emn usmerjena Študija 2015 razširjanje informacij o ......politike. odločba sveta 2008/381/es, ki...

of 41

EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015

Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim

statusom, ki niso v stiku z oblastmi

EMN usmerjena študija 2015

Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki

niso v stiku z oblastmi

of 41

Študijo sta izdelala Nacionalna kontaktna točka Republike Slovenije za Evropsko migracijsko mreţo in zunanji partner, Mednarodna organizacija za migracije

(Avtorica: Jana Stardelova) v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. Evropska migracijska mreţa je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in vzpostavitve enotne azilne in migracijske

politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev evropske migracijske mreţe je bila sprejeta 14. maja 2008. Več informacij o

Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si.

http://www.emm.si/




of 41

UVOD

Namen te študije je pripraviti pregled različnih pristopov (preteklih, sedanjih in bodočih) za razširjanje informacij o

moţnostih prostovoljnega vračanja in kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim statusom1, ki niso v stiku z

oblastmi. Glede na dani kontekst in zaradi relativno kratkega časa, ki je bil na voljo za izvedbo, ta študija ne sme biti

obravnavana kot vseobsegajoči opis stanja v drţavi, ampak naj raje sluţi kot pregled, ki prinaša pomembne

ugotovitve in spoznanja, ki so jih dosegli pomembni oblikovalci politik.

Do sedaj so bile na različne tematike o migrantih z neurejenim statusom izvedenih številne študije, ki so bile ali del

nacionalnih poročil Slovenske nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreţe (SI NCP EMN), ali pa je bila

izvedene skupaj kot poročilo EMN . Prav tako Ministrstvo za notranje zadeve predstavlja redna poročila, ki naslavljajo

tokove iregularnih migracij v drţavi. Nedvomno pa bo ta študija uporabna za uradne organe, ki vplivajo na

oblikovanje politik, kot tudi za vse podporne sluţbe in organizacije, ki se ukvarjajo z razširjanjem informacij o

moţnostih prostovoljnega vračanja. Študija bo vsestransko in sistematično analizirala različne pristope razširjanja

informacij o moţnostih prostovoljnega vračanja na splošno ter reintegracije, kot del tega, kot tudi kako migranti z

neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, npr. s Policijo, izvejo za takšno moţnost (prostovoljnega) vračanja.

Metode, ki so bile uporabljene v študiji, so naslednje:

- pregled in analiza sekundarnih virov,

- posvetovanje s ključnimi informatorji iz nacionalnih oblasti in NVO-ji,

- ţe obstoječe ocene in študije različnih pristopov za zagotavljanje informacij o prostovoljnem vračanju,

- letna poročila in statistike akterjev, ki so odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju,

- pregled pomembnih zakonodaj,

- pregled preteklih poročil in študij,

- informacije, izvzete iz različnih poročil in publikacij (Varuha človekovih pravic, Pravno-informacijskega centra

za nevladne organizacije (PIC), Mednarodna organizacija za migracije (MOM), Ministrstva za notranje zadeve).

Organizacije in institucije, ki so zagotovile informacije:

- znotraj Direktorata Uprave uniformirane policije Ministrstva za notranje zadeve: Center za tujce (CzT) v

Postojni;

- Pravno-informacijski center za NVO – PIC in Jezuitska sluţba za begunce Slovenija;

- Medvladne organizacije: Mednarodna organizacija za migracije (MOM), avtor študije.

Za študijo so bili uporabljeni naslednji podatki:

- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Ministrstva za notranje zadeve RS za obdobje 2010-2014, o

številu prosilcev za azil;

1 Migranti z neurejenim statusom je prevod angleške besede Irregular migrant. Podlaga prevoda je Glosar migracij, izdan s strani

Mednarodne organizacije za migracije – IOM. Glosar migracij je dostopen na naslednji povezavi: http://publications.iom.int/bookstore/free/IML_8_SLO.pdf




of 41

- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Centra za tujce za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s fizičnim prevozom iz drţave članice na podlagi odločbe o vrnitvi (prisilno vračanje);

- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Policije za obdobje 2010-2014, o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav; o številu drţavljanov tretjih drţav z nedovoljenim vstopom; o številu drţavljanov tretjih drţav, ki se na podlagi odločbe o vrnitvi iz drţave članice vračajo s fizičnim prevozom (prisilno vračanje); število drţavljanov tretjih drţav, ki se znotraj časovnega okvirja določenega v odločbi o vrnitvi

vračajo prostovoljno (prostovoljno vračanje);

- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu MOM Slovenija za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVR programov (Prostovoljno vračanje) in številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVRR programov (Prostovoljno vračanje in reintegracija).

Statistični podatki, ki jih ni bilo mogoče pridobiti:

- ocene za migrante z neurejenim statusom, ki Policiji niso znani.

Ena od omejitev raziskave je bila omejen časovni okvir, namenjen izvedbi Nacionalnega poročila. Posledično ni bilo mogoče pregledati vseh pomembnih publikacij in raziskav, nekateri podatki pa nenamerno niso bili vključeni v študijo. Drugo oviro predstavlja dejstvo, da nekatere aktivnosti (študije, publikacije, medijske kampanje ipd.), ki se posebej usmerjajo k promociji prostovoljnega vračanja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ali so

zunaj dosega le-te, še niso bile izvedene. To vodi k omejitvam dostopa do informacij, ki bi bile lahko za študijo uporabne. Nadaljnje analize in ocene razlogov za neobstoječe aktivnosti niso del te študije, predvsem zaradi pomanjkanja časa in dejanskega namena študije, vendar pa predstavlja enega od številnih rezultatov, ki so predstavljeni v nacionalnem poročilu. Kljub temu bi nekatere ugotovitve lahko postale dobra podlaga za moţne bodoče raziskave in zainteresirane raziskovalce.




of 41

EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015

Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju:

načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi

Osnovni podatki (Nacionalni prispevek)

Pregled nacionalnega prispevka – prestavitev študije ter izbor ključnih dejstev in postav iz vseh razdelkov študije,

s posebnim poudarkom na elementih, ki bodo relevantni za (nacionalne) snovalce politik.

Namen raziskave je zagotoviti vpogled v različne pristope (pretekle, sedanje in bodoče), ki se nanašajo na

razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju ter kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim

statusom, ki niso v stiku z oblastmi. Če upoštevamo kontekst (t. j. vsebino raziskave), kot tudi relativno

kratko časovno obdobje, ki je bilo na voljo za izdelavo študije, je na študijo nemogoče gledati kot na

vseobsegajoči pogled na stanje v drţavi, ampak kot na pregled dejanskega stanja. Slednji bo uporaben za vse

drţavne organe ter ostale partnerje, ki vplivajo na oblikovanje migracijskih politik ter jim bo nudilo pomembne

informacije in spoznanja o problematikah.

Študija bo sluţila tudi kot osnova za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske

mreţe (European Migration Network – EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil

nacionalnih kontaktnih točk EMN. Predstavitev dobrih praks in različnih politik do vprašanja razširjanja

informacij med migrante brez urejenega statusa bo le eden od poglavji omenjenega poročila.

Uporabljene metode v študiji, so pregledi in analize sekundarnih virov ter konzultacije z ključnimi akterji, ali

pristojnimi drţavnimi organi, ali nevladnimi organizacijami (NVO). Ključne vire informacij so predstavljale ţe

obstoječe študije in evalvacije obstoječih pristopov k razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju.

Informacije so bile pridobljene tudi iz letnih poročil in iz dostopnih statističnih podatkov glavnih akterjev, ki so

odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju.

Študija se osredotoča na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, dostopnim migrantom z neurejenim

statusom, ki niso v stiku z oblastmi. Najprej je predstavljen pregled stanja v Republiki Sloveniji; ocena števila

migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ni bila moţna, vendar nam je uspelo prikazati

število migrantov z neurejenim statusom za katere drţavni organi vedo. V zvezi z najbolj pomembnim vidikom




of 41

Povzetek (Zbirno poročilo)

Povzetek Zbirnega poročila: slednji oblikuje podlago EMN prijavitelja, katerega glavno publiko bodo prestavljali

snovalci politik na nacionalni in EU ravni.

študije – Razširjanje informacij – študija ugotavlja, da v Slovenski zakonodaji to področje ni posebej

poudarjeno niti ne obstaja zavezujočih določb, temveč bolj v obliki podpore politiki; nadaljnje ugotovitve so

opisane znotraj 3. poglavja.

Raziskava ugotavlja, da so drţavni organi, ki so odgovorni za vračanje migrantov z neurejenim statusom

pravzaprav tisti, kateri igrajo ključno vlogo pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju. V Sloveniji sta

to Policija in Center za tujce. Drugi pomembni akterji pri razširjanju informacij so nevladne organizacije

(NOV)/MVO. Te organizacije so odgovorne za pripravo informacij, ki se kasneje razširjajo s pomočjo drţavnih

organov. Samostojnih iniciativ za tovrstne aktivnosti s strani NVO/MVO za enkrat ni, vendar jim tega (t. j.

samostojnega delovanja) zakonodaja ne omejuje. Podatki so podrobno predstavljeni v 4. poglavju.

5. poglavje predstavlja oceno preteklih in sedanjih informacijskih kampanj. V Sloveniji do sedaj ni bilo

izvedenih nobenih informativnih kampanj ali projektov, ki bi bili namenjeni migrantom z neurejenim statusom,

ki niso v stiku z oblastmi. Informacijske kampanje, ki jih izvajajo Mednarodna Organizacija za Migracije in

druge nevladne organizacije, bi morale biti bolj dostopne in ciljno usmerjene k tej skupini migrantov z

neurejenim statusom.

Nasvete in pomembnejše ugotovitve smo povzeli v zadnjem delu študije. Predstavljeni izsledki temeljijo na

evalvaciji, ki je bila izvedena na podlagi različnih vidikov o prostovoljnem vračanju in reintegraciji. Priporočila

za morebitne izboljšave praks, ki se nanašajo na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, so prav tako

vključene v tem delu študije.

