Kranj, torek, 23L iaoMkt IMS

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

G O R E N J S K O

Kadar na domačem °šnjišču ne gori J[ škofjeloški občini so š e pred nedavnim ime-J *ri rejnice, zdaj pa nobene več; ena se je "Pokojila, dragi dve sta se zaposlili drugje.

s t r a n 2

Trinajste plače Pogledovanje k sosedu je najznači lnejše za Savo in Iskro, potegne se v Tekstilindus in ta­ko naprej. Najodmevnejš i so seveda spori v največjih delovnih kolektivih.

s t r a n 3

Zgradili so 2000 metrov vodovoda Okrog 100 h i š je danes v najdaljši krajevni skupnosti v kranjski občini — v Kokri. Do­mačin i si zelo prizadevajo, da bi bil kraj č i m lepši .

s t r a n 4

Tradicija se nadaljuje, vez ostaja čvrsta Komandant planinske enote, naslednice sed­me udarne brigade, je po odhodu Spira Niko-vića postal Živko Juroš, Dalmatinec po rodu, doma iz Iloka v Sremu.

s t r a n 6

Petinštirideseti praznik Jugoslovanske ljudske armade — Kranj, 22. decembra — Slovesno so danes povsod v enotah Jugoslovanske ljudske armade proslavili 22. december. Obiski, srečanja in proslave so se na Gorenj­skem zače le že minuli teden. Osrednja slovesnost v vojašnici Staneta Žagarja je bila ob 11. uri, kjer so mladi vojaki slovesno zaprisegli. Objavili so tudi napredovanja in priznanja, predstavniki delovnih organizacij, šo le ^Vanceta Prešerna in krajevne skupnosti Kokra pa so jim izročili nagrade in pohvale za sodelovanje in delo. Slovesne zaobljube mladih vojakov pa so se poleg družbenopol i t ičnih predstavnikov in gospodarstva udelež i l i tudi številni svojci iz raznih krajev Jugoslavije. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

S l a v a je t u d i odgovornos t

V soboto smo v Kranjski gori ploskali našim smučarjem. Upra­vičeno. Če so kdaj to zaslužili, potem so v Podkorenu. Vendar ta aplavz ne sme zamegliti problemov, ki so se letos pojavili v našem alpskem smučanju, o katerem smo bili vsi prepričani, da teče v njem kot po maslu. Odhod Jureta Franka po olimpijskih igrah nas je sicer silil k takemu razmišljanju, vendar smo ga zaradi uspehov drugih smučarjev opustili.

Tokrat si tega ne smemo dovoliti, čeprav vozi Bojan izjemno, Rok je izpeljal dve tekmi, njima ob bok pa stopa Gregor Benedik. V veleslalomu smo padli za nekaj stopnic, po načinu vožnje in načinu vadbe nas drugi prehitevajo, kar je po svoje tudi težko razumljivo, saj smo pogosto slišali, da je naš način vadbe med najpopolnejšimi. Brezbrižnosti si še posebej ne smemo dovoliti zaradi zadnjih dogod­kov v ženskem delu reprezentance v alpskem smučanju. Pustimo ob strani, kdo ima prav, ali tekmovalki ali vodstvo s trenerjem na čelu. To je zadeva strokovnjakov, smučarjev in njihove organizacije. Upo­števati je treba tudi duševne stiske, napor in zrahljane živce zaradi napornih tekmovanj. Nekateri to lažje prenašajo, drugi težje, vendar večina smučarjev zdrži. Zato pritrjujemo tistim, ki pravijo, da je bil bojkot dveh tekmovalk neupravičen in prenagljen in da bi se te stva­ri dale drugače ali kasneje rešiti, za kar bo sedaj, ko so tekmovanja prekinjena, dovolj časa. Izigrano je smučanje, prikrajšani smo za uspehe, osiromašen pa je tudi naš ugled v smučarskem svetu. Z njim in nami, ki smo predani tej smučariji in smo še vedno pripravljeni zanjo veliko dati, se tako ne kaže igrati. Mogoče mi bo kdo očital, da nekoga preveč kujemo v zvezde, vendar Bojan in njegovi sotekmo-valci (razen Franka) tega niso nikdar storili, čeprav je predvsem Bo­jan veliko dlje izpostavljen takšnim naporom.

Teža slave je težka, biti vrhunski športnik, vsem na očeh, je veli­ka odgovornost. Slava nikdar ne sme pretirano stopiti v glavo. Pri takšnem odnosu do slave bo tudi lažje prebolevati uspehe in ne­uspehe. J . K o š n j e k

^sončnih Poljanah stoji nova, sončna, svetla štirirazrednica

Temelj za visoko zgradbo znanja Njane, 20. decembra — Odprl jo je narodni heroj Maks Krmelj-Matija, ki * °b tej pri ložnosti obudil spomin na soborca, pobudnika poljanske vstaje JJd 45 leti, Rudolfa Robnika, padlega 21. januarja 1942. leta, katerega ime

pionirski odred.

ga bomo lahko prav z znanjem in kul­turo. In kot je svetla in prostorna nova poljanska šola, s tako svetlim, prostor­nim, strpnim in prodornim duhom ter skrbnim delom io bo treba napolniti.

Ob otvoritvi nove šole v Poljanah so prejeli priznanja nekateri najzasluž­nejši za njeno hitro in kakovostno gradnjo: Jože Demšar , Mi lan Špiček, Rok Lap, Valja Kokal j , Mana Veble-Grum, S G P Tehnik, Sely Šubic, Ive Šu-bic, L T H Poljane, Drago Krofelj, Ro­man Zaletel, krajevna skupnost Polja­ne, Franc Mohorič, Franc Krmel j , Min-ka Oblak, občinska izobraževalna skupnost, S D K Škofja Loka, skupščina občine Škofja Loka in Lokainvest.

H. Jelovčan

so začeli graditi na Marušniko-J' nJivi lansko poletje in je zadnja del-„; financirana iz samoprispevka za ffidnjo in obnovo šolskih prostorov v JJ« občini, iz katerega je bilo zgraje-b

l t l ali prenovljenih enajst šol, skupaj s.ek 20t isoč kvadratnih metrov povr-' n za več kot tri tisoč otrok. Druga dva h r a sta občinska izobraževalna skup­i t in skupnost o t roškega varstva. / u P a j z zunanjo ureditvijo bo šola ' *k 317 milijonov dinarjev.

V novi soli je šes t ucnmc za razredni pouk, večnamensk i prostor, k i je tudi telovadnica, kuhinja, knjižnica, kabi­neti in prostor za dva oddelka vrtca. Vrtec bo zaživel spomladi. Zunaj je še asfaltirano igrišče, medtem ko okolica zaradi pomanjkanja denarja še ni do kraja urejena. V stavbi je 1410 kva­dratnih metrov površin.

Šolo, k i daje možnost za kasnejšo dograditev v popolno osemletko, v preddverju bogati freska, velika 25 kvadratnih metrov, k i jo je šoli po­daril Ive Šubic. Na njej so motivi kmečkega življenja p.o delih Ivana Tavčarja, zgornji del pa prikazuje ne-Kdanje Poljane.

Kot je na slovesnosti, k i so se je ude­ležili tudi številni ugledni gostje iz re­publike, dejal slavnostni govornik Emi l Mi lan Pintar, pomočnik predsed­nika republ iškega komiteja za znanost in tehnologijo, sicer pa Poljanec. je da­našnji svet svet znanja. Začenja se v osnovni šoli, k i je temeljni kamen znanstvene zgradbe. Kol ikor višja je to zgradba, t rdnejše temelje mora imeti. Znanje je Slovencem še posebno po­trebno, saj smo stisnjeni na majhen prostoi, k i sam ne daje veliko. Ohranil i

Zmagoslavna Kranjska gora — Gregor Benedik (med vožnjo) in Bojan Križaj ter Rok Petrovič so prispevali k n a š e m u zmagoslavju v slalo­mu. Dosegli smo uspeh brez primerjave, obe tekmi pa sta bili kljub težk im razmeram dobro izpeljani. Kranjskogorski uspeh smo oboga­tili š e z uspehom v nedeljo v Avstriji, kjer je prav ta trojica blestela. Bojan je bil dragi, Gregor osmi in Rok deveti. Več o kranjskogorski tekmi na športni in zadnji strani. (J. K.) — Foto: F. Perdan

Sejem z a č e l novoletno r a z p o l o ž e n j e

Kranj , 19. decembra — V primerjavi z zadnjimi nekaj leti, ko se je tradicio­nalni novoletni sejem v Kranju začel že v prvi polovici decembra, letošnja sejemska prireditev, k i se je začela v petek, pomeni res pravi uvoJ v novolet­no razpoloženje. Pa ne le zaradi datu­ma, saj bo sejem trajal do 28. decem­bra, pač pa tudi zaradi vsestransko pe­stre in že novoletno obarvane sejem­ske ponudbe.

N a 4000 kvadratnih metrih notranje­ga in 1000 kvadratnih metrih zunanje­ga prostora se je tokrat zbralo okrog 400 razstavljalcev. To je letos v pravem pomenu besede široka trgovska prire­ditev z zelo raznovrstno ponudbo, kjer ne manjka osnovne sejemske privla­čnosti — popustov. Za začetek novolet­nega razpoloženja pa je na sejmu letos še posebno domiselno poskrbel kranj­ski Merkur. Za otroke je pripravil pri­kaz delovanja elektr ičnega ročnega orodja pri izdelavi različnih igrač, veli­ko večino izdelkov na sejmu pa proda­ja z 20-odstotnim popustom. Pa tudi dedka Mraza pripelje Merkur vsak dan na sejem med 16. in 17. uro.

Pred 27 leti je b i l novoletni sejem v Kranju prva tovrstna prireditev v Slo­veniji. Tudi letošnji je takšen , da ob delovni vnemi v teh dneh prijetno pe­stri predpraznično razpoloženje.

A. Ž.

MERKUR k r a n

%% novoletni sejem z mednarodno udeležbo

vsak dan od 16. do 17.

D E D E K M R A Z

ure

POPUSTI • KREDITI — velika izbira novoletnih daril — vse za dom in gospodinjstvo — kmetijska mehanizacija

L A S 2. STRAN N O V I C E IN D O G O D K I TOREK, 23. DECEMBRA l H j T

P O S L O V E N I J I I N J U G O S L A V I J I

Prednovoletno vzdušje

Dedek Mraz na kranjskih ulicah Kranj — Dober teden dni pred novim letom bo tudi mesto doživelo novoletno vzdušje. Okrašene ulice, sprevod dedka Mraza s spremstvom, stojnice, risan­ke in še kaj. Vse to se bo od 22. do 29. decembra dogajalo od Delavskega doma do Titovega trga. Med delovnimi organizacijami, ki so se še posebej izkazale s finančnim prispevkom za novoletno praznovanje, so Elita Kranj, Merkur Kranj in druge.

Kranjske ulice so že dobile novoletno podobo. Malo pozno sicer; Ljubljana se, na primer, sveti v barvastih žarn icah in je ovešena s snež inkami in smreči­cami že od 15. decembra. Zakaj tako pozno praznični videz, dedek Mraz ni uspel ugotoviti. Kakorkol i že, od včera j , od 16. ure dalje se bo vsak dan od De­lavskega doma proti Titovemu trgu s pravo kočijo in konji 1 zapeljal dedek Mraz. Letos je dobil bolj poskočne noge, tako da bo tudi zlezel s kočije in se s pravlj ičnim spremstvom ob spremljavi godbe na pihala in druge muzike po­vzpel na oder na Titovem trgu.

Na Titovem trgu bo letos Mladinsk i servis iz Kranja postavil deset stoj­nic, na katerih bodo popoldne ali tudi ves dan prodajali spominke, slaščice, čaj in drugo, kar ljudje kupujejo pred novim letom. Na Titovem trgu bodo tako kot vsako leto vrteli risanke, najmanj eno si bo ogledal tudi dedek Mraz, mi­mogrede naučil otroke pesmico, lahko mu bodo zastavili uganke in sploh bo zelo živahno. Nato se bo dedek Mraz s spremstvom in otroki odpravil peš na­zaj po Prešernovi ulici , pokukal v kakšno trgovino, če so pripravili otrokom dovolj igrač, če so lepo okrasil i izložbe in podobno.

Tako bo v Kranju ves teden do 29. decembra. Izjema sta le nedelja, 28. de­cembra, ko bo dedek Mraz počival, pa tudi v soboto, 27. decembra, se bo raje sprehodil po ulicah dopoldne ob 11. uri , ne. pa popoldne. L. M .

Izložbe kranjskih trgovin so te dni še posebej lepo urejene, saj se potegujejo za naziv najboljše iz ložbe. Natečaj je razpisalo kranj­sko turist ično društvo, nagrade pa bodo podelili februarja na ob­č n e m zboru društva.

Smrečje na Titovem trgu so letos okrasili otroci iz kranjskih vrt­cev, ki so skupaj s svojimi vzgojiteljicami dolge dneve rezali, lepili in barvali najrazl ičnejše okraske.

Dedek Mraz v Radovljici Radovljica — V petek i n soboto, to je 26. in 27. decembra, v s a k i č ob

16.30, bo dedek M r a z s koči jo i n v vars tvu konjenikov k o n j e n i š k e g a K l u ­ba Tr ig lav z B leda ob zvoku fanfar in s spremstvom pr i še l pred D o m T V D Par t izan . Nato se bo s Snegul jč ico ; medvedi i n drugo pisano d r u š č i n o od­peljal pred G r a j s k i dvor, s hotelske terase nagovori l otroke i n j i h povabil na kratek »pokaži , kaj znaš« o z i m i i n dedku M r a z u . Snegu l j č i ca pa bo na­s topa joč im del i la sladkari je i n »berljiva« p r e s e n e č e n j a . Suš l j a se, da bodo iz g r a š č i n e pr id rve l i tudi l jubeznivi strahci, k i pripravljajo p r e s e n e č e n j e za dedka M r a z a . N a stojnicah na t ržn ic i pa bodo ta dva dneva med 16. in 18. uro prodajali sladkarije, i g rače , knjige, čaj in druge dobrote.

A B V

D a n e s s e j a r a d o v l j i š k e s k u p š č i n e

O gospodarjenju in blejski obvoznici

Radovljica, 23. decembra — Delegati radovljiške občinske skupščine bodo na današnji seji obravnavali tričetrtletne gospodarske rezultate, uresničevanje letošnjih družbeno - gospodarski h ciljev in osnutek resolu­cije o razvoju radovljiške občine v prihodnjem letu, predlog odloka o za­gotavljanju denarja za intervencije v pridelavi hrane in za občinske bla­govne rezerve, osnutek odloka o razglasitvi starega dela Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, program skupščine za prihodnje leto; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v peti točki dnevnega reda obravnavala tudi predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za blejsko cestno obvoznico.

Kot smo slišali na nedavni novinarski konferenci, so vsi očitki zoper južno obvoznico neutemeljeni. Predstavnik zavoda za raziskavo materia­la je povedal, da je bila celotna trasa geološko raziskana. Večina obvozni­ce bo potekala po trdnih, stabilnih tleh, edino pri ga ražah Vile Bled se približa velikemu nasipu nad Savo Bohinjko, vendar ga z viaduktom pre­skoči, zato ni bojazni — kot trdijo zagovorniki severne obvoznice — da bi jezero zaradi posegov v njegovo bližino še močneje puščalo.

Na trasi južne obvoznice bo izgubilo zemljo 17 kmetovalcev oziroma lastnikov zemljišč, k i tudi kmetujejo. Za cesto bo šlo skupno 16,5 hektara zemlje, od te pet hektarov občanom, k i imajo status kmeta. T i bodo dobili nadomestno zemljo, drugim bo občina plačala denarno odškodnino. Ce­sta bo več parcel presekala na dvoje, zato bo treba po končani gradnji opraviti tudi manjšo zložbo kmetijskih zemljišč. Vso rodovitno prst s tra­se bodo odložili na kupe in jo potlej razvozili na slabo donosne travnike in pašnike .

»Kmetje z Mlinega so pokazali veliko razumevanja za reševanje pro­blema, mi pa moramo zanje najti ustrezno rešitev in ne smemo dovoliti, da bi bi l i »žrtve« širšega družbenega interesa,« je ob tem dejal Bernard Tonejc, predsednik radovljiške občinske skupščine.

C. Zaplotnik

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča

Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košu jek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Casoots te poltednik, i-zhafo nh torkih in petkih.

uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK l i m tU l i m — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna

I U . M * hl 21-S3S, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, tal Mroenlne Z7-M0.

i tat eeveMea prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. II. peferje lfM Je 2.600 din.

r Programska seja radovljiške socialistične zveze

Množičnost za protiutež forumskemu delu ] Radovljica, 18. decembra — Anton Toman, predsednik obč inske konfe­rence SZDL Radovljica, je na d a n a š ­nji programski seji dejal, da v socia­listični zvezi še vedno pogrešajo m n o ž i č n o delovanje, ki naj bi bilo protiutež vedno kritiziranemu fo­

rumskemu delu. Kaj pomaga na de­setine svetov in koordinacijskih od­borov, organiziranih v okviru obč in­ske konference in njenega predsed­stva, če le-ti ne upoštevajo vedno stal išč vseh delov frontne organiza-ciie.

se je od vseh vabljenih odzvalo bilu za izobraževanje le nekaj v* kot četrtina delagatov.

C. Zaplotnik

L e t o š n j e volitve so dobro uspele, je dejal, č e p r a v so b i l i pomis lek i , da bodo t e ž a v n e gospodarske razmere negativno vpl ivale na u d e l e ž b o na vol i tvah i n na i z id glasovanja. L j u ­dje, k i delajo v š t ev i ln ih d r u š t v i h , d r u ž b e n i h i n drugih organizaci jah v kra jevnih skupnostih, ne čut i jo ved­no dovolj pripadnost i soc ia l i s t ični zvezi. Š tevi lo samoupravnih interes­n i h skupnost i se celo poveču je , saj zakon predvideva ustanovitev še ene — tokrat za področ je pridelave hra­ne i n za zagotavljanje osnovne pre­skrbe. K o je A n t o n T o m a n ocenjeval dogovarjanje okrog blejske obvozni­ce, je meni l , da je treba proteste ne­formalnih skup in i n posameznikov usmer i t i v dogovorjene obl ike i n me­tode dela i n da je p r i zaplet ih vseka­kor treba zaupati s t rokovnim odlo­č i t v a m .

Vasilij Koman, sekretar obč inske ­ga komiteja ZKS Radovljica, je de­ja l , da je treba takoj izdelat i vse

strokovne podlage za razpravo o tem, a l i je mogoče »reševati« kanal i ­zacijo i n č is t i lne naprave z občin­s k i m samoprispevkom a l i ne. Jošt Rolc je opozoril na nazadovanje ku l ­ture, za katero zaposleni v radovlji­ški obč in i dajejo precej manj kot drugod na Gorenjskem. Do forum-skega dela prihaja zato, ke r se sveti i n koordinaci jski odbori niso dovolj uvel javi l i , je dejal, i n v imenu bor­č e v s k e organizacije podprl zd ruževa­nje organov soc ia l i s t ične zveze s po­dobno vsebino i n t a k š n e obl ike dela, kot so javna tr ibuna, okrogla mi ­za . . . Predstavnik telesnokulturne skupnosti je opozoril na visoko na­jemnino telovadnic v osnovnih šo­lah, ka r že slabo vp l iva na obseg vadbe i n na razmah š p o r t n e rekrea­cije. Eden od delegatov je dejal, da je delegatsko usposabljanje v občini na n i z k i ravni; predstavnica Delav­ske univerze Radovljica pa je ob tem povedala, da je akt iv predavateljev strokovno dobro usposobljen i n da

Delegat iz Bohinjske Bistrice je dejal: »Skoraj vsi turistični ob­jekti so bili 1968. leta dani v upra­vljanje Alpetouru iz Škofje Loke v dobri veri, da bo poleg glavne, prometne dejavnosti začel razvi­jati v Bohinju tudi gostinsko-tu-ristično dejavnost. S tem se je za­če lo stalno nazadovanje turizma v Bohinju in prebivalstvo je v ce­loti izgubilo zaupanje v to dejav­nost. Bohinj smo še naprej raz-cepljali s prihodom novih »rešite­ljev« turizma in tako dosegli po­ložaj, za katerega je bilo na ne­

davnem posvetu rečeno: v Evropi ni primera, da bi s tako krasnim prostorom tako slabo gospodarili. Glavni problem vidimo v tem, da se je vsa politika razvoja turizma vodila ves čas od zunaj in mimo Bohinjcev, zato dajemo občinski skupščini , i zvršnemu svetu in skupini, ki pripravlja načrt raz­voja Bohinja pobudo, da proučijo vse možnos t i za ustanovitev do­m a č e samostojne turist ične orga­nizacije — Turist ičnega podjetja Bohinj.«

U k r e p i d r u ž b e n e g a v a r s t v a v k r a n j s k e m V o d o v o d u .

Konec leta bodo stvari urejene Kranj, decembra — V kranjske"1

Vodovodu so bili 1. marca let"8

uvedeni ukrepi družbenega vaT stva. Zdaj vse kaže, da bodo stvaf1

do konca leta urejene in prihodflJ* leto bodo torej lahko začeli del**' in poslovati kot tozd Vodovod-K*' nalizacija, vključen v KOGP KranJ*

V Vodovodu so najprej raziskal zakaj je prišlo do motenj v sam 0" upravnih odnosih. Po široki razpr*' vi na večih zborih delavcev, seja*1

samoupravnih organov in družb*" nopolitičnih organizacij so dorekli; da je š l o za nezaupanje delavcev, k' je porajalo vzdušje negotovosti, P J samezniki pa so vnašali razdor mej* ljudi. Pripravljeni so bil i tudi pred' logi samoupravnih aktov in drugi* 1

dokumentov. Na referendum11

20. junija so delavci 88,7-odstotO° glasovali za predloženi samoupr8' vni sporazum o združitvi tozda v de* lovno organizacijo, 86,8-odstotno P* za samoupravni sporazum in stattf tozda. Sporazum o razporeditvi d*J lavcev med tozd Komunala, toZ<? Vodovod-Kanalizacija in skupnih 1

službami K O G P Kranj pa so sprejo l i že 29. maja.

Urediti pa bodo morali še nek# stvari, upajo, da bodo vse postori*1

do konca leta. To je sporazum o raZ' delitvi sredstev, pravic in obvezne sti med tozdoma, prak t ična izvedb* samoupravne organiziranosti v de/ lovni organizaciji in tozdu ter ižVol1' tve samoupravnih organov. Do kojj; ca leta pa naj bi bi l sprejet t U ! plan na ravni delovne organizacija

M. V. I

gc vi v s

Loški otroci odhajajo v rejo drugam

Kadar na domačem ognjišču ne gori Škofja Loka, 20. decembra — V loški občini so imeli še pred nedavnim tri poklicne rejnice, zdaj pa nobene več; ena se je upokojila, drugi dve sta se za­poslili drugje. Ni res, da Ločanke žalostna usoda tujih otrok ne bi ganila; problem je v tradiciji. Na Loškem so ž e n s k e lahko drugje zas luži le , zlasti v zgodaj razviti industriji. Zato se rejništvo tod ni uveljavilo tako kot, na pri­mer, v domžalsk i ali kranjski občini .

Zadnja leta je število otrok v reji ze­lo izenačeno: povprečno j i h je enajst, različno starih, od trenutno najmlajše­ga triletnika pa tja do najs tare jšega se-demnajstletnika.

Rejniški postopki v centru za social­no delo so odprti za več kot enajst otrok. Da j ih dajo v rejo »le« enajst, so ovira s tarš i , k i ne dajo soglasja. Brez soglasja s ta ršev pa je otroka zelo težko napotiti v rejo, saj je kazensko odgo­vornost s t a r š e m domala nemogoče do­kazati. Največkrat sodišče odredi skrb za otroka tretji osebi ob ločitvah, če presodi, da nobeden od roditeljev ni sposoben skrbeti zanj. Običajno pa gre za s ta r še alkoholike, umrle ali za star­še, k i so otroka preprosto zapustili. Če se da, socialni delavci osamljene malč­ke najraje oddajo v posvojitev, saj je tako za otroke najbolje poskrbljeno. Letos imajo v loški občini tri posvojen­

ce, je pa želja več kot je otrok za posvo­jitev.

Prejšnja leta so dajale v rejo svoje otroke tudi matere samohranilke, ker niso imele primernega stanovanja. K o so ga dobile, so otroke vzele k sebi. Ker bo v Škofji Lok i nekaj prihodnjih let zelo malo novih stanovanj, se utegne ta razlog za rejo otroka spet razmno­žiti.

Otroci ostanejo v rejništvu, dokler se ne osamosvojijo. Razen če se razmere v družini toliko popravijo, da lahko normalno zaživi v njej. To je tudi tež­nja rejništva. A takih primerov je zelo zelo malo.

Ko center za socialno delo oddaja otroka v rejo, želi, da bo otrok v istem novem domu lahko odrasel. Premesti­tev v drug dom, ker je rejnica odneha­

la, je toliko boleča kot odvzem otr° od matere.

Rejnica mora imeti predvsem ljubeče srce, saj so otroci, ko prider. rejo, običajno čustveno oziroma du»\. no že precej moteni. Rejnica mora j zen tega obdržati še primerne stik* starši rejenca.

Denar, k i ga prinese rejenec reji?! je drugotnega pomena. Poklicna tev ca mora imeti najmanj tri zdrave 0% ke ali dva lažje motena ali enega tjm motenega otroka, da izpolni pogoJ I poklicno rejništvo. Poklic rejnice > priznan od 1976. leta. V škofjeloškjj centru bi radi v domači občini prido1^ nekaj rejnic, vendar je možnost i z*^ slitve in zaslužka v tovarnah očitno* več kot pripravljenosti za težavno d^ s tujimi otroki. Redke kandidatke I sicer oglasijo, vendar ne izpolnjurj bodisi starostnih ali katerih drugih * gojev.

i \ovi samoupravni sporazum, ki • začel veljati septembra letos, venda»» daje nekaj večjo denarno nagrado • ~: ;~ tudi rejnine bolj eno*"

za vso Slovenijo. Medtf

Borci naglas o izjemnih pokojninah

Trstenik, decembra — Preteklo ne­deljo so se na redni letni programski konferenci sestali člani krajevne orga­nizacije Zveze borcev Gorice, kamor spada 130 članov iz Goric, s Trstenika, Golnika in i / . Tenet iš . So ena najbolj delavnih in vestnih krajevnih organi­zacij zveze borcev. Tesno sodelujejo z vsemi družbenopoli t ičnimi organizaci­jami v kraju, skrbe za svoje člane, or­ganizirajo izlete v partizanske kraje, skrbe za spomenike, na vseh sestankih pa krit ično in tvorno spregovore o da­našnjem trenutku.

Ta dan so se najbolj razgovorih ob priznavalninah in izjemnih pokojni­nah. Razumejo, so dejali, da se pode­ljujejo enkratne priznavalnine, če je, na primer v družini smrt ali bolezen. Tudi stalne priznavalnine razumejo, če so dohodki v družini zelo nizki . Vendar se borci prav pri tem skoraj povsem izenačujejo z vsemi drugimi občani, ki niso našemu boju doprinesli ničesar. Še huje pa razburjajo borce izjemne pokojnine, k i j ih dobivajo le nekateri izbranci Zahtevajo, naj se javno obja­

v i , kdo te izjemne pokojnine dobiva, koliko in zakaj.

Član zveze borcev iz Goric Mart in Košir je sicer obrazloži' , da dobiva iz­jemne pokojnine pri nas le nekaj špan­skih borcev, predvojnih revolucionar­jev, kulturnih delavcev, nekaj kmetov nosilcev spomenice 1941, pisateljev, pesnikov, nekaj duhovnikov, k i so so­delovali z narodnoosvobodilno borbo,in podobnih in da večina teh izjemnih po kojnin znaša okrog 100.000 dinarjev, najvišje izjemne pokojnine pa so zf 12 odstotkov nižje kot je danes osebn, dohodek najvišjega funkcionarja v Slo­veniji. Vendar borci vztrajajo ni prav, da se take stvari skrivajo.

Na tej programski konferenci so se borci dogovorili tudi, da bodo pri obno vi spominskih plošč popravili nekaj na pak, k ; so se vrinile ob postavitvi plošč, kot je primer v grapi pod Poljano in še na nekaterih mestih. Preuredili pa bo­do tudi centralni spomenik padlim v Goricah, da proslav ne bo motil pro­met.

D. Dolenc

nicam in obravnava ko nagrada rejnici znaša 25 ods top slovenskega povprečnega osebnega °i hodka, znaša najnižja rejnina 43^ stotkov povprečne mesečne plače venskega delavca v letu 1985. T o ' 41.268 dinarjev, kolikor je mesečna r , nina za zdravega otroka, starega enega do šes t let. Lestvice, oziroma ličnik na to najnižjo zagotovljeno f*j nino je odvisen od starosti (zdraveg, otroka. Za hrano, obleko, šolo, raZ j drilo in druge potrebe otroka dobi £ niča 53.649 dinarjev za do j en j 49.522 dinarjev za starega od sedem; trinajst let in 61.903 dinarjev za sta^ šega od št i r inajst let. Kot r e č e n o , ' trel ui je predvsem ljubezen.

H . JelovćaHt J

J o z e f i n a M u s a v K r a n j u

Kranj, 19. decembra — Na povabj republ iškega odbora sindikata de^ cev tekstilne in usnjarskopredelovaPJ industrije Slovenije se je na enodn*J nem obisku v Sloveniji mudila JoZ^ na Musa, predsednica zveznega od^ ra sindikata delavcev tekstila, kož*. obutve Jugoslavije. V petek dopol^ si je ogledala proizvodnjo v d j uspešnih kranjskih tovarnah, v P l a ^ in Ibiju, ter se pogovarjala s preds^ niki njihovega sindikata in vodstv**]

torek, 23 . decembra 1986 G O S P O D A R S T V O .3. stran (mwmmmG&AS

Dolgoročni program razvoja turizma v Bohinju

Brez sovlaganj in posoj i l b o d o k o r a k i k r a t k i in p o č a s n i ^dovljica, 22. decembra — Osemčlanska delovna skupina, ki jo je imenoval radovljiški izvršni svet, je izdelala in po obravnavi na i zvršnem svetu dopol­nila dolgoročni program razvoja turizma v Bohinju, po katerem naj bi v prvi

izboljšali obstoječe (slabo) stanje z na ložbami , vrednimi 5,4 milijarde L ? a r ! e v * Dopolnjeni program je prejšnji torek obravnaval izvršni svet in

tT; e n i l» da ga posreduje v javno razpravo, v kateri naj bi glavno besedo imeli ^»hinjci. »Če le-ti programa ne bodo sprejeli za svojega, potem osnovnega Ija ne bomo dosegli,« je razpravo na i zvršnem svetu sklenil predsednik Pa-

Ve} Žerovnik; mi pa dodajamo, da bo na 57 straneh napisan program v tem Pomeni obležal in se zaprašil na polici, tako kot se je, na primer, tudi pro-fckt Gornji Jadran.

program predvideva postopni raz-°3 turizma v Boh in ju . V p rv i fazi, k i aJ bi jo sk len i l i še pred koncem te-

k s r e d n j e r o č n e g a obdobja, le-|/j *989, naj b i po cenah iz l e to šn j ega ° v embra vložili v komunalno infra-

.^Ukturo ter v gos t i n sko - tu r i s t i čne rekreacijske objekte 5,4 mil i jarde

f a r j e v . Š e preden b i se lo t i l i turi-ucnih naložb, b i mora l i dogradit i analizaeijo, zgradi t i čisti lni , napravi

J* ftibčevem lazu i n v Boh in j sk i B i -h . r i c i . d o k o n č a t i obnovo ceste od

i e da do Bohin ja i n postaviti avto-^tsko telefonsko centralo v Bohinj -ju Bis t r ic i , ka r naj b i vse skupaj j&lo 550 mil i jonov dinarjev. Sred-

za to so že skoraj v celoti zago­z d e n a , pr ispeval i pa naj b i j i h ob­r a n a vodna skupnost, interesna c ° m u n a l n a skupnost, skupnost za

este, okrog 50 mil i jonov pa naj b i h | r adn j i č is t i ln ih naprav p r i m a k n i l i

. i e u P o r a b n i k i .

, L V e l i k o več neznank vsebuje finan-n i n a č r t za predvidene n a l o ž b e v

^? s t insko- tu r i s t i čne objekte. Las tn i I r i so skromni . L a n i so, na pr imer , S a n a ložbena sredstva gostinsko-tu-l s t i čn ih delovnih organizacij v ra­

dovl j iški občrni z a d o š č a l a le za ure­ditev okrog sto nov ih ležišč, v B o h i ­nju pa j i h nameravajo samo v p rv i fazi t u r i s t i č n e g a razvoja usposobiti

,434. Načr tu je jo obnovo penzionov Tr ig lav i n Č r n a prst, gradnjo depan­danse pr i hotelu Stane Ž a g a r i n pr i ­z idka k hotelu Jezero, kar naj b i vse skupaj (po novembrsk ih cenah) sta­lo 4,6 mil i jarde dinarjev. 10 odsto­tkov naj b i zagotovile bohinjske go­s t i n sko - tu r i s t i čne delovne organiza­cije, prav toliko naj b i bilo tujih sov­

l agan j , 15 odstotkov naj b i združ i l e slovenske gos t i n sko - tu r i s t i čne orga­nizacije, 20 odstotkov d o m a č i sovla­gatelji, 45 odstotkov pa naj b i bilo b a n č n i h posojil. Vrednost na ložb b i se povrni la že v pet ih letih, če bodo zmogljivosti 65-odstotno i zkor i ščene in bodo dosegali p o v p r e č n o penzion-sko ceno 8930 dinarjev na dan.

Predvidene n a l o ž b e v tu r i s t i čno-rekreacijske objekte (ureditev kopa­lišča, čo lna rne , jezerske obale, spre­haja lnih poti i n prireditvenega pro­stora Pod skalco) so skromne, ven­dar bodo vplivale na p r iv l ačnos t turi­s t i čne ponudbe v Bohin ju in na nje­no večjo gospodarsko uč inkovi tos t .

I z r a z p r a v e n a s e j i

i z v r š n e g a s v e t a :

ZVONE ŠPEC: »Koncept trže­nja, po katerem Bohinju ni po­trebna močna in enotna prodaj­na služba, ker naj bi povezova­nje prodajnih funkcij preveč slabilo konkurenčnost, bi velja­lo še enkrat pretehtati. Menim, da si majhen Bohinj ne more privoščiti razdrobljenega trže­nja. Program tudi ni opredelil, kdo bo nosilec turizma in go­stinstva v Bohinju. Alpetour do­slej ni opravičil te vloge.«

ANDREJ GOLCMAN: »Alpe­tour je Bohinju še preveč dol­žan, da bi ga lahko razrešili te funkcije.«

ZLATKO KAVČIČ: »Ne mi­slim, da je treba v Bohinju me­njati le table na vratih gostin­sko-turističnih organizacij; dol­goročno pa je vendarle treba te­žiti k teritorialni organizirano­sti.«

JANEZ SMOLE: »Če bi s pro­gramom zahtevali tudi velike spremembe v organiziranosti, potem bi se vsaj dve leti ubadali samo s tem problemom, naložbe in vse drugo pa bi ostalo zadaj. V Bohinju zdaj vlada kadrovski razsul. Alpetour bi morali ka­drovsko okrepiti, turistično dru­štvo pa osvežiti z inventivnimi ljudmi.«

RATOMIR KAFOL: »V Bohi­nju ni tolikšnega zaposlitvenega potenciala, kot ga prikazuje štu­dija. V vsej občini razpolagamo vsako leto le s stotimi delavci za novo zaposlitev.«

Hrastje, 22. decembra — V Agromehaniki je v teh dneh kot obsedno stanje. V soboto in v ponedeljek so odpremljali za Sovjetsko zvezo po­šiljko 28 škropilnikov v skupni vrednosti 500 tisoč dolarjev, danes pa so začeli še s pošiljko za Poljsko. Gre za tisoč škropilnikov skupne vred­nosti milijon dolarjev. — Foto: F. Perdan

Naložb je 250 mil i jonov dinarjev. De­nar naj b i zbral i s t u r i s t i čno takso, s p r ihodkom od prireditev, s pr ispevki gos t in sko- tu r i s t i čn ih in drugih de­lovnih organizacij , občanov, d ruš t ev , zvez in skupnosti . Delovna skupina, k i je pr ipravi la program, predlaga, naj bi gos t in sko- tu r i s t i čne organiza­cije dajale za gradnjo tur i s t ično- re-kreaci jskih naprav in objektov 1000 dinarjev od .vsake noči tve, za­sebne sobe, gos t i šča in poč i tn išk i do­movi 32.500 dinarjev od ležišča, last­n i k i poč i šn ik ih hiš ic pa na leto 15.000 dinarjev.

Naložbe , k i so predvidene v Bohi ­nju do konca leta 1989, so t a k š n e g a znača ja , da ne bodo zahtevale večje­ga š tevi la novih delavcev — vsega 40 do 45. Po u resn ič i tv i celotnega pro­grama (tudi druge, tretje in če t r t e fa­ze) naj bi ta dejavnost zaposlovala okrog 700 ljudi, medtem ko j i h zdaj le 250, v sezoni pa še 50 več. Ob tem, da imajo v Bohin ju že zdaj t ežave s kadrom (četudi se prek 400 ljudi vozi vsak dan na delo drugam), velja pr i ­trdit i ugotovitvi delovne skupine, da bo delovna si la na jveč ja omejitev pr i u r e s n i č e v a n j u do lgo ročnega progra­ma razvoja tur izma.

C. Zaplotnik

S>ort hotel Pokljuka bo leto sklenil brez izgub

Zima bo na Pokljuki živahna )f kljuka, decembra — »Sezona ni nikoli taka, kot pričakujemo,« pravi jt ^Pi^vnica Šport hotela na Pokljuki Romana Kalamar, ki je pred letno sezo-I 1 4 0 Prevzela vodenje hotela, »vendar za letos lahko rečemo, da bo uspešno.«

Dve tretjini zmogljivosti

imajo za to zi­mo že oddanih prek agencij, druge bodo za­polnili domači gostje, saj je Po­kljuka vabljiva predvsem ze družine in za ti­ste, k i se raje

,JJ v alpskem smučanju pomerijo v 11 v 2 , U č a r s k i h tekih- P o l e t i l e t u J e J ° n a J " J K ^ Italijani, Hudje z morja, in iz Dal-

ih Je< '« s i ž e l e os t rejšega zraka. Do-JfcCih gostov poleti ni . T i prihajajo le

J J 0 gobe ali pa na piknike. Zaključene L k U ž b e a l i sindikalne skupine najame­

ta t. Prostor za piknik pod hotelom. Na l*1 J l 0 Peh ob žaru lahko tu posedi in uživa ifl g a r a v i do 150 ljudi. Na voljo imajo tu A t j e n i š k a igrišča, od letošnje pomladi 1 <»h 'grišce za rokomet in mah nogo-M sJ e t - razmišljajo pa tudi o malem golfu. e\J c e r p a imajo gostje poleti na Poklju-$\ ^ajraje sprehode. | V U | . a J e n a P o k l J u k i drugačna, ta­ri', k^ a t hotel tudi polno zaživi. Žičnica ob ; f v

o t e l u dela DO ves dan, v hotelu sta sa-J ' t £ a in m m kaoinet, 3 km tekaških

°g je v neposredni bližini. S Turisti­

čnim društvom Pokljuka so dogovorje­ni, da bodo vso zimo urejene. Novost bodo igralni aparati, k i j ih bodo za otroke postavili v lopo pod žičnico. Tu­di v kul inariki obetajo novosti: v de­pandansi Jelka, k i je sicer poznana po narodni kuhinji, bodo vso zimo kot po­sebnost pripravljali ribe. Vsak večar bo v hotelu odprt disko, v Je lk i pa bo živa glasba: Mi l an Petrovič, ansambel v eni osebi, k i je igral že lani in vse po­letje igra v Simonovem zalivu, bo raz­veseljeval goste.

Tudi cene so zanimive. Da zapolnijo hotel v predsezoni, znižajo ceno pen­ziona na na jmanjše možne. Tako bo do

27. decembra stal penzion v Šport hote­lu samo 4.800 dinarjev, med sezono 8.800, od 15, februarja do konca marca pa 7.800 dinarjev. Apr i la in maja, ko je na Pokljuki povsem mrtva sezona, ho­tel zapro. Tudi to pripomore, da hotel posluje z manjš imi stroški . Sploh po­slujejo kar se da racionalno. Poleti, ko je manj gostov, je v hotelu le po 15 de­lavcev, pozimi pa 30. Pridejo iz Alpe-tourovega hotela Simonov zaliv. Tudi računovodstvo imata oba hotela eno. Delavci vedo, da je treba prijeti za vsa­ko delo, če hočejo, da bodo rentabilni. To pomlad so delavci sami očistili oko­lico, popravili okna, obarvali klopi in podobno. Najlepši zgled daje prav upravnica hotela, saj je še receptorka in vodja skladišča v eni osebi.

D. Dolenc

Kljub dogovoru spet nered

Trinajste plače Kranj, 18. decembra — Po lanskem izsiljenem poračunu osebnih dohod­kov v kranjski tovarni Sava so v Kranju predvsem sindikalisti letos ne­nehno poudarjali, naj osebne dohodke poračunavajo sproti, sicer pa po zaključnih računih. Vendar pozivi vsepovsod niso padli na plodna tla, saj te dni v marsikaterem delovnem kolektivu pripravljajo poračun osebnih dohodkov (ali pa so ga že izplačali) , drugod pa se delavci jeze, zakaj tudi oni ne dobe trinajste plače.

Pogledovanje k sosedu je najznačilnejše za Savo in Iskro, potegne se v Tekstilindus in naprej. Najodmevnejši so seveda spori v največjih delovnih kolektivih.

Spomnimo se, kako so decembra lani v Telematiki poračunal i osebne do­hodke, k i so j ih med letom zaradi denarnih težav zadrževali . To je dvignilo prah v sosednji Savi, kjer so delavci s stavko izsi l i l i poračun, k i j i h je veljal 700 milijonov dinarjev, kakor smo slišali na četrtkovi seji predsedstva kranj­skega sindikata. V Savi so n a m r e č morali najeti kredit in seveda plačati viso­ke obresti,zato j ih je poračun veljal znatno več, kot pa so delavci dobili v ku­vertah.

Letos je stvar obratna. V Telematiki so med letom sproti povečevali oseb­ne dohodke. Decembra poračuna niso predvideli, kvečjemu po zaključnem ra­čunu, prihodnje leto torej. Tudi v Kibernetiki , k i jo letos peste denarne težave, in v Iskri E R O so ravnali enako. Iskraši , okoli deset tisoč j ih je v Kranju, torej trinajste plače decembra ne bodo dobili. V Savi pa so zdaj osebne dohodke po­večali za 15 odstotkov in vrednost točke poračunal i za 52 odstotkov.

V Telematiki je pred kratkim to že povzročilo probleme. Njihovi sindikali­sti so povedali, da je bila stavka pred vrati in da nezadovoljstvo med delavci še vedno t l i . Delavce so težko pomiril i tudi zaradi tega, ker so krožile zelo raz­lične govorice o poračunih osebnih dohodkov v kranjskih kolektivih in pravih podatkov tako rekoč ni bilo moč hitro dobiti, saj j ih tisti, k i dele trinajste pla­če, skrivajo.

Sava seveda ni izjema. V več kranjskih kolektivih te dni dele trinajste plače. Odstotki poračuna so različni, točne podatke pa je težko dobiti že zdaj. Poračuni pa se po podatkih, k i so j ih povedali na četrtkovi sindikalni sejii su­čejo od 20 pa tja do 150 odstotkov.

Kljub dogovoru je torej spet nastal nered, vsi ne ravnajo enako, zato se nekateri delavci zdaj čutijo pr ikra j šane .

Prav je, da delavci dobe tisto, kar so zaslužili, temu seveda ne moremo oporekati. Zastavlja pa se kup vprašan j . Mar niso pr ikra jšani tisti delavci, k i j im osebnih dohodkov niso sproti povečevali med letom, saj je inflacija viso­ka? Mar visokemu decembrskemu poračunu ne botruje strah, kaj bo prihod­nje leto, saj gredo poračuni po zakl jučnem računu v maso osebnih dohodkov prihodnjega leta? Mar niso visoki decembrski poračuni ponekod opravičljivi, saj so v marsikateri tovarni zadnji meseci v letu delovno najbolj intenzivni? Mar niso ponekod uslišali tudi želja delavcev po trinajsti plači, k i so v navadi na Zahodu in imajo poleg denarnega tudi psihološki učinek? Mar niso visoki decembrski poračuni okrnil i prizadevanj po decembrski uskladitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih?

Kup vprašan j .na katera bi morali odgovoriti, predvsem pa poiskati reši­tve, k i bodo blizu delu in življenju, da j ih bodo spoštovali vsi . Kajt i prav raz­lično ravnanje delavce najbolj razburi, jeza pa se dandanes hitro sprevrže v prekinitev dela. M . Volčjak

IZ C0SP0DARSKECA SVETA G r a d e m a j h n a s t a n o v a n j a

V Sloveniji so v letošnjih devetih mesecih gradbeniki dokončali 2.707 stano­vanj, kar je 45 odstotkov več kot lani v tem času. V primerjavi z rekordnim le­tom 1975, ko so zgradili 6.175 stanovanj, je to veliko manj. Letošnja značilnost stanovanjske zidave je, da dokončujejo pretežno le enosobna in d \»sobna sta­novanja, kar dolgoročno gledano seveda ni usluga večjim družinam. V po­vprečju je namreč vsako stanovanje merilo le 56,2 kvadratna metra, kar ni le na jmanjša stanovanjska velikost med vsemi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama, ampak tudi na jmanjša velikost slovenskih stanovanj po letu 1980. K o l i k o s u r o v e g a ž e l e z a b o m o u v o z i l i Med izdelovalci in predelovalci kovin pri nas že nakaj~Iet vlada nezaupanje, tako se za prihodnje leto še niso uspeli dogovoriti o razvoju, cenah in izvozu. Nesporazumi nastajajo predvsem pri dogovoru glede omejevanja in kontrole uvoza izdelkov črne in barvne metalurgije. Kovinskopredelovalna industrija zahteva čim bolj prost uvoz, izdelovalci kovin pa strog nadzor, kar utemeljuje­jo s tem, da se po nepotrebnem uvaža marsikaj. Letos je bilo v primerjavi z lanskim uvoženo š t i r ikrat več sivega surovega železa, bakra in cinka. Problem torej ni v tem, ali bodo prihodnje leto proizvedli 5,6 milijona ton izdelkov črne in 722 tisoč ton barvne metalurgije in ali bo to zadoščalo za domače tržišče, temveč v tem, ali bo uvoženih 23 tisoč ton sivega surovega železa.

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV D o g o v o r m e d B e n e c o m i n E l a n o m

Pred kratkim so v Begunjah podpisali pogodbo o prodaji športne obutve Kro-nos v Jugoslaviji. Podpisala sta jo italijanska firma Beneco iz Čedada, k i obu­tev izdeluje, in Elan, k i bo odslej ekskluzivni distributer v Jugoslaviji. Beneco je tretja največja firma v Italiji s tovrstnim proizvodnim programom, njeni lastniki pa so Slovenci. Poleg športne obutve in smučarsk ih čevljev — na leto j ih izdelajo 600 tisoč parov, 90 tisoč pa še v kooperaciji z Alpino — imajo v svo­jem proizvodnem programu tudi smučarske palice. Elan ima že dalj časa v na­črtu razšir i tev ponudbe z nekaterimi izdelki znanih izdelovalcev športnih arti­klov, podpis pogodbe s firmo Beneco pa sodi v okvir projekta Alpe-Jadran.

P o l j a n s k a L T H p o s t a j a t o v a r n a

Poljane, 20. decembra — Za praznik republike so v poljanskem tozdu LTH Elektrostroji odprli prizidek, zgrajen v velikosti 40 krat 10 metrov v treh etažah, kar daje 1050 kvadratnih metrov novih proizvodnih prostorov. Grad­nja je stala 320 milijonov dinarjev. To je znatno manj, kot če bi gradili novo tovarno v industrijski coni, kar so sprva nameravali. Razen tega pa imajo z odkupom stare stavbe osnovne šole še precejšnje možnosti za nadaljnjo širitev.

Kot je ob otvoritvi prizidka povedal direktor Štefan Mohor, so v kletne prostore preselili skladišče surovin in stiskalnice. Pritličje so zasedli obdelo­valni stroji za polizdelke, zgoraj pa je nameščena sodobna statomat linija, k i je pomembna tehnološka pridobitev. Z njo delavci odpravljajo ozko grlo, saj povečuje produktivnost približno za petkrat. Izboljšala bo tudi kakovost izdel­kov, pomeni pa tudi vstop v visoko tehnologijo z računaln iško vodenimi stroji.

S preselitvijo dela proizvodnje v prizidek je sproščenega precej prostora v starem delu tozda, v katerem bodo z delno obnovo ustvarili boljše delovne raz­mere.

Nov prizidek in tehnologija omogočata sodobno organizacijo industrijske proizvodnje. Proizvodnja se bo povečala za 120 odstotkov, produktivnost pa s sedanjo prvo fazo tehnološke opreme za 40 odstotkov. Odpira se tudi pot za za­poslitev n o v i h rMavcev. H. J.

M > t < S t I P r o g r a m z a p o l n j e n j e p r o g r a m o v

V Iskri Telematiki je inovator Jan Šinkovec, inž. fizike, razvil program za pol­njenje programov. Delna rešitev je obstajala že v drugem sistemu, vendar je zaradi novih rešitev veliko pridobila pri uporabnosti. Program je vključen v konzolni program in omogoča polnjenje programov v centralah. Pomemben je predvsem pri razvoju programske opreme, saj z novim načinom polnjena lah­ko izkoristijo možnosti za serijski prenos. Pregled je bil vpeljal lani na celotni dolžini optimizirane verzije central SI 2000 vEkonomski učinek je pomemben, saj je moč do 3-krat pospešiti preizkus programske opreme. Prihranek je bi l ocenjen na 1,2 milijona dinarjev.

® @ S @ S S J J © I S I ! G L A S 4. STRAN G O R E N J S K I KRAJ I IN L J U D J E TOREK, 23. DECEMBRA 1»W ^

K R A T K E P O G O R E N J S K E M

Obnova jezu in zavarovanje obrežja — Vodnogospodarsko podjetje Kranj v teh dneh v Kokri hiti z deli pri Celarjevem mostu. Uredili bodo zgornjo stopnjo jezu pod mostom in popravili spodnji del pod slap ja. Z obnovo po­š k o d o v a n e g a jezu pa bodo hkrati preprečil i tudi poškodbe na levem bre­gu Kokre pod cesto Kranj-Jezersko. — A. Ž.

O g l e d p a l a č e Z d r u ž e n i h n a r o d o v

Kranj — V nedeljo je 35-članska skupina mladincev, članov klubov Orga­nizacije združenih narodov iz Kranja, odpotovalo na tridnevni ogled palače Organizacije združenih narodov v Ženevi. Tam j im pripravljajo bogat pro­gram. Seznanili se bodo z delovanjem Unicefa (sklada Združenih narodov za otroke), W H O (Svetovne zdravstvene organizacije) in ILO (Mednarodne orga­nizacije za delo). Ogledali si bodo tudi komisariat Z N za begunce in palačo Društva narodov, svetovno znano knjižnico O Z N ter palačo O Z N , k i ima kar 18 kilometrov hodnikov. Palača je v prelepem okolju in sega prav do obale Že­nevskega jezera. To je prva tovrstna ekskurzija, k i jo je pripravil Center klu­bov O Z N Kranj . Spomladi pa načrtujejo tudi obisk sedeža O Z N n Dunaju.

A . S. P r o s l a v a o b d n e v u J L A

Jesenice — Občinska konferenca Z R V S Jesenice je skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine in teritorialno obrambo včeraj organizi­rala osrednjo proslavo ob dnevu J L A . Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference Z R V S Jesenice Zoran Krejič. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester jesen išk ih železarjev, ženski pevski zbor Mi lko Ško-brne Jesenice in učenci osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic. Na proslavi so podelili tudi več priznanj. j R

S r e č a n j e s k r b n i k o v i n r e j n i k o v

Kranj — Pred kratkim so strokovni delavci Centra za socialno delo Kranj pripravili skupno srečanje skrbnikov in rejnikov iz kranjske občine. Tokrat so se zbrali v delovni organizaciji IBI Kranj . 42 oskrbnikov in 17 rejnikov, ki pro­stovoljno pomagajo ljudem, si je ogledalo proizvodnjo. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja skrbnikom za dolgoletno in požrtvovalno delo. Dobili so j ih Milena Smole, Franc Kozjek, A n a Košir in Mari ja Česen. 2 . K .

Z b o r k r a j a n o v

Cerklje — V prenovljeni dvorani zadružnega doma je bil v petek zbor kra­janov, na katerem so obravnavali delo sveta krajevne skupnosti in komisij, se­znanili pa so se tudi z aktivnostmi in pripravami na gradnjo poslovnih vežic v Cerkljah. Obravnavali so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti sedmih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja ter programov proslav in prireditev v prihodnjem letu. Pogovorili so se še o nekaterih drugih krajevnih problemih. J . K .

D e l a v n i k r a n j s k o g o r s k i t a b o r n i k i

Kranjska gora — V odredu je zdaj 40 aktivnih članov, predvsem učencev kranjskogorske osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda. Po več poletnih akcijah so se sredi septembra udeležili srečanja gorenjskih tabornikov. V ve­ščinah in spretnosti so skupno zasedli prvo mesto. V ekipi so bil i Sašo Plahu­ta, Mitja Mavsar, Boštjan Detela, Danilo Blenkuš, Polona Krek in Mateja Žer­jav. Oktobra so pripravili tečaj v streljanju z zračno puško in lokom, za dan mrtvih pa je delegacija tabornikov položila cvetje na grob Ivana Kr ivca na Ja­sni pri Kranjsk i gori. 22. decembra so taborniki obiskali graničar je na karavli Edvarda Kardelja na tromeji, za novo leto pa pripravljajo čajanko. Januarja se bo osem tabornikov udeležilo zimskega vodniškega tečaja na Javorn i škem ali P lavškem rovtu. A . K .

Obisk najstarejših krajanov — V krajevni skupnosti Tunjice v kamniški obči­ni sta predsednik skupščine krajevne skupnosti Valentin Zabavnik in pred­sednik sveta Ivan Nograšek konec minulega tedna obiskala 22 najstarejših krajanov v krajevni skupnosti. Vsem sta zaželela zdravja in sreče v novem le­tu ter jih obdarila. Najstarejša krajanka Tunjic je 90-letna Ana Remic, med krajani pa sta dva 85-letnika: Blaž Rems in Janez Grkman. Na sliki: obiska je bil še posebno vesel 82-letni Peter Železnikar iz Tunjic 31, ki je upokojen kot zidar, nazadnje pa je delal pri današnjem SGP Gradbinec Kranj. Letos (v pe­tek) se je prvič, odkar je upokojen, tudi udeležil srečanja z upokojenci Grad­binca. — A. Ž.

P I S A L I S T E N A A v t o b u s i n i s o u s t a v l j a l i

13. decembra je bila na Pokljuki pro&lava pod naslovom Zmaga mrt­vega bataljona. Že pred proslavo je Zveza združenj borcev NOV iz Rado-vlji"*.' obvestila krajevne konference Z 7 ' NOV, da bodo na Pokljuko vozi­li o obusi. Vozni red je dobila tudi k<- ia otgamzanja ZZB NOV

->ri Bledu. \a avtobusnem po-"u v Gorjah se nus je zbralo

> n :,ra kar l/i krajanov, ki smo aiaeravali udeležiti proslave na

l'okljuki. Aut pu 51 Ijali mimo.!

iliifc uulobuai pe-

Jože Ambrožič

N e p o p o l n a i n f o r m a c i j a

V Gorenjskem glasu v številki 94 9. decembra i* . >U> r rubriki Pisali ste nam objavili ppd naslovom Onečaš-čena pieteta nepopolno informacijo. Ljudje se sprašujejo, kakšna znamka je bila odstranjena na spomeniku na Planici. Izpustih ste najvažnejše: to je bila znamka s Hitlerjevim likom.

Pavle I.u/an

Kokra se spreminja

Z g r a d i l i so 2000 m e t r o v v o d o v o d a Kokra, 23. decembra — V zadnjih letih se je 12 kilometrov dolga krajevna skupnost Kokra v kranjski občini precej spre­menila. To ni več stara, zaostala krajevna skupnost. Mladi spet ostajajo doma in ne skrbi jih, da bi morali podružnično šolo ukiniti. Veliko so naredili krajani sami ob pomoči posa­meznih organov občinske skupnosti. Včeraj pa je predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder na proslavi v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju izročil komandantu pohvalo kraje­vne skupnosti za pomoč in sodelovanje.

Če bi lahko uredili zgornje prostore v šoli v Kokri, bi pridobili prostor za naj­različnejše prireditve.

Okrog 100 h i š je že danes v naj­dal jš i kra jevni skupnosti v kranj­sk i občini , v K o k r i . Nekaj je že no­v ih , kar precej pa lepo obnovljenih. D o m a č i n i si prizadevajo, da b i b i l kraj č im lepši . N i j i m vseeno, ko iz razn ih krajev obč ine in tudi od dru­god obiskovalci ob vodi in drugje odlagajo smeti . Jezijo se nad n j imi , vendar smeti vedno tudi pospravi­jo. P r i šoli imajo zabojnike za od­padke. M l a d i n c i pa dvakrat na leto zberejo več je odpadke i n j i h odpe-ljajo v K r a n j .

»Kokra se zadnja zares

leta hitro

spreminja,« ugotavlja

i predsednik j O sveta kraje-^ f § vne skupno­

sti Ciril Ko­der. »Nekak­šna delovna vnema se je

začela, ko smo pred dvema letoma dobili telefon. Se isto leto je bilo zgrajenih sedem pokritih avtobus­

nih postajališč. Zdaj se spet kažejo potrebe po telefonu, in upamo, da jih bomo rešili . Letos sta bila ob­novljena oziroma zgrajena tudi dva mostova: pri Koren inšeku in Grobovšku, in pri Povšnarju je za­čela obratovati mala vodna elek­trarna. Zdaj razmišl jamo, da bi malo povečali dom družbenopol i t i ­čnih organizacij in če bi obnovili zgornje prostore v šoli, bi imeli lep prostor za prireditve in kulturno dejavnost. Pa tudi turizem se poča­si začenja. Peter Zaplotnik namreč namerava razviti kmečki turizem, možnost i zanj pa je na visokogor­skih kmetijah še precej.«

G l a v n a pozornost je b i la letos v krajevni skupnosti usmerjena v vo­dovod. Nekaj vodovodnega omrež ­j a je bilo že precej dotrajanega, po­nekod pa so ga mora l i zgradit i na novo. Akc i j e p r i Kremsar ju , v Pod-jebelci i n p r i Bergantu so trajele vse leto. Povsod so delali las tn ik i sami, pomagali so j i m d o m a č i n i , predvsem pa mladina, da so obno­v i l i iz zgradi l i na novo okrog dva t i­soč metrov vodovoda. Opravl jenih

Pred dvema letoma so v Kokri zgra" dili sedem pokritih avtobusnih p?" stajališč. Prihodnje leto nameravajo zgraditi še eno na Fužinah, vsa P°" stajališča pa bodo prepleskali.

je bilo okrog 1000 prostovoljnih de­lovnih ur. Ocenjujejo, da so dela vredna prek 5 milijonov dinarjev. Iz natečaja cestno-komunalne skupnosti pa so dobili 2,7 milijona dinarjev. »Pohvalo za akcije v prejšnjih letih zasluži tedanje vod­stvo krajevne skupnosti. Ob letoš­njih akcijah pa moramo pohvalit1

krajane in predvsem mladino. Po­sebno zahvalo pa smo vsi skupaj v krajevni skupnosti dolžni vojakom kranjske garnizije Staneta Žagar* ja, ki so nam nekajkrat pomagali* Ob njihovem prazniku — dnevu J L A — jim zdaj čest i tamo, izročil« pa jim bomo tudi plaketo krajevne skupnosti za zares dragoceno so­delovanje,« je povedal C i r i l Koder.

Precej o b s e ž e n program imajo V kra jevni skupnosti tudi že za pri­hodnje leto. Vsekakor bi bilo treba najprej popravit i N e š k a r j e v gra-ben i n naredi t i propust. N a Fuži­nah bodo zgradi l i še eno pokrito avtobusno pos ta ja l i šče . V naselju Podjebelca pa j i h č a k a popravilo okrog 140 metrov cest.

»Še vedno je precej želja za tele­fon, zato se bomo zavzemali, da b» bila centrala v Preddvoru č im prej razširjena. Nabavili smo tudi že cevi za vodovod do Pestotnika in nekaj za Robljeka. Spomladi se bo­mo lotili del. Radi bi obnovili tudi vodovod pri šoli in v neposredni okolici. Vsa pred dvema letoma zgrajena avtobusna postajališča bo treba prepleskati in popraviti mrli­ške vež ice pri cerkvi. Upamo, da bomo javno razsvetljavo dopolnili s štirimi lučmi, in sicer pri šol­skem mostu, pri Slugovih in po eno v Podjebelci in na Fužinah. R a č u n a m o seveda na široko po­moč, tam, kjer bomo lahko, pa bo­mo sami poprijeli za delo...«

Volje j i m zadnja leta v tej kraje­vn i skupnosti ne manjka. Če bodo s š i r šo pomočjo v domu družbeno­

pol i t ičnih organizacij in v šoli lah­ko uredi l i še prostore, potem bo K o k r a r e s n i č n o zaživela , kot si da­nes vs i želijo. A . Ž a l a r

I

r ti 11

m

'Vit]

tele »Pet

k

ta 1 ki

Kritično o radijskih in televizijskih programih Radovljica, decembra — Člani sveta za informiranje p r i obč insk i konfe­renci S Z D L Radovl j ica so pred ne­davn im obravnaval i osnutek progra­mov ljubljanskega radia in televizije za prihodnje leto. M e n i l i so, da je v radi jskem i n te levizi jskem jez iku p r e v e č po l i t i čnega frazarjenja i n

strokovnega i z r ažan ja , da so novi­narska poroči la , posredovana po te­lefonskih zvezah, pogosto nerazum­lj iva, da se daje p r e v e č pozornosti vo jn im dogodkom, premalo pa kultu­r i , znanosti, t ehn ik i i n ekologiji , da je zabavni program premalo izviren i n slovenski, da je č e t r t k o v tednik aktualen, zanimiv in b i ga morebit i veljalo še poda l j ša t i . P o g r e š a j o do­m a č e , predvsem mladinske filme, r i ­sanke in nadaljevanke. Za nadalje­vanko Internat sodijo, da ne sodi na televizi jski zaslon. Rek lame so vse bolj v slogu zahodnih. P r i snovanju oddaj je treba u p o š t e v a t i izobraže-

V

• H ta,

k nost in strokovno podkovanost g 1 teg;

dalcev. Sodelovanja med Jugoslovani^ s k i m i rad i j sk imi i n t e l e v i z i j s k i ^ ^ »hišami« je po mnenju č lanov sve**^ za informiranje premalo i n še zdal^g Q

od možnos t i i n potreb. q Z. -<*V

Otvoritev novega hleva na leškem hipodromu — Člani Konjeniškega kluba Triglav z Bleda so na hipo­dromu pod Lescami odprli nov hlev, v katerem je šest boksov in osem privezov, sam klub pa ima dodatno še štiri priveze. V gradnjo hleva so konjeniki vložili veliko prostovoljnega dela, sami pa bodo skrbeli tudi za red in vzdrževanje hleva. O gradnji hleva in redu v njem je na otvoritvi govoril pred­sednik gradbenega odbora Franc Golmajer, hlev pa je odprla najm­lajša članica kluba, desetletna Moj­ca A / m a n i / Lesc. (J. K.) — Foto: F. Perdan

I m a t e k o n j i č k a ?

I v a n k a B e g u š :

V s a k š o p e k

j e n a j l e p š i Nepozabna je bila vsakič, kadar

je že v pozni jeseni peljala zadnji »kimpež« rož na tržnico. Vso pot od Primskovega skozi Kranj so se lju­dje ustavljali in gledali: ciza, nalo­žena z vsem mogočim cvetjem, zad­njim, k i ga je nabrala na vrtu, ona pa v svoji večni ruti in predpasniku vsa raznežena, govoril je le smeh­ljaj na njegovem obrazu: kajne da so lepe? Z ljubeznijo so zrasle. Cini­je so žarele z voza, se spomnim, in prvi šopki cekinčkov so se lesketali v zgodnjem jutru.

Zdaj že leto dni ni peljala na trž­nico. Noge jo bole, a zdaj že veliko manj, kot so jo. Dr. Veličkovičevi ne bo nikoli dovolj hvaležna, pravi, to­liko j i je pomagala.

Če so rože njena ljubezen, njeno življenje, pa je urejanje zimskih šopkov njen konjiček. Recimo pač tako, saj je res tažko ločiti to dvoje.

Miza 1 je bila to soboto polna suhih šopkov, polno pripravljenih suhih rož in trav je čakalo v stari kuhinji. Česa vsega ni nasuši la čez leto, da

P r e d a v a n j e o

K i l i m a n d ž a r u

Kranj — Foto kino klub Janez P u h ^ , iz Kranja prireja danes, v torek, o"te, 18. uri v klubski sobi Delavskega d^lj j ma, vhod 6, predavanje; ob diapozitivi"*^ bo Božidar Šinkovec govoril o Kil J 'lo v

mandžaru . ^ v

.JU , »zimi, ko bo zapadel sneg, za­poslila svojo ustvarjalnost. P r i 89 letih! Tu so oranžni kapucinčki, enoletna štat ica v vseh barvah, kot bi bila umetno obarvana, a je Čisto naravna, pa trajna štatica, koprena, k i spominja na nevestin pajčolan, rumeni vratič, pa vrste okrasnih trav, drobnih kot solzice, mišji rep, pšenica, oves, čebulji cvet, rman v treh barvah, rudbekija, rdeči žame­tni »petelinji greben«, cvet, k i ga le redko vidiš, suhe slamnate rože in kaj še vse! V raznobarvne šopke j ih bo oblikovala, za vse okuse in želje bodo. Prijatelji poznajo njene šop­ke, od Trsta do Koroške j ih najdeš. Eden je lepši od drugega. Kako j i vse to uspe? Mama Ivanka se le smehlja... D . Dolenc

K U L T U R A 5. STRAN ^ I M l S S o J g J ^ C H J l L S

A l e n k a K h a m — P i č m a n

PRIVID S L O V E N S K E K R A J I N E kanj - — Razstava, ki je te dni odprta v galeriji IGLG — Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani — je

** peta letošnja razstava kranjske slikarke Alenke K h a m - P i č m a n . Ljubljanska razstava je prva po njenem le tošnjem d v o m e s e č n e m bivanju v Parizu, kjer je tudi razstavljala v Cite Internationale des Arts.

