gorenjski glas · petek, 13. novembra 2009 vsebina...
TRANSCRIPT
PETEK, 13. novembra 2009
vseb
ina
90
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Avsenek vendarle potrjen?Radovljiški občinski svet bo v pone-deljek vendarle odločal o potrditvimandata Andreju Avseneku. Komisi-ja za preprečevanje korupcije je ugo-tovila, da je vodja območne enote za-voda za gozdove lahko tudi član ob-činskega sveta.
4
GORENJSKA
Danes bo delno jasno, dopoldnebo po nižinah megla. Jutri bovečinoma oblačno, ponekod bopihal jugozahodni veter. V nedeljo bo spet deloma sončno.
VREME
jutri: večinoma oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Maja bo lovila JohannoTa konec tedna bo Kranj spet gostilnajboljše športne plezalce in plezalkesveta, v boj za skupno zmago meddekleti pa še lahko poseže Škofjelo-čanka Maja Vidmar, ki v skupni razvr-stitvi zaostaja le za Johanno Ernst.
7
ŠPORT
Postopno se naučijoodlagati maskePred tremi leti in pol je v Bohinju za-čel delovati program komune Skup-nost Žarek. Ves ta čas je v njihov pro-gram, ki traja dve leti, vključenih pošest nekdanjih odvisnikov, ki se trudi-jo pustiti drogo za seboj in začetinovo življenje.
10
Tveganje je del vojaškega poklicaMed vojaki, ki so se prejšnji teden vr-nili z misije v Afganistanu, je bil tudistotnik Miha Kuhar iz Kokre, ki je si-cer zaposlen v gorski šoli Slovenskevojske na Bohinjski Beli. V Afganista-nu je poveljeval usposabljanju tam-kajšnje vojske.
11
GG+
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
2/11 °C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 90, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Simon Šubic
Radovljica - Gorenjska kri-minalistična policija je te dniosredotočena predvsem viskanje storilca ponedeljko-vega bombnega napada nastanovanjsko hišo sodniceKatarine Turk Lukan v Ra-dovljici. "V sodelovanju s ko-legi z Generalne policijskeuprave je bilo opravljenih ževeč informativnih razgovo-rov, ves čas zbiramo obvesti-la in dodatno preverjamookoliščine tega dejanja. Kri-minalistična preiskava pote-ka v več smereh, a zaenkratše ne razpolagamo s kon-kretnimi sumi o konkretnih
osebah," je včeraj povedalAndrej Zakrajšek, tiskovnipredstavnik Policijske upra-ve Kranj. Policija sicer vse odbombnega napada naprejzagotavlja stalno varovanjeza sodnico in njeno družino.
Stanovalce Kajuhove ulicev Radovljici in v širši sosešči-ni je silovita eksplozija zbu-dila v ponedeljek nekaj pred23. uro. Po sedaj znanih po-datkih je nekdo v bližinookna otroške sobe v pritličjustanovanjske hiše družineLukan nastavil eksplozivnotelo z veliko udarno močjo,ki ga je po vsej verjetnosti ak-tiviral iz daljave. Eksplozijaje precej poškodovala hišo,
medtem ko so zaradi lažjihran in hude pretresenosti vjeseniško bolnišnico odpe-ljali mladoletno sodničinohčer, ki pa so jo naslednjidan že izpustili iz zdravni-ške oskrbe. "Še vedno niznano, kateri eksploziv je biluporabljen, saj preiskava nacentru za forenzične pre-iskave še ni zaključena. Za-gotovo pa je šlo za eksploziv-no telo z veliko udarno moč-jo," pravi Zakrajšek.
Po vsej verjetnosti je bilbombni napad povezan zdelom Katarine Turk Lukan,pred leti okrožne sodnice vKranju in sedaj v Ljubljani.
Krivca za eksplozijo še iščejoPolicija še vedno poizveduje za storilcem ponedeljkovega bombnega napadav Radovljici, ves čas pa varuje tudi družino sodnice Katarine Turk Lukan.
Ni še znano, kakšen eksploziv je uporabil storilec bombnega napada na hišo sodnice Katarine Turk Lukan v Radovljici. / Foto Tina Dokl� 8. stran
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Začela se je enome-sečna javna razprava o spre-membah volilne zakonodaje.S spremembami naj bi zago-tovili večji neposreden vplivvolivcev na izbor poslancev.Volivci v zdajšnji ureditvi na-mreč ne morejo izbirati medrazličnimi imeni na listi kan-didatov, saj v vsakem volil-nem okraju nastopa le po enkandidat z vsake liste, kar po-meni, glasujejo za listo in ne
za osebo. To se bo spremeni-lo, volivci bodo (tako kot do-slej s preferenčnim glasom)obkrožali imena kandidatov.Spremembe tudi ukinjajovolilne okraje, ki jih je bilodoslej po Sloveniji 88, volitvenaj bi potekale v volilnihenotah na podoben način,kot je bilo na volitvah za ev-ropske poslance. Gorenjskaje ena od osmih volilnih enotv Sloveniji in je imela doslejenajst volilnih okrajev.
(Več na 2. strani)
Obetajo se spremembe volilne zakonodaje
Suzana P. Kovačič
Kranj - V posameznih razre-dih nekaterih gorenjskihosnovnih šol je več odsotnihučencev. "Učenci so ostalidoma zaradi prehladnih ingripi podobnih obolenj. Venem primeru pa je bilo la-boratorijsko dokazano, dagre za virus nove gripe tipa A(H1N1)," je sporočila dr. Ire-na Grmek Košnik, dr. med.,direktorica Zavoda za zdrav-stveno varstvo (ZZV) Kranj.V kateri gorenjski osnovnišoli je potrjen virus nove gri-pe, nam na ZZV Kranj nisoželeli povedati, z utemeljitvi-jo, da bi se v tem primerumed ljudmi širila panika.
Šole so izdelale svojenačrte sodelovanja s starši,kjer so opredelili tudi načinobveščanja. Poklicali smo na
nekaj osnovnih šol (OŠ), rav-natelj OŠ Stražišče PavelSrečnik je povedal: "V dvehoddelkih manjka več učen-
cev, v drugih razredih so po-samezni primeri. Manjkajotudi dva, trije učitelji, kar pani nič več kot v preteklih letihv tem času. Nimamo poda-tka o tem, da bi kateri od zbo-lelih učencev ali učiteljevimel potrjen virus nove gri-pe. Kot šola smo dolžni spo-ročiti podatke o številu zbole-lih na ZZV Kranj, od tam pagredo v javnost uradne infor-macije; jaz za to nimam po-oblastila." Ravnatelj RobertKerštajn iz OŠ Prežihov Vo-ranc Jesenice je bolj odločen:"Če bi prišlo do potrjeneokužbe z virusom nove gripena naši šoli, bi staršem tosporočil."
Najmanj en učenec je že zbolelNa eni od gorenjskih osnovnih šol potrjen primer virusa nove gripe. Na Zavodu za zdravstveno varstvoKranj podatka ne želijo razkriti, kot pravijo, zaradi panike. Mnenja ravnateljev o tem so različna ...
Na Gorenjskem so odprli še peti cepilni center v zasebniordinaciji Dušana Bavdka v Zdravstvenemu domu Kranj. � 3. stran
Foto
: Tin
a D
okl
2GORENJSKI GLAS
petek, 13. novembra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Po spremenjenivolilni zakonodaji naj bi biliodpravljeni sedanji volilniokraji (v Sloveniji jih je 88),pač pa bi ostalo osem volil-nih enot, v katerih bi volili poenajst poslancev državnegazbora. Proporcionalni volilnisistem bi tako ostal, glasovni-ce na volitvah pa bi bile podo-bne tistim za evropski parla-ment. Na glasovnicah bodoliste z največ enajstimi kan-didati na vsaki, volivci pa nebi več volili liste, pač pa biime kandidata, podobno kotje bilo sedaj v veljavi s prefe-renčnim glasom, le da bi bilta po novem obvezen. Voli-vec bi moral tako obkrožitištevilko pred imenom enegaod kandidatov. Dokler seljudje ne bi navadili na no-vost, bi veljalo prehodno ob-dobje, v katerem bi v prime-rih, ko bi volivec obkrožil li-sto in ne kandidata, njegovglas šel prvemu na kandidat-ni listi. Z liste bi bil tako izvo-ljen tisti, ki bi dobil največpreferenčnih glasov.
Ženske kvote se s sedanjih35 povečujejo na štirideset
odstotkov, kandidatne listepa bodo morale biti sestavlje-ne tako, da bodo kandidati vprvi polovici razporejeni iz-menično po spolu. Noveli za-konov tudi predvidevatastrožja merila za sorodstvenarazmerja v volilnih odborih.Pri glasovanju po pošti naj biimele ovojnice poštni žig zdatumom ali pa v ovojnicahpriložene dokumente, iz ka-terih je razviden datum od-daje glasovnice. Pri dajanjupodpore kandidatom bodouveljavili pravilo, da bo mo-ral volivec, ki daje podporo,pred podpisom navesti,komu daje podporo, s čimer
naj bi se po besedah minis-trice Irme Pavlinič Krebs iz-ognili manipulacijam. Mednovostmi kaže omeniti tudifinancerje volilne kampanje,kjer bodo morale biti vse pra-vne osebe, ki bodo podpiralekampanjo, javne, ne glede navišino prispevka. Od dnevarazpisa volitev do uradnegazačetka volilne kampanje ponovem ne bi smelo prihajatido objav političnih oglaševal-skih vsebin. Prepoved objavejavnomnenjskih raziskav, kiv sedanji zakonodaji velja te-den dni pred začetkom volil-nega molka, pa bi bila ome-jena zgolj na čas volilnega
molka. Volilnih plakatov tudine bi več obešali na plačljivihmestih, pač pa le na tistih, kijih morajo organizatorjemvolilne kampanje brezplačnozagotoviti lokalne skupnosti.S spremenjeno zakonodajonaj bi zagotavljali tudi boljšinadzor nad financiranjemvolilne kampanje in njegovopreglednost.
V delovno skupino za pri-pravo sprememb volilne za-konodaje so imenovani tudipredstavniki opozicije (deni-mo gorenjski poslanec SDSBranko Grims). Koalicija sinamreč želi zagotoviti njenosodelovanje že v tej fazi, kajtitovrstna zakonodaja se spre-jema z dvotretjinsko večinoposlancev državnega zbora.V največji opozicijski strankiSDS pa se na predlog spre-memb odzivajo z izjavo, da"ne gre za tematiko, ki bi bilanujna, in da je bilo to vpraša-nje sproženo zaradi tega, dabi se javna razprava odmak-nila od vprašanj, ki so po-membnejša in ki bi jih bilotreba reševati urgentno". Obtem dodajajo, da so se držav-ljani o volilnem sistemu od-ločali na referendumu.
Volili bi osebe, ne listZačela se je enomesečna javna razprava o spremembah v volilni zakonodaji, ki jih je predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Volivcem naj bi zagotovile večji vpliv na izbor poslancev.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Novoletni videomehKot je že v navadi, bomo tudi letos naročnikom podelili ne-kaj vstopnic za ogled Novoletnega videomeha, ki bo v Šport-ni dvorani Kamnik v soboto, 12. decembra ob 19. uri. Če seželite potegovati za vstopnice, odgovorite na nagradnovprašanje: Kateri Novoletni videomeh bo tokrat po vrsti?
a) 18 b) 19 c) 20
Odgovore nam pošljite do četrtka, 19. novembra, na: Gorenj-ski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali na: [email protected].
11. Dorijev večer
Obveščamo vas, da vstopnice za 11. Dorijev večer, ki bo vpetek, 20. novembra, ob 19.30 v dvorani Tri Lilije v Laškem,lahko kupite tudi na Gorenjskem glasu. Cena vstopnice je 10evrov. Na koncertu z naslovom Skupaj po domače bodo na-stopili tudi Oto Pestner, Eroica, Štajerskih 7, Miša Molk indrugi. Če si želite zagotoviti tudi avtobusni prevoz, to čimprej sporočite na tel. št.: 04/201 42 41.
Eros Ramazzotti!
Gorenjski glas bo enemu naročniku omogočil ogled koncertaitalijanskega pevca Erosa Ramazzottija, ki bo v četrtek, 19. no-vembra, ob 20. uri v Hali Tivoli v Ljubljani. Napišite, zakaj siprav vi želite ogledati ta koncert, in nam svoje razmišljanje po-šljite na naslova, ki sta napisana zgoraj. Vašo pošto pričakuje-mo najkasneje do torka, 17. novembra, dopoldne. Srečni nagra-jenec bo vstopnico prevzel na blagajni pred koncertom. D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme FRANC VOLČIČ iz Škofje Loke.
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Za posvetovalnireferendum še pred ratifika-cijo arbitražnega sporazu-ma, ki sta ga prejšnjo sredov Stockholmu podpisalapremierja Slovenije in Hr-vaške Borut Pahor in Ja-dranka Kosor, se je najprejzavzel predsednik državeDanilo Türk, nato pa tudipremier Borut Pahor. Pred-log je podprla koalicija, v po-nedeljek pa so koalicijskeposlanske skupine (SD,LDS, Zares in DeSUS) vlo-žile predlog za razpis posve-tovalnega referenduma.Predlog referendumskegavprašanja je naslednji:
Ali se strinjate s tem, da dr-žavni zbor Republike Sloveni-je sprejme predlog o ratifikaci-ji Arbitražnega sporazumamed Vlado Republike Sloveni-je in Vlado Republike Hrva-ške ..., v katerem je med dru-gim določeno:
- da arbitražno sodišče dolo-či potek meje med Slovenijo inHrvaško na kopnem in morju,stik Slovenije z odprtim mor-jem, režim za uporabo ustrez-nih morskih območij in
- da noben enostranski doku-ment ali dejanje katere kolistrani po 25. 6. 1991 za nalogearbitražnega sodišča nima pra-vnega pomena in ne zavezujenobene strani v sporu ter nika-kor ne prejudicira razsodbe?
Opozicija, ki se je že predpredlogom koalicije zavze-mala za razpis zakonodajne-ga referenduma o arbitraž-nem sporazumu, ki bi bil zavlado bolj obvezujoč, je dopredloga kritična, pripombeima na vsebino referendum-skega vprašanja, ki se ji zdinejasno in zavajajoče. Pre-mier Pahor je sredi tednasporočil, da je pripravljenumakniti predlog za razpisposvetovalnega referendumain k temu nagovoriti koalicij-ske partnerje, če se opozicijazaveže, da ne bo zahtevalanaknadnega zakonodajnegareferenduma. Opozicijskestranke ne kažejo pripravlje-nosti, v stranki SDS so deni-
mo poudarili, da se želi Pa-hor "najprej izogniti odgo-vornosti in arbitražni spora-zum z zavajajočim in nejas-nim vprašanjem pošilja naposvetovalni referendum,potem pa posreduje opozicijipred očmi slovenske in ev-ropske javnosti 'mešetarsko'ponudbo, kot da bi oboji bililastniki tistega, s čimer naj bitrgovali". Opozarjajo, da greza vprašanje slovenskega na-cionalnega interesa in da tune more trgovati nihče, arbi-tražni sporazum pa po njiho-vem namesto poti do rešitveustvarja nove probleme innove delitve.
Tako si koalicija in opozici-ja podajata žogico o referen-dumu o arbitražnem spora-zumu, za katerega pa nekaže, da bi še letos doživelobravnavo v državnem zbo-ru. Za včeraj so bila dogovor-jena usklajevanja glede po-bude o ustavni presoji arbi-tražnega sporazuma.
Kaj vprašati državljaneTa teden se glavnina vročih političnih razprav suče okoli referenduma, kinaj bi ga izvedli o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško.
Marjana Ahačič
Radovljica - V spomin na pa-dle vojake in na konec prvesvetovne vojne bodo jutri, vsoboto, 14. novembra, pri-pravili tradicionalni, tokratže dvanajsti pohod in prire-
ditev pod sloganom Krn - po-hod spomina 1918-2009. Ob13. uri bo ob Krnskem jezeruproslava, na kateri bo slav-nostni govornik predsednikZveze veteranov vojne zaSlovenijo Janez Pajer. Ob14.30 bosta slovesnost in ob-
red vojaškega kurata primadžarskem križu na Dupliplanini. Kot je sporočil pred-sednik organizacijskega od-bora Janko S. Stušek, bo po-hod do Krnskega jezera mo-žen iz treh, usmerjen pa izdveh smeri in sicer iz Bohi-
nja, od planinskega Domapri Savici (v Ukancu) od 7. do7.30, in iz Lepene, ki je s pri-bližno dobrima dvema ura-ma hoje do Doma pri Krn-skih jezerih tudi najkrajši.Če bo slabo vreme, bo pohodorganiziran le iz Lepene,proslava pa bo v tem prime-ru le pri Domu pri Krnskihjezerih.
Spominski pohod Krn 2009
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Brdo
Italijanski zunanji minister v Sloveniji
Na Brdu so se ta teden sestali zunanja ministra Slovenije inItalije Samuel Žbogar in Franco Frattini (na sliki) ter oba okolj-ska ministra, beseda pa je bila o gradnji plinskega terminala vŽavljah. Slovenija ob tem ni dobila nobenega zagotovila, dabodo glede terminalov upoštevani njeni pomisleki. V zvezi stem Italija zagotavlja, da so pri tem projektu upoštevani vsievropski zakoni. Italija je močno skrčila financiranje sloven-ske manjšine, o čemer tokrat prav tako niso vsebinsko raz-pravljali, na Brdu pa tudi ni prišlo do srečanja med zunanjimaministroma in predstavniki manjšin. D. Ž.
Foto
: T. K
.
Tržič
Jutri romanje na Brezje
Članice regijskega odbora Ženske zveze N.Si Gorenjska 1 sona seji sklenile, da organizirajo prvo romanje po t. i. "rožno-venski poti". Avtorica projekta je Jana Grohar, Občina Tržičbo investitor, prek katere bodo črpali evropska sredstva, na-menjena za razvoj podeželja. Pot namreč povezuje tri kra-jevne skupnosti in hkrati občini Radovljica in Tržič. Romanjebo jutri, v soboto, 14. novembra, izpred bazilike Marije Po-magaj na Brezjah ob 8.30, ko bo najprej maša, nato pa bodoromarke in romarji odšli na 8,5 km (tri ure) dolgo pot. Ro-mali bodo v vsakem vremenu. D. Ž.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Danica Zavrl Žlebir, Marjana Ahačič
Škofja Loka, Kranjska Gora -Iz kohezijskega sklada bo do-bil denar projekt Urejanjeporečja Sore, ocenjen na29,6 milijona evrov, nanašapa se na odvajanje in čišče-nje odpadnih voda v porečjuSore. Pri njem sodelujejo ob-čine Škofja Loka, Žiri, Želez-niki in Gorenja vas-Poljane,ki bodo zgradile ali izboljšaledobrih 23 kilometrov kanali-zacije, obnovile štiri čistilnenaprave, v Retečah pa zgradi-le novo. Na kanalizacijo bona novo priključenih 8532prebivalcev, na čistilne na-prave pa 9476 enot. Iz evrop-skih virov bodo deležni 15,9milijona evrov. Vzporedno stem je pripravljen tudi žeprojekt urejanja vodovodov vporečju Sore.
Župan občine Škofja LokaIgor Draksler je o odločbi, kijim zagotavlja črpanje evrop-skega denarja, dejal: "Veselsem, da ko gre za resničnovelike razvojne projekte, vseštiri občine na Loškem zna-mo stopiti skupaj in se lahkozmenimo. Res pa je, da je tozares zahteven projekt, ki jeterjal izjemno potrpežljivostin strokovno usposobljenostvseh soudeleženih, loškihobčinskih strokovnih služb,razvojne agencije Sore innaše podžupanje." Projekt jevodila loška podžupanjaMirjam Jan Blažič, ki meddrugim meni: "V dveh letihin devetih mesecih nam je
uspelo premagati pot do od-ločbe oziroma pridobitve ne-povratnih sredstev kohezij-skega sklada EU. S tem paše ni končana zahtevna in tr-nova pot, saj prihajamo zo-pet na novo več ali manj ne-obdelano ledino: razpisnodokumentacijo, izbor izva-jalcev, gradbena dovoljenja,izvedbo in nadzor investicij... Po drugem tiru pa teče
tudi drugi del projekta Ure-janja porečja Sore, vodooskr-ba, za katerega mi v Ljublja-ni pravijo, da nam tudi do-bro kaže."
S sredstvi 1,6 milijona ev-rov bo Evropski sklad za re-gionalni razvoj sofinanciraltudi projekt gradnje kolesar-ske povezave med Gozd-Martuljkom in Jesenicami:2,3 milijona evrov vredni
projekt med drugim predvi-deva postavitev mosta zapešce in kolesarje čez SavoDolinko v Gozd-Martuljku.Projekt vodi Državna direk-cija za ceste, občina Kranj-ska Gora pa v njem sodelujekot partner. "Občina Kranj-ska Gora bo po dogovoru zdirekcijo za ceste financiralagradnjo zavarovanja oporni-kov čez novi most v Gozd-Martuljku," je pojasnil žu-pan Kranjske Gore Jure Žer-jav. Novi most bo stal na me-stu nekdanjega železniškegamostu, katerega oporniki šestojijo. Kolesarska steza paje na tem mestu prekinjenain zato predstavlja eno naj-bolj nevarnih prometnihtočk v občini. V KranjskiGori upajo, da bodo novimost začeli graditi že spo-mladi.
Evropski milijoni dvemagorenjskima projektomaV Škofji Loki so se ta teden razveselili odločbe za evropsko financiranje enega njihovih projektov.Drugi projekt Gorenjski odobren za Zgornjesavsko dolino.
Denar v okviru 1,6 milijarde evrov vrednega Operativne-ga programa razvoja okoljske in prometne infrastruktu-re za programsko obdobje 2007-2013, kamor sodi tudiskupni projekt občin na Škofjeloškem, je prednostnonamenjen za posodobitev ali novogradnjo infrastruktu-re s področja okolja in prometa. Ta program je podlagaza črpanje zlasti iz kohezijskega sklada (okoli 1,4 milijar-de evrov) in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(224 milijonov evrov).
Evropski denar je namenjen tudi v Gozd-Martuljku prekinjeni kolesarski povezavi Jesenice- Kranjska Gora. / Foto: Tina Dokl
" To sem jim dolžan pove-dati in jih obenem opozorititudi na to, da pa naj zdraviotroci še naprej hodijo k po-uku. V vsakem primeru bistarši od nekoga izvedeli inbolje je, da takšno stvar zve-do od mene. Nenazadnjesvoje otroke pošiljajo k namv šolo. Vsak dan pa sprem-ljam zapise o morebitnihmanjkajočih učencih in zazdaj ni nič posebnega."
Ravnateljica na OŠ CvetkaGolarja Škofa Loka KarlaKrajnik je dejala, da potrje-nega virusa nove gripe šeniso imeli, da pa v vsakemrazredu zaradi različnihprehladnih in virusnih obo-lenj manjka kak učenec.
"Redno spremljamo odso-tnost učencev, in če bi dobi-li potrjeno informacijo, daje šlo za virus nove gripe, biza nasvet glede obveščanjastaršev vprašala ZZV
Kranj," je povedala Krajni-kova. Metka Benčič, koordi-natorka za izvajanje načrtaza pandemsko gripo vKranjskih vrtcih, je bila znadzorno zdravnico v sredona obhodu po enotah Kranj-skih vrtcev. "Oddelki so ve-
činoma polni, sem pa tja jeposamezen primer prehlad-nega ali črevesnega obole-nja. Če bi v naših enotahmanjkala tretjina otrok, bi otem takoj obvestili otroški
dispanzer in ZZV Kranj,oni pa bi laboratorijsko do-kazovali, za katerega pov-zročitelja gre. Če bi bil potr-jen primer virusa nove gri-pe, bi starše o tem zagotovoobvestili, verjetno z dopi-som na vhodnih vratih."
Šole in vrtci so že ob začet-ku šolskega leta dobili navo-dila za preprečevanje širjenjaobolenj. "Posebna pozornostse namenja zlasti higienikašlja in rok, otroci naj si po-gosteje umivajo roke s toplovodo in milom. Prostore jetreba še večkrat zračiti in či-stiti. Otroke, ki kažejo znakebolezni, je treba izolirati inpoklicati starše. Vse staršeotrok z znaki akutne okužbedihal (povišana temperatura,nahod, bolečine v žrelu, gla-vobol, bolečine v mišicah, aliz znaki bruhanja ali driske)prosimo, da otroke zadržijodoma in se po potrebi posve-tujejo s svojim lečečimzdravnikom po telefonu, šeposebej če ima otrok kronič-no bolezen," je poudarila Ire-na Grmek Košnik in dodala,da naj zdravi otroci še naprejnormalno hodijo v vrtec inobiskujejo pouk.
Najmanj en učenec je že zbolel�1. stran
KOMENTARSimon Šubic
P onedeljkov bombni na-pad v Radovljici povzro-ča skrbi. Na prvem me-
stu zagotovo sodnici in njenidružini, ki jo je v tem nepriča-kovanem napadu še srečno od-nesla. Samo predstavljamo silahko, kaj vse razjeda sodnico,ki nenadoma postane tarča ne-usmiljenih kriminalcev, pa najbo pri svojem delu še tako nava-jena raznih (verbalnih) gro-ženj. Morda tako kot mi pre-mleva, ali je njeno sodniško delovredno tveganja, zaradi katere-ga sta se v življenjski nevarnostiznašli celo njeni mladoletnihčeri. Z nami vred se najbržsprašuje, ali bo po takem dogod-ku sploh še sposobna pogumnoin objektivno razsojati na sod-nih procesih proti najbolj okore-lim kriminalcem. Z njo pa tudidrugi stanovski kolegi. Verjetnobo napadena sodnica potrebo-vala kar precej časa, da se bootresla občutka ogroženosti, pačetudi bodo morda kriminalistienako uspešni, kot so bili v pre-iskavah obeh bombnih napa-dov v Kranju.
Čeprav napad na sodnico vRadovljici verjetno res ni pove-zan z majskim bombnim na-padom na policijo v Kranju, paimata oba primera zelo po-membno skupno točko: oba-krat je bila napadena pravnadržava. V kranjskem primeruje šlo resda za napad na javnostavbo, ki sta ga precej amater-sko izvedla golobrada mladeni-
ča, v radovljiškem primeru paokoliščine kažejo na brezobzi-ren napad organiziranega kri-minala na zasebni dom javne-ga funkcionarja. Gre za opozo-rilo, da nihče v naši družbi niveč varen. Taki dogodki zatone sejejo samo strahu med dr-žavljani, ampak tudi spodjeda-jo veljavo institucijam, ki zago-tavljajo delovanje pravne drža-ve. Dvom o njihovi učinkovito-sti sčasoma povzroči v družbivse večji občutek ogroženosti innemoči, boljših razmer za svo-je delovanje pa si organiziranikriminal ne bi mogel želeti.
Hvala bogu, ne živimo naSiciliji, okuženi z mafijo, a za-gotovo tudi ne živimo več vtako varni Sloveniji, kot si ve-čina želi. K temu je pripomoglatudi kriza vrednot, na kar opo-zarjajo sodniki, ki s tožilci inpolicisti zagotovo sodijo mednajbolj ogrožene poklice. Tosodi k njihovemu poklicu intega se najbrž zavedajo vsi, kise zanj odločajo. Celotno druž-bo pa bi moralo vseeno že resnoskrbeti, ker so omenjene institu-cije v Sloveniji postale tarčavsakodnevnih političnih diskre-ditacij. Argumentirana kritikanjihovega dela je zagotovo za-želena, prostodušno udrihanjepo njih pa samo ruši njihov ug-led v družbi, kar nikakor nepripomore k pravičnejši in var-nejši družbi. Sicer pa, kaj že jepolitika, da od nje pričakujemonegovanje pravih vrednot?
Resno opozorilo družbi
Na Gorenjskem so odprli še peti cepilni center v zasebni ordinaciji Dušana Bavdka, dr. med., vZdravstvenemu domu Kranj. Za cepljenje se ni trebanaročiti, delovni čas ordinacije je v ponedeljek in sredo popoldne, v torek, četrtek in petek pa dopoldne.
4GORENJSKI GLAS
petek, 13. novembra [email protected]
Suzana P. Kovačič
Kranj - V Hiši zdravja naGorenjskem glasu smoprejšnji četrtek gostili dr. Nejo Zupan, predavate-ljico, terapevtko, medna-rodno učiteljico Nevroling-vističnega programiranja(NLP) in mednarodno uči-teljico metode Z dotikomdo zdravja iz zavoda za raz-voj kreativnosti in osebnorast Bisernica Kranj. O me-todi Z dotikom do zdravjapiše tudi v priročniku, ki gaje predstavila ob tej prilož-nosti. "Otroci imajo veliko
energije, so zadovoljni,imajo domišljijo in vsakomalenkost lahko spreme-nijo v nekaj drugega. Kjeimate odrasli to spravlje-no?" pravi Zupanova indoda, da je v življenju po-trebna samo trdna odloči-tev, ki spremeni našo pot.V priročniku predstavljabiogeno prehrano, korekci-jo drže telesa, energetsketokove v telesu, mišice inmeridiane, krepitev ener-gije možganov, ustvarja-nje čustvenega ravnotežja,zmanjšanje bolečine insproščanje stresa.
Z dotikom do zdravja
Brezje
Na Brezjah o duhovnikih
S pozdravi gvardijana frančiškanskega samostana na Bleduin rektorja bazilike patra Silvina Krajnca, radovljiškega župa-na Janka S. Stuška in novomeškega škofa Andreja Glavanaso bodo jutri ob devetih na Brezjah začeli letošnji Brezjan-ski pogovori. Tema tokratnih pogovorov bo "duhovnik kotčlovek, ki ga Bog zelo ljubi". O njej bodo govorili dr. BojanRavbar, dr. Andrea Caelli, Alojz Rebula, koroški slovenskiduhovnik Jože Kopeinig, dr. Jože Ramovš in sestra Lavrenci-ja Gologranc. Za glasbeno popestritev srečanja bo poskrbelpevski kvintet Bratje Zupan. J. K.
Marjana Ahačič
Radovljica - Potem ko radov-ljiški občinski svet na seji ko-nec oktobra ni odločal o potr-ditvi mandata nadomestne-mu občinskemu svetnikuAndreju Avseneku z liste E-kolo, bodo svetniki to ven-darle storili v ponedeljek naizredni seji, ki jo je sklicalžupan Janko Sebastijan Stu-šek. Kot je znano, naj bi Av-senek za preostanek manda-ta zamenjal Janeza Urbanca,ki je pred nedavnim odsto-pil. A to točko so na predlogstatutarno pravne komisijena zadnji seji umaknili zdnevnega reda. Kot je takratpojasnil predsednik komisi-je Tone Pfajfar, se je pojavilovprašanje nezdružljivostiopravljanja funkcij in kon-flikta interesov. Avsenek je
namreč zaposlen kot državniuslužbenec, kot vodja blej-ske območne enote Zavodaza gozdove. Občinski svet jenaložil Komisiji za mandat-na vprašanja, volitve in ime-novanja, da pri komisiji zapreprečevanje korupcije pre-veri združljivost obeh funk-cij. Ta pa je ugotovila, da ne-združljivosti funkcije članaobčinskega sveta in vodje ob-močne enote Zavoda za goz-dove ni.
"Mislim, da je šlo za na-merno zavlačevanje," doga-janje komentira Andrej Av-senek. "Župan očitno ni že-lel, da bi bil prisoten že naprejšnji seji. Da se zadevaodpleta, sem pripomogeltudi sam, ko sem za mnenjezaprosil službo vlade za lo-kalno samoupravo in regio-nalno politiko." Ta med dru-
gim ugotavlja, da je županstoril napako, ker je točkoumaknil z dnevnega reda,saj naj bi moral občinski svetna podlagi ugotovitve občin-ske volilne komisije le spre-jeti ugotovitveni sklep, s ka-
terim potrdi nadomestnimandat. Obenem opozarja,da nezdružljivosti funkcij nimogoče ugotavljati vnaprej,torej preden je mandat potr-jen in možna nezdružljivostsploh nastopi.
Avsenek vendarle potrjen?Komisija za preprečevanje korupcije ni ugotovila nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta in vodje območne enote Zavoda za gozdove.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Ob obletniciCentra slepih, slabovidnihin starejših v Škofji Loki(deluje že 73 let) so pripra-vili prisrčno slovesnost.Tridesetim stanovalcem z okroglim številom let bi-vanja v centru so podelilipriznanja. 16 stanovalcevprebiva v domu pet let, petjih je v domu deset let,štirje petnajst let, edendvajset let, dva petindvaj-
set, po eden pa trideset inpetinpetdeset let. Najdaljšistaž bivanja v domu imaMarica Jemc, in sicer karoseminšestdeset let. V pro-gramu so nastopili domskipevski zbor Žarek upanja,Kranjski kvintet in har-monikar Tilen, programpa sta povezovala MarkoČrtalič in Denis Kamnar.Odprli so tudi razstavo slik varovancev VDC Kranjpod mentorstvom VinkaHlebša.
Ob obletnici centra nagradili stanovalce
Qlandia praznuje
Qlan
dia
mar
ketin
g d.
o.o.
, Dun
ajsk
a 117
, 100
0 Lju
blja
na.
Sl
ike
so si
mbo
lične
.
Pokrovitelja nagradne igre:
4x polet z balonom
za 2 osebi4x pole
za 2 o4x za 2
darilni boni
4x
enoletna uporaba
BMW serija 1
tna uporBMW serija 1
4xin sanjsko nagrajuje!
Kranj14. november
10:00 Zabavni program za otroke14:30 Manca Špik15:00 Pihalna godba in mažoretke15:30 ŽREBANJE NAGRAD in slavnostno rezanje torte velikanke16:00 Manca Špik16:30 Alenka Godec
Vabljeni na praznovanjev soboto, 14. novembra!
in še veliko zabavnih presenecenj!
Foto
: Tin
a D
okl
Andrej Avsenek / Foto: Anka Bulovec
Priznanja stanovalcem, ki v centru bivajo okroglo število let.
Mateja Rant
Gorje - Pri pokopališču vZgornjih Gorjah so sredi oktobra začeli urejati prvojavno parkirišče. Obiskoval-cem bo na voljo 21 parkirnihmest, ki so jih pred novem-brskimi prazniki že groboasfaltirali, uradno pa jihbodo odprli konec novem-
bra. Gradnja parkirišč bo pobesedah župana Petra Tor-karja vredna 85 tisoč evrov,pri čemer bo večino stroškovpokrila država. "Parkiriščesmo gradili po usmeritvahureditvenega načrta za ob-močje Zgornje Gorje, kar jebil tudi eden od pogojev zapridobitev državnih sred-stev," je še dodal Torkar.
Prvo javno parkirišče v Gorjah
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
5GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 2009
Nokia N97
Velik na dotik občutljiv zaslon
Polna drsna tipkovnica QWERTY
32 GB vgrajenega pomnilnika
Kamera s 5 Mpix in optiko Carl Zeiss
Vgrajen A-GPS vmesnik in 3 mesece brezplačne navigacije
www.nokia.si© 2
009
Nok
ia. V
se p
ravi
ce p
ridrž
ane.
Nok
ia in
Nok
ia C
onne
ctin
g Pe
ople
sta
regi
strir
ani b
lago
vni z
nam
ki d
ružb
e N
okia
Cor
pora
tion.
Testirajte nov telefon Nokia N97 na naslednjih lokacijah:
17. 11. 2009: Tana Elektronika, Škofja Loka, Kidričeva 75
19. 11. 2009: Hartman & Hartman, Tržič, Cesta Ste Marie aux mines 36
ovi.com© 2009 Nokia. store.ovi.com
Kranj
V Kranju za preglednejšo ponudbo
Mestna občina Kranj je zemljiškoknjižna lastnica ToplarnePlanina, zato bodoče lastnike (lastnike stanovanj na Pla-nini) opozarja na nepregledno ponudbo Elektra Gorenjskein HSE. Podjetje v sodelovanju s Civilno iniciativo za ce-nejše ogrevanje v zameno za soglasje ponuja brezplačnomenjavo kotlov z motorji za soproizvodnjo toplote in elek-trike in deset mesecev elektriko zastonj. Na mestni občinisicer pozdravljajo menjavo, ne vedo pa, ali je ponudba zastanovalce najugodnejša. "Prihodnji teden bomo kot dobrigospodarji objavili razpis, saj ne želimo oškodovati 4600lastnikov," je povedal Aleš Sladojević, direktor mestneuprave. Nelogično se mu zdi, da gresta ponudnika v eko-loško investicijo, hkrati pa s plačilom mesečnega računaza elektriko najbolj nagrajujeta potratne lastnike. Zdi se,da želi občina lastnike stanovanj odvrniti od lastništva toplarne, po drugi strani pa je 'grožnja' civilne iniciative o vlaganjih lastnikov (stanovalcev) v menjavo kotlov brez-predmetna. To bi kot lastnica lahko opravila tudi mestnaobčina. B. B.
Kranj
Meritve holesterola, krvnega tlaka ...
V Gorenjskih lekarnah bodo danes pa vse do srede, 18. novembra, potekale meritve glukoze v krvi, holesterola,krvnega tlaka in telesne teže. V lekarni Gorenja vas bodomeritve danes od 9.30 do 11. ure, v lekarni Jesenice in lekarni Kranj od 7.30 do 10.30, v lekarni Planina II. od 13.do 14.30, v lekarni Podlubnik od 12. do 13.30, v lekarniPrimskovo od 14.30 do 16. ure, v lekarni Šenčur od 11. do12.30, v lekarni Tržič od 11. do 13.30 in v lekarni Žiri od 7.30 do 9. ure. Meritve organizirajo ob svetovnem dnevusladkorne bolezni 14. septembru. S. K.
Jasna Paladin
Vodice - Civilna iniciativa jev dveh dneh zbrala 464podpisov občanov, ki se nestrinjajo z načinom obra-vnave in vsebino spre-memb prostorskega načrta,ki so ga svetniki obravnava-li na septembrski seji, preddnevi pa se je zaključilatudi javna razgrnitev.
Podpisani občani s svoji-mi podpisi od župana za-htevajo, naj javno razgrni-tev in javno obravnavo po-novi, saj naj po njihovemmnenju ta ne bi bila objav-ljena na krajevno običajennačin, kot to določa zakon.Zahtevajo tudi, naj segradnja doma za starejšeobčane v prostorskih aktihpredvidi v središču Vodicin ne na jugu naselja obšoli, ter naj se območje,predvideno za gradnjo Pa-storalnega centra Vodice,obravnava in ureja ločenood ožjega središča Vodic.Civilno iniciativo so pod-
prli tudi člani OO NSi Vo-dice. "Ne gre za nagajanježupanu, ampak za našaprizadevanja, naj prostor-ske spremembe služijo vdobro vseh nas in naj se nedelajo razlike med obča-ni," je odločna članica ob-činskega sveta iz vrst NSiMojca Ločniškar.
Župan Brane Podboršekje obtožbe že odločno zani-kal in označil za začetekpredvolilnega boja, obse-žen odgovor na očitke pa zobčinskim glasilom poslaltudi vsem občanom. "Pisa-nja strank SDS in NSi soneresnična, zavajajoča inžaljiva. Navedbe o spre-membi namembnostizemljišč, ki so v lasti Žup-nije Vodice, preprosto nedržijo. Župniku sem, ko jebil pri meni na sestanku,jasno povedal, da je na nji-hovih zemljiščih mogočezidati praktično vse. Tudidom za starejše v središčuVodic podpiram, če bomole dobili vsa soglasja od no-
silcev urejanja prostora inministrstva," je med dru-gim poudaril župan in do-dal, da ponovitve javne ob-ravnave ne bo, saj so vabiloobjavili v dnevnem časo-pisju, kot predvideva za-
kon, v občinskem glasilupa nanj še enkrat opozorili.
Spremembe Občinskegaprostorskega načrta bodosvetniki spet obravnavali v prvih mesecih prihodnje-ga leta.
Prostorski načrt kamen spotikeV Vodicah se je oblikovala ljudska iniciativa, ki nasprotuje načinu obravnave in vsebini spremembobčinskega prostorskega načrta.
Župan Brane Podboršek je obtožbe opozicijskih strankoznačil za neresnične, zavajajoče in žaljive.
Stojan Saje
Strahinj - Minuli torek so vBiotehniškem centru Naklorazglasili za Dan poklicev.Po pogovoru o mladih indelu so predstavili izkušnještudentov v programu Eras-mus. V delavnicah so prika-zali praktično delo pri delo-dajalcih, zunaj pa so razsta-vili opremo za kmetijstvo.Srečanja so sklenili s pred-stavitvijo možnosti izobraže-vanja v centru osnovnošol-cem in njihovim staršem.
Okroglo mizo Delo inmladi je vodil študent JanGrilc, ki je gostom zastavilvrsto aktualnih vprašanj.Damjana Košir z Ministrstvaza delo, družino in socialnezadeve je mladim svetovala,naj se kljub večjemu številubrezposelnih po koncu šola-nja čim prej prijavijo na Za-vod za zaposlovanje. Tamjim bodo pomagali iskati za-poslitev tudi na osnovi dru-gih sposobnosti in znanja.Daniela Žagar iz Obrtnopodjetniške zbornice Kranjjih je spodbudila, naj raz-mišljajo o samozaposlitvi.Ker mladim manjka znanjao podjetništvu, naj se vklju-čujejo v razne seminarje.Mojca Cek iz Centra za po-slovno usposabljanje je me-nila, da mladi lahko dobijo
prvi stik z delodajalcem žemed študijem s praktičnimdelom. Andreja Kacin izdružbe Merkur je povedala,da so letos sprejeli prek stonovih sodelavcev. Pri spreje-mu je odločilno, kako celovi-to se posameznik predstavi vprošnji in pogovorih. Kot jepoudarila Irena Gašperlin izvrtnega centra Gašperlin, prinjih cenijo interes za delo,prijaznost in urejenost ose-be. Predsednik Kluba štu-dentov Kranj Andraž Šiler
ter študenta Andrej Begano-vić in Kaja Zorko so govorilio sodelovanju pri projektih.Vlasta Juršak iz Centra zatrajnostni razvoj podeželjaKranj je ocenila, da je delona projektih dobra praksa zamlade. Oni najraje sprejme-jo tiste, ki pridejo z izdelanoidejo. Ob informaciji, da jeuzakonjenih kar 23 oblikdela, je Damjana Košir napo-vedala spremembe v delovnizakonodaji. Delo med študi-jem bodo omejili in bolj ob-davčili.
O možnostih za deloV Biotehniškem centru Naklo so pripravili okroglomizo z naslovom Delo in mladi.
Železniki
Rebalans zaradi krčenjadenarja za sanacijo
Občinski svetniki so na za-dnji seji sprejeli drugi reba-lans letošnjega proračuna.Ta je bil po besedah občin-ske finančnice Cirile Tušekpotreben predvsem zaradikrčenja državnih sanacijskihsredstev za odpravo posle-dic po ujmi, saj bodo letos vŽeleznikih namesto 4,7 mili-jona evrov prejeli le 1,8 mili-jona evrov pomoči. "Polegtega smo letos pričakovaliokoli štiristo tisoč evrov ev-ropskih sredstev za projekturejanja trgov starega mest-nega jedra, a bo vladna služ-ba namesto letos razpis ob-javila šele prihodnje leto. Iztega naslova sicer v prihod-njih treh letih pričakujemodevetsto tisoč evrov, med-tem ko je celoten projekt, vsklopu katerega namerava-mo urediti Antonov trg predcerkvijo in trg pred plavžem,vreden 1,5 milijona evrov,"je pojasnila Tuškova. V ob-činsko blagajno naj bi setako glede na rebalans letosnateklo 11,8 milijona evrovoz. dobrih 23 odstotkovmanj od načrtovanega, od-hodki pa bodo znašali 14,9milijona evrov, kar je slabih19 odstotkov manj kot v pr-votno sprejetem proračunu.Razliko med prihodki in od-hodki bodo pokrili s presež-kom sredstev iz preteklih let(dobra dva milijona evrov)in zadolževanjem v višinimilijona evrov. A. H.
KRATKE NOVICE
Štefan Kobal iz podjetjaza hlevsko opremo jemenil, da se delo vednolahko najde. Vzel bi tudištudente, a ne pride nihče.
6GORENJSKI GLAS
petek, 13. novembra [email protected]
HIŠA KULTURE
Klemen Jelinčič Boeta je bil rojen leta 1973.
Ko je bil star 18 let, se je preselil v Izrael,
kjer je na univerzi v Tel Avivu diplomiral iz
antropologije in sociologije. Po vrnitvi v
Ljubljano je leta 2009 na Filozofski fakulteti
še doktoriral iz zgodovinskih znanosti na
temo Judje na Slovenskem v srednjem veku.
Ukvarja se s prevajanjem leposlovja in pisan-
jem knjig. Po knjigi Kratka zgodovina Judov,
ki je razprodana, bo v kratkem na prodajne
police prišla še knjiga Judje na Slovenskem,
ki na kratek in jedrnat način opisuje dva tisoč
let judovske zgodovine do sodobnega
življenja Judov pri nas.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Če se želite z avtorjem srečati, ste prijazno vabljeni na predstavitev knjige Judje na Slovenskem, ki bo v sredo, 18. novembra, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa. Prepričani smo, da boste na dogodku izvedeli veliko zanimivega! Vstop prost.
Odprto pismuZavodu za turizem Kranj
Zakaj se je ta naša ljuba dr-žava tako zarotila zoper Za-vod za turizem v Kranju inmu ne dovoljuje hrupnih pri-reditev, ki jih le-ta organizira?Zakaj je ta država sprejelatakšno zakonodajo, ki prepre-čuje onesnaževanje okolja shrupom, da mora Zavod zaturizem za vsako prireditevpodajati vlogo za začasno pre-komerno obremenjevanje oko-lja s hrupom? Ti, ti zakono-dajalec!
Nerazumljivo je to, da seZavod že pri organizaciji po-letnih prireditev ne more drža-ti zakonsko predpisanih stan-dardov glede normalne ravnihrupa, povsem absurdno pa jeto, da tudi blagoslovitve in po-stavitve božičnega drevesa,sprevoda sv. Miklavža v Kra-nju ne more izpeljati brez čez-mernega hrupa. Zakaj že naj-mlajše ubijate s hrupom, za-kaj bo božično drevo bolj bla-goslovljeno, če bo prisotenhrup? Ali ne znate živeti vnormalnem okolju, kjer seljudje med seboj pogovarjajonormalno glasno - ne, že mla-dim hočete vtisniti dojem, daje le hrupna prireditev pravaprireditev.
P.S. Vprašanje županu: ali kot
zdravnik podpira javne prire-ditve, ki povzročajo hrup prek
v zdravem življenjskem okoljuše sprejemljive ravni? Kljubvsem argumentom je MOK dosedaj še vedno izdala organi-zatorju Zavodu za turizemdovoljenje za začasno preko-merno obremenjevanje okoljas hrupom!
Predsednik sveta KS Center,
Prof. Franc Benedik
Pozdravljeni vsipri Gorenjskemglasu
Ker se malokrat sliši kakšnapohvala, bom zelo vesela, čeboste objavili tele moje vrstice.
Peljala sem se v petek, 23.oktobra, z avtobusom ob 8.14iz Radovljice v Kranj. Ko ješofer ugotovil, da ne bom do-bila avtobusa za Škofjo Loko(ob 8.40), je poklical avtobus-no postajo in avtobus, ki je žespeljal, me je počakal. Šoferjunajlepša hvala! Bo rekel kdo,ja kaj pa je to takega - ja, enouro čakati na naslednjega, zato ni kranjska avtobusna po-staja prav nič prijazna.
Hvala tudi prometniku vŠkofji Loki, ki je videl, da ča-kam za garderobo, mi je pri-jazno shranil prtljago do od-hoda. Hvala tudi njemu!
Pa še nekaj vrstic za vas -glasovce. Rada imam ta časo-pis, čeprav šele eno dobro leto.Mogoče bi kdaj napisali kajveselega, ali pa dali v vsakoštevilko križanko, čeprav ne
nagradne. Najbolj originalnipa so prispevki ge. Smolnikar.Da bi jih le še dolgo objavlja-la.
Pa srečno vsem skupaj.
Minka Kolman, Begunje
Resnica o korenčku
Istočasno sem dobila namizo Gorenjski glas s član-kom o zdravilnosti korenčkain brošuro "Svit" rešuje življe-nje. V Svitu je predstavljen dr-žavni program presajanja inzgodnjega odkrivanja raka nadebelem črevesu. Program soizdelali: Ministrstvo zazdravstvo in ZZZS, Inštitutza varovanje zdravja in CIN-DI. V uvodu Svitove brošureFranc Kaučič piše, da je nekjebral, da korenčkov sok odpiranovotvorbe. Pil je korenčkovsok in dobil raka. Domneva,da ga je dobil zaradi uživanjakorenčka. Kaj je zdaj resnica?Ali je korenje zdravilno ali pahudo škodljivo? Ali pa je res-nica nekje vmes, kot so reklinaši pradedje, "zdrav je za ti-stega, ki je zdrav".
Pisala sem na uredništvoizdaje brošure Svit in vam naGorenjski glas. Sama gojimveliko biološkega korenja.Skoraj vsak dan berem ozdravi prehrani in predvsemzdravilnih lastnostih korenja.Trudim se, da bi naša druži-na uživala čimveč korenja.Zdaj pa sem negotova in že-
lim izvedeti resnico. Verjetnoželi resnico izvedeti še marsik-do. Rada bi poznala strokov-no mnenje o zdravilnosti ko-renja. Pričakujem, da bomo veni od prihodnjih številk Go-renjskega glasa lahko brali ne-dvoumno pojasnilo o temvprašanju.
Jelka Koselj
ZahvalaDirka HiFi, ki je potekala
18. oktobra, je bila tudi do-brodelna, saj so se na njej zbi-rala sredstva za našega Roka,ki ima cerebralno paralizo,ne hodi in uporablja električ-ni voziček, zato za samostoj-no življenje potrebuje dvigalo,ki bi ga pripeljalo v prvo nad-stropje. Dobrodelno akcijo jeorganizirala Tina Šmid, ki jeRoka kot spremljevalka spo-znala na plezalnem vikendudruštva Sonček. Ponudilanam je pomoč in s tem poka-zala, da nismo sami, zato seji še enkrat iskreno zahvalju-jemo. Zahvaljujemo se tudiorganizatorjem dirke in seve-da vsem, ki so na dirki daro-vali svoje prispevke ali jih na-kazali na Rokov račun. Sku-paj ste zbrali dobrih 1.200 ev-rov, za kar smo resnično hva-ležni. S tem denarjem stenam omogočili, da smo korakbližje uresničitvi nakupa dvi-gala. Še enkrat hvala.
Rok, Nina, Uroš
PREJELI SMO
PISMA, ZANIMIVOSTI
Dina Kavčič
Martin se spominja, da jeGorenjski glas naročil takoj,ko je prišel iz vojske. Najprejprebere osmrtnice, zanimaga, kaj se dogaja v občiniŠkofja Loka. Razvoj rad tudisam spremlja, zato med spre-hodom pregleda vse novosti.Rojen je bil na Osolniku nadMedvodami. Še v stari Jugos-laviji je bil vpoklican k voja-kom v Bihač, po kapitulacijiJugoslavije je bil mobiliziranv nemško vojsko, od koder seje leta 1946 vrnil. Ženo Ano,ki je že pet let pokojna, je spo-znal na njihovi kmetiji, ka-mor so hodili plesat. Zapo-slen je bil pri Gozdnem go-spodarstvu Kranj in ima štiriotroke: Aleksandra, Marinko,Olgo, Pavleta in še Anico izženinega prvega zakona. Imatudi toliko vnukov in pravnu-
kov, da jih težko vse našteje,doda nasmejan. Živi sam, ko-silo mu vsak dan pripeljejona dom, pri pospravljanju pamu na pomoč priskočijootroci. Je zdrav, le zadnje časemalo vrtoglav, zato pri hojiuporablja palico. Praznovalibodo v družinskem krogu.Tudi Gorenjski glas mu želiše veliko zdravja in let!
Martinovih devetdeset Na martinovo je Martin Kalan iz Virmaš godoval,danes, trinajstega, pa praznuje devetdesetletnico.
Martin Kalan
Kranj
Enajsti etno folk
Makedonsko kulturno društvo sv. Ciril in Metod Kranj je or-ganiziralo dvodnevni 11. etno folk. "Pred dobrimi enajstimileti smo se sestali s predstavniki društev etničnih manjšin,ki delujejo na območju Slovenije in imajo razvito folklornodejavnost. Iz skromnih začetkov je prireditev postala velikdogodek. Vsako leto povabimo tudi kakšno slovensko folk-lorno skupino," je povedal Ilija Dimitrievski, predsednikMakedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod Kranj,in se zahvalil slovenskemu ministrstvu za kulturo in Mestniobčini Kranj za finančno podporo. V soboto so nastopileskupine iz društev Mladost Ljubljana, Izvor Kranj, Mali vrhNemilje-Podblica, Ljiljan Ljubljana, Kalina Ljubljana in Sv.Ciril in Metod Kranj. V nedeljo so se občinstvu predstavileskupine Iskraemeco Kranj, DEM Kranj, Preddvor in Sv. Cirilin Metod Kranj. Dogodek so si ogledali tudi veleposlanik Re-publike Makedonije v Sloveniji Samuel Filipovski, predsed-nik Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije MarkoMatoski in kranjski podžupan Igor Velov. S. K.
Folklorna skupina sv. Ciril in Metod Kranj
[email protected] GLASpetek, 13. novembra 2009 7
Vilma Stanovnik
Kranj - Že po tradiciji se bo vKranju končala sezona sveto-vnega pokala v športnem ple-zanju. Letos bo udeležbaočitno rekordna, saj se je pri-javilo kar 123 tekmovalcev iz25 držav, od tega 44 žensk in79 moških. Kot je na prilož-nostni tiskovni konferenci vprostorih Planinske zvezeSlovenije poudaril predsed-nik komisije za športno ple-zanje in gonilna sila tekmo-vanja v Kranju Tomo Česen,so postavili zahtevne smeri.Malo manj bodo morda za-htevne le kvalifikacije, saj jesistem v skladu z odločitvijosvetovne zveze IFSC letosnekoliko drugačen od prejš-njih let. Tekmovalci in tek-movalke bodo namreč v kva-lifikacijah plezali dvakrat,pri plezanju kvalifikacijskihsmeri pa bodo lahko opazo-vali drug drugega, do sedajpa so pod steno prihajali iztako imenovane izolacijskecone. "Do sedaj organizator-ji tekem s tem sistemomniso bili najbolj zadovoljni,pa tudi tekmovalci ne. Ven-dar se bomo tega pač držali,čeprav bo to pomenilo, dabodo letos kvalifikacije pote-kale precej dlje, kot smo bili
vajeni," je povedal TomoČesen, ki je predstavil tudiurnik tekmovanja. Tako sebodo jutrišnje kvalifikacijeza moške začele ob 9. uri,za ženske pa ob 14. uri. Pol-finala bodo ob 20. uri zvečerin bodo predvidoma trajalado 22. ure. V nedeljo bodonajprej ob 17.15 finalni obra-čuni moških, nato pa ob18.15 še žensk.
V ženski konkurenci bodoSlovenijo zastopale Asja Gro-sar, Natalija Gros, Mina Mar-
kovič, Ana Ogrinc in MajaVidmar, v moški pa brataJure in Klemen Bečan, Jer-nej Kruder, Urban Primožič,Jure Raztresen, Matej Sovain Izidor Zupan. "Ob zmagiin ugodnem razpletu imaVidmarjeva še vedno mož-nost postati skupna zmago-valka. Verjamem v njenozmago, manj realno je, da bibila Avstrijka Ernstova slab-ša od sedmega mesta. Todapritisk bo velik, lahko se zgo-di marsikaj, saj je bila tudi
pred dvema letoma podobnasituacija, na koncu pa jezmagala Maja," pravi TomoČesen, ki si želi tudi uspehadrugih naših. Prav posebnose bosta zagotovo potrudilaTržičan Klemen Bečan inNatalija Gros, ki sta trenut-no odlična tretja v kombina-ciji, Slovenija pa je na tret-jem mestu v skupni uvrstitvipokala narodov. K uspehunaših bodo zagotovo prispe-vale tudi vedno polne tribu-ne dvorane Zlato polje.
Maja bo lovila JohannoTa konec tedna bo Kranj že štirinajstič gostil najboljše športne plezalce in plezalke sveta, v boj zaskupno zmago med dekleti pa še lahko poseže tudi Škofjeločanka Maja Vidmar, ki v skupni uvrstitvizaostaja le za Johanno Ernst.
Vilma Stanovnik
Hotavlje - Pri športnem druš-tvu Marmor Hotavlje, katere-ga člani so že vrsto let organi-zatorji in soorganizatorji raz-ličnih športnih in rekreativnihprireditev od vzpona z gorski-mi kolesi na Blegoš za državnoprvenstvo, do Urekovega poho-da in Slajkatlona, so v letoš-njem letu že petnajstič pripra-vili tudi Hotaveljsko grčo. So-delovati v akciji in postati grča,pomeni od pomladi do jeseniopraviti različne naloge, od po-hodov do teka in kolesarjenja.Sprva je bilo takšnih grč na Ho-tavljah le okoli trideset, letos seje za akcijo prijavilo sedemde-set udeležencev, več kot šestde-set pa jih je minulo soboto pre-jelo simbolične kolajne in na-grade za opravljene naloge.
"Vesel sem, da ima naša ak-cija Hotaveljska grča vsakoleto več privržencev, da sode-lujejo tako posamezniki kotdružine, tako domačini kot ti-sti iz sosednjih občin in še odmalo dlje in da leta niso ovira.
Tako so za rekreacijo navduše-ni najmlajši, pa tudi taki, ki sebližajo osemdesetim letom.Tisti, ki jim razpisane nalogeod pomladi do jeseni niso do-volj, pa se imajo zadnjih pet letmožnost prijaviti še za dodat-ne naloge in sodelovati tudi v
super grči," je ob slovesnemzaključku letošnje jubilejnepetnajste sezone poudarilpredsednik Športnega društvaMarmor Hotavlje Niko Strži-nar, nato pa skupaj s pobudni-kom akcije Bojanom Štur-mom segel v roke prav vsem
sodelujočim. Poseben aplavzzbranih v Zadružnem domuna Hotavljah je pripadel trem,ki so vsa leta opravili vse pred-pisane naloge ter že petnajstičpostali grče. To so: Franc Peternelj, Peter Jelovčan inTone Mravlja.
Družita jih šport in zdravo življenjeNa Hotavljah so minulo soboto slovesno zaključili že petnajsto sezono Hotaveljske grče, ki so joletos peto leto nadgradili s super grčo.
PRIJAVI SE NA
www.2010mastersgames.comSI SPORT d.o.o.Poslovna cona A 37, SI-4208 Šenœur, Slovenijatel: +386 4 279 19 00, faks: +386 4 279 19 [email protected]
astersgames com
Škofjeločanka Maja Vidmar je trenutna druga v skupni uvrstitvi svetovnega pokala, ta konectedna pa bo imela priložnost, da se znova dokaže na domači tekmi v Kranju. / Foto: Tina Dokl
Vilma Stanovnik
Kranj - "Zmaga doma protimladi ekipi Livarja bi za-okrožila nogometno nede-ljo, ko po daljšem času va-bimo vse ljubitelje nogo-meta na kozarec piva inprigrizek: pivo Paulaner inodlična Arvajeva klobasabosta na voljo zastonj predtekmo in ob polčasu. Zalogbo kar nekaj in zato upam,da bodo navijači prišli nasvoj račun!" pravi direktorkluba Miran Šubic, ki sku-paj z nogometaši TriglavaGorenjske ob 14. uri vabina zadnjo tekmo jesenske-ga dela sezone v Kranj. Vnjej so Kranjčani nanizalineverjetno serijo samihzmag v gosteh (Livar, Pri-morje, Šentjur, Bela kraji-na, Dravinja), ko splohniso prejeli zadetka. Takoso že 11 prvenstvenih te-
kem brez poraza in trenerStane Bevc je dosegel us-peh. Tokrat ima Bevc navoljo udarno zasedbo (zara-di poškodb in kazni ne boDolžana, Novaka, Stjepano-viča) in v svojem slogu naj-avlja zaključek sezone:"Vedno igramo na zmago!"
"Triglav mora še naprejpredstavljati kakovostennogomet, klub se mora raz-vijati na zdravih temeljih,"dodaja predsednik Igor Ve-lov. Tokrat bo težišče privhodu s Partizanske ceste,povabilo vsem privržencemnogometa pa je na mestu:serija uspehov, veliko do-mačih igralcev in borbenpristop naj bi jamčili zma-go proti ekipi Livarja, ki jena predzadnjem mestu, anikakor slaba. Ne glede narazplet pa bodo Kranjčani vnedeljo na lestvici ostalinajmanj drugi.
Hotaveljske grče so že vseh petnajst let (z leve proti desni): Tone Mravlja, Frenk Peterneljin Peter Jelovčan.
Pivo, klobase in nogometTo nedeljo drugoligaška ekipa Triglav Gorenjska na domači nogometni zelenici zaključuje uspešno jesensko sezono.
Medvode
Danci ubranili naslov
Na evropskem prvenstvu v badmintonu do 17 let, ki te dnipoteka v Medvodah, je bil v sredo finale v konkurenci ekip.Naslov prvakov so ubranili Danci, ki so s 3 : 1 ugnali ekipoRusije. Slovenija se po treh porazih, najprej z Avstrijo, natopa še z Anglijo in Finsko, ni uvrstila v četrtfinale. V skupiniosem je končala na zadnjem, četrtem mestu. Od sredepopoldne do nedelje potekajo še tekme posameznikov. Fi-nala v petih disciplinah bodo v nedeljo med 10. in 16. uro,sledila pa jim bo podelitev priznanj in slovesen zaključek pr-venstva. M. B.
GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Okrožna državna to-žilka Polona Košnik je prepri-čana, da je sodnemu senatupredstavila dovolj trdne doka-ze o krivdi obdolženih, zatopričakuje, da bo petčlanskisodni senat Okrožnega sodiš-ča v Kranju vseh sedem ob-dolženih poslal za zapahe.Največ, osem let in pol zapo-ra je predlagala za 32-letnegaKranjčana Marjanča Stojče-va, ki naj bi preostalo šesteri-co preskrboval z mamili, ve-činoma heroinom, medtemko je za 44-letnega KranjčanaGorana Puzina, zoper katere-ga je bilo zbranega največ do-kaznega materiala, predlaga-la za tri mesece nižjo zapor-no kazen. Za druge obtože-ne, 37-letnega Matjaža Oma-na, 45-letnega Harija Novaka,49-letnega Vladimirja Malija(vsi iz Kranja), 40-letnegaBranka Bujanoviča iz Bistricepri Tržiču in 36-letnega Alek-sandra Hanžiča iz Tabora paje predlagala od enega dodveh let in pol zapora.
Obramba se po drugi stra-ni zavzema za oprostitev vsehobdolženih, predvsem zaradidomnevno nezakonitega rav-nanja policije v fazi kriminali-stične preiskave, odvetnike paje zmotila tudi pravna kvalifi-kacija nekaterih očitanih kaz-nivih dejanj. Puzinov zago-
vornik Samo Mirt Kavšek jetako za nesmiseln označil oči-tek, da je njegov klient proda-jal drogo odvisnikom, ki sobili v programu odvajanja oddroge, kar je po novem ka-zenskem zakoniku bolj obre-menilno kot prodaja navad-nim odvisnikom. "Tukaj za-slišane priče so bile lahko for-malno v metadonskem pro-gramu, vendar pa so vse isto-časno uživale tudi amfetaminali heroin. V ambulanto sohodili le po brezplačni meta-don za lastno uporabo ali na-daljnjo prodajo," je poudarilodvetnik.
Po odvetnikovem mnenju,pridružili pa so se mu tudi
drugi zagovorniki, je biloravnanje policije v preiskavineobičajno in v nasprotju spravili. "Ko je bil Puzin okto-bra lani izpuščen iz zapora,se je policija očitno usmerilav opazovanje njega, ti ukrepipa so se začeli izvajati brezustrezne pravne podlage.Čeprav policija navaja, da soopazovali objekt - lokal Cilka,so v resnici opazovali Puzi-na," je ocenil Kavšek. Opo-zoril je tudi, da je policija na-lašč več mesecev vodila pre-iskavo, po njegovem z na-menom, da Puzinu naprtičim več kaznivih dejanj, s či-mer je želela sodišče navestik čim strožji kazni. Tako kot
drugi zagovorniki za svojekliente je tudi Samo MirtKavšek zatrjeval, da je obto-ženi prodajal drogo le zato,da je kot odvisnik lahko za-služil denar za svoje potrebe."Noben odvisnik do drogene more priti legalno, vsakse znajde po svoje. Puzin jeprodajal, da si je drogo lahkokupil tudi zase. Prodajal paje le dolgoletnim odvisni-kom, nobenega novega nibilo vmes. Odvisniki še ved-no ostajajo na ulicah in vtem mestu se zaradi more-bitne obsodbe ne bo prav ničspremenilo," je v končni be-sedi še razmišljal kranjskiodvetnik.
Danes razglasitev sodbeKranjska sodnica Marjeta Dvornik bo danes razglasila sodbo v kazenskem postopku zoper sedmerico, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo droge po ulicah Kranja, Tržiča in Škofje Loke.
STE ZA IZZIV? IŠČEMO NAJBOLJŠE!farmacevtske tehnike – svetovalce za prodajo končnim kupcem (m/ž)
ter farmacevtskega tehnika – poslovodjo prodajalne (m/ž)
za delo v prijetni specializirani prodajalni z zdravili, medicinsko tehničnimi pripomočki, naravno kozmetiko in zdravo prehrano (Gorenjska regija) Opis delovnega mesta - prodaja naravnih zdravil, prehranskih dopolnil, zdrave prehrane, kozmetike in MTP, - strokovno svetovanje kupcem s področja zdravja, - vsa preostala običajna dela v prodajalni.
Dodatno za poslovodjo: - samostojno vodenje prodajalne, - skrb za poslovno uspešnost poslovne enote.
Od vas pričakujemo: - strokovnost na svojem področju in veselje do dela v specializirani prodajalni, - 5. stopnjo izobrazbe farmacevtski tehnik in opravljen strokovni izpit (pogojno zdravstveni tehnik), - smisel za vodenje manjših timov (za poslovodjo), - prijaznost in komunikativnost, - pozitivna življenjska naravnanost, - veselje do dela s kupci, - zaželeno znanje enega tujega jezika (angleščina/nemščina), - računalniško pismenost (MS Office orodja), - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem področju.
Nudimo: - vsebinsko zanimivo in dinamično delo, - pozitivno naravnan tim sodelavcev, - delo z najkakovostnejšimi izdelki s področja zdravja, - stimulativno plačilo in nagrajevanje uspešnosti, - strokovno izpopolnjevanje.
Prijavite se Prijave, s priloženim življenjepisom in kopijami dokazil o izobrazbi, nam pošljite na e-naslov: [email protected] oz. PharmaCare, PE Otoče 9a, 4244 Podnart, s pripisom: Za razpis.
www.pharmacare.si
Vodila je namreč več od-mevnih primerov, zato tudiglavnina kriminalističnepreiskave poteka v tej smeri.Po neuradnih podatkih sokriminalisti preverili že večoseb, ki jih je obravnavala vsodnih dvoranah, vendar paniso naleteli še na ničesarotipljivega. Čeprav je bilo ta-koj po napadu sporočeno, dasodnica pred dogodkom niprejela nobene grožnje, pase je kasneje izkazalo, da jebila vendarle izpostavljenatudi občasnim grozilnim kli-cem, ki pa naj bi bili vsakda-njik sodnikov, zato jih ni je-mala resno in jih ni prijavilapoliciji.
Generalni direktor policijeJanko Goršek zagotavlja, da policija pri iskanju storil-ca in zbiranju dokazov upo-rablja vse kadrovske zmoglji-vosti in možne zakonskeukrepe. "Ko je bombni na-pad usmerjen na predstavni-ka oblasti, sodnika, ki izvajakazensko pravo, potem se
lahko vprašamo, ali ni to de-janje uperjeno v same teme-lje demokratičnosti naše dr-žave. Zato ga je treba jematiresno," je dodala notranjaministrica Katarina Kresal.Tudi minister za pravosodjeAleš Zalar je napad na sod-nico ocenil kot resen dogo-dek, ki terja resno obravna-vo. V Slovenskem sodni-škem društvu, ki mu predse-duje kranjska okrožna sod-nica Janja Roblek, menijo,da tak napad na sodnika po-meni resno opozorilo na ne-spoštovanje institucij siste-ma in na krizo vrednot vdružbi. Napad po njihovempotrjuje, da se verbalne grož-nje z napadom na življenjesodnikov v zvezi z njihovimdelom uresničujejo. Sodni-kov tudi takšna dejanja, kotje bil napad na okrožno sodnico, ne bodo odvrnila odtega, da bi svoje delo tudi vprihodnje opravljali pokonč-no, v skladu z ustavo in za-koni, so še poudarili.
Sicer pa Lukanova ni prvanapadena sodnica. Pred 13
leti je šef mariborskega pod-zemlja Maksimiljan Voll-meier na vrata stanovanjasodnika Konrada Rebernikaiz maščevanja dal namestitibombo, ki je hudo ranilasodnikovo ženo. Na Gorenj-skem pa so letos odjeknileže tri eksplozije. 15. maja je ročna bomba eksplodi-ra-la pred Policijsko upravoKranj, za kar na kranjskem
sodišču že sodijo Kranjča-noma, starima 18 in 21 let.25. oktobra je ročna bombapred hotelom Creina v Kranju ranila osem oseb.Policija je kmalu prijela domnevne napadalce, prienem pa našla tudi orožje,ki so ga maja letos ukrad-li iz začasnega skladišča neeksplodiranih ubojnihsredstev pri Pivki.
Krivca za eksplozijo še iščejo
Tožilstvo za prvoobtožena Gorana Puzina in Marjanča Stojčeva predlaga večletni zaporni kazni.
Kriminalisti preverjajo vsako sled in informacijo, na kateronaletijo pri preiskavi ponedeljkovega bombnega napada.
�1. stran
Foto
: Tin
a D
okl
Kranj
Prižiganje sveč v spomin na žrtve nesreč
Jutri popoldne bodo po številnih krajih in domovih v Slove-niji prižgali sveče, s čimer bodo zaznamovali svetovni danspomina na žrtve prometnih nesreč, kateremu se že tretjičpridružuje Zavod Varna pot z drugimi vladnimi in nevladni-mi organizacijami. S prižiganjem sveč in drugimi aktivnost-mi želijo opozoriti na številne poškodovane in umrle v pro-metnih nesrečah, pa tudi na vse posameznike in družine, kijih je prometna nesreča zaznamovala za vse življenje. NaGorenjskem bodo sveče javno prižigali jutri ob 17. uri naSlovenskem trgu v Kranju. Pridružite se. S. Š.
Kamnik
Ropar napadel pošto
V ponedeljek popoldne so oropali pošto v okolici Kamnika,so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Neznani zamaski-ran storilec je ob 17.50 vstopil v prostore pošte in uslužben-ki zagrozil s pištolo oziroma pištoli podobnim predmetomter zahteval denar. Nato je sam preskočil pregrado in iz predalov pobral več gotovine, po dejanju pa je zbežal s ko-lesom v neznano smer. Policija išče moškega suhe postave,visokega okoli 180 centimetrov.
Lancovo
Oropala raznašalca pic
Neznana storilca sta v ponedeljek ob 19.40 na Lancovemob dostavi pice oropala raznašalca hitre prehrane, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Zagrozila sta mu z nožem in zahtevala denarnico z dnevnim izkupičkom. Roparja, ki sta si prilastila manjšo vsoto denarja, sta staraod 20 do 25 let, suhe postave, na glavi pa sta imela črnikapi z izrezom za oči in usta. Eden je visok 170, eden pa180 centimetrov.
Dvorje
Oskubili hišo
Neznani storilci so vlomili vnedograjeno in še nevseljenostanovanjsko hišo v Dvorjah.Iz nje si so odnesli stanovanj-sko, kuhinjsko in sanitarnoopremo. Lastnika so oško-dovali za 30 tisoč evrov. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
OSEBNOSTI
KNJIGE IN LJUDJE
RAZGLED
Pogovor ŠolstvoOsebnosti
Tema:
V komuni Skupnost Žarek
V nekdanji čuvajnici ob železniški progi na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici so si dom uredili člani komune Skupnost Žarek. / Foto: Gorazd Kavčič
Med slovenskimi vojaki v Afganistanu je bil tudi stotnikMiha Kuhar iz Kokre. Stran 11
Srednje šole na avstrijskem Koroškem obiskujejo tudiGorenjci. Stran 13
Gregor Rozman, lanski nagrajenec Festivala Urška, imasvoj prozni prvenec. Stran 12
10
V komuni
Mateja Rant
"Devet let sem bil na heroi-nu. Trikrat sem se prijavil vmetadonski program, pa minikakor ni uspelo, da bi ne-hal. Skozi leta potem spo-znaš, da zgolj slepiš samegasebe, zato pride trenutek od-ločitve - ali bi se rad drogiralvse življenje ali temu naredilkonec. Neko jutro sem sezbudil in uvidel, da tako resne gre več. Najprej sem bilštiri mesece v komuni na Hr-vaškem. Mislil sem, da zmo-rem, pa ni šlo. Ko sem prišeldomov, pa sem takoj poklicalIvanko (Berčan, vodjo komu-ne Skupnost Žarek, op. p.) inzdaj sem že deset mesecev tu.Nikoli nisem obžaloval te od-ločitve - pride sicer kriza, koimaš vsega čez glavo in bi šelnajraje domov, a potrpiš ingre. Pomaga, da se zaposliš zdelom," je svojo izkušnjo, kiga je pripeljala v komuno naBitnjah, opisal Emanuel, ki seje prvič srečal s heroinom žepri 16 letih. V komuni jeopravil tudi zaključne izpiteza triletno gostinsko šolo,zdaj pa bo celo nadaljeval šo-lanje na peti stopnji. In pravto je tudi cilj komune, je po-udarila Ivanka Berčan. "Smi-sel komune ni le v tem, da tupreživijo dve leti, ampak danekaj naredijo iz svojega živ-ljenja - dokončajo šolo, pride-jo do poklica, razrešijo stvariiz preteklosti ..."
Začeli so v zelo skromnihrazmerah v bohinjski Sote-ski julija 2006, v hiši, ki jebila brez elektrike. "Dva me-seca smo bili tudi brez pitnevode, po katero smo s plastič-no ročko hodili v Nomenj.Kopalnico, v kateri so se fant-je lahko stuširali, pa so namodstopili na Bledu. Pralasem jim v prostorih društvana Jesenicah ali pa so nampomagale mame," se spomi-nja Ivanka Berčan. Nato paso našli lokacijo na Bitnjah,ki jim zelo ustreza, ker je poeni strani na samem, a obe-nem blizu naselja. Nakuphiše je sofinanciralo vseh se-dem občin zgornje Gorenj-ske, a največja zasluga, da jena Bitnjah zaživela komuna,gre po besedah Ivanke Ber-čan bohinjskemu županuFrancu Kramarju. "Vednopoudarja, da je ponosen nato, da je komuna v njegoviobčini," je hvaležna. Zelolepo so jih sprejeli tudi vašča-
ni, mnogi med njimi so jimz veseljem ponudili pomoč."Ko nismo imeli žage, smošli k mizarju Tončku v vasiin nam jo je posodil, pa tudikaj nam je pokazal in poma-gal pri konkretnih zadevah."
V hišo so se vselili konecjulija 2007, ko še ni bila pov-sem nared, a so se skupaj lo-tili njene prenove, kar jepredstavljalo del terapije prizdravljenju odvisnosti. Nekajčasa so se stiskali na treh po-gradih v pritličju, potem paso korak za korakom samiprenovili podstreho, kamorso spomladi preselili spalni-co. Nato so se lotili še ureja-nja delavnice, za katero sopridobili sredstva iz finanč-nega mehanizma EGP innorveškega finančnega me-hanizma, kjer zdaj nastajajonajrazličnejši izdelki iz lesa."Izdelujemo predvsem pruč-ke in kuhinjske stole brez
naslonjala, pa tudi izdelke ponaročilu. Prav zdaj smo žezastavili tudi večji projekt, toje kuhinja. Se je pač razvede-lo - nekdo je kupil pručko invidel, da je dobro izdelana,pa je naročil še kaj drugegain tako se je počasi začelo," jepojasnil vodja delavniceLuka Zupan. Tako so tudipozimi ves čas zaposleni, ješe dodal, ko ni več toliko delana polju in okrog hiše.
Cilj komune, je ob tem po-jasnila Ivanka Berčan, jezdravljenje in rehabilitacija."A se mi to zdi nekoliko po-nesrečen izraz, saj jih samanimam za bolnike. Odvis-nost ni bolezen, ampak sta-nje. To so zelo sposobni intenkočutni ljudje. Bistvo pro-grama je zato prepričanje, dazmorejo sami narediti dolo-čene korake. Zunanje doga-janje je zgolj nek okvir za no-tranjo rast in oblikovanje
osebnosti." Program trajadve leti, vsak posameznik, kipostane član skupnosti, pa semora najprej spoprijeti s pre-teklostjo. "Najpomembnejeje seveda, da drogo pustijo zaseboj, pomagamo pa jimtudi pri težavah z dolgovi,nerazčiščenimi stvarmi nasodišču, s policijo ..." Sprvasicer zadostuje, pravi IvankaBerčan, da osvojijo nek red vživljenju. "Zato smo vzposta-vili urnik in pravila igre, kijim ponuja okvir, ki jim za-gotavlja tudi občutek varno-sti." Enkrat na mesec jih lah-ko obiščejo domači, po trehmesecih pa gredo lahko tudidomov za en dan.
Z vsakim članom skupno-sti Ivanka Berčan izdela indi-vidualni načrt, ki zajemaosnovne cilje programa, s po-udarkom na tisti lastnosti, nakateri bi sam najraje želel de-lati. "Prve dni je pomembnože to, da nekdo zna biti dosle-den pri izpolnjevanju urnika,da zna živeti z drugimi, sode-lovati, se pogovarjati. Delo nasebi je sestavljeno iz zelo kon-kretnih stvari. To jim je na-mreč v življenju povzročalotežave in zdaj je čas, da stopi-jo čez te stvari." Občasno, do-daja, priplavajo na površjetudi stvari iz preteklosti, če-prav mešanja po preteklostine postavljajo v ospredje."Raje rečemo: tako je bilo,zdaj pa vzemi stvari v svojeroke in naredi drugače. Našipogovori so res iskreni, po-stopno se naučimo odlagatimaske. Treba je priti do tega,kakšen človek si v sebi. Nekakšno obleko imaš niti kakš-no mnenje imajo drugi o tebi,ampak kakšen si v resnici. Dapostopno prideš do notranje-ga miru in zadovoljstva."Vzporedno veliko delajo sstarši - na Bledu, Jesenicah inv Radovljici imajo skupine zastarše, ki prav tako predstav-ljajo del programa komune."Tudi oni morajo premagatisvoje strahove, razočaranja injezo, da lažje živijo," je pojas-nila Ivanka Berčan.
Prvi, ki je v programu reszdržal dve leti, je bil pravLuka Zupan, ki zdaj vodi nji-hovo delavnico. "Drugim seje vsem bolj mudilo, želeli sohitre tečaje in čarobne praške,a tega žal ni," poudarja Ivan-ka Berčan in dodaja, da nekajmesecev verjetno že zdržijo, ase ob prvi življenjski preiz-kušnji vrnejo na staro pot.
Za tiste, ki se želijo pridružiti Skupnosti Žarek, je Ivanka Berčan vedno dosegljiva na telefonski številki040 780 345. "Potem se poskušamočim prej dogovoriti za srečanje, na katerem jim predstavimo naš program,pa tudi druge programe, ki obstajajo v Sloveniji in tujini. Če se odločijo zanas, pa je prvi pogoj, da pridejo 'čisti',"pravi Ivanka Berčan.
Mesec november je v Sloveniji že deveto leto zapored namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti napodročju zasvojenosti. Ministrstvo za zdravje je letos za osrednjo temo izbralo zagotavljanje kakovosti in dostopnosti preventivnih programovpod geslom (O)cena preventive - gradimo nove prakse.
petek, 13. novembra 2009
Postopno se naučijo odlagati maskePred tremi leti in pol je na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici začel delovati program komune Skupnost Žarek. Ves ta čas je v njihov program, ki traja dve leti, vključenih po šest nekdanjih odvisnikov, ki setrudijo pustiti droge za seboj in začeti novo življenje.
V delavnici, ki so jo uredili s pomočjo evropskih sredstev, sože zastavili tudi prvi večji projekt - izdelavo kuhinje.
Ivanka Berčan, vodja komune: "Odločitev za odhod v komuno za nikogar ni lahka. Znati živeti v skupini je že sama po sebi velika in dragocena šola. Gradimo na zaupanju, zato semarsikdo čudi, da je hiša ves čas odprta. Če nekdo želi oditi, lahko odide. Lahko jim le ponudimo okvir, znotraj katerega rastejo."
Metka Žnidar, vaščanka: "Nekateri smo jih sprejeli z velikim srcem in jim res želimo, da se pozdravijo. Z njimi sploh ni nobenih težav,kot da jih sploh ne bi bilo tukaj."
Tone Žnidar, vaščan: "Pol leta sem bil njihovmentor, da sem jih naučil osnov mizarstva. Biliso zelo pridni. Ponosen sem nanje - če bodotako vztrajali, bom najbolj srečen."
Luka Zupan, nekdanji član skupnosti: "Fizičnose res že takoj počutiš bolje, v bistvu pa se šelepo enem letu začne prava komuna. Ko enkratprideš k sebi, če si bil prej recimo deset let 'nadrogi', je na začetku vse zanimivo, vse novo. Po enem letu pa se šele spet vzpostavi tisto življenje, ki si ga bil navajen od prej. In takratšele začneš razmišljati, zato je dobro, da si takrat v komuni, saj zunaj lahko hitro zapadešnazaj v stare navade."
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
11petek, 13. novembra 2009
Pogovor
Danica Zavrl Žlebir
Kako bi pojasnili razlikomed mirovno in vojaškomisijo?
"Tudi mirovna misija jevojaška misija, obstajajo parazlične oblike. Mi smo delo-vali v okviru ISAF-a, kar jemirovna misija, zaradi nacio-nalnih omejitev pa nismo so-delovali v neposrednih boj-nih nalogah, temveč je bilanaša osnovna naloga uspo-sabljanje, učenje in svetova-nje afganistanski vojski.Kljub temu da gre za mirov-no misijo in da smo imelinacionalne omejitve, pa jetreba vedeti, da se vselej, kogreš iz baze, lahko vsak hipzgodi kontakt z uporniki alipa naletiš na druge nevarnesituacije, kot so bombe, zase-de, samomorilci ..."
Je v tem času prišlo do takš-ne situacije?
"Zgodila se je na eni zad-njih nalog v septembru, kosmo izvajali humanitarnopomoč 250 kilometrov zunajbaze v Heratu, na zelo težkodostopnem goratem območ-ju. Ob vrnitvi je naša enota, vkateri so bili afganistanskivojaki (mi smo se vračali ne-kaj ur kasneje), naletela nabombo, podstavljeno na ce-sti. Pet afganistanskih voja-kov, ki smo jih mi urili, je pritem umrlo. Ta bomba je bilazagotovo namenjena eni odenot ISEF-a, bodisi Italija-nom bodisi nam. Na tem ob-močju delujejo oborožene lo-kalne milice, pri katerih ninatančno znan njihov cilj.Imeli so sicer informacijo,da k njim prihajamo s huma-nitarnimi nameni, zaradi če-sar naj ne bi sovražno delo-vali proti nam, vendar smomorali biti pripravljeni navse, saj to ni uradna vojska.Največja grožnja v Afganista-nu so ta čas improviziranemine, ki jih postavljajo ob ce-sti, in samomorilci pred-vsem v avtomobilih."
Kako v takih primerih, kipridejo v javnost, pomiritedomače? Je poskrbljeno zaustrezno komunikacijo zdomovino?
"Za to je zelo dobro po-skrbljeno, v bazi vsakodnev-no lahko komuniciramoprek interneta, po službenistrani pa smo imeli ves časna voljo satelitski telefon,tako da se lahko v vsakemtrenutku oglasimo v Sloveni-jo. Ob vsakem takšnem do-gajanju v našem okolju smo
že predhodno poklicali na-drejene v domovini in doma-če, češ da se ni nič hudegazgodilo. O tem smo se žeprej dogovorili, da smo pre-prečili dezinformacije in ne-potrebne skrbi."
Kako ste vi in vaši vojaki do-življali zaplet ob vrnitvikontingenta v domovino?
"Naš pogled na zamudopri vrnitvi v domovino jemorda nekoliko drugačen,ker pač poznamo in razu-memo situacijo. Dejstvo je,da Slovenska vojska nimasvojega letala za strateškitransport in smo vezani nadruge prevoze. Ne glede nato, ali imajo vojske svoje pre-voze ali ne, pa se ti skorajredno prestavljajo iz različ-nih razlogov. V prvotnemnačrtu je bilo, da gremo do-mov med 16. in 19. okto-brom, prvi termin za letsmo dobili za 29. oktober,nato pa se je to prestavljalona 1. in 2. november. Odpo-tovali smo z ameriškimtransportnim letalom, ki jepripeljalo v Afganistan opre-mo, polet od 29. oktobra na-prej pa so prestavljali, keroprema še ni bila naložena.So nas pa o tem redno ob-veščali. To letalo se je praz-no vračalo nazaj v Evropo inzato smo dobili ta poletbrezplačno, kar je bilo ževnaprej dogovorjeno, takoda ne držijo informacije, dase nas je s prevozom kdor-koli usmilil. Ti odlogi so bilinajtežji za domače. Dogo-vorjeno je bilo, da se misija15. oktobra zaključi, ko je vAfganistan že prišla novaskupina. Takojšnja vrnitevpa iz že omenjenih razlogovni bila mogoča, v Slovenijise je to medijsko potenciraloin javnost je to doživljala kothud zaplet. Naj povem, da vAfganistanu ni nič posebne-ga, če pride do preložitve po-letov, zlasti notranjih. Kosem bil v času misije naneki konferenci v Kabulu, jeta trajala pet dni, pet dni pasem porabil, da sem zaradizapletov pri prevozih prišeliz Herata v Kabul in nazaj."
Preden ste vi odšli, je prišelv Afganistan že novi kon-tingent vojakov, zaradi če-sar ste morali menda bivativ šotorih?
"Tudi to je v Afganistanunekaj povsem normalnega.Šotori so ogrevani, veljajo paterenski namestitveni pogoji(zložljive postelje), kar za vo-jaško življenje ni nič nena-
vadnega. V naši bazi je bilavečina ameriških enot stalnonameščena v napihljivih šo-torih, tak je pač standard za-radi tamkajšnjih pogojev inzaradi velikega števila enot.Ko so bile volitve, smo deni-mo na terenu spali na pro-stem (pri dnevnih tempera-turah 55 in nočnih 30 stopinjCelzija), vrh vsega še na tve-ganem območju. Toda tak jepač naš poklic. Za te pogojesmo tudi vnaprej vedeli.Komu od domačih je to mor-da težko razumljivo, vendarmora vojak delati tudi v za-htevnih razmerah, nad či-mer pa se ne pritožujemo.Za takšne pogoje se tudiusposabljamo."
V gorski šoli Slovenske voj-ske na Bohinjski Beli, kjerste odgovorni za razvoj gor-skega bojevanja, veliko de-late pri usposabljanju do-mačih in tujih vojakov.Kakšna izkušnja je bila zavas misija v Afganistanu?
"To je bila nova, zanimivain zelo koristna izkušnja,tako s poklicnega kot tudičloveškega stališča. Z veli-kim veseljem sem prišel na-zaj, ne ker bi mi bilo v Afga-nistanu odveč, pač pa zato,ker je Slovenija tako zelolepa in tudi življenje v vseh
pogledih lepše kot v Afgani-stanu, kjer že trideset let ne-prekinjeno traja vojna."
Številni gredo na medna-rodne misije najbrž tudi izmaterialnih razlogov, kak-šen pa je bil vaš motiv?
"Zagotovo je razlog tudimaterialni, saj ima vsak odnas svoje potrebe in načrte.Zame pa je bil tudi poklicnimotiv. Zame kot za častnika,ki dela na področju usposab-ljanja in ker v gorski šoliusposabljamo pretežno zaAfganistan, udeležba na mi-siji pomeni tudi velik prispe-vek k osebni kompetenci.Koristilo mi bo tudi pri na-daljnjem delu v gorski šoli.Poleg tega menim, da vojakudanes nekaj manjka v karie-ri, če se ne udeleži vsaj enemednarodne misije. Naš po-sel je sedaj v tujini, za danesin za prihodnost pa upam,da nam države ne bo trebabraniti tukaj v Sloveniji."
Čeprav je človek za domovi-no verjetno pripravljen boljtvegati kot v tujini?
"To je lahko predmet raz-prav. Tveganje je pač del na-šega poklica, s čimer sam ni-mam težav. Že od mladih letse ukvarjam z alpinizmom,gorskim vodništvom in gor-
skim reševanjem, kjer seprav tako tvega, le na druga-čen način. Tako pri mojempoklicu kot pri konjičku pa jepomembno zavedanje, dabom tvegal in da se je trebana to ustrezno pripraviti: fi-zično, psihično, strokovno inz materialnimi sredstvi jetreba narediti vse, da bo tve-ganje čim manjše. Brez tve-ganja ne gre, to dejstvo smosprejeli že, ko smo šli v ta po-klic. Težje kot nam vojakompa je sprejeti našim doma-čim, ko odhajamo v tveganesituacije."
Ste v času svoje odsotnostipogrešali družino?
"Včasih je bilo treba to karodmisliti, zlasti zaradi naj-mlajše, šestletne hčerke, ki jepo internetu na koncu ne-nehno spraševala: ati, kdajprideš ... Sicer imava z ženoše tri sinove, stare 24, 21 in18 let."
Ko ste se vrnili, so vam vaš-čani v Kokri pripravili do-brodošlico. Kako ste jo doži-veli?
"To je prekrasna zgodba.Sprejem v Kokri me je prese-netil, srečanje z domačimi,prijatelji in vaščani je pred-stavljalo lep uvod v ponovnocivilno življenje. Ko se na-mreč vojak vrne domov, lah-ko doživi krizo, osamljenost,se težko privadi na način živ-ljenja, iz katerega je bil nekajčasa iztrgan. Ob sprejemusvojcev, prijateljev in vašča-nov v Kokri, mi je bilo toplopri srcu, saj da vedeti, da soljudje mislili nate, da jih jeskrbelo in da so veseli, da sise vrnil."
Boste doma pogrešali adre-nalin, saj doma življenje nitako vznemirljivo, kot jebilo v Afganistanu?
"Doma pa je drugače. Spetse srečujem z vsakdanjimživljenjem, treba se je vklju-čiti v tukajšnji službeni ri-tem, zaživeti družinsko živ-ljenje, sprejeti vsakodnevnorutino od plačevanja polož-nic do tekanja po uradih zadokumenti (z ženo se loteva-va gradnje hiše), skratka greza drugačen način dela in ko-municiranja. Dovolj adrena-lina pa sem deležen pri svo-jem konjičku, gorništvu ingorskem reševanju. Nisempa od tega odvisen. Domaimam rad svoj mir, rad semz družino in s prijatelji, in čeme vidite v civilu, najbrž nebi rekli, da opravljam vojaškipoklic."
Tveganje je del vojaškega poklicaMed vojaki, ki so se prejšnji teden vrnili z misije v Afganistanu, je bil tudi stotnik Miha Kuhar iz Kokre, ki je sicer zaposlen vgorski šoli Slovenske vojske na Bohinjski Beli, kjer je zadolžen za razvoj gorskega bojevanja. V Afganistanu je v okviru skupineOMLT, v kateri so bili pripadniki Slovenske vojske skupaj z italijanskimi kolegi, poveljeval usposabljanju afganistanske vojske.
Stotnik Miha Kuhar / Foto: Gorazd Kavčič
StotnikMihaKuhar
”Tveganje je pačdel našega poklica, s čimersam nimam težav. Že odmladih let seukvarjam z alpinizmom,gorskim vodništvom in gorskim reševanjem, kjerse prav tako tvega, le na drugačen način.Tako pri mojempoklicu kot prikonjičku pa jepomembno zavedanje, dabom tvegal in da se je treba nato ustrezno pripraviti: fizično, psihično,strokovno in zmaterialnimisredstvi.”
12 petek, 13. novembra 2009
Osebnosti
Igor Kavčič
Končali ste filološko fakulte-to v Skopju, oddelek za ma-kedonski in južnoslovanskejezike, ob tem pa tudi ameri-ške študije. Za vami je študijmenedžmenta in bančniš-tva, poslovno sodelujete zmednarodnimi podjetji, stepa tudi odlična športnica,večkratna državna prvakinjav streljanju z malokalibrskoin zračno puško. Pa vendar-le, čez nekaj dni na Bled pri-jahate kot slikarka ...
"V veliko zadovoljstvo mije, da bo prihodnji torek v ho-telu Golf na Bledu odprtjemoje osme samostojne li-kovne razstave, ki bo potemna ogled do konca meseca.Organizatorja tega kulturne-ga dogodka sta ambasadorrepublike Makedonije v Slo-veniji Samoil Filipovski inčastni konzul republike Ma-kedonije v Sloveniji JanezBohorič, ki se jima na temmestu tudi zahvaljujem zavso podporo."
Kdaj ste se začeli ukvarjati sslikarstvom in kaj vam vsa ta
leta pomeni likovna umet-nost? Ste v njej ob stresnempoklicu našli tudi duhovnopomiritev?
"Moja prva inspiracija, kosem pri trinajstih vstopila vsvet slikarstva, je bil genialniSalvador Dali, ki je nekoč re-kel "nisem jaz tisti, ki jeklovn, ampak je to grozno ci-nična in podzavestno naivnadružba, ki se dela resno, dabi bolje prikrila svojo no-rost". Svoje vzgibe in pogle-de na stvari v življenju imam
potrebo na platno prenestina način, kot jih sama vidimin doživljam. Umetnost jedel mojega življenja in ni ničmanj pomembna od vsegadrugega, kar počnem. Česem pri streljanju osredoto-čena le na eno samo točko natarči, v poslu sem skoncen-
trirana na posamezne po-slovne angažmaje, potem mislikanje omogoča predvsemnajvečjo svobodo izražanja."
Blizu vam je likovna abstrak-cija, poleg močne in samoza-vestne poteze s čopičem se vvaših delih srečamo s pravoerupcijo barv. Kaj vas je nav-dihnilo v tak likovni slog?
"Kot avtorica v vsem, karse dogaja okrog mene, vednoiščem resnico. Glede na to,da je moj likovni slog nadre-
alističen, ilustrativno prena-šanje ideje na platno vsebujenadrealno fantazijo in to midaje možnost, da naslikamtisto, kar realno ne obstaja.To pomeni, da različne sesta-vine spreminjam med seboj,da na neki način kritiziramkrivice. Vsako delo prinaša
svoje sporočilo in občutke, kiizhajajo tudi iz bogatega ko-lorita, ki pri občinstvu prebu-ja senzorje in jih ne puščaravnodušnih."
Katera vaša likovna dela bo-ste predstavili na Bledu, boto izbor iz vašega večletnegaslikarskega opusa ali bodo tonajnovejše slike?
"Na Bledu bom predstavilanajnovejša dela iz cikla"Združeni v različnostih",inspiracijo za to temo pa semnašla v večnih ugankah omikro- in makrokozmosu,dejstvih organskega spajanjain razdruževanja, kot tudi vpodobnostih in različnostihv sprejemanju posameznihživljenjskih situacij."
Kako kot poslovna ženska inšportnica gledate na umet-nost? Je ta lahko poslovni iz-ziv oziroma se jo da meriti?
"To bi bilo popolno, ukvar-jati se s tako vzvišenim po-slanstvom, kot je umetnost,in hkrati tudi živeti samo odtega. Sicer pa, saj vedno stre-mimo k popolnosti, marne."
Slike so pogledi na življenjeV torek, 17. novembra, bo v hotelu Golf na Bledu odprtje razstave likovnih del makedonske umetnice Divne Pešić.
Maja Bertoncelj
Leto dni zatem, ko je bil iz-bran za Uršljana, nagrajencaFestivala mlade literatureUrška, je 35-letni MedvoščanGregor Rozman, pisec pro-ze, ki je sicer kot svetovaleczaposlen v Oddelku za druž-bene dejavnosti ObčineMedvode, dobil svojo prvoknjigo. Izdaja knjige z naslo-vom crux.ansata je bila na-grada za ”zmago” na Festiva-lu Urška, založil pa jo je Jav-ni sklad RS za kulturno de-javnost. Knjiga je torej šepovsem sveža, nagrajenec pajo je prinesel s seboj na pogo-vor v medvoško knjižnico."Svojega izvoda še nisem to-liko uporabljal, da bi dobilušesa, a jih gotovo še bo," jepogovor o svoji prvi knjigi za-čel Gregor Rozman, ki ga po-leg pisanja zanimata tudispletna umetnost in multi-medijsko sodelovanje z dru-gimi umetniki.
Dobili ste svojo prvo knjigo."To je velika čast in izziv za
v prihodnje. Treba bo začetirazmišljati, kako naprej. Naj
izdam še kakšno knjigo alinadaljujem v spletni dimen-ziji?"
Za kakšne zgodbe gre? Kakobi preprostemu človeku raz-ložili vsebino te knjige?
"Na 170 straneh knjige je24 zgodb, ki imajo rdečo nitv iskanju ključa večnega živ-ljenja. Če ga želimo najti,moramo iskati ljubezen. Mo-ški jo najdemo v ženski, s ka-tero se nadaljujemo v več-nost v obliki skupnega zapi-sa. Izhajam iz staroegipčan-ske mitologije, kjer ankh (lat.Crux Ansata) predstavlja naj-večji užitek in čudež človeka,ki svojo smrtnost premaga lez novim življenjem, t. j. otro-kom. Beseda crux pomenikriž, ansata pa je pentlja. Fa-lični spodnji del predstavljamoškega, pentljasti zgornjipa žensko. Junaku pentlja-stemu križarju iskanje lju-bezni ne uspeva najbolje.Branje nas v glavnem zaba-va, vendar nas pri svoji dra-matičnosti drži do konca."So zgodbe iz vašega življenja?
"Največ je domišljijskih,nekateri izseki pa vseeno so.
Na primer zmenek na Bo-genšperku se v resnici nisprevrgel v junakovo spaho-vanje zraka iz želodca v ob-raz meščanske dame v ti-stem trenutku, ko sem jo av-tor želel poljubiti. Želel sempokazati, da junaka nekakš-na podeželsko proletarskanotranjost spominja, naj seraje giblje v primernih kro-gih. V knjigi sem kakšen do-godek želel podčrtati v ab-surd. Verjetno povprečnegabralca zgodbe o dolgočas-nem življenju nekega javne-ga uslužbenca, ki vsak dan ti-ska in preklada papir, ravnone zanimajo."
Zgodbe so zapisane drugače,v odstavkih, kot jih nismo va-jeni?
"Tako je. Odločil sem seza obliko odstavkov, s katerože takoj namigujem na he-raldiko. Polnost in praznost,ki se prepletata v eni samitočki, kot šahovnica, stop-njujeta dogajanje. Tudi si-cer sem notranjost sam ob-likoval, medtem ko so plat-nice delo fotografa Herma-na Pivka."
Je bil Gregor Rozman preduspehom na tem festivaluneznano ime?
"Objavljal sem v literarnihrevijah. Omenil bi Literaturoin Mentor. V spletnih medi-jih pa sem prisoten z različ-nimi zapisi, predvsem skratko prozo (gregor.roz-man.si) in z literarno social-nim eksperimentiranjem navest.si."
Kdaj ste v sebi začutili dar zapisanje?
"Kar zgodaj. Šolske spise vosnovni šoli sem pisal odlič-no, prvo pesem pa sem napi-sal že v petem razreduosnovne šole. Takrat semzlagal preproste rimane ver-ze o realni podobi sveta okolisebe, o objektih, ne pa še oobčutkih, o katerih piše lite-rat v zrelejših leti."
Imate prve pesmice še shra-njene?
"Imam. Ko privlečem naplan stare zvezke, se vednonasmehnem. Ena se je kon-čala z besedami: In vsi veseloso živeli, dokler umirati nisozačeli!"
Zgodbe pentljastega vitezaObčinski uradnik iz Medvod ima svoj prozni prvenec. Pretekli mesec je namreč izšla knjiga z naslovom”crux.ansata” avtorja Gregorja Rozmana, lanskega nagrajenca Festivala mlade literature Urška.
Gregor Rozman je na vprašanje, čeima njegov prvenec srečen konec, takokot so ga imele njegove osnovnošolskepesmice, odgovoril: ”Razumevanjekonca v cruxu.ansati prepuščamposameznemu bralcu. Lahko je srečenali žalosten, lahko pa ga sploh ni. Zakaj pa bi knjigo moral zaključiti avtor?”
”Ilustrativno prenašanje ideje na platno vsebuje nadrealno fantazijo in to mi daje možnost, da naslikam tisto, kar realno ne obstaja,” svojenadrealistične slike razlaga avtorica.
"Če sem pri streljanju osredotočena le na enosamo točko na tarči, v poslu sem skoncentriranana posamezne poslovne angažmaje, potem mislikanje omogoča predvsem največjo svobodoizražanja."
Divna Pešić. Na Bledu se bo predstavila z nadrealističnimislikami. / Foto: Gorazd Kavčič
13petek, 13. novembra 2009
Šolstvo
"Za šolo v Celovcu sem se odločilapredvsem zato, da bi se naučilanemščine. Zanimal me je tudi načinšolanja v tuji državi. Razlog več pa jebil, da sem hotela malo stran oddoma," je povedala 19-letna Sara Sušićz Jesenic, dijakinja Dvojezične zveznetrgovske akademije v Celovcu.
Darja Ovsenik
Ob nedavnem obisku av-strijskih šolskih nadzornikovza ekonomske šole v Ljublja-ni je beseda tekla o šolskemsistemu v Avstriji in Sloveni-ji, izzivu podjetništva v časugospodarske recesije in sode-lovanju na področju šolstva.Hermine Sperl, vodja oddel-ka za ekonomske šole na av-strijskem Zveznem ministr-stvu za šolstvo, umetnost inkulturo, je povedala, da sobili na obisku z namenom,da spoznajo slovenski šolskisistem, saj se nadzorniki red-no srečujejo in razpravljajo oprihodnosti ekonomskih šolv vseh devetih avstrijskih de-želah, vsaj enkrat na leto pase odpravijo v tujino, da sirazširijo obzorja in dobijonove ideje za novosti v šolah.
Dr. Bogdan Šalej, direktormednarodnega centra zapromocijo podjetništva(ICPE), je ob obisku nadzor-nikov dejal, da glavno pred-nost ob spoznavanju avstrij-skih ekonomskih šol vidi vtem, da so v primerjavi s slo-venskimi, ki usposabljajopredvsem za opravljanjefunkcij in uslužbencev v go-spodarstvu, avstrijske boljusmerjene v razvijanje prak-
tične kompetence za podjet-ništvo in menedžerje. Nava-ja, da je zanimiv tudi poda-tek, da več kot polovico av-strijskih univerzitetnih di-plomantov prihaja iz eko-nomskih šol in ne, kot bi pri-čakovali, z gimnazij.
Dr. Teodor Domej, deželnišolski nadzornik za sloven-ščino na srednjih šolah naKoroškem, je ob koncu sre-čanja poudaril, da je ob spo-znavanju slovenskega šol-skega sistema prišel do za-ključka, da je le-ta zelo kvali-teten in bi bila za podiranjemeja v glavah Slovencev inAvstrijcev potrebna tudiobratna reklama, torej za šo-lanje avstrijskih dijakov našolah v Sloveniji.
Avstrijski in slovenski šol-ski sistem sta si v marsičempodobna in hkrati tudi različ-na. Tako kot v Sloveniji v Av-striji splošna šolska obvez-nost traja devet let, a s to raz-liko, da osnovna (v Avstrijiljudska) šola traja štiri leta,nato pa se učenci lahko vpi-šejo na različne vrste šol:glavno (od 10. do 14. leta sta-rosti), splošnoizobraževalnovišjo šolo (od 10. do 18. leta)ali višjo stopnjo ljudske šole(do 14. leta). Po zaključkuglavne šole lahko učenci s
primernim učnim uspehomšolanje nadaljujejo na sploš-ni višji šoli (gimnaziji), v ka-teri učenci izobraževanje za-ključijo z maturo, ali na po-klicni srednji ali višji šoli, odkoder je sistem prehajanjana univerzo podoben sloven-skemu.
Na avstrijskem Koroškemso posebnost tudi dvojezičnešole s slovenskim in nem-škim učnim jezikom, kjer seotroci lahko prijavijo k dvoje-zičnemu pouku. Prijave kslovenskemu pouku zadnjaleta naraščajo, nudi pa ga 73osnovnih šol (od tega devetizpostav) ter dve šoli v Celov-cu, ki sicer ni del dvojezične-ga ozemlja, kjer velja zakon omanjšinskem šolstvu. Letosje k dvojezičnemu poukuprijavljenih 41,27 odstotkaali 2016 vseh koroškihosnovnošolcev, kar je najvišjidelež od leta 1959.
Za srednješolce so na voljotri dvojezične šole: Zveznagimnazija in zvezna realnagimnazija za Slovence (letos532 vpisanih dijakov), Dvoje-zična zvezna trgovska akade-mija (168 dijakov), ki sta visti stavbi v Celovcu, in za-sebna Višja šola za gospodar-ske poklice v Št. Petru pri Št.Jakobu v Rožu (125 dijakov).
Vse tri poudarjajo pomen izo-braževanja za večjezičnost valpsko-jadranskem prostoru(dijaki se učijo od tri do pettujih jezikov), saj je to klju-čen dejavnik za bolj intenziv-no sodelovanje med Sloveni-jo, Avstrijo in Italijo. Na dru-gih srednjih šolah se je k po-uku slovenščine letos prijavi-lo še 725 učencev, kar je oko-li 100 več kot v lanskem šol-skem letu.
Srednje šole na avstrij-skem Koroškem obiskujejotudi Slovenci, med njimi ve-liko Gorenjcev, saj je Celovecza nekatere dijake z Gorenj-skega praktično tako blizu,kot bi se odločili za eno odsrednjih šol v Ljubljani. Ne-kateri med njimi zato medtednom bivajo v Avstriji, dru-gi se v šolo vsakodnevno vo-zijo, nekaj pa je tudi otrokSlovencev, ki so se zaradidela ali drugih vzrokov pre-selili na Koroško. Letos Gim-nazijo za Slovence obiskuje10, Trgovsko akademijo 33 inVišjo šolo v Št. Petru 52 dija-kov iz Slovenije. Za vpis na-nje predznanje nemščine nipotrebno, je pa zaželeno. Di-jaki si tako pridobijo dobroznanje nemškega jezika, sajta ves čas pouka poteka pol vslovenščini, pol v nemščini.
V srednjo šolo k sosedom?Gorenjski dijaki na avstrijskih dvojezičnih srednjih šolah niso novost, za mnoge pa je šolanje zunajmeja Slovenije še neznanka.
Sara Sušić, dijakinja Dvojezične trgovske akademije vCelovcu I Foto: osebni arhiv
Stavba, v kateri sta Gimnazija za Slovence in Dvojezična trgovska akademija v Celovcu.
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Skupaj poiščimo najbolj prijaznega poštnega uslužbenca/ko!Verjetno ste kar presenečeni, kadar se v vašem poštnem nabiralnikune znajde nič, niti en sam oglasni letak. Šele takrat pomislimo, kakozelo smo odvisni od pošte oziroma njenih poštnih delavcev. Mordaniste vedeli, da pismonoše za dostavo poštnih pošiljk na Gorenj-skem opravijo 8.996 kilometrov poti na dan. Od tega 569 kilo-metrov peš, 985 kilometrov s kolesi, 1599 kilometrov z motorji in5.843 kilometrov z avtomobili. Pošte na Gorenjskem pa obišče od5.000 do 15.000 uporabnikov na dan. Osupljivi podatki, mar ne? Ker Gorenjski glas enakomerno pokriva območje Gorenjske, pri-našajo pa ga pismonoše, ki jih marsikateri naročnik vsaj vsak torekin petek težko pričakuje, vas vabimo k sodelovanju. Izpolniteglasovnico in nam jo do 24. novembra pošljite na: Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali nam pišite na: [email protected] bomo z vašo pomočjo izbrali najprijaznejšega poštnegauslužbenca/ko, ki bo nagrajen z zasluženim letovanjem. Desetizmed vas pa bo prejelo praktične nagrade, ki jih podeljuje PoštaSlovenije (osebne znamke, letna mapa znamk).
Glasujem za: _____________________________________________________________________________
Pošta*: ______________________________________________________________________________________
Moji podatki: ______________________________________________________________________________
* če ne poznate imena in priimka poštnega delavca, lahko vpišete samo pošto, na kateri dela oz. območje (naslov) kjer dostavlja pošiljke.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden dva mrtvaNa slovenskih cestah sta se v minulem tednuzgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom,v katerih sta umrli dve osebi. Na Gorenjskem sopolicisti prejšnji teden obravnavali 41 prometnihnesreč, v katerih je bilo lažje ranjenih osemoseb, huje pa dva udeleženca. Zaradi prevelikevinjenosti so gorenjski policisti pridržali petvoznikov. V Sloveniji je letos v prometnih nesrečah umrlo 157 oseb (190 v enakem obdobju lani), od tega na Gorenjskem 22 oseb (lani 13).
Damjana Šmid
moj pogled
Zakaj so domače naloge koristne? (6)Katere napake delamo staršipri šolskih obveznostih našihotrok, a se tega ne zavedamo?Ena izmed najbolj pogostihdobronamernih napak je pri-lagajanje vse družine zaradiotrokove domače naloge. Nemore vsa družina čakati ali sestarši vsa leta šolanja prilaga-jati na čas, ko otrok hoče alipa noče delati domače naloge.Če smo dogovorjeni, da gremoskupaj ven, je otrokova izbira,ali se bo potrudil in šel z namiali pa bo ostal doma in pisalnalogo. Pri tem preveč popuš-čamo in se prilagajmo, otrocipa lagodno čakajo na našanavodila in priganjanje. Kootroci tožijo zaradi količinenaloge, preverimo, če je to resin potem se ne ozirajmo na
njihove tožbe. Otroci radi za-pravljajo čas za pregovarjanjein pogajanje, ni pa treba tegapočeti nam. Postavimo časo-vni okvir, v katerem naj bo do-mača naloga opravljena, šelepotem se lahko prižge raču-nalnik. In prav računalnik jepogosto jabolko spora, saj otro-ci trdijo, da ga potrebujejo zašolo. Če je to res, preverimo,katera snov je bila iskana naračunalniku in otroci naj po-kažejo izdelek, ki so ga naredi-li s pomočjo računalnika. Primlajših otrocih se starši spra-šujejo, kdaj naj bi otroci samiiskali podatke na računalni-ku. O tem se je najbolje pogo-voriti z učitelji, saj otroci pre-našajo takšne informacije, kijih obrnejo sebi v prid. Če otro-
ci rečejo, da morajo starši iska-ti po spletnih straneh določenosnov, je to potrebno preveritipri učiteljih. Vsi starši ne zna-jo uporabljati računalnika.Enako je pri izdelavi plakatovin seminarskih nalog. Pri tembi morali biti ocenjeni le izdel-ki, ki jih zares naredijo otrocisami. Razlike med njihovimiizdelki so več kot očitne, ker jev nekatere izdelke vloženaenergija staršev, kar pa niprav. Obveznosti, kot so do-mače branje, seminarske nalo-ge in ostali izdelki, za katereotroci dobijo na razpolago veččasa, je koristno napisati nakoledar oziroma na vidno me-sto in določiti kakšen dan predzadnjim rokom. Le tako bodovolj časa in malo izgovorov.
Pri številnih zgodbah, tudipri Bojanovi, me včasih po-kličejo in me nejeverno po-barajo, če je zgodba resnič-na. Po drugi strani pa seoglasijo tudi tisti, ki kakšnotako ali podobno usodo po-znajo in mi jo zaupajo. Po-dobno se dogaja tudi tokratin moram reči, da se me jevsaj ena od na novo slišanihše posebej dotaknila. Včasihse mi, žal, zdi, da poznamže vse oblike najbolj bolečihtrenutkov v medsebojnihodnosih, ki so značilni zadružinska okolja, a vedno
znova ugotavljam, da se mo-tim. Udarci, ki so jih posa-mezniki zadajali bližnjim šepred desetletjem in več, sobili v primerjavi s prefriga-nimi načini, ki jih nekateriuporabljajo danes, še zelonežni in enostavni. Bojimse, da nam sodoben čas niprinesel le moderne tehno-logije, mnogi se iz nje učijotudi tistega, česar se ne bismeli. Rane, ki jih dobijo v časuodraščanja, se otrokom red-kokdaj povsem zacelijo.Morda tedaj, ko se nenehnozavestno kontrolirajo, da neponavljajo napak svojih star-šev. Podobno je počel tudiBojan. Opomnike je imelpovsod po stanovanju. Nanjih pa je pisalo: ne bodi takkot oče, pokaži ljubezen - nebodi kot mati. "Na začetku je ženi moja po-zornost in pripravljenost, daji ustrežem na migljaj, godi-la. Bila je srečna in zadovolj-na, zlasti tedaj, ko se je pri-merjala s kolegicami, ki soimele doma povsem "običaj-ne" partnerje. Hvalila se je,da si midva vsa dela deliva,da jo nenehno nosim po ro-kah, ji ustrežem v vsaki že-lji. Počasi pa ji je začel "belkruh" presedati, saj je vseskupaj, kot je sama dejala,postalo že dolgočasno. A ni-sem mogel iz svoje kože. Vmeni je tičala bolestna želja,da ji dajem tisto, česar samnisem imel nikoli: to pa jeogromno ljubezni in še večljubezni. Prinašal sem jidrobnarije tudi za kakšnenepomembne obletnice, kotrecimo datum najinega pr-vega poljuba. A moja ušesasploh niso zaznala signala,ko sem opazil, da je darilaodlagala na polico z začim-bami in jih sploh ni odpira-
la. Prav tako sva imela ne-nehne prepire, ker je trdila,da sem otroka preveč razva-jal, kar je bilo morda res, a vmeni je bilo toliko nakopiče-ne ljubezni, ki je silila čezvse možne robove, da semjo nekomu pač moral dajati.Spominjam se, da je bil sinnekoč operiran na žrelnici,menda je to nepomembenposeg, rutinski, a meni se ježe ob sami misli, kaj bi selahko zgodilo, če bi se kirur-gu zatresla roka, mešalo odhudega. Vzel sem dopust inostajal pri njem od jutra dovečera, neznosna mi je bilaže misel, da bi ga za sekun-do izpustil z oči, bal sem se,da bi bilo kaj narobe. Metaje bila vedno bolj glasna, dajim ne pustim dihati, da jihbom zamoril do konca in šečez. Sem in tja sem se vzel vroke in se trudil, da ne bipretiraval, a kaj, ko me je za-grabila panika, da imataotroka premalo pozornostiin potem je bilo spet po sta-rem," je ob še zmeraj bole-čih spominih, a brez dlakena jeziku, pripovedoval Bo-jan.Žena Meta je odraščala vpovprečni družini, kjer z iz-kazovanjem čustev niso pre-tiravali, obenem pa jih niko-li tudi ni pogrešala. Zato jepostajala ob Bojanovih po-skusih, da bi se je kar naprejdotikal, alergična in sitna.Dokler sta bila otroka majh-na, je še šlo, da ju je očka ne-nehno crkljal, a potem kosta odrasla, zlasti v puberte-ti, sta pokazala kremplje. "Počutil sem se izločenegaiz družinskega okolja. Splohnisem vedel, kaj delam na-robe. Čutil sem, da sem jimdajal vse, česar je menimanjkalo, a dosegel semravno obratno. Saj si fajn,
ati, mi je govoril starejši sin,samo pretiravaš. To je bilstavek, ki sem ga slišal vsajpetkrat na dan. Nekoč je na-neslo, da smo postavljalimontažno hišo v bližinimoje nekdanje učiteljice. Nevem, kaj me je pičilo, dasem potrkal pri njej. Bila meje zelo vesela in povsemspontano sva si padla v ob-jem. Če sem iskren, je bilaona edina, ki me je videla vdušo in me tudi razumela.Naneslo je tako, da sva sepotem spet začela srečevati,pa ne toliko zaradi seksa,čeprav tudi zaradi njega. Prinjej sem se počutil kotdoma in moram priznati,da me njena zgubana kožasploh ni več toliko motila,kot me je nekoč. Tudi domanisem več toliko pretiraval,tako da smo nekaj let živelidokaj mirno in tudi dobro.Pustil sem delo v podjetjuin šel na svoje, saj sem na tanačin lažje kombiniral čas,da sem lahko občasno ušelk moji učiteljici. Doma meje najbolj zabolelo takrat, kosem hotel ženo spontanoobjeti, pa se je odmaknila inmi rekla: 'kaj bi pa spetrad?' Nisem mogel doume-ti, da misli, da so nežnostipogojene s trgovino mednama. Svoje navade je ne-hote prenesla tudi na otro-ka, a vsaj pri njima sem setrudil, da sta doumela, da seobjemamo zato, ker se ima-mo radi, in ne zato, ker biobjeme zabarantali za kakš-ne usluge."Ko je Bojan odprl svojo obrt,mu delo ni šlo od rok tako,kot je želel. Bil je preveč po-pustljiv, svojega dela pa nizaračunal tako, kot bi ga mo-ral. V njegovi bilanci je bilovedno več rdečih številk ...
(se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Na Ptuju sodijoduhovniku Na ptujskem sodišču so za zaprtimi vrati začelisoditi duhovniku Slavku Štefku, ki vodi župnijoPolenšak (med Ptujem in Ljutomerom).Državno tožilstvo mu očita storitev spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, za kar mugrozi do deset let zapora. Po poročanju nacionalnih medijev so župnika zaradi domnevnih spolnih napadov na tri mladoletnadekleta pridržali maja letos, preiskovalni sodnikpa ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Tedajje dejal, da gre za neresnične obtožbe in za politično zaroto, kar da bo dokazal na sodišču.Kako se je na sodišču dejansko zagovarjal, niznano. Kot je medijem pojasnila ena od žrtev,naj bi obdolženi dekleta rad otipaval po zadnjicah in dojkah, še posebej takrat, ko je bil v vinjenem stanju.
Ptujski Fritzl prišel nasodiščeNa ptujskem okrožnem sodišču so za zaprtimivrati nadaljevali tudi sojenje 63-letnemu domačinu Petru R., ki ga obtožnica bremeninasilja v družini in spolne zlorabe osebe, mlajšeod petnajst let. Ptujskemu Fritzlu, kakor so gapoimenovali mediji, so prostost odvzeli januarjaletos, ker naj bi že dlje posiljeval svojo mladoletno hčer, ki naj bi marca letos pri petnajstih letih celo rodila njegovega otroka.Sedaj je že uradno potrjeno, da je prav on biološki oče, saj so tako pokazale analize DNK.Začetek sojenja je bil sprva napovedan že pred poletjem, vendar so glavno obravnavoprestavili zaradi zdravstvenih težav obtoženega,ker ni bil sposoben sodelovati na obravnavi. Obdolženec naj bi hčer začel posiljevati, ko jedružina živela v Nemčiji, kamor so se preselilipred sedemnajstimi leti, potem ko so Ptujčana obtožili zaradi nasilja nad svojo najstarejšo hčerko, tedaj staro sedemnajst let.Leta 2007 so se brez prvorojenke vrnili vSlovenijo, lani pa je z očetom zanosila druga najstarejša hči.
petek, 13. novembra 2009
Bojanova zgodba o tem, kako pasti in znova vstati
Avtobus je pravkar speljal s postaje
Miha Naglič
Založbi Sanje se je spet po-srečil sanjski podvig: po Ko-munističnem manifestu, kije postal knjižna uspešnica,je izdala še bogato ilustrira-no monografijo o življenjuameriškega predsednika:Obama, Zgodovinska pot.Izšla je namreč ravno v času,ko so iz Osla sporočili, da soObami podelili letošnjo No-belovo nagrado za mir! Je paravno ta podelitev mnogezmedla. Saj je na oblasti šeledobrih deset mesecev in tudiče bi hotel, ni mogel za sve-tovni mir narediti kaj takovelikega, da bi si zaslužil na-grado? Mogoče je najbolje, da sipreberemo utemeljitev Nor-veškega odbora Nobelovenagrade. Ta trdi, da si jeObama nagrado zaslužil za"izjemna prizadevanja zaokrepitev mednarodne di-plomacije in sodelovanjamed narodi ter za prizadeva-nja za svet brez jedrskegaorožja". Recimo. Zapisali sotudi, da je "Obama kot pred-sednik ustvaril novo vzdušjev mednarodni politiki". To jepa res. "Večstranska diplo-macija je znova dobila osred-njo vlogo, s poudarkom navlogi, ki jo lahko igrajo Zdru-ženi narodi in druge medna-rodne organizacije. Dialogin pogajanja so glavna orod-ja za reševanje tudi najtežjihmednarodnih konfliktov.Zahvaljujoč pobudam Oba-
me ZDA zdaj igrajo boljkonstruktivno vlogo, tudi prireševanju velikih podnebnihizzivov, ki so pred svetom."In še: "Le redko se zgodi, daneka oseba doživi tolikšnopozornost v svetu in vzbudiupe na boljšo prihodnost pritoliko ljudeh. Njegova diplo-macija temelji na konceptu,da morajo tisti, ki jim jedano voditi svet, to delati napodlagi vrednot in ravnanj,ki so skupna večini svetovne-ga prebivalstva," so poudari-li. "Že 108 let si Norveški od-bor za Nobelovo nagradoprizadeva, da bi vzpodbujalnatanko tovrstno mednarod-no politiko in delovanje, ka-tere glavni zagovornik v sve-tu je zdaj Obama." In odborpodpira Obamo, ko ta pozi-va, da "je zdaj čas za vse nas,da si porazdelimo odgovor-nost za globalen odgovor naglobalne izzive" ...Naj jim bo, v upanju, da bokaj od tega tudi res in bo do-bro za vse nas. Zdaj pa hknjigi. Gre za monografijo,ki jo je izdal New York Ti-mes, časopis z največ Pulit-zerjevimi nagradami. Sepravi: fotografije in besedilaso delo novinarjev in uredni-kov NYT, uredila sta jih BillKeller in Jill Abramson, kista v knjigo vključila tudi ne-kaj bleščečih Obamovih go-vorov. V njih se je bodočipredsednik večkrat ozrl tudina svojo življenjsko pot."Sem sin črnega moža inbele žene iz Kansasa. Vzga-
jati sta me pomagala belided, ki je preživel depresijoin med drugo svetovno voj-no služil v Pattonovi armadi,ter bela babica, ki je v FortLeavenworthu pri tekočemtraku pomagala sestavljatibombnike, medtem ko je bilnjen mož na tujem. Obisko-val sem nekatere najboljšeameriške šole in živel medenim najrevnejših narodovna svetu. Poročen sem sčrno Američanko, ki ima vsebi kri sužnjev in lastnikovsužnjev - dediščino, ki jo po-sredujeva naprej, svojimadragocenima hčerkama.Imam brate, sestre, nečaki-nje, nečake, strice in bratran-ce vseh ras in barvnih odten-kov, raztresene po celinah;in dokler bom živ, ne bomnikoli pozabil, da moja zgod-ba v nobeni drugi deželi tegasveta sploh ne bi bila mogo-ča. To je zgodba, zaradi kate-re nisem ravno najobičajnej-ši kandidat. Toda to je zgod-ba, ki je v mojo gensko za-snovo vtisnila idejo, da je tanarod več kot le vsota svojihdelov - da smo iz mnogihresnično postali eno."
Eden od kolumnistov NYTje tudi Paul Krugman, lan-ski nobelovec za ekonomi-jo. Tudi on je bil med"fani" kandidata Obame.Na dan zmage je napisalčlanek o njegovih nalogah."Torek, 4. novembra 2008,je datum, ki bo živel v slavi(nasprotje od slave je sra-mota) za vedno. Če vas iz-volitev našega prvega afroa-meriškega predsednika nivznemirila, če zaradi njeniste imeli solznih oči in čeniste bili ponosni na svojodeželo, potem je z vami ne-kaj narobe." No, to so pačevforične besede dveh zma-govalcev, novega predsed-nika in ekonomista nobe-lovca. "Toda ali bo izvolitevtudi preobrat v trenutnistvarnosti naše politike? AliBarack Obama res zmorezačeti novo obdobje na-predne politike? Da, zmo-re." V predsednikovem slo-gu: "Yes, we can." Da, zmo-remo! Ne glede na to, ali bopredsednik zmogel vse, karsi je zastavil pred volitvamiin vse ovire, ki jih predenjpostavljajo gospodarskakriza, dve vojni, kontro-verzni projekt zdravstvene-ga varstva za vse državljanein podobe reči - knjiga, okateri je beseda, je odličenprikaz njegovega življenjain naporov do dne, ko je po-stal predsednik. Res enkrat-na zgodba! O tisti, ki jo so-oblikuje zdaj, se bo pa itakšele pisalo.
15petek, 13. novembra 2009
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediSlovenci na Koroškem se tedni spominjajo ljudi, ki sonapisali besedilo in uglasbilinajbolj znani koroški pesmi,"himni Slovencev na Koro-škem" 'N'mav čez izaro' inRož, Podjuna, Zila. To so duhovnika, pesnika in skla-datelja Franc Treiber in dr.Janko Mikula ter organist,zborovodja in skladatelj Pa-vel Kernjak.Stodeseti obletnici rojstva(1899) in tridesetletnici smr-ti (1979) Pavla Kernjaka izTrebinje pri Št. Ilju/St. Egy-den je bilo letos posvečenihže nekaj prireditev. Televizi-ja Slovenija je o njem posne-la tudi film. MežnarjevegaPavla, kot so rekli Kernjaku,se bo v nedeljo, 15. novem-bra, z osrednjim koncertomspomnila tudi Slovenskaprosvetna zveza. Spomnili
se bodo tudi 100-letnice roj-stva skladatelja RadovanaGobca. Prvi koncert bo ob15. uri v Pliberku, drugi paob 19.30 v dvorani mestnehiše v Borovljah. Nastopilibodo mešani pevski zborBilka iz Bilčovsa, mešanipevski zbor Podjuna iz Pli-berka, mešani pevski zborDanica iz Šenprimoža, teno-rist Gabrijel Lipuš, pianistkaZarja Vatovec, godba na pi-hala iz Šmihela in glasbeni-ki Slovenske filharmonije izLjubljane. Program bo pove-zovala Mira Groetschnig-Einspieler.V Ločah ob Baškem jeze-ru/Latschach am Faaker Seeso se v nedeljo spomnilidveh pomembnih rojakov.Na zunanjem zidu cerkve,ob grobovih in ploščah po-kojnih dušnih pastirjev (med
njimi je tudi Jakob Knaflič,ki je bil leta 1841 rojen naBledu) so odkrili plošči du-hovnikoma Franci Treiberju(1809 - 1878) in dr. JankuMikuli (1904-1988). FrancTreiber, rojen v Bačah, naj bipo pričevanju dr. Pavla Za-blatnika leta 1855, ko sta muumrla mama in oče in se jevračal na prazen dom, napi-sal in prvič zapel pesem"N'mav čez izaro". Na njego-vem pogrebu 24. oktobra leta1878 naj bi rožanski pevskizbori njemu v slovo zapelitudi to pesem, ki je postalahimna Slovencev na Koro-škem. Dr. Janko Mikula, ro-jen na Hribru/Oberaichwaldob Baškem jezeru, pa je leta1938 skupaj s kmetom Jan-kom Olipom iz Sel napisalbesedilo za drugo himnoSlovencev na Koroškem, za
pesem Rož, Podjuna, Zila.Pesem, ki jo je uglasbil PavleKernjak, je bila napisana vspomin na koroškega duhov-nika Vinka Poljanca, ki je za-
radi nacističnega trpinčenjav celovškem zaporu umrlleta 1938 in je bil prva žrtevnacizma med koroškimi slovenskimi duhovniki.
Knjige in knjigoljubi (20)
Obama: Zgodovinska potObama, Zgodovinska pot, slikovna monografija,prevedla Igor Antič in Petra Kavčič, Založba Sanje, 2009,240 strani, 39,95 evrov.
Obama z družino na dan zmage, Chicago, 4. novembra 2008
Cerkveni pevski zbor iz Loč je zapel obe znameniti pesmi, loškižupnik Stanko Olip iz Sel, sin Janka Olipa, pa je blagoslovilTreiberjevo in Mikulovo spominsko ploščo. / Foto: Jože Košnjek.
Ovitek knjige
Slovenci v zamejstvu (168)
Himni koroških Slovencev
16
razgled
Veliko je odzivov na spora-zum o mejni arbitraži, ki staga minuli torek v Stockhol-mu podpisala "veleizdajalca"Borut Pahor in Jadranka Ko-sor. Še najbolj mi je bil všečkomentar, ki ga je ob tem iz-rekel hrvaški predsednik Sti-pe Mesić. Izjavil je namreč,da je sporazum "lahko do-ber". Zakaj? Zato, ker ga zav-rača 80 odstotkov državlja-nov tako na hrvaški kot naslovenski strani!Tudi sam sem med tistimi, kis sporazumom nismo zado-voljni. Kar pa še ne pomeni,da ga zavračam. Toda, kakorse je upravičeno odzval našprvi minister: tisti, ki spora-zum zavračate, povejte, kaj jev tem trenutku mogoče stori-ti več od tega? Res, kaj? Napo-vedati Hrvatom vojno, se javi-ti med prostovoljce in iti osva-jat Istro, ki da je bila že v Val-
vasorjevem času ena od slo-venski dežel. Figo je bila! Nibila slovenska, o Slovencih ta-krat sploh še nihče ni govoril,še Slovenci sami ne, bili smoKranjci, Štajerci, Korošci, Go-ričani, Istrani ... Istra je bilaod Habsburžanov, ena od nji-hovih kronskih dežel, ne paslovenska. Če bi se Habsbur-žani vrnili na enega od svojihprestolov (avstrijski, ogrski,češki, španski ...), bi jo imelimorda pravico zahtevati, atudi o tem bi moralo najbrždanes razsojati kako medna-rodno arbitražno sodišče.Oni davni časi so minili, če-prav so jim nekateri še danespodobni; nihče jih ne bo pri-klical nazaj, tudi če bi jih vle-kli z velikim žerjavom. Svetgre naprej.Zadnja priložnost, da bi do-bili večji kos Istre, je bila ok-tobra 1954, ko je bila določe-na jugoslovansko-italijanskameja in hkrati ukinjeno Svo-bodno tržaško ozemlje.Cona A le-tega je pripadlaItaliji, cona B pa Jugoslaviji.In ta cona ni segala le do da-našnje slovensko-hrvaškemeje, temveč do doline Mir-ne, v njej so bila tudi mestaBuje, Umag in Novigrad.Vse to bi morda lahko posta-lo slovensko, če bi se "naši"za to takrat postavili. Pa seniso. Kardelj je baje (bajezato, ker za to trditev ni za-nesljivih virov) razmišljaltako: saj bo tako ali tako vsenaše, jugoslovansko. In jedejansko bilo, do 25. junija1991. Takrat pa je nastalanova situacija in izhodišče zadanašnje pobude in presojeje lahko kvečjemu stanje natisti usodni dan. Vprašanje jesamo, ali nam bo mednarod-no arbitražno sodišče doso-dilo mejo po sredini Piran-
skega zaliva ali malo bolj nahrvaško stran. Vse drugo jedemagogija.Podobno kot naj bi Kardeljrazmišljal takrat, bi lahko mizdaj. Se pravi: ko bo enkratHrvaška v EU, vse te mejetako ali tako ne bodo tako po-membne. Slovenci se bomolahko svobodno vozili na hr-vaško stran, tako po kopnemkot po morju, tako kot smose v jugoslovanskih časih.Ob jadranski obali bomo lah-ko kupovali parcele in nanjih gradili hiše, pod pogo-jem, da bomo za kaj takegafinančno zmožni in da sebomo pri tem ravnali po hr-vaških predpisih, usklajenihz evropsko zakonodajo. Marne bi bilo udejanjenje te pov-sem realne možnosti vrednoveliko več kot vsa ta prereka-nja in nagajanja, ki smo jimpriča že 18 let, od osamosvo-jitve do danes!O sporazumu, ki sta ga pod-pisala Pahor in Kosorjeva, semorajo seveda izreči vsi, ki vteh rečeh kaj pomenijo.Predsednik države se je že,sporazumu v prid. Vladatudi. Sledijo obravnave predustavnim sodiščem, v držav-nem zboru, na referendumu,naj bo poizvedovalni ali zako-nodajni. Ljudstvo se mora iz-reči, neposredno ali po izvo-ljenih predstavnikih. Od tehpa pričakujemo konstruktiv-no držo. Če so proti sporazu-mu, ni nič narobe, a ponudi-ti morajo boljšo in hkrati re-alno možnost. Janša in Sana-der sta jo imela, a nista nare-dila dosti več, kot da sta se sli-kala na Bledu, sicer pa "nad-mudrivala", eden bolj pame-ten kot drug. Zdaj gre za to,da se problem reši in če ga nemoremo sporazumno, naj gapristojno sodišče.
SporazumMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica
Znanka moje dobre znanke,lahko bi rekla tudi znanka vdrugem kolenu, ima šoloob-veznega otroka. Fantek alipunčka, za ta diskurz je topovsem nepomembno, obisku-je tretji razred ene od sloven-skih osnovnih šol. Torej.Znanki iz drugega kolena alibolje rečeno njenemu narašča-ju grozi premestitev iz normal-ne šole, če se smem tako izra-ziti, v pomožno. Šolska psiho-loginja je namreč presodila, daotrok ni dorasel učnemu pro-gramu. Da je, skratka, njegovum ali razum milo rečeno ne-koliko prizadet oziroma v defi-citu.Poglejmo, v čem je bistvo.Otrok ima res težave z uče-njem. Branja, denimo, se je
naučil veliko težje kot sovrstni-ki. Ampak. Pomanjkanje bist-rosti nadomešča z neverjetnopridnostjo, vztrajnostjo in z že-ljo biti enakovreden sovrstnik.Tisto, na čemer je otrok pri po-gojno rečeno strokovni presoji"padel", je računstvo. Malotežje mu gre odštevanje in se-števanje kot vrstnikom, zaradičesar ga ta ista stroka namera-va prestaviti v pomožno šolo.Kajpada ne trdim, da so vsiotroci sposobni prestati preiz-kušnje osnovnošolskega "študi-ja". So tudi takšni, ki se jimumski razvoj ustavi na ravnidebila. (Mimogrede, v naši po-litiki lahko na vsakem koraku,pomeni v vsaki stranki sreča-mo ljudi, za katere ni povsemjasno, koliko točk imajo v gla-
vi, pa vendar odločajo o po-membnih zakonih ali čemdrugem, ampak to je drugatema.) In ti otroci nedvomnosodijo v šolo s prilagojenimprogramom. Ne zaradi okolja,pač pa zaradi njih samih; sepravi zaradi njihovega dobre-ga. Če pa neki nadobudnež nedojame računstva enako hitrokot vrstniki, pa še zdaleč ni re-čeno, da je umsko manj nadar-jen. Lahko blesti v maternemjeziku. Lahko blesti v petju.Lahko blesti v risanju in takonaprej. Kdo, za vraga, pa je matema-tiko postavil za tako pomemb-no življenjsko normo, da brezintegralov v sodobni družbi nimogoče kakovostno živeti inpreživeti. Odštevanja, sešteva-
nja, množenja in deljenja pase je, da se razumemo, dotičniotrok sposoben naučiti. Poglej-mo enega največjih umov vzadnjih dva tisoč letih razvojaznanosti, se pravi fizika Alber-ta Einsteina. (Saj poznate nje-govo veleumno formulo: ener-gija je masa krat svetlobna hi-trost na kvadrat, ampak tudito je druga tema.) No in ta istiEinstein je imel, kot je znano,kar nekaj težav z matematiko,a ga to, pri njegovi visoki zna-nosti, ni prav nič oviralo. Muje zapletene matematične pro-bleme pač reševala soproga.Skratka. Drži, v življenju po-sameznika je lahko matemati-ka, v mislih imam seštevanjein odštevanje, recimo, denarja,bistvenega pomena. Drži pa
tudi, da je mogoče s frizerskoizobrazbo odlično preživeti.Povedano drugače, osnovnašola ni poligon tekmovalnosti,brezosebnosti, zavidljivosti,zavistnosti in kar je drugih"akademskih" norosti, temvečtemelj, na katerem vsak posa-meznik zida ter dopolnjujeosnovno, izhodiščno znanje. Kratko malo gre za krizo vred-not. Namreč, kaj je v sodobnislovenski družbi sploh temelj-na (osnovnošolska) vrednota:priprava naših najmlajših naodgovorno in kolikor se le darazumno ravnaje in dejanje vodraslosti ali produkcija znan-stvenikov na osnovnošolskiravni. Po mojem videnju stva-ri gre prej za drugo kot zaprvo. Žal, moram dodati.
Vaš razgled
V časih naših babic in dedkov je bil klobuk skorajda obvezna modna zapoved, danes pa gospoda s klobukom res ne srečaš vsak dan. Na fotografiji: Lajnar Kranjski. Anka Bulovec
petek, 13. novembra 2009
Smetišče prosvete
Na razstavi ptic, ki jo je v Šenčurju pripravilo društvo Lišček, je sodelovaltudi Matic Medja iz Kranja (na sliki). Kot je povedal, je velik ljubitelj plazilcev in ptic. Med slednjimi ima najraje velike papige. Patagonska papiga mu z lepoto prinaša visoka mesta in medalje, z igrivostjo pa garazveseljuje. Stojan Saje
17GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 2009 EKONOMIJA [email protected]
Štefan Žargi
Kranj - Na današnji petek, kije povrh vsega še 13. v mese-cu in zato za mnoge nevarendan, so bile napovedane kartri stavke. Napovedal jih jeSindikat kovinske in elektro-industrije (SKEI), Sindikatigralniških delavcev in Sin-dikat delavcev v gostinstvu.Slednji si je sicer premislil,Sindikat igralniških delav-cev, ki je manj številen,predvsem protestira protirazmeram v največji igralni-ški družbi Hit, medtem koutegne stavka, ki jo je napo-vedal SKEI in ki ima prekštirideset tisoč članov, usta-viti pomemben del sloven-ske industrije.
Vzrokov in povodov zastavko je nedvomno veliko.Več let se na eni strani kljubkonjunkturi in zavidljiviekonomski rasti položaj de-lavcev, merjen predvsem splačami, ni pomembneje iz-boljševal, zahteve delodajal-cev pa zaostrovale, neredkocelo prek humanih meja.Kriza je položaj le še zaostri-la, v mnogih podjetjih so za-čeli zmanjševati plače, pove-čevati pritiske na delavce,groziti z odpuščanjem in od-puščali. Če k temu dodamoše tajkunske zgodbe, poda-tke o bajnih zaslužkih neka-terih menedžerjev, zlorabeprotikriznih ukrepov, zlora-be pomoči države, ni čudno,da so se zgodile ulice predGorenjem in Muro in sindi-kati se tedaj niso izkazali.
Sindikati na udaru
Prav dogodki v Velenju inMurski Soboti so bili povodnekaterim premislekom.To, da so bili delavski prote-sti mimo in celo tudi protisindikatom, je sprožilo tudimedijsko obračunavanje stemi delavskimi organizaci-jami, priče pa smo bili tudistrankarskemu politikant-stvu na njihov račun. Mnogidanes pripisujejo napoveddanašnjih stavk, pa tudi veli-kega delavskega protesta vLjubljani, ki je napovedanza 28. november, prav po-skusu, da se sindikati po ve-lenjskem in murskosobo-škem "spodrsljaju" nekako"rehabilitirajo" in spet po-stavijo na čelo delavstva.
Mnogo bolj od vsega tegaje seveda pomembna ute-meljenost dileme, ki smo jozapisali v naslovu. Se v res-nici lahko najde denar zabolj dostojne plače, ne da bibilo ogroženo podjetje, kotje to očitno v primeru Gore-nja, ki se že hvali, da poslu-je z dobičkom, in ali smo
resnično "dozoreli" v spo-znanju, da je treba podjetja,ki ne morejo dati delavcemdostojnih plač, zapreti, kotje bilo to storjeno z Muro.
Delodajalci: izgubili bi 74 tisoč delovnih mest
Na zahtevek po dvigu mi-nimalne plače, kar bo najpo-membnejša tema ljubljan-skih protestov oziroma za-htevek SKEI-ja na današnjihstavkah, so se že pred enimtednom odzvali delodajalci,organizirani v Gospodarskizbornici Slovenije (GZS) inna osnovi analize zapisali:"Dviga minimalne plače tatrenutek ne bi preneslo nitipovprečno slovensko podjet-je niti država. Pritiski na viš-je plače pomenijo tudi priti-ske na dodatno povečanještevila brezposelnih. Zahte-vane višje plače (ne le mini-malne) bi se nesprejemljivozajedle v dodano vrednost, kise je v krizi že itak zmanjša-la. Za 42 odstotkov višje mi-nimalne plače bi večino slo-venskega gospodarstva pah-nile v neizogibno in drastič-no zmanjšanje - po ocenahGZS za 74 tisoč - zaposle-nih." V združenjih kovinske,elektronske, elektroindustri-je, industrije kovinskih ma-terialov in livarn (v teh pano-gah je zaposlenih prek sto ti-soč delavcev) so še ostrejši:"Sprejem stavkovnih zahtevSKEI, ki so povsem nereal-ne, bi pomenil pogreb velikonaših podjetij."
Sindikati: delodajalci manipulirajo
V odgovoru Zveze svobod-nih sindikatov Slovenije jepred dnevi sledil očitek, da sosi na GZS s političnim oza-djem in v strahu, da sindikatidosežejo prerazporeditev de-narja v škodo dobičkov terplač menedžerjev, številkopovečanja brezposelnosti pre-prosto izmislili. Analizo GZSv sindikatih zavračajo tudi vprepričanju, da se s podatkimanipulira, saj je sedaj posta-la važna dodana vrednost, vpreteklosti pa so bili dobički.Trdijo, da se nadaljuje poslov-na politika, ki ne temelji narazvoju, inovativnosti in pro-izvodnji s povečano dodanovrednostjo, kar vse je odgo-vornost menedžmenta, tem-več politika zmanjševanja žetako nizkih plač delavcev.
Stavka proti delodajalskimorganizacijam
O današnji stavki smo sev sredo pogovarjali s poklic-nim sekretarjem Regijske
organizacije SKEI Gorenj-ska Stanetom Habjanom.Povedal je, da napoved stav-ke velja, da pa že tečejo po-gajanja z ustreznimi zdru-ženji pri GZS na ravni drža-ve. Na sestanku tega dne sougotovili, da se vsa večjapodjetja v teh panogah pri-pravljajo na stavko, pri če-mer pa so se na to odzvalavodstva podjetij z različnimiponudbami, ki naj bi stavkopreprečile. Ob tem je pou-daril, da današnja stavka nineposredno naperjena protivodstvom podjetij, pač paproti organizacijam deloda-jalcev, zlasti proti GZS inZdruženju delodajalcev Slo-venije, ki odklanjajo vsakapogajanja o povečanju plačin sploh politiki plač. Vod-stva podjetij se po njegovemmnenju čutijo ogrožena inponudbe, ki jih pošiljajo,samo dokazujejo, da mož-nosti za popravke plač ob-stajajo. Habjan je prepričan,da je bil že skrajni čas, da seje stavka napovedala. Dovoljje kršenja pravic delavcev,vse bolj grobega izkorišča-nja in kovanja dobičkov nadelavski račun ob grožnjahz odpuščanjem.
Večina stavk bo verjetnosolidarnostna
Večina podjetij kovinskein elektroindustrije na Go-renjskem je po besedah Sta-neta Habjana danes priprav-ljena stavkati. SKEI ima vteh podjetjih 2300 članov,kar je približno osem odstot-kov vseh zaposlenih. Po po-datkih s sestanka gorenjske-ga SKEI-ja v sredo so se od-
ločili za celodnevno stavko vpodjetjih Emo, Tokos, Kikoin še nekaterih drugih, za(nekajurno) solidarnostnostavko so se odločili v IskriISD ter verjetno v podjetjih,kjer se še pogajajo. Pogaja-nja tečejo v Acroniju, kjer soponudili zvišanje najnižjihplač na šeststo evrov neto, vLTH Ulitki (nekdanji TCGUnitech lth ol), v DomeluŽelezniki. Habjan poudarja,da je prav solidarnost v temtrenutku najpomembnejša,saj je treba na ravni posa-meznih panog v državi dose-či preboj in dogovor o dru-gačni politiki plač in v odno-su do zaposlenih. Če tega nebo, so že pripravljeni na za-ostrovanje sindikalnegaboja, tudi na ulici.
Plače ali zaposlitev, ali res?Za danes so bile napovedane tri stavke. Sindikati trdijo, da kljub dobičkom delavci padajo v revščino,delodajalci pa jim očitajo ogrožanje delovnih mest.
Stane Habjan
Štefan Žargi
Ljubljana - Slovenski avto-prevozniki opravijo približ-no štirideset odstotkov pre-vozov med tretjimi država-mi za tuje naročnike, veči-noma - šestdeset odstotkov- pa gre za prevoze na do-mačem trgu, so povedali naZdruženju za promet priGospodarski zbornici Slo-venije. Padec slovenskegaizvoza je povzročil tudi 30-odstotno zmanjšanje pre-vozov, pri uvozu pa so biliprevozniki ob 27,9 odstot-ka dela. V Sloveniji se z av-toprevozništvom po poda-tkih Združenja za prometpri GZS preživlja približno7100 avtoprevozniških pod-jetij, od tega je 95 odstotkovmikropodjetij, ki imajoskupno približno 28.500tovornih vozil s težo nad 3,5tone. Po oceni združenja je
v slovenskem avtoprevozniš-tvu aktivnih 31.300 poklic-nih voznikov. Zaradi upadapotreb po prevozih so mo-rali iz prometa že umaknitipribližno dva tisoč tovornihvozil, približno osemsto jihje bilo vrnjenih lizinškimdružbam; nakup novih to-vornih vozil se je letoszmanjšal za osemdeset dodevetdeset odstotkov. Tudislovenske avtoprevoznikezelo tare nespoštovanje pla-čilnih rokov, ki se v večiniže gibljejo nad 120 dnevi,veliko računov avtoprevoz-nikov je blokiranih, težaveimajo tudi velika prevozni-ška podjetja. Avtoprevozni-ki se zavzemajo za uzako-nitev 30-dnevnega plačilne-ga roka, od države pa tudipričakujejo poostritev nad-zora nad nelojalno konku-renco domačih in tujih pre-voznikov.
Tudi avtoprevozniki čakajo na plačila
Štefan Žargi
Kranj - Iz Save Tires, ki jedel družbe GoodyearTire&Rubber Company, sosporočili, da so v tretjem če-trtletju objavili rast dobička,ki so jo omogočile izboljša-ne razmere na trgu. V tret-jem četrtletju 2009 so Good-yearovi prihodki od prodajeznašali 4,4 milijarde dolar-jev, kar je za 15 odstotkovmanj kot v tretjem četrtletju2008. Prodaja se je v pri-merjavi z drugim četrtlet-jem 2009 povečala za 11 od-stotkov. Padec prihodkov odprodaje v tretjem četrtletju2009 v primerjavi z enakimobdobjem lani je posledicasedemodstotnega zmanjša-nja števila prodanih pnev-
matik, poleg tega so negativ-ne tečajne razlike dodatnoprispevale k zmanjšanjuprodaje v višini 159 milijo-nov dolarjev. Čisti dobiček vtretjem četrtletju 2009 jeznašal 72 milijonov dolar-jev, kar je več kot v enakemobdobju lani, ko so čisti pri-hodki znašali 31 milijonovdolarjev. Družba je imela vdrugem četrtletju 221 mili-jonov dolarjev, v prvem četrt-letju pa 333 milijonov dolar-jev izgube. Goodyear je vprvi polovici leta predstavil42 novih izdelkov, v tretjemčetrtletju je na trg uspešnouvedel še 15 novih izdelkov.S tem je družba že preseglacilj za leto 2009, ki predvi-deva uvedbo več kot petde-set novih izdelkov.
Goodyear beleži rast dobička
PRIVOŠČITE SI VEČ.
Ban
ka K
op
er d
.d.,
Pris
tan
iška
14,
650
2 K
op
er
Kratkoročni potrošniški kredit do 12 mesecev s fi ksno nominalno • obrestno mero 3,5%
Dolgoročni potrošniški kredit do 36 mesecev z variabilno obrestno • mero Euribor + 2,6 o.t.
Ponudba velja do 31.01.2010 z možnostjo predčasnega preklica.
Z malo sreče
vam banka
poplača najeti
kredit*
* Veè o ponudbi in o nagradnem žrebanju na www.banka-koper.si
18GORENJSKI GLAS
petek, 13. novembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Ljubljana
Prva plačila za hribovska območja
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo do koncatega tedna izdala 38 tisoč odločb o plačilih za hribovska indruga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejav-nost, na podlagi katerih bo upravičenim kmetijskim gospo-darstvom lahko izplačala skupno trideset milijonov evrov.Prva plačila bo nakazala že danes, v petek, so zagotovili nasredini novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, in hkrati napovedali, da bo agencijapreostale odločbe za ta območja izdala do konca januarjaprihodnje leto. Agencija bo decembra začela izdajati tudiodločbe za enotna plačila, nadaljevala pa bo januarja, ko boupravičencem predvidoma izplačala za sto milijonov evrovenotnih plačil, podpor za druge ukrepe na površino ter pre-mij in dodatnih premij za ovce in koze. Po besedah ministraMilana Pogačnika so bile že letos podpore za ukrepe skup-ne kmetijske politike izplačane v povprečju dva meseca prejkot lani, do konca oktobra je bilo vseh izplačil že za 275 mi-lijonov evrov. C. Z.
Kranj
Na brezplačno ekskurzijo v Savinjsko dolino
Razvojna agencija Ragor, Center za trajnostni razvoj pode-želja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bodo v okvi-ru projekta Dodana vrednost ponudbi podeželja pripravili včetrtek, 19. novembra, brezplačno ekskurzijo v Zgornjo Sa-vinjsko dolino. Ekskurzija je namenjena vsem, ki se na kme-tijah že ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo ali o tem razmiš-ljajo. Udeleženci si bodo ogledali nekaj primerov dobreprakse: kmetijo Podpečan v Galiciji, ki se ukvarja s predela-vo mleka, Brinečev kmečki mlin, kjer bo možno pokusiti pe-kovske izdelke, ribogojnico pri Povhu v Ljubnem ob Savinji,turistično kmetijo Govc - Vršnik v Robanovem kotu ter pre-delavo in polstenje volne v Solčavi. Prijave za ekskurzijo zbi-rajo Klemen Klinar (tel. št. 04/581 34 16), Vlasta Juršak(04/257 88 26) in Lidija Šnut (04/280 46 33). C. Z.
Cveto Zaplotnik
Polica - Približno tridesetihmladih, članov Društvakranjske in tržiške podežel-ske mladine, se je v soboto zavtobusom odpravilo v Le-nart, kjer so si najprej ogleda-li kmetijo lanskega zmago-valca v izboru za mladegainovativnega kmeta leta, natopa spodbujali edino gorenj-sko finalistko v letošnjem iz-boru, Andrejo Jagodic s Poli-ce pri Naklem. Njihova pot vSlovenske gorice je bila po-plačana - ne z denarjem, am-pak z veseljem ob tem, ko jeposebna komisija na podlagidveh ločenih mnenj za vsake-ga od šestih kandidatov raz-glasila Andrejo za inovativnomlado kmetico leta. Andrejaje laskavi naziv prejela za ino-vativnost pri predelavi mlekav nove mlečne izdelke in priuvajanju novih načinov trže-nja, za nagrado pa do sto uroz. do dva meseca uporabetraktorja John Deere (glavne-ga sponzorja KGZ SlogaKranj), dvesto evrov in velikosteklenico šampanjca.
Ko se je Andreja pred pet-najstimi leti omožila z Vik-torjem, je poroka pomenilatudi združitev Poličarjevekmetije s Police in Mlinarje-ve z Ilovke, ki skupno obse-gata 52 hektarjev zemljišč,od tega 25 hektarjev kmetij-skih. Na kmetiji se ukvarjajos prirejo mleka, z rejo praši-čev in kokoši nesnic ter s pri-delovanjem krompirja in ze-lenjave, v okviru dopolnilne
dejavnosti pa s predelavomleka. Redijo od štiridesetdo petdeset goved, od tega jedvajset molznic. Letna kvotajim omogoča prirejo 150 ti-soč litrov mleka, lani so ga 85tisoč litrov v lastni sirarnipredelali v mlečne izdelke.Večino pridelkov in izdelkovprodajo neposredno doma, vŠtibelcu, kot so poimenovalitrgovinico na kmetiji, ter narazličnih prireditvah, kamorse zapeljejo s posebno priko-lico z vgrajenim hladilni-kom. Vključili so se tudi vspletni portal Sveže.si, pritem pa z zadovoljstvom ugo-tavljajo, da je vse več potroš-nikov, ki informacijo o njiho-vi ponudbi dobijo na spletu.Potrošnikom ponujajo polegmlečnih izdelkov tudi jajca,krompir in zelenjavo, v pri-hodnje bodo ponudbo razši-rili še s pridelki in izdelkiokoliških kmetij, za kar so setudi že registrirali.
Ko je znani gorenjski gosti-nec v slovenski osamosvojit-veni vojni ostal brez kajmaka,
je za izdelavo navdušil Poli-čarjeve, ki so se kasneje tudiregistrirali za predelavo, na-bavili sirarski kotel, razširiliponudbo različnih izdelkov ...Iz mleka izdelujejo navadniin sadni jogurt, sir za peče-nje, skuto, kajmak, mascar-pone, različne namaze izskute, mlečno rulado z buč-nim oljem, laktični sir s pepe-lom, kuhan sir, mehki sir spoprom, dimljeni sir, mehkisir z orehi, sveže mleko, vplastenke polnijo tudi sirot-ko, po kateri je vse večje pov-
praševanje. "Vsi izdelki so izdomačega, surovega mleka,brez dodatkov. Vseskozi semoramo "brihtati", poskuša-ti, iskati rešitve, če hočemo vpredelavo mleka oz. v ponud-bo izdelkov vnašati novosti,
izboljšave, spremembe ..."Tople vode" ne moremo od-kriti, veliko pa lahko naredi-mo že s kakšno malenkost-jo," pravi Andreja in dodaja,da je pri tem zelo pomembnakakovost. Doslej so na razsta-vi Dobrote slovenskih kmetijna Ptuju prejeli že veliko pri-znanj, letos za dva izdelkacelo najvišje možno številotočk, lani tudi znak kakovosti,ki je najvišje priznanje zaprehranske dobrote na kme-tijah. Andreja ima zdaj na si-rarskem področju že velikoizkušenj, bila je na dveh teča-jih v Franciji in na dveh vNemčiji, po potrebi zaprositudi za pomoč strokovnjakoviz združenja malih sirarjev aliiz tujine. In kaj načrtujejo nakmetiji za naprej? Zgraditinameravajo novo, zmogljivej-šo sirarno, v kateri bodo lah-ko predelali vse mleko s kme-tije, dopolniti ponudbo mleč-nih izdelkov s tekočim jogur-tom, s sirotko s sadnim do-datkom ter s pridelki in izdel-ki z drugih kmetij.
Andreja Jagodic inovativnamlada kmetica letaZveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta na sobotni prireditvi v Lenartu za inovativno mlado kmetico leta razglasili Andrejo Jagodic s Police pri Naklem.
Andreja Jagodic s priznanjem za inovativno mlado kmetico leta / Foto: Gorazd Kavčič
”Lahko je biti inovativen,če imaš dobro ”ekipo”, toje podporo vseh družin-skih članov.”
”Priznanja so pomembnaza promocijo kmetije, ševeč pa mi pomenijo zado-voljne stranke, ki se vrača-jo na kmetijo.”
KŽK, Kmetijstvo, d. o. o.Kranjska cesta 29, 4208 ŠENČUR
K sodelovanju vabimo kandidate za prosto delovno mesto
1. POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE m/ž
Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela in naloge:● projektno vodenje programa Zemun polje, ki zajema promocijo in
prodajo semenske koruze Zemun polje, vodenje ostalih na novo pri-dobljenih semenskih programov,
● pomoč pri pripravi letnih planov proizvodnje,● spremljanje, kontroliranje proizvodnje v vmesnih fazah,● evidentiranje realizacije proizvodnje v poljedelstvu in živinoreji,● zbiranje in obdelava podatkov, izdelava poročil (za interne potrebe in
potrebe Statističnega urada RS),● sodelovanje pri organiziranju in izvedbi varstva pri delu, požarne var-
nosti, varstva okolja,● pomoč pri koordinaciji dela med poslovnimi enotami poljedelstva in
živinoreje,● pomoč pri izdelavi kalkulacij za ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje,● priprava podatkov in pomoč pri sestavi vlog za pridobitev nepovratnih
sredstev,● skrb za doseganje kakovosti proizvodnje,● spremljanje novosti v poljedelstvu in živinoreji, dajanje predlogov za
vnos le-teh v proizvodnjo
Pogoji in pričakovana znanja kandidata:● najmanj VII. stopnja izobrazbe kmetijske smeri,● delovne izkušnje s področja kmetijske proizvodnje,● izpit kategorije B, lasten prevoz,● poznavanje aktualne kmetijske politike,● usposobljenost za delo z računalnikom (Word, Excel, internet),● samoiniciativnost, komunikativnost, sposobnost samostojnega in tim-
skega dela ter hitrega odločanja in prilagajanja trenutnim situacijam.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusnim delom, začas nadomeščanja začasno odsotne delavke.
2. MOLZNIK - ŽIVINOREJEC m/ž
Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela in naloge:● priprava molznega stroja,● dogon krav v molzišče, ● natikanje molznih enot in snemanje,● kontrola količin mleka,● mehanično čiščenje in pranje molznih naprav in bazena,● čiščenje molzišča, mlekarne in ostalih hlevskih prostorov.
Pogoji in pričakovana znanja kandidata:● V. ali IV. stopnja izobrazbe kmetijske smeri, lahko tudi delavec brez
poklica z možnostjo priučitve● delovne izkušnje s področja živinorejske proizvodnje,● izpit kategorije B, lasten prevoz.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev s poskus-nim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na sedež podjet-ja v roku 15 dni od objave.
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Vlada je že predčasom z uredbo nameniladva milijona evrov za blažitevposledic slabega ekonomske-ga položaja v prireji mleka,pri tem pa je določila, da sodo podpore upravičene lekmetije, na katerih je gospo-dar oz. vsaj en član obveznopokojninsko in invalidsko za-
varovan iz kmetijske dejavno-sti. Pri izvajanju uredbe se jezapletlo. Ko je agencija zakmetijske trge in razvoj pode-želja že poslala upravičen-cem delno izpolnjene obraz-ce za uveljavitev podpore v vi-šini (največ) 42 evrov na kra-vo, so v kmetijsko gozdarskizbornici in sindikatu kmetovopozorili, da so do tovrstnepomoči upravičeni tudi
kmetje, ki so v sistem obvez-nega zavarovanja vstopiliprostovoljno. Ministrstvo zakmetijstvo so pozvali, da zno-va prouči izvajanje uredbe. Zministrstva so jim najprej od-govorili, da so vse kriterije zadodelitev pomoči uskladili zzbornico in s sindikatom. Poveč sestankih z njihovimipredstavniki pa so se odločili,da bodo podporo prejeli tudi
rejci, ki so se prostovoljnovključili v pokojninsko in in-validsko zavarovanje. Številoupravičencev se bo zaraditega povečalo, ob omejenemznesku pomoči pa se bo pod-pora na kravo znižala. Kmet-je je tudi ne bodo prejeli le-tos, kot je bilo najprej predvi-deno, ampak zaradi pridobit-ve potrebnih podatkov šele vzačetku prihodnjega leta.
Ministrstvo upoštevalo pripombe kmetov”Mlečno podporo” bodo prejeli tudi rejci, ki so prostovoljno vstopili v obvezno pokojninsko zavarovanje.
19GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 2009 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za jesenske dni K U H A R S K I R E C E P T I101
Jelena Justin
Pokljuka je odlično izho-dišče za izlete v visokogorje.Zdaj, ko so vrhovi pokriti ssnegom, je potrebno zahtev-nost vzponov izbirati gledena znanje gibanja v zimskihrazmerah. Dva vrhova, ki jubomo obiskali danes, sta teh-nično različno zahtevna;eden je zelo zahteven, drugipa je dostopen precej lažje, acelotno turo lahko označimkot zelo zahtevno. Cilja da-našnjega dne sta Mali in Ve-liki Draški vrh.
Izhodišče vzpona je Rud-no polje. Če še ni snega, se zavtom lahko zapeljete dospodnje postaje žičnice, kjervas kažipot usmeri levo protiTriglavu, desno pa vodi mar-kacija proti Viševniku. Nič neboste zgrešili, če se boste za-čeli vzpenjati kar naravnostnavzgor pod vlečnico. Po pr-vem delu vzpona pot zavijelevo in se še bolj strmo začnedvigovati po smučišču. Čeboste zelo zgodnji in bostezačeli hoditi malce predsončnim vzhodom, boste le-tega doživeli ravno nekje nasredini smučišča. Splača sepočakati in se zazreti protivzhodu; živa ognjena kroglabo osvetlila naš planet in svetbo videti lep in optimističen.
Na vrhu smučišča se kolo-voz spremeni v pešpot, ki sedviguje v ključih, kar naredivzpon precej bolj prijeten.
Prečkamo planino podPlesiščem in na razcepu na-daljujemo desno proti Kačje-mu robu, pot naravnost greproti Viševniku. Pot proti
Kačjemu robu se zmernodviguje skozi rušje. Niti ni-maš občutka pridobivanja vi-šine, a ta se kar nabira. Kma-lu smo na severni strani Vi-ševnika. Pred seboj zagleda-mo naš današnji prvi cilj,Mali Draški vrh. Spustimo sev kotanjo pod Viševnikom, kijo obhodimo po desni strani.Ko se pot obrne levo, se namz desne strani priključi pot splanine Lipanca oz. Debelepeči. Dosežemo Srenjski pre-val, med Viševnikom in Ma-lim Draškim vrhom. Na pre-valu se obrnemo desno in sepo zagruščeni grapi strmopovzpnemo na vrh MalegaDraškega vrha. Pot je krušlji-va, zato je uporaba čelade ob-vezna, sploh če vas je v skupi-ni več. Pri napredovanju simoramo pomagati z rokami,a preden se opremo na kakš-no skalo, preverimo, če le-tadrži. Ko pridemo do vrha, sedržimo desno, da dosežemoglavni vrh, ki meri 2132 m.Do vrha smo potrebovali dveuri in pol. Tisto zgodnje jutro
je bila dolina "zabita" z me-glo, nad 1800 metri smo sekopali v soncu, a bilo je pre-cej hladno.
Z Malega Draškega vrha sespustimo nazaj proti Srenj-skemu prevalu in tik prednjim nas smerokaz na velikiskali usmeri po skromnemmelišču navzdol, nato pa za-varovana pot preči južno stranMalega Draškega vrha. Ta delje tisti kritični del poti, če stevrtoglavi. Meni osebno zeloljuba steza nas bo pripeljalado travnika med Malim in Ve-likim Draškim vrhom. V pra-vem letnem času nas tukajskoraj vedno pozdravijo sviz-ci, če pa že ne pomahajo, pavsaj zažvižgajo. Pot lahko na-daljujemo kar po označenipoti do Studorskega prevalain se od tam povzpnemo doVelikega Draškega vrha, jazpa predlagam, da s sedelca za-grizemo v travnato strmino inz rahlim občutkom za vzpe-njanje po brezpotju lahkoprav lepo dosežemo vrh Veli-kega Draškega vrha, 2243 m.
Z Malega do Velikega Dra-škega vrha smo potrebovalidobro uro in pol hoje. Vzponnanj je precej lažji kot na MaliDraški vrh, a na strmih travahmoramo biti previdni zaradizdrsa. Veliki Draški vrh je ssvojo špičasto, priostreno ob-liko pravi lepotec. Spokojnajužna, bohinjska stran je pra-vo nasprotje prepadne sever-ne stene, ki divje pada v doli-no Krme in nudi številne tež-ke plezalne smeri.
Z Velikega Draškega vrhasestopimo po neoznačenistezici na Studorski preval,kjer se priključimo romarskipoti, ki preko planine Velopolje vodi na Triglav. S pre-vala se spustimo v krnico Je-zerce od tam pa proti Po-kljuki do Rudnega polja,kjer nas čaka naš zvesti, je-kleni prijatelj. Nadmorska višina: 2132m in2243 mVišinska razlika: 1158 m(skupna)Trajanje: 6 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Mali in Veliki Draški vrh (2132 m, 2243 m)
Mali in veliki bratNeoznačena, a dokaj lahko dostopna dvatisočaka, v neposredni soseščini očaka Triglava. Z njunihvrhov se odpira čudovit razgled v triglavsko kraljestvo, divjo dolino Krme, proti bohinjskim goram, pavse tja do Krna.
Pečeni lignji
Sestavine: 12 manjših lig-njev, 15 dag paradižnikov, 4dag šalotk, pol dl oljčnega olja,sol, poper, 5 dag stebelne zele-ne, 10 dag korenja, 8 dag cuki-nov, 12,5 sira mocarela, 1 vejicabazilike, pol dl sladke smetane,2 jajci, 12 dag moke, 1 žličkapekoče paprike, 15 dag drobtin,olje za peko, 1 šopek drobnjaka.
Krompirjev pire z oljčnim ol-jem: 60 dag kuhanega krompir-ja, sol, poper, 1 dl mleka, 8 dagmasla ali margarine, 4 žlice olj-čnega olja, muškatni orešček.
Priprava: Lignje očistimoin dobro operemo.
Nadev: Paradižnike opere-mo, lahko jih tudi olupimo
(za krajši čas jih damo v vrelovodo, nato jih na hitro olupi-mo) in grobo narežemo. Ša-lotko očistimo in jo drobnosesekljamo. Olivno olje segre-jemo, dodamo šalotke in jihnekoliko popražimo, dodamonarezan paradižnik ter ga ne-kaj časa kuhamo. Jed solimoin popopramo in jo na gosticedilki pretlačimo. Omakoohladimo. Zeleno in koren-ček očistimo, narežemo na 3cm velike kocke. Zelenjavodamo kuhat v vrelo slanovodo, dobro odcedimo. Sirmocarelo prav tako narežemona kocke, baziliko osmuka-mo in jo narežemo na rezan-ce. Zelenjavo, mocarelo in ba-ziliko dodamo k pireju. Vse
skupaj dobro začinimo inpremešamo. Sladko smetanostepemo, tudi jajca stepemoin jih dodamo k smetani.Moko, pekočo papriko zme-šamo. Lignje z vseh strani po-mokamo in pomočimo v pri-pravljeno maso. Nazadnje jihpovaljamo še v drobtine in jihna hitro ocvremo v oljčnemolju. Ocvrte damo na papir-nato servieto, da se dobro od-cedijo. Ponudimo jih nakrompirjevem pireju.
Krompirjev pire: Krompirskuhamo v slani vodi, ga olu-pimo, takoj pretlačimo, do-damo mleko, maščobo, olj-čno olje, solimo, popopramoin dodamo malo muškatne-ga oreščka.
Goveji zrezki z zeliščnimmaslom
Sestavine: 4 zrezke po 16dag iz uležanega govejega file-ja, sol, poper, 2 dag gorčice, 4dag olja, 2 dag masla ali mar-garine, sol, poper, 1 dl temneosnove, pol dl rdečega vina,malo worchesterske omake, 8dag zeliščnega masla, 4 para-dižniki za dekoracijo.
Priprava: Zrezke narahlopotolčemo z dlanjo, jih poso-limo, popopramo in na tan-ko namažemo z gorčico inpokapljamo z oljem. Preosta-lo olje segrejemo v ponvi invanj zložimo zrezke. Z gorči-co namazana stran naj bo
zgoraj. Nato zrezke z obehstrani opečemo. Maščoboodlijemo in dodamo vino inworchestersko omako tertemno osnovo. Dušimo jihše kakšno minuto. Zrezkezložimo na krožnike in jihlahko prelijemo z malo oma-ke ter obložimo z rezinamiparadižnika in paprike. Navsak krožnik položimo še re-zino zeliščnega masla.
Zeliščno maslo: Maslo alimargarino umešamo, doda-mo sol, poper, worchester-sko omako, nekoliko gorčice,sesekljanega peteršilja. Zavi-jemo v alufolijo ter postavi-mo v hladilnik, da se dobroohladi.
Mali Draški vrh s Kačjega roba
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Martinova nedeljaZgornje Palovče - Prireditev Martinova nedelja v Budnarjevimuzejski hiši v Zg. Palovčah nad Kamnikom bo v nedeljo od14. ure dalje.
Kako se pri vas rečeBohinjska Bela - Srečanje z naslovom Kako se pri vas reče?,kjer boste pregledali hišna imena, ki ste jih nabrali za nase-lja Bohinjska Bela, Slamniki, Obrne in Kupljenik, bo danesob 18. uri v Kulturnem domu na Bohinjski Beli.
Begunje - Srečanje z naslovom Kako se pri vas reče?, kjer bostepregledali hišna imena, ki ste jih nabrali za krajevno skupnostBegunje. bo v Osnovni šoli Begunje v ponedeljek ob 18. uri.
Pohod na LubnikŽirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi 17. novem-bra na pohod na Lubnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z av-tobusne postaje Moste. Prijave in informacije: Drago Kajdižtel. 5 801 469, GSM 031/535 799.
Pohod po Vertovčevih potehSlovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik Koroška Belaorganizira pohod po Vertovčevih poteh po obronkih Vipav-ske doline. Pohod bo v nedeljo, 22. novembra. Odhod avto-busa bo ob 6. uri s Hrušice. Prijave po telefonu: 051/345 806- Vinko Alič.
Bitnje, Stražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabiv nedeljo, 22. novembra, na udeležbo na tradicionalnem po-hodu po Vrtovčevih poteh. Prijave in vplačila sprejema Ciri-la Resman v ponedeljek, 16. novembra, v društveni pisarni vBitnjah in v sredo, 18. novembra, v Šmartinskem domu vStražišču.
Oddih v PortorožuPredoslje - Društvo upokojencev Predoslje vabi svoje članice inčlane na kratek oddih v hotel Historion v Bernardin pri Porto-rožu v času od 23. do 26. novembra. Prijavite se pri Tonetu Ob-lak na telefon 2 041 633 ali 031/494 422 do 21. novembra.
IZLETI
PRIREDITVE
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 19. - 22. 11., 28.11. - 1. 12., 17. 12. - 20. 12.; TRST: 18. 11.; BERNARDIN: 15. 11- 18. 11. ; RIM 19. 11. -22. 11.; TOPOLŠČICA: 30. 11.; MARTINOVANJE: 14. 11.; LJUTOMER-BOŽIČNIPROGRAM: 23. 12. - 26. 12.; PALMANOVA - TOVARNA ČOKOLADE: 1. 12.; ŽIVEJASLICE V RAZKRIŽJU: 26. 12; 2. 1. 2010
20 petek, 13. novembra 2009KAŽIPOT, MALI OGLASI [email protected] GLAS
V Salzburg in OberndorfPredoslje - Društvo upokojencev Predoslje organizira 3. de-cembra izlet v Salzburg in Oberndorf. Odhod avtobusa boob 7. uri z običajnih mest. Prijavite se lahko v pisarni društ-va v Predosljah na dan 27. novembra ob 16. uri ali pri pover-jenicah oziroma pri Tonetu Oblaku po telefonu 2 041 633 ali031/494 422, do zasedbe mest v avtobusu.
Dan odprtih vrat Wu masažeKokrica - Masažni salon Wu masaža v Prenočiščih Dežmanna Kokrici pri Kranju v nedeljo od 15. do 17. ure organiziradan odprtih vrat. Predstavili vam bodo svoje prostore, vasseznanili s prednostmi tajske in kitajske masaže, možna pabo tudi brezplačna masaža.
Lepote Južne AmerikeNaklo - Brezplačni predavanji Lepote Južne Amerike bostapotekali v četrtek, 3. in 10. decembra, ob 17. uri vBiotehniškem centru Naklo. Za prijave in informacije pok-ličite na št. 04/277 21 20 ali 041/499 934.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uriv Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma zokvirno temo: Formalizem v nasprotju z odnosom.
Diagnostika in zdravljenje rakaStražišče - Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi včetrtek, 19. novembra, ob 18.30 v Šmartinski dom na preda-vanje na temo Diagnostika in zdravljenje raka debelegačrevesa in danke. Predaval bo dr. Matej Dolnec, dr. med.,kirurg.
Koncert Društva mrtvih pesnikovKranj - Danes se bo ob 20. uri v Creinativi začel koncertDruštva mrtvih pesnikov.
KONCERTI
PREDAVANJA
OBVESTILA
Utrinki s faksaBled - V Blejskem mladinskem centru na Trubarjevi 7 bodanes ob 17. uri odprtje slikarske razstave Jasne Djordjevićin debata o modnih smernicah ter študiju na fakulteti zamodno oblikovanje z naslovom Utrinki s faksa.
Na potiŽelezniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na odprtje fo-tografske razstave Igorja Mohoriča Bonče z naslovom Napoti, ki bo danes ob 18. uri v Galeriji Muzeja v Železnikih.
RAZSTAVE
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe vkataster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnihvodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite nasedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno v III.nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr. 1968,kopalnica v celoti obnovljena, ostalopotrebno obnove, cena 106.000,00EUR.Kranj, Vodovodni stolp, dvosobno v IV.nadstr. izmere 54,74 m2, l. izgr. 1965,prenovljeno l. 2003 - okna, kopalnica -cena 95.000,00 EUR.Kranj, Zlato polje, trisobno v I. nadstr. vizmeri 79 m2, l. izgr. 1953, prenovljenol. 2004 - okna, kopalnica, tlaki, CK naplin, dve kleti, vselitev po dogovoru,cena 107.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardi izme-re 48,00 m2, v hiši so samo štiri stano-vanja, l. izgr. 1960, stanovanje izdelanol. 1991, CK, cena 79.500,00 EUR.,STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
Kranj, Drulovka, manjša visokopritličnahiša tlorisa 30 m2 na parceli velikosti500 m2, l. izgr. 1951, v celoti prenovlje-na in opremljena l. 2009, v pritličju - ku-hinja, jedilnica z dnevno sobo, WC, vnadstr. -spalnica, pomožni prostor inkopalnica, CK, največ za dve osebi vse-ljivo takoj, cena 630,00 EUR/mesečno+ stroški + 2x varščina.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjske površi-ne na parceli velikosti 262 m2, l. izgr.1935, prenovljena l. 2002 - okna, vse in-stalacije, kopalnica, CK na olje, dvorišče,kjer je možno parkiranje za dva avto-mobila, terasa s 115 m2 vrta, cena208.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni lokaciji,medetažna s 300 m2 uporabne stanov.površine na parceli velikosti 1144 m2, l.izgr. 1999, cena 439.000,00 EUR, v ka-teri je vključena tudi vsa oprema, izdela-na po meri. Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, viso-kopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 na parcelivelikosti 539 m2, l. izgr. 1939, delno ob-novljena l. 1994 - okna, streha, kopalni-ca, WC, garaža, vsi priključki, CK na olje,ZK urejena, cena 148.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici, pri-tličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900, že del-no prenovljen, primeren za neživilskotrgovino, cena 47.000,00 EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visokopritlični, tlori-sa 46 m2, na parceli velikosti 478 m2, lepasončna lokacija, garaža, dostop tlakovan,ob vikendu tudi manjša brunarica, l. izgr.1997, cena 240.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijski coniv izmeri 5957 m2 za proizvodnjo, skla-dišča, parkirišče, cena 144 EUR/m2 inše pribl. 18 EUR/m2 za komunalni pri-spevek.
Ponudba društva in studia sta namenjeni tako ženskam kot moškim, de-lovno aktivnim in upokojencem, nosečnicam, dojenčkom in otrokom terljudem, ki pri urah telesne aktivnosti zahtevajo posebno pozornost - ljudjepo kapi, zlomih, osebe z bolečinami v hrbtenici, osteoporotični bolniki, ljud-je s prekomerno težo ...V studiu telovadite v skupini osmih vadečih, kar zagotavlja individualenpristop pod budnim očesom strokovno usposobljenega inštruktorja. Spe-cializirani smo za pilates vadbo, ponujamo pa tudi jogo, aerobiko, kondi-cijske treninge, vadbe za pare, mamice z dojenčki ter osebno trenerstvo.Dvakrat na leto organiziramo štirimesečno Šolo hujšanja, nekajkrat na letopa tudi tečaje nordijske hoje. Posebno pozornost namenjamo otrokom. Po-leg hip hop tečajev in izvedbe rojstnodnevnih zabav smo organizator Počit-nic v divjini poleti in Zimovanj.In še naše vodilo: Biti fit je danes nuja, začutiti preporod telesa in duha pouri telesne aktivnosti pa posledica odločitve.
Svetovni dan sladkorne bolezni V okviru letošnjega praznovanja 14. novembra je Društvo diabetikovKranj pripravilo poseben program, ki bo potekal danes, v petek, 13. no-vembra, na Slovenskem trgu v Kranju.Udeleženci se bodo zbrali na Slovenskem trgu ob 15. uri, kjer bo pred-stavitev Društva in brezplačne meritve krvnega sladkorja, ob 16. uri sle-di ogled kranjskih rovov, za tem pa druženje na Slovenskem trgu, odkoder bo lepo vidna z modro, mednarodno barvo diabetesa, osvetlje-na kranjska Gimnazija.
Koncert Mešane pevske skupine dr. France PrešerenKulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica vabi na KoncertMešane pevske skupine dr. France Prešeren, ki bo jutri, v soboto, 14. no-vembra 2009, ob 19. uri v Kulturni dvorani na Breznici. Več informacij:Jerneja Stres: 051/411 924.
Camino brez žuljevDruštvo blejski mladinski center (BMC) vabi v petek, 20. novembra2009, ob 17. uri na potopisno predavanje. Matej Alijeski bo predstavilprigode in doživetja po 800 kilometrov dolgi romarski poti CaminoSantiago de Compostela. Pot je prehodil v tridesetih dneh in to brezžuljev. Več informacij, BMC: 040/429 941.
Komedija Čaj za dveKulturno društvo Kruh Križe vabi na ogled komedije Čaj za dve, ki bov soboto, 21. novembra 2009, ob 19. uri v Kulturni dvorani na Brezni-ci. Več informacij: Jana Kus: 041/482 332.
Biti fit je danes nujaŠportno društvo Sokol Stražišče deluje predvsem na področju rekreativne skupinske vadbe za odrasle in otroke ter napromociji zdravega načina življenja. V okviru društva je tudi studio Fit vizija v Stražišču.
Fund
acija
Vin
cenc
a D
raks
lerja
za
odvi
snik
e, S
love
nski
trg
1,
Kra
nj
Odbojka - prva tekma četrtfinala PokalaSlovenijeV torek, 17. novembra 2009, bo v ŠD Planina v Kran-ju ob 20. uri prva tekma četrtfinala Pokala Slovenije vodbojki za moške. Odbojkarji Astec Triglava se bodopomerili z ekipo Calcit Kamnik. Na tekmo vabimočim več navijačev in ljubiteljev odbojke. Odbojkarski klub Triglav Kranj,
Staretova ulica 56, 4000 Kranj
LOTORezultati 90. kroga - 11. novembra 2009
2, 5, 17, 19, 31, 32, 37 in 16Lotko: 6 4 3 4 9 0
Loto PLUS: 5, 13, 26, 27, 29, 33, 38 in 32
Predvideni sklad 91. kroga za Sedmico: 270.000 EURPredvideni sklad 91. kroga za Lotka: 990.000 EURPredvideni sklad 91. kroga za PLUS: 125.000 EUR
NagrajenciNocojšnji koncert v gledališču Toneta Čufarja si bodo v dvojeogledali: Vida Bohinc iz Žirovnice, Milka Šmit iz Lesc, Marjan Poriz Zgornjih Gorij, Klemen Koblar z Jesenic in Anton Justin izŽirovnice. Pravilno so odgovorili, da Argentina leži v Južni Ameri-ki, glavno mesto je Buenos Aires, meji pa na Urugvaj, Brazilijo,Paragvaj, Bolivijo in Čile.Križanka v prilogi Požarna varnost pa je brisačo prinesla HeleniOrehar iz Kranja, Borisu Stroju iz Podnarta in Majdi Jelenc iz Žirov.Belvijevo premiero 2012 pa so si ogledali Gašper Jekovec, JanjaKošnjek, Tomaž Markiz, Klavdija Grašič in Jernej Zupanec.
Pre
šern
ovo
gled
ališ
če K
ran
j, G
lavn
i tr
g 6
, Kra
nj
21petek, 13. novembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
ENOSOBNO stanovanje v Lescah, 38 m2,l.1955, vpisano v ZK, delno opremljeno,69.000 eur, ☎031/512-626 9006838
ENOSOBNO stanovanje s pogledomna Grad v Ljubljani, Prule, 40 m2, l.1966, obnov. 2001, 4/4 nad., cena100.000 eur, ☎ 040/623-814 9006910
KUPIM
STANOVANJE v Kranju ali okolici, sem re-sen kupec, ☎041/725-225 9006862
DVOSOBNO stanovanje, v okolici Kra-nja, ☎ 04/20-42-764 9006791
ODDAM
SOBO s souporabo kopalnice, kuhi-nje,... (možno več oseb), Kranj, Plani-na, ☎ 031/655-700 9006815
ENOSOBNO stanovanje, 46 m2, bal-kon, 3. nad., Škofja Loka, ☎ 041/234-992 9006728
ENOSOBNO stanovanje na Bledu, zadaljše obdobje, komplet opremljeno,☎ 041/762-617 9006855
STANOVANJE v hiši, okolica ŠkofjeLoke, ☎ 031/206-064 9006887
DVOSOBNO stanovanje + klet + dr-varnica, cca. 60 m2 v bloku, Jesenice,Tavčarjeva ulica (pri parku), ☎041/649-914 9006814
STANOVANJE v najem, ☎ 030/398-710 9006905
HIŠEPRODAM
PODNART, novogradnja, 3. PGF, P+M,112 m2, parcela 661 m2, cena159.000,00 eur, ☎041/744-709 9006792
STAREJŠO hišo, na Visokem, 120 m2in dvorišče 110 m2, ☎ 040/322-309
9006899
ODDAM
POLOVICO hiše, 86 m2, v najem za 5let predplačilo, ☎ 04/25-01-516, kli-čite od 18. ure dalje 9006810
VIKENDI, APARTMAJIPRODAM
ČRNIVEC 1.000 m n.v., vzdrževan,izoliran, lesen, 32 m2, s teraso, najasi, dostop s ceste, sončna lega, ☎031/217-496
9006889
OPREMLJEN vikend v Beli krajini, ☎031/651-373 9006790
VIKEND z vinogradom v bližini Trebnje-ga, ☎ 041/760-293 9006857
POSESTIPRODAM
TRAVNIK, raven, 778 m2 po 11,50eur, smer Sveti Jošt, Kranj - Pševo, ☎041/652-716 9006900
POSLOVNI PROSTORIODDAM
SKLADIŠČE - Hrastje, 70 m2, v 1. etaži,dober dostop, cena 150 eur/mes, ☎031/374-706 9006839
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vo-zil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d. o. o.,Kranj, Savska 34, Kranj, 04/20-11-413,041/707-145, 031/231-358 9006641
CHEVROLET Kalos 1.4 16 V, 5 vrat, zvso opremo, letnik 2004, 86.000 km,☎ 041/697-492 9006779
CITROËN Xantia 2.0, l. 95 tehnični10/2010, dalj. zaklepanje, elekt. pomikstekel, klima, letne in zimske gume, cena1.000 eur, ☎ 041/760-293 9006856
FORD FIESTA, l. 1996, dobro ohra-njen, ☎ 040/347-448 9006894
FORD FOCUS C-Max, 1.6, l. 2005,prev. 75.000 km, servisna knjiga, 1. last-nik, garažiran, ☎ 040/605-940 9006897
LADA NIVA, 1.7i, l. 2001, prev. 49.000km, bele barve, ☎041/585-986 9006896
LAND ROVER Fri. 2.0 TD4, l. 2004 avto-matic, 66.000 km, 1. last., serv. knj. potr.,☎04/25-26-860, 041/ 816-528 9006891
RENAULT CLIO, 1.2, l. 2001, 3 vrata,prev. 70.000 km, nikoli karamboliran,☎ 041/227-338 9006895
SUZUKI YIMMY 1.3, l. 2002, 70.000km klima, 1. last., serv. knjiga potrj., 4gume na plat, ☎ 04/25-26-860,041/816-528 9006890
KUPIM
OSEBNI avto, letnik 98, 99, 2000, pomožnosti od prvega lastnika, ☎040/666-806 9006851
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
JEKLENA PLATIŠČA, 4 kom, 16 col,5 lukenj, 112 med luknjami, za VW,Audi, Škoda, cena 50 eur/4 kom, ☎051/435-699 9006892
NOVE snežne verige za 12,13, 14, 15colska kolesa, vlečno kljuko za Golf II innovo letno gumo Kleber 165/70/14, ☎041/858-149 9006833
PLATIŠČA za Fiat, 14 col, z dvemaskoraj novima pnevmatikama, 4 kom,☎ 070/875-918 9006793
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625 9006872
ŠTIRI zimske pnevmatike 175 x 80 x14, 5 do 6 mm profila, l.05, cena 10eur/kos, ☎ 041/608-712 9006794
STROJIIN ORODJAPRODAM
CIRKULAR za razrez lesa, ☎059/038-650, 070/340-077 9006806
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
DESKE, suhe, smrekove, deb. 2 cm insuha mešana drva 6 m3, ☎ 04/51-22-655, 041/874-181 9006841
DESKE, suhe smrekove, deb. 2 cm insuha mešana drva 6 m3, ☎ 04/51-22-655, 041/874-181 9006849
SMREKOVE deske, plohe, češnjeveplohe, strešne letve in bankine, ☎04/25-03-088, 031/343-161 9006665
STREŠNA kritina, pločevinasta - 5EUR / m2 in Bramac 0,56 EUR nakos, ☎ 040/484-118 9006453
STREŠNE letve raznih dimenzij, 30kos, za 25 eur in 50 kos kritine Eternitza 50 eur, ☎ 040/364-721 9006848
SUHE smrekove deske, debeline 18mm, ☎ 041/449-886 9006832
ZRAČNO suh javor, jesen, 5 cm in 3cm ter smrekov les 2.5 cm, ☎ 04/51-22-775 9006866
KUPIM
SMREKOVO hlodovino, boljše kvalite-te, plačilo takoj, ☎ 041/665-360
9006884
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
OKNO 100 x 140 in notranja vrata 80x 200 s podbojem, ☎ 031/375-250
9006807
VHODNA vrata s podbojem, nova,zelo ugodno 30 % ceneje, ☎041/271-953 9006800
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9006584
DRVA bukova, suha, 200 m3, moženrazrez in dostava, cena 44 eur/m3, ☎031/616-879, 051/616-879 9006225
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9006585
DRVA bukova, delno suha, cena 45eur, možen razrez in dostava, ☎040/338-719 9006586
SUHA hrastova drva, cena 38eur/m3, ☎ 031/245-415 9006906
SUHA bukova drva, možnost razreza indostave, ☎ 040/356-676 9006786
SUHA bukova drva in smrekove de-ske, deb. 2 cm, ter češnjeve plohe, ☎04/51-22-639 9006823
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
2 KLUBSKI mizi, različne velikosti in 4nove stole ter lestenec za jedilno mizo,ugodno, ☎ 031/823-398 9006886
OMARE za predsobo in dnevno sobo,ugodno, ☎ 040/521-775 9006799
PODARIM
POSTELJO, dvižno s predalom in jogi-jem 140 x 200, bele barve, ☎051/302-717 9006781
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
KOMBINIRANI štedilnik, 2 plin, 2elektrika in satelitsko anteno, zelougodno, ☎ 04/20-42-065 9006879
KÜPPERSBUSCH štedilnik, šir. 42cm, ☎ 041/490-787 9006803
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje, 6predalov in pisalno mizo, zelo ugodno,☎ 0/53-14-391
9006850
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
PEČ Stadler 40000 kalorij, rabljena,☎ 04/25-23-273 9006805
PLINSKO peč na prisilni vlek, 24 KW spriklopnim ventilom, prirejena za butanplin, stara 8 let, ☎ 040/756-409
9006852
KUPIM
PEČ Küpperbusch ali gašperček, ☎041/838-854 9006908
PLINSKO peč na gospodinjsko jeklen-ko, ☎ 041/895-075 9006865
PODARIM
TERMOAKUMULACIJSKO peč, 3KW, ☎ 04/51-21-920 9006834
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
MOŠKO športno kolo, obnovljeno,cena 15 eur, Podlipnik, ☎ 070/213-736 9006798
BILJARD, nov, ☎031/206-724 9006403
KNJIGE,PUBLIKACIJEPODARIM
VEČ KNJIG od letnika 1930 do 1970,☎ 031/292-060 9006831
OBLAČILA IN OBUTEVPRODAM
ŽENSKO poročno obleko, bele barve,☎ 031/337-118 9006836
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
KANARČKE, več barv, po 5 eur, ☎04/23-24-539 9006785
LEPE palme za zimski vrt, ☎ 070/871-002 9006830
SADNE SADIKE starih in novih sort,odprto od 8. do 18. ure, ☎ 01/36-43-195, 041/558-448, 041/841-843
9006843
PODARIM
MLADE muce, ☎041/754-547 9006780
ZDRAVE mucke, ☎ 041/672-0969006888
OKRASNA drevesa park. javor, pritl.bor, ciprese, ☎ 031/676-447 9006816
POSLOVNI STIKI
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
KOVINSKI sekular za žaganje drv, z motor-jem 5.5 KW, ☎051/817-175 9006854
PRIKOLICO za multikultivator Muta, ☎041/735-894 9006824
SEKULAR za žaganje drva, ☎ 04/20-46-578, 031/812-210 9006796
SLAMOREZNICO, cevi, koleno, ohra-njeno, na kolesih, simbolična cena 70eur, ☎ 04/25-21-680 9006789
KUPIM
FREZA za zemljo, Tomo Vinkovič aliPasquali, priklop na 4 vijake, lahko tudiv okvari, ☎ 041/677-605 9006825
PRIDELKIPRODAM
BIO KAKIJE, po ugodni ceni, ☎031/510-760
9006788
BRINOVE jagode, zelo kvalitetne,očiščene, pakirane po 30 kg, cena zdostavo 1.60 eur/kg, ☎ 041/410-350 9006715
HRUŠKOVO in češnjevo žganje, ☎040/485-307 9006835
JABOLKA hruške, krompir, jabolčnisok in zelje (tudi naribamo), KmetijaMatijovc, Jeglič, Podbrezje 192, ☎04/53-31-144 9006827
JABOLKA za ozimnico in predelavo,Markuta, Čadovlje 3, Golnik, ☎04/25-60-048 9006864
JEDILNIK in krmilni krompir, Drulovka41, ☎ 04/23-32-527 9006901
KAKOVOSTNO štajersko vino, rdečeali belo, ☎ 041/985-148 9006828
KRMNI krompir, ☎04/25-21-020 9006858
KRMNI in jedilni krompir, možna do-stava, ☎ 031/513-678 9006875
KRMNI krompir, ☎041/731-974 9006902
KROMPIR, jedilni in krmni, ŠkofjaLoka, ☎ 041/857-703 9006829
KVALITETNO seno in otavo v kockah,☎ 031/309-747 9006787
POLSUHE, okrogle silažne bale, 1. in2. košnja, možna dostava, ☎041/312-326 9006846
RDEČI jedilni krompir, 30 kg = 5 eur,☎ 041/293-627, Preddvor 9006882
REPO za kisanje in krompir za krmo,☎ 041/347-248 9006874
SENO, balirano v kockah, za govedo,z dostavo, cena 0,10 EUR, ☎031/276-930 9006817
VINO, novo, belo in rdeče, različne so-rte od 1 eur dalje prodam, možna do-stava, ☎ 031/270-149 9006812
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA križanca, 10 dni in 25 dni terdrva bukev, hrast, kostanj, možen razrezin dostava, ☎ 04/25-23-254 9006845
BIKCA simentalca, starega 10 dni, ☎04/57-21-072, zvečer 9006909
BIKCE LS in ČB, različnih starosti, Koprivni-kar, Golnik 15, ☎041/337-678 9006878
BREJE ovce ali z jagnjeti, ☎ 04/25-51-171, 051/410-138 9006701
BREJE telice po izbiri, ☎ 041/694-285 9006819
BREJO kravo in telici, stari 9 in 11 me-secev, ter 7 metrov drv, ☎ 04/51-41-114 9006867
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎041/357-944 9006795
ČB BIKCA, težkega 350 kg, ☎04/57-41-624 9006808
ČB BIKCA, starega 3 tedne, ☎041/586-662 9006877
DVA BIKCA simentalca, stara 6 mes.,eko reja, ☎ 04/58-91-156 9006820
DVA BIKCA in teličko od 170 do 230kg ter konjička ponija, starega 1 leto,☎ 04/58-06-206 9006880
DVA BIKCA, sim. in križanec (ČB -LS), ☎ 041/781-305 9006883
DVE BREJI telici simentalki, ☎041/353-708, kliči popoldan 9006809
DVE TELIČKI simentalki, stari 2 in 3mesece, ☎ 041/582-168 9006811
KOBILO križanec, staro 10 let, za 600eur, ☎ 041/896-134 9006876
OVCE JSR in burske koze, breje s kvo-tami ter plemenskega kozla, ugodno,Škofja Loka, ☎ 031/616-879 9006871
PRAŠIČE, težke od 150 - 200 kg, do-mača krma in odojke oz. za nadaljnjorejo, ☎ 031/497-567 9006797
PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, mes-ne pasme, ☎ 031/861-766 9006813
SIMENTALKO, staro 5 mesecev,Grad 5, ☎ 04/25-22-294 9006885
TELICE simentalke, težke 200 kg inprevozni bazen za mleko, 400 litrov, ☎041/695-261 9006822
TELICO, visoko brejo, LS, pašno, ☎031/653-175 9006868
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev,☎ 041/608-558 9006873
TELIČKE simentalke, stare 4 mesece,težke od 160 do 260 kg, ☎ 031/438-163 9006821
TELIČKE simentalke, ČB, strare 10 dni, ☎04/25-60-052, 031/756-014 9006907
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, ☎051/251-078 9006782
TELIČKO simentalko, staro en teden,☎ 031/417-221 9006818
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, ☎031/827-556 9006870
TELIČKO sivko, staro 14 dni, ☎031/869-038 9006903
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎040/516-763 9006904
TRILETNO žrebico lipicanko in štirilet-nega kastrata lipicanca z rodovnikom,ujahan, ☎ 041/312-326 9006844
KUPIM
BIKCA simentalca, st. do 14 dni ali za-menjam za teličko simentalko, ☎051/352-885 9006784
BIKCA simentalca, starega do 10 dni,☎ 041/416-701 9006847
BIKCA simentalca do 350 kg težkega inmanjši traktor, ☎031/604-918 9006898
OSTALOPRODAM
DVE TRAKTORSKI gumi 16.9/34Continental, ugodno, ☎ 040/277-519 9006826
USTROJENO govejo kožo, ☎ 041/608-639 9006802
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
BAR ZLATA KRILA, Trboje zaposli dekle zadelo v strežbi. Milan Smolej s.p., Velesovskac. 63, Šenčur, ☎041/503-222 9006842
IŠČEMO izkušeno telefonistko (tel. pro-daja) za postavitev telefonskega studia,Baldrijan, d. o. o., Ul. Mirka Vadnova 19,Kranj, ☎ 059-041-575 9006778
ZALOŽBA Nova revija, d. o. o., Cankarjeva10 b, Ljubljana, zaradi širitve prodajnih potizaposli več komercialistov. Zaslužek je1.000,00 eur. Za dodatne informacije po-kličite, ☎031/ 532-862 9006754
ZAPOSLIM delavca - kovinarja z izkuš-njami in delavca kot pomočnika priključavničarskih delih, Strojno ključav-ničarstvo, Špela Pikelj, s. p., Strahinj14, Naklo, ☎ 040/373-113 9006911
IŠČEM
IŠČEM DELO kot negovalka in vsa go-spodinjska dela. Možno tudi 24 ur nadan, ☎ 040/756-409 9006837
IŠČEM DELO, pomoč starejšim, čiš-čenje hiš, pomoč v gostilni, šivanjekonfekcije, ☎ 040/713-611 9006840
IŠČEM DELO na vašem domu, čišče-nje st. hiš, Kranj z okolico, Tržič z oko-lico, ☎ 031/204-517 9006859
IŠČEM DELO, pomoč in družbo sta-rejšim na domu, širša okolica Kranja,☎ 040/835-712 9006881
”EN GLASBENIK ORKESTER” iščezaposlitev, igranje na zabavah in oblet-nicah, ☎ 031/595-163 9006783
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 9006708
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 9006618
ADAPTACIJE kopalnic, vodovodne storit-ve, zidarska dela, polaganje keramičnihploščic, montaža kopalniške opreme, Pu-gelj Marjan, s. p., Hotavlja 34, Poljane nadŠkofjo Loko, ☎041/541-266 9006677
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 9006596
ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojniizkop terena, prevzem komplet grad-benih del novo gradnje in adaptacije,izdelava fasad, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎051/823-095, 031/803-144 9006587
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz.poti, parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč,izd. betonskih in kamnitih škarp, Adrovic &Co, d. n. o., Jelovškova 10, Kamnik, ☎01/83-94-614, 041/680-751
9006730
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 9006582
BELJENJE in glajenje sten, odstranje-vanje tapet, antiglivični premazi, barva-nje oken, vrat, dekorativni ometi inopleski, kvalitetno in ugodno, PavecIvo, s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909 9006653
DELAM vsa gradbena dela, novograd-nje, adaptacije, fasade, notranje ome-te, betonske škarpe, z vašim ali našimmaterialom, Babič Miloš, s. p., Be-gunjska c. 9, Lesce, ☎ 041/622-946
9006093
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Posest Škofja Loka okolica prodam parcelo 650 m2
z gradbenim dovoljenjem89.900 € ali atraktivno hišo
v 3 PGF 179.990 €INFO: 041 669 742
PTS,
d.o
.o.,
Gol
nišk
a ce
sta
68 A
, 40
00
Kra
nj
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
PTS,
d.o
.o. G
olni
ška
c. 6
8 a,
Kra
nj
DELAM VSA GRADBENA DELA,adaptacija kopalnic, predelne steneKnauf, fasaderska dela, slikopleskar-ska, čiščenje poslovnih prostorov, po-pust na vsa dela 10%, Tro - Cabrios.p., Kidričeva 4B, 4000 Kranj, ☎031/427-127 9006611
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine, Poljane, ☎ 041/765-842 9005397
IZDELAVA PODSTREŠIJ, Knauf iz-vedba, Velux strešna okna, leseni nad-streški, Klemenc Dragomir s.p., Voklo18, Šenčur, ☎ 041/771-637
9006380
KOMPLETNA adaptacija stanovanj inkopalnic, vodovod, centralna, elektri-ka, keramika, knauf, pleskarska dela.Kopalnica samo v 7 dneh! Jani in Met-ka Rep, d. n. o., Godešič 43 a, Šk.Loka, ☎ 041/757-109 9006595
SVETOVANJE iz angelskih kart po te-lefonu, Patricija Kolarič, s. p., Za žago2, Bled, ☎ 051/385-903 9006656
ZASEBNI STIKIMOŠKI išče vdovo, ki bi rada zares lju-bila, ☎ 031/534-946 9006853
SKROMEN, prijazen, uspešen podjetnik zotrokom, išče zvesto punco za skupno deloin življenje, ☎031/807-376 9006606
ŽENITNA POSREDOVALNICA za vsegeneracije, zastonj za mlade ženske,☎ 031/505-495 9006605
IZGUBLJENO,NAJDENOČRNA PSIČKA, okrog 11 mesecevstara, najdena v okolici Tenetiš, prijaz-na, ubogljiva išče lastnika ali novi dom,☎ 040/394-222 9006860
RAZNOPRODAM
ALI ZAMENJAM zabojnik za smeti160 l, kovinski za velikost 120 l, ☎04/25-03-484, po 15.30 9006869
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, 50l in dia-tonično harmoniko G, C, F, ☎ 04/57-21-670 9006893
SEDEŽNO garnituro 170 x 250 cm inagregat Hondo, moč 1.5 KW, ☎031/228-946 9006801
STARE GRAMOFONSKE plošče: na-rodnozabavne, operne arije, zbori...,☎ 040/303-405
9006861
TELEVIZOR Grundig, ekran 77 in Pa-nasonic, ekran 37, avto verige, ☎04/20-28-536 9006863
ZABOJNIK za odpadke, 240 l, nov,ugodno, ☎ 04/51-82-720 9006804
22 petek, 13. novembra 2009ZAHVALE, MALI OGLASI [email protected] GLAS
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenila naša sodelavka
Marja Bajželj Škrjancpatronažna medicinska sestra
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 13. novembra 2009, ob 15. uri na pokopališčuv Bitnjah. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Kolektiv ZD Kranj
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je prezgodaj zapustila naša draga
Marja Bajželj Škrjanciz Stražišča
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 13. novembra 2009, ob15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 9.ure dalje v poslovilni vežici na Mestnem pokopališču v Kranju.
Žalujoči vsi njeniStražišče, 9. novembra 2009
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
Antona Prinčičase iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sodelavcem in sostanovalcem za izrečena sožalja, darovanocvetje in sveče ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Mestnega pokopališčaKranj, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegoviKranj, 3. novembra 2009
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče, brat,stric, tast in stari ata
Janez BokalIskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, bivšimsodelavcem, sosedom, sovaščanom, društvu upokojencev inobrtnemu združenju za sočutje, tolažbo, ustna in pisna sožaljater podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu za svetomašo in lep pogrebni obred ter gospodu župniku za molitve.Lepo se zahvaljujemo tudi pogrebnemu podjetju Akris, zvona-rjem, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala dr. Zamanovi indr. Camleku za dolgoletno zdravljenje, dežurni službi in reše-valcem zdravstvenega doma Škofja Loka. Iskrena hvala IPP(Klinični center), Bolnišnici dr. Petra Držaja, vsem zaposlenimna kardiološkem oddelku UKC Ljubljana, še posebej pa dr. Zu-panu ter zdravstvenem osebju intenzivnega oddelka kardiologi-je v sobi 1. Prisrčna hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjoizkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili nanjegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim šeenkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milica, sin Ivo in Beno z ženama ter vnuki Patrik, Klara, Jure, Urška, Leon, Aljaž in BineZminec, 5. novembra 2009
ZAHVALA
”Jesen je! Vsako leto nas opominja, da je vse minljivo, a te mile cvetlice iz tvojega vrta, še nisoovenele, čakale so, da okrasijo tvojo dušo za najlepšo pot življenja, pot k Bogu.” (M. P.)
V osemdesetem letu zemeljskega življenja nas je zapustila naša ljuba Mama, sestra, staramama, prababica in prijateljica
Marija Šnajder*16. 05. 1930 +29. 10. 2009
rojena Porenta, po domače Jergova Minka iz Veštra pri Škofji Loki.
Hvala vsem, ki ste jo mnoga leta spremljali ob njeni hudi bolezni. Gospe dr. Romani Pintar, osebni zdravnici, ki je bila nesebično na voljo sleherni trenutek, gospodu
dr. Janezu Varlu iz Nefrološke klinike Ljubljana, gospe dr. Marici Ivič Alibegovič iz Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, patronažni službi ZD Škofja Loka,
uslužbenkam Centra za socialno delo Škofja Loka, celotnemu osebju negovalnega oddelka Doma starejših občanov Izlake in CSS Škofja Loka za skrbno nego v zadnjih
mesecih njenega življenja. Hvaležnost izrekamo duhovnikom g. msgr. Andreju Glavanu, g. dr. Alojziju Snoju, g. Pavletu Uršiču in g. patru Petru Vrabcu za dolgoletno duhovno oskrbo ob prvih
petkih in praznikih, za besede tolažbe in spodbude, ki ste jih izrekali naši Mami in nambližnjim. Posebej hvaležni smo našemu župniku g. dr. Alojziju Snoju za duhovno spremstvo
ob zadnji uri in opravljeno mašo za srečno zadnjo uro. Hvaležni smo vsem, ki ste ji izkazovali dolgoletno pozornost ob njeni bolezni in jo obiskovali.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani. Sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavkam in sodelavcem Loka, d. d., in Mercator, d. d., sodelavkam in sodelavcem Sodexo, d. o. o., podjetju Sibit, d. o. o.,
in oskrbovancem CSS za izrečene besede sožalja in tolažbe, nesebično pomoč, podarjenocvetje in sveče ter darove za župnijo Stara Loka.
Duhovnikoma g. dr. A. Snoju in g. P. Uršiču hvala za lepe besede slovesa, opravljenopogrebno mašo in obred. Hvala pogrebni službi Akris in pevcem Zupan za ganljivo petje.
Hvala vsem, ki se je v molitvi spominjate.
Žalujoči: hči Majda z možem Janezom, hči Joži z možem Jankom, sestra Katka z možemFrancljem, brat Franc in sestra Francka z družinama, vnuki Mateja z družino, Jernej,
Blaž, Maja, Matjaž in Matej ter ostalo sorodstvoStara Loka, oktober 2009
ZAHVALA
Konec je najtežji,za vedno konec nekega časa ...
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu za vedno zapustil
Alojz VodnikOd njega smo se poslovili v družinskem krogu in v krogu prijateljev. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, g. Srečku Jermanu za vodenje pogreba,
g. Andreju Bitencu, predstavniku KS za poslovilne besede, pevcem iz Predoselj za občutnozapete pesmi, pogrebni službi Navček, g. župniku Janezu Jenku za slovesno opravljen
pogrebni obred, gospe Veri Mubi za zaključne molitve in vsem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti. Vsem, ki ste bili z njim in se ga boste spominjali v dobrem, iskrena hvala.
Vsi njegoviPredoslje, 10. novembra 2009
Živel si z zemljo in ljudmi,gradil si dom z voljo, kot je ni,bil preudaren si in pogumen,za nikogar nikdar preutrujen.Ko zdravje te je zapustilo,si zmeraj upal, da se bo vrnilo,čeprav si mnogo pretrpel,življenje zelo si rad imel.
23petek, 13. novembra 2009GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
Jurija Kokeljiz Laz pri Leskovici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem insodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče tervsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnjipoti. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Navček tergospodu župniku in pevcem za izredno lepo pogrebno sloves-nost. Zlasti pa smo hvaležni vsem sosedom, ki so nam v tehtežkih trenutkih nesebično stali ob strani.
Vsi njegoviLeskovica, 4. novembra 2009
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama
Ivana JeralaPodreča 32 a, Mavčiče
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znan-cem, prijateljem, osebju Doma upokojencev Kranj za izrečena ustnain pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodužupniku in pevcem za lepo opravljen obred ter pogrebni službiAkris. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Minka, Marta, Slavka, Ivica, sinova Marjan inIvan z družinami ter vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil
Rafko Dagarinz Drulovke
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem inznancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja inspremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem insodelavkam KZP - Zupanc in VAN-DEN-a. Zahvaljujemo seSlavi Fajfar ter Gregorju in Tadeji Suhadolnik za pomoč. Hvalatudi gospodu župniku Cirilu Plešcu za pogrebni obred.
Vsi njegovi
Mineva leto dni, odkar je h Gospodu odšel po večno plačilo našdragi mož, oče, tast in brat
Stane VrečekVsem, ki mu namenjate svoje misli in molitev, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Minilo je žalostno leto od smrti našega dragega moža, ata instarega ata
Janka DolencaHvala vsem, ki se ga spominjate, nosite cvetje, prižigate svečein postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegoviŠkofja Loka, 13. novembra 2009
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš,nam pa žalost srce trga,solza lije iz oči,dom je prazen in otožen,ker te več med nami ni.
V 85. letu starosti je odšla k večnemu počitku naša draga mama
Ivanka Jelovčaniz Čabrač
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja in sprem-stvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Šubičevi iz zdravstvene-ga doma Gorenja vas za njeno večletno zdravljenje. Zahvala tudivsem sodelavcem podjetja ”Jelovica”, obrat Gorenja vas, insodelavcem podjetja pohištvo ”Iskra” Medvode. Hvala tudi g. žup-niku za opravljen pogrebni obred ter pevcem cerkvenega pevskegazbora za petje v cerkvi in na pokopališču. Najlepša hvala tudi pogreb-ni službi ”Hipnos” iz Medvod za lepo opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči vsi njeniČabrače, Grenc, Hlevni Vrh, Žiri
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož
Jože Dovičiz Tupalič
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, molitve, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu, hvala zdravstvenemu osebju,pogrebni službi Navček, pevcem Zupan in zvonarjem. Posebej hvala sosedoma Slavki in
Danici. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji dom. Vsem še enkrat hvala.
Žena Francka in vsi njegoviTupaliče, 9. novembra 2009
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti,nekaterih praznin se ne da zapolniti,ostaja pa ponos, hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli.
V SPOMIN
Ko življenje tone v noč,še žarek upanja išče pot.Ostala pa je bolečinain tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Oj, ta slovenska zemlja,ta bo moj poslednji dom,v njej mirno bom počival,kadar jaz umrl bom.
ZAHVALA
K večnemu počitku je v 83. letu odšel naš dragi oče in stari oče
Anton Bernik iz Puštala, po domače Ožbutov Tone.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem,prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje insveče. Zahvaljujemo se dr. Tomažu Camleku, dr. Petri MesecRodi in osebju bolnišnice Golnik za vso skrb, gospodu župnikuMatiji Selanu in salezijancema gospodu Tonetu Ciglarju ter go-spodu Ivanu Turku za lepo opravljen pogrebni obred, pa tudipevcem Lovskega pevskega zbora in pogrebni službi Akris. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospre-mili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hči Ivica ter sinova Tone in Roman z družinami
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, stara mama in prababica
Marija Hribarpo domače Mlinarjeva Manca iz Tenetiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcemza izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter darove za svete maše. Hvala dr. Teranoviin osebju bolnišnice Golnik za nesebično pomoč. Hvala župniku g. Branku Balažicu za lep
pogrebni obred, pevcem, pogrebniku in zvonarju. Iskrena hvala vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili k mirnemu počitku.
Žalujoči: hčerka Milena z Majo in Mihom, sestre Lojzka, Johanca in Tončka, brat Janez in ostalo sorodstvo
Tenetiše, Preddvor, 30. oktobra 2009
Mirno in spokojno si zaspala,v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanjein pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil brat in stric
Ivan Mohoričiz Davče 32
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode-lavcem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Po-sebna zahvala gre g. župniku Mirku Turku za lepo opravljen po-grebni obred, pevcem iz Davče in pogrebni službi Akris. Zahva-ljujemo se tudi družini Jemec, Anici in Marjanu Tušek, Dru-štvu paraplegikov Gorenjske in osebju ter sodelavcem Domastarejših občanov Preddvor. Vsem imenovanim in neimenova-nim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
SOBOTA
2/11°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 13. novembra 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno, dopoldne bo po nižinah megla. Vsoboto bo večinoma oblačno, ponekod bo pihal jugozahodniveter. V nedeljo bo spet deloma sončno.
PETEK
-1/10°C
....
....
....
....
....
....
...
Ferdo Golob:
"Zavzemam se za to, davprašanje meje urejajo pa-metni, strokovni ljudje. Si-cer pa je že čas, da se te na-petosti končajo. Če tega nebo, se lahko zakuha še kakresen konflikt."
Stojan Saje
Kranj - Alpinist Tomaž Hu-mar je spet na težki preiz-kušnji. Pred štirimi leti soga uspešno rešili z goreNanga Parbat v Pakistanu,tokrat pa je zašel v težavena 7227 metrov visoki goriLantang Lirung v Nepalu.Po doslej znanih podatkihnaj bi si pri sestopu zlomilnogo, zato je na pomoč po-klical reševalce.
V torek so iz Katmandujaodšli na goro trije nepalskireševalci, ki so napeli vrvdo prvega višinskega tabo-ra. V sredo so pritrdili šedaljšo vrv do višine 6300metrov. Pri iskanju Hu-marja je pomagal tudi heli-kopter, ker so izgubili stikz njim prek satelitskega te-lefona. Žal ga v sredo nisonašli. V reševanje so se iz
domovine vključili tudiHumarjevi prijatelji, zlastiViki Grošelj. Kot je izjavilza javnost v sredo, ni vedel,da je Tomaž v Himalaji. Koje zvedel, da se je tam po-škodoval, je navezal stike stistimi, ki bi lahko pomaga-
li. Včeraj je povedal, da soaktivirali ekipo švicarskihreševalcev, ki bo skušalapomagati pri reševanju To-maža Humarja. V četrtekse je poslabšalo vreme, zatona goro ni mogel poletetihelikopter. Tudi reševalci
so zaradi sneženja moraliodnehati z vzponom iniskanjem našega alpinista.Za zdaj tudi ni preverjenihinformacij, kako je poško-dovan Humar. Reševanjebodo nadaljevali takoj, kobo to mogoče.
....
....
....
....
....
....
...
NEDELJA
3/12°C
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Marija Hribar:
"Referendum ima smisel, čese bo njegov rezultat upoš-teval. Sicer pa se Pahor pre-več podreja Hrvatom, ki sonajprej izsiljevali arbitražo,sedaj pa je nočejo. Meja najbo tam, kjer je bila 1991."
Tine Kalan:
"Na vse to se premalo spo-znam, da bi lahko ocenjeval.Menim pa, da ne moreta de-lati takega sporazuma poli-tika, od katerih je eden leviin drugi desni. Na referen-dum pa bom najbrž šel."
Žiga Logar:
"Mnenje o tem si še ustvar-jam. Dogajanja spremljam vmedijih, ne verjamem pa ni-komur, vedno obstajata dveresnici. O vsebini problemase bom pozanimal, če bomšel na referendum."
Humarja rešujejo v HimalajiKamniški alpinist Tomaž Humar se je poškodoval v steni nepalske gore Lantang Lirung. Reševanjepoteka od torka.
Koša
rkar
ski k
lub
Škof
ja Lo
ka, P
odlu
bnik
1/c
, Šk.
Lok
a
KOŠARKATCG MERCATOR : ŠENTJUR ALPOSSOBOTA, 14. 11. 2009, ob 20. uriŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENI!
L I G A T E L E M A C H
Šentvid
Jubilej v Zavodu sv. Stanislava
Jutri, na praznik poljskega svetnika Stanislava Kostke, ki ga jekatoliška Cerkev izbrala za zavetnika in vzornika mladih, boslovesno v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Vugledni cerkveni izobraževalni ustanovi, ki je bila ustanovlje-na leta 1905, med drugo svetovno vojno pa ukinjena in napobudo pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarjaznova vzpostavljena leta 1993 in jo obiskuje tudi precej di-jakov iz Gorenjske, se bodo z opoldansko mašo v šentviškicerkvi, z mašo ob 15.30 v zavodski kapeli in slovesnoakademijo ob 17. uri spomnili praznika zavoda in še posebej15-letnice delovanja Jegličevega dijaškega doma. J. K.
Vilma Stanovnik
Kranj - "Lani smo v rovih pr-vič pripravili vinsko pot, do-godek pa je doživel izjemenuspeh. To nas je spodbudilo,da smo se v letošnjem letuodločili za ponovitev, ki pasmo jo še nadgradili, saj smopripravili dvodnevni pro-gram. Znova smo povabilislovenske vinarje, ki so znavdušenjem pristali, da se vKranju predstavijo tudi letos,poleg tega pa bo letos prišloše nekaj novih res vrhunskihvinarjev, tako da bo dogaja-nje v rovih in tudi v mestu,kjer bodo degustacijske toč-ke v različnih lokalih, res za-nimivo. Oba dneva bo ob 16.uri v rovih potekal krst vina,ki ga pripravlja KUD Vagantiz Kranja," pravi direktoricaZavoda za turizem Kranj Na-talija Polenec, ki je s sodelav-ci prireditev z uspehom mi-nulo soboto predstavila tudina vinski poti v Ljubljani.
"Poleg triindvajsetih vinar-jev bo na prireditvi sodelo-valo tudi kar nekaj izdeloval-cev sirov, kruha, najboljših
kranjskih klobas, pršuta,Besniški Rokovnjači bodopekli kostanj in kuhali krom-pir. Mislim, da pripravljamodogodek, ki se ga res splačaobiskati," tudi pravi NatalijaPolenec in dodaja, da se bomožno po vinski poti v rovihsprehoditi oba dneva med 13.in 18. uro, ob nakupu vstop-nice (število je omejeno, ku-pite pa jih lahko v Kranjskihiši ali prodajnih mestihEventim) pa bodo obiskoval-ci prejeli degustacijski koza-rec z vrečko, ki ga bodo popokušinah v rovih in mestulahko odnesli domov.
Ob bogati martinovi po-nudbi na Zavodu za turizemKranj opozarjajo tudi že nadruge novembrske priredit-ve, saj prihodnji teden v ro-vih in mestu pripravljajo raz-stavo adventnih venčkov, vsredo, 25. novembra, bodo vKranjski hiši odprli razstavoKranjska lončevina, v petek,27. novembra, pa bodo po-stavili božično drevo in me-sto razsvetlili z lučkami, kibodo Kranj krasile vse praz-nične dni.
Vinska pot tudi v KranjuJutri in v nedeljo bodo tako središče Kranja kot rovi pod njim živeli z Martinovo ponudbo,poleg odličnih vin pa bo mogoče poskusiti tudirazlične dobrote in doživeti krst vina.
Franc Malek:
"Obstoječe stanje je negativ-no. Če bi bil sporazum spre-jet, bi bilo bolje kot je sedaj,odnosi bi bili manj napeti.Referendum je verjetno edi-na rešitev. Dlje se odlaga,slabši bodo odnosi."
Napetosti naj se končajoDanica Zavrl Žlebir
Ta teden potekajo razpraveo morebitnem referendumuo arbitražnem sporazumu,ki ureja meje med republika-ma Slovenijo in Hrvaško.Kako na to že dolgo aktual-no vprašanje gledajo ljudje?
Foto: Gorazd Kavčič
Kranj
Zapora zaradi obnove Gorenjesavske seste
Ta ponedeljek se bo, če bo primerno vreme, začela obno-va Gorenjesavske ceste. Na dvestometrskem odseku napodvozu pod železniško progo bodo zamenjali tam-ponsko nasutje in asfalt v celotni širini vozišča. Investicijaje vredna okoli 96 tisoč evrov, izvajalec pa bo Cestno pod-jetje Kranj. Da bodo dela potekala nemoteno in bodokončana v čim krajšem času, bo potrebna popolna zaporaceste. Za Besnico, Podblico in druge vasi na tem območjubo obvoz možen prek Gaštejskega klanca in Delavske ceste v Stražišču. Dela bodo predvidoma trajala do koncanovembra. V. S.
Tomaž Humar na eni od plezalnih tur / Foto: Arne Hodalič
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_13
. 11.
200
9GLASBA, KINO
THE BEST OF CECA
Svetlana Ražnatović - Ceca tokratprihaja v Ljubljano v sklopu svojeturneje The Best of Ceca - Najboljšeod Cece 28. novembra. Nastopila bona Gospodarskem razstavišču.
02
LJUDJE
BLIŽA SE ZIMA
Začelo se je v Kranjski Gori, nada-ljevalo na razstavnem prostoruSlovenijalesa v Ljubljani, znova paso nas obiskali Korošci (na fotogra-fiji). / Foto: Zaklop
KULTURA
DOBRE POPOTNICEZA NAPREJ
Glasbena šola Škofja Loka je prazno-vala svojo 60-letnico. Njen izjemen na-predek v zadnjih desetih letih smo lah-ko zaznali tudi v bogatem programuna torkovem slavnostnem koncertu.
03
Svet
lana
Raž
nato
vić
- Cec
a /
Foto
: Gor
azd
Kavč
ič
02 PETEK_13. 11. 2009
GLASBA, KINO
vetlana Ražnatović -Ceca se je rodila vmajhni vasi Žito-rađa, v bivši Jugosla-viji, danes pa jo po-
zna pol sveta, če se lahkotako izrazimo. Pri svojih 36letih je ena izmed najpopu-larnejših pevk v Srbiji, izdalaje štirinajst albumov, je last-nica nogometnega klubaObilić, mama dveh otrok, onjej so napisali štiri knjige.
Svojo pevsko kariero je za-čela graditi že pri rosnih šti-rinajstih, ko je posnela svojprvi album Cvetak zanovetak(1988). Večji uspeh je poželas tretjim albumom Pustiteme, da ga vidim (1990), sajje prodala kar 350 tisoč izvo-dov, s tem pa se je približala
prodajnim uspehom takrat-nih div - Lepi Breni in Draga-ni Mirković. Še naprej je so-delovala z Marino Tucakovićin kasneje z AleksandromMilićem - Milijem pri albu-mih Šta je to u tvojim vena-ma (1993), Ja još spavam utvojoj majici (1994), in Fatal-
na ljubav (1995), ki so še boljutrdili njeno priljubljenost. Ssvežim zvokom, glasbenimivideospoti ter prepoznavnimstilom je dosegla širše občin-stvo s pesmijo Nevaljala, ki jebila na srbskih lestvicah naprvem mestu kar sedem-najst tednov. Leta 2002 je
nastopila v nabito polnemstadionu Marakana, štiri letakasneje pa kar pred 150-ti-sočglavo množico v Ušću,kjer je proslavila osemnajstlet uspešne glasbene kariere.
Po več kot deset milijonovprodanih albumih, štirih ev-ropskih turnejah, neštetihrazprodanih koncertih pa sediva s svojimi največjimi hitipo dveh letih in pol spet vračav Slovenijo s turnejo The Bestof Ceca - Najboljše od Cece.
Tudi njo bi lahko že zapi-sali med žive legende, vLjubljani pa bo koncertiralana Gospodarskem razstaviš-ču 28. novembra ob 21. uri.Po koncertu pa bo z najboljzaželeno balkansko vdovo inprvo zvezdo Balkana (kakorjo radi ljudje imenujejo)uradni after party v kranj-skem Million Clubu.
THE BEST OF CECASvetlana Ražnatović - Ceca tokrat prihaja v Ljubljano v sklopu svoje turneje The Best of Ceca - Najboljše od Cece konec novembra.
Alenka Brun
Swww.gorenjskiglas.si
PLANET TUŠ, KRANJ
Petek, 13. 11.16.20LEDENA SMRT18.10, 20.30, 22.50 MICHAEL JACKSON THIS IS IT15.05, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40MOJA GRŠKA AVANTURA18.30, 21.00, 23.30POČITNICE ZA ODRASLE16.00V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)18.00, 21.40, 23.50 ŽAGA VI17.00, 20.10, 23.20 201216.10, 20.00 9:06
Sobota, 14. 11.14.00, 16.20 LEDENA SMRT18.10, 20.30, 22.50 MICHAEL JACKSON THIS IS IT
12.30, 15.05, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40MOJA GRŠKA AVANTURA11.30, 18.30, 21.00, 23.30POČITNICE ZA ODRASLE11.00, 13.50, 16.00V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)14.10, 18.00, 21.40, 23.50ŽAGA VI13.00, 17.00, 20.10, 23.20 2012 12.00, 16.10, 20.00 9:06
Nedelja, 15.11.14.00, 16.20LEDENA SMRT18.10, 20.30 MICHAEL JACKSON THIS IS IT12.30, 15.05, 17.10, 19.20, 21.30MOJA GRŠKA AVANTURA11.30, 18.30, 21.00POČITNICE ZA ODRASLE
11.00, 13.50, 16.00V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)14.10, 18.00, 21.40 ŽAGA VI13.00, 17.00, 20.10 2012 12.00, 16.10, 20.00 9:06
Ponedeljek, 16. 11.16.20 LEDENA SMRT18.10, 20.30 MICHAEL JACKSON THIS IS IT15.05, 17.10, 19.20, 21.30MOJA GRŠKA AVANTURA18.30, 21.00 POČITNICE ZA ODRASLE16.00 V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)18.00, 21.40 ŽAGA VI17.00, 20.10 2012 16.10, 20.00 9:06
KINO SPORED
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
Sašo Avsenik na Seniku godcev
Vnuk Slavka Avsenika in sin Gregorja Avsenika Sašouspešno nadaljuje glasbeno tradicijo Avsenikovih. Sašobo s svojim kvintetom, ki ga sestavljajo mladi glasbenikiin pevci, jutri, v soboto, 14. novembra, ob 20. uri sodelo-val v eni od najbolj znanih evropskih oddaj narodnoza-bavne glasbe, na Seniku godcev (Musikantenstadl). Od-dajo bosta prenašali TV postaji ARD in ORF. J. K.
Stari rock se vrača
Po dolgem času se v soboto zvečer v Ostrigo vračajo sta-re, prekaljene rockovske zasedbe iz domačih logov. Na-stopili bodo gorenjski Miran Milič Trio, ki preigrava Hen-drixa in skupino Cream, skupina IF, ki bo postregla s pri-redbami Pink Floydov, in škofjeloška zasedba OF (OverFourty glasbenikov). P. M. B.
Bliža se Dorijev večer
Prihodnji petek, 20. novembra, ob 19.30 bo v dvorani Tri li-lije v Laškem enajsti Dorijev večer, na katerem bosta Kvin-tet Dori iz Rimskih Toplic in Oto Pestner predstavila skup-ni projekt Skupaj po domače. "Z Otom smo povezani ževse od začetkov kvinteta, torej skoraj petnajst let. Za nasje napisal precej skladb, ki bodo zdaj izšle tudi na skup-nem albumu. Na njem bo dvanajst skladb, nekatere odnjih so pred tem že izšle na albumih Kvinteta Dori, zdaj pajim je svoj glas dodal še Oto. Na skupnem albumu bodotudi tri pesmi, ki so bile Otu posebno pri srcu: valček Tri-deset let ter skladbi Dekle iz Slovenije ter Verjemi in za-upaj, pa tudi Otov duet z Nušo Derenda," je povedal Do-rijev harmonikar Boris Razboršek. Dorijev večer, ki ga bovodila Miša Molk, bodo obogatili še Eroika, Štajerskih 7 inTamburaška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki.Tudi letos bodo Doriji organizirali avtobusne prevoze izrazličnih slovenskih krajev; v Laško se bo avtobus odpeljaltudi iz Kranja (več na www.dori-kvintet.com). Karte za Do-rijev večer lahko kupite tudi na Gorenjskem glasu. A. H.
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kvintet Dori in Oto Pestner bosta na Dorijevem večerupredstavila skupni projekt z naslovom Skupaj po domače.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
OKROGLI MUZIKANTIADI SMOLARAnsambel SPEVTANJA ŽAGARAnsambel SVETLINSTANE PETRIČAnsambel BRANETA KLAVŽARJAMLADI DOLENJCIMAMA MANKAVESELI SVATJEMALIBU & MIRKO ŠLIBARPOLKA PUNCEAnsambel ROKA ŽLINDREROBERT GOTAR inharmonikarski orkester ČEPONIFOLKLORA KAMNIK
Voditelj in scenaristBORIS KOPITAR
Po koncertu zabava s POLKA PUNCAMI
NOVOLETNI VIDEOMEHV ŽIVO
ŠPORTNA DVORANA
KAMNIKsobota,
12. decembra, ob 19. uri
VSTOPNICE: 051/202 200
KAMNIK: TIC, Pub Pod skalo, Video klub Metulj
DOMŽALE: 01S blagovnica VeleMENGEŠ: Hram RožiceKRANJ: Gorenjski glas
Medijski pokrovitelj:
GLA
SB
EN
O D
RU
ŠTV
O R
OS
IS,
CAN
KAR
JEVA
U.
5,
ME
NG
EŠ
nogo učencevje, mnogo jesreč, starih pri-jateljev, novihspoznanj, ljud-
skih napevov in mladihiskanj. Glasbena šola lepotoustvarja, Loki pomen in vese-lje podarja!" je pred desetimileti, ko je Glasbena šola praz-novala 50 let, v verzih zapisa-la pesnica Neža Maurer,uglasbil pa jih je sedanji rav-natelj šole, skladatelj PeterKopač. Občinstvo v kristalnidvorani Sokolskega doma,med njimi tudi šolski mini-ster dr. Igor Lukšič, predsed-nik Državnega sveta Blaž Kav-čič, predsednik Društva slo-venskih skladateljev TomažHabe, škofjeloški župan IgorDraksler, podžupan KlemenŠtibelj in podžupanja MirjamJan Blažič, je na torkovemslavnostnem koncertu lahkoprisluhnilo bogatemu progra-mu, ki so ga za več kot dvepolni uri pripravili učitelji inučenci šole. Glasbena šola, kijo letos obiskuje več kot 350učencev, je še posebej napre-dovala v zadnjem času.
"Minulo desetletje je bilo vnaši glasbeni šoli polnokvantitativnih in kvalitativnihpremikov," je napredek takopo številu učencev kot kvali-teti poučevanja v slavnost-nem nagovoru strnil ravna-telj Peter Kopač, ponosen, dase v Škofji Loki o njih sliši
več kot kdajkoli prej: "Ideja onadgradnji glasbene šole jesmernica, ki nas bo vodila vnaslednjih letih." Ravnatelj jepri tem mislil predvsem nanove večje prostore šole, kinaj bi v prihodnje bili v pre-novljenem gradu v StariLoki, želja pa je, da bi v Škof-ji Loki odprli tudi oddelekSrednje glasbene šole.
Po uvodnih fanfarah smolahko slišali ustvarjalno močs tako rekoč vseh oddelkovglasbene šole, slišali smotako solistične točke kot ko-morne sestave, inštrumen-talne in pevske. Pod vod-stvom Armina Seška je nav-duševal veliki godalni orke-ster šole s PaganinnijevimCapricciom, violinski nastop
njegovih hčera Ane in Kaje sŠostakovičem, kitarski orke-ster pod vodstvom DenisaKokalja, ki je po štirih letih,odkar deluje, v odlični formi,pa nastopi mladih flavtistk sPlesom flavt P. I. Čajkovske-ga ... Širino glasbene šole sodokazovali pevski nastopi odžirovskega Komornega de-kliškega zbora do učencevpevskega oddelka pri VeriMlejnik in Saški Kolarič,pravo veselje je bilo slišatiznano What a WonderfulWorld saksofonistke NinePohleven iz oddelka IreneŠmid in Eve Kopač, ki jo učiZvonko Mornar. Samoza-vest mlade učenke klavirjaLine Voje, ki je pri trinajstihletih kar sama zložila tri
skladbe in jih tudi zaigrala,je požela velik aplavz, pravtako kot tolkalska skupinaOtroci ritmov učitelja JakeStrajnarja, ki je s pihalnimorkestrom Jazz je kul inskladbo I Feel Good tudi za-ključil koncert in nakazal, datudi jazzovski ritmi tvorijonovo širino škofjeloške glas-bene šole. Ja, pravilno jeugotovil župan Draksler vslovesnem nagovoru, da součenci in učitelji prisotni natako rekoč vseh občinskihslovesnostih in prireditvahin da dajejo mestu ritem indirigirajo njegov življenjskiutrip. Zaradi glasbene šoleŠkofja Loka ni samo pisana,ampak tudi o'glasbena.Drži.
PETEK_13. 11. 2009 03
KULTURA
DOBRE POPOTNICE ZA NAPREJ Glasbena šola Škofja Loka je praznovala svojo 60-letnico. Njen izjemen napredek v zadnjih desetihletih smo lahko zaznali tudi v bogatem programu na torkovem slavnostnem koncertu.
Igor Kavčič
M
Otroci ritmov so v igrivem nastopu tudi drug drugemu preizkušali napetost open na tolkalih.
Koncert Andreja Šifrerja z gosti iz Anglije
Festivalna dvorana Bled, nedelja, 29. novembra 2009, ob 19. uri
Gostje: ● Dave in Jem Cooke, oče in hči iz Londona,● sloviti komponist, aranžer in violinist
Graham Preskett
Predstavitev nove zgoščenke - LIPICANCI
Prodaja vstopnic za blejski koncert poteka preko sistema www.eventim.si
(Kompas Bled ter ostale Kompasove poslovalnice po Sloveniji, Petrol,
Big Bang,...) in na TIC Bled. V predprodaji si lahko vstopnice zagotovite
po 18,00 EUR, na dan koncerta pa po 20,00 EUR.
TUR
IZE
M B
LED
, ZA
VOD
ZA
PO
SP
EŠ
EVA
NJE
TU
RIZ
MA,
CE
STA
SVO
BO
DE
11
, B
LED
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
stop v Kristalnodvorano Sokolske-ga doma te dni šedodatno plemeni-ti razstava slik Ju-
rija Kalana. Tokrat platnomrazličnih formatov dodajatudi plastike, izrezljane izlesa, katerih tematika je ena-ka kot tista na slikah, namrečportretiranje ljudi iz njegoveokolice. Jurij Kalan namreč stradicionalnim oljnim slikar-stvom in fino plastičnostjooblikuje groteskne, poudarje-no stvarne, neolepšane likeljudi, ki ga obdajajo v življe-nju, od družine do sosedov inprijateljev. Po tem je njegovustvarjalni opus tudi prepo-
znaven. Kot je zapisal likovnikritik dr. Damir Globočnik,Jurij Kalan po zaslugi samo-svojega motivnega sveta sodimed redke predstavnike so-dobnega slovenskega slikar-stva, ki so za osrednji ustvar-jalni izziv izbrali slikarsko in-terpretacijo človeške figure."Kalanove figuralne kompo-zicije imajo torej večplastnozasnovo, prav tako pester paje tudi razpon občutij, ki pre-vevajo upodobljene osebe:sreča, radost, veselje, igrivahudomušnost, zaskrbljenost...," dodaja Globočnik. Značil-no zanj je, da slike izdelujezelo dolgo, do popolnosti.Zato si tudi vi vzemite veččasa za ogled Kalanovih del vSokolskem domu. Zahtevajoin zaslužijo si natančen ogled.
IZ DRUŽINSKEGA ALBUMA V preddverju Sokolskega doma so na ogled dela akademskega slikarja Jurija Kalana.
Jurij Kalan, Samosvoj ustvarjalec resničnih podob
Igor Kavčič
V
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Radovljica
Udeleženci Jasne v Radovljici
Udeleženci 4. likovnega srečanja Jasna 2009, ki je biloletos na Ptuju, razstavljajo v prostorih Gorenjske bankev Radovljici. Srečanje je potekalo v organizaciji Bolesla-va Čeruja in Ivana Žiberta. Med tridnevnim srečanjemso nastala dela, s katerimi se predstavljajo likovniustvarjalci in fotografi: Franc Bešter, Boleslav Čeru, IgorDolenc, Marta Gašperlin, Edo Gregorič, Boštjan Gun-čar, Anton Kavčič, Mia Mihelič, Nejc Slapar, Vida Soklič,Negos Stepanjan, Alojz Štirn, Slavica Štirn, Ivan Žibert.Kustos razstave je dr. Damir Globočnik. Pri realizacijirazstave pa so sodelovali Marta Gašperlin, Franc Bešterin Vida Soklič. Razstava bo odprta do 28. decembra. I. K.
Kranj
Na Brdu Lara Jankovič
V soboto, 14. novembra, ob 20. uri bo v dvorani Grandisv Kongresnem centru Brdo celovečerni koncert igralkein pevke Lare Jankovič. Kabaret, muzikal, samosvoje interpretacije izbranih utrinkov iz velikih žanrskih del,prav tako pa pesmi Edith Piaf, Bertolda Brechta, Jacque-sa Brela in nenazadnje tudi lastnih pesmi, ki jih je predleti izdala na zgoščenki Pred vami stojim gola. Kot je povedala, bo na tokratnem koncertu presenetila tudi s kakšno novostjo iz svojega najnovejšega projekta.Koncert sodi tudi v okvir abonmaja Aeda, ki so ga letosže drugič pripravili na Brdu. I. K.
Dovje
Koncert okteta Lip Bled
Danes, v petek, 13. novembra, ob 19. uri bo v kulturnemdomu na Dovjem v okviru 11. srečanja pevskih skupinsosednjih občin koncert okteta Lip Bled. Program ob 25-letnici okteta bosta povezovala voditelja RomanaPurkart in Marsel Gomboc. I. K.
naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
04 PETEK_13. 11. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK, 13. 11.
09.20 Katastrofe stoletja 10.10 Kaj storiti?10.55 Medij 11.45 Zakon v Los Angelesu12.15 V iskanju očeta 13.05 Živalski čudeži13.55 Živalski vrt 14.20 Reševalci 15.10 Žival-ski vrt 15.35 Družinsko drevo 16.25 Katastrofestoletja 17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55Reševalci 19.50 Živalski vrt 20.15 V ognjenihzubljih 21.05 Medicinski detektivi 21.55 Nepo-jasnjene skrivnosti 22.45 Le kaj so takrat mis-lili? 23.35 Morilci 00.00 V ognjenih zubljih
09.40 Usoda, 8. del 10.30 Pepelka, 114. del11.25 Ker ljubim Glorio, 102. del 12.20Družinske vezi, 30. del 13.10 Vojna žensk, 121.del 14.05 Osamljena srca, 114. del 15.00 Nikolini prepozno, 45. del 15.55 Pepelka, 114.-115.del 17.40 Zaljubljena, 71. del 18.35 Nikoli niprepozno, 46. del 19.30 Usoda, 8. del 20.20Pepelka, 115. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 46.del 22.05 Družinske vezi, 30. del 23.00Ljubezenske zgodbe navadnih ljudi 23.55 Voj-na žensk, 121. del
SOBOTA, 14. 11.
09.45 Policija na delu 10.35 Pod krinko 11.25Na sledi morskemu psu 12.15 Rojstvo 13.05Anatomija katastrofe 13.55 Oddelek zapogrešane 14.45 Policija na delu 15.35 Podkrinko 16.25 Na sledi morskemu psu 17.15Mejna policija 18.05 Preživeli 19.00Zamolčane zdravniške zgodbe 19.45 Nevarnareševanja 20.15 Čudežno živi 21.05 Resničnizločini 22.00 Ženske za rešetkami 22.50Zamolčane zdravniške zgodbe 23.35 Srhljivo00.20 Čudežno živi
06.55 Vojna žensk, 117.-121. del 11.20Kuhamo s slavnimi, 2. del 12.20 Nikoli ni pre-pozno, 42.-46. del 16.50 Dora, 113. del 17.40Maria Rosa išče ženo, 56. del 18.35 Igralci v te-lenovelah, 30. del 19.30 Sakramensko rebro21.20 Brata detektiva, 6. del 22.05 Tako je živl-jenje, 77. del 23.00 Donja Flor, 3. del 23.55Sanjski moški, 26. del
NEDELJA, 15. 11.
08.05 Anatomija katastrofe 08.55 Oddelek zapogrešane 09.45 Policija na delu 10.35 Podkrinko 11.25 Na sledi morskemu psu 12.15 Ro-jstvo 13.05 Anatomija katastrofe 13.55 Odd-elek za pogrešane 14.45 Policija na delu 15.35Pod krinko 16.25 Na sledi morskemu psu 17.15Mejna policija 18.05 Pediatrična bolnišnica18.55 Kako do genija 19.45 Hiša strahov 20.35Pod nožem 21.05 Zločini v Avstraliji 21.55 Mo-rilci 22.20 Jasnovidni detektivi 00.00 Kako dogenija
06.00 Igralci v telenovelah, 31. del 06.55 Pe-pelka, 111.-115. del 11.20 Svetovni popotnik,23. del 12.20 Zaljubljena, 67.-71. del 16.50Dora, 114. del 17.40 Maria Rosa išče ženo, 57.del 18.35 Igralci v telenovelah, 31. del 19.30Sakramensko rebro 21.20 Brata detektiva, 7.del 22.05 Tako je življenje, 77. del 23.00 DonjaFlor, 4. del 23.55 Sanjski moški, 27. del
PONEDELJEK, 16. 11.
09.20 Katastrofe stoletja 10.10 Kaj storiti?10.55 Medij 11.45 Zakon v Los Angelesu12.15 Zamolčane zdravniške zgodbe 13.05Živalski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20 Reše-valci 15.10 Živalski vrt 15.35 Družinsko drevo16.25 Katastrofe stoletja 17.15 Kaj storiti?18.00 Medij 18.55 Reševalci 19.50 Živalski vrt20.15 Hitro ukrepanje 21.05 Medicinski detek-tivi 21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45Okostnjaki pripovedujejo 23.35 Morilci 00.00Hitro ukrepanje
09.40 Usoda, 9. del 10.30 Pepelka, 115. del11.25 Ker ljubim Glorio, 103. del 12.20 Družin-ske vezi, 31. del 13.10 Vojna žensk, 122. del 14.05Osamljena srca, 115. del 15.00 Nikoli ni prepozno,46. del 15.55 Pepelka, 115.-116. del 17.40Zaljubljena, 72. del 18.35 Nikoli ni prepozno, 47.del 19.30 Usoda, 9. del 20.20 Pepelka, 116. del21.10 Nikoli ni prepozno, 47. del 22.05 Dru-žinske vezi, 31. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 122. del
TOREK, 17. 11.
10.55 Medij 11.45 Zakon v Los Angelesu 12.15Zamolčane zdravniške zgodbe 13.05 Živalski ču-deži 13.55 Živalski vrt 14.20 Zamolčane zdrav-niške zgodbe 15.10 Živalski vrt 15.35 Družinskodrevo 16.25 Katastrofe stoletja 17.15 Kaj storiti?18.00 Medij 18.55 Zamolčane zdravniškezgodbe 19.50 Živalski vrt 20.15 Okoljska straža21.05 Medicinski detektivi 22.00 Nepojasnjeneskrivnosti 22.45 Okostnjaki pripovedujejo 23.35Morilci 00.00 Okoljska straža
09.40 Usoda, 10. del 10.30 Pepelka, 116. del11.25 Ker ljubim Glorio, 104. del 12.20 Dru-žinske vezi, 32. del 13.10 Vojna žensk, 123. del14.05 Osamljena srca, 116. del 15.00 Nikoli niprepozno, 47. del 15.55 Pepelka, 116.-117. del17.40 Zaljubljena, 73. del 18.35 Nikoli ni pre-pozno, 48. del 19.30 Usoda, 10. del 20.20 Pepelka,117. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 48. del 22.05Družinske vezi, 32. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 123. del
SREDA, 18. 11.
10.10 Kaj storiti? 10.55 Medij 11.45 Zakon v LosAngelesu 12.15 Zamolčane zdravniške zgodbe13.05 Živalski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20Zamolčane zdravniške zgodbe 15.10 Živalski vrt15.35 Družinsko drevo 16.25 Katastrofe stoletja17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55 Zamolčanezdravniške zgodbe 19.50 Živalski vrt 20.15Okoljska straža 21.05 Medicinski detektivi21.55 Kanibali 22.45 Okostnjaki pripovedujejo23.35 Morilci 00.00 Okoljska straža
09.40 Usoda, 11. del 10.30 Pepelka, 117. del11.25 Ker ljubim Glorio, 105. del 12.20 Dru-žinske vezi, 33. del 13.10 Vojna žensk, 124. del14.05 Osamljena srca, 117. del 15.00 Nikoli niprepozno, 48. del 15.55 Pepelka, 117. del 16.45Pepelka, 118. del 17.40 Zaljubljena, 74. del18.35 Nikoli ni prepozno, 49. del 19.30 Usoda,11. del 20.20 Pepelka, 118. del 21.10 Nikoli ni pre-pozno, 49. del 22.05 Družinske vezi, 33. del 23.00Donja Flor, 1. del 23.55 Vojna žensk, 124. del
ČETRTEK, 19. 11.
10.10 Kaj storiti? 10.55 Medij 11.45 To nenavad-no življenje 12.15 Zamolčane zdravniške zgodbe13.05 Živalski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20Zamolčane zdravniške zgodbe 15.10 Živalski vrt15.35 Družinsko drevo 16.25 Katastrofe stoletja17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55 Zamolčanezdravniške zgodbe 19.50 Živalski vrt 20.15 Okoljs-ka straža 21.05 Medicinski detektivi 21.55 Najboljkrvavi umori 22.45 Okostnjaki pripovedujejo23.35 Morilci 00.00 Okoljska straža
09.40 Usoda, 12. del 10.30 Pepelka, 118. del11.25 Ker ljubim Glorio, 106. del 12.20 Družinskevezi, 34. del 13.10 Vojna žensk, 125. del 14.05Osamljena srca, 118. del 15.00 Nikoli ni prepozno,49. del 15.55 Pepelka, 118. del 16.45 Pepelka,119. del 17.40 Zaljubljena, 75. del 18.35 Nikoli ni prepozno, 50. del 19.30 Usoda, 12. del 20.20Pepelka, 119. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 50. del 22.05 Družinske vezi, 34. del 23.00 DonjaFlor, 2. del 23.55 Vojna žensk, 125. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
"Pred dvema tednoma sem sepogovarjala s prijateljem, ki jebil zelo zabaven. Mimogrede je navrgel, da življenje nimasmisla in da bi se najraje "fental". Vse, kar sva govorila,je bilo bolj neresno in tudi tose mi je zdelo kot šala. Nisemga jemala resno. Zakaj bi človek, ki je uspešen, bogat,lep in mu v življenju na videzprav nič ne manjka, pomislilna takšno neumnost. Ni mi-nil niti teden, ko je svoje bese-de žal udejanjil. Ja, storil je samomor. Za vse je bil to šok,kajti niti najbližji niso vedeli,kaj se z njim dogaja in da dejansko zelo trpi. Od tegadne naprej se zelo obremenju-jem z vprašanjem, ali bi tolahko preprečila. Če bi ga vzela resno in se poskusila znjim pogovoriti, morda dotega ne bi prišlo! Počutim se,kot da sem delno odgovornaza to dejanje!" Elena
Draga Elena!Po ocenah svetovne zdrav-stvene organizacije se vsakihštirideset minut zgodi v svetuen samomor, kar pomeni, dasi vsako leto milijon ljudiseže po življenju.Strokovnjaki navajajo kot mož-ne vzroke za samomor družin-ske, ljubezenske ali zakonsketežave, telesne ali duševne bo-lezni in ekonomske stiske.Vendar ostajajo pravi vzrokiobičajno skrivnost. Res je, dalahko nekatere ljudi mučijo vsete naštete težave, a ne bodonaredili samomora - raje sebodo borili, nekateri pa tegapreprosto ne zmorejo. Pogledv statistiko razkriva, da je števi-lo samomorov bilo drastičnomanjše v najhujših časih, kotnpr. med drugo svetovno voj-no, ki je znana po velikem trp-ljenju v koncentracijskih tabo-riščih. Samomorov takrat takorekoč ni bilo. V zadnjih 45 letih
se je pogostnost samomorapovišala za kar šestdeset od-stotkov. Znano je tudi, da ještevilo samomorov najvišje vgospodarsko razvitih deželahin da ga "manj razvita" ljud-stva skoraj ne poznajo. Očitnoje, da čim večje je udobje, čimbolj se ljudje predajajo uživa-štvu, tem manj znajo cenitiživljenje. Tako pravi Goethe:"Tu imamo opraviti s takimi, kisi zaradi pomanjkanja dejanj spretiranimi zahtevami v naj-mirnejših pogojih sveta zagre-nijo življenje." Današnji mate-rialistični svet usmerja človekav "imeti", odvrača od duha intako človek dobesedno zboliob vsej življenjski sreči, obvsem imetju, in ne ve, zakajživi. Tako postane samomoredini izhod in nič drugega kot"uničevanje nesmisla". Kakoubežati nesmislu in najti smi-sel, je vprašanje, s katerim seukvarjajo filozofi, psihologi, te-
ologi. C. G. Jung meni, da je vproblemu samomora za člove-ka edino zdravilo vera v po-smrtno življenje: "Vse religije znjihovim nadsvetnim ciljemimam s stališča duševnegazdravja za skrajno pametne."Tako pojmujejo npr. budistisamomor kot skrajno nesmi-selno dejanje, saj bi morali za-četi novo življenje prav tam,kjer so ga končali. Tudi samasem prepričana, da sta obupin nagnjenje k samomoru bo-lezen duha. Mislim, da dejanjasvojega prijatelja ne bi moglipreprečiti, saj je večina sa-momorov zaključno dejanje dolgotrajnih in nerešenih te-žav in ne posledica zadnjegavzroka, ki morda deluje kotkaplja čez rob. Prav tako venem pogovoru ne bi moglarazvozlati težav, ki jih je nosil vsvojem srcu in ga odvrniti odže izdelanega načrta, da odideiz tega življenja.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
NASVETI IZ SAMOSTANSKE CELICE
o je bilo njegovospletno ime, če-prav bi ime iz an-gleščine lahkoprevedli dobesed-no: lovec na srne.
Na, spet so mi pri pred-stavitvi v profilu odbili zad-nji odstavek, kjer je bil pre-finjeno zakrinkan elektron-ski naslov, pa vendar ne do-volj dobro, da ga ne bi od-krili. Ker odkar so spletniportali za druženje postaliplačljivi, se uporabniki red-ko odločijo in dejansko pla-čajo članarino, saj so neka-
tere funkcije brezplačne invečina se nas zadovolji stem. Potem pa 'maskiramo'razne elektronske naslovein podobno, dokler ureje-valci portala tega ne odkrije-jo, ti pri predstavitvi odreže-jo kakšen stavek, dva, temorda celo opozorijo aliblokirajo dostop do profila.
Skratka, da se vrnem nalovca na divjad ...
Pila sem kavo in se odloči-la, da malce pokukam v enospletnih klepetalnic. Ker sošefi urejali portal zaradi 'po-hitritve' (tako so pač napisa-li), mi pol funkcij od dovo-ljenih ni delovalo. Pa sem seodločila, da se pozabavam.
Pod funkcijo 'iščem' semvtipkala: moškega, le prisot-ne in z atletsko postavo.
Da vidim ta žlahtni izbor,sem si mislila in se nasmeh-nila. Petinpetdeset zadet-kov. Kar veliko, vendar semizpustila zelo pomembenkriterij izbiranja - fotografi-jo, kar bi pomenilo, da bi seštevilo zmanjšalo vsaj zapetnajst, če ne kar dvajset.
In ga najdem. Zgorajomenjeni lovec je imel kotglavno fotografijo samegasebe v enem izmed priljub-ljenih športnih avtomobilovbrez strehe, dodane fotogra-fije pa so pač prikazovalefanta okoli tridesetih s
smislom za humor. Osebnomene profil sploh ni zani-mal. Všeč mi je bilo spletnoime, ki mi je pred očmi risalo prizore iz znane pri-povedke o zlati košuti, ki so jo lovci od daleč in blizuposkušali ujeti.
Potem sem fotografijopogledala od blizu. Zasme-jala sem se. Mladeniča sempoznala. Ni se veliko spre-menil. Včasih je pač imelveč las, drugih bistvenihrazlik nisem opazila.
Razen ene, ki bi znala bitizelo pomemben podatek zadekleta s spletnega portala.
Avto na fotografiji ne stoji več v njegovi garaži ...
LOVEC NA DIVJAD (84)
Lea Peterlin
TTV SPORED
Razlaga sanj in Anita svetuje
Z letošnjim januarjem se je v prilogi Razvedrilo začela razlaga Vaših sanj, pripravili pa smo še svetovalno rubriko.Lahko nam pišete preko elektronske pošte, lahko pa uborabite klasično. Elektronski naslov: [email protected], pripišite Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila in Anita Di Grazia bo izbrala med prispelimi vprašanji oziroma pismi ter razlago ali nasvet objavila v eni petkovih številkGorenjskega glasa. Podpišite se z namišljenim imenom.Če nimate elektronske pošte, pa nam lahko pisma pošljetetudi na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjin ravno tako pripišete Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila ali Nasvet. Uredništvo razvedrila
Kuhali s sestro Nikolino
Januarja 2006 so na Radiu Ognjišče začeli kuhati s sestroNikolino in v začetku novembra je bila na sporedu že 200.oddaja. Za jubilej so pripravili kuhanje v živo na Brezjah,kjer sestra od avgusta lani vodi kuharske tečaje. Ob
štedilnikih so bili radijski voditelji Mateja, Marjan, Natašain Blaž, glavni urednik Franci ter komercialistka Lidija. Za-nimive jedi so pripravljali po navodilih sestre Nikoline invoditelja oddaje Matjaža. Poslušalci ste dogajanje vsedopoldne lahko spremljali v živo po radiu, na spletnistrani pa so objavili fotogalerijo in video utrinke. A. B.
Foto
: Rra
dio
Ogn
jišče
PETEK_13. 11. 2009 05
HUMOR, POTOPISRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)V petkovi dopoldanski temi ob 9.15 bo Martin Dolanc s To-mom Česnom spregovoril o zaključku svetovnega pokala všportnem plezanju v Kranju. Popoldne bosta v glasbeni lestvi-ci in pogovoru z glasbenimi gosti Katja Kozina in Igor Štefan-čič. V soboto ob 9.15 bomo spregovorili o sobotnem in nedelj-skem dogajanju v Kranju. V nedeljskem dopoldanskem pogo-voru ob 9.15 se nam bo predstavil ansambel Kranjci. V pone-deljek pa smo spet na vrsti, da vse do petka ob 15.30 priprav-ljamo in oblikujemo skupno oddajo radijskih postaj Triglav,Gorenc, Sora in Kranj. Tudi nočni program s ponedeljka na to-rek in s torka na sredo bo potekal iz studia Radia Kranj. SonjaVrbica bo oblikovala prvo noč, Slavica Bučan drugo, sevedaskupaj z gosti in tonskima tehnikoma Viktorjem Simičem inAndrejem Vogrinom, ki bosta poskrbela še za glasbeno podla-go.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)Oddaji Moja dežela lahko prisluhnete vsak dan ob 9. uri in ob19.30, predstavili in poklepetali pa bomo tudi v oddaji Drugaplat uspeha. Ponedeljkovem Zdravstvenem kotičku lahko pri-sluhnete ob 12. uri, oddaji Turistični podmladek pa ob 14. uri,ko bosta z nami dijaka Srednje gostinske in turistične šole izRadovljice. V sredo naj opozorimo na oddajo Rože&Vrt ob 14.uri, v četrtek pa na Teme za vse dileme, v kateri bomo gostiliznanega Slovenca, ob isti uri. Šaljivi oddaji Skriti mikrofon lah-ko prisluhnete vsak torek in četrtek ob 12.50.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)Danes bomo ob 13.10 govorili o pljučnem raku. Ob 16. uri bona vrsti Razgled s Triglava na občino Bled, po 19. uri pa bomospremljali hokejsko tekmo v ligi EBEL. Acroni bo gostoval priprvouvrščeni ekipi v Gradcu. Sobotno jutro bo namenjeno otro-škemu programu, v okviru katerega bomo po 9. uri obiskalitudi vrtec v Srednji vasi v Bohinju. V nedeljo bomo vaše maleoglase sprejemali po 11. uri. Ob 10.10 bo naš gost Andrej Šifrer,ob 13.10 pa boste lahko slišali pogovor z Domnom Rakovcemiz Centra Labirint, ki pomaga odvisnikom najti pravo pot. Po 18.uri bomo spremljali hokejsko tekmo v ligi EBEL. Acroni bo go-stil zagrebški Medveščak. V ponedeljek bo ob 14.45 naš gostminister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Go-lobič. Po 19. uri bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji narod-nozabavne glasbe. V torek bomo ves dan na obisku v občini Ra-dovljica. Po 19. uri bomo spremljali hokejsko tekmo v ligi EBEL.Acroni bo gostoval na Dunaju. V sredo bo ob 13.10 bo na vrstioddaja Glas ljudstva, uro kasneje pa se bomo z Zlato kočijo po-peljali po valovih lepih starih melodij.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)V petek ob 20.30 vabljeni k sodelovanju. Zvečer boste reševa-li naloge v kvizu. Naš gost v soboto ob 18.15 bo vrhovni pred-stojnik jezuitov p. Adolfo Nicolas. Slovenijo je obiskal ob praz-novanju 40 letnice samostojne province. V nedeljo ob 9. uri bona sporedu oddaja Iz življenja vesoljne Cerkve. Evropsko so-dišče je sprejelo zahtevo beneško-finskega para in razsodilo,da je obešanje križev po zidovih italijanskih šol v nasprotju zversko svobodo. Ob 19. uri ne zamudite Graditeljev sloven-skega doma. Spomnili smo se pesnika, prevajalca in publicistaFrana Albrehta.
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)Danes ob devetih bomo spregovorili o urejanju porečja Sor inprojektu ureditve kanalizacijskega omrežja in odpadnih vod, kije bil potrjen za kohezijska sredstva. Spremljali bomo pohod-nike proti sladkorni bolezni, opozorili na Martinov vikend, po-poldne pa obiskali zdravilišča, ki delujejo pod okriljem Save. Vsoboto ob pol enih bomo prižigali svečko za žrtve prometnihnesreč, popoldne pa spremljali športne dogodke v naši bližnjiokolici. Naša tokratna nedeljska gostja ob devetih bo VlastaNussdorfer, višja državna tožilka in generalna sekretarka druš-tva Beli obroč, v kmetijski oddaji ob enajstih pa bo govora oreji kokoši. V ponedeljek ob devetih bomo spraševali poslancaMilenka Ziherla, sledila bo oddaja za upokojence, ob pol enihpa minute za Gorenjske regionalne organizacije zavodov, dru-štev in ustanov v okviru fundacije Vincenca Drakslerja za od-visnike. V torek bomo gostili študente, v Vrelcih zdravja govo-rili o starejših, medu in gorenjskih lekarnah. V sredo bo aktu-alni temi sledil obisk župana Železnikov Mihaela Prevca obenajstih, na planetu glasbe bomo zvečer, med drugim, gostiliDivision, Orleke in Rock Partizane.
o smo se pobirali iznašega "hotela" vmestu Sibiu, smona recepciji srečaliže tretjo gospo iz
družine, tokrat bržkone hčer-ko tiste, ki nas je pričakala danpoprej, ko smo prišli z večerje.
Napolnimo rezervoarje, zaja-memo sapo in se odpravimonaprej. Pravzaprav pa gor. Nevem, od kod pri Staretovihvedno ta velika želja, dvignitise na kakšen gorski prelaz inpogledati dol, pa vendarle, sajsmo na dopustu in radi bi kajvideli. In je bilo kaj videti. Ka-kih 50 kilometrov iz Sibiuja vsmeri Brasova se na desno
odcepi cesta v tisti del Trans-ilvanskih gora, kjer "kraljuje-jo" tudi najvišji romunski vr-hovi. Čaka nas kakih 35 kilo-metrov v hrib, od tega v zad-nji tretjini ekstremni vzponna kar 2044 metrov nad-morske višine. Naš tokratnivišinski izlet bo prava dogo-divščina, na vrhu pa bomoimeli kaj videti. Cesto je dal v
sedemdesetih letih nareditiromunski diktator Ceauses-cu. Zakaj? Iz racionalnihrazlogov ali zgolj zaradi poli-tičnega prestiža, da je za-hodu na eni in Rusom nadrugi strani pokazal, da tudion zmore ...? Več o tem pri-hodnjič, za začetek pa dvezgovorni fotografiji. (prihod-njič: Plezanje?)
Igor Kavčič
K
S spačkom do Kijeva in nazaj (10)
JUTRI PA NA DVATAVŽENT Prvi preizkus za naša spačka je sledil ob vzponu na tako imenovani Balea Lac.
Pogled od zgoraj. Po neskončnih ridah, v matematičnemjeziku cesta na vršič na kvadrat, smo večinoma v prvi in drugi prestavi le pripeljali na 2044 metrov nadmorskevišine.
Idila, ki smo je bili deležni na vrhu, je primerljiva z najlepšimi pogledi v švicarskih Alpah. Zeleno jezerce s planinsko kočo ob njem in če dobro pogledate sliko,pravim terenom za poročne slike. / Foto: Igor Kavčič
Mali brat
"Jeb... to mormo naredit re-ferendum, če ni že prepozn',"je tistega dne razmišljal ne-kdanji prometni minister,zdaj pa predsednik Slovenskeljudske stranke Radovan Žer-jav, se v trenutku spomnil, dapoleg njega drema prvak SNSZmago Jelinčič, in ga dregnil:"Glej, Zmago, a vidiš isto, kotjest, morje je rdeče-belo vkockah. A to jest prav vidim, asva se ga tol'k "nažrjavla", nonažrla, da imam še mal' privi-de?"
"Ne, Radl, nimaš prividov,jest isto vidim. In ne boš ver-jel, vsaj že pol ure gledam vstaro piransko pristanišče inše vedno ne vidim nič druge-ga kot pa tale rdeče-beli koc-kasti vzorec, ki me spominjana Hrvate." Žerjav si pomaneoči, odpre okno, spravi slabokus iz grla in nekaj trenut-kov ne reče nič. Možgani mudelajo s svetlobno hitrostjo,saj bi kljub mačkastemu sta-nju vendarle rad povedal kajpametnega. In po dveh mi-nutah tišine vendarle: "Zma-goviti, veš kaj, tisti referen-dum, o katerem smo se me-nili včeraj. Ti sploh ne vem,kdaj smo se ga potem tol'k
usuli, da sem zdajle tol'kmačkast. Tisti referendumbo, samo, glede na to, dabodo vladni zdaj predlagaliposvetovalnega, naš zakono-dajni ne bo zadost."
Zmago se samo nasmeje,stopi iz avta, iz prtljažnikavzame novo steklenico refo-ška, jo odpre in naredi dvadolga požirka. Iz oči bi mulahko brali "mater je dober".Že zajame zrak, da bi nekajpovedal, pa raje naredi novpožirek. Enega. Še daljšega.Še podrtje kupa ... OK. "Čakstari, ejga, Radl, pazi mal', čebo kdo predlagal referen-dum, potem ga bom jest.Zbudil sem se že pol ure predtabo in sem prvi videl tale
rdeče-bel kockast vzorec tle vPiranu. T'ko, da imam jestprvi pravico pr'javit referen-dum. Ti, Radl, a misliš, da jepred Portorožem tudi talerdeče-beli sekret?"
Radl, ups, Radovan potegneZmagovitemu flašo iz rok, uli-je refošk po grlu in si godesam sebi pod nos, češ spet sonas ti kre..., krepki fantje naci-onalci prehiteli. Saj, strinjal seje s še enim referendumom,ampak izmislit si mora svoje-ga. Imamo posvetovalnega,sledil bo zakonodajni, dobro bibilo narediti še spremljevalne-ga in referendum zaradi refe-renduma, ampak moral si boizmisliti kaj bolj inovativnega.In res se domisli: "Naredimo
kockasti referendum!!!" Zma-go mora priznati: "Radl, staridobr' si se to izmislil. Tle si mepa nascal. Kockasti bo. Piši re-ferendumsko vprašanje ..."
In Žerjav piše v blokec.Stranki SLS in SNS predlaga-ta kockasti referendum.Vprašanje volivkam in voliv-cem pa bo: Ali si namesto le-pega modrega morja želitemorje v rdeče-beli kockastikombinaciji? Možna odgovo-ra sta da ali ne. In sta pila na-prej. Pogled na morje predPiranskim mandračem ju niveč motil. Umirila sta se. Po-tem je na steklo na voznikovistrani potrkal mož v modriopravi: "Prometno in vozni-ško, prosim."
TI MATER, A SMO ŽE BREZ MORJA Takle stavek je ušel iz ust predsedniku SLS Radovanu Žerjavu, ko se je oni dan zjutraj nekolikomačkast zbudil v svojem avtomobilu, parkiranem pred starim piranskim mandračem.
06 PETEK_13. 11. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Šija"
Zanima me moje zdravje, zad-nje čase imam same težave?Kakšno bo moje finančno sta-nje za naprej, bom kdaj prišlamalo na zeleno vejo? Kaj paljubezen, je še kaj upanja? Sebo mamino zdravstveno sta-nje kaj umirilo?
Kot je videti tudi v kartah, sevam ponavljajo vedno istezdravstvene težave. Kaj huj-šega ni, saj se vam vse pre-pleta bolj z razlogom, ker sezelo obremenjujete in vašezdravstveno stanje je posle-dica le-tega. Novo leto vamprinaša velike spremembena finančnem področju, takoda vsekakor pridete na zele-no vejo. Na račun ljubezniste v preteklosti prelili velikosolz in skoraj, da ste že ne-hali verjeti vanjo. Najprej sevam bodo uredile finančnezadeve, proti koncu leta, sepravi v enakem obdobju kot
sedaj, prihodnje leto, prideljubezen. Za to osebo, kot daste že slišali, tako mimogre-de, a videli in spoznali še ni-koli. Pričakujte resno in traj-no zvezo. Vaša mati ni zdra-va in njeno stanje precejniha, tako da je vse odvisnood dneva. Se umiri za kakšendan ali teden. Ne bodite toli-ko v skrbeh, pomembno je,da ji stojite ob strani in po-magate kar lahko. Srečno inlep pozdrav.
"Dvojčica"
Zastavila vam bom samo enovprašanje, in sicer, zanimame, kako mi kaže v bližnji pri-hodnosti v ljubezni. Že nekajčasa se dobivam z enim fan-tom, vendar on noče nič resne-ga, ker pravi, da nima časa zato. Včasih se mi zdi, da mi ne-kaj skriva. Zanima me, ali onkaj čuti do mene, ali je z manole takrat, ko mu je dolgčas?
V roku treh ali štirih mese-cev boste spoznali fanta inmed vama se rodi ljubezen,ki bo tista prava. Fant, s ka-terim ste sedaj, ni resen inškoda vašega časa in energi-je. Ne morem reči, da do vasničesar ne čuti, a še sam neve, kaj bi rad. V njegovi bliži-ni je videti še eno punco inlahko, da je to tisto, kar vamskriva. Po drugi strani pa bibil rad tudi še malo z vami.A to še zdaleč ni tisto, kar odnjega pričakujete. V glav-nem, ne bodite žalosti, lju-bezen prihaja. Srečno.
"Obupana"
Zanima me glede moža, kajse mu dogaja, sem na tem,da se odselim, ker mu ne za-upam popolnoma nič več. Paglede mojega mlajšega sina,kako bo z njegovim šolanjem.Hvala. Lep pozdrav in prosimza hiter odgovor, če se da.
Vaš zakon že dolgo ni več ti-sto, kar bi moral biti. Prikri-vanja, obtoževanja, raznelaži in še bi lahko naštevala.Zaupati ne morete več, sajso minili časi, ko ste še ver-jeli njegovim besedam inraznim obljubam, ki se ni-koli niso izpolnile. Če se vtem času, ko ste mi pisali,še niste odselili, se boste vkratkem. Prihodnost ima zavas še marsikaj lepega. Zatosamo pogumno naprej invračati se nazaj v preteklost,naj bo zadnje, kar bi naredi-li. Sin je imel razne težave, akot je videti, se bo vse dobrorešilo. Verjemite vase, bodi-te trdni v svojih odločitvah,imejte se radi in vse bo šetako, kot mora biti. Želimvam vse lepo.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENDober dan za reševanje starih težav. Veliko priložnosti zanove uspehe in zanimivi pogovori tako poslovno kot naosebnem področju.
14. novembra 2009Sobota Nikola, Joca, Bor
Nedeljo bomo preživeli v pozitivnem razpoloženju in vese-li družbi prijateljev. Ne slabo vreme ne drugi vplivi ne bodomogli tega preprečiti.
16. novembra 2009PonedeljekJerica, Oto, Marjeta
Splet raznih nepričakovanih dogodkov bo sprožil dvome innemir. A ker bo na koncu dobro za vse, ni potrebe po pa-niki. Zapravljali bomo.
17. novembra 2009TorekGrega, Elizabeta, Viktorija
Zaradi napačnih predstav, kaj je tisto, kar si pravzapravželimo, bomo spet razočarani. A to še zdaleč ne pomeni,da moramo želeti manj.
18. novembra 2009SredaRoman, Mile, Hilda
Izkoristili bomo dober vpliv planetov. Dober dan je za raz-ne posle in kupčije. Lepi trenutki se obetajo tudi na čustve-nem področju. Sprejmimo jih.
19. novembra 2009ČetrtekŠpela, Poncij, Elza
Nepričakovane situacije, v katerih se bomo znašli v temdnevu, bomo reševali s pomočjo šestega čuta in si s tem šebolj dokazali, da zmoremo veliko več.
20. novembra 2009PetekSrečko, Maksa, Edi
15. novembra 2009NedeljaLeopold, Albert, Lev
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Raznim prepirom in nesoglasjem se bo le nekaterim uspe-lo izogniti. Ker ima vsak zakaj svoj zato, je tudi slabo lah-ko za nekaj dobro. Presenečenje ...
Oven (21. marca - 21. aprila) Trošili boste denar, ki ga niti še niste zaslužili. Vse tovam ne bo mar in se ne boste pustili motiti pri zapravlja-nju. Vodila vas bo strast po vsem lepem. Končno, pa kajzato, živi se samo za danes in ne za jutri. Sobota bo vašdober dan.
Bik (22. aprila - 20. maja)Spoznali boste, kdo so vaši pravi prijatelji. Čeprav mis-lite, da veste, boste vseeno nekoliko šokirani nad spo-znanjem, da niste imeli prav. To bo dobra šola za vas,sploh zdaj, ko imate namen začeli na novo graditi pri-hodnost.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Odkrita čustva vam pomenijo vedno več in tudi sami steza to pripravljeni veliko narediti. Pred vami je situacija, vkateri boste morali zelo hitro odreagirati, ne bo časa zarazmišljanje, prav tako ne za izgovore, zaradi katerih stepo navadi v težavah. Darilo vas preseneti.
Rak (22. junija - 22. julija)Na delovnem mestu boste dali vse od sebe, saj si bostehoteli priboriti določene pravice. Tekmeci vam bodo ledodatna motivacija in nikakor ne ovira do želenega cilja.Na ljubezen ne smete pozabiti, zato z izjavo ne smeteveč čakati.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Z denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojihzmožnostih. Spet boste preložili obveznosti, ki jih ne bismeli. Na pomoč vam priskoči nekdo, ki je pri finančnihzadevah veliko bolj izkušen kot vi. Konec dober, vse do-bro.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Svoje nezadovoljstvo boste prenašali na druge, namestoda bi poiskali čim prej vzrok za slabo voljo. Nikar naj vaspotem ne čudi, če se bodo vaši bližnji umikali vsak nasvoj konec. Dobre novice vas rešijo iz zagate še ob pra-vem času.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) Vsi strahovi, ki vas bodo spremljali te dni, bodo neute-meljeni in odveč. Spraševali se boste, če ste dovolj spo-sobni in kaj če drugi od vas preveč pričakujejo. Pogovor,ki ga boste imeli v sredini tedna, vam bo odprl oči in dalpogum za naprej.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Težave, ki jih boste občutili, bodo samo trenutne in jihboste takoj rešili eno za drugo. Na osebnem področju seboste odločili za pravo potezo in s posledicami boste za-dovoljni vi, kot tudi drugi v vaši bližini. Pričakujte večjidenar.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Ker včasih malo preveč preštevate, se lahko kdaj tudiuštejete. Pa kaj zato. Saj je še mnogo dni, s tem patudi nove priložnosti in temu primerni izzivi. V tehdneh boste prišli do zelo dobre ideje in hiteli bostesto na uro.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Prav cel teden boste posvetili družinskim zadevam, sajboste v zraku začutili prihajajoče očitke in se jim bostenameravali izogniti. Uživali boste v krogu vam ljubljenihin spoznali, da morate to večkrat ponoviti. Uradne zade-ve vas bodo počakale.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) V prihajajočih dneh vas čakajo zelo dobre novice, pove-zane s službo oziroma poslovnimi zadevami. Nekaj časakar verjeti ne boste mogli, da vas je doletela taka sreča.Nehali se boste podcenjevati in končno boste videli sebev pravi podobi.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Takoj se morate znebiti notranjih strahov. Strah vam vsa-ko težavo naredi še hujšo in večjo. Oseba nasprotnegaspola vas bo povabila na daljšo pot. Odzovite se, saj vamto prinaša veselje. V kratkem obdobju se vam nasmehnesreča.
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišiterešitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, ali popošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".
Mnogo več kot le desetbratov nam pomaga,
nihče ni nam brat ne zet,žalost je, če kdo omaga?
Izžrebali in nagradili bomodva pravilna odgovora(enega, ki ga bomo prejelipreko SMS, in drugega, kiga bomo prejeli po pošti).Nagrado boste prejeli popošti. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke seglasi harmonika. Medprispelimi odgovori smoizžrebali Anica Treven inIvanka Krsnik.
PETEK_13. 11. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad: 1. nagrada - bon za nakupv vrednosti 40 EUR; 2. nagrada - bon za nakup v vrednosti 30 EUR; 3. nagrada -bon za nakup v vrednosti 20 EUR; 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisanov kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 25. novembra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi vnabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
OD 13. 11. 2009 DO 31. 11. 2009 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
AKCIJA LES3
NOVO, NOVO, NOVO ● MIZARSKI PROGRAM (okovja, vodila, vijaki, ...)
● DOBAVA IN RAZREZ IVERNIH, OSB, VEZANIH,PANELNIH IN MDF PLOŠČ ● ELEKTRIČNO
IN BATERIJSKO ORODJE ● ''PROFY'' BRUSNI PAPIRJI ZA PARKETARJE
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
LES
3 T
RG
OVI
NA,
PO
SR
ED
NIŠ
TVO
, P
RO
IZVO
DN
JAd.
o.o.
, U
l. pa
dlih
bor
cev
34
, P
rest
rane
k
KAR SE V LES3 DOGOVORI, TO ZAGOTOVO DRŽI! 1. LAMINATI HARO LC AC3/31 7mm HRAST, BUKEV, JAVOR, ČEŠNJA nora cena: 6,99 EUR/m2
2. LAMELNI PARKET HRAST STANDARD 16x16 7L nora cena: 9,99 EUR/m2
3. PLUTA LAKIRANA MONO LOCK 10,5mm nora cena: 14,99 EUR/m2
4. GOTOVI KLASIČNI PARKET BAMBUS NATUR, KARBONIRAN LAK 960 x 96 x 15 - nora cena: 21,99 EUR/m2
5. GOTOVI PARKETI ● PARKET GOTOVI PANELNI HARO BUKEV LOCK NATUREL
LAK 600 x 180 x 13,5 - nora cena: 18,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST LOCK NATUREL LAK 600 x 180 x 13,5 - nora cena: 19,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI LIVA HRAST STRUCTUR LOCK LAK 2200 x 190 x 14 - nora cena: 22,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO BUKEV TUNDRA TC LAK 2200 x 180 x 13,5 - nora cena: 23,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST TUNDRA TC LAK 2200 x 180 x 13,5 - nora cena: 26,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI PANELNI HARO OREH FLAIR LOCK LAK 1050 x 180 x 13,5 - nora cena: 39,99 EUR/m2
6. GOTOVI PARKET DVOSLOJNI (za talno gretje) ● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HARO HRAST DIMLJEN LAK
Etat II. Klas. - nora cena: 22,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI HRAST DESIGN LAK nora cena: 28,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI EVROPSKI JAVOR LAK nora cena: 29,99 EUR/m2
● PARKET SUROVI DVOSLOJNI BAMBUS SVETLI horizontalni nora cena: 31,99 EUR/m2
● PARKET GOTOVI DVOSLOJNI BAMBUS SVETLI horizontalni nora cena: 34,99 EUR/m2
7. AKCIJA NOTRANJIH VRAT ● RITA (iz zaloge) v barvi oreha, bela, hrast in češnja
že od 180,00 EUR/krilo in podboj ● STILNA ROBERTA (iz zaloge) v barvi oreha, hrast in češnja
že od 280,00 EUR/krilo in podboj ● LIKO COMPACTA (iz zaloge) v barvi bukev, hrast, češnja -10 %8. NAJVEČJA IZBIRA ZAKLJUČNIH LETEV V SLOVENIJI
9. NUDIMO STROKOVNO IZMERO, SVETOVANJE IN MONTAŽO
* Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. * Vse cene so v EUR in vključujejo 20% DDV
08 PETEK_13. 11. 2009
esel uvod v jesen-sko dogajanje je vKranjski Gorinajprej predstav-ljal koncert le-
gendarne zasedbe Bajaga &Instrukturi, dan kasneje jedvorana Vitranc gostila Vese-lo v Kranjsko Goro 2009, fe-stival narodnozabavne glas-be, kjer obiskovalci vsakoleto še pred koncem priredit-ve razmišljajo, da prihodnjeleto pridejo spet.
Po uspešni poletni sezonise v Kranjski Gori že intenziv-no pripravljajo na zimo, patudi kakšna snežinka jih je žeobiskala. Nov in prenovljenhotel Špik v Gozd-Martuljkuje na primer predstavil šport-
no aktivni paket Pripravimose na smučanje - Fit for ski zJuretom Koširjem. Programje namenjen vsem, ki si želijoše pred aktivno smučarsko se-zono nabrati kondicijo. Seve-da smo mediji doživeli boljmilo obliko, se sprehodili dokoče pri Ingu, okušali gobovojuho in joto iz njihove zuna-nje kuhinje ter si ogledali le-poto Martuljških slapov. Inker je za dobro telesno pri-pravljenost pomembna tudiustrezna prehrana, nam je onjej predaval vodja kuhinjehotela Kompas Boštjan Kova-čič, predstavili pa so nam šeŠpikovo posebno 'nadstropje'- tematske sobe, kjer od savnnajdemo le infrardečo, so pazato zgodbe drugih sob nekajposebnega. Vezane so nagozd, vodo, kisik.
Zgornjesavcem se obetapester december, saj bo dvo-rana Vitranc gostila monoko-medijo Matjaža JavšnikaOptimist ter ljubljenca žen-skih src, pevca Jana Pleste-njaka, ki bo nastopil ob zvo-kih simfoničnega orkestra.Letošnji vrhunec zime, 49.Pokal Vitranc, pa bo zaradiolimpijskih iger že 30. in 31.januarja, seveda ob tradicio-nalni Xploziji zabave.
So se pa v Ljubljani že ogla-sili Korošci (Koroška turistič-na organizacija) in kot vsakoleto predstavili prihajajočosmučarsko sezono, konec no-vembra pa pričakujemo še enpodoben obisk, le da bo z av-strijsko štajerskega konca.
Elan pa se je v okviru raz-stave, ki jo organizira ZavodBIG, pod imenom Design
Expo v ljubljanskem salonuSlovenijalesa na svojem raz-stavnem prostoru predstavils serijo smuči Speedwave,snowboardom Vertigo in ja-drnicama E 310 ter Impres-sion 434. Ob zaključku raz-stave so organizatorji pripra-vili prijeten družabni dogo-dek, a se je povabilu odzvalole manjše število povabljen-cev, so se pa zato v najnovej-ši model njihovih smuči po-globili trije (mladi) možje izokolice Kranja - Edy, Janezin Darko; vse skupaj je šenajbolj zanimalo Janeza.Morda se bo odločil za na-kup novega para smuči, kerprecej smuča, predvsem sepa vozi na Višarje. Na nočno.Hudomušno je še v smehupripomnil: "Tako lahko vsajrečem, da smučam v tujini."
DRUŽABNA KRONIKA
Hujšanje pred kamerami
Kirstie Alley bo svoj dolgoletni boj z od-večnimi kilogrami prenesla na maleekrane. 58-letna igralka, ki je od leta2007 pridobila 38 kilogramov, bo posne-la resničnostno serijo, v kateri se bospopadala z vsakodnevnimi izzivi delo-vne mame samohranilke, pri tem pa se
bo držala stroge diete in telovadila. Upa, da ji bo predkamerami končno uspelo shujšati, saj kot pravi, bi radaspet navdihovala.
Aerosmith ostaja
Zaradi večmesečne odsotnosti frontma-na skupine Aerosmith Stevena Tylerjaso drugi člani zasedbe začeli razmišljatio novem pevcu, ki pa ga, kot kaže, le nebodo potrebovali. Kitarist Joe Perry jepotožil, da se ne oglaša na telefon, nitijim ni sporočil, ali skupino zapušča,
medtem pa so vse glasnejše govorice, da ga mika solokariera. V ponedeljek je muhasti Tyler le stopil na oderin zapel s Perryjem. Aerosmithov ne zapušča, zatrjuje.
Televizijski zaslužkarji
Sodnik Ameriškega idola, ustvarjalec od-daje Amerika ima talent in glasbeni pro-ducent Simon Cowell je največji zasluž-kar ameriške televizije. V letu dni je za-služil 75 milijonov dolarjev, ocenjuje For-bes. S petdesetimi milijoni mu sledi go-stitelj šova Vajenec Donald Trump, tretji
pa je Ryan Seacrest, prav tako obraz Ameriškega idola, z38 milijoni dolarjev. Večina najbolje plačanih televizijcevima več z zabavo povezanih poslov; Cowellova založbaima pogodbo z Leono Lewis in Susan Boyle, Ameriškiidol pa je že sedem let najbolj gledan šov v ZDA.
Nista izgubila upanja
Nosečnost kanadske pevke Celine Dionse je končala s splavom, a si bosta z mo-žem Renejem Angelilom še prizadevalaza drugega otroka, je sporočila tiskovnapredstavnica. "Soočava se z realnostjomnogih parov, ki poskušajo s pomočjoumetne oploditve. Proces je lahko dolg
in težak, a upanja nisva izgubila. Celine je bolj odločnakot kadarkoli," je Rene povedal za Journal de Montreal.Po avgustovskem in oktobrskem neuspehu bosta že takonec tedna poskusila znova.
BLIŽA SE ZIMAZačelo se je v Kranjski Gori, nadaljevalo na razstavnem prostoru Slovenijalesa v Ljubljani, spet pa sonas obiskali Korošci.
V Špiku so nas pričakali prijazni receptorji. Jelka Gajšek(desna) in Tadeja Petovar sta v osnovi Štajerki, vendar jimaje Gorenjska blizu; Jože Petrič pa je kar domačin - iz Rateč./ Foto: AB
S tempom je bil tokrat Jure Košir na jutranjem 'treningu' mil,vseeno pa se mora posameznik za aktivno smučarsko sezono dobro pripraviti. / Foto: AB
Alenka Brun
V
Kranjčani Janez, Darko in Edy so se ustavili na Elanovemrazstavnem prostoru pri smučeh. Pritegnila je nova smučka.
VRTIMO GLOBUS
Razstavljene smuči so prikazovale razvoj speedwava. MitjaUrh (Elan) je z veseljem odgovarjal na vsa vprašanja, ki sozanimala mimoidoče. / Foto: Tina Dokl
Polono Okorn (Elan Marine) pa smo ujeli v pogovoru z enimizmed novinarjev Igorjem Orlovom, ki ga je zanimala E 310.
Fit for ski so se udeležili tudi znani obrazi: košarkar MarkoMilič, lepotica Iris Mulej, Alenka Strnad - Reza (po možuTido Oldroyd) s soprogom Thomasom, s katerim sta sespoznala na Havajih. / Foto: Črt Slavec
Dve lepotici z istim imenom sta pozirali ob dvehmorskih lepoticah - sicer maketah. Prva Tina prihaja izLjubljane, druga iz Medvod. Njuna naloga je bila skrbza Elanov razstavni prostor v avli Slovenijalesa - predvsem da ni nihče ostal žejen. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl