fizika 8 - · pdf filetimotej maroševič, danica mati djuraki, riko jerman, mihael...

Fizika+ 8

DN140096 f8plus UC notranjost.indd 1 13/04/15 14:24

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Timotej Maroševič, Danica Mati Djuraki, Riko Jerman, Mihael Gojkošek

Fizika+ 8Učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole

Avtorji: Timotej Maroševič (Gibanje, Gostota, tlak in vzgon), Danica Mati Djuraki (Uvod v fiziko, Svetloba, Sile), mag. Riko Jerman (Uvod v fiziko, Svetloba, Sile), dr. Mihael Gojkošek (Vesolje)Urednika: dr. Mihael Gojkošek, Miloš KovičRecenzenta: dr. Ivo Verovnik, Samo LipovnikJezikovni pregled: Katja PaladinIlustratorji: Igor Šinkovec, Danilo Frlež (tehnične skice), Klemen Gabrijelčič (tehnične skice)Fotografije: Shutterstock, Dreamstime, iStockPhoto, Science Photo Library in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Učbenik Fizika+ 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 165. dopisni seji, zaključeni 17. 10. 2014, s sklepom št. 013-20/2014/100, potrdil kot učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole.

© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2014. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 531 46 99E-pošta: [email protected]

Vse knjige im dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

53(075.2)

FIZIKA+ 8 : učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole / [avtorji Timotej Maroševič ... [et al.] ; urednika Mihael Gojkošek, Miloš Kovič ; ilustratorji Igor Šinkovec, Danilo Frlež (tehnične skice), Klemen Gabrijelčič (tehnične skice) ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015

ISBN 978-961-271-615-8 1. Maroševič, Timotej 2. Gojkošek, Mihael, 1985- 278469120



10/100/90/0

Kazalo

Uvod v fiziko 6

Merjenje in merski sistem 8

Velikostne stopnje v naravi 14

Svetloba 20

Širjenje svetlobe 22

Odboj in lom svetlobe 25

Preslikave z zbiralno lečo 29

Vesolje 36

Zvezde in ozvezdja 38

Planeti in Osončje 42

Razvoj astronomije 46

Vesolje in mi 50

Gibanje 56

Uvod v gibanje 58

Premo enakomerno gibanje 61

Grafi gibanja 65

Sile 74

Opredelitev sile 76

Merjenje sile 79

Zakon o vzajemnem delovanju 82

Risanje sil 85

Sestavljanje sil 89

Ravnovesje sil 94

Sile so povsod okoli nas 98

Gostota, tlak in vzgon 104

Gostota 106

Tlak 111

Tlak v tekočinah 114

Vzgon in plavanje teles 118

Vremenski pojavi 123

Dodatne naloge 130



10/100/90/0

Zgradba učbenika

Uvod v gibanje

Spomnimo se Pri naravoslovju smo že spoznali: • da se v zraku gibljejo različni plodovi rastlin; • da se skozi zrak gibljejo kaplje vode, ko pada dež; • da se gibanju zraka reče veter.

Poskusimo – prvič Sediš na avtobusu, ki se pelje po cesti. Pomisli: ali se giblješ ali miruješ?

Kaj smo opazili in ugotovili med poskusom? Odgovor na vprašanje je odvisen od tega, kaj opazujemo. Glede na avtobus mirujemo, saj sedimo na sedežu – pravimo, da se lega telesa glede na avtobus ne spreminja. Glede na ulico zunaj se gibljemo enako hitro kot avtobus – lega nas in avtobusa se glede na ulico spreminja.

58 | Gibanje

Gibanje je relativno. Kadar opisujemo gibanje, moramo vedno povedati, glede na kaj (predmet v okolici) se opazovano telo giblje.

Kadar je samoumevno, glede na kaj se telo giblje, tega ne povemo. Če rečemo na primer, da letalo vzleti pri hitrosti 250 km

h , pri tem mislimo, da vzleti pri taki hitrosti glede na letališko stezo oziroma tla.

Ali se sedaj, ko bereš to besedilo, giblješ ali miruješ? Glede na svoj stol in tla seveda miruješ, glede na Sonce se skupaj z Zemljo z zelo veliko hitrostjo giblješ.

Poskusimo – drugič Potrebuješ: frnikolo, mizo.

Po mizi zakotali frnikolo in opazuj, kako se giblje. Nato mizo podloži, da bo rahlo nagnjena. Ponovi poskus in zakotali frnikolo po mizi prečno glede na nagib.

Kaj smo opazili in ugotovili med poskusom? Frnikola se v prvem primeru giblje po ravni črti, v drugem primeru pa se giblje po krivulji.