Namen te študije priskrbeti vpogled v pristope, ki jih Slovenija sprejema glede razširjanja informacij o

prostovoljnem vračanju, še posebno, kako doseči migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Poleg tega študija sluţi kot podlaga za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske

mreţe (European Migration Network – EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil

nacionalnih kontaktnih točk EMN.




of 41

2 Directive of the European Parliamnet and Council no. 2008/115/EC on common standards and procedures in Member States for returning illegally staying third-country nationals

Okvir študije je sestavljen v skladu s specifikacijami, ki jih je pripravila EMN; prvi del študije predstavlja

pregled nacionalne situacije, zagotavlja ocene obsega nedovoljenih migracij v Sloveniji za obdobje 2010-2014,

kot tudi izzive s katerimi se srečujejo akterji, ki v Sloveniji promovirajo prostovoljna vračanja prej omenjenih

skupin migrantov z neurejenim statusom. Iz ugotovitev je mogoče sklepati, da ni moţno podati razpoloţljivih

ocen o migrantih z neurejenim statusom, ki so prisotni v Sloveniji in niso imeli stika z drţavnimi organi, ter da

s strani nacionalnih oblasti, ustreznih izobraţevalnih in raziskovalnih institucij, ali civilnih organizacij še ni bila

izvedenih podobnih študij ali raziskav.

Glede na številke migrantov z neurejenim statusom, ki se vračajo iz Slovenije, je število migrantov z

neurejenim statusom, ki se vračajo prostovoljno, statistično višje, ko število migrantov, ki se vračajo prisilno.

Leta 2010 se je na podlagi odločb o vrnitvi iz Slovenije vrnilo 220 drţavljanov tretjih drţav. Leta 2011, se je to

število zmanjšalo na 153 drţavljanov tretjih drţav. Manjše povišanje tega števila je bilo zabeleţeno leta 2012,

ko se je iz Slovenije prisilno vrnilo 205 drţavljanov tretjih drţav. Število teh se je 2013 ponovno zmanjšalo na

164 oseb, leta 2014 pa še niţje na 162 prisilnih vračanj. Glede na prostovoljna vračanja v okviru AVRR

programov iz leta 2010, se je takrat okviru programa vrnilo 19 oseb. Leta 2011 je bilo 16 osebam omogočena

vrnitev z asistenco, leta 2012 pa je ta številka padla na 11 tujcev. V okviru AVRR paketa se je leta 2013 vrnilo

20 oseb, leta 2014 pa 17.

Kot omenjeno, ocena o migrantih z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi organi v Sloveniji, ni

razpoloţljiva. Moţni scenariji in razlogi, zakaj oblasti do sedaj niso mogle doseči te kategorije migrantov z

neurejenim statusom, ki so določeni znotraj specifikacij študije, so naslednji: a) da gre za migrante, ki

nedovoljeno vstopajo v Slovenijo in zato oblastem niso znani; b) da gre za migrante, ki so prihajajo v

Slovenijo in znotraj drţave ostajajo še po preteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje / vizuma; c) da gre za

migrante, ki se odselijo iz prej znanega naslova in/ali spremenijo kontaktne podatke, ne da bi o tem obvestili

tudi drţavne organe – v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji.

Študija predstavlja najpomembnejše dokumente politik in drţavne zakonodaje, ki so povezane z razširjanjem

informacij o prostovoljnem vračanju ter opisuje kaj te zakonodaje navajajo v zvezi s specifičnimi akterji,

vsebino informacij, orodji za razširjanje, dostopnostjo informacij, itd. Junija 2011 je Slovenija sprejela nov

Zakon o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel različne EU direktive, med katerimi je bila Direktiva o

vračanju2. S tem prenosom je bila zakonodaja glede drţavljanov tretjih drţav v Sloveniji, spremenjena.

Direktiva drţave članice zavezuje, da dajejo prednost prostovoljnemu vračanju pred »prisilnim« (odstranitvijo




of 41

3 Zakon o tujcih (Uradni list RS št. 26/2014 in 90/2014)

z odločbo o vrnitvi), pristojne oblasti pa naj v primerih nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav raje

izdajo odločbo o prostovoljni vrnitvi. Najpomembnejši slovenski pravni dokument, ki je bistven v postopkih

vračanja, je Zakon o Tujcih (ZTuj-2) 3– Šesto poglavje omenjenega zakona naslavlja prostovoljno vračanje in

odstranjevanje tujcev. 67. člen Zakona o tujcih je najbolj bistvena pravna podlaga pri prostovoljnih vračanjih

migrantov z neurejenim statusom.

Poleg tega so pogoji razširjanja informacij o prostovoljnem vračanju določeni z dogovori in memorandumi

sporazumov med slovensko vlado in Mednarodno organizacijo za migracije – MOM, MOM Ljubljana. Okvir in

programi prostovoljnega vračanja s asistenco se določajo na podlagi omenjenih dokumentov, kot tudi vloge in

odgovornosti MOM ter slovenskih oblasti. Memorandum določa, da mora Ministrstvo za notranje zadeve

potencialnim uporabnikom priskrbeti informacije o programih Prostovoljnega vračanja s asistenco in

reintegracije (AVRR). Prav tako memorandum določa odgovornosti MOM Ljubljana, s čimer je MOM dodeljena

vloga, da potencialnim uporabnikom svetujejo in jim podajajo informacije o moţnostih prostovoljnega

vračanja.

Poleg tega študija ponuja pregled nacionalnih pristopov za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, kot

tudi naravo in podlago za vključevanje v to dejavnost. Študija prikaţe, da je razširjanje informacij v Sloveniji

urejeno predvsem preko drţavnih organov – preko Policije in Centra za tujce. Nacionalna zakonodaja pa v

ničemer ne omejuje NVO/MVO, civilne druţbe, itd., da bi na tem področju samostojno in bolj aktivno

delovale.. Do sedaj tudi ni bilo izvedenih nobenih posebnih kampanj, ki bi zajemale ranljive skupine

migrantov; glavna orodja za razširjanje informacij so brošure in plakati, sofinancirani s strani EU in Ministrstva

za notranje zadeve. Ugotovitve kaţejo, da je dostop do informacij v glavnini moţen v prostorih drţavnih

organov ; informacije so razpoloţljive v več kot 9 jezikih (glede na najpogostejše nacionalnosti migrantov v

drţavi) in so dostopne v enostavnem in razumljivem jeziku. Informacije o prostovoljnem vračanju so dostopne

tistim migrantom z neurejenim statusom, ki so oblastem znani. To pa povzroča, da tovrstne informacije ne

dosegajo migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Različni NVO, kot je na primer Pravno-informacijski center za NVO – PIC ter Jezuitsko zdruţenje za begunce

Slovenije, migrantom z neurejenim statusom nudijo informacije o prostovoljnem vračanju, čeprav to ni

primarna naloga ali dejavnost teh organizacij. Informacije o prostovoljnem vračanju so nudene poleg rednih

storitev teh organizacij. Trenutno ni dokazov, da bi bile informacije o prostovoljnem vračanju priskrbljene

migrantom z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Trenutno ni razpoloţljivih tudi nobenih podatkov o učinkovitosti različnih pristopov za razširjanje informacij o

(prostovoljnem) vračanju, saj Slovenija ne izvaja nobenih projektov, ki bi zajemali takšno




of 41

Razdelek 1: Pregled pravnega reda EU

Ta razdelek Zbirnega poročila na kratko predstavi pravni okvir in politike EU o prostovoljnem vračanju, vključno s

prostovoljnimi odhodi. Sem je vključena razprava o glavnih določilih znotraj Pravnega reda Evropske Unije na

področju azila in Direktive o vračanju (Direktiva 2008/52/EC), kot tudi opis stališč EU o razširjanju informacij o

(prostovoljnem) vračanju, kakor je definirana v dokumentu politik, EU komunikacijah ter v študiji, ki so jih naročile

EU institucije.

Ta razdelek bo izdelal ponudnik storitev EMN, zato ni potrebnega dodatnega vnosa s strani EMN NCP.

opazovanje/ocenjevanje. Opazovanje in ocenjevanje politike vračanja predstavljata ključni komponenti v

postopkih vračanja, zaradi česar bi jih lahko v bliţnji prihodnosti upoštevale tudi nevladne organizacije

oziroma institucije civilne druţbe, še posebej v povezavi z moţnostjo njihovega vključenja v prihodnje

programe vračanja (AVRR) in podobne projekte. Obstoječi pristopi in metode za promocijo prostovoljnega

vračanja bi lahko bili razširjeni in zajemali tudi migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi

oblastmi. Samostojno vključevanje civilne druţbe v promocijo prostovoljnega vračanja izven okvirjev, ki jih

določa nacionalna zakonodaja ter ponujajo drţavni organi bi moral biti en izmed glavnih fokusov omenjenih

akterjev.




of 41

Razdelek 2: Pregled nacionalnega stanja

2.1 OBSEG MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM IN NJIHOVO VRAČANJE V DRŢAVO ČLANICO

V1. V kolikor je mogoče, navedite ocene o obsegu migrantov z neurejenim statusom v vaši drţavi članici, v

obdobju 2010-2014.

Namen pridobitve teh podatkov je oris obsega državljanov tretjih držav, ki brez urejenega statusa prebivajo v

državah članicah, za pridobitev konteksta k informacijam o nacionalnih pristopih pri razširjanju informacij o

(prostovoljnem) vračanju.

Če je možno, prosimo navedite ocene za vsako leto ter kratke opombe z opisi zajete populacije, metode, ki so bile

uporabljene za dosego ocen, vse zadržke ter njihove morebitne točnosti. Potrebno je poudariti, da glede na razlike

v metodah, ki so uporabljene za izdelavo ocen, teh informacij ne bo mogoče sintetizirati za izdelavo „skupne ocene

EU‟ v sklopu te študije.

Prosimo, ne vključujte podatkov Eurostat-a o nezakonito prisotnih državljanih tretjih držav, saj so ti podatki

javnega značaja in jih je možno za zbirno poročilo analizirati centralno.

2010 2011 2012 2013 2014

a. Število

nezakonito

bivajočih

drţavljanov

tretjih drţav4.

2953 4202 3646 3315 3065

b. Število

drţavljanov

tretjih drţav z

nezakonitimi

vstopom.

