KOLONIZACIJA SLOVENCEV V BANATU

M I R K O P A K

Uvod

Prot i koncu druge svetovne vojne se je umakni lo nemško prebi-valstvo iz Vojvodine z nemško vojsko. Večinoma so b i l i to sodelavci okupator ja, k i so tako zapust i l i svoje hiše, marsikater i mož ženo in otroke, vsi pa obširne komplekse rodovitne zemlje. Tako so nekatere vasi izgubile tud i nad polovico al i celo vse prebivalstvo. V ta izpraz-njena naselja so se naseli l i po zakonu o kolonizaci j i že konec leta 1945 in kasneje kolonist i iz vseh kra jev naše države, med n j i m i v nemajh-nem številu tud i Slovenci. Zlasti vel iko Slovencev se je naselilo v pet banatskih naseli j: Vršac, Gudurico, Vel iko Gredo, Banatsko Plandište in Dužine. V p r v i h š t i r ih naselj ih j i h je ostalo precej še do danes, v Duž inah pa so bi le že leta 1960 samo še š t i r i slovenske družine, zaradi česar j i h nisem vk l j uč i l v obravnavo.

Vel ika oddaljenost omenjenih naselij je vzrok, da je ta sicer za-n imiva snov prav slabo obdelana. Deloma je temu vzrok tud i po-manjkanje podatkov. Ker se je naseljevanje vrši lo neposredno po drug i svetovni vojni , je bi lo mnogo dokumentov o tem uničenih. L jud je , k i so razpolagali z dokument i in j i h hrani l i , so se menjaval i , le posamezniki so h ran i l i spiske al i celoten material. Zato sem dobi l popolne spiske kolonistov le v Ve l ik i Gredi i n Banatskem Plandištu. Vendar so tud i t i podatk i dokaj skopi, saj razen poimenskega seznama in rojstnega kra ja ne povedo ničesar. Zlasti pa je obžalovati pomanj-kanje podatkov o zadnjem prebival išču kolonistov, kar je za nas v p r v i vrst i zanimivo.

Prirodno okolje

Naselja, k i so j i h poseli l i Slovenci v južnem Banatu, ležijo v pr i -rodnem okol ju, k i je dokaj raznoliko. Saj sega n j i h posest kar na t r i različne pokraj inske predele: Vršačke planine na jugu, Al ibunarsko-Vršačko ravan ter v iš j i svet a luv ia ln ih teras in platojev, k i to ob-dajajo.

Vršačke planine, kater ih začetek je nad Vršcem, dosežejo v Gu-dur ičkem v rhu 641 m, kar je obenem na jv iš j i v rh Vojvodine. Zgrajene so iz kr istalast ih skri lavcev, pobočja pa so prekr i ta s pontsk imi in d i l uv ia ln im i nanosi, a n i ž j i predel i predstavl jajo di luvialne in alu-

vialne nanose (1, str. 12). Na zahod so se Vršačke p lan ine pogreznile pod Al ibunarsko-Vršačko ravan, na severu pa se ob tektonski l i n i j i razteza 3 k m širok ja rek ; to je M a l i V ršačk i Ri t .

A luv ia lne ravnice so iz razl ičnega materiala. V Malem Vršačkem R i t u je a l uv i j iz g l inast ih i n peščenih sedimentov, k i so p r e k r i t i z no-v i m i nanosi, katere so nanesli po tok i z Vršačk ih p lan in . V A l i bu -narsko-Vršački n iž in i , z nadmorsko višino 75—78 m, pa sestavlja

Sl ika 1. Vršačka kula, začetek Vršačkih planin nad Vršcem

v r h n j i sloj p rav tako rumena gl ina, pod katero so vodonosni peščeni s lo j i (2, str. 39).

A l ibunarsko-Vršačka ravan loči od I landžanske ravnine nekol iko v iš j i svet a luv ia lne terase, k i poteka med A l i b u n a r j e m i n Vat inom ter Seleušem in Banatsk im Plandiš tem v smeri SV—JZ. Prav na tej v i š j i a luv ia ln i terasi ležita nasel j i Ve l i ka Greda i n Banatsko Plan-dište, medtem ko leži jo Duž ine že na njenem prehodu v a luv ia lno ravnico.

Iz omenjenih t reh naseli j se je v rn i lo največ Slovencev kolonistov v Slovenijo, zlasti pa so h i t ro zapust i l i Dužine. Obš i rna ravan z mnogo bo l j cel inskim podnebjem, kot je v Sloveni j i , je kolonistom povzročala ve l ike težave. Polet ja so vroča, po mesec a l i več ne de-žuje, zato je zrak suh i n vroč. Sicer je na leto 315 ve t rovn ih dni , k i pa le še bo l j zaostrujejo ekstreme. Poz imi p iha košava, k i močno oh lad i pokra j ino , polet i pa veter vročino še stopnju je (3, str. 41).

Situacijski načrt naselij Vršac, Gudurica, Velika Greda in Banatsko Plandište

Kolonizacija

Vzroki in način

V zakonu iz leta 1945 o kolonizaci j i Vojvodine je rečeno, da imajo pravico kolonizaci je borci NOB, inva l id i iz te vojne, inva l id i vojne od leta 1914 do 1918 al i 1941, družine al i otroci pad l ih part izanov, žrtve al i družine žrtev fašističnega terorja, o f i c i r j i JLA, narodni heroj i a l i nj ihove družine. Seveda so p r i podel jevanju zemlje upo-števali tud i druge interesente, k a j t i zgoraj navedenih upravičencev je bi lo premalo. Saj b i morala b i t i naselja Vel ika Greda, Banatsko Plandište i n Dužine naseljena samo s Slovenci, pa tud i Gudur ica v večini. Vendar n i pr iš lo dovol j Slovencev in v domove, zanje pr i -pravl jene, so se kasneje naseli l i kolonist i d rug ih narodnosti, zlasti mnogo Makedoncev.

Osnovni element za naselitev Slovencev v Vojvod in i so b i l i ogromni kompleksi rodovitne zemlje. Kolonist i , večinoma borci NOB, so med vojno izgubi l i svoje premoženje a l i pa so imel i premalo zemlje. D rug i so b i l i samo po l jsk i delavci, a t u se j i m je nudi la pr i -l ika, izpo ln i t i večne želje — da b i imel i svojo zemljo, zlasti t ist im, k i so p r i š l i iz čisto agrarnega, relat ivno gosto naseljenega Prekmur ja. Da l je iz Bele kraj ine, dežele tradicionalnega izseljevanja. Zlasti vel iko pa se je že prve dn i vrn i lo Prekmurcev, k i so se dejansko najteže vživel i v nove kraje. Saj so b i l i vajeni le sezonskega odhajanja od doma, medtem ko j i m stalna odselitev pod še tako ugodnimi pogoj i n i ustrezala. Ker n i b i lo dovol j upravičenih interesentov, so dobi l i možnost kolonizacije tud i l jud je, k i niso imel i pogojev zanjo po za-konu o kolonizaci j i . K l j u b močni agi taci j i pa tud i teh n i bi lo dovolj , da bi napoln i l i vse, za Slovence pr iprav l jene domove. Vel iko pa je seveda v Banat prišlo l jud i , k i dot lej še n iko l i niso obdelovali zemlje, a j i h je nj ihovo gmotno stanje pr is i l i lo, da pograbi jo prvo priložnost, k i se j i m ponudi. B i l i so to v ve l i k i večini po l jsk i delavci, k i se ni-kakor niso mogl i t rajneje zakorenini t i v dobl jeni kos zemlje. Skoraj vsi kolonist i so mora l i obdelovati zemljo in le malokdo je imel možnost, razv i t i obrt a l i se zaposl i t i v kakšn i neagrarni dejavnosti.

Transporte so fo rmi ra l i že v Sevnici. Odtod so posamezne trans-porte, k i so obsegali ves v lak, odpel ja l i v Vršac, k je r so koloniste razporedi l i po naseljih. V glavnem pa so že vnapre j določi l i k ra je za posamezne transporte. Upošteval i so p r i sami nasel i tvi tud i k ra j , od koder so kolonist i pr iš l i . K a j t i želja vseh je bi la, us tvar i t i č im večje, trdne in trajne kolekt ive, k i bodo skupno lahko reševali vse probleme, k i j i h ob naseli tvi n i bi lo malo. Sami kolonist i so že v Sevnici a l i na pot i organiziral i kmečke zadruge ter izvol i l i svoje zastopnike p r i ko-mis i jah za podeljevanje zemlje, hiš in zlasti prehrane. Tako je pr iš la v vseh pet omenjenih naseli j do konca leta 1946 801 slovenska dru-žina. Največkrat je pr iš la že tako j v začetku vsa družina z vsem premoženjem. Bi lo pa je vel iko pr imerov, ko so se p r ipe l ja l i s trans-

portom posamezniki, da so si ogledali k ra je ter spoznali razmere in nato odšli po svoje družine, a l i pa ostali v Slovenij i . Zlasti slednj ih je bi lo precej.

