1

NO VIČ

4

NIKVaša mesečna

doza viških novic

Gimnazija Vič

Št. 4 / marec 2016

Urednika:

Miha Feher

Ana Kocijančič

Prispevali so:

Miha Feher

Ana Kocijančič

Mitja Mandić

Martin Justin

Ela Fleischman

Kristian Božak Kavčič

Oblikovalki:

Aina Radovan

Lara Rems

TehnologijaKaj je novega v marcu

V središčuŽivljenje z matematiko

KomentarKaj bi za svet pomenil Trump?

2

Marec v tehnologijiEla Fleischman

Tehnologija je vsakdanji del našega življenja in je eno izmed tistih področji, ki so vedno napolnjena z nešteto inovacijami in včasih je težko slediti vsem. Moja naloga je, da ponudim preprost prelet meseca s strani raču-nalniških tehnologij, gadgetov, programov, aplikacij za iOS in Android sisteme ... skratka novosti, ki so na trg

prišle v tem mesecu oz. so bile najavljene ali pa so omogočale prednaročilo.

Mobilne aplikacijeAli imaš težave z upravljanjem denarja in imaš vedno

stroške in prazno denarnico? Potem je aplikacija Nickel prava zate! Trenutno je v tej izvedbi na voljo le na iOS sistemih, a podobna orodja obstajajo tudi drugje na trž-išču. Kar to aplikacijo loči od drugih, je preprostost upo-rabe in eleganten dizajn.

Naprava deluje tako, da starši žepnino nakazujejo na debetno kartico s katero lahko normalno plačujem, aplikacija pa nakupe beleži ter ustvarja statistiko, kot na primer koliko časa bo trajalo, da dosežemo kakšen cilj, koliko porabi-mo in koliko še imamo. V tem letu naj bi aplikacija postala do-stopna tudi za uporabnike Androida in se s tem še bolj odprla trgu. Lahko pričakujemo, da bo ta projekt začel revolucijo na področju bančništva in varčevanja, predvsem pri mlaj-ših.

PC in opremaV tem mesecu je Razer razglasil prednaročilo za nov

notebook Razer Blade. Ponuja nam barvit Chroma de-sign, tokrat v kompaktni obliki. To je že peti prenosnik iz družine Blade in nam obljublja boljše specifikacije, kot so i7 procesor, 256 ali 512 GB pomnilnika in zaslon na dotik po nižji ceni in z manjšo težo.

Razer je znan po Wsvoji kvaliteti za gaming opremo, a s tem pride tudi visoka cena. Ta se giblje med $1.999 in $2.199 in je odvisna od izbire pomnilnika. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da bo imel ta notebook vgrajen Nvi-dia GeForce GTX 970M, kar je velik napredek od prejšnje generacije.

Mobilne tehnologijeZagotovo eden izmed najodmevnejših 'releasov'

tega meseca je bil Samsungov nov mobilni telefon Ga-laxy S7 in S7 edge. Ta nam ponuja zakri-vljeno obliko, ki naj bi omogočala boljši oprijem in upravlja-nje s telefonom, a to je bolj odvisno od posameznika. Kar je pomembno, so novo-sti, ki jih predstavljata nova modela.

Močno izboljšani sprednja in glavna kamera bosta zagotavljali boljšo kakovost slik, a takih izboljšav smo že vajeni in so zdaj že nekaj samoumevnega.

Bolj je zanimiva opcija snemanja igranja iger, kar je odgovor na rastočo 'Let's play' publiko, ki se je z računal-nikov razširila tudi na mobilne naprave.

Na področju strojne opreme sta zdaj hitrejša tako CPU kot GPU, povečali pa so tudi pomnilnik in možnost dodatka mikroSD kartice. Velike spremembe pa so prišle tudi v obliki izboljšane baterije, ki se polni hitreje, hkrati pa zagotavlja daljše delovanje, a vsi vemo kako je s temi obljubami in že vnaprej lahko predvidimo, da bosta ta telefona precej hitro porabila svoje zaloge, saj na žalost kapaciteta energije in napredek na drugih področjih ni-sta linearna, a je izboljšava vseeno dobrodošla.

http://www.igalaxys7.comhttp://www.gamecrate.com/review-razer-blade-expensive-beast/9014http://nickelfreelife.com/blog/tag/nickel-free-cell-phone/

T E H N O L O G I J A

3

KONCERT

Dan DSiTi Teater BTC – 1. 4. 2016 ob 21:00Po odličnem odzivu poslušalcev, ki so bili prisotni na koncertu v Kinu Šiška, kjer so predstavili DAN D in po kritikah, ki so dvojno ploščo označile kot najboljši domači album leta, se je skupina Dan D odločila, da nastop ponovi na petih koncertih po Sloveniji. Na koncertih bomo priča raziskovanju glasbenega genskega zapisa Dan D, od replikacije do mutacije, ki se precej razlikuje od običajnega rockerske-ga repertoarja skupine.

RAZSTAVA

Nikola Tesla – človek prihodnostiGalerija Cankarjevega doma – od 11. 4. 2016Razstava Nikola Tesla – človek prihodnosti bo v Galeriji CD v letu, ko obeležujemo 160. obletnico rojstva tega izjemnega človeka, izu-mitelja in misleca. Razstava nas bo vodila skozi življenje in delo ter vizijo Nikole Tesle, obsegala pa bo kombinacijo različnih razstavnih eksponatov od maket in delujočih modelov Teslovih izumov do filmskih in zvočnih zapisov in večpredstavnih informacijskih panojev.

FILM

MamaKinodvor – 12.–19. 4. 2016 (predpremierno)Slovenska mati zasvojeno in samodestruktivno hčer odpelje v odmaknjeno italijansko vasico. Osamitev kot poskus odrešenja. Navdih-njen s Proustom, Škafar iz te teme ustvari nežen in lep film, pesem dveh človeških duš, v kateri neizrekljivo počasi prihaja na površje.

PREDSTAVA

Hamlet Globe to GlobeDrama – 17. 4. 2016 ob 20:00 (gostuje Shakespeare's Globe, London)Shakespearov Hamlet, ki vključuje politične spletke in obsedenost s spolnostjo, filozofsko refleksijo in nasilje, tragičnost in divji humor, je »pesem brez mej«, ena največjih zgodb angleškega jezika in izraz genija. Gledališče Shakespeare’s Globe je na svoji turneji po svetu igralo pred več kot sto tisoč ljudmi na vseh koncih in krajih – v gledališčih, templjih, na mestnih trgih in v begunskih taboriščih –, in kamor koli je prišlo, je zanetilo razpravo in veselje.

Napovednikmarec, april 2016

http://www.cafesanat.com/?p=content_haberler&gl=tiyatro&cl=haberler&i=8144http://www.rtvslo.si/kultura/film/svetovna-premiera-skafarjevega-filma-mama-v-rotterdamu/382923http://www.napovednik.com/dogodek349784_nikola_tesla_clovek_prihodnostihttp://www.sititeater.si

4

V S R E D I Š Č U

Dijaško življenje z matematiko Ana Kocijančič

Kot se starši včasih radi izrazijo, je matematika »kra-ljica predmetov«. Preučuje velikost, strukture, prostor in spremembe. Je prvi predmet, ki nas pozdravi v prvem razredu osnovne šole in nas spremlja vsaj do konca sre-dnje šole, prav vsakega od nas. Večinoma jo procesiramo z levo polovico možganov (tisto »analizersko«, logično stranjo), prav tako kot ostale naravoslovno računske predmete, kot sta fizika in kemija. Vendarle pa se ta dva predmeta v predmetniku šoloobveznega otroka pojavi-ta šele proti koncu osnovne šole, ko je za nami že pri-bližno 8 let šolanja in okoli 14 let življenja. Kaj je torej pri matematiki takega, da jo razumejo šestletniki, ki se s kemijo spoprimejo šele leta kasneje?

Pri matematiki se vse začne s števili, ki jih nosimo s seboj (na svojih prstih, na primer). Šestletniki že znajo povedati, koliko so stari in kateri razred obiskujejo. Na-daljuje se z deli celote (nam bolje znanimi zloglasnimi ulomki), ugankami in še večjimi ugankami, nakar veliki matematiki ne moremo več slediti, saj se vse skupaj od-vija prehitro. Tako matematiko vidimo umetniki, nimam pa pojma, kako lahko slediš vsemu, kar ti o plusih, mi-nusih in neskončnih pravilih »natrosijo« profesorji, to procesiraš in na koncu dneva še narediš domačo nalogo.

Marec je mesec matematike. Štirinajsti marec je dan števila pi, ko se vsi anglofili hecamo s tem, da se števi-lo pi v angleščini izgovori enako kot pita (pie). Na šoli potekajo tekmovanja v navadni, razvedrilni in finančni matematiki. In ne glede na to, če si ali nisi matematik, te prevzame vzdušje vseh navdušencev nad matematič-nimi stvarmi; to vzdušje, ki ti kar govori, da boš morda nekega dne tudi ti razumel/-a, zakaj je tam treba stvari seštevati in ne množiti … Ob tem sem se tudi sama za-mislila.

Začelo me je zanimati, kaj si o matematiki mislijo moji prijatelji, zato sem se odpravila in različnim ljudem iz različnih letnikov zastavila enako vprašanje: »Kaj TEBI pomeni matematika?« Dobila sem odgovore, ki govorijo sami zase. Uživajte v mesecu matematike, kolikor ga je pač še ostalo (in vso srečo vnaprej, saj jo pri matematiki potrebujemo)!

»Hm ... Je zanimiva stvar, uči te predvsem natančnosti, ki je pri inštrumentu zelo pomembna ... Prav tako je po-trebno veliko vaje, ampak jaz vseeno raje vadim klavir, kot pa matematiko.« Pianistka, 1. letnik

»Matematika je tista osnovna znanost, ki jo moramo, žal ali pa tudi ne žal, znati vsi po vrsti. Zanimiva ravno ni, se pa kdaj pa kdaj slučajno zgodi, da se ob njej zabavamo.« Violinistka, 1. letnik

»Konstantna zmedenost, ki se neizbežno preslika v ure-jenost.« Modrolaska, 2. letnik

»Intelektualno razgibavanje, ki ga (za razliko od fizike) celo dojamem.« Literat, 2. letnik

»Misliš Satanov dar človeštvu?« Anglistka, 2. letnik

»Matematika je tako kot lajf. Je misteriozna, zapletena, polna pozitivnih in negativnih stvari in včasih te j*** v glavo. Ampak, je prelepa in v njej je treba uživat.« Matematičarka, 2. letnik

»Haha, če verjameš ali ne, so mi všeč kaki ful dolgi računi, ki vsebujejo različne stvari, na katere se je treba ful skon-centrirat. Pa to, ko te zamoti, sploh če si na primer slabe volje pa to. Pa tekmovanja so po navadi fajn, tako da je na nek način sproščujoče, dokler na testu ne zmanjka časa, ali pa prideš do kake tečne snovi (karkoli kar vse-buje risanje).« Informatik, 3. letnik

»Matematika meni predstavlja, kako lahko število pravil in dogovorov o tem, kako ta pravila sodelujejo, naredi neko abstraktno lepoto, ki se je drugače ne da dobiti.« Naravoslovec, 3. letnik

»Razlog, da nimam časa delat ostalih stvari.« Organizatorka, 4. letnik

Na avtobusu v šolo se zagledam v današnji urnik. Drugo uro pišem matematiko. Zmrazi me. Sem naredila do-volj vaj, ponovila definicije, dovolj dobro pregledala tudi vaje v spletni učilnici? Imam s seboj vse svinčnike, geotrikotnik in šestilo? Kaj, če bo v testu ravno kakšna »fora« s tiste ene ure, pri kateri sem manjkala prejšnji

mesec?! Kljub znanju me obliva strah. Strah pred matematiko. Se s tem lahko poistovetiš?

5

K O M E N T A R

Po internetu že kar lep čas krožijo razni članki, sple-tni naslovi o volitvah v ZDA, ali bolje, predizborih za dejanske volitve. Tej potekajo v vsaki državi po-

sebej, nato pa se vodje strank zberejo na strankarskih kongresih in dokončno potrdijo kandidata. Ne glede na to, da je to kar pomembna tema že sko-raj pol leta, teh volitev vseeno še ne bo do novembra, tako da je vse tudi malo prenapihnjeno, a taka je pač politika.

Vsi smo že slišali vsaj eno rasistično, seksistično ali kakršno koli izjavo slovi-tega Donalda Trumpa. V tem trenutku je vodilni kandidat republikanske stranke, kljub temu da ga vodstvo te stranke bolj ali manj odkrito sovraži in izvaja veliko kampanjo proti njemu. Je preveč direk-ten tudi za njih, a se nekateri strinjajo da če bi omilil reto-riko, bi bil morda sprejemljiv kandidat. Očitno je on pač odgovor na Obamo – je glas konservativnih, preprostih ljudskih množic, ki ga po mišljenju jemljejo za svojega, ko pa mu dodajo že njegovo bajno bogastvo in lepo ženo (Slovenko po rodu) ga imajo za svojega nekakšne-ga odrešitelja.

Kaj pa bi za Slovence sploh bilo drugače če bi se Američani odločili za Trumpa? Če že kaj, bi večkrat obi-skal našo domovino s svojo ženo, a na politični šahovnici bi verjetno vse ostalo bolj ali manj nespremenjeno.

Ne glede na to kaj se o njem govori in piše, ne more postati diktator. Mnogi ga primerjajo s Hitlerjem, a vsem nepopolnostim ZDA navkljub, so še vedno svetlobna leta pred Nemčijo po prvi svetovni vojni. Po spletu je tudi zaokrožil posnetek, ko Trumpovim volilcem berejo Hitlerjeve govore, oni se pa s tem strinjajo; a na to je tre-

ba pogledati z druge strani. Govori so morda res Hitler-jevi, a v njih niso izražena nikakršna ekstremna stališča (kot na primer holokavst) in so le nekakšne ustaljene de-sničarske teme uperjene proti beguncem in migrantom, tako da je to le manipulacija in kampanja proti Trumpu.

Kot zanimivost pa lahko še navedem nekdanjega predsednika Reagana (člana republikanske stranke) – on je imel podoben »igralski« pristop k politiki in so ga v Jugoslaviji precej sovražili, a je poskrbel za zmago ZDA v oboroževalni tekmi s Sovjetsko zvezo in precej pomagal Jugoslaviji.

Za zaključek – Trump je kandidat ki je politiko spre-menil v resničnostni šov. Njegove izjave so res ekstre-mne, a razlika je v tem kar politiki rečejo in nato dejan-sko storijo. Pod njim bi bilo verjetno podobno kot pod katerim koli republikanskim kandidatom, le da so njemu mediji namenili veliko več časa in je tako izpadel kot bolj ekstremen in popularen. Z njegovimi trditvami se nikakor ne morem strinjati, a dejstvo je da je pomemben akter na političnem področju in ga je kot takega tudi po-trebno upoštevati in spoštovati.

Volitve v ZDA – kaj bi za svet pomenil

Trump?Mitja Mandić

Trump je kandidat ki je politiko spremenil v resničnostni šov. Nje-gove izjave so res ekstremne, a razlika je v tem kar politiki rečejo in nato dejansko storijo.

6

K U L T U R N O

KGB na steroidihDokumentarec A Good American (Dobri državljan)

se za pripoved o žvižgaču začne zanimivo patriotsko, kot nekakšna dolgočasna ameriška verzija Igre imitaci-je. Skozi hvalospeve »najboljšemu analitiku v zgodovini NSA,« pomešane z greniki pričanji o nesposobnosti in ignoranci generalov ter uradnikov med hladno vojno, se pričanja nekako prebijejo do program ThinThread – analitičnega orodja, ki naj bi zbiralo metapodatke o vseh mobilnih telefonih na svetu, torej njihovo lokacijo in po-datke o klicih in sporočilih (brez dejanske vsebine) ter njihove medsebojne povezave zabeležilo v ene velikem grafu. Torej »zlobno orodje nadzora in represije« proti kateremu bi se moral plešasti mož na platnu na ves glas boriti, ne pa navdušeno razlagati o njegovem brezhib-nem delovanju?

A potem Will izjavi tisti že stereotipen »in potem smo se zavedeli, da je ThinThread nekakšen KGB na super ste-roidih,« zato so se odločili, da večino podatkov zbrišejo, ostale pa kriptirajo, tako da bo vpogled v njih možen samo s sodnim nalogom. Torej je imela je imela NSA že okoli leta 1995 delujoč in pravno-moralno nekako spre-jemljiv, čeprav konceptualno še vedno sporen, sistem za vohunjenje nad lastnimi državljani, ki pa je imel eno ključno napako – bil je prepoceni.

Veliko darilo za NSAVodstvu NSA, z generalom Michael Haydnom na čelu,

je bil veliko bolj všeč program Trailblazer, sicer koncep-tualno skoraj enak ThinThreadu, ki bi jim prinesel milijo

ne davkoplačevalskega denarja in zaposlil več kot 500 ljudi, dobro pa bi zaslužili tudi bivši NSA-sovci, preoble-čeni v upravitelje podjetja SAIC, ki bi projekt izvedlo. Kot pravijo, so bili postavljeni pred lahko vprašanje – osrečiti 500 ljudi ali le tistih 6, ki so delali na ThinThreadu –, zato so slednjega tri tedne pred 11. 9. ustavili. Prvo dejanje uveljavljanja Trailblazerja, je bila odstranitev kriptiranja osebnih podatkov, ki naj bi oviralo njegovo delovanje.

Sledi vsem znan dogodek, ki pa je v sicer dokaj mo-notonem filmu, saj zame kot pripadnika generacije brez lastnega spomina nanj, prikazan z izjemnim čustvenim nabojem – glasom ženske, ki se poslavlja od moža in otrok, hkrati pa zadržuje jok in samo sebe prepričuje, da je vse v redu (sicer že na začetku filma, pa vendar), he-likopterskim posnetkom rušenja drugega nebotičnika, jokom novinarke … Potem pa ta neverjetna, nepredsta-vljiva reakcija vodstva NSA: »11. 9. je bil veliko darilo za NSA.« In med vrsticami: »Saj nam je omogočil, da zah-tevamo kolikor državnega denarja hočemo. Nihče noče, da se kaj takega ponovi.« Menjava človečnosti za denar.

Will in njegova ekipa je s kasnejšo analizo podatkov zbranih pred 11. 9. s pomočjo ThinThreada dokazala, da bi lahko dogodek preprečili. Vse njihove tožbe proti Hay-dnu in ostalim so bile zavrnjene in kot »strogo zaupne« umaknjene iz javnosti. Leta 2006 so ustavili takrat že več milijard vrednega Trailbrazerja in ga označili kot »drag neuspeh.« General Hayden je bil istega leta povišan v di-rektorja Cie.

Dobri državljanMartin Justin

Na noč čarovnic leta 2001, ko je Amerika še vedno ležala pod ruševinami svojih sanj, upov in utvar, ki so se 11. 9. zrušile skupaj s stolpnicama Svetovnega trgovskega centra, je Nacionalno varnostno agencijo zapustil William Binney, po mnenju mnogih njen najboljši analitik. Na prvi pogled precej logično, če že ne pričakovano – na japonskem bi šefa analitičnega oddelka v podobni situaciji verjetno zadelo še kaj hujšega – a je, čeprav jo spremljajo podobni občutki razočaranja, sramote in jeze, zgodba za tem odhodom drugačna.

7

F I L M I N G L A S B A

CarolOcenjuje: Kristian Božak Kavčič

Pretresen pogled Carol (Cate Blanchett), ko ju zmoti mladenič. Bolj ali manj uspešno prisiljeni nasme-ški. Vljudnostni pozdrav. Oditi mora, ne zdrži več.

Z dlanjo zastane na Theresini (Rooney Mara). Komaj pre-brodi težo zlomljenega srca, še vseeno spretno izreče: »You two have a wonderful night.« Odide.

