UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA

Informatization of payment systems based on the project SEPA

Študentka: Andreja Pušnik Naslov: Košnica pri Celju 22 b, 3000 Celje Številka indeksa: 81628140 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Celje, maj 2009

2

INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA Avtor: Andreja Pušnik Mentor: dr. Samo Bobek Na podlagi Lizbonske strategije, ki so jo voditelji držav članic Evropske unije sprejeli leta 2000, naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj učinkovita in konkurenčna gospodarska sila na svetu. Tako je bil leta 2007 bančni sektor soočen s pomembnim projektom SEPA, tako imenovanim enotnim območjem evrskih plačil. Evropske banke so oblikovale koncept SEPA, se jasno zavezale temu cilju, ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA do leta 2010. Cilj projekta SEPA naj bi torej bil omogočiti uporabnikom plačilnih storitev izvajanje in prejemanje plačil v evrih, tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji, pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje se nahajajo. Projekt vpliva na vsa elektronska plačila. Tako so predmet novih sprememb kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila. Sčasoma bodo odpravljene mnoge značilnosti in prakse izključno nacionalnih trgov. Tako se bo povečala konkurenca plačilnih storitev, ki bo uporabnikom omogočala uporabo hitrejših, cenejših in varnejših plačilnih storitev. SEPA tako za banke predstavlja resen izziv. Morale bodo investirati, provizije bodo upadle, na njihovih domačih trgih se bo povečala konkurenca, priložnost pa bodo dobile tudi manjše banke. Te bodo lahko tekmovale z velikimi, saj bo en račun zadostoval za plačila kamor koli znotraj SEPA. Fizična prisotnost ne bo nujno pomenila odločilnega dejavnika pri izbiri. Bančništvo prihodnosti bo pripadalo tistim, ki se bodo najhitreje prilagajali. V slovenskem bančnem prostoru lahko od 28. januarja že uporabljamo SEPA kreditna plačila. Banka Slovenije je za uporabo slednjih poskrbela za skupno vstopno točko, preko katere lahko banke izmenjujejo in poravnavajo kreditna plačila. Ostali SEPA instrumenti bodo na razpolago uporabnikom plačilnih storitev nekoliko pozneje. V diplomskem delu smo spoznali, da je reforma plačilnih sistemov strankam slovenskih bank zagotovila po naravi primerljive plačilne storitve na tako visoki ravni, kot je to na voljo le v redkih drugih državah Evropske unije. Vzpostavitev SEPA ni končni cilj, ampak sredstvo, s katerim bo lahko dosežen enoten notranji trg na področju plačilnih storitev, ki bo prinesel večjo varnost, učinkovitost, hitrost, preglednost in konkurenčnost za vse udeležence pri opravljanju plačilnih storitev. SEPA je proces in ne enkratni dogodek, ki se bo v prihodnosti še razvijal in dograjeval.

3

KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................ 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ........................................................................................ 5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................. 6

1.4 Predvidene metode raziskovanja ...................................................................................... 6

2 PROJEKT SEPA ..................................................................................................................... 7

2.1 Kaj je projekt Sepa ........................................................................................................... 7

2.2 Temelji projekta SEPA ..................................................................................................... 7

2.3 Območje SEPA ................................................................................................................ 9

2.4 Inštitucije, ki so odgovorne za SEPA ............................................................................. 10

2.5 Časovni plan uvajanja SEPA .......................................................................................... 13

2.6 Naloge subjektov pri uvajanju SEPA ............................................................................. 15

3 PLAČILNI INŠTRUMENTI SEPA ...................................................................................... 18

3.1 Kreditna plačila .............................................................................................................. 18

3.2 Direktne obremenitve ..................................................................................................... 20

3.3 Kartična plačila .............................................................................................................. 23

3.4 Gotovina ......................................................................................................................... 24

3.5 Dodatne storitve ............................................................................................................. 26

4 PROJEKT SEPA V SLOVENIJI .......................................................................................... 28

4.1 Organizacija projekta SEPA na nacionalni ravni ........................................................... 28

4.1.1. Vloga posameznih subjektov pri implementaciji projekta SEPA v okviru ZBS ... 28

4.2 Simp ............................................................................................................................... 31

4.2.1. Realizacija koncepta SIMP .................................................................................... 33

4.2.2 Plačilni sistem za SEPA kreditna plačila STEP2-SCT ........................................... 34

4.2.2.1 Postopek poravnave .......................................................................................... 35

4.2.2.2 Zavarovanje terjatev Banke Slovenije .............................................................. 38

5 SEPA INFRASTRUKTURA ................................................................................................ 40

5.1 Problemi plačilne infrastrukture pred uvedbo projekta SEPA ....................................... 40

5.2 Področje plačilnih sistemov v SEPA infrastrukturi ........................................................ 42

5.2.1 Klirinški in poravnalni sistemi za kreditne prenose ................................................ 42

5.2.2.1 Klirinško poravnalni sistem v Sloveniji ........................................................... 43

5.2.2 Procesni centri za direktne obremenitve ................................................................. 45

5.2.2.1 Procesni center za direktne obremenitve v Sloveniji ....................................... 45

5.2.3 Kartične sheme ........................................................................................................ 46

5.2.3.1 Kartične sheme v Sloveniji .............................................................................. 47

5.2.4 Gotovina SEPA ....................................................................................................... 49

5.2.4.1 Gotovina SEPA v Sloveniji .............................................................................. 49

6 VPLIVI IN PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA PROJEKT SEPA.......................................... 50

6.1 Prednosti za potrošnike .................................................................................................. 50

6.2 Prednosti za trgovce ....................................................................................................... 50

6.3 Prednosti za gospodarske družbe ................................................................................... 51

6.4 Prednosti za banke .......................................................................................................... 51

7 SKLEP ................................................................................................................................... 53

8 POVZETEK .......................................................................................................................... 54

9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .................................................................................. 56

4

KAZALO SLIK Slika 1: ORGANIZACIJSKA SHEMA EPC (VELJAVNA OD JUNIJA 2007 NAPREJ) ..... 12 Slika 2: ČASOVNI PLAN UVELJAVITVE SEPA ................................................................ 14 Slika 3. POSTOPEK SEPA DIREKTNE OBREMENITVE ................................................... 22 Slika 4: MODEL HARMONIZACIJE GOTOVINSKEGA POSLOVANJA.......................... 25 Slika 5: PROJEKTNA ORGANIZACIJA SEPA V SLOVENIJI ............................................ 29 Slika 6: ARHITEKTURA SIMP .............................................................................................. 33 Slika 7 : MODEL PORAVNAVE ............................................................................................ 35 KAZALO TABEL Tabela 1: STRUKTURA SWIFT SPOROČILA MT204 ......................................................... 37 Tabela 2: STRUKTURA SWIFT SPOROČILA MT202 ......................................................... 38 Tabela 3: PREGLED KREDITNIH PLAČIL V SLOVENIJI V LETU 2006 ......................... 44 Tabela 4: ŠTEVILO TRANSAKCIJ IN VREDNOST POSAMEZNEGA DEBETNEGA INŠTRUMENTA V LETU 2006 ............................................................................................. 46

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje raziskovanja v diplomskem delu bo področje SEPA, torej enotno območje plačil v evrih. SEPA je okolje, kjer lahko posamezniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajajo in prejemajo plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami evro območja. Tovrstna plačila se izvršujejo pod enakimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje, državo nalogodajalca oziroma prejemnika plačila v okviru evro območja. Gre za prvi korak k bolj učinkovitemu in preglednemu plačilnemu prometu v EU. Ta projekt se je začel izvajati z 28. januarjem 2008. Cilj je preoblikovati razdrobljene trge v enoten domači trg za plačilne storitve v evro območju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. Posledica tega je bila odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v plačilnem trgu. SEPA je in bo prinesla gospodarskim subjektom številne prednosti. Z vidika potrošnika je prednost ta, da potrebuje le en transakcijski račun, preko katerega lahko opravlja kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evroobmočju. Trgovci lahko pri plačilu sprejemajo katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom. Gospodarske družbe svoje finančne transakcije opravljajo centralno z enega bančnega računa. Prav tako je tudi obdelava plačil enostavnejša v primerjavi s predhodnim sistemom, saj se za prilive in odlive uporablja enaka struktura podatkov. SEPA je izboljšala prav tako konkurenčni položaj slovenskih bank, ne samo na domačem trgu, temveč tudi širše. SEPA je velik projekt na področju plačilnih sistemov v Sloveniji, ki ga ne vodi Banka Slovenije, temveč je v rokah bank, organiziranih v okviru Združenja bank Slovenije. Skoraj vse slovenske banke in hranilnice so izvedle prilagoditev SEPA standardom, kar dokazuje kakovost dela na projektu in zavzetost pri tem. Projekt SEPA naj bi dokončno zaživel čez štiri leta.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti projekt SEPA, opisati, kako deluje in kakšne so njegove značilnosti. SEPA posega na zelo različna področja. Številne evropske institucije so izdale vrsto dokumentov, ki pokrivajo različna področja v okviru vzpostavitve projekta SEPA. Cilj diplomskega dela je predstaviti naslednje:

• temelji projekta SEPA, • plačilni inštrumenti SEPA, • problemi plačilne infrastrukture v Sloveniji pred uvedbo SEPA, • prednosti, ki jih prinaša SEPA...

6

Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij. V drugem poglavju je predstavljen splošni pregled SEPA, njegovo območje delovanja, inštitucije, ki so odgovorne za SEPA, časovni plan uvajanja SEPA. Tretje poglavje opisuje sestavne dele projekta SEPA. Tukaj so podrobno predstavljena kreditna plačila, direktne obremenitve, kartična plačila, gotovina in dodatne storitve. V četrtem poglavju je opisano, kako se je Slovenija pripravljala za uvedbo projekta SEPA. Opisan je koncept SIMP ter STEP2, preko katerega naše banke izvajajo domača in čezmejna plačila v evrih. Probleme plačilne infrastrukture v Sloveniji pred uvedbo SEPA obravnava peto poglavje. V tem poglavju smo prav tako opredelili, kako se je Slovenija organizirala za izvedbo SEPA. V šestem poglavju so predstavljene prednosti, ki jih prinaša SEPA z vidika potrošnikov, trgovcev in gospodarskih družb, prav tako so opisani možni vplivi in prednosti za slovenske banke.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Z začetkom letošnjega leta se je začel izvajati odmevni projekt SEPA. Projekt oziroma program so podprle direktive EU. Slednja je odpravila razlike med posameznimi nacionalnimi okolji na področju zakonodaje in tako pripomogla k vzpostavitvi enotnega notranjega trga plačilnih storitev. Pri programu pa nimajo pomembne vloge le evropske banke, ampak so za uspešno izvedbo programa SEPA nepogrešljivi tudi evropski in nacionalni regulatorni organi. Pri pisanju diplomske naloge se bomo osredotočili le na najpomembnejše značilnosti programa SEPA ter njegovo uvajanje v Sloveniji. Ker pišemo o plačilnih sistemih, lahko predvidevamo, da se bodo inovacije na področju projekta SEPA nadaljevale. Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili literaturo tujih in domačih avtorjev, v pomoč pa nam bodo tudi podatki in informacije z interneta.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je predvidena kot poslovna raziskava, saj je osredotočena na značilnosti enotnega območja evrskih plačil v Sloveniji. Posledično bo raziskava tudi dinamična. V diplomskem delu bo uporabljen deskriptiven pristop. Poleg metode deskripcije bo uporabljena tudi komparativna in zgodovinska metoda ter kompilacijska metoda, kjer gre za postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Uporaba navedenih metod se razpleta in dograjuje skozi celotno delo. V sklepnem delu bomo z metodo sinteze izoblikovali nekaj spoznanj o proučevanem področju.

7

2 PROJEKT SEPA

2.1 Kaj je projekt Sepa Enotno območje plačil v evrih oziroma SEPA je območje, v katerem potrošniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev izvajajo in prejemajo plačila v evrih znotraj Evrope, tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi osnovnimi pogoji z enakimi pravicami in obveznosti, ne glede na to, kje se nahajajo. SEPA pomeni v prvi vrsti evroobmočje, saj se znotraj tega območja izvajajo evrska plačila. SEPA je reformacijski in harmonizacijski projekt, ki je povzročil spremembe na nacionalnih trgih držav članic evroobmočja z uvedbo novih splošnih poslovnih pravil in tehničnih standardov. Posledice tega so vidne pri elektronskih plačilih, saj so inštrumenti, kot so direktne obremenitve, kreditna in kartična plačila, interoperabilni tako po obliki kot po procesiranju. To pomeni, da bodo posebnosti plačilnih inštrumentov nacionalnih trgov počasi izginile. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije plačilnega čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. Popolna uveljavitev in vzpostavitev shem SEPA bo omogočila uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja storitev plačilnega prometa, istočasno pa tudi na področju opravljanja klirinških storitev. To bo sčasoma pripeljalo do povečanja konkurenčnosti EU v globalnem merilu. (ZBS 2008) Pred uvedbo projekta SEPA smo imeli 31 nacionalnih plačilnih sistemov, ki so bili prilagojeni vsak svojemu nacionalnemu okolju in so zelo dobro zadovoljevali lokalne potrebe strank. Vendar pa so se podjetja pri plačevanju izven svojih nacionalnih okoljih soočala z različnimi standardi, pravnimi omejitvami, nepoznavanjem tarif. Vse to je povzročalo dodatne stroške čezmejnih plačil in zniževalo konkurenčno sposobnost evropskega gospodarstva. Po ocenah vplivov projekta SEPA naj bi evropsko gospodarstvo iz tega naslova prihranilo približno 0,6 odstotka BDP letno. Največji razlog za uvedbo projekta SEPA je tako povečanje učinkovitosti plačilnih sistemov s pomočjo avtomatizacije, standardizacije, poenotenja pravnih okvirjev. Končni cilj SEPA je torej možnost uporabe enega samega računa in enega samega niza plačilnih inštrumentov za vsa plačila znotraj SEPA. Posamezniki in podjetja znotraj SEPA lahko izvajajo negotovinska plačila v evrih z enega računa tako enostavno, učinkovito in varno, kot je to potekalo pred uvedbo SEPA znotraj državnih meja. Vsa evrska plačila so tako obravnavana kot domača plačila. Finančnim inštitucijam je takšno obravnavanje olajšalo delo, saj je izginilo ločevanje med plačili znotraj države in čezmejnimi plačili. Iz tega lahko povzamemo, da je vizija SEPA v tem, da se doseže integriran trg plačilnih storitev, na katerem vlada konkurenca in na katerem ni razlikovanja med plačili v evrih.

2.2 Temelji projekta SEPA

Ideja o enotnem evropskem plačilnem prostoru je prisotna že od začetka devetdesetih let, posebej aktualna pa je postala ob prelomu tisočletja z uvedbo Evropske monetarne unije oziroma skupne valute evro. Začetni nosilec te ideje je bila predvsem EK v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in Evropskim parlamentom. Raznolikost evropskih plačilnih

8

sistemov in odsotnost ustrezne vseevropske infrastrukture sta vzpodbudili tako evropske regulatorje (Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko) kot tudi evropsko bančno industrijo. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo »Euroland: Our Single payment Area – White paper«, ki jo je izdalo prvih 42 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA (ang. Euro banking Association). Evropski bančni sektor je tako oblikoval svojo vizijo enotnega območja evrskih plačil na naslednji način (ZBS 2008, 4):

• plačila na evroobmočju se definirajo kot domača plačila,

• prizadevanja te vizije morajo biti v korist potrošnikov, podjetij, bank,

• začetek oblikovanja enotnega plačilnega območja.

Evropske banke so oblikovale koncept SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA do leta 2010. Z namenom, da bi uresničili vizijo so ustanovili EPC (ang. European Payment Council). V letu 2003 govorimo o uvedbi STEP2, ki ga je pripravila EBA. Ob koncu leta 2004 je bil oblikovan nov dokument »Realisation of the Single Payments Area – Roadmap 2004-2010«. V tem dokumentu so natančno definirali cilje SEPA, aktivnosti ter časovne roke za njihovo izvedbo. Pri definiranju vsebinskih ciljev sta bila izpostavljena naslednja cilja (ZBS 2008):

• oblikovanje osnovnih plačilnih shem za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvir za kartična plačila, saj bodo ti plačilni inštrumenti tvorili niz osnovnih vseevropskih plačilnih inštrumentov, ki jih bodo banke ponujale svojim strankam. Čeprav je glavni poudarek na negotovinskem poslovanju, je bilo kot cilj izpostavljeno tudi oblikovanje okvira za gotovino v smislu poenotenja vseevropskih pravil gotovinskega poslovanja,

• okvir za razvoj kliringa in poravnave plačil mora biti zasnovan na razmejitvi vladanja

(»governance«) in upravljanja (»management«) vseevropskih plačilnih shem za kartična plačila in direktne obremenitve od procesiranja plačil v okviru plačilnih shem.

Da bi te cilje lahko realizirali, so bile v okviru EPC ustanovljene delovne skupine, podporne skupine in posebne skupine. Delovne skupine so bile in še vedno so ključna telesa EPC, v okviru katerih se oblikujejo komponente, to so sheme in okviri SEPA. Leta 2004 so bile ustanovljene naslednje 4 delovne skupine (ibid.):

- delovna skupina za kreditne prenose, - delovna skupina za direktne bremenitve, - delovna skupina za kartice in - delovna skupina za gotovino.

Naloga teh delovnih skupin je, da na svojem področju oblikujejo ustrezne rešitve. Na osnovi intenzivnega dela delovnih skupin, ki je trajalo vse od leta 2004 do leta 2007, sta nastali dve shemi SEPA, in sicer:

9

• shema SEPA za kreditne prenose in

• shema SEPA za direktne obremenitve,

ter dva okvira SEPA, in sicer kartični okvir SEPA (SCF12) ter gotovinski okvir SEPA (SECA13). Pomembno podporo pri oblikovanju shem in okvirov sta delovnim skupinam zagotavljali tudi tako imenovani podporni skupini za standarde in pravno področje. V letu 2005 je bil za zagotovitev implementacije shem SEPA ustanovljen ROC (ang. Roll-out Committe). Poglavitne naloge ROC so bile pripraviti rešitve glede upravljanja shem SEPA in določiti postopek vključitve bank v sheme SEPA. Posebej pomembna je njegova vloga veznega člena med EPC in nacionalnimi okolji pri načrtovanju aktivnosti za implementacijo SEPA. Naloge, potrebne za realizacijo projekta, je prevzel PMF (ang. Project Management Forum). Namen foruma je na eni strani omogočiti izmenjavo izkušenj in mnenj predstavnikov nacionalnih okolij, po drugi strani pa tudi zagotoviti, da bo EPC lahko ponujal ustrezno podporo nacionalnim okoljem. Z oblikovanjem, sprejemom in objavo shem in okvirov SEPA ob koncu leta 2006 se je v projektu SEPA zaključila faza priprave in oblikovanja, s čimer so delovne skupine dosegle svoj cilj. Za reševanje sporov je leta 2007 začel delovati SMC (ang. Scheme Management Committe), v katerem ima tudi Slovenija svojega predstavnika preko FBE (ang. Federation Bancaire Europeenne). (Pirnat 2007)

EPC je poleg EK in ECB eden izmed treh nosilnih stebrov oblikovanja SEPA. V dokumentu »Realisation of the Single Euro Payments Area – Roadmap 2004-2010« je bila poudarjena vloga ECB in nacionalnih centralnih bank, ki naj bi v vlogi pospeševalca pomembno prispevale k vzpostavitvi SEPA.

2.3 Območje SEPA SEPA je območje, kjer posamezniki, podjetja in ostali ekonomski subjekti opravljajo in prejemajo plačila v evrih znotraj Evrope, ne glede na to, ali bo plačilna transakcija znotraj ali zunaj državnih meja. Vsi posli bodo opravljeni pod enakimi pogoji, pravicami in obveznostmi. Zunaj evroobmočja države lahko sodelujejo v evro plačilnem sistemu, če opravljajo plačila v evrih. Te imajo prav tako možnost sprejeti standarde SEPA. Ko bodo priključene nove članice, bodo šle čez enak proces kot sedanje. Območje SEPA zajema več kot 504 milijonov prebivalcev, približno 9000 bank, 20 klirinških shem, okoli 25 milijonov gospodarskih družb ter 73 milijard elektronskih kreditnih transakcij. Območje SEPA vključuje (ZBS 2008, 4):

• 15 držav evroobmočja: Avstrijo, Belgijo, Ciper, Finsko, Francijo (vštevši Francosko Gvajano, Guadeloupe, Martinique in Reunion), Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko (vštevši Azore in Madeiro), Španijo (vštevši Kanarske otoke, Ceuto in Melillo) in Slovenijo,

• 12 preostalih držav EU: Bolgarijo, Češko, Dansko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko,

Poljsko, Romunijo, Slovaško, Švedsko in Veliko Britanijo (vštevši Gibraltar),

10

• Islandijo, Norveško, Liechtenstein in Švico.

2.4 Inštitucije, ki so odgovorne za SEPA Projekt SEPA podpirajo trije glavni stebri. EK tesno sodeluje z Evropskim parlamentom ter poganja temeljni politični princip za uskladitev. Zahteve SEPA in roke za uveljavitev je postavil Svet guvernerjev (ang. Governing Council), govorimo o ECB. EPC je odgovoren za oblikovanje in podrobnejši opis, prav tako pa tudi za nadzor vpeljave in migracije.

a) SEPA in EK Evropska komisija je bila pomemben tvorec enotnega območja evrskih plačil. Pomembna je predvsem s tega vidika, ker je bila prva inštitucija, ki je dala pobudo za vzpostavitev projekta SEPA. V devetdesetih letih je glavni direktorat Evropske komisije za notranji trg in storitve sodeloval z različnimi bankami, z namenom izboljšanja čezmejnih plačil. Vendar v tem času še ni prišlo do velikih sprememb na področju plačilnega prometa, ker evropske banke še niso bile pripravljene na večje strukturne spremembe na dolgi rok, ki bi uskladile evropske plačilne sisteme. Največjo težavo je bankam predstavljala razširitev pravnih in poslovnih pravil in standardov v evropskih bančnih pravilih. Zaradi tega so začeli razširjeno uporabljati ACH (ang. Automated Cliring House) in POS terminale (ang. Point of sale terminal) za sprejemanje plačilnih kartic na prodajnem mestu. Ker so za uporabo teh veljali različni standardi in komercialna orodja, je za banke to predstavljalo vse večje tveganje. (EPC 2007) Z novim tisočletjem se je projekt notranjih trgov povzpel nazaj proti vrhu uresničevanja. Leta 2001 je Komisija pripravila fundacijo za program SEPA skozi Regulativo 2560/2001. Ta zahteva izenačenje tarif za istovrstna plačila znotraj države in čezmejna plačila v evrih pri posameznem ponudniku plačilnih storitev. Zakonodaja EU, še posebej ta Uredba, je uporabnikom olajšala in pocenila izvajanje številnih vrst plačil v evrih znotraj notranjega trga. Na drugi strani je Uredba posegla v prihodke bank in s tem spodbudila evropski bančni sektor k realizaciji projekta SEPA. Evropske banke so po objavi Lizbonskega sporazuma začele podpirati EU, s sporazumom pa so se zavezale k razvoju in uvedbi enotne plačilne infrastrukture. EK je pripravljala intenzivne konference z vsemi ključnimi udeleženci1 ter predloge za direktivo PSD (ang. Payment Services Directive). Predlogi so bili izdani 1. 12. 2005. Direktiva je bila sprejeta leta 2007. Slednja predvideva enotne pogoje za vstop ponudnikov na trg plačilnih storitev, uvaja zahteve glede informiranja uporabnikov plačilnih storitev ter postavlja usklajen okvir pravic in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev, s poudarkom na visoki ravni varstva potrošnikov. Če povzamemo, je bil cilj te direktive zagotoviti, da bodo evropski državljani lahko plačevali blago in storitve kjer koli v EU enako, kot to opravljajo doma. (BS 2008a)

1 Ključne udeležence predstavljajo banke, prodajalci, potrošniki, ...

11

b) SEPA in ECB Evropska centralna banka je v procesu oblikovanja SEPA tisti nosilec, ki na podlagi konzultacij z deležniki oblikuje zahteve tako glede oblikovanja samih inštrumentov in storitev SEPA kot tudi časovne zahteve glede njihove implementacije. Pri slednjem je vloga ECB podobna, kot jo je imela pri uvajanju evra. V zadnjih šestih letih sta bila ECB in Evrosistem ključna stebra za harmonizacijo evropskih plačil in sta močno pripomogla k razvoju koncepta SEPA, ki odseva njune odgovornosti za vpeljavo enotnega plačilnega območja. ECB je razvila TARGET2 platformo, s katero je uresničila učinkovit in urejen evro plačilni poravnalni sistem za banke in centralne banke. To platformo je novembra 2007 nadomestila platforma TARGET2. ECB je med leti 1999 in 2003 izdala več navodil za izvajanje evro plačilnega prometa. Zagovarjala je, da bo monetarna pretvorba ostala nedokončana, dokler Evropa ne bo prešla na elektronski evro denar v vseh plačilnih oblikah. ECB je trdno vztrajala pri zahtevi, da se z januarjem 2008 začno oziroma vpeljejo inštrumenti SEPA in da bo večina ciljev SEPA realiziranih do konca leta 2010. V svojem četrtletnem poročilu 2006 je objavila, da je možno, da posamezni elementi projekta, še posebej tisti, ki se nanašajo na infrastrukturne spremembe, ne bodo popolnoma izpeljani do konca leta 2010. Skladno s tem se ECB redno sestaja z bančno industrijo, uporabniki plačilnih storitev, kot tudi s ponudniki plačilnih infrastruktur, ter pozorno spremlja napredek pri realizaciji SEPA. Ugotovitve in stališča o tem objavlja v svojih rednih poročilih o napredku. (EPC 2007) c.) SEPA in EPC Naloga Evropskega sveta za plačila je (kot enega nosilnih stebrov SEPA) oblikovanje temeljnih storitev in inštrumentov, ki se bodo uporabljali v enotnem evrskem plačilnem prostoru. Poleg tega zagotavlja usmeritve glede standardov SEPA ob upoštevanju najboljših praks, ki so se razvile v plačilni industriji. Hkrati tudi izvaja nadzor in ponuja pomoč pri implementaciji SEPA v nacionalnih okoljih. Pri izvajanju svojega poslanstva EPC tesno sodeluje z obema omenjenima regulatorjema. V ta namen so bila oblikovana tudi skupna telesa3, v okviru katerih vsi trije nosilci izmenjujejo svoja stališča do vprašanj v zvezi s projektom SEPA. (EPC 2008a) Temeljno načelo, na podlagi katerega deluje EPC, je načelo samoregulacije. EPC ni zakonodajno telo, ki bi lahko sprejemalo zakone veljavne za vse udeležence na trgu plačil, zato je uspešnost delovanja in sam smisel obstoja EPC možno doseči le na način, da člani uresničujejo njegove odločitve sprejete v obliki resolucij. Pri tem je vsekakor pomembno, da so odločitve EPC sprejete ob največji podpori članic, ter da temeljijo na praksah in standardih, ki so enostavni, razumljivi in se lahko enostavno implementirajo. Prav tako je pomembno, da njegove odločitve prispevajo k zniževanju stroškov plačilnega prometa in so sprejemljive tako za banke kot tudi za uporabnike plačilnih storitev. (Pirnat 2007) Pomen EPC se zrcali tudi v številu njegovega članstva, ki se stalno povečuje. Trenutno šteje 65 članov, ki jih sestavljajo evropske banke, skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnega

2 Gre za plačilni sistem, preko katerega se izvršujejo nujna plačila, plačila nad 50.000,00 EUR ter plačila v tujino. 3 Kot primer lahko navedemo Odbor za evrske plačilne strategije, ki ga sestavljajo predstavniki ECB in Evrosistema, EK in EPC.

12

sektorja in Bančnim združenjem za evro. V strukturi vladanja so izključno banke. Čez 250 profesionalcev je povezanih direktno v EPC delovni program in predstavljajo vsa področja vseh velikosti kreditnih inštitucij na evropskem trgu. Od leta 2004 naprej je v EPC zastopan tudi slovenski bančni sektor, in sicer preko ZBS. Da bi razumeli delovanje EPC, moramo vedeti, da EPC ni plačilno združenje niti tržna infrastruktura. Poglavitno vodilo EPC je ohranjanje pravilnega ravnotežja med konkurenco in sodelovanjem med bankami. V prihodnje bo vloga EPC upravljanje in vzdrževanje novih plačilnih shem in okvirov, razvoj nadaljnjih poslovnih pravil in standardov, komunikacija z vsemi zainteresiranimi stranmi ter podpora dokončni vzpostavitvi SEPA in spremljanje napredka. (BS 2008a) Slika 1 nam prikazuje organizacijsko strukturo EPC. EPC sestavlja več teles, vsako izmed njih je odgovorno za sprejemanje širokega programa aktivnosti. Slika 1: ORGANIZACIJSKA SHEMA EPC (VELJAVNA OD JUNIJA 2007 NAPREJ)

Vir: Pirnat 2007 Odgovornosti posameznih teles so naslednje (Pirnat 2007):

• Plenum je najpomembnejši organ odločanja. Sprejema odločitve v obliki resolucij na plenarnih zasedanjih, ki potekajo običajno štirikrat letno.

• Koordinacijski odbor pripravlja vsebino zasedanj EPC, upravlja EPC in izvaja nadzor

uresničevanja odločitev EPC. Poleg tega pripravlja proračun, oblikuje priporočila plenumu in drugim organom, predlaga ustanovitev/ukinitev delovnih skupin.

13

• Sekretariat zagotavlja upravljalsko in administrativno pomoč aktivnostim EPC. Posreduje in izmenjuje informacije članom EPC.

• Odbor za imenovanje in upravljanje določa zahteve glede članstva in urejanja

kandidiranja, daje predloge plenumu glede spreminjanja statuta EPC.

• Odbor za revizijo nadzoruje EPC z vidika upoštevanja pravil in postopkov.

• Odbor za implementacijo pripravlja rešitve shem SEPA. • Forum za upravljanje projekta je omogočal realizacijo SEPA projekta.

• Delovna skupina za SEPA plačilne sheme je odgovorna za plačilne sheme.

• Delovna skupina za kartice je odgovorna za SEPA kartični okvir.

• Delovna skupina za gotovino je odgovorna za enotno območje evro gotovine SECA.

• Podporna skupina za pravno področje zagotavlja pravno podporo vsem delovnim

skupinam in odborom.

• Podporna skupina za standarde izboljšuje in razvija nove standarde. Je eno izmed ključnih področij interesa EPC, saj skrbi za to, da oblikovane rešitve znotraj delovnih skupin ustrezajo evropski zakonodaji. Še posebej zakonodaji varstva potrošnikov in konkurence.

2.5 Časovni plan uvajanja SEPA Časovni okvir SEPA je bil prvič predstavljen v času nastanka EPC-ja leta 2002 v že omenjeni Beli knjigi. Ta je predvideval, da naj bi se že prvi konkretni rezultati pokazali do leta 2003. Pogoji za uresničitev projekta SEPA pa bi naj bili vzpostavljeni še pred letom 2010. Ker se do leta 2004 ni zgodilo nič konkretnega, je leta 2004 ECB izrazila zaskrbljenost in postavila rok januar 2008 kot začetek SEPA. EPC je posledično pripravil dokument, v katerem je predstavil časovni načrt uvajanja projekta SEPA. Pomembno je bilo zagotoviti, da bodo vsa nacionalna okolja, čim več kreditnih inštitucij in ponudniki klirinških storitev, od leta 2008 dalje usposobljeni in pripravljeni za prejemanje in pošiljanje kreditnih plačil v skladu s SEPA. (ZBS 2008) Slika št. 2 predstavlja časovno opredeljene faze projekta SEPA, ki jih je v sodelovanju z ECB pripravil EPC.

14

Slika 2: ČASOVNI PLAN UVELJAVITVE SEPA

Vir: ZBS 2008 Prva faza se imenuje načrtovanje in priprava. V tej fazi gre za pripravo shem SEPA za kreditna plačila in za direktne obremenitve ter okvira SEPA za kartice v letu 2005. Hkrati so bili v tej fazi pripravljeni tudi vsi pripadajoči osnovni standardi. Tudi na področju gotovinskega poslovanja so bila oblikovana enotna pravila in najboljše prakse za distribucijo in recikliranje gotovine. Pravila naj bi zagotovila preprosto in varno uporabo gotovine. Ta faza naj bi se končala konec leta 2006, čeprav se je še nekaj dopolnitev SCT zgodilo še v začetku leta 2007. Druga faza zajema uvajanje standardov in specifikacij za obe shemi SEPA, zagon kreditnih plačil SEPA od 28. 1. 2008 ter zagon direktnih obremenitev SEPA konec 2009. V tej fazi so banke morale na podlagi shem razviti lastne plačilne produkte in storitve ter tako tudi prilagoditi svoje poslovne procese. Gre za fazo uvajanja. Pri tretji fazi gre za soobstoj in migracijo. V tem obdobju se je izvajala migracija postopno od nacionalnih shem k SEPA shemam. To pomeni, da so ponudniki plačilnih storitev ponudili SEPA plačilne inštrumente vzporedno z obstoječimi domačimi načini plačevanja, za te pa naj bi se odločili, kako dolgo jih bodo še ponujali. Ta faza se je začela 28. 1. 2008. Ob tem se je bilo potrebno zavedati, da bo faza migracije uspešna le, če bo SEPA zagotovila prednosti uporabnikom v primerjavi z obstoječimi načini plačevanja. Poznan je tudi časovni cilj za dokončanje migracije, in sicer je ta določen s koncem leta 2010. S stališča potrošnika govorimo o dveh fazah projekta SEPA. V prvi fazi, ki se je začela 28. 1. 2008 potrošniki lahko uporabljajo bodisi obstoječe plačilne inštrumente bodisi nove SEPA plačilne inštrumente. V drugi fazi pa bo ponudba obstoječih plačilnih inštrumentov opuščena, uporaba plačilnih inštrumentov bo prešla na nove SEPA plačilne inštrumente. Končni cilj časovnega plana je omogočiti, da bodo potrošniki in podjetja uporabljali plačilne storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe, in bodo znotraj EU dostopne vsem

15

uporabnikom pod enakimi pogoji, pravicami in obveznostmi. Uporabniki plačilnih storitev bodo tako imeli možnost izbire ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora.

2.6 Naloge subjektov pri uvajanju SEPA4 Uresničitev projekta SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov v nekem nacionalnem okolju. To pomeni, da bo SEPA uspešno izpeljana le, če bodo vsi udeleženci razumeli svoje vloge in sodelovali pri realizaciji projekta. Zato morajo biti naloge vsakega posameznega akterja jasno določene. Že prej smo omenili, kakšne so vloge treh inštitucij, ki so dejansko omogočile realizacijo projekta SEPA. Gre za EK, ECB in EPC. EPC je med drugim postavil tudi naslednja navodila, ki veljajo za vse udeležence projekta SEPA:

• Pozitivno komuniciranje: sporočilo SEPA mora biti posredovano vsem udeležencem, tako notranjim kot zunanjim, za katere se meni, da bo SEPA vplivala nanje. Temelj uspešnega delovanja SEPA sta stalen dialog ter posvetovanje z akterji na evropski in nacionalni ravni. Banke bodo potrošnike z novicami seznanjale sproti in na različne načine.

• Priprava SEPA načrta: potrebno je ugotoviti, kako bi vpeljali projekt SEPA, ki bi imel takšno ogrodje, ki bi ga bilo mogoče po zahtevah dopolnjevati.

• Določitev managerja projekta SEPA: določitev posameznika, ki bo odgovoren za

realizacijo vse vidikov SEPA.

• Ocena vpeljave: oceniti, kako bo SEPA vplivala na administracijo, poslovanje, tehnologijo ...

• Ocena priložnosti: potrebno je nenehno preučevati priložnosti in po potrebah

prilagajati produkte, procese, storitve, da bi ustvarili dodano vrednost poslovanju.

• Branje in spremljanje tekočih informacij: inštitucije bodo pripravile veliko dokumentov, ki bodo dodajali podrobnosti obstoječim standardom in specifikacijam. Te dokumente bodo morali poznati in razumeti vsi, ki bodo sodelovali v projektu SEPA.

Sedaj pa si poglejmo, kakšne naloge so bile zadane subjektom, ki so s svojim delovanjem prisotni na evropskem bančnem prostoru.

a) Naloge poslovnih bank in hranilnic:

- komunikacija in razširjanje znanja pomeni izobraževanje zaposlenih in strank, - načrtovanje in uvedba produktov SEPA, na katerih temelji SEPA, - prilagoditev lastne tehnologije, - morebitna zagotovitev testnega okolja za stranke,

4 (ibid.)

16

- določitev in razvoj dodatnih opcijskih storitev, - prilagoditev aktov banke, - uskladitev tehničnih in tehnoloških zahtev, - usklajen pristop bank pri migraciji plačilnih inštrumentov, kot so naprimer posebne

položnice - uporaba enotnega podatkovnega standarda za komitente.

b) Naloge Združenja bank Slovenije

- vzpostavitev in vodenje projekta uvedbe SEPA v Sloveniji (organizacija dela in

ponujanje podpore delovnim skupinam SEPA), - koordinacija in obveščanje bančnega sistema na nacionalni ravni, - sprejetje enotne politike uvedbe SEPA, - priprava plana enotnega pristopa k okolju SEPA, - priprava načrta migracije plačilnih inštrumentov v okolje SEPA, - konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki (stranke, Banka Slovenije, vlada,

interesna združenja), - opredelitev dodatnih storitev, - spremljanje izvajanja aktivnosti v posamezni banki glede na nacionalni program

SEPA, - poročanje EPC po zahtevah in navodilih o napredovanju aktivnosti in morebitnih

tveganjih, - priprava nacionalnega komunikacijskega načrta (marketing, letaki, spletna stran,

odnosi z javnostmi ...), - izobraževanje o produktih SEPA.

c) Naloge Banke Slovenije (BS):

- priprava pravnih podlag in sprememba obstoječih, kjer je njihov predlagatelj BS

(podzakonski akti), - spremljanje in usmerjanje aktivnosti bank na osnovi politike Evrosistema, - sodelovanje z bankami preko opazovalcev v delovnih skupinah ZBS ter preko

sodelovanja v drugih delovnih telesih. d) Naloge strank bank:

- partnerstvo z bankami za promocijo inštrumentov SEPA - sodelovanje pri testnih izvedbah, - prilagoditev lastne plačilne infrastrukture, - dosledna uporaba zahtevanih podatkov za avtomatsko procesiranje plačil (pridobitev

podatkov od dobaviteljev – IBAN, BIC...), - sprejemanje morebitnih novih standardov elektronskega poslovanja stranke z banko, - intenzivno sodelovanje preko interesnih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije,

Obrtna zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Trgovinska zbornica Slovenije) z ZBS.

17

e) Naloge javnega sektorja:

- pravočasna zagotovitev pravne podlage uvedbi SEPA pomeni odstranitev ovir, ki bi lahko vplivale na učinkovitost oziroma povzročile zamudo v uvedbi (na primer Zakon o plačilnem prometu, ki mora biti usklajen s PSD),

- spodbujanje vpeljave plana in uvedbe SEPA (komunikacija z vlado, bankami ...), - intenzivno sodelovanje Ministrstva za finance z ZBS in BS, - priprava proračunskih uporabnikov na SEPA in spodbujanje teh k zgodnji uporabi

plačilnih inštrumentov SEPA, - pričakuje se, da zavzamejo funkcijo prvih uporabnikov.

f) Naloge upravljalcev infrastrukture:

- izvajanje strategije razvoja plačilnih sistemov v Sloveniji, - sprejetje odločitve o ohranitvi oziroma razvoju obstoječe plačilne infrastrukture, - prilagoditev tehnologije, standardov in zagotovitev potrebnih sprememb za uvedbo, - prilagoditev infrastrukture v smislu povezljivosti z evropskimi plačilnimi sistemi,

skladnimi s SEPA, - zagotovitev testnega okolja ter koordinacijo testiranja z udeleženci, - sodelovanje z drugimi deležniki.

g) Naloge interesnih združenj5:

- širjenje zavesti o SEPA, - izobraževanje potrošnikov in podjetij, - sodelovanje z ZBS.

5 Mislimo na interesna združenja, kot so Zveza potrošnikov Slovenije, zbornice (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje ...).

18

3 PLAČILNI INŠTRUMENTI SEPA Novi plačilni inštrumenti, ki jih ponudniki plačilnih storitev ponujajo svojim strankam, temeljijo na:

• plačilni shemi SCT (ang. SEPA Credit Transfers),

• plačilni shemi SDD (ang. SEPA Direct Debit) in

• kartičnem okviru (ang. SEPA Cards Framework).

Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila izbrana strategija zamenjave starih plačil s SEPA shemami. EPC je za obe vrsti plačil oblikoval novi skupni shemi za evrska plačila. Opisani sta v pravilnikih, ki zajemajo pravila, prakse in standarde. Za kartična plačila je bila izbrana strategija prilagajanja, ki obstoječim kartičnim shemam in njihovim upravljalcem omogoča prilagoditev na nov niz poslovnih in tehničnih standardov in postopkov. Znotraj SEPA plačilnih shem in kartičnega okvira lahko ponudniki razvijejo svoje produkte in storitve pod pogojem, da ti lahko odstopajo od pravil le takrat, kadar pomenijo neko dodano vrednost in ne poslabšanja storitev glede na pravila. Glavne prednosti vseh plačil SEPA so naslednje (SKB 2007):

- enaka pravila in postopki pri vseh bankah na območju SEPA za domača in čezmejna plačila,

- predvidljiv čas končne odobritve na računu prejemnika sredstev, - večja varnost in - pregledni stroški plačila.

3.1 Kreditna plačila Objava pravil sheme SCT in njihova uveljavitev v bančnem sistemu v okviru EU in pridruženih držav k shemam SEPA je pomemben mejnik v projektu vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih. Banke iz evroobmočja so nosile še posebej odgovorno nalogo, saj so morale biti med prvimi, ki so svojim strankam ponudile kreditna plačila SEPA v januarju 2008. Pričakuje se, da bodo pravila SEPA za kreditna plačila postopoma uveljavile tudi druge države v okviru EU. Tako so se v letu 2008 v plačilno shemo SCT vključile: Norveška, Liechtenstein in Švica. Danes je v shemo SCT vključenih že 4381 bank v evroobmočju. Kreditno plačilo je plačilo, ki ga sproži plačnik. Ta posreduje nalog za plačilo svoji banki, ki sredstva prenese banki prejemnika plačila. Lahko se ta transakcija izvede tudi preko več posrednikov. Plačilo se izvaja v evrih med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na območju SEPA. V primerjavi s prejšnjo shemo kreditnih plačil SEPA kreditna plačila vsebujejo več podatkov in so zato informacije o izvedenih plačilih bolj pregledne. V prihodnje lahko pričakujemo nadgradnjo kreditnih plačil SEPA z vseevropskim internetnim in mobilnim plačevanjem. Kreditna plačila so v Sloveniji na voljo strankam od 28. 1. 2008 naprej. (NLB skupina 2007)

19

Poglejmo si značilnosti sheme SEPA kreditnih plačil (Jamnik 2007):

- Pokriva celotno območje SEPA.

- Prejemnik plačila je odobren v celotnem znesku plačila.

- Stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na principu delitve (opcija SHA). Vse stroške v zvezi s transkacijo krije plačnik svoji banki, prejemnik pa plača stroške transakcije svoje banke.

- Ni omejitve glede vrednosti plačila, lahko pa jo omeji posamezna plačilna

infrastruktura ali posamezni izvajalec plačilnega prometa. V Sloveniji je po dogovoru v okviru ZBS znesek plačila omejen na 50.000,00 €. Obstaja pa tehnična omejitev, in sicer 11 številk za znesek (999.999.999,99) v okviru standarda za shemo SCT.

- Plačilo je lahko individualno ali množično. Pri individualnem plačilu je vsak plačilni

nalog prikazan posebej v breme računa nalogodajalca in v dobro računa prejemnika pri banki. Pri množičnem plačilu pa so vsi nalogi v breme računa nalogodajalca knjiženi v skupnem znesku in z eno transakcijo, v dobro računov prejemnikov pri bankah pa posamično. Vsi nalogi, vključeni v zbirni nalog, morajo imeti isti datum plačila. To se uporablja na primer pri knjiženju plač.

- Praviloma gre za elektronsko plačilo, lahko pa se posamezna banka odloči tudi za

sprejemanje papirnih nalogov. To odločitev lahko banka sprejme samostojno in neodvisno od drugih udeležencev sheme SCT. Priporoča pa se skupna odločitev in postopek na nacionalnem nivoju, na primer v Sloveniji v okviru ZBS.

- Najdaljši čas izvršitve je en delovni dan, ponudnik plačilnih storitev mora znesek

transakcije knjižiti v dobro računa ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila najpozneje do konca naslednjega delovnega dne (D+1) po času prejema naloga za plačilo. Do l. januarja 2012 se lahko plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev dogovorita za drugačen rok (D+3), ki pa ne sme biti daljši od treh delovnih dni. Plačilo ne more biti izvršeno kot nujno plačilo – nujni plačilni nalog.

- Skupna plačilna shema je ločena od infrastrukture za obdelavo plačil, teh je lahko

več in so si med seboj konkurenčne.

- Za identifikacijo računa se uporabljata IBAN6 (ang. International Bank Account Number) in BIC7 (ang. Bank Identifier Code).

- Komunikacija med bankami poteka na podlagi UNIFI (ISO 20022) XML standarda.

Isti standard se priporoča tudi za izmenjavo podatkov med stranko in banko, vendar je ta odločitev v pristojnosti posamezne banke oziroma nacionalnega bančnega združenja.

- Za zavrjena in vrjena plačila obstaja izčrpen sklop pravil.

6 IBAN je mednarodna številka bančnega računa. Sestavljena je iz največ 34 znakov, njena dolžina pa je odvisna od države. 7 BIC je bančna identifikacijska številka, ki jo finančna ustanova uporablja na mednarodni ravni.

20

Posamezna banka se je lahko shemi SCT pridružila šele po uspešno izvršenih testiranjih in vključitvi v izbrano klirinško hišo, ki je s SEPA kompatibilna ter po podpisu ustrezne pristopne izjave k shemi SCT. Register teh se vodi v EPC. Že prej smo omenili, da lahko prejemnikova banka vrne plačilo SEPA. V tem primeru se vrnjena sredstva nakažejo nazaj na plačnikov račun. Banka izpiše kodo vračila in razlog vračila plačila. Razlogi za vračilo kreditnega plačila SEPA so (NLB skupina 2008):

- nepravilna IBAN ali neobstoječa številka računa, - zaprt račun, - kreditno plačilo na tovrsten račun ni možno, na primer varčevalni račun, - naslov računa je nepravilen, - račun je blokiran, - prejemnik sredstva je preminil, - pravni razlogi, - po nalogu prejemnika sredstev ...

Banka zavrne kreditno plačilo SEPA pred medbančno obravnavo, če plačilo ni ustrezno za izvršitev, ter o tem še isti oziroma najpozneje naslednji delovni dan obvesti nalogodajalca in navede razlog zavrnitve.

3.2 Direktne obremenitve Direktna obremenitev SEPA je plačilni inštrument, ki se izvaja po pravilih sheme SDD v evrih med udeleženci, ki imajo račune pri bankah v območju SEPA in so pristopile k shemi SEPA DD. Shemi za direktne obremenitve SEPA se priključi vsaka posamezna banka s podpisom posebne pristopne pogodbe. Ob podpisu pristopne pogodbe mora banka zagotoviti dosegljivost za sprejemanje in pošiljanje direktnih bremenitev SEPA skladno s pravili, h katerim je pristopila. Poleg tega mora zagotoviti testno okolje, v katerem izvede testiranje izmenjave transakcij SEPA s svojimi komitenti in jim ponudi podporo pri vključevanju v izvajanje plačil SEPA. Direktna obremenitev je prenos, ki ga na podlagi dogovora s plačnikom sproži prejemnik plačila preko svoje banke. Uporabljajo se lahko za ponavljajoča se plačila z vnaprejšnjim pooblastilom plačnika. Direktne obremenitve se lahko uporabljajo tudi za enkratna plačila. Z uporabo direktnih obremenitev so skrbi, da bomo zamudili datum plačila odveč. Omogoča nam, da se izognemo neprijetnostim, kot so opomini in zamudne obresti. SEPA direktne obremenitve bodo v Sloveniji na razpolago za uporabo od jeseni leta 2009 naprej. Datum je bil premaknjen v leto 2009 zaradi poznega sprejetja Direktive o plačilnih storitvah. (BS 2008a) Značilnosti sheme SEPA direktnih obremenitev so naslednje (ibid.):

- Pokriva celotno območje SEPA.

- Direktne obremenitve se lahko izvršijo v breme računa kateregakoli plačnika in v dobro računa kateregakoli prejemnika.

21

- Mandat se po shemi SEPA ureja med upnikom in dolžnikom. Dolžnikova banka dobi podatek o danem mandatu dolžnika šele s prvim podatkom o direktni obremenitvi s strani upnikove banke. Pomeni, da vsako transakcijo direktnih obremenitev SEPA sproži upnik prek svoje banke na podlagi pooblastila, ki ga je pridobil od dolžnika.

- Izmenjava podatkov o izdanem dolžnikovem mandatu med upnikom in dolžnikom

lahko poteka v papirni obliki, elektronsko ali po B2B (ang. Business-to-business) elektronski poti.

- Krajši rok za predhodno obveščanje dolžnika.

- Upravljanje podatkov je enostavnejše. Če ima denimo podjetje z dobaviteljem

sklenjenih več pogodb, bo odslej lažje ločevati med različnimi nakazili. Potrošniki bodo lahko brez težav plačali storitve v tujini (na primer račun za elektriko v drugi državi, naročnino za evropski časopis ...).

- V shemi SEPA se podatki za izvajanje transakcij SDD bistveno razlikujejo od

podatkov za izvajanje obstoječih direktnih obremenitev po obliki in vsebini zapisa (standard XML), poleg tega vsaka transakcija nosi informacije o pooblastilu – mandatu.

- Roki za pošiljanje podatkov banki so drugačni.

- Po shemi SEPA morajo upniki urediti evidenco in hrambo prejetih mandatov

dolžnikov.

- Za zavrnjena in vrnjena plačila obstaja izčrpen sklop pravil.

- Zaradi nestrinjanja z obremenitvijo lahko plačnik v določenih časovnih okvirih zahteva vračilo sredstev na svoj račun, ne da bi mogel razloge za svojo odločitev pojasnjevati. Dolžnik lahko pri svoji matični banki v roku enega leta zahteva vračilo že izvršene obremenitve. Slovenska shema ne omogoča vračilo izvršenih in plačanih direktnih obremenitev. Dolžnik lahko vloži le reklamacijo v primeru napake v svoji matični banki, banki dolžnika ali reklamacijo pri upniku v primeru napake upnika.

- V shemi SEPA lahko banka bremeni račun upnika za zavrnjene oziroma izločene

transakcije. V obstoječem slovenskem sistemu banka upnika nima pravice obremeniti upnikovega računa. Nalog za plačilo lahko spodbudi le upnik oziroma imetnik poslovnega računa.

- Upnik v shemi SEPA lahko sproži vračilo poravnanih transakcij, za katere je prejel

plačila dolžnikov. V nacionalni zakonodaji upnik nima možnosti za popravek.

- Dolžnikova in upnikova banka si lahko za izvedene direktne obremenitve zaračunata medbančno provizijo (ang. Interchange Fee), ki je še predmet dogovarjanja v okviru sheme SEPA.

22

- Ni omejitve glede vrednosti plačila, lahko pa vrednost omeji posamezna plačilna infrastruktura ali posamezen izvajalec plačilnega prometa. Na podlagi medbančnega dogovora ta omejitev obstaja v Sloveniji, do zneska 50.000,00 EUR.

- Namen plačila posamezne direktne obremenitve ni omejen. Domača shema direktnih obremenitev omejuje uporabo. Do nedavnega je v Sloveniji veljala omejitev za plačila na obroke.

- Direktne obremenitve SEPA se izvajajo vsak delovni dan, ki ga v pooblastilu

opredelita upnik in dolžnik. Po domači shemi se direktne obremenitve praviloma izvajajo v treh terminih – 8., 18. in 28. v mesecu.

- Najdaljši čas izvršitve je pet delovnih dni za prvo plačilo in dva delovna dneva za

nadaljnja ponavljajoča se plačila.

- Skupna plačilna shema je ločena od infrastrukture za obdelavo teh plačil. Infrastruktur je lahko več in so si med seboj konkurenčne.

- Za identifikacijo računa se uporabljata IBAN in BIC.

- Kontrola izvršenih poravnav posameznih transakcij se izvaja na podlagi izmenjenih transakcij s SCM (ang. Clearing and Settlement Mechanism).

Nacionalne sheme direktnih obremenitev so praviloma omejene na nacionalne trge. Z direktnimi obremenitvami SEPA pa bomo lahko plačevali po celotnem območju SEPA. Izvedba plačil prav tako ni omejena na nekaj datumov, ampak bo vsakodnevno izvajanje direktnih obremenitev SEPA izboljšalo upravljanje z likvidnostjo upnikov in dolžnikov. Postopek poteka SEPA direktne obremenitve nam prikazuje tudi naslednja slika. Slika 3. POSTOPEK SEPA DIREKTNE OBREMENITVE

Vir: (Gornik 2007, 12)

23

Odstopanja od sheme so dovoljena samo v primeru, da prinašajo neko dodano vrednost in niso slabša od okvirjev, dogovorjenih v pravilih SEPA. Sedanje direktne obremenitve v Sloveniji bodo v prihodnjih letih postopoma prilagojene direktnim obremenitvam SEPA.

3.3 Kartična plačila SEPA na kartičnem področju prinaša večjo varnost poslovanja zaradi obvezne uporabe čipa in številke PIN ter večjo učinkovitost uporabe kartice, saj bo mogoče eno samo kartico uporabljati na celotnem področju SEPA. Posamezniki bodo lahko s karticami plačevali na celotnem področju SEPA in pri večini trgovskih družb. S tem se bo tudi zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino. Kartična plačila SEPA zelo na splošno ureja kartični okvir SCF (ang. SEPA Card Framework). Pokriva plačilno funkcijo kartic v evrih in zagotavlja enotno plačilno okolje za banke, plačilne sheme in procesorje. SEPA kartična plačila potekajo v skladu z vrsto načel, ki se jim morajo prilagoditi izdajatelji kartic, pridobitelji kartične sheme in plačilna infrastruktura. Ta načela je razvil EPC in se imenujejo SEPA kartični okvir. Temeljna zahteva SEPA na področju kartičnega poslovanja je vzpostavitev poslovanja po načelih čipne tehnologije. To namreč zagotavlja večjo varnost pri izvajanju transakcij in večjo zaščito pred morebitnimi zlorabami ter pomeni nadgradnjo klasičnih kartic z magnetnim zapisom. Čip je skladen s standardom EMV (ang. Europay-Mastercard-Visa), ki so ga v ta namen oblikovali mednarodni kartični sistemi. Gre za odprt industrijski standard, ki zagotavlja povezljivost kartic in naprav ter trenutno prinaša največjo varnost na kartičnem področju. To pomeni, da bodo podatki o imetniku kartice poleg magnetnega zapisa zapisani tudi na čipu, ki bo postopoma vgrajen na vse plačilne kartice. S tem bo poslovanje prek kartičnega čipa postalo standard vse Evrope, vseh izdanih kartic, POS terminalov in bankomatov. Zahteve kartičnega poslovanja SEPA so predvsem (ZBS 2008, 8):

- Imetniki kartic lahko z eno kartico plačujejo v celotnem evroobmočju. Omejujejo jih le blagovne znamke kartic, ki jih sprejemajo trgovci.

- Imetniki kartic in trgovci lahko opravljajo in sprejemajo kartična plačila v celotnem

evroobmočju na enoten in vedno enak način.

- Imetniki kartic lahko izbirajo med različnimi konkurenčnimi kartičnimi shemami pod enakimi pogoji.

- Trgovcem mora biti omogočena svobodna izbira posamezne SEPA kartične sheme

in banke pridobiteljice.

- Vsaka kartična shema mora uveljaviti enotne medbančne provizije. Pravilo velja od 30. 1. 2006 naprej, za Slovenijo samodejno po uvedbi evra 1. 1. 2007.

- Plačilne kartice so nadgrajene s čipno tehnologijo, ki ob vsakem plačilu ali dvigu

gotovine zahteva vnos osebne indentifikacijske številke oziroma PIN.

- Terminali na prodajnih mestih in bankomati so nadgrajeni tako, da podpirajo izvedbo transakcij z uporabo kartic s čipom. POS-terminali bodo morali biti

24

povezljivi z vsemi procesnimi centri, tako da bo na vsakem prodajnem mestu zadostoval en sam terminal in ne po več, kot lahko vidimo danes.

- Centri za obdelavo plačil s plačilnimi karticami lahko konkurirajo eden drugemu in

svoje storitve opravljajo v celotnem evroobmočju, zato je trg obdelave plačil s plačilnimi karticami bolj konkurenčen, zanesljiv in stroškovno učinkovit.

- Tehnologija EMV in opremljenost s čipom morata polno zaživeti 1. 1. 2011. Leta

2011 ne smejo biti več v uporabi kartice neSEPA oziroma kartice, ki poslujejo samo v narodnih okvirih.

Banke morajo kartice, skladne s SEPA, izdajati že s 1. januarjem 2008. Pri tem velja poudariti, da so slovenske bančne kartice Activa/Maestro in BA/Maestro, ki so opremljene s čipom, skladne s SCF.

3.4 Gotovina Nemoteno delovanje plačilnih sistemov zahteva različne plačilne inštrumente, med katere spada tudi gotovina. Za oblikovanje tako imenovanega enotnega evrskega gotovinskega območja (ang. Single Euro Cash Area) je ECB sprejela več ukrepov z namenom, da bi prispevala k poštenemu konkurečnemu okolju na področju gotovinskih storitev Evrosistema. Pomembno je spoznanje, da gotovina ni zastonj in da stroške gotovine konec koncev plačajo potrošniki prek dajatev državi. Po nekaterih ocenah naj bi stroški gotovine znašali približno 0,5 odstotka BDP. Če je bil BDP Slovenije leta 2006 30 milijard evrov, naj bi torej znašali stroški rokovanja, varnosti, zbiranja, distribucije v Sloveniji 150 milijonov evrov letno. Vsi podatki kažejo, da je plačevanje z gotovino najdražje med vsemi plačilnimi inštrumenti. Večji, kot so zneski plačila z gotovino, višji so stroški poslovanja z gotovino. Na Nizozemskem in v Belgiji se variabilni stroški transakcije z bančno kartico gibljejo okrog 0,2 centa in so pri vrednosti 12 evrov enaki stroškom gotovinske transakcije. Zato se ne gre čuditi strmemu povečanju transakcij v spletnem bančništvu, saj je spletna transakcija stokrat cenejša od tiste na bančnem okencu. Banke zato dobesedno odrivajo komitente v neposredne bančne kanale8. Zastavlja se vprašanje, zakaj je gotovine v obtoku vedno več in zakaj je delež kartic v strukturi zelo majhen. Raziskava Univerze v Leuwenu pove, da so od 100 transakcij samo 4 opravljene z debetno kartico. Prav tako naj bi bilo leta 2002 v osmih največjih državah EU (Danska, Nizozemska, Belgija, Francija, Velika Britanija, Irska, Italija, Poljska) od 230 milijard transakcij več kot 180 milijard gotovinskih, to je 79 odstotkov. V EU je Norveška edina država v Evropi, kjer se potrebe po gotovini zmanjšujejo, pa še v tej državi so razlog zmanjševanja geografske razmere (velike razdalje med kraji, nizka naseljenost). (Nabergoj 2007, 21) Drugi plačilni inštrumenti ustvarijo pri vsaki transakciji fiksne stroške, ki so bistveno manjši kot pri gotovini in so zaradi uvajanja novih tehnologij iz leta v leto nižji. Analiza, ki jo je izdelala Univerza v Leuwenu, je pokazala naslednje:

- Realno zaračunani stroški gotovine bi potrošnike vzpodbudili k uporabi bančnih kartic.

8 Neposredni bančni kanali so: POS, bankomat, GSM & telefon, DTV (digitalna televizija), iPOD, spletna banka.

25

- Ugodnosti pri nakupovanju so pomemben dejavnik uporabe gotovine, če so povezani tudi z gotovino.

- Potrošniki sprejemajo letno članarino kartice, vendar zavračajo plačilo stroškov po transakciji.

- Če bi prišlo do zaračunanja stroškov gotovine, bi se delež transakcij z debetnimi karticami takoj povzpel.

- Bistveno bi se znižalo število nakupov z gotovino. - Ocenjeni prihranki iz tega naslova bi znašali 211 milijonov evrov v Belgiji in 147

milijonov evrov na Nizozemskem, v ostalih državah pa 10 do 15 milijard evrov oziroma 0,14 odstotka GDP.

Te ocene so zelo konzervativne, saj ne upoštevajo vplivov na ekonomijo obsega v celotnem kartičnem sistemu. ECB je v februarju 2007 sprejela časovni okvir in pripravila merila za večjo konvergenco gotovinskih storitev na ravni celotnega Evrosistema. Večja konvergenca gotovinskih storitev je pomembna zato, ker bo različnim zainteresiranim udeležencem omogočila izkoristiti prednosti skupne valute, in ker bo dosežena poštena konkurenčna obravnava. Svet ECB je zato sprejel merila, ki jih prikazuje slika številka 4, da bi le to tudi povečal. Slika 4: MODEL HARMONIZACIJE GOTOVINSKEGA POSLOVANJA

Vir: (Bertoncelj in Miklavčič 2007, 32) Opis slike (ibid.):

1. Omogoča kreditnim inštitucijam, gre za nerezidenčne banke9, da dostopajo do gotovinskih storitev drugih centralnih bank. Pri tem je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo v isti državi. Na primer odprtje računa pri isti centralni banki. To bi v praksi pomenilo, da lahko naše kreditne inštitucije polagajo oziroma dvigujejo gotovino v podružnicah centralnih bank Evrosistema.

2. Omogoča profesionalnim uporabnikom, da deponirajo kovance skladno s sprejeto politiko provizij, ki jo je sprejel svet ECB leta 2001. Omenjena politika določa, da posamezna centralna banka od poslovnih bank sprejema dvige oziroma pologe paketov, ki vsebujejo deset tulcev kovancev ali približno ustreznih vrečk. Vsaka

9 Nerezidenčna banka je banka s sedežem v tujini.

26

centralna banka lahko sama določi minimalni znesek, ki ga lahko obdela na transakcijo (vrečke, tulci, škatle, palete ...). Pri nas bo ta storitev na voljo v Škofji Loki.

3. Elektronski vmesnik za komunikacijo za pologe in dvige postaja ustaljena najboljša

praksa. Omogoča učinkovitejše gotovinske storitve in nižje stroške.

4. Omogoča, da avtomati lahko preberejo bankovce obrnjene na vse štiri načine. Rezultat tega je zmanjšanje stroškov ravnanja z gotovino, kar je eden poglavitnih ciljev projekta SEPA.

5. Za pologe in dvige bankovcev je bil sprejet skupni časovni okvir najmanj šest ur na

delovni dan v najmanj enem objektu centralne banke. Knjiženje v breme ali v dobro se opravi v času dejanskega dviga ali pologa v trezorju centralne banke.

6. Govorijo o uvedbi omejenega števila brezplačnih pakirnih standardov, ki bi bili

veljavni v vseh državah članicah Evrosistema. Ti standardi naj bi bili vpeljani kot dodatni standardi pakiranja, tako da bodo lahko centralne banke še naprej uporabljale svoje nacionalne standarde pakiranja evrobankovcev.

7. Opredeljene so zahteve za recikliranje evrobankovcev, predvsem pravila za odkrivanje

ponaredkov evrogotovine in minimalni standardi za preverjanje primernosti evrobankovcev v obtoku. Potrebno je zagotoviti, da se ponarejene bankovce hitro prepozna in se jih takoj preda policiji. Zato bi se naj v bankomatih uporabljali bankovci, ki so bili obdelani na sortirnih sistemih centralne banke. S to strategijo bi se preprečila možnost, da bi kreditne inštitucije izdajale ponarejene bankovce. Poleg tega bi izdajale v obtok samo bankovce ustrezne kvalitete (bankovce, ki niso raztrgani, preluknjani, zmečkani). Neustrezni bankovci se nato predajo Banki Slovenije ali depotnim bankam. Banke, ki bodo reciklirale bankovce, bodo morale centralni banki redno posredovati informacije, kot so splošni podatki o recikliranju in gotovinskih centrih, statistični podatki o obsegu gotovinskih poslov, informacije o bankomatih, ki se uporabljajo za recikliranje bankovcev ...

Sklepamo lahko, da je cilj projekta SEPA na področju gotovine doseči njeno varno in preprosto uporabo. Strankam mora biti omogočeno, da lahko brez težav dvigujejo gotovino 24 ur na dan in da jo polagajo skoraj enako preprosto, kot jo dvigajo. Poleg tega je potrebno zagotoviti, da gotovina, ki jo stranke dvigujejo na okencu ali bankomatu, ni ponarejena. Raven zaščite in kakovosti evrskih bankovcev in kovancev mora biti enotna na celotnem evroobmočju, kjer ne sme prihajati do pomanjkanja katerihkoli vrednosti.

3.5 Dodatne storitve

Podjetja, ki danes s pridom uporabljajo plačilne storitve, kot sta na primer posebna položnica in direktna odobritev v Sloveniji, se tem inštrumentom le težko odrečejo. Ne da bi lahko s poenotenjem izgubila koristne rešitve za svoje poslovanje, morala bi tudi izvesti spremembe v poslovnih procesih in informacijski tehnologiji. Interes za prilagoditev zahtevam SEPA bi se tako zmanjšal, zato je bilo potrebno zagotoviti način, s katerim bi bilo mogoče vsaj delno ohraniti nekatere nacionalne posebnosti, ki so koristne in jih trg zahteva. Tako so bile v okviru obeh shem opredeljene možnosti za razvoj in uvedbo dodatnih lastnosti na področju

27

direktnih obremenitev in kreditnih plačil, imenovane AOS (ang. Additional Optional Services).

Pravila delovanja sheme SCT in SDD opredeljujejo, da lahko dodatne opcijske storitve ponujajo posamezni udeleženci ali skupine udeležencev plačilnih sistemov SEPA. Pri tem morajo v celoti upoštevati vsa pravila in standarde obeh shem. Pričakujemo lahko, da bo največ skupin udeležencev, ki bodo ponudili dodatne storitve, izhajalo iz nacionalnih skupnosti. Pri oblikovanju skupnosti AOS je pomembno, da člani z vključitvijo v skupnost ne odstopijo od dosledne uporabe sheme SEPA. Izvajanje plačil SEPA ne sme biti moteno. Takšna skupnost ne sme omejevati članstva drugih bank v tej skupnosti, ampak mora zagotoviti pošteno konkurenco in enake možnosti za vse zainteresirane udeležence. (Horvat 2007, 36) Na podlagi nacionalne konzultacije leta 2007 so bila oblikovana načela AOS, ki so bila tudi vključena v interna pravila za upravljanje s shemami SEPA. Prvo načelo pravi, da dodatne opcijske storitve ne smejo omejevati izvajanja shem. Dodatne opcijske storitve so del tržnih aktivnosti in naj bi nastale kot odgovor na potrebe udeležencev na trgu. Zadnje, tretje načelo pravi, da je pri teh storitvah potrebno zagotoviti transparentnost z objavo vseh podrobnosti AOS na spletnih straneh skupnosti v lokalnem in angleškem jeziku. Ta načela je potrebno upoštevati, nadzor nad upoštevajem bo izvajal odbor za upravljanje s shemami (ang. Scheme Management Committee). Poleg tega bo obravnaval vse pritožbe udeležencev SEPA glede neupoštevanja načel. (ibid.) Prilagoditev plačilnih storitev zahtevam SEPA bo povzročila zmanjšanje heterogenosti te ponudbe na trgu. Banke bodo lahko privabile stranke na dva načina, in sicer z zniževanjem cen ali na podlagi diferenciacije ponudbe. Tako lahko sklepamo, da je v načrtu aktivnosti vseh projektov SEPA razvoj dodatnih opcijskih storitev zelo pomembna naloga. Zastavlja se vprašanje, kakšne dodatne opcijske storitve potrebuje trg. Naštejemo lahko naslednje dodatne opcijske storitve, ki jih lahko ponudi banka dolžnika (Horvat 2007, 37):

- Banka dolžnika lahko dolžniku ponudi, da mu bo pred datumom poravnave direktne obremenitve SEPA poslala v potrditev podatke iz mandata. Dolžnik potrdi, da je mandat pristen in da so vsi podatki pravilni. Tako banka dolžniku zagotovi občutek večje varnosti.

- Banka dolžnika zavrne plačilo vseh direktnih obremenitev SEPA v breme

dolžnikovega računa, ki jih pred tem le – ta ni odobril.

- Banka dolžnika zagotovi dolžniku izvedbo le tistih direktnih obremenitev SEPA, katerih zneski ne presegajo dogovorjenih maksimalnih zneskov.

- Banka preverja pravilnosti podatkov v mandatu na podlagi shranjenih informacij iz

mandatov, ki jih je posredovala od dolžnika k upniku.

- Banka posreduje zahtevo dolžnika za ukinitev direktne obremenitve k upniku.

28

4 PROJEKT SEPA V SLOVENIJI

4.1 Organizacija projekta SEPA na nacionalni ravni V Sloveniji poteka naloga izvrševanja implementacije projekta SEPA v okviru ZBS. V okviru ZBS so se lotili postavitve projektne organizacije SEPA s sprejetjem dokumenta Predlog projektne organizacije za program SEPA, ki ga je potrdil nadzorni svet ZBS. Osnovni namen dokumenta je postavitev temeljev organiziranosti na nacionalnem nivoju v okviru ZBS. Ta dokument skupaj s SEPA Nacionalnim programom Slovenija postavlja temelje za implementacijo SEPA v Sloveniji. Vzpostavitev organizacije je zahtevala racionalno ravnanje, saj so razpoložljivi človeški in materialni viri v slovenskem okolju omejeni. Hkrati je bilo potrebno vzpostaviti takšno organizacijo, ki omogoča hitro operativno delovanje. V nadaljevanju bomo predstavili organiziranost SEPA v okviru ZBS.

4.1.1. Vloga posameznih subjektov pri implementaciji projekta SEPA v okviru ZBS10 Delo na projektu SEPA poteka na ZBS v delovnih in podpornih skupinah, odborih, prek Nadzornega sveta ZBS in prek pisarne SEPA. Najpomembnejši organ ZBS je Nadzorni svet kot projektni svet, ki predstavlja vrhovno odločitveno telo in nadzira na najvišjem, strateškem nivoju. Pod njim je odbor za plačilni promet (deluje kot NOI), ki ima vlogo odločitvenega telesa, kadar gre za odločanje na operativnem nivoju. Hkrati oblikuje predloge za odločanje na najvišjem nivoju, kadar je potrebno sprejeti strateške odločitve. Nacionalni forum SEPA vključuje vse deležnike projekta SEPA. Pisarna SEPA je glavni organizator in koordinator aktivnosti. Delovne in podporne skupine, v katerih delujejo člani bank ter opazovalci iz Banke Slovenije in ministrstva za finance, pa so neposredno podrejene pisarni SEPA in rešujejo problematiko pri projektu SEPA. Projektno organizacijo projekta SEPA si lahko ogledamo tudi na spodnji sliki. Organe, ki sodelujejo pri realizaciji SEPA, bomo tudi opisali.

10 Povzeto po:Bole Pirc 2007, 47-50.

29

Slika 5: PROJEKTNA ORGANIZACIJA SEPA V SLOVENIJI

Vir: Bole Pirc 2007, 49

a) Projektni svet Naloge projektnega sveta opravlja NS ZBS neposredno in sprejema odločitve na podlagi predlogov NOI.

b) Nacionalni odbor za implementacijo Nalogo odbora opravlja odbor za plačilni promet. Izvajanje projekta SEPA zahteva, da se vsa vprašanja, povezana s plačilnim prometom, obravnavajo na enem mestu, to je na nacionalnem odboru za implementacijo/odboru za plačilni promet. Odbor za plačilni promet tako prevzema aktivnejšo vlogo, kot jo je imel do sedaj, njegove naloge pa so se razširile na naloge za področje SEPA. NOI imenuje delovne in podporne skupine, potrdi člane, ki so jih predlagale banke, BS in MF, in je odgovoren za odločitve projektnemu svetu. Kadar odprta vprašanja presegajo pristojnosti NOI,

30

mora le ta pridobiti mnenje drugega pristojnega odbora v okviru ZBS ali zunanje inštitucije.

c) ZBS Direktor ZBS je sponzor projekta in je odgovoren za uspešno realizacijo projekta na nacionalnem nivoju. Koordinatorka SEPA je nosilka komunikacije med ZBS in EPC ter tako vezni člen med EPC in nacionalnim projektom SEPA. Skupaj s projektnim vodjem sklicuje delovne in podporne skupine za pridobitev konkretnih rešitev. Zaradi kompleksnosti projekta SEPA je bilo potrebno zagotoviti profesionalno zunanje projektno vodenje. Zunanji izvajalec ima določene naslednje prioritete:

- Omogočiti dosegljivost kreditnih plačil z januarjem 2008. - Opredeliti dodatne opcijske storitve na nacionalni ravni. - Pripraviti testno strategijo, testni načrt in testne scenarije v skladu z Okvirom

za testiranje SEPA. - Pripraviti podroben plan aktivnosti.

Zunanji izvajalec projektnega vodenja je odgovoren NS ZBS (ta usmerja in ocenjuje njegovo delo) in direktorju ZBS. Hkrati poroča o aktivnostih direktorju ZBS, NOI in projektnemu svetu.

d) Nacionalni forum SEPA Nacionalnemu forumu SEPA predseduje direktor ZBS in opravlja nalogo posvetovalnega telesa SEPA, v katerega se postopoma vključujejo predstavniki drugih deležnikov. Vanj so že vključeni: predstavniki ZBS v EPC, predsednica NOI, predstavniki BS in MF. Nacionalni forum SEPA zagotavlja prenos in vsebinsko strokovno obdelavo informacij oziroma gradiv EPC.

e) Bančni sektor

Vse banke, ki so pristopile k projektu SEPA, nacionalni program zavezuje k izvedbi projekta SEPA.

f) Skupine drugih deležnikov

Gre za nebančni sektor. Deležniki se skladno z napredovanjem projekta SEPA postopoma vključujejo v nacionalni forum SEPA, v okviru katerega zastopajo svoje in nacionalne interese. Drugi deležniki so:

- Banka Slovenije Ima kar tri vloge, in sicer vlogo regulatorja, izvrševalca plačilnega prometa za proračunske uporabnike in upravljalca sistema za mala plačila.

- Stranke bank

31

- Javni sektor Pomembno je sodelovanje z Ministrstvom za finance, ki ima vlogo zakonodajalca.

- Upravljalci infrastrukture

- Interesna združenja

- Ponudniki programske opreme in elektronskega bančništva.

g) Delovne in podporne skupine Oblikovane so bile naslednje delovne in podporne skupine:

- delovna skupina za kreditne prenose (CT), - delovna skupina za direktne obremenitve (DD), - delovna skupina za kartice, - delovna skupina za gotovino, - podporna skupina za standarde, - podporna skupina za AOS, - podporna skupina za testiranje, - podporna skupina za komuniciranje in - podporna skupina za pravne zadeve.

S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem, zaokrožujemo prvo fazo načrtovanja in priprav in tako prehajamo v drugo fazo, to je faza implementacije in razvoja. S sprejetjem predlagane hierarhične organiziranosti, z izborom zunanjega izvajalca projektnega vodenja in z odobritvijo finančnih sredstev so tako zagotovljeni pogoji za uspešno izvedbo projekta. Tako kadrovsko kot finančno angažiranje bank pri projektu SEPA bo omogočalo nemoteno delovanje projekta. Uspel bo lahko le s pozitivnim in konstruktivnim pristopom vseh udeležencev kot samih bank. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in različna mnenja bank. Ne glede na mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. Hkrati se bo pokazalo, ali je slovenski bančni sektor pripravljen sodelovati pri skupnih ciljih na nacionalni ravni.

4.2 Simp Zgodba, ki vse do danes ni postala realnost, govori o klirinški hiši. Bankart je sicer vzpostavil zbirni center, ki je namenjen procesiranju novih plačilnih inštrumentov, vendar pa zbirni center ne deluje kot celovit plačilni sistem. Služi namreč le razvrščanju informacij o plačilih, denarni tok pa je od sistema ločen, saj se dokončna obravnava med bankami izvede bilateralno. Pri pripravi okolja za prevzem žiro kliringa ni bilo storjeno dovolj. Banka mora biti sposobna plačilo v formatu SEPA takoj prejeti, kot ga tudi poslati, tako doma kot tudi čezmejno. V Resoluciji o dosegljivosti, ki jo je plenum Evropskega sveta za plačila sprejel v decembru leta 2006, je zapisana zaveza članov EPC, ki so primerni za pristop, da bodo pristopili k shemam SEPA ter zaveza članov, da bodo aktivno spodbujali svoje člane, ki so primerni za pristop k shemam SEPA. Ob tem zahteva Okvir mehanizmov kliringa in

32

poravnave od udeležencev shem vzpostavitev dostopa do zadostnega števila mehanizmov kliringa in poravnave, da bi ustvarili pogoje za pošiljanje in prejemanje plačil ter tako zagotovili dosegljivost. BS je leta 2006 oblikovala koncept, ki bi bankam omogočil izpolnitev zgornje zahteve in ga poimenovala SEPA – infrastruktura za mala plačila. Ta je bila v celoti postavljena na novo. Za stare kreditne prenose je BS upravljala žiro kliring in skupno vstopno točko, vse dokler kritična masa plačil ne bi prešla v format SEPA in s tem na drugo plačilno infrastrukturo. (Anko 2007) Koncept SIMP predvideva procesiranja plačil, ki bodo oblikovana v skladu z zahtevami shem za kreditne prenose in direktne obremenitve SEPA, tako domačih kot čezmejnih. SIMP bo poleg procesiranja obveznih polj plačil v formatu SEPA zagotavljal tudi procesiranja opcijskih polj in tako omogočal podporo dodatnim opcijskim storitvam. SIMP bo zagotavljal ločeno procesiranje domačih in čezmejnih plačil, tako bo sestavljen iz dveh vmesnikov. Prvi, ki bo za kreditne prenose SEPA, in drugi, ki bo za direktne obremenitve SEPA. Procesiranje in obdelava plačil bosta v SIMP temeljila na izmenjavi datotek med SIMP in njegovimi udeleženkami ter med SIMP in vseevropskimi plačilnimi infrastrukturami oziroma PE-ACH (ang. Pan-European Automated Clearing House). Z njimi bo SIMP vzpostavil povezavo prek omrežja SWIFTNet in z uporabo protokola SWIFTNet FileAct. Prek vsakega od vmesnikov bodo lahko udeleženke v eni datoteki posredovale tako domača kot čezmejna plačila, ki bodo po obdelavi usmerjana bodisi v modul za procesiranje domačih bodisi v modul za procesiranje čezmejnih plačil. Usmerjanje bo potekalo na osnovi posebnega opcijskega polja v plačilnem nalogu, v katerem bo opredeljen ciljni modul. Nadaljnje procesiranje bo potekalo po enakih principih, kot so bili uveljavljeni v žiro kliringu, pozicija posamezne udeleženke iz naslova kreditnih plačil pa se bo poravnala ločeno od tiste iz naslova direktnih obremenitev. Pri poravnavi čezmejnih transakcij bo model poravnave skladen z zahtevami PE-ACH, s katerimi bo SIMP povezan. Pozicije bodo izračunane in poravnane ločeno za vsako plačilno shemo. Zaradi različnih pravil bo obstajala možnost udeležbe udeleženk SIMP samo pri določenih plačilih. Ker bo standardizacija plačilnih shem omogočala njihovo ločitev od procesne infrastrukture, pa bi bilo mogoče domača plačila procesirati v kateri koli PE-ACH. (ibid.) Opisani postopki nam predstavljajo arhitekturo SIMP, ki jo prikazuje slika 6.

33

Slika 6: ARHITEKTURA SIMP

Vir: ibid. Glede tarife sta zagotavljala tako žiro kliring kot obdelava direktnih obremenitev znotraj zbirnega centra zelo nizek strošek za udeleženke. Glede na to, da je strošek vzpostavitve nove infrastrukture odvisen od zahtevanih funkcionalnosti in zato precej fiksen, je parameter, ki vpliva na tarifo, število plačil. Na pokrivanje stroškov delovanja nove infrastrukture bo vplivala tudi hitrost migracije na nove plačine inštrumente SEPA.

4.2.1. Realizacija koncepta SIMP

Koncept SIMP so februarja 2007 obravnavali na seji sveta BS, ki se je strinjal, da se dokument posreduje bankam kot podlaga za sprejem odločitve glede infrastrukture za plačila SEPA. Ko je največja banka izrazila pobudo za prenos sistemov plačil malih vrednosti v pogojih SEPA v bančno okolje, se je pobudi pridružil Bankart kot institucija, ki bila sposobna vzpostaviti in upravljati rešitev v skladu s predlaganim konceptom. V okviru projekta SEPA se je izvedel izbor ponudnika. Izbran je bil ponudnik Bankart, ki že izvaja aktivnosti s ciljem, da bo vzpostavil CSM, ki je skladen z zahtevami SEPA. Banke so soglasno podprle vzpostavitev SIMP. Glede na odziv bank je Bankart konec maja na vse banke naslovil pisno izraženo pripravljenost, da prevzame financiranje, vzpostavitev in upravljanje SIMP v skladu s konceptom Banke Slovenije. Sočasno je Bankart naslovnike pisma pozval k formaliziranju projekta vzpostavitve SIMP, ki naj bi vzporedno potekal na dveh področjih. Na prvem področju naj bi šlo za vzpostavitev poslovno–tehničnih vidikov SIMP. Drugo področje pa zajema vzpostavitev klirinške hiše kot prihodnjega upravljalca SIMP. (ibid.) Razlogi za realizacijo klirinške hiše so predvsem v osrednji dejavnosti Bankarta, ki je procesiranje transakcij s plačilnimi karticami, čeprav na tem področju ni edini procesni center v državi. Vendar pa je bila realizacija projekta SIMP z začetkom leta 2008, ko naj bi bila zagotovljena dosegljivost za kreditna plačila, nična. Vzrok lahko poiščemo v poznem začetku aktivnosti, ki je povezan tudi z delom pri uvedbi evra v letu 2006. Zato je Banka Slovenije

34

oblikovala začasno rešitev, ki bankam omogoča dosegljivost prek sistema STEP2 za kreditne prenose, ki ga je oblikovala EBA Clearing.

4.2.2 Plačilni sistem za SEPA kreditna plačila STEP2-SCT STEP2 je prva panevropska avtomatizirana klirinška hiša za evro plačila. STEP2 SCT je vseevropski plačilni sistem, ki omogoča obdelavo SEPA kreditnih plačil. Sistem je bil vzpostavljen aprila 2003 z namenom doseganja visoke stopnje avtomatske obdelave plačil na poti od pošiljatelja do prejemnika plačila in s tem posledično nizke stroške iz naslova procesiranja plačilnih nalogov. Banka Slovenije je s 28. 1. 2008 postala neposredna udeleženka v sistemu STEP2SCT, ki ga upravlja EBA Clearing. BS je vzpostavila skupno vstopno točko za SEPA kreditna plačila, ki omogoča posredno udeležbo v sistemu STEP2 SCT preko nje tudi drugim bankam. Tako je drugim bankam omogočeno, da preko Banke Slovenije izmenjujejo in poravnavajo SEPA kreditna plačila iz sistema STEP2 SCT. Za posredno udeležbo v sistemu STEP2 SCT preko Banke Slovenije se je odločilo 17 bank in hranilnic. Preostale tri banke so vključene kot posredne udeleženke v sistem STEP2 SCT preko izbrane tuje banke11, neposredne udeleženke sistema STEP2 SCT. Poglejmo si, kako poteka izmenjava plačil v sistemu STEP2 SCT. Poravnava sistema STEP2 SCT poteka na bilateralni osnovi in po bruto principu, brez pobota med oddanimi in sprejetimi nalogi. Obveznosti oziroma terjatve BS do sistema STEP2 SCT pri EBA dejansko predstavljajo vsoto plačilnih nalogov, ki jih posredujejo Banka Slovenije in udeleženke, zmanjšana za znesek plačilnih nalogov, ki jih Banka Slovenije in udeleženke prejmejo iz sistema STEP2 SCT. Izračunana razlika predstavlja neto pozicijo Banke Slovenije kot neposredne udeleženke sistema STEP2 SCT. Slika števila 7 prikazuje, da Banka Slovenije vnaprej poravna svojo skupno bruto obveznost, šele v naslednji fazi pa prejme ustezno kritje s strani udeleženk SEPA SVT – SCT. Njen račun je obremenjen še preden od udeleženk prejme kritje za poravnavo njihovih obveznosti. Z namenom zavarovanja svojih terjatev Banke Slovenije od udeleženk SEPA SCT zahteva zavarovanje v obliki maksimalne zastavne pravice na primernem finančnem premoženju. V obratni smeri velja, da Banka Slovenije najprej od EBA prejme sredstva v višini svoje skupne bruto terjatve, v naslednji fazi pa ta sredstva ustrezno porazdeli po posameznih udeleženkah SEPA SVT – SCT. Poravnava obveznosti Banke Slovenije do udeleženk poteka po neto principu. To pomeni, da se v okviru postopka poravnave ugotovi bruto obveznosti in bruto terjave udeleženk ter izračuna neto pozicija udeleženk v ciklu. (BS 2008b)

11 Pri tem mislimo na banke v tuji lasti.

35

Slika 7 : MODEL PORAVNAVE

Vir: ibid. Če so bruto obveznosti udeleženke višje od bruto terjatev, potem je udeleženka neto dolžnica in bo v postopku poravnave obremenjena v višini neto dolžniške pozicije. Če so bruto obveznosti udeleženke nižje od bruto terjatev, potem je udeleženka neto upnica in bo v postopku poravnave odobrena v višini neto upniške pozicije. Glede na to, ali je udeleženka neto dolžnica ali neto upnica, Banka Slovenije v postopku poravnave odobri PM račun neto upnice v plačilnem modulu sistema TARGET2 oziroma obremeni PM račun neto dolžnice. Banka Slovenije za namen poravnave uporablja račun v plačilnem modulu Enotne skupne platforme v sistemu TARGET2. Ta račun označujemo kot PM-račun. Preko tega računa potekajo vse transakcije, tako nalogi za poravnavo med Banko Slovenije in EBA kot nalogi za poravnavo med Banko Slovenije in udeleženkami SVT. Udeleženke SVT obveznosti opravljajo preko svojega PM-računa.

4.2.2.1 Postopek poravnave Delovni dnevi sistema STEP2 SCT so vsi dnevi12 v letu, razen sobot in nedelj ter šest praznikov. Prazniki v sistemu STEP2 SCT so 1. 1. , velikonočni petek, velikonočni ponedeljek, 1. 5. , 25. 12. in 26. 12. Dnevi, ki so prazniki, se obravnavajo na enak način kot sobote ali nedelje. Oddaja plačilnih nalogov, ki se glasijo na dan, ki ni delovni dan, ni mogoča. V primeru slovenskega praznika se izvede poravnava na enak način in ob istih urah kot na običajen delovni dan. Pri postopku poravnave ločimo dve fazi (ibid.): 12 To velja tudi za sistem TARGET2.

36

a) Poravnava za odlivne plačilne naloge Banka Slovenije svoje obveznosti do EBA poravna s svojega računa. Osnovo za poravnavo predstavlja skupna bruto obveznost (seštevek bruto obveznosti vseh udeleženk SEPA SVT – SCT in obveznosti Banke Slovenije). Skupna bruto obveznost se izračuna po sprejemu plačilnih nalogov v sistem STEP2. Poravnava se izvede v dveh ciklih, in sicer:

• prvi cikel (nalogi oddani na D-1) na dan D do 7:10,

• drugi cikel (nalogi oddani na D) na dan D najkasneje do 13:40. Posamezna banka svoje obveznosti iz naslova odlivnih plačilnih nalogov za STEP2 SCT poravna tako, da zagotovi ustrezno likvidnost na svojem PM-računu in Banki Slovenije omogoči direktni bremenitvi v višini zneska plačilnih nalogov, ki jih je posredovala v SEPA SVT – SCT in so bili sprejeti v sistem STEP2 SCT v okviru prvega oziroma drugega cikla SEPA SVT – SCT. Platforma sistema TARGET2 omogoča udeleženkam tri varovalke, s katerimi zmanjšajo izpostavljenost pri izvedbi direktnih bremenitev. Te varovalke so:

- določitev maksimalnega skupnega zneska, za katerega je lahko obremenjena v enem delovnem dnevu,

- določitev maksimalnega skupnega zneska, za katerega jo lahko bremeni

posamezna kreditna institucija v enem delovnem dnevu in - določitev maksimalnega zneska, za katerega jo lahko bremeni posamezna

kreditna institucija po posamezni direktni bremenitvi. Banka Slovenije izvede direktno bremenitev tako, da preko TGT Y-Copy storitve pošlje SWIFT sporočilo MT204 v plačilni modul sistema TARGET2. Tu se izvede prenos sredstev iz PM-računa udeleženke na PM-račun Banke Slovenije. Na naslednji tabeli si lahko pogledamo strukturo SWIFT sporočila MT204.