Ob pr ihodu v k r a j naselitve so dobi l i kolonist i zemljo, hiše, živino in celo opremo, obleko ter seveda hrano. Že to, da so dobi l i ob pr i -hodu oblačilo in osnovni inventar, nam pove, da so b i l i naseljenci v ve l ik i mer i žrtve fašizma, ka ter im n i po vo jn i skoraj nič ostalo.

Kolonist i so fo rmi ra l i komisi je, v kater ih so b i l i domačini ter predstavnik i Slovencev. V vsakem naselju je b i la po ena komisi ja, k i je popolnoma svobodno deli la kolonistom dobrine glede na število družinskih članov na eni ter glede na površino zemlje, število hiš in kol ič ino hrane na drug i strani.

V Vršcu je dobila družina do dveh članov 1 ha 15 a vinograda in 2 ha 30 a nj ivske površine. Vsak naslednji član pa je dobi l še po 5? a nj ivske površine. Podobno so del i l i zemljo v Gudur ic i , katere posest sega, podobno kot v Vršcu, na eni strani na Vršačke planine i n na drugi na n i ž j i svet aluvialne terase. Druž ina do treh članov je dobila ohišnico i n 2,30 ha zemlje, na vsakega naslednjega člana je pr iš lo nada l jn j ih 28 a. Vendar samo do 7 članov, napre j je ostala površina prejete zemlje ista. O f i c i r j i JLA pa so dobi l i t re t j ino več zemlje. Tud i vinograde so v Gudur ic i del i l i , vendar v vrednosti 3 : 1 pro t i ostalemu zemljišču. Več zemlje so dobi l i kolonist i v Ve l i k i Gredi i n Banatskem Plandištu, k i imata svojo zemljo izk l jučno na a luv ia ln i terasi, na jbo l j p r i p ravn i za poljedelstvo. V Ve l ik i Gredi je družina s 4 č lani prejela do 4 ha 60 a, vsak naslednji član pa po 57 a do največ 8 ha 90 a zemlje. V Banatskem Plandištu je dobila družina do treh članov 4 ha 60 a, od pet članov napre j pa še po 28 arov na člana.

Vsekakor je bi lo dovol j zemlje za vse, k i so jo le hoteli. Vendar so že v začetku nastopile težave. Bi lo je premalo živine za obdelo-vanje. Tud i to so tako j po pr ihodu razdel i l i med priseljence, a je pr iš la samo po ena glava na več družin. V Vršcu je pr išel 1 kon j in 1 k rava na 5 družin. Prav tako je dobila vsaka družina po enega prašiča, katerega pa zaradi pomanjkan ja k rme in slabe letine v prvem letu kolonizaci je niso mogl i obdržati. V Gudur ic i so dobile t r i družine po 1 kravo, a vsaka družina enega petelina in dve kokoši. Drugače so si razdel i l i ž ivino v Ve l i k i Gredi. Tam je namreč prišel 1 kon j in 1 voz na 57 ha nj ivske površine. Zaradi takratnega popol-nega pomanjkanja strojev za obdelavo zemlje so p rva leta ostali večj i deli nj ivske površine neobdelani, oziroma so se slovenski kolo-nist i odseljevali in prepuščal i zemljo zadrugam al i nov im kolonistom iz drug ih republ ik , ka ter ih naseljevanje je, v nasprot ju z naseljeva-njem Slovencev, ostalo množično še vsa kasnejša leta pa do danes.

Mnogo hiš je bi lo v slabem stanju. Ker so se vanje naseli l i doma-čin i in nekolonisti, a l i pa j i h le uporabl ja l i , je bi lo hiš premalo. Da bi ostali kolonist i č imbol j povezani med seboj ter da b i si olajšal i

26 Geografsk i zbo rn i k 401

bivanje v novih k ra j ih , so j i h naseljevali strnjeno. Iz jema je Vršac, k jer tega n i bi lo mogoče storit i . V Gudur ic i so Slovenci naseljeni v nekaterih glavnih ulicah, k i so bile v času kolonizaci je izk l jučno slovenske, kar pr ičajo še danes imena ul ic : Prešernova ulica, Župan-čičeva ulica, Cankar jeva ulica, Gordanova ul ica in Komandanta Staneta ulica. Podobno je bi lo v Ve l ik i Gredi. Slovenci so se tuka j naseli l i v dveh glavnih ul icah, T i tov i i n Prešernovi. V Banatskem Plandištu, kamor je pr iš lo manj Slovencev, so le-t i poseli l i nekatere stranske ulice, medtem ko so glavno cesto, k i je bi la prav tako rezer-virana zanje, poselil i z Makedonci, ker naši niso pr iš l i . Navedene ulice so bi le naseljene samo s Slovenci, žal pa so vrn i tve v Slovenijo to enotnost kmalu zrahljale.

Število ter čas migracij

Današnje slovensko prebivalstvo Gudurice, Vel ike Grede in Ba-natskega Plandišta lahko po času naselitve razdelimo v dve skupini , Slovence v Vršcu pa celo v t r i . Daleč najmočnejšo skupino s preko 95 % priseljencev sestavljajo kolonisti , k i so pr iš l i leta 1945 in do sredine leta 1946. T i so p r iha ja l i doslednjo s transport i , torej sku-pinsko. Drugo skupino pa sestavljajo kolonisti, k i so pr iš l i po tem obdobju vse do danes. B i l i so to večinoma posamezniki brez družin, k i so pr iš l i h kak i slovenski druž in i v omenjenih naselj ih ter čakal i prve pri ložnosti, da se vselijo v hišo kakega povratn ika in na isti način dobi jo al i pa kup i j o od zadruge zemljo. Največ priseljencev po letu 1946 je pr iš lo v Vršac. Vendar to niso kolonisti , temveč usluž-benci in kva l i f i c i ran i delavci, k i se udejstvujejo v tamkajšn j i indu-str i j i . V Vršcu je bilo tud i že pred vojno nekaj naseljencev, k i so po številu prav neznatni. Pretežna večina kolonistov je torej pr iš la s t ransport i leta 1945 in 1946.

V Vršac se je prisel i lo v tem obdobju 250 družin. V to l ikem številu zlasti zato, ker so šli vsi t ransport i skozi to mesto al i pa so se v njem nekaj dn i zadržal i i n se je marsikater i kolonist, k i je b i l določen za drugo naselje, naselil enostavno v Vršcu.

Največ Slovencev je pr iš lo v Gudurico, in sicer 280 družin v pet ih transport ih. Transport i so p r iha ja l i : p r v i novembra 1945, drugi febru-ar ja 1946, t re t j i februar ja, četr t i marca in peti, zadnj i , maja 1946.

V Vel iko Gredo je pr iš lo 6 transportov; če štejem sem še družine, k i so pr iš le posamezno, je čas in število njihovega pr ihoda naslednj i :

1. P rv i t ransport: 24. novembra 1945, 18 druž in z 61 člani. 2. D rug i transport: 23. decembra 1945, 10 družin s 34 člani. 3. Dne 18. januar ja 1946 je pr iš la ena družina s 13 člani. 4. T re t j i t ransport: 27. januar ja 1946, 14 druž in s 46 člani. 5. Dne 5. februar ja 1946 je pr iš la ena družina s 13 člani.

6. Če t r t i t ranspor t : 19. februar ja 1946, 26 d ruž in s 125 člani. 7. Pet i t ranspor t : 2. marca 1946, 12 d ruž in s 53 člani. 8. Dne 3. marca 1946 je pr iš la ena družina s t remi člani. 9. Šesti t ranspor t : 10. marca 1946, 16 d ruž in s 47 člani .

V 4-mesečnem obdobju od 24. novembra 1945 do 10. marca 1946 je pr iš lo v Ve l iko Gredo vsega skupa j 99 d ruž in s 395 člani.

Slika 2. Gudurica, v ozadju Vršačke planine

Več d ruž in kot v Vel iko Gredo je pr iš lo v Banatsko Plandište, in sicer vsega 112 d ruž in s 452 č lan i v razdobju od septembra 1945 do septembra 1946.

1. Septembra 1945: ena druž ina z 9 člani. 2. Novembra 1945: 28 d ruž in s 111 člani. 3. Decembra 1945: 20 druž in s 76 člani. 4. Februar ja 1946: 12 d ruž in z 49 člani. 5. Marca 1946 : 42 druž in s 169 člani. 6. A p r i l a 1946: dve d ruž in i z 8 člani. 7. Septembra 1946: 4 družine s 23 člani.

V vsa naselja, če dodamo še Dužine, je pr iš la do konca leta 1946 801 slovenska družina. Če b i p r i š l i vsi, k i so se za kolonizaci jo p r i -glasi l i , b i b i lo to število še večje. Saj je bi lo mnogo druž in, k i so

26* 403

poslale po enega člana na oglede in se nato na njegovo ugovar janje niso kolonizirale. Še več pa je tak ih , k i so se z vso družino v r n i l i tako j — nekater i še ist i mesec a l i v p rvem letu po naseli tvi .

Tako je ta končna s l ika naselitve Slovencev po nasel j ih v JV Ba-natu odraz p r i rodn ih razmer. V Gudur ico se je naseli lo 34.9 •%, kolo-nistov, v "Vršac 31,3 %, v Banatsko Plandište 13,9%, v Vel iko Gredo 12,4'% in v Dužine 7,5% od vseh kolonistov-Slovencev v ta naselja. Zato nas ne preseneča, da so ostali števi ln i domovi, namenjeni Slo-vencem v Ve l i k i Gredi i n Banatskem Plandištu, prazni . Nasprotno so pa napo ln i l i , če že ne tako j , pa s kasnejš imi sel i tvami, Gudur ico in Vršac iz ostal ih naselij. Pr ipoveduje jo, da se je večina Slovencev iz D u ž i n preseli la v Gudur ico, a žal za to notranje preseljevanje n i p rav nobenih podatkov. Razen ugodnejših p r i r odn ih pogojev je b i la tud i možnost zaposlitve v nekmet i j sk ih panogah v Vršcu in Gudur i c i največja. Zato so še danes p rav v n iž insk ih nasel j ih Slovenci na jbo l j š tev i ln i t r d n i kmet je. Nasprotno pa je v Gudu r i c i i n v Vršcu še precej m lad ih Slovencev, k i so imel i možnost, zaposl i t i se v b l ižn jem Vršcu. Prav zaradi tega je delež m lad ih l j ud i večj i v obeh nasel j ih pod Vršačk im i p lan inami .

Smeri migracije

Zaradi skopih podatkov m i je uspelo le za 1495 Slovencev ugo-tov i t i , od kod so se pr ise l i l i . K r a j rojstva m i je znan še za manjše število. Vsi podatk i so iz kn j ige državl janstva, katero pa so pr iče l i p isat i šele leta 1950. Tore j večina podatkov za l j ud i , k i so odšli iz obravnavanih naseli j že pred letom 1950, n i znana. Škoda je pač to l iko manjša, ko l ikor doseljencev, k i so se v rn i l i tako j a l i po kra jšem času, n ikakor ne moremo šteti med prave koloniste.

Pregled števila doseljenih po posameznih ok ra j i h SRS (po raz-de l i t v i na okraje leta 1955) ter iz d rug ih republ ik .

O k r a j ko lon is tov % druž in %

1. L j u b l j a n a . . . 258 17,2 80 19,2

2. Celje 203 13,6 53 12,7

3. Trbov l j e . . . . . 189 12,6 53 12,7

4. Novo mesto . . . . 182 12,2 65 15,4

5. Mar ibo r . . . . 162 10,7 4 0 9 ,6

6. Murska Sobota . . . 161 10,7 42 10,1

7. K r a n j 89 5 ,9 25 5,9

8. Koper . . . . 33 2 ,2 9 2 ,1

9. Gorica . . . . 3 1 2 ,1 12 2,9

10. Kočevje . . . . 16 1, 4 0,9

11. I z Srbi je . . . 7 0 4 ,7 32 7,7

12. Iz Makedoni je . . . 5 4 3,7 13 3,5

O k r a j ko lon is tov % druž in % 13. Iz Hrvaške . . . 21 1,4 10 2,4

14. Iz B i H . . . 6 0,4 2 0,5 15. Iz Trs ta . . . . 19 1,2 6 1,4

Pregled naseli j , od koder so ko lon iz i ran i Slovenci.

O k r a j L jub l j ana kolonistov d ruž i n ko lon is tov d ruž in

Cerkn ica . 30 7 Borovnica . . . . . 5 1

L j u b l j a n a . . . . . 22 12 Do len ja vas . . . 5 2

Šmar je . 16 3 Laze . . . . . . . 5 1

Vače . 14 5 Mošenik . . . . . . 0 1

Šmartno . 11 1 Rakek . . . . . . 4 2

Mengeš . 11 2 Sv. V i d . . . . . . 4 1

Markovec . . . . . 11 2 Hotedršica . . . . . 4 1

Grahovo . 10 4 Škr i l j e . . . . . . 4 2

Potok . 8 3 Preserje . . . . . . 4 2

Zirovše . 8 3 Star i t r g . . . . . 4 1

Kožar je . 8 2 V i r . . . 4 1

Mala Štanga . . . . 7 1 L i t i j a . . . . . . . 3 1

Podpeč . 7 1 Kostrevnica . . . 2 1

Grekovec . . . . . 7 1 K r i ška vas . . . . . 2 1

Do ln je Jezero . . . 6 3 Selšček . . . . . . 2 1

V i žmar j e . 7 1 Ško f ja Loka . . . . 1 1

K a m n i k . 5 2 V r h n i k a . . . . . . 1 1 Raki tno 5 2 Laze . . . . . . . 1 1

Dobeno 2 Goren j i I g . . . . . 1 1

Iz okra ja Celje ko lon is tov d ruž in ko lon is tov d ruž in

Cel je . 20 5 Šoštanj . . . . . . 5' 1

P i lš tan j . 13 5 Megojnice . . . . . 5 1

V o j n i k . 12 2 Lemberg . . . . . 5 1

Spodnja H u d i n j a . . 11 2 Zegar . . . . . . . 4 1 Polzela . 11 1 Konj ice . . . . . . 2 1 Šmartno . 10 4 Jurk lošter . . . . . 4 2

Ka lob je . 10 2 Loče . . . . . . . 4 1

M a r i j a Gradec . . . 9 2 D r a m l j e . . . . . . 4 1 Luče . 9 1 Laško . . . . . . 4 2

Šmar je . 8 3 Loke . . . . . . . 3 2

Ško f i j a . 8 1 Par iž l je . . . . . . 3 2

Gaberno 6 1 Sv. J u r i j . . . . . . 3 1 Vojsko . 6 1 Šentpeter . . . . . 3 3

G o r n j i G rad . . . 6 2 Grobelno . . . . . 2 1 Moz i r j e . 6 1 Par ido l . . . . . . 2 1 T r o b n i D o l . . . 0 1

I z o k r a j a T r b o v l j e ko lon is tov d ruž i n ko lon is tov d ruž in

Brežice 38 11 Vran je 1 1 Zagor je 24 4 Dovško 1 1 Bizel jsko 6 1 Brestanica 1 1 Radeče 5 1 Studenec 5 2 Z idan i most . . . . 14 5 Loka 4 2 T r b o v l j e 10 2 Rimske Topl ice . . . 4 1 Sv. Jedert 8 2 Gabersko 4 1 Iz lake 8 1 I zv i r 3 1 Globoko 7 5 Dobrava 2 1 L ibno 7 1 Leskovec 2 1 Žejno 7 1 Krško 2 1 Do l . Skopice . . . . 7 1 Ve l i k i Podlog . . . . 2 1 Sentgotard 6 1 Gor ica 1 1 L isca 6 1 Blatno 1 1 Podsreda 2 1

I z o k r a j a N o v o mes to

kolon is tov d ruž in

Šentrupert . . . . 17 5 Lopa ta . . . . . 16 4 Bo jan ja vas . . 16 6 Gaber je . . . . . 12 4 Nemška vas . . 12 2 Novo mesto . . 7 5 Ošt rc . . . . . . 7 1 Radovica . . . . 7 1 Jelševnik . . . . 6 1 Dob rava . . .. . . 5 1 Rakovec . . . . . 5 1 Brusnice . . . . . 5 3 Gotna vas . . . . 4 Me t l i ka . . . . . 4 1 V id ine . . . . . 4 1 Sv ibn ik . . . . . 4 1 Hras t . . . . . . 3 1 M i r n a peč . . . . 3 1 Ma la St rmica . . . 3 1 Škemlovec . . . . 3 1

kolonis tov d ruž in

Škovec 3 V in ica 3 Trebn je 2 Pr imskovo 2 Dobrn ič 2 Čatež 2 Črnomel j 2 Zapudje 2 Kot 2 Žabja vas 2 i r ezov i ca 2 Do ln je Kamence . . . 2 K o p r i v n i k 2 A jdovec 2 Crmošnj ice . Ve l i k i K a l . Crešnjevec . I čakovc i . . Kr iževska vas Zun ič i . . .

I z o k r a j a M a r i b o r

ko lon is tov d ruž in

Črna 21 4 Ožba l t 12 4

Podv inc i Podgor je

kolon is tov d ruž in

. 10 2

. 10 2

ko lon is tov d ruž in ko lonis tov d ruž in

Sv. Barbara . . . . 9 1 Zavrč 4

Selnica . . . . . . 9 1 Sv. Lenar t . . . . . 4

Paradiž . . . . . . 8 1 Sv. Mar je ta . . . . . 4

Sv. J u r i j . • • . . 8 2 Mar ibo r . . . . . . 3

P t u j . . 8 3 Senežci . . . . . . 3

Ormož . . . . . . 7 1 Majšperk . . . . . 3

V ičanc i . . . . . . 6 1 Mala Nedel ja . . . . 3

Turnišče . . . . . . 5 2 Kamnica . . . . . . 3

Selnica . . . . . . 5 i Op lo tn ica . . . . . 2

Zamošani . . . . . 4 1 Apače . . 1

Pol jčane . . . . . . 4 1 Stoperce . . . . . . 1

Iz okra ja Murska Sobota

ko lon is tov d ruž i n ko lon is tov

Do ln j a B is t r ica . . . 51 13 Boračevo . . . . . 5

Lendava . . . . . . 35 7 Murska Sobota . . . 2

Černelavci . . . . . 19 4 Ivanovc i . . . . . . 1

Most je . . . . . . 13 4 Ižakovc i . . . . . . 1

Kamovc i . . . . . 10 2 L ju tomer . . . . . 1

Slat ina Radenci . . . 9 1 Markovc i . . . . . 1

Gederovci . . • . . 5 1 Kuštanovc i . . . . . 1

Ve l i ka Polana . . . . 3 1 Puconci . . . . . . 1

Zust je . . 3 1

Iz okra ja K r a n j

ko lon is tov d ruž in

Jesenice . 26 6 Mojs t rana . . . . . 2

Ble jska Dob rava . . . 16 3 T rž ič 2

Kočna 6 2 D u p l j e . . . . 2

Dobrava 6 1 Radov l j i ca . . . 2

Dov je . 5 1 Cerk l je . . . . 1

K rn i ca . 5 1 Gor je

Gorenje 4 1 Hras t je . . . . 3

Rovte . 3 1 K r a n j 1

Žeje . 2 1

kolon is tov d ruž in

i 2

Iz okra ja Koper

ko lon is tov d ruž i n

Koper 7 2 Z i r je 7 2 Škof i je 5 1

kolon is tov d ruž in

Gažon 5 1 Šmar je 5 1 Sežana 4 2

Iz okra ja Gorica kolon is tov

Gor ica 19 B i l j e 5 Prvač ina 2 V r t o j b a 2

Iz okra ja Kočevje ko lon is tov

Kočevje 6 T u r j a k 6

druž in

5 1 1 2

d ruž i n

1 1

kolon is tov

Gor je 1 Kneža 1 Lome 1

K o p r i v n i k Mozel j

kolonis tov

. 3 1

druž in

1 1 1

druž in

1 1

Po zgoraj navedenih poda tk ih v id imo, da so se v š t i r i banatska naselja nasel i l i ko lonis t i iz 218 slovenskih naseli j , razen tega pa še pr isel jenci iz vseh ostal ih repub l i k , razen Črne gore. Morda b i b i lo bol je t u k a j razdel i t i doseljene po geografskih enotah, ne pa po admi-n is t ra t i vn ih enotah — okra j ih . Vendar b i t ud i te večje geografske enote bi le še vedno prevel ike za realen in za nekatera znači lna pod-roč ja zares ins t ruk t iven p r i kaz preselitve v Banat. Tako ne b i mogl i upoštevat i Pomur ja kot celote, saj je b i lo izseljevanje iz P rekmur ja mnogo močnejše kakor iz Pomurske Pr lek i je. Prav tako je že Prek-mur je samo dalo razl ično število kolonistov; skora j nič j i h n i b i lo z Goričkega, iz ostal ih p o k r a j i n P rekmur ja pa zelo vel iko. Seveda pa b i dob i l i morda ponekod drugačno sliko, če b i b i l i na razpolago po-da t k i za p rav vse koloniste, k i so vsaj po eno leto prež ive l i v Banatu. Še vel iko več pa b i j i h pokazalo seveda štetje vseh, k i so odšli na pot, pa čeprav so se kasneje naseli l i v druge k ra je Slovenije a l i države.

Največ kolonistov je iz okra ja L jub l j ana , i n sicer 19,2 % vseh d ruž in s 17,2 % vseh kolonistov. Kolonis t i iz tega okra ja so se odseli l i iz 38 nasel i j ; največ iz Cerknice — 30, iz L jub l j ane 22, iz Šmar ja 16, z Vač 14, iz Šmartnega 11, iz Mengša 11 kolonistov. To l ikšnemu šte-v i l u iz l jub l janskega okra ja je vzrok nedvomno močna propaganda in pa seveda socialni problemi, ka r vel ja posebno za ve l i k i delež ko-lonistov iz okolice Cerknice, 25'%. vseh d ruž in in 23,6 %• vseh koloni-stov l jubl janskega okraja. Ve l iko pa je bi lo odhajanje zlasti iz k ra jev brez a l i s slabo razvi to industr i jo . Zato se tud i n i čud i t i sorazmerno vel ikemu števi lu kolonistov iz L jub l j ane in b l ižn je okolice in še neka-ter ih d rug ih slovenskih mest, v naspro t ju z Mar iborom, k j e r je nud i la indust r i ja nepr imerno več možnost zaposlitve mestnemu prebivals tvu in okoličanom. Zato n i nak l juč je , da je večje število kolonistov odšlo iz Banata za leto a l i dve na delo p rav v Mar ibor . S tem so si ob dvoj -nem zaslužku ekonomsko opomogl i od začetnih težav.

Kolonis t i l jubl janskega okra ja so se nasel i l i po števi lu v na-slednja banatska naselja: 163 v Vel iko Gredo, 58 v Banatsko Plan-

dište, 29 v Vršac i n 8 v Gudur ico. Tako je b i lo stanje ob času same kolonizaci je. Kasnejše preselitve iz naselja v naselje so to sl iko precej spremenile. Kolonist i , k i so zapust i l i zemljo v enem naselju, so dob i l i p rav to l iko zemlje v k ra ju , kamor so se preseli l i . To pa samo v okv i ru teh št i r ih , s Slovenci ko lon iz i ran ih naselj ih.

Iz celjskega okra ja je pr iš lo v omenjena naselja 12,7 % vseh kolo-n iz i ran ih slovenskih d ruž in s 13,6,% kolonistov. To je v p r ime r j av i z ostal imi, gospodarsko man j razv i t im i okra j i , doka j vel iko, zlasti še, če p r imer jamo število z murskosoboškim in novomeškim okrajem. O d tod so se naseli l i ko lonist i v 31 naselij. Največ se j i h je pr isel i lo iz Cel ja — 20, P i lš ta jna 13, Vo jn i ka 12, Sp. Hud in je 11, Polzele 11 kolonistov. Največ kolonistov iz celjskega okra ja se je naselilo v Ba-natsko Plandište — 122, Vel iko Gredo 61, Gudur ico 13 in Vršac 10.

Ne mnogo man j kolonistov je pr iš lo iz trbovel jskega okra ja . Pravzaprav to ne preseneča, ker je obsegal ta k r a j samo dol ino in k ra je b l izu Savske dol ine ter Brežiško-krške nižine na obeh straneh Save vse do republ iške meje. T u k a j so pa t ud i večja naselja, k i so v večin i p r imerov da ja la več j i delež kolonistov. Zato t ud i ne prese-neča takšno majhno število kolonistov, k i so se navezal i na zemljo in kot kmet je uspeli ter ostali do sedaj v Banatu. Iz trbovel jskega okra ja je pr iš lo 12,7% vseh d ruž in in 12,6% vseh kolonistov, i n to iz 30 na-selij. O d tega največ iz Brežic — 38, iz Zagor ja 24, Zidanega mosta 14 i n iz T rbove l j 10. Po naselj ih, v katera so se t i naseli l i , je bi lo stanje naslednje: v Vel iko Gredo 76, v Banatsko Plandište 48, v Gudur ico 46 i n v Vršac 17 kolonistov.

Vsekakor je največ kolonistov pr iš lo iz murskosoboškega i n novo-meškega okraja. Vendar so se prav t i v na jveč j i mer i i n na jh i t re je v rača l i v Slovenijo a l i pa odšl i v druge republ ike. Znani so podatk i le za 65 d ruž in s 182 kolonist i iz novomeškega okra ja, kar znaša 15,8% vseh druž in i n 12,2 % vseh kolonistov. Medtem ko so se iz d rug ih okra jev sel i l i ko lonis t i v večjem števi lu iz posameznih naseli j , so se iz novomeškega iz več naseli j , a le po ena družina. Izsel i l i so se iz 41 naseli j , i n sicer iz Šentruperta 17, Lopate 16, Bojanje vasi 16, Gaber ja 12, Nemške vasi 12. Največ kolonistov iz okra ja Novo mesto se je naselilo v Gudur i c i — 92, man j v ve l i k i Gred i — 62 in zelo malo v Vršcu — 18 ter v Banatskem Plandiš tu 10.

Iz okra ja Mar ibor je 9,6 % vseh d ruž in i n 10,7 %• vseh kolonistov. Največ kolonistov je iz okolice Ptu ja , kar je spričo takratne eko-nomske situaci je popolnoma razuml j ivo. Še pred desetimi leti , ko so se nekatere vel ike obrtne delavnice spremenile v indust r i jska pod-je t ja , je b i l P t u j brez možnosti za zaposlitev okoliškega prebivalstva. Novo nastajajoča tovarna i n naselje v K idr ičevem sta pr i tegn i la de-lovno silo predvsem z Dravskega pol ja in Slovenskih goric ter je zato t ud i delež kolonistov iz teh k ra jev manjš i . Največ j i h je iz najožje okolice P tu ja in iz nasel i j vzhodno od tod.

Če pogledamo vsa večja mesta v Slovenij i , je Mar ibor edini med n j im i , od koder ni odšlo več kot deset kolonistov, še celo vel iko manj , kar vel ja tud i za njegovo okolico. V tem pr imeru v id imo tud i enega izmed vzrokov za kolonizaci jo Slovencev v Vojvodino. Zato n i na-k l juč je , da je prišlo več kolonistov na delo v Mar ibor , čeprav samo za leto a l i dve, i n se j i b nato vrn i lo v Banat.

Največ kolonistov iz mariborskega okraja je iz Črne — 21, Ož-balta 12, Podvincev 10, Podgorja 10. Pr iš l i so kolonist i iz 27 naselij, največ v Banatsko Plandište — 77, zatem v Gudur ico — 65, mnogo man j v Vel iko Gredo — 15 in v Vršac 5.

Skoraj enako je število kolonistov iz murskosoboškega okraja. Največ j i h je iz JV Prekmur ja , najnfcnj pa z Goričkega. Vendar so se prav kolonist i iz tega okraja vračal i v največjem številu. Izvedel sem, da je leta 1946 odšlo nazaj v Slovenijo naenkrat kar 40 družin iz Prekmur ja . Zato sklepam, da je prav iz tega okraja daleč največ kolonistov, kater ih pr ihoda n imam zabeleženega, ker so se prehi tro v rn i l i . Iz tega okraja je pr iš lo 10,1 % vseh druž in z 10,7 % vseh kolo-nistov v obravnavana š t i r i naselja. Pr iš l i so iz 17 naselij, največ iz Doln je Bistrice — 51, Doln je Lendave 35, Črmošnj ic 19, Mostja 12. Nasel i l i so se v Gudur ic i — 73, v Banatskem Plandištu 48, v Vršcu 40, v Ve l i k i Gredi nobeden.

Mnogo manj kolonistov je pr iš lo v Banat iz ostalih okrajev, zlasti iz okrajev Gorica in Kočevje. Sicer pa j i h je bi lo več p r i j av l jen ih iz teh okrajev in so b i l i zanje že rezervirani domovi, kakor sem že omeni l za Banatsko Plandište, vendar niso prispel i .

Iz okra ja K ran j se je prisel i lo 5,9% vseh koloniz i ranih druž in z ist im odstotkom posameznikov. T i kolonist i so b i l i iz 17 naselij, zlasti iz ožje okolice Jesenic: Jesenice 26, Dobrava 16. O d tod j i h je odšlo največ v Vel iko Gredo — 42, Banatsko plandište 35 in Vršac 12.

Zelo malo je bilo kolonistov iz ostalih krajev. Iz okraja Koper le 33, iz Gorice 31, iz Kočevja 16, kar da skupaj 5,1 % vseh druž in in 5,3 % vseh kolonistov v š t i r i banatska naselja. Sicer pa je majhno število kolonistov iz teh okrajev razuml j ivo glede na našo zahodno mejo tako j po drugi svetovni vo jn i ter na precejšnjo izpraznjenost Kočevskega.

Kakor smo videl i iz navedenega, je bi la večina kolonistov raz-deljena v banatska naselja po k ra j ih , od koder so pr iš l i . Razporeditev kolonistov je vodi la težnja, ustvar i t i si čim trdnejšo enoto v novem okol ju, kar b i j i m moralno pa tud i materialno pomagalo. Že tako j prve dn i je bi lo mnogo mešanja ter selitev iz naselja v naselje. Prav kma lu so kolonist i skoraj izprazn i l i Dužine; vel iko je b i lo število t ist ih, k i so se preseli l i iz Duž in , Banatskega Plandišta i n Velike Grede v Vršac in Gudurico. Valovi ta pokra j ina puhličnega plato ja s s l ikov i t imi Vršačkimi p laninami, kater ih na jv iš j i v rh, visok 641 m, se dviguje t i k nad Gudurico, j i m je mnogo bo l j ugajala kot ostala ravninska naselja.

Kakor sem že omenil, b i b i la pr imer java med ro js tn imi k ra j i kolonistov in k ra j i , od koder so se pr isel i l i v Banat, silno zanimiva. Žal sem zbral rojstne podatke le za 1188 kolonistov, kar je za 307 manj, kot j i h imam za zadnje bivališče kolonistov pred kolonizacijo. K l j u b temu pa podajam vsaj kratek pregled ro jstn ih krajev. V glav-nem so to podatk i za koloniste, za katere je znan k r a j zadnjega bivališča. Pa že ta pregled k ra ja rojstev nam pokaže precejšnjo raz-l iko med k ra j i , od koder so se Slovenci naseljevali v Banat.

Pregled števila doseljenih po rojstnih k ra j ih , zaokroženo na okraje SRS ter ostale republ ike države, je naslednji:

O k r a j ko lon is tov a l i %

t . L j u b l j a n a . . . . . . 183 15,4 2. Cel je . . . 175 14,7 3. T rbov l j e . . . . . . 140 11,9 4. Novo mesto . . . . . 139 11,9 5. Mar ibo r . . . . . . 123 10,5 6. Gor ica . . 109 9,2 7. Murska Sobota . . . . . 104 8,9 8. Koper . . 54 4,6 9. K r a n j , . . 20 1,7

10. Kočevje . . . 4 0,3 11. Iz Trs ta . . . 31 2,6 12. Iz Hrvaške . . . . . 29 2,5 13. Iz Srb i je . . . . . . 23 1,9 14. Iz Makedon i je . . . . 18 1-5. 15. Iz Avs t r i j e . . . . . 11 0,9 16. Iz Franc i je . . . . . 7 0,6 17. Iz B i H . . 5 0,4 18. Iz Nemči je . . . . . 5 0,4 19. Iz I t a l i j e . . . . . . 3 0,2 20. Iz Rusi je . . . . . . 1 0,1 21. Iz CSSR . . . . . . 1 0,1 22. Iz Belgi je . . . . . . 1 0,1

Tud i po rojstnem k r a j u je največ kolonistov iz l jubl janskega okra ja, in to 15,4 %, vseh. Vseh teh 183 kolonistov je bi lo rojenih v 48 naseljih. Največ v L j ub l j an i — 35, v Grahovem 11, v Mal i Štangi 11, v Šmarju, Rak i tn i i n Jezeru po 10 i td.

Prav tol ikšno število naselji — 48 predstavl ja ro jstn i k r a j kolo-nistov iz celjskega okraja, kater ih je 14,7% od vseh kolonistov. Največ j i h je bi lo ro jenih v Ce l ju — 17, v Zagor ju 14, v Lučah 12, na Polzeli in v P i lš ta jnu po 10 i td.

V okra ju Trbovl je je bi lo rojenih 11,9% vseh kolonistov, in to prav tako v 48 naseljih. V Dobrav i 17, v Brežicah 9, v Krškem, Lok i p r i Zidanem mostu in T rbov l jah po 8 i td.

Enak odstotek kolonistov je rojenih v okra ju Novo mesto. Število vseh ro jstn ih kra jev pa znaša tuka j kar 62, zlasti zato, ker je skoraj vsaka belokranjska vas dala po kakšnega kolonista, v glavnem borca NOB. Največ, i n sicer po 14, j i h je bi lo ro jenih v Bojan j i vasi i n Gaberju, v Novem mestu 11 i td.

V mariborskem okra ju se je rodilo 10,5% vseh kolonistov, in to v 46 naseljih. Največ v Mar iboru — 13, v Op lo tn ic i 8, v Šentlenartu 7 kolonistov i td.

Iz drugih okrajev je bi lo rojenih največ kolonistov v Goric i — 18, v D o l n j i Bistr ic i 35, v Lendavi 17, v Kop ru 19, v Sežani 10 in na Jesenicah 9.

Prav zanimiv je podatek, ko l iko je število ro jstn ih krajev kolo-nistov večje kakor pa število kra jev njihovega zadnjega bivališča, pa čeprav je za slednje več podatkov. Saj so b i l i kolonist i rojeni kar v 335 naseljih, a so p r i š l i le iz 184 naseli j ; torej so b i l i to razen po l jsk ih delavcev v ve l ik i meri nekval i f ic i ran i delavci.

Starostna struktura kolonistov

Ta. splošno karakter ist iko, uspeh ter posledice kolonizacije je prav tako važna starostna st ruktura kolonistov. Doceljenci v Banatu so dobi l i dokaj vel ike obdelovalne površine, k i j i h je v celoti lahko obdelovala samo družina s člani, zmožnimi večjega fizičnega napora. Teh je bilo ob pr ihodu dovol j , vendar j i h danes že inočno pr iman j -kuje. Vzrok pomanjkanja je odhajanje kolonistov domov, majhno število rojstev v vo jn ih let ih ter odhajanje mlajše delovne sile z zemlje.

Za koloniste v š t i r ih banatskih naselj ih: Vršcu, Gudur ic i , Ve l i k i Gredi i n Banatskem Plandištu je znanih za 1946. leto 1368 ro js tn ih letnic, od tega 661 za moške in 707 za ženske. Razdel i l sem j i h v t r i skupine glede na delovno sposobnost ob času kolonizacije. Do leta 1895 je bi lo ro jenih 109 al i 7,9 % vseh kolonistov, in sicer 62 a l i 9,4 % vseh moških i n 47 al i 6,6% vseh žensk. Ob kolonizaci j i so b i l i t i kolonist i stari 50 let i n več ter j i h je bi lo takrat v p r imer jav i z ostalimi le tn ik i najmanj . Zato je tud i razuml j ivo, da je bi lo delovne sile dovolj , da pa je pr imanjkovalo tehničnih sredstev za obdelovanje zemlje. Največ je bi lo kolonistov, ro jenih med let i 1895 in 1930. Bi lo j i h je 769 al i 56,2 %v od tega 353 moških i n 416 žensk. Leta 1946 in še kasneje n i bi lo možnosti zaposlitve al i pa je bi la zelo majhna. Zato je b i lo pol jske delovne sile v glavnem dovolj. Pr imanjkovalo je je t is t im družinam, kater ih moški so odšl i za delom v Slovenijo.

Koloniste, rojene v let ih 1930 do 1945, sem štel v t ret jo skupino, k i šteje 490 al i 35,9 % vseh kolonistov. Od tega je bi lo 246 al i 37,2 % moških in 244 al i 54,5% žensk. Največ kolonistov je bi lo ro jenih leta 1934, in sicer 48. Zelo malo pa je bi lo rojenih v let ih druge sve-tovne vojne: 1941 — 25, 1942 — 22, 1943 — 25, 1944 — 19 in 1945 le 17.

Starostna struktura slovenskih kolonistov D Vršcu, Veliki Gredi, Gudurici in Banatskem Plandištu

1. Starostna s t ruk tu ra kolonistov, k i so b i l i še marca 1%0 v Banatu. — 2. Starostna s t ruk tu ra kolonistov leta 1946

Življenje kolonistov v Banatu

Prilagoditev kolonistov v novi pokrajini

Važen problem p r i kolonizaci j i Slovencev v Vršcu, Gudur ic i , Ve-l i k i Gredi, Banatskem Plandištu in Dužinah je bi lo nj ihovo pr iva-janje na živl jenje v novem pr i rodnem okolju. Vsekakor so b i l i naj težj i p r v i dnevi, tedni in meseci b ivanja v Banatu. Kolonist i so sicer dobi l i opremo, hrano in zemljo, k i so j i m jo orale zadruge. Toda pogled na prostrano, v n iž j ih del ih mokrotno ravan, je marsikoga p r i p rav i l do tega, da se je v rn i l v Slovenijo. Ostal i so le t ist i , k i niso imel i doma ničesar ter so se resno zagrizl i v svoj kos zemlje.

Že na pot i v Banat so kolonist i ustanavl ja l i kmeti jske zadruge, k i so j i m v p rv ih let ih vel iko pomagale. Tako so imel i v Banatskem Plandištu dve zadrugi vse do reforme zadrug, ko so iz obeh ustano-v i l i eno samo, k i pa sedaj že nekaj let več ne obstaja.

Februar ja 1946 so v Ve l i k i Gredi fo rmi ra l i zadrugi »Tone Tom-šič« in »Stane Rozman«. T i zadrugi sta del i l i zemljo kolonistom ter organiziral i zaradi pomanjkanja strojev in živine skupno delo na po l j ih ; do leta 1953 so b i l i v obeh zadrugah vsi Slovenci v Ve l ik i Gredi.

Podobno so tud i v Vršcu organiziral i leta 1946 dve zadrugi: »Ti-tan« in »Triglav«. Člani zadrug so postali Slovenci po svobodni izb i r i , b i l i pa sta t i dve zadrugi izk l jučno za Slovence. Zadruga »Titan« se je kasneje razformirala ter so nekateri prestopi l i v drugo zadrugo, ostali pa so sami dal je obdelovali zemljo. Leta 1956 je večina Slo-vencev izstopila iz zadruge ter se zaposlila drugje.

Tud i zadrugo v Gudur ic i so ustanovi l i že na poti. Kmalu po pr ihodu pa se je skupina Primorcev odcepila in ustanovila svojo zadrugo, tako da so tud i tuka j imel i dve, imenovani »Zvezda« in »Heroj Stane«. Obe sta prenehali obstajati že leta 1946 in se je iz n j i j u formira la enotna zadruga za Slovence »Sloga«, k i je štela decembra 1946. leta 40 družin.

Do leta 1947 so b i l i samo Slovenci v tej zadrugi, k i je ostala vse do leta 1954, dokler je delovala, odločujoč gospodarski č in i te l j v Gudur ic i . V njenem okv i ru so se reševali vsi problemi in je poma-gala tud i p r i e lek t r i f i kac i j i naselja. Sedaj imajo v Gudur ic i enotno zadrugo za vse naselje. Slovenci so se vk l j uč i l i vanjo le v skromnem številu. Ob pr ihodu so kolonist i nasledil i hrano od Nemcev, pa tud i s semenom so b i l i preskrbl jeni. Vročina in pomanjkanje padavin naslednje leto pa sta povzroči l i zelo slabo letino. Rezerve so skopnele in vsak je b i l v glavnem navezan na pridelek s svoje zemlje. Dobro so rod i l i samo vinogradi. Namesto da bi kolonist i vino prodal i , saj so dobi l i za l i ter vina tud i do 5 kg pšenice v oddal jenih ravninskih vaseh, so vino popi l i . Istega leta so mnogi k lon i l i in se vrn i l i , ostali pa so še nekaj let čut i l i posledice te suše.

Podnebje al i bolje rečeno veter, pomešan s prahom, je močno ovi ra l normalno živ l jenje kolonistov. Še sedaj, po petnajst ih letih, se kolonist i pr i tožujejo, da j i h veter duši, polet i pa j i m vel ika vročina k ra t i spanec. Vse to nedvomno manjša f izične sposobnosti človeka, in precej kolonistov je zbolelo prav za tuberkulozo. Zaradi tega so v Gudur ic i skl ical i sestanek Slovencev, k jer so skleni l i , da je treba uživat i čimveč in č imbol j mastno hrano. Večina Slovencev se je tega nasveta, k i so ga podpr l i tud i zdravstveni organi, držala.

Na hektarski donos je v p r v i h let ih po naseli tvi vp l i va l drug način obdelovanja, z drugačnimi sredstvi in orodjem kot v Slovenij i. Razen tega pa mnogi kolonist i pred kolonizaci jo niso obdelovali zemlje a l i pa se kot b ivš i po l jsk i delavci niso tako j znašli na sedaj svojem kosu zemlje. I i so zemljo da l i v zadrugo ter sami delal i v n je j . Le malo je bi lo takih, k i so se zaposli l i kot uslužbenci v zadrugah in v ostalih u rad ih v teh naseljih. V Gudur ic i je b i l vse od leta 1946 pa do 1952 župan Slovenec.

Iz nepopolnih podatkov za koloniste v Vršcu je razvidno, da je od 152 kolonistov bi lo 58 al i 38,1!%. kmetov; enako je bi lo tud i število delavcev. Razen tega je bi lo med n j i m i še 17 uslužbencev, 5 obrtn ikov, 2 z idar ja, po en krojač, bolničarka, mizar, brivec, železničar, učitelja trgovski pomočnik in gostilničar.

Bol j zanimivo b i bi lo pogledati pokl ic kolonistov v Gudur ic i , in to za koloniste, k i so b i l i še leta 1960 v Banatu. Seveda bo sedaj sl ika zaposlitve precej drugačna, ker je od leta 1946 mnogo otrok odraslo in se zaposlilo.

Pokl ic i kolonistov, k i so b i l i še do marca 1960 v Gudur ic i , pred pr ihodom v Banat: 15 kmetov, 8 pol jsk ih delavcev, 5 delavcev, t r i j e v r tnar j i , po dva sodarja, čevl jar ja, ko lar ja , rudar ja ter po en usluž-benec, zidar, kovač, lesni manipulant , mesar, mizar, mehanik.

Poklicna struktura ist ih po letu 1960: 25 kmetov, 6 delavcev,. 5 pol jsk ih delavcev, 2 kovača, 2 uslužbenca, 2 v r tnar ja , po en zidar, mizar, čevl jar in sodar.

Kakor vidimo, je število kmetov povečano kar za 10, manj pa je po l jsk ih delavcev, k i so postali kmet je in obr tn ik i . Pa še t i , k i so ostali, oprav l ja jo svojo obrt v zadrugi, zraven pa obdelujejo košček zemlje, k i so jo dobi l i ob kolonizaci j i .

Če pa dodamo k zgornjemu seznamu še pokl icno strukturo l judi,, k i so se zaposli l i p rv ič šele v Gudur ic i , je stanje naslednje: kmetov 28, po l jsk ih delavcev 23 (od tega 11 na državnem posestvu), delavcev 25 (4 v kamnolomu; v L j ub l j an i 11. od tega 8 v Li tostroju, 3 v Mar iboru in 1 v Kočevju), t raktor ista v zadrugi 2, kovača 2 (1 v zadrugi), v r t n a r j i 3 na državnem posestvu, uslužbenca 2, mizar, z idar ja 2, čevl jar, sodar, krojač (v Vršcu), šofer in mehanik (v Vršcu).

Ze iz navedenega prav lepo vidimo, da se je število kmetov k a j malo povečalo. Vsi mladi so se zaposli l i v zadrugi a l i na državnem posestvu, vel iko pa j ih je odšlo v Slovenijo, k je r so se zaposli l i kot

navadni delavci in si postopoma pr idobivajo kva l i f i kac i jo . Razen v Vršcu, k i pa tako že ni ina dovol j prost ih delovnih mest za zapo-slitev svoj ih prebivalcev, n imajo možnosti zaposlitve daleč naokoli. Zato odhajajo v zadnj ih nekaj le t ih prav vsi, k i končajo osemletko, v Slovenijo. Pred tem pa so se pretežno zaposli l i v zadrugi i n na državnem posestvu, k je r so cenjeni kot dobr i delavci.

Po pr ihodu v omenjena š t i r i naselja so kolonist i razen zadrug osnovali tud i svoja prosvetna društva in šole. V šolah so poučevali slovenski učitel j i -kolonist i . V Gudur ic i so leta 1946 tako j po pr ihodu osnovali p rv i , drugi, t r e t j i in četr t i razred osnovne šole z okrog 60 učenci. T i oddelk i so obstajal i do leta 1955, ko so j i h zaradi po-manjkan ja slovenskega učnega osebja uk in i l i . Tud i v Vršcu, Ve l ik i Gredi i n Banatskem Plandištu so že leta 1946 osnovali vse št i r i raz-rede osnovne šole z dvema učitel jema, k i so j i h pa do leta 1954 vse uk in i l i . G lavn i vzrok za uk in i tev je bi l , razen pomanjkanja učnega osebja, ta, da so otroci Slovencev že obvladal i srbski jezik in tako niso več čut i l i potrebe po slovenski šoli.

Ma ja 1946 so Slovenci v Gudur ic i ustanovi l i ku l tu rno umetniško društvo »Sterija«. V ta namen so dobi l i stavbo, k i so jo sami popra-v i l i , naprav i l i oder in kulise. Imel i so mešani in moški pevski zbor, s ka ter im so nastopali na proslavah ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna in ob podobnih p r i l i kah . Na jbo l j igrana igra je bi la »Hlapec Jernej i n njegova pravica«. Še danes obstaja tud i či talnica z okrog 300 kn j igami . Večino teh so dobi l i kot dar iz L jub l jane. Zadruga pa je dobila precejšnje število strokovnih kn j ig . Vsaka kn j iga je b i la na leto 5-krat izposojena. Delo društva je zamrlo leta 1953. Na p a p i r j u pa obstaja še danes ter zaživi ob razl ičnih pri ložnostih.

V Vršcu so leta 1946 osnovali ku l tu rno umetniško društvo »France Rozman« v podobnih razmerah glede prostorov in z is t im programom kakor v Gudur ic i . Č lan i društva so b i l i zelo agi ln i ter so leta 1946 organiz iral i javno trgatev; precej so tud i gostovali v okol iških k ra j ih . Leta 1958 je prenehalo akt ivno delo društva.

Prav tako sta v Ve l i k i Gredi in Banatskem Plandištu delovali ku l tu rno prosvetni društv i vse do leta 1953, ko je delo zamrlo. G lavn i vzrok za nedejavnost teh društev je bi lo vse večje odhajanje Slo-vencev v Slovenijo, s čimer so se razredčile vrste t ist ih, k i so držal i društvo p r i ž iv l jenju.

Petnajstletno bivanje v Banatu pa n i povzročilo več j ih sprememb v načinu prehrane, v načinu oblačenja i n n i odpravi lo slovenske govorice. Slovenci govori jo med seboj slovensko, seveda z napakami in z mešanjem srbskega jezika. Drugače pa je p r i otrocih, k i se druži jo v ig r i z v rs tn ik i d rug ih narodnosti in zato le slabo govori jo slovensko. Zopet je vzrok odhajanje slovenskih druž in domov. V u l i -cah, k i so bi le nekoč strnjeno naseljene s Slovenci, so le še posamezne hiše slovenske in še te počasi izgubl ja jo tesnejše stike med seboj.

O k r a j K r a n j d ruž i n oseb

Jesenice 9 49 Kočna 2 6 B la j 1 6 K r n i c a i 5 Dobrava 1 3

Ž i rovnica Gor je . K r a n j D u p l j e . Go ln ik .

druž in oseb

3 3 1 1 1

O k r a j Novo mesto druž in oseb

Novo mesto 5 14 Šentrupert 3 13 Črnome l j 2 12 Gaber je 2 5 Lopata 1 7

Skovec . . Škemljevec O g u l i n . . Met l i ka Dobrn ič

oseb

3 1 1 1 1

O k r a j Trbov l je druž in oseb

Trbov l j e 2 9 Brestanica 2 7 Sv. Jedert 2 6 Brežice 2 6 Kostrevnica 2 6 G loboko 2 9

Zidani most . V idem-Krško Radeče . . . Zagorje . . I zv i r . . . Dobovec . .

druž in

2 2 1 1 1 1

>seb

4 2 5 2 2 2

O k r a j Kočevje

Kočevje

druž in

5 oseb

24 Mozel j druž in oseb

1 1

O k r a j Gorica

Gorica druž in

2 oseb

5 Kneža druž in oseb

1 1

V l j ub l j ansk i ok ra j se je odselilo daleč največje število dose-l jencev — 186. Vzrok temu je indust r i ja v L j ub l j an i , vel iko pa se je kolonistov iz teh k ra jev v rn i lo na svoje domove. Enako je v mar i -borskem okra ju. Mar ibor je sprejel od vseh naseli j največ povrat -n ikov — 78, ka ter ih polovica so p r i š l i kot posamezniki. Spet d rug i se vračajo v k ra je nekdanjega b ivanja, vendar tako, da predhodno pošl jejo t j a po enega člana družine, k i j i m v enem a l i več le t ih p r i p r a v i stanovanje ter p r i sk rb i zaposlitev. Seveda vel ja to le za koloniste, k i so se v r n i l i po letu 1950. Tist i , k i so se v r n i l i takoj , so se pa v ve l i k i mer i naseli l i po vsej Sloveni j i . T r e t j i so se naseli l i v iz-praznjena agrarna področja v Sloveni j i sami, za kar so na jbo l j zna-či len pr imer Apače p r i Radgoni.

Vsekakor zanimiva je starostna s t ruk tura kolonistov, k i so še v Banatu. Vseli letnic je 405, tore j le 8 manj , kot je kolonistov v Gu-dur ic i , Ve l i k i Gredi i n Banatskem Plandištu. Za Vršac pa točnejših podatkov n i bi lo moč dobi t i . Razdeli tev teh kolonistov v skupine čez 50 let starosti, od 20 do 50 i n do 20 let, je naslednja:

Do leta 1910 je bi lo ro jen ih 107 kolonistov a l i 26,4 %, od tega 57 moških in 50 žensk.

O d leta 1910 do 1940 je b i lo ro jenih 156 kolonistov a l i 38,5%, in to 73 moških i n 83 žensk.

Po letu 1940 je bi lo ro jen ih 142 kolonistov a l i 35,0 %, od tega 90 moških i n 52 žensk.

Tore j je ostalo v obravnavanih t reh nasel j ih 220 moških a l i 54.3 % in 190 žensk a l i 45,7 %.

Že bežen pogled na starostno p i ramido nam jasno pokaže ugo-tov i tve iz p re jšn j ih poglav i j . Prev laduje jo kolonist i visoke starosti in pa otroci. Na jman j pa je mladine po 18. letu starosti, k i ne odhaja množično v Slovenijo že samo zaradi odselitve iz Banata, temveč že zaradi splošnega pojava — bega z dežele v mesta.

Vel ika oddaljenost, zlasti pa močno drugačno pr i rodno okol je, na katero se niso navad i l i Slovenci n i t i v 15 le t ih b ivan ja v Banatu, sta osnovna vzroka za takšen iz id kolonizaci je. Prav neverjetno močno je domotožje kolonistov in vsakemu je c i l j — vrn i tev v Slo-venijo. Mnogo se j i h je že v rn i lo in le majhno je število t ist ih, k i se ne bodo n iko l i v r n i l i v star i k ra j .

Zaključek

Osemsto ena slovenska druž ina je pr iš la v le t ih 1945 in 1946 v pet banatsk ih naseli j : Vršac, Vel iko Gredo, Banatsko Plandište, Gudur ico in Dužine. Ko l i ko od teh j i h je živelo vsaj neka j let v Banatu ter ob-delovalo zemljo, n i mogoče točno ugotovi t i .

Mnogi so se že tako j po ko lon izac i j i v rn i l i , mnogi pa so odšl i ka r preko noči, da se sploh ne ve kam. T u k a j so se razkra ja le družine, nastajale pa so nove. P^va leta so razv i l i ko lon is t i -obr tn ik i svojo obrt v teh naselj ih, a so se sčasoma v k l j u č i l i v zadrugo. Marca 1960 je ostalo od 801 še 178 slovenskih d ruž in v obravnavanih naselj ih, ka r znaša le 22,2 %. Kako h i t ro pa se bo manjšalo število Slovencev v naslednj ih let ih, nam pove število kolonistov, k i so se v r n i l i v p r v i h t reh mesecih leta 1960. Kar 11 d ruž in se je v rn i lo v tem obdobju, k a r znaša znatno več kot v p re j šn j i h le t ih v istem obdobju.

Čeprav šele na koncu, b i se želel v p r v i v rs t i zahva l i t i predstoj-n iš tvu Inš t i tu ta za geograf i jo SAZU za podporo p r i proučevanju te zanimive snovi. Da l j e vsem kolonistom Slovencem v Banatu, k i so m i b i l i v vel iko pomoč p r i zb i ran ju podatkov, zlasti še tovarišu Jo-žetu Komočar ju , kolonistu iz Gudurice.

K N J I Ž E V N O S T

1. B r a n i s l a v B u k t i r o v , Vršačke planine. N o v i Sad 1950. 2. B r a n i s l a v B u k u r o v , F iz ičko geografske i antropogeografske p r i -

l i ke Vojvodine. Vo jvod ina (1944 do 1954). Str. 7—15. Mat ica Srpska, Nov i Sad 1954.

3. T o d o r M i l o v a n , A l i bunarsko Vršačka ravan. Zborn ik Mat ice srp-ske št. 6. str. 36—62. Nov i Sad 1954.

4. V i k t o r N e u g e b a u e r , Pr i log poznavan ju geneze slat ina u Vo jvo-d in i . — Zborn ik Mat ice srpske št. 5, str. 5'—18. N o v i Sad 1954.

5. Spiski o ko lon izac i j i , kn j i ge držav l janstva, mat ične kn j ige, katastrske mape in pro toko l i .

L A C O L O N I S A T I O N DES SLOVENES D A N S LES V I L L A G E S D U B A N A T

R é s u m é

Vers la f i n de la seconde guerre mondiale, les habi tants al lemands de la Vo jvod ina se sont retirés avec les troupes allemandes. Pour la p lupar t , c'étaient des col laborateurs de l 'occupant qu i ont abandonné ainsi leurs maisons et de vastes surfaces de terre fert i le. Là s'établ irent d'après la lo i de colonisat ion, déjà vers la f i n de l 'année 1945 et plus tard, des colons de tous les pays de notre Etat , p a r m i ceux-ci des Slovènes dans un nombre considérable. Les Slovènes se sont établis dans c inq vi l lages au Banat : Vršac, Gudur ica , Ve l ika Greda. Banatsko Plandište et Dužine. Dans les quatre premiers vi l lages, b ien des fami l les sont restées jusqu 'au jourd 'hu i , tandis qu 'à Dužine, i l n 'y a p lus que quatre fami l les slovènes.

O n peut diviser les habi tants slovènes actuels des vi l lages mentionnés d'après le temps en deux groupes dont le plus fo r t avec plus de 95 % d ' im-migrés est composé de ceux qu i s'y établ i rent en 1945 et jusqu 'au m i l i eu de l 'année 1946 et y a r r i va ien t en transports. Le second est composé de colons arr ivés après cette periode jusqu 'au jourd 'hu i . A ins i , en 1945 et 1946, 250 fa-mil les sont venues à Vršac, 280 fami l les à Gudur ica , 99 à Greda et 112 à Banatsko Plandište. Somme toute, 801 fami l les slovènes qu i sont restées au Banat au moins quelques mois.

E n général, les colons étaient des combattants de la lu t te nat ionale l ibérat r ice N O V et v ict imes de la terreur fasciste qu i ont perdu pendant la guerre tout leur bien. Assurément, i l y avai t aussi beaucoup d'anciens labou-reurs désirant obtenir leur par t ie de terre. Par conséquent, le nombre le plus considérable des colons est t i ré des contrées agraires arriérées et surpeuplées où lo in aux alentours un emplo i de caractère non agraire ne fu t pas possible, sur tout en P rekmur je et Bela k ra j i na . Pour tant , la plus grande par t ie de colons rentra en Slovénie justement de ces contrées, déjà quelques jours ou semaines après. C'est là qu ' i l f au t chercher la cause de leur par t peu con-sidérable dans la colonisation.

Les vi l lages au Banat établis par les Slovènes sont situés dans unités naturel les très variées et très di f férentes des contrées d'où les Slovènes sont venus. Ve l i ka Greda et Banatsko Plandište sont situés sur une terrasse basse et stérile, tandis que le hameau Duž ine est situé déjà sur le passage sur une terrasse al luvienne. Par conséquent, la terre devient humide déjà après une p lu ie ins igni f iante, le te r ra in est p la t et les Slovènes abandan-nèrent ces colonies pour s'établ ir à Vršac et à Gudur ica , situés tout près des montagnes cristal l ines de Vršac. Leur propr ié té s'etend jusqu 'aux mon-tagnes de Vršac, au te r ra in bas a l luv ien le long des ruisseaux et jusqu'à la terrase d i luv ia le . Dans ce mi l ieu, les Slovènes se sentaient le m ieux ; là, ¡1

étai t aussi très faci le de t rouver une occupat ion, c'est pourquoi , le nombre des Slovènes y resta tou jours très considérable jusqu 'au jourd 'hu i .

A l 'ar r ivée dans le Banat, tous les colons fu ren t incorporés dans les coopératives agricoles. Celles-ci leur labouraient la terre, rachetaient les produi ts agricoles. A v a n t tout, i l a f a l l u prêter assistance à de nombreux colons qui , jusqu'à ce temps là, n 'avaient jamais labouré la terre. La struc-ture de profession de ces colons, demeurés jusqu 'au mois de mars 1960 à Gudur ica , à l 'a r r ivée au Banat étai t la suivante: 15 fermiers, 8 laboureurs, 5 ouvriers, 13 jard in iers , 2 tonneliers, 2 cordonniers, 2 charrons, 2 mineurs, 1 employé, 1 maçon, 1 forgeron, 1 man ipu la teur de bois, 1 boucher, mé-canicien. Leur s t ructure de profession après la colonisat ion fu t changée en: 25 paysans, 6 ouvriers, 5 laboureurs, 2 forgerons, 2 employés, 2 jard in iers , I menuisier, 1 maçon, 1 cordonnier , 1 tonnelier. D 'a i l leurs , tous, à l 'except ion des ouvriers, sont employés à la coopérat ive agricole ou sur le domaine d 'État . Ce sont des colons plus âgés. Leurs enfants sont occupés dans les entreprises industr iel les en Slovénie et forment , pour a insi dire, le commen-cement d'une t ransp lanta t ion postér ieure de toute la fami l le .

Dans les contrats sur la colonisat ion de 1945 et 1946 et plus tard, est ment ionné que les colons ne devaient pas vendre la terre et la maison, les donner à ferme, en fa i re cadeau, les partager etc. 15 ou 20 a;ns après la réception. Justement, cette circonstance ret ient beaucoup de colons jusqu'au-j ou rd ' hu i au Banat. C'est qu'en cas du départ avant l ' exp i ra t ion de ce délai, la terre appar t iendra i t à la coopérat ive agricole, la maison, cependant, à la commune. Pour tant , en dépi t de cela, des 801 fami l les slovènes en 1946, i l ne resta que 182 ou 22,2 % des fami l les slovènes dans les 5 vi l lages au Banat jusqu 'au mois de mars 1960.

La p lupa r t des colons sont rentrés immédiatement les premières années après la colonisat ion; plus tard, le nombre des partants chaque année resta le même.

Les colons, qu i sont rentrés les premières années après la colonisation, rentra ient en majeure par t ie dans les pays d'où ils immigrè ren t ou dans les anciens centres industr ie ls. Pour tan t , leur imm ig ra t i on se dir igea plus ta rd presque exclusivement dans les plus grands centres indust r ie ls : à L j u b -l j ana 28 fami l les avec 76 personnes; à Mar ibo r 28 fami l les avec 78 personnes; à Cel je 11 fami l les avec 45 personnes et à Jesenice 9 fami l les avec 49 per-sonnes. Plus de 10 fami l les seulement immigrè ren t à Apače, contrée agraire — I I fami l les avec 66 personnes, où régnai t le même prob lème qu'en Vo jvod ina. I l y ava i t a insi au mois de mars en 1960 à Vršac 72 fami l les avec 207 per-sonnes, à Gudur i ca 62 fami l les avec 231 personnes, à Ve l i ka Greda 27 fa-mil les avec 116 personnes, à Banatsko Plandište 17 fami l les avec 66 personnes et à Duž ine 4 famil les. La p l u p a r t des colons slovènes est donc restée dans les vi l lages au p ied des montagnes de Vršac et de Gudur ica .

Pour tant , après l 'écoulement de 20 années, le nombre des Slovènes di-m i n u a même dans ces l ieux. C'est à d i re que le nombre des Slovènes qu i se sont mis à t rava i l le r sur la terre avec acharnement est très pet i t . En général, leur bu t un ique est le retour en Slovénie ce qu i sera rendu possible par leurs enfants, déjà employés en Slovénie.

428

O D H O D

©

VRNITEV

©

Pregled krajev izselitve kolonistov v Banat in vrnitve v Slovenijo