DIPLOMSKO DELO

ELEKTRONSKO POSLOVANJE V UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA

ELECTRONIC FUND TRANSFER BETWEEN GOVERNMENT

ORGANIZATIONS IN SLOVENIA

Študent: Lucija Bedrač Naslov: Arbajterjeva 7, 2250 Ptuj Številka indeksa: 81616578 Redni študij Program: Visokošolski Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Ptuj, junij 2008

2

PREDGOVOR V današnjem času se vse bolj pojavlja elektronsko poslovanje, ki izpodriva tradicionalne načine poslovanja. Pri poslovanju sta čedalje pomembna hitrost pretoka podatkov oziroma informacij in njihovo enostavnejše vključevanje v poslovne procese. Po vsem svetu se vse bolj uveljavlja elektronski način poslovanja podjetja. Uveljavljenje informacijske tehnologije in uvajanje elektronskega poslovanja omogočata podjetjem in celotnemu gospodarstvu zmanjševanje stroškov poslovanja, pridobivanje novih prihodkov in izboljšanje odzivnega časa pri izvajanju poslovnih procesov. Elektronskega poslovanja si brez sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije ne moremo zamišljati. Prenos elektronskih sporočil nadomešča papirne finančne instrumente in omogoča ažurno spreminjanje stanja in prometa na računih uporabnikov, hitreje in za nižjo ceno kot klasični sistemi. Skozi štiri poglavja diplomske naloge, ki je pred vami, vam bom podrobneje opisala Elektronsko poslovanje v Upravi Republike Slovenije za javna plačila. V drugem delu se bom posvetila nasploh elektronskemu poslovanju – pojem elektronskega poslovanja, kratka zgodovina elektronskega poslovanja, vrsta elektronskega poslovanja, prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. V tem poglavju bom opredelila tudi značilnosti elektronskega plačilnega prometa. Tretje poglavje bo podrobneje opisalo Agencijo Republike Slovenji za javne plačila. V tem poglavju bom zelo podrobno opisala Upravo Republike Slovenije za javna plačila – njene naloge, organizacijo, plačilni promet in proračunske uporabnike v Upravi RS za javna plačila. V zadnjem poglavju pa bom predstavila elektronsko poslovanje in plačilni promet v Upravi RS za javna plačila. Danes ni več vprašanje ali bodo podjetja uvedla elektronsko poslovanje, ampak kako bodo to čim boljše vpeljala. Infrastruktura elektronskega poslovanja je nujno potrebna, če se hoče podjetje obdržati na trgu, kaj šele, če hoče uveljaviti konkurenčne prednosti. Elektronsko poslovanje postaja del »normalnega« poslovanja in naj bi do konca desetletja postal samo del poslovne platforme.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................4

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..............................................................4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ..........................................................................4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................5

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .................................................................................6

2.1 Pojem elektronskega poslovanja ........................................................................6 2.2 Kratek zgodovinski razvoj elektronskega poslovanja ........................................8 2.3 Vrste elektronskega poslovanja ..........................................................................9

2.3.1 Podjetje-potrošnik (B2C) ........................................................................9 2.3.2 Podjetje-podjetje (B2B) ....................................................................... .10 2.3.3 Javna in državna uprava (podjetja in posamezniki) ............................. .11

2.4 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja .................................. .12 2.5 Pravna ureditev elektronskega poslovanja ...................................................... .15 2.6 Elektronski plačilni promet ............................................................................. .17

3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA ............................... .19

3.1 Ustanovitev Uprave RS za javna plačila (UJP) ............................................... .20 3.1.1 Vsebina nalog UJP ........................................................................... .22 3.1.2 Organizacija UJP .............................................................................. .23 3.1.3 Vodja računa ..................................................................................... .25 3.2 Plačilni promet v UJP ...................................................................................... .26 3.3 Proračunski uporabniki v UJP ......................................................................... .26

4 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V UJP ................................................................. .29 4.1 Elektronski plačilni promet v UJP.................................................................... .29 4.2 Pogoji elektronskega poslovanja med proračunskimi uporabniki in UJP ....... .30 4.3 Potek plačilnega prometa preko UJP ............................................................... .36 4.3.1 Vključitev v elektronsko poslovanje ................................................ .36 4.3.2 Priprava podatkov in pošiljanje datoteke na UJP ............................. .37 4.3.3 Sprejem povratnih obvestil ............................................................... .39 4.3.4 Sprejem podatkov o opravljenem prometu in stanju na predračunu .40 5 SKLEP ............................................................................................................................ .43 6 POVZETEK................................................................................................................... .44 7 VIRI ................................................................................................................................ .46

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Živimo v svetu nenehnega razvoja. Smo v obdobju, ko nam je predpona E (elektronsko) zaznamovala življenja. Število uporabnikov interneta po svetu narašča iz leta v leto. Prav tako pa tudi število uporabnikov in ponudnikov elektronskega poslovanja, kot načina poslovanja, ki za svoje odvijanje uporablja informacijsko tehnologijo.

Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij, s pomočjo digitalne tehnologije. V današnjem času je to predvsem naloga internetnih tehnologij. Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar nenazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti, s pomočjo elektronskega trgovanja, tesnejših povezav s kupci in partnerji, ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje znanja. E-poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih privatnih ekstranetov.

Temelj, ki omogoča poslovati elektronsko je Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Pri takšnem načinu poslovanja je potrebno upoštevati in poznati veliko zakonodaje, da ne bi bilo problemom tako na strani ponudnikov kot koristnikov takšnih storitev. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen

Namen predlagane diplomske naloge je spoznati področja elektronskega poslovanja. V diplomski nalogi bom predstavila kaj to sploh je elektronsko poslovanje in njegove značilnosti ter opredelila elektronski plačilni promet. V nadaljevanju bom opisala Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet ter podrobneje opisala Upravo za javna plačila.

Cilji Cilji diplomskega dela so naslednji: • opredeliti pojem elektronskega poslovanja • opredeliti in razložiti prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje ter

njegov vpliv • pojasniti vpliv elektronskega poslovanja na globalizacijo • prikazati značilnosti plačilnih sistemov • opisati Agencijo za plačilni promet • predstaviti elektronsko poslovanje in elektronski plačilni promet v Upravi RS za javna

plačila

5

Osnovne trditve Elektronsko poslovanje ni danes le sodobni trend, ampak nuja. Poslovanje brez sodobne tehnologije si je nemogoče predstavljati. Zaradi nepoznavanja še marsikatera podjetja ne uporabljajo elektronskega poslovanja. Predvsem v starejših podjetjih (s starejšim kadrom) se še vedno poslužujejo starega načina poslovanja. Vendar pa se s spoznavanjem vse večjih prednosti elektronskega poslovanja vedno več podjetij odloča za ta način poslovanja. Trdim, da elektronsko poslovanje prinaša številne koristi in vse lažji in hitrejši način poslovanja., zato se bo večina podjetij odločilo za elektronsko poslovanje. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke Elektronsko poslovanje ima pomembne prednosti pred klasičnim poslovanjem, kar vpliva na zvišanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter pospeševanje ekonomskega razvoja. Elektronsko poslovanje omogoča nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Omogoča hitrejši dostop do trga in odpravo krajevnih in časovnih omejitev, nove tržne priložnosti, dostop do globalnega tržišča in s tem možnost globalnega poslovanja, manjše stroške ter velik prihranek na času. Omejitve Elektronsko poslovanje se nenehno razvija.. Zato se srečujemo z veliko količino podatkov, ki se nenehno dopolnjujejo in spreminjajo. Tako sem se v diplomskem delu osredotočila le na nekatere tematike elektronskega poslovanja. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je pomanjkanje pisane literature. Večji del informacij sem pridobila preko internetnih strani, kjer pa se podatki zelo hitro spreminjajo. Določeni interni podatki v Agenciji RS za javna plačila so bili nedostopni zaradi zagotavljanja poslovne tajnosti. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela bom uporabila deskriptiven raziskovalni pristop, ker daje prednost opisu dejstev. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabila predvsem metodo deskripcije, s katero bom opisala določena dejstva, procese in pojave. Uporabila bom tudi metodo kompilacije, ki je postopek povzemanja opazovanj, stališč, spoznanj, sklepov in rezultatov drugih avtorjev in različnih strokovnjakov. Vire bom pridobila predvsem iz knjig, strokovnih člankov in statističnih publikacij. Veliko večino podatkov, pa bom pridobila s pomočjo interneta.

6

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 2.1 Pojem elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje, produkt sodobne tehnologije in pojav nove ekonomije, pospešuje povezovanje med geografsko oddaljenimi organizacijami in tako omogoča poslovanje po celem svetu in poslovanje preko meja posameznih držav. Do sedaj je elektronsko poslovanje za večino podjetij pomenilo objavo svoje strani s telefonsko številko in naslovom elektronske pošte, vendar je tu razvoj prinesel velike spremembe. Tako elektronsko poslovanje danes pomeni izmenjavo poslovnih informacij, vzdrževanje poslovnih zvez in opravljanje poslovnih transakcij preko omrežja. Pojem elektronsko poslovanje postaja eden najpogosteje omenjenih poslovnih pojmov zadnjih let. Pojem nima širše sprejete definicije in za njegovo opredelitev je v strokovni literaturi, dnevnem tisku, na internetu in ostalih medijih možno zaslediti različne definicije. V slovenskem jeziku poznamo samo en izraz in sicer elektronsko poslovanje, ta pa izhaja iz izrazov v angleškem jeziku. V angleščini se uporabljata dva izraza za elektronsko poslovanje: 1. E-commerce, 2. E-business. E-commerce se razume kot elektronsko trgovanje in je pomensko ožji izraz, saj naj bi vseboval le proces nakupovanja, prodaje, izmenjave proizvodov in storitev ter informacij preko računalniškega omrežja. Obsega tele sestavine (Toplišek 1998, 4):

• način dela: elektronsko izmenjavanje podatkov (deloma tudi samodejne transakcije in informacijske tokove),

• vsebine poslovanja so skorajda neomejene: blago, storitve, delovanje državnih organov in javnih služb,

• glavne tri skupine udeležencev so podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi.

Danes se vse pogosteje uporablja izraz E-business, ki širše opredeljuje elektronsko poslovanje in naj bi vključeval tudi servisiranje kupcev oziroma poprodajne storitve, sodelovanje s poslovnimi partnerji in sklepanje transakcij znotraj organizacije. Ta, širši koncept elektronskega poslovanja vključuje tudi elektronsko bančništvo, plačilni promet na daljavo, elektronsko plačevanje, storitve na zahtevo, elektronsko zavarovalništvo, informacijsko-komunikacijske storitve, delo na daljavo, distribucijo v digitalni obliki in podobno (Toplišek 1998, 17).

7

Izraz elektronsko poslovanje lahko pojmujemo tudi v ožjem in širšem smislu. V ožjem pomenu pomeni računalniško izmenjavo podatkov – RIP (EDI – elektronic data interchange) med dvema računalnikoma dveh poslovnih partnerjev z upoštevanjem izbranega standarda. V širšem pomenu pomeni celotno poslovanje s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. V najširšem smislu vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih. Elektronsko poslovanje spada med pojme sodobnega in naprednega poslovanja, zato različni avtorji podajajo opredelitve, ki po njihovem mnenju zajemajo bistvo elektronskega poslovanja. Po mnenju Evropske komisije je elektronsko poslovanje »katera koli oblika poslovne transakcije, v kateri stranki delujeta elektronsko, namesto da bi si pošiljale »telesna« sporočila ali, da bi bile v neposrednem stiku« (Toplišek 1998, 4). Dokument komisije združenih narodov za mednarodno gospodarsko pravo (UNICRAL) z naslovom Modeli zakona o elektronskem poslovanju se odmika od ozke definicije in pravi, da je elektronsko poslovanje alternativa »papirnatim« metodam komunikacije in hranjenja informacij (Jerman Blažič 2001, 12). V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednjih podjetjih se elektronsko poslovanje opredeljuje kot proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki. Skrajšano se elektronsko poslovanje opredeljuje kot poslovni proces, kjer partnerja pri izvedbi prodaje ali nakupa blaga ali storitve uporabljata računalnike in omrežja (Bela knjiga 1997, 37). Med vodstvi slovenskih podjetij še vedno velja prepričanje, da je elektronsko poslovanje zgolj spletna stran ali spletna trgovina, vendar je mnogo več. Elektronsko poslovanje pomeni ponovno opredelitev osnovnih modelov poslovanja s pomočjo sodobne tehnologije, z jasno definiranim ciljem: povečati učinkovitost poslovanja v dobro podjetja in njegovih strank. Elektronsko poslovanje je dejansko celotna strategija, pri čemer spletna trgovina zajema izjemno pomemben del in je zato za poslovni model velik izziv (Jerman Blažič 2001, 41). Elektronsko poslovanje opredeljuje tudi zakonodaja, in sicer Zakon o elektronskem poslovanju in podpisu (ZEPEP) iz leta 2000, ki pravi, da elektronsko poslovanje zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače. Izraz elektronsko poslovanje pa se ne nanaša samo na poslovanje podjetij, ampak tudi na poslovanje drugih organizacij in posameznikov, kot so na primer javne ustanove, državne ustanove, raziskovalci, občani, študenti, ki svoje poslovne dejavnosti opravljajo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij (Petauer 2002, 10).

8

Vsak avtor v definiciji poda svoj pogled na elektronsko poslovanje, skupno vsem pa je, da elektronsko poslovanje pomeni poslovanje s pomočjo uporabe računalniške tehnologije in elektronskih omrežij, v zadnjem času predvsem interneta z namenom, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše.

2.2 Kratek zgodovinski razvoj elektronskega poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov (RIP) iz leta 1968. Takrat še ni bilo slutiti, da bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij tako hitro in tako močno vplival na spremembo načina življenja in poslovanja. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna (Jerman Blažič 2001, 13). V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V zgodnjih osemdesetih se pojavijo prenos datotek, računalniška izmenjava podatkov (RIP, ang. EDI – electronic data interchange) in elektronska pošta. Računalniška izmenjava podatkov je temeljila na ideji o nadomestitvi nekaterih poslovnih listin z elektronsko obliko. Izbrani poslovni partnerji so si preko zasebnih omrežij izmenjavali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. Dokler je RIP potekal preko najetih omrežij, ki zahtevajo velike naložbe in primerno usposobljen kader, je bilo elektronsko poslovanje nedostopno za majhna in srednje velika podjetja ter posameznike (Ward 1995, 83). V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integralen del računalniških sistemov in omrežij in tako so nastali temelji računalniškega sodelovanja pri delu. Sredi osemdesetih letih so se pojavile elektronske konference (on-line), kot nova oblika družabne interakcije (tako kot pogovori prek interneta, poštni seznami in klepetalnice), ter prenosi znanja (novičarske skupine in prenos datotek). Hkrati se je povečala dostopnost in izmenjava informacij. Še vedno pa so bile omrežne storitve premalo razširjene med navadnimi uporabniki (Jerman Blažič 2001, 14). Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča danes. Elektronsko poslovanje je dobilo nove razsežnosti. Nove tehnologije in aplikacije so zagotovile prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo. Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje pričelo svoj glavni vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela. Internet je znižal stroške za učinkovito komunikacijo, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane (Jerman Blažič 2001, 16).

9

Danes elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. Ta obsega (Jerman Blažič 2001, 11): • elektronsko trženje, • elektronsko trgovanje, • elektronsko bančništvo, • spletno trgovino, • svetovanje na daljavo, • elektronsko zavarovalništvo, • delo na daljavo, • pouk na daljavo. 2.3 Vrste elektronskega poslovanja Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju so se v literaturi in na samem področju oblikovale tri glavne vrste poslovanja (Jerman Blažič 2001, 17): 1. podjetje – potrošnik (B2C), 2. podjetje – podjetje (B2B), 3. javna in državna uprava – podjetja in posamezniki.

2.3.1 Podjetje – potrošnik (B2C) B2C sodi v novejše obdobje. Razvijati se je pričelo predvsem z spletnimi trgovinami. Predvsem je bil velik porast z razvojem interneta, ko se je naenkrat pojavilo ogromno spletnih trgovin. Gre za prodajo končnim kupcem, ki vključujejo elektronsko nakupovanje tako izdelkov kot storitev, iskanje informacij ter v zadnjem času vse bolj priljubljeno elektronsko bančništvo (May 2000, 82). B2C poslovanje sestavljajo tri osnovne komponente (Kovačič 2002, 64): • kakovosten uporabniški vmesnik, • učinkovito spletno oglaševanje, • odnose s strankami. Kratica B2C označuje izraz Business to Costumer (Consumer). Izraz bi lahko prevedli nekako tako: internetno trgovanje neposredno s končnim kupcem ali uporabnikom storitev. Smiselno se uporablja za tehnološko spletno podporo, ki omogoča stranki (obiskovalcu spletnih strani) neposredno naročanje, nakup, vzdrževanje ipd. znotraj spletnega okolja ponudnika. Vsa opravila so avtomatizirana s pomočjo programske opreme, ki teče na strežniku. Kupec dobi samodejno generirano potrdilo o nakupu ali naročilu (lahko tudi o plačilu), ponudnik pa naročilnico, ki jo mora sprovesti.

10

B2C ne pomeni le neposredne prodaje kupcem. To dejavnost bolje opisuje izraz e-trgovina. B2C pomeni veliko več. Tudi to, da ponudnik svojim kupcem nudi 24 ur dnevno različne usluge, ki jih je le ta potrebuje ne samo za nakup določenega izdelka in storitve, ampak tudi za vzdrževanje le tega, pravilno uporabo, servisiranje, informativne zahtevke…Vsa opravila v zvezi s tem izvajajo ustrezne aplikacije, nameščene na strežnik ob uporabi podatkovnih baz.1 Ta način poslovanja je v današnjem času zelo pomemben za podjetja, ki želijo stalni razvoj in rast svojega poslovanja. Ta model je odprl številne poslovne priložnosti, omogočil nastanek novih tržnih niš oziroma okrepil poslovanje na obstoječih tržnih segmentih. Velika prednost B2C elektronskega poslovanja so hitrost in prilagodljivost pri uvajanju izdelkov na trg ter možnost enostavnega spreminjanja cen izdelkov in storitev. Pri nekaterih B2C poslovnih procesih se cene dinamično prilagajajo trenutnemu povpraševanju ter na ta način izboljšujejo možnosti prodaje izdelkov in storitev končnim uporabnikom. B2C omogoča podjetjem tudi to, da na osnovi obsežnega zbiranja podatkov ob uporabi analitičnih in statičnih metod ugotavljajo navade, želje in interese posameznih kupcev. Z ustrezno prilagoditvijo tržnih pobud jim nato ponudijo tiste izdelke in storitve, ki jih najbolj potrebujejo. Končni uporabniki pa so zaradi enostavnosti in udobnosti uporabe elektronskih pripomočkov sposobni hitro primerjati različne ponudbe ter izbrati najugodnejšega ponudnika na celotnem trgu. 2.3.2 Podjetje – podjetje (B2B) B2B je najstarejši način elektronskega poslovanja. Vključuje vse aplikacije, ki omogočajo in izboljšujejo povezavo med podjetji. V preteklosti je to predstavljalo sodelovanje preko zasebnih omrežij in računalniško izmenjavo podatkov. Predvsem gre za elektronske transfere kot so naročanje, e-računi in elektronsko plačevanje. V to kategorijo spadajo predvsem distributerji in proizvajalci, saj samo elektronsko sodelovanje pomeni več, kot samo prodajo. Ko se podjetje vključi v tovrstno poslovanje, mora upoštevati in spremljati že določena pravila. Kratica B2B označuje izraz Business to Business, prosto bi ga lahko prevedli »internetno trgovanje med poslovnimi subjekti« (pa naj gre za odnos proizvajalec-veletrgovec, proizvajalec-prodajalec…). Izraz opisuje internetno podporo, oziroma tehnologijo, ki poslovnim partnerjem določenega podjetja omogoča enostavno elektronsko (spletno) poslovanje z njim. Obsega pa tako dostop do vseh prodajnih izdelkov in storitev ponudnika, kakor tudi do tehničnih karakteristik, podatkov o zalogi, časih dobave, rabatnih sistemov, ki veljajo le za tega kupca, naročanje, kupovanje, reklamiranje,…

1 Povzeto po http://www.portocontinental.si/B2C.htm.

11

Na internetu obstaja veliko B2B elektronskih tržnic oziroma spletnih strani na katerih se srečujejo potencialni kupci in prodajalci in trgujejo med seboj z različnimi izdelki in storitvami. E-tržnice predstavljajo idealno mesto za trgovsko menjavo saj zbližujejo dobavitelje, prodajalce in kupce; podjetjem ponujajo tudi vstopno točko v novo ekonomijo. B2B poslovanja lahko razdelimo na dva modela: vertikalnega in horizontalnega. Vertikalni model B2B poslovanja je usmerjen znotraj specifične industrije ali panoge (npr.: gradbene, lesne). Horizontalni model pa za razliko od vertikalnega ni namenjen specializiranim sektorjem, temveč posameznim vrstam proizvodov in storitev, ki so lahko zanimivi kupcem iz različnih gospodarskih panog. Takšne tržnice so specializirane za prodajo npr.: letalskih kart, rezervnih delov, itd.

Razloge za hitro rast B2B poslovanja gre iskati v številnih prednostih, ki jih tovrstna oblika poslovanja prinaša podjetjem in v vse večjem prenosu B2B poslovanja na internet. Med poglavitne prednosti sodijo predvsem nižji transakcijski in administrativni stroški, hitrost opravljanja transakcij, avtomatizacija različnih poslovnih procesov, možnost hitrejšega prilagajanja spremembam na tržišču in dostopa do globalnega trga, nove tržne priložnosti, ki se z uvedbo B2B poslovanja odpirajo podjetjem, učinkovitejše poprodajne storitve,… Z uporabo sodobnih tehnologij lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti, itd.2

V B2B je topologija ponavadi drugačna, kakor je le-ta pri B2C, saj se podjetje v vlogi stranke povezuje preko mreže zaupnega partnerja. Zato je v tem primeru bolj primerna topologija virtualne privatne mreže (Virtual Private Network – NVP). Tudi, ko podjetje naroča, ponavadi naroči iste produkte in tudi približno iste količine le-teh. Zatorej so ponavljajoča in redna naročila bolj značilna za B2B. Podjetja zelo redko kupujejo s kreditnimi karticami. Možni so različni obrazci za plačila, kot npr. odprti račun, itd. Tudi katalog ni več potreben, ko podjetje enkrat kupi nekatere produkte od kakšnega drugega podjetja. 2.3.3 Javna in državna uprava – podjetja in posamezniki Pri poslovanju z državno upravo ločimo njeno poslovanje s podjetji (na primer registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javne nabave) in poslovanje s prebivalci. Prav poslovanje državne uprave s prebivalci je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do teh storitev vseh državljanov in članov skupnosti. Napovedi kažejo, da bo ta ločitev sčasoma odpravljena, ker ne bo možno neposredno ločiti, kdo je stranka in kdo poslovni partner. Stranka je lahko posameznik, ki nakupuje v spletni trgovini, poslovni partner, posameznik ali podjetje v sodelovanju z državno upravo. Trženje, prodajo in obdelavo po opravljeni prodaji potrebujejo tako poslovni partnerji, ki sodelujejo v elektronskem poslovanju, kot spletna trgovina, ki ima med svojimi strankami večinoma posameznike, ki kupujejo široko potrošno blago (Jerman Blažič 2001, 17).

2 Povzeto po http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/.

12

Elektronsko poslovanje je torej mogoče uresničiti tudi na področju izvajanja »servisnih funkcij« države, ki so na primer administrativni postopki, izdajanje potrdil, oddajanje vlog in podobno. Država na tak način svoje postopke pohiti, zagotavlja večjo in lažjo dostopnost ter predvidljivost. S tem pa se zagotavlja tudi večji nadzor nad delovnimi področji javne uprave ter zmanjšujejo stroške njenega poslovanja. Uvajanje elektronskega poslovanja v razmerje med poslovnimi subjekti in javno upravo se kaže na področju javnega naročanja, s katerimi država za lastno oskrbo, ki jo pod zakonsko določenimi pogoji izvajajo poslovni subjekti. V zadnjih letih se na področje e-poslovanja vse pogosteje vključuje tudi država, ki se po elektronski poti povezuje s podjetji (A2B – npr. razpisi, prijave na natečaj, izpolnjevanje raznih obrazcev…) ali s potrošniki (A2C – npr. zahtevki za izpise iz različnih evidenc, volilni sistem ...). Najpomembnejši področji elektronskega poslovanja sta poslovanje med podjetji (B2B), ter med podjetji in končnimi uporabniki (B2C). Največji delež poslovanja med podjetji in potrošniki zavzema online nakupovanje, ki se je še posebej razmahnil v zadnjih letih z uporabo interneta, kjer se vsak dan odpre na stotine novih trgovin, ki ponujajo najrazličnejše izdelke in storitve. Kategoriji, ki zajemata transakcije med državno upravo in podjetjem oziroma potrošnikom sta trenutno najmanj razviti. 2.4 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja Vzroki za hitro rast elektronskega poslovanja so predvsem v številnih prednostih in koristih, ki jih ta vrsta poslovanja prinaša podjetjem in uporabnikom. Koristi imajo tako majhna kot velika podjetja. Bistvo elektronskega poslovanja je poslovanje samo, ki pomeni doseganje želenih ciljev glede na strategijo podjetja. Elektronsko poslovanje ima še druge svoje prednosti, ki se kažejo kot pozitivni dejavnik poslovanja. Prednosti (Lesjak 1998, 14): Boljša podpora manjšim in srednjim podjetjem

Elektronsko poslovanje sproža na trgu nove prodorne pristope. Zdi se, da je najpomembnejši cilj razvoj novih načinov trženja in orodij. Pri tem je odločilen premik v paradigmi: bliže posameznemu kupcu, z boljšim razumevanjem njegovih potreb in zahtev. Ta novi pristop in prednost pa ne smeta ostati na voljo samo velikim podjetjem. Mala in srednja podjetja bi morala pri tem imeti vodilno vlogo. Večja podjetja z razvito infrastrukturo lahko z bolj enostavnim dostopom do koristnih informacij, kar z elektronskim uvajanjem lahko dosežejo, omogočajo boljšo informiranost tudi manjšim podjetjem.

