Četrtek, 27. februarja 2014, št. 41 www.finance.si

Oprema hotelovO

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Vsak hotel je edinstvena zgodbaKot pri vseh drugih stavbah mora tu-di projektant hotela upoštevati veli-ko kriterijev, investitor pa mu mora dati vse potrebne podatke. Pravil je veliko, nekaj jih prinašajo pravilniki, večinoma pa jih narekujejo lokacija, vsebina hotelskega produkta, veli-kost in kategorija.

Arhitekt mora že pri načrtovanju do-biti natančne informacije o vseh stori-tvah, ki jih bo ponujal hotel, saj končni proizvod, torej hotel, opredeljujejo tako materialne kot nematerialne storitve. Na podlagi tega projektant prouči situacijo ter z oblikovanjem interjerja in ekster-jerja nadgrajuje osnovno funkcijo hote-la. Arhitekt mora ob upoštevanju krajev-nih in klimatskih značilnosti, uporabi av-tohtonih materialov in podobno nadgra-diti vsebino hotela, da se bodo gosti lah-ko v prijetnem okolju sprostili in uživali.

Hotel ima več sklopov – namestitvene-ga, gostinskega, ekonomskega in tehnič-nega. Zato mora imeti zelo dobro zamiš-ljeno komunikacijo, ki povezuje sprejem-ni prostor z recepcijo, barom, jedilnico, kuhinjo in sanitarijami. Posebna pozor-nost se pri načrtovanju hotela namenja racionalnemu izkoriščanju prostora, lo-gičnemu gibanju gosta kot tudi funkcio-nalnemu gibanju osebja. Arhitektura ho-tela mora omogočati enostavno izvajanje vseh procesov, ki so pomembni za njego-vo delovanje.

Vse bolj se uveljavlja trajnostna gradnjaArhitekturne rešitve so pri gradnji hote-la lahko različne, kar je odvisno od vrste turistične ponudbe, ki je lahko zdravstve-

Moderni hoteli niso več kot tujki v okolju, ampak ga dopolnjujejo in mu prinašajo nove dodane vrednosti

080 15 80 I narocnine@finance.si I manager.finance.si

Stečaji po slovensko ali Kekec v objemu bankirjev / Učil bo Avstrijce in Nemce / Magneti drvijo s

hitrimi vlaki / Interblock kupil del Parseka / Prihajata novi twingo in smart / Lenovo v tekmo

s Samsungom in Applom / Napoved o smrti Facebooka močno preuranjena / Prezadolženost –

alarm, ki ga nočemo slišati / Pistotnik dodaja medicinske storitve / Zaposleni v krizi: kralj ali

berač? / Preživeti v svetu sprememb

NOVO!Managerski izziv 2014: Uroš Žnidarič osupljivo preobrazil Isokon

S spremembo poslovnega modela in jasno vizijo lahko zasije tudi industrijsko podjetje s tradicijo

Četrtek, 27. februarja 2014, št. 41 www.finance.si

Vsak hotel je edinstvena zgodba

na, športna, rekreacijska, izletniška, kul-turna, zabavna … Po eni strani je viden vpliv industrije z uvajanjem standardov storitev in opreme. Na drugi strani pa se ustvarjajo hoteli s specifično ponudbo in vizualno podobo; govorimo o butičnih, art in dizajn hotelih.

Kljub vsemu ima večina hotelov edin-stvene rešitve, pri čemer pa seveda pre-vladujejo določene smernice. Tako naj bi bila najbolj racionalna zasnova hotela v obliki črke L, kjer je vhod v hotel z recep-cijo na presečišču obeh krakov. V zad-njem času se pojavljajo hoteli v obstoje-čih objektih v starih mestnih jedrih. Tu je treba upoštevati smernice spomeni-škega varstva.

Čedalje več investitorjev se zaveda po-mena trajnostne gradnje, zato hotelski objekti niso več kot tujki v okolju, ampak ga dopolnjujejo in mu prinašajo višjo do-dano vrednost. Uporabljajo vse več na-ravnih materialov, ki jih usklajujejo s stek-lom, kovino in betonom. Tudi v notranjo-

sti so vse pogostejši umirjene in naravne barve in materiali, čeprav to ni pravilo.

