kazalo - izum.si · knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni...

© IZUM, 18. 2. 2016 i

KAZALO

Uvod ............................................................................................................................................... 1

1 Poudarki .................................................................................................................................... 3

2 Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 4

3 Letni cilji ................................................................................................................................... 5

4 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................... 6

5 Fizični in opisni kazalci ............................................................................................................ 8

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ..................... 13

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog ..................................................................................... 14

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje .......................................................................... 25

9 Človeški viri ............................................................................................................................ 25

10 Ocena o rezultatih v letu 2015 ................................................................................................ 28

11 Finančni del ............................................................................................................................ 34

IZUM Letni program dela za leto 2016

© IZUM, 18. 2. 2016 1/56

Uvod

Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada

Republike Slovenije z Odlokom z dne 28. 2. 1992 (Ur. l. RS št. 10/92), preoblikovala s Sklepom

z dne 28. 4. 1994 (Ur. l. RS št. 25/94) in Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti

z dne 30. 7. 2002 (Ur. l. RS št. 71/02) uskladila z novo zakonodajo.

IZUM skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost

Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni

dejavnosti je opredeljen kot javni raziskovalni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot

raziskovalna organizacija, po Zakonu o knjižničarstvu pa je opredeljen kot knjižnični

informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.

Dejavnost IZUM-a je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS

(Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega

informacijskega sistema Slovenije. COBISS predstavlja organizacijski model povezovanja

knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-

kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo

podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi

funkcijami. Strokovne osnove in tehnološke predpostavke za delovanje sistema so:

standardizirana in vzajemna obdelava knjižničnega gradiva ter enotno vodenje katalogov

in bibliografij,

ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za vzajemno katalogizacijo,

računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic.

IZUM razvija tudi Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti – SICRIS (Slovenian Current

Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih projektih, raziskovalnih

organizacijah, skupinah in raziskovalcih, struktura podatkov pa je usklajena z evropskimi

priporočili. Oba sistema skupaj – COBISS in SICRIS – sta nepogrešljiv infrastrukturni

instrument pri vključevanju slovenske kulture, znanosti in izobraževanja v sodobne

informacijske tokove 21. stoletja, predstavljata pa tudi uspešni preboj slovenskega znanja v

nekatere druge države (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija in Črna

Gora), katerih sistemi so povezani v mrežo COBISS.Net.

Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoteno

delovanje sistemov COBISS.SI in SICRIS.

Upravljanje instituta je urejeno skladno z Zakonom o zavodih in zakonodajo s področja

raziskovalne in knjižnične dejavnosti. Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM-a (11 članov

imenuje Vlada RS).

Svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenske knjižnične strokovne skupnosti

glede razvoja sistema in servisov COBISS je Svet članic COBISS-a. Sestavljajo ga predstavniki

knjižnic po kriteriju prispevanih zapisov v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in v trenutnem

mandatu šteje devet članov.

Med organizacijske elemente je treba šteti tudi široko zastavljeno sodelovanje s knjižnicami,

strokovnimi združenji ter drugimi uporabniki servisov COBISS in SICRIS, ki so preko

ekspertnih skupin in posvetovanj tudi soudeleženi pri sprejemanju odločitev.

http://sicris.izum.si/

http://www.cobiss.net/default-si.asp

Letni program dela za leto 2016 IZUM

2/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Pravnoformalni odnosi s knjižnicami, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se urejajo s

pogodbami. Na tej podlagi se ločijo organizacije, ki aktivno sodelujejo v sistemu vzajemne

katalogizacije (polnopravne članice), od tistih, ki le črpajo razpoložljive bibliografske zapise v

svoje lokalne sisteme (pridružene članice). Predvidevamo postopni naravni upad pridruženega

članstva v prihodnjih letih.

Pravnoformalni odnosi s knjižnicami v drugih državah se urejajo s krovnimi pogodbami o

implementaciji sistema COBISS v posameznih državah ter z drugimi sporazumi, sklenjenimi s

pristojnimi ministrstvi in institucijami iz ciljnih držav.

Posebej so urejeni odnosi s ponudniki drugih domačih in tujih podatkovnih baz ter

informacijskih servisov. Dostop do tujih informacijskih servisov in njihovih baz podatkov je

praviloma urejen na podlagi konzorcijskih pogodb. Na poslovni ravni IZUM razvija sodelovanje

s pomembnimi tujimi partnerji, med katerimi so tudi najuglednejši svetovni bibliografski in

informacijski servisi (OCLC, ISSN, Thomson Reuters, ProQuest, ExLibris itd.).

IZUM je član pomembnih mednarodnih strokovnih združenj s področja informacijskih znanosti

in bibliotekarstva ali njihov aktiven sodelavec (IFLA, DLF, IFIP, ALA, ELAG, LIBER,

EUROCRIS itd.).

IZUM ima specialno knjižnico za področje svoje dejavnosti (knjižničarstvo in informacijske

znanosti).

IZUM izvaja tudi založniško dejavnost za publikacije s strokovnega področja, na katerem deluje,

ter izdaja strokovni časopis Organizacija znanja.

V letu 2012 je bila s podpisom sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo Združenih

narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) tudi formalno realizirana odločitev

UNESCO o podelitvi statusa regionalnega centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme

in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti javnemu zavodu IZUM. IZUM o svojem delu

tako tudi poroča Unescu.


© IZUM, 18. 2. 2016 3/56

1 Poudarki

IZUM je danes mednarodno priznan nosilec razvoja integriranih knjižničnih sistemov in

informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti. Od njega je v regiji odvisnih

preko 780 knjižnic (konkretno: 782 knjižnic na dan 31. 12. 2015), skoraj 3.000 knjižničarjev in

preko sedemsto tisoč končnih uporabnikov. Prednost COBISS-a je v kooperativni in integrirani

zasnovi ter v kontinuiranem razvoju skozi tri desetletja. Danes je eden redkih javnih

informacijskih sistemov, ki ga Slovenija "izvaža" v tujino.

Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena od redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten

knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni informacijski sistem

o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim

informacijskim sistemom COBISS.SI. Slovenija je tudi država z najbolj urejenim sistemom

vodenja bibliografij raziskovalcev v okviru knjižničnega informacijskega sistema in edina, ki

ima nacionalno bibliografijo raziskovalcev neposredno povezano s svetovnimi bazami podatkov

Web of Science. COBISS.SI je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje raziskovalne

uspešnosti slovenskih raziskovalcev v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost

Republike Slovenije (ARRS) in za habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nadalje je

nepogrešljiva informacijska podlaga tudi za izplačevanje knjižničnega nadomestila avtorjem

objavljenih del v okviru Javne agencije za knjigo. Iz navedenega izhaja, da je IZUM eden

ključnih nacionalnih dejavnikov na področju informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja

in kulture.

COBISS.Net je sodobno zasnovana informacijska mreža, ki v državah Jugovzhodne Evrope

deluje kot katalizator prenove teh družb in kot infrastruktura za izmenjavo informacij o

intelektualni produkciji, s tem pa kot spodbujevalec medkulturnega dialoga v regiji. To je

skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, ki želi s konkretnimi programi prispevati k

stabilizaciji razmer v regiji in k njeni hitrejši integraciji v EU, ter s priporočili s seje z dne 16. 9.

2010 "ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana, da

projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov". Vlogo IZUM-a v

regiji je prepoznal tudi UNESCO, ki je IZUM-u dodelil status regionalnega centra UNESCO za

knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti.

IZUM opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture,

še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu, in sicer:

koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih

servisov, s svojega delovnega področja;

koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega

bibliografskega sistema in njegovih servisov;

razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema

in njegovih servisov;

ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni

katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;

načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za

delovanje sistema;

organizacijo ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom

v dogovoru z njihovimi proizvajalci;


4/56 © IZUM, 18. 2. 2016

organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih

opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;

pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za

knjižnično dejavnost;

razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne

dejavnosti v Sloveniji;

sodelovanje v javnih programih razvoja Slovenije kot informacijske družbe;

inženiring pri razvoju in vzdrževanju računalniške in komunikacijske infrastrukture v

izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;

raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;

druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dela.

IZUM opravlja javno službo v obsegu in na način, kot sta določena z letnim programom dela, ter

tudi dejavnosti za trg v obsegu in na način, kot sta določena v tem dokumentu. Prva prioriteta

programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop do sistema

in servisov COBISS njegovim številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem pa je

treba razvijati tudi nove aplikacije, storitve in orodja oziroma dvigniti kakovost že obstoječih.

Med udarne poudarke v letu 2016 štejemo:

nova verzija COBISS/OPAC

obogatitev funkcionalnosti v COBISS3/Izposoji

začetek procesa vključevanja šolskih knjižnic

Med najpomembnejše predvidene nabave opreme v letu 2016 v okviru rednega programa

štejemo dodatne štiri strežnike, komunikacijsko opremo za razširitve lokalnega omrežja in

naprave za beleženje transakcij, opremljanje računalniškega centra s tehnološko opremo ter

razširitev pomnilniških enot.

Zaradi specifične vsebine udarnih poudarkov in najpomembnejših nabav vsako leto primerjave s

prejšnjimi leti niso relevantne.

Na dan 31. 12. 2016 predvidevamo 112 zaposlenih (enako kot je bilo predvideno v letu 2015).

Načrtovani delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti je 9,13 % od skupnih sredstev zavoda (v

letu 2015 – 9,76 %).

Iz sredstev okvirnih programov ne načrtujemo projektov (enako kot lani).

2 Dolgoročni cilji

Cilje IZUM-a, ki izhajajo iz njegovih ustanovitvenih aktov in jih potrjuje dosedanje delovanje

instituta, lahko zajamemo v nekaj bistvenih postavk:

Zagotavljanje prisotnosti bibliografskih informacij o slovenski ustvarjalnosti na globalnem

medmrežju, kar vključuje ustrezno tehnološko platformo in standardizacijo.

Dostop do svetovnega znanja za vse, ki delujejo kot strokovnjaki in od katerih je v

največji meri odvisna naša mednarodna konkurenčnost.


© IZUM, 18. 2. 2016 5/56

Povezovanje in medkulturni dialog v regiji, ki pomembno vpliva na razvoj evropskih

integracij.

Prispevek k informacijski pismenosti, še posebej mladih generacij, ki brez informacijskega

znanja in usposobljenosti ne morejo uspeti v razvojni tekmi EU.

Razvijanje novega znanja, predvsem na raziskovalnih področjih računalništva in

informacijskih znanosti, ki so bistvena za perspektivo knjižnične dejavnosti.

Dolgoročni razvoj IZUM-a temelji na predpostavki, da bo imela njegova dejavnost v Sloveniji še

naprej status javne službe.

IZUM prilagaja svoj razvoj sprejetim strategijam Republike Slovenije na področjih raziskovalne

dejavnosti, izobraževanja in kulture ter prehoda v informacijsko družbo. Na omenjenih področjih

se prilagaja tudi veljavnim strategijam in direktivam EU.

V okviru projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja ostaja strateški cilj IZUM-a v mrežo

COBISS.Net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne

in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora,

Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti kompatibilne

sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti.

3 Letni cilji

V letu 2016 so predvideni naslednji letni cilji:

premiki na selitvi iz platforme OpenVMS;

posebne zahteve v segmentu COBISS3/Izposoja in spremljajoče aplikacije;

prenovljen COBISS/OPAC;

podpora habilitacijskim procesom na univerzah;

povečanje kvalitete bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu;

sodelovanje pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

sodelovanje z vodilnimi svetovnimi bibliografskimi informacijskimi servisi;

večja prepoznavnost naše mednarodne razvojne vloge;

povečanje učinkovitosti in kvalitete dela.

Instrumenti za doseganje teh ciljev so razvojne aktivnosti, ki so definirane kot projekti, razvojne

naloge in vzdrževalne naloge. Po vsebini so razvrščene v naslednje vsebinske sklope:

vzajemna katalogizacija

COBISS/OPAC

lokalne aplikacije

podpora procesom raziskovalne dejavnosti

druge aplikacije in druge razvojne naloge

aplikativna in sistemska infrastruktura

obvladovanje dokumentacije

COBISS.Net


6/56 © IZUM, 18. 2. 2016

4 Zakonske in druge pravne podlage

Status in delovanje IZUM-a urejata vladni Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v

Mariboru (Uradni list RS, št. 71/02) in Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12.

2002. Odločilni pomen imata še Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK

in 92/15), ki opredeljuje vlogo IZUM-a v knjižničnem informacijskem sistemu, in Zakon o

raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06

- ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A), ki IZUM opredeljuje kot javni infrastrukturni

zavod. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske obveznosti preko Ministrstva za

izobraževanje, znanost in šport.

Pravne podlage za delovanje Instituta informacijskih znanosti:

Zakon o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE,

Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-

L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP);

Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 22/06 -

uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A);

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr. in 47/2015 - ZZSDT);

Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15);

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno

besedilo, 107/09 - odl. US, 98/09 - ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10 - ZIU, 107/10,

35/11 - ORZSPJS49a, 110/11 - ZDIU12, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 104/12 -

ZIPRS1314, 46/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13 - ZIPRS1415, 50/14, 25/14 - ZFU,

95/14 - ZUPPJS15, 82/15 in 90/15 - ZUPPJS16);

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v

javnem sektorju (ZUPPJS16) (Uradni list RS, št. 90/2015);

Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 -

ZUJF);

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 -

ZIPRS1314, 105/12, 8/13, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 47/13 - ZOPRZUJF,

56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 63/13, 99/13 -

ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odl. US, 101/13 -

ZDavNepr, 32/14 - ZVV-D, 55/14, 85/14, 95/14, 16/15 - odl. US, 24/15 - odl. US, 57/15,

69/15, 90/15, 102/15 in 104/15);

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -

ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A,

14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP in 96/15);

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617)

(Uradni list RS, št. 96/15);

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v

javnem sektorju (ZUPPJS16) (Uradni list RS, št. 90/2015);

Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE);

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - uradno prečiščeno besedilo, Uradni

list Evropske unije, št. 335/13, Uradni list RS, št. 19/14, 32/14 - ZPDZC-1, 90/14 - ZDU-

1l in 91/15 - ZJN-3);


© IZUM, 18. 2. 2016 7/56

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 -

ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1l, 95/14 - ZIPRS1415-C in 96/15);

Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave

samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 60/08, 83/10, 89/10 in 106/15);

Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09,

23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 59/11,

6/12, 40/12, 22/13, 22/13, 22/13, 46/13, 101/13 - ZIPRS1415, 45/14, 95/14 - ZUPPJS15,

95/14, 90/15 - ZUPPJS16 in 91/15);

Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 - popr.,

5/93, 18/94 - ZRPJZ, 50/94, 45/96, 40/97 - ZDMPNU, 51/98, 73/98 - popr., 39/99 -

ZMPUPR, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01, 85/01 - popr., 43/06 - ZKolP, 61/08, 61/08,

67/08, 83/10, 89/10, 40/12, 3/13, 46/13, 67/13, 7/14, 52/14, 3/15, 55/15 in 106/15);

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS/I, št. 18/91, Uradni

list RS, št. 53/92, 13/93 - ZNOIP, 34/93, 12/94, 15/94, 18/94 - ZRPJZ, 27/94, 59/94,

80/94, 39/95, 60/95, 64/95, 2/96, 20/96, 37/96, 56/96, 1/97, 19/97, 25/97, 37/97, 40/97 -

ZDMPNU, 79/97, 87/97 - ZPSDP, 87/97 - ZURD98, 3/98, 3/98, 3/98, 7/98, 9/98, 9/98,

51/98, 2/99, 2/99, 2/99, 39/99 - ZMPUPR, 39/99, 40/99 - popr., 59/99, 59/99, 59/99, 3/00,

3/00, 3/00, 3/00, 62/00, 67/00, 81/00 - KPnd, 116/00, 122/00, 3/01, 8/01, 23/01 - KPnd,

43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 99/01, 6/02, 6/02, 8/02, 9/02,

19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 69/02, 69/02, 69/02, 8/03, 8/03, 8/03, 8/03,

73/03, 77/04, 81/04, 61/05, 115/05, 43/06 - ZKolP, 71/06, 71/06, 138/06, 62/07, 65/07,

67/07, 120/07, 19/08, 57/08, 67/08, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 3/13,

46/13, 67/13, 107/13, 7/14, 52/14, 95/14, 3/15, 55/15 in 91/15);

Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v

plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11);

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

(Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,

12/14, 24/14, 52/14, 59/14 in 24/15);

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,

91/08, 113/09);

Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni

list RS, št. 85/10);

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št.