13

Enostavnejši dostop do koristnih informacij Ena od večjih koristi elektronskega poslovanja je, da omogoča enostaven dostop do informacij. Informacija, ki je pomembna za vsako poslovno dejavnost, je že in bo morala biti vedno bolj dosegljiva in vsakomur »na dosegu roke«. Odpira nove možnosti sodelovanja gospodarskih družb. Elektronsko poslovanje je vsekakor tehnologija, s katero bo mogoče dobiti koristne informacije. Racionalnost poslovanja uporabnikov elektronskega poslovanja

Med cilje uvajanja elektronskega poslovanja spada vsekakor racionalnejše poslovanje in s tem tudi pomembno znižanje stroškov. Poslovanje brez papirja omogoča hitrejše poslovanje, vsekakor znižuje tekoče stroške poslovanja. Odzivnost

Neposredne komunikacijske povezave in sprotna interakcija, ki jo omogoča elektronsko poslovanje, omogoča veliko večjo odzivnost javne uprave in podjetij. Z uvedbo elektronskega poslovanja je lahko večina storitev, ki jih nudijo podjetja, dostopna 7 dni v tednu in 24 ur dnevno. Javno odprte podatkovne baze podjetij

Prost, neposreden računalniški pristop do javnih podatkov je stalna zahteva vseh poslovnih subjektov in tehnologija elektronskega poslovanja to omogoča na zelo enostaven način. Fizična prisotnost

Veliko storitev (pregledi računov podjetij, pregledi npr. Uradnih listov, bančni tečaji, plačilni nalogi, carinsko poslovanje) postane z elektronskim poslovanjem dostopnih na daljavo, fizična prisotnost v teh primerih ni več potrebna. Manjša možnost napak Čim več dela opravimo po avtomatizirani poti (uporaba elektronskega poslovanja), manj je možnosti za človeške napake. Tako lahko pričakujemo, da bo skupno število napak, ki so največkrat človeške narave, seveda ob zanesljivem delovanju celotnega informacijskega sistema, manjše. Razširjanje najnovejše tehnologije

Uporaba elektronskega poslovanja v podjetjih spodbuja uporabo najnovejše informacijske in komunikacijske tehnologije tudi v drugih gospodarskih družbah in raznih institucijah v medsebojnem poslovnem procesu. Globalizacija trga

Z enostavnim posredovanjem informacij podjetij in različnih institucij je ponujena potrebna informacijska infrastruktura za ustvarjanje globalnega tržišča v določeni regiji. Čeprav je v teoriji in praksi povedanega veliko o prednosti elektronskega poslovanja, prinaša to tudi določene pomanjkljivosti. Vsi poslovni procesi v podjetju občutijo vpliv, ki ga povzroča elektronsko poslovanje.

14

Slabosti (Lesjak 1998, 15): Pravni vidik

Za uspešno uporabo elektronskega poslovanja so nujne pravne spremembe. Pravo zaostaja za hitrim napredovanjem informacijske tehnologije in se v današnjem obdobju pospešeno prilagaja in spreminja. Vendar ravno v obdobju sprememb, nedorečenosti predpisov in standardov obstaja možnost zlorab in izkoriščanja pravnih lukenj. Potrebne organizacijske spremembe

Elektronsko poslovanje pomeni korenito spremembo načina izvajanja poslovnih procesov, kar ima veliko in neposredno povezavo s spremembami v organiziranosti poslovanja podjetij in vpliv nanje. Zato je uvajanje elektronskega poslovanja večkrat bolj organizacijski kot tehnološki problem. Spremembe bodo najbolj pogoste v notranji organizacijski strukturi, zlasti prehod od hierarhičnih organizacijskih oblik v heteroarhične oblike. Vsaka sprememba pa vedno prizadene določen krog zaposlenih. Izobraževanje

Pri uvajanju elektronskega poslovanja je obvezno potrebno izobraževati zaposlene, saj proces izobraževanja zaseda izredno pomembno mesto. Težave z izobraževanjem se lahko pojavljajo pri zaposlenih, saj so v večini primerov neustrezno stimulirani, večkrat pa tudi nezainteresirani za nove tehnologije, v katerih vidijo le nujno zlo oz. njihovo odvečnost. Presežki delovne sile

Popolnejša modernizacija informacijske tehnologije, uvajanje elektronskega poslovanja in s tem avtomatizacije večine opravil, kar cilja tudi na zniževanje stroškov, večkrat vzbujata občutek o negotovi prihodnosti zaposlenih in povzročata odpuščanje odvečne delovne sile. V najboljšem primeru lahko prihaja do prekvalifikacije zaposlenih. Standardi

V celovitem procesu elektronskega poslovanja različni subjekti ne morejo nastopati brez pravil. Uspeh njihovega delovanja je v veliki meri odvisen od globalno urejenih okvirov, zgrajenih na industrijskih standardih in javnem, pravnem ter s predpisi urejenem okolju. Pripravo standardov bi bilo treba prepustiti panogi, podlago zanje pa je treba razširiti na vse mednarodne subjekte v mednarodnih forumih. V tem trenutku med pereče probleme/slabosti spadata vsekakor nasprotujoče rešitve na področju plačilnega prometa in priznanje veljavnosti elektronskega podpisa. Časovna dimenzija

Za sprejem novega načina poslovanja ljudje potrebujejo določen čas. Zaradi nasprotovanj spremembam, ki jih povzroča uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje, je za njegovo uspešno vpeljavo nujna ustrezna podpora in toleriranje vodstva. Potrebe po močnejši primarni infrastrukturi

Za uspešno uporabo elektronskega poslovanja je vsekakor pogoj močna komunikacijska infrastruktura, ki v začetku zahteva večje investicije in s tem tudi večje zagonske stroške.

15

Zloraba/varnost informacij Odprtost, enostaven dostop do informacij… najbrž omogoča tudi enostaven vdor in krajo zaupnih (sicer zaščitenih) informacij. Zagotavljanje varnosti je namreč prvi korak na poti k vzpostavljanju zaupanja, nepogrešljive lastnosti elektronskega poslovanja. Varnost in zasebnost sta pri elektronskem poslovanju še posebej pomembni na finančnem področju. Vdor neavtorizirane osebe lahko povzroči veliko škodo v poslovnem procesu med izmenjavi vpletenih partnerjih. Čeprav se v zadnjem obdobju na področju varnosti in zaščite podatkov v elektronskem poslovanju posveča ogromno pozornosti, verjetno zaradi odprtosti sistema in enostavnega dostopa nikoli ne bo mogoče teoretično zagotoviti 100% zanesljivost in varnost. Potrebe po dobri informacijski organiziranosti in obvladovanju podatkov

Podatki, ki niso več na papirju, ne gredo več skozi roke ljudi, temveč samo skozi različne računalniške aplikacije. Ljudje pravilnosti podatkov pri vnosu v baze podatkov ne kontrolirajo direktno, zato nimajo več čuta odgovornosti do verodostojnosti in pravilnosti podatkov, in si jih v različnih oblikah izpisujejo. 2.5 Pravna ureditev elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje je predvsem poslovna kategorija, vendar potrebuje zaradi čedalje večje globalizacije trgov, hitrega razvoja tehnologije in potrebe po spremenjenih strokovnih znanjih in informacijah ustrezne pravne okvire za varno delovanje vseh subjektov. Ob upoštevanju gospodarskih potreb je bila v Evropski Uniji sprejeta vrsta objektiv, ki se neposredno ali posredno dotikajo elektronskega poslovanja. Poleg Direktive o standardih in pravilih za storitve informacijske družbe ter Direktive o elektronskih podpisih je ena najpomembnejših Direktiva o elektronskem poslovanju. Slovenija se je s pristopom k Evropskemu pridružitvenem sporazumu obvezala, da bo zakonodajo postopno uskladila s pravom Evropske unije. Junija 2000 je bil sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP, Uradni list RS, 57/2000), leta 2001 pa Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in podpisovanje (Uradni list RS, 77/2000 in 2/2001). Cilji ZEPEP so zlasti (Štefe 2004, 47):

• spodbuditi hitrejši tehnološki razvoj elektronskega poslovanja, • odstraniti ovire za elektronsko poslovanje s posebnim poudarkom na izenačenju

varnega elektronskega podpisa z lahkoročnim podpisom, • določiti jasna pravila za izmenjavo elektronskih sporočil in pravila za uporabo

elektronskega podpisa, • vzpostaviti mednarodno priznanje podpisov, • vzpostaviti jasna pravila za urejanje dejavnosti overiteljev elektronskih podpisov.

16

Država je z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu dosegla vrsto ciljev, med katerimi naj omenimo samo najpomembnejše. Država je z zakonom spodbudila hiter tehnološki razvoj elektronskega poslovanja ter odstranila normativne ovire za elektronsko poslovanje s posebnim poudarkom na izenačitvi zanesljivih elektronskih oblik s klasično papirno obliko in izenačitvi varnih ter zanesljivih elektronskih podpisov z lastnoročnim podpisom. Zakon je namreč vzpostavil jasna in predvidljiva pravila za izmenjavo elektronskih sporočil ter pravila za uporabo elektronskega podpisa. Zakon pa zagotavlja tudi, da je slovenska pravna ureditev elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa usklajena s podobno tujo, predvsem evropsko in mednarodno ureditvijo, ter tako zagotavlja mednarodno priznavanje elektronskih podpisov (Silič 2001, 3-6).

Zakon med drugim določa tudi (ZEPEP, Uradni list RS, 77/00 ter 2/01):3 • merila, ki se uporabljajo za presojanje izpolnjevanja zahtev za delovanje

overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, • podrobnejšo vsebino notranjih pravil overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, • podrobnejše tehnične pogoje za elektronsko podpisovanje in preverjanje varnih

elektronskih podpisov, časovno veljavnost kvalificiranih potrdil, • podrobnejše pogoje glede uporabe varnih časovnih žigov, • vrsto in uporabo označbe akreditiranih overiteljev, • pogoje za elektronsko poslovanje v javni upravi.

Zagotovitev zakonske podlage še ne zagotavlja, da je problematika varnosti v elektronskem poslovanju rešena. Podana so le minimalna določila elektronskega poslovanja, ki se glede na področja delovanja dopolnjujejo še z drugimi zakoni in predpisi, ki podrobneje predpisujejo način delovanja. Kljub temu lahko ugotovimo, da je naša država v zadnjih nekaj letih postavila trdne temelje pravni ureditvi elektronskega poslovanja. Zato lahko optimistično zremo v prihodnost s prepričanjem, da se slovenskemu pravnemu redu na takih temeljih ne bo težko prilagajati čedalje hitrejšemu tehnološkemu napredku in čedalje širši uporabi elektronskega poslovanja tako v poslovnem, upravnem, kot tudi v zasebnem življenju. Elektronski podpis ZEPEP definira elektronski podpis zelo široko in splošno kot podatke v elektronski obliki, ki so vsebovani, dodani ali logično povezani z drugimi podatki ter namenjeni preverjanju prisotnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. Pomembni določili zakona sta opredelitev in veljavnost elektronskega podpisa. Elektronski podpis namesti lastnoročni podpis v elektronskem poslovanju ter je namenjen preverjanju prisotnosti podatkov in identifikaciji podpisnika.