Če se telo giblje naravnost, torej po premici, pravimo, da se giblje premo. Če se telo giblje po krivulji, pravimo, da se giblje krivo.

Glede na tir gibanja ločimo premo in krivo gibanje.

Naredimo skupaj Opazuj let metulja. Je gibanje premo ali krivo? Kaj pa gibanje letala?

Metulj običajno med letom mnogokrat spremeni svojo smer, giblje se krivo. Tudi letalo se med vzletanjem, obračanjem in pristajanjem giblje krivo. Ko pa leti na veliki višini, običajno ne spreminja smeri in leti po ravni črti – za seboj pušča sled, ki je ravna črta. Letalo se torej giblje premo.

Gibanje | 59

Rubrika Spomnimo se te opomni na to, kaj v zvezi z obravnavano snovjo že znaš.

Ikona nakazuje poskus. Poskusi so pomemben del fizike. V vsakem poglavju sta dva poskusa: prvi je preprostejši in ga lahko samostojno izvedeš doma. Za izvedbo drugega poskusa boš včasih potreboval materiale ali merilne naprave, ki jih ne boš našel doma. Take poskuse lahko izvedete skupaj v šoli pri uri fizike. Ikona nakazuje

najpomembnejše poudarke poglavja. Tu boš našel zakone, izreke in druge pomembne fizikalne ugotovitve.

Rubrika Naredimo skupaj vsebuje rešeno nalogo iz obravnavane snovi, ki ti lahko služi kot zgled pri reševanju ostalih nalog.



10/100/90/0

Gibanje je relativno. Kadar opisujemo gibanje, moramo vedno povedati, glede na kaj (predmet v okolici) se opazovano telo giblje.

Kadar je samoumevno, glede na kaj se telo giblje, tega ne povemo. Če rečemo na primer, da letalo vzleti pri hitrosti 250 km

h , pri tem mislimo, da vzleti pri taki hitrosti glede na letališko stezo oziroma tla.

Ali se sedaj, ko bereš to besedilo, giblješ ali miruješ? Glede na svoj stol in tla seveda miruješ, glede na Sonce se skupaj z Zemljo z zelo veliko hitrostjo giblješ.

Poskusimo – drugič Potrebuješ: frnikolo, mizo.

Po mizi zakotali frnikolo in opazuj, kako se giblje. Nato mizo podloži, da bo rahlo nagnjena. Ponovi poskus in zakotali frnikolo po mizi prečno glede na nagib.

Kaj smo opazili in ugotovili med poskusom? Frnikola se v prvem primeru giblje po ravni črti, v drugem primeru pa se giblje po krivulji.

Če se telo giblje naravnost, torej po premici, pravimo, da se giblje premo. Če se telo giblje po krivulji, pravimo, da se giblje krivo.

Glede na tir gibanja ločimo premo in krivo gibanje.

Naredimo skupaj Opazuj let metulja. Je gibanje premo ali krivo? Kaj pa gibanje letala?

Metulj običajno med letom mnogokrat spremeni svojo smer, giblje se krivo. Tudi letalo se med vzletanjem, obračanjem in pristajanjem giblje krivo. Ko pa leti na veliki višini, običajno ne spreminja smeri in leti po ravni črti – za seboj pušča sled, ki je ravna črta. Letalo se torej giblje premo.

Gibanje | 59

Ponovimo Ali ta trenutek knjiga pred teboj miruje glede na mizo? Kaj pa glede na Luno?

Naštej vsaj 2 primera premega in 2 primera krivega gibanja iz narave.

Ali je mogoče plavati po reki tako, da se med plavanjem gibljemo glede na vodo

v reki in mirujemo glede na rečni breg?

Mali Albert Einstein Ali se tudi Sonce giblje? Glede na kaj?

Zanimivost Zemlja se po tirnici okrog Sonca giblje s hitrostjo približno 30 km

s , torej vsako sekundo opravi 30 kilometrov dolgo pot. Če bi se z letalom lahko peljali s tako hitrostjo, bi prepotovali pot od Ljubljane do New Yorka v manj kot štirih minutah! Naše Sonce se skupaj s planeti giblje okrog središča naše galaksije s hitrostjo približno 230 km

s .

Concorde je bil najhitrejše potniško letalo doslej. Pri najvišji hitrosti bi razdaljo od Ljubljane do New Yorka preletel v dobrih treh urah.

60 | Gibanje

Za pomoč pri branju in učenju so pomembni pojmi v besedilu odebeljeni.

Rubrika Ponovimo vsebuje naloge za utrjevanje snovi. Število zvezdic * nakazuje težavnost naloge:* - lahka naloga** - srednje težka naloga*** - težja naloga

Mali Albert Einstein je naloga, ki od tebe zahteva kritičen razmislek, dobro idejo ali samostojno raziskovanje. Sprejmi jo kot izziv! Ti jo bo uspelo rešiti?

V rubriki Zanimivost si lahko prebereš nenavadne in zanimive informacije o obravnavani temi.



10/100/90/0

Kako to, da narava ničesar ne naredi zaman; in od kod se pojavita ves ta red in ta lepota, ki ju vidimo v svetu?sir Isaac Newton



10/100/90/0

Uvod v fiziko1

Naučili se bomo: opredeliti pojme fizikalna količina, fizikalna enota in merska priprava, oceniti in izmeriti vrednosti izbranih fizikalnih količin ter jih ustrezno zapisati z merskim številom in enoto, uporabljati predpone in po njih ugotoviti pretvornike med merskimi enotami. Opazovali bomo: pojave in jih ustrezno zapisali (besedilno, podatke bomo zapisali v tabele, risali skice poskusov, skicirali diagrame ipd.). Poskusili bomo: izvesti izbrane poskuse, pri katerih bomo spoznali in uporabili metode in oblike dela pri fiziki, s poudarkom na opazovanju, eksperimentiranju, merjenju ter interpretaciji meritev in izidov poskusov. Uporabili bomo: ustrezne enote za izbrane fizikalne količine, ustrezne merske priprave za merjenje fizikalnih količin.



10/100/90/0

Merjenje in merski sistem

Spomnimo seSvet je raznolik in pisan.

Ljudje si že od nekdaj prizadevajo, da bi ga predstavili in opisali.

Slikarji in fotografi ga opisujejo s sliko …

8 | Uvod v fiziko



10/100/90/0

Kaj so znanstveniki spoznali o svetu? Znanstveniki pri merjenju uporabljajo različne fizikalne količine – dolžino, maso, čas … Za opis naravnih pojavov zadostuje sedem fizikalnih količin z enotami. Z njimi lahko izrazimo vse druge fizikalne količine in enote, zato jim pravimo osnovne fizikalne količine in osnovne fizikalne enote. Predstavljene so v spodnji tabeli.

… pisatelji z besedo …

… skladatelji z glasbo …

… fiziki pa s fizikalnimi količinami in zakoni.

Osnovna fizikalna količina Osnovna fizikalna enota

Ime Oznaka Ime Oznaka

dolžina l (tudi d, s, x …) meter m

masa m kilogram kg

čas t sekunda s

temperatura T kelvin K

električni tok amper A

množina snovi n mol mol

svetilnost v kandela cd

Uvod v fiziko | 9



10/100/90/0

Prvih pet osnovnih fizikalnih količin, ki so v tabeli označene s krepkim tiskom, bomo letos in prihodnje leto spoznali in uporabljali pri fiziki. V preglednici sta dodana stolpca z oznakami. Oznake so začeli uvajati pred okoli 200 leti (v 19. stoletju), ko so računi postali predolgi in zaradi besed nepregledni.

Poskusimo – prvič Potrebuješ: karton, 2 kladi, plastenko, riž, kuhinjsko tehtnico.

Preizkusi se v izvedbi preprostega fizikalnega poskusa in merjenju izbrane fizikalne količine! Sestavi dolino iz kartona, ki ga na robovih podložiš s kladama. Plastenko različno napolni z rižem (na primer do 1

4 , do 12 , do 3

4 in do vrha) in jo vsakič stehtaj. Plastenko vsakič spusti z istega mesta na pobočju doline in vsakokrat štej, kolikokrat se zakotali sem in tja, preden se ustavi. Meritve zberi v preglednici, ki jo prerišeš v zvezek.

Napolnjenost plastenke Masa [kg] Število potovanj

povsem prazna

do 14 polna riža

do 12 polna riža

do 34 polna riža

povsem polna riža

Kaj smo opazili in ugotovili med poskusom?Fizikalni poskus je znanstvena metoda dela, pri kateri lahko s pomočjo natančnega opazovanja in merjenja zbiramo informacije o opazovanem pojavu.

Za opisovanje naravnih pojavov so znanstveniki uvedli osnovne fizikalne količine in enote: • dolžino, merjeno v metrih,• maso, merjeno v kilogramih, • čas, merjen v sekundah,• temperaturo, merjeno v kelvinih,• električni tok, merjen v amperih,• množino snovi, merjeno v molih, in• svetilnost, merjeno v kandelah.

10 | Uvod v fiziko



10/100/90/0

fizika 8 - · pdf filetimotej maroševič, danica mati djuraki, riko jerman, mihael...

Documents