Delegacija, v kateri sta bila predsednik in podpredsednik Izvršnega odbora Stane Menegalja in Avgust Avbar ter "zlati orel" Oto Verbančič, je 11. januarja izročila zlato plaketo Zve­ze letalskih organi­zacij Slovenije to­varišu Francu Po­pitu, predsedniku CK ZK Slovenije. Tovarišu Popitu je plaketo podelila naša decembrska skupščina za po­sebno razumevanje naših težav in za politično podporo, ki nam jo je dal v naših prizadevanjih za reševanje gmot­nih vprašanj (Foto: Miško Kra­njec, DELO)

Kaj dela zveza Letalska zveza, to smo mi vsi. pa ven­

dar ne moremo vsi hkrati narediti vsega, kar bi morali. Večkrat niti ne vemo, kaj dela eden, kaj počne drugi. Ne vemo, kaj delamo, kadar ne letimo. Zato uvajamo s: pomočjo tovariša Mirka Bitenca, sekre- ' tarja Izvršnega odbora Zveze letalskih or· ganizacij Slovenije, nekakšno obveščanje o perečih prizadevanjih, ki jih pravzaprav morajo vlagati naši delegati, kom isije in : delovna skupnost, če hočemo leteti, skakati, metati modele ... Teh dejavnos· . ti sploh ni tako malo. Prisluhnimo tovari­šu Mirku:

"Trenutno rešujemo najvažnejše - go­rivo za potrebe ZLOS za leto 1980. Splo­šno varčevanje in omejen uvoz, še pose­bno omejena poraba nafte in njenih deri­vatov ter podražitve nam krepko belijo lase. Izvršni odbor oziroma predsednik in oba podpredsednika, poskušaiO narediti vse, da bi vendarle ne ostali na tleh. Za uresničitev delovnega načrta pa potrebu­jemo iz uvoza 400 ton goriva 100 LL.

23. februarja ob 10. uri bo v Ljubljani skupščina ZLOS. Za delegate moramo

. pripraviti in izdati v že znani obliki poro­čilo o delu organizacije v letu 1979. Do takrat mora biti nared tudi predlog stro­kovnega programa ZLOS za leto 1980 in seveda zaključni račun. Ukvarjamo se tudi z osnutkom srednjeročnega progra­ma Zveze letalskih organizacij Slovenije leta 1985. Med tem pa smo pripravili gra-

divo za sejo delegatov 10 Z LOS (s 13 obširnimi točkami dnevnega reda!) za 26. januar.

Pred nami sta pregled in registraciia padal, kar kljub izkušnjam zahteva kar precej organizacijskih priprav in usklaje­vanja med klubi.

Osnutek našega športnega koledarja za 1980, ki so ga sestavile strokovne komisi­je, moramo uskladiti z zveznim in med­narodnim programom Letalske zveze Ju­goslavije.

Z odborom podpisnic družbenega do­govora o mladinskem tisku skušamo do· seči sporazum o denarni pomoči reviji KRILA za leto 1980 oziroma vključitev naše revije v ta družbeni dogovor. Tu sta zlasti dejavna oba podpredsednika in ure· dniški odbor.

Vključujemo se v temeljno izobraže­valno skupnost Posebne izobraževalne skupnosti za promet in zveze kot enako­pravni udeleženci. Pomen tega prizade­vanja za našo organizacijo in za slovensko letalstvo nasploh bi bilo odveč ponovno razlagati. Zdaj se dogovarjam o o načinu sofinanciranja pri šolanju kadrov v letu 1980.

Moram pa tudi malo potožiti . marsi­kdaj nam je težko, ko ne moremo teh "birokratskih" nalog izpolniti, če nam klubi ne pošljejo podatkov, za katere jih po večkrat prosimo. Vendar brez tega tudi letenja ne bo ...

