energetska optimizacija podjetja gorenje d.d
TRANSCRIPT
Energetska optimizacija podjetja
Gorenje d.d.
Portorož, 10.4.2018
Peter Kobal, Gorenje d.d., pomočnik direktorja investicij in vzdrževanja
Rok Čepon, Resalta d.o.o., vodilni projektni inženir
Predstavitev Gorenja in Resalte
www.gorenjegroup.com
Eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev
gospodinjskih aparatov
3
ZAPOSLENI
11.000
GLOBALNA
PRISOTNOST
v 90 državah sveta,
večinoma v Evropi (91%),
tudi v ZDA, Avstraliji,
na Bližnjem in Daljnem
vzhodu
TEMELJNA DEJAVNOST
Gospodinjski aparati
(VGA, MGA)
PROIZVODNJA
Slovenija
Srbija
Češka
Skupina
Gorenje
IZVOZ
95%
prodaje
R&D KOMPETENČNI
CENTRI
Slovenija
Češka
Švedska
Nizozemska
PRIHODKI
1,310 mlrd EUR
VGA (veliki gospodinjski aparati)
MGA (mali gospodinjski aparati)
Resalta - med vodilnimi podjetji na
področju energetskih storitev v regiji JVE
KRATKA PREDSTAVITEV
• Zagotavljamo celovite energetske storitve na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije
• Multidisciplinarna ekipa 60+ strokovnjakov z različnimi strokovnimi znanji in regionalnimi izkušnjami
• Naročnikom zagotavljamo izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje vplivov na okolje in doseganje
njihovih energetskih ciljev
• Sodelovali smo s preko 90 slovenskimi in regionalnimi podjetji, občinami in mesti, na več kot 150 energetskih
projektih
• Delujemo na 7 trgih v regiji JVE in rastemo
Video
Izvedeni ukrepi URE
Izhodiščno stanje
Gorenje porablja toploto za gretje v tehnološkem procesu in za
prostorsko ogrevanje. Letne potrebe po toploti so bile 31.420 MWh.
Rešitev
Vgrajena je bila kogeneracija, ki jo poganja motor na zemeljski plin,
z nazivno električno močjo 850 kW in nazivno toplotno močjo 929
kW. Novo zasnovana kogeneracija zagotavlja 5 % vseh
naročnikovih potreb po elektriki in toploti.
Resalta poleg samega načrtovanja in izvedbe projekta naročniku
zagotavlja tudi upravljanje in vzdrževanje postrojenja, predaja
toplotno in električno energijo naročniku ter spremlja sistem v
realnem času prek svojega osrednjega nadzornega sistema.
Enota za SPTE 1
Rezultati
• Letni prihranki: 60.000 EUR
• Letno znižanje emisij CO2 za
517 ton/leto.
• Znižanje nakupa električne
energije za 5 %.
Izhodiščno stanje
Notranja razsvetljava je bila pred prenovo energetsko neučinkovita
in ni več zadoščala standardom in predpisom, zato jo je bilo
potrebno zamenjati. Zaradi starosti je prihajalo do veliko okvar.
Rešitev
Vgradilo se je visoko-učinkovite fluorescentne svetilke, prenovilo
vse elektroinštalacije in vzpostavilo inteligentni sistema upravljanja
v šestih industrijskih halah, ki uravnava moč sijalk glede na
prisotnost zaposlenih in naravno osvetljenost.
Prenova notranje razsvetljave
Rezultati
• Znižanje porabe električne
energije za razsvetljavo za 66
%.
• Znižanje emisij CO2 za 283 ton/
leto.
Izhodiščno stanje
Zunanja razsvetljava je bila pred prenovo
izvedena z visokotlačnimi svetilkami. Skupno je
bilo nameščenih 427 svetilk s skupno močjo 161
kW.
Rešitev
Vse svetilke se je zamenjalo z novimi v LED
tehnologiji. Prilagodilo se je tudi višino nekaterih
stebrov, da se je izboljšalo enakomernost
osvetljenosti. Zaradi tega razloga se je nekoliko
povečalo tudi število nameščenih svetilk in sicer
na 450. Skupna moč novih svetilk je 33 kW.
Prenova zunanje razsvetljave
Rezultati
• Zmanjšanje skupne moči
svetilk za zunanjo
razsvetljavo za skoraj 80 %.
• Zmanjšanje porabe električne
energije za 550 MWh/leto.
• Zmanjšanje emisij CO2 za
270 ton/leto.
Izhodiščno stanje
Pred uvedbo sistema se je vsak mesec ročno nadziralo oziroma
popisovalo porabo energije. Potreba po avtomatskem pridobivanju
podatkov o porabi vode, toplote, električne energije,
komprimiranega zraka in plina.
Rešitev
Vgradnja več kot 150 novih števcev in povezava 268 števcev prek
komunikacijskih protokolov m-bus in modbus s 17 PLC. Rešitev
omogoča poročanje v programskem okolju Excel ter možnost
ročnega vnašanja količin, ciljev in opozoril v poročilo, če se
zastavljeni cilji ne dosegajo dnevno. Omogočena je tudi
avtomatska sinhronizacija podatkov iz podatkovne zbirke ter
opozarjanje.
Sistem za energetski management
Rezultati
• Optimizacija procesov
• Avtomatizacija spremljanja
procesov in analiza porabe
• Identifikacija potencialov za
energetski prihranek
• Nadzor nad energijskimi
tokovi
Izhodiščno stanje
Prvotna hladilna sistema sta imela premajhno hladilno zmogljivost,
bila sta zastarela in z nizko stopnjo energetske učinkovitosti, poleg
tega pa potencial prostega hlajenja ni bil izkoriščen.
Rešitev
Režim hlajenja z dvema temperaturnima režima: en način za
hlajenje hidravličnega olja z zmogljivostjo 940 kW, drugi način za
hlajenje orodij z zmogljivostjo 660 kW.
Sistem omogoča maksimalno izkoriščanje prostega hlajenja z
uporabo adiabatskega pršenja prenosnikov prek avtonomnega
„demi“ vodnega sistema, ki omogoča delovanje sistema tudi pri
zelo visokih zunanjih temperaturah.
Rezultati
• Letni prihranek pri stroških za
električno energijo 60 %
• Zagotavljanje potrebne
količine hladilne energije
• Izboljšana kakovost izdelkov
in krajši proizvodni cikli
Prenova tehnološkega hlajenja 1
Izhodiščno stanje
Gorenje uporablja parni kotel za proizvodnjo
pare za tehnološki proces. Ker je proces
cikličen, tudi poraba pare ni konstantna, zaradi
česar je prihajalo do občasnih izklopov kotla, kar
je povzročalo energetsko neučinkovitost.
Rešitev
V parni kotel se je vgradilo keramične vložke, ki
opravljajo vlogo visokotemperaturnega
zalogovnika toplote. Zaradi tega se je zmanjšalo
število izklopov in ponovnih vklopov kotla.
Rezultati
• Izboljšanje izkoristka kotla za
5,6 %
• 43 % manj izklopov kotla
• Zmanjšanje temperature
dimnih plinov za 5 °C
• Zmanjšanje emisij NOx za 4,8
%.
Vgradnja keramičnih vložkov v
parni kotel
Obseg
Podrobni popisi energetskih sistemov, izvedenih preko 30 meritev
(učinkovitost kompresorskih postaj, hladilnih sistemov in kotlovnic,
kvaliteta električne energije, osvetljenost, termovizija)
Identificirani investicijski ukrepi
Rezultati
• Identificiranih 53 večjih
investicijskih ukrepov s
skupnim potencialom za
prihranek 1.430.000 EUR/leto
in stroškom investicije
9.100.000 EUR.
Energetski pregled
PRIORITETNI RAZRED I
Št. NAZIV UKREPAPrihranek
Strošek
investicije
Enostavna
vračilna doba
EUR/leto EUR let
1 Prenova kompresorske postaje z izkoriščanjem odpadne toplote 1 157.100 562.500 3,6
2 Odprava puščanj komprimiranega zraka 30.300 5.600 0,2
3 Prenova kompresorske postaje z izkoriščanjem odpadne toplote 2 10.930 44.000 4,0
4 Prenova kompresorske postaje z izkoriščanjem odpadne toplote 3 24.970 78.500 3,1
5 Prenova tehnološkega hlajenja 3.310 15.000 4,5
6 Rekuperacija odpadne toplote 5.200 25.000 4,8
7 Zamenjava razsvetljave 1 43.100 181.400 4,2
8 Zamenjava razsvetljave 2 60.300 286.200 4,7
9 Enota za SPTE 258.790 910.000 3,5
10 Zamenjava hladilnega sistema z free cooling enoto 1 38.500 268.000 7,0
11 Zamenjava hladilnega sistema z free cooling enoto 2 36.200 298.000 8,2
SKUPAJ PRIORITETNI RAZRED I 668.700 2.674.200 4,0
Izhodiščno stanje
V centralni kompresorski postaji je bilo vgrajenih 10 kompresorjev
in 7 sušilnikov komprimiranega zraka. Nekateri kompresorji so stari
preko 20 let, ampak primerno vzdrževani, tako da je bilo njihovo
obratovanje zanesljivo.
Rešitev
Vgradilo se bo 2 nova kompresorja, premestilo sušilnike v ločen
prostor z urejenim prisilnim prezračevanjem, uredilo cevovode, da
bodo zmanjšane tlačne izgube, vgradilo 5 novih sušilnikov,
premestilo 2 tlačni posodi ter vzpostavilo sistem spremljanja
delovanja vseh kompresorjev in izkoriščanja odpadne toplote iz
kompresorjev.
Rezultati
• Zmanjšanje porabe električne
energije za proizvodnjo
komprimiranega zraka za 8
%.
• Možnost izkoriščanja 1.200
MWh odpadne toplote na leto.
Prenova kompresorske postaje
Izhodiščno stanje
4 hladilni agregati s spiralnimi in vijačnimi kompresorji. Sistem je imel
premajhno hladilno kapaciteto (640 kW), zato je prihajalo do težav v
proizvodnem procesu.
Rešitev
Vgradnja novega hladilnega agregata z vijačnim kompresorjem in
sekcijo za prosto hlajenje. Hladilna moč je povečana na 730 kW, s
čimer so izboljšani tehnološki pogoji in proizvodnemu proces se bo
pospešil. V 55 % bo sistem obratoval v režimu prostega hlajenja,
zaradi česar se hladilno število poveča na preko 9.
Rezultati
• Povečana hladilna moč za 14
%
• Izboljšani pogoji za proizvodni
proces
• Zmanjšanje porabe električne
energije za več kot 80 %
Prenova tehnološkega hlajenja 2
Izhodiščno stanje
3 hladilni agregati z 9 kompresorji, kondenzatorske enote so
nameščene na strehi. Maksimalna hladilna moč sistema je bila 620
kW. Izmerjeno hladilno število celotnega sistema okoli 2.
Rešitev
Vgradnja novega hladilnega agregata z vijačnim kompresorjem in
sekcijo za prosto hlajenje. Hladilna moč je 560 kW, saj so meritve
pokazale, da ni večje potrebe. V 60 % bo sistem obratoval v režimu
prostega hlajenja, zaradi česar se hladilno število poveča na preko
10.
Rezultati
• Zmanjšanje porabe električne
energije za več kot 80 %
• Zaprt hladilni krog omogoča
boljšo zanesljivost sistema
• Bolj konstantna temperatura
hladilne vode
Prenova tehnološkega hlajenja 3
Izzivi
Za potrebe tehnološkega procesa Gorenje prejema toploto iz
sistema daljinskega ogrevanja. Občasno je dobava toplote motena
in prihaja do zaustavitev proizvodnega procesa.
Rešitev
Postavitev dodatne enote za SPTE z nazivno električno močjo 999
kW in nazivno toplotno močjo 983 kW. Pozimi obratovanje na
temperaturnem režimu 100/90 oC. Enota zagotavlja toploto tako za
tehnološki proces kot tudi za prostorsko ogrevanje.
Enota za SPTE 2
Rezultati
• Letni prihranek do 260.000
EUR
• Večja energetska neodvisnost
• Bolj zanesljiva oskrba s
toploto
Resalta © All rigts reservedresalta.com
0
5
10
15
20
25
30
35
2013 2014 2015 2016
Sp
ecifič
na
po
rab
a e
ne
rge
nto
v, kW
h/k
os in
pro
izvo
dn
ja e
mis
ij, k
g/k
os
Električna energija Centralno ogrevanje Zemeljski plin Emisije
4,87 mio €
Skupno vlaganje v
projekte URE v obdobju
2011-2018.
Učinki vseh projektov URE
1,27 mio €
Letni prihranek zaradi
zmanjšanja porabe
energije in boljših
tehnoloških pogojev.
3.908 ton CO2
Letno zmanjšanje emisij
ogljikovega dioksida
zaradi izvedbe projektov
URE.
Resalta © All rigts reservedresalta.com
Hvala