JAZ Vedno sem v svetu umetnosti. Pišem pesmi, pravljice, zgodbe … Pogosto rišem. Rada sem na odru. Umetnost si predstavljam kot neutrudlji-vo in brezkončno zgodbo. Na papir zapišem vse iz glave. Narišem vse iz misli. Plešem pod lučmi, gleda me tisoče ljudi … Ples mi sprošča telo, risanje mi sprošča misli, pisanje mi sprošča dušo. TA SVET, MI JE NAJLJUBŠI.

MASKE

Obstaja dan malo pred koncem zime. Dan, ko lahko vsak človek nadene svojo masko in gre z njo po svetu. Dan, ko se lahko odločiš biti nekdo drug. Dan, ko sive dolgočasne ulice krasijo pisane maske, in dan, ko se na namrgodenih obrazih pojavi nasmeh. Dan, ki mu pravimo pust. Res je. Za pusta si nadenemo najrazličnejše maske, ki jih vsak človek ob večeru sname. Da, nadenemo si maske in vemo tudi, da si to masko damo čez vsakdanjo, skoraj neopazno masko. Najbolj nedolžna duša na svetu, še ta ima masko. Ta vsakdanja maska sploh ni slaba, je morda ščit, ki je v življenju obvezen. Zaradi maske težko o človeku vemo vse. Da, ljudje nosimo maske. Nosimo ščite, ki skrivajo naš pra-vi obraz. Nas. Ni si dovolj umiti obraz, da bi odstranili vsa-kdanjo masko, ker je tako trdovratna, da je ne uniči nihče na naši dolgi poti do cilja. Ljudi brez mask ne poznamo. Ali jih? …

Tokratna številka šolskega

časopisa je nekoliko bolj kul-

turno obarvana. Začenja se

namreč leto, ki v evropskem

merilu našemu mestu prinaša

naziv, katerega korenine segajo

pravzaprav tudi v vzgojo naših

učencev.

Gotovo boste tudi tokrat z zani-

manjem prebirali, kaj je nastalo

pod pisali naših otrok, prav

tako pa pobrskali med članki,

ki predstavljajo utrip naše šole.

Šolsko leto 2011/2012, številka 1

PUŠČICAPUŠČICA

Sem dolgo upal

in se bal,

slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni,

nazaj si up in strah želi.

F. Prešeren

Puščica, šolski časopis Avtorica pesmi na naslovnici:

OŠ Tabor 1 Maribor Marina Veljković, 6. b

Šolsko leto 2011/2012, številka 1 Avtorica Mask na naslovnici:

Uredila: Barbara Vindiš, prof. sedmošolka

PUŠČICAPUŠČICA

V TEJ ŠTEVILKI

Evropska prestolnica kulture…………………………………………………………………………3

Kulturni dnevnik………………………………………………………………………………………………..3

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje……………………………………….………………….4

Mednarodno sodelovanje.……………………………………………………………………………….5

Božično-novoletni sejem…..…………………………………………………………………………….6

Projekt To sem jaz……………………………………………………………………………...…………..7

V gosteh projekta Bilo je nekoč………………………………..………………………………….7

Projektno delo sedmošolcev…………………………………………………………………………..8

Obiskal nas je Dejan Zavec……………….…………………………………………………………..8

Razmišljanja staršev.……………………………………………………………………………………….9

Šola v naravi na Kopah.…………………………………………………………………………………...10

Tečaj smučanja za prvošolce………………………………………………………………………...10

Literarno-likovne strani……………………………………………………….………………………….11

Športni atomčki……………………………………………………………………………...….…………….17

Foto utrinki ………………………………………………………………………………………………………19

Zahvala ……………………………………………………………………………………………………………….19

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Evropska prestolnica kulture je

naziv, ki ga Evropska unija za posa-

mezno leto dodeli enemu ali več

mestom v Evropi. Mesto, ki nosi ta

naziv, v določenem letu izvede vrsto

pomembnih kulturnih dogodkov, ki

so na očeh evropske in svetovne

kulturne javnosti. Mesta predstavlja-

jo svojo bogato kulturno in zgodo-

vinsko dediščino ter gostijo številne

mednarodno priznane umetnike in

ustvarjalce, ki skrbijo za nepozabne

kulturne dogodke.

V začetku letošnjega leta je naziv

Evropska prestolnica kulture za leto

2012 prejelo prav naše mesto. S tem

se Maribor pridružuje številnim

evropskim mestom, ki so prejela ta

zveneč naziv od leta 1985 naprej, ko

so bile za prvo kulturno prestolnico

Evrope imenovane Atene. Pobudni-

ca projekta Evropska prestolnica

kulture je bila nekdanja grška minis-

trica za kulturo in umetnica Melina

Mercouri.

Maribor 2012 – zate in zame

Prireditve, ki bodo čez vse leto pote-

kale v okviru evropske prestolnice,

niso namenjene samo odraslim.

Vsakdo bo lahko našel nekaj zase.

Program je namreč v veliki meri

namenjen tudi ustvarjalnosti naj-

mlajših, nekaj dogodkov pa je še

posebej blizu mladostnikom.

Koncerti, festivali, tabori, lutkarji in

gledališčniki bodo pričarali slikovito

in doživeto leto za mlade in družine.

Svetovno znani literarni gostje, knji-

žni sejmi, branje na jasi v mestnem

parku.

Na ogled bodo postavljene številne

razstave z umetniškimi izdelki, sli-

kami in fotografijami. Doživeli

bomo lahko barvitost glasbe s festi-

vali in koncerti na prostem ter se

srečali z vrhunskimi imeni orkes-

trov, solistov in zborov. Ali pa se

udeležili izbora izvrstnih predstav z

odrov domačih in svetovnih gleda-

lišč.

Projekt Evropska prestolnica kulture

izpostavlja bogastvo in raznolikost

evropskih kultur – različnih jezikov,

kulturnih tradicij in religij,

širi zavest o pripadnosti isti evropski

skupnosti ter izboljšuje medsebojno

poznavanje med Evropejci.

Z obiskom vsaj kakšne prireditve si

lahko tudi mi prizadevamo, da bi

bila kultura pomemben prispevek k

boljšemu življenju v našem mestu.

STR AN 3

EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE

prireditev. Udeleženci Kulturnega

dnevnika bodo letos obiskali dvana-

jst različnih kulturnih ustanov v

Mariboru.

Del programa so ustvarjalne

delavnice, ki sledijo kulturnim

dogodkom in se nanje tematsko

navezujejo. Na njih mladi vtise iz

predstav, koncertov in drugih

dogodkov odkrijejo ter ponotranjijo

skozi lastno ustvarjalnost in v

praksi spoznajo, kako so različne

veje kulture medsebojno pre-

pletene. Poudarek Kulturnega

dnevnika pa je tudi na ekologiji, saj

se organizatorji trudijo na poustvar-

jalnih delavnicah uporabljati kar

največ reciklažnega materiala.

Povzeto po zapisu organizatorja

Kulturnega dnevnika

Kulturni dnevnik je projekt, nastal z

namenom, da se osnovnošolce

spobduja k obisku kulturnih

ustanov ter k lastnemu ustvarjanju,

hkrati pa se jim omogoči, da čim

bolje spoznajo različne kulturne

poklice.

Bistvo Kulturnega dnevnika je kul-

turna vzgoja, katere pomemben del

in eden od temeljnih ciljev je vzga-

janje kritičnega in občutljivega

gledalca in soustvarjalca kulturnih

K dejavnosti Kulturni dnevnik sem se vpisala zato, ker

spoznavamo različne ustanove. Bili smo že v Unionski dvorani na

predstavi, v muzeju, v gledališču … Najprej si ogledamo kakšno

predstavo, potem pa kaj izdelamo. Všeč mi je bila pihanka,

vremenski oblaček, pečat (z rožico in imenom). Tudi prihodnje

leto bi želela obiskovati Kulturni dnevnik.

Zame kultura pomeni, da gremo v gledališče, preberemo kakšno

knjigo, pesem … Obnašati se moramo primerno ustanovi, v kateri

smo.

Iva Milosavljević, 2. c

KULTURNI DNEVNIK

Zanimivo je, saj vedno doživimo nekaj

novega. Poslušamo razne instrumente in jih

spoznavamo. Najbolj všeč mi je bila likovna

delavnica. Še posebej pa mi je bilo všeč, ko

sem si izdelala instrument. H Kulturnemu

dnevniku me je vpisala mama.

Da si kulturen, pomeni, da si prijazen, da

rečeš prosim in hvala. Da obiščeš muzej in

druge kulturne ustanove.

Ajda Meršnik, 2. c

Naša šola se je že drugo leto zapored vključila v dejavnosti, ki jih

organizira društvo Mars — Mariborski raziskovalni studio.

Kultura/kulturno pomeni, da ...

kulturno sedimo in jemo,

ne mažeš sedežev v avtobusu,

se obnašamo po bontonu,

se lepo obnašamo, ko kam gremo,

rečemo hvala, ko kaj dobimo, pro-

sim …

v dvigalu ne lepiš čigumijev,

na predstavi ne kričiš,

ne skačeš v dvigalu, ker lahko str-

moglavi,

pri prijatelju ne uničuješ stvari,

če se prej zbudiš, se ne dereš, če že

tvoj sosed spi,

ne kradeš,

nimaš razmetane sobe,

se ne lažeš,

ne skačeš v besedo,

ne pljuvaš po tleh,

pospraviš, preden pridejo prijatelji,

se lepo obnašamo,

lepo jemo,

lepo sedimo,

dvignemo roko, preden kaj povemo,

pospravimo sobo,

hodimo počasi po hodniku,

smo pridni,

smo prijatelji, smo prijazni drug do

drugega,

se lepo vedemo na lutkovni predsta-

vi,

ne govorimo grdih besed.

Kadar se komu opravičimo, ga gle-

damo oči.

STR AN 4

PRVOŠOLCI O KULTURI

N ASL O V GL ASIL A

TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE

tudi razpravljajo. Takšni pogovori

(ne le ob knjigah za Cankarjevo

tekmovanje, temveč tudi ob vseh

drugih, ki jih mlade in malo starejše

»knjigobube« berejo) so lahko učen-

cem pomemben kažipot na poti od

mladega do zrelega bralca, ob njih

in z njimi prepoznavajo večplastnost

prebranih besedil.

Učenci osmega in devetega razreda,

ki so zbrali največ točk na šolski

ravni, nadaljujejo tekmovanje na

regijskem tekmovanju in če so bili

uspešni tudi tukaj, še na državnem.

Šolsko tekmovanje izvedemo v

šolah v začetku decembra, regijsko

v začetku februarja, državno pa v

marcu. Letošnje regijsko tekmovan-

je bo organizirano v OŠ Janka Gla-

zerja Ruše, državno pa bomo pripra-

vili na naši šoli.

Prestižno zlato Cankarjevo priznan-

je lahko dosežejo tisti mladi pisci, ki

znajo svoja razmišljanja tehtno pod-

krepiti z argumenti, smiselno upora-

biti literarnoteoretične izraze in knji-

ževno znanje ter seveda ohranijo

izvirnost in kreativnost v izrazu in

vsebini.

mentorica priprav na Cankarjevo

tekmovanje

Polona Zgaga

Vsako leto se naša šola pripravlja

tudi na tekmovanje za Cankarjevo

priznanje. To že nekaj let poteka od

drugega do devetega razreda.

Z enakimi knjigami se pripravljajo

učenci drugega in tretjega razreda,

pa četrtega in petega, nato šestega in

sedmega ter seveda osmega in

devetega. Učenci morajo prebrati po

dve knjigi in ju ob pomoči učiteljice

-mentorice analizirati. Za razrede od

drugega do sedmega razreda poteka

tekmovanje na šolski ravni. Cankar-

jevo tekmovanje je namenjeno zah-

tevnejšim bralcev, zato ne velja za

lahko ali preprosto. Nanj se je potre-

bno pripravljati, prebirati besedila in

iskati za besedami tudi nekoliko

skrite pomene. Priprave na tekmo-

vanje potekajo v šoli, starši pa lahko

svojim nadebudnim bralcem poma-

gajo tako, da knjigi preberejo tudi

sami in nato doma o njih z njimi

Eden izmed pomembnih elementov kulture je bralna kultura. Učenci jo

lahko razvijajo tudi ob prebiranju dodatnega knjižnega gradiva in

sodelujejo pri omenjenem tekmovanju.

Živa, Aja in Vid so se udeležili

regijskega tekmovanja.

STR AN 5 N ASL O V GL ASIL A

V tednu, ko smo za šestošolce izvajali projektno obliko učenja, imenovano Modul Pisave, smo gostili

g. Takeshija Munemuro z japonske ambasade v Ljubljani. Gospod nam je predstavil japonsko pisavo

in nas navdušil nad lepopisom. Prav tako je beseda tekla tudi o življenju na Japonskem, čemur smo,

tako učenci kot tudi učitelji, z veseljem prisluhnili.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Obisk z japonskega veleposlaništva

jeziku predstavili našo šolo in njene

projekte. Zapel je otroški pevski

zbor, zaplesala je tudi folklorna

skupina ob spremljavi našega odlič-

nega harmonikarja Petra Proharta,

ki je zaigral tudi samostojno.

Goste smo popeljali na ogled šole,

jim predstavili delo šolske knjižni-

ce, podrobneje pa smo jim predsta-

vili razširjeni program, ki ga na šoli

izvajamo. Učitelji smo nazorno

predstavili šolo v naravi, fleksibilni

predmetnik ter dodatni športni pro-

gram. Kasneje pa smo naše goste

povabili, da so v dveh skupinam

prisostvovali pri izvedbi učno-

vzgojnega procesa. Ena skupina je

bila prisotna pri pouku naravoslovja

v 5. razredu, kjer so si ogledali sku-

pinsko delo na temo Gostota snovi.

Druga skupina pa je obiskala uro

slovenščine v 1. razredu, kjer so se

učenci učili zlogovati.

Ob kar precejšnji različnosti šolskih

sistemov v tujini in pri nas so se

vnele globoke razprave, polne zani-

manja in želje po sodelovanju.

Tako smo ob zaključku obiska skle-

nili, da bomo v bodoče še sodelova-

li.

Sabina Stauber, prof. nemščine

Zraven mnogih projektov, ki jih

izvajamo, naša šola sodeluje tudi z

različnimi mednarodnimi instituci-

jami, kot je japonsko, ameriško in

indijsko veleposlaništvo.

V sklopu mednarodnega sodelovan-

ja smo 6. oktobra 2011 na šoli gos-

tili skupino ravnateljev in profesor-

jev iz Nemčije in Poljske, ki so v

okviru projekta COMENIUS obis-

kali Slovenijo in spoznavali naš

šolski sistem. Med različnimi insti-

tucijami, fakultetami in srednjimi

šolami je bila šola Tabor I edina

osnovna šola, ki se je predstavila.

Za dobrodošlico smo obiskovalce

razveselili s kratkim kulturnim pro-

gramom. Učenci so v nemškem

Obisk ravnateljev in profesorjev iz tujine

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1 STR AN 6

Najprej so me pritegnile dekoracije. Bile so praznične in barv-

ne. Tudi vzdušje je bilo dobro. Na sejmu je bilo zelo živahno,

saj je bilo veliko ljudi. Kupila sem srečko za srečelov, da zade-

nem kaj praktičnega. In da ne pozabim, dobila sem svojo srečno

številko, ki mi je prinesla srečo. Prodajalci so se mi zdeli zelo

zabavni. Bili so precej zaposleni s kupci. S ponudbo na stojni-

cah sem bila zelo zadovoljna, saj je bila velika izbira izdelkov.

Najljubši so mi bili okrasni angelčki in smrekice, ki so bile zelo

ljubke. Na sejem sem prišla, da bi si kupila kaj praktičnega in

da se pogovorim s prijatelji. Nasploh pa, da bi uživala.

Teja Kukovec

BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM

Na sejem sem se odločila priti zato, da bi videla, kaj

prodajajo in kakšne so stojnice. Vzdušje se mi je

zdelo zelo prijetno, zabavno in zanimivo. Prodajalci

so imeli lep odnos do ljudi. Bili so zelo prijazni,

spoštljivi in seveda tudi potrpežljivi. Tudi na

srečelovu sem že bila, saj sem želela preizkusiti

svojo srečo. In res vas moram pohvaliti, saj ste

imeli vse tako lepo okrašeno. Na stojnicah so me

pritegnile voščilnice. In sladice … bile so zelo

okusne.

Melita Dajčman

Ob koncu sejemskega dogajanja je o sejmu spregovorila učiteljica Anja Zatezalo,

vodja letošnjega sejma.

Kako je biti vodja sejma?

Zelo lepo je videti, kako se sejem

izteka. Zelo veliko je dela, vloženega

truda, potrebno je sodelovanje vseh

učiteljev, da izpade tako, kot je izpad-

lo danes.

Ali je delo naporno?

Delo ni naporno, če delaš z veseljem.

Če veliko tega opraviš s srcem, potem

je vse veliko lažje.

Koliko časa so trajale priprave na

letošnji sejem?

Priprave so trajale vse od oktobra do

vključno današnjega dne. So pa še

nekatere stvari, ki jih je potrebno zak-

ljučiti, tako da bo potrebno še nekaj

časa, da se vse uredi, tako kot je treba.

Koliko učencev in učiteljev je sode-

lovalo pri pripravi sejma?

Sodelovali so skoraj vsi učitelji, bolj

ali manj aktivno. Med učenci je treba

izpostaviti učence predmetne stopnje,

so pa sodelovali tudi učenci razredne

stopnje, ki so prav tako pripomogli k

temu, da je bil sejem zelo uspešen.

Ste zadovoljni z njihovim delom?

Zelo. Z vsemi.

Je letos kakšna nova stojnica?

Novost je bil kozmetični salon, ki so

ga izpeljale podjetnice, uspešne v

svojem poslu. Tudi cvetličarna je bila

v obliki, kot je še ni bilo. Omeniti je

treba tudi eko-stojnico.

Ali so letošnje stojnice morda kako

posebej okrašene?

Bile so privlačne za kupce, podobno

kot lani. Morda je bolj izstopala

kavarna, bila je čudovita. Potrudili

smo se, da je bilo vse lepo okrašeno.

Kako ste se vi pripravljali na

sejem?

Kot sem že rekla, so priprave poteka-

le od oktobra, ves čas. Vse je bilo

potrebno organizirati, nabaviti, ustva-

riti …

Kaj mislite, da je bilo kupcem naj-

bolj všeč?

Na vsaki stojnici se je za koga kaj

našlo. Veliko je bilo stvari. Zelo

uspešno smo prodali bonsaje, pa tudi

cvetličarna je bila dobro obiskana,

zanimanje pa je bilo tudi za drobne

dekorativne izdelke.

Kateri izdelek pa je bil vam najbolj

všeč?

Prav vsi po svoje. (Smeh.)

Kaj menite, ali je bil letošnji sejem

tako uspešen kot lani?

Zagotovo, morda še bolj.

Ali boste dobiček od prodaje name-

nili le za učilnico na prostem, ali še

za kaj drugega?

Del sredstev se bo namenil tudi učen-

cem, ki potrebujejo finančno pomoč

pri šolanju. Torej del sredstev gre za

učilnico na prostem, del pa v humani-

tarne namene.

Marina Veljković, 6. b

Z obiskovalkama sta se pogovarjali Nika Korat Dajčman in Zala Jemec.

V letošnjem letu sem svetovalna

delavka učitelje seznanila s projek-

tom 'To sem jaz' ter z možnostmi

uporabe delavnic projekta. Projekt

organizira Zavoda za zdravstveno

varstvo Celje, ki sistematično in s

kvalitetnim načinom odpiranja pro-

blemov mladostnikov omogoča

učiteljem dobro vodenje delavnic

ter kvalitetnejše delo v razredu.

Omogoča dobro spoznavanje otrok

in njihove medsebojne dinamike.

Za delo na projektu so se do sedaj

na naši šoli odločile učiteljice dveh

generacij razredov (iz II. in III.

triade). Ukvarjali so se z dvema

vrstama delavnic. Pri mlajših učen-

cih sta razredničarki ugotavljali,

kakšni so njihovi strahovi. Ugoto-

vili sta, da so ti različni v paralelnih

razredih. Zanju je bila to dobra pri-

ložnost za drugačno spoznavanje

učencev ter razvijanje drugačnih

pogovorov na razrednih urah. Npr.

zakaj se bojimo spraševanja, slabih

ocen? Kdaj se upravičeno bojimo

velikih žuželk ali določenih vrst

živali? Zakaj se jih bojimo? Kako

ravnajo v situacijah, ko je učence

strah? Česa se bojijo v zvezi s svo-

jim zdravjem in ali so ti strahovi

realni? Učenci so tako dobili prilož-

nost, da spregovorijo o svojih čus-

tvih in doživljanjih ter jih smiselno

ovrednotijo. Pokazalo se je tudi, da

se občasno pojavlja, da se vrstniki

do neke mere bojijo tudi vrstnika

ali vrstnikov z neprimernim veden-

jem oz. z neprijetnimi ravnanji.

Delo v delavnici je prineslo mož-

nost, da se o teh stvareh razredni-

čarke z učenci dobro pogovorijo in

dajo učencem možnost, da izrazijo

svoja čustva, mnenja ter predloge

za drugačna ravnanja.

V višjem razredu so izvedli delav-

nico 'Prevzemam odgovornost za

svoje vedenje'. Delali so na primeru

učenke, ki je z glavno vlogo sode-

lovala v dramski skupini. Premiera

predstave je bila zelo uspešna in z

gledališko skupino so bili povablje-

ni na turnejo po Sloveniji. Ker jo je

istočasno povabil stric v Anglijo, se

je želela odpovedati sodelovanju z

gledališčem in odpotovati. Učenci

so se na delavnici spraševali, ali je

ravnala prav. Delavnica je omogo-

čala, da učenci spoznajo in začutijo

pomen lastne odgovornosti v sku-

pinskih aktivnostih ter kakšne pos-

ledice lahko prinašajo njihove odlo-

čitve.

Projekt 'To sem jaz' omogoča kvali-

tetno obogati-

tev razrednih ur

in vodenje vse-

bin, ki so name-

njene predvsem

najstnikom in

vprašanjem

odraščajočih

otrok. Strnjena

so v deset

poglavij. Z internetnim stranmi,

možnostjo postavljanja vprašanj

najstnikom strokovno dobro uspo-

sobljenim osebam omogoča nepos-

redno rabo, ki je neodvisna od šole.

To povečuje njegovo kvaliteto in

dostopnost. Kot najpomembnejše

vsebine projekta sama vidim na

področjih razvijanja samopodobe,

postavljanja ciljev za življenje,

poskušanja reševanja problemov,

prepoznavanje lastnih čustev in

ravnanj z njimi. To so gotovo

pomembne kvalitete, za katere je

prav, da jih v današnjem času pri

mladostnih razvijamo v največji

možni meri.

Šolska svetovalna služba: Manja

Sgerm

STR AN 7

V GOSTEH PROJEKTA BILO JE NEKOČ

PROJEKT TO SEM JAZ

ljale večere. Pripovedovanje sem

popestrila z nekaj predmeti, ki so

jih ob tem uporabljale, in z izdelki,

ki so nastajali, kot npr. ročna dela iz

blaga, ličja in krep papirja. Med

ročnimi deli je otroke pritegnila

punčka iz cunj, ki so si jo ob tej

priložnosti izdelali. Vključila sem še

pripovedi, pesmi, rajalne in družab-

ne igre domačih večerov.

Z velikim zanimanjem so se učenci

vključili v pogovor o tem, kako pre-

življajo večere v krogu družine, in s

prav tako velikim zanimanjem nato

sledili mojemu pripovedovanju in

povabilu k rajalni igri Jaz sem muzi-

kant. Dobro so razumeli šaljivo

besedilo, ga z menoj ponavljali s

petjem in gibalno-ritmičnim pona-

zarjanjem besedila. Njihov interes je

trajal kar dve šolski uri, zato so

spoznali tudi igre, ki smo se jih

igrali nekoč: marjanco, potapljanje

ladjic in mlin. Najbolj je ugajala

marjanca.

To vsebino sem predstavila še 2. a

in 2. b-razredu. Ponovno sem doži-

vela velik interes učencev, ki se je

izrazil s posebno pozornim posluša-

njem, kvalitetnim pogovorom in s

sproščenim sodelovanjem v rajalni

igri.

Med našim druženjem smo ustvarili

prijetno vzdušje za delo in igro,

zato sem prepričana, da nam bo

druženje vsem ostalo v lepem spo-

minu!

Štefanija Meršnik

V zadnjih dneh januarja sem se odz-

vala vabilu učiteljice Maje Vaner,

da bi učencem 2. c-razreda predsta-

vila primerno temo iz življenja svo-

jih otroških in mladostnih let. Kot

upokojenka in babica sem že zako-

rakala v tretje življenjsko obdobje,

v katerem se iz svojega otroštva in

mladosti spominjam predvsem lep-

ših trenutkov in dogodkov. Vse, kar

me je tedaj prizadelo, razočaralo ali

razžalostilo, me ne spremlja več

tako, da ne bi mogla takih spominov

pospraviti v pozabo. Zato imam na

razpolago mnogo zanimivih, veselih

pa tudi resnih zgodb, ki jih pogosto

pripovedujem svojim vnukinjam.

Ob povabilu sem se odločila, da

učencem 2. c-razreda predstavim,

kako so družine pred petdesetimi in

več leti v vaseh in v mestih preživ-

N ASL O V GL ASIL A

Učenci 7. a in 7. b-razreda so v

mesecu decembru 2011 opravili

projektno delo Let’s Fly to the

Sky. Ustvarjali so v heterogenih

skupinah. Namen projekta je bil

izvedeti čim več o vesolju.

Učencem je tematika bila izziv, saj

so svoja spoznanja, ki so jih prido-

bili s pomočjo literature in spleta,

predstavili na najrazličnejše

načine. Poskusili so se kot igralci,

TV-voditelji, novinarji, oblikovali

so TV-poročila in pogovorne odda-

je. Nastali so izjemni plakati, ki

kažejo njihovo domišljijo in ust-

vajalnost in so razstavljeni v Ar-

noldovem kotičku.

Simona Klinger in Sabina Stauber

STR AN 8

OBISKAL NAS JE DEJAN ZAVEC

PROJEKTNO DELO SEDMOŠOLCEV

se jim je pridružil. Pred tekmami

nima kakšnih posebnih »obredov«, a

vedno poskrbi, da so vse potrebščine

lepo zložene in večkrat preštete, da

slučajno kaj ne manjka. Povedal

nam je tudi, da so vsi porazi na

začetku zelo boleči, sčasoma pa se

vse rane zacelijo. Vesel je vseh

zmag in na vse je ponosen. Še mno-

go drugega je povedal, čas pa je

prehitro mineval, zato smo morali

nehati spraševati, saj bi zmanjkalo

časa za avtograme. Večina učencev

nas je imela s seboj beležke za pod-

pise, z Dejanom Zavcem pa smo se

tudi fotografirali.

Za nami so na srečanje z našim bok-

sarjem prišli še nižji razredi.

Martina Vide in Klara Poznić,

8. razred

Oktobra je našo šolo obiskal Dejan

Zavec, svetovno znan boksar.

Učenci od 6. do 9. razreda smo se

prvo šolsko uro skupaj z učitelji

odpravili v telovadnico. Ko smo se

posedli in umirili, je Dejan Zavec

stopil v sredo kroga, ki smo ga nare-

dili učenci, ter nam začel odgovarja-

ti na vprašanja, ki smo mu jih posta-

vljali. Ta so bila res pestra. Učence

je zanimalo marsikaj, od njegovih

začetkov boksanja, do navad pred

tekmo, porazov in zmag, pa tudi do

tega, ali ima facebook. Nekaterim

vprašanjem smo se tudi nasmejali.

Izvedeli smo, da je začel boksati

popolnoma naključno. Bilo je okrog

njegovega šestnajstega leta, ko je

iskal šport, s katerim bi se ukvarjal,

in je po naključju stopil v telovadni-

co, kjer so trenirali boks. Naposled

N ASL O V GL ASIL A

Dejan Zavec

gospa Štefanija Meršnik

Še ne dolgo nazaj je bilo marsik-

je slišati: »Septembra pa greš v

šolo? Se že veseliš?« In navdu-

šen odgovor se je glasil: »Komaj

čakam!« Seveda vsak nov korak

v življenju prinese vznemirjenje,

pričakovanja pa tudi negotovost

… Pričakovanja bodočih prvo-

šolcev so bila na višku, ko so

prvi šolski dan ponosno presto-

pili šolski prag. Večnamenski

prostor šole je bil nabito poln

prvošolčkov in njihovih ponos-

nih staršev. Kateri starš pa ni

ponosen na svojega prvošolčka?

Ker imamo kar dva prvošolčka,

so bili občutki ob vstopu v šolo

dokaj mešani. Vsak otrok se na

novo okolje odzove drugače.

Danes, sredi šolskega leta se v

šoli oba počutita dobro. Pridejo

tudi trenutki, ko bi zjutraj raje

spala ali počela kaj drugega, a

jih uspešno premagamo. Vseka-

kor so k dobremu počutju dopri-

nesli tudi stari prijatelji iz vrtca,

novi sošolci in učiteljice, ki zna-

jo prisluhniti težavam ter jih

pomagajo rešiti.

Na tem mestu moram poleg pri-

čakovanj omeniti tudi strahove

in pomisleke, s katerimi se soo-

čamo starši, ko od jutra do poz-

nega popoldneva puščamo svoje

otroke v šoli. Sama sem se naj-

bolj bala, da moja otroka ne bos-

ta hotela hoditi v šolo. Kljub

dolgim pripravam na šolo se

lahko zgodi, da obveznosti, ki

jih prinaša šola, otrokom niso

ravno po godu. Žal so naši otroci

pri petih, oz. šestih letih veliko

preveč otročji in veliko preveč

razvajeni za sprejemanje obvez-

nosti, ki jih prinaša šolsko delo.

Zato imamo starši še toliko bolj

odgovorno nalogo, da pripravi-

mo otroke na vstop v šolo.

Za konec pa naj še pohvalim

strokovne delavce šole, ki se

skupaj z vodstvom izredno trudi-

jo, da bi našim otrokom ponudili

kar se da največ – od športnih

dejavnosti, do pestre izbire inte-

resnih dejavnosti, tujih jezikov

itd. Vsak otrok lahko najde

nekaj zase in se poleg pouka ob

prijetnih in zanimivih dejavnos-

tih sprosti in tako preživi prijet-

ne trenutke do odhoda iz šole. In

prav zaradi tega zjutraj pridejo v

šolo spet polni novih pričako-

vanj.

Polona Pangrčič,

mama prvošolčkov Maše in

Aljoša Vujaklija, 1.a

STR AN 9

Konec je pravzaprav začetek

RAZMIŠLJANJA STARŠEV

Številne šole v naravi so jo nauči-

le, kako si spakirati kovček za cel

teden, če greš na morje ali na

smučanje, šolska kosila in malice,

kako se najesti, tudi ko ti določe-

na hrana ni všeč, šolski zvonec, da

je treba kdaj pa kdaj močno pohi-

teti, garderobna omarica pa, da je

ključ sicer majhna, a strašno

pomembna zadeva.

Vidim tudi, da jo skrbi. Kaj bodo

prinesle spremembe? Čemu se bo

morala odpovedati? Ali bo zmo-

gla? Najraje bi jo zaščitila, preg-

nala vse dvome in strahove, a to

ne gre. Sama mora tvegati, prema-

gati razočaranja in stopiti naprej,

kajti le to jo bo okrepilo. Jaz ji

lahko le stojim ob strani. Včasih

je težje, ko ne moreš narediti nič.

Letos je naporno leto. Na steni v

njeni sobi visi koledarček pomem-

bnih datumov: informativni dan,

testiranje, javna objava številčne-

ga stanja prijav za vpis in podob-

ne zadeve, ki jih ne ona ne jaz

prav ne razumeva, ne dojameva.

Veva pač, da so pomembni, da

odločajo o njenem nadaljnjem

življenju. Tako kot te številke, te

točke, ki jih seštevaš in potem

vidiš, na katero šolo se boš lahko

vpisal. Vsega tega iz svojih časov,

ko sem se vpisovala na srednjo

šolo, ne poznam. In sprašujem se,

če je res tako pravično, kot bi naj

bilo. A dobre ocene res pomenijo,

da boš uspešen pri nadaljnjem

šolanju, pomenijo, da boš dobil

dobro službo?

Vendar je tudi zabavno obdobje.

Plesne vaje pa razprava o obleki

za valeto, četvorka in visoke pet-

ke ... Slovo od učiteljev in sošol-

cev, ki se bliža, pa bo malo žalost-

no, a tudi malo veselo, saj je vsak

konec pravzaprav nov začetek.

Mojca Horvat, mama devetošolke

In že je tukaj deveti razred. Kaj

nisva šele prav pred kratkim odha-

jali na urice pravljic za bodoče

prvošolčke? A nismo starši malo

prej poslušali učiteljic, ki so nam

zagotavljale, da je takrat skoraj

čisto nova devetletka primerna za

naše šestletnike? Čas se čudno

obrača in zdaj se mi skoraj zdi,

kakor da je bilo včeraj, ko sem se

sama pripravljala na valeto, izbi-

rala šolo, na katero se bom vpisa-

la, začela pisati povsem novo

poglavje v svojem življenju. To je

pomembno obdobje, morda mi je

zato tako sveže ostalo v spominu.

Se zdaj moja hčerka počuti ena-

ko? Vidim jo, kako se je spreme-

nila. Ne samo na zunaj, tega se

zavedam šele, ko odprem stare

albume … Pripravljena je na velik

korak, ki jo čaka, na to spremem-

bo, na pot proti odraslosti, in

zavedam se, da je tudi osnovna

šola tista, ki jo je izoblikovala.

N ASL O V GL ASIL A

Pričakovanja

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Učenke in učenci 6., 7., 8. in 9.

razredov so v okviru dodatnega

športnega programa preživeli

podaljšan vikend na smučanju na

Kopah. Takoj po prihodu so se

nekateri učenci podali na tekaške

smuči ter se pomerili, kdo teče

najhitreje, medtem ko so se ostali

peš podali proti Črnemu vrhu, ki

so ga uspešno osvojili.

Na smučišču so bili učenci razdel-

jeni v skupine glede na svoje znan-

je, nato pa so le-tega s pomočjo

izkušenih učiteljev še dodatno nad-

gradili. Ob zaključku so preizkusili

tudi svoje tekmovalne sposobnosti

in se pomerili na veleslalomski

progi. Tekmovanju je sledila raz-

glasitev rezultatov, podelitev

nagrad ter nastavljanje pred fotoa-

parati.

Športnim aktivnostim smo dodali

še druženje ob glasbi v disku, kjer

so dekleta pokazala svoje plesno

znanje, medtem ko so fantje bili le

opazovalci ob plesišču.

Vreme nam je bilo vseskozi zelo

naklonjeno, saj nas je pričakala

zimska pravljica s snežnim mete-

žem, nato pa je posijalo sonce, ki

se je včasih le skrilo za oblake.

Ker je bil vikend precej zapolnjen

s športnimi aktivnostmi, so se

učenci v Maribor vrnili z utrujeni-

mi, a nasmejanimi obrazi, marsika-

teri pa so že na vožnji domov s

spancem nabirali moči za ponede-

ljkovo jutro v šoli.

Nika Brumen, prof. športne vzgoje

STR AN 10

TEČAJ SMUČANJA ZA PRVOŠOLCE

ŠOLA V NARAVI NA KOPAH

Meni je fajn na smučanju,

ker mi ni treba hoditi na

hrib, ampak se peljemo po

traku. Morali smo peljati

ravno, nato smo naredili

smrekico, da smo se ustavi-

li. Nisem utrujen, včeraj

sem bil še ob pol devetih

pokonci. Še bi šel na tečaj.

Matic Jontes, 1. a

Fajn se imamo, pa luštno

je. Igramo se razne igre.

Smučala sem že prej, zdaj

znam še boljše.

Tinka Gergič, 1. b

Prvič smučam. Ni napor-

no. Bila sem v prvi skupi-

ni, včeraj pa so me dali v

drugo. Je ful v redu, ker

toliko delamo in se veliko

naučim.

Sara Namestnik, 1. a

Teden, ko so prvošolci na belih pohorskih strminah pridobivali smučarsko

znanje, se je prevešal v drugo polovico. Preberite, kaj so o smučanju povedali

sami.

Danes gremo prvič na sede-

žnico, tega se veselim. Dru-

gače se smučam že v doli-

no. Imamo se v redu, zaba-

vno je. Ponavljati moramo

za učiteljico. Mislim, da je

všeč tudi drugim.

Jan Luka Majhenič, 1. c

Rad imam šport. Tukaj mi

je všeč. Smučam že od

prej. Zdaj sem se naučil še

kaj novega. Tudi moji pri-

jatelji so tam, tudi oni se

imajo lepo. Vmes imamo

malico – napolitanke in

čaj.

Tibor Kukovec, 1. b

Šel sem na tečaj, ker mi je

fajn smučati. Smučam že od

prej. Zdaj bom še boljše

smučal. Vsako leto grem na

tečaj.

Jan Vid Gorenjak, 1. c

Včasih so se mladi družili na igrišču ali ulici, danes se dobijo na socialnem omrežju, facebooku, skypu … To je po

eni strani dobro, saj lahko spoznaš prijatelja na drugem koncu Slovenije ali celo na drugem koncu sveta. Veliko

mladih danes tudi preizkuša nevarne stvari, kot so alkohol, droge, cigareti, da bi z njimi delovali starejše, bolj

izkušeno in postali bolj popularni. Preizkušanje nevarnih stvari ima lahko zelo neprijetne posledice.

Peter Prohart, 9. b

STR AN 11 N ASL O V GL ASIL A

LITERARNO-LIKOVNE STRANI

Devetošolci so povedali

O današnji mladini bi lahko govorila dneve in noči. Večkrat slišim od starejših »Oh, ta mladina!« Časi se spremin-

jajo. Kaj pa starejši vedo? So morda pozabili, kako je, ko si mlad in ti svet leži na dlani? Življenje se je za nas šele

začelo. Starša mi velikokrat očitata dejanja, ki se mi zdijo povsem samoumevna. Takrat ju vprašam: »Kaj sta poza-

bila, kako je, ko si mlad, ali je od kamene dobe res preteklo že preveč časa?« Družba se je korenito spremenila.

Tudi naš čas se je spremenil. Spomnim se počitnic, ko smo bili še mlajši. Igrala sem se s prijatelji in odšla v stano-

vanje le na kosilo. Ves čas smo se igrali skrivalnice, gumitvist in druge igre. In sedanje počitnice?

Lea Simonič, 9. b

Naša generacija je generacija telefonov, interneta, televizije. Verjetno vsak izmed nas veliko bolje obvlada računal-

nik kot naši starši ali stari starši. Mislim, da je naša generacija tudi veliko bolj razvajena od starejših. Mi ne delamo

več na poljih ali na kmetijah, starši nam več dovolijo, zato se tudi prej srečamo z nevarnostmi, kot sta alkohol in

droge. A po drugi strani nam prav različne tehnologije nudijo številne informacije, zato veliko vemo in smo dobro

splošno razgledani.

Aja Bunta, 9. a

Kot otrok sem bila rada v naravi in se družila s prijatelji. Računalnike sem komaj poznala in tudi televizijo sem le

redko gledala. Sedaj ni dneva, da ne bi vsaj pet minut preživela za računalnikom. Mislim, da se današnja mladina

zelo razlikuje od tiste iz časov moje mame ali celo babice. Imeli so srečno življenje, četudi niso bili bogati. Druži-

ne so bile številčnejše in imeli so več časa za druženje.

Seveda pa menim, da današnja mladina ni slaba, kot starejši ljudje pogosto mislijo. Kljub računalnikom, internetu

in socialnim omrežjem se še vedno družimo tudi na ulici.

Nika Vorih, 9. b

Osebe, po katerih se zgledujemo, se v času odraščanja spreminjajo. V zgodnjem otroštvu otroci pogosto navajajo

očeta, mamo ali druge sorodnike za vzornike, včasih tudi risane junake. V prvih treh razredih osnovne šole učenci

pogosto občudujejo slavne športnike, v četrtem, petem in šestem razredu se jim pridružijo še znani zvezdniki.

Pogosto so nam všeč različne pomembne osebnosti.

Iva Meršnik, 9. a

Med šolskim letom, ko je najbolj naporno, se me polotijo dvomi. Vprašam se, zakaj se sploh učim, ali je vredno …

Veliko bolj zabavno bi bilo pohajkovanje v lepih sončnih dnevih s prijatelji. A kmalu slišim odmev maminega glasu v

glavi: »Nina, uči se …« Sprašujem se, kaj pomeni biti uspešen. Bogat? Vem, da si lahko bogat, a kljub temu nisi sre-

čen. Z denarjem ne moreš kupiti sreče ali zdravja. Če te denar zasvoji, lahko postaneš objesten, vzvišen in samovšečen.

Taki ljudje pa nimajo družine pa tudi prijateljev ne. Brez družine in prijateljev pa si jaz ne morem predstavljati življen-

ja.

Nina Jerman, 9. b

Večina meni, da živijo uspešno življenje, če imajo poklic in zaposlitev, ki prinaša veliko denarja. Nekateri menijo, da

si uspešen, če imaš veliko družino in številne prijatelje. Jaz mislim, da je najbolje, če si nekje v sredini. Če imaš želen

poklic, če zaslužiš dovolj, da se lahko preskrbiš in imaš ob sebi ljubljene. Tiste, ki jim zaupaš in jih imaš rad.

Jelena Kovačić, 9. b

O USPEŠNEM ŽIVLJENJU

O VZORNIKIH

O DANAŠNJI MLADINI

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Učiteljica je zelo prijaz-

na. V šoli je hrana dobra

in imamo solatni bife.

Ima devet razredov. Pri

pouku veliko računamo,

pišemo teste in vedno se

kaj naučimo. Obožujem

šolo.

Patrik Martinec, 2. c

STR AN 12

Zima je tu

Zima je tu, juhuhu!

Snega meter ali dva,

otroci so srečni, kar se da.

Delajo snežake, prave junake.

Čez nekaj časa spet začne snežiti.

Zelo je hladno in

zdaj začnejo starši vpiti:

Otroci, pridite domov,

da se zunaj ne bi prehladili

in da bi lahko spet po snegu hodili.

Kristina Veljković, 5. b, recitatorski

krožek

Moja šola

Moja šola ima devet razredov, veliko

kuhinjo, dve telovadnici, prijazne

učiteljice, veliko oken, šolski gozdi-

ček, veliko trave. Ob šoli je tenis igri-

šče in nogometno igrišče. Pri pouku

rad računam. Obiskujem 2. c. Rad

igram med dvema ognjema. Rad

hodim v šolo.

Anej Virtnik, 2. c

Jaz sem Rene. Hodim v 2. c-razred.

Rad igram razne igre. Še posebej rad

igram med dvema ognjema. Kuharice

zelo dobro kuhajo. Nimam rad, če

kričijo. Ko sem bolan, pogrešam šolo.

Če sem priden, dobim pohvalo. Obo-

žujem šolo v naravi. V šoli je super.

V šolo hodim zelo rad.

Rene Baumgartner, 2. c

Minipunce

Minipunce so vse pridne,

na vsakem vogalu prijatelja imajo.

Vsak jih poboža in reče,

da so pridne kot roža.

A to ni res,

kot da bi se jih

dotaknil kres.

Kdo je prevrnil stojnico?!

Se ptički jezijo.

Le kdo,

minipunce!

Ne.

Zgagapunce!

Celo mesto se jezi,

ker minipunce puberteta muči.

Eva Grmek, Monique Cabral Dos

Santos, Petra Brenk, Tea

Lovrenčič, 5. a

Miško Razgrajač na cesti (nadaljevanje pesmi)

Ko k njemu stopi policaj,

se važni Miško Razgrajač,

ustraši na ves glas.

Zebra iz grma je skočila

in zavpila:

»Zakaj si me prestrašil,

Miško, ti grozen razgrajač?«

Semafor je bil vesel,

ker je Miška policaj ujel.

Miško pa je šel v zapor,

ker je bil na cesti nor.

Miško se popravil je

in na cesti bil je mir.

Pri rdeči se ustavil je,

pri rdeči šel dalje je.

Zala Meršnik, Miha Verdonik,

Staša Anders, Janita Barber, 5. a

Žiga Poznič, 4. b

Snežko junak

Nekega dne je zapadel sneg. Otroka

sta se razveselila in sta šla ven, da bi

naredila sneženega moža. Sneženi

mož je lepo stal in ko je zagledal

sonce, se je začel topiti.

Gal Dragšič, 2. b

Tina Vrca, 2. a

Anja Šegula, 5. a

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Dragi Božiček!

Za začetek te pozdravljam, pa tudi palčke. Prosim, da

moji celotni družini prineseš vrečo, polno sreče. Ne,

da niso srečni, ampak vseeno jo potrebujejo. Niko-

mur ni škodilo več sreče. Ker niso bili nesramni do

ljudi, mislim, da si jo zaslužijo. Prav tako jim prinesi

veselje in lepe misli. Moja sestra bi zares potrebovala

še zvrhan koš novih zamisli, da jih bo imela v likovni

gimnaziji.

Za te stvari bi ti bila zelo hvaležna.

Lep pozdrav,

Janja

P.S. Pozabila sem omeniti, da za mene objemi svoje

jelene, jim razmršči dlako in jim pritrdi velik cmok.

Pohvali vse palčke in se jim zahvali za dobra dela.

Hvala ti za lansko dobroto, ki si mi jo prinesel. Prav

mi je prišla.

P.P.S. V šoli mi dobro gre in potrudila se bom, da bo

tako še naprej. Trudim se s plesom in da me bo druži-

na imela še naprej tako rada. Skušam pomagati lju-

dem.

STR AN 13

Dragi Božiček!

Pošiljam ti pismo, za sestrično Pio. Mislim, da je bila

pridna in si to zasluži. Želim, da bi bila zdrava in

vesela. No, pa da ne bom samo o željah. Tudi ti bodi

zdrav in vesel. Vsak božič naj bo zate izziv. Želim ti

še dolgo božično pot. Pozdravi gospo Božičkovo in

svoje palčke pomagalčke. Aja, pa še to: prosi teto

Zimo za nekaj snega.

Lepo se imej.

Ana

Šestošolci so pisali Božičku

Dragi Božiček!

Prosim te, prinesi veliko lepih stvari mojih sestričnam Ani,

Kaji in Evi. Tudi na Mateja in Tomaža ne pozabi. Prinesi jim

dobro voljo pri vseh stvareh tega sveta, zabavo pri naših in

njihovih vragolijah, puncam veliko sreče pri skrivanju naše

skrivnosti, Mateju veliko kreativnosti pri njegovih projektih,

vsem dobro v šoli, Kaji pa v vrtcu. Srečo, smeh in veselje pri

vsem, česar se bomo lotili, veliko navihanosti pri postavljanju

pasti, Kaji pa takšno razposajenost, da bo lahko malce jezila

starše, otroško norost vsem, ki po potrebujejo, tebi pa veliko

sreče, vsemogočnosti in veselja.

Upam, da boš moje želje izpolnil.

Tjaša

P.S. Name ne pozabi.

P.P.S. V tem letu sem obljubila boljše učenje, čim več petk, pa

tudi večjo strpnost do Tomaža.

Dragi Božiček!

Upam, da je bila moja prijateljica Sara dovolj pridna, da ji lah-

ko prineseš prisrčno darilo. Za Saro si najbolj želim sreče, da

bo dobivala čim boljše ocene ter da bo tudi pri drugih stvareh

srečna.

Druga stvar, ki si jo želim zanjo, je ljubezen. Mogoče, da spoz-

na kakšnega fanta, s katerim se bo dobro razumela, mogoče

lahko iz dobrega prijateljstva nastane tudi ljubezen. Ljubezen

pa naj jo spremlja tudi v družini.

Tretja želja zanjo je zdravje. Da bo zdrava in da se je slučajno

ne loti še kakšna hujša bolezen kot prehlad.

Zadnja želja zanjo pa je mir. Resnično si želim, da bi se z vse-

mi dobro razumela.

Nikita

Patrik Marhold, 6. b Maja Uduč, 7. a Satja Škobalj, 7. a

My home

I live in a flat. My flat is on the second floor.

There are three rooms. There is much of light and

it is very bright. I have not a room of my own. I

share it with my younger sister Kristina. My room

is very big. It hasn't got a lot of furniture. I don't

move the furniture because I like it the way it is.

And it's not boring me. I haven't got a nice view.

There are block of flats all around. My favourite

thing in my room is a radio. My room’s most

lovely of all rooms. I can do many things in it,

even stand on my hands. I like my bed, wardrobe

and lamp, but I don’t like the desk, it is too big. In

my room I have all I need. But in it I want to have

a ballet bar and a big mirror. I like my room and

my home.

Marina Veljković, 6. b

STR AN 14

Home ...

V tujem jeziku ...

A place

where I belong.

A place

that everybody needs.

Home. Warm arms.

They wait to hug me.

Home, that is a place

where love starts.

That love ends.

Home sweet home,

I will never leave you.

Wait for me.

Home, I love you.

Janja Horvat, 6. b

N ASL O V GL ASIL A

About me

I’m Vid. I’m eleven years old.

I’ve got brown eyes and brown

hair too. I like playing the

guitar in the music school. I

play very well. I also like play-

ing basketball in a school club.

I’ve got parents and two broth-

ers. Their names are Andrej

and Teo. Andrej likes playing

the recorder. Parents’ names

are Gordana and Uroš. Andrej

is younger than me and older

than Teo. We live in a flat. Our

address is 39 Lackova Street.

Vid Banjanin, 6. b

My family

I’m Patrick. I’m eleven years old.

I’ve got blue eyes and brown hair. I

have got a sister. Her name is Alina.

She’s seven years old. She likes

playing football. My mother’s name

is Janja. She is 32 years old. She

likes cooking. My father’s name is

Bojan. He is 40. He likes driving.

My grandpa’s name is Franc. He is

70. He likes playing football with

me very much. We live in Maribor,

Slovenia. We live in a house, but my

grandparents live in a block of flats.

I play football and basketball very

well. My favourite football team is

Udinese Calcio.

Patrick Majcen, 6. a

Home is my comfort, my place, where

I can daydream and even have parties.

Home is my private place, where I can

do almost everything. Everything but

destroying. Home is a place where I

can be safe and warm. Home is my

sweet home.

Izidor Budja, 6. b

Home is a place where I can feel safe and

warm. Home is a place where I can be

with my family. It’s a place where I eat

my breakfast, lunch and dinner. I my

home I can feel happy, I can watch TV

and I can go in it after school. I like my

home very much.

Simon Stare, 6. a

In my home I can feel safe. Home is a

place you can feel love. I can watch TV

and I can have parties too. I’m ready to

go home because I can do everything.

Home is a warm place and good for me

and my family. We can talk about

everything. Home is home and I like it.

Zala Jemec, 6. a

Home is where you can

feel loved,

where you can watch

TV.

Home is where you can

do anything you want.

Or just daydream.

Home is where you go

after school, and where

you can throw parties.

Nika Korat Dajčman,

6. a

B

Home is a place to live in. I can have

a meal, I can watch TV and I can do it

beautiful. There is my family and I

can be happy or sad when I go to bed.

I always feel safe and warm because

it is my sweet home.

Matjaž Robnik, 6. a

There is my home waiting for me,

waiting with open arms for me and my family.

In it I feel like flying to the moon.

And when I jump I feel like travelling in the sky.

When I’m not at home I feel lonely and sad, but when I get there again I forget all

bad things.

Homes tell us what people are like. My home is just mine.

Marina Veljković, 6. b

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Moja domovina

Rodila sam se u Njemačkoj ali naj-

više volim biti u Bosni. Živila sam

u Njemačkoj do svoje treče godine,

onda smo se preselili u Švedsku,

bila sam gore tri godine. Sa svojih

šest godina sam prvi put otišla u

Bosnu. Nisam htjela nikud više ići,

htjela sam zauvijek ostati u Bosni.

Išla sam u školu sedam godina. Bila

sam sedmi razred kad mi je mama

rekla da ćemo se preseliti u Slove-

niju. Bila sam tužna jer nisam htjela

napustiti svoju lijepu domovinu. U

njoj sam se smijala, plakala, igrala

sa prijateljicama … Kad smo treba-

li krenut za Sloveniju sam bila tuž-

na jer nisam htjela napustiti svoje

prijatelje i prijateljice, svoje rodice,

ali najviše sam bila tužna zbog

moje rodice, djeda i bake.

Kad smo došli u Sloveniju smo ja i

seka odmah otišle u grad da vidimo

kako je tamo. Kada smo došle u

grad kod Drave smo bile oduševlje-

ne Mariborom. Sve je bilo super,

imali smo stan u prelijepom gradu

Mariboru, baba je imao posao,

mama je radila i hvala Bogu smo

imali nešto za jest. Bila sam

uzbuđena kad smo trebali krenuti

prvega septembra u školu. Ležala

sam u krevetu kad me je telefon

probudio i onda se mama javila.

Bila je moja tetka, ona uzbuđeno

rekla da je moj djed umro. Ja sam

otišla u školu, bilo je super. U pet-

ak, drugi dan škole, nisam išla jer

smo morali u Bosnu. Obradovala

sam se jer se vračamo u Bosnu. A

kad smo došli u Bosnu, sam samo

htjela kuči, u Sloveniju.

Ma da Slovenija nije moja prava

domovina, sam u njoj radosna. Bos-

na če ostat zauvijek moja prava

domovina, ali i Slovenija ima šanse

da bude moja domovina. Ja Slove-

niju volim kao svoje rodno mjesto.

Volim ići u Bosnu, ali još više

volim se vratiti u Sloveniju, jer

znam da me ovdje čeka bolji život s

dobrom školom.

Amela Imširović, 8. a

zaljubil v njo. Lisjak je hodil za njo in nazadnje jo je prestrašil.

Vprašal jo je, kako ji je ime. Odgovorila mu je, da je Roza

kapica. Vprašal je, če lahko gre z njo. Roza kapica mu je rekla,

da lahko, samo skriti se bo moral, ker se babica boji lisic in je

alergična na njih. Če pa bo kihala, jo bo pa vprašala, zakaj

kiha. Teta ne bo vedela, da je lisjak, saj je napol slepa, zato pa

nosi očala, ampak očala ji nič ne pomagajo. In tako je Roza

kapica potrkala na vrata in oglasila se je bolna teta. Vprašala

je, kdo je. Roza kapica je odgovorila: »Roza kapica sem!« In

teta se je tako nasmejala, kot da bi bila zdrava, ampak na

žalost ni bila. Tako sta obe malica in se lepo imeli. Teta pa še

ni opazila, da je bil lisjak v njeni hiši.

Liza Kšela, 3. b

Roza kapica

Nekoč je živela Roza kapica. Nekega dne jo je poklical oče in

ji rekel: »Roza kapica! Pojdi v bližnji park in zavij v levo. Tam

boš zagledala rumeno hišo, v njej je bolna teta. Pozdravi ljudi,

ki hodijo v nasprotno smer. Pazi se lisic, ki prihajajo iz bližnje-

ga gozda. Roza kapica je bila pridna deklica in vedno je ubo-

gala očeta. In včasih si je morala narediti zajtrk sama. Veliko-

krat je hodila v gozd in nabirala lepe liste za svojo zbirko. Če

očeta ni bilo doma, si je sama delala malico in včasih tudi

kosilo. Denarja je imela zelo veliko, a ni si kupovala čipsa in

bonbonov. Kupovala si je stvari, ki jih potrebuje. In tako je

Roza kapica šla k bolni teti. Na poti je srečala lisjaka, ki se je

STR AN 15

Vijolična kapica

Nekoč je očka rekel Vijolični kapici: »Vijolična kapica, tvoj

stric si je zlomil nogo, zato ne more v lekarno po antibiotike.

Nesi mu naše in tudi časopis. Po poti je šla skozi park. V parku

je srečala medveda. »Dober dan, medved,« je rekla Vijolična

kapica. »Jaz se lahko spremenim v kar koli,« je rekel medved.

»Hočeš, da se spremenim v kolo?« »Ja, lahko.« In medved se

je spremenil v kolo. Vijolična kapica je sedla na kolo in se

odpeljala k stricu. Na pol poti se je medved spremenil nazaj v

medveda in Vijolično kapico ugrabil. Priklenil jo je na stol.

Vijolična kapica se je odvezala in šla k stricu. Ko je prispela,

se je je razveselila. Potem sta igrala šah.

Andrej Banjanin, 3. b Nika Kampuš, 4. b

Vita Foster, 3. a

Rene Šoštarič, 3. a

ŠO L SKO L ETO 2011/2 012 , ŠTEV I L KA 1

Stari mlin

Nekega dne je mlinar zgradil mlin.

Zgradil me je v porasli dolinici. Prvič,

ko sem mlel moko, se mi je to zdelo

zabavno. Tako sem isto stvar počel

nekaj let. Ko sem spoznal vodo, je bilo

še bolj zabavno kot prej. Skupaj sva se

pogovarjala in se igrala različne igre.

Tako sva iste reči počela več let. Bilo je

fantastično. Nekega dne pa sva se z

vodo sprla. Voda si je poiskala drugega

prijatelja. To je bila žaba Rega. Tako se

voda sploh ni zanimala zame. Tudi sam

sem si poiskal prijatelja. To je bil kuš-

čar Edi. Z njim nisem mogel biti dolgo,

ker ko sem ga spoznal, je bil že star

kuščar. Tako je kmalu poginil. Spet

sem bil žalosten in sam. Enkrat pa sem

srečal vrtnico. Bila je prelepa in ko me

je videla, je rekla, da bo moja prijatelji-

ca. Skupaj sva se pogovarjala in se

igrala različne igre. Tako so minevala

leta in imel sem vse več dela. Mlel sem

različne vrste žit: ajdo, pšenico, rž,

ječmen, piro, oves. Vedno sem si želel

mleti proso, a tega nisem nikoli doča-

kal. Stari mlinar je umrl in ostal sem

sam. Potem pa je prišel Ivan in me

zamenjal z elektrarno.

Lara Kadiš, 4. a

ga pobrati, vendar si je premislil in

peljal naprej. V gozdu je bilo zelo

mrzlo, a smo na srečo bili toplo oble-

čeni. Nekaj časa smo iskali gobe in se

razpršili vsak v svojo smer. Na koncu

smo imeli veliko košarko gob. Ker

smo že eno uro hodili, smo bili izmu-

čeni, zato smo sedli na podrto deblo,

vso obsijano s soncem. Pojedli smo

sendviče, spili pijačo in se tudi poslad-

kali. Odšli smo v drugi del gozda. Tam

pa ni bilo sreče. Iskali smo in iskali,

vendar ničesar nismo našli. Ko smo že

skoraj obupali, smo našli družino jurč-

kov. Tako gobarji rečejo, če je več gob

na kupu. Tudi te smo spravili v košaro.

Počasi smo se odpravili k avtu. Ko

smo odpeljali, je pod avtom zaropotalo

in avto se je ustavil. Na srečo je dedi

Izlet

Prejšnje leto v petek, ko sva se z

mojim bratom v dnevni sobi igrala

domine, je naenkrat pozvonil telefon.

Bil je dedek, ki je spraševal, če se bi z

Jako odpravili na izlet po gobe.

Z Jako sva bila zelo razburjena in sva

takoj spakirala nahrbtnik. Vanj sva

dala sendvič, pijačo, jabolko in ker sva

oba zelo sladkosneda, sva vzela tudi

vrečko slastnih bonbonov. Naslednje

jutro, ko sva se zbudila, je oče že čakal

v avtu, da naju odpelje k babici in

dedku. Ko smo prispeli, sva se preme-

stila v dedkov avto. Vožnja je trajala

pol ure in kar ni hotela miniti.

Potem smo le prispeli. Ko je dedek

iskal parkirni prostor, je na cesti opazil

velik kamen. Mislil je stopiti iz avta in

imel rezervno gorivo. Ponovno je zag-

nal avto, ni mu uspelo. Z Jako sva

stopila ven in pogledala pod avto. Vso

gorivo je steklo na tla. Z zadnjimi

močmi smo avto dali ob stran. Dedek

je poklical vlečno službo. Zunaj je bilo

zelo vroče. Z Jako sva šla do slapa in

ko sva prišla nazaj, sva bila do kolen

mokra. Hitro sva se posušila. Prišla je

vlečna služba. V kabini ni bilo več

prostora, zato sva z dedijem bila v

avtu, ki so ga dvignili na prikolico.

Ko smo prišli domov, sva bila z bra-

tom zelo utrujena od dogodivščin. Ves

teden smo jedli gobovo juho ter jajca z

gobami. Nekaj gob je mama dala tudi

zmrzniti.

Ana Koren, 5. b

STR AN 16

Zgodba s protipomenkami

Nekoč je živela Nanca. Življenje se ji je zdelo

krivično, vsem drugim pa pravično. Nek topel dan

(čeprav bi moral biti hladen) se je sprehodila po čistem

mestu. Videla je črnega moža in belega moža. En je

bil suh, drugi pa debel. Debeli možakar je bil zelo

umazan. Ko je postala lačna, je šla v trgovino "Zdrav".

Z veseljem se je sprehajala po dolgi trgovini. Kupila si

je čokoladico "Noč in dan". Ko je šla ven, je videla, da

nek gospod ne more govoriti. Kar molčal je, ko ga je

vprašala, kako je. Žalosten jo je gledal in se ji zasmilil.

Nič ni mogla narediti, zato je šla naprej. Sita je sedla

na avtobus. Zadaj je bil sošolec, ki ga je sovražila.

Nekoč ga je ljubila, a ko ji je rekel, da je zaljubljen v

punco spredaj, ga je zasovražila. Šla je domov.

Pika Kšela, 5. b

Snežak in otroka

Nekoč sta živela Anica in Tomaž. Nekega dne pa je zapadel sneg

in otroka sta se ga zelo razveselila. Brž sta stekla na dvorišče in

pričela delati sneženega moža. Ko sta ga postavila, sta odšla nazaj

v hišo. Sneženi mož se je zelo razveselil. Ko pa se je prikazal

sonček, je postal žalosten in se je stopil. Ko sta drugo jutro otroka

to izvedela, sta postala žalostna.

Stella Svetličić, 2. b

Bor Gracej in Blaž Sakač, 6. a

Žan Jaunik, 1. b

ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA

ŠPORTNA PANOGA

DOSEŽENO

MESTO

ŠPORTNIKI

ATLETIKA EKIPNO st. učenke

3 Poznič, Dovnik, Kreševič, , Ličina, Žvan, Dvoršak, Toplak, Boštjančič, Hein-

rich, Škobalj, Velec, Šulič, Borkovič N., Ajdič, Koželj, Gustinčič

ATLETIKA EKIPNO st. učenci 1 Jarc, Debevc, Beguš, Šterman, Dežman, Flis, Kolar R., Kalanj, Vedlin, Habu-

lin, Koroša, Herman, Čopi, Grubišič, Slana, Novakovič, Husnjak, Prohart,

KOŠARKA starejše učenke 2 Škobalj, Dvoršak, Žvan, Bežan, Velec, Šegula, Dovnik, Poznič Anders, Dov-

nik, Koželj, Hacin, Boštjančič

KOŠARKA starejši učenci 4 Herman, Čopi, Habulin, Tomažič, Jarc, Vedlin, Slana, Žagavec, Rozman,

Vujačič, Majcen, Zimet

ODBOJKA starejše učenke 5 Kovačič, Poznič, Dovnik, Kreševič, Dvoršak, Vuherer, Hacin, Lesjak

ODBOJKA starejši učenci 2 Debevc, Herman, Habulin, Flis, Čopi, Jarc, Turk, Novak, Slana, Mejal

ROKOMET starejše učenke 3 Poznič, Meršnik, Dovnik, Škobalj, Hacin, Dvoršak, Uduč

ROKOMET starejši učenci 2 Čopi, Jarc, Flis, Herman, Vedlin, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana

STRELJANJE starejše učenke 3 8. m: Dovnik Zala, 9. m: Poznič Klara

STRELJANJE starejši učenci 3 6. m: Debevc Jernej, 7. m: Jarc Martin, 10. m: Soče Lan

STRELJANJE mlajše učenke 2 1. m: Boštjančič Nika

STRELJANJE mlajši učenci 2 7. m: Zavratnik Jure, 8. m: Slana Amadej

Ana Koren, 5. b Neja Jurkovič, 5. b

Petra Brenk, 5. a Ivana Gustinčič, 5. a

ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA

ŠPORTNA PANOGA

DOSEŽENO

MESTO

ŠPORTNIKI

ATLETIKA EKIPNO st. učenke

5 Poznič, Dovnik, Kreševič, , Ličina, Žvan, Dvoršak, Toplak, Boštjančič, Hein-

rich, Škobalj, Velec, Šulič, Borkovič N., Ajdič, Koželj, Gustinčič

ATLETIKA EKIPNO st. učenci 2 Jarc, Debevc, Beguš, Šterman, Dežman, Flis, Kolar R., Kalanj, Vedlin, Habu-

lin, Koroša, Herman, Čopi, Grubišič, Slana, Novakovič, Husnjak, Prohart,

Budja, Žagavec

KOŠARKA starejše učenke 3 Škobalj, Dvoršak, Žvan, Bežan, Velec, Šegula, Dovnik, Poznič Anders, Dov-

nik, Koželj, Hacin, Boštjančič

ODBOJKA starejši učenci 4 Debevc, Herman, Habulin, Flis, Čopi, Jarc, Turk, Novak, Slana, Mejal

ROKOMET starejši učenci 1 Čopi, Jarc, Flis, Herman, Vedlin, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana

STRELJANJE starejše učenke 4 10. m: Dovnik Zala, 11. m: Poznič Klara

STRELJANJE starejši učenci 8 23. m: Debevc Jernej, 24. m: Jarc Martin, 34. m: Soče Lan

STRELJANJE mlajše učenke 4 4. m: Boštjančič Nika

STRELJANJE mlajši učenci 4 19. m: Zavratnik Jure, 20. m: Slana Amadej

KROS (jesenski) učenke

Cicibanke l. 05: 1. m: Reicht Tamara, 2. m: Kraner Lina, 8. m: Stamenčič

Lana; Mini pi-ke A: l. 04: 1.m: Drame Petja, 3. m: Herman Alina, 5. m: Varda

Maša, 6. m: Vajdič Anja; Mini pi-ke B: l. 03: 1. m: Kšela Liza, 3. m: Jakopovič

Tamara, 5. m: Trstenjak R. Zoja; Mini pi-ke C: l. 02: 3. m: Kolar Tjaša, 4. m:

Čokolič Eva, 5. m: Kampuš Nika;

Ml. pi-ke A: l. 00: 1. m: Heinrich Eva, 4. m: Toplak Heidi; St. pi-ke A: l. 98: 2.

m: Poznič Klara; St. pi-ke B: l. 97: 7. m: Vorih Nika

KROS (jesenski) učenci Cicibani: l. 05: 5. m: Kukovec Tibor; Mini pi-jiA: l. 04: 2.m: Zapečnik Jan, 3.m:

Martinec Patrick; Mini pi-ji B: l. 03: 5. m: Malek Lan, 10. m: Tomažič Maj; Ml.

pi-ji A: l. 00: 5. m: Topolovec Denis; Ml. pi-ji B: l 99: 7. m: Slana Amadej

ORIENTACIJSKI TEK učenke 3 5. m: Dovnik Zala, 8. m: Poznič Klara, 29. m: Dvoršak Neža, 33. m: Grego-

rinčič Eva, 36. m: Šiler Nastja, 44. m: Horvat Nuša, 57. m: Reher Nika

ORIENTACIJSKI TEK učenci 6 20. m: Soldo Tim, 30. m: Jarc Martin, 32. m: Slana Amadej, 38. m: Čopi

Žiga, 42. m: Debevc Jernej, 45. m: Gluk Grega, 47. m: Habulin Nejc

ATLETIKA EKIPNO st. učenke 100 Poznič, Dovnik, Kreševič, , Ličina, Žvan, Dvoršak, Toplak, Boštjančič, Hein-

rich, Škobalj, Velec, Šulič, Borkovič N., Ajdič, Koželj, Gregorinčič

ATLETIKA EKIPNO st. učenci 60 Jarc, Debevc, Beguš, Šterman, Dežman, Flis, Kolar R., Kalanj, Vedlin,

Habulin, Koroša, Herman, Čopi, Grubišič, Slana, Novakovič, Husnjak, Pro-

hart, Budja, Žagavec

ŠPORTNI ATOMČKI - DRŽAVNA TEKMOVANJA

Estelle

Slaščičarna in kavarna

Ilich

Založba Litera

Simon Vabič,

podjetnik iz Izole

Halens & Bakker d.o.o.

Euro papir (Dvoršak d.o.o.)

Vitana

Frizerski studio Mojca

Make-up studio Bella s.p.

Ptujske pekarne

in slaščičarne d.d.

Pitus d.o.o.

Avtošola Oman

Avto Jarc d.o.o.

SPONZORJI BOŽIČNO-NOVOLETNEGA SEJMA

Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogoči izvedbo

srečelova na sejmu.

FOTO UTRINKI