glas - december 2014

12
GLAS INTERNO GLASILO PODJETJA SG AUTOMOTIVE, ŠTEVILKA 15, DECEMBER 2014 news GLAS je uradno glasilo podjetja SG Automotive Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice Izdano: December 2014 Glavna in odgovorna urednica: Petra Lipec Vran Uredništvo: Robert Grah Saša Grah Petra Lipec Vran Matjaž Zgaga Alenka Deželak Branko Hoić Lektoriranje: Optimus Lingua d.o.o. Oblikovanje: Jetbom, Boštjan Retelj s.p. Tisk: Tiskarna Januš Fotografije: Branko Hoić, osebni arhiv posameznikov in internetni viri Prispevki, fotografije, slikovno in ostalo gradivo objavljeno v GLASU je prepovedano uporabljati za nadaljno obdelavo in objavo PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU »Promocija zdravja na delovnem mestu« predstavlja skupna prizadevanja deloda- jalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. To lahko dosežemo z izboljšanjem organizacije dela in delovnega okolja, or- ganiziranjem raznih t. i. zdravih dejavno- sti, omogočanjem izbire zdravega načina življenja in spodbujanjem osebnostnega razvoja. Pripravili smo kar nekaj ukrepov za promocijo zdravja in v tej številki vam bomo tri predstavili. Sadni dan, pomemb- nost razgibavanja na delovnem mestu in nevarnost kajenja. NA KAVICI PRI … DRAGICI BABIĆ Tokrat nismo »pili kave« prek interneta, tako kot smo to počeli pogosto z izgo- vorom pomanjkanja časa. Vse bolj se za- vedamo, da so pristni medčloveški stiki in odnosi še kako pomembni v trenutkih vsakdana. Zato je naša sodelavka Dragica Babić prišla na pravo kavo, ob kateri pa seveda ni manjkalo okusnih piškotov (kot se za obred pitja kave spodobi), ki jih peče skoraj vsakdan. Prijeten pogovor, med ka- terim ni manjkalo iskrenih besed in smeha, smo končali s spoznanjem, da bodo od zdaj prav vsi pogovori »Na kavici pri …« potekali ob kavici. V TOKRATNI ŠTEVILKI: ŠPORT JE ŠPAS Telo imamo samo eno in velja upoštevati rek, da je dobro imeti »zdrav duh v zdra- vem telesu«. Ko sta usklajena duša in telo, je vsakršno premagovanje ovir lažje. Tega se tudi zaposleni v našem podjetju vse bolj zavedajo – nekateri so skrbni vedno in do- sledno, drugi se temu počasi približujejo, tretji o tem spet samo razmišljalo. Kakor koli, tokrat smo malo več zapisali tudi o športnih dogodkih, na katerih so sodelovali naši zaposleni. Ekipa SG Automotive je v številčni zasedbi tekla na drugem »konji- škem maratonu« in se udeležila »Oviratlo- na«, na katerem smo bili ne samo uspešni, ampak tudi konkretno blatni. PRODAJA SE PREDSTAVI Nadaljujemo s predstavitvijo oddelkov v podjetju. Ostali smo v največji pisarni in tokrat prosili kolege iz prodaje, da napiše- jo nekaj več o sebi. Pravijo, da so prvi, ki se morajo zavedati, da je ključ do uspeha dober produkt, dober proces – a da nič ne gre brez dobre in pravilne ekipe. Dodajajo, da je prodaja pravzaprav umetnost prepri- čevanja in pridobitev ključa, ki odpira vrata proti uspehu. Nasmejana ekipa, ki je za nas posnela tudi »selfija«, nam predstavlja pravo formulo za uspeh. Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 1 15.12.2014 12:26:31

Upload: scorpz

Post on 07-Apr-2016

243 views

Category:

Documents


12 download

DESCRIPTION

Glasilo GLAS - december 2014

TRANSCRIPT

Page 1: GLAS - december 2014

GLASINTERNO GLASILO PODJETJA SG AUTOMOTIVE, ŠTEVILKA 15, DECEMBER 2014

newsGLAS

je uradno glasilo podjetjaSG AutomotiveMestni trg 5b,

3210 Slovenske Konjice

Izdano:December 2014

Glavna in odgovornaurednica:

Petra Lipec Vran

Uredništvo:Robert GrahSaša Grah

Petra Lipec VranMatjaž Zgaga

Alenka DeželakBranko Hoić

Lektoriranje:Optimus Lingua d.o.o.

Oblikovanje:Jetbom, Boštjan Retelj s.p.

Tisk:Tiskarna Januš

Fotografije:Branko Hoić, osebni arhiv

posameznikov in internetni viri

Prispevki, fotografije, slikovno in ostalo gradivo objavljeno v GLASU je prepovedano

uporabljati za nadaljno obdelavo in objavo

PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU »Promocija zdravja na delovnem mestu« predstavlja skupna prizadevanja deloda­jalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. To lahko dosežemo z izboljšanjem organizacije dela in delovnega okolja, or­ganiziranjem raznih t. i. zdravih dejavno­sti, omogočanjem izbire zdravega načina življenja in spodbujanjem osebnostnega razvoja. Pripravili smo kar nekaj ukrepov za promocijo zdravja in v tej številki vam bomo tri predstavili. Sadni dan, pomemb­nost razgibavanja na delovnem mestu in nevarnost kajenja.

NA KAVICI PRI … DRAGICI BABIĆTokrat nismo »pili kave« prek interneta, tako kot smo to počeli pogosto z izgo­vorom pomanjkanja časa. Vse bolj se za­vedamo, da so pristni medčloveški stiki in odnosi še kako pomembni v trenutkih vsakdana. Zato je naša sodelavka Dragica Babić prišla na pravo kavo, ob kateri pa seveda ni manjkalo okusnih piškotov (kot se za obred pitja kave spodobi), ki jih peče skoraj vsakdan. Prijeten pogovor, med ka­terim ni manjkalo iskrenih besed in smeha, smo končali s spoznanjem, da bodo od zdaj prav vsi pogovori »Na kavici pri …« potekali ob kavici. V

TO

KR

AT

NI

ŠT

EV

ILK

I:

ŠPORT JE ŠPAS Telo imamo samo eno in velja upoštevati rek, da je dobro imeti »zdrav duh v zdra­vem telesu«. Ko sta usklajena duša in telo, je vsakršno premagovanje ovir lažje. Tega se tudi zaposleni v našem podjetju vse bolj zavedajo – nekateri so skrbni vedno in do­sledno, drugi se temu počasi približujejo, tretji o tem spet samo razmišljalo. Kakor koli, tokrat smo malo več zapisali tudi o športnih dogodkih, na katerih so sodelovali naši zaposleni. Ekipa SG Automotive je v številčni zasedbi tekla na drugem »konji­škem maratonu« in se udeležila »Oviratlo­na«, na katerem smo bili ne samo uspešni, ampak tudi konkretno blatni.

PRODAJA SE PREDSTAVINadaljujemo s predstavitvijo oddelkov v podjetju. Ostali smo v največji pisarni in tokrat prosili kolege iz prodaje, da napiše­jo nekaj več o sebi. Pravijo, da so prvi, ki se morajo zavedati, da je ključ do uspeha dober produkt, dober proces – a da nič ne gre brez dobre in pravilne ekipe. Dodajajo, da je prodaja pravzaprav umetnost prepri­čevanja in pridobitev ključa, ki odpira vrata proti uspehu. Nasmejana ekipa, ki je za nas posnela tudi »selfija«, nam predstavlja pravo formulo za uspeh.

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 1 15.12.2014 12:26:31

Page 2: GLAS - december 2014

2 newsUVODNIK

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

»V življenju smo vsi deležni kritik. Ne glede na to, kdo smo, kaj smo in kaj dela-mo. Če so te konstruktivne, je prav, da jih sprejmemo z odprtimi rokami, se iz njih nekaj naučimo in rastemo naprej.«

Prijetno je pripravljati nagovo­re ob uspešnih koncih novih projektov in ob iztekajočem se letu, ki je bilo poslovno uspeš­no. Prijetno je takrat, ko lahko objavimo, da smo uspeli rea­lizirati vse postavljene cilje za poslovno leto. Prijetno in pre­prosto je čestitati ob zmagi,

veliko več poguma pa je po­trebnega, ko je treba priznati, da vse ni šlo gladko in po načr­tih. Težko je, ko je treba priznati poraz ter premišljeno potegniti neljube poteze in sprejemati težke odločitve. V letu 2014, ki mu štejemo za­dnje dneve, smo morali v pod­jetju sprejeti kar nekaj težkih odločitev. Najtežja je bila ne­dvomno ponovno odpuščanje naših sodelavcev. Na to nismo ostali imuni, čeprav smo se kar nekaj časa temu dobro upirali. Delujemo v izrazito neugod­nem gospodarskem okolju, v katerem več gospodarskih družb ugaša, kot se jih na novo odpira. Ko več delovnih mest v realnem sektorju ukinemo, kot odpremo novih. Ko je vse več mladih in izšolanih, pa tudi tistih usposobljenih in z bogati­mi izkušnjami med brezposel­nimi. Vse več nezaposlenih pa že odločenih, da ne bodo več čakali in svoje usode pustili v rokah državnih birokratov. Zato jih največ išče zaposlitev zunaj meja naše domovine. Kot go­spodarska družba od države pričakujemo nujno potrebno

izboljšavo pogojev za poslova­nje in okolje, ki bo prijaznejše do tistih, ki si še želimo ustvar­jati, odgovorno proizvajati, se odrekati, zaposlovati in omo­gočati blaginjo vseh držav­ljanov Republike Slovenije. Pričakujemo, da bo država v prihodnje začela sprejemati več predlogov gospodarstve­nikom in da bo poslušala tiste, ki jim prek dela sporočamo, da v takem okolju in na današnji način ne moremo več funkcio­nirati. V preteklem letu smo v poso­dobitve vložili najmanj v zadnjih petih letih. Zasedenost naših proizvodnih kapacitet je bila nižja od načrtovane, zato je razumljivo, da smo v posodo­bitve vlagali samo tam, kjer je bilo zaradi zniževanja stroškov to najbolj potrebno. Nereali­zirani so ostali projekti infor­macijske podpore proizvodnji in laboratorijske opreme za razvoj novih izdelkov. Potre­bujemo jih, a si jih trenutne ne moremo privoščiti.Letošnje leto je prvo brez bo­žičnice. Vodstvo podjetja je to odločitev tehtalo kar nekaj

časa. Zavedamo se, kaj danes pomeni vsak dodaten evro, a ta odločitev je bila potrebna in je v vrsti tistih, ki so za zaposle­ne najmanj priljubljene, mogo­če kdaj in pri kom tudi nerazu­mljene. Skladno z zmož nostmi smo tokrat pripravili božični paket in verjamem, da je v njem vsak našel nekaj, kar ga je razveselilo.

V svojem imenu in imenu vod­stva podjetja vam želim, da praznične dni, ki so pred nami, preživite čim bolj prijetno. Go­tovo nosite v sebi veliko pri­čakovanj in osebnih želja, za katere vam želim, da se vam uresničijo. Želim tudi, da v no­vem letu vsi skupaj ponovno zadihamo s polnimi pljuči in da se naše krivulje začnejo »dvi­govati«. Vsem vam, dragi sodelavci in sodelavke, vašim družinam in najbližjim želim prijetne praz­nične dni; preživite jih skupaj s tistimi, ki so vam blizu in ob katerih se počutite prijetno.

Srečno 2015! Gorazd Glavič

UVODNIK / BESEDA UREDNICE

“Live and let live – živi in pu-sti živeti!«

Živimo v svetu, ki se osredinja na uspeh. In v svetu, ki temelji na primerjavah. V svetu, ki je na videz tako pripravljen spre­jemati vse vrste drugačnosti, a je hkrati tako krut do vsega in do vsakogar, ki ni zlit z okoli­co. Pravzaprav živimo v svetu, v katerem posamezniki in njim ozke skupine pišejo pravila, ki veljajo nenapisana, a jih mo­ramo do potankosti poznati, sicer se nam ne piše dobro. V

tistem svetu, v katerem je po­smeh drugemu vrlina. V tistem, v katerem je nadvlada nad so­človekom popolna zmaga. Vsi se strinjamo, da imamo sami s seboj dovolj dela. Kaj dovolj, mislim, da na trenutke celo preveč. A »delati« sam s seboj, skrbeti za svojo srečo in reševati svoje težave, neodvi­sno od drugih, je težaško delo. Ni si namreč preprosto prizna­ti, kaj vse je treba pri sebi po­praviti, obnoviti, predrugačiti ali celo povsem na novo sestaviti. In če je tako težko priznati, kaj šele lotiti se dejanskega dela. Pljuniti v roko in stopiti spre­membam na pot. Hoditi prek vseh ovir, ki se pojavljajo, se včasih sopihajoče vstaviti in zastati, nemalokrat celo stopiti korak nazaj. Se nadihati, na­brati novih moči in znova sto­piti tri korake naprej, proti lastni sreči in boljšemu, drugačnemu sebi. Ni lahko. Prav nasprotno. Je zelo težko, zato marsikdo ubere lažjo pot. Bližnjico?

Lahko rečemo, da je bližnjica, lahko verjamemo, da nekaj takšnega dejansko obstaja. In gremo. Pogledamo, kaj dela sosed, prijatelj, sodelavec, so­sedov otrok ali celo ravnatelj. In ni nam težko »priznati«, kaj vse je pri njih narobe, kaj vse »morajo« narediti drugače, da bodo srečni. Kako drugače morajo delati s partnerjem, da v zvezi ne gre kaj po zlu. Če želijo (ali ne), jim izdamo recept za dobro vzgojene otroke, za takšne, ki ne bodo nikoli na­redili nič narobe. Lahko jim celo pomagamo sestaviti nji­hove življenje, ki je, o tem smo prepričani (tudi če oni menijo drugače), sesuto. Zato ker seveda nikoli niso upoštevali preprostih navodil okolice. Ka­kšna sreča, kajne? Njim sploh ni treba na pot sprememb, ker bomo to naredili mi namesto njih. Ovire bomo kar pohodi­li; če bomo vmes poteptali še kakšno nedolžno žrtev, bo to seveda samo z dobrim name­nom. Konec koncev je cilj tisti,

ki opravičuje sredstvo. In ko­rakov nazaj sploh ne bo – ker smo namreč tako dobri, da bomo proti njihovi sreči hodili kar v enem kosu.

To je ta bližnjica, ki to pravza­prav ni. Zato v drugem odstav­ku vprašaj. Lahko se namreč ure, dneve in leta ukvarjamo z drugimi, lahko jim uničujemo življenja in krhamo odnose. Ko pa se pogledamo v ogledalo, smo v njem vedno mi. In ko smo sami s seboj, smo vedno s tistim, kar nosimo v sebi. In če nam srečo kroji nesreča drugih, je ta rok trajanja kratek. Ker ko se odrske luči ugasne­jo, smo vedno sami. In če smo srečni v sebi in s seboj, nam je vseeno, kam so šli vsi igralci, statisti in obiskovalci. Mi smo tu in to je pomembno.

Pa srečno v letu 2015!

Petra Lipec Vran

BESEDA UREDNICE

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 2 15.12.2014 12:26:36

Page 3: GLAS - december 2014

news 3PROIZVODNJA

DELOVNA NAVODILA

Smo najboljši dobavitelj za leto 2013 pri podjetju Truck – Lite Germany

Naše podjetje SG Automotive je pionir razvoja uporabne LED­tehnologije na področju razsvetljave in avtomobilske signalizacije. Tudi zato je naše podjetje dobavitelj za sve­tovne avtomobilske proizvajalce, kot so: Mercedes ­ Benz, BMW, Audi, Porsche, VW, Ford, Hyundai, Bentley, GM, Nissan, Volvo, Toyota idr.

Naše podjetje sodeluje tudi z velikani, kot so: Thorn, Fran­ke, Miele, Man idr., in je strateški dobavitelj za koncerne

Angell ­ Demmel, Odelo, Bos, Magna, Savoye in za veli­ko drugih. Vzdržujemo močno partnersko vez z dobavitelji, npr. Philips Lumileds, ki je pomemben partner pri razvoju LED­razsvetljave.

Na podlagi vseh zgoraj opisanih dejstev in kakovostno opravljenega dela smo za leto 2013 dobili nagrado »doba­vitelj leta« enega večjih kupcev na področju avtomobilske elektronike.

MSL (raven občutljivosti na vlago) v praksi

O MSL sem pisal že v prejšnji številki, tokrat pa želim pred­staviti, kako se je delo izvajalo v praksi. Sestavil sem na­mreč etiketo »dry­pack«, ki je osnova za pravilno nadziranje MSL­komponent. V mesecu novembru smo končali šolanje oz. delavnice na temo MSL­komponent. Seznanili smo se s pomembnostjo in predstavili način rokovanja znotraj podjetja SG Automo­tive, d. o. o.

Za nadzor nad komponentami smo uvedli etiketo »dry­­pack«. Ta se nalepi na vhodnem skladišču, kadar gre za MSL, ki je višji od 3, oz. v proizvodnji (stopnja 2 a). Raven občutljivosti na vlago je označena od stopnje 1 do stopnje 6; višja kot je stopnja, manjši je skupni dovoljeni čas odprtja elementov, kar pomeni višjo preciznost nadziranja. Na splo­šno se MSL nanaša na montažo materiala z visoko tem­peraturno obdelavo (spajkanje) – strojno (npr. konvekcijska peč, valjno spajkanje) in ročno. Višja kot je stopnja, manjši je čas odprtja. Če navedeni čas poteče, to ne pomeni, da je material neuporaben, ampak ga je pred ponovno uporabo treba posušiti. Kako izpolnimo etiketo »dry­pack«, je pri­

kazano na spodnji sliki. Če želimo zagotoviti pravilen način rokovanja, je pomembno, da so te pravilno izpolnjene. Več najdete v delovnih navodilih DNO­06.245.

Pripravil: Jani Erhatič

Najboljši dobavitelj za leto 2013

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 3 15.12.2014 12:26:44

Page 4: GLAS - december 2014

4 newsPROIZVODNJA

SEJEM ENERGETIKA / ENERGETSKI PREGLED PODJETJA

Grah Lighting na 17. Mednarodnem sejmu Energetika

V mesecu maju smo se udeležili 17. Mednarodnega sejma Energetika v Celju. Gre za najpomembnejši specializirani bienalni dogodek na področju energetike. V samo štirih dneh, kolikor je trajal sejem, ga je obiskalo več kot 21.000 ljudi; med njimi je bilo največ arhitektov, oblikovalcev, župa­nov, strokovnjakov za razsvetljavo, projektantov.

Na sejmu smo predstavili svojo visokoučinkovito LED­sve­tilko za notranjo razsvetljavo LML®144, ki je primerna za osvetljevanje skladiščnih prostorov, proizvodnih obratov, hodnikov, kmetijskih zgradb, pa tudi LED­svetilke za zuna­njo razsvetljavo. Med njimi smo poudarili visokoučinkovito retrosvetilko, ki je bila posebej zasnovana za arhitekturne namene, osvetljevanje starih mestnih središč, kulturnih znamenitosti in parkov. Predstavljeni produkti so pritegnili veliko zanimanje in pozitiven odziv obiskovalcev. Pridobili smo veliko novih stikov in tudi že konkretna povpraševanja. Obiskalo nas je veliko obstoječih strank pa tudi županov mest, ki so že zamenjala razsvetljavo z našimi produkti in so nad zamenjavo zelo navdušeni. Na sejmišču smo imeli ves čas tudi pomoč našega distributerja Sloluks. Sejem oce­njujemo kot zelo uspešen, ker je gotovo prispeval k vzpo­stavitvi novih poslovnih stikov in prepoznavnosti blagovne znamke.

Avtorica: Iva Klančnik, na fotografiji: sejmišče v Celju

Avtor: Celjski sejem, d. d., na fotografiji: LRL®108 na sejmišču v Celju

Energetski pregled podjetja

Na področju energetske učinkovitosti v podjetju smo le­tos izvedli energetsko analizo oz. pregled podjetja. Namen energetskega pregleda je pregledati in analizirati stanje objekta, procesov in rabe energije (električne energije, pli­na, vode in komprimiranega zraka) ter določiti nabor mo­gočih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali porabo energentov in posledično znižali stroške za energijo.Energetsko analizo so izvedli predstavniki podjetja Bureau Veritas, ki je vodilno globalno podjetje s storitvami ugotavlja­nja in potrjevanja skladnosti na področjih: kakovost, zdravje in varnost, okolje, socialna odgovornost in trajnostni razvoj.Področje energetike in energetske učinkovitosti je eno iz­med glavnih razvojnih področij podjetja Bureau Veritas. Le to se ponaša z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na po­dročju energetskega menedžmenta – od energetskih pre­gledov do podpore vladnih programov za izvajanje učinko­vite rabe energije.

Poročilo o energetskem pregledu in predstavitev ugotovitev

Izvajalci energetskega pregleda so pohvalili učinkovitost energetskega tima podjetja, ki skrbi, da je podjetje dobro energetsko vodeno. Tako se že več let spremlja podatke porabe energentov, ki so hitro dostopni za analize.Na področju prihrankov energije so v podjetju že bili izve­deni nekateri ukrepi, npr. ozaveščanje zaposlenih o varčnej­šem ravnanju s porabo energije, zamenjava razsvetljave z energetsko varčnimi LED­svetili v celotnem podjetju, nakup kogeneracije, način ogrevanje sanitarne vode in podobno. Stroški energije v podjetju se iz leta v leto zmanjšujejo, kar dodatno dokazuje učinkovitost energetskega tima.

Ugotovitve energetskega pregleda so naslednje:

Eno področje energetskega pregleda je tako imenovana gradbena fizika objektaObjekt je dobro zasnovan – ovoj, parapeti, strop oz. plo­šče. Šibki element predstavlja stavbno pohištvo, ki ne tesni. Poraba toplotne energije objekta, izračunana po Elaboratu gradbene fizike, znaša 305,397 MWh/a z energijskim števi­lom 64,88 kWh/m2.

Ustrezna rešitev bi bila dodatna notranja zasteklitev. Pri tem ukrepu bi lahko prihranili porabo energije za cca 20 kWh/m2. Z energetskega vidika zamenjava ovoja ni smiselna.Tesnjenje stavbnega pohištva ni dobro. Na oknih so name­ščene zunanje žaluzije, ki se avtomatsko dvigajo in spu­ščajo glede na vpliv sonca in vetra. Prav tako so na oknih nameščene notranje žaluzije, ki jih zaposleni lahko samo­stojno upravljajo.

Predlagani ukrep za izboljšanje stanja je odstranitev notra­njih žaluzij, ker so zaradi zunanjih nepotrebne, se pa poleti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor ali pa ga zatem­nijo.

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 4 15.12.2014 12:26:46

Page 5: GLAS - december 2014

news 5

Poraba energentov v zadnjih letih

Letni stroški električne energije in gibanje cene skozi triletno obdobje:

Povprečne cena električne energije v EU in podjetju SGA prikazuje spodnja slika, na kateri lahko vidimo, da je cena v podjetju nekoliko pod evropskim povprečjem.

Poraba plina in gibanje cene v triletnem obdobju:

ENERGETSKI PREGLED PODJETJA

OKOLJE IN ENERGIJA

Slabo tesnjenje bi odpravili z dodatno notranjo zasteklitvijo. Ukrep je smiseln, saj ga je mogoče izvajati postopoma, to­rej po korakih oziroma po posameznih prostorih.

Poraba električne energije

Zamenjana je vsa razsvetljava v podjetju, in sicer z LED­­svetili. Poleg prihranka porabe energije prihranimo še pri čiščenju svetil, saj je treba očisti samo stekla, ne pa tudi sijalk. Prihranek pri razsvetljavi je še vedno mogoč, saj se ugotavlja, da so nekatera mesta skozi ves dan preveč raz­svetljena. Predlagana je regulacija razsvetljave oz. temnenje ali integriranje več stikal za segmentno vklapljanje luči.V proizvodnji, pri procesih, nimamo nadzora nad porabo energije. Konična moč se giblje 370–490 kW in jo je mogo­

če zmanjšati z uvedbo nadzora – monitoringa – po posa­meznih procesih in nato z usklajevanjem porabnikov med seboj (nadzor konične moči).Ukrep za znižanje porabe električne energije je monitoring – merilnik porabe energije na vsak zaključen sklop (linijo). S sprotnim spremljanjem porabe energije po urah bi bilo mo­goče izvajati ukrepe za zmanjšanje porabe energije. V podjetju nimamo načrta ob morebitnem izpadu elektri­ke – izredne razmere. Podan je bil predlog, da bi pridobili agregat. Treba je narediti analizo stroškov, ki nastanejo ob izpadu električne energije, tj. stroški ponovnega zagona vseh linij, in jih primerjati s stroški nakupa oz. pridobitve agregata.

Pregled in analiza komprimiranega zraka

Komprimiran zrak je na splošno najdražja pogonska ener­gija. Pri nas se uporablja pri proizvodnih linijah in na po­sameznih delovnih mestih. Meritev tesnosti sistema ni bilo mogoče izvesti, ker del proizvodnih procesov neprestano potrebuje dovod zraka.

Opažanja: težave z izgubami zraka se pojavijo pri fiksnih priklopih na stroje, pihalkah, pri pištolah za lotanje itn. Predlagano je bilo, da bi na kompresorsko postajo name­stili števec porabe energije, s čimer bi lahko ugotovili, koliko stane priprava komprimiranega zraka na enoto proizvoda. Ugotovili bi tudi ekstreme v porabi glede na čas, kar bi omogočilo regulacijo porabe zraka. Sicer je kompresorska postaja sestavljena iz treh kompresorjev, ki so energetsko precej dobro usklajeni (glavni in pomožni kompresor).

V podjetju odpadno toploto hlajenja olja kompresorjev upo­rabljamo za ogrevanje skladiščnih prostorov in sanitarne vode. Z izkoriščanjem toplote kompresorjev dodatno zni­žujemo stroške ogrevanja in obremenitve okolja. Letno pri­hranimo 2.300,00 evrov.

Poraba zemeljskega plina

Plin se v podjetju porablja samo za ogrevanje (z radiator­ji). Za ogrevanje prostorov uporabljamo sistem ogrevanja s tremi kondenzacijskimi pečmi, vsaka moči 100 kW. Slabšo učinkovitost ogrevalnega sistema predstavljajo radiatorji, ki nimajo termostatskih ventilov. Takih je približno tretjina. Tudi na področju porabe zemeljskega plina se že razmi­šlja o energetskih ukrepih, ker je integrirana kogeneracija (soproizvodnja toplotne in električne energije) v kurilnici. V podjetju manjka PID­dokumentacija (vezalne sheme). Izde­lava projektne dokumentacije bi bila nujen ukrep, da bi bilo mogoče slediti izvedenim spremembam in posegom v na­peljave, kar je potrebno za kakovostno izdelavo analiz de­janskega stanja in opazovanja naslednjih dogodkov. Tako so bili predstavljeni izsledki energetskega pregleda objekta podjetja in podani predlogi za izboljšanje energetske učin­kovitosti. Gospod Simonič, ki je bil vodja izvedbe energet­skega pregleda, je izrekel tudi pohvalo Danilu Deželaku za dobro vodenje energetske politike v podjetju.

Pripravila: Martina Gusel

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 5 15.12.2014 12:26:46

Page 6: GLAS - december 2014

6 newsCvetka Verovnik

OSREDNJI INTERVJU

CVETKA VEROVNIK: »Službo jemljem odgovorno.«

In to dokazuje vedno znova in znova. Cvetka je za-nimiva sogovornica. Na vsako vprašanje najprej od-govori s prijetnim nasmehom, besede pa izbira pre-mišljeno, pretehtano. Kot da za vsako ve, zakaj stoji tam in kaj je njen namen. Vse skupaj začini s koro-škim naglasom, ki ga zdaj že pregovorno pripisujemo trdnim in odločnim ženskam. Čeprav je Cvetka pre-pričana, da sodelavci o njej mislijo, da je samo stroga in nepopustljiva, pa sem prepričana, da opazijo tudi iskrenost in čutnost, ki ju razkrije, ko govori o njej ljubih ljudeh in stvareh.

Cvetka, v podjetje ste prišli že na samem začetku. Zelo dobro ga poznate v vseh njegovih obdobjih in nedvomno nam lahko poveste, kaj je danes drugače. »V podjetju sem res že dolgo. Pravzaprav od začetka, od leta 1998. Seveda je marsikaj drugače. Začetki so bili skrom ni, vse je bilo bolj na malo, manjše serije. Celo podjet­je je bilo kot ena vzorčna delavnica. Danes je vse večje. Nekatere operacije so poenostavljene, lažje se dela, vse je modernejše. Ni več toliko ročnega dela. Pa tudi odnosi so drugačni. Bolj napeti, saj že sama situacija v državi onemo­goča sproščenost. Tudi zame je trenutno malo bolj stresno, ker imam precej mladega šefa. Aljoša se zraven še uči, a vem, da bo vse dobro. Rada sodelujem z njim, rada mu pomagam, skupaj rešujeva situacije in delava dobro. Sicer pa rada rečem, da se pri svojih letih, 54 jih imam, v službo ne hodim hecat, ampak delat. V vseh teh letih niti ni bilo kaj drugače. Službo jemljem odgovorno.«

Ste ves čas v vzorčni delavnici kot delovodkinja? »Ne, nisem. Od leta 2002 sem v vzorčni delavnici, prej sem bila na AMP­ju. Eno leto sem bila v Slovenj Gradcu, potem

pa smo se preselili v Konjice. 15 let se že vozim sem. Ko sem prišla v podjetje, sem bila najprej sestavljavka, potem sem začela delo na kovalnem stroju, torej sem bila kovalka, bila sem tudi v kontroli. Kar nekaj različnih delovnih mest. Štiri takšna leta. Po tem obdobju so me preselili v vzorčno delavnico in od takrat naprej sem tu.«

Čeprav s kabli in z žicami, tudi ves čas z ljudmi, kaj-ne? So dobri odnosi ključ do uspeha?»V vzorčni delavnici moramo biti kot družina. Jaz v svojem oddelku nimam kontrole, kontroliramo drug drugega. Tu ni končne kontrole, in če ne bi imela dobrega odnosa z ljudmi, bi mi lahko kdo nagajal. In v tem primeru bi bilo vse narobe. Težim k temu, da se razumemo, da smo kot družina. Mislim tudi, da me imajo po svoje radi, da me poslušajo. Z ljudmi ni težko delati, seveda pa je odvisno, kako se obnašaš. Imeti moraš pravi pristop. Od tega je vse odvisno. Mene osebne stvari sodelavcev ne zanimajo. Če nekdo želi dopust, mu ga odobrim, če mu ga lahko. Ne zanima me, zakaj ga po­trebuje. Če gre kdo v bolniško, je v bolniški. Ne zanima me, zakaj. Je že bolan. V osebne stvari se ne spuščam. Mislim, da je tako boljše. Če ima kdo težave, jih tako ali tako ne morem rešiti. Mene se to ne tiče.«

Zaupanje med sodelavci?»Mislim, da imamo v vzorčni zaupanje. Jaz res nimam te­žav z ljudmi, vzpostavljanjem dobrih odnosov. Na začetku je bilo težko, vendar imam zdaj že nekaj let skupino sodelav­cev, s katero se dobro razumem.«

Veliko sva govorili o zaupanju in sodelovanju v vaši skupini. Kaj pa sodelovanje in dobri odnosi med od-delki?»Največ sodelujem z oddelkom kablaže, veliko izdelkov/vzorcev predajam v Srbijo. Z oddelkom elektronike sode­lujem malo. Mislim, da je sodelovanje tudi med oddelki

dobro, čeprav vem, da me imajo za bolj ostro. Imam rada red in disciplino. Men­da se me nekateri celo boji­jo, vendar nisem taka. A pri redu in disciplini vztrajam.«

Večkrat ste omenili, da ste strogi, da imate radi red in disciplino in tudi to, kaj veste oz. se vam zdi, da o vas mislijo so-delavci. Kakšni pa vi mi-slite, da ste?»Res sem stroga. A zahte­vam samo tisto, kar mora biti. Lahko se šalimo, ven­dar v službi zahtevam, da vsak naredi svoje. Pri meni je pač red, delo je delo in pavza je pavza. Ljudje mi govorijo, da jim ni težko, da zahtevam red. Po drugi strani sem poštena in svoje

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 6 15.12.2014 12:26:49

Page 7: GLAS - december 2014

news 7

Cvetka Verovnik

OSREDNJI INTERVJU

znanje vedno predam naprej.«

Znanja pa vam ne manjka. »Ne, mislim, da imam veliko znanja. Veliko sem ga pridobila v teh letih v SG Automotive, sploh kar se kablov tiče. Prej sem 18 let delala v Železarni v Ravnah, kjer sem dobila do­bro osnovo oz. sem nadgradila šolsko znanje. Priučila sem se brati načrte, merila. Zato sem tudi prišla v vzorčno, ker sem znala brati načrte. Tako je moje delo sestavljeno tudi ali predvsem iz načrtov: da jih berem, da delam skladno z njimi, da delam izračun žic.«

Na začetku ste že govorili o odgovornosti in tem, da svoje delo jemljete skrajno resno. Kako pa mlajši da-nes jemljejo to odgovornost do dela, do podjetja?»Uf, precej drugače. Na splošno mladi ne vidijo prihodnosti. Govorim o mladih na splošno. Ne vem, kako si sicer lahko to privoščijo, da se ne predajajo firmi. Jaz živim s firmo. Rada delam in ne maram, da me sprašujejo, kdaj grem v pokoj. Sploh ne razmišljam o tem. Vem samo, da mi teče 36. leto delovne dobe.«

Čeprav ste že precej časa v podjetju, pa ste se na službeno pot podali prvič v zadnjem času, imam prav?»Lani sem bila prvič. Ko imamo dovolj izdelkov za predajo, grem v Srbijo. Tam je seveda treba naučiti ljudi izdelovati izdelke, ki jih poznava samo Aljoša in jaz. Sistem dela je v Srbiji malo drugačen, a najdemo skupne rešitve.«

Kako pravzaprav poteka delo v vzorčni delavnici? »Vsak izdelek spremljam od začetka. Vsi izdelki iz oddel­ka kablaže gredo najprej skozi moje roke. Aljoša prinese načrt, pove, kaj bi imel rad, in naredi kalkulacijo, pripravi ponudbo. Predvidi, kaj vse bi bilo potrebno za izdelavo. Ko začnemo izdelavo vzorca, običajno razen načrta nimamo nič. Nimamo kovalnega orodja, manjkajo nam kontakti. Pri procesu izdelave je potrebnega veliko dogovarjanja, impro­viziranja, izračunati moraš mere, da iz načrta dobiš izdelek. Nato naredimo npr. pet kosov, jih pošljemo kupcu in potem spet spreminjamo, če je seveda potrebno. Dodelujemo, krajšamo, daljšamo. Vse dokler ni narejen vzorec, ki kupcu ustreza. Takrat gre v proizvodnjo. Branko naredi kosovnico. In začne se serijska proizvodnja. Gre torej za nekakšno kre­iranje in jaz dejansko uživam v njem.«

Menda imate prav poseben zvezek, v katerem so vsa leta vašega dela zapisana.»Res je. Na splošno imam dober spomnim. Imam pa tudi dobre zapiske. Od začetka imam za vsak dan zapisano vse – kaj smo delali, kaj smo poslali ven. Ne delam zapiskov v računalnik. Mogoče sem bolj staromodna, vendar bolj zau­pam zvezku kot računalniku. Dejansko lahko za vsak izdelek pogledam v zapiske.

In teh je v zvezku kar nekaj. »Včasih smo izdelali 1.000 različnih vzorcev na novo, brez vzorčne delavnice. Na začetku mi je pomagalo pet, šest tehnologov. Naenkrat pa smo bili samo Branko, Darko

in jaz. Potem še Aljoša. Veliko stvari sem morala narediti sama. Saj veste, šefa ni vedno tu. Trenutno imam okoli 27 novih vzorcev. Jaz upam, da nam bo na tej poti uspelo.«

In kaj dela Cvetka v prostem času?»Imam hišo, zraven nekaj zemlje. Dovolj za samooskrbo. Rada rišem, delam ročna dela, šopke iz žic. Rada imam urejeno okolico in rada pojem. Dobila sem še tretjega vnuč­ka in to je seveda nekaj povsem posebnega.«

Kaj je tisto, kar vas označuje? »Ne vem, kaj bi rekla. Ne obljubljam več, kot zmorem, kar obljubim, pa gotovo naredim. Vztrajam. Nemogočega ne obljubljam.«

Pripravila: Petra Lipec Vran

Ekipa SG Automotive, d. o. o., na 2. malem konjiškem maratonu

V našem podjetju je zavedanje o pomembnosti rekreiranja in športnega udejstvovanja visoko. Tovrstne aktivnosti ves čas spodbujajo – tako ali drugače – tudi v upravi podjetja. Tako so se naši sodelavci in sodelavke 28. 9. 2014 udeležili 2. malega konjiškega maratona. V ekipi Grah Automotive je bilo 21 tekačev, ki so tekli na trasi 10 km. Za razpoznavnost je poskrbelo vodstvo podjetja, ki je udeležencem maratona poleg stroškov prijavnine podarilo tudi tekaške majice.Proga, ki so se je udeležili naši tekači, se je s startom za­čela v središču Slovenskih Konjic in je potekala ob vznožju vinorodnih Škalc vse do Zreč, kjer so tekači naredili zavoj in se vrnili nazaj po Dravinjski dolini, do vznožja Konjiške gore in skozi startno­ciljno ravnino. Tekači na 10 km so tu svoje nedeljsko tekaško delo končali. Konjiški maraton spada med lažje tekaške preizkušnje, saj je višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko le 140 m, kar pomeni, da je trasa sorazmerno ravna in primerna tudi za rekreativne tekače. Naši zaposleni so omejeno dolžino pretekli brez težav in pri tem dosegli dobre rezultate. Izjemen rezultat je dosegel predvsem Davor Strmšek, ki je bil v cilju med prvimi petimi tekači s časom 0:37,32. Našim tekmovalcem sta na maratonu pridružila tudi Robert in Saša Grah, ki sta za svoje zaposlene ves čas maratona navijala in se z njimi družila tudi po končani preizkušnji.

Pripravila: Urša Belak

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 7 15.12.2014 12:26:49

Page 8: GLAS - december 2014

8 newsPROMOCIJA zDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

KADRI

SADNI DAN

Kosila ne jemo več, ko pridemo iz službe, zatrjujejo na Na­cionalnem inštitutu za javno zdravje.

Za naše zdravje je zdrava in raznovrstna hrana izjemnega pomena. Med službenim časom na to marsikdaj pozabimo in sta naša uravnotežena obroka kar kava in sendvič ali ka­kšen drug prigrizek. Prehranjevalne navade odraslih so se spremenile, kar je predvsem posledica spremembe delov­nih urnikov. Glede na to, da vse več časa preživimo na de­lovnem mestu, je sama sprememba prehrambnih navad lo­gična posledica. O tem obstajajo razne analize; prehrambni strokovnjaki nam pripravljajo različne jedilnike in nasvete za zdrav način prehranjevanja. Kakšnega velja tudi upoštevati ob dejstvu, seveda, da poslušamo svoje telo, ki nam vedno sporoča, kaj je prav in kaj ne.

Sadni dan v našem podjetju

V sklopu »Promocije zdravja na delovnem mestu« smo v podjetju dobili svoj sadni dan. Sadno sredo. Tako podjetje za svoje zaposlene vsak teden poskrbi za sadje, ki je na voljo vsakomur. V mesecu novembru smo v okviru sadnega dne dobili jabolka, pomaranče, banane in hruške – skupaj smo med zaposlene raz-delili več kot 290 kg sadja. Uvedba sadnega dne je med zaposlenimi naletela na dober odziv, saj je tudi glede na opravljeno anketo razvidno, da se zaveda-mo, da je skrb za lastno zdravje, tudi z zdravo prehra-no, ključnega pomena.

Sadje

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek na dan zaužil 100–200 g različnega sadja (in tudi enako količino vrtnin). V sadju je namreč veliko vi­taminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih seveda razlikuje, v vsakem primeru pa je v posameznem sadežu največ vode (od 75 pa vse do 95 %). Ker vsebuje celulozo, pospešuje tudi pre­bavo. Sadje načelno radi uživamo, ker je sočno in aroma­tično. V Sloveniji gojimo več kot 30 različnih sadnih vrst in lahko rečemo, da sadje pri nas dobro uspeva.

RAZGIBAVANJE NA DELOVNEM MESTU

Zdravje je naše največje bogastvo in vrednota. Biti zdrav in uravnotežen v vseh dimenzijah človeškega stanja (telesno, duševno in socialno) pomeni zmožnost prilagajati se okolju in živeti polno življenje. Zato je vredno razmisliti o varovanju zdravja takrat, ko naše telo deluje še vedno sorazmerno pra­vilno in je naš organizem še sposoben sprememb. Ker v službi preživimo precej časa – na proizvodnji liniji, za ra­čunalnikom ali pa je naše delo bolj fizično naravnano –, smo nemalokrat v prisilni drži, izvajamo ponavljajoče se gibe in iste operacije. Tudi zato smo vam pripravili »Vaje za razgibavanje na delov­nem mestu«, ki ste jih konec meseca oktobra tudi dobili na svoje e­naslove oz. so na oglasnih deskah. Te vaje bi veljalo izvajati vsakodnevno, in če jih boste natančneje pogledali, boste najbrž med njimi prepoznali kar nekaj takšnih, ki jih naj­verjetneje že izvajate.

Vaje je primerno dopolniti z jogijskim dihanjem. To pomeni, da med izvajanjem vaj dihate globoko, s čimer upočasnite tudi bitje srca. Dihate skozi nos. Vaje je treba izvajati pravilno, ne prehitro in ne preveč agresivno. Pomembno je, da na začet­ku v določenem položaju vztrajamo nekaj sekund, dokler ne začutimo rahle napetosti, potem v tem položaju nekaj časa vztrajamo. Vaje običajno ponavljamo v petih ali desetih pono­vitvah. Pomembno je, da poskrbimo za raztezanje zapestja in prstov, raztezamo hrbet, vrat in ramena ter gležnje in noge.

KAJENJE

Vsaka škatlica cigaret, ki jo pokadimo nam skrajša življenje za tri ure in pol. Marsikdo tako v enem dnevu ostane brez sedmih ur življenja. V sklopu »Promocije zdravja na delovnem mestu« promoviramo tudi življenje brez cigarete, opozarja­mo na zdravo življenje in zaposlenim predstavljamo načine in dobre prakse odvajanja. Zato danes nekaj informacij o škod­ljivosti kajenja. Cigaretni dim vsebuje preko 4.000 kemičnih vsebin, od tega je 50 znanih karcenogenih in metaboličnih strupov. Ti se na­lagajo v pljučih, prehajajo v kri in se po krvnem obtoku pre­nesejo v ostale dele telesa. V vsako celico človeškega telesa. Negativnih učinkov kajenja je kar nekaj – velja izpostaviti tiste, ki jih tudi sicer najprej opazimo in pravilno pripišemo kajenju. To so različne kronično obstruktivne pljučne bolezni, (jutra­nji kašelj, težka sapa, pljučni rak, rak grla in ustne votline, požiralnika, želodca, črevesja), bolezni oz. negativni učinki na srčno žilni sistem (npr. možganska kap), na spolne orga­ne (neplodnost, zmanjšana plodnost in hitrejša menopavza). Kajenje je nepriporočljivo med nosečnostjo, saj v nekaterih primerih upočasnjuje rast ploda in povzroča druge komplika­cije med nosečnostjo (krvavitve, odstop posteljice, spontan splav). Pa pasivno kajenje? Pogosto so mu izpostavljeni otroci, ki ni­majo možnosti drugačnega ravnanja, ter so zato nemalokrat nagnjeni k razvoju astme ter okužbam ušes, nosu in pljuč. Pogostejša je tudi smrt v posteljici. Sicer pa, kot kaže statistika, približno polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povezanih obolenj. Njihova življenjska doba je tudi do 12 let krajša kot pri kadilcu. V Sloveniji zaradi po­sledic kajenja vsako leto umre 3.500 ljudi, po svetu pa, zaradi bolezni, povezanih s kajenjem kar 4,2 milijona.

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 8 15.12.2014 12:26:51

Page 9: GLAS - december 2014

news 9KADRI

Res so minili že trije meseci, odkar sem tu, vendar je prvi vtis še vedno prisoten in živ. Menim, da gre za sodobno podjetje, ki ima svoj poten­cial. Z vsakim novim dnem, ko sem tukaj, pa vedno bolj spoznavam procese v pod­jetju in se sproti učim. Všeč sta mi odprtost kolektiva in pripravljenost za pomoč v

primeru vprašanj. Čeprav v Sloveniji časi niso rožnati, pa splošno klimo v podje­tju ocenjujem kot pozitiv­no. Sicer sem zaposlen v razvoju, od katerega je zelo odvisno, kakšen bo končni izdelek. Razen tega, da se po najboljših močeh trudim prispevati k zgornjemu cilju, uspešnemu končnemu iz­delku, pa drugih, konkretnih ciljev še nimam. Jasno pa je, da je v elektroniki treba redno slediti novim tehno­logijam in jih tudi ustvarjati. Sicer pa sem po naravi bolj miren in precej vztrajen; ne vržem zlahka »puške v ko­ruzo«, kadar naletim na ka­kšno težavo. Prevzemanje odgovornosti mi ni tuje, tudi če gre za napake. Smo le ljudje, torej zmotljivi, seveda pa se vsi trudimo, da je na­pak kar najmanj.

NOVI SODELAVCI / AKTUALNO

Tomaž Hadner,razvojni inženir

VARČEVANjE Z MATERIALNIMI VIRI Z MISLIjo NA PRIHoDNoST, VREDNo žIVLjENjA

Spoštovani sodelavci,

kot zaposleni v našem podjetju dajete s svojim ravnanjem dober zgled pri varovanju okolja in preprečevanju pod­nebnih sprememb. Recikliranje odpadnih materialov lahko namreč močno prispeva k varčevanju in ohranjevanju mi­lijonov ton dragocenih materialnih virov ter zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Za svoje ozaveščeno ravnanje smo si prislužili priznanje. Za naš pomemben prispevek k varovanju okolja smo si prislu­žili individualni certifikat, v katerem so navedeni materialni tokovi, ki so se na podlagi naših prizadevanj v okviru tehno­loškega metabolizma stekli v podjetje Interseroh, v katere­ga shemi sodeluje naše podjetje. Analiza teh tokov temelji na obsežni študiji, ki jo je opravil priznan inštitut Frauhofer UMSICHT.

Prejemniki teh certifikatov jih že uporabljajo kot prodajni argument in se z njimi ponašajo pri lastnih predstavitvah. Delite svoja prizadevanja z drugimi in naj certifikat prinese koristi tudi našemu podjetju.

Hvala vam.

Danilo Deželak ter okoljski in energetski team SGAGrah Lighting na Oviratlonu

Ekipa Grah Lighting je bila v juniju na Oviratlonu na Poklju­ki. To je atraktivna oblika športnega sodelovanja. Gre za edinstven športni izziv, v katerem ekipe premagujejo raz­lične ovire na 8–10 kilometrov dolgi poti z namenom, da preizkusijo moč, vzdržljivost, spretnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo. Tukaj se ne bije bitka s časom, ampak s samim seboj. Ovire so pripravljene po vzoru pre­izkusa in treninga pripadnikov modernih specialnih enot z vsega sveta. Gre za 15 ovir; nekatere je treba preplezati, skozi druge se je treba splaziti. Naši ekipi je uspelo pre­magati vse ovire, ki so bile postavljene na poti. Ključ za uspešnost so vsekakor predstavljali njihova vztrajnost, mo­tiviranost, nesebična pomoč, sposobnost za sodelovanje v ekipi in prijateljstvo. To so vrednote, ki so v sodobnem času žal velikokrat spregledane, ampak so ključnega pomena za uspešno ekipo kot posameznika.

Avtor: Športno društvo Oviratlon, na fotografiji: ekipa Grah Lighting

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 9 15.12.2014 12:26:54

Page 10: GLAS - december 2014

10 newsPRODAJA SE PREDSTAVI

KADRI

NAŠ ODDELEK - PRODAJA

Prodaja je prva, ki se mora zavedati, da je ključ do uspeha najprej dober pro­dukt, nato dober proces, za vse pa je potrebna pravilna ekipa. Izdelek ni primarno boljši od konkurenčnega, a ima svojo dodano vrednost, ki jo dodajamo vsi – prav ta­kšno prednost pa moramo znati predstaviti/prodati; to je ključ, ki odpira vrata. Če smo dobri prodajniki, bomo lahko prodali tudi »mačka v žaklju«, hkrati pa zelo dobro vemo, da je prodaja umet­nost prepričevanja, in če nam v tem uspe, smo ab­solutni zmagovalci. Samo v slovarju je izraz »uspeh« prej na vrsti kot »vztrajnost«. Za oddelek prodaje bi lahko rekli, da je uspeh sestavljen iz štirih marketinških »P­jev«:

People – LjudjeTu bi lahko poudarili zapo­slene v oddelku. Trenutno nas je v prodaji zaposle­nih pet in po naravi dela se delimo na dva dela, tj. na operativno in strateško prodajo. Prvega in hkrati glavnega sestavljata vodja prodaje Benjamin Nikl in sa­mostojni prodajnik Dominik Papst. Oba sta nepresta­no na preži za nove posle, nove poslovne partnerje in nove prihodke, ki pomagajo podjetju, da uspešno de­

luje. Hkrati pa obdelujta še kup drugih podatkov in ad­ministrativnega dela, kar je potrebno na ravni podjetja. Operativne posle pa v dru­gem delu prodajnega od­delka sestavljajo tri kolegice (Cita Pajek, Nataša Golob in Valentina Pernat). Cita Paj­ek in Nataša Golob odlično sodelujeta in sta zadolženi za fakturiranje, pripravlja­nje dobavnic, organizacijo transporta in za podobne prodajne operativne nalo­ge. Najmlajša zastopnica v oddelku je Valentina Pernat, ki se je pred dvema letoma pravzaprav šele dodobra spoznala z delom v proda­ji in od takrat usvojila tudi znanja s področja carin ter tako prevzela nalogo hišne­ga carinjenja.

Passion – StrastVsak dober prodajnik mora imeti osnovne značajske lastnosti: skromnost, ve­stnost, usmerjenost k do­seganju ciljev, radovednost, dominantnost, zaupanje vase in v svoje delo ter predvsem lakota po zmagi ali novem projektu. Uspe­šnost prodaje izvira iz stra­sti do dela – večja kot je ta strast, večji in boljši bodo tudi rezultati na koncu, če­prav je ta konec pogosto še daleč v prihodnosti.

Benjamin Nikl (VODJA PRODAJE)

STRATEŠKA PRODAJA

Dominik Papst (prodajnik)

OPERATIVNA PRODAJA

Cita Pajek (prodajni referent)

Nataša Golob (prodajni referent)

Valentina Pernat (prodajni referent)

Processes – ProcesiTako kot v vsakem oddel­ku v podjetju imamo tudi v prodaji določene standar­dizirane procese, ki se se­veda zelo prepletajo z dru­gimi oddelki. Naša naloga je spremljati projekte od za­četnega povpraševanja do končne realizacije in seveda pripeljati nove in drugačne.

Partners – PartnerjiPartnerji so pomemben del trženja, zato skrbimo za do­bre odnose z njimi. Dokaz, da nam to dobro uspeva, je tudi priznanje za najbolj­šega dobavitelja, ki smo ga dobili od podjetja Truck­Lite Germany, v katerem smo pot dobavitelja začeli šele konec leta 2012 in v letu 2013 izvozili za več kot pol milijona evrov izdelkov, v 2014 pa do septembra že več kot 1 mio. evrov. Naš največji kupec v prvi polo­vici leta 2014 je bil podjetje WIRIC iz ZDA, kateremu smo prodali za slabih 7 mio. EUR izdelkov, sledi mu

Odelo Slovenija, kateremu smo prodali nekje za 1 mio. manj. Omembe vredna sta še dva večja kupca – to sta Odelo Deutschland in SMR Hungary, ki se držita še ve­dno zgornjega dela lestvice. Vsi pa vidite, da je vedno več novih kupcev in novih, drugačnih izdelkov, kar pa je naša pot za prihodnje.

Da bi lahko še vnaprej za­znavali takšne in podobne rezultate, je pomembno, da držimo skupaj. Zaveda­ti se je treba, da smo sku­paj močnejši in boljši ter da gremo lahko le skupaj naprej kot ekipa. Težav ni, obstajajo pa samo rešitve. Zato apel na vse nas, da bodimo ob vsaki novosti ali spremembi odprte glave in polni predlogov.

Za konec pa še formula 3 UP za uspeh:

1. Show UP (prikaži se)

2. Follow UP (spremljaj)

3. Never give UP (nikoli ne obupaj)

Organigram prodaje

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 10 15.12.2014 12:26:57

Page 11: GLAS - december 2014

news 11

NA KAVICI PRI DRAGICI BABIĆ

KADRI

Tokrat kavica ni bila virtualna, ampak pri-stna, tako kot pogovor z Dragico. Nanj se-veda ni prišla praznih rok, ampak s piško-ti, katerih peka je pravzaprav del njenega vsakdana. Tako kot še veliko drugih stvari, ki mi jih je zaupala med pogovorom.

Teče že dvanajsto leto vašega službovanja v podjetju … »Trinajst let bo 19. februar­ja naslednje leto. Kot da bi se zaposlila v podjetju vče­raj. Rada hodim v službo; vesela sem, da sem lahko del kolektiva. Zelo sem za­dovoljna v podjetju, imam super sodelavce, super še­fico. Z njo se pogovarjam, tako kot zdaj z vami – spro­ščeno, povsem preprosto. Ni me strah vprašati, izraziti mnenja, ki ga imam. Res je fajn.«

Trinajst let je kar precej-šnja doba in verjamem, da je marsikaj v tem času drugače. »Včasih je bilo delo skro­mnejše; vse je bilo prepro­stejše, veliko ročnega dela. Jaz sem na končni kontroli že dvanajst let, samo slabo leto sem bila na popravilu in ročnem delu. Veliko se je izboljšalo, tehnologija in tehnika sta napredovali in razvoju smo sledili. Vsi mo­ramo slediti razvoju. Marsi­kaj je bilo včasih tudi fizično napornejše. Danes je precej bolje. Sicer ne morem reči in ne bi bilo prav, da rečem, da je bilo včasih slabo – od samega začetka mi je bilo

fajn. Bili smo majhna skupi­na, dobro smo se razumeli. Ko si prišel, si se usedel, delal. A stvari se spreminja­jo. Tudi sistem dela. Tega smo spremenili predvsem, ko je prišel g. Poznič. Lahko rečem, da so se stvari ve­dno spreminjale na bolje.«

Rekli ste, da skoraj vso svojo delovno pot opra-vljate na končni kontro-li. Spremljate in poznate torej vse izdelke, ki gre-do »skozi« vaš oddelek?»Za nove izdelke imamo vedno uvodno predavanje, da nam povedo, kaj se dela in kaj je delo končne kon­trole, kaj vse moraš vedeti o izdelku. Če poznaš en izdelek, dejansko poznaš vse komponente na konč­nih izdelkih – veš, kaj se na vsakem izdelku dela. Kateri koli izdelek že pride v proi­zvodnjo, je končna kontro­la v bistvu vsepovsod ista. Res je nekje preprostejša, drugje manj. So izdelki, ki so bolj in spet drugi manj preprosti. Seveda pa mo­raš vse poznati, od upora, ledice, vse.«

Koliko izdelkov je šlo skozi vaše roke?»Čez sem dala ogromno

izdelkov. Od samega začet­ka, seveda. Porsche, Rolls Royce, Astra, Vectra itn. Vse, kar se je delalo. E 65, E 60. Vse izdelke od začet­ka sem pakirala in imela stik z njimi. Danes marsikaj pre­vzemajo mlajše kolegice. Včasih sem vse pakirala.«

Se veselite novih izdel-kov?»Veselim se vsakega no­vega izdelka. Srečna sem, ko vidim, da imamo delo. Vesela, da pridem v službo vsak dan znova.«

Tudi zaradi sodelavcev? Se je odnos na človeški ravni tudi kaj spremenil?»Odnosi so se spreminja­li. Seveda. Danes je super. Velik zasuk na pozitivno. Odnosi so super, normalni. Prezadovoljna sem. S so­delavci, šefico, šefi. Super je.«

Doma tudi postorite kak­šno »tehnično« delo?»Tudi doma znam kaj tak­šnega postoriti, zamenjati žarnico itn. Sicer sem na­vajena, da to naredi mož, ni mi pa problem narediti sami nič.«

Sicer pa doma najraje ….?»Kuham, veliko se ukvar­jam z otroki, vnuki. Rada imam pospravljeno. Veliko imam obiskov, rada grem na obisk. Rada ima poletje in morje, bazen. Vsak dan kuham in pečem. Tudi da­nes sem, preden sem šla v službo. Ko sem vse pospra­vila, sem šla gledat, kaj naj skuham, spečem. Skoraj ni dneva, da ne bi pekla. Če ne vsak, pa vsaj vsak dru­gi dan. Rada pečem kekse, biskvit na peciva, najraje pa pečem in jem preprosto pe­civo, štrudelj.«

In otroci najbrž vaše do-brote obožujejo?

»Seveda. Imam štiri vnuč­ke. Najstarejša Nina je v sedmem razredu, preostali trije vnuki pa si kar sledijo v tretjem, drugem in v prvem razredu. In vsi radi pridejo. Igramo se, če želijo, gremo v slaščičarno. Ko pridejo, pustim vse delo in se jim posvetim. Od takrat teče čas tako, kakor želijo.«

Kaj vam torej v življenju pomeni največ?»Zdravje, služba in moja družina. V naključnem vr­stnem redu. To je zame naj­pomembneje.«

Sicer pa se mi zdi, da se vam že na obrazu vidi, da ste zadovoljni. Vedno na-smejani, urejeni, iz oči pa vam sije prijetna energi-ja. »Res sem ves čas sem do­bre volje, tudi nasmejana. Biti urejena pa mi veliko pomeni. Res nisem nikoli neurejena. Zjutraj imam ri­tual, ki mu sledim, če sem v službi ali doma. Najprej za­vijem v kopalnico in se ure­dim. Naličim. Nikoli nisem preveč naličena, sem pa vedno naličena. Zajtrkujem, največkrat kekse in mleko. Kadar imam službo zjutraj, vedno vstanem ob štirih in petnajst. Da pridem v služ­bo naspana in spočita. Ne bi se dobro počutila, če bi bila še čisto 'zmučkana'. V službi potem spijem prvo kavico in vedno jem toplo malico.«

Kako skrbite za svo-jo fizično kondicijo? Za zdrav duh v zdravem te-lesu?»Ves čas sem v gibanju. Ne poležavam in ne počivam. Veliko je dela, če le hočeš delati in če delo vidiš. Lahko delaš in se gibaš ves dan. Res nimam kakšne poseb­ne rekreacije, a menim, da s tem, ko sem v pogonu ves čas, naredim dovolj.«

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 11 15.12.2014 12:26:59

Page 12: GLAS - december 2014

12 newsAMERIŠKIIGRALECIRSKEGA

RODU(LIAM)

DELOVNASKUPINA

ŽIVAL,KI IMA

DVE NOGI

DELTRUPA

TIK PODPRSNIMKOŠEM

ANJATOMAŽIN

TRUŠČ,HRUŠČ

PRODA-JALNA UR

TISTO,KAR VISI,BINGLJA,BINGELJ

VEČJASKUPINA

PTICV LETU

POLET,VNEMA

DELLADJENAD

KROVOM

EKVATO-RIALNI

DALJNO-GLED

ETIKA

VELIKAMORSKA

RIBAMENI,

JEDILNIKMOŠKI

POTOMEC

ORGANZA VOH

AM. AKTERFREEMAN

KAMENČEKZA IZŽIGA-

NJE RAN

DAJANJEPOKLONOV

SLOVENSKIIGRALEC

(PRIMOŽ)

ŠTEVILKATRISTO

RAZKAČENČLOVEK ODTISK

PLAČA,PLAČILO

ITALIJAN-SKI KIPAR

FEDI

NEKDANJISLOVENSKI

SMUČAR(ROBERT)

REPEK

EVROPSKOGORSTVOMANJŠAMORSKA

RIBA

BESEDNAFIGURA,

TROP

RASTLINAZ JAJČA-

STIMI LISTITOMBOLSKI

ZADETEK

JOKANJE

KORALNIOTOK

SOLATA ZNAVADNODLAKAVI-MI LISTI

DECILITERNEPRE-TRGANAVRSTATOČK

MADEŽ

VELIKNERED,ZMEDA

NEKDANJISLOVENSKI

VESLAČ

SPLOŠČE-NA MOR-SKA RIBAIGRALECGORŠIČ

LEEREMICKNEMŠKA

PEVKADIETRICH

SMUČI(NOR-

DIJSKO)

ČEŠKIPISATELJ

(KAREL J.)AM. IGRA-LEC HANKS

AROMACEV ZAPRETA-KANJE

TEKOČINE

ŽENINALI

MOŽEVOČE

KANTONV ŠVICIREKA V

VZHODNIFRANCIJI

LANENOPREDIVO

JAVENPOZIV,

KLIC

SPOJINAALKOHO-LA Z OR-GANSKOKISLINO

OLGAČEČKOVA

BODEČARASTLINAZAREBR-

NICA,KOTLET

BLAGAJNASTRANSKIZGORNJIDEL TRU-PA, RAME

RAST-LINSKE

BOLEZNIKONEC

MOLITVE

ŠPORTNIBOJ

SPREM-LJEVALEC

EROSASL. PISEC(ANDREJ)

DEL SRED-NJEVEŠKE-GA GRADULOMLJE-

NJE, ZLOMNEKDANJA

NEMŠKAKNJI-

ŽEVNICASEIDEL

KIT UBI-JALEC

KATJATRATNIK

PRVINA

REBEKADREMELJ

KRAJV CERK-

LJANSKEMHRIBOVJU

MIGO-TANJE,TREPE-TANJE

SOLOCETNEKISLINE

BIBLIJSKIPRVI

ČLOVEK

HOLAND-SKI

SLIKAR(AERT

VAN DER)

KRIŽANKA

Geslo, ki ste ga dobili, če ste pravilno rešili križanko, pošljite na naslov podjetja SGA d.o.o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice ali pa ga pošljite po e – pošti na naslov [email protected]. Upoštevali bomo vse pravilno prispele odgovore do 15. 02. 2015. Med prispelimi rešitvami bomo

izžrebali tri nagrajence, ki bodo dobili praktične nagrade. Vabljeni k sodelovanju. Geslo iz prejšnje številke je bilo recikliranje, nagrajenci pa so: Mira Lešnik, Irma Petričević, Anita Mažič.

LjubezenSedita mož in žena na terasi, pijeta vsak svojo pijačo (pivo in sok).Reče mož: »Ljubim te.«Žena ironično nazaj: »A to govoriš ti, al govori pivo iz tebe?«Mož: »To govorim jaz pivu.«

Pri zdravnikuPri pregledu ženske pacientke, doktor pravi: »Vaše srce, pljuča, utrip srca in pritisk so v redu. No, sedaj pa še poglejmo tisto fletno majhno stvar, ki

vas ženske spravi v vse vrste proble­mov.«Ženska se nemudoma začne slačiti.Doktor pa ji to prepreči rekoč: »NE! NE! Kar oblecite se nazaj. Samo po­kažite mi jezik.«

Kdaj paše?»Franci, kdaj tebi špricer najbolj paše?«»Ko smreke zelenijo.«»Pa saj smreke so vedno zelene?!«»Ja, saj pravim ...«M

ALO

ZA

ŠA

LO

Kako veš, da si bil letos zares poreden ...

Interno glasilo GLAS december 2014 12strani.indd 12 15.12.2014 12:26:59