Že v naslednjem prizoru nam ameriški režiser Todd Haynes, večkrat oklican kot začetnik »New Queer Cine-ma« z začetka 90-ih, postreže s kadrom ene izmed glav-nih junakinj, Therese Belivet, skozi zarošeno avtomobil-sko steklo. In kje drugje kot tu, v takšnih (ne enakih, a podobnih) kadrih, ki se skozi film še nekajkrat ponovijo,

deluje film morda celo še najbolje; Therese si ogleduje svet skozi zarošeno steklo. Ogleduje si par moškega in ženske. In že tu režiser zaneti glavno idejo filma o prepo-vedani ljubezni med dvema ženskama v zgodnjih 50-ih letih prejšnjega stoletja, ki jo z izjemno rahločutnostjo in neizmerno, a na trenutke sramežljivo intenzivnostjo pospremi glasba Carterja Burwella.

Vsi ti momenti pogledov, dotikov in neizgovorjenih besed, ki jih režiser podaja na tako prefinjen, minima-lističen način, se povezujejo, prepletajo in izlivajo v iz-piljeno pripoved o ljubezni, ki seže globoko ter s svojo strastno silo pusti trajne sledi.

Låpsley: Long Way HomeOcenjuje: Miha Feher

Na začetku meseca je izšel prvenec mlade Britan-ke ekscentričnega imena – Låpsley. Čeprav bi po umetniškemu imenu lahko sklepali drugače, je

Holly Lapsley Fletcher (a.k.a. Låpsley) rojena v Southpor-tu, nekoliko severno od Liverpoola. Šele 19 let stara pev-ka je na osrednji glasbeni sceni še precej nepoznana, a po poslušanju njenega prvega albuma Long Way Home sem prepričan, da tako ne bo ostalo prav dolgo.

V svojih pesmih združuje umirjene ritme s pop melo-dijami, ki jim družbo delajo primesi elektronike, vse sku-paj pa povezuje njen čudovit vokal. Čeprav gre za precej poznane teme nesrečne ljubezni, kvalitete nikakor ne pri

manjkuje niti v besedilih – sama je v nekem intervjuju dejala, da »veselih pesmi o nočnih klubih in shotih« od nje ne bomo slišali. Še dobro! Besedila so na momente res precej temačna in se v stilu približujejo Adele (ki si-cer prav tako sodeluje z isto založbo), a strahu pred ko-piranjem nikakor ni, saj ima Låpsley sama več kot dovolj unikatne ustvarjalne energije. Očitno je, da ne namerava slediti nikakršnim ustaljenim kalupom – njena glasba je sveža in navkljub hladnim elektronskim melodijam hkrati tudi melanholična in nabita s čustvi. Za vse nove poslušalce so definitivno najbolj esencialne pesmi Hurt Me, Operator (He Doesn’t Call Me) in pa Station.

Film meseca

Album meseca

https://goo.gl/HL0hZ3

8

ISIS še vedno obstaja.

V Braziliji se je na ulicah zbralo več tisoč ljudi v pro-testih proti vladi.

V ZDA glede na zadnje podatke med republikan-skimi kandidati še vedno vodi Donald Trump, med demokrati pa Hillary Clin-ton.

Kanadski premier Justin Trudeau je jasno povedal, da je feminist in da vrjame v enakopravnost med spo-loma. dejal je tudi, da bi moralo biti načelo enakopravnosti med spolo-ma (še posebej v politiki) nekaj pov-sem običajnega.

V Bruslju so ujeli enega izmed domnevnih terorističnih napadalcev, odgovornih za novembrski napad v Parizu. Le nekaj dni za tem je odjeknilo več eksplozij na bru-seljskem letališču in podzemni železnici. ubitih naj bi bilo 34 ljudi, poškodovanih pa več kot 230.

V mestu Rostov na Donu je strmoglavilo letalo na poti iz Dubaja. Ubitih je bilo več kot 60 ljudi.

Prvič v zgodovini letalske družbe Royal Brunei Airlines je bila na leta-lu izključno ženska posadka. Letele so iz Bruneja v Savdsko Arabijo, kjer ženskam še vedno ni dovolje-no voziti.

Italijanski nevrokirurg trdi, da bo pripravljen v letu 2017 prvič uspe-šno presaditi človeško glavo. Se-veda so znanstveniki upravičeno skeptični ...

ISIS še vedno obstaja.

Mesečni

pregled dogodkov