š e m č a s u na njenih p la tn ih l i kovn i izraz izčiščuje, a p r i tem ostaja prav .tako č u s t v e n o nabit . »Zgodbe« na pla tnu skorajda n i več , ostaja le vtis, da smo morda na bregu reke a l i sre­d i tokov, k i nas kot živl jenje samo zdaj butajo ob breg zdaj igrivo boža­jo a l i spet t e m a č n o kopljejo v n a š a najbolj skr i ta občut ja . S l i k a r k i n čo­pič govori o svetu v nas samih, p r i tem pa že na č a s e kar skopo, a ven­dar s pretanjenim o b č u t k o m upora­blja i n vodi koeksistenco č r t e i n barv; zdaj v ig r ivem prepletu, nato spet v p r e v l a d u j o č e m že povsem ab­s t raktnem barvnem m e t e ž u .

Vedno pa — kot intermezzo — sl i ­ke A l e n k e K h a m - P i č m a n niso take: na nj ih je povsem realen velemestni svet, svet Par iza , svetovljanski v rvež na poseben francoski nač in ; č r t e na r i sbah so mestoma trde, n a t a n č n e ; stavbe i n ljudje so s tega, povsem re­alnega sveta, mostovi čez Seino zju­traj, pokopa l i š če v e l i k i h francoskih duhov, Proustov grob, pa vogal No-tre Dame i n spet restavracija in t rg pred njo... P a vendar med r i sbami i n s l ikami , k i so nastale med njenim d v o m e s e č n i m bivanjem v Pa r i zu to jesen, n i najti samo tega realnega sveta, k i ga kot arhi tektka prostor­sko popolnoma obvlada, ga razstavi in znova sestavi v povsem urbanisti­čno zasnovane perspektive ne brez d r u ž b e iskr ive barvitosti . Najdemo tudi odmev na s l i ka rk in tol ikokrat upodobljeni breg reke, k i z večn im , a n iko l i enak im refrenom zveni v go­vor ic i čopiča. Okolje, povsem druga­čno kot je zelenje, pa tudi jesenska barvitost a l i pa ledena i n hladna obrež ja k o k r š k i h bregov zbujajo po­trebo, da čopič pove, kar je treba po­vedati, da roka potegne čr te , k i silijo na dan, da plane na platno barvitost občut i j , sploh svet, k i ga nosimo s sa­bo, ga pripovedujemo, sprejemamo al i odklanjamo, razumemo in smo njegov del. L M

KULTURNI KOLEDAR

Foto: S. Kretič

Alenka Kham-Pičman je diplomirala na fakulteti za arhitekturo in akade-"^ji za likovno umetnost. Specialko za grafiko je končala pri Marjanu Po­gačniku. Dela kot profesorica risanja in designa tekstilij na fakulteti za j|aravoslovje in tehnologijo VTOZD tekstilna tehnologija Univerze E. Kar­e j a v Ljubljani. Prejela je dve nacionalni nagradi. Doslej je imela 18 sa­mostojnih razstav doma in v tujini, sodelovala pa je na 62 skupinskih raz­m a h doma in v tujini.

Hj v °3 svet nosimo v sebi, pa naj se ( M . ^ ^ O kamorko l i , gremo kamor-tor'u z u a u da leč : morda le nekaj 'v inu° v v z e l e n J e n a D r e S > kjer izza prj a pr iplava po povr š in i še vsa tel(^a' ^da v globini že vsa temno h^.^a in m i rna reka i n se v soncu ^ 'oddalj i vsa srebrna, neulovljiva, t^ .^enl j iva kot dnevi v tednu in bia n 1 * ^ a s * ' k l jub temu stalna, ve­la v v e n d a r ! R e k a in log, k i sta *arV i n r i s D a n akademske s l i -- * e Alenke K h a m - P i č m a n tista te-S ki J tako kot v glasbi — ne mo-

nit i z n e š t e t o var iac i jami ni­

ko l i do kra ja preigrana a l i celo izpe­ta, sta po svoje prispodoba umetni­š k e g a pogleda na svet.

S l i k a r k a je iz l jubljanske, že sko­raj velemestne g n e č e n a š l a življenj­sk i prostor v m i r u i n zelenilu nad ka­njonom K o k r e . Zato je ta svet, slo­venska pokraj ina, govorica, s katero se ukvar ja domala že ves Čas svoje­ga sl ikanja. Ob pravi eksplozij i zele­ne barve na platnih, pravega opoja v zelenem po obr is ih v še dokaj real­nem svetu na z a č e t k u svojega sl ikar­skega opusa — lahko bi ga poimeno­val i kar K o k r š k i log — se v novej-

Gledališče Tone Čufar

IGRIVO-ZABAVNA PREDSTAVA P š e n i c e — Logarjeva mlad inska igra K r a l j v č a s o p i s u je p o s r e č e n o prilagojena j e s e n i š k i m razmeram, zlasti

t radici j i hokeja; to je igr iva l judska komedija z elementi m u z i k l a .

% V s e n s lovenskih g ledal i šč ih ra-j% v Ljubl jani uprizarjajo predsta­ve^ n a J r n l a J š e gledalce, kar je se-mjj Povezano z evforijo institucije prp2ek Mraz.« Tako je vsako leto ^ J novim letom. Le redko se zgodi, j' kakšno g leda l i šče pr ipravi otro-

iCJ aH mladinsko predstavo zunaj fl'j£ časa . V tej sezoni je to storilo Aj, 0 P r e š e r n o v o g leda l i šče v K r a -itfj:, z uprizori tvi jo Molierovega ^ , . t n e g a m e š č a n a , k i seveda n i

ij?1! in samo predstava za mladino, • b j * ° r tudi d rug ih predstav te vrste

kaže metati v en koš .

t[ Z ' skušen j vemo, da je zelo t ežko lok t e v n o p r ipravi t i kol ikor toliko

a ta predstavo za otroke oziroma 3^ f? l ade gledalce. K las i čne pravlj i-[0'lj' ^ d s k e in umetne, z n j imi pa tu-iuij ^ u s K e in umetne, z n jmu ><« > V e igre- k o t J i h J e p i s a l P a v e l

la> so se bolj al i manj izčrpale , la v- ' k i bi se posreč i le , so redke. Te-

[M ne povzroča jo samo priredbe K c e v za d a n a š n j o rabo, m a r v e č

tudi igre s povsem sodobno t e h n i č n o al i f a n t a s t i č n o tematiko, tudi para­fraza mitov, k a k r š e n je kralj Mat jaž . Toda to je š i r š a tema, tu gre za pred­stavo, k i so jo upr izor i l i v jeseni­š k e m g leda l i šču Toneta Čufar ja .

Logarjev K R A L J V Č A S O P I S U je p o s r e č e n o pri lagojen j e s e n i š k i m raz­meram, zlast i t radici j i hokeja, seve­da pa i m a še druge dobre sestavine. Po temat ik i in organizaciji gradiva je to igr iva l judska komedija z ele­ment i muz ik l a , njena uprizori tvena real izaci ja po zamis l i r ež i se r ja Petra Mi l i t a rova pa je spektakel — ekshi­bicija, k i zd ružu j e temperamentno igro, k o m i č n o - h u m o r n e poudarke, izrazno igrivost, k o m i č n e situacije, celo elemente k r imina lke z dejav­nostjo m e š e t a r j e v Kor le ta in Borle ta (refleks Fr ice ta in Franceta iz Golie-ve Snegul jč ice) , ples in petje, vse prepleteno med seboj v p o s p e š e n e m r i tmu, da gledalca vseskozi z n e č i m zaposluje in vizualno napolnjuje, s

h i t r imi menjavami situacij, v kate­r ih pa odseva transponirana vsakda­njost, i zha ja joča tudi iz kraja, v ka­terem se dogaja. Ob rež iser ju je za plesno p a n t o m i m i č n i izraz poskrbel Janez M e j a č ob izb i r i bolj ali manj znanih melodij , k i se j i m je p r id ruž i ­la tudi tista o »prelepi Gorenjsk i« , s katero je kot solist na trobento sode­loval tudi ša l j ivec Franc Košir . Igral­ce je r e ž i s e r pognal v iz razni dir, k i je v komedi j i z m e š n j a v seveda ute­meljen in so ga tudi kar dobro obvla­dovali .

Logarjevemu kra l ju se sicer ne po­sreči pr i t i v časop i s , ostane pa na Je­senicah tako kot hokejist Pepi K n e z , k i ga m e š e t a r j a snubita za drugo moš tvo . V tem je dovolj nevsiljivo podana tudi »pozitivna« poanta. Ta­ko je nastala vesela, komično-bur -leskna predstava, ž i v a h n a in zaba­vna, k i bo nedvomno všeč mlad im gledalcem i n je oči tno ogrela tudi s t a r e j š e .

France V u r n i k

^ PRODAJNE LIKOVNE RAZSTAVE ^"anj — V Mes tn i h iš i je že ves december odprta prodajna razstava l i k o v n i h de l . N a voljo so m a n j š a , a zato n ič ^ n j vredna i n tudi ne predraga dela akademskih sl ikarjev i n d rug ih p r i znan ih umetnikov. Č e p r a v je prodajna, . hodijo obiskovalci bolj na ogled kot pa v nakup . D r u g a č e je v radov l j i šk ih galerijah.

Č ^ a l i galeri j i Mestne h i še je ze k ^ c e m b e r odprta novoletna pro-fia razstava del č lanov Likovnega fer^a K r a n j . M e d l ikovn ik i , k i j i m bj* 0 r enjski muzej že tretje leto za-B j * odstopil prostore prav v ta L^novole tn i ) prodajni in manj JTa

stavni namen, najdemo sama b; n a imena akademskih slikarjev,

r ?p V i n k o T u š e k , Franc Vozel , Jo-u Eržen, Zmaga Puhar, H e n r i k

fc?chel, A l e n k a K h a m - P i č m a n , pa i j ! &oni Čeh i n Izidor Jalovec. Ce-K l Je med l i k o v n i m i deli nekaj ta-ift 5 5 ka ter imi b i l jubitelj i s l ikarstva C J ° obogatili svojo zbirko, pa sodi

ft)* razstavljenih del med t a k š n a , i 1 * 1 lahko o z n a č i m o kot ugoden na->J- L i k o v n i k i so n a m r e č izbral i i n H* 1 1 v nakup predvsem m a n j š a 'J[{ nied n j imi na jveč grafik in

u ° v , k i zato že s ceno sodijo v za­

n imiv prednovoletni nakup. M e d de­l i so tudi olja, risbe, male plastike in terakote; zanje je treba odš te t i tudi nekaj več. T i s t i z i zb ran im okusom i n globjim ž e p o m lahko izberejo tudi novoletne vošč i ln ice , prava minia­turna l ikovna dela. Nasploh pa velja, da kranjsk i l i k o v n i k i za svojo pro­dajno razstavo n ikakor niso navi l i cen.

Zato je tembolj nenavadno, da na razstavi, če tud i je odprta že k a k i h dvajset dni , niso prodal i skoraj niče­sar. Morda zato, ker v K r a n j u sploh ni prodajne galerije in je ta novolet­na zato izjemna, da se morajo kupci še le navadit i nanjo? Pred č a s o m je eden od uvel javl jenih kranjsk ih s l i ­karjev povedal, da š e na nobeni svoji razstavi v K r a n j u n i prodal ni t i ene sl ike, povsod drugod pa vel iko. To pa

še ne pomeni, da v K r a n j u ljubitelji s l ikarske umetnosti s l ike le občudu­jejo. Daleč od tega.

Povsem d r u g a č n e i zkušn je imajo v Šivčevi hiš i v Radovlj ic i , kjer so običa jno razstave l ikovn ih del uspe­š n e tudi pr i prodaji. N a eni zadnjih t a k š n i h rastav — po s l ika r sk i kolo­ni j i ob seminarju za staro glasbo v Radovl j ic i — so že na otvoritvi obi­skovalci pokupi l i domala dve tretjini del znanih gorenjskih slikarjev. Ra­dovl j i ška l ikovna ponudba je prav zdaj še z a n i m i v e j š a od kranjske, saj so razen v Šivčevi hiš i , kjer je izbor del gorenjskih l ikovnikov, naprodaj l ikovn i izdelki tudi v bližnji galeri j i K a m e n . Poleg akvarelov akad. sl i­kar ja K a m i l a Legata in grafik Jane­za Bolke so predstavljene tudi risbe in ke ramika Draga T r š a r j a .

L . M .

K R A N J — V Prešernovi hiši je odprta literarna razstava ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V M a l i galeriji Mestne hiše je odprta novolet­na prodajna razstava del članov Likovnega druš tva Kranj . V galeriji Mestne hiše se predstavljajo likovni umetniki iz Zemuna.

V K a v k a baru je do konca tega leta odprta prodajna razstava grafik akad. slikarja Jožega Ciuhe.

V sredo, 24. decembra, ob 16. uri bo v pionirski knjižnici nastopila lutko­vna skupina iz Besnice s predstavo Čarodej Fiči&k. J E S E N I C E — V razstavnem salonu Dolik je do konca tega leta odprta razsta­va risb akad. slikarja Tahirja Hamida. R A D O V L J I C A — Do konca tega leta je v Šivčevi hiši odprta novoletna prodaj­na likovna razstava. ŠKOFJA L O K A — V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. u r i brala pra­vljice Mart ina Gostinčar. Jutr i , v sredo, ob 18. ur i bo Andrej Strem telj ob dia­pozitivih govoril o Tibetu. ŽELEZNIKI — V salonu pohiš tva Alples razstavlja fotografije Boštjan Gun-čar iz Kranja.

ZANIMIV LITERARNI VEČER Škofja Loka — Minu l i torek zvečer je svoje literarno bero predstavilo se­

dem mladih literatov na literarnem večeru, k i sta ga pripravili loška Zveza kulturnih organizacij in knjižnica Ivana Tavčarja.

Kaže, da se je kakovostna raven mladih literatov, pri čemer sta mišl jena predvsem intenzivnost izpovedi pa tudi jezikovna oziroma slogovna izpilje­nost, precej dvignila. Besedila so bila tako vsebinsko kot stilno močno raznoli­ka in »razpršena«: od lirike z metaforami, spominjajočimi na slovensko ljud­sko pesem (Pire), prek zanimive dvojnosti v slogu Renata Gorjana do nena­vadne, tudi na zvočnih in svetlobni efektih temelječe interpretacije Fr l ica in Ramovša. Zastavilo se je vprašanje , do kod sega zgolj poezija in kje je meja, ko se že začne teater (nikakor v slabem pomenu besede). Z nekaj iskr ivimi ali pa na novi način uporabljenimi metaforami so se izkazali tudi Matej Demšar , Agata Troj ar in zlasti Lidi ja Dolenc.

Marko Črtalič

KVARTET TROMBONOV L'ART MUSICALE

Kranj — Na četr tem rednem koncertu kranjske glasbene sezone je minu­l i torek v dvoranici glasbene šole nastopil namesto napovedanega Jazz kvinte­ta Lojzeta Kra jnčana K V A R T E T T R O M B O N O V L ' A R T M U S I C A L E . Ansam­bel, k i je nenavaden po sestavu štir ih pozavn (Lojze Krajnčan, E m i l Spruk, Aleksander Grašič in Alojz Bezgovšek), sestavlja tako rekoč sekcija trombo­nov ljubljanskega big-band Plesnega orkestra R T V Ljubljana (dirigent Jože Privšek). Poleg priredb najpopularnejš ih zborovskih in instrumentalnih skladb imajo na sporedu tudi nekaj prvih samostojnih in izvirnih skladb za to zasedbo. Prvi vidnejši javni nastop so ljubljanski pozavnisti imeli letos z blej­skim in samostojnim nastopom v okviru sklepnih dni (prvih) Slovenskih glas­benih dnevov.

Kvartet trombonov L'art musicale se je najprej izkazal z izvirnimi sklad­bami Emi la Spruka (roj. 1960), na primer That Moves, Jesu Christe mein froi-de, Kvarte-kvinte, Fragments in Lojzeta Kra jnčana (roj. 1961) Cantabile ter zaključno, najvrednejše izvedeno delo Sprehod skozi glasbeno umetnost. Tu­kaj L . Kra jnčan v zadnjem stavku sedemstavčnega dela (Eksperimentalna) vključuje med glasbene zahteve izvajalcem tudi dokaj razgibani glasbeni oder, kjer"se glasba pričenja zelo ambiciozno spogledovati s scenskimi ele­menti kompozicije. Ob delih Kra jnčana in Spruka bi lahko zapisali, da je bil tudi koncert kvarteta trombonov avtorski-jazzovski večer teh dveh skladate­ljev. Kot predstavnika najmlajše slovenske skladateljske generacije sta tudi s tem kranjskim koncertom dela strokovnjakom in skladateljskim kolegom ta­ko imenovane resne glasbene zvrsti kar krepko glasbeniško lekcijo.

Franc Križnar

Fotoklub Anton Ažbe

NAJMLAJŠI FOTO KLUB Škofja Loka — Januarja bo najmlajši med škofjeloškimi fotoklubi pripravil tečaj fotografiranja (tudi za odrasle). Ker nima svojega fotolaboratorija, ga

uporablja v centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Škofja Loka — Med petimi fotoklubi, k i so se predstavi­l i z razstavo fotografije v prostorih Loškega odra, je klub Antona Ažbeta najmlajši, saj obstaja komaj leto dni. »Naš klub je še v tistem obdobju, ko posebno med mladimi zbiramo nove člane,« je povedal predsednik dr. Bojan Petrič. V ta namen je mladi škofjeloški foto­klub že letos kmalu po ustanovitvi pripravil tečaj za fo­tografe začetnike med šolsko mladino, januarja pa ga bodo spet organizirali. »Ker nimamo svojega fotolabo­ratorija, smo se s centrom srednjega usmerjenega izo­braževanja v Škof j i Lok i dogovorili za uporabo njihove­ga. Vanj bomo vložili tudi del klubskega denarja, tako

da bomo prostor lahko povečali in dokupili še en povečevalnik.« Ideja o ustanovitvi fotokluba v Škofji Loki , to je na mestnem območju, je

stara že vrsto let. Vendar se je vse doslej ustavljala ob problemih prostorov. Letos so škofjeloški fotoklubi v dogovoru s knjižnico Ivana Tavčarja dobili tu­di prostor za sestajanje, saj lahko nekajkrat v mesecu knjižične prostore upo­rabijo za pregled svojega dela in ocenjevanje.

»Ne glede na to, da smo razmeroma mlad klub, pa je med sedanjimi štiri­indvajsetimi člani cela vrsta zelo dobrih fotografov, k i so tako lani kot letos pobirali prva mesta in dobivali diplome na nekaterih natečaj ih za fotografira­nje doma in tudi v tujini,« pravi dr. Petrič, k i je tudi sam dolgoletni navdušen ljubitelj fotograf. Novi škofjeloški fotoklub je letos sodeloval razen na občin­ski razstavi fotografije še na nekaterih razstavah na Gorenjskem, za prihod­nje leto pa pripravljajo prvo samostojno klubsko razstavo.

L . M .

Zapis s koncerta

RAZNOLIKI USPEŠNICI Ljubljana — Malo čez pol osmo zvečer se je 18. decembra na odru Viteške

dvorane v ljubljanskih Kr ižankah pojavil Vlado Kres l in . V večeru, j i je bi l pred poslušalci, je Festival Ljubljana kot organizator koncerta obljubljal pro­mocijo njegove pred časom izdane kasete.

Vlago je ob pomoči Aleša Klinarja na klaviaturah, M i / a Tomassinija na električni kitari in Ervina Mlekuša na violini začel koncert v smeri, s katero se je celoten glasbeni v?čer tudi končal — sproščeno in žurersko. Od napove­danih literatov je nastopil samo neuničljivi Ivan Volarič-Feo, k i pa je zato v večji meri prispeval k polnejši atmosferi. Tudi Zoran Predin je ob pomoči aku­stične kitare uspel kljub manjš im mukam najti rdečo nit večera.

Toliko zanimivejši je bi l nastop Borisa Cavazze. Na glasbenem odru ga je namreč kljub govoricam o triu Kresl in - Predin - Cavazza zelo težko videti. P i ­ko na i pa je postavilo sklepno rajanje s pesmijo To ni političen song. Pred mi­krofone so se namreč zrini l i vsi, k i so sodelovali na promociji.

Glasbeni užitek se je dopolnil naslednji dan, ko je mala dvorana hale T i ­voli gostila britansko reggae skupino Misty In Roots. Po prav kroničnem po-mankanju .tovrstnih glasbenih nastopov pri nas smo ga čakali z veliko zani­manja in nestrpnosti. Upravičeno! Velik plus na račun organizatorjev, Škuca (Igor Vidmar) in Cankarjevega doma (Jani Kovačič). Da bi se podobno zgodilo še večkrat!

Vine Bešter

LITERARNA STOJNICA Jesenice — Literarna sekcija D P D Svoboda Jesenice bo v okviru prednovole-tnih prireditev v Centru II pripravila literarno stojnico, na kateri si bo mogoče ogledati in tudi kupiti knjige proze in poezije domačih piscev, ki so izšls v sa­mozaložbi ali v knjižni zbirki Mala čufar jeva knjižnica. Stojnica bo postavlje­na vsako popoldne od 22. do 26. decembra.

6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 23. PEOEMBUMI

4 0 l e t G o r s k e r e š e v a l n e s l u ž b e M o j s t r a n a

»Na Triglavu poznam vsako skalo« Mojstrana, 22. decembra — Janez Brojan starejši je bil letos star 80 let. V gorah pa rešuje življenja vse od leta 1927. »Najhujše je tedaj, ko se v reše ­valnih akcijah ponesreč i jo tudi gorski reševalci.«

»20. novembra 1946 je podružnica sklicala u stanovni sestanek in usta­novljena je bila GRS Mojstrana. Na nače ln ika pa soglasno izvoljen naj­bolj i zkušeni č lan Janez Brojan . . .« piše v kroniki GRS Mojstrana, ki je pred nedavnim slovesno praznovala lep delovni jubilej, 40-letnico usta­novitve.

Janez Brojan je b i l letos star 80 let. Š e vedno je krepak i n čvrs t i n je b i l tudi letos poleti dvakrat na v r h u Tr ig lava . Če takole, p r ib l i žno pove, je b i l vsaj 500-krat na Tr ig lavu , v re­š e v a l n i h akci jah pa ra j š i več kot 150—krat.

»Prve reševa lne akcije se dobro spominjam. Bilo je leta 1927, ko sem se s Triglava vračal v dolino. Pri raz­potju Kredarica — Staničeva — Prag sem zasl išal ženski glas in za­gledal med skalami dekle, ki si je

poškodovala nogo. Nudil sem ji prvo pomoč in skupaj z n o s a č e m Jožetom Jaki je m sva jo odnesla v dolino. Veliko huje je bilo tedaj, ko so se alpini­sti ali planinci smrtno ponesrečili ,« pravi Janez Brojan

Nikoli ne bom pozabil leta 1942, ko smo reševal i v Rigelci. Moja do­bra prijatelja sta spuščala ponesrečenega po skalah, tedaj pa jih je poko­pal sneg. Reševa lcu je najhuje, če pri reševanju izgubi dobrega prijatelja.

