.


110

Iz življenja v mestihNastanek in značilnosti srednjeveških mest, lego, obliko, obzidje, hiše, mestno hišo ipd. so učenci spoznali že v 4. razredu (Družba in jaz 1, str. 88, 89). V 5. razredu pa je poudarek na načinu življe-nja ljudi v srednjeveških mestih – delovni dan, pre hrana, bivanje, higiena, tržni dnevi. Življenje obrtnikov, trgovcev, vajencev, služinčadi, otrok

pri kažemo čim slikoviteje in ga primerjamo z da-našnjim načinom življenja.

Po tej enoti lahko vključimo temo Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori, ki je sicer vključena v poglavje Slovenci skozi čas.






ključne besede srednjeveško mesto, tržni dan, meščani, meščanska hiša, način življenja

ključna vprašanja Opiši način življenja obrtnika, trgovca, meščanke … v mestu v srednjem veku. Primerjaj srednjeveška in rimska mesta, srednjeveška in sodobna mesta. Zakaj so bile v preteklosti hude nalezljive bolezni pogostejše, kot so danes?

predlogi za pouk Blok ura

1 Preberemo odlomek iz dela Nika Grafenauerja Stara Ljubljana, ki na zabaven način opisuje življenje v srednjeveški Ljubljani, ali odlomek iz knjige Darje Mihelič Meščan sem.

2 Glede na predznanje, ki ga učenci že imajo o srednjeveških mestih, je primerno sa-mostojno skupinsko delo, ki bo zanimivejše, če se bodo pripravljali na kviz »Kaj vem o srednjeveških mestih?«.

a) Ob atlasu, fotografijah ter tlorisih bližnjih mest ponovijo znanje o srednjeveš-kih mestih iz 4. razreda. Pri četrtošolcih si sposodimo nekaj učbenikov Družba in jaz 1.

b) Z učbenikom in delovnim zvezkom pridobijo novo znanje o življenju v srednje-veških mestih.

c) Iz učnega gradiva si lahko naredijo kratke izpiske na eni strani lista A4-formata, ki jih bodo lahko uporabili pri kvizu.



111

3 Kviz. Pogoj za udeležbo na kvizu so narejene naloge v delovnem zvezku. Vprašanja napišemo na lističe, ki jih učenci naključno izbirajo. Vedno izbira listič in odgovarja drug učenec. Če mu morajo drugi v skupini pomagati, dobi skupina manj točk. Če pa ne vedo odgovora, dobi priložnost za dodatno točko naslednja skupina. Vpra-šanja naj zahtevajo kratke in glede izražanja različne odgovore. Učenci odgovorijo ustno, odgovor skicirajo, uvrstijo na časovni trak, pokažejo na karti, oblikujejo v pe-skovniku, pokažejo z gibi … Vsaj eno vprašanje za vsako skupino pa naj bo takšno, da lahko pokažejo odgovor le skupaj, npr. z ustvarjalnim gibom ponazorijo mestno obzidje s stolpom, zaigrajo prizor s srednjeveške tržnice …

učbenik

� 60–61

Učenci preberejo besedilo in si ogledajo risbe. V skupinah se pogovorijo o besedilu in risbah.

delovni zvezek

� 49–50

Odgovore lahko učenec poišče v učbeniku. Pri skupinskem delu se o odgovorih najprej pogovorijo, nato jih zapišejo. Fotografija pri nalogi 6 prikazuje kužno zna-menje.

atlas Str. 40, 41: Opazovanje panoramske risbe Ljubljane in prepoznavanje srednjeveš-kega jedra. Opisovanje njegovih značilnosti in razlik glede na novejše dele.

Str. 32, 33: Zemljevid Srednjeveška mesta na Slovenskem. Opazovanje risb mest, opi-sovanje skup nih značilnosti in lege.

sprotno spremljanje učencev

sodelovanje pri skupinskem delu, delitev dela, prevzemanje zadolžitev

V mestih se je pomemben del ìvljenja odvijal v ~asu tr`nih dni, ko so me{-~ani in okoli{ki kmetje prodajali svoje pridelke in izdelke, v~asih tudi ìvino.Delovni dan me{~anov je trajal od son~nega vzhoda do zahoda. Velikokrat soljudje zboleli za nalezljivimi boleznimi. Zdravstvene in higienske razmere sobile slabe.

Pritli~je me{~anske hi{e je bilo name-njeno obrtni in trgovski dejavnosti, tamso bila tudi skladi{~a blaga. Bivalni pro-stori so bili v prvem nadstropju. Napodstre{ju je spala sluìn~ad ter vajenciin pomo~niki, ki so ìveli v hi{i svojegamojstra.

61

Oprema hi{ v mestih je bila sprvaprecej skromna. V kuhinji so bileklopi, miza in skrinja. V spalnicipremo`nej{ih me{~anov je bila po-stelja z baldahinom in ena ali dveskrinji za shranjevanje obla~il. Oma-re so za~eli uporabljati pozneje.

Ve{ – vemKKKaa jj ppoommeenn ii

tr`ni dan – dolo~en dan v tednu aliletu, ko se je v mestu trgovalosemanji dan – ob prazniku sv. Jurija,sv. O`bolta itd.epidemija – nenaden izbruh in hitro{irjenje nalezljive boleznikuga – huda nalezljiva bolezen

Vi{nja gora je postala mesto 1478. Na Valvasorjevi upodobitvi se lepo vidita obzidje in obrambnistolpi. Vi{njegorci so dobili mestne pravice zaradi obrambe pred Turki. Srednjeve{ka mesta so namre~

morala zgraditi mestno obzidje.

Me{~anska hi{a, [iv~eva v Radovljici, druga z desne.

60

Iz ìvljenja v mestih

V mestih so imeli pomemben poloàj obrtniki in trgovci. Trgovci so zaradi zaslu`kavelikokrat potovali iz kraja v kraj in se udeleèvali sejmov. Ve~ja mesta so imela endan v tednu dolo~en za tr`ni dan. Manj{a mesta so imela semanji dan ob praznikih.Ko je bil v mestu tr`ni dan ali sejem, so vanj prihajali okoli{ki kmetje, trgovci pa tudiiz bolj oddaljenih krajev. Navadno je bil tr`ni prostor na ve~jem trgu, obi~ajno predmagistratom ali cerkvijo. V ~asu tr`nih dni ali sejma je moral vladati tr`ni mir. Pre-povedano je bilo nositi oro`je. Kazni za tiste, ki so kr{ili ta pravila, so bile stroge. Natr`nici so prodajali razno blago. Kmetje so prina{ali svoje pridelke (ìto, mleko, sir,perutnino) in izdelke doma~e obrti (platno, suho robo itd.). Trgovci so prodajaliobrtne izdelke iz gline, usnja, èleza in lesa. V~asih je bilo na tr`nici mogo~e kupititudi ìvino.

Me{~anke so se morale pri obla~enju dràti posebnih pravil. Razko{no in drago bla-go ter zlato okrasje so smele nositi le plemi{ke ène.

Delovni dan me{~anov je trajal od son~nega vzhoda do zahoda. Poleti so zato za~e-njali z delom è zelo zgodaj. Obi~ajna hrana me{~anov je bila sestavljena iz ìt, kru-ha, kislega zelja, mesa, rib, zelenjave in sadja. êprav so razni predpisi govorili ovzdrèvanju ~isto~e v mestih, so imeli pogosto teàve z odpadki. V mestih je ìveloveliko bera~ev in reveèv. Ti so se lahko zatekli v mestni {pital, kjer so dobili hranoin preno~i{~e. Mesto so pogosto zajele razne bolezni, npr. kuga ali ~rna smrt. Tedajje veliko ljudi umrlo, ker je bila zdravstvena slu`ba slabo razvita.

Tr`ni dan v mestu

Kaj od na{tetega je bilo mogo~e kupiti na srednjeve{ki tr`nici in s ~im so kupljenopla~evali:

ìto z denarjemavto z drugim blagomsir s ~ekimoka z zlatomkeramika s kreditno karticotraktorra~unalnikribevideo igrice

Kaj je tr`ni mir?

Kaj so prodajali kmetje in kaj me{~ani.

Na{tej nekaj stanovanjske opreme v hi{i srednjeve{kega obrtnika ali trgovca?

Kak{no hrano so uìvali prebivalci na{ih mest v preteklosti? Ali se zelo razlikuje oddana{nje?

5

4

3

2

1

49

Iz ìvljenja v mestih

Kmetje Me{~ani

Katera huda bolezen, ki je zahtevala veliko smrtnih `rtev, je bila v preteklosti precej pogosta?

V plavìh so iz èlezove rude pridobivali èlezo. Kaj so izdelovali iz èleza v Kropi?

Prvi vlak je pripeljal z Dunaja v Ljubljano leta 1849. Kak{na lokomotiva ga je vlekla?

Sku{aj ugotoviti, kdaj je tvoj kraj dobil elektriko. Vpi{i pribli`no letnico.

Ali pozna{ v bliìni svojega kraja kak{no elektrarno? Vpi{i njeno ime.

Predmete uredi po starosti od najstarej{ega do najmlaj{ega.

ko~ija letalo avto vlak plav`

prva slovenska knjiga jedrska centrala v Kr{kem

ra~unalnik tranzistor televizor

5

4

3

2

1

6

50



112

pripomočki zemljevid domače pokrajine

risbe, fotografije, načrt bližnjega mesta s srednjeveškim jedrom

časovni trak


Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monogafija: MIK Trade, N. Grafenauer, Ljubljana, 1992; zvočna kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.

Darja Mihelič: Meščan sem. Iz življenja srednjeveških mest, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996.

Za učitelje:

Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968–1980.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična

organizacija, Ljubljana, 2002.Darinka Kladnik: Vsa slovenska mesta, ZIP – Zavod za intelektualno produkcijo,

Ljubljana, 2003.Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time,

Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2005.monografije slovenskih mestkrajevni zbornikivideoposnetek: Rojstvo prestolnice, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004,

2 video DVD-ja (približno 144 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ljubljana-500let.com.


113

Potovanje v novi vekV prejšnjih razredih so učenci spoznavali bližnjo preteklost prek življenja starih staršev in prastar-šev, zdaj pa damo poudarek tehnološkemu raz-voju. Poudarimo razvoj znanosti in tehnološki na-predek, ki sta močno spremenila način življenja ljudi. Vzroki in posledice sprememb ter konstant-

nost spreminjanja načina življenja ljudi naj bodo v ospredju. Ker je zadnje stoletje tudi filmsko in fotografsko dokumentirano, je najbolje izhajati iz slikovnih virov. Priporočljiv je pester izbor tem, ki jih učenci vzporedno samostojno obrav navajo po skupinah.

cilji Spoznavajo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike.

Spoznavajo znane osebnosti iz domače pokrajine.





Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj.


ključne besede novi vek, tehnološki napredek, znanost

ključna vprašanja Kako je iznajdba npr. telefona (mobitela, avtomobila, letala, računalnika, elektrike, robota, cepljenja …) spremenila življenje ljudi? Kako postaneš iznajditelj, raziskovalec? Ali se bodo odkritja, iznajdbe dogajale tudi v prihodnje? Ali lahko ljudje uporabijo odkritja tudi v slabe namene?

predlogi za pouk 1 Časovni trak

2 Samostojno skupinsko delo. Vsaka skupina prikaže z risbami na časovnem traku napre dek enega področja: vlaki, avtomobili, letala in rakete, ladje, industrija, prenos sporočil, medicina, prehrana ipd. glede na dostopno literaturo za učence.

3 Pogovor ob izdelkih učencev o raziskovanju, razvoju znanosti, vse daljšem šolanju ipd. kot pogojih tehnološkega napredka. O posledicah, ki jih imajo odkritja na naše vsakodnevno življenje, o nevarnostih in negativnih posledicah zaradi nepreudarne rabe novih tehnologij in tehnologij, ki omogočajo hitro rast človeštva (onesnaže-vanje okolja, uničevanje naravnih okolij in raznovrstnosti življenja, vojaška tehno-logija …).

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK

6 Uporaba metode petih P-jev za domače učenje.



114

učbenik

� 62–64

Časovni trak: imenovanje obdobja, štetje stoletij in pogovor ob sličicah. Kaj, koga prikazujejo sličice? (Primož Trubar, Abecednik, tovorništvo, Janez Vajkard Valvasor, splavarstvo, plavž, Prešeren, parna lokomotiva, hidroelektrarna, avtobus, letalo). Kak-šne so bile posledice posamezne iznajdbe, napredka za življenje posameznika, za slovenski narod?

Pogovor ob fotografijah. Kaj prikazujejo? Kakšno je bilo opravilo pred prikazano iznajdbo? Kako se bo morda razvijalo v prihodnje?

Tiho branje besedila.

delovni zvezek

� 50

1 Odgovor (žeblji) najdejo v učbeniku na str. 29.

2 Odgovor: parna lokomotiva.

3 Odgovor poiščete v monografijah o domačem kraju ali pri najstarejših krajanih.

4 Časovno razporejeni odgovori: kočija, prva slovenska knjiga, plavž, vlak, avto, letalo, tranzistor, televizija, jedrska centrala v Krškem, računalnik.

atlas Str. 28, 29: Industrijska proizvodnja je posledica tehnološkega razvoja v novem veku. Učenci ob karti ponovijo vrste industrije ter značilnosti industrijske proizvodnje.

sprotno spremljanje učencev uporaba časovnega traku, delo z literaturo, skupinsko delo

Novi vek je doslej trajal samo 500 let, vendar je ~love{tvo v tem ~asu doìvelovelik napredek. Hitre spremembe so se zgodile zlasti zadnjih 100 let, lahkopa pri~akujemo, da bo tudi prihodnost prinesla mnoge novosti.

Na{a mesta so se v zadnjih100 letih hitro {irila. Karpoglejmo Ljubljano, ki jeimela leta 1900 komaj nekajnad 36 000 prebivalcev, leta2000 pa è 260 000.

Ob hitrem napredku, ki ga je~love{tvo doìvelo prav zad-njih sto let, lahko pri~akuje-mo, da bo bodo~nost prine-sla {e veliko novega. Trebapa bo zelo paziti na ohranja-nje ~istega okolja. Vemo na-mre~, da je okolje na Zemljiè zelo onesnaèno, kar pov-zro~a mnoge teàve.

Ljubljana leta 1900

Ljubljana leta 2000

64

Vo`nja z vlaki, avtomobili in letali je za nas nekaj vsakdanjega. Navadili smo se tudina takoj{nje novice od vsepovsod s satelitov, ki v vesolju kroìjo okoli zemlje.

Ljubljansko letali{~e Brnik je na{enajve~je letali{~e. Ima dobre zvezez letali{~i po Evropi in svetu.Danes je mogo~e v 12 urahpreleteti razdaljo med Ljubljanoin New Yorkom, neko~ pa so ljud-je za pot iz Evrope v Ameriko zladjo porabili vsaj 14 dni.

Velik napredek je bil doseèn tudina podro~ju drugih znanosti, npr.v medicini, kjer kirurgi opravljajozahtevne operacije – presaditveledvic, jeter, srca.

Letali{~e Brnik

Parnik s konca 19. stoletja Parna lokomotiva

1800 1900 2000

63

KKKaa jj ppoommeenn iipetrolejka – svetilka na petrolej

^love{tvo je doìvelo v novem veku velike spremembe. To je obdobje po odkritjuAmerike, se pravi zadnjih 500 let. Mnogo novega se je zgodilo v prometu, pri gradnjihi{, {irjenju mest, nastajale so prve tovarne, za~ela se je industrija. Njen skokovit raz-voj, ki {e traja, so omogo~ili izumi parnega stroja, elektrike in v novej{em ~asu elek-tronike in ra~unalni{tva.

Pomembna iznajdba na za~etku novega veka je bilo tiskanje knjig. Knjige so omogo-~ile hitro {irjenje pismenosti in znanja. To je {e bolj spodbudilo napredek, ki se jenajbolj o~itno kazal v prometu. Vlak in parnik sta »skraj{ala« razdalje.

Naslednji velik korak je bil uporaba elektrike. [e pred 100 leti so otroci pisali doma~enaloge ob sve~i ali petrolejki. V gospodinjstvu niso poznali elektri~nih likalnikov, {te-dilnikov, zamrzovalnikov, sesalcev itd. Danes si te`ko predstavljamo ìvljenje brez te-levizije ali telefona. Vse to nam je omogo~ila iznajdba elektrike.


NOVI VEK

62

S sodobnimi gospodinjskimi stroji delo v domu opravimo hitreje in bolje.

1500 1600 1700

Katera huda bolezen, ki je zahtevala veliko smrtnih `rtev, je bila v preteklosti precej pogosta?

V plavìh so iz èlezove rude pridobivali èlezo. Kaj so izdelovali iz èleza v Kropi?

Prvi vlak je pripeljal z Dunaja v Ljubljano leta 1849. Kak{na lokomotiva ga je vlekla?

Sku{aj ugotoviti, kdaj je tvoj kraj dobil elektriko. Vpi{i pribli`no letnico.

Ali pozna{ v bliìni svojega kraja kak{no elektrarno? Vpi{i njeno ime.

Predmete uredi po starosti od najstarej{ega do najmlaj{ega.

ko~ija letalo avto vlak plav`

prva slovenska knjiga jedrska centrala v Kr{kem

ra~unalnik tranzistor televizor

5

4

3

2

1

6

50



115


videoposnetki: Rojstvo prestolnice (Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne vojne do danes), Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, DVD; elektronska lokacija/ dostop: http://www.ljubljana-500let.com.Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.Nataša Golob: Podobe preteklosti, Orion film, Ljubljana, 1997.


Utrinki iz slovenske zgodovine. Od reformacije do leta 1848, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

Richard Platt: V začetku ---. Skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega. Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

Steve Parker: Letenje, zbirka Okno v svet, Domus, Ljubljana, 1990.Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus,

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.Iznajdbe, zbirka Moji prvi koraki. S prvo enciklopedijo do učenosti,

Pomurska založba, Murska Sobota, 1995.Jim Hatfield: Strah in groza. Bolan! O bolezni in zdravljenju, DZS, Ljubljana, 1996.

Za učitelje:

monografije domače pokrajinekrajevni zbornikiMartin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 2001.Tadej Brate: Tehniški spomeniki, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba,

Ljubljana, 1991.


02_slovenija nasa domovina.indd 11602_slovenija nasa domovina.indd 116 21/10/2006 00:24:4821/10/2006 00:24:48

117

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA


118

Okvirni čas: 36 ur

• Lega Slovenije, Naravne značilnosti Slovenije, Kraški pojavi – približno 8 ur

• Alpski svet, Panonski svet, Dinarski svet, Pri-morski svet: sodelovalno učenje – 12 ur

• Slovenci skozi čas – 16 ur

To obširno poglavje smo v priročniku razdelili v tri sklope. V prvih dveh učenci spoznavajo sloven-ske pokrajine, življenje v njih ter kulturno dedi-ščino, v tretjem pa kratko zgodovino Slovencev.

Geografski del je razdeljen v dva sklopa pred-vsem zaradi dveh različnih didaktičnih pristopov, ki ju priporočamo. V prvem učenci pretežno fron-talno spoznavajo osnovne geografske značilnosti Slovenije kot celote, se urijo v branju zemljevida Slovenije, spoznavajo kraške pojave. V drugem pa s sodelovalnim učenjem spoznavajo posame-zne pokrajinske enote in se urijo v samostojnem in skupinskem učenju ter sprejemanju odgovor-nosti za učenje.

UČNI CILJI

Učenci:– znajo na zemljevidu Evrope, sveta, globusu po-

kazati lego Slovenije,– znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepo-

znati in opisati nekatere pokrajinske značil no-sti (površje, vode, videz naselij, izraba pokra-jine ...) slovenskih pokrajin,

– znajo na zemljevidu Slovenije pokazati narav-ne enote, največja mesta, reke ...,

– znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, po-sebnostmi in stereotipi,

– spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti,

– spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki soobliku-jejo našo istovetnost in pomagajo pri razloče-vanju med drugimi,

– spoznavajo razliko med domovino in državo.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

• na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije,

• ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin,

• na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...,

•• ločiti med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi,

• navesti naše tipičnosti,

•• oceniti in ceniti posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi,

••• razložiti razliko med domovino in državo,

• navesti nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti,

• razlikovati med pojmoma Slovan in Slovenec,

•• našteti države, v katerih so Slovenci živeli v preteklosti,

•• razložiti pomen samostojne države,

• opisati sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, želje ...).


119

1. DEL:Lega Slovenije, Naravne enote Slovenije, Kraški pojavi

Ta tematski sklop uvaja učence v spoznavanje slovenskih pokrajin, njihovih geograf-skih in etnoloških raznolikosti, v uporabo zemljevida Slovenije. V ospredju je prido-bivanje vizualnih predstav različnih slovenskih pokrajin, utrjevanje in pridobivanje temeljnih geografskih pojmov (gorovje, hribovje, gričevje, ravnina, dolina, kotlina, obala, morje, kopno …) s poudarkom na kraških pojavih (vrtača, kraško polje, kraška reka, kraška jama, brezno, kapnik) in prepoznavanju značilnosti reliefnih, vodnih, prometnih, naselbinskih oblik na fotografijah in zemljevidih. Dobro poznavanje do-mače pokrajine in že usvojeni geografski pojmi omogočajo učencem, da nove pokra-jine primerjajo z domačo pokrajino. Primerjanje je tako temeljna dejavnost, da jo geografski metodiki pogosto uvrščajo kar med učne metode.

Najbolj priporočljiva učna metoda pri spoznavanju Slovenije je ekskurzija, nepo-sredno terensko spoznavanje nekaterih pokrajin. Sledijo različne vrste demonstracij (ogled filmov o slovenskih pokrajinah, fotografij, reliefnih tridimenzionalnih zemlje-vidov, geografskih zemljevidov, turističnih zemljevidov ...) in urjenje v geografskem opazovanju, imenovanju, opisovanju vidnih pokrajinskih značilnosti. Uporaba pe-skovnika je nenadomestljiva pri razlaganju in preverjanju geografskih pojmov. Ker morajo učenci predvsem pridobiti veliko predstav, je najpomembneje, da pripra-vimo takšne učne situacije, ki bodo učence čim dlje zadržale pri opazovanju fotogra-fij, filmov in zemljevidov slovenskih pokrajin.

Zanimive ure in prepričljivost ter navdušenje učitelja vplivajo na učence, da širijo inte res za spoznavanje domovine, njenih značilnosti, posebnosti, prepoznavnosti. Nič ni narobe, če poudarjamo stereotipe, po katerih je Slovenija prepoznavna, ven-dar poleg njih učimo učence občudovati tudi lepoto in vrednost manj znanih krajev in pokrajin Slovenije. Poudarjamo neprecenljivost našega okolja ter potrebo po pre-udarnem trajnostnem urejanju in rabi prostora.


120

Lega Slovenije cilja

Znajo na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije.

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin.

ključne besede republika, Srednja Evropa, Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje, primorski svet

ključna vprašanja Kje v Evropi leži Slovenija? Katere so njene sosednje države? Katere štiri pokrajine se stikajo na območju Slovenije?

predlogi za pouk 1 Uvod, motivacija v celoten tematski sklop.

Razstavimo različne fotografije znanih slovenskih krajev, manjše predmete kulturne dediščine (npr. pisanice), zemljevid Slovenije, kaseto z narodnimi pesmimi, video-kaseto o Sloveniji – predmete, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah. Pogovor o tem, kaj predstavljajo, kaj jim je skupnega. Učencem povemo, kaj vse bodo spoznali in kako se bodo učili o Sloveniji, naši domovini, kdaj in kako bomo preverjali in oce-njevali novo znanje.

2 Ob stenski reliefni karti Evrope napovemo prvo temo. Učenci pripravijo atlas.

3 Dejavnosti ob kartah atlasa.

4 Globus. Učenci poiščejo Slovenijo, opišejo njeno lego na Zemlji (npr. kje leži glede na druge celine).

5 DELOVNI ZVEZEK 1

Ob nalogah učenci ponovijo uporabo trakovnega merila. Ob rešitvah se pogovori-mo o razdaljah: v kolikšnem času lahko prevozimo tolikšne razdalje z avtomobilom, s kolesom, jo prehodimo … Pojasnimo razliko med zračnimi – ravnimi razdaljami in razdaljami po prometnicah. Če imamo avtokarto Slovenije, lahko spodbudimo pro-stovoljce, da po učni uri ugotovijo, kolikšne so razdalje po cestah.

6 UČBENIK

7 Ideje za domače samostojno delo: ugotavljanje različnih razdalj (npr. domači kraj–Ljubljana, slovenska obala, Triglav …), predstavitev sosednjih držav.



121

učbenik

� 66–67

Glasno preberemo prvi odstavek. Vprašanje: Ali tudi v sosednjih državah volijo svo-jega predsednika? Katera beseda v tem odstavku nam to pove?

Na političnem zemljevidu Evrope pokažejo Slovenijo. Vprašanje: Katere države, menijo učenci, prav tako ležijo v Srednji Evropi (katere v Zahodni, Severni, Južni, Vzhodni)?

Glasno preberejo besedilo na str. 67. Na karti ob besedilu pokažejo posamezne enote in to, kje se stikajo.

Ogled fotografij in branje podnapisov. Učenci v podnapisih s svinčnikom obkrožijo ključne be sede: Panonska nižina, Alpe – visoko gorovje, Dinarsko gorstvo, obala.

Učenci ob pomoči rubrike Veš – vem opišejo razlike med republiko in kraljevino.

delovni zvezek

� 51

1 Zaradi dolgega trakovnega merila je najprimernejša karta Slovenija v atlasu (str. 22). Preden učenci samostojno rešijo naloge, ponovimo uporabo trakovnega merila.

a) 1. Hrvaška, 2. Avstrija, 3. Italija, 4. MadžarskaUčenci lahko s polaganjem vrvice in trakovnim merilom dolžine mej tudi pribli-žno izmerijo in zapišejo ocene razdalj.

b) Učenci na stenski karti poiščejo kraje Rateče, Vinica, Sečovlje in Hodoš (blizu mej-nih prehodov v štirih »vogalih« Slovenije), jih označijo/poiščejo na svoji karti, z vrvico izmerijo razdalji ter ju odčitajo na trakovnem merilu pod karto.Rateče–Vinica: približno 160 kmSečovlje–Hodoš: približno 250 km

c) Učenci najprej na skico vetrovnice napišejo glavne in stranske smeri neba, imenu-jejo in pokažejo smeri tudi na karti Slovenije, nato pa obkljukajo pravilne trditve oz. popravijo napačni. (Največ ravninskega sveta je na SEVEROVZHODU. Alpe se nadaljujejo proti ZAHODU.)

atlas Str. 18, 19: Zemljevid Države Evrope. Učenci poiščejo Slovenijo. S svojimi besedami poskusijo opisati njeno lego (glede na sosednje države, morje, v Evropi …). Imenu-


122

jejo sosednje države. Povedo, kaj pomenijo različne barve. Ugotovimo, kaj učenci vedo o Evropski uniji.

Str. 16, 17: Slikovni zemljevid Evropa. Pokažejo Slovenijo, povedo, kako so si po ma-gali določiti njeno lego (škorenj – Italija, morje – Jadransko morje …). Preberejo ime-na treh naravnih enot in vsako ob pomoči legende opišejo (Alpe – gorovje, Panonska nižina – obdelano nižavje, dinarsko gorovje). Pozornost usmerimo na stik teh treh enot na območju Slovenije. Morda ta stik prikažemo z modeliranjem v peskovniku.

Str. 22, 23: Zemljevid Slovenije. Učenci s prstom obkrožijo Slovenijo po njenih mejah, pozorni so na občutek (vijuganje). Vprašanje: Kje poteka meja na morju? Pogovor o aktualnem vprašanju meje s Hrvaško (in morda tudi o spreminjanju meja držav sko-zi zgodovino z vojnami in dogovori).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi: prepoznavanje lege Slovenije na različnih kartah, merjenje razdalj s trakovnim merilom

pripomočki stenska karta Evrope

globus

peskovnik

različni učni pripomočki, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah in »predstavljajo« Slovenijo

vrvice

literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.


123

Naravne enote SlovenijeTemi namenimo vsaj tri ure. Poudarek je na razno-likosti Slovenije, ki je vidna v pokrajinah, in na pre poznavanju te raznolikosti na fotografijah, fil-mu, zemljevidih, tridimenzionalnih zemljevidih … Učenci se učijo prepoznavati značilnosti, jih ime-novati, opisovati, risati, modelirati, prikazovati z gibi. Učne cilje smo konkretizirali, povezali z usvo-jenimi pojmi ter jih razčlenili po nivojih znanja.

UČNI CILJI

Poznavanje, prepoznavanje, opisovanje

Učenci:– ob slikovnem gradivu slovenskih pokrajin pre-

poznajo, imenujejo, opišejo:• površje – gorovje, hribovje, gričevje,

dolina, kotlina, vrtača, obala, polotok, kraška jama, kapnik,

• vodovje – reka, potok, jezero, morje, slap, izliv, izvir, ponikalnica,

• videz in lego naselij – mesto, vas, zaselek, samotna kmetija,

• rabo tal – njive, travniki, pašniki, gozd, grajene površine;

– se zavedajo enkratnosti domače in drugih po-krajin, pestrosti Slovenije.

Uporaba, analiza, sinteza

Učenci:– ob fotografijah primerjajo videz različnih slo-

venskih pokrajin in nekatere razlike pojasnijo,

– uvrstijo fotografijo pokrajine v ustrezno na-ravno enoto in to pojasnijo,

– ob uporabi zemljevida Slovenije uvrstijo kraje, pokrajine v naravne enote,

– uporabijo pojme v novih zvezah, novih pri-merih,

– razlikujejo med slovenskimi tipičnostmi, po-sebnostmi in stereotipi.

Vrednotenje

Učenci:– vrednotijo slovenske pokrajine (npr. z vidika

primernosti za določene športe v naravi, pro-metne povezanosti …).

Spretnosti

– branje zemljevida Slovenije:• prepoznavanje sestavin zemljevida:

relief, naselja, vode, prometnice,• ocenjevanje razdalj z grafičnim

merilom,• orientacija na zemljevidu Slovenije,

– geografsko opazovanje fotografij pokrajin:• uporaba geografskega načina (strategije)

opa zovanja po posameznih pokrajinskih se sta vinah: površje, vode, naselja, prometnice, raba zemlje.

ključne besede gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, obala; alpski, panonski, dinarski, primorski svet

ključni vprašanji Zakaj so slovenske pokrajine tako raznolike? Na katere naravne enote delimo Slovenijo?

predlogi za pouk 1 Fotografije različnih slovenskih pokrajin. Slovenija je raznolika in lepa. Ob fotogra-

fijah ponovimo pojme gorovja, vmesne doline; hribovja, vmesne doline, kotline; ravnine in gričevja; mesta, vasi; travniki, polja, vinogradi ... Poudarek naj bo na opazo-vanju, opisovanju, primerjanju z domačo pokrajino. Geografskih imen še ne poudar-jamo. Učence vodimo v sistematično geografsko analizo fotografij pokrajin: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba tal, gospodarstvo, promet …



124

2 Slovenija na reliefni tridimenzionalni karti. Učenci opazujejo in spoznavajo relief s tipom. Opisujejo, primerjajo – gorovja, planote, hribovja, doline, kotline, ravnine, gričevja, polotok, otok, obala, poudarek na domači pokrajini itd. – še brez geograf-skih imen.

3 Učenci z ustvarjalnim gibom (telo, samo roke, več učencev skupaj ipd.) prikažejo različne tipe reliefa slovenskih pokrajin: gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, planote …

4 V peskovniku oblikujejo različne reliefne tipe, oblike opišejo, imenujejo, primerjajo.

5 Atlas: slikovna karta Slovenije na str. 20, 21

6 Ob reliefnem zemljevidu Evrope ponovimo lego Slovenije in stik Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva, vpliv Jadranskega morja.

7 Razložimo razdelitev Slovenije na štiri naravne enote.

8 UČBENIK

9 DELOVNI ZVEZEK 1

10 Atlas: reliefna karta Slovenije na str. 20, 21

11 Ponovitev naravnih enot Slovenije. Prikaz značilnosti z gibi, v peskovniku, prepozna-vanje na fotografijah ipd. ter lociranje na različnih kartah.

12 Ogled krajšega filma o Sloveniji. Pogovor o raznolikosti, lepotah, katere kraje učenci bolje poznajo, kam bi radi šli …

13 DELOVNI ZVEZEK 2

učbenik

� 68–69

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Pogovor o temi ob slikovnem gradivu.

Slikovna karta: ogled obeh legend. Opazovanje posamezne naravne enote in pre-vladujočega reliefa. Alpski svet: severni del Slovenije, visokogorja, hribovje, vmesna ravnina – Ljubljanska kotlina. Panonski svet: vzhodna Slovenija, gričevja in ravnine.

Dinarski svet: južna Slovenija, planote (narisane v dinarski smeri SZ–JV), vmesne ravnine – kraška polja in nizke planote. Primorski svet: gričevje, planote (SZ–JV).

Reliefna karta: opisovanje reliefa, primerjanje prikaza reliefa s slikovno karto.

Glasno branje besedila.


125

delovni zvezek

� 52–54

1 Učenci izrežejo like in jih sestavijo, nato prilepijo in imenujejo naravne enote: alpski svet (zgoraj), panonski svet (desno), dinarski svet (spodaj desno), primorski svet (spodaj levo). V legendi naravne enote še enkrat napišejo in označijo, s katero barvo so pobarvane.

2 Naloga je zahtevna, zato priporočamo frontalno delo ali pa naj nalogo naredijo učen-ci ob koncu spoznavanja pokrajinskih enot, ko imajo že več predstav in se bolje znaj-dejo na zemljevidu Slovenije.

Pri frontalnem delu naj učenci vsako fotografijo opišejo, domnevajo naj, v katero regijo spada pokrajina. Potem pokrajino pokažemo na stenskem zemljevidu Slove-nije in učenci ugotovijo, v kateri naravni enoti leži.

Kapelske gorice – gričevje, panonski svet; Dutovlje na Krasu – planota, primorski svet; Cerkno – hribovje, dolina, alpski svet; Mura – ravnina, panonski svet; Vipavska dolina – dolina, primorski svet; Velenjska kotlina – kotlina, alpski svet; Trebnje – do-lina, gričevje, dinarski svet; Fiesa – obala, primorski svet; Loški potok – uvala, dinar-ski svet; Logarska dolina – dolina, gore, alpski svet; Vršič – gore, alpski svet, Trška gora na Dolenjskem – gričevje, stik panonskega in dinarskega sveta.

3 Naloga je dolgoročna. Demonstriramo, kako znamko z vodo odlepimo in posušimo. Učence spodbudimo, da zbirajo znamke in jih nalepijo v delovni zvezek. Morda naredimo razredni plakat, kamor lepimo znamke, in se o njih sproti pogovarjamo, o motivu, priložnosti, ob kateri je bila izdana …

atlas Str. 20-21: Slikovna karta Slovenije. Ogled legende. Na (enaki) stenski karti pokaže-mo lego naravnih enot. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotografijami. Pogovor, demonstracija fotografij, pritrdimo jih okoli stenske karte ali manjše tudi nanjo. Postavljamo vprašanja in kažemo foto-grafije:

• fotografija gora: V kateri naravni enoti so gore? Kako so narisane na karti?

• fotografija hribovja: Kako je na karti narisan hribovit svet? V katerih naravnih eno-tah ga je največ?

• fotografija ravnine: V katerem delu Slovenije je največ ravnin? Kako so narisane? Katere naravne enote so to?

• fotografija vinorodne pokrajine: Kako so narisani vinogradi in sadovnjaki? Kje v Sloveniji jih je največ? Katere naravne enote so to?

• fotografija pašnika: Kako so narisani travniki in pašniki? Kje jih je največ?

• V kateri naravni enoti je najmanj gozda?

Str. 22, 23: Reliefna karta Slovenije. Ogled legende. Ponovimo prikaz reliefa. Na sten-ski reliefni karti Slovenije (najbolje je, da je enaka) pokažemo pokrajinske enote. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotografijami:

O kaki dràvi lahko veliko izvemo tudi izznamk. Znamke prikazujejo pomembne ljudi aliumetni{ka dela, predmete iz preteklosti, rastline,ìvali, zgradbe, dogodke idr. Opazuj znamke napismih in razglednicah, ki ste jih ali jih bosteprejeli doma. Prosi doma~e, da ti jih dovolijoodlepiti. Kako se to naredi, ti kaè risba.Nalepi razli~ne znamke in poleg napi{i, kajpredstavljajo.

3

54

K vsaki fotografiji zapi{i, katero reliefno obliko prikazuje in v kateri pokrajinski enotileì. Pomaga{ si lahko z zemljevidom Slovenije.

2

53

Dutovlje na Krasu Cerkno

mrtvica Mure Vipavska dolina Velenjska kotlina

Trebnje Fiesa Lo{ki potok

Logarska dolina Vr{i~ Tr{ka gora na Dolenjskem

Kapelske gorice

52

Iz priloge Naravne enote Slovenije izreì narisane like ter sestavi Slovenijo. Nalepi jih.Zemljevid opremi z naslovom in legendo. Napi{i naravne enote in jih poveì.

1


Nas

lov

zem

ljevi

da:

Lege

nda:

O kaki dràvi lahko veliko izvemo tudi izznamk. Znamke prikazujejo pomembne ljudi aliumetni{ka dela, predmete iz preteklosti, rastline,ìvali, zgradbe, dogodke idr. Opazuj znamke napismih in razglednicah, ki ste jih ali jih bosteprejeli doma. Prosi doma~e, da ti jih dovolijoodlepiti. Kako se to naredi, ti kaè risba.Nalepi razli~ne znamke in poleg napi{i, kajpredstavljajo.

3

54

K vsaki fotografiji zapi{i, katero reliefno obliko prikazuje in v kateri pokrajinski enotileì. Pomaga{ si lahko z zemljevidom Slovenije.

2

53

Dutovlje na Krasu Cerkno

mrtvica Mure Vipavska dolina Velenjska kotlina

Trebnje Fiesa Lo{ki potok

Logarska dolina Vr{i~ Tr{ka gora na Dolenjskem

Kapelske gorice

52

Iz priloge Naravne enote Slovenije izreì narisane like ter sestavi Slovenijo. Nalepi jih.Zemljevid opremi z naslovom in legendo. Napi{i naravne enote in jih poveì.

1


Nas

lov

zem

ljevi

da:

Lege

nda:


126

• fotografija gora: V katerem delu Slovenije so najvišje vzpetine – gore? Kako so označene na reliefni karti?

• fotografija neravne nižine ob morju, ravne v panonskem svetu in ravnine, ki ni nižina v severozahodnem delu Ljubljanske kotline: Kje v Sloveniji so najnižje po-krajine? Nižine so tudi bolj uravnane. Vendar ravnina in nižina ni isto. Ravnine so lahko tudi v višjih nadmorskih višinah, na planotah, dna višjih kotlin.

• fotografije hribovij, dolin, manjših kotlin: Največji del Slovenije so hribovja z doli-nami in kotlinami. Katere barve prevladujejo?

sprotno spremljanje učencev branje kart, poudarek na branju reliefa, predstave slovenskih pokrajin, poznavanje različnih vrst reliefa

pripomočki fotografije različnih slovenskih pokrajin

stenski reliefni zemljevid Evrope

stenski slikovni zemljevid Slovenije

stenski reliefni zemljevid Slovenije

tridimenzionalni (reliefni) model Slovenije

peskovnik

videoposnetek s prikazom slovenskih pokrajin, med primernimi učnimi filmi sta npr.:Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,

Založba ZRC, Ljubljana, 1998, videokaseta (približno 27 minut).Matjaž Žbontar idr.: Slovenija, Jaka, Ljubljana, videokaseta (približno 26 minut).

literatura in viri Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.fotomonografije Slovenije in slovenskih pokrajin


127

Kraški pojaviPredlagamo, da temo v učbeniku na str. 94–98 obravnavamo v uvodnem delu, ker je prezahtev-na za samostojno delo učencev in ker so kraški pojavi, čeprav so najznačilnejši za dinarski svet, v vseh na ravnih enotah.

Kraški relief je za Slovenijo značilen, predvsem pa je bil tukaj kmalu raziskan in od tu se je znanje o kraških pojavih širilo v svet, na kar smo ponos-ni. Tudi zdaj so slovenski krasoslovci zelo dejavni in znani v svetu. V Sloveniji imamo Inštitut za ra-ziskovanje krasa v Postojni, kjer poteka tudi podi-plomski študij na Šoli za krasoslovje.

Kraški relief je značilen predvsem za dinarski in alpski svet, kjer je največ apneniškega in dolo-mitnega površja; v Sloveniji je to skupaj kar 43 % države.Za kras je značilno intenzivno kemično raztaplja-nje kamnin in podzemno kraško pretakanje voda. Raztapljanje je posledica delovanja z ogljikovim dioksidom nasičene vode, ki deluje kot blaga oglji kova kislina. Na podlagi trdote vode so ugo-tovili, da se kraško površje v Sloveniji na sto let zniža za 2 do 10 milimetrov. Značilne kraške obli-ke so kraške kotanje in kopasti vrhovi. Najpogo-stejše kraške kotanje so vrtače, večje pa so uvale in kraška polja. V Beli krajini je naš največji kraški ravnik, več kilometrov dolga in široka uravnana površina posejana z vrtačami.

Večji podzemni obliki sta jama in brezno. Več kot 8500 jih je registriranih v Sloveniji, vsako leto pa jamarji zabeležijo okoli 150 novih jam. Največje jame so nastale ob ponorih večjih rek, npr. Pivke (Postojnska jama – 20,5 km, Planinska jama), Reke (Škocjanske jame). Najgloblja brezna, več kot 1000 m globoka, so v Alpah. V jamah ljudje še posebej občudujemo kapnike. Nastanejo, ko se v vodi raztopljeni kalcijev karbonat pri kapljanju odlaga v obliki sige (kalcijev bikarbonat). S stro-pa viseče kapnike imenujemo stalaktiti, na tleh sto ječe pa stalagmiti. Pogosto se združijo v stebre (stalagmati). Nastajanje kapnikov je odvisno od ko li čine padavin, razpokanosti in čistosti apnen-ca, rastlinske odeje (v deževnici raztopljenega CO2 je več, če pronica skozi poraslo prst).Kraške jame so tudi življenjski prostor različnih ži-vali (netopirjev, človeške ribice …), ki je zelo občut-ljiv na onesnaževanje (svetloba, hrup, ljudje, one-snažena voda ...). Jame smo ljudje uporabljali že od nekdaj za zatočišča, zato so mnoge tudi arheo-loška najdišča. Zdaj so privlačne turistične točke.Kraški svet je ekološko zelo občutljiv: samočistil-na sposobnost voda je majhna, podzemnega pre-takanja vode ne poznamo dobro, zato težko ome-jimo širjenje onesnaževanja, sušnost površja je pogosta, zato so pogostejši požari ipd. Okoljska ozaveščenost prebivalcev in obiskovalcev kraških pokrajin je zato toliko pomembnejša. Okoljska vzgo ja je tako sestavni del teh učnih vsebin.

cilji Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere

kraške pokrajinske značilnosti.

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati kraško reko, turistično jamo, kraško polje …

Znajo ločiti med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi.

ključne besede kraški pojav, vrtača, uvala, kraško polje, jama, brezno, kapnik, ponikalnica

ključna vprašanja V katerih kamninah nastajajo najznačilnejše kraške oblike? Katere so površinske in katere podzemne kraške oblike? Zakaj je Slovenija znana po kraških pojavih tudi v svetu?



128

predlogi za pouk Površinski kraški pojavi

1 Učenci sedijo v krogu, na sredini so fotografije različnih kraških pojavov. Učenci jih po svoje razvrstijo po skupinah (npr. po velikosti, prisotnosti vode, kmetijski obde la-nosti, poselitvi …). Pogovor o kriterijih (značilnostih), po katerih so razvrščali foto-grafije. Razvrščanje lahko večkrat ponovimo. Če fotografije razvrsti učitelj, npr. pod-zemne in površinske kraške oblike, potem naj učenci prepoznajo kriterij.

2 Razložimo nastanek kraških oblik: raztapljanje apnenca na površju in pod njim, izlo-čanje sige …

Demonstriramo: na apnenec damo kapljico kisa, limone ali 10-odstotne klorovodi-kove kisline in opazujemo reakcijo, ki dokazuje, da se nekaj dogaja. V kozarec nali-jemo kis in vanj položimo polžje hišice, školjčne lupine ali jajčno lupino, ki so vse iz apnenca. Opazujemo, kaj se dogaja. Učenci opišejo, kar vidijo. Ko pride kis v stik z apnencem v lupinah, začne nastajati nova snov. To je plin, ki se v mehurčkih dviga. Lupine postajajo mehkejše.

Učencem pokažemo vodni kamen, ki se je nabral na posodi, pipi ali drugem vsako-dnevnem predmetu.

3 Ob fotografijah opišemo in imenujemo posamezne kraške pojave.


5 UČBENIK

6 Atlas

7 Ustvarjalni gib – različno velike skupine učencev prikažejo vrtačo, uvalo, kraško polje.

Podzemne kraške oblike

8 Ob fotografijah turističnih kraških jam učenci pripovedujejo o jamah, ki so jih že obiskali.

9 Ob fotografijah, lahko iz učbenika, sledi preprosta razlaga pojmov kraška jama, bre-zno, nastanka kapnikov različnih oblik, življenja v jamah, turistični rabi jam, varo-vanju kraškega okolja. Opozorimo na nepravilen stereotip, da živi človeška ribica samo v Sloveniji. Posebnost pa je vlakec, ki vozi v Postojnski jami.

10 UČBENIK

11 Modeliranje kraške jame z glinamolom ali prikaz kraške jame, posameznih oblik skupinsko z ustvarjalnim gibom.


Najbolje je obiskati bližnjo turistično kraško jamo ter si ob njej ogledati tudi površin-ske kraške pojave.

Ogledamo si film ali izbrane odlomke s kraškimi pojavi in v pogovor vključimo okolj-sko vzgojo.


129

učbenik

� 94–98

Površinski kraški pojavi

Učenci si ogledajo fotografije in preberejo podnapise.

Pogovor: Katere površinske kraške oblike so prikazane na foto grafijah? Razvrstimo jih od največje do najmanjše. Kaj je vsem skupnega? (Nastale so z raztapljanjem apnenca, vse so vdolbine.) V katerih kraških oblikah so lahko naselja? Katera kraška oblika ima reko ponikalnico?

Ob risbi učenci razložijo nastanek vrtače in uvale.

Pogovor ob karti rečne mreže. Kako ponikalnico razlikujemo od navadne reke? Kako se to vidi na zemljevidu? Učenci s svinčnikom obkrožijo ponikalnice. S tem so na risali lokacijo kraških polj. V katerem delu Slovenije je največ ponikalnic, v kateri naravni enoti?

Preberejo besedilo.

Podzemne kraške oblike

Ogled slikovnega gradiva in pogovor. Na risbi učenci pokažejo, opišejo imenovane oblike. Nato vsako posebej poiščejo še na fotografijah, samo brezno ni prikazano.

Glasno branje posameznega odstavka in preverjanje, kako so ga učenci razumeli.

delovni zvezek

� 70–71

1 Odgovori: škraplje (zgoraj levo), vrtača (zgoraj desno), kraško polje (spodaj levo), kraški izvir (spodaj desno).

2 Če je le mogoče, naj vsi učenci oblike tudi oblikujejo. Za oblikovanje podzemnih oblik potrebujemo tanjšo gosto mrežo za oblikovanje jame ali brezna, ki jo zapol-nimo z glino (glinamolom ipd.), dodamo kapnike, stebre …

3 Samostojno delo.

4 Nalogo naj učenci pozorno preberejo, si risbo zamislijo in šele potem narišejo.

5 Pri delu učencev v parih je lahko odgovor tudi usten. Izbereta si različni fotografiji.

Oglej si eno od fotografij kra{ke jame v u~beniku in si predstavljaj, da si vodnik vnjej. Kaj vse bi znal povedati obiskovalcem o nastanku jam in kra{kih oblikah v njih?

Za vsako kra{ko obliko v razpredelnici ozna~i njene zna~ilnosti.6

5

71

{krapljebreznokapnikuvalakra{ko poljepragovi na Krkivrta~ajama

povr{inska podzemna raztap. apnenca odlaganjem sige

Oblika je Nastane z

Oglej si fotografije povr{inskih kra{kih pojavov in napi{i, katere kra{ke pojave prika-zujejo.

V peskovniku oblikuj vrta~o, uvalo in kra{ko polje. Pozoren bodi na obliko, velikostin prisotnost povr{inskih voda.Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: modro vrvico za vodo, rde~o za ceste, kocke za hi{e.

Katera kra{ka jama, odprta za turiste, je najbli`e tvojemu kraju? Pomagaj si z zemlje-

vidom v u~beniku.

Dopolni risbo kra{ke jame. V suhi jami nari{i brezno z jamarjem, vise~e in stoje~ekapnike ter steber.

4

3

2

1

70

Kra{ki pojavi

levo: zgoraj:

Oglej si eno od fotografij kra{ke jame v u~beniku in si predstavljaj, da si vodnik vnjej. Kaj vse bi znal povedati obiskovalcem o nastanku jam in kra{kih oblikah v njih?

Za vsako kra{ko obliko v razpredelnici ozna~i njene zna~ilnosti.6

5

71

{krapljebreznokapnikuvalakra{ko poljepragovi na Krkivrta~ajama

povr{inska podzemna raztap. apnenca odlaganjem sige

Oblika je Nastane z

Oglej si fotografije povr{inskih kra{kih pojavov in napi{i, katere kra{ke pojave prika-zujejo.

V peskovniku oblikuj vrta~o, uvalo in kra{ko polje. Pozoren bodi na obliko, velikostin prisotnost povr{inskih voda.Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: modro vrvico za vodo, rde~o za ceste, kocke za hi{e.

Katera kra{ka jama, odprta za turiste, je najbli`e tvojemu kraju? Pomagaj si z zemlje-

vidom v u~beniku.

Dopolni risbo kra{ke jame. V suhi jami nari{i brezno z jamarjem, vise~e in stoje~ekapnike ter steber.

4

3

2

1

70

Kra{ki pojavi

levo: zgoraj:


130

6 Tudi pri tej nalogi si lahko učenci v dvojici pomagajo. Pravilni odgovori so:

Oblika je Nastane z

površinska podzemna raztap. apnenca odlaganjem sige

škraplje � �

brezno � �

kapnik � �

uvala � �

kraško polje � �

pragovi na Krki � �

vrtača � �

jama �

atlas Str. 52, 53: Učenci na zemljevidu poiščejo reke ponikalnice. Ponikalnico prepoznajo po tem, da se nenadoma konča brez izliva v večjo reko ali morje. Ponikalnica in konec s ponorom sta označena s posebnim kartografskim znakom. Poiščejo ga v legendi.

Nekaj ponikalnic imenujejo. Eno naj si zapomnijo.

Večina ponikalnic teče po kraškem polju. Kraško polje tako lahko prepoznamo po ponikalnici.

Str. 50, 51: Učenci na slikovnem zemljevidu poiščejo ponikalnice. Tu so manj opaz-ne, bolje pa se vidijo kraška polja. Poiščejo Cerkniško jezero.

sprotno spremljanje učencev razumevanje pojmov, zmožnost izražanja prek modeliranja

pripomočki fotografije kraških pojavov

prospekti turističnih kraških jam

gosta gibljiva mreža za oblikovanje ogrodja jame in glinamol ali glina

literatura in viri Marjeta Zorec: Potopimo se v globine. Pripovedke o slovenskih jezerih

in podzemnih jamah, Karantanija, Ljubljana, 2006.Ivan Gams: Kras v Sloveniji v prostoru in času, ZRC SAZU, Ljubljana, 2003.Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.http://www.zrc-sazu.si/izrk/ – spletna stran Inštituta za raziskovanje krasa

(kataster jam z natančnejšimi podatki, zemljevid jam v Sloveniji, publikacije …)videoposnetek: Jure Pervanje, Aleša Valič: Ljubljanica, reka, ki izginja, E-NET,

Ljubljana, 1995, 2 videokaseti (45, 40 minut).videoposnetek: Vojko Anzeljc: Postojnska jama. Čudežni svet skozi milijone let,

Postojnska jama, Turizem, Postojna, 1996, videokaseta (6 minut).videoposnetek: Andrej Mlakar: Moja Slovenija, RTV Slovenija, Založba kaset

in plošč, Ljubljana, 1991, videokaseta (90 minut).


131

2. DEL

V drugem delu (približno 12 ur) učenci samostojno po skupinah spoznavajo sloven-ske pokrajine.

A. Sodelovalno učenje

Prvi teden (3 ure) – spoznavanje pokrajin v tematski skupini

Učence razdelimo v matične skupine po štiri s skupno nalogo »spoznati, predstaviti in drug drugega naučiti o vseh štirih geografskih enotah Slovenije«. Število skupin je odvisno od števila učencev v razredu. Skupine naj bodo po sposobnostih in pri-zadevnosti učencev čim bolj izenačene. Vsak član matične skupine spoznava eno naravno pokrajino: zbira fotografije, prospekte, krajša besedila, prebere ustrezne enote v učbeniku. Učenci različnih matičnih skupin, ki spoznavajo isto naravno enoto, so v tem delu (npr. 3 ure) združeni v tematske skupine. Tematske skupine so štiri: za alpski svet, panonski svet, dinarski svet in primorski svet. V tematskih skupi-nah si pomagajo, saj imajo iste naloge. Naloge natančno definiramo. Primer: učenci morajo prebrati teme v učbeniku, rešiti naloge v delovnem zvezku, ugotoviti tipično-sti »svoje« pokrajine, jo znati opisati ob fotografijah, filmu, pokazati jo na zemljevidu, oblikovati v peskovniku, predstaviti tri turistične značilnosti. V skupini oblikujejo tudi 8–10 vprašanj (ob fotografijah, zemljevidu, peskovniku) za kviz. Če je potrebno, kakšno vprašanje doda učitelj. Zelo pomembno je, da učenci natančno vedo, kaj od njih pričakujemo, kako pomembno je njihovo delo za celotno skupino in kako bomo znanje ocenjevali. Predlagamo, da skupinsko oceno kombiniramo z individualno oceno. Že prvo uro se dogovorimo, kaj bomo opazovali in ocenjevali pri skupin-skem delu in opisnike zapišemo na vidno mesto v učilnici.

Drugi in tretji teden (6 ur) – poučevanje in učenje v matični skupini

V naslednjem koraku vsak učenec v matični skupini postane učitelj in opiše, pokaže, razloži značilnosti ene od pokrajin (skupaj 4 ure). Morda vsako od teh štirih ur začne-mo s filmom o pokrajini, največ 10 minut dolgim, nato pa sledi učenje v matičnih skupinah. Sledi faza ponavljanja, utrjevanja znanja (približno 2 uri), ko učenci drug drugega sprašujejo in se pripravljajo za kviz ob vprašanjih, ki so jih pripravile temat-ske skupine.

Četrti teden (2 uri) – preverjanje in ocenjevanje znanja

Znanje preverimo v kvizu. Na vprašanje odgovarja vedno učenec, ki ni podrobneje spoznaval pokrajine, na katero se veže vprašanje. Če ne zna odgovoriti in mu poma-gajo drugi iz skupine, prejme skupina manj točk. Skupno število točk skupine pretvo-rimo v skupno oceno, ki jo prejmejo vsi učenci skupine. Pri sodelovalnem učenju so učenci odgovorni za svoje znanje in za znanje sošolcev v matični skupini.

Znanje lahko preverimo tudi s krajšim individualnim preizkusom, pri katerem upo-števamo ustni odgovor pri kvizu ter individualni pisni odgovor pri dveh vprašanjih kviza, na kateri odgovarjajo vsi učenci.

Svoje delo in delo drugih v skupini vsak učenec oceni. O ocenah se pogovorijo. Svoje delo v skupini in delo celotne skupine učenci ovrednotijo z opisniki, ki jih z učenci izberemo prvo uro, že pred začetkom dejavnosti. Predlagamo izbor 4–6 opisnikov.

Učitelj doda svojo oceno, vendar samo za tiste dejavnosti, spretnosti, ki jih je sprem-ljal pri posameznem učencu ali skupini.


132

Preglednica: Predlogi opisnikov za samooceno dela v skupini

DELO V SKUPINI Samoocena Sošolec A Sošolec B Sošolec C Učitelj

prizadeva si za skupne cilje

prizadeva si, da bi razumel, kar dela

izraža svoje mnenje, daje pobude, išče boljše rešitve

upošteva mnenje drugih

upošteva dogovore

opravi svoj del nalog

pomaga drugim

hitro začne z delom

pripravi/pospravi pripomočke in uredi delovni prostor

objektivno ocenjuje člane skupine

mirno posluša ocene svojega dela

mirno sporoča svoje strinjanje ali nestrinjanje z dobljenimi ocenami

drugo …

Seštevek točk

2 točki = da (vedno)

1 točka = delno (včasih)

0 točk = ne (nikoli)

B. Projektno učno delo

Namesto za sodelovalno učenje se lahko odločimo za druge oblike samostojnega učenja. Tudi projektno učno delo je primerno. Zaželeno je povezovanjem z drugimi predmeti, še posebej s slovenščino, glasbo, likovnim poukom, športno vzgojo, in čim bolj celovito spoznavanje posameznih tem. Teme so lahko naravne enote in živ-ljenje v njih (alpski svet, panonski svet, dinarski svet in primorski svet) ali pa so teme ožje, npr. relief, vode, podnebje, hiše in naselja, gospodarstvo, prosti čas, šege in na-vade, domača obrt, turistični kraji, ljudske pesmi in plesi, narodne noše, povesti … Skupno vsem temam naj bi bilo, da prek njih učenci spoznavajo raznolikost sloven-skih pokra jin in življenja ljudi ter pri tem pridobivajo številne predstave o Sloveniji, orientacijo na zemljevidu ter pozitiven odnos do naše dediščine. Učenci naj upora-bijo čim bolj raznolike vire ter uredijo in predstavijo nova spoznanja na čim pestrejši način. Ustvarjalnost in sodelovanje učencev pri vseh korakih projektnega učnega dela sta bistveni sestavini tega didaktičnega sistema.

Koraki projektnega učnega dela so naslednji:

• iniciativa (1 ura) – učencem čim zanimiveje predstavimo zamisel »drugačnega« učenja in spoznavanja Slovenije, kjer lahko predlagajo tudi svoje teme; dobro je, da damo projektu privlačen in povezovalen naslov; čim bolj upoštevajmo ideje učencev, hkrati pa jim »podtaknimo« tudi svoje predloge;

• načrtovanje projekta (1 ura) – vključimo učence;

• izvedba (6 ur) – zbiranje in proučevanje gradiva, zapisovanje in urejanje podatkov, zamisel predstavitve …

• predstavitev (2 uri);

• učenje od drugih skupin (1 ura);

• evalvacija (1 ura).


133

C. Ekskurzija

Neposredno spoznavanje slovenskih pokrajin ima prednost pred vsako drugo učno metodo, saj je to edini neposredni način spoznavanja in najbolj izkustveno učenje, zato je nezamenljiva. Vendar je to tudi metoda, ki je strokovno in didaktično najzah-tevnejša. Od učitelja terja skrbno vsebinsko in metodično pripravo doma in na tere-nu. Osnovne naloge ekskurzije so, da pri učencih razvija sposobnosti opazovanja, prepoznavanja objektov in pojavov ter jih uvaja v razumevanje medsebojnih zvez in odnosov, vzbuja interes za nova spoznanja, budi patriotizem, prijateljstvo, smisel za lepoto, ljubezen do narave …

Načrtovanje ekskurzije

Primeren je obisk ene naravne enote z največ dvema opazovalnima točkama, po-stankoma in dovolj dolgim rekreativnim odmorom. Ekskurzija je navadno medpred-metna, vendar je vsebinsko ne smemo preveč natrpati.

Priprava na ekskurzijo

Učitelj mora vsekakor preveriti vsa dejstva iz literature tudi na terenu. Le na licu mesta lahko pripravi ustrezne naloge za učence, saj morajo biti te takšne, ki jih je moč narediti samo na terenu. Osnovni namen nalog je, da usmerjajo pozornost učencev, njihovo opazovanje, doživljanje in urjenje tistih spretnosti, ki jih je moč uriti le na terenu, npr. orientacijo.

Na teren moramo pripraviti tudi učence. Predvsem jih je treba dobro motivirati. Ni nujno, da jih vsebinsko vnaprej pripravimo, vsekakor pa morajo poznati cilje ekskur-zije. Ekskurzija je lahko uvod v podrobnejše spoznavanje neke pokrajine, tako da gradimo učenje na izkušnjah ali pa z ekskurzijo sklenemo učenje in učenci že upo-rabljajo v šoli pridobljeno znanje.

Izvedba ekskurzije

Pri izvedbi ne bo večjih težav, če smo vse dobro organizirali in se dobro pripravili. Učencem damo pred začetkom navodila in program. Razdelimo opazovalne naloge. Vsi učenci naj imajo nekaj zadolžitev tudi med vožnjo, tako da spremljajo pot in opa-zujejo pokrajino. Nekaj učencev zadolžimo za fotografiranje krajev, objektov, poja-vov, ki jih opazujemo.

Na vsakem opazovalnem mestu uporabimo zemljevid Slovenije, na katerem se orien-tiramo, nato sledijo načrtovane dejavnosti. Ne pretiravamo z učnimi listi. Ti naj imajo predvsem vlogo aktivirati učence in usmeriti njihovo pozornost na okolico, zato naj ne bo preveč pisanja.

Konec ekskurzije

Po končani ekskurziji je nujna analiza. Ob zemljevidu in fotografijah s poti pregle-damo celotno pot, pokrajine, kraje, ki smo jih spoznali. Najbolje je, da učenci pot vri-šejo v kopijo zemljevida. Pregledamo učne liste, učenci jih uredijo in skupaj s karto spravijo.

Č. Klasični pouk po učbeniku

Nujen je izbor tem, saj je učbenik v tem delu preobsežen. Nevarnost, da bomo zahte-vali preveč podatkov, vključili preveč pojmov, predvsem pa da učenci ne bodo imeli dovolj časa snov utrditi, če bomo obravnavali vse učne enote, je velika. Ker učni načrt ne zahteva tako podrobne obravnave in poznavanja Slovenije, je bolje, da se dlje zadržimo pri domači naravni enoti, preostale pa obravnavamo zgolj pregledno in učne enote združimo oz. izpustimo. Ali pa damo učencem na izbiro, katere pokra-jine bi raje spoznali. Najbolje je, da se obravnava pokrajin navezuje na ekskurzijo po Sloveniji ali dneve dejavnosti v šoli v naravi. Preostale teme pa izpustimo!


134

UČNI CILJI

Učne cilje iz učnega načrta smo podrobneje razčlenili.

Poznavanje, prepoznavanje, opisovanje

Učenci:

– na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokažejo lego Slovenije,

– ob slikovnem gradivu slovenskih pokrajin prepoznajo, imenujejo, opišejo:• površje – gorovje, hribovje, gričevje, dolina, kotlina, vrtača, obala, polotok, kra-

ška jama, kapnik,• vodovje – reka, potok, jezero, morje, slap, izliv, izvir, ponikalnica,• videz in lego naselij – mesto, vas, zaselek, samotna kmetija,• rabo tal – njive, travniki, pašniki, gozd, grajene površine;

– na zemljevidu Slovenije pokaže naravne enote, 5 največjih mest in 5 turističnih točk, 5 rek, 5 pokrajin,

– našteje 4 slovenske tipičnosti (npr. čipkarstvo, kozolci, klopotec, kurent, suha roba, pršut, lipicanci ...),

– se zaveda enkratnosti domače in drugih pokrajin, pestrosti Slovenije.

Uporaba, analiza, sinteza

Učenci:

– ob fotografijah primerjajo videz različnih slovenskih pokrajin in nekatere razlike pojasnijo,

– uvrstijo fotografijo pokrajine v ustrezno naravno enoto in to pojasnijo,

– ob uporabi zemljevida Slovenije uvrstijo kraje, pokrajine v naravne enote,

– uporabijo pojme v novih zvezah, novih primerih.

Vrednotenje

Učenci:

– vrednotijo slovenske pokrajine (npr. z vidika primernosti za določene športe v naravi, prometne povezanosti …).

Spretnosti

Učenci:

– berejo zemljevid Slovenije:

• prepoznavajo relief, naselja, vode, prometnice …

• ocenjujejo razdalje z grafičnim merilom,

• se orientirajo na zemljevidu Slovenije;

– geografsko opazujejo fotografije slovenskih pokrajin:• uporabijo geografski način (strategijo) opazovanja po posameznih pokrajin-

skih sestavinah: površje, vode, naselja, prometnice, raba zemlje;

– opisujejo, ocenjujejo svoje delo pri samostojnem učenju in sodelovanje v skupini.

literatura Cirila Peklaj: Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.Slavko Brinovec: Kako poučevati geografijo. Didaktika pouka,

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2004.Helena Novak: Projektno učno delo – drugačna pot do učenja, DZS, Ljubljana, 1990.Meta Budnar idr.: Družba 4. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje

(Modeli poučevanja in učenja, Družba), Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2006.


135

ALPSKI SVETVisokogorje cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti alpske visokogorske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati alpski svet, Kranj, Jesenice, Savo, Sočo, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Triglav.

ključne besede visokogorje, predalpska hribovja, Ljubljanska kotlina, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav, višinski rastlinski pasovi

ključna vprašanja Kako na fotografijah, zemljevidih prepoznaš visokogorsko pokrajino? Kako bi slovensko visokogorje najbolje predstavil tujcem, ki prihajajo iz ravninskega sveta? Kam bi jih peljal na izlet?

predlogi za pouk 1 Ob tridimenzionalnem zemljevidu Slovenije ponovimo, katere so naravne enote

Slovenije. Nato naj učenci predlagajo, kako bi oni podrobneje razdelili alpski svet. Pokažemo in razložimo delitev na visokogorje, predalpska hribovja z dolinami in vmesne kotline. Na reliefu pokažemo slemena in slemenitev v smeri Z–V (alpski smeri). Razlikovanje poteka dolin in slemen v smeri Z–V oz. SZ–JV omogoči učen-cem, da razberejo iz zemljevida približno mejo med alpskim in dinarskim svetom.

2 Primere fotografij učenci uvrščajo med visokogorje, predalpsko hribovje in kotline.

3 UČBENIK str. 70

Ogled obeh kart.

4 DELOVNI ZVEZEK 1

5 Ob fotografijah in zemljevidu opišemo značilnosti visokogorskega sveta.

6 Pogovor o izkušnjah učencev, kje so že bili, kakšna je pokrajina tam, pokažemo kraje na stenski karti Slovenije.

7 UČBENIK str. 70–72

Najprej ogled fotografij na str. 71, 72 in pogovor, nato branje besedila, začnejo z zad-njim odstavkom na str. 70.

8 Atlas



136

učbenik

� 70–72

Str. 70: Ogled kart, lega in delitev na visokogorje, hribovje, ravninski svet v Ljubljan-ski kotlini. Primerjava obeh kart.

Str. 71, 72: Ogled fotografij. Ob njih lahko ponovimo pojme. Koliko fotografij pri-kazuje vzpetine, strmine, bolj ravno površje (na dnu kotlin, na planotah)? Katere de-javnosti ljudi razberemo s fotografij ali za katere lahko domnevamo, da obstajajo? (Gorništvo, pašništvo, poljedelstvo, gozdarstvo.)

Višinski pasovi – risba in fotografija: opisovanje, primerjanje. Na kateri nadmorski višini (približno) je bila posneta fotografija ruševja? (Slika je z Velike planine na vi-šini okoli 1650 m.)

Tiho branje besedila. Pogovor.

delovni zvezek

� 55–57

1 Pri nalogi 1 b lahko učenci na sestavljeno reliefno karto s podobnimi znaki, kot so v uč- beniku na slikovni karti, označijo tri dele alpskega sveta. Pri tem uporabljajo učbenik.

2 Učenci uporabijo ročni zemljevid Slovenije, stensko karto s čim več podatki ali pla-ninske karte.Vendar ne gre za podatke, pomembneje je, da se učenci učijo iskati vrhove in največje višine na različnih zemljevidih. Pri tem se lahko pogovorimo tudi o različnih namenih zemljevidov, saj vsi niso enako primerni za vse vrste nalog (pla-ninski, šolski atlasi …).

Julijske Alpe: Triglav 2864 m, Škrlatica 2740 m, Mangart 2679 m

Kamniško-Savinjske Alpe: Grintovec 2558 m, Kočna 2540 m, Skuta 2532 m

Karavanke: Stol 2236 m, Vrtača 2218 m, Košuta 2133 ma) Julijske Alpe v Italijo, Karavanke v Avstrijob) V Julijskih Alpah.c) Učenec izračuna glede na svoje zapise. V zgornjem primeru je največja relativna

višina 2864 m – 2133 m = 731 m.

3 Vse odgovore najdejo v učbeniku.a) Listnati gozd, mešani gozd, iglasti gozd, posamezna drevesa, pašniki, ruševje, lišaji.b) To je nadmorska višina, do katere raste gozd (definicija gozdne meje je v okvir-

čku – Kaj pomeni na str. 72).c) Gozdarstvo, lov, planšarstvo, planinstvo, gorništvo, smučanje, zmajarstvo.

S pomo~jo priloge Alpski svet:a) Izreì narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil alpski svet.b) Ozna~i visokogorske pokrajine, predalpska hribovja in Ljubljansko kotlino.c) Zemljevid opremi z legendo.

V preglednico vpi{i imena treh visokogorskih skupin v Sloveniji in imena najvi{jihvrhov z nadmorsko vi{ino. (Nalogo naredi ob zemljevidu Slovenije.)

2

1

55

Visokogorje

ALPSKI SVET

m

m

m

J AlpeK -

S AlpeK

m

m

m

m

m

m

V visokogorju je veliko naravnih lepot, ki privabljajo turiste. Kje bi najraje preìvel ne-kaj dni? Zakaj?

Opazuj fotografijo in jo preri{i na sosednjo risbo tako, da bo{: gozd narisal – zeleno,njive – rjavo, travnike – rumeno, naselja – rde~e in ceste – ~rno.

a) Opi{i lego naselij glede na povr{je, oson~enost in prometnice.

1

5

57

Predalpska hribovja in doline

a) Katera gorska skupina sega prek dràvne meje in v katero dràvo?

b) V katerem gorovju so vrhovi najvi{ji?

c) Kolik{na je najve~ja relativna vi{ina med vrhovi, ki si jih zapisal v preglednico?

m

Opazuj risbo rastlinskih pasov v u~beniku na strani 72.

a) Kako si sledijo rastlinski pasovi glede na nadmorsko vi{ino?

b) Kaj je gozdna meja?

c) Katere ~lovekove dejavnosti so pogoste v visokogorju?

êsa obiskovalci Triglavskega narodnega parka ne smejo po~eti na zavarovanem obmo~ju?4

3

56

S pomo~jo priloge Alpski svet:a) Izreì narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil alpski svet.b) Ozna~i visokogorske pokrajine, predalpska hribovja in Ljubljansko kotlino.c) Zemljevid opremi z legendo.

V preglednico vpi{i imena treh visokogorskih skupin v Sloveniji in imena najvi{jihvrhov z nadmorsko vi{ino. (Nalogo naredi ob zemljevidu Slovenije.)

2

1

55

Visokogorje

ALPSKI SVET

m

m

m

J AlpeK -

S AlpeK

m

m

m

m

m

m




1

5

57


a) Katera gorska skupina sega prek dràvne meje in v katero dràvo?

b) V katerem gorovju so vrhovi najvi{ji?

c) Kolik{na je najve~ja relativna vi{ina med vrhovi, ki si jih zapisal v preglednico?

m

Opazuj risbo rastlinskih pasov v u~beniku na strani 72.

a) Kako si sledijo rastlinski pasovi glede na nadmorsko vi{ino?

b) Kaj je gozdna meja?

c) Katere ~lovekove dejavnosti so pogoste v visokogorju?

êsa obiskovalci Triglavskega narodnega parka ne smejo po~eti na zavarovanem obmo~ju?4

3

56


137

4 Odgovor: Ne smejo loviti ptic, metuljev, pobirati polžev, nabirati cvetja, kuriti ognja, kampirati, odmetavati smeti, voditi psa, prati avtomobila, kolesariti.

5 Odgovor je povsem prost. Učenec izraža svoje želje, stališča. Pri pregledovanju odgo-vorov smo pri tej nalogi pozorni, da učenci pozitivno sprejemajo različne odgovore.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo visokogorja, nato visokogorja in najvišje vrhove imenujejo. Poiščejo in imenujejo reke, jezera, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …

Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Imenu-jemo gorovja, mesta, reke, jezera, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu; poiščejo Triglav, Bled …

Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da na enakem.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za visokogorje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Razložimo prikaz števila nočitev z velikostjo krogov na karti in z izseki v legendi, ker ni dovolj prostora za kroge. Učencem, ki ne razumejo, narišemo v legendo kroge.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o zna-kih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v visokogorskem svetu, katera kmetijska dejavnost je razvita.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Pogovor o legendi. Ponovitev vrst industrije – kaj predelujejo, kaj izdelujejo. Skupno število zaposlenih v različnih tovarnah v enem kraju prikazuje velikost kroga na karti, v legendi je le izsek, ker ni prostora za cele kroge.

sprotno spremljanje učencev delo z različnimi zemljevidi: orientacija v Sloveniji, razumevanje znakov, posebej reliefa in barv (ista barva na različnih zemljevidih ima lahko različen pomen: zelena – nižina ali gozd)

pripomočki stenske karte Slovenije – reliefna, slikovna, tridimenzionalna

fotografije visokogorja, predalpskega hribovja, alpskih kotlin

literatura in viri različne fotomonografije gorskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Marjeta Zorec: Čez planine in doline. Pripovedke o slovenskih hribih in dolinah,

Karantanija, Ljubljana, 2006.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,

gore, reke, gradovi …)video in CD filmi gorskega sveta, turističnih krajev itd. (npr. Triglavski narodni

park, Triglavski narodni park, Bled, 1991)


138

Predalpska hribovja in doline cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti predalpskega hribovja in dolin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati predalpski svet, Savo, Savinjo, Dravo, nekaj hidroelektrarn, nekaj mest ...

ključne besede predalpsko hribovje, rudnik, termoelektrarna, hidroelektrarna

ključna vprašanja Kje leži predalpski svet? Kakšne so njegove značilnosti? V primerjavi z domačo pokrajino je predalpski svet …

predlogi za pouk 1 Na posamezne liste napišemo pojme (rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna, hidro-

elektrarna, termoelektrarna, lignit, premog) in jih nalepimo po razredu. Učence raz-delimo v pare ali trojke, vsak par začne pri drugem listu, na list zapišejo svojo razlago pojma. Potem se premaknejo do naslednjega lista in dopišejo svojo razlago, pa do naslednjega, pomikajo se v isti smeri. Po določenem času dejavnost prekinemo, skupaj si ogledamo razlage. Vprašanja ostajajo odprta, na koncu ure bodo sami dopolnili, popravili razlage. Učence uvedemo v temo. Predalpski svet je pokrajina, kjer je največ rud, ki so jih v preteklosti izkoriščali v številnih rudnikih, kjer imajo reke (in potoki) veliko vode in dovolj velik strmec, da jih izkoriščamo za pridobi-vanje/izkoriščanje energije (elektrarne, mlini, žage).

2 UČBENIK str. 73

3 Atlas

4 Razlaga pojmov rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna je najboljša ob filmu oz. odlom kih iz filmov, saj imajo učenci o tem malo predstav, če ne živijo v rudarski pokrajini.

5 Demonstracija premoga, rud. Učenci opazujejo, tipajo, vonjajo in opisujejo, primer-jajo s kamninami.

6 UČBENIK str.74, 75

7 Učenci dopolnijo definicije pojmov na listih.

8 Liste uporabimo pri izdelavi shematskega zapisa (»miselnega vzorca«) na tabli.

9 DELOVNI ZVEZEK

ALPSKI SVET


139

učbenik

� 73–75

Str. 73: Ogled obeh zemljevidov in pogovor. Predalpsko hribovje leži »pred« Alpami, obroblja visokogorje. Glede na lego ga delimo na tri enote. Učenci pokažejo visoko-gorje in hribovje. Kako se hribovje razlikuje od visokogorja na reliefni karti?

Str. 74, 75: Ogled slikovnega gradiva in pogovor. Ponovimo razlike med mestom, vasjo, zaselkom in samotno kmetijo. Zakaj so mesta v dolinah in ne na pobočjih ali vrhovih?

Primerjamo pokrajino z visokogorsko (vidna je v ozadju na fotografiji hribovske kmetije).

Pogovor o delu v rudniku: nekoč ročno, danes strojno izkopavanje, nevarnosti (stru-peni plini, voda, ogenj, podori …).

Delo ob karti Rudniki in elektrarne v Sloveniji. Učence opozorimo na termoelek-trarne ob premogovnikih. Zakaj so hidroelektrarne predvsem v alpskem svetu? (Nor-malna vodna mreža – dinarski svet ponikalnice, veliko padavin – vode, hribovit relief – dovolj veliki strmci rek.)

Branje besedila, razlaga/utrditev novih pojmov po vsakem odstavku.

delovni zvezek

� 57–58

1 Vaja je namenjena natančnemu opazovanju.a) Naselje leži na položnejšem delu pobočja. Domnevamo, da je lega prisojna – več

travnikov, manj gozda. Videti je, da leži med dvema cestama ali pa cesta dela ovinek.

b) Domnevamo, da so tam manj ugodni pogoji za kmetijstvo – večja nadmorska višina, manj obdelovalne zemlje, prometno je naselje bolj odmaknjeno …

c) Domnevamo, da z živinorejo (travniki) in gozdarstvom (gozdovi), nekateri pa so verjetno zaposleni v nekmetijskih dejavnostih v bližnjih mestih.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo predalpska hribovja in višje vrho-ve. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …




1

5

57


b) Zakaj je vi{je leè~e naselje manj{e od naselja, ki leì niè?

c) Kaj misli{, s ~im se ukvarjajo prebivalci zaselka in vasi?

Odgovori:

a) Kak{ne pokrajine so kotline?

b) Katere reke te~ejo skozi:

Ljubljansko kotlino

Celjsko kotlino

Velenjsko kotlino

c) Katera mesta leìjo v:

Ljubljanski kotlini

Celjski kotlini

Velenjski kotlini

~) Katere kotline so povezane z èlezni{ko progo?

d) Katere kotline so povezane z avtocesto?

1

58





1

5

57




Odgovori:



Ljubljansko kotlino

Celjsko kotlino

Velenjsko kotlino


Ljubljanski kotlini

Celjski kotlini

Velenjski kotlini



1

58



140

Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Imenu-jemo hribovja, mesta, reke, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za predalpsko hribovje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Primer-jajo jih s turističnimi kraji v visokogorju.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o zna-kih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učen-ci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v predalpskem hribovju, katera kme-tijska dejavnost je razvita.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo nekaj večjih industrijskih krajev in učenci naj povejo vrsto industrije.

sprotno spremljanje učencev branje kart, orientacija na karti

pripomočki stenski zemljevid Slovenije

različni premogi, rude, kamnine

videoposnetki:Igor Likar: Podzemlje Pece. Labirinti v gori, dokumentarno-igrani film, Rudnik svinca in cinka v zapiranju, Mežica, 1997/1999, videokaseta (50 minut).Boris Salobir: Velenje coal mine = Rudnik lignita Velenje, Rudnik lignita, Velenje, 1993, videokaseta (približno 20 minut).Malcolm Hossick: Oxford video enciklopedija – Elektrarna, Merlin vidart, Ljub-ljana, 1993, videokaseta (približno 38 minut).

literatura in viri leksikoni, enciklopedije za učence (rudniki, elektrarne)različne fotomonografije predalpskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore,

reke, gradovi itd.; julij 2006)


141

Kotline alpskega in panonskega svetaPri nekaterih geografskih regionalizacijah je Celj-ska kotlina, ki ima značilnosti prehodne pokra-jine, uvrščena v alpski svet, pri drugih v panonski svet. Na njen alpski oz. predalpski značaj kaže relief zlasti na jugu, zahodu in severu. Gričevje in odprtost proti vzhodu pa ji daje bolj panonski značaj in omogoča večji vpliv subpanonskega podnebja, ki se kaže tudi v rabi zemlje – v vino-gradih na prisojnih pobočjih.

Zato pri legi kotlin bolj poudarimo lego v Slove-niji kot v posameznih naravnih enotah. Predvsem pa naj učenci spoznajo značilnosti kotlin, utrdijo pojem kotlina in spoznavajo pomen kotlin zaradi večjih ravnih površin za naselja in razvoj gospo-darstva (kmetijstva, prometa, industrije …).

cilja Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere

pokrajinske značilnosti večjih kotlin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Ljubljansko, Celjsko, Velenjsko kotlino.

ključne besede kotlina, Ljubljanska, Celjska, Velenjska kotlina

ključno vprašanje Zakaj so kotline v Sloveniji ugodne za življenje ljudi?

predlogi za pouk 1 Učenci modelirajo kotlino v peskovniku, prikažejo jo z gibom, jo narišejo. Kotlino

opišejo.

2 UČBENIK str. 76

3 Atlas

4 DELOVNI ZVEZEK 1



7 Dopolnijo model kotline z dodatno vsebino ali modelirajo določeno kotlino, npr. Velenjsko, ob uporabi zemljevida v delovnem zvezku.

ALPSKI SVET


142

učbenik

� 76–78

Lociramo kotline na stenskem zemljevidu: lega v Sloveniji, v alpskem svetu, razlo-žimo prehodni značaj Celjske kotline – vidi se tudi po obrobni legi in »nedokončani« risbi slikovnega zemljevida v učbeniku, ker je vzhodno obrobje že del panonskega sveta.

Ljubljanska kotlina: Glasno branje, ogled fotografij, pogovor. Fotografiji: Barje – mokro ten svet, naselja predvsem na obrobju. Tudi na Sorškem polju naselja ob robu. Na stiku ravninskega in hribovitega sveta je bila že v preteklosti ugodna lega za na-stanek naselij (hriboviti svet – voda, les, zavetje; ravnina – polja, travniki).

Celjska kotlina: Branje besedila, fotografiji (Štore, hmelj), pogovor.

Velenjska kotlina: Branje besedila, fotografiji, pogovor: naselja ob robu, njive, trav-niki, nekatera naselja so se ugreznila, kotanje je zalila voda.

delovni zvezek

� 58–59

1 Učenci odgovore poiščejo na zemljevidu Slovenije (atlas, ročna karta, stenska karta).

a) To so pokrajine z ravnim dnom, obdajajo (zapirajo) jih hribovja oz. gorovja.

b) Sava, Savinja, Paka

č) Velenjska in Celjska, Celjska in Ljubljanska

d) Ljubljanska in Celjska

e) V Ljubljanski, če upoštevamo samo mednarodna letališča.

2 Učenci si dobro ogledajo fotografije v učbeniku, atlasu (str. 44, 45), karto elektrarn v učbeniku na str. 75, zemljevid Slovenije ali alpskega sveta, preberejo besedilo v učbeniku.

Z Velenjem povežemo: lignit, reka, termoelektrarna, rudnik, industrija, jezero.

Z Ljubljano povežemo: barje, polja in travniki, reka, termoelektrarna (karta v učbe-niku na str. 75), letališče, glavno mesto, industrija (jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci poznajo).

S Celjem povežemo: polja in travniki, reka, hmelj, industrija, vinogradi (jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci poznajo).

e) V kateri kotlini je letali{~e?

f) Katera kotlina leì najbliè tvojega doma~ega kraja?

Poveì besede, ki predstavljajo zna~ilnost kotline, z grbi mest.

Opazuj zemljevid Velenjske kotline:

a) Koliko jezer je v kotlini?

b) Zakaj so nastala?

c) Kolikokrat je narisan znak za rudnik? Preri{i ga.

~) Poi{~i termoelektrarno (TE) [o{tanj. Izmisli si znak zanjo.

d) Katera znana tovarna je v Velenju?

3

2

59

barje

lignit

polja in travniki

reka

hmelj

termoelektrarna

rudnik

letali{~e

glavno mesto

industrija

jezero

vinogradi

Velenje

Ljubljana

Celje



Odgovori:



Ljubljansko kotlino

Celjsko kotlino

Velenjsko kotlino


Ljubljanski kotlini

Celjski kotlini

Velenjski kotlini



1

58


e) V kateri kotlini je letali{~e?

f) Katera kotlina leì najbliè tvojega doma~ega kraja?

Poveì besede, ki predstavljajo zna~ilnost kotline, z grbi mest.

Opazuj zemljevid Velenjske kotline:

a) Koliko jezer je v kotlini?

b) Zakaj so nastala?

c) Kolikokrat je narisan znak za rudnik? Preri{i ga.

~) Poi{~i termoelektrarno (TE) [o{tanj. Izmisli si znak zanjo.

d) Katera znana tovarna je v Velenju?

3

2

59

barje

lignit

polja in travniki

reka

hmelj

termoelektrarna

rudnik

letali{~e

glavno mesto

industrija

jezero

vinogradi

Velenje

Ljubljana

Celje



Odgovori:



Ljubljansko kotlino

Celjsko kotlino

Velenjsko kotlino


Ljubljanski kotlini

Celjski kotlini

Velenjski kotlini



1

58



143

3 Naloga je namenjena urjenju branja zemljevida. Vsi odgovori so na njem.

a) 3

b) Udiranje površja zaradi izkopa lignita pod zemljo.

c) dvakrat

č) Učenec si izmisli svoj znak ali pa preriše znak s karte v učbeniku; oboje je ustre-zen odgovor.

d) Gorenje

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski svet. Učenci poiščejo kotline, poimenujejo reke, mesta v njih. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog. Kotline primerjajo po velikosti.

Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega sveta. Na zemlje-vidu poiščejo kotline, imenujejo mesta, reke.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v kotlinah, katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ noči-tev. Ali je turizem za ta mesta najpomembnejša dejavnost?

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v kotlinah, katera kmetijska dejavnost je razvita. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v kotlinah in hribovitem svetu.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Ljubljani, Celju, Velenju. Ugotovijo, kateri industrijski kraji so še v teh treh kotlinah. Razložijo, zakaj je v kot-linah industrija tako razvita (raven svet – prostor, reke – tehnološka voda, energija, gosta naselitev zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo že v preteklosti, prometno pove zane že v preteklosti, zato razvita trgovina, izobraženi ljudje …).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi, razumevanje, uporaba geografskih pojmov

pripomočki peskovnik


literatura fotomonografije kotlinSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,

gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)


144

Alpski svet v preteklostiTema je primerna za samostojno skupinsko delo učencev, saj je vsebina pestra in ni natančno dolo-čena. Vseeno je, katero temo (tipičnost) učenec

podrobneje spoznava, pomemben pa je pogovor ob ugotovitvah, tako da učenci prek primerov obli kujejo tudi odnos do naše dediščine.

cilji Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti

in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi.


Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...

ključne besede platnarstvo, čipkarstvo, steklarstvo, gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša

ključna vprašanja Katere dejavnosti so bile v preteklosti poleg kmetijstva značilne za alpski svet? Kakšna je gorenjska hiša in zakaj je takšna? S katerimi prireditvami ohranjamo spomin na šege in navade iz preteklosti alpskega sveta?

predlogi za pouk 1 Uvod v temo ob narodni pesmi ali starem predmetu ali fotografiji …

2 Skupinsko delo učencev. Vsaka skupina ima drugo temo, npr. tako:

a) rudarstvo, fužinarstvo, oglarstvo, steklarstvo,

b) platnarstvo, suknarstvo, čipkarstvo, slamnikarstvo,

c) kravji, ovčarski, flosarski bal,

č) gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša, fužinarska hiša,

d) stare noše – moški, ženske, otroci.

Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3 DELOVNI ZVEZEK

Če so v predstavitvi učenci dobili odgovore, nadaljujemo z nalogami v delovnem zvezku. Drugače pa najprej sledi delo z učbenikom in potem naloge v delovnem zvezku.

4 UČBENIK

5 Miselni vzorec.

6 Atlas

ALPSKI SVET


145

učbenik

� 79–81

Samostojno delo z učbenikom: temo preletijo, si ogledajo slikovno gradivo, podrobno preberejo besedilo, povzetek.

Izdelajo miselni vzorec.

delovni zvezek

� 60–61

Pri vseh nalogah, razen pri 3 in 11, najde učenec odgovore v učbeniku.

1. lan

2. volna

3. poliester, viskoza …

4. kolovrat (levo), statve

5. V rudarskih in fužinarskih krajih, kjer ni bilo kmetijstva, zaslužek je bil majhen in so predvsem ženske s tem nekaj zaslužile.

6. slamnikarstvu

7. steklarstvo

8. kravji bal

9. prireditev v spomin na splavarstvo

10. Ker je bilo različne kakovosti in zato da so bile količine prave.

11. Mlin, Mlini, Mlinare, Mlinarica, Mlinšče, Mlinšek …

12. Opazujejo risbo v učbeniku ali ustrezno fotografijo.

atlas Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Sloven skem. Ogled legende, preverimo, ali učenci razumejo pojme oz. imajo pred-stave o dejavnostih, ki so prikazane. Učenci približno pokažejo alpski svet in našte-jejo gospodarske dejavnosti, ki so bile zanj značilne od 16. do 19. stoletja. Katere od teh dejavnosti se pojavljajo predvsem v alpskem svetu, katere pa enakomerneje po celotni Sloveniji? Zakaj?

Str. 42, 43: Ogled fotografij in pogovor o njih. Lega na zemljevidu, lega v Sloveniji. Ali so na zemljevidu prikazani vsi gradovi, vse kulturne znamenitosti? (Samo izbor.)

Poleg rudarstva in fuìnarstva so se v alp-skem svetu razvile {e druge dejavnosti.

Ljudje so zaradi potreb vsakdanjega ìv-ljenja veliko predmetov za doma~o raboizdelali doma. Nekaterih opravil so sena podeèlju lotevali zlasti pozimi. Sem{tejemo platnarstvo in suknjarstvo.

Platnarstvo se je posebej razvilo na Go-renjskem, kjer so neko~ gojili lan. Obzimskih ve~erih so se predice zbrale v eniod va{kih hi{ in predle. To je bil tudidruàbni dogodek. Skoraj pri vsaki hi{iso bile tudi statve za tkanje platna. Plat-narstvu sorodno je bilo suknjarstvo, le daso namesto lana uporabljali ov~jo volno.

îpkarstvo se je razvilo v nekaterih de-lih alpskega sveta, kjer so bile razmereza poljedelstvo manj ugodne, ker je pri-manjkovalo rodovitne zemlje. Zato ni~udno, da se je ~ipkarstvo raz{irilo v ru-darskih in fuìnarskih krajih. S to dejav-nostjo so se ukvarjale ènske. [e danessta po ~ipkarstvu znana kraja Idrija in@elezniki.

V Domàlah in okolici se je ob koncu19. stoletja razvilo slamnikarstvo, s ka-terim se je ukvarjalo okrog 1000 ljudi.Ljudje so doma pletli kite in izdelovalislamnike. Pozneje se je ta dejavnostspremenila v industrijo slamnikarskihizdelkov, ki pa je zamrla.

Alpski svet v preteklosti

Statve, levo je kolovrat

79

îpkarica pri delu

Slamnikarstvo v Domàlah. De~ek na levi plete kito iz slame.

V alpskem svetu so se v preteklosti poleg rudarstva in fuìnarstva razvile obrti,kot so platnarstvo, suknarstvo, slamnikarstvo, ~ipkarstvo, steklarstvo, mlinarstvoitd. Alpski svet ima tudi svoje {ege in navade, ki jih vsako leto znova obuja, npr.kravji bal, ov~arski bal, flosarski bal. Tu se je razvil tudi poseben tip hi{, ki gadanes le {e redko vidimo.

V alpskem svetu so se razvili razli~ni tipihi{. Gorenjska hi{a je imela zidano pri-tli~je, zgornji del je bil lesen. Zgoraj jebil »gank« z lepo izrezljano ograjo. Oknaso bila zamreèna. Streha je bila iz skó-del. V~asih je bila na hi{i tudi freska.

KKKaa jj ppoommeenn iiglaùta – preprosta steklarna, navad-no v gozdumlinarski red – pravila, ki dolo~ajoravnanje mlinarjev v mlinubal – druàbna prireditev, na katerise ple{eskódla – nacepljen lesen stre{nik

Mlinar se je pri svojem delu moraldràti pravil mlinarskega reda. Meddrugim je bil dolàn zmleti ìto vsa-kega, ki je to èlel. @ito enega lastni-ka ni smel me{ati z ìtom drugega.

Ve{ – vem

Gorenjska kme~ka hi{a

V Ljubnem ob Savinji vsako leto prirejajo flosar-ski bal. Ta prireditev je spomin na ~ase, ko sofantje in mo`je od{li na ve~ tednov trajajo~o potpo Savinji in Savi navzdol. Flosarstvo ali splavar-jenje je ime za dejavnost, pri kateri se les prevaàpo reki v obliki splavov (splavarjem se pogovornore~e tudi flosarji).

Rudarska hi{a v Idriji

Fuìnarska hi{a v Kropi

81

Za starej{e steklarstvo obstaja tudi izrazglaùtarstvo. V alpskem svetu je bilorazvito na Pohorju, ker je bilo tu na raz-polago veliko lesa. Tega so potrebovaliza pridobivanje oglja in pepelike, ki jeena od surovin za izdelavo stekla.

Posebnost alpskega sveta so panjskekon~nice. Te slike na lesu so najpogoste-je slikali ljudski slikarji. Prikazujejo ver-sko ali humoristi~no vsebino, pa tudiprizore iz vsakdanjega ìvljenja. Najsta-rej{a znana je iz leta 1758.

Za alpski svet so zna~ilne dolo~ene {ege in navade. To so obi~aji, ki so se odvijali vdruìnskem krogu ob praznikih. Mnogo {eg in navad se je è izgubilo, zato danesnekatere ohranjamo kot turisti~ne zanimivosti, da ne bi {le popolnoma v pozabo.

Znana sta kravji bal vBohinju in ov~arski balna Jezerskem, ki sta po-vezana z jesensko vrni-tvijo ~red s planinskihpa{nikov. Ob teh prilo`-nostih se spomnimo jedi,ki so bile neko~ v nava-di, ali dejavnosti, pove-zanih npr. s prihodomovc s planine, kot so stri-ènje ovc, ~esanje in pre-denje ter pletenje volne.

Panjska kon~nica

Steklarstvo – sve~nika iz pohorske steklarne

80

Prihod ov~arja na ov~arski bal na Jezerskem Stara no{a iz okolice Ljubljane

Poleg rudarstva in fuìnarstva so se v alp-skem svetu razvile {e druge dejavnosti.

Ljudje so zaradi potreb vsakdanjega ìv-ljenja veliko predmetov za doma~o raboizdelali doma. Nekaterih opravil so sena podeèlju lotevali zlasti pozimi. Sem{tejemo platnarstvo in suknjarstvo.

Platnarstvo se je posebej razvilo na Go-renjskem, kjer so neko~ gojili lan. Obzimskih ve~erih so se predice zbrale v eniod va{kih hi{ in predle. To je bil tudidruàbni dogodek. Skoraj pri vsaki hi{iso bile tudi statve za tkanje platna. Plat-narstvu sorodno je bilo suknjarstvo, le daso namesto lana uporabljali ov~jo volno.

îpkarstvo se je razvilo v nekaterih de-lih alpskega sveta, kjer so bile razmereza poljedelstvo manj ugodne, ker je pri-manjkovalo rodovitne zemlje. Zato ni~udno, da se je ~ipkarstvo raz{irilo v ru-darskih in fuìnarskih krajih. S to dejav-nostjo so se ukvarjale ènske. [e danessta po ~ipkarstvu znana kraja Idrija in@elezniki.

V Domàlah in okolici se je ob koncu19. stoletja razvilo slamnikarstvo, s ka-terim se je ukvarjalo okrog 1000 ljudi.Ljudje so doma pletli kite in izdelovalislamnike. Pozneje se je ta dejavnostspremenila v industrijo slamnikarskihizdelkov, ki pa je zamrla.


Statve, levo je kolovrat

79

îpkarica pri delu

Slamnikarstvo v Domàlah. De~ek na levi plete kito iz slame.

V alpskem svetu so se v preteklosti poleg rudarstva in fuìnarstva razvile obrti,kot so platnarstvo, suknarstvo, slamnikarstvo, ~ipkarstvo, steklarstvo, mlinarstvoitd. Alpski svet ima tudi svoje {ege in navade, ki jih vsako leto znova obuja, npr.kravji bal, ov~arski bal, flosarski bal. Tu se je razvil tudi poseben tip hi{, ki gadanes le {e redko vidimo.

V alpskem svetu so se razvili razli~ni tipihi{. Gorenjska hi{a je imela zidano pri-tli~je, zgornji del je bil lesen. Zgoraj jebil »gank« z lepo izrezljano ograjo. Oknaso bila zamreèna. Streha je bila iz skó-del. V~asih je bila na hi{i tudi freska.

KKKaa jj ppoommeenn iiglaùta – preprosta steklarna, navad-no v gozdumlinarski red – pravila, ki dolo~ajoravnanje mlinarjev v mlinubal – druàbna prireditev, na katerise ple{eskódla – nacepljen lesen stre{nik

Mlinar se je pri svojem delu moraldràti pravil mlinarskega reda. Meddrugim je bil dolàn zmleti ìto vsa-kega, ki je to èlel. @ito enega lastni-ka ni smel me{ati z ìtom drugega.

Ve{ – vem

Gorenjska kme~ka hi{a

V Ljubnem ob Savinji vsako leto prirejajo flosar-ski bal. Ta prireditev je spomin na ~ase, ko sofantje in mo`je od{li na ve~ tednov trajajo~o potpo Savinji in Savi navzdol. Flosarstvo ali splavar-jenje je ime za dejavnost, pri kateri se les prevaàpo reki v obliki splavov (splavarjem se pogovornore~e tudi flosarji).

Rudarska hi{a v Idriji

Fuìnarska hi{a v Kropi

81

Za starej{e steklarstvo obstaja tudi izrazglaùtarstvo. V alpskem svetu je bilorazvito na Pohorju, ker je bilo tu na raz-polago veliko lesa. Tega so potrebovaliza pridobivanje oglja in pepelike, ki jeena od surovin za izdelavo stekla.

Posebnost alpskega sveta so panjskekon~nice. Te slike na lesu so najpogoste-je slikali ljudski slikarji. Prikazujejo ver-sko ali humoristi~no vsebino, pa tudiprizore iz vsakdanjega ìvljenja. Najsta-rej{a znana je iz leta 1758.

Za alpski svet so zna~ilne dolo~ene {ege in navade. To so obi~aji, ki so se odvijali vdruìnskem krogu ob praznikih. Mnogo {eg in navad se je è izgubilo, zato danesnekatere ohranjamo kot turisti~ne zanimivosti, da ne bi {le popolnoma v pozabo.

Znana sta kravji bal vBohinju in ov~arski balna Jezerskem, ki sta po-vezana z jesensko vrni-tvijo ~red s planinskihpa{nikov. Ob teh prilo`-nostih se spomnimo jedi,ki so bile neko~ v nava-di, ali dejavnosti, pove-zanih npr. s prihodomovc s planine, kot so stri-ènje ovc, ~esanje in pre-denje ter pletenje volne.

Panjska kon~nica

Steklarstvo – sve~nika iz pohorske steklarne

80

Prihod ov~arja na ov~arski bal na Jezerskem Stara no{a iz okolice Ljubljane

Kako se imenuje obi~aj na sliki in kje ga vsako leto obudijo?

Kaj je flosarski bal?

Zakaj se ìto razli~nih ljudi v mlinu ni smelo me{ati?

Zapi{i kak{no krajevno ime, ki spominja na mlinarstvo?

Nari{i gorenjsko kme~ko hi{o.12

11

10

9

8

61

Katera rastlina je bila neko~ osnova za razvoj platnarstva?

Iz ~esa so izdelovali sukno?

Danes izdelujejo celo vrsto tkanin iz umetnih vlaken. Morda pozna{ katero po imenu.ê ne, poglej oznake na svojih obla~ilih.

Kako se imenujeta pripravi za predenje in tkanje?

Kje se je razvilo ~ipkarstvo in zakaj?

Po kateri obrti oziroma industriji so bile znane Domàle?

Napi{i drugo ime za glaùtarstvo. 7

6

5

4

3

2

1

60

Alpski svet v preteklostiKako se imenuje obi~aj na sliki in kje ga vsako leto obudijo?

Kaj je flosarski bal?

Zakaj se ìto razli~nih ljudi v mlinu ni smelo me{ati?

Zapi{i kak{no krajevno ime, ki spominja na mlinarstvo?

Nari{i gorenjsko kme~ko hi{o.12

11

10

9

8

61

Katera rastlina je bila neko~ osnova za razvoj platnarstva?

Iz ~esa so izdelovali sukno?

Danes izdelujejo celo vrsto tkanin iz umetnih vlaken. Morda pozna{ katero po imenu.ê ne, poglej oznake na svojih obla~ilih.

Kako se imenujeta pripravi za predenje in tkanje?

Kje se je razvilo ~ipkarstvo in zakaj?

Po kateri obrti oziroma industriji so bile znane Domàle?

Napi{i drugo ime za glaùtarstvo. 7

6

5

4

3

2

1

60



146

sprotno spremljanje učencev sodelovanje v skupini, uporaba različnih virov

pripomočki papir za plakate

literatura in viri videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi

rokodelci, Rokus, Ljubljana, 1999, 2 videokaseti.Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba,

Ljubljana, 1992.Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas,

Ljubljana, 2002.Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 1998.Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba,

Ljubljana, 1989.Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne

dediščine, Ljubljana, 1994.Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji,

narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994.Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu,

Domus, Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.


147

PANONSKI SVETRavnine panonskega sveta cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti ravnin panonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Mursko, Dravsko, Krško ravnino, reke Muro, Dravo, Savo, Krko, Maribor.

ključne besede madžarska narodna manjšina, Murska, Dravska, Krška ravnina, Mura, Krka, Maribor, toplice

ključna vprašanja Kako bi pojasnil trditve:– da so panonske ravnine najpomembnejše slovenske kmetijske pokrajine,– da ena turistična dejavnost še posebej izstopa,– da sta tu doma dva naroda?

predlogi za pouk 1 Ogled filma o panonskem svetu. Pogovor.

2 Fotografije panonskega sveta – ravnine, gričevja, vmes kakšen tujek (hribovje, viso-kogorje, dolina z deročo vodo, Ljubljana …). Učenci izločijo fotografije, ki prikazujejo pokrajine, ki so jih že spoznavali. Preostale fotografije pa razvrščajo na različne nači-ne. Opisovanje fotografij, pogovor o značilnostih prikazanih pokrajin – sistematična geografska analiza: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zemlje, gospodar-stvo, promet …

3 Panonska kotlina (nižina) na zemljevidu Evrope. Opazovanje njenega zahodnega obrobja, ki sega v Slovenijo. Katere države si jo delijo?

4 UČBENIK str. 82

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Atlas


8 UČBENIK str. 83

9 Samostojno delo: plakat – Toplice v Sloveniji. Vsebina ni zahtevna, zato spodbujamo predvsem ustvarjalnost in estetiko v prikazu.


148

učbenik

� 82–85

Str. 82: Opazovanje obeh kart, prepoznavanje dvojnosti pokrajine – ravnine in gri-čevja. Branje prvega odstavka.

Str. 83–85: Pogovor ob fotografijah. Na fotografijah Ptuja, Maribora, Murske Sobote so vidne stare srednjeveške zgradbe. Učenci se jih učijo prepoznavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu na str. 32, 33.

Branje besedila.

Razlaga pojma narodna manjšina. Spreminjanje meja, del naroda ostane v drugi dr-žavi; narodne manjšine v Sloveniji (Madžari, Italijani), Slovenci v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska). Manjšine, ki so nastale s priseljevanjem (Srbi, Hrvati, Albanci …) so manj zaščitene.

delovni zvezek

� 62–63

1 Učenci potrebujejo škarje in lepilo. Pomagajo si z zemljevidom v učbeniku na str. 82. Ravnine in gričevja lahko prikažejo na različne načine – s slikovnimi znaki, s šrafuro, barvo. Pomembno je le, da je v legendi ustrezno razloženo in da sta lega in obseg pokrajin približno ustrezna. Obkrožanje pokrajin s črto – mejo je manj primerno.

2 Pravilni so vsi odgovori, ki jih znajo učenci utemeljiti (npr. industrija – predelava kmetijskih pridelkov v bližini pridelka, kot velja za tovarno sladkorja; konjske dirke – navadno vezane na rejo konj …).

3 Učenci ponovijo pojme in spoznajo različne dejavnosti, ki so v Mariboru.

Zdravstvo: bolnišnica, zdravstveni dom, Zavod RS za transfuzijo krvi (pogovorimo se o krvodajalstvu).

Izobraževanje: srednje šole, univerza.

Kultura: Muzej narodne osvoboditve, Slovensko narodno gledališče, Univerzitetna knjižnica.

Gospodarstvo: Mariborska mlekarna, Tovarna Marles, Tovarna Svila, Tovarna umet-nih brusov (Kaj proizvajajo, katere tovarne so še v Mariboru?).

Promet: letališče, železniško križišče (Kaj pa ceste? Ali je /bila/ Drava plovna?).


149

4 b) Meje naravne enote učenec približno določi s karto v učbeniku na str. 68, nato izpiše 5 zdravilišč.

c) Ker je malo prostora, lahko učenci na karti prečrtajo zdravilišča, ki ne spadajo v panonski svet: Terme Snovik, Medijske Toplice, Rimski vrelec, Terme Zreče, Topolšica, Laško, Rimske Toplice, Dolenjske Toplice; zelo na meji naravnih enot so Šmarješke Toplice, Dobrna.

č) zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, maserji, kuharji, natakarji, sobarice, čistilke, hišnik, receptorji, računovodja, prodajalci, reševalci ob bazenih …

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Panonski svet. Ogled legende, predvsem višinske barvne lest-vice. Pogovor: Katere barve prevladujejo na zemljevidu? Kolikšne nadmorske višine so to?

Učenci preberejo napise. Geografska imena so zapisana prek večine pokrajine, ki jo označujejo. Po čem imajo ravnine imena? Katere največje reke tečejo tu in v katere smeri?

Opazovanje in opisovanje cest, železniške proge.

Kje ležijo mesta? (Blizu rek, večina na robu ravnine, ob prometnih križiščih.)

Opazovanje, opisovanje fotografij (lega naselij, vrsta kmetijske rabe).

Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo ravnine, gričevja, opišejo rabo površja. Katero gričevje ima naj-več/najmanj gozda? (Zahodne Haloze, ker so najvišje in tudi najstrmejše./Slovenske gorice so najbolj vinorodne.)

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v panonskem svetu (zdraviliški), katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ nočitev.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v ravninah, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gričevju panonskega sveta, v ravninah in hribovjih sosednjih naravnih enot.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Mariboru. Ugotovijo, kateri industrijski kraji so še v panonskem svetu. Ocenijo, ali je industrija v panon-skem svetu bolj/manj razvita kot v kotlinah, dolinah predalpskega sveta.

sprotno spremljanje učencev delo z atlasom in drugimi zemljevidi ter fotografijami

pripomočki fotografije pokrajin panonske Slovenije in nekaj iz drugih naravnih enot

film o panonski pokrajini (npr. ustrezni odlomek v: Drago Perko idr.: Pokra-

jine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998)

stenski zemljevid reliefa Evrope



150

literatura fotomonografije pokrajin panonskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,

gore, reke, gradovi itd.; julij 2006)Marjeta Zorec: Slovenski kraji. Med sončne gorice, Karantanija, Ljubljana, 2002.


151

Gričevje panonskega sveta cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti gričevij panonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Goričko, Slovenske gorice, Haloze.

ključne besede gričevje, sleme, vinogradništvo in sadjarstvo, Goričko, Slovenske gorice, Haloze

ključni vprašanji Kakšne so značilnosti gričevij panonskega sveta? Kako se naselja (kmetijstvo, promet …) gričevnatih pokrajin razlikujejo od ravninskih pokrajin panonskega sveta?

predlogi za pouk 1 Ponovitev. V nemo karto, npr. na prosojnici ali na ročnem zemljevidu, učenci vpišejo

imena rek, mest, pokrajin, ki se jih spomnijo.

2 UČBENIK

3 Atlas

4 DELOVNI ZVEZEK 3

Oblikujejo model goric (peskovnik ali/in drugi načini modeliranja – glina ali po-dobni materiali, papir in škrobno lepilo, žaganje …) ali ga narišejo. Pri delu si učenci pomagajo s fotografijami v učbeniku. Pogovor ob izdelkih o značilnostih gričevij panonske Slovenije.


učbenik

� 86–88

PANONSKI SVET


152

Ogled kart in fotografij. Pogovor. Učenci primerjajo fotografiji Haloz in Slovenskih goric.

Glasno branje besedila in pogovor ali dodatna razlaga po odstavkih. Sleme prika-žemo z modeliranjem v peskovniku.

delovni zvezek

� 64–65

1 Namen naloge je delo s podrobnejšim zemljevidom, iskanje pokrajin in rek.

a) Goričko – Ledava

Slovenske gorice – Pesnica, Ščavnica

Haloze – Dravinja

Dravinjske gorice – Dravinja

Krško gričevje – Krka

b) Mejni reki sta Mura in Drava.

2 Namen naloge je natančno opazovanje in sklepanje, razlaganje.

a) Prisojni, saj so na pobočju vinogradi.

b) Vinogradi so na prisojnem pobočju, potrebujejo največ sonca. Njive so na rav-nini, kjer je lažje obdelovanje, prst pa je debelejša kot na pobočju, kjer jo spira dež. Na osojnem pobočju je gozd.

c) Počitniške hiše so hkrati zidanice, kjer izdelujejo in hranijo vino. Obdelovanje vino grada je bolj konjiček kot gospodarska dejavnost.

4 Učenci naj napišejo, kar opazijo. Spodbujamo predvsem natančno opazovanje, ki je pomembnejše kot imenovanje.

• Klopotec, za odganjanje ptičev, ko zori grozdje. Gričevnata pokrajina, vikend v gradnji.

• Prerez prsti. Barva prsti se v globino spreminja, kar kaže, da je v globini drugačna. (Zgoraj je prst temnejša – več organskih delcev, spodaj svetlejša – izprana.)

• Leseni sodi za shranjevanje vina. (Zdaj lesene sode vse bolj zamenjuje kovinska in plastična posoda.)

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Panonski svet. Učenci imenujejo in opišejo lego gričevnatih pokrajin ob zemljevidu. Kako jih razlikujejo od ravnin na zemljevidu? (Barve pred-stavljajo nadmorske višine. Ali je svet raven ali gričevnat samo domnevamo! Ob rekah so navadno ravnine, nekoliko stran od rek, kjer prehaja zelena barva v svetlo rjave odtenke, pa je svet gričevnat.)

Kje so mesta, železniške proge, avtoceste? V gričevjih ali na ravninah?

Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo gričevja, opišejo rabo tal. Katero gričevje ima največ/najmanj vino gradov in sadovnjakov?

c) Zakaj so zgradili toliko po~itni{kih hi{ic prav tu?

V peskovniku oblikuj model goric.

Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: vejice za gozd, zobotrebce za vinograde, kocke zahi{e, modro vrvico za potoke, rde~o za ceste.

a) V pesku ali àganju oblikuj gri~evnato pokrajino z dolgimi slemeni.b) Ozna~i strani neba.c) Na slemenih razmesti hi{e v razloèna naselja.~) Poveì jih s cestami.d) Na prisojnih pobo~jih naredi sodobne vinograde v terasah.e) Na osojnih pobo~jih prikaì gozd.f) V dolinah naj vijugajo reke. Ob rekah so mokrotni travniki.

Opazuj fotografije in napi{i, kaj prikazujejo.4

3

65

Opazuj zemljevid Slovenije in re{i nalogi.

a) Poveì imena gri~evij in rek, ki so jih razmejile s svojimi pritoki:

b) Kateri reki v panonskem svetu sta tudi mejni reki?

Opazuj fotografijo in na vzporedno risbo nari{i zgradbe. Stanovanjske hi{e pobarvajrde~e in po~itni{ke vijoli~no. Z barvami ozna~i {e rabo zemlje: gozd – zeleno, njive intravnike – rjavo, vinograde – oran`no.

a) Kateri del vzpetine gleda{, prisojni ali osojni?

b) Razloì razporeditev njiv, vinogradov, gozda.

2

1

64

Gri~evje panonskega sveta

Gori~ko

Slovenske gorice

Haloze

Dravinjske gorice

Kr{ko gri~evje

[~avnica

Krka

Ledava

Pesnica

Dravinja

c) Zakaj so zgradili toliko po~itni{kih hi{ic prav tu?

V peskovniku oblikuj model goric.

Potrebuje{ peskovnik. Pripravi: vejice za gozd, zobotrebce za vinograde, kocke zahi{e, modro vrvico za potoke, rde~o za ceste.

a) V pesku ali àganju oblikuj gri~evnato pokrajino z dolgimi slemeni.b) Ozna~i strani neba.c) Na slemenih razmesti hi{e v razloèna naselja.~) Poveì jih s cestami.d) Na prisojnih pobo~jih naredi sodobne vinograde v terasah.e) Na osojnih pobo~jih prikaì gozd.f) V dolinah naj vijugajo reke. Ob rekah so mokrotni travniki.

Opazuj fotografije in napi{i, kaj prikazujejo.4

3

65

Opazuj zemljevid Slovenije in re{i nalogi.

a) Poveì imena gri~evij in rek, ki so jih razmejile s svojimi pritoki:

b) Kateri reki v panonskem svetu sta tudi mejni reki?

Opazuj fotografijo in na vzporedno risbo nari{i zgradbe. Stanovanjske hi{e pobarvajrde~e in po~itni{ke vijoli~no. Z barvami ozna~i {e rabo zemlje: gozd – zeleno, njive intravnike – rjavo, vinograde – oran`no.

a) Kateri del vzpetine gleda{, prisojni ali osojni?

b) Razloì razporeditev njiv, vinogradov, gozda.

2

1

64

Gri~evje panonskega sveta

Gori~ko

Slovenske gorice

Haloze

Dravinjske gorice

Kr{ko gri~evje

[~avnica

Krka

Ledava

Pesnica

Dravinja


153

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma, rekreacije se pojavljajo bolj v ravninah in katere v gričevju.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v gričevju, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gričevju panonskega sveta. Ali se v Sloveniji pojavlja vinograd-ništvo samo v panonskem svetu?

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Zakaj v gričevju skoraj ni industrije? (Izjema je Lenart. Ker ni večjih krajev, prometna povezanost je slabša, manj je delovne sile …).

sprotno spremljanje učencev povezovanje dejstev, domnevanje, razlaganje

pripomočki peskovnik, vrvice različnih barv (modra – voda, siva – cesta …), plastelin ali kocke za stavbe, zobotrebci, palčke, vejice za vinograde, sadovnjake …

literatura fotomonografije pokrajin panonskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,



154

Srečanje z dediščino cilji

Spoznavajo slovenske tipičnosti, se zavedajo in cenijo posebnosti in sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi.


Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ...

ključne besede panonska hiša, klopotec, kurent, koline, prekmurska gibanica, lončarstvo

ključno vprašanje Pripravljaš zgibanko o kulturni dediščini panonskega sveta za tujce, ki letujejo v zdraviliščih. Kaj bi uvrstil vanjo?

predlogi za pouk 1 Uvod v temo ob ljudski pesmi ali starem predmetu, fotografiji.

2 Skupinsko delo učencev. Izbira tem glede na vire, ki jih imamo:

a) gospodarske dejavnosti (lončarstvo, mlinarstvo …) – opis in predstavitev z gibom,

b) šege in navade (borovo gostuvanje, kurentovanje ...) – opis ali risba,

c) navade ob trgatvi, žetvi, kolinah itd. – opis,

č) panonska kmečka hiša – modeliranje,

d) značilne jedi – izbor receptov npr. za nedeljsko kosilo,

e) splavarstvo, tovorništvo, prevozništvo, brodarstvo – opis in predstavitev z gibom,

f) ljudske pesmi in plesi –predstavitev in izbor za učenje,

g) kulturna dediščina Madžarov v Sloveniji.

Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3 UČBENIK

4 DELOVNI ZVEZEK

5 Atlas

PANONSKI SVET


155

učbenik

� 89–91

Samostojno delo. Učenci preberejo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor.

delovni zvezek

� 66–67

1 Če ima le nekaj učencev to izkušnjo, naj o trgatvi pripovedujejo sošolcem in ne pišejo. Drugače pa je primerno delo v paru ali manjših skupinah.

2 O splavarjenju izvedo učenci v učbeniku, o drugih oblikah prometa (čolnarjenju, tovor jenju in prevozništvu, kočijah, jezdenju in pešačenju) pa se z učenci pogovo-rimo ob karti v atlasu na str. 34, 35.

3 Nekoč mlini in žaga, zdaj elektrarne.

4 Glina.

5 Učenci rišejo ob fotografiji v učbeniku.

6 Opis ob fotografiji v učbeniku.

7 Naredijo jo doma ali pa si kuharsko knjigo izposodijo v šolski knjižnici.

atlas Str: 32, 33: Zemljevid Srednjeveška mesta na Slovenskem. Srednjeveški deli naselij so v sodobnosti kulturna dediščina. Na fotografijah Ptuja, Maribora, Murske Sobote v učbeniku na str. 84 so vidne stare srednjeveške zgradbe. Učenci se jih učijo prepo-znavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu.

Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Slo-venskem. Katere vrste gospodarskih dejavnosti so bile poleg kmetijstva še razvite v panonskem svetu? Katere od teh so bile tudi v drugih slovenskih pokrajinah? (Vse.)

Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti panonskega sveta. Ogled fotografij in risb na zemljevidu. Pogovor o vlogi gradov (obrambna, gospodarska), samostanov (verska, gospodarska, izobraževalna, odvisno od vrste), kužnih znamenj (proti kugi).

Hi{e v panonskem svetu so bile grajene iz ilovice, prebeljene z apnom in krite s sla-mo. Danes jih izpodrivajo novi tipi hi{, ki starim niso ve~ podobni. Ponekod starehi{e obnavljajo tako, da so podobne starim, le da so zidane, streha pa je iz opeke.

Posebna panoga kmetijstva je tu vinogradni{tvo. Pridelujejo kakovostna vina.

