egipt sharm el sheikh · vpra{anje turisti~ne strategije ali pa milijonske zasebne nalo`be...

21ÊTRTEK, 17. FEBRUAR 2005 oglasna priloga Finance

EGIPT Sharm El SheikhCoral Bay nz • 28.2., 116.990 SitOasis★★★★+ • 7. 3., 109.990 SitCoral Bay Aquamarine nz• 28.2., 135.990 SitBeach★★★★★ • 7. 3., 127.990 SitNoria Resort★★★★+, polp. • 28.2., 118.990 SitMoevenpick Golf nz • 7. in 14. 3., Resort★★★★★ 129.990 Sit

www.globtour.si•Pokličite tel. 080 28 08

Pred nami so zimske po~itnice, ki jih otroci è nestrpnopri~akujejo. Zato smo pri slovenskih turisti~nih ponudnikihpreverili, kam se lahko z druìno odpravimo za nekaj dni.Predstavljamo tudi ponudbo sankali{~, ~eprav letos vreme nibilo prav ni~ radodarno s snegom, saj je obilno sneìlo v sko-raj vseh deèlah, ki nas obdajajo, samo pri nas ne. @e to sobo-to pa si lahko ogledate zanimivo prireditev: smu~arsko tek-movanje v avtenti~nih starinskih obla~ilih in s prav tak{no

smu~arsko opremo.Ugotavljali smo tudi, ali smo Slovenci zreli za presti`ni tu-

rizem. Ali znamo zadostiti vsem zahtevam in pri~akovanjempeti~nega gosta, ki je vajen, da se turisti~ni delavec nenehnoukvarja z njim in poskrbi {e za tako nenavadno èljo? Kot za-gotavlja Rok V. Klan~nik, Slovenci na presti`ni turizem {e nis-mo najbolj pripravljeni. Odpravili smo se tudi v Indijo. Njenvzhodni del, kjer turizem sicer ni tako razvit, je cunami decem-

Foto

: arh

iv P

osto

njsk

e ja

me

Odkrivanje skritih lepot

LIDIJA VINKOVI^,urednica prilog

lidija.vinkovic�finance-on.netFoto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

bra lani precej prizadel, a ìvljenje gre naprej. S ~imprej{njimobiskom pa lahko dejansko pripomoremo k oìvitvi njihove-ga turisti~nega gospodarstva.

Nekaj posebnega so tudi jamski trekingi, namenjeni tistim,ki si èlijo jamske skrivnosti ogledati od bliè. Videli bodo{ir{i mnoìci zaprte dele jamskih labirintov. Seveda to zahtevatudi nekaj telesne pripravljenosti, a popla~ani bodo spristnej{im doìvetjem neokrnjenega jamskega okolja.

Finance oglasna priloga ÊTRTEK, 17. FEBRUAR 200522

»Pri tem ne gre toliko zakraje, ki bi bili destinacijepresti`nega turizma, temve~bolj za posamezne ponudni-ke, torej hotele ali resorte,«

pravi Rok Klan~nik, direktorkomuniciranja pri Svetovnituristi~ni organizaciji.

Glavna zna~ilnost pres-ti`nega turizma je njegova ek-

V vseh hotelih se na vsakem koraku kaè pozornost do najmanj{ih podrobnosti, kar skupajz elegantnim ozra~jem, ki ga ustvarjata oprema in vsebina ambienta, oblikuje edinstven Metro-polov slog. Z nenehnim iskanjem novih storitev in ponudb uspevajo zadovoljiti tudinajzahtevnej{a pri~akovanja svojih gostov.

Ugodnosti za zveste goste v Metropol ClubuMetropol Club je namenjen stalnim gostom in tistim, ki to èlijo postati. Gre za obliko na-

grajevanja zvestobe z najrazli~nej{imi ugodnostmi in popusti v njihovih hotelih, restavracijahin drugje. Naj omenimo le nekatere: prednost pri rezervaciji v vseh njihovih hotelih, odlogpla~ila, obve{~anje o novostih, vabila na prireditve in dogodke, ko{arica pozornosti ob priho-du, dnevni ~asopis v sobi, prost vstop na plaò, na odprte baze-ne in v pokriti bazen, prost vstop v Casino in Night club … Imet-niki kartice Metropol Club pa so dele`ni {tevilnih ugodnosti tudipri njihovih poslovnih partnerjih (trgovine, restavracije, agenci-je ...).

Znane osebe med njihovimi gosti - MetropolStarsOd odprtja leta 1972 do danes so v Grand hotelu Metropol

gostili e mnoge znane osebe iz kulturnega, politi~nega in {port-nega sveta. To je pripomoglo k {iritvi slovesa o presti`nosti ho-tela. Med vsemi slavnimi imeni je nekaj pravih zvezd svetovnegaformata, denimo pevec Al Bano Carrisi, glasbena skupina ThePlatters, igralec Burt Lancaster, prvak v {ahu Bobby Fischer,teni{ka igralka Venus Williams, nogometa{ Zlatko Zahovi~, reìser Fred Zinneman … Dolgseznam znanih gostov pa je hkrati tudi potrditev visoke kakovosti njihovih storitev in ponud-be. Seveda, kdor izbere Metropolov slog, je nedvomno nekaj posebnega!

Razvoj presti nega turizma jevpra{anje turisti~ne strategije ali pamilijonske zasebne nalo`be

Presti`ni turizem

Omejitev navzgor ni!

Ni tako malo ljudi, ki jim {e na misel ne pride, da bi dragocene dneve svojegadopusta preìveli na kateri od mnoì~no obljudenih turisti~nih destinacij. In gredotja, kjer je doma presti`ni turizem. Seveda, ~e si lahko to tudi finan~no privo{~ijo.

Zlati odsev silhuete Grand hotela Metropol je simbol kakovosti, udobja in elegance.Ta edinstveni pe~at ozna~uje zaokroèno turisti~no obmo~je {tirih hotelov s tremido petimi zvezdicami, v katerem so zdruèni hotelske in kongresne storitve,raznovrstna kulinari~na ponudba, {port, svetovljanski dogodki, razstave, prireditveter center za sprostitev in lepoto.