97/2009, 41/12);

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence

(Uradni list RS, št. 53/08, 89/08, 98/09 - ZIUZGK, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF, 104/12 -

ZIPRS1314, 46/13, 95/14 - ZUPPJS15 in 90/15 - ZUPPJS16);

Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih

obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05 in

4/11);

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,

60/10 - popr., 104/10 in 104/11);

Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in

storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo (Uradni list RS, št. 1/10 in 20/13);


8/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Pravilnik o računovodstvu Instituta informacijskih znanosti z dne 30. 3. 2009;

Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v Mariboru (Uradni list RS, št.

71/02);

Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002;

Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih

uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10);

Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (ReRIS11-20)

(Uradni list RS, št. 43/11).

5 Fizični in opisni kazalci

Razvijanje in vzdrževanje operativnosti informacijskih sistemov je zelo kompleksna dejavnost,

ki jo je težko zajeti v enostavne fizične kazalce. Ena možnost je uvedba števcev za merjenje

uporabe. To je lahko neposredno relevantno za en del ciljev, za drugi del morda posredno, za

tretji del ciljev pa ne pove ničesar. V takih primerih je nujno opisovati procese realizacije

zastavljenih nalog in na ta način oceniti, ali so bile naloge opravljene ali ne. Način načrtovanja

zagotavlja izbiro najnujnejših nalog glede na potrebe uporabnikov ter optimalno in kakovostno

nadgrajevanje sistemov. V večini primerov je za uporabnike podatek o izvedeni nalogi razumljiv,

zadosten in preverljiv.

COBISS in SICRIS uporabljajo vsi raziskovalci, vsi udeleženci izobraževanja, vsi strokovni

delavci, avtorji, ustvarjalci in obiskovalci knjižnic. Število uporabnikov se sicer da izraziti tudi s

približno številko – več kot 700.000 uporabnikov – vendar za to ni več potrebe; govorimo o javni

službi, ki nesporno opravičuje svoj status. Ključna za oceno gospodarnosti in učinkovitosti

poslovanja IZUM-a je ekonomija časa. Tako dodana vrednost kot prihranki se izražajo v boljši

izrabi časa vseh uporabnikov naših storitev. Glede na to, da IZUM-ovi servisi podpirajo

predvsem najdražje ekspertno delo, je gospodarnost toliko bolj prisotna. Presojamo jo lahko na

več mestih:

v knjižnicah na osnovi števila prevzetih bibliografskih zapisov in koristnih napotkov o

informacijskih virih;

v raziskovalnih organizacijah preko relevantnih referenc o obravnavanih problemih;

v šolah s hitrim dostopom do najprimernejših virov znanja;

v različnih procesih sprejemanja odločitev na osnovi celovitejše informiranosti o podobnih

razmerah v drugih okoljih;

pri predstavljanju Slovenije kot kulturno razvite in napredne države preko globalne

dostopnosti naših bibliografskih baz podatkov.

Dolgoletno neprekinjeno delovanje IZUM-a se kaže v vse bogatejših bazah podatkov, iz katerih

je mogoče izluščiti spoznanja, ki so bistvena za ocenjevanje dosedanjega razvoja države in

napovedovanje prihodnjega razvoja. To zmanjšuje nevarnost zmot in povečuje splošno

učinkovitost družbe ter njenih ključnih subjektov.

V nadaljevanju prikazujemo nekatere značilne tabele in grafe, ki kvantitativno ponazarjajo

dosežke in uspešnost. Predvidevanje teh številskih vrednosti za naslednje leto je povsem


© IZUM, 18. 2. 2016 9/56

irelevantno; čez eno leto bodo na podlagi novih meritev novi pomembni trendi in iz njih

izhajajoča indikativna sporočila.

Knjižnice v mreži COBISS.Net – 31. 12. 2015

COBISS.XX/ vrsta knj. .SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj

Nacionalne 1 2 1 1 1 1 0 1 8

Splošne 61 77 26 12 17 1 8 7 209

Visokošolske 81 68 8 10 28 0 18 6 219

Specialne 130 24 7 4 4 0 3 1 173

Šolske 172 0 0 1 0 0 0 0 173

Skupaj 445 171 42 28 50 2 29 15 782

v 2015 11 9 0 1 0 1 4 7 33

Tabela 1: Knjižnice v sistemu COBISS.Net

Leto 2015 smo zaključili s 782 vključenih knjižnic, od tega se jih je v letu 2015 vključilo 33,

izključile pa so se 3 knjižnice. Pričakujemo tudi povečan obseg dela zaradi prehoda knjižnic na

nove segmente v celotnem sistemu COBISS.Net.

Bogastvo COBISS-ovih baz podatkov in katalogov so bibliografski zapisi, ki jih zaradi

najrazličnejših namenov delimo po posebnih kriterijih.

Naslednja tabela prikazuje število bibliografskih zapisov v vzajemnih bazah podatkov COBIB po

vrstah dokumentov:

Vzajemne baze podatkov COBIB - 31. 12. 2015

.SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj

Monografije 2.755.368 1.917.602 413.429 298.991 395.406 498.264 78.553 93.503 6.451.116

Sestavni deli 430.016 134.168 27.230 9.480 992 31 373 289 602.579

Serijske pub. 130.689 72.424 11.719 3.533 8.056 39.924 2.377 209 268.931

Članki 1.280.659 782.058 118.599 80.946 15.200 429.137 8.130 6.947 2.721.676

Izv. dela 125.420 2.405 350 158 319 0 55 0 128.707

Drugo 7.934 3.938 249 0 488 2 35 2 12.648

Skupaj 4.730.086 2.912.595 571.576 393.108 420.461 967.358 89.523 100.950 10.185.657

S šifro

raziskovalca 1.526.383 178.451 4.275 19.801 13.088 0 873 290 1.743.161

Tabela 2: Zapisi v vzajemnih bazah podatkov po vrstah dokumentov

V vzajemnih in lokalnih bazah podatkov v sistemu COBISS.Net v celoti, kot tudi v slovenskem

sistemu COBISS.SI, so preseženi vsi predvideni kvantitativni mejniki: v lokalnih bazah podatkov

COBISS.Net je bil kreiran 22-milijonti zapis, v lokalnih bazah COBISS.SI 13-milijonti zapis, v

vzajemnih bazah podatkov COBISS.Net pa je bil kreiran 10-milijonti zapis. Delež povezanih

zapisov je ostal na enaki ravni kot predhodno leto, v normativni bazi podatkov CONOR pa je

bilo v letu 2015 verificiranih 20% več značnic kot leto prej.

Največja dodana vrednost sistema COBISS je možnost (in obveza) izmenjave bibliografskih

zapisov med sicer samostojnimi in avtonomnimi sistemi. Od novembra leta 2004 dalje, ko so te


10/56 © IZUM, 18. 2. 2016

izmenjave dobile tudi formalno podlago, beležimo vsa prevzemanja bibliografskih zapisov med

posameznimi sistemi, kar podrobneje prikazuje naslednja tabela.

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 11. 11. 2004 do 31. 12. 2015

Prevzeto iz

COBIB.xx /

COBISS.Net


COBISS.SI 0 13.456 1.454 655 1.195 32 14 49 16.855

COBISS.SR 49.220 0 5.626 7.077 13.705 942 14 1.053 77.637

COBISS.MK 18.162 47.586 0 287 635 308 0 0 66.978

COBISS.CG 9.396 198.247 1.574 0 3.744 56 4 127 213.148

COBISS.BH 13.089 59.923 455 1.018 0 16 0 0 74.501

COBISS.BG 60 129 119 21 9 0 0 3 341

COBISS.AL 2.212 5.827 16.962 670 81 231 0 0 25.983

COBISS.RS 1.164 56.433 951 4.680 2.816 6 0 0 66.050

Skupaj 93.303 381.601 27.141 14.408 22.185 1.591 32 1.232 541.493

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015

Prevzeto iz

COBIB.xx /

COBISS.Net


COBISS.SI 0 1.042 254 238 266 10 14 34 1.858

COBISS.SR 3.927 0 866 956 1.056 294 14 950 8.063

COBISS.MK 1.168 2.628 0 95 59 118 0 0 4.068

COBISS.CG 1.096 9.997 459 0 1.027 8 4 127 12.718

COBISS.BH 954 1.792 71 99 0 5 0 0 2.921

COBISS.BG 31 35 81 16 6 0 0 3 172

COBISS.AL 18 7 5 6 3 0 0 0 39

COBISS.RS 357 14.337 705 3.244 2.191 5 0 0 20.839

Skupaj 7.551 29.838 2.441 4.654 4.608 440 32 1.114 50.678

Tabela 3: Izmenjava bibliografskih zapisov

Prvi del tabele obsega celotno obdobje spremljanja izmenjave bibliografskih zapisov, drugi del

pa pokriva leto 2015. Letni delež izmenjanih zapisov je za več kot 10% višji od lanskega in tako

predstavlja skoraj desetino celotnega dosedanjega enajstletnega prometa. Števila izmenjanih

zapisov zelo nazorno govorijo o "popularnih" virih za vse države; nesporni primat imajo srbske

knjižnice, očitno pa je najbolj intenzivna izmenjava med Srbijo in Črno goro. V sistem

izmenjave bibliografskih zapisov so vključeni čisto vsi vzajemni katalogi COBIB.XX sistema

COBISS.Net.


© IZUM, 18. 2. 2016 11/56

Slika 1: Število izpisov iz COBISS/OPAC-a Slika 2: Število iskanj iz COBISS/OPAC-a

Uporaba segmenta COBISS/OPAC je občutno narasla. Število izpisov je na letni ravni v

primerjavi s predhodnim letom poraslo za več kot 5 milijonov izpisov, kar predstavlja več kot

10% rast, medletno gibanje ostaja primerljivo. Iskanja neposredno iz COBISS/OPAC so se v

primerjavi s predhodnim letom povečala za 10% oziroma za več kot 2 milijona. Izrazitejše

povečanje iskanj je bilo v zadnjem tromesečju leta 2015, samo gibanje med letom pa ostaja v

nihanjih predhodnega leta.

Slika 3: Število izposoj vseh knjižnic (Slovenija)

Dinamika izposoje je očitno podvržena medletnim nihanjem. Ob koncu leta (kot vedno)

beležimo padec, očitno pa je izposoja gradiva v letu 2015 v knjižnicah z avtomatizirano podporo

izposoje spet nekoliko upadla. To je med drugim tudi dokaz o spreminjajoči se vlogi knjižnice.

Število izposoj se bo večalo sorazmerno s povečanjem števila knjižnic, ki imajo vključeno

COBISS podporo za izposojo.

Poleg izposoje ločeno beležimo še podatke o rezervacijah in podaljšanj roka izposojenega

gradiva. Spodnja grafa prikazujeta konstantno rast teh transakcij v zadnjih letih:


12/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Slika 4: Število rezervacij v knjižnicah (Slovenija) Slika 5: Število podaljšanj v knjižnicah (Slovenija)

Število zapisov v slovenskem SICRIS-u redno narašča, razen števila raziskovalnih organizacij, ki

jih je manj kot prejšnje leto. Razlog je aktivno prečiščevanje podatkov o raziskovalnih

organizacijah na ARRS, zaradi katerega nekatere organizacije izgubijo svoj aktivni status. Pri

drugih E-CRIS-ih se je trend naraščanja ustalil. Izjema so Albanija, Kosovo in del Bosne in

Hercegovine, kjer so aktivnosti v celoti zastale.

31. 12. 2015 SICRIS E-CRIS

.SR

E-CRIS

.MK

E-CRIS

.CG

E-CRIS

.BH

E-CRIS

.AL

E-CRIS-

.KO

E-CRIS

.RS

Raziskovalne

organizacije 981 279 98 45 78 9 8 84

Porast v 2015 -52 3 2 0 0 0 0 15

Raziskovalci 36.685 10.827 2.380 1.272 2.055 683 32 1.099

Porast v 2015 770 99 47 14 0 0 0 49

Tabela 4: Zapisi v nacionalnih E-CRIS-ih

Statistika iskanj v SICRIS-u še vedno redno narašča, kar dokazuje, da je za slovenske

raziskovalce SICRIS nepogrešljivo mesto za pregled lastne raziskovalne produkcije, za

ministrstvo, pristojno za znanost, za univerze ter za ARRS pa pomembno orodje pri evalvaciji in

kvantifikaciji določenega dela prikaza rezultatov znanstvenega raziskovanja.

Zaključek:

Navedeni kvantitativni kazalci so rezultati merljivih števcev pri posameznih zaokroženih

procesih oziroma funkcionalnosti sistemov COBISS in E-CRIS. Večina jih bo zagotovo

naraščala v prihodnjih letih, padcev ne pričakujemo (razen pri prevzemanju slovenskih zapisov iz

drugih držav COBISS.Net, kar je razumljivo). Število izposoj v slovenskih knjižnicah in uporaba

slovenskega COBISS/OPAC-a bosta rahlo naraščala, letni prirast zapisov v vzajemnih katalogih

bo verjetno ostal na doseženih vrednostih (0,5 milijona zapisov letno). Dodatna rast zapisov bo

nastopila zaradi vključevanj večjih novih knjižnic v drugih državah COBISS.Net (dodajanje

zapisov s konverzijami). Zaradi načrtovanega večjega vključevanja šolskih knjižnic bo zagotovo

naraslo število lokalnih knjižničnih katalogov. Zapisi v nacionalnih CRIS-ih bodo naraščali


© IZUM, 18. 2. 2016 13/56

sorazmerno s povečano angažiranostjo v ciljnih državah, v Sloveniji pa bo trend naraščanja

predvidoma ostal na isti ravni.

Med kvalitativne kazalce navajamo:

uveljavljenost in trdna zasidranost sistemov COBISS in SICRIS v nacionalnem in

regijskem prostoru;

tesno sledenje mednarodnim trendom na področju informacijskih storitev;

uspešnost realizacij razvojnih nalog in redne implementacije novih verzij aplikacij in

storitev;

mednarodna odmevnost v strokovnih knjižničarskih krogih;

uspešnost pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

mentorstvo.

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in

ocene potrebnih sredstev

V finančnem načrtu določimo prejeta sredstva za delovanje na osnovi realizacije v letu 2015 in

načrtovanih pogodb za opravljanje osnovne dejavnosti z MIZŠ in ARRS in skladno z

zakonodajo:

Zakon o proračunu Republike Slovenije za leto 2016, Uradni list RS, št. 96/2015,

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih

v javnem sektorju (ZUPPJS16), Uradni list RS, št. 90/2015,

Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto

2016, Uradni list RS št. 91/2015,

Aneks k kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni

list RS, št. 91/2015,

Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za javni sektor v Republiki Sloveniji, Uradni list RS,

št. 91/2015,

Zakon o dopolnitvi zakona o minimalni plači (ZMinP-A), Uradni list RS, št. 92/2015,

Spremembe področnih kolektivnih pogodb, Uradni list RS, št. 106/2015.

Vsi odhodki so načrtovani v okviru razpoložljivih sredstev.