89

Sre~anje z dedi{~ino

Koruznjake pri nas sre~amo predvsem v panonskem svetu. Kmetje jih {e danes

uporabljajo za su{enje koruze.

Klopotec je s svojim zvokom odganjal ptice

v ~asu od srede avgusta doza~etka trgatve v oktobru.

Trgatev nad Kr{ko ravnino

Stara panonska hi{a

Panonske hi{e, koruznjaki, vinogradi s klopotci nam povedo, da smo v panon-skem svetu. Tu so se v preteklosti razvile razli~ne obrti, kot so lon~arstvo, ste-klarstvo, mlinarstvo, splavarjenje, sedaj pa jih oìvljajo in ohranjajo turisti~nadru{tva in posamezni mojstri doma~e obrti.

V tem delu Slovenije so se ohranile {te-vilne stare {ega in navade zlasti ob rojs-tvu, poroki, trgatvi, kolinah, koùhanju,martinovanju itd.

ê v predpustnem ~asu ni bilo nobeneprave poroke v kraju, so uprizorili poro-ko z drevesom, najve~krat z borom, zatotudi tako ime.

V zimskem ~asu so bile zlasti na pode-èlju pomemben dogodek koline. To jevesel praznik, ko zakoljejo pra{i~a in na-redijo krvavice, klobase, zaseko, ocvirkein druge dobrote. Gospodinja je za toprilo`nost spekla potico. Potem so sezbrali sorodniki in sosedje. Uìvali so obdobri jeda~i, petju in plesu. Otroci so setega dogodka neko~ veselili {e posebejzato, ker jim ni bilo treba v {olo.

91

KKKaa jj ppoommeenn iikoruznjak – stavba za su{enje koruzekoùhanje – li~kanje koruze

Kurentovanje je pustni obi~aj na Ptujskem polju.Kurenti so oble~eni v dolge ov~je koùhe, za

pasom imajo kravje zvonce, na glavi pa kosmatokapo, iz ust jim visi rde~ jezik. V roki imajo

palico jeòvko. Nastopajo v skupinah, poskakujejoin z zvonenjem delajo veliko hrupa.

Splavraji so zaradi napornega inzdravju {kodljivega dela (pogosto sobili premo~eni do koè) velikokratzboleli za plju~nico, revmatizmom alipa so pri delu dobili hude po{kodbe.

Ve{ – vem

Borovo gostüvanje je zanimiv pustni obi~aj iz Prekmurja

Za panonski prostor so zna~ilne razli~ne jedi.Znana je okusna prekmurska gibanica, ki ima kar{tiri nadeve (makov, skutni, orehov in jabol~ni).

V panonskem svetu so serazvile tudi nekatere drugedejavnosti. V Prekmurju,kjer je bilo na razpolagoveliko gline, se je razvilolon~arstvo. Na Kozjanskemso neko~ uspe{no delovalesteklarne (glaùte). Danesv Roga{ki Slatini delujeznana steklarska industrija,njeni izdelki so znani tudizunaj Slovenije.

Ve~ sto let je bilo splavar-jenje raz{irjeno ne samo naSavinji in Savi, ampak tudina Dravi in Muri. Splavarjiso prevaàli les, lon~arske inèlezarske izdelke, vino,platno itd. Ko se je rekaraz{irila, so po dva in ve~splavov zvezali skupaj. Naj-ve~ji splavi so pluli po Dra-vi. Danes je splavarjenje le{e obi~aj, ki ga ponekodobujajo kot turisti~no zani-mivost.

Vodno silo so uporabljalitudi za poganjanje mlinov.V novej{em ~asu jo izkori{-~ajo predvsem elektrarne.

Lon~arska delavnica v Filovcih v PrekmurjuIzdelek kozjanske glaùte

Babi~ev mlin na Muri je eden redkih, ki {e deluje. Na vodi jevodno kolo, ki poganja mlinske kamne v hi{i na obre`ju.

Splavarjenje na Savinji

90

Hi{e v panonskem svetu so bile grajene iz ilovice, prebeljene z apnom in krite s sla-mo. Danes jih izpodrivajo novi tipi hi{, ki starim niso ve~ podobni. Ponekod starehi{e obnavljajo tako, da so podobne starim, le da so zidane, streha pa je iz opeke.

Posebna panoga kmetijstva je tu vinogradni{tvo. Pridelujejo kakovostna vina.

89


Koruznjake pri nas sre~amo predvsem v panonskem svetu. Kmetje jih {e danes

uporabljajo za su{enje koruze.

Klopotec je s svojim zvokom odganjal ptice

v ~asu od srede avgusta doza~etka trgatve v oktobru.

Trgatev nad Kr{ko ravnino

Stara panonska hi{a

Panonske hi{e, koruznjaki, vinogradi s klopotci nam povedo, da smo v panon-skem svetu. Tu so se v preteklosti razvile razli~ne obrti, kot so lon~arstvo, ste-klarstvo, mlinarstvo, splavarjenje, sedaj pa jih oìvljajo in ohranjajo turisti~nadru{tva in posamezni mojstri doma~e obrti.

V tem delu Slovenije so se ohranile {te-vilne stare {ega in navade zlasti ob rojs-tvu, poroki, trgatvi, kolinah, koùhanju,martinovanju itd.

ê v predpustnem ~asu ni bilo nobeneprave poroke v kraju, so uprizorili poro-ko z drevesom, najve~krat z borom, zatotudi tako ime.

V zimskem ~asu so bile zlasti na pode-èlju pomemben dogodek koline. To jevesel praznik, ko zakoljejo pra{i~a in na-redijo krvavice, klobase, zaseko, ocvirkein druge dobrote. Gospodinja je za toprilo`nost spekla potico. Potem so sezbrali sorodniki in sosedje. Uìvali so obdobri jeda~i, petju in plesu. Otroci so setega dogodka neko~ veselili {e posebejzato, ker jim ni bilo treba v {olo.

91

KKKaa jj ppoommeenn iikoruznjak – stavba za su{enje koruzekoùhanje – li~kanje koruze

Kurentovanje je pustni obi~aj na Ptujskem polju.Kurenti so oble~eni v dolge ov~je koùhe, za

pasom imajo kravje zvonce, na glavi pa kosmatokapo, iz ust jim visi rde~ jezik. V roki imajo

palico jeòvko. Nastopajo v skupinah, poskakujejoin z zvonenjem delajo veliko hrupa.

Splavraji so zaradi napornega inzdravju {kodljivega dela (pogosto sobili premo~eni do koè) velikokratzboleli za plju~nico, revmatizmom alipa so pri delu dobili hude po{kodbe.

Ve{ – vem

Borovo gostüvanje je zanimiv pustni obi~aj iz Prekmurja

Za panonski prostor so zna~ilne razli~ne jedi.Znana je okusna prekmurska gibanica, ki ima kar{tiri nadeve (makov, skutni, orehov in jabol~ni).

V panonskem svetu so serazvile tudi nekatere drugedejavnosti. V Prekmurju,kjer je bilo na razpolagoveliko gline, se je razvilolon~arstvo. Na Kozjanskemso neko~ uspe{no delovalesteklarne (glaùte). Danesv Roga{ki Slatini delujeznana steklarska industrija,njeni izdelki so znani tudizunaj Slovenije.

Ve~ sto let je bilo splavar-jenje raz{irjeno ne samo naSavinji in Savi, ampak tudina Dravi in Muri. Splavarjiso prevaàli les, lon~arske inèlezarske izdelke, vino,platno itd. Ko se je rekaraz{irila, so po dva in ve~splavov zvezali skupaj. Naj-ve~ji splavi so pluli po Dra-vi. Danes je splavarjenje le{e obi~aj, ki ga ponekodobujajo kot turisti~no zani-mivost.

Vodno silo so uporabljalitudi za poganjanje mlinov.V novej{em ~asu jo izkori{-~ajo predvsem elektrarne.

Lon~arska delavnica v Filovcih v PrekmurjuIzdelek kozjanske glaùte

Babi~ev mlin na Muri je eden redkih, ki {e deluje. Na vodi jevodno kolo, ki poganja mlinske kamne v hi{i na obre`ju.

Splavarjenje na Savinji

90

Nari{i staro panonsko hi{o.

Opi{i kurentovo pustno masko.

V kuharski knjigi poi{~i recept za prekmursko gibanico. Katere sestavine potrebuje{zanjo?

7

6

5

67

Ali si è kdaj bil na trgatvi? Opi{i, kaj vse se je ta dan dogajalo.

Kako se je promet odvijal v ~asu, ko {e ni bilo avtoceste in èleznice.

Kako so neko~ izkori{~ali vodno silo? Kaj pa danes?

Pogoj za razvoj lon~arske obrti je bila surovina, iz katere so narejeni lon~arski izdelki. Kako se imenuje ta surovina?

4

3

2

1

66

Sre~anje z dedi{~inoNari{i staro panonsko hi{o.

Opi{i kurentovo pustno masko.

V kuharski knjigi poi{~i recept za prekmursko gibanico. Katere sestavine potrebuje{zanjo?

7

6

5

67

Ali si è kdaj bil na trgatvi? Opi{i, kaj vse se je ta dan dogajalo.

Kako se je promet odvijal v ~asu, ko {e ni bilo avtoceste in èleznice.

Kako so neko~ izkori{~ali vodno silo? Kaj pa danes?

Pogoj za razvoj lon~arske obrti je bila surovina, iz katere so narejeni lon~arski izdelki. Kako se imenuje ta surovina?

4

3

2

1

66



156

sprotno spremljanje učencev delo z viri in skupinsko delo

pripomočki gradivo za modeliranje panonske hiše (lego kocke, glinamol ali papir …)

fotografije kulturne dediščine panonskega sveta

videoposnetek, npr. Nuša Novak: Iz zemlje vzeto [domače obrti in ljudsko izročilo v Prekmurju in Prlekiji], Videofon, Nomi, Blejska Dobrava, Murska Sobota, 1992, videokaseta (približno 35 minut).

literatura videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi

rokodelci, Rokus, Ljubljana, 1999, 2 videokaseti.Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba,







Domus, Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.


157

DINARSKI SVETDinarske planote cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti dinarskih planot (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati nekaj dinarskih planot.

ključne besede dinarske planote, dinarska podolja, dinarska smer SZ–JV, apnenec

ključna vprašanja Kaj so planote? V katerem delu Slovenije jih je največ? Kako na zemljevidu razlikujemo dinarske planote od predalpskega hribovja?

predlogi za pouk 1 V peskovniku oblikujemo visoke planote, nizko planoto in podolja (s kraškimi polji,

uvalami) v dinarski smeri (kraške vode, naselja v podoljih, ceste …). Ugotavljamo pred stave, znanje učencev. Kaj opazijo, znajo imenovati, razložiti. Ne razlagamo.

2 Ogled filma o dinarskem svetu (npr. odlomek iz Drago Perko idr.: Pokrajine v Slo-veniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998). Pogovor o filmu in prikazanih značilnostih dinarskega sveta. Ponovitev pojmov: planota, kra-ško polje, smer slemenitve, površinski, podzemni kraški pojavi.

3 Fotografije dinarskih planot in podolij (npr. v atlasu, str. 52, 53), sistematično geo-grafsko opisovanje – relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega naselij), raba tal, gospo-darstvo, promet –, primerjanje različnih dinarskih pokrajin, vrednotenje z vidika primernosti za življenje ljudi.

4 UČBENIK str. 92 – opazovanje kart

5 Atlas str. 52, 53


7 UČBENIK – besedilo in fotografije

8 Atlas str. 24–29


10 Ponovitev ob peskovniku. Na listke napišemo imena prikazanih oblik, pojavov ( visoka planota, nizka planota, vrtača, ponikalnica, kraški izvir, ponor, dinarska smer, podolje, kraško polje, gozd, polja, naselje …), učenci jih ustrezno razporedijo po mo-delu in ob tem opišejo pojav, razložijo pojem.


158

učbenik

� 92–93

Opazovanje in opisovanje kart na str. 92.

Branje besedila in pogovor.

Opazovanje fotografij. Fotografijo apnenčastih tal na str. 93 primerjamo s fotografijo tal v panonskem svetu v delovnem zvezku na str. 65. Ob njej in risbi poleg nje pono-vimo delovanje rahlo kisle deževnice na nastanek kraških površinskih in podzemnih oblik.

delovni zvezek

� 68–69

1 Pri nalogi 1 b lahko učenci na karti označijo planote in ravnine s podobnimi znaki, kot so v učbeniku na slikovni karti. Pri tem uporabljajo učbenik.

2 Vrišejo smer SZ–JV.

3 Odgovor razberejo z zemljevida. (Planot.)

5 a) Odgovor razberejo z zemljevida v atlasu.

b) Višino Velikega Snežnika poiščejo na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. (Veliki Snežnik: 1796 m, Triglav: 2864, razlika: 1068 m.)

c) Postojnska vrata so med planotama Javorniki in Hrušico.

č) Gorjanci so najvzhodnejša kraška vzpetina in se raztezajo v smeri zahod–vzhod.

d) Žužemberk je središče Suhe krajine.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarski svet. Učenci poiščejo, imenujejo planote in podolja ter označene vrhove. Poiščejo in imenujejo reke, ugotavljajo, v katero smer tečejo. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarski svet, po podoljih). Imenujejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Ko-čevje in Postojna).

Opazujejo fotografije in jih uvrščajo med podolja in planote.

Dori{i in pobarvaj zna~ilno dinarsko pokrajino.

Opazuj dinarski svet na zemljevidu Slovenije.

a) Napi{i imena vsaj petih planot.

b) Veliki Sne`nik je najvi{ji vrh slovenskega dinarskega sveta. Za koliko je ni`ji od

Triglava?

c) Postojnska vrata pri Postojni so najni`ji prehod iz notranjosti Slovenije proti morju.Tu peljeta avtocesta in èleznica. Med katerima kra{kima planotama je ta prehod?

~) Najvzhodnej{a kra{ka planota se razteza v drugi smeri kot druge. Kako se imenuje?

d) @uèmberk ob Krki je sredi{~e nizke kra{ke planote. Katere?

5

4

69

S pomo~jo priloge Dinarski svet:

a) Izreì narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil dinarski svet.

b) Ozna~i planote in podolja.

c) Zemljevid opremi z legendo.

V vetrovnico vri{i smer, v katero se raztezajo planote in podolja?

Katerih pokrajin je ve~, planot ali podolij? 3

2

1

68

Dinarske planote

DINARSKI SVET

S

J

VZ

Dori{i in pobarvaj zna~ilno dinarsko pokrajino.

Opazuj dinarski svet na zemljevidu Slovenije.

a) Napi{i imena vsaj petih planot.

b) Veliki Sne`nik je najvi{ji vrh slovenskega dinarskega sveta. Za koliko je ni`ji od

Triglava?

c) Postojnska vrata pri Postojni so najni`ji prehod iz notranjosti Slovenije proti morju.Tu peljeta avtocesta in èleznica. Med katerima kra{kima planotama je ta prehod?

~) Najvzhodnej{a kra{ka planota se razteza v drugi smeri kot druge. Kako se imenuje?

d) @uèmberk ob Krki je sredi{~e nizke kra{ke planote. Katere?

5

4

69

S pomo~jo priloge Dinarski svet:

a) Izreì narisane like in jih nalepi, tako da bo{ sestavil dinarski svet.

b) Ozna~i planote in podolja.

c) Zemljevid opremi z legendo.

V vetrovnico vri{i smer, v katero se raztezajo planote in podolja?

Katerih pokrajin je ve~, planot ali podolij? 3

2

1

68

Dinarske planote

DINARSKI SVET

S

J

VZ


159

Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Učenci na slikovnem zemljevidu pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Pre-verjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarski svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o zna-kih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj na dinarskih planotah. Sklepajo, katere dejavnosti so zato razvite.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katera vrsta industrije je najpogostejša v dinarskem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?

sprotno spremljanje učencev sistematičen geografski opis pokrajin na fotografijah


peskovnik

videoposnetek: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni cen-ter SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998.

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,



160

Dinarska podolja cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti kraških polj (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati in imenovati nekaj kraških polj.

ključne besede kraško polje, uvala, presihajoče jezero, Cerkniško jezero

ključna vprašanja V dinarskem svetu načrtuješ novo mesto, hotel za ljubitelje kraških pojavov ali tovarno pohištva. Kam bi ga/jo postavil in zakaj tja?Načrtuješ ekskurzijo, s katero bi ljudem pokazal različne kraške pojave. Kam bi jih peljal?

predlogi za pouk 1 Ob peskovniku – maketi kraških podolij in planot učenci opisujejo podolja.

2 Ob stenski karti Slovenije in fotografijah razložimo učno snov.

3 Atlas

4 Ogled dela filma o Ljubljanici. Pogovor.

5 DELOVNI ZVEZEK

6 Učenci ob belokranjski ljudski glasbi z gibi skupinsko prikažejo pojme: ponikalnica, ponor, presihajoče jezero, kraško polje, planota, vrtača, kraška jama, kapnik …

7 UČBENIK

učbenik

� 99–101

Učenci si ogledajo slike in preletijo besedilo.

Ob kartah naštejejo kraška podolja, mesta v njih. Ugotovijo, v kateri smeri se razte-zajo podolja.

DINARSKI SVET


161

Ob fotografijah ponovimo/razložimo pojme: presihajoče jezero (Cerkniško jezero), kraško polje (Kočevsko polje – viden je raven del z njivami in vrtačast s travniki, stru-ga potoka, jezero v ozadju, Kočevje); nizka dinarska planota (Metlika – njive na rav-nem območju, v ozadju gozd – bolj vrtačast svet, mesto ob potoku Obrh, železniška proga, ceste).

Glasno branje besedila po odstavkih, pogovor.

delovni zvezek

� 72

1 a) Povežemo Obrh–Stržen–Rak–Unica; Pivka–Unica (podzemno se v Planinski jami združi z Rakom v Unico), Unica–Ljubljanica.

(V Geografskem atlasu Slovenije je na str. 93 karta z vrisanimi podzemnimi pove-zavami kraških vodotokov. Karto pokažemo učencem in se pogovorimo o zaple-tenem in še ne povsem raziskanem podzemnem pretakanju rek na krasu.)

b) Učenci približno obkrožijo porečje posamezne reke. Namen naloge je povezati predstavo kraškega polja s kraško reko. Vsako kraško polje ima reko, vsaka kraška reka pa ne teče po kraškem polju (Krka v zgornjem toku, Notranjska Reka).

2 Učenci naredijo nalogo ob zemljevidu v atlasu (str. 52, 53).

Dolenjsko podolje: Trebnje, Grosuplje

Notranjsko podolje: Logatec, Cerknica

Bela krajina: Črnomelj, Metlika

Postojna ne spada v imenovana podolja.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarski svet. Učenci poiščejo, imenujejo podolja, kraške reke v njih, kraška polja, po katerih tečejo kraške reke in se imenujejo po naseljih v kraš-kih poljih.

Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarski svet, po podoljih). Imenujejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Kočevje in Postojna).

Opazujejo fotografijo Cerkniškega polja, Dolenjskega podolja, opisujejo, primerjajo (kraško polje ima ravno dno, »dno« Dolenjskega podolja je valovito).

Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Učenci na slikovni karti pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Preverjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarski svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami.

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v dinarskih podoljih.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katere vrste industrija je najpogostejša v dinarskem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?


162

sprotno spremljanje učencev sodelovanje, gibalno izražanje, razumevanje pojmov


peskovnik

belokranjska ljudska glasba, kasetofon

videoposnetek Slovenski vodni krog. Ljub ljanica, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2006, video DVD (približno 25 minut).

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,



163

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta cilji



Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati naravne enote, največja mesta, reke ....

ključne besede žagarstvo, krošnjarjenje, suha roba, Postojnska vrata

ključni vprašanji Kako vse je (bilo v preteklosti) povezano z gozdom življenje ljudi v dinarski Sloveniji?Postojnska vrata – kako so se spreminjale vrste, načini prometa skozi čas?

predlogi za pouk 1 Učencem preberemo nekaj trditev, do katerih se morajo opredeliti – pravilne, nepra-

vilne (npr. odprta roka – pravilno, zaprta – nepravilno). Dejavnost uporabimo kot motivacijo, za odpiranje vprašanj. Pravilne odgovore bodo izvedeli med uro.

Primer:Vodne žage so bile pogosto ob kraških izvirih.Krošnjarjenje pomeni umetelno obrezovanje krošnje dreves.Suha roba so bila oblačila za lepo vreme.V Vrhniki je bilo pomembno rečno pristanišče.Postojnska vrata imenujemo velik vhod v Postojnsko jamo.Bloški smučarji so imeli eno samo smučko.Kozolec je zgradba za sušenje žit, sena, fižola.

2 Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom ter Slovarjem slovenskega knjiž-nega jezika (SSKJ).

3 Preverimo odgovore v delovnem zvezku in ponovno preberemo trditve z začetka ure. Učenci odgovarjajo vsi hkrati s kretnjami. Trditve dopolnijo, razložijo, nepra-vilne popravijo. Kraje pokažejo na zemljevidu.

4 Atlas

DINARSKI SVET


164

učbenik

� 102–104

Samostojno delo. Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike, podrobno preberejo besedilo. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

delovni zvezek

� 73

Za naloge 1, 3, 4, 5 najdejo učenci odgovore v učbeniku, pri nalogi 2 si lahko poma-gajo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

1 Žagarstvo, suhorobarstvo, krošnjarjenje.

2 Učenci naj najprej v pesmi podčrtajo predmete suhe robe in poiščejo njihov pomen v SSKJ:

lesena žlica – isti namen kot danes kovinske žlice,

škaf – lesena nižja posoda z dvema ušesoma za prinašanje vode, za pranje,

čeber – lesena višja posoda za shranjevanje npr. kislega zelja, repe, za pranje, kopanje,

brenta – lesena posoda za na rame, nošenje grozdja pri trgatvi,

kebel – manjša lesena posoda z enim ušesom, vanjo so npr. molzli mleko,

keblica – manjši kebel,

rešeto – večje pleteno sito, za čiščenje žita,

reta – veliko rešeto z velikimi odprtinami.

3 Vodne, parne, električne žage.

4 Ena palica, dve leseni smučki z usnjenim jermenom.

5 Dvor.

6 Majhna hiša, spodaj hlev, zgoraj lesen bivalni del z balkonom (gankom).

V dinarskem svetu, kjer so bile v preteklosti mo`nosti za razvoj kmetijstva manjugodne, so se razvile nekatere dodatne gospodarske dejavnosti. To so àgarstvo,suhorobarstvo, kro{njarjenje, tovorni{tvo, prevozni{tvo, lon~arstvo, fuìnarstvo,rudarstvo. Na tem obmo~ju so bile hi{e precej razli~ne. Najskromnej{e so bilev Beli krajini, medtem ko so bile dosti ve~je v krajih ob glavni prometni poti(Vrhnika, Postojna, Planina itd.).

[e danes je ob stari cesti proti morju v krajih med Logatcem in Planino mogo~eopaziti velike obcestne doma~ije. V njih so bile ve~krat tudi gostilne s preno~i{~i,skladi{~a za razno blago in hlevi za konje. V primerjavi s temi hi{ami so bile hi{e naDolenjskem skromnej{e. [e skromnej{e so bile hi{e v Beli krajini.

Na delu dinarskega sveta se je razvilo fu-ìnarstvo. Najbolj znane fuìne so bilena Dvoru pri @uèmberku. Ta dejavnostni bila ve~ na stopnji doma~e obrti, am-pak industrije in je zaposlovala è pravedelavce. Danes fuìne ne delujejo ve~. Vdolo~enem obdobju je bilo uspe{no tudirudarstvo, in sicer v Ko~evju in Kanià-rici. Tudi ta dva rudnika premoga ne de-lujeta ve~.

Kmetje so kozolce uporabljali za su{enjenekaterih poljskih pridelkov, zlasti ìta vsnopih, detelje, fiòla in sena. Poznamove~ tipov kozolca. Na Dolenjskem, Ko-~evskem in na obmo~ju Loà najdemokozolce, ki so priklju~eni gospodarskimposlopjem.

Ostanki plavà na Dvoru

Neko~ je bil pri nas precej razvit lovna polhe. Polhe so lovili zaradi mesain koùhov. Danes je polharjenjavedno manj.

Ve{ – vem

Kozolec je slovenska posebnost. Drugod ga nepoznajo.

104

KKKaa jj ppoommeenn iikro{njarjenje – v kro{nji nositi inprodajati drobne predmetesuha roba – leseni izdelki za vsak-danjo uporaboparni mlin – mlin, ki ga poganja par-ni stroj

@e pred 500 leti so prebivalci Ribnice in okoli{kih krajevod cesarja dobili posebno pravico do kro{njarjenja –prodaje suhe robe in nekaterih drugih izdelkov doma inv tujini. V zimskih mesecih je pri malih kmetih in ko~ar-jih na Ribni{kem vsa druìna izdelovala suho robo. Toso leseni izdelki za vsakdanjo rabo. Ker so te kraje pogo-sto napadali Turki, ki so naredili veliko {kode na poljih,so se ljudje z veseljem oprijeli suhorobarstva, ki jim jezagotavljalo dodaten zasluèk.

Prek dinarskega sveta so è od nekdaj vodile mnoge pro-metne poti. @e od rimskih ~asov dalje je bila Vrhnikapomembno prometno kriì{~e. Tu so pretovarjali blago,ki je prihajalo s ~olni po Savi in Ljubljanici. Prevzemaliso ga tovorniki in prevozniki. Po kopnem so nadaljevalipot do morja. Proti morju so tovorili veliko èlezarskihizdelkov, ìta, usnja, ìvega srebra itd. V notranjost soprina{ali sol in drugo blago. Glavna pot proti morju jevodila skozi Postojnska vrata.

Suhorobar s kro{njo ali kanonom

Suhorobarji so odhajali od doma spomladi in se

vra~ali jeseni.Valvasorjeva upodobitev Vrhnike

Blo{ki smu~arji so uporabljalile eno palico.

103

Blo{ka planota je znana po blo{kih smu~eh. Omenja jih è Valvasorv 17. stoletju, verjetno pa so {e starej{e.

Doma~ini, tako mo{ki kot ènske, so jih uporabljali za pot docerkve, v sosednjo vas ali na pogreb.

102

Za dinarski svet so zna~ilne majhne kmetije. Te niso mogle preìveti druìne samo skmetijstvom, zato so se morali ljudje ukvarjati {e z drugimi dejavnostmi. To je biloàgarstvo, suhorobarstvo, tovorni{tvo in prevozni{tvo, fuìnarstvo, lon~arstvo, v po-sameznih krajih tudi rudarstvo.

Glavno naravno bogastvo dinarskega svetaje gozd, zato so se mnogi prebivalci uk-varjali s predelavo lesa. Z lesom tesno po-vezana dejavnost je àgarstvo. Tako kotmlini so bile tudi àge vezane na vodo kotpogonsko silo. Ob kra{kih izvirih in rekahso nastale {tevilne àge, ki jih danes skorajni ve~. Najprej je bilo treba drevesa pose-kati in jih spraviti v dolino. Mnogokrat sotako delo opravljali pozimi, ker je {lo pozasneènih dr~ah la`je. Ponekod so poz-neje zgradili gozdne èleznice. Les so ob-delovali na vodnih àgah. Pred 150 leti sopri~eli uporabljati àge na parni pogon,pozneje na elektriko. Z uporabo parnihàg se je v teh krajih za~ela razvijati lesnaindustija. Ta industrijska panoga je tu po-membna {e danes.

Gospodarske in druge posebnostidinarskega sveta

Suha robaGlavni izdelki so bili lesene `lice, kuhovnice,

zobotrebci, re{eta, sita, {kafi, grablje.

Sodobne àge uporabljajo za pogon elektri~noenergijo, prej pa je àge poganjala voda.

V dinarskem svetu, kjer so bile v preteklosti mo`nosti za razvoj kmetijstva manjugodne, so se razvile nekatere dodatne gospodarske dejavnosti. To so àgarstvo,suhorobarstvo, kro{njarjenje, tovorni{tvo, prevozni{tvo, lon~arstvo, fuìnarstvo,rudarstvo. Na tem obmo~ju so bile hi{e precej razli~ne. Najskromnej{e so bilev Beli krajini, medtem ko so bile dosti ve~je v krajih ob glavni prometni poti(Vrhnika, Postojna, Planina itd.).

[e danes je ob stari cesti proti morju v krajih med Logatcem in Planino mogo~eopaziti velike obcestne doma~ije. V njih so bile ve~krat tudi gostilne s preno~i{~i,skladi{~a za razno blago in hlevi za konje. V primerjavi s temi hi{ami so bile hi{e naDolenjskem skromnej{e. [e skromnej{e so bile hi{e v Beli krajini.

Na delu dinarskega sveta se je razvilo fu-ìnarstvo. Najbolj znane fuìne so bilena Dvoru pri @uèmberku. Ta dejavnostni bila ve~ na stopnji doma~e obrti, am-pak industrije in je zaposlovala è pravedelavce. Danes fuìne ne delujejo ve~. Vdolo~enem obdobju je bilo uspe{no tudirudarstvo, in sicer v Ko~evju in Kanià-rici. Tudi ta dva rudnika premoga ne de-lujeta ve~.

Kmetje so kozolce uporabljali za su{enjenekaterih poljskih pridelkov, zlasti ìta vsnopih, detelje, fiòla in sena. Poznamove~ tipov kozolca. Na Dolenjskem, Ko-~evskem in na obmo~ju Loà najdemokozolce, ki so priklju~eni gospodarskimposlopjem.

Ostanki plavà na Dvoru

Neko~ je bil pri nas precej razvit lovna polhe. Polhe so lovili zaradi mesain koùhov. Danes je polharjenjavedno manj.

Ve{ – vem

Kozolec je slovenska posebnost. Drugod ga nepoznajo.

104

KKKaa jj ppoommeenn iikro{njarjenje – v kro{nji nositi inprodajati drobne predmetesuha roba – leseni izdelki za vsak-danjo uporaboparni mlin – mlin, ki ga poganja par-ni stroj

@e pred 500 leti so prebivalci Ribnice in okoli{kih krajevod cesarja dobili posebno pravico do kro{njarjenja –prodaje suhe robe in nekaterih drugih izdelkov doma inv tujini. V zimskih mesecih je pri malih kmetih in ko~ar-jih na Ribni{kem vsa druìna izdelovala suho robo. Toso leseni izdelki za vsakdanjo rabo. Ker so te kraje pogo-sto napadali Turki, ki so naredili veliko {kode na poljih,so se ljudje z veseljem oprijeli suhorobarstva, ki jim jezagotavljalo dodaten zasluèk.

Prek dinarskega sveta so è od nekdaj vodile mnoge pro-metne poti. @e od rimskih ~asov dalje je bila Vrhnikapomembno prometno kriì{~e. Tu so pretovarjali blago,ki je prihajalo s ~olni po Savi in Ljubljanici. Prevzemaliso ga tovorniki in prevozniki. Po kopnem so nadaljevalipot do morja. Proti morju so tovorili veliko èlezarskihizdelkov, ìta, usnja, ìvega srebra itd. V notranjost soprina{ali sol in drugo blago. Glavna pot proti morju jevodila skozi Postojnska vrata.

Suhorobar s kro{njo ali kanonom

Suhorobarji so odhajali od doma spomladi in se

vra~ali jeseni.Valvasorjeva upodobitev Vrhnike

Blo{ki smu~arji so uporabljalile eno palico.

103

Blo{ka planota je znana po blo{kih smu~eh. Omenja jih è Valvasorv 17. stoletju, verjetno pa so {e starej{e.

Doma~ini, tako mo{ki kot ènske, so jih uporabljali za pot docerkve, v sosednjo vas ali na pogreb.

102

Za dinarski svet so zna~ilne majhne kmetije. Te niso mogle preìveti druìne samo skmetijstvom, zato so se morali ljudje ukvarjati {e z drugimi dejavnostmi. To je biloàgarstvo, suhorobarstvo, tovorni{tvo in prevozni{tvo, fuìnarstvo, lon~arstvo, v po-sameznih krajih tudi rudarstvo.

Glavno naravno bogastvo dinarskega svetaje gozd, zato so se mnogi prebivalci uk-varjali s predelavo lesa. Z lesom tesno po-vezana dejavnost je àgarstvo. Tako kotmlini so bile tudi àge vezane na vodo kotpogonsko silo. Ob kra{kih izvirih in rekahso nastale {tevilne àge, ki jih danes skorajni ve~. Najprej je bilo treba drevesa pose-kati in jih spraviti v dolino. Mnogokrat sotako delo opravljali pozimi, ker je {lo pozasneènih dr~ah la`je. Ponekod so poz-neje zgradili gozdne èleznice. Les so ob-delovali na vodnih àgah. Pred 150 leti sopri~eli uporabljati àge na parni pogon,pozneje na elektriko. Z uporabo parnihàg se je v teh krajih za~ela razvijati lesnaindustija. Ta industrijska panoga je tu po-membna {e danes.

Gospodarske in druge posebnostidinarskega sveta

Suha robaGlavni izdelki so bili lesene `lice, kuhovnice,

zobotrebci, re{eta, sita, {kafi, grablje.

Sodobne àge uporabljajo za pogon elektri~noenergijo, prej pa je àge poganjala voda.

Glavno bogastvo dinarskega sveta je gozd. Zapi{i, katere dejavnosti, ki so se tu razvi-le, so povezane s predelavo lesa.

Znana pesem o Ribni~anu poje takole:

Ribni~ani so sloveli tudi po svoji {egavosti. Zato soljudje od njih radi kupovali razne predmete. Zakajso se uporabljali predmeti, ki jih omenja pesem?

Kak{ne àge poznamo glede na to, kaj jih poganja?

Kaj je bilo zna~ilno za blo{ke smu~i?

Kateri je bil najve~ji fuìnarski kraj na Dolenjskem?

Opi{i hi{o iz Bele krajine?6

5

4

3

2

1

73

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta

»Sem Ribni~an Urban,po celem svetu znan,jaz bistre sem glave,pa `lice imam nove.

Jaz delam {kafe in re{eta,rete, brente, vsega {enta,jaz mojster sem od `lic,~ebru, keblu, keblic ...«

Glavno bogastvo dinarskega sveta je gozd. Zapi{i, katere dejavnosti, ki so se tu razvi-le, so povezane s predelavo lesa.

Znana pesem o Ribni~anu poje takole:

Ribni~ani so sloveli tudi po svoji {egavosti. Zato soljudje od njih radi kupovali razne predmete. Zakajso se uporabljali predmeti, ki jih omenja pesem?

Kak{ne àge poznamo glede na to, kaj jih poganja?

Kaj je bilo zna~ilno za blo{ke smu~i?

Kateri je bil najve~ji fuìnarski kraj na Dolenjskem?

Opi{i hi{o iz Bele krajine?6

5

4

3

2

1

73

Gospodarske in druge posebnosti dinarskega sveta

»Sem Ribni~an Urban,po celem svetu znan,jaz bistre sem glave,pa `lice imam nove.

Jaz delam {kafe in re{eta,rete, brente, vsega {enta,jaz mojster sem od `lic,~ebru, keblu, keblic ...«


165

atlas Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Ogled fotografij spodaj in risb na karti. Pogovor. Kdo je bil Primož Trubar? Od kod je bil doma? Kaj je skupno gradovom? Kaj je taborska cerkev? Pojem razložimo. Kje so Postojnska vrata?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, uporaba SSKJ

pripomočki Slovar slovenskega knjižnega jezika


literatura Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba,







Domus, Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, Maribor


166

PRIMORSKI SVETOb obali cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti obalnega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati slovensko obalo, zalive, polotoke, Koper, Jadransko morje.

ključne besede obala, polotok, zaliv, Jadransko morje, pristanišče, solinarstvo, ribolov, oljke, primorsko naselje, sredozemsko podnebje

ključno vprašanje Katere so značilnosti/posebnosti obalne pokrajine (relief, naselja, promet, gospodarstvo)?

predlogi za pouk 1 Ogled filma ali fotografij primorskega sveta. Opisovanje, primerjanje z drugimi slo-

venskimi pokrajinami. Ugotovitev še ne razlagamo.

2 Atlas in stenski zemljevid

3 Učenci v parih ob pomoči učbenika in svojih domnev odgovorijo na vprašanja:

a) Zakaj v primorju rastejo nekatere rastline, ki drugod v Sloveniji ne uspevajo, npr. oljka? (Zaradi sredozemskega podnebja.)

b) Zakaj so primorske vasi podobne mestom? (Poleti se manj segrejejo, bolje varu-jejo pred burjo, v preteklosti se je bilo laže braniti.)

c) Katere gospodarske dejavnosti so samo v Koprskem primorju? (Pomorski pro-met – pristanišča, ribolov, gojenje školjk, solinarstvo, obmorski turizem, ladje-delništvo).

č) Zakaj so Koper in Izolo zgradili na otokih, pozneje pa otoka povezali z obalo? (Obrambna lega, potem ovira za razvoj.)

d) Katera primorska mesta so že obiskali in zakaj?

Odgovore učenci napišejo na listke, vsakega posebej, in jih pritrdijo na večje liste z vprašanji. Nato vse odgovore pogledajo.

4 DELOVNI ZVEZEK 4 – samostojno delo, nato pogovor

5 DELOVNI ZVEZEK 3 – Poskus lahko demonstriramo tudi v šoli.

6 Oblikovanje reliefnih oblik v peskovniku: zaliv, polotok, otok, brda, strma obala, nizka obala.

7 DELOVNI ZVEZEK 2


167

8 UČBENIK str. 105

9 DELOVNI ZVEZEK 1


učbenik

� 105–108

Ogled fotografij.

• Strnjene vasi na vrhu gričev ali na planoti. Razlika med gričevnato pokrajino, raz-rezano s potoki, z vinogradi in planotasto – valovito, vrtačasto, zakraselo, zarašča se z gozdom, njive, travniki v ozadju. Tudi manj kmetijsko ugodne gričevnate po-krajine se zaraščajo (str. 108).

• Primorska hiša – kamnita, enonadstropna, majhna okna, polkna, položna streha, majhen napušč, vodnjak.

• Solinarstvo, oljka, vrtnarstvo – razložimo dejavnosti in njihov pomen v preteklosti in v sedanjosti.

• Podobna lega, oblika srednjeveških mest (otok, polotok). Imajo pomole, manjša pristanišča, novejša velika luka v Kopru, ladjedelnica.

• Na letalskem posnetku učenci pokažejo, preštejejo polotoke, zalive, naselja.

Ogled zemljevidov. Planote – dinarska smer, malo ravnega nekraškega sveta – le ob reki Vipavi.

Besedilo. Tiho branje. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek

� 74–77

1 Učenci označijo z eno barvo ali šrafuro Koprsko primorje in z drugo vse preostalo. Pomagajo si s karto v učbeniku na str. 105.

2 Pri risanju naj uporabijo modro barvo za morje. Oblike definirajo s svojimi bese-dami, le pomen mora biti pravilen.

3 Poskus lahko naredimo tudi v šoli. Enako količino vode in soli damo v vsaj tri posode različnih oblik. Posode postavimo skupaj na prostor s čim bolj enakimi značilnostmi


168

glede temperature, vetrovnosti, sončnega obsevanja. Ob tovrstnih nalogah se učenci urijo v natančnem izvajanju poskusov (upoštevanje navodil), napovedovanju, razmiš-ljanju o spremenljivkah poskusa: natančna odmera vode, nenatančna odmera soli, različna oblika posode – različna površina izhlapevanja, različna okolja – temperatura in gibanje zraka, sončno obsevanje, kar vpliva na rezultate in primerljivost poskusov.

4 Učenci se urijo v branju zemljevida merila 1 : 50 000. Pri nalogi k smo pozorni pred-vsem na utemeljitve.

atlas Str. 55: Zemljevid Primorski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …

Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, poseli-tev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj. Razložimo pojem klif. (Strma skalna stena na morski ali jezerski obali, nastala zaradi dolgotrajnega delovanja valov. Valovi butajo ob obalo in v strme bregove dolbejo votline. Previsni deli brega se podirajo, nastane značilna klifna obala.)

Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Značilni obmorski turizem. Zakaj turisti radi prihajajo v obmorske kraje? V Kopru tudi druge vrste turizma (poslovni obiski).

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo in opišejo značilnosti kmetijske rabe zemlje, vrste kmetijstva, ribolov (vse manj pomemben) in gojenje školjk kot značilni panogi.

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Koper in Izola kot industrijski mesti. Kaj mislijo, ali se ta dejavnost in turizem dopolnjujeta, si nasprotujeta?

sprotno spremljanje učencev delo s fotografijami – opis, primerjavaKer se geografska analiza pokrajin (na fotografijah, filmu) ponavlja pri vsaki temi, naj bi bili učenci pri opisih in primerjavah že samostojni, tj. imeli naj bi strategijo sistematič nega geografskega opazovanja: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zem lje, gospodarstvo, promet …

pripomočki fotografije

film o primorskem svetu (npr. odlomek iz: Drago Perko idr.: Pokrajine v Slove-

niji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998)

stenski zemljevid Slovenije ali Primorske

literatura in viri Marjeta Zorec: Slovenski kraji. S Krasa do morja, Karantanija, Ljubljana, 2003.

fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,



169

Primorske pokrajine v notranjosti cilja

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti Krasa, Vipavske doline, gričevnate primorske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Kras, Vipavsko dolino, Novo Gorico.

ključne besede burja, Vipavska dolina, Kras, primorska gričevja, Nova Gorica

ključna vprašanja Zakaj so nekatere primorske pokrajine kraške, druge pa ne? Katere kmetijske dejavnosti so se lahko razvile zaradi ugodnega primorskega (sredozemskega) podnebja? V kateri primorski pokrajini v notranjosti bi najraje živel in s čim bi se tam ukvarjal?

predlogi za pouk 1 Ponovitev delitve primorskih pokrajin na Koprsko primorje in notranjost ter na

kraške in nekraške pokrajine ob atlasu.

2 Samostojno individualno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

3 Učenci izdelajo miselne vzorce.

4 Ponovitev:

a) z modeliranjem v peskovniku: dolina (morda Vipavska dolina s Trnovskim goz-dom na severni strani, gričevjem na južni), Brkini in Goriška Brda – višja in nižja gričevnata pokrajina, Kras – kraška planota (ki pa ni povsem ravna – opazovanje reliefne karte!),

b) ob tipanju reliefa na tridimenzionalni karti,

c) s prikazom z ustvarjalnim gibom.

5 Film, npr. Anton Vencelj: Sončna Goriška, Video Audio film, Nova Gorica, 1993.

učbenik

� 109–111

PRIMORSKI SVET


170

Predlagamo samostojno delo z učbenikom v kombinaciji z delovnim zvezkom.

Učenci naj si ogledajo slike, preberejo besedilo, s svinčnikom podčrtajo ključne be-sede in nari šejo miselni vzorec. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

delovni zvezek

� 78–79

1 Odgovore najdejo učenci v učbeniku.

a) Planota Kras – malo vode, neravno površje, malo zemlje, zato slabše možnosti za kmetijstvo, še najboljše za rejo drobnice.

b) Pisano z veliko začetnico je Kras ime planote, kras z malo pa kraško površje.

c) Goriška brda.

č) Vipavska dolina – ravno površje, rodovitna prst, ugodno podnebje, možnost nama kanja.

d) Brkini – najvišja pokrajina in že bolj v notranjosti.

2 a) Sežana, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Koper

b) carina, policija, menjalništvo, bencinske črpalke, gostinstvo, trgovina …

3 Učenci dopolnijo risbo ob opazovanju fotografij ali po domišljiji.

atlas Str. 55: Zemljevid Primorski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …

Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, pose-litev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj.

Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem.

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Kaj je značilno za kraške pokrajine, kaj za nekraške v primorskih pokrajinah v notranjosti? Kaj mislijo, ali je turizem v notra-njosti povezan z obmorskim turizmom?

Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Kje v primorskem svetu je največ obdelovalnih povr šin (njiv, sadovnjakov, vinogradov), kje najmanj? Kje je največ travnikov in pašni-kov? Katera dejavnost je vezana nanje?

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katera mesta imajo največ industrije?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, izdelovanje miselnega vzorca

Dori{i in pobarvaj zna~ilno primorsko pokrajino.

Pod ~igavo oblast so neko~ spadala mesta Koper, Izola in Piran?

Kje so Benetke? Morda ve{, kaj je zna~ilno zanje?

Kateri so bili glavni pridelki istrskih mest in kam so jih izvaàli?3

2

1

3

79

Gospodarstvo v preteklosti in {ege

Odgovori na vpra{anja.

a) Katera primorska pokrajina je kra{ka?

Kak{ne posledice ima to za ìvljenje ljudi?

b) Kak{na je razlika med Krasom in krasom?

c) Za katero pokrajino je zna~ilno pridelovanje ~e{enj?

~) Katera pokrajina je najbolj primerna za poljedelstvo? Zakaj?

d) V kateri pokrajini so vplivi sredozemskega podnebja najmanj{i?Zakaj?

a) Na{tej vsaj tri mesta, ki so v bliìni mejnih prehodov.

b) êz mejo gre veliko tovornega in potni{kega prometa. Na{tej vsaj pet dejavnosti,ki so povezane z mejo in prometom.

2

1

78

Primorske pokrajine v notranjostiDori{i in pobarvaj zna~ilno primorsko pokrajino.




2

1

3

79


Odgovori na vpra{anja.

a) Katera primorska pokrajina je kra{ka?

Kak{ne posledice ima to za ìvljenje ljudi?

b) Kak{na je razlika med Krasom in krasom?

c) Za katero pokrajino je zna~ilno pridelovanje ~e{enj?

~) Katera pokrajina je najbolj primerna za poljedelstvo? Zakaj?

d) V kateri pokrajini so vplivi sredozemskega podnebja najmanj{i?Zakaj?

a) Na{tej vsaj tri mesta, ki so v bliìni mejnih prehodov.

b) êz mejo gre veliko tovornega in potni{kega prometa. Na{tej vsaj pet dejavnosti,ki so povezane z mejo in prometom.

2

1

78

Primorske pokrajine v notranjosti


171

pripomočki stenski zemljevid Slovenije ali Primorske

videoposnetek: Anton Vencelj: Sončna Goriška, Video Audio film, Nova Gorica, 1993, videokaseta (približno 23 minut).

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://burger.si/ – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja,



172

Gospodarstvo v preteklosti in šege cilja



ključni besedi lipicanci, škoromatija

ključna vprašanja Imenuj, opiši nekaj značilnih gospodarskih dejavnosti v preteklosti v primorskem svetu. Katere primorske jedi poznaš? Kdo so škoromati, lipicanci?

predlogi za pouk 1 Preberemo odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Pogovor o tovorjenju soli, tiho-

tapstvu v preteklosti.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK

Rešijo vse naloge, razen naloge 8, ki naj jo naredijo doma.

4 Atlas

5 Film – pridobivanje soli, oljkarstvo …

6 Tematski sklop končamo s pregledom posebnosti, lepot, stereotipov o Sloveniji in njenih pokrajinah. Pri tem nam je lahko v pomoč slikovno in filmsko gradivo Urada vlade za informiranje, ki je dostopno na spletu (http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/; julij 2006). Ob nekajminutnem filmu, opremljenem samo z glasbo, učenci opazujejo in prepoznavajo prizore. Po ogledu se pogovorimo, kaj so tipičnosti (značilne so pred vsem/samo za Slovenijo), kaj stereotipi (posplošitve nekaterih značilnosti na celotno Slovenijo, ozek izbor prikazanih značilnosti). Komu je namenjen film? Ali je Slovenija s filmom celovito prikazana ali enostransko? Podobno lahko ocenimo tudi slikovno gradivo.

PRIMORSKI SVET


173

učbenik

� 112–113

Glasno branje str. 112, po odstavkih in pogovor, demonstracija na zemljevidu (želez-nica Dunaj–Trst) in časovnem traku (obdobje beneške republike: 13.–18. stoletje, železnica leta 1857).

Tiho branje besedila na str. 113. Pogovor.

V dvojicah učenci primerjajo fotografije: škoromati in kurenti (učbenik, str. 91), kmečka noša s Prema in Bele krajine (učbenik, str. 101), s Prema in okolice Ljubljane (učbe nik, str. 80).

delovni zvezek

� 79–80

Samostojno delo ob Tartinijevi glasbi. Večino odgovorov najdejo učenci v učbeniku.

1 Pod beneško oblast.

2 Mesto ob Jadranski obali v Italiji. (Učenci Benetke poiščejo na stenski karti Evrope.) Stavbe so zgrajene na kolih, v mestu je veliko kanalov, ki imajo tudi vlogo prometnic, po katerih plujejo čolni.

3 Sol, olivno olje, vino so istrska mesta prodajala Benečanom ter v notranjost celine.

4 Beneški lev s krili je bil simbol Benetk (učbenik, str. 118).

5 Po kraju Lipica, kjer je še vedno kobilarna.

6 Bele barve.

7 S sušenjem svinjskega stegna na zraku.

9 Škoromatija je pustovanje, značilno za kraje na obrobju Brkinov.

atlas Str. 54: Opazovanje fotografij in pogovor. Učence opozorimo na značilno beneško arhitekturo – palača v Kopru, zvoniki cerkva.

Primorski svet je zanimiv zaradi nekaterih gospodarskih dejavnosti. Solinars-tvo, oljkarstvo, vinogradni{tvo so dajali mo`nosti za izvoz soli, olj~nega oljain vina. @e ve~ sto let deluje kobilarna v Lipici, ki redi plemenite lipicance.Primorska hrana je raznovrstna in domiselno sestavljena.

Konji, ki jih poznamo pod imenom lipi-canci, izhajajo iz kobilarne v Lipici naKrasu. Tukaj jih viri omenjajo è leta1580. Konji so znani po svoji vzdr`ljivo-sti in lepi zunanjosti. Doseèjo starost do30 let. Odrasli konji so bele barve, redke-je tudi rjave ali vranje. Neko~ so jih vzga-jali za potrebe dunajskega dvora in vojske.Danes so namenjeni dresurnemu in turi-sti~nemu jahanju, za vo`njo vpreg itd.

Za primorski svet so zna~ilne nekaterejedi. Sem {tejemo polento, veliko ribjihjedi, kra{ki pr{ut in razli~no pripravljenozelenjavo. Med primorsko zelenjavo pre-vladujejo belu{i, jaj~evci, brokoli, arti~o-ke, paradi`nik, blitva itd.

Na obrobju Brkinov je med starimi {e-gami {e vedno ohranjeno pustovanje, kimu pravijo {koromatija. Priprave sepri~nejo è pred novim letom, saj je tre-ba izdelati lesene maske, papirnate roèin druge pripomo~ke. [koromati so ob-le~eni v ov~je koùhe, okrog pasu imajozvonce, nosijo bele platnene hla~e in dokolen segajo~e nogavice. V rokah imajozakrivljeno pastirsko palico, ki je okra{e-na s suhimi roàmi in barvnimi trakovi.

[koromati

KKKaa jj ppoommeenn iimitnina – pla~ilo za trgovsko blago,ki so ga nekdaj pla~evali trgovci obvstopu v mesto

Kra{ki pr{ut je svinjsko stegno, ki ga celo letosu{ijo na zraku.

113

V primorskih krajih sre~amo {e celovrsto priljubljenih doma~ih jedi, kotso jota, mine{tra, pa{ta fiòl, budle,kra{ke krvavice itd. Budle so cmokiiz koruzne moke, ki jim dodajo {eocvirke ali slanino. V kra{kih krvavi-cah pa so poleg svinjskega mesa inkrvi {e v juho namo~en bel kruh, ku-hana jabolka, rozine, pinjole (sad pi-nije), sladkor, poper, sol in majaron.

Ve{ – vem

Del na{ega primorskega sveta, ki leì obmorju, je è od nekdaj tesno povezan zmorjem. [e v ~asu, ko so bila mesta Ko-per, Izola in Piran pod oblastjo bene{kerepublike, so uspe{no prodajala svojepridelke. To so bili sol, vino in olivnoolje. Veljalo je pravilo, da imajo Benetkeprve pravico kupiti to blago. [ele potemga je bilo mogo~e prodati drugim kup-cem. Ker so oblasti v tedanjih slovenskihdeèlah v~asih zahtevale pla~evanje viso-ke mitnine za trgovsko blago, se je raz-vilo tihotapstvo (o njem govori zgodbao Martinu Krpanu).

Po odprtju èleznice Dunaj–Trst leta 1857 se je zmanj{al trgovski pomen na{ih pri-morskih mest, saj je bil ves promet usmerjen v Trst. @eleznica je povzro~ila tudi pro-padanje tovorni{tva in prevozni{tva. Mnogo ljudi je ob teh spremembah iskalo zapo-slitev na èleznici in v trà{kem pristani{~u, ali pa so se izseljevali v tuje deèle.


Trabakula, ladja za prevoz soli

Kme~ka no{a s Prema v 19. stoletjuZlasti ènska no{a je bila precej druga~na kotdrugod. êz dolgo srajco so nosile prav tako

dolg brezrokavnik iz rjavega sukna.

112

Martin KrpanOblast je v~asih tovorjenje soli tudi prepovedala,zato Martin Krpan ob sre~anju s cesarjem ni po-

vedal, kaj v resnici tovori. Upodobitev Toneta Kralja, Mladinska knjiga.

Primorski svet je zanimiv zaradi nekaterih gospodarskih dejavnosti. Solinars-tvo, oljkarstvo, vinogradni{tvo so dajali mo`nosti za izvoz soli, olj~nega oljain vina. @e ve~ sto let deluje kobilarna v Lipici, ki redi plemenite lipicance.Primorska hrana je raznovrstna in domiselno sestavljena.

Konji, ki jih poznamo pod imenom lipi-canci, izhajajo iz kobilarne v Lipici naKrasu. Tukaj jih viri omenjajo è leta1580. Konji so znani po svoji vzdr`ljivo-sti in lepi zunanjosti. Doseèjo starost do30 let. Odrasli konji so bele barve, redke-je tudi rjave ali vranje. Neko~ so jih vzga-jali za potrebe dunajskega dvora in vojske.Danes so namenjeni dresurnemu in turi-sti~nemu jahanju, za vo`njo vpreg itd.

Za primorski svet so zna~ilne nekaterejedi. Sem {tejemo polento, veliko ribjihjedi, kra{ki pr{ut in razli~no pripravljenozelenjavo. Med primorsko zelenjavo pre-vladujejo belu{i, jaj~evci, brokoli, arti~o-ke, paradi`nik, blitva itd.

Na obrobju Brkinov je med starimi {e-gami {e vedno ohranjeno pustovanje, kimu pravijo {koromatija. Priprave sepri~nejo è pred novim letom, saj je tre-ba izdelati lesene maske, papirnate roèin druge pripomo~ke. [koromati so ob-le~eni v ov~je koùhe, okrog pasu imajozvonce, nosijo bele platnene hla~e in dokolen segajo~e nogavice. V rokah imajozakrivljeno pastirsko palico, ki je okra{e-na s suhimi roàmi in barvnimi trakovi.

[koromati

KKKaa jj ppoommeenn iimitnina – pla~ilo za trgovsko blago,ki so ga nekdaj pla~evali trgovci obvstopu v mesto

Kra{ki pr{ut je svinjsko stegno, ki ga celo letosu{ijo na zraku.

113

V primorskih krajih sre~amo {e celovrsto priljubljenih doma~ih jedi, kotso jota, mine{tra, pa{ta fiòl, budle,kra{ke krvavice itd. Budle so cmokiiz koruzne moke, ki jim dodajo {eocvirke ali slanino. V kra{kih krvavi-cah pa so poleg svinjskega mesa inkrvi {e v juho namo~en bel kruh, ku-hana jabolka, rozine, pinjole (sad pi-nije), sladkor, poper, sol in majaron.

Ve{ – vem

Del na{ega primorskega sveta, ki leì obmorju, je è od nekdaj tesno povezan zmorjem. [e v ~asu, ko so bila mesta Ko-per, Izola in Piran pod oblastjo bene{kerepublike, so uspe{no prodajala svojepridelke. To so bili sol, vino in olivnoolje. Veljalo je pravilo, da imajo Benetkeprve pravico kupiti to blago. [ele potemga je bilo mogo~e prodati drugim kup-cem. Ker so oblasti v tedanjih slovenskihdeèlah v~asih zahtevale pla~evanje viso-ke mitnine za trgovsko blago, se je raz-vilo tihotapstvo (o njem govori zgodbao Martinu Krpanu).

Po odprtju èleznice Dunaj–Trst leta 1857 se je zmanj{al trgovski pomen na{ih pri-morskih mest, saj je bil ves promet usmerjen v Trst. @eleznica je povzro~ila tudi pro-padanje tovorni{tva in prevozni{tva. Mnogo ljudi je ob teh spremembah iskalo zapo-slitev na èleznici in v trà{kem pristani{~u, ali pa so se izseljevali v tuje deèle.


Trabakula, ladja za prevoz soli

Kme~ka no{a s Prema v 19. stoletjuZlasti ènska no{a je bila precej druga~na kotdrugod. êz dolgo srajco so nosile prav tako

dolg brezrokavnik iz rjavega sukna.

112

Martin KrpanOblast je v~asih tovorjenje soli tudi prepovedala,zato Martin Krpan ob sre~anju s cesarjem ni po-

vedal, kaj v resnici tovori. Upodobitev Toneta Kralja, Mladinska knjiga.





2

1

3

79


Kaj je bil simbol Benetk?

Po ~em se imenujejo konji pasme lipicanci?

Kak{ne barve so odrasli lipicanci?

Kako nastane pr{ut?

Ali bi znal pripraviti primorskojed, ki se imenuje ~ompi? Poizkusidoma.Potrebuje{ samo 100 dag krom-pirja in 50 dag skute. Krompir te-meljito operi, razpolovi in neolup-ljenega skuhaj v slani vodi. Natovodo odcedi{ in ponudi{ s skuto.

Kaj je {koromatija? Kje je {e v navadi?9

8

7

6

5

4

80





2

1

3

79


Kaj je bil simbol Benetk?

Po ~em se imenujejo konji pasme lipicanci?

Kak{ne barve so odrasli lipicanci?

Kako nastane pr{ut?

Ali bi znal pripraviti primorskojed, ki se imenuje ~ompi? Poizkusidoma.Potrebuje{ samo 100 dag krom-pirja in 50 dag skute. Krompir te-meljito operi, razpolovi in neolup-ljenega skuhaj v slani vodi. Natovodo odcedi{ in ponudi{ s skuto.

Kaj je {koromatija? Kje je {e v navadi?9

8

7

6

5

4

80


174

Cerkev v Hrastovljah ima še ohranjen obrambni zid, kar kaže, da je bila to taborska cerkev.

Giuseppe Tartini, italijanski skladatelj in violinist, rojen 8. aprila 1692 v Piranu. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot predkla-sični skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Napisal je več kot 140 koncertov in mnogo sonat za violino; njegovo najbolj znano delo je znameniti Vražji trilček (1713), ki mu ga je baje na violino v sanjah zaigral sam hudič. Po skladatelju je poimenovan osred-nji piranski trg.

pripomočki CD-predvajalnik in zgoščenka s Tartinijevimi skladbami

odlomek iz Martina Krpana Frana Levstika

videoposnetek:Primož Pipan, Igor Žabjek, Vesna Črnivec: Zgodba o soli, Pomorski muzej »Sergej Ma-šera«, Piran, 2004, videokaseta (približno 21 minut)aliMarija Reichman, Mitja Reichman: Solinarstvo, RM video, Jesenice, 1993, videokaseta (približno 30 minut).

literatura in viri Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba,






Domus, Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://www.uvi.gov.si/slo/slovenija/ – Urad vlade za informiranje, O Sloveniji

(julij 2006)


175

SLOVENCI SKOZI ČAS Okvirni čas: 16 ur

Tematski sklop je zelo zahteven, ker je v ospredju politična zgodovina, zgodovina nastajanja in pro-padanja držav na našem ozemlju, ohranjanja slo-venstva, narodnega prebujanja vse do samostojne države Slovenije. Učenci še nimajo razvitih časov-nih predstav, predvsem pa so to zanje abstraktne vsebine. Zato bomo teme povezovali s konkretni-mi primeri, te pa uvrščali v časovni trak. Pozorni moramo biti na učne cilje in standarde, da ne bomo od učencev preveč zahtevali. Učenci, ki bodo ob koncu tematskega sklopa znali navesti

obravnavane teme in jih v pravem zaporedju uvr-stiti v časovni trak, bodo že dosegli minimalni stan dard znanja. Ker je učni cilj tematskega sklo-pa zelo odprt in širok, bomo pri vsaki učni enoti cilj razčlenili in konkretizirali.

UČNI CILJ

Učenci:– spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in

dogajanj iz slovenske preteklosti.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

• navesti nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti,

• razlikovati med pojmoma Slovan in Slovenec,

•• našteti države, v katerih so Slovenci živeli v preteklosti,

•• razložiti pomen samostojne države.

Tematskemu sklopu smo namenili precej časa, zato da bomo lahko temeljno znanje utrdili, pri poučevanju in učenju pa uporabili tudi časovno zahtevnejše učne metode. Pri novi učni snovi bo osrednja metoda razlage, ki pa jo bomo pope strili in konkretizirali z različnimi primeri ob pomoči literature, filmov, slik. Slikovni časovni trak in zem-ljevidi bodo nujni učni pripomočki. Priporoča-mo, da vsak učenec izdela svoj zgodovinski trak

(dolg 2,1 m) in vanj sproti vnaša dejstva. Trak bo neprestano povezoval teme v celoto, ob pogos-tem delu z njim pa bodo učenci razvijali zgodo-vinske časovne predstave. Predlagamo, da skozi celoten vse binski sklop glasno beremo zgodo-vinske povesti, npr. Martina Krpana in/ali Jurija Kozjaka. Beremo pri družbi, lahko tudi pri slo-venščini, pri likovnem pouku ob likovnem ustvar-janju ali v podaljšanem bivanju.


176

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva cilji

Spoznavajo pojme pogan, pokristjanjevanje, razliko med Slovani in Slovenci.

Vedo, kaj je Karantanija, kje je bila in kdaj.

Znajo na zemljevidu pokazati Koroško.

Prepoznajo obred ustoličevanja.

ključne besede Slovani, naselitev, Karantanija, knežji kamen, ustoličevanje, pokristjanjevanje

ključna vprašanja Kako so se imenovali naši predniki? Kdaj so se priselili na ozemlje Vzhodnih Alp? Ali je bilo to ozemlje nenaseljeno? Kako se je imenovala kneževina, ki so jo ustanovili? Kaj je ustoličevanje in kako je potekalo? Kakšne vere so bili?

predlogi za pouk 1 Prazen časovni trak in slikovno gradivo ter ključne besede, ki jih učenci uvrstijo po

svoji presoji na časovni trak. Napak ne popravljamo, če imamo možnost, njihov izde-lek fotografiramo, da ga bomo ob koncu tematskega sklopa lahko ponovno pogle-dali. Sicer pa je namen dejavnosti, da ugotovimo, s katerimi predstavami si učenci pri delu pomagajo, učenci pa se srečajo s ključnimi besedami in z dejavnostjo, ki jo bodo znali ob koncu sklopa uspešno opraviti.

2 Predstavitev celotnega vsebinskega sklopa: teme, način pouka, učni cilj, način in kri-teriji preverjanja znanja. Učenci prelistajo učbenik.

3 Učenci izdelajo svoje časovne trakove dolžine 2,1 m, širine 10–15 cm, odvisno od papirja, ki ga imamo. 2 m (200 cm) predstavlja 2000 let, 10 cm predstavlja 100 let. Trak razdelijo na stoletja s črtami na vsakih 10 cm. Na zgornji del traku napišejo sto-letja (leto 1, 100, 200, 300, 400 … 2000, 2100), na oba konca traku narišejo puščice. Na spodnjem delu traku označijo stari, srednji in novi vek npr. z vodoravnimi črtami treh različnih barv. Pri tem si pomagajo s trakom v učbeniku na str. 55. V trak vnesejo tudi nekaj znanih vsebin za orientacijo (risbo Rimljana, gradu, lokomotive, kakršne so v učbeniku, ali druge ustrezne).

4 Branje izbrane zgodovinske povesti. Učence seznanimo s povestjo, ki se dogaja v pre teklosti in jo bomo glasno brali (tudi) pri urah družbe skozi celoten zgodovinski sklop. Čas dogajanja povesti označimo na časovnem traku.

5 Razlaga učne snovi (selitev Slovanov iz Vzhodne Evrope, naselitev, Karantanija, usto-ličevanje) ob zemljevidu Evrope, časovnem traku in risbah v knjigi Tu bo naš dom.

SLOVENCI SKOZI ČAS


177

6 Ogled filma – prizori iz življenja, ustoličevanje. Ker so filmi delani za starejše učence ali odrasle, prikažemo samo odlomke, lahko brez tona. Pomembno je, da učenci pri-dobijo vizualne predstave. Pogovor.

7 UČBENIK

8 Atlas

9 Igranje vlog – prikaz ustoličevanja. Učence razdelimo na skupine in vsaka prikaže obred, ki je predstavljen v učbeniku. Učenci se naučijo besedilo na pamet ali pa dolo-čimo igralce, ki nemo prikazujejo dogajanje in bralce besedila.

10 Razlaga pokristjanjevanja in izgube samostojnosti Karantanije.

11 Časovni trak – učenci narišejo, prilepijo risbe, zapišejo v svoj trak obdobje naselitve in Karantanije. Pomagajo si s časovnim trakom v učbeniku.

12 DELOVNI ZVEZEK

učbenik

� 114–116

Hiter pregled teme.

Branje časovnega traku. Kako dolgo je potekalo naseljevanje, kako dolgo je obstajala Karantanija, pred koliko leti se je to dogajalo?

Branje zemljevida. Ali je Karantanija segala na sedanje ozemlje Slovenije? Kje je bilo njeno središče? (Karniolci so bili tudi Slovani, vendar so bili sprva pod Obri v obrski državi in nato verjetno kot plemenska kneževina Kranjcev pod frankovsko oblastjo. Siva in zelena barva na karti so območja, ki so jih naselili Slovani, na severu so Čehi in Moravani, na jugu Hrvati. Obri so kmalu izginili, ozemlje so zasedli Madžari.)

Glasno branje besedila, pogovor po odstavkih.

delovni zvezek

� 81–82

Odgovore za vse naloge najde učenec v učbeniku.

S katerimi gospodarskimi dejavnostmi so se ukvarjali Slovani?

Kje je nastala Karantanija?

Opi{i obred ustoli~evanja karantanskih knezov.

Kak{no ljudstvo so bili Obri? Nari{i slovanskega in obrskega bojevnika, kot si ju pred-stavlja{.

4

3

2

1

81

SLOVENCI SKOZI ÂSNaselitev Slovanov, Karantanija,

sprejem kr{~anstva

Kdo je {iril kr{~anstvo v Karantaniji?

S pomo~jo ~asovnega traku ugotovi, kdaj je Karantanija izgubila svojo samostojnost.

Zapi{i letnico.

V katere dràve je v preteklosti spadalo slovensko ozemlje?

Katero ozemlje je spadalo pod Madàre?

Kaj meni{, od kod ime Prekmurje?

Katera obalna mesta so bila 500 let pod bene{ko oblastjo?

Na kaj spominja bene{ki lev na starih hi{ah ob obali?

Kam so prebivalci Pirana izvozili ve~ino soli?

Koliko so je smeli izvoziti drugam?

Katere tri pokrajine so sestavljale deèlo Kranjsko?7

6

5

4

3

2

1

6

5

82

Slovenske deèle v okviru sosednjih dràv

S katerimi gospodarskimi dejavnostmi so se ukvarjali Slovani?

Kje je nastala Karantanija?

Opi{i obred ustoli~evanja karantanskih knezov.

Kak{no ljudstvo so bili Obri? Nari{i slovanskega in obrskega bojevnika, kot si ju pred-stavlja{.

4

3

2

1

81

SLOVENCI SKOZI ÂSNaselitev Slovanov, Karantanija,

sprejem kr{~anstva



Zapi{i letnico.









6

5

4

3

2

1

6

5

82



178

1 Poljedelstvo, živinoreja.

2 Na območju sedanje Koroške v Avstriji.

3 Ker je malo prostora, naj učenci iz opisa ustoličevanja v učbeniku izluščijo do 10 ključ-nih besed oz. besednih zvez. Primer: kmet, knežji kamen, novi knez v kmečkem obla-čilu, darilo kmetu, prisega, udarec z mečem v štiri smeri neba, pije vodo iz klobuka.

4 Opis Slovana je v učbeniku, Obra pa si lahko zamišljajo po svoje, morda na konju. Kako so bili videti barbari, si lahko učenci pogledajo tudi v otroških zgodovinskih enciklopedijah, npr. v knjigi Življenje skozi stoletja (zbirka Okno v svet).

5 Misijonarji.

6 Leta 820.

atlas Str. 22, 23: Na zemljevidu Slovenije učenci poiščejo in s svinčnikom označijo Celo-vec, Gospo Sveto (Maria Saal), Krnski grad (Karnburg). Lego najprej pokažemo in označimo na stenski karti.

sprotno spremljanje učencev predstavljivost, igra vlog, razumevanje časovnega traku

pripomočki stenski časovni trak, povečane fotokopirane slike iz učbenika ali od drugod (npr. usto ličevanje, grbi Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške, beneški lev, ta-bor ska cerkev, turški konjenik, spomenik kmečkim uporom, Primož Trubar, plakat tabora, spomenik padlim v prvi ali drugi svetovni voljni, fotografija razglasitve samostojne Slovenije)

papir, lepilni trak za izdelovanje časovnih trakov učencev in manjše kopije sličic za označitev zgodovinskih vekov

zemljevid Evrope

videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen, Cultura Europaea, Ljub-ljana, 1994.

zgodovinska povest, ki jo bomo glasno brali, npr. Jurij Kozjak ali Martin Krpan


Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

Timotej Knific: Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998.otroške zgodovinske enciklopedije (npr. Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja,

zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988)

Za učitelja:

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.


179

Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 2001.videoposnetek: Miha Knific idr.: Z vzhoda = From east, dokumentarni film, Strup,

Ljubljana, 2004, video DVD (približno 28 minut).videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva

dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen (600 let > obdobje ustoličenja na Gosposvetskem polju), Cultura Europaea, Ljubljana, 1994, videokaseta (približno 41 minut).


180

Slovenske dežele v okviru sosednjih državOsnovno sporočilo teme je, da po Karantaniji, dr-žavi naših prednikov Slovanov, na tem ozemlju ni bilo samostojne države Slovencev. Vendar sta se

slovenski jezik in slovenska kultura ohranjala in razvijala kot pri drugih ljudstvih.

cilji Spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske

preteklosti.

Vedo, da se državne meje skozi zgodovino spreminjajo.

Znajo našteti države, pod katerimi je bilo ozemlje sedanje Slovenije v preteklosti.

Vedo, da se dolgotrajnejše meje odražajo v pokrajini in življenju ljudi tudi potem, ko mej ni več.

ključne besede nemška država, Beneška republika, Madžari; dežele Štajerska, Kranjska, Goriška

ključna vprašanja V okviru katerih sosednjih držav so bile slovenske pokrajine v preteklosti? Na katere dežele se je delilo ozemlje sedanje Slovenije, ki je bilo pod nemško državo? Kako se to kaže danes?

predlogi za pouk 1 Ponovimo zadnjo temo. Vsi učenci stojijo. En učenec postavi vprašanje na temo in

pokliče drugega učenca. Ta odgovori in pokliče tretjega učenca, ki potrdi odgovor ali ga dopolni in postavi naslednje vprašanje naslednjemu učencu … Učenci, ki so že sodelovali sedejo. Ponavljanje traja toliko časa, da sedejo vsi učenci.

2 Ob časovnem traku. Pod katerimi državami so bile slovenske pokrajine po koncu Karantanije? Učence motiviramo za samostojno delo.

3 Samostojno delo učencev z učbenikom in delovnim zvezkom.

4 Skupaj preverimo odgovore in se ob vsakem vprašanju iz delovnega zvezka obšir-neje pogovorimo. Učenci pokažejo približne meje in dežele na zemljevidu Slovenije. Pogovor o sledeh nekdanjih meja; še vedno delitev na Gorenjce, Dolenjce, Štajerce, Notranjce, Primorce, Korošce; stara imena regij ostajajo živa …

5 Atlas

6 Delo s časovnim trakom. Na stenskem traku, učenci pa na svojih označimo celotno obdobje, ko so bile naše pokrajine pod sosednjimi državami, tj. do začetka prve

SLOVENCI SKOZI ČAS


181

svetovne vojne leta 1914. Znotraj ne razčlenjujemo podrobneje. Napišemo le »Sloven-ske dežele pod oblastjo Nemcev (Avstrijcev), Benečanov in Madžarov«. V to obdobje na traku nalepimo slike krilatega beneškega leva in grbe dežel.

7 Za domače samostojno delo – učenci zberejo risbe različnih grbov dežel, grofov z našega ozemlja in jih predstavijo (plakat, projekcija, razstava ...).

učbenik

� 117–118

Samostojno individualno delo z učbenikom in delovnim zvezkom. Učenci preberejo besedilo v učbeniku in odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku.

Pogovor ob karti na str. 117. Učenci naštejejo dežele, na katere je bilo razdeljeno seda-nje ozemlje Slovenije. Del katere dežele je bila domača pokrajina? Pod katero državo je spadala?

delovni zvezek

� 82

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku.

1 V nemško cesarstvo, pod Madžare (v Ogrsko, tedaj se ni imenovala Madžarska), pod Beneško republiko.

2 Prekmurje.

3 Glede na osrednjo Slovenijo je to pokrajina na drugi strani – prek Mure.

4 Koper, Izola, Piran.

5 Na beneško oblast, znak Beneške republike.

6 V Benetke. Drugam so je smeli izvoziti en star, kar je 80 litrov.

7 Gorenjska, Notranjska, Dolenjska.



Zapi{i letnico.









6

5

4

3

2

1

6

5

82




Zapi{i letnico.









6

5

4

3

2

1

6

5

82



182

atlas Str. 36: Zemljevid Slovenske dežele pod Avstro-Ogrsko. Kaj je na zemljevidu enako, kot je zapisano v učbeniku, in kaj je že drugače, saj prikazuje zemljevid čas pred pri-bližno 100 leti, tj. čas pred prvo svetovno vojno? Učenci uporabijo novo znanje ali pa primerjajo karto v atlasu s karto v učbeniku. (Celotno ozemlje sedanje Slovenije je bilo pod Avstro-Ogrsko. Slovenija je bila razdeljena na dežele, Prekmurje je bilo še vedno pod Madžari, primorska mesta pa niso bila več pod Benečani).

sprotno spremljanje učencev postavljanje vprašanj, delo z učbenikom, funkcionalno branje

pripomočki stenski časovni trak, risbe, napisi za pritrjevanje


literatura Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 2001.


183

Turški vpadi in gradnja protiturških taborovPrvi turški vdori na slovensko ozemlje so se za-čeli že v začetku 15. stoletja (1408, 1411, 1415). Glavni namen je bilo ropanje. V drugem obdob-ju, 1469–1483, so imeli turški vpadi namen naše dežele tako izčrpati, da bi jih lahko osvojili. To je bilo obdobje najštevilnejših in najtežjih vpadov. Nekateri so bili kratkotrajni, drugi so trajali po šti-rinajst dni in tudi mesec, zajeli so veliko območje in povzročili veliko opustošenje. Naslednji val po-gostih vpadov je bil v 16. stoletju, zlasti po letu 1526. S pogostimi vpadi je hotel sultan z majhno vojsko in ropanjem izčrpati habsburške dežele na jugu, da ne bi mogle prihiteti na pomoč cesar-skim četam na severu, kjer so Turki želeli zavzeti Dunaj. Po neuspešnih vpadih proti Dunaju pa se je moč vpadov zmanjšala, razen v Prekmurju.Turški vpadi so povzročili obrambno organiza-cijo napadanih dežel. Trgi so bili povzdignjeni v mesta, ki so zgradila obzidja. Na krajih, primernih za obrambo, so zgradili tabore. Nekateri so bili pre cej veliki. Imeli so več obrambnih stolpov, ob-zidje, jarek in sprejeli so tudi več kot tisoč ljudi.

Plemstvo je izoblikovalo vojaško organizacijo, ki je imela izključno obrambni značaj. Tako so se slo-venske dežele združile v trdno celoto. Plemiči so glede na svoje dohodke morali priskrbeti dolo-čeno število konjenikov in pešakov, slednji so bili kmetje. V boj so lahko klicali vsakega 30., 20., 10., 5. ali nekaj časa celo vsakega 3. za orožje sposob-nega moškega.Turška opustošenja so zmanjšala število zlasti kmeč kega prebivalstva, kar je bil vzrok za novo kolonizacijo, zlasti prihod prebegov – ljudi, ki so se umikali s turškega ozemlja (Uskoki, Vlahi). V za meno za vojaško službo so imeli prebegi po-sebne privilegije.(Povzeto po: »Turki vdirajo čez mejo«, v: Dokumen-ti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 113–118.)

Zgornje besedilo z letnicami je namenjeno uči-telju, ne učencem, zaradi lažjega uvrščanje teme v vsebinski sklop in na časovni trak.

cilji Spoznavajo vlogo protiturških taborov, grmad in življenje kmetov

v preteklosti.

Se urijo v prikazu grajene pokrajine v peskovniku.

Se orientirajo v času ob uporabi časovnega traku.

ključne besede turški vpadi, protiturški tabori, grmade

ključna vprašanja Iz katere smeri so vpadali Turki na naše ozemlje? Kam so se ljudje zatekli pred Turki? Zakaj so se jih ljudje tako bali?

predlogi za pouk 1 Branje odlomka povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar.

2 Razlaga turških vpadov in protiturških taborov ob stenskem zemljevidu Slovenije in časovnem traku. Navedemo primere protiturških taborov, grmad, gradov, obzidanih mest v domači pokrajini.

SLOVENCI SKOZI ČAS


184

3 V Atlasu Slovenije učenci preštejejo, koliko krajevnih imen je povezanih s tabori in grmadami. Ob tem se pogovorimo o vlogi imenskega kazala ter ponovimo vlogo ko-ordinat in mreže na kartah.

4 UČBENIK

5 Atlas

6 Samostojno delo učencev z delovnim zvezkom (razen naloge 2) in učbenikom.


8 Modeliranje srednjeveške pokrajine v peskovniku ob srednjeveški glasbi. Učenci iz-delajo iz plastelina ali podobne mase nekaj gradov, nekaj taborov, mesto, nekaj vasi, več grmad. Delo razdelimo. Natančno se dogovorimo o velikostih. Najbolje je, da iz-delamo za merilo primer gradu ali/in obzidje mesta, vanj morajo postaviti še hiše, cerkev. Ob tem ponovijo znanje o srednjeveških mestih in gradovih, morda si ogle-dajo risbe v slikovnih enciklopedijah. Izdelke izdelujejo v majhnih skupinah. Mesta, vasi, gradove, tabore, grmade samostojno razporedijo po pokrajini, pri tem naj raz-mišljajo o najboljši legi za nastanek mest, gradov, grmad in izbrano lego utemeljijo.