Energija je dragaPri gradnji hotela je treba upoštevati tu-di pravila o učinkoviti rabi energije. Ho-tel mora ne glede na stopnjo zasedenosti zagotavljati ustrezno klimo, zato je eko-nomska uspešnost odvisna od energetske in druge varčnosti. Prav zaradi tega inve-stitorji zahtevajo čim bolj varčne stavbe. Na prvem mestu je pravilna umeščenost v prostor, s čimer lahko stavba izkoristi sončno energijo. Toplotne izgube zmanj-šujeta pravilna zasnova in izvedba zuna-njega ovoja in stavbnega pohištva.

Vse skupaj pa dopolnjujejo različni moderni sistemi za upravljanje zgradb, pri čemer je treba uravnati več protislo-vij. Na eni strani je tako interes lastnika, ki mora porabiti čim manj energije, na drugi strani pa želi doseči tudi čim večje zadovoljstvo gostov, zato jim mora zago-toviti največje možno ugodje, kar pa se-veda pomeni tudi brezhibno ogrevanje in zračenje prostorov.

V hotelih mora enoten sistem za upravljanje stavb zagotavljati orodja za učinkovito rabo energije v neoddanih so-bah ali nezasedenih nadstropjih in v ča-su, ko gosta ni v sobi. Z dobrim pregledom nad dogajanjem v posameznih delih ho-tela lahko uprava varčuje tudi pri zuna-nji ali ambientalni razsvetljavi, razsvet-ljavi skupnega prostora, prezračevalnih ali klimatskih napravah in še v vrsti dru-gih primerov.

Varnostni ukrepi morajo biti nevidniLastnik mora poleg vsega drugega zago-

toviti visoko stopnjo varnosti, pri čemer ne sme posegati v gostovo zasebnost. Za zagotavljanje optimalne stopnje varnos-ti hotela mora upravljavec hotela vzpo-staviti celosten sistem varnostnih ukre-pov, s katerim bo dobro obvladoval ogro-ženosti, ne da bi pri tem kakorkoli vplival na počutje gosta. V večini primerov govo-rimo o načrtu varovanja oseb in premo-ženja, v katerem je zajeto fizično in teh-nično varovanje.

Hotelirji tudi najemajo varnostne me-nedžerje, ki načrtujejo, upravljajo in nad-zirajo delovanje varnostnega sistema in s tem zagotavljajo optimalno učinkovitost varnostnih ukrepov.

Moderni hoteli niso več kot tujki v okolju, ampak ga dopolnjujejo in mu prinašajo nove dodane vrednosti

Posebna pozornost je pri načrtovanju hotela namenjena racionalnemu izkoriščanju prostora, logičnemu gibanju gosta kot tudi funkcionalnemu gibanju osebja.

Riko gradi hotel Kempinski v Minsku

"Riko v historičnem središču beloruske prestolnice Minsk gradi kompleks, v kate-rem bodo hotel Kempinski s petimi zvez-dicami, 81 stanovanjskih enot, poslovni prostori, parkirišča in pomožni prostori. Riko, ki na beloruskem trgu deluje že de-setletje, je zaupanje investitorja pridobil tudi z mnogimi referencami, med kateri-mi velja posebej omeniti predvsem grad-njo hotela Peter I. v središču Moskve. V izvedbo projekta bo Riko vključil moč-no slovensko zasedbo, in to tako pri grad-nji kot pri dobavi opreme. Gradnja hotela Kempinski je vredna 57, celotnega kom-pleksa pa več kot 100 milijonov evrov, prestižni hotel pa bo v celoti opremljalo posavsko podjetje Stilles.

Gregor Jamnik, predsednik izvršilnega odbora Združenja hotelirjev Slovenije:Nevzdrževani in neprivlačni hoteli lahko ogrozijo razvoj slovenskih turističnih destinacij.

Ace Hotel je ena najbolj nenavadnih hotelskih verig. Ustvaril jo je Alex Calderwood, ki je zamisel o hotelih, v katerih se človek zares počuti domače, razvijal do lanskega novembra, ko je, star 47 let, v sobi svojega petega hotela v Londonu umrl zaradi odpovedi srca.

DNEVI ENERGETIKOV 201416. 15. in 16. april, GH Bernardin, Portorož

2014

www.dnevi-energetikov.si

Interaktivna delavnica upravljanja energije −vodilni angleški trener za energetski menedžment Vilnis Vesma in Boris SuËiË, IJS

•sekretarZdruženjaenergetikovvVelikiBritaniji,•analitikinporoËevalecenergetskihpodatkov,•urednikglasilaTheEnergyManagementRegister.

Vilnis Vesma

V dveh urah boste iz prve roke slišali veliko praktiËnih izkušenj in nasvetov, kako še bolje upravljati energijo v vašem podjetju. Na interaktivni delavnici bo predstavljen pomen izraËunavanja ≈priËakovane√ rabe energije, kar omogoËa oceno ustreznosti oziroma neustreznosti dejanske rabe energije.

Iz programa: sreda,16.aprila,med9.in11.uro

Organizator: Partner konference: Glavni sponzor: Veliki sponzor: Mali sponzorji:Sponzor:

Prijavado 15.3.do -20%

Energetska uËinkovitost − kljuËna razvojna prednost in usmeritev

TH

INK

STO

CK

Najbolj racionalna naj bi bila zasnova hotela v obliki črke L, kjer je vhod v hotel z recepcijo na presečišču obeh krakov.

www.finance.si Četrtek, 27. februarja 2014, št. 4118 OGLASNA PRILOGA

Dvignimo energijo v prodajni ekipi! 6. marca 2014, Ljubljana, 15.30 do 19. ure

Od ≈excuse managementa√ do prevzemanja odgovornosti

Spoznajte najpogostejše razloge, zaradi katerih prodajalci niso tako motivirani in energiËni, kot bi si želeli.

Vzroki vrzeli in preproste poti, kako jih odpraviti

Kaj vse morajo prodajalci vedeti? Ali res znajo skleniti posel?

Ali smo omogoËili prodajalcem, da uživajo v svojem delu?

Kaj storiti, da si bodo želeli postati nadpovpreËni?

Od ≈excuse managementa√ do prevzemanja odgovornosti

Kdo je sploh za kaj odgovoren? Spremenimo ≈kdo√ v ≈kako√.

Spremenimo naËin vodenja prodajalcev iz ≈zakaj√ v ≈zato√.

Ali smo vodje res oddelali svoj del posla?

Seminar bo vodil dr. David –ukiÊ, direktor Inštituta za profesionalno prodajo.

VeË informacij na: www.finance-akademija.si/dvignimo

Zob časa je načel veliko slovenske infrastruktu-re in hoteli pri tem niso no-bena izjema. Zato potrebu-jejo svež denar lastnikov, ki upravljajo velike hotel-ske verige. Ti imajo dovolj sredstev in znanja za us-pešno trženje in obnovitev ugleda hotelov in destina-cij, na katerih stojijo.

Kot pravi predsednik izvršilnega odbora Združenja hotelirjev Slo-venije Gregor Jamnik, je vzdrže-vanje v slovenskih hotelih pri-merljivo s splošnim stanjem v hotelirstvu, ki je zaradi nasedlih naložb lastnikov hotelskih pod-jetij kritično. Vzdrževanje in ob-nova hotelskih objektov sta del procesa stalnih izboljšav za gos-ta, s katerim podjetje, ki vodi ho-tel, dviga kakovost storitev. Če takšnih izboljšav v nekem hotelu ni več, se zadovoljstvo gostov hit-ro zmanjša, zaradi česar se nato zmanjša tako zasedenost sob kot zniža povprečna cena na sobo.

Le kakovost prinese dobiček»Vse preveč slovenskih ho-telskih podjetij krči stroške po-slovanja v vidnem polju gosta – torej gostu za enako ceno, kot je veljala pred časom, ponudi manj storitev ali celo manj ka-kovostne storitve, kar zelo hit-ro vodi v manjšo zasedenost in nižjo ceno,« pravi Jamnik in dodaja, da so v slovenskem ho-telirstvu tudi izjeme, kjer se te prepogoste napake, ki si je no-ben pravi hotelir ne sme in ne more privoščiti, zelo dobro za-vedajo.

Po njegovem mnenju je več-jo zasedenost in višje cene sob,

Slovenski hoteli potrebujejo izkušene strateške lastnike

s tem pa tudi večjo dobičkonos-nost hotela mogoče doseči iz-ključno s stalnim višanjem ka-kovosti storitev. »To je, žal, za mnoge lastnike slovenskih ho-telov nepojmljivo, saj so prisi-ljeni iskati urgentne in hitre re-šitve za povečanje dobičkonos-nosti hotelov, ker v mnogih pri-merih nanje pritiskajo banke,« pojasnjuje Jamnik.

Hotel živi od ugledaHotelirstvo ima zelo enostav-no logiko: v zadovoljstvo gosta

je treba nenehno vlagati. Go-stu je treba ponuditi nove in bolj kakovostne storitve, vse to pa mora spremljati tudi skrb za vzdrževanje in obnovo hotela. Le tako bo čez čas, ko se med gosti razširi dober glas o ho-telu, ta lahko pričakoval večji izkupiček. »Vsakršno drugač-no razmišljanje je napačno in je lahko dolgoročno celo uso-dno,« pravi sogovornik in do-daja, da je uspeh hotela odvi-sen predvsem od ugleda – od tega, ali je zadovoljstvo gostov

v nekem hotelu visoko in ali ga lahko prijatelj ali poslovni par-tner priporoči drugim.

Gregor Jamnik pravi, da ra-ven vzdrževanosti slovenskih hotelov nikakor ni primerljiva z zahodno Evropo in velemes-ti vzhodne Evrope. Nismo pri-merljivi s tistimi trgi, kjer ho-telirstvu kakovost narekujejo svetovni standardi. Na čelu so svetovne hotelske verige, ki v raziskave zadovoljstva gostov in inovativne storitve vlagajo veliko denarja. Za njimi dolo-

čene standarde vrhunskih ho-telskih verig povzamejo tudi hoteli s štirimi zvezdicami. »Hotelska storitev tako po-staja vse bolj kompleksna. Re-dno in investicijsko vzdrževa-nje sta samoumevna, od tod pa goste zanima le, kaj edin-stvenega bodo lahko v hote-lu doživeli.

Ceneni postanki v nekdaj mondenih središčihTrenutno stanje mnogih hotelov v Sloveniji je glede

vzdrževanja in obnov slabo. Še bolj pa vzbuja skrb, da je trend negativen in bo še slab-še, vse dokler slovenskih ho-telov ne kupijo strateški vla-gatelji, ki bi vanje znali in že-leli vlagati ter jim tako znova dali nekdanji blišč, ki je danes povsem zbledel.

Nezanimivi hoteli lahko ogrozijo razvoj slovenskih turističnih destinacij in nji-hov ugled, ogrožena so delov-na mesta ne samo v hotelih, temveč tudi v drugih sprem-ljajočih dejavnostih. Nekdaj mondene slovenske destina-cije zaradi tega postajajo ce-neni turistični kraj za organi-zirane tranzitne skupine. Če dodamo še zelo slabo promo-cijo Slovenije, slabo letalsko dostopnost in izjemno slabo pokritost Slovenije z najbolj znanimi hotelskimi verigami, lahko govorimo o kompleksni težavi slovenskega turizma.

Potrebujemo svež kapital»Nujno potrebujemo nove la-stnike hotelov, zdajšnji žal ne zmorejo tega bremena,« zatr-juje Gregor Jamnik in poziva državo, da vsem legitimnim strateškim lastnikom ponu-di tudi paket davčnih in pro-mocijskih ugodnosti. Prav ta-ko bi morala država povečati sredstva za učinkovito promo-cijo turizma, kar bi nas sčaso-ma pripeljalo na svetovni turi-stični zemljevid.

Ko bi pritegnili pozornost svetovnih turistov, bi pritegnili tudi vlagatelje in s tem svetovne hotelske verige, kar bi vse pri-neslo dodano vrednost, višje cene, višjo kakovost in medna-rodne standarde.

Nevzdrževani in neprivlačni hoteli lahko ogrozijo razvoj slovenskih turi-stičnih desti-nacij. Nekdaj mondene destinacije pos-tajajo ceneni turistični kraji za organizirane tranzitne sku-pine.

"Gregor Jamnik, predsednik izvršilnega odbora Združenja hotelirjev Slovenije

Hotelirje skrbijo spletne ocene "Gregor Jamnik, predsednik izvršilnega odbora

Združenja hotelirjev Slovenije, pravi, da so največ-ja nočna mora hotelirjev internetni portali, kjer ob-javljajo komentarje hotelskih gostov. Najbolj znan je tripadvisor.com, ki v najnovejši študiji objavlja

zanimive izsledke raziskave. Če se nekemu hotelu skupni rezultat zadovoljstva gostov na lestvici od 1 do 5 zviša za eno točko, se hotelu ob enaki zase-denosti zviša povprečna cena na sobo za 11,8 od-stotka.

AL

ES

BE

NO

www.finance.si Četrtek, 27. februarja 2014, št. 41 OPREMA HOTELOV 19

V fazi uresničevanja zastavljenega projekta na-ročniki nemalokrat naleti-jo na dilemo, kako osmis-liti definiran dizajn iz pro-jektne dokumentacije, ki jo imajo. Vsebine v grobem predstavljajo dizajn v ti-pičnih situacijah naročni-kovega projekta, ne vsebu-je pa preciziranih rešitev v smislu tangenc opreme na gradbene linije, električne inštalacije, strojne opre-me in podobne situacije, ki zahtevajo prilagoditve ali celo zahtevnejše tehnične rešitve.

V podjetju Stilles z večletnimi izkušnjami s področja opre­mljanja tako večjih kot manj­ših hotelskih objektov ponuja­mo naročniku preciziranje teh rešitev. Tim strokovnjakov, ki so dnevno v stiku s trendi in re­šitvami, je na voljo, da prevza­me projektno vodenje, si ogle­da objekt, opravi natančne meritve in v koordinaciji z in­vestitorjem, projektantom ali drugimi izvajalci pripravi teh­nične rešitve in dokumenta­cijo. V Stillesu lahko pripra­vimo vse tlorise in projekcije z opisnimi navodili, potreb­ne za izvedbo suhomontaže, elektroinštalacij, klimatov in podobno.

Strokovna osmislitev izdelkaHkrati se v oddelku konstruk­cije pripravljajo delavniški na­črti za opremo, ki jo izdelamo v naši proizvodnji ali v koope­raciji. S temi načrti se strokov­no osmisli izdelek, ki je pred tem imel le grobo orisano ob­liko. Upoštevaje specifiko ma­terialov, statiko izdelka, nje­govo funkcijo in interakcijo

Stilles ni samo proizvajalec notranje opreme, je tudi razvojnik, logist in monter

STIL

LE

S

" Ekipa strokovnjakov v Stillesovem oddelku konstrukcije je v stalnem stiku s svetovnimi smernicami pri opremljanju večjih in manjših hotelov.

z uporabnikom se digitalizi­ra načrt, ki bo mojstru v proi­zvodnji v pomoč, da prevede dizajn v formo. Vsa pripravlje­na dokumentacija se že med nastajanjem usklajuje z inve­stitorjem, projektanti, nosilci franšiz in izvajalci ter je s po­trditvijo solidna podlaga za iz­vedbo. Takšne dokumentaci­je so praviloma precej obsež­ne in le kot zanimivost lahko povzamemo, da je bilo za ho­

tel Park Hyatt na Dunaju, kate­rega opremljanje pravkar kon­čujemo, pripravljenih več kot 700 le delavniških načrtov in skupno več kot 1.300 načrtov.

Pomoč tudi pri odločitvah o finesahPosebno fazo projekta pome­ni izbor dekorativnih tkanin, stenskih in talnih oblog, luči, kopalniške opreme ter drugih detajlov. Ker v Stillesu zaposlu­

jemo tudi ekipo mednarodno izkušenih arhitektov in obliko­valcev, naročniku zlahka pri­skočimo na pomoč pri odlo­čitvah o finesah v interjerju, z zanesljivo mrežo ponudni­kov pa to opremo tudi doba­vimo in montiramo.

Navzoči po vsem svetuStilles je igralec na globalni ravni, kjer smo samo v minu­lih treh letih opremljali hote­

le vse od Washingtona v Zdru­ženih državah Amerike na za­hodu do Almatija v Kazahsta­nu na vzhodu. Plan logistike in montaže na objektu prip­ravimo sami v podjetju in ga uskladimo z naročnikom ter izvajalci.

Uspešen projekt je glavno trženjsko orodjeZa montažo opreme imamo v podjetju več lastnih ekip mon­

terjev, občasno pa vključimo tudi zunanje podizvajalce, ki izvajajo dela strogo po Stille­sovih standardih. Pomemb­na je tudi dobra koordinacija z drugimi izvajalci na objek­tu, kar pripomore k dosega­nju najvišje kakovostne rav­ni in izpolnjevanje dogovor­jenih rokov. V podjetju Stilles se zavedamo, da je uspešno končan projekt najmočnejše trženjsko orodje.

AR

HIV

HO

TE

LA

" Hotel Baltschug Kempinski, Rusija

AR

HIV

HO

TE

LA

" Falkensteiner hotel Margareten, Dunaj

www.finance.si Četrtek, 27. februarja 2014, št. 4120 OGLASNA PRILOGA

Hoteli umetniških duš in odvrženega pohištvaZ nevsakdanjo filozofijo in zamislimi je Alex Calderwood ustvaril eno najbolj nenavadnih verig hotelov v Ameriki, Londonu in Panami

Ko prideš v kateregakoli od sedmih hotelov verige Ace Hotel, se čudiš ne-običajnosti opreme prostorov in raz-ličnosti stilov pohištva, ki je zmetano skupaj z vseh koncev in obdobij zad-njih sto ali več let. A kljub tej navide-zni zmedi – ali pa morda ravno zaradi tega – se počutiš domače.

V Portlandu se na primer znajdeš v re-cepciji, umeščeni med starodavne omare s knjižnimi policami – seveda polnimi knjig. V sobi naletiš na staro skrinjo namesto na nočno omarico, tam je poleg starinskega gramofona z vinilnimi ploščami ob steno brezbrižno prislonjena kitara. Kot bi hodil po svojem komaj pospravljenem stanova-nju. Na steni nad posteljo domačnost pou-darja slikarija, kot bi jo narisal tvoj odrašča-joči otrok ali pa prijatelj umetnik.

Človek, vulkan idejIdejni vodja kolekcije hotelov, kot je sam rad dejal, je bil vsestranski Alex Calderwood. Do nenadne smrti konec minulega leta je bil vul kan idej, klobčič ustvarjalne energi-je, motor raznovrstnih projektov, ki ni nikoli miroval. Kreativni genij je bil vse kaj druge-ga kot tradicionalni pojem arhitekta ali ho-telirja. Njegovi hoteli zrcalijo njegov nemir-ni duh, ustvarjalno osredotočen na vse, kar se je dogajalo okoli njega.

Najstniška leta je po opustitvi študija čez dan preživljal kot prodajalec športnih obla-čil, ponoči pa je v opuščenih skladiščnih ha-lah organiziral zabave z živo glasbo. Nekoč je ob jutranjem odhodu z ene od takih za-bav opazil brivnico starega tipa, kakršno so poznali naši dedje. V njej so si med britjem izmenjali novice, trače in šale. Duh tega sta-rinskega lokala ga je prevzel. Sklenil je, da bo povezal tradicijo s sodobnimi trendi ter zmešal britje in mlade frizerske talente. S prijateljem sta vrgla skupaj svoje prihranke in za 15 tisoč dolarjev leta 1992 odprla svoj prvi Rudy’s Barbershop. Veriga Rudyjevih brivnic danes šteje 16 uspešnih lokalov po vsej zahodni obali ZDA.

Kmalu se je Alex spoprijel še z enim izzi-vom – postal je grosist za oblačila. Najprej je posel razširil po ZDA, nato pa je zaloge obla-čil, ki so po izteku sezone neprodana oble-žala v skladiščih, prodajal po vsem svetu.

" Tako pri zgradbi kot pri opremi prostorov so hoteli Ace zeleno usmerjeni. Pri izbiranju primernih stavb se je Alex Calderwood osredotočal na že zgrajene, ni želel postavljati novih, ki bi se kot tujek zarile v življenje domačinov.

Hotel postane domMed prostim časom, ko zaradi prodaje ob-lačil ni letal od Amerike do Japonske, je po vsej Ameriki organiziral še zabave in tr-ženjske dogodke za podjetja in korporaci-je. Svet je postal njegovo igrišče, hoteli nje-govo bivališče. In prav to ga je napeljalo, da je začel razmišljati, v kakšnih hotelih bi si želel prebivati med nenehnim drvenjem iz mesta v mesto in države v državo. In Alex Calderwood ne bi bil, kar je bil, če ga nova zamisel ne bi vodila v nov posel.

Tako je nekega dne trojica prijateljev s podobnimi izkušnjami – Doug Herrick, Wade Weigel in Alex Calderwood – ob ko-zarcu pijače v Seattlu razmišljala o ustvar-janju hotela, ki bi bil po njihovem okusu. Vsekakor ne bi bil narejen po vzoru običaj-nih hotelov za poslovneže, ki prevladuje-jo v poslovnih četrtih velikih mest. Bolj so se vrteli okoli zamisli, da bi bil tak, da bi se v njem radi zbirali in se družili prijatelji in znanci, glasbeniki, arhitekti, oblikovalci in drugi umetniki, ki bi s svojo ustvarjal-no energijo nabili ozračje hotela in jo iz nje-ga tudi črpali. Hotel, ki bi bil pretočno sti-čišče idej in umetnosti, del kulturnega živ-ljenja mesta. Dnevna soba lokalcev in krea-tivcev, bivališče za ljudi, ki bi se ob obisku Seattla želeli počutiti domače in povezani z mestno sceno.

Hotel ne sme biti tujek v krajuNjegova vizija hotelirstva, ki je vodila k us-pehu tudi v kriznih časih, je bila za gosta poskrbeti kot za prijatelja, ki je prišel na obisk. Če ponudiš nekaj posebnega, nekaj novega, drugačnega, če se trudiš razumeti svoje goste, pri tem pa ekipa v svojem delu najde zadovoljstvo in navdih, potem hotel mora uspevati, je bil prepričan.

Tako pri zgradbi kot pri opremi prosto-rov so hoteli Ace zeleno usmerjeni. Pri iz-biranju primerne stavbe se je Calderwood osredotočal na že zgrajene, ni želel postav-ljati nove, ki bi se kot tujek zarila v življenje domačinov. Hotel, običajno v starejšem de-lu mesta, mora biti zlit z okoljem, v katerem stoji, in z njegovimi značilnostmi.

Nagibal se je k najemanju lokalnih obli-kovalcev, dekoraterjev in umetnikov ter uporabi lokalnega materiala. Če je le bilo mogoče, je pri opremljanju prostorov upo-

" Soba za aromaterapijo v hotelu Ace v Palm Springsu

rabil že rabljeno pohištvo, ki so ga skrbno renovirali in vgradili v celoto. Vsaka soba je drugačna, vsaka s svojimi posebnostmi.

Domačini so prispevali, kar jim je leža-lo po podstrešjih in kleteh, a se jim je zde-lo škoda zavreči. Sodelovanje pri ustvar-janju hotela jih je močno povezalo z njim, tako da je postal del življenja tistega dela mesta – stična točka, kjer se lokalci lah-ko spontano družijo z obiskovalci mesta.

Testament, ki zagotavlja, da ideja ne bo umrla»Tak hotel lahko pošteno poživi predel mesta, kjer stoji, če vanj vključim dob-ro restavracijo ali točilnico, morda lokal klubskega stila, kjer se vedno kaj dogaja. Skratka, hotel je prostor, ki ni namenjen samo obiskovalcem kraja, ampak tudi do-mačinom, ki v dogajanju v njem lahko so-delujejo. Opažam, da ljudje to dobro spre-jemajo. Tako domačini kot gostje, ki so za-dovoljni, da so v kraju svojega obiska lah-ko povezani z lokalnim utripom,« mi je ob mojem obisku New Yorka leta 2010 v av-li pravkar odprtega četrtega hotela Ace – v stavbi iz leta 1904, le vogal oddaljeni od broadwayske gledališke četrti in slovite dvorane Madison Square Garden – opiso-val svoja prepričanja Alex Calderwood.

As (Ace) je v kupčku kart hkrati najnižja in najvišja karta. S tem je Alex želel pove-dati, da gostom ponujajo tako sobe višje-ga cenovnega razreda kakor tudi cenejše, a še vedno zelo prijetne. Prvi hotel Ace, ki so ga v Seattlu odprli leta 1999, je stal manj kot dva milijona dolarjev, kar je za tak po-sel pravzaprav zelo skromno. V nasprot-ju z vsemi statistikami o zasedenosti ho-telov je že pred koncem prvega leta delo-vanja imel pozitivno bilanco.

Alex Calderwood je svojo zamisel o ho-telih, v katerih se človek zares počuti do-mače, razvijal do novembra 2013, ko je pri 47 letih zaradi odpovedi srca umrl v sobi svojega petega hotela v Londonu, odprte-ga le dober mesec dni prej. Brad Wilson, predsednik korporacije Ace, je takrat de-jal, da s tem vizije Alexa Calderwooda ni konec. Njegov testament sta hotela v Pana-mi in Los Angelesu, ki sta svoje prve gos-te sprejela nekaj tednov oziroma dva me-seca po njegovi smrti.

www.finance.si Četrtek, 27. februarja 2014, št. 41 OPREMA HOTELOV 21

Alex Calderwood je svojo zamisel o hotelih, v katerih se človek zares počuti domače, razvijal do novembra 2013, ko je pri 47 letih umrl zaradi odpovedi srca v sobi svojega petega hotela v Londonu, odprtega le dober mesec dni prej.

" Vsaka soba je drugačna, vsaka s svojimi posebnostmi.

" Tako pri zgradbi kot pri opremi prostorov so hoteli Ace zeleno usmerjeni. Pri izbiranju primernih stavb se je Alex Calderwood osredotočal na že zgrajene, ni želel postavljati novih, ki bi se kot tujek zarile v življenje domačinov.

" Če je le mogoče, pri opremljanju hotelov Ace uporabijo rabljeno pohištvo, ki ga skrbno renovirajo in vgradijo v celoto.

" Soba za aromaterapijo v hotelu Ace v Palm Springsu " V hotelu Ace v Portlandu je recepcija umeščena med starodavne omare s knjižnimi policami, polnimi knjig.

" As (Ace) je v kupčku kart hkrati najnižja in najvišja karta. S tem je Alex Calderwood želel povedati, da gostom ponujajo tako sobe višjega cenovnega razreda kakor tudi cenejše, a še vedno zelo prijetne.

" Vrtna dnevna soba v hotelu Ace v Palm Springsu

" Domačini so za opremo hotelov Ace prispevali, kar jim je ležalo po podstrešjih in kleteh, a se jim je zdelo škoda zavreči.