* N A 150 din - Leto X L - Š t . 49 K r a n j , petek, 26. junija

S M f c J M E I I G L A S 4 L E T

GLASILO SOCIALISTI­

ČNE Z V E Z E D E L O V N E G A

L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O

*fran 9

zahrbtno prijateljstvo cigarete ttran 3

Od nekdaj lepe so L|ubl|anKe slovele, al lepše od Urš ke bilo ni nobene, nobene očem bilo bol) zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene

UČENJA J

bolje je enkrat videti kot stokrat Dišati VESELIM

a n

a n J> 23. juniju — Vladna delegacija kitajske province Sinchuan, ki jo je vodil guverner Jiang Minku-U f j , S e Je na večdnevnem obisku v Sloveniji ustavila Kranju. Tam so si kitajski gostje ogledali tovar-| 0

f eJematika in se pogovarjali z vodstvom tovarne in sozda Iskra. Beseda je tekla o možnost ih za sode-j ^ a n J a , ki se odpirajo tudi Telematiki, saj nameravajo v Čenguduju posodobiti telefonsko omrežje . Iskra j: a s kitajskimi partnerji sklenjenih že pet dolgoročnih kooperacij in tudi za naprej so izziv predvsem vi-Sr °blike gospodarskega sodelovanja s to oddaljeno in prostrano deže lo . Predsednik poslovodnega odbo-. sozda Iskra Franc Sifkovič je kitajskim gostom izročil prvi Iskrin prospekt v kitajščini in obljubil, da s '*kra prihodnje leto postavila že svojo drugo razstavo na Kitajskem. V torek popoldne so imeli naši go-Podarstveniki s kitajskimi gosti sklepne pogovore na Brdu pri Kranju. Več o tem lahko preberete na 3.

s fani . Foto: G. Sinik

b — — 1 ' C ^ j s t o s r e č a n j e k o v i n a r j e v S l o v e n i j e

Prikaz dobrega dela K

se j r a n J . 2«. junija — Včeraj v Kranju zače lo 11. sre-

H a v kovinarjev Slovenije, aik . t e r e m sodelujejo vsi

5 5 ° ^ 7 regijskih tekmo-S eJ" Gorenjsko zastopajo:

J e z e r k i č , M a r k o Mar -{U- Franc Morič , Darko Ma •• r' Cveto Kemper le , iCr n M l a k a r - Jernej Koc-S a K 1 C ' d an i lo Stare, Franc Uh2 n ' I v u n Malek , Nenad s i ^ 0 r ' Denis Ve/./.ossi, Ra-^to U m a n o v i č . J o ž e Gra cx>\r , ( V s i ž e l e z a r n a Jeseni-^ F r a n c D e ž m a n , Bojan t;u • Janko Resman (vsi r e n Begunje), Jordan M a -š i r ' Stare, M i r a n K o -b e ' L l r i l Bečan (vsi Iskra K i ­n e t i k a )

gralu na Jesenicah avtome-han ik i in v škof je loškem L T H kovinostrugarji in orod­jar j i . S r e č a n j e , k i je posveče­no 90-letnici rojstva Franca L e s k o š k a - L u k e in poteka pod pokroviteljstvom sozdov Integral, Slovenske železar­ne in Iskra, se bo konča lo ju­tr i , ko bo v Fest ivalni dvora­ni na Bledu razglasitev re­zultatov, podelitev priznanj in razstava izdelkov. Že v po­nedeljek so v avli kranjske obč in ske s k u p š č i n e odprli razstavo inovacij , v sredo je

b i la okrogla miza o inovacij­sk ih dosežk ih v kovinarstvu, odprli pa so tudi razstavo l i ­kovnih del s lovenskih kovi­narjev.

»Srečan je ni le tekmoval­nega znača ja , t e m v e č je predvsem pr ikaz dobrega de­la, znanja in u s p e š n e g a go­spodar jenja ,« je na t iskovni konferenci pred z a č e t k o m s r e č a n j a dejal M i h a Ravnik , predsednik r e p u b l i š k e g a sveta Zveze s indikatov Slo­venije.«

C. Zaplotnik

č S r y Že leznik i ) , V l a d i m i r slJv ( V , > n r M Fosce), Mi ro ­ma Bojič (Gradbince l O ) . .Jane/ Jamar ((iC, Kt-.. Jože ( iaspire (I)inos h j g i ) . Peter Rant (Alpetour (}>J' |U '-"ka) in Roherl F iks l H * ? T r ž » č ) . Teo re t i čn i del

t), Tonko Rant

l s k r i ' " V a " i a J e b i l včera j v t i č n i

n ' danes bu se prak ^ v j esen išk i Železarni

^Vh\T° m er i l i var i lc i , klju-

°Jni r J i in l ivar j i , v Ver ig i

Hv"l k " v ' , r | . v -ki i , v Iskri Kiberneti ° W t r u s i l c i ' v i s k r i n i š o l i

n i elek tri kurji , v

Poku kovi-

OBIŠČITE 21. RAZSTAVO CVETJA IN 18. RAZSTAVO LOVSTVA

od 2. do 5. julija 1987 v Cerkljah od 8. do 20. ure

OTVORITEV i. julija ob 19. uri POKROVITELJ Gorenjska turistična zveza

SOPOKROVITELJ Gorenjski glas Vsak dan tudi kulturne in zabavne prireditve

Sodeluje 200 razstavljalcev iz vse Slovenije Bogat srečelov

TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE

G r o z l j i v a s l ika Gorenjska kot celota, in

tudi po občinah, je v zadnjih desetih letih precej ukrotila visoke vode in naredila mar­sikaj, da se kakovost voda ne s labša ali morda vsaj ne tako hitro, kakor kje drugje v Slo­veniji. Morda sta prav tak­šna ugotovitev in ocena bo­trovali presoji, da v spre­membe in dopolnitve samo­upravnega sporazuma o te­meljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za ob­dobje 1986-1990, sprejetega v Sloveniji pred dobrim mese­

cem, ni treba vključevati Go­renjske na podlagi dodatne­ga združevanja sredstev.

Svet gorenjskih občin je v ponedeljek v Kranju, ko je razpravljal o stanju oziroma kakovosti voda na Gorenj­skem, oceno imenoval dra­

matična. To ni bilo neko sp lošno besedičenje ali na primerno valovno dolž ino ug lašeno dramatiziranje. Ugotovitev je bila strokovna, podprta s pred nedavnim posnetim slikovnim gradi­vom. Nanašala pa se je na Bohinjsko jezero ter na ned­voumno in resno javno opo­zorilo, da je treba akcijo za­četi takoj, če h o č e m o Bo­hinjsko jezero rešiti pred eko loško katastrofo.

Glavni onesnaževa lec je centralna pralnica hotela Zlatorog v Ukancu, manjš ih pa je še veliko več. Še večji onesnaževa lec bo jutri kamp, poln turistov...

Voda v jezeru je danes umazana! To je davek pre­majhni skrbi za čisto okolje,

Salmonela v Bohinju'

Zbolelo več ljudi Kranj, 25. junija — Preden je bila končana redakcija da­

našnje številke Gorenjskega glasa, smo iz gorenjskega centra za obveščanje v Kranju v uredništvo dobili sporočilo, da so v Bohinju oziroma na š i ršem območju Bohinjske Bistrice opazi­li pojave toksičnih obolenj. Vodja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je zjutraj pojasnil, da je v obratu L I P Bled v Bohinjski Bistrici zbolelo okrog 40 delavcev, hkrati pa je bilo tudi več primerov obolenj v okolici Bohinjske Bistrice, in to predvsem med šolarji.

Zdravstveni delavci so do takrat ugotovili, da gre najbrž za salmonelo, čeprav je bila hrana v obratu L I P Bled neopore­čna in tudi pregledani vzorci pitne vode so bili v redu. Hkrati so tudi ugotavljali, da ne gre za klasično obolenje s salmonelo, marveč za novo obliko, ki se do zdaj še ni pojavljala. Prav za­to so se odločili za kloriranje pitne vode. Primerov obolenj je bilo sicer precej, vendar intenzivno zdravstveno varstvo ni bi­lo potrebno. Po zadnjih podatkih (popoldne) preiskave še niso končane, obolenje pa se, kot kaže, ne širi več.

A. Ž.

Proizvodnja silicijevih jekel v novi jeklarni

kar pa je v Bohinju še poseb­no občutljivo. Da bi Bohinj­sko jezero obvarovali, je za to potrebna celovita rešitev in skupna slovenska, ne pa zgolj gorenjska ali celo iz­ključno radovljiška akcija. Gorenjska območna vodna skupnost je že v razpravi o spremembah in dopolnitvah temeljev plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije do leta 1990 predlagala, naj bi gradi­tev čisti lne naprave in kana­lizacije v Bohinju uvrstili v skupni republiški program. Vendar je bil predlog odlo­čno zavrnjen. Svet gorenj­skih občin zdaj vztraja, naj se problem glede Bohinjske­ga jezera ponovno izpostavi, sicer bo danes še grozljiva slika, jutri katastrofa.

A. Zalar

T e l e m a t i k i

b o d o

z m a n j š a l i

p r i s p e v k e

Kranj , 24. junija — Kranjski izvršni svet je skupšč inam inte­resnih skupnosti predlagal, naj kranjski Telematiki zaradi iz­gub zmanjšajo letošnje obvezno­sti iz dohodka za 30 odstotkov, kar omogoča zakon o sanaciji in prenehanju ozdov. Ob tem so iz­računali , da bi letošnje obvezno­sti Telematike znašale 1.595.697 tisoč dinarjev, v letošnjih prvih mesecih so imele 9,8-odstotni de­lež vseh sredstev, k i so iz tega vira pritekle kranjskim sisom. Istočasno je kranjski izvršni svet predlagal, naj podobno sto­re tudi v jeseniški in v občini Ljubljana-Siška, kjer ima Tele-matika tozde, ter republ iškemu izvršnemu svetu, naj podobne predloge pripravi za republiške

Jesenice, 25. junija — O d 28. apri la v novi j e s e n i š k i j ek la rn i delajo v š t i r ih izmenah in so maja že izdelali 11 t isoč ton je­k la . Za juni jsko proizvodnjo ga nač r tu j e jo 12 t isoč ton, medtem ko naj bi bi la kasne­je, ob obratovanju vseh na­prav, na jveč ja proizvodnja je­k l a v jek la rn i 18 t isoč ton.

Pred dnevi so namesti l i T N napravo in opravi l i prve vroče teste. Do zdaj so delali le niz-kolegirana jekla , s T N napra­vo pa bodo lahko začeli proiz­vajati s i l ici jeva j ek la . V drugi polovici ju l i ja pa bodo kupci iz jeklarne dobili že prve tone nerjavnih jekel .

Naj boj zahtevno napravo nove jeklarne, konti-l iv, bodo namesti l i ju l i ja in z n j im pove­čali izplen za 10 odstotkov. V jek la rn i imajo o b č a s n o nekaj te.av, med drugim tudi z od-p r a š e v a l n o napravo, saj od-p r a š e v a l n i prasni delci onemo­

gočajo obratovanje ventilator­jev.

T e ž a v e so pri tako vel ik i in zahtevni naložbi običa jne . Sproti j i h odpravljajo in si pri­zadevajo, da bi bile vse napra­ve č impre j usposobljene za redno in nemoteno proizvod-

i l jubl janska b a n k a

Temeljna banka Gorenjske

njo. D. S.

O b i s k a v s t r i j s k i h

s i n d i k a l i s t o v

Kranj, 25. junija — Na dvodnevnem obi­sku v Sloveniji se mudi zvezna delegacija sin­dikata kemične industrije Avstrije, ki jo vodi Erwin Holzerbauer. Prišla je na povabilo Zvez­nega odbora sindikatov delavcev kemične in nekovinske industrije Jugoslavije. Člani dele­gacije si bodo ogledali tudi nekaj tovarn: danes so se pogovarjali v kranjski tovarni Sava in ča­sopisnem podjetju Delo v Ljubljani, jutri pa bo­do krenili v Rogaško Slatino, kjer si bodo ogle­dali zdic>vilišče in steklarno.

@ ® I g S S v J o j J © I E I I G L A S 2. STRAN N O V I C E IN D O G O D K I PETEK, 26. JUNIJA

Z a p i s o b r o b u

Polno praznega V sklopu memoria la Franca L e s k o š k a - L u k e med 11.

de lovnim s r e č a n j e m kovinarjev Slovenije so v ponedeljek, 22. juni ja , ob 17. u r i v avl i s k u p š č i n e obč ine Kran j odprl i razstavo inovacij s lovenskih kovinarjev.

Otvoritev razstave je b i la pr ipravl jena tako, kot se za t a k š n o p r i ložnos t spodobi: ku l tu rn i program, slavnostni govornik in potem skupni ogled razstavl jenih eksponatov — mimogrede, prispelo j i h je 26 iz vse Slovenije. V M S Z S S za Gorenjsko so se skupaj z vsemi pe t imi obč insk imi s i n d i k a l n i m i organizaci jami pr i akci j i potrudi l i i n povabil i na otvoritve predstavnike vseh gorenjskih obč in sk ih s k u p š č i n , i zv r šn ih svetov in d r u ž b e n o p o l i t i č n i h organiza­ci j . Odz iv ? Slab, lahko bi celo zapisal i n i k a k r š e n ! Tis ta pe­šč ica v e č i n o m a s ind ika ln ih funkcionarjev i n razred sred­n ješo lcev je delovala zelo prazno. Prazno v smis lu vseh t is t ih, k i bi na t a k š n o prireditev sodili ne samo »po s lužbe­n i dolžnost i« , t e m v e č predvsem po s t rokovni plat i . Pa naj v tem r a z m i š l j a n j u omenimo samo predstavnike i zv r šn ih svetov ozi roma nj ihovih komitejev za gospodarstvo...

So tudi tokrat zmagale besede? Vse p r e v e č k r a t je na­m r e č s l i ša t i o inovacijah, novih tehnologijah, znanosti in podobnem, na mestih, kjer pa b i se do ločen i ljudje mora l i s r e č e v a t i i n tudi naredit i nekaj konkretnega, pa to nema­lokrat ostaja samo zapisana žel ja . Doklej?

V i n e B e š t e r

Učenci šole na Kokrici pri Kranju so za konec šolskega leta pri­kazali svoje delo v okviru interesnih dejavnosti. V šolski telovad­nici so skupaj z mentorji pripravili razstavo, športno društvo Ko-krica pa je prikazalo aktivnosti svojih članov, ki so sedanji ali nekdanji učenci kokriške šole. Razstava je bila odprta od ponedeljka do srede. Kljub temu da je bila to nova oblika prikaza dejavnosti šole, si jo je z zanimanjem ogledalo veliko ljudi. V knjigi vtisov je veliko pohvalnih besed. — Foto: Sinik

Rešitve za ureditev Kranja — V sredo zvečer »o v kranjski Mestni hiši razstavili strokovne variantne rešitve za ureditev centra me­sta Kranja. Območje, ki ga zajemajo natečajne študije, sega do re­ke Kokre, pri čemer izključuje staro mestno jedro, do zahodne ob­voznice, križišča Kidričeve ceste, do Oldhamske in Jezerske ceste. Nanaša pa se tudi na ožje območje pri vpadnicah v mesto. Variant­ne rešitve vključujejo promet in druge bistvene stvari, ki jih Kranj mora imeti. Posebej pa sta obdelani v vseh razstavljenih rešitvah avtobusna postaja in tržnica. Razstava bo odprta 14 dni, zaželene pa so tudi pripombe. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in T r ­ž iča

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, tiska Ljudsku pravica Ljubljana

Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: Boris Huvdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I,ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Ih le na Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danka Doleiu- (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladi­na, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direklor in glavni urednik 28-403, novinarji in odgovorna urednica 21-800 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-403, mali oglasi in naročnina 27-900. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem miMnJu 421-1/72. Naročnina za 1. polletje 1987 je 4.5(8) din

S a m o p r i s p e ­

v e k v

P o d b r e z j a h V nedeljo, 28. junija 1987,

bodo vsi volilci krajevne skupnosti Podbrezje prišli v svoj kulturni dom glasovat za nov samoprispevek.

Zadnji samoprispevek, k i se je končal pred dvema leto­ma, je omogočil asfaltiranje glavnih poti v Podbrezjah in izdelavo 1. etape kanalizacije v Srednji vasi. Več kot polo­vico nalog, k i so tudi bile v programu takratnega samo­prispevka (2 odstotka za 5 let), pa takratno vodstvo na žalost ni uspelo uresničit i ; predvsem kulturni dom je potreben temeljite obnove. Krajani pa so posebno zame­ri l i pre jšnjemu svetu, da j ih je premalo obveščal o porabi sredstev iz samoprispevka.

Položaj je danes drugačen, saj dobiva vsako gospodinj­stvo Podbrezij Podbreški glas, ki izhaja po potrebi in p r inaša vse zanimivosti kra­jevne skupnosti.

Novi samoprispevek (1,5 odstotka za 4 leta), pa ima v programu samo najnujnejše naloge, ki j ih bo mogoče izve­sti le s pomočjo krajanov. Precej Podbrežanov je na zadnjem zboru krajanov sprejelo to zamisel. Naloge so: popravilo kulturnega do­ma, popravilo asfalta in poti v Podbrezjah, nabava zaboj­nika za pokopališče in pomoč pri kanalizaciji.

Vodstva organizacij S Z D L in svet K S Podbrezje upajo, da kljub težjim časom Pod-brežani , ki so se vedno izka­zali, ne bodo odpovedali in da bodo kmalu ponosno gledali na svoj kulturni dom in na svoj lep kraj.

V. Jesenik

G o r e n j s k e ces te

Denarja ni niti za znake Kranj, 25. junija — Direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec je v ponedeljek na seji sve« renjskih občin poudaril, da je finančni položaj za gorenjske ceste prav katastrofalen. Po sedanjil čunih Cestno podjetje od avgusta do novembra letos nima denarja za vzdrževanje cest, niti za pr znake.

Da letošnja zima cest na Go­renjskem ni še bolj poškodova­la, kot se je na primer dogajalo prejšnja leta, je pripomoglo lan­sko temeljitvo popravilo nekate­rih odsekov. Vendar pa je še ne­kaj odsekov, kjer bi bila obnova in posodobitev nujni, ker je že ogrožena prometna varnost. Žal pa zdaj ni denarja niti za redno vzdrževanje.

Cestarji delajo le na odseku Trebija—Ziri, za katerega je del denarja zagotovila škofjeloška občina, gradnje pa so se lotili že lani. Začeli so obnavljati dotra­jan most pri hotelu Erika na ce­sti na Vršič. Ce omenimo še, da je zagotovljen denar in podpisa­na pogodba z izvajalcem za od­sek ceste hotel Toplice—Mlino na Bledu, kjer bodo začeli delati

Na seji sveta gorenjskih občin so v ponedeljek izvolili predsednika skupščine gorenjskih občin Ivana Torkar predsednika kranjske občinske skupščine. Za podpredsedi ka pa je bil izvoljen Ivan Kapel, predsednik tržiške občinsl skupščine.

jeseni, po končani turistični se­zoni, je to že vse, kar bo letos novega na najpomembnejših gorenjskih cestah.

Zelo kritičnih odsekov na ma­gistralnih in regionalnih cestah na Gorenjskem pa je še več. Se­znam najnujnejših del na teh odsekih, ki so ga naredili v Cest­nem podjetju, je precej dolg. Mi­mogrede, ureditev tega cestnega odseka, ki je črna točka, je zah­teval tudi republiški prometni inšpektor.

Razen tega bi bile nujne as­

faltne prenove na odsekih ce—Tabor, Kranjska gol* vje, Ljubelj —Bistrica, Loka—Zminec, Bohinjsko ro—Savica, Lesce—Bled., nje—Bohinjska Bistrica, Soteska, Koprivnik, Sov« Rudno polje in odsek skozi strano. Sedaj pa ostaja vs* paj le dolg seznam. Taks" stno-prometno sliko pa sla še nekateri mostovi, ki bi lo prav tako treba obnov posebno na cesti na Jezefj

Z a k o n i n p r a k s a se p r e c e j r a z h a j a t a

• ~.—~ ^ Veliko stavb nima dovoljenja Radovljica, 23. junija — Po zakonu o graditvi objektov je mogoče novozgrajene stanovanjske blok' še, tovarne, trgovine, kanalizacije, vodovode in druge objekte uporabljati šele od tedaj dalje, ko si nik (investitor) pridobi uporabno dovoljenje. Tako je, žal, samo po zakonu, stanje na terenu pa je P drugačno.

Ko je radovljiški gradbeni in­špektor Darko Kučina pregledal tehnično dokumentacijo in ob­jekte, za katere je komite za urejanje prostora in varstvo okolja lani ali predlani izdal gradbeno dovoljenje oziroma (zaradi pomanjkljivosti) odločbo o prepovedi vselitve in uporabe objektov, je ugotovil, da je na tem področju precejšen nered. Od 112 družbenih objektov j ih je bilo 46 brez uporabnega dovolje­nja, 26 j ih je takšno dovoljenje imelo, 30 so j ih še gradili... Na

V t r ž i š k i o b č i n i s 1. julijem d r a ž j a voda, ka­n a l š č i n a in odvoz smeti

N a j b o l j s e b o p o d r a ž i l a

v o d a Tržič, 23. junija — V inflacijski družbi (brez učinkovitega protiinfla­cijskega programa), kakršna je naša, vsakršne cene zelo hitro zasta­rajo. Tržiško komunalno podjetje v tem ni nobena izjema, njegove pol leta stare cene so že za staro šaro. V soglasju z izvršnim svetom in skupščino samoupravne komunalne cestne skupnosti bo povpre­čno za 35 odstotkov podražilo pitno vodo, kanalščino in odvoz smeti.

spisku se je znašlo š t i r inajs t or­ganizacij kršiteljic zakona o gra­ditvi objektov. Večina je po po­sredovanju gradbenega inšpek­torja pridobila uporabno dovo­ljenje. Gradbeno podjetje Bo­hinj (za bloke Murka , Encijan in Planika), L IP Bled - tozd Filbo (za proizvodno dvorano), Veriga (za prizidek Sidrnih verig) in Komunalno gospodarstvo Rado­vljica (za kanalizacijo Mala Za-ka — Mlino) so zaprosili za do-voljnje, vendar za zdaj še niso izpolnili vseh pogojev; samou­pravna stanovanjska skupnost Radovljica (za dva bloka na Re­čici pri Bledu in za tri v Lescah), republ iška konferenca Z S M S (za Mladinski dom v Bohinju) in gasilska društva Bled in Begu­nje (za gradnjo doma oziroma prizidka, ki pa ju še niso konča­li) pa za izdajo dovoljenja sploh še niso zaprosili. Pr i blokih na Rečici manjka eno od soglasij, pri leskih je v zadnjem nad­stropju prenizek pritisk (požar­

ne) vode, v Mladinskem do"1

treba odstraniti bungalove-Sicer pa je v radovlj iški 0 '

še več objektov brez upora0' dovoljenja (športna dvora? Bledu, kanalizacija Don'c

vendar so primeri že zast* tako da tudi inšpektorji v im lastnikom oziroma darjem ne morejo do živeg| podatkih komiteja za urej. prostora in varstvo okolja' do 15 odstotkov občanov z9?, za vselitveno dovoljenje; vadi le zadružniki , ki &° t akšno dovoljenje imeti P r ' janju lastniških razmerij novanjsko zadrugo.

Kako doseči, da se bo s ^ izbo l j ša lo? Predpisati z f l

brez uporabnega dovoljenj šje davke in višje zavaro^ premije, poseči po ostrih, nih? Radovljiški gradbe^ špektor , ki je doslej pr* opozarjal, bo nekaj pn f

predal javnemu tožilcu. C. Zaplof"

Najbolj se bo povečala cena za kubični meter pitne vode — za gospodinjstva s 102 na 174 di­narjev, za gospodarstvo s 191 na 320, za d ružbene dejavnosti in za obrt pa s 175 na 304 dinarje. V komunalnem podjetju zatrjuje­jo, da na podražitve najbolj vpli­vajo spremenjene obrestne me­re in še enkrat višji obroki pri odplačevanju dolgoročnih poso­j i l , ki so j ih najeli za vodovod in kanalizacijo, vse več okvar na dotrajanem vodovodnem omrež­ju ter veliki izdatki za elektr ično energijo š t i r ikrat več kot lani).

Kanalšč ina se bo podražila od štiri do osemnajst odstotkov (za gospodinjstva šestnajs t) , odvoz smeti vsem enako — za šest di­narjev. Na ta način bodo zbrali dodatnih 9,4 milijona dinarjev, kar naj bi zadoščalo za nakup smetnjakov in sedmih zabojni­

kov, ki j ih nameravajo namesto smetnjakov postaviti v strnjena naselja v Bistrici pri Tržiču, naj­prej na Cesti 4. julija, nato na Zelenici in nazadnje še na Cesti v Loko.

V komunalnem podjetju so iz­računali , da bo povprečna (šti­r ičlanska) družina, ki ima 60 kvadratnih metrov veliko stano­vanje in na leto porabi približno 160 kubikov vode, plačala po no­vem za pitno vodo, kanalščino za odvoz smeti (brez prispevka za nakup zabojnikov) 4751 di­narjev na mesec, kar je 1056 di­narjev več, kot je v prvi polovici leta.

Predlog novih cen mora na se ji 2. j u l i j a po t rd i l i (ali o v r e č i ) se skupščina samoupravne komu­nalne cestne skupnosti.

C. Zaplotnik

V Bistrici pri Tržiču praznujejo

Tržič, 23. junija — V Bistri­ci pri Tržiču bodo krajevni praznik proslavili z več prire­ditvami. Jutri , v soboto, ob desetih dopoldne bodo slove­sno predali namenu novo as­faltno cesto v naselju Na I>o-gu. Od nedelje do četr tku se bodo vrstila špor tna tekmo­vanja. V nedeljo ob desetih dopoldne se bo na igrišču os novne šole heroja B r a c i c a za čel turnir v malem nogome­tu, v sredo ob 17. uri bo v ga­silskem domu v Bistrici stre ljanje z zračno puško, v četr­tek ob Iti. uri pa bo na bali nišču pred gasilskim domom še rekreacijsko balinanje

3-&

JaV in

Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmova«! rezultate pa bodo r a z g l a M

na proslavi, ki bo v petek, julija, ob 19. uri v osnovni li heroja Bračiča. Na pros bodo zaslužnim krajanortj družbenopoli t ičnim a-cem podelili krajevna Pri/'0

j{i nja Osvobodilne fronte -priznanja za špor tne dos ke. Domače gasilsko dru* £ se bo v krajevni pra* vključilo z. gasilsko vaj 0- ^ bo v petek, 3. julija, ° D : a

uri . Naslednji dan, 4. j 1 1 ' ^ , bo na Bistriški planini s»' ^ dicionalna proslava ob P niku dnevu borca. C- ^'

B l e j s k a s r e d n j a š o l a z a g o s t i n s t v o i n t u r i z e m se o t e p a i z g u b e

Problemom ni videti konca Radovljica, 23. junija kar pravšnji.

Za blejsko srednjo solo za gostinstvo in turizem je izraz »kup nesreče«

Stara stavba ni primerna za sodoben pouk gostinstva in tu­rizma in je v primerjavi z dru­gimi šolami pri nas in v tujini slabo opremljena. (Srum me je v šolo peljuti goste ali poslovne partnerje, je dejul eden od blejskih turist ičnih delavcev.) Zaposleni v šoli imajo nizke osebne dohodke, še na ravni decembrskih in nižje kot v os­novnih šolah. Za poučevanje strokovnih predmetov težko dobijo učitelje, za splošne j ih še nekako najdejo. Vel ika raz­drobljenost šole (prostorsko je namreč nu treh mestih — de­vet oddelkov gostinstva in tu­rizma na Bledu, pet oddelkov ekonomske smeri v Radovljici,

internut na Bledu) dodatno po večuje izdatke poslovunju. Po­sebni izobruževulni skupnosti, ki zugotuvljutu denur, se stro­go držita normativov. Šola je že nekaj let v težavnem gmot­nem položaju, v izgubuh uli nu robu še donosnega poslovunju. Gost insko-turis t ične orgunizu cije so j i doslej že večkrut po magule — pri nakupu opreme, obnavljanju di jaškega domu...

Če bi blejsko turis t ično go­spodarstvo tudi letos razpola­galo s tolikšnim deležem de viz, kot je v »zlatih časih«, iz­guba srednje šole za gostin stvo in turizem (ob četrtletju je je bilo 4,2 milijonu dinurjev, ob polletju, kot ocenjujejo, 6,2 mi

lijona) ne bi predstavljalu pro­blemu in bržčus tudi ne bi pri sla na dnevn i red seje radovlji­škega izvršnega svetu. Zu do-kuj reven blejski turizem je /.daj tudi ta znesek dokaj trd oreh. Kako ga streti, da sole m zaposlenih ne bo pri/.udel za­kon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega delu — je vprašanje , ki so si ga na tor kovi seji zastavljali tudi člum radovljiškega izvršnegu svetu. Predluguli so, nuj bi 2,4 milijo nu dinurjev zugotovilu turisti čna poslovna skupnos t Bled OZifOini njene člunice, ostulo pu nuj bi »pokrilu« šolu z obra čunskimi olujšavami, ki j ih do­pušča zakonodaja Vodstvo so

le bo morulo do začetka Q. ga šolskega leta pripravi^ gram ukrepov za i/.bolj^' (

poslovanja Ob začasni, - e

problema. L korofini rešitvi pr

zas tav i l K M izvršnega sveta ga je

bo v šoli, ki jt mena, pokrivah s t i n sko turis t i« ne

, , e n od : ali bodo ^

gorenjske*'

"r'ii,">' je N e d v o m n o je, da I'' " ' ^ \» svet z ukrepi, ki j i h je P*^ \e gal na torkovi seji, l " l ) b

t , r p*1

za nekaj časa odložil, s i C ^ se bo t reba d o g o v o r i " t l J č nejse, s i s t emske r e š i t v e 1

t , t i , ( enkra t zu vselej) r^Qte^ k a k š n o gos t in sko šolo . jvCr s k a potrebuje Taksne, k l u n , zanes l j ivo ne

C Zap lotn ik

SjjTEK, 26. JUNIJA 1987 GOSPODARSTVO

Delegac i ja k i t a j s k e p r o v i n c e S i n c h u a n se j e m u d i l a t u d i n a G o r e n j s k e m

Bolje je enkrat videti kot

.3. STRAN © © S M J M E U G L A S

'stokrat slišati Brdo pri Kranju, 24. junija — Na petdnevnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija kitajske province Sinchuan, k i je v sredo dopoldne Jokala tudi kranjsko Telematiko, popoldne pa je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila na Brdu sklepni pogovor z naš imi gospodar-^eniki , k i so dali veliko konkretnih predlogov za sodelovanje, izziv so predvsem višje oblike gospodarskega sodelovanja. Iskra ima v ^*ngduju v provinci Sinchuan sklenjenih že pet dolgoročnih proizvodnih kooperacij, možnost i se odpirajo tudi kranjski Telematiki. Med J^n j sk imi tovarnami s Kitajsko sodeluje tudi kranjski Ikos, k i je v Sinchuanu že opremil eno tovarno čevljev, za drugo pa je oprema na­fta..

yT je enkrat videti kot sto-a t slišati, pravi kitajski prego-r- Izrekel ga je Jiang Minku-

t guverner kitajske province j k j n c h U a n , k i je vodil delegacijo, / jo sestavljali direktorji ali

Jmovi namestniki najpomemb-j }^s*h ministerstev pokrajine.

J a a ^ 0 , brez dolgoveznega po-n

S nJevanja je tako predstavil \ o b i s k a , konkretni so bil i 1 sd j S ^ ^ e P m pogovori naš ih go-I g g 0 c ! a r stvenikov s kitajsko dele-

!i tok''10' J e z i k o v n a ovira je bila \ So r ^ . P r a v z a P r a v prednost, saj I |j b ' l i vsi primorani govoriti i tij • J a s n o , brez ovinkarje-i k| a ' ^ a k o r J e dejal Marko Bule, 1 sk'16 ^ ° 8 ° v o r vodil, naj bi kitaj-J in h s * r a n preučila vse predloge

S Q

a o konca leta povedala, kateri j v s

U r e s r » i č l j i v i . Predlogov, po-/ l c 0

e n i konkretnih, pa je bilo veli-. ' n e ke v smislu trgovanja,

š o d i e Č t u d i v s m i s l u v i š J i n o b l i k

, a n j a, kot so kooperacije, { ; ^ e n o s tehnologije, skupna vla-r £ n j a ' U V 0 Z b l a g a skozi konsi-; y?ctjska skladišča itd.

H r a je zgled ^brega sodelovanja

p

n ^ s k r a ima na Kitajskem skle­pih že pet dolgoročnih proiz­

vodnih kooperacij, pravzaprav štiri kooperacije in tehnično so­delovanje za varilno tehniko. Že pred dvema letoma je dala tudi ponudbo za dolgoročno sodelo­vanje pri dobavi in prenosu tele­komunikacijskih naprav, zato je bil obisk sinchuanske delegacije v Telematiki razumljiv. Odpira­jo se namreč možnost i za sode­lovanje Telematike pri posodo­bitvi telefonskega omrežja v Čengduju, in sicer s telefonski­mi centralami Iskra 2000 in z javnimi digitalnimi telefonskimi centralami, k i j ih bodo v Tele­matiki začeli izdelovati.

Iskra je seveda ponudila tudi druge svoje izdelke: električno ročno orodje, naprave za krmi­ljenje in priciziranje, precizijske in elektronske števce, varilne naprave itd. Uvažati pa želi ka­ble in lak žice.

I k o s j e o p r e m i l

k i t a j s k o t o v a r n o

č e v l j e v

Kranjski Ikos, k i izdeluje stroje za čevljarsko industrijo, je že leta 1985 sklenil dve pogod­

bi za opremo dveh tovarn če­vljev v provinci Sinchuan. Ures­ničena je bila ena, opremljena je bila tovarna v mestu Neijang. Drugo pogodbo so obnovili lani, njena vrednost je dobrih 50 tisoč dolarjev, kar je polovica prvot­ne. Opremo so v Ikosu že izdela­l i in čaka na odpremo.

Kakor je dejal direktor Ikosa Jernej Vrtačnik, je možnosti za sodelovanje še dovolj, zavedajo pa se, da mora biti obojestran­sko. Na področju kovinske pre­delave so možne proizvodne ko­operacije, tehnično sodelovanje in skupni razvoj; sodelovanje s tovarnami čevljev pa bi bilo prav tako lahko obojestransko — Ikos bi dobavljal stroje, kitaj­ski partner čevlje.

G o r e n j s k i h

p r e d l o g o v j e

p r a v z a p r a v m a l o

Po sklepnih pogovorih sodeč je bilo predlogov gorenjskega gospodarstva malo, saj smo po­leg Iskre in Ikosa na seznamu našli le še jeseniško Železarno, k i ponuja tehnologijo in opremo za proizvodnjo C 0 2 žice, in Teh­tnico iz Železnikov, k i ponuja precizne tehtnice in laboratorij­sko opremo. Dosti več j ih je iz drugih slovenskih tovarn, pred­vsem iz Maribora, Celja, Titove­ga Velenja in Ljubljane, kjer se je kitajska delegacija tudi dlje zadržala, šla pa je tudi v Luko Koper, kjer naj bi imeli konsi­gnacijsko skladišče bombaža.

Na prostranem kitajskem tr­žišču se je poleg Iskre med prvi­mi znašla Lesnina, k i ima tam že dve tovarni, gradi pa tretjo za izdelavo pohiš tvenega okovja. Na področju inženiringa ima ze­lo konkretno ponudbo tudi Emo­na, k i bi tam postavila prašičjo farmo. Za kitajske partnerje je

Slovenski delež pri izvozu jugoslovanskega gospodar­stva na Kitajsko je pribl ižno 10-odstoten, pri uvozu pa če-trtinski.

Jugoslovansko gospodar­stvo je lani na Kitajsko izvo­zilo za 91,7 milijona dolarjev, slovenski delež je znašal 8,3 mil i jona dolarjev, kar je 9,1 odstotka jugoslovanskega iz ­voza na Kitajsko. Na prvem mestu je bila s 33,7 milijona dolarjev Bosna in Hercegovi­na, na drugem s 23,6 mili jo­na dolarjev Srbija, na tret­jem z 20,1 milijona dolarjev Hrvaška , na čet r tem mestu Slovenija.

S Kitajske pa je lani jugo­slovansko gospodarstvo uvo­zilo 40,3 milijona dolarjev blaga. Pr i uvozu je bila Slo­venija za Srbijo na drugem mestu, slovenski delež uvoza je bi l 24-odstoten, znašal je 9,7 milijona dolarjev.

zelo zanimiv Smeltov projekt za izdelavo titanovega dioksida. Omeniti velja tudi sodelovanje med blagovnicama v Ljubljani in Čengduju, gre za vezan posel v vrednosti 500 tisoč dolarjev na leto. Še bi lahko naštevali , saj je seznam predlogov resnično dolg, največ možnosti pa vidijo gospo­darstveniki na področju elektro­industrije in elektronike, kemi­čne, lesne, tekstilne in prehram­bene industrije, pa tudi v turiz­mu in letalskem prevozništvu.

Posebej velja omeniti še Lju-; bljansko banko, k i se prav tako vključuje; s kitajsko banko ima podpisane posebne sporazume. Obe bosta pomagali uresničeva­ti dogovorjene gospodarske po­sle. Skupaj s štirimi jugoslovan­skimi bankami pa bo Ljubljan­ska banka julija letos odprla predstavniš tvo v Pekingu.