3 Povzeto po http://www.gov.si/cvi/slo/ep/Uredba.htm.

17

ZEPEP (2000) v 14. členu govori o elektronskem podpisu in sicer: elektronskemu podpisu se ne sme odreči veljavnost ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje. Takšno potrdilo ima enake značilnosti kot običajno potrdilo, le da zakon zanj podrobneje predpisujejo njegovo vsebino ter način izdaje, uporabe in preklica. 15. člen pa obravnava varen podpis, ki je overjen s klalificiranim potrdilom in je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. Uporaba podatkov ali sredstev za elektronsko podpisovanje brez vednosti podpisnika ali imetnika potrdila, ki se nanaša na te podatke ali sredstva, je prepovedana. Tehnične zahteve za varno elektronsko elektronsko podpisovanje določa 37. člen ZEPEP (2000). Sredstva za varno elektronsko podpisovanje morajo z uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture zagotavljati naslednje: • podatki za elektronsko podpisovanje morajo biti edinstveni in njihova zaupnost

zagotovljena, • podatkov za elektronsko podpisovanje ni mogoče v razumnem času ali z razumnimi

sredstvi ugotoviti iz podatkov za preverjanje elektronskega podpisa, elektronski podpis pa je učinkovito zaščiten pred poneverjanjem z uporabo trenutno dostopne tehnologije,

• podpisnik lahko zanesljivo varuje svoje podatke za elektrosko podpisovanje pred nepooblaščenim dostopom.

2.6 Elektronski plačilni promet S plačilnim sistemom razumemo skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev (Logar 1998, 23). Pojem plačilni sistem si lahko razložimo s povezavo dveh ali več izvajalcev plačilnega prometa, ki so pravno uredili medsebojne pravice in obveznosti. Pravna ureditev medsebojnih pravic in obveznosti glede poravnav je določena v pravilih plačilnega sistema. Izvajalci plačilnega prometa oblikujejo plačilni sistem tako, da sprejmejo pravila plačilnega sistema. Ti morajo kot člani plačilnega sistema pridobiti dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema, da lahko začnejo opravljati poravnave; dovoljenje izda Banka Slovenije (GV Založba 2003, 39-40). Elektronski plačilni sistem je sistem za prenos denarja, pri katerem je obdelava transfera izvedena pretežno z elektronskimi metodami. Plačilne informacije so v tem primeru shranjene predvsem na nepapirnih oziroma elektronskih medijih in se v tej obliki tudi prenašajo. Uvedba elektronskih plačilnih sistemov je bila ekonomsko upravičena s strmo rastjo stroškov papirnih sistemov v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so v razvitih državah bančne račune in plačilne storitve pričeli množično uporabljati tudi posamezniki in gospodinjstva. Še vedno pa velja, da so stroški razvoja elektronskih plačilnih sistemov ključni omejitveni dejavnik pri sprejemanju odločitev o njihovi uvedbi.

18

Pri elektronskem poslovanju mora plačilni sistem izpolnjevati določene zahteve. Ko na primer predamo kreditno kartico trgovcu v roke, pričakujemo zaupnost oziroma zagotovilo, da ne bo zlorabil številke kreditne kartice in podatkov na njej. Naslednja zahteva pri poslovanju (elektronskem in klasičnem) je okrnjenost oziroma, povedano drugače, pri poslovanju pričakujemo, da plačilni znesek, kupljeno blago oziroma storitev ne bomo spreminjali brez naše vednosti. Trgovec in kupec bosta verjetno potrebovala dokazilo o tem, da sta res tista, za kogar se izdajata. To je tretji pogoj za uspešno elektronsko poslovanje - verodostojnost oziroma pristnost identitete. Ta prodajalcu omogoča ugotoviti kredibilnost kupca. Poleg že naštetih zahtev se dostikrat pojavi zahteva po zagotovitvi tajnosti posla (Jerman Blažič 2001, 135). Poleg osnovnih parametrov za zagotovitev varnosti, ki se zahtevajo od plačilnega sistema, obstaja še vrsta drugih parametrov, ki zagotavljajo, da je elektronsko plačevanje podobno klasičnemu. Med te parametre uvrščamo (Jerman Blažič 2001, 135):

• vrsto plačila: kreditno (odloženo plačilo), predplačilo in elektronski denar (plačaj takoj),

• neposredni dostop do plačilnega sistema ali dostop do prodajnega mesta, • vrsto zahtevane opreme: pametne kartice, elektronske denarnice, čitalnike pametnih

kartic ipd., • prisotnost ali neprisotnost tretje stranke ali vmesnega sistema za avtorizacijo plačil, • velikost dovoljene denarne transakcije, • odgovornost in zaupanje: najprej plačilo, potem blago ali narobe.

19

3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA V Republiki Sloveniji smo ob osamosvojitvi 1991. leta začasno prevzeli pravni red nekdanje skupne države tudi v plačilnem prometu. Takrat je Služba družbenega računovodstva v Republiki Sloveniji (SDK) nadaljevala dotedanje delovanje kot specifična organizacija za nadzor upravljanja družbenega premoženja in za plačilni promet za pravne osebe. Šele leta 1994 se je na podlagi zakona Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji spremenila v Agencijo Republike Slovenje za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju APP) (Bezjak 1998, 15). Agencija je bila institucija v državni lasti, ustanovljena po zakonu o Agenciji za plačilni promet. Njen upravni organ – Svet Agencije – sestavljajo predstavniki Banke Slovenije ter predstavniki Vlade Republike Slovenije, ki imenujejo tudi njegovega predsednika. Za svoje delo je Agencija bila pravno formalno odgovorna Vladi. S 1. julijem 1996 je Agencija opravljala kot svojo glavno dejavnost storitve v domačem plačilnem sistemu in kot stransko dejavnost informativno-statistične naloge (Logar 1998, 302-303). Plačilni promet je APP opravljala med pravnimi osebami in fizičnimi osebami. Opravljanje plačilnega sistema je nadzorovala Banka Slovenije, ki je dajala soglasja k navodilom APP in sprejemala ukrepe za zagotovitev zakonitega in pravilnega opravljanja plačilnega sistema. Poleg storitev gotovinskih plačil za fizične, civilnopravne in pravne osebe je APP na področju poslovanja z gotovino opravljala tudi druge storitve kot so sprejem gotovine od pravnih oseb in oskrbovanje pravnih oseb z gotovino, posebej bank in tudi preko Poštne banke Slovenije. V skladu z Odredbo o računih ter načinu vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov je APP dnevno razporejala vplačane javnofinančne prihodke (davke, prispevke in druge dajatve) s prehodnih računih na račune prejemnikov ter prihodkov državnega ter občinskih proračunov, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter račune drugih prejemnikov. APP je opravljala tudi mesečna večstranska pobotanja predpisanih obveznosti in terjatev pravnih oseb v skladu z odlokom o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb. APP je zagotavljala informacije o opravljenem plačilnem prometu in dajala dnevno informacijo o stanju in prometu denarnih sredstev na računih pravnih oseb. Poleg tega je dnevno opravljala tudi denarne povezave borznih poslov med člani Ljubljanske banke. V letu 1997 je APP zaključila aktiven projekt celovite modernizacije plačilnega sistema, ki ji je omogočila zanesljivejše in tekoče opravljanje dnevnega plačilnega prometa ter vpeljavo sodobnih postopkov prenosa plačilnih transakcij in drugih podatkov med APP in pravnimi osebami. Z modernizacijo plačilnega prometa je APP lahko v širšem obsegu vpeljala tudi elektronsko poslovanje in poslovanje preko interneta.

20

Tako so pravne osebe oziroma imetniki računov lahko predlagali APP plačilne naloge v računalniški obliki (na magnetnem mediju ali po elektronski pošti prek Interneta), sicer pa se je večina pravnih oseb še vedno posluževala papirnatega plačilnega naloga. Od leta 1997 je APP aktivno sodelovala pri izpeljavi reforme slovenskega plačilnega sistema, ki jo je vodila Banka Slovenije in katere cilj je bil prenos plačilnega prometa v bančno okolje. Marca 1997 so bila tako iz APP v Banko Slovenije prenesena sredstva obvezne rezerve bank in hranilnic, aprila 1998 pa je bil vzpostavljen sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki je od APP prevzel čista medbančna plačila (za sistem BPRČ se uporabljajo poravnalni računi bank pri Banki Slovenije, tako da ta plačila niso šla več preko APP) (Jurančič 2000, 18). S 30. junijem 2002 je APP prenehala opravljati plačilni promet in po uradni dolžnosti, na podlagi Zakona o plačilnem prometu, zaprla račune tudi tistim pravnim osebam, ki tega do tega datuma niso storile, ter tistim osebam, ki so imele pri APP evidentirane neporavnane obveznosti (Uradni list RS, 30/02). S prenehanje opravljanja plačilnega prometa APP še ni prenehala z svojim delovanjem, poslovala še je vse do 31. decembra saj je morala še opraviti veliko pomembnih nalog, izdelati poslovno poročilo in obračun poslovnega poslovanja v letu 2002, rešiti problem presežnih delavcev ter druge naloge. Z 1. januarjem 2003 preneha obstajati APP in arhivsko gradivo APP prevzame Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vse pravice in obveznosti APP pa je prevzela Republika Slovenija (Bezjak 2003, 105-106). Ko je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet prenehala delovati, sta se iz nje razvili Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP). V nadaljevanju diplomske naloge se bom podrobneje opredelila na Upravo Republike Slovenije za javna plačila (UJP). 3.1 Ustanovitev Uprave RS za javna plačila

Z Zakonom o plačilnem prometu je bila 20.4.2002 ustanovljena Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) kot organ v sestavi Ministrstva za finance (Uradni list RS, 30/02).

Z njeno ustanovitvijo so bili postavljeni temelji za vzpostavitev novega sistema za opravljanje plačilnega prometa za proračunske uporabnike. Razvila se je v okviru Projekta Vzpostavitev enotnega zakladniškega sistema v Republiki Sloveniji, katerega končni namen je razviti in implementirati enotni poslovno-informacijski zakladniški sistem širšega sektorja države.

21

Ta sistem pa je namenjen podpori učinkovitemu upravljanju s finančnimi sredstvi ter učinkovitejšemu odločanju in poenotenemu poročanju o javnofinančnih tokovih in stanjih na državni in občinski ravni.4

Zamisel o ustanovitvi UJP je nastala ob snovanju reforme upravljanja javnofinančnih sredstev in sicer za enotni sistem zakladniškega računa pri finančnem ministrstvu (Jurančič 2000, 19).

TABELA 1: OSEBNA IZKAZNICA UPRAVE RS ZA JAVNA PLAČILA

IME Uprava Republike Slovenije za javna plačilaSKRAJŠANO

IME UJPSEDEŽ Dunajska cesta 48, 1001 LjubljanaLETO

USTANOVITVE 2002ODGOVORNA

OSEBA Jana Občin, generalna direktoricaDAVČNA

ŠTEVILKA 100641424MATIČNA ŠTEVILKA 1572814

ŠIFRA DEJAVNOSTI 75.110

Vir: UJP 2006, Poslovno poročilo o delu. Za zagotavljanje javnosti dela so odgovorni: • Jana Ahčin za delovno področje UJP, • direktor oziroma vodja območnih enot UJP za delovno področje posameznih območnih

enot UJP. Odgovorna oseba za posredovanje informacij javnega značaja v UJP je mag. Marko Pelko. UJP omogoča proračunskim uporabnikom predložitev plačilnih navodil 60 dni v naprej. Glede na plačilni sistem v državi ima UJP določene uradne ure v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 14.00 ter v sredo od 8.00 do 16.00 ure. Vsa plačilna navodila, ki zapadejo v plačilo na določen dan, so obdelana tega dne, če so predložena območnim enotam UJP do 14.00 ure. Tak urnik je določen zaradi rokov, ki jih mora UJP upoštevati zaradi vključevanja plačil v medbančno poravnavo.

4 Povzeto po http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=5.

22

3.1.1 Vsebina nalog UJP Uprava Republike Slovenije za javna plačila opravlja naslednje naloge za potrebe evidentiranja in izvajanja javnofinančnih tokov v okviru enotnega zakladniškega sistema (Bezjak 2003, 96):

1. vodi register neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna,

2. vodi račune neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa Zakon o javnih financah in so v skladu s petim odstavkom 8. člena Zakona o plačilnem prometu odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin,

3. sprejema plačilna navodila neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna in drugih oseb, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema,

4. izdaja naloge za plačilo v breme računov neposrednih in posrednih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema,

5. pripravlja in pošilja obvestila iz 26. člena Zakona o plačilnem prometu vsem neposrednim in posrednim uporabnikom državnega in občinskih proračunov, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa Zakon o javnih financah,

6. zbira in pošilja podatke iz 68. člena Zakona o plačilnem prometu za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa kot ga določa Zakon o javnih financah,

7. po posebni pogodbi z Banko Slovenije lahko za Banko Slovenije izvaja storitve plačilnega prometa po tem zakonu,

8. zbira podatke iz tretjega odstavka 68. člena in iz drugega odstavka 73. člena Zakona o plačilnem prometu, vodi ustrezne evidence teh podatkov in na podlagi teh zagotavlja ustrezne informacije,

9. zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih in izplačilih iz proračuna Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek UJP v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance,

10. zagotavlja podatke o plačilih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev, ki jih davčna oziroma carinska uprava pobira oziroma izterjuje,

11. opravlja druge naloge določene z zakonom oziroma drugimi predpisi.

