GLASINTERNO GLASILO PODJETJA SG AUTOMOTIVE, ŠTEVILKA 14, MAJ 2014

newsGLAS

je uradno glasilo podjetjaSG AutomotiveMestni trg 5b,

3210 Slovenske Konjice

Izdano:Maj 2014

Glavna in odgovornaurednica:

Petra Lipec Vran

Uredništvo:Robert Grah

Petra Lipec VranMatjaž Zgaga

Alenka DeželakBranko Hoić

Lektoriranje:Optimus Lingua d.o.o.

Oblikovanje:Jetbom, Boštjan Retelj s.p.

Tisk:Tiskarna Januš

Fotografije:Branko Hoić, osebni arhiv

posameznikov in internetni viri

Prispevki, fotografije, slikovno in ostalo gradivo objavljeno v GLASU je prepovedano upo­rabljati za nadaljno obdelavo

in objavo

INTERVJU Z MATJAŽEM ZGAGOV intervjuju tokrat pogovor z vodjem oddelka kakovosti Matjažem Zgago. Osrednja nit bo kakovost. Kaj je to, kaj so standardi, ki jih imamo, in ka­tere presoje potekajo v mesecih maju in juniju. Tudi o tem, kaj pomeni stan­dard v avtomobilski industriji in kako ga dosegati in obdržati.

SEJEM L & B Aprila smo se že tretjič zapovrstjo predstavili na enem izmed največjih strokovnih sejmov za razsvetljavo na svetu – Light & Building v Frankfurtu. Sejem s skupno razstavno površino 578.000 m2, z 2.458 razstavljavci iz več kot 60 držav in z 211.500 obisko­valci z vsega sveta je prav gotovo tisti, ki postavlja trende in hkrati daje od­govore na vrsto tehnoloških vprašanj in izzivov. Naše podjetje je bilo eno izmed 16 razstavljavcev iz Slovenije, ki smo skupaj zasedali prek 700 m2, s 130 m2 razstavnega prostora pa je bilo eno izmed največjih.V

TO

KR

AT

NI

ŠT

EV

ILK

I:

KADRI Strateška nabava SGA je del oskrbne verige podjetja. Osnovna zahteva za proizvodne organizacije je, da v celoti zadostijo zahtevam zakonodaje in stan­darda ter hkrati v najboljši meri ugodijo zahtevam kupca. Te zahteve imajo svoje področje, ki ga na spodnji strani omeju­je tehnični minimum oziroma kakovost izdelka po zakonodaji in standardu, na zgornji strani pa strošek izdelka, ki od­ločilno določa še sprejemljivo ceno za kupca oziroma ciljni trg. Vodja nabave Gorazd Jakopič vam tako v tokratnem Glasu predstavlja sistem dela in funkci­oniranje tega oddelka v podjetju.

EKOLOGIJA S pridobitvijo certifikata o uvedbi siste­ma upravljanja z energijo (ISO 50001) si je podjetje zastavilo jasen cilj zmanj­šanja porabe energije. Skladno s tem ciljem smo v preteklem letu v podjetju zamenjali luči. Energetsko potratne fluo­rescenčne sijalke smo zamenjali z ener­getsko varčnejšo in do okolja prijaznejšo razsvetljavo LED. Energetska učinkovi­tost ni samo najbolj ekonomičen, am­pak tudi najhitrejši način zmanjševanja porabe energije in posledično emisij toplogrednih plinov.

2 newsUVODNIK

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

leto 2013 je koledarsko že da­leč za nami, a ga v analitičnem in finančnem pogledu konču­jemo ravno v zadnjih aprilskih dneh. Za naše podjetje je bilo zelo zahtevno. Ker smo zasta­vljene poslovne cilje in načrto­van izid dosegli, pa ga ocenju­jemo kot uspešno poslovno leto. Glavnino uspeha gre pri­pisati odlično načrtovanemu in uspeš no realiziranemu pro­jektu za ORC Jumper. Tega v letošnjem aprilu po osmih me­secih že končujemo. Za kupca Chrysler smo v tem času na­redili in odpremili 358.000 ko­sov izdelkov. Ob nekoliko nižjih naročilih preostalih izdelkov iz programa avtomobilskih luči je bil to pravi poslovni balzam za naše podjetje. Na lokacijah v Srbiji in Slovenskih Konjicah je projekt omogočal zaposlitev 196 ljudi.

Ravno v teh dneh se nam po štirih letih končuje obsežen program izdelkov za Daimler W 204, na katerem je imelo za­poslitev 64 ljudi. Projekt je bil v tehnološkem in logističnem smislu zelo zahteven izziv, ker je bila naloga zagotavljati ne­moteno oskrbo kupcu, odda­ljenemu 2.200 kilometrov. Pro­jekt je v poslovnem smis lu do­segel zastavljene cilje in ustvaril načrtovan donos podjetju.

Glavni poslovni cilji za letošnje leto so: povečanje obsega prodaje na treh ključnih pro­duktnih programih, večanje dodane vrednosti, optimiranje stroškovne učin kovitosti v vseh procesih in doseganje načrto­vanega dobička. Ta je temeljni vir za investiranje raziskovalnih in razvojnih aktivnosti v podje­tju ter za financiranje novih na­črtovanih programov.

Po predvidevanjih bo še naprej ostajal najstabilnejši produk­tni program luči v tehniki led za avtomobilsko industrijo. V razvoju za ta program sode­lavci trenutno obdelujemo 12 projektov za štiri ključne kup­ce, še do konca prvega pol­letja letoš njega leta pa z veliko verjet nostjo zanje pričakujemo tudi prve uradne nominacije. Ti projekti bodo odločujoče vpli­vali na naslednji raz vojni cikel

in rast podjetja v obdobju od 2015 do 2022.

V začetku aprila letos smo po­novno razstavljali na mednaro­dnem sejmu Light & Building v Frankfurtu. Na našem razstav­nem prostoru smo poleg že uveljavljenega programa prve generacije predstavili povsem novo, drugo generacijo cestnih luči v tehniki led; z njo smo pri­tegnili odmevno pozornost in zanimanje kupcev ter obisko­valcev. Sodelavci iz oddelka trženja poročajo o izjemnem odzivu in sprejetju novega pro­grama, zato realno pričakuje­mo ugoden razplet in poveča­no povpraševanje po izdelkih tega programa v naslednjem obdobju.

Po letu in pol razvoja v maju začenjamo načrtovano pro­izvodnjo izdelkov programa indukcijskih kuhalnih plošč. Gre za zelo pomemben nov program – na njegovo rast v naslednjih treh letih v podjetju stavimo največ. Izdelki so teh­nično in tehnološko zelo na­predni in prav zato za nas vse predstavljajo zelo velik izziv.

Minili so štirje meseci letoš­njega leta, v katerih se je že zgodilo marsikaj. Uprava pod­jetja je bila zaradi prilagajanja poslovanja trenutnim global­

nim in lokalnim gospodarskim razmeram primorana sprejeti nekatere ukrepe, ki zadevajo vse oddelke in vse zaposlene. Z njimi zagotavljamo pozitivno poslovanje v prvem kvartalu in ohranjamo pozitivni finančni tok. Med ukrepi so tudi zelo boleči, a neizbežni. Govorim predvsem o prilagajanju števila zaposlenih in prerazporejanju zaposlenih sodelavcev. Izbolj­šanje stanja pričakujemo v tre­tjem kvartalu letošnjega leta, in sicer z pričetkom projekta Audi Q3PA.Smo tudi pred obdobjem, ko bodo zunanji presojevalci pre­verjali skladnost in učinkovitost naših poslovnih procesov, ve­rificiranih s standardi kakovosti ISO/TS 16949, ISO 14001 in ISO 50001. Na njihovo lastni­štvo smo posebej ponosni; zavedamo se, da so osnova za naše poslovanje, obstoj in nadaljnji razvoj. Odgovornost in pristojnost vseh zaposlenih je, da jih s profesionalnim od­nosom in z delom izvajamo, vzdržujemo in nadgrajujemo.

V letošnjem letu smo že uvedli nekatere spremembe, ki nam obenem vsem ponu-jajo nove priložnosti in nas postavljajo pred izzive. Na nas pa je, da jih skupno in uspešno pretvorimo v svoje nadaljnje uspehe.

Gorazd Glavič

UVODNIK / BESEDA UREDNICE

V času, ko pripravljam Glas in pišem uvodnik, se na sloven­skem političnim parketu dogaja marsikaj. Kongresi tu, avtobusi tam, pravnomočne sodbe, raz­pis novih volitev. Pa to seveda še ni vse. Dnevne novice posta­jajo podobne grozljivkam. Kriza v zdravstvu, gospodarstvu, sla­be bonitetne ocene … še vreme

je slabo. Kaj nam sporočajo, kaj nam želijo sporočiti? Kaj sta njihova rdeča nit, skupni imeno­valec? Nespoštovanje, ki se zrcali v večvrednostnem kompleksu, ki ga ima marsikdo, misleč, da je daleč najboljši ali edini z uni­verzalno pravico soditi in ob­sojati. Včasih se mi zdi, da nas vsi ti »liki« želijo ustrahovati, da nam sporočajo, da ne more­mo, da ne znamo, da je »itak« brez veze, ker nismo dovolj do­bri. Konec koncev pa je tako ali tako nesmiselno, ker smo v krizi, iz katere ne moremo. Še »oni« ne zmorejo, kako bomo mi? In kolesje se vrti in mi ga vdano poganjamo. In zdi se, da je dan enak dnevu in da borbe počasi izgubljajo svoj čar. Mi pa si želimo sprememb. Vsak po svoje. Vsak nekje. In

razmišljamo. Kdo vse bi se mo­ral spremeniti, prilagoditi, delati drugače in se obnašati »pravil­no«? Spremeniti je seveda tre­ba sistem. Seveda. Nekdo ga mora. In potem bomo mi lahko spremenili svoje življenje. Na bolje. Poglejmo drugače. Kaj pa če moramo najprej spremeniti sebe? In bomo potem lahko s pozitivno spremembo spremi­njali svet in spreminjali druge. Saj veste: Bodi sprememba, ki jo želiš v svetu. Smejmo se, prebudimo veselje, radost. Prebudimo znova zau­panje v sebi. Da zmoremo, da lahko, da se da. Počasi. Vsak korak, naj bo videti še tako maj­hen in kratek – pogled na pre­hojeno pot nas včasih preseneti, saj je ta daljša, kot smo si sploh kdaj upali pomisliti. Ohranjajmo ali znova zbujajmo solidarnost,

sočutje, empatijo in spoštova­nje. Nikar in nikoli ne izgubimo tega. Če le spoštujemo, smo zmožni uživati v vseh drugačno­stih, ki nam barvajo naše življe­nje. Če le spoštujemo, smo se zmožni učiti in poučevati. Ohranjajmo dostojanstvo – do soljudi, živali, narave in do vse dobre energije, ki je okrog nas. Čuvajmo in spoštujmo zemljo, vodo, znanje, pridnost, vztraj­nost, ljudi, zdravo pamet, čisto srce. Če nam uspe vse to, in če naredimo vsak dan zavesten ko­rak v smer dobrih odnosov do vsega okrog nas in do nas sa­mih, potem naredimo vsak dan korak proti življenju. Polnemu, radostnemu, živahnemu življe­nju. Takšnemu, ki si ga krojimo sami.

Srečno!Petra Lipec Vran

BESEDA UREDNICE

Prvi prototipi iz lasersintranega materiala

news 3PROIZVODNJA

Konec leta 2009 sem v in­ternem glasilu podjetja pisal o razvoju in tehnologiji prve cestne svetilke in rojstvu programa Lighting. Tedaj smo se tega projekta lotili brez predznanj v razsvetljavi in razpoložljive opreme, pri­merne za razvoj takšnega zahtevnega izdelka. Mnogi so se nam posmehovali in nam niso pripisovali hitrega

RAzVOj CEStNE SVEtIlKE lSl 2. gENERACIjE (SOlItE)

razvoja in produkcije ce­lotne palete izdelkov. Šele zdaj se vsi skupaj zaveda­mo, da nismo orali ledine le v Sloveniji, ampak smo bili eden prvih resnih proizva­jalcev led cestne razsvet­ljave tistega časa. V krat­kem času smo izdelali niz svetilk in pribora ter dobe­sedno preplavili izdelek po vsem svetu. Naša svetilka je dejansko na vsaki celini in lahko smo ponosni, da iz našega podjetja izhajajo svetilke, ki imajo odlične ka­rakteristike in so po kako­vosti mercedes v sektorju cestnih svetilk. Od tistega časa se je spremenilo veliko stvari, ki so povezane s tem programom. Danes se je na

trgu pojavilo veliko dobrih proizvajalcev svetil, ki so vložili veliko časa in denarja ter človeških resursov v ra­zvoj tovrstnih izdelkov, kajti vsakdo vidi v tej tehnologiji veliko poslovno priložnost. Vsa ta leta smo se borili s konkurenco, ki je neusmi­ljena in ki bo v prihodnjih letih še močnejša, kakovo­stnejša in neizprosna. Tudi kupec ima veliko možnosti, da izbere kakršno koli sve­tilko in si jo prikroji po svojih potrebah, zato smo se pred več kot enim letom odločili, da začnemo konceptualno razvijati novo svetilko 2. ge­neracije, ki bo »star« izdelek presegala v veliko pogledih. To ne pomeni, da bo LSL 1.

generacije zdaj umrla in da je ne bomo več proizvajali. Ne. Izdelali bomo produkt, ki bo dopolnjeval obstoje­čo paleto izdelkov ter hkrati vseboval najboljše tehnolo­gije in izkušnje, ki smo jih pridobili v obstoju tega pro­grama in celotnega podje­tja. Produkt bo imel težišče predvsem na modularnosti, servisibilnosti, ergonomiji, varčnosti, učinkovitosti, di­zajnu in seveda na najno­vejši uporabljeni tehnologiji, ki bo omogočila doseganje svetlobnotehničnih katego­rij, ki jih s »staro« svetilko nismo dosegali. Tukaj cilja­mo predvsem na stranke v Ameriki, Rusiji in v arabskih deželah.

Potek razvoja svetil-ke LSL 2. generacije (SOLITE)

Na osnovi resonance s trga in izkušenj smo zače­li razmišljati o razvoju dveh osnovnih različic. Nasta­le so prve skice, ideje in osnovni prototipi iz EPS-a (stiropora), da smo preve­rili, kako se obnaša luč na stebru, ter da smo dobi­

li občutek prostornine in površine izdelka. Skupaj s proizvajalcem diod led smo razvili osnovno svetilno sku­

pino (izračun leče in reflek­torskega sistema) in izvedli svetlobnotehnične meritve ter pozneje še termične

meritve, ki so bile ključ do izdelave oblike/dizajna luči.

Prve skice in ideje za svetilko LSL 2. generacije (SOLITE)

V procesu razvoja, ki ga imenujemo »Predrazvoj«, smo naleteli na obilico teh­ničnih problemov, ki smo jih sprotno reševali s so­razmerno malo, a vendar zelo okretno razvojno sku­pino. Seveda so pri tem sodelovale vse razvojne in podporne službe SGA-ja. V kratkem času smo izdelali prvi prototip velike luči s 54 diodami led iz lasersintrane tehnologije, pri čemer smo lahko videli in preučevali vse prostorske in oblikovne raz­sežnosti produkta.

Prvi prototipi iz lasersintranega materiala

Po prvih prototipih smo že­leli projekt nadaljevati še z manjšo različico svetilke in izdelavo prototipnih kalupov za litje aluminija v pesek. To so orodja, ki omogočajo te­stiranje svetilke v vseh po­gledih, le da s temi orodji ni mogoče izdelati svetilke, ki bi jo lahko predstavili trgu kot proizvodni produkt. Po izdelavi te prototipne se­rije luči smo izvedli še eno oblikovno študijo, ki je bila osnova za predstavitev luči na sejmu Light & Building v Frankfurtu marca 2014, kjer sta bili premierno predsta­vljeni SOLITE mala in SO­LITE velika. Sistem in obliko smo patentno zaščitili na evropski ravni in prejeli štiri patente. Luč se bo v sep­

tembru predstavila tudi na oblikovnem natečaju IF De­sign, ki je eden izmed vodil­nih natečajev za industrijsko oblikovanje.

Računalniške simulacije/renderji

4 newsPROIZVODNJA

RAzVOj CEStNE SVEtIlKE lSl 2. gENERACIjE (SOlItE)

Na sejmu Light & Building v Frankfurtu je bil odziv zelo dober, zato imamo še en razlog, da začnemo uradno izdelavo orodij za serijsko proizvodno in z letom 2015 trženje nove linije produktov SOLITE v želji, da bo naj­manj tako uspešna kot sve­tilka 1. generacije. Upam in verjamem, da bomo uspeli

dokončati razvoj uspešno do zadanega končnega termina, ki je začetek leta 2015. Verjamem tudi, da bomo v teh težkih časih združili svoje vrste v strnje­no linijo, ki bo videla pred seboj le eno, in to CILJ.

Pripravil Marko Areh, konstrukcija

Luči na sejmu Light & Building v Frankfurtu

Ali ste vedeli, zakaj so neka-tere komponente pakirane v 'srebrno' folijo?

To so komponente, občutlji-ve na vlago (MSL).

Raven občutljivosti vlage ali na kratko MSL (ang. Moi­sture sensitivity level) se nanaša na previdnostne ukre­pe za pakiranje in ravnanje pri nekaterih polprevodniških elementih. MSL je električni standard za čas, v katerem so občutljive komponente in naprave na vlago lahko iz­postavljene sobnim pogojem (približno 30 °C in 60-od­stotna vlažnost). Povzet je v fazah prevzema, rokovanja in proizvodnje višjih sestavov po standardu IPC/JEDEC J­STA­033* (Handling, Packing, Shipping and use of Mo­isture/Reflow Sensitive Surface Mount Devices).

Izdelava polprevodniških elementov vedno bolj stremi k izdelavi čim manjšega ohišja. Komponente, kot so: tran­zistorji, mikroprocesorji, LED-diode in druge, se lahko v fazi visokotemperaturne obdelave (ročno spajkanje, valj­no spajkanje, selektivno spajkanje …) poškodujejo. Vlaž-nost namreč podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakšnem drugem plinu in je dejansko majhen atom vode. Če je ta ujet, se z dovajanjem temperature izvede proces

izparevanja – iz tekočine nastane plin, ki povzroči širitev materialov.

Širitev ujete vlage lahko povzroči notranje ločitve (razslo­jevanje) plastičnih delov od kovinskih, poškodbe notra­njih povezav in/ali notranjih razpok. Večina teh napak je nevidna prostemu očesu. V skrajnih primerih se razpoke razširijo na ohišje in so pogojno vidne na ohišju. V najhuj­ših primerih prihaja do totalnega uničenja (komponenta poči ali se izboči) in je povsem vidna prostemu očesu. Takšen učinek se imenuje 'popcorn', saj je učinek enak peki pokovke.

Materiali, občutljivi na vlago, so pakirani v parno nepre­pustne antistatične vrečke, v katerih sta sušilno sredstvo in indikator vlažnosti. Vrečka se imenuje »dry pack« in je hermetično zaprta.

Ravnanje z MSL­komponentami mora biti skladno s predpisom. Poznamo več stopenj MSL (preglednica spo­daj). Pomembno je, da čas odprtja ne sme nikoli preseči dovoljenega skupnega časa odprtja na posamezni sto­pnji. Kako pomembno je pravilno ravnanje in kakšen bo postopek znotraj podjetja SG Automotive, d. o. o., boste izvedeli kmalu. Delovna navodila so v izdelavi (nadgradnja DNO-06.E245/01). Se vidimo na izobraževanju.

Pakirna embalaža z indikatorjem vlažnosti insušilnim sredstvom (levo) ter MSL logotip (desno)

Stopnja občutlji-vosti na vlago Odprti čas pri ≤30°C/60%RH

1 Neomejeno ≤30°C/85%RH

2 1 leto

2a 4 tedne

3 168h

4 72h

5 48h

5a 24h

6 Sušenje pred uporabo

Dovoljeni skupni čas odprtja dry-pack glede na stopnjo občutljivosti

S sklepom uprave s 1.6. 2014 prehajamo na 36 urni delovni čas. Ta ukrep velja za delavce uprave. Naš delovni čas bo od ponedeljka do četrtka od 7(8) – 16 (17) s polurnim odmorom za malico med 12.00 – 12.30. Tovrsten delovnik bo veljal do preklica. Hvala za razumevanje

Pripravil: Jani Erhatič

news 5

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

PROIZVODNJA

Učenje je vseživljenjsko, saj vedno obstajajo stva­ri, ki se jih učimo na novo. Pri tem se človek pod vplivi družbenega in naravnega okolja notranje spreminja in prilagaja vedno novim zah­tevam le­tega. Podobno kot posameznik se morajo spremembam prilagajati tudi podjetja, če želijo kon­kurirati na trgu. Pomembno je pravočasno sprejemanje novih informacij, jih analizi­rati in uporabiti, torej vnaša­ti v poslovanje podjetja, pri čemer organizacija napre­duje in se razvija. Vse to pa zahteva znanje, katerega predpogoj je tudi učenje. V nestabilnem okolju, kot je današnje, je potrebna siste­matična in vnaprej določe­na oblika učenja, ki zahteva stalno aktivnost in sproža spreminjanje procesov po­

slovanja skladno s spre­membami trga.

Organizacijsko učenje in vloga zaposlenih

Ko govorimo o organiza­cijskem učenju, mislimo na učenje posameznika, sku­pine in podjetja kot celote. Pri tem ne gre za enkraten, ampak kontinuiran vsako­dnevni proces, v katerem je vsak posameznik v podjetju del mozaika, katerega cilja sta maksimalna fleksibilnost organizacije in konkurenč­nost. Organizacijsko učenje vodi h kolektivnemu znanju, njegova osnova pa je med­sebojno sodelovanje. Zaposleni so jedro orga­nizacijskega učenja; če ni zaposlenih, ni učenja in ni podjetja. Zaposleni tvorijo razmerja in strukture, ki se v določeni meri prilagajajo podjetju, deloma pa se to prilagodi njim. Delujejo kot nosilci znanja, sposobnosti, iniciativnosti, kreativnosti in pripravljenosti na (samo)odgovornost in napredek organizacije.

Timsko delovanje

Zavedati se moramo, da enaka znanja ne vodijo v napredek, prav tako ne povsem različna in nepo­vezana. Bistveni so timsko povezovanje, sodelovanje in podpora, ki vodijo v ko­lektivno znanje. Pomemb­

ni so kontinuirano timsko učenje, uvajanje novih vzor­cev mišljenja in neprestano razvijanje novih možnosti. Pomemben dejavnik so­dobnih podjetij je zaupa­nje. Na koncept zaupanja gledamo z različnih strani (skupina, podjetje, družba). V podjetju smo osredinjeni predvsem na medsebojno zaupanje med člani posa­meznih timov, kar pomeni velikost in obseg zaupanja določene osebe ter pripra­vljenost ustreznega obna­šanja pri odločitvah druge osebe. Medsebojno zaupa­nje ima spoznavne in emo­cionalne osnove. Kadar za­posleni čutijo, da so v timu aktivni sodelavci, pogosteje prevzamejo odgovornost za kontinuirano učenje, do­seganje znanja in ciljev pod­jetja. Tako je vsak zaposleni vpet v reševanje problemov, kar povečuje možnosti za razvoj in dobro poslovanje podjetja. Zavedati pa se je treba, da večja pooblastila za sprejemanje odločitev vključujejo tudi večjo odgo­vornost.

Znanje kot konku-renčna prednost

Ob pojavu različnih novo­sti (inovacij) se mora za­radi poslovnih sprememb pogosto spremeniti tudi način učenja. Posledica je sprememba v poslovanju podjetja (opuščanje obsto­ječih programov in ustvar­janje novih). Temu pravimo

prestrukturiranje podjetja, pri čemer gre največkrat za korenite spremembe v delovanju podjetja. Če tega ne izvedemo pravočasno, lahko dolgoročno pomeni propad podjetja.Turbulentno poslovno oko­lje narekuje podjetjem oster tempo, konkurenca na glo­balnem svetovnem trgu pa je vse večja in neizprosna. Spremembe so stalnica današnjega poslovanja, podjetja pa so se prisilje­na spremeniti in prilagoditi novim razmeram na trgu. V tovrstnih razmerah pri­hajata v ospredje organi­zacijsko učenje in razvoj intelektualnega kapitala, saj je znanje v prihodnosti ne­dvomno ključna dolgoroč­na konkurenčna prednost za podjetja. Pomembno je vzpostavljanje ustrezne organizacijske kulture, kot so: primerna komunikacija, inovativnost in kreativnost, kar omogoča oblikovanje primernih vrednot podjetja. Znanje, ki omogoča doseči cilje, lahko gradimo le ko­lektivno, za to pa sta timska povezanost in sodelovanje osnovna pogoja. Vsa pri­dobljena znanja morajo biti v poslovanju uporabljena, sicer za podjetje ne pred­stavljajo nikakršne vredno­sti. Neprestano razvijanje lastnih zmožnosti za dose­go skupnih dosežkov pred­stavlja pogoj za dolgoročno poslovno uspešnost in kon­kurenčno prednost.

Pripravil: Aljoša Gačnik

Za prebivalci Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške so peklenski časi. Narasle in deroče vode so izbrisale mesta iz zemljevida sveta. Število smrtnih žrtev se iz dneva v dan povečuje. Katastrofa ima neopisljive razsežnosti.

Naše podjetje Grah Automotive, s sedežem v Batočini je na srečo utrpelo minimalno škodo, za kar gre zahvala tudi vsem zaposlenim, okoliškim prebivalcem in ostalih prostovoljcem, ki so tri dni in noči reševali podjetja, sproti črpali in »odnašali« vodo, tako, da danes (19.5.2014) v podjetju Grah Automotive že osušujejo tla, stroji so bili k sreči pravi čas dvignjeni. Podjetje SG Automotive bo Republiki Srbiji v znak solidarnosti doniralo 5.000 €. Naj hkrati dopišem še, da vem, da je vsak od vas po svoje pomagal, ne le državljanom Srbije, temveč tudi Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Pokazali smo, da vemo kaj je solidarnost in ponosni smo lahko, da smo kar smo.

6 newsOkoljska politika SG Automotive, d. o. o.

SGA-sistem ravnanja z okoljem: optimizacija ravnanja z okoljem v letu 2013

Vsi zaposleni že slabi dve leti, odkar sta vpeljana standarda ISO 14001 (Sis­tem ravnanja z okoljem) in 50001 (Sistem upravljanja z energijo) v našem podjetju, zgledno skrbimo za ravna­nje z okoljem na področju ravnanja z odpadki in emi­sijami pa tudi s porabljeno energijo, potrebno za naše poslovanje. Vsi merljivi ka­zalniki in monitoringi kažejo izboljšanja in napredovanja tudi v preteklem letu (2013). To je neposreden odraz za­vesti in zavezanosti vseh zaposlenih k skrbi za okolje, prav tako tudi prizadevanja pooblaščenih za ravnanje z okoljem ter okoljskega in energetskega tima SGA. S politiko podjetja smo se zavezali k družbeno odgo­vornemu ravnanju in naj­višji zavezanosti k skrbne­mu ravnanju z okoljem in energijo; upravičeno smo lahko ponosni na dosežke naših skupnih prizadevanj. Prizadevanja vseh nas se preprosto vidijo v urejenosti našega podjetja in zmanj­šanju stroškov poslovanja iz naslova ravnanja z okoljem.

V preteklem letu in prvem četrtletju letošnjega leta smo na področju ravnanja z odpadki posvetili posebno pozornost štirim skupinam odpadkov, ki po obse­gu predstavljajo 90% teže vseh nekomunalnih odpad­kov SGA. Posvetili smo se tudi iskanju ugodnejših po­oblaščenih prevzemnikov nenevarnih in nevarnih od­padkov.

Volumsko, estetsko in stro­škovno obvladovanje ko­ličin odpadnega papirja in

kartona ter odpadne meh­ke plastike, ki nastopajo na področju prevzema vhodnih materialov in v proizvodnih procesih, je običajno težko. Skladiščenje teh odpadnih materialov znotraj podjetja in zunaj na za to predvide­

nih mestih pa velikokrat ni videti najbolje. Z delavni­cami izboljšav smo predvi­deli spremenjeno ravnanje s temi vrstami odpadkov znotraj in zunaj podjetja. S prizadevanjem vseh smo vpeljali spremenjeno zbi­

ranje na izvorih in logistiko ter deponiranje v prevze­mnem otoku zunaj podjetja. Za zmanjšanje stroškov in bolj estetski videz ravnanja z odpadnim kartonom in s papirjem se je vlagalo v sti­skalnici odpadnega kartona

OKOLJE IN ENERGIJA

Spoštovani sodelavke in sodelavci, tudi v tem letu smo uspešno izvedli okoljsko in energetsko presojo po ISO 14001 in 50001. Izvedena je bila 8. maja 2014. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem zaposlenim za korektno izvajanje nalog s tega področja.

Danilo Deželak

news 7OKOLJE IN ENERGIJA

Okoljska politika SG Automotive, d. o. o.

in papirja na lokacijah Slo­venske Konjice in Sloven­ska Bistrica.S temi pogoji smo lahko pri­dobili bistveno ugodnejšega ponudnika za prevzem od­padnega kartona in papirja ter z njim sklenili pogodbo. Racionalizacijo stroškov prevzema odpadne mehke plastike smo izpeljali tako, da smo uvedli poenoten način pakiranja odpadne plastike na vseh izvorih v brezplačne plastične vre­če, pri čemer se da volu­men teh odpadkov precej dobro zmanjšati. Zmanjšan volumen teh odpadkov v prevzemnem zabojniku je zmanjšal število potrebnih odvozov za več kot tretjino.

Pridobili smo tudi lepši vi­dez v proizvodnih prostorih in prevzemnem zabojniku zunaj podjetja; nič več ni­mamo težav z vetrom, ki je razsut odpad plastike ne­malokrat raznašal po oko­lici. Okoljsko breme in naše največje stroške prevzema odpadkov predstavljajo od­padni laminati tiskanih ve­zij. Zmanjševanja vpliva na okolje in zmanjšanja stro­škov prevzema smo se lotili po dveh vzporednih poteh. Ena je konstrukcijsko ra­zvojna, pri čemer se doseže manjši odpad laminatov na enoto izdelka, druga je do­datno sortiranje odpadkov na izvorih in delno reciklira­nje. Po vpeljavi dodatnega sortiranja na odpadne la­minate brez Cu in laminate s prisotnim Cu v procesih proizvodnje in analizah no­vega stanja smo po vzorče­nju in izposlovanih pogojih sklenili pogodbo z novim najugodnejšim pooblašče­nim prevzemnikom. To recikliranje Cu na odpa­dnih laminatih in s prevzemi odpadnih barvnih kovin z novim prevzemnikom je pri­neslo glavnino zmanjšanja stroškov prevzema odpa­dnih laminatov (trda plasti­ka).

Posebno poglavje je rav­nanje z nevarnimi odpad­ki. Monitoring in evidenčni listi prevzemov nevarnih odpadkov dokazujejo, da obvladamo ravnanje z ne­varnimi odpadki. Iskali smo možnosti za zmanjšanje stroškov pri različnih po­oblaščenih prevzemnikih.

Po pogovorih in pogajanjih smo sklenili pogodbo z no­vim prevzemnikom. Optimi­zacija temelji na dodatnem notranjem sortiranju in paki­ranju ter označevanju vreč z nevarnimi odpadki. Vpeljan imamo nov sistem ločeva­nja nevarnih odpadkov na šest ločenih družin po kla­sifikaciji, ki smo jo dogovo­rili z najugodnejšim prevze­mnikom.

Novo stanje ločevanja ne­varnih odpadkov je nasled­nje:­ 13 02 05* neklorirana mo­torna, strojna in mazalna olja­ 15 02 02* absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe, onesnaženi z nevarni­mi snovmi­ 15 01 10* embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi­ 16 01 07* odpadni oljni filtri­ 08 01 11* odpadni barve in laki­ 14 06 03* druga topila in mešanica topilOptimizacije so prispevale k

izboljšanju sistema ravnanja z odpadki in prinašajo več kot 38.000 € prihrankov na letni ravni pri zdajšnjem ob­segu poslovanja. Pohvalna pa je tudi permanentna zah­tevana usklajenost našega podjetja z vsemi okoljskimi zakoni in s predpisi RS. Na področju ravnanja z okoljem to veliko drugim podjetjem v Sloveniji pov­zroča nemalo težav in do­datnih stroškov pri inšpek­cijskih pregledih.

(Okoljski in energetski management SGA, B. Dretnik)

8 newsOkoljska politika SG Automotive, d. o. o.

OKOLJE IN ENERGIJA

»Učinkovitejša rabe električne energije z za-menjavo svetil v podjetju«

S pridobitvijo certifikata o uvedbi sistema upravljanja z energijo (ISO 50001) si je podjetje zastavilo jasen cilj zmanjšanja porabe ener­gije. Skladno s tem ciljem smo v preteklem letu v pod­jetju zamenjali luči. Z novo razsvetljavo v podjetju pri­čakujemo prihranek porabe energije 226 MWh/leto, kar pomeni, da bomo za ele­ktrično energijo plačevali 20.000 evrov manj.

Osnovni namen projekta je bil izboljšanje svetlob­notehničnih karakteristik in s tem varnosti zaposlenih v podjetju. V podjetju smo zamenjali energetsko po­tratne fluorescenčne sijalke z energetsko varčnejšo in do okolja prijaznejšo LED- razsvetljavo. Energetska učinkovitost ni samo najbolj ekonomičen, ampak tudi najhitrejši način zmanjševa­nja porabe energije in po­sledično emisij toplogrednih plinov (izpusti CO2 v ozra­čje).

Prikaz stanja pred izvedbo projekta

Zamenjali smo 267 (nazivna moč 50 W) svetil s povečano stopnjo zaščite proti vdoru praha in trdnih delcev v svetilke ter 437 (nazivna moč 50W) svetil, nameščenih v spuščene strope. Nova LED-svetila imajo tudi usmerjen vir svetlobe, kar pomeni, da ni odvečne razpršene svetlobe. S posodob-ljeno razsvetljavo v podjetju smo izboljšali tudi kakovost de­lovnih mest.

Prikaz stanja po izvedbi projekta

Energijski prihranekPo pregledu in popisu vseh svetil ter izvedenih meritvah po­rabe energije je bila ugotovljena poraba električne energije za razsvetljavo 445 Mwh/leto (267 svetil nameščene moči 122 W, 437 svetil z 88 W in 6 svetil moči 53,5 W). Preračun je izveden na osnovi proizvodnega procesa in delovnih ur (6.240 delovnih ur letno – 2,5 izmene).Predviden prihranek energije glede na tehnične karakteristi­ke novih svetil pa znaša 226 Mwh/leto.

Okoljski prihranekNa osnovi predvidenega energijskega prihranka smo izra­čunali okoljski prihranek: ZEC = 124.070,01 kg CO2.

Ekonomski prihranekProjekt zamenjave svetil bo z implementacijo povečanja energetske učinkovitosti prispeval k zmanjšanju porabe električne energije, saj bo letni prihranek 226 MWh. Zaradi nižje porabe energije se bodo zmanjšali stroški pora­be elektrike za 20.340 EUR/leto, znižali se bodo tudi stroški vzdrževanja za 4.100 EUR/leto.

Tehnični prihranekZmanjšali smo vpliv na omrežje z eliminacijo višjih in nižjih harmonikov.

Tehnološki prihranekZmanjšanje izmeta zaradi boljše porazdelitve svetilnosti in izboljšanje kontrastnega videnja drobnih sestavnih delov v našem proizvodnem procesu.

news 9

ALI OBSTAJA ENOZNAČNA dEfINIcIJA KAKOVOSTI?

Podjetje, ki posluje z avtomobilsko industrijo in v njej, je zavezano h kar nekaj »pravilom«, specifičnim za to indu-strijo. Med drugim je to tudi certifikat ISO/TS 16949. O tem certifika-tu in kakovosti na sploh sem se pogovarjala z vodjo kakovosti v pod-jetju SG Automotive, d. o. o., Matjažem Zgago.

Ali obstaja enoznačna de­finicija kakovosti? Kaj je kakovost – sposobnost, primernost za uporabo, konkurenčnost?

Najpreprostejša defini-cija kakovosti je pravo-časna dobava dobrega izdelka za primerno ceno. Vprašanje o pri-mernosti uporabe torej ni najbolje postavljeno, ker v bistvu govori le o izdelku, ne pa komple-tni storitvi, ki jo mi kot prodajalci nudimo svo-jim kupcem oziroma jo mi kot kupci pričakuje-mo od svojih dobavite-ljev.

Kakovost se torej začne že pri prejemu kupčeve-ga povpraševanja. Ku-pec avtomobilske luči ni strokovnjak za proizvo-dnjo elektronike ali ka-blov, zato je v njegovem povpraševanju pričako-vati kakšne napake, na katere ga mi kot kako-vosten dobavitelj opo-

zorimo ne le z navaja-njem teh napak, ampak s predlogi preprostih, dobrih, mogoče tudi ce-nejših rešitev. Res, da s podajanjem rešitev širi-mo svoje znanje, ki ne bo nujno nagrajeno z naročili, je pa to vseka-kor zelo dobra investi-cija v prihodnje posle, saj si vsak kupec želi partnerskega odnosa s svojimi dobavitelji.

Uspešen proces proda-je pomeni, da smo pra-vočasno pripravili po-nudbo, ki izpolnjuje vse kupčeve zahteve, cena pa je v okviru pričako-vanj. Običajno je uspe-šnost prikazana z nomi-nacijo, torej s pogodbo za razvoj procesa in po-znejšo dobavo izdelkov.

Kakovost se nadaljuje z razvojem, v katerem je treba prepoznati vse mogoče težave in jih preprečiti. Starejši za-posleni se spomnimo, koliko popravil je bilo potrebnih pred 10 leti po valnem spajkanju in koliko jih je potrebnih danes. Največji vpliv na to imajo npr. oblike »pa-dov« na tiskanih vez-jih in kot, pod katerim potujejo tiskana vezja prek vala. Seveda vseh težav ni mogoče pov-sem preprečiti, zato je kontrola vseeno potreb-na. Tudi to smo spreme-nili; nekoč smo tiskana vezja pregledovali le z očmi, danes to počnejo kamere.

Uspešen rezultat proce-sa razvoja je torej izpol-njevanje vseh aktivnosti terminskega načrta, ki je seveda predhodno usklajen s kupci. Kupci

razvoja pa niso le na-ročniki izdelkov, ampak tudi interni kupci, kot so npr. proizvodnja, ki pričakuje stabilno in sposobno proizvodnjo, brez nepredvidenih pro-blemov, dobra delov-na navodila, referenčni vzorci, primerna pakir-na oprema itn.

Če torej na kratko po-vzamem, kakovost je izpolnjevanje vseh kupčevih pričakovanj, predvsem s pogleda kakovosti izdelka, pra-vočasnosti dobav in seveda za pravo ceno. To lahko dosegamo le z dobrimi procesi – od vhodnega skladišča prek prodaje, razvoja, nabave, proizvodnje, dispozicije in izhodne-ga skladišča. Seveda ne gre brez vzdrževanja, merilne opreme, kadrov

itn. Vsi ti procesi so za-jeti v sistemu vodenja kakovosti; dober sistem kakovosti je zagotovilo kakovosti.

Naše podjetje ima certi­fikat ISO/TS 16949. Gre za certifikat oz. pridobljeni standard, ki navadno po­meni vstopni predpogoj v avtomobilsko industrijo. Za kakšen standard torej gre?

Tako je, ISO/TS 16949 je predpogoj za vse do-bavitelje v avtomobilski verigi. Kupci v avtomo-bilski verigi imajo strož-je zahteve od preostalih panog, zato so defini-rali dodatne zahteve, ki jih dobavitelji moramo izpolnjevati, seveda s ciljem preprečevanja problemov v svoji proi-zvodnji in zanesljivosti vozil, ki jih prodajajo.

cERTIfIcATE

The certification Body of TÜV SÜd Management Service GmbH

certifies that

Mestni trg 5b

3210 Slovenske Konjice Slovenia

has established and applies a Quality Management System for

Production of Wire Harnesses and Electronic Parts for Automotive Industry

(with Product Design as per Chapter 7.3)

An audit was performed, Report No. 70008187. Proof has been furnished that the requirements

according to

ISO/TS 16949:2009 Third Edition 2009-06-15

are fulfilled. The certificate is valid from 2012-09-19 until 2015-09-18. Certificate Registration No.: 12 111 7830 TMS

IATF Certificate No.: 0146752 Part of the certificate is an appendix.

Product Compliance Management

Munich, 2013-10-02

Page 1 of 2

OSREDNJI INTERVJU

10 newsALI OBSTAJA ENOZNAČNA dEfINIcIJA KAKOVOSTI?

Ali je osnova za pridobi­tev omenjenega certifikata standard ISO 9001?

Celoten ISO 9001 je vključen v ISO/TS 16949, tako da je mogo-če trditi, da je ISO 9001 osnova. Ni pa certifikat 9001 predpogoj za pri-dobitev certifikata ISO/TS 16949. Mogoča je torej takojšnja certifi-kacija sistema po ISO/TS; izpolnjena morata biti dva pogoja, in sicer:- podjetje mora dobav-ljati izdelek, ki je vgra-jen v vozilo;- podjetje mora dokazo-vati skladnost s predpi-si sistema za zadnjih 12 mesecev.

Ko podjetje dobi certifikat oz. vzpostavi sistem kako­vosti, ki tej presoji ustreza, je njegova naloga vzdr­ževanje tega sistema. Na kakšen način torej vzdržu­jemo sistem?

Kot sva rekla prej, sis-tem je skupek med se-boj povezanih procesov. Vsak proces ima dolo-čene kazalnike. Sistem vzdržujemo tako, da konec leta načrtujemo vse kazalnike za priho-dnje leto; nato izvajamo procese in zapisujemo rezultate, potem pa te rezultate analiziramo in po potrebi ukrepamo. V zadnjem stavku je skrita celotna filozofija vseh sistemov kakovo-sti, ki jo je zapisal go-spod William Edwards Deming in se ji reče Demingov krog (načrtuj – izvedi – preveri – ukre-paj).

Obvezne so tudi notranje presoje.

Tako je, notranje pre-soje so obvezne; njihov namen ni javno sramo-tenje, ampak prepre-čevanje povzročanja škode pa tudi povsem preprosto stalno izbolj-ševanje. Na podlagi za-pisanih neskladnosti (oziroma priporočila) namreč sledijo ukrepi, ki so po navadi precej uspešni, je pa raven uspešnosti zelo odvisna od razumevanja posa-meznika, ki ukrep izva-ja. Ob takih razgovorih rad poudarim in pono-vim geslo našega sode-lavca Bojana Dretnika, ki pravi: »Kakovostniki niso policaji, ki nas ka-znujejo; oni so naši an-geli varuhi.« To drži, če-prav se marsikomu ne zdi tako.

Kakovost ni bila ali danes ni več samo tehnični vidik. V postopku certificiranja so konec koncev vsi od­delki v podjetju.

Res je tako, v bistvu so iz sistema izvzete le fi-nance, ki so popolnoma definirane z zakonoda-jo, in ni posebne potre-be po dodatni definiciji. Seveda pa ni nobenega problema, da se integri-rajo tudi procesi, ki mo-goče na pogled nimajo prav nobene povezave s sistemom. ISO 9001 ali ISO/TS pa tudi ISO 14001 ali ISO 50001 ima-jo nekaj zahtev, večino pa si jih predpišemo sami. Vseh predpisov se moramo držati, kar se preverja na presojah.

Za boljšo sliko mogoče banalen primer: lahko si definiramo tudi proces zalivanje rož, ki mu do-ločimo kazalnike – čas

zalivanja, količina po-rabljene vode, čas cve-tenja, lahko pa dodamo še bolj slabo merljivo lepoto, ki jo lahko ugo-tavljamo z anketo. S spremljavo teh kazal-nikov bodo rože vsako leto lepše cvetele, za kar bomo porabili vse manj vode, najverje-tneje jih bomo zalivali z zalivalnim sistemom. Tudi če si predpišemo tak proces, kanabisa vsaj danes še ne bomo gojili. Nad vsemi sistemi je namreč zakonodaja, vse, kar si predpišemo, mora biti najprej skla-dno z zakonom, nato s kupčevimi zahtevami, nato pa z ISO/TS.

V enem izmed zapisov o kakovosti in avtomobil­ski industriji sem zasledila naslednje: obstajale naj bi štiri kakovosti: tehnična, funkcijska, kakovost vide­za in servisa. So zajeti vsi pogledi?

Tega sicer ne poznam, se pa niti ne bi strinjal povsem. Vsaj kar se tiče kakovosti videza, čeprav sem ravno pri gojenju rož govoril o slabo merljivi lepoti … Lepota je namreč zelo relativna; ko slišim o le-poti videza, ne morem mimo BMW E 65, ki po mojem ni bil ravno le-potni presežek svojega časa. Vsekakor je bil av-tomobil odličen, mne-nja o lepoti pa so bila diametralno nasprotna – za določene je bil vi-dez tega avtomobila iz-jemno kakovosten. Po mojem mnenju pa mora avtomobil oblikovati Ita-lijan ali pa zadnje čase Slovenec (Robert Le-šnik), kar je zagotovilo,

da bo avtomobil lep, in sicer relativno in abso-lutno.

Če pogledamo analize za­dovoljstva zaposlenih, se ti močno zavedajo, da so tvorec kakovostnega iz­delka. Se vam zdi, da je to zavedanje na dovolj visoki ravni?

Z rednimi ponedeljkovi-mi sestanki se je raven v proizvodnji dvignila na trenutno želeno. Seveda pa se ne moremo usta-viti, jutri moramo imeti višje cilje. V preostalih procesih pa je še velik potencial za izboljšave. Želel bi si, da bi bila ra-ven višji. Pravkar orga-niziram obsežen tečaj, ki bi zadevo močno iz-boljšal, pa sem nad in-teresom sodelavcev res razočaran.

Česa menite, da se pri ka­kovosti premalo zaveda­mo?

Zagotovo moči neskla-dnosti, analize vzrokov in ukrepov. Dobra anali-za vzrokov je lahko za-mudna, zato po navadi ukrepamo na prvi mo-goč in vsaj malo verje-ten vzrok. Neskladnosti se zato ponavljajo in kopičijo, s čimer se vrti-mo v začaranem krogu. V tedenskih poročilih lahko občasno vidite di-agram Pareto, ki v gra-fu prikazuje stolpiče, urejene po obsegu po-javljanja. Teorija pravi, da z ukrepi na glavne tri probleme odpravimo dobrih 80 % vseh pro-blemov.

Pripravil: Matjaž Zgaga

OSREDNJI INTERVJU

news 11KADRI

Po 13 letih dela kot poobla­ščena revizorka v mednaro­dnem revizijskem podjetju sem si pred dobrim letom dni zaželela novih izzivov, znanj in izkušenj v gospo­darstvu; hvaležna sem, da imam priložnost delati z lju­dmi v SGA. Potenciala ima podjetje ogromno, delovnih izzivov pa še lep čas ne bo zmanjkalo … Brez sodelo­

vanja so cilji težje doseglji­vi, zato so bistveni dobra in odprta komunikacija, spoštovanje in prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo. Timsko delo je ključ do uspeha.

Konjičani me lahko srečate na kolesu ali pa na okoliških gričih in hribih, največkrat z mojima sončkoma, ki za­polnita večino mojega pro­stega časa. Ko mi čas do­pušča, pa rada potujem ter raziskujem in spoznavam različne kulture, berem psi­hološke knjige in kriminalke, pogledam kakšen dober film, trudim pa se tudi kaj vzgojiti na našem vrtu …

Rada sem z ljudmi, ki na življenje gledajo pozitivno in ki vidijo izzive, ne pa proble­mov, od katerih se lahko kaj naučim in kaj novega spo­znam.

NOVI SODElAVCI

Davorina Žnidaršič,vodja računovodstva

V podjetje so me malo manj kot pred dvema letoma pri­peljali novi izzivi na področju razvoja informacijskih siste­mov, s katerimi se je pod­jetje ravno takrat soočalo. Sicer se je zaradi negoto­ve gospodarske situacije izvedba projekta celovite prenove informacijskega sistema malce odmaknila v

prihodnost, vendar v ekipi sodelavcev, s katerimi smo se odlično ujeli, verjamemo, da se da zastavljene cilje doseči tudi po drugi poti, z več manjšimi, a prav tako kakovostnimi koraki. Pri tem je po mojem mnenju pomembno, da gledamo na vse izzive s pozitivno na­ravnanostjo in skušamo ve­dno kar najbolje pomagati pri reševanju posameznih vprašanj, ki se vsakemu iz­med nas dnevno pojavljajo.Na delovnem mestu in v prostem času pa se najbo­lje počutim v družbi ljudi, ki so podobnega značaja, kot sem sam: iskreni, veseli, odprti. Taki, ki poprimejo za vsako delo, se radi zabava­jo, v vprašanjih, ki jih pred nas postavlja življenje, pa vedno vidijo priložnost za osebno rast.

Artur Mravlje,vodja razvoja IT

Podjetje SG Automotive, d. o. o., je živ organizem. To sem zapisala zato, ker živ organizem namreč nikoli ne stagnira. Na žalost ne doseže svojega vrhunca, tam ostane in neomajno uživa v slavi. Nasprotno. Raste, pada, je na dnu in na vrhu. In ni ono. Podjetje smo ljudje. Vsak s svojo misijo. Eni za stroji, drugi za pisalno mizo, tretji na terenu, četrti skoraj vsak dan na drugem koncu sveta. Za večino zaposlenih lahko trdimo, da delamo v korist podjetja.

Do danes smo preživeli vse to. Da smo, je bilo večkrat treba ukrepati radikalno. Odpuščati. Reči ne. Zmanjše­vati stroške na vseh mogočih koncih in krajih. Zato, da smo ohranili zdravo jedro. Da ga ohranjamo. Ker dokler je jedro zdravo in temelji trdi, se lahko nanje nalagajo novosti. Novi projekti. Če/Ko zgnije, takoj zgnijejo še tako dobri programi.

Pred kratkim, natančneje v torek, 13. 5. 2014, smo na Radiu Rogla, lokalnemu radiu, ki ga posluša veliko lju­di, tudi vas, lahko slišali, da zmanjšujemo, odpuščamo. Zakaj, niso obrazložili, ker nas, direktorja, na telefon niso dobili. Radio Rogla sodeluje tudi z našim podje­tjem. Na vodstveni kader se obračajo glede vprašanj božičnic, regresov itn.

Ni laž, zato to ni demanti, da smo odpuščali. Upad na­ročil nam drugega ne dopušča. Odpuščenim delavcem so bili po zakonu izplačani odpravnine in sorazmerni

del regresa. Upamo, da bomo lahko s koncem leta po­novno zaposlovali. S 1. 6. 2014 gre celotna uprava na 36-urni delovni čas. Zato, da bomo ohranili temelje.

Naj tem besedam rečem zapis. Ne novica, ne demanti (ker ni bilo neresnic, le nezmožnost obrazložitve), ne članek. In naj se konča pozitivno. Zapišimo, objavimo, povejmo (velja za vse, lokalne, državne in druge medije) tudi pozitivne novice. Ni vse slabo. Regres smo v pod­jetju dobili že 22. 4. 2014. Vsi zaposleni, seveda. Konji­škemu Rdečemu križu je podjetje doniralo 5.000 evrov, ravno toliko ZPMS in Republiki Srbiji. Individualnim pomočem zaposlenim in tudi marsikomu drugemu, ki se je obrnil na nas, nikoli ni bilo odrečeno. V podjetju 15 let dobivamo redne plače in druge obveznosti so poravnane. Trudimo se pridobivati nove projekte, nova dela, nova naročila. Delamo kakovostno, smo ustvar­jalni, odzivni, in kolikor se da, tudi konkurenčni. Delamo pošteno. Direktor in prodajniki podjetja so ves čas na poti. Zato, da bomo lahko še vedno izplačevali vse ob­veznosti do delavcev in države, da bomo lahko ponov­no zaposlovali in da bomo še vedno vzor vztrajnosti, dobrega dela in predvsem dokaz, da se ob prepreki, ki pride na pot, ne ustavi in odneha.

Naj bo za konec misel: Prijaznost »ruši« zidove, riše nasmehe in združuje srca. In prijaznost rodi prijaznost.

Pripravila: Petra Lipec Vran

12 newsKADRI

NABAVA SE PREDStAVI

Na temo nabave SGA je bilo napisanih nekaj diplom­skih nalog pa tudi magistr­ska. Zato je pri predstavitvi strateške nabave SGA kot del oskrbne verige smiselno uporabiti poglede in ugoto­vitve avtorjev, ki izhajajo iz vrst zaposlenih SGA pa tudi zunaj organizacije.

Osnovna zahteva za proi­zvodne organizacije je, da v celoti zadostijo zahtevam zakonodaje in standarda ter hkrati v najboljši meri ugodi­jo zahtevam kupca. Te zah­teve imajo svoje področje, ki ga na spodnji strani ome­juje tehnični minimum ozi­roma kakovost izdelka po zakonodaji in standardu, na zgornji strani pa strošek iz­delka, ki odločilno določa še sprejemljivo ceno za kupca oziroma ciljni trg. Pravilno je, da skozi vizijo/strate­gijo/poslanstvo podjetja poslovodni organ oziroma

lastniki kapitala definirajo, v katerem delu omenjenega področja bo posamezna or­ganizacija delovala. Pri upo­števanju tradicije podjetja je nujno ustrezno investirati v tehnične raziskave oziroma razvoj, tržne raziskave ozi­roma marketing in sredstva.

Za uspešno delovanje mo­rajo podjetja nenehno zni­ževati vse stroške v proce­su organizacije, kar pomeni nenehno razvijanje in uvaja­nje novih znanj, tehnologij in materialov. Organizacija mora od dobaviteljev zah­tevati kakovostne materiale in storitve, kar lahko doseže s skrbnim obvladovanjem menedžmenta oskrbe.

Na oskrbo lahko gledamo z dveh vidikov. Po eni stra­ni lahko s pravilno oskrbo ustvarimo ogromne pri­spevke v smislu zniževanja stroškov materialov (proi­

zvodnih materialov, rezerv­nih delov, strojev) in storitev, po drugi strani pa oskrba ne ustvarja dodane vrednosti.

Oskrba zajema vse dejav­nosti, ki jih podjetje prejme od katerega koli poslovne­ga partnerja. Oskrba kot proces zajema opredelitev potreb, izbiro dobaviteljev, pogajanje o primerni tržni ceni in določitev dobavnih pogojev, plačilnih rokov in pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz nabavnih pogojev organizacije/kupca. Oskr­ba mora biti učinkovita, da bo prispevala k uspešnosti podjetja. Zaradi tega imamo predpisan temeljni proces oskrbovanja, ki je skladen z dejavnostjo organizacije, in se tudi nenehno izpo­polnjuje. Za zagotavljanje učinkovitosti je treba pro­ces razumeti in brezpogoj­no spoštovati s strani vseh zaposlenih v organizaciji.

Učinkovitost oskrbovanja ima ustrezne merljive para­metre, ki se redno preverja­jo; na osnovi odstopanja od želenega trenda izvajamo preventivne in korektivne ukrepe.Podjetje mora sproti skrbeti za izbiro pravih in zaneslji­vih dobaviteljev, ker lahko zaradi slabe izbire podjetje ostane brez nujno potreb­nih virov, izdelkov oziroma polizdelkov. Razumevanje in spoštovanje procedu­re nominacije dobavitelja morata biti samoumevna, izbira pa podkrepljena iz­ključno z analizo objektivnih parametrov.

Vsekakor je za določene tipe nabavnih virov smisel­no razmisliti o uporabi stra­tegije več dobaviteljev za enak vir kot pa enega, saj v tem primeru podjetje ni odvisno od dobavitelja, do­bava je zagotovljena, zaradi konkurenčnosti na trgu pa so konkurenčne tudi cene.

Je pa ta želja v avtomobil­ski panogi težko uresničljiva zaradi strogih določil vzor­čenja po standardu ISO/TS.

Za organizacijo je izjemno pomembno razumevanje, da vsak zaposleni v orga­nizaciji sodeluje v procesu oskrbe in nanjo tudi vpliva, torej se mora obnašati, kot da kupuje zase oziroma za svoj račun in da je dobavitelj poslovni partner.