9 Časovni trak. Učenci v svoje časovne trakove narišejo risbo, po svoji izbiri, ki bo označevala turške vpade.

10 Domače delo – DELOVNI ZVEZEK 2

učbenik

� 119–120

Slikovno gradivo pregledamo v šoli in se o njem pogovorimo. Smeri turških vpadov se najlaže razume ob tridimenzionalni karti, na kateri pogledamo prehodnost sveta (smer dolin, podolij, nižji prevali).

Protiturški tabor učenci opišejo in primerjajo z gradovi ob fotografijah v atlasu.

Ob sliki bitke pri Sisku opišejo način vojskovanja v preteklosti.

Pri domačem delu z učbenikom uporabijo postopek petih P-jev.

delovni zvezek

� 83–84Kaj so protitur{ki tabori? Kdo jih je gradil?

Nari{i protitur{ki tabor (resni~ni ali po lastni domi{ljiji).

Iz pisma kranjskega deèlnega glavarja Viljema Turja{kega, 4. 10. 1491:

Kaj se je zgodilo na Kranjskem ob tur{kem napadu leta 1491? Poi{~i kraje na zemljevidu.

3

2

1

83

Tur{ki vpadi in gradnja protitur{kih taborov

»... Naznanjamo Vam, da so Turki na dan sv. Mihaela nepri~akovano pri{li na Kranjsko. Poslaliso roparske ~ete na vse strani. Vse svoje ìve dni nisem videl takega gorja v tej ubogi deèli. Pravi-jo, da so nad [marjem povsod v vseh gorah. Turjak, û{perk, Dobrepolje, Nadli{~ek, @uèmberk,Ribnica, Ko~evje, Suha krajina, v teh okrajih so vse po`gali in ni dvomiti, ljudi in ìvino zajeli invzeli. Opusto{eno je vse, ljudje nimajo kaj jesti. Cela deèla vse do Ljubljane je po`gana.«

S pomo~jo Atlasa Slovenije ugotovi, koliko je krajevnih imen na Slovenskem

z imenom Tabor?

Razloì krajevno ime Grmada.

Kdo so bili jani~arji?

Katere osebe nastopajo v povesti o Juriju Kozjaku?

Kak{ne dajatve in druge obveznosti so bremenile kmete v preteklosti?

Oglej si zemljevid kme~kih uporov in ugotovi, katere dele slovenskega ozemlja je zajel:

a) upor 1515

b) upor 1573

c) upor 1713

Preberi A{ker~evo pesem Tlaka in napi{i, kako so bili kmetje oboroèni.3

2

1

7

6

5

4

84

Poloàj kmetov v preteklosti in kme~ki upori


185

Učenec najde večino odgovorov v učbeniku. Priporočamo samostojno delo. Pri na-logi 4 potrebuje Atlas Slovenije (1 : 50 000), pri nalogi 7 pa poznavanje Jurčičeve povesti Jurij Kozjak.

1 Protiturški tabori so utrjene cerkve (zidovi z obrambnimi stolpi), gradili so jih kmetje.

2 Domače delo ali risanje ob poslušanju odlomka iz Jurija Kozjaka.

3 Kraje bodo učenci našli na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. V koledarju z imeni svetnikov lahko ugotovijo, kdaj je dan sv. Mihaela (29. september). Na karti Smeri tur-ških vpadov v učbeniku, str. 119, pa poiščejo smer tega vpada.

4 Več kot 30 imen. (Vsaka koordinata ob imenu v imenskem kazalu pomeni drug kraj.)

5 Ime izhaja od kurjenja grmad (kresov), s katerimi so signalizirali prihod Turkov.

6 To so bili turški pešaki, večinoma ugrabljeni, poturčeni in vojaško izurjeni fantje.

7 Če povesti učenci ne poznajo, prej preberemo nekaj odlomkov.

atlas za družbo Učenci v atlasu poiščejo fotografijo, ki prikazuje protiturški tabor (str. 54 – Hrastovlje).

sprotno spremljanje učencev modeliranje – upoštevanje velikostnih razmerij, izbiranje lege objektov, razumevanje pomena lege v prostoru

pripomočki Atlas Slovenije (1 : 50 000), Mladinska knjiga, Ljubljana

koledar z imeni svetnikov (godov)

peskovnik, plastelin ali glina, raznobarvne vrvice

povest Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar


Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005 (v delu je tudi odlomek iz povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar).

mladinske zgodovinske enciklopedije z risbami srednjeveških mest, vasi, gradov …

Za učitelja:

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 2001.Vasko Simoniti: Turki so v deželi že, Mohorjeva družba, Celje, 1990.Peter Fister: Arhitekture slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica,

Ljubljana, 1975.


186

Položaj kmetov v preteklosti in kmečki uporiTemo lahko obravnavamo tudi v okviru temat-skega sklopa Preteklost domače pokrajine, ko

učenci spoznavajo življenje na gradu in življenje v mestu.

cilji Spoznavajo položaj kmetov v preteklosti in kmečke upore.

Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času.

Primerjajo življenje v preteklosti z življenjem v sodobnosti.

ključne besede dajatve kmeta in tlaka, kmečki upori

ključna vprašanja Kakšno je bilo delo kmeta ob koncu srednjega veka v primerjavi z današnjim kmetovanjem? Kakšne obveznosti je imel kmet? Zakaj so se kmetje upirali? Zakaj kmečki upori niso bili uspešni?

predlogi za pouk 1 Pogovor o tihotapstvu Martina Krpana kot dodatnem zaslužku kmetov in napoved

teme.

2 Razlaga ob slikah iz Ilustrirane zgodovine Slovencev za otroke – Polje, kdo bo tebe ljubil. Kakšen odlomek preberemo. Pogovor.

3 UČBENIK – karta Kmečki upori str. 121 in stenska karta Slovenije

4 Ponovitev ob pravilnih in nepravilnih trditvah, tako da učenci z nebesednimi znaki vsi hkrati odgovarjajo.

5 Uvrstitev obdobja največjih kmečkih uporov na časovne trakove, na stenskega in tra-kove učencev.

6 Prikaz kmečkih uporov v maketi srednjeveške pokrajine. Oblikovanje figuric kmetov in vojske zemljiških gospodov iz plastelina. Prikaz npr. obleganja gradu.

7 Prikaz prizorov iz življenja kmetov (delo s preprostimi orodji, oddajanje pridelka, zapisovanje v urbar, rokodelstvo, trgovanje, tovorništvo …) z ustvarjalnim gibom.

8 Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

SLOVENCI SKOZI ČAS


187

učbenik

� 121–122

Karta Kmečki upori: Največji kmečki upori so zajeli velika območja in so trajali tudi več mesecev. Poleg treh velikih uporov, ki so zahtevali dobro načrtovanje in organi-zacijo, saj so povezali tisoče kmetov na velikem območju, pa je bilo še veliko manjših uporov (okoli 150). Čeprav so bili kmetje premagani, pa je že neprestana možnost upora vendarle ovirala skrajno izkoriščanje in še večje naraščanje dajatev. Učenci opi-šejo območja posameznega upora ter razmislijo, kako so se kmetje na tako velikih območjih obveščali, se dogovarjali in kako bi se lahko danes.

Samostojno branje besedila in delo z delovnim zvezkom.

delovni zvezek

� 84–85

Pri vseh vprašanjih najdejo učenci odgovore v učbeniku. Primerno je samostojno indi vidualno delo ali delo v dvojicah.

1 Dajatve (žito, lan, vino, sir, jajca, perutnina), ob smrti gospodarja dajo vola ali kravo, tlaka (tudi do 200 dni), denar.

2 a) večina Slovenije razen Prekmurja in dela zahodne Slovenije

b) vzhodna Slovenija

c) zahodna Slovenija

3 Cepec (orodje za ročno mlačev, dve zvezani palici), kij (kratka palica z odebeljenim koncem), kosa (orodje za košnjo), vile (orodje z roglji in dolgim držajem za zaje-manje, premetavanje sena, gnoja). Risbe kmečkih orodij si lahko ogledajo učenci v knjigi Polje, kdo bo tebe ljubil.

4 Kmetje so dobili denar s prodajanjem dela pridelka, z obrtjo, s trgovanjem (npr. suha roba), s tovorništvom.

5 Kmečki upori se niso uspešno končali, saj so bili kmetje slabo oboroženi in niso bili izurjeni za boj.

Kako so kmetje dobili denar za pla~evanje denarnih dajatev?

Kako so se kon~ali kme~ki upori?

Kje in kako so v srednjem veku nastajale knjige?

Od kod se je k nam raz{irilo protestantsko gibanje?

Zakaj pravimo, da je Primo` Trubar postavil temelje slovenske knjièvnosti?3

2

1

5

4

85

Na{a prva tiskana knjiga

S pomo~jo Atlasa Slovenije ugotovi, koliko je krajevnih imen na Slovenskem

z imenom Tabor?

Razloì krajevno ime Grmada.

Kdo so bili jani~arji?

Katere osebe nastopajo v povesti o Juriju Kozjaku?

Kak{ne dajatve in druge obveznosti so bremenile kmete v preteklosti?

Oglej si zemljevid kme~kih uporov in ugotovi, katere dele slovenskega ozemlja je zajel:

a) upor 1515

b) upor 1573

c) upor 1713

Preberi A{ker~evo pesem Tlaka in napi{i, kako so bili kmetje oboroèni.3

2

1

7

6

5

4

84

Poloàj kmetov v preteklosti in kme~ki upori


188

sprotno spremljanje učencev predstavljivost preteklosti, orientacija na časovnem traku

pripomočki peskovnik z maketo srednjeveške pokrajine, plastelin

stenski časovni trak, risba kmečkega upora ali pa tri risbe za tri velike upore


Darja Mihelič: Polje, kdo bo tebe ljubil, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1997.


Za učitelja:

Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem. Slovenski kmečki upor 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/73, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1974.

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (geslo kmečki

upori).


189

Naša prva tiskana knjigaTemo lahko obravnavamo ob dnevu reformacije 31. oktobra. V tem vsebinskem sklopu potem samo ponovimo glavna spoznanja ter temo uvrstimo v časovni trak.

Preden je Gutenberg iznašel tisk v 15. stoletju, so knjige prepisovali na roke. Zato je bilo knjig malo in so bile zelo dragocene. Le malo ljudi je znalo brati.Samostani, posebej cisterijanski, so imeli skripto-rije ali prepisovalnice (prostore za prepisovanje knjig), v katerih so delali pisarji, ki so knjige pre-pisovali, in iluminatorji, ki so slikarsko krasili ro-kopise. Največkrat so bili ti iz vrst domačih me-nihov. V stiškem samostanu, kjer je nastalo največ knjig, pa so vabili pisarje in iluminatorje od dru-god, vsi niti niso bili menihi.Knjige so pisali na pergament, ne na papir. Per-gament so izdelovali pergaminarji iz ovčjih kož. Pomembno je bilo pravilno strojenje, da je nastal gladek pergament. Knjige na pergamentu so ve-liko trajnejše kot na papirju.Knjigovezi so liste zvezali v knjige.

Tiskanje s premičnimi tiskanimi črkami je v Evropi razvil Nemec Gutenberg. Leta 1456 je bila dokon-čana prva večja tiskana knjiga, latinska Biblija. Ko-vinske črke so vlivali v bakrene kalupe. Posame-zne črke so ročno stavili drugo ob drugo v vrsto in jih zlagali v obliko strani. Sestavljeno stran so namazali s tiskarsko barvo in v ročni stiskalnici tis-kali posamezne liste papirja ali pergamenta. Natis-njene liste so obrezali in jih vezali v knjige. Če-prav je bil postopek postavljanja strani še vedno počasen v primerjavi z današnjimi, pa je bil v tis-tih časih revolucionaren, saj so lahko potem v pri-merjavi s pisanjem veliko hitreje odtisnili stran, pa ne le eno, ampak veliko strani.

Primož Trubar (1508–1586), začetnik slovenskega knjižnega jezika, se je rodil na Rašici. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, v Trstu in na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v več slovenskih krajih (Loka pri Zidanem mostu, Laško, Celje, Ljubljana) in navdušeno deloval v smi slu verske reformacije: preprečeval je zidanje novih cerkva, nastopal proti romanjem, pridigal v slovenskem jeziku, se zavzemal za izobraže-vanje ljudi. Leta 1547 je moral v izgnanstvo v Nem-čijo. Najprej je živel v Nürnbergu. Nato pa v Rothe-burgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo njegovo prvo delo in prva slovenska knjiga Katekizem. Sočasno je izšel tudi Abecednik. Pomembno je leto 1555, ko je uvedel latinsko pisavo in šumnike. Med leti 1561 in 1565 je bil superintendant (prote-stantski škof) v Ljubljani, kjer je uredil protestant-sko cerkev in leta 1564 izdal slovensko Cerkovno ordningo. Načrtno je skrbel za šolanje Jurija Dal-matina, da je postal kompetenten za prevod celot-nega Svetega pisma.Leta 1565 je bil ponovno izgnan. Umrl je v Deren-dingenu. Primož Trubar je dokazal, da je naš na-rod enakovreden drugim narodom Evrope. Z njim je dobila reformacija tudi narodnostne prvine. Obja vil je 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. (Slovenija, Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 458.)

V naši zavesti je protestantska reformacija po vsej pravici povezana z začetkom književnosti v slo-venskem jeziku. Zato Dan reformacije ni le verski praznik protestantov, temveč tudi kulturni praz-nik vseh Slovencev. Od 16. stoletja je kultura Slo-vencev v Evropi primerljiva s kulturami vseh dru-gih narodov.

cilji Spoznavajo pomen reformacije, Primoža Trubarja in prve slovenske

knjige.


Primerjajo nastajanje knjig v preteklosti in v sodobnosti.

ključne besede Primož Trubar, reformacija, prva slovenska knjiga, rokopisi, tisk

SLOVENCI SKOZI ČAS


190

ključna vprašanja Kako so nastajale knjige v srednjem veku? Kakšen je pomen reformacije za Slovence? Kdo je napisal prvo slovensko knjigo?

predlogi za pouk

1 Preberemo odlomek o nastajanju knjig v srednjem veku.

2 Izdelovanje rokopisa – lepopisni prepis odlomka iz učbenika, še bolje preslikava vzorca v lepopisu.

3 Iznajdba tiska – ogled v muzeju, na filmu ali izdelovanje kalupov za črke in/ali črke za tiskanje (tehnika, likovni pouk, linorez …). Najpreprostejše je izdelovanje in tiska-nje s posameznimi črkami.

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Ugotavljanje predznanja. Na liste papirja napišemo pojme (rokopis, protestanti, abe-cednik, katekizem, Biblija, krivoverec, reformacija, pergament, samostan ...). Liste razporedimo po razredu, učenci nanje dopišejo svoje razlage ali pa z znakom ozna-čijo, da pojma ne poznajo.

7 Razlaga: reformacija in protestantizem, Primož Trubar in prva slovenska knjiga ob zem ljevidu Slovenije in Evrope.

8 Stenski in časovni trakovi učencev. Označijo letnico prve slovenske knjige. Letnico naj si zapomnijo. Koliko let je minilo od tedaj? Kateri zgodovinski vek je to?

9 Učenci dopolnijo, popravijo razlage pojmov na listih.

10 Atlas

11 Delovni zvezek z uporabo učbenika.

12 Ogled različnih abecednikov, če je mogoče v različnih jezikih.

13 Izdelovanje abecednika – vsak učenec izdela eno stran – eno črko. Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, lahko izdelajo abecednik ali posamezne strani v svojem maternem jeziku.

učbenik

� 123–124V dana{njem ~asu, ko nam sodobna ra-~unalni{ka tehnologija omogo~a hitronastajanje knjig, si te`ko predstavljamo,da so morali v srednjem veku knjigeprepisovati na roko. To delo je bilodolgotrajno in so ga opravljali v samo-stanih. Pri nas je po tem najbolj znansti{ki samostan.

Prve tiskane knjige so pri~ele nastajatiokrog leta 1500.

Na za~etku novega veka se je k nam iznem{kih de`el raz{irilo versko gibanjeprotestantizem ali reformacija. Prote-stanti so zahtevali, da vsak ~lovek sambere Sveto pismo v maternem jeziku. Te-daj so le redki ljudje znali brati. Zato jevodja slovenske reformacije, Primo` Tru-bar, leta 1550 izdal prvi dve slovenskitiskani knjigi, Abecednik in Katekizem.Z njima je postavil osnove pismenosti naSlovenskem. Pozneje je s sodelavci napi-sal in izdal {e ve~ slovenskih knjig.


Primo` Trubar (1508–1586)Trubar je bil doma iz vasiceRa{ica na Dolenjskem. Bil jemlinarjev sin. Iz{olal se je zaduhovni{ki poklic, vendar je

kmalu od katoli~anov prestopilk protestantom.

Rokopisna knjiga iz samostana v Sti~ni

123

Abecednik in Katekizem

Za nas ima reformacija velik pomen, saj smo po zaslugi Trubarja in njego-vih sodelavcev dobili prve slovenske knjige. Takrat je sloven{~ina postalaknji`ni jezik.

Oblasti so protestante preganjale, obsodiliso jih krivoverstva. Trubar je moral be`atina Nem{ko, kjer je v pregnanstvu umrl.

Ve~ svobode so imeli protestanti v Prek-murju, zato so se tam ohranili do danes.Vsako leto praznujemo 31. oktobra Danreformacije. S tem po~astimo spomin na~as, ko smo Slovenci dobili prve knjigev slovenskem jeziku. Za slovenske prote-stante je to tudi verski praznik.

Slovenski prevod Biblije in {e nekatereslovenske protestantske knjige so bilenatisnjene v Nem~iji. K nam so jih pri-peljali na skrivaj v sodih.

KKKaa jj ppoommeenn iiprotestant – pripadnik protestantske(evangeli~anske) verekatekizem – knjiga z osnovami kr{-~anskega naukaabecednik – u~benik za za~etnipouk branja in pisanjakrivoverec – po mnenju pripadnikadolo~ene vere je to tisti, ki je druga~-ne vereBiblija – sveto pismo

Biblija, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin

Temkov mlinMlin stoji tam, kjer je bila neko~ Trubarjeva

rojstna hi{a. V njem je sedaj Trubarjev spominskimuzej.

124


191

Ogled slike dela rokopisne knjige. Opis človeka na risbi. Je moški, ženska, mlad, sta-rejši, kako je oblečen, kaj drži v rokah, kaj ima na glavi itd.? Kdo je to po mnenju učencev (preprost človek opat, iluminator …)?

Glasno branje prvega in drugega odstavka.

Preostalo besedilo in slike učenci uporabijo pri odgovorih v delovnem zvezku.

delovni zvezek

� 85–86

Učenci najdejo vse odgovore v učbeniku. Samostojno delo naj poteka individualno ali v parih.

1 V srednjem veku so knjige nastajale v samostanih v prepisovalnicah. Prepisovali so jih ročno na pergament. Rokopisne knjige, posebej začetne črke so krasili z risbami.

2 Iz Nemčije. (Začetnik nemškega protestantizma je bil Martin Luther, 1483–1546.).

3 Napisal in izdal je prvi dve knjigi v slovenščini, Katekizem in Abecednik, slednjega zato, da bi se ljudje lahko naučili brati.

4 V obdobju protestantizma ali reformacije. (Letnico 1550 naj si učenci zapomnijo.)

5 Da sami berejo Sveto pismo.

6 Zaradi različnih narečij je imel težave izbrati besede. Trudil se je pisati v preprostem, vsem razumljivem jeziku.

7 Dan reformacije je 31. oktober.

8 V Prekmurju.

atlas Str. 50, 51: Učenci poiščejo fotografijo Temkinovega mlina in risbo Trubarja na zem-ljevidu Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskega sveta. Opišejo lego Rašice v Sloveniji, v naravni enoti, glede na domači kraj.

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom

pripomočki pripomočki za izdelovanje posameznih črk in tiskanje (linorez ali izdelova-nje kalupov in odlivanje črk)

Kako so kmetje dobili denar za pla~evanje denarnih dajatev?

Kako so se kon~ali kme~ki upori?

Kje in kako so v srednjem veku nastajale knjige?

Od kod se je k nam raz{irilo protestantsko gibanje?

Zakaj pravimo, da je Primo` Trubar postavil temelje slovenske knjièvnosti?3

2

1

5

4

85


V katerem ~asu so nastale prve slovenske knjige?

Kaj je zahteval protestantizem od svojih vernikov?

Primo` Trubar je moral premagati velike teàve, ko je pri~el pisati prve slovenskeknjige. Kaj je hotel povedati z naslednjimi besedami?

Kdaj praznujemo Dan reformacije?

Kje je v Sloveniji danes najve~ protestantov?8

7

6

5

4

86

»Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viì ne govori – driga~i govore z dostimi be-sadami Kranjci, driga~i Koro{ci, driga~i [tajerji inu Dolenci, driga~i Kra{evci inu Istrijani...– obtu smo mi le-tu na{e delu v kranjski jezik hoteli postaviti... Inu mi nesmo iskali lepih,gladkih, visokih, kun{tnih besed, temu~ kranjske preproste besede, katere vsaki preprosti Sloveneclehku more zastopiti.«


192

literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka

Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.filmi – Primož Trubar, serija o slovenskem jeziku ipd. (izposodimo si jih pri

slavistih)


193

Zedinjena Slovenija cilja

Spoznavajo pomen leta 1848 in program Zedinjene Slovenije.


ključne besede leto 1848, program Zedinjene Slovenije, Matija Majar - Ziljski, taborska gibanja

ključna vprašanja Kaj je zahteval program Zedinjene Slovenije? Kdo je napisal in razglasil prvi program? Katero pesem je istega leta smel objaviti France Prešeren?

predlogi za pouk 1 Uro začnemo ob slovenski himni in zastavi. Ali učenci spontano vstanejo? Ali opazi-

jo, da učitelj mirno stoji? Če ne, se ob koncu himne pogovorimo in jo še enkrat stoje poslušamo. Pogovor: Kdo je napisal besedilo himne? Kdaj je živel France Prešeren? Ali je bila Zdravljica že tedaj slovenska himna?

2 Leto 1848. Razložimo, zakaj je bilo to leto tako posebno za narode in tudi za Slovence.

3 UČBENIK – frontalno delo z besedilom

4 V časovnem traku označimo leto 1848 s številko in z napisom ali risbo.

5 Raziščimo, katere pomene ima beseda tabor, da ne bo prišlo do zmešnjave pome-nov. Učenci povedo svoje razumevanje, preverijo v SSKJ. Prve tri pomene narišejo na plakat. (po SSKJ: 1. skupina šotorov za bivanje na prostem (kamp) – postaviti tabor, begunski tabor, vojaški tabor, bazni tabor, taborniki …; 2. utrdba za obrambo kmeč-kega prebivalstva pred Turki – protiturški tabor; 3. množično zborovanje na prostem; 4. začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo – jezikovni tabor, mladinski raziskovalni tabor; 5. skupina ljudi istih (političnih) nazorov – razdeliti narod na dva (nasprotna) tabora, nasprotni tabor …)

6 DELOVNI ZVEZEK

učbenik

� 125

Leta 1848 so Slovenci izdelali program Zedinjene Slovenije. Zahtevali sozdruìtev slovenskih deèl v enoto Slovenijo. Ta bi imela svoj parlament invlado. Sloven{~ina bi se uporabljala tudi v {olah in uradih.

Leto 1848 imenujemo leto pomladi narodov. Tedaj smoSlovenci ìveli v avstrijskem cesarstvu. To je bila dràva zve~ narodi. Takrat so posamezni narodi v cesarstvu zahteva-li, da se dràva preuredi in da se za~nejo jeziki posameznihnarodov uporabljati v {olah in uradih.

Slovensko ozemlje je bilo {e vedno razdeljeno na deèle [ta-jersko, Koro{ko, Kranjsko, Gori{ko in Istro ter Trst. Za pre-bivalce niso uporabljali enotnega imena Slovenci, ampak sojih imenovali po deèlah, npr. [tajerci, Koro{ci, Kranjci itd.

Matija Majar – Ziljski je prvi predstavil program ZedinjeneSlovenije. Slovenija naj bi zdruèvala vsa ozemlja, kjer so ì-veli Slovenci, deèlne meje pa naj bi ukinili. Zedinjena Slo-venija naj bi imela svoj parlament in svojo vlado, slovenskijezik pa naj bi uvedli v {ole in urade. Vendar bi Slovenija {evedno ostala del avstrijskega cesarstva.

Slovenci so ta program podpirali, v letu 1848 so zanj zbra-li ve~ tiso~ podpisov. Program Zedinjene Slovenije se leta1848 ni uresni~il. @elja po zedinjeni Sloveniji je bilaponovno izraèna v ~asu taborskega gibanja v letih1868–1871. Zedinjena Slovenija se je uresni~ila {ele podrugi svetovni vojni.

125

Zedinjena Slovenija

KKKaa jj ppoommeenn iicesarstvo – oblika dràve, kjer vladacesartaborsko gibanje – ljudska zborova-nja na prostemparlament – dolo~eno {tevilo volje-nih predstavnikov, ki sprejemajo za-kone in druge pomembne odlo~itvetrobojnica – tribarvna zastava

Leta 1848 smo Slovenci prvi~ dobilisvojo narodno zastavo. To je bilabelo-modro-rde~a trobojnica. Te bar-ve smo v zastavi ohranili do danes.

Ve{ – vem

Koro{ki duhovnik MatijaMajar – Ziljski je leta

1848 prvi podal programZedinjene Slovenije.

Plakat Vi`marskega tabora 1869Najve~ji slovenski tabor je bil v

Vi`marjih pri Ljubljani leta 1869, ko se je zbralo okrog 30 000 ljudi

SLOVENCI SKOZI ČAS


194

Tema je zahtevna, zato predlagamo glasno skupno branje in pogovor po vsakem odstavku.

Po prvem odstavku pokažemo na zemljevidu Evrope približno območje avstrijskega cesarstva in naštejemo narode: Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Mad-žari, Romuni, Ukrajinci, Srbi.

Drugi odstavek preberemo in si ogledamo karto Slovenske dežele pod Avstro-Ogr-sko v atlasu na str. 36.

Po zadnjem odstavku razložimo, kaj je bilo taborsko gibanje. (Ljudska politična zbo-rovanja na prostem, kjer so oznanjali zahteve slovenskega naroda. Na taborih so se zbirale množice ljudi, ideja zedinjene Slovenije je imela takrat že široko podporo, veliko večjo kot ob nastanku leta 1848.)

delovni zvezek

� 87

Odgovore najdejo učenci v učbeniku.

1 Program Zedinjene Slovenije je zahteval združitev Slovencev v eno deželo, slovenski parlament, slovensko vlado, slovenščino v šole in urade.

2 Prvi je predstavil program Zedinjene Slovenije.

3 Bela, modra, rdeča.

4 Pesnik želi, da bi prišel čas, ko bodo po vsem svetu narodi svobodni, ko ne bo prepi-rov (vojn) in bodo narodi živeli drug poleg drugega kot dobri sosedje. (Ob nalogi seveda ponovimo, da je to zdaj besedilo slovenske himne.)

atlas Str. 36: Karta Slovenske dežele pod Avstro-Ogrsko. Učenci ob karti ponovijo, v kate-rih deželah so živeli Slovenci in kako so se imenovali. Na majhni karti celotne monar-hije vidijo, da je bilo naše ozemlje le majhen del države. Približno območje celotne države pokažemo na političnem zemljevidu Evrope in naštejemo še druge narode v njej.

Zemljevid prikazuje sicer čas po letu 1867, ko se je habsburška monarhija razdelila na dva dela, avstrijskega in ogrskega. V času pomladi narodov pa je bilo vse to ozem-lje del avstrijskega cesarstva in še nekoliko večje je bilo. Vendar to za ponovitev o deželah ni bistveno.

sprotno spremljanje učencev poznavanje himne in ravnanja ob igranju himne

pripomočki slovenska zastava, posnetek himne

Ljudje so leta 1848 podpisovali peticijo (zahtevo) za Zedinjeno Slovenijo. Kaj jezahteval program Zedinjene Slovenije?

Kdo je bil Matija Majar–Ziljski?

Navedi vrstni red barv slovenske trobojnice.

Pesnik France Pre{eren je leta 1848 prvi~ smel objaviti svojo pesem Zdravljica. Enaod kitic Zdravljice se glasi:

Kaj je hotel pesnik s temi vrsticami povedati?

4

3.2.1.

3

2

1

87

Zedinjena Slovenija

»@ive naj vsi narodi,

ki hrepene do~akat dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

ko rojak

prost bo vsak,

ne vrag le sosed bo mejak!«


195


Stane Granda: Hočemo Slovenijo, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1999.


Za učitelja:

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002

(geslo Zedinjena Slovenija).


196

Prva in druga svetovna vojnaPri tej enoti poudarimo predvsem strahote obeh vojn, odpor proti okupatorju in potrebo po miro-ljubnem reševanju sporov, kar je eden od po-membnih vzrokov nastanka Evropske unije in nje-nih ciljev. Kot zgodovinski vir uporabimo filmske posnetke, ki dajo učencem vizualne predstave obeh obdobij ob spoznavanju propagandne in informativne vloge novega medija.

Prva svetovna vojna

Slovence je v prvi svetovni vojni najbolj prizadela soška fronta, ker se je odvijala na našem ozemlju. Civilno prebivalstvo se je moralo izseliti v notra-njost Avstro-Ogrske. V zaledju vojne pa je prebi-valstvo trpelo zaradi pomanjkanja hrane, kurjave, bolezni in zaradi vesti o smrti sinov, bratov, mož, saj je padlo več kot 45 000 Slovencev.

Druga svetovna vojna

• Napad (6. april 1941) in okupacija Slovenije ter delitev med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.

• Odpor proti okupatorju, 27. april 1941 usta-novitev Osvobodilne fronte, ki vodi oborože-ni boj partizanov. 27. april praznujemo kot Dan upora proti okupatorju. Prvi dve leti so prihajali ljudje med partizane na prostovoljni

osnovi, potem pa so jih mobilizirali in leta 1944 je bilo okoli 40 000 partizanov.

• Okupatorji so izseljevali Slovence v Nemčijo, Srbijo, Hrvaško, Italijo (80 000). Prisilno delo, koncentracijska taborišča, zapiranje v zapore, streljanje talcev, cilj uničiti slovenski narod. V delu pod Nemčijo so bila razpuščena sloven-ska društva, celo gasilska, zaplenjeno je bilo njihovo premoženje; šole, uradi, cerkve so bile spet samo nemške. Pod Italijo, Madžarsko je italijanizacija, madžarizacija potekala bolj po-stopno – dvojezični uradi, italijanščina v šoli poleg slovenščine.

• Nemški okupator je zahteval vojaško obvez-nost, vojno gospodarstvo, obvezno oddajanje pridelkov, živine, odvoz delovne sile v Nem-čijo.

Novejši državni prazniki, ki niso prosti dnevi, in so povezani s koncem prve in druge svetovne vojne:• 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev

z matičnim narodom• 15. september: vrnitev Primorske k matični

domovini• 23. november: dan Rudolfa Maistra

cilja Spoznavajo grozote prve in druge svetovne vojne, pomen dneva upora

proti okupatorju in potrebo po miroljubnem reševanju sporov.

Spoznavajo film kot zgodovinski vir.

ključne besede prva svetovna vojna, soška fronta, druga svetovna vojna, dan boja proti okupatorju, partizani

ključna vprašanja Kaj je vojna? Kateri vojni sta v preteklem stoletju najbolj prizadeli Slovence in kako? Kdo so bili partizani? Kdaj praznujemo dan upora proti okupatorju in zakaj na ta dan?

predlogi za pouk 1 Prikažemo nekaj posnetkov prve svetovne vojne (zbirka Kronika 20. stoletja) in

pogo vor o vojni na splošno. Kaj je vojna? Razlika med napadalnim in obrambnim

SLOVENCI SKOZI ČAS


197

vojskovanjem. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni. Pogovor o filmu kot zgo-dovinskem viru. Kdaj je bil film posnet? Kdo ga je posnel? S kakšnim namenom je bil film posnet? Kaj prikazuje? Je dogajanje resnično ali zaigrano?

2 Ob zemljevidu Evrope kratka razlaga prve svetovne vojne s poudarkom na dogaja-nju na našem ozemlju, soški fronti (zemljevid v učbeniku) in trpljenju ljudi v vojni.

3 Preberemo zapis Janeza Messesnela Čudež pri Kobaridu (v: Utrinki iz slovenske zgo-dovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne) ali odlomek iz zbirke 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega stolet ja do konca prve svetovne vojne, poglavje Življenje vojakov in civilnega prebi-valstva med vojno. Pogovor.

4 Uvrstimo prvo svetovno vojno na časovni trak.

5 UČBENIK


7 Filmski posnetek druge svetovne vojne (zbirka Kronika 20. stoletja) in pogovor. Kaj prikazuje odlomek? Ali se vidi in kako, da je film posnet pozneje kot film iz obdobja prve svetovne vojne? Kdo je film posnel, s kakšnim namenom? Ali prikazuje res nično dogajanje ali zaigrano? Katere podobnosti, razlike med obema vojnama opazimo?

8 Kratka razlaga okupacije in nastanka oboroženega odpora ob stenskem zemljevidu Slovenije in karti razdelitve Slovenije v atlasu.

9 Ogled odlomka filma Ne joči, Peter. Pogovor o vsebini in o razliki med umetniškim filmom in filmom kot zgodovinskim virom.

10 UČBENIK

11 DELOVNI ZVEZEK 4 , 5 , 6 , 7 , 8

12 Samostojno delo doma: učenci preberejo krajše mladinsko literarno delo o drugi svetovni vojni.

učbenik

� 126–127

Karta na str. 126. Razlaga pojma fronta in opis bojevanja na fronti. Soška fronta je bila dolga 90 km. Pokažemo jo tudi na stenski karti.

Besedilo na str. 126 brez zadnjega odstavka. Glasno branje po odstavkih in pogovor.

Preostalo besedilo in slike. Glasno branje, pogovor. Končamo s poudarkom na priza-devanju za miroljubno reševanje sporov tudi med državami. Ker je bila Evropa v pre-teklem stoletju v dveh vojnah med njenimi narodi tako zelo prizadeta, so se po drugi svetovni vojni začela prizadevanja za prostovoljno in miroljubno povezovanje držav, ki je prešlo v nastanek Evropske unije, kjer naj bi se vsi spori reševali sproti, miroljub-no in demokratično.


198

delovni zvezek

� 88–89

Odgovore nalog 1–4 najdejo učenci v učbeniku.

1 Prva svetovna vojna je bila najhujša na zahodu Slovenije, v Posočju.

2 Na soški fronti so se bojevali vojaki Italije in Avstro-Ogrske. (Italijani so napovedali vojno Avstro-Ogrski leta 1915, v nekaj dneh so zasedli Brda, Kobariško, Trsta pa jim ni uspelo zavzeti. Oblikovala se je vojna črta – fronta, ki je trajala dve leti in zahtevala zelo veliko življenj. O tem zdaj pričajo številna pokopališča, še vidni ostanki vojne v pokrajini, muzej v Kobaridu …)

3 Prebivalstvo je bežalo v notranjost države. (Največ beguncev je vojni čas preživelo v raz ličnih taboriščih v avstrijskem delu monarhije, manjši del pa je italijanska oku-pacijska oblast odpeljala v Italijo.)

4 Italijani, Nemci, Madžari (karta v učbeniku ali atlasu).

5 Druga svetovna vojna je trajala od leta 1941 do 1945.

6 Veliko Slovencev so izselili v Srbijo, v Nemčijo na prisilno delo, v koncentracijska tabo rišča. Veliko so jih ustrelili kot talce.

7 Slovenci so se okupatorju uprli. Že 27. aprila 1941 so se napredne organizacije pove-zale in ustanovile Osvobodilno fronto, ki je organizirala oboroženi boj. 27. april pra-znujemo kot dan upora proti okupatorju. Borce odporniškega gibanja so imenovali partizani. (To so bili prostovoljci, ki so se zbirali v zaledju okupatorja po gozdovih, zaselkih, samotnih kmetijah, oblikovali majhne enote, napadali ponoči, iz zased, na velikem območju, saj so dobro poznali teren. Izogibali so se frontalnim spopadom z močnejšim sovražnikom.)

8 V partizanskih bolnišnicah so zdravili v bojih ranjene partizane. Skrite so bi zato, da jih okupatorjevi vojaki niso uničili.

atlas Str. 37: Karta Slovenija pod okupacijo med drugo svetovno vojno. Učenci preberejo naslov, pogledajo legendo, nato pa poiščejo domačo pokrajino. Kdo jo je okupiral? Kdo je okupiral Ljubljano? Zakaj piše Italija vse do Postojne?

sprotno spremljanje učencev razlikovanje med filmom kot zgodovinskim virom in umetniškim filmom

Med drugo svetovno vojnoje delovalo pri nas ve~ parti-zanskih bolni{nic. Ena odnjih je bila Bolni{nica Franja.Bolni{nica Franja je delovalaod leta 1943 blizu Cerkna.Bila je zelo dobro skrita v so-teski Pasice. Tu se je zdraviloveliko ranjencev. Nemci jeniso odkrili.

Kaj meni{, zakaj so bile potrebne skrite partizanske bolni{nice?

Kaj pomeni kratica Kraljevina SHS?

Kako je bila razdeljena Kraljevina Jugoslavija? Pomagaj si z zemljevidom.

Na{tej republike v SFRJ.

Slovenci smo `e v prvi Jugoslaviji gradili smu~arske skakal-nice. Leta 1936 je Avstrijec Bradl pri nas presko~il 100 m.Kje je ta skakalnica in kak{en je njen rekord danes?

4

3

2

1

8


89

V katerem delu slovenskega ozemlja je bila prva svetovna vojna najhuj{a?

Kdo se je bojeval na so{ki fronti?

Kaj se je zgodilo s prebivalci Poso~ja in Krasa med boji na so{ki fronti?

Kateri okupatorji so si razdelili na{e ozemlje leta 1941?

Od kdaj do kdaj je trajala druga svetovna vojna na slovenskem ozemlju?

Od do

Opi{i, kako so okupatorji ravnali s slovenskim prebivalstvom.

Ali se je slovensko prebivalstvo nasilju okupatorja uprlo in kako?7

6

5

4

3

2

1

88

Prva in druga svetovna vojna


199

pripomočki odlomki iz filma Kronika 20. stoletja, 1910–1919, 1940–1949 (posnetki iz voj-nega obdobja)

odlomki iz filma Ne joči, Peter

zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Od začetka dvajsetega sto-letja do konca prve svetovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli)


stenski časovni trak, fotografije iz prve in druge svetovne vojne

literarna mladinska dela, ki se dogajajo v vojnem obdobju, npr. Bevkova (Učiteljica Breda, Mali upornik, Črni bratje), Seliškarjeve Mule, Zgodnje zgodbe Kajetana Koviča.


Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca

1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Petra Svoljšak, Rudi Skočir: Prvi med junaki je naš kranjski Janez, zbirka Ilustrirana

zgodovina Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1997.

Za učitelja:

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002

(gesli prva svetovna vojna, druga svetovna vojna).Tomaž Weber, Drago Novak, Zoran Radonjič: 20. stoletje v zgodovinskih virih,

besedi in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne, DZS, Ljubljana, 1996.

Filmski dokumenti iz NOB, Andromeda, Ljubljana, 1995, posneto 1950, videokaseta (približno 75 minut).

Kronika 20. stoletja. 1910–1919, 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjigi in videokaseti).


200

Slovenci v JugoslavijiPoudarimo obstoj dveh Jugoslavij. Prva je bila kra-ljevina, razdeljena na banovine (Dravska bano-vina), in druga republika, razdeljena na 6 repub-lik. Precej Slovencev pa je ostalo v sosednjih državah: v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Na-tančnih imen države in podrobnejše delitve ne zahtevajmo od učencev, razen ob zemljevidih.Po utrditvi te zadnje učne teme iz sklopa Slovenci skozi čas potrebujejo učenci dovolj časa in čim bolj raznolike dejavnosti, da vsebine utrdijo, po-vežejo in osmislijo. Pripravimo (ali pa to naredijo učenci) lističe z vprašanji o temeljnih dejstvih zgo-dovine Slovencev, lističe z odgovori, morda didak-tične igre (v obliki igre Človek ne jezi se in polji z vprašanji, igre Spomina ali kart, kjer iščejo pare dogodki – obdobje ipd.), pripravimo kviz …

Pri pripravi vprašanj nam bo v pomoč kratek pregled pomembnejših mejnikov zgodovine Slo-vencev in državnih praznikov, ki obeležujejo po-membne dogodke. Učencem ni treba znati letnic, dogodke predvsem ustrezno zaporedno razvr-ščajo. Zapomnijo pa naj si državne praznike in dogodke, ki jih obeležujejo (http://www.uvi.si//slo/slovenija/kratka-predstavitev/zgodovina; julij 2006).• 6. stoletje: predniki današnjih Slovencev so se

prvič nase lili na tem območju• 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva sloven-

ska država• po letu 820 postane Karantanija del frankov-

ske države; Karantanci prevzamejo krščanstvo in počasi izgubljajo samostojnost

• 9. stoletje: Brižinski spomeniki, najstarejši za-pis v slovenskem jeziku

• od 14. stoletja do 1918: slovenske pokrajine postanejo del nemškega cesarstva, pozneje avstro-ogrske monarhije

• obdobje reformacije postavi temelje sloven-skega knjižnega jezika in prinese Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta 1550 in leta 1584 slovenski prevod biblije (državni praz-nik: 31. oktober – dan reformacije)

• 1848: zahteva po združitvi vseh Slovencev v enot nem kraljestvu znotraj avstrijskega cesar-stva – program Zedinjene Slovenije

• 1918: konec prve svetovne vojne (državni praz-nik: 23. november – dan Rudolfa Maistra, ki je tega dne v Mariboru razorožil nemško vojsko ter zasedel slovensko narodnostno ozemlje na Štajerskem – današnja meja z Avstrijo); v Kra-ljevini Jugoslaviji so Slovenci živeli v Dravski banovini

• 1919: priključitev Prekmurja h Kraljevini Sr-bov, Hrvatov in Slovencev (državni praznik: 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom)

• 29. november 1945: Slovenci dobijo lastno re-publiko v okviru Federativne ljudske republi-ke Jugoslavije

• 15. 9. 1947: ponovna združitev večjega dela Pri morske s Slovenijo na podlagi pariške mi-rovne pogodbe (državni praznik: 15. septem-ber – vrnitev Primorske k matični domovini)

• april 1990: prve demokratične volitve• december 1990: plebiscit za suvereno in samo-

stojno državo (88,5 % prijavljenih volivcev gla-sovalo za, državni praznik: 26. december – dan samostojnosti in enotnosti)

• 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost (državni praznik: 25. junij – dan državnosti)

• 23. december 1991: sprejem nove slovenske ustave

• 15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slovenijo

• 22. maja 1992: Slovenija postane stalna članica OZN

• 1. maja 2004: Slovenija postane članica EU

Državni prazniki, ki obeležujejo pomembne do-godke:• 27. april: dan upora proti okupatorju• 1. in 2. maj: praznik dela • 25. junij: dan državnosti• 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev

z matičnim narodom• 15. september: vrnitev Primorske k matični do-

movini• 23. november: dan Rudolfa Maistra • 26. december: dan samostojnosti in enotnosti

SLOVENCI SKOZI ČAS


201

cilji Spoznavajo preteklost Slovencev v obeh Jugoslavijah, razliko med

kraljevino in republiko.

Se urijo v branju zgodovinskih kart in časovnega traku.

Ponovijo in utrdijo temeljna dejstva zgodovine Slovencev.

ključne besede Jugoslavija, kraljevina, Dravska banovina, republika, Slovenija

ključna vprašanja S katerimi narodi smo se Slovenci združili v Jugoslaviji? Kakšna je bila razlika med Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno in po njej? V kateri Jugoslaviji smo bili Slovenci samostojnejši?

predlogi za pouk 1 Ogled odlomkov filma Kronika 20. stoletja (med obema vojnama, po drugi svetovni

vojni), pogovor. Primerjava odlomkov, podobnosti, razlike.

Zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega sto-letja prve svetovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli).

2 Atlas in razlaga/ponovitev pojmov kraljevina, republika. Razlaga položaja Slovencev v obeh Jugoslavijah.

3 Dopolnimo časovne trakove.

4 DELOVNI ZVEZEK

5 Ponovitev ob slikovnem gradivu. Povečamo in razrežemo politični karti obeh Jugo-slavij, fotokopiramo fotografije kralja Aleksandra Karađorđevića, Josipa Broza - Tita, državna grba, bankovce – vsak učenec dobi en kos. Skupaj sestavimo dva plakata – Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija. Vsak učenec pravilno uvrsti sliko in to utemelji. Napišejo podnapise.

6 UČBENIK

7 Ponovitev celotnega sklopa Slovenci skozi čas. Predstavimo ključna vprašanja, na ka-tera morajo znati odgovoriti; učencem damo čas za ponavljanje in samopreverjanje znanja v skupinah; znanje preverimo s kvizom ali didaktičnimi igrami; nato znanje tudi ocenimo.


202

učbenik

� 128–129

Vsebina teme je zelo zahtevna, saj vsebuje vrsto podatkov in pojmov, ki učencem niso razumljivi. Zato se zadržimo predvsem pri časovnem traku, obeh zemljevidih in povzetku.

Učenci opazujejo in opisujejo sliko bankovcev. Oba imata napise samo v cirilici, kar kaže na neenakopravnost narodov. Na prvem so sveti Jurij, pravoslavna cerkev in grb Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na drugem kmetica, polje, kmetijski pridelki – ponazarjajo, da je SFRJ država delavcev in kmetov, zapisi so v 4 jezikih, kar kaže na večjo enakopravnost narodov.

delovni zvezek

� 89

Odgovore nalog 1–3 učenci najdejo v učbeniku, odgovor naloge 4 pa poiščemo na spletu.

1 Kraljevina SHS pomeni Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

2 Kraljevina Jugoslavija je bila razdeljena na 9 banovin. Slovenija se je imenovala Drav-ska banovina.

3 Republike v SFRJ so bile: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija.

4 Skakalnica je v Planici. Rekord iz leta 2005 pa je 239 m (http://www.planica.info/ – julij 2006).

atlas Str. 36, 37: Karti Slovenija v Kraljevini Jugoslaviji in Slovenija v socialistični Jugoslaviji.

Učenci preberejo naslov, pogledajo legendo. Primerjajo zunanje meje obeh Jugo-slavij, notranjo delitev. Po čem so se imenovale banovine (po rekah) in po kom re publike (narodih)? H kateri državi je bil po prvi svetovni vojni priključen velik del za hodne Slovenije? Kje je bilo glavno mesto Jugoslavije?

Med drugo svetovno vojnoje delovalo pri nas ve~ parti-zanskih bolni{nic. Ena odnjih je bila Bolni{nica Franja.Bolni{nica Franja je delovalaod leta 1943 blizu Cerkna.Bila je zelo dobro skrita v so-teski Pasice. Tu se je zdraviloveliko ranjencev. Nemci jeniso odkrili.

Kaj meni{, zakaj so bile potrebne skrite partizanske bolni{nice?

Kaj pomeni kratica Kraljevina SHS?

Kako je bila razdeljena Kraljevina Jugoslavija? Pomagaj si z zemljevidom.

Na{tej republike v SFRJ.

Slovenci smo `e v prvi Jugoslaviji gradili smu~arske skakal-nice. Leta 1936 je Avstrijec Bradl pri nas presko~il 100 m.Kje je ta skakalnica in kak{en je njen rekord danes?

4

3

2

1

8


89


203

sprotno spremljanje učencev delo s karto, časovnim trakom, slikovnim gradivom

pripomočki časovni trak, stenska karta Evrope

videoposnetek: Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969

kopije fotografij, lahko iz zbirke 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in

slikah, Slovenci v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v Kraljevini SHS in Jugoslaviji (1918–1941)

povečani kopiji kart iz atlasa, razrezani po banovinah oz. republikah


Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca

1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti,

zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

Za učitelja:

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah.

Retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča, del 11, Prečuden cvet (25 let > od Kraljevine SHS do SFRJ), Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.

Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjige in videokasete).


03_nasa drzava slovenija.indd 20403_nasa drzava slovenija.indd 204 21/10/2006 00:26:0721/10/2006 00:26:07

205

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA


206

Okvirni čas: 9 ur

V zadnjem tematskem sklopu je poudarek na dr žavljanski vzgoji v ožjem pomenu – učenci so državljani Republike Slovenije in državljani Evrop-ske unije. Učenci spoznavajo osnovno organizi-ranost in delovanje države, ves čas pa ob konkret-nih primerih predstavljamo temeljna načela naše države: svoboda, demokracija, pravna in socialna država, človekove pravice, sodelovanje med drža-vami ... Tema je zahtevna in precej abstraktna, vendar jo lahko z učnimi metodami, ki temeljijo na izkustvenem učenju zelo približamo učencem. V prvem delu učenci spoznavajo državo Republi-ko Slovenijo, končamo pa s spoznavanjem Evrop-ske unije. V učnem načrtu, ki je bil sprejet precej pred vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo, je sled nja premalo poudarjena. Predlagamo razši-ritev teme z vključitvijo v katerega od evropskih projektov za osnovne šole. Izkušnje sodelovanja ne more nadomestiti nobena učna metoda. Ker pa sodelovanje in projekti zahtevajo precej časa, uvrščenost učne enote na konec šolskega leta ni najbolj ustrezna. Celoten vsebinski sklop lahko pre maknemo pred sklop Slovenci skozi čas ali celo na začetek spoznavanja slovenskih pokrajin.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznavajo organiziranost slovenske države,– spoznavajo simbole, znake in himno države,– spoznavajo glavno mesto,– spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izse-

ljenstvo, zdomstvo,– spoznavajo osnovne predstave o Slovencih v

zamejstvu in o slovenskih izseljencih,– spoznavajo pomen in pravice narodnih manj-

šin pri nas,– spoznavajo prizadevanja Slovenije za boljše

sode lovanje z drugimi državami.– znajo našteti državne simbole,– znajo opisati grb,– znajo našteti manjšine v Sloveniji,– znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Sloven-

ci v zamejstvu in po svetu.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:

•• predstaviti organiziranost slovenske države,

•• predstaviti simbole, znake in himno države,

• opisati glavno mesto in njegov pomen,

• našteti državne simbole,

• opisati grb;

••• razložiti pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo,

•• pojasniti pomen in pravice narodnih manjšin pri nas,

•• navesti prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami,

• našteti manjšine v Sloveniji,

• pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.


207


Samostojna SlovenijaO temi učenci verjetno že precej vedo, saj je to vsebina, ki je vezana na glavna državna praznika na dan samostojnosti in enotnosti ter dan držav-nosti. Poudarimo enotnost prebivalcev Slovenije pri odločitvi za samostojno državo (plebiscita se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, 88,5 % jih je na vprašanje »Ali naj Slovenija postane sa-mostojna in neodvisna država?« odgovorilo pritr-

dilno) ter pripravljenost Slovencev, da z orožjem branijo samostojnost. Za vsako državo je pomemb-no, da jo priznajo druge države, da jo sprejmejo v Organizacijo združenih narodov. Za pravno delo-vanje države pa je pomembno, da zapišejo temelj-na načela in oblike družbene, politične in gospo-darske ureditve države, da sprejmejo ustavo.

cilj Spoznavajo pomen dneva samostojnosti in enotnosti ter dneva

državnosti, simbole, znake in himno države.

ključne besede 26. december – dan samostojnosti in enotnosti, 25. junij – dan državnosti, osamosvojitev leta 1991, desetdnevna vojna, ustava

ključna vprašanja Kdaj smo se Slovenci odločili za samostojno državo in zakaj? Kdaj smo postali samostojna država? Kaj je ustava in kaj zagotavlja državljanom Slovenije?

predlogi za pouk 1 Uvod v tematski sklop naredimo z »radovednimi vprašanji«. Vsakemu učencu pritr-

dimo na hrbet listič s številko in vprašanjem, ki ga učenec ne sme videti. Vprašanja morajo biti ozko zastavljena in konkretna. Učenci se gibljejo po razredu in zbirajo odgovore na svoja vprašanja. S sabo nosijo list papirja in pisalo ter zapišejo odgo-vore na svoje vprašanje. Vsakega učenca označijo s številko njegovega vprašanja. Ko vprašajo vse učence, poskusijo ugotoviti, katero vprašanje je napisano na njihovem hrbtu. Nazadnje snamejo listič in primerjajo vprašanji. Vprašanja pritrdimo na list in ugotovimo, na katera učenci niso znali odgovoriti. Primeri vprašanj:

1) Kdaj praznujemo dan samostojnosti? 2) Kdaj praznujemo dan državnosti? 3) Kaj praznujemo 26. decembra? 4) Kaj praznujemo 25. junija? 5) Katera vojska nas je napadla po razglasitvi samostojnosti? 6) Koliko dni je trajala vojna za neodvisnost? 7) Kaj je ustava? 8) Katere barve sestavljajo slovensko zastavo? 9) Kakšno je besedilo slovenske himne?10) Kaj naredimo med igranjem himne?11) Kakšen je slovenski grb?12) Kdo je predsednik Republike Slovenije?


208

13) Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije?14) Kateri državni organ sprejema zakone?15) Kdo voli predsednika?16) Na koliko let volimo poslance?17) Kateri (avtohtoni) narodni manjšini živita v Sloveniji?18) Kje živijo zamejski Slovenci?19) Kam so se izseljevali Slovenci v preteklosti?20) Katero je glavno mesto Republike Slovenije?21) Kako se imenuje denar v Sloveniji?22) Koliko držav je v Evropski uniji?23) Kakšna je zastava Evropske unije?24) Katera skladba je himna Evropske unije?25) Kaj je narisano na »slovenskih« kovancih evra?26) Koliko občin je v Sloveniji?27) Katera gora je simbol Slovencev?28) Koliko prebivalcev ima Slovenija?29) Kateri so uradni jeziki v Sloveniji oz. njenih delih?30) Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

2 Pregled tematskega sklopa v učbeniku. Učenci prelistajo učbenik, preberejo naslove. Seznanimo jih s preverjanjem in ocenjevanjem znanja tega sklopa.

3 Preberemo odlomek iz slavnostnega govora tedanjega predsednika Slovenije Milana Kučana ob razglasitvi neodvisnosti (Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slovenije, str. 46, 47.) ali pogledamo odlomek posnetka razgla-sitve. Pogovor.

4 Preprosto razložimo vzroke osamosvojitve in dogodke osamosvajanja. Na časovni trak zapišemo datuma 26. 12. 1990 (odločitev za samostojnost) in 25. 6. 1991 (samo-stojna država). Pokažemo Ustavo Republike Slovenije, preberemo kakšen člen, ki je učencem razumljiv.

5 UČBENIK


Učenci odgovore poiščejo ali preverijo v učbeniku.

7 Preberemo kratek odlomek Tank iz opisa desetdnevne vojne Francija Steleta ( Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slovenije, str. 48, 49). Pogovor o vojni (napadalni in obrambni vojni) in vlogi slovenske vojske, vojaškem poklicu …

učbenik

� 132–133

Besedilo je zahtevno. Za lažje strukturiranje in razumevanje besedila učencem vna-prej napišemo na tablo pet ključnih gesel v nepravilnem zaporedju, ki jih priredijo odstavkom, npr. A – razglasitev samostojnosti, B – razlogi za samostojnost, C – nova

Slovenija si je zelo prizadevala, da bi jodruge dràve priznale kot samostojnodràvo. To se je zgodilo v za~etku leta1992. Istega leta je bila Slovenija spreje-ta za polnopravno ~lanico Organizacijezdruènih narodov. Sedaj ìvimo v sa-mostojni dràvi Republiki Sloveniji.

@e med pripravami na osamosvojitev jeza~ela nastajati nova ustava. To je teme-ljni zakon, ki naj bi poslej v samostojniSloveniji urejal vsa pomembna dru`benavpra{anja. Konec leta 1991 so v parla-mentu sprejeli Ustavo Republike Slove-nije, ki dolo~a, da je Slovenija demokra-ti~na in socialna dràva z ve~strankar-skim sistemom. Ustava zagotavlja tudivse ~love{ke pravice.

Konec leta 1990 smo se dràvljani Slovenije z veliko ve~ino odlo~ili za sa-mostojno dràvo. 25. junija 1991 smo razglasili samostojnost in se uprli na-padu JLA. Leta 1992 so slovensko dràvo priznale druge dràve, zatem so nassprejeli tudi v Organizacijo zdruènih narodov.

KKKaa jj ppoommeenn iiOrganizacija zdruènih narodov(OZN) – mednarodna organizacijaza ohranitev miru in miroljubno so-delovanje med narodi

Trije predsedniki leta 1991.Predsednik predsedstva Republike Slovenije,

Milan Ku~an, predsednik skup{~ine, France Bu~ar, in predsednik vlade, Lojze Peterle.

Umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije

Ustava Republike Slovenije

133132

Samostojna Slovenija

Po~asen gospodarski razvoj Jugoslavije je utesnjeval Slovenijo. Slovenci smo zahtevalitudi ve~ osebnih svobo{~in in pravico do politi~nega zdruèvanja. Dovoljena je bilasamo ena politi~na stranka, tako da so bile vedno glasnej{e zahteve po ve~strankar-skem sistemu. Prav tako se nismo hoteli ukloniti pritiskom beograjskih oblasti, ki soèlele {e bolj vplivati na ìvljenje v Sloveniji. Zahteve po samostojnosti so bile izdneva v dan glasnej{e.

23. decembra 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je ve~ina Sloven-cev na glasovanju izrekla za samostojno dràvo. V spomin na ta dogodek praznujemovsako leto 26. decembra dan samostojnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja.

êz pol leta, 25. junija 1991, smo razglasili neodvisno dràvo Slovenijo. Na ta danpraznujemo dan dràvnosti. Slovenska policija je prevzela nadzor nad slovenskimimejnimi prehodi. Slavnostna razglasitev samostojnosti Slovenije je bila 26. junija 1991na dana{njem Trgu republike v Ljubljani. @e naslednji dan je Jugoslovanska ljudskaarmada (JLA) pri~ela z voja{kimi akcijami proti Sloveniji. Temu sta se uprli Slovenskateritorialna obramba in policija. Pri{lo je do spopadov, ki so trajali deset dni.

Majni{ka deklaracija leta 1989 je è govorilao dràvi, v kateri bodo Slovenci lahko

samostojno odlo~ali.Slavnostna razglasitev samostojne Slovenije na

Trgu republike v Ljubljani

Slovenija si je zelo prizadevala, da bi jodruge dràve priznale kot samostojnodràvo. To se je zgodilo v za~etku leta1992. Istega leta je bila Slovenija spreje-ta za polnopravno ~lanico Organizacijezdruènih narodov. Sedaj ìvimo v sa-mostojni dràvi Republiki Sloveniji.

@e med pripravami na osamosvojitev jeza~ela nastajati nova ustava. To je teme-ljni zakon, ki naj bi poslej v samostojniSloveniji urejal vsa pomembna dru`benavpra{anja. Konec leta 1991 so v parla-mentu sprejeli Ustavo Republike Slove-nije, ki dolo~a, da je Slovenija demokra-ti~na in socialna dràva z ve~strankar-skim sistemom. Ustava zagotavlja tudivse ~love{ke pravice.

Konec leta 1990 smo se dràvljani Slovenije z veliko ve~ino odlo~ili za sa-mostojno dràvo. 25. junija 1991 smo razglasili samostojnost in se uprli na-padu JLA. Leta 1992 so slovensko dràvo priznale druge dràve, zatem so nassprejeli tudi v Organizacijo zdruènih narodov.

KKKaa jj ppoommeenn iiOrganizacija zdruènih narodov(OZN) – mednarodna organizacijaza ohranitev miru in miroljubno so-delovanje med narodi

Trije predsedniki leta 1991.Predsednik predsedstva Republike Slovenije,

Milan Ku~an, predsednik skup{~ine, France Bu~ar, in predsednik vlade, Lojze Peterle.

Umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije


133132


Po~asen gospodarski razvoj Jugoslavije je utesnjeval Slovenijo. Slovenci smo zahtevalitudi ve~ osebnih svobo{~in in pravico do politi~nega zdruèvanja. Dovoljena je bilasamo ena politi~na stranka, tako da so bile vedno glasnej{e zahteve po ve~strankar-skem sistemu. Prav tako se nismo hoteli ukloniti pritiskom beograjskih oblasti, ki soèlele {e bolj vplivati na ìvljenje v Sloveniji. Zahteve po samostojnosti so bile izdneva v dan glasnej{e.

23. decembra 1990 je bil za Slovenijo pomemben dan. Tega dne se je ve~ina Sloven-cev na glasovanju izrekla za samostojno dràvo. V spomin na ta dogodek praznujemovsako leto 26. decembra dan samostojnosti. Na ta dan so objavili rezultate glasovanja.

êz pol leta, 25. junija 1991, smo razglasili neodvisno dràvo Slovenijo. Na ta danpraznujemo dan dràvnosti. Slovenska policija je prevzela nadzor nad slovenskimimejnimi prehodi. Slavnostna razglasitev samostojnosti Slovenije je bila 26. junija 1991na dana{njem Trgu republike v Ljubljani. @e naslednji dan je Jugoslovanska ljudskaarmada (JLA) pri~ela z voja{kimi akcijami proti Sloveniji. Temu sta se uprli Slovenskateritorialna obramba in policija. Pri{lo je do spopadov, ki so trajali deset dni.

Majni{ka deklaracija leta 1989 je è govorilao dràvi, v kateri bodo Slovenci lahko

samostojno odlo~ali.Slavnostna razglasitev samostojne Slovenije na

Trgu republike v Ljubljani


209

ustava, Č – odločitev za samostojnost, D – priznanje drugih držav. Črke pred gesli napi šejo s svinčnikom k odstavkom. Primerjajo s sošolcem, se pogovorijo in ob razli-kah poiščejo skupno rešitev.

delovni zvezek

� 90

Vse odgovore lahko poiščejo učenci v učbeniku.

1 Dan samostojnosti in enotnosti – 26. december; dan državnosti – 25. junij.

2 Želeli smo hitrejši gospodarski razvoj (velik delež denarja, zbranega z različnimi da-jatvami, je šel v Beograd in v druge manj razvite republike; slabše gospodarjenje z družbeno lastnino, večja zasebna podjetja niso bila dovoljena …), več osebnih svobo-ščin (svoboda govora, političnega združevanja), pravico do političnega združevanja (dovoljena je bila samo ena politična stranka – Zveza komunistov).

3 Začela se je desetdnevna vojna. Jugoslovanska vojska je začela vojaške akcije, ki sta jih preprečili Slovenska teritorialna obramba in policija.

sprotno spremljanje učencev predznanje učencev o tematskem sklopu, delo z besedilom

pripomočki lističi z napisanimi vprašanji in lepilni trak ali kljukice za pritrjevanje


Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti,

zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002

(gesli Slovenci, Slovenija).

Kdaj praznujemo:

Dan samostojnosti?

Dan dràvnosti?

Zakaj smo se Slovenci èleli osamosvojiti in si ustvariti svojo dràvo?

Kaj se je zgodilo po razglasitvi samostojnosti?

Kdaj so na{o samostojnost priznale prve dràve? 4

3

2

1

90


Kdaj praznujemo:

Dan samostojnosti?

Dan dràvnosti?

Zakaj smo se Slovenci èleli osamosvojiti in si ustvariti svojo dràvo?

Kaj se je zgodilo po razglasitvi samostojnosti?

Kdaj so na{o samostojnost priznale prve dràve? 4

3

2

1

90



210

Kako je organizirana država SlovenijaSlovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvr-

šilno in sodno. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik nje-nih obrambnih sil. Predsednika se izvoli na ne po-srednih volitvah za največ dve petletni ob dobji. Najvišji zakonodajni organ je državni zbor (90 poslancev), ki sprejema zakone. Državni svet (40 članov) opravlja svetovalno vlogo in zastopa no-silce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokal-nih interesov. Vlada predstavlja izvršilno oblast in je odgovorna državnemu zboru. Sestavljajo jo pred sed nik vlade in ministri. Potrjuje jo državni zbor.

Sodstvo: Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Sodišča so okrajna in okrožna; višja sodišča so pritožbena sodišča, vrhovno sodišče pa je najvišje sodišče v sodnem sistemu. Prvi slovenski varuh človekovih pravic je bil izvoljen septembra 1994; o svojem delu poroča državnemu zboru. Glavno mesto: Ljub ljana (330 000 prebivalcev). Lokalna samo-

upra va: Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skup-nostih. V Sloveniji je več kot 210 občin, od teh jih ima več kot 10 status mestne občine. (Povzeto po:http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka--predstavitev/drzavna-ureditev – julij 2006.)

cilja Spoznavajo organiziranost slovenske države.

Spoznavajo simbole, znake in himno države.

ključne besede demokratična republika, volitve, predsednik republike, državni zbor, vlada, državni svet, parlament, državni simboli

ključna vprašanja Kateri so državni simboli? Kdo lahko voli? Koga volimo volivci v Sloveniji? Kdo predstavlja državo Slovenijo? Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

predlogi za pouk 1 Zastava, grb, himna – pogovor o vlogi in uporabi državnih simbolov (javne prire-

ditve, državne ustanove, praznovanja ...), lahko ob posnetku razglasitve slovenskega športnika za prvaka ob slovenski himni in dviganju zastave.

2 Kratka razlaga organizacije države Slovenije ob shemi, ki jo sproti pišemo na tablo.

3 UČBENIK

4 Simulacija organizacije in delovanja države (občine). Simulacija bo avtentičnejša, če bo sodelovalo več učencev, zato predlagamo skupno simulacijo več paralelk. Pripra-vimo »ustavo«, v katero zapišemo pravila za »državo 5. razreda«. Predlagamo nekaj členov, ki jih prilagodite številu udeležencev, času igre …

• Država 5. razreda je republika.

• Predsednika volijo vsi učenci in učitelji 5. razredov. Predsednik predstavlja državo navzven, se pogovarja z učitelji, ravnateljem …



211

• Državni zbor je sestavljen iz poslancev. Število poslancev je 5 na oddelek (se pravi, skupaj 5, 10, 15 ...), odvisno od števila paralelk v igri. Poslance volijo učenci in uči-telji 5. razredov.

• Poslanec je lahko vsak volivec. Poslance predlagajo politične stranke.

• Politična stranka je vsaka skupina učencev, ki šteje več kot npr. 10 članov (pri več paralelkah 15 ali 20), ki morajo biti iz vseh paralelk, in ima svoj program. V progra-mu se opredelijo do določenih vprašanj (postavi jih učitelj in/ali učenci). Npr. pot enodnevne ekskurzije po Sloveniji (do 180 km celotne poti), športni dan (okvire postavimo glede na učni načrt), proslava ob koncu šolskega leta ipd.

• Volitve so tajne in neposredne. Volivci izbirajo poslanca, ne stranko. Vsaka stranka ima svojo listo kandidatov, zgornje število prilagodimo številu poslancev, možno je manjše število.

• Poslanci, ki prejmejo največ glasov, sestavljajo parlament. Če ima več kandidatov enako število glasov, je izvoljen tisti, katerega stranka ima največ poslancev.

• Parlament izbere predsednika parlamenta, ki vodi zasedanja. Nato izbere tri člansko vlado: predsednika vlade in dva ministra – ministra za finančne zadeve in minis tra za informiranje.

• Vlada predlaga poslancem izvedbo programa.

• Poslanci na seji se zavzemajo za program oziroma mu nasprotujejo, glede na to, kateri program zastopajo.

• Vlada svoj program dopolni, spremeni, če ni izglasovan z večino, dokler ne pride do potrditve v parlamentu, ko dobi večinsko podporo.

• Parlament izbere izmed volivcev vrhovnega sodnika, ki razsoja, kadar pride do spo rov, in varuha človekovih pravic, komur se pritožijo volivci, ki menijo, da so jim kršene pravice. Varuh poroča parlamentu, ki poskusi najti rešitev. Morda sprejme ustrezne zakone (pravila vedenja …) itd.

• Preostali učenci lahko dobijo vloge državljanov, ustanov, služb. Npr. novinarji poro-čajo o zasedanjih parlamenta, predlogih vlade, sklepih …

Igra traja dlje časa in poteka v več delih: seznanitev z igro in dopolnjevanje »ustave«, nastanek strank s programom, zbiranje članov; izdelovanje liste kandidatov in liste volilnih upravičencev, vzporedno priprava volitev predsednika države, priprava voli-tev (volilna komisija); volitve, štetje glasov, sestava parlamenta; prvo zasedanje po-slancev, izvolitev predsednika vlade in dveh ministrov; vlada pripravi program; zase-danje parlamenta in izbira »poti ekskurzije, dejavnosti ali kraja športnega dneva …«; izvedba dejavnosti.

Evalvacija celotne igre: posameznih vlog, težav, počutje vsakega udeleženca, dobrih in slabih strani demokracije …

5 Namesto obsežne simulacije lahko pripravimo krajšo igro vlog. Učenec izvleče listek s svojo vlogo, ki je bolj ali manj natančno opisana.

6 DELOVNI ZVEZEK

7 Atlas

učbenik

� 134–135

Vsaka dràva ima svoje simbole (zastavo, grb, himno). Na{a dràva je repub-lika, ki jo predstavlja predsednik republike. Najvi{ji organ oblasti je dràvnizbor, ki ima zakonodajno oblast. Vlada, ki jo sestavljajo predsednik in mini-stri, skrbi, da se zakoni uresni~ujejo.

Na{a dràva je razdeljena na 193 ob~in. Na ~elu vsake ob~ine je ùpan. Najvi{ji or-gan, ki odlo~a o ob~inskih zadevah, je ob~inski svet. ^lani ob~inskega sveta so volje-ni na vsake {tiri leta.

Na ~elu dràve je predsednik Republike Slovenije. Vsakih pet let ga volijo vsi pol-noletni dràvljani (od dopolnjenega 18. leta dalje). Predsednik republike je vrhovnipoveljnik slovenske vojske.

Najvi{ji organ v dràvi je dràvni zbor, ki {teje 90 ~lanov in je voljen na vsaka {tirileta. Ima zakonodajno oblast, kar pomeni, da sprejema zakone in druge pomembneodlo~itve. V dràvnem zboru odlo~itve sprejemajo z usklajevanjem in glasovanjem.Dràvnemu zboru zakone predlaga vlada. Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri.Poleg dràvnega zbora je {e dràvni svet s 40 ~lani. Dràvni svet ima posvetovalnovlogo. Dràvnemu zboru posreduje svoje mnenje o raznih zadevah in zakonih. Dr-àvni zbor in dràvni svet tvorita parlament Republike Slovenije.

KKKaa jj ppoommeenn iizakon – splo{no veljaven predpis

Ob raznih slovesnostih, ko igra dr-àvna himna, moramo v znak spo-{tovanja med igranjem himne stati.

Ve{ – vem

Dvorana dràvnega zbora

135

Slovenija je demokrati~na republika vseh dràvljank in dràvljanov.Vsaka samostojna dràva ima svoje ozemlje, glavno mesto, himno, zastavo in grb.Tudi Slovenija ima vse to.

Za dràvno himno smo Slovenci izbralisedmo kitico Pre{ernove Zdravljice, kise glasi:

Kako je organizirana dràva Slovenija

Slovenski grb v tej obliki smo dobili leta 1991.Grb ponazarja del na{e zgodovine (tri celjske

zvezde), poleg tega je na njem upodobljen Triglav, medtem ko dve valoviti ~rti pod njim

ponazarjata morje in reke.

Kako volimo

VLADOpredsednika vlade

in ministre

PREDSEDNIKAREPUBLIKE

DR@AVNI ZBOR90 poslancev

voli

DR@AVNI SVET40 svetnikov

VOLIVCI VOLIJO

134

Zastava – slovenska trobojnica je ostala enakakot leta 1848. Ob osamosvojitvi smo ji dodali

nov dràvni grb.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija dobilasvoj denar – tolarje. Na bankovcih so bili

upodobljeni znani Slovenci. Na tem je IvanaKobilca, slikarka. Leta 2007 je Slovenija

prevzela evropski denar – evro.

»@ive naj vsi narodi,ki hrepene do~akat dan,

da koder sonce hodi,prepir iz sveta bo pregnan,

ko rojak,prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak.«

Vsaka dràva ima svoje simbole (zastavo, grb, himno). Na{a dràva je repub-lika, ki jo predstavlja predsednik republike. Najvi{ji organ oblasti je dràvnizbor, ki ima zakonodajno oblast. Vlada, ki jo sestavljajo predsednik in mini-stri, skrbi, da se zakoni uresni~ujejo.

Na{a dràva je razdeljena na 193 ob~in. Na ~elu vsake ob~ine je ùpan. Najvi{ji or-gan, ki odlo~a o ob~inskih zadevah, je ob~inski svet. ^lani ob~inskega sveta so volje-ni na vsake {tiri leta.

Na ~elu dràve je predsednik Republike Slovenije. Vsakih pet let ga volijo vsi pol-noletni dràvljani (od dopolnjenega 18. leta dalje). Predsednik republike je vrhovnipoveljnik slovenske vojske.

Najvi{ji organ v dràvi je dràvni zbor, ki {teje 90 ~lanov in je voljen na vsaka {tirileta. Ima zakonodajno oblast, kar pomeni, da sprejema zakone in druge pomembneodlo~itve. V dràvnem zboru odlo~itve sprejemajo z usklajevanjem in glasovanjem.Dràvnemu zboru zakone predlaga vlada. Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri.Poleg dràvnega zbora je {e dràvni svet s 40 ~lani. Dràvni svet ima posvetovalnovlogo. Dràvnemu zboru posreduje svoje mnenje o raznih zadevah in zakonih. Dr-àvni zbor in dràvni svet tvorita parlament Republike Slovenije.

KKKaa jj ppoommeenn iizakon – splo{no veljaven predpis

Ob raznih slovesnostih, ko igra dr-àvna himna, moramo v znak spo-{tovanja med igranjem himne stati.

Ve{ – vem

Dvorana dràvnega zbora

135

Slovenija je demokrati~na republika vseh dràvljank in dràvljanov.Vsaka samostojna dràva ima svoje ozemlje, glavno mesto, himno, zastavo in grb.Tudi Slovenija ima vse to.

Za dràvno himno smo Slovenci izbralisedmo kitico Pre{ernove Zdravljice, kise glasi:


Slovenski grb v tej obliki smo dobili leta 1991.Grb ponazarja del na{e zgodovine (tri celjske

zvezde), poleg tega je na njem upodobljen Triglav, medtem ko dve valoviti ~rti pod njim

ponazarjata morje in reke.

Kako volimo

VLADOpredsednika vlade

in ministre

PREDSEDNIKAREPUBLIKE

DR@AVNI ZBOR90 poslancev

voli

DR@AVNI SVET40 svetnikov

VOLIVCI VOLIJO

134

Zastava – slovenska trobojnica je ostala enakakot leta 1848. Ob osamosvojitvi smo ji dodali

nov dràvni grb.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija dobilasvoj denar – tolarje. Na bankovcih so bili

upodobljeni znani Slovenci. Na tem je IvanaKobilca, slikarka. Leta 2007 je Slovenija

prevzela evropski denar – evro.

»@ive naj vsi narodi,ki hrepene do~akat dan,

da koder sonce hodi,prepir iz sveta bo pregnan,

ko rojak,prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak.«


212

Utrditev nove snovi ob fotografijah in risbah.

Tiho branje besedila na str. 135.

delovni zvezek

� 91–92

1 Odgovori: France Prešeren, Primož Trubar; Triglav, lipicanca, knežji kamen, štorkljo

4 Za večino učencev (ki so stari 10 let) bo to čez 8 let.

5 Janez Drnovšek (julij 2006)

6 Janez Janša (julij 2006)

atlas Str. 38, 39: Karta Republika Slovenija, občine. Učenci poiščejo domačo občino. Ugo-tavljajo, ali spada med večje, manjše v Sloveniji, naštejejo sosednje občine. Ponovijo pomen občine za občane.

sprotno spremljanje učencev igranje vloge

pripomočki zastava RS

povečan grb RS

zvočni posnetek himne RS

papirnata škatla (volilna skrinjica), volilni listki …

literatura in viri Ustava Republike Slovenijehttp://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev – spletna stran Urada

vlade za informiranje (julij 2006)

Katera znana Slovenca sta upodobljena na slovenskih evrokovancih? Kaj prikazujejodrugi kovanci?

1

91


Vsaka dràva ima na evrokovancih svoje motive. Oglejte si {e druge evrokovance. V razredu se pogovorite, katere vrednote poudarjajo kovanci dràv Evropske unije.

2

Plečnikova zamisel stavbe slovenskega parlamenta Groharjev Sejalec seje zvezde

Nari{i slovensko zastavo in grb.

Izra~unaj in zapi{i, ~ez koliko let bo{ polnoleten in bo{ imel volilno pravico.

Kdo je predsednik Republike Slovenije?

Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije?6

5

4

3

92

Katera znana Slovenca sta upodobljena na slovenskih evrokovancih? Kaj prikazujejodrugi kovanci?

1

91


Vsaka dràva ima na evrokovancih svoje motive. Oglejte si {e druge evrokovance. V razredu se pogovorite, katere vrednote poudarjajo kovanci dràv Evropske unije.

2

Plečnikova zamisel stavbe slovenskega parlamenta Groharjev Sejalec seje zvezde

Nari{i slovensko zastavo in grb.

Izra~unaj in zapi{i, ~ez koliko let bo{ polnoleten in bo{ imel volilno pravico.

Kdo je predsednik Republike Slovenije?

Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije?6

5

4

3

92


213

V Sloveniji živijo tudi drugi narodiZ enoto strnemo znanje o prebivalcih Slovenije, ki so ga učenci pridobili pri spoznavanju sloven-skih pokrajin in pri temi o selitvi ljudi. Poudarimo

pravico ljudi do ohranjanja maternega jezika, kul-ture in vere tako pri preselitvah kakor pri spremi-njanju meja.

cilja Spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo.

Spoznavajo pomen in pravice narodnih manjšin pri nas.

ključne besede narodna manjšina, dvojezičnost, priseljenci, 2 milijona državljanov, uradni jezik

ključna vprašanja Kateri narodi v Sloveniji so avtohtoni? Kaj je narodna manjšina? Kdo so priseljenci? Kateri uradni jeziki so v Sloveniji ali delu Slovenije?

predlogi za pouk 1 Demonstracija te učne enote, prevedene v italijanščino in madžarščino (priloga 4 ).

Če znamo, preberemo odlomek. Zakaj je bil učbenik preveden v italijanščino? Zakaj je učbenik za učence v dvojezičnih šolah dvakrat debelejši? (Vsaka tema je v sloven-skem in madžarskem jeziku.)

2 Učenci v parih poiščejo odgovore na vprašanja v delovnem zvezku in odgovore zapi-šejo. O odgovorih se pogovorimo, učenci pokažejo dvojezična območja na stenski karti Slovenije. Ob časovnem traku ponovijo, kateri zgodovinski dogodki so privedli do narodnih manjšin in kdaj.

3 Diskusija za in proti. Ali bi tudi priseljenci morali imeti šole v svojem jeziku? Učence razdelimo v dve skupini, ki se znotraj še enkrat razdelita, tako da delajo v štirih sku-pinah. Po dve skupini poskusita najti čim več razlogov ZA oziroma PROTI šolam v maternem jeziku priseljencev. Skupini tekmujeta med seboj, katera bo našla več raz-logov za, katera več razlogov proti, katera več obojih. Razloge navajajo zaporedoma. Točko dobijo samo za nov razlog. Če ponovijo že omenjeni razlog, točke ne dobijo. To jih vodi v pozorno poslušanje. Diskusijo sklenemo s spoznanjem, da so družbena vprašanja zahtevna in da države pogosto nimajo najboljših odgovorov.



214

učbenik

� 136–137

Tiho branje in odgovarjanje na vprašanja v delovnem zvezku.

delovni zvezek

� 93


1 Madžari.

2 Italijani.

3 a) dvojezične šole; b) šole z italijanskim učnim jezikom

4 Znal bi dva jezika, razumel bi, kadar bi krajani govorili v svojem jeziku, znal bi se spora zumevati, ko bi potoval po sosednji državi …

5 V kraju živijo pripadniki manjšine, v Kopru Italijani, v Dolini Madžari.

6 Romi, Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci, Albanci.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje v diskusiji: argumentiranje, poslušanje


literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Narodna sestava).http://www.stat.si/ – spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije,

Popis 2002, Statistični letopis (maj 2006)

Katera narodna manj{ina ìvi v Prekmurju?

Katera narodna manj{ina ìvi ob na{i obali?

Kako je organizirano manj{insko {olstvo pri nas:

a) za madàrsko manj{ino

b) za italijansko manj{ino

Kaj meni{, da bi pridobil, ~e bi ti ìvel na narodnostno me{anem ozemlju in bi hodilv dvojezi~no {olo? Spomni se, da slovenski pregovor pravi: »Kolikor jezikov zna{, to-liko ljudi velja{.«

Kaj ti povesta ta napisa?

Prebivalci katerih narodov {e ìvijo v Sloveniji?6

5

4

3

2

1

93

V Sloveniji ìvijo tudi drugi narodi

Katera narodna manj{ina ìvi v Prekmurju?

Katera narodna manj{ina ìvi ob na{i obali?

Kako je organizirano manj{insko {olstvo pri nas:

a) za madàrsko manj{ino

b) za italijansko manj{ino

Kaj meni{, da bi pridobil, ~e bi ti ìvel na narodnostno me{anem ozemlju in bi hodilv dvojezi~no {olo? Spomni se, da slovenski pregovor pravi: »Kolikor jezikov zna{, to-liko ljudi velja{.«

Kaj ti povesta ta napisa?

Prebivalci katerih narodov {e ìvijo v Sloveniji?6

5

4

3

2

1

93

V Sloveniji ìvijo tudi drugi narodi


215

Slovenci zunaj slovenske državne meje cilji

Spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo. Pridobivajo osnovne predstave o Slovencih v zamejstvu in o slovenskih

izseljencih.

Znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

ključne besede zamejski Slovenci, izseljenci, zdomci

ključna vprašanja V katerih državah so zamejski Slovenci? Katere pravice manjšin imajo? Kje je največ slovenskih izseljencev? Kdaj se jih je največ izselilo in zakaj? Koga imenujemo zdomec?

predlogi za pouk 1 Preberemo odlomek o izseljevanju, npr. Pismo iz Amerike Toneta Seliškarja (v: Utrin-

ki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne). Napovemo temo.

2 Razlaga ob kartah v učbeniku, stenski karti sveta, časovnem traku: izseljenstvo Slo-vencev – gospodarski vzroki (konec 19. in začetek 20. stoletja) ter politični vzroki (zlasti po drugi svetovni vojni); zdomstvo (druga polovica 20. stoletja); Slovenci v za-mejstvu (državne meje po prvi in drugi svetovni vojni).

3 Pogovor v krogu. Učenci zaporedoma dokončajo misel. »Če bi se izselil/-a, bi se v …, ker …«. Vse misli vsi sprejmemo (brez negativnih komentarjev ali nebesednih reak-cij). Potem pogovor, katere države so najpogosteje omenili, zakaj prav te, ali dovolj poznajo življenje v drugih državah, kakšni so naši stereotipi …

4 Povabimo gosta, zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca, in se z njim pogovo-rimo. Prosimo ga, da prinese s sabo fotografije. Učenci pripravijo vprašanja, napišejo poročilo ali članek v šolsko glasilo.

5 Poskusimo dobiti mladinske revije Slovencev v tujini, morda učbenike, iz katerih se učijo … Učenci si jih ogledajo, preberejo odlomke, primerjajo vsebino.

6 Prek slovenskih društev navežemo stik, lahko po spletu, s slovensko šolo v zamejstvu ali slovensko šolo zdomcev. Učenci opišejo svoje dejavnosti, domači kraj …

7 UČBENIK – izdelovanje miselnega vzorca

8 DELOVNI ZVEZEK



216

učbenik

� 138–139

Branje in interpretacija obeh kart.

V katerih sosednjih državah so največja območja poseljena s Slovenci? Zakaj prav tam? (Ponovijo zgodovinska dejstva.) Učenci pokažejo območja slovenskega zamej-stva na stenski karti in karti Slovenije v atlasu.

Ob uporabi politične karte sveta (Atlas, str. 14, 15) imenujejo države, kjer je več kot 5000 slovenskih izseljencev. Zakaj so Slovenci izbrali Ameriko in ne Azije ali Afrike? (Gospodarska razvitost, podnebna podobnost, podobna kultura, vera …)

Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede. Izdelajo miselni vzorec s tremi osnovnimi vejami (zamejci, izseljenci, zdomci).

delovni zvezek

� 94

Odgovore učenci najdejo v učbeniku, pri nalogi 5 pa opišejo svoje izkušnje, če jih imajo.

1 a) v Avstriji na Koroškem in Štajerskem; b) v Italiji; c) v Porabju na Madžarskem

2 Koroški Slovenci imajo dvojezične osnovne šole, Slovenci v Italiji pa slovenske šole.

3 Slovenski izseljenci so Slovenci, ki so se izselili za stalno. Veliko se jih je izselilo v Ame riko, Zahodno Evropo, precej v Avstralijo.

4 Zdomci so ljudje, ki so odšli na začasno delo v tujino.

5 Učenci opišejo svoje izkušnje. Spodbudimo jih, da se pogovorijo z zdomci, izse ljenci, zamejci, o življenju v tujini, če imajo to možnost. Ali pa omogočimo izkušnjo vsem učencem in pova bimo gosta v šolo.

atlas Uporaba karte Države in ljudi sveta ob karti slovenskih izseljencev v učbeniku. Našte-jejo države, v katerih je več kot 5000 Slovencev.

V katerih dràvah ìvijo zamejski Slovenci?

a)

b)

c)

V kak{nih {olah se izobraùjejo koro{ki Slovenci, v kak{nih pa Slovenci v Italiji?

Kdo so slovenski izseljenci?

Za koga uporabljamo izraz zdomec?

Ali si è kdaj sre~al kak{nega zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca? Opi{i svojesre~anje z njim.

5

4

3

2

1

94

Slovenci zunaj slovenske dràvne meje

V katerih dràvah ìvijo zamejski Slovenci?

a)

b)

c)

V kak{nih {olah se izobraùjejo koro{ki Slovenci, v kak{nih pa Slovenci v Italiji?

Kdo so slovenski izseljenci?

Za koga uporabljamo izraz zdomec?

Ali si è kdaj sre~al kak{nega zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca? Opi{i svojesre~anje z njim.

5

4

3

2

1

94

Slovenci zunaj slovenske dràvne meje


217

sprotno spremljanje učencev komunikacija (z gostom, po spletu itd.)

pripomočki stenska karta Slovenije

politična karta sveta

Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne

vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Zdomstvo, Izseljenstvo,

Slovenci v zamejstvu).Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca

1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.http://www.uszs.gov.si/ – spletne strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu

in po svetu; poleg drugih informacij je dostopen tudi seznam naslovov slovenskih društev po državah


218

Ljubljana – glavno mesto Republike SlovenijeOgled Ljubljane in obisk katere od nacionalnih ustanov (kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih, političnih …) je najboljša učna metoda spoznava-nja glavnega mesta. Učenci vse slabše poznajo središče Ljubljane, kar velja tako za Ljubljančane kakor tudi za učence iz drugih krajev, saj se vse preveč obiskov glavnega mesta začne in konča v nakupovalnih središčih. Ob pomoči knjige Spo-znajmo Ljubljano: Vodnik po mestu za otroke

lahko načrtujemo različne poti po Ljubljani z raz-ličnimi cilji, zgodovino mesta lahko učenci spo-znavajo pod vodstvom vodnikov mestnega mu-zeja na prostem, v mestnem muzeju, s projekcijo na gradu … Če pa Ljubljane ne moremo obiskati, predlagamo, da jo učenci spoznavajo samostojno ob uporabi čim bolj različnih učnih virov, saj je učnih gradiv in drugih primernih informacij o Ljub ljani zelo veliko.

cilja Spoznavajo glavno mesto.

Spoznavajo organiziranost slovenske države.

ključne besede glavno mesto, središče države, Emona, srednjeveška Ljubljana

ključna vprašanja V izmišljeni deželi gradiš glavno mesto. Kakšno bi bilo, kaj bi bilo v njem?Kaj bi pokazal obiskovalcu, ki bi želel spoznati Ljubljano:a) kot glavno mesto Republike Slovenijeb) kot kulturno središčec) kot prometno središčeč) kot gospodarsko središčed) kot izobraževalno središčee) kot turistično mestof) kot tvoje mesto (tebi najzanimivejše dele Ljubljane)

predlogi za pouk 1 Tema je zelo primerna za projektno učno delo, saj je veliko gradiva, ki ga učenci

lahko uporabijo. Učence motiviramo za delo. Oblikujemo cilj projektnega dela: npr. posneti oddajo, narediti monografijo, lahko tudi fotomonografijo, časopis, razstavo, predavanje, razstavo, model v peskovniku, svoj zemljevid itd. o Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, da jo bodo predstavili ob dnevu državnosti. Pri samostojnem delu učenci uporabijo čim bolj raznovrstne učne vire: videofilm, splet, umetnostna in po-ljudnoznanstvena besedila, leksikone, fotografije, slike, zemljevide, časovne trakove. In ker je gradiva veliko, je treba zelo natančno oblikovati in zapisati vprašanja, na katera bodo poiskali odgovore, ter se dogovoriti o načinu/načinih predstavitev ugo-tovitev. Skupaj z učenci načrtujemo delo: skupine, delitev dela, časovni roki … Med izvedbo usmerjamo delo in spremljajo spretnosti samostojnega dela z viri in sode-lovanja. Po prvi predstavitvi rezultate in sam proces dela evalviramo in skupaj pre-tehtamo, kaj je treba še izboljšati za »javno« predstavitev.



219

2 Učenci kronološko uredijo risbe, fotografije značilnih prizorov, objektov, predmetov izbranih zgodovinskih obdobij. Ob tem ponovijo osnovna zgodovinska obdobja.

3 Čim nazorneje razložimo zgodovino Ljubljane skozi življenje ljudi. Uporabimo filmski prikaz, umetnostna besedila, kartografsko gradivo, fotografije. Na spletni strani http://www.ljubljana-500let.com so spodaj navedeni dostopni filmi in slikov-no gradivo.

4 Učenci zaigrajo prizore iz življenja Ljubljančanov v različnih obdobjih (koliščarji, Emonci, Ljubljančani v srednjem veku, prihod vlaka v Ljubljano …).

5 V peskovniku z uporabo kock naredijo maketo dela Ljubljane.

6 Zberejo slikovno gradivo, ga fotokopirajo ali narišejo svoje risbe za poseben časovni trak zgodovine Ljubljane.

7 Izdelajo različne didaktične igre za spoznavanje Ljubljane (po vzoru igre Človek ne jezi se, Spomin, domine, igra s kartami, detektiv …)

8 Pripravijo (in izvedejo) kviz za učence paralelk ali 9. razredov o Ljubljani.

učbenik

� 140–142

Tloris Emone in srednjeveške Ljubljane učenci primerjajo s slikovno karto Ljubljane v atlasu na str. 40, 41 in pokažejo v njem posamezne dele.

Ogled slik in pogovor.

Glasno preberemo povzetek. Učenci pojasnijo, zakaj je Ljubljana »gospodarsko, pro-metno, kulturno, šolsko, zdravstveno in upravno središče države«.

Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek

� 95–97

Razen odgovora pri nalogi 1 in 6 b najdejo učenci odgovore v učbeniku ali na karti.

1 Učence spomnimo na časovna trakova bivališč in naših krajev v 4. razredu (učbenik Družba in jaz 1, str. 42 in 43, 82 in 83), kjer je omenjeno tudi mostiščarsko naselje v prazgodovini.


220

Mostiščarji so živeli v prazgodovini, pred več kot 4000 leti, v stavbah na kolih v več mostiščih na Ljubljanskem barju. Ukvarjali so se z lovom, živinorejo, poljedelstvom in nabiralništvom, lončarstvom, predelovanjem kož, izdelovanjem predmetov iz kosti, kamna in lesa, v mlajšem obdobju tudi s predelavo bakra in rudarstvom.

2 Emona.

3 Pobarvajo predele znotraj obzidja. Dopišejo lahko tudi imena delov: Mestni trg, Stari trg, Novi trg.

4 260 000 prebivalcev ima mesto (330 000 pa mestna občina).

5 Pravilni odgovori pri trditvi d, f in g so NE, pri vseh drugih DA.

6 a) so v njej za vso Slovenijo pomembne ustanove – vlada, parlament, Narodna in uni-verzitetna knjižnica, SAZU, univerza, RTV, Klinični center …

atlas Str. 40, 41: Na majhnem zemljevidu Ljubljane levo zgoraj učenci povedo, kaj pomeni rdeči pravokotnik (del Ljubljane, prikazan na velikem slikovnem zemljevidu).

Ogledajo si fotografije, pogovorimo se o delih Ljubljane, ustanovah, stavbah, ki jih prikazujejo.

Poiščejo lego nekaterih ustanov na karti (označene so s številkami fotografij).

Pripovedujejo in kažejo na karti, kje so že hodili, katere dele poznajo.

Po navodilih se »sprehajajo« po Ljubljani (premikajo figurico). Pri tem uporabljamo za orientacijo značilne objekte, imena ulic, Ljubljanico, smeri neba … Dajejo navo-dila, opisujejo npr. pot od železniške postaje do kliničnega centra.

Primerjajo različne dele mesta: srednjeveški del, Slovensko cesto, Krakovo (nekdaj vaško naselje na levem bregu Ljubljanice in Gradaščice) …

sprotno spremljanje učencev sodelovanje in delo z viri

pripomočki videoposnetek: Rojstvo prestolnice (Genesis, Od Luwigane do Ljubljane, Pro-ti no vemu veku, Čas Ilirskih provinc in avstrijske restavracije, Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne vojne do danes), Profi Light Entertain-ment, Ljubljana, 2004, 2 video DVD-ja (približno 144 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ljubljana-500let.com.

Niko Grafenauer: Stara Ljubljana – monografija, zvočna kaseta, poezija

zemljevid Ljubljane

peskovnik in kocke


stenski časovni trak, kopije risb in fotografij razvoja Ljubljane

literatura Jelka Melik, Mateja Jeraj: Spoznajmo Ljubljano. Vodnik po mestu za otroke

(male in velike), Tehniška založba, Ljubljana, 2005.Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monogafija: MIK Trade, N. Grafenauer,

Ljubljana, 1992; zvočna kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.


221

Marjeta Zgonec: Slovenski kraji, Karantanija, Ljubljana, 2003.Pozdravljeni prednamci. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka,

Cankarjev dom, Mestni muzej, Ljubljana, 1996.Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična

organizacija, Ljubljana, 2002.Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time,

Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 2005.Ivan Stopar: Sprehodi po stari Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik,

Marketing 013 ZTP, Ljubljana, 1992.


222

Slovenija in Evropska unijaMetodično najbolje je omogočiti učencem izkuš-nje sodelovanja z učenci iz drugih držav Evrop-ske unije (EU) in se vključiti v enega od evrop-skih projektov za mlade. V času od 21. marca do 9. maja vsako leto poteka projekt Pomladni dan v Evropi (http://evropa.gov.si/za-mladino), na sple-tu pa so tudi povezave do drugih primernih dejav-nosti. Ker konec šolskega leta za to ni primeren, lahko celoten vsebinski sklop ali samo to enoto prestavimo pred sklop Slovenci skozi čas.

Različne informacije o EU in življenju v njej do bi-mo na spletnih straneh slovenske vlade (http://ev ro-pa.gov.si/predstavitev/), zato povzemamo samo nekaj najosnovnejših podatkov, ki bi jih moral poznati učitelj, da bi lahko učencem nji hovi staro-sti primerno razložil pomen in organizacijo EU.

Od 1. maja 2004 je v EU 25 članic. Dotedanjim 15 članicam (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Fran-cija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Veli-ka Bri tanija) se je pridružilo še 10 novih članic (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Mal ta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU ima 454 milijonov prebivalcev, 3,9 milijona km2 površine, 20 uradnih jezikov, bruto domači proizvod na pre bivalca je 21 941 evrov.

Ključnega pomena za delovanje EU so njene skupne institucije: Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče. Njihovi sedeži so v Bruslju (Belgija), Luksemburgu (Luksemburg) in Stras-bourgu (Francija). Evropski svet je politično naj-pomembnejša institucija Evropske unije. Sestav-ljajo ga predsedniki držav in vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Oblikuje splošne politične smernice razvoja EU in zastopa interese posameznih držav. Odločitve sprejema praviloma s konsenzom. Vsaka država članica predseduje Svetu EU za dobo šestih mesecev.

Evropska unija ima svojo zastavo (12 rumenih zvezd, razporejenih v krog na modri podlagi; šte-vilo zvezd ne predstavlja števila članic EU, ampak ponazarja popolnost), himno (Oda radosti, sklep-ni del Beethovnove 9. simfonije), skupen denar (evro), vendar ne v vseh članicah, svoj rojstni dan pa Unija praznuje na dan Evrope, 9. maja.

Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. Vstop v EU je leto prej na referendumu podprlo 89,6 % volivcev. Slovenija je zdaj del veli-ke skupine držav, ki so ekonomsko in politično

povezane. Deležna je vseh pravic, možnosti in ob-veznosti, ki jih imajo države članice in njeni drža-vljani. Sleherni Slovenec je državljan EU in ima:• pravico do prostega gibanja in prebivanja na

ozemlju drugih držav članic,• pravico do celovite konzularne zaščite na vele-

poslaništvu ali konzulatu katerekoli druge dr-žave članice,

• pravico, da je izvoljen oz. voli predstavnike v Evropski parlament in na lokalnih volitvah v dr žavi, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kot državljani te države.

Slovenija je zastopana v vseh institucijah EU in so-deluje pri vseh odločitvah, ki jih te institucije spre-jemajo. Ima enega komisarja v Evropski komisiji, sedem poslancev v Evropskem parlamentu in ima pri odločitvah Sveta EU enakopraven glas. Na Sodišču evropskih skupnosti in na Sodišču prve stopnje ima kot vse druge države po enega sod-nika, v Odboru regij in v Ekonomsko-socialnem odboru pa po 7 predstavnikov od skupno 317.

Pravni red EU je postal del slovenske zakonodaje. Na področjih, ki spadajo v izključno pristojnost Unije oz. jih Unija ureja skupaj z državami člani-cami, ima zakonodaja EU prednost pred nacio-nalno zakonodajo. Za področja, ki spadajo pod izključno pristojnost Unije, je Slovenija del svojih suverenih pravic prenesla nanjo. Slovenci imamo zdaj pravico vložiti tožbo na Sodišče evropskih skupnosti oz. se pritožiti evropskemu varuhu člo-vekovih pravic v primeru nepravilnosti pri delu organov EU. Prehajanje mej med državami člani-cami je v EU poenostavljeno, slovenskim držav-ljanom pa se postopoma odpirajo možnosti za zaposlovanje v drugih članicah. Slovenija odslej pri speva delež svojega bruto domačega proizvo-da skupnemu proračunu EU (največ 1,27 % BDP), v zameno pa dobiva finančno podporo za razvoj kmetijstva v okviru Skupne kmetijske politike in za ekonomsko-socialni in skladnejši razvoj regij v okviru evropske strukturne politike. Slovenija lah-ko sodeluje v skupnih programih iz različnih področij (izobraževanje, kultura, znanost in teh-nologija, gospodarstvo, okolje, kmetijstvo), ki so namenjeni predvsem medsebojnemu povezova-nju ter dajejo večje možnosti za delovanje in raz-voj. Delovanje skupnih institucij EU je zelo zaple-teno, zato so ga želeli poenostaviti s preprostejšim dokumentom – Evropsko ustavo. Leta 2004 je bilo besedilo nove ustave sprejeto, vendar so v Fran ciji in na Nizozemskem ustavo na referendu-mu zavrnili (Povzeto po: http://evropa.gov.si/pred-stavitev/; julij 2006.)



223

cilji Spoznavajo prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi

državami.

Spoznavajo simbole, himno, organizacijo Evropske unije.

Spoznavajo pomen Evropske unije.

ključne besede Evropska unija, Evropski svet, zastava Evropske unije, Oda radosti, evro

ključna vprašanja Zakaj je nastala Evropska unija? Kaj smo slovenski državljani pridobili z vključitvijo v Evropsko unijo? Kateri so simboli Evropske unije?

predlogi za pouk 1 Preberemo nekaj trditev o Evropski uniji. Vsi učenci hkrati se opredelijo, ali je trditev

pravilna ali nepravilna ali ne vedo odgovora. To pokažejo tako, da se postavijo pod ustrezen list v učilnici. Vsakič se preštejejo, napišejo zaporedno številko vprašanja in to, koliko jih je pod listom. Pravilnih odgovorov ne povemo, odprta vprašanja samo ponovimo, zapišemo na tablo in povemo, da bodo pravilne odgovore vedeli na koncu ure, če bodo sodelovali.

a) Slovenija je članica EU. (da)

b) Učenci ste državljani EU. (da)

c) Ko boste polnoletni, boste lahko izvoljeni v parlament EU. (da)

č) Če boste izvoljeni v parlament EU, boste lahko v njem govorili slovensko. (da)

d) V EU so vse evropske države. (ne)

e) Evropsko unijo vodi kralj. (ne)

f) EU ima svojo zastavo, himno, skupni praznik. (da)

g) EU je začela nastajati 6 let po drugi svetovni vojni v želji, da bi miroljubno pove-zovanje držav preprečilo še kakšno vojno. (da)

h) Vse članice EU imajo enoten denar – evro. (ne)

i) Evropska unija je država. (ne)

j) Sedeži EU so v Belgiji, Franciji in Luksemburgu. (da)

2 Ob zemljevidu Evrope razložimo nastanek EU. Poudarimo ideje svobode, demokra-tičnosti, človekovih pravic, spoštovanja prava. Države, ki so se pridruževale, ozna-čimo z zastavami EU (s kitom jih pritrdimo na zemljevid). Označimo mesta, kjer so sedeži EU. Omenimo glavne institucije EU in jih primerjamo z našimi podobnimi, vendar jih podrobneje ne razlagamo. Lahko se zadržimo le pri Evropskem svetu in Evropski komisiji. V razlagi odgovorimo na vsa zgoraj zastavljena vprašanja.

3 Učenci poslušajo (zapojejo) evropsko himno, narišejo zastavo (DELOVNI ZVE-ZEK 4 ).

4 Ponovimo prvo dejavnost. Učenci utemeljujejo svoje odločitve.

5 DELOVNI ZVEZEK. Učenci odgovorijo na vprašanja, pomagajo si z učbenikom.


224

6 S samostojnim delom učenci spoznavajo države EU. Vsak učenec izbere eno državo in jo predstavi. Lahko se dogovorimo o enotnem načinu predstavitev ali pa to prepu-stimo učencem in samo določimo obseg in minimalno vsebino. Spodbujajmo ustvar-jalnost. Učenci naj imajo možnost prikazati države skozi tiste vsebine, ki jih zanimajo (šport, glasba, literatura, ples, film, znamke, potovanja …).

7 Prek spleta navežemo stik s šolo v drugi državi, članici EU. Učenci se predstavijo, predstavijo svojo šolo, domači kraj …

8 Skupaj z učenci se vključimo v katerega od projektov EU, npr. Pomladni dan v Evropi, dejavnosti od 21. marca do 9. maja (http://evropa.gov.si/za-mladino).

9 Z učenci pripravimo/sodelujemo v šolski prireditvi ob 9. maju, prazniku EU. Skozi pesmi, ples, umetnostna besedila, likovna dela … predstavimo države EU.

10 Učenci pripravijo šolski kviz o EU.

učbenik

� 143–144

Učenci samostojno uporabijo učbenik. Spomnimo jih na metodo petih P-jev.

delovni zvezek

� 97–98


1 Učenci naj najprej s svinčnikom označijo države, za katere mislijo, da so članice EU. Preden pobarvajo zemljevid, preverijo odgovor v atlasu ali učbeniku.

2 Država mora spoštovati načela svobode, demokracije, človekove pravice, pravne države, varstva okolja. (Načela so abstraktna, zato jih je treba učencem približati s konkretnimi primeri iz njihovega življenja in življenja odraslih.)

3 EU šteje 25 članic (leta 2006).

4 Rišejo lahko po spominu ali pa gledajo fotografijo.

5 Slovenščina je uradni jezik tako kot vsi drugi jeziki.


225

atlas Str. 18, 19: Karta Države Evrope. Učenci preštejejo države EU.

Skozi igre (npr. napišejo kraje, države, reke, rastline na določeno začetnico, vislice itd.) jih spodbujajmo, da si zapomnijo čim več imen držav, glavnih mest, zastav ...

sprotno spremljanje učencev samostojno delo in predstavitev izbrane države

pripomočki politični zemljevid Evrope, zastavice EU in kit za pritrjevanje

zvočni posnetek himne EU

računalniška učilnica s povezavo s spletom

literatura in viri Kako deluje Evropska unija. Vodnik po ustanovah EU za državljane,

Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg, 2004.Evropska unija na kratko, Informacijski center Delegacije Evropske komisije

v Sloveniji, Ljubljana, 2001.Karel Natek: Države sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.Evropska Unija 2005, kartografsko gradivo (1 : 6.500.000), Instituto geografico

de Agostini, DZS, Novara, Ljubljana, 2005.http://evropa.gov.si/ – spletne strani slovenske vlade, informacije o EU in življenju

v njej (julij 2006)


04_dodatki.indd 22604_dodatki.indd 226 21/10/2006 00:28:2121/10/2006 00:28:21

227

PRILOGE


228

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

Razvrsti pravilo petih P-jev v pravo zaporedje.

a) O{tevil~i jih z zaporednimi {tevilkami od 1 do 5.

Glasno PONOVI, kaj ste se zadnjo uro u~ili.

Ob zaprtem zvezku in u~beniku POMISLI, kaj ste delali zadnjo uro prispoznavanju dru`be. Opi{i to z nekaj besedami.

[e enkrat PREGLEJ vso snov v zvezku in v u~beniku ter to vajo v delov-nem zvezku.

Pozorno PREBERI snov v u~beniku in v zvezku. Izpi{i besede ali stavke,ki jih ne razume{, potem pa vpra{aj u~iteljico, kaj pomenijo.

Hitro PRELETI vso snov v u~beniku in tudi v zvezku, ~e ste v {oli kaj zapi-sali. To naredi{ tako, da preleti{ naslov, besedilo in vse slike. Zanima te, o~em ste se pogovarjali oziroma u~ili. ê si pri prej{nji nalogi kaj pozabil,napi{i sedaj.

b) Izpi{i klju~ne besede na P v pravem zaporedju.

Napi{i, kaj èli{ v tem {olskem letu dose~i v {oli in kaj drugod.

Zapi{i, kaj zna{ bolje, kot si znal pred letom dni. Pomisli na znanje iz {ole in oddrugod. Pod~rtaj tisto, na kar si najbolj ponosen.

1

2

P

P

P

P

P

4

6

PRILOGA 1

Napi{i, kaj èli{ v tem {olskem letu dose~i v {oli in kaj drugod.2

Zapi{i, kaj zna{ bolje, kot si znal pred letom dni. Pomisli na znanje iz {ole in oddrugod. Pod~rtaj tisto, na kar si najbolj ponosen.

1

U~im se vedno na istem mestu.U~im se ob pri`gani televiziji ali radiu.Vedno vem, kdaj bom delal nalogo.U~im se takrat, ko sem razpoloèn. U~im se takrat, ko ne morem ve~ odla{ati.Vsak dan pregledam, kaj smo tisti dan delali v {oli.U~im se samo iz zvezkov.U~im se le, ~e me star{i napodijo k u~enju.Pogosto uredim zvezke, torbico in prostor, kjer imam{olske potreb{~ine.

U~na navada Ali jo ima{?Je zate dobra (+)

ali slaba (–)?

V preglednici je ve~ trditev. Najprej s kljukico ozna~i tiste u~ne navade, ki jihima{. Nato dobre navade ozna~i s plusom (+), slabe pa z minusom (–). V praznivrstici lahko napi{e{ {e druge u~ne navade.

3


229

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

U~im se vedno na istem mestu.U~im se ob pri`gani televiziji ali radiu.Vedno vem, kdaj bom delal nalogo.U~im se takrat, ko sem razpoloèn. U~im se takrat, ko ne morem ve~ odla{ati.Vsak dan pregledam, kaj smo tisti dan delali v {oli.U~im se samo iz zvezkov.U~im se le, ~e me star{i napodijo k u~enju.Pogosto uredim zvezke, torbico in prostor, kjer imam{olske potreb{~ine.

U~na navada Ali jo ima{?Je zate dobra (+)

ali slaba (–)?

8–9

9–10

10–11

11–12

12–13

13–14

14–15

15–16

16–17

17–18

18–19

19–20

Ura Ponedeljek Torek Sreda êtrtek Petek

V preglednici je ve~ trditev. Najprej s kljukico ozna~i tiste u~ne navade, ki jihima{. Nato dobre navade ozna~i s plusom (+), slabe pa z minusom (–). V praznivrstici lahko napi{e{ {e druge u~ne navade.

V svoj urnik zapi{i vse dejavnosti, ki jih opravlja{ (pouk, doma~e naloge in u~e-nje, druge dejavnosti).

5

3

7

8–9

9–10

10–11

11–12

12–13

13–14

14–15

15–16

16–17

17–18

18–19

19–20

Ura Ponedeljek Torek Sreda êtrtek Petek

V svoj urnik zapi{i vse dejavnosti, ki jih opravlja{ (pouk, doma~e naloge in u~e-nje, druge dejavnosti).

5

Razvrsti pravilo petih P-jev v pravo zaporedje.

a) O{tevil~i jih z zaporednimi {tevilkami od 1 do 5.

Glasno PONOVI, kaj ste se zadnjo uro u~ili.

Ob zaprtem zvezku in u~beniku POMISLI, kaj ste delali zadnjo uro prispoznavanju dru`be. Opi{i to z nekaj besedami.

[e enkrat PREGLEJ vso snov v zvezku in v u~beniku ter to vajo v delov-nem zvezku.

Pozorno PREBERI snov v u~beniku in v zvezku. Izpi{i besede ali stavke,ki jih ne razume{, potem pa vpra{aj u~iteljico, kaj pomenijo.

Hitro PRELETI vso snov v u~beniku in tudi v zvezku, ~e ste v {oli kaj zapi-sali. To naredi{ tako, da preleti{ naslov, besedilo in vse slike. Zanima te, o~em ste se pogovarjali oziroma u~ili. ê si pri prej{nji nalogi kaj pozabil,napi{i sedaj.

b) Izpi{i klju~ne besede na P v pravem zaporedju.

P

P

P

P

P

4


230

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

Povečujemo in pomanjšujemo

Ob pomoči mreže nariši pomanjšano risbo avtomobila.

PRILOGA 2


231

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

Ob pomoči mreže nariši povečano risbo puloverja.


233

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

PRILOGA 3


234

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

Učna enota v italijanščini

In Slovenia vivono anche altri popoli

In base ai dati del censimento del 2000 nella Repubblica di Slovenia vivono 1 948 250 abi-tanti, che sono cittadini della Repubblica di Slovenia. La lingua ufficiale è lo sloveno. Nei ter-ritori abitati dalle minoranze italiana e ungherese sono lingua ufficiale, accanto allo sloveno,anche l’italiano e l’ungherese.

Le due minoranze vivono in questi territori da lungo tempo. Ognuna di esse ha un propriorappresentante nel Parlamento sloveno.

La minoranza ungherese vive in 36 centriabitati nazionalmente misti nel Prekmurje,vicino al confine ungherese. Ciò significa chein questo territorio vivono Sloveni e Unghe-resi. In questo territorio si è affermato un si-stema scolastico bilingue in tutte le scuoleelementari e, in parte, anche in quelle medie.Le lezioni si svolgono per tutti gli alunni insloveno e ungherese. Durante le lezioni ap-profondiscono le loro conoscenze, studiandola storia e la cultura dei due popoli. Ambe-due le lingue (lo sloveno e l’ungherese) sonolingue ufficiali in questo territorio.

136

La Slovenia e le minoranze

Scuola bilingue a Prosenjakoci

PRILOGA 4a


235

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

La minoranza ungherese ha il diritto di e-sporre la propria bandiera, di avere proprietrasmissioni su radio Murska Sobota e radioLendava, pubblica inoltre vari giornali e altritipi di pubblicazioni e possiede le proprie as-sociazioni culturali.La minoranza italiana risiede nel capodistria-no, specialmente nei comuni di Isola, Capodi-stria e Pirano. Il sistema scolastico è organiz-zato in modo differente rispetto al Prekmurje.Sul territorio nazionalmente misto, dove vivo-no Sloveni e Italiani, gli appartenenti alla mi-noranza italiana hanno il diritto di avere pro-pri asili, scuole elementari e medie con linguad’insegnamento italiana. In queste scuole èobbligatorio anche lo studio della lingua slo-vena. Oltre a ciò gli abitanti delle aree a com-posizione nazionale mista, hanno il diritto diusare la propria lingua negli uffici, di esprime-re la propria cultura, esporre i propri simboli,avere propri mezzi d’informazione come la ra-dio, la televisione, i giornali, nonché essere or-ganizzati in diverse associazioni.Alcune aree della Slovenia sono popolate daiRom. Solitamente essi vivono nei propri villag-gi, parlano la propria lingua ed esprimono lapropria cultura. I bambini frequentano scuoleslovene. Nei comuni dove risiedono hanno deirappresentanti nel consiglio comunale.In Slovenia vivono molti immigrati delle re-pubbliche dell’ex Jugoslavia. Sono Croati,Serbi, Bosniaci, Montenegrini, Macedoni eAlbanesi. La maggior parte di essi possiede lacittadinanza slovena. Per molti di loro, spe-cialmente per i bambini nati qui la Slovenia èdiventata la loro patria. Come tutte le personeanche gli immigrati hanno il diritto di mante-nere la propria lingua, cultura e religione.

Tabella locale bilingue

La casa di Tartini di Pirano è la sede della Comunitàdegli Italiani (a destra).

Ginnasio italiano di Capodistria

Nella Repubblica di Slovenia vivono due minoranze autoctone. Si tratta degli Unghe-resi del Prekmurje e degli Italiani nella parte slovena dell’Istria. Le due minoranzehanno il diritto di avere l’istruzione nella propria lingua madre e di usare la proprialingua in pubblico. Possiedono anche proprie organizzazioni e associazioni. In Slove-nia vivono anche immigrati provenienti dalle altre repubbliche dell’ex Jugoslavia.

CCChhee ccoossaa ss ii ggnn ii ff ii ccaaautoctono – da sempre esistente in undato territorio

137


236

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

PRILOGA 4b

Szlovéniában más nemzetek is élnek

A 2002-es népszámlálási adatok szerint a Szlovén Köztársaságban 1 948 250 lakos él, akik aSzlovén Köztársaság állampolgárai. A hivatalos nyelv a szlovén. Azokon a területeken, ahololasz és magyar nemzeti kisebbség él, a szlovén mellett az olasz illetve a magyar nyelv is hiva-talos nyelv.

Mindkét kisebbség ôshonosnak számít. Mindkettônek van saját képviselôje a parlamentben.

A magyar nemzeti kisebbség 36 nemzetilegvegyesen lakott településen él a Muravidé-ken, közel a magyar határhoz. Ez azt jelen-ti, hogy itt szlovének és magyarok élnek.Területünkre jellemzô a kétnyelvû oktatásminden általános iskolai és részben aközépiskolai diák számára. Az általános is-kolákban váltakozik a szlovén és a magyartannyelv. A tanóráknál megismerjük mindkétnemzet történelmét és kultúráját is. Mind-két nyelv (a szlovén és a magyar is) hivatalosnyelv nálunk.

1136

Szlovénia nemzeti kisebbségei

Kétnyelvû általános iskola Pártosfalván

Učna enota v madžarščini


237

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

A magyar kisebbségnek joga van a saját nem-zeti lobogójának a használatához, magyarnyelvû mûsoraikhoz a Muravidéki Rádióban,különbözô sajtó- és szépirodalmi termékeketad ki, valamint saját kultúregyesületeik vannak.

Az olasz kisebbség a Koperi-tengermellékenél nálunk, fôleg Izola, Koper és Piranközségekben. Itt valamivel máskébb van ren-dezve az oktatás mint a Muravidéken. A nem-zetileg vegyes területeken, ahol szlovének ésolaszok élnek, az olasz kisebbség képviselôiszámára biztosítottak az olasz tannyelvû tan-intézetek az óvodától a középiskolákig. Ezek-ben az iskolában kötelezô a szlovén nyelvtanítása is. Ezen kívül a vegyesen lakottterületek lakosságának joga van saját nyelvé-nek az alkalmazására a hivatalokban, sajátkultúrájának a megnyilvánítására, a szimbólu-maik használatára, újságukhoz, rádiójukhoz,tévéadásukhoz és egyesületeikhez.

Szlovénia egyes területein romák is élnek.Általában saját településeiken élnek, sajátnyelvük és szokásaik vannak. A romagyere-kek szlovén iskolákba járnak. Azokban aközségekben, ahol élnek, saját képviselôjükvan a községi tanácsokban.

Szlovéniában sok bevándorló él az egykoriJugoszlávia tagköztársaságaiból. Ezek horvá-tok, szerbek, bosnyákok, crnagoraiak, ma-cedónok és albánok. Többségük már Szlo-vénia állampolgára. Sokuknak, fôleg pediggyermekei számára, akik már itt születtek,Szlovénia lett a hazájuk. Ahogy minden em-bernek, a bevándorlóknak is joguk van sajátnyelvük, kultúrájuk és vallásuk ápolásához.

Kétnyelvû helységtáblák

A Tartini-ház Piranban, ahol az olasz közösségszékhelye található (jobbra).

Az olasz gimnázium Koperben

A Szlovén Köztársaságban két ôshonos nemzeti kisebbség él. A magyarok a Mura-vidéken, az olaszok pedig az Isztria szlovén részén. Mindkét közösség számára biz-tosított az anyanyelvi oktatás, és a nyelvük használata a nyilvánosságban. Saját szerve-zeteik és egyesületeik vannak. Szlovéniában bavándorlók is élnek a néhai Jugoszláviatagköztársaságaiból és romák is.

MMM ii tt jj ee ll eenn ttôshonos – egy terület hazai, ôsidôktôlitt élô lakosa

1137


Družb

a in jaz 2

www.modrijan.si

druzba%20in%20jaz2 5 razred modrijan

Documents