1960 1437 1769 1173 1082

c. Prosilci za azil5 246 358 304 272 385

V2. Navedite ocene in/ali dejstva za obdobje 2010-2014, glede:

a. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se iz drţav članic vračajo s fizičnim prevozom,

na podlagi odločbi o vračanju6 (prisilno vračanje);

4 Letno poročilo delovanja policije za 2014 - http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2014.pdf 5 Statistike Ministrstva za notranje zadeve - http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/ 6 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakon ito in vsiljivo, ali navaja

obveznost za vračanje.




of 41

b. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v danem časovnem roku,

ki je za ta namen določen v odločbiu o vračanju (prostovoljno vračanje7);

c. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVR

(Prostovoljno vračanje s pomočjo);

d. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVRR

(Prostovoljno vračanje s pomočjo in reintegracija – kjer je drugače, kot v primerih (c))

Predstavitev teh informacij služi za prikaz deleža državljanov tretjih držav, ki se vračajo prostovoljno, v primerjavi

s tistimi, ki jih prisilno vrne posamezna država članica, za preskrbo konteksta k ugotovitvam o nacionalnih

pristopih za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju.

Zaznano je, da med točkami (b) in (c) ter (b) in (d) lahko pride do dvojnega štetja. Če so kakšne informacije iz

tega polja razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1

2010 211 2012 2013 2014

a. Število

nezakonito

bivajočih

drţavljanov

tretjih drţav, ki

se iz drţav članic

vračajo s

fizičnim

prevozom, na

podlagi odločbe

o vračanju8

(prisilno

vračanje);

220 153 205 164 162

b. Števila

nezakonito

bivajočih

drţavljanov

tretjih drţav, ki

se prostovoljno

vračajo v danem

časovnem roku,

ki je za ta

namen določen v

odločbi o

vračanju

(prostovoljno

vračanje);

N/A N/A N/A 629 668

7 Britanska definicija „prostovoljnega vračanja‟ je širša. Glej opombo št. 28, zgoraj. 8 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakon ito in vsiljivo, ali navaja

obveznost za vračanje.




of 41

c. Število

nezakonito

bivajočih

drţavljanov tretjih

drţav, ki se

prostovoljno

vračajo v okviru

AVR;

19 16 11 20 17

d. Število

nezakonito

bivajočih

drţavljanov tretjih

drţav, ki se

prostovoljno

vračajo v okviru

AVRR

(Prostovoljno

vračanje in

reintegracija –

kjer je drugače,

kot v primerih (c))

0 5 3 3 6

Podatki so bili zbrani iz letnih poročil dela Policije - http://www.policija.si/index.php/statistika

2.2 OBSEG IN NARAVA MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI

V3. Kot je opredeljeno v razdelku 2 ozadja tega skupnega modela, se ta študija osredotoča na migrante z

neurejenim statusom, katerih bivališče / kraj bivanja ni več ali ni nikoli bilo znano pristojnim organom, zaradi

česar nimajo stika z oblastmi.

Prosimo, da z navedbo v alinejah opredelite to skupino ter glavne scenarije, v katerih pristojni organi nimajo stika

z migranti z neurejenim statusom, ipd.

migranti, ki so navedli napačen naslov / se preselili iz naslova bivališča,

osebe, ki so v drţavo članico vstopile nezakonito in tam bivajo brez vednosti pristojnih oblasti,

itd.

Takšni podatki so morda dostopni v poročilih (npr. letna poročila) oblasti, ki so pristojne za vračanje migrantov z

neurejenim statusom (t. j. migracijske in azilne oblasti) in/ali jih lahko dobimo neposredno z povpraševanjem pri

teh organih.

Migranti, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in pristojnim organom niso znani oziroma niso imeli z

njimi stikov;

Migranti, ki so vstopili v Slovenijo in jim je poteklo dovoljenje za prebivanje/vizum;

Migranti, ki so se preselili iz naslova bivanja in/ali spremenili kontaktne podatke, brez obveščanja

pristojnih organov – v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji.




of 41

V4. Če lahko, navedite ocene o obsegu obeh skupin migrantov z neurejenim statusom, ki sta bili zajeti v študiji za

obdobje 2010-2014:

a. Migranti z neurejenim statusom, za katere so pristojne oblasti poprej vedele, vendar jim je njihovo

sedanje bivališče neznano (so zbeţali).

b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim oblastem ni bilo nikoli znano

(skriti vstop v drţavo).

Ocene za (a) se lahko pridobi iz administrativnih podatkov in so tako lahko izračunane s strani pristojnih organov.

Ocene za (b) se lahko izdelajo kot del študije. Vse ocene naj vključujejo kratko opombo, ki opisuje metode

uporabljene za doseg ocene, kot tudi vse zadržke ter njihove morebitne točnosti.

Če so takšne informacije razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1

2010 2011 2012 2013 2014

a. Migranti z

neurejenim

statusom, za

katere so

pristojne oblasti

poprej vedele,

vendar jim je

njihovo sedanje

bivališče

neznano (so

zbeţali).9

N/A N/A N/A N/A N/A

b. Migranti z

neurejenim

statusom,

katerih bivališče

na ozemlju

pristojnim

oblastem ni bilo

nikoli znano

(skriti vstop v

drţavo)10

N/A N/A N/A N/A N/A

V5. Pripravite kratek pregled izzivov s katerimi se soočajo tisti akterji, ki so v drţavah članicah vključeni v

spodbujanje prostovoljnih vračanj, pri doseganju obeh zgoraj omenjenih skupin migrantov z neurejenim statusom

(t. j. tistih, ki niso v stiku z pristojnimi oblastmi).

Namen tega vprašanja je raziskati razloge za strategije, ki so obravnavane v razdelku 3

9 Za pridobitev teh podatkov, smo se posvetovali s Slovensko policijo. 10 ibid.




of 41

Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne

razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov.

Drţavni organi in njihovi uradniki, ki so v stiku z migranti z neurejenim statusom, v največji meri zagotavljajo

informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Slovenski pristojni organi te informacije posredujejo na dva

načina: 1.) Preko policijskih postaj po drţavi, kjer se izdajajo odločbe o vrnitvi; ali 2). Preko Centra za tujce, kjer

so migranti z neurejenem statusom začasno nastanjeni.

Drţavni organi migrante z neurejenim statusom obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja. Dalje v procesu in

v kolikor migrant izrazi zanimanje za prostovoljno vrnitev, ga policijski inšpektorji obvestijo o pravilih in kriterijih

ter ga usmerijo k ustreznim akterjem, ki so neposredno vpleteni v izvajanje prostovoljnega vračanja v Sloveniji.

Do sedaj ni bilo izvajanih nobenih promocijskih akcij prostovoljnega vračanja za migrante z neurejenim statusom,

ki na območju drţave nikoli niso bili znani drţavnim organom. Na podlagi Zakona o Tujcih se morajo ob vstopu v

drţavo tujci v roku treh dneh prijaviti pri pristojni policijski postaji, kjer se izvede tako imenovana policijska

prijava. MOM v Sloveniji nima posebnih programov, ki bi zajemali tudi te skupine migrantov z neurejenim

statusom. MOM izvaja informativna srečanja, le na podlagi napotitve slovenskih drţavnih organov. Informacije o

AVRR paketih, ki jih MOM ponuja, so na voljo v zaprtih objektih namenjeni migrantom, ki so znani oblastem.

Glavne teţave, ki bi jih bilo potrebno obravnavati, so:

- doseg in promocija prostovoljnega vračanja, usmerjeno v zgoraj omenjeni ciljni skupini migrantov z neurejenim

statusom (do sedaj so bile informacije o prostovoljnem vračanju razširjane le preko stikov z oblastmi);

- neznatna vključenost civilne druţbe pri promociji moţnosti prostovoljnega vračanja. Rešitev za to bi bilo večje

vključevanje strani nevladnih in mednarodnih organizacij pri promociji in razširjanju informacij o prostovoljnem

vračanju, ki bodo namenjeni migrantom z neurejenim statusom, ki niso znani oblastem.

V6. Ali obstajajo katere druge posebne skupine (nezakonitih) migrantov, ki jih akterji vključeni v spodbujanje

prostovoljnih vračanj teţje doseţejo? Če so, prosimo opišite v tem delu.

Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne

razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov.

Drţavljane tretjih drţav z neurejenim statusom, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, so informirani o njihovih

pravicah in moţnosti prostovoljnega vračanja. Ko jim je izdana odločba o prostovoljni vrnitvi Policija seznani

migrante o moţnosti prostovoljnega vračanja. V ta namen NVO in mednarodne organizacije izvajajo projekte, ki

stremijo k boljši promociji in razširjanju informacij o pravicah migrantov, kot tudi moţnostih prostovoljnega

vračanja.




of 41

Razdelek 3: Nacionalna pravna podlaga o razširjanju informacij o (prostovoljnem)

vračanju

V7. Ali je vaša drţava članica opredelila določene predpise oziroma pravila glede razširjanja / zagotavljanja

informacij o (prostovoljnih) vračanjih v zakonodaji ali v mehki zakonodaji (npr. smernice, politični dokumenti,

itd.)? Drţava je na primer lahko orisala dolţnosti za določene drţavne organe, da pridobijo te podatke preko

intervjujev z azilanti, preko izdaj odločb o vračanjih, ali pa uvedla obvezo, da so informacije lahko na voljo na

spletu oziroma v javnih mestih, itd. (da / ne)

Če da, prosimo navedite ime(na) zakonodaj(e) / politik(e) ter opišite kaj pove o:

a. akterjih, ki so vključeni / odgovorni,

b. vsebini informacij (t. j. če pokriva AVR(R), druge prostovoljne moţnosti vračanja, zakonske obveze,

vključno za informacijami o odločitvah vračanja, itd.),

c. času za zagotavljanje informacij (npr. glede prošnje za mednarodno zaščito / vizuma) ali le o tem, kaj

pomeni postati migrant z neurejenim statusom,

d. katerih koli posebnih določilih za ranljive skupine (npr. ţrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez

spremstva, starejši) ter druge specifične skupine (npr. posebne narodnosti),

e. orodjih razširjanja (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko

telefonskega klica, na javnih mestih, itd.)

f. jezik(ih) v katerih morajo biti informacije posredovane ter katerih koli dostopnostih / kvalitativnih

kriterijih (vizualni prikaz, stil uporabljenega jezika, itd.),

g. vidikih zaupnosti (t. j. ali naj se ohranja anonimnost migrantov z neurejenim statusom, če se posvetujejo

z nosilci informacijskih storitev).