M . Volčjak

^ t e v i n ž e t e v n a k r a n j s k i h p o l j i h

dežurstvo za preskrbo z rezervnimi deli ^e.Hni> 24. junija — Da bo žetev, ki se bo na kranjskih poljih za-

po 1. avgustu, potekala nemoteno, bodo morali poskrbeti ^edvsem za dobro oskrbo z nadomestnimi deli za kombajne.

e*ateri so namreč stari in radi se kvarijo, zato bodo v KŽK or-^ » z i r a l i dežurno s lužbo. H Na d r u ž b e n i h njivah so letos posejali 189 hektarov pšen i ce , ^ h e k t a r o v rži, 57 hektarov j e č m e n a in 111 hektarov oljne ogr-K . 1 c ° - Kmetje , k i so organizirani v Goren jsk i kmet i j sk i zadrugi,

S o s p šen ico zasejali 415 hektarov, od tega 145 pogodbeno ve-r i , n e in 270 nepogodbeno vezane. J e č m e n bo pože t na 85 hekta-Ha ° V e s n a 3 0 i n o l J n a o g r š č i n a na 2 hektar ih . P r i setvi je letos n p j a l o vreme, p š e n i č n e posevke je napadla s n e ž n a plesen^po-k*lo

°d so moral i njive preorati in j i h zasejati z j a r i m i žiti. Zati-f j ^ P a se je, ker zadruga ni mogla preskrbeti dovolj semena ja-

2lt. fe.. V KŽK Gorenjske - tozd Kmeti js tvo r ačuna jo , da bodo za-£ teti po 1. avgustu, če bo vreme lepo, bo opravljena v 14 dneh. v J e Pa se težav s kombajni , imajo j i h sedem, trije pa so stari t r kot deset let. Da bo nadomestne dele moč dobiti v vsakem ^ n u t k u in že tev ne bo ovirana, bodo organiz i ra l i d e ž u r n o služ-

Več t ežav pri nadomestnih del ih pa lahko pr ičaku je jo v kmet i j sk i zadrugi, saj imajo kmetje kombajne raz l ičn ih tipov, kar lahko zavleče odpravo okvar. Kmet je bodo želi s 43 kombaj­ni , k i so v e č i n o m a v lasti dobro organiz i ranih strojnih skupno­sti .

P šen i co s K Ž K —jevih njiv bo prevzemalo Žito Ljubljana, tudi ob nedeljah, oljno ogrščico pa tovarna olja Slovenska Bis t r i ­ca. J a r i i n oz imni j e č m e n pa pridelujejo za lastno meša ln i co mo­čn ih k r m i l .

Odkup p š e n i c e z zasebnih njiv bo organiz i ran na desetih kraj ih , po posameznih temeljnih z a d r u ž n i h organizacijah. Go­renjska kmet i j ska zadruga bi glede na r e p u b l i š k e naloge mora­la pridelati 1.200 ton t r ž n e pšen ice , te obveznosti ne bo izpolnila, saj ima sklenjenih le za 400 ton pogodb. Glede na i zkušn je zad­njih let je moč p r i čakova t i malce večji odkup, vendar pa kmetje pravijo, da zamenjava pšen ice za koruzo dobre kakovosti v raz­merju 1 proti 1,1 ni n a j u g o d n e j š a , č e p r a v j i m Žito vrne glede na kol ič ino oddane pšen ice tudi 10 odstotkov otrobove in 5 odsto­tkov krmi lne moke.

M . V.

Gradnja špedicijskega objekta kasni Pšenice, 24. junija — V kuravanški poslovni skupnosti se trudijo, da ni č imprej začeli graditi

_lH-'dicijski objekt pred predorom Karavanke, saj so že šest mesecev v zamudi. Feršped ne ^therava združevati sredstev za gradnjo.

Ko s o n a m inu lem pogovo-ij • ki ga je s predstavniki ^ b t e r s k i h delovnih orga p i 2 a c i J sk l ica la k a r a v a n š k a

^slovna skupnost, obravna-1 1 dosedanje priprave na

c

a d n j o objekta »operaci jski *tter mejni prehod kara-

tf k i predor« na P l a v š k e m a v n i k u na Jesenicah, so

go tov ih , da priprave nš 1)' " I " vsaj po l l e ta k a s n i j o p (

( ; spe<l i te rski o r g a n i z a c i j i , nn- ^ in J u g o s p e d , s ta skle­di 1 Odstopiti od pogodbe za

. D^evanje sredstev. si J '>ektor k u r a v a n š k e po-Jjjjj1*« Skupnosti S r e č k o M l i -bit'"" P o u d a r i l , da m o r u | o '''nI, V m " b . i ' ' k t i pred predo-

tudi ob novi av toces t i

/grajeni do 1. jul i ja leta 1991, ko bo predor uradno odprt. Zdaj so se pri delu v predoru pojavil i p rece j šn j i problemi zaradi vdora vode, k i pa so j i m delavci S loven i jaces te -tehnika u s p e š n o kos in dela o b č u t n o ne kasnijo. T e ž a v pa nimajo le v predoru, t e m v e č tudi v k a r a v a n š k i poslovni skupnosti .

L a n i oktobra je devet špe-di terskih organizacij podpi

11' 11• • v >dbo o mejnem pla toju in z d r u ž e v a n j u sredstev za gradnjo objekta, vendar je Vektor prvi odstopil od po-godbe Namesto Vektorja se je vključil Š p e d t r a n s iz M a r i ­bora, kasneje pa sta hotela odpovedati sodelo\ mje Ker

šped in J u g o š p e d . F e r š p e d pri odpovedi vztraja in svojo odloči tev utemeljuje s tem, da se mora v sestavljeni or­ganizacij i Ž e l e z n i š k e g a go­spodarstva zaradi hudih iz­gub in pomanjkanja na ložbe­nih sredstev odpovedati gradnji pred predorom, med­tem ko so se pr i J u g o š p e d u iz Beograda premis l i l i in bo­do zdaj nameni l i denar za gradnjo š p e d i t e r s k e g a objek­ta.

Skupn i investitor je Inte-revropa, k i se trudi , da bi se dela č impre j zače la in da bi investitorji tvorno sodelova­l i . Tako kot se bo z Jesenic na bodoči mejni plato prese­l i la car ina in tam opravljala

svoje delo, tako se morajo iz mesta preseliti tudi vse dru­ge šped ic i j ske delovne orga­nizacije. N a Jesenicah ne morejo več dovoli t i , da bi po mestu kjerkol i pa rk i ra l i š te­v i l n i tovornjaki. Š p e d i t e r s k a in car inska dejavnost se to­rej mora preselit i na P lavšk i t ravnik.

Za gradnjo na P l a v š k e m t ravniku so že izdelal i idejni projekt, zdaj se ukvarjajo s p r ik l jučk i ob magis t ra lni ce­sti . V k a r a v a n š k i poslovni skupnosti se trudijo, da bi odslej vse š p e d i t e r s k e delo­vne organizacije zavzeto so­delovale, ker gradnja na mednarodnem prehodu zah­teva vel iko več resnosti in odgovornosti kot so ju neka­teri pokazali do zdaj.

D. Sedej

Kaj je stavka in kaj ni Kranj, 25. junija — Danes se je na kranjskem sodišču zdru­ženega dela začela obravnava, ki po svoji vsebini presega savske in kranjske razmere, saj gre v bistvu za razčiščevanje pravnih vprašanj o legitimnosti stavke.

Gre za dogodke v kranjski tovarni Sava 11. novembra lani, ko je v tovarni avtoplaščev 44 delavcev prekinilo delo, protesti­ralo zaradi predvidenih sprememb analitskih ocen delovnih na­log in zahtevalo razgovor z direktorjem. Po pojasnitvi, da je di­rektor na službenem potovanju v tujini, niso takoj nadaljevali z delom, prišlo je celo do nesmiselnih zahtev, naj gredo ponj z leta­lom, da o neprimernem obnašanju nekaterih delavcev ne govori­mo. Zastoj v proizvodnji je seveda povzročil tudi materialno ško­do, vroča kri pa se tudi v naslednjih dneh ni povsem pohladila, prišlo je do posamičnih izgredov. Dogodki so dobili epilog v di­sciplinskem kaznovanju petih delavcev, dva med njimi so odpu­stili. V Savi so nam pred dvema mesecema rekli, da so se po teh ukrepih razmere v tem okolju izboljšale, da delavci podpirajo ukrepe za boljše delo.

Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja pa s takš­nim tolmačenjem dogodkov ne soglaša v celoti, njegovo pobudo so v Savi poprej že zavrnili, zdaj je predlog na sodišču. Ne izpod­bija disciplinskih kazni, ki se nanašajo na nedvoumen prekrške med stavko in po njej: širjenje netočnih informacij, ki med de­lavci porajajo nezadovoljstvo, nesramno in žaljivo obnašanje do sodelavcev in nadrejenih, preprečevanje izvršitve zakonito spre-jega suspenza delavca in podobno. Za takšno ravnanje so delav­ci odgovorni v kakršnihkoli okoliščinah, pravi Mato Gostiša. Ne strinja pa se s tem, da so v Savi kot disciplinsko kršitev opredeli­li sodelovanje pri prekinitvi dela (v primeru enega delavca) ozi­roma odklanjanje dela kljub pojasnilu o odsotnosti direktorja (prav tako v enem primeru). Sodi namreč, da bi se dogodki lahko zasukali drugače, če bi sindikat hitro reagiral, kar pomeni, da bi sklical izredni zbor delavcev, na katerem bi izoblikovali zahteve. Ker takšnega zbora ni bilo, so se stvari zasukale v nesmiselno zahtevo po razgovoru z odsotnim direktorjem in vso krivdo torej ni moč pripisati delavcem, saj tudi drugi dejavniki v tovarni, predvsem sindikat, prave vloge niso odigrali.

Opravka imamo torej s praktičnim vprašanjem, kaj je in kaj ni stavka, drugače rečeno z razčiščevanjem pravnih vprašanj o legitimnosti stavke. Pravna zadrega je seveda velika, saj je naša država podpisala mednarodno konvencijo o pravici do stavke, ki pa v naši zakonodaji še ni razdelana. Ker gre za drugi primer (prvi v Luki Koper) disciplinskih kazni v zvezi s stavko, bo pra­vni vidik »savskega problema« neke vrste presedan, ki bo obliko­val sodno prakso za naprej, zato seveda presega savske in kranj­ske razmere in prav je, da odstranijo sleherno senco dvoma,ali so v Savi ravnali prav ali ne.

M. Volčjak

I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

Vsak dan odsotnih 5 t i s o č delavcev

Lani so v Črni gori zaradi odsotnosti z dela izgubili 1.585 ti­soč delovnih ur, kar pomeni, da je vsak dan na delu manjkalo 5 tisoč delavcev od skupaj 160 tisoč zaposlenih. Zaradi bolniške je bilo izgubljenih 85 odstotkov delovnih ur, za nego družinskih čla­nov 8,5 odstotka in zaradi nesreč pri delu 5,9 odstotka. Izguba do­hodka zaradi odsotnosti z dela ni nič manjša od izgub, k i j ih v Čr­ni gori prigospodarijo s slabim izkoriščanjem delovnega časa. Nekatere analize namreč kažejo, da so leta 1985 v Črni gori bili delavci prisotni na delu le 5,5 ure. Tako skra jšan delovnik so v Črni gori zadržali tudi vnaprej, kar je mogoče sklepati tudi iz po­datkov, da so v tej republiki imeli lani 17 odstotkov nižji dohodek na delavca od jugoslovanskega povprečja.

Lesninina tovarna stolov na Kitajskem

Kitajski partner in Lesnina sta podpisala končni zapisnik o prevzemu tovarne stolov v J i l inu na Kitajskem. Tovarna že dve leti obratuje poskusno, vendar s polno paro, na leto so naredili že po 150 tisoč stolov. Večina opreme tujih in jugoslovanskih izdelo­valcev je v tem času obratovala brezhibno, zato sta obe strani za­dovoljni, Lesnina kot prodajalec in kitajski kupec. Prvo pošiljko stolov iz nove tovarne so že prodali v Jordanijo; za Lesnino, tako je namreč dogovorjeno s pogodbo, pa bodo na Kitajskem izdelali 2.240 stolov za pivnice. Bržkone to ne bo zadnji Lesninin nakup v kitajski tovarni, saj je njihova cena zaradi cenejše surovine in delovne sile vabljivejša kot pri evropskih izdelovalcih.

I Z D E L O V N I H K 0 1 E K T I ¥ 0 V

Najboljša reklama so tečajniki sami

j Mari ja Božič je v delavski univerzi v Škof-\ j i Loki že tri leta strokovna sodelavka s \ področja splošnega izobraževanja. Vodi s organizacijo vseh tečajev, pridobiva tečaj­

nike, se dogovarja s predavatelji, s kadro-viki , si izmišlja novosti, širi dejavnost de­lavske univerze po obeh dolinah.

»Prav imajo ljudje, ko pravijo: 'Zakaj pa mora biti vse ravno v Škofji Loki!?' In zadnji dve leti se šir imo v vse večje kraje, kjer so prostori za tečaje,« pripoveduje Marija Bo^.ič. »Organiziramo tečaje šiva­

nja in kuhanja v osnovnih šolah v Gorenji vasi, Žireh in Železni­kih. Tudi za vse nadaljnje tečaje se dogovarjamo tam. Ljudje po­vedo, kaj bi radi, prisluhnemo njihovim željam in organiziramo tak tečaj, kot bi radi in takrat, kot žele. Dobro sodelujemo tudi s kadrovskimi službami v delovnih organizacijah. Star način pri­dobivanja ljudi za izobraževanje, ko si poslal vabilo, objavil v ča­sopisu ali na radiu, potem pa čakal na prijavljence, je preživet. M i skličemo informativne sestanke in se tam dogovorimo. In če je zanimanje, je lahko tečaj organiziran še tisti teden. Delamo tudi tako, da za vsako novost obvestimo ljudi, k i so se že izobra­ževali pri nas. Spoznali smo, da je to najboljši način obveščanja, saj nam zaupajo ljudje, ki poznajo nas, naš način dela in kvalite­to. Nekateri posamezniki so se udeležili prav vseh tečajev, ki smo j ih organizirali. Zanimivo je tudi, da prihaja k nam 40 odsto­tkov tečajnikov iz drugih občin. Seveda pa je treba vedno ponudi­ti novo kvaliteto. Tako že zdaj pripravljamo jesensko novost pri kuharskih tečajih. Razen klasičnih kuharskih tečajev bomo or­ganizirali tudi več krajših, dva do tridnevnih tečajev o določe­nih posebnostih kuhanja, kot so na primer ribe, sladice, italijan­ska kuhinja, hladni bife in podobno. Ker bo to jeseni, bomo začeli z vkuhavanjem in zamrzovanjem sadja in zelenjave. Razmišlja­mo pa, da bi en kuharski tečaj pripravili samo za moške...

D. Dolenc

( ^ m m s m M G L A S 4. s t r a n GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 26. JUNIJA 1

K R A T K E P O G O R E N J S K E M

Manjša tržnica — V krajevnih skupnostih Planina, Huje in bra­tov Smuk si vodstva prizadevajo, da bi s skromnimi sredstvi ure­dila čimveč komunalnih problemov. Zdaj kaže, da bodo na tem območju dobili tudi manjšo tržnico (na sliki). Sprva je bila' na tem prostoru predvidena samopostrežna trgovina — med sam­skim domom na Hujah nasproti vrtca Najdihojca. Urejena tržni­ca bo za prebivalce tega dela Kranja precejšnja pridobitev. — A. Ž.

Gradnja v Kranjsk i gori Kranjska gora — Po zazidalnem načrtu Pišnica bodo v

Kranjski gori končno le možnosti za gradnjo zasebnih stanovanj­skih hiš. Zazidalni načrt predvideva gradnjo 17 zasebnih hiš in štirih apartmajev, penzionskih objektov z največ 60 sedeži in 60 ležišči. Območje, na katerem bodo lahko gradili, sega po Borov-ški in Vršiški cesti in Pišnici.

D. S.

Izlet v G o r i š k a B r d a Kranj — Športno društvo Vodovodni stolp pripravlja 15. av­

gusta izlet v Goriška Brda, kjer si bodo udeleženci ogledali zani­mivosti lahko pa bodo kupili tudi breskve in dobro domačo ka­pljico. Že zdaj pa zbirajo prijave tudi za 14. november, ko bo martinovanje v dolenjski zidanici. Prijavite se lahko ob ponedelj­kih od 16. do 18. ure v pisarni špor tnega druš tva v kletnih prosto­rih vrtca Janina v Kranju.

Slavnostna seja in kolesarjenje

Gorice — Osrednja prireditev za praznik krajevnih skupno­sti Golnik, Gorice, Trstenik in Tenet iše bo slavnostna seja vseh štir ih krajevnih skupnosti, ki bo jutri, v soboto, ob 17. uri v dvora­ni doma družbenopoli t ičnih organizacij v Goricah. Na seji bodo podelili tudi odlikovanja, priznanja in plakete. Sicer pa bo jutri ob 8. uri najprej teniški turnir na Golniku, ob 16.30 pa bodo med-druš tvene gasilske vaje. Po slavnostni seji bo v Goricah tudi ga­silska veselica, kjer bo igral ansambel Triglav. V nedeljo dopold­ne ob 10. uri bodo izpred doma K S v Tenet i šah krenili na tradi­cionalno kolesarjenje prebivalci iz vseh štir ih krajevnih skupno­sti.

A . Ž. Poplav bo manj

Sebenje — V krajevni skupnosti Sebenje so ob večjih nalivih nastajale poplave v hudourn iškem kanalu iz Blat in na področju, kjer se izteka sebenjski kanal. Svet krajevne skupnosti se-je zato odločil za poglobitev in čiščenje kanalov. Prestaviti je bilo treba električni drog in položiti betonske cevi. Krajani so pri tem opra­vil i 144 prostovoljnih delovnih ur. Iz. občinskega rezervnega skla­da pa so dobili milijon dinarjev za odpravo posledic naravnih ne­sreč.

Gasi lski praznik M . V.

Cerklje — Na praznovanje 95-letnice gasilskega društva se v teh dneh pripravljajo v Cerkljah. Jubilej bodo proslavili 12. julija, ko bodo odprli obnovljen gasilski dom, pri katerem so večino del opravili gasilci brezplačno. Gasilsko druš tvo Cerklje danes delu­je na področju krajevnih skupnosti Cerklje, Grad, Sen tu r ška go­ra in Poženik. Ugotavljajo, da bi zdaj v urejen in obnovljen dom sodila tudi boljša oprema. Sicer pa bodo 12. julija po veliki gasil­ski paradi pripravili vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Marela iz Mengša. . „

*• .1. K.

Imate k o n j i č k a ?

Z l a t a g r a v u r a Marsikaj lepega je bilo vide­

ti v nedeho na razstavi ročnih del fantov in deklet v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Ži­rovnici, med najbolj žlahtnimi pa so bile slike oziroma stekla z vgraviranimi srebrnimi ali zlatimi motivi. Tovarišica Ma­rija Čuden je mentorica dekle tov in fantov, ki se v šoli lote­vajo teh lepih ročnih del.

Mateja Fabjan, ki je končala 7. razred, je na razstavi poka­zala dve izredno lepi deli v ovalnem okvirju cvetlični mo­tivi na steklu, z ene strani zla­to, z druge strani srebrno ob­delani.

»Najprej nar i šemo podlogo. Kakšne lepe z. narodnimi moti­vi nam včasih prinese tudi to varišica,« pripoveduje Mateja. »Potem dam podlogo pod ste­klo in po obrisih podloge z dia­mantnim svedrom r išem na steklo. Le obrise, vse drugo na­redim po lastni zamisli. Sen­čim, dodajam malenkosti. In ko je slika gotova, jo prema žem z zlato ali srebrno pasto Šele ta da pravo podobo in žlahtnost . Včasih pa graviram z obeh strani in na eni strani n a m a ž e m s srebrno, na drugi pa z zlato pasto. Kakršno sliko pač hočeš imeti, tako jo potem obrneš . Da pride bolj do izra za, damo spodaj črn žamet ali filc. Na temni podlagi je vse še lepše.«

Mateja hodi h graverskemu krožku že vseh sedem let. To je drag konjiček, zato pridno dela v svoji pionirski zadrugi, da zasluži za aparate in sve­dre, za stekla, okvirje. In če naredi čez leto tri gravure na steklo, lahko eno obdrži, dve pa ostaneta šoli za prodajo, da bo spet denar za nove materia­le. Tako se učenci uče gospoda riti . Mateji pa bo ta lepi konji ček ostal za vse življenje. Poti-hem že razmišlja, kako bi kas neje kupila aparat, da bi imelu svoje orodje. Graviranje na steklo je lepo, zanimivo delo in vsak izdelek je lahko dragocen spominek, po katerem bi z ves-ljem segel marsikateri domači ali tuji turist.

I) Dolenc

K r a j e v n a s k u p n o s t D u p l j e

Štiri tisoč ur do podstrehe Duplje, 25. junija — Letošnje praznovanje 5. julija v krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini bo predvsem delavno. Gasilci si prizadevajo, da bi še letos uredili spodnje prostore prizidka k domu, v katerih bo orodjarna. V nadstropju pa bodo prostori za krajevno skupnost in organizacije. Ureditev teh pa jih v krajevni skup­nosti čaka prihodnje leto. Še večji problem pa je pokopal išče , ne katerem skoraj ni več prostora.

Č e p r a v so imel i v krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini , k i zajema Spodnje in Zgornje Duplje ter Zadrago, kar precej ča sa t ežave , preden so izvoli­l i novo vodstvo, delo pri u r e s n i č e v a n j u programa ni zastalo. Se posebno priza­devni so že nekaj č a s a č lani gasilskega d r u š t v a .

»Lani konec apri­la smo pri gasil­skem domu začeli graditi prizidek,« pripoveduje pred­sednik d r u š t v a Andrej Kuhar. »V pritličju bo oro-dišče za društvo, v nadstropju pa bo­do prostori za de­lo krajevne skup­nosti, organizacij in društev. Da

smo prizidek spravili pod streho, smo člani s pomočjo drugih krajanov nare­dili okrog 4000 prostovoljnih delovnih in še 150 traktorskih ur. Zaradi po­manjkanja denarja nam je zdaj malo vzelo sapo, vendar bomo kmalu nada­ljevali in lahko r e č e m o delovno slavili bližajoči se krajevni praznik. Načrtuje­mo, da bi moralo biti orodišče gotovo do jeseni, za ureditev drugih prostorov in fasade pa bo treba še najti denar. Mislim pa, da se bomo tega dela skup­no lahko lotili prihodnje leto.«

Sicer pa se v teh dneh v krajevni skupnosti pripravljajo na praznovanje 5. ju l i ja , ko se vsako leto spominjajo m n o ž i č n e g a odhoda Dupljancev v parti­zane. P rva prireditev — rokometni tur­ni r generacij — bo na programu že da­nes, v petek, popoldne ob 17.30. P r i red i ­tve bodo potem nadaljevali pr ihodnj i te­

den v če t r t ek , 2. jul i ja , ko bo ob 19. u r i gasi lska vaja v Zgornjih Dupljah. Osrednje prireditve pa bodo v petek, 3. ju l i ja . Najprej bo ob 18. ur i za šolo kros, ob 19.30 pa v gas i lskem domu slavno­stna seja, kjer bodo med drugim podeli­li krajevna priznanja in diplome za š p o r t n e d o s e ž k e ter bronasta priznanja O F . Spominska slovesnost pa bo ob 20.30 pred centra lnim spomenikom pred šolo. Praznovanje bodo skleni l i v nedeljo, 5. ju l i ja , ko bo v gasi lskem do­mu tekmovanje v namiznem tenisu za pionirje.

»Čeprav vsega, kar bi radi, v pre­teklem obdobju

JF nismo naredili, se I ^ 4 1 vseeno lahko po­

hvalimo, da smo pred letom v Spodnjih Dupljah urejali kanaliza­cijo,« ugotavlja predsednik kraje­vne konference

I soc ia l i s t ične zveze Miran Klančnik.

»Popravljen je tudi že podrti most čez Drago, še vedno pa je, žal, neprevozna pot iz Dupelj v Podbrezje. Tudi gozdno pot proti Zelinu in Kamenjku smo ure­jali.«

Vendar pa j i h v prihodnje v krajevni skupnosti č a k a še precej dela.

»Največji problem je pokopal išče , kjer skoraj ni več prostora. Nujno ga moramo razširiti in resno razmisliti tu­di o mrliških vež icah. Razen tega ima­mo v programu gradnjo parkirišča, av­tobusnih čakalnic , ureditev krajevnih in asfaltiranje nekaterih cest ter uredi­tev odbojnih ograj, posebno na cesti

Do jeseni nameravajo v prizidku gasilsl ga doma dokončati orodjarno

proti Zadragi. Večina teh del sodi v rer€

ni letošnji program. Za nekatere veči s

akcije, kamor bi lahko vključili tudi dbl graditev prizidka oziroma skupnih pr •} štorov in morda še kaj, pa r a z m i š l j a j tudi o morebitnem samoprispevki) Vendar se bomo morali o tem najpb? temeljito pogovoriti na zboru krafcg nov.« L

V e l i k a in tudi dolgoletna želja Dis pijancev pa je telefon. Po zdaj še nepij. polnih podatkih iz ankete, glede tegk kol iko si j i h želi telefon, imamo števif? 150. Žal do konca tega s r e d n j e r o č n e ^ ; obdobja, kot ugotavljamo, ni izgled& 0

da bi se akci ja lahko začela . Tako kot -r\ vse bolj odmika in vse manj je, kot k n

že, možnos t i , da bi v Dupljah dobili telirj, vadnico, katere gradnja je bi la že,) c

s r e d n j e r o č n e m programu od 1987. <ei 1980. leta. O d nekdanj ih prizadevabv j i m je uspelo le to, da imajo danes llj zervirano zeml j i šče zanjo. ij

»Rad pa bi ob tej priložnosti , ko m pripravljamo na praznovanje, poudari], da je društvena dejavnost na nekateri,, področjih v krajevni skupnosti precis

živahna. Trudijo se, na primer, v m š k e m pevskem zboru, ki ga vodi Jo"^ Mohar. Zbor bo kmalu slavil 60-letni1

obstoja, trenutno pa iščejo mlade ten*"" riste. Pa tudi TVD Partizan, organiza< ja Rdečega križa in predvsem gasir-zaslužijo pohvalo.«

A. Žalar

Belski gasilci praznujejo Koroška Bela, 25. junija — Prizadevni gasilci na Koroški Beli bodo slovesno prevzeli nov gasilski avtomobil in pripravili sektorsko ga­silsko vajo. Vedno več je mladih, ki nadaljujejo dolgoletno tradicijo društva na Beli.

Gasilsko društvo Koroška Be­la pri Jesenicah praznuje v teh dneh 90-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je gasilska zveza Slovenije podelila društvu repu­bliško gasilsko odlikovanje, ga­silsko plamenico I. stopnje.

Društvo je začelo delati leta 1897. Vas Koroška Bela ob vznožju Karavank je doživela \<u hudih naravnih nesreč, naj večjo pa leta 1917, ko so italijan­ska letala odvrgla nanjo 36 bomb. Tedaj je zgorelo 47 hiš, gasilci, ki so sodelovali pri gaše­nju, pa nesreče le z dvema ročni­ma brizgalnama niso mogli pre­prečiti.

V letih po drugi svetovni vojni je društvo nabavilo več nove opreme, leta 1967 pa je odprlo nov gasilski dom. Pri nabavi mo­torne brizgalne, nakupu gasil­skega avtomobila in gradnji ba­zena v vasi so sodelovali vsi vaš čani. Še danes radi sodelujejo in vstopajo v vrste društva. Belski

gasilci so sodelovali tudi pri ustanavljanju gasilske desetine v Javorn i šk ih Rovtih in pri grad­nji gasilskega orodišča v Rovtih.

Lani so kupili gasilsko trak­torsko cisterno, ki je velika pri­dobitev za požarno varstvo na tem območju. Kot pravi pred­sednik druš tva Janez Zaveljci-na, namenjajo v društvu še po­sebno pozornost mladim in zato sodelujejo s šolskimi krožki mladi gasilec na Beli, obenem pa si prizadevajo, da hi (udi na Potokih in na Javorniku usta­novili vsaj trojko, ki hi bila spo­sobna takoj stopiti v akcijo.

Ob lepem jubileju bo danes, v petek, 20. junija, ob 10.30 sektor­ska gasilska vaja in v nedeljo, 28. junija, ob 11. uri parada ga­silcev in narodnih noš ob prev­zemu novega gasilskega avto­mobila. Ob 15. uri pa se ho na Beli začela gasilska veselica /. bogatim srečelovom. Za ples ho igral Gornjesavski kvintet. D- S.

Nenavaden ulov — Na Ravfl nad Radovljico je v petek, junija, član lovske družine • lovica-Ribno Franc Sel1

ustrelil srnjaka z gobastim Kr govjem. To je prvi takšen pa mer v štiridesetih letih v 0» lovišču, odkar obstaja ta l»st ska družina. Da zraste takšje rogovje, je kriva poškodba modnem tkivu, oblika, ki _ zrasla temu srnjaku, pa znana pod imenom škofov' kapa. Takšno gobasto rogc)(

običajno zelo hitro raste. Up., njeni srnjak je bil star pri' žno dve leti. Za žival, ki ji t, ste gobasto rogovje, pa je z'

da živi le do tri 1 čilno, da živi le do m (op.p. — po strokovnih P<>d kih v knjigi A. Simonica * njad — biologija in gospod1 ' jenje). — Diana Lehan

11,

O S I *

Se najprej bi radi krajevni urad — V krajevni skupno sti Srednja vas v Bohinju so pred leti s samoprispev­kom urejali vodovod in as­faltirali glavne krajevne ceste. Podobno so v Srednji vasi uredili tudi stavbo, v kateri so danes pošta, kra­jevni urad, knjižnica, pro­stori za krajevno skupnost ter oi-gani/arije in društva Zdaj pa nameravajo v obe i-ni krajevni urad v Srednji vasi ukiniti. Prebivalci se s taksno odločitvijo ne stri­njajo. -- A. Z.

Uskladitev stanarin Trž ič — Podobno kot v drugih s lovenskih obč inuh se bodo L

ju l i ja povečale stanarine tudi v t rž i šk i občini . Pris tojni odbor sa­moupravne stanovanjske skupnosti je sk len i l , da se tokrat sta­narine in hkrat i tudi najemnine povečajo za 57 odstotkov. Višje stanarine v drugi polovici leta bodo nekoliko omil i le težave , s ka ter imi so ubada samoupravna stanovanjska skupnost pri go spodarjenju z d r u ž b e n i m stanovanjskim fondom. m y

Koliko č a s a š e ? Ko sem bila sredi meseca v

Mojstrani in Dovjem, me je tako razjezil leseni most, ki vodi iz Donjega v Mojstrano, da bi najraje nekomu pripela bodečo nežo. Najbrž odgovor­ni čakajo, da se bo zgodila nesreča, posebno še, ker če­zenj vozijo tudi kolesarji in motoristi. Sicer pa se v Moj­strani domačini precej prito­žujejo tudi nad založenostjo trgovine z zelenjavo. Saj je kar smešno, da v trgovini zdaj ne dobiš solate. Morda pa bo pozimi trgovina bolje založena z zelenjavo?!

G. M.

Turizem smo ljudje llilu je sončna sobota in s

prijateljicami smo popoldne po kopanju odšle do slašči­čarne Vrba v Radovljici, da bi nekaj popile. Ker nismo opazile nobene prazne mize, smo eno »zvlekle«. Ko je pri­šla natakarica, nam je rekla Ipa ne preveč prija.no) /a kaj ste dale narazen to mizo, ko je tamle še ena prazna?« Odgovorile smo ji, da je ni smo videle. Pa nas je precej grdo uštela in rekla, da mo ramo pospraviti, ko bomo

odšle. Postregla pa nam *o| Čez nekaj časa so [)nšli s« rejši gostje in podobno fo;t;

'me raztegnili mizo. Verwt\ jih je brez pripomb hitro /l>, stregla. Me pa smo čakal T. kakšnih 15 minut, dokh nismo naveličale. -t\

Je današnja »mularija« ' ti tako malo vredna? Ce tfig kam drugam v Had ovijah četudi greš v gostilno, si **• koj postre en brez rieprfc'd tnih pripomb. Smo torej ti ./ zem ljudje??!

Irena, Maja in Tftf i / Kadovlji

a. o«, 's, k< Kaj pa luč?

Na začetku I^rešernove Cankarjeve ulice v /tudoVUp ct je lep stanovanjski bloh?.\ stavba za pisarne Alpdoh <

% Pozabili pa so na tem kri\)\ kot kaže, na javno ruzsvcfav vo. Ko sem šla zadnjikrat z no zvečer domov, je bi 'i da tema. /Vru svetilka razsvetljave pa je šele v >* karjevi ulici pri bloku šV \ ka 2. /.daj, ko je cesta koj'Kv še nekako gre. Kaj pa bo*, zimi, ko bo sneo. poledici, l>

Marija < Radovi

:TEK. 26. JUNIJA 1987 K U L T U R A 5. STRAN 1 E S G L A S

Č r t o m i r Frelih, nagrajenec l e t o š n j e g a g r a f i č n e g a bienala K U L T U R N I K O L E D A R

NA SLEDI IZRAZNE POPOLNOSTI pomije — »Vsaka nagrada obvezuje,« komentira svoj doslej največji uspeh akad. slikar Črtomir Frelih, doma iz Bohinja. »Čim fjši jo dobiš, tem dlje in tem bolj se je treba kasneje potrjevati. »Uspeh mladega, še ne 27-letnega grafika, pa je tem bolj pomeni -

. saj pomeni, da znameniti ljubljanski grafični šoli sledijo novi mladi umetniki z novim sodobnim likovnim izrazom in tehniko.

re.-e pošlje okoli 120 jugoslo-| e ^ s k i h grafikov svoja dela na 1 •pijanski graf ični bienale, pa P r ž i n j a sprejme le pr ib l ižno

a f t i n o , da bi predstavljala v Hoslovanski graf ični izraz v IPPŽbi l ikovnih del grafikov z " a^ga sveta, je to uspeh za av-

Je izbranih del. Če so na Dstavo sprejeta vsa tri dela,

i e Pikor j i h je posamezen ume-lahko prispeval, je to po-

"v l*en uspeh. K a k o d r u g a č e i e ^ s p r e s e ž n i k o m pa je treba •dvoriti, če razstavljena grafi-n t na razstavi svetovnega po-* j n a , kot je l jubljanski biena-

t e l dob i tudi nagrado! z e Mkupna nagrada Moderne • P rije za grafiko z naslovom

v % u i e m akademskega slikar-s Č r t o m i r a PVeliha je poseb-

J z več vzrokov; pripadla je •° Plreč n a j m l a j š e m u razsta-lafjlcu n a bienalu. Vendar pa terip p 0 p 0 i n nepoznavalee slo-•^Hske grafike pomisl i l , da m

Joj— tnl

gre za neznanega ustvarjalca. Fre l ih je n a m r e č ime, k i se že nekaj let pojavlja s samostoj­n imi razstavami in še pogoste­je s skupinsk imi , tako doma kot tudi v tujini. Prav zdaj pri­pravlja dve p o m e m b n e j š i sa­mostojni razstavi — v jeseni bo razstavljal v Sivčevi hiši v Radovlj ici , še p o m e m b n e j š a pa bo samostojna razstava v prostorih Druš tva slovenskih l ikovnih umetnikov.

Morda kaže še posebej ome­nit i , da je Frel ihovo nagrajeno delo na g ra f i čnem bienalu iz­delano v tehniki , k i je pr i nas še zelo redka. Gre za tako ime­novano kolagrafijo, nov grafi­čni izraz, k i se je razvi l iz kola-žne tehnike. V svetu se sicer že precej uporablja, predvsem v Z D A in V e l i k i Br i tan i j i . Gra ­f iki ugotavljajo, da je nova tehnika prav tako funkcional­na kot druge k las ične tehnike v graf iki , kot na primer akva-tinta in jedkanica.

»Klas ične tehnike so mi po­stale n e k a k š n a ovira za tisto, kar sem hotel l ikovno poveda­ti . V svetu doživlja grafika ne-kc.kšno krizo, predvsem zara­di novega ekspresionizma. Težko je uskladi t i trenutno ekspresivno silo in postopke, k i j i h obdelava materiala zah­teva. Nova tehnologija, pr i ka­teri p lošča ni kovinska, se mi zdi n a j p r i m e r n e j š a za sodo­ben l ikovni izraz. Hva ležen sem svojima profesorjema

en zaj isir-

T e ž a v e kranjske Pihalne godbe

lar ŠIBKI ZVOKI KRANJSKE

i; GODBE imKranj — Čeprav je zadnje dni že kazalo, da si bo Pihalna god-n pa občine Kranj že zaigrala requiem, saj je vsem t e ž a v a m za v JFOvrh še dirigent napovedal odstop, pa nekaj optimizma še a fetaja. Finančne probleme bo, kot k a ž e , š e n a j l a ž e urediti, te-akžje ho najti nove mlade godbenike, manjka predvsem pihal-Iba cev.

k i _ _ _ _ , , pa tovi ogO »ako hude krize Pihalni orkester občine Kranj prav goto-

ni doživljal že lep čas. Finančne, še bolj pa kadrovske zaga-uriT' n o i r a n J ' nesporazumi in za povrh še napovedan odstop di-ji # 8 e n i a so težave pripeljale do tam, ko se vse začne »prelivati ' jfy rob.« V svoji dolgi, skoraj devetdesetletni zgodovini kranj-

rj godba verjetno se ni bila tak blizu razpada. Mladi glasbe-immI' 1 so a napovedovali ze pred časom, k o j e zanimanje za g a r a n j e v pihalni godbi postopoma usihalo. Čeprav je menja ' pod" ' generacij v takem orkestru nekaj običajnega, vendar

pže, da je zdaj pri godbi osip vedno večji, naraščaja pa ni.

" I , e t o s spomladi so v dogovoru z glasbeno šolo sicer skuša-J spodbuditi zanimanje za pihalni orkester, Akcija po osnov-

lP>h m srednjih šolah ni bila uspešna, saj so je za učenje neka =^*nh glasbil (pod ugodnejšimi pogoji) prijavilo le sedem učen-

*V. A kaže, da tudi ti v jeseni ne bodo začeli hoditi v glasbeno

H s ' Zato ni bilo redko, da so morali godbeniki za posamezne 'O *ftstope vabiti zunanje člane, povečini nekdanje, ki igrajo Vridrueje ali so celo poklicni glasbeniki. Tudi na vajah je udele-ro fbu vse manjša Dogajajo pa se tudi tako absurdne stvari, da •0.1 sester nima denarja za avtobusni prevoz na koncert. To gle-c ' ( denarja, s katerimi pokrivajo nekatere stroške, postaja za

sanjske razmere že skoraj pravilo. Prejšnja leta je orkester Ja« 'nastopi se lahko zbral denar, da je kreditiral honorar za di-e fljigenta (dotacije namreč pridejo za ljubiteljsko dejavnost šele )i'/j»b polletju), letos pa tega niso vec /mogli. Toda financiranje si to so na razširjeni seji izvršilnega odbora v začetku tega

cprtl'dna člani in tudi dirigent nekajkrat poudarili — ni glavni tj tt^z.log /a grozeči razsul.

Najbrž bi bolj zanimiv program zadržal marsikaterega TaJodbenika in spodbudil tudi mlajše, da bi se pridružili Brez

ovl j l ( , v ' l i članov zasedba ni popolna, pa tudi kvaliteta je vpraslji u Pihalni orkester v Kranju se sicer ponaša / vrsto odličnih osežkov na glasbenih tekmovanjih, toda to očitno ni dovolj

s '" dosedanje probleme orkestra so reševali več ah mani / k< 'jami. Zdaj pa kaže, da se bo treba zadeve lotiti drugače.

0 nt »Pihalni orkester ostane,« je na sestanku zatrdil kranjski idoftipan, ki mu kot predstavniku mesta ni vseeno, če bi godba '»/ofei/.padla Končno si tudi manjša mesta m kraji, kot sta Tržič udoh (;,,, | ( , lahko privoščijo svojo godbo, kranjska občina pa 1 k^JUb /a kulturo zbranemu denarju tega baje ne zmore I{esi svet** s,. s l ( k a ž e j o razmislili naj bi o profesionalnem dirigen

samo fmanciranie godbe pa naj hi postavili na drugačno ot H)vo Tudi povezavo z glasbeno šolo, ki naj bi dejansko po ' M sola tudi za pihalni orkester, je treba se naprej iskati. ' z tega lahko godbeniki drage, pred nedavnim kupljene in

s f ^merite kar pospravijo. Morda dosedanja škoda le še ni kopovehka m se bo orkester spet lahko trdneje postavil na no-

Obljub, da bo v bodoče1 bolje, ima kar nekaj, marsikaj pa ' " ' 'dvisno tudi od godbenikov samih. i a I L M . lovi) ^ —

Borčiču in Appoloniju, da sta mi med š tud i j em grafike do­pustila t a k š n o , 'krivoverstvo' in sta me podpirala pri mojem eksperimentalnem delu.«

P'relih, k i je na svoj l ikovni izraz opozoril še kot š t u d e n t l jubljanske likovne akademije in dobil tudi š t u d e n t s k o Pre­še rnovo nagrado za grafiko ter nagradno š t ipendi jo skla­d a ' M o š e Pijadeja, se je v svo­jem dosedanjem s l ikarskem prizadevanju ubadal z razl i­čnimi problemi l ikovnega obli­kovanja. Ocenjevalec, umetno­stni zgodovinar dr. Cene Av­guš t in , ugotavlja...« nenavad­no d inamično naravnanost Frelihovega figuralnega sveta, tako v pogledu oblikovanja prostora na dvodimenzionalni slikarski ploskvi in v nič manjši meri v poglabljanju ekspresivnega izraza v sliki. Gibi teles so ustvarili iz strogo zaprtega, barvno enotnega ozadja slike prostorsko poglo­bljeno prizorišče, iz brezpro-storja neskončni prostor z neomejenimi možnostmi pre­mikanja figure v katerikoli smeri. Prav pomanjkanje ne­ke določljive prostorske stal­nice v sliki je iz Frelihovih »trdnih« teles ustvarilo na vi­dez breztežna bitja, ki so se lahkotno gibala ali lebdela v prostoru. Odmev tega obdobja so nekatere slikarjeve kola-grafske risbe... V Frelihovem Figuralnem prostoru (1984) prvikrat začut imo monumen­

talni zven soočenja dveh kom­pozicijskih sestavin: gmote fi­gure in prostora. Ta dinami­čna konfrontacija ni samo for­malnega značaja, temveč skri­va v sebi globlje vsebinske elemente. Ekspresionizem, ki ga poznamo iz nekaterih sli-karjevih zgodnejš ih del, je po obdobju nekaterih intenziv­nih oblikovnih raziskav zopet našel rodovitna tla.«

Fre l ih , doma iz Nomnja, živi in dela v Radomljah, zaposlen pa je kot asistent za grafiko pr i Zvestu Appoloni ju na lju­bl janski akademij i za l ikovno umetnost. Vendar pa se ne ukvarja zgolj z grafiko. Zdaj je dokonča l olje — tript ih o ra­domeljski čet i . S l i k a bo name­njena za novi prizidek k osno­vni šoli v Radomljah. Razen tega pa se je ukvarjal še s sce­nografijo in oblikovanjem.

L . M .

KRESOVANJE NA VRSNIKU Žiri — V noči s 26. na 27. junij se bo pr i V id icu na V r s n i k u nad Z i r m i začel ob 21. u r i bogat kul turni pro­gram, k i bo vseobiskovalce uvedel v kresno noč. Go­stov kresnega veče ra bo več: Svet lana Maka rov i č bo v samostojnem recitalu ob glasbi predstavila svoje pe­smi, izbrana besedila bosta interpret irala igralca Nad-ja Strajnar in S a š a M i -

klavc, sodelovali bodo še t a m b u r a š k i orkester Biser­nica iz Re t eč , flavtist Borut Bogataj, p iha lna godba A l -pina, Kresn ice in mošk i pevski zbor Alp ine . N a ogled bo tudi k ra tk i f i lm Kres in diapozit ivi , na spo­redu pa bo tudi »ekološki blok.« N a V r s n i k bo ob 20. ur i odpeljal avtobus izpred ž i rovske cerkve.

BLEJSKA LIKOVNA SEZONA

Bled — Z razstavo dveh slikarjev — akad. slikarev Vinka Tuška in Karla Kuharja iz Kranja — se je v Festivalni dvorani na Ble­

du začela letošnja likovna sezona.

Slikars tvo K a r l a Kuhar ja je zraslo iz r ea l i s t i čn ih korenin, iz tistih osjjov, iz kater ih se ro­jeva naravi še tako odmaknje­na umetnost — tudi abstrakt­na. S l ika r n ikol i ni zan ika l svojega izhodišča v realnem svetu, zavrgel je le zdaj eno, zdaj drugo njegovo sestavino, prilagajal zunanjo pojavnost sveta svojih pogledom in tako prek vseh oblik, k i nam j i h le­ta ponuja, ustvaril bogat in sa­mosvoj l ikovni izraz.

K a m n o l o m v dol ini Besnice je nudil s l ikar ju s svojo geolo­ško razgibano sestavo neizčr­pen vir motivov. Razvoj, k i je bi l spočet v tej fazi Kuharje-v ih s l ika r sk ih prizadevanj, se je kasneje nadaljeval z uvedbo d r u g a č n e g a gradiva. Nekda­nji, s s t rukturami zapolnjen prostor se je moral umakni t i neke vrste imaginarni kra j in i , V kateri so č u d n o negibni zav­ladali fosili , vsajeni v raz l ično obarvane zemeljske plasti . Njihova negibanost sk r iva v ebi nekaj v e č n o s t n e g a in nes­

premenljivega, vendar kl jub navidezni okamenelosti , kljub d r a m a t i č n e m u in tesnobnemu vzduš ju , ki vlada v s l i k i , za­znavamo v upodobljenih fosi­l ih neki neunič l j iv živl jenjski naboj. Ni nakl juč je , da v istem razstavnem prostoru vidimo

tudi dela akademskega sl ikar­j a V i n k a T u š k a . Osnovni ele­menti njegovega sl ikarstva, temeljna gradiva, iz katerih sestavlja svoje kompozicije, prav tako vsebujejo nekaj konstantnega, podobnega črt i ali pisavi iz podob, podobna so vlogi, kot jo ima pri K a r l u K u ­harju kamen ali fosil. Iz te en­kratne, v sl ikarjevi fantaziji zrasle znakovne pisave pa ne nastajajo le v nekem neskon­č n e m prostoru lebdeče ab­straktne oblike, z njeno po­močjo je mogoče graditi tudi na j r az l i čne j še krajinske, ur­b a n i s t i č n e in druge sestave.

K a k o uporabni in ustvarjal­ni so se Tuškov i l ikovni ele­menti izkazal i pr i s l ika r sk i gradnji vsakdanjega predmet­nega sveta, nam dokazuje na blejski razstavi predstavljen izbor njegovih na jnove j š ih del, kot so cve t l ična t ihoži t ja , v a š k a naselja z njihovo značil­no arhi tekturno opremo in drugo. T u se s l ikar ju odpirajo š i r o k e perspektive, tako pri sami obl ik i gradnje sl ike kot pr i izbi r i bodočih tem. P r i tem ne smemo pozabiti na slikarje-vo odl ično sodelavko, na izred­no polno T u š k o v o paleto barv, k i jo je komaj še mogoče stop­njevati tako v njeni raznovrst­nosti kot v njeni odsevnosti.

Cene Avguš t in

K R A N J — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja — grafike in risbe. V Mal i galeriji je na ogled izbor najnovejših slikarskih in kiparskih del iz zbirk Go­renjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija. J E S E N I C E — V razstavnem salonu Dohk danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik Fanči Gostiše iz Idrije.

V galeriji Kosove graščine razstavljata fotografije Oskar Do­lenc iz Ljubljane in Nino Migliori iz Bologne,

Ženski pevski zbor Milko Škobrne pod vodstvom zborovodje Antona Cimpermana nastopa danes, v petek, ob 19.30 v dvorani gledališča Tone Čutar. R A D O V L J I C A — V galeriji Šivčeve hiše danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo umetniških del šestih članov družine Zelenko.

V avli radovljiške graščine danes ob 20. uri nastopa na slo­vesnosti ob svoji 35-letnici moški komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice. B L E D — V Festivalni dvorani razstavljata slike Vinko Tušek iz Karel Kuhar. ŠKOFJA L O K A — V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Škofja lx>k.

V galeriji Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora Primorec Tabor iz Trsta. Zbor pod vodstvom Matjaža Ščeka se bo predstavil z Johannesa Brahmsa Liebeslieder VValzer ter slovenskimi, slovaškimi in istrskimi pe­smimi. TRŽlC — Danes, v petek, ob 20. uri bo v osnovni šoli heroja Graj-zerja celovečerni koncert komornega zbora Peko Tržič pod vod stvom Jožeta Močnika.

V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava del oblikovalke Lene Sajn iz Kranja. DOMŽALE — Danes ob 19. uri nastopa v baročni cerkvi v Gro-bljah Komorni orkester Domžale — Kamnik pod vodstvom diri­genta Tomaža Habeta.

K R A N J — C A R NT U M - Center za umetnost

I Kranj prireja v ponedeljek, 29., in v torek, 30. junija, obakrat od 19. do 22. ure v Delavskem domu, vhod 6, predstavitev najboljše sveto­vne produkcije reklamnih filmov zadnjih let.

8 0 - L E T N I C A G O R J A N S K E G O D B E Gorje, 25. junija — Ob lepem jubileju, 80-letnici godbe na pi­

hala Gorje, pripravljajo organizatorji pester in kvaliteten kultur­ni program. Prireditve se bodo vrstile od petka, 26. junija, do ne­delje, 28. junija.

V petek, 26. junija, bo ob 20. uri slavnostni koncert godbeni­kov v Zgornjih Gorjah in podelitev plaket in priznanj. V soboto, 27. junija, bo ob 8.30 uri otvoritev razstave ob 80-letnici godbe v gasilskem domu v Zgornjih Gorjah, ob 19. uri pa koncerti godbe iz Innsbrucka, pevskega zbora iz Gorij in domače godbe na igriš­ču T V D Partizana. Po 20. uri bo veselica s plesom.

V nedeljo, 28. junija, bo ob 10. uri koncert godbe iz Innsbru­cka v parku na Bledu z nastopom folklorne skupine, ob 13.30 uri bo paradna povorka godb skozi Gorje. Sodelovali bodo tudi trži­ški pihalni orkester, pihalni orkester iz Kranja, mengeška god­ba, godba iz Lesc, ter godba instrumentalnih skupin. Vsi bodo na­stopili na prireditvenem prostoru ob T V D Partizanu s skladbami Moja domovina in Gorenjska. Ob 16. uri bo veselica s plesom, kasneje samostojni koncert Alpskega kvinteta in ob 21. uri nada­ljevanje veselice s srečelovom.

D. S.

V nedeljo, 28. junija, ob 20.30 bo v ž u p n i cerkvi na Bledu

M O Z A R T O V R E Q U I E M Bled, junija — Komu gre zahvala, da bomo Gorenjci lahko slišali tako čudovito glasbeno delo, kot je Mozartov Requi-em? Brez dvoma reškemu zboru in orkestru pod vodstvom dirigenta Petra Škrjanca, Kranjčana po rodu, ki so se lotili zelo zahtevnega glasbenega dela, in Festivalu Ljubljana, ki je prevzel pokroviteljstvo nad nedeljskim nastopom na Ble­

du.

V nedeljo bomo na Bledu imeli spet priložnost slišati naši odli­čni solistki, sopranistko Olgo Gracelj in mezzosopranistko Sabi-ro Hajdarević.

»Mozartov Requeim spada med vrhunske stvaritve človeške­ga duha,« je ob reški predstavitvi Requiema zapisal dirigent Pe­ter Škrjanc. »V kompozicijskem smislu predstavlja nekakšen re­zime genijevega mojstrstva. Tu najdemo bachovski dualizem svobodne forme in dvojne fuge, genijalno invencijo v melodiji in harmoniji, poudarjeno dramatiko, k i je značilna za ves Requeim, ter liriko, ki prevladuje v solističnih stavkih. Vsebina je poudar­jena tudi z instrumentacijo, ki pa je odvisna od zanimive zasedbe orkestra: klarineti, fagoti, trobente, pozavne, pavke in godala. Te­žišče Requiema pa obstaja na zboru. Mozart je s poudarkom ljud­skega glasu želel izraziti večno vprašanje, ki si ga postavlja člo­vek: vprašanje življenja in smrti. Zaradi tega je Mozartov Requi-em tudi ena najlepših glasbenih kontemplacij.«

Mozartov Requiem je nastajal v zadnjem letu skladateljeve­ga življenja v zelo dramat ičnih okoliščinah. Morda je res prav to težavno naročilo, ki ga je pisal hkrati z drugimi deli, med njimi tudi z veselo Čarobno piščaljo, temu velikemu glasbeniku pobra­lo še zadnje življenjske moči.

Zdaj ta glasbena maša zadušnica v odlični izvedbi zbora in orkestra Opere Narodnog kazališta Ivan Zaje z Reke prihaja na Bled. Gorenjci bomo imeli edinstveno priložnost to veliko glasbe­no delo poslušati v blejski župni cerkvi. V Requiemu pojejo tudi naši priznani solisti, Olga Gracelj — sopran, Sabira Hajdarević — mezzosopran, Jovo Reljin — tenor in Franjo Pe t rušanec — bas.

Vstopnice se dobe pri Generalturistu na Bledu, eno uro pred začetkom pa v cerkvi. D. Dolenc

( M M S 3 J J © I E n G L A S 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 26. JUNIJA 1987

S m e h j e v i r z d r a v j a Smejte se in svet se bo smejal z vami. Smejte se in bodite

zdravi. Smejte se in živeli boste dolgo. Zakaj nam sloveči zdravniki priporočajo smeh? Zato, ker

smo neuravnovešeni , kadar nam zaukazujejo čustva. Smeh pa prežene napetost, jo duši in spodbuja telesne žleze k boljši dejavnosti, piše v svoji knjigi Moja pot k zdravju in mladosti dr. Gayelord Hauser.

Vsa dejavnost teh žlez notranjic pa je v tem, da držijo na­šo notranjo klimo v ravnovesju, delujejo v skupinah: ene, na primer, pospešujejo utripanje srca, druge ga zavirajo. Ene podžigajo temeljno presnovo, druge jo dušijo, kakor pač zah­teva organizem.

Dr. Jordan pravi: »Očitno so žleze notranjice — možgan­ski privesek, nadledvične in druge — s svojimi hormonskimi izločki nadvse pomembne za pravilno telesno dejavnost.«

Glasen smeh iz vsega grla je prava dihalna gimnastika. Dober je za vse prsne organe. Še več bi moralo biti smeha, ne samo živčno trzanje smejalk, temveč vesel smeh iz vsega sr­ca, smeh, k i človeka strese vseea do dna.

M a g n e z i j — s t a r o z d r a v i l o

Že nekaj let na zahodnoevropskom trgu prodajajo ma­gnezij kot nekaj čudežnega. V reklamah, v izložbah, na plaka­tih, po radiu in televiziji zatrjujejo, da je z magnezijem mogo­če pregnati tudi tesnobo, ukrotiti strah in zatreti potrtost.

Po vsem reklamnem hrupu bi lahko sklepali, da nam zelo primanjkuje magnezija. Resnica pa je nekoliko drugačna. V i ­deti je, da so nekatere bistre glave ugotovile, da ljudje niso le­ta in leta zaman zahajali v naravna zdravilišča z izvori nara­vne mineralne vode, k i je tako rekoč »polna magnezija«

A mineralne vode, tudi magnezijeve, se ne da izdelovati v laboratorijih. Zato so se poslovneži hitro zasukali in ponudili ljudem magnezijeve tablete. Poznali so j ih sicer že okoli leta 1900, znova pa so j ih odkrili v šes tdeset ih letih tega stoletja. Znova so j ih ponudili kot odkritje desetletja v teh naših časih.

Zanimanje za tablete je z vsakim novim zagonom mogo­čnega reklamnega stroja farmacevtskih tovarn raslo in kma­lu potonilo v spoznanju napol ogoljufanega potrošnika, da magnezijeve tablete niso čudežno zdravilo, da ne pomagajo tam, kjer bi si želeli in da stanejo določeno vsoto denarja.

Kljub vzponom in padcem priljubljenosti tablet so ljudje vendarle brez vidnejših nihanj ali celo z vsako leto večjim za­nimanjem hodili v naravna zdravilišča, tam so uživali nara­vno mineralno vodo. In počutili so se čudovito. Mnogi gostje se vračajo in zatrjujejo, da ima pitje mineralne vode izredne učinke za njihovo počutje, za njihovo zdravje.

Zakaj voda, zakaj ne tablete, se boste vprašali . Morda bi bila strokovna razlaga predolga. Zato se raje pobliže seznani­mo z magnezijem samim in njegovim delovanjem na organi­zem.

Kot vsa živa bitja smo nastali na tem planetu in smo od­visni od snovi, k i so j ih naši predniki našli na tem samotnem planetu.

Skozi t isočera leta evolucije se je magnezij kar dobro vgnezdil v n a š e m telesu. V telesu odraslega človeka je pribli­žno 30 gramov magnezija. To je kar spoštljiva količina za tak­šen element. K a r 60 odstotkov ga je v kosteh. Preostali del je v celicah. Toda 50 odstotkov je trdno vezanega , iz kosti si lah­ko organizem sposodi le preostalih 10 odstotkov. Magnezij so­deluje torej pri rasti kostnih celic. Toda, kaj je z ostalim ma­gnezijem?

O tem pa prihodnjič.

B e z e g c v e t e Bezgovo cvetje

Na birajmo ga le ob sončnem vremenu

Bezgovo cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eter ična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehlad­nih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se prične potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki j ih vsebuje čaj, precej večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, da povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlat inki , sti­ski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri kate­rih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi.

Cvetje bezga diši nekaterim prijetno, drugim vonj ni všeč, je pa vsekakor močnega duha. Posušeno cvetje diši mi-leje. Da ga bomo imeli tudi za zimo, si ga nasuš imo. Vendar pazimo: če ga sušimo na papirju, rado splesni, najbolje je, da cvetne kobule obesimo na vrv, ki smo jo razpotegnili v zra­čnem, senčnem prostoru. Posušeno cvetje hranimo v platneni ali papirni vrečici, kovinski škatli, k i se dobro zapira, ali v ste­klenem kozarcu, k i ga zapremo s papirjem.

Potrebujemo 1/2 1 mleka, 2 rumenjaka, sol, približno 35 dag moke, sneg iz dveh beljakov, žlico ruma ali kisa, olje za cvrtje, sladkor za posipanje, 20 lepih bezgovih cvetov.

Iz moke, rumenjakov, mleka in soli naredimo tekoče te­sto in nazadnje pr imešamo sneg iz beljakov in žlico ruma ali kisa. Testo je rahlejše, če nekaj časa stoji, saj škrobna zrnca nabreknejo. V tem primeru dodamo sneg, rum ali kis šele tik pred uporabo.

Bezgove cvete operemo pod rahlim curkom vode in dodo­bra osušimo. Cvet za cvetom pomakamo v testo in ocvremo.

Bezgovo cvrtje lahko ponudimo potreseno s sladkorjem in damo zraven kompot ali ponudimo nesladkano s solato.

Bezgov sirup

Potrebujemo 3 litre vode, 25 cvetov bezga, 3 kg sladkorja in 8 dag citronske kisline.

V velik kozarec damo vodo, vanjo namočimo 25 bezgovih cvetov (če so manjši , j ih damo več) in pustimo 24 ur. Potem vsebino kozarca precedimo skozi čisto gazo, dodamo preceje-ni vodi 3 kg sladkorja in 8 dag citronske kisline. Pustimo in od časa do časa p remešamo, da se sladkor povsem stopi, nato pa sirup vlijemo v steklenice in zamašimo — odličen in zdrav sok za vroče poletne dni je tu.

Zdravilo napravi ljudi bolne, matematika žalostne, a teo­logija grešne (Luther)

Moda Za črno — belo kombinacijo

so letošnje poletje ponoreli tudi mladi. »Črno je močno! Črno je plemenito! Črno je — prima!« pišejo v svojih revijah. Bela ma­jica, č rna jakna z belimi rokavi in belo-črno čr taste hlače, bele nogavice, črni čevlji z belimi ve­zalkami in belo gumo — pa smo O. K .

Rdeča je, pa ne kot kri, po roki hiti, kmalu vzleti, se vrne tja, kjer je doma.

NAGRADE Za zadnje srečanje z vami v tem šolskem letu nam

je ostalo se par dolgov. Najprej glasbena uganka: odgo­vor je ansambel Bon Jovi, pesem Livin' on a praver, na­grado bo prejel Simon Trskan, Kranj, Jaka Platiše 3. Na­gradna uganka: rokometašice Dupelj so osvojile prvo mesto v slovenski ligi, nagrado dobi Justi Križaj, Naklo, Ul. P. Mede 49. Nagradi sta kaseti, ki ju bomo poslali po pošti.

Zdaj pa še nekaj besed o našem zadnjem razpisu, ki smo ga naslovili Govorijo verzi. Pesmic se je nabralo kar nekaj, s knjigo Zadnja oaza pa bomo nagradili Monico Buhanćić iz Preddvora za pesem Hudičev raj, ki kaže na njeno izjemno zrelo čutenje tega sveta. Od srca čestita mo. Poslavljamo se na kratko: lepo se imejte med poči­tnicami, septembra pa se spet snidemo!

Uredništvo

T a m e s e c n a v r t u

Sadike zimske endivije bomo potrebovali proti koncu julija, zato moramo za zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno pet tednov.

V drugi polovici julija še vedno lahko sejemo listnati ohrovt. Sadike bomo za stalno razsajali proti koncu julija; pri­delka bo jeseni res nekoliko manj kot pri bolj ranih saditvah, toda tako lahko dobro izkoristimo prazne grede.

Vzgoja kumar na »špalirju«, to je na ne k a k š n e m ogrodju, zahteva nekaj več dela, toda svoje prednosti pokaže posebno v deževnem poletju. Kot špalir za kumare lahko uporabimo na okvir napeto žično mrežo ali enostavno ogrodje iz lat z na­peto žico ali vrvico, postavimo ga malce poševno.

Najboljši čas za sajenje pozne kolerabe je druga polovica junija. Pozne sorte kolerabic potrebujejo za razvoj do tri me­sece. Krepke sadike sadimo vsaj do začetka julija v razdalji 40X40cm.

Grede z zgodnjimi kolerabicami lahko zasadimo s porom ali posejemo z belgijskim radičem, če preden pospravimo kolera-bice. Sadike pora potikamo med vrsticami kolerabice. Za se­tev radiča potegnemo okrog 2 cm globoke Drazde in vanje se­jemo. Po vzniku rastline razredčimo na 15 cm.

Koleraba je prav primerna naslednica na gredah, kjer smo pobrali zgodnji grah. Grahovino navadno kar populimo, bolje pa storimo, če jo porežemo ali požanjemo, da ostanejo korenine v zemlji z vsemi zalogami dušika. Gredice plitko prekopljemo in že lahko sadimo kolerabo; zelo primerna za poletno sajenje je delikatesna, bela in modra, saj doraste v dveh mesecih.

Plodovi bučnic so veliki , okusni in številni samo takrat, če j ih neprestano pitamo. Izvedenci pravijo, naj bi j ih nikoli ne zalivali samo z vodo, temveč sarno s hranilnimi zalivki, a v manjš ih koncentracijah kot navadno. Na 10 litrov vode naj bi bilo dovolj 5 do 10 g mešanega gnojila.

Tudi pozna setev mangolda ali blitve da še precej pridelka. Sejemo jo na izpraznjene gredice. Blitvo, k i smo jo sejali pre­teklo leto, a zdaj odganja močna in razvejena cvetna stebla, odstranimo popolnoma, ker listi niso več okusni. Na njeno mesto sadimo glavnato solato, kolerabico ali celo nizki fižol.

Kdor v suši ne zaliva korenja, mora računat i s tem, da bo del korenja razpokal. Ob nagli menjavi moče in suše se zgodi namreč korenčku podobno kot kolerabi: po izdatnem dežju za sušo poči. Zato ga zalivajmo redno!

Junija sajene sadike porase bodo jeseni še tako razvile, da j ih ne smemo saditi bliže kot 25 cm vrsto od vrste.

Mesečne redkvice hitro doraščajo in j ih še vedno lahko se­jemo za sproti. Seveda moramo skrbeti predvsem za to, da j im ne bi nikoli zmanjkalo vlage.

H U D I Č E V R A J P I S A T E L J

Prišel je v raj, hudičev raj, nič več se ni bal... Satana vprašal — zakaj?

Zakaj, se je spraševal, zakaj moj dom se imenuje — hudičev raj?

Ni več jedel, ni več spal, nič več se ni bal, saj to njegov je dom.

Zakaj, se je spraševal, zakaj moj dom se imenuje — hudičev raj ?

Monica Buhančič, 8. c r. OŠ Ma­tije Valjavca Preddvor

Pisatelj je lahko skladatelj, pisatelj je lahko ravnatelj. Pisatelj piše poezije, pisatelj riše sladkarije. Pisatelj, ta res je... kod ve, kaj? Pisatelj, brž mi zgodbo daj!

Eva Serpan, 5, b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor

Spodaj je ozek, zgoraj širok, skozenj teče majhen tok.

Krojač Bevskač hlače pomeri tistemu le, ki se mu zameri.

Z A K A J S E V E S E L I M

P O Č I T N I C ? ...ker bom šel v hribe —Andrej V. ...ker se mi ne bo treba učiti in bom hodil na izlete — B l a ž ...ker je konec šolskega dela in grem na morje —Nina Z. ...ker bova šla z dedkom na Koroško in se bom igral s prija telji —Urban ...ker se želim odpočiti —Olivera ...ker grem v kolonijo na Stenjak in se bom spominjal sošol­cev in sošolk —Andrej H . . ...ker bom lahko plavala in šla k dedku — Ana ...ker se mi ne bo treba učiti in hoditi v šolo —Nina Ž. ...ker bom šla na morje —Urška B. ...ker se bom lahko cel dan igral in bom šel na morje — Jure ...ker bi se rad spočit od šolskega dela — T o m a ž s ...ker se bom na morju lahko sončila in kopala —Breda ...ker bom lahko gledala televizijo in mi ne bo treba hoditi s torbu v šolo — Maja ...ker bom šla k stati mami —Jasmina ...ker bom šel rta morje in se kopal —Matej ...ker bom šla z mamico k babici —Jelena ...ker se bom kopal, igral in se spočil, da bom drugo leto odličnjak —Miha ...ker bom na morju nabiral školjke —Marko ...ker bom doma in mi ie bo treba v šolo —Urša H . ...ker se bom z odjem igral indijance — T o m a ž P. ...ker se bom v miru igral — T o m a ž K. ...ker bom šel na morje in se potem veselim jeseni —Kozle ...ker se ne bo treba učiti in se bom v miru igrala —Spela ...ker grem na morje in bom plavali —Mateja

Učenci 1. c r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center

1

GOVORIJO VERZI

Tiho v nočni mir stopa bled pastir, sredi črne trate pase ovčke zlate

K U R J A G A S I L C A

Poklicna gasilca za kurje požare sta tovarišica Branko in Mare vozita rdeče vozilo, ki se premika na kurje gnojilo. Namesto zvonca ima straža kar dva lonca. Ko zaneti se požar, začne stražar po zvoncih nabijati in sireno navijati. Branko in Mare začneta gasiti, a kmalu tudi vpiti: »vode, vode je zmanjkalo, prestavite cev, da ne bo kurnik pogorel.t« jure Križaj, 6. b r. OŠ Cvetka

Gola rja Škofia Loka

"/ou rc mirte ,

a l i o f the i ime .

/ou re l i t e surishine,

JooVe onlv m i n e |

H O T E L SI

\

4

\

\ \

\

\

V ŠOLO HODIM RAD, ŠE LEPŠE PA JE ZJUTRAJ SPAT.

Rok vižintin, 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj

Ni vitez, pa ima oklep, izpod oklepa gleda — rep.

Vesna Tišler, 8. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič

(iz posebne izdaje Stezic v angleščini)

Hotel si poiskati dobre ljudi z nasmejanimi obrazi, z nasmejanimi očmi. Hotel si poiskati srečne ljudi, take z vriskajočim srcem, toda joj, kaj videl si. Našel si mrke obraze in videl hudobne ljudi, ki so že zdavnaj zgubili srce in so imeli zlobne oči. saj vi sploh niste ljudje! si zavpil; kam ste dali srce? in naše roke so krvave! si zavpil. Zapri si svoje oči, nisi hotel gledati, kako človek mori. Zapri si oči in si zaželel, da bi oslepel

Ajda Rooss, 7. i» r. _ in enotnost Kralj

OŠ Brats^

PETEK, 26. JUNIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN . ^ K M M E H G L A S

TV SPORED T

S O B O T A 27. junija

9 55 Poročila 10 00 Ohcet v Ljubljani 87.

prenos in posnetek 10.30 Kamniti Pigmalion —

Arhitekt Jože Plečnik, dokumentarna oddaja

1130 Ohcet v Ljubljani, prenos 1450 K Brenkova Deklica

Delfina in lisica Zvitorepka »Nedeljska cesta«

15.00 Ohcet v Ljubljani 87. prenos in posnetek

15 40 Španska državljanska vojna, dokumentarna serija

16 10 Pomladna suita 16 30 Ohcet v Ljubljani 87,

prenos 17.30 Na konici meča, mladinski

film 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Knjiga 19.26 Vreme 1930 TV dnevnik 19 50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Čez 110. ulico, ameriški

film 2150 Propagandna oddaja 21.55 Alpe-Jadran, informativno

zabavna oddaja 22.25 TV dnevnik 22 40 Aids-ne umrite zaradi

nevednosti, 1. del. 23.00 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 6.45 Test '•00 Filmski maraton

13.55 Goteborg: Finale evropskega pokala v atletiki, Praga: Finale evropskega pokala v atletiki

1 7 40 Dallas, ameriška nadaljevanka

18.20 Naše malo misto, ponovitev nadaljevanke

'9.30 TV dnevnik 20.15 Bitola: Rokomet(m) - YU

: SZ, prenos (slov. kom) 2145 Poročila 21 50 Jazz 22.20 Športna sobota 22.40 Praga: Atletika Finale

pokala Evrope, skupina A

TV Zagreb I. program 8 25 Poročila 8.30 Posvet giasoena oaoaja 9.25 Španska državljanska

vojna, dokumentarna oddaja

10 20 Skrita kamera 11 10 Disko folk 11 55 Kako biti skupaj 12 25 Kekec m Mojca, otroška

predstava 13 20 Narodna glasba 13 55 Gcteborg Finale v EP v

atletiki 17 15 Poročila 17 20 TV koledar 1 7 30 Mali koncert 17 45 Sedem TV dni 18 30 T. O , dokumentarna

oddaja 19 30 TV dnevnik 20 15 Boljše življenje,

humoristična serija 21.05 Fant, ameriški film 22 30 TV dnevnik 22 45 Program plus, Poletni čas

— nočni program 00 15 Poročila

N E D E L J A 28. junija

8.55 Poročila 9.00 Živ žav 9.55 Dolga bela sled, ponovitev

8 dela češkoslovaške nadaljevanke

10.25 Tedenski zabavnik, ponovitev

12.00 Kmetijska odaja (Znanje-imanje) TV Beograd

14.00 Sin, za kmeta se boš šolal 14.20 Poročila 15 00 Poznate Jugoslavijo? —

kviz 16.30 Prisluhnimo tišini, oddaja

za slušno prizadete 17.10 Dekle s konjske dirke,

italijanski film 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Kino, Turistični

pagelj —neža 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 R. Bogdanovič: Tretje

obdobje, 1. del nadaljevanke TV Skopje

20.55 Propagandna oddaja 21.00 Aids II. — ne umrite zaradi

nevednosti 21 20 Poletna noč

TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govorimo o zdravju,

izobraževalna oddaja 13.30 Kulturna dediščina: Tivat,

izobraževalna oddaia

miL i um

Druga Žikina dinastija ie domača komedija, nadaljevanje prvega filma o Žiki in njegovih Nasmejali se bomo, kot se lahko nasmejemo le zdravemu srbskemu humorju, Tudi v tem filmu nastopajo Bata Živojinovic, Ružica Sokić, Seka Sabljič, Gidra Bojanič, Marko Todorovič in drugi

Trije moški in zibelka pa je odlična francoska komedija, nagrajena s številnimi najvišjimi nagradami, med drugim tudi * oscarjem '86 za najboljši tuji film Trije prijatelji stanujejo skupaj v najetem stanovanju So zakrknjeni samci, ljubitelji svobode in sovražniki družinskega življenja, veselo se preda jajo ljubezenskim avanturam, vse dokler, dokler se pred vrati njihovega stanovanja ne znajde košek s šestmesečno deklico, hčerko ene od pozabljenih ljubimk Vsi trije razvajeni ljubimci Postanejo skrbni otroški varuhi, ki so celo ljubosumni drug na drugega Ko se mati vrne po otroka, ni hujšega, ker morajo otroka vrniti Film, ki nas bo res od srca nasmejal.

četrta nora misija je akcijski avstralsko - novozelandski Mm Z akcijo na) bi prekinili verigo kriminalnih aktivnosti med Hong Kongom in Novo Zelandijo

Naj opozorimo še na predpremiero ameriškega filma Pro '•sorji so ponoreli. V petek, 26 junija, ob 20 uri ga bodo vr '«li v kinu Zelezar na Jesenicah, v soboto, 27 junija, ob 22 uri •n v nedeljo, 28 junija, ob 15 uri v kinu Center v Kranju, v ne del|o, 28., ob 21 uri v kinu Tržič, v ponedeljek, 29 junija, ob 18 m 20 uri pa v kinu Dom Kamnik.

14 00 14 10 1500

17 05

18 55 1930 20 00

21 05

21 50 22 00 22 40 00 10

Zanimivosti Automan, serijski film Poznate Jugoslavijo -kviz Nekateri so za vroče, iz ciklusa filmov Manlvn Monroe Risana serija TV dnevnik K Klane Notranje rezerve, drama Dober večer. zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Športni preged Program plus Poročila

P O N E D E L J E K 29.junija

17 25 Poročila 17 40 Šola tenisa 17 50 Zakaj zbiramo star papir,

oddaja za otroke 18.20 Državni ansambel

gruzijske folklore 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 J. Doniol — Valecroze:

Pogrešam ga, 4., zadnji del francoske nadaljevanke

20 55 Propagandna oddaja 21.55 Poletna noč 21.00 Aktualno 21.40 TV dnevnik

Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti

imam povedati, otroška oddaja

17.45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja

18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.30 Po sledeh napredka 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.20 Domači kino: Svečenik

ljubezni, angleški film 22.50 Mali koncert pianistke T.

Ognjenovič: igra Chopinovo Balado št 4.

TV Zagreb I. program 8.55 Poročila 9.00 Dediščina za prihodnost 9.45 Risana serija

10.10 Singapur, od našega dopisnika

11,40 Pravi divji zahod, filmski program

15.30 Poročila 15.30 Program plus 17.45 Sprehod s pesnikom,

otroška oddaja 18 00 Letos, izobraževalna

oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 N. Rončevič. Življenje v

Grobljanski ulici

21 20 Pohod Evropske civilizacije

22 10 TV dnevnik 22 40 Program plus 00 10 Poročila

T O R E K 30. junija 17 40 17 45 18 45 18 55 19 00 1925 19 30 19 55 20 05

21 20 21 25 22 05 22 20

Poročila Tedenski zabavnik, 13 oddaja TV Sarajevo Risanka Propagandna oddaja Danes Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M Kovač Zadnja pustolovščina, drama TV Sarajevo Propagandna oddaja Integrali TV dnevnik Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže. 17 10 TV dnevnik 17 30 Mali svet, otroška oddaja 18 00 Požari pretijo Jadranu,

izobraževalna oddaja 18 30 Mostovi - Hidak 19 00 Rezerviran čas 19,30 TV dnevnik 20.00 Slikarske tehnike:

Tempera 20.30 Pihalni trio 20.45 Včeraj, danes, jutri 20.50 Starogradske pesmi na

Beograjski pomladi 21.35 Žrebanje lota 21.40 Muppet Shovv 22.05 Maksimiljan Vrhovec,

izobraževalna oddaja

TV Zagreb I. program

">>ni i . i~ i«^ , m o " , 3 r o r meseca Moje Titovo Velenje

20 40 Propagandna oddaja 20 45 Film tedna - Ciklus

švedskega filma Amoroka

22 35 TV dnevnik 22.50 Poletna noč

Oddajniki II TV mreže 18 40 Številke m črke —kviz 19 00 TV koledar 19 10 Hisanna 19.30 TV dnevnik 20 00 Glasbeni večer: Koncert

ob 100-letnici SANU 21,30 Poročila 21.35 Umetniški večer: Vasil

lljovski TV Zagreb I program

8.55 Poročila 9.00 Dediščina za prihodnost 9.45 Risana serija

10.10 Singapur, od našega dopisnika

11.40 Kantata o kavi 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.30 Pisani svet, otroška

oddaja 18.00 Požari pretijo Jadranu,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sinovi in hčere steklarja

Jakoba 21.00 Kontaktni magazin 22 40 TV dnevnik 23.00 Program plus 0030 Poročila

S R E D A 1. julija

18.35 Poročila 18.40 Pravljice iz lutkarskega

vozička: O divjaškem divjaku

19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja

8.55 Poročila 9 00 Dediščina za pnhodnjost:

Camil Siljaric 9 45 Risana serija

10 10 Kuala Lumpur, od našega dopisnika

1140 Disko folk 15 40 Program plus 17.10 Risanka 17 25 Poročila 17.30 Rdeča kapica, predstava

za otroke 18 00 Gozdovi umirajo, kajne?,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film 22.30 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila

Č E T R T E K 2. julija 18.35 Poročila 18.40 Kobilja jajca iz serije

Butalci 18.55 Zmajev ples, otroška oddaja 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Sedem mladih,

zabavnoglasbena oddaja TV Beograd

20.55 Propagandna oddaja 21.00 H. de Man: Naraščajoče

vode, 7. del nizozemske nadaljevanke

22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže

Zagreb). 2rCC" II TV mreže 8 55 9 00 945

10.10

11.40 15 30 15 40 17 10 17 25 17 30

18 00

18 30 18 40 1900 19.10 19 30 20 00 20.55 21.05

22.50 23.10

23 40

Poročila Dediščina za prihodnost Risana senja Kuala Lumpur, od našega dopisnika Videoklub Poročila Program plus Risanka Poročila Markova dekleta, otroška oddaja TV Skopje Aids, izobraževalna oddaja Risanka. Številke in črke— kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Ciklus kanadskega filma: Ann Trirser TV dnevnik Program plus: Nepričakovane zgodbe Poročila

P E T E K 3. julija

18 35 18.40

19 10 19.20 19.26 19.30 19.55 20 00

21.05 21.10

22.05 22.15 22.30

Poročila Dolga bela sled, 9. del češkoslovaške nadaljevanke za otroke Risanka Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja C. Bertolazzi: Lulu, 1. del italijanske nadaljevanke Propagandna oddaja Drugi spol, 4. del dokumentarne serije Rezerviran čas TV dnevnik Poletna noč

17 10 TV dnevnik 17 30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18 30 Premor 18 40 številke in črke-kviz 1900 Šopek domačih, 11 oddaja 19 30 TV dnevnik 20 00 Bugojno Slovesnost

revolucionarne pesmi 20 55 Poročila 21 00 Arandjelovac: Marmor in

zvoki orenos 22 05 Gospod oredsedmk.

francosti f j | m

23 35 En avtor, en film

TV Zagreb I. program 8 55 Poročila 9 00 Dediščina za prihodnost S 45 Risana serija

10 10 Apidjan, od našega dopisnika

1140 Humphrey Bogart, filmski program

15.30 Poročila 15.40 Program plus 17 10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Kamp sonce, otroška

oddaja 18.00 Znanstveni razgovori 18.30 SP v kajaku in kanuju na

nizkih vodah, reportaža 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cagnev in Lacey, serijski

film 21.00 Večer Pri lipi, zabavna

oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Gost urednik 23.45 Program plus: Moj kolega

mož 01.20 Poročila

r a d i o ž i r i

17.10 TV dnevnik 17.30 Markova dekleta, otroška

serija TV Skopje 18.00 Industrijsko oblikovanje,

izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bitola: Rokomet (m) —

Finale trofeje Jugoslavije, prenos

21.15 Poročila 21.20 Narodna glasba 22.05 Dokumentarni večer

Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na

UKV območju 98.2 M H z UKV območju 91,2 M H z UKV območju 96,4 M H z

Nedelja 28. junija 9.00 Napoved programa — EP — Vi nam, mi vam

10.00 Zdravstveni nasveti — Kako gledajo delavci škofjeloške občine na spremembe in dopolnitve male ustave (v živo)

11.00 Novice in dogodki — Reportažni zapis z 11. delovnega srečanja kovinarjev

12.00 Čestitke in pozdravi

Torek, 30. junija 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Otrok med domom in

vrtcem — Požarna varnost 18.00 Novice in dogodki — Za ljubitelje narodnozabavne

glasbe — Zgodba iz radijske skrinjice

Četrtek, 2. ju lija 19.30 Napoved programa — obvestila EP — Pogovor v

studiju o spomeniško zaščiteni kapucinski knjižnici v Škofji Loki

21.30 Napoved programa za nedeljo

RADIO PETEK, 26. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... — 11.35 S pesmijo po Jugo­slaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovan­skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in za­bavna glasba - 13.30 Od melo­dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19 45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorš čakih - 22 30 -24 00 Iz glasbe ne skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 27. junija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program

glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanje republik in pokrajin — 12.10 —14.00 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Ra­dio danes, radio jutri - 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17- ih -18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše - 20.00 Mladi mostovi - 20.30 Slovenci po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 005.—5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 28. junija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8 07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tova­riši? — 1005 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo - 13 20 Za naše kmetoval ce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci -17 50 Radijska iara - 19.45

Glasbene razglednice -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 No­čni program — glasba PONEDELJEK. 29. junija Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za... - 12.10 Veliki revijski orke­stri - 13.30 Od melodije do me­lodije - 14.05 V gosteh pri zbo­rih jugoslovanskih radijskih po­staj - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene me­lodije - 00.05-4.30 Nočni pro­gram - glasba

TOREK, 30. junija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas

benih šol - 9.05 Z glasbo v do­ber dan - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -21.05 Radijska igra - 22.15 In­formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mo­zaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba

SREDA. 1. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali po­znate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak že­

lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert .-a besedo - šepetanje — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 2. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije -14.20 Koncert za mlade poslušal­ce - 14.45 Naš gost - 15.55 Za­bavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program

mu KRANJ CENTER

26. junija: amer komedija MLA­DI VOLKODLAK ob 16., 18. in 20. uri, 27. junija: amer komedija MLADI VOLKODLAK ob 16., 18. in 20 uri, 28. junija: amer kome­dija PROFESORJI SO PONORE Ll ob 15 uri, amer komedija MLADI VOLKODLAK ob 17. in 19. uri, premiera franc komedije TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 21 uri, 29. in 30. junija: amer akcij film HITRONOGI KOLESARJI ob 16 ,18 in 20. uri, 1. in 2. julija: ju gosi. komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 16., 18 in 20. uri

KRANJ STORŽIČ 26. junija: ame. fant. film ISKA NJE V VESOLJU ob 16, 18 in 20. uri, 27. junija: amer glasb film BEAT STREET ob 16 uri, amer akcij film ZANKA ob 18 in 20 uri, 28. junija: ital akcij film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 14 in 18. uri, amer. komedija SEKSI KOMEDIJA PO­LETNE NOČI ob 16. uri. premiera avstral akcij filma ČETRTA NO RA MISIJA ob 20 uri. 29 in 30 junija avstral akcij film ČETR TA NORA MISIJA ob 16., 18 in

20. uri, 1. julija: amer. glasb, film BEAT STREET ob 16., 18. in 20. uri, 2. julija: amer pust film CO NAN I ob 16., 18. in 20. uri

JESENICE ŽELEZAR 26. junija: amer. fant. film ELI -MINATOR ob 16. in 18. uri, pred premiera amer komedije PRO FESORJI SO PONORELI ob 20. uri, 27. junija: amer fant. film ELIMINATOR ob 16 in 18. uri, premiera jugosl. komedije DRU­GA ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 28. in 29. junija: jugosl ko­medija DRUGA ŽIKINA DINA­STIJA ob 16., 18. in 20. uri, 30. ju­nija: amer. akcij film ZANKA ob 18. in 20 uri, 1. julija: franc ko medija OGROŽENA SRCA ob 16., 18. in 20 uri, 2. julija: amer fant film CONAN I ob 16., 18. in 20. uri

JESENICE PLAVŽ 27. junija: ital akcij, film RO­PARJI IZGUBLJENEGA ZAKLA­DA ob 18 in 20 uri, 28. junija: amer.fant. film ELIMINATOR ob 16, 18. in 20. uri, 29. junija: amer fant. film CONAN I ob 18. in 20. uri

TRŽIČ 27. junija: amer fant film ISKA NJE V VESOLJU ob 16 uri, pre miera amer filma NEVIDNI

VOZNIK ob 18. in 20. uri, premie­ra amer. akcij, filma HITRONOGI KOLESARJI ob 22. uri, 28. juni­ja: amer. glasb, film BEAT STREET ob 15. uri, amer kome­dija NEVIDNI VOZNIK ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije PROFESORJI SO PONORELI ob 21 uri, 29. in 30. junija: amer. komedija MLADI VOLKODLAK ob 18 in 20 uri, 2. julija: avstral. fant film PLANET ORDESSA ob 18. in 20 uri

KAMNIK 27. junija: amer. fant. film CO­NAN I ob 16. uri, amer. akcij, film ČRNI MESEC ob 18. in 20. uri, premiera franc. komedije TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 22 uri, 28. junija: amer. akcij film ČRNI MESIC ob 15. in 17. uri, ital. erot. film LETEČI SEKS ob 19. uri, premiera amer. akcij, film HITRONOGI KOLESARJI ob 21. uri, 29. junija: predpremiera amer komedije PROFESORJI SO PONORELI ob 18. in 20 uri, 30 junija: amer akcij, film ZAN KA ob 18. in 20 uri, 2. julija: amer fant. film ELIMINATOR ob 18 in 20 uri

DUPLICA 27. junija: avstral akcij film ČE-TRTA NORA MISIJA ob 18. in 20 uri, 28. junija: franc. komedi-

ja OGROŽENA SRCA ob 18. in 20. uri, 1. julija: ital. akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZA­KLADA ob 20. uri, 2. julija: franc. erot. film LJUBEZEN V OGLE DALU ob 20. uri

RADOVUICA 26. junija in 1. julija: amer. film STAR 80 ob 20. uri, 27. junija: amer. film NORČIJE NA KOLE­SIH ob 18. uri, amer. film OREL PRAVICE ob 20 uri, 28. junija: amer. film OREL PRAVICE ob 18. uri, amer. film STAR 80 ob 20. uri, 29. junija: jugosl film ŠPA DIER - ENO ŽIVLJENJE ob 20. uri, 30. junija: amer. film NORČI­JE NA KOLESIH ob 20 uri, 2. ju­lija: amer film OREL PRAVICE ob 20. uri

BLED

26. junija: franc. krim. film PA­SJA ŽEJA ob 20. uri, 27. junija: franc krim. film PASJA ŽEJA ot 18. uri amer. film RPLICIJSKA AKAD -MIJA ob 20. uri, 28. juni­ja: an ir. film POLICIJSKA AKA-DEMLA ob 18. uri, amer. film BITI ZALJUBLJEN ob 20. uri, 29. in 30. junija: amer film STAR 80 ob 20. uri, 1. julija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20. uri, 2. julija: jugosl. film ŠPADI-ER - ENO ŽIVLJENJt oo AJ. uri

BOHINJ 27. junija: amer. film BITI ZA LJUBLJEN ob 20 uri, 28. junija: franc. krim. film PASJA ŽEJA ob 18. in 20. uri, 2. julija: amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20

ŠKOFJA LOKA 26. junij: amer. komedija DIPLO-MIRANEC ob 18.30 in 20.30, 27. in 28. junija: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 18.30 in 20.30, 30. junija in 1. julija: amer. erot. film MLADA LADY CHAT-TERLY ob 18.30 in 20 30, 2. julija: jugosl. vojni film DIVJI VETER ob 20.30

ŽELEZNIKI 26. junija: amer. akcij, film AME­RIŠKI NINJA ob 18.30 in 20.30, 27. junija: amer. glasb, film TO JE ELVVIS PRESLEY ob 20.30, 1. julija: amer. avant. film DAKO-TA HARIS ob 20.30

POLJANE 26. junija: amer. glasb, film TO JE ELVVIS PRESLEY ob 21. uri, 28. junija: amer avatn. film DA KOTA HARIS ob 18 uri, 30. juni ja: jugosl. vojni film DIVJI VE­TER ob 21 uri

S M K J M E I I G L A S 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 26. JUNIJA 191

\ / H l T T n i e l r f i F r * V»^ 1 ^ T v - » i

ZAHRBTNO PRIJATELJSTVO CIGARETE

Če bf kdo moral vedeti, kaj je zdravo in kaj ni, potem so to gotovo zdravniki. Najbrž verjamejo, da je kajenje škodljivo; toda zaradi tega je v Sloveniji neha­lo kaditi le 18 odstotkov zdravnikov kadilcev. Druge je v to prisilila bolezen ali pa jih je pretresla posledica kajenja pri drugih. Te ugotovitve prinaša štu­dija, ki so jo med slovenskimi zdravniki več let pripravljali na Instititu za pljučne bolezni in tuberkolozo na Golniku. Stanovskim kolegom naj bi s spo­znanji pomagala, da bi opustili cigarete, še preden je prepozno, izsledki pa so seveda zanimivi tudi za druge.

293, pač pa je bila med kadilci umrljivost višja: 15 odstotkov kadilcev, nekadilcev pa le 4 od­stotke. Zanimivo je tudi to, da je bilo med umrl imi tudi 8 od­stotkov bivših kadilcev. Splača se pustiti cigarete, mar ne? Tu­di povprečna življenjska doba med zdravniki nas sili k skle­pom, da nekadilci živijo dlje — v povprečju 70 let, zdravniki kadilci so živeli povprečno 62 let.«

Ali slovenski zdravniki umi­rajo za drugačnimi boleznimi kot drugi ljudje?

»Sploh ne. Kadi lc i med njimi umirajo tako kot drugi kadilci. Na prvem mestu je bil vzrok pljučni rak — v devetdesetih odstotkih, na drugem mestu je srčni infarkt, slede bolezni prebavil in tako dalje. Ob tem pa smo prišli do nenavadne ugotovitve, k i pa je še ne mo­rem komentirati: slovenske zdravnice umirajo nenavadno zgodaj, okoli petdesetega leta, dosti prej kot njihovi moški kolegi. Sicer pa je prognoza

N a Švedskem je že nekaj po- k i vsem odsvetujejo cigarete, bolezni oziroma vzrokov, zara-vsem običajnega, da ljudje v ponekod pa zdravnik celo kadi di katerih bodo tudi v prihod-zaprtih prostorih ne kadijo, ce- pred bolnikom, pri anamnezi nje zdravniki umirali : 40 odsto-lo v lastnih stanovanjih ne. neke bolezni pa niti ne vpraša , tkov zaradi bolezni srca in oži-Stopijo na balkon, popuhajo ci- c e bolnik morda kadi.« lja, od tega če t r t ina zaradi in-gareto in se vrnejo v sobo k družini . Tudi pozimi je tako, in na severu je zima dolga. V Z D A , na primer, sodi k dobre­mu vtisu zdravnika tudi to, da ne kadi in ne pije, poleg vsega drugega, seveda. Se bi lahko našteval i primere iz razvitej­ših delov sveta, kjer zavedanje o škodljivosti kajenja p r inaša nove vzorce obnašan ja med ljudmi. Pa na le to; opuščanje kajenja se je začelo kazati tudi pri rahlem upadu ene najpo­membnejš ih posledic kajenja — raka na pljučih.

Kaj pa pri nas? Brez dvoma bomo v nekaj letih tudi v tem dohiteli razvitejše dežele. To­da toliko časa bo pri nas še vedno vse več mladih posegalo po cigaretah, zdravstvene sta­tistike bodo beležile porast bronhialnih obolenj ter bolezni srca in ožilja, še posebej po­rast infarkta in pljučnega ra­ka. Imamo zakon, ki prepove­duje kajenje na delovnem me­stu, otroke vzgajamo že v šoli, govorimo o posledicah kajenja nosečnic in doječih mater na rast in razvoj otroka... Brez večjega uspeha. Kaže, da se bo morala krivulja števila kadil­cev še povzpeti navzgor, vzpo­redno s tem tudi posledice, še­le nato naj bi se ta epidemija sodobnega časa začela umirja­ti.

Kaj pa zdravniki? T i vendar največ vedo o škodljivosti ciga­rete. Pomisli l i bi, da niti eden zaradi tega ne kadi. '.'redvsem, da ne kadi niti en pulmolog ali medicinsko osebje v bolnišni­cah za pljučne bolezni. Ob tem prof. dr. Bojan Fortič, direktor Instituta za pljučne bolezni in tuberkolozo Golnik, le zmajuje z glavo. In to z razlogom.

Na zadnjem srečanju slo­venskih zdravnikov v Novi Go­rici ste predstavili rezultate ankete med ljudmi, ki bi mo­rali biti glede varovanja zdrav­ja najbolj osveščeni — med slovenskimi zdravniki. Ste bili kot pulmolog rezultatov vese­li?

»Nikakor ne, osupljivi so. Anketa, k i smo jo opravljali več let, je zajela 3600 sloven­skih zdravnikov vseh starosti, od stažistov do upokojenih. Če­trtina, celo nekaj več, j ih kadi. Odstotek je v primerjavi z zdravniki v zahodnih deželah ogromen. Celo pri nas, v insti­tutu na Golniku, kadi deset od­stotkov zdravnikov. Razlika je seveda v tem, da naši zdravni-

Če človek pokadi deset cigaret na dan, se v desetih le­tih prilepi na sluznico grla, sapnika in bronhijev okoli 1 kg katrana. Del se pa izloči, del ostane v telesu, predvsem v pljučih. Tretji del snovi pa se izloči prek ledvic, a ne docela; ledvični rak je petkrat pogostejši pri kadilcih kot pri neka­dilcih.

Umrljivost med kadilci je odvisna od števi la na dan po­kajenih cigaret. V starosti med 35. in 55. letom je umrljivost med hudimi kadilci dva do trikrat večja kot pri nekadilcih. Povprečna življenjska doba tridesetletnega kadilca, ki po­kadi povprečno več kot 20 cigaret na dan, je kar za osem let

Ali potem zdravniki opušča­jo kajenje?

»V zadnjih petnajstih letih j ih je cigarete opustila četrti­na; čim starejši so, tem lažje se odločijo za ta, kadilcem tako težak korak. S starostjo začno namreč kadilske bolezni kaza­ti svoje različne obraze. Bron­hitis se začne počasi z jutra­njim kašljem, nadaljuje s celo­dnevnim in konča z težko sapo pri na jmanjšem naporu oziro­ma celo z invalidnostjo, da ne govorim o arteriosklerozi, in­farktu in pl jučnem raku. Vse to zdravniki vedo. Kaže pa, da je največ znanja o tem ali pa zavesti o posledicah prav na Gorenjskem — največ nekadil­cev med zdravniki je prav tu, največ kadilcev pa v Prekmur-ju. Kdo bi vedel, zaka j«

Ste zdravnike, v anketi je odgovarjalo 95 odstotkov slo­venskih zdravnikov, vprašali, zakaj so pustili kajenje?

»Več kot četr t ino je v to pri­sililo kronično obolenje dihal, bronhitis torej. Šele na dru­gem mestu je osveščenost , spo­znanje, da je ta razvada škod­ljiva. Nato slede s tenokard ične težave — resno zbadanje, ki si­cer še ni infarkt, a je resno opozorilo, da je srce oziroma ožilje že načeto. Deset odsto­tkov zdravnikov je priznalo, da so odvrgli cigareto iz strahu pred rakom. Med ljudmi, ki umro zaradi raka na pljučih, je 90 odstotkov kadilcev. Zgovo-, ren podatek. Infarkt pa je streznil k a l i h pet odstotkov zdravnikov 1 idilcev |( kajpada zelo ielo po> to ali kar prepo­zno.«

r.ii'brž im.i kajenje tudi vpliv na 'dolgost življenja'?

->Kc smo pregledovali podat ke o umrljivosti med zdravni­k i , nas jf osjpnilo — ne to, da jih je v petnajstih letih umrlo

farkta, dobrih 30 odstotkov pa j ih bo umrlo za rakom.«

Če bi se zdravniki kot naj­bolj osveščen del prebivalstva odločili za življenje brez ciga­rete, bi bili po obolevanju, vzrokih smrti in povprečni ži­vljenjski dobi rezultati druga­čni?

»Da, drugačni.« Ali te izsledke o posledicah

kajenja med zdravniki lahko primerjate z drugimi skupina­mi prebivalstva?

»V Sloveniji kakšne obsež­nejše in pomembne j še razi­skave o posledicah kajenja še nismo delali. Narejene so bile le nekatere pilotske študije. Prav zdaj pa se v Institutu pri­pravljamo na veliko raziskavo o kajenju na Slovenskem. Stal­no bomo spremljali to razvado na reprezentativnem vzorcu prebivalstva vseh starosti in poklicev tja do leta 2000.«

Ce vemo, da kajenje škodu­je, zakaj ne nehamo, zakaj zdravniki ne opuste kajenja?

»S srečanja v Novi Gorici smo pozvali slovenske zdravni­ke, m seveda posredno tudi vse druge, naj opuste kajenje. Toda pozivi imajo običajno kaj slabo usodo. Bolj so odmevne in učinkovite znanstvene štu­dije o posledicah kajenja. Ta­krat kadilci množičneje opuš­čajo cigarete — za nekaj časa. Vzrokov, da kade nekateri na­prej, pa je več, med njimi tudi neka vrsta avtoagresije. Sicer pa preventiva vedno zanima le s tarejše , ki že čutijo nekaj po­sledic, mladih pa ne. Sploh pa, koliko mladih mater ve, da se bo njen otrok do 12. leta tele­sno in duševno razvijal počas-neje, če v nosečnosti kadi? In koga še razen zdravnikov zani­ma, da v na šem institutu na Golniku zdravimo vsako leto več bolnikov s pljučnim ra­kom.«

L M .

i v a j d o s p o s e b n o o s n o v n o š o l o ?

KAM S PRIZADETIMI OTROKI? Jesenice, 25. junija — Ko so na Jesenicah predlagali, da bi prizadete otroke preselili v osnf£ šo lona Koroško Belo,so bili vsi proti. Ž iv i jo inde la jovneznosn ihrazmerah , san i tarna inšpekcij^ čez dve leti šo lo zaprla. Jesen ičan i nikdar niso zmogli toliko moči in denarja, da bi sto prizad otrokom pomagali vsaj z dostojno šolo in delavnicami.

Posebna osnovna šola Poldeta Stražišar ja z Jesenic je skupaj s svojimi delavnicami jeseniški šolski pastorek. Šolo so namreč dolga leta vztrajno zanemarjali in pozabljali v vseh programih občinskih samoprispevkov. Šolo, v kateri je 63 učencev (ali sku­paj 98 v delavnicah in razvoj­nem oddelku), bo sanitarna in­špekcija 1. septembra 1989 leta zaprla, saj šolski pouk moti nez­nosni hrup s ceste in iz Železar­ne, razen tega pa so učilnice in prostori povsem neustrezni. V tej šoli so se pojavile celo podga­ne, tako obupne so higienske razmere.

• Preselitev na Koroško Belo

J e s e n i š k a občina se očitno za­veda hude problematike duše­vno prizadetih otrok, k i žive v sramotnih šolskih razmerah. Standard jeseniških osnovnih

šol je zdaj še dokaj visok, saj imajo večinoma celodnevni ali enoizmenski pouk, po drugi strani pa tako šolo za prizadete, k i se jo upravičeno lahko sramu­jejo.

Zato so predlagali, naj se šola preseli v staro stavbo osnovne šole na Koroški Beli , v sedanjih prostorih Stražišarjeve šole pa naj bi bile delavnice za delovno usposabljanje. Te delavnice so zdaj nad nekdanjo jeseniško le-darno v Podmežakli , kjer pa učenci kljub ogrevanju večino dni preživijo v mrazu. Če bi bile delavnice v šoli, bi lahko uvedli tudi popoldansko varstvo teh otrok. Šes t varovancev je že brez obeh s taršev in popoldne se ne morejo potikati po Jesenicah. Zanje je treba skrbeti.

• »Vedno smo bili sa­mi...«

Predlogu, da bi se preselili na Koroško Belo, nasprotujejo do­mala vsi. Proti preselitvi so na Beli , proti so celo pedagogi po­sebne šole, razen ravnateljice, k i pravi:

»V osnovni šoli s prilagojenim programom smo bili vedno osamljeni. Otroci so iz vseh de­lov občine. Starši so večinoma tiho, še vedno mislijo nekako ta­kole: tiho bom, mene je narava kaznovala... Naš glas je bil zato vedno šibak, bili smo ob strani, brez vplivnih mož krajevnih skupnosti,« pravi Tatjana Dvor-šak, ravnateljica, ki odstopa s te­ga delovnega mesta.

»Proti preselitvi so celo naši pedagogi, jaz pa vztrajam: pre­selitev na Belo je humana reši­tev in ostro protestiram proti mnenjem, da naši otroci ne so­dijo k zdravim. Za take besede ni opravičila, so nestrokovne in nehumane. Ko bi le vedeli, koli­

ko lažje prizadetih otrok s*"1

klopeh rednih osnovnih šol-'

• »Na Koroški Beli $ proti predlogu«

V osnovni šoli Koroška ^. pravi ravnateljica n ( " V Smolej: »Naša šola je stara 4

maj dve leti in komaj tolik0^ imamo zadovoljiv standard- . enoizmenski pouk. S presoj jo Stražišarjeve šole bi A1"^ preiti na dvoizmenski po u^. je korak nazaj. Razen teg8^ niški otroci ne bi bili v učil?! » nove šole, temveč v stari, k1' i treba primerno urediti. Tel"1^ nico imamo polno zaseden*^ to bi morali hoditi v dom "jI. zana. Skratka: preselitev bj". povezana z denarnimi sti* rešitev pa bi bila le začas"*;,

Tako pedagogi kot star8', tudi krajevna skupnost so % nili predlog, da bi se šola s P p gojenim programom pi** na Belo.«

Zadnjo besedo bo imela1» noviteljica, j esen iška obe1 ^ skupščina. Poslušala b° ji mnenja, večinoma negati v° nasprotujejo preselitvi. ToJ .j izhod v si l i , saj naj bi se spet selili v stare prostore- £V pa-je z drugimi pogoji, n^j* sodijo pedagogi sami, s J>> pošteno, brez osebnih int e r > k i v tem primeru najbrž tu

so tako v ozadju.

Dejstvo, da je za S t r a ž i ^ šolo in delavnice treba n ^ i šitev, je na dlani. Ne l e . . ^ * sanitarne inšpekcije, ki j 1 A več gledala skozi prste i n + čala takšnih razmer, ten^jli radi samih otrok, k i jih }e f življenjska usoda tako ie

zadela. M D. S«*'

N j i h o v o ž i v l j e n j e j e e n s a m d e l o v n i d a n

ANICA Vsak dan v tednu drugje pospravlja stanovanje; starim, onemoglim Uu<** ! pa tudi mlajšim od nje, ki pri današnji dirki nimajo časa zase. V soboto po«*1

ga v cerkvi. Tudi za pokoj duše je treba storiti nekaj na tem svetu...

gozdarjih. Po Je lovic i , Po­k i juku in Mežakl j i je lupila debla, v lekla je dolgo žago. Poz imi so kidal i pota, da so konjske vpregi- lahko priš le do skladovnic hlodov, ki so j ih tudi nakladal i . Poleti 1954. leta se je preselila k zi durjem, k i so delal i vo jašn ico na Pokl juk i . Saniokolnico so j i nakladal i kot m o š k i m . Ostrešji« se je kar zamajalo, ko je pripeljala na vrh zidu.

Tisto jesen je p r i š la v Kran j . V tovarni še vedno ni bilo dela zanjo, v gospodinj skeni biroju pa je dobila me slo perice S seboj je nosila zvežčič, kamor so ji kranjske gospe vpisovale ure. Vsak dan je l>ila do kože mokra . Majhna , drobna rjuhe ni mo-gla ovit i d r u g a č e , kot da jo je st isnila k prs im. Gospodinje SO j i dale jesti, a se je nasla tudi mesarica, ki ji je oči tala tistih nekaj koščkov kloha se... Prehudo je bilo zanjo, moči so ji začele peša t i , Po tem je le dobila delo v Iskri .

Iz Prekmur ju je doma, pet otrok je bilo pri hiš i . Fo vojni ni bilo ne zaposlitve ne za­s lužka . Leta 1948 so šli kole­ktivno obdelovat polja v Ba­nat. Za cel vlak j i h je bilo. Koruzo so okopaval i in žito želi, vse na roke. Le koruza je bi la na k r o ž n i k u , voda je smrdela, malar i ja je kosi la , kis so j i m meša l i v vodo, da s o j o malce razkuži l i . . .

Se tisto jesen je pr iš la na Gorenjsko. Delo je dobila pri

V tovarni je bilo vsaj malo d r u g a č e . Sprva je delal,t pri strojih. Po desetih letih j i je odiezalo mezinec na levi ro­k i . Stroj se ni ustavil , kot bi se moral. Potem je pakirala , dvigovala težko ška t l e . Zaprt prostor, umetna luč. Ob kon­cu š ih t a je bi la kot cunja. Zgodilo se ji je, da je po dva­krat grela večer jo , pa j i je vsak ič spet zmrzni la . Samo mali> se bom ulegla, si je de jala, da se pohladi... Zjutraj

se je zbudila, kot se j e

zvečer ulegla.

Leta 1983 j i je v knj i# c ' J salo, da ima dovolj l e t - . ^ p i v i la se je od sodelavk, j ' * 1 ! , gostila kot se spodobi, P° pa so b i rokratski m H 1 1 1

ugotovili , da j i manjka** dobri dve leti do polne nine. Lahko pa se tudi \ koji , le pokojnina bo u majhna, da bo morala a

vati varstveni dodatek, ^ rek l i . Takrat so jo z

o f )

spravi l i ob ž i v c e I >a °\ j dobivala varstveni d""^] nak, to pa ne! Ni j i k'1,1 drugega kot vrn i t i se na* : Dobila pa je s l abše d«' 1^. pokojnin,! je p r e s n e t o " ' ^ i na. I ,ani je znesla di »bi'4-' J , stare milijone, letos je / f ' na sedem...

Od pospravljanja * i C

nikol i ni bilo veliko malo je pa le, razmis l i ' 1 y ca. Hvala b< igu, da i m a p' ve r o k e D e l a l a je in de''1,, dokler' j i bodo le roke '-'^ Letos pred vel iko no« J pomila t o l i k o o k e n , d.« je V d e s n i rami vnel *K Zelo se je u s t r a š i l a in P^' sčila si je celo dober 1 J toplic. Zdaj je bo l je . S p ^ J haja k svojim gospodJ^j za njo pa ostaja svežin 1 1 ' | po mi lu , po c i s t e r n , i i p i ' 1 1 ' ! u m i t e m , z l ikanem. Se b ^ la la , še bo pomagalu ^ kom, k i so mladi , k i ustvarjajo d r u ž i n e . K ( ' |j je težje, veliko te/,!'1

njej... 11 pel' ' N

PETEK, 26. JUNIJA 1987 REPORTAŽA 9. STRAN @ @ M m š J ^ X 2 L A &

M i r a n Š u b i c , n o v i n a r

RAD IMAM ODZIV, NE MARAM POPULARNOSTI Kranj, junija — Miran Šubic je novinar v pravem pomenu besedu. Zaposlen pri ljubljan­skem Dnevniku, sodelavec Vala 202, zadnje čase pa smo ga spoznali tudi kot voditelja ne­deljske televizijske oddaje Zdravo. Trije mediji torej, pri katerih je delo sicer novinarsko, predvsem zaradi tehnike pa tudi zelo razl ično.

Ko sva se vsedla za mizo, sva sklenila: za­čela bova na začetku. Kaj je pogoj, da se človek odloči postati novinar? Kako si se ti odločil za to delo?

»Že v osnovni in srednji šoli sem lepo pisal spise, vmes pa pridno po Kra ­nju raznašal Dnevnik. Vodja poslovalnice Dnevnika v Kranju, Ma­rija Mežek, me je nekoč vprašala , kaj bom šel študirat , in rekel sem j i , da najbrž novinarstvo. Navdušila me je, da sem pri Dnevniku zaprosil

za štipendijo. Vpisal sem se na fakulteto za so­ciologijo, politične vede in novinarstvo v Lju­bljani, kjer sem tudi diplomiral. Zadnji dve leti studija sem že pisal za Dnevnik, najprej v špor­tni redakciji, nato pa tudi vse drugo.«

Kako pa si se pridružil valovcem na radi­ju?

»Med prakso smo bili š tudentje četr tega le­tnika tudi dva meseca v televizijski hiši. Ravno v tistem času sem slišal, da Val 202 potrebuje sodelavce. Šel sem na mikrofonsko preizkuš­njo, kjer so mi dejali, da sem primeren za delo Pred mikrofonom. Sodelavec Vala 202 sem že sest let. Pri delu na radiju so mi najbolj všeč oddaje »v živo«, kjer je novinar nenehno v sti­ku s poslušalcem. Seveda zahteva to delo veli­ko zbranosti in iznajdljivosti, saj je treba govo­riti v mikrofon neposredno, predvsem pa hitro reagirati. Pri tem delu so dovoljene tudi manj­še napake, ki pa j ih poslušalci hitro opazijo in se odzivajo.«

»Radijski novinarji morajo veliko govoriti, saj radio ne dovoli tišine. Ti si eden tistih novi-narjev, ki s tem nimajo težav.

»Mislim, da je ena mojih napak, da sogo­vornika večkrat ne pustim do besede. Ker sem sam gostobeseden, pričakujem, da je tak tudi sogovornik. Vendar pa to pogosto ni res, saj ne­kateri dolgo iščejo prave besede.«

V zadnjem času si se poskusil tudi pred te­levizijskimi kamerami. Kako se počutiš?

»Prav novinec nisem, saj sem pred leti pri­šel v uredništvo Tednika, kjer sem napravil ne­kaj prispevkov. Kasneje sem se vključil v Ne­deljsko popoldne. Prav v povezavi s temi odda­jami so me povabili tudi k sodelovanju v oddaji Zdravo. Pri tej oddaji smo začeli delati novinci, S a J je bila zastavljena drugače kot tisto, kar

smo bili vajeni. Seveda se v začetku pojavljajo tudi napake. Mis l im, da je pri nas televizija lju­di navadila, da je to program brez napak. Jaz pa si televizijski program predstavljam kot ne­kaj živega, nekaj, kar odslikava življenje, ne­kaj, kjer so možne tudi napake in ni nobena tragedija, če se kdaj kdo zmoti.«

Zaposlen si pri Dnevniku, sodeluješ tudi pri Radiju in Televiziji. Kako ti vse to uspeva?

»Poudariti moram, da gre, ker mi to omo­gočajo pri Dnevniku. Smo relativno majhen kolektiv, dobro se razumemo in marsikaj se da dogovoriti. Na Dnevnik sem zelo navezan, saj nismo le sodelavci, ampak tudi prijatelji. To pa v teh časih veliko pomeni.«

Verjetno te pri novinarskem delu marsikaj moti?

»To se je izkazalo ravno pri delu v televizij­ski hiši. Televizija je v Sloveniji še vedno nekaj nad vsem, prostor, kjer ljudje vidijo nekaj »nadzemeljskega«. Jaz pa ne maram popular­nosti, še manj pa različne interpretacije novi­narskega poklica — na primer, da so vsi novi­narji pijanci ali pa da so novinarji izjemni lju­dje. Novinarstvo je poklic kot vsak drugi, le da ima neko bistveno lastnost: delo je javno in za­to podvrženo javni kr i t ik i in seveda tudi pohva­l i . Le da je slednje manj.«

Včasih v enem dnevu delaš za vse tri me­dije. Kako ti to uspeva?

»Največ je odvisno od tega, kako si delo or­ganiziram. Seveda pa ne gre brez odsotnosti od doma. Vesel sem, da me žena razume, čeprav mora prevzeti marsikatero družinsko opravilo. Zelo sem navezan na družino, zlasti zadnje le­to, odkar imam sina Jaka. Moram pa reči, da me marsikdo sprašuje, če dobim za svoje delo veliko denarja. Res je morda moj osebni doho­dek večji od povprečne novinarske plače (ki je, na žalost, precej nizka), je pa popolnoma in vedno rezultat dela. Imel sem že probleme, ker smo bili ob različnih priložnosti na udaru tisti, ki veliko delamo. Nisem pa še zasledil primera, da bi obravnavali tiste, k i ne delajo nič.«

Ti ob vsem delu ostane kaj časa za razve­drilo?

»Precej prostega časa posvečam nogome­tu, veliko tudi berem. Rad pa sem tudi v družbi prijateljev, kjer ni pomembno, kaj si in kaj po­čneš, temveč le to, da si pravi prijatelj. Tistega, kar pa bi v življenju res rad delal, pa še nise za­čel.«

V . Stanovnik

Foto: G. Šinik

S l a j k a r j e v i d o m a č i j i n a d H o t a v l j a m i

Vzdržijo trmasti, na £emljo privezani k'ajka, 21. junija — V dolini hi verjetno lažje živel, vendar za-

N bi bežal tja. Nekdo mora tudi tu delati. Na Slajki sem se ro-dil " i naš rod naj bi na domačiji ostal.

aikiirjeva s Slajke, Mici in Jane/. Rihtaršič — Foto: J. Košnjek

h - **ko je odgovoril na vpraša j.. V' '-akaj vztraja na Slajki, sk<> v',1:' »00 metrov visoko nad Hota-. J<>nii, ,., .-.p, ,(|,ir na Slajkarjevi <^"' , u 'H. til) letni Jane/ Hihtar 1. j Najstarejši med petinu otTO t r J'' hil med dvema hčerama m K ( ' ' . r n ' ' 'innvi, razen tega pa naj j i ' 1 pripraven za delo na kmeti

t,,^' '"'ii'.ae, ki bi tarnal, kako •ko j e kmetovati tako visoko,

j j . a v tako ni jamrajoce narave ^''Mova / e n a M i c i Nerad govo ^ koliko truda je pi.tpelmegfl | u

, ( ' " M v.i v velik i s t r m i m obde b/1** l n r ° d n a , prav tako tudi ne • b * ' ^n J1' treba še vedno veli u S e n a znositi na ramenih, da t ) i i i ' , , ' , | a med oranjem i y da se ne zarme pregloboko fcJVjenJe. ki ga |e na Slajki Si, V ' ' ' Nekatere koserui e .so |» i I), '""' Kamenjem m skalami

s">p do Slajke je sicer mogoč

z osebnim avtom, s traktorjem ali kvečjemu manjšim tovornja­kom, vendar je cesta ozka, pone kod nevarna. Ko so Slajkarji gradili nov hlev, so ves gramoz mleli doma iz kamenja, nabra­nega v okolici, in so iz doline pri­pe l ja l i le tisto, kar je bilo nujno. Stan hlev je bil tak, da si se mo­ral pripogniti, če si hotel vanj. Na popravilo čaka hiša in nič manj ne bo garanja kot pri grad­nji hleva. Skrb za cesto je v veli­ki meri breme in strošek Slaj karjevih. Ker so okoliški gozdo­vi večinoma zasebna last, ne pri­čakujejo pomoči gozdarjev pri vzdrževanju ceste, čeprav bi se lahko kdo drug spomnil na po­moč Slajkarjevim in drugim, ni­žje ležečim sosedom pri vzdrže vanju ceste

Slajkar se vedno čuti posledi ce bolezni, ki jo je prebolel pozi mi, ki ga je pognala v bolnico in

ga za nekaj časa priklenila na posteljo. A pomagajo otroci, pet jih je. Štirje so se že poženili, le hčerka je še doma.

»Čisti kmet sem,« je povedal Slajkar. »Okrog 20 glav živine imam stalno v hlevu, od teh je krav pet. Poleti mleko oddaja­mo, pozimi pa ga predelujemo doma, polu mimo ga pujskom in sploh s kravjo telitvijo tako ure­dimo, da je mleka pozimi manj. Paša je pomemben vir prehrane za živino. Kar precej pašnikov je ograjenih z električnim pa­stirjem. Vse zemlje imam okrog 30 hektarjev, vendar jih precej tega imena sploh ne zasluži. Škodo povzroča divjad in sejati in saditi se ne splača, razen krompirja.«

Prevladuje ročno delo. »Brez njega ne gre, vendar

stroje, sicer prirejene hribov­skemu delu, prav tako potrebu­jemo kot ravninski kmetje. Radi bi še kaj kupili, vendar se račun ne izide. Gozda, ki marsikomu prinaša precej dohodka, pri nas ni veliko, zato je treba bolj trdo denar iskati drugje. Manjka pridnih rok, ljudi, da bi delali, se ubadali z bregom, kame­njem.«

I >aloč ste od doline. »Sedaj smo bližje, kljub slabi

cesti. Dobili smo telefon. 20 sta­rih milijonov smo prispevali, kopali jame za drogove in pri­spevali le 70 delovnih ur. Marši -kalna pot v dolino nam je pri­krajšana. Sicer pa pozimi v doli­no pogosto sploh ne moremo. Plug nič ne opravi in do Hota-velj shodimo le zasilno gaz. Kaj hočemo; tu smo, tu smo se nava­dili delati in živeti, tu želimo tu­di ostati.«

I Košnjek

Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj pri­spevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo.

Uredništvo

Gorenjski glas, 29. maja 1987

N E T O Č N A

V S E B I N A Dne 29. maja 1987 je bilo v

časopisu Gorenjski glas, št. 41, objavljeno vaše obvestilo bral­cem pod naslovom Sankcije za nedovoljeno prekoračitev sta­nja na tekočem računu. Ugo­tavljamo, da vsebina obvestila ni v skladu z veljavno zakono­dajo in lahko pomeni zavaja­nje bralcev oziroma imetnikov tekočih računov. Iz obvestila je namreč razumeti, da vaši pravni službi v postopek pre­dajate le tiste izdajatelje ne-kritih čekov, ki prekoračijo saldo na tekočem računu v znesku, ki presega 100.000 di­narjev. S tem v zvezi vam poši­ljamo pojasnilo.

Po določilu člena 172/1 KZ SFRJ stori kaznivo dejanje iz­daje nekritega čeka, kdor izda nekrit ček, če je podana tudi njegova zavest o tem, da je ček nekrit. Kaznivo je torej vsako izdajanje čeka brez kritja, ne glede na višino zneska, na ka­terega se ček glasi. Pri tem za presojo, ali je storjeno kaznivo dejanje ali ne, tudi ni po­membno, da je izdajatelj čeka pričakoval, da bo do predloži­tve čeka v izplačilo zmogel vložiti potreben denar na te­koči račun. Okoliščine, ki se tičejo višine izdanih nekritih čekov ter časa, v katerem je bil poravnan negativni saldo, so le okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali gre v konkretnem primeru za kazni­vo dejanje ali le za prekršek. Pravico presojati, ali gre v konkretnem primeru za kazni­vo dejanje izdaje nekritega če­ka po členu 172 KZ SFRJ ali zaradi neznatne družbene ne­

varnosti iz razloga po členu 8/II KZ SFRJ za prekršek po določilih člena 26. Zakona o čeku (Ur. list SFRJ 52/73, pa ima le javi.i tožilec.

Vsako izdajanje nekritih če­kov ob zavesti izdajatelja, da so nekriti, je torej kaznivo. Glede na navedeno so vaše PE dolžne izdajatelje takih čekov predati vaši pravni službi, ki bo glede na veljavno zakono­dajo zoper storilca uvedla ustrezen postopek.

Javni tožilec

Andrej Polak

Gorenjski glas, 16. junija 1987

K O

T E L E F O N S K I

K A B L I M E Č E J O

S E N C O Na straneh našega časopisa

smo nedavno namenili kar precej prostora praznovanju krajevnega praznika v KS Brezje pri Tržiču. Med novimi pridobitvami v krajevni skup­nosti so najbolj ponosni na te­lefonsko omrežje, zgrajeno v sodelovanju s krajevno skup­nostjo Lese, ter na asfaltno prevleko na vpadnici v vas Brezje.

Seveda nobena stvar ne teče gladko. Če vsi še nekako razu­memo težave pri zbiranju de­narja, zagate z vremenom in druge objektivne zadrege pri izvajanju akcij, pa nikakor ne moremo mimo predrznosti, ka­kršnih so sposobni posamezni­ki v svojih prizadevanjih, da onemogočijo skupna prizade­vanja. Nekaj ilustracij težav,

7M katere so naleteli v kraje­vni skupnosti Brezje pri Trži­ču: ko so gradili sekundarno telefonsko omrežje, so za po­stavitev telefonskih drogov morali izkopati jame. Kar so udarniško čez dan izkopali, da bi naslednji dan v jamo posta­vili drog, jim je neodgovoren posameznik čez noč zasul. S tem je — ob drugih podobnih podvigih — želel dokazati kra­jevnim samoupravnim orga­nom, kako se lahko maščuje, ker njegovih želja niso dovolj upoštevali. Še dobro, da so podvigov srboriteža v krajevni skupnosti že vajeni in so dro­gove vseeno postavili — le iz­kopanih jam niso več puščali čez noč.

Telefonski drogovi in kabli so lahko, kot" kaže brezjanski primer, nadležna reč. Tako se vsaj lahko sklepa iz nasproto­vanj nekaterih lastnikov vi­kend hiš, ki niso soglašali s postavitvijo drogov v bližini svojih hišic, kajti kabli in »štange« bi jim metali senco. Ker je senca zaradi telefon­skih kablov lahko res huda reč, so v gradbenem odboru tu­di takšne zahteve upoštevali in vikendašem na drugačen način zagotovili priključke.

Tečnih ljudi, ki jim ni kaj dosti za skupne akcije, pa ne motijo le zračne napeljave ka­blov. Brezjanski graditelji so doživeli tudi primer, ko so mo­rali prestaviti kabel, položen v zemljo, ker je lastnika parcele to zelo motilo. Seveda gre za lastnika parcele,- ki ni prebi­valec v tej prizadevni krajevni skupnosti, kajti pravi Brezjani dobro vedo, kako dragocena je vsaka pridobitev in so zanjo pripravljeni ter sposobni stori­ti prav vse.

Našteti drobci naj bodo do­kaz, da v akcijah ne škriplje vselej zaradi »nerazumevanja družbe«, temveč dobro voljo in zagnanost marsikdaj onemo­gočajo objestni posamezniki. Njim gre velikokrat zahvala, da entuziasti v krajevnih skupnostih tudi obupajo. Na Brezjah pri Tržiču k sreči niso in ne bodo.

M. Valjavec

U SMO V K R A N J Č E Z

D V A M O S T A

Mojo pot proti centru mesta nadaljujem z opisom naselja Planina, tam, kjer sem jo zad­njič prekinil. Takrat sem napi­sal, da je pri nas materialnih dobrin dovolj, le da niso pravi­čno porazdeljene. Mislim sem na parkirne prostore. Pred vhodom v mlekarno, na drugi strani ceste, jih je kar 20, pa ne vem, komu so namenjeni, ker tam stoji samo ena hiša, za ka­tero pa je zalogaj tega obilja prevelik. Sicer pa tam ne bi jaz nikoli parkiral. Je prene­varno. Parkirišče ni od precej prometne ceste ločeno ne z varnostnim pasom ne kako drugače. Bočno parkirati, z manevrom, bi si tam privoščil morda samo kak vsestransko kasko zavarovan optimist. Nq drugi strani ceste sem za hip pogledal še skrivljeno tablo na skrivenčenih nogah, podobno strašilu. Tabla kaže sjneri, za katere se moremo odločiti na že opisanem križišču. Očitno nikogar ne moti. V okras pa nam ni.

V naslednjem križišču sem jo ubral levo, na začetek Ceste 1. maja. Tam, na vrhu čirškega klanca, sem občudoval dve po­polnoma enaki smerni tabli. Obe kažeta v Ljubljano, ven­dar vsaka v svojo stran. Svoje­vrstna pogruntavščina pač. Obrnil sem se proti moji osno­vni trasi, nazaj torej. Na levi lep gozd, skoraj park, če bi ga kdo negoval. Preden seže do ceste, preide v divje parkiriš­če, vedno zasedeno. Na desni strani je približno enako. Stranke prodajalca kmetijske mehanizacije parkirajo na obeh straneh, kakor pač nane­se. Tako si kar iz avtomobilov lahko ogledajo kvalitetno me­hanizacijo, razstavljeno pod milim nebom. Kvalitetno pra­vim zato, ker ji vreme ne pole­ti ne pozimi, ne more do žive­ga. Komunalni redar, ki na ož­jem področju mesta zna kaj hi­tro ukrepati, sem ne zaide, ali pa je za to parkirišče imun. Pa sem spet na križišču, tam, kjer Cesta 1. maja zavije proti cen­tru. Mahnil sem jd čez, proti

pokopališču. Pot v to smer mi je odsvetoval znanec, trdeč, da je na naslednjih 750 metrih ce­ste pet pravokotnih ovinkov in da je tam zadaj, na cesti proti mestu, zelo nevaren varnostni otok, past za tiste, ki se jim mudi. Mislil je na velik, zelo strokovno zgrajen otok sredi ravne ceste, katerega edini na­men je jeziti šoferje in jih po­sebej ponoči spravljati v avto­mobilsko in življenjsko nevar­nost. Ob priliki naj si ga ogle­da kakšna varnostna komisija. Če bo kaj koristilo.

Ubral sem jo rajši proti me­stu. Na desni sem se zagledal v ponos naše stanovanjske gra­ditve, v množico stolpičev, blo­kov, majhnih, večjih in naj­večjih. Preden sem se jim po­drobneje posvetil, sem skočil še skozi podhod za pešce, tam nasproti petih stolpičev. Pod­hod je tako uničen, da bolj ne more biti. Na vhodu napis GRADI 19, razbita neonska luč, v prehodu samem sledovi nekdanjih luči in na stenah nostalgične umetnije nezna­nih avtorjev. Temeljiti pa smo, tega nam ne more nobeden oporekati. Nekaj višje, gori proti mestu, pred domom upo­kojencev, spet naletim na par­kirišče enakih kvalitet, kot sem enega že opisal. Tu včasih le parkira kakšen posameznik, vendar poredkoma.

Začel sem si ogledovati sta­novanjske enote, kot jim urad­no rečemo. Širokopotezna gradnja z veliko paleto razno­vrstnih tipov in razporeditev. Kot nalašč primerno za bar­vno stran kakega sindikalne­ga glasila. Obmjenost proti soncu ali od njega in medse-bojno oddaljenost so si naši vrli urbanisti šli ogledat baje v sončni Split. Skrbni skrbniki so temeljito poskrbeli zato, da so prehode med bloki, kolikor se je le dalo, zaprli, razen za pešce. Postavili so trdne be­tonske branike, ki jim tudi tank ne more biti kos. Kdo ve zakaj je, recimo, dovoz do vrt­ca Najdihojca zabetoniran ta­ko kot da gre za potencijalni Černobil. Tri betonske zapore, nad njimi še ustrezen prome­tni znak, preprečujejo staršem dovoz otrok do vhoda v vrtec. Naj si teh zadnjih sto ali nekaj

več metrov prislužijo s teka­njem okoli blokov ali skozi ve­že, če jim hišni sveti to dovo­ljujejo. Tako je že deset let. Vr­tec stoji ob cesti Gorenjskega odreda, široki, tlakovani in as­faltirani, vendar za motoriza-cijo zaprti. Izvzeti so samo mo-pedisti, ki jim služi za poligon in ki predstavljajo s svojimi sfriziranimi igračkami nadle­go prve vrste. Njim je dovolje­no vse, vsaj do zdaj se jim pre­ganjajoči del oblasti še ni po­stavil po robu. Kot sem že omenil so ulice tod okoli za motorizacijo v glavnem zaprte. Zaprte so tudi za komunalce, ki so jih prizadevneži usmeri­li, kenkretno za domom upo­kojencev, na steze za pešce. In ker so *e steze komunalcem, v^~sih jim pravimo smetarji, edina razpoložljiva pot do kru­ha, se pravi, do smeti, pač vo­zijo po njih. Obračajo in zavi­jajo pa po zelenicah, kar sicer ni v skladu s komunalnimi pravili, vendar jim kaj druge­ga ne nudimo. Zanimivo bi bi­lo vedeti, kaj si o tem mislijo, o zaporah namreč, pri NNNP, CZ, TO, SZDL itd. Meni je zna­no samo stališče predsednika KS, ki sem ga glede te stvari obiskal nedavno, tako rekoč službeno, kot delegat hišnega sveta. Očetovsko me je razu­mel, se z mojimi ugotovitvami strinjal in dodal, da je res tež­ko; tu se ne da storiti nič, ker Kranj za kakršnekoli posege v prometni red in komunalo na Planini ni pooblaščen. Nad vsem tem bedi strokovna roka nekega urbanista, ki se ga z malo sreče dobi na Vrhniki, kjer stanuje, ali pa v Ljublja­ni, kjer je v službi. Čuden mo­nopol, sem pomislil. Predsed­nika sem ob asistenci njegove­ga tajnika vprašal, če se more­biti le ne moti, saj ne morem verjeti, da 'Kranj nima stro­kovnjaka ustreznega formata. Ker je dober človek, se je omehčal, a le toliko, da mi je obljubil osebno zavzemanje pri občinskih možeh, ki da si bodo situacijo kot komisija najbolj pristojnega ranga ogle­dali na licu mesta. Razumljivo je, da bom povabljen k ogledu. Pa ni bilo nikogar. Predsedni­ka nisem nato več iskal. Tudi on mene ne.

Toliko o tej etapi. Prihodnjič pa naprej. Do centra.

Lep pozdrav! Ivan Okorn

J c I T © 3 E n G L A S 10. STRAN RAZVEDRILO P E T E K , 2 6 . J U N I J A 1 9 8 7

Kora jžna , a ob iča jno zelo resna urednica kranjskega N A P R E J A Petra Škofic se je k o n č n o zasmejala .

Zakaj? Ve , da bo avgusta z d r u ž e v a ­

la delo in sredstva pri nas in tako pr iš la v veder, pri jazen, dobronameren, naravnost Iju-domil kolektiv. . .

ć e verjamete, je pa lahko res.. .

• Zgovorni odstotki

65 odstotkov škof je loških delavcev dela v eni i zmeni . 36 odstotkov delovnih strojev in naprav je v pogonu manj kot 7 ur. 33 odstotkov strojev dela 7 do 10 ur. 14 odstotkov je »zaposlenih« 10 do 12 ur. 17 odstotkov vseh strojev v škof je loških tovarnah dela v e č kot 12 ur...

K J E K A J • • • i DELAJO H m

NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI

L I D I J A

Š V A R C - P O D -

V R Š Č E K

Dve odlični plavalki, tako ime­novani prsačici, je imela Jugo­slavija med letoma 1965 in 1973: dobitnico dveh olimpijskih ko­lajn Djurdjo Bjedov iz Splita in neka> let mlajšo Lidijo Svarc iz Kranja, sedaj poročeno Podvrš-ček. Lidija ni osvajala olimpij­skih kolajn, bila pa je potem, ko je Bjedova odnehala, vodilna ju­goslovanska plavalka prsnega sloga, še posebej na 200 metrov, večkra tna republiška, d ržavna in balkanska prvakinja, razen tega pa vzornica mnogim mlaj­šim plavalcem. Njena naj resnej­ša tekmica je bila nekaj časa klubska sotekmovalka Judita Mandeljc.

»Kaj delam, kje sem? Delam kot defektologinja v osnovni šoli s prilagojenim programom He­lene Puharjeve v Kranju, k u ­ham in skrbim za dva otroka: 12-letno Nino, ki se razvija v do­bro plavalko, in 8-letnega K l e ­mena, ki pa verjetno ne bo n i ­kdar plavalec. Ne moren brez bazena. Kada zahajam sem, po­čut im se kot doma, tudi v vodo se še poženem. Sploh ne morem biti pri miru. Če ne plavat i . ko­lesarim ali pa grem v liribe. Prav žalostna pa sem, da mora­mo že leta in leta uporabljati ta bazen in da v toliko letih, ob to­l iko pr i ložnost ih in boljših časih kot dunes Kranj ni uspel zgradi­ti zimskega pokritega bazena olimpijskih velikosti,« se razjezi Lidija.

Plavanje nekoč, plavanje da­nes?

»Začela sem leta 1965 in moj prvi trener ni bil nihče drug kot znani strokovnjak za vaterpolo Peter Didič. Zadnjič pa sem tek­movala 22. marca leta 1973, če­prav sem bila leto prej s formo v špici in bi še lahko tekmovala, vendar bi morala več trenirati, tega pa zaradi študijskih obvez­nosti nisem mogla. K o sem jaz tekmovala, voda ni bila ogreva­na, ni bilo kombijev za prevoze, letna sezona je bila dolga, ni b i ­lo toliko trenerjev, pa tudi manj intenzivna vadba je bila. Spom­nim se, da sem trikrat na teden vadila v vodi, dvakrat pa v telo-vadnicl, danes pa že pionirčki trenirajo dvakrat na dan. Po do­brih 6 kilometrov preplavajo da­nes na enem treningu, jaz pa v svojih najboljših časih maksi­malno 5200 metrov. Skratka, v plavanju se je spremenilo mar­sikaj.«

J . Košnjek

• Elektrogospodarstvo na prvih mestih Rast celotnega prihodka v treh mesecih najvišja (zaradi višjih

cen elektrike) v: Elektro Žirovnica in elektrarni Moste. Porabljena sredstva najbolj narasla: v elektrarni Moste za 670

odstotkov. Največja izguba: elektrarna Moste A tudi: Najvišji p o v p r e č n i m e s e č n i osebni dohodek jeseniške obči­

ne: elektrarna Moste z 292.535 dinarjev!

• Živila spet zapirajo

Živila spet zapirajo trgovino, k l a s i č n o , prijazno in dobro z a l o ž e n o trgovinico v S t r a ž i š č u .

1. julija se bodo vrata trgovine neizprosno zaprla in spet bo trgovina manj!

Ostane vam le spomin — s t a r e j š i m — na dobre stare predvojne č a s e , ko trgovci sploh niso bili tako m a l o d u š n i in je bilo tudi v S t r a ž i š č u trgovin kol ikor h o č e š .

Danes se naselje p o v e č u j e , trgovine pa zapirajo.. . Naro­be svet, kamorkol i p o g l e d a š !

A l / M v i i i

V I C O G O R E N J C I H

• Varčnost Gorenjec se pripelje na

bencinsko črpalko z novim avtom in naroči: - Nalijte mi liter bencina in žličko olja!

Delavec na črpalki pa ga vpraša : - A l i vam tudi pihnem v gu­me?

• To je pa preveč - Tine, zakaj pa si odšel od kmeta Jerneja? Mar ti ni do­bro plačeval? - Oh, pravi Tone, — plačal je res dobro in nisem ga zapu­stil zaradi denarja. Pr i tej hi­ši je bila sama smola: najprej je poginila krava in smo dva meseca jedli samo govedino. Nato je poginila svinja in smo šest mesecev jedli samo

prašičje meso. Nato je pogi­ni l konj in smo dva meseca jedli samo konjsko meso.

In zdaj, zavzdihne Tine, — si lahko zamisliš , je na smr­tni poselji njegova mati...

I. Šepetavec, Kranj

• Človekov najboljši prijatelj Gorenjec in Štajerec sta

smučala . Zasul ju je snežni plaz in ko sta se že uro kopa­la iz snega in vpila na pomoč, je prisopihal do njiju bernar-dinec s sodčkom ruma okoli vratu.

Gorenjec srečno zavzdih­ne: — A h , človekov najboljši prijatelj.«

Štajerec pa: — Pa kak i lepi pes ga je prinesel!

Nataša Sirec, Kranj

. C u t JI E 1 G1SI ti J r o j a : V i n o S e s t e r = s

Resda je minilo že kar nekaj ča­sa, odkar je ugledala luč sveta Slo­venska akropola Laibacha (Skuc ROPOT), vendar plošča v tem Času ni izgubila niti malo aktualnosti. Nasprotno! Njena vsebina pridobi­va vedno širši krog privržencev. Lahko bi (deloma) rekli: Laibach končno doma, s svojo Slovenijo (Krst pod Triglavom) in Cermanio (Die Liebe), ki naslavljata tematsko razdeljeno celoto.

Podpis pogodbe ljubljanskega ZKP RTV z Mute Records bi morala obetati tudi izdajo Laibachovega »hit« albuma (glej lestvico NME) Opus Dell

V založbi RTB so se potrudili in v dokaj hitrem času izdali novo veli­ko ploščo ameriške rockerice Su-zanne Vega. Po njenem simpati­čnem prvem vinilnem izdelku (Cracking, Marlene on The X Wall...) prihaja LP Solitude Stan dlng kot naročen. Bogatejša glas­ba, pestrejši aranžmani, preprosta

besedila dobesedno silijo v nakup. Seveda velja kupiti ploščo, ki se tre­nutno proslavlja s pesmijo Luka, kar kmalu, kajti sorazmerno majh­no število izvodov bo verjetno po­menilo — tako kot pri mnogih ploščah pri nas. ki niso doživele po­natisa ~~ prazne police...

Simly Red pri nas? Seveda ne v živo, vendar, če gre verjeti bese­dam Veljka Despota, Jugotonovega licenčnega urednika, se bodo kma­lu v prodajalnah s ploščami pojavile plošče te skupine. Jugoton je na­mreč podpisal pogodbo z založbo VVEA, ki pod svojim okriljem skriva tudi skupino Pretenders, Chrissv Hvnde pa še celo vrsto odličnih jaz-zistov — Milesa Davisa, Ala Jerrea-ua... Čakamo!

V Zagrebškem mladinskem klubu bo v začetku julija vroče. Predvide vajo namreč nastope najvidnejših jugoslovanskih rockerjev — Leb i sol, Zabranjeno pušenje... Kdaj bomo lahko kaj podobnega zapisali za pokrajino severno od Kranja?

Harmonije citer in petja — Ansambel Mihe Dovžana že 27 let razveseljuje ljubitelje narodnozabavne glasbe. Njihova zadnja plošča je izšla z naslovom Ljubi me, ne ljubi. V duetu prepevata Marta Stare in Meta Malus skupaj z vokalnim kvintetom Go­renjci iz Naklega. Na plošči so pesmi Kadar v Savinjski dolini hmelj zor i , Tine iz Trzina, V srcu jaz te nosim in druge. Miha Dovžan namenja veliko pozornost ljudski glasbi. Zdaj snemajo ljudsko petje z vokalnim sekstetom deklet iz Bukovice, pripra­vljajo pa se na snemanje z opernim pevcem Rajkom Koritnikom. Posneli bodo 300 narodnih pesmi. V ansamblu so: Miha in Ivo Dovžan , J o ž e Hribar, kvintet Gorenjci ter duet Meta Malus in Marta Stare. — D. Papler

D a h n i l i s o d a :

V Škof ji Loki : Elizabeta Podobnik in Martin Jereb iz Žirov; Zlata Semen in Zlatko Stanonik iz Sv. Duha; Simona Blažič in Branko Gartner iz Leskovice; Lea Čadež in Milan Martelak iz Puštala; Veronika Terek in Janez Eržen iz Škofje Loke; Valentina Demšar in Igor Marinšek iz Škofje Loke; Rosanda Špik in Matija Podob­nik iz Žirov; Breda Dolenc in Tomaž Vrhunc iz Selc; Marinka Po­točnik in Boris Mesec iz Selc; Andreja Boncelj in Marko Oblak iz Sv. Duha.

V Tržiču: Alenka Koder in Jože Euchs iz Tržiča; Tatjana Romih in Štefan Blaži iz Tržiča. Na Jesenicah: Karman Čeme in Marko Štravs z Jesenic.

PRIJAZNI NASMEH S L O V E N I J A , P R I J A Z N A D E Ž E L A N A S O N Č N I S T R A N I

A L P ?

L O J Z K A O C E P E K Se vedno srečujemo po uru-

dih, gostilnah, trgovinah, po­štah, na črpalkah.. . mrke, nego-stoljubne ljudi, ki vedno vstaja­jo z levo nogo. Zato smo toliko bolj veseli prijaznih in ustrežlji­vih ljudi, ki j im nikdar ni odveč reči prijazno besedo ali dve, po­magati ali prijetno presenetiti s pošteno gesto.

Tokrat je prišlo sporočilo iz Nove vasi pri Radovljici: »Obi­ščite trgovke v Živilih nasproti bencinske črpalke v Radovljici. Poštene in prijazne so. K o sem našel ob blagajni na tleh izgu­bljenih 5.000 dinarjev, sem jih dal blagajničarki , ki pa je napi­sala moj naslov in j ih vzela. Ko sem bil po enem mesecu spet v trgovini, mi j ih je vrnila I bese­dami: nihče j ih ni pogrešil, nih­če se ni oglasil. Zatorej je teh 5.000 dinarjev vaših.«

»Res je bilo tako,« se smeji blagajničarka Lojzka Ocepek z Bleda, ki je dvanajst let zaposle­na v tej trgovini. »Potem jih je najditelj ponujal nam /a kavo, a nismo bolele. Prav se mi zdi, da je denar njegov, saj je bil tudi on pošten, da j ih je dal na blagajno.

Vsi niso tako pošteni,« nada­ljuje Lojzka, ki velja za ljubezni vo in prijazno. »Če se sama zmo­tim, se opravičim, čeprav pona­

vadi nekateri takoj porečejo, da goljufamo. Pri neki posebno si­tni stranki sem nekoč napravila preizkus: zanalašč sem se kar nekajkrat zmotila v svojo škodo. In čeprav je vsak račun petkrat p re računa la , nikol i ni prišla na­zaj s preveč izplačanim denar­jem.

Pored koma izgubljajo denar, največkrat so to otroci. Vedno vzamemo naslov najditelja in če se nihče ne oglasi, je denar nje­gov.«

Pošteni so v radovljiških Živi­lih, ni kaj!

Okroglo (1) P i š e : D . D o l e n c

Ne gostilne, ne trgovine

Res je na zunaj Okroglo po­znano le po domu za slepe in po okrogelski jami, v kateri je v no­či z 21. na 22. april 1942. leta iz­gubilo življenje 13 borcev. Če pa ga pogledamo podrobneje, ima ta mala vasica še marsikatero zanimivost. Ima cerkvico sv. Magdalene, ki je brez ure in brez zvonarja. Gospodarji pri zvonu se menjajo. Vsake štiri­najst dni zvone iz druge hiše. To je vasica, k i nima ne gostilne, ne gasilskega doma, ne trgovine, ne avtobusne postaje, ne šole, ne špor tnega igrišča. Tudi tele­fonov ima komajda osem. Ver­jetno pa ima največ elektr ičnih stolpov, kajti na sam rob Okro­glega so pred leti postavili ogromno trafo postajo in čez okrogelske njive se za novo jese­niško jeklarno vlečejo daljnovo­di, ogromni^ kovinski stolpi pa kmete ovirajo pri obdelavi njiv. Tako kot mladi Martine, ki bo povsod tam, kjer stoje stolpi, za-

Anton Križaj, Mar t l nčev mladi gospodar, je ta dan s traktor­jem okopaval krompir , železni stolp daljnovoda pa mu je bil pr i tem zelo napoti . Kar pred­stavil ho njivo, pravi, tu pa za sejal travo. — Foto: D. Dolenc

sejal travo, razmišl ja še marsi­kateri kmečki gospodar na Okroglem. Njive bodo zorali tam, kjer so zdaj travniki in po naključju na njih m nobenega kovinskega orjaka.

Nak, če bi danes naš veliki na­rodnjak Tomo Zupan gledal na Okroglo z Još ta , bi se zagotovo ne odločil, da bi tam postavil svoj gradič. Takrat pa je bil kraj prav idiličen. Deset kmetij je bi lo, prav toliko, kot j ih je še da­nes, nobenih delavskih hiš, no­benih kablov, le Sava je šumela spodaj v globeli in od mlina ob vodi je na drugo stran vozil čol-nič...

Tomo Zupan — velik Slovenec in prešernoslovec

Ko smo že na Okroglem, se moramo podrobneje spomniti Toma Zupana, prelata, papeže­vega tajnega komonuka, železo-mašnika , staroste slovenske du­hovščine ter profesorja in per-fekta ljubljanskega Alojzijeviš-ča. Doma je bil iz Smokuča, 14. marca 1863. leta je /apel novo mašo v domači župni cerkvi. Za­sebno je študiral slavistiko. Leta 1607 |e postal profesor verouka v Kranju, 187!) pa je bil kot pro-fesor prestavljen na ljubljansko

gimnazijo. V časih hudega nem­škega pritiska je postal eden najzaslužnejših mož za sloven­ščino, ki jo je poučeval poleg ve­rouka. Ko je bil predstojnik Alojzijevišča, je imel zavod velik ugled. Njegovi dijaki so se učili s taroslovenščino, glasbo, drama­tiko, risanje, tuje jezike, zlasti francoščino in itali janščino. Kot pisatelj je zapisoval vse, kar se mu je /delo pomembno, posebno pri srcu pa mu je bil Prešeren . Napisal je spomine nanj, zbral je vso Prešernovo zapuščino, ker mu je je bilo dosegljive, in ko je leta 1895 na Okroglem /.gradil svoj gradič, je v njem opremil Prešernovo sobo. Prav

njemu gre zahvala, da ima kranjski Prešernov muzej danes originalno Prešernovo pohištvo in nekaj njegovih dragocenih ro kopisov.

Graščino je zapustil slepim

V svoji oporoki, umrl je 8. marca 1937. leta, je gradič na Okroglem zapustil slepim, ti­stim nesrečnikom, ki imajo svet lobo le v svoji notranjščini — svetlobo duha. Tomu Zupanu je namreč zadnja leta življenja ze lo opešal vid, pa je razumel tego be slepega človeka. Marsikate remu je naredil življenje vsaj malo lepsc, malo prijetnejše.

Najstarejši krajan Okroglega, Anton Križaj, Martinčev, ki j ih je že bil 86, se Toma Zupana še dobro spominja.

»Bil je prijazen, dober mož. Ko je obležal, sem hodil vsako opoldne v Graščino, da sva ga s' poklicno medicinsko sestro, ki ga je varovala, s postelje predja-la na stol, da je pri mizi kosil. Pa tudi sicer sem hodil pomagat nu graščinsko. In če sva prišla s To mom v hišo in je kuharica hote­la postreči le njemu, je vselej de­jal . 'Magda, a se tega nič ne spomnite?' pa je name pokazal. Dober mož je bil, dober, daleč naokrog ni bilo enakega. Tule doli ob Savi je imel svoj čoln, da so ga prepeljali čeznjo.«

Ob nagradnem preskusu znanja:

G o r e n j c i p o z n a j o G o r e n j s k o Kar prerej odgovorov je prišlo /. vseh koncev Gorenjsko

in vsi so bili pravilni: Okroglo je po/nano po domu /a slepe m po okrogelski jami, v kateri je v noči /. 21. na 22 april ll>42. le­ta i/.gubilo življenje 13 borcev. Vsako leto je v njihov spomin pri spomeniku v gozdu Dobrava na /gornjem koncu Okrogle ga prirejena proslava, ki se je udeleži največ mladine.

In kam gre Zorčeva knj ižna Po Prešernovih stopinjah? Kar na Okroglo, h Kokuljcvi Mari j i .

V nekdanji graščini Toma Zupana na Okroglem imajo zdaj svoj po­čitniški dom slepi iz vse Jugoslavije. — Foto: D. Dolenc

PETEK, 26. JUNIJA 1987 R A Z V E D R I L O 11. STRAN ( ^ I I M S v T c J J g l S S G L A S

' • H e l e n a Blagne na splitskem festivalu

Helena Blagnetova z Jese­nic, znana gorenjska pevka, bo čez nekaj dni že drugič nastopila na splitskem festi­valu.

Prikupna Helenca se bo predstavila z melodično pe­smico Spomin in bo nastopi­la tudi v drugem delu festiva-

Nastopila bo v dolgi beli čipkasti obleki, k i je ni kupi­

la v ekskluzivnem butiku. Sešila j i jo je njena sestra, ki je sicer na šiviljskem področ­ju popoln samouk, a odlično šiva. • Genscherju počile hlače

Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je znan kot gur­man in zato ni bil nihče pre­senečen, ko se je pojavil na neki gurmanski zabavi v Bonnu. A so se vsi čudili, ker je ugledni gost več ur skupaj trdno sedel na svojem stolu in se ni niti premaknil. Rado­vedni so bili še bolj zato, ker se je ministrica za zdravje, k i je sedela poleg njega, zvijala od smeha.

Na koncu, ko je nekdo le prinesel dolg plašč, se je stvar pojasnila: minister si ni upal vstati, ker so mu bile po­čile hlače.

Naša nagradna igra K d a j r a s t e g m a j n a ( g o z d ) ?

V našo nagradno igro sta se vključili dve gozdni gospodar­stvi — kranjsko in blejsko.

Zakaj Zato, ker nas je nenadoma zelo zaskrbelo, kako se boste

pozimi greli. Drva so draga, pa še ne dobiš jih za prvim voga­lom, in smo naprosili naše vrle gozdarje, naj vam — srečnim iz­žrebancem — poklonijo nekaj kubičnih metrov drv.

Gozdno gospodarstvo Kranj daje — 2 kub ična me­tra drv.

Gozdno gospodarstvo Bled daje — 2 kub ična metra drv.

Komu 7

Tistima dvema i z ž r e b a n i m a (vsakomur po dva me­tra), k i bosta duhovito odgovorila na naslednje v p r a š a ­nje: Kdaj raste gmajna?

Dobili smo veliko odgovorov, predvsem resnih in manj du­hovitih.

Zato ponavljamo: gozdarii poznajo hecm odgovor na vpra­šanje, zato jih pocukajte za rokav.

Izrežite kupon 1 ali 2 (kjer bi radi drva dobili — denarne protivrednosti ni), ga nalepite na dopisnico, pripišite odgovor in ga pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Krani (nagradna igra)

Žrebali bomo v sredo, 1, julija.

K U P O N

š t . 1

K U P O N

š t . 2

**a9radna križanka Rešitve prejšnje križanke: vo­

doravno: kokra, kranj, sramota, o, ja rnariska, avon, čelo, nande, na,

6 t - ail sk, š, okar, navje, tekst, [ e r r»s, rep, ikaros, titov, I, rama,

C a - eb, ic, Irig, na, ciroza, dinara, r anar, et, glen, zagl, s, tirolska, rs, 6kologi)a, brat, tanaka, erevan.

Naša Klavdija je Izžrebala: 1. Ja9.rada Marica Benedik, Skali-2 1 2 - Kranj; 2. nagrada Ivanka *bbi|j, Endliherjeva 14, Ljubljana; j n a grada Marica Pr inč ič , Moše H|Jadeja 4, Kranj.

Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev

Rešitve pošljite do srede, 1. ju­lija, na naslov: Uredništvo Gorenj­skega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križanka).

CERTIFICIRANI CEK Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar ste verjetno tudi sami ugotovili, da je tekoči račun neprimeren za Plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vsotami goto­vine pa je tudi vse prej kot prijetno. Zato smo se v Ljubljanski banki odločili, da ponudimo varčevalcem novo vrsto čeka, cer-bficirani ček, ki bo v prvi fazi namenjen le imetnikom žiro raču­nov.

' V 1 r*555S55S

n« ta C«*

^ertificirani ček je povsem zanesljiv, tako za vas kot za ban *° . saj je vednos t izdvojena na posebnem računu do njego V ( ! por ,it )»• Un i f i c i r an i ček je ček, ki se glasi na poljubno visok znesek v okviru kritja na imetmkovem računu in zanj jamči banka. v ' 6 r"tificirani ček nima omenjenega roka veljavnosti ^hesek računa , ki ga p laču jemo s certificiranim čekom, se

a hko poravna z enim ali več certificiranimi čeki. ' le tn iki obveznic republiške skupnosti za ceste SR Slovenije — °Pozarjamo vas, da je kupon št 4 vročljiv še do 1 julija 1987

#0 ljubljanska banka T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

P O P U L A R N I G O R E N J C I

D U Š A N D R A G O J E V I C - R A D I J S K I

N O V I N A R • »Politiki so gluhi«

vprašal i . Vsak inš t ruktor lahko pove, da v prometu ni absolutne prednosti, zato moraš biti previ­den tudi pri zeleni luči!«

• Ta oddaja je zaslovela. T i je postala kdaj breme?

»Sploh ne, rad sem jo imel. Dobil sem na kupe pisem, naj­manj 12 in največ 78 na teden. Čutil sem se dolžnega, da vsem odgovorim, tudi pismeno. Dobro disko glasbo sem imel zato, ker sem veliko sodeloval z disko klu­bi. Še preden so posamezne skladbe, k i so j ih prinesli iz Lon; dona, predvajali v klubu, so j ih dali meni, in poslušalci so j ih najprej slišali na radijskih valo­vih.«

• A l i se ljudje bojijo m i ­krofona?

»Mislim, da. Zelo. Postanejo »utesnjeni«, tudi šolani ljudje. Radi bi spravili iz sebe vso žlahtnost misli , a se j im zatika. Gorenjci sploh.«

• Kaj pa popularnost, k i pride s takim javnim delom?

V začetku ti malo godi, po­tem je ne zaznaš nič več. Ni ­mam časa za razmišl janja, de­lam kot vsi. Delo kot vsako dru­go delo.«

• Kaj te pri delu najbolj je­zi?

»Tole: novinarji smo bolje informirani kot marsikateri ob­činski politik, kajti informacije znamo povezati s p/akso, z izku­šnjami, vemo, kakšen bo odziv v javnosti. A so politiki za kakrš­nokoli našo dobronamerno po­budo gluhi. Trmoglavo se okle­pajo papirjev in neživljenjskih smernic, k i nikdar ne bodo ures­ničene. To me pa resnično razje­zi...«

t/orenjski n t c k O D B O R A o r K * A . N j

B o j z a s t a n d a r d

Dušan Dragojevič je že pet­najst let novinar jeseniškega ra­dia, po stažu najstarejši . Ze od začetka se ukvarja tudi s snema­njem oddaj, glasbo, vodenjem in urejanjem. Trikrat po šest me­secev je bil celo v.d. direktorja.

»Bilo je nezakonito, biti tri mandate v.d. direktorja. A dru­gače ni šlo,« se smeji simpatični Dušan, k i izhaja iz družine vete­rinarskega inšpektorja. Star je, kot pravi, »okoli 40 let« in živi na Jesenicah.

• V tvoji najbolj znani, po­slušani in odmevni oddaji Stop, zelena luč — k i je žal ni več — te je dobro spoznalo radovljiško in jeseniško poslušalstvo. Za­kaj?

»Pri oddaji sem se ravnal po treh pravilih: obravnavati pro­bleme, k i žulijo ljudi, biti pristen in skrbeti za dobro glasbo.«

• Zakaj ta čudni naslov: Stop, zelena luč?

»To so me v enajstih letih, ko je tekla oddaja, t isočkrat

VRAŽE

Borba za povečanje družbene produktivnosti dela je toliko uspešnejša — piše poslanski kandidat Milan Kristan — kolikor so jasnejši in trajnejši kriteriji ekonomičnosti. Ker pa visoka inflacija nujno izkoreninja ekonomske kriterije, hromi borbo delovnih kole­ktivov za povečanje produktivnosti. Pojavi neusklajenosti v blago-vno-denarnih in tržnih odnosih ter pojavi pretirane potrošnje so značilni že dalj časa. Ukrepe ZIS torej smatrajmo kot ukrepe za sta­bilizacijo gospodarstva. Znižati moramo inflacijski pritisk, zaostriti pogoje investiranja in kreditiranja in bolj skrbeti za obratna sred­stva.

Praksa nam je pokazala, da v pogojih prostih cen, zaradi verižne reakcije ni mogoče doseči zaželenih premikov v delitvi narodnega dohodka v korist surovinskih panog, niti v korist družbenega stan­darda...

Gorenjski glas, 1965

Lunine spremembe: danes, 26. junija, je bil ob 6.38 M L A J Po Herschlovem vremenskem ključu bo vreme S P R E M E N ­

LJIVO Če ne verjamete, poglejte k zvezdam na nebu: če so zvezde

redke, bo drugi dan lepo vreme, če so goste, bo naslednje jutro gr­do vreme.

LJUDSKE ŠEGE

Peter polena priklada

# V nedeljo ne smemo striči nohtov

Mnogi še verjamemo v vraže, tudi v srečne in nesrečne dni v tednu. Poglejmo si, kakšna je NEDELJA.

V Žabnici so nekdaj menili, da je srečen tisti otrok, ki se rodi v nedejo. Mnogi so si edini: kdor si striže nohte v nedeljo, bo za­nesljivo nesrečen ves teden.

V nedeljo se ne sme ničesar delati. Na Martinj vrhu so bili prepričani: kdor gre v nedeljo lovit ribe, bo ujel kačo. Še huje je, če gre v nedeljo na lov: po smrti se bo v temnih nočeh brez glave plazil naokoli, mi pa bomo ponoči poslušali njegovo strašno tar­nanje in žvižganje.

Ob Petrovem (28. junija) se mora začeti vročina, kajti Peter »polena priklada.« Proso mora biti, pravijo okoli Škofje Loke, že tako veliko, da se lahko vrana v njem skrije. Ob tem času utihne kukavica in odleti takoj, ko zagleda na njivi rženo kopico.

V Cerkljah verujejo, da je na Petrovo kača okoli češnje ovita, zato se na drevo ne sme plezati. Šega prepoveduje plezanje po češnjah, ker se potem zanesljivo zgodi kaj hudega.

Peter je zavetnik ribičev, a tudi na Gorenjskem so se mu ne­kdaj zelo priporočali za srečno zadnjo uro. Kmetova skrb za leti­no je bilo na Petrovo predvsem vreme, saj ob tem času ne sme biti dežja: Kadar na Petrovo grmi, tisto leto l ešn ikov in ore­hov n i . . .

MLAJ IN PRIDELKI

Mlaj ima veliko moč na poljske pridelke. Ob mlaju, pravijo, se ne sme niti sejati niti žeti in ne trava kositi. Sploh pa ne sekati ali cepiti drevja, ker potem rado »sčrvi.«

Se krompirja se v mlaju ne sme okopati, ker potem rad gnije. Kmetje se še danes drže pregovora: Ob starem orati, tri dni po mladem sejati, pa vse dobro obrodi.

NAGRADNA KRIŽANKA i )

AB0RTIV

OTOK PRED VE­NEZUELO

JMET SLOG PREO

GOTIKO

DELUJ0Ć JAPONSKI VULKAN

NIKOLA TESLA

ZNAMKA ŠVIC UR

ITALU M0Š IME

JUNAK ENEIDE

KONJSKI TEK

AVTOR KRIŽANKE

R N0Ć

ŠPANSKO RUDARSKO.

MESTO

KRONIST LETO PISEC

ŽIVEC

ZDRAVILO

LANTAN

TASS0VA PASTIR

SKA IGRA

VOLUMEN

PESNICA SEIDE.

GLAVNO MESTO PERUJA

AM FILM IGRALEC ISTEVEI

DALMAT ŽEN IME

JEZERO V TIBETU

POKRAJI­NA V VI­ETNAMU

ST ČEŠKI ŠAHIST

" REDEK -

ELEMENT

ST NAČIN CERKV PETJA

AFRIŠKA DRŽAVA

VEDA 0 PRIDELAVI VIN. EN0-L0GUA

NEM MLM IGRALKA

DOR

BIVŠI U-GANDSKI DIKTATOR

AMIN

ŠPANSKI SP0LNIK

TOVARNA V KAMNIKU

DEL ROKE

STANE ROZMAN

PODPORNI STEBER V PODOBI ŽENSKE

SL PEVEC iN PEDAGOG

SOTOCNI-CA DRINE ELEKTRIN

BRAT V GR _MJL0JL._

BELA SUŽNJA V HAREMU

MESNA JED

IVO ANDRIC

STARO-SLOVAN­

SKA ČRKA

IGRALKA RlNA

ST ITALU SKLADA­TELJ iDO-MENICOi

SREDO ZEMSKA

OKRASNA RASTLINA

BLAGO AM FILM IGRALKA LUPINO

SREDIŠČE ŠVIC

KANTONA AARGAU

MUZEJSKI DELAVEC

NRAV0-SL0VEC

SOKRATOV T0ZlLEC_

ŠARA ROPOTIJA

PREVOZ, PRENOS BLAGA IN

OSEB

RIMSKA 2

RAZSTAV­NA DESKA

JADRANSKI OTOK

ANTON N0VAČAN

LESK0VAC

ITALU PISATELJ SVEV0

TURČUA

ZA BARVE SLEPA OSEBA

DALMAT ŽEN IME

HOTELSKI DELAVEC

( K Q ) S J B S S J J © I E n G L A S 1 2 . S T R A N Š P O R T I N R E K R E A C I J A PETEK. 26. JUNIJA 1987

Atletski troboj Grčije, Francije in Jugoslavije v Kranju

Ker se vse bolj približujeta datuma 4. in 5. julija, ko bomo v Kranju lahko priča velikemu atletskemu tekmovanju — troboju moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije, Grčije in Francije, je verjetno prav, da obiskovalce te velike športne prireditve se­znanimo z nastopajočimi reprezentancami. Ker rok za poimen­ske prijave še ni potekel, za obe gostujoči reprezentanci še ni moč z gotovostjo navesti seznama nastopajočih. Za jugoslovan­sko reprezentanco pa to že lahko storimo — zlasti glede na zad­nje nastope najboljših preteklo soboto in nedeljo v Sarajevu v okviru tekmovanj za atletski pokal Jugoslavije, k i so bila seveda tudi izbirna za sestavo reprezentance. Tako lahko v Kranju raču­namo z nastopom naslednjih reprezentantov:

100 m — Rudež in Petaković (event. Kolar), 200 m — Knapič in Aras, 400 m — Knapič in Popovič (event. Mačev), 800 m — Po-povič in Stojilovič (event. Melnjak), 1.500 m — Zorko in Devic, 5.000 m — Sekulič in Devic, 10.000 m — Vindiš in Paunovič, 110 m ovire — Kolar in Kabič, 400 m ovire — Kopitar in Karavlič, 3.000 m ovire — Crnokrak in Maričevič, višina — Apostolovski in Fižuleto, daljava — Stekič in Petrovič, troskok — Kožul in Vel i -mirovič, palica — Šarčevič in Kranjc (event. Georgijevski), kro­gla — Saračevič in Lazarevič, disk — D. Mustapič in Peric, kopje — Krdalič in I. Mustapič, kladivo — Pavlinič in Hađić, 4 x 400 m — Knapič, Pavlovič, Mačev, Popovič.

ŽENSKE: 100 in 200 m — Šinkovič in Ištvanovič, 400 m — Čolovič in Domine, 800 m — Čolovič in Bajer, 1.500 in 3.000 m — Pajkič in Rožič, 100 m ovire — Papič in Jošič, 400 m ovire — Do­mine in Rakita, skok v višino — Tanovič in Petrovič (event. L ih -teneger) daljava — Dančetovič in Sušič, krogla in disk — Nagy in Golubovič, kopje — Jazbinšek , Pire, 4 x 400 m — Rakita, Bačnik, Domine, Colovič, 4 x 100 m — Suzič, Filipovič, Ištvanovič, Šinko­vič.

Aduta naše reprezentance sta nesporno med moškimi meta­lec kopja Sead Krdalič, med ženskami pa Slobodanka Čolovič, k i ima letos v teku na 800 m še vedno najboljši rezultat na svetu. Od domačinov sta v reprezentanci Goran Kabič v teku na 110 m z ovirami in Simon Rudež v teku na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Kabič svoj najboljši rezultat v tej disciplini izboljšuje tako rekoč iz tekme v tekmo, (zdaj že 14,67), Rudež pa, ki je pred kratkim iz­boljšal slovenski rekord (10,51), se bo verjetno skušal pred doma­čim občinstvom rehabilitirati za diskvalifikacijo na finalu atlet­skega pokala Jugoslavije v Sarajevu.

Prav zadnja tekmovanja v Sarajevu in začetek letošnje sezo­ne kažejo, da so številni naši reprezentanti dobro pripravljeni, ta­ko da bomo ob primernih vremenskih razmerah lahko priče vr­hunskim rezultatom. M . Sagadin

V padalstvu se poskušajo tudi ženske

Enakopravnost v zraku

I^esce, 23. junija — Alpski letalski center Lesce-Bled je tudi letos organiziral pudulski tečaj. Prijavilo so jo tridoset kandida­tov iz vseh gorenjskih občin in tudi od drugod, največ iz Radovlji­ce in okolice. Skoraj polovica tečajnikov je obupala že med uče­njem vremenoslovja, teorije in tehnike skoka, padalskih predpi­sov, zgodovine padalstva, poznavanja padal in padalske opreme. Zdaj j ih vztraja še sedemnajst — trinajst fantov in štiri dekleta, dve iz Nove vasi pri Radovljici in po ena iz Kranja in z Golnika. Vsi so prejšnji petek uspešno prestali padalski krst — prvič v ži­vljenju so z varnimi, avtomatskimi padali na hrbtu poskakali iz letala v osemsto metrov globoko zračno brezno.

Je bdo mlade padalce in padalke (večina je stara od šest­najst do osemnajst let) kaj strah? »Seveda j ih je bilo in j ih še bo vse do stotega, dvestotega skoka. Tudi mene je bilo,« je dejal iz­kušen padalec Dušan Intihar, ki skupaj z vodjem tečaja Dragom Bunčičem, Srečom Medvenom, Darkom Svetino in Janezom Ša-faričem uči fante in dekleta padalskih /nanj in spretnosti. »Naj­pomembnejše je zlaganje padal. Začetnikom je treba vseskozi gledati pod prste, j im biti za petami. Ničesar nočemo prepustiti naključju. Napake so lahko usodne, odgovornost za nesreče pre­velika,« je dejal Dušan Intihar.

Mladi padalci so do torka, ko smo se mudili na leškem leta­lišču, skočili že petkrat, do konca tedna bodo še osemkrat do de­setkrat, vedno z varnostnim, avtomatskim padalom. Po petnaj­stem skoku bodo začeli sami odpirati padala, najbolj vztrajni pa si bodo do jeseni »nabrali« že po petdeset skokov, kar je pogoj za opravljanje izpita za špor tnega padalca.

»Doslej so se še vsi skoki končali srečno, brez poškodb,« je dejal Dušan Intihar. »Pri začetnikih, ki še znajo krmarit i s pada­lom in pristajajo tudi zunaj označenega kroga, je še posebej ne­varno, da si poškodujejo noge. Posebni visoki čevlji s trdimi pod­plati ublažijo pristanek, ne morejo pa nadomestiti izkušenj . Le­tos smo vse skoke snemali z video napravami, si j ih skupaj s tečajniki ogledali in ocenili posamezne faze skoka.«

Spodbudno je, da se v padalstvu poskušajo tudi ženske. Vsa­ko leto se j ih sicer nekaj prijavi na tečaj , vendar se j ih večina premisli že pred prvim skokom. Irena Avbelj (iz lanske generaci­je) je prva, ki je doslej opravila tudi izpit za špor tnega padalca. Se j i bodo letos pridružile še druge? »Osip je vsako leto zelo ve­lik,« pravi Dušan Intihar. »Iz vsake skupine tečajnikov ostane v centru in se posveti špor tnemu padalstvu le dvojica ali trojica.«

C. Zaplotnik

Jutri rallv Loka

Na startu vsi najboljši Skofju I .oka, 25. junija — HO posadk je prijavljenih za letoš­

nji rallv Loka, ki bo štel za republiško in državno prvenstvo. Na startu bodo vsi najboljši: Kiizmič —Banič, brata Pirjevec, Zrnec— Nartnik, pa znane loške posadke Flego —Luznar, Oblak — Prosen, Mlakar —Mlinar, Furlan —Damjan in Dolenc—Potočnik.

»Start rallvja bo jutri , 27. junija, ob osmih zjutraj pred športno dvorano na Podnu,« pravi sekretar prireditve Ivan Križaj. »Po­sebno mikavne bodo hitrostne preizkuš­nje Lubnik, Dražgoše, Rovtarica in pono­vno Dražgoše. Prvi del rallvja bo končan približno opoldne, drugi del, v katerem bo­do hitrostne preizkušnje ponovljene, pa se bo začel ob 13. uri. Rallv bo končan pred­vidoma ob pol šestih, slovesna razglasitev rezultatov pa bo ob 20. uri v športni dvora­ni na Podnu. Izredno smo hvaležni škofje­

loškemu združenemu delu, k i nam je izdatno pomagalo pri orga nizaciji prireditve, prav tako pa tudi krajevnim skupnostim, kjer bo potekalo tekmovanje. Pozivamo gledalce, naj bodo disciplini­rani, saj ima Škofja Loka bogato tradicijo motociklist ičmh priro-ditev, pa tudi v prihodnje jih še namerava organizirati « j K.

Za jubilej nogometašev Nakla kakovosten turnir — Nogometni klub Naklo slavi letos pol stoletja delovanja. Razen preteklih uspehov, ko je bila naklanska ekipa tudi finalist pokala marša la Tita v Sloveniji, je letos izredno uspešno nastopala v zahodni članski območni slovenski nogometni l i ­gi. Naklo je po treh letih nastopanja osvojilo doslej najboljše sedmo mesto. Pomlad je bila še po­sebej uspešna , saj na petih gostovanjih Naklo ni bilo poraženo . V počasti tev jubileja bo v nedeljo popoldne v Naklem kakovosten turnir. Razen domačinov bosta igrala še Rudar iz Trbovelj in mo­štvo S A K iz Celovca, moštvo Slovencev, k i je v vrhu koroškega nogometa. Začetek turnirja bo ob 13,45. Ob 14. ur i bo tekma Naklo : S A K , ob 15,45 S A K : Zidar in ob 17,30 Naklo : Rudar Trbovlje. Na s l ik i moštvo Nakla. Stojijo (od leve proti desni) Dane Jošt, vodja kluba, M i r k o Anko, Janez Križaj, Jani Bohinc, Boris Križaj (kapetan), C i r i l Žontar , Said Mehič, Darjan Jošt in trenerja Franc Zupan in Sašo Voglar, čepijo pa (od leve) Tomaž Jelovčan, Robert Lunar, Andrej Jošt , Ro­man Zaplotnik, Franc Fuks, Marjan Mihelič, Borut Ažman in Marko Golič. (D. Jošt) — Foto: F. Perdan

P o š t a r j i p l a n i n c i v K r m i

Srečanje športnikov Železne Kaple in Kranja

V e č i n a z m a g v

K r a n j

Železna Kapla , 22. jur — Letošnja tradicione srečanje predstavnikov bratenih in sosednjih občin Kranja in Železne Kaple j e | bilo preteklo soboto in nede ho. V soboto zvečer je bilo 1

Železni Kapl i srečanje delH gacij obeh mest oziroma ob* I čin, kjer so ocenili dosedanja sodelovanje in se dogov orili za delo v prihodnje, v nedelj0] pa so imeli glavno bese športniki . Na Koroško so šli kranjski tenisači, igra namiznega tenisa, šal strelci oziroma lovci ter gometaši . Večino zmag so ] brali Kranjčani , le v st skem tekmovanju lovcev bili gostitelji boljši.

Naslednje srečanje bo pr1' hodnje leto v Kranju.

Kranj , 14. junija — Na ob­čnem zboru pri Kovinarski koči v K r m i se je v prelepem vreme­nu zbralo nad 100 članov planin­skega druš tva kranjskega Pod­jetja za ptt promet. Za dobra dva avtobusa j ih je bilo, od Kra ­nja do Jesenic. Za uvod občnega zbora je zapel pevski zbor, nato pa je planince nagovoril pred­sednik Bavdek. Prebral je poro-

Tudi letošnjo zimo

čilo o delu. Organizirana je bila cela vrsta izletov, k i so se j ih udeleževale manjše skupine pla­nincev, dva pohoda pa sta bila množičnejša: tradicionalna hoja na Triglav in pohod Po stezah partizanske Jelovice. Precej čla­nov društva pa je samohodcev in se ne udeležujejo množičnej-ših pohodov v gore. Sledil je kul­turni program, v katerem so so­

delovali harmonikar Albin , pev­ci, klarinetist Borut, Angelca iz Gorij , pa najmlajši ter duet god- I g r a l k e cev na orglice in perilnik. Prijet­no je bilo družabno srečanje, ne­kateri pa so krenili do snežišč na bližnjih pobočij. Kranjski po­štarji planinci načrtujejo letos spet vzpon na Triglav, prvi izlet, šli bodo na Blegoš, pa bo že v ne­deljo, 28. junija. I. Korošec

S k r b z a m l a d e

Kranjska gora, Bohinj in Planica Kranj, 17. junija — Na kole­

darski konferenci Mednarodne smučarske zveze FIS, k i je bila v Saalbachu v Avstriji , so spre­jeli koledar na jpomembnejš ih smučarsk ih tekmovanj v tej se­zoni. Jugoslaviji so ponovno do­delili že tradicionalne priredi­tve. V Kranjski gori bo 19. in 20. decembra moška tekma za sve­tovni pokal v veleslalomu in sla­lomu, enaka tekma za ženske pa bo 30. in 31. janunria na Po­horju. Planica je spet dobila f i ­nale tekmovanja za svetovni po­kal v smuča r sk ih skokih. Finale bo 26. in 27. marca prihodnje le­to. Med organizatorji vel ikih

tekmovanj ostaja tudi Bohinj. Tam bo 16. decembra tekma svetovnega tekaškega pokala za ženske na 10 kilometrov v prosti tehniki.

Razen teh velikih smučar­skih tekmovanj bodo pri nas še tekme FIS, tekmovanja za ev­ropski in alpski pokal ter druge lovorike, kar pomeni, da nam FIS zaupa. Med drugim smo ko­nec maja izredno dobro organi­zirali zasedanje predsedstva FIS v Dubrovniku. Predsedstvo FIS se bo ponovno sestalo jeseni in upamo, da bo ostalo zvesto svoji odločitvi z majskega zase­

danja, da 191 metrov ni več ome­jitev pri poletih na smučkah in da planiške velikanke ne bo tre­ba zmanjšat i , kot zahtevajo ne­kateri nasprotniki poletov. Fisa je to zahtevo enkrat že zavrnila, vendar pa terja izredno stroga merila za delo žirije in organiza­torja tekmovanja v poletih.

J . K .

Kranj , 21. junija - Pr i koš*r

karskem klubu Sava Commen* katerega članice igrajo v II. zni ligi, skrbi za podmladek r kl icni trener Anton Erlah. .

Kadetinje so bile na močrtf mednarodnem turnirju v FraJ^ j i in zmagale med vrstnicam 1

Z R N , Poljske in Francije. Ig'* tudi v gorenjski ligi in vse kaz. da se bodo uvrstile na rep11, ško prvenstvo. So četr te v d*** vi , igralka Simona Čufer p* |J članica slovenske reprezenta ce. Tudi pionirke računajo /* uvrstitev v polfinale slovens* ga prvenstva, igralke Elizab?' Troha, Lenka Podrekar, Gol*3

ka Žnidar, L i l i Fojkar in Ve 5 ^ Gerbajs pa se bodo udeležile s ' venskega pionirskega koša r i^ skega tabora. Trener Anton lah se bo avgusta udeležil sp^ alnega šolanja v Belorusiji- '

D. H-

Špor tne igiv slovenskih uvtoprevoznikov - Konec minulega tedna so bile v Kranju tretje špor tne igre slovenskih avtopre-vo/nikov, k i j ih je organiziral Alpetourov tozd Potniški pro­met. Šoferji so tekmovali v streljanju, spretnostlti vožnji, ša­hu, kegljanju, balinanju, nogometu, namiznem tenisu in vle­čenju vrvi. V Kranju so se dogovorili, tla bodo prihodnje igre v Novem mestu, organizirali pa j ih bodo Gorjanci. V strelja­nju je zmagal Izletnik i / Celja, v spretnostni vožnji Alpetour, v saltu ( ci tus i / Maribora, v kegljanju Certus iz Maribora, v balinanju Alpetour Kranj, v nogometu Avtoprevoz Murska Sobota, v namiznem tenisu Gorjanci iz Novegu mesta in v vlečenju vrvi Alpetour iz Kranja. V generalni uvrstitvi je /manal Alpetour, ki je zbral Ki to« k. Drugi je bil Certus iz Maribora, tretji Izletnik iz Celja, ce l i lo mesto delita Gorjanci Novo mesto in Komunalno podjetje Ptuj, seslo mesto pa je MVOJU a\(opromet i / Murske Sobote. Športno srečanje so združili tudi s pogovorom predstavnikov podjetij o računa ln i ­škem vodenju potniškega prometa. (J. K.) — Foto: G. Sinik

V a b i l a ,

o b v e s t i l a ,

p r i r e d i t v e Turnir na Kokri« i — NogO

metna sekcija Športnega dru­štva na Kokrici prireja jutri in v nedeljo turnir v malem nogo­metu. Sodelovalo bo tudi mo­štvo državne reprezentance v smučarskih skokih in žensko moštvo, ki bo igralo v nedeljo ob Iti. uri. Oba večera bo veseli večer ob Ćukovi jami Za razve dnlo bo l^ral Alpski kvintet Triglav.

Nogometaši v Zulo^u — V počastitev dneva borca bo v Za Ionu pri Cerkljah turnir v mu lem nogometu, Prijave spreje­majo do 1. julija, ko bo žreba­nje. Prijave sprejema Marko Markova, telefon 41! ,r)7'2. Števi­lu ekip je omejeno.

Kros Staneta Žagarja — Športno društvo Srednja Do­brava prireja v soboto, 27. juni­ja, tradicionalni kros Staneta Žagarja. Start bo ob 1H. uri pred nasil.skim (lomom na Srednji Dobravi. Prosta bo dol-na 7 kilometrov. Startnimi |e ')(!() dinarjev. 1'njave sprejema Janko .lese, Spodnja Dobrava 9, Kropa, prijaviti pa se ho mu I;IHT se pol med pred startom

Kronoiiietei \ Mrastjo - Š|) ,Jakob Štucin H rastje Prebace v 1i prti eja \ nedelji >, liti. junija, ob 9. uri sedmi medkluhski ko­lesarski kronometer. Proga bo dolga 9 kilometrov. Prijave sprejemaj«) pol ure pred st.u toni Pokrovitelja prireditve sta A^iomehanika Kranj in Zvez­da Kranj.

Notni turnir v malem nogo metu — Jutri organizira \ ' K Stripi i/. Sv. Duha turnir v ma leni nogometu Zat «'l se bo oh Iti. uri in trajal do noči. Prijav­nimi je 5,000 dinarjev. Turnir bo na igrišču v (iorajtah.

S p l a n i n c i p o

K o b a n s k e m

Kranj , 22. junija - II m 1 1

sko društvo Kranj organiz'f v soboto in v nedeljo, 27. 1

28. junija, dvodnevni plan1'1

ski izlet po Kobanskem. | z ' v

tniki bodo odšli iz Kranja^ soboto z vlakom ob 5,43-Ljubljani bodo prestopil' 1 1

pospešeni vlak do Maribor 3/ od koder bodo do Mute p o t j vali z avtobusom po do 1» . Drave. Izletniki bodo P r

f

dan pešačili do Pernice, kj bodo prenočili, drugi dan P. bodo prek Košenjaka krer>w do Dravograda, od koder bodo prek Maribora in W l bljane vrni l i v Kranj . Vs&. izletnik mora kupiti P ° v r . * 0

no železniško vozovn l C U

Kranj Maribor-Kranj. V*})* vite se nu Planinsko d r U Š £ L

idi rezervacij«« prenočiš v Pernicah. Oba dneva bo r>u

je za okrog 12 ur, izlet p a bo­sta vodiki Igor lan Šinkovec.

Kloar in

J . K.

M1

S k a k a l c i n a G o r e n j 1

S a v i i n v S t r a ž i š č u

Kranj, 23. juniju — Smu£*2ff skakalni klub Iskru Delta * glav iz Krunju prireju J 1 1 ^ 1 , ^ ! 1

nedeljo dve tekmi smuča1" ^ i -skakulcev nu plastičnih s^^f nicuh v okviru 12. tednu sm11

0t skih skokov v Krunju. J u t ' " s K i l

16. uri bodo na 12 metrski .0-kaline i na Gorenji Savi ** Ool> vali pionirji do 9 let, v nede'J^l 10. uri pa na 15 metrski *k* j t nit i v Stražišču pionirji do 1» „* Zaradi obnove letos tok«?«". 35 in 55 metrski skaka ln i ' bo.

Kokr i sk i ocen« i tudi odlični športniki — Ob koncu šolskeR* leta so v osnovni soli na Kokric i pripravili i a/stavo o interes­nih dejavnostih v soli in uresničevanju učnega programu. Z* popestritev ru/stuve so poskrbeli člani smuča r ske sekcij* športnega društva na Kokri« i . nekdanji in sedanji u««-n< i s , )

I«', ki razstavljajo svoj«- špor tne trofeje: pokale, kolujnc dttina pri/nanju. Kokrišku smuča r ska sekcija iiiiu 42 kuteg"' n / i i u n i h tekačev. o«l katerih jih j«- <» v i epi «•/«-ntun« nil i sch'k' cijuh. Zu uspehe imajo veliko /uslug tudi starši tektnovuU'** tei trenerji Vinko (»rasi«, Ludvik lepimi, Jože Vavpoti« i " Andi« i ( V i n i . (.1. K.) — l'oto: I'. IVnlan

K. 26. JUNIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 1 3 . S T R A N ( ^ i m i l ^ l E S G L A S

Zaradi preselitve v novo skladišče SPC KOKRA KRANJ in prenove prodajalne Tekstil organiziramo po sklepu DS TOZD Maloprodaja

K r a n j

29. junija 1987 od 10. do t?, ure v skladišču K O K R E v KŽK Hrastje

K u p l j e n o b l a g o i n o p r e m o s o k u p c i dolžni p r e v z e t i i n o d p e l j a t i t a k o j p r i n a k u p u .

»UGODNO« »UGODNO« »UGODNO« »UGODNO«

r I Z B R A L I S O Z M f l S

V MERKURJEVI prodajalni BARVE LAKI ŠKOFJA LOKA na Mestnem trgu 2 8 so dobro založeni s sredstvi za beljenje JUPOL J U B K O l O R in drugim. Imajo tudi dobro izbiro barv in lakov za avtomobile, les in kovino, imajo tudi pribor za avtomobilsko nego ter druga čistilna in pralna sredstva.

Iskra J S K R A K I B E R N E T I K A Industrija merilno-regulacijske >n stikalne tehnike K R A N J , n. sol. o. Delavski svet TOZD INŽENIRING razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: J- V O D J A R A Z V O J N O - T E H N O L O S K E G A S E K T O R J A 2 - V O D J A P R O J E K T I V E P R O C E S N E IN TEHNOLOŠKE O P R E M E 3 - V O D J A P R O J E K T I V E M E R I L N O - R E G U L A C I J S K I H SI­STEMOV J- V O D J A P R O J E K T I V E A V T O M A T I K E 5 - VODJA P L A N S K E G A S E K T O R J A J- V O D J A G O S P O D A R S K E G A S E K T O R J A

V O D J A P R O I Z V O D N E G A S E K T O R J A 8 - V O D J A K O N T R O L E K A K O V O S T I Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, zahtevamo še naslednje: ~~ v>soka izobrazba e lektrotehniške (pod zap. št. 1), ekonom­

ske (pod zap. št. 6), oziroma ustrezne tehniške ali organiza­cijske smeri r.ti ostale delokroge

~~ 5 let ustreznih delovnih izkušenj "~ znanje tujega jezika j— pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju

kadrovske politike v občini Kranj. Delavci bodo imenovani za 4 leta in so lahko po končanem n^artdatu ponovno imenovani. Komisija za delovna razmerja D E L O V N E S K U P N O S T I obja­vlja prosta dela in naloge: J. S O D E L A V E C v službi kvalitete ZA R E K L A M A C I J E GOTO­V I H I Z D E L K O V 2 T E H N I K - K O N T R O L O R v vhodni kontroli 3 - V O Z N I K T O V O R N E G A A V T O M O B I L A v področju komer­ciale

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na­slednje posebne pogoje: P°d 1:4 letna srednješolska izobrazba elektrotehnične ali

strojne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj P°d 2:4-letna srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri

— šibki tok, lahko tudi pripravnik P°d 3.:3-letna srednješolska izobrazba avtomehanske smeri z

izpitom B in C kategorije, 2 leti ustreznih delovnih iz­kušenj

Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z® razpisana dela od tč. 1 do 8 pošljejo v 15 dneh po razpisu, n a objavljena dela od tč. 1 do 3 pa v 8 dneh po objavi na na­slov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 84<)()0 Kranj .

M L A D I N S K I SERVI

Str i t ar j e v a 5 KRANJ

KRANJ

T e C A J I RAČUNALNIŠTVA

CpLOSNl <UVOPNV> TCCAJ RAČUNALNIŠTVA IN 1 NI ORNATI K l »< ur, ,»r,* 100.000 -1in na ,>s»t>n

WM JI v m Hl* IUIP1L NORD STAR . <--#r»« 120,000 Ur, n«

P*'l ) .'A UPRAVLJANJI POPATKOVN1N1 PAJ01LKAN1 4BASC 111 4 M/ , :rn« / J*.. 000 'Ur, r> * .'.»•*>.•

1J ti L JO NAKOCN1KA URO AN 1.' I RANO NASLOVNI 11HC Ti ČAJI V *ATlHl PO tOCI NAROČNIK.