Iz navedenih nalog UJP izhaja, da je UJP med drugim tudi eden od osnovnih dejavnikov, ki nudi podporo delovanju enotnega zakladniškega sistema. Enotni zakladniški sistem je sestavljen iz sistemov enotnih zakladniških računov države in občin, znotraj katerih so tudi podračuni državnih in občinskih proračunskih uporabnikov. Enotne zakladniške račune države in občin vodi Banka Slovenije.

23

Podračune državnih in občinskih proračunskih uporabnikov, ki so odprti v okviru posameznih enotnih zakladniških računov države in občin, pa vodi UJP.5

Podračuni državnih in občinskih proračunskih uporabnikov, ki jih vodi UJP, imajo z vidika uporabnikov vlogo transakcijskih računov. Ti podračuni imajo namreč v skladu z določili Zakona o plačilnem prometu s statusno pravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in z vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi. Za razliko od transakcijskih računov, ki jih vodijo poslovne banke, ti podračuni ne omogočajo limitov (dovoljenega negativnega stanja na računu), saj lahko proračunski uporabniki plačujejo obveznosti le do višine razpoložljivih sredstev na svojem podračunu.

Sistemi enotnih zakladniških računov države in občin, v katere so vključeni podračuni proračunskih uporabnikov, zagotavljajo državnemu in občinskim zakladnikom visoko raven informacij in možnost pregleda nad aktualnimi gibanji denarnih sredstev vseh proračunskih uporabnikov, ki so vključeni v posamezen sistem enotnega zakladniškega računa ter gospodarno upravljanje s proračunskim denarjem.

Poleg navedenih nalog pa UJP: • opravlja storitve plačilnega agenta Ministrstva za finance, • prodaja, razdeljuje, zamenjuje in odkupuje upravne in sodne kolke ter • izdaja, vrača in uničuje tobačne znamke.

UJP se v celoti vključuje in spoštuje vse zakonitosti slovenskega plačilnega sistema. Ena ključnih zakonitosti reformiranih plačilnih sistemov v Sloveniji je delitev plačil na velika in majhna. Jedro plačilnega sistema je BPRČ (Bruto Poravnave v Realnem Času). V ta sistem so vključene vse transakcije, večje od določenega limita (plačila v velikih vrednosti) in vse neto vrednosti posameznih podsistemov plačil majhnih vrednosti. Značilnost sistema je poravnava vseh transakcij med bankami prek računov bank pri Banki Slovenije v realnem času. Banke so dolžne zagotoviti potrebno likvidnost za dejansko delovanje sistema. Ključni razlog za vzpostavitev sistema BPRČ je obvladovanje in preprečevanje tveganj v plačilnem sistemu. Razumljivo je, da je tveganje največje pri velikih zneskih, zato podobne sisteme oblikujejo v posameznih evropskih in tudi svetovnih plačilnih sistemih (Dieter 1998, 45). 3.1.2 Organizacija UJP Konkretna organizacijska struktura lahko pomeni prednost ali pomanjkljivost za organizacijo, neodvisno od tega ali gre za profitno ali neprofitno organizacijo. Oblikuje se na podlagi vplivnih dejavnikov, ki so lahko zunanji ali notranji. Dejavniki, ki vplivajo na podjetje kot celoto, imajo v večini neposreden ali posreden vpliv tudi na organizacijsko strukturo.

5 Povzeto po http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=2.

24

V procesu oblikovanja organizacije se združijo vplivi situacijskih dejavnikov, cilji in strategija podjetja ali institucionalni pogoji ter elementi enovitih struktur in usklajevanja. Večina avtorjev obravnava zlasti naslednje situacijske spremenljivke in njihov vpliv na organizacijo podjetja: tehnologijo, okolje, velikost podjetja, cilje podjetja in same zaposlene (Rozman, Kovač, Kolednik 1993, 138-139). S sklepom o določitvi uradov v Republiki Sloveniji za javna plačila in njihovih sedežev (Uradni list RS, 53/02), ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je začel veljati v juniju 2002, so bili ustanovljeni glavni urad v Ljubljani in enajstih uradov UJP po posameznih statističnih regijah. V mesecu oktrobru 2002, je sprejeta dopolnitev sklepa o določitvi uradov UJP (Uradni list RS, 87/02), saj je Vlada Republike Slovenije odločila, da se urad UJP ustanovi tudi v Zasavski statistični regiji. Tako danes UJP opravlja svoje poslovanje urejeno prek glavnega urada v Ljubljani in prek 12 območnih enot UJP (Bezjak 2003, 95). Tako zasnovana mreža območnih enot UJP zagotavlja optimalno hiter pretok podatkov denarnega in informacijskega toka. UJP vodi generalni direktor, območne enote UJP pa vodijo direktor oziroma vodje območnih enot. Generalnega direktorja na predlog Ministra za finance imenuje Vlada Republike Slovenije. V okviru Ministrstva za finance pa UJP sodi pod področje zakladništva. Slika 1: Prikaz sedežev Urada UJP in območnih enot UJP po statističnih regijah

Vir: UJP 2000, Poslovno poročilo o delu. V nadaljevanju je prikazana preglednica v kateri so navedeni sedeži območnih enot UJP, naziv statistične regije v kateri posluje območna enota UJP in število proračunskih uporabnikov v regiji.

25

TABELA 2: OBMOČNA ENOTA UJP, STATISTIČNE REGIJE IN ŠTEVILO PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV PO REGIJAH

Območna enota UJP

Statistična regija Število proračunskih uporabnikov na dan 30.10.2007

Koper Obalnokraška 182 Kranj Gorenjska 243 Krško Spodnjeposavska 118

Ljubljana Osrednjeslovenska 659 Murska Sobota Pomurska 248 Nova Gorica Goriška 252 Novo Mesto Jugovzhodna 212

Postojna Notranjskokraška 96 Radlje ob Dravi Koroška 97

Slovenska Bistrica Podravska 333 Trbovlje Zasavska 81

Žalec Savinska 370 SKUPAJ 2891

Vir: UJP 2007, Poslovno poročilo o delu. 3.1.3 Vodja računa V UJP izvaja za proračunske uporabnike vse zakonsko določene naloge plačilnega prometa in druge naloge približno 224 delavcev. Izmed teh se večina ukvarja s plačilnim prometom, in le peščica s strokovno tehničnimi posli. S proračunskimi uporabniki imajo največ stikov vodje računov, ki so v UJP združeni v sektor javnofinančnih tokov. Vodja računa je upravni delavec, usposobljen za spremljanje poslovanja proračunskega uporabnika prek predračunov. Proračunske uporabnike seznanja z novostmi, jih opozarja na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izpolnjevanju plačilnih navodil, jim svetuje v primerih novosti in sprememb pri upravljanju plačilnega prometa, daje podatke in informacije o izvršenih plačilih. Delo vodje računa je zelo obsežno in raznoliko. To delo zahteva nenehno spremljanje predpisov, njihovo preučevanje in v primeru nejasnosti, pridobitev ustrezne podlage. V UJP so bili na delovna mesta vodij računov s 1.7.2002 razporejeni delavci APP, ki so v omejeni inštituciji opravljali naloge vodenja računov ali naloge na področju plačilnega prometa. Njihova začasna razporeditev se je s 1.1.2003 spremenila v trajno zaposlitev (zaposlitev za določen čas). Na podlagi kadrovskih resursov, prostorov ter strojne in druge opreme, ki jo je prav tako zagotovila APP, je delo v UJP uspešno steklo že od prvega dne poslovanja dalje.

26

3.2 Plačilni promet v UJP S plačilnim prometom so mišljena opravila: • sprejem plačilnih navodil, • kontrola njihove pravilnosti, • izvrševanje plačilnih navodil, • obveščanje udeležencev o izvršenem plačilu v plačilnem prometu. S plačilom so mišljeni prenos, unovčenje, obračun, vplačila in izplačila med udeleženci plačilnega prometa. Udeleženci v plačilnem prometu so UJP, proračunski uporabniki, pravne in fizične osebe, Banka Slovenije in poslovne banke. Ustanovitev UJP se vključuje v reformo plačilnega prometa v Republiki Sloveniji. V Ministrstvu za finance poteka na področju izvajanja proračuna projekt enotnega zakladniškega računa. Projekt temelji na priporočilih Mednarodnega monetarnega sklada. Bistvo sistema je v ločitvi denarnih in informacijskih tokov javnega sektorja. Denarni tok mora biti čim krajši, obenem pa morajo biti zagotovljene vse potrebe narodno gospodarske ravni, to so upravljalske, evidenčne in analitične potrebe (Črčinovič Krofič, maj 2002). Plačilni promet v UJP poteka prek predračunov, ki jih imajo neposredni in posredni proračunski uporabniki. Vsi računi se vodijo v enotnem registru. O vsaki spremembi, povezani s podatki predračuna, mora predračunski uporabnik obvestiti UJP v roku 8 dni od nastale spremembe (statusna sprememba, sprememba imena proračunskega uporabnika, sprememba zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sprememba naslova, ipd.). Opravljanje plačilnega prometa prek podračunov poteka s pomočjo plačilnih instrumentov. Plačilni instrumenti so v bistvu obrazci, ki jih izpolni plačnik-nalogodajalec, zato da bi plačal blago ali storitev oziroma da bi sredstva z njegovega računa bila nakazana v dobro prejemnikovega računa. Sredstva so z enega na drugi račun nakazana ob uporabi palete različnih, enotno predpisanih obrazcev in izbranih načinov prenosa od klasičnih plačil, predloženih na papirju, do elektronskih plačil. 3.3 Proračunski uporabniki v UJP UJP opravlja plačilni promet za proračunske uporabnike, ki jih delimo na neposredne in posredne. UJP vodi register na podlagi: • Pravilnika o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in

občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, 96/03, 72/04, 3/06) in

• Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03).

27

Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov objavlja UJP na spletni strani dvakrat mesečno, in sicer po stanju 15. dne v mesecu in po stanju zadnjega dne v mesecu. Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov po stanju na zadnji dan v letu, je v tekočem letu objavljen celo leto.

UJP vodi naslednje podračune neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov: • zakladniški podračun, kjer so evidentirana prosta denarna sredstva, namenjena za

zagotavljanje likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega računa (v nadaljevanju: EZR), za nalaganje sredstev izven sistema EZR ter za razporejanje obresti,

• podračun proračunskega uporabnika, na katerem so evidentirana sredstva PU, • podračun za plačevanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, na

katerem so evidentirana sredstva plačanih obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov,

• podračun proračunskega uporabnika v stečaju oziroma v likvidaciji, ki ga UJP odpre ob uvedbi stečajnega oziroma likvidacijskega postopka.

Razvrstitev proračunskih uporabnikov je v pristojnosti Ministrstva za finance. Do konca leta 2002 je Ministrstvo za finance šifro in kontrolno številko proračunskega uporabnika določilo na predlog Agencije Republike Slovenije za plačilni promet. S 1.1.2003 je ta naloga v pristojnosti UJP. Šifra neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika se uporablja za enoznačno identificiranje, kadar je s posebnimi predpisi tako določeno (šifra uporabnika označena s številko 1 pomeni, da je ustanovitelj uporabnika država in številka 2, da je ustanovitelj občina ali več občin). Neposredni proračunski uporabniki Kot neposredni proračunski uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov se štejejo: • državni oziroma občinski organi oziroma organizacije, občinska uprava, ustanovljeni z

zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom, • ožji deli občin, ki so pravne osebe. K neposrednim proračunskih uporabnikom sodijo »tri državne blagajne javnega finaciranja«: • državni proračun, • Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri UJP imajo lahko neposredni proračunski uporabniki različne vrste računov. Ti so osnovni predračun, zakladniški račun in evidenčni računi podračunov. Neposredni uporabnik državnega proračuna mora pri odpiranju podračuna, poleg navedene dokumentacije, predložiti območni enoti UJP tudi soglasje Ministra za finance ali od njega pooblaščene osebe.

28

Neposredni uporabnik občinskega proračuna mora pri odpiranju podračuna, poleg navedene dokumentacije, predložiti območni enoti UJP tudi soglasje župana občine ali od njega pooblaščene osebe. Posredni proračunski uporabniki Posredni uporabniki državnega in občinskega proračuna so pravne osebe, ki so organizirane v pravno organizacijski obliki kot javni zavodi, agencije in javni skladi in katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine. Nadaljnji pogoj je, da izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu in druge naloge, s katerimi izvajajo javne funkcije. Pri izvajanju lastne dejavnosti pridobivajo sredstva za financiranje iz državnega ali občinskih predračunov ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje in drugih virov. Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi: • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje Slovenije, • javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni

uporabniki, • samoupravne narodnostne skupnosti in Kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi,

katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica. Pravne osebe, ki imajo v firmi besedo, sklad in agencija niso posredni proračunski uporabnik, če so organizirani kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo ali javni gospodarski zavod. Dokumentacijo v zvezi z odpiranjem podračunov proračunskih uporabnikov sprejemajo območne enote UJP. Proračunski uporabnik za odpiranje podračuna predloži naslednjo dokumentacijo: • Zahtevek za odprtje podračuna pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila, • Sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje proračunskega uporabnika, • 3 izvode obrazca Seznam deponiranih podpisov, • Izjava proračunskega uporabnika o plačilu stroškov vodenja podračuna z direktno

obremenitvijo, • Izjava posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna za obračun in

nakazilo obresti za staje na podračunu, • Izjava neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna za obračun

in nakazilo obresti za stanje na podračunu. Proračunski uporabnik (nadzornik) za odpiranje ali zapiranje podračuna javnofinančnih prihodkov (nadaljevanju JFP) oziroma spreminjanje podatkov na podračunu JFP pristojni območni enoti UJP predloži obrazec: Zahtevek za odprtje/spremembo/zaprtje podračunov javnofinančnih prihodkov, ki ga izpolni s pomočjo navodil za izpolnjevanje obrazca Zahtevek za odprtje/spremembo/zaprtje predračunov JFP.

29

4 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V UJP 4.1 Elektronski plačilni promet v UJP V domačem plačilnem prometu proračunski uporabniki predlagajo UJP plačilna navodila na papirju ali v računski obliki. V UJP so veliko pozornost namenili izobraževanju proračunskih uporabnikov o elektronskem plačevanju, zato je večina plačilnih navodil v UJP predložena na elektronskih medijih. Pri izvajanju elektronskega poslovanja UJP upošteva varnost in zaščito podatkov, kot jo določa Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Pri izmenjavi podatkov je zagotovljena verodostojnost pošiljatelja in prejemnika sporočila, zaupnost sporočil in nespremenljivost sporočil. UJP zagotavlja varnost sporočil pred njihovim posredovanjem z ustreznim šifriranjem, verodostojnost pošiljateljev pa z elektronskimi podpisi. Za zaščito podatkov na plačilnih navodilih ter za zaščito sporočil o stanju in prometu denarnih sredstev na predračunih uporablja UJP sistem javnih in zasebnih ključev (Uprava RS za javna plačila, letno poročila 2002). TABELA 3: ŠTEVILO OBDELANIH PLAČILNIH NAVODIL (V %)

ŠT. OBDELANIH PLAČILNIH NAVODIL (V %)

LETO Elektronska oblika Papirnata oblika 2003 94,20% 5,80%2004 96,30% 3,70%2005 97,90% 2,10%2006 98,50% 1,50%2007 98,90% 1,10%

Vir: UJP 2003-2007, Letno poročilo o delu.

30

Graf 1: Število obdelanih plačilnih navodil v elektronski in papirni obliki

5,80%

3,70%

2,10%

1,50%

1,10%

94,20%

96,30%

97,90%

98,50%

98,90%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

2003

2004

2005

2006

2007

Papirnata oblikaElektronska oblika

Graf prikazuje število obdelanih plačilnih navodil v elektronski in papirnati obliki. Iz grafa je razvidno, da se z leta v leto povečuje pošiljanje plačilnih navodil v elektronski obliki, ter da se papirnata oblika vedno manj uporablja. 4.2 Pogoji elektronskega poslovanja med proračunskimi uporabniki in UJP 6 Elektronsko poslovanje med proračunskim uporabnikom (v nadaljevanju PU) in UJP pomeni enega od načinov posredovanja podatkov in dokumentov in ne izključuje uporabe drugih načinov posredovanja. Z elektronskim poslovanjem med PU in UJP se ureja uporaba naslednjih storitev UJP:

• posredovanje plačilnih navodil, • posredovanje sporočil o prometu in stanju denarnih sredstev na podračunih pri UJP, • izmenjava podatkov iz naslova poslovanja s plačilnimi instrumenti (posebna

položnica, posebna nakaznica, direktna odobritev in direktna obremenitev), • vpogled v stanje in promet, • posredovanje drugih podatkov in dokumentov.

PU pristopi k elektronskemu poslovanju z UJP s podpisom Izjave o sprejemu pogojev elektronskega poslovanja na obrazcu. S podpisom izjave se med PU in UJP vzpostavi pogodbeno razmerje.

6 Povzeto po https://www.ujp.gov.si/docDir/E-nalogi-dokumenti/Pogoji_E_Poslovanja.doc.

31

PU za vključitev v uporabo posamezne storitve UJP najprej predloži ustrezno izjavo glede na vrsto storitve UJP. Osebe, ki so pooblaščene za elektronsko podpisovanje plačilnih navodil morajo biti hkrati pooblaščene za ročno podpisovanje plačilnih navodil oziroma so navedene v seznamu deponiranih podpisov. Po predložitvi vloge za vključitev v elektronsko poslovanje dobi PU od UJP ustrezna navodila o načinu priprave in posredovanja podatkov in dokumentov. PU oziroma njegov pooblaščenec lahko izvede namestitev programa v skladu s prejetimi navodili, opredeljenimi v uporabniškem priročniku UJP ali mu pri tem pomaga pooblaščeni javni uslužbenec UJP. Elektronsko poslovanje s PU se lahko začne, ko UJP prejme za vsako pooblaščeno osebo posebej izjavo o lastništvu javnega dela ključa za elektronsko podpisovanje (v nadaljevanju: elektronski podpis), podpisano od posameznih pooblaščenih oseb - lastnikov elektronskega podpisa (v nadaljevanju: lastnik) in datoteko z javnim delom njihovih ključev. UJP obvesti PU o vključitvi v elektronsko poslovanje. Zakoniti zastopnik PU lahko kadarkoli prekliče lastništvo elektronskega podpisa s predložitvijo vloge za brisanje elektronskega podpisa, ki je na izjavi o lastništvu elektronskega podpisa. Ob vsaki spremembi podatkov o osebah, pooblaščenih za elektronsko podpisovanje dokumentov mora PU predložiti UJP Izjavo o lastništvu elektronskega podpisa. V primeru, kadar gre za dodajanje osebe, ko le ta ni na seznamu deponiranih podpisov, predloži PU tudi nov seznam deponiranih podpisov. Elektronski podpis Elektronski podpis je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu in ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. Plačilna navodila lahko podpiše samo en lastnik elektronskega podpisa. Elektronski podpis je sestavljen iz javnega dela ključa UJP, ki je namenjen šifriranju in kontroli elektronskega podpisa, in iz privatnega dela ključa PU, ki se uporablja za elektronsko podpisovanje. Ključ za elektronsko poslovanje izdela lastnik z ustreznim programom sam. Če gre za sum izgube ali razkritja privatnega dela ključa, mora lastnik ali PU o tem takoj obvestiti območno enoto UJP, ki vodi podračun, in sicer po telefonu ali po elektronski pošti na naslov območne enote UJP, ki je naveden na spletnih straneh UJP. Preklic ključa za elektronsko poslovanje po telefonu mora biti najpozneje naslednji delovni dan pisno predložen in overjen z lastnoročnim podpisom zakonitega zastopnika PU. UJP bo blokado izvedel na dan prejema prijave, če je ta prispela v poslovnem času območne enote UJP, sicer pa naslednji delovni dan.

32

Pravila posredovanja elektronskih plačilnih navodil Pri posredovanju elektronskih plačilnih navodil po teh pogojih veljajo naslednja pravila: Elektronsko podpisana plačilna navodila (v nadaljevanju: e-nalogi) v elektronskem

sporočilu izvirajo od lastnika, če jih posreduje sam oziroma oseba, ki jo pooblasti, ali jih posreduje informacijski sistem, ki ga je lastnik programiral oziroma mu dal nalog za programiranje sistema za samodejno delovanje.

Elektronsko sporočilo je podvojeno, če so sprejeti e-nalogi vsebinsko enaki in podpisani z istim elektronskim podpisom ob istem času. Informacijski sistem UJP podvojeno elektronsko sporočilo z elektronskim obvestilom lastniku samodejno zavrne.

Če lastnik od informacisjkega sistema UJP za posamezno storitev prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, se šteje, da je UJP prejel njegovo elektronsko sporočilo, kar pomeni da je elektronski podpis veljaven, kar pa še ne pomeni, da je poslano elektronsko sporočilo v skladu s pravili za oblikovanje podatkov v elektronskih plačilnih navodilih (tkdis) in da je vsebina elektronskega sporočila ustrezna. Podrobnejšo informacijo o pravilnosti oziroma nepravilnosti elektronskega sporočila lastnik prejme v naslednjem (drugem) elektronskem obvestilu UJP.

PU je dolžan spremljati potek prevzema in obdelave e-nalogov prek povratnih elektronskih obvestil UJP, v nasprotnem primeru prevzame odgovornost za morebitne posledice.

Za čas prejema elektronskega sporočila velja ura potrditve prejema sporočila v informacijski sistem UJP za posamezno storitev.

Pri spornih primerih se kot dokazi upoštevajo arhivirana elektronska sporočila in arhivirani javni deli ključev lastnikov.

Posredovanje elektronskih plačilnih navodil PU lahko elektronsko podpisane e-naloge posreduje UJP kot navadne ali kot nujne e-naloge. E-naloge za izvršitev v dnevu prejema mora UJP prejeti do konca delovnega časa za poslovanje s strankami. PU lahko posreduje e-naloge za izvršitev do največ 60 dni vnaprej, tudi izven delovnega časa UJP. E-nalogi, ki jih PU posreduje UJP, morajo vsebovati vse podatke, predpisane z zakonom, ki ureja plačilni promet, in podzakonskimi predpisi, ki urejajo predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil, izpiska o prometu in stanju ter delnih izpisov v elektronski obliki. Po sprejemu elektronskega sporočila, ki vsebuje datoteko z e-nalogi, informacijski sistem UJP preveri strukturo datoteke, elektronski podpis, čas predložitve in morebitno podvojenost elektronskega sporočila. Struktura datoteke in stavki računalniškega zapisa podatkov se programsko preverijo v skladu s predpisom, ki ureja predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil, izpiska o prometu in stanju ter delnih izpisov v računalniški obliki.

33

Pri izvajanju formalne in vsebinske kontrole e-nalogov, UJP lahko s programsko aplikacijo ali z ročnim posegom izvede popravke podatkov le v naslednjih primerih:

• Če lastnosti datoteke niso v skladu s predpisom, ki ureja predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil, izpiska o prometu in stanju ter delnih izpisov v računalniški obliki, informacijski sistem UJP samodejno popravi datoteko,

• Informacijski sistem ali javni uslužbenec UJP popravi napačno kombinacijo šifer prejemkov in izdatkov, reference in druge podatke za pravilno usmeritev transakcije, pod pogojem, da so v e-nalogu pravilno vpisani drugi predpisani podatki, ki jih mora vsebovati plačilno navodilo v skladu s področnimi navodili.

Če informacijski sistem ugotovi formalno ali vsebinsko napako, zaradi katere ni mogoča izvršitev e-nalogov, UJP samodejno zavrne PU celotno elektronsko sporočilo z e-nalogi ali posamezen e-nalog, z ustrezno obrazložitvijo. Vodja računov v območni enoti UJP preveri e-naloge in jih posreduje v izvršitev. Pravilno izpolnjeni oziroma opremljeni e-nalogi, ki vsebujejo vse predpisane podatke, se avtomatsko obdelujejo brez ročnih posegov v skladu s standardi, ki veljajo v plačilnem prometu. Če PU nima dovolj denarnih sredstev na podračunu, UJP plačilna navodila vključi v dnevno čakalno vrsto in jih v primeru nezadostnega kritja na podračunu ob koncu dnevne obdelave plačilnega prometa briše iz dnevne čakalne vrste in o tem naslednji delovni dan obvesti PU. UJP in PU se lahko dogovorita, da se e-nalogi izvršijo glede na prioritete, ki jih določi PU, sicer se izvršijo po vrstnem redu glede na čas prejema v UJP. V vsakem primeru pa UJP upošteva zakonsko določene prioritete. UJP o vključitvi e-nalogov v obdelavo plačilnega prometa PU obvesti z elektronskim sporočilom na elektronski naslov, s katerega je e-naloge posredoval. UJP z elektronskim sporočilom obvesti PU tudi o morebitnih zavrnjenih e-nalogih, o ugotovljenih formalnih in vsebinskih napakah in o spremembah podatkov na e-nalogih, ki jih je izvedel UJP. Pri izdelavi poročila, s katerim UJP obvešča PU o izvršitvi ali zavrnitvi e-nalogov ter o ugotovljenih napakah ali spremembah podatkov na e-nalogih, se uporabljajo podatki iz strukture stavkov računalniškega zapisa tkdis. Obveznosti uporabnika in lastnika elektronskega podpisa PU in pooblaščeni lastniki elektronskih podpisov se obvezujejo, da bodo: dosledno upoštevali določbe teh pogojev in uporabniške priročnike za uporabo sistema

elektronskega poslovanja, objavljene na spletnih straneh UJP in druga navodila, ki jih UJP posreduje PU ter veljavno zakonodajo s področja plačilnega prometa,

varovali programsko opremo in jo uporabljali le za postopke, ki so neposredno povezani z elektronskim poslovanjem,

34

skrbno hranili in obnavljali uporabniška gesla in privatne dele ključev za elektronsko podpisovanje ter jih varovali kot dober gospodar tako, da bodo preprečili izgubo, krajo in/ali zlorabo,

redno spremljali poslovanje na podračunu, redno prevzemali izpiske, obvestila in dokumente, ki jih bodo s strani UJP prejeli v

elektronski obliki, UJP takoj obvestili o vseh nepravilnostih sistema elektronskega poslovanja, UJP takoj pisno obvestili o vseh spremembah, ki se nanašajo na status,

pravnoorganizacijsko obliko, naziv in sedež PU, ter na zakonitega zastopnika in pooblaščene podpisnike,

UJP takoj obvestili o morebitni nepravilnosti, nepooblaščeni uporabi, sumu nepooblaščene uporabe oziroma možnosti nepooblaščene uporabe ali o kakršnikoli drugi zlorabi ali sumu oziroma možnosti zlorabe sistema elektronskega poslovanja.

Obveznosti UJP UJP bo izvršil plačila za vse pravilno vnesene in potrjene e-naloge, ki bodo vsebovali popolne podatke, v rokih, ki so predpisani ali dogovorjeni za posamezno vrsto e-naloga, če je PU zagotovil kritje za vsak posamezen e-nalog in če je plačilno navodilo izpolnjeno v skladu s predpisi. UJP mora varovati vse podatke o plačilnem prometu, dejstva in okoliščine o posameznem PU in lastniku elektronskega podpisa, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobil te podatke. Dolžnost varovanja podatkov o plačilnem prometu ne velja v primerih, če PU izrecno pristane, da se sporočijo posamezni podatki, oziroma, če te podatke potrebuje UJP, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije oziroma drug notranji ali zunanji nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti ter drugi upravni in državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil za potrebe vodenja postopkov in izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti ter v drugih primerih, ki jih določa zakon. Omejitev in izključitev odgovornosti UJP UJP ne odgovarja za škodo, ki bi PU nastala zaradi nepravilnega ali malomarnega ravnanja PU ali lastnika s programsko opremo, uporabniškim geslom ali privatnim delom ključa za elektronsko podpisovanje ter zaradi dejanj in dogodkov, na katere ne more vplivati (na primer: višja sila, stavka, odločitve in dejanja oblastnih organov, motnje v telekomunikacijskem prometu in prometu namenjenem računalniški povezavi, napake, nastale pri prenosu podatkov po telekomunikacijskih omrežjih, onemogočen dostop do strežnika UJP, ipd). Nadalje je izključena kakršnakoli oblika odškodninske ali druge odgovornosti UJP zaradi škode, ki bi nastala PU in/ali tretjim osebam zaradi nedelovanja informacijskega sistema UJP, do katere bi prišlo zaradi neupravičenih posegov PU in/ali tretjih oseb.

35

UJP ne odgovarja za škodo, ki nastane v roku 24 ur od prijave izgube, kraje ali zlorabe uporabniškega gesla in privatnega dela ključa za elektronsko podpisovanje. UJP ne odgovarja za morebitne napačno nakazane zneske ali prenose sredstev na napačne račune, če ti obstajajo in so bili opravljeni na zahtevo PU oziroma pooblaščenega podpisnika. Reklamacije PU lahko poda svoje pripombe in pritožbe, ki se nanašajo na elektronsko poslovanje najkasneje v osmih dneh po prejemu izpiska, iz katerega sta razvidna promet in stanje na računu. PU pripombe in pritožbe, ki so povezane z uporabo sistema elektronskega poslovanja, lahko posreduje po elektronski pošti, pisno po pošti, po telefonu, po telefaksu ter osebno v območni enoti UJP, pri kateri ima odprt podračun. UJP je dolžan rešiti pritožbo najkasneje v treh dneh po prejemu pritožbe in o tem obvestiti PU oziroma v osmih delovnih dneh, če je podatke za reševanje pritožbe moral pridobiti tudi iz drugih virov ali v istem roku obvesti vlagatelja pritožbe o vseh morebitnih objektivnih ovirah, zaradi katerih ni mogoča pravočasna rešitev pritožbe. Hramba podatkov in dokumentov UJP shranjuje elektronske podatke in dokumente iz 3. člena teh pogojev, vključno z javnimi deli ključev lastnikov, v skladu z veljavno zakonodajo in navodili, ki urejajo arhiviranje dokumentarnega gradiva v UJP tako, da si zagotovi poznejši dostop do podatkov za ves čas, ki ga določajo predpisi. Vsi postopki v zvezi z elektronskim poslovanjem se računalniško beležijo prek aplikativnega strežnika UJP na način, ki preprečuje nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov. PU je odgovoren za arhiviranje elektronskih sporočil, ki jih pošlje in prejme. PU lahko zaprosi UJP za poznejši izpis – vpogled v podatke, ki izhajajo iz njegovega elektronskega poslovanja. PU in UJP soglašata, da bosta v primeru morebitnega spora medsebojno priznavala veljavnost elektronskih sporočil na sodišču, ki so arhivirana v elektronskem arhivu UJP.

36

4.3. Potek plačilnega prometa preko UJP Do 30.6.2002 je naloge plačilnega prometa opravljala APP, z Zakonom o plačilnem prometu pa je bila v sestavi Ministrstva za finance s 1.7.2002 ustanovljena UJP. S tem so bili postavljeni temelji za vzpostavitev novega plačilnega prometa za proračunske uporabnike. UJP je eden osnovnih dejavnikov za podporo delovanja enotnega zakladniškega sistema. Enotni zakladniški sistem je sistem enotnih zakladniških računov (EZR) države in občin, znotraj katerih so tudi podračuni državnih in občinskih proračunskih uporabnikov. EZR države in občin vodi Banka Slovenije in je številčen v strukturi transakcijskega računa prek katerega potekajo vsa plačila in izplačila javnofinančnih sredstev, podračune državnih in občinskih uporabnikov pa vodi UJP. Le-ti imajo vlogo transakcijskih računov. Za izvajanje plačilnega prometa je pomemben tudi Pravilnik za predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil in izpiska o prometu in stanju v računalniški obliki sprejet na podlagi Zakona o plačilnem prometu leta 2002. Pravilnik določa način predložitve za prevzem podatkov s plačilnih navodil in izpiska o prometu in stanju v računalniški obliki. Proračunski uporabnik lahko predloži UJP podatke s plačilnimi navodili na disketi ali po e-pošti. Za predložitev podatkov UJP po e-pošti veljajo splošni predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje. 4.3.1 Vključitev v elektronsko poslovanje Pošiljanje plačilnih navodil po elektronski pošti je eden od načinov elektronskega poslovanja UJP s proračunskimi uporabniki. Elektronska pošta je način predložitve podatkov s plačilnih navodil in način sprejemanja podatkov o izvršenih plačilnih transakcijah prek neposredne računalniške povezave med proračunskim uporabnikom in UJP (Uradni list RS 56/2002). Uporabnik za predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil in izpiska o prometu in stanju uporablja elektronsko pošto, ki ima več prednosti pred papirnato obliko kot tudi pred predlaganjem na magnetnem mediju (npr. disketi). Najbolj poglavitne prednosti so: prihranek pri stroških obrazcev plačilnega prometa, prihranek časa pri podpisovanju in žigosanju plačilnih navodil, zagotovljen je pravilen prenos vseh podatkov s plačilnih navodil, kot jih vpiše predlagatelj in izključene so možnosti napak pri vnosu podatkov s plačilnih navodil v UJP. Pred začetkom uporabe posredovanja plačilnih nalogov po elektronski pošti je uporabnik najprej podal vlogo za vključitev v sistem posredovanja plačilnih navodil po elektronski pošti, prejel dokumentacijo o pogojih elektronskega poslovanja ter izjavo o prejetju pogojev posredovanja plačilnih nalogov po elektronski pošti. Izjava služi kot pravna podlaga elektronskemu poslovanju. Uporabnik je tudi izpolnil izjavo za podpisnika, s katerim želi podpisovati elektronska plačilna navodila o lastništvu elektronskega podpisa in javni del ključa.

37

4.3.2 Priprava podatkov in pošiljanje datoteke na UJP Uporabnik pripravi podatke s plačilnih navodil na datoteki v formatu, ki je določen v Pravilniku za predložitev in prevzem podatkov s plačilnih navodil in izpiska o prometu in stanju v računalniški obliki (Uradni list RS, 117/02, 72/04, 120/05 in 137/06), enako kot to velja v primeru predlaganja podatkov s plačilnih navodil na magnetnem mediju. To datoteko uporabnik navadno pripravi v okviru svojih finančnih aplikativnih programov. Uporabniki, ki te možnosti nimajo, lahko dobijo v območnih enotah UJP računalniški program, ki omogoča vodenje preproste evidence podatkov o prejemnikih, vnašanje, pregledovanje in izpisovanje plačilnih navodil ter pripravo datoteke v ustreznem formatu za predlaganje UJP.7 Glede na vrsto plačil, datoteko za pripravo plačilnih navodil pripravimo v okviru treh računalniških aplikacij:

− z uporabo programa APPEiP, ki ga posreduje UJP uporabnikom, − KPFW - Knjiga prejetih faktur, − ter z računalniškim programom PLAČE - VIRMANI (DOS).

a) Postopek priprave datoteke preko računalniškega programa APPEiP

Program APPEiP posreduje UJP uporabniku ter deluje na osebnem računalniku z operacijskim sistemom 96/98/NT/2000. Predstavlja osrednji računalniški program za posredovanje plačilnih navodil in sprejemanje izpiskov stanja in prometa na predračunu uporabnika. Vnos plačilnih navodil neposredno v program APPEiP uporabljamo takrat, kadar določene obračune opravimo ročno in nimamo posebnih računalniških programov za njihovo obdelavo. Program APPEiP je smiselno razdeljen na več vsebinskih sklopov (Uporabniški priročnik APPEiP 2006, 4): 1. Vnos plačilnih navodil: Tu poteka vnos plačilnih navodil v lokalno tabelo, priprava tekstovne datoteke s plačilnimi navodili. Če je tekstovna datoteka s plačilnimi navodili že pripravljena v drugi aplikaciji (KPFW, Plače), potem korak "Vnos plačilnih navodil" preskočimo. V tem primeru se program APPEiP uporablja le za pregledovanje, podpisovanje in pošiljanje datoteke na UJP. 2. Pregled podatkov: V tem sklopu se pregledajo tekstovne datoteke s plačilnimi navodili (kontrola vsebine datoteke – pregled posameznih navodil, skupnega zneska, valutacije).

7 Povzeto po http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=10

38

3. Podpisniki: Pripravljena datoteka se podpiše z elektronskim podpisom pooblaščene osebe in šifriramo tekstovne datoteke s plačilnimi navodili. Podpisnik, ki je za ta namen registriran na UJP, plačilna navodila na datoteki podpiše s svojim privatnim ključem in jih šifrira z javnim ključem UJP. Šifriranje datoteke pa zagotavlja, da pri prenosu prek javnega računalniškega ali telefonskega omrežja ni možno pooblaščeno razkrivanje ali kakršnokoli spreminjanje vsebine datoteke. 4. Pošiljanje na UJP: V tem sklopu se pošiljajo šifrirane datoteke na UJP. 5. Nastavitve: V tem sklopu poteka nastavitve programa (podpisniki, poti, mesta datotek, pošiljanje), delo s podpisnimi ključi (pregled ključev, spreminjanje gesla privatnega ključa). Slika 2: Uporabniški vmesnik programa APPEiP

Vir: Uporabniški priročnik APPEiP 2006, 4.

b) Postopek priprave datoteke preko računalniškega programa KPFW

Program KPFW - Knjiga prejetih faktur deluje v Windows okolju. Program je namenjen vnašanju prejetih faktur za opravljeno storitev ali za dobavo blaga. Podatki iz faktur se vnašajo po predhodni kontroli ter podpisani listini s strani odgovorne osebe.

39

Plačilni nalogi se pripravijo v meniju Plačila z naslednjimi možnimi izbirami: 1. vnos plačil ter 2. popravljanje plačil (ob morebitnih napak pri samem vnosu plačil).

Z izborom VNOSA PLAČIL določimo datum valute plačila, do katerega želimo plačevati račune. Izpišejo se posamezni računi z zneski ter skupnim zneskom plačila na določen dan plačevanja računov. Naslednji korak je priprava datoteke TKDIS.TXT za prenos nalogov na UJP, kjer je določena tudi pot datoteke TKDIS.TXT C:/APPEiP. Z zaključkom priprave plačil se podatki prenesejo v računalniški program APPEiP, kjer poteka pot plačila že po omejenem postopku. Plačilna navodila izpišemo na papir v podpis odgovorne osebe in služi kot priloga k izpisom stanj in prometa na računu določenega dneva.

c) Postopek priprave datoteke preko računalniškega programa Plače - Virmani Datoteka za pripravo plačilnih nalogov obračunanih plač zaposlenih se oblikuje v programu Virmani, kjer se podatki prenašajo iz programa Plače, v katerem se nahajajo obračunane plače za določen mesec. V programu Virmani se kreira datoteka s plačilnimi nalogami. Pravilno oblikovani nalogi se izpišejo v obliki dnevnika na papir ter prenesejo v program APPEiP. Od tam naprej se po običajnem zaporedju opravil posreduje na UJP po elektronski pošti. 4.3.3 Sprejem povratnih obvestil8 Po oddaji elektronske pošte s plačilnimi navodili uporabnik po določenem času dobi dve povratni obvestili. Ti za uporabnika predstavljata pomembno informacijo. Prvo obvestilo Ko elektronsko sporočilo prispe v UJP, računalniški program na UJP takoj samodejno vrne obvestilo številka 1 (Re1) na pošiljateljev naslov elektronske pošte. S tem obvestilom nas obvešča o prejemu elektronske pošte. Vendar to ne pomeni, da je vsebina datoteke že kontrolirana, pomeni pa da je poseben strežnik, ki prejema datoteke z e-naloge, sporočilo prejel v nadaljnjo obdelavo. Drugo obvestilo Drugo obvestilo pošiljatelj prejme po opravljeni kontroli vsebine plačilnih navodil in po vključitvi navodil v obdelavo. V tem obvestilu uporabnik dobi tudi informacijo o morebitnih zavrnjenih plačilnih navodilih, o ugotovljenih formalnih napakah in o morebitnih spremembah v podatkih plačilnih navodil, ki jih po potrebi na podlagi pooblastila pošiljatelja naredijo delavci UJP.

8 Povzeto po Uporabniški priročnik APPEiP 2006.

40

Z drugim obvestilom je uporabnik lahko obveščen tudi o zavrnitvi vseh plačilnih navodil v datoteki. To se večinoma zgodi v naslednjih primerih:

• če je bila datoteka z enako vsebino že poslana, kar pomeni, da je prejeta datoteka duplikat,

• če je datum valutacije plačilnih navodil starejši od tekočega datuma (valutacija za nazaj),

• če je datum valutacije za naprej več kot 60 dni (možnost napake), • če je datum valutacije nedelaven dan (sobota, nedelja, praznik), • če distribucija za poslanega nalogodajalca še ni pripravljena (testiranje še ni uspešno

zaključeno, izmenjava ključev še ni opravljena), • v primeru napake pri kontroli podpisa, • če je bila datoteka za tekoči dan poslana po zaključku delovnega časa UJP za

stranke. Z drugim obvestilom je uporabnik lahko obveščen tudi o tem, da bodo plačilna navodila obdelana na prihodnji datum valute plačila. 4.3.4 Sprejem podatkov o opravljenem prometu in stanju na predračunu9 Za prejemanje datoteke s podatki o opravljenem plačilnem prometu in stanju na predračunu mora PU predhodno na svoji enoti UJP oddati vlogo. Po prejemu elektronske pošte z datoteko o opravljenem prometu in stanju na podračunu, datoteko TKDIS.ASC shranimo na disk, na katerem je nameščen program APPEiP, v podmapo ‘PROMET’. Če smo v Orodja.Nastavitve.Mesta datotek navedli drugo pot do mape z datotekami, v tej mapi kreiramo podmapo z imenom 'PROMET', datoteko TKDIS.ASC pa shranimo v to mapo. Iz menija izberemo Datoteka.Pregled prometa.Nov račun (številka podračuna se prikaže po prvem uspešnem prenosu podatkov v bazo in ponovnem zagonu programa): Slika 3: Pregled prometa

9 Povzeto po Uporabniški priročnik APPEiP 2006.

41

V meniju izberemo Datoteka.Novi podatki za uvoz podatkov iz datoteke TKDIS.ASC: Slika 4: Nov račun

Prikaže se okno za izbor datoteke. Iz seznama datotek izberemo datoteko TKDIS.ASC. Slika 5: Okno za izbor datoteke

Po izboru datoteke TKDIS.ASC se prikaže okno za vnos gesla za ‘odklepanje’ datoteke. Vpišemo geslo podpisnika, katerega ključ se na UJP uporablja za zaklepanje datoteke (o tem se dogovorite s pristojnim delavcem na UJP):

42

Slika 6: Okno za vnos gesla

Nato izberemo datoteko za pregled prometa na našem predračunu in si podatke izpišemo na papir: sporočilo o stanju na predračunu in transakcijah v dobro in breme našega podračuna. Slika 7: Oblika sporočila o prometu in stanju na računu proračunskega uporabnika

Vir: Uporabniški priročnik APPEiP 2006, 24.

43

5 SKLEP Elektronsko poslovanje v plačilnem prometu je eno izmed področij, kjer lahko gospodarski subjekti zmanjšajo stroške poslovanja in povečajo svojo konkurenčno prednost. Tako poslovanje je namreč hitrejše, cenejše in varnejše. Uporabniki dobijo celovito povratno informacijo o opravljenih plačilnih sistemih transakcijah v realnem času, kar ima lahko velik vpliv na sprejem nekaterih poslovnih odločitev. Hkrati prenos finančnih sredstev in informacij omogoča tudi hitrejše pretoke blaga in izvajanja storitev. Plačilni promet je nevtralen, posredniški bančni posel, ki ga opravljajo banke in finančne institucije. Plačilni sistem je organiziran način in oblika plačevanja, katere je cilj olajšati in pospešiti plačevanje v okviru predpisov in pravil, na podlagi katerih se opravljajo plačila. Učinkoviti plačilni sistem je tisti, ki je zanesljiv, ki omogoča prenose sredstev v nakrajšem času in je poceni. Med vsemi naštetimi argumenti za učinkovit plačilni promet je potrebno poiskati optimalno razmerje, saj sta hitrost prenosa plačil in cen opravljene storitve v nasprotju. Vsaka država ima svoj plačilni sistem oziramo plačilni promet, ki se je razvijal skozi stoletja v odvisnosti od naravnih danosti, tradicije, kulture in potreb gospodarstva in prebivalstva. Kljub posebnostim v posamezni državi, so se razvile nekatere skupne značilnosti plačilnega prometa, ki so se razvile v trenutku , ko se je pojavila mednarodna menjava blaga in storitev. V slovenskem prostoru so udeleženci plačilnega prometa fizični in pravne osebe, Banka Slovenije, poslovne banke in Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Plačilni promet ureja vrsta zakonskih in podzakonskih predpisov. Temelji plačilnega so urejeni v Zakonu o plačilnem prometu, poleg tega pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o javnih financah, Proračun Republike Slovenije ter zakon o izvajanju proračuna Republike Slovenije in še več kot 100 podzakonskih predpisov.

44

6 POVZETEK Elektronsko poslovanje, poleg znižanja stroškov, odpira poti do novih trgov, povečuje učinkovitost, omogoča uvajanje novih storitev. Elektronsko poslovanje ima v primerjavi s papirnatim poslovanjem še druge prednosti, med katerimi je treba posebej poudariti zmanjševanje možnosti za nastanek napak pri vnosu podatkov s plačilnih nalogov. Podjetja vidijo prednosti elektronskega poslovanja v prihranku časa pri posredovanju podatkov oziroma plačilnih nalogov, dodatna spodbuda za uvajanje pa bo nižja cena storitev Prednost elektronskega plačilnega sistema je hitro ter avtomatizirano pošiljanje plačilnih nalogov. Slabost pa je trenutno še v prepočasnem dotoku povratnih informacij. Velika prednost elektronski plačilnih sistemov je tudi to, da je mogoče plačilne naloge pošiljati vnaprej, pa še pot na plačilno ustanovo nam je prihranjena. Glavne ovire za široko uveljavitev elektronskega poslovanja na finančnem področju danes niso več v tehnologiji, ampak v miselnosti ljudi in relativni togosti organizacij. Uvedba elektronskega poslovanja predstavlja konkurenčno prednost že danes, v bližnji prihodnosti pa bo vse bolj nujna. Ključne besede: • elektronsko poslovanje, • plačilni promet, • plačilni sistem, • elektronski plačilni promet, • plačilni nalog, • Agencija RS za javna plačila, • proračunski uporabnik, • Uprava RS za javna plačila.

45

SUMMARY Electronic business, beside lower cost, opens new business markets, enlarges efficacy and enables initiation of new services. In comparing with paper operation we can find many other advantages. Among them we should accent lower possibilities for making errors by entering data from order to pay. Saving time is main advantage for companies when they mediate orders to pay. Additional advantage is lower costs. Electronic business enables fast automatic sending of orders of pay and we can send them in advance. But its weakness is slow return information. Main obstacles for wide spreading of electronic business are not the lack of technology, but in people’s minds and in relatively rigidity of organizations. Introduction of electronic business today presents competitive advantage but in near future the introduction of electronic business will become a necessity. Key words: • electronic business, • financial transactions, • payment system, • electronic payment system, • order to pay, • Agency of Republic of Slovenia for Payments, • budget user, • Direction of Republic of Slovenia for payments.

46

7 SEZNAM LITERATURE

1. Agencija RS za plačilni promet. 2006. Posredovanje plačilnih nalogov po elektronski pošti. Uporabniški vmesnik.

2. Bela knjiga. 1997. Elektronsko poslovanje v malih in srednje velikih podjetjih. Ljubljana: Uporabna informatika, posebna številka.

3. Bezjak, Daniel-Marko. 2003. Zakon o plačilnem prometu in izvršilni predpisi. Ljubljana: Založba GV.

4. Črčinovič-Krofič, Vlasta. 2002. Vzpostavitev enotnega zakladniškega računam prva faza projekta. Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

5. Dieter, Backet: Target. 1998. A Paymend and Settlement Sercvice of UE Central Banks, Operations, Settlement & The EURO. London.

6. GV Založba. 2003. Zakon o plačilnem prometu in izvršilni predpisi. 7. Jerman-Blažič Borka. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Založba

GV. 8. Jurančič, Iztok. 2000. V naslednicah APP bo le 450 delavcev. Gospodarski vestnik 39:

18-19. 9. Kovačič, David. 2002. Internet bo postal medij medijev. Kapital oktober: 64. 10. Lesjak, D. 1998. Informatizacija javne uprave. podipl. in spec. št.: Javne finance in

davčno svetovanje. Integralni management. 11. Logar, Romana. 1998. Plačilni sistemi: kaj je dobro vedeti o njih? Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 12. May, Paul-Richard. 2000. The Business of E-Commerce. From Corporate Strategy to

Tehnology ZDA: Combridge University Press. 82-85. 13. Petauer, Boštjan. 2002. Obdavčitev elektronskega trgovanja. Maribor: Davčni inštitut. 14. Rozman, Rudi, Kolednik Franc in Kovač Jure. 1993. Managemet. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 138-139. 15. Štefe, Nataša. 2004. Elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Bančni vestnik 9:

46-48. 16. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. 17. Silič, Marin. 2001. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.

Ljubljna: Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko. 18. UJP. 2002-2007. Poslovno poročilo o delu UJP. 19. Ward J. 1995. Principles of Information System Management. London: Routledge.

47

SEZNAM VIROV 1. Poslovanje B2C. [online] Dostopno na: http://www.portocontinental.si/B2C.htm

[25.2.2008]. 2. Skrt, Radoš. 2001. B2B poslovanje. [online]. Dostopno na:

http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/ [25.2.2008]. 3. Skrt, Radoš. 2001. Poslovanje B2B se povečuje. [online]. Dostopno na:

http://www.nasvet.com/doc/poslovanjeB2B.php [25.2.2008]. 4. Uprava RS za javna plačila. Osebna izkaznica. [online]. Dostopno na:

http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=5 [15.4.2008]. 5. Uprava RS za javna plačila. Naloge in cilji. [online]. Dostopno na:

http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=2 [15.4.2008]. 6. Uprava RS za javna plačila. Pogoji elektronskega poslovanja med proračunskimi

uporabniki in Upravo RS za javna plačila. [online]. Dostopno na: https://www.ujp.gov.si/docDir/E-nalogi-dokumenti/Pogoji_E_Poslovanja.doc [15.4.2008].

7. Uprava RS za javna plačila. Pošiljanje plačilnih navodil po elektronski pošti. [online] Dostopno na: http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=10 [25.2.2008].