Namen tega vprašanja je določiti pravni / politični okvir, na podlagi katerega so določene nacionalne prakse, ki so

opisane v razdelku 4.

Zakon o tujcih (ZTuj-2)

– VI. Poglavje:

Prostovoljno vračanje in

odstranjevanje tujcev

Zakon o mednarodni

zaščiti; 37. Člen

(sprejemni prostori

azilnega doma)

Memorandum med

Vlado Republike

Slovenije in MOM o

sodelovanju pri

programu

prostovoljnega

vračanja migrantov.11

a. akterjih, ki so

vključeni /

odgovorni

Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti /

predstavniki MOM

b. vsebini informacij

(t. j. če pokriva

AVR(R), druge

Ko oblasti izdajo

odločbo o vrnitvi,

morajo pri tem

Ko je bila prošnja za

azil enkrat zavrnjena,

morajo oblasti

Izčrpne informacije o

programu in promocija

prostovoljnega

11 Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, 24 May 2005




of 41

prostovoljne

moţnosti

vračanja,

zakonske

obveze, vključno

za informacijami

o odločitvah

vračanja, itd.)

migranta obvestiti o

vsebini odločbe in

njegovih pravicah.

V tem členu ni

predpisanih nobenih

podrobnih podatkov.

migranta obvestiti o

njegovih pravicah.

vračanja med

neuspešnimi iskalci

azila in drugimi

migranti z neurejenim

statusom.

c. času za

zagotavljanje

informacij (npr.

glede prošnje za

mednarodno

zaščito / vizuma)

ali le o tem, kaj

pomeni postati

migrant z

neurejenim

statusom

V času, ko postane

migrant z neurejenim

statusom.

V času, ko postane


statusom.

V času, ko postane


statusom.

d. katerih koli

posebnih

določilih za

ranljive skupine

(npr. ţrtve

trgovine z

ljudmi,

mladoletniki

brez spremstva,

starejši) ter

druge specifične

skupine (npr.

posebne

narodnosti)

Zakon o Tujcih ima

posebne določbe o

mladoletnikih brez

spremstva. Glavna

vloga pripada

zakonitemu

zastopniku.

Znotraj nacionalne

zakonodaje določenim

ranljivim skupinam se

lahko rok za

prostovoljno vračanje

podaljša, v kolikor se

za to izkaţe potreba.

Ne. Da, naslednje ranljive

skupine: ţrtve trgovine

z ljudmi, mladoletniki

brez spremstva,

starejši, ţenske brez

spremstva, invalidi,

nosečnice,

samohranilci z

mladoletnimi otroci,

ţrtve spolne zlorabe n

ţrtve mučenja ali

organiziranega nasilja.

e. orodjih

razširjanja

(osebno (pisna

oblika), osebno

(ustno), preko

pošte, preko

elektronske

pošte, preko

telefonskega

klica, na javnih

mestih, itd.)

Brošure in posterji so

razdeljeni v Centru za

tujce in na policijskih

postajah. Oblasti v

stiku z migranti z

neurejenim statusom,

lahko dajo nadaljnje

informacije ter

naveţejo stik

predstavnike nevladnih

in medvladnih

organizacij za

informacijsko srečanje.

Brošure in posterji so

razdeljeni v Centru za

tujce. Oblasti v stiku z

migranti z neurejenim

statusom, lahko dajo

nadaljnje informacije

ter naveţejo stik

predstavnike nevladnih

in medvladnih

organizacij za

informacijsko srečanje.

Brošure in posterji;

informativna srečanja

in posvetovanja s

predstavniki MOM.




of 41

f. jezik(ih) v katerih

morajo biti

informacije

posredovane ter

katerih koli

dostopnostih /

kvalitativnih kriterijih

(vizualni prikaz, stil

uporabljenega jezika,

itd.)

Oblasti morajo zagotoviti informacije v maternih jezikih ali v jezikih, ki jih migranti razumejo, tako da zagotovijo primerno tolmačenje / storitve prevajanja.

Oblasti morajo

zagotoviti informacije

v maternih jezikih ali v

jezikih, ki jih migranti

razumejo, tako da

zagotovijo primerno

tolmačenje / storitve

prevajanja.

Oblasti morajo

zagotoviti informacije

v maternih jezikih ali v

jezikih, ki jih migranti

razumejo, tako da

zagotovijo primerno

tolmačenje / storitve

prevajanja.

g. vidikih

zaupnosti (t. j. ali naj

se ohranja

anonimnost

migrantov z

neurejenim

statusom, če se

posvetujejo z nosilci

informacijskih

storitev)

Ne. Ne. Posvetovanja

predstavniki MOM se

odvijajo zasebno, brez

policijskega nadzora.

V8. Izrecno, kakšne in katere informacije drţavne oblasti posredujejo migrantom, ko jim je izdana odločba o

vrnitvi, ter na kakšen način jim jih podajo? Prosimo, navedite:

a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti),

b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca,

c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen stil jezika je uporabljen, itd.,

d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko

elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.).

Če so podatki o zgornjih dejstvih ţe navedeni v odgovoru na V7, prosimo da se nanje tu le navzkriţno sklicujete.

a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti)

Ko pristojni organi izdajo odločbo o vrnitvi, morajo pri tem

migranta obvestiti o vsebini odločbe in njegovih pravicah.

V tem členu ni predpisanih nobenih podrobnih podatkov,

notranja pravila policije določajo, da policija mora zagotoviti,

da so migranti informirani o obstoječih programih vračanja

(program AVRR, ki ga izvaja MOM).

b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter

ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca

Informacije o odločitvi o vrnitvi morajo biti podane v

migrantovem materinem jeziku,tako, da priskrbi prevajalca

ali tolmača.

Informacijska brošura je na voljo v devetih jezikih. Ob izdaji

odločbe o vrnitvi je migrantom zagotovljen prevod iste.




of 41

c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen

stil jezika je uporabljen, itd.

Informacije so predstavljene v enostavnem in razumljivem

jeziku.

d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna

oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko

elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.)

Informacije so podane osebno.

V9. Ali so se na podlagi sprejetja in prenosa Direktive o vračanju12, zgoraj opisane zakonodaje in politike kakorkoli

spremenile?

Da, kot posledica sprejetja Direktive o vračanju se je predpisana zakonodaja spremenila. Leta 2015 je Slovenija sprejela

spremembe v Zakonu o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel spremembe Direktive o vračanju. S tem prenosom se je

modificirala tudi zakonodaja, ki se navezuje na drţavljane tretjih drţav v Sloveniji.

Direktiva drţave članice zavezuje, da se namesto prisilnih vračanj raje zavzemajo za prostovoljna vračanja, oblasti pa so dolţne

v primerih drţavljanov tretjih drţav z neurejenim statusom, izdati odločbo o vrnitvi.

Dalje, oblasti so na podlagi Direktive prav tako zavezane, da migrantu z neurejenim statusom predlagajo primeren časovni okvir,

znotraj katerega mora upoštevati odločbo o vrnitvi in oditi v njegovo/njeno drţavo izvora. V skladu s 67. členom (prostovoljno

vračanje) (4) Zakona o tujcih (ZTuj-2), kjer je izgon upravičen zaradi osebnih okoliščin posameznika, lahko slovenske oblasti

podaljšajo časovni rok prostovoljnega vračanja.

V10. Ali katere spremembe zakonodaje / politik vplivajo na razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki je

načrtovano za prihodnje? Če da, jih prosimo tu opišite.

Skupaj s prednostnimi nalogami, ki jih je Evropska komisija prestavila v Skladu za azil, migracije in vključevanje (AMIF) za

obdobje 2014-2020, ima slovenski Nacionalni program13 moţnost oblikovanja ciljev, ki narekujejo ustanovitev sistematičnega

okvira za pravične in učinkovite politike vračanj, s prednostnim poudarkom na prostovoljnih vračanjih. S podpiranjem izvajanja

AVRR programov, ta strategija prispeva k dvigu števila drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo v okviru AVRR programov, do 30

odstotkov vseh drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s podporo Centra za tujce.

Razdelek 4: Splošni nacionalni pristop k razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju

4.1 AKTERJI, KI SO VKLJUČENI V RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU

12 Irska in Zdruţeno kraljestvo nista del Direktive o vračanju in ju zato njene določbe ne zavezujejo. Norveška Direktivo izvršuje, saj jo zavezujejo

določbe schengenskega pravnega reda. 13 http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN/SES/SKLADI_NOT.VARNOSTI_IN_MIGRACIJE/AMIF_Nacionalni_program.pdf




of 41

V11. Katere nacionalne pristojne oblasti, ki so zadolţene za vračanje migrantov14 z neurejenim statusom,

igrajo vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, bodisi kot del procesa, ki je opisan v razdelku 3,

ali drugače.

Prosimo, izpolnite besedilo v za to namenjenem razdelku spodaj.

Prosimo, upoštevajte vlogo, ki jo migracijske in azilne oblasti, organi kazenskega pregona ter lokalne / občinske

oblasti igrajo pri razširjanju informacij o vračanjih.

Prosimo, na kratko opišite vlogo in okoliščine v katerih vsaka od naštetih oblik pristojnih oblasti zagotavlja

informacije, v sklopu razširjanja informacij v vaši državi članici.

Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v ustreznih

in razpoložljivih območjih.

Nacionalne oblasti nosijo osrednjo vlogo v postopkih vračanja in razširjanja informacij o postopkih vračanja v Sloveniji.

Slovensko Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je odgovorno za politike vračanja v drţavi. Tiste nacionalne oblasti, ki

prevzemajo glavno vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, sta Policija in Center za tujce.

- Policija: Policija je odgovorne za izdajanje odločb o vrnitvi. V času, ko je odločba izdana mora policija migrantu

zagotoviti informacije o vsebini odločbe o vrnitvi ter njegovih pravicah.

