Poštnina plačana T eotovinf Posamezna Številka J dtn

DolenfsKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

Leto III. — Š t e v . 34. NOVO MESTO, 22. A V G U S T A 1952 ČETRTLETNA N A R O Č N I N A H«) DIN IZ H \.l * l'K I I- »

Poziv glavnega odbora Zveze borcev Slovenije P R O S L A V A

lft-nhletnire ustanovitve prvih štirih liO-genskih brigad: T o m š i č e v e , .»šercerjeve, Cankarjeve in G u h č e v e — bo 13. in 1-1. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Rnjiorn. Ta proslava bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobi­tev narodnoosvobodilnega boja.

Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje č lanstvo , vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udelež i

Od tedna do tedna Italijanski tisk je zagnal velik hrup

ob obisku ameriškega vojnega ministra Franka Pacea v Jugoslaviji Italijane posebno boli, da je po razgovoru z maršalom Titom Vače nadaljeval pot v Ankaro in Atene in šele potem odšel na obisk v Rim. Potovanje ameriškega vojnega ministra je bilo zgolj informa­tivnega značaja, toda italijanskim novi­narjem (in seveda tudi državnikom in politikom) ne gre in ne gre v račun, da se Jugoslaviji posveča tolikšna po­zornost; prav zaradi tega pa italijan­sko časopisje nadaljuje gonjo proti ju­goslovanski armadi, kateri pripisuje najrazličnejše »slabosti«, pri čemer na­miguje, da naj bi zahodne velesile — predvsem ZDA — posvetih največ po­zornosti italijanski vojski, ki naj bi po­stala »glavni steber zahodne obrambe*.

Italijanom tudi ne gre v račun, da se odnosi med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo zboljšujejo ter da medsebojni stiki (obiski grških in turških novinar­jev, grških parlamentarcev, carigrajske-ga guvernerja v Jugoslaviji in priprave za potovanje jugoslovanske vojaške mi­sije v Ankaro in Atene) vnašajo pri­jateljske zveze v medsebojne odnose balkanskih držav, ki imajo vrsto skup­nih interesov.

Glede te svoje gonje (ne samo proti Jugoslaviji, temveč deloma tudi proti Turčiji in Grčiji) je italijanska propa­ganda docela podobna informbirojski. kateri pa Italijani delajo bržkone iz­redne usluge, ko skušajo zanetiti neza­upanje med svobodnimi balkanskimi narodi. Tudi izzivanja Italijanov na naši meji (incident na vrhu Mangarta) je podobno informbirojskirn metodam

Zadnje dni je sovjetski odgovor na tretjo noto zahodnih velesil glede av-sfriske mirovne pogodbe zbudil največ zanimanja. ?A> pred dvema letoma so se po 2 5 8 . skoraj brezplodni seji namestnikov zunanjih ministrov štirih, velesil pretr­gala pogajanja za sestavo mirovne po­godbe z Avstrijo Sovjetska diplomacija si je izmišljala najbolj nemogoče izgo­vore, da bi v nedogled zavlekla sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo Zadnji mo­skovski odgovor kaže, da Sovjetska zveza tudi sedaj ni spremenila svojega stališča in da je nad vse zainteresirana, da se o Srednji Evropi in o Podunavju prav nič ne spremenil Sedemletna oku­pacija Avstrije, ki so ji na moskovski konferenci I. PJ41 priznali, da ima pra­vico dobiti nazaj svojo neodvisnost, ki jo je zgubila s Hitlerjevo okupacijo, — predstavlja enega najbolj perečih pro blemov. ki jih je zapustila druga sve­tovna vojna. Kremeljskim politikom ni do tega. da bi zapustili strateške, poli tične in gospodarske položaje, ki jih imajo sedaj v Avstriji. S tem da so sovjetske čete na avstrijskem ozemlju, imajo Rusi pravico držati svoje garni­zone tudi ob železniških progah, ki pe­ljejo v Avstrijo čez Madžarsko in Ro­munijo. Na ta način nimamo samo izpo­stavljenih postojank v Srednji Evropi, pač pa oblada jo položaje tudi na Bal­kanu. Politični efekt te zasedbe je ja­sen; avstrijsko informbirojska partija ima vso podporo za svoje delovanje in propagando prav pri sovjetskih okupa­cijskih oblasteh, obenem pa garnizije. ki so razmeščene po Madžarski in Ro­muniji kontrolirajo »Ijudskodemokra-tične* režime v teh državah in so oslo­nce proti jugoslovanske gonje. Tudi go­spodarski interesi Sovjetske zveze d Avstriji so precejšnji: avstrijska repub­lika je samo lani imela čez 2 5 milijonov dolarjev zguhe. ker imajo Rusi zase­dena naftna polja v Zisterdorfu.

Avstrijska vlada se sicer namerava pritožiti pri Organizaciji združenih na­rodov, vendar je le malo upanja, da bi na ta način kaj dosegla. Prav tako je dvomljivo, če bo avstrijska repub­lika sprejeta za članico OZN kajti So­vjetska zveza bo slej ko prej uporabila proti Avstriji svoj priljubljeni — veto.

Med drugimi dogodki zadnjega ted­na velja omeniti še nerede, ki so iz­bruhnili v Egiptu in ki so jih zatrli v krvi. krivce pa postavili pred vojno so­dišče, ki je voditelja obsodilo na vešala. General Nagib, za katerega so pisali, da je izreden junak, ker je izvedel prevrat, ne da bi prelil kapljo krvi. se je sedaj znašel v težkem položaju, posebno še. ker so pristaši glavne egiptovske stran­ke — IVafd nezadovoljni z njegovo vo­jaško diktaturo. — Prihod kitajskega zunanjega ministra Cun En Laja o Moskvo je zbudil veliko pozornost. Se­veda niso iz K remija ničesar sporočili, čemu naj bi bil namenjen ta nenavadni >obisk*. vendar poznavalci razmer me­nijo, da bosta Cu En Laj in Stalin pre­tresala v prvi vrsti vprašanja korejske bojne.

v č imveč jem š tev i lu . V ta namen bodo stavljena na uporabo prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrti nska vožnja.

Da bi priprave č im u s p e š n e j š e pote­kale, je Pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odbo­rov Zveze horcev sklenil s l e d e č e :

1. Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanja vse drugo organizacije in izberejo priprav­ljalne odbore za obisk proslave; isto naj store tndi občinski odbori Zveze borcev.

2. V času pred proslavo naj bodo vse­binsko primerne prireditve, kjer le m o ž ­no, s pozivi za č imbol j množ ičen obisk proslave; partizanske k u l t u r n i š k e sku­pine naj obnovijo svoje programe in na­stopajo z njimi tudi drugod, ne samo 13. in 14. septembra v Dol. Toplicah.

8. Do 31. avgusta naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljal­nemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije. Ljubljana, Erjavčeva 16) š tev i lo u d e l e ž e n c e v , že l je glede načina potovanja, predloge in vpra­šanja.

4. Vsa potrebna navodila bo Priprav­ljalni odbor sproti javljal po časopisju in po radia. Pripravljalni odbor

Tajnica progresivnih Slovenk v Ameriki

je obiskala Belo krajino Med svojim bivanjem v Sloveniji je

znana napredna javna delavka v Ame­riki , tajnica Progresivnih Slovenk Jo-sepina Zakrajšek obiskala tudi Belo krajino, kjer je ostala dva dni. Bila je v Metliki, A d l e š i č i h , S e m i č u , Vinic i , v Starem trgu in drugod, 7. avgusta zve­č e r pa so ji č l a n i c e A F Z v Č r n o m l j u priredile d r u ž a b n i večer. » F a n t j e na vas i« so zapeli v e č partizanskih pesmi, dekleta pa so jo iznenadile s kolom v narodnih n o š a h . V Metliki si je med drugim ogledala tudi muzej N O B , v A d l e š i č i h so jo ž e n e prav tako sprejele v narodnih nošah in zaplesale a d l r š i č k o kolo ter jo tudi pogostile, za spomin pa so ji poklonile lepo vezenino na do­m a č e m platnu. Povsod je bila p r i s r č n o sprejeta, ob odhodu pa je obljubila, da bo ob prihodnjem obisku Jugosla­vije prav gotovo spet p r i š l a v Belo krajino. -ak

Pred Dnevom slovenskih brigad

Brigada Ivana Cankarja i berpu. (Fotografirano 8.

Sellh pri Zužen-novembra 19*3)

V zadnji š t e v i l k i n a š e g a lista smo pisali o delu za obnovo in ureditev t o p l i š k e g a kraja Dolenjskih Toplic. O d č a s a , ko je nastal omenjeni č l a n e k pa do danes, je poteklo nekaj tednov. Po­novno smo obiskali Dol . Toplice in danes lahko postavimo zelo resno vpra­š a n j e : Ali bo obnova in ureditev na­selja končana do postavljenega roka, in če ne, kdo je odgovoren za zamudo?

Res je, da v zadnjem č a s u delajo p o s p e š e n o pri pripravah za tlakovanje ceste, betoniranju mostu in obnovi vo­dovoda. Vsa dela so dobila nekak kam­panjski z n a č a j , se pravi do d o l o č e n e g a dne zgraditi n a j v e č ne glede na kvali­teto dela in morebitne p o z n e j š e po­pravke. Vsa sedanja vrtoglava naglica, ki gotovo ne bo dala dobrih rezultatov, je l o g i č n a posledica p o p r e j š n j e g a men-canja, tako pri pripravljanju n a č r t o v , kot pri obotavljanju gradbenega odbo­ra, gradbenih podjetij in n e o d l o č n o s t i o b č i n s k e g a ljudskega odbora. Prav za­radi tega lahko naslovnemu v p r a š a n j u p r i k l j u č i m o še drugo v p r a š a n j e : v ko­liko bodo ta, v naglici skrpueana dela pripomogla k l e p š e m u izgledu l e t o v i š k e ­ga kraja, k njegovemu razvoju in hi-gieničnbslj naselja s p r i č o kopice neure­jenih zadev, ki ostajajo ob strani.

Osnovni pogoji, ki jih je postavila sanitarna i n š p e k c i j a meseca januarja

menda smrdi celo gradbenim podjetjem, ker se je najbolj otepajo. Strugo S u š i c e so prostovoljci o č i s t i l i in zravnali, toda še vedno se steka v njo vsebina stra­n i šč , hlevov in g n o j n i č n i h jam. Posebni problem so r u š e v i n e , stare podrtije in privatne zgradbe. Prav to pr iča o iz­raziti n e o d l o č n o s t i o b č i n s k e g a ljudske­ga odbora. Okrajni ljudski odbor je že po komisijskem pregledu naselja spo­mladi letos nakazal, kaj vse je treba odstraniti in uredili v smislu urbani­s t i č n e g a načr ta vasi, i z b o l j š a n j u higien­skih prilik in ustvaritvi pogojev za ob­stoj in razvoj l e t o v i š č a . Tu je o b č i n s k i ljudski odbor popolnoma odpovedal. Primer: Ze januarja teto« jr bila izdana o d l o č b a , da se odstrani na pol podrta stanovanjska zgradba poleg z a d r u ž n e g a doma. Sc poprej je bilo treba iz te stavbe preseliti neko samsko ž e n s k o . Dasi je okrajna komisija nakazala tri prazna stanovanja, do 15. avgusta ž e n ­ske še niso presolili in jasno, da tudi stavba še ni odstranjena. Na drugi stra­ni pa se stranke samovoljno za hrbtom ljudskega odbora vseljujejo v stano­vanja.

K lepi podobi kraja ne spada samo nov most in tlakovana cesta, p a č pa še cela vrsta drugih stvari. Tako na primer obnova in popravila privatnih zgradb, ureditev parkov, s p l o š n a č i s t o -

T o p l t č a n i pri prostovoljnem delu

letos kot predpogoj za sam obstoj le­tov i šča v tem kraju, so bili preureditev vodovoda, ureditev kanalizacije in re­gulacija potoka S u š i c e . Za obnovo vo­dovoda so se t o p l i č a n i tepli že nekaj let, končne so letos dobili potrebni kre­dit in azbestne cevi d o m a č e g a izdelka. Gradbena dela je že spomladi prevzelo okrajno gradbeno podjetje K r k a , prav tako tudi kanalizacijo naselja. Do dne 15. avgusta še ni bil p o l o ž e n niti en meter cevi za novi vodovod. Manjkal je še izkop jarka od ovinka ceste pri vasi Sela do zajetja v Podturnu, vodni rezervar na h r i b č k u Cinger je bil za­betoniran samo v grobem v spodnjem delu. Voda po novem vodovodu pa bi morala s teč i do 1. septembra. Baje so vzrok, da se cevi niso polagale pravo­č a s n o , spojke, ki so jih prepozno naro­či l i . Vsekakor pa m a n j k a j o č e spojke ne bi smele biti ovira za d o k o n č a n j e osta-lili del pri odkopu zemlje, zajetju in d o k o n č a n j u rezervoarja. Prav gotovo bodo te spojke sedaj koristno s l u ž i l e za izgovor, č e dela na vodovodu ne bodo k o n č a n a niti do dneva proslave parti­zanskih brigad.

Nekoliko bolje poteka gradnja mostu in tlakovanje ceste, kanalizacija pa

č a . popravilo ograj, odstranitev navlake in r u š e v i n ter celo italijanskili napisov, ki jih v Toplicah ne manjka in podob­no. T a m kjer ne gre s p r e p r i č e v a n j e m , je treba o d l o č b in brezpogojno vztra­jati, da se uresn ič i jo . Tako pa se do­godi, da posameznikom celo ponudijo brezobrestno posojilo za obnovo stavb in vendar ti ne pristanejo na popra­vilo. Še l e sedaj, ko t a k o r e k o č t eče voda v grlo in jih dobivajo od vseh strani po glavi, so z a č e l i izdajati o d l o č b e o obvezni obnovi in popravilu privatnih stavb. Nekatere, kot so Babic, Zupane in drugi, pa menda še vedno p r e p r i č u ­jejo o potrebi popravila zgradb. Sprt se i z l u š č i v p r a š a n j e : ali bo m o g o č e sedaj v nekaj dneh vse dogotoviti, kar je bilo zamujenega v š t i r ih mesecih?

Frontovci v Dolenjskih Toplicah so

Ered z a č e t k o m del sprejeli obvezo, da odo s prostovoljnim delom pomagali

povsod, kjer bo treba. Do 15. avgusta so opravili skupno 1100 ur in 97 v o ž e n j , dasi dostikrat niso vedeli kaj in zakaj delajo. Ni bilo in jc š e ni povezave med m n o ž i č n i m i organizacijami ali, č e h o č e t e , prebivalci na eni strani ter gradbenim odborom, zlasti pa gradbe­nimi podjetji na drugi strani. Takoj ko

je bil odobren n a č r t in kredit za obnovo Toplic, je bil sklican m n o ž i č n i sestanek, kjer haj bi se pogovorili o skupnem delu. Povsem naravno je, da so prebi­valci žele l i pojasnila, kaj in kako se bo porabil denar in k a k š n i so načr t i . Na sestanku n a v z o č i direktor gradbenega podjetja >Krka< Slavko Bele pa je na­li rulil n a v z o č e , č e š kaj se oni razumejo na n a č r t e , č e h o č e j o kaj razumeti, mo­rajo vsaj pet let še v gimnazijo. Jasno je, da taki odgovori ljudem, ki tudi znajo misliti s svojo glavo, niso naj­b o l j š e propagandno sredstvo za priteg­nitev prostovoljcev. Dejansko gredo vsa dela sedaj vsaj v glavnem, z izjemo tistih ur, ki jih navajamo zgoraj, mimo T o p l i č a n o v , ki vsled premajhnega tol­m a č e n j a o pomenu in koristi obnove kraja in napravi komunalnih naprav, o tem niso dovolj p o u č e n i . Tudi grad­beni odbor, ki je bil nekaj meseeev brez predsednika in zato samo na papirju in tudi danes pri ljudskem odboru nima zaslombe. nosi del krivde za nepravo­č a s n o i z v r š i t e v del.

Primer obnove in ureditve Dolenj­skih Toplic je z n a č i l e n za precenjevanje lastnih sil posameznih podjetij, ki po­tem nujno pelje do kampanjske zale-t a v š č i n e , ko je rok pred vrati, dalje primer nesodelovanja vseh, ki bi nujno morali biti zainteresirani na takih de­lih, in posledica tega nesodelovanja za vse, ter k o n č n o primer odnosa posamez­nika do ljudskih m n o ž i c . Ne samo To­plieani, p a č pa vsi d r ž a v l j a n i imajo pravico zahtevati, da vsa ta mencanja. obotavljanje in n e o d l o č n o s t ne bo šla v š k o d o kvalitete prevzetih del in po­z n e j š e g a n a č r t n e g a razvoja l e t o v i š č a ter da bo vsak izdani dinar res porabljen v korist kraja, prebivalcev in skupnosti.

Borcem Tomšičeve, Guhčeve, Cankarjeve in

Šercerjeve brigade! Desetletnico ustanovitve prvih

Štirih slovenskih brigad bo »Do­lenjski list« počast i l s tem, da bo izdal bogato razš irjeno Števi lko, ki ho izš la v petek 12. septembra. Zato prosimo nekdanje borce in oficirje T o m š i č e v e , G u h č e v e . Can­karjeve in Šercer jeve brigade, naj nam najkasneje do 20. avgusta t. 1. pošljejo na posodo fotografije iz življenja in borb teh brigad, slike padlih junakov, komandantov in komisarjev, k vsaki fotografiji pa naj pr i lože kratke podatke z na­vedbo imen. krajev in časa do­godka, ki ga slika predstavlja. Mnogo takšnih š e ne objavljenih zgodovinskih dokumentov imajo š tev i ln i tovariš i , ki jih t razum­ljivo skrbnostjo hranijo kot spo­min na leta NOB. Oh prazniku prvih slovenskih brigad pa je treba te fotografije pokazati vsej naši javnosti. Zato se uredn i š tvo obve­zuje, da ho:

vse sprejete slike prefotocrafi-ralo in n e p o š k o d o v a n e takoj vrnilo lastnikom. Poleg tega pa bo vsak lastnik originalne stike dobil za­stonj tudi po eno prefolografirano p o v e č a v o , katero mu bomo brez­plačno dostavili hkrati s slavnostno Števi lko » D o l e n j s k e g a listat.

U r e d n i š t v o pa hkrati prosi vse nekdanje borce, vo jaške in polit ič­ne voditelje prvih št ir ih brigad ter aktiviste, ki so na terenu sodelo­vali s temi slovenskimi brigadami, da hi prispevali slavnostni š tev i lk i » D o l e n j s k e g a l ista« svoje spomin­ske ali literarne prispevke, opise posameznih bitk, akcij in parti­zanskih podvigov.

S prostovoljnim delom grade vaško pot Na m n o ž i č n e m sestanku so v a š č a n i

vasi R a č j e selo. Blato in Sevnica pri Trebnjem sklenili, da popravijo in raz­š ir i jo slaba pota v kraju. Pot, ki vod iz Trebnjega na R a č j e selo. Blato in Sevnico ter dalje na Gabrovko pri Li­tiji, je bila ozka in z a p u š č e n a . Dva voza se nista mogla srečat i . Pobudo za to popravilo je dal Jernej Novak. V a š č a n i so v ta namen izvolili gradbeni odbor, ki skrbi za organizacijo dela. T e h n i č n e posle je prevzel Tone Salehar,. na po­m o č pa so poklicali še cestnega nadzor­nika Avgusta M e ž n a r š i č a , ki prav rad pomaga.

Dne 8. avgusta se je zbralo iz vseh treh vasi 55 v a š č a n o v in 12 voznikov. Pot. ki jo popravljajo je dolga p r i b l i ž n o tri kilometre. Najprej so jo morali raz­širit i . Kmetje, ki imajo ob tej poti par­cele se niso upirali in so dali svojo zem­ljo za razš i r i t ev . V a š č a n i so že prvi dan pokazali trdno voljo in pripravljenost ter so dosegli prav lepe uspehe Drugi dan pa jih je p r i š l o na delo še več . Vsaka hiša jc dala delovno m o č in v p r e ž n i ž i v i n o , le Nace j e r š i n iz R a č ­jega sela se je upiral.

V sedmih dneh je p r i b l i ž n o 58 fron-tovcev z desetimi vozniki pripeljalo na cesto 52f> k u b i č n i h metrov kamna, ki so ga tudi zdrobili. O b razš ir i tv i ceste so prekopali 4bl k u b i č n i h metrov zem­lje, ki so jo n a l o ž i l i in odpeljali na m o č v i r n a t e p o v r š i n e travnikov in njiv. Pri tem je bilo opravljenih 2595 de­lovnih ur. Vozniki pa so opravili 610 delovnih ur. Skupna vrednost storje­nega dela z n a š a 520 t i s o č dinarjev. Pri delu se je doslej najbolj izkazal 6b-letni J o ž e Rus iz Sevnice, ki je vsak dan redno na delu. Tudi J o ž e Jeraj, ki je •star lb let ne zaostaja za njim. Prav pridni pa so tudi Lojze Salehar iz Blata,

Minka Peskar, Francka Koz levČar in Lojze G r m iz Sevnice, iz R a č j e g a sela pa Janez Potokar, Danijel Potokar Stane D i m , Ivan Novak in Ignac Kresal. Vsestransko p o m o č pa dajeta tudi go spodarja Bizjak in Potokar V a š č a n i sr zbero o b i č a j n o že v zgodnjih jutranjih urah, z a k l j u č i j o pa n a j v e č k r a t tudi ob 10. uri z v e č e r .

Tragedija mladega zapeljanega dekleta

v Črnomlju Dne 4. avgusta je blizu č r n o m a l j s k e

postaje s k o č i l a pod vlak 20-letna trgov­ska p o m o č n i c a Lojzka Berkopec, doma iz Ž e m l j a ob Kolpi . V poslovilnem pismu, ki ga je pred smrtjo napisala svoji materi, pravi, da gre v smrt za­radi n e s r e č n e in r a z o č a r a n e ljubezni ki ni ostala brez posledic. Lojzka je bila n a m r e č v č e t r t e m mesecu n o s e č n o s t i . Pred kratkim je zvedela, da se je njen fant, s katerim je bila n o s e č a p o r o č i l z drugo, in to jo je pognalo v obup.

Pogreba n e s r e č n e g a dekleta se je u d e l e ž i l o veliko š t e v i l o ljudi it Č r n o m ­lja in b l i ž n j e ter daljne okolice z godbo na č e l u ter š t e v i l n i m i venci, ki so jih

Eoklonile organizacije in posamezniki, ojzka, ki je bila zaposlena kot trgov­

ska p o m o č n i c a v >2e lezn in i« kmetijske zadruge v Č r n o m l j u , je bila znana kot tiha in vestna u s l u ž b e n k a . Velika ude­l e ž b a je bila hkrati tudi dokaz ljud­skega o g o r č e n j a proti brezvestnim za-peljivcem, ki ne vidijo v mladih dekle­tih drugega, kot predmet i z k o r i š č a n j a . V zvezi z njeno tragedijo pa ljudje go­vore še o neki zapeljivki, ki je mlado Lojzko spravila v n a r o č j e brezvestnega zapeljivca. Prav bi bilo, da bi tudi take posredne sokrivce smrti mladega de­kleta klicali na odgovor. K

Stran 2 D O L E N J S K I L I S T Štev. 34.

$:M\\\ V V R O Č I H PASJIH DNEH Malo novic pride v č a s o p i s e iz škoc-

jana. Skocjanci so p a č skromni in svoje zadeve neradi o b e š a j o na veliki zvon. Haje se med seboj pogovorijo, to in ono š e p n e j o na uho drug drugemu ali pa* samo nekateri nekaterim, in so ljudje o vsem mnogo bolje p o u č e n i kot v drugih krajih. Pa skromnost ni lastnost vseh Škocfancev in ljudi iz okolice. Imajo tudi nekaj »b i s t rov idn ih« in podjetnih ljudi, ki se odlikujejo po svojem t o č n e m napovedovanju in š ir­jenju debelih rac v obliki napovedo­vanja. Kaj vsega niso že napovedali in kaj še vsega ne bodo! Sedaj v teh vroč ih dneh, ko so se jim m o ž g a n i vslcd hude v r o č i n e še bolj razlezli, so njihove napovedi še bolj jasnovidrie in obsežn i 1 , vesti, porojene v lastni d o m i š l j i j i ali presajene od drugod, pa dobijo tolik obse;.', da z a s e n č i j o vso stvarnost. Pod v r o č i m poletnim soncem in ob naši pre­veliki popustljivosti se jim topijo še zadnje hinavske krinke in vedno bolj k a ž e j o svoje pravo staro i z k o r i š č e v a l n o in gestapovsko lice, postajajo nesramno predrzni in vredni borci za stare Fev­dalne razmere, ki si jih tako v r o č e že l i jo nazaj.

Poglejte, kaj vse vedo ti ljudje, ne ljudje, posamezni agenti od korit po­tisnjenih i z k o r i š č e v a l c e v , r a z l a š č e n i , a ne dovolj kaznovani sodelavci okupa­torja v Skocjanu: Do jeseni bo vrnjena vsa agrarna zemlja (Do katere jeseni ne povedo, tudi dotumov kot prej ne postavljajo več . ) Stari trgovci bodo do­bili nazaj trgovine, zadrugo bodo vrgli iz lokala, kar že dejansko p o i z k u š a j o , na okraj bo priše l za predsednika advo­kat, ki jim jc po srcu baje zelo bl i /u . zabite b i v š e delavce, ki so sedaj za­posleni v kmetijski zadrugi, že u č i j o vljudnosti, iz Slovenije pobegne vsak mesee S do 10.000 ljudi čez mejo. To da p i š e celo v časopisih, samo v katerih še niso povedali. T a k i »ug ledn i« skoc­janci bi se v dno d u š e sramovali, č e ne bi v to » v e l i k o a r m a d o « , ki po njiho­vem dnevno bež i od nas tudi oni dali k a k š n e g a >junakn*. saj so dali še celo misijonarja za pridobivanje d u š v A f r i ­ki , ki ima na č a s t n e m mestu vzidano spominsko p l o š č o : č e se jim dobro po­sreč i , bodo morda še imeli svetnika v nebesih in podobno, pa so zato ž r t v o ­vali eno ubogo deklino za » a r m a d o « u b e ž n i k o v . Raje jim je zato tako hva­l e ž n a , da sploh ne pride iz solz. še manj pa izza ž ice . kjer se je z n a š l a v lovu za veliko s r e č o .

Tako poteka sedaj v vroč ih poletnih dneh ž i v l j e n j e v Skocjanu in okoliri. Borba za oblast, za ž u p a n s k e s t o l č k e je sedaj bolj prikrita, a zato toliko bolj ž iva . »Bivši zidarji nam ne bodo gospo­darili*, to je najbolj priljubljena parola zadnjih dni. Stari lesni in drugi trgovci, mesarji in crosi i lničarji . ki imajo v tem bogate i z k u š n j e (bogate v pravem po­menu besede), so najbolj sposobni, da vodijo krajevno gospodarstvo, kdo pa naj drujri vodi. Zadrusra jim je n a j v e č j a ovira, da se ne morejo spet pnvzpeti na svoje stare gospodovalne s t o l č k e in za­vzeti v gospodarstvu o d l o č u j o č p o l o ž a j , zato je na vsakem knraku niih bojno, pa menda tudi volilno geslo: »Smrt zadrugi le

Leta 1 9 4 0 so se m n o ž i č n e organiza­cije v Skocjanu zavzele za pradnjo pre-potrebnega z a d r u ž n e g a doma. Izkopali so temelje in pripravil i precej gradiva. Potem se je nehalo. Skocjanci so za-vpili: »Kaz z a d r u ž n i dom. š o l o z a č n i t e

graditi, pa bomo prav vsi p o m a g a l i « . No, letos se jim je ta že l ja u r e s n i č i l a . O b č i n s k i ljudski odbor je preskrbel de­narna sredstva za obnovo šo le . Vsak bi p r i č a k o v a l , da bodo sedaj škocjaric i in o k o l i č a n i kar tekmovali med seboj, kdo bo več pomagal. To sodimo po to­likih zatrjevanjih na vseh sestankih, š o l o pa š o l o je treba. Res je tudi šo la potrebna, toda če sedaj mislijo, da se

sama zgradila, potem bodo še dolgo č a k a l i . Z gradnjo so sicer z a č e l i , toda v p r a š a n j e je, kdaj se bo • preurejeni šoli lahko priče l pouk. »Vel ika« po­m o č se najbolj k a ž e v tem, da v vsem Skocjanu niso mogli dobiti niti ene lo­pate ali samokolniee, ki jih rabijo pri delu. Za vsa dela skrbi samo o b č i n s k i ljudski odbor oziroma njegov predsed­nik t o v a r i š Sutar.

Al i ne bi bila p o m o č pri raznih ko­munalnih delih bolj koristna kot besna gonja proti pridobitvam revolucije in že l ja po komandnih p o l o ž a j i h , iz ka­terih bi lahko spet i z k o r i š č a l i delovne ljudi? J P O njih delih jih boste spo­z n a l i « , pravi pregovor in tako so tudi delovni poš ten i ljudje Skoejana in oko­lice že davno spoznali njih delo in že­lje, le m n o ž i č n e organizacije kot k a ž e . jih še niso dovolj spoznale, razkrinkale ter spravile tam, kamor že davno spa­dajo.

Gasilci v Novem mestu so napovedali- tekmovanje

Prostovoljno gasilno d r u š t v o Novo mesto je na svojem masov­nem sestanku, dne 28. VII. 1 9 5 2 na predlog upravnega odbora sprejelo sklep, da se na č a s t VI . kongresa K P J napove tekmovanje vsem prostovoljnim gasilnim dru­š t v o m okraja Novo mesto po sle­d e č i h t o č k a h :

1. katero d r u š t v o bo imelo n a j v e č strokovnih vaj in nasto­pov,

2. katero d r u š t v o bo izvedlo n a j b o l j š o varnostno s l u ž b o ,

5. katero d r u š t v o bo pridobilo največ- novih č j a n o v in č l a n i c ,

4. katero druš tvo ho imelo naj­bolj urejeno administrativno poslo­vanje,

5. katero d r u š t v o bo imelo najbolj urejeno kulturno prosvet­no delo,

Okrajna gasilska zveza se na­proša , da o tem tekmovanju ob­vesti vsa prostovoljna gasilna d r u š t v a na svojem p o d r o č j u .

Potek tekmovanja na gori na­vedenih t o č k a h naj spremlja O G Z Novo mesto.

vesli Seja gospodarskega sveta vlade

F L R J na Bledu. Na tej v a ž n i seji, ka­teri so pnsostovali med drugimi tudi tov. Kardel j , K i d r i č in V u k m a n o v i č , so razpravljali o naš i ekonomski in inve­sticijski politiki. Sklenil i so, da bomo v b o d o č e predvsem d o k o n č a l i ž e z a č e t e gradnje, pri investiranju pa se bomo predvsem ravnali po n a č r t u sistema kreditiranja in bomo opustili dajanje investicij iz skupnega sklada. Indu­strijska proizvodnja se bo prihodnje leto p o v e č a l a za ?.°%. S e č n j o v gozdo­vih bomo z m a n j š a l i za 15%, vendar zaradi tega ne bo trpel izvoz lesa. Predvsem bo š l o to na r a č u n z m a n j š a ­nja d o m a č e p o t r o š n j e drv-

Nad 100 milijard dinarjev š k o d e za­radi s u š e . Tako so ugotovili na seji go­spodarskega sveta, kjer so razprav­ljali tudi, kako č i m b o l j ub laž i t i hude posledice s u š e . S u š a je predvsem za­dela n a š e kmetijstvo, zaradi č e s a r kmetijskih pridelkov ne bomo mogli i z v a ž a t i . Zaradi s u š e je o g r o ž e n a tudi n a š a ž i v i n a , ker je pridelek krme za polovico s l a b š i kot p o p r e j š n j a leta.

A m e r i š k i vojni minister na obisku v Jugoslaviji. Obiskal je razno n a š e vodilne osebnosti, se razgovarjal z vo­j a š k i m i voditelji in prisostvoval vajam v o j a š k i h enot. Ministra je sprejel tudi m a r š a l Tito. Namen njegovega obiska

Delo in pomen Protiletalske zaščite O Protiletalski zašč i t i IPLZ) se je

veliko razpravljalo, tako na raznih se­stankih, v dnevnem č a s o p i s j u in stro­kovni literaturi. Vendar menim, da ni o d v e č , če ponovno p i š e m o o organiza­ciji P L Z . in posebno poudarimo, da je PLZ vsa v s lužb i ljudstvu. Res imajo vse m n o ž i č n e p o l i t i č n o - s t r o k o v n e orga­nizacije nalogo krepiti obrambno m o č d r ž a v e , prav posebno je pa to naloga PLZ. Zalo moramo č i m b o l j poznati po­men in delo tc č l o v e k o l j u b n e organiza­cije.

Š t e v i l n e naloge P L Z so povezane v posameznih odsekih: v t e h n i č n e m , sani­tetnem, k e m i č n e m , veterinarskem in ga­silskem. Ta vrstni red seveda ne pomeni v a ž n o s t i posameznih odsekov, kajti svojstveno delo vsakega teh odsekov jc odvisno od trenutnega p o l o ž a j a . Tn v tem č l a n k u h o č e m o nakazati predvsem p r a k t i č n o stran Protiletarske z a š č i t e — njeno p o m o č ljudstvu v vojni in pri elementarnih n e s r e č a h . "

N e s r e č je vseh vrst — ž e l e z n i š k e , cestno-prometne. n e s r e č e v rudnikih, kamnolomih, v tovarnah, v gozdovih, na polju in tako dalje. V vseh teh pri ­merih bi se s strokovnim in s i s t e m a t i č ­nim delom lahko reš i lo veliko v e č , ka­kor se.. Na primer pogosti p o ž a r i v na­š e m okraju. Koliko manj š k o d e bi bilo, č e bi bili ljudje strokovno usposobljeni in p o u č e n i , kako je treba p r e p r e č e v a t i in gasiti p o ž a r e . Tako pa navadno samo gledajo in č a k a j o , kdaj bo p r i š l a ga­silska č e t a : ta pa jc mnogokrat odda­ljena in pride prepozno. Zato je docela n e u p r a v i č e n in graje vreden izgovor ljudi, poklicanih na t e č a j P L Z , č e š : »Saj ne bo vojne, č e m u so ti t ečaj i p o t r e b n i « in podobno.

Pomislimo, na primer, na l e t o š n j o zimo. K a k š n a elementarna n e s r e č a je zaradi hudega snega doletela prav Slo­venijo! P r e p r i č a n sem. da bi bilo še več.

KUPUJEMO vseh vrst jabolka, h r u š k e , slive, maline, kupine, brinje itd.

PRODAJAMO raznovrstno marmelado, sadne sokove, malinovec, m e š a n sirup, sadjevec, likerje, konjak in rum.

N a r o č a j t e pri

» B E L S A D « - Črnomelj Telefon š t 14

n e s r e č in še h u j š a š k o d a , da niso pri­skoč i l i na p o m o č prav č l a n i PLZ. Ze samo primer jasno p r i č a , da je organi­zacija PiLZ v s lužb i ljudstva ne samo v vojni, t e m v e č prav tako tudi v miru.

Sedaj pa še nekaj besed o delu in nalogah pocdiuih odsekov PLZ. Dobra organizacija r e š e v a n j a in pa strokovna usposobljenost r e š e v a l c e v , ki smo jo poudarili na gornjih primerih, to je na­men in pomen t e h n i č n e g a odseka v PLZ. Na t e h n i č n i h t e č a j i h se č l a n i Pro­tiletalske z a š č i t e potanko seznanijo z n a j r a z l i č n e j š i m i n a č i n i r e š e v a n j a za vsakovrstne primere n e s r e č in nezgod, ker le t e h n i č n o usposobljen r e š e v a l e c lahko hitro in u s p e š n o pomaga. Veli­kega pomena jc tudi sanitetni odsek, ki skrbi pri n e s r e č a h za prvo p o m o č in pomaga p o n e s r e č e n c e m , dokler ne pride zdravnik ali dokler ni p o n e s r e č e n e c od­peljan v b o l n i š n i c o . O d v e č je poudar­jati pomen in potreho take p o m o č i pri p o ž a r i h , povodnjih, zametih in tako dalje, kjer sanitetska s l u ž b a rešuje naj­v e č j o č l o v e k o v o dragocenost — ž i v l j e ­nje. Seveda mora biti ta prva p o m o č strokovna in hitra, zato je nujno, da se z njo seznani sleherni d r ž a v l j a n . P L Z skrbi za sanitetne t e č a j e , ki hkrati z R d e č i m k r i ž e m skrbe za zdravstveno prosveto ljudstva.

Zmotno je misliti, da k e m i č n i odsek P L Z lahko koristi sami v vojni, kajti njegovo delo jc enako pomenljivo tudi v mirnem č a s u . Pogosti so primeri za­strupitve z raznimi plini, zlasti v ke­m i č n i h , pa tudi drugih tovarnah in celo v privatnih stanovanjih s plinsko napeljavo. Zato se č l a n i P L Z temeljito p o u č u j e j o o vrstah in nevarnostih raz-v a i u o iz. dneva v dan. Tn zmerom se gasilstvo p o k a ž e nad vse p o ž r t v o v a l n o . •Gasilska organizacija zavzema med ostalimi zelo vidno mesto in je v svo­jem že skoraj stoletnem obstoju reši la milijone in milijone ljudskega premo-nih plinov in strupov ter o prvi p o m o č i pri zastrupitvah z njimi.

Se nekaj besed o gasilstvu. Naloge in koristi gasilca še prepogosto spozna-ž e n j a . Ker pa imata gasilstvo in orga­nizacija P L Z iste cilje — z a š č i t o civil­nega prebivalstva pred vojnimi in ele­mentarnimi n e s r e č a m i , je bilo nujno, obe organizaciji z d r u ž i t i v eno. Tako je sedaj tudi gasilstvo v sklopu P L Z .

Vse to p r i č a , da je Protiletalska za­šč i ta res v s l u ž b i ljudstva. D a pa bo svoje naloge res pravilno in u s p e š n o i z v r š e v a l a , se morajo č lan i P L Z vzga­jati ne samo t e o r e t i č n o , ampak tudi p r a k t i č n o . Zato so potrebne stalne prak­

t i č n e vaje. Pa tudi p r a k t i č n e vaje ne rodijo haska. č e ni glavne osnove — discipline č l a n o v . Brez nje ni m o g o č e delati. Bili so primeri, ko je bila ude­ležba na vajah samo 80, celo samo 50%. Al i imajo ljudje res tako malomaren odnos in č u t do svojega in skupnega p r e m o ž e n j a ? Nimamo za cilj, da bi vsa­kega posameznika klicali na zagovor in ravnali z njim po uredbi o PLZ, t e m v e č h o č e m o slehernemu d r ž a v l j a n u zbuditi č u t odgovornosti do organizacije PLZ in zavest, kako je ta organizacija pomembna. Ko bomo to dosegli, bo delo lahko in uspehi takoj vidni. Vsak obveznik P L Z naj ž iv i v zavesti, da je pripadnik organizacije, v kateri koristi sebi in skupnosti ter hkrati z n a š o ljud­sko armado krepi obrambno m o č socia­l i s t i čne Jugoslavije. S. F.

je bil osebno p r e p r i č a t i se, kako po­teka dobava o r o ž j a Jugoslaviji, in ka­ko naj bi se ta p o m o č razvijala v bo­d o č e .

Predsednik carigrajske o b č i n e n* obisku. Razen š t e v i l n i h tujih diploma­tov in d r ž a v n i k o v , je pretekli teden bil na obisku v Jugoslaviji tudi predsed­nik carigrajske o b č i n e s spremljevalci ter skupina t u r š k i h novinarjev. Ogle­dali so si razna industrijska podjetja, se razgovarjali s n a š i m i ljudmi in dr­ž a v n i k i ter bili sprejeti tudi pri mar­ša lu Titu, Njihov obisk bo pomagal utrditi dobre odnose med T u r č i j o in J ugosla vi jo.

V Trbovljah se je z a č e l velik zlet Svobode. V vseh krajih Slovenije *o z a č e l i ustanavljati delavska d r u š t v a Svoboda, ki bodo pomagala p o ž i v l j a t i delavsko kulturo in v n a š a t i revolucio­narnost v d r u ž b e n o ž i v l j e n j e . O d 17. do 24. je v Trbovl jah zlet Svobode-ZaČel se je v nedeljo 17. in se bo kon­čal 24., ko bo obiskalo Trbovl je — tako p r i č a k u j e j o — okoli "50.000 ljudi. V soboto bo tudi ustanovna s k u p š č i n a , ki bo p o l o ž i l a temelje delovanju teh dru­š t e v .

Mnogo ž r t e v v r o č i n s k e g a vala. V vsej Evropi je bilo skoraj 14 dni iz­redno v r o č e vreme. Po vsej Jugoslaviji je bila v r o č i n a do 40 stapinj. v Herce­govini pa celo 45 stopinj C v senci. V Italiji. Š v i c i in Francij i je umrlo nad 100 ljudi zaradi s o n č a r i c e .

Gosenice u n i č i l e vse posevke. V codni A svobodnega t r ž a š k e g a ozemlja so se pojavile neznane gosenice, ki so se silno r a z m n o ž i l e . V nekaj dneh so popolnoma u n i č i l e vse posevke. Stro­kovnjaki ne vedo. kako bi se j ih ubra­nili in sedaj je nevarnost, da se bodo gosenice lotile š e vinogradov. Ker je s u š a ž e tako m o č n o prizadela kmetij­stvo je ta nadlega tembolj prizadela k m e č k o gospodarstvo.

Po s u š i — velike poplave. V se­verni Evropi je po v e č t e d e n s k i v r o č i n i zavladalo d e ž e v n o vreme s silnimi na­livi- V mestu Limout v Angl i j i , zna­nem obmorskem k o p a l i š č u , je zaradi poplav v e č i n a h i š p o r u š e n i h ali p o š k o ­dovanih. Evakuirati so morali vse pre­bivalstvo. T o č n o š t e v i l o ž r t e v je t e ž k o ugotoviti, ker je voda verjetno odnesla mnoga trupla v morje. R a č u n a j o pa, da je n a š l o smrt v valovih nad 100 ljudi.

V obrtnem mliarehem oođ'ettu Dvor so prebrodili na huise težave

Po krivdi n e p o š t e n e g a strokovnega vodstva je okrajno mizarsko podjetje na Dvoru pri Ž u ž e m b e r k u z a š l o v ve­like t e ž a v e . S slabimi nekvalitetnimi iz­delki, zlasti pa z nepriznavanjem d r ž a v ­ne lastnine, je b i v š i vodia delavnice Ignac P e r š c zapravil ugled podjetja in ga spravil v f i n a n č n e t e ž a v e K tem t e ž a v a m so se p r i d r u ž i l e letos spomladi še druge, i z v i r a j o č e iz uvedbe gospo-

V VSAKO HISO

DOLENJSKI LIST! darskega r a č u n a in rentabilnosti podjet­ja, ki so v marsikaterem podjetju po­v z r o č i l e notranje krče . Podjetje, oziro­ma njegove finance so zlasti obremenje­vale n e p l a č a n e d a v š č i n e pre j šn j ih let.

Novo vodstvo podjetja se je moralo v prvi vrsti spoprijeti s starimi napa­kami, hkrati pa poskrbeti za kvaliteto izdelkov in f i n a n č n o r a v n o t e ž j e . Lahko trdimo, da mu je eno kot drugo že do-sedaj v znatni meri uspelo. Kvaliteta in oblika izdelkov sta se dvignili gotovo za 200%. Za izdelke uporabljajo pred­vsem popolnoma suh les, ki ga imajo dovolj na zalogi. Trenutno zaposluje podjetje 17 ljudi: deset vajencev in štiri p o m o č n i k e . Upravnik J o ž e Gosenca je obenem tudi strokovni vodja, v knjigo­vodstvu pa je zaposlena ž e n s k a m o č in to samo polovico dneva, za kolikor je

tudi p l a č a n a . V kratkem č a s u so spra­vili finance toliko v red, da so p l a č a l i za nazaj nad en milijon dinarjev aku­mulacije in si zagotovili p l a č i l n i fond. Zaupanje v izdelke podjetja raste in imajo dovolj naroč i l do konca leta in Se kaj ve?. Tzdrlnfefo poM^trr, r n n a ­r o č i l u , kuhinjske opreme in vsa druga mizarska ter sodarska dela. Precej na­roči l^ imajo iz Ljubljane in ponovna n a r o č i l a p r i č a j o , da so kupci z izdelki zadovoljni.

Poglavitna naloga podjetja bo tudi v b o d o č e borba za kvaliteto, predvsem pa za z n i ž a n j e proizvodnih s t r o š k o v . Mizarski izdelki so vsled visoke cene vedno bolj nedosegljivi za delovnega č l o v e k a , zato mora biti prizadevanje za z n i ž a n j e s t r o š k o v proizvodnje temeljna naloga tega in vseh ostalih mizarskih podjetij v okraju. Konkurence v cenah mizarskih izdelkov pri nas še ni. in to najbolj o b č u t i j o odjemalci sami. Rp

Vpisovanje v šolo za učence v trgovini

N O V O M E S T O

Vpisovanje in p r i č e t e k pouka za I., II., in III. razred bo v pone­deljek, dne 8. septembra 1952 od

10. ure dalje v pisarni š o l e

V

O b razvalinah Žužemberka K R I N K A N E K R O N A N E G A t I S A l M A SI l l i : K R A J I N E J E P A D L A

Z a ž r t v e , padle v obrambi belo-g a r d i s t i č n i h trdnjav na Ajdovcu, v Ž u ž e m b e r k u in vseh ostalih postojan­kah, kjer so »za v e r o « in f a š i s t e umi ­rali sinovi suhokranjskih mater, nosi odgovornost dekan Gnidovec z vsemi, ki so svoj nauk o b o ž j i ljubezni zame­njali z n a j o d v r a t n e j š i m i z k o r i š č a n j e m verskih č u s t e v ljudstva in z izdajstvom lastnega naroda.

Prihod Nemcev G n i d o v č e v e ž i v l j e n j ­ske poti ni preusmeril. Sam se je poba-hal, da je » u s p e l povsod z intervenci­jami, pri Italijanih, pri Nemcih, pri iegistih, le pri zadnjih pokoljih pa n e « . To je bilo v letu 1945, tik pred osvo­boditvijo, ko so podivjani d o m a č i iz­dajalci z n e m š k o vednostjo klali v Ž u ž e m b e r k u matere, dekleta in s t a r č k e v besnem s o v r a š t v u do vsega, kar je simpatiziralo s partizani. Obstaja do­kaz, da je dekan Gnidovec vedel za osebe, ki pridejo na vrsto v teh dveh pokoljih.

Dne 9. junija 1942 je Gnidovec pisal patru Ciprijanu v Novo mesto:

» . . .tudi to sem osebno povedal ne­kemu italijanskemu kapetanu, ki je prijatelj d r u ž i n e Zenove, in ml je ta obljubil, da bo p o s r e d o v a l . . . « Slo je za intervencijo za nekega dekleta in sprejema v šo lo . Intervencij vseh vrst je opravil Gnidovec pri Italijanih in kasneje pri Nemcih precej; ni ga bila ali ono iz leta 1942, je p r e š e l dekan Gnidovec v n e u s t r a š e n boj proti l jud­ski oblasti. To je pokazal ob vsaki p r i ­liki: v pridigah, v osebnih razgovorih, v goljufijah pri davkih itd. itd. Spet ga s r e č a m o pri p r e i z k u š e n i h sredstvih:

spovednica in p r i ž n i c a mu pomagata v njegovem protiljudskem prizadevanju. S t a r š e poziva zaradi civilnih porok otrok, n e k r š č e n i otroci so zanj pogani, sram poznanstva s f a š i s t i č n i m i oficirji. O d njegovega p r i č a n j a so bile odvisne usode mnogih Suhokranjcev. Za smrt 70 legistov na Ajdovcu in za ostale za­peljane ž r t v e postavljamo dekanu G n i -dovcu javno v p r a š a n j e : č e m u nepo­trebne ž r t v e ? Č e m u vse trpljenje ž e tako dovolj i z m u č e n e Suhe krajine?

Na to neomejeni gospodar Suhe k r a ­jine ne odgovarja. Absolutni vladar d u š in teles svojih p o d l o ž n i k o v se smatra za n a j n e d o l ž n e j š e g a duhovnika, ki n i ­kdar ni storil nikomur n a j m a n j š e k r i ­vice . . .

Orodje Vatikana, k i se je v osebi dekana Gnidovca tako zvesto izkazalo in obneslo v letih okupacije, po osvobo­ditvi ni moglo in ni hotelo postati d r u ­g a č n o : ponosni, trmasti in o š a b n i G n i ­dovec ne bi bil to, kar i z p r i č u j e njegovo ime in z nj im povezana preteklost Suhe krajine, č e se ne bi spet trdno postavil v bran vsega reakcionarnega, r o ž m a n -sko-odijevskega protiljudskega delova­nja s o v r a ž n i k o v nove Jugoslavije. Tz prve potuhnjenosti, ki se je vezala z bojaznijo, da se je morda le odkrilo to

S kaplanom Segom, zvestim nasled­nikom vojnega z l p č i n c a Janeza Jenka,

katerega mesto je prevzel v ž u ž e m b e r -š k e m f a r o v ž u , je dekan Gnidovec javno sramotil s p r i ž n i c e Rezko Rajer in nje­nega m o ž a zaradi civilnega zakona, od­klonil jima je cerkvene zakramente in s kaplanom toliko č a s a vrtal, dokler ni razbil njunega zakona. Č e p r a v nas osebno ž i v l j e n j e dekana Gnidovca kaj malo zanima, niti se ne mislimo spu­stiti v ceneno opisovanje ž u ž e m b e r š k i h » f a r n i h p l e n i c « , pa se ob njegovem za­vzemanju za » s v e t o s t samo cerkvenega z a k o n a « , moramo v p r a š a t i tole: kako spravlja duhovnik Gnidovec svoje p r i ­dige o č i s t o s t i d u š in teles ter o nedo­takljivosti cerkvenega zakona v sklad z dejstvom, da je imel spolne odnose z nekaterimi ž e n s k a m i v Ž u ž e m b e r k u in njegovi okolici? Z u ž e m b e r č a n o m do­bro poznanega Hartmana opisuje dekan Gnidovec ob neki pril iki kot ovaduha — hkrati pa je imel odnose z njegovo ž e n o in ji je rad ponudil svojo š i r o k o , belo postelj za tuzemske u ž i t k e , č e p r a v so ga bila polna usta onostranskih ob­ljub, nasvetov in s t r a š n i h g r o ž e n j za neumne g r e š n i k e , ki ne bi ž i v e l i tako kot je uč i l gospod dekan.

» P o s l u š a j , kaj govorim — ne glej pa, kako ž i v i m ! « Po tem pravilu je uč i l in ž i v e l ž u ž e m b e r š k i diktator.

Kakor n e k o č kaplana Jenka, je G n i ­dovec instruiral tudi kaplana Sego v protiljudskem delovanju. Sega, ki ga

poznajo bralci Dolenjskega lista ž e od lani kot dobrega piskroveza med suho-kranjskimi b a b š e t i , je praznoval novo m a š o med okupacijo v d r u ž b i italijan­skega oficirja in bele garde. Gnidovec si je izbral zvestega t o v a r i š a : Segova d r u ž i n a je krepko sodelovala z belo gardo. Brat je bil komandant posto­janke, dve sestri nuni, nekateri ljudje pa vedo povedati v njegovem d o m a č e m kraju, da je Sega sodeloval pri izdelavi seznama 20 pripadnikov N O B in ta se­znam odnesel na Rakek.

» M O L I M O Z A N A Š E G A Š K O F A G R S G O R I J A - - .«

Gnidovec in Sega nista bila tiha p r i ­s t a š a propadle bele garde, domobran­stva, k l e r o f a š i z m a in vsega tega, kar je slovenski narod ž e zdavnaj obsodil in zavrgel. Prav dobro sta p o u č e n a o zgo­dovinski resnici, da je bil slovenski k n e z o š k o f Gregorij Rozman obsojen kot v o j n i z l o č i n e c in da sodi v vrsto n a j v e č j i h hudodelcev, ki so zakrivili neizmerno gorje nad slovenskim ljud­stvom. Da bi pokazala tudi na zunaj svojo solidarnost z v o j s k u j o č i m se š k o ­fom Rozmanom, ki je prenesel svoje izdajalsko delo v tujino in tam z vsemi m o č m i rine med » b l a ž e n e in s v e t n i k e « belogardista Grozdeta kot slovenskega » m u č e n c a « ;er rovari s p o m o č j o Vat i ­kana proti n a š i d r ž a v i , sta ž u ž e m b e r š k a

duhovna gospoda vsa leta po vojni v cerkvi javno molila:

» M o l i m o za n a š e g a š k o f a Grego-rija!« , malo t i š e pa sta pridjala:

»— bog naj ga č u v a in ohrani — « , še t i š e pa so odgovarjale š e vedno za­peljane suhokranjske o v č i c e :

»— in ne i zroč i ga n a š i m s o v r a ž n i ­k o m « .

S takimi in podobnimi demonstra­cijami sta izpolnjevala vatikanska bo­jevnika v Ž u ž e m b e r k u svoje poslan­stvo. Zvesta s o v r a ž n i m interesom V a ­tikana do n a š i h narodov sta bila gluha za vse opomine, ki so ju po letu 1945 ne le enkrat posvarili, da nista na pravi poti.

S f a n a t i č n o zagrizenostjo in globo­kim s o v r a š t v o m do vsega, kar nam je prinesla narodnoosvobodilna borba, sta ž u ž e m b e r š k i dekan in njegov kaplan izrabljala vero v p o l i t i č n e namene, kle­vetala organe ljudske oblasti in ž a l i l a ljudske predstavnike. Vojno hudodel­stvo dekana Gnidovca po 10 letih nI zastaralo — nasprotno, š e l e zdaj 6e je odkrilo in v celoti razgalilo pred na­rodom.

G n i d o v č e v o s o v r a š t v o do ljudstva, nove d r ž a v e in celo do lastnih stanov­skih t o v a r i š e v , ki so v vrstah C i r i l -metodijskega d r u š t v a n a š l i pot do so­delovanja z ljudsko oblastjo, je skoraj brezmejno. Kadar mu ni dajal javnega d u š k a v pridigah ali osebnih stikih z verniki, ga je izlival s s v i n č n i k o m v strupene opazke na rob revije » N o v a pot« , glasilo C M D k a t o l i š k i h duhovni­kovi L R S . Poglejmo nekaj teh njegovih » b i s t r o u m n i h « cvetk, ki krasijo borbe­nega dekana in njegova leta. K o j »

Štev. 34. D O L E N J S K I L I S T Stran 3

Mirna M i r n a s svo jo o k o l i c o s l o v i k o t p r i j e t n a

I z l e t n i š k a t o č k a . M e d v o j n o je b i l a m i r e n -Rka d o l i n a z n a n o p o d r o č j e p a r t i z a n o v . P o v o j n i pa se ž i v l j e n j e n a M i r n i n i p o s e b n o r a z g i b a l o , posebno r azne k o m u n a l n e n a p r a ­v e so z a n e m a r j e n e . K r i v d e z a to z a n e m a r ­jenos t ne b i s m e l i i s k a t i i z v e n M i r n e same . Vse p r e v e č so se z a n a š a l i n a n e k o p o m o č od z u n a j , d a b i se pa o s l o n i l i n a l a s tne s i l e , so pa n a j b r ž p o z a b i l i .

S v e t z a g o s p o d a r s t v o p r i o b č i n s k e m l j u d ­s k e m o d b o r u , k i j e ž e p r i č e l z d e l o m , č a k a sedaj v e l i k a i n o d g o v o r n a n a l o g a . V a š k a p o ­ta so r a z d r t a , nasel. ie j e b r e z d o b r e i n z d r a ­ve p i t n e v o d e , mos t p o d G r a d o m j e n e v a r e n za p r o m e t , M i r n a n u j n o p o t r e b u j e k o p a l i ­š č e , k i g a j e i m e l a ž e p r e d v o j n o , a j e sedaj p r e r a š č e n o z g r m o v j e m l n t r a v o , s t a ­n o v a n j s k a k r i z a t i š č i k o t m o r a l j u d s k i o d ­bor , r e g u l i r a t i j e t r e b a p o t o k M i m o i n p o ­d o b n o . N a j b o l j p e r e č a j e p r e s k r b a z z d r a v o p i t n o v o d o . V v a s i s ta s i c e r d v a v o d n j a k a , k i p a sta v s k r a j n o s l a b e m i n n e z d r a v e m s t an ju . V o d n j a k o b p o t i p r o t i pos ta j i je o d p r t i n dosfcopen n e s n a g i i n o k u ž b a m . P r e d kratkim so n a š l i v n j e m t r a k u l j o . D r u g i ! v o d n j a k j e p o d c e s t i š č e m i n za to se v a n j l a h k o s t e k a b l a t o i n g n o j n i c a o b v s a k e m d e ž e v n e m v r e m e n u . S a m o č i š č e n j e v o d n j a ­k o v š e ne p r e p r e č u j e o k u ž b e , t u j e t r e b a t e m e l j i t e j š e p r e u r e d i t v e , k i j e n i m o g o č e v e č o d l a š a t i .

Z a d r u ž n i d o m j e t u d i n e d o k o n č a n o de lo . D e l z g r a d b e ie p r e p u š č e n p r o p a d a n j u , g r a d ­b e n i m a t e r i a l pa p r i r o k i b r e z p l a č n e m u i z ­p o s o j a n j u n e p o š t e n i h l j u d i . P o l e g c e r k v e s ta d v a p r o s v e t n a d o m o v a , t o d a n o b e d e n n e s l u ž i k u l t u r n o p r o s v e t n i m n a m e n o m . V e n e m g o s t u i e p r i v a t n i m i z a r , d r u g i p a j e z a d r u g i za s k l a d i š č e . Č i m p r e j j e t r e b a u r e d i t i , d a bos ta d o m o v a s l u ž i l a k u l t u r i i n p r n s v e t i , d o ­g r a d i t i p a m o r a j o t u d i z a d r u ž n i d o m , k j e r bo l a h k o z a d r u g a d o b i l a s v o j e p r o s t o r e . P o ­h v a l n o je , d a j e o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r ž e p r i č e l s p o p r a v i l o m i n p r e z i d a v o o b č i n s k e s t avbe , s č i m e r bo p r i d o b i l n e k a j l e p i h s t a ­n o v a n j s k i h i n p i s a r n i š k i h p r o s t o r o v .

O v s e h t eh p r o b l e m i h M i r n e i n o k o l i c e j e ž e r a z p r a v l j a l S v e t za g o s p o d a r s t v o p r i o b ­č i n s k e m l j u d s k e m o d b o r u i n u p r a v i č e n o p r i ­č a k u j e , d a ga b o d o v o l i v c i v p r i z a d e v a n j u z a i z b o l j š a n j e g o s p o d a r s t v a p o d p r l i z d e l o m i n n a s v e t i .

Dobindol K o t N o e b a r k o , t a k o b i l a h k o r e k l i , d a

E r a d i j o D o b i n d o l c i svo j v a š k i v o d n j a k . 2 e l a n i j e b i l z a b e t o n i r a n , p a š e l e tos ni- d o -g o t o v l l e n . Seda j n a p e l j u j e j o ž l e b o v e o d b l i ž ­n j i h h i š d o v o d n j a k a o z i r o m a d o z b i r a l n e g a - e z e r v a r j a . I z g l e d a , d a je n e k a j p o s r e d i , a l i D o m b i n d o l c e m n i n u j n o p o t r e b n a v o d a a l i j i m m a n j k a p o ž r t v o v a l n o s t i z a s k u p n e k o ­r i s t i . U p a m o , d a bodo vsa j sedaj z d e l o m p o h i t e l i i n k o n č a l i d e l a do p r i h o d a p a r t i ­z a n s k i h b r i g a d i n b o r c e v , k i se b o d o p r a v g o t o v o t u d i v D o b i n d o l u k o t č e s t o k r a t m e d v o j n o t u d i sedaj u s t a v i l i .

Gornje Sušice Č l a n i z a d r u ž n e e k o n o m i j e so v k r a t k e m

č a s u z g r a d i l i v e l i k o g o s p o d a r s k o p o s l o p j e , v k a t e r e m b o d o i m e l i g o v e j i h l e v za 25 do 30 g l a v i n s v i n j a k e , n a d h l e v i pa j e p r o s t o r z a v s k l a d i š č e n j e k r m e K e r Je v t e m k r a j u v e -

O B V E S T I L A ) P R E K L I C A

F r e k l t c u j e m o I z g u b l j e n o d e l a v s k o k n j i ž i c o o z i r o m a z a č a s n o p o t r d i l o š t . 46/51 n a i m e M i k o l i č I v a n . — Ž a g a S t r a ž a .

P r e k l l e u j e m i z g u b l j e n o v o j a š k o ž i v i n s k o • k n j i ž i c o n a i m e V i d m a r I v a n a , G r a đ e n e 2, obftina Ž u ž e m b e r k .

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A :

O d 22. d o 25. a v g u s t a : a n g l e š k i f i l m » t , a d y H a m i l t o n « .

O d 2fi. d o 28. a v g . : a n g l e š k i f i l m » S e s t r i « . O d 29. a v g u s t a do 1. s e p t e m b r a : m e h i š k i

f i l m » B i s e r « .

K I N O D O L E N J S K E T O P L I C E P R E D V A J A : 23. i n 24. a v g u s t a : a m e r i š k i f i l m » B r z o j a v

n a z a p a d « . 27. i n 28. a v g . : a v s t r i j s k i f i l m » P r i j a t e l j a « .

OgAasif-

P R O D A M m a j h n o poses tvo z l e seno h i š o z « 180.000 d i n . H r o v a t P e p c a . M i h o v e e , 9, p. S top i ee .

P A R C E L O , s t a v b e n o z r a v e n G r m a p r o d a f t a d l . N o v o mes to .

R I N G E R . š i v a l n i s t r o j , nov , p o g r e z l j i v , p r o ­d a H a d l . N o v o mes to . P r o d a m s a d n i m l i n n a m o t o r n i p o g o n ,

s adno s t i s k a l n i c o , l e ž a j e z a z o b n a k o l e s a z a g rozdne m l i n e i n g l o b o k o t r o š k i v o z i č e k , - k o raj n o v . N a o g l e d p r i K o v a č i č . m l i n , N o v o mes to .

V s e h v r s t z e l e n j a v e , c v e t j a , š o p k o v , v e n ­c e v po n a j n i ž j i h c e n a h v v r t n a r i j i L O M O N o v o m e s t o — L o č e n s k a ces ta i n B r š l j i n .

K m e t i j s k o g o z d a r s k o poses tvo K o č e v j e p r i r ed t d n e 24 a v g u s t a 1952 se j em d e l o v n i h k o n i i n ž r e b e t , s t a r i h 1—3 let . P o h i t i t e l n nas o b i š č i t e ! O b e t a se v a m u g o d e n n a k u p . Z v e z e z v l a k i u g o d n e . V s e i n f o r m a c i j e da j e p r i r e d i t e l j . T e l e f o n : K o č e v j e 27 a i l 32.

l i k p r o b l e m v o d e , b r e z k a t e r e j e p o s e b n o ž i v i n o r e j a n e m o g o č a , so z r a v e n š e z g r a d i l i v e l i k v o d n i r e z e r v a r za p r i b l i ž n o 100.000 l i ­t r o v v o d e . P o z n e j e n a m e r a v a j o p r i z l d a t i š e k l i - t , v n e p o s r e d n i b l i ž i n i pa b o d o p o s t a v i l i t u d i v e l i k k o z o l e c . S t a v b a j e ž e p o d s t r eho , n o t r a n j a d e l a p a b o d o k o n č a l i do z i m e , t a k o d a bo p o s l o p j e s p o m l a d i ž e v c e l o t i s l u ž i l o s v o j e m u n a m e n u . N a č r t s t a v b e so s i o m i s l i l i s a m i , p o t e m k o so s i o g l e d a l i n e ­k a t e r a z a d r u ž n a g o s p o d a r s k a p o s l o p j a v z a ­d r u g a h , ves n a č r t p a p r i l a g o d i l i s v o j i m p o ­t r e b a m . T a k o i m a ta s t a v b a za r a z l i k o o d d r u g i h p o d o b n i h š i r š o s t r e h o l n so t a k o p r i ­d o b i l i š e t r i m e t r e n a p u š č a , k a r bo k o r i s t n o s l u ž i l o z a v o z o v e i n r a z n a d e l a p r i h l e v u . S k o r a j v sa d e l a p r i g r a d n j i s t a v b e so o p r a ­v i l i č l a n i e k o n o m i j e s a m i p o l e g r e d n e g a d e l a n a p o l j u . R.

Dobili so elektriko V a š č a n o m n a G o m i l i i n B r e z o v i c i p r i M i r ­

n i je te d n i p r v i č z a s v e t i l a e l e k t r i č n a l u č , d o l g o l e t n a ž e l j a v s e h p r e b i v a l c e v . L e t o s p o ­z i m i so b i l i n a č r t i n a r e j e n i , v a š č a n i p a so p o s e k a l i les z a d r o g o v e . K a j p a k so n e k a t e r i ž e s p o č e t k a d e l o z a v i r a l i i n t a k o p o v z r o č i l i z a m u d o p r i n a p e l j a v i . S t r o š k i p a so s k o r a j p o l o v i c o v e č j i , k o t b i b i l i s p o m l a d i , č e b i se d e l a p r a v o č a s n o z a k l j u č i l a . P r i n a p e l j a v i so vse t r i mesece v a š č a n i p r i d n o p o m a g a l i . O r g a n i z a c i j o d e l a j e v o d i l I v a n M o z e l j i z B r e z o v š č e , v e l i k o m u Je p o m a g a l i n v a l i d P o l d e D r č a r . N a p e l j a v o so o p r a v i l i e l e k t r o -m o n t e r j i r a j o n a K r m e l j . V e l i k o z a s l u g o z a e l e k t r i f i k a c i j o t e h d v e h v a s i i m a t u d i t a j n i k o b č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a M i r n a D a r k o K r i š t o f . A . Z .

m o r a l i p r i o d k u p u s t a r e g a ž e l e z a p o s v e č a t i v e č p o z o r n o s t i , č i g a v o j e ž e l e z o l n o d k o d .

T r a d i c i o n a l n i L o v r e n č e v ž i v i n s k i s e m e n j je b i l p r a v d o b r o o b i s k a n . P r i g n a l i so v e l i ­k o ž i v i n e , t oda k u p c e v j e b i l o m a l o . M e s t n a l j u b l j a n s k a k l a v n i c a , k i j e b i l a g l a v n i k u ­pec , se je z a n i m a l a p r e d v s e m za d e b e l o ž i ­v i n o . P r e c e j j e b i l o t u d i m l a d i h p u j s o v i n te le t , k i so šl i b o l j e v p r o m e t . H u d a s u š a j e z m a n j š a l a p r i d e l e k k r m e , za to so k m e t o ­v a l c i p r i s i l j e n i n e k a j ž i v i n e o d p r o d a t i , d a b o d o l a h k o p r eo s t a lo ž i v i n o p r e h r a n i l i č e z z i m o . Z a r a d i v e l i k e p o n u d b e j e c e n a p o p u ­s t i l a . D e b e l e v o l e so p r o d a j a l i p o v p r e č n o po 71 d i n z a k i l o g r a m ž i v e t e ž e . S.

Črnomelj

Mirna peč D n e 10. a v g u s t a s m o s v e č a n o o d k r i l i spo ­

m i n s k o p l o š č o J o ž e t u S a l i j u n a n j e g o v i d o ­m a č i h i š i n a V e l i k e m K a l u . O d k r i t j a p l o š č e se j e u d e l e ž i l o o k r o g 250 l j u d i , n a s v e č a n o s t i pa sta g o v o r i l a t ov B o g d a n O s o l n i k , d i r e k ­t o r R a d i a J u g o s l a v i j a , i n p r e d s e d n i k o b č i n ­s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a F r a n c Š i š k o . D o ­m a č i p e v s k i z b o r j e z a p e l t u d i n e k a j p a r t i ­z a n s k i h p e s m i , p i o n i r j i In č l a n i c e A F Z , k i so o b tej p r i l i k i o k r a s i l e vse p a r t i z a n s k e g r o b o v e , so o b i s k a l e t i i d l S a l i j e v o m a m o i n j i p o k l o n i l e m a j h e n d a r .

K r o j a č a J o ž e t a S a l i j a i z O r k l j e v c a p r i M i r n i j e b r e z v s a k e g a p o v o d a u m o r i l a 19. j u l i j a 1942 b e l o g a r r i i s t i e n a p a t r u l j a , v k a ­t e r i s ta b i l a k a p i a n S l n k a r i n n j e g o v u č e n e c M a v e c - G h h a . U b i l i so ga v p r i č o n j e g o v e m a t e r e .

M i r n o p e č a n e ž e sedaj o p o z a r j a m o n a v e ­l i k o k u l t u r n o p r i r e d i t e v , k i bo v z a č e t k u s e p t e m b r a v M i r n i p e č i . N a s t o p i l i bodo t u d i o p e r n i p e v c i i n d r a m s k i i g r a l c i i z L j u b l j a n e , m o r d a ce lo d v a k r a t . N e z a m u d i t e e d i n s t v e ­ne p r i l i k e . B . A .

Žužemberk N a p o l l e t n e m o b č n e m z b o r u K Z so n a ­

v z o č i z a d r u ž n i k i s k l e n i l i č i m p r e j u r e d i t i m o d e r e n s a d o v n j a k . U g o t o v i l i so t u d i , d a i m a j o n a e k o n o m i j i s l abe k r a v e m l e k a r i c e i n n a p o d l a g i te u g o t o v i t v e so s p r e j e l i s k l e p , da se sedan je k r o v e p r o d a j o i n k u p i j o p l e ­m e n s k e z r o d o v n i k o m . P r e c e j so t u d i r a z ­p r a v l j a l i o p o v i š a n j u d e l e ž a z a d r u ž n i k o v , k e r Je d o s e d a n j i 100 d i n n a č l a n a res p r e ­m a l o . Z z v i . š a n i m i d e l e ž i b i p r i š l a z a d r u g a d o v e č j i h l a s t n i h o b r a t n i h s r eds t ev , o d p a d l a b i p o t r e b a po n a j e t e m k r e d i t u , k a r b i b i l o v k o r i s t r a z v o j u z a d r u g e i n z a d r u ž n i k o v .

P o s e s t n i k u A l o j z i j u S m r k e t u j e n e z n a n z l i k o v e c g o t o v o i z k a k r š n e g a k o l i m a š č e v a ­n j a p o s e k a l m l a d a d r e v e s a v s a d o v n j a k u . P r a v t a k o j e n e k d o n a p r e d v e č e r n a r o d n e g a p r a z n i k a p o d t a k n i l ogen j v k o z o l c u i s t ega l a s t n i k a . S v o j e p o d l o d e j a n j e je n a p r a v i l v t r e n u t k u , k o so b i l i v s i p o š t e n i p r e b i v a l c i v d v o r a n i T i t o v e g a d o m a n a k u l t u r n i p r i ­r e d i t v i . Z g o r e l j e d e l n o v e g a k o z o l c a i n d v a s toga p š e n i c e , t a k o d a t r p i l a s t n i k p r e c e j š ­n jo š k o d o . D a Je b i l ogen j n a m e n o m a p o d ­t a k n j e n p r a v v t e m t r e n u t k u p r i č a t u d i to, d a Je p o t e m , k o so v s i l j u d j e o d h i t e l i g a s i t i p o ž a r , n e k d o i z d v o r a n e o d n e s e l ž a r n i c o i n d r ž a v n o z a s t a v o .

Z u ž e m b e r č a n i t r d i j o , da j e n a s t o p i l a e p i ­d e m i j a p o p r a v l j a n j a i n o l e p š a v a n j a h i š , t a k o sedaj h i t e v s i , d a bd t r g č i m p r e j d o b i l l e p š e l i c e . S p o l n o p a r o g r a d e spet t u d i z a d r u ž n i d o m i n bo p r e d n j i d e l le tos d o k o n č a n . V a n j se bo t a k o j v s e l i l a z a d r u g a s s v o j i m i o d ­s e k i . P o d j e t n i z a d r u ž n i k i p a s i h o č e j o u r e ­d i t i š e l e p o u r e j e n o g o s t i š č e . V n j e m h o č e j o p o k a z a t i v s e m . d a se d a t u d i v Ž u ž e m b e r k u p r o d a j a t i d o b r a k a p l j i c a b r e z v o d e n e p r i ­m e s i . T a s k l e p z a d r u ž n i k o v v s i p o z d r a v l j a j o , k a j t i l e z d r a v a k o n k u r e n c a bo i z b o l j š a l a g o s t i n s k o p o s t r e ž b o .

P r i g r a d n j i k r a j e v n e g o s t i l n e p a se j e n e k a j z a t a k n i l o . J e p a t a k o g o s t i š č e s t u j ­s k i m i s o b a m i v Ž u ž e m b e r k u n u j n o p o t r e b ­n o , p o s e b n o z a t u j c e , k i p r i h a j a j o s e m v e d ­no v v e č j e m š t e v i l u . L e t o š n j e l e to s m o i m e l i ž e v e l i k o o b i s k o v i z i n o z e m s t v a , p o s e b n o A m e r i k a n c e v i n F r a n c o z o v , k i se ze lo z a ­n i m a j o z a r u š e v i n e i n m e s t a b o r b m e d N O V . U p a m o , da bo t o v a r i š J a r c , p r e d s e d n i k o b ­č i n s k e g a l j u d s k e g a o d b o r a , k i se Je ž e i z k a ­z a l s s v o j i m p r i z a d e v a n j e m z a p o v z d i g o k r a ­j e v n e g a g o s p o d a r s t v a , z n a l p o g n a t i v t e k š e ta d o k o n č n a d e l a p r i k r a j e v n e m g o s t i š č u .

K m e t i j s k a z a d r u g a m e d d r u g i m o d k u p u j e t u d i s t a ro , ž e l e z o . T a s i c e r d o b r a s t v a r i m a t u d i n e g a t i v n e p o s l e d i c e . V e d n o pogos te je se p o j a v l j a j o t a t v i n e s t a r e g a ž e l e z a i n u n i č e ­v a n j e z g o d o v i n s k i h s p o m e n i k o v , n a v z l i c te­m u , d a so z u r e d b o z a š č i t e n i . Se v e d n o j e n a m r e č p rece j l j u d i , k i ne p o j m u j e l o p r a ­v i l n o , k a j j e m o j e i n k a j Je t v o j e t e r k a l j e s k u p n a l a s t n i n a . O d k u p o v a l e ! p r i K Z b i

R e s n e v e m a l i n a m v e l e v a s k r o m n o s t , a l i nas o v i r a l e n o b a , d a se t a k o p o r e d k o m a o g l a š a m o v n a š e m č a s o p i s j u . V e r j e t n o v s a ­k e g a m a l o . Saj n a m m a r s i k d o o č i t a , d a s m o p r e s k r o m n i i n ne z n a m o o p r a v e m č a s u u d a r i t i s pest jo po m i z i . P a t u d i l e n o b e j e n e k o l i k o , saj n i č u d n o v tej p a s j i v r o č i n i .

N o pa p o v e m o seda j v s e m o n i m , k i so se s p o t i k a l i n a d p o č a s n o s t j o t l a k o v a n j a ceste s k o z i Č r n o m e l j — i n s p o t i k a l i so se v b e ­s e d a h i n d e j a n j i h n a d k u p i g r a n i t n i h k o c k — d a Je cesta d a v n o t l a k o v a n a , d a se z a a v t o m o b i l i n e d v i g a j o v e č o b l a k i p r a h u , a m p a k s amo r a h l e p r a š n e m e g l i c e . V s e k a ­k o r n a p r e d e k ! Z e v e č k o t m e s e c d n i o b ­n a v l j a o k r a j n o g r a d b e n o pod je t j e z u n a n j e l i c e i n n o t r a n j e s tene n a š e g i m n a z i j e . K a j k m a l u bo s t a v b a n a š e g a p r o s v e t n e g a z a v o d a d o b i l a p r a v p r i j e t n o z u n a n j o s t . Ž e l i m o , d a b i t u d i no t r an jos t b i l a t a k o p r i j e t n a i n p o ­ž i v l j a j o č a ! V p o l n e m r a z m a h u so t u d i d e l a p r i p r e u r e d i t v i P r o s v e t n e g a d o m a . M e r o -d a j n i k r o g i n a m r e č p r a v i j o , d a bo v p r v i p o l o v i c i s e p t e m b r a ž e d e l n a o t v o r i t e v p r e ­n o v l j e n e g a d o m a . N a t r g u bo k m a l u u r e j e n v a b l j i v m a j h e n p a r k z v o d o m e t o m , k i b o z e l o o l e p š a l n a š e m e s t o . L e o t r o š k o i g r i š č e se n e p r e m a k n e z m r t v e t o č k e . D e b a t i r a j o i n o g l e d u j e j o , k a d a r p a j e t r e b a p l j u n i t i v r o k e , m a n j k a — s l i n e !

T u d i i z v e n Č r n o m l j a o p a ž a m o v e s e l o r a z g i b a n o s t . V S t a r i l i p i b o k m a l u o b n o v ­l j e n a š o l a , v Z a p u d j u b o d o n a p e l j a l i e l e k ­t r i č n o r a z s v e t l j a v o , v M e t l i k i g r a d e n o v o k i n o d v o r a n o , n a S t r e k l e v c u bo k m a l u d e l n o o b n o v l j e n o š o l s k o p o s l o p j e . N a R a d n v i c i i n v D r a š i č i h p o s t a v l j a j o d a l j n o v o d e i n p r a ­v i j o , d a bodo n o v o v i n o k r s t i l i p r i e l e k t r i č ­n i l u č i . P r e d n j a č i j o p a Z i l j č a n i , k i h o č e j o i m e t i v v a s i š o l o . D o P r e l o k e a l i d o V i n i c e j e k a r p r e d a l e č i n v z i m s k e m č a s u so v o l ­k o v i . T u n i so m n o g o p o m i š l j a l i l n g o v o r i l i . Z a g r a b i l i so k r a m p e i n t e m e l j i z a n o v o š o l ­s k o pos lop je so ž e i z k o p a n i . V o d o z a z i d a v o so si t u d i ž e p r e s k r b e l i i z p r e c e j o d d a l l e n e K o l p e . T o v a r i š B e č a j , k i v o d i g r a d b e n a d e l a , p r a v i , d a bo u č i l n i c a d o s e p t e m b r a ž e go ­t o v a . V a š č a n i so o b l j u h i l i , d a b o d o p o m a g a l i s p r o s t o v o l j n i m d e l o m . P o z n a m o j i h l n v e m o , d a bodo svo jo o b l j u b o d r ž a l i . T u d i S e m i č a n i i n M e t l i č a n i i m a j o p r a v lepe n a č r t e , n a m r e č z a o l e p š a n j e k r a j a . V e n d a r pa t ega danes n e p o v e m . P o v e d a l b o m teda j , k o b o d o z a ­č e l i d e l a t i ! _ j a z

čemu podražitev vodarine? V Č r n o m l j u j e n a s t a l o v e l i k o r a z b u r ­

j en j e z a r a d i e n k r a t n e g a p o v i š a n j a v o d a r i n e . C e n a e n e m u k u b i č n e m u m e t r u v o d e j e se­daj 12 d i n . T o ceno j e p o s t a v i l a D i r e k c i j a d r ž a v n i h ž e l e z n i c v L j u b l j a n i , o b e n e m pa j e n a m e s t o z n o v i m l e t o m , š e l e sedaj p o ­s l a l a z a h t e v o , da se v o d a r i n a v tej v i š i n i p l a č a z a naza j o d n o v e g a le ta d a l j e . L j u d j e se n a d t e m u p r a v i č e n o r a z b u r l a l o , saj v Č r n o m l j u p i t n e v o d e s p l o h n i m a m o . I m a m o p a č v o d o i z L a h i n j e , k i p a je z e l o u m a z a n a , s m r d l j i v a i n p o p o l n o m a n e u ž i t n a . C r n o m a l j -č a n i se o b r a č a j o na p r i s t o j n e o rgane , d a to z a d e v o č i m p r e i u r e d e z D i r e k c i j o d r ž a v n i h ž e l e z n i c v L j u b l j a n i . A . K .

Prehodno zastavico so v Novem mestu

dobili čevljarji P r i p r o s t o v o l j n e m d e l u ( o b n o v a v o d o v o d a

i n o d s t r a n j e v a n j e r u š e v i n i v N o v e m mes tu v mesecu j u l i j u se je n a j b o l j p o s t a v i l de­l o v n i k o l e k t i v č e v l j a r s t v a M L O i n ni t u d i p r i b o r i l p r e h o d n o z a s t a v i c o m ^ s i n e g a o d b o r a O F . T o z a s t a v i c o j i m je i z r o č i l v n a v z o č ­nos t i z a s t o p n i k o v o s t a l i h d e l o v n i h k o l e k t i v o v dne 14. a v g u s t a t a j n ik m e s t n e g a odbora O F tov . B o r i s V r a n č i ć i n o h e n e m se t u d i za­h v a l i l za p o ž r t v o v a l n o delo v p r i d l ep š i p o d o b i mes t a i n i z b o l j š a v i k o m u n a l n i h n a p r a v .

V mesecu j u l i j u je 68 č l a n o v d e l o v n e g a k o l e k t i v a Č e v l j a r s t v o v 204 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r a h o p r a v i l o de lo v v r e d n o s t i 4080 d i n ! P o l e n prehodne z a s l a v i e e so č e v ­l j a r j i d o b i l i t u d i n a e r a d o . P r i z n a n j e i n na­g r a d o za delo v mesecu j u l i j u so d o b i l i še d e l o v n i k o l e k t i v O g r a d a , P i o n i r j a l n v o j ­n e g a t r g o v s k e g a podjet ja , Ž a b j a vas in Ra g o v o . N a v z l i c h u d i v r o č i n i so se t u d i o s t a l i d e l o v n i k o l e k t i v i p r i d n o u d e l e ž e v a l i pros to­v o l j n e g a d e l a v mesecu j u l i j u . T a k o je 287 č l a n o v e n a j s t i h s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c (brez č e v l j a r j e v ) v 638 u r a h o p r a v i l o de l v v r e d n o s t i 17.876 d i n

Po s p r e j e t j u prehodne z a s t a v i c e so č l a n i d e l o v n e g a k o l e k t i v a Č e v l j a r s t v o o b l j u b i l i , d a je ne bodo s p u s t i l i iz r o k , z a njo p a se bodo z enako zag r i zenos t jo b o r i l e t u d i os ta le s i n d i k a l n e p o d r u ž n i c e .

Moški: TVD Partizan (Novo mesto) : SP Krim (Ljubljano)

3:0 (15:7, 15:13, 15.fi) P o d o l g o t r a j n i h m a r l j i v i h p r i p r a v a h z a

o d b o j k a r s k o p r v e n s t v o v r e p u b l i š k i l i g i so n o v o m e š k i o d b o j k a r j i v j e s e n s k e m d e l u p r v e n s t v a b e l e ž i l i svo jo p r v o — u p a m o t u d i . d a ne zadn jo — z m a g o . P r e m a g a l i »o reno-m i r a n e g a n a s p r o t n i k a , enega od n a j r e s n e j š i h aipirantOV za na s lov r e p u b l i š k e g a p r v a k a . K r i m j e n a s t o p i l s p o m l a j e n i m m o š t v o m , k a t e r e g a v o d i p r e i z k u š e n i C i r m a n , t r ene r d r ž a v n e o d b o j k a r s k e r ep rezen tance . Razen n j ega je od s t a r e j š i h n a s t o p i l s amo š e K o s e c . M l a j i ! i g r a l c i n iso m o g l i n a d o m e s t i t i r u t i -n i r a n i h S k e r b i n e t s i n J o š t a , k i t o k r a t n i s t a n a s t o p i l a . T o je h i l a p rednos t za d o m a č e , k i so razen S i m i č a n a s t o p i l i k o m p l e t n i : D o l e n c , P u č k o , Rone, S o d n i k , U r h i n M e d i c ,

V z a d n j e m č a s u je d o m a č a e k i p a p r e š l a na mode ren s i s t e m i g r e , k i se je p r a v doh ro obnese l . P r i p o r o č a m o m o š t v u , da se ga s t r i k t n o p r i d r ž a v a . Z i g r o e k i p e ko t celote

m o r a m o b i t i z a d o v o l j n i , ž e l e l i b i le , d a j e ta uspeh ne o m a m i . N a s p o r e d u so se t e ž j e t ekme na d r u g i h t e r e n i h .

M e d g l e d a l c i , k i j i h je b i l o k a k i h s to. je b i l o t u d i d e l a v s k o k u l t u r n o d r u š t v o »Svo­b o d a « z J e s e n i c , k i je krej^ko n a v i j a l o za d o m a č e .

P o h v a l i t i m o r a m o vse i g r a l c e d o m a č e g a m o š t v a , od gos tov p a že i m e n o v a n e g a K o s c a i n C i r m a n a Ženske: SD Krim (Ljubljana) : TVD Parti­

zan (Novo mesto) 3:0 (15:3, 15 :S, 15:5)

Z a p o r a z m o š k i h so se r e v a n t i r a l e od b o j k a r i c e K r i m a s p r e p r i č l j i v o z m a g o n a d d o m a č o ž e n s k o e k i p o . N o v o m e š č a n k e so na t r e n i n g i h p o k a z a l e p rece j v e č z n a n j a i n v i g r a n o s t i . ko t pa na tej t e k m i . S v o j i h v r s t n i k a k o r n i so m o g l e u r e d i t i i n so n a s p r o t n i c e z l a h k o t o p r i d o b i v a l e t o č k e i n zmago .

Ohe t e k m i je s o d i l F d o S l a n i n a i z L j u b ­l j ane . N j e g o v e m u so jenju b i ne m o g l i v no­benem o z i r u p r i g o v a r j a t i . K- J-

Fizkulturni dan v Sentiernefu O k r o ž n i odbor » P a r t i z a n a * v N o v e m me­

stu s i je v s v o j e m d e l o v n e m p r o g r a m u med d r u g i m z a d a l n a l o g o , z v s e m i r a z p o l o ž l j i v i m i s r e d s t v i p r o p a g i r a t i f i z k u l t u r n i p o k r e t n a d e ž e l i i n povsod t a m , k j e r se p o k a ž e za ugodno , u s t a n o v i t i f i z k u l t u r n o d r u š t v o . N a j b o l j š a p r o p a g a n d a z a to je f i z k u l t u r n i na ­stop i n t e k m o v a n j e . V Š e n t j e r n e j u je b i l o o p a l i t i v e č u g o d n i h m o m e n t o v . Ze o b s t o j e č e D i r k a l n o d r u š t v o poseduje h i p o d r o m ( d i r k a l ­no stezo) za k o n j s k e d i r k e , k i p a se d a za s i l o u p o r a b i t i t u d i z a d r u g e t ekme . D o m a č i k e g l j a č i se l a h k o p o n a š a j o _ s p r v i m a s f a l ­t i r a n i m k e g l j i š č e m na D o l e n j s k e m , k i je p r i ­m e r n o za t e k m o v a n j a t u d i v m e d n a r o d n e m s l o g u . Ze lo v e l i k o je z a n i m a n j e t u d i z a osta le panoge , kot n. pr. š a h , n o g o m e t , od­bo jko , t e l ovadbo , n a m i z n i t en i s i tr i . V len i p o g l e d u p r e d n j a č i j o u s l u ž b e n c i l o k a l n e i n d u ­s t r i j e . Z a t o se je O k r o ž n i o d b o r o d l o č i l p r i ­r e d i t i p r o p a g a n d n i nas top n a j p r e j v Rent J e r n e j u , k a r se m u je p o s r e č i l o s p o m o č j o O k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a , k i je n a k a z a l v t a n a m e n podporo . Z a r a d i o b š i r n o s t i p r o ­g r a m a se je n e d e l j s k i . n a s l o p r a z š i r i l n a ves d a n z na s top i i n t e k m o v a n j i v k e g l j a ­nju, o d b o j k i , t e l o v a d b i , š a h u , n a m i z n e m te­n i s u , n o g o m e t u i n m o t o r n i h d i r k a h .

P r e d s a m i m p r i čet k o m t e k m o v a n j je o p o m e n u f i z k u l t u r e i n t ega nas topa sprego­v o r i l z b r a n i m t e k m o v a l c e m p redsedn ik T V D P a r t i z a n N o v o mes to tov . C o l a r i č F r a n c . B o d o č e m u f i z k u l t u r n e m u d r u š t v u v ftent-j e r i i e j u je o b l j u b i l v i m e n u O k r o ž n e g a odbo­r a v s e s t r a n s k o p o m o č .

P o s a m e z n e t ekme so se v r š i l e t o č n o po d o l o č e n e m r e d u , k a k o r so p r e d v i d e v a l i o rga ­n i z a t o r j i p r i r e d i t e v : dr. T o n e H o č e v a r in R o m i h R o b e r t z a O k r o ž n i odbor , M o r e , P a v ­l i n in B r e š č a k za A M D N o v o mesto ter B e r -ger , P o ž a r i n B r e š č a k za K o g l j a š k o d r u š t v o » G o r j a n c i ' . V s e t e k m o v a l c e je p r e v e v a l z d r a v š p o r t n i d u h in je u p a t i , d a bo v Š e n t j e r n e j u k a j k m a l u u s t a n o v l j e n o m o č n o f i z k u l t u r n o d r u š t v o .

V k e g l j a n j u so s l a v i l i d o m a č i n i z a s l u ž e n o z m a g o pred d r u š t v o m » V s e h d e v e t « i n » K m e ­t o m « iz N o v e g a mes ta . I z k o r i s t i l i so pred­nost d o m a č e g a k e g l j i š č a i n p o d r l i 254 k e g ­l j e v . D r u g i je b i l »Vseh d e v e t « z 231 k e g l j i , t r e t j i p a »Krnpt« z 224 k e g l j i . S l ede » O d r e d . 209. » D a m a « 207. » P r o d o r « 191, » P l a n k a « 191, » L u k n j a * 185. M e d p o s a m e z n i k i s i je p r v o mesto z a g o t o v i l . l e ra j A d i od » V s e h d e v e t « 7. 29 s l a b i m i t o č k a m i , d r u g i je b i l M e ž n a r š i č V i k t o r ( » L u k n j a * ) 31, t r e t j i p a P i k e l E d i ( » K m e t « ) 35 t o č k .

Z m a g o v a l e c t u r n i r j a v o d b o j k i je po­s ta lo d r u g o m o š t v o » P a r t i z a n a « i z N o v e g a mes ta , k i je p r e m a g a l o šmi ihe l z 2:0 (15:7, 15:1) i n Š e n t j e r n e j p r a v t ako z 2:0 (15:3. 15:8). D r u g i je b i l ftmihel, k i je le s t e ž a v o p r e m a g a l Š e n t j e r n e j z 2:1 (17:15, 4:15. 15:11). Z a Š e n t j e r n e j je b i l to p r a v z a p r a v p r v i na­stop. Z m a l o v e č s r e č e b i l a h k o d o s e g l i d r u g o mesto , p o k a z a l i p a »o v e l i k o dobre v o l j e i n p o ž r t v o v a l n o s t i .

P r i p r o p a g a i d n e m n a s t o p u v a j n a o r o d j u so p o k a z a l e m l a d i n k e n a d v o v i š i n s k i b r a d l j i s o l i d n o znan je i n s i g u n i r s t . Z a svoje t e ž k e i n lepe i zvedbe so ž e l e prece j p r i z n a n j a .

Š a h o v s k i d v o b o j n a 10 deskah med No­v i m m e s t o m i n Š e n t j e r n e j e m se je k o n č a l z z m a g o p r v i h 7:3. Po ce lo t o č k o z a N o v o mesto so d o s e g l i J e r a n č i č , M a n d i č , V e r b i č . S k r a h l in K u m p . E d i n o ce lo točko za do­m a č e je p r i h o r i l F r a n k o v i č p r o t i R o z m a n u . D o m a č i n o m se pozna , d a n i m a j o d o v o l j p r i ­l i k e za redne va j e , v e n d a r bodo t u d i v tej p a n o g i l a h k o d o s e g l i š e k a k h o l j š i u speh .

N a m i z n i t en i s je v z a n i m i v i h b o r b a h p r i ­nesel z m a g o g o s t o m iz N o v e g a m e s t a p r o t i d o m a č i n o m . Medic je p r e m a g a l B i l b i j o z 2:0. Sono M a j z l j a prav t a k o , d o m a č i n Jerele M a r j a n pa gos ta l l r h a z 2:1.

P r e c e j z a n i m a n j a je v z b u d i l a nogome tna t e k m a R d e č i h p r o t i Z e l e n i m . M o š t v o R d e č i h so s e s t a v l j a l i m l a d i n c i N o v e g a mes t a , m o š t v o Z e l e n i h p a d o m a č i n i , o k r e p l j e n i z n e k a j N o v o m e š č a n i Z a n i m i v o t e k m o so R d e č i za­k l j u č i l i v svo jo k o r i s t z r e z u l t a t o m 1:0 (1:0).

M o t o r n e d i r k e , t o k r a t n a k o n j s k e m d i r ­k a l i š č u , so po t eka l e v z n a m e n j u t e k m o v a n j a med č l a n i A M D N o v o mesto. N a j v e č z m a g je s i c e r dosegel d o m a č i n L a r n p e S l a v k o , k i je d i r k a č r e p u b l i š k e g a r a z r e d a in je b i l na d i r k e p r i p u š č e n le i z v e n k o n k u r e n c e . Z m a g o ­v a l c i v p o s a m e z n i h k a t e g o r i j a h so:

m o t o r j i do 250 c e m : prvi P e t r i č Zdeno . A M D N o v o mesto, motor N S U , 51,5 k m n a u ro . — do 350 c e m : prvi P e r i c L u d v e . A M D N o v o mesto s t a n d a r d , 51 km n a u r o . — do 500 c e m : prvi K u k o v e c M i l a n , A M D N o v o mesto , D K W . 48 k m na uro, — p r i k o l i c e do 500 cem: prvi S k e d e l j A l o j z i j , s o v o z a č P e r i c J^udve, Novo m e s t o , Z i i n d a p . 45 k m n « u ro . N a j b o l j š i č a s d n e v a d r u š t v a j e v h a n d i c a p v o ž n j i dospgel K u k o v e c M i ­l a n , n a m r e č 60 k m ni i uro. I z v e n k o n k u r e n c e

p a je dosegel n a j b o l j š i č a s L a m p e S l a v k o , k i je v o z i l s h i t r o s t j o 62 k m n a u r o .

V s e m nas topom je po l eg o b l a s t n i h i n p o l i t i č n i h p r e d s t a v n i k o v p r i s o s t v o v a l o pre­cej d o m a č i n o v . U p a m o , d a je O k r o ž n i odbor svo j p r o p a g a n d n i n a m e n v ce lo t i dosege l , d a bomo v k r a t k e m i m e l i p r i l i k o k a j v e č p i s a t i o d e l u i n u s p e h i h n o v e g a f i z k u l t u r n e g a . d r u ­š t v a v Š e n t j e r n e j u . K i . J .

Planinski tabor na Gorjancih T r a d i c i o n a l n e g a p l a n i n s k e g a r a j a n j a , k i

je h i l o p r e t e k l o nede l jo p r i D o m u V i n k a P a d e r š i č a na G o r j a n c i h , se je u d e l e ž i l o pre­cej l j u d i , v e n d a r p a m n o g o m a n j k o l d r u g a l e t a . Ce že b l i ž n j i h o k o l i č a n o v ne p r i v a b i n e i z č r p n a l epo t a G o r j a n c e v , b i m o r a l i v sa j N o v o m e š č a n i s s v o j i m o b i s k o m p o d p r e t i a g i l ­no n o v o m e š k o p l a n i n s k o d r u š t v o , k i je z v e l i k i m i s t r o š k i p o s t a v i l o t a k o lep d o m ob i z v i r u G o s p o d i č n e .

N a p r e d v e č e r t a b o r a so p l a n i n c i z a k u r i l i v e l i k k r e s , na to p a je b i l o ob p e t j u i n r a ­j a n j u obvezno s k a k a n j e čez m a j h e n ogen j vseh t i s t i h p l a n i n c e v , k i so letos p r v i č p r i š l i n a Oi r . iance. N a s l e d n j i d an se je v d o m u i n na t e ra s i p r e d n j i m oh z v o k i h h a r m o n i k e i n k i t a r e r a z v i l a p r i s r č n a z a b a v a . ,

V d o m u s a m e m je od lanskega" l e t a opa­z i t i v i d e n n a p r e d e k i n n o v i o s k r b n i k res v z o r n o s k r b i z a red i n snago v d o m u in o k o l i n j e g a te r z a d o b r o b i t n j e g o v i h o b i s k o ­v a l c e v . V p r i j a z n i j e d i l n i c i p a p l a n i n c i po­g r e š a j o podobe n a r o d n e g a he ro ja V i n k a P a d e r š i č a , po k a t e r e m je d o m d o b i l svo je i m e . P r a v t a k o b i b i l o p r a v u m e s t n o , da b i n o v o m e š k o p l a n i n s k o d r u š t v o p r i P u t n i k u a l i d r u g o d p r i s k r b e l o p o v e č a n e f o t o g r a f i j e z n a m e n i t o s t i G o r j a n c e v ( T o l s t i v r h , P rezek , P l e t e r j e , P o n d i r j e v k a i t d . ) , k a r b i z l a s t i t u ­r i s te i z d r u g i h p o k r a j i n s e z n a n i l o z ost.a l i m i l e p o t a m i b l i ž n j e o k o l i c e i n j i h n a p o t i l o , d a b i s i t u d i te o g l e d a l i . V s e k a k o r h i b i l a to za n a š o D o l e n j s k o l e p š a i n u č i n k o v i t e j š a p r o p a g a n d a kot podobe g o r e n j s k i h i n t u j i h v r š a c e v , k i sedaj k r a s e stene d o m a . T u b i b i l o k o n č n o t u d i p r i m e r n o mesto za podobe g o r j a n s k e g n h a r d a T r d i n o , n a r a v o s l o v c a S e i r l l a i n m o r d a š e za k o p a d r u g e g a . D o m n V i n k a P a d e r š i č a . k i je o k r a s G o r j a n c e v , je t r e b a d a t i š e i n t i m n e j š o d o m a č o podobo — to n i n i k a k l o k a l n i p a t r i o t i z e m ! — d a bo vsak d o m a č i n i n tujec t a k o j z a č u t i l , d a je v e d i n s t v e n e m T r d i n o v e m , po s v o j i l epo t i zares p r a v l j i č n e m s v e t u .

F i z k u l t u r n o organizacija Č r n o m e l j

priredi v nedeljo 24. avgusta 1952

Športni dan v p o č a s t i t e v VI . kongresa K P J .

Nastopale bodo š p o r t n e organizaci.jp !z Metlike in Č r n o m l j a v raznih panogah. Zmagovalec tekmovanja v vseh disci­plinah prejme prehodni pokal. — Raz­deljena bodo tudi p r a k t i č n a darila in

diplome. — Po programu P L E S IN Z A B A V A

Prijatelji fizkulture vabljeni!

Z n i ž a n e c e n e ! Za trajno ondulacijo jamčim

6 mesecev! Delam tudi v o d n o i n ž e l e z n o o n d u l a c i j o ter ostala brivsko-frizerska dela. — P r i p o r o č a se

K A R L O S M I D , Bršljin pri Novem mestu

U r e j a u r e d n i š k i o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o e n i k - T i s k a t i s k a r n a L j u d s k e p r a ­v i c e v L j u b l j a n i — N a s l o v u r e d n i š t v a i n u p r a v e : N o v o mes to . L j u b l j a n s k a ces ta 25 — P o š t n i p r e d a l 33 — T e l e f o n u r e d n i š t v a in u p r a v e 127 — T e k o č I r a č u n p r i N a r o d n i b a n k i v N o v e m m e s t u š t e v . 616-1-90813-1.' Č e t r t l e t n a n a r o č n i n a 100 d i n , p o l l e t n a 200 d i n ,

c e l o l e t n a 400 d i n .

dr. Stanko Cajnkar napisal v II- letnik » N o v e pot i« ' št . 2—3, č l a n e k z naslo­vom »O pojmu politike v n a š e m času« , je .popravljal' dekan Gnidovec njegove stavke takole:

Cajnkar: » L j u d s t v o je nositelj obla­sti in predmet p o l i t i č n e skrbi .« Gnido­vec strupeno in zlohotno doda: » S a m o g o v o r i t i n i m a n i č ! « V istem odstavku Cajnkar: » R e s n i c a je vseka­kor nad z a k o n o m « — Gnidovec spet: >A p r i . n a s n e ! « Ljudska oblast je dekanu samo fraza, obupan se sveto-hlinsko s p r a š u j e : » K a k o m o r e p o v e s t i d e l a t i č l o v e k z a s o ­c i a l i z e m ? «

Ko navaja dr, S. Cajnkar v isti š t e ­vilki v razpravi » N e k a j misli o social­nih d o l ž n o s t i h « , da je » O b l a s t pr i š la iz rok revolucionarjev v posest pred­stavnikov l j u d s t v a « , hiti Gnidovec p r i -oisati: » i n r a b l j e v « .

Dr. S. Kosa, ki razpravlja v » N o v i noti« o volitvah v letu 1950, naziva ž u -ž u m b e r š k i dekan » trapec« , govori o ^ropanju d e ž e l e « itd. V drugih š t e v i l ­kah se n o r č u j e Gnidovec iz č l a n k a p i ­satelja F. S. F i n ž g a r j a . ko p i š e ta o t o v a r i š u Ti tu in njegovem poslanstvu v borbi za n a š o svobodo. Na drugem me­stu si Gnidovec » izposod i« celo Mater b o ž j o in jo primerja z » a g i t a t o r k o za s o c i a l i z e m « . K o bere dekan p o r o č i l o o delu C M D v okraju Lendava, ves besen pristavlja opazke:

R e v i j a : » J a s n o je, da tako d r u ­š t v o ( C M D , ki ima 500 č l a n o v —' 1. 1950), mora nekaj pomeniti, da se vidi nje­gov vpliv v javnem ž i v l j e n j u , pa tudi pri n e č l a n i h . « G n i d o v e c n a r o b : »Zal le p r e v e č .

In spet: r e v i j a — » . . . To je go­tovo velik napredek, č e p o m i s l i m o n a z a d r ž a n j e v e 1 i k e g a * š t e -v i l a d u h o v n i k o v m e d o k u p a ­c i j o i n š e pozneje, torej v posredni p r e t e k l o s t i . . . « ( p o d č r t a l Gnidovec!), k temu odstavku pa pristavlja dekan z dvema klicajema podprt vzklik:

! S r a m te b o d i ! Sploh je njegova revija vsa p o č e č -

kana, p o d č r t a n a , polna zbadanja, vel i­kih v p r a š a j e v in klicajev. Volitve zanj niso nikake volitve, lepoto praznikov mu moti » s k r u n j e n j e nedeljskega d e l a « , borba za svobodo n a š i h narodov je zanj »borba za oblast k o m u n i z m a « , narodni interesi mu pomenijo manj kot sveta p o k o r š č i n a Vatikanu in italijanskemu pohlepu po naš i zemlji.

Narodno p o š t e n j e dekana Gnidovca p o k a ž e njegova opazka ob temle od­stavku » N o v e pot i« :

» P r a v tako je bila p r i k l j u č i t e v Slo­venskega Primorja osvobojeni Jugosla­vij i m o g o č a samo zaradi osvobodilnega gibanja jugoslovanskih' narodov. (Gni­dovec: ? ) . . . Kdor misli, da bi bili v boju za meje proti 'Italiji bolj uspeli, č e bi nas bili osvobodili zavezniki od vzhoda ali zahoda brez n a š e g a sodelo­vanja, se m o č n o m o t i . « — » P r a v n i č ! « je pripisal ž u ž e m b e r š k i dekan! S t e p i n č e v a z a s l u ž e n a kazen je zanj » m a š č e v a n j e « , socialno zavarovanje du­hovnikov — č l a n o v C M D laž itd. itd. K stavku » B e l o g a r d i z e m je bil v svo­jem bistvu borba starega d r u ž b e n e g a reda proti n a s t a j a j o č e m u n o v e m u « p r i ­stavlja dekan svoj » N i r e s ! «

V i š e k pa d o s e ž e Gnidovec s p r i -stavkom, ki ga je napisal pod ideo­

l o š k i referat S. Cajnkarja » O b r a č u n ln pogled v b o d o č n o s t « , ko pravi:

» K o l i k o z a v i j a n j a d e j ­s t e v , h i n a v š č i n e i n i z m i k a ­n j a d e j s t v o m . A v t o r n o č e

g i b a n j e p r o t i o k u p a t o r j e m . . . « U ž i v i m o »e le za hipec v Gnidov-

č e v o z l o č i n s k o k l e r o f a š i s t i č n o fantazijo: on in njegovi — borci proti okupator­jem . . . M a r je kdo po k o n č a n i vojni

N o v o m a š n l k V inko Š e g a v d r u ž b i domobrancev (Grahovo — 1943)

n i č v e d e t i , d a j e n a š a s t r a n ­k a v a b i l a v s e d r u g e k s k u p ­n e m u o d p o r n i š k e m u g i b a n j u i n so b i l e v s e p r i p r a v l j e n e s o d e l o v a t i , r a z v e n k o m u n i ­s t o v , k i s e j i m j e š l o z a o b ­l a s t i n k i so z a č e l i l i k v i d i ­r a t i p o v r s t i v s e , k i b i m o g l i v o d i t i t u d i k a k o o d p o r n i š k o

zapisal š e v e č j o l až in b e d a s t o č o ? P r i ­v o š č i l si jo je lahko dekan Gnidovec v Ž u ž e m b e r k u , do pred kratkim š e vedno navajen, da je zanj neumna k r š č a n s k a raja plesala po njegovem napevu. K e r pa se je tudi krog te raje zadnja leta z a č e l krč i t i , jeza in bes ž u ž e m b e r š k e g a mogotca ne poznata v e č nobene meje. Problem Suhe krajine, v p r a š a n j e ž u -

ž e m b e r š k i h r u š e v i n in š t e v i l n i h ž r t e v , je v p r a š a n j e dekana Karla Gnidovca in njegovega n e č a s t n e g a izdajalskega ž i v l j e n j a .

Se so ljudje v Suhi krajini , ki na ­vzlic jasnemu dnevu n o č e j o v i ­d e t i . Slepcu zaman p r i p o v e d u j e š , da je oblak bel in n o č č r n a . Zaman se na­prezajo ž u ž e m b e r š k e pevke v farni cerkvi, da bi razburile č u s t v a prepro­stih vernikov in » izs i l i l e« vrnitev go­spoda dekana, ki s svojim p o m o č n i k o m kaplanom Sego č a k a na zagovor pred ljudskim s o d i š č e m . Zaman š v i g a j o ter-cijalke od vrat do vrat in brusijo dolge jezike o » g o s p o d o v i n e d o l ž n o s t i « . Z a ­stonj teka Č o p o v a Mica okoli znancev in sobojevnikov, da bi pr i ča l i »za« go­spoda in njihovo č i s t o s t . Mera je polna.

Odkar obeh gospodov ni v e č v Ž u ­ž e m b e r k u , je prevzel vodstvo poneum-ljenih ž u ž e m b e r š k i b ovac d o b r n i š k i kaplan Miha Zevnik. Morda se bo tudi v Ž u ž e m b e r k u n a š e l k a k š e n svinjak in za nj im k a k š n a devica, da gospod ka ­plan ne bo pozabil svojih d o b r n i š k i h o b i č a j e v . Komur gre v r a č u n , da k takim ljudem nosi svojo vest na iz-

' p r a š e v a n j e in jih p o s l u š a , je treba tako veselje p a č pustiti — dokler se mu oč i same ne bodo odprle.

Vsi p o š t e n i ljudje v Ž u ž e m b e r k u in Suhi krajini pa so si od srca oddah­nili, ko je v teh tednih in mesecih z obraza nekdaj tako m o g o č n e g a ž u ž e m ­b e r š k e g a nasilnika padla preperela t a n č i c a svetosti — in je pred njimi obstal Kare l Gnidovec — izdajalec in krivec gorja suhokranjskega ljudstva.

—tg

Stran 4 D O L E N J S K I L I 8 T Stev. 34

T A V A S JE D A N E S B R E Z M 0 2 A

Giršiči so majhna belokranjska vas bl izu Podzemlja, skrita med drevjem Velike loze. Sedem hiš šteje. Sedem go­spodarjev se ie s š tevilnimi družinami v letih pred domovinsko vojno otepalo z revščino. Na skopo rodni zemlji, ki so jo rodovi preobrazili i / , stcljnikov s kislo zemljo, so se GirSičani i / , leta v leto mučil i zn trdo skorjo debclačncga kruha. Revnih pridelkov niso mogli vnovčiti na trgu in nobena skrivnost ni b i la , da je pogosto vsa vas premogla komaj Škatlico vžigalic. Gospodinje so si od hiše do hiše izposojale celo ogenj, da so lahko družinam skuhale juž.ino.

Dne 1. julija 1942 so v (o mirno vasico vdrl i fašisti. Nekaj dni prej so partizani miniral i železniško progo na sektorju Gradec Metlika. Da hi se »ju­naški« fašisti maščevali , so uprizori l i krvav pokol nad mirnimi vaščani v Giršičih.

Bi l je vroč sončen dan. Sredi dopol­dneva so se fi iršieeni pr ibl ižale prve italijanske patrulje metl iške posadke. Preden so se ljudje dobro zavedli, je bila vas že obkoljena. Fašist ični vojaki so pričeli vdirati v kašče in hleve, j u ­naško so se najprej znesli nad kokošmi, ki so j ih pobijali s palicami, streljali nanje in ljudem izpraznil i hleve. Toda to j im ie ni bilo dovolj. Na sredi rasi so se morali zbrati vsi vaščani . Faši­stični oficirji so po spisku, k i so ga imeli s seboj. Ugotavljali, kdo je na-vzočen, kngn ni. Nekaj mož in žena je delalo na polju. Pobesneli fašistični vo­jaki so v spremstvu otrok, k i so jim morali pokazati, kje so vaške njive, oddirjnli po odsotne in j ih kakor klav­no živino prignali v vas. Žalosten je hjl pogled na uboge, nedolžne Girš ičane, ki so 7. žuljnvimi rokami, preznojeni, v samih robaeah in večinoma bosi stali v gruči kakor čreda preplašenih ovac. Niso razumeli, kaj hočejo fašisti od njih. T i pa sn j ih prctepavali in na vse mogoče načine izkazovali nezašči tenim, golorokim težakom svojo dva tisočletno k u l t u r o . . . Po revnih hišah in kočurah so se gnetli vojaki, z izgovorom, da vrše hišno preiskavo. Iskali so orožje in mu­nicijo, iskali so dinamit kajti »porci seiavi« morajo nekje imeti skrit dina­mit, s katerim so pred dnevi miniral i železniško progo . . .

Ne, nobenega orožja niso našli , no­benega dinamita, še eelo vžigalic ni bilo v nobeni hiši. Kakor trop lačnih hijen je roparska fašistična drhal polnila žepe s poročnimi prstani, verižicami, urami in drobnimi dragocenostmi, k i so bile v tej al i oni hiši spravljene v omarah kot ljubek spomin na mladost, na ro­jake v Amer ik i . N i bilo mnogo kaj

jemati! »Zakladi« Girš ičanov so bi l i tako skromni, da je fašistične vojake pograbil še večji bes do te revne raje, k i se je t repeta joč za golo življenje stiskala sredi vasi, obkoljena od voja­kov s miškami , priprnvljcnimi na strel.

Potlej se je vsa nadaljnja žaloigra razvila z bliskovito naglico. Na povelje fašističnih čas tnikov so pobesneli vo­jak i zvezali vse može in fante, k i so bili starejši od petnajst let. Jokajočim ženam, materam in otrokom so zago­tavljali , da se bodo možje Vrnili do­mov že prihodnji dan, da j ih bodo od­peljali v Metliko samo na zaslišanje.

Kdo bi nedolžnim zameril, če je ja­sen njihov pogledi /vezani možje in fantje 80 se. obdani z oboroženo tolpo »zmugosln vnih« fašističnih vojačkov opotekli proti Metliki . Pot je rodila <>b železniški progi. Bosi, v samih srajcah. /. rokami, umazanimi od zemlje, kateri so še pred dobro uro gnetli grudi, da bi iz, nje iztrgali kos vsakdanjega kru­ha, so se vsi oznojeni, a s čistimi srci iu z zavestjo, da so nedolžni, pomikali giršični ujetniki proti Metl iki . Doma so se žene in otroci utapljali v solzah za svojimi drnginii, za redniki, ki so jih nasilno odgnali od njih.

Dober streljaj iz vasi se je žalostna procesija ustavila ob železniški progi. Kratek pomenek mod fašističnimi ofi­cirji — in iz skupine zvezanih mož so vojaki potegnili na proge tri žr tve: Pa-piča Franca, posestnika iz liiše št. 6, Simeea Nikola ja , gospodarja iz hiše št. 4 in Kurefa Lojzeta, mladega posest­nika i / , hišo št. 1.

/vezane, kakor so b i l i , so na želez­niški progi ustrelili, potem pa so jih pu­stili na mestu in se z ostalimi napotili dalje proti Metliki.

Streljanje nedolžnih žrtev se je čulo v Giršiec. Do smrti preplašeno žene so z otroci še istega dne prenesle pobite gospodarje v vas.

Naslednji dan so matere in žene od­šle v Metliko, da bi /.vedele za usodo svojih dragih. Zaman vsa skrb, zaman dolga pol, zaman s solzami premočeno brašno, ki so ga vzele s seboj na pot, da bi ga oddale svojim dragim. Nobe­nega Gir.šičann niso našle v Metl iki . Fašisti so jih še tisto noč p*) prigonu v Metliko, zabili v železniški vagon, k i jc nedolžne gospodarje iz. Giršičcv pre­peljal v internacijo. Razen Pnpiča Loj ­zeta, k i se je mnogo pozneje vrnil iz internacije, so na Rabu od gladu po­mr l i : Kra l j Anton s št. 2. Kra l j Tone s št. 7, Tome Anton s št. 5, Mart in-kovič Frane s št. 6 in Šimec Franc s št. f,.

Tuko se je končala giršiČka trage

Na odprtem partiskem sestanku so Dobrničam spoznali delo in člane Partije

Odprtega partijskega sestanka v Do-brniču dne 5. avgusta se je udeležilo 25 članov in 50 nečlanov. Velika ude­ležba nečlanov na sestanku je dokaz zanimanja nepartijeev za delo partijske organizacije, v katero dosedaj niso imeli vpogleda. Sestanku sta prisostvo­vala tudi č lana okrajnega komiteja K P S , organizacijski sekretar Jože Plave in podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Lovro Grdcn, k i sta govorila o delu in dolžnosti komunistov.

Sestanek je vodil sekretar občinske­ga komiteja Ludvik Slak. V svojem govoru je zlasti poudarjal l ik komu­nista, ki mora biti v delu in zasebnem življenju za vzgled vsem delovnim lju­dem. O delu mladinske organizacijo je poročal Stane Pleskovič, k i je č i s to opor tunis t ično poudarjal, da z dobrni-ško mladino ni mogoče delati. Rasprava je pokazala, da je resnica prav nnsprot-no. Mladina ima voljo do dela in učenja ter izobrazbe, le vodstvo je bilo premalo delavno. Stane Pleskovič kot komunist in učitelj bi lahko veliko več pomagal pr i delu mladinske organizacije in dv i ­gu prosvetnega življenja v Dobrn iču . tako so soglasno ugotovili na sestanku. V razpravi so sodelovali tudi nečlani in izrazi l i željo, naj bi komunisti sami povedali svoje slabosti in napake, k i so pri nekaterih še skoraj ustaljene in ne delajo časti partijcem. Na sestanku so obravnavali nekaj primerov, da so čla­ni K P obiskovali cerkvene obrede, dali krstiti svoje otroke in prepuščal i njih vzgojo sovražnikom komunis t ične ideo­logije. Posebej so obravnavali ponaša­nje Ivana Smoliča, ki je vdan pi janče­vanju in pretepanju, za kar jc bi l že večkrat opominjan in tudi kaznovan. Smolič je na sestanku obljubil , da se bo popravil .

Dalje je bilo ugotovljeno, da člani Partije vse premalo delajo med ljud­stvom. Malomaren je odnos komunistov do gasilske organizacije, saj so od ~?\ članov K P le trije člani gasilskega druš tva . Premalo so tolmačili gospodar­ski pomen kmetijske zadruge in njenih odsekov. Tovar iša Lovro Grdcn in Ber­nard Jnrc sta nakazala nekatere proble­me komunalne dejavnosti v dolini. Po­manjkanje vode je splošen problem. Z večjim zanimanjem prebivalcev ob pod­pori množičnih organizacij bi se dalo povsod urediti vaške vodnjake. Dobr-

lilli imato kartico? Kupite jo takoj! — Brez nje ne boste zadeli enega izmed velikih dobitkov na T O M B O L I Z V E Z E B O R C E V N O V O M E S T O , ki bo 7. septembra v Novem mestu ob

vsakem vremenu.

niška dolina ima ugodne pogoje za raz­voj živinoreje, dobro uspeva tudi krom­pir, dočim se žito ne splača. Vs i so b i l i soglasni, du je treba preusmeriti gospo­darstvo na donosnejše panoge in poseb­no pažnjo posvečati dvigu živinoreje. V okviru živinorejskega odseka K / jc treba takoj misli t i na gradnjo mlekarne. Borba za dvig gospodarstva in povečane dohodke prebivalcev je osnovna naloga vseh.

Pr i volitvah, k i so sledile živahni razpravi, je bila za sekretarja O P O izvoljena za Dobrn ič Anica Novak, za Vrbovec pa Viljem Zupančič . Za okraj­no konferenco so izvoli l i Ludv ika Sla­ka, Anico Novak in Viljema Zupančiča .

Po vsestranski razpravi so osvojili nekatere predloge in sklepe ki jih na­meravajo Uresničiti do VI . kongresa K P J . Med najvažnejšimi sklepi so: utr­ditev kmetijske zadruge in ustanovitev živinorejskega, strojnega in kmetijske­ga odseka; postavitev spomenika 200 padlim borcem, k i počivajo na M a m i ­cah nad Dobrničemi obletnico prvega kongresa A F? , k i je bil v mesecu okto­bru 1943 v Dobrn iču . pa so proglasili za krajevni, oziroma občinski praznik CIani Partije so med najvažnejšimi na­logami sprejeli tudi obvezo o rednem študiju in lastni ideološki izobrazbi, ker se zavedajo, da bodo samo tako lahko kos nalogam, k i jih pred njih postavlja Partija v korist vseh delovnih ljudi in naše socialistične domovine.

Velika udeležba na odprtem partij­skem sestanku, ko so tudi nečlani vztra­jali in vztrajanje na njem do konca, daleč čez polnoč, je dokaz, da se de­lovni r l judje zanimajo za delo Partije in da so ji pripravljeni slediti v nove napore /a izboljšanje življenjskih po­gojev vseh delovnih l judi .

d i j a l Fašisti pa se niso zadovoljili s tem, da so vso vas oropali in pobil i vse može, temveč so kmalu zatem iz Metlike obstreljevali vas s topovi ter porušili vse stanje Tome Bar i , Šimec Mar i j i in Kra l ju Marku .

Mladi rod« še otroci, so odšli v par­tizane. Druž ina Šimec s št. 6 jc poleg očeta izgubila še hčerko Angelco, talen­tirano dekle, k i si je pr i partizanih nakopala težak prehlad in malo pred osvoboditvijo umrla doma za tuberku­lozo.

Giršičani so kljub trpljenju in žrt­v a m ostali zvesti prijatelji partizanov. Mnogi partizani se še danes s toplino v srcu spominjajo te majhne vasice s skromnimi domovi, v katerih so imeli v času N O B svoj drugi dom.

Po končani vojni — bilo jc v jeseni leta 1945 —• me je zaneslo v Giršiče. Zglasil s e m se pri Šimčevih. Tomčcvih, K r a l j e v i h . . . Prijazne gospodinje so mi ponudile kruha in vina. Šimčevn m n m . i je prinesla na mizo celo skodelico medu. Dobre volje s e m bil in na vse grlo sem se smejal, ko s e m jim pripovedoval, kako s e m nn poti skozi lozo skoraj zašel, j)reden s e m našel med drevjem skrito vasico. Pred Širnčevo hišo jc stari, sedemdesetletni striček cepil drva. Starec se je mučil, da je znoj curkoma l i l z njega. Vse gospodinje so bile v ( i i i e i n . na kar Spočetka nisem bil niti pOZOreil, Otroci BO se bojazljivo umikal i pred menoj, tujcem, in se skr ival i za vogali hiš in skednje v. Takšna tišina je bila v vasi, da sem od daleč slišal nabijanje žolne na preperelo drevo. Nič nisem vedel, kaj se je v juliju 1942. leta zgodilo v vasi. Malo iz radovednosti, ker razen starega Šimčevega s t r ička nisem opazil v vsej vasi niti enega mo­žaka, malo pa iz nagajivosti, sem vpra­šal Širnčevo mamo:

»Ja, kje pa so gospodarji, da ni no­benega na spregled;? Kamorkol i pridem, pri vseh hišah so samo ženske in otroci i loma.«

Takrat se je Šimeeva mama naslo­nila na staro peč in obupno zajokala. Ustrašil sem se svojega smeha« zgrozil sem se pred vprašanjem, k i sem ga v šali izustil in z nemo grozo strmel v jokajoča gospodinjo, k i je komaj, ko­maj izhl ipala:

»Ne, mož pa v naši vasi ne boste našli! Ta vas je danes brez moža. F a ­šisti so nam jih pobili, druge pa odgnali na Rab, kjer so od gladu pomrli . Samo žene in otroci so ostali v v a s i . . . « —

Na mizi je ostal nedotaknjen kruh. N i mi bilo za vino. četudi me je v grlu zapeklo in zažejalo od sočustvo­vanja. Nobene besede nisem našel, s ka­tero bi mogel potolažiti jokajočo Širn­čevo m a m o K . i ' . nr s n i n i sem se tiho umaknil iz. hiše in skozi lozo sem objet od strahu tekel pr ihaja jočemu večeru nasproti, okrog srca pa me je peklo. Na vršiču neke smreke je pel droben ptiček svojo poslednjo pesem tega dne. meni pn se je zdelo, da popeva: >Ta vas je danes brez m o ž a . . . <

Ta mesec mineva deset let. odkar so Giršičani izgubili svoje gospodarje. A vas stoji in v njej raste rod mladih ljudi, k i ne bo nikdar pozabil, zakaj je jokala Šimeeva »nama. zakaj so jo

Obračun z izdajalci in ovaduhi Italijanski okupator b i b i l v naših

kraj ih skoraj brez moči proti sabotaž-nim podvigom in oboroženim napadom našega ljudstva pod vodstvom narodno­osvobodilnega pokreta, če ne bi imel med l judmi-domačin i svojih vohunov in ovaduhov, k i so bi l i vedno priprav­ljeni za jndeževe groše izdati okupa­torju vse, kar je hotel vedeti. Zato je takoj po prihodu v naše kraje iskal lakih »podpornih članov« med vsemi sloji prebivalstva. Resnici na ljubo je treba pripomniti , da je našel takih so­delavcev največ v farovžih ali med ljudmi, k i so bi l i blizu farovža (mislim po poli t ičnem prepr ičanju) in pa med takimi posamezniki, ki j im jc l i la last­na osebna korist več kot usoda celega naroda. Delovanje takih izvržkov last­nega naroda se začenja istočasno kot začetek odpora proti okupatorju, to je že v letu 1941, takoj po prihodu oku­patorja in ustanovitvi Osvobodilne fronte.

>Enaka usoda čaka slehernega sloven­skega izdajalca! Smrt izdajalcem!*

Na razkr iž jn ceste Stari trg—Nem­ška loka in Črnomelj - Nemška Loka— Kočevje v vasi Brezovica je imel go­stilno in trgovino daleč naokoli znani ktilturbundovec Alojz i j Schiitte, sin slo­venskega očeta, k i se je podpisoval po slovensko Šute in še danes živi na M a -verlenu. Dasi so se kočevarj i kmalu po prihodu Italijanov pripravl jal i za od­hod v »obljubljeno deželo« tretji rajh, tega nadutega nemškutar ja ni motilo, da se ne bi takoj udinjal okupatorju kot ovaduh in izdajalec slovenskih l judi .

Dne 22. junija, na dan, ko je Nem­čija napadla Sovjetsko zvezo, se je zbrala v gostilni pr i tem izdajalcu večja d ružba mož in fantov, k i je v pesmi in razgovoru dala duška svojemu slovan­skemu razpoloženju. Še isti dan so imeli Italijani imena vseh teh mož in fantov. Kot glavni vodja je b i l na spiskn na­veden Prognr Kocjan, oglar iz Vimolja . Bi l je aretiran in postavljen pred vo­jaško sodišče ter obsojen na konf i nacijo v Italiji . Prijava izdajalca Schuttcja in zaplenjeni »Slovenski Poročevalec« pri Francu Cudnii, čevljarju v Starem trgu, kar je bilo tudi posledica ovadbe, je povzročilo, da so Italijani v dveh dneh zaprli okrog 140 moških iz cele doline.

D v a možakar ja iz Dobl ič pri Črnom­lju sta se s lučajno mudila na Brezovici in sta popila pol l i tra vina v gostilni izdajalca Schuttcja. V gostilni sta go­vorila srumotilno o Lahih in 9e navdu­ševala za slovansko skupnost. To so takoj zvedeli Italijani in oba sta bila pred vojaškim sodiščem obsojena na dosmrtno ječo. Ovaduh j ih je obtožil tudi takih besed, k i j i h nista govorila.

Proti koncu avgusta ao se fantje v hribih pozanimali , kdo je ta Sehutte. kako se pride po stranskih poteh na Brezovico, kdaj je r ačuna t i na najmanj­ši promet v gostilni in podobno. Dobi l i so zahtevane podatke, nakar so sporo­čili: »Dva dni se drž i te stran od kočev­skih vasi, ker bo tam manjša akcija!« Lepega popoldneva v avgustu, bi la je menda sreda, se je pr ib l iža lo Brezovici sedem oboroženih mož. Pet j ih je ostalo v zasedi kakega pol kilometra od vasi, v takoimenovanem š a h u , dva v c ivi lnih oblekah pa sta šla naravnost v izdnjal-čevo gostilno. Naročila sta pol l i tra vina. ga popila in ko so odšli iz gostilne

kale vse giršičke matere in vsi giršički « drugi gosti je eden stopil na stopnice otroci prvega julija 1942. leta. Bolečino, okopano v solzah, je prerastel srd na tiste, k i svoje krvave roke še danes stegujejo po naši zemlji. -c. Q

drugi pa je pri šanku plačal popito vino izdajalcu Schutteju. k o je tovariš na stopnicah dvignil dva prsta, je drugi pognal Schutteju kroglo v čelo, na mizi

pa je pustil listek: »Enaka usoda čaka slehernega slovenskega izdajalca. Smrt izdajalcem!«

O d domačih jc oba partizana videla le s lužkinja Mari ja Štefanec, k i ju pa vsled strahu ni znala niti opisati. P r i ­drveli so fašisti od vseh strani, lovi l i ljndij k i so se takrat s lučajno mudi l i v okolici Brezovice. Iz Nemške Loke so prignali učitelja Poldeta Merčuna, k i je moral prevesti v i ta l i janščino besede na listku, kar je napravil s pomočjo slo­varja. Ta prvi obračun izdajalcem je nagnal strah v kosti zlasti kočevskim kulturbundovcem, da so se še hitreje pripravljal i na odhod. Pripomnim naj. da Muzej narodne osvoboditve hrani originalni listek, k i je b i l puščen pr i ubitem izdajalcu.

»Ta oblast je od boga in jo je treba spoštovati*!

V vasi Sodevce pod Starim trgom ob Ko lp i je živel sila pobožen človek. Njegova pobožnost je prehajala že v versko blaznost. Pisal se je Marko M i -helič, po domače Petrišev Marko al i tudi pobožni Petriša, kot so ga imeno­vali . B i l je menda trikrat v Amer ik i , kjer se jc pečal s krošnjar jenjem na­božnih knjig in molitvenikov. Naučil se je i tal i janščine in ob prihodu fašistov se je udinjal z dušo in telesom njihovi obveščevalni službi. B i l je eden naj­hujših italijanskih pr iganjačev. Povsod, kjer se je pojavil , je tolmačil in zabi-čeval ljudem: »Ital i janska oblast je od boga. Italijanski vojaki so odposlanci svetega očeta, zato je treba to oblast brezpogojno spoštovati!« Ljudje so be­žali pred njim kot pred kugo. Prišel je v vas Čeplje in zapovedal. da je treba vso cesto pomesti in hiše okra*iti, ker se bodo peljali skozi vas »signor Konzul«. Kdor tega ne bo napravil , ga bo javi l italijanski komandi. Hodil je po vaseh posebno na hrvaški strani in nabiral ženske za italijanske oficirje in vojake. Dasi že star nad 60 let in tako pobožen, je šc pr i vsaki zahteval kot nagrado naravni delež zase. V neki vasi ob K o l p i je bi la poročna večerja. Prišel je do ženina z nesramno ponud­bo, češ al i ne bi svoje neveste proti plačilu odstopil za eno noč italijanske­mu oficirju. Krepka klofuta ženina ga je odvrnila od nadaljnega moledovanja in zvodništva. B i l ie toliko nasilen, da je ustrahoval tudi lastno družino, če ni bi la do Italijanov taka, kot je on za­povedal.

Jasno, da jc bi la vsaka opominje-valna beseda pri takem verskem blaz­nežu bob ob steno. Cesiokrat je potoval v Črnomel j in nosil na italijansko ko­mando imena »nevarnih« ljudi iz doline. Tako je potoval tudi okrog 15. oktobra 1941. Obveščeni že prej o njegovem delu in potovanju, so ga pod Vrh goro na cesti Stari t rg—Tanča gora počakal i partizani, k i s o takrat ž e taborili pr i Koz.lovem studencu in tflti preprečil i nadaljno vohunstvo in pr iganjaš tvo. Tudi tokrat je imel pri sebi šestnajst imen »nevarnih komunistov« iz Poljan­ske doline, k i j i h je treba po njegovem zapreti.

Dne 18. oktobra 1941 je javila i tal i­janska obveščevalna s lužba svojim nad­rejenim ta uboj izdajalca z podrobnimi navedbami, ki so dokaj točne. D a je bil ubit na tem mestu, da je dobil dva strela v glavo, da so našli na cesti zra­ven ubitega 4 tulce, odnosno neužgarie naboje pištole 9 mm, in na koncu pr i ­pisano pripombo da je bil ubiti i ta l i ­janski konfident. Tudi ta italijanski do­kument hrani Muzej narodne osvobo­ditve v Ljubljani . Peter Romanič

robtine iz dolenjske popotne malhe \ S e m z a d n j i č o b l j u b i l , d a v a m b o m p r e d ­

s t a v i l n e k a t e r e J u n a k e , k i BO m l b i l i o s t a l i v m a l h i . P n ne bo n i č z o b l j u b o . K a j b i p o g r e v a l s ta re z g o d b e i n J u n a k e , k o Je p a n o v i h n a p r e t e k . P a t u d i v r o č i n a m e da j e , d a m a r s i k a j p o z a b i m l n s e m ž e s u h k o t t i s t i s a m o z v a n i , v o b l a k i h p l a v a j o č i h e r o j , k t v n o v o m e š k i h l o k a l i h o č i t a m e n i fipeh i n v s e d r u g o , k a r n J e m u m a n j k a po v s e h k o l i h h l a č l n s r a j ce , pa m u v e n d a r n i s e m k o s l n m u t u d i ne b i b i l r a d .

V S k o c j a n u m e Je z a n e s l o o b č u d o v a t p r e v e l i k o s k r o m n o s t m a l i h l n v e l i k i h t a t i -Cev v p r e l e p i Š k o c j a n s k i d o l i n i . T o so res s k r o m n i , a p o d j e t n i p r i s v a j a l c l i n l j u b i t e l j i t u j e i m o v i n e . Z v s e m so z a d o v o l j n i , p a na j b o d o to p o l j s k i p r i d e l k i , p o s a m e z n i d e l i s t a v b , g r a d i v o alt k a j d r u g e g a . T u d i Š o l s k a s t r a n i š č n a v r a t a , k l j u k e , k l l u č a v n i c e , t e č a j i , p a k a k š e n k o s s t a r e g a ž e l e z a , vse trna v S k o c j a n u to l a s tnos t , d a l a h k o ka j h i t r o p r e ­m e n i g o s p o d a r j a . B a j e Je t a k o t r a j n o i z p o ­so j an j e t u j e l a s t n i n e v tej d o l i n i n a j b o l j m n o ž i č n i Spor t , k l se p r a v z a r a d i m n o ž i č ­n o s t i i n s k r o m n o s t i Se k a r d o b r o obnese . M n e n j a s e m , d a b i k a z a l o z a d r u g i u s t a n o v i t i p o s p e š e v a l n i t a t i n s k i o d s e k , k e r v e m , d a J i s t r o k o v n e g a k a d r a p r i t a k i m n o ž i č n o s t i n e b i m a n j k a l o M o r d a b i n a ta n a č i n l a ž e p r i š l i d o p r e g l e d a n n d t a k i m i » s t r o k o v n j a ­k i « , k i ga d o sedaj v S k o c j a n u š e n i m a j o i n j e p r a v v t e m n a j v e č j i v i c .

Dva mrtva, eden težko ranjen - posledica nepremišljenega igranja z mino

V nedeljsko razpoloženje na Velikem Oreh k u pri Stopičah je «7. avgusta udarila s t r a šna novica o nesreči treh dečkov, k i so se na paši igrali z naj­deno mino.

Otroc i : Franc Pipan, učenec V I . raz­reda osnovne šole, brala Franc in Jure Muren, prvi učenec II., drugi pa 111. razreda, so nekje na paši iztaknil i mino. Frane Pipan kot najstarejši jo je hotel odpreti, pri tem pa je eksplodirala. Posledice so bile s t rašne : malemu Fran­cetu Murnu je razparalo trebuh in je že po dveh urah podlegel poškodbam. Francu Pipanu je odtrgalo obe roki in nogo ter je prav laku še naslednji dan umrl v novomeški bolnišnici. Jure Mu­ren pa ima. poškodbe po vsem životu.

S t rašna hesreča naj bo ponoven opomin s taršem, da je treba imeti nad­zor nad početjem otrok tudi na paši.

Ob tej p r i l i k i pa moramo omeniti vse obsodbe vredno zadržanje Antona Ko-vačiča in Ša farja, oba mlinarja iz d ru ­žice, k i sta odklonila svoje konje za prevoz ponesrečencev v bolnišnico. Prv i se je izgovarjal, da jc konj bos, drugi pa da je preslabo vreme. Na splošno je znano, da Šafar sicer zelo rad pre­važa ljudi v Toplice proti dobremu plačilu, za tako nujae primere pa nima razumevanja. A l i se taki ljudje ne Ču­tijo sokrive z.a prepozno zdravniško po­m o č i ' Kako potreben je v tem kraju tudi že ničkol ikokrat obljubljeni tele­fon, se je spet pokazalo prav pri tej nesreči. Dve uri je trajalo, da je prispel i/ , Novega mesta rešilni avto, k i ga jc šel klicat navzlic slabemu vremenu mla­dinec Jože Muren iz Vel . Orehka. Dve uri pa sta celo večnost, kadar gre za življenje človeka.

Z e l o v e l i k o u g a n k o s e m reS l l v Š e n t j e r ­n e j u ; za s ton j so Jo u g i b a l i ž e n e k a j le t v k m e t i j s k i z a d r u g i . N i k a k o r j i m n i š l o v g l a v o , d a i m a š i v i l j s k i o d s e k z a d r u g e v e d n o p r i m a n j k l j a j i n so to s m a t r a l i z a p r a v i č u ­d e ž . J a z s e m b i l p a k o j m i š l j e n j a , d a b i b i l v e č j i č u d e ž , č e n e b i b i l o p r i m a n j k l j a j a . T a k o l epega s o ž i t j a p r i v a t n e g a i n s o c i a l i s t i č ­nega s e k t o r j a n e n a j d e t e n a s v e t u , p a č e ga I š č e t e z d e b e l o s v e č o (ko t j e b i l a s e d e m -m e t r s k a k a č a . k i so j o v T r e b n j e m p o k o n ­č a l i s t o p o m a i l a t o m s k o b o m b o ) . U p r a v n i c a š i v i l j s k e g a o d s e k a Je ž e n a p r i v a t n e g a k r o ­j a č a i n t a k o v p r i s r č n e m s o ž i t j u d e l a t a o b a s e k t o r j a v e n i sob i . Z a t o i m a j o n a r o č n i k i p r i l o ž n o s t , d a s i n a r o č i j o o b l e k o p r i p r i v a t ­n e m a H z a d r u ž n e m s e k t o r j u , k a j t i d o p o l d n e a l i r e c i m o d o 14. u r e o b r a t u j e t a o b a s e k t o r ­j a s k u p a j , n a d a l j e p a s a m o p r i v a t n i . H u d e k o n k u r e n c e m e d n j i m a m e n d a n i . K a k o p a o b r a č u n a v a j o , m e v p r a š u j e t e , l n k a k o d o ­h o d k e d e l i j o . H m , v d r u ž i n s k e r a z m e r e se n e v t i k a m r a d l n z a t o m l to n i z n a n o . N a j s i s t v a r n a t a n č n e j e o g l e d a j o o b č u d o v a l c i č u ­d e ž a i n m e o t e m o b v e s t i j o .

N a K a n d i j s k e m m o s t u v N o v e m m e s t u s e m s r e č a l p o k l o n i t v e n i d e p u t a c i j i m u h i n c u c k o v , k i s ta se šl i z a h v a l i t z a o b i l n e m a ­l i c e v m e s t n o m e s a r i j o . P r a v g o t o v o Iz z d r a v s t v e n i h i n h i g i j e n s k i h o z i r o v j i m n a m ­r e č i z m e s a r i j e v e č k r a t v r ž e j o po n e k a j š k a ­f o v s k r v j o i n k o š č k i m e s a te r k o s t i p o m e ­š a n e v o d e n a g l a v n o cesto. 3 e p r a v i , d a J i m to i z d a t n o m a l i c o d o b a v l j a j o r e d n o , k a d a r p o m i v a j o m e s a r i j o , c u c k i i n m u h e pa so s t r a š n o h u d i n a v o z i l a i n l j u d i , k i j i h m o ­t i j o p r i p o s p r a v l j a n j u b l a g o d i š e č e m a l i c e n a c e s t i .

D o l e n j c i g a r a d i c u k n e m o l n k a d a r ga c u k n e m o , s m o d o b r e v o l j e i n se z n a m o p o -v e s e l i t i . K e r ga c u k a m o o b v s a k i p r i l i k i , z a k a j ga n e b i t u d i o b ž a l n i h s v e č a n o s t i h na g r o b o v i h p a d l i h ž r t e v . I n č e ga c u k n e m o , se t u d i m a l o p o v e s e l i m o , z a to s m o se k a r n a v a d i l i , d a I m a m o o b o j e s k u p a j . N a j p r e j m a l o p o i o k a m o za, p a d l i m i , j i m r e č e m o l epo s p o m i n s k o besedo , p o t e m p a v v i n u l n v e ­s e l j u p o t o p i m o ž a l o s t . Z a t o nI č u d n o , č e o r ­g a n i z a c i j e v a b i j o n a e n e m p l a k a t u na ž a l n o s v e č a n o s t l n k r o k a r i j o s p l e s o m . T a k o m e j e t u d i p o v a b i l o z d o p i s n i c o p r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o Smolen . t a v a s I t . a v g u s t a n a » p o č a s t i t e v p a d l i h ž r t e v p r i s p o m e n i k u n a M a l e m S l a t n l k u , k a t e r i s l e d i v e l i k a v e ­s e l i c a « . K e r s m o ž e p r i g a s i l c i h , v a m p o v e m š e , k a k o so m e p r e s t r a š i l i n o v o m e š k i g a s i l c i o n i d a n . N a G l a v n i t r g so p r i d i r j a l l z a v t o m l n » ta v e l i k o l o j t r o « . N a m a h Je b i l a » l o j t r a « p o s t a v l j e n a , n a n j o p a so s p l e z a l i t r i j e , v se ­b i n s k o p r e c e j m o k r i g a s i l c i , i n so š p r l c a l i n a o k o l i po s v e ž e p o b e l j e n i h h i š a h i n l j u d e h , d a j e b i l o v e s e l j e i n ž a l o s t , vse s k u p a j . K o j e b i l o t ega š p a s a k o n e c , p a so d e l i l i n e k a o d l i k o v a n j a r a p r o s t o v o l j n o s l u ž b o v a n j e v g a s i l s t v u ; v d o b o so š t e l i t u d i p o k l i c n o ga­s i l s k o s l u ž b o p o d o k u p a t o r j e m .

P o d p a r o l o : » V s e z a Čisti p r o f i t so p r i r e d i l i veselico tudi vavtovski gasilci in ao točili

b r i d k o v i n o po s t o t a k u , ž e m l j e p a so p r o d a ­j a l i po k o v a č u N a v e s e l i c o pa so t a k o l e v a b i l i : Z a č e t e k o b 15. u r i . a v t o b u s n a z v e z a po v l a k u , o d h o d i z G l t r g a o b 20. u r i K a k o so p o v l a k u p o s t a v i l i a v t o o u s n o z v e z o i n k j e j e v V a v t i vas i G l a v n i t r g , p a n e v e m

V e l i k a n s k i p l a k a t m e d s to te ro d r u g i m i m e j e z v a b i l v Č r n o m e l j n a k u l t u r n i f e s t i ­v a l . C r n o m a l j c i ga pa res p i h n e j o . T o l i k o z a s t a v j e b i l o po m e s t u , d a š e g o d b a n i m o g l a i m e t i k o n c e r t a na t r g u . k o t je b i l o n a p o v e d a n o . N a m e s t o tega so s a m o p r e i z k u ­s i l i g o d b e n e i n š t r u m e n t e i n b r ž o d h i t e l i n a p r i r e d i t e v — v V a v t o vas »Mi d r u g a m , d r u ­gi k n a m , « Je n a v a d a b e l o k r a n j s k i h va so ­v a l c e v , tn to so u p o š t e v a l i t u d i č r n o m a l j s k i g o d b e n i k i . S p l o h j e b i l a o r g a n i z a c i j a » s i j a j ­n a « . N a p r i r e d i t v e n e m p r o s t o r u j e b i l o p o ­s k r b l j e n o za s e d e ž e i n k u l t u r n o h r a n o , z a t e l e sno p a Je s k r b e l a le s t r a ž n j e v r š k a z a d r u ­g a z g r o z d j e m , d o k l e r n iso o b d v e h p o p o l ­d n e p r i p e l j a l i s e n d v i č e v . T i so b i l i s i l a o k u s ­n i , saj j i h j e v k o š a r i p o d m i z o v s a k pes o v o h a l , č e Je k a t e r i p r i t e m t u d i t aco v z d i g ­n i l , p a n i s e m v i d e l . K s r e č i Je k m a l u na to n a l i v r e š i l ž e j e n e k a j t i s o č u d e l e ž e n c e v i n J i m t u d i p o t o l a ž i l k u l t u r n i g l a d z v s t o p n i c o z a o s e m k o v a č e v v r o k a h . J e r e k e l n e k i m o ž a k a r , d r ž e č v r o k i r a z m o č e n o v s t o p n i c o , č e š : C e ne bo M i k l o v e Z a l e , bo p a a j d a l e p š e r a s t l a , l n p r a v je i m e l .

BI n e k a j p r i p o r o č i l o r g a n i z a t o r j e m v Č r ­n o m l j u , č e n e b o d o h u d i : C e s a m i ne z m o ­rete a l i ne zna te , pa b i p o k l i c a l i M e t l i č a n e , k i so s t r o k o v n j a k i z a p r i r e d i t v e l n v e s e l i c e B o g m e , p r i n j i h se ne b i o b d v e h p o p o l d n e p r e k l a l i , k d o bo p r e v z e l p r o d a j o p i v a , k e r b i to ž e n e k a j t e d n o v p re j u r e d i l i . T u d i l a ­č e n , n a j m a n j pa s u h o d z n o t r a j , ne b i Šel o d n j i h n i h č e . N o , z a d e ž pa ne m o r e m n i ­k o g a r o b d o l ž i t i , saj j e b i l n a p o v e d a n , pa ni­smo v e r j e l i l n s m o za to zanj p r a v z a p r a v **M k r i v i .

V a s l e p o p o z d r a v l j a Janez Popotni

s C a š a hladne

RADENSKE f I ali j

J & R O G A Š K E f 1 V A M N A J P R E J U G A S I Ž E J O ! I