37

Tabela 1: STRUKTURA SWIFT SPOROČILA MT204

Opis slike:

- SLOBSI2X je BIC slovenske banke, ki plačuje obveznosti. Gre lahko za njene obveznosti ali obveznosti katere druge banke. - V polju 72 udeleženka indentificira, da gre za plačilo obveznosti iz naslova poravnave STEP2. - Nalog za poravnavo se glasi na dan D. - Znesek naloga za poravnavo je enak poziciji banke, ki jo iz SVT prejme na dan D. - V polju 20 je vedno zapisano B0440. Gre za vrsto posla.

Vir : ibid.

b) Poravnava za prilivne plačilne naloge Za prilivne plačilne naloge prejme Banka Slovenije od EBA kritje v enem znesku, in sicer na dan D. Informacije o terjatvah bank do sistema STEP2, gre za skupni znesek prejetih plačilnih nalogov iz sistema STEP2, Banka Slovenije in banke prejmejo že na dan D. Banka Slovenije posreduje sredstva bankam na PM-račune. To izvede na dan D takoj po tem, ko od EBA prejme ustrezno kritje. Banka Slovenije posamezni banki izplača znesek tako, da bremeni svoj PM-račun in banki posreduje SWIFT sporočilo MT202 za poravnavo:

38

Tabela 2: STRUKTURA SWIFT SPOROČILA MT202

Opis slike:

- SLOBSI2X je BIC za slovenske banke, katerim Banka Slovenije nakazuje kritje. - Kot pri prejšnjem plačilnem nalogu je vrsta posla vedno B0440.

Vir: ibid.

4.2.2.2 Zavarovanje terjatev Banke Slovenije Že prej smo omenili, da Banka Slovenije poravna skupno bruto obveznost Banke Slovenije in udeleženk SVT do EBA še preden prejme od udeleženk SVT kritje za poravnavo njihovih bruto obveznosti. V ta namen od udeleženk SVT zahteva zavarovanje za izpolnitev dnevne bruto obveznosti v obliki zastave domačega premoženja, ki se vodi v skladu finančnega premoženja. Udeleženka SVT mora najkasneje tri delovne dneve pred zadnjim slovenskim delovnim dnevom v mesecu, najkasneje do 12. ure, obvestiti Banko Slovenije o svoji predvideni maksimalni dnevni bruto obveznosti za prihodnje zavarovalno obdobje. V kolikor udeleženka SVT nima dovolj prostega domačega premoženja v skladu finančnega premoženja, mora Banki Slovenije opredeliti višino domačega premoženja, ki je na voljo za zavarovanje iz naslova SVT. Banka Slovenije nato spremeni višino terjatev te banke iz naslova SVT. Maksimalna bruto obveznost udeleženke se za naslednje zavarovanje zmanjša na višino terjatve. Udeleženka SVT mora do 11. ure zagotoviti sredstva za poravnavo svoje bruto obveznosti. V kolikor tega ne stori, jo Banka Slovenije po telefonu pozove, da to stori najkasneje do 11:30. V kolikor se udeleženka SVT na poziv ne odzove, Banka Slovenije aktivira zavarovanje v višini neporavnave dnevne bruto obveznosti udeleženke SVT. To stori tudi v primeru, če udeleženka SVT poravna svojo dnevno bruto obveznost le v delnem znesku. Ko Banka

39

Slovenije udeleženki SVT aktivira zavarovanje, se njena dnevna bruto obremenitev zmanjša na nič. Hkrati zmanjša terjatev iz naslova STEP2 v skladu finančnega premoženja na nič. Banka Slovenije odpravi začasno omejitev poslovanja udeleženke, ki ni poravnala svoje dnevne bruto obveznosti, ko ji udeleženka SVT posreduje zahtevek za popravek višine terjatve, ter zagotovi, da je v skladu finančnega premoženja dovolj domačega premoženja.

40

5 SEPA INFRASTRUKTURA

5.1 Problemi plačilne infrastrukture pred uvedbo projekta SEPA Od uvedbe evrskih bankovcev in kovancev 1. januarja 200213lahko prebivalci znotraj evroobmočja plačujejo z gotovino iz ene denarnice in z eno samo valuto tako enostavno kot prej z nacionalnimi valutami znotraj državnih meja. Ob tem pa se število in raznolikost plačilnih inštrumentov, standardov in infrastruktur za obdelavo negotovinskih plačil malih vrednosti praktično nista spremenila, prav tako niso bili doseženi pomembnejši rezultati na področju zniževanja stroškov čezmejnega plačilnega prometa. Za realizacijo SEPA je bilo in bo potrebno odpraviti številne tehnične, pravne in poslovne ovire, ki obstajajo na nacionalnih trgih plačil. Na podlagi opravljene študije, ki jo je opravila Evropska komisija ob oblikovanju predloga nove direktive o plačilnih storitvah, je prepoznala pet ključnih problemov na poti do učinkovite realizacije projekta SEPA. Ti so naslednji:

1.) Previsoki stroški plačilnih sistemov Osnovni namen plačilnih sistemov je zagotoviti ekonomično, hitro, učinkovito in varno poravnavo plačil. Najpomembnejša pokazatelja učinkovitosti plačilnih sistemov sta strošek plačilnih sistemov na makroekonomski ravni in učinkovitost plačilnih storitev. Previsoki stroški plačilnih sistemov obstajajo zaradi uporabe manj učinkovitih plačilnih sistemov. Dejansko uporaba teh povzroča visoke stroške celotnemu gospodarstvu EU. Študija Evropske komisije je pokazala, da predstavljajo plačilni sistemi EU strošek v višini od 2 do 3 odstotkov BDP letno. Največ k temu prispeva uporaba gotovine, in sicer za kar 60 do 70 odstotkov. Problem se kaže v tem, da so ljudje še vedno v veliki meri nagnjeni k uporabi gotovine zaradi številnih razlogov, ki smo jih v diplomski nalogi že omenili14. Za razliko od gotovine so elektronske plačilne storitve cenejše. Razlog višjih stroškov gotovine se skriva v dragi infrastrukturi za distribucijo in posredovanje gotovine v obtok. Medtem ko elektronska plačila praviloma ne zahtevajo ročnih posegov za samo izvršitev plačil, je strošek odvisen predvsem od razvitosti, učinkovitosti elektronskih plačilnih storitev. Cena plačilnih storitev in enostavnost uporabe sta glavna dejavnika, na podlagi katerih se uporabniki odločajo za uporabo različnih plačilnih storitev. Ustrezno oblikovane cene, ki bi odražale realne stroške plačilnih storitev, bi spodbudile uporabnika, da izbere bolj učinkovito plačilno storitev, ki zadovoljuje tako njegove potrebe, kot tudi zagotavlja najnižje zasebne in družbene stroške. S tem bi se pospešila učinkovitost plačilnih sistemov.

2.) Velike razlike v plačilnih infrastrukturah in plačilnih storitvah med državami članicami EU

Plačilni sistemi v državah članicah EU temeljijo na nacionalnih trgih, potrošniških navadah, izpolnjujejo nacionalne zahteve in potrebe, določeni so z državnimi mejami ... V preteklosti ta razdrobljenost plačilnih sistemov ni predstavljala ovir, saj so domača plačila predstavljala kar 97 odstotkov vseh plačil. Domače banke so imele omejeno število korespondenčnih odnosov

13 V Sloveniji od leta 2007 naprej. 14 Glej 3.4.

41

s tujimi bankami za izvajanje čezmejnih plačil, ali pa so bile članice enega od sistemov za poravnavo čezmejnih plačil. Potrebno bo odstaniti nacionalne ovire v informacijskih tehnologijah in poenotiti poslovna pravila na področju tehničnih standardov, saj lahko pričakujemo večjo obdelavo čezmejnih plačil v prihodnosti. Veliko se je na tem področju že naredilo, še posebej na področju shem SEPA kreditna plačila, ki se praktično že izvajajo. Ostale sheme SEPA bodo prišle v uporabo nekoliko kasneje, tako da se na teh področjih še izvajajo prilagajanja, popravki stanj na nacionalnih plačilnih trgih. Ovire nacionalnih plačilnih trgov so predvsem naslednje:

-omejena dostopnost do čezmejnih plačilnih storitev, -visoki stroški, -nezanesljivost, -nižja učinkovitost plačilnih storitev, -oteženo procesiranje čezmejnih plačil.

3.) Razlike v učinkovitosti plačilnih storitev znotraj evroobmočja

Razlike v cenah med državami članicami EU so jasen pokazatelj velikih razlik v učinkovitosti plačilnih storitev. Cene plačilnih storitev dosegajo razpon 1:8 med državami članicami EU. Zakonodaja in konkurenca imata največji vpliv na ceno, z odprtjem nacionalnih trgov bi tako prišlo do zniževanja cen plačilnih storitev. Čeprav je bila sprejeta Uredba 2560/2001, je ta zagotovila zgolj izenačitev tarif za domača in čezmejna plačila, ni pa pripeljala do konvergence tarif med državami. (Anko 2006, 36) Najbolj jasen pokazatelj kakovosti plačilnih storitev je čas izvršitve plačil. V določenih državah se transakcija opravi še isti oziroma naslednji delovni dan. V drugih državah pa je potreben daljši čas, lahko tudi več kot teden dni. To povzroča za podjetja večja kreditna in likvidnostna tveganja, poleg tega pa negativno vpliva tudi na učinkovito alokacijo kapitala in na denarni tok.

4.) Pomanjkanje učinkovite konkurence Konkurenca na nacionalnih trgih EU ne zagotavlja ustrezne ravni cen plačilnih storitev niti zadovoljive stopnje učinkovitosti plačilnih storitev. Uporabniki tako ne morejo izbrati najboljše ponudbe in s tem storitve, ob kateri bi imeli najmanjše stroške. Projekt SEPA ima tako zelo pomembno nalogo, saj zahteva odstranitev tehničnih in poslovnih ovir, da bi prišlo do učinkovitejše konkurence in bi se s tem izboljšala kakovost storitev.

5.) Neenotna zakonodaja na področju plačilnih storitev Neusklajena zakonodaja držav članic ovira učinkovitost enotnega trga, saj so plačilni sistemi nekompatibilni, razdrobljenost plačilne infrastrukture pa ovira vzpostavitev skupne vseevropske infrastrukture in s tem preprečuje konkurenco na enotnem plačilnem trgu.

42

Zakonodajo na ravni EU tvorijo:

• Priporočilo Evropske komisije 97/489 Ureja elektronske plačilne inštrumente in zagotavlja zaščito strank pri njihovi uporabi.

• Direktiva 97/5/EC o čezmejnih nakazilih Ureja čezmejna nakazila v valutah držav članic in uvaja skupne zahteve glede zaščite strank.

• Uredba 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih Določa pravila o zaračunavanju enakih cen za čezmejna plačila in plačila znotraj države v evrih.

5.2 Področje plačilnih sistemov v SEPA infrastrukturi

5.2.1 Klirinški in poravnalni sistemi za kreditne prenose Oblikovan je bil koncept vseevropske klirinške hiše. Delovati je začel aprila 2003. PE-ACH ni niti sistem niti pravni subjekt, temveč prvenstveno koncept. Opredeljen je kot poslovna platforma, namenjena zagotavljanju plačilnih inštrumentov, njeno delovanje pa podpirajo nujne tehnične platforme. PE-ACH je opredeljen kot klirinški center s popolno vseevropsko dosegljivostjo, kar pomeni, da omogoča obdelavo vseh plačil, namenjenih katerikoli banki v SEPA območju. Zagotavlja obdelavo vseh plačil, posredovanih prek direktnih udeleženk. Omogoča poravnavo najpozneje dan po sprejemu naloga v obdelavo in temelji na skupnih standardih za SEPA sporočilo oziroma skupnih pravilih procesiranja in komunikacije med posameznimi deli infrastrukture. Deluje na osnovi popolnega avtomatičnega prenosa vseh plačilnih podatkov. Imenovano »end-to-end«. (Anko 2005, 30) V začetku snovanja SEPA je bilo načrtovano, da bo le ena vseevropska klirinška hiša zadostovala zahtevam trga, vendar se je sčasoma pokazalo, da bi moralo biti na skupnem trgu prisotnih več konkurenčnih SEPA klirinških centrov. Tako so nacionalni klirinški centri izrazili svoje namene, da bodo poskusili zadostiti zahtevam SEPA. S tem se je na skupnem plačilnem trgu ustvarila konkurenca, ki narekuje, da bodo preživeli le najučinkovitejši. To omogoča ekonomijo obsega in zniževanje cene procesiranja transakcij. Evropsko bančno združenje za evro je bilo prvi ponudnik kliringa in poravnave masovnih čezmejnih plačil. Tako sta danes na razpolago STEP1 in STEP2, ki ju upravlja omenjena EBA Clearing pod okriljem Euro Banking Association s sedežem v Parizu. Evropsko bančno združenje za evro je s plačilnim sistemom STEP2 vzpostavilo prvega izmed vseevropskih sistemov plačil malih vrednosti, in sicer za kreditne prenose. Sistem STEP2, v katerega je vključena slovenska bančna skupnost, omogoča procesiranje dveh tipov plačil, in sicer storitev XCT (ang. eXpress Credit Transfer) ter storitev SCT. Storitev XCT omogoča učinkovito obdelavo plačil majhnih vrednosti v evrih do 50.000,00 EUR med bankami v EGP. Plačila pošiljajo banke v STEP2, kjer so obdelana, medtem ko poravnava obveznosti in terjatev do EBA poteka naslednji dan. Cilj vzpostavitve STEP2 je bil

43

zagotoviti infrastrukturo za obdelavo čezmejnih plačil malih vrednosti. Sistem omogoča obdelavo kreditnih plačilnih nalogov v skladu z določbami Uredbe 2560. STEP2 procesira kreditne prenose evropskih kreditnih inštitucij do vrednosti 50.000,00 EUR. Temelji na prejemu plačil do poznih večernih ur, obdelava po bruto principu poteka čez noč. Bilateralne bruto pozicije neposrednih udeleženk so poravnane naslednji dan popoldne, prek drugega sistema v upravljanju EBA, sistema EURO1. EBA upravlja še sistem z nazivom EURO1, ki je namenjen poravnavi plačil velikih vrednosti, med drugimi tudi poravnavi plačil iz naslova sistemov STEP1 in STEP2. (BS 2008c) Za banke je izvajanje plačil preko sistema STEP2 stroškovno in časovno učinkovitejše v primerjavi s poravnavo plačil preko korespondenčnih računov.

5.2.2.1 Klirinško poravnalni sistem v Sloveniji Najbolj razširjene oblike kreditnega plačila v Sloveniji pred uvedbo sheme SCT so bile plačilni nalog15 (BN02), trajni nalog16, posebna položnica17 (PP02), direktna odobritev18 in regulirano čezmejno plačilo (RP01). Sistemi, preko katerih se trenutno izvajajo kreditna plačila, so (ZBS 2008):

• ŽK – Žiro kliring sistem, ki ga je upravljala Banka Slovenije,

• ZC – Zbirni center Bankart (direktne odobritve, posebne položnice in plačila po trajnih nalogih),

• Korespondenčno bančništvo za čezmejna plačila (prenosi med bankami),

• Plačila znotraj banke oziroma bančne skupine in

• STEP2, TARGET2. Banke v Sloveniji so že pred uvedbo sheme SCT nudile storitve kreditnega prenosa, ki so bile v večjem delu že v skladu s SEPA shemo. Tako da bistvenih razlik med prejšnjo in sedanjo SEPA shemo kreditnih plačil ni. V nekaterih pogledih so bili kreditni prenosi znotraj države celo boljša storitev, kot jo predvideva SEPA, saj so bili izvršeni prej. Če pogledamo naslednjo tabelo, lahko hitro ugotovimo, da se je že prej v Sloveniji opravila polovica vseh transakcij z zamikom poravnave oziroma odobritvijo na račun končnega prejemnika za en dan ali več (D+1). Slovenske banke so lahko v delovnih dneh posredovale plačila od sedme ure dopoldan do pol pete ure popoldan v izredno učinkovit in cenovno ugoden plačilni sistem za kliring in poravnavo Žiro kliring.

15 Te oblike so bile izvršene preko Žiro kliringa. Gre za sistem, ki ga BS upravlja od oktobra 1998. Namenjen je poravnavi plačil malih vrednosti do 50.000,00 EUR. 16 Omogoča več zaporednih mesečnih izvedb plačila (na primer odplačevanje bančnega kredita). 17 Je inštrument, ki ga izdajatelj izda dolžniku, da ta gotovinsko ali brezgotovinsko poravna obveznost do upnika. 18 Omogoča nalogodajalcu nalog za odobritev več prejemnikov plačila hkrati. Na primer izplačila plač in pokojnin.

44

Tabela 3: PREGLED KREDITNIH PLAČIL V SLOVENIJI V LETU 2006

Opombe: * Ocena je bila narejena na podlagi podatkov za obdobje september–december 2006. ** Odobritev računa končnega prejemnika je izvršena z najmanj enodnevnim zamikom glede na datum bremenitve računa nalogodajalca. Vir: Jamnik 2007 Če je bil plačilni nalog banki posredovan po zaprtju plačilnega sistema ali na nedelovni dan, je bil ta posredovan v sistem in poravnan ob prvem preseku naslednjega delovnega dne. Dejstvo je, da je bil sistem Žiro kliring zelo hiter in je omogočal več presekov v enem dnevu19. Ravno zaradi številnih prednosti sistema Žiro kliring se je postavljajo vprašanje, ali bodo banke z vzpostavitvijo SEPA tudi domače plačilne naloge pričele posredovati v STEP2

20. Domača plačila, ki so posredovana v STEP2, se procesirajo šele naslednji delovni dan in tako so tudi stroški banke višji. Že pred uvedbo sheme SCT so v slovenskih bankah opravili več kot polovico vseh transakcij z najmanj enodnevnim zamikom. Prav tako iz tega naslova niso zabeležili drugačnih zahtev oziroma pričakovanj pri komitentih. Pričakujemo lahko, da bodo za slovenske banke še naprej ostajale razlike med stroški in načinom poravnave domačih kreditnih plačilnih nalogov in čezmejnih kreditnih plačilnih nalogov. (ibid.) Način povezave, ki opredeljuje shemo SCT pri izvajanju čezmejnega in domačega plačilnega prometa glede na preteklo prakso, ne pomeni bistvene spremembe. Pomeni predvsem bistveno večjo preglednost in primerljivost pogojev poslovanja za komitente banke in primerljivost pogojev poslovanja med bankami. Pomembno vprašanje je tudi, ali je v Sloveniji smiselno postaviti in upravljati klirinško hišo, ki bo s SEPA kompatibilna. Dejstvo je, da je uporaba ene od obstoječih PE – ACH v Evropi, ki lahko procesira domača in čezmejna plačila za slovenske banke, manj tvegana in cenejša.

19 Kar petkrat dnevno, in sicer ob 8., 10., 12., 14. in 16.30 uri. 20 Sistem STEP2 se trenutno uporablja za procesiranje čezmejnih plačil malih vrednosti. Vendar lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bodo vanj posredovala tudi domača plačila malih vrednosti. To bi se naj zgodilo predvsem zaradi racionalizacije in doseganja ekonomij obsega.

45

5.2.2 Procesni centri za direktne obremenitve Evropski bančni sektor bo moral vzpostaviti tudi procesne centre za direktne obremenitve. Potrebno bo doreči, ali bodo ti sistemi podpirali le direktne obremenitve ali bo tako tudi klirinško poravnalnim sistemom za kreditne prenose omogočena obdelava direktnih obremenitev. Ti sistemi bodo morali biti dosegljivi vsem prejemnikom znotraj evroobmočja. Čeprav shema SDD ne določa maksimalnega časa za izvršitev plačil, bo verjetno tudi v tem primeru poravnava omejena na dan po sprejemu naloga. Tako kot vseevropske klirinške hiše bodo tudi sistemi za procesiranje direktnih odobritev delovali na podlagi skupnih standardov za SEPA sporočilo oziroma na osnovi skupnih pravil za procesiranje in komunikacijo med posameznimi deli infrastrukture ter na osnovi popolnoma avtomatičnega prenosa vseh plačilnih podatkov. Gre za že prej omenjeni koncept »end-to-end«. Tudi na tem področju je EBA Clearing pionir. Je prvi ponudnik sistema za procesiranje direktnih obremenitev. V sodelovanju z 59 bankami iz 15 držav članic je organizacija sklenila zagotoviti M – PEDD storitve (ang. Multi-purpose Pan-European Direct Debit service), torej storitve za procesiranje direktnih obremenitev. Načrtuje procesiranje direktnih obremenitev, ki so specifične za nacionalne sisteme. Tako bo nekaterim evropskim bankam omogočeno, da ohranijo enak nivo storitev. To bi bilo mogoče toliko časa, dokler ne bo evropski trg v celoti prevzel SEPA plačilnih inštrumentov. Procesiranje plačil bo omogočilo obdelavo na podlagi storitev z dodano vrednostjo oziroma obdelavo tehnološko naprednih storitev. (ECB 2008)

5.2.2.1 Procesni center za direktne obremenitve v Sloveniji V Sloveniji se uporabljata debetna plačilna inštrumenta, ki sta posebna nakaznica21, direktna obremenitev in ček22. Direktne obremenitve se v Sloveniji izvajajo preko enega sistema, tako imenovani Zbirni center, ki ga upravlja Bankart. V Zbirnem centru se podatki o plačilih zbirajo, sortirajo in posredujejo prejemnikom, plačila pa banke izvajajo prek plačilnih sistemov. V sistem so vključene banke, ki so pristopile k dogovoru o izvajanju direktnih obremenitev in njihovi poslovni partnerji. V naslednji tabeli si lahko pogledamo število transakcij posameznega debetnega plačilnega inštrumenta.

21 Inštrument, s katerim nalogodajalec nakaže določen znesek denarnih sredstev upravičenemu prejemniku in mu s tem omogoči dvig sredstev v gotovini ali brezgotovinski prenos na njegov račun. 22 Ček je danes uporabljen le še v nekaterih državah, njegova razširjenost pa se vsako leto zmanjšuje v korist drugih, sodobnejših načinov plačevanja.

46

Tabela 4: ŠTEVILO TRANSAKCIJ IN VREDNOST POSAMEZNEGA DEBETNEGA INŠTRUMENTA V LETU 2006

Opombe: * Ocena je bila narejena na podlagi podatkov za obdobje september–december 2006. Vir: Stanovnik 2007 Direktne obremenitve, ki jih danes ponujajo slovenske banke, v veliki meri odstopajo od tistih, ki jih predvideva shema SDD. Tako bodo banke morale še veliko narediti na tem področju. Direktne obremenitve namreč ne omogočajo procesiranja transakcij, kot predvideva koncept »end-to-end«, saj se postopki preklica vodijo v papirni obliki. Pooblastilo o plačevanju z direktno obremenitvijo lahko komitenti slovenskih bank sklenejo le v pisni obliki. To je v sedanji dobi razvitih tehnologij popolnoma nesprejemljivo. Zato shema SDD predvideva uporabo elektronskega podpisa. Eden izmed glavnih vzrokov, zaradi katerega komitenti slovenskih bank niso naklonjeni k uporabi debetnih plačilnih inštrumentov, je ta, da nacionalna shema direktne obremenitve ne zagotavlja možnosti povračila po izvršitvi plačila. Shema SDD možnost preklica dovoljuje, zato lahko ob uvedbi le te pričakujemo porast uporabe debetnih plačilnih inštrumentov. (ZBS 2008) Poleg teh slabosti nacionalna shema direktnih obremenitev vsebuje še nekatere druge pomanjkljivosti23. Na področju SDD bodo morale slovenske banke še veliko postoriti. Da bodo lahko zagotovile višji nivo storitev, bodo morale projektu nameniti precej časa in pridobiti ustrezna znanja. Prilagoditev zahtevam SEPA bo nedvomno zahtevala določene investicije v razvoj potrebnih aplikacij in tehnologij. Vendar pa slovenske banke nimajo več veliko časa, saj bodo direktne obremenitve morale biti na voljo komitentom od 1. 11. 2009 dalje. Na podlagi odločitve slovenskega bančnega sektorja bo v Sloveniji Bankart organizacija, ki bo vzpostavila infrastrukturo za izmenjavo SDD ter hkrati zagotovila povezavo s PE-ACH in kasneje tudi z drugimi CSM, skladnimi s shemo SEPA, če bo taka zahteva poslovnih bank.

5.2.3 Kartične sheme Potrebno bo zagotoviti ustreznost posameznih nacinalnih kartičnih shem z okvirom SEPA za kartična plačila. Nacionalne kartične sheme bodo morale razširiti svoje mreže za procesiranje na celotno evroobmočje. Predvsem predstavlja velik problem uporaba debetnih kartic, saj se transakcije procesirajo v različnih lokalnih procesnih centrih, ki po večini uporabljajo

23 Glej 3.2.

47

nezdružljive, lastniške standarde. Posledica tega je, da so lokalna plačila z debetno kartico učinkovita in cenovno ugodna, medtem ko so čezmejna plačila draga ali pa jih posamezne sheme sploh ne omogočajo. Običajno je v vsaki državi prisotnih več kartičnih shem, ki imajo svoje procesne centre, kar onemogoča učinkovitost plačevanja s plačilnimi karticami znotraj evroobmočja. Zato je predvideno, da se bodo ohranile najučinkovitejše sheme, ki bodo sposobne prehoda na SEPA ter procesiranja na evroobmočju opravljenih plačil.

5.2.3.1 Kartične sheme v Sloveniji Kreditne in debetne kartice so v Sloveniji zelo razširjen in priljubljen plačilni inštrument. Konec leta 2006 jih je bilo v uporabi več kot 3,6 milijona, kar je v povprečju 1,7 kartice na Slovenca. Od tega več kot dve tretjini predstavljajo debetne kartice. Na področju kartičnega poslovanja obstajajo naslednje tri domače kartične sheme:

• Activa, ki jo izdajajo banke članice kartičnega sistema Activa. Kartično shemo upravlja Banka Koper.

• Karanta, ki jo izdajajo banke članice kartičnega sistema Karanta. Kartično shemo

upravlja Nova Ljubljanska banka.

• BA shema, ki jo izdajajo in upravljajo vse banke, vključene v to domačo debetno shemo. Domače kartične sheme na osnovi krovnih licenčnih pogodb dopuščajo povezavo z mednarodnimi kartičnimi shemami, in sicer (ibid.):

- debetne kartice: - Activa so povezane s kartičnima shemama Maestro in Visa – Electron. - BA so povezane s kartično shemo Maestro.

- kreditne kartice:

- Activa kartice so povezane s kartičnima shemama MasterCard in Visa. Poglejmo si stanje v Sloveniji na področju kartičnega poslovanja. Konkurenca na kartičnem trgu je na prvi pogled velika, vendar so vsi bančni kartični produkti vezani na poslovanje transakcijskega računa. Vse slovenske banke izdajajo kartice, samo nekatere sklepajo pogodbe s prodajnimi mesti. Vse banke imajo z MC in VISO sklenjeno pogodbo o domačem kliringu, katerega sestavni del so drugačne medbančne provizije za domače transakcije. Te se razlikujejo od tistih za transakcije opravljene v tujini. Enako velja tudi za tarife zaračunane imetnikom kartic24. V državi delujejo štirje kartični procesorji, in sicer eFunds, Bankart, Abanka in Banka Koper/Activa. Ti procesorji niso neodvisni od poslovne politike bank lastnic. Prav tako v nekaterih primerih ni jasne ločnice med upravljanjem kartičnih shem in njihovim procesiranjem.

24 S 15. 6. 2007 so prenehale veljati domače medbančne tarife za kliring MasterCarda. Od tega dne dalje se za slovenski promet uporabljajo medbančne tarife Intra-EEA, za VISO pa so zaenkrat še v veljavi stare tarife.

48

Na osnovi SEPA okvira za kartična plačila bodo morale slovenske banke do leta 2010 vse izdane kartice zamenjati s pametnimi karticami z ustrezno čip tehnologijo (EMV standard), ki karticam zagotavlja večjo varnost in funkcionalnost. Prav tako bodo morale banke prilagoditi bankomate in POS-terminale. Investicija uvajanja nove tehnologije naj bi slovenski bančni sistem stala od 100 do 200 milijonov evrov. Vprašanje je torej, ali bodo rok 1. 1. 2011 upoštevale vse slovenske banke tako na področju uvedbe kartic kot tudi infrastrukture. Trenutno stanje ni najbolj obetavno, saj bi bilo treba v naslednjih treh letih predati slovenskim imetnikom več kot 2,5 milijona kartic EMV. Statistika kaže, da je trenutno v Sloveniji od 600.000 kreditnih kartic samo 27,5 odstotkov EMV, od 2,7 milijona bačnih pa samo 15,2 odstotkov. Pri POS-terminalih je stopnja prehoda 20,1 odstotka, pri bankomatih pa 37,1 odstotkov. Pri prehodu vodijo banke sistema Activa, ki so dosegle že skorajda stoodstotno pokritost kreditnih kartic EMV, 45,5 odstotkov pri debetnih, 44 odstotkov pri POS terminalih in 30 odstotkov pri bankomatih. Banka Koper pametne kartice uvaja že vse od leta 2003, konec leta 2004 pa jih je začela ponujati namesto klasičnih plačilnih kartic. Kljub vsem prizadevanjim je stanje v EU precej boljše kot pri nas. (Nabergoj 2007) Slovenske banke, ki se pripravljajo na prehod v okolje SEPA, imajo glede na svojo vlogo v shemi različne obveznosti (ZBS 2008):

• Banke izdajateljice kartic Od 1. januarja 2008 dalje so začele izdajati, ponujati oziroma kako drugače procesirati kartice skladne s kartičnim okvirom SCF. Po 1. januarju 2011 naj bi izdajale samo kartice, ki so skladne s SCF. Hkrati naj bi imetnikom kartic omogočile popolne informacije o prednostih SCF kartičnih produktov.

• Banke pridobiteljice Trgovcem so omogočile, da so lahko s 1. januarjem 2008 začeli sprejemati kartice od ene ali več kartičnih shem SCF v okviru svoje bančne ponudbe. Trgovcem naj bi omogočile popolne informacije o prednostih sheme SCF in jim predstavile prednosti delovanja SCF skladnih POS-terminalov. Zagotovile naj bi sprejemanje SCF skladnih kartic vseh shem, s katerimi sodelujejo v omrežju bančnih avtomatov.

• Banke lastnice kartičnih shem Poskrbele naj bi za skladnost s SCF, zagotovile ločenost upravljanja in procesiranja, vzpostavile enotne pogoje članstva v kartični shemi, omogočile svojim članicam enotno licenco za poslovanje v celotnem okolju SEPA in preprečevale kartične zlorabe in podpirale preventivne aktivnosti v skladu z Resolucijo o zlorabah EPC.

• Banke članice delovnih teles in strokovnih organov Odstraniti morajo vse tehnične ovire za uvedbo SCF.

Trenutno je uvajanje EMV tehnologije aktivnost, ki se ji banke največ posvečajo. Banke prilagajajo svojo tehnologijo in se opremljajo s potrebnimi znanji. Nedvomno jim to povzroča visoke stroške. Uvedba sheme SCF bo povzočila spremembe na slovenskem bančnem trgu. Obstaja velika verjetnost, da bodo nekatere državne kartične sheme zaključile z delovanjem, ko bodo začeli veljati pogoji SEPA okolja ter prevzele MasterCard ali Visa kartice. Nekatere

49

sheme se zaradi SEPA na evropski ravni medsebojno povezujejo, druge prevzemajo manjše sheme, da bi bile še naprej konkurenčne in obstale. Sicer pa je prihodnost lokalnih shem v Sloveniji, kot sta na primer Activa in Karanta, precej negotova in ena izmed možnosti je tudi ta, da prenehata delovati.

5.2.4 Gotovina SEPA Po uspešni uvedbi evrskih bankovcev in kovancev se je pozornost v zvezi s spremembami pri gotovini usmerila na najboljši način njene distribucije in recikliranja. Aktivnosti za pripravo SEPA gotovinskega okvira so potekale v tesnem sodelovanju z Odborom BANCO (ang. Eurosystem Bank Note Committee), bankami in drugimi ključnimi subjekti. Cilj SECA je ustvariti prostor, kjer bodo osnovne gotovinske funkcije, ki jih izvaja vsaka od nacionalnih centralnih bank, primerljive in izmenljive na celotnem evroobmočju. Zagotovila naj bi se enotna infrastruktura za gotovino v vseh evrodeželah. Za sedanji okvir distribucije gotovine je značilen soobstoj mnogovrstnih nacionalnih infrastruktur v enotnem območju plačil v evrih, ki so organizirane na nacionalni ravni in temeljijo na različnih poslovnih modelih. Zato trenutno ni enotnega območja evrogotovine za kreditne inštitucije in druge profesionalne upravljalce gotovine.

5.2.4.1 Gotovina SEPA v Sloveniji Z reformo plačilnih sistemov v Sloveniji so slovenske banke postale osrednji akterji pri poslovanju z gotovino. Z ukinitvijo Agencije za plačilni promet leta 1999 se distribucija gotovine v Sloveniji uspešno izvaja preko depojev, ki so locirani v petih poslovnih bankah. Oskrba s kovanci poteka preko trezorja kovancev centralne banke. Ker se v Sloveniji precejšen del sortiranja evrobankovcev še vedno izvaja ročno, bo to v prihodnosti pomenilo večjo potrebo poslovnih bank in Banke Slovenije po strojnem sortiranju evrobankovcev. Ena izmed rešitev je zagotovo ustanovitev tako imenovanih gotovinskih centrov, kjer bi se gotovina sortirala v večjih količinah, cena pa bi se morala določiti tržno. Za Slovenijo bi bilo potrebno pripraviti analizo, kjer bi na podlagi gotovinskih tokov na območju Slovenije izračunali optimalno število ter lokacije gotovinskih centrov. Lokacija gotovinskega centra bi se določila na podlagi upoštevanja transportnih stroškov, stroškov postavitve in vzdrževanja gotovinskega centra, stroškov dela ... (Horvat 2007) V Sloveniji bi verjetno zadostovala že dva gotovinska centra. Trenutno je v Sloveniji pet depotnih bank, kar je preveč glede na pričakovani obseg dela v prihodnosti. Koncept gotovinskih centrov bi lahko olajšal projekt recikliranja bankovcev, saj bi bila vsa gotovina z določenega območja prepeljana v tak center, kjer bi se gotovina hitro in profesionalno obdelala na zmogljivih sortirnih sistemih, ob sprejemljivi ceni. Lastnice takšnih gotovinskih centrov bi lahko bile vse poslovne banke.

50

6 VPLIVI IN PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA PROJEKT SEPA Danes obstajajo deljena mnenja o tem, kakšni bodo vplivi in koristi za posamezne udeležence v procesu izvajanja plačilnega prometa s kreditnimi plačili SEPA, direktnimi obremenitvami SEPA, karticami in evrogotovino. Uporabniki bodo na številne načine občutili konkretne prednosti SEPA.

6.1 Prednosti za potrošnike Potrošniki bodo potrebovali en sam bančni račun, ki bo lahko odprt pri kateremkoli izvajalcu plačilnih storitev. S tega računa bodo lahko opravljali evrska kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evroobmočju enako enostavno, kot zdaj opravljajo plačila znotraj države. Ljudje, ki živijo, delajo ali študirajo v drugi državi, ne bodo več potrebovali enega bančnega računa doma in drugega v tujini. Pri izbiri ponudnikov plačilnih storitev bodo imeli alternativne možnosti. To jim bo omogočalo, da bodo izbrali ponudnika z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. To jim bo omogočala tudi večja preglednost tarif. Povečana konkurenca bo izboljševala storitve in nižala cene. Največje koristi od SEPA bodo imeli uporabniki plačilnih storitev, ki plačujejo čezmejno, in uporabniki, ki plačujejo znotraj držav, v katerih so plačila še vedno zelo draga. Odprtje nacionalnih trgov konkurenci iz drugih držav članic lahko potencialno prinese uporabnikom prihranke, ocenjene med 13 in 29 milijard evrov letno. SEPA bo vodila h konvergenci cen plačilnih storitev na raven najnižjih, kot danes veljajo v državah Beneluksa in v Nemčiji. Uporabniki slednjih bodo opazili manjše spremembe uvedbe SEPA. Največ bodo pridobili uporabniki v državah, kot so Italija, Španija in Grčija, saj je v teh državah opravljanje plačilnih storitev najdražje. (Anko 2007) Uporaba plačilnih kartic bo učinkovitejša, ker bodo lahko potrošniki uporabljali isto kartico za vsa evrska plačila. S tem se bo zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino. To bo predstavljalo večjo varnost. Varnost bo izboljšala tudi obvezna uporaba čipne tehnologije in osebne indentifikacijske številke.

6.2 Prednosti za trgovce Trgovci potrebujejo za sprejemanje plačilnih kartic sporazum s pridobiteljem, to je skleniteljem pogodbe za sprejem plačilnih kartic na prodajnem mestu, ki obdela kartična plačila za trgovca tako, da uredi informacije o plačilu in imetniku kartice ter jih preko plačilne infrastrukture posreduje banki izdajateljici kartice. SEPA na tem področju nudi prednost, ki trgovcem predstavlja možnost izbrati kateregakoli pridobitelja v evroobmočju. To bo povečalo konkurenco in znižalo stroške. Trgovci bodo lahko sprejeli plačilne kartice iz vseh držav SEPA, obdelava transakcij pa bo poenotena in poenostavljena. Vse kartice SEPA bodo opremljene s čipom, avtentikacija pa bo namesto s podpisom opravljena s PIN, kar bo bistveno zmanjšalo obseg goljufij.

51

Terminali na prodajnih mestih bodo vse bolj standardizirani, zato bo izbira ponudnikov terminalov večja, trgovci pa bodo lahko z enim samim terminalom sprejeli večji nabor kartic. Zaradi vse večje konkurence med kartičnimi shemami naj bi se znižale tudi provizije.

6.3 Prednosti za gospodarske družbe Največ bodo, vsaj na kratek rok, pridobile multinacionalne družbe. Čeprav bodo morale precej investirati v prilagoditev novim plačilnim inštrumentom in modifikacijo svojih internih postopkov, bodo potencialne koristi odtehtale te investicije. Največ bodo pridobile zaradi poenostavljenega plačevanja prek meja. Pomeni, da bodo lahko opravljale vsa plačila v evrih z enega bančnega računa, odprtega pri katerikoli banki na področju SEPA. Družbe bodo tako lahko izbrale ponudnika z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Z uporabo enega samega računa bodo družbe izboljšale svojo likvidnost v Evropi ter s centralizacijo plačilne funkcije znižale stroške. Srednja in mala podjetja bodo pridobila manj, saj so že optimizirala svoje plačevanje glede na značilnosti plačilnih inštrumentov in navad v državi, kjer poslujejo. (EPC 2008a) Gospodarske družbe bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranile denar in čas. Storitve z dodano vrednostjo, kot sta izdajanje in prejemanje e-računov, bodo gospodarskim družbam omogočile, da nadalje optimizirajo obdelavo plačil. SEPA bo podrla tudi vseevropsko elektronsko izdajanje računov, ki odpravlja potrebe po tiskanju, kuvertiranju in pošiljanju faktur, ki jih mora prejemnik odpreti ter podatke ročno vnesti v računovodski sistem. Namesto tega je mogoče informacijo neposredno uporabiti v računovodskih sistemih ter e-račune z lahkoto poiskati v e-arhivih. Podjetja bodo tako lahko prihranila več kot 100 milijard evrov, če upoštevamo približno 50 do 60 milijard računov letno. Gre za prvi proces avtomatizacije na tem področju.

6.4 Prednosti za banke Da bi si zagotovile prihodnje poslovne priložnosti ter ostale konkurenčne, bodo morale vse banke dvigniti raven svojih storitev in znižati stroške. Poudarek bo na cenah, podpori poslovanju strank in dodatnih storitvah. Banke so se morale soočiti z visokimi začetnimi investicijami in stroški iz naslova uvedbe novih plačilnih inštrumentov, uskladitve z zahtevami direktive o plačilnih storitvah ter navajanja strank na nove inštrumente. Boston Consulting Group ocenjuje, da je evropske banke in upravljalce plačilne infrastrukture uskladitev z zahtevami SEPA do sedaj stala približno 500 milijonov evrov. Največje breme nosijo banke, saj so morale zanemariti svoje osrednje sisteme procesiranja, predvsem na področju obdelave čezmejnih plačil. (ibid.) Banke so soočajo prav tako z zmanjševanjem prihodkov iz naslova plačil, ki jo povzroča splošno znižanje cen plačilnih storitev, še posebaj v državah, kjer so cene bile visoke. Obstaja ocena, da bodo morale banke znižati stroške za 50 % samo zato, da bodo ohranile dobičkonosnost. Izboljšanje učinkovitosti vseh plačil znotraj SEPA bo doseženo tudi z pozicioniranjem gotovine in drugih dragih inštrumentov z elektronskimi plačilnimi ištrumenti, ki omogočajo avtomatično obdelavo. Banke bodo lahko prihodke povečale z zamenjavo gotovine z negotovinskimi transakcijami.

52

Plačilni inštrumenti SEPA so bili oblikovani zaradi znižanja internih in eksternih stroškov bank, konkurenčno okolje plačilne infrastrukture pa bo znižalo bančne stroške kliringa in poravnave plačil. Medbančna infrastruktura se bo racionalizirala. Banke, ki poslujejo v več državah, bodo lahko poenotile svoje poslovanje in zmanjšale število povezav do klirinških in poravnalnih sistemov. Vsekakor bodo ustvarjeni številni strateški izzivi in priložnosti za banke. Lahko bodo povečale svoje prihodke z inovativnimi produkti in storitvami. Vsaka banka zase mora pravočasno sprejeti lastne odločitve ter nameniti projektu dovolj resursov. Le tako bo lahko zagotovila ustrezne spremembe v produktih, postopkih in infrastrukturi.

53

7 SKLEP Ekonomska in monetarna unija z uvedbo evra v letu 1999 je postavila temelje za razvoj celostnega evropskega trga blaga in storitev. Njene idejne zasnove so bile vnovič potrjene v Lizbonski strategiji leta 2000. Uresničitev vizije enotnega območja plačil v evrih je terjala dolgo pripravljalno obdobje. Projekt SEPA se je začel leta 2002 z Belo knjigo »Euroland, naš enotni plačilni prostor«, ki jo je izdalo prvih 42 evropskih bank, skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA. V to knjigo so avtorji zapisali deklaracijo, ki jo vedno znova ponavljamo kot moto pri vseh aktivnostih evropskega plačilnega sveta: »Me, evropske banke in združenja kreditnega sektorja, imamo skupno vizijo o tem, da morajo biti plačila znotraj evroobmočja domača plačila, združujemo sile za uresničitev te vizije v dobro evropskih potrošnikov, podjetij in bank, začenjamo graditi naš enotni evrski plačilni prostor«. Poudariti je potrebno, da se projekt SEPA ne omejuje le na izboljšanje učinkovitosti procesiranja skromnega obsega čezmejnih plačil v evrih. Projekt SEPA je obsežen projekt prestrukturiranja in harmonizacije, ki bo z implementacijo novih skupnih pravil poslovanja in tehničnih standardov vplival na številne razdrobljene nacionalne plačilne instrumente. Omogočila bo negotovinsko plačevanje vsem uporabnikom plačilnih storitev kjerkoli v evroobmočju z uporabo enega samega bančnega računa in enotnega niza plačilnih instrumentov. S tem bodo vsa evrska plačila malih vrednosti postala domača in v evroobmočju ne bo več razlike med plačili znotraj države in čezmejnimi plačili. SEPA bo spremenila plačilne produkte in storitve, ki jih banke ponujajo komitentom. Ponuditi inštrumente SEPA pa je šele polovica enačbe, saj bo uspeh dosežen le, če bodo novi plačilni inštrumenti široko sprejeti. Uporabniki morajo biti prepričani, da ti prinašajo dodano vrednost v primerjavi z današnjimi načini plačevanja. Omogočena bo večja transparentnost in primerljivost plačilnih storitev. Zaradi večje izbire med ponudniki bodo imeli uporabniki možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Glede na to, da je poglavitni cilj projekta SEPA ekonomski, bo tudi splošni uspeh SEPA ocenjen na podlagi učinkov, ki jih bo prinesel. Čeprav je strošek vzpostavitve za bančni sektor precejšen, pa gre pri tem za enkratne investicije, ki jih je potrebno gledati v primerjavi z veliko večjimi koristmi in prihranki, ki jih bo mogoče dosegati vsako leto. Na dolgi rok bo SEPA po pričakovanjih pomenila prihranke za uporabnike in nižje stroške za ponudnike plačilnih storitev. Z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo, da si po letu 2010 ne bomo znali več predstavljati Evropske unije brez SEPA, ki je šele začetek skupnega trga na področju plačil.

54

8 POVZETEK Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil. Ključne besede: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.

55

SUMMARY It is essential for the modern market economy that is dependet on efficiant and capable payment system. The basic task of every payment system is to facilitate the settement of monetary obligations which arise at activity of economic subjects. It also has to ensure a safe, quick and efficient transmission of resurces money. For payment system is essential to constantly improve and change. Important step in development of payment systems is a project SEPA. When we talk about project SEPA we talk about single euro cash area. It means, SEPA will be the area where citizens, companies and other users payment services will be able to make and receive payments in euro, regardless of, if payment is processes in some country or between countries which are in SEPA area. This payments will process under same basic conditions, rights and obligations, regardless of geographic location. Rules and standars SEPA do not mean only improving of effectiveness and standardization cross-border payments, but also payments in euro within national borders. This enable introduction of conditions for larger effectiveness and competition between banks doing payment services. SEPA will deliver many benefits. For consumers, payment services will be more universal and predictable. Consumer will be able to operate, with only one account, in every country in SEPA. Merchants will be able to accept payment cards from all SEPA countries. Costs should fall due to economies of scale. Processes between banks and merchants will be simplified. Companies will benefit due to fusion of processing payments and liquidity in one place, which will show as a saving of money and time. Banks will have opportunities to develop innovative products, enter new markets, ... It is possible that after the year 2010, we could not represent anymore European union without the project SEPA. Project SEPA is just a beginning of integrated payments market. Key words: payment system, SEPA, Credit transfers, Direct debits, Cash, Card Framework, SIMP, STEP2.

56

9 SEZNAM LITERATURE IN VIROV Literatura:

1. Anko, Simon. 2007. SEPA – kdaj in s kakšnimi učinki. Bančni vestnik, 4. 2. Anko, Simon. 2006. Tarife za plačilne storitve in enotno območje plačil v evrih.

Bančni vestnik 4, 35-40. 3. Anko, Simon. 2005. Vključevanje slovenskega bančnega sektorja v enotno območje

plačil v evrih. Bančni vestnik ½, 29-33.

4. Bole-Pirc, Tanja. 2007. Kako smo se organizirali za program SEPA na nacionalni ravni. Bančni vestnik 7-8, 47-50.

5. Bertoncelj, Brane, in Gregor, Miklavčič. 2007. Harmonizacija gotovinskega

poslovanja z vidika Banke Slovenije. Bančni vestnik 7-8, 31-34. 6. Gornik, Irena. 2007. SEPA Direktne obremenitve (podrobnejša predstavitev sheme).

Bančni vestnik 7-8, 11-14.

7. Horvat, Igor. 2007. Dodatne storitve v sistemu SEPA. Bančni vestnik 7-8, 35-38.

8. Nabergoj, Gojmir. 2007. Kartično poslovanje v pogojih enotnega območja plačil v evrih. Bančni vestnik 7-8, 16-30.

9. ZBS – Združenje bank Slovenije. 2008. Sepa v Sloveniji. Ljubljana.

Viri:

1. Anko, Simon. 2007. SEPA infrastruktura v Sloveniji. [online]. Available: [www.sepa.si/slo/Sepa/bv7_8_2007.pdf]. [15.10.2008].

2. BS – Banka Slovenije. 2008a. Enotno območje plačil v evrih – SEPA. [online].

Available: [www.bsi.si/iskalnik.asp?Page=2]. [16.10.2008].

3. BS – Banka Slovenije. 2008b. Poravnava plačil iz naslova sistema STEP2 Postopki za banke in Banko Slovenije. [online]. Available: [www.bsi.si/iskalnik.asp?Page=1]. [5.12.2008].

4. BS - Banka Slovenije. 2008c. EURO1, STEP1, STEP2. [online]. Available:

[www.bsi.si/placilni-sistemi.asp?MapaId=1128]. [5.12.2008]. 5. ECB - European central bank. 2008. Standardisation of payments. [online]. Available:

[http://www.ecb.int/paym/sepa/components/standardisation/html/index.en.html]. [5.12.2008].

57

6. European payments council. 2008a. SEPA Benefits and Implications. [online]. Available:[www.europeanpaymentscouncil.eu/content.cfm?page=sepa_benefits_and_implications]. [5.12.2008].

7. European payments council. 2007. Making SEPA a Reality. [online]. Available:

[www.europeanpaymentscouncil.eu/documents/EPC066_06%20SEPA%20Overview%20v1.4.pdf]. [15.10.2008].

8. European payments council. 2008b. What is EPC? [online]. Available:

[www.europeanpaymentscouncil.eu/content.cfm?page=what_is_epc]. [15.10.2008]. 9. Jamnik, Zlatko. 2007. SEPA kreditna plačila – skupni enotni plačilni sistem v evrih.

[online]. Available: [www.sepa.si/slo/Sepa/bv7_8_2007.pdf]. [15.10.2008].

10. Pirnat, Matevž. 2007. Evropski plačilni svet in samoregulacija evropskega bančnega sektorja. [online]. Available: [www.sepa.si/slo/Sepa/bv7_8_2007.pdf]. [15.10.2008].

11. Portal NLB. Pogosta vprašanja in odgovori o SEPA. [online]. Available:

[www.nlb.si/sepa-faq#sepa2]. [10.11.2008].

12. Portal NLB. 2007. Za večjo učinkovitost plačilnih sistemov. [online]. Available: [http://www.nlb.si/kazipot40-za-vecjo-ucinkovitost-placilnih-sistemov]. [29.11.2008].

13. Portal SKB. Že veste, kako pomembna za vas bo kmalu postala kartica SEPA.

[online]. Available: [www.skb.si/data/doc/pdf/sepa-obrazlozitev.pdf]. [3.9.2008].

14. Stanovnik, Marjeta. 2007. SEPA Direktne obremenitve. [online]. Available: [www.sepa.si/slo/Sepa/bv7_8_2007.pdf]. [15.10.2008].

15. ZBS - Združenje bank Slovenije. 2008. Nacionalni program SEPA v Sloveniji.

(Available):[www.sepa.si/slo/Splosno/ZBS-Nacionalni%20program%20SEPA-3.0.pdf]. [15.10.2008].

58

SLOVAR IZRAZOV

Kratica Izraz v angleščini Izraz v slovenščini

ACH Automated Cliring House Avtomatizirana klirinška hiša AOS Additional Optional Services SEPA dodatne storitve

CSM Clearing and Settlement Mechanism

Klirinško poravnalni sistem

BS Bank of Slovenia Banka Slovenije EBA Euro Banking Association Evrobančno združenje ECB European Central Bank Evropska centralna banka EK European Commision Evropska komisija

EMV standard Europay-Mastercard-Visa Europay-Mastercard-Visa standard

EPC European Payments Council Evropski svet za plačila EU European Union Evropska unija

FBE Federation Bancaire Europeenne

Evropsko združenje bank

Interchange Fee Medbančna provizija NOI Odbor za plačilni promet

PE – ACH Pan-European Automated Clearing House

Vseevropska klirinška hiša

PMF Project Management Forum Forum za upravljanje projekta

POS Point of Sale Prodajno mesto PSD Payment Services Directive Direktiva plačilnih storitev ROC Roll- out Comittee Odbor za vzpostavitev SEPA SCF SEPA Cards Framework Kartični okvir SEPA SDD SEPA Direct Debit SEPA direktne obremenitve

SECA Sungle Euro Cash Area Enotno območje evrogotovine

SHA Shared Cost Option Možnost delitve stroškov

SMC Scheme Management Comittee

Odbor za upravljanje shem

SVT Skupna vstopna točka

SWIFT Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication

Mednarodni dogovor za označevanje bank in njihovih računov

UNIversal Financial Industry ZBS Bank Association of Slovenia Združenje bank Slovenije

XML Extensible Markup Language Razširljiv označevalni (računalniški) jezik