- Center za tujce – CzT: CzT nastanjuje migrante z neurejenim statusom in zavrnjene prosilce za azil, ki so v procesu

vračanja na podlagi odločbe o vrnitvi. Migranti, ki so nameščeni v CzT so obveščeni o moţnosti prostovoljnega

vračanja in različnih programih podpore, ki so jim na voljo. Če so primerni za vključitev v program AVRR morajo

uradniki migrante z neurejenim statusom obvestiti o moţnostih asistence MOM. Uradniki prav tako upravičencem

razdeljujejo letake in posterje v različnih jezikih, ki jih je izdelal MOM. Če upravičenca vključitev v program AVRR

zanima, mu nadaljnje informacije poskrbi predstavnik MOM v okviru informativnih srečanj z upravičencem v prostorih

CzT. Po podatkih uradnikov CzT, migranti informacije o prostovoljnem vračanju prejmejo v času njihovega bivanja v

CzT. 15

V12. Kdo so preostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnih) vračanjih; kakšne so njihove vloge in

kateri razlogi za vključitev v razširjanje informacij o (prostovoljnih) vračanjih?

Prosimo, izpolnite Tabelo 1 spodaj.

Z uporabo alinej na kratko opišite vloge akterjev v stolpcu 3 in vključite le informacije o njihovih vlogi pri

razširjanju informacij – t. j. “objava informacij na za to namenjenih spletnih straneh, razdeljevanje letakov,

vodenje „informacijskih klinik‟, vloga informacijske kontaktne točke za (prostovoljna) vračanja, itd.” - kot pa

“implementacija AVR programov”, ali “sklicevanje sestankov s člani skupnosti”.

V razdelku „Vrsta / razlogi za vključitev‟ opišite morebitne sporazume, ki jih akterji sklepajo z nacionalnimi

pristojnimi oblastmi – npr. v primeru, da delujejo kot podizvajalci za pridobivanje informacij in kot svetovalna

služba za migrante z neurejenim statusom - ter morebitna sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi oblastmi in

(npr.) specifičnimi skupnostmi, diasporami ali verskimi skupinami, za spodbujanje prostovoljnih vračanj.

Informacije o razlogih za vključitev lahko morda najdete na spletnih straneh nacionalnih pristojnih oblasti, na

spletnih straneh akterjev (če obstajajo), v letnih poročilih organizacij (če obstajajo), ali z direktnim posvetovanjem

z akterji.

14 Glej razdelek 2.1 o ozadju skupnega modela za opredelitev teh pristojnih organov. 15 Komunikacija z uradnikom iz Centra za tujce.




of 41

Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi prihodnje/načrtovane aktivnosti v

ustreznih/razpoložljivih območjih.


Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi

of 41

Tabela 1. Ostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnem) vračanju, njihova vloga in razlogi za udeležbo

Akter D/N Vloga, ki jo akter opravlja pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju

Vrsta / razlogi za vključitev

NVO-ji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o

vračanjih in/ali izvedbo AVR shem

D - MOM Ljubljana poskrbi za naslednje informacijske aktivnosti: produkcija in distribucija informacijskih brošur in posterjev v različnih jezikih; IOM Ljubljana je odgovorna za organizacijo prostovoljnih vračanj in reintegracije, vključno z vsemi operacijskimi in logističnimi dejavniki vračanja: individualna in skupinska svetovanja o AVRR, izčrpna pomoč pri gibanju, posebna pomoč za ranljive migrante, kot tudi moţnost dodatne reintegracijske pomoči.

- MOM Ljubljana prevzema aktivno vlogo pri informiranju migrantov o postopkih in moţnostih vračanja, s pripravo informacijskega gradiva. Gradivo je razdeljeno policijskim postajam, Azilnemu centru, Centru za tujce tern a drugih lokacijah, za to da doseţe široko število migrantov v postopkih vračanja.

- Pravno-informacijski center za NVO – PIC: PIC na individualni ravni zagotavlja pravno asistenco migrantom z neurejenim statusom in prosilcem za azil. V okviru projekta PIC ponuja individualno pravno svetovanje migrantom z neurejenim statusom z odločitvijo o vrnitvi; posredujejo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Kot glavni prijavitelj, so skupaj z MOM (partnerska organizacija) pripravili informacijske brošure za informiranje migrantov o postopkih in moţnostih vrnitev.

- Aktivnosti, ki so opisane na levi, potekajo v okviru projekta, ki ga financirajo nacionalne dodelitve Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju s Centrom za tujce.

- Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. MOM je projektni partner, med tem ko ima Pravno-informacijski center za NVO – PIC vlogo glavnega prijavitelja. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI.

- Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI.



of 41

Druge NVO / civilne organizacije (npr. skupine za pravice migrantov, organizacije ki jih vodijo migranti

ter druge zagovorniške skupine)

D Nekatere NVO lahko ponudijo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno.

Neformalno razširjanje informacij.

Skupine v diasporah N

Verske skupine D Nekatere verske skupine ponujajo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno.

Neformalno razširjanje informacij.

Skupine, ki jih vodijo migranti N

Druge druţbene skupine N

Knjiţnice N

Druţbene / zdravstvene / izobraţevalne storitve D Socialni delavci za mladostnike brez spremstva, mlade obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja domov s pomočjo MOM, preko razširjanja brošur, ki jih oblikujeta MOM in PIC.

Zagotavljanje informacij socialnim sluţbam je načrtovano znotraj projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. (prosimo, glejte pod “NVO-ji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o vračanjih in/ali izvedbo AVR shem”)

Strokovni delavci N

Pravni svetovalci N

Varuh človekovih pravic / Urad za svetovanje drţavljanom

N

(Svetovalne sluţbe) sindikatov / zdruţenja

delodajalcev

N

Veleposlaništva (tretjih drţav in EU) N

Trgovci / delavci v spletnih kavarnah / itd. N

Drugi akterji (navedite) N




of 41

4.2 ORODJA ZA RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU ZA MIGRANTE Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI

V13. Navedite informacije o orodjih, ki so v vaši drţavi članici uporabljena za dostopanje do informacij o

(prostovoljnih) vračanjih.

Prosimo, izpolnite Tabelo 2 spodaj.

Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v

ustreznih/razpoložljivih območjih.

Vsako navedeno orodje naj bo označeno z Da/Ne in nato – če je orodje v vaši državi članici v uporabi – na kratko

opišite vir, od koder so informacije dostopne (npr. spletna stran AVR(R), letak na temo prostovoljnih vračanj,

Facebook stran AVR(R) programov, spletni forum za člane Nigerijske diaspora v katerem potekajo razprave o

vračanjih, itd.), za tem pa navedite akterje, ki so odgovorni za (a) financiranje / razvoj orodij (npr. nacionalna

pristojna oblast za migracije, NVO-ji, itd.), (b) upravljanje / zagotavljanje informacij in povezava do nadaljnjih

podatkov.



of 41

Tabela 2. Orodja države članice, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju

D/N Opis (na kratko, z alinejami), vključno z navedbo ali je to

preteklo, sedanje ali prihodnje orodje.

Odgovorni za razvoj /

financiranje

Odgovorni za upravljanje /

zagotavljanje

Dodatne informacije (povezava)

Letaki / brošure D - Večjezične brošure (dosegljive v

10 jezikih) v okviru AVRR

programa MOM Ljubljana,

vključno z informacijami o

postopkih prijave. Brošure so se

razvijale v trenutnem programu

MOM Ljubljana, “Slovenski

program prostovoljnega

vračanja s pomočjo in

reintegracije (2014-2015).”

- Narejenih je bilo 15.000

informacijskih brošur, ki so

prevedene v 9 jezikov.

Informacijsko gradivo sta razvila

MOM in PIC, kot del projekta

“Pravno svetovanje in postopki

vračanja.”

MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve

PIC/ Ministrstvo za notranje zadeve

IOM, Policijske uprave, Center za tujce.

MOM, PIC, Policijske uprave, socialne sluţbe

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/245

http://pic.si/clovekove-pravice/tujci-begunci-migranti/

Plakatne kampanje D - MOM Ljubljana je za promocijo asistence znotraj AVRR programov, izdelala informacijske plakate. V okviru trenutnega, zgoraj omenjenega programa (2014-2015), so bili plakati izdelani v treh jezikih.

- 200 informacijskih plakatov je

MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve

PIC/ Ministrstvo za

IOM, Policijske uprave, Center za tujce.

MOM, PIC, Policijske



of 41

bilo izdelanih in prevedenih v 9 jezikov. Informacijsko gradivo sta razvili MOM in PIC, kot del projekta ”pravno svetovanje in postopki vračanja.”

notranje zadeve uprave, socialne sluţbe

Medijske kampanje N

Spletne strani N

Strani na socialnih omreţjih (npr. Facebook stran za povratnike in skupine v diaspori)

N

Spletni forumi N

Linije za pomoč / informacije

N

Informacijske klinike (na štiri oči)

N

Obiski skupnosti N

Ostala orodja N




of 41

4.3 POSEBNE KAMPANJE IN STRATEGIJE

V14. Ali so katera izmed orodij iz V13, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju,

navedena kot del posebnih strategij ali kampanj, ki se izvajajo v vaši drţavi članici? Če da, prosimo navedite:

a. Akterja v ozadju kampanje – še posebej, če jo je vodil drţavni ali nevladni organ,

b. Ime strategije / kampanje,

c. Datum, ko se je začela in njeno trajanje,

d. Razlogi za začetek,

e. Posebni cilji / nameni,

f. Ciljne skupine,

g. Komponente (npr. spletne strani, plakatne kampanje in telefonske linije),

h. Vključeni akterji,

i. Posebni rezultati (npr. kako uporabniki dostopajo do informacij, število povratniških migrantov z neurejenim

statusom, itd.)

Upoštevajte, da lahko nadaljnje informacije o ocenah kampanj in strategij kasneje vključite tudi v sekcijah 5 in 6.

V izvajanju ni bilo nobenih specifičnih strategij ali kampanj za boljše razširjanje informacij o (prostovoljnem)

vračanju.

4.4 DOSTOPNOST INFORMACIJ

V15. Razmislite o dostopnosti vseh informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki se v drţavi članici razširjajo med

migranti z neurejenim statusom. Prosimo navedite informacije o:

a. Jeziki v katerih so informacije na voljo,

b. Vizualna predstavitev informacij,

c. Lokacija informacij za plakate / letake: kje so bili postavljeni / razdeljeni – na prometnih središčih, v

knjiţnicah, v zdravstvenih domovih, na mestih, kjer se migrant z neurejenim statusom pogosto zadrţujejo

– npr. nakupovalnih centrih, supermarketih, itd.

d. Za spletne strani / telefonske linije: obseg, v katerem je spletni naslov moţno najti s pomočjo spletnih

brskalnikov16

in ali obstajajo kaţipoti do strani, preko drugih orodij.

e. Telefonske linije za pomoč in informacijske klinike:

i. Lokacija storitve (če je to informacijska klinika):

ii. Uradne ure / delovne ure

iii. Ozaveščenost o storitvah, vključno s podatkom kje je telefonska številka / naslov objavljena,

iv. Cena storitve / klica telefonske linije (ali če je brezplačna)

f. Obravnava zaupnosti, t. j. ali se anonimnost migranta z neurejenim statusom ohrani, če se posvetuje s

sluţbami informacijskih storitev (prosimo navedite, če se ciljni prejemniki informacij zavedajo obravnave

zaupnosti, ali je to le notranja politika)

16 Drţave članice bi si morda ţelele oblikovati sklepe o tej tretji alineji z uporabo metode „navideznega nakupovanja‟ ter iskanja informacij z uporabo

različnih iskalnih izrazov.




of 41

g. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo / zmanjšajo dostopnost.

a. Jeziki v katerih so informacije na voljo Natisnjeno promocijsko gradivo za AVRR – brošure in

plakati so na voljo v različnih jezikih. Brošure so

razpoloţljive v 10 jezikih: slovenščini, srbščini,

ruščini, arabščini, farsiju, angleščini, albanščini,

francoščini, španščini in kitajščini. Promocijski plakati

so razpoloţljivi v 3 jezikih: slovenščini, angleščini in

španščini.

b. Vizualna predstavitev informacij

Informacije so predstavljene na enostaven, jasen in

lahko razumljiv način. Promocijsko gradivo je

razdeljen Centru za tujce, kot tudi policijskim enotam

po drţavi.

d. Za spletne strani / telefonske linije: obseg, v

katerem je spletni naslov moţno najti s pomočjo

spletnih brskalnikov17

in ali obstajajo kaţipoti do

strani, preko drugih orodij.

N/A

e. Telefonske linije za pomoč in informacijske klinike:

i. Lokacija storitve (če je to informacijska

klinika):

ii. Uradne ure / delovne ure

iii. Ozaveščenost o storitvah, vključno s

podatkom kje je telefonska številka / naslov

objavljena,

iv. Cena storitve / klica telefonske linije (ali če

je brezplačna)

N/A

f. Obravnava zaupnosti, t. j. ali se anonimnost

migranta z neurejenim statusom ohrani, če se

posvetuje s sluţbami informacijskih storitev (prosimo

navedite, če se ciljni prejemniki informacij zavedajo

obravnave zaupnosti, ali je to le notranja politika)

N/A

g. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo / zmanjšajo

dostopnost.

Dejavnik, ki bi lahko povečal dostopnost, je

razpoloţljivost informacij izven nacionalnih institucij,

kot so pomembne NVO, skupine v diasporah, verske

skupine, itd.

17 Drţave članice bi si morda ţelele oblikovati sklepe o tej tretji alineji z uporabo metode „navideznega nakupovanja‟ ter iskanja informacij z uporabo

različnih iskalnih izrazov.




of 41

4.5 VSEBINA INFORMACIJ

V16. Kakšna je vsebina informacij, ki so razpoloţljive v drţavi članici. Izrecno, kam se migranti z neurejenim

statusom lahko obrnejo, da najdejo informacije o različnih vidikih prostovoljnega vračanja?

Prosimo izpolnite Tabelo 3 spodaj.

Označite ali akterji, navedeni vodoravno, zagotavljajo informacije, navedene navpično. Če to dejavnost

opravljajo, prosimo izrecno navedite katera orodja iz Q13 so uporabljena – t. j. navedite “spletno stran

migracijske pristojne oblasti”, “letak o AVR(R), ki jo izdaja MOM”, itd.

Če te informacije niso razširjane preko nacionalnih virov, navedite N/A.



of 41

Tabela 3. Vsebina informacij, ki so razširjene migrantom z neurejenim statusom s strani držav članic

Nacionalne oblasti, ki so

zadolžene za vračanja

Organizacije z uradno vlogo pri izvedbi in/ali

spodbujanju programov AVR(R)

Skupine v diaspori, verske skupine,

migrantske skupine, druge skupine v skupnosti

Strokovni delavci

Pravni svetovalci

Drugo (izrecno navedite)

Pravne obveznosti povratnika (t. j. njihov status, njihove obveznosti do vračanja in kako lahko zagotovijo skladnost z

odločitvijo o vračanju)

Policijske oblasti; odločba o vrnitvi, ustno obvestilo.

Informacije o programih AVR(R),

ki so na voljo v drţavi članici

Informacije, ki so

na voljo na Centru za tujce ter policijskih postajah po

drţavi.

MOM Ljubljana – brošure

in plakati o AVRR.

Informacije o pogojih upravičenosti do programov AVR(R)

Informacije, ki so na voljo na Centru za tujce

ter policijskih

postajah po drţavi.

MOM Ljubljana – brošure in plakati o AVRR.

Kje lahko migrant z neurejenim statusom dobi še več informacij

(označevanje)

Center za tujce in/ali policijske

uprave po drţavi.

MOM Ljubljana – brošure in plakati o AVRR.

Druge moţnosti prostovoljnega

vračanja (t. j. moţnosti prostovoljnega vračanja brez

Policijske uprave

po drţavi.



of 41

asistence)

Kaj lahko migrant z neurejenim

statusom ob povratku pričakuje na letališču

Pred odhodom,

konsultacije na letališču; med policijsko predajo povratnika v MOM.

Kaj lahko migrant z neurejenim statusom pričakuje v drţavi v katero se vrača (npr. registracija

za dostop do trga, pri oblasteh tretje drţave, namestitev, itd.)

Individualno prilagojene informacije18

Druge informacije (navedite)

18 Upoštevajte, da bodo prilagojene informacije najverjetneje na voljo preko telefonskih linij in na informacijskih klinikah, čeprav je do neke mere mogoče prilagajati informacije tudi

preko spletnih storitev.




of 41

4.6 USMERJANJE INFORMACIJ

V17. Prosimo opredelite (če lahko) kateri pristopi, opisani v V13 – V16, so bili uporabljeni izključno za doseganje

migrantov brez urejenega statusa, ki niso v stiku z oblastmi. Kakšni so bili razlogi za uporabo tega pristopa pri

doseganju te določene skupine?

Primarni cilji AVRR projektov, ki so bili s strani MOM izvajani v preteklih letih, imajo dve komponente:

- informacijske aktivnosti ter;

- organizacija prostovoljnega vračanja in reintegracije, vključno z vsemi operacijskimi in logističnimi dejavniki

vračanja.

Namen tega projekta je nadaljevati zagotovitev AVRR podpore, z vključevanjem interesov migrantov, na podlagi

njihove prostovoljne ţelje po vrnitvi v drţavo izvora. Med tem ko migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku

z oblastmi, niso bili posebej zajeti, je eden od ciljev AVRR projektov še vedno izdelava informacijskega gradiva,

ki bo distribuirano še širše kot prej, s čimer se bodo informacije razširjale na še večje število strokovnjakov in

potencialnih uporabnikov. Lahko upoštevamo, da so jim bile do sedaj informacije ţe na voljo v določenih oblikah,

kot so brošure in plakati.

V18. Ali kateri od pristopov opisanih v V13 – V16, dosegajo katerekoli druge skupine (npr. določene tipe migrantov

z neurejenim statusom, kot so ranljive skupine, neuspeli prosilci za azil, posebne nacionalnosti, itd.?) Če da,

prosimo spodaj opišite tiste metode / pristope, s katerimi so dosegali te skupine ter hkrati obravnavajte razloge za

doseg teh določenih skupin.

Za zajemanje posebnih tipov migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, ni bilo uporabljenih

nobenih pristopov.

RAZDELEK 5 – Študije primerov o zagotavljanju informacij migrantom z neurejenim

statusom, ki nimajo stika z oblastmi

Namen tega razdelka je vpogled v DVE ali več izbrani praksi, projekta in pristopa, ki so bili v državi članici

uporabljeni za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, za prepoznavanje obetavnih praks v poteku

razširjanja informacij migrantom z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ter za pridobitev izkušenj o

tem, kaj je in kaj ni delovalo. Od držav članic je želeno, da prepoznajo vsaj en ”uspešen” pristop ter en ”manj

uspešen” pristop, pri katerem morajo navesti kriterij s katerim je bila ”uspešnost” določena.

V19. Z navzkriţno referenco na pristope, povzete v razdelku 4, opišite nadaljnje podrobnosti vsaj DVEH praks,

projektov ali pristopov, ki so bili za namene razširjanja informacij o (prostovoljnem) vračanju, v drţavi članici

uporabljeni od leta 2010:

ena praksa / projekt / pristop, ki se je izkazal za posebej učinkovitega pri doseganju migrantov z

neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi; ter

ena praksa / projekt / pristop, ki ni bil (preveč) učinkovit pri doseganju migrantov z neurejenim statusom,

ki niso v stiku z oblastmi.

Prosimo, navedite svoje razloge, zakaj so uspešni / manj uspešni. Pri tem navedite katere koli kazalnike /

dokazila- ali proti-dokazila – za:




of 41

a. Učinkovitost prakse / pristopa, pri večanju ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v

stiku z oblastmi, v zvezi z njihovimi moţnostmi glede prostovoljnega vračanja in/ali pri tem, da so ti

migranti deleţni celovitega razumevanja njihovih moţnosti zato, da bodo lahko oblikovali uravnoteţeno in

dobro-ozaveščeno odločitev o prostovoljnem vračanju.

b. Ali obstajajo določeni izzivi, ki so povezani s pristopi razširjanja informacij, ki jih nacionalne oblasti direktno

izvajajo za potrebe večanja ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi?

c. Dejavniki, zaradi katerih so določeni pristopi postali uspešna / manj uspešna orodja za razširjanje informacij

o (prostovoljnem) vračanju med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Prosimo, upoštevajte naslednje možne dejavnike, ki lahko prispevajo k uspehom / izzivom uporabe pristopov: akterji, ki

priskrbijo podatke (ter raven zaupanja, ki ga akter vzbuja pri uporabniku / migrantu); ‟način‟ kako so podatki pridobljeni

(t. j. z grožnjo / podporo / stvarno / itd.); obseg, znotraj katerega pristop prejemnikom omogoča ohranjanje

anonimnosti (dostopnost do informacij, lokacija informacij, izbira časa, itd.)

Možni viri dokazil za vprašanja 19a – 19c vključujejo:

i. Statistike o uporabi informacijskih orodij (npr. število uporabnikov brezplačne številke, obiskov

spletne strani, zadetkov Facebook strani / ‟všečkov‟, razdeljenih letakov, število naloženih / želenih

letakov, itd.),

ii. Evalvacije / raziskave,

iii. Osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim statusom, ki so izkoristili pomoč (kjer so

prepoznani v sekundarnih virih, npr. študijah, straneh socialnih medijev, na spletnih straneh, itd.)

iv. Menja / stališča nosilcev interesov o učinkovitosti njihovih virov – te podatke boste morali morda

poiskati v primarnih virih (t. j. pri intervjujih z oblastmi, pri NVO, ki podpirajo migrante z

neurejenim statusom pri dostopu do pomoči, itd.)

Prosimo, da prav tako opišete dokazila določenih skupin (npr. diaspore, NVO, posamezniki), ki imajo dostop do

informacij.

Kakor prej omenjeno, znotraj ”Slovenskega programa prostovoljnega vračanja s pomočjo in reintegracijo” MOM

Ljubljana izvaja različne informacijske aktivnosti.

Te vključujejo: izdelava in distribucija informacijskih brošur in plakatov o moţnostih prostovoljnega vračanja, v

različnih jezikih. Eden od ciljev AVRR projektov je bila izdelava informacijskega gradiva, ki bi bilo dristibuirano

širše kot prej, s čimer bi se informacije razširila na večje število strokovnjakov in potencialnih uporabnikov.

Vendar to vseeno še vedno ni dovolj za doseganje migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Za to, da bi lahko dosegli tudi migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi in zvišali vidnost

oziroma dostop do informacij, bi moralo biti promocijsko gradivo o prostovoljnem vračanju predstavljeno in

distribuirano na mestih, ki jih migranti pogosteje obiskujejo. Iniciativo bi morale v tem primeru prevzeti

pristojne nevladne organizacije, civilna druţba, itd. saj bi se tako laţje vzpostavile potreben stik med migranti

in omenjenimi akterji. Vloga lokalnih skupnosti pri tem tudi ni zanemarljiva.

Razdelek 6 – Učinkovitost različnih pristopov k razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju

6.1 KAZALNIKI / DOKAZI NA PODLAGI PRIČEVANJ MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM IN MIGRANTOV POVRATNIKOV

V20. Ali vaša drţava članica zbira (opazuje in/ali ocenjuje) katerekoli podatke tisti, ki so se prostovoljno vračali

(npr. na letališčih, ko so udeleţeni v AVR programih, potem ko so se vrnili) o informacijah, ki so jih prejeli pred

povratkom in/ali koliko so jim te informacije koristile (da/ne)? Če da, prosimo opišite:




of 41

a. Kdo zbira/je zbiral te podatke,

b. Od koga so/so bili podatki prejeti (npr. tistih, ki so sodelovali v AVR; tistih, ki se vračajo v določene

drţave),

c. Okoliščine v katerih so/so bili podatki zajeti (npr. pri povratki, pri odločitvi za povratek, na letališčih), ter

d. Metode, ki so bile uporabljene (npr. anketa, intervju, itd.), kot tudi

e. Datum / pogostost zbiranja podatkov ( npr. ali je bilo to opravljeno mesečno, letno, ali je bilo del

enkratnega projekta) in

f. Kakršne koli zadrţke glede kakovosti podatkov19.

Po podatkih policijskih uradnikov iz Centra za tujce, se za ta predmet urejanja ne zbirajo ali presojajo nobeni

podatki ali informacije.

MOM Ljubljana do sedaj ni izvajal nobenih projektov, v okviru katerih bi zbirali podatke ali presojali uporabnike,

glede na njihovo prostovoljno vračanje s pomočjo in/ali reintegracijo. Med intervjuji z uporabniki, predstavniki

MOM zbirajo osebne podatke, ki v statistika ali drugih poročilih niso razkriti.

19 Primer migrantov, ki se vračajo preko AVR programov in kjer je bila anketa izvedena preden se je AVR program zaključil (npr. na letališču), lahko

nakazuje na to, da bo način zbiranja podatkov vplival na prejete odgovore – na primer = povratniki se bodo morda čutili prisiljene podati pozitivne

odgovore, čeprav je bilo njihovo dojemanje prejemanja informacij negativno.




of 41

V21. Če so zgoraj omenjeni podatki na voljo, prosimo predstavite rezultate, še posebej pa kakršne koli podatke o:

a. Najbolj uporabljenem orodju, s katerim so povratniki dostopali do informacij (npr. preko prijateljev,

preko Interneta, preko letakov),

b. Obsegu razumevanja informacij (npr. ali so bile predstavljene na uporabniku prijazen način, ali so bile v

njihovem jeziku),

c. Obsegu celovitosti informacij. Ali so nadaljnje informacije poiskali kje drugje in če so, zakaj,

d. V kakšnem obsegu so zaupali informacijam ter ali je način podajanja informacij vplival na oviranje pri

zaupanju

e. Časovni okvir zagotavljanja informacij ter ali bi se karkoli spremenilo, če bi bile informacije dostopne ţe

v zgodnejši fazi,

f. Ali so informacije vplivale na njihovo odločitev, da se vrnejo domov ali ne.

Kot omenjeno v V20, takšnih podatkov ni na voljo.

6.2 OSTALI KAZALNIKI / DOKAZI O UČINKOVITOSTI

Namen V22 – V24 je državam članicam omogočiti vključitev katerih koli dodatnih informacij o učinkovitostih

pristopov, ki so opisani v razdelku 4 ter niso zajeti v razdelku 5. Ta pod-razdelek naj ne bi ponovil podatkov, ki so

že bili vključeni v razdelek 5. Prosimo, da tukaj vključite le nove podatke.

V22. Ali obstajajo razpoloţljivi kazalniki / dokazila učinkovitosti različnih praks / pristopov, ki so opisani v razdelku

4, glede večje ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, o njihovih moţnostih

glede prostovoljnega vračanja in/ali pri omogočanju tem migrantom, da so deleţni celovitega razumevanja

njihovih moţnosti zato, da bodo lahko oblikovali uravnoteţeno in dobro-ozaveščeno odločitev o prostovoljnem

vračanju?

Moţni viri dokazil vključujejo:

i. Statistike o uporabi informacijskih orodij (npr. število uporabnikov brezplačne številke, obiskov spletne

strani, zadetkov Facebook strani / ‟všečkov‟, razdeljenih letakov, število naloţenih / ţelenih letakov,

itd.),

ii. Evalvacije / raziskave,

iii. Osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim statusom, ki so izkoristili pomoč (kjer so

prepoznani v sekundarnih virih, npr. študijah, straneh socialnih medijev, na spletnih straneh, itd.),

iv. Menja / stališča nosilcev interesov o učinkovitosti njihovih virov – te podatke boste morali morda

poiskati v primarnih virih (t.j. pri intervjujih z oblastmi, pri NVO, ki podpirajo migrante z neurejenim

statusom pri dostopu do pomoči, itd.).

Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju v Sloveniji, ki zajema migrante z neurejenim statusom, ki niso

znani oblastem, do sedaj še ni bilo izvajano. Prav zato ni podatkov o učinkovitosti različnih praks, katerih namen je

ozaveščanje o moţnostih prostovoljnega vračanja med migranti, ki niso v stiku z oblastmi.




of 41

V23. Prosimo, opišite tiste dejavnike, zaradi katerih so določeni pristopi postali uspešna / manj uspešna orodja za

razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

Morebitni viri dokazil vključujejo evalvacije / raziskave, osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim

statusom, ki so pomoč izkoristili (če so prepoznani v sekundarnih virih) mnenja / stališča nosilcev interesov (v ta

namen lahko uporabite tudi primarno raziskavo).

Osebna srečanja in neposredni stik s potencialnimi uporabniki na temo prostovoljnega vračanja so lahko uporabna

pri razširjanju informacij in ozaveščanju o moţnostih prostovoljnega vračanja migrantov z neurejenim statusom.

Do sedaj takšni obiski niso direktno ciljali na migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.

V24. Prosimo opišite določene izzive povezane s pristopom razširjanja informacij, ki so bila direktno izvajana s

strani nacionalnih oblasti za višanje ozaveščenosti o migrantih z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi?

Morebitni viri dokazov vključujejo evalvacije / raziskave, medijska poročila, vladna poročila, dokumenti politik,

mnenje / stališča nosilcev interesov (v ta namen lahko uporabite tudi primarno raziskavo).

Migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, bodo malo verjetno segali po informacijah o

prostovoljnem vračanju. Dokazano je, da podatkov za ta tip migrantov v Sloveniji ni, zaradi česar je teţko priti v

stik z njimi. Kampanje ozaveščanja in podobne aktivnosti, ki se izvajajo preko civilne druţbe, so ključne v zadevah

povezanih z razširjanjem informacij o prostovoljnem vračanju.

6.3 PRIDOBLJENA SPOZNANJA

V25. Ali obstajajo kakšna spoznanja, ki jih je mogoče izvleči iz ugotovitev (s strani drţav članic, ki izpolnjujejo ta

enoten obrazec) predstavljenih zgoraj in bi jih lahko sprejele tudi druge drţave članice?

Prosimo, da obravnavate spoznanja o tem kaj je potekalo dobro in o tem kar ni dobro potekalo, kot tudi spoznanja

o tem, kako bi bile lahko prakse / projekti / pristopi izboljšani v prihodnje.

Do sedaj je bilo moţno videti, da imajo migranti z neurejenim statusom v Sloveniji dostop do informacij o

prostovoljnem vračanju le preko drţavnih organov. Dostopnost informacij je ključna, zaradi česar bi se morali

prihodnji projekti osredotočiti na doseganje migrantov z neurejenim statusom zunaj sprejemnih centrov in, ki niso

v stiku z oblastmi. Ozaveščanje in podobne kampanje doseganja bi morale biti specializirane ter zajemati vse

kategorije migrantov. Pomembne informacije o prostovoljnem vračanju je treba zagotoviti v jasnem in enostavnem

jeziku; to bi moralo vključevati in obravnavati tudi posebne potrebe ciljnih skupin.

Tesno sodelovanje s civilnimi organizacijami je ključno za razširitev dosega informacij o prostovoljnem vračanju,

še posebej s tistimi, ki delujejo na področjih migracij in nudenja asistence migrantom.

Spoznanje MOM iz preteklih izkušenj je, da komunikacija «face-to-face« bistveno pripomore k vzpostavljanju tesnejšega kontakta z migrant z neurejenim statusom. S tem načinom pomembni akterji in zaposleni na MOM laţje ugotovijo, ali so razpoloţljivi podatki dovolj jasni in zadovoljivi, da z njimi uspešno posredujejo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja.

Tesno sodelovanje med drţavnimi organi ter civilnimi organizacijami je bistveno za širjenje dosega informacij o prostovoljnem vračanju, še posebej s tistimi, ki delujejo na področju migracij in nudenja migracijske asistence.

Menimo, da bi morale slovenske NVO in medvladne organizacije postati bolj aktivne na področju nudenja asistence in ozaveščanja o moţnosti prostovoljnega vračanja ter dalje razvijati projekte, ki dosegajo vse skupine migrantov, še posebno migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku s policijo. Ta specifična skupina migrantov do sedaj namreč še ni bila predmet raziskav oziroma še ni predstavljala ciljno skupino kampanj drţavnih organov, NVO, mednarodnih organizacij ali raziskovalcev v Sloveniji.




of 41

of 41

Aneks 1 Nacionalne statistike o vračanjih in številu državljanov tretjih držav z neurejenim statusom

Tabela A.1.a: Nacionalne statistike o številu državljanov tretjih držav, ki se vračajo, po letih in tipih migrantov

Leto

2010

(skupno)

2011

(skupno)

2012

(skupno)

2013

(skupno)

2014

(skupno) vir

Metode, uporabljene za doseg

ocene, kot tudi zadržki ter

njihove morebitne točnosti.

a. Državljani tretjih držav, ki se s

fizičnim transportom vračajo iz države

članice, na podlagi odločitve o vračanju

(prisilno vračanje)20

220 153 205 164 162 http://policija.si/index.php/statistika

Pregled evidenc

b. Število državljanov tretjih držav, ki

se prostovoljno vračajo znotraj

časovnega okvira, danega na podlagi

odločitve o vračanju21 (prostovoljno

vračanje)

/ N/A / 629 668 http://policija.si/index.php/statistika

Pregled evidenc

c. Število državljanov tretjih držav z

neurejenim statusom, ki se vračajo v

okviru AVR (Prostovoljno vračanje s pomočjo)

19 16 11 20 17 MOM Pregled evidenc

d. Število državljanov tretjih držav z

neurejenim statusom, ki se vračajo v

okviru AVRR (Prostovoljno vračanje s

pomočjo in reintegracija) – kjer je

drugače, kot v primerih (c)

0 5 3 3 6 MOM Pregled evidenc

Tabela A.1.b: Nacionalne statistike o številu državljanov tretjih držav, ki niso v stiku z državnimi oblastmi, po letih in tipih migrantov

Leto

2010

(skupno)

2011

(skupno)

2012

(skupno)

2013

(skupno)

2014

(skupno) vir

Metode, uporabljene za doseg

ocene, kot tudi zadržki ter njihove

morebitne točnosti.

a. Število migrantov z neurejenim

statusom, za katere so oblasti poprej

vedele, vendar jim je njihovo sedanje bivališče neznano (so zbežali).

N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A

b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim

oblastem ni bilo nikoli znano (skriti

vstop v državo).

N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A

20 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakonito in vsiljivo, ali navaja obveznost za vračanje. 21 V skladu s provizijami Direktive 2008/52/EC (Direktiva o vračanju) je časovna omejitev določena za čas 30. dni. Irska in Zdruţeno kraljestvo nista del Direktive o vračanju in ju zato

njene določbe ne zavezujejo.

of 41

Aneks 1 Opis uporabljenih načinov pridobitve podatkov

Tabela A.2: Uporabljeni načini pridobitve podatkov

Viri informacij / metod

Uporabljene?

(D/N)

Seznam virov: za sekundarne vire se sklicujte na bibliografijo; za primarne vire naštejte udeležene

nosilce interesov

Tipi določenih informacij (če lahko se sklicujte na številke vprašanje/ sekcije)

Evalvacije

D

Študije

D

Ostala poročila

D - Letna poročila o delu policije - Statistike Ministrstva za notranje zadeve

- Statistike za V1, V2 in - Statistike za Aneks 1

Zakonodaja

D

- Direktiva 2008/115/EC - Zakon o tujcih (ZTuj-2) - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)

Podatki za V7

Dokumenti politik

D Slovenski nacionalni program AMIF

Podatki za V10

‘Navidezni

nakupovalec’

Intervjuji z nosilci

interesov

(naštejte nosilce)

Posvetovanja s nacionalnimi nosilci

interesov

(naštejte jih)

D

1. Azilni dom

2. Center za tujce 3. Fakulteta za uporabne druţbene vede 4. Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne

druţbene in politične vede 5. Pravno-informacijski center za NVO – PIC 6. Univerza na Primorskem, Znanstveno-

raziskovalno središče, 7. Jezuitsko zdruţenje za begunce Slovenije 8. Sektor mejne policije

1. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja

informacij o prsotovoljnem vračanju v Sloveniji

2. Podatki za V1 in V3 3. Podatki za V1 4. Podatki za V1 5. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja


6. Podatki za V1 7. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja


8. Podatki za V1 in V3

Posvetovanja z

nacionalno mrežo

Drugo (opredelite)

D

- Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, 2005

- Podatki za V7

- Podatki za V2

- Podatki za V10

of 41

- MOM Ljubljana, AVRR statistike

- http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN/SES/SKLADI_NOT.VARNOSTI_IN_MIGRACIJE/AMIF_Nacionalni_program.pdf

of 41

Bibliografija

1) Zakonodaja

a) Nacionalna

- Zakon o tujcih (ZTuj-2 – UPB1), Uradni list RS, No. 45/2014

- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), Uradni list RS, No. 114/13

b) Evropska

- Direktiva 2008/115/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2008 o skupnih standardih in

postopkih v drţavah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, dostopno na:

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0115&from=EN

2) Sporazumi

- Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja

migrantov, podpisan 24. maja 2005;

- Sporazum o sodelovanju z Vlado Republike Slovenije in MOM, podpisan 19. septembra 2001.

3) Študije, Poročila

- Evropska migracijska mreţa: Bilten drţave Slovenije 2013 (EN). Dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-

affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/country-

factsheets/25.slovenia_emn_country_factsheet_2013.pdf

- Varuh človekovih pravic Republike Slovenije: Letno poročilo 2014. Accessible at:: http://www.varuh-

rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2014_-_SLO_-_dvostr_-_web.pdf

- Mednarodna organizacija za migracije: “Krepitev informacij in dosega postovoljnega vračanja na Irskem”,

2015, MOM Irska. Dostopno na:

http://www.iom.int/sites/default/files/country/docs/StrengtheningInformationandOutreachforVoluntaryReturni

nIreland.pdf

- Evropska migracijska mreţa: Letno poročilo o priseljevanju in azilu za leto 2014. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-

do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-

policy/2014/00.emn_annual_report_on_immigration_and_asylum_statistics_annex.pdf

- Evropska migracijska mreţa: Letno poročilo o politikah za leto 2010. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-

do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-

policy/2010/24._slovenia_annual_policy_report_2010_final_version_05april2011_en.pdf

4) Nacionalni programi

- Ministrstvo za notranje zadeve: Nacionalni program AIMF – Sklad za azil, migracije in vključevanje za obdobje

2014-2020

http://www.racunovodja.com/go.asp?stran=5415&url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=117877

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0115&from=EN

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/country-factsheets/25.slovenia_emn_country_factsheet_2013.pdf



http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2014_-_SLO_-_dvostr_-_web.pdf

http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2014_-_SLO_-_dvostr_-_web.pdf

http://www.iom.int/sites/default/files/country/docs/StrengtheningInformationandOutreachforVoluntaryReturninIreland.pdf

http://www.iom.int/sites/default/files/country/docs/StrengtheningInformationandOutreachforVoluntaryReturninIreland.pdf

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-policy/2014/00.emn_annual_report_on_immigration_and_asylum_statistics_annex.pdf



http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-policy/2010/24._slovenia_annual_policy_report_2010_final_version_05april2011_en.pdf



of 41

5) Posveti z zainteresiranimi stranmi

Vladna telesa:

- Uprava uniformirane policije, Ministrstvo za notranje zadeve: Center za tujce (CzT) v Postojni, (posvet)

- Uprava uniformirane policije, Ministrstvo za notranje zadeve: Sektor mejne policije (posvet)

Civilno-družbene organizacije:

- Azilni dom (posvet)

- Fakulteta za uporabne druţbene vede, Nova Gorica (posvet)

- Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne druţbene in politične vede (posvet preko elektronske pošte)

- Pravno-informacijski center za NVO - PIC (posvet)

- Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (posvet)

- Jezuitsko zdruţenje za begunce Slovenije (posvet)

6) Arhiv

- Mednarodna organizacija za migracije: Statistični podatki programov prostovoljnega vračanja in reintegracije

emn usmerjena Študija 2015 razširjanje informacij o ......politike. odločba sveta 2008/381/es, ki...

Documents