Sredstva za plače so načrtovana v skladu z zadnjo veljavno zakonodajo na področju plač.

Upoštevali smo veljavno zakonodajo s področja plač in omejitve, ki jih določa

ZUPPJS16 in ZUPPJS15 ter izhodišča MIZŠ.

Sredstva za redno delovno uspešnost niso načrtovana.

Načrtovana so sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega del pri

opravljanju rednih delovnih nalog v skladu z ZUPPJS16.

Splošna uskladitev plač ni načrtovana.

Povečanje plač zaradi sprememb uvrstitev nekaterih delovnih mest skupine J: skupni

znesek za leto 2016 je 1.000,00 EUR (2 delovni mesti receptorja).

Višina načrtovanega regresa za letni dopust je v skladu z novo lestvico za leto 2016.

Sredstva za napredovanje in delovno dobo so načrtovana v skladu z ZUPPJS15.

Sredstva za jubilejne nagrade so načrtovana v višini 4.000,00 EUR.


14/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Odpravnine niso načrtovane.

Sredstva za izplačilo plačnih nesorazmerij so bila dokončno izplačana v letu 2015.

Višina sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje je načrtovana v višini 6.300,00

EUR v skladu z zakonodajo za javne uslužbence.

Višina dnevnega nadomestila za prehrano zaposlenim je načrtovana v višini 3,62 EUR

na dan.

Stroški prevoza na delo in iz dela zaposlenim so načrtovani v višini najcenejšega javnega

prevoza.

Stroški blaga in storitev za javno službo so načrtovani v višini 100 % glede na realizacijo

leta 2015, trg v višini 181 %. Ne načrtujemo po sistemu odstotkov, ampak po

posameznih stroških.

Drugi izdatki zaposlenim (dnevnice, kilometrine) so načrtovane v višini 102 %

realizacije leta 2015.

Višina sredstev za sejnine in povračila stroškom upravičencem je načrtovana v skladu z

Uredbo in spremembah uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih

agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

Ključni stroški materiala in storitev so: stroški za nakup tujih baz podatkov in servisov.

Načrtovana amortizacija je v višini 1.095.290,00 EUR, neopredmetena osnovna sredstva

50.000,00 EUR, opredmetena osnovna sredstva 1.045.290,00 EUR.

Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 100.000,00 EUR, na javnem delu 995.290,00

EUR.

Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno

odpisujejo posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora

dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2016 niso

načrtovana odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah.

Obračun je enak na tržnem in javnem delu.

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog

Aktivnosti v IZUM-u opisujemo v obliki delovnih nalog, ki jih delimo v projektne, razvojne in

vzdrževalne naloge. Med vzdrževalne naloge sodijo predvsem vzdrževanje operativnosti

aplikacij, upravljanje sprememb zahtev z analizo in načrtovanjem, izobraževanje uporabnikov,

pomoč uporabnikom, vzdrževanje programske opreme, prevajanje in lektoriranje, podpora za

tuje baze podatkov in servise, uvajanje novih orodij in tehnologij ter vzdrževanje infrastrukture.

Razvojne naloge so navedene v naslednji razpredelnici:

Projekti in razvojne naloge

Vzajemna katalogizacija

R1 – Poenotenje vsebinske obdelave v sistemu COBISS.SI z uvedbo SGC

R2 – Vpeljava konsolidirane izdaje ISBD v COBISS.SI

R3 – Uporaba orodij BIBFRAME za zapise v sistemu COBISS.SI

R4 – Vpis zapisov za osebna imena v VIAF

R5 – Normativna kontrola korporacij


© IZUM, 18. 2. 2016 15/56

Projekti in razvojne naloge

COBISS/OPAC

R6 – COBISS/OPAC

R7 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja

R9 – Bibliografije v COBISS3/Izpisi

R10 – Uvedba skupne baze članov mariborske in ljubljanske univerze v C3/Izposoja

R11 – Vpis člana na daljavo

R12 – Izposoja neevidentiranega gradiva

R13 – Naročanje gradiva na dom

Podpora procesom raziskovalne dejavnosti

R14 – Portal COBISS/SciMet

R15 – Habilitacije UNI-LJ

R16 – Prenova povezovanja sistema COBISS z WoS in Scopus

Druge aplikacije in druge razvojne naloge

R17 – Povezovanje sistemov COBISS in WorldCat

R18 – Prenos baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3

R19 – Prenova spletnih strani COBISS

R20 – Vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI

Aplikativna infrastruktura

R21 – Prenos transakcij COBISS2 in COBISS3 izposoje v relacijsko bazo podatkov

R22 – Prenova iskalnika v programski opremi COBISS3

R23 – Digitalni repozitorij objektov COBISS

-

Obvladovanje dokumentacije

R24 – Upravljanje izobraževanja s portalom SharePoint

R25 – Upravljanje administracije s portalom SharePoint

R26 – Razvoj portala za priročnike COBISS

COBISS.Net

R27 – Uvajanje segmenta COBISS3/Izposoja v COBISS.Net

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana


16/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Naloge R1 do vključno R27 so del javne službe zavoda in financirane iz proračuna RS.

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana je financirano iz drugih (tržnih)

virov in morebitnih namenskih sredstev, če jih pridobimo (RS, EU, …).

Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM-u v okviru raziskovalno-razvojnih oziroma

infrastrukturnih skupin (R-R-I), kjer se prepletajo raziskovalne, razvojne, vzdrževalne in druge

aktivnosti. Povzetek vsega načrtovanega dela skupaj po teh skupinah je v naslednji tabeli:

Ime skupine R-R-I Oznaka FTE

– Bibliografska kontrola BKO 16,25

– Dokumentacija DOK 5,00

– Programska oprema PRO 35,00

– Upravljanje servisov USE 21,50

– Sistemska podpora SPO 11,00

– Neodvisni razvijalci NR 2,00

– Podpora dokumentaciji in razvoj PDR 3,00

Skupaj 93,75

Vodstvo in skupne službe 16,25

Skupaj 110,00

V skupnih službah so organizirane naslednje dejavnosti: vodenje kadrovske evidence,

administracija, pravne zadeve, računovodstvo, ekonomat, vzdrževanje prostorov in gradbene

investicije. V okviru uprave je skupaj z neodvisnimi razvijalci med drugim koordinirano

raziskovalno in razvojno delo v okviru projektnih, razvojnih in vzdrževalnih nalog za nove

generacije bibliografij, povezovanj s citatnimi bazami in globalnimi bibliografskimi servisi,

upravljanje dokumentov z dokumentnimi sistemi, organiziranje razvojne pomoči knjižnicam v

mreži COBISS.Net ter vzdrževanje in dopolnjevanje učnega gradiva za spletne tečaje.

V nadaljevanju podajamo povzetek razvojnih nalog po vsebinskih sklopih:


R1 – Poenotenje vsebinske obdelave v sistemu COBISS.SI z uvedbo SGC: Nadaljevali bomo z

razvojem modula za redakcijo SGC. Uredili bomo prikaze zapisov in navigacijo po zapisih ter

dopolnili indeksiranje. Definirali bomo pristojnosti redaktorjev glede na pridobljen nivo

pooblastil, nato pa v skladu s tem dopolnili COBISS3/Katalogizacijo. Dopolnili bomo tudi

uporabniško dokumentacijo, in sicer priročnika COMARC/A in COBISS3/Katalogizacija.

R2 – Vpeljava konsolidirane izdaje ISBD v COBISS.SI: Analizirali smo konsolidirano izdajo

ISBD in pripravili seznam potrebnih sprememb v formatu COMARC/B. Standard namreč

prinaša nove podatkovne elemente, nekatere obstoječe pa opušča. Glede na rezultate analize

bomo dopolnili format COMARC/B in programsko opremo COBISS3/Katalogizacija, v celotni

programski opremi COBISS bo treba z novim standardom uskladiti prikaz ISBD. Dopolnili

bomo priročnik COMARC/B. V njem bomo posodobili opise relevantnih polj in podpolj.

Opravili bomo revizijo primerov zapisov v celotnem priročniku in primere uredili v skladu z

novim standardom.

R3 – Uporaba orodij BIBFRAME za zapise v sistemu COBISS.SI: Preučili bomo BIBFRAME

orodja, s katerimi bi zapise iz COMARC formata transformirali v format BIBFRAME (posredno

preko MARCXML). Preverili bomo, kako se obnesejo naši zapisi po konverziji in možnost

njihove uporabnosti v OPAC-u. Takšni zapisi naj bi omogočali širšo uporabnost bibliografskih


© IZUM, 18. 2. 2016 17/56

podatkov, saj gre za povezane podatke, ki so bolj privlačni in uporabni tudi zunaj knjižničarske

skupnosti.

R4 – Vpis zapisov za osebna imena v VIAF: Preverili bomo, ali je treba pridobiti mnenje

informacijskega pooblaščenca o prenosu podatkov v mednarodni servis s sedežem v ZDA.

Pripravili bomo izbor normativnih zapisov za pošiljanje in organizirali obogatitev teh zapisov z

opombami o biografiji in delovanju. Dopolnili in testirali bomo konverzijo normativnih zapisov

iz formata COMARC/A v format MARC 21/A ter pripravili postopek za pošiljanje zapisov.

R5 – Normativna kontrola korporacij: Pripravili bomo testno bazo CONOR.SI in vanjo vključili

zapise za korporacije na osnovi bibliografskih zapisov za slovensko bibliografijo iz NUK-ove

lokalne baze za obdobje 2000-2015. Programsko opremo bomo dopolnili tako, da bo omogočala

vnos korporacij z normativno kontrolo. Dopolnili bomo polja za korporacije v formatu

COMARC/B, verjetno pa bo treba dopolniti tudi format COMARC/A. Dopolnitve bomo opisali

v uporabniški dokumentaciji, v priročnikih COBISS3/Katalogizacija, COMARC/B in

COMARC/A. V NUK bodo medtem preverili optimalnost nabora zapisov iz testnega okolja. Po

potrditvi inicialnega nabora zapisov bo sledila redakcija zapisov. Redakcijo zapisov bomo

izvedli v IZUM-u in NUK-u. Predvideno je, da bi polja 71X v bibliografskih zapisih z

normativnimi zapisi za korporacije v fazi redakcije povezovali samo v IZUM-u in NUK-u, ostale

knjižnice pa bi to možnost dobile, ko bo urejen in preverjen dovolj velik nabor normativnih

zapisov.

COBISS/OPAC

R6 – COBISS/OPAC: V letu 2016 predvidevamo najmanj dve iteraciji testiranja, implementirali

bomo potrebne popravke in dopolnitve. Pripravili bomo potrebno strežniško infrastrukturo za

učinkovito delovanje programske opreme v produkciji. Programsko opremo bomo pred

namestitvijo optimirali v produkcijskem okolju. Predvidoma v drugi polovici leta bomo

programsko opremo COBISS/OPAC V7.0 namestili vzporedno z obstoječo programsko opremo

COBISS/OPAC V6.1.

R7 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS: V letu 2016 bomo delali na

razvoju prototipa z uporabo API-jev ponudnika OCLC. Nadaljuje se sistemska analiza ob

sodelovanju najpomembnejših svetovnih ponudnikov. Pripravili bomo okolje za vključitev

centralnega indeksa v novo verzijo COBISS/OPAC.

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja:

Predvideno je pospešeno nadomeščanje programske opreme COBISS2/Izposoja s programsko

opremo COBISS3/Izposoja. Ob tem bomo programsko opremo dopolnjevali z manjkajočimi in

novimi funkcionalnostmi kot so URBANA, integracijo elektronskega podpisovanja v različne

izpise za potrebe izposoje, uvedbo e-obveščanje o aktivnostih potujoče knjižnice, nadgradnjo

funkcionalnosti aplikacije Offline COBISS/Izposoja v bibliobusu, izvoz podatkov o opominih v

xml, nastavljanje parametrov izposoje po oddelkih, vpogled v uspešnost pošiljanja e-obvestil.

Načrtujemo tudi večje število manjših dopolnitev.

R9 – Bibliografije v COBISS3/Izpisi: V letu 2016 bomo nadaljevali s prehodom programske

opreme za izpisovanje bibliografij iz okolja OpenVMS v okolje COBISS3. V letu 2015 smo

končali s transformacijo bibliografskega zapisa iz formata COMARC v posebej prirejen format

XML za potrebe izpisov bibliografij. Izdelali smo tudi celotno ogrodje XML, ki združuje

bibliografski del in kazala. Pričeli smo z implementacijo izpisov bibliografij raziskovalcev.


18/56 © IZUM, 18. 2. 2016

R10 – Uvedba skupne baze članov mariborske in ljubljanske univerze v C3/Izposoji: Na osnovi

potrjenega predloga programske podpore skupni bazi članov v letu 2015 bomo nadaljevali z

razvojem prototipne rešitve. Rešitev bo predana v testiranje članom delovne skupine.

Predvidevamo, da bomo sprejete rešitve po več ciklih razvoja programske opreme namestili v

produkcijsko okolje.

R11 – Vpis člana na daljavo: Na osnovi potrjenega predloga programske podpore v letu 2015 bo

pripravljena prva verzija spletnega vpisa na daljavo, ki bo omogočala popoln spletni vpis.

Preliminarni vpis in preliminarni vpis z možnostjo elektronske dostave potrdil bo razvit v

naslednjih verzijah. Za podporo spletnemu vpisu bomo dopolnili programsko opremo

COBISS3/Izposoja. Predvidevamo, da bomo rešitve v več iteracijah razvoja programske opreme

namestili v produkcijsko okolje.

R12 – Izposoja neevidentiranega gradiva: Na osnovi v letu 2015 pripravljenega in potrjenega

predloga rešitve bomo pripravili prototipno rešitev in jo predali v verifikacijo zainteresiranim

knjižnicam. Predvidevamo, da bomo sprejete rešitve po več iteracijah razvoja programske

opreme namestili v produkcijsko okolje.

R13 – Naročanje gradiva na poljubno lokacijo: Na podlagi analize uporabniških zahtev v letu

2015 bo pripravljena specifikacija nadgradnje postopka rezervacije gradiva v COBISS/OPAC-u

(V7.0) z možnostjo izbire prevzemnega mesta in dopolnitve postopkov obdelave rezervacij v

COBISS3/Izposoja. Predvidevamo, da bomo rešitve v več iteracijah razvoja programske opreme

namestili v produkcijsko okolje.

Podpora procesom raziskovalne dejavnosti

R14 – Portal COBISS/SciMet: V letu 2015 vzpostavljen portal COBISS/SciMet, ki je namenjen

spremljanju slovenske znanstvene produkcije ter agregaciji, obdelavi in prikazu podatkov iz

različnih informacijskih virov po metodah scientometrije, ima enotni grafični vmesnik za spletne

in mobilne odjemalce z odzivnim dizajnom (RWD – Responsive web design) in je razvit z

odprtokodnim JavaScript ogrodjem AngularJS, ki ga je potrebno nadgraditi z novo verziji

AngularJS. V tem ogrodju je treba implementirati in redizajnirati tudi obstoječe on-line izpise

citiranosti, ki bodo zajemali in prikazovali dosti več podatkov, ki jih potrebujejo slovenski

raziskovalci za potrebe različnih analiz. Preučiti in implementirati je potrebno mednarodno

uveljavljene metrike za primerjavo raziskovalne dejavnosti avtorjev na evropski oz. svetovni

ravni, ter preučiti možnosti vizualizacije le-teh. Nadaljevali bomo z objavo video vodičev za

uporabo portala na YouTube kanalu COBISS IZUM ter kratkih navodil na spletnem dnevniku

COBISS poti do znanja.

R15 – Habilitacije UNI-LJ: V letu 2015 smo s predstavniki Univerze v Ljubljani dosegli

dogovor o izdelavi avtomatskega točkovanja bibliografskih kazalcev uspešnosti za izvolitve v

nazive. Do konca leta 2016 nameravamo implementirati izpis, ki bo po vzoru storitve

Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitve v nazive na Univerzi v Mariboru dostopen znotraj

sistema SICRIS.