Nasvidenje!"

stran 2

vestnik

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

FEBRUAR 1980'" LETO X. * ST. 2

Stiska s prostorom nam tudi v tej številki ni prizanesla: za prihodnjič smo morali odložiti vrsto zanimivih prispevkov, med njimi zlasti prevod reportaže oslavnem poletu "Albatrosa" na človeški pogon čez Rakovski preliv ter načrt in navodilo Žana Pižorna za transportni voz, kakršnega so zgradili v Celju. Prihodnja številka bo imela že 32 strani. upajmo, da bomo laže dihali ...

Naslovna slika kaže .,posebno letalsko dejavnost" - na štanci. K stroškom za eno uro jadralnega letenja mora novomeški pilot prispevati 1500 plastičnih regulatorjev za Labodove srajce. Tako nekako "letijo" tudi v Celju, Lescah, Mariboru in še kje (Foto: Mirko Vesel)

Kaj dela zveza Pohod na osemletke Letal ska pošta Meteorološke situacije in vreme za jadralce Tennična karta Slovenije Letalski način izražanja Nova lopa v Mariboru Časop is venem izvodu Športne značke slovenskih jadralcev Vestnik

KRI LA izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije.

2 4 6 7

1 1 16 18 20 22

Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Čerin, Dominik Gregl, Hočevar Lučka, Belizar KeJiič, Leon Mesarič, Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik). Tone Polenc in Ciril Trček - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Marjan Moškon (revija Krila), poštni predal 33,68001 Novo mesto. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina 120 din. cena posamezne številke 15 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana Lepi pot 6 Stevo 50101-678-51077. Grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, N ovo mesto.

V prilagojevanju vsebinske zamisli naše revije resničnim potrebam organizacije smo večkrat pogrešali bolj načrtno obrav­navo perečih vprašanj, s katerimi se vsak dan srečujemo v naših klubih, komisijah in zvezi. Zato želimo letos posvetiti glavni prispevek vsake številke enemu izmed življenjsko pomembnih področij za letalstvo. Izbira takih tem je prav gotovo prvenstvena naloga uredniškega odbora, vendar tudi tukaj pričakujemo vaše sodelovanje: najprej pomoč in nasve· te pri izbiri tem, še bolj pa potem, v· odmevih na obravnavana vprašanja, s katerimi želimo izzvati razpravo med čim več prizadetimi.

Tako bomo skušali za vsako številko poiskati sogovornika, ki bo vrgel rokavi· co, vaše je potem, da nam pišete, kaj vi mislite o tem, kaj bi lahko bolje naredili, in kako ste to rešili pri vas.

Danes je naš gost Avgust Avbar, pred· sednik Dolenjskega letalskega centra iz Novega mesta, področje pa je množič­nost v slovenskem modelarstvu. Večkrat namreč sliŠimo, da preveč vlagamo v tekmovalce, premalo pa v Širjenje te dejavnosti med mladimi. Tovariš Avbar je kot podpredsednik 10 ZLOS in član Predsedstva Letalske zveze Jugoslavije dobro seznanjen s težavami modelarjev, pozna pa jih tudi še iz pionirskih časov naše organizacije, ko se je kot pilot­učenec leta 1948 srečal z njo na šolanju v Ribnici, leto pozneje pa kot sekretar Okrajnega odbora Ljudske tehnike spravil v življenje prvo modelarsko skupino v

Novem mestu. Takrat .•. pa pojdimo raje kar k stvari!

Kako uresničiti nalogo, naj bi po vseh šolah v Sloveniji zaživela modelarska dejavnost?

Že več let opažamo, da modelarstvo kot temeljna obl ika letalskega udejstvo­vanja zaostaja za razvojem drugih letal­skih dejavnosti. Vzrokov za to je najbrž več. Modelarji jih verjetno bolj poznajo kot kdorkoli, ki se s to dejavnostjo ne ukvarja, pa vendar bo eden od pomemb­nejših vzrokov v tem, da modelarstvo nima svoje baze v osnovnih in tudi drugih šolah. Modelarske sekcije pri Aeroklubih z vabljenjem mladine v svoje borne de­lavnice ne morejo sprejeti vse šolske mladine, navdušene za to dejavnost. Te delavnice niti prostorsko, še manj pa materialno in mentorsko niso sposobne razviti širine, ki jo ta dejavnost, organi­zirana po šolah, lahko predstavlja. Po­gostokrat sicer slišimo, da so Šole že preobremenjene z različnimi izvenšolski­mi dejavnostmi, zato ni upati, da bi učitelji sprejeli še to nalogo. V tem je mnogo resnice, če bi celotno skrb za delo modelarskih krožkov po šolah prevalili na učitelja, res je pa tudi, da se vsako novo šolsko leto skozi anketo šolarji opredelju· jejo za tiste aktivnosti, ki j ih poznajo, za katere j ih je nekdo navdušil, ali pa za tiste, ki jih šola sama spodbuja. Na to, katere izvenšolske aktivnosti bodo na šoli delovale, pa vpi ivata v nemajhni meri interesna opredeljenost in usposobljenost

učiteljev samih. Prostorski in drugi raz­logi so pri tem največkrat drugotnega pomena. S pomočjo pionirske in mladin­ske organizacije in ob razumevanju občinske izobraževalne skupnosti bi zmogl i postopoma vpeljati modelarsko dejavnost po vseh šolah, najprej pa na tistih, na katerih delajo učitelji, ki se za modelarstvo zanimajo. V začetku bi bilo potrebno zagotoviti mentorje iz modelar­ske sekcije pri aeroklu bu, kasneje pa bi prek tečajev ali seminarjev usposobili mentorje iz učiteljskih vrst same šole. Tako zastavljena akcija je dolgotrajna, verjetno pa neizogibna, če hočemo raz­vijati množičnost v modelarstvu, s tem pa pionirjem in mladini odpreti vpogled in znanje v gradnji vseh vrst letalskih mo­delov. Vsak bo ob prvem prostem letu samostojno izdelanega modela navdušen nad lastnim delom in uspehom.

Morda bi ob tem kdo vprašal: "Kaj pa denar in material za gradnjo modelov, kdo ga bo zagotovil?" Natančnega od­govora na to vprašanje ni. Odgovor bi bil lahko nadaljnje vprašanje: "Kdo pa zago­tavlja finančna in materialna sredstva za druge izvenšolske krožkovne dejav­nosti? " Torej na podoben način bi bilo mogoče rešiti materialno zagotovilo tudi za modelarsko dejavnost, Še posebej, ker gre resnično za majhna sredstva. Potreb­no bi se bilo le organizirati za enotno preskrbo materiala za gradnje modelov, ki pa je resda ves iz uvoza. Čeprav smo v obdobju splošnih naporov za gospodar­sko stabilizacijo in uravnovešenje izvozno-uvozne bilance, bi uvoz mode­larskega materiala te bilance bistveno ne prizadejal. Prepričan sem, da uvažamo dosti manj potrebne reči kot je modelar­ski material, ki ga sami ne izdelujemo.

Množičnost v modelarski dejavnosti bi pripomogla rudi k večjemu izboru tek­movalcev in k večjim športnim uspehom v državnem merilu in še Širših razsežno­stih.

Ali smatraš za potrebno, naj bi bil bodoči pilot prej modelar, ker s tem pridobi drugačno kvaliteto, višjo raven letalskega znanja?

V delavnici sekcije bi kazalo v tako raZŠirjeni dejavnosti, kot smo si j o za­mislili ob prvem vprašanju, razvijati le vrhunsko, tekmoval no in mentorsko de­javnost. V njej bi delale tekmovalne ekipe in posamezniki pod vodstvom starejših in izkušenih modelarjev - inštrl.lktorjev.

O krog 100 inštru k torjev , k ol ik or jih imamo danes v Sloveniji, je odločno premalo, da bi bili kos vsem nalogam. Najbrž bo potrebno najti način, kako to število vsaj potrojiti, sicer bo na posamez­nega odpadlo preveliko breme, če naj modelarsko dejavnost izdatno razširimo.

Zamisel, naj bi se osemletkarji navdu­šili za modelarstvo v osemletki, potem pa naprej vzgajali v delavnici aerokluba ali modelarskega k rož ka, bo še zmeraj težko izvedljiva. Delavnice so premajhne, materiala iz uvoza je malo, strokovnjaki imajo premalo časa. Kaj storiti?

Znanje, pridobljeno pri modelarjenju, bi vsakemu pilotu gotovo samo koristilo. Zavzemal bi se za to, da bodoče pilote kadrujemo predvsem iz vrst modelarjev, ki so s svojim vztrajnim delom in pri­dobljenim znanjem izpolnili bistvene last­nosti vsakega pilota in sicer: predanost letalstvu, delavnost in samoodpovedo­vanje, znanje in preudarnost.

mA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEI

DG-100 G Elan tudi v Ptuju

DG-I00 G Eliln je tretje jadralno leta­lo plilstične konstrukcije v našem aero­klubu. Aeroklub Ptuj razpolilga še z dve­ma jantarjema, od katerih je eden že sko­raj dve leti v popravilu na Poljskem. Zato ptujski jadraici pričakujejo s prihodom novega plilstičnega jadralnega letalil za­četek novega obdobja v jadralstvu, ki je bilo doslej v senci motornega letenja. Ce­ravno je v klubu 50 jadralnih pilotov in vsako leto konča začetno šalilnje okrog 10 kandidatov, še vedno ne moremo dvig­niti kvaliteto jadralnega letenja. Zakaj?

Osip med jadralnimi piloti je prevelik, saj po končanem začetnem šo lil nju pride do dovoljenja vsak peti začetnik in še to po dveh ali treh letih.

Podoben problem se pojavlja tudi pri ostalih klubih v Sloveniji. Zato bo po­trebno v klubih posvečati večjo pozor­nost mladim in jih bolj strokovno uvajati v tehniko jadranja in preletav, saj bomo le tako dosegli večjo kvaliteto

In še nekaj, kar v Ptuju zavira jadralno letenje. Vsak mlildi jadralni pilot želi ta­koj postati tudi motorni pilot, vemo pa, da delovanje na dveh področjih letalstva zahteva veliko časa. Tega ponavadi zmanjka, tako da ne moremo priti do kvalitete, pač pa lilhko govorimo samo o kvantiteti. Z večjo strokovnostjo pri delu z mliJdimi in z novimi visokosposobnimi jadralnimi letali pričakujemo jadraici Aerokluba Ptuj v letu 1980 večje športne uspehe in več osvojenih športnih značk

JANEZ BEZJAK

Jadralni internat v Mariboru

Bilo je 22. junija 1979. Pri hangarju v Skokah smo si postavili šotore, potem

nas je upravnik, tovariš Edi Muršec raz­delil med tri UČitelje: Benčiča, Kampleta in Vrečka. Prvi dan smo uredili oba blilni­ka in vitlo, saj nam je tovariš upravnik re­kel, da sta to zdaj naši letali. Prvi infor­mativni let je dobil moj prijatelj Markič. Ko sta z učiteljem zlezla iz kabine, je za­vpil. "Madona, je špica!" Mi smo se vsi na ves glils zasmejali, pa mi je že v nasle-

dnjem trenutku zamrl smeh, saj sem bil na vrsti jaz. Ko je Magilil na druKi strani potegnil, sem mislil, da sem v raketi . .. Let po šolskem krogu je bil zame najlep­še, kar sem sploh kdaj doživel. Potem smo leteli, dan za dnem, teden za ted­nom

Prišel je tudi trenutek za lilširanje! Pri­znam, da me je bilo malo strah. Ko pa sem pristal, me je obsul roj čebel, ne, to­varišev in seveda učitelj Borut. Cestitanju ni bilo ne konca ne kraja. Sledil mi je še Slekovec, moj kolega. Po pristanku sem mu tudi jaz hitel čestitat.

Na zadnji dan internata smo naredili velik piknik, povabili smo tudi kolege padalce.Rq.dbi se zahvalil vsem tovarišem, Benčiču, da ni bil preveč strog in glilsen, Muršcu, ki nas je bodril in skrbel za nas od 5. ure zjutraj, Srečku Kubru, Jožetu Majhnu, Luki, Kraliu in Kočevarju, ki so nas neutrudna vlekli pod nebo, padalcem za vso pomoč in kuharici za dobro jed. Na koncu je zadonelil letalska himna .Kar bil je sen, postala je resnica!

VLADIMIR ŠPUREJ Zg. Hoče

Tovariš Vlado je napisal kar celo repor­tažo o lanskem šolanju v Mariboru. Na žalost nam prostor ne dopušča, da bi jo objavili v celoti, upam pa, da ta povzetek ni bistveno okrnil njegovega poročila . -Urednik

Prošnja vsem . . Zmajarjem

Ker je zmajarstvo že kar vrsto let tudi [Ti nas dobro razvito, se je nabralil lepa bera domačih, slovenskih ali poslovenje­nih izrazov za razne dele zmaja, zmajar­ske pripomočke, figure v zraku in še mar­sikaj.

Ker želimo Slovenci, kot vsak narod, čimbolj urejeno jezikoslovje, bo pri gi­banju Znanost mlildini ena od letošnjih raziskovalnih slovničnih tem tudi zmajar­ska izrazoslovje.

Zatorej prošnja vsem slovenskim zma­jarjem :pošljite čimveč pri zmajarjih upo­rabljanih izrazov in obogatite naš tenni­nološki sl()var zmajarstva. Pisma pošljite na naslov

Hvalil! JANEZ KOPAC

Medno 31 a 61210 Lj. - Šentvid

BELIZAR KERŠIC

Meteorološke situacije in vreme za jadralce

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!~"efL,4-

Nadaljevanje iz prejšnje številke VREMENSKE SITUACIJE, UGODNE ZA JADRANJE

1. Če začnemo spet z zimo, nas zanimajo predvsem situacije, ki omogoča­jo jadranje na valovih. Ugodne so tako imenovane južne situacije, ko imamo center nizkega pritiska nad Islandom in Britanskim otočjem, center visokega pri­tiska pa nad centralno Rusijo . Ob taki situaciji prihajajo dovolj močni južni do jugozahodni vetrovi, da v Alpah in ostalih hribih, ki potekajo približno pravokotno na veter, omogočajo tvorbo valov. Mogo­če ne bo odveč, da se ob tej priložnosti spomnimo, da vetrovi pihajo tangen­cionalno na izobare anticiklona in sicer v smeri urnega kazalca. Največja verjetnost za takšno situacijo je po statistiki med 9. in 13. novembrom, 6. in 14. decembrom. Zelo majhna pa je pogostnost v prvi polovici februarja, konec aprila, od maja do septembra in v sredini oktobra.

Tu moramo pripomniti, da so ti in ostali statistični podatki povzeti po nem­ških virih in torej veljajo predvsem za njihove razmere, vendar, sodeč po izkuš-njah, so precej zanesljivi tudi za nas, ki sicer ležimo na južnem obdobju Alp kjer je ciklonskim gibanjem prehod otežen s tem pa tudi točna prognoza vremena. Navedena južna situacija pa povsem velja tudi za nas , saj pihajo vetrovi iz Sredo­zemlja, in tudi z našimi izkušnjami (Bi­hač) se povsem ujema.

2. V kolikor je zima prdežno pod oceanskim vplivom in prevladu;e topel maritimen tropski zrak, se premakne ruski mrzli center visokega pritiska proti jugovzhodu nad emo morje , medam ko imamo severno od Britanskega otočja izrazit center nizkega pritiska. V srednji in zahodni Evropi pihajo močni jugoza· hodni vetrovi . Ta "jugozahodna situaci· ja" tudi omogoča ugodno valovno jadran­Je na gorskih grebenih , ki potekajo v smeri jugovlhod-severovzhod.

3. S premaknitvijo visokega pritiska proti severu proti Finski in Skandinaviji , se spomladi razvije "vzhodna situacija".

/ I

pri odlični tenniki do 2000 m in velikih hitrostih vetra imamo odlične pogoje za prelete, ki vodijo v zahodni smeri. To seveda v Sloveniji ne pride v poštev v toliki meri, kot v centralni Jugoslaviji. V višinah leta je hitrost vetra 40 do 50 km na uro, tako da z vetrom lahko brez problema dosežemo potovalne hitrosti okrog 100 km na uro. To je sploh bistvena značilnost vzhodne situacije, ki je prav zato tako pomembna. Razen tega so ob takšni vremenski situaciji tudi zelo pogoste kumulostrade.

Vzhodna situacija je najpogostejša spomladi, posebno pa še med 6. in 11. majem. Po 21. maju je do konca avgusta njen nastop komaj še verjeten.

4. Območje visokega pritiska je zavze­lo svoj zgodnjepoletni položaj med Bri­tanskim otočjem in Islandom. Glede na območje nizkega pritiska nad Sredo­zemljem prevladujejo severovzhodni ve­trovi. Termični pogoji so odlični. Največ­ja pogostnost te "severovzhodne" situaci­je je meseca junija, posebno med 30. majem in 5. junijem in od 26. do 30. junija.

5. Poleti na lego območja visokega pritiska dinamično vpliva izmenjava zra­ka med tropskimi in polarnimi predeli v povezavi s poletenskim premikanjem ob­močja nizkega pritiska od Islanda preko Baltika proti Rusiji in stalnim dotokom polarnega maritimnega zraka ob menjajo­čih se jugozahodnih do severozahodnih vetrovih in ob čestih padavinah v srednji Evropi. Naša pogosto deževna poletja so posledica te trdovratne porazdelitve zra­čnega pritiska.

Če pa po prehodu fronte nizkega pritiska od severnega moIja proti vzhodu za njenim hrbtom ob svežih severnih vetrovih in pojemajočih padavinah pride do labilizacije, nam prinese ta situacija odlično jadralno vreme, posebno ugodno za prelete v jugovzhodni smeri, torej kot nalašč za nas v Sloveniji. Vendar ta hrbtna situacija", kot jo imenujejo Nemci, pri nas zaradi Alp ni tako izrazita in pogostna kot pri njih , ko jo poleti skoraj dnevno opazujejo in do ure točno napovedo prehod fronte.

Ta tipična poletna situacija je najpo­gostnejša meseca julija, posebno v času med 10. in 27 . julijem in 11 . ter 15 . avgustom.

6. S prehodom v jesen začne učinkova­ti ohlajanje kontinenta in s tem se pre­makne področje visokega pritiska spet na kopno in s SVOjim centrom v srednjo

Evropo. Ta visoki pritisk s svojim cen­trom nad srednjo Evropo, ki potisne območje nizkega zračnega pritiska daleč na sever, povzroči nastanek tako imeno­vanega "babjega plet ja" , ki je vsekakor prijetno darilo narave po deževnem polet­ju, vendar je v jadralnem smislu malo koristno. Temperatumi gradient zraka ni več ugoden, dolge noči pa preveč ohladi-

/

, - "\,-

,\, '

Z

jo zemljo, da bi se mogla čez dan dovolj segreti.

7. Navedena situacija je interesantna le, če se iz nje razvije "zahodna situaci­ja", tako da severno območje nizkega pritiska v valovih prodira proti jugu. Takšno situacijo imenujemo tudi "strižna cona". Polarni zrak s severa in topel zrak nad evropskim kontinentom tečeta drug poleg drugega in posledica so močni zahodni vetrovi. Kljub dotoku maritimne­ga zraka ta strižna situacija ne prinaša pravega dežja, ampak pogosto le poobla­čitve.

Topli močni zahodni veter povzroča dolge kumulustrade in valove na primer­no orientiranih hribih:

Kot že večkrat rečeno , se vsa prejšnja razmišljanja naslanjajo na nemške vire in torej tudi na njihovo meteorološko situ­acijo, razen tega pa so precej natančni podatki za nemško govoreČi del Alp (Švica, Avstrija). za nas so torej le relativnega pomena, vendar lahko vