Stev. 35 (597) L. XII.

Novo mesto, četrtek 31. avgusta 1961 DOLENJSKI LIST

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

UPANJE Č L O V E Š T V A

mm Predsednik * X R J . tovar i * Josip B r o i T i to . vodi našo državno delegacijo na konferenci l avenb lokovskih d r i a v ,

ki se bo l a ce l a j o t r i t Beogradu .

»HOČEMO PREPREČITI NAJHUJŠE IN SE IZOGNITI KATASTROFI, NAJHUJŠI OD VSEH, KI SO KDAJK0L1 DOLETELE LJUDI NA NAŠEM PLANETU«

~ . . . Ogromna večina človeštva se boji posledic sedanjega napetega položaja in se ne strinja s sedanjo politiko hladne vojne in nadaljnjega povečanja nezaupanja in napetosti v svetu. Pokazalo se je, da posamezne države, mislim na nevezane, ne morejo posamezno storiti nekaj učinkovitega za zboljšanje položaja, čeprav so njihova stališča še tako pravilna in aktualna: zato je potrebna enotna odločna akcija kar največjega števila držav, ki ne pripadajo blokom -— in takšen je bil tudi namen sklicanja sestanka predstavnikov izvenblokovskih držav na najvišji ravni.

Namen sestanka voditeljev izvenblokovskih držav je, prispevati največje napore, da bi preprečili najhujše in da bi se pogovorili o tem, kako priti iz slepe ulice, in omogočiti konstruktivno urejanje raznih mednarodnih problemov. Ta sestanek je logična posledica dosedanjega prizadevanja velikih držav, da same brez udeležbe malih in nevezanih držav tudi izven OZN uredijo najbolj bistvene probleme, ki stalno ogrožajo mir na svetu.

Sestanek najvišjih predstavnikov izvenblokovskih držav bo nadaljevanje tiste akcije, ki jo'je začela petorica voditeljev držav na XV . zasedanju Generalne skupščine OZN in ki je v enodušno sprejeti resoluciji predstavnikov več kot 28 držav dobila vso moralno podporo.

Kot je znano, so v Kairu sklenili, da bo konferenca voditeljev izvenblokovskih oziroma nevezanih držav v naši državi. Ta odločitev je veliko priznanje vlogi Jugoslavije v njenem boju za mir in mednarodno sodelovanje, konferenca pa bo izredno pomembna za zmago tistih načel, ki morajo omogočiti mir in miroljubno urejanje spornih mednarodnih problemov . . . «

« - . . . V S E MIROLJUBNO ČLOVEŠTVO J E ZAINTERESIRANO, D A BI SE R A Z N A SPORNA VPRAŠANJA REŠEVALA PO MIRNI POTI IN S S P O R A Z U M E V A N J E M IN DA BI SE Z A V R G L E VOJNE K O T PREKLETSTVO, KI SO ČLOVEŠTVU Z M E R A J PRINAŠALE SAMO SOLZE, TRPLJE NJE IN UNIČENJE. TO ŽELIMO M I . . . «

(Maršal Tito v govoru po vrnitvi z obiska v afriških deželah, 28. aprila

Združeni sveti OBLO v Črnomlju • Oba zbora črnomaljske

ga l judskega odbora sta n a svo j i zadnj i seji razprav l j a la o spo j i t v i sorodnih svetov p r i občinskem odboru In sk l e n i l a , da se združijo: — svet za industr i jo i n obrt

ter svet za b lagovni pro met,

t— svet za šolstvo, svet za prosveto In svet za telesn o ku l tu ro ,

•— svet za zdravstvo i n svet za varstvo družine.

Novo imenovan i svet i bodo oprav l j a l i vse naloge, k i so s icer določene v statutu za posamezna področja dosedan j i h svetov.

• Odbo rn ik i so ra zprav l j a l i tud i o izdaj i poroštven i h i z jav neka t e r im gospod a r s k i m organizac i jam. — Ugodno je b i lo rešenih 25 v l og v skupn i vrednost i sko raj 200 mi l i j onov d inar jev . S k l e n i l i so, da m o r a v bodoče pred sk lepanjem o i z

da j i poroštvene Izjave r a z prav l j a t i občinski zbor p r o izvajalcev ter ugotov i t i smotrnost zadolžitve gospodarske organizaci je glede na t renut no stanje v podjet ju ter na uspešnost gospodarjenja i n perspekt ivnost .

• Vajeniška šola v Črnoml ju je že v šolskem le tu 1960-61 r e f o rmi ra la pouk t a ko, da je prešolala vse v a jence — razen kov inske s t ro ke — v vajensko šolo v N o vem mestu, s čimer je zagotov l jeno strokovnejše šolanje. V črnomaljski šoli so os ta l i le va jenc i kov inske stroke, i n t i so v g lavnem iz tovarne »BELT« . Zato je sedaj prevze la ustanov i te l j ske prav ice tovarna sama, ka j t i s tem bo podjet ju omogočeno učni program p r i l a godi t i tako, da bodo va jenc i dob i l i s t rokovno znanje, k i najbol j ustreza pro izvodnem u procesu v »BELT« . - pb -

Pogodbeniki iz šentjerneiskega območja

O p r i p r a v a h za jesensko •etev so na šentjernejskem območju ra zp rav l j a l i že zbor i vo l ivcev . K m e t i j s k a z a d ruga v Šentjerneju je do 23. avgusta s kmečkimi pro i z va ja l c i sk l en i l a 40 pogodb, to je za 24 hektarov od 240 hek ta rov zemljišč, k i j i h bo zaje la letošnja pogodbena pro i zvodn ja vključno z jesensko setvi jo.

K m e t i j s k a zadruga pa še vedno razprav l j a o tem, k a k o b i p r idob i l a čimveč pogodbenikov. Po načrtu, ki so ga sestavi l i kme t i j sk i s trok o v n j a k i , mora b i t i i z vsake vasi nekaj pogodb, k i naj r a zen jesenske setve p r edv i d i j o tud i spomladanska pogodbena de la : oranje i n k a sneje žetev s komba jn i .

D a b i jesenska pogodbena • setev k a r najbol j uspela, je

zadruga sk l i ca la na posveto-

Beograd: 838.000 prebivalcev

P o najnovejših podatk ih i l v l v Beogradu 838.000 prebivalcev. Številka pa je pravzaprav višja, ker je v Slavnem mestu države vedno precej l j u d i po različnih opravkih Iz vseh l judsk ih re publik. Se nekaj let, tako kažejo podatk i , pa bo Beograd m i l i j onsko mesto. Zdaj j e v mestu stalno zaposlenih 378.000 l j ud i , od tega največ v i ndus t r i j i .

vanje t raktor is te . T u so zvede l i , kako globoko bo treba orat i , kda j bodo zeml jo z a čeli p r i p rav l j a t i za setev i n na ka j morajo p r i setv: predvsem paz i t i .

M e d žitaricami bodo letošn j i pogodbenik i se ja l i n a j več i ta l i jansko pšenico S a n Pastore, poskus i l i pa bodo tud i s f rancosko sorto Eto l l e de Cho isy ie . Ok rog 6 ton semen je zadruga že p r i sk rbe la . Tud i umetn ih gno j i l ima dovol j .

S E B O S M E D P O G O D B E N I K E V P I S A L T U D I ""I?

Tako je b i lo po i«. -i j i žetvi slišati šentjernejske pogodbenike, k i so vab i l i s a mostojne kmetovalce , naj sodelujejo z zadrugo. Pogodbeni pro izva ja lc i so pr ide la l i nad 35 m q na hektar . M e d n j i m i je b i lo več s tar ih k o operantov, k i so tud i letos p r v i podpisal i pogodbo z za drugo. In ne brez v z r o k a ! J a n k o Za l oka r v V r h a pr i Šentjerneju p r a v i : »Ni človeka, k i b i me odv rn i l od zadruge.« V i n k o Stemberger Iz Šentjerneja, A l o j z Ske -delj iz V rbovca , F r a n c L u z a r iz Go r . Stare vasi ter F r a n c J u n c in C i r i l G o r n i k s P r i stave pa so pogodbe podpi sal i zato, k e r j i m daje z a d r u ga določene ugodnost i in n i so n i k o l i v skrbeh , kdo bo posprav i l po l j sk i p r delek, če ga sami ne b i mog l i .

A F R I K A dosega v osvobajanju kolonialnih narodov vedno večje uspehe; o tem nas prepriča tudi pogled na karto neodv isnih i n odvisnih držav in dežel

na tem kontinentu

AFRIŠKO PA£3/VALS7U0 (Skupoj: 2UO milj)

»•Velikanski razmah osvobodilnega gibanja, posebi o kolonialnih narodov v Afriki, postavlja ves svet pred nove naloge, ki so v tem, da bi materialno kar se da hitro in čimbolj pomagali tem državam, da se gospodarsko razvijejo, ker so brez svoje krivde ostale nerazvite in zaostale. Takšno pomoč morajo nuditi predvsem najrazvitejše države sveta. Te potrebe ne morejo zadovoljiti ena ali več držav iz ene ali druge skupine, temveč vse države, ki imajo potrebna materialna in tehnična sredstva. Pri tem je poglavitno, da je ta pomoč brez političnih in podobnih pogojev, brez sumničenja in brez raznih skritih namenov...«

(Iz govora predsednika repub l ike Jos ipa B r o z a T i t a na pros lav i 20-letnice vstaje jugos lovans k i h narodov v T i t ovem Užicu 4. j u l i j a 1961.)

Mojstrski izpiti v Krškem

V izobraževalnem cent ru je 10. avgusta naprav i l o m o j strske izpite 24 ključavničarjev, 4 k l epar j i in 3 avtome-han ik i . V s i so poprej ob iskova l i 4 mesečni tečaj, na ka te rem so si p r i dob i l i potrebno splošno in strokovno znanje. Tako so b i l i po enajst ih l e t ih v Krškem zopet mo js t r sk i i zp i t i .

O b r t n i izobraževalni center deluje od 1. jun i j a letos, vod i ga pa tov. B r a n k o M e d ved. — V septembru in decembru bodo zopet mojs t r sk i In pomočniški izpit L

BREZICE: za k o f e c mezdnega s i s t ema

Občinski sindikalni svet v Brežicah je pred kratkim sklical posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic ter d i rektorjev gospodarskih organizacij v obi lni . — Glavna tema obravnave je bilo vprašanje Izdelave pravil ln pravilnikov v gospodarskih organizacijah, predvsem izdelave pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke, ter vprašanje realizacije polletnega plana v okviru ob* in«.

Ugotovljeno Je bilo, da ao

gospodarske organizacije še vse premalo naredile glede Izdelave pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke. Izdelava teh pravilnikov je vse preveč šablonska, premalo je analiz in Izračunov, ki naj bi dali gospodarskim organizacijam Jasno sliko o dejr.nskem stanju. Poudarjeno je bilo, da je potrebno že pred sestavo pravilnika o delitvi dohodka na osebne dohodke opustiti načelo, da Je to tarifni pravilnik. To Je nujno predvsem zato, ker

Vse kmetijske organizacije bodo morale izdelati osnovni načrt za izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Tako terjajo določila zveznega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč in republiški predpisi. To bo nedvomno važna naloga, ki j i bodo morale posvetiti kmetijske organizacije vso pozornost. Osnovni načrt Je namreč dolgoročni načrt gospodarskih in tehničnih rešitev za najboljši način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in za vsestransko razširitev določene kmetijske organizacije. T e meljiti mora na sodobnih znanstvenih načelih. Vsebovati mora predvsem tudi ukrepe, da bo na svojih zemljiščih in tistih, ki jih ima kmetijska organizacija v zakupu ali j ih obdeluje v kooperaciji, dosegla največjo proizvodnjo. Zaradi tega sestava dobrega osnovnega načrta ne bo lahka stvar. V pomoč bo metodologija za sestavo osnovnih načrtov, ki Jo Je pripravil Kmetijski Inštitut Slovenije in je bila objavljena v prilogi Gospodarskega vestnika v »Svetovalcu- št. 32. z dne 16. avgusta 1961.

• Naj nadaljujemo kar z novicami s kmetijskega področja. Gotovo je omembe vredno, da se v Makedoniji že pridno pripravljajo na Jesensko sestev. Posejali bodo okrog 260.000 hektarov. Z rodovitnimi sormni pšenice bodo zasejali okrog 50.000 hektarov ali 75 odstotkov skupnih površin, zasejanih s pšenico. Pr i Jesenski setvi bo sodelovalo 3.300 traktorjev ali 800 več kot lani. V vsej Jugoslaviji pa bodo, kot predvidevajo, zasejali več kot mi lijon hektarov z visokorodno pšenico.

• Ker smo ravno pri pšenici, naj omenimo, da nam Je letos najbrž ne bo primanjkovalo. Samo v Vojvodini, v tej naši zakladnici kruha, imajo nad 56.000 vagonov tržnih presežkov pšenice. Letos so na 440.000 hektarih pridelali 103.000 vagonov pšenice. Povprečno so pridelali po 24,99 stota pšenice na hektar, kar Je za okrog 330 kilogramov več kot lani.

• Letošnji pridelek sladkorne pese bo omogočil proizvodnjo 265.000 ton sladkorja ali za malenkost več kakor lani. ko smo imeli

OSNOVNI NAČRTI ZA IZKORIŠČANJE KMETIJ

SKIH ZEMLJIŠČ doslej največjo letno proizvodnjo. Večina sladkornih tovarn je že začela s proizvodno kampanjo, letos prej kakor druge krati. Je seni bodo vključili v proizvodnjo štiri nove sladkorne tovarne.

gj V Ljubljani Je VII. medarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki je postal ugledna mednarodna tekmovalna arena. Nad 270 razstavljavcev iz 16 držav je razstavljalo 880 vzorcev vin. sadnih sokov in žganih pijač. Slavnostna otvoritev sejma Je bila v soboto.

H V Beogradu so pred dnev) odprli V. mednarodni sejem tehnike. Razstavlja 400 domačih in 700 tujih podfetij iz 25 dežel. To Je največja In najpomembnejša prireditev Beograjskega sejma, kar jih Je bilo doslej

na tem razstavišču. Veliko število domačih in tujih razstavljavcev dokazuje velikanski napredek naše domače tehnike in plodno sodelovanje s tujimi podjetji.

• Okoli 15. septembra bodo prve seje skupščinskih odborov, in sicer najprej odborov za gospodarstvo, kmalu potem pa tudi obeh zakonodajnih odborov. Obravnavali bodo predloge treh novih zakonov: o graditvi Investicijskih objektov, o blagovnih In storitvenih žigih ter o vzorcih in modelih. Zvezni poslanci so že dobili prvo gradivo, da bi se lahko pripravili na seje skupščinskih odborov.

• Petletni Plan določa, da bo v letih do 1965 treba zgraditi povprečno po 100.000 stanovanj letno. Do konca tega leta bomo zgradili samo 75.000 stanovanj, torej manj kakor določa petletni plan. Vzrok je morda tudi v tem, ker smo letos vložili samo 19 milijard din v boljšo opremo gradbene operative. Strokovnjaki menijo, da bi morali večino sredstev, po petletnem planu namenjenih za te namene (175 milijard din), vložiti v prvih letih izpolnjevanja novega piana, da bi omogočili gradbeništvu čim hitrejše uspo-sabllanje za izvršitev te velike naloge.

• Na koncu samo še tole vest: V Ljubljani je bila prejšnji teden XIII. redna letna konferenca I SMUN — Mednarodnega študentskega gibanja za OZN . Konference se Je udeležilo 90 študentov, predstavnikov nacionalnih gibanj za O Z N iz 30 držav ln zastopniki študentske in mladinske organizacije z Vzhoda in Zahoda,

Je sedar.ja stimulacija vloženega dela delitev za to ustvarjenega dohodka, ne pa neka tarifa, po kateri naj bi delavci prejemali osebne dohodke. Predvsem bo potrebno naju realna merila za nagrajevanje po delu, to se pravi, osebni dohodki bodo rozuitat ocenjevanja dela in r.e delavca, ki trenutno dela na nekem delovnem mestu. Pr i ocenjevanju posameznih delovnih mest moramo bili kritični ln dosledni. Vsaka prekoračitev razmerja 1:4 med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki bi bila nepravil na. Pri ocenjevanju se je nujno držati osnove za ugotavljanje osebnega dohodka, ln sicer delovnega učinka delavca, merjenega po količini ln kakovosti vloženega dela, prihrankih na materialnih ln drugih, stroških, ob upoštevanju teže dela, odgovornosti ln delovnih razmer na delovnem mestu.

Razprava Je pokazala, da si danes nekatere gospodarske organizacije v občini še niso na jasnem, kakšni naj bi bili novi pravilniki, lin sicer zato ne, ker niso že takoj v začetku leta razmišljale, kako bodo novi gospodarski predpisi vplivali na njihovo nadaljnje delo. Da nes Je situacija v nekaterih gospodarskih organizacijah takšna, da omogoča razne nepravilnosti, predvsem v korist vodilnih ljudi v podjetjih

V razpravi o realizaciji pol letnega plana Je bilo poudarjeno, da novi gospodarski u -krepl narekujejo zlasti potrebo po znatnem povečanju produktivnosti dela, po nenehnem iskanju skritih rezerv, ker lahko drugače ravno ti elementi povzročijo negativne posledice, po oceni za I. polletje 1961 je bila vrednost proizvodnje dosežena z S1.S*/«. - Rezultat Je glede na vse spremembe kar ugoden. Podjetja naj bi posve-Ula več pozornosti vprašanju

•obratnih sredstev, povečanju storilnosti dela, boljši kvaliteti proizvodov, racionalnemu Izkoriščanju osnovnih sredstev Itd. Potrebno Je popolnoma izločiti stari mezdni »istem nagrajevanja delavcev, vendar pa nekatere gospodarske organizacije tega dar.es še nočejo razumeu. -ne

http://dar.es

Stev. 35 (597) D O L E N J S K I L I S T Stran 3

ZLATO, SREBRO IN BRON

ZA »VINO« IZ BREŽIC V soboto je GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE v Ljubljani že sedmič odprlo vrata mednarodnemu vinskemu sejmu, k i je ponesel slavo i n ugled naših v in daleč po svetu - Danes izvažamo v ina v 37 držav na vseh petih celinah -Več vina kot mi pridelajo nd svetu v Italiji, Francij i , Alžiriji, Španiji, Argentini, ZDA, Portugalski in v Madžarski- Lani smo prodali v tujino 540.190 hektolitrov v ina za eno milijardo in 890 milijonov dinarjev - Če bodo odkupne cene letos previsoke, bo izvoz zlasti i z Slovenije občutno manjši, ker so cene v ina na svetovnem trgu nižje od cen v naši državi

V o k u s n o u r e j e n i h p r o s t o r i h zda j p o s v e t u že močno poznanega G o s p o d a r s k e g a razstavišča v L j u b l j a n i j e doživelo j u gos l ovansko vinogradništvo p r e t e k l o soboto spet svo j v e l i k i p r a z n i k . O d p r t je b i l V I I . m e d n a r o d n i s e j em v jn . žganih pijač i n s a d n i h s okov . D i r e k t o r G R I v a n K e l l e r j e p o z d r a v i l n a p l o ščadi p r e d razstaviščem številne goste, m e d k a t e r i m i j e b i l t u d i p r eds edn ik L j u d s k e skupščine L R S tovariš M a h a M a r i n k o . S e j e m j e o d p r l N i k o l a J a k -šič, p o d p r e d s e d n i k Zveze k m e t i j s k i h i n g o s p o d a r s k i h z b o r n i c Jugos l a v i j e . M e d d r u g i m j e de j a l , d a letošn j i s e j em, n a k a t e r e m r a z s t av l j a 18 držav 635 v zo r cev najboljših v i n n a sve t u , z n o v a potr ju je , d a s m o m e d p r v i m i deželami n a sve tu , k i t ekmu j e j o v p r i d e l o v a n j u n a j k v a l i t e t n e j ših v i n in žganih pijač. M e d n a r o d n a degustac i j ska (ocenjevalna) k o m i s i j a je po najstrožjih ocenah pod e l i l a z a v i n a 73 z l a t i h , 463 s r e b r n i h i n 64 b r o n a s t i h m e d a l j . J u g o s l a v i j a sode lu j e l e tos s 310 v z o r c i , k i so d o b i l i 33 z l a t i h , 205 s r e b r n i h i n 47 b r o n a s t i h m e d a l j . Z gane pijače j e r a z s t a v i l o 11 držav s 141 v z o r c i , za ka t e r e so dob i l e 26 z l a t i h , 87 s r e b r n i h m e d a l j i n 10 d i p l o m , o d tega J u g o s l a v i j a : 21. z l a t i h , 72 s r e b r n i h m e d a l j i n vse d i p l ome . Posebne d i p l o m e so d o b i l i t r i j e najzaslužnejši častni degus ta t o r i i v i n s k i h s e jmov v L j u b l j a n i : eno log J o s i p Levanič i z L j u b l j a n e , inž. I v o Z u -panič iz M a r i b o r a i n dr . R i c h a r d Te l t s che r i z L o n d o n a .

P r e d s e d n i k Zveze k m e t i j s k i h i n g o z d a r s k i h zbo r n i c J u g o s l a v i j e C i r a B u -kovič j e na to s e z n a n i l goste i n ra z s t av l j a v ce z uspeh i v i n a r s k e p r o i z v o d n j e v F L R J . Danes sodi naša d r žava z več kot 270.000 h e k t a r i v i nog radov , s p r o i z v o d n j o v i n a s 600.000 t o n a m i i n p r o i z v o d n j o s a d j a —

približno m i l i j o n ton n a le to — v v r s t o m o d e r n i h i n množičnih p ro i z va j a l c e v n a sve tu . P o v o j n i s m o doseg l i v m o d e r n i z a c i j i vinogradništva, v i n a r s t v a , s a d j a r s t v a i n p r ede l o va n j a sad ja i n g ro zd j a n a j boljše uspehe p r e d v s e m v socialističnih g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h . Bodočnost ter ja o d nas, d a n a d a l j u j emo to de lo z n a m e n o m , d a b i doseg l i še večjo, množično p r o i z v odn j o t i p i z i r a n i h i n v i s o k o k v a l i t e t n i h v i n , z a k a r i m a m o i z r edne n a r a v n e pogoje. T o v e l j a tud i z a p r i d e l o van j e in i zde lavo s a d n i h sokov. T u s m o n a d o b r e m začetk u , čaka p a nas še v e l i k o de la , d a se b o m o s k v a l i t e to i n c enami približali s v e t o vnemu povprečju porabe s a d n i h sokov . V s a t a p r i z adevan j a k r e p k o i n čedalje bo l j p o d p i r a tud i domača s t ro jna i n d u s t r i j a z o p r e m o za p r o i z v o d n j o in p rede lovan j e g ro zd j a i n sad ja .

O g l e d i n pokušnja zares nadvse k a k o v o s t n i h v i n , žganih pijač i n s a d n i h so k o v domačih i n ino z ems k i h p ro i z va j a l c e v mo ra t a z adovo l j i t i t u d i ze lo r a z va jenega l j ub i t e l j a t eh p r i d e lkov . O b i s k o v a l e c s e j m a se bo s e z n a n i l tud i z z a n i m i v i m i načrti za n a _ d a l j n j i r a z vo j v i n o g r a d n i štva v s edan j em pe t l e tnem obdob ju . V i n o g r a d n i k i n a ših z n a n i h v i n o r o d n i h področij se bodo seveda n a j bol j z a n i m a l i z a p rob l eme obnove, saj bomo m o r a l i opešane nasade zares teme l j i t o o b n o v i t i , če hočem o obdržati d o b r o ime n a ših gor i c i n k l e t i . N a s e jmu s m o opaz i l i razs tavne p ro s tore znanega i z v o z n i k a , pod je t ja » V I N O BREŽI CE« , v ka ta l ogu pa p r i j e t no presenečenje:

v i n o r o d n i okoliš B i z ed j -s k o je n a s e jmu zas topan z laškim r i z l i n g o m l e t n i k 1959, k i je d o b i l 18,63 točk (od 20 možnih) i n z l a to m e d a l j o ; muškatni s i l v a -nec (1959) j e d o b i l s r eb rno meda l jo , b i z e l j sko rdeče

v i n o (1959) p a bronasto . Pod je t j e je r a z e n tega r a z s t a v i l o t u d i z e l en i s i l v a -nec.

Čestitamo b i z e l j s k i m v i n o g r a d n i k o m i n k o l e k t i v u pod je t ja - V I N O BREŽ I CE« , v s e m našim z a d r u g a m i n p r i d e l o v a l c e m v i n p a priporočamo o b i s k z a n i m i v e g a se jma , k i bo o d pr t do 3. s e p t e m b r a !

Nova knjiga Dolenjske založbe P r i h o d n j i mesec bo ob de

set letnic i muze ja v M e t l i k i na pobudo Be lokran jskega muzejskega društva izšla v Do len j sk i založbi kn j i ga J o žeta D u l a r j a : »Metlika skoz i stoletja«. Seznan i la nas bo z zgodovino Me t l i k e od na j starejših časov do zadn j ih let, k o je mesto dobi lo prvo industr i jo , z n jegov im gospodarsk im i n k u l t u r n i m de ležem ter z zgodovino m u zejskega društva. V o d n i k po M e t l i k i i n oko l i c i bo z a k l j u čeno poglavje knj ige, k i bo izšla v nak l ad i 1100 izvodov.

šiviljski tečaj v Krškem Tova rna šivalnih strojev

»Bagat« namerava 7. septembra pričeti v Krškem enomesečni tečaj za šivanje i n k r o jenje. P r i j a v i l o se je že 50 žena.

Vesel nasmeh, mladost, brezskrbnost — kako lepo se vse ujema na sliki, ki smo jo prejšnji teden posneli na plantaži Zadružnega posestva »MATIJA GUBEC« v Leskovcn pri Krškem. Nasad hrušk bo dal letos izredno lep pridelek, saj se drevesca kar šibijo pod sladko težo plemenitih sadov. Breskve iz Leskovca so letos dan za dnem odhajale v Celje, Zagreb, Šibenik, Split, Piran in Portorož, v Novo mesto in še v prenekatero mesto. Bilo jih je premalo, veliko premalo, saj so stali kupci kar v vrstah, čeprav je bila izredno dobra letina, bi jih lahko prodali še petkrat več kot so jih!

Zadovoljstvo s traktorjem »Cesar razdroo l j ene k m e

t i j ske zadruge v S u h i k r a j i n i n i so zmog le v več l e t ih , zmore združena k m e t i j s k a z a d r u g a že p r v o le to obs to ja , « so de j a l i člani žužem-berške zadruge , k i so se navduševali n a d n o v i m t r a k t o r j e m z neka j priključk i . Z e p r v e d n i , k o je p r i spe l , j e p o m a g a l p r i mlač-v i , j e s en i p a bo p r i s e t v i še več za lege l . P r a v gotovo ga

bodo v s i k m e t o v a l c i vese l i . L e t o s je z a n i m a n j e z a se

tev v i s o k o r o d n i h sor t pšen i ce v S u h i k r a j i n i posebn o v e l i k o . V peroizvodnih okoliših JDvor i n Žužemberk je sk l epan j e s e t v e n i h po godb v p o l n e m t e k u . K m e t o va l c i so posebno navdušen i n a d pšenico san pastore, namerava j o p a zase jat i t u d i neka j h ek ta r o v nove f r a n coske pšenice. S t r o k o v n j a k i

Ne bi posnemali Pisec? P i s a l i smo že o letošnji

bogat i sadni l e t i n i i n o tem, da mars ik je zadruge i n t r govska podjetja ne o d k u p u jejo sadja. Razvese l j i va je nov ica iz kmet i j ske zadruge v Pišecah, k i redno o d k u puje vse vrste namiznega sadja. D o prejšnjega tedna so v Pišecah odkup i l i že 20

tisoč k g s l i v po 20 dinarjev, 33 ton jabo lk po 20 dinar jev , 55 ton mare l i c po 43 d ina r jev i n 11 ton hrušk po 26 d i narjev k i l o g ram. Zadruga odkupuje tud i sadje za p r e delavo. U p r a v n i k B r a n k o K o -plnč meni , da bodo letos odk u p i l i v Pišecah še najmanj 180 ton sadja.

i z zadruge so k m e t o v a l c e m obrazložili p r ednos t i nove sor te pšenice g lede n a v r e menske razmere , r jo i n p o -leganje. Doseda j je žužem-berška zadruga doseg la n a d 32 ods to tkov družbenega p l a n a pogodb z a setev v i s o k o r o d n i h pšeničnih sort .

D O B E R U S P E H P O G O D B Z A P I T A N J E

PRAŠIČEV

V žužemberški z a d r u g i j e b i l o d o srede a vgus ta s k l e n j e n i h o k o l i 800 pogodb z a p i tan j e 1348 prašičev. T a številka j e razvese l j i va , sa j so prejšnje zadruge n a t e m področju l a n i s k l e n i l e le 860 pogodb, m e d t e m k o računamo, d a b o do k o n c a l e t a s k l e n j e n i h 2000 pogodb.

S l abo p a napredu je s k l e pan je pogodb z a govedo. V z r o k j e v s l a b i p r oda j i .

M . S.

Pojasnilo na odgovor iz hotela Nimam namere razpravljati

z delavskim svetom o dejanskem stanju v podjetju, vendar me je odgovor prisilil k ponovnemu pisanju predvsem zato, da odgovor, k i ga je podpisal predsednik delavskega sveta tovariš Anton Pate, ne bi bralcev zavedel na stranpot. Mimogrede naj povem, da je odgovor pisal nekdo lzver.' kolektiva I Pa vendar naj osvetlim nekatere podrobnosti.

Merila o delitvi osebnega dohodka, na osnovi katerih so obračunali dohodke za julij, so sestavni del oziroma bistvo pravilnika o delitvi osebnega dohodka, k i ga trenutno res sele pripravljajo. Za delitev pa so vsekakor najpomembnejša merila, ta pa je delavski svet že sprejel.

Močno naivna je trditev, da se n i določeno, kdo dobi zaslužek od ustvarjenega prometa

pri cigaretah, če je julijski obračun tovarišu direktorju na ta račun že navrgel 7.358 din.

Kar zadeva odtegljaj 17.963 dinarjev tovarišu Colariču, naj povem, da je razgovor s predsednikom delavskega sveta ir. tovarišem Colaričem na občinskem sindikalnem svetu pokazal, da je tovariš Colarič dejansko opravljal delo in odgovarjal zanj na dveh delovnih mestih. Ostali uslužbenci so medtem opravljali le manjša dela: nosili so kruh iz novomeške Pekarije, kuharice pa so včasih same vzele lz skladišča potrebna živila. Kot to-čaj Je tovariš CoHarlč delal po 19 al i 20 ur na dan, vsak dru gi dan, ko je bil ekonom, pa po 4 do 6 ur na dan. Tako je v dveh dneh opravil pravzaprav tri delovne dni I Ker pa je v teh dneh v glavnem delal kot točaj, je torej do od-tegnjenega zneska popolnoma

Nov način gospodarjenja z gozdovi

upravičen. Uslužbencem, k i so medtem namesto ekonoma naredili to ali ono, gre le plačilo za opravljeno delo od plače ekonoma. Vsekakor pa gre tu za majhen znesek, znatno manjši od odtegljaja. Podobno pa je tudi v primeru perice.

Dodati moram, da nagrajevanje po učinku ne priznava nobenih posebnih nagrad in delavski svet o tem nima kaj sklepati. Eo posebnih nagrad bi bil i člani kolektiva upravičeni le v primeru, ko s svojim delom pripomorejo k izrednemu uspehu. Seve pa mora pravilnik o

S Festival ribniške tradicije in sedanjosti

109. P o t e m s v a s k l e p a l a o v s e m mogočem.' D o seve rnega sidrišča n i b i l o daleč, vsega s k u p a j z a dve m i l j i vožnje. H a n d s m i j e da j a l n a v o d i l a . B i l a s va že čisto b l i z u i n po n jegovem m n e n j u s v a v o z i l a sko ra j m a l o p r e h i t r o . »Nekol iko n a desno — t ako — počasi — n a desno — m a l o n a l evo — počasi!« T a k o je k l i c a l pove l je z a pove l j e m . B i l s em r a z b u r j e n i n z a v e r o v a n v svo j po se l . N a H a n d s a n i s e m p a z i l , t oda n e k a j se m i je z gan i l o v s r c u k o t n e m i r . Z d a j c i s e m se o b r n i l i n to m e j e rešilo.

110. Z a g l e d a l sem H a n d s a , k i j e b i l že n a p o l p o t i p r o t i m e n i . V d e s n i r o k i j e držal boda lo . M e n d a s v a oba g lasno zakričala. P l a n i l je p r o t i m e n i , a j a z s em odskočil. I z pus t i l sem k r m i l n i n a v o r i z rok , d a je n a vso moč od le te l v zave t rno s t r a n . T o m i je rešilo življenje. K a j t i težki d r og ga je u d a r i l po p r s i h , d a je z a t r enu t ek o m a h n i l . I n že s em se u m a k n i l i z ko t a . k j e r s e m b i l v pas t i . P r i g l a v n e m j a m b o r u sem i z v l e k e l pištolo h l a d n o k r v n o p o m e r i l i n sprožil. S a m o t l e s k n i l o je, m o r a l b i n a s u t i suhega s m o d n i k a .

111. E n o m i j e b i l o j a sno : d a se ne s m e m u m a k n i t i p r e d n j i m , s icer m e k m a l u spet s p r a v i k j e v zagato. T eda j j e »Hispaniola« z ade l a n a t rdo , se s t res la , s e d l a n a pesek i n se n e n a d o m a n a g n i l a . O b a d v a s v a se p r e v r n i l a i n se sko ra j s k u p a j z v a l i l a v žleb ob og ra j i . P r v i s em se d v i g n i l , t o d a k r o v u se n i s e m moge l več u m i k a t i . Z a t o s em sp l e za l po v r v a s t i l e s t v i c i g l a vnega j a m b o r a v i soko n a prečnik. N a t r e s e l s e m novega s m o d n i k a v pištolo. »Samo še korak,« s em r e k e l , » in i z p i h -n e m v a m možgane i z bet ice! «

l l K o t b i m i g n i l , se j e u s t a v i l . V z e l je boda lo i i >n sp regovo r i l : »Sreča ne m a r a zame. M e nica bona m o r a l p r e d tebo j sne t i j a d r a i n to je starega m o r n a r j a ze lo težko.« T e n jegove b f s « m i strašno l a s k a l e i n sme j a l sem se dobavo k o t p e t c i ; , , n a gno ju . T e d a j je H a n d s zjjel desnico, nož j e z a b r n e l po z r a k u . Začutil s

Uspeh nad vsemi pričakovanji i Poštarji-športniki v Črnomlju Ženska ekipa Novega mesta je na mednarodnem mladinskem prvestvu FLR Jugoslavije na Bledu presenetljivo osvojila prvo mesto i n pokal - Irena Mikec je s Frelihom na drugem mestu v mešanih dvojicah in na tretjem mestu s Kokaljevo v ženskih dvoj icah - Doslej brez dvoma največji uspeh novomeškega namiznega tenisa!

Marsikdo se Je čudil, ko je v nedeljo ali v ponedeljek bral časopisna poročila z mednarodnega mladinskega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu, k i je bilo od 25. do 27. avgusta na Bledu. Kar težko je bilo verjeti, da je ekipa mladink Novega mesta osvojila naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije. Kako j im je to moglo uspeti? A l i je to sploh mogoče? Je imel morda spet svoje prste vmes tiskarski škrat?

Ne! Poročila so pravilna. Novo mesto l n Ljubljana sta nova mednarodna prvaka F L R J pri ženskih i n moških mla dinskih ekipah! Oboji so te naslove osvojili povsem zasluženo s prepričljivimi zmagami! Novomeška ekipa je v pred-tekmovanju premagala glavnega favorita Zenico s 3 : 1, nato ekipo Dunaja s 3 : 1 in za zaključek še Ljubljano II s 3 : 0. V finalu je bila Ljubljana I. prepričljivo poražena s 3 : 0.

Ze po prvem dvoboju, ko sta se Irena Mikec i n Koka ljeva pomerili z reprezentanco Zenice — z glavnim favoritom za ekipnega prvaka pri mla dinkah, smo bil i zelo veseli. Medtem ko je Kokaljeva prvo srečanje z Mitrovičevo izgubila, je Mikčeva premagala L u -čičevo ln izenačila na 1 : 1 . Dvoboj dvojic je bi l odločilen. Novomeški predstavnici sta odlično zaigrali ln zasluženo — z 2 : o premagali dvojico M i -trovlč - Lučič, k i j « kasneje zmagala v tekmovanju ženskih dvojic. S tem pa zmaga še n i bila zagotovljena. Treba Je b i lo osvojiti še tretjo točko. Mikčeva se je nato pomerila z Mitrovičevo (ta Je v nedeljo zmagala v tekmovanju posameznic!) l n Jo po odlični Igri premagala z 2 : 0! S tem je novomeška ekipa slavila zasluženo zmago s 3 : l in si zagotovila vsaj drugo mesto. Po zmagah nad Dunajem s 3 : 1 in nad Ljubljano H . s 3 : 0 Je ekipa Novega mesta postala zmagovalec druge skupine.

v finalnem srečanju za prvo mesto se je novomeška ekipa srečala z zmagovalcem druge skupine — z reprezentanco LJubljane, v kateri sta igrali Zrimčeva ln Sramlova (obe Odred). Mikčeva Je najprej premagala Sramlovo. nato pa je na splošno presenečenje še Kokaljeva premagala Zrlmče-vo. Tud i v tekmovanju dvojic sta bili novomeški predstavnici očitno boljši (zmaeall sta z 2 : 0!), tako da Je bila končna zmaga s 3 : 0 popolnoma zaslužena. Pokal Namlznotcniške zveze Slovenije je v nedeljo romal v Novo mesto, čeprav so ga pred tekmovanjem vsi pr i pisovali ekipi Zenice.

O nastopu moške okrajne reprezentance, v kateri so igrali Turk , Berger ln Somrak, ne moremo zapisati tako razveselj ivih vesti kot za žensko ek i po. V s i trije so igrali sicer prav dobro, toda v finale se niso uspeli uvrstiti. Po ogorčeni borbi so Izgubili z ekipo Kranja s 4 : 9, z ekipo Duna

ja (dejansko Je bila to - enako kot pri ženskah — avstrijska državna mladinska reprezentanca) pa so bili poraženi gladko s 5 : 0.

Vrstni red ekipnega tekmovanja:

Mladinci : B-skupina: 1. D u naj, 2. Kranj, 3. Novo mesto;

Mladinke: B-skupina: 1. Novo mesto, 2. Zenica I.. 3. Dunaj, 4. Ljubljana II.;

Končni vrstni red: 1. Novo mesto, 2. Ljubljana, 3. Zenica, 4. Celovec.

V tekmovanju posameznikov i n dvojic so novomeški predstavniki spet zabeležili nekaj zelo pomembnih rezultatov.

Prednjačila je spet Irena M i kec, k i je imela v tekmovanju posameznic precej smole, toda v tekmovanju mešanih dvojic je bila skupaj s Frel ihom (Kranj) druga in v tekmovanju ženskih dvojic skupaj s K o kaljevo tretja.

Zelo zanimivo je bilo tekmovanje mešanih dvojic. Mešani novomeško-kranjski ptar Mikec—Fre l ih je najprej po zelo težki borbi premagal D u -najčana WillingerJevo i n Fot -tera z 2 : 0. V četrtfinalu sta dobila za nasprotnika dvojico iz Zenice Rimac i n Lučič. T u d i tu sta zmagala z 2 : 0. Po l -ffinalni dvoboj z Hjubljansko dvojico Vecko—Zrimec Je bi l najlepši od vseh. Oba sta zaigrala odlično in favorizirani ljubljanski par je moral k lo nit i z 2 : 0.

Tud i ženski par M i k e c - K o -kalj je imel veliko upanja, .da postane zmagovalec. Po zmagi nad Avstrijkama Drelerjevo in Mazanekovo (Celovec) z 2 : 0 sta se ponovno srečali z M i trovičevo i n Lučičevo. Dvojica iz Zenice Je zmagala z 2 : 1, Mikčeva ln Kokaljeva pa sta bili tretji.

P r i posameznicah so Mikčevo zaradi zelo dobre igre v ekipnem tekmovanju šteli za glavnega favorita za končno zmagovalko. Za l se napovedi niso uresničile. Po napornem tekmovanju v petek i n soboto, je Mlkčeva v tekmovanju posameznic izpadla nepričakovano že v četrtfinalu v srečanju z mlado Zeničanko Rimac ln tako pokapala vse upe. Vzrok je slaba kondicija, ima pa zadoščenje v tem, da je končno zmagovalko Mitrovičevo v ekipnem tekmovanju premagala z 2 : 0!

Turk, Somrak in Berger v tekmovanju posameznikov ln dvojic niso imeli sreče. Ze v prvih dveh kolih j im Je žreb določil premočno nasprotnike, tako da se niso uspeli uvrstiti na višja mesta. V s i so igrali prav dobro, najlepšo priložnost za uvrstitev med prvih šestnajst Igralcev pa Je Imel Ber ger.

N a splošno lahko ocenimo prvi nastop novomeške okraj ne mladinske namlznoteniške reprezentance na mednarodnem tekmovanju kot zelo uspešen. Zlasti se Je uveljavila ko maj 15-letna Irena Mikec, k i letos prvič tekmuje kot mla dinka. Ce bo redno trenirala tudi v prihodnje (s pričetkom šole se bodo pogoji za trening spet poslabšali, ker bo telovadnica zasedena), se j i obetajo zelo lepi uspehi.

fm

Ob zboru slovenskih poštarjev v Črnomlju v počastitev 20-letnice vrstaje so se poštarji — športniki pomerili z ekipami belokranjskih delovnih kolektivov v različnih panogah:

Črnomaljski nogometaši so premagali sovrstnike iz Ljubljane z rezultatom 3:2 (2:0) P r i domačih so bili najboljši V i n ko Vajs, Franci Svajgar i n Ivan Zunič.

V šahu so bi l i na šestih deskah boljši gostje in so odpravili domačine s 4 in pol: 1 lin pol.

Na kegljišču v Kanižarici so zmagali rudarji z zelo dobrim rezultatom 761 kegljev. Pošta-ji so j ih podrli 659. Od ženskih ekip so bile najboljše keglja-čice novomeškega »Pionirja«, k i so podrle 34 kegljev več od tekmovalk lz Kanlžarice.

V odbojki so bili gostje očitno boljši in so premagali črnomaljske odbojkarje z rezultatom 3:0 (:5, :7, :6).

V streljanju z zračno puško so zmagali rudarji iz Kanlžarice, l n sicer z razliko 50 kro gov. P r i domačih je bi l naj boljši Alojz Spelič s 172 krogi, pri poštarjih pa Kristina Ti ler s 171 krogi.

Zmagovalna moštva so prejela lične pokale, k i j ih je pr i pravil prireditveni odbor P T T .

-pb-

KRATKE ŠPORTNE VESTI

• Pretekli teden je odpotoval v Beograd na priprave državne atletske reprezentance novomeški atlet Marijan S p i lar. Na podlagi njegovih letošnjih uspehov ga je zvezni ka petan uvrstil med kandidate za mlado reprezentanco F L R J (atleti, stari do 23 let), k i bo 30. septembra ln 1. oktobra sodelovala v tro boj u Romunija : Madžarska : Jugoslavija.

• V okviru priprav za mednarodno prvenstvo F L R J v na miznem tenisu, so v Novem mestu najboljši mladinci iz o-kraja igrali Izbirni turnir za okrajno reprezentanco, na ka terem je brez poraza — s petim i zmagami osvojil prvo mesto Jože Turk (Novo mesto), -> pred Somrakom in Gundejem (oba Novo mesto), k i sta imela po tri zmage. Sledila sta še Boljkovac iz Črnomlja in Berger (Novo mesto) z dvema zmagama itd.

• V nedeljo, 3. septembra, se bo pričelo tekmovanje v obeh republiških odbojkarskih ligah. Obe novomeški eikipi — moška in ženska — bosta igral i doma (pričetek ob 9. uri); in sicer moški s Kanalom, — ženske pa z Jesenicami.

• Na O K L M S smo zvedeli; da bo 7. in 8. oktobra v Topu -skem pri Karlovcu v počastitev 20-letnice revolucije velik mladinski »Zbor bratstva i n enotnosti«. Pričakujejo, da bo na zboru sodelovalo okoli deset tisoč mladincev lz okrajev Karlovac, Sisak, Novo mesto in Bihać. Navedeni okraji bodo sodelovali s svojimi mla dinskimi reprezentancami — (mladinci do 25. leta) tudi v športnem delu programa, i n sicer v odbojki, namiznem tenisu, šahu (na desetih deskah) ln v nogometu. Športna komi sija Okrajnega komiteja L M S že pripravlja reprezentance za ta nastop.

• V Novem mestu pripravljajo za prv i del septembra dva seminarja. Na prvem, k i bo 2. i n 3. septembra na Lok i , se bodo zbrali kandidati za košarkarske vaditelje ln trenerje iz vseh krajev okraja, kjer gojijo košarko, na dru gem (9. ln 10. septembra) pa se bodo zbrali, prav tako lz celega okraja, kandidati za atletske sodnike, k i bodo na mladinskem prvenstvu L R S opravljali sodniški izpit.

ROZMAN - JUNAK DNEVA Prvenstvo Jugoslavije v spe-

edwayu je v nedeljo privabilo nad pet tisoč gledalcev. — Ob 15,15 je na stadion prikorakal sprevod na čelu z delegatom športne komisije A M Z J Janezom Kermavnerjem, glavnim sodnikom Francem Novakom, predsednikom športne komisije Ivanom Zupančičem ln 20 sodelujočimi vozači lz Kranja, Maribora, Krškega, Varaždina, Zagreba, Zemuna, Osijeka, Bjelovara in pionirji-miličnikl z rožami. Tekmovalce je pozdravil predsednik Avto-moto društva iz Krškega Janez Potočnik.

Stroji so zabrnell. Drago Re-gvard (Zagreb) si je v prv i vožnji priboril tri točke. N ih če pa n i slutil, da bo v drugi vožnji prišlo do presenečenja. Srdita borba med izkušenim tekmovalcem državnim prva kom Valentinom Medvedom in 24-letnim Kranjčanom Matevžem Rozmanom je gledalcem zaustavila d ih in j ih spravila na noge. Medved Je že po startu izsilil prednost. Rozman mu Je s l e d i l . . . PosikuSal ga Je dohiteti. To mu je uspelo šele v drugem krogu, ko sta nekaj časa vozila skupaj. Na pr-

»Odložili smo kramp in lopate,..« V ponedeljek, 28. avgusta, se

Je z enomesečne delovne akcije vrnila XV I . M D B Martina K o -tarja-Marijana. Z vlaka smo stopili veseli in zadovoljni, saj smo bili udarni l n specialno pohvaljeni za svoje delo na avtocesti. Dobil i smo trak revolucije, kar Je največje pri znanje brigadi.

Po prisrčnem sprejemu na železniški postaji nas je čakala topla večerja, nato pa smo si ogledali Jugoslovanski f i lm »Pesem«. Po končani filmski predstavi je prišel čas ločitve. T o so bili najtežji trenutki, saj nam Je bilo vsem žal, da se moramo ločiti. Ostali bodo lepi spomini, k i Jih ne bomo nikdar pozabili.

V prejšnji številki Dolenjskega lista smo brali o življenju hi delu XVI . M D B . V članku Je bilo omenjeno, da okrajni komite L M S Novo mesto br i gadi nI poslal vseh potrebnih

V nedeljo: odbojkarice na Loki

V nadaljevanju jesenskega dela republiškega prvenstva za ženske čaka novomeške odbojkarice precej trdega dela ln več odgovornih tekem, na ka terih bodo morale opravičiti v i soko mesto, ko so v pomladanskem delu dosegle drugo mesto z enakim številom točk kot prvak, O K Kamnik.

Prvo srečanje v okviru tega tekmovanja bo v nedeljo ob S), uri na novomeški Loki , kjer se bodo srečale z O K Jesenice. — V Jesenskem delu bodo za stopale Partizanove vrste od bojkarice Bele, EoW, Keber, Kožuh, Ostanek, Robar, Saje, Setina in Knaflič. Sd.

Kegljanje v Črnomlju V Kanižarici Je bila 20. av

gusta odigrana prijateljska ke -gljaska tekma ženskih ekip Pionirja lz Novega mesta to kanlžarake Svobode. Srečanje se je končalo x zmago Novo-meščatvk (361:324). - k

stvari. Res Je namreč, da je O K L M S potrebne rekvizite poslal malo kasneje, ker so bili v lokalni brigadi. Okrajnemu komiteju se opravičujemo, ker smo ga v omenjenem članku obdolžili, da nam noče poslati rekvizitov. Dobili smo namreč odgovore na vsa pisma ln vse stvari, k i smo zanje prosili.

Vse brigadirje še enkrat lepo pozdravljam z željo, da se mladinskih akcij še udeležijo.

Štefan Kamin, komandant XVI . novomeške

M D B

Čemu odrivanje v Mirni peči?

Mladinci in mladinke lz Mir ne peči se pritožujejo, da Jim nek odbor ne dovoli vstopa v dvorano, k i Je baje zapečatena. »Prej , ko ni bilo primernih prostorov, Je bilo v Mirn i peči vedno dovolj iger l n drugih prireditev domačinov; zdaj, ko prostore imamo, pa ne moremo v nje!« so nam povedali. Radi bi se naučili primerne Igre ln z njo nastopili na domačem odru, pa so v hudi stiski za prostor.

Kaj če bi kdo izmed odbornikov krajevnih organizacij pojasnil, kdo ln zakaj ovira mladino pri njenih prizadevanjih, da bi bila družbeno aktivna?

K m . Novomeški taborniki

pobrali vsa tretja mesta V nedeljo se Je v Valdoltri

pri Kopru zaključilo letošnje tekmovanje tabornikov v mno-gobju. Nastopali so okrajni prvaki šestih okrajev. Novomeški okraj so, med šestimi starejšimi kategorijami zastopali Novomeščanl ln Trebanjci, za medvedke so tekmovali Novomeščanl, za čebelice Brežlčan-ke.

V zelo hudi konkurenci, k o so bile vse ekipe zlasti pa koprske ln ljubljanske dobro pripravljene so Novomeščanl pobrali vsa tretja mesta l n eno četrto. V skupni uvrstitvi jo med člani takle vrstni red. 1. Koper, 2. Ljubljana, 3. Novo mesto. Medvedki in Čebelice: Koper, Celje, Novo mesto.

vem zavoju se je Medved ločil od neljubega spremljevalca. Vozila sta že v zadnjem krogu, do cilja pa je bilo le še 100, 120 metrov. Tedaj se je hrabri slovenski tekmovalec Rozman nevarno nagnil r.a-prej, pritisnil na p l in i n se s i lovito pognal mimo presenečenega Medveda.

Borba za točke se Je nadaljevala. — V enajsti vožnji je Franc Babic (Krško) vodil, vendar mu je odpovedal stroj ln Je moral odstopiti. Rezervni vozač Slobodan Djudovlč lz Zemuna je v tej d i rk i dvakrat zavozil na nasip, a nI padel. V trinajsti vožnji Je Franc B a bic dosegel veliko hitrost, saj Je progo prevozli s časom 1,18,2. (Rekord proge 82 ki lo metrov na uro je dosegel leta 1960 Josef BOsr.er — Avstrija). V šestnajsti d i rk i sta se spopadla Drago Regvard, kandi dat za letošnjega državnega prvaka, in Matevž Rozman. Do te dirke sta oba dosegla devet točk. Kdo bo zmagovalec, bo kateremu odpovedal stroj ali pogum, so se spraševali gledalci. Rozman pa je dokazal, da je resnično junak dneva in Je bil prvi.

Drugi je bil Regvard. V devetnajsti vožnji je Nlozmar. osvojil še tri točke. Zanimiva je bila tudi nepopustljiva borba v osemnajsti vožnji za dru go ln tretje mesto med Reg-vardom in Medvedom. T ik pred ciljem se je Regvard dobesedno naslonil na Medveda, mu zaprl pot in zmagal.

Največjo smolo na tekmovanju pa je imel Drago Perko lz Maribora, ki mu je na treh vožnjah odpovedal stroj ln je moral odstopiti.

Končni rezultati tekmovanja: Matevž Rozman (Kranj) 15

točk, Drago Regvard (Zagreb) 14 točk, Valentin Medved (Varaždin) 13 točk, Tone Mlakar (Zemun) 10 točk, Milan KallS-r.ik (Kranj) 9 točk, Franc Ba bic (Krško) 8 točk, Jože Močnik (Kranj) ln Jože VLsočnik (Maribor) po 7 točk, Josip Sel (Zagreb), Stane Salmlč (Kitko) po 6 točk itd.

Zmagovalec Matevž Rozman Je po tekmovanju za naš list izjavil:

»Srečen sem, ker sem v K r škem dosegel največji uspeh. Pred pričetkom dirk na kaj takega nisem računal. Zmaga nad Medvedom v drugi vožr.jt me je spodbudila, imel sem tudi srečo, ker ml m nikoli odpovedal stroj. Mislim, da se bom na zadnjem državnem prvenstvu v Varaždinu potegoval za tretje mesto. SIcer pa so v športu tudi presenečenja. Trenutno vodi Regvard z 29

točkami, slediva mu z Medvedom s 26 točkami.

V Krškem je prekrasen stad ion in ima odlično stezo. — Dovolite mi, da se zahvalim nepristransiklm gledalcem in pozdravljam bralce Dolenjskega lista«.

Drago K.istelie

Rokomet v Brežicah Catrtfinale tekmovanja za

pokal maršala Tita je v jesenskem delu končan. Brežice so v osmini finala odpravile roko-metaše iz Radeč z 29 : 19.

V nedeljo pa so imeli v go-steh rokometaše Slovana iz Ljubljane. Pred nekaj sto gledalci so morali kloniti z rezultatom 36 : 25 (20 : 9). Gostje so v prvem delu Igre pokazali za razred boljši rokomet, medtem ko je bila v drugem polčasu igra enakovredna. K sorazmerno visoki razliki je pripomogel domači vratar, k i je imel Izredno slab dan ln je bil proti koncu tekme celo Izključen. Morda bi kazalo več pozornosti posvečati'športni vzgoji.

Tekmo Je z nekaj napakami vodil sodnik Peter Kastelic iz Ljubljane. Ponovno se sprašujemo, zakaj Rokometna zveza ne delegira nevtralnega sodnika, ker je tudi na zadnji tekmi prišlo do očitnih simpatij za Ljubljančane. Ce je to namerno — ni športno!

-ek

Spet vodimo v tekmovanju TT Po štirinajstih dnevih, ko je

v TT- jevem tekmovanju Športne napovedi vodil Celjski tednik, se je z nedeljskim uspehom Mira Verblča, znanega novomeškega športnega delavca, naš Ust ponovno povzpel na prvo mesto v generalnem plasmaju.

Nedeljsko kolo Je bilo spet polno presenečenj. Celjski tednik, k i je bil doslej v vodstvu, se je moral zadovoljiti le s petimi zadetki. Kar težko je verjeti, da Je Miru Verblču uspelo uganiti devet rezultatov, med njimi tudi rezultate tekem Maribor : Split (0), Var -teks : Trešr.jevka (0), Borovo : Sloboda (2) itd. Kot dober poznavalec našega

Vertlč za svoj uspeh nagrajen s Tl ' - jevo nagrado — naročnino na T T .

Generalni vrstni red : 1. Dolenjski Ust 192 točk, 2. Celjski tednik 189, 3. Glas 181, 4. V e čer 177, 5. R T V Ljubljana 173, S.-7. Polet ln T T po 168, 8.-9. Delo ln Ljubljanski dnevnik po 163, 10. Slovenski Jadran 157 točk.

V novem kolu, k i bo na sporedu v nedeljo, 3. oktobra, bo naš Ust zastopal Darko Lut -man, podpredsednik T V D Partizan — Novo mesto ln vodja veslaške sekcije v tem dru štvu. Njegova napoved: 2, 1, 1, - 1, 1, 1, - 1, 0, 1, - 1, 1, 0, -1, 1. 2.

STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER: KVALITETNEJŠE USLUGE TUDI V ŠOLSKIH MLEČNIH KUHINJAH

• Igralka namiznega tenisa iz Novega mesta Irena Mikec se Je udeležila treninga državne mladinske reprezentance v Ravnah na Koroškem. V okvi ru priprav so odigrali dva turnirja ln en dvoboj. Na prvem turnirju Je bila Mikčeva tretja, za Petračevo ln Krajgerjevo ter pred Knapovo ln Mitrov i čevo, na drugem pa spet tretja, za Petračevo i n Knapovo, toda pred Mitrovičevo to ostal imi. Ker Petračeva i n Knapo-va letos nista več mladinki, je Mikčeva nastopila skupaj z Mitrovičevo za reprezentanco F L R J v srečanju z Ravnami. Mladinska reprezentanca F L R J je zmagala s »:4.

Šolske mlečne kuhinje so se utrdile. Njih namen je, nuditi učencem vsaj en dnevni obtok ln v nJem tiste važne hranilne snovi, k i j ih dobijo v domači prehrani običajno v premajhni količini. Malica naj bo o pravem času ln naj poudari tudi vzgojni moment. Razen tega pa narekujejo potrebe reden opoldanski obrok, vsaj na tistih šolah, kjer je veliko vozačev ln od šole oddaljenih učencev ter otrok zaposlenih staršev.

Doslej so pripravljale malice v večini p r i merov nestrokovne moči, k i so se večkrat menjale. Da bi ni.u'..ili delo, zboljšall način pripravljanja in zagotovili Šolskim kuhinjam stalen strokovni kader, Je Zavod za napredek gospodinjstva v sporazumu s svetom za prosveto, okrajno komisijo za S K in okrajnim odborom Rdečega križa organiziral v avgustu štirinajstdnevni tečaj za prvo 6 t o p n j o izobrazbe za pokl ic kuharja v mlečni kuhinji. Po učnem načrtu Je tečaj obsegal 50 ur teorije in 70 ur praktičnih vi ) . Tečajnice so dobile osnovno znanje lz nauka o prehrani, higiene z zdravstvom, osnove moralne vzgoje ln gospodinjstva. Pr i , praktičnih vajah so pripravljale Jedi lz mleka In mlečnih Izdelkov, jajc, enolončnice ln razne močnate Jedi. Precej časa BO posvetile tudi konzerviranju sadja l n zelenjave, kar j im

bo koristilo pri pripravah zimske zaloge. P r i gospodinjskih vajah pa so se seznanile z uporabo sodobnih kuhinjskih strojev, z ureditvijo kuhinje lr. vzdrževanjem čistoče v kuhinji.

S tem tečajem s i Je zagotovilo strokovni kader le 16 Sol. Kaj pa ostale? V okraju imamo namreč 146 Sol, k i pripravljajo toplo malico. V bodoče bodo morali šolski odbori ln občinske komisije za šolske kuhinje poskrbeti, da bodo te kuhinje dobile mesto, ki Jim v reformirani šoli pripada. Stroške tečaja bo kril delno okraj ni odbor Rdečega križa. Zavod za zaposlovanje delavcev, občinski odbori, šole ln tečajnice same.

V drugi polovici septembra bo Zavod organiziral tečaj za poklic pralec prve stopnje, kjer bo 73 ur teorije in 107 ur praktičnih vaj. Na men tečaja bo Izpopolniti teoretično in praktično znanje pralcev, k i delajo najmanj eno leto na tem delovnem mestu. Istočasno bodo seveda pridobili omenjeno kvalifikacijo. Zavod Je ze razposlal dopise podjetjem in ustanovam, k i imajo pralnice. Vsa pojasnila pa lahko do bite tudi v pisarni Zavoda na Ragnvsk! 21 — telefon 7«

Z A V O D Z A N A P R E D E K ( . o s r o o i . N j s i v \ V N O V E M M E S T U

Stev. 35 (597) D O L E N J S K I L I S T Stran 7

Šentjernej je dobil lep spomenik Pred obnovo ceste Gorjonci-

Metlika-čmomelj-Vinica

Tam, k je r je jeseni 1943 težka sovražnikova bomba zrušila v Šentjerneju železo-betonsko zaklonišče na mno žico vaščanov, je postav i l k ra j sedaj veličasten bronast spomenik zmage nad fašističnim z lom, nad sejalcem oholega rasnega sovraštva^ s imbolom zmage nad nameravan im »novim redom«, v katerem je b i l o odločeno, naj tud i S lovenc i kot »rasno manjvredni« za vselej Izginejo z zemlje. T rume talcev, postre l jenih po široki d o l i n i K r k e , po P r ekop i , v ostroški gramozni j am i , za Šentjernejem i n drugod, žrtve ječ i n t i s t i , k i so pad l i na bo jišču ,so dob i l i sedaj še posebno dostojno zadoščenje: spomenik neoboroženega človeka, k i ub i j a ostudno beštijo.

Preprosta ideja, upodobl jena v žlahtnem bronu, bo potomcem skozi veke pričala o rodu, k i se je, čeprav ne vešč In brez orožja, never jetno drzno d v i g n i l zoper dva mogočno oborožena Imperi ja .

Večina naših spomenikov že kar preveč ponav l ja v ed no is t i t em i : veličino talče-ve žrtve i n pa part izanovo herojstvo. Oboje pa ne pove, s k o m smo se m o r a l i bo jevat i . Od običajnih več a H m . a n j viteških vo jn se z ad aja raz l ikuje prav po tem, da smo ime l i v njej op rav i t i s sovražnikom, k i m u n i b i l o nič sveto: n i t i lastne mednarodne obveznosti n i t i m o r a l n i zakoni človečnosti; spomn imo se le uničevalnih taborišč aH, rec imo, črne roke .

Naš odlični umetn ik Lo j ze D o l i n a r je v Šentjernej skem spomen iku ko t povsem nov mot i v obdela l idejo bo ja za obstanek z odurno zverjo, zoper katero napaden i nI ime l druge izb ire kot bo r i t i

se z golo roko a l i pa se p u s t i t i brez odpora pokončati. M o t i v boja z zverjo je v umetnost i v r e sn i c i star, k i par pa ga je mojstrsko upodob i l na Izv iren način i n z ve l iko umetniško s i lo , k i d a je spomen iku tra jno v r e d nost. Mo js ter je umetnino k r a j u domala podar i l , za k a r m u gre še posebej topla z a hva la .

V s a k a umetn ina zahteva svoj okv i r . T u d i Do l ina r j e -va p las t ika danes še ne p r i haja do polne moči zavol jo preskromno urejene okol ice. Nekoč zaključeni t rg je p rav na k r a j u spomenika od v o j ne razdejan i n odprt v ne-lepo zaledje. Zato b i ga l a h ko zap r l i morda s kako p r e prosto arh i tekturo , k i b i pad l im nud i l a prostor za nj ihova imena i n da la t u d : pa t in l ranemu b r onu p r i m e ren poudarek. Mogoče nekaj podobnega, ko t i m a Trebn je v svojem okusnem p a r k u . Nalogo b i lahko oprav i l a seveda tud i zgradba, k i b i j o m o r a l ob l ikovat : arh i tekt , ne gradbenik. Tud i pa rk oko l i spomenika čaka preproste ln okusne uredi tve .

Z a sedanj i neokusn i v o d n jak , k i naj b i v p a r k u p o sta l protiutež spomeniku, bo p rav tako t reba na j t i neko estetsko rešitev.

K o spomenik končno stoj i ,

se moramo spomni t i tudi n a ših Amer i kancev , k i so že pred deset imi l e t i požrtvova lno zanj z b i r a l : pr ispevke i n b i l i v skrbeh , a l | bo spomen ik sploh kdaj sta l . P o sebna zahva la ve l ja J e r n e j u G o r e n c u i z Johns towna . Že 7. ju l i j a 1953 je zap isa l v chicaškl Prosvet l , da so n a j več p r i speva l i r o j a k i Iz G r o -bel j , medtem ko prav boga

t i Sentjernejčanl niso d a l i nič. T a k r a t j i h je zas t rup l ja l pač pregnani sovražnik z lažnimi prevarami . Da j a l i pa so celo B e l o k r a n j c i i n N o tranje! . Največ je da rova l A n t o n J o r d a n Iz k a l i f o r n i j ske Fontane i n je torej u -pravičen do častne zastave, kot je v P rosve t l ugotov i l Je rne j Gorenc .

Ivo P.

N a pred log sveta za indu stri jo i n obrt so odborn ik i O b L O v Črnomlju n a zad n j i s kupn i seji obeh zborov r a zp rav l j a l i tudi o nujnost i obnov i tven ih de l n a g lavn i p rometn i žili, k i vod i skoz i Be l o k ra j ino : na cesti G o r j a n c i — M e t l i k a — Črnomelj— V i n i c a . V družbenem p lann O L O Novo mesto je za letos predviđena p r i p ra va vse dokumentac i je za rekonstruk-

Praznik podboških gasilcev V nedeljo, 6. avgusta, so praz

novali gasilci iz Podbočja 60-letnico društva. Praznovanju tega pomembnega jubileja so se pridružili vsi vaščani. Ob 10.

Invalidi ustvarjajo Z združitvijo k l eparske i n

elektroinštalaterske delavnice je b i l 1. marca ustanovl jen v Bres tan ic i zavod za poučevanje inva l idov i n d r u g i h oseb. Zavod zaposluje 27 oseb , k i so v p r v e m t rome-sečju k l j u b začetnim težko-čam dosegle b l i z u 3 mi l i j one d inar jev bruto prometa. P r i čakujejo še večji r a zmah delavn ice . 'Zavod pro izva ja z a K o v i n a r s k o zadrugo v V i d -mu-Krškem dopolni lne p r o izvode. Tako s i je zagotov i l stalno delo.

url je predsednik društva tov. Pisansky na svečani seji poročal o razvoju društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1901. Leto kasneje so nabavili briz-galr.o na ročni pogon. Sodelovali so pri gašenju 58 požarov. Dolga leta je služila za shrambo brizgalne šupa prvega na čelnika Ruparja. Sele leta 1908 Je dal Jože Kodrič na razpolago prostor, na katerem so sezidali orodjarno. 1923 pa so postavili lesen stolp za sušenje cevi, k i pa ga je vihar čez nekaj mesecev porušil. Morali so postaviti novega. Končr.o so IS. 7. 1934 nabavili avto ln se-salko na motorni pogon. Med vojno so domobranci avto zaplenili i n ga do skrajnosti izrabili. Po vojni ga Je dolgoletni član Frar.c Černelič, k l ju čavničar iz Podbočja, razstavil ln iz delov naredil motorko.

Eolgoletna želja gasilcev Je bila, da bi zgradili nov gasilski dom. T a želja se je 1953 uresničila. S prispevkom gasilskega društva in pomočjo va

ščanov ter Eržavnega zavarovalnega zavoda so zgradili dom, k i je ponos društva ln kraja.

Ob 14.30 se je pričela svečanost. Se prej so se zbrala sosednja gasilska društva z gasilsko godbo iz Krškega na čelu. Na svečano tribuno so se povzpeli predstavniki republiške, okrajne in občinske gasilske zveze, družbenega in političnega vodstva občine Videm-Krško in drugi gostje. Zbranim gasilcem ln vaščanom je spregovor i l Stane Nunčič. Društvu je čestital in izročil diplomo predsednik okrajne gasilske zveze Lojze Mirtič. čestitki pa se je pridružil tudi zastopnik republiške ln občinske gasilske zveze Leo Koman. Zatem je godba na pihala iz Krškega zaigrala himno. Stane Nunčič je razvil prapor, kateremu je botroval. Sledil je še mimohod gasilcev.

D. K.

cijo te ceste, z de l i pa naj b i začeli pr ihodnje leto.

To bo vsekakor ve l iko i n pomembno delo. Zan j b i ustanov i l i delovne brigade, ka j t i p reb i va l c i Be le k r a j ine , z last i pa še mlad ina , bodo p r i tem izdatno pomagal i . P r a v verjetno je, da lahko p r i tem pričakujejo tud i pomoč iz d rug ih predelov domačega okra ja ter S l o venije. Občinski l judsk i od bor bo k akc i j i povab i l tud i sosednjo metliško občino; oba l judska odbora naj b i čimprej imenovala posebno komisi jo, k i bo mora la začeti takoj de la l i . S smotrno o r ganizacijo i n če b i p r a v o časno zagotovi l i potrebna f i nančna sredstva, b i bi lo mogoče vsa dela dokončati do leta 1964.

Izvršena obnova glavne ceste b i pomeni la za Be l o k r a j ino ve l iko pr idobitev , saj b i približala področje med G o r j anc i i n K o l p o d r a g i m p re de lom naše ožje domov ine . Razen tega b i obnovl jena cesta zbližala v e l i k i av tomob i l s k i cesti L j u b l j a n a — Z a greb (pri Novem mestu) i n Zag r eb—Kar l o va c—Reka (onk r a j V in i c e n a K o l p i : p r t Bosi l jevem).

Zanimivosti i z Pisec

Za jesensko setev pripravljeni N a posvetovanju u p r a v n i

kov in sekretar jev k m e t i j s k i h zadrug i n državnih po sestev, k i ga je okra jna k m e -t i jsko-gozdarska zborn ica i z Novega mesta sk l i ca la v po nedel jek, 28. avgusta, so kmet i j ske pro izva ja lne enote poročale, da je vse p r i

prav l j eno za jesenska z a družna in pogodbena de la . M e d t e m k o so gno j i la ln semena že nabav l j ena oz i roma naročena, potekajo n a teretn u še Badnje p r i p rave za sklepanje pogodb za zadružno sodelovanje. V tej a k c i j i sodelujejo ponekod predstavn i k i zadruge, d rugod pa S o cialistična zveza, k i s i je z a s tav i l a 'nalogo, da bo k a r najbol j seznani la l jud i s po godbeno pro izvodnjo . Ses tan

k i s kmečkimi pro i zva ja l c i bodo v g lavnem zaključeni do 10. septembra, potem pa bodo začeli sk lepat i pogodbe ne samo za jesensko setev, pač pa tud i za mnoge druge kmet i j ske dejavnost i , k i j i h pogodbeno sodelovanje še n i zajelo. Pogodben ik i bodo po podpisu pogodbe dob i l i navo d i l a zavoda za kmet i js tvo , v ka t e r i h j i m bo obrazloženo, kaj vse je potrebno vedet i o dobrem pr ide lovan ju .

Novomeška kronika Trebanjske vesti

• 24 hiš na Kodeljevcm br i nu bo konec septembra dobilo vodo. podjetje »Vodovod- bo s tem podaljšalo glavni vod tud i v ta del Novega mesta, pri čemer so prebivalci sami pomagali s prostovoljnim delom, " k o p a l i so jarek za glavni cevovod, prihodnji mesec pa bodo zato že dobili zdravo p i tno vodo izpod Gorjancev. -Se letos bo podjetje Vodovod Poskrbelo, da bo s pitno vodo oskrbljen tudi del Težke vode.

• Pred nedavnim Je mesto Pridobilo spet lep 1

V TEM TEDNU VAS ZANIMA CTedenslti Koledž

Četrtek, 31. VIII.. - BorivoJ Petek, l . IX., - Mladen Sobota, 3. IX., - Maks im Nedelja, 3. IX., - Darja Ponedeljek, 4. IX., - Ida Torek, 5. IX., — Lovrenc Sreda. 6. IX., - L jubka

Prodam d voštano vanjsko hi šo v Sentrupertu 37 pri Mokronogu na Dolenjskem — po ugodni ceni. Ogled vsak dan

(938-61) Prodam 320 kosov strešne

opeke. Naslov v upravi lista. (935-61)

Gospodinjsko pomočnico -sprejmem. — Plača sedem do devet tisoč mesečno, hrana ln stanovanje ter vse ostalo pr i skrbljeno. Nastop službe takoj. Ponudbe na naslov: Marija Zele. učiteljica, Metlika.

Gospodinjsko pomočnico išče tričlanska družina. — Naslov: Prof. S. Klabus, Ljubljana. Svetosavska 14.

Starejšo žensko, vajeno dela prt bolnikih, potrebuje za postrežbo že starejša, bolna žena. Razen stanovanja in hrane še 3000 dinarjev na mesec. — Ponudbe na naslov: Marica Cimprič, Roška cesta, Kočevje.

Oddam opremljeno sobo -tudi za več oseb. - Naslov v

• Samo deset ljudi de la prt Izkopu za temelje nove bolnišnice v Novem mestu (na t r a v n i k u za sedanj im pljučnim oddelkom), pa so vendar le v d v eh tednih že ogromno nared i l i . S G P P i o n i r je zapos l i lo tu 2 bu ldo žerja, 2 bagra, več k ompre sor jev i n precej p r evozn ih sredstev. M o d e r n i način de la — v e l i ko strojev, pa malo de lavcev — obeta, da bodo vsa de la za prepotrebno b o l nišnico tek la po načrtu. — N a stavbi nove postaje L M v N o v e m mestu so v ponede l jek v l i l i p r vo ploščo, živahno p a je t u d i na g radb i šču za pokopališčem ob L o -čenski cesti , k j e r bo stal nov gas i l sk i dom. V torek so P i o n i r j e v ! de lavc i začeli kopat i tud i temelje za 2 nova s ta novanjska b l oka nad Ragov-sko u l ico .

• Sentjernejčani so na zborih volivcev pred k ra t k e m ra zp rav l j a l i tud i o g rad n j i novega prosvetnega doma. S tara s tavba je do t ra j a l a In jo nameravajo p ro dat i , z Izkupičkom i n s p r i spevk i preb iva lcev pa b i se l o t i l i z idave novega doma.

• Vo l i v c i is Jurke vasi, Potoka , Prapreč ln Mraševe-ga so pred dnev i ugotov i l i , da je cesta od Po toka pro t i Praprečam zelo s laba, kadar pa jo ob dežju zal i je voda, skoraj nI mogoče v nekatere vas i . Cesto so zadn j ikra t pop r a v l j a l i pred 8 le t i . V o l i v c i so zahteva l i manjšo dotaci jo za poprav i lo . P r e d dnev i so Praprečam res začeli p r i p r a v l j a t i gramoz, nenadoma pa se je ustav i lo . Nihče ne ve, koga Se čakajo. Zakaj se ne b i pomeni l i z d r u g i m i vasmi In pop rav i l i pot s p ro s tovo l jn im delom?

• Papirnlčarji is V i d m a -K r i k e g a so tud i na X . športn i h i g rah paplrnlčarjev S l o veni je v soboto zvečer v Vevčah ponov i l i l ansk i uspeh i n spet zmagal i . N j ihove moške i n ženske ekipe so s i p r i bor i l e prvo mesto pred p a -plrničarjl Iz Vevč, Radeč, Kollčevega In ekipe Severa .

upravi usta. (934-61) Sprejmemo poslovodjo, vo

jaščine prostega, z ustrezno kvalifikacijo. Ponudbe pošljite v trgovino -Astra« , čevlji. Novo mesto.

Gospodinjsko pomočnico — iščem. Nastop službe takoj. — Pačam zelo dobro. — Martnčič, Mirna pot 1, Ljubljana.

Gelee Rovale — matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, k i preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri -Kemofarmaciji« v — Ljubljani.

Melbrosin - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Royaie), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo, Kalnik), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, k i preparata *e nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«.

Prodam vprežno kosilnico z motornim priključkom. Rupjr , Goriška vas 7, pošta Skocjan.

PREKLICI Preklicujem, kar sem žalji

vega govorila zoper Slavo Con-ta z Dvora. — Marija Dolenc, Dvor 29 pri Žužemberku.

Vse kupčije in prodaje, k i bi Jih sklenil Leopold Bučar iz Mačkovca 3. pošta Otočec, so neveljavne. - Milena Bučar, Mačkovec

Iščemo rejnike za dojenčke ln otroke do 14. leta starosti. Ponudbe pošljite na občinski ljudski odbor Novo mesto, odsek za zdravstvo ln socialno varstvo.

Združenje rezervnih oficirjev ln - podoficir jev Novo mesto -desni breg, prireja v nedeljo, 3. septembra, v Gotni vasi (pri gostilni Crenik) kulturno prireditev z naslednjim sporedom:

Sprejem borcev NOV, strelsko tekmovanje ln . prosta zabava, r.a kateri bodo igrali bratje Slak lz Mirne peči. C i sti dobiček je namenjen za nabavo rekvizitov in plačilo dvorane družbenih organizacij v Kristanovi ulici. Prireditev se začne ob 13. uri .

Razpis osnovne šole v Smi-beiu. - Krajevni šolski odbor v Smihelu razpisuje mesto tajnice na osnovni soli. Reflek-tantke naj vložijo pismeno prošnjo z življenjepisom ln dokazilom strokovne kvalifikacije. Nastop 1. septembra 1961.

uri In v nedeljo ob 14., 16. tn 18.30. - 6. 9. frane. f i lm »Ljubimca«. Predstava v sredo ob 30. uri

Vidcm-Krško: 2. tn S. 9. ameriški barvni film »Nemirna leta« ; 6. in 7. 9. ruski barvni film »Dekleta brez naslova«.

NOVO M E S T O Od 21. do 28. avgusta je bilo

rojenih 25 dečkov ln 21 deklic. Poročili so se: Stanko Pan-

čur, tehnik lz Ljubljane ln J u stina Prhne, delavka lz Otočca: Rudolf Ritonija, uslužbenec iz Črnomlja ln Mira Mihellč. uslužbenka lz Drenovca. — Umr l je Dušan Zupančič, otrok iz Regerče vasi. star 2 leti.

232 I Pretekli teden so v novome

ški porodnišnici rodile: Jožica Colesnik iz Skocjana - dečka. Mi lka Žagar iz Radne vasi -deklico, Marija Tramte lz Zlo-ganja - deklico, Marija Trščl-nar iz Jurne vasi — deklico. Terezija Kalin z Gradišča — deklico. Vera Kralj iz Plember-ka - deklico« Marija Kapš lz Žabje vasi — dečka. Dragica Svajger z Uršnih sel - dečka. Antonija Sitar lz Smihela -dečka. Anica Pirkovič iz Metlike - deklico, Antonija Golob z Vel. Slatnika - deklico, Neža Mlakar iz Dol. ImpolJ - deklico, Tončka Kovačič lž Hrastulj - deklico. Ljudmila Pucedj lz Hudej - deklico, Tončka Bevec z Vlhjega vrha - dečka, Ank l -ca Popovič lz Kočevja - dečka in deklico, Marija Plut tz Dobravice - dečka, Olga Robida iz Lopate - dečka, Angelca Slane iz Curil - deklico. Silva Bečaj lz Mokronoga - dečka, Marija Salehar lz Prelesja -deklico. Marica Mihelič lz Sro-čaka - deklico. Ana Vidmar lz Trebnjega - deklico, Marija Nemanlč z Radovice - deklico. Jožefa Dovšek iz Mokronoga — deklico. Anica Kos lz Ločne -dečka. Antonija Bobnar Iz Gor. Globodola - dečka. Marija Nusdorfer lz Zel in - dečka.

l z brežiške porodnišnice Pretoki! teden so v brežiški

porodnišnici rodile: Štefka Ke-rln iz Leskovca - deklico, Ivanka Koprive lz Pisec - dečka. Nežka Kostrevc iz Trebe-ža - dečka, Ana Mlakar lz Gorenje vasi - dečka, Viktorija Juročič iz Jelovca - dečka, Da rinka M par iz Blatnega - deklico. Steflca Stritof iz Vučil-čevega - dečka ln Ljudmila Ogorevc iz Artlč - deklico.

moški bolnišnici: Alojz Bučar, avtomehanik iz Irce vasi, s « Je z motorjem zaletel v kolesarko, padel i n si poškodoval glavo. Jože Zalokar, delavec iz Mačkovca, s i je s strojem poškodoval roko. Jtaneza Videta, sina čevljarja tz Gor. Brezovice, je podrl avtomobil, ko se sto. Leopolda Nanuta. zidarja z Je pripeljal s kolesom na ce-Malega Kamna, je na cesti podrl kolesar ln ga poškodoval. Roza Starič, kmetovalka lz Radne vasi, je padla pod voz in si poškodovala hrbtenico. Alojzijo Marinčlč, gospodinjo iz Vrbovca, Je pes ugriznil v nogo. Cir i l Plahutnik, kmet iz Malega Riglja, je padel z voza in si poškodoval glavo. Mar i jan Košak. mesarski vajenec iz Družinske vasi, je padel s kolesa ln si poškodoval noge. Tereziji Kapler, gospodinji iz Apnenika Je na pragu spodrsnilo, padla je na obraz in si ga poškodovala. Marijana Jak-šiča, vajenca s Police, je pri delu tra verza stisnila in mu poškodovala prsni koš. Mi rko Drag man sin uslužbenca iz Hruševca, Je padel z odra ln si poškodoval glavo

Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesre

čili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Janka Marinkoviča, delavca lz Osunja, je nekdo udaril po glavi in mu jo poškodoval. Antonija Drčič, gospodinja lz Radakovega, Je padla na dvorišču in si zlomila nogo. Anton Bacan, ključavničar iz Zaprešiča, si je pri padcu s kolesa zlomil nogo. Ivan Fuke, avtomehanik iz Bregan-skega sela, št Je prt padcu z motorjem poškodoval levo nogo. Ivan Sotošek, delavec lz Velikega dola. Je pri prometni nesreči dobil poškodbe po glavi in v kolku.

UPRAVNI ODBOR PODJETJA

JUGOTANIN V SEVNICI r a z p i s u j e za šolsko leto 1961-62 naslednje

S T I P E N D I J E 1 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za kemijo 1 na višji šoli za socialne delavce 3 na ekonomski srednji šoli 3 na TSš, lesno industrijski oddelek

Prednost imajo pros i l c i višjih le tn ikov i n pros i l c i ,

k i stanujejo v bližnjem območju podjetja.

Prošnje naj p ros i l c i vložijo do 20. septembra 1961

i n j i m priložijo zadnje šolsko spričevalo oz iroma

potrd i lo o oprav l j en ih i zp i t ih ter potrdi lo o premo

ženjskem stanju staršev.

Delavska univerza Videm-Krško ' D E L A V S K A UN IVERZA VI-D E M - K & S K O - razpisuje za izobraževalno sezono 1961-62 vpis v naslednje šole in tečaje:

1. Ekonomsko srednjo šolo za odrasle — I. letnik, namenjeno tistim, ki so v rednem delovnem razmerju ln želijo izpopolnili strokovno znanje. Pogoj za sprejem je dokončana osnovna šola ali nižja strokovna šola.

2. Večerno osnovno šolo v Vldmu-Krškem in Kostanjevici na Krk i .

3. Komercialni tečaj za usposobitev kadrov v komercialnem in računovodskem sektorju. '

4. Tečaj u pridobitev temeljitega splošnega in strokovne-

Tekmovanja na Vinic i

KRON

Brežice: I. 9. (rane. film »Rdečelasa Julija«; 2. 9. a mer. barvni film »Sarabanda za umrle ljubimce«; 3. 9. nemški d im »Rože za državnega tožilca«.

Črnomelj: 1. In 3. 9. Jugoslov. film -Signali nad mestom; S. ln 6. 9. slovenski film »Nočni izlet«.

Kostanjevica: 3. 9. angl. barv. film »Sp»mln tz Italije«; 6. 9. Jugoslov. film »Tri četrtine sonca«.

Metlika: 2. ln 3. 9. Italijanski barvni film »A l d a - ; S. 9. i rane. tu m »Taksi ln prikolica«.

Novo mesto—Krka«: od 1. do 4. 9. amer. barvni film »Kavboj « ; od 5. do" 7. 9. poljski f i lm »Vlak« .

Novo mesto-Dom JI A : od 1. do 3. 9. ameriški barv. film »Zaspana lepotica«; od 4. do t. 9. amer. barv. film »V znamenju Zoroa«.

Semič: 3. 9. jugoslov. film »Cesta, dolga leto dni«.

Trebnje: 2. ln S. 9. amer, barv. film »Prepovedan planet«. Predstava v soboto ob 20.

Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novo-

V počastitev 20-letnlce revolucije ln 5-letnice obstoja Je Avtomoto društvo na Vinic i or ganiziralo v nedeljo, 6. avgusta, ocenjevalno vožnjo motornih vozil. Na startu na vlniškem trgu se te ob 10. dopoldne zbralo precejšnje število tekmovalcev z mopedi, motornimi kolesi tn avtomobili. Razen članov domačega A M D so se slavnostnega tekmovanja udeležili tudi člani društev lz Črnomlja, Metlike, Ljubljane, Karlovca tn z Reke.

Tekmovalna proga le bila

Metliški pozdrav ladji-vel ikanki Naši največji t rgovsk i l ad j i

»Beli krajini« so zaželeli srečno vožnjo na p r v i poti tud i p reds tavn ik i O b L O M e t l i k a i n političnih organ i zaci j . Ob tej priložnosti je predsednik O b L O tov. F r a n c V R V l S C A R podar i l kap i tanu ladje D ragu S i r c i a l bum »Bela krajina«, k i pr ikazu je N O B v B e l l k r a j i n i , povojno graditev l n zgodovinske ter turistične znamenitost i Be l e kra j ine . P r a v enak a l b u m Je dob i l kot dar i lo tud i d i r ek tor »Uljanika« methškl ro jak tov. Kopinlč, k i je b i l ob sp lov i t v i ladje jeseni 1960 v P u l i njen k u m .

Z R O P Iz M e t l i k e pa je ravno S. In 6. avgusta organ i z i ra lo izlet v Reko , P i r a n in Škocjanske Jame. 50 r e

zervn ih of ic ir jev In podof i -c ir jev s i je 6. avgusta ogledalo tudi našo največjo ladjo za s ip! j Ivi tovor.

dolga 37 km. Vozniki mopedov so jo morali prevoziti v 70 m i nutah, motoristi v (0, avtomo-bilisti pa v 52,3.

Po končanem tekmovanju Je vse tekmovalce in gledalce pozdravil predsednik A M D Vinica Jože Majetlč, k i je orisal delo društva v petih letih obstoja. Poudaril Je tudi pomen proslavljanja 20-letnice revolucije, ki le v tem predelu Slovenije zaživela že v prvih dneh napada na Jugoslavijo.

Ob zaključku so bile najboljšim tekmovalcem razdeljene denarne nagrade. Popoldne je društvo priredilo vrtno veselico. V. D.

• V Futogu v Vojvodini je začela delati naša največja to-/arna krmil . Na dan bo predelala 200 ton krmil.

ga znanja 9 teoretičnim usposabljanjem na delovnem mestu v trgovini, v kmetijstvu, v gradbeništvu, obrti in gostinstvu.

S. Tečaj angleškega jezika — začetni.

C. Tečaj nemškega jezika — začetni.

7. Tečaje slovenskega jezika (večstopenjske) za teoretično in praktično usposobitev ka drov.

8. Tečaje lz matematike (večstopenjske) za teoretično in praktično usposobitev kadrov.

9. Tečaje Iz higienskega m i nimuma za uslužbence v živilski stroki.

M. Pripravljalne tečaje za vpis ln opravljanje Izpitov na višjih tn visokih šolah.

Pogoj' za sprejem v začetne jezikovne tečaje Je dokončana osnovna šola ali nižja strokovna šola.

V vse razpisane tečaje ln sole se lahko vpišejo le kandi dati, stari nad l t let, k i morajo predložiti naslednje dokumente: prošnjo za sprejem, kolkovano s M din, prijavo — (obrazec Izpolni pri vpisu, koikovano s M din), • Življenjepis, potrdilo o zaposlitvi, zadnje šolsko spričevalo. Izpisek lz matične knjige.

Prijave sprejemamo v pisarni Lelavske univerze V idem-Krško vsak ponedeljek, sredo ln petek od 8. do II. ure do vključno 10. septembra 1961. V pisarni dobite tudi v»e informacije.

SPORED RADIO LJUBLJANA

(X&v&sbUlo. Oddelek za notranje zadeve Ol .o Novo mesto obvešča vse las tn ike l n uprav i te l j e motornih vozil, da je redni letni tehnični pregled z i zdajanjem n ov i h r eg i s t r sk ih tab l i c i n p rometn ih dovol jenj

podaljšan do 1. oktobra 1961.

V tem mesecu bodo tehnični preg led i vsak torek i n petek od 8. do 13. ure.

Dne 1. oktobra 1961 prenehajo ve l ja t i stara p r o metna dovo l jen ja l n registrske tabl ice.

V s a voz i la , k i bodo po t em r o k u voz i l a 8e • s t a r im i r eg i s t r sk imi tab l i cami , bodo Izločena lz prometa.

IZ PISARNE ONZ, NOVO MESTO

SOBU 1 A . t. septembru 5.00-8.00 Dobro jutro (Pisan

glasbeni spored) - 8,05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu - 8,30 Pionirski tednik - 8,50 Klavir v ritmu — 9,00 Med vzporedniki ln poldnevniki - 10,15 S sprejemnikom na dopust - 12,00 Trlo Slavka Avsenika - 12,13 Kmetijski nasveti - 12,25 Poje Ljubljanski vokalni oktet - 12,4» Z lokom po strunah - 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe — 13,57 Vedri zvoki -14,30 Prireditve dneva - 14,35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15,40 Serenada za flavto ln godalni orkester -16,00 Humoreska tega tedna -16,20 Od tod lr. ondod - 16.40 Moški zbor »France Prešeren-lz Kranja - 17,00 Lokalni dnevnik - 17,15 Pevka Jelka Cvete-žar - 17,30 Po kinu se dobimo - 18.00 Spored za ljubitelje operne g l a sbe - 18.40 Okno v svet - 19,30 Radijski dnevnik - 20.00 Domači zvoki za sobotni večer - 20.20 Radijska komedija - 20,59 Melodije za prijeten konec tedna - 22,15 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Plesna glasba.

N E D E L J A , 3. septembra 6,00—6,30 Jutranji pozdrav -

6 40 Vedri zvoki - 7,30 Zvočna mavrica - 8,00 Mladinska radijska igra - 8,33 Z orkestrom Andre Kostelanetz - 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden - 9,45 Pet malih skladb za klavir - 10,00 Se pomnite, tovariši — 10,30 Partizanske pesmi — 10,30 Nedeljska matineja -11.40 Nedeljska reportaža — 12,00 Naši poslušalci čestitajo

in pozdravljujo - 13.30 Za našo vas — 13,50 Za našo vas -13,50 Koncert pri vas doma -14,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15,30 Majhen mozaik melodij - 16,00 Igramo za vas - 17,00 Športno popold n i - 19,30 Radijski dnevnik -20,00 Zabavni zvoki za vse -21,00 Športna poročila — 21.10 21vljenje velikih romanttkov -22,15 Plesna glasba - 23.00 Nočni operni koncert.

Nov spomenik v Dragi

O s r e d n j a p ros l a va v s u i e v kočevski občini bo letos 5. s e p t e m b r a v D r a g i p r i L o škem po t oku . T a m o x l o od k r i l i l e s spomen .k p j i r l l i i n tovarišem. N a s l a v j a oodo sode lova l i tud i p r e b i v i i c i 1z občin C a b a r . R i b n i c a {O C e r k n i c a .

" V Ljubljani se je pred kratkim končal čipkarski festival, na katerem Je sodelovalo 1500 žen a tn deklet cele Slovenije. Cipkarstvo prinaša na leto okrog 100 milijonov deviznih dinarjev. Posebna komisija Je nagradila najboljše vzorce. Z la to medaljo Je dobila Čipkarska zadruun v Železnikih

DOLENJSKI LIST L A S T N I . ; IN I Z D A J A T E L J . O k r u j m odbot S Z D L v Novem mestu — I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n B a škovič, Tone Gošnlk, Inž Davo r in Gros , inž. Jože Lcgan , F ranc Mo l an , prof Ema Muser, Maks Pogačar, M i r a n Simlč, prof. Tone T rdan , Janez Vitkovlč In

V i k t o r Zupančič U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R ; Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik) , Miloš Jakopec , Drago Kaste l i c ,

Jože P r ime In Ivan Zoran I Z H A J A vsak četrtek — Posamezna številka 20 d in — Le tna naročnina 900 d in , pol letna 450 d in , četrtletna 225 d i n ; plačljiva je vnapre j . Z a Inozemstva: 1800 d in — Tekoči račun p r i podružnici Narodne banke v Novem mestu: 606-11-3-24 - N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, G l a v n i trg 3 (vhod lz Dllančeve ulice) — Poštni p r eda l : Novo mesto 33 — T E L E F O N št. 127 — Rokopisov In fotografij ne v r a čamo — T I S K A : Časopisno podjetje »Delo« v L jub l j an i