R16 – Prenova povezovanja sistema COBISS z WoS in Scopus: V letu 2015 smo na zahtevo

podjetij Thomson Reuters in Elsevier začeli s prenovo procesa povezovanja sistema COBISS z

WoS in Scopus. Glavna naloga v letu 2016 bo reorganizacija podatkov o avtorjih in povezovanje

avtorjev iz sistema SICRIS in normativne baze avtorjev CONOR.SI s slovenskimi avtorji v

sistemih WoS in Scopus. Preučiti je treba tudi druge novosti v teh sistemih, kot so npr. možnost

povezovanja različnih vrst gradiva, ražen člankov, in vključitev retrospektive iz baze Scopus od

leta 1970.


© IZUM, 18. 2. 2016 19/56

Druge aplikacije in razvojne naloge

R17 – Povezovanje sistemov COBISS in WorldCat: Od OCLC pričakujemo rešitve glede

problemov, zaradi katerih prihaja do nesinhroniziranosti podatkov iz sistema COBISS s podatki

v sistemu WorldCat.org. Za namen sinhronizacije je treba razviti komponento Consistency

Checker, s katero bi preko programskega vmesnika za WorldCat Search preverjali stanje naših

holdingov v zapisih baze podatkov WorldCat.org in ga usklajevali s stanjem v sistemu COBISS.

Po sinhronizaciji je v OCLC potrebno registrirati še preostale slovenske knjižnice, nato pa

pripraviti paketni prenos njihovih podatkov. Po implementaciji cirilice v sistemu OCLC bomo

prenos zapisov v WorldCat.org pripravili tudi za sisteme COBISS.SR in COBISS.CG. Predpogoj

za implementacijo sinhronizacije podatkov je sprememba procesa prevzemanja zapisov iz

WorldCat.org z Z39.50, tako da se nazaj v WorldCat.org ne pošiljajo kode knjižnic in vzajemnih

katalogov v sistemu COBISS.

R18 – Prenos baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3: Zaradi opuščanja tehnološke platforme

OpenVMS je potrebna migracija specialnih baz podatkov ISBN in ISMN v COBISS3. Razen

migracije samih podatkov bo na novi platformi potrebno razviti programski modul za vnos in

ažuriranje zapisov ter modul za pripravo izpisov in izvoz podatkov. Za avtorizacijo bomo

poskušali uporabiti obstoječi modul COBISS3 za avtorizacijo. Zaradi identične strukture zapisov

v bazah ISBN in ISMN so lahko programski moduli enaki za obe bazi.

R19 – Prenova spletnih strani COBISS: Spletne strani in servisi, ki jih nudi IZUM, so dostopni

knjižničarjem, raziskovalcem in drugim uporabnikom preko izum.si, cobiss.si, cobiss.net,

sicris.si in njihovih poddomen. Strani in servisi so zreli za tehnološko in oblikovno prenovo.

Osnovni cilji:

Prehod na sodobnejše tehnološke platforme, ki zagotavljajo lažje upravljanje z vsebinami.

Izboljšanje preglednosti vsebin in uporabniške izkušnje ob uporabi servisov.

Zagotovitev delovanja na mobilnih platformah.

Poenotenje celostne grafične podobe.

Podpora zakonodaji (piškotki) in standardom (Splet 2.0, IPv6, HTML 5 idr.).

R20 – Vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI: Glede na dne 24. 12. 2015 sprejeti

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se bodo šolske knjižnice, kot

pomemben del knjižničnega informacijskega sistema Slovenije, predvidoma v prihodnjih treh

letih vključile v nacionalni bibliografski sistem COBISS.SI. V sklop tega vključevanja sodi

izobraževanje knjižničarjev šolskih knjižnic za delo v sistemu COBISS.SI na dvodnevnem tečaju

Uporaba programske opreme COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga, uvajalni obisk, analiza

organiziranosti in delovnih postopkov v knjižnici, strukturiranje podatkov o zalogi, sodelovanje

pri pripravi zapisnika o vnosu podatkov o zalogi ter standardnih izpisih, pomoč in izvedba

konverzije lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov, pomoč pri obdelavi in vodenju

Učbeniškega sklada, za uvajanja avtomatizirane izposoje izobraževanje šolskih knjižničarjev na

tridnevnem tečaju Uporaba programske opreme COBISS3/Izposoja ali enodnevni Delavnici

COBISS3/Izposoja, priprava zapisnika za segment izposoje, pomoč pri delu itd..

Aplikativna infrastruktura

R21 – Prenos transakcij COBISS2 in COBISS3 izposoje v relacijsko bazo podatkov: Ob

delovanju programske opreme COBISSx/Izposoja nastajajo datoteke, v katere se beležijo

transakcije izposoje. Datoteke so kasneje ena izmed osnov za izdelavo različnih statistik. V letu


20/56 © IZUM, 18. 2. 2016

2016 nameravamo vse statistike prenesti v relacijsko bazo podatkov, kar bo omogočalo hitrejšo

izdelavo različni statistik.

R22 – Prenova iskalnika v programski opremi COBISS3: Prehod na strežnik SOLR v vseh bazah

knjižnic sistema COBISS omogoča uvedbo nekaterih novih funkcionalnosti pri iskanju

bibliografskih zapisov v programski opremi COBISS3: besedno/frazno iskanje, seznam zadetkov

urejen po relevanci, trankacija brez omejitev, itd. Uporabniško izkušnjo pri iskanju

bibliografskih zapisov znotraj programske opreme COBISS3 bomo prilagodili izkušnji pri

uporabi programske opreme COBISS/OPAC V7.0. Proučili bomo ukazni način iskanja s

pomočjo ukazne vrstice SOLR. Če bomo ugotovili večje prednosti pred ukazno vrstico COBISS,

bomo ukazno vrstico SOLR dodali kot novo možnost pri ukaznem iskanju.

R23 – Digitalni repozitorij objektov COBISS: Knjižnicam želimo ponuditi možnost trajnega

hranjenja digitalnih vsebin, kot so članki, e-knjige, digitalizirane razglednice, fotografije, filme

in ostale digitalne objekte in kolekcije, ki jih knjižnice hranijo in ponujajo svojim uporabnikom.

Pripravili bomo tehnološko infrastrukturo, ki bo temeljila na odprtokodnem orodju DSpace in bo

integrirana v sistem COBISS. Knjižničarjem katalogizatorjem bo omogočen direktni vnos

bibliografkih zapisov, vključno z digitalnimi objekti, ki bodo dostopni za iskanje preko

COBISS/OPAC-a, kakor tudi preko ostalih segmentov COBISS-a. Poleg tehnične

implementacije bomo pripravili avtorizacijska pravila vnosa digitalnih vsebin, politiko

upravljanja in dostopnosti do vsebin ter preučili možnosti Google indeksiranja. V zaključni fazi

bo sledil cikel promocijskih izobraževanj za knjižničarje.


R24 – Upravljanje izobraževanja s portalom SharePoint: Pričeli bomo s prilagajanjem in

razvojem portala SharePoint za pripravo, izvedbo in vodenje izobraževanja knjižničarjev

(gradiva za tečaje, napotkov za izvedbo izobraževanja, urnikov izobraževanaj, vaj in rešitve vaj

ter primerov, PowerPoint predstavitev predavateljev ipd.). Portal bo namenjen ustvarjanju in

arhiviranju vse dokumentacije za namen izvedbe izobraževanja knjižničarjev v slovenskem,

srbskem in angleškem jeziku.

R25 – Upravljanje administracije s portalom SharePoint: V letu 2015 smo razvili in prilagodili

portal SharePoint za vodenje administracije za COBISS.SI in COBISS.Net. V januarju 2016

bomo pričeli s produkcijo portala SharePoint za vodenje administracije in evidentiranje klasične

vhodne pošte. Nadaljevali bomo s prilagajanjem in razvojem portala še za upravljanje

administracije drugih organizacijskih enot (SKS, Uprava itd.).

R26 – Razvoj portala za priročnike COBISS: V okviru ogrodja za upravljanje s formatom

COMARC je pripravljena konverzija priročnikov iz formata XML v odprtokoden dokumentni

format DocBook (OASIS TC) iz katerega se z DocBook Stylesheets generirajo priročniki v

formatu HTML. Za objavo tako pripravljenih priročnikov bomo razvili portal, ki bo omogočil

tudi on-line pomoč uporabnikom v COBISS3/Katalogizaciji in dostop do priročnikov COBISS s

portala Izobraževanja. Portal bo imel enoten grafični vmesnik za spletne in mobilne odjemalce z

odzivnim dizajnom (RWD - Responsive web design).

COBISS.Net

R27 – Uvajanje segmenta COBISS3/Izposoja v COBISS.Net: Uvajanje segmenta COBISS3/

Izposoja v drugih državah v COBISS.Net se nadaljuje še v leto 2016. Uvajanje segmenta se ni

zaključilo decembra 2015, in sicer zaradi obremenitev Nacionalnih COBISS centrov (NCC) z

nudenjem pomoči knjižnicam znotraj svojih sistemov COBISS.XX, zaradi pomoči IZUM-a


© IZUM, 18. 2. 2016 21/56

NCC-jem pri izvajanju prehodov na segment COBISS3/Katalogizacija, COBISS3/Izposoja itd.

Torej bomo v letu 2016 nadaljevali s potrebnimi aktivnostmi za prve izvedbe tečaja

COBISS3/Izposoja še v Črni gori, Bosni in Hercegovini, Republiki Srbski in Bolgariji, kjer je še

potrebno usposobiti inštruktorje, ki bodo izvajali ustrezen tečaj. V NCC-je je potrebno predati

spremljajočo dokumentacijo. Sodelovali bomo pri izvajanju vseh postopkov pred izvajanjem

tečajev in po njih. Poleg tega je potrebno v sodelovanju z NCC-ji definirati postopke za prehod

na COBISS3/Izposojo za posamezne sisteme in pomagati pri izvajanju samih prehodov.

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana

IZUM je že dalj časa v svetu prepoznan kot eden od evropskih centrov znanja in inovacij za

razvoj integriranih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni

dejavnosti. Države Jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko

infrastrukturo, ki jih povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor,

vendar je za uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč

sodelujočim institucijam. Na COBISS-u sloni delovanje knjižnic že v Albaniji, Bolgariji, Bosni

in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji, priprave pa potekajo tudi na Kosovu. Število

neposredno odvisnih delovnih mest v teh državah je že skoraj tisoč. IZUM se zavezuje aktivno

pomagati in podpirati razvojne trende na tem geografskem prostoru. Gre za izrazito dolgoročen

projekt s trajnimi pozitivnimi posledicami za ugled in vpliv Slovenije.

Izhajajoč iz dolgoročnih strateških usmeritev, na podlagi usmeritev pristojnih ministrstev ter

Vlade Republike Slovenije in lastne razvojne vizije bo IZUM v letu 2016 nadaljeval

prizadevanja za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS tudi zunaj Slovenije. To med drugim

pomeni, da moramo:

razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi

vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter

zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;

zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom

proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične

informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah;

poskrbeti, da se v ciljnih državah zagotovi dostopnost informacij o raziskovalnih

potencialih in rezultatih raziskovalnega dela ter vpliv na razvoj navedenih potencialov.

V okviru te naloge bomo v letu 2016 sledili začrtanim vizijam. Poudarek neposredne razvojne

pomoči bo prioritetno namenjen Albaniji in Bolgariji, morda pa tudi Kosovu, če bodo sklenjeni

ustrezni sporazumi. V okviru zbranih namenskih finančnih sredstev v teh državah Jugovzhodne

Evrope načrtujemo v obdobju 2016 - 2018 naslednje instrumente:

Sofinanciranje izdelave bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev.

Harmonizacija nacionalnih knjižničnih katalogov z globalnim katalogom WorldCat.

Organizacija novih nacionalnih COBISS centrov (pomoč pri zagotavljanju tehničnih

pogojev, opremi in infrastrukturi).

Prevajanje uporabniških vmesnikov in priročnikov COBISS ter drugih gradiv.

Usposabljanje inštruktorjev za COBISS.

Izobraževanje knjižničarjev za COBISS.

Sofinanciranje nakupa računalniške opreme in ureditve instalacij v knjižnicah.

Sofinanciranje podiplomskega študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru.


22/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Organizacija specializiranih informacijskih centrov.

Sofinanciranje dostopa do izbranih mednarodnih informacijskih virov.

Sofinanciranje konverzij lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov.

Udeležba na mednarodni konferenci COBISS - kritje potnih stroškov izbranim

udeležencem.

Načrtovanje, usklajevanje, svetovanje ter promocijske aktivnosti.

Konkretnejša vsebina in dinamika sta odvisni od zbranih finančnih sredstev in v okviru

namenskih projektnih finančnih virov (Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija, UNESCO

in del prihodka od prodaje licenc). V primeru neuspešnega zagotavljanja finančnih sredstev bo

izvedba nekaterih navedenih postavk okrnjena ali celo nerealizirana.

Za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v ciljnih državah je odločilna slovenska razvojna

pomoč sodelujočim institucijam pri zagotavljanju pogojev za implementacijo COBISS-a in E-

CRIS-a. To nesporno potrjujejo dosedanji rezultati projekta COBISS.Net, v okviru katerega

Slovenija izpolnjuje del mednarodno sprejetih obveznosti mednarodne razvojne pomoči

Jugovzhodni Evropi.

Druge naloge

Revija »Organizacija znanja«

Revija Organizacija znanja (OZ) je edina slovenska periodična publikacija za področje

knjižnične informatike in širše informacijskih znanosti, ki jo izdaja IZUM kot vodilna strokovna

institucija na tem področju. Vpisana je v Razvid medijev in v Seznam domačih znanstvenih

periodičnih publikacij, ki jih ARRS upošteva pri evalvacijah. Revija OZ je indeksirana v

bibliografskih bazah podatkov COBIB.BH, COBIB.CG, COBIB.MK, COBIB.SI, COBIB.SR

(COBISS) in v bibliografski bazi podatkov WorldCat ter v bazah podatkov s celotnimi besedili

servisa ProQuest (ProQuest Library Science, ProQuest Research Library in ProQuest Central).

OZ je večjezična publikacija (prispevki so objavljeni v slovenščini, angleščini in v nekaterih

jezikih držav, ki uporabljajo COBISS kot nacionalni knjižnični informacijski sistem) z

obveznimi povzetki člankov v slovenščini in angleščini. Revija ima mednarodno uredništvo. Od

leta 2014 izhaja le v elektronski obliki, in sicer dvakrat letno (http://home.izum.si/cobiss/oz/). V

letu 2015 smo pripravili spletno stran revije tudi v angleškem jeziku z željo, da bi s tem

prispevali k dodatni uveljavitvi in prepoznavnosti revije v mreži COBISS.Net, omogočili lažji

dostop do njenih prispevkov ter spodbudili zanimanje za objavljanje prispevkov pri celotni

skupnosti uporabnikov sistema COBISS, to je pri avtorjih v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni

in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji. Vstopna točka revije OZ v angleščini bo tako v

začetku leta 2016 dodana na spletne strani vseh sistemov COBISS v mreži COBISS.Net. Glavni

imperativ revije OZ je tudi v letu 2016 ohranitev strokovne naravnanosti, multudisciplinarnosti

in kvalitete prispevkov. Uredništvo revije si bo tudi v prihodnje prizadevalo za povečanje

sodelujočih avtorjev in objavo aktualnih vsebin ter za mednarodno prepoznavnost revije.

Uredniški odbor za spletne strani

Naloga uredniškega odbora za spletne strani je urejanje vseh IZUM-ovih spletnih strani, v prvi

vrsti tistih, ki so odprte za javnost, prav tako pa za strani, dostopne iz intraneta. Za spletne strani

www.izum.si, www.cobiss.si, www.sicris.si, www.cobiss3.si in www.cobiss.net uredniški odbor

zagotavlja enotno grafično podobo, strukturo in programsko okolje, verificira nove vsebine in

http://home.izum.si/cobiss/oz/


© IZUM, 18. 2. 2016 23/56

informacije ter skrbi za tekoče in ažurno objavljanje vitalnih informacij iz področja delovanja

IZUM-a.

Orodje za upravljanje zahtevkov (Ticketing System)

Novi sistem sprejemanja in upravljanja zahtev z uporabo programskega orodja ManageEngine –

Servis Desk Plus se je trdno zasidral in rezultati dvoletne uporabe so vzpodbudni. Z njim je

delovanje servisa za uporabnike in delo v naših oddelkih temeljito prenovljeno. Tukaj ne

pričakujemo posebnega razvoja, postopoma pa bomo pripravljali nove funkcionalnosti.

Družbena omrežja

Družbena omrežja pomenijo povezovanje ljudi različnih vrednot, znanj, poklicev, interesov, kjer

se neformalno druženje neopazno prepleta z delom, izobraževanjem, poslom itd. IZUM se bo

tega sodobnega fenomena lotil sistematično in s konkretnimi aktivnostmi. Posebni uredniški

odbor skrbi za vsebino in redno objavljanje prispevkov na lastnem blogu ter kanalih izbranih

družbenih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube).

Knjižnično nadomestilo

Zaradi spremembe Zakona o knjižničarstvu se na področju obračunavanja in izplačevanja

knjižničnega nadomestila obeta več sprememb. Navedeni zakon namreč določa, da se o

knjižničnem nadomestilu odloča v upravnem postopku. Ob tem in upoštevajoč določila Zakona o

varstvu osebnih podatkov IZUM Javni agenciji za knjigo (JAK) ne bo več zagotavljal operativne

podpore v enakem obsegu kot prejšnja leta. Izdelavo mesečnih in letnih seznamov ter priprave

seznamov upravičencev bo IZUM še naprej izvajal, prav tako bo sodeloval pri pripravi

algoritmov za izračun knjižničnega nadomestila. Pod posebnimi pogoji bo morda še nudil

uporabnikom možnost ažuriranja zbirke podatkov o avtorjih, ne bo pa več izvajal

administrativnih podpornih procesov za JAK.

Konferenca COBISS

Konference COBISS imajo pomembno vlogo pri izvajanju poslanstva in nalog javnega zavoda in

so pripomogle, da ima Slovenija vodilno vlogo pri razvoju knjižničarstva v regiji, kar je tudi

sestavina programa mednarodnega razvojnega sodelovanja slovenske vlade. Od leta 2012 dalje

se izvaja vsako drugo leto in letos je na vrsti že 20. konferenca COBISS. Po tradiciji jo

načrtujemo v mesecu novembru, z aktivnimi prispevki pa bodo vabljeni eminentni strokovnjaki.

Dostop do tujih baz podatkov in servisov

IZUM za potrebe svojih uporabnikov (v celoti ali za specifične uporabniške skupine) preko

posebnih konzorcijskih pogodb omogoča dostop do velikih svetovnih tujih baz podatkov in

servisov, in sicer:

1. Mednarodni center ISSN, Pariz, Francija

Register ISSN (> 1,8 mio bibliografskih zapisov o serijskih publikacijah)

Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

2. OCLC, Dublin, ZDA

OCLC FirstSearch (10 baz podatkov > 428 mio bibliografskih zapisov)


24/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Baze podatkov so v letu 2016 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedane in tako

nedostopne. Predvidoma bodo relacije z dobaviteljem v zadnji četrtini leta 2016 ponovno

vzpostavljene.

OCLC Z39.50 Katalogizacija (> 360 mio bibliografskih zapisov)

Uporabljajo jo vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

OCLC DDC

Uporablja se za preslikavo klasifikacij DDC → UDC.

Dostop do bibliografskih zapisov iz COBIB.SI v WorldCat

3. Thomson Reuters, Filadelfija, ZDA

Web of Science (WoS): približno 117 mio zapisov

Baze podatkov so dostopne vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS.

Journal Citation Reports (približno 168.000 zapisov o faktorjih vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC iz Slovenije.

InCites

4. ProQuest, Ann Arbor, ZDA

Digital Dissertations & Theses Abstract and Index (> 3,9 mio doktorskih in magistrskih

nalog)

5. Library of Congress, Washington, ZDA

LC Names (> 8,5 mio zapisov o imenih avtorjev, korporacij, krajev ...)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC iz Slovenije.

6. Leiden University's Centre for Science & Technology Studies, Leiden, Nizozemska

Source Normalized Impact per Paper (SNIP) (približno 232.000 zapisov o faktorjih

vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS/OPAC.

7. Elsevier, Amsterdam, Nizozemska

Scopus: približno 54 mio zapisov

Baza podatkov je dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov Scopus. Gre za

vzporeden servis WoS, sredstva pa zagotavlja ARRS preko Centralne tehniške knjižnice.

IZUM zagotavlja le tehnično podporo.

Glavnina finančnih sredstev za te dostope je zagotovljena iz posebnih proračunskih postavk pri

ARRS. Redni IZUM-ov proračun je obremenjen le za manjkajočo razliko in samoobdavčitvene

obveznosti.


© IZUM, 18. 2. 2016 25/56

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje

IKT oprema

Oprema kos cena skupaj vir

1. Strežniški za potrebe COBISS in SICRIS 4 12.000 48.000 MIZŠ

2. Komunikacijska oprema (požarni zid) 4 12.000 48.000 MIZŠ

3. Delovne postaje in notesniki 25 1.000 25.000 MIZŠ

4. Periferna oprema, širitve spominskih kapacitet 175.988 MIZŠ

Skupaj 296.988

Viri IKT oprema

1. Oprema MIZŠ 296.988 MIZŠ

Gradnja po DT

1. Gradnja MIZŠ 0 MIZŠ

2. Gradnja IZUM 662.187 trg

Skupaj 662.187

Viri gradnja 2016

1. MIZŠ 75.538 MIZŠ*

2. Presežki prihodkov nad odhodki z 2015 466.629 IZUM

3. Trg amortizacija 2015 40.020 trg

4. Prodaja parkirnih mest 80.000 trg

SKUPAJ 662.187

* Za knjigovodsko ureditev tega znesek bo sklenjen posebni ugotovitveni aneks med MIZŠ in IZUM; priliva ne bo!

9 Človeški viri

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).

Med zaposlenimi je 76 sodelavcev z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, dva doktorja

znanosti, 20 magistrov znanosti ter en sodelavec s specializacijo po končanem univerzitetnem

izobraževanju. Med sodelavci jih ima 44 bibliotekarski izpit, devet vsaj en izpit s področja

Microsoftovih tehnologij, štirje vsaj en izpit s področja omrežnih tehnologij Cisco, po dva s

področja upravljanja informacijskih storitev (ITIL) in informacijske varnosti (ISMS), šest pa

strokovni izpit iz upravnega postopka.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev mnoge naloge niso pravočasno realizirane. Na trgu delovne sile je

težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo velik problem

tudi plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.


26/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Kadrovska struktura po letih ob

upoštevanju dejanskega števila

zaposlenih

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2012

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2013

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2014

Št.

zaposlenih na

dan

31.12.2015

Predvideno št.

zaposlenih na

dan 31.12.2016

Redno zaposleni (strokovno osebje) 101 100 101 98 100

nedoločen čas 101 100 100 97 99

določen čas 0 0 1 1 1

Administrativno osebje 16 14 12 12 12

nedoločen čas 15 14 12 12 12

določen čas 1 0 0 0 0

SKUPAJ 117 114 113 110 112

Kadrovska struktura po letih ob

upoštevanju preračunanega števila

zaposlenih – FTE

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2012

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2013

Št.

zaposlenih

na dan

31.12.2014

Št.

zaposlenih na

dan

31.12.2015

Predvideno

št.

zaposlenih na

dan 31.12.2016

Redno zaposleni (strokovno osebje) 99,50 98,50 100,50 98,00 100,00

nedoločen čas 99,50 98,50 99,50 97,00 99,00

določen čas 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00

Administrativno osebje 14,75 14,75 11,75 11,25 11,25

nedoločen čas 13,75 14,75 11,75 11,25 11,25

določen čas 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00

SKUPAJ 114,25 113,25 112,25 109,25 111,25

IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju in je v zadnjih letih

uveljavljal zapovedano tendenco postopnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem

sektorju (skoraj 5 % znižanje števila zaposlenih glede na leto 2011, kar je lahko resna ovira

za razvojno infrastrukturno institucijo nacionalnega pomena!).

IZUM sledi Uredbi o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in

metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 103/15) in

navodilom za pripravo programa dela in finančnega načrta za leto 2016 (MIZŠ, 21. 1. 2016), po

katerih število zaposlenih ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz taksativno naštetih

virov financiranja (točke 1 – 4 v naslednji tabeli), kot je bilo določeno v kadrovskem načrtu za

leto 2015. V kadrovskem načrtu za leto 2015 je IZUM imel na dan 31. 12. 2015 predvidenih in

dovoljenih 112 zaposlenih iz omenjenih virov financiranja. S kadrovskim načrtom za leto 2016

to število ne bo preseženo. Le v primeru nenadnih prekinitev obstoječega delovnega razmerja

oziroma porodniške odsotnosti bomo (seveda ob spoštovanju ustreznih predpisov) iskali

možnosti nadomeščanja. V letu 2016 ni predvidenih upokojitev.

Finančna sredstva za pokrivanje stroškov plač so med prihodki zagotovljena iz državnega

proračuna (preko MIZŠ) za izvajanje javne službe ter od pridobljenih sredstev od prodaje blaga

in storitev na trgu. Sistemizacija delovnih mest je narejena po načelu »vsakemu zaposlenemu

svoje delovno mesto«.

Skladno s Pripravo programa dela in finančnega načrta ter kadrovskega načrta IZUM-a za leto

2016 (MIZŠ, 21. 1. 2016) dopolnjujemo to poglavje z dodatno zahtevano preglednico števila

zaposlenih na dan 1. januarja 2016 in dovoljeno oziroma ocenjeno število zaposlenih na dan 1.

januarja 2017 (glej tabelo).


© IZUM, 18. 2. 2016 27/56

Vir fiannciranja Število zaposlenih na dan

1. januarja tekočega leta

Dovoljeno ali ocenjeno

š1vilo zaposlenih na dan 1.

januarja naslednjega leta

1. Državni proračun 108 110

2. Proračun občin 0 0

3. ZZZS in ZPIZ 0 0

4. Druga javna sredstva za opravljanje

javne službe (npr. takse, pristojbine,

koncesnine, RTV-prispevek)

0 0

5. Sredstva od prodaje blaga in storitev na

trgu

2 2

6. Nejavna sredstva za opravljanje javne

službe in sredstva prejetih donacij

0 0

7. Sredstva Evropske unije in drugih

mednarodnih virov, vključno s sredstvi

sofinanciranja iz državnega proračuna

0 0

8. Sredstva za financiranje javnih del 0 0

9. Sredstva ZZZS za zdravnike

pripravnike in specializante,

zdravstvene delavce pripravnike,

zdravstvene sodelavce pripravnike in

sredstva raziskovalnih projektov in

programov ter sredstva za projekte in

programe, namenjena za

internacionalizacijo in kakovost v

izobraževanju in znanosti (namenska

sredstva)

0 0

10. Sredstva za zaposlene na podlagi

Zakona o ukrepih za odpravo posledic

žleda med 30. januarjem in 10.

februarjem 2014 (Uradni list RS, št.

17/14)

0 0

Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do

10. točke)

110 112

Skupno število zaposlenih pod točkami

1, 2, 3 in 4

108 110

Skupno število zaposlenih pod točkami

5, 6, 7, 8, 9 in 10

2 2


28/56 © IZUM, 18. 2. 2016

10 Ocena o rezultatih v letu 2015

10.1 Ocena pomembnih vplivov na poslovanje IZUM

IZUM je v vsej svoji zgodovini zvesto sledil vsem napotkom in navodilom za pripravo letnih

programov dela in finančnih načrtov ter okvirjem za poslovanje, ki jih je dobival od ministrstev

in ARRS. Tudi v letu 2015 ni bilo nič drugače. Letni program dela in finančni načrt za leto 2015

je bil ponovno potrjen precej pozno, tako da je IZUM prvo polovico leta preživel ob pogojih

začasnega financiranja. Posebno pereča so bila konstantna zvišanja cen za tujo literaturo in tuje

baze podatkov ter izjemno neugodno razmerje evra proti dolarju, kar je povzročilo tudi

precejšnje zajedanje v naša druga sredstva. Gradnja prizidka in prenova obstoječega objekta je

zahtevala večjo obremenitev nekaterih posameznikov od načrtovane, prav tako je velik delež

sredstev, pridobljenih na trgu, bil namenjen temu projektu. Uveljavili smo rigorozno varčevanje,

kar bo pripeljalo tudi do nekaterih sprememb (ali celo ukinitev) pri vzdrževalnih pogodbah in

bolj restriktivnim načrtom obnavljanja informacijske in komunikacijske opreme, kar lahko

predstavlja hude težave ob okvarah in izpadih.

10.2 Ocena opravljenih nalog in doseženih ciljev po vsebinskih

sklopih


Programsko opremo za segment COBISS3/Katalogizacija je konec leta 2015 uporabljalo 223

knjižnic. Vse knjižnice so že opravile izobraževanje, tako da tečajev za prehod iz COBISS2 na

COBISS3 v letu 2016 ne bomo več izvajali.

Izgradnja Splošnega geslovnika COBISS se nadaljuje. Za redno uporabo v knjižnicah je

pomembno, da v letu 2016 zaključimo z vnosom zapisov s področja književnosti. Hkrati z

redakcijo nadaljujemo s pripravo programske opreme za vzdrževanje geslovnika.

Razvili smo avtomatiziran uvoz metapodatkov iz zunanjih virov v sistem COBISS. Zaenkrat je

implementiran uvoz metapodatkov iz portala za oddajo e-knjig slovenskih založnikov.

COBISS/OPAC

V letu 2015 smo programsko opremo COBISS/OPAC V6.1 dopolnili le z najnujnejšimi

dopolnitvami. Omogočili smo naročanje gradiva v knjižnična skladišča. Prilagodili smo prikaz

zaloge za elektronske knjige. Nadaljevalo se je intenzivno delo na razvoju programske opreme

COBISS/OPAC V7.0.

Mobilna aplikacija mCOBISS je še naprej izjemno velik hit. Dobila je nekaj nadgradenj in

prilagoditev za implementacijo v drugih sistemih COBISS.Net. Predstavljena je bila na dveh

slovenskih in eni tuji konferenci ter osmih posebnih dogodkih v Sloveniji.

Pri povezovanju COBISS/OPAC s tako imenovanimi metaiskalniki (ang. discovery services) so

se nadaljevala testiranja rešitev, ki omogočajo integracijo rezultatov iskanja po lokalnih bazah

podatkov in tujih informacijskih virih. V analizo in testiranje je bila vključena še rešitev

ponudnika OCLC.


© IZUM, 18. 2. 2016 29/56

Aplikacija Knjižnično nadomestilo se izvaja v sodelovanju z Javno agencijo za knjige Republike

Slovenije (JAK). Izvedeni so bili vsi predpisani postopki in seznami, zahtevani po pravilniku o

izvajanju knjižničnega nadomestila in bili javno objavljeni.

Lokalne aplikacije

Programska oprema COBISS3/Izposoja je bila dopolnjena z novimi funkcionalnostmi.

V okviru projekta parametrizacije izpisov za segment COBISS3/izposoja so bili nameščeni trije

večji paketi novih statistik za potrebe izposoje. Skupaj smo pripravili 27 novih statistik, ki se

nanašajo na izposojo gradiva, obiske, transakcije in člane. V okviru tega projekta smo prilagodili

blagajniške izpise za potrebe davčne blagajne. Prav tako smo implementirali možnost nastavitve

razvrščanja v času zagona statistike in razširili nabor tipov za parametre izpisov.

V letu 2015 smo izvoz podatkov namestili zainteresiranim knjižnicam. Glede na njihov odziv

smo orodje še dodatno dopolnili in konec leta namestili v produkcijsko okolje. Pripravili smo

priročnik in predstavitvene filme za uporabo orodja.

Izvedli smo zahtevno operacijo implementacije davčnih blagajn. Ker vse knjižnice do konca leta

2015 niso prešle v COBISS3/Izposojo, je bila potrebna integracija tudi z blagajno v

COBISS2/Izposoji. Zaradi obveznega izpisa QR kode na računu smo morali razviti modul za

izpis QR kode ter ga integrirati v COBISS/Izpise.

Bibliografije in evidence raziskovalne dejavnosti

V letu 2015 je bil vzpostavljen portal COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju slovenske

znanstvene produkcije ter agregaciji, obdelavi in prikazu podatkov o citiranosti iz različnih

informacijskih virov (WoS, Scopus, COBISS, SICRIS, SNIP, JCR itd.). Portal ima enotnen

grafični vmesnik za spletne in mobilne odjemalce z odzivnim dizajnom (RWD - Responsive web

design) in je razvit z odprtokodnim JavaScript ogrodjem AngularJS. Začeli smo tudi z objavo

video vodičev za uporabo portala na YouTube kanalu COBISS IZUM ter kratkih navodil na

spletnem dnevniku COBISS poti do znanja.

Informacijski portal SICRIS je v letu 2015 dobil novo javno storitev Bibliografski kazalci

uspešnosti Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter storitev Izjemni dosežki, ki pa je

še v verifikaciji pri ARRS. V predstavitev izobrazb raziskovalcev smo dodali izpis doktorskih

disertacij in drugih zaključnih del. Storitev Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv

Univerze v Mariboru je prestala vse teste in verifikacije ter bo dana v produkcijsko okolje v

mesecu januarju 2016.

Druge aplikacije in razvojne naloge

Po uspešni vzpostavitvi avtentikacijsko-avtorizacijske infrastrukture COBISS AAI je bil v letu

2015 uspešno omogočen avtoriziran dostop za informacijski servis ProQuest.

Aplikativna in sistemska infrastruktura

Namestitev iskalnika SOLR za vzajemni katalog ter za lokalne baze vseh knjižnic v Sloveniji je z

letom 2015 zaključena.

V letu 2015 smo postopoma prenašali bibliografske baze podatkov v relacijsko bazo podatkov in

izvajali različne optimizacije glede na ugotovitve pri operativnem delovanju ogrodja.


30/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Ob koncu leta smo uspešno preselili opremo iz starega podatkovnega centra v novi. Ostalo je še

natančnejše dokumentiranje opreme, konfiguracij in delovnih procesov znotraj novega

modernejšega podatkovnega centra. V polno funkcionalnost moramo vključiti dva novo

nabavljena diskovna sistema. Primarni diskovni sistem bo lociran na lokaciji IZUM-a,

sekundarni pa bo za namene povrnitve podatkov v primeru katastrofe lociran v redundantnem

podatkovnem centru (PLC Tezno). Zastarele sisteme bomo izključili iz produkcije. Posodobili

bomo tudi strežniško in komunikacijsko infrastrukturo. Nekaj dodatne opreme pa bomo namenili

tudi za sodobnejšo infrastrukturo za namene novega COBISS/OPAC-a.


V letu 2015 smo nadaljevali s prilagajanjem in razvojem portala za vodenje ostale interne

dokumentacije in uvozom ostalih internih dokumentov obstoječih procesov iz datotečnega

sistema na portal SharePoint. Prav tako smo portal prilagodili in razvili za vodenje in prenos ne-

interne dokumentacije (priročnik Upravljanje sistema COBISS v slovenskem, srbskem in

angleškem jeziku ter dokumentov – zapisov področij dela) ter začeli z uvozom tovrstnih

dokumentov.

Portal SharePoint smo razvili, prilagodili in stestirali za vodenje administracije, ki je namenjen

ustvarjanju in arhiviranju novih zapisov področij dela. Namenjen je tudi korespondenci z

uporabniki v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku za COBISS.SI in COBISS.Net (razni

izhodni dopisi, obvestila in novice za objavo na spletni strani IZUM-a in razna druga besedila).

Prav tako smo prilagodili portal za evidentiranje klasične vhodne pošte.

V okviru ogrodja za upravljanje s formatom COMARC je pripravljena konverzija priročnikov

XML v odprtokoden dokumentni format DocBook (OASIS TC) iz katerega se avtomatsko

generirajo priročniki v formatu HTML, ki bodo vključeni v portal za priročnike COBISS za on-

line pomoč uporabnikom v COBISS3/Katalogizaciji.

Vzdrževanje in operativnost servisov

Tekoče naloge pri vzdrževanju in operativnosti servisov so se nanašale na vključevanje novih

knjižnic v sistem COBISS.SI, pomoč uporabnikom ter namestitve, ažuriranje, testiranje in

optimizacijo baz podatkov. V okviru uporabniškega servisa je pomoč uporabnikom sistema

COBISS vključevala, poleg pomoči po telefonu, e-pošti in v klepetu preko spleta, tudi

evidentiranje uporabniških zahtevkov, testiranje programske opreme in dokumentacije,

izobraževanje uporabnikov, verifikacijo zapisnikov za zalogo, izposojo, medknjižnično izposojo

in nabavo za sodelujoče knjižnice v sistemu ter uvajanje dopolnitev programske opreme.

Zagotavljanju nemotenega delovanja storitev IZUM-a je bila namenjena maksimalna pozornost.

COBISS.Net in Mednarodna razvojna pomoč

V letu 2015 smo zaključili z vzpostavitvijo normativne kontrole imen v Bolgariji. Programska

oprema podpira model zapisov z vzporednimi oblikami osebnih imen v latinici in cirilici.

Primerna bo tudi za uporabo v drugih državah, v katerih uporabljajo cirilico. Na prehod na

normativno kontrolo osebnih imen se trenutno pripravljajo v Srbiji, kjer poteka redakcija

normativne baze.

Postopek prehoda na COBISS3/Katalogizacijo smo predali v vse države v COBISS.Net. V Srbiji

in v Črni Gori je prehod zaključen, v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji pa so začeli z

izobraževanjem katalogizatorjev. Ostali sistemi – bolgarski, albanski in sistem Republike Srpbke

– pa COBISS3/Katalogizacijo uporabljajo že od vzpostavitve sistema.


© IZUM, 18. 2. 2016 31/56

V letu 2015 se je v COBISS.Net pričelo bolj aktivno delati tudi na neposrednem vključevanju v

segmenta COBISS3/Izposoja oziroma na prehodih iz COBISS2 na COBISS3. Tako je bilo v

državah članicah COBISS.Net opravljenih dvajset namestitev segmenta COBISS3/Izposoje,

opravljeni so bili tudi štirje prehodi iz COBISS2/Izposoja na COBISS3/Izposojo.

V celoti se je v letu 2015 v COBISS.Net vključilo 22 novih knjižnic in nobena se ni izključila.

Namestitev

segmenta

COBISS3/Izposoja

Prehod iz

COBISS2/Izposoja na

COBISS3/Izposoja

Nove knjižnice

COBISS/AL 4

COBISS/BG 1

COBISS/BH 4 1

COBISS/CG 2 1

COBISS/MK 5 1

COBISS/SR 10 9

COBISS/RS 1 7

S K U P A J 20 4 22

Povzetek treh kazalnikov po posameznih sistemih izven Slovenije

Pomembnejše prelomnice v letu 2015 v COBISS.Net so bile tudi:

vzpostavljen portal Izobraževanje v COBISS.AL,

v sistemu COBISS.BH je zaključen projekt prehoda knjižnic na segment

COBISS3/Zaloga,

v COBISS.MK je vzpostavljen Centralni register uporabnikov.

Države jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko infrastrukturo, ki jih

povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor, vendar je za

uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč sodelujočim

institucijam.

10.3 Ocena realiziranih investicij in investicijskega vzdrževanja

Za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS smo v letu 2015 zagotovili računalniško,

komunikacijsko oziroma informacijsko infrastrukturo in sicer osem strežnikov, povečali smo

kapacitete lokalnega omrežja ter varnost lokalnega omrežja z dvema požarnima pregradama,

zamenjali dotrajane osebne in prenosne računalnike, za mCOBISS dobavili mobilne naprave in

tablice, razširili periferno opremo z multifunkcijskimi napravami in bralniki črtnih kod.

Zaključili smo tudi gradnjo prizidka, garaž, računskega centra in dokončana je bila energetska

sanacija obstoječega objekta (projekt »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija

obstoječega objekta«). Okrog 90% je bila realizirana dobava in instalacija tehnološke opreme

računskega centra, kot tudi nujno potrebna informacijska in komunikacijska oprema. Pisarniški

prostori in učilnice so tudi opremljene z novim pohištvom in opremo za poučevanje naših

uporabnikov.


32/56 © IZUM, 18. 2. 2016

10.4 Ocena kadrovskega poročila

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).

V letu 2015 so nas zapustili trije sodelavci; za dve nadomestni zaposlitvi smo pridobili soglasje

MIZŠ in postopek iskanja dveh novih sodelavcev še poteka. IZUM se je striktno držal omejitve

zaposlovanja v javnem sektorju in na koncu leta 2015 izkazal enega zaposlenega manj glede na

leto 2014 (kar je v skladu s priporočilom oziroma navodilom ministrstva).

IZUM je imel na dan 31. 12. 2012 redno zaposlenih 117 sodelavcev (ob "dovoljeni kvoti" 118

zaposlitev), na dan 31. 12. 2015 pa le še 110 (ob še dveh dovoljenih trenutno prostih

zaposlitvah). Zaradi ukrepov na področju zaposlovanja, ki smo jim sledili, je bila realizacija vseh

zamišljenih nalog v načrtovanem obsegu v nevarnosti. Z nekaterimi internimi ukrepi smo vse

prioritetne naloge sicer izvedli, pri nekaterih pa je prišlo do zakasnitve.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev, mnoge naloge niso pravočasno realizirane. Na trgu delovne sile je

težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem so velik problem

nestimulativne plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.

IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju. Tendenco postopnega

zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju je IZUM že pred tremi leti začel drastično

uveljavljati (skoraj za 4%).

10.5 Ocena doseženih finančnih rezultatov

Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka:

Prejeta sredstva iz državnega proračuna:

2015/načrt indeks 101; 2015/2014 indeks 113

Prejeli smo sredstva za odpravo3/4 plačnih nesorazmerij, kar ni bilo v načrtu.

Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo:


Menjava financerja v letu 2014.

Prejeta sredstva iz državnega proračuna Evropske Unije:

2015/načrt indeks 99

Del sredstev za investicijo v prizidek smo morali vrniti v proračun.

Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe:


To so v večini nakazila iz naslova članarin knjižnicam.

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu:


Načrtovali smo prodajo parkirnih mest v podzemni garaži, kar nismo realizirali.


© IZUM, 18. 2. 2016 33/56

Plače in drugi izdatki zaposlenim:


Izdatki za plače so realizirani v skladu z načrtom.

Prispevki delodajalcev za socialno varnost:


Povečanje premij za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje od druge polovice leta

2015.

Pisarniški in splošni material in storitve:


V letu 2015 nismo organizirali konference COBISS.

Posebni material in storitve:


Izdatki za nabavo računalniških ekranov, ki jih vodimo v skladu z računovodskim

pravilnikom kot droben inventar.

Energija, voda, komunalne storitve, komunikacije:


Manjša povečanja cen dobaviteljev, kot smo načrtovali.

Prevozni stroški in storitve:


Manjši izdatki za prevozne storitve, kot smo načrtovali.

Izdatki za službena potovanja:


Večji stroški kilometrin in prevoza na službenih poteh, kot smo načrtovali.

Tekoče vzdrževanje:


Dodatni stroški zaradi energetske sanacije stavbe in obnove dvoran, ki jih nismo

načrtovali.

Poslovne najemnine in zakupnine:


Večino predstavljajo zakupnine za tuje baze podatkov.

Drugi operativni odhodki:


V letu 2015 nismo imeli projekta Geslovnik.

Investicijski odhodki:


Izdatki za nabavo opreme so bili realizirani v skladu s pogodbo in načrtom, investicija v

prizidek še ni dokončno realizirana, kot smo načrtovali.


34/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu:


Manjši izdatki za plače, kot smo načrtovali.

Presežek odhodkov nad prihodki v znesku 288.487,00 EUR

Vzrok je v delnem financiranju investicije iz prihrankov in amortizacije, kar se ne

evidentira v tem izkazu.

10.6 Opis učinkov ZUJF

Po posameznih ukrepih so učinki ZUJF v letu 2015 razčlenjeni v nadaljevanju:

Znižanje stroškov dela: ocena 3%.

Učinki iz 166. člena ZUJF (regres za prehrano): prihrankov nimamo, ker nismo dobili

viška sredstev ali izplačevali manjših zneskov od predpisanih.

Učinki iz 168. in 169. člena ZUJF (povračila prevoza na delo in iz njega): prihrankov

nimamo, ker nismo dobili viška sredstev ali izplačevali manjših zneskov od predpisanih.

Učinki iz 176. člena ZUJF (regres za letni dopust): učinkov ni, ker smo vsa sredstva, ki

smo jih dobili za ta namen, izplačali zaposlenim.

Učinki iz 176. člena ZUJF (jubilejne nagrade za delovno dobo): učinkov ni, ker smo vsa

sredstva, ki smo jih dobili za ta namen, izplačali zaposlenim.

Pojasnilo o avtorskih pogodbah skladno s 184. členom ZUJF: Nismo sklepali avtorskih,

podjemnih pogodb ali zaposlili dijake in študente preko pooblaščenih organizacij za

posredovanje dela.

Pojasnilo o izobraževanju skladno s 185. členom ZUJF: nimamo sklenjenih pogodb o

izobraževanju s svojimi zaposlenimi.

11 Finančni del

IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki

vključuje dejavnost javne službe in dejavnost za trg.

11.1 Financiranje javne službe

Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, bodisi

neposredno iz državnega proračuna (preko MIZŠ in ARRS) ali posredno preko organizacij, ki


© IZUM, 18. 2. 2016 35/56

IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih

prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna.

Po metodologiji financiranja javne službe so pokriti stroški razvoja in delovanja sistemov

in servisov COBISS in SICRIS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški nabave in

vzdrževanja opreme za potrebe vseh centralnih servisov ter stroški nabave strežnikov za

COBISS, na katerih so nameščene lokalne baze podatkov knjižnic. Po posebnih pogodbah

se pokrivajo še stroški nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih

servisov.

Iz pogodb o polnopravnem ali pridruženem članstvu v sistemu COBISS izhaja obveznost

knjižnic, da pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom tako imenovane članarine

za sodelovanje v sistemu COBISS.SI. Metodologija izračuna višine članarine je podana v

nadaljevanju. Članarino za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le šolske

knjižnice, knjižnice visokošolskih zasebnih zavodov in specialne knjižnice gospodarskih

družb. Za vse druge knjižnice zagotavlja sredstva za pokrivanje navedene članarine

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport neposredno IZUM-u (na podlagi rednega

programskega financiranja).

Letna članarina za polnopravno članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo

IZUM-u za:

zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI in s tem dostop do

vzajemne baze COBIB.SI in lokalnega kataloga knjižnice

vzdrževanje programske opreme COBISS

uporabo centralnih baz podatkov v sistemu COBISS.SI

sprotne spremembe in dopolnitve dokumentacije (e-priročnikov)

osnovno pomoč po telefonu, elektronski pošti ali preko referenčnega servisa Vprašaj

knjižničarja.

Letna članarina za pridruženo članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo

IZUM-u za:

zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI

uporabo centralnih baz podatkov v sistemu COBISS.SI

osnovno pomoč po telefonu in elektronski pošti ali preko referenčnega servisa Vprašaj

knjižničarja.

Projekt COBISS.Net je bil v preteklosti sofinanciran iz posebnih namenskih virov (MIZŠ

od 2005 do 2010, ARRS od 2006 do 2013, MORS 2006 in 2007, MZZ 2011). Od leta

2014 dalje pokriva vse stroške izključno IZUM s prihodki iz naslova tržne dejavnosti.

11.2 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu

Manjši del dejavnosti IZUM-a predstavlja tako imenovano tržno dejavnost, ki vključuje storitve

po posebnem naročilu ter prodajo licenc za uporabo in vzdrževanje programske opreme

COBISS.


36/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Storitve po posebnem naročilu zajemajo:

prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (rešitve, ki

niso tipske);

konverzije in popravke lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov,

konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna

knjižnica, programsko ažuriranje podatkov o študentih in dijakih, inventure in drugo);

posebne nestandardne statistične obdelave in izpise;

izobraževanje;

obiski po naročilu knjižnice (za potrebe inventure, tehnični posegi …);

storitve računalniškega inženiringa (projektiranje računalniških omrežij, vzdrževanje

periferne opreme po knjižnicah …);

izposoja specializirane opreme;

najem učilnice, sejnih sob in dvorane;

druge storitve.

Knjižnice iz tujine plačujejo licence za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS na

podlagi sklenjenih pogodb.

11.3 Cene storitev in proizvodov

Letna članarina za polnopravno članstvo se izračuna tako, da se vrednost točke, ki predstavlja

povprečno vrednost storitev na uporabnika programske opreme COBISS, pomnoži s ponderjem,

ki ustreza maksimalnemu številu hkratnih uporabnikov programske opreme COBISS v

posamezni knjižnici (brez uporabnikov COBISS/OPAC-a). Najnižji ponder je praviloma 2.

Vrednost točke za knjižnice gospodarskih družb znaša 600,00 EUR, najnižji ponder je 2.

Minimalna letna članarina je 1.200,00 EUR.

Vrednost točke za knjižnice zasebnih visokošolskih zavodov znaša 250,00 EUR, najnižji ponder

je 2. Minimalna letna članarina je 500,00 EUR.

Vrednost točke za šolske knjižnice znaša 250,00 EUR, najnižji ponder je 1. Minimalna letna

članarina je 250,00 EUR.

Letna članarina za pridruženo članstvo je 230,00 EUR.

Prihodek iz naslova letnih članarin evidentiramo kot prihodke za izvajanje javne službe.

Cene storitev po posebnem naročilu:

cena norma ure za strokovno pomoč, programerske in servisne storitve: 32,00 EUR

cena norma ure za projektantske in svetovalne storitve: 40,00 EUR

cena izobraževanja (tečaj v IZUM-u) na dan: 70,00 EUR

cena izobraževanja (tečaj zunaj IZUM-a) na dan za skupino tečajnikov (dva inštruktorja):

800,00 EUR

cena preizkusa znanja za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo: 21,00 EUR

cena režijske ure (čas potovanja na lokacijo): 15,00 EUR

dnevni najem ročnega terminala za inventuro (črtna koda): 25,00 EUR


© IZUM, 18. 2. 2016 37/56

dnevni najem ročnega terminala za inventuro (RFID): 33,00 EUR

Za vse storitve na terenu se zaračunavajo tudi potni stroški.

Vse prihodke iz naslova storitev po posebnem naročilu evidentiramo kot prihodke na trgu.

Ob vključitvi v sistem mora knjižnica IZUM-u poravnati stroške obiska v knjižnici (delo + potni

stroški), tečaj COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga pa je za eno osebo brezplačen.

Licence za programsko opremo COBISS (za knjižnice zunaj Slovenije):

za namestitev in implementacijo programske opreme pri posamezni knjižnici:

1.000,00 EUR

za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS in uporabniških priročnikov:

25,00 EUR na mesec po hkratnem uporabniku

V navedenih cenah ni vključenega davka na dodano vrednost.

Vse prihodke iz naslova licenc za programsko opremo COBISS za knjižnice zunaj Slovenije

evidentiramo kot prihodke na trgu.

Cenik najema dvoran, učilnic, parkirnih mest v garaži IZUM in kolokacije v računskem centru je

naveden na spletnih straneh IZUM; vse te prihodke evidentiramo kot prihodke na trgu.

Celotni cenik storitev in proizvodov potrjuje Upravni odbor IZUM kot ločeni in samostojni

dokument.

11.4 Načrt stvarnega premoženja

Pri pridobivanju premičnega premoženja je za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS

potrebno zagotoviti računalniško, komunikacijsko oziroma informacijsko infrastrukturo. S tem v

zvezi načrtujemo:

štiri dodatne zmogljive strežnike

komunikacijsko opremo (dograditev stikal LAN in naprav za beleženje transkacij)

petindvajset osebnih in prenosnih računalnikov

oprema računskega / podatkovnega centra s tehnološko opremo

razširitve pomnilniških enot za arhiviranje LTO

periferno opremo (bralniki črnih kod, tiskalniki, …)

sistemsko programsko opremo.

V letu 2016 je še predvidena odprava napak in pomanjkljivosti na objekti IZUM v skladu s

projektom »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta« ter dokončni

obračun opravljenih gradbeno obrtniških del. Realizirana bo tudi dobava in instalacija tehnološke

opreme računskega centra.

Predvidena je tudi odprodaja do deset parkirnih mest v garaži IZUM, ki so bila zgrajena iz

sredstev IZUM kot neupravičen strošek.


38/56 © IZUM, 18. 2. 2016

11.5 Finančni načrt – tabele

NAČRT 2016 LETO 2015 Ind. NAČRT 2016 LETO 2015 Ind.

ARRS/MIZŠ 5.346.000 4.978.688 107

- program dejav nosti MIZŠ 4.096.000 3.806.112 108

- odprav a plačnih nesorazmerij 22.576

- tuje baze podatkov in serv isi ARRS 1.250.000 1.150.000 109

Članarine članov COBISS 130.000 129.423 100

Projekti 0 0

Projekt COBISS.Net 0

0 0

Storitv e po naročilu in drugi v iri 0 0 0 550.000 502.336 109

- doma 150.000 128.462 117

- tujina 400.000 373.874 107

Skupaj prihodki 5.476.000 5.108.111 107 550.000 502.336 109

Opomba: program dejav nosti MIZŠ 2015 razlika po obračunskem načelu 193.888 zaradi prenosa v prihodke leta 2014.

3.806.112+193.888=4.000.000 izhodišče po denarnem toku MIZŠ

Namenska sredstv a za opremo in

inv esticijsko v zdržev anje v EUR2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

2016

NAČRT

ARRS/MIZŠ 389.000 389.000 1.389.000 389.000 563.402 330.288,75 250.000 300.000 296.988 296.988Ministrstv o za kulturo - za splošne

knjižnice 91.000 92.000Ministrstv o za šolstv o in šport - za

šolske knjižnice 42.000

Ministrstv o za v isoko šolstv o,

znanost in tehnologijo 100.000 12.000

Skupaj 522.000 581.000 1.401.000 389.000 563.402 330.288,75 250.000 300.000 296.988 296.988

Dozidav a k objektu IZUM in

energetska sanacija obstoječega

objekta v okv iru Operativ nega

programa krepitv e regionalnih

razv ojnih potencialov za obdobje

2007-2013

20152016

NAČRT

MIZŠ/EU 6.811.867 75.538

Opomba: v ključeno v račilo MIZŠ 75.538

Financiranje projekta COBISS.Net

po letih v EUR2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

2014 in

20152016

-MORS 166.917 500.000

-ARRS 33.383 42.000 42.000 75.000 75.000 90.000 100.000 100.000

-MVZT 52.996 208.000 428.000 783.000 75.000

-MZZ 20.000

Skupaj 253.296 750.000 470.000 858.000 150.000 110.000 100.000 100.000 0 0


© IZUM, 18. 2. 2016 39/56

(v eurih, brez centov)

ČLENITEV

PODS. NAZIV PODSKUPINE KONTOV ODMIK INDEKS

KONTOV NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015

1 2 3 4 5 6 7

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(861+862-863+864)860 6.026.000 5.723.100 302.900 105

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 5.996.000 5.692.952 303.048 105

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE862 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE863 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 30.000 30.148 -148 100

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 1 -1

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 135 -135

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(868+869)867 0 0 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0

D) CELOTNI PRIHODKI

(860+865+866+867)870 6.026.000 5.723.236 302.764 105

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(872+873+874)871 2.456.900 2.314.543 142.357 106

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 23.000 22.882 118 101

460 STROŠKI MATERIALA 873 1.640.000 1.610.243 29.757 102

461 STROŠKI STORITEV 874 793.900 681.418 112.482 117

F) STROŠKI DELA

(876+877+878)875 3.460.600 3.264.836 195.764 106

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 2.817.300 2.643.969 173.331 107

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 443.000 414.993 28.007 107

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 200.300 205.874 -5.574 97

462 G) AMORTIZACIJA 879 100.000 40.020 59.980 250

463 H) REZERVACIJE 880 0 0

del 465 J) DRUGI STROŠKI 881 5.500 5.476 24 100

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 695 -695 0

468 L) DRUGI ODHODKI 883 365 -365 0

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(885+886)884 3.000 2.886 114 104

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 3.000 2.886 114 104

N) CELOTNI ODHODKI

(871+875+879+880+881+882+883+884)887 6.026.000 5.628.821 397.179 107

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(870-887)888 0 94.415 -94.415 0

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(887-870)889 0 0 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 372 -372

del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (888-890)891 0 94.043 -94.043 0

del 80

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz.

(890-888)

892

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju

odhodkov obračunskega obdobja893

Pov prečno štev ilo zaposlenih na podlagi delov nih ur v

obračunskem obdobju (celo štev ilo)894 112 111 1 101

Štev ilo mesecev poslov anja 895 12 12 0 100

FINANČNI NAČRT 2016

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENIH UPORABNIKOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK


40/56 © IZUM, 18. 2. 2016


NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(661+662-663+664)660 5.476.000 550.000 5.220.764 502.336 255.236 47.664 105 109

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 5.476.000 520.000 5.220.764 472.188 255.236 47.812 105 110

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE662 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE663 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 30.000 30.148 0 -148 100

762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 1 -1 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 666 0 0 135 0 -135 0

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(668+669)667 0 0 0 0 0 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0 0 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 0 0

D) CELOTNI PRIHODKI

(660+665+666+667)670 5.476.000 550.000 5.220.900 502.336 255.100 47.664 105 109

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(672+673+674)671 2.121.000 335.900 2.128.627 185.916 -7.627 149.984 100 181

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 23.000 22.882 0 118 101

460 STROŠKI MATERIALA 673 1.590.000 50.000 1.589.434 20.809 566 29.191 100 240

461 STROŠKI STORITEV 674 531.000 262.900 539.193 142.225 -8.193 120.675 98 185

F) STROŠKI DELA

(676+677+678)675 3.350.000 110.600 3.158.879 105.957 191.121 4.643 106 104

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 2.749.300 68.000 2.578.992 64.977 170.308 3.023 107 105

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 432.400 10.600 405.009 9.984 27.391 616 107 106

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 168.300 32.000 174.878 30.996 -6.578 1.004 96 103

NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

462 G) AMORTIZACIJA 679 0 100.000 0 40.020 0 59.980 250

463 H) REZERVACIJE 680 0 0

del 465 J) DRUGI STROŠKI 681 5.000 500 4.996 480 4 20 100 104

467 K) FINANČNI ODHODKI 682 695 0 -695

468 L) DRUGI ODHODKI 683 365 0 -365

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(685+686)684 0 3.000 0 2.886 0 114

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 0 0 0 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 3.000 2.886 0 114

N) CELOTNI ODHODKI

(671+675+679+680+681+682+683+684)687 5.476.000 550.000 5.292.502 336.319 183.498 213.681 103 164

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(670-687)688 0 0 166.017 0 -166.017 0

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(687-670)689 0 71.602 0 -71.602 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 690 372 0 -372

del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštev anjem dav ka

od dohodka (688-690)691

0 0 0 165.645 0 -165.645 0

del 81Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštev anjem dav ka

od dohodka (689+690) oz. (690-688)692

71.602 -71.602

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov

obračunskega obdobja693

0 0 0

INDEKS

NAČRT/2015

ČLENITEV

PODSKUPIN

KONTOV

Oznaka za

AOP

ODMIK

NAČRT/2015

ČLENITEV

PODSKUPIN

KONTOV

Oznaka za

AOP

ZNESEK ZNESEK

NAČRT 2016 LETO 2015 NAČRT/2015 NAČRT/2015


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

ODMIK INDEKS

ZNESEK

NAČRT 2016

ZNESEK

LETO 2015


© IZUM, 18. 2. 2016 41/56

(v eurih, brez centov )

NAZIV KONTA


1 2 3 4 5 6 7

I. SKUPAJ PRIHODKI

(402+431)401

6.478.526 12.864.728 -6.386.202 50

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(403+420)402

5.928.526 12.409.765 -6.481.239 48

A. Prihodki iz sredstev javnih financ

(404+407+410+413+418+419)403

5.718.526 12.281.431 -6.562.905 47

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna

(405+406)404

4.392.988 4.319.564 73.424 102

del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za tekočo porabo 4054.096.000 4.022.576 73.424 102

del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za inv esticije 406296.988 296.988 0 100

b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov

(408+409)407

0 0 0

del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 0

del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za inv esticije 409 0 0 0

c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja

(411+412)410

0 0 0

del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za tekočo porabo411 0

del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za inv esticije412 0

d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij

(414+415+416+417)413

1.250.000 1.150.000 100.000 109

del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za tekočo porabo 414 0

del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za inv esticije 415 0

del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za tekočo porabo 416 1.250.000 1.150.000 100.000 109

del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za inv esticije 417 0

del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418 0 0 0

741f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev

proračuna Evropske unije 419

75.538 6.811.867 -6.736.329

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe

(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)420

210.000 128.334 81.666 164

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslov a izv ajanja jav ne službe421 130.000 128.334 1.666 101

del 7102 Prejete obresti 422 0 0

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov

prihodkov nad odhodki423

0

del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslov a izv ajanja jav ne službe 424 80.000 80.000

72 Kapitalski prihodki 425 0

730 Prejete donacije iz domačih v irov 426 0

731 Prejete donacije iz tujine 427 0

732 Donacije za odprav o posledic narav nih nesreč 428 0

786 Ostala prejeta sredstv a iz proračuna Ev ropske unije 429 0

787 Prejeta sredstv a od drugih ev ropskih institucij 430 0

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA

TRGU

(432+433+434+435+436)

431

550.000 454.963 95.037 121

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 500.000 426.878 73.122 117

del 7102 Prejete obresti 433 0

del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 50.000 28.085 21.915 178

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov

prihodkov nad odhodki435

0

del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izv ajanja jav ne službe 436 0

INDEKS


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

ČLENITE

V

KONTOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK ODMIK


42/56 © IZUM, 18. 2. 2016

NAZIV KONTA


1 2 3 4 5 6 7

II. SKUPAJ ODHODKI

(438+481)437

6.985.175 13.153.215 -6.168.040 53

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)438

6.435.175 12.593.911 -6.158.736 51

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim

(440+441+442+443+444+445+446)439

2.911.300 2.756.719 154.581 106

del 4000 Plače in dodatki 440 2.568.875 2.443.884 124.991 105

del 4001 Regres za letni dopust 441 68.000 36.312 31.688 187

del 4002 Pov račila in nadomestila 442 157.000 152.464 4.536 103

del 4003 Sredstv a za delov no uspešnost 443 11.000 10.853 147 101

del 4004 Sredstv a za nadurno delo 444 101.425 96.783 4.642 105

del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0

del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 5.000 16.423 -11.423 30

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost

(448+449+450+451+452)447

438.700 413.584 25.116 106

del 4010 Prispev ek za pokojninsko in inv alidsko zav arov anje 448 233.000 219.995 13.005 106

del 4011 Prispev ek za zdrav stv eno zav arov anje 449 195.000 183.205 11.795 106

del 4012 Prispev ek za zaposlov anje 450 1.650 1.548 102 107

del 4013 Prispev ek za staršev sko v arstv o 451 2.750 2.580 170 107

del 4015 Premije kolektiv nega dodatnega pokojninskega zav arov anja, na podlagi ZKDPZJU452 6.300 6.256 44 101

C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe

(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)453

2.126.000 2.156.374 -30.374 99

del 4020 Pisarniški in splošni material in storitv e 454 133.000 132.850 150 100

del 4021 Posebni material in storitv e 455 5.000 16.300 -11.300 31

del 4022 Energija, v oda, komunalne storitv e in komunikacije 456 180.000 154.722 25.278 116

del 4023 Prev ozni stroški in storitv e 457 15.000 15.374 -374 98

del 4024 Izdatki za službena potov anja 458 35.000 34.353 647 102

del 4025 Tekoče v zdržev anje 459 369.988 352.155 17.833 105

del 4026 Poslov ne najemnine in zakupnine 460 1.298.012 1.355.420 -57.408 96

del 4027 Kazni in odškodnine 461 0

del 4028 Dav ek na izplačane plače 462 0

del 4029 Drugi operativ ni odhodki 463 90.000 95.200 -5.200 95

403 D. Plačila domačih obresti 464 4.430 -4.430 0

404 E. Plačila tujih obresti 465 0

410 F. Subvencije 466 0

411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0

412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0

413 I. Drugi tekoči domači transferji 469 0

J. Investicijski odhodki

(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)470

959.175 7.262.804 -6.303.629 13

4200 Nakup zgradb in prostorov 471 0

4201 Nakup prev oznih sredstev 472 0

4202 Nakup opreme 473 296.988 299.336 -2.348 99

4203 Nakup drugih osnov nih sredstev 474 0

4204 Nov ogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 662.187 6.963.468 -6.301.281 10

4205 Inv esticijsko v zdržev anje in obnov e 476 0

4206 Nakup zemljišč in narav nih bogastev 477 0

4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0

4208 Študije o izv edljiv osti projektov , projektna dokumentacija, nadzor, inv esticijski inženiring479 0

4209 Nakup blagov nih rezerv in interv encijskih zalog 480 0

ODMIK INDEKSČLENITE

V

KONTOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK


© IZUM, 18. 2. 2016 43/56

NAZIV KONTA


1 2 3 4 5 6 7

2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV

NA TRGU

(482+483+484)

481

550.000 559.304 -9.304 98

del 400A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu482

120.000 116.953 3.047 103

del 401B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova

prodaje blaga in storitev na trgu483

10.600 9.940 660 107

del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu484 419.400 432.411 -13.011 97

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

(401-437)485

0

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI

(437-401)486

506.649 288.487 218.162 176

INDEKSČLENITE

V

KONTOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK ODMIK


44/56 © IZUM, 18. 2. 2016


NAZIV KONTA

NAČRT 2016 LETO 2015

1 2 3 4 5

750IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)500 0 0

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 0 0

7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0

7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0

7503 Prejeta vračila danih posojil od f inančnih institucij 504 0 0

7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0

7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0

7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0

7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0

7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0

7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0

751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0

440V. DANA POSOJILA

(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)512 0 0

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0

4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0

4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0

4403 Dana posojila f inančnim institucijam 516 0 0

4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0

4405 Dana posojila občinam 518 0 0

4406 Dana posojila v tujino 519 0 0

4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0

4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0

4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA

(500-512)524 0 0

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA

(512-500)525 0 0

IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV


Oznaka

za AOP

ZNESEKČLENITEV

KONTOV


© IZUM, 18. 2. 2016 45/56

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2016

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske

prihodke je 105. V letu 2016 načrtujemo več sredstev za znanstvene baze podatkov in

plače.

Prihodki od prodaje blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske prihodke

je 100.

Stroški blaga, materiala in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2015

je 106 zaradi večjih stroškov znanstvenih baz podatkov in povečanja materialnih stroškov

prizidka.

Stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske stroške je 106. Vzrok so

napredovanja v decembru 2015, večji regres, dodatek za delovno dobo, sprememba

obračunavanja minimalne plače, nova plačna lestvica od septembra 2016, ukinitev

spodbud za zaposlovanje starejših delavcev in novi zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so se

upokojili ali prekinili delovno razmerje.


NAZIV KONTA

NAČRT 2016 LETO 2015

50VII. ZADOLŽEVANJE

(551+559)550 0 0

500Domače zadolževanje

(552+553+554+555+556+557+558)551 0 0

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552

5002 Najeti krediti pri drugih f inančnih institucijah 553 0 0

del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0

del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0

del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0

501 Zadolževanje v tujini 559 0 0

55VIII. ODPLAČILA DOLGA

(561+569)560 0 0

550Odplačila domačega dolga

(562+563+564+565+566+567+568)561 0 0

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562

5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0

del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0

del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0

del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0

551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE

(550-560)570 0 0

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA

(560-550)571 0 0

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(485+524+570)-(486+525+571)572 0

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(486+525+571)-(485+524+570)573 506.649 288.487

ZNESEK

IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV


ČLENITEV

KONTOV

Oznaka za

AOP


46/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko je 250. Vzrok je zaključek

investicije v decembru 2015, kar bo povzročilo povečano amortizacijo, predvsem

računalniške opreme v naslednjem letu.

Zaradi menjave financerja, v letu 2013 ARRS, v letu 2014, 2015 in 2016 MIZŠ, je

financiranje javnega dela pojasnjeno v dodatni tabeli. Nakazilo MIZŠ v januarju 2016 po

denarnem toku v znesku 370.289,55 EUR smo po obračunskem načelu delno v znesku

341.666,67 EUR prenesli v prihodke leta 2015 tako, da so dejanski prihodki leta 2015

enaki načrtu 2015, to je 3.806.112,00 EUR. Načrtovani prihodki za leto 2016 po

obračunskem načelu so 4.096.000,00 EUR.

2016 DENARNI

TOK

DENARNI

TOK

DENARNI

TOK

DENARNI

TOK

OBRAČUNSKO

NAČELO

Viri javni del januar 2016

MIZŠ dejansko

11 mesecev

leta 2016

MIZŠ

načrt 2016

(izhodišče)

januar 2017

MIZŠ načrt 2016

1 2 3=1+2 4 5=1+2+4

plače in materialni stroški DT 370.289,55 3.725.710,45 4.096.000,00

poračun 2015 ON -341.666,67

OBRAČUNSKO NAČELO

NAČRT 2016 28.622,88 3.725.710,45

341,666,67 4.096.000,00

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2016

Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter na dejavnost

prodaje blaga in storitev na trgu smo skladno s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih

poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava kot sodilo

uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne dejavnosti (gl.

tabelo).

S tem deležem smo razmejili vse posredne stroške, ki se po svoji naravi nanašajo na

opravljanje javne in tržne dejavnosti. Vse neposredne stroške, za katere smo ugotovili, da

se v celoti nanašajo na javno službo ali trg, smo v celoti knjižili na ustrezno dejavnost.

Naziv Konto Javna

služba Trg

Prihodki od prodaje storitev 760000 x

Prihodki od prodaje članarin 760001 x

Prihodki od najemnin posl. prostorov 760002 x

Prihodki od najemnin stan. prostorov 760003 x

Prihodki od kotizacij 760005 x

Prihodki od kotizacij – seminarji 760006 x

Prihodki od prodaje priročnikov 760007 x

Drugi prihodki od prodaje 760099 x

Prihodki od prodaje opreme in storitev na tujem trgu 760200

760201

x

x

Prihodki od prodaje blaga in opreme 761000

761101

x

x

Prihodki od financiranja 762000

762200

x

x

Prihodki – subvencije 760300

760302

760303

760314

x

x

x

x

Izredni prihodki 763000 x

Prevrednotovalni poslovni prihodki 764000 x


© IZUM, 18. 2. 2016 47/56

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev za izvajanje javne službe: Indeks načrtovane

rasti glede na dejanske prihodke v letu 2015 je 105, trg 109. Na javnem delu smo

načrtovali za leto 2016 več prihodkov iz naslova prihodkov za znanstvene baze podatkov

ter iz naslova rednega financiranja MIZŠ zaradi povečanja plač. Na trgu je načrtovano

povečanje prihodkov v tujini in na domačem trgu.

Stroški blaga materiala in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2015 je

na javnem delu 100, na trgu 181. Zaradi načrtovanih večjih prihodkov na trgu so večji tudi

stroški.

Stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske stroške je na javnem delu 106, na

trgu 104. Vzrok so napredovanja v decembru 2015, povečanje regresa za letni dopust,

dodatek za delovno dobo, sprememba obračunavanja minimalne plače, nova plačna

lestvica od septembra 2016, ukinitev spodbud za zaposlovanje starejših delavcev in novi

zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so se upokojili ali prekinili delovno razmerje.

Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko je 250. Vzrok je zaključek

investicije v decembru 2015, kar bo povzročilo povečano amortizacijo, predvsem

računalniške opreme v naslednjem letu.

Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016 po načelu denarnega toka:

Prihodki za izvajanje javne službe: Indeks zmanjšane rasti glede na dejanske prihodke v

letu 2015 je 48, kar je posledica zaključene investicije decembra 2015.

Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo: 4.096.000,00 EUR. Indeks 102.

Načrtovano je več sredstev zaradi povečanja plač.

Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije: 296.988,00 EUR. Načrtovana

sredstva so enaka kot v letu 2015.

Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij: 1.250.000,00. Indeks 109. Predvidena so

dodatna sredstva za nakup znanstvenih baz podatkov, financer ARRS.

Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije: 75.538,00

EUR. Po pogodbi o sofinanciranju investicije nam MIZŠ dolguje ta znesek.

Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe: Indeks 164. V letu 2016 načrtujemo

prodajo parkirnih mest v znesku 80.000,00 EUR, kot vir za lasten delež, ki ga moramo

zagotoviti za financiranje investicije.

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 121. Načrtujemo dodatne prihodke iz

naslova oddaje parkirnih mest v najem.

Odhodki za izvajanje javne službe: Indeks padca načrtovanih odhodkov 2016 glede na

dejanske odhodke v letu 2015 je 53. Vzrok je zaključek investicije v decembru 2015.

Plače in drugi izdatki zaposlenim: Indeks 106. V letu 2016 je načrtovan obseg sredstev za

plače v znesku 3.350.000,00 EUR. Vzrok so napredovanja v decembru 2015, povečanje

regresa za letni dopust, dodatek za delovno dobo, sprememba obračunavanja minimalne

plače, nova plačna lestvica od septembra 2016 in novi zaposlitvi zaradi sodelavcev, ki so

se upokojili ali prekinili delovno razmerje. Načrtovani so manjši stroški za druge izdatke

zaposlenim, ker v letu 2016 nimamo načrtovanih odpravnin zaradi upokojitev.

Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe: Skupni indeks glede na dejanske v

letu 2015 je 99. Posamezni večji odmiki povečanja pri načrtu za leto 2016 so:

Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: Indeks povečanja 116 zaradi

prizidka in višjih stroškov vzdrževanja.


48/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Tekoče vzdrževanje: Indeks 105 zaradi prizidka.

Poslovne najemnine in zakupnine: Indeks 96. Zmanjšanje zaradi prekinitve pogodbe z

Andragoškim zavodom.

Investicijski odhodki: Skupni indeks 13, zaradi zaključka investicije. Nakup računalniške

opreme je načrtovan v letu 2016 v enakem znesku kot v letu 2015. Odhodki zaradi

prizidka se nanašajo na vse račune, ki zapadejo v plačilo v letu 2016 (Strabag, zadržana

sredstva, Lesnina, Proplus, vpis v zemljiško knjigo…). Vir so sredstva od prodaje

parkirnih mest, dolg MIZŠ po pogodbi in akumulirani presežki ter amortizacija.

Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 98. Predvidevamo izdatke

zaradi vzdrževanja parkirnih mest.

Presežek odhodkov nad prihodki: 506.649,00 EUR je zaradi financiranja lastnega deleža

investicije iz naslova akumuliranih presežkov prihodkov nad odhodki v znesku 466.629,00

EUR in amortizacije leta 2015 v znesku 40.020,00 EUR, kar se ne prikazuje v tabeli po

načelu denarnega toka.


© IZUM, 18. 2. 2016 49/56

Obrazec št. 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,

javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov

ZAP.

ŠTEVILKA

OKVIRNA

LOKACIJA

OKVIRNA

VELIKOST

VRSTA

NEPREMIČNINE

PREDVIDENA

SREDSTVA

(v EUR)

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


50/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Obrazec št. 2: Načrt razpolaganja z zemljišči, ki imajo status kulturnega spomenika po zakonu, ki

ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja z zemljišči, ki so določena za javno kulturno

infrastrukturo, načrt razpolaganja z zemljišči, ki se uporabljajo za kulturne namene in načrt

razpolaganja z zemljišči za druge državne organe

ZAP.

ŠTEVILKA

PARCELNA

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

METODA

RAZPOLGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 18. 2. 2016 51/56

Obrazec št. 2a: Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki imajo status kulturnega

spomenika po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja s stavbami in deli

stavb, ki so določeni za javno kulturno infrastrukturo, načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki

se uporabljajo za kulturne namene in načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb za druge državne

organe

ZAP.

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ID

OZNAKA

STAVBE

ID

OZNAKA

DELA

STAVBE

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

METODA

RAZPOLAGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


52/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Obrazec št. 3: Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,

javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov

ZAP.

ŠTEVILKA

OKVIRNA

LOKACIJA

OKVIRNA

VELIKOST

(V M²)

VRSTA

NEPREMIČNINE

PREDVIDENA

SREDSTVA

(V EUR)

PREDVIDEN

ČAS

TRAJANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 18. 2. 2016 53/56

Obrazec št. 4: Načrt oddaje v najem za zemljišča

ZAP.

ŠTEVILKA

PARCELNA

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

PREDVIDENA

MESEČNA

NAJEMNINA

METODA

ODDAJE V

NAJEM

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


54/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Obrazec 4a: Načrt oddaje v najem za stavbe in dele stavb

ZAP.

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ID

OZNAKA

STAVBE

ID

OZNAKA

DELA

STAVBE

PREDVIDENA

MESEČNA

NAJEMNINAT

METODA

ODDAJE

V NAJEM

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 18. 2. 2016 55/56

Obrazec št. 5: Načrt pridobivanja premičnega premoženja

ZAP.

ŠTEVILKA

VRSTA

PREMIČNEGA

PREMOŽENJA

OKVIRNI OBSEG

PREMIČNIN

PREDVIDENA

SREDSTVA

(v EUR)

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

1. IT oprema 296.988,00

SKUPAJ: 296.988,00


56/56 © IZUM, 18. 2. 2016

Obrazec št. 6: Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem

ZAP.

ŠTEVILKA

VRSTA

PREIČNEGA

PREMOŽENJA

OBSEG

PREMIČNEGA

PREMOŽENJA

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

(v EUR)

METODA

RAZPOLAGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:

kazalo - izum.si · knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni...

Documents