V Hotelih Metropolstavijo na presti

@e tako visoko kakovost svojih storitev nenehnoizbolj{ujejo, zato jim uspeva zadovoljiti tudinajzahtevnej{a pri~akovanja gostov

Pevec Al Bano Carrisi

Presti` na son~nistrani Alp?»V Sloveniji presti`nega

turizma ni,« je prepri~an na{

sogovornik. Destinacija, ki sepo njegovem mnenju edinakolikor toliko pribliùje poj-mu presti`nega, je Vila Bled,ki tudi è ima tak{no tradici-

jo in è nekaj desetletij gostipredstavnike tega tr`negasegmenta. »Manjka pa ji sp-remljevalna ponudba,« praviKlan~nik. Mo`nosti za razvojslovenskega presti`nega tu-rizma sicer vidi predvsem valpskem okolju in manj obmorju. »Razvoja tovrstne po-nudbe bi se morali lotiti pro-duktno, za zdaj pa Slovenijanima niti enega specializira-nega ponudnika teh storitev,«je realen Klan~nik. Primerekskluzivne turisti~ne po-nudbe pri nas bi bil lahko

skluzivnost na vseh pod-ro~jih, zlasti pa je pomembenosebni pristop h gostu. PoKlan~nikovih besedah je de-nar kot motiv presti`negaturizma nala{~ v ozadju takona strani ponudbe kot pov-pra{evanja. Presti`ni turistnavadno svojega bogastvane obe{a rad na veliki zvon,gre pa za zelo raznoliko sku-pino, ~eprav za stereotippeti~nega gosta velja starej{ipar z zagotovljeno eksisten-co.

denimo prevoz s helikopter-jem na vrh Triglava in natoturna smuka v dolino Krmeali pa bivanje v obnovljenihstarodavnih gradovih.

Ko vas nosijo porokahKriteriji presti`nega turiz-

ma ne dovoljujejo najmanj-{ega odstopanja od meril od-li~nosti, ki goste spremljajo eod vsega za~etka potovanja.Tako lahko pri~akujejo eks-kluzivno obravnavo è priprijavi, na letali{~u, med po-letom, saj tak turizem zahte-va lahek in nadvse udobendostop. Namestitev je nad-standardna, v neopore~no~istem in urejenem okolju, inomogo~a popolno varnost.Bistveno pa je, da v hotelu aliletovi{kem sredi{~u spo{tu-jejo osebno èljo gosta in muomogo~ijo tako popoln mirali pa razli~ne dejavnosti, ka-dar si jih ta zaèli. »Dejavnos-ti morajo biti same po sebi ek-

skluzivne, omogo~ati morajo~im vi{jo stopnjo doìvetja inizkustva – da, lahko so celotak{ne, o katerih je bolj za-èleno mol~ati,« razlaga Klan-~nik. Dodaja, da se presti`nigost praviloma tudi zavedapomembnosti trajnostnegarazvoja turizma, je okoljskoozave{~en in zato eli prispe-vati k socialni blaginji krajev,ki jih obi{~e – to si navsezad-nje lahko tudi privo{~i. Zapresti`nega gosta sta najpo-membnej{a ob~utek po-membnosti in spo{tovanjenjegove osebnosti (in denar-nice). »Ne gre zgolj za po~i-tek, temve~ tudi za povrnitevsamozaupanja,« je prepri~ansogovornik.

Petsto evrov jespodnja mejaTedenski stro{ki presti`-

nega dopusta so navadnemusmrtniku nepredstavljivi. Ne-kaj sto evrov stane res samoosnovno preno~evanje, vsa-

Rok Klan~nik, direktor komuniciranja pri Svetovnituristi~ni organizaciji, meni, da v Sloveniji ni ponudnikovpresti`nih turisti~nih storitev.

ka dodatna storitev je krep-ko zasoljena. »Denimo dvote-denski programi, ki jih orga-nizira eden izmed {vicarskihtour operaterjev, vas bodo stalipribli`no toliko, kot bi od{teliza avtomobil znamke jaguar alirolls-royce,« je nazoren sogo-vornik. Tako nam hitro pos-tane jasno, da v Slovenijitak{ne ponudbe ni. Zanimi-vo je, da se presti`ni turizemne pojavlja le na razvitih ob-mo~jih oziroma è kar razvpi-tih lokacijah, kot so francoskiCannes, {vicarski Gstaad alituristi~no razvita obmo~ja ju-govzhodne Azije, temve~ de-nimo tudi v nekaterih revnihafri{kih dràvah. S. M.

Presti`no {vicarsko turisti~no sredi{~e Gstad.

Po podatkih International Luxury Tourism Marketa predstavlja presti`ni turizemelito treh odstotkov svetovnih popotnikov, ki pa prispevajo 20 odstotkov celotneturisti~ne potro{nje in so imuni za gospodarsko recesijo.

Foto

: arh

iv L

iber

ty S

love

nia

Dubaj


Prav med zimskimi po~itnicami bodo {e posebno otrocidele`ni izvrstnega animacijskega programa z druàbnimi igramiin otro{kimi delavnicami, kjer bodo odkrivali zaklade in skriv-nosti morja: vozlali bodo prave mornarske vozle, tekmovali vgusarskih igrah, gradili vodna plovila iz kar-tona, ustvarjali slike iz {koljk ali pa izdelovalisolne mo{nji~ke. Pravo doìvetje zanje bosta{e torta party in otro{ki ur s ~arodejem. Tudiponudba bazenov je raznolika, od najve~jihdo najmanj{ih, otroke pa bodo razveseljevalirazli~ni vodni efekti. Za mlade neplavalcebodo poskrbeli prijazni plavalni u~itelji v or-ganizirani {oli plavanja.

In kaj naj med tem ~asom po~nejo star{i?Pojdimo kar po vrsti: v hotelih Riviera in Slo-venija naj obi{~ejo nepozabni Wai Thai cen-ter, kjer izku{eni tajski maserji in maserke iz-vajajo dvanajst vrst tajskih masa`. V tem cen-tru boste na{li tudi edinstveno ponudbo na-ravne nege obraza in telesa, pa tudi progra-me proti stresu, kot je na primer meditacija.Bazeni so napolnjeni z ogrevano morsko vodo, sredi turkiznomodrih mozaikov v umetnih strugah, gejzirjih in celo v praviskalni votlini pa bodo odrasli uìvali kot è dolgo ne.

V ponudbi hotelov LifeClass Grand Hotel Palace ter z njimpovezanih hotelov Apollo, Mirna in Neptun so Terme & Well-ness Palace, ki imajo v svojem sklopu kar {est centrov za lepo-to, zdravje in dobro po~utje, od katerih je Sauna Park res edinst-ven v Evropi. V njem se zdaj na tiso~ kvadratnih metrih razpro-stira domiseln ambient z vmesnimi po~ivali{~i, potoki, masa`nimbazenom in slapom ter Kneippovimi kopelmi, zato si lahko meddopustom privo{~ite obisk prav vsake od sedmih savn: thalassoali solne, mavrske ali finske savne, znamenite ledene jame s sne-gom, laconiuma in tepidariuma ali kromoterapije.

LifeClass - nepozabnezimske po~itnice v Portoroù!

LifeClass Grand Hotel Palace (s petimi zvezdicami) in LifeClass Resort s hoteli Slovenija, Riviera,Apollo, Mirna in Neptun (s {tirimi zvezdicami) vam v samem sredi{~u Portoroà poleg odli~nenamestitve in vrhunske gostinske ponudbe ponujajo resni~no veliko mo`nosti tudi za pravosprostitev in dobro po~utje.

Ve~ere sirezervirajte le zazabavo indruènje, kivam juLifeClassponuja z obilodobre inraznolikeglasbe inprijetnimicocktail aliChampagne &Candles partyji.

V Grand Hotelu Palace si vodno masaò lahko privo{~ite{e pod slapovi v velikem bazenu s termomineralno vodo, ~epa ste èljni malo romantike, si jo ob pogledu na tropske ri-bice lahko ustvarite tudi v intimnosti »kamnite jame«. Za pose-ben uìtek so poskrbeli z masaàmi z vodnimi topovi,masaàmi na podvodnih leàlnikih ali na podvodnih klopehter za najbolj utrujene tudi z namakanjem v toplih vrelcih, odkoder imate seveda tudi pogled na morje.

V LifeClass ponudbi vasbodo zagotovo navdu{ile {e no-vosti v programih za rekreacijo.Zdaj boste poleg fitnesa lahkoizkoristili tudi ponudbo »stret-chinga« z jogo in tai chijem, pri-jetno s koristnim pa bostezdruìli tudi z organiziranim ko-lesarjenjem in organiziranimisprehodi po bli`nji okolici.

Kot pravi Darko ©ironji~ iz turisti~ne agencije Avantura,dru‘ine med zimskimi po~itnicami najve~ povpra{ujejo posmu~anju doma in v tujini. Zanimajo se tudi za vikend pakete namorju in v toplicah. »Lani smo opazili rahlo ve~je povpra{evanjepo po~itnicah na Kanarskih otokih in Egiptu.« V Avanturi ponu-jajo {tevilne pakete in tedenske aran‘maje na slovenski in hrva{kiobali, za ljubitelje toplega sonca in morja pa po~itnice v [arm el[ejku, D‘erbi in Jordaniji z odhodom iz Ljubljane ter Kanarskihotokih, Keniji, Kubi, Dominikanski republiki in {e kak{no desti-nacijo z odhodom z bli‘njih tujih letali{~. Cene po~itnic v hoteluna Obali ali v toplicah so v turisti~nih agencijah povsem enakeali celo ugodnej{e kot pri neposrednih ponudnikih v kraju sa-mem zaradi razli~nih mo‘nosti pla~ila. V Avanturi {e opa‘ajo,da se dru‘ine, ki so si na Hrva{kem ‘e kdaj same rezerviraleapartma, zaradi “slabih” izku{enj ve~inoma odlo~ijo narediti re-zervacijo prek turisti~ne agencije.

Pozimi v tople krajeMelita Sraka iz agencije Ilirika Turizem opa‘a, da se dru‘ine

v zadnjih letih praviloma odlo~ajo za destinacije, ki ustrezajozanimanju vseh ~lanov dru‘ine in tako dobijo najbolj{o stori-tev po najni‘ji ceni. V tem letnem ~asu so to predvsem Egipt,Tunizija, D‘erba, Tur~ija, Kanarski otoki, Dominikanska re-publika, Kuba in Mehika ter smu~anje v Avstriji in Italiji. Vvseh poslovalnicah so za {olske po~itnice pripravili izbor ugod-nih ponudb, prilagojenih potrebam dru‘in. Izbrali so hotels-ke objekte, ki omogo~ajo namestitev v dru‘inskih ali poveza-

Na dru‘inske po~itnice v zimsko idiloali pod vro~e sonce

Turisti~ne agencije so med zimskimi po~itnicami dobroposkrbele za dru‘ine

Zimske {olske po~itnice so enkratna prilo‘nost, da dru‘ina skupaj kakovostno pre‘ivi nekaj dni. Turisti~neagencije so tudi letos pripravile pestro ponudbo dru‘inskih paketov, ki obsegajo razli~ne dejavnosti na smu~i{~ihin tudi oddih v krajih s toplej{im podnebjem. Pri nekaterih smo njihovo ponudbo podrobneje preverili.

nih sobah, velike popuste za otroke do 12. leta, animacijo zaotroke in otro{ke delavnice. Stranke lahko izbirajo tudi medve~ino avstrijskih in nem{kih ponudnikov po~itnic, v agencijipa jim svetujejo pri izbiri po~itnic, ki dru‘ini ponuja najbolj{erazmerje med kakovostjo in ceno. »V zadnjih letih opa‘amo,da nam organizacijo po~itnic zaupa vedno ve~ dru‘in. Zave-damo se, da je ob dana{njem hitrem tempu dru‘inski ~as {eposebno dragocen. Zato se bomo {e naprej trudili za brez-skrbne dru‘inske po~itnice in upravi~ili njihovo zaupanje.«

Od cenovno ugodnih do luksuznih destinacij»Na{i gosti med zimskimi po~itnicami najve~ povpra{ujejo

pa apartmajskih namestitvah v Italiji in Avstriji, v prvi so cenenamestitvenih zmogljivosti in smu~arskih vozovnic nekolikoni‘je kot v Avstriji. Namestitve pogosto vklju~ujejo tudi ba-zen, savno, fitnes in otro{ki koti~ek. Avstrija pritegne na{egagosta predvsem zaradi bli‘ine, hkrati pa so namestitvene zmo-gljivosti bolj{e kakovosti in prostornej{e kot v Italiji. Dru‘ineimajo rade tudi mo‘nost dodatnih dejavnosti,« razlaga @eljkoJuri~ev, vodja zimskega programa v podjetju Globtour. Kotopa‘ajo, precej gostov izkoristi tako imenovane ministrovedneve in se odpravi na zimovanje zunaj {olskih po~itnic, vcenovno najugodnej{ih terminih. »Za {olske po~itnice imamopripravljen dru‘inski klub v Marillevi s pestrim programom.Najve~ pozornosti namenjamo najmlaj{im. Vrtec na snegu,smu~arska {ola s slovenskim u~iteljem, popoldanska anima-cija za otroke in star{e so le nekatere od dejavnosti.«

Zelenortski otoki za ljubitelje poletja sredizime»Dru‘ine se odlo~ajo predvsem za paketne storitve, ki so

cenovno izjemno ugodne ali pa obsegajo veliko ugodnosti instoritev - kot so vse bolj priljubljeni Kompasovi klubi. Ti klubi somed po~itnicami {e bolj prilagojeni dru‘inam,« pravi Mi{o Mrval-jevi~, vodja prodaje in marketinga podjetja Kompas. Tisti, kismu~ajo, se odpravijo v klub, kjer je za otroke poskrbljeno zrazli~nimi {portnimi in dru‘abnimi dejavnostmi, tako da lahkoodrasli nemoteno smu~ajo. V popoldanskih in ve~ernih urah paso skupne dru‘abne prireditve, {portna in {aljiva tekmovanja,preizkusi {portne in smu~arske opreme in podobno.

Za nesmu~arje so zelo privla~ne “tople” po~itnice. »Opa-àmo, da se vse ve~ druìn odlo~i skraj{ati zimo in si privo{~idodaten teden na toplem. Letos je poseben hit program po-~itnic na Zelenortskih otokih, priljubljene so tudi po~itnice vEgiptu, Dèrbi, Jordaniji.«

Vse ve~ druìn se namesto smu~anja odlo~a zapo~itnice v toplih krajih.


Med najbolj priljubljena sankali{~a sodijo Podljubelj, Domna Tromeji, Dom pod Stor‘i~em, Dovje, Jezersko in adrena-linska Vr{i~ in Mangartsko sedlo. Na nekaterih sankali{~ih inpri nekaterih organizatorjih si je sani mogo~e izposoditi, ~epa se nameravate po zasne‘enih strminah spu{~ati pogosto,je najbolje, da si kupite svoje. Najbolj{e so lesene, po mo‘nostis sede‘em iz platna ali tekstilnih trakov, ki bo ubla‘il udarcemed vo‘njo po grbinah. Naj bodo raje dalj{e kot kraj{e, saj jedalj{e la‘e voditi, in ~im ni‘je, da bodo stabilnej{e in vas vovinku ne bo odneslo ven. Posebno nevarna »prevozna sred-stva« na sne‘ni strmini pa so razni nadomestki za sani, kot soavtomobilske gume, gumijasti ~olni, plasti~ne vre~ke, plasti~nelopate - skratka vse tisto, ~esar ni mogo~e zadovoljivo krmili-ti. Ker njihovi uporabniki tega ne upo{tevajo, se pri sanka{kihavanturah dogaja tudi vse ve~ usodnih nesre~.

Motorne sani, konjska ali pasja vpregaZimske u‘itke si lahko popestrite s potepom na motornih

saneh, ki jih imajo v ve~ini na{ih zimskih visokogorskih sre-di{~. Ponekod ponujajo tudi turisti~no vo‘njo s pasjo vpregoin izlet s sanmi s konjsko vprego. Zagotovo pa so najboljprivla~ni divji no~ni spusti ob soju bakel z Mangartskega sed-la in Vr{i~a. V vsakem primeru bodite pozorni na razmere nasankali{~u, kajti ~e je proga poledenela, se lahko kaj hitro sp-remeni v drsalnico in vo‘nja s sanmi se kon~a na urgenci, skak{nim zlomljenim udom seveda. Prebudite torej otroka vsebi in se spustite po hribu navzdol! L. V.

Kdaj ste se nazadnje spustili s sanmi?Tudi pri sankanju moramo biti previdni, {e posebno,

~e uporabljamo nadomestke za sani

V zadnjih letih postaja sankanje spet vse bolj priljubljena zimska rekreacija, in to nezgolj za otroke, kot smo menili v~asih. Sankanje je namre~ primerno za vsestarostne skupine in je kot dopolnilna dejavnost vklju~eno v ponudbo skoraj vsehslovenskih smu~arskih sredi{~. Urejene sanka{ke proge pa ne obstajajo samo nasmu~i{~ih, {e posebno privla~ni in adrenalinski so sanka{ki spusti po zasne‘enih,pozimi ve~inoma zaprtih cestah ~ez gorske prelaze, ki jih prirejajo za tousposobljene {portne agencije.

Ple‘uh – selni{kaposebnostPle‘uh je naprava, sestav-ljena iz ukrivljene deskeneuporabnega soda, ki jevideti kot smu~ka, dvehnosilnih stebri~kov, sede‘ain krmilne palice. PrebivalciSelnice ob Dravi, predvsemmlaj{i, so ga ‘e pred ve~ kotdvesto leti uporabljali kotidealno prevozno sredstvo vzimskih mesecih. Odli~en jebil za zabavo na snegu, znjim so se vozili v dolino, v{olo, k ma{i in {e kam. Po-~asi pa je ple‘uh tonil vpozabo in bi bil verjetno tudipozabljen, ~e se ne bi leta1993 nekaj ljubiteljev ple‘u-hanja organiziralo v Dru{tvoza ohranjanje ljudskega izro-~ila - Country club Selnica obDravi. Vsako leto pripravijotekmovanje na teh selni{kihposebne‘ih.

To soboto bo torej v [kofji Loki na vsakem koraku videti vzimska obla~ila iz predvojnih in povojnih ~asov oble~ene lju-di z lesenimi smu~mi na ramenih. Na tekmovanju se namre~ocenjuje celotni tekmoval~ev vtis - poleg sloga vo`nje tudiusklajenost opreme in obleke. Denimo, ~e nekdo nosi klo-buk, povr{nik, pumparice, volnene nogavice in gojzarje, moraimeti lesene smu~i brez robnikov z usnjenimi vezmi ({ponar-ji) in obvladati vo`njo z eno palico (Zdarsky). Ne`nej{i spol

pri teh pravilih ni izjema, je dodal Derlink. Veliko ensk smu~av dolgih krilih, ne gre pa tudi brez ~ipk in spodnjega perila,seveda vse po nekdanjih krojih. No, obleka, oprema in slogvo`nje so lahko tudi nekaj sodobnej{i, ne smejo pa biti mlaj{iod 30 let.

Najprej paradni sprehod, nato tekmovanjePrireditev se bo za~ela s parado udeleèncev po sredi{~u

[kofje Loke ob spremljaviMestnega pihalnega orkest-ra. Po kon~anem tekmovan-ju bodo najbolj{im podelilinagrade, sledil pa bo {e za-bavni program, saj je bistvotega dogodka predvsemdruènje. »Z na{o dejavnost-jo sku{amo popestriti turis-ti~no dogajanje v mestu inna{ kraj narediti prepozna-ven tudi v zimskem ~asu. Po-zitivno so se odzvali tudi tu-risti~ni delavci in na ob~ini,ki nam finan~no pomaga inje na{a pokroviteljica,« je {edodal sogovornik. L. V.

V [kofjo Loko na smu~anjev nekdanjem sloguTo soboto bodo v zimska obla~ila izpredvojnih in povojnih ~asov oble~enismu~arji z lesenimi smu~mi na ramenihoblegali [kofjo Loko

cije od

V soboto, 19. februarja, si lahko ogledate zanimivo prireditev. V sredi{~u[kofje Loke, na Grajskem hribu, bo v organizaciji Dru{tva Rovtar potekalo6. tekmovanje v smu~anju po starem, kjer è drugi~ pri~akujejo tudiudeleènce iz tujine. Kot nam je povedal ~lan dru{tva Andrej Derlink –Tina~k, se je lani na tekmovanje prijavilo blizu sto tekmovalcev, letos pa jihpri~akujejo okoli 120, vseh prijav iz Avstrije in Nem~ije pa {e niso dobili.

[e posebno morate biti pozorni pri nakupu sani za otroka. Biti morajo dovolj trdne, kajtimed spustom po bregu bo z otrokom gotovo tudi eden od star{ev. ê otrok namestonavadnih sani uporablja plasti~en kro‘nik ali lopato, izbirajte za spust ~im bolj gladke delesankali{~a. Pri odskokih pri sankanju s takimi pripomo~ki se namre~ lahko po{kodujehrbtenica. Poleg tega zakon o varnosti na smu~i{~ih dolo~a, da mora smu~ar do 12. letastarosti uporabljati za{~itno smu~arsko ~elado, kar velja tudi za sankanje. Sankanje nasmu~i{~u pa je dovoljeno le na za to namenjenih povr{inah.


Jamski treking ni namenjen mno‘icam, saj je zahtevnej{iod obiska turisti~no urejene jame. Zahtevnost ogledov je sicerodvisna tudi od tega, katero jamo oziroma njen del si obisko-valec izbere. Po besedah Bogomirja Rem{karja iz Jamarskegadru{tva Danilo Rem{kar Ajdov{~ina je treking na~eloma mo‘env vseh jamah razen v posebej zavarovanih. Za oglede so zlastizanimive lahko dostopne vodoravne in vodne jame, ki so pomo‘nosti zasigane (kapniki). Jama brez turisti~ne infrastruk-ture je veliko manj okrnjena in se poka‘e obiskovalcu v vsemnaravnem razko{ju. Tako omogo~a intenzivnej{e do‘ivljanjejamskega okolja in daje mo‘nost bolj individualnega ogleda.

Primerna obleka in dodatna opremaKot zatrjuje Rem{kar, za obiske ni‘je te‘avnostne stopnje

posebna dodatna oprema obi~ajno ni potrebna. Zadostuje{portna obutev, in ~e jama ni razsvetljena, {e baterijska svetil-ka. Za jamski treking vi{je te‘avnostne stopnje pa potrebuje-

Treking po podzemnem labirintuBARBARA VREZOVNIK

turizem�finance-on.net

Jama brez turisti~ne infrastrukture je veliko manj okrnjenain se obiskovalcu poka‘e v vsem naravnem razko{ju

Posebni do‘ivljajski ogled jame ali jamskitreking se zelo razlikuje od klasi~nega obiskapodzemlja. Za klasi~ne oglede mora biti jamaopremljena s primerno infrastrukturo, ki sprehodpo jami olaj{a in tako pribli‘a kar najve~jemu{tevilu gostov. Za jamski treking pa je zna~ilno,da dodatne infrastrukture, kot so urejene poti inrazsvetljava, ni, kar hkrati pomeni, da je jamakar najbolj neokrnjena.

Postojnsko pod-zemlje je obiskalo ‘e

prek 30 milijonov gostov. Bili so navdu{eni nad svetom, v kate-rem bivajo okamnela kapni{ka bitja. Kraljestvo jamskega zmajadanes odpira tudi tista svoja vrata, ki so bila obi~ajnim obisko-valcem doslej zaprta. Sprehodite se po rovih, ki so bili v svetov-no znani jami {ir{i javnosti vse do zdaj neznani. Povabite svojeprijatelje na nenavaden izlet v kra{ko podzemlje - ne z vlakom,temve~ pe{. V soju karbidovke in z napetim pri~akovanjem vprsih sledite izku{enemu vodniku in za~utite, da ste prvi, ki vsto-pate v to podzemno kraljestvo.

Do ivljajski oglediskrivnostnega podzemlja

^e ste kdaj obiskali Postojnsko jamo, stemogo~e dobili ob~utek, da skriva toneizmerno podzemno kraljestvo ne{tetemo‘nosti za popolnoma druga~no do‘ivetjejame.

Postojnska jama, turizem, d. d., Jamska cesta 30, Postojnatel.: + 386 (0)5 7000 103, faks: + 386 (0)5 7000 130e-po{ta: sales.dpt�postojnska-jama.siwww.postojna-cave.com

Ta pristna in z adrenalinom pre‘eta do‘ivetja vam danespredstavlja dru‘ba Postojnska jama, turizem, d. d., v oblikido‘ivljajskih, tako imenovanih alternativnih ogledov jamskihstranskih poti. Ogledi se razlikujejo po trajanju (od 1 do 6 ur) inzahtevnosti, saj so prilagojeni mlaj{im in odraslim. Ob predhod-ni najavi (3 dni) si lahko ogledate Pisani rov in Spodnji Tartar vPostojnski jami, Oto{ko jamo, Pivko in ^rno jamo ter Erazmovin Vzhodni rov v podzemlju Predjame.

mo popolno jamarsko opremo, od primerne obleke in obut-ve do ~elade in lu~i. Vso jamarsko opremo si je mo‘no izpo-soditi pri organizatorju jamskega trekinga. Organizatorji v po-djetju Postojnska jama, ki je najve~ji ponudnik jamskega tre-kinga v Sloveniji, pravijo, da pri njih taki ogledi praviloma tra-jajo nekaj ur in od obiskovalcev zahtevajo tudi ustrezno teles-no pripravljenost. Vsa utrujenost pa ob pogledu na lepote, ki

V ZDA se je jamski treking razvil v 80. letihprej{njega stoletja. V Evropi so se v tem ~asuza~eli pojavljati posamezni ponudniki, ki so tr‘ilito storitev. Prvi podatki za Slovenijo pa segajo vleto 1819, ko so bili po takratni ponudbiPostojnske jame ‘e mo‘ni tudi ogledi stranskihrovov, ki sicer niso bili vklju~eni v klasi~ni ogled.Kasneje so jih prepovedali, ker so preve~posegali v jamski prostor in ga s tem ogro‘ali.Organizirani in bolj {tevilni treking obiski soznani {ele z za~etka 90. let, ko so postali delredne ponudbe podjetja Postojnska jama,turizem, d. d. Danes so ogledi mo‘ni tudi vnekaterih drugih jamah po Sloveniji. Omenjenopodjetje jih izvaja na obmo~ju postojnskegajamskega sistema in jamskega sistema podPredjamskim gradom. Po njihovih opa‘anjih sepovpra{evanje po jamskem trekingu pove~uje.

jih obiskovalcem odpira podzemnisvet, v trenutku izgine. Obiski lahkovklju~ujejo tudi nekaj prvin plezanja,plazenja in gibanja po ozkih jamskihrovih.

Pojav jamskega trekinga v Sloveniji

Nekatere jame je neprimerno obiskovati v de‘evnem obdobju, kovoda v jami naraste. V postojnskem jamskem spletu je ogledstranskih rovov zaradi specifi~ne lege in konfiguracije jame mo‘enskozi vse leto. Jame si brez spremstva izku{enih jamskih vodnikovni priporo~ljivo ogledovati, saj jamski rovi sestavljajo podzemnilabirint s {tevilnimi pastmi.

Foto

: arh

iv P

osto

njsk

e ja

me


Ritem Indije je divji, zasi~en s pogovori, ‘ivahen, vro~ inintenziven. O~i so se mi utrudile od agresivnih barv sarijev inpohabljenih ljudi z iztegnjenimi rokami. Vonj po kravah in {etoplem, pravkar izpu{~enem iztrebku se prepleta z vonjempo pra‘enih ara{idih in sladkih bananah. Pomislila sem na Lon-don, Pariz, ko so mimo mene hodile odi{avljene indijske gos-pe v ~udovitih sarijih in s sve‘im jasminom v laseh. Ni me zmotilvonj zapu{~enih, napol mrtvih in obolelih psov niti vonj posmeteh in gnijo~ih odpadkih na tleh. Razum se mi je v~asihutrudil od vsiljivih voznikov rik{, ali nenehnih vpra{anj, kakomi je ime in od kod sem, od nenehnih pogajanj za cene, ki soza turiste vi{je, ter od vseh iztegnjenih rok, ki prosijo za enorupijo. Tukaj je nemogo~e biti sam. Vedno te kdo pozdravi inpomaga, ~etudi ne potrebuje{ pomo~i, vedno si nekdo ‘elipogovora s teboj ali zgolj vaditi angle{~ino. To so malenkosti,ki jih Evropejci nismo ve~ vajeni in ki dajo ob~utek doma~nosti.

Velika mesta so polna umazanije,gospodinjstva pa ~istaTurizem je razvit na svojevrsten na~in. V ~asu angle{ke

oblasti je bil po vsej dr‘avi zgrajen ‘elezni{ki sistem, ki je da-nes odli~no, poceni in avanturisti~no prevozno sredstvo, skaterim je mogo~e potovati po vsej de‘eli. Razdalje so og-romne, zato no~ne vo‘nje niso ni~ posebnega. Na vlaku in napostajah prodajajo vse mogo~e: od hitro pripravljene hrane,pija~e, igra~, rabljenih ~evljev do vedno okusnega ~aja. Res-ni~no umazana so samo velika mesta, gospodinjstva so brez-hibno ~ista in tudi po vaseh smeti odstranjujejo sproti, vsakdan. Kam gre na tone odpadkov, je uganka, veliko jih pojedokrave in psi ali pa jih zbirajo reve‘i za nadaljnjo prodajo. Danse za~ne zgodaj zjutraj, {e pred zoro, ko se pomete pred hi{o,zakuri ogenj in daruje v templju. Jutra so kratka, a prijetna inpre‘eta z nenavadno ti{ino, kajti ceste se hitro napolnijo z ljud-mi, rik{ami, vozi~ki, prodajalci, svetimi mo‘mi saduji, opica-mi, kravami in turisti.

Na prvem mestu sta hinduizem in svetostdru‘ineTe‘ko je posplo{evati, kaj je res zna~ilno za indijski ritem

‘ivljenja, saj je pri ve~ kot milijardi ljudi razli~en. Spoznalasem tako najni‘ji, zunajkastni sloj – nedotakljive, ki opravljajonajte‘ja fizi~na dela, kot tudi uli~ne prodajalce, ki mirno spijozraven svojih stojnic, pa tudi poslovne‘e v kravatah, ki imajobajne pla~e tudi za evropske razmere. Strojev je malo, zato sevse dela ro~no: kopanje jarkov, urejanje cest in izdelava grad-

Pisana raznolikost IndijePovsod je polno malenkosti, ki jih Evropejcinismo vajeni in ki dajo ob~utek doma~nosti

Eksplozija barv in vonjav: indigo, ro‘nata, vijoli~na, rde~a, zelena, vonj po ro‘ah in umazanijihkrati, tiso~ obrazov s strme~imi pogledi in {irokimi nasmehi, na kolesih, rik{ah, v avtomobilih,vse leze kot v mravlji{~u. Ko sem pri{la v Bombay, so se mi v plju~a v nekaj sekundah naseliliindijski prah, smog in te‘ka sivina. V ogromnem velemestu, kjer diha 16 milijonov ljudi, se ‘ivi,‘ivotari in umira. V indijskem Bolywoodu se rojevajo idoli in zvezde, tu je najve~ji geto na svetuin tu lahko vidi{, kako polna kontrastov je Indija. Kljub oblaku umazanije nad nami se jepokazalo sonce, naivno sem stopilana vlak in se odpeljala. Okoli meneso bili sami mo{ki, ki kar niso mogliodvrniti pogleda z mene, ker sempa~ vstopila v vagon za mo{ke – obmojem izstopu so polagali roke navsak ko{~ek mojega telesa.Dobrodo{la v Indiji.

benega materiala je delo najni‘je kaste, tako ‘ensk kot mo{kih,ki v povpre~ju zaslu‘ijo dva dolarja na dan. Indijo delata res-ni~no druga~no hinduizem in dru‘ina. Vsakodnevno darovan-je bogovom (ponavadi so to kokos, ro‘e, banane …), vero-vanje v posmrtno ‘ivljenje in dru‘ino kot najvi{jo postavo vtem ‘ivljenju izoblikujejo prijazne in umirjene ljudi.

Nekega dne sem lovila vlak na sever dr‘ave, voznik rik{epa se je mirno ustavil pri obcestnem templju, kupil di{e~e pal-~ke, naredil tri kroge okoli templja in pri{el nazaj. Potem mi jerazlo‘il, da ima bolno h~erko in mora biti dober do bogov, ~epa bom zaradi tega zamudila vlak, se lahko oglasim pri njemin mi bo ‘ena skuhala kosilo. »No problem, madam,« je {e

MONIKA PO@EK


Slonov blagoslovKljub ob~utku, da se ves ~as dela, imajo v Indiji vsak teden kak{enfestival ali posebno praznovanje, povezano z bo‘anstvi. Bila sem v vasicina jugu Indije ravno v ~asu velikega festivala Pooram, prirejenega v ~astboga Gane{a. Trideset slonov z ‘alostnimi pogledi, razko{no oble~enih vzlata pokrivala, se je zbralo na trgu vasi in ves dan zabavalo zbraneokrog njih. Toda ko sem se pojavila jaz, edina belka in {e ‘enska povrhu,sem postala glavna atrakcija in celo zasen~ila slone. Spet so se me vsidotikali in me spra{evali, ali sem ‘e kdaj v ‘ivljenju videla slona. »Ne,nikoli,« sem odgovorila fantu, ki je vodil slona in mi s {irokim nasmehomdovolil, da se ga dotaknem. V zahvalo me je slon z rilcem lopnil po glavi.»To je blagoslov!« so se mi glasno smejali.

dodal. Vlak je imel dveurno zamudo in zato bi bila ‘iv~na vojnanesmiselna.

Po deseti zve~er nikjer nikogar ve~ niRazen v velikih mestih (Mumbai, New Delhi, Bangalore,

Kalkuta) no~nega ‘ivljenja in diskotek ni. @ivljenje povsem

zamre po deseti zve~er, ko utihne vsa divja glasba iz templjevter malih prodajaln in na cesti ni ‘ive du{e. Ko sem bila v Vara-nasiju in sem {la zve~er na obisk k prijatelju iz [panije, me jeustavil mlad voznik rik{e, ki ga je zanimalo, kam grem. Kosem mu odvrnila, da grem obiskat prijatelja, je za~el hoditi obmeni. Ni mu bilo jasno, zakaj se na obisk nisem odpravila ‘e~ez dan, saj je menil, da je ob desetih zve~er prepozno zaobiske, ker prijatelj verjetno ‘e spi. Uspel me je prepri~ati, dame zastonj pelje nazaj.

Indijci so veliki otrociDa so Indijci veliki otroci, me je prepri~al obisk v kinu,

kjer sem se bolj kot komediji smejala obiskovalcem. Film niimel prevoda v angle{~ino, kar pa ni bila posebna ovira, da gane bi mogla razumeti, saj so filmi iz Bolywoodu narejeni poistem kopitu. Ljubezenska zgodba, nekaj solza, prepirov, ve-liko plesa in glasbe ter sre~en konec. Odzivi ljudi v kinu pa sofantasti~ni, saj ploskajo, jokajo, se smejejo na ves glas in kri~ijo.Ker so filmi zelo dolgi, naredijo na polovici odmor, ko se vdvorano vsujejo prodajalci kokakole in sladkarij. Po desetihminutah se zabava nadaljuje, ves ~as pa je na delu varnostnikz baterijo, ki pazi, da se mladi pari ne dotikajo ali poljubljajo.

Vsako jutro znova. Z belim prahom narisane ro‘e, v darbogovom in za sre~o v hi{i.

Vse operejo v rekah in jezerih, ki so po evropskih merilihnenormalno onesna‘eni. Oprano posu{ijo kar na tleh. VVaranasiju je bilo 55 stopinj, zato je bilo vse suho v petihminutah.

Festival Pooram – parada slonov

Prodaja ko{aric za ~a{~enje bogov

Foto

: Mon

ika

Po‘e

kFo

to: A

le{

Bri

celj

Foto

: Mon

ika

Po‘e

k

Foto

: Mon

ika

Po‘e

kFo

to: M

onik

a Po

‘ek


Podljubelj, 20. februarDr‘avno prvenstvo v sankanju

Tr‘i~, 19. februarTr‘i~ ple{e 2005

Trebnje, 19. februarValentinov pohod po vinskih goricah

Kranjska Gora, 20. februarLumpijada

Velenje, 21. in 22. februarZimski pohod {ale{ke konjenice

Ljubljana, 23. do 27. februarGibanica (2. slovenski plesni festival)

Gri‘e, 26. februarTurni smuk Mrzlica–Grozdnik

Kranjska Gora, 26. in 27. februarAudi FIS World Cup

[martno na Pohorju, 27. februarDr‘avno prvenstvo v smu~arskih skokih

Velenje, 27. februar23. tradicionalno streljanje na glinaste golobe

[kofja Loka, 19. februarEvropsko tekmovanje v smu~anju po starem

Vi{nja Gora, 5. marecPohod po Jur~i~evi poti

Dol pri Hrastniku, 10. marecKramarski sejem

Maribor, 11. marec26. rez stare trte na Lentu

Logatec, 12. marecGregorjev sejem

Sne‘nik, 12. in 13. marec30. zimski vzpon na Sne‘nik

Horjul, 13. marecSpomladanski velikono~ni sejem

Ljubljana, 14. marecFestival japonske umetnosti in kulture

napo

vedn

ik p

rired

itev

Na smu~i{~u tako kot na cesti

Foto

: arh

iv J

. Mar

ki~a

Turistov pravnik

Smu~ar mora pri smu~anju opazovati dogajanje okoli sebein paziti tudi na tiste na ‘i~ni{kih napravah. @e ve~krat se jepredvsem pri vle~nicah zgodilo, da je neprevidni smu~ar obkri‘anju proge vle~nice podcenil hitrost vle~enega smu~arjain tr~il vanj. Ob tem tudi ni odve~ opozorilo, da je pre~kanjenevarno tudi nad mestom izstopa, saj so spu{~ena in torejlete~a sidra ali kro‘ni~ki hitri in zato zelo nevarni.

Onesna‘evanje smu~i{~a je prepovedano@i~ni{ke naprave, spremljevalni objekti in tudi smu~arske

proge pomenijo velik poseg v prostor in hkrati z veliko mno‘icosmu~arjev veliko obremenitev za okolje. Morebiti zaradi tega {etoliko bolj velja upo{tevati, da smu~ar ne sme onesna‘evatismu~i{~a in njegove okolice. Smu~ar se giba v naravi, velikokratv gorskem okolju, zato mora odpadke bodisi odvre~i v ko{ zaodpadke bodisi odnesti s seboj nazaj v dolino.

Smu~anje zunaj smu~i{~a ni priporo~ljivoPosebno nevarno je smu~anje zunaj meja smu~i{~a ali po

neurejenem delu smu~i{~a. ^e se smu~ar odpravi s smu~i{~a,lahko namre~ po{koduje podrast (mlade smreke, ru{evje). Neogro‘a pa samo narave, temve~ predvsem sebe. Skoraj vsakoleto se zaradi smu~anja zunaj urejenega smu~i{~a zgodi kak{nahuda, celo smrtna nesre~a. Smu~arji pa~ i{~ejo zabavo, bolj ad-renalinsko vo‘njo ali pa ‘elijo le u‘ivati v sve‘em pr{i~u. Vendarse velikokrat ne zavedajo, da upravljavec skrbi le za varnost do

Mag. JURE MARKI^


Zakon o varnosti na smu~i{~ih poleg pravil, ki predpisujejo, kako mora smu~ar nasmu~i{~u ravnati, vsebuje tudi vrsto prepovedi. Tudi te mora smu~ar poznati in jihupo{tevati. Tako ne sme smu~ati po smu~i{~u, ko je to v celoti ali delno zaprto.Upravljavec lahko smu~i{~e zapre praviloma takrat, ko to ni varno za smuko. Morda nanjem potekajo posebne aktivnosti, kot denimo smu~arska tekma, morda ni zadosti snegaza ureditev prog, ki bi omogo~ale varno smuko, ali pa na zaprtem delu smu~i{~a delateptalni stroj. Ta se sicer lahko vozi po smu~i{~u tudi, ki to ni zaprto, mora pa ob temoddajati vidne in sli{ne signale. Smu~ar mora biti ob gibanju teptalnega stroja ali motornihsani po smu~i{~u {e posebno pazljiv in ne sme smu~ati preblizu teh strojev.

Zakon o varnosti na smu~i{~ih vsebujetudi vrsto prepovedi za smu~arje

ozna~enih meja smu~i{~a. Zunaj njih so velikokrat povsemdruga~ne razmere. Ob nestabilni sne‘ni odeji se lahko denimospro‘i sne‘ni plaz, na poledeneli podlagi pa lahko zdrsnete. Nakra{kem terenu se smu~arju lahko zgodi, da na videz trdnasne‘na odeja pod njim popusti in pade v brezno. Smu~arji setudi ne zavedajo, da smu~anje po celem snegu ni vedno enostav-no. U‘iva{ko vijuganje po pr{i~u je mogo~e bolj redko, saj jesneg lahko pomrznjen, klo‘ast, leden, ju‘en. Vsaka vrsta snegapa zahteva prilagojeno tehniko smu~anja. ^e smu~ar tega neupo{teva in mu predvsem manjka izku{enj, je do nesre~e le {ekorak. Zaradi navedenega zakon o varnosti na smu~i{~ih pre-poveduje smu~anje zunaj smu~i{~a ali po neurejenem delusmu~i{~a.

Na smu~i{~u podobno kot v prometuSamo po sebi se nam zdi umevno, da ni dovoljeno samo-

voljno odstranjevati ali prestavljati prometnih znakov na ces-ti, saj lahko s tem ogrozimo sebe in druge udele‘ence v pro-metu. Enako velja tudi za smu~i{~e. Ni dovoljeno postavljati,prestavljati ali odstranjevati znakov in naprav na smu~i{~u. Pa{e ena podobnost je z obna{anjem na cesti. Tudi smu~ar nesme biti pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoak-tivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Tako kot zaudele‘ence na cesti tudi na smu~i{~u velja, da je pod vplivomalkohola smu~ar, ki ima v organizmu ve~ kot 0,5 grama alko-hola na kilogram krvi.

egipt sharm el sheikh · vpra{anje turisti~ne strategije ali pa milijonske zasebne nalo`be...

Documents