1 avenue du Président Robert SchumanCS 30403 F - 67001 Strasbourg Cedex

T. + 33 (0)3 88 17 23 13 F. + 33 (0)3 88 17 90 62

www.ombudsman.europa.eu eo@ombudsman.europa.eu

Evropski varuh človekovih pravic

 

 

 

Povzetek varuha človekovih pravic Evropski varuh človekovih pravic in pravice državljanov

 

Posebni Eurobarometer Raziskavo je izvedlo podjetje TNS Opinion & Social na zahtevo Evropskega parlamenta in evropskega varuha človekovih pravic Zajetje: EU 27 (26 836 evropskih državljanov) Metodologija: osebno anketiranje Obdobje zbiranja podatkov: februar–marec 2011

7 julij 2011

SL

 2

Vsebina

 

 

 

Uvod 3

Glavne ugotovitve 4

1. Listina o temeljnih pravicah in pravice državljanov 5

1.1. V kolikšni meri se državljani počutijo obveščene o Listini 5

1.2. Pravice državljanov EU 7

2. Uspešnost uprave EU 8

3. Evropski varuh človekovih pravic 10

3.1. Odgovornosti evropskega varuha človekovih pravic 10

3.2. Zanimanje javnosti za vlogo evropskega varuha človekovih pravic 11

Sklepna ugotovitev 13

 3

Uvod

Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe državljanov, podjetij, nevladnih organizacij, združenj in drugih organizacij v EU o nepravilnostih v institucijah, organih, uradih in agencijah EU. Nepravilnosti vključujejo vse vrste slabega ali neustreznega upravnega ravnanja, od zamud pri plačilu za projekte EU do neupravičene zavrnitve posredovanja dokumentov ali informacij. 

Varuh človekovih pravic pogosto velja za povezovalni člen med evropskimi državljani in upravo EU. Ena od njegovih glavnih prednostnih nalog je prispevati k večji preglednosti in učinkovitosti uprave EU ter jo približati državljanom. Poleg tega želi varuh človekovih pravic osveščati evropske državljane o njihovih novih pravicah, ki jih uvajata Lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah. 

Listina o temeljnih pravicah in Lizbonska pogodba, s katero je postala Listina pravno zavezujoča, sta okrepili vlogo evropskih državljanov v razmerju do uprave EU. Omogočata večjo udeležbo državljanov pri sprejemanju odločitev EU in uvajata pravico do dobrega upravljanja, ki je v središču dejavnosti evropskega varuha človekovih pravic. 

Ta raziskava Eurobarometra1 je bila izvedena z namenom oceniti, kaj osveščeni evropski državljani menijo o Listini o temeljnih pravicah in kakšen pomen pripisujejo pravicam evropskih državljanov. To je bistveno za delo varuha človekovih pravic. Le državljani, ki poznajo svoje pravice in vedo, na koga se morajo obrniti v primeru težav, lahko učinkovito uživajo te pravice. 

Poleg tega bi moralo anketiranje Evropejcev o uspešnosti uprave EU prispevati k opredelitvi področij, ki jih je mogoče izboljšati. 

Glavna ciljna skupina evropskega varuha človekovih pravice niso le evropski državljani, ampak tudi nevladne organizacije, podjetja, združenja in druge organizacije, skratka vsi v Evropski uniji, ki lahko naletijo na težave z upravo EU. Varuh namerava uporabiti rezultate te raziskave za izboljšanje lastne uspešnosti in komunikacijskih dejavnosti, da bi bolje vzpostavil stik s to ciljno skupino. Prav tako bo rezultate posredoval evropski mreži varuhov človekovih pravic ter zaprosil nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic za podporo pri osveščanju državljanov o njihovih pravicah. 

Varuh človekovih pravic se zahvaljuje Evropskemu parlamentu, da je naročil to raziskavo, in podjetju TNS Opinion & Social za njeno izvedbo. Celotna raziskava, vključno s široko paleto socio‐demografskih podatkov in drugih statističnih podatkov, je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/press/statistics.faces.  

Del besedila in grafikonov v tem povzetku je iz celotnega poročila, ki ga je pripravilo podjetje TNS Opinion & Social. 

 

 

1 Raziskava Eurobarometra je bila izvedena v 27 državah članicah EU. Izpraševalci mreže TNS Opinion & Social so med 9. februarjem in 8. marcem 2011 osebno izvedli anketo z 26.836 Evropejci, starimi 15 let ali več. Uporabljena metodologija je enaka kot pri raziskavah, ki jih izvaja generalni direktorat za komuniciranje Evropskega parlamenta (oddelek za raziskave in politične analize).

 4

Glavne ugotovitve

● Dvainsedemdeset odstotkov (72 %) anketirancev ima občutek, da niso seznanjeni z Listino o temeljnih pravicah. Nedvomno morajo evropski varuh 

človekovih pravic, druge institucije EU in evropska mreža varuhov človekovih 

pravic odigrati pomembno vlogo pri zagotavljanju boljše seznanjenosti 

državljanov z Listino. 

● Skoraj polovica anketirancev šteje pravico do prostega gibanja in prebivanja 

v EU za najpomembnejšo pravico državljanov. Po mnenju anketirancev je 

druga najpomembnejša pravica državljanov pravica do dobrega upravljanja, 

tej pa sledi pravica do vložitve pritožbe pri evropskem varuhu človekovih 

pravic. Ta rezultat je zelo spodbuden z vidika prizadevanj varuha človekovih 

pravic, da bi povečal svojo prepoznavnost in pomagal državljanom pri 

uresničevanju njihove pravice do dobrega upravljanja. 

● Raven zadovoljstva z upravo EU je na splošno nizka, kar se tiče njene učinkovitosti, storitvene naravnanosti in preglednosti. Zlasti je zaskrbljujoč 

podatek, da je uprava EU po mnenju državljanov slabo pregledna (42 % 

anketirancev ni zadovoljnih z ravnjo preglednosti uprave EU). Ker ena tretjina 

poizvedb varuha človekovih pravic zadeva pomanjkanje preglednosti, ta 

rezultat še dodatno krepi njegovo odločenost, da bo prispeval k večji odprtosti 

in učinkovitosti institucij EU ter jih približal državljanom. 

● Večina anketirancev (52 %) meni, da je najpomembnejša naloga evropskega varuha človekovih pravic osveščanje državljanov EU o njihovih 

pravicah in koriščenju le‐teh. 34 % anketirancev meni, da je pomembno, da 

evropski varuh človekovih pravic sodeluje z varuhi človekovih pravic v 

različnih državah članicah EU, popravo krivic za pritožnike v primeru 

nepravilnosti pa šteje za pomembno le 27 % anketirancev. Ti rezultati 

poudarjajo pomen politike komuniciranja varuha človekovih pravic z 

evropskimi državljani in njegovega tesnega sodelovanja z evropsko mrežo 

varuhov človekovih pravic. Vendar mora evropski varuh človekovih pravic 

svojo informacijsko politiko okrepiti tudi kar zadeva njegovo glavno nalogo – 

torej obravnavanja pritožb –, zlasti v razmerju do potencialnih pritožnikov, kot 

so podjetja, nevladne organizacije, združenja, organizacije in drugi. 

● Približno polovica anketirancev želi bolje spoznati delo varuha človekovih pravic. Ta rezultat poudarja pomen prizadevanj varuha človekovih 

pravic za seznanjanje širše javnosti o njegovih storitvah. Prav tako poudarja 

potrebo po usmerjenih informacijah za državljane, podjetja in druge deležnike, 

ki bodo morda v prihodnosti potrebovali storitve varuha človekovih pravic. 

 5

1. Listina o temeljnih pravicah in pravice državljanov

1.1. V kolikšni meri se državljani počutijo obveščene o Listini

Velika večina državljanov EU (72 %) meni, da o Listini EU o temeljnih pravicah ni obveščena. Nadaljnjih 13 % jih je spontano odgovorilo, da za Listino še niso slišali. Za primerjavo: da so o tej temi dobro obveščeni, meni samo 14 % anketirancev v EU, od katerih jih 12 % pravi, da so dokaj dobro obveščeni, medtem ko pa se za zelo dobro obveščena imata samo 2 % anketirancev. 

 

Rezultati iz posameznih držav članic razkrivajo, da se samo v treh državah, v Luksemburgu (25 %), Češki republiki (22 %) in Italiji (21 %), dobro obveščene čuti več kot 20 % anketirancev. V Latviji je dobro obveščenih le 6 % ljudi, v Franciji, Litvi in Romuniji pa samo 8 %. V 18 državah članicah se je za neobveščene razglasilo najmanj 70 % anketirancev, pri čemer je ta delež še posebej visok v Španiji (88 %) in na Finskem (85 %). Čeprav se je na Portugalskem za neobveščene razglasilo samo 49 % odstotkov anketirancev, pa zelo velik odstotek slednjih (39 %) spontano izjavlja, da za Listino EU o 

 6

temeljnih pravicah še nikoli niso slišali, kar zase pravi tudi 28 % anketirancev na Irskem in 27 % anketirancev v Grčiji. 

 7

1.2. Pravice državljanov EU

Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU je pomembna za največje število anketirancev (48 %). Na drugem mestu je pravica do dobrega upravljanja s strani ustanov oz. institucij EU (33 %), na tretjem pa pravica do vlaganja pritožb pri evropskemu varuhu človekovih pravic (32 %). Pravico do glasovanja na evropskih volitvah ob preselitvi v drugo državo članico ima za eno svojih najpomembnejših pravic 21 % anketirancev, enak odstotek anketirancev pa navaja tudi pravico do dostopa do dokumentov institucij EU. Da je pravica predložitve peticije oz. pošiljanja predlogov Evropskemu parlamentu ena njihovih najpomembnejših pravic, meni 20 % anketirancev, medtem ko je pravica do predlaganja zakonodaje z državljansko pobudo pomembna za 19 % le‐teh. 

 

Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU velja za najpomembnejšo pravico v 21 državah članicah. V treh državah (Grčiji, Španiji in Italiji) je najpomembnejša pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU, v preostalih treh državah (Češki republiki ter na Malti in Portugalskem) pa pravica do vlaganja pritožb pri evropskem varuhu človekovih pravic. 

Pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU imajo za posebej pomembno na Finskem (74 %) in Švedskem (73 %), medtem ko je za anketirance v Italiji (28 %) in Španiji (31 %) manj prednostna. Pravica do vlaganja pritožb pri evropskem varuhu človekovih pravic je najbolj cenjena v Grčiji (46 %) in Sloveniji (44 %), medtem ko jo v Litvi in Latviji kot pomembno ocenjuje samo 16 % oziroma 21 % anketirancev. Pravica do dostopa do dokumentov institucij EU je velikega pomena za 32 % anketirancev na Danskem in Švedskem, medtem ko v Španiji in Litvi tako nanjo gleda le 13 % anketirancev. 

 8

2. Uspešnost uprave EU

Po javnem mnenju je stopnja uspešnosti uprave EU z vidika treh ocenjevanih meril – učinkovitosti, storitvene naravnanosti in preglednosti – nizka. Pri vseh treh lastnostih se je namreč več ljudi izreklo, da je uspešnost „nezadovoljiva“, kot pa da je „nekoliko oz. zmerno zadovoljiva“ ali „zadovoljiva“. 

 

Glede učinkovitosti uprave EU več anketirancev (35 %) meni, da je raven slednje nezadovoljiva, kot pa da je zmerno ali zelo zadovoljiva. Trije anketiranci od desetih menijo, da je uspešnost EU na tem področju zmerno zadovoljiva (31 %), medtem ko je zadovoljiva za samo 10 % le‐teh. 

Kar zadeva pristop uprave EU do izvajanja storitev, anketiranci v EU pogosteje navajajo, da je slednji nezadovoljiv (33 %), kot pa da je zmerno zadovoljiv (30 %) ali zadovoljiv (10 %). 

V splošnem prevladuje mnenje, da se EU pri preglednosti odreže slabše kot pri učinkovitosti in storitveni naravnanosti. 42 % anketiranih je s pristopom EU k preglednosti nezadovoljnih, 25 % jih je zmerno zadovoljnih, samo 9 % pa jih izraža zadovoljstvo. 

Analiza podatkov posameznih držav razkriva jasen vzorec držav, ki imajo o uspešnosti uprave EU najboljše mnenje. Najbolj pozitivno mnenje o vseh treh 

 9

merilih uspešnosti EU imajo anketiranci na Malti in Slovaškem, z dosledno visokimi ocenami pa jih ocenjujejo tudi anketiranci v Bolgariji in Romuniji. Nasprotno imajo dosledno slabo mnenje o uspešnosti uprave EU anketiranci v Nemčiji in Združenem kraljestvu. 

 10

3. Evropski varuh človekovih pravic

3.1. Odgovornosti evropskega varuha človekovih pravic

Osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le‐teh na splošno velja za najpomembnejšo odgovornost evropskega varuha človekovih pravic, saj jo kot eno od ključnih nalog varuha navaja 52 % anketirancev. 34 % anketirancev meni, da je pomembno, da evropski varuh človekovih pravic sodeluje z varuhi človekovih pravic v različnih državah članicah in tako zagotavlja učinkovito reševanje pritožb državljanov, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z EU, medtem ko 30 % anketirancev meni, da je naloga evropskega varuha človekovih pravic spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU. Odpravljanje krivic do pritožnikov v primeru nepravilnosti je pomembno za 27 % anketirancev, 22 % le‐teh pa meni, da bi prednostna naloga evropskega varuha človekovih pravic moralo biti spodbujanje pravice državljanov EU do dostopa do dokumentov EU. 19 % anketirancev želi, da se evropski varuh človekovih pravic osredotoči na krepitev storitvene naravnanosti uprave EU. 

 

„Zagotavlja, da državljani EU poznajo svoje pravice in vedo, kako jih lahko uveljavljajo“ je najpogostejši odgovor v vseh državah članicah, razen na Nizozemskem, kjer je na prvem mestu „sodeluje z varuhi človekovih pravic v državah članicah, s čimer zagotavlja, da se pritožbe državljanov o EU učinkovito rešujejo“, in Irskem, kjer je „spodbuja pravico državljanov EU do dobre uprave ustanov EU“ enako pomembno kot „zagotavlja, da državljani EU poznajo svoje pravice“. 

„Zagotavlja, da državljani EU poznajo svoje pravice in vedo, kako jih lahko uveljavljajo“ velja za posebej pomembno nalogo na Danskem in Švedskem, kjer je ta odgovor izbralo 69 % anketirancev, medtem ko v Romuniji (38 %) ter na Irskem (43 %) in Portugalskem (43 %) slednje ni tako velikega pomena. 

Da je glavna naloga evropskega varuha človekovih pravic „sodelovanje z varuhi človekovih pravic v državah članicah, s čimer zagotavlja, da se pritožbe državljanov o EU učinkovito rešujejo“, ponovno menijo anketiranci na Danskem (61 %), Švedskem (59 %) in Nizozemskem (53 %), medtem ko v 

 11

Romuniji (16 %) in Litvi (22 %) temu tolikšen pomen pripisuje relativno malo anketirancev. 

Da je ena najpomembnejših odgovornosti evropskega varuha človekovih pravic „spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU, menijo anketiranci na Cipru (49 %), Švedskem (43 %) in Irskem (43 %, na prvem mestu, skupaj z „zagotavlja, da državljani EU poznajo svoje pravice in vedo, kako jih lahko uveljavljajo“), s katerimi pa se strinja samo 18 % anketirancev na Poljskem in 20 % v Litvi. 

„Poskuša popraviti za tožnike primere napačnega upravljanja“ je zelo pomembno za 52 % anketirancev na Finskem in 48 % anketirancev na Cipru; nasprotno pa je to področje prednostnega pomena za samo 12 % anketirancev v Estoniji in 16 % anketirancev na Švedskem. Da je glavna odgovornost varuha človekovih pravic „spodbujanje pravice državljanov EU do dostopa do dokumentov EU“, menijo anketiranci na Švedskem (38 %) in Danskem (36 %), vendar pa se s tem strinja samo 13 % anketirancev v Litvi in 14 % tistih v Češki republiki in Latviji ter na Poljskem. „Poskuša okrepiti osredotočenost uprave EU na izvajanje storitev“ je prednostnega pomena za 36 % anketirancev v Avstriji in 31 % tistih v Grčiji, vendar ne v tolikšni meri za anketirance v Latviji (11 %), Luksemburgu (13 %) in Združenem kraljestvu (13 %). Romunija (26 %), Estonija (22 %) in Litva (22 %) beležijo relativno veliko število anketirancev, ki se glede najpomembnejših odgovornosti evropskega varuha človekovih pravic ne morejo opredeliti. 

3.2. Zanimanje javnosti za vlogo evropskega varuha človekovih pravic 

Državljani EU so pri vprašanju o tem, ali si želijo izvedeti več o odgovornostih evropskega varuha človekovih pravic razdvojeni, saj jih približno polovica pravi, da jih to zanima (49 %), polovica pa, da jih ne zanima (48 %). Samo 10 % anketiranih pravi, da jih to zelo zanima, 39 % pa jih to zanima do določene mere. Nasprotno jih 29 % pravi, da jih to ne zanima preveč, 19 % pa jih to sploh ne zanima. 

 

 12

 

Na ravni posameznih držav: v samo 11 državah članicah zanimanje za to, da bi bolje spoznala vlogo evropskega varuha človekovih pravic, izraža vsaj polovica anketirancev. Stopnja zanimanja je največja na Cipru, kjer zanimanje izraža 74 % anketiranih, v Luksemburgu (64 %) in na Malti (62 %). Nasprotno pa to zanima samo 21 % anketiranih na Slovaškem, 30 % anketiranih v Latviji in 32 % anketiranih na Danskem. Število anketirancev, ki pravijo, da jih ne zanima, kaj počne varuh človekovih pravic, je najvišje na Slovaškem (78 %), v Latviji (68 %) in na Danskem (67 %). „Zelo zanima“ je najpogostejši odgovor v samo eni državi članici, na Cipru (40 %), „ne zanima preveč“ pa v kar osmih državah članicah: na Danskem (49 %), v Latviji (47 %), na Finskem (45 %), v Češki republiki (43 %), na Slovaškem (40 %), Madžarskem (36 %) in Poljskem (36 %) ter v Bolgariji (32 %). 

 13

Sklepna ugotovitev

Slabo poznavanja Listine o temeljnih pravicah med anketiranci v raziskavi je zaskrbljujoče. Istočasno večina anketirancev meni, da je najpomembnejša naloga Evropskega varuha človekovih pravic osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le‐teh. Ti rezultati jasno kažejo, kako pomembno je, da evropski varuh človekovih pravic ter druge institucije EU in evropska mreža varuhov človekovih pravic bolje osveščajo državljane o Listini in njihovih pravicah. 

Zelo spodbuden podatek za varuha človekovih pravic je, da eden od treh anketirancev meni, da je pravica do dobrega upravljanja ena od najpomembnejših pravic državljanov. Skoraj enako število anketirancev pripisuje velik pomen pravici do vložitve pritožb pri evropskem varuhu človekovih pravic Ti rezultati poudarjajo pomen dela evropskega varuha človekovih pravic in krepijo njegovo vlogo kot ključni povezovalni člen med evropskimi državljani in upravo EU. 

V zvezi z rezultati raziskave o uspešnosti uprave EU je zlasti zaskrbljujoč podatek, da 42 % anketirancev ni zadovoljnih z ravnjo preglednosti institucij EU. Prav tako je nizka raven zadovoljstva z učinkovitostjo in storitveno naravnanostjo institucij. Ena od glavnih prednostnih nalog varuha človekovih pravic je prispevati k večji preglednosti in učinkovitosti uprave EU ter jo približati državljanom. Varuh človekovih pravic mora okrepiti svojo proaktivno vlogo v razmerju do institucij EU, da bi povečal zaupanje državljanov v upravo EU. Varuh človekovih pravic lahko najbolje ugotovi pomanjkljivosti v upravi EU in proaktivno sodeluje z institucijami pri njihovi odpravi. 

Vendar se dojemanje uspešnosti institucij EU močno razlikuje od države do države, kar kaže, da subjektivno dojemanje neučinkovitosti ni nujno skladno z objektivnim delovanjem uprave EU. To trditev podpira tudi dejstvo, da bolje kot so ljudje obveščeni o Listini o temeljnih pravicah ter tako tudi o EU, bolje ocenjujejo uspešnost delovanja uprave EU. Izobraževanje javnosti torej ni zaželeno samo z vidika osveščanja ljudi o njihovih pravicah, ampak tudi za izboljšanje njihovega mnenja o institucijah EU. Neobveščenost javnosti je enako velika težava za ugled EU kot katera koli pomanjkljivost v njenih institucijah. 

V zvezi z vlogo evropskega varuha človekovih pravic večina anketirancev meni, da je njegova najpomembnejša naloga osveščanje državljanov o njihovih pravicah, temu pa sledi sodelovanje z varuhi človekovih pravic v različnih državah članicah. Le 27 % anketirancev meni, da je najpomembnejša naloga varuha človekovih pravic poprava krivice za pritožnike v primeru nepravilnosti. Ti rezultati jasno izhajajo iz dejstva, da želijo državljani najprej poznati svoje pravice, preden začnejo razmišljati o njihovemu varstvu. 

Rezultati poudarjajo pomen politike komuniciranja varuha človekovih pravic z evropskimi državljani in njegovega tesnega sodelovanja z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic. Vendar mora evropski varuh človekovih pravic svojo informacijsko politiko okrepiti tudi kar zadeva njegovo glavno nalogo – torej obravnavanja pritožb – v razmerju do potencialnih pritožnikov, kot so podjetja, nevladne organizacije, združenja, organizacije in drugi. 

Približno polovica anketirancev želi bolje spoznati delo varuha človekovih 

pravic. Ta rezultat je zelo spodbuden in poudarja pomen prizadevanj varuha 

 14

človekovih pravic za osveščanje širše javnosti o njegovih storitvah. Prav tako 

poudarja potrebo po usmerjenih informacijah za državljane, podjetja in druge 

deležnike, ki bodo morda v prihodnosti potrebovali storitve varuha človekovih 

pravic. Tako pri osveščanju širše javnosti kot pri usmerjanju informacij k 

potencialnim pritožnikom potrebuje evropski varuh človekovih pravic 

podporo evropske mreže varuhov človekovih pravic. 

Raziskava kaže, da povezovanje državljanov z EU ostaja aktualna naloga. Varuh človekovih pravic je odločen, da bo uporabil te rezultate za izboljšanje lastnih komunikacijskih dejavnosti in svojih prizadevanj, da bi prispeval k izboljšanju uspešnosti uprave EU. Prav tako bo posredoval rezultate evropski mreži varuhov človekovih pravic, da bi se informacije o pravicah državljanov razširile na nacionalno in regionalno raven v EU. Varuh človekovih pravic se še enkrat zahvaljuje Evropskemu parlamentu in podjetju TNS Opinion & Social za njuna prizadevanja za izvedbo te raziskave. Prepričan je, da je redno spremljanje mnenja državljanov o teh vprašanjih bistveno za izboljšanje uspešnosti vseh institucij EU.