64

Spremna beseda

George G. Ritchie se je rodil 25.09.1923; 20.12.1943 ob 4. urizjutraj je bil9 minut klinicno mrte~ - 9 minut, ki so zacele spreminjati s~ettisti trenutek, ko je filozof, zdra~nik in psihiater dr. Raymond A. Moody(roj. 30.06.1944) prav na osnovi tega dogodka razpoznal pomembnostzunajtelesnih izkušenj za vse eloI/enI/o in se jim posveti!.

George Ritchie je danes morda najpomembnejši ,psihiater na s~etu, kerve, kam Ijudje gremo. Po izidu Moodyje~e knjige ("Zil/ljenje po žil/ljenju"_ 1/ angl8Šcini je bila izdana leta 1975, 1/ slol/enšcini pa 1984), je bilonarejenih kar precej anket o obsmrtnih dožil/etjih, ena pomembnejh oddruge. Spoznanje o samem prehodu, ki ga imenujemo smrt, postaja iz letav leto popolnejše. Srecen tlstl, kdor se z njim pral/ocasni seznani! 'lsi imamosl/ojce, ki so odšli na to pot - ~ecinoma nepripral/ljeni; ~si drugi gremo poisti poti, ~endar - bogatejši za pricujoco izkušnjo in še kakšno podobno·pripravljeni, pripra~ljeni na I/elicastno meanje.

Gospa Carol Zaleski, profesorica I/eroslol/ja na Harvardski univerzi, j~1/ svoji obsežni knjigi "Onstranska potovanja" (1/ anglešcini je izšla 1987pri Oxford Unil/ersity Press) tudi Siovencem podarila pregled vrnite~ izonstranst~a od srednjega ~eka do danes - knjiga, prevedena 1/ slo~ešCino, jeizšla pri Mladinski knjigi v ljubljani 1991.

Tokrat imamo spet 1/ roki knjigo, ki "ni kar tako"; ob ponol/nem bmi"

in morebiti pripol/edovanju, se bo moral vsak dl/omljivec I/prašati: "Ka] p~,ce je to res?" Brez skrbi, ~edenje o obsmrtnih doživetjih bo ~pli~alo nada bo "potihnil ves prepir, da bi bile vesele I/iharje~ jeznih mrzle domačije"

Vzljubili bomo ži~ljenje \' I/seh oblikah. Pustili bomo, da bodo "mil,živele tudi živali. Somnl/o, zavist, preklinjanje, ubijanje zaradi hmezdravil in zabave, odhod dragih ali tudi 1/ I/oj nah in nesreeah pobitih .. vseto zadobi drugacen pomen: šele z vedenjem o obsmrtnih doživetjih sezacenja prava filozofija, se razkriva smìsel življenja. Težko bo estal križemrok, kdor bo doumel Ritchiejel/o "pokušino" onstranstva.

Kos za kosom bomo slekli Um. "javno mnenje" in materialisticni brill-smisel življenja, ki ju še 'prodajajo' na unil/erzah in drugih šolah.

Hvala dr. Ritchieju in Katarini, prel/ajalki in oblikovalki, ki je spolnal3vrednote te knjige in jih s tako ocitno radostjo prelila 1/ slovenšCino.

Ko bomo sedaj rekli "Isheno sožalje", ne bomo vec 1/ zadregi; prepri·cani smo, da smemo reci, da bo ta knjiga najlepši "žalni" ~enec ~sem tistim,ki objokujejo sl/ojce, pa tudi I/sem tistim, ki jih na tej poti spremlja strah.

Dr. France Susman, zgodol/inar in parapsiholog

George G. RitchieK Ilmbeth Sherrill

Vrnitev iz prihodnostiPicasso

2

George G. Ritchie & Elizabeth Sherrill"RETURN FROM TOMORROW" (1977)

* Če se le beino ozremo nmj19odaj sem priiellaprl sem oci in pomislilPrebudil me je krc1enim zamahomPocasi sem se bliialSpet sva bila v gibanjuPotrebovala sva pogovorePotem, ko sem se zrušilPripovedoval sem naprejPo mojem nenavadnem srecanjuMoj prihod domovTokrat sem ostalla novo letoBilo je boiicno praznovanjeSpremna beseda

348

IS1722B3739414346SI536164

I.II.III.IV.V.VI.VII.VIII.IX.X.XI.XII.XIII.XIV.**

"Ali veste, zakaj vsako jutro pridem zgodaj?" sem vprdal Freda nekllgadne, ko sva govorila o tem, kakien ucinek je imelo texaiko doži"elje na mojeiivljenje.

"Preden pridejo drugi zdravniki in sodelavci?lato, ker ta cas porabim za molitev za IJUkega pacienta, ki ga tisti dan

vidim.Verjamem, da ima Jezes za vsakega od nas en dnevni red in en "ozni

red, in molim, da bi ju z njegovo pomocjo pacient in jaz skupaj odkrila.Če Vam je Jezus dai na zemlji le še nekaj tednov namesto nekaj

desetletij", sem mu rekel, "potem je to naredil zato, ker ve, da lahkoopravite s"oje delo tukaj v nekaj tednih.

Lahko odpustite in odpuiCanje prejmete.Lahko se rešite vsake odvisnosti in "sake jeze - rešite "sakega kosa

prtljage, ki ga noeete vzeti s seboj v kraljestvo, kjer je vse luc."

rIT

3

Če se le bezno ozremo Ilazaj

Če se le bežno ozrcmo nazaj na zgodovino in razvoj filozofije, kaj hitrougotovimo, da je srnrt v vseh časih vzbujala čarobno zanirnanje znanosti. Filozofeje smrt od nekdaj privlačevalu globoko in temeljito. Torej ni nič presenet!jivega, dasem tudi jaz - kot enaindvajsetletni raz iskujoči študent filozofije - postal silnoradovcden, ko sem leta 1965 slišal za moža, ki so ga bili razglasili za kliničnomrtvega, in k i bi naj bil v tern času imel neverjetno dožiVelje - in ki sedaj živi in otern pripovcduje. Pa ne samo to, ta mož jc priznan zdravnik s svojo prakso, ki se jeje v tisteru času nabralo žc za štirinajst let, pa vendar je bil pripravljen o svojemdoživetju pripovedovali drugim. Scveda je odveć rcči, da sem izkoristil prvopriložnost, k i se mi je ponudila, da mu prisluhnem. Njegova pripoved se rni jevf isnila globoko v spomin, vcnrlar sem vedenje o vsem skupaj duhovno "odložil ruedakte", Kasnejc, ko scm slišal še za nekaj zclo podobnih prirncrov, sern se lotilraziskovanja doživetij v bližini srurt i.

Možu je ime dr. George Hitchie; svoje doživljaje nam odkriva sedaj sam: to jeeno od treh ali štirih najsijajnejših in najbolje dokurnentiranih poročil o izkušnji'umretja", kar jih poznam. Tudi če njegovo poročilo pogledamo sarno zase, jedoživctje dr. Hitchija senzacionalno; ruorda je temu tern bolj tako, ko ugotovimo, daje na stot ine in stotine takih, ki jih je presenetila smrt, a so se vrnili v življenje, otem podalo podobna pričcvanja.

Za rnnog<' pa ostane vprašanje: ''Je bil (;l'orgl! Rit chl« (in ali so bili t.udim.nogi drugi; ki so sc znašli I' t.akšnem. stanju] - resnièno mrteo?" Je žet rr-b.a prizrutti: joe hočemo "smrt"; kar se zdi ut.emeljeno ; označiu kotstan]« t elesa; iz kut ereuo: jl' pOfwvna vzpstavilet' njegooih funkci] nemo-gola, pot.em. seue da nihče od njih ni bil mrt.eu. A lrodi Žf' kakorkoli; v kli-nič nem pogll'rlu i« celorno t akšru: zlull'l'u Z zadnjimi kriteriji zu doloèi-WI' smrti fJrrw sedu] moč no v zraku; v medicinskom. Jlogll'rlu nikakor nirešema .

Osehno sem zadovoljcn, da je dr. Ritchie (in še mnogo drugih) prišel temuPI)PVU prec(,j bliže od velike večiw, njegovih sodobnikov, in lo nc glede na to,katcrcruu trenutku pripišemo dokočno telesno srnrt. Že sarno zaradi tega sern vcdnopripravljen poslušati, kar irnajo povedaii.

Včaeih sc pojavi vprašanjc, kakšne učinkc je imelo takšno doživetje nanadaljnje življenje tistih, kì so ga izkusili. Ne rnorerno spregledati, kako izredno inv njegovo bit vtisnjeno je bilo doži vetje za nadaljnje življcnjc dr, Ritehija. Škodaje,da more le nekaj nas, ki smo ga smeli spoznati tudi kot prijatelja, v resnieì občutitig!obino njegove prijaznosti, njegovega razumevanja in njegove Ijuheče skrhi zadruge - kajti to je tisto, kar OZW1(~ujetega častivrednega moža.

Po teh mojih skromnih besedah bi se rad umaknil, da predstavim bralcusvojega prijatelja Georga. Upam, da ga bodo zaradi te knjige spoznali še mnogi.

Dr. Haymond A. Moody, ml.Avtor knjige "Življenje po življenju"('Lijè after Life", v nem,~ki izdaji rwslovljene "Življenje po smrti'')

4

I. Zgodaj sem prišel

Zgodaj sem prišel v svojo sprejernnico. Rad sern bil nekaj trenutkov sam,preden je prišel prvi pacient. Z bežnim pogledom sem preletel zatemnjeni prostor:pisalna miza, udobni sedeži, pred oknom rumena zofa. Moja praksa me je v vlogipsihiatra popolnoma izpolnjevala. Preteklih trinajst let sem delal kot praktičnizdravnik in velikokrat sem imel občutek, da zdravim le posarnične dele oseb, daimam opraviti mnogo več z bolezenskimi simptomi, kakor pa s samo boleznijo. VRichmondski bolnišniei v Virginiji, kjer sem opravljal prakso, se rni je godilo pravtako kot se dogaja v vseh velikih sodobnih bolnišnieah - nisem irnel časa, da bispoznal svoje paciente kot ljudi; ni bilo časa, da bi poslušal vprašanja, ki so vsprejemniei ostala neizgovorjena.

Zato sem šel s štiridesetimi leti spet nazaj v šolo, Ni mi bilo lahko, prositi ženo,

da zapusti Richmond in se preseli v Charlollcsville, najina dva otroka sta rnoralamenjati šolo, jaz pa sem se moral odreči položaju predsednika "Richrnondskeakademije prakticirajočih. zdraonikov" in se zakopati za več let nazaj v študij, Todav dvanajstih letih, ki so pretekla od tiste odločitve, sem bil zaradi tega vcčkratsrečen, nikoli pa bolj, kot v tern tihem trenutku tega dne.

Odprl sem terminski koledar pred seboj in pregledal vpise za ta dan. MildredBrown, Peter Jones, Jane Martin (imena pacientov so spremenjena). Tukaj se je mojprst ustavi!.

Moj prvi paeient po kosilu naj bi bil Fred Owen. Pozabil sem bil, da so gaprejšnji dan odpustili z univerzitetne klinike.

Pretekli teden sern dobil zdravniško poročilo Fredovega zdravnika po lclefonu- "Pljučne metastazc na poti v možgane" - no, sam sem to že vede!. Fred bo urnr] zapljučnim rakom. Že septembra sem tako dornneval, pred petimi meseci, ko me jeprvič poiskal, s simptomi različnih depresij. Pozornost so rni vzbudile njegovedepresije, suh kašelj, verižno kajenje med pogovororn. Zato sem bil na Univerzilelnikliniki v Charloltesvillu zaprosil, da ga popolnoma preiščejo.

Toda Fred se očitno ni držal roka. Ko scm pred lremi tedmi posumil, da jetako, sem ga kratkomalo preiskal v svoji sprejemnici. Sicer nisem ime! vsehpotrebnih instrumentov, loda stetoskop mi je povedal dovolj. Nato pa je le moralnaUniverzitetni kliniki skozi vrsto teslov in preiskav. VendaI' je bilo vse to potrebnobolj zavoljo Freda samega, kakor zaradi dvoma v diagnozo.

In sedaj, ob 1:~. uri, bo tu. Kako naj mu pomagam soočiti se s strahotnoneizbežnostjo smrti? V preteklih meseeih rnuje us pel občuten napredek, toda prednjim je bila še preeej dolga pot do spoznanja. Tisto, kal' bi pravzaprav najnujnejepotrebovaJ, je bil čas. In prav tega Fred ni ime! več dosti.

In po vsern tistern, kar je v življenju "dosegel", bo kot človek v srednjihštiridesetih občutil sporočilo o neozdravljivern raku kot popoln NE. Diagnoza bopodčrtala natanko tisto, kal' je on kot nevrotik stalno trdil - namreč, da se je ta svetin vsi skupaj na njem že od njegovega rojstva sem zarotil proti njemu. Problem jebil v tern, da lo njegovo gledanje niti ni bilo tako popačeno. Če začnemo z njegovomaterjo, ki se gaje odrekla, pa prek eele vrste nestanovitnih rejnikov tja do množice

I

5

predpostavljenik k i so ga izkoriš,'ali, in rwsre(l1Ip, z.ik oua; k(~rnaj ,.la je sp(~zr~alkaj drugega, kot bolne raztncr«. Najin cilj Je I,i! odknl.1 zdr:\V(' lJudI. Znek:~ksllitnpredujmom zaupanja v mojo osc\'o je prvit v zlvlwnl'l zat'eI rasti v prljatelJ-stvu, In sedaj naj urnre! Zadnii zlom zaupanjajc sl~lÌ pred vr.u], .Iokončui dokaz, daje življenje od samega zab~lka igralo proti nielrlu.

To julro so se misli n,,~d p"sameznitlli oiliski v spl'eJetllnieì vedno znovaHaI'ale k Fn,du. Za k""jI" sen' 'i' n;·u·"rd '~"ndvlt v spl'ejcmnieo III ga na hitro pojedelkar za pis;:l1n() mizo, z;~ liri\ll,'r~ d:j ;"i }'''í?d prej. Ur:J je híla cna, nato ("':ctrf (~(.~Z

cno, Frcd se nr pojavi!. Kunt"".I" ìllio i,ell/Mid,'se! !tIdl"j "~'CI eno in "ni,' po petlhnl(~se('jh je prjšcl na pogovor prcpOZTiu.

"Ne l.ou: VOT//.mogefl'et plf/tf//Ì,'i" l'ekd, :," y .'-'ed(~!."[laru:s zjutra]seui o.lpooedal slnžb», Ten: ·odl'rllllOT//.' Sl'lII pOfIUIIIOII!!! fll!ko;;al, ka] si o fljihmislun! l lot eli so; .la ost n ueni, d"klN IU' !lajdcl" na-l.nnrstil«, a rupu]: II' tl'TIIU biše

l.a] mignil zanjc ?", "Zdracniki ttì í. dajo'" stir! IIleSCI'(,.I" je n:lri:ilJ"va! in Sd' vrgei v naslanja<; s

ìonoru, k i naj bi Lil "i1~<lli kot snwh. "1\0/.:.'1'11 tu, !UI, doktor;- ~Sl' lo ÌJraskafljl" vpreu-klosti, do. hi rtu. bilo 11",dotlJosli 11{,lj;;" slmW,/'L: liod,,;:,wl! i II" born vel" dožiuel,

Ra;;pravljojte o prol,ll'mi iJ z Tlwju IfllI/N/O, ~:111"/" ,"",w lSI' drugo l'' seda]t-l:slo ;:(JI)r(11J(ja,~i(' ,~aS(L ha.';-,\t

"/Vasprotno," ~,elil Ill'! I'<,kcl, "s('([uj je pot reh",jJie /',01 klf,1[koll. Va.lia hodobwst

ztutst. od. fl(~iasniI1:l' 1'I1.'iI, ruznu:r, In lo holi, ko! si lIIi,III('" ,

'1 . I' < H lJ 'I l < / ~"Pogledal tile .1". \I"f.:",e ranjene oti su hi " Vil di s!r:lHI", : % m( ocnos ..

je ponovi!. "Saj seni raru f"l/l).:ar [wu'dal, .l« III! 'I' .'/Ì1 í nusecc, in to n/egnepomenit.i šiiri t.c.ln«, kaj/I zdtcurul.: , en.l ar lu".eio, k"kor nul, I'SI dru e], Udkrit»

poveda,w·· ''''''H''JI/IIU'III, drt sc s/doh s/,li/"i/," . '"Ne g01:orí III niti «št nih mcsccil: u/! ,;! iril: /c,{nih nit i li .lilÌrideseuh let ih,

Cocorin! o !Jodor":fl,fisl i~za kat.cro IU meril . 1\

Nje"ove šim!-.u r:lzpric ut-i Sl) Sl' spllslile " re).o ku! roleliL ";vlisùtl' 'riclicsa inpeke!" 1~1ikak,í,w pudohll" kranu., Si 110.1/1' p« il' utotal.i iznusli! i knj !wlj,ega, doktor!"

(,oskusilje z",lrJ.:lti ui,j,'ajnì regi.'itu IIIC'l'rog {",ciTra", atlll'ak ugolo-vit i scrn moral. da s('tII ga ra?,jezi L /I Icds'" 'OpIO I :Utlll :Ije ';e je zgrad i lo potasiiz ledna , l,,,len zaradi IlIojl'ga zago!o"ila, da g:' Ill' bOllJ vkkd za nos. To je bilosilno ponu-rnhno. !\1nogukrat .1" pripomnil. da s'~n, I'ni tluvl'k. ki ga Ill' poskušaofrll:,žìti.

"Od vseh dmgih hi ka; lakega pri('akof'(ll, amlJa!, (,d I'us!: t:e InI' /111,,0tVl'kallje,da smrt ni konee vsega, IWI verjel, potem IJi bil "el IL /:a/'.lII"IIW liujn. Ti NovekuobljaiJljajo perutnice pa har/;) in kal' SI. sica kdo .:1'11 .. če le dosli .í;""ula."

CloÌ>oko sem zaje! zrak in ollllpno iskal pravih b"s •.d - al i vsaj n" nal'w'nih. OFredovih zgodnejših življenjskih zgodhah seru v•.del dmolj, da sem razumel, da jebila zanj vsaka tema, kakork"li povezana z re!igioznostjo, ni(na. Med njegovirnirejniki ~ta bila najslabša prav pobožna zakonea, ohiskovalca eerkve, ki sta veljela,da bosta lahko izbila upornoslll1alega fantka s palicu.

nO harfah in perlltnicah ne vem ru!"," sem "dHilii, nlnhko vam .Wnw povem,kar SeTlI sam vide!, potem ko sem.,. lo

Tukaj se rni je zalaknilo - iz strahu pred nevarno besedo, ki lahko podre mostzaupanja, ki sva ga zgradila med sabo. n.,.potem ko sem umrI" ' no, to je bil" tislo,

6 7

kar sem hotel reči , Tukaj pa je sede! rnož, ki so ga mnogokrat nalagali _Kako naj rnupovern o preobratu svojega življenja, ne da bi me irncl za največjega Iažnivca sploh?

"Fred," sern začo] obotavljajoče, "sdraoniki so tudi ruul merwj že enkrat duigniliroke. Razglasili so me za mrtvega - rjulio so mi potegruli ćez glavo. De)stvo, da semse po desetih. minutali ali ka] takega urnil o življenje, da hi .11' malo tlačil zemljo natem svetu,je zame st.ranski dogodek neke mnogo bol] pomembne zgodbe. Prao to jetista oeličastna zgodba, Fred, ki bi uani jo nul pouedal:"

Fred je izvlekcl novo škatlieo eigaret in si s tresoč« roko eno prižgal. "Od menepričakujete, da vam bom uerjel, da ste lahko pogledali 1) neke vrste bodoče žùiljenje?To je tisto; kar bi mi radi pouedali, ne? Saj to pa ILislabo, tole življenje tukaj je erutsarrui klavrrw goljl~fì)a, naslednjc bo torej vse rožnato?"

"Ne pričakujem; da mi boste t.erjeli, Preprosto pouedal bi vam rad, ka] jazoerjarneni. In nùnam niti pojma, lcakšna bo naslednje žioljenjc. Karkoli setri že uulel,sent vide! takorekoč s praga.. Ampak]« zadost.oualo, da sent se oil tega trenutka dal]«popolnom« preprićal t: duojc: prvič ; da našc zauest ne umre s telesno smrtjo, t: resnicije š« bolj izostrena in zauest na kakor je bila pre].

Drugič pa je neuerjetno pomernbrui, mnogo bol] kot mislùno, kako prežioimosvoj čas IW zemlji, in kakšn.e medčlcn.eške odnose uzpostaoimo:"

Neb~ minut je bil Fred preveč hescn, da bi me mogel pogledati vobraz."Če ste bili tako bolni kot.prevue, "je vprašal z očmi, prikovanimi na rjavozeieno

preprogo, "kako pa potem oeste, da niste bili IJ deliriju?""Zato, Fred, ker je bil t.a dogodek daleč najbližji široko obsegajoči resnici, za

katero se mije kdaj ponudila priložnast, Od takrat napre] seni seucda imel priložnostšuulirati sarije in halucirutcijc, lmel sent uuli pacierue s halucinacijami. Enost acriani nobene podobnost.i,"

"Hočete 1'1'6, da popolnoma uerjatnete, da gre dalje ... tore) mi ostanemo nu.?Potern, mislùn?"

"Prisegarn uam pri suojcrn življenjll. Vse, karsem napranil. t: preteklili tridesetih.letili, študiral za zdrauruka, dodat.no šuuliral za strokounjaka v psihùitriji, use mojeure dela pri časuuh.funkcijah za mlade Ijwh teden. za tednom - use to ima svoj izuorv tern mojetn dogodku. Ne uerjamem, da kak .leliri] lahko temeljito in v celot.i določ:žioljenje nekega moškega:"

"Delirij tega ne bi mogel," se je strinjal, "kaj pa, te je bila le trenutrw prevam?VestI', morda ste bili samo malo dulwvno odsotni?"

"l'vlislite, če sem bil mania samo malo nor?" Srnehljal sem se, pa vendaI' je bilovprašanje doee!a na mestu. Norost se urnirajorirn zdi kal' najverjetnejša.

"Na to je težko odgovoriti, Fred. Mislim, da rLih.čeod rws ne more biti čistoprepričan, da ima vedrw vse čutI' IULvajetih. VelUlar pa imam zase prav dober vzrokza upanje - to je oglyeni preizkus, ki sem mu bil izpostavljen na vseuč£lišču, predensem začel s študijem psilLiatrije. Predstavili so me vsakemu izkušenemu sodelavcukoleg~ja posebej in vsakemu sem moral odgovoriti rULvsa njegova vprašanja.

Ker je omenjeni dogodek - izku§rya smrti in kal' se je dogajalo neposredno zatem - zade1Jal prav v srčiko tistega, v kal' verjamem, sem meni!, da imajo pravicozvedeti o njem. Zato semjim ga povedal. Kako so ti ì:::vrstnizdravniki z vsem skupajopravili, ne vem. Ampak pot em, ko so me bili zaslišali, me je vsak od njih. imel zadu§evno zdravega in čnstveno uravrwvešenega."

"Kars.uno do so zdrrurulct nori:" je n·kei hed. \ll,!."k s'" je sttlehljal.Prvi smehljaj, orlk.u JC ;stopiL in n'~ gledc Il:j ni'').~o\'' ?Wl,),!!)" drž" S('t:1 vr-de]. daJe hil sedaj pl'iprm ljell f'0"lu.':'all.

Zgodba je hila predoiga, da bi jo i,il l.ihk o IH",-dal v cni ,di dveh urah vsprejcrunic-i , vondur sem ('ul il, da je z:wj I.,·jo l'ornernbn:J, I:~ ••etll) rni je bilo, koliko(v,asabova zapravil.. Z IIj\), Kal' za<!•.va Fred" in njegovo osclmosl, scm vedel, da jebolje, da ne začncm s l'azlago, On potrebu!" po,,!optiO pnpovedovanje, pravtako kot se je odvijalo, n.u o P" si 1,0sam zgradiJ svoje rtlt!!'nje. "Ne born UWI! poskusa!naslikat.i nekeg« dogodka prcil oti, Fre.] .. '011I" "fJi.w! hom, kill' se]« zgodjlo, korak:::akarakom, začel pa hom s trenutl.om, ko sen: pris{)('i t rU/IID hulni.:"úC<LCe se liost«

kasneie hoteli pogovar{oli (; t.cm, IUlj to ponictii - za nutu-, zo ras to cedno lalikost oricu,"

"Vojna bo/,ú.lni(,II?" je ITw::al ~·n,d. 'itd jI' Il'la naz"i. "Tu]« l.ilo rued. drugosret.outio vojlw, ,tilY ue? flo(de le6. " do st e hili list re0'eU! >"

"l)a, IJil" je mcd f)(~jIJO, ampa]: 11.1 lrilu kroglo ust«. kar meJe zwlelo." Bil sernnazaj v svojih"'porninih, r'aldo Ilchogljen s.-rn se srtIPhljal. "lJi/u jc I rente I' ZIl/II1(lIWlltTex asu ... "

Gromaire:"Vojna"

8

II. Zaprl sem oci in pomislil

Zaprl sem oči in pornislil štiriinlrideset let nazaj, spomni! sem se na dolgovožnjo z vlakorn iz Virginije v Abileno (Texas): stotine mladih rekrutov, mnogi mednjimi - kakor jaz - prvič zdorua. Bojen sern bil v Hichmondu in tarn tudi odrastel;spornin rni jc obudil moje začudenje nad tern, da je na tcm svetu še kakšen kraj,kjer nc rastejo drevesa v tako velikern štcvilu.

"Bilo je konec sept.embra 19,13," scm začel, "bi! seni na poti v taborišče Barkelev(Texas), na obuezno osnoono izoežbanje, duajsetleten, potegnjen, tenak, precej tipičen.otrok tistih. dni, poln idealizma, da born dobil oojno in potolkel naciste;"

Tako scm pripovedoval...Edina reč, na katero nisern bil pripravljen, je hil boj S prahorn, V Abilcni na

žcloznišk i postaji so nas naložili v tovorne vagone, da bi nas prcpeljali v taborišl'e,ki je ležalo več milj zunaj mesta. Prašilo se je tako strašno, da na vsej poti nisrnovideli prav ničesar. Da mora biti taboriš(:e Barkeley zclo veliko, sern vedol - tamnaj bi nastanili 2S0.000 mož zaradi osnovnega šolanja - toda preteklo je nekaj dni,preden scm rnogeltaborišl'c izluM:iti iz prahu: razpotegnjeno mesto lesenih baraknoter do puščavc.

Med peščonimi viharji, v takcm so nas namreč vežbali, smo morali marširatiz zaščitnirni očali. Kljub temu srno se morali z roko držati za ramo prednjega moža,da nisrno padali drug (~cz drugega. Novcrnbra pa se je začelo deževje, prah sc jespremenil v blato, a veter gaje na površju izsušil in spet je velo prah v ohraz. Pravijo,da je to edini kraj na svetu, kjer rnarširajo v hlatu do kolen in s prahorn v očeh,

Da bi bila mera polna, je bil december bridko mrzel, bolj mrzel kot kdajkoh vHichrnondu. Dcsetega decembra smo sedeli dve uri na goii zernlji, bilo jc "kmg10°C pod ničlo, da namje nadebudni mlad poročnik držal predavanje o pravilnemnačinu čiščenja naše bojne opreme. Naslednjo no(~je kašljala vsa kompanija.

Zjutraj me je še vcdno bolelo grlo, zalo sem sc prijavil v bolniško. Sevcda semimcl vro(~ino, a ne visoko, okmg :19°C, toda pojavil se je džip in me odpeljal v lazaret.

Lazaret je bil monstrum s S.OOO posteljami. Obsegal je več kot 200 nizkihlesenih barak, ki so bile vse povezane s hodniki. Kcr sem imel vročino, me jesprejemna scstra odredila v izolacijski oddelck. To je bila baraka s štiriindvajsctimiposteljami, eno zdravniško sobo, eno soho za sestre in prostorom za hramho zdravi!naeni strani vhoda, nadrugi pa so bile tri rnajhne spalne kamre, v katereso namestilitiste, ki so bili resno bolni. Meni ni manjkalo drugega, kot da sem imel malo vročine,zato so me potem vtaknili na glavni oddelck.

Pri vsem skupaj me je skrbe!o samo to, da je bil že enajsti december,osemnajstega decembra bi namre<~ moral že sedel i na vlaku za Virginijo. Pravkarso mi bili odobrili najčudovitejšo premest itev, ki je je bil kdaj dcžen kak dvajsetletnizačetnik v armadi Združenih držav - te pa si na noben način niscm botel vzeti zaradinekega neumncga prehlada. Dvainidvajsetega decembra born - to sem že imel črnona belem - začel s šludijem na Virginijski medicinski fakulteti, v svojem rojstnemmestu Richmond, da bi po posebnem izobraževalnem programu armade Združenihdržav postal zdravnik.

[

9

Nad tern sern bil tako začuden, da ponoči nisem mogel spati, spraševal semse, če je to sploh mogoče. Kmalu po Zahvalnem dnevu so me bili nenadoma poklicaliz vežbališča v sobo, polno majorjcv, polkovnikov in celo generalov. Bil scm prepri-čan, da je to vojno sodišče, skušal sern se spomniti iz podobnih filmskih seen, aliso sploh irneli navado dati možnost, da človek pokliče starše, ali pa ga kar - mcninič, tebi nič - odpeljejo in ustrele. Z mehkimi koleni sem stal v pozoru, medtem paso me obstreljevali z vprašanji. .lc res, da sem končal predštudij na llniverzi vHichmondu? Je res, da so me pripustili k študiju mcdicine na Virginijski fakulteti?Katcri vzrok sem irnel, da sem se prijavil v Armadi, sć~ so študcnte medicine takoali tako pridržali?

Končno mi je neki oficir razložil položaj. Tiste zirne (I 94:j) je v Arrnadi vladaloakutno pomanjkanje zdravnikov. Vsakdo je vede!, da bo nekega dne v prihodnjcmletu velika invazija zaveznišk ih sil v Evropi. Koliko časa bi potem vojna še trajala?Pet let? Šest? Nujno so potrebovali zdravnike in seveda je bila najhitrejša pot ta, daodkrijejo vojakc, ki so že irneli neko predznanje.

Trepetajoč od olajšanja sem jim zagotovil, da sem končal svoj predštudijlansko poletje, z devetnajstimi leti, ker sern uspel opraviti štiriletni študij v dvehlet ih, tako kot marsikdo med vojno, Da, to drži. moja prošnja na Virginijski medi-cinski fakulteti je bila sprejeta. Zakaj sem se prijavil v Arrnadi, namesto ... to je pamoja osehna zadeva. Ampak vsi ti ofieirji so me motrili in čakali na moj odgovor.

Zaradi mojega očeta, sern jim povedal, kerje bil on tudi v vojaški službi. Motriliso me še naprcj in čakali, da povem vso zgodbo. Torej sem se moral krepko zbratiin jim povedati, da je rnoj oče strokovnjak za ogrevanje pri železniški družbi C&Oin da je bil pogosto na potovanjih, da obišče večjc kupee premoga in jim pokaže,kako je treba graditi dobre peči i.pd. Ko je izbruhnila vojna, je družba C&O dalaočeta na razpolago in je torej potoval po vsej dcželi, prcverjal toplarne v upravljanjuarmade. Ko se je pokazala rnožnost invazije v Evropi, mu je Armada dala nalogo,da se pridruži oddelku, ki naj bi bil odgovoren za oskrbo z gorivom za Dan X.

Tam je bil moj oče, z že davno prekoračenim lctnikom vpokliea, pa vcndarlepripravljen, da se odpravi <~ezmorje in sledi prvim <:etam na kontinent, graditskladišča za gorivo. Tukaj pa sem bil jèlZ, dvajsct let, še v šoli in kot da se ne bi bilonič zgodilo. Zato sem se prijavil in so me torej poslali v taborišče Barke1ey, Texa'3.

Seveda ofìcirjem nisem povedal, koliko je v tej vojni v resniei vreden posame-zen vojak, kajti nekaj tcdnov v prahu in blatu je močno spremenilo moje mnenje olern. In potem je pr-išla, prav v trenutku, ko sem se počutil pravi niče, neverjetnanovica, da grem na medicinsko šolo in da me tja pošilja prav Armada.

V bl'ezobli(~ni beli pidžami, ki so mi jo dali, sem torej ležal na izolacijskem~ddelku in strme! v strop, s krasnim olJčutkom, kako dobro se vendar vse odvija.Ce bi bil veren, bi si lJil rekel, da je že Bog tako uredil, a kaj takega mi ni prišlo namisel. Seveda sem doma hodil v eerkev, vendaI' mi to ni pomenilo nič posebnega.

Pomembno je bilo taborništvo. Od svojega dvanajstega leta sem bil tabornik,pretolkel scm se od "Volčiča" do "Orla", v zadnjem poletju sem ee10 postal pomočniktabornika-mojstra. Tako sem bil seveda navajen misliti v obliki pohval, točk, napre-dovanj in drugih stvari v tern smislu. In sedaj je skoraj kazalo, da je prostovoljnavoja.!ika služba pohvalna značka, odhod na študij medieine pa nagrada.

Takšno je bilo pač živ ljenje. Vzemirno, na primer, medieino. Vse življenje sem

10

želel postati zdravnik, dolgo preden scm bil sploh dovolj star, da bi se ukvarjal zvprašanji preživetja. Nafakulteti sem ugolovil, da zdravnik , ki dela dobra dela, lahkozasluži na kupe denarja. Pomembno je le, da cilj ni zaslllžek. Za.s!llžek pride kotrezultat pravilnega dela.

Pri moji postelji je obstala bolniška sestra in stresala toplurncr. Vtaknil sernga pod jezi~ v upanju, da bo pokazal dobro novico.Medtem je bil že petnajstidecember. Stiri dni sem bil že na tern oddolku, pa nobcnega napredka. Postal sernžc resnično nemiren, (~e sem pomislil na osemnajst i december, ali hom tedaj ressedel na vlaku. Tudi če je vročina popustila, so človeka zadržali še nekaj dni naokrevanju, na nekern dmgem oddelku.

Opazovala je top lome I' in nckaj vpisala na bolniški lisl. ",~eoedno 39°C. Hojimse ... ", je rekla, in res je zvenelo, kakor da bi ji bi lo žal. Povedal scm ji bil o skorajšnj!premestitvi in tako ona kol oslali uslužbenei so bili videti resnično zaskrbljeni.Mučil sern jih tako dolgo, da so rni nanosili gol'o želczniških voznih redov, ki S'''"jih natlačil na nočno omarico poleg posode za vodo, kozarca, pljuvalnika in svct ilke.Med vsem, kar je spadalo k holnišnici, so bili samo vozni redi moja zveza s svetornZa primer, da ne bi imel sreče, se pravi, (~ebi bil osemnajstega deccmbra š(~vcduotukaj, sern hotel preštudirati vse rnogočc žclcznišk c zveze od tukaj do Virginijc, k ibi mi šc dale rnožnost, da dvaindvajsetega dcceruhra le začncrn. Če se ne bi po'javi!,rni je bilo jasno,je ducate drugih vojakov, ki so čakali na to, da zasedejo moje mcsto.Celo če hi se zgodil čudež in bi to mojo mesto ostalo nezasedeno, so bile ruoje,!!ožnosti, daštudij dokončam, enako nič - če bi so pojavil šele potem, ko SO že za<~e1i.Slo je za enega armadnih izobražcvalnih programov z največjo rnogočo konku-renco. Opozorili so me, da tretjina lctnika odpade že v prvih devetih rnesccih.

Pogoltnil sern pilule, k i jo je bila sestra vtaknila v papirnati kozarč.-k in S'~

vrnil k svoji tolažilni tìiozofìji. Natanko sem vedel, zakaj scm hotel postati zrlruvnik.Ni bilo zaradi denarja. Hotel scm pomagati papa Dalmeyu.

Papa Dabney je bil oče moje matere; sposoben sern bil zamižati in takoj ,,,letinjegove modre oči in njegovo štrlečo belo brado. Dabneyi so bili francosk i illlgcnoti,ki so se v osemnajstem stoletju naselili v Virginiji, v enem od okrožij, ki je do, lalleszadržalo svojo posebno govorico. Vrt papa Dabneya je bil vedno "gyarden" (franc.jardin. - izg. žarden).

On in mama Dabney sta bila moji starejši sestri in meni bolj starša kol slarastarša. En mesec po mojem rojstvu je najina mati umrla, oče pa je moral zaradidelovnih nalog pri družbi C&O veliko potovati. Zato sla naju z Mary Jarw vzelamama in papa Dabney na "Mass Side" v svojo veliko, staro hišo iz paličja, ki je te(bjležala še zunaj Richrnonda.

Odrasti tukaj je bilo za malega fantka nekaj čudovitega. Tu je bil ogromengugalnik na široki verandi, prastari hrasti v vrtu. Mama Dabney je imela v vrtu kravoin kure tako dolgo, dokler ji tega mestni urad ni prepovedal. Bila je staromodnamaladama, kije svojegarnoža imenovalamister Dabney in imelasvoj stari kuhinjskištedilnik na drva rajši kat novega plinskega. Vsako jutro mojega zgodnjega življenjame je prebujalo ropotanje spodaj v kuhinji: mama Dabney je mesila testo za kruh.

Papa Dabney je imel najve(;jo prodajalno s čevlji naJugu. V otroškem oddelkuv drugem nadstropju se je vrtel otroški vrtiljak na nožni pogon, s katerim sem serad igra!. Včasih me je jemal s seboj na železniško zemljišče v bližini naše hiše,

J

11

kjer sva opazovala, kako so rnenjavali lokomotive na starih vlakih za srneri Rich-mond, Frederick in Potomac.

Naslednji član družine je bila gospodična Williams, bolniška sestra, ki je prišlak nam iz bolnišnice - z menoj, bolehnim in prezgodaj rojenim brez posebnihmožnosti za preživetje. Papa Dabney je rad pripovedoval, da sem bil tako majhen,da so me lahko prinesli domov v škatli za čevlje. Gospodična Williams je imelaočala s srebrnim okvirom in bulico na nosu, ki so ga bili po nekem zlomu prav bednozakrpali. Vzredila me je s stekleničko, kar je bilo v tistem času v Riehmonduneznana novotarija, a se je je držala tudi pri Mary Jane.

Oče se je ponovno poročil, ko sem bil star scdcrn let. Z Mary Jane sva šla knjcrnu in najini mačehi v majhno hišo na brooški cesti in gospodična Williams nasje zapustila, šla je v službo k nekomu drugemu. Kljub temu pa sem preživel skorajvsak konee tedna pri mami in papa Dabney na Mass Side. Počasi, z leti, sem opazil,kako papa Dabneya krivi in lomi boiezen, ki je ni mogel nihče pozdraviti.

Rekli so ji revrnatični artritis. Ko sem bil majhen, ga je irnel samo v nogah,hodil je z berglami. Potem pa se je razširil v ramena in rake in živeti je moral izinvalidskega vozička. Ko sern postal večji, sem ga dvigal z njegovega stola, prenašalv avto ali posteljo in vsakokrat sern ugotavljal, kako strašn» boiečine je trpe!. Pa neda bi papa Dabney o tem izgubil kakšno besedo, bil je prizemljcn človek , zadnji, kibi se pritoževal. Da, njegov zdravnik je celo pripeljal druge pacientc, da so obiskalitako pohabljenega starega moža, zgolj zato, da bi se lahko razvedrili nad svojo usodo,Ampak scm in tja je trznil, njegov obrazje pobledel do skrajnosti. Tako sem si zadalcilj - postati zdravnik.

Zdaj je bilo preprozno, da bi šc kaj storil za papa Dabneya. Pred tremi leti jeumri, ko sern jih imel sedenmajst. Sporninjam se še; ko scm se vračal domov pokoncu tedna, ki seru ga prebil s taborniki, sem zagledal na oknu svojega polhrataHenryja in svojo malo polsestro Bruce Gordon. Henry je bil šele sedem let star,Bruce Gordon pa pet - verjetno sta bila prcmlada, da bi resnično razumela, kaj seje zgodilo, vondar sern takoj zaznal, da sta jokala. Povedala sta rni, da so oče, matiin Mary Jane tarn v Moss Sidu.

Papa Dabneya so položili v prednjo sobo. Dolgo ČfLsasem stal ob vhodnih vrat ihv družinsko sobo in čutilnck sebi popolnoma tuj odpor, ki mi je preprečeval vstopiti.Sivo pločevinsta krsta je stala, podložena v raven položaj, poieg starega Edisonovegagramofona. Končno sem vendarle šel naprej in zmogel pogled navzdol k svojemustaremu očetu.

Ampak ta bieda, negibna postava ni bil papa Dabney! Bila je pretiha, prevečnegibna. Posebno njegove roke so me pretresle. Pogrebnikje raztegnil njegove prste,da so lahko ležali plosko na razsvetljeni atlasni svili. Roke papa Dabneya, kakršneso rni bile v spominu, skrivenčene, so bile zame lepe. Te roke pa so bile ravne,voščeno blede, naježilc so me.

Čeprav nikoli nisem imel priložnosti, da bi pomagal svojemu staremu očetu,je bil vendarle on tisti, ki me je seznanil s trpljenjem tega sveta. In če bi kdo, to semspoznal v tern trenutku, s preprečevanjem trpljenja uspel še zaslužiti denar, bi bilato enostavno čudovita pravičnost na način, kakršen je pač ustoličen na tem našemsvetu.

Bilo je prav zabavno, v resnici ... kakor hitro pa sem odkril zaslužkarsto plat,

12 13

sem začel pasti domišljijo o tern, kaj vse bi rad imel, Sestavil seru že eel spisek, kise je začel s eadillaeom, plavalnim bazenom in čolnorn.

Strežnik je pripe!jal voziček s kosilom v veliki prostor.jaz pa scm odložil svojesanje o visokern standardu na stran, vsaj za toliko časa, da scm se lahko posvetilpločevinasternu krožniku pred sabo. Brž ko je kosilo minilo, so se vrnile misli, kiso rni bile zrasle čez glavo. Preračunal scm, da bi bil stem pospešenim armadnimprogramom lahko eden najmlajših zdravnikov, ki so kdajkoli končali svoj študij. Inpotem, no, dobro, vojna vendar ne more trajati v nedogled.

Opazoval sern prstan na svoji levi roki: v ovalu čmega oniksa je bilo opazitizlato sovo, znak "Zveze phi-gama-delta", ki je bil zaokrožen z besedami "Univcrz»Richmond 1945". Kot mnogo drugih iz petinšt irideselq~a lelnika sern hil že 191\,:~.leta dokončal šolanje in tičal sedaj v lejle uniforrni! Če bi začel S študijem medicineta mesec in ga v trch letih dokončal... bi lahko že imd cadillac.

Šestnajsti december. Z nočne omariee scm potegniJ žolczniške vozne rede injih začel stotič pregledovati. Kakorkoli sern prernčunaval, nikakor ni bilo najt izvezemed Abileno v Texasu in Hiehmondorn v Virginiji, ki bi vze]a manj kot Iri,ksd ur,V vojnern času kot je bil, nikakor ni bilo najti, v hožičncm času še posebej ne, hitrejšezveze kot v oseruinštiridesetih urah. To jc pomeniJo, dajc bil devetnajsti decemberskrajni dan, ko bi moral odpotovali iz Abilene. Zdravniki pa rni sedaj povedo, danisem prehlajen, da imam gripo!

Nato pa se je živo srebro, popolnorna nepričakovano, sedernnajstega decembraustavilo pri :36,ìoC. Dnevna sestra je to dobro novieo nernudorna poročala službu-jočornu rnedicincu, V nekaj rninutah se je pojavil ob moji postelji.

"Sam vas bam odpeljal v barako, kjer se bost.e lahko odpočili," je rekcl.Naložil si je rnoje stvari na rarno in me peljal skozi labirint lesenih hodnikov;

klamal scm v svojih škornjih in vrhnjeru plašču za njirn. Komaj sern mogel "'lJcl i,da se ti možje in žene, vrh vsega oficirji, toliko trudijo za rekruta-prostuku, v.'r"larrni je zdravik zagotovil, da bo pospešil moj odpusl, č:«: rni vročina ne bo zrasla. Vtern primeru me bo že spravil yen.

Baraka za okrevanje, v kaleri sem se zrw..';d,je bila videti prav takšna kol tisla,ki sem jo pravkar zapusti!. Dvanajst ležišč na vsaki strani, štiriindvajsd no,'nilJomarie, na vsaki svetilka in mala nočna Iu<'ka. Enaki trije prostori, če si vst0l'il, Irispalne kamre nasproti. Vendar pa smo tu, ozdravljeni, lahko prihajali in odlrajali,lahko smo šli še v druge dele ogromnega zdravstvenega kompleksa, na "rin",r vbolnišnično Irgovino ali v kino, oddaljena Ie nekaj zgradb. Navz!ic vsemu scm "n~bildan sedeč pri svoji postelji. Zunaj je sndilo in na vsak način sem se hotel izognitikakršnikoli možnosti, da se v katerem od hodnikov nalezem dodatnega preIrlada.

Poleg tega me je zaposlovala misel na boži,\ kako ,'udovito bi vendaI' bilo, ,;ebi bil spel v Richmondu. Vedel sem, da študentom medicine odobrijo dodaten danza božič, in ker je bil Hichmond moj rojstni kraj, bi se utegnilo zgoditi, da bi billahko v krogu svoje družine.

Očeta seveda ni bilo, mama pa bo zagotovo. Pravzaprav je bila to moja mačehain nisva vedno dobro vozila drug z drugim; toda ko sem sedeI v leseni baraki bolniš-nice v Texasu in je na okna udarjala sodra, sem spoznal, kako jo pogrešam.

Morda bosta prišla tudi Mary Jane in njen mož iz Fort Belvoir (Virginija).Pogrešal sem posebno Mary .lane. Celo Henryja in Bruce Cordon. Odkar sla bila

rojena, sern jima bil nevoščljiv, kajti ko je moja krušna mati dobila svoje otrokc,sern bil prepričan, da se ne bo več loliko brigala zarnc. Ampak za boži,\ no da, bibilo že lepo opazovat i, kako mali pritulijo z bojno sekiro po stopnišču,

Ko so pogm;íli luči. je šla skozi barako scstra, ki je merila vročino in jozapisovala na bolniške liste. To je bil en del rut ine - to so počel« v določenihrazmakih vcs ljubi dan, zato sc rni ni zdelo nič posebnega, dokler se pri moji posteljini prikazal bolručar z mojo vojaško vrečo in drugo kramo pod roko.

"Morava v izolactjski oddelek, li J" rekel.Pogledal sem ga. "Kako, prosini?""Vročirw imate, SpravLli vas morani v izolacijski oddelek:""Ampak - moja uročina jc minila! [uui lahko grail!"Zmignil je z ramcni in šel, da poišče sestro. Tedaj sern lahko sam prebral s

loplomera: :39.5°C.Omot ičen sem sledil vojaku po dolgih I,~senih hodnikih v ncko barako, ki je

bila videt] prav takšna kot obe drugi, v katerih sern hi]. llpal sem najmanj, da mebodo odpeljali v barako, ki scm jo í isto jutro zapust il in katcre osebje je pokazalotako živo zanimanje zame; ,'eprav je bila baraka viddi enaka drugim, scm poenorninutncm mzgiedovanju ugolovìl, da ni bila ista. Bolničar rni je povedal, da jcv tahorišču Irenutno toliko gr-i"", dajc vsak.a poslelja zasedena tisti hip, ko je prosta.

Spusí il sem se v tisto, ki mi jo jc odkazal, ampak na spanee ni bilo misliti. Kajpa naj sedaj storim? .Iutri smo osemnajstega. Nikoli ne born sede! na tern z ukazomodrejcnem vlaku - a kaj bo, če born zamudil šc tistega, ki odpelje dcvctnajstega?

Vso noč scm se metal sem in tja, rnoje lastno in kašljanje mož okrog mene meje držalo budnega.

Zakaj mi jc morala tako nenadoma zrasti vročina? Zahvaljujoč svoji medicin-ski predizobraxhi sem vedel, da se lahko gripa bliskovito in brez predhodnegaopozorila prelevi v pljučno vnclje in potem nirnaš več kaj prida pričakovati, ,'e dolega pride. Le redki zdravniki si v lem primeru upajo "reizkusiti kakšna novazdravila, ki še niso bila v spJošni .-abi. (:" bo torej pljlJ('no vnelje, no - polem nerabim nikogar, da bi rni povedal, kako dolgo born šc tukaj.

Toda naslednje jutro, osemnajslega decembra, je moja vročina spet malopadla. Ne dovolj, da bi se lahko vrnil v barako za okrcvanje, loda dovolj, da semobdrža! svoje upanje. Novim scsI ram sem povedal za svoj "kritični" dan v Rieh-mondu in bile so prav tako sirnpatihlC kot one prej. Proti ve,;cru se je zbrala posebnaskupinica zaskrbljenih sodelavcev, ki se je izdalno posvet ila rnojemu problemu. Kosmo še enkral prečesavali vozne rede, je nekdo odkril vlak, ki naj bi odpeljaldevelnajslega ponoči - pravzaprav bi bilo to že dvajselega, ob četrti uri zjutraj, izAbilene. Z malee sreče bi bil rnogoče vendarle pravočasno v Hiehmondu.

"jaz bi lahkopriskrbel džip, ki bi vas pobral prav pred bolni.šnico," j~ rekel edenod zdravnikov. "Ce bo va.ša vročina .še Twprcj padala, vas bomo zJlltraJ - lo bI btiopolem develrUljstega - preselili v baraka za okrevanjc, od koder grcsle lahko naslednjejnlro rwmvTwsl TULželczni.fko poslajo, ne da bi se vam bilo trebajaviti v va.ši baraki."

In glej, čudež nad čudeži, devetnajstega zjutraj sem ime! spet normalnoternperaturo! Na zdravnikovo besedo so me takoj odpcljali v drugo barako, z vsemimojimi stvarmi in zagotovilom, da me bo naslednje jutro Db treh in dvajsel minutod lam odpeljal džip.

14 15

To je bila četrta postelja, ki so mi jo dodelili v tern bolniškem labirintu, in nazunaj ni bila videti prav nil' drugačna od tistih v onih treh barakah. Dvanajst posteljv eni vrsti, dvanajst na nasprotni strani hodnika, tri sprejcrnnicc blizu vrat innasproti tri majhne kamre za resne primere. Meni pa se je zdela ta rnonotonarazporeditev najlepši prostor pod soneem. Semkaj bo to noč prišel po mene džip inme za vedno odpeljal proč od peščenih viharjev in vojašk ih vežbališč.

To popoldne sem oblekel svojo uniformo, cnostavno da se spet navadim naobleko. Skušal sem počivati, a bil sern preveč razburjen, tla bi miroval. Okrog petihmi je sosed predlagal, da greva v kino, da s tern ubijeva Ča'3. Ko sem bil prvič natern oddelku, si nisem upal iti , da ne bi spct zbolel. Tokral sern bil za vse, samo daskrajšarn čakanje. Negotovosl zadnjih dni, ko sem bil že skoraj odpuščen, pa natospet poslan na izolaeijski oddclek, pa spet nazaj v barako za okrevanje - vse to meje unići!o.

Šla sva na zgodnjo predsfavo lakoj po večerji, ker sem hotel krnalu spat. Šetega ne vern, kateri film sva gledala, vern le, da me je popadel strašen kašelj, ko svasedela v kinu.

Približno ob devetih in petnajst minut zvečcr sva šla nazaj v barako, Tišč»]sem oba palea, da bi sestra svojo zadnjo rundo opravila še pred nočjo, V službi jebil le še bolničar in zadihal sern od olajšanja. ČUlil seru, da utegnem spet irnetivročir~o in nisern rnaral, da bi mi kdo vtaknil toplorner v usta,

Sel sem do male holničarjeve sob ice in prosil za nekaj aspirinov. DaI mi jih ješest in tri neke tablete, vse, kar je sruel dati. Iz njegove sobiee sem vzel še svojovojaško vrečo, visoke čevlje in olivno zeleni vrhnji plašI' in vse skupaj nagrmadilpri nogah svoje postelje. Nato sern zložil uniformo na stol, da mi bo sredi noči bržpri roki.

Ena od sester mi je bila posodila budilko; najprej sern prcveril, če je resnaravnana na Iri zjutraj. KOIH~nosern vzel še dva aspirina in eno lableto, šel v posteljoin v sekundi zaspal, čeprav so bili možakarji v baraki še pokonei in so topotalinaokrog.

III. Prebudil me je krc

Prebudil me je krč kašlja. Vzel sern pljuvalnik z nočne ornarice in nekaj pljunilvanj, Bolela me jc glava, prsi pa scm ohčul il, kol bi gorele. Na oddelku je bilo tihoin temno, le male nočne lučke so svetile poleg vsakc postelje.

Koliko pa je sploh ura? Opr'ezal sem za budilko, a bilo je pretemno, da bi kajrazpoznal. Vzel scm uro in jo primaknil k lučki.

Polno(~.Z mize sern vzel posodo z vodo in si je nalil kozarcc, pogo\tnil še dva aspirina

in cno tahleto in legel spet nazaj. Tedaj sem opazil, da je moja posteljnina vsaprernočcna. Vedno znova sem moral sesti in pljuvati. Nalo scm moral zadremati,kajti nenadoma sern so prebudil in hlastnl za zrakom. Ko je napad kašlja minil, scmspd pogledal na uro. Deset čez dve.

Manj kot ura, preden bo treba vstati. Moje počutje je bilo bedno. Pot mi jecurIjal iz vsch pOI', srce mi je lolklo kot tlačno kladivo. Vze! sem zadnji aspirin iuposkusil še enkrat zaspati, toda pri kašljanju se rni je vedno znova nekaj orlluščilov prsih in gmbiti scm moral za pljuvalnikom. Nazadnje sem se podpr! z blazinamiv napol sede(~ položaj. Kazalo je, da bo to pomagalo pri kašlju, a vse me jc bolelo inz gotovostjo sern vedel, da imam vročino. Pomembno je le to, sem si zatrjeval, datega nih(~e ne ugotovi, preden se born scdol v vlaku!

Spet sem pogledal na uro. Bilje 'I.e skoraj bls. da se napravim. lzključil scmbudilko. Ni treba motiti drul£ih, ko scm 'I.e buden. Vslal sem in premišljal, ali najtvegam prižgati luč na mizi. Ce že moj k:L<\eljljudi ni zbudil, si nisem moge! misliti,da bi jih moglo kaj drugega. Prižgal sem IIH~ na mizi in še! okrog svoje postelje kslolu, rnalcc zbegan zaradi tresočih se kolcn. Vzcl scm svojo uniformo in s(~previdnopomikal k nočni ornarici. Obupno se mi je vrtelo. Paxiti ruoraru, da voznik džipa nebo kaj opazil. Obstal sem in stnne! na mizo.

PIjuvalnik je bil do roba poln svetle, rde(~e krvi.lz sobe za hrarnbo zdravil blizu vral je prihajal trak svetlobe. Šel scm tja in

pogledal noter. Nočni holničar je bralneko revijo. "Posodite mi lID za sckundo entoplomer," sem mu rekel.

Vslal je in mi dai enega iz predala. Za nekaj korakov sem se odmaknil, predensem ga vlaknil v usla: ta podatek je namenjen izključno samo meni.Minuto kasnejesem na vhodu y shmmbo za zdntvila odčitaltemperaturo.

Bolje rečeno, poskusil sem. Nisem je mogd odgonetiti. Kakorkoli sem toplo-mer obračal, živosrebrni trakec je tekelnaravnost do konca. Za mojimlu'blom se jepojavi! bolničar in rni ga vzel iz rok.

"Erwiniftirùleset," je izdavil, in preden sem ga lahko zadržal, se je pognaIskozinihajna vrata v hodnik.

V eni minuti je bil nazaj z nočno sestro za petami. Iz predala je vze!a drugtoplomer in gledala na svojo uro, medtem ko ,.em jaz tiščalmalo eevčico podjezikomin se zmerjal za tepea. Polegnila mi ga je iz ust in vanj 7.apičila o(;i.

"Sedite," je rekla.Kot majhnega otruka me je peljala do stola, na katerem je bil sede! bolničar.

16 17

"Ostanite pri njem," je rekla v njegovo srner. ''Takoj born nazaj!""Ne morem čakati tukaj," sern povedal vojaku, potem ko je izginila. "Obleči se

moram. Natanko v eni uri moram. ujeti vlak.""Vse lepo počasi," je reke!. "Zdravnik že prihaja." y

Kaj paje bilo možakarju? Me ni razumel? "Moram v Abileno! Cez dvajset minutbo tu. džip, da me odpelje!"

"Že prav," je rekel, "sedùe lepo pri miru in vse bo O.K."Noree me enostavno ni hotel slišati in ko je prišel zdravnik, ni bilo nič drugače.

Poslušal je pljuča in nato govoril nekaj o rentgenskem slikanju."Ta že ne more iti tako daleč", je rekel bolničar sestri. "Raje naročimo bolniški

auto sem."Ko je sestra telefonirala, sem jim skušal dopovedati, da ne čakam na bolnišk i

avto, arnpak na džip. Še vedno sem nadaljeval z dopoverlovanjcm, ko sta pritekladva vojaka z nosili. Zdravnik je hotel, da Idem nanja, kar je bilo popolnoma nora,ko moram vendar obleči svojo uniformo. Arnpak rekrut se ne prepira s svojirn pred-postavljenim, zato sem legel na nosila, zavili so me V nekaj odej in vse skupajdvignili.

Naslednjo minuto sern začutil na svojem obrazu mrzlo noč, p<:rinili so me skozizadnja vrata v rešilni voz in začeli smo poskakovati po neki pori. Cez nekaj časa sose vrata odprla in spet sem začutilleden piš. Nesli so me skozi nekaj vrat in položilinosila v prostor, nabit z aparaturami. Nadme se je nagnil mot v beli halji.

"Mislite, da boste lahko eno minuto stali pokonci?" je vprašal.Skoraj smejati sem se moral, ko sta me nosača zagrabila pod pazduhama in

me postavila na noge - prav kmalu born vendarstal na postaji, precej dlje kot minuto!Še vedno sta me držala za roke, ko smo se pomikali proti pokončni kovinski

plošči, ki je imela zgoraj majhno vhoklino za brado. Možakar v belern me je motri!."Meter petinosemdeset;" je rckel in vrtel nek vzvod ob strani aparata, da hi ga malovzdigni!. Zatipal je malo okroglino.

"Lahko položùe brado vanjo? Tako je prav. Zdaj zadržit.e dih za sekundo,"Možakarja sta me spustila in odšla s tehnikom za zaš('itno steno. Slišal sern

klikanje in hrnenje.Brnenje ni vei~ ponehalo. Nasprotno, postalo je gla.'inejše. Brnelo je v moji

glavi, moja kolena pa so bila nenadoma kol iz gurne. Klecnila so in jaz sem padel,brnelo pa je vedno močneje.

IV. Z enim zamahom

Z enim zamahom sern sedel , Koliko pa je ura? Pogledal sem k nočni ornarici,aha, torej so mi jo vzeli. Sploh pa ... kje so vse rnoje stvari? Vozni redi, Moja ura!

Pogledal sern naokrog. Bil sem v majhnem prostoru, ki ga nisem videl nikoliprej. V slabotnem soju nočne lučke scm lahko videl, da ga zapolnjuje pravzapravže ta postelja. Ob vhodu je stallesen stol, postelja, omarica, to je bilo vse.

Kje pa sem?In kako sem prišel semkaj?Pomislil sem nazaj in se skušal spomniti. Rentgen, točno! Pripeljali so me na

rentgenski oddelek in... moral scm pasti v nezavest ali kaj podobnega.Vlak! Zamudil bom vlak! II itro sern skočil iz postelje in sc oziral za obleko.

Sevcda tisti Ijudjc pri rentgenu niso nič vedcli o rnojcrn vlaku. Zato so me pripeljalisemle, namesto da bi mc zapeljali tja, kjcr name čaka džip.

Moje uniforme pa ni bilo na stofu. Pogledal sern podenj. Zadaj zanjim? Tudi nobene vojašk e vr eč e. Kje pa bi v tej mali temniei še lahkohila? Morda pOll posteljo? Obrnil sem se in okamenel.

V postelji je nekdo ležal.SLopil sern korak bliže. Preeej mlad moški s kratkimi rjavimi lasmi,

Hil je zelo mireu. Ampak ... Lo vendar ni mogoče. Saj sem pravkar vstals Lepostelje! Skr-ivnost me je zapoelovala kratek trenutek; hilo je prevečtuje, da bi o tern razmišljal - in sJlloh, saj nimam časa.

Nočni bolničar! Morda so moja oblačila v njegovi sobici! Pohitel sem v maliprostor in sc razgleda!' Nočne svetilke so osvetljcvale stene oddclka. Nisem imclobčutka, da scm tukaj že bil, ampak težko je reči, saj so si bile videti vse takopodobne.

Naravnosl nasproti sebe sem zagledal vrata v prostor za hrarnbo zdravil,bolničnrja pa nikjcr. Vstopil sem; pol icc so bile zatrpane z ohičajnirni stvarmi, anobcnc oblckc ali čevljev. Sobi zdravnika in sestrc sta bili obe v temi - tudi tunikogar. Potiho sem šel mimo vrsto spečih vojakov v veliki sobi in prernišljeval,kam bi bili lahko odložili moje stvari. Razen rahlega srnrčanja in občasnega kašlja-nja ni bilo slišali ničesar.

Šel sern nazaj, mimo sprejerrmic in ven na hodnik. Nasproti mi je prihajal nekinarednik s pladnjem instrumentov, pokritih s prtičkorn, Verjetno si tega ni mogelbiti svest, ampak jaz scm biltako srečen, da sem našel nekoga pokonci, da scm šelnaravnost k njemu,

"Oprostite mi, narednik", sem rekel. "Ste morda videliy

oddelč1U!gabolničarja?" Ni mi odgovoril. Niti pošteno pogledal me ni. Sei je narav-nost proti meni, ne da bi upočasnil korak.

"Pazite vendar!" sem zavpil in odskočil na stran. V naslednjem tre-nutku je bil že mimo mene in naprej po hodniku, tako, kot da bi mesploh ne bil videl, jaz pa nisem mogel dojeti, zakaj se nisva zaletela.

Nato pa sem ugledal nekaj, kar mi je dalo novo idejo. Globlje v hodniku so bilatežka kovinska vrata, ki so očitno vodila veno Pohite! sem tja. Vlak sem resda že

1819

zarnudil, arnpak born že našel kakšno drugo možnost, da pridern v Richmond!Zna.šel sem se zunaj, ne da bi prav vedel kako, in odbrzel, tako hitro, kakor še

nikoli v življenju. Ni bilo tako mrzlo kot prejšnji vcčcr - no, pravzaprav nisem čutilne mraza ne vročine.

Ko sem pogledal navzdol, sem se začudil, da pod sabo nisem vide! zemlje,ampak vršičke nekaj grrnov. Kazalo je, da je tahorišč« Barkeley že za mano, brzelsem čez tern no zamrz lo puščavo. Hazum mi je skušal dopovedati, da je to, karpravkar počnem, nernogočc, pa vcndar ... zgodilo se je.

Pod mano so se prikazale luči nekega mesta, na križiščih so utripale signalneluči. To je vendar srnešno, C:loveško bitje ne more leteti brez letala - sploh pa semza letalo dosti prenizko.

Sedaj je bila pokrajina videti spremenjena: široka, s snegom pokrita polja.obdana s temnimi drevesi. Scm in Ija sem vide! cesto. Toda ob tern nočnem času jcbIl pr:,met zelo redck , mesta, nad katerimi sern se poruik al , pa Vtemi in tihotna.

SeI sem v Hiehmond; nekako sem to vedel od trenutka daljc, ko sem se zapodiJskozi težka vrata bolnišniee. V Bichmond scm !ahko hite! stokrat hitreje, kot bizrnogel katerikoli vlak na zemlji. -

Toda ... če sedaj o tern razmilim, kako pa sploh lahko zagotovo vern, da je topot v Hiehmond? Med Texasorn in Virginijo scm potoval r. vlakorn le enkrat in še tov drugi srner i, vrh tega je bila to več inorna noćna vožnja. Kaj pa me potrjuje v misli,da born sam naše] v Hichmond?

Pod menoj je bilo videti neko zelo široko reko. Tam je bil tudi dolg in visokmost, na drugi strani pa največje mesto, ki sem ga bil do sedaj ugledal. Zaželel scmsi, da bi mogel tam dol poiskati koga, ki bi mi povedal za pot. .

Skoraj hkrati scm opazil, da se gibljem počasncjc. Prav pred seboj, kjer sta scstekali dve cesti, scm zagledal utripajočo rnodro luč. Prihajala je od neonskeganaprsa enonadstropne stavbe z rdečo streho, v enem od oken je bila tabla: "PabstBlue Ribbon Beer" (reklama za posebno vrsto piva]. "Cafe"; sem razbral iz plešočihčrk nad vrati; skozi okna je Iuč osvetljevala asfalt.

Ko sem strmel dol, sem odkril, da sem se popolnoma ustavi!. Ob(~utek, da visimnekako petnajst metrov nad tlemi, mi je bil še bolj tuj kot IIlOjvihravi polet. A nisemimel časa, da bi si o tern razbijal glavo, kajti po plo(~niku s(~je nobli kavarni hitropribliž~val neki možakar. Mislil sem si, no, ga bom vsaj lahko vprašal, katero je tomesto III katen) smer sem bil ubral. Ravno ko rni je to prišlo na misel - kot bi bilaporojena misel in gibanje hkratna - sem se znašel na plo('niku in hitel ob stranimožakarja. Bilje civilist, morda40 ali 45let star, s pla.ščem in brez klobuka. Kazaloje, da napeto o nečem premišljuje, niti ozrl se ni k meni ves ča..'i, ko sem gaspremljal.

'~Milahko, prosim, poveste", sem ga vprašal, "katero je tole mesto?"Sel je enostavno dalje."Prosim vas, gospod!" sem rekel, tokrat malo glasneje. 'Tujec sem v tem mestu

in zela bi vam bil hvaležen, če ... "PI'ispela sva do kavarne in on se je obrniJ, da bi prijel za vhodno kljuko. Je bil

možakar gluh? Stegnil sem svojo levo roko, da ga pocukam za ramo.Ampak - tu ni bilo nič.

. .Stal ser~ t~kaj pred vrati in buljil za njim, ko jih je odprl in izginil za njimi.Bilo Je, kot bI bil potipal redek zrak. Kot da tam nikoga!' ne bi bilo. In vendaI' sem

ga zagotovo videl, eelo njegove kratke črne ščetine na bradi, ki bi si jih bil moralobriti.

Obrnil sem se proč od skrivncstnega možakarja brez telesa in se naslonil napod porno VI'Vnekega telefonskega droga, da premislim zadevo. Moje telo je šlo skozivrv, kol da me ne bi bilo tu.

Na pločniku tega neznanega mesta se je rodilo moje neverjetno razrnišljanje.Najbolj tuje in najtežje razmišljanje, s katerim scm se kdaj ukvarjal. Možakar vkavarni, telefonski drog ... recirno, da sta bila oba popolnoma normalna, Hecirno, dascm jaz tisti, ki je v nekern smislu sprernenjen. Kako bi bilo, če bi bil vendarle nanek nemogoč, nepredstavljiv način izgubil svoje tclo, svojo sposobnost, da prirnemstvari, da pridem v stik s tern svelom? Da bi me opazili! Ta možakar pravkar. Očitnoje bilo, da me ni niti videl niti slišal. Tudi tisti narednik v bdtnišnici ne, mi je počasipostalo ja ..sno. Bilo je, kot da me zanju sploh ni.

In če me ta dva nista videla - nore misli so me oblelavale naprej - kdo pa pravi,da me bodo videli Ijudje na virginijski medicinski fakulteti? Kakšen srnisel pa ima,da hitim v Hichmond, če tam ne bo nihče opazilmojega prihoda?

Tudi božič - kaj bi bilo, če bi prišel domov in me moja lastna družina ne bi nitividela? Preplavila me je strašna osamljenost. Nekako, po neki poti rnoram dobitinazaj to telo, ki ga drugi vidijo, na kalerega se odzovejo.

Nenadoma sem sc spomnilmladega rnoža, ki sem ga vide! ležati v svoji posteljiv bolniški sobi.

Kako, bi bilo mogoče .. da sem bil to jaz? Ali samo snovni, trdni del mene, kije bil na nek nepojmljiv in nerazložljiv način ločen od mene, Kaj pa, če je ovojnica,ki sern jo bil zapustil v bolnišk i sobi v Texasu, moja lastna?

In čc jc temu tako, kako naj jo dobim nazaj? Le kako sem mogel tako brezglavoodbrzeti proč!

Zope! sem bil v gibanju, hitro sern sc oddaljeval od mesta. Pod mano je bilaširoka reka. Kazalo je, da sern na poti nazaj, nazaj v smcri, iz katere sern prišel, inzdelo se mi je, da še hitrcje kot prej. Pod rncnoj so lcte]] mirno griči, jezera, farme,v nenehno ravni črti sem brze] nad lemno, nočno pokrajino.

Končno je zmanjkalo drevja, posvetilo se mi je iz sporn ina, da vidim pod sebojgrmovje in suha vodna korita zapadnega Texasa. Tarn so se pojavile strehe baraktabOl'iš("aBarke!ey, dolge, ternne obrise je bilo ločiti od ssnegom pokritih tal. Izgubilsem na višini; postal sem počasnejši. Stal scm pred bolnišnico.

Pohitel sem noter. Tam je bila sprejemnica, v kateri sem se zglwsil preddesetimi dnevi. Seveda je bilo sredi noči vse tiho, uradi so bili zaprti. Zavil sem vlevi hodnik, a sem se ustavil, ker sem videl, da je - tako je kazalo - vodil v jedilnicoza osebje. Kje je oddelek, v katerem sem se malo prej v lej noči prebudil?

Na koncu več hodnikov sem prišel v enega velikih proslomv, ki se rni je vsajzdel znano V vsaki postelji vzdolž stene je ležala po ena ovojnica, ampak tista, kisem jo iskal - prav tista, o kateri sem bil prepričan, da pripada meni - tista je bilav neki majhni enoposte!jni sobici poleg vrat, o tern sem bil prepričan. Nestrpno sempogledal v vse tri, a prvi dve sta bili prazni, v zadnji pa je ležal možakar, stegnjenin z obema nogama v mavcu.

Vmil sem se na hodnik in gledal neodločeno dol in gor. Kje je tista mala sobiea?V katerem krilu te ogromne bolnišnice je sploh?

20 21

Razbijal sem si glavo, skušal sem se spomniti česarkoli - nečesa, kar bi mipomagalo najti izhodišče, pa ni šlo. Je že moralo hiti tako, da scm se onesvesti], koso me prinesli nazaj iz rentgenskega oddelka, ko pa sem se prebudil, sern bil takoobseden od misli, da rnoram v Virginijo, da sem jo pobrisal, nc da bi se sploh ozr!.Na vsak način pa drži, da je nek je, v eni od dveslo barak, majhen prostor, ki je zarnesila pomemben - oh, in ta bi billahko v kalerikoli od njih.

Tako sem se lotil najbolj nenavadnega iskanja, ki se ga je sploh kdaj kdopolotil: iskanja sarnega sebe. l litel sem po lern grornozanskern kornpleksu iz enegaoddelka v drugega, se ustavil v vsakern majhnem prosloru, nagnil nad vsakogar, kije ležal v postelji, pa spet naprej. Bilo jih je na slot inc in stotine, leh malih eno-posteljnih sobic, druga podobna drugi, oddelki so si bili lako sličm, da scm bil pravkmalu zmeden, in nisern več zagolovo vedel, v kalerem scm žc bil, enostavno, alisern vedno opravil isti vrstni red iskanja, spet in spel.

Počasi scm zaznal še eno vzncmirjajočo r esrrir-o.

Sam ega sobe še nisern vide].Ne zares. Ne na ta način, kakor scm vide! druge ljudi. Od svojih prsi navzgor

scm se seveda lahko vide! "okrog in okrog", ampak sedaj scm moral ugotovil i, dasem se od ramen navzgor videlle kot dvodimenzionalno zrcalno sl iko, ki mi je zrlanasproli s koščka stekla. Sem in tja pa nekakšen prcbl isk , tudi dvodimenzionalen.To je bilo torej. Zaokrožene, žive, prostor zapol nj ujoče prisol nost i sam ega sebe splohnisem pozna\.

In to je način, sem odkril, kako spoznali drugega. Ne po postavi ali barvi oči.lemveč po eelolni trodimenzionalni pojavi, z vserni podrohnoslllli, loda hkraì i,

Jasno, da sem vedel za svojo velikost in težo. "Meter petinoscnuleset in 80kilogramov", sern kar naprej ponavljal, kakor hi se holel na pamet naučiti opisakakega tujea. Ampak, kakšno korist imam od tega, če je oseba ležala v postelji?Tukaj so bile vrste in vrste vojakov, ki so najbrž illleli vsi podolmo višino. Kot jazso bili vsi starejši najstniki ali v ziH'etku dvajselih leI. Vsi so li(;ali v hišnih oblačilihbolnišniee, pod rjavillli voj<L~kimiodejami, in vsi so hili poslriženi po enaki vojaški'modi'.

Edino, česar sem se lahko držal, je bila ovojnica, ki sem jo iskal, v eni od trehmalih enoposteljnih sobie oh vhodu na enega od oddelkov. 'roda v takšnih proslorihsem do zdaj vide! že na dueale rnož, ki so hili videti prav laki, kol sem si zamišljalsebe, pa sem šcle dohm za,'el iskali v lem lahirintu bolnišnice. Kako mi bo mogočeugotoviti, da sem se naše!? Bi se bilo lahko že zgodilo, da sem šcl mirno sebe, ne dabi bil to opazil?

Šel sem dalje, se ustavil, šludiral obraze in spet pogledal stran. Osamljenosl,ki sem jo bil ob,:util že v neznanem mestu, se je bila prelevila v rastočo paniko.Nekdo me je odrezal od tega sveta, od same telesnosti tega zemeljskega sveta, insedaj ... še celo od moje lastne identitete.

Če je bila oseba v postelji debela ali svetlih las ali je imela sončne pege, semhitro stekel dalje. Toda v pridušenem svellikanju nočnih lu,:k to razpoznati ni biloprav enostavno. Bilo je brezupno. Naslonil sem se na sleno (medtcm sem se bil žeprivadil, da mc stene ne držijo, a to je bila navada), bl'skal sem po spominu za kakšnoposebnostjo, telesnim znamenjem, ki bi me lahko ločilo od drugih dvajsetletnihvojakov. Kakšno znamenje na obrazu ali rokah? Morda bradaviea ali brazgotina?

Seveda!Črni oniksov oval z zlalo sovo ... Kako da se tega nisem dornisl il že prej! Za('eti

born moral znova, iti nazaj v vsak proslor, kjer se mi je kakšen možak ar v posteljizdcl takšen, za kakšnega sern imel samega sebe. Tako scm spet začel tarn, od koderscm priše\.

Se pravi ... mislil scm, da je lo prava pol. Vse je bilo lako zamotano: cnak ioddelki, enaki vanje vodeči hodniki. l l lastal scm skozi male cnopostcljnc sobiee,vrgel en sam kratek pogled na levo roko. <'eje ležala vrh odeje. Vendar pa je ležalavse prernnogokral pod odejo in potem scm moral ,'akali, da s(~je speči prernaknil.

Enkrat scm precej dolgo sedel po leg tetnnolaseg:1 mladega moža, "igar usIa inbrada sta me zclo spominjali na mojega 'l('eta. Pridušeno je je"'!I, spal na lcvcmboku in njegova lev» rokaje hila pod blazino; bolj ko senl ga opazoval, bolj sem bilprepričan, da je lo moj laslni telosni jaz. Spel in spet scrn j!rabil po blazini, da hi jopolegnil slran. Moji prsf i so vedno zajdi le zrak. KOIH'nopa se je dvignil na kornolccin segelna nočno omarieo po koznrcc z vodo. Na levici je bil zlat poročni prstan,

Nadaljeval sem z iskanjem iz oddelka v oddclek. :'Iiekalcri vojaki, mimo kalerihsem šel, so bili budni, nemo so strrnuli v strop ali sedeli na robu svoje postelje inkadili cigarete. Prav ti so bili tisti Ijudje, ki so rnojo osamljcnosl delali tako grozljivo.Preeejšnja razlika je, ,'e prideš nezapažen v nek prostor, kjcr nckdo spi, ali pa ,'enekdo strrni naravnost vale, pa kljuh temu ne da nobenega znaka od sebe, daobslajaš. V hodnik ih sern se n--hal umiknf i na stran, ,'e so je približevala kaka scstraali dežurni. Sedaj sctn vcde], da se ne moremo znlctcti - sploh se ne morerno nií idotak niti - toda nekako je bila miscl, da se j,~nekdo napotil naravnost tja, kjer stojirn,preve," niscrn mogd kar tako opravit i z njo.

KOIH~noscru v svojcm tavanju našel rt~nlg<~nskioddelek. Belo oble('eni tchnik ,ki sern ga bil prej srcčal, je sedal za svojo pisaino mizo in prcučeval neke papirje.Tole je zadnje <'Ioveško bilje, ki je govorilo z menoj.

"I'oglejte me!" sem zavpil vanj. "StojitlL tohw pred vami!"Vzelje kemični svin,'nik in si neka; zapisal na listek. Je minilo le nekaj ur,

odkar so me na nosilih prinesli v la prostor? Colovo je tnini!o že nekaj lednov. LeI.Ali ... so bile morda minute? Kal' se li.'e ,:asa, je bilo ludi nekaj ,:udnega, v svetu,kjer so pravila o prostoru in hilrosti in telesnih substaneah drugat'na. Popolnomas(~m bi I izgubil ob,'utek za lo, ali je neka izkušnja trajala delček sekunde ali kal' ure.

Občutek, da bi zapustil cdino oseho, ki sem jo prepoznal, tni je bil wpm. Todakon,:no, po kolikem .'asll, sev,~da ne bi mogcl rt;"i, sem s(~odpravil dalj,~. Še večhodnikov, še ve,: oddelkov: dvanajsl poslelj vzdolž desne slene, dvanajsl posteljvzdolž leve stene, Iri sprejemnice na koncu ob vratih,lrije proslori nalanko nasproli.Speči možje, popolnoma budni možje, zdolgoblseni možje, prestrašeni možje. Todanikjer prslana s sovo.

V eni od malih spalnic je jokal mladi mož. Morda zararjj domoložja. Mnogi odnas jokamo, če mislirno, da nas nih,'e ne vidi, posebno sedaj o boži,'u. V naslednjispalniei - nikogar. Postelja je bila pregrnjena.

V zadnji - IrzniJ sem nazaj, prestrw3en. Tukaj je bil nekdo v postelji, z rjuhopotegnjeno čez vse telo, samo roke so gledale izpod odeje. C:udno okorne in ravneso bile videti, nenaravne, dlani obrnjene navzdol... Na Iretjem prstu leve roke je bilamajhna zlata sova v ovalu iz črnega oniksa.

22 23

v. Poeni sem se bližal Skočil scm na noge in ko sem to storil, me je obšla presenetljiva gotovost: "Siv naozočnosti Božjega Sinn."

In spet je kot sama od sebe v meni nastala predstava, loda ne kot misel aìiugibanje. Bilo je ncke vrste vedenje, bliskovito in popolno. O njeru so mi bila znanaše druga dejstva. Eno od njih, na p~imer,je bilo, da je on najpopolnejše človeškobitje, za katerega seru kdaj slišal. Ce je hil lo Božji Sin, potem mu je ime Jezus.Toda ... to ni bil .lezus iz mojih nedeljsk i]: učhonikov. Tisti .lezu-, je bil prijazcn,Ijubezniv, razumevajoč. Ta oseba tukaj pa je rnoč sarua, starciša kol čas in vendarlesodobnejša kol kdorkoli, za kogar scm vedcl.

Predvscm seru bil v svoji i"udežni nolranji gotovosli prcprič.in, da me la možljubi. Njegova brezpogojna ljuhezen je bila dalei" vcčja od rnoči, ki jo je izžarevalanjegova navzočnost , Nadvse prcsenetljiva Ijubezen. Ljubczen zunaj vseh mojihnajsmelejših predstav. Ta Ijube:r.en je poznala vse moje ne!jubel'e vzgibe -Irpinčenjaz mojo mačcho, moj eksplozivni temperamenl, seksualn« ruisli, ki jih niscrn uspclspraviti pod nadzor, vsako proslaško, sebii"no misel in njeno izvedbo od dnevamojega rojstva - sprejel me je in Ijubil lakega, kol scm bil.

Č:e rcčcm, da je vedcl vse o meni, moram povedati, daje bilo vse to preprostovidno dejslvo. Kajti hkr.ui z njegovo blef,('do prisolnostjo - ('(' o tern pripoVf,dujem,moram govorili o vsak ern posebej - sc je bila v prosloru pojavila Ludivsaka posamez-na epizoda mojega življenja. Vse, kar sc je kdaj dogodilo v zvczi z menoj, je bilocnostavno lukaj, popolnoma vidno, hkrati in tekočc, tako, kot (~e bi se v nekemtrenutku dogajalo vse naenkral.

Kako je bilo to mogoče, nisem vedcl. Nikoli v življenjl~ nisern izkusil kakegatakega življenjskega proslom kot se mi je prnvkar dogaja!' Se vedno je bilo videtienoposleljno sobieo, vendar naju ni vel' utesnjcvula, Nasprotno, na vsch straneliokrog naju je bilo nekaj, kar bi lahko opisal kot neke vrste zidno slikarijo - le da sobile postave trodimenzionalne, sc tako tudi gibale in govorile.

In o(:itno so bile tnnoge od leli postav jaz sam. Kot zabiran sem slrme! vase,kako pred tablo nazidu slojim v treljem razredu. Kako prejemam Orlovoodlikovanjeod svoje skupine tabornikov. Kako porivarn papa Dalltleya na verando v Moss Sidu.Videl sem se kot majeeno poldrugi kilogram ležko dete, ki v inkubatorju lilasla zazrakom. Hkrali sem vide! (kazalo je, da ni 'pn:j' ali 'kasneje'), kako me s earskinlrezom osvobajajo iz maternice bolne in umirajoi"e mlade žene, ki je nikoli nisemzares dobil pred ()(~i.

Videl sem se nekaj mesecev starejšega, kako sediln v naro(~ju prijazne žene ssrebrnimi o(~ali in krivim nosom. Tri lela staro dekletce, ki se je igralo na lIdI polegnaju, mora biti Mary Jane, ko se je ne morem spmninjati v lej starosti. Ampakgospodična Williams je bila videti natanko lakšna, kol sem jo pozna!. Pojavila se jev mnogili prizorih; z izrazom dolgo pozabljenega hrepenenja sem uvidel, kako zelosem jo imel rad.

Stran za stranjo sem v prizorih videl, kako je oče pripelja! v Moss Side vitko,šibko rjavolasko, ženo, ki jo je žele] poročiti. Videl sem Mary Jane in sebe pri selitviv hišo na brooški eesti številka 4·306, opazoval sem se, kako bojazljivo stojim polegokna v jedilniei, poln lirepenenja, da bi šel ven, a ludi [Join strahu pred fantom, kije stanoval blizu nas.

Razen lepih prizorov so bili tudi strašni. Opazoval sem se, kako me je tisti {~ml

Počasi scm se hližal, z očrni, prikovanimi na roko. Ob tern sern občutil nekajstrašnega. Celo 01, pridušeni nočni lučki sern lahko videl, da je bila prcveč bela,prcveč gladka. Kje sern že vide! tako roko? Spomnil scm se: papa Dabney je takoleIcžal v svoji krsti v Moss Sidu.

Odneslo me je nazaj k vratom. Možakar v tejle postelji je bil mrtcv! Začutilscm enak odpor kot zadnjikrat, ko scm v en em od prostorov stal nasproti nckernurnrtvecu. Toda ... čc je to moj prstan, polem - sem lo jaz, moj od rnenc ločeni del, kitukaj leži pod rjulio. Mar to porncni, da sern ...

Bilo je prvič v vsern tem velikem doživljaju, da se je v povezavi s tern, kar seje dogajalo, pojavila beseda "smrt",

Pa saj vendar nìsem mrtev! Le kako hi mogcl biti hkrati mrtev in popolnomabuden? Hazmišljal scm. Doživljal izkušnje. Srnrt je bila nekaj drugega. Smrtje bila ...enostavno niscrn vedel, kaj. Pobledct i. Nič. Jaz sem bil jaz, popolnoma burien, samobrez lelesa, s katerim scm se sir-or giba!.

Kot zmešan scrn zagrabil po rjuhi in jo skušal potegnili dol, poskusil scmodkri ti postavo v postelj i. Toda vsa moja naprezanja n iso povzroči la ni ti najman jšegapremika zraka v tern malern prosloru.

Preplavljen z obupom scm sc končno zrušil pred posteljo. Ali bolje rečerro, tosern naredil v duhu: v resnici moja raztelesena bit ni bila v nikakršni povezavi stern. Tarn, prav tam je bila moja laslna postava in substanca, vcndar tako daleč odrnene, kot bi hila stanovala na različnih planet iii. Je hila to smrt? Ločitcv enega delaosebnosti od preostalcga?

Nisem si bil golov. Lu<; v prostoru se je začela spreminjati; nenadoma semopazil, da postaja svetleje, mnogo svetleje, kot je bilo šc malo prej. Oziral sem sepo nočni svetilki na omariei. Zagolovo ni rtlogo(~e, da bi cna sama petnajstvatnažarniea mogla dajati toliko svetlobe.

Bil sem neznansko začuden, ker je svelloba naraščala. Priliajala ni od nikoderin zdelo se je, da je povsod naekral. Vse žarniee sveta tega ne zmorejo! Bilo jenemogoče svetlo: bilo je kot bleš(~ava milijon na enkrat vklopljenih varilnih gorilcev.Sredi mojega čudenja me je obšla nepesniška misel, ki se rni je verjetno prikradlazaradi mojih nekdanjih vseu61iščnili učnih ur iz biologije. "Kako veselsem, dasedaj,v tem trenntku, nimamfizioloških oči", sem si rekel. "Ta luč bi mi požgala mrežnicov desetinki sekunde."

Ne, sem se popravil, ne luč.On!On bi bil pn~več bleščav, da bi ga mogel pogledati. Kajti sedaj sem uvidel, da

ni bila svetilka, temveč mož, ki je vstopil v prostor, ali bolje, mož iz svetlobe, čepravje bilo to za moj razum prav tako nemogoče kot nepopisna silovitost svetlosti, ki jetvorila njegovo postavo.

V trenutku, ko sem ga opazil, se je v moji zavesti sam od sebe pojavil ukaz."Vstani!" Besedaje prišla iz moje notranjosti, vendaI' je bila tako gospodovalna, kotniso bile moje misli nikoli.

24 25

prelepe!, videl svoje ponižanje, ko je moja sestra tekla iz hiše, da hi se zame borila.Vide! sem se v solzah, ko se je oče poslavljal za teden dni, za dva, za mesec; njegovodelo nam ga je vzelo za vedno.

Mnogo bede je prvotno nastalo v meni samem. Vide! sem se, kako se odvračamod svoje mačehe, ko se je nagibala nad menoj, da me poljubi za lahko noč, vide!sern celo tisto mise!: "Te žene ne bom ùnel rad, Moja mama ]e umrla, GospodičnaWilliamsje odšla, Čejo born imel rad, bo t.udi OfW odšla:" Vide! sem se starega desetlet, kako stojirn ob tisti mizi v jedílnici, ko gre o(o;ev bolnišnico, da pripclje domovnajinega novega bratca Ilenryja. Vide! sem se, kako seru se odločil, še preden semga utegnil videti, da tega nov inca ne born imcl rad.

Bilo je še mnogo drugih prizorov, slotine, t isoče, vseh osvetljenih z gorečoIučjo, v nekem slanju, v katerern je kazalo, da čas stoji. Normalno bi hili potrebnitedni samo za to, da bi bežno preletel vse te mnoge dogodke, vcndar sem imel vtis,da niso bile prelekle niti minute.

Opazoval sern našo selitcv; star scm bil dvanajst let. Bila je nova hiša vzahodnem delu Hichmonda. VirIe! sern novo kolo, ki sta rni ga podarila papa in mamaDabney in sebe, kako se tisočkrat vozim čez želcznišk i most, da bi ju obiskal v MossSidu.

Videl scm se prihajati domov na zahodno stran, tistega popoldneva, ko seru napločniku našel Ireske balzamovega lesa. To je hilo vsc, kar je oslalo od velikegamodela letala, ki sem ga bil zlepil košček za koščkom. Videl sem se zaslepljenegaod jeze na tri leta starega Henryja, ko je dejanje priznal, vidcl sem pa tudi mojoposlopno otrditev, potem ko scm se zlovoljno odvrnil od vse družine.

Tu so bile tudi epizode iz mojih visokošolsk ih let - sestanki z dekleti, izpiti izkemije, ali Irenutek, ko scm najhitrejc na šoli preleke! miljo. Vide! sern zaključniizpit , svoj vstop na richmondsko vseučiliščc. Ves ta ('as sem lahko opazovaJ svojotrdovratnost do krušne matere, polbrata Hcnryja in celo do male Bruce Gordon.Videl sem očcta prihajali domov v majorski unifonni, sd)e, kako grern na pošto, dase darn prostovoljno zapisati v obramlltlo služho, opazoval scm nahor v laboriščuLee in kako stopam, skupaj s slolinami rekrulov, na vlak za tahorišče Barkcley ...

Vsaka podrobnost nekega dvajsclletnega življenjaje bila vidna. Dobro, slabo,viški, lisIo, zaradi česar bi se vdrl. In ob tej vs,~obsegajo,~i predstavi je nastalovpra.';anje, prisotno v vsakem prizoru in prav kakor zanje je kazalo, da ga vodi živasvetloba poleg mene.

Kaj si nopravil s svojim žit,ljtmjem?Očitno to ni bilo tiste vrste vpra.';anje, ki bi zahtevalo odgovor, kajti karsern

bil sam bolel napraviti s svojim življenjem, je bilo jasno razbrati. Na vsak način paje prišcl ta popolni priklie preteklosli z vsemi podrobnostmi in brezhibno od njega,ne od mene. Sam bi se ne bil mogel spomnili niti desetine vsega, kal' sem lahkoopazoval, dokler mi ni tega on pokaza!.

Kaj si napravil s svojim =ivljelljem?Zdelo se je, da se vprašanje nana.';a na vrednote in ne na dejslva: Kaj si napravil

z dragoeenim časom, ki ti je bil dodeljen? In pri tern vse razja."njujočem vprašanju,ki se mi je porodilo iz tislÍb splošnih danosti neke takoreko<' tipične mladosti, moježivljenje ni bilo le dolgočasno, temveč tudi nepomembno. Mar res nisem napravilnil' Irajnega, nič pomembnega? Obupamo sem iskal za nečem, kal' bi utegnilo biti

dragoceno v luči le bleščeče resničnosti,Pa ne da bi šlo za kakšne posebno v nebo vpijoče grehe, to so bila bolj seksualna

nagnjenja in skrivanja večine najstnikov. Dasiravno ni bilo posebno grozljivih pre-padov, tudi ni bilo posebnih višav. Samo brezkončno, kratkovidno, hrupno ukvarja-nje s samim seboj. Mar nisern nikoli zmogel priti čez svoje trenutne interese, nisemnikoli stori] nekaj, kar bi drugi ljudjc Iahko priznali kot dragoceno? In potem semse, končno, vendarle domislil nečesa, najponosnejšega trenutka svojega življcnja:

"Dobil sent tahorniško odlikonanje 'Ore!'!"In spe! je kazalo, da prihajajo besedc od navzočnosti poleg mene:To le je počastilo,To je držalo. Lahko scm vide! sarnegasebe slati v središ(~u kroga odlikovaneev,

pordclega od ponosa, vsa družina in moji prijatclji so upirali oči varnc. .laz, jaz, jaz- vedno v središču. Torej v mojem življenju ni bilo časa, v kalerem bi svoj proslorizpraznil za drugega?

Pot ern scrn sc videl, enajstletnega, kako pri maši korakam v prednji del cerk vc,da hi prosil .lezusa, naj postane gospodar mojega življenja. Toda videl sem, kakohitro se je pl'va navdušenost pre!evila v otopelo rutino: v cerkveno nedeljo. Še hujše,vide! sern samozadovoljstvo in samospoštovanje, s kalerima sem hodil tja. Bil sernboljši od otrok, k i niso prihajali v cerkev. Bil sem celo boljši od mnogih drugih, k iso prihajali: moja značka o rednem obiskovanju je pričala o lem.

Nato scm začcl kazati na svoje predmedicinske tečaje, kako hočem postatizdravnik, da bi pomagal Ijudem. Toda poleg prizorov iz predavalnice je bilo videticadillaca in zasebno letalo - misli prav tako vidnc kot dejanja, očitno zahvaljujočvsc prcžcmajoči luči,

Potem pa se je v meni hliskovito pojavil odpor do sam ega vprašanja. To pa nibilo pošteno! Seveda nisern naredil ni,~ iz svojega življcnja! Nisem ime! časa. Kakolahko takole sodimo osebo, ki še pošteno živeli ni za<~ela?

Kakorkoli, v odgovoru ni bilo zasledili niti trohice sodbe. Smrl, je bilo pove-dano lJ(~sko!\{~noljubezni vo, lahko pride v vsaki slaroslÍ.

Jasno. Vedcl sem, da iahko umrejo ludi dojenčki in majhni otroci. VendaI' pasem v,~dno mislil, da mi pripada eno polno življenjsko obdobje.

"Kaj pa je Z z(Jvarovalnino, ki naj bi jo prejel pri sedemdeselih?" lzustil sem, vlej odtujeni resni(~nosti, v kateri se je pogovor odvijal prek misli namesto prekgovora, še preden sem se lahko zadrža!. Pred meseci sem bil sklenil življenjskozavarovanje, ki so ga običajno ponujali v voja.';ki službi. Menda nisem v svoji podza-vesti verjcl, da mi ta koš(~ek papirja bhko jamči življenje? Že prej sem slutil, da vnavzočnosti poleg melw t iči tudi veselost, sedaj sem bilo tern lahko prepričan: zdclose je, ria blcščava vibrira in utripa v neke vrste svetem hohotu - ne zaradi mene inmoje neumnosti, ni bilo zasmeha, temveč veselost, ki se je trudila povedati, da vsemnapakam in tragedijam navkljub vedno ohrani radost.

In pod vtisom tega smejanja sem spoznal, da sem bil jaz tisti, ki sem najinedanosti sodil preslrogo. Jaz sem bil tisti, ki semjih spoznal za nebistvene, egoistične,nesmisclne. Nobena leh obsodb ni prišla od vcliča5tva, ki mc je obdajalo. Ni mckaral, nič rni ni očita!. On ... me je enostavno ljubi!. Zapolnil je ves svet s samimseboj in vendaI' se rni je nekako pl'ibliževal osebno. Vprašanje paje še vedno visclov zraku in on je čakal na moj odgovor.

26 27

Kaj si naprainl s soojùn živijenjem? Kaj mi lahko pokažeš?Zdaj sern že razume!, da s svojimi norimi poskusi, postreči z učinkovitirn

odgovorom, nisern ime! prav. Ni me vprašal po dosežkih in odlikovanjih.Vprašanje je zadevalo, tako kot vse, kar je prihajalo od njega, Ijubezen. Koliko

si ljubil I' svojem življenju? Si ljubi! druge tako kot jaz ljubim tebe? Popolnoma?Brezpogojno?

Ko scm zasl išal vprašanje s takšnim razumevanjem, scm spoznal, kako bedastoje bilo, iskati odgovor rned svojimi prizori , Zakaj'( Nisem pozna] le vrsle ljubezni,takšna rnožnosl se mi je pravkar odkrila. Nekdo bi mi bil moral zanjo povedali, scmpomislil, razorožen! Dober trenutek, da odkrijcš, kaj prines« življenje - kol bi prišelna zaključni izpit in mora! odkriri, da le preverjajo I' predmetu, ki ga nisi nikolištudiral. (~e je lo srčika vsch stvari, zakaj rni o lem ni nil ••xe nič poveda!?

Pa čeprav so le misli izvirale iz mojega samoso(xulja in snmoopravičevanja, I'

rniselnem odgovoru spot ni bilo graj,~, pač pa skriti nel>eški sruch za l>esedami:Saj sent ti poveda!.Ampak kako? Še vcdno sem se trudil, da oprnvičirn samega sob«: Kako rni je

mogel povedati, če pa nisem nič slišal?Pooedal sem Ú skozi živijenje, ki sent ga žiuel, Pouedal sent ti skozi smrt., ki sent

ja prežiuel. In če se boK raunal po meni, boš videl še ueć ...Naenkral scm opazil, da sc prernikava, Nisem bil nil i zaznal, da sva Ìazarct že

zapustilu, toda sedaj ga ni bilo več vidcti. Žive podrobnosli mojega življenja, ki sose bile drenjalo okrog naju, so prav tako izginile; pač pa se je zdelo, da sva visokonad zemljo in da se gibljeva z velik o hitrostjo proti neki oddaljeni luči.

Ni bilo tako kot mojc potovanje zunaj tclesa, ki sern ga bil doživel prej. Takralso me obvladova!e moje laslne misli. Zdelo se rui je, da drsirn nad zcrneljskopovršino. Zdaj sva bila višj(~, gibala sva se hilreje in medlem ko sem ga videl dajaliukaze, se rni potovanje ni več zdelo luje ali celo zastrtL':;ujO(xe.

Oddaljena točka se je razvila I' veliko mesIo, kaza!o je, da se spuščava vani.Še vedno je bila no(\ vendaI' je iz tovarniških dimnikov uhajal dim, I' mnogihzgradbah je gore!a luč I' vsakem nadstropju. Zadaj za lučjo je moral biti ocean aliveliko jezero; to bi billahko Boslon, Detroit, Toronto, na vsak način ni bilo mesto,ki bi ga bi! že kdaj videl, toda ()(~ilnomesto, sem si mislil, ko sva prišla dovolj blizu,da sva opazila prenapolnjene eesle, v kalerem je delala vojna proizvodnja štiriin-dvajset ur na dan.

V resnici so bile ceste neverjetno zatrpane. Natanko pod nama sta š!a dvamožakarja I' isti smeri po plo(;niku, trenutek za tern pa sta enoslavno šla drug skozidrugega. Enako je bilo I' ogromnih tovarnah in poslovnih zgradbah, ki semjih zapazilprav tako zlahka kot ceste - preve(~ ljudi ob strojih in pisalnih mizah. V enem odprostorov je na svojem pisarniškem stolu sede! sivolas mož in narekoval pismo I'

vrteči se cilinder. Manj kat dva centimetra za njim je stal še en mož, morda desetlet mlajši, ki se je kal' naprej trudil, da bi zgrabil mikrofon, kot bi ga hotel iztrgatiiz rok drugega moža.

"Ne!" je zavpil, "če baš TULročilslo velikih ducalov, bodo zaračluwli več. Vzemilisoč velikih ducalov naenkral. Pierce bi ti bil dal boijKo ponudbo. Zakaj si predalposel Billu?" Nepretrgoma je tako nadaljeval, korigiral, dajal naročila, medtem koga mož na stolu očitno ni ne videl ne sliša!.

Spet scm opazoval ta pojav, ljudi, ki se niso zavedali prisotnosti drugih vneposredni bližini. Videl sern skupino delavcev na tekočem traku, ki so se zbrali I'

kantini. Ena od žena je prosila drugo za eigareto, pmvzaprav je beračila, kat bi sina vsern svetu ne želela ničesar bolj. Toda ona druga, ki se je pogovarjala s svojimiprijateljicami.je sploh ni opazila. lz svoje de!ovne obleke je izvlekla škatlico cigaretin si eno prižgala, ne da bi ja ponudila ženi, ki je tako poželjivo segala po njej.Preračunljivo kot kača, ki ho zdaj zdaj usekala, je ženska hlastnila po prižganieigareti I' ustih one druge, ta paje ni niti opazila.lllastnilaje še enkrat.ln še enkrat...

Spreletela me je rahla zona spomina, ko sern videl, da ni sposobna zagrabiti.Mislil sern na telefonski drog, na rjuho v lazaretu. Spomnil scm se, kako sern

zavpil na možakarja, ki se ni niti ozrl name. Polem sem se spomnil vseh teh ljudi,ki so zaman poskušali prilegniti pozornosl rIILSe,ki so hodili po pločniku, ne da bizasedali prostor. Golovo so bile te osebe I' islem breztelesnem sIanju kot jaz.

Kol jaz, dejansko, mrtvi.Toda - vse to je bilo tako drugačno od tistcga, kar sem si predstavljalo srnrti,

o 'bif i rnrtev'. Opnzoval scm neko ženo okrog petdesetih let, ki je sledila možakarju

iste starosti. Videl i je bila prav živa, razburjena in vsa objokana, le da je možakar,ki mu je namenjala tako roteče besede, pozabil na njen obstoj.

"Premalo spiš, Marjorie te preveč lcomandira, Veš, da nisi bil nikoli rauno mo-čan. Zakaj nùnaš šala? Ne bi se smel po ročiti z njo, ker misli samo nase!" ... in takonaprej; iz tislega, kar scm uje!, sem ugolovil, da je bila njegova mali, čeprav sta bilavideti enako slara. Koliko časa mu je žc takole sledila? Je bilo lo tisto, kar porncnismrt - da si vedno neviden za živeče in vendar stalno zapreden I' njihove zarlcve?

"Ne delajte si zakladot: IUl zemlji! Kajti tam, kjer je vaKzaklad.]e tudi oaše srce!"Nikoli nisem bil prcveč dober v učenju Biblije na pameí , venrlar pa so le Jczusovc

besede iz Govora lUI gori prešinile moj spomin kot eleklri,xni udar. Morda imajo tilebrezlelesni Ijudje - poslovnež, žena, ki je moledovala za cigarete, ta mali - ki nisomogli bili ve(~v stiku s svetom, vendarle srce še tarn. Ca imam jaz tudi še'( Slreslome je, pomislil sem na svoje taborniško odlikovanje. Na "Phi Gama". Na medicinskoizobrazbo. Je bilo moje srce, žariš(xe moje bili, naravnano na te reči?

Havnaj se po meni, tako rni je bil rcke!Jezus, preden sva začela to rwnavadnopotovanje. In ko sem lo storil, ko sem pogled usmeril nanj, je slrab izginil, čepravje ono stra.šno vprašanje ostalo brez odgovora. Brez njega in njegove navzočnosli bine bil prenese! vsega lega, kal' rni je pokazal. Hilro kot misel sva potovala od meslado rrIesta, verjdno na znani zemlji, vsaj na enem koncu zemlje - Združenih državahin morda Kanadi - ki rni je bil znan, razen teh tisočev brezte!esnih bitij, za kalen~sem sedaj zaznal, da ludi zasedajo ta "normalni" proslor.

V neki hiši je mlajši mož vztrajno sledil nekemu slarejšemu iz enega prosloraI' drugega. "Žal mije, oče!" je govori! kal' napn:j. "Nisem !Jedel, da bo mama takoprizadelo! Nisem Zlwi drugače."

Tada čeprav sem ga lahko slišal popolnoma jasno, je bilo očitno, da ga mož,na katerega se je obračal, ni razume!. Stari mož je nosil pladenj I' nek prostor, I'

k:;terem je stara žena sedela I' postelji. "Žal mi je, oče", je spet rekel mladi mož."Zal mije, mama." Brez konca, vedno znova, I' ušesa, ki ga niso mogla slišati.

Nisem razume!, obrnil sem se k bleščavi poleg mene. Čcprav sem čutil, kakonjegovo usmiljenje teče kal reka I' prostor pred nama, mojih čutov ni razsvelli!o

28 29

nikakršno razumevanje.Nekajkrat sva se ustavila pri podobnih prizorih. Neki fant je zasledoval

mladenko po hodnikih šole. "tal mi je, Nancy!" Neka druga žena srednjih let je.. , . . "Cv

.., k v lJ·;J" '1prosila si volasega moža, naj JI oprosn. esaJun I" pa ta '0 zai, ezus . scm zaprosl ."Čemu ne prenehajo govoriti z Ijudmi, ki jih ne morejo razumeti?"

Od luči poleg mene je prišla misel: To so samomorilci, vezani na posledicesvojih dejanj.

Ta misel mi jc zaprla sapo, čeprav sem vedol , da je prišla od njega in ne odrnene, kajti jaz nisem vide! nohenih prizorov le vrsle ve," nekako tako, kot da hi sebil naučil resrrice, kot je on žclel.

Sem pa opazil nekaj drugega. V,..i živi Ijullje, ki sva jih ogledovala,so bili obtlani z morno svetfikajoč im hlt>,,..kom, skor aj 1.01 z deklričnimpoljem na površini svojih lelc>,,...To svetlenj« ,..c>,je I'mnikalo, ko so se samipomikafi, 1.01 njihova druga koža, 1.01 neka blc>,da,komaj vidna svelloba.

Najprej sem mislil, da.jc lo najhrž odhlesk osebe oh mcni. Toda slav he, v kateresva vstopala, niso dajale odbleska, neživi predmeti prav tako ne. Nato scm odkril,da tega ludi breztelesna bitja ne počno. Moje lastno hrezsnovno telo je hilo, kol serntedaj spoznal, prav tako brez tega svetlečega ovoja.

Na tem mcstu mc je svcl loha vodila v notranjost nekega umazanega bara vbližini nekega velikega mornariškega oporišča, kot je hilo virlcti , Množiea ljudi,večinoma mornarjev, je stala v trojieab oh točilnem pultu, medtem ko so se drugidrenjali v z lesoru obitih skupinah sedd"v oh steni. (eprav so nckateri pili pivo, seje zdelo, da večina med njimi požene po grlu toliko visk ija, kolikor sta ga dva točajav potu svojega obraza uspela sproti nalakali.

Potem pa sem opazoval nekaj izrednega. Nekaj mož, ki so se obcšuli na ločilnipult, je bilo videti nesposobnih, da bi prinesli kozaree do svojih ustnic. Kal' naprejsem jih vide! grabiti po kozareih, a so s svojimi rokarni šli skozi močne korčke, skoziležki leseni to,"ilni pull, skozi roke in lelesa piveev okrog sebe.

In ti možje, to sem lahko zmdedil pri vsakem od njih, niso imeli svetlečegaovoja, s katerim so bili obdani drugi.

Torej je moral svetlobni kokon p"ipadati le živim tdesom. Mrtvi, mi, ki smoizguhili svojo trdno materijo, smo s tem izgubili tudi "drugo ko:;o". In hilo je o,"itno,da so zgolj ti žive,"i ljudje, ki so bili obdani s svetloho, v resnici pili, se pogovarjali,žejni nazdravljali drug drugemu.

Niso videli ne obupno žejnih breztelesnih bilij okrog sehe ne občulili njihovegasuvanja, s katerirn so ti hoteli priti do njihovih kozarcev. (Kljub temu mi je bilo obopazovanju jasno, da so se brezte/esna bitja Jahko vidda in hkrati slišala. Vednoznova so izbruhnili besni prepiri zaradi kozarcev, ki jih v resniei nihče od njih ninikoli prinese! do ustnie.)

Mislil sem, da sem že dožive! težko popivanje ob druženjih Zveze študentov vHichmondu, toda to, kal' sem vide! tukaj pri civilistih in pripadnikih Arrnade ohtočilni mizi, je spravilo vse v koš. Videl sem, kako je neki mladi mornar gugajočevstal z barskega stolčka, naredt! dva ali tri korake in se nato kol težka vreča zrušilna tla. Dva njegova kompanjona sta ga zgrabila in odvlekla pro," od tam.

Toda to ni bilo tisto, kal' sem ogledoval. Začuden sem gledal svetleči kokon,ki je obdajalnezavestnega mornarja - enostavno se je razprl. Nad njegovo glavo se

je odpr! zHl'elluš,"ili čez ramena. Ilkrat i in hitreje, kot som kdaj koga videl ukrepati,se je znašlo eno od brezte!esnih bitij, k i so prej stala ob točilni rniz i, nad njim. Kotžejna senra je bilo postopalo okrog mornarja in poželji vo zaslcduvalo vsak požirek,ki ga jc mladi mož srknil, V tern trcnutku je bilo videii. da je skočilnanj kot zverna plen.

Y naslednjern trenutku je bila na moje veliko zW'Ulknje 'hitera sene-a' izginila.To se je zgGdilo, preden ,.;Ia možakarja potegnila nczavcstni tovor izpod nog tislih,ki so še sedeli ob to,'iinenl pult u. Z:l kralek čas seru zagotovn vidd dve pnsamezniosebi: ko pa sla mornarja na.'·donila svojega onerllogl,,!ul tovariša ob steno, je bilasarno šc cna,

Enak postopek sem, zaprepaš('en, vide! ponov ljen ŠI' dvakral. En ;nož je paddv nczavest, bl iskovilojc p()('i1a njegova ovojniea, enood bn'zlelesnih bilijje izginilo,lako da se je pognalo v razpoko, kot da I,i se hilo splazilo vanj.

.Je bila mar ovojnica nck o vrstc š,'it! .Je I,ila zaš('ila pred ... pred brezte!esnimihitji kot jaz? I'redpo~lavljal scm, da so inwli t i neresnični <t vori neko,' "Hsta tclesa,kakor sern ga irnel jaz. Beeirno. da sc je v njih v ,'w,u, ko so bili še v svojem telesu,razvila odvisnost od alkohola, ki se je nadaljevaIa čez Iizičuo do psihibtega, da, cclodo duševnega. Ko pa so polem izgubi Ii svoje telo, so bi Ii za vse vcčuc čase odrezaniod vsega lislega, po (,emer so neprestano hrepcnel i, razen v prirueru, i:e so bili šekralek čas v nck.crn dnlgem tclesu.

Taka ve,'nost - mise/me je prešinila kol mrzla prha - je morala biti v resnicineka vrsta pekla. (:e sem bil sploh o tern premišljal, potem scm si predstavljal peke!kol ognjen prostor pod zerllljo in v njcj, kjer naj bi se pekli zli Ijudje kot na printerII iller. Ampak kako, ,'e pa obstaja ena raven p(~kla ltepnsredno na pOHšini - nevidnain neslutena za žive,'e, ki zasedajo isti prostnr': Kako .. ,'e lo pomeni, da oslaneš nazemlji, a nikoli vel' nisi v stanju vzposlavili stika z njo'? Mislil sem na listo maler,ki je sin Ili mogd slišali. Na ženo, ki si j,~ ždel" cigarete. Mislil sem sam na"e,obsedcnega od želje, da pridem v Hichmond - brcz možnosti, da me vidijo ali mipomagajo. Polni želja, gord'i od potrebe. pa vendaI' nelno(,ni - to bi bil v resnicipeke!.

Ne "bi bi!", sem nenadoma spozna!. Bil je. To je bil pekd: in jaz sam sem biprav toliko njegov del, kol ti brezte!esni stvori. Umri sem. Izgubil sem svojezemdjsko telo. Sedaj bivam v nekem obmo,'ju, v kat(~rern ne born na"iel nikakršnepozornosti.

Toda ,'e je bilo to tukaj pekel, če ni bilo nobenega upanja, ,'cmu je bil on zmenoj? (:emu je bilo moje SITe polno radosti, kadarkoli s"m se obrnil k njemu! Kerje bil on na prevladujo,~ način najpomemlJlwjši viis leWi potovanja. Vsi prizori inšoki, ki so se zgrnili nadme, niso bili ni,' v prim,.,rjavi z najvažnejšim, kal' se jezgodilo. In tn je bilo, čisto preprosto, da sem se zaljubil v osebo polcg sebe. Ykaterokoli smel' sem pogledal, dejansko žarišče moje pozornosti je ostal on. Karkolidrugega sem sicer še vide/, nič ni bilo prirnerUivo z njim.

Zaprepastilo pa me je še nckaj drugega. Ce sem ga jaz lahko videl, kako to, daga vsi ostali niso mogli? Bil je preveč bleš,'eč, da bi ga žive oči mogle gledali - tosem spoznal takoj. Toda zagotovo so morali živi Ijudje, ki sva jih sreblla, nekakočutiti tok ljubezni, ki jim je vel naproti kot vročina ogromnega ognja!

In drugi, ki lako kot jaz niso več ime!i normalnih oči, ki bi jih to lahko uničilo,

30 31

so vendar morali čutit i gore'~o Ijubezen in sočutje v svoji sredini? Kako bi moglispregledati nekoga, ki jim pride naprou bliže in bolj sijol~e kol opoldansko sonce?

Hazen ...Zgodilo se je pnič, da sern potnislil na to, ali sc ni morda zgodilo nekaj mnogo

bolj pomembnega kol scm mcnil dosleJ. ko scm, enujstleten, še! v cerkvi protio1tarju. Ali je rnogo"'~, da scm bil zan's, d"jansko "POfWVfW rojen", kakor je rekelpridigar - obdarjen z novirni očmi, pa (;e sern kaj o tern raznmel ali ne.

Ali bi ga tudi drugi mogli videli, l~e njihova pozornosl ne bi bila usrnerjena nazerneljske zadeve, k i so jih izgubili':' "Kjer]« ruš« srce ... " Dokler je bilo ruoje srccnaravnano na to, da prídern nekega dolo,~enega dne v Hichrnond, ludi nisern bilsposoben vidoti Jezusa. Morda srno ga s lem mogli pregnati iz svojega ohzorja, ('~eje naša središl~na točka n.irnvn.m« na nekaj drugega.

Spd sva bila v gibanjll. Zapuslila sva pornorsko oporišre z njegovo okolieozanikrnih c'~sl iII l,a,."v iII sedaj slala n:1 rollli široko, ploske ravniuc, v nek irazsežnosl i , za k.ucro je kaz.il«, da potovanj« v njej ne zahlcvn nobenega rasa. Nanajinem potovanju doslej sva obiskal:l kr.ij«, kjerso bok oh boku bivali živi in mrlvi:kjer so dejansko lebdele Im'zll·lesne poslave, popolnorna nezapažene od živih,neposredno lIad zerlleljskllfli IjiH!lIIi In slvanlli, na kalere je, hilo vezano njihovohrepenenje.

No, k.ikorknli , čeprav <v.i hil.. ,)(~iIIiOŠe vedllo IH,kie na površju zemlje, nisemmogel nikjer odkritl nili er"'ga žive!!" Illoškega ali žcn«. Haven je Inrgolela, da, vnjcj so Sl' drcnjal.- horde hn'zl •.l"sllih hit ij; nikjcr ni bilo videli nobene zcrneljsk«,S svctlobo obdane osebe. Kazalo.l", da vsi ti lisoči ljudi ni-,o ve'~ lelesni, prav kakorjaz. In bili so najb"lj razočarana, n:ljbolj zlovoljna, v vsch pogledih najbednejšabitja, kal' se jih kdaj videi.

"Gospod jezu,,!" "em krital. "I\jc /){J sva ("Najprcj sem mislil. da zreva na ogrOlnno l)l)ji~,če: povsod so bili ljndje, prekleli

v lo, da se bojuj"jo nll'<I seboj, krivíli so 'w, se 1"I,li, divje bojevali. To ni rnogell,iliboj naših <Ini, kajti ni hilo nili lankov niti orožja. Ko senl pogl.,dal bliže, nisem videlnikakršne vrsle orožp, sarllO gole rok •. iiI noge in zob", PoleI' tegaje bilo videti, kotda nihte ni r:HlJen. Ni tekla kri, na lidi ni !eža!" nobeno telo; udaree, ki naj bipokotJ(~:jl nasprolnika, je bilje 1)llslll v stanju, v kalnem je bilo prej.

(eprav je I,ilo videti, kot da bi l!'Žali drug ("cz drug;,ga, je bil;, vendade tako,kot da l,i vsakdo wlaril v prazno; seveda senl končno spoznal, da se ne morejoresnično zadeli, saj nisu bili telesa. Niso IlJOgii ubijati, čeprav so imeli nedvodmnolake želje, njihove žrtve so bile že rnrlv,~. In tako so jurišali drug na drugega v norostinemošnega divjanja.

Ce sem že prej pomisliL da sem doživel pekel, sem si bil sedaj tega golov. Dolega lrenutka sern opazoval vso lo bedo, ki pomeni biti vezan na zemeljski svet,katerega pa nismo ve'~ dcll'Žni. Uvide! sertl, da so še drugačne vrste verig. Tu ni bilonobene stvari ali ljudi iz ,"vrste tvari, ki bi lahko vklenile dušo. Ti stvori so bili videtivklenjeni na navade i~utOVin obóJtkov, nasovrašlvo, poželenje in na razdiralne misliin predstave.

Še bolj ogabne kot ugrizi in bree, ki so si jih narnenjali, so bile spolne zlorabe,ki so jih mnogi med njimi razkazovali v vročični pantomimi. Vse naokrog soposkušali sprijenosti, o katerih se mi ni nikoli sanjalo. Nernogoče je bilo reči, ali je

bilo razočarano ìuljcnjc, ki je prodiralo do naju. resničen glas ali sarno prenosohupanih misli. V tem brezlelesnem svelu se je to zdelo vsceno. Kar je kdo misli],bežno ali nchotc, je bilo takoj vsern okrog njega vidno, popolneje kot bi lo izrazilebescde, hitreje kot odrnev.

In rnisli, ki so jih izmenjavali najpogostc]«, so irncle nekaj skupnega S prevla-dujočirn vedenjem, sposohnostjo ali pretcklostjo mislečcga. "S«] sem. ti vendorpooedal!" - "Sa] sem uedno oedell" - "Mar te rusem opozoril!" Vreščanj«, ki se jeprevpilo z odrnevorn. Z ohčutkom prave zaupnost i sern tukaj spoznal svoje lastnornišljenje. To sorn bil jaz, moj lasten gl:ls - I'ravi<'!li, Odlikovani, Ghiskovalor-cerk ve. V starosti dvajsetih let še niscm bil razvil rcsničn» zasvojilne tclesncnavade, nc v tolikšni meri kol ta bitjn, k i scrn jih opazoval, kako obupano skušajopriti bliže k točilnernu pultu. Toda v "~mhevskanju zavisti in žaljivega važnjarjcnj»scm se slišal vse predobro.

Kljub teruu pa ludi tokral od ob meui navzočega ni I'ri ..:;la nohcna sodbaproklctstva, le sočutjc do teh ncsrcčnih stvorov, ki so rnu zlomil« srr-e. Zagolovo nihila njegova želja, daje bil katerikoli teh ncsrcčnikov na tern rue-stu.

Kaj pa pomen - kaj jih je zadrževalo lukaj? (cmu enoslavno ne vstancjo ingredo? .Jaz nisorn rnogel vedeti za nikakršen razlog, zakaj bi na primer oseba, ki joje udaril nekdo s sp:ll~enim obrazoru, cnoslavno ne odšla. Ali zaka] neka rnladažcnska ne gre tisoč milj stran od neke druge, k i s svojimi neresniúli;lli pestrui kolnora udriha po njej. V rcsnici ti noro besni ljudje niso mogli zadržali svojih žrtev.Ni bilo ograj. Kol je bilo vidr-t], jih ni,~ ne zadržuj«, da hi ne mogli oditi." ,~{a~en... razen scvcda, če v tem obnll~l~jn hrezlelesnih bilij ni bilo nolwnegasam. Nobcnih zasehnih kotov v nckem uruvc-rzurnu, v kuterem ni stcn. Nohenega

kraj«, k i bi ne bilo zasedeno od drugih hitij, kaleritll so bili za vse '~ase izpostavljcnina milost in nemilost. Kako pa hi bilo, sem pomislil v nenadni I'aniki, I~C bi moralvečno živeti lukaj, kjcr moje najinlimncjše misli nikakor ne hi mogle hiti vel'zaseht""? Da jih nc bi mogel skriti ali prikriti, hrez možt!osti, da hi hlinil, kdo sem,da bi enostavno moral hit i, kal' sem. Kako neZtHlSno. Hazen, tc bi vsakdo okrogmene ime! enakl~ misli ... Hazcn, lo bi bila neke vrslc lolažba, '~e bi do drngih občulilprav takšno odvratnost, kot jo občutirn do scbc, tudi, če nam nc bi ostalo drugega,kot da drug na drugega brizgamo sirup.

Morda je bilo to pojasnilo te odvratne ravni. Morda so si stvori tukaj v dobieonov ali tudi sekund izhrali družbo takih, ki so bili prav tako ponosni in polnisovnúl,tva, kot on sam, preden so skupaj tvorili družho prekletih.

Morda ni bil Jezus tisti, ki jihje zapuslil, morda so bili oni lisli, ki so pobegniliiz svetlobe, ki jim je pokazala njihovo lemo. Ali pa ... so bili n",niúlO tako sami,kakor je nakazoval prvi vtis.'? Na vsak na(~in scm se ovedel, da jc lu. na širni ravnimedsebojno horečih se bitij, najti še nekaj drugega. To sem zal~util ie na samemzatetku, vendar se dalj blsa nisem moge! izrazili. Ko pa "cm bil v slanju lo storiti,me je zadelo kot oglušujoč grom.

Nad vso to nesrečno ravnijo so lebdele poslave, ki so bile videli, kot da so izluči. Njihova velikosl in bleščet~i soj sta me ovirala, da bi jih prepoznal ie prej.Sedaj, ko sem jih videl, ko sem naravnal nanje svoje ot~i, sem lahko spoznal, da sete brezrnejne postave sklanjajo nad male slvore na tej ravni, da se morda celopogoval'jajo z njimi.

32

So bila ta l.lcščeča bitjaangeli? Je bila Jut poleg mene tudi angel? Toda rniscl,ki se rni je bila I' mali kamrici lazaret a tako neustavljivo globoko vtisnila, jc bila:"Si II lWI'ZOČIWSÚ Hožjega Sinn." Ali je bilo mogoče, daje bil vsakdo od teh drugihumrlih, beden in ncvreden kot jaz, tudi I' njegovi nuvzočnosti? Mar ni mogc1 biti I'

nekcrn kraljestvu, v katerem prosìor in čas nista več tekla I' skladu z meni znanimipravili, navzoč tudi pri vseh drugih, tako kot pri meni?

Tega nisern vedel. Vse, kar sern jasno spoznal, je bilo, da nobeno od tehprepirajočih se bitij ni bilo pozabljeno na tej ravni. Nekdo je bil z njimi, pazil jenanje in jirn služil. Prav tako očitno je bilo tudi to, da nihú~ od njih tega ni vedel.Če so jih Jezus ali angeli nagovarjali, tega gotovo niso slišali. I\eka sovraštva, ki jevrela iz njihovega srca, ni ,h'puš,xala premora; njihove oč i so I' svoji bližini vednoiskalc neko osebo, ki bi jo lahko ponižali. Zdelo Sl~rni je nernogoče, da ne bi zaznalnajvečjcga in najvplivnejšega dogajanja na vscj ravni, razen, ('e seru jih sam gledal,ne da bi jih videl.

Ko sem sij()('e postave spoznal. sem dejansko začuden ugotovil, da scrn jih hilvide] že ves ,'as, ne da bi jih bil zavestno opazil, kakor da bi rni bil Jezus vsaktrenutek pokazal le toliko, kolikor sem bil pripravljen videti. Angeli so naseljevalioživljena me-stu in vasi , ki sva jih bila obiskala. Prisotni so bil i na cestah, I' tovarnah,celo I' tislern rwprijazn(,m baru, v katr-rr-ru se jilt nilt,'e ni zavedal bolj kot jaz.

NenadOlua sem spoznal, da obstaja skupna razlaga za vsc prizorc, ki scm jihbil vide! do sedaj. Bilaje pomanjkljivosl, ki hi ji lahko rekli ncrnoč spoznati .lezusa.Ali je bilo to telesno požclcnjc, neka zerneljska želja, zalopljenost I' sam ega sebe -vsccno, kaj jc stopilo WI pot njegovi Iuči, povzruć ilu je lo<'llico, I' katero smo vstopilis snutjo.

1

,4

George Draque,.",.'1It

I,

33

VI. Spet sva bila v gibanja

Spet sva bila I' gibanju. Ali bolje - nekako se je spremenil prizor pred nama.Odprl se je, Svctloba je dobila drugo kakovost, tako kot da bi zrak nenadoma postalprozornejši in rni na ta način omogočil, da vidim tisto, kar je bilo od vekomaj tu.

Spet je bilo, kot bi rni Jezus hotel odkriti le toliko, kolikor zrnorejo moji čuti.Najprej mi je bil pokazal pekel, poln bitij, ujetih v v neke vrste sarnospoštovanja,Zdaj, ko je bilo to mirno, sem zaradi tega začel zaznavati neko novo kraljestvo. Vkrasnem, sončnem parku so stale velikanske slavbe, med različnirni zgradbami semugotovil neke vrsle sorodnosl, neki vzore«, I' skladu z neke vrste redom, kar me jespominjalo na dobro načrtovano vseučj liščc; razlika je bila I' tern, da je bilo tisto,kar scm opazoval, smešno prirnerjari s čimerkoli na zemlji. Bolj prav bi bilo reči,da so bile šole in vscučilišča na zemlji le I' skromnih koščkih videti 'ponaredki' tehresničnosti tukaj.

Videti je bilo, kot bi bila nenadoma vstopila I' neko novo razsežnost, skoraj I'

neko drugo vrsto bivanja. Kraval v mestih z vojnim časom in vreščcčimi glasovi oneravni je sedaj zamenjal vse prežemajoči mir. Ko sva vstopila I' eno od zgradb in šlavzdolž visokega hodnika, je bilo okrog naju tako tiho, da sern se ustrašil, ko sern vnjem zagledalljudi.

Ne bi mogel reči, ali so bili možje ali žene, mladi ali stari, kajti vsi so bili odnog do glave odeti v ohlapne plašče s kapucami, kar me je bežno spominjalo namenihe. Toda ozračje tega kraja sploh ni bilo takšno, kakršno sem si predstavljal I'

kakem samostanu. Bilo je bolj kot ogromen študijsk i center, neznanski, poln navdu-šenja nad nek im velikim odkritjern. Vsakdo, ki sva ga srečala v prostranih dvoranahal i na tekočih slopnieah, se je zdel ujet I' neko svojo popolnoma izpolnjujočo zapo-slitev; niso izmenjali dosti besed. Vcnrlar pa med temi bitji nisem mogel zaznatinobene ne1jubeznivosti, pač pa neko posebno osredotočenost, zbranosl.

Nisem vedel, kaj bi ti Ijudje siocr še lahko bili, a videti so bili skrajno zatopljeniI' svojc misli - popolnoma predani nekernu neznanskemu načrtu, visoko nad vsakimsvojim. Skozi odprta vrata sem ugledal ogmrnne prostore, zatrpane z zapleteniminapravami. V enem od njih so se postave s kapucami sklanjale nad ležavne diagrameali sedele poleg kontrolnih tabel na svojih dclovnih mestih, kjer so utripale lučke.Jaz sem bil vedno rahlo ponosen na začetke svoje znanstvene izobrazbe. Na vseučili-šču je bil moj glavni predmet kemija, drugi predmet biologija, razen tega sernštudiral še fìziko in matematiko. Če pa je bilo tole udejstvovanje tukaj kakršnokoliznanstveno delo, potem so bili tile tako oddaljeni od vsega, kar sem jaz poznal, danisem mogel uganiti niti študijske veje, s katero so se ukvarjali. Nekako sem čutil,da so sredi nekega strašansko pomernbnega preizkusa, no, rnorda dueatov in dueatovlakih preizkusov.

"Kaj pa počnejo lukaj, jezns?" sem vprašal.Iz njega je žaI'elo znanje kot ognjen plamen - in dasi sem dejansko čuti! izvor

vseh dejavnosti v zvezi s tern "campnsom" I' Bogu - vendarle mojih čutov ni razsve-tlilo nobeno pojasnilo. Kot do sedaj je bil način pogovarjanja Ijubezen: sočutje domojega neznanja, razumevanje, ki je obdajalo vse moje nerazumevanje.

34

In še nekaj ... kjul> njcgO\ emu oćitneruu vesclju nad hitji okroz naju sern 'slišal',da ludi lo Še lil zadnje, da ima za hregottl !'e mnogo vcć, kar mi hočc pokazuti, ,'ehorn Ìc rnogel vi.lcti.

Tako ,·;,'W ruu sledil v druge zgradl>c lega kraljest v., rnisli, VSlopila sva v studio,kjn su sklada\, in pledvajali zapleleno glasbo, ki ji jaz cnostavno nisern rnogelsl(~(lill. Bili "u težavni ritrui, toni iz neke rncni neznane ionsko lestvir-e. "Krasno";scm "i nu-.lil. "Hach]« tore] šeie začct.ek!"

\alo sva '::la skoz! neko knjižnic-o, k ije bila vdja kol richmondsko vseučilišče.Pazljiv« ,,«'IU ogledoval pro-store, k i so hili od lal do stropa založeni s pergamenti,ilovir-o. kovin.uni. papirjem. "Tul.u]", rni je prišlo na urn. "so zbrane vse P":tnrml.u»: celot rug« IInùcrrtuna,"

\0. sen' vedel. da to ne ruorc hili rr-s. Le kako hi mogli pisati knjigekjerkuli wnai wlidje' Mis,·1 pa je vztrajala, ,'epnn jo je moj razum zavračal."Slandurrlrw .lcl« nnu.erzu.ma" j,~ hi! izraz, ki se j" v,~dno zuova vrača], ko svakoračila skozi <'llalní"e s kupolastirui slrupi in nabilo po lnirni mu!,'e,'lh učcncev.Pri vrat ih v nck i mal i prostor, pomožn i pro,.;lor, hi rok o]. pa nenadoma: "Tu.je središč-ria misel t- zcrnl]«."

Odpr:niLl S\:l se spd vcn , kjer naju je pritakoval tih park. Nato pa v zgradbo,polno tehno!o..:ik,h ustrojev. NoteI' v nu-ni tujo vscmirsk.o zgradbo. kjer najuje "mačja

lm:" vodila (~ez nekakšen lank, za kaleregaje hilo videii. kot da bi hil napolnjen zvorlo. Noler v nekaj, kar bi bi lo lahko nckakšna vcsoljska opazovalna postaja. Boljko ,SV"hodila mirno, bolj je rasl« nJoje zw'udenje.

"[« {o... so /" uebesn . (;ospod'/ezlls:" scrn si upal vprašali. Mir. bleš<'ava, to jehilo glìtO\'O neb('.'"'~,~o!Ton'..1~I' morn ustvarit: odsolnosf S:Ullega sebe - odsolnosl

hrupn'.ga ega. "1\0 so bili till' ljwljl> Šl' rill zl'mlji, .H) "mr Žl' tarn prt'rasliSIJOjl' sUffwlju/nl4' ,il'ljl'?"

Rastli .~oin ~(' I'l'drw ruslljo. (),Igovorje ,.;ijal kot sonl-na IIH' v ta zalopJjetla,zaposlena ozr;H"j:LCe "e lorej rast lahku nacialjuje, polnnlole..:ie ni bilo v,.;e.PoiI'm ...mora bili !'e nekaj. kal' lern pre,;vdljenim bitjeln š,~ rnanjka. In nenadoma semponJls]iI., t ..' ni lo rnonla isto, kal' pugre..:iajo tudi oui v "nižjem kraljestvu". So ta

i,štrH'a bilja prav tako do neke določerw mere zgrešila in niso videlaJezusa? Ali videli njega re" kot njega',' lk"~ke in slulnje o njem so gotovo imdi;(Jtilno pa .1" hila n,snica tislo, za kalen. so se lako etloslransko pehali. No, t,e tudižeja 1'0 resnicj lahko razdvaja od nje san",. ki lukaj sloji v njihovi ,.;redini, medtemko oi,' iN"'Jo v knjigah in epruvdah ...

'\i i,.;em vedei. In poleg njegove nel'opisne Iju!wzni ,.;o,.;emi zdela moja znwde-nosi i.! \Sa vl'r"'~arlJa. ki snn jih holel z;L,;taviti, istovrslna. Kontno semugo!ovil. dauii !IIOI'd'l IH. more nO(' povedati. kol lahko vidim: morda v meni ni še ni,~ takega,kal' mi dajo pojtl.,;nìlu razunwti.

Sred";\',,O bi,;tvo. vsemuustrezajo(e.je ostalaosebnosl ob moji ,.;trani. Ne gledelUl to, kol,ko dodalnih dejslev mi je pukaz:JI, v vsakeftJ In,nulku je bil on resni,'na~:;!>edin;j

Toje nHJI"d" ludi VZf'ok,da sem zamudil, isti Irenutek. ko sva zapustila površinozemlje ...

Do l"i,a trenulka se/TI imel vii,.;, da sva hila na potovanju - kakšne vrsle bi najto ,ii ,';"veda uiscm tt10gel pn,dsl:lllja! i ., na putovanju po sami zemlji. Celo tislo,

!

35

kar sem spoznal kot neko "uišjo raven" globokih rnisli in učenja, očitno ni bilo prevečoddaljeno od "[izične ravni", na kateri so breztelesna bitja še vezana na trdni svet.

Sedaj pa je kazalo, da sva pustila zemljo za seboj. Nisem je mogel vel' videti,Kot je kazalo, sva bila zdaj v nekern neizrnernern niču, na katerega sem bil vednornislil z neko strah vzbujajočo besedo, pa vendar ni bilo tako, Skozi to nezaslišanopraznino je vela neka nedognana obljuba.

Nato sern zagledal, neznansko daleč stran, mnogo predaleč, da hi mogloustrezati mojim pojmom o tern, kako se da videti tako daleč ... neko mesto. Hleščeče,neskončno sijoče rnesto, da, dovolj svcl!o, da ga je bilo mol' videti iz tako neizrnernedaljave. Zdelo se je, da je bliš(~ vrel iz zidov in cest in iz hitij, ki sem jih tedaj lahkorazpoznal v gibanju. Resnično, to rnesto in vse v njem je bilo videti, kot daje ustvar-jeno iz te luči, prav tako kot oseba poleg mene.

V mojih dneh na zemlji še nisern bil prebral Razodetja. Tako semlahko prizoropazoval lc s strahospoštovanjem od daleč in se čudil, kako bleščeča je rnorala bitivsaka zgradba, vsak stanovalee, da jih je mol' vidcti iz oddaljenosti tolikih svetlobnihlet. Začuden scm se spraševal, ali niso ta bleščeča bitja prav tisti, ki so zares sprejeliJczusa kot gorišče svojega življenja? Scm na koncu vendarle videl tiste, ki so se vvsem in vsakornur zgledovali po njern? Ki so tako dohro in natančno gledali, da jihje to sprcmenilo v njegovo sliko in priliko? - Prav ko sern izoblikoval to vprašanje,je bilo videti dve bleščeči hitji, kako se oddaljujeta iz rnesta in prihajata naravnostk nama. Drveli sta nad neskončnostjo s hitrostjo svetlobe.

A naj sta se nama približevali še tako hitro, midva sva se oddaljevala hitreje.Razdalja se je povečala, moj obraz pobledel. Ćeprav bi bil najraje zavpil narl izgubo,scm vcndarle vedel, da moje nepopolno videnje v tem trenutku ne prenese vel' kotle drobcen soj tega kraljestva, dokončnih nebes. Pokazal rni je bil vse, kar je mogel;oddaljila sva se z veliko hitrosljo.

Stene okrog naju sO' naju zaprle. Tako ozke in škatlaste stene, da mi je vzelokar nekaj sekund, pn,den selll spe! prepoznal prostor v lazaretu, ki sva ga bila, takose rni je zdelo, zapustila pred kakšnirn življenjskim obdobjem.

Jezus je stal še vedno poleg mene, sicer bi ne prenesel nezavesti, prehoda izneomejenega prostora v skromne razsežnosti eelici podobne sobiee. V mojih mislihse je še vedno bliskalo in bleščalo ve!i,'astno mesto, mahalo mi je, klicalo me je.Popolnoma ravnodušen sem ol'azil, da pod rjuho leži neka postava, na postelji, kitakOl'ekoč zapolnjuje ves prostor.

Toda, na nek neverjeten način sem spadal k tej postavi, Stopil sem bliže. Toje zapolnilo moje vidno polje, luI' je ugasnila. Obupan sem zakričal za njim, naj mene zapusti, naj me pripravi za vcličastno mesto, naj me ne pusti samega v terntemnem in ozkem prostoru.

Kot bi se sporninjal prastare, napol pozabljene zgodbe: prečesaval sem bilhodnike oddelkov v tej bolnišniei, da bi našel postavo v postelji.Iz najbolj samotnegatrenutka mojega življenja sem bil prestavljen v najpopolnejše razmere, kar sem jihkdaj pozna!. Jezusova luč je vstopila v moje življenje in ga popolnoma zapolnila,misel na to pa, da born ločen od njega, je bila več, kot sem lahko prenese!.

Prav ko sem tako prosil, sem čutil, kako me zapušča nezavest. Moji čuti so biliskaljeni ... nisem vel' vedel, za kaj se borim. Žgalo me je v grlu, tcža na prsih me jeskoraj zdrobila.

36 37

(k1i'd "cm Ol'i, loda nekaj je hilo pred rnojim obrazom. Prelipal scm odeje, dabi IIgolovíÌ. hi lo lahko hi lo, a krctnje svojih rok sern ohčutil, kot da hi skušaldvignili svinl"'ene palin,. Nato "o se moji prsti "kl.~ndi. Z desno roko scm začuiilprslall z ov.ilurm k.unnoru na prstarwu svoje Ìcvc rokr-. Pota"i sem ga vrtc! okrog inokrug. v teni pa Oit' je zagrnila lerna.

VII. Pofrebovala sva pogovore

Paul Valery

Potrebovala sva pogovore, doslej že štiri, da sem lahko Fredu zadosti približalsvojo zgodbo. Vedno znova me jc prek injal, da bi mi zastavljal vprašanja ali prosiJza pojasnila - in da bi rni dal vedeti , da mi brez nadaljnjega ne verjame niti besediee.

Tokrat pa je sedel popolnoma mirno, medtern ko so se šlcvilke mojo digitalneure na pisani mizi rnenjavale. Slišal scm, kako so se odprla in zaprla zunanja vrata- prišol je moj naslednji pacient. Pogledaj scm na uro: imela sva še deset minut.

"Ste se ... vrnili v zemeljsko življenje?" je končno vprašal Fred."O tern vam pove/n zdajle", scm odvrnil. "Takrat š« nisem uedel dosti o usetri

skupa]. V riasledrijili dueli ali treli dneh. sent bil šepogosto nezauesten, lmel sctri neka]vročinskih, morastili sanj - skraika use tisto, kar lahko pričakujem» pri resru.bole:::ni."

To je bilo glavno, scrn rnu pripovedoval. Ko sem spet prišel do zavesí i, sern sezelo dobro zavedal svoje bolezni. Moji telesni problemi so izrinili vse drugo iz mojcglave. Toda - ko seru bil zunaj tclcsa? Ne vern, kako naj bi .kugflče opisal to slanje- takrat niscm čutil nobenih holcč in. Nikakršnega telesnega ohčutk a sploh.

N1Lslednje, čcsar se lahko z gotovostjo spornnirn, seru nadaijeval, je biloodpiranje oči ob strahotnem glavobolu in pa pojava holniške sestre, ki se mi je odnekod zgoraj smehljala.

"Lepo, da vas imamo spet tukaj;" je rekla. "Nekaj ćasa smo že mislili, da uamne bo uspelo:"

Obliznil sem svoje od vročice razpokane ustniee. "Kateri dan pa je danes?"sem spravil iz sebe.

"Sveti uečer, go.~pod Ritchie." Praznični dopust so osebju bolnišniee črtali, jedodala, zaradi cpidemije gripe in težkih prirnerov vnclja pIju(' v lazaretu.

SkušaJ sem se domisliti še kakega drugega vprašanja, da me ne hi zapustila.Nekako ji vendar rnorarn povedati, kaj se mi je zgodilo. Da, je rek la, skoraj vsakdan je snežilo. Povedala mi je, da ji je ime Irvine, poročnik Irvine.

"Prackar sent imel ruijneoerjeuiejši dogodek", scm ji vp.ulcl v besedo. "Neka];kar mora :::vedeti vsakdo rut :::ernlji."

Zagrabi! me je krč kašlja. Poročnik Irvine je rnorala poriniti svojo roko podmoj hrbct in me privzdignit i, preden rni je lahko dala kozaree vode. "Sedaj ne govo-rite nič vet', je rek la, "Kasneje born spet pogledala k cam,"

Re,;nično, ugibal sern, kaj naj rečem. "Praokar sem. uidel. Boga? Bilsem. v peklu? Videl sem. blišč nebes?" Saj hi morala misltti, da sern nor.

Kakor hitro je kdo prišel v mojo malo sobo, sem se skozi ves teden trudil, daopišcrn svetlobo, ki je bila zapolnila ta isti prostor in vprašanje vsch vprašanj, ki rniga je bil zastavil On. Nikoli nisern prišel dlje od redkih besed.

"Morali bi mirovati. Ne poskušajte govorùi", je rekel zdravnik ali scstra - in vresnici je bil moj glas sopihajoče krakanje. Osebje je očitno bolj zanimala rnojapresnova, moja temperatura, količina odmerkov vbrizganih tekočin. Iz pozornosti ,ki so mi jo posvcčali, mi je bilo jasno, da sern bil vel' kot ohičajen primer. Ko sotekli dnevi, sern polagoma, kos za kosom, sestavil vse, kar se je dogajalo v bolnišniciv času, ko sem, na moji strani dogajanja, sreča] Jezusa.

38 39

"7n danes se tut nui]» t{lS izt.ck«!", ~,';t'~nJhlj sem ialiko izi.leke] orl ;;n1l'fii/,ul'. ,ff' Iw/ele."

Fred je sedaj príhaja! \ sak dan. t"I'r:\\ g" JI' ITio kr.nk« po! od park irncgaprostora do sern "pnn il:, "h sapo. Tak» JI' hdo da jutri nadaljujeru ssvojo zgodho ...

Fn·(!ll. "jutr! pa ram born povedal, VIII. Potem, ko sem se zrušil

Potcru, ko scm so zrušil pri renlgenskem aparatu, tako so mi rekli, so meprenesli v neki mali izoliran prostor, kjer so ozna<'ili moje slanje za obojestranskovnetje pljuč, Vnaslodujih štiriindvajsctih urah so jc, vsern poskusom bolniánicr-navkljub - ] 94:). letajc bila lako imenovana "čudežua niedicina" še v povojih - mojpoložaj poslabšal.

Zgodaj zjutraj enaindvajscteg» decemhra, štiriindvajsel ur po mojcru padcu vnezavesl in ko so me prenesli v tisti mali prostor in se je holničar odpravil na svojrcdni obhod, da razdeli zdravi la, je priše!tudi v mojo malo spalni.o; ni mogel vec'najti mojega srúlega utripa. Preveri] j<~moje dihanje. Ni,'. Nato mi je hotel zruerit:pritisk , Spe! nič, zato je oddirjal k rležurncrnu zdravnik u.

Dežurni zdravnik se je pojavil takoj in še sarn ponovil tcste z cnak iru izidom.Konćno se je vzravnal. "Mrlev j«, res", jc rckcl bolni<'arju. "Ko bost e končali st.o]obhod, ga, prosùn, priprauue za mrtuašnico."

To je izdavil obotavljajoč«: v teru mesecu je bilo v tahorišču Barkeiey že vel'rnrtvih. Z odporom je položil rnoje roke na volneno odcjo, potegnil rjuho čez mojobraz in se vrnil na oddelek , da bi storil, kar je v njegovi moči, za živc. Ilolničar jenadaljeval s svojim obhodom.ln to je moral bili trcnutck , ko seru v svojcm brezte!es-nem iskanju prišel nazaj v mali proslor in zagledal postavo, pokrit« z rjuho ...

Približno ('ez devet rninut , tako so zapisali v zdravniškern zapisniku, se jebolničar vrnil, da bi pripraviltruplo za pn,voz v mrtvašnico. Toda - roka na volneniodeji se je bila med tern premaknila, zagotovo!

Hulničar je spel dirjal k dežurncmu zdravniku. Z oficirjcm sla se vrnila, pregle-dai me je drugič in me proglasil za mrtvega, drugi('. Coiovo si je mladi dcžurni podolgi, samolni nočni izrucni nekaj domišljal!

Nato pa sc je zgodilo nekaj, česar polne posleclicc scm sc zavede! šele Ìetakasneje. Takrat, ko so me o tern podučevali, scm bil seveda krepko prcscnočen,nisern pa ostal brez besed, tako kot darws, kakor hitro poruislim na lo.

Bolničar se je uprl, ni se strinjal s sodbo svojega nadrejcuega oficirja, "Morda",je predlagal, "bi nui bilo dobro dati injekcijo a.lrenalina nartn.nost v srćno mi§ico."

Po eni strani sploh ni bilo misliti, da bi rekrut srncl oficirju re('i kakšen ugovor,še posehej ne na medicinskem področju in (:e rekrut ni šolan bolničar, ofìeir paizprašan medieinec. Po drugi plati pa je bilo to, karje predlagal bolničar, v rnediein-skern pogledu smešn«, !{es jc, da je hilo v tistih dneh pred množično prakso rnasažesrca in clektrićnih šokov že nekaj poskusov z adrenalinsko injekcijo v srce, če seje le-to ustavilo. Vcndar pa se je lo dogajalo samo, <:e je srce sir-er popolnomazdravega človeka prenehalo biti zaradi kakega pripetljaja, na primer pri utopljencih,ko je bila ponovna vzpostavitev srčnega ulripa izključno upanje na dokončnoponovno oživitev človeka.

Če pa se celotni ustroj zruši zaradi bolczni, kot je hila rnoja, vnetja pljuč,učinkuje bolj kot mačji kašelj, če pripravirno srčno rnišico do lega, da nekajkralutripne. Tehnično lahko izzovemo srčni utrip za nekaj rninut, vendar s tern nismospremenili splošnega stanja, Mojega stanja ni bilo vel' rnogoče spremeniti, to bipotrdil vsak rncdicincc.

Andre Minaux

40 41

polrdil VSaKnwdi"irwl': nložrani bi hill pp I:iKOdnlfcill <'asu brez Kisika hrczupnopoškodov.ini. .

!n vendar je izohr:iŽen Izdnl\fll k SP"Je I pr<,djo)' Ileizohraženega mal ega vojakaoh njelll. í'qlra~' se i" 1'0I"oInon,,, 1",,·,j,,1 ""s("1I",:11 svojeg" ukrepanja. tlPojdùevsobo zn mcdilauncut « l'" .<!('{illll rlill :c rekel. Ko sr' je holni<'ar spet vrnilvjeo!ì,,·ir nal'0lnìl iglo / :"kl't1:liinolll in 11I1 I" !"hodel \ siTe. .

To je zat·eio hil I.,n:lJl'rej ;:.•. IW!,·dllll. I II"II.OV "h'_la lile š,· vedno Kot neJevernaTmnaž:1 ko s,' je hilje I""diio, !Ilfn';'i:l 1I11'i".

TreliliteK za leni se il' !"'p,il" dlfl:i1,j.,. '\101 krmi prilisk se je okrepi!. \10jedihallje.l" posl"lo lnotnejše... .' .,..'

SeH:da pa 11I0}11'011'''":1 "živill'v 'ii Lil" 1:IKolšnYI. I'olre!ml so hili trijc dnevi ,da scru s,' popoilloma vni] \ D'le,'t, I'd dni. d:: so Ille 1:lhko izhnsall s spiskakrili'~lIih prinwro\" III ,h" led!';!. .1"""'111 hllko \sl;d. Tod:. ;š"le sedaj, ko iruaru zas,>l.oj Ž" Sl'lh',,,iwiv:tj,;<'1 I," 1:1,,111<'!"ak·,,', ,Slhhko I"unish,!! zme<!eno rnzburjcuost ,s kal'ero je ,,,or:Jio os,:1'i" ;-;1'1'<,",11'111Ill"j" "zdr;n I!," . :;,'asllt lIa rui je šlo tol iko dol.ro,d" selll i'ill I:dlko sI"':t.,,· \ al., lak" dl"I,IH''''')!'' ufwi rp lisle lIo(-i, k"kor ludi lJolni,~arja,t, tg:lr rH~razlo;ÌJ iiVa :...1ul nj:t :~;".ì(' Izk. u::l!a Z,t l'r;l\ D. ()\i:l ~"'tJ prC':~;l:iV iI i v ;:--;10tt'>zrnorskoellolo. Ohisk:d "" llie j" ,,,,,·1."0 dr I),,,,,,I,I!., I,,,,,,,'\, IHl"'ljllj",'i oficir, kl ruu Jehil lisio "",', služlllJ.!o,' i "r" " !,"ru,'; Ji o ik ih. I),. Vr""")íe OZll'U'iIllIojo oži viIevkot "... fWiflrCSCl/.clljil'cj.'i fllI',lui •."/,, j'nn,,", ki s!' !'Ii 1" dogodi!"; Ida kasneje jezal'i,.,rI vumd"" o\"rjl'lIi izj::\!' "I ', ill"'1J"iui.tl (:. /ú!c!urjtl ... , priklic(lf{,:gana;:,u) t.: smrt i inlJu'Injruegu ! ~...duu:JI' ..sip' t relnt t rt,..:/u./...~'O!1tu: NI..,kdrug tuu.tn,

IX. Pripovedoval sem naprej

ntu: rut IUlrnV'U~K(l.

Andre Marchand

Pripovedoval sem naprej; povedal sern Frcdu Owenu, da so me v tern časupodrobnosti mojega zdravljenja prav malo zanimalc. Sam pri sebi sem označil vrni-tev v to življenje kot nesrečo; na tiste, ki so se trudili z menoj, bi bil najraje besen,če bi le imel dovolj moči za to.

Večinoma sern ležal v postelji kot vsak zelo bolan mlad rnož in se boril zneznanskirn srečanjern, ki sern ga irnel v svoji spalni kamrici. Mislil sern na Jezusa.Žele! sern si vedet i, kako naj o tern pripovedujern drugim. Kako pa naj živim breznjega, si skoraj nisem moge! predslavljati.

ČH..'>i,ko sem še najlažje prenosel ločitcv od njega, vsaj lako se rni je zdelo, sobili, če je kdo prišel v mojo sobo. Bolničarji, sestre, zdravniki, to rni jc bilo vseeno;srce je začelo hitreje hiti, brž ko je kdo prišel, Poročnik Irvine - njeno ime je biloBella, sem ugolovil, čeprav si ga nisem upal uporabljati - je bila še posebej pridnapri "pridem noter pogledat"; kakor je lemu rekla, in vsakič znova sern ji poskusilpovedati, kaj sern dožive!. "Bilo je ruijsuetlejše sonee, ki si ga lahko zamislùe, le dani bilo goreče sonce ... " Težava je bila v tern, da nisern našel dovolj besed, s katerimihi dostojno predstavil najmanjše podrobnosti, in moral sern ugotoviti, da jo mojiposkusi le bogajo.

Ko gledam naza], vern, da Bella ni mogla imeti več kot šest- ali sedemindvajsetlet, čcdna svctlolaska, z negovano zunanjostjo in prikupnim srnchljajcm, toda vmojih mladih očch je hila srednjih let, starejš» žcnska, pred kalero sern lahko streselsvoje problernc. Ker ji pat' nisem moge! opisati vsega listega o vcličastju in svetu,ki rni ga je pokazal Jezus, scm ji pripovedoval o študiju medicine in da hi bil moralpred tremi tedni začeti z njim. To ji je hi]o takoj všeč. Krasno je bilo, pogovarjati sez njo. Cledali v <'loveški obraz in puslili, da le ona oglcdujc, z njo govoriti in videti,kako se odziva, kako lo, da lega čudež» nisern opaz il il' prej?

Kakor hilro sem uspel, da seru, sjcer negotovo, zač«] kolovratiti po oddelku,so se rni vedno boJj vračale tudi moje rnoči, in začo] sern jih nadlegovali, naj meprestavijo veno od navadnih postelj, kjer bodo ležali levo in desno poleg mene Ijudje.Začuden sem bil, če sem se spomnil tega, kakšen sem bi] pred tern dogodkom:bojaz]jiva, bolj VH..'>eobmjena oseba. Le pri tabornikih in med študenti sem se lahkonemoteno obdajal z Ijudmi in še to samo zato, ker sem bil dan za dnem z njimi vskupini. Sedaj pa sem se spoznaval, kako pozdravljam popolnorna tuje ljudi kot bibili moji slari živ]jenjski tovariši. Popolna osamilev, ki sem jo bil okusil, ko semtaval po istih bolr;iških odde!kih, neviden in nepri(~akovan, me je spremenila v srži.

Vsak večer, ko so pogasili luči inje pogovor zamrl, sem ležal tu in gledal vzdolžvrste nočnih lučk nasproli hodnika, in mislii nazaj na vsako podrobnost tiste never-jetne noči, ko je luč sama vstopila v te eno!ične lesene barake. Je bil šc tukaj?',1'0 bi bil prav rad vedel. Je bilo lako zalo, ker je on preveč slepil našenaravne oči, da bi ga kdo od nas lahko ugledal?

Bil sem lako brez poguma, da sem si komaj upal pripovedovati, kaj sem doživeJ.Brez poguma, a tudi z nekaj samoz8Ščite. Vse preveč sem užival na novo odkritotovarišijo na oddelku, da bi tvegal, da bi me irneli za milo rečeno čudnega posebneža.

42 43

Toda tiste noči sern ure dolgo obujal vsako sliko, vsak ton tistih neverjetnoživih vtisov. Najprej kraljostvo pek la, kjer rni je bilo opazovanje dovoljeno najdlje.Kjer so Ijudje, ki niso vel", pripadali zernlji in tudi ne mogli pobegniti - pobegnitivscrn tistim zapredenostim, pože!jivostim, ponosu, ki so si jih dovolili prej, tukaj pane mogli udcjaniti. Nato pa kratck obisk v nekem kraljestvu, kjer je bil ego opuščcn,

kjer je bilo vse eno sarno nesamoljubno isk anje resnice. Kjer scm skoraj misli l, dasem v ncbcsih, dokler na koncu niscm dobil bežnega razodelja: veličaslno rnesto.Vide! scm ga le za trenutek, pa vendar nu je bilo v vsej moji izkušnji najjasnejšepred očrni. Skrnjno lxilcčc.

Kaj naj bi vsc skupaj pontenilo'~ (emu naj bi rni pokazali lakšne n,,'i in zakajne drugim IjudemY Predvs(,m pa, kaj naj z vscru lem Po('IIt'tn'~

To j(, bilo ludi vprašanje, ki rni ga je zaslavil Fred Owen, potcm ko se je spuslilv sedež poleg mene; Iwsed(, je r. muko spravil iz sd,e nted posanleznirni vdihi.

"Ali jt' res nast ala 0lHIZIW ru.zliku.? V l'u,~l'In žioljonju, mislim, /11 I'

t.em; kar SIt' pohdi. Sit't'r I'U i- I'M- .~h·U/Hlj prul' čurolrno ; Či- imuè nekonotranjo POlll'ZU1'O Z /loKoln iII I'St' t.o; umfH","k juz si ill' morem. predst.an-ljati, tla IJi t.o komu luhko ku] prida prnnonils»," •

Neko nolranjo povezavo ... Senl v tch Iws(,dah odkril nck nald - zav isl iYCe jebilo tako, polem scrn o(;ilno v svojeru pripovedovauju izpuslill~islVo vsega dogodka.To ni bilo krožno polovanje po ndwsih, sem spotnnil Freda. Ce scrn ndwsa splohvidcl, pol ern je bilo lo iz nezaslišane oddaljenosli, nedosegljivo za osebo, kakršnasem bil jaz ali si sploh tnogd misl if i, da bi tahko poslal. Prav lako niseru verjd, dasem kol dvajselldnik videl globine pekla; nisem bil vidd, na primer, ognjeltegajezera, o katerem poro<'a Bihlija.

Arnpak tislo, kar senl vidd o prihodnjem življenju, ki naj bi ga izkusili meniporÍolmi Ijudj(" jc bilo zadosl i pekla. lJovolj, da me je za v-«: življenje napolnil slrahpred vsako držo, vsako navado, vsemi prednoslmi, ki hi IIlegnile iz mono napravitibitjc, kakršna sem vidd larn , Zase lahko n,('eln, da od lisle no('i v Texasu dalj(' nivet' nobenih sllH'ajnosli, scm pripovedoval Fredu, nolwnih "ttepotrtelnbnih" srebmjz ljudmi. Ud takral selll prchil vsako tninuto vsakega dneva zavestno v navzo<'Iloslinekega vei'jega svela.

{:ulhw, kaj ru:, prav vdičaslj" tq;a večj'~gll sveta j,~ bilo lisIo, kar mije vrnitev v življ,mje napravilo tako t,'žko - in ne strah. Nasprotje nwl!jezusovo Ijuheznijo in svetorn, v katert'm sern s.' sp,.1 zna;;d, in v katerenlnaj hi živd naprej, je napravilo moja leta, ki Sll sle.lila 11IlIe7~ni, za nllj-ležja v nwjem življenju. "Kajscjcspremenilo?" nwje vprašal Fred. Cesem hotelres govorili resnicn, inlo semnllJ bil obljllhil, scm vedcl, da moram Fredu povedati,kaj je sledilo.

x. Po mojem nenavadnem srecanju

Po mojem nenavadnem srečanju s Krislusom so bili minili trije ledni; poročnikIrvine je stala ob rnoji postelji z nepričakuvanu dobro novice. Virginijska mcdicin-ska Iakulteta rni je čuvala moje študijsko mesto! Kakor hitro born sposobcn odpoto-vati na vzhod, naj se zglasim tarn!

Ponovno je bila moja ozrlravitev lekma s časom: vsak zamujeni dan predavanjje pornenil, da bo treba vcč nadoknaditi in manj rnožnosti, da držim korak s progra-mom.

"[esti morate": je rekla poročnik Irvine vsak ič, ko me je videla. "Prepovedarwnam]e pokazati bolnikoni /y'ilwve bolrušk:e liste, a lalika vam zagotovo rečem, da vastuka] ne bodo odpusuli, dokler se ru: zrcdit« za sedcm kilogmmov in pol."

In tako scm jede!; basal scm so s kronipirjoviru pirejem in pil rnleko, doklerse rni ni obrnil želodee, že ko sem zagledal stek lcnico za mleko.

Nekega jasnega, vetrovncga dne konec janunrja, lorej natanko en rnescc zatern, ko naj bi se zač«] študij medicine, scrn končno dobil odpustnico iz taboriščnegalazarela Barkeley. Sial scm lukaj in zrl nu vozni lislek v svuji roki. Armada ni sarnorezervirala sedeža, nc, postcljo v spalniku na vlak u, ki naj bi odpeljal iz Abilenenaslednjega popoldne - takšcn luksus za nekega malega vojaka se še ni bil primeril,pomenil pa je tudi, da bu treba do moje popolne ozdravitve storiti še dosti. Tcža, prikateri so me potent odpuslili, je bila zapisana v papirjih: šestdcsct kilogramov.Dvajsel kilogramov manj od tistih osemdeset, s kalerimi sem bil prišel.ln šestdcsct

kilogramov je bilo, lo S('I'n vedcl, najmanj 7 kilogramov iII pol več, kot sem jih bilime\...

A vsccno, šel scm na medicinsko šolanje: hranili so rni bili eno mesto! Pokliealsem svojo rnačeho, daji povem, ob kalerem času bo vlak prispel v Richmond. Vesčas, ko sem bil v bolnišnici, rni je redno pisala in zagotavljala, da bo razumela, česem preve(; bolan, da bi ji odgovarjal na pisma. Bil s(~m vesel, da sem lahko pustil,da je to zadoščalo, bil sem hvaležen lazaretski pisarni, ki jo je sproti obveščala ovsem. Nikoli nisem ime! posebno dobrega slika z njo.

Z okna pullmanovega vagona sem strmel Yen, medtem ko je mirno mene leklapokrajina. Texarkana ... Liltle Roek ... Memphis ... različni vlaki, različne lokomotive,na kalere je bil pripct moj vagon, na poti na vzhod.

V zahodni Virginiji smo se za(;eli počasi vzpenjali gOl' proti Charleslonu. Innato smo prekoračili državno mejo v Virginijo. Covington, Clifton Forge, Waynes-boro - kako kmsno je bilo vse to! Nabrekle reke, gozdovi, v katerih sem bil s svojimitaborniki pod šotori. Pot se je nadaljevala ob vzhodnem pregibu Blue Ridge dol protiCharloltesvillu in kon.~no v Riehmond.

Bilo je spet ternno, ko smo dosegli mesto, oseminštirideset ur za tern, ko semstopilna vlak v Abileni. Pod železniškim moslom se je plazil običajni promet obkoncu delavnika, odbijač ob odbijaču, po plundrastem cestišču. V smeri vožnje semlahko v zgodnjern, zimskem mraku še vide! ogromni rdeči opečnati zbiralnik naglavni ulici. S trepetajočim srcem sem se zavil v plašč. Zaradi šibkosti ali zaradirazburjenja, da sem doma, ne vern, noge so se rni tresle in teža plašča me je vlekla

44 45

k tlom. Skozi okno vagona sem žc vide], da je bil peron prepoln potnikov, ki so tičal ivečinorna - kot jaz - v uniformah.

Potem sem zagledal svojo rnačcho. Visoka, tanjša, kot sern se je spominjal,njeni do bokov segajoči, rjavi lasje, pod klobukom povezani v fìgo. Po(~asi je hodilavzdo!ž perona, z deselJetnim llcnryjcru za roko,

Izpod sedežasem pol(~gniJ svojo prl!jago in se namučil z njo po hodniku vagona;v Abileni so nekoga zadolžili, da mi je mojo ležje stvari prinesel na vlak. Krušnamati me je odkrila, ko scm se spuš(~al po stopnieab vagona. V naslednjem trenutkuso me njeno roke objclc, ruerltetu ko je Ilenry poskušn! splezali na rnoj hrbet , Malini rekla nohcnc o mojeru izgledu, loda po nekaj korakih je zagrabila mojo vojaškovrečo. Odpeljala nas je k dvigalu, ne na slopniee na ceslo, ves bIS pa rue je zasipalaz družinskimi noviearni. Bruce Cordon leži s prehladom v postelji. Boži(~ jc bilsarnotcn - oče in jaz daleč slran. Marna Dalllwy me vabi naslcdnje julro na MossSide na zajtrk - "Krllh Z maslam, t.a ti IU' u ulcl" - še preden se morarn, ob devetib,zglasili na f:lkulleti.

Pozneje zvcčcr, ko sla llenry in Bruee Cordon Ž(, spala, sva z malt'ljo s(,delav dnevni sobi pri božičnem jaj<'rwn. punču, ki ga je bila shranila z.uno.

"George?"Pogledal s(,m gor, njene rjave oči so bi!e naravnane name. "Ncka] si dožiuel,

George. Je ka] t.akega, o {eIlLCI" lahk» I'ril'07Wdllj6!"Malee noruočno sem zmignil z r.unc.ni. Ko se'" I,il orrok , scrn vedno sumil, da

lahko here moje misl i. In nnJ:ui","a, v lerll z.nancru prostoru, z očetovo s!iko nakarninu, se je zgodilo nekaj nenavadnega. I'olem ko sem se ledne Irudil, da bi komuopisal svoje doživetje scm bil WI lern, da lo slorinl. Za!ol il S(,ln Sf', kako ga pripovc-dujem svoji mačchi, Icj ženi , s katero sem se vse živijenje brani! pogovara. Nj(,j semz!ahka povedal í is!o, kar niseru bil v slanju povedali komurkoli drugemu, pa .'(, semše lako posk uša].

Slišal sem se opisova: i, kako scrn sk oč il iz postcljc, se obrnil in ug!edalmoža,ki jc tarn Ida!' Slišal scru se govoril i o divj(~rn lctu v snwri H ichruond». () moji vrn it viv laboriš(~e Barkeley in iskanju samega selH'. O luči in potovnuju, ki sva ga opravila ...

Brez besed je poslušala eelolno poroći!o, komaj da je prernaknila svo] položajna kavču. Preiskovala je rnoj obraz s t ist irni očrui, ki jim ni ni,~ ušl«. In medtcrn koscm pripovcdoval, rui je prišlo do zavesli nekaj, kar je bilo prav loliko osupijivo kotžuboreči potok besedi nekega mladega moža, kak ršcn scm bil. Pa m- z.ito, kcr bi miverjela, o tern ni bilo nobenega dvorna; nekaj se je zganilo v rncni, razburljivasprernernba mojega nazora - pred seboj namreč nisem videl krušne malere CeorgaRilchieja, temveč Mary Skeen I{ilchie, osebo z h'ilno življenjsko zgodovino.

Prvi(~ v svojem življenju sem videl srčno mlado ženo, ki ne samo da je prevzelavlogo matere Mary Jane in mene, lemveč ludi vlogo vzgojilelja v nekem gospodinj-sIvu, kaler'ega gospodar in ()('e je prihajal domov le ob koncih lednov. Čeprav semše pripovedoval, sem "zaslišal" ludi nekaj, kar mi je bil o(~enekoč že omen ii, nekaj,'~emur se nisem nikoli prej resniblo posvetil: najina nla<~elJaje bila tisla, ki jevzlrajala na tern, da po61kala na njune otroke Iri leta, da bi se lahko v tern časupopolnoma posvetila Mary Jane in meni.

Nadaljeval sem s svojim pripovedovanjern o nebeškem meslu in kako me jebilo gnalo, da ga vidim iz bližine. A kar sem prvič razume!, je bilo, kako ogrožcna

je bila z očelovo ponovno poroko mama Dabney. Zakaj me je bila lolikokral sporui-njala na lo, da Mary Skeen ni ruoja prava mama. Spornnil sern se, kako sern se bilkol najstnik povlekel vase, kako trmast in sovražcn sern bil; sedaj pa soru spoznalsrčne bolečine, ki seru jih bil priza,kjalljuhd'i žcni, k i je sedela pred menoj.

Ko "em bil" svojo zgodlw gotov, sva oba ob"cdda pr erej ča"a či"totiho. "GeorgI'''' je končno za>íepetala kr-ušrra mati, "/log ti je zaupcd velike

. "resnu:e,Saj to še v.,.lrw počne, "em "i mislil! Takoj, ko scrn ji povedal o popolnem

sprojetju, ki me je zaobjelo pri Njcm, se je v mcni rodila nova sposobnost: sprejelisvojo mater zaradi nje same.

Kaj je bila skrivnosrna ruoč v preprosli podaji teg:1 dogodka'( Sprašcval scmse bil, kaj bi ulegnil Bog 1'0 lakem sre.'anju I'ric'akovall od mcuc- . .Je hil to delodgovora! Enostavno ... o tcm pripovcdovati?

Rouault:"Sveto obli~je"

46 47

XI. Moj prihod domov pogledala ('CZ ramo in vprnšala: "K]« je Bob?" Vr-ndar pa je hila kljuh ternu, da jeočitno pričakovala naju oha, nekako dobrotljiva, in prel.ila sva zelo lep večer, Odledaj naprej je dobi] moj prost i .'as svoj urnik : WI fakultet i scm prosjači I za dovolil-nice za osemurni izhod, doma pa za bencins]«: bone.

Ko jc bilo poletje na višku. scm že vede], kaj sern si žele! bolj kot vse drugona svelu: da bi Marguerila postala nJOja Žena. Seveda pa sern si bil tudi na jasnern,da nikogar ne rnorcrn pco"il i za roko, ne da bi ta vede! za najporucmhnejši dogodekv rnojcm življenju. V,:tkrai .-;eni, iaj{)(\ poskusil Margucrili opisati, kaj se rni jedogajalo v barkeleyskl bolni.šnlcl. V",akit SCrti opazi!. kako je pobledel sijaj nanjenem obrnzu, kako so poc,lale njene o{·i be pl"l,"lrašcll", tako da scm vsak ičnemudoma menjal predmet pogovora . .la",no JI' bi!o. da jf' na ee!olno zadevo gledalakot na čutno prevaro. Kakorkoli jt, že brio, trudila ",va Sf".kot nutogi pari med vojno,da v pogovorih oslaneva k.rr najbolj na površju, nagonsko sva !ležala od srurti inhodočnosti v katcrikoli obliki.

Nato so me v avgustu povahili. da se zglasinl k nck ernu vodji senunarja. V svojimali zaudarjajo,'i pisarni mi je povcdul, da n,,' bodo brez oklevanja poslali nazaj vaktivno službo, ('e ne horu spravil ocen v obeh prcdnl"1 ih, I,iologiji in bakleriologiji,v tckočcm scruestru na tri. l'ov61al j" šc eel" litanij«, podeenjevalne pripornbe orazs"žnostih mojih možganov in pomanjkljivosti zmoglji\l,sli prcsojc í istih, k i so mebili sprcjcli v ta program; medtem sem sial v POZOI"U v prosloru enega metra ruedvrati in njegovo pisalno mizo in ,'lIt iI, kako me zapuš<'ajo zadnje sledi samozaupanja.

Vs«: prcvcč seru hil zaplelen v svoj« lastne problemc, nisern spoznal , da ta(Iovek nastopa z cnako zajedljivim jezikorn ludi pri vsd, drugih šludent ih, da je delneke strategije, hrez dvoma, k i naj I,i k-Ie izlot'ila, ,šc predcn uspejo priti dozdravnika lazaret a, in to pri vsel», razen pri žilavih in s.uuozavr-stnil: šludentih. Zamene pa je bila njegova ocena pl"epl"ostu pUlnli!ev moje bslne: sem preneumen, dabi poslal zdravnik.

Naslednjilr šesl !ednov sertl se krivil nad kllJiFarlli in Illikroskopi, njegovebesede pa so se vrtele v nwji glavi kot pokvarjena Framo!eJllska plo,:;,'a. MojizakljlJ(Xni oceni sta bili 'fajl:l' za en predlnd in nek za drugega.

Pel in<!vajsetega septembra senl bi I sp"t kl jean v njegovo pisarno. Njegove prvebesede so bile okorel,' in uradne. Javili se nazaj v 1:J!JOriš(e Barkley, rok lakoj.Ponovna UVl"slitev na spisek za ,'ezrnorsko služho, prav tako takoj. Nato je vendarledodal nekaj osebnega: "Ritchie, ,'ese bosle vnúli iz le vojne, bOl/! ose/mo poskrbel,da ne bosle rúkoli sprejeú rUllej l/!ediàn,kifaklllleLi, ali kalerikoli drugi. Zapmvilisle čas profesorjev in sodela/.'cev, neko!nll drugemll sle odjedli IIwžnosl za šludij, kibi vsekakor znal izkorislùi lako /Jr£ložnost. Poskrbel born, da nikoli ve?'ne bosle moglizapravljaLi časa in denarja medicinske slroke. "

Ne morem se spomniti, kako sem priŠl'I Yen na hodnik. VendaI' pa še vern,kako sem opazoval zaposlene ljudi, ki so živahno hileli mirno mene, ljudi, ki so bilina mestih, ki so jim pripadala; spoznal sem, da nikogar na vsem svetu ne bi utegniloniti najmanj zanimati, ,;e grem jaz na levo ali na desno, po stopnieah gOl' ali dol -bil je najbolj tmoben dan v mojem življenju.

In bil je moj enaindvajseli rojslni dan.Na ta dan, ko naj bi se življenje zai:e1o, je moje izgubilo svoj smisel. Kaj

drugega pa rni oslane, kakor da se vrnem nazaj na surovo vežbanje, v prah Texa..'ia,

Moj prihod domov je bil mnogo lepši od mojih prič.rkovan], zato pa je bilzačetck na rnedieinsk i fakulteti naslednjega dne toliko slabši. Bil seru več kot mesecdni za preoslalim razredom; gon, knjig, ki so rui jih naložili, skoraj niscrn moge!sam nesti dornov, da ne govorim o branju in razumevanju. Med tednom so profesorjihileli predavati tudi z dcsetzložnirui latinskimi bcscdami. Študenlje okrog ruene sohiteli zapisovati, jaz pa scm preprosto hotel razurncti, kaj je bila tema.

Moje zdravjc je bilo ludi proti meni; sama hoja scm in tja iz cn« zgradbe vdrugo po vselJ('ilišhlem prostoru mi je jenlala sapo in na pl"l~davanjih se rni je uspclozhrati le za nekaj minut. Zve,'er jc nloja glava vedno znova planila pokouci. ujcl scruse, da sem z:L'ipal za pisalno mizo.

Vsak študenl je navadno v prvem senlt,stru dobil rjavo papirnato vrečko zizhororn ('Joveških kosli - eno rchro, eno vrctcncc, podlahtnico in koželjnieo - skaterimi naj bi se hili dodobra spoznali. Nekega dne scm svojo vrcćko založil inzaskrbljen sem zučel zasledoval i svoj« korak c nazaj do anntoru--k« prcdavalnicc. "Sioùlci kakšuo orečl:o s kostnu.?" scru vprašal rwkega študcnta, ki je sial rued vrati.

Motril je mojo izmozgano post avo. "Pa jasuo, točno pred meuoj,"Na vsak način scru sc ujel v hudičcvo zanko. Skrhi so spodjedaie rnoj čas za

študij. Tako mi ni šlo kaj prida od rok in zato me je skrlx-lo lc še bolj. Drllgi so bilivideti tako samozavestni, tako zadovoljni s svojo storilnostj«. Ko so rnincvali ledni,scm se vcdno bol] počuí il kot os.unel slabouruncž, obdan z geniji.

Potem pa se je v maju zgodilo nekaj wlo lepega.Margllerito Shell selll poznal že nekaj Id, v .'asll ko je bil njen brat <'lan "Phi-

Catna"na ridmlOndskem vselj(~iliš"u. Ilob Shell je kllJalll postal 11IOjnajboljšiprijatelj in Marguerito sem sre,'al prvir pri njih donta v Lawrelwev illll, majhnemmeslll, približno 70 milj jllžno od Hidlllionda. Deklell'e z rjavimi lasmi in mocirimi()('mi, barvo nebes kakega aprilskegajutra, sem si mislil. Marguerita Shell je bilonajbolj ,V,ednodekle, kal' sem jilt bil kdaj zapazi!. Toda kal' zadeva kakšen nror<;bitnisestanek, scm vcdel, da pri njej nimam nobene možnosli. Bila je zc!o priljubljenain ncdolgo za tcm, ko sva se bila spoznala, je bila dejansko 'pribita' pri enern mojihbratov iz društva.

Bob Shell je bil zdaj v mornariškenr prograrnu V-12 na riehmondskem vseuči-liŠču. Nekega verv'era me je poklieal zaradi novice: Marguerita in njen prijatelj slase razšla.

To je bilo presene,'enje, še večje paje bilo, da sem se kal' telefemirV,nodogovori!z njo za sestanek in me ni odbila. Corivo je bilo zaradi vartcvanja v vojnem časuproblem, toela pregovoril sem mamo Dabney, da rni je posodila svoj akvamarinskomodel' oldsmobile in dovolj beneinskih bonov za vožnjo do Lawreneevilla. Olds-mobile letnika 1941 je bil s svojimi tekočimi linijarni in kronrastirn okrasjcm nahladilniku gotovo eden najlepših avtomobilov, kal' so jih kdaj zgradili, in mislil semsi, da bom napravil karseda živahno e1eganten vIis, ko sem zapeljal na dovoz kShellovirn.

Moje samospoštovanje pa je lakoj utrpelo udaree, Marguerita rni je namreč

48 49

zato da born morehiti nekje v Evropi ali Aziji pr-estr egel kroglo. Zakaj,Jezus, sem spr aševa] spd in sp ct , Čemu nisem mogel kar ost ati pr-i tebi?

Najhujše je bilo, da je mati za ta vcčcr načrtovala veliko zahavo presenečenj«.Prišla naj bi Margllerita, ki je takrat de!ala v Hiehmolldll.Tudi moja sestra MaryJane - njen rnož jc bil na I'acifiku - j(~narneravala priti, paMargueritina scstra inš(~ nltlogo ,!r'ugih. I'redvidena so bila tudi darila, česlitke z najboljšillii že!jami zasrcčno bodočnost.

Po('asi sern še! k svoji omarici in zače! zavla,'evali s pospravljanjem, kolikorsc je le dalo. Mcdieinska berila, zvezki s črnilorll papaekanih strani, moja vrcčka skosuui. Kako naj zdaj Margucrito prosirn. naj postane moja žen«, ko ne vidim nobenernožnosti, da bi jo po vojni lahko vzdrževal - v prirncru, da se sploh vrncrn?

Oh, kako enoslavno hi l.il«, rni j,~ prišla nchotn.i miscl , ili gor v laboralorij inv možnarju znwšali nekaj s,'stavin ... Že res, da sem prenellmen, da bi postalzdravnik , toda predavanja o nwšanjll strupov sorn k.rr dobro razuruel, predvsem pasploh ne lii bil prvi izpadli študent nu-dicinc, ki se je hil odločil za take vrste izhod.

Mise! se j,~ pasla po rucni I,' kralek Ir"llIlt,'k, nato jo je izrinil» neka druga,SamOlnorilei, ki sem jih bil vick-I; kdo vc, kako dolgo so priklenjeni v nekemkraljc-Ivu, v k.itcrcru miuut.r lahko traja "elo večnost, priklcnjeni nat:IlIl'nO napoložaj, ki so ruu holeli llb"žati. (\, se danes zvečer ne horn zlnoge! soo,'iti zMarguerilininl razo,'aranjelll, kako le naj hi to naredil v brcz,'asrll,m okolju, zavodno? Vidd semliste Irpilll'elw ,It'i, sli,ialnjihovo neprt,slano ponavljanje "Žulllli

je!", ki nikoli I"'. dopn~ do ušes, kalcrinl je namenjeno, in vede! scrn, da hi bilo lo

vedno Illed lllerlOj ill vsakim rt,snirn probl'''II01I1; tako si nis,'mllloge! vzeti življ(~nja.Še! sern WI svojo proslavo. IIpihnil sem svečke na svoji torti, odmotal pakete

iz svilenega papi,ja in se snwjal šalam, ki so jih razdirali na račun izjemno dobregazaslužka zdravnikov. Ko pa so vsi drugi lIehali praznoval i moj uspeb in odšli, sempovedal resn il'O materi in i\1argueri ti.

Spn,jdi sla jo sijajno, spOlnnili sla lile na to, da ,'elrlina Iclnika v lem ,'asuvedno izpade. (:e bi ne bil jaz,je menila Marguerila, bi bil pa kdo drug; nekdo (kugbi sedaj moral opravili z razo.'aranjenl; kar je zad,'valo deklieo, me je vse skupajpahnilo v še večje problellle, kajt i ,'akal lile je slov,~s od nje.

"TuklI' je v jezikll :\nn:ulc s"veda pon"'.nilo "po nerlulOČell£lII zlwlw\'VflTljll",lako daje Irajalo še tri tedne, pn'den sem prcje! ukaz, naj se 'javim' nazaj v taboriš,;eBarkeley. Nekega oktobrskegajulra senl se zgodaj odpe!jal; z menoj so bili še trijedrugi študenlje medieinc, ki so, kakor jaz, odpovedali, in niso mogli ostali na f~lkul-teti. Eden od leh je ime! avto, stan~ga črnega plymoutha, zato smo bili sklenili, dapotujemo skupaj.

Bili smo pridno tiho, ko smo se vozili skozi čudovite barye na vzhod. Kal' naprejsemmora] mislili na o,'da, nekje v Franeiji j,~ bil. Veliki dan X se je bil za<;e1predšlirimi mese(~i in njegova enota je sledila prvim čdam z obale globoko v notranjostFraneije. Prav med tern fll'emikOlIl je daI ()(;e svoj veliki prispevek vojni. ab svojemmlliku so Nemei uni(;ili ellega najve';jih naravllih energetskih nahajališč v Evropi:barski ligllÍt v Franeiji in Belgiji, ogromno naravno skladiš(;e goriva. Nemei so, dabi zaveznikom preprečili izkoriščanje tega bogastva, ob umiku načrtno poplavilinizko leže,;a barja; večina je menila, da bodo ostala mnoga leta neuporabna.Problem so naložili o,Xetu: v šest ih tednih naj ponovno vzposlavi izkopavanje. Oče

je bil junak, njegovo irne so ornenjali v poročilih, rncd novicami in uradno,In njegov sin? Na poti v marš-taborišče, natanko tja, kjer je bil pred letom,Edina svetla lučka na rnojem horizontu je bila tega sijočega oktobrskega dne

pismo, ki je pred enirn ted nom prispelo iz Francije, in ki je namigovalo, da utegnebiti oče za božič dorna, Doma! Družina na kupu! Razen ... kje pa born za božič?

Prvega večera srno priš]i do Cineinnatija; nismo dosti govorili, vsak od nas seje verjctno boril s podobnimi mislimi kot jaz. Na51ednjega dne srno se pomirili,odpočili; rnenjavali srno se za krmilom, pripovedovali o svojih prijateljicah, ostvareh, zaradi katerih "sesvet vrti", o ribolovu, ki smo si ga ali si ga nismo bili privo-ščili poleti - o vsern seveda, razen o fakulteti in vojni ,

Louisville, Memphis. Popoldne naslednjega dne smo dosegli Mississippi, obkaterega vzhodnem toku smo vozili proti jugu, kjer smo pri Vicksburgu rekoprekoračili. Na obch straneh reke so se razprostirala prazna koruzna in sladkornapolja, rnilje in milje porjavclih štrcljev v jesenskern soncu, pred nami Vicksburg,Mississippi, na visoki ravnici. Za krmilom je bil Pete, drugi pa smo pazili nasmerokaze, ki so vodili k mostu, kakor je bilo zarisano v našern zemljevidu.

Pete je v rnestu izbral ulieo, ki je vodila do roke. "Vidiš kakšno tablo?" me ievprašal čez ramo. S svojega scdeža za voznikom naj bi bil pazil na levo stran oeste.

Nisem odgovori!. Nekaj zadnjih milj sern irnel čislo suha usta, želodec se mije skrčil. Nekaj v zvezi s tern mestorn se rni je zdelo čudno, nemogoče, znano:

Vede! sern, tla ill~nisem bil tukaj, in vendar sem natanko veđel,kakilen bo videfi breg za naslednjim ovinkom. Kako se bodo križaleeeste.

Tukaj! Prav tako, kot sem mi8lil! Nena,loma sem hil povsem pre-pričali, da ho naravnost 1'0 tej (~l,sti,mimo ne kaj blokov, stala bela de'[av-nica z rdečo strciw in tablu "Cafe" iz neonskih črk nad vrati.

"l'ukaj je! Na levo!" nl~čko poleg Peta je kazai na smerokaz navogalu.

"MoM mora biti tamil' zadaj."Pete je pe!jal počasneje, roko je tiilčal ven, da hi mlkazal smer."Prosim!" Moj glas je bil hrapav. "Ne ustavi tukaj. Pl!lji naprt!j."Tovariil, ki je bil zaglellal tahlo, se je obrnil k meni."Tabla kaže vendar tjall!.""Vem. Jaz - jaz bi se rad peljal še nekaj 1Jlokov v to SIner, to je vse."Vsi v avtu so mc pogledali. "Midim, da sem nek.aj prepoznal", sem

rekel.Pete je zmignil z ramelli in I'0ravnal kolesa spet v smer naprej 1'0

cesti. "Kolilw naprej?" je vl'railal in vozil počasi dalje.Moje srce je razbijalo premočno, da bi bil mogel govoriti. Blok pred

nami, na vogalu lIa moji strani, je bila nočna kavarna z rdečo streho.Neonskih črk nad vrati v tej 80nčni svetlohi niso prižgali, toda reklamaza pivo v desnem oknu je utripala.

Tamil' je I'ločnik, kjer sem korakal poleg možakarja, ki me sploh nimogl'I videti. Tukaj je telefonski drog, pri katerem sem tako dolgo staLokako dolgo?

V kakilni vrsti časa in v kakilni vrsti telesa?

50 51

"l ist.aui'" sem zavpi l. Kajli Pele je "djal miruo lliul" r"stmraeìJ""I'okm.l" zapelja! k robniku in sp"l-;em SI' zavI·del njihovil: w<';j(jcnih, vame

uprlih o<'i. Bilaje PO\SCtl, ("l·"t:L kot dlll:lk drugih, po kaknh SlilOsc bilivozili. odkar ",no zapustili liiehl!lond.

"Sen: niislil, da nisi l.ilš« nikoli I' lHississl[JfJlju?" je rek el Pete.Moja roka se je potda na k ljuk i na vralih. Strašno me .I" ruikalo, da hi skoči]

iz avta, {'ez cesto k tcldllllskemu drogu, da I,i prijci tislo vrv in jo strr-s«]. Da hi odpr!vrala v knvaruo, šd nutcr in oprcz.i], kdo v nJ('j h, lile opazi!. Vprašal hi kaj. Kolikoje ur.i? l':u' nekaj, samo da hi slišal svoj glas in odgovor Iwkoga drui"'ga.

Spustd S,'tII kljuko na vr.it ih in prisilil SVOJ"oti, da so pogl,·dale stran od helega"C'«/i," t.u n WI vogalu.

"Tu.lij«: setn. uuslil. t.al«,"; setn rekel.Kaj naj bi n,kd drug,,!!a'! IbS"III hil tukaj neke IH)('i.ko seti' I"žal tudi v nckcm

lazard LJ v TeXiLsu'lI'dc!" lI<'potrl'ezljlvo zavrlel k rrrulo in odl',·lpl nazai ill nalo po ovinkasti cesti

rez tlIOS\.To(h s prstom na zr-mljevidu S,·tll v svojeru naro,'jn zasl"doval neko pot:Abilene, Texas - ('(,Z Arkansas - ,'"z Loui,.,iano." ravua tria na nhod, iz Ahilcnc vVieks!Jurg, 'VJississippl. Ko sruo peljali ,',,7: ;irokì, rim i lok vod", je k lical V mcninck i glas:

Tuku) JI' bil" tore]. Vù/'shllrg, Mi.lsissiplJÌ. Til/wi SCIII se {' scojem lrrczciljnernl.reztclesru-m pnlcu, ust acil, Til sen: se ust.ai.il; urcnu.slil in se obrnil na:a]. ..

XII. Tokrat sem ostal

Tokrat sem ostal v taborišču Barkeley le dva tedna. Tistih vojakov, s katerirniso me bili prej urili, seveda ni bilo več tu, razposlali so jih na bojišča po vsern svetu,medtem so bili pripe!jali novi lovorni vlaki z vojaki, ki jih že tudi ni bilo več, Zaradimojega kratkega šolanja v medicini sem bil odrejen v zdravniško upravno telo invtaknili so me na podstrešje, da bi počakal na prerazporeditev v kakšen poljskilazaret. Med tern so vsakodnevni kalup v Barkeleyu ni sprernenil, za vse je veljalo:marširati, deset ur na dan, v prahu, ki je bode! v oči in se v grlu lepil v kepice.

V prvi prosti uri scm prisedel v avto, ki je pe!jal v bolnišnico in poiskalporočnika Irvina. "Hedast.a 'lA:zgoda",je rekla, ko sern ji povcdal zasvoj bedni nastopna medicinski fakulteti. "Enostauno še niste bili O.K., ueste, takrat ko ste odšli odtukaj. Naslednjič se boste odrezali bolje, po tojni:"

Videti je bila tako polna zaupanja v mojo osebo, da ji nisem povedal, kakšnerni jc nape! vodja seminarja. Žele! scm si, da bi ji lahko povedal o vožnji skoziVicksburg, kako sern tam videl "Cafe"; kje sem bil stal, ko je moje telo ležalo nabolniškem odde/ku. Toda moji nesrečni poskusi, povedati dogodke Margueriti, some izučili, Pripovcdovanje o dogodkih t istc noči je imelo neko izredno rnoč - nekomoč, ki je lahko služila Bogu. Arnpak hiti je moralo o pravem času, tako kot je biloz mojo krušno rnaterjo, v naš: dnevni sobi, zvcčcr, potcm ko sem vrnil iz Hiohrnonda.Vsekakor to ni bilo nekaj, s čirner bi lahko enostavno jaz sam razpolagal, o čemerbi lahko govoril po lastni odločitvi. Tako bi, kakor sern bil storil pri Margueriti, levse skaz il.

Zgodaj v novembru so me poslali v taborišče Rucker v Alabami, da bi me v123. posebnem lazaretu izšolali za mcdicinsko-Iohniónega asistenta. V Evropi jetekla zelo zelo velika bitka in sestavljali so enote kot je hila 12:1., da bi jih, kakorhitro je prišlo skupaj zadosti ljudi, poslali na fronto. Dobil sern le eno odpustnico zadopust - za en konec tedna, neposredno pred Zahvalnim dnevom; hitro sem moralpotovati iz Alabarne v Virginijo, da kratko ohiščem Marguerito in svojo družino.Mati je še vedno pričakovala, da bo oče za božič doma, in vsa moja upanja sernusmeri] k ternu, da ga vidirn, preden born sam odpotoval v Franeijo.

12:3. se je povzpela na vlak v taborišču Rucker na božični večer 1944, eiljtaborišče Kilmer, New Jersey, in nato vkrcanje. Tisto noč so rned poskusom, da bispal v stoječem položaju, moje misli neprestano hodile nazaj k božičnemu večeruprejšnjega leta, ko sern se zbudil v bolniški postelji z bolečinami v prsih in spominina najbolj Ijubečo prisotnost mojega življenja.

Kje pa je hodil vse leto od takrat, ta Jezus, ki sern ga bil srečal? Saj se ni mogelspremeniti ali kako drugače preminiti - ta luč me je za moje pojme prežela vsepreveč, da bi si lahko zamislil, kako obstaja nek čas ali nek kraj, ki bi ga on nemoge! zapolniti. Vendar je bilo to samo vedenje v glavi. Zakaj sedaj nič več neusmerja mojega ravnanja? Pričakoval si, sem si dopovedoval, da se nihče, ki, takokot ti, doživi kaj takega, nihče, ki mu je bilo dano videl vsaj en zatemnjeni sojljubezni, ki stoji za vsem vsemirjem, ne more več razburjati nad zunanjimi stvarmi,ki so se dogajale.

52 53

Jaz pasern pOl'd Pri" lo. Crozno! (""it'il meje bil naduli nnrcdruk , k ijc scdajsedcl In \Te,,," [wed tlWlloj. {q!ar t-rtli ogon·k je zastlll':,dil \es vagon. Molilo rtle je,ko so s., mO/,je iz 12:L, ".,<,inorn" \elcnl<'sllll:ži IZsevernih drž"v, non'evali iz lIlojegajnžtq"škey.a naglasa in podcželskil: Id"i. \;I'"eslo da IJi hil s.·daJ V slanjll. v-«: tere<,ì cnosl:l\no vre<'i ,'cz mlno.,,,e rui l" zdelo, da IliC nlolljo še hoij kol kdajkoli.

I'roli j\J!ru je vl.ik dolgo .'a,sa sial IlI'kj,· Iia Ir ' ",nih ì irih. Poleg je lekla (Tsla;selll Itl IJ" snll videl ž:lrOtllet<', ki so hlizu lias l.avll'd, <,,"/'IIiOSI.Spnstil "e je hílziltl"ki Inrak. V grin s,' uri JI' Ila"iral d. 1••. 1 •. ruok : IIIli SlilO lIa r.uižuni !,oslaji Aeea,{islo l.d IZli l{iehillond", VII"~~iII'.I:L lIt:lnl ko' "IlO Ilii1,10(dol ••.r poldl'l'gi k ilonl"ler!) od!llojq;a d"llIa' Ta," j" !.rla "'lika r,·,"i!." f,;l lokonloli\,' sl,,"' ž.·lel.llI''/' Fn,derieks-Iwry. l'olotILlí', k;lInor lilt' le \'Hlill'''I.a Ihl",t'}. da sva "p;u,ov"la vlak c. III IlIosl:!"iSl.t-kcd ~t'ill tflor;11 (\czenJ .'....'.~,,;"(Ji!trl kcd •.:-.~'tfl, ko ;-;c"t11 ....;(' voz i] 0(1 (10111;1 :-->1:1r;'c\' V'

'1!1~.-'"SHlt" III n;l/::ll.

Hdo il" !t",i,H":fIO Illl!"11 Ifl IIlIjI;1 drll/j'l.'ll{' bil;! ;--::l!lliJ ('11\1 tllll.Jo proi ..·. 11:1 drugi>;!r;an li'lJ Cf';-~1. LJoilloloŽjc, :...;,h.:l!tTJPI ~~ctll ~...;("!Ilor;t! '~popa;--;II. r t u: .1" poplavil,) kol

n'!..;!. Por;II·,iti''''III., ;.1, "1,, 11"111"\,Il Hill'" COleioll I," 1'0\..011"1- "" "oži.'" sl:! "il"101"11';tj vedno I" \:1. .l-: i" i~el \ ",.,,'1' ":,, .lot IlO' '! M "I' Sl:! zel;lI. ko II:!jill" "i I:r s\<'!ovlla\"I"<llo,'rI, ',.oti ,"ill. \, 1<'1111"'111111.."'" Ilidio dl'll~ od dl'''p'~:!'(

()k, ",j""I, "Il'" ;""'lilrll"II" k, k"I",,:!'<, z:II'\,ld" III ,1;.1, I" s[",lj;d, 1',,11'111it~ ši!! :"";~:"";J I:drc," tH'k:li ,,'~:t~-<A lH't~";J."''''' l'ult'lll :->fIlO~P('1 nl:tlo:--:.I:lli ..-.;kr;JlK:L Irajalo

.jl" \/':-:' d:H;, l'~'l'jkn ....;(110 pri:--~IH"II l:dH~IJ«-'(' Kdlllt'l~ lIdo je It:lid;dj:~t' pr:IZIIO\':lIlj('

hl;/lt,1 \' I H !.f\ljctljd.

Veli) lid ii·11·í~"I~..:,killK/d)!l! \. l:t1Hlr-l;'t"~11 >; •.'1[; :-.(" '1t'~o\':HTd~.; s\'ojo drllJ.illo. ()tc

je I}!~ .jlq!lìa~ li' tl.~l ~\1'ii \('í"Tr .•...:,l'\,t·~l:i rll~('lll vl"dc·l /,;1 d:Hl .'.~\'ojcg:l oclllud;i,;lfupak h-..;~·in(I\:q:--';t'll"r,;1 ',..:,.,II:nll r;Ut!I'[ii,1 \lll\(,lìlIIHT /:1 'illl!)!A:.;I" 1::1.'::'lll'llll(!vajs.'! ur.

(:a:-; flJ z:Hlo;'t~~aL l.. 1)1l.il u'lì!IOll~\';t1 \ 1'::lIIIIHHlll., :ltllp;d\. dH \\'ashillglutla ill llazaj

uli.!" w,;pl'iu,:1:;110.1""'01"drt,žiua",·,i1" II;, ,1,,1..z" W",St.lllgloll./,'Z 1''' lIa IISI,·~'" kill' p•.lj;d

iz ;\"\V ,k!,sey" Ijd, Vid.,l ,,,., nJ ilt, š.' fll •.d, "I ''''1'' \ 1,,1..'isl" viI, kako takaj" "" 1'1'1'01111posiai" l!ldOIl \ \Vasirillgl"lllt. ;:"prIJ\ I" 'r:!J;do 1""IIIlI"k, d" SI'III I'r"flo/'lI:d slvola-SI'Y.:llltOŽ:l,ki I" "Le! poleg ""lIel(', 1),"',I,,\ I I'''''i'' :-",0I,ili še ,'mi .. 1.."s.~j(' odpravil v1~:\TOpO.Njt'govì la~jc!lJ LIZ.' V IlJ(').!,tl\t'!l1 oJlr;izll :....•0 gov'llrill o li:-:.ll'!n~k:u·j.' prelrp.:'l;011 salll.l' 1'I"'I'0\l'do'IJI li' o v,·s.·lill n"','I,, k,,\..•.' .101"'0 I" Videti Ilj"g<na drllžina,kako hOllI lIžì\,,1 1"pHIe l"II,eosk" 1'''''l:qilw 11I1l'110<1110flol 'm' {'IJ,;:,. lIa kl"pi v1'!"llap,dlll"lIí ,'akaÍlli"I.P"I'·ltl ,so lI;!J;l\:i, "dLod IlIoje~a' l"ka illlll"hal S''lll I. "kila,doid •.r jil! nrS"lli izgiJl.il v III1H'Ž"i dl'lIy.ill Il,' i"t!ll'\ OllSojl'lIiL.

XIII. Za novo leto

Za Novo leto 1945 so 123. posehni lazaret vkrcali na parnik Hrasi}, rnedtern

ko je Hdeči križ na pomolu delil krofe in jI' kapela igrala "Moja mania Done rnijepouedla",

Čcz tri dni je konvoj nalete! na scvernoatlantsk i vihar. 123. enoto so bilinurucsrili na gornji krov, natanko pod kapitansk im rnostorn, Vendar lo ni igralonobene vloge, dva dni nas jI' lako zapljuskovalo, da je vodu pricurela skozi najrnanjšerazpoke, V leh okoliščinah jc kazalo, da so lrdo kuhana jajca edina hrana, k i so jokuharji uspcli posluti gOl', toda vcčina med narni je bíla lako ali lako zdclana odruorskc bolezni, da sploh ni pomislila na jed.

Kljub viharju pa sc je zdclo, da "0 v tern podro.'ju podrnorniee. Mnogo doskrujnosti napelih ur smo prellili v nw:;i kolnoro gugajo(V,ise spalni koji, zloženi drugvrh drugega visoko pod strop, in pr isluškovali v globino, kako so izstrclk i zapuš{,alispodnje palube in še globlje pod nami eksplodirali. Ko "ern pogledoval v utrujcncobraze okrog sebe, scm v sebi zaznal dva nova obbJlka. Kar zadeva pretnjo, da biulegnili bili lorpedirani in bili v tern ledenem viharju prirnornni pkzali v rešilrJ(~,'olne, sctu bil prav lako preslraš(", kol vsak drug kamerad. llruiranjc, bolcčin» inbrezglavi slrah so bili enako z:L';lrašujo<'i, kakor so bili vedno .

Toda kar zadeva sarno -sr nrt , da, ne le da niscru občulil najmanjšega strahu,lelnve(' sem "poznal, da born - .'e bo prišla - pri njem! Bil bi zunaj lega slrašuegasvct», v kntcn-m ljudje k rižarijo (~ezocean, da hi ubili druge ljudi, in kjer celo medn.uui samimi ni dosli ljubezni.

Db štirih zjulraj še"lnajslega januarja je parnik Bra"i! zarezal v go"lo meglo,k i "e je vlekla od frauco"kega pri"lanišbl Le Havre "em, na "idriš(~e. V raslo.~isvetlobi "mo "e drenjali ob ograji, da bi si priborili prvi pogled na Evropo. Sivamegla se je po{;asi dvigala: kul' skul'aj sli"njenih jeklenih kep, ki ,,0 bile nekočladje, ena sama "Iena, kjer je slala vrsla hiš - noben fìlm"ki ledenski pregled me nibil pripravi! na prvi pogled na zbOlnbardirano me"lo.

Pri"lanišče je hilo vse pn,ve,' zalrpano z nJš,~vinami ladij, da hi bil naŠ parnikIahko priplul bliže, na obalo so nas spravili v majhnem {olnu in nalo smo lIIarširalik neki poravnani vrsti odprl ih lovornjakov, ki so slali pripravljeni za prevoz v labori-š{,e Lucky Sirike, v oporiš.V,e, približno šesldeset milj dale.' v nolranjost. Padlo jeokrog pet eenlimelrov snega, ki smo ga zadaj za nakladalnilll pro"lorom z na5imiškornji bliskovilo zateplali v led. Ve.~ina vojakov se je zavlekla pod bo(V,uestranicelovornjakov, da bi ušla do kosti vrlajočemu vetru. Jaz pa sem stal kol okarneuel; kosmo "e pretolkli skozi mesio, lIIirrlO pogorelih hiš, v katerih so krpe svellih lapet[rfolale v velru ... sem kar naprej misli! na očela, njegove raze na obrazu in sive lase,in sedaj bolje razurnel, kaj je bila pravzaprav invazija.

V Lueky Siriku smo poslavili šotore in potem sedeli nasvojih poljskih posteljahin "kušali s krčevilirn drgnjenjern priklicali nazaj v noge nekaj občutka. Na'3lednjeiulro smo stali v repu za jedačo, ko je pridrvel v laborišče neki džip in je voznikzarjove! nekaj o železniški nesreči. Navalili smo v vsako dosegljivo vozilo in po poliposlušali podrobnosti dogodka. Bile so ameriške čete z na5ega lastnega parnika, ki

54 55

so sedele v vlaku; sum iIi so, da je bila sahotaža.Videti je bilo, da so bili prav nas z gornjega krova naprej spravili z ladje in bili

smo ludi edini, ki so nas začeli prevažati v Lucky Strike po cesl i. Vse ostale r. ladje,več tisoč vojakov, so cel dan tja do večera spravljali na vlak z majhnimi francoskimiprtljažnirni vozili, grajenimi za štirideset ljudi ali oscrn konj. Hila je žc polnoč proč,preden so bili vsi na vlaku in se je začela počasna vožnja {;ez poškodovane tirefrancoskega ornrcžja. Ko so vozili proti neki postaji v bližini St.- Valery-en-Caux, sovlak na skrivnosten način preusrncri li na ncke redko uporabljane tirnice, ki so sepred postajnim poslopjcm iztck lc. Vlak je s polno paro zape!jal v opečno stenoposlopja.

Tako krvavega prizora vse življcnje nisem bil vidcl, niti bi si ga mogel prod-stavljati. N.,kateri možje so bili takoj mrtvi, mnogo ve(' pajih je bilo vk lenjcnih vrazhirine; vpili so na pornoč. Stopali smo ,'cz odtrgane roke in nogc, se otcpali S

kovinskimi trcskami, ki so n:LSzadržnale, da pridemo do lovarišev z ladje. [)odeliliso me nekemu kapelanu in delal serll v zasilno poslavljeuem šoloru prve pornoči.Toda naše medicinske 0pn,nl(; šc niso bili prelovorili z ladje; dolgo (~asa sva imelaz zdravnikom samo ene škarje za obvez", eno šivanko z nitjo in nekaj brizg morfija,za izredne prinu-r«.

Prvi,' v svoj"m ži vljcnju scrll bil v lakem obsegu izpostavljen človcškcmutrpljenju. Nekoč sem mislil, da hočem potllagali Ijudem v bolc,'inah. Toda mislilscm na naravne prol.lenl(;, kol na prinl(;r papa Ilabrl(;ya in njegov artritis. Kar nasje dolelelo danes, jI; bilo Irpljenje, ki ga je ena skupina ljudi nak lepno povzroč ila'neki drugi. Ćc je sovraštvo lahko lako mogol'no - končno sruo se ludi rni pripravljalina lo, da njim storimo enako - kdo si pa še želi živeli v takem svetu?

01. koncn "'ga Idkega <irI(;,ko so bili odpe!jali zadnj"ga ranjenca z bolniškimavlorn v najbližjo bolnišnico, serll se zalolil, da Sl' Irapim s lern, zakaj je bilo drugimdovoljeno, da zapusle lo živi.lenjc, medlem ko sem bil jaz obsojen, da ostanem. Tega.IrI(; s"rn vide! lovariše v moji starosli Inuirali in. ne gl(,de na njihovo Irpljenje,obhltil kanČ"ek zavisli. (crnu je bila naša enola edina, ki ni bila na lern vlaku?

To vprašanje se rni je v naslednjih lednih kar naprej vračalo in mc Irpinčilo;ugolovilev, da sem bille rl(;kaj šolorov, samo rwkaj nwlrov, rl(;kaj korakov oddaljenod skoka v IIj/'govo prrsolnosl, ki jo rlli, telesrla bilja, opisujemo kol snrrl, se ni dalaodgnali. 12:{. posebna je bila prestavljena iz laboriš,'a Lucky SIrike v Hethel,Francija, :{SO milj vzllOdno, kjcr smo bili v službi za čele z bojiš,'. Postavili snrosvoje šolorsko mesto - lazarel, spalne kvarlirj,;, jedilnico - na zernljiš,~u ve!ikegazapuš"erwga poscstva, ka"'rega visoka okna so bila razbila in temna. Na dovoznipoti je nLslel pleve!.

In rnedlem ko smo se lam Irudili z ranjenimi in umirajo(~imi, je postalo mojehrepenenje po smrti muka. Na svoje preživetje sem gledal kot na neko sodbo, kolodklonilev mene samega od osdw, kalen; Ijubezen rni je pomenila vse.

Nekega popoldneva sem sedel na šloru za hišo in spet enkral prosil, če smempriti v Jezusovo prisotnosl, ko je ,'ez vrt leke! neki ofieir."Na fwge, vojak!" se jezadr!. "En narednik letalstva v §otorn Cje bil prekleto fUl tem, da TlW odtrga koleno."

V šoloru C sem ga takoj naše!: lelalski jopi,' je Idal na omarici pri nogah, ako sem pogledal njega, se je vsako moje vlakno vznemirilo. Trije trakci zgoraj inIrije trakci spodaj in še en diarnant na sredi - možakar ni bille narednik, bilje glavni

in vsak glavni narednik, kar scm jih poznal, je govoril umazano, je bil omejen, enjunak-gof1ja.

"Pozdraoljeni! Ime mi je j ack Helms.Tn kako ]e ime Vam?"Ta, ki me je gledal S svoje poljske postelje S steklenirni očrni in pod rnočnim

vplivom holcčin in morfija, je bil mlad ruošk i pribl ižno moje starosti. Očitno je bilo,da irna hude bolečine; toda, ko sern mu povedal svoje ime, jo hotel vedeti šc mnogodrugega o rneni, od kod prihajarn, kaj rad počneru, č"e imam brate ali sestre. Da mupogovor pomaga o.Ivrniti se od [,oie<'in, je rekcl,

Čeprav me je on spraševa], sem nenadoma opazil, ko sem menjal njegovaoblačila, da sem mu ludi jaz zastavljal vprašan]a. Povedal mi jc, da prihaja iz ElDorada, Arkansas, da je tam delal v nek i restavraciji kot natakar. Tisto jutro je džip,ki ga jc vozil, nalete! na mino; k sreČ"ijc bil on cdini, ki ga je ranilo.

Prišcl jc neki zdravnik , da bi preiskal rano in meni daI uavodila, kako naj jočistiru. Ko sern naredil, kar rui je naročil, ni bilo vel' razloga, da hi še ostal, arnpakjaz enostavno niscrn nroge! proč, Nckaj je bilo na tern Jacku - ni hotel, da gaosiavljamo z "narcdnikoni" - nekaj, kar je privlačilo. Spominjal me je na nekogadrugega, pa nisem mogel ugoloviti, na koga. Bil j/; visok , lep dečko z močnoporjavelim obrazom in tcrnnimi rjavirni očmi; toda njegov smehljaj je bil tisto, česarni bilo rnoč pozabiti. Haztegnil je svoj obraz od enega ušesa do drugega in obdalčloveka in veliki zeleni šotor in vcs blalni prenosni lazaret z žarorn hvalcžnosti.

F'oškodbe kolena sern hil že negoval in vedel sern, da ostanejo boleča. Ampak.lack kaj takega ni nikoli oruenil. Kazalo jc, da se bolj zanima za moje probleme kotza svojo. Ko je zvedel vse o polomiji na medicinski fakultcl i, rni je svetoval, naj greml. vnerno nazaj v šo]o, takoj po vojni, da še enkrat poskusim. Govoril je samo še omoji veliki bodočnosti zdravnika.

Ko sem mu pripovedoval o dedeu, ki mi je hotel prepre,~iti vsako možnost zanadaljnje šolanje, se je spet pojavil njegov smehljaj sončnega požara. "LjndjepripovedujPjo dosti tmparij. (;e moja slutnja drži, ga niti na §oli ne bo več, ko bosteprišli TUlzaj."

Moj poklic medieinskega tehnika je zajemal vse mogoče, od ponujanja spladnjev in nameščanja posteljnih posod do zabadnja igel in kurirskega letanja vkantino in na vojno pošlo, Kakor vsi drugi medicinski tehniki sem v te opravke vložilkar precej <,,,asa,potem ko je bilo konec moje izmene. Na svoje presenečenje semtako odkril, da sem ostajal dlje, oddelal sem prave nadure. Kdo je listi, na kateregame je spominjal Jack, zakaj sem se počulil tako dobro, ,'e sem bil v njegovi družhi?

Zgrabila me je radovednost, ko se je drugega dne njegovega bivanja v lazaretupojavil neki letalski kapetan in povpra"ial po naredniku Helrnsu. V strogi kastniureditvi vojaškega služenja so imeli ofieirji zunaj same službe kaj malo običajnihstikov z navadnimi vojaki. Ko pa sem ga spI'emljal v šotor C, je kapetan sedel naJaekovo posteljo, k njegovim nogam, in se pomenkoval z njim pol ure. Jaek rni jekasneje povedal, da je bil to tisti ofieir, ki ga je bil vozil v džipu, ko je nalete! namino in gaje vrglo v zrak. "Zato je čisto rwravfW, da skrbi zame."

Opazil sem bil že, da se je to "namVlw" vedenje okrog Jacka na nek načinrazlikovalo od običajnega. Kar se mi je pri naslednjih rednih kapetanovih obiskihnajbolj vtisnilo, ni bil način, kako ga je Jack pozdravil, temveč da je prav takopozdravil tudi vsakogar drugega, ki ga je priše! pogleda!. .. vključno z menoj. Videti

56 57

je bilo, da Jack ne dela nohcne razlike med narednikom in štabnim zdravnikom, kirnu je operiral koleno, tudi ne med navadnirn medicinskirn tehnikom, ki je menjalnjegove rjuhe.

Y tednu dni je Jack že krevsa] s svojim mavcem okrog in lako sva se mogla,kakor hitro scm bil prost , skupaj odpraviti na sprehod. Y začetku sva enostavno šlapo posestvu, skozi plevcl, kjer je bil prej poglobljen vrt , kasneje sva šla na cesto, kije vodila v Hethe!. Recimo, da sern pornagal nekemu ranjenemu rnožu iz letalstvananjegovi poti k zdravju. Toda ugolovilsem - in sumil,daJack tudi - daseje največzdravljenja dogajalo v meni.

Na teh sprehodih sva govorila o vsern mogočcrn, o šoli, otroštvu, karieri, v rncnipa se je nezadržno rojeval vtis, da scm Jacka I lolmsa poznal že prej. Hodil je za.lcZllsom, sem dojel, evangeli"an, "eprav je odraste! v katoliški družini, k i gaje bilaposvojila in mu nudila vso mogočo ljubezen, in z njimi obiskoval njihovo cerkev,Nato pa so mi je rwkcga drH~zgodilo, ne da bi bil iskal kakšen pogovor, prav takokot z mojo krušno ruatcrjo, nenadoma sern se zalotil, da mu pripovedujem o tistinoči, ko sern v lazurctu prišel iz kina in bolni,'arja prosil za nekaj aspirinov. Pravlako kot se rni je zgodilo pri krušni maleri, so bile besede cnostavno tukaj. PovedaJscm mu vsc: o vožnji z bolnišk iru avlom v n,ntgenski oddelek, o prebuditvi v nekerntujern, majhnem prostoru, kako sern naše! nekoga drugega ležati v svoji postelji, osvoji hoji po pločniku v Viekshurgu, Virginija, o poskusu, da bi nekega rnirnoidočegapripravil do lega, da bi me posluša!.

Tako se je zgodilo drugi,;' da scm mogel brez zadržkov pripovcdovati o svojemvelikern doži vljaju. Za<'1Hlenje, ki se je zrcalilo na .lackovem obrazu, rni je povedalo,da še nikoli ni bil slišal ne,'esa, kar I,i bilo vsaj od daleč podobno opisancrnu. Izrazna njegovem obrazu me je tudi uveril v to, da nit i najmanj ne dvorui o tern, kar sernmu poveda!. Opisal sem luč, ki jc vstopila v mojo spalno karnrico, kako je s ternnckako hkrat i vstopiJo tudi vse moje življenje in zažarelo v neki ljubezni, ki je nisemnikoli, .. iznenada sem utihuil in zrl v Jacka. Vame se je spet prikradcl občulek, dasem ga bil poznal že prej. To nenavadno o\)('utenje, ki mc je bilo obšlo že takoj prvidan, biti v bližini nemanega prijatelja ...

Kristus je bil, ki me je ves čas gJ"dal iz oči Jacka Holmsa.Bili sprejet. Ljubczniva skrh. Veselje. Seveda, vse to sem spoznal! Spoznal v

bolniški sobi v T,~x,i.-sU,in tukaj, S.OOO rnilj dale,' slran, scm spet vse to našcl, nanekem hribčku v Franeiji. Tokrat je bilo seveda holj kot odmev, nepopolno, prene-seno od zmotljivega človeškega bitja. VendaI' pa sem sedaj vedel, od koga je bilopreneseno.

Tako veliko n~či se je nenadoma uredilo v eeloto, ko sva se na cesti obrnila invrnila v tahoriš<'e. Prvi,x nisva ni,Xgovorila. Jack me ni silil, naj nadaljujern s svojoprekinjeno pripovedjo; videti je bilo, da v svoji Ijubeznivi pozornosti ve, da sem vsvoji zavesti imel nekaj preelclali.

Vsa osamljenost, s katero sem živel vse to zadnje leto, odtlljenost od sveta inreči okrog sebe, mar to ni bilo hrepenenje po vrnitvi v trenutek, ko sem bil v.lezusoviresničnosti'? Pa ga sploh morcš najti - sem se bil spra.'\eval, ko sva se spuščala pohribčku - na ta način, da hodiš nazaj? Bit osebe, ki sem jo bil srečal, je bila "bitisedaj". Bilje veličasten in navzoč povsod, tako da pravzaprav ni moglo biti nobenegačasa zunaj njega. Ni dobro, me je nenadoma p"ešinilo, če ga iščem v preteklosti,

pa čeprav je ta preteklost le petnajst rnesecev nazaj. Na cesti v Hethel me je tistopopoldne ohšlo spoznanje: če si želim v Kristusovo bližino - in tega sem si želel boljod vsega drugega - potem .lo rnoram najti v ljudeh, ki mi jih on sam vsak dan pripeljena pot.

Prispela sva na posestvo, meni pa so brzele te misli po glavi. Vstopila sva odzadaj; tam je bil panj, na katerem sem sedel pred le nekaj več kot dvema tednomain molil, naj mi bo dovoljeno umreti. Nenadoma pa je bilo moje vedenje drugačno,na ta dan novih spoznanj,

Molitev je bila uslišana.Na način, ki bi se ga nikoli ne mogel domisliti, sern dejansko umrl. Prvič po

mnogih mesecib sem pokopal svoje saruosočutje, svoje sarnoobtoževanje - vse rnisli,ki so me kakorkoli obletavale - da bi so popolnoma posvetil nekomu drugemu. Vzadnjih dveh tednih je bila v moji zavesti izključno Jackova poškodba in njegovozdravje; od same skrbi zanj sem izgubil izpred oči samega sebe.

In ko sem izgubil sebe, sem našel Kristusa. Nenavadno, sem si mislil: tudi vTexasu sern moral umreti, da sern ga lahko videl. Spraševal sem se, če moramovedno umreti, vsaj v kakem upornem delu samega sebe, preden lahko spoznamovečji delnjega.

Preden se je vrnil v letalsko oporišč«, je Jacku ostalo v lazaretu Ìe še tedendni, toda v tern tednu sva zapečatiJa prijateljstvo, ki je držalo trideset let. Ker danesživi v Malibu Heachu, Kalifornija, jaz pa v Charloítesvillu, Virginija, se ne videvavaprav pogosto, a vsak obisk najino zvezo lako osveži, kakor da bi bila pravkar pohaj-kovala po deželni cesti v Franoiji.

To je bil moj začetek, tisti sprehod po deželi, trenutek, ko sern doživetje bližinesmrti v Barke!eYll, Texas, za vedno vgradil v vse svoje preostalo življenje. Prvikorak, sern bil spoznal, je pornenil, opustiti vsak hoteni poskus ujerja tistega zunaj-zemeljskega videnja .lezusa in ga iskati namesto tega v obrazih čcz jedilno rnizo,

To pa ni bilo enostavno za mJadega vojaka, ki je prebil vse svoje življenje vmaJem mestu na Jugu. Rimokatoli<xani, Judje, črnci - odraste! sem bil v prepričanju,:13 so vsi ti ljudje ne samo druga<'ni od mene, marvel; da tudi niso tako dobri kot jaz.Zato me je Jezus, v svoji milosti, vtaknil v 12:~.enoto. Ponudil rni je, da začnem z.lackom, kajti z Jaekom je bilo lahko - v njem je bilo lahko spoznati Kristusa. Ampakto je bilo mnogo prej, preden sem vide! Jezusa v Judu iz New Yorka, v ltalijanu izChieaga, v črncu iz Trentona.

Spoznal pa sem še nekaj, kal' me je najprej zrnedlo. Bolj ko sem se učil videtiKristusa v drugih Ijudeh, bolj sta me trla smrt in trpljenje, s katerima je imelaopraviti moja enota. Normalno je bilo videti ravno nasprotno, več ljubezni ko semobčutil do ljudi, težje jih je bilo videti v trpljenju. To seveda nikoli ni bilo lahko,toda bilo je nekako ... znosnejše in spet me je zapeljalo nazaj k mojemu texuškemudogajanju.

Spoznal sem, da sem bil polepšal spomine vsakič, ko sem bival v veseljunjegove navzočnosli. Toda če se pošteno spomnim na to, potcm je že treba priznati,da je bilo v tistem "dmgem kraljestvu" mnogo drugače, odkrito povedano, ogabno;~rizori s~rti, bojev, ki so bili celo bolj grozni, kot tile v razbitinah vlaka pri:'t.-YalerYJu. Jaz sam sem si prigovarjal, da bi si želel zapustiti to zemljo, ker sempač poznal neko boljšo. Toda zače! sem ugotavljati, da to ne drži: prihodnji svet, ki

58 59

seru ga srncl bežno videti, je bil oboje! - neskončno svet lejši kot !a in ncskončno

bolj divji in grozen. Zakaj pa ni raje slaba stran lislega svela oblegala mOjega duha- kakor so bile počele slabe strani zdajšnjega'?

Začel scm bral i Bibl ijo, zadaj v svojcrn šotoru; n~kega dne sem priš«] do enegaod psalmov, ki rni je, kol je kazalo, pomagalnaprej. "Ce potujem v nebesa", scm bralv 1:39. psalmu, "si In. (:e sent si postlal v pekln, glej, ti si tudi tu:" Seveda, lo jc bilodgovor: .lezus je bilnavzoč, tam v tistih prizorih pekla. Njegova IlHV,je bila tisto, včemer sem vide! vse stra ..šno, pa tudi šibki soj upanja, celo v pcklu.

Ko je šla maja rucscca 19IJ,s vojna v E:vl'Opih koncu, je šla tudi 12:3. enola zz!i.sedbel;imi ,'etami v Ncručijo. Pripadal scm skupini , ki je bila odrejena v nekokoneentraeijsko taborišče v bližini Wupperlala, iu moja naloga je bilo nud"njezdravniške 'pomoči pravkar osvohojcnirn ujetnikom, med kalerimi je bi lo mnogoJudov r. Nizozcruskc, iz Francije in vzhodne Evrope. To je bila najpretresljivejšaizkušn]» mojega življenta; do ledaj sem bil mnogokral izposlavljen nenadni smrtiin poškodbam, toda vide! i učilwk po.'asne smrt i zaradi izslradanja, il i skozi ti~tebarake, kjer je Iiso,'e ljudi umiralo koš,'ek za koščkonl skozi vel' let, vse lo Je bdaneka nova vrsla nezaslišanc gnw,. Za mnoge je bi la lo neprekliena sodba. Dnevnosmo jih izgubili na duoatc, ,'qll'av sruo jih nemudoma oskrbeli z zdravili in hrano.

. V teh razmerah scm rcsni,'no potrcboval svoje nove spoznanje. Ko je biloposlalo lako hudo, da nisem bil v,,,, sposol",n uk repat i, scm naredil tisto, česar scmsc nauč il. Šel sem od erwga konra z bode,~o žico zak oličene ograde do drugt,ga Invledal ljudern v obraze loliko časa, da nu: je pogledal Kristusov obraz.,., .. I .

Tako sr-ru spoznal Divjega Billa Codyja. To ni bilo njq.~ovo pravo mu-; c-to j«

scstavljalo sedem neizgovorijivih zlogov v poljščini, imcl pa je dolgo, navzdol visečo

brado, kol krrnilni drog, kakršrw vidimo u(>,)(lo\,ljene na slikah starih junakov zdivjega zal\()da, zaradi ,'esar so ga ameriški vojaki ludi klical i Divji Bill. Bil je edenod internirancev kmICenlracijskega tabori,šča, loda ()('itno se je zdelo, da lo šc mInogel biti dolgo ,'asa: njegova poslava je bila pokon<'n:l, oči svetle, njegova energijan<,uninji va. Ker je lekoče govori I angleško, franeosko, nemško in rusko, poleg svoje(>oljščine, je bil neke vrste neuradni taboriščni lolmatV,. . ..

K njemu smo prihajali z vsemi mogo,'imi problemi; ža sama paplrna ropOtlJ'lnas je (>ogoslo zadrževala pri (>oskušanju, da bi naši i ljudi, katerih družine, da, celocele t1iLselbine v domovini, so bili. izgini!i. Toda ,'epmv je Divji Bill delal petnajstali šeslnajst IIr dnevno, na njem ni bilo opaziti no\",nih znakov ulrujenosli. Medtemko smo drugi od ulrujenosti obu(>avali, je bilo videli, da lo njemu daje še dodatnornoč. "Za tega slan~g~l kalllerada il/tamo {as", je rekel. "Cel danje {akal na rU!s."Njegovo sočutje do karneradov sozal'0rnikov mil je sijalo z obraza in k temu sojuselll se zatekel, ,'e me je holel zapuslili I'0gnm.

Zalo sem bil silno presenečen, ko so se nekega dne znašli papirji o Divj,~mBillu pred menoj na mizi; v koncentraeijskem taboriš<'1l je bil od lela 1939! Dolgihšesl leI je žive! ob enaki dieti - smrli od lakote, kot vsak drug spal v istih slaboprezračenih in bolezni polnih barakah, pa vendar brez najrnanjšega te!esnega aliduševnega poslabšanja. Še bolj nerazumljivo pa je bilo morda to, da ga je prav vsakaskupina v taboriš,'u gledala kol yrijatelja. On je bil tisli, kateremu so predložilimedsebojne spore v razsodbo. Sele ko sem bil tarn nekaj tednov, sem spoznal,kakšna redkost je bil- v nekem prosloru, kjer so najrazličnejše narodnosti ujetnikov

skoraj tako sovražile druga drugo, kot so vse sovražile Nemec.Kar je zadevalo Nemee, so se čustva v nekaterih taboriščih, ki so bila osvo-

bojena malo prej, tako razplamtela proti njirn, da so bivši ujetniki nagrabili orožje,divjali v najbližjo vas in enostavno ustreli]i prvega Nemea, ki so ga zagledali. Naro-čili so narn bili, da je naša naloga preprečcvati take dogodke in spet je bil Divji Billnaša največja postojanka; trezno jc govoril z različnimi skupinarni, svetoval jim jc,naj skušajo odpustiti.

"Seveda jim ni lahko odpustiti"; sern mu razlagal nekega dne, ko sva v središčuvsega dogajanja sedela drug po leg drugega, vsak s svojim čajnim korčkom. "Mnogimed njimi so izgubili suoje družine."

Divji Bill se je naslonilna svojern ravnern stolu nazaj in skrnil svojo pijačo."Živeli smo vjudousketn delu VarJave", je počasi začel, To so bile njegove prve

hesede z menoj, ki so govorile o njem samem. "Mojo žena, najini dve hčerki in najinitrije sirwvi. Ko so Nemci dosegli našo ulica, so usakogar post.auili ob zid in streljaliz aotonuuskim. orožjem. Prosjačil sem; naj mi dovolijo umreti s suojo družino, todaker sem. gouoril nemško, so me vtaknili v eno od delovnih skupin:"

Z&"tal je, mordajc vide! svojo ženo in svojih pet otrok spet pred seboj. "Pot emsem se moral odločiti", je nadaljeval, "ali naj se vdam sourašuni do uojakoo, ki sostorili tislo; odločù euje hila enostaona, res. Bil sertt oduetnik: Vsvoji praksi setn videlrut kupe primeroo, ka] lahko store souražeča ćustua telesoni ljudi. Souraštoo je ubilošest oseb, ki so rni bile pomenile vse rut suetu, Odločil sem se za to, da ostanek suojegaživljenja pa na] bo to le nekaj dni ali mrwgo let preživim tako, da born ljubilrsalcogar, ki ga bo zaneslo na mojo pot."

Ljubiti vsakogar. .. to je hila moč, ki je obdržala rnoža v vseh njegovih odpove-dovanjih tako krepkega. Bila je moč, ki sem jo bil jaz spoznal v bolniški sobi vTeXH'iU,in, to sem spoznavalmalo po malo, tam, kjer je .lezus Kristus želel pronicati- ne glede na to, če se je človeški nosilec tega zavedal ali ne.

Pomladi leta 1946 sem zapust il svoje zasedbeniškc naloge v Nemčiji in sevrnil v Združene države, z Marguerilo sva se naslednje leto poročila. Ko je prišeltn~nutek, da ji povem o svojem lexaškem doživljaju, se je zgodilo prav tako, kotobakrat pred lem, popolnoma naravno, skoraj brez posebnega naprezanja z mojestrani; to je najino Ijubezenle še bolj utrdilo v rasti.

Med tem pa se je uresničilo tudi predvidevanje .lacka Helmsa: upravnegavodje, ki je bil prisegel, da me ne bodo ponovno sprejeli na šolanje, ni bilo več navirginijski medicinski fakulteti. Mož, ki mi je pomagal, da so me spet sprejeli, je bildr. Sidney Negus, profesor, ki mi je bil nekoč daI cvek v biokemiji. Tokrat sem bilodločen, da napake ne born ponovi\. Spoznal sem, da so se moje tcžave začele vedno,kadar sem odvrnil pogled od .lezusa in ga naravnal nase. Tokrat mc ni skrbelo zamojo neurnnost in slabo spričevalo, šolo sem naredil brez tcžav.

Odkar sem začel svojo poklieno življenjsko pot, sem spoznal tisto, kal' vedovsi zdravniki: medicina nima vseh odgovorov. Če se bil sam v zadregi s kakšnimodgovomm, in to je bilo kal' pogosto, sem molil za svoje paciente - tiho, zase - prosilsem Jezusa za pomoč, da bi postavil pravo diagnozo in predpisal pravo zdravljenje.Na ta način sva z Marguerito razvila navado, da vsak večer moliva za paciente.

Nadaljeval sem z branjem Biblije. Kal' veselo je bilo, prej se mi je zdela Biblijatako dolgočasna kot težavna. Od Texasa naprej pa rni je postala enostavno resničen

6061

opis življenja. Ko je bil Iezus rekel nekaterim ribičern na obali: "Sledite nu", soseveda vse spust il i iz rok in odhiteli z njim - kdo pa bi se mogel upreti? Ko je rekel:"[az sent luč sveta", je hila to preprosto vidna dejanskost.

Ćeprav je hilo rnoje doživetjc tisto, k i rni je napravilo Biblijo razumljivo, jebila kasneje Biblija tistn, k i mi je pomagala, da razurncrn doživ ljaj, potern ko sernjo po vojni začol načrtno prehirali. S ponovljenim branjem izjav o križanju sernkončno razumel, od kod je izvirala gotovost v Jezusovi prlsotnosti, zakaj niscrn bilobsojen, k ljuh vsern gnlim dejanjern, k i seru jih bil zak rivi l, "'~prav so se bili odvijalipred nama, vidni, razgaljeni. Njegova smrl je hila, tako sorn doumcl, k i je za vse tereči že pla<;ala njih ceno, hila je 1lJ(;njegovega vslajenja, v kateri sva bivala.

(:emu naj bi me doletelo to kozrničuo dogajanje - scm si mar lo, z enajstimilcì i, takral v eerkvi pri rnaši, nekako prisvojil? Niscm vedel. Toda ko sem bralBiblijo, sem vedno bolj razumel, kako zelo pomemhno je za našc življenje tukaj nazcmlji, ,'e se odvija po njegovem načrtu. Kako grozljivo - popolnorna zgreš,~no scmse bil počuí il na parniku Brasil, pri SI.- Valcryju v Hclhe!u, preziral scru svojo življe-nje in prosil Jeznsa, naj me vzarne s tega sveta, predenje bilo njegovo de!o v rneniizpolnjeno.

Mislil sem na bedne duš,\ ki sern jih bil vide! v prvem naslednjem kraljcstvunad zemljo, ujcic V sovrašt vo in poželenje, priklenjene na malerialne rcči, ki so zavse ve!'ne !'ase zunaj njihovega dosega. Na nek način ni nihč« od njih med svojimzemeljskim t'asorn dokon!'al svoj'~ga razvoja, ne glede na to, ali je bilo življenjekratko ali dolgo. Brez težav sem vcrjcl, da so nckaleri mladostniki, ki scm jih bilvide! v Evropi, razstre!jene na koš!'ke, pravkar dosegli cilj, ki jim ga je bil Bogpripravil za bivanje na zornlj], tako dohro pripravil, da so se lahko preselili venegaod kraljestev v njegovi bližini. Jaz zagolovo še nisem bil izpolnil načrta, S svojosehi<'rlOstjo, svojimi predsodki, svojo samopraviólOstjo - le kako sem si upal prositiza smrt! Sem mar' v svojem hrepenenjll po .Iezusll pozabil, kaj mi je bil pokazal?Živolarjenje Ija v en dan, z najnesre!'nejšimi bilji, kal' sem jih kdaj vide!, ko jevsakdo vztrajal na svoji premo!'i v llni.'enju drugega ... selll si iliaI' resno žele! nekeve(;nosti v nekelll podobnem bivauju? BOlli kdaj resnii'no dosege! t,,,'ko. ko bOIlllahko zase rekel, da sem storil, kal' naj bi bilna zellliji storil?

XIV. Bilo je božicno praznovanje

Bilo je božično praznovanje 1952; v Riehmondski akademiji za rnedicino, kisern ji od nedavna pripadal, smo se bili tudi zbrali na ta praznik, malo prej, sredidecernbra.

Sede! sem v dnevni sobi in bral revijo "Life". lzdaja je bila polna oglasov okakovostnih izdelkih puranov in šunkah, vesel ih Miklavžev na vsaki drugi strani;listal scm brez pravega zanirnanja, nenadoma pa so mi prsti otrdeli.

Na strani, ki je bila odprta pred rueno], sem zagledal risho velikanske zgradbekroglaste oblike s pren~zom, k i je odkrivalljudi in slroje v njeni notranjosti, Najeklenih nosilcih je bil pritrjen nekakšen prerničen žcrjav, turbine, ogromen okrogelhazon, sìopnice, "mačja bro", v enem od kotov spodaj majhen kontrolni prostor.

To, kar je pognalo mojo srce v grlo, ni bila tuja, v bodočnosl zazrta pojava lehreći , ampak gotovost, da sern bil vse to že videl. Na vsak način pa ne pred kratkim.A kakorkoli, leta nazaj sern stal pred lo naredbo. Pa ne da bi bil že videl risbo, vseto sern že vide! v resnici , Tudi sprehodil scm se skozi nenavadno napravo; vide! sernprav to stopnišče in kukal v ogromni vodni bazen.

Toda ... to vendar ne more biti! Ko scm prelete! besedilo, sern spoznal, da meje moral moj spomin varati:

"Pretekli teden. je Komisija za atomsko energi]o delrio odgmila tanćico sskriunosti in douolila risarjem revije "Life", da napraoijo skico nekaterili podrobnostiprototùui drngega motorja tui atomski pogon za podmornice Združenih. držau, skupajz netuiuadrio lušo, v kateri se bi nahajala. Zgmdba, ki jo gradijo pmv sedaj v bližiniSchenectadyja, New York, bo najcečja okrogla zgradba tui suctu, kar so jih kdajpostavili, dvomilijonski projekt (v dolarjih), sederndeset metrov v premem."

Članek je dalje porobil, da znanslveniki hočejo motor za podmorniee zgraditiv okrogli zgradbi, da bi se s lem izognili radioaklivnemu onesnaženju, in ga testirativ ve!ikem vodnem bazenu. Zaprepaš"en sem položil revijo v naročje. Tako prepričansem bil, da sem eelotno podjetje že videl, pa še nikoli nisem bil v Sehenectúdyju.No, bodi kakorkoli, tislo, česar sem se spominjaJ, je bilo več let nazaj, lole tukaj paso prav zdaj gradili. Tislo, kal' sem bil videl, je bilo dograjeno in v pogonu, čepravo tem nisem nič vedel in znal.

Nenadoma pa sem se spomnil. Bilo je v tistem mirnem kraljestvu, ki je bilopodobno kakemu vseučiliščnemu laboraloriju, in so ga nascljevala bilja, zapredenav misli, kot menihi v klltah, kjer sem stalleta 194:~po zeme!jskem štetju časa, inkjer scm strmel v kroglasto zgradho, tel' za tern tudi hodil skozi zapleteno napravo ...

Katero kraljeslvo je bilo to? Na kateri skrivnostni način je bilo povezano zživljenjem in miselnostjo sveta, v katerem sem se nahajalleta 1952, v katerern semstal v veži in te!efoniral z Marguerilo in so na kaminu ležale božične voš,;ilnice?Nisem dolgo časa premišljal o tern, le o lem, ali nimajo morda fìlozofì prav, ko trdijo,da se določene ideje 06lno rojevajo "od nekod" in hkrati na različno oddaljenihpodročjih tega sveta. Postal sem bil previdnejši, če sem preučeval svoja laslnanadzemeljska področja. Dokler je bil Kristus moj vodja, se mi ni bilo b~ bati. A pomoji zunajtelesni izkušnji - pred devetimi leti - sem srečal individllaliste, ki so bili

62 63

tako navdušeni nad "suet.om. duhou", da je kazalo, kakor da so izgubili vid za duhasamcga.

Edino, kar rni je tega vcčera, ko sem sedel v dnevni sohi, postalo jasno, je hilo,da je prišcl trenutek, da moram vcl iko bolj javno spn~govoriti o svojern srečanju sKristusom, kakor scm doslej. (:e res vstoparno v atornsko dobo, ne da bi vcdeli,katera mot' jo je ustvarila, potem je sarno še vprašanje desetletij, ko bomo uničilisebe in našo zendjo prav tako. Pri svoji nalogi sc niscm počutil kot poklieaniduhovnik; le menil scrn, da ima vsakdo, kdor je irnel neko izkušnjo zBogom, tudiodgovornost. ln biti mora ob svojcrn času: jaz, ki nisem nikoli znal povezati dvehbcscdi, seru so znašel pred sk upinarui rnladih, v kJubih, eerkvah, da hi govoril predvsakomer, ki je IJi! voljan slišati poslanir:u, da jc Bog ljubezcn in vse drugo peke\.

Seveda rni je bilo jasno, da y, kar zadeva pok lic, to pomenilo ruoj propad, breznadaljnjega scru izgubi! nekaj pacientov, ki niso bili voljni zaupati so "religioznemn.[anntiku": A bilo je prav nenavadno, ljudje, kalerih posrneha scm se najbolj bal, sobil i pogoslo Iist i, k i so me najprcj sprcjel i. Ko sern se potegoval za stal no rnesto napsihialriji l lnivcrzitetnc Lolnišni.:« Virginije, rni je ncki prijatelj svotova], naj neomenjam svojih izkušenj >iodd:rvl'elll, ker ni vedel, kako bodo drugi to sprejeli, Prvaoseba, s katcro scm so pogovarjal,je I,il prav dr. Wilfred Abs«, profesor psihoanalizcin analili<'rJe psihol(~rapije na Oddelku za psihiatrijo, eden vrhunsk ih strokovnjakovv Zvezi psihoanal iì ikov Virginijc.

Nikoli prcj nisem bil v lej pisarni, dokler me niso sooč il] z dr. Absem: "No, dr./útchie, če prav razu.uiem, imat.e alrčutel«, da sic se srećali s Kristusotn:" Kar vide]scm, kako moje možnosti na virginijski univerzi izginjajo v pesku. Dr. Absc je bilJ ud, anal ilik freudovsk(~ šole; postavi! nil je torcj neposredno vpra.'ianje, kije terjaloodgovor. Med dvema vdihoma sem se ohrnil na Jezusa, kakor sem bil storil želolikokral: "Cospod, kaj Haj rel'-em("

Zataji me pred Ijwimi, l)(~sedc so bi le skomi sl ii'.!1c, II! Jaz te bom zatajill/redsvojùn otelo"l.

Dr. Absu sem reb,l: "Prrw lako malo Lahko zllll.ilwm resuihwst o tem, kar semi je dogodiLo v Narkeleyu, Texas, kakorje rrwgel Saul iz Tarsusa ~anikati, kar semu je zgodilo lUI poti v f)a mask."

To je Inlo iorci, lako selll si misliL kal' me je oropalo nJožnosfi, da poslanempsihialer. Lahko si predstavljale tllojc I'res'''I(,,'elljc, ko selll nekaj tednov kasnejedohil pismo, v kalerem so tlli sporot'ali, da me je bila izpitna komisija soglasno spre-jela. Leta kasncje, polem ko sva z dr. Ahsem poslala dobra prijatelja, rni je povedal,da je bil ta posebni razgovor v resnici zelo nevareno "Ml vs,: ta gori smo vedeLi, kakotrdi§, da si imel zwwjtdesllo doživetje; ,'e bi se hiLtwli sali!o za trenutek sprenevedaL,da se ti lÌslo ni zgodao, hi te biLja,: odk/ona kot .~kraj!lDnezanesljivo oseho in verjetfwo!Jsodil kot kako v s/)(~iihob,'utkih lI!oteno osehnost, ki ne ZIUIra::lol'evati med dejstviin domišljanjem."

Jlotem ko sern deloval - seveda kol 'lIorrnalen' psihiater - v svoji sprejernnici,sem le redko ornenjaJ svoJe nazor<, o Bogu, če pa je hila skrajna sila, v kakršni jebil Fred Owen, sem prekorm'illo zavestno poklieno držo.

"ALi veste, zakai vsako jUlro prideII/. zgodaj?" sem ga vprašal nekega dne, ko>iva govorila o tem, kakšen ut'inek je imelo lexa.'iko doživclje na moje življenje."Preden pridejo drugi zdmvn.iki in sodelavci? Zato, ka ta (;as porahim za molùev

za usakega pacienta, ki ga tisti dan vidim. Verjamem, da ima [ezus za usakega odnas en dnevni red in en vozni red, in molim, da hi ju z njegovo pomoč]o paciera injaz skuraj odkrila."

"Ce vam je Jezus da] na zernlji le še nekaj terlnov narnesto nekaj desetletij",sem rnu rekel, "potem ]e to naredil zato, ker ve, da l.ahk:ooprauite sooje delo tuka] vnekaj tednih. Lahko odpust.ùe in odpuščanje prejmete. Lahko se rešite osake oduis-nosti in vsake jeze - rešite usakeg« kosa prtljage, ki ga nočete uzeti s sebo] u kraljestuo,kjer je vse luč:"

Seveda n isem mogel vedet i, kaj so je dogajalo v najglobljem kotičku Fredovegasrca; psihiatrija je v najboljšorn prirneru omejcna na lo, kar ji pacicnt poveo Vendarvern, da je bil rnož, ki je devetega maja 1977 priše] v mojo sprejernnico, ko naj bibil najin zadnji pogovor, neka povsem druga oseba od tiste, ki sem jo deeembravide! prvikrat. Jasno, telesno je bil videti šibkejši. Sosed ga je moral pripeljati, medpogovororn jo ležal na rurneni zofi. Toda reći, ki jih spravil iz scbe med ruukotrpnirnisunki vdihov, in rnir, celo humor v njegovih očeh, vse lo me je navdalo z veseljem.Nekdaj se je 'dajal' na službenem mestu, da bi spravil račune bolnišnicc v poravnavov bolniški blagajni podjetja, še jaz sem mu pomaga! izpoinili vrsto obrazcev. V tistemtednu, ko sva imela zadnji razgovor, so mu sporočili pravnornočen sklep, da njegovihzahtevkov ne sprejrnejo, in pojasnilo, da je bil hrez predpisanega roka odpovedalslužbo.

"Veste, kaj?" mi je rekel. "lmate prau, Udpoceda! sem službo, ker sent bil beseriin serri uarrt hotel zakuh.ati težaoe. No, seda] imam pa jaz težaue."

Spustil se je v smeh, ki ga je takoj prekinil kašelj, toda njegov zven jc bil zamelep, kajti bil je pravi smeh, prisrt~en, brez senčiee zagrenjenosti. "Tako je, kakor svaprehrala, ne res, doktor? 'Karsejd, bo§ žei.' (;e sem se tega §e pmvol'asno fUllInL,potem je izguba zavarovalnirw prav poceni."

"Veste, kaj sedaj pol'nem, ko pOfwl'i fW morem vel' prav spal.i?" je nadaljeval."Molim za tovari.!fijo v služhi da bi tovarno. imela eno res dobro leto, več posLa inzaslužka, toliko, da hi ne vedeli, kam z njim.". Razumljivo je, da nih<'e ne more ugibali o izkllšnjah koga drugega, ki jih bomICI za grobom, toda ko me je poklieal znani sosed in povedal, da je Fred Owenštiriindvajsctega maja umrl, vsaj nisem ilnel nobenih težav z zamišljanjem trenutkalistega tako presenetljivega pl>ehoda: nara.'it'ajoča ]uč, veselje v SITU!lekcga moža,ki je dobro opravi] doma<;o nalogo.

Bog je zelo zaposlen s tern, da izobražuje ljudi, ki vedo, kako jim je živeti.~ erjamem, da je sama usoda zemlje odvisna od napredka, ki ga dosegamo - in daImamo le še malo časa. Tudi v luči tega, kal' borno našli v naslednjem svetu,verjamem, da bo tisto, kal' bomo tam spoznali, odvisno od tega, kako dobro napredu-jemo v hoji za Jezusom in kako dobro služimo njegovi ljubezni, tllkaj in zdaj.