*4<N'UJC M0 APLIKATIVNO PROORAHJ.KO OPRI HO NA OSCBHIH UH*tNl,iH 1BN PC KT/AT IN ISKRA DELTA PARTHIR.

*CLJ1 NAKOCN1KA VRLINO OLIVI l AVI NA t A 1 N III RAČUN Al N 1 K 1 H .

DODATNI INIOANACIJl PO T L L t F ONU 064/26 398 IN 26-397

U P R A V A INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA G O R E N J S K O K R A N J

objavlja prosta dela in naloge 1. E L E K T R O E N E R G E T S K I I N S P E K T O R Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja 2. G O Z D A R S K I I N S P E K T O R Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti — smer gozdar­

stvo — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja 3. I N S P E K T O R P A R N I H K O T L O V Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti — strojna smer — 5 let delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja

4. S A N I T A R N I I N S P E K T O R Pogoji: — višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti — sanitarne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — tr imesečno poskusno delo — strokovni izpit iz delovnega področja Za vsa dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedolo­čen čas s polnim delovnim časom. Strokovni izpit iz delovne­ga področja se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom de­lovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj — splošne službe, Trg revo­lucije 1, Kranj . Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi­ranju prijav.

i z k o r i s t i t e u g o d n o s t i

š e p r e d d o p u s t i . . .

Od 10. do 30. junija

t O / p o p u s t

za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR

Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km.

AIs t rJJ I Blagovnica 1

sjjr Kra nj l o a r b a r

O b n a k u p u p o v p r a š a j t e š e z a d r u g e u g o d n o s t i

SOZD Petrol DO Gostinstvo TOZD Gostinski obrati Ljubljana Titova 66, 61000 Ljubljana

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas za PE Snack bar Voklo

1. K U H A R - več delavcev Pogoj: poklicna gostinska šola 2. TOCAJ — več delavcev Pogoji: poklicna gostinska šola, 1 tuji jezik aktivno, 2 pasivno i O B R A T N I BIJVGAJNIK - več delavcev Pogoji: poklicna gostinska ali trgovska šola, 1 tuji jezik akti­

vno, 2 pasivno 4. SNAŽILKA - ena delavka Pcgoj: osnovna šola

Poskusno delo pod točkami 1, 2 in 3 traja 3 mesece, pod 4 pa 2 meseca. 1 'i iseben p< i)>o|

-veljaven živilski pregled Prijav«' sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po koncu prijav­nega roka.

ALPETOUR

TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ

OBVESTILO Potnike v mestnem prometu na področju Kranja in Škof­je Loke obveščamo, da bodo od 1. julija 1987 v uporabi novi žetoni.

Stari žetoni so veljavni do vključno 30. juni­ja 1987. Če se bo spremenila cena, jih bo z dopla­čilom možno zamenjati, a le v upravi tozda Potni­ški promet — Kontrola trženja od 29. junija do vključno 31. julija 1987 v času od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure.

Po 31. juliju 1987 starih žetonov ne bo več možno zame­njati. Novi žetoni bodo v predprodaji od 29. junija dalje na obi­čajnih predprodajnih mestih. Za potrebe prevozov 29. in 30. junija bo stare žetone mo­goče kupiti samo na avtobusnih postajah v Kranju in Skofji Loki.

^ = z a v a r o v a l n a s k u p n o s t tr iglav

n.sol.o. Ljubljana G O R E N J S K A OBMOČNA S K U P N O S T n.sol.o. Odbor za medsebojna delovna razmerja v delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:

CENITEV S K O D IZ A V T O M O B I L S K E IN SPLOŠNE O D G O ­VORNOSTI IN Z A S T O P A N J E P R E D S O D l S C l NA OBMOČ­J U J U G O S L A V I J E Za opravljanje teh del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri — da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima pravosodni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 90 dni. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisano prošnjo pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj , Old-hamski- 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogo­jev. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka.

mira stavbno in pohištveno mizarstvo, Radovljica, Šercerjeva 22

Delavski svet razpisuje

IPO - D I R E K T O R J A D E L O V N E O R G A N I Z A C I J E

Za to delo je lahko imenovan kandidat, k i poleg splošnih iz­polnjuje še naslednje posebne pogoje: — da ima najmanj V. ali VI . stopnjo strokovne izobrazbe eko­

nomske, organizacijske ali lesne smeri — da ima s V. stopnjo 5 let, s VI . stopnjo pa 4 leta delovnih iz­

kušenj v poklicu — da ima pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — da ob kandidiranju predloži zamisel o realizaciji razvojne­

ga programa delovne organizacije — da ima pozitivni odnos do samoupravljanja

Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta z mož­nostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj pisne \Jloge z dokazili pošljejo na naslov: M i r a Radovljica, Šercerjeva 22, s pripisom vloga na razpis, najkas­neje 8 dni po objavi. Kandidati bodo oizidu razpisa obveščeni najkasneje 30 dni po izteku prijavnega roka.

( ^ I I M S g c J © 3 E S G L A S 1 4 . S T R A N . MALI O G L A S I , O G L A S I , O B V E S T I L A

P E T E K , 2 6 . J U N I J A 1 9 8 7 ,

M A U O G L A S I

tel.:27-960

t o i l l a Prodam VOLVO 343 DL s plinsko

napeljavo. Predoslje 1 10362 Prodam 2 novi GUMI semperit 155 x

13 in 2 malo rabljeni semperit. Tel.: 57-197 10364

Prodam MZ 250 Logonder, Strahinj 51 10368

Ugodno prodam OPEL KADET 1200 C, starejši letnik. Zg Bitnje 206, od 18. do 20 ure 10369

Prodam otroško KOLO BMX in trim TV č r n o - b e l i . Te l : 77-325 10370

Prodam KOMBI, letnik 1980, prevo­ženih 37000 km. Tel.: 74-544, informa­cije vsak dan popoldne 20001

V W 1200, zelo ohranjen, letnik 1974, prodam za 135 S M Jože Ivanin, Gol-nik67 10002

Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984 Ogled popoldan. Gorice 33, Golnik

10003

Z 750, letnik 1977, prodam za 65 S M . registriran vse leto Asim Sabič, Ra­vne 17, Tržič 10006

ŠKODO, letnik 1976, ugodno pro­dam. Letence 20, Golnik 10007

Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Matija Kapler, Planina 60, Kranj 10008

Prodam J U G O 55 Tel : 27 871 10014

KOMBI tranzit ford, letnik 1979, do-bro ohranjen, prodam. Ivan Sršen, Lo­ka Trzinska 25, Mengeš 10015

126 P, letnik 1984, 22 000 km, pro­dam. Tel.: 80-575 10016

Prodam Z 750, letnik 1982 Ivan Štu-lar, Mlaka, Golniška c. 98, Kranj, tel.: 25-369 10017

Z 101 super, letnik 1980, ohranjen, obnovljen, registriran do 17. julija 1988, prodam Luže 63 10018

Prodam R 4, obnovljen, letnik 1978 Tel.: 47-536, od 16. do 20 ure 10021

Prodam Z 1300. Zupan, Breg ob Savi 85, tel.:40-314 10022

Prodam dobro ohranjeno Z 101 con-fort, letnik november 1979 Gaberk 16, Škofja Loka 10023

Prodam Z 101, letnik 1978 Ogled po 15. uri Bntof 114 10025

Z 750, starejši letnik, obnovljena ka­roserija in motor, ugodno prodam Bo­ris Žnidaršič, Kladje 10, Gor vas, tel.: 69-923, popoldan 10027

CITROEN GS, starejši letnik, ohra-njen, ugodno prodam. Tel : 70 015

10028

Poceni prodam VVARTBURG, letnik 1976, celega ah po delih Tel.: 28-657

10031

Ugodno prodam T O M O S A V T O M A TIK in APN 6. Zg. Bitnie 228 pri puškar ni 10033

Prodam FORD 17 M, letnik 1970, re­gistriran za eno leto Podgoršek, Vele sovska 24, Šenčur 10036

R 5, letnik 1976, prodam ali menjam Tel.: 43 167 10043

Z 101, letnik 1978, ugodno prodam Džaferovič, Frankovo naselje 69, škof ja Loka 10047

Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1978 Alo|Z Bračič, Kumerdeieva 16, Bled 10055

Ugodno prodam starejšo, vendar vozno in registrirano Z 101 Alpska 3, Bled, stan 31 10062

Prodam SPAČKA, letnik 1975 Tene tiže 42 10066

Prodam FIAT 126, letnik 1981 Tel 80 641 10068

i n o v o ; E X P R E S S ŠIVILJSKA P O P R A V I L A

Na Planini v Ulici V. Vlahoviča 5 je odprt lokal z express šiviljskimi popravili. HITRO IN SOLIDNO vam opravimo storitve, kot so menjava zadrge, krajšanje, ožanje hlač in kril, krpanje, zarobljenje, šivanje gumbov itd.

ODPRTO: V S A K DAN od 12. do 16. ure

sobota in nedelja zaprto! P R I P O R O Č A M O SE ZA OBISK!

N 0 V 0 P

MAZDO 1200 prodam Vidic, Grad-nikova 71, Radovljica, tel.: 74-990

10069

Prodam 7 let staro LADO 1600. Tel.: 22-577 93_H

Prodam FIAT 132 2000, letnik 1980, in BALDAHIN, zimsko - letni, za priko­lico adria. Tavčar, Virmaše 70, Škofja Loka 10072

Prodam Z 101, letnik 1981. Jungič, Alpska 15, Bled 10075

Prodam dobro ohranjeno Z 101, le­tnik 1977. Porenta, Podlubnik 7, Škofja Loka 10076

Prodam KATRCO, letnik 1977, regi­strirano do maja 1988. Tel.: 69-779

10080

Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, registrirana za celo leto. Vilfan, Zg. Bitnje 61A 10081

CX, kot nov, (karavan original) školj­ko za jugo, spredaj delno karambolira-no, in otroški VOZIČEK za dvojčka ( italijanski). Sebenje 5/a, Križe 10086

FIAT 126, letnik 1983, prodam. Tel : 77-945 10087

Prodam avto S U N B E A M 1250, rdeč, odlično ohranjen Franc Sire, Cesta na Klanec 8/b, Kranj, tel.: 25-879 10088

Prodam OPEL KADET 13 S, letnik 1983 Janez Globočnik, Voklo 72/C, Šenčur 10092

Prodam LADO 1500, letnik 1979. no-vember Ogled popoldan po 15. uri. Gregorič, Tomšičeva 70/e, Jesenice

10093

Prodam sprednje BLATNIKE, praga za LADO 1200. letnik 1976, za Z 750 streho, pokrova, stekla in platneno po krivalo ter kombinirani otroški VOZI ČEK peg. Visoko 118/b, Šenčur, Mu gerli, tel.: 45 015, dopoldan 10099

Z 101 special, letnik 79, spredaj zale teno. prodam Bobnar, Breg pri Pred-dvoru, tel.: 35 008 10100

Prodam GOLF, letnik 1982, Z 101 in Z 750, oba letnik 1978, vsi registrirani do maja 1988. Rozman, Križe 72 10101

R 4 G T i , star 2 leti, prodam. Tel : 39 632 10102

Prodam pet novih savskih G U M 165 R 13 S, druga vrsta Koporec, Juleta Gabrovška 21, Kran) 10103

GOLF JL, letnik 1982, bel, prodam Tel : 21 579 10105

Prodam GOLF L (nemški) 75, obno­vljen, za 170 S M Tel.: 74 368 Lesce

10109

Prodam FIAT 128 sport Iztok Istinič, Zg Bitnje 175 pr puškami 10110

Prodam avto ŠKODA in MOTOR pri ma, oba registrirana Dolinar, Ul 1 av gusta 3, Zlato polje 10115

U S L U G A

podjetje obrtnih storitev P 0

Delavska cesta 2/b objavlja J A V N O LICITACIJO, ki bo 2. julija 1987 ob 12. uri v prostorih podjetja. V prodaji bosta:

Izklicna cena/din

400.000

600.000

1. pralni stroj Primat PS, 25 kg, PV, letnik 1980 2. likalni stroj Primet L E 141, ZP, letnik 1980

Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 2. julija 1987 od 10. do 11. ure. Varščina 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva, ki se pla­ča eno uro pred licitacijo, je vračljiva takoj po končani licitaci­j i , sicerzapude. Prometni davek od osnovnega sredstva plača kupec. I/licitirani predmeti morajo biti plačani m odpeljani s kraja licitacije v enem tednu.

DEŽURNI VETERINARJI OD UK. JUNIJA

DO 3. JULIJA 1«»S7

Živinorejsko - veterinarski zavod Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema na­ročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer v zahodu v Kranju oz. po telefonu št. 22 781 ah 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj pa sprejemajo:

za občino Kranj : Dušan Likosar, dipl vet , Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 za občino škof ju I .oka: Davorin Vodopivec, dipl.vet., Gorenja vas 188, tel.: 68-590 za občini Radovljica in Jesenice: Dominik Hupntk, dipl vet., Jesenice, M . Tita 45 za občino Tržič: Borut Sajovic. dipl vet , Naklo, V Kejca 1, tel : 47 063 ah 79 I).).)

Prodam karambolirano R4 TLS, le­tnik 1979, poškodovana desna spred­nja stran Ogled od 16. do 20 ure. Jurij Ružicki, Golnik 46, samski dom 255

10117

Prodam V W hrošč. Tel. večernih urah

25-903, v 10120

Prodam motorno KOLO MZ 250 TS, letnik 1980. Jože Vrhovnik, Jama 17, Mavčiče, tel : 40-368 10121

Prodam Z 101, letnik 1978. Grad 12, Cerklje, tel.:42-253 10124

Prodam Z 750 LE, letnik 1981. Kržiš-nik, Andrej nad Zmincem 22, Škofja Loka 10127

126 P, letnik 77, registriran do no­vembra 1987, poškodovana leva stran, vozen, z radiom, prodam za 250.000 din. Mirjana Šifrar, C. talcev 2, Škofja Loka, tel : 60-721 10128

Prodam APN 4 in APN 5 ter betonski MEŠALEC. Bogdan Kovač, Gorenja vas 61, Gorenja vas 10129

Prodam MZ 250 TS, Z 101 in PEGU-OT 404 po delih. Trata 22, Škofja Loka

10133

Prodam Z 750, letnik 1976. Albin Je-roše, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 10137

Prodam Z 101, letnik 1977. Dvorje 11, Cerklje 10140

Prodam MOTOR kros suzuki, 125 kubični, letnik 1981, za 30 S M . Ogled v soboto ali nedeljo popoldan. Marjan Kodorovič, Križe 7, Križe 10142

Prodam nov MOPED APN 6 in oseb­ni avto Z 750, letnik november 1976 Čop, Studenčice 4/a, Lesce 10143

VVARTBURG s pomično streho, ga-ražiran, 60.000 km, prodam za 120 S M . Vinko Erat, Grajska c. 2, Bled 10144

GOLF, nemški, letnik 1977, odlično ohranjen, prodam. Zakovšek, Finžgar-jeva 8, Lesce 10148

Prodam NSU 1200 C, letnik 1973, re-gistriran, dobro ohranjen, cena 25 S M . Stane Nograšek, Predoslje 134 10149

Prodam DIANO 6, letnik 1977, obno­vljena. Eržen, Poljane 63 nad Škofjo Loko 10215

Prodam Z 128, letnik 1985, registri­ran do februarja 1988. Tel.: 38-529

10219 Prodam GOLF, letnik 1982. Informa-

cije po 14. uri, tel.: 81-136 10220

Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Mežek, Kidričeva 36, Kranj 10223

Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Sa-jovic, Hudo 14, Tržič 10224

Prodam ali menujam za večji avto FIAT 128 3P šport, letnik 1977. Feger, Cankarjeva 31/a, Radovljica 10225

Prodam FIAT 127, letnik 1973. Špa-rovec, Cankarjeva 22, Tržič 10228

VVARTBURG, oktober 1978, ohra­njen, obnovljen, ugodno prodam. Tel.: 27-738 10230

Prodam V W 1200, črne barve. Mar-jan Jesenovec ml., Puštal 59, Škofja Loka 10231

Prodam tovorni KOMBI Z 850 AF, le­tnik 1982, registriran do julija 1988. Grohar, Vincarje 16, Škofja Loka 10232

' Prodam 126 P, letnik 1978, motor DKV, letnik 1957, in dele za 126 P. Mar-jan Kralj, Puštal 26, Škofja Loka 10233

Prodam Z 750, letnik 1976. Polančec, Golnik 67, popoldan 10237

Ugodno prodam ZASTAVO 101 s plinsko napravo, letnik 1977, zelo do­bro ohranjen in registriran do januarja 1988. Milan Likozar, Jesenice, Cesta talcev 7/b, tel: 83-359 10241

Prodam 126 P, letnik 1978. Za žago 8, Bled 10242

Prodam ŠKODO 110 R cupe, letnik 1976, registrirano do marca 1988 ali zamenjam za Z 101, letnik 1975 ali 1974. Tel.: 39-793 10243

Prodam GOLF JGL, letnik 1981, ga-ražiran, prodam. Tel.: 26-121 10244

Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Janez Dežman, Savska 17, Ribno 10245

D R U Ž B E N I IN P R I V A T N I S E K ­

T O R , P O Z O R ! 1 V primeru, da vaša sept ična jama (greznica) ne funkcioni­ra (ne absorbira — upija fekalne vode) se obrnite na poo­b laščeno podjetje B A L K A N , ki garantira preprečevanje na­daljnjega polnjenja. 2. Gradimo nove sep t ične jame (greznice) s pomoč jo speci­alnega materiala - 30 % ceneje od klasične gradnje z dol goletno garancijo. 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni ali privatni sektor.

Č e vas n a š e us luge zanimajo , dobi te informaci je po te­le fonu: 061/317 313 ali 226 513 vsak dan od 7. do 20. ure.

Prodam PLATIŠČA 185 X 13 z rablje mmi gumami. Te l : 70-549 10150

Prodam KADETA Rogelj, Kranjska c. 23, Šenčur 10153

MAZDO 1500 poceni prodam No vak, Tomšičeva 42, Kranj 10165

Prodam tomos avtomatik, prevoze nih 1200 km, cena 34 S M . Zupan, Na klo, Pavle Medetove 55 10167

MATRA SIMCA TARGA, športni dvosed, registriran, cena 350 S M , pro dam Tel.: 26-984 10170

Prodam OPEL KADET, letnik 1973 Tel 27-933 10173

Ugodno prodam karamboliran avto CITROEN GS Dobnikar, Zg Brnik 132, tel : 42 733 10174

Prodam 126 P, letnik 1980, 42.000 km Tel 50 856 10175

Poceni prodam ŠKODO 100, starejši letnik, registrirano do 20 julija 1987, v voznem stanju in z veliko rezervnimi deli Ogled vsak dan popoldan Pod lubnik 321, Škofja Loka, Sorič 10176

Prodam obnovljeno in z dodatno opremo Z 750, letnik 1974 Rakovec, Tuga Vidmarja S, v petek in soboto od 18 do 20 ure 10177

Prodam Z 126 P, letnik 1979. Rogelj, Tomažičeva 8, Kranj 10181

Prodam Z 750, letnik 1978, za 40 S M . Ul 26 julija 12, Naklo 10182

ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, pre voženih 20 000 km, garažiran, registra cija marec 1988, prodam Dušica Bunc, Tekstilna 4, Kranj, tel 22 430, popoldan 10183

Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avtomobil Ogled po 15 url Miran Zupanec, Drulovka 43/d, Kranuj

10184

Poceni prodam dobro ohranjen VVARTBURG. letnik 1979 Pavlin. Sen. čno 34, Golnik 10116

Prodam dele za BMW, serna 3, m blatnika za FORD ESCORT. letnik 1972 Tel 79 972 10189

Zelo ugodno prodam M O P f 1) znamke rog tip poni ekspres, in mo ped. znamke tomos, štiri prestave Struževo 21 Krani. tel 27 940 10192

Prodam FIAT 126 P, letnik IttO. VIN Planine, Olsevek 39. Preddvor 10114

Ugodno prodam dobro ohranjen ZAPOROŽEC. letnik 1979 prevoženih 62 000 km m rabl|en MEŠALEC za be ton Tel 62 027 med 6 in 14 uro ob sobotah in nedeljah 62 323 101 *)'>

U g o d n o p rodan i nov AVTOMATIK v garanciji, izdelan za izvoz Kunčič. Lancovo 11, Radovljica 10198

Prodam Uri P letnik 1978 doda tno opremljen, dobro ohranjen, cena po dogovoru Rekar Titova 41. Jesenice, popoldan 10203

Prodam / 7l)<) letnik 1979 registrira no za eno leto Kuhar Župančičeva 25, Kranj - Kuje 10204

Prodam, Z 101 GT 55, letnik novem ber 1984 Tel 45 066 Prebačevo 36

10205

=3\

V S E Z A M O R J E IN D O P U S T

b o g a t a i z b i r a # kopalk 0 kopa/ni h plaščev in brisač oblačil za popoldanske in večerne sprehode ob morju # slamnikov, bižuterije, rut in drugih modnih dodatkov

3. julija od 10. do 17. ure svetuje strokovnjak iz Krke o kolekciji za sončenje SUNMIX na oddelku s kozmetiko

V e l e b l a g o v n i c a nama Š K O F J A L O K A

Prodam motorno KOLO tomos 15 SLC. letnik 1982 Podboršek Struževo 1 Kranj 10212

Prodam MOTOR tomos 14 M, letnik 1983. Tel : 74 801, popoldan 10246

Prodam otroško KOLO Tel 33 929, zvečer 10249

Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik december 1976, registriran do aprila 1988 Janez Ravnik, Slap 6, Tržič 10250

Prodam CITROEN DS 19, letnik 1970, potreben manišega popravila Tel : 22-085 10253

Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno Ogled petek od 14 do 18 ure. Dolenc, Jelendol 9, Tržič

10254

Prodam registrirano Z 750, celo, ali menjam za staro pohištvo Tel 36 661

10255

Prodam Z 101 confort, letnik 1982, november, garažirana Podlubnik 330, Škofja Loka 10257

R IH TLJ nov poškodovan, prodam Žepič, Praše 34, mavčiče, tel 40 002

10262

Prodam Z 750. letnik 1979 novem­ber. Brence, Hrače 17/a,Lesce 10264

Prodam 126 P. letnik 1979, registri ran marca. Tel 74 090 dopoldan ali 74 596 popoldan 10265

Z 101, letnik december 1979, pro dam Jesenice, tel 83 660 10266

Prodam FIAT 132 GLS, petstopenj ski menjalnik, registracija do aprila 1988, cena 200 S M Tel 79-811 10267

MZ ETZ 250, letnik 1984, prodam ali menjam za osebni avto Galetova 7, Kokrica 10273

Prodam FORD ESKORT, letnik 1983 Marjan Pušar, Pungert 4. škofja Loka

10274

R 4 TLS, zelo lepo ohranjen, pro dam Tel 26 255 10275

Prodam CiOl r letnik 1!)//, general noobnovlien Tel 4ti r>24 10277

Prodam ugodno T O M O S A V T O M A TIK A 3 MS. nov, nevozen Tel 39 353

10280

Prodam J U G O 45 letnik 1984 togi striran do 18 junija 1988 Brane Dimič, Begunjska 9, Vodovodni stolp 10282

Prodam dobro ohranjen R 10 regi striran do maja 1988 Vevar, Golnik 79, tel 46 416 10283

GOLF diesel, letnik 1980. ugodno prodam Rebolj, Vodtška 58 10286

Prodam Z 75o LE, letnik 1H2 (ml Urh, Bodeiče 18. Bled 10289

Prodam GILERA NGR 250, letnik ju lil 1986 Tel 70 202 10290

Prodam MOTOR tomos (.ros |unior 9o cem Stane Papler. Mlaka 3 Begu nje 10292

Slovemjales, Lesna industrija n sol o Idrija 65280 Idrija tel

065/71 855

Ugodno prodam VESPO PX 200 E. Tel.: 21-894 10300

Prodam ELEKTRONIC 90 do 40 S M , in nov preonji levi blatnik za z 101, sta­ri tip, 1,6 S M . Gale, C. 26. julija 58, Na­klo 10303

Prodam FIAT 750, letnik 1974, prva registracija 1976, in VESPO, letnik 1984. Tel : 21-418 10306

MOPED BT 50, nov, prodam za 83 S M . Tel : 79-806 10310

Prodam GOLF, letnik 1981, 48.000 km. Te l : 47-341 10311

Prodam moško KOLO senior na 10 prestav in žensko KOLO na 5 prestav, brezhibno. Tel.: 33 244 10212

Prodam prva BLATNIKA za B M W 202 Tel.: 35-944 10313

Prodam R 4, letnik 1978. Dore Bla­tnik, Industrijska 2, Jesenice 10314

Prodam DIANO, letnik 1978. Ogled v soboto popoldan. Cimerman, J.Puhar-ja 8, Kranj 10315

R 4, letnik 1979, in FIAT 850 special šport prodam Tel 82 441 10316

Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Virje 16, Tržič 10317

Prodam CITROEN RS club ali me-njam za manjši avto in avtopnkolico. Suha 24, Kranj 10319

Prodam LADO SL in nekaj delov za njo Lotrič, Dražgoše 48, tel 66 324, v soboto popoldan 10322

Prodam otroško KOLO junior. 5 pre­stav, za Z 750 prednje blatnike in ma­sko ter za FIAT 1300 prednje zgornje blatnike, nove Tel 26 581, Nartnikova 2, Kranj 10324

Prodam FORD ESCORT po ugodni ceni in štedilnik na trda goriva plamen colex, še v garanciji Cvetkov, Tomši čeva 19, Kranj 10326

Prodam AVTOMATIK A 3 srebrne metalne barve Tel 25 741 10327

GOLF GTI, letnik 1981, dodatno opremljen, prodam ali zamenjam za drug avto. Tel : 25-741 10328

Ugodno prodam ALFA SUD. letnik 1980 Tel : 75-066 10329

726 P, letnik 1977. vozen, neregistri­ran, nujno in ugodno prodam Franci Koselj, Alpska 5, Ribno 10330

Prodam karambolirano Z 101 Cot man, Mlakarjeva 16, Šenčur 10331

HPOSREDNIK Kokrica

sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 - 4 6 2

Prodam dobro ohranjeno, garažira no Z 101. letnik 1977. registrirana do februarji 1988 Žibert. Suha 19, Kranj

10332

Prodam GOLF diesel, letnik 1984. re gistnran do aprila 1988 Koleno, Preba ćevo 73, Kranj 10334

Prodam Z 760. letnik 1980 Stanonik, Virmaše 95 10335

GOLF JL. rumene barve letnik 1980 prodam /a 290 S M Tel 88 4/0 10336

Nujno prodam GOLF JGL. letnik 1982 bencin prevoženih 54 000 km odlično ohranjen, registriran do maja 1988 /a 4 1 M i o Tel 61 339 10337

Prodam MOPED pony ekspres pueti, letnik 1981 Anton Hafnar, Sr Bitnje 100, Žabnica 10840

Prodam M / 150 letnik 1980 / e l o ohranjen •;. 10141

Prodam Z 101 letnik 1978, nujno BenedikovaJ H) 343

Prodam DIANO 6. letnik 1977, vo zno. neregistrirano, ali menjam za APN 6 .Jošt Krakovo 3, Naklo 10345

Prodam zadrga leva VRATA / a / 1(11 in peta vrata za R 4 Tel 81 790. od

.8.30 do 14, ure 10346

Prodam ŠKODO 106 1982 tei 68 163

L letnik 10348

Prodam Z 750 letnik 1974, kleparsko obnovlion tel «8 644 10349

A V T O M A T I K nov /e lo ugodno pro d t l t ) Tel 26 889 10360

Prodam FIAT 1300 L delu«, registri ran do aprila 1988 letnik 1975 Tel tih 46/ '<)(',.<

GOLF, letnik 80, 65.000 km, prodan1

ugodno Ogled v petek popoldan. SP. Brnik 31

Ugodno prodam nov TOMOS a*® matik s števcem. Te l : 26-683 jOjž*

Prodam Z 101, letnik 1974, obno­vljen, registriran do maja 1988, z r e ' zervnimi deli, ugodno prodam. T8'« 75-789 ^

a p a r a l i , i f i o l l ^ Poceni prodam dobro ohrani8''

pralni STROJ obodin. Tel.: 3 7 - 2 1

Prodam hidravlično STISKALNIC^ 40 t Tel.: 27-210 1?j2

Prodam STROJ za navijanje tURj auman.Tel.: 37-261 1 0 ^

Prodam č r n o - b e l TV jasna, star leti, zibelko z vso potrebno opremo' nova vhodna vrata lip bled, dimen*1! 200 x 90. Velič, Križe 18 57-260

Prodam STROJ za izdelavo'be«!?, skih kvadrov. Kožuh, Voklo 12 WM

Tržič. mJ;

Prodam dobro ohranjeno KOSIL^'. CO BCS Tel.: 36-741 ' 10*£

Prodam TRAKTOR torpedo, nov, n ' vsa štiri kolesa, 55 TX. Bojan Hrvat»n' Ročevnica 53, Tržič ™*>

Prodam VIDEOREKORDFR |C>nv

ima vgrajen trimer Emil Grašič, ^ ska 10/c, Krani -28 364

Stražišče, ioz»:

navolj Prodam ročni elektični STROJ za cevi amigo, pol cole do JC cole Silvo Potočnik, Sv Duh 74, W 60 581

son» Prodam VIDEOREKORDER so mec VHS, cena 70 S M . Tel.: 51 839^

Prodam kasetni avtoradio, 4 i* n^'' equlaizer, kompletno s štirimi zv' ki 20 S M gale. C. 26. julija 58. Mjgjjl

Prodam mizarsko tračno BR^-g" KO Dežman, Lahovče 92, tel 4 2 318

TECHNICS ojačevalec SU 500, in deklariran, ugodno prodam »Bj 34 324 J j £ >

Prodam A M S T R A D CPC 464 i l j * J mm monitorjem, deklariran, z 9 a r 8 -«ci jo Te l : 21 842 3^

Prodam novo motorno ZAGO, 'JLj 45, huaguarna. Tel.: 75-731

A .-..i vrhunski dvojni kasi TOr AD WX 220. technics o j a č a v a j W U - V 60 kasetofon RS B405, črnka pioneer 2 x 150 W ter digi' 8^ avtoradio kasetofon ugodno P r 0 „ » t j Tel 28 436 ^

Ugodno prodam nerabljeno belo prenosno TV |asna ir otroški VOZIČEK tribuna Tel

Prodan, nov SIOI P /namke TEČ.' omarico Vodnik, Prebačevo 28 ' l

Prodam TRAKTOR TV 730, kon moči. 1100 delovnih ur, vitlo. *

13, Z i -1 mo ir

(ior|c 9 Jan, Višelmca ' 'gJfO

Pr,nI ,mi 4 l e t a s ta r b a r v n i ' V , s

4 - S S azur Zaplotnik tel 39 9112

J Puharja

KOSILNICO goldani S 80 z r*°$ iem acme, širina 110 cm, prodam .«9 60 966 J^ff

Prodam malo rabljeno motorno £ , GO husqarna 770 in rotacijsko r<0^ NICO Žirovnica 59/a ] £ <

Prodam rezkaln. STROJ RG 12*$ vomajska Tel 75 869 ^

Poceni prodam ČB TV trim, ^,j£d leto in pol Tel 42 134 J £ >

Prodam TRAKTOR TV 420. »t»rA,« ta, in motorno ZAGO stihi 0,70 r'' Urh. Ribno, Gorenjska 16, tel 77 3^,

TRAKTOR deutz 40 06 in M i 1 N ? mletje kamna kladivar p r o d a m ^cj5\tj3 Golo brdo 2, Medvode

Prodam rabljen barvni TV "'""'j',.. • ,•1 V lIllIllIMll '.t,lll|.l III [HM .M.I b"'S ,1 I U M N I H 114 m' Mlekarska I Cirče J r

Prodam 4 leta stai barvni IV azur Tel 21 104

i k u p , u p r o d a m sten KASETAR tehmchs RSM 226 * po ugodni ceni 17 S M Salko M« n

ag^' M o l a Pijade 5 Krani. tel 28 5 3 3 ^ "

Pi rim STRO i super gorenie bon mari|4ega popravila, ugodno IjI

. i l d a n A l , , , . - ' 'V« 1 ' ; Kontno 69. Bled

PETEK, 26. JUNIJA 1987 MALI O G L A S I , OGLASI , OBVESTILA, O S M R T N I C E .15. STRAN © © I M l K f o I J g l E S G L A S

Prodam motorno ZAGO stihi o,48 Hlebce 10 10073

Prodam COMODORE 64 s kasetami in literaturo. Ogled možen vsak dan od 17 do 19 ure Tomšičeva 50, Jese niče 10090

Prodam nov barvni TV sansunjr dia gonala 37 cm Andrej Pišljar, Cirče, Smledniška c 37 10094

Ugodno prodam OJAČEVALEC JVC ( 2 x 55 W sin) in studio - audio si­stem z zvočniki ali menjam za avtoma-tik. Tel : 24-604 10096

Prodam TRAKTOR zetor, 70 kon moči, m S A M O N A K L A D A L N O prikoli­c o - 19 m 3 Golob, Polica 2, Naklo

10106

Prodam VIDEO VHS sistem Rudi Hebrle, Lesce, Alpska c. 88 10107

Prodam traktorsko PRIKOLICO, enoosno, kiper, in enoosno za les Tel 74-368 Lesce 10113

Prodam eno leto star č r n o - b e l i TE­LEVIZOR gorenje. Tel : 25-687 10116

Ugodno prodam barvni TV gorenje Jel.: 26-955 10122

Prodam barvni TV, star 8 let, gore nje. Tel.: 75 024 10138

Prodam TELEVIZIJO, č r n o - b e l o iskra 5044, ekran 44, garancija do 30. novembra, cena 150 000 din Mencin­ger, Titova 96. Jesenice, po 15. uri

10141

MIZARSKO PORAVNALKO, 40 cm, z raznimi priključki trofaznim motor­jem ali brez, in STROJ za brušenje parketa prodam Vinko Erat, Grajska c. 2J_Bled 10145

Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 56. Tel 37 293 10146

STRUŽNICO maximat V 10 P pro­dam, v zelo dobrem stanju. Franc Je­reb, Podjelovo brdo, Sovodenj, tel.: 6jM)50 10155

Prodam barvni TV čajevec 822, ekran 67 star 5 let, za 20 SM Belehar jeva 47, Šenčur 10171

TV kapsch, barvni, ekran 67, star eno leto in pol, ugodno prodam Tel.: KJ-590 10172

~~Prodam TRAKTOR zetor 7011. Je­zerska c 92, Kranj 10179

SAMSUI 300 W z zvočniki prodam. Primeren tudi za manjšo diskoteko J e L 51 923 10201

Prodam nov CIRKULAR z motorjem standard osijek po znižani ceni in novo kopalno BANJO 170, svetlo modro frantar, Poženik 13, Cerklje 10202

Prodam nov OBRAČALNIK pajk sip 220a Tel : 42 072 10206

Prodam deklariran prenosni dvojni KASETOFON 2 x 50 W z equlaiserjem , n hitrim presnemavanjem ter glasbe n i stolp 2 x 40 W z dvoinim kasetofo n o m in 5 - stopenjskim equlaiserjem •n zvočniki, deklariran. Tel : 50 615

10209

Prodam barvni TV iskra, star 2 leti in P°J_Tel.. 39-313 10210

Prodam pralni STROJ gorenje. Ogled popoldan Bojan Hafner, Sr Bitnje 100 10217

SMO ZA VAS

V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA

Krila iz svetlega jeansa v klasičnih in večjih številkah po 9.786 din do 17.475 din — odvisno od modela, prodajajo v tovarniški trgovini Oblačila NOVOST. V trgovini so založeni tudi z drugimi

oblačili za vroče poletne dni.

Prodam gumijasti ČOLN maestral 9, cena 15 SM Zasip, Pod hribom 5, Bled, tel 77 140 10307

Prodam AKUMULATOR in zlato za zobe. Naslov v ogl. oddelku 10320

Prodam MOPED APN 4, vezi tyrolia 260 s smučmi unimer 42 in nekaj delov za vauxhal vivo. Bistrica 13 pri Pod­brezjah, tel : 70-073 10338

Prodam BUTARE. Dvorje 26 10357

Nujno in ugodno prodam nov ŠO­TOR, moped in garažo. Tel : 25-967

10009

Ugodno prodam kombiniran VOZI­ČEK tribuna. Hrastje 20, Kranj 10019

Prodam PRIKOLICO adria 305, ra-bljeno tri sezone. Rudolf Teran, Prista­va 69, Tržič 10040

Prodam več umetniških SLIK, oljne barve Marija Potočnik, Na Kresu 18, Železniki (samski dom) 10048

Prodam skif PRIKOLICO z baldahi-nom za 50 SM Tel 61-128 10050

Ugodno prodam avtomatik A 3 NL, zelo dobro ohranjen, z dodatno opre­mo, za 40 SM, 2 mladi KOZI in tri GO-SKE Tel 60-217 10054

Ugodno prodam dvojna notranja vrata, 1000 kovinskih vijakov za kombi plošče, hidrotermometer, nosilce za radiatorje in bele kopalniške elemente kolpa, vse novo. Te l : 57-146 10070

Družin ski ŠOTOR za 4 do 6 oseb ugodno prodam Gorenjska 30, Rado­vljica 10074

Prodam brako PRIKOLICO, zelo do­bro ohranjeno Tel : 45-554 10084

Prodam PRIKOLICO brako, staro 4 leta, rabljeno dva meseca Tel : 83-228

10089

Prodam SENO (košnjo) Krvavška c. 24, Cerklje 10108

Ugodno prodam 16-colski gumi VOZ, skoraj nov Pipanova 40, Šenčur

10114

Prodam gumijasti ČOLN lahor 3 in prenosni TV kamp črno - bel Cene po dogovoru Tel ; 61 795 10130

Ugodno prodam žensko poročno OBLEKO Tel : 22 546, od 19 ure dalje

10132

Štiri nove GUME TIGER 145 SR 13 prodam Tel.: 23 841

W J E L O V I C A Š K O F J A L O K A

I Z R E D N O U G O D N A P O N U D B A

• žamanje za kurjavo lahko dobite takoj po izredno ugodni ceni, 23.000 din za vez (4 pr.

metre) • franko proizvodni obrat žaganega lesa • v Škoffji Loki, Kidričeva 58, ali na Sovodnju v Poljanski dolini

Pohitite, dokler je še zaloga!

r a s n o p r o d a m ž i v a l i Prodam več|0 količino GAJBIC za

"Ompir ali jabolka Posavec 64, Pod ^rt__ 10151

Prodam počitniško PRIKOLICO (zlo Hj'va hišica) Lebar, Moša Pijade 17,

po 19. uri 10162

Ugodno prodam žensko in otroško K O L O ter otroško posteljico s postelj H^Tel.: 24 008 10186

Novo diatonično 3 vrstno HARMO-N | K O B, S, AS, prodam Tel (061) (48-148 10190

J A D R A L N O DESKO DZ s tujo opre prodam za 15 S M Tel 24 432 _ 10199

Prodam suha, trda DRVA Tel.: 11&23 v večernih urah 10213

Prodam otroški globok VOZIČEK,

julijanski Tel 33 773 10214 w Prodam brako PRIKOLICO Gojko ^ k e l j c , Sp Besnica 37 10218

^ 2elo ugodno prodam STEKLENA * R A T A , dim 250x 110 cm Tel ^ 0 9 2 2000

, Ugodno prodam dobro ohranjen *°"ibiniran otroški VOZIČEK tribuna 2 m a n j t e otroiko kolo Benedik, De

C ^ « _ c 38. tel : 24-418 10229 P r o d a m ŠOTOR z dvema spalnica-

2!£Te|.: 33 148, po 14 ur. 10252 , , P r < » i ,

Prodam KRAVO po telitvi, dobra mlekarica Kunčič, Lancovo 11, Rado vljica 10259

spet st Prodam PRAŠIČA. 50 kg tež kega, in špindel (os) za cirkular Poze nik 8, Cerklje, tel : 42 065 10261

Prodam 2 mladi KOBILI Zgoša 5/a, Begunje 10268

Prodam 2 TELETA simentalca. Grilc, Trata 2, CERKLJE 10271

Prodam 14 dni staro TELIČKO Ru par. Žabnica 33 10293

Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni Koren, Tatinec 5, Preddvor

10296

Prodam 10 dni starega č r n o - b e l e ga BIKCA Zadrega 17 10302

Prodam KRAVO po izbiri Visoko 39 10305

Prodam 30 do 50 kg težke PRAŠIČ KE, so mesnate pasme in cepljeni Stanonik. Log 9. škofja Loka 10333

Prodam nemike boksarje mladiče. Tel.: 22-221. int. 26 32 10005

Prodam 3 tedne staro TELIČKO si mentalko Sr vas 36, Šenčur 10034

hr.iko PRIKOLICO Tel 10256

, P r o d a m J A D R A L N O DESKO F2 bu • I l^mput . T»mnitka 28, Naklo 10272

P r ° d a m novo tovorno PRIKOLICO •n f0""*"" a v t ° . električno kitare IRIS w ' 0 , ° a p a r a t zenit s priborom Veleso !gJM:>rkli« 10284

4 o

P «)~nTiki ceni prodam SALONITKO bi * 60, vijeka krovce, žlebove - ra-

' e n ° 1 kubik neobdelanega zelene ei«L M N A I N Š T E D I L N I K gorenje ( 2 «1 L r , k o - 4 P | , n ) , e r ŠTEDILNIK 4

0 k « " k a S Žagarja 7, Radovljica 10288

Prodam mlade sanske KOZICE in KOZLIČKE, stare 3 mesece. Janez Pin-tar, Zasip Stagne 29 10035

Prodam KRAVO tik pred drugo telit­vi jo. Letence 12, Golnik 10045

Prodam 7 tednov staro TELICO Babm vrt 7, Golnik 10057

Prodam PRAŠIČE težke od 40 do 100 kg, in rjave PISKE. Posavc 123, Podnart 9791

Prodam 2 TELICI iz A kontrole, čr­n o - b e l a breja 8 mesecev, simentalka 6 mesecev. Roblek, Bašelj 20, Pred­dvor 10077

Prodam 5-letnega zdravega LIPI­CANCA s papirji v garanciji, za vožnjo in jahanje. Alpska 41, Lesce 10083

Prodam KOZO, staro 2 leti Štefan Smolej, C. 4,julija 71, Tržič, tel.: 50-903

10091

ŠARPLANINCE z rodovnikom, stare 10 tednov, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/b, Šenčur 10112

Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali po izbiri. Pečnik, Bodovlje 1, Škofja Loka 10126

Mlado KRAVO s teletom ali brez prodam. Aleš Kern, Jezerškova 5, Ko­menda 10147

Prodam PUJSKE, težke 40 kg, in pujske, stare 8 tednov, domače reje. Sp. Brnik 60 10163

Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni Okroglo 13, Naklo 10166

Prodam KRAVO po teletu. Olševek 50 10180

Oddam nemškega OVČARJA, stare-

?a eno leto, in prodam novo grundfus RPALKO za centralno ogrevanje.

Te l : 80-020 10187

ZAJČNICO, novo, devetdelno, pro-dam. Te l : 42-121 10191

g r a d b e n i m a l Ugodno prodam 220 m^ črnega

ETERNITA za francosko kritje ter PVC drenažne CEVI0 12 in0 8. Rant, Smledniška 6, Kranj 10221

Prod am LETVE za streho 4 x 5 po 850 din kos. Milan Habjan, Brode 5, Škofja Loka 10234

GORILNIK za centralno kurjavo CTC, nov, garažna vrata Jelovica, nova, in 3 rabljene okenske podboje s krili ugodno prodam. Te l : 21-805 10238

Prodam dobro ohranjena zasteklena okenska KRILA za sedem oken in 10 m železne balkonske ograje Kranj, tel.: 26 365 10269

Prodam lesen ODER za fasado v stoječem stanju. Te l : 39-353 10278

Prodam betonsko ŽELEZO različnih dimenzij. Tel.: 50-904, po 15. uri 10285

Ugodno prodam montažne elemen­te, primerne za gradbeno uto, manjši vikend, čebelnjak itd Informacije vsak dan od 20 ure dalje na tel. 62 304

10299

Umetni kamen (cokl) ugodno pro­dam Tel (061) 612 932. popoldan

10301

Prodam DIMNIK kip s tuljavo 0 20 cm, talno pluto 2o m 2 in roleto za okno 220 x 180cmTel 47 181. po 15 uri

t »• 10325 • Prodam betonski MEŠALEC, 500 kg

fasadnega peska zreče, furniran pod­boj levi, širina 70 cm, dve zimski gumi za Z 750 in novejšo SPALNICO Bobo bek 2, Kranj 10347

Troje VRAT lužen hrast in dvoje oken nujno prodam Tel : 75-832 10355

Prodam strešno kritino eternit 40 x 40, sive barva. 2000 kosov Markič, Mlakarjeva 1, tel.: 40 385 10361

Prodam 4 m 3 borovih plohov Tel. 79 687 10365

Ugodno prodam kompletno TUŠ KABINO, 8 plošč bakra in trojno ter-mopan okno 80 x 120 Tel 57 089

10012

Prodam 5 strešnih OKEN mira rado vljica, dim 75 x 140 cm Tel 28 649

10013

Prodam 90 kosov rdeče silikatne OPEKE za dimnik po ugodni ceni Rov te 12, Podnart 10032

Prodam kompletna okna: eno 70 x 140 kletno, eno 100 x 150 z roleto Ma tija Nadižar, Oprešnikova 45, Kranj 10037 Prodam steklena vrata dim 250 x 110 cm Telefon 36-092 10037

Poceni, brez davka, prodam 2 kubi ka bele MIVKE Tel 23-074 10052

Prodam 6 m 3 prvovrstnih suhih smrekovih PLOHOV in DESK colaric lol J 1214 v večern ih urah 10079

Prodam termopan OKNO 100x140 cm, termopan VRATA 230x80 cm in navadno dvojno okno 165 x 180 cm, ra bljeno, v odličnem stanju Tel 75 612

10085

Prodam betonske in opečne ZIDA KE strešnike (špičak) in JADRALNO DESKO D 2 Zupan, Pangerščica 3, Golnik, tel 26 180 10104

Vrata in okna poceni prodam. Franc Merlak. Gregorčičeva 13. Kranj 10118

Prodam vezana okna, malo rabljena, 2 okni 180 x 130 in 5 oken 70 x 80 z ro letami, 1000 kosov POROLITA 8 cm in 300 kosov betonskega KVADRA Vo glje 118 10123

Prodam 9 m 3 lamelnega PARKETA jesen Hafnarjeva 4/b, Stražišče 10196

Prodam suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE za oblaganje stro­pov, sten ali zunanjega napušča. Tel.: 64-103 10136

Prodam rabljeno strešno OPEKO ki-kmda in balkonsko OGRAJO 13 m Pe-trič, Zupanova 6, Šenčur 10152

Prodam 2 m 3 suhih smrekovih PLO-HOV. Repnje 38, Vodice 10169

Prodam suhe macesnove PLOHE 50, 25, 20 in otroški športni VOZIČEK. Dra­go Obradovič, Dolenjčeva pot 16, Kranj 10207

Prodam 700 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec, nove late 3x5,60 kosov m PIPO za kopalno banjo Tel.: 24-425 10208

Prodam 300 kosov MODELARCA. Tel : 70-590 10211

l i a n . o p r e m a Prodam ŠTEDILNIK 4 + 2, ŠTEVEC

HI/2 in stikalno uro. Tel.: 24-708 10222

Ugodno prodam 20 odstotkov cene­je usnjeno sedežno GARNITURO. Tel.: 24-369 10226

Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJO z jogijem. Pegan, Hotemaže 49, tel: 45-554 10247

Prodam trajnožarečo PEČ emo 5 in ŠTEDILNIK gorenje (4 plin in 2 elektri­ka). Te l : 23-524 10281

Prodam kuhinjsko POHIŠTVO s šte-dilnikom (2 plin, 4 elektrika) ter hladil­nik, kavč, mizo in 2 fotelja. Naklo, tel.: 47-235 10283

Prodam malo rabljen KAVČ in dva fotelja. Kolenc, Prebačevo 73, Kranj

10339 Prodam kompletno KUHINJO in

klubsko mizico. Te l : 36-640 10342 Prodam HLADILNIK gorenje. Kon-

dič, Šorlijeva 31, Kranj _ 10360

Prodam kombinirano PEČ za kopal-nico in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW Zelnik, Podreča 77, tel.: 40-046

10011

Prodam sedežno GARNITURO, sta­ro 2 leti (trosed in 2 fotelja). Tel.: 35-301 10026

Prodam pralni STROJ super avto­matik obodin. Milan Obradovič, Zlato polje 3c, Kranj 10030

Zelo ugodno prodam malo rabljeno CTC PEČ za centralno kurjavo 20.000 kal in dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo (2,10x3,10 m). Tel.: 77-466 10039

Starejše pohištvo - spalnico iz tr­dega lesa, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kranj, Tomšičeva 2. Ogled 29. in 30. junija od 16. do 19. ure. Informa­cije tudi po telefonu št. : 78-110 med 12 in 16. uro ter 21. in 22. uro. 10058

Prodam leto dni staro sedežno GARNITURO in omare. Tel : 45-066

10060 Prodam KAVČ in dva fotelja. Ul. na

Jošt 16 10061

Prodam novo PEČ za etažno central-no ITPP kuppersbusch in TV jasna iskra Korošec, Valjavčeva 9 10064

Prodam MIZO in 6 stolov ter ležišče brez jogija. Golnik, tel.: 46-554 popol­dan 10065

Ugodno prodam otroško POSTELJI­CO z jogijem za 35.000, otroško KOLO do 6 let starosti za 15.000 in lepo tapi­serijo za 50 000. Pševska c 3, Stražiš­če 10067

Prodam otroško POSTELJICO Jože Mrak, Cesta na Rupo 5, Kranj 10078

Po ugodni ceni prodam PEČ za cen-tralno ogrevanje TVT stadler 35 KW. Zasip, Blejska c. 11, tel.: 77-608 10125

Prodam HLADILNIK, dobro ohra njen, 180 litrski. Rozman, Groharjevo naselje 6, Škofja Loka 10134

Prodam otroško POSTELJICO z jo­gijem in odejo, zelo dobro ohranjeno, za 50 000 din. Ogled od 18. ure dalje. Martelak, Novi svet 14, Škofja Loka

— 10135 KAVČ, 2 fotelja dobro ohranjeno,

prodam Tel 74-029 10158

Prodam etažno centralno PEČ emo 23, nerabljeno, cena ugodna Tel : 24 977 dopoldan 10160

GOSTINCI, prodam novo komplet no opremo za gostilno Tel 22 718, od 14 ure dalje 10178

Ugodno prodam PEČ kuppers buseh, rjave barve, na trdo gorivo Tel : (061) 611 282 popoldan 10200

Vgradni ŠTEDILNIK gorenje (2 4- 2) še nerabljen, ugodno prodam Tel.: 61 096 10218

rtanotanja Najamem garsonjero v Kranju Ši

fra: Začasno 10196

Zamenjam trisobno družbeno sta novanje v Kranju, Stritarjeva 4 pri kinu Center, tel 35 780, sobota od 12 do 16. ure 10248

Kranjčana, par, iščeta garsonjero ali manjše stanovanje v Kranju ali okoli co Mesečni obrok plačila 8 S M Tel.: v službi do 15 ure 22-471, od 16 ure da Ije pa 27 014 10020

Zamenjam trisobno stanovanje za dvenosobni. Šifra: Nujno 10059

Inženir najame samsko stanovanje v Škofji Loki za eno leto Šifra Reden plačnik 10082

Zelo nujno potrebujem sobo za bi­všega moža, v Kranju, šifra Zares nuj no 10095

Na območju Vodovodnega stolpa zamenjam družbeno dvosobno stano vanje I.A večje Nudim lepo nagrado Tel 26 232 10119

Oddam sobo zakonskemu paru brez otrok, pogoi je predplačilo, tel 25 928 zvečer 10159

Pošteno dekle išče, garsonjero ah sobo s souporabo kopalnice v Kranju, redna plačnica Kličite petek popol dan, sobota in nedelja ves dan Tel 38 124 10188

Na Jesenicah zelo ugodno prodam večje stanovanje v starejši hiši z vr tom šifra Tudi kredit 10193

Prodam dvosobno stanovanje v Škofji Loki, Podlubnik. Naslov v ogl oddelku 10227

Opremljeno SOBO oddam dekletu. Naslov v oglasnem oddelku 10236

l a p o i l l l r e ~

Delo na domu prešivalke ali šivilje za šivanje usnja in blaga z lastnim strojem ali našim nudimo Šifra Us­nje, blago 10235

Lep zaslužek nudimo vsem, ki so za-mteresiarni za akvizitersko delo in imajo lasten prevoz. Šifra: 66 S M

10291

Iščem pridno in vestno žensko za čiščenje gostinskih prostorov za 10 ur tedensko. Honorarno zaposlim KV ku­harja, honorarno zaposlim žensko za pomoč v kuhinji. Gostilna PRAPROT, Regmčeva 4, Kranj 10321

Iščem redno zaposlitev pri privatni­ku v okolici Kranja za voznika B kate­gorije. Šifra: Šoferka 10366

Zastopnike za prodajo knjig za otro­ke iščemo. Šifra: Komunikativni 9673

Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. Samsko stanovanje zagoto­vljeno. OD od 20 do 30 S M . Tel.: 23-143 9990

Gostilna BENEDIK Kranj, Benediko-va 21, tel.: 28-030, takoj sprejme NA­TAKARICO v redno delovno razmerje. Nedelja in ponedeljek prosto. 9991

Gostilna MANGART, Kolodvorska 2, Bled, tel.: 77-132, takoj sprejme dve natakarici v redno delovno razmerje, eno za določen čas in drugo za nedo­ločen čas. OD po dogovoru 10097

Kranj Prodam VIKEND v začetni III. fazi,

na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Do­stop do vikenda možen z avtom Tel.: 62-508, od 17. do 19. ure 1016«

O S T A L O

k u p i m Kupim TELIČKO, staro 7 do 10 dni,

rjavo lisaste pasme, simentalko. Tel.: 42-839, zvečer 10323

Kupim KOSILNICO BCS. Peter Ro­gelj, Lenart 1, Cerklje, tel.: 42-883

10098

Kupim TELE, do 10 dni starega si­mentalca. Tel.: 68-094 10131

Iščem stari US willy svveep (teren­ski), tip MB (militarv) ali MC militarv 38, letnik od 1941 do 1952. Iščem tudi vse dele, menjalnik, sedeže, motor, di­ferencialno kolesje, na splošno — vsak del je zelo dobrodošel, ne glede na ceno. Prosim vas, oglasite se na naslov: Marjeta in Karel Breitmoser, 8182 Bad VViessee Sud. Rmgbergstra-se 47, tel.: 08022/81289 10157

Iščem upokojenca za vzdrževanje starejše hiše. Šifra: Mojster za vse

101bi

P H I H E D I T V E

KS Zalog pri Cerkljah organizira ve­liki veselici 27. in 28. junija v Zalogu. Za zabavo bo poleg bogatega srečelo-va in keglanja poskrbel ansambel Li­pa. Vabijo krajani Zaloga 10260

Gasilsko društvo Šenčur vas vabi v soboto, 27. junija ob 19. uri na kresno noč. Igra ansamblel G U - G U . V nede­ljo bo vrtna veselica s pričetkom ob 17. uri. Igra ansambel MARELA. Prire­ditvi bosta pred gasilskim domom v Šenčurju. Keglanje za kolo, v nedeljo pa še bogat srečelov. Vstopnine ni — ples prost. VABLJENI! 10156

O B V E S T I L A

p o s e l i l

Prodam TRAVNIK vsaj 3000 m. NUJNO! Tel.: 42-010 10279

Polovico starejše hiše v Kranju za­menjam za manjše dvosobno stanova-nje v bloku. Šifra: Takoj 10308

Prodam manjšo kmetijo s hišo, bife­jem, telefonom in zazidljivo parcelo v Selcah. Te l : 66-423 10042

Vzamem v najem ali kupim garažo v okolici Vodovodnega stolpa. Tel.: 25-816 10139

Na Gorenjskem prodam obrt z loka lom v najemu, stroji in delno s poslom. Ponudbe pod šifro: Gotovina - kredit

10154

Prevzamem notranje omete in fasa­de vseh vrst. Šifra: Neznana skupina

10276

V Pungartu št. 6 je odprta nova m&-hanična delavnica za popravilo vseh vrst avtomobilov. Tel.: 62-810, v popol­danskem času 10295

Opravljam vsa zidarska dela hitro in kvalitetno. Obrtnik Sula Bitiči, Reševa 13, Kranj 10044

Vsa gradbena dela izvaja obrtnik. Naslov v oglasnem oddelku 10046

ROLETE IN ŽALUZIJE! Popravila ro­let in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradmko va 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 5766

Konc Alojz, Predelava mesa Naklo, tel.: 47-613, obveščam cenjene stran­ke, da bo trgovina zaprta od 6. julija 1987 do 4. avgusta 1987 zaradi letnega dopusta 9179

ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in

tašče

M A R I J E T O M A Ž I N se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala zdravnikoma, dr. Možganu in dr. Habjanu, duhovnikoma iz Selc in Bukov-ščice, govorniku za poslovilne besede, pa tudi vsem drugim, ki

ste jo obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI

Bukovščica, 18. junija 1987

ZAHVALA

Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi!

Ob boleč i izgubi dragega m o ž a

M I H A

A R N E Ž A se iskreno zahvaljujem za i z r e č e n e besede sožalja, lepo cvetje in š t ev i lno spremstvo na njegovi zadnji

poti.

Ž e n a Ivanka

Kranj, 19. junija 1987

V S P O M I N

Minilo je dve leti, odkar ti je nehalo biti srce. Tako hitro si moral oditi, da se nisi mogel posloviti. Ni korakov, ne besed, ne smeha, ni v e č tvojih pridnih rok,predragi ata

J A N K O R O P R E T 24. junija 1985 si zu vedno odše l od nas, n a š dragi ata. Zapustil si nas v veliki žalost i in hudo nam je pri srcu, ko rosijo n a š e grenke solze tvoj grob. Vsem in vsake­mu posebej, ki obstoji pri njegovem grobu, na j l epša

hvala.

VSI NJEGOVI] Ztf. Senica, Bizovik, Cleveland

N O V I C E IN D O G O D K I

Zdravstvo večno varčuje

Te mesece, ko je treba skrajno varčevati tudi v zdravstvu, so na Gorenjskem znova uveljavili sicer že zdavnaj sprejete in nekajkrat uporabljene varčevalne ukrepe. Bodo sploh učinko­viti? Sicer pa bo treba kar počakati na samoplačništvo tudi v zdravstvu, na kar se počasi in med zadnjimi zdaj pripravlja tu­di Slovenija — gre za samoplačniške zobne ambulante in za uvedbo privatne zobozdravstvene prakse.

Seveda vsak lahko izbira, ali si bo dal. recimo, izrezati sle­pič v domači, to je jeseniški bolnišnici, ali pa v Univerzitetnem kliničnem centru. Tam so te vrste usluge — oziroma sploh vse vrste zdravstvenih uslug — dva - do trikrat dražje kot v regij­ski bolnišnici. Vprašanje, kje zdraviti in kakšne vrste bolezni, je bilo že pred časom med gorenjskim zdravstvom in kliničnim centrom urejeno s samoupravnim sporazumom. Vendar pa, kot se pogosto dogaja, tak sporazum docela velja le v časih, kot so se zdaj pojavili v zdravstvu. To pa pomeni, da bodo gorenjske zdravstvene skupnosti izredno težko plačevale ljubljanskim bolnišnicam račune, ki za posamezen primer niso skoraj nikoli manjši od milijona dinarjev, niso pa redki primeri zdravljenja, ki presegajo 10 milijonov dinarjev, novih seveda.

Zato ne bo poslej nič nenavadnega, če bo bolnik, ki se bo hotel zdraviti v Ljubljani, pa čeprav bi lahko enake usluge dobil v domači regiji, moral pokriti razliko v ceni zdravljenja iz last­nega žepa. Tudi to je v sporazumu, torej nič novega, le da na Gorenjskem vsa ta določila znova stopajo v veljavo. Ob ukre­pih, ki omejujejo sredstva za zdravstveno varstvo, je pač treba poseči tudi po teh, nič kaj simpatičnih, a vsekakor potrebnih ukrepih. Pri tem ni nobene izjeme za katero od kategorij prebi­valstva.

Ko je gorenjski medicinski svet, primoran potegniti iz pre­dalov stare, že pre izkušene varčevalne ukrepe, pri omejevanju zdraviliškega zdravljenja pravzaprav ni imel kaj omejevati, saj je gorenjski pravilnik zelo selektiven — kadar ga upoštevajo v celoti.

Med načini za varčevanje pa so bolj sveži ukrepi, ki tudi ne posegajo v pravice prebivalstva do zdravstvenega varstva, gre za letos občutno in nenavadno povečevanje števila ortopedskih pripomočkov — od očal, čevljev in podobnega. Za sedaj so ugo­tovili le, da so občani pogosteje uporabljali pravico do ortoped­skega pripomočka, kot je sicer veljavna — na primer dvakrat na leto namesto enkrat. Odslej bodo recepte za te pripomočke potrjevali na občinskih zdravstvenih skupnostih, kjer imajo tu­di evidenco o dodeljenih ortopedskih pripomočkih.

Seveda pa to še ni vse, kar lahko na Gorenjskem narede zdaj, ko se za zdravstveno varstvo namenja premalo denarja. Spremljanje predpisovanja zdravil, kontrola napotnic za spe­cialiste in v bolnišnice sta prav tako klasična varčevalni ' ukre­pa. Vprašanje pa je, koliko f inančnega učinka l i hko prinesejo.

Huje pa je, ker je skoraj povsem zmanjkalo denarja za opremo, tako za novo kot za nadomestno, za vzdrževanje stavb. Gorenjsko zdravstvo si še ni opomoglo od prejšnjih, ko je znova zapadlo v — kot kaže — še hujšo investicijsko sušo z dolgotraj­nimi posledicami. j J^J

Petnajst let vala 202

Ljubljana, 27. junija — Val 202. ki je po številu poslušalcev najbolj poslušan radijski pro gram v Sloverij i , praznuje letos svoj petnajsti rojstni dan. Valov ci, njihovi sodelavci in poslušal ci, ga bodo proslavljali v sobote v Plečnikovih Kr ižankah v Lju bljani.

Program se bo začel ob osmih zjutraj in končal, kot vsak dan. ob devetnajstih. V Križanke se bo preselil tudi valovski studio z voditelji in sodelavci. Valovci pa bodo pred mikrofon povabili šte­vilne goste, igralce, umetnike, svetovne popotnike, glasbenike, športnike, svoje stojnice pa bodo imeli tudi strokovnjaki, ki se na valu 202 pojavljajo z nasveti. Hkrati bo v Kr ižankah tudi dra­žba slik znanih slovenskih sli­karjev, katerih dobiček bo na­menjen skladu Z znanjem proti aidsu, katerega pobudniki so va­lovski novinarji. Prireditelji obljubljajo, da bo program zani­miv za tiste, k i ga bodo sprem­ljali prek radia, prav tako pa se bodo zabavali vsi, k i bodo šli v Križanke.

V. Stanovnik

H u d o neur je n a

Ž i r o v s k e m Ne le na Dolgih njivah nad

Lučinami, kot smo že poroča­l i , vihar je pretekli teden pu­stošil tudi v Gorenjem Za-vratcu na kmetiji Rada Gan­tarja. Podrl mu je nov kozo­lec inpoškodoval kmetijsko mehanizacijo. Škodo ocenju­jejo na več kot šest milijo­nov. Isti vetrovni val je po­škodoval tud. Anžonovo kmetijo v Račevi pri Žireh, podiral pa je kozolce, strehe hiš in hlevov in rušil drevje po vsej okolici. Na Žirov­skem je pustošila tudi toča, k i je uničila velik del vrtnin, druge kmetijske kulture pa težko poškodovala.

Ivan Reven

^ Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske

« T O Z D A G R O M E H A N I K A Kranj — Hrastje 52/a Prodaja kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov: Centrala 064/23-059. 28-273, 28-274, 27-285, 24-372, 24-778 Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije: Kranj, Koroška 25, tel.: 064/23-485,24-786

K M E T O V A L C I ! P o s e b n o u g o d n o ! Traktorji T O M O VINKOVIĆ, Bjelovar tip 420 in tip 523:

za omenjena traktorja nudimo:

13 % popust (prihranek 33 do 35 starih milijonov) ali brezobrestni kredit do 6 mesecev

To ugodnost lahko izkoristite do 30. junija 1987

Količine so omejene

• V prodaji so tudi stroji iz proizvodne ga programa IMT Beoyrad in iz lastne proizvodnje • Za takojšnjo dobavo nudimo vseh vrst priključkov iz programov IMT, To mo Vinković ter vse vrste škropilnic in atomizerjev iz proizvodnje A G R O M E HANIKE • Izkoristite ugoden nakup avtomobil­skih prikolic • Sprejemamo tudi vplačila za traktor je IMT 539 in traktorje TV 732

V sredo se je začela prva letna šola iz naravoslovja

Tovarne bi se morale za te učence stepsti Tržič, 24. junija — Slikovita Dolžan ova soteska, v katere tisočletno kamenje so vtisnjene podobe pradavnih morskih prebivalcev, vsakoletna razstava mineralov in fosilov s seminarji za učitelje naravoslovce — predvsem to je vodilo prireditelje prve letne šole iz naravoslovja v Tržič. V šoli, ki se je začela danes in bo trajala do 3. julija, sodeluje pod vodstvom najboljših mentorjev nara­voslovcev 26 gorenjskih osnovnošolcev, cvet bodočih razvojnikov, raziskovalcev in znanstveni­kov, za katere bi se že danes morale tovarne stepsti.

Medaljo za rojstvo prve letne šole iz nara- sedem, učencev prihaja iz osnovne šole Petra voslovja, ki bo gotovo prevzela tradicionalno Kavčiča v Škofji Loki. Občinske raziskovalne obliko in sčasoma morda še bogatejšo vsebino, bi morali pripeti trem s taršem: gibanju Zna­nost mladini pri republiški zvezi organizacij za tehnično kulturo, kranjski enoti Zavoda za šol­stvo in raziskovalnim skupnostim gorenjskih občin. Šola bo trajala deset dni. V tem času bo­do učenci izmenjajo se v biološki, fizikalni, geo­loški in kemijski skupini raziskovali t ržiška tla, vodo in zrak. Prostore za delo in počitek j im je gostoljubno odstopila osnovna šola hero­ja Bračiča.

Slavnostna govornica ob otvoritvi prve letne šole iz naravoslovja je bila Aleksandra Korn-hauser, ki je poudarila, da se raziskovalec obli­kuje že v otroških letih, ne šele v podiplomskem študiju. »Prihaja čas, ko bo vse manj trdega dela za roke, pa več za mo­žgane. Znanje in pamet

bosta usmerjala svet, stroje, najuspešnejša bo­sta v iskanju novih virov energije, hrane, zdra­vil pa tudi v boju proti nepravilni rabi znanja, znanosti, proti jedrskim in drugim vojnam.«

Vodja prve letne šole Ela Teran je povedala: »Pobuda je prišla iz spoznanja, da imamo v šolah premalo naravo­slovja in da me amo na­ravoslovci sami nekaj napraviti, da bo 'lačna' gorenjska industrija do­bila več teh kadrov. Pet­letna analiza s tekmo­vanj v okviru gibanja

Znanost mladini je pokazala, da imajo naši šo­larji odlično znanje. Med desetimi vodilnimi slovenskimi šolami so tri gorenjske: Simona Jenka in Franceta Prešerna iz Kranja ter bra­tov Žvan iz Gorij. l.etna šola je zbir najboljših učencev in tudi najboljših mentorjev, je hkrati ogledalo kakovosti dela učiteljev. Največ, kar

skupnosti so ob prijavi raziskovalne naloge Biološke in kemijske meritve onesnaženosti Tržiške Bistrice in geološke raziskave Dolža-nove soteske želele dobiti tudi uporabne po­datke, medtem ko smo mi izpostavili vzgojne cilje. V iskanju načina, zadregi, koliko so re­zultati naših šolarjev lahko točni, smo se odlo­čili za natančne meritve onesnaženosti Tržiške Bistrice.«

Alen Šest iz osnovne šo­le Toneta Čufarja na Je­senicah je končal sedmi razred. »Obiskoval sem dodatni pouk fizike pri Majdi Berce. Letos smo si zadali raziskovalno nalogo; z modelom in obsežnim pisnim gradi­vom smo predstavili refleksni gib pri člove­ku, ki bi bil lahko pripo­

moček pri pouku biologije ali fizike. V začetku junija smo kot edini osnovnošolci sodelovali tudi na srečanju mladih raziskovalcev Sloveni­je. V letni šoli sodelujeva s sošolcem, ker sva bila na gorenjskem tekmovanju v fiziki tretja in je to najina nagrada.«

Simon Gabrijelčič, sed-mošolec iz osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki : »Pri dodatnem pouku kemije pri učite­ljici Ljudmili Križnarje-vi smo se letos pripra­vljali predvsem na tek­movanje. Učiteljica je na osnovi rezultatov z občinskega tekmovanja potem izbrala dva za

letno šolo iz naravoslovja. Zanimata me kemi­ja, matematika, raziskovalno delo, za katerega v šoli ni dovolj časa.«

Dva najboljša izmed učencev letne šole bo­sta sodelovala tudi na uglednem mednarodnem taboru v okviru gibanja Znanost mladini in Unescovega centra, ki bo od 4. do 11. julija.

H . Jelovčan

Plače — izpisnica iz sindikata in ZK'

Učiteljem smo nekaj obljubili Kranj, 25. junija — V Sloveniji smo lani strokovno in polit ično ocenili, da brez dobrega dela ljud»> zaposlenih v družbenih dejavnostih, tudi že lenih premikov v gospodarstvu ne bo. Nedohranjer» e

plače šolnikov, zdravnikov, vzgojiteljic in drugih smo konec minulega leta za silo uravnali in sl*>" vesno obljubili, da bodo poslej sproti lovile gospodarstvo.

A glej ga, spaka, vmes ti po-seže zvezna zakonodaja, ki ne s p r a š u j e , al i bo kdo dvigni l sa-moupruvljalsko roko ali ne, ampak postavi d r u ž b e n e de­javnosti spet v varno razdaljo. Na drugi strani, začudu, pušča

V treh dneh trije po­žari

O g e n j u n i č u j e

imet je • Visoko, 2'.i. junija Požar, ki je izbruhnil v torek četrt pred deseto /.večer na gospodarskimi poslopju Antona K o n c a na V i.so kem, je upepelil dvajset ton se­na, nekaj sto kilogramov koruze in povzročil po nestrokovni oce­ni za 4 milijone dinarjev škode. Komisija U N Z Kranj je ugotovi la, da je požar nastal zaradi pre gretja žarnice.

• Šemur, 21i junija V nede ljo dopoldne je zagorelo v dne vni sobi stanovanjske hiše Aloj za 1 .ogarja v Šenčurju. Požar sta povzročila otroka, stara tri in šest let, ki sta se med gledanjem televizijskega programa igrala / vžigalicami. Vnela se je sede/na garnitura, ognjeni zublji pa so poškodovali tudi le .ono oblogo na stropu. Škode je za 800 tisoč dinarjev. • Praprotim polita. 22. junija — Miro Jerovsek i / I . a h o v č j e v ponedel jek popoldne pel jal av to mobil k Jožetu Š p e n k u v Pra-protno polico, da bi mu z varil nim aparatom zavaril izpušno cev avtomobila. Med delom se j i ­ma je avto vžgal, potegnila sta ga i / , delav niče, ga gasila z ro­čnim gasilnim aparatom, na po m o č so jima priskočili se sosed|e in poklicni gasilci iz Kranja, vendar je avto kljub temu pogo­rel. Škodo je za dva pulijona di narjev.

proste roke poskočn i inflaciji, V takih razmerah k rmar i t i ta­ko, da bo volk sit in koza cela, je m a t e m a t i č n i problem, k i mu nit i Ju r i j Vega in Josip Plemelj ne bi b i la kos.

Učitelji , zd ravn ik i in vzgoji­teljice niso pozabil i , kaj smo obljubi l i , kaj smo dolžni . Že res, da morajo deli t i usodo z gospodarstvom, a zakaj s sla­b im gospodarstvom! Zakaj m o r a j o biti učitelji kaznovani, če njihova na jveč ja tovarna v občini namesto dohodka daje v skupno vročo izgubo 7 V so­s e d n j i občini , kjer je gospo­darstvo t r d n e j š e , je tudi uči­teljski kruh bolj bel. Noben b ranžn i sporazum ne bo pre prečil vse večjih razlik v pla t a l i / a enako delo.

D o l g a le ta so bil i učitelji ti ho, tudi tedaj, ko so j im nove naloge s k r a j š e v a l e place ( /daj nm ne podoben način skic... mo naprtiti prenovo srednje šo lsk ih programov). A oči tno

ne bodo več molčal i . Š t ra jk v

kranjski g imnazi j i pred slabi' ma dvema letoma je bil ne' kakšna prelomnica v miselno­sti in o b n a š a n j u gorenjski«) šo ln ikov, odzvonil je njihOl! ponižnos t i , k a č u r s k e m u ide a ' l i zmu, od katerega kru l i po Z e ' lodcu, »hvala pa se pod miz° vala«. Po š o l a h spet, ozirorn* se viklno, vre, čeprav na dru-gačen način. Učitelji (primer je znan iz Škofje Loke) opo­zarjajo na svoj neobetavni P a ' s torkin položaj , na revščU* šols tva in s tem nase skupi"1 1

prihodnosti , celo s pobudam* za izstop iz s indikata i n / K

N a k o p i č e n a v p r a š a n j a bi O1' lo s e v e d a najbolj preprosto Z a

k l o n i t i v p o č i t n i š k i preda'-Preprosto, a tudi neodgovorno-Najkasneje č e z dva m e s e C * '

ko se bodo šo lska vrata ^ l ) ( " odprla, bo m o r ala j e d kuhai»* čakal i na mizi, sicer Lahko v

loncu prekipi 11 Je lovčan

P r e h i t r o v p r e p o v e d a n o s m e r

Kad*.vljica, 21. junija Mladoletni voznik kolesa / motorjem, I. T. i / . Radovljice, je ca Linhartovem trgu v Radovljici zbil 11 letnega efana Sinkoviča iz Radovljice. Za nesrečo je kriv • mopedist«, ki je prehitro vozil po trgu, po katerem je že cilj«? (asa prepovedan promet. Otrok se je v nesreči huje runil in so ga odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnico