Poštnina plačana v gotovini

G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E O K R A J A K R A N J

Leto III. Št. 17 Kranj, 28. april 1950 Cona din 2

I. ma| - praznik naših delovnih zmag Dolga, temna stoletja smo blodili po močvirju s potrtim srcem, s plaho

dušo, brez upanja, brez vere v svetlobo in življenje, zakrknjeni v svoje po­nižanje, v svojo sramoto in bridkost. Ali planil je silen vihar, razgnal je oblake, ugledali smo sonce in ugledali smo pot. Nič več nevere, nič več ne­zaupanja — ven iz močvirja, ven iz teme! (Ivan Cankar).

Pred prvim majem

Tekmovanje v delovnih kolekt iv ih Skromno, skrito praznovanje 1. maja v

predvojni dobi, v senci pendrekov in bajo­netov se danes razvije v na jmočnejše ma­nifestacije sproščenega delavstva, k i si je zvesto svoje vloge in naloge v novem redu.

Odkar delovne množice vsega sveta in Z nj imi naš delovni človek praznujejo 1. maj kot svoj borbeni praznik — praznik dela, n i moglo naše delovno ljudstvo pri •ocenjevanju svojih bojev, naporov in uspe­hov še nikdar bolj ponosno proslavljati tega dne kakor danes, ko je po težkih i z ­kušnjah in zavidl j iv ih uspehih p rep r i čano o pravilnosti in nujnosti svoje poti.

K l j u b izrednim težavam, k i nam j ih povzroča Sovjetska zveza in njej podrejene države , in vsem nasprotovanjem kapi ta l i ­s t ičnega sveta nakljub, in morda prav za­radi teh težav je n a š e delovno ljudstvo Strnjeno okrog svoje Komun i s t i čne Partije s svojimj lastnimi si lami ustvarilo trdno gospodarsko podlago za poli t ično neodvis­nost države . S t rd im delom, z vestnim iz­prati Bober:

, (V loitu majskih dal V pozabljcnjc vrgl i smo preču te ure težkih dni, pogled v krvave dalje več nam ne strmi, stopili v novo smo življenje.

V veselem r i tmu majskih dni odšli smo skozi dež na polja, kjer cvete že rž.

Z udarno pesmijo na ustih, vs i mladi — brstike novih dni, korakamo na čelu strnjenih brigad in nosimo vsi en zaklad: tovar iš tvo in mlado k r i .

Bojan Pisk:

Tam v dalji... (Pesem amer i škega izseljenca)

Tam v dal j i tam je sinje morje, s i ln i rod, krepak je tam doma. Tam krvavo se blesti obzorje, tam vre pesem sreče iz dna srca.

Tam v dalj i — v moji domovini, ogenj v ljubezni vžgan plamti , bratov trda pest grozi temini, sonce svetlo kot nikjer žar i .

A v tujini . . .? T u ni iskre sreče, bratov rodnih tu ne uzrem nikdar, in ne slišim pesmice ljubeče, vsem veselje tu je le — denar.

SPORED P R O S L A V E P R V E G A M A J A V K R A N J U

Na večer pred 1. majem ob 20. u r i v S i n -^ikalnem domu: svečana akademija.

fcfe 1. maj na Jezerski cesti zbiral išče za Povorko. — Ob 10. u r i bo kreni la povorka s k o z i mesto in se po obhodu vrn i la pred Sindikalni dom, kjer bo član C K K P S go­voril o pomenu tega praznika. Govoru bo Sledil ku l turn i program z narodnimi plesi l n - Pevskimi točkami .

Popoldne ob 15. u r i pa bo v ve l ik i dvo­j n i tovarne Inteks ljudsko rajanje.

polnjevanjem dolžnosti in z ž r tvovan jem ustvarja veliko stvar, največjo stvar — ustvarja nam popolno svobodo — novo d ružbo brez izkoriščanja človeka po člo­veku, brez izkoriščanja naroda po narodu. Uspehi ustvarjalnega zanosa našega l jud­stva navdajajo vsakega iskrenega Jugoslo­vana s pa t r io t i čn im ponosom in ljubeznijo do nove socialist ične domovine.

Naš praznik je praznik vere v lastno moč in sposobnost, je praznik naših pož r t ­vovalnih udarnikov, tehnikov, znanstveni­kov, k i s celotnimi ko lek t iv i verujejo in hočejo, da čim prej polože temelje lepšega življenja.

K a k o r ponosno gledamo nazaj na uspelo delo, prav tako ponosno in uporno zremo v oči t e ž a v a m pred nami. Vel ike so, vemo, a niso nepremagljive: ustvarjalne sile na­šega ljudstva so dovolj močne, da bodo vse naloge izpeljale. Združen i smo v „Ljudski fronti, v akt ivni l judski armadi na fronti socializma, k i se pod vodstvom K o m u n i ­s t ične Part i je bori za lepšo, napredne j šo in srečnejšo socialistično domovino".

(Edvard Kardelj) .

Uspehi prvih treh let petletke nas pod­žigajo k novim naporom in vodijo k na-daljnim zmagam. Delavci , kmetje in izo­braženci bomo borci na danem položaju: deset t isoči novih udarnikov in novatorjev bodo pričal i o trudu in zmagah po obra­t ih ; obvezno in prosto bo kmet oddajal pridelke za delavstvo, ker se zaveda, da samo trdno povezani smo sila; inteligent bo bolj kot kdaj prispeval po svojih močeh za skupni dom.

Naše ponosno praznično življenje pa dobiva še poseben poudarek ob zavesti in dejstvu, da množice naprednega ljudstva po vsema svetu vneto spremljajo naše na­pore, naš gigantski boj. In z dneva v dan se množe vrste naš ih prijateljev, k i kl jub slabim vodstvom in nepravilnemu stališču delavskih organizacij na Vzhodu in Zahodu spoznavajo, da je edino pravi lna naša pot. Ob naš ih uspehih dobivajo pobude, pa spet pobudo nam dajo. Pravica je ena — in ni je moči izbrisati : zanjo se bori naš i K o ­munis t i čna Part i ja. Pr iše l pa bo dan, ko bodo gesla Informbiroja, k i napravlja na­prednemu delavskemu gibanju ogromno škodo, izgubile moč in vp l iv ; ko bodo m i ­lijoni vseh kontinentov združeni ob rdečem praporu priznavali nauk popolne svobode; ko bo naše vodstvo v težkem boju za či­stost nauka Marksa in Lenina dobilo p r i ­znanje mil i jonskih množic. In ponosni bomo, da v naj težj ih dneh nismo izgubil i vere v svoje najbol jše . Zavedajmo se: n i - , smo sami. Naši ' zavezniki so že danes al i pa bodo ju t r i mi l i joni zasužnjenih l jud ­stev Af r ike in Azije , k i na t ihem praznu­jejo ta dan; mil i joni in mi l i joni Kitajske in armade naprednega ljudstva po raznih deželah, k i bodo na ulicah manifestirali svoje napredno prepr ičan je .

Delovno ljudstvo po svetu — tako nas uči zgodovina — si je vsak uspeh priborilo le s t rdim, neizprosnim, doslednim bojem, nič ni bilo podarjenega. Tudi naši uspehi so sad neizmernih naporov, pr i čemer nas in nas še bodo ovi ra l i neprijatelji od vseh strani. Ljudstvo pa se zaveda, da je oblast v njegovih rokah, ne več privilegij enega, protiljudskegn razreda. Ta zavest daje po-le1 in moč, da ponosno kljubuje or jašk im t e ž a v a m in trpljenju, da je enotno in za­vedno in zato nepremagljivo. Pod vod­stvom tovar i ša ma r ša l a Ti ta gremo k no­v i m uspehom naprej, k zmagi socializma.

V GORENJSKI PREDILNICI IN TKALNICI

Škofja Loka, 22. aprila. — Delovni ko­lekt iv Gorenjske predilnice in tkalnice tekmuje že ves teden; 21. t. m. je v izpol­n i tv i planske naloge dosegel naslednji uspeh: I. brigada 104.56°/»; II. brigada 105.07%; LIL brigada 103.53%. Kot naj­boljše delavke, k i so svojo plansko nalogo prekorači le , pa so se izkazale: Ška rabo t A n a je presegla normo 104.96%, Mohorič Francka 105.08%, Božič Stana pa 103.66%.

V TOVARNI TISKANEGA B L A G A V K R A N J U

V T iskanini se nadaljuje tekmovanje za čim večjo storilnost dela v počast i tev 1. maja. Tekmuje 12 brigad, kjer tkalke v l a ­gajo vse svoje znanje in sposobnosti za čim boljšj uspeh. V zadnjem tednu so se najbolj izkazale brigade: Dagarin Francke, k i presega dnevno normo za 18.7%, Siler Ane, presega dnevno normo 7.5%, Hudo-vernik Matevža 6.6%, Bogataj Ane 5.5% in Mihelčič Mari je 5.4% itd.

PA TUDI VOJNO-LESNI OBRAT »JELOVICA" NE ZAOSTAJA

ZA DRUGIMI V počas t i tev prvega maja je delovni ko­

lektiv „Je lovica" začel tekmovati že dva meseca prej. T u imajo vsi člani, ne le po­samezniki, močno voljo do dela in uspehov. Zato moramo priznati , da so prehodno za­stavico, k i so je prejeli od direkcije v Z a ­grebu, poš teno zaslužili .

Mizarska delavnica je plan, k i si ga je zadala za prve š t i r i mesece, izpolnila že do 1. aprila. Obvezala pa se je, da bo polletni plan dosegla do 1. maja. Z njo se kosa tesarska delavnica, k i je plan prv ih š t i r ih mesecev izpolnila 7. aprila in prav tako nepi-estano tekmuje za čim višjo storilnost dela. V podjetju je 60 delovnih brigad, k i so vse visoko produktivne. Od teh se z la ­sti odlikujejo mladinske brigade, k i svoje planske naloge presegajo povprečno za 90 odstotkov. Zlasti sedaj pred 1. majem je mladina podvojila svoje napore. Najboljše

mladinske brigade so: brigada „Prot i k le­vetam", k i jo vodi tov. Kra j cer Jovo, dalje mladinska brigada „Lole Ribar ja" pod vodstvom Račič Mar t ina in brigada „Mi­lana Mavr ič iča" s tov. Dobr ičem na čelu. Te brigade so do sedaj v tekmovanju iz ­vrš i le že 2.000 prostovoljnih delovnih ur.

Tako delovni kolekt iv podjetja „Je lo­v ica" izpolnjuje svoje obveze in s tem do­kazuje, da razume in ve kaj je njegova dolžnost.

IZPOLNJUJEJO, K A R SO OBLJUBILI Borba za višjo storilnost in izboljšanje

kvalitete izdelkov se je v prvomajskem tekmovanju v kolekt iv ih zelo poživela.

Neš te te individualne obveze, k i so si j i h zadali kolekt iv i kot celota in posamezniki, čas tno izpolnjujejo kot n. pr. delovni ko­lekt iv tov. Iskre, k i si je ob p r i l i k i pre­jema prehodne zastave zadal konkretne naloge, k i so po večini že izvršene ter je pododbor konstrukcije prejel kot najboljši prehodno zastavico in knj ižno nagrado.

Prav tako pa se je tudi v gozdnih in lesnih kolekt iv ih tekmovanje poživelo. K takemu uspehu tega tekmovanja, je mnogo pripomogla dobra organizacija brigadnoga sistema dela, k i se je prav v tem tekmo­vanju posebno uveljavi l . S tem se je k v a l i ­teta in produkcija mnogo dvignila. Z a ­sluge pr i tem pa ima tudi dobra povezava med upravo, partijsko in sindikalno orga­nizacijo, k i skupno rešujejo vse tokoče probleme in naloge.

Vse zaelanc obveze častno izpolnjujejo tudi ostali dt lovni kolekt iv i kot n. pr. Sava, oljarna Britof, Pletenina, Obutev, V T P , Tiskarna Triglav, Pošta, Pecivo i td.

K l j u b raznim ovnom in težkočam, k i se nam j ih povzročile Informbiroievske dr­žave s SZ na čelu, delavstvo kranjskih ko­lektivov prav v tem tekmovanju ponovno dokazuje, da bo čas tno izpolnilo vse ob­veze, k i j ih je sprejelo. Pa ne samo izpol­nilo', t emveč tudi preseglo in s tem poka­zalo, da trdno stopa in da ne bo n ikol i krenilo s poti, po kateri ga vodi na ša Pa r ­tija s tov. Ti tom na čelu!

V majiiškem tekmovanju v „Iskri" so najboljši mladinci Delovni kolekt iv tovarne „ I s k r a " hoče

dostojno dočaka t i svoj največj i delavski praznik — 1. maj. Mlad insk i ak t iv i tekmu­jejo, katere delavnice bodo naj lepše okra-

Beguš Ivan, devetkratni udarnik v „Iskri" odlikovanec Reda dela II. stopnje

šene, p r i čemer vseskozi p redn jač i akt iv kinooddelka in konstrukcije. Tekmovanje v v Iskr i se uveljavlja kot stalen način dela. V s i pododbori tekmujejo med seboj in so

prav v tekmovanju dvigni l i ne le storilnost dela, t emveč tudi kvaliteto. Posebno se je mladina z na jveč j im veseljem vkl juči la v tekmovanje in ima tudi na jv idne j še rezul­tate. Brigada tov. R inka iz kino-oddelka je v zadnjem tednu povprečno dosegla normo za 127%, plan pa je izvršila 108%. K temu uspehu so največ pripomogli m l a ­dinci : Sladic Anton, Maček Franc, Zupan. Jože, Gruden Alojz , k i s svojim zavestnim delom lahko predstavljajo vzgled vsem ostalim.

Pa tudi naš i udarnik i ne zaostajajo za nj imi . Vel iko števi lo udarnikov omogoča, da se kvali teta dela stalno izboljšuje in da so norme vedno bolj na realni bazi. Udar ­n i k i v tovarni Iskra se zavedajo, da se socializem v Jugoslavij i gradi z lastnimi si lami. Lep pr imer nam je tov. Beguš Ivan, devetkratni udarnik in odlikovanec z redom dela II. stopnje, k i napravi vsak dan 2 norma ur i več, kot j i h ima postav­ljenih v planu. Včeraj so delavci v vsaki delavnici v počas t i tev praznika 1. maja napravi l i precejšnje število uda rn i šk ih ur.

Rezultati tekmovanja kažejo visoko raz­redno zavest delavcev tovarne Iskra, k i s svojim delovnim elanom odstranjujejo vse zapreke in izpolnjujejo postavljene p lan-

(Nadaljevanje na drugi strani)

Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Stev. 1?

Sprejetje sklepov na plenumu Okrajnega odbora Osvobodilne fronte

Triiška pilama se ra&mja v moeen ohrmt

Kranj, 20. aprila K a k o r smo že v prešnji š tevi lki našega

lista poročal i se je vrši l v torek 18. t. m. Okra jn i plenum Osvobodilne fronte. N a tem plenumu so b i l i sprejeti važni delovni sklepi. Med pol i t ičnimi nalogami je na ple­numu bilo sklenjeno, da se odločno p r i ­stopi k povečanju č lans tva iz vrst vo l ivn ih uprav ičencev , k i dozdaj še niso b i l i zajeti v članstvo.

Ta sklep bo na svečan nač in izvršen na praznik O F 27. t. m. Na ta dan bodo sekretariati osnovnih frontnih organizacij imel i svečane seje, kjer bodo podali poro­čilo o dosedanjem delu. Podana bo analiza v izpolnjevanju setvenega plana in formi­ranju frontnih brigad.

P r v i maj bomo s lavi l i v mnogo več jem obsegu, kakor kdaj ko l i doslej. Proslave bo­do po vseh kraj ih. Fronta naj izvede

"skupno s s ind ika l i in vsemi ostalimi mno­žičnimi organizacijami to prvomajsko pro­slavo. Proslave naj se prilagodijo krajev­n im razmeram. Organizirajo naj se izleti v bližnje kraje in množična zborovanja. Po večjih mestih in industri jskih središčih pa bodo prvomajske povorke.

Č impre je je treba pristopiti k izmenjavi nedelavnih odbornikov z delavnimi, da se tako poživi delo frontnih organizacij. Frontni odbori naj nudijo vsem ostalim množičnim organizacijam pomoč pr i izva­janju nj ihovih organizacijskih nalog.

Člani odborov O F ter vseh ostalih mno­žičnih organizacij naj se obvezno udele­žujejo š tudi ja . V krajih, kjer je možno, naj se organizira tudi masovni š tudi j za č l an ­stvo množičnih organizacij.

V organizacijskih nalogah se nalaga dolžnost , da mora predsednik a l i sekretar osnovne organizacije prisostvovati vsaki seji krajevnega ljudskega odbora za boljše to lmačenje vseh gospodarskih nalog njego­vega območja ; vso pozornost je posvetiti pobiranju č lanar ine . Vso zaostalo č lanar ino je poravnati do 1. maja t. L, a za vnaprej

do vsakega 5. v mesecu. Poudarja se v a ž ­nost na j tesnejšega sodelovanja z ostalimi množičnimi organizacijami, za katero ak­tivnost je odgovoren odbor O F na vasi. Po vseh osnovnih organizacijah je dolžnost dvigni t i socialni fond in za to zadolžiti od­govornega člana.

Osnovni frontni odbori naj nudijo čim več pomoči kmečko - delovnim zadrugam pr i utrjevanju že obstoječih, kakor tudi p r i ustanavljanju novih. Ukren i t i je treba vse, da se vkl juči jo v zadrugo prvo funk­cionarji na vasi. P rav tako je važno stalno poročanje o prostovoljnem delu Fronte na vasi Okrajnemu odboru OF .

V gospodarskih nalogah je poudarjeno, da mora bit i spomladanska setev č impre j zakl jučena. O F odbori naj skrbe, da ne bo ostal n i t i na jmanjš i košček zemlje neob­delan. Prav tako naj vodijo vso kontrolo v izpolnjevanju plana saditve rastl in oljaric — sončnic. Odkupe je treba izvajati do­sledno in nač r tno . P r i tem naj se pazi, da ne b i od odkupov izostajali predvsem ve­l i k i kmetje, mal i pa ne bi b i l i p reveč obre­menjeni. O F odbori morajo pr i vseh go­spodarskih akcijah sodelovati.

Razkrinkavajmo na sestankih vse špeku ­lante, k i se pojavljajo na terenu v zvezi z neobdelano zemljo, kakor tudi p r i odkupih.

Dosledno se mora izvršit i mobilizacija frontnih brigadirjev za mesec maj. Zato so osebno odgovorni sekretarji krajevnih O F odborov. Vzpostavit i je treba ugled front­nih odbornikov in razšir i t i aktive. Za razna dela se naj formirajo delovni š tabi .

Osnovne frontne organizacije naj naj­tesneje sodelujejo pr i vseh gradnjah — kapitalnih kakor tudi pr i gradnjah zad ruž ­nih domov.

Iz našega zadnjega poročila je pomotoma izostalo, da so b i l i nagrajeni z diplomo kot najboljši v delu v zadnjem času: krajevni O F odbor Golnik in mestna O F odbora Tržič in Škof j a Loka .

Posadimo čim več sončnic Skoraj odveč bi bilo govoriti o koristih,

k j j ih imamo s tem, da posadimo čim več industri jskih rastlin — oljaric. Saj si na ta nač in zagotavljamo brez posebnih težav maščobn i sklad, k i je eden najvažnejš ih v presskrbi delovnih l judi .

Dosedaj smo po planu I. in II. že 100% izpolni l i to nalogo. Nismo pa še povsem trdni v planu III. to je v zadolži tvah, k i so j i h sprejele frontne organizacije. Saj so se množične organizacije obvezale, da bodo letos posadile 300.000 komadov sonč­nic, a pionirj i 45.000 komadov sadik. K o ­l iko korist i bomo imeli , če to sprejeto ob­vezo 100% izvrš imo! Dobi l i bomo 3.5 v a ­gona semena, k i nam bo dalo 8.7 ton olja, kar da maščobe za pribl ižno 300 pitanih praš ičev .

O saditvi sončnic po tem n a č r t u je bilo govora tudi na zadnjem plenumu Okra j ­n i ;ga odbora OF . Mestni odbor O F iz Tržiča je napovedal tekmovanje vsem ostalim odborom OF, kateri izmed njih bo posadil na jveč sončnic ter j i h tudi goijl tako, da bomo iz teh pridobil i čim več semena.

Izkoristimo zadnje dni, ko je še čas za saditev sončnic za čim boljšo izvedbo tega

tako, da bomo postavljeni nač r t in spre­jeto obvezo množičnih organizacij v celoti izvršili .

328 P R O S T O V O L J C E V J E D E L A L O N A ČAST V S E D R 2 A V N E S I N D I K A L N E

K O N F E R E N C E

Delovni kolektiv tovarne gumijastih i z ­delkov „Sava" , je eden tistih, k i se lahko šteje med najbol jše . V zasluženo priznanje je prejel od Zvezne vlade prehodno za­stavo v trajno last. Pa se člani tega kolek­t iva s tem še niso zadovolji l i . Doseženi uspehi in priznanja so j i m bila močna vzpodbuda za nadaljnje delo. Tako so skle­ni l i , da bodo v počast i tev v sed ržavne s in­dikalne konference tudi oni sodelovali p r i prostovoljnem u d a r n i š k e m delu. Udeležilo se ga je 328 prostovoljcev, k i so napravi l i skupno 1200 ur v vrednosti 12.000 din.

Število udeležencev na .prostovoljnem delu je dokaz, da se člani kolekt iva tovarne „Sava" zavedajo važnost i u d a r n i š k e g a de la ' v dobi graditve socializma in s tem po­novno dokazujejo, da j ih ne mbrejo sabo-terji in k levetniki ne iz zapada in ne z vzhoda odstraniti iz poti, po kateri nas smelo vodijo naši sindikati s Komuni s t i čno Partijo in tov. Titom na čelu!

Poleg š tevi lnih industri jskih podjetij v Tržiču dela tudi pomembna tovarna za i z ­delavo p i l , k i je druga te vrste v Slovenij i . Obrat v Tržiču je dozdaj še v skromnem poslopju. Zaposleno je man j še š tevi lo de­lavcev, toda njihovo delo ima večji pomen kakor bi se zdelo na prv i pogled. Nj ihovi izdelki so zelo važno orodje za š tev i lne stroke. Izdelujejo vse vrste k l jučavn iča r ­skih in drugih p i l , med drugim tudi orodje za delavnice precizne mehanike. Teža i z ­delkov se giblje od 2 dkg do 2 kg. Trž iškc pile slovijo kot izvrstni izdelki,, k i so do­bro poznani pod znamko „Triglav p i la" .

Obrat se je leta 1946., ko ga je prevzel M L O , začel razvijati iz majhne, slabo opremljene delavnice. Proizvodnja je bila spočetka majhna, saj niso imeli n i t i p r i ­mernega brusilnega stroja. Najprej je bilo treba pr ipravi t i nač r t e . V ta namen so si ogledali stroj v zagrebški pi larni . Delavci Trž iške bombažne predilnice pa so potem izdelali brusi lni stroj za b rušen je jekla. Poprej so uporabljali navadne bruse.

Zaradi h i t re j še obdelave jekla z brus i l ­nim strojem je bilo treba mis l i t i tudi na nove nasekovalne stroje. Upravnik Roblek in obratovodja Šmajc sta si zamislila i z ­boljšane nasekovalne stroje. V tržiškj pre­di ln ic i so izdelali tudi novo vrsto naseko-valnega stroja, k i se je dobro izkazal. Zato so potem naredili še dva.

Da pa se bo proizvodnja mogla še pove­

čati, bi bilo treba povečat i tudi zmogljivost kovačnice . V eni sami peči ne morejo omehča t i dovolj jekla za obdelavo na šest ih nasekovalnih strojih. Izpolnitev zastarele kovačnice je le začasna reši tev. Zato so se odločili za zgraditev primernega poslopja pilarne blizu kolodvora. L a n i so že zbeto-n i ra l i temelje in pr iprav i l i precej gradiva. Potem je delo na žalost zastalo. P r i č a k u ­jemo, da bodo delo letos nadaljevali, tako da se bo mogel obrat č impre je preseliti v nove prostore, kjer bo mogoče povečat i proizvodnjo.

S prostovoljnim delom grade novo cento

Cerklje, 23. apri la. — Malo komu je po­znana Stiska vas, k i leži izza grada pri Cerkljah. Še višje nad njo pa leži vasica Sv. Ambrož , k i je izhodiščna točka za p la­nince, k i so namenjeni na Krvavec . Te dve vasi Je še lani vezala s svetom le s la­ba kolovozna pot. Pa so se na tihem va-ščani obeh vasic medsebojno dogovorili, da zgrade boljšo pot in takoj so pristopili k tej zamisli . Začeli so graditi pr i gradu proti St iski vasi prav lepo cesto in jo bodo nadaljevali vse do Sv. Ambroža . Vsa dela opravljajo frontovci prostovoljno in so do­zdaj zgradil i nad 2 k m dobre ceste s po­trebnimi nasipi, kamor so vložili do danes nad 10.000 prostovoljnih ur dela.

V počastitev 9-obletnice ustanovitve OF Množična šahovska prireditev

v Kranju SŠD v K r a n j u je na čast praznika O F

priredilo te dni v domu J A šahovsko s i -multanko, na kateri so nastopili trije moj­strski kandidati nasproti 94 kranjsk imi šahist i . Po š t i r iu rn i borbi je mojstrski kan ­didat Slokan, k i je igral proti 33 nasprot­n ikom dobil 26. remizira l 2 in 5 iger i z ­gubil. Dobi l i so Martelanc, Petelin, Než-mah, Cuderman in Prah. Mojstrski kandidat Sušnik pa je nastopil proti 36 šah i s tom: od teh je 30 partij dobil, 4 izgubil in 2 remiziral . Dobi l i so: Lupane, Kavčič, Ste-panovič in Bohorič . Mojst rski kandidat M l i n a r pa Je po t r iurni borbi od 25 partij samo eno izgubil in to nasproti Karn iča r ju .

Pred tem je bila redna letna skupšč ina sindikalnega šahovskega d ruš tva K r a n j . Poročilo o delu d ruš tva od ustanovitve je podal tov. Dodič. Pravi len razvoj šahov­skega življenja ovira to, ker d ruš tvo še doslej nima svojih lastnih prostorov, k ju­hi se lahko odigrali turnir j i ob večjem števi lu igralcev. Obisk občnega zbora, na katerem je bil izvoljen nov odbor š ahov ­skega d r u š t v a dokazuje, da so v našem mestu dani vsi pogoji za močno in raz­gibano šahovsko življenje.

Revija pevskih ahorov v Skofji Loki

V počast i tev obletnice ustanovitve O F je bi la 23. t. m. v Skofji L o k i v popolno zesedenem prosvetnem domu revija šestih pevskih zborov, k i je prikazala lep napre­dek nastopajočih zborov. P r v i je nastopil moški pevski zbor S K U D „Koro tan" iz Križev, pod vostvom tovar iša Grandovcc Alojza . K l j u b temu, da ima zbor samo 25 članov, je pokazal odlično kvaliteto in žel

navdušeno priznanje občinstva . Za njim je nastopil 30 članov močan moški pevski zbor iz Dupelj . Tega je vodil tov. Ošabnik Edo. Zbor še ni popolnoma skladen in bo moral posvetiti temu večjo pažnjo. Po nastopu ženskega pevskega zbora „P le tc -nine" iz Kran ja , k i je še kar posrečeno podal svoj program je nastopil 50 članski ženski pevski zbor S K U D - a „Francc Pre­šeren" , k i ga vodi tov. Peter Lipar . Zbor je uč inkovi to in skladno odpel izbrane pesmi in žel n a v d u š e n o odobravanje poslu­šalcev. Moški pevski zbor „Tone Ši f rer" iz Škofje Soke je imel za 33 člansko pev­sko druž ino precej t ežak program, k i mu še ni povsem dorastel. Nato jo nastopil moški pevski zbor S K U D - a ..France P re ­še ren" iz Kran ja pod vodstvom tov. L ipa r Petra. Odlično je podal Liparjevo „Toplo utriplje srce", Simonitijevo „Za čašico r iže" in prekmursko narodno „Ljubi konja j a š e " ter gorenjsko narodno „Po t rkan ples". Zbor je za svoje odlično podane pesmi žel burno odobravanje.

Uspelo pevsko revijo so zaključil i zdru­ženi mošk i pevski zbori, k i so pod vod­stvom Petra L ipa r j a zapeli Rade S i m o ­nitijevo „Le vkup, le vkup uboga gmajna", Logarjevo pesem „ 0 p rv i petletki" in S i ­monitijevo pesem „ 0 T i tu" . Moramo reči. da je ta prireditev povsem uspela in bi la lep prispevek k proslavam obletnice usta­novitve OF.

Vaino opozorilo mašim naročnikom !

Uprava »Gorenjskega glasa" sporoča vsem naročnikom lista, ki so prejeli opo­mine za poravnavo dolžne naročnine, da to čim prej store, ker se jim bo v nasprot­nem slučaju ustavila dostava tednika, a dolg iztirjal na drug način.

Prvi maj v partizanski bolnici Pomlad 1945 se je razbohotila v vsej

svoji lepoti. Ob bistrem potočku se ne da­leč od Mrz le Rupe nahaja partizanska bo l ­nišnica „Pav la" .

Lep, sončen pomladanski dan! Potoček veselo žubori . Oglašajo se prve ptice pevke in privabljaj o ranjence že na vsezgodaj iz barake. Ž ivahno se pomenkujejo o skoraj­šnji svobodi.

30. apr i l ! 2e prej so borci, podoficir j i- in oficirji mis l i l i na 1. maj. Obujali so spo­mine, kako so v pre jšnj ih letih s lavi l i ta ve l ik i delovni praznik. Težki so bi l i ti spo­mini, vendar je borbenost našega proleta-riata pr iš la na ta dan sleherno leto do polnega izraza. Tudi to jutro smo kakor vedno, a to jutro še posebej težko p r i ča ­koval i komisarja, da nam prinese najno­vejših vesti. Slednjič smo ga le ugledali. Naglo se je spuščal po bregu navzdol: N a ­smejanega obraza je stopil med nas:

Tovar iš i ! Naši so zasedli Idrijo! Bi je se zadnji boj za Gorico in Trst. Polovico P r i ­morske je že osvobojene!"

Ta vest nas je vse prijetno vznemiri la .

Obetal se nam je lep, vel ik in svoboden jutrišnji 1. maj. Našemu radostnemu raz­položenju so pr is luhni l i celo težki in naj­težji ranjenci. Okleni la se j i h je nepre­magljiva želja po življenju. Novica se je kakor blisk razšir i la med nami. Naša čustva so prekipevala ob silni radosti. G r o m k i „ h u r a " je odmeval iz bolnišnice ves dan. Slehernemu ranjencu so se pora­jale tihe .želje, da bi bi l med borci v edi-nici . Toda to so ni moglo izpolniti . Zato smo sklenil i , da bomo čim svečaneje pro­s lavi l i 1. maj. Začelo se je tekmovanje, kdo bo č im več prispeval za ju t r i šn jo sveča­nost. Lažji ranjenci so se odpravil i po smrečje . K a j kmalu je b i l pred barako pripravljen kup zelenja in z veliko vnemo smo začeli krasi t i barako. Medtem so drugi pisali in r isal i gesla. V delu in p razn ičnem razpoloženju nam je potekal dan. Pro t i večeru smo razobesili zastavo. Ponosno je zaplapolala na visokem drogu nad barako. Zatem smo imeli majhno proslavo. Nato smo polegli, a sleherni izmed nas je bdel pozno v noč.

P r v i maj . . . Burno so utripala naša srca, vesele in razposejanc so bile naše

misl i . Naš h a r m o n i k a š je zaigral in nato igral in igral, kot da bi hotel s svojo pe­smijo izrazit i vso našo radost in n a v d u š e ­nje nad zmago — na sam proletarski praznik. Njegova pesem je oduši la vse pre-stano trpljenje in gorje. Sredi melodij, k i so nas zanesle v svet neutešeni l i hrepenenj in sanj, v svet svobode, je padla med nas nova vest: skoraj odidemo drugam, v prave bolnišnice, v bolnišnice na svobodni zemlji, kjer bomo zares in kmalu ozdraveli.

P r i p r av i l i smo se na odhod. Ranjenci iz prvega in drugega oddelka bolnišnice „Pav la " smo se zbral i na M r z l i Rupi . Od tod so težje ranjence poslali v Gorico, lažje pa v Postojno in Idrijo. Ranjenci iz dru­gega oddelka smo b i l i dodeljeni bolnišnici v Idr i j i . Pr ispel i so vozovi in že smo sc pomikal i v nove bolnišnice. Mlad ina in pionirj i iz okolice Idrije so nam s cvetjem in zastavami prišl i naproti. Ganl j iv je b i l prizor! Vsakemu izmed nas se je utrnila solza, ko je gledal male pionirje, kako so nas praznično oblečeni na svobodnih tleh slovenskih pozdravljali in nam metali cvetja. Spremljal i so nas vse do Idrije. Tam zopet pr i s rčen pozdrav! Ogromna

množica l judi ! Slavoloki so še posebej poudarjali, njih veselje in razpoloženje.

Komaj smo prišl i do bolnišnice, že so nam žene in mladina prinesli raznih do­brot in nas pogostili. Zajela nas je topla zavest, da je ljudstvo z nami, da nismo zastonj pre l ival i k rv i , da niso ž r tve padale zastonj. Vanda.

Prvomajsko tekmovanje Iskre (Nadalievanic s prve strani)

ske naloge. V bodoče pa bodo vedno več pažnje posvečali kval i tet i izdelkov, kajti kvaliteta mora bi t i osnovni pogoj p r i delu posameznih izdelkov.

Sindikalna podružnica v tovarni skupno z upravo podjetja bo delavcem, k i so naj­več doprinesli k izpolnjevanju plana, orga­nizirala š tevi lne izlete w razne kraji, na dan njihovega praznika 1. maja. Naj de­lovni kolekt iv občuti , da je to res de­lavski praznik, k i ga je treba naj lepše praznovati. Vse s t roške je prevzela sindi­kalna podružnica , tako da bo vsakemu delavcu, k i je zaslužil, da gre na izlet to tudi omogočeno brez ozira na njegov so­cialni položaj .

Slev. 17 G O R E N J S K I G L A S Stran 3

K U L T U R N I P R E G L E D

Uprizoritev nove slovenske drame v Cerkljah »ZGODBA O TOVARNI"

»Zvezda f i l m " v Beogradu je konec l an­skega leta dokončal nov fi lm, k i nosi na­slov „Zgodba o tovarni". Scenarij f i lma je napisal Vlado Pogačic, k i je f i lm tudi zrežiral . Snemal ga jc Vlado Lukič, glasbo pa je komponiral M i l a n Ristič.

„Zgodba o tovarni" je pesem poleta naš ih delovnih ljudi, pesem neizprosne borbe za socializem, pesem čvrs te volje delavskega razreda, da obdrži v svojih rokah vsa pro­izvodna sredstva in tako ustvari lepo, svet­lo bodočnost vsem, k i pridejo za nami in bodo užival i plodove naš ih naporov. Je pa obenem spomenik tudi vsem t is t im delav­cem po tovarnah, k i se zavedajo svojega velikega poslanstva v tej naši prelomni zgodovinski dobi in žr tvuje jo prav vse za svoj ve l ik i c i l j : socialist ično bodočnost naše domovine, zgrajene z lastnimi silami.

F i lmska zgodba je kaj preprosta: neko tekstilno tovarno v Zagrebu prevzame po osvoboditvi ljudska oblast. Tovarna je v slabem stanju, stroji so bi l i namenoma pokvarjeni, vse je zapuščeno — delavski razred stoji pred dejstvom, da je treba to­varno na vsak način obnoviti. To skrb prevzame novi direktor tovarne, teksti lni delavec Kosta. On zna delavce prepr iča t i o pravem social is t ičnem poletu, dokazuje j im, da d ržava potrebuje blaga in tako se delavci zavežejo da bodo dal i vse iz sebe in da bodo tako delali tudi na šestih stro­j ih obenem, za kar j ih posebno navduš i zavedna delavka Mar i ja . G l a v n i inženir Vr t a r nasprotuje temu, češ da jc to ne­mogoče, zaradi česar ga direktor zamenja z drugim. Med tem pa se je s prisilnega dela v r n i l bivši lastnik in okupatorjev so­delavec Gartncr, k i se je brz povezal z us tašk im polkovnikom Vrabcem, k i je b i l poslan iz zameje, da organizira špi jonažo in sabotažo. Pridobe vratarja tovarne in nekega k l jučavničar ja in pripravijo vse, da bi v rg l i tovarno v zrak. In res. K o delavka Mar i j a pred komisijo dokazuje na strojih, da je njen predlog izvedljiv, nastane ek­splozija. In prav tedaj tudi inženir Vr t a r zve o razmerju svoje žene z Gartncr j cm. Ves obupan hoče v smrt, toda napis na lepaku „Za domovino!" in pisk t ova rn i ške sirene ga tako pretresata, da spozna v e l i ­čino borbe za srečo ljudstva in majhnost svoje osebne nesreče . Vrne se v tovarno. Saboterje i n izdajalce zapro. Ljudska oblast j i m sodi. Iz r az rušene tovarne pa vstane nova, večja, mogočnejša — rezultat borbe za petletni plan. V delovni polet sc vključi tudi inženir Vrtar , delavci pa ne delajo samo na šestih, t emveč celo na šes tnajs t ih statvah obenem. In tako f i lm izzveni v zadnji akord: »To ni zgodba o tovarni, to je zgodba o ljudeh!"

Igra glavnih igralcev je na višku. P red­vsem uživamo od premiš l jen ih do dna dognanih ustvaritvah Mar i je Crnobori (de­lavka Marija), Ljubišc Jovancv iča (dcla-vec-direktor) in Tita Strozzija (bivši direk­tor Gartner). T i trije so postavili tako ču ­dovite like, da so kot bi b i l i živi med nami.

Dramatski odsek KUD »Davorina Jenka" je 16. aprila t. 1. priredil na domačem odru premiero nove slovenske drame v 5 slikah „TUJEC V P R E S O J A H " . Dramo je napisal Franc K s . Puhar iz Ljubljane, za oder pa jo je predelal Zumer Anton.

P r i p rv i predstavi je b i l navzoč tudi av­tor in zastopnik L j . prosvetc iz Ljubljane.

Drama prikazuje zanimiv kos življenja slovenskega naroda, v dobi najhujšega nemškega pri t iska na slovenski kmečk i živelj v vinorodni Šta jerski . Tujec — Vi t uničuje s sodelovanjem vaškega k r čmar j a naše kmete z denarnimi posojili, tožbami in umori. Posreči se mu, da spravi pol so­seske na beraško palico. Za te, povsem uničene- l judi doma n i več kruha, zato se morajo izseliti v Ameriko . Težka je ločitev od rodnih hiš, s solzami v očeh se „ A m e ­r ikanc i" poslavljajo od črnega kruhka in kapljice iz sadu domačih goric. Še ob slo­vesu se izseljencem roga Nemec, k i pove­ličuje tuji svet. Ošaben je tujec, saj mu je k r č m a r obljubil hčerko Anko , k i mu pa v vsem nasprotuje. Na dražbi pa je kupi l tudi posestvo svojega največjega nasprot­nika kmeta Zužna.

Ta kmet pa ne klone, t emveč uniči v ognju sebe in hišo. Sodelavec Nemca me­še ta r T i l n spozna namene tujca in noče več izvrševat i njegovih navodil, a ker se boji, da ga bo T i l n izdal, ga ubije. U m i r a ­joči prizna vse zločine, k i j ih je naredil kot p lačanec tujca. Ljudstvo v na rašča jo ­čem gnevu nastopi proti zatiralcu, rešijo ga pa orožniki , k i j im Tilnova mati očita, da so varuhi zakona, nikdar pa pravice.

Postavil i so j i h objektivno, brez pretira­vanja, človeško — njim gre predvsem ves uspeh fi lma. Tudi Strahinja Pe t rov ič ( in­ženir Vrtar) je izklesal l ik človeka prej­šnjega kova, k i se spočetka ne spozna v novi dobi, a ga do spoznanja pr is i l i osebna nesreča, verjetno in dosledno. Ostali igra l ­ci z man j š imi vlogami so dopolnil i igro in tako so ustvari l i polno igralsko celota. Tudi režija je dobra.

3 do 4 vagone polžem bodo zredili

V Podbrezju so strokovnjaki ugotovili, da ima ta kraj izredno dobre pogoje za rejo polžev. Tako jc prišlo do ustanavljanja polžje farme.

Farma v Podbrezju je šele v začetku , vendar so sedaj že posejali 1 ha pelina, hrena in sončnic, k i služijo za hrano in senco tem žival im. Polžev zaenkrat še n i ­majo, a j ih bodo v kratkem prejeli. P r o ­stor bodo seveda morali ograditi. V ta na­men bodo potrebovali 30 cm š i roke deske, k i j i h bodo spodaj na /notranji strani ob­dali z 15 cm visoko bodečo žico. Brez te ograje bj polži, čeprav po polževo, ubrali kam drugam, kar pa seveda ne bi bilo po godu rejcem, k i j ih nameravajo letos vzgo­j i t i nič manj kot 3 do 4 vagone.

Drama je polna lepih in živih prizorov, k i slikajo težko življenje slovenskega l jud ­stva v času delovanja Sudmarke na Š ta je r ­skem. Režijske in scenske zahteve drame so precejšnje , a tudi od igralcev zahteva mnogo truda. Scene prve uprizoritve so bile skrbno pripravljene in tudi igralci so nekatere osebo nas topajoče v drami dobro podali. Vide t i je bilo, da je bilo v š tudi j drame vloženega precej truda in je radi tega predstava lepo uspela.

Delo samo, k i je ljudska igra, bo šlo sedaj v tisk in bodo podeželski in tudi drugi večji odri na jbrže precej posegali po njem.

NAŠI N A G O S T O V A N J U . . . Škoi ja Loka , 20. aprila. — V smislu pr­

vomajskega tekmovanja je S K U D „Tone Šifrer" 15. in 16. t. m. priredi l gostovanje v Solkanu in Št. Petru pr i Gor ic i . Obe p r i ­reditvi sta b i l i uspešni in zelo kvalitetno izvedeni. Gostje so nastopili s 26 narod­nimi plesi in sicer: srbskimi, hrvatskimi, belokranjskimi, koroškimi in gorenjskimi narodnimi plesi. V Solkanu, kjer so sc gostujoči najprej ustavi l i je bila dvorana polno zasedena. Gledalci so program spremljali s p r i s rčn im navdušen jem. V Št. Petru p r i Gor ic i pa je ljudstvo kot pra­vimo naravnost navalilo na vstopnice, k i so bile takoj razprodane. Marsikdo je mo­ral oditi r azočaran domov. Gostujoči so izjavi l i , da tako pr i s rčnega sprejema niso še nikjer doživeli , saj so moral i ponavljati pred nabito polno dvorano skoro vse plese. Z ve l ik im navdušen j em so gledalci poslu­šali tudi „Kranjskoga Janeza", k i je v od­moru med plesnimi točkami igral na har­moniko naše slovenske narodne pesmi.

Iz Solkana in Št. Petra so naši gostje odšli z naj lepšimi vt isi in ne bodo n iko l i pozabili, kako pr i s rčno so b i l i sprejeti. K uspehu je mnogo pripomogla tudi sijajna organizacija priprav za nastop zlasti v Št. Petru, kjer so bi l i gostom člani sindikata vsak čas na razpolago.

. . . I N D R U G I P R I N A S Železniki , 20. apri la. — V soboto, dne 15.

aprila je kulturna ekipa d i jaškega doma „Ivana Cankarja" iz Ljubljane priredila v Železnikih glasbeni večer. Program je b i l dobro n a š t u d i r a n in je nudil Zeleznikarjem res nekaj izrednega.

Recitacija Jermanovcga govora iz C a n ­karjevih „Hlapccv" in recitacija P r e š e r n o ­vega »Povodnega moža", sta b i l i res k l a ­sični točki. Višek vsemu večeru pa je bila skladba simfonije Kl juder Oskarja. Igral jo je salonski orkester, k i mu je dirigiral avtor sam. V s i tovar iš i , k i so na priredi tvi nastopili, so vložili v program mnogo t ru­da ter pokazali zlasti v glasbenih točkah veliko sposobnost in talent. Zelcznikarj i so j i m za ta ume tn i šk i večer zelo hvaležni in žele, da j ih skoraj zope t 'ob išče jo .

Živet prvi maj — praznik neomajne vere v lastne moril

Fizkultura in šport TRŽIŠKI FIZKULTURNIKI SO IZVEDLI

SPOMLADANSKI CROSS Člani, mladinci in mladinke Telovadnega

d ruš tva Tržič in SŠD »Ljubel j" so častno izvedli spomladanski cross.

Udeležba je bila povsem zadovoljiva, saj je tekmovalo skupaj 994 članov, mladincev i n pionirjev. Crossa so se udeležili 100% tudi mladinci p redvo jaške vzgoje nastav­nega centra Tržič in nastavnega centra Predilnica.

Na progi 2.500 m za člane je zmagal Če­sen M i l a n , pred Rupar Jankotom, oba čla­na lahkoatletske sekcije SŠD »Ljubel j" .

P r i mladincih je zmagal Zaletel Cveto pred Bedin Vi l jemom in Ovsenek Mihom, k i sta dosegla oba enaki čas, vsi trije so člani T D T .

V tekmovanju mladink je bila prva R u ­par Milena , druga pa Romih Mi ra , mla ­d inki TDT.

Iz vseh grup bodo sodelovali na okraj­nem prvenstvu crossa v Kran ju po trije najbol jše plasiranj tekmovalci.

NOGOMET KOROTAN : ŽELEZNIČAR 2 : 0 (0 : 0)

Kranj, 23. aprila. Pred več kot 1200 gledalci sta se danes

na težkem, blatnem terenu srečala v prvenstvenem boju za točke v republ i ­kanski slovenski l ig i domači »Koro tan" in »Železničar" iz Gorice, k i se je odločil šele v drugem polčasu z rezultatom 2 : 0 v korist domačih .

Današn je s rečanje je pokazalo staro sla­bost domačega moš tva : pretirano kombi ­niranje- in slabo streljanje. Ne moremo trdit i , da je bi l današn j i nasprotnik slab; nasprotno v nekaterih prodorih v prvem polčasu jc imel celo prednost pred doma­čini. Pokazal je koristno igro, katera manj­ka naš im igralcem: hitrost in odločnost prodorov, s kater imi so večk ra t ogrozili vrata domačinov. Sreča le, da niso b i l i v premoči in da je bila domača obramba vedno na mestu.

Dočim jc Železničar v prvem polčasu igral dobro in požr tvovalno , je moral v dru­gem polčasu kmalu k loni t i pred t ehn ično boljšim nasprotnikom, k i ga je dobesedno pr i s i l i na obrambo lastnih vrat. Ta pre­moč pa n i prišla do popolnega izraza za­radi neuč inkov i t e igre na gol, k e r so vs i streli napadalcev Korotana šli mimo gola a l i pa se znašl i v rokah dobrega golmana gostov. Gole za S K »Koro tan" sta dosegla; Božič v 18. minuti drugega polčasa in Š t u -lar v 30. minuti . Sodil je Janež ič iz L j u b ­ljane.

SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Kamnik : Kcrotan 0 : 1 (0 : 0)

SŠD »Železničar" Kranj : FD Slovenski Javornik 9 : 1 (5 : 0)

N a blatnem terenu v Straž išču je uspelo v pokrajinskem prvenstvu SŠD »Železni­ča r ju" iz Kranja z visokim rezultatom pre­magati goste. Domače moštvo je bilo vse­skozi v premoči ter s povezano igro uč in ­kovito porazilo nasprotnika.

Pavel Lužan:

Do danes 70 odstotkov, koliko do konca leta? Predsednik zadruge »Sorsko polje" tova­

riš Franc Kura l t sc je mudi l v pisarni, kjer je reševal plan oddaje živine.

»Deset krav bomo še oddali. Le tn i plan oddaje smo izpolni l i že 70% in s tem iz­praznili hleve vseh „ja lovk" ter druge živine namenejene za zakol. 30% oddaje, katera nam še preostane bomo izpolni l i z zamenjavo plemenske živine z jalovo, malo bomo sicer p r i rej i ž ivine oškodovani ," je pripovedoval mimo-grede, ko je pregledo­val in nekaj r ačuna l iz plana oddaje živine, k i je ležal pred njim.

Toda mene ni zanimala oddaja živine, čeprav je zadnje čase mnogo govora o tem, m a r v e č potek pomladanske setve.

»Kaj pa na pomladansko setev ste dobro Pripravl jeni?"

»Prav za prav nič," se je nekam zvito nasmehnil. »Vse je že v redu," jc nato po­mirl j ivo zagotovil, ko je videl moj vzne­mirjeni obraz.

»Obdelana in posejana mora bi t i vsaka Ped zemlje; to je osnovna in na jvažnejša n aloga , kj jo ima v teh dneh izpolnit i naša zadruga. Zavedamo se, da mora našo kme­tijstvo zagotoviti preskrbo prebivalcem, k i s ° zaposleni v mestih in industrijskih sre­diščih. Vsakemu n a š e m u zadružn iku je danes popolnoma jasno, da z vsakim ne­dodelanim koščkom zemlje zavira polet

naše social ist ične graditve in odvzema de­lovnim ljudem v industri j i in mestih po­trebne živl jenjske pot rebšč ine . Vedo prav dobro, da s tem ne škodujejo samo skup­nosti, m a r v e č tudi sebi, ker zmanjšuje jo možnost hi t re jšega dviga industrijske pro­izvodnje in večje izbire »široke potrošnje ."

»To naj bo samo za uvod. Vas pa seveda zanima koliko smo že naredili pr i pomla­danski setvi," nadaljuje veselo.

»Traktor jev še nimamo. Ve l iko bi nam pomagali. No, tudi brez teh bo šlo. Vprcž -ne živine dovolj. Tud i sejalnih strojev nam ne manjka. Poleg tega imamo še brigadni sistem dela in delo prav hitro napreduje."

„ S setvijo samo tudi nimamo skrbi : p še ­nico smo v jeseni vso posejali, tako da smo se sedaj brigali samo za oves in pa za p ivovarn i šk i jar i j ečmen, k i smo ga vrg l i na 12 ha. No, pozabili nismo tudi na druge posevke. Crno deteljo imamo na 15 ha. Za sajenje krompirja imamo določenih 53 ha; 33 ha pa imamo že posejanega. Lahko bi bilo več, toda II., III.. IV. in V . brigada zaostajajo. Ne delajo tako organizirano kot I. brigada, k i je najboljša. Vod i jo Janez Šifrer. Tu moški orjejo, s tarejš i in ženske doma režejo krompir , dekleta ga pa sade. Delo gre ko po tekočem traku. Prihodnji teden bomo tudi s krompirjem končal i ."

»Poleg pšenice, j ečmena , ovsa in drugega

smo posejali tudi 10 ha korenja i n 1 ha zelene lupine, da bomo sami pridelali seme. Do sedaj smo ga dobivali iz Š ta je r ­ske. Posadil i smo tudi 10.000 kg semenske repe, 4.000 kg pese in 3.000 kg korenja. Tako vidite, pr i nas pomladanska setev prav dobro napreduje in mojim zad ružn i ­kom zaupam, da bedo plan pomladanske setve presegli. Jesenski plan smo elosegli s 104'Vo."

»Letos smo ustanovili tudi novo vr tna­rijo. Ce vas zanima, stopiva tja. Samo pet minut jc oddaljena."

V ž ivahnem pogovoru sva hi t r ih korakov stopala proti vr tnari j i . Mimogrede mi pa­deta v oči tovariš ici , k i pravkar premetu-je1a in nakladata na samokolnico nekaj oknom podobnega.

Radovednost me žene za njima. Aha , vrtnarija! V oči se mi zablešči. Od stekel toplih gred se odbijajo sončni žarki . Povr ­šina 150 kvadratnih metrov jc pokrita s steklom.

»Ste pa pridni pr i vas, pr idni ," nagovo­r i m tamkaj zaposlene tovar iš ice in tova­riše, k i so zatopljeni v delo s pokrivanjem toplih gred.

»Moramo bit i , če hočemo, da nam kaj zraste," mi smeje odvrne- eden izmed njih in nadaljuje delo.

»Kdaj ste pa začeli s sejanjem v gre­dah?"

»Tega je pa že več kot dva meseca," mi začne pojasnjevati sam predsednik za­druge, k i vodi tudi vrtnarijo.

»Tople dni, k i so b i l i v začetku januarja, smo izrabil i za betoniranje toplih gred. Napeljali bomo še 800 m vodovodnih cevi, da nam ne bo treba vode dovažat i . "

Tople grede pogledam malo bliže. Začu­d i l sem se. Zdelo se mi jc n a m r e č malo neverjetno, kajti pod steklom so rastlc v lepih vrstah 6 cm velike salatne sadike.

»Se čudite, kaj? No. čez t r i tedne bodo to že lepe glavice . . . V grede smo posejali tudi karfijolo, ohrovt, kolerabo, rdečo peso itd. Vrtnari jo bomo še letos razšir i l i na 3 ha. Goj i l i bomo predvsem zelenjavo za kranjski trg."

Predsednik mi razlaga in razkazuje. Po­nosen je na svoje delo, k i ga opravlja z veseljem in ljubeznijo. Ob njegovem p r i ­povedovanju te kar zamika, da bi ostal t a m . . . Sejal bi, presajal, gnojil in zalival ter opazoval pestro življenje zadružnikov , kateri se v zadrugi prav dobro počuti jo.

»Us tanav l jamo tudi svojo opekarno. Te pa ne spravimo k a r tako skupaj. Dobil i smo stroj, napravi l i kozolce za sušenje opeke. Ovi ra nas samo e lek t r ična žica, katere ne moremo nikjer dobiti. T r k a l sem že na neš te ta vrata, toda teh 450 kg bakre­ne žice ne morem dobiti. K a k o r hitro bomo dobil i žico, začnemo z delom."

„Dcla nam nikdar ne zmanjka," mi je smeje omenil predsednik zadruge, ko sva korači la iz vrtnarije.

Tako, vidite, mislijo zadružnik i zadruge Sorsko Polje. On i se ne us t raš i jo nobenega dela.

Stran 4 G O R E N J S K I G L A S Štev. 17

Drobne in važne vesti. O D V S E P O V S o D

30.000 mladih graditeljev bo delalo le­tos p r i gradi tvi in o l epšavan ju našega glavnega mesta — Beograda.

S serijsko proizvodnjo traktorjev bodo v kratkem začeli v , tovarni motorjev v Rakovici .

V maju bo začel s proizvodnjo velik nov kombinat za predelavo svile v Titovem Velesu (Makedonija).

Drugo petletko bo do 1. maja izpolnil lesar Joeo Marčič , k i presega dnevno nor­mo za 200% in je prvo petletko izpolni l že 4. avgusta 1948. leta. Sedaj dela s svo­jo brigado na gradi l išeu Predsedstva v l a ­de L R Srbije v Beogradu.

Graditev proge Sara jevo—Pleče , k i bo podal jšek mladinske proge Š a m a c — S a r a ­jevo in veza Bosne z morjem, dobro napre­duje. Doslej so prebi l i že tretjino predora Prerij, k i bo dolg 2000 m in eden največj ih objektov te proge.

Za resnico o socialist ični Jugoslaviji v svetu je vedno več pobornikov. Tako jc bil p redkni lkem ustanovni občni zbor dru­š tva anglo-jugoslovanskega prijateljstva v Londonu, a v Sidneyu pa so ustanovili avstralsko-jugoslovansko kulturno d ruš tvo .

P0STM PAMET OPRODI T/ms. " P A SE.NE 0 0

IZGUBIL!(

TEDENSKA KRONIKA Spominsk i dnevi

27. aprila 1941 — Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

28. aprila 1947 — Ljudska skupšč ina F L R J je sprejela zakon o petletnem planu.

1. maj — Mednarodni praznik dela. 2. maj 1945 — Enote IV. Operativne cone

pr ično s Korošk im in K o k r š k i m odre­dom prodiranje proti Celovcu.

3. maj 1941 — N a Gorenjskem se zbirajo p rv i borci za boj proti faš is t ičnemu oku­patorju in začno prvo zbiranje orožja in streliva.

5. maj 1945 — Kokr šk i odred zavzame B e ­gunje na Gorenjskem, kjer je bilo osvo­bojenih 600 poli t ičnih ujetnikov.

5. maj 1818 — Rojen K a r i Marx-5. maj 1945 — Osnovana narodna vlada

Slovenije v Ajdovščini .

M s« S.i oglasi Prodam stroj - trosilec za umetna gno­

j i la . Ponudbe pr i Košnik M i h u , Primskovo štev. 192.

OBVESTILO V zvezi z l ikvidacijo mestnega gradbe­

nega podjetja M L O Kranj „Megrad" v Kran ju pozivamo vse dolžnike in upnike, da najpozneje do 15. maja 1950 prijavijo svoje terjatve in obveznosti.

Po tem času se upnik i ne bodo več upo­števali , dolžne zneske pa bomo sodno iz ­terjali.

Mestni l judski odbor K r a n j .

- R A Z P I S

Smuča r sk i klub Jezersko razpisuje 21. maja t. 1. tradicionalni m e d d r u š t v e n i „Maj -nikov veleslalom" pri češki koči. Start pod Grintovcem. Pri jave sprejema Smuča r sk i klub Jezersko. — Opozarjamo vsa d ruš tva , klube in sekcije, da naj ne pošljejo nobe­nega tekmovalca brez osebne izkaznice. Za prevoz iz Kran ja na Jezersko ter za hrano bo proti n izk i ceni preskrbljeno.

Dežurna s lužba 30. aprila ima službo pri soc. zavarovanju

dr. Hr ibernik Ivan, tel. 553; lekarna: Centralna lekarna, Titov trg; trafika Straus Anica , Koroška cesta.

G l e d a l i š č e Dramski odsek S K U D „Ivan Cankar",

uprizori v nedeljo, 30. apr i la v Cankarje­vem domu v Tržiču: Goldonijevcga: »Laž­nivca".

Kino „STORZIC" K R A N J : 27. aprila do 1. maja

jugoslovanjski umet. f i lm »ZGODBA O T O V A R N I " ; 3. do 4. maja, francoski fi lm » P O T E P U H A V N E B E S I H "

»SVOBODA S T R A Z I Š C E : 28. aprila do 1. maja. sovjetski f i lm »PRELEPA V A S l -L J I C A " .

Š K O F J A L O K A : od 27. do 30. aprila, nem. f i lm »NEKJE V B E R L I N U " .

T R Z l C : 29. aprila do 1. maja, francoski f i lm » P O T E P U H A V N E B E S I H " ; 3. in 4. maja, amer. f i lm »BRUCA V O X F O R -D U " .

Dopisujie v „GovenjsM glas!"

Ljudska tehnika V prostorih okrajnega sindikalnega sveta

v Kran ju se je pred k ra tk im vršil seminar referentov ljudske tehnike. Udeležili so se ga kandidati iz vseh večjih s indikalnih podružnic . Seminar je imel namen nudit i novoizvoljenim referentom vpogled in smernice njihovemu bodočemu delu. Ude­leženci so na seminarju mnogo pridobil i . Njihovo delo bo odslej mnogo popolnejše in mnogo več bodo lahko pomagali p r i u t rdi tv i že obstoječih in ustanavljanju no­v ih klubov Ljudske tehnike.

Z D R A V S T V E N O P R O S V E T N O D E L O RDEČEGA K R I Ž A V D U P L J A H

V prv i polovici marca t. 1. jc bi l izvoljen nov odbor krajevne enote R K v Dupljah in ta jc zaje) v svoje delovne naloge letos tudi zdravstveno delo na vasi.

Tako je v sredo 19. t. m. priredil v Gasilskem domu v Dupljah zdravstveno skiopit ično predavanje o raku, k i ga je imel t rž iški zelravnik dr. VI . Premrou. Preelavanje je bilo dobro obiskano in so š tevi lni č lani R K z zanimanjenn sledil i predavatelju. Mnogi poslušalci so imeli o raku in zdravljenju te bolezni doslej zelo nejasne in tudi n a p a č n e 'pojme in se za to predavatelju za naelvse koristno tolma­čenje hvaležni . Zele:li bi le še več podob­nih predavanj.

Ali sie že pomislili ura oddih v letu 1950? Naš sinji Jadran vabi . . .!

Putnik v Kranju je zače l sprejemati prijave za mesec april in maj. Izkoristite dopust v prirodi, v planinah in ob morju!

P A R T I J S K A , S I N D I K A L N A IN M L A D I N S K A O R G A ­NIZACIJA T O V A R N E U S N J A „ S T A N D A R D " v Kranju se pridružuje ostalim kolektivom v naši novi socialistični državi, O B P R I L I K I 1. M A J A — P R A Z N I K U D E L A — D A B O D O N A P E L I

V S E S I L E Z A I Z V R Š I T E V P E T L E T K E .

Č E S T I T K E K P R A Z N I K U 1. M A J A 1950 Okrajni odbor Osvobodilne fronte - Kranj

Vsem borcem za petletko čest ita k narodnemu prazniku dela — delovni kolektiv tovarne „ISKRA", Kranj

TOVARNA KLOBUKOV - ŠKOFJA LOKA Delovni kolektiv „Tiskanina" in sindikalna podružnica

iskreno čes t i t a ta vsem delovnim kolektivom mesta K r a n j a in okolice k nj ihovim delovnim uspehom za delovni praznik 1. maj!

Poverjeništvo sa industrijo in obrt OLO Kranj čest i ta vsem delovnim kolektivom, udarnikom, racicnalizatorjem in novatorjem naš ih podjetij k delovnemu prazniku in nj ihovim uspehom za izgradnjo socializma in j ih pozivamo, da tudi v nadalje vztrajajo v prvih vrstah za ustvaritev naše petletke in s rečne bodočnost i naših narodov.

I zv r ševa l cem petletnega p l ana če s t i t amo k de lavnemu prazniku L majal - S

Zveza sindikatov Jugoslavije Okrajni svet Kranj — ' ob prazniku dela 1. maju iskreno pozdrav ja vse delovne kolektive kranjskih tovaren

in ustanov, da v n e z m a n j š a n e m delovnem poletu vztrajajo pr i izvajanju planskih na­log po strogo zač r t an i poti in programu r,vc je Partije. — S socializmom v boljše življenje.

»Obutev" — republiško podjetje v Kranju čest i ta vsem delovnim kolekt ivom iskreno za 1. maj.

Uprava Okrajnega magazina Kranj s svojimi poslovalnicami iskreno česti ta vsemu delovnemu ljudstvu za 1. maj.

Tekstilna tov. W I N T E K S " K r a n j čestita vsem delovnim ljudem Titove Jugoslavije k prazniku 1. maja! Delamo s proletarsko zavestjo po načrtu Titove petletke - gradimo gospodarsko neodvisnost in s tem morno socialistično državo Jugoslavijo

K prazniku delovnih ljudi, l, maju iskreno eestijajo Mestna gospodarska podjetja Kranj:

P R E S K R B A E L E K T R O T E H N I Č N O T R G . P O D J . Z D R O B . P R E D M E T I V O D O V O D K L A V N I C A R E M O N T N O D R O G E R I J A J A V N E Z G R A D B E

KURIVO G O S T I N S T V O ŠIVALNICA B R I V N I C A A V T O M E H A N I K A

P E C I V O D E L A V S K I D O M P O G R E B N I Z A V O D K I N O A V T O J ' R E V O Z N I K T V O

DRŽAVNA Z A L O Ž B A S L O V E N I J E , po­družn ica v Kran ju , čest i ta k 1. maju — prazniku delavskega razreda. Umetnost in kulturo ljudstvu!

Okrajna Wnza „ J E L E N " — K R A N J . Za praznik dela — 1. maj — vse čes t i tke de­lovnemu ljudstvu, posebno t is t im udarni­kom, k i so že izvršili petletni plan!

„Delavski kelektiv okrajnega trgovskega podjetja V I N O - P I V O K R A N J čest i ta vsern kolekt ivom k delavskemu prazniku!"

Okrajna zveza kmeti jskih zadrug K r a n j , čestita k delovnemu prazniku vsem K Z in K D Z . Zveza delavcev in delovnih kmetov gradi socializem in uresničuje Titovo pet­letko.

P O T R O Š N I Š K A Z A D R U G A K R A N J s svo­j i m i 18 podružn icami v n a š e m okraju Če­stita k 1. maju, delovnemu prazniku, vsem borcem, izvrševalcem petletnega plana v industrij i in vasi.

Sindikalno kulturno ume tn i ško d ruš tvo ' „ I V A N C A N K A R " V TRŽIČU, česti ta ysem delovnim kolektivom Tržiča k doseženim uspehom in j i m želi nadaljnjih uspehov. Skrbel bo še bolj kot doslerj za dvig k u l ­turne ravni Tržiča.

» G O S T I N S T V O " K R A N J , čest i ta na dan proslave 1. maja vsem udarnikom, nova­torjem in racionalizatorje vm k nj ihovim uspehom, pesebno pa čest i ta junakom dela — izpolnilcem petletnega plana.

Sindikalno kulturno ume tn i ško d ruš tvo „FRANCE P R E Š E R E N " V K R A N J U , čest i ta k Prvemu maju vse-m akt ivnim in podpor­n im članom. S kulturno u m e t n i š k i m udej-stvovanjem gradimo socializem!

Delovni kolektiv B O M B A Ž N E P R E D I L ­N I C E I N T K A L N I C E V TRŽIČU pošilja vsem kolektivom tekstilne industrije prvo­majske čest i tko za uspehe, k i so j ih el segli v svojem dosedanjem delu.

Republ i ško gradbeno podjetje „ P R O ­J E K T " V K R A N J U , čest i ta vsemu delov­nemu ljudstvu k prazniku dela 1. maj.

P R E S K R B A » - Mestno trgovsko podjetje v K r a n j u s .svojimi poslovalnicami iskreno česti ta vsem svojim pot rošn ikom k delov­nemu prazniku 1. maju.

S krepkim poudarkom k čimprejšnji izpolnitvi petletke čest i ta k prazniku dela — 1. maju

T o v a r n a obutve „ T R I G L A V " Tovarna športnih čevljev — Žiri

v T r ž i č u

Urejuje u redn i šk i odbor — Odgovorni urednik: Telatko Mar jan — Naslov u r e d n i š t v in uprave: K r a n j , Ljubl janska cesta l / I I — Tel . žt. 475 — Izhaja vsak če t r tek Letna na ročn ina znaša 104 dinarjev — Štev če^k. položnice 611-90200-7 — Tiska Gorenj ka tiskarna, Kran j 32; (H 50