Pripravil: Gorazd Jakopič

Organigram nabave:

news 13

NA KAVICI PRI DRAgICI PERBIl

Tokrat smo se na kavico odpravili h kolegici Dragi-ci. Na videz tihi in zadrža-ni, vendar kot sama pravi, samo toliko časa, dokler ne požene korenin. Kot pravi, je zvesta sama sebi in vedno na poti proti po-zitivnemu cilju.

Dragica, po izobrazbi ste ekonomistka. Predaval-nice ekonomskih fakultet so vedno nabito polne in na prvi pogled je videti, da gre za nekaj krasnega in predvsem da je s tem pridobljena izobrazba, ki je luč prihodnosti. Zakaj ste si želeli postati ravno to in ali je to, kar sem za-pisala, res? O študiju ekonomije bi se dalo veliko govoriti. Na kratko povedano: na tako številčen vpis na študij ekonomije vpli­va tudi sam študijski sistem v Sloveniji, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih do­volil eksplozijo izobraževanj za ekonomiste in s tem tudi razvrednotil klasično prido­bljeno fakultetno izobraz­bo. Študij je podobno, kot na veliko drugih fakultetah, skoncentriran vpogled v ra­zna področja ekonomije in močno temelji na teoretičnih podlagah. Vendar se naučiš veliko uporabnih metod in zakonitosti, ki jih v poglablja­nju skozi prakso potrebuješ pri svojem nadaljnjem delu. Osebno sem po gimnaziji tehtala med dvema podro­čjema: med ekonomijo in pravom. Ker se takrat še nisem dobro poznala, je na odločitev vplivala tudi ka­drovska štipendija, ki sem jo prejela za področje eko­nomije. Med študijem mi je ta omogočila lepo finančno samostojnost. Izbire nisem nikoli obžalovala. Tudi zapo­slitev s pridobljeno izobrazbo pred leti ni bila problem.

Uživate v številkah, sta-tistiki, preračunavanju, v

napovedovanju, ki ni ve-deževanje? Ja, res sem že dolga leta med številkami. So mi izziv in rada jih preračunavam, izpe­ljujem in preoblikujem. Seve­da morajo imeti vsebino. Bolj poglobljeno poznaš podro­čje, za katero pripravljaš po­slovne izide, več natančnih in zanesljivih informacij lahko daš poslovodstvu v roke za lažje odločanje.

Ekonomskih teorij je ogromno. Družboslovci smo, ko gledamo poročila in poslušamo več različ-nih pogledov na določen ekonomski problem, zbe-gani. Kateri ekonomski teoriji pripadete vi? Kate-ra vam je blizu in zakaj? Zgodovina gospodarskih sis­temov nam skozi krize pripo­veduje, da noben ekonomski model ni popoln in zanesljiv. Menim, da je tudi v ekonomi­ji, podobno kot v zasebnem življenju, smiselno zasledo­vati realnost, zmernost in op­timizem. Vse pa podkrepiti z znanjem in s trdim poštenim delom. Čeprav je dandanes včasih videti, kot da to ne ve­lja, menim, da se na dolgi rok vseeno izplača.

Si predstavljate, da bi de-lali kaj drugega kot to, kar delate danes? Danes si težko predstavljam kakšno drugo področje dela. Sem že zapisana številkam. V preteklosti sem se že malo spogledovala s pedagoškim delom in bilo mi je všeč. Am­pak ne mislim zamenjati ka­riere.

Kako ste se ujeli v kolek-tivu, ki je pester, velik in v katerem ima nemalo-krat vsak svoj pogled in rešitev za konkreten pro-blem? Kot veste, sem vaša sode­lavka kratek čas, dobra tri leta, in prav presenečena sem bila nad vašim povabi­lom k razgovoru. Veliko za­nimivih sodelavcev sestavlja naš kolektiv in prav gotovo si vsak izmed njih zasluži svojo predstavitev. Da je več raz­ličnih pogledov na določen problem, se mi zdi pravilno, zdravo in pohvale vredno. Le včasih nam zmanjka energi­je, da bi med različnimi stali­šči izbrali najboljšega za reši­tev problema in problem tudi rešili. Kolektiv je res pester in raznolik po starosti, izobrazbi in po spolu, a sem se z vse­mi kar ujela.

Kakšna je Dragica po na-ravi … po značaju? Mogoče delujem nekoliko zadržano in potrebujem svoj čas za prilagajanje. Ko pože­nem korenine, pa jih je težko izruvati. Poskušam biti od­govorna, vztrajna in preda­na svojim ciljem. Večinoma mi uspeva hoditi naravnost, včasih pa moram napraviti tudi kakšen ovinek in priti na cilj po daljši poti.

Kaj radi počnete? Veliko je stvari in aktivnosti, ki mi dajejo veliko veselja in zadovoljstva. Na žalost mi za mnoge zmanjkuje časa. Pred leti smo se z družino iz središča Konjic preselili na »deželo«, na Vešenik, in

tukaj polovico leta uživam v vrtnarjenju, v urejanju doma in okolice. V zimskih mese­cih mi ostaja več časa za branje knjig in jogo. V prete­klosti sem rada tudi smučala in igrala tenis; upam, da za to še najdem čas. Sicer pa rada spremljam tudi športne aktivnosti svojih hčera. Ob­časno si z družino privošči­mo tudi kakšno potovanje in prav spoznavanje novih kra­jev, ljudi in kultur mi »napolni baterije«.

Vemo, da imate dve hčeri, in to dvojčici. Kako je to potekalo v praksi, ko sta bili deklici majhni? Je tež-je zdaj, ko sta večji? Hčeri sta res dvojčici, vendar z zelo različnima značajema. V šoli in pri športu sta to iz­koristiti kot dobro dopolnje­vanje. Zdaj sta gimnazijki, vsaka na svoji gimnaziji. Pri šestnajstih res ne potrebu­jeta več toliko moje fizične prisotnosti, vendar je z leti zrastel tudi »jeziček« in veliko je kresanja mnenj, preden uskladimo želje. Sicer pa to tako ali tako spada k najstni­škim letom.

Ste športniki vsi v druži-ni? Bolj ali manj smo vsi aktivni. Partner zdaj manj zaradi bo­lezni. Hčeri sta košarkarici. Sama se ukvarjam z jogo in s hojo, poleti pa rada plavam, predvsem v morju.

Kateri moto vas vodi sko-zi vsakdan in življenje? Bodi zvesta sama sebi.

KADRI

14 newsAKTUALNO

Grah Lighting na sejmu Light + Building v frankfurtu

Aprila smo se že tretjič za­povrstjo predstavili na enem izmed največjih strokovnih sejmov za razsvetljavo na svetu – Light + Building v Frankfurtu. Sejem s skupno razstavno površino 578.000 m2, z 2.458 razstavljavci iz več kot 60 držav in 211.500 obiskovalci z vsega sveta je prav gotovo tisti, ki posta­vlja smernice ter daje hkrati odgovore na vrsto tehnolo­ških vprašanj in izzivov. Po­nosni smo, da je bilo naše podjetje izmed 16 razsta­vljavcev iz Slovenije, ki smo skupaj zasedali prek 700 m2, s 130 m2 razstavnega prostora eno izmed najve­čjih.

Sejem se je uradno od­prl v nedeljo, 30. 3. 2014, vendar so se naše priprave začele že nekaj mesecev prej. Celotna ekipa je bila pred velikim izzivom, ker smo hoteli kar najboljše iz­koristiti velikost in dober položaj razstavnega pro­

stora. Sodeč po obisku in pozitivnem odzivu naših di­stributerjev in obiskovalcev, smo prepričani, da nam je to uspelo. V šestih dneh, kolikor je trajal sejem, smo opravili veliko poslovnih po­govorov in zbrali nadpov­prečno veliko stikov. Največ obiska smo bili deležni od ponedeljka, 31. 3. 2014, do vključno četrtka, 3. 4. 2014, ko smo dnevno zbrali več kot 50 poslovnih stikov. Pri tem so nam pomagali tudi naši distributerji. Prav tako smo bili presenečeni nad prepoznavnostjo blagovne znamke. Veliko obiskoval­cev, s katerimi smo govori­li, nas je že poznalo oz. že imajo naše izdelke in so z njimi zelo zadovoljni. K nam so prihajale stranke naših distributerjev in izrazile veli­ko zadovoljstvo nad izdelki.

Tokrat smo na sejmu pred­stavili veliko novosti na po­dročju zunanje in notranje razsvetljave. Iz vrste cestnih

svetilk smo predstavili novo cestno svetilko, imenovano SOLITE™, malo in veliko izvedbo. Ta je namenjena predvsem za avtoceste in avtocestne priključke. Pri manjši izvedbi SOLITE™ pa gre za ekvivalentni na­domestek obstoječih svetilk LSL tipa LSL 30–LSL 60.

Prav tako smo predstavili štiri tipe retrosvetilk za stara mestna jedra in parke, ki so pritegnile veliko pozornosti zaradi unikatnega dizajna. Kot eno večjih novosti smo predstavili tudi program no­tranje razsvetljave, katere­mu smo namenili poseben prostor in je vzbudil veliko zanimanje pri kupcih pa tudi pri distributerjih. Pred­stavljeni izdelki notranje razsvetljave so bili: pisarni­ške svetilke, spot svetilo in »downlighter«, vsi namenje­

ni za montažo v spuščen strop. Svetilke so namenje­ne predvsem za osvetljeva­nje pisarn, trgovskih objek­tov, bolnišnic, stopnišč, stanovanj … Posebnost je bila trapezna svetilka, ki smo jo predstavili skupaj z nemškim partnerjem OWA. Prvo, premierno predstavi­tev je na sejmu doživela tudi aplikacija Grah Lighting za tablični računalnik, katere avtor je Tilen Grah. Aplikaci­ja ponuja predstavitev vseh naših izdelkov, kontaktnih podatkov naših distributer­jev, povezavo na našo sple­tno stran, naše najnovejše novice itn.

Na koncu bi se radi zahva­lili vsem, ki so omogočili, da smo podjetje na sejmu predstavili več kot uspešno.

Pripravili: Grah Lighting

news 15

Ljudje imamo okrog sebe prostor, ki je samo naš in ki nam »pripada« brez dogovorov. Govorimo o t. i. premičnemu obroču, saj se ta prostor premika skupaj z nami. Nekate­ri za pojmovanje svojega osebnega prostora uporabljajo tudi izraz balon, ker so njegove meje nevidne, vendar jih izjemno dobro čutimo. Ne glede na pojmovanja pa je ši­rina tega obroča odvisna od odnosa, ki ga imamo s člo­vekom, s katerim komuniciramo. Prostor se razlikuje po različnih kulturah, odvisen je od naseljenosti in vzorcev vedenja na določenih območjih. Vsekakor gre za naučeno komponento – razdalja, ki predstavlja naš osebni prostor, je torej nekaj, česar smo se naučili in na kar smo se s časom privadili. S starostjo se meja osebnega prostora ne spreminja, dejstvo pa je, da lahko posameznik poveča svojo cono zaupanja in s tem se osebni prostor razširi. V Evropi in zahodnem svetu poznamo najmanj štiri razdalje, in sicer intimno (do približno 50 cm), osebno (od približno 50 cm do 1 m), poslovno (od približno 1,5 do 2 m) in javno razdaljo (od približno 3 m naprej). V intimni prostor načelno »spuščamo« otroke, zakonce in ožje sorodnike, v osebni prostor znance, prijatelje in sorodnike, medtem ko je javna razdalja tista, ki je dejansko »najhladnejša« in namenjena predavanjem, shodom itn.

Dotik je mati vseh čutov in zato se hitro lahko zgodi, da postane vdiranje v premični obroč posameznika razlog za zbujanje nelagodja pri sogovorniku. S spoštovanjem osebnega prostora sporočamo posamezniku, da ga spo­štujemo in da nam je ta oseba pomembna. Nelagodje oz. najpogostejši odzivi, ki se pojavijo ob »udiranju« v osebni prostor, so: umik pogleda, nagib telesa v stran, prekrižane roke.

Dobro je vedeti tudi, kaj pomenijo posamezni dotiki v javni sferi (konec koncev pa tudi zasebni) in kdaj jih komu na­meniti oz. kje se jih izogibati. Trepljanje po roki, hrbtu ali po ramenih je znak prijateljstva, hkrati pa kaže na hrabrenje in zaščito tistega, ki smo mu tovrstni dotik namenili. Ro­kovanje, poljub na lice – v znak pozdrava ali slovesa. Pri objemu gre za intenzivnejši pozdrav, pri daljšem objemu (ali zadrževanju rok) pa za čestitanje, ožje prijateljstvo ali za sočustvovanje. Če se nekoga ob pripovedovanju na kratko dotikamo, pomeni, da želimo zbuditi dodatno po­zornost, ob ščegetanju ali žgečkanju pa gre za igro. Ne­dopustna sta udarec z roko in klofuta, ki kažeta samo na agresivnost. Božanje pomeni privlačnost ali naklonjenost. V Južni Ameriki npr. trepljanje po glavi pomeni znak oseb­ne bližine, medtem ko v Severni Ameriki (pa tudi v Evro­pi) to pomeni poniževanje. Dotik s kolenom je npr. med Afričani pogost, pri nas pa gre samo za znak dvorjenja. Kot zanimivost naj dodam le še nekaj izsledkov raziskave z brisačami – kako jih posamezniki iz različnih kultur po­lagajo na plaži. Moški potrebujejo več prostora – največ ga potrebujejo Američani. Nemci in Američani v skupini brisače polagajo v krogu, Francozi pa v obliki elipse. In kako Slovenci?

PROTOKOL V VSAKdANJEM ŽIVLJENJU

AKTUALNO

fOTONATEČAJVsaka fotografija je zgodba. In kar nekaj vaših zgodb nas vsak delovni dan pospremi do delovnega mesta. Motivov v nobenem letnem času ne zmanjka, zato smo tokrat izbrali kar šest fotografij in vsako nagradili s 50 evri. Vabim vas, da prebrskate arhi­ve ali pa vzemite v roke fotoaparat in naredite povsem sveže posnetke. Po­sredujte nam jih (lahko tudi po e­po­šti, natisnjene, kakor želite), mi pa jih bomo z veseljem pogledali in najboljši bodo krasili naše hodnike. Fotografije pošljite na naslov podjetja, e­naslov petra.lipecvran@sga.si ali mi jih oddaj­te osebno. Tokratni nagrajenci so: Ema Vipotnik (Zimsko jutro), Dragica Perbil (Vijolično nebo in Češnjev cvet), Branko Hoić (Na preži), Milan Beškov­nik (Provansa) in Aljoša Gačnik (Zahod na Krku). Vrstni red nagrajencev je naključen.

16 newsOPREMA

HITROPONAV-LJANJETONA

GESLOZNAMKANEMŠKIH

AVTO-MOBILOV

INTEG-RIRANO

VEZJE

RADIO-AKTIVNIELEMENT

(At)

JANNERUDA

NEKDANJIPEVECROBIĆ

NERED,BREZ-

PRAVJE

PREBI-VALKA

RAČ

OTROK

PREPIS,TRANS-

KRIPCIJA

NAVODILOZA PRI-PRAVO

DOLOČE-NE JEDI

TEMNIDEL

DNEVA

RAŠEVINAALIFATSKIRADIKALS PETIMI

ATOMIOGLJIKA

PRIJETENVONJ

OSIPANJE

KITAJSKAPONEV

NASLOV ZAODRASLOŽENSKO

TELE-VIZIJKA

ROŠŠIRCA

UDORINA

KEMIJSKIZNAK ZA

INDIJDRŽAVNABLAGAJNA

JERMEN, S KATERIMSE PRITRDI SEDLO

ALI VLEČNA OPREMA

APRIORI-STIČNO

STALIŠČE

PREDMET,NA KATE-REM KAJ

LEŽI

DALJŠEČASOVNOOBDOBJE

SL. SKLA-DATELJ

(JACOBUS)TONI

INNAUER

ARABSKIPOGLAVARINDIJSKADUHOVNA

MEDITACIJA

SEDEM-OSMINSKI

ŽENSKIPLAŠČ

PEPELASTAPLESEN

SOLVINSKEKISLINE

EGIPČANSKIBOG SONCA

HITERPRIJEMZ ZOBMI

OPERNIPEVEC

SLOVENSKIIGRALEC(JOŽEF)DIAPO-

ZITIV

PREBI-VALEC

BORNEA

ŽENSKA,KI OPTIRA

NAČINDRŽANJA

TELESA

ZDRAVILECBREZ

IZOBRAZBEJAMAJŠKA

GLASBA

ŠVEDSKAIGRALKA(GRETA)

PRIPADNIKMAOROV

IGRALKAZEMLJIČ

BOJNISTRUP

JAPONSKANABIRALKA

BISEROV

SL. SKLA-DATELJ(ALOJZ)RAHLA

IZBOKLINA

OTOPESTNER

PASTIRSKINOMADIV KENIJI

SOROJAK

SEVERNIIGLASTI

GOZDŽGALECAPNA

PREMI-NUTJE

SAMICATIGRA,

TIGRICA

SMILJANROZMAN

JEZEROVULKAN.POREKLAŠALJIVA

ZGODBICA

SPREM-LJEVALEC

EROSAOLJNAREPICA

PEVKADEŽMAN

VEČJASKALA

VDOLBINAV STENI

DVOJICA

OČE, ATA

MESTOV ITALIJIOROŽJE

INDIJAN-CEV

IZABELA(KRAJŠE)

SREDNJE-AMERIŠKO

OTOČJEOLIVERTWIST

KAPNALEGA

ANŽEKOPITAR

VSI PO-SAMEZNI

DELISKUPAJ

PONA-REDEK

NESTRO-KOVNJAK SKAKALKA

KRIŽANKA

Geslo, ki ste ga dobili, če ste pravilno rešili križanko, pošljite na naslov podjetja SGA d.o.o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice ali pa ga pošljite po e – pošti na naslov petra.lipecvran@sga.si. Upoštevali bomo vse pravilno prispele odgovore do 30. 07. 2014. Med prispelimi rešitvami bomo

izžrebali tri nagrajence, ki bodo dobili praktične nagrade. Vabljeni k sodelovanju. Geslo iz prejšnje številke je bilo elektrostatika, nagrajenci pa so: Mateja Zupančič, Brigita Hohnec in Matej Pogorevc.

Opera»Janez, ali nam lahko razložiš, kaj je to opera?« je učiteljica vprašala učenca.»Opera je dramsko delo, v katerem je glavni igralec zaboden in namesto da bi krvavel začne kričati in peti!«

OglasBlondinka je dala v časopis oglas z naslednjo vsebino:»Zamenjam težko razumljivo knjigo o preprečevanju zanositve za rabljen otroški voziček!«

ZalotenŠef je zalotil Rajka, ki je dremal za pisalno mizo.»Oprostite, šef, toda naš dojenček ponoči ni nič spal!«»To je pa čudovito! Pripeljite ga v službo, pa tudi tu ne boste spali!«

Še ne vedo»Je bila vaša teta še pri pameti, ko je umrla?«»Ne vem. Oporoko bomo odprli šele čez tri dni!«M

ALO

ZA

ŠA

LO

»Sem mogoče rekel kaj, kar te je užalilo?«