Danes je vse d r u g a č e kot nekoč . Oprema je bistveno bol jša , pomaga celo hel ikopter . A kl jub temu v vrs tah r e ševa l cev ostajajo najbolj s rčn i i n n a j p o g u m n e j š i možje , k i morajo bi t i i z k u š e n i i n pr ipravl jeni . V planinah je vedno več l judi , a so mnogi med n j imi premalo previdni , nekateri celo d iv jašk i , i n j i m ni mar nevarnosti , ne ozirajo se na pasti in na vremenske spremembe v gorah. Vedno sem b i l n a v d u š e n občudova lec gorskega sve­ta, posebno Tr ig lava , kjer je ob ju t r ih po dež ju na j l epše . V e l i k o sva pleza­la z M a k s o m D i m n i k o m , ve l iko sva prehodi la z ženo in zdaj gre z menoj na T r ig lav tudi mala vnukin ja .«

Janez Brojan starejši je bil štirinajst let nače ln ik mojstranške gorske reševa lne s lužbe . Za dolgoletno aktivno in mentorsko delo ima vsa najvi­šja priznanja Planinske zveze Slovenije, odlikovan je z redom zaslug za« narod s srebrno zvezdo, ima Gregorčičevo in Bloudkovo plaketo... S r ­čen , pogumen m o ž planin in neseb ičen gorski reševalec , ki v Triglav­skem pogorju pozna vsako skalo, je zgled in vzor naš ih alpinistov in r e š e ­valcev. S svojim delom je zarisal v planinsko zgodovino naroda pod Tr i ­glavom svojo humano sled.. .

D . Sedej

Reklamacije, ki jih ne morejo upoštevati

Pokrov v steno, ocvirki pa na strop Jesenice, 22. decembra — V jeseniškem Fužinarju radi ustrežejo ob upravičenih reklamacijah, ob neupravičenih pa se kdaj pa kdaj tudi smejijo.

Nobene skr ivnost i n i , da je v n a š i h t rgovinah vel iko blaga, k i so ga v r n i l i iz tujine kot nekvalitetnega, d o m a č i proizvajalci pa ga po­nujajo d o m a č e m u kupcu kot »prvovrs tno robo«. K u p c i so se začeli po­časi zavedati , da »to n i to«, se pravi , da hoče jo za drag denar tisto, kar je š e d r a ž j e , a vendar mora bit i kvali tetno.

K u p c i slabo blago p r i n a š a j o nazaj v trgovino, zahtevajo zame­njavo al i ustrezno popravilo.«

Pri nas v Fužinarju na Jesenicah p o s k u š a m o slehernemu kupcu ustreči in storiti, ka r je v naš i moči,« pravi poslovodja Jože Rezek, »a žal to vedno ni mogoče . Pri nespornih reklamacij se da marsikaj urediti, kjer pa sumimo, da gre za malomarnost kupca, smo nemo­čni . Prav zato svetujemo (na dostavljeno blago lepimo etikete in pro­simo, da kupci blago pregledajo in nam morebitne napake v osmih dneh sporočijo), naj bodo kupci previdni pri nakupih in naj dosledno upoštevajo pri ložena navodila.«

In k a k š n e so tiste reklamacije , ob kater ih trgovci zmigujejo z g lavami in dvigujejo roke kl jub hudim besedam in g r o ž n j a m kup­cev?«

Zgodilo se je, da so prodal i bojler, k i ga je ogorčen i kupec čez ne­kaj dn i pr inesel nazaj i n terjal, naj mu ga pr i pr iči zamenjajo. V trgo­v i n i so ugotovil i , da je bi lo na mestu, kjer b i mora l pr i m o n t a ž i vsta­viti tesni lko, omotano ka r predivo, zato je voda curl jala . K o so kupcu p o s k u š a l i dopovedati, da je b i la m o n t a ž a nestrokovna, je uža l j eno odkoraka l iz trgovine in še do danes ga n i bilo nazaj.

Stranki so prodali velik hladilnik, odpeljala ga je in spet vrnila v trgovino. Vsega razbitega in obto lčenega. Medtem ko je nekaj dni vpila nad trgovci in jim žugala z inšpekcijo-, so trgovci naskrivaj pov­prašali njene bližnje sosede, če se morda spomnijo dostave spornega hladilnika. »Kako ne,« se je vzdignila vsa sosešč ina , »kakšen ropot je pa tedaj bil! Se čudno , da je pri tistem direndaju in premetavanju od ubogega hladilnika sploh kaj ostalo!«

K u p c i po treh letih prinašajo radiatorske ventile, češ da »ne pa­sejo« i n da naj j i h zamenjajo. A kaj, ko se i zkaže , da so pravzaprav italijanski i n da j i h v naš ih t rgovinah sploh n iko l i n i bi lo. Pa krožni ­ke, ki se j i h drž i hrana, in celo že uporabljeno s t r a n i š č n o škol jko. In posodo, kjer po reklamacijah izstopajo ekonom lonci .

Preplašeni kupec se je pojavil s takim loncem in po dolgem pri­jateljskem prepričevanju le priznal, da je v ekonom loncu cvrl ocvir­ke. Nekaj č a s a je prijetno cvrčalo, nenadoma pa je kuhinjsko idilo prekinil strahovit pok: pokrov je odneslo v steno, ocvirki pa so obvi-sell na stropu. Trgovci so lahko le svetovali: pri uporabi ekonom lon­ca preberite navodila ali obložite strop!

D. Sedej

Pogovor z Živkom Jurošem, komandantom planinske enote France Prešeren, ob prazniku jugoslovanske ljudske armade

T r a d i c i j a se nada l ju je , vez

ostaja č v r s t a Planinska enota, ki nadaljuje tradicije sedme slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren* uživa velik ugled v Ljubljanskem armadnem območju, v naš ih oboroženih silah in tudi na območju , kjer deluje« Obrambna usposobljenost in moralno — pol i t ično stanje enote in njenih pripadnikov sta na visoki ravni; vefc skovana v v r o č e m ognju narodnoosvobodilne borbe in revolucije med prebivalstvom in ljudsko vojsko, ostaj* čvrsta tudi danes in se kaže v razl ičnih oblikah sodelovanja med enoto in krajevnimi skupnostmi, delovninu organizacijami, d r u š t v i . . .

Komandan t planinske enote, naslednice sedme udarne brigade, je po odhodu Sp i r a Nikovića postal Ž ivko J u r o š , Dalmat inec po rodu, doma iz I loka v Sremu. Odkar je pred enaindvajset imi leti p r i š e l v p laninsko enoto v Slovenijo, je bi lo njegovo delo i n živl jenje tesno po­vezano s p laninstvom, a lp in izmom i n s m u č a n j e m . Vključil se je v pla­ninsko d r u š t v o i n v gorsko r e ševa l ­no s lužbo, b i l je č lan kranjske alpi­n i s t i čne odprave, k i se je povzpela na K i l i m a n d ž a r o , na najviš j i v r h »črne cel ine«, dal je pobudo za ustanovitev a lp in i s t i čnega odseka v T o l m i n u , vodi l je t eča je s m u č a ­nja in plezanja za s t a r e š i n e , v T r i ­g lavski severni steni je preplezal š t i r i zahtevne s m e r i . . .

Po k o n č a n i srednji šoli je na­daljeval š tud i j ha š t i r i l e tn i vo j a šk i akademij i , obiskoval je šolo za tuje jezike, nazadnje še t r i leta najzah­t e v n e j š e v o j a š k e šole — skupno to­rej devetnajst let šo l an ja i n uspo­sabljanja. V srednji šoli je vstopil v zvezo komunistov. O d komandir ja n a j m a n j š e enote je z znanjem, de­lom in nenehnim usposabljenjem napredoval do komandanta planin­ske enote France P r e š e r e n .

E n o t a u ž i v a v e l i k u g l e d

» P l a n i n s k a enota je že po tra­dici j i ena na jbol j š ih v L jub l jan­skem armadnem območju,«je v po­govoru ob dnevu J L A dejal Živko J u r o š . »Enota vsepovsod už iva ve­l ik ugled, tudi na območ ju , kjer de­luje. V e č k r a t nas obiščejo v o j a š k e delegacije iz tujine, predvsem iz d ržav , k i imajo v sestavu oborože­n ih s i l tudi planinske enote, i n se zanimajo za delo v enotir«

Č igave so zasluge za ugled in uspehe, k i j i h dosega? N a prvem mestu je treba omenit i prizadev­nost vojakov in s t a r e š i n pa dobro sodelovanje med enoto in okoljem, v katerem deluje, in tradicije sed­me udarne narodnoosvobodilne brigade.

»Naša n a j p o m e m b n e j š a nalo­ga je usposabljanje vojakov in s tem krepitev obrambne moči d ruž ­be za ohranitev in nadaljnji razvoj s amouprav l j an j a ,« je dejal Živko J u r o š . » Z a v e d a m o se, da je le dobro usposobljen vojak lahko tudi dober branitelj d r ž a v e pred morebi tn im s o v r a ž n i k o m . K o govorim o uspo­sobljenosti, m i s l i m na troje: na kondici jsko, telesno pripravlja-nost, na v o j a š k o — s t r o k o v n o pod­kovanost i n na mora lno—pol i t i čno stanje v enoti . Za planinsko enoto lahko r e č e m , da je dobro usposo­bljena in pr ipravl jana za u r e s n i č e ­vanje nalog tudi v na j t ež j ih planin­sk ih razmerah, v s labih vremen­sk ih o k o l i š č i n a h . . . Zgodovinske iz­k u š n j e in tudi vojne , k i zdaj pote­kajo v svetu, kaže jo , da ne odloča

tehnika, t e m v e č človek. V n a š i eno­ti dajemo č loveku, negovoi usposo­bljenosti i n pripravljenosti , še po­sebno vel ik poudarek. To ne pome­ni , da zanemarjamo tehniko. Nas­protno: razvijamo jo in posodablja­mo, vedno pa p o s k u š a m o doseči č im večjo skladnost med tehniko in č lovekom. P r i slednjem je še zla­sti pomembna zavest, morala ,« je dejal komandant planinske enote France P r e š e r e n .

P o m a g a l i v P l a n i c i , D a v č i , n a K r v a v c u , J e z e r s k e m . . .

»Dobremu sodelovanju z območ­jem, kjer delujemo, dajemo veliko pozornost. Želimo, da smo kot ljud­ska vojska z izročili Prešernove bri­gade tudi del ljudstva in da je le—to tudi del nas. Sodelovanje med enoto in prebivalstvom, skovano v vročem ognju narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ostaja čvrsto tudi danes in sega na različna področja dela in ži­vljenja — od kulture in umetnosti do konkretne pomoči prebivalstvu, kra­jevnim skupnostim, delovnim organi­zacijam, društvom, raznim skupno­stim. . . Naša enota je letos opravila 88.775 delovnih ur v skupni vrednosti 23,4 milijona dinarjev. Vojaki so po­magali pri urejanju skakalnice v Pla­nici, pri gradnji vodovoda na planino Javornik na Pokljuki, ceste od Davče do Novakov, mostu v Crngrobu, pri

Enota Živka Juroša je ob prazniku, dnevu JLA, prejela več priznanj. Aerodrom Brnik ji je dodelil priznanje Ikarus, odbor za ureditev baze 20 v Kočevju jo je obdaril z barv­nim televizorjem, dobila pa je tudi več priznanj krajevnih skupnosti, delovnih organiza­cij, šol, taborniških odredov...

gradnji vodovoda na Šen tursk i gor1' pr i urejanju baze 20, strel išča v Stru* zevem, smučišč na Krvavcu, pri či»* čenju pašnikov na Pokljuki in na J* zerskem ter pri gradnji telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Tre«71" ja.

Naše s ta reš ine so aktivni v dru*"' benopolit ičnih in družbenih organi' zacijah in društvih v občini in krajec* nih skupnostih, še zlasti v planinski*1

društvih v občini in krajevnih skup" nostih, še zlasti v planinskih drU' štvih, v postajah gorske reševalne službe, v smučarsk ih klubih in drU' gih špor tnih organizacijah. Ob po* membnih praznikih priredimo šport' na in druga tekmovanja, na kateri*1

sodelujejo poleg vojakov iz naše eflfj te še mladinci iz delovnih organiz**" cij, učenci osnovnih ali srednjih M V okviru akcije Spoznaj kraj, v kat*?" rem^služiš vojsko, smo navezali stik• delavsko univerzo Tomo Brejc 1 2

Kranja in organizirali za vojake M zna predavanja o kulturnozgodovi*1' skih in naravnih znamenitostih K r 8 ' nja, o narodnoosvobodilni borbi » ' Gorenjskem.. . Štiriindvajsetkra« smo se letos mudili v delovnih org 8 ' nizacijah, šes tna j s tk ra t smo bili v

muzeju, organizirali smo 38 kultur" nih prireditev.«

N a j b o l j š e v a r č e v a n j e j e

d o b r o u s p o s a b l j a n j e

»V enoti se trudimo, da bi z e

zdaj dober vo jašk i standard — m 1 ' s l imo na bivalne prostore, na hr8'. no, na kul turno in zabavno živl j e ' n j e . . . še izboljšal i . Precej hran* pridelamo sami, na leto pr idelam^ na pr imer š e s t do sedem ton pr*' š ič jega mesa, pridelujemo pa um krompir , zelenjavo in drugo. V »z^ lenem planu« smo letos dosegli P^ vo mesto v Ljub l janskem armad' nem območju , izkazala se je

tud' n a š a kuhinja .

Poznani smo po inovacija*1' Razv i l i smo novo opremo za voj ak* planince, imamo vrhunsko oprem" za s m u č a n j e in plezanje, skupaj I begunjskim E lanom smo izdelaj1

posebne s m u č i , k i omogoča jo g1' bljivost z a r t i l e r i j sk im o r o ž j e m • di v globokem snegu, več novost smo vpeljal i tudi v sredstva & vzpostavljanje vez. Po zaslugi kater ih s t a r e š i n , k i se sami izofcflfl žujejo v r a č u n a l n i š t v u , smo stori*1

prve korake v uporabi računal* 1 1 ' kov pr i usposabljanju, poveljeV' nju in še na drugih področj ih.«

N a v p r a š a n j e , kako se plani*1' ska enota vk l juču je v sp lo šno dru* beno v a r č e v a n j e in program stabi­lizacije, je Živko J u r o š odgovori'' »Najboljše v a r č e v a n j e je dob*"0

usposabljanje. Odgovorno ravn 8 ' mo z vsem d r u ž b e n i m p r e m o g njem. V a r č u j e m o z vodo i n elektr1' ko, sami pridelamo, kot smo $ omeni l i , tudi precej h rane . . «

C. Zaplotni*

I N O . 23. DECEMBRA 1986 K R O N I K A 7. STRAN ^ ^ J ^ I S S C a L A S

Kako skrbimo za varnost na smučiščih

Odgovorna sta oba, smučar in žičničar Kranjska gora, 20. decembra — Dobri, disciplinirani smučarji upoštevajo Jjačelo varnosti na smučišč ih , slabim in nediscipliniranim pa redarjeva beseda največkrat ne za leže in se pokorijo še le po posredovanju mil ični ­ka, ugotavljajo skrbniki kranjskogorskih smuči šč .

Tatov smučarske opreme je vedno več, de­loma zaradi tega, ker je vedno dražja, delo­ma pa tudi zaradi neprevidnosti smučarjev. Kranjska gora je za tatove posebej privla­čna, saj je smučišče raztegnjeno in je lahko ukrasti smuči ter steči do avtomobila, ki ga je mogoče parkirati zelo blizu. Za opremo odgovarja sicer vsak sam, vendar bodo var­nost tudi v tem pogledu povečali, zato se ta­tovom slabše piše. Smučarji pa naj vseeno ne računajo na vsesplošno poštenost.

T a k š n a je ugotovitev Alo j ­za Zupana, teh­ničnega vodje v žičničarski te­meljni organi­zaciji v Kran j ­ski gori. Smu­čišča se počasi polnijo, pravi, na vprašan je o sedanji urejeno­

sti smučišč v Kranjski gori pa odgo­varja, da še niso dovolj dobra, ker je pač moralo pretekli teden veliko ljudi in strojev delati pri pripravi tekmo­valnih prog v Podkorenu; za to delo so bi l i žičničarji deležni številnih po­hval.

»Letos smo povečali število redar­jev, od katerih so nekateri redno za­posleni, če je gneča večja, pa redar­ske ekipe še okrepimo. Vel iko nam Pomagajo kranjskogorski miličniki , posebnome redarjeva beseda ne zale­ge. Smučišče je označeno po predpi­sih, na vseh spodnjih postajah ima­mo table Smučarske zveze Slovenije s pravil i obnašanja na smučiščih. Ce M j ih smučarj i spoštovali, bi bilo pro­blemov manj. Smučišča je težje ob­vladovati v gneči, ko morajo redarji razen za svoje osnovne naloge skrbe­ti še za vzdrževanje reda v vrstah pred sedežnicami i n vlečnicami. Le­tošnja novost je vzpostavitev radij­skih zvez med žičničarskimi objekti in teptalci. V tem pogledu imamo te­ren .pokrit'. Postaje bodo dobili tudi redarji, vendar Iskra zamuja z doba­vo aparatov. V rešilni avtomobil smo predelali enega od naš ih vozi l , tako da smo hitrejši s prevozom ponesre­čenca do zdravstvenega doma. Za varnost skrbijo tudi gorski reševalci, tako v Kranjski gori, v Podkorenu, Martuljku, Mojstrani in na Špano-vem vrhu. P r i tem delu sodelujemo s Postajami G R S v Kranjski gori, na Jesenicah, v Mojstrani in Ratečah . Sicer pa varnosti n i n ikol i popolno­ma zadoščeno. Predpisi se zaostruje­jo in napak je misli t i , da smo storili vse, čeprav kranjskogorska smučišča niso težka, n i prepadov, vsa se steka­jo v dolino, k cestam, ni megle in so lažje obvladljiva.«

N e p r e v i d n o s t , p a t u d i

v a n d a l i z e m

Za vsako smučišče je izredno po­membna zaščita žičniških stebrov. V Avstrij i se da kupiti posebna zaščitna obloga, pri nas pa se morajo žičničar­j i sami znajti. Kranjskogorci so ste-

Z a d n j o z i m o

92 p o š k o d o v a n i h

Štev i lka za Kran j sko goro, kjer so zadnjo z imo oprav i l i na ž i čn i ­cah nad 4 mi l i jone prevozov, n i v i soka i n k a ž e na visoko stopnjo varnosti i n lažj i z n a č a j s m u č i š č a . M e d 92 p o š k o d o v a n i m i j i h je imelo 38 z lome, 26 zvine,. 2 lažja pretresa m o ž g a n o v , drugi pa so utrpel i lažje p o š k o d b e . K l j u b te­m u poziv k previdnost i ter spo­š tovan ju predpisov i n navodi l n i odveč .

bre zavarovali s posebno oblogo, pa so se smučarj i znašali tudi nadnjo, jo tolkli s palicami in prebadali. Sedaj so stebre ovili s posebno peno in jo prevlekli z materialom, k i se upora­blja za izdelovanje cerad. Ta zdrži vandalizem. pa tudi vode ne prepuš­ča, saj obloga ne sme zamrzniti, kar bi bila dodatna nevarnost.

»Med drugimi dejanji, k i zmanjšu­jejo varnost in povečujejo nevarnost, so najpogostejši precenjevanje zna­nja, divjanje, smučanje brez varnost­nih pasov in zavor, saj pobegla smu­čka močno udari smučar ja a l i poško­duje celo pod smučiščem parkirana

vozila, zapuščanje sider kjerkoli, da sidro udari v drog,, se zapne a l i udari drugega smučar ja ter povzroči tudi veliko gmotno škodo. Alkoho l sicer n i več tako krit ičen, vendar je še pr i ­soten. Na smučiščih je veliko takih mest, kjer vabi a lkohol , in marsikdo opravi le nekaj voženj, se predolgo zadrži v bifeju, potem pa se ves ko-rajžen in razgret vrne na smučišče, kjer počne vse mogoče. Nevaren je moker, južen sneg, znači len za spo­mladansko smuko. Nevarnejši je od ledu, k i povzroča le praske, moker sneg pa zlome,« poudarja Alojz Zu­pan in zagotavlja kar največjo možno varnost kranjskogorskih in drugih smučišč v zgornjesavski dolini.

J . Košnjek Slike: F. Perdan

P a z i m o n a o t r o k e

i n z a č e t n i k e To opozorilo je izrekel smučarski učitelj

pri Kompasu, ki je želel ostati neimeno­van. Varnost je v Kranjski gori na zavidlji­vi ravni, vendar moramo skrb zanjo pove­čati posebno tedaj, ko je ljudi manj in se nekateri na smučišču izživljajo, prav tako pa takrat pozornost redarjev in žičničarjev popusti. Pozorni bodimo na otroke in na začetnike, ki še ne obvladajo vseh veščin. Padajo tudi na vlečnicah in nad tem je tre­ba posebej bedeti.

Jubilej avto-moto društva Bled

V štiridesetih letih so izšolali 4713 voznikov Bled, 20. decembra — Blejsko avto-moto društvo je v soboto s slovesnostjo v hotelu Park proslavilo 40-letnico obstoja in delovanja. Društvo se je ob tej pri ložnost i pobratilo z A M D Matulj i pri Opatiji, podelilo je 60 priznanj planom i n sodelavcem, društvo in njegov dolgoletni predsednik Niko Mat­jaž pa sta prejela priznanje Avto-moto zveze Jugoslavije.

Pobudo za ustanovitev avto-moto druš tva na tsiea«. so dali domači aktivisti, predvsem športniki , k i so 20. avgusta 1946 na občnem zboru za prvega pred­sednika izvolili Avgusta Svetino. Republiška komi­sija za tehniko in šport je novemu klubu še isto leto dodelila dva v vojni zaplenjena avtomobila, k i sta skupaj s sposojenim buickom predstavljala osnovo za organiziranje prvega tečaja za voznike motornih vozil. Od tedaj do danes je v druš tvu opravilo vozni­ški izpit že 4713 občanov, od teh 675 izpit za vozila A m"**, kategorije, 3876 za B kategorijo in 162 za F. Po. usta­novitvi skupne avto šole v radovljiški občini pred

viru blejskega avto-moto druš tva izvaja le še vožnja, vse drugo pa v Radovljici. Za poučevanje ima na voljo tri vozila jugo.

Društvo se je v št ir idesetletni zgodovini večkra t selilo. Sprva je imelo svoje prostore v prizidku nekdanje gostilne Šlosar in v Zupanovem gospo­darskem poslopju, nato v stavbi v bližini gostilne, pet let je gostovalo v kle­ti zdravstvenega doma, nazadnje pa še v blejski osnovni šoli. Leto 1973 je začelo skupno akcijo s krajevno skupnostjo, tur is t ičnim druš tvom in socia-hstično zvezo, odkupilo je razpadajočo občinsko stavbo na Grajski cesti 24, jo do tal porušilo in na njenem mestu zgradilo nov dom, k i so ga svečano odprli pred osmimi leti.

Društvo posveča veliko pozornosti izobraževanju članstva. Dokaj red­no prireja seminarje na katerih predvsem starejše voznike in tiste, ki bolj ^a lo vozijo, seznanjajo z novostmi v cestnem prometu in na področju cest­a h predpisov. Odkar imajo osnovne šole prometno vzgojo v učnem progra­mu in za to tudi usposobljene predavatelje, je sodelovanje med člani dru­štva in šolsko mladino nekoliko popustilo.

Čeprav je bila večina avto-moto društev v Sloveniji in Jugoslaviji usta­novljena na pobudo športnikov, pa danes kar polovica druš tev v Sloveniji tej dejavnosti ne posveča n ikakr šne pozornosti. Za blejsko to ne velja. S Prirejanjem dirk na zaledenelem blejskem jezeru, po ulicah in cesti okrog Jezera je zaradi razvoja turizma in strožjih predpisov prenehalo, zato pa se Je toliko bolj posvetilo tekmovalcem v kartingu in motokrosu.

C. Zaplotnik

Iščemo ga Uprava za notranje zadeve v

K r a n j u zaradi suma tatvin obrav­nava Sava Mar i ca , roj. 1939, iz Č u r u g a , s k u p š č i n a obč ine Ž a b a r . Vse, k i so ga v zadnjih dveh me­secih morda videl i na n a š e m ob­močju , prosi , naj sporoči jo naj­bližji postaji mil ice al i U N Z K r a n j , kje in kdaj so ga v ide l i ozi­roma če ka rko l i vedo o njem.

KLICAJ ZA VARNOST

Srečno v novoletno veseljačenje Novo leto je prav gotovo praznik, k i ga najbolj množično i n najdlje

praznujemo. V tem in grihodnjem tednu, ko bo nazdravljanje s r ečnemu mlademu letu doživelo vrhunec, ga bo kozarec ali več zvrni l tudi marsika­teri voznik, k i sicer ne pije.

Vendar pa so prav ti prazniki za prometu izjemno nevarni. ° b že o*™*-njenem alkoholu so tu še drugi razlogi, k i so lahko povod proi ^tnim ne­zgodam. Prometni vrvež na cestah je še bolj kot običajno živah -., saj se v domovino z avtomobili vračajo številni naši delavci, začasno zaposleni v drugih državah, in delavci, k i samo potujejo skozi naše kraje. Utrujeni so, zaspani od dolge vožnje.

Najsibo kr i t ika cestarjem in komunalcem upravičena ali ne, dejstvo je, da so ceste v teh dneh pogosto poledenele in da že malo prehitra vožnja ali pritisk na zavoro lahko povzroči trčenje.

Tudi po mestih je živahneje. Pešci hitijo gor in dol in povprek po u l i ­cah in cestah, od trgovine do trgovine, od gostilne do bifeja. Pogosto ne me­neč se za vozila oziroma svojo varnost.

Naj ob tej priložnosti zaželimo vsem voznikom in pešcem, da bi s rečno prikrmari l i v novo leto.

H. J .

NAVIJAŠKI OBRAČUN S P E S T M I - Sobo tn i slalom v Kranjski gori je razgrel duhove, razburkal strasti, dal korajžo, skratka, pokazal nas je kot ljubitelje smučanja in tudi starih ljudskih običajev, petja, pitja i n tudi pre­tepanja. Ne vemo sicer, zakaj sta se tale dva navijača spoprijela, mogoče zaradi tega, kdo je boljši, Bojan, Rok al i Ingemar. Rezultat je b i l jasen in viden: izbiti zobje, črnice in strog prijem miličnikov ter prostovoljno biva­nje v prostoru za streznitev. Besedo pa bo imel še sodnik za prekrške . (J. K.) - Foto: F. Perdan

Termoelektrarna Šoštanj

Poskus odžveplovanja dimnih plinov Ljubljana, decembra — V termoelektrarni Šoš t an j so naprav i l i poskus od­žvep lovan ja d i m n i h pl inov, k i je za 30 odstotkov z m a n j š a l izpuste žvep love­ga dioksida . M e r i l i so tudi izpuste žveplovega d ioks ida i n d u š i k o v i h oksidov, saj so doslej razpolagal i le z grobimi ocenami. Mer i tve so pokazale dokaj v i ­soke izpuste žvep lovega dioksida , izpust i d u š i k o v i h oksidov pa so man j š i od p r i č a k o v a n i h .

Termoelektrarne so zaradi izpustov žveplovega dioksida, dušikovih oksi­dov in trdnih delcev v dimnih pl inih ve­lik onesnaževalec okolja. Tudi šoštanj-ska. Očitajo j i umiranje gozdov v njeni okolici. Pohvalno je, ker v šoštanjski termoelektrarni ne držijo več kr ižem rok in niso več gluhi za pritožbe ljudi, predvsem varstvenikov okolja in goz­darjev.

V dneh od 21. do 24. oktobra so nada­ljevali aprila začete poskuse odžveplo­vanja dimnih plinov na drugem kotlu tretjega bloka, k i ima 75 megavatov moči. Uporabili so suho aktivno meto-

NESREČE

D e l o v n a n e z g o d a

Jesenice, 18. decembra — V Re­montnih delavnicah, tozdu Že lezar ­ne, se je p r i delu na pogonskem ko­lesu že r j ava pones reč i l strojni k l ju­čavn iča r Živko Mihaj lovič , 1942, z Jesenic. R a n i l si je nogo i n se zdravi v j e s e n i š k i boln išnic i .

P o ž a r n a n o č n i o m a r i c i

Mošnje , 18. decembra — Ob dveh zjutraj so se vnela oblači la v stano­vanju Aleša C. v M o š n j a h . Oblač i la je naložil na p r i ž g a n o sveti lko na no­čni omaric i . P o ž a r je sam opazi l i n ga pogasil z gas i l sk im aparatom. Š k o d e je za okrog sto t i soč dinarjev.

H . J .

zavarovalna skupnost triglav

do. Dodajali so tri vrste dodatkov, in si­cer mleto apnenčevo moko iz kamnolo­ma v Zidanem mostu, apnenčevo moko iz vrečast ih filtrov kamnoloma Pireši-ca in žgano apno iz tovarne I G M Za­gorje. V količini dve do štiri tone na uro so j ih vpihovali v kurišče in pri tem uporabili iste dozirne naprave kot pri aprilskem poskusu.

Pr i oktobrskem poskusu pa so opra­vi l i na tančne j še meritve izpustov žve­plovega dioksida in trdnih delacev. Iz­puste žveplovega dioksida so merili s tremi monitorji, uporabili pa so naj­boljše merilne naprave." Pr i prejšnjih meritvah je bila namreč oprema po­manjkljiva, tokrat pa so izbrali meril­no opremo vodilnega svetovnega izde­lovalca Monitor Labs iz Z D A , meritve pa je izvedel njihov zastopnik v Avstr i­j i -

Vzporedno pa so merili izpuste žve­plovega dioksida z merilnikom H M Z (Meloy) in obratnim merilnikom iz blo­ka V . Posebna skupina pa je merila iz­puste trdnih delcev. V času poskusa pa so vzeli tudi vzorce uporabljenega pre­moga in nastalega pepela, kar j im bo kasneje služilo pri laboratorijskih prei­skavah.

Merilno opremo Monitor Labs pa so izkoristili tudi za meritve dušikovih oksidov. Meritve izpustov žveplovega dioksida in dušikovih oksidov so na­pravili na kotlu petega bloka. P r i tem velja poudariti, da so bile to pri nas prave nepretrgane meritve izpustov dušikovih oksidov.

Meritve izpustov so bile uspešne , kar potrjujejo prve analize merilnih rezultatov. Pokazale so na dokaj viso­ke koncentracije žveplovega dioksida v dimnih plinih, saj se gibljejo med S in 8 grami žveplovega dioksida v prostor-ninskem metru dimnega plina. Manjša od pr ičakovanega pa je bila koncentra­cija dušikovih oksidov, ki a* j« gibala od 0,3 do 0,6 grama v prostorninskem metru dimnega plina.

Poskus odžveplovanja pa je pokazal, da so z uporabljeno tehnologijo izpuste žveplovega dioksida zmanjšali za 30 odstotkov, klad uporabljenimi do­datki ni bilo bistvenih razlik. Meritve p rašn ih delcev so pokazale, da dodaja­nje apnenčeve moke ni bistveno vpli­valo na stopnjo izločanja elektro f i l ­trov, dodatki tudi niso vnašal i motenj v obratovanje kotla.

M . V.

G L A S 8. STRAN Š P O R T IN R E K R E A C I J A TOREK, 23. DE Po vitranškem zmagoslavju Jugoslovanov

Čas za pogovor, premislek in vadbo Kranjska gora, 20. decembra — Slalomsko zmagoslavje Jugoslovanov v Kranjski gori je sicer vrnilo nekaj vedrine na obraze naših smučarjev, trener­jev in ljubiteljev smučanja, pa tudi potrdilo, da v svetovnem smučanju nismo za staro Saro, vendar moramo čas do tekem v prihodnjem letu izkoristiti za vadbo, premislek in tudi za pogovor o problemih.

Tako kot je pri vremenu za dežjem in snegom posijalo * 'mM sonce, se je dogajalo tudi na obrazih naših smučarjev

mmmwm ^ i n ! J u d i . k i skrbijo zanje. Sobotna zmaga letos odlične­ga veterana Križaja in drugo mesto Roka Petroviča, k i na letošnjih slalomskih tekmah pred Kranjsko goro še ni videl cilja, pa ponovna odlična uvrstitev Gregorja Benedika, se tisto sonce, k i naš ih tekmovalcev z izjemo Križaja in Benedika na dosedanjih tekmah ni sprem­ljalo. Mnenje tvorca rasti jugoslovanskega alpskega smučanja Toneta Vogrinca, k i ga je izrekel v petek po doslej najmanj u spešnem veleslalomu te sezone, se je uresničilo. Vogrinec je dejal: »Prepričan sem, da smo

* .adi l e to£s la lomska velesila, da sta še posebej Bojan in Rok v dobri formi in da bomo na jutrišnjem slalomu uspeli, morda pa celo zmagali.«

Tone Vogrinec, na zadnjih tekmah in tako tudi v Kranjsk i gori vedno oblegan sogovornik prav zaradi naš ih manjš ih uspehov še posebno v veleslalo­mu in tudi deloma v slalomu, ter zaradi problemov v ženski reprezentanci, o problemih Mateje Svet in Katre Zaje ni bi l posebej zgovoren, odkrit in jasen pa je bil glede uspešnost i moške reprezentance.

»Z veleslalomom nismo zadovoljni. Po zadnji letošnji tekmi (bila je v ne­deljo), bomo vadili. Ne bomo pretiravali in delali sedem dni po 24 ur na dan, ampak bomo naredili pameten program. Izboljšati moramo tehniko. Našim smučka ne vleče, v vratcih zamujajo. V tem pogledu je treba posnemati Itali­jane. Vedeti moramo, da so odšli naši odlični veleslalomisti, kot Strel in Fran­ko, ostali pa so odlični slalomisti, zato smo mogoče zaradi tega slalomu na­menjali več pozornosti. Rok ni imel sreče in ne takšne koncentracije kot zadnjo sezono, deloma pa je zašepalo tudi tehnično znanje. Vendar bomo kmalu boljši kot smo bili na začetku sezone.«

Mateja Svet, k i nas je na začetku letošnje sezone razveselila z izjemnimi uvrstitvami, pa je kot strela z jasnega nepričakovano skupaj s Katro Zaje za­pustila reprezentanco in tekmovanje za svetovni pokal, je bila v Kranjski gori med gledalci. Različne komentarje in tudi obsodbe je povzročil odhod domov v javnosti, vendar je o pravih, realnih vzrokih sedaj še težko govoriti. Zanesljivo drži le ugotovitev, da zapustitev reprezentance j i i bi la prava poteza. Z Matejo smo se pogovarjali. Med drugim je deiala-

»Kako bo z mojo prihodnjo športno potjo, z mojimi nastopi, tudi na tekmi v Mariboru v začetku januarja, še ne vem. V prihodnjih dneh bo treba o tem razmišljati, se pogovoriti in se odločiti,« je povedala Mateja.

Očitno prihaja alpskemu smučanju odmor v tekmovanju za svetovni pokal ravno pravi čas. Umirjena in realna ocena naj pokaže nadaljnjo pot na­šega smučanja , v katerem pa se bo treba tudi na neuspehe in druge probleme navaditi.

J . Košnjek

Organizatorji dupljanskih smučarskih tekov pravijo: po POTtn KOKRSKFGA oonta*

Dobrodošel prvi sneg Duplje, 21. decembra — Sneg, ki je zapadel v začetku preteklega tedna, je pri­šel prav organizatorjem dupljanskih in tudi drugih smučarskih tekaških pri­reditev: če bo na sedanjo podlago padel novi, bo manj nevarnosti pred odjugo, že sedanje snežne odeje pa je dovolj za vadbo pred rekreacijskimi tekmova­nji.

Vsaka kasno začeta zima povzroča organizatorjem smučarsk ih tekmo­vanj, predvsem pa rekreacijskih — in teh imajo tekači na smučeh največ — vsaj dva problema: vnaprej planirana množična s m u č a r s k a tekmovanja so v nevarnosti, ker j ih v sorazmerno kratkem času ni mogoče izpeljati, prav tako pa na pr ičakovano udeležbo ni mogoče računa t i zaradi tega, ker rekreativci nimajo možnost i za predhodno vadbo. Zato je bil sneg, k i je zapadel v začetku preteklega tedna, dobrodošel. Tekači lahko vadijo in bodo lahko primerno ogreti pred januarskimi množičnimi smučarsk imi t ekašk imi tekmovanji, se­danja snežna odeja, če seveda ne bo močnejše odjuge, pa bo dobra osnova za morebitni drugi val padavin. Organizatorji rekreativnih množičnih tekaških tekmovanj so namreč pravi smučarsk i aktivisti, vešči svojega dela,in je škoda, da je njihov trud zaradi muhaste zime potem zaman.

Organizatorji 12. smuča r skega teka Po poteh Koroškega odreda, k i je naj­bolj priljubljen in najmnožičnejši tek te vrste na Gorenjskem ter med najbolj vabljivimi v Sloveniji, upajo, da bo vse v redu 18. januarja, ko je tek planiran. Dvanajsti tek je tudi prispevek k proslavitvi 45. obletnice ustanovitve Kokr-škega odreda. Ne le Duplje in okoliški kraji, ampak tudi vsa kranjska občina daje temu teku velik pomen, saj prireditev nima le špor tnega namena, ampak obuja tradicije NOB, delavno združi ljudi za organizacijo in izvedbo tekme, k i j i h kljub dobro u tečenemu organizacijskemu stroju ni nikdar dovolj. Dupljan-ski tek je tudi uveljavitev občine zunaj njenih meja in v zamejstvu, to pa potr­jujejo podatki, da je najmanj tekačev iz kranjske občine in več iz drugih kra­jev Slovenije in zamejstva. Že tradicionalni simbol teka je posebna čepica, ki jo dobi vsak tekač, pa bilten, značka ter seveda topli obrok, ki ga dobijo tekači samo v Dupljah.

Tudi dvanajsti tek 18. januarja, k i se bo začel ob pol desetih v Spodnjih Dupljah, bo združil sredstva pokrovitelja Slovenijalesa in še številnih drugih delovnih organizacij ter delo in znanje domačinov in krajanov ter njihovih or­ganizacij iz sosednjih vasi, telesnokulturnih organizacij kranjske .občine, vo­jakov, miličnikov, borcev, smučarsk ih delavcev in drugih anonimnih pridnih pomočnikov. Stroški za prireditev so ocenjeni na okrog 8,5 milijona dinarjev. Prijavni rok je do 12. januarja. Kdor se bo prijavil, bo plačal nižjo startnino: za odrasle bo 700 dinarjev, pionirji, vojaki in borci pa startnine ne plačajo. Za kasnejša prijave pa bo č lanskapr i javn ina 1000 dinarjev, pionirji pa bodo mora­li plačati 300 dinarjev. Povedati je treba, da startnimi za organizatorje ni nika­k r š n a gmotna korist, saj predstavlja le 13 odstotkov stroškov prireditve.

Skoraj 2000 stalnih udeležencev dupljanskega teka je prijavnice za bližnji tek prejelo po pošti skupaj z novoletno voščilnico, prijavnico pa bomo pravoča­sno objavili tudi v Gorenjskem glasu ?ozivamo tudi šolarje, da pišejo in rišejo na temo Kokrškega odreda in teka. Najboljši izaelki bodo nagrajeni.

Smučarski tekači! Snega je za vadbo dovolj. Pripravite se na bližnje teke in prijavljajte se pravočasno, ker bodo imeli zaradi tega organizatorji manj skrbi in dela.

J. Košnjek

Šestindvajseti pokal Vitranc

V slalomu blesteli Križaj, Petrovič in Stenmark Kranjska gora, 21. decembra — Šestindvajseti pokal Vitranc za moški svetovni pokal v veleslalomu in slalomu je spet blestel. Ne samo zaradi zmage Bojana Križaja in drugega Roka Petroviča in tretjega Šveda Ingemarja Stenmarka, tem­več tudi zaradi tretje kranjskogorske zmage Švicarja Joela Gaspoza. Oba dneva si je veleslalom in slalom ogledalo dvajset tisoč gledalcev. Šved Ingemar Sten­mark je dobil tudi posebno nagrado pokala Vitranc kot najboljši v tem pokalu v zadnjih letih.

Začelo se je že v petek s tekmo mo­škega svetovnega pokala v Podkorenu. / Tudi slabo deževno vreme ni pokvarilo uži tka. Tu je svoje znanje spet pokazal Švicar Joel Gaspoz. Uspe­lo mu je, da je premagal vso svetovno elito in to je bi la njegova že tretja vele-slalomska zmaga na smučiščih Vitran-ca. Le malo za njim je zaostal Erlacher in njegov italijanski reprezentančni vrstnik Pramotton.

Naši so bi l i povprečni . Čeprav je Rok Petrovič s prvo startno številko vse do usodne napake pred ciljem kazal, da bo dober, ga je napaka pred ciljem stala uvrstitve. Od naš ih se je v tej

V slalomu v Podkorenu je slavil tudi lanski zmagovalec Vitranca Rok Pe­trovič. Bil je drugi.

Od naših se je v veleslalomu najbolje odrezal Tomaž č ižman, ki je bil tri­indvajseti, v slalomu pa osemnajsti.

konkurenci najbolje znašel Tomaž Čiž­man, k i je na koncu zasedel triindvaj­seto mesto.

Rezultati — 1. Gaspoz (Švica) 2:37,12, 2. Erlacher 2:37,18, 3. Pramot­ton (oba Italija) 2:37,58 . . . 23. Čižman (Jugoslavija) 2:41.33.

Lahko bi rekli , da je bil sobotni sla-lomski dan jugoslovanski. Na najvišje stopnice sta namreč stopila Bojan K r i ­žaj in Rok Petrovič, Ingemar Sten­mark pa je bil tretji. Grega Benedik je bil deseti, Tomaž Čižman pa osemnaj­sti.

Kranj, 21. decembra — Podeljene nagrade, plakete in značke Borisa Ruči-gaja — V petek so v Kranju podelili letošnje nagrade, plakete in značke ti­stim, ki so v tem letu na vseh športnih področjih dosegali najboljše dosež­ke. To je bila že deseta podelitev priznanj v spomin na Borisa Ručigaja. Letos so podelili tri nagrade Borisa Ručigaja. Dobili so jih alpinistka Ma­rija Štremfelj, alpinist Tomo Česen in Simon Pavlin, LK Ikos Kranj. Pla­kete Borisa Ručigaja (na sliki) so dobili: Jure Hribar, Tomaž Jamnik, Ivo Vilfan, Janez Tušek, Ivo Bevc, Gustav Perne, Franc Sparovec, Nogometni klub Triglav, Namiznoteniški klub Triglav. Podeljenih je bilo tudi štiriin-štirideset značk Borisa Ručigaja. (D. H.) — Foto: F. Perdan

Jutri v Radovljici

Priznanja š p o r t n i k o m in telesnokulturnim delavcem

Radovljica, 23. decembra — Zveza telesnokulturnih organizacij, telesno-kulturna skupnost in radovljiška ob­činska skupščina prirejajo jutri ob 17. uri v sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica sprejem za najboljše športnike in zaslužne telesnokulturne delavce.

4b posameznikom in sedmim eki­pam, ki so osvojili vsaj eno kolajno na republiških in državnih prvenstvih, bo­do podelili priznanja. Med dobitniki je največ športnikov Alpskega letalskega centra Lesce, ves laškega kluba Bled, plavalnega kluba Radovljica ter alp­skih smučarjev in tekačev. Predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc bo špor tnikom in trenerjem, k i so se še posebej izkazali na evropskih in sve­tovnih prvenstvih, podelil medalje ob­čine Radovljica. Prejeli j ih bodo: blej­ska veslača Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič, svetovna mladinska prvaka v dvojcu brez krmarja, in njuna trenerja Stanko Slivnik in Miloš J a n š a , sveto­vni mladinski prvak v padalskih sko­kih na cilj Bogdan Jug ter naš najbolj­ši jadralni pilot Ivo Šimenc, član A L C Lesce.

Zaslužnim in dolgoletnim športnim in telesnokulturnim delavcem bodo po-

Slalom se je začel tako, kot smo tudi pričakovali. Bojan Krtižaj je spet do­kazal, da je trenutno najboljši slalo-mist sezone. Čeprav je povedel Rok Pe­trovič, je bil Bojan Križaj na koncu najhitrejši. Tudi Grega Benedik je po­kazal, da je imeniten slalomist.

delili Bloudkove značke. Zlato bosta dobila Franc Vojvoda iz Bohinjske B i ­strice za trideset let dela v bohinjskih športnih organizacijah ter Borislav Kukič za delo v strelskem športu, sre­brni (za dvajset let dela) Leon Mesaric iz A L C Lesce in Franc Poklukar iz T V D Partizan Gorje, bronaste (za naj­manj deset let dela) pa Zvone Potočnik, iz špor tnega društva Mošnje, trener blejskih odbojkaric Štefan Udrih, Blaž Jereb iz alpinist ičnega odseka Rado­vljica, Valentin Rozman iz smučarske­ga kluba Radovljica in Anton Pleste-njak za delo v šolskem športrtem dru­štvu Bled.

C. Z.

V veleslalomu je v petek za pokal Vi ­tranc spet slavil Švicar Joel Gaspoz. To je bila že njegova tretja zmaga za po­kal Vitranc.

Dva tekmeca in dva prijatelja. To sta Ingemar Stenmark m Bojan Križaj.

Vse je bilo rešeno v drugem nastopu trideseterice. Rok Petrovič je bil spet »stari maček«. Treba je bilo počakati na najboljšega v prvi vožnji, Bojana Križaja. Tudi svoj drugi slalomski na­stop je odpeljal v svojem slogu in tudi zmagal. Dober je bil tudi Ingemar Stenmark, a je bil prepočasen za K r i ­žaja in Petroviča. Tudi Tomaž Čižman je ta slalom odpeljal tako, kot zna.

Rezultati — 1. Križaj 1:55,35, 2. Pe­trovič (oba Jugoslavija) 1:56,18, 3. Sten­mark (Švedska) 1:56,32,... 10. Benedik 1:58,25, 18. Čižman (oba Jugoslavija) 2:04,60.

D. Humer Foto: F. Perdan

V e d n o v e č j e z a n i m a n j e

z a b a l i n a n j e Škofja Loka, 10. decembra — Bali­

narska zveza Slovenije deluje že 35 let. ta šport pa je vedno bolje organiziran in tudi vedno bolj razširjen tudi na Go­renjskem. Tudi prihodnje leto bo imela Gorenjska predstavnika v II. zvezni balinarski ligi in sicer igralce iz Rado­vljice. Gorenjska bo dobro zastopana tudi v slovenski balinarski ligi. V njej bodo igrali Borec iz Kranja, Lesce, 5. avgust iz Tržiča, Trata iz Škofje Lo­ke, Primskovo iz Kranja in Loka 1000 iz Škofje Loke. V prvi gorenjski bali­narski ligi bo nastopalo 11 klubov, prav toliko pa tudi v II. gorenjski balinarski ligi. Razpored tekem posameznih klu­bov bo znan spomladi prihodnje leto, že sedaj pa je znano, da bodo tekme v II. zvezni ligi ob sobotah dopoldne, v prvi gorenjski ligi v petkih popoldne, v drugi gorenjski ligi v torek popoldne, v slovenski balinarski ligi pa ob sobotah popoldne.

J. K.

Tečaj za nogometne sodnike Radovljica, IS. decembra — Ker je nogomet v radovljiški občini se

vedno vabljiv šport in je treba za razvoj te športne panoge vzgajati tudi sposobne nogometne sodnike, se v številnih občinah pozimi odločajo za or­ganizacijo tečajev za nogometne sodnike. Za organizacijo tečaja se je odlo­čilo tudi Društvo nogometnih sodnikov občine Radovljica. Tečaj bo januar­ja prihodnje leto. Kandidati za tečaj se morajo pisno prijaviti do 10. janu­arja na naslov Društvo nogometnih sodnikov Radovljica, Gorenjska cesta 26, 64240, Radovljica.

tu —'P J i ' » * * ti J- K.

torek, 23. decembra 1986 r ^ ^ ^ ^ ^ ^ n ^ ^ ^ ^ ^ v ^ , obvestila, oglasi ^ ^ ^ ^ ^ q ^ . ^ 9 . STRAN © © I M i S S o J ^ I E n 1

n u d i m o v a m

— preparate za kemično in galvansko nanašenje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene

— preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fostatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge

Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov!

Srečno in uspehov polno novo leto 1987

Delovnim l judem, poslovnim pri jatel jem in odjemalcem ž e l i m o srečno in uspešno

N O V O L E T O 1987

N a n o v o l e t n e m s e j m u v K r a n j u s m o v M E R K U R J E V I o t r o š k i d e l a v n i c i s r e č a l i t u d i d e d k a M r a z a r a v n o t e d a j , k o j e m a l č k o m d e l i l b o m b o n e . K o t j e v i d e t i n a s l i k i , s e j e m o b i š č e t u d i v e l i k o o t r o k , s a j j e n a s t o j n i c a h i n v p r o d a j n i h p a v i l j o ­n i h t u d i z a n j e m a r s i k a j z a n i m i v e g a .

Okrog 6000 porcij krepke goveje juhe, ki jo je HP KOLIN-SKA iz Ljubljane v dveh dneh razdelila med ljubitelji smu­čanja na tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori, je pogre­lo in okrepilo vse tiste, ki so jo v tistem navalu sploh uspeli dobiti. Obiskovalci so lahko poskusili tudi nove žvečilne gumije čunga lunga in zelo osvežilno kolovs mentamint. Kolinska, ki na omenjen način že vrsto let so­deluje na smučarskih prireditvah v Kranjski gori, je eks­kluzivni dobavitelj jugoslovanskih smučarskih reprezen­tanc z žvečilnimi gumiji.

Bliža se novo leto, pa še ni­ste nič kupili za obdaritev va ših najdražjih. Mogoče boste letos malo globje segli v žep in med razstavljenimi zlatimi izdelki zlatarstva Zidarič na novoletnem sejmu v Kranju našli kaj primernega. Tudi le­tos imajo še bogato izbiro srebrnega nakita, na sejmu pa zlato in srebro tudi odku­pujejo. Če ne boste utegnili na sejem, obiščite njihov lo­kal v Tržiču.

IZBRALI S O Z M f l S

V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo v oddelku s keramiko in kristalom veliko izbiro posod iz jonskega stekla. Sklede so raznih oblik in velikosti, stanejo pa od 1.616 do 4.201 din.

P r e d e l a v a m e s a

A l o j z K o n c

P o d r e b e r 2 4

N a k l o

t e l . ( 0 6 4 ) 4 7 - 6 1 8

Našim odjemalcem in drugim občanom želimo srečno novo leto 1987

in se priporočamo.

LOTERIJA SLOVENIJE L j u b l j a n a , T r u b a r j e v a 7 9

I G R A L C E I G E R N A S R E Č O

O B V E Š Č A M O , D A L A H K O

O D 1 9 . D O 2 8 . D E C E M B R A 1 9 8 6

K U P I J O S R E Č K E A L I P A

V P L A Č A J O

L I S T I Č E Z A Š P O R T N O N A P O V E D

I N L O T O N A 2 7 . N O V O L E T N E M

S E J M U V K R A N J U .

SREČO JE TREBA DELITI!

MERKUR k r a n j

Takole je bila oblegana stojnica Droge na sobotni tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori. Ljubitelji belega cirkusa so se lahko pogreli s planinskim čajem, ki je sproti poha­jal, saj je bilo v soboto pod Vitrancem precej mraz.

@ ® I S I S S 5 y j © I S I ! G L A S 10. S T R A N ^ ^ ^ ^ c ^ ^ o ^ ^ b v e s t i l a , oglasi torek. 23. decembra 1986

SOZD MERCATOR-KJT

M E R C A T O R — K M E T I J S K O

ŽIVILSKI K O M B I N A T G O R E N J S K E

n. sol. o., K R A N J , J L A 2

MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GO­RENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO Kranj

oglaša prosta dela in naloge: za Center za krompir v Šenčurju: EKONOMSKO - ADMINISTRATIVNA DELA Posebni pogoji: ekonomski tehnik ali program družbeno —

jezikoslovne dejavnosti, 1 leto delovnih izku­šenj, aktivno znanje angleškega jezika.

LABORANTSKA DELA V FIZIOLOŠKEM IN VIRULOŠKEM LABORATORIJU

Posebni pogoji: kemijski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj

za Obrat Šenčur VZDRŽEVALNA DELA PRI KMETIJSKI MEHANIZACIJI Posebni pogoji: kmetijski mehanizator ali ključavničar, 1 leto

delovnih izkušenj za Obrat Mešalnica močnih krmil Škofja Loka VODENJE SKUPINE Posebni pogoji: kmetijski ali živinorejsko—veterinarski teh­

nik, 1 leto delovnih izkušenj

RAZKLADANJE SUROVIN IN FOLNJENJE VREČ Posebni pogoji: osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj

Za objavljena dela in naloge zahtevamo 1 do 2-mesečno po­skusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M—KŽK Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2.

SOZD PETROL, TOZD Trgovina Kranj 64 000 Kranj, Staneta Žagarja 30

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA na bencinskem servisu Žiri Pogoj: KV delavec Poseben pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.

Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETERIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRA­VO ZAPORI LJUBLJANA Povšetova 5

Komisija za delovna razmerja Zapori Ljubljana objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. VEČ POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB (paznikov) za delo v organizacijskih enotah Radovljica in Ljubljana 2. KUHARJA PUO - za delo v Ljubljani Poleg splošnih pogojev, navedenih v 156. členu zakona o siste­mu državne varnosti in OIS Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — srednješolska izobrazba družboslovne smeri ali

druge ustrezne smeri (V, stopnja), 2 leti delovnih iz­kušenj, starost do 27 let

pod 2. — srednja šola gostinske smeri — kuhar (IV. stopnja), dve leti delovnih izkušenj

Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti aktivno zna­nje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok. Zavarovalna doba se pri objavljenih delih šteje s povečanjem, tako da se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev ava-rovalne dobe. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na zgornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.

ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO RTC Krvavec objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:

ADMINISTRATORJA - INFORMATORJA Pogoji: upravno — administrativna šola in 2 leti delovnih

izkušenj v administraciji ali podobnih delih, znanje strojepisja, poskusno delo 2 meseca.

PRODAJALCA VOZOVNIC - 2 delavca za določen čas Pogoji: ekonomska srednja šola ali šola za prodajalce in 2

leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.

Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka.

O S O O O O O O O O O O O O O O O O O O O 0 0 0 0 0 0 0 C C i C C C

Pričakuje vas

OBLAČILA Z A V A S -

MLADINSKI S A L O N J Ti tov trg 7 O II. nadstropje O

Z A M L A D E PO S R C U o

M E R K U R PRODAJNI PROGRAM NA NOVOLETNEM SEJMU*. • b e l a t e h n i k a , a k u s t i č n i i n T V a p a r a t i

• m o t o r n e ž a g e , v e r i g e

€* r o č n i i n e l . g o s p o d i n j s k i a p a r a t i

• š i v a l n i s t r o j i

• k u h i n j s k a p o s o d a v g a r n i t u r a h

• a n t e n e i n a n t e n s k i p r i b o r

• e t a ž n i š t e d i l n i k i , p e č i i n š t e d i l n i k i n a t r ­

d a g o r i v a

• e l e k t r i č n o i n r o č n o o r o d j e

• v a r i l n i a p a r a t i i n e l e k t r o d e

• k o n s i g n a c i j s k a p r o d a j a o r o d j a i n b l a g a

z a š i r o k o p o t r o š n j o

• p o n u d b a n o v o l e t n i h d a r i l

DEMONSTRACIJA ELEKTRIČNEGA RO­ČNEGA ORODJA ISKRA IN BLACK & DECKER

OTROŠKA DELAVNICA - POSEBNOST ZA OTROKE!

RAZSTAVNI PROSTOR MERKURJA BO VSAK DAN MED 16. IN 17. URO OBISKAL

DEDEK MRAZ

ffh a l p l e s ALPLES ŽELEZNIKI, n. sol. o. ALPLES Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 6. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika nasled­nja dela in naloge: UPRAVLJALEC DROBILCA IN SILOSOV Pogoji za zasedbo: IV. stopnja usposobljenosti lovnih izkušenj Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pi­sne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko social­na služba v osmih dneh po objavi.

KV kovinske stroke, 2 leti de-

AERODROM LJUBIJANA, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:

VODENJE POSEBNE FINANČNE^ SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska ali komercialno—ekonomska usmeritev VI. stopnje zahtevnosti — ekonomist, tri do štiri leta delovnih iz­kušenj.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskus­nim delom, ki traja 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem pre­hodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, 64210 Brnik. Kandi­date bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samouprav­nih organov.

I s k r a ISKRA KIBERNETIKA industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. TOZD - TOVARNA,MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE, n. sol. o.

razpisuje na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sve­ta temeljne organizacije z dne 9. 12. 1986. prosta dela in nalo­ge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:

VODJA ODDELKA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZ­VODNJE

Kandidati morajo poleg splošnih, z zakoni določenih izpolnje­vati še naslednje pogoje: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, organizacij­

ske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj.

Ob prijavi na razpis morajo kandidati poleg ostalih dokazil predložiti tudi program dela v mandatnem obdobju, za katere­ga se prijavijo. Mandatna doba traja štiri leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA Kibernetika Kranj, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, 64 244 POD-NART, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o rezultatih iz­bire obvestili v 60 dneh po poteku roka za vložitev prijav.

c ^ O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O H

Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur

Komisija za delovna razmer­ja osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja Šenčur raz­pisuje prosta dela in naloge:

RAZREDNEGA UČITELJA V PB — za določen čas od 2. februarja 1987 do 25 junija 1987

Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v tajništvo šole v 8 dneh od dneva razpisa.

D E D E K M R A Z v oddelkih veleblagovnice GLOBUS, trgovske DO KOKRA KRANJ, smo ti pripravili:

s m u č a r s k o o p r e m o i n o b l a č i l a

p l e t e n i n e , p e r i l o , k o n f e k c i j o

i g r a č e

k o z m e t i k o

i z d e l k e d o m a č e o b r t i

i z d e l k e i z z l a t a

S • \s %m •+»

M l I w M * • M l I \S »»» M >»

DARILA PRIMERNO ARANŽIRAMO

T O R E K , 2 3 . D E C E M B R A 1 9 8 6 M A L I O G L A S I 11. STRAN © © I M g S S o J J g J S n G L A S

KRZNARSTVO CETINSKI f - RAK GOJKA Kranj. Cesta Staneta

Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom)

— n u d i m o v s e v r s t e

k r z n a r s k i h s t o r i t e v p o

n a j n o v e j š i m o d i ,

— p r i p o r o č a m o s e z a

n a d a l j n j e z a u p a n j e

Delovni čas: od 8. do 12. ure. Popoldne od 16. do 18. ure, vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. TELEFON V STANOVANJU: 21-205 do 8.ure zjutraj ali zvečer po 19.uri.

Cenjenim strankam in Gorenjcem želimo srečno novo leto 1987

a p a i a t M i r o j I

Prodam barvni TV RIZ, ekran 66 cm. Tel.: 34-333, popoldne 20963

Ugodno prodam barvni TV loewe opta, ekran 66 cm, daljinsko upravlja-nje. Kocjanova 14, Kranj 20964

Prodam radijski sprejemnik HI-FI stereo SST2030 z zvočniki. Dolenc, Frankovo naselje 175, Šk. Loka 20965

Prodam ČB TV tina, star 3 leta. Be-čan. Mlaka 55, Kranj 20966

KASETOFON vamaha K 320, kaseto­fon san-sui D 95, ojačevalec benvtone A 60, 2 x 50W zvočniki korting B 100, 2 x 1 5 0 W , ligh show marantz 8 — ka­nalni. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 20967

Kupim dobro ohranjen večji gumi ČOLN do 50 KM. Jurij Korošec, Be-gunjska c. 19, Tržič. Tel.: 50-206 20973

Kupim MERCEDES od 10 do 121 no-silnosti. Tel.: (064) 40-548 20974

s t a n o v a n j a

01IAIO

Prodam barvni Tel.: 35-728

TV iskra azur. 20968

Najamem stanovanje v Kranju. Do­bro plačilo. Tel.: (064) 27-528 od 17. do 19. ure 20975

Za 3 leta in pol potrebujem prazno enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju. Šifra: Plačam za 1 leto naprej

Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Mesečna cena do 5 S M . Šifra: Zima

Zamenjam družbeno, pritlično dvo­sobno stanovanje za dva stanovanja — garsonjero in enosobno. Tel.: 38-809.

Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje. Tel.: 50-902 20969

PRALNI z a p o s l i t v e

ČB 61

Prodam PRALNI STROJ gorenje in 3 TV malo uporabljen. Gačnik, Zgoša

20961

g r a d b e n i m a t .

tULI OGLASI y M n o p r o d a m

tel.:27 9 6 0

j j a n . o p r e m a

2 Vodarn PEČ ž a ^ * 5 000 ccal, ali menjam -! e |:j064) 70-237

centralno, za Z101.

20868 Po ugodni ceni prodam dobro ohra­

njeno SPALNICO z jogijem. Cena ^ 0 0 0 din. Te l : 39-552 20869

Prodam TROSED. Janeza Puharja 7, gnjjel.: 35-240 20870

. Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTE-i ^ P a u š e r , Kuratova 30, Kranj 20871

Prodam nerjaveče dvojno pomival-2° KORITO z desnim odcejalnikom. -l£LijP64) 24-643 20872 .Poceni prodam ŠTEDILNIK (4plin, £e |ektrika). Krapež, Pipanova 78, Sen-SH^popoldne 20873

.Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 slgJStrika). Tel.: 24-937 20874 . Poceni prodam dve PEČI na trdo go-

r , v ° . tobi električni ŠTEDILNIK in sta-r e lšo DNEVNO SOBO Tel.: 61-681

20875 Prodam dobro ohranjeno hladilno

ŠKRINJO. Tel.: 45-052 20877

T r g o v s k a i n

D O

Ž I V I L A K R A N J n . s o l . o .

H O T E L B O R - G R A D

H R I B P R E D D V O R

- G R A J S K A GOSTILNA ODPRTA V S A K DAN od 1 2 . do 2 2 . ure razen nedelje in torka

- PLES VSAKO SOBOTO OD

2 0 . do 2 4 . ure - IGRA A N S A M B E L M A G D A L E N A

- S A V N A ODPRTA OD 7. do

2 1 . ure - PRIMERNI PROSTORI ZA

OBLETNICE, S E M I N A R J E , POROČNA KOSILA (DREVORED MLADOPOROČENCEV), POSLOVNA KOSILA

"»FORMACIJE PO TELEFONU 45-080 SE PRIPOROČAMO!

Zimske GUME z obročem za Z 101, 165x13, prodam. Tel.: 47-456 20878

Prodam JABOLKA voščenke in jo-natan, neškropljena. Zupanec, Retlje-va 10, Čirče, Kranj 20563

Prodam dva PARA SMUČI Elan RC 180 cm z okovjem salomon in mar-ker, PANCERJE san marco št. 42 in no­ve DRSALKE št. 38. Matelič, Ulica 1. avgusta 1, Kranj 20879

Novi zimski GUMI 135 x 13 in AVTO-RADIO ugodno prodam. Tel.: 51 -590

20881 Prodam SENO. Velesovska 2, Šen­

čur 20882 ZAJČNICO devetdelno, skoraj novo,

prodam. Tel.: 42-121 20883 Prodam 5 bakrenih PLOŠČ, debeli­

ne 0.55 rnm. Tel.: 47-648 20884 Prodam semenski KROMPIR rezi in

desire. Voglje 53 20885 Prodam rabljeno 300-litrsko SKRI­

NJO, novo trajnožarečo PEČ, otroško KOLO za starost 5 let in široka platišča za Z 750. Arhar, Vincarje 12, Šk. Loka

20887

Prodam dve rabljeni zimski GUMI za Z 750. Tel.: 22-006 ,,20888

Prodam nov krznen PLAŠČ moder­nega kroja iz krzna, vel. 40Tel.: 21-430

20889 Prodam 5 m 3 suhih mešanih DRV.

Valjavec, Žablje 1, Golnik 20890 Prodam suhe smrekove DESKE,

stropne ali stenske OBLOGE in tri OV-CE Bohinjska Bela 95 20891

Prodam domača JABOLKA hlebarje po 100 din. Volčjak, Grenc 17, Šk. Loka

20937

Prodam temno JAKNO nutrija, no­šeno dve sezoni in nosečnišVe hlače, vse št. 40/42. Tel.: (064) 23-751 20938

Prodam hrastove PLOHE in DESKE. Vrhovnik, Virmaše 57, Šk. Loka 20939

KOLO BMX, star 6 mesecev, pro­dam. Tomaž Košir, Bodovlje 23, Šk Loka 20940

Prodam dve zimski GUMI in eno let­no s platišči za Z 750 in rabljen barvni TV ekran toshiba 52 cm. Tel.: 60-312

20941 Prodam GUME za VW s platišči. Ja ­

nez Benedik, Štirnova 12, Primskovo, Kranj, tel.:21-074 20942

moški 20943

Ugodno prodam 230 kosov POROLI-TA 6. Miran Gosar, Šutna 104 Žabnica

20962 Ugodno prodam 3000 kosov rablje­

ne strešne OPEKE bobrovec. Tel.: 22-181, po 19. uri 20963

Ugodno prodam montažno GARA ŽO. Ceklin, Stara Fužina 128. Tel.: 76-209, dopoldne 20964

i l a n . o p i e m a

Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ AEG 3 kvV, ŠTEDILNIK, kup-persbusch in 80-litrski BOJLER. Kobal, Kidričeva 31, Kranj 20965

Rabljen 135-litrski HLADILNIK gore­nje ugodno prodam. Zidar, Tuga Vid­marja 6, Kranj, Planina II, tel.: 38-729, popoldne ; 20966

Prodam dobro ohranjeno TELEVIZI­JO. Karolina Seljak, Gradnikova 2, Kranj 20967

Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 kW. Tel.: 75-800 20968

Prodam dve SEDEŽNI GARNITURI, cena 15 in 20 S M . Hočevar, Križe 25 (nad pošto) 20969

Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri­ka) in MIZO iz masivnega borovega le-sa Berčič, Finžgarjeva 27, Lesce 20970

k u p i m

Kupim Jagodičev VITEL, 5 ton. Mi­ran Jensterle, Podporezen 3, 65243 Podbrdo 20971

Kupim centrifugalni VENTILATOR. Tel.: 68-161, popoldne 20972

Ugodno prodam usnjen PLAŠČ. Tel.: 22-276

SILVESTROVANJE NA JEZERSKEM — Hotel Kaz ina — igra

ansambe l A D R I A T I C

— Gostišče ob Planšarskem

jezeru

VSAKO SOBOTO PLES v Kazini od 20. do 24. ure — igra DUO SEZAM Rezervacije sprejemamo, informacije po telefonu 064/44-007 Priporoča se kolektiv hotela

Z l a t a r s k a d e l a v n i c a L e v i č n i k Ž i v k o ,

Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)

želi cenjenim

strankam srečno novo leto 1987 in se

priporoča

K r a n j r a z s t a v l j a n a n o v o l e t n e m s n u d i

p o h i š t v o z a o p r e m o d n e v n i h s o b , s p a l n i c , o t r o š k i h s o b ,

k o p a l n i c i t d . P o s e b n i p o g o j i : n o v o l e t n i p o p u s t , s t r o k o v n i

n a s v e t i , p r e v o z d o 3 0 k m b r e z p l a č n o .

Obiačita jih tudi na Titovem trgu v Kranju (tel.:21 —485), salonu pohištva na Primskovem (fl.:24-554)tn na Jesenicah, Skladiščna 5. tel.:81- 179

Predelovalci kovin in lesa! V popol­danskem času nudim ostro brušenje vseh vrst rezkalnih in oblnih nožev. Marko Jazbec, Trojarjeva 38, Straži-šče, Kranj 20741

Vsem delavnim, komunikativnim z hstnim prevozom nudimo delo in do­ber zaslužek. Šifra: 30 S M in dodatna stimulacija 20743

Sprejmem delo na dom — izdelova­nje drobnih predmetov. Šifra: Spretna

Zaposlim pridno, pošteno čistilko. Češnjevk 10, Cerklje na Gorenjskem

20979 Iščem delo v popoldanskem času

na območju Gorenjske. Imam kvalifi­kacijo C, E. Naslov v oglasnem oddel­ku. 20980

v o z i l a

Ugodno orodam PEUGEOT 304 ca-ravan, (064) 41-012 20685

Prodam odlično ohranjeno Z 101, le­tnik 79, z radioaparatom in vlečno kljuko. Kljun Ručigajeva 28, Kranj, tel.: 26-150. Ogled v soboto popoldne

20798 Prodam novo ŠKOLJKO za RENA-

ULT 4 modre barve in R 4, starejši \&r tnik, celega ali po delih. Ogled možen vsak dan po 15. uri, Mojstrana, Al. Ra-biča40 20827

Prodam DIANO, letnik 79. Viktor Je-lovčan. Na logu 14, Šk. Loka, tel.: 68-471, dopoldne 20926

Prodam CITROEN dub II., letnik 82, 38.000. Tel.: 21-447 20952

ZAPOROŽCA, letnik 76, z rezervnimi deli zelo ugodno prodam. Golja Alojz, za Žago 8, Rečica — Bled 20953

Prodam ŠKODO 110 L, letnik 73, re-gistrirana do avgusta 87. Ciril Grilc, Trata 2, Cerklje 20954

Prodam osebni AVTO R 18, letnik 82. Te l : 61-414 20955

Prodam Z 750, letnik 75. Colinar, Pu-štal 9, Šk. Loka 20956

Prodam 126 P, letnik 84. Tel.: 79-932 20957

Prodam R 4 TLS, letnik 77. Marjan Kogoj, Križe 109, tel.: 50-571 BPT

20958 Prodam Z 101 C 1300, letnik 82. Mi-

helič, Kocjanova 17, Stražišče Kranj 20959

Prodam GOLF, letnik december 79, ali menjam za Z 101 ali LADO. Hribar, Zasavska c. 42/a, Orehek Kranj 20960

Prodam 126 P, letnik 82. Bulovec, Zabreznica 59, Žirovnica 20961

Prodam karamboliran VOLVO, le­tnik 72. Tel.: (064) 47-618 20962

Prodam RENAULT 4, letnik 81. Olše-vek9/a, tel.: 45-524 20986

Prodam GOLFA s štirimi vratmi, po­polnoma obnovljen, in novo KOLO na 10 prestav, tel.: 49-043, Prebačevo

20987 Prodam Z750 SC, letnik 79. Ogled

popoldne. Stare, Cesta 26. julija, Na-klo 28 20988

Prodam AUDI 80 L. Tutič, Hrušica 61 Menjamo in centriramo gume oseb­

nim vozilom vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Uroš Je-reb, Lesce, Begunjska c. 6/a 20740

Izoliram cevi centralne kurjeve in vodovoda s pločevino. Tel.. (061)216-673 20981

GRADITELJI! Kakšen načrt potrebu jete? Za prizidek, hišo, delavnico, go­spodarsko poslopje? Kličite po tel.:(061)322-502 20982

i z g u b l j e n o

Prosim osebo, ki je v torek, 16. de­cembra 1986, prevzela dokumente (vozniško, osebno in čekovno knjižico) v samopostrežni trgovini pri avtobusni postaji v Kranju, da jih takoj vrne na pravi naslov. 20983

V torek, 16. decembra, sem na rela­ciji gimnazija — Državna založba izgu­bila ročno uro znamke seiko. Poštene­ga najditelja prosim, naj prinese'ne Skalico 2 Kranj. Nagrada! Ura mi je drag spomin. 20984

ž i v a l i

če ste ostali sami, ostareli, onemo-gli v večjem družbenem stanovanju, oglasite se upokojenki. Šifra: Nudim pomoč 20759

Iščem instruktorico matematike za 3. letnik poklicne šole. Tel.: 28-069

20985

Prodam prenosni stereoradio-kase-tofon, Toporiš Irena, Srednja vas 2, 64204 Golnik tel: 4« 036 27960

Prodam manjše dvosobno stanova­nje v I. nadstropju Blažič. Frankovo naselje 73, Šk. Loka 20755

Prodam polovico KRAVE za zakol, je *ežka in mlada, menjam za goved — brejo kravo, ostalo po dogovoru Tr stenik 2, tel.:46-341 20944

Prodam TELIČKA, starega sedem tednov, simentalca. Češhar, Zg. Bitpje 44 20945

Prodam mlado KRAVO po prvem te-|etu za zakol. Sp. Brnik 3 20946

Prodam polovico KRAVE. Arčon, Sora 9 Medvode 20947

TELIČKO simentalko, težko 120 kg, za rejo ali za zakol prodam. Tone Jen-ko, H rase 39, Smlednik 20948

Prodam OVCE in jagnjeta za zakol Tel.: 33-428 20949

Prodam PUJSKA za zakol, težkega 130 kg, cena ugodna. Boris, Trata 17, Šk. Loka 20950

Prodam 10 dni starega BIKCA za pleme. Jerala, Podbrezje 111 20951

Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 35 kg. Struievo 7, Kranj 20990

O P R A V I Č I L O ! Pri zahvali na ime Marija Gašperlin, objavljeni

19.12. 1986, je nastala pisna napaka. Besedilo se pravilno glasi:

Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za redne obiske. Za napako se iskreno opravičujemo!

ZAHVALA

V 83. letu starosti nas je zapustil dobri mož, oče, ded in praded

Š T E F A N

O S O J N I K frizer v pokoju

Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem, gasilcem, AMD, pevcem, Iskra tozd Števci in g. župniku za pogrebni obred. Posebna zahva­

la sosedom za pomoč.

ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

Šenčur, Bitnje, Trboje, Jesenice, Kranj, 17 . decembra 1986

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage hčerke, mami, stare mame in tete

R O Z A L I J E V E H O V E C

se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sose­dom za izrečena sožalja. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Lesnine za po­slovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni

obred in pevcem.

Žalujoči: sin Robi in hčerka Marija z družino

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame

M I L K E D O L E N C iz Hotovlje 41

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo številno spremili na njeni zad­nji poti. Najtopleje se zahvaljujemo darovalcem cvetja, k i je prekrilo njen grob, pevskemu zboru Blegoš za ganljive žalostinke, gospodu župniku in vsem, k i ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ali kakorkol i pomagali. Še posebej se zahvaljujemo zdravstve­nemu osebju, ki je pomagalo naši mami pri njeni bolezni, ter vsem, k i

ste jo razveseljevali s svojimi obiski, jo imeli radi in misl i l i nanjo. VSI NJENI

Hotovlja, 12. decembra 1986

V S P O M I N

24. d e c e m b r a m i n e v a žalostno leto, ko je n e n a d o m a prenehalo bi t i p l emen i t o srce našega l j ub l j enega

MILANA PAGONA Čas m i n e v a , p r a z n i n a os ta ja . H v a l a v s e m , k i se g a

spomin ja te .

V S I N J E G O V I

N a k l o , 23. d e c e m b r a 1986

Sporočamo žalostno vest, da je umrl

MIRO GROS roj. 1949, iz Stražišča

Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 23. decembra 1986, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.

Žaluj oci vsi njegovi

Sporočamo ža lostno ves t , d a je n e n a d o m a umrla naša d r a g a ses t ra

LEOPOLDINA MEŠIČ roj. Balantič

P o g r e b poko jn i ce bo v to rek , 23. decembra, ob 14. uri na k r a n j s k e m pokopališču.

Žalujoči: brat Dušan, sestra Ivanka In aVnga sorodstvo

N O V I C E I N D O G O D K I

V e s e l e i n ž a l o s t n e u r i c e o r g a n i z a t o r j e v k r a n j s k o g o r s k e t e k m e

Od turobnega ponedeljka do sončne, vesele sobote Kranjska gora, 20. decembra — Ko

smo pretekli ponedeljek opoldne se­deli na novinarski konferenci pred kranjskogorskima tekmama za sve­tovni pokal, novice niso bile vesele. Snežilo je kot za stavo, sobotni sla­lom še ni bil pripravljen, petkov vele­slalom pa že odpovedan. Želja Smu­čarske zveze Slovenije je, da bi v Kranjski gori tekma bila. Vendar po­vsod po Evropi sneži, zato je tudi možnost, da se FIS odloči za prvotni program in dobi Kranjska gora tudi odpovedani veleslalom, je dejal ge­

neralni sekretar Smučarske zveze Slovenije Janez Bukovnik. Kranj -skogorci so ga dopolnili, da FIS za­upa Kranjski gori, da so vzpostavlje­ni stiki z vodstvom svetovnega poka­la, da bi bil tudi veleslalom, vendar ne nameravajo z glavo skozi zid in za vsako ceno dobiti obeh tekem, saj sla­bo organizirana tekma naredi več škode kot odpovedana. Slalomska tekma pa sploh ne bi bila problem, če bi imeli več snežnih topov, čeprav je priprava umetnega snega dražja kot urejevanje proge z naravnim

snegom. Sest topov je v Kranjski go­ri, vendar bi morali imeti še dva. Odobrena in plačana sta že, vendar ju še ni. Slovenija namreč lahko uvo­zi pet topov, od tega dva za Kranjsko goro. Top ni poceni, saj stane od 400 do 700.000 šilingov; primeren je za naše razmere, sneg je obstojnejši in prav pretekli teden bi prišli dve tak­šni napravi prav.

V ponedeljek zvečer je prišlo obve­stilo, da speljemo ves program in za­čel se je boj s snegom, odjugo in vre­menom. V soboto je bil zmagoslavno dobljen.

M r z l o n o č p o t r e b u j e m o Dnevi torek, sreda in četrtek so bili

vrhunec boja za progo. Nekateri so se zmrdovali, da iz te moke ne bo kruha in da so se organizatorji preveč zana­šali na svoje znanje in izurjenost, drugi pa so odgovarjali, da bosta tek­mi super. V četrtek je bila proga v grobem nared, samo neizmerno žej­na je bila. Terjala je novo in novo vodo.

V petek, pred začetkom vele­slaloma, sredi dežja in sneže­nja, smo se po-

I * govarjali z vo-jr\ djo priprave

?rog Janezom opom. »Do včeraj

^i^M% i skrbelo. Z no­vim snegom smo imeli namreč veliko težav. Zelo suh je bil, težko se utrdi in tri dni je terjal nove in nove količi­ne vode. Proga na fino še ni bila na­rejena. Dež je prišel prav, da smo gr­bine lahko zravnali. Danes je v redu in če ne bo odjuge, bo brez proble­mov. Za jutrišnji slalom pa potrebu­

jemo samo mrzlo noč. Od 300 do 350 ljudi dela neprekinjeno že tri dni, od njih je polovica vojakov. Po 16 ur smo tukaj, pomagajo pa nam trije teptalci. Žičničarji so se izredno po­trudili, prav tako naši stalni sodelav­ci pa domačini iz Kranjske gore in Podkorena in člani smučarskega kluba.«

Predsednik organizacijskega ko­miteja Franc Brelih je v petek odgo­varjal.

»Slabše vreme kot je danes že ne more biti, vendar je za progo do­bro, za obisk pa slabo. Vendar sem prepričan, da bosta današnja in jutri­šnja tekma v redu.«

Tudi vodja ^^fe. tekmovanja,

inž. Peter Lako­ta, je bil opti­mist, vendar se

, \ je bal, da se bo kdo od članov žirije spotaknil ob vedno meh­kejšo progo za

«^ veleslalom. »Nisem zado­

voljen. Proga je premehka, vendar upam, da bo zdržala, kot je treba.«

F i n a n č n a p l a t k r a n j s k o g o r s k e p r i r e d i t v e

FIS terja plačilo, čeprav tekma odpade

O finančni plati prireditve smo se pogovarja­li z Borisom Pesjakom, ki skupaj s Cirilom Kava-larjem vodi gospodarsko in finančno komisijo.

»Predračun prireditve je bil 40 milijonov di­narjev, vendar mislim, da vsota ne bo prekorače­na kljub večjim stroškom pri pripravi prog. Na­domestili jih bomo na račun prostovoljnega dela pri pripravi in organizaciji tekme, vstopnine in podobno. Glavni financerji prireditve so delovne organizacije, ki proizvajajo izdelke za smučarijo, in z vsemi imamo dobre, korektne odnose, dol­goročne pogodbe ter možnost za maksimalne re­

klame. Premalo se zavedamo, da je za našo tekmo veliko zanimanja v tujini in da je od decembrskih tekem kranjskogorska najbolj gledana. Zato mora biti tekma v pravem času in kakovostna. To ni naša tekma, ampak slovenska, jugoslovanska, zato pričakujemo večjo pomoč, če ne denarno, pa vsaj moralno. Vezani smo na velike izdatke. Za prijav-nino ene tekme moramo Fisi plačati 7000 švicarskih frankov, za dve pa deset do dvanajst tisoč. Prav toliko pa iztržimo od televizijskih pre­nosov. Plačamo tudi, če tekma odpade. Ciljni transparent se najbolje prodaja, vendar organizator od njega nič ne dobi, ker je to domena FIS, čeprav bi ravno tu veliko iztržili. Naša tekma je tudi edina med tekmovanji, ki jih prenaša naša televizija, za kar nič ne dobimo. Vse ponudimo zastonj. Malo čudno zveni, vendar bi morala TV vsaj nekaj prispevati. Precejšnji so stroški kandidiranja, zanimivo pa je, da so stroški izvedbe dveh tekem samo za okrog 20 odstotkov višji od izved­be samo ene. Žal nekatere delovne organizacije, ki nam pomagajo pri organizaciji, mislijo, da smo veliko, dobro stoječe podjetje. Mi delamo zastonj, oni pa pridejo, naredijo in mastno zaračunajo.«

• J . Košnjek

Nasploh je bila organizacija petko­ve tekme v veleslalomu ena najtežjih preskušenj sploh v zgodovini kranj­skogorskih tekem. Delavce na progi so stalno pozivali, naj progo čistijo in popravljajo za vsakim tekmovalcem, da ne bo prekinitve, naj vztrajnost ne popusti. In ni popustila, tekmovalci so progo pohvalili.

S hvalo ni varčeval tudi naš veleslalom-ski as Boris Strel, ki je bil oba dneva med gledalci.

»Organizacija je dobra, proga

- *£s »o J e zdržala, če-* prav jo je bilo

\ is^MsM * treba narediti v kratkem času. To je dosežek. Tekmo­valno v veleslalomu nismo tako uspe­šni, vendar bo kmalu boljše. Malodu-šja po uspehih ni, saj so tekmovalci dobre volje. Ni mi žal, da sem nehal tekmovati. Hrbtenica me še boli. Za­radi tega danes ne smučam, čeprav bi rad stopil na smuči, vsaj rekreati­vne. Posel gre in to je zame najvaž­nejše.«

S petka na soboto je bila mrzla noč. Sledil je sončen dan, prečudovit za Kranjsko goro in naše smučanje, eden najuspešnejših v zgodovini smučanja nasploh!

J. Košnjek

S l i k a i n b e s e d a h i t r o

v s v e t Kranjskogorsko povezavo s sve­

tom je vzdrževala ekipa PTT Kranj z vodjem Alojzem Bavdkom.

»Namestili smo deset teleprinter­jev, deset telefonskih kabin z dvema telefonskima posrednikoma, štiri te-lefoto priključke in letos prvič tudi te­lefaks, napravo, ki s pomočjo impul­zov prenaša sporočila. Drugje je to že razvito, PTT Kranj pa bo javno tele­faks službo usposobil s 1. januarjem leta 1987. Dela uigrana ekipa, in me­nim, da v zadovoljstvo vseh. Tu smo od 8. do 20. ure, po potrebi pa tudi dlje, do 23. ure na primer. Omogoča­mo tudi televizijske in radijske pre­nose. Letos je bilo osem neposrednih televizijskih prenosov in šest radij­skih. Dva neposredna TV prenosa sta bila za Zvezno republiko Nemčijo, po eden pa za Italijo, Španijo in Švico, doma pa so prenašali v Zagrebu, Skopju in Ljubljani. Radijci smo ne­posredno prenašali v Italijo, Švico in na Švedsko ter v Zagreb, Sarajevo in Ljubljano.«

I UVOZ IZ AVSTRIJE

SUPERMARKET na Jesenicah,

ELGO v Lescah M)(W(p(km mmpkm moatrk®

V t i s k o v n e m s r e d i š č u

Za Sergea Langa večji stol kranjskogorsko tiskovno sredi­

šče slovi kot bolje urejeno v krajih, kjer prirejajo tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju. Iz nje­ga odhajajo v svet vse informacije o tekmi,in od udobja, ki je ponuje­no poročevalcem, je pogosto odvi­sno, kakšna bodo sporočila v svet, * ne le o tekmovanju, ampak tudi o deželi. Letos je v Kranjski gori pi­salo, snemalo in govorilo 121 doma­čih in 62 tujih poročevalcev iz Itali­je, Avstrije, Švice, s Švedske, iz Zvezne republike Nemčije, z Ja­ponske, iz Francije in Združenih držav Amerike.

Henrik Ube-leis, novinar Dela iz Ljub­ljane, že dolga leta vodi tisko­vno službo po­kala Vitranc in je v tem ozira izkušen, kaj komu prija in kaj ne, kaj ga jezi in kakšne

želje ima. »V Kranjsko goro prihajajo stari

znanci in dobri poznavalci smuča­nja, od katerih jih večina rada pri­de in imajo radi Kranjsko goro, se­veda pa je njihovo razpoloženje od­visno tudi od trenutnega uspeha njihovih tekmovalcev. V Kranjsko goro že dolgo zahajaj o SergeLange, njegova soproga Ann in sin Patrick iz Italije, Heinz Prueller iz Avstri­je, Armando Trovati iz Italije, Franc Julen, brat znanega tekrro-valca Maxa, iz Švice, Aldo Pacor iz Italije, Guenther Klimkert iz Av­strije in drugi. Zagotovili smo 50 delovnih miz z pisalnimi stroji, seveda pa so tudi še teleksi, telefo-to, telefoni in druge naprave. Iz iz­kušenj vem, kaj novinar najbolj potrebuje. Zvečer pred tekmo mo­rajo biti pravočasno startne liste, fotoreporter j i morajo imeti mož­nost za izdelovanje slik in imeti so­be z mrzlo vodo in možnostjo za­temnitve. Serg Lang zai .di veliko­sti ne more sedeti na običajnem stolu, zato zanj vedno hranim več­jega. Ti ljudje trdo delajo, zato ter­jajo svoje, sprejem, dobro nastani­tev, pomoč, gostoljubje. Veliko jih dela z električnimi stroji in še so­dobnejšimi napravami, zato mora biti dovolj električnih priključkov. Škoda pa je, da središče še nima svojega kopirnega stroja. Povsod po svetu so poročevalci cenjeni, ker je to za kraj najcenejša rekla­ma in j im omogoča cenejše biva­nje. (Nekateri novinarji so se prito­ževali nad visokimi cenami v hote­lih — op. J . Košnjek). Pomanjklji­vosti pa nam tujci težje očitajo, ker smo tudi mi na njihovih tekmah in

vemo, kako se oni pripravijo. Skratka, treba je imeti tovariški odnos, biti po ves dan tukaj in dela­ti. V Sonji Albreht in Jožetu Re-smanu imam odlična pomočnika, pa tudi Kranjska gora kaže razu­mevanje za te probleme.«

Tugo K l a -sinc, upokojeni novinar televi­zije: »Od začet­ka tekmovanja, sem tukaj, vsa­ko leto. Tekma vedno uspe,

. > kljub težavam, % I * če le niso pre-

- , § , • velike. Tu sem marsikaj lepe­

ga doživel. Žal je letos nekoliko slabše, vendar upam, da se bodo stvari popravile in bomo na koncu sezone zadovoljni.«

Vilko Lun-cer, novinar Sportskih .no­vosti iz Zagre­ba: »Že deset let hodim na poletni dopust v Gozd Martu­ljek, pa tudi si­cer sta mi Kranjska gora in Planica zelo

všeč in vsako leto pridem na tek­me. Vendar menim, da tokrat go-stinska ponudba ni na primerni ravni. Cene so previsoke. Penzion v Kompasu stane več kot stari mili­jon dinarjev, naša dnevnica pa je veliko nižja. Škoda je, da leži Kranjska gora prenizko; zato so problemi s snegom, posebno de­cembra, ko so tekme. Vedno so lo­terija in tudi letos so bile.«

J . Košnjek

Serge Lange, ustanovitelj tekmo­vanja za svetovni pokal, je reden poročevalec s tekem v Kranjski go­ri — Vse slike: F. Perdan

S r e č a t u d i p r i p o š k o d b a h Zdravniška služba podkorenskega tekmovanja ni imela veliko dela in

tudi to je dobro za prireditev. Poškodoval se je le Marc Girardelli, ki mu le­tos ne gre. V petek je padel in obnovil staro poškodbo ramena. V soboto ni nastopil in so nekateri celo govorili, da bo odnehal, vendar je v nedeljo v Avstriji spet startal.

NA N O V O L E T N E M S E J M U V K R A N J U OBIŠČITE

MERKURJEV0 OTROŠKO DELAVNICO V S A K D A N M E D 9. i n 19 . U R O

N A R A Z S T A V N E M P R O S T O R U M E R K U R J A

M E D 16 . i n 17 . U R O O B I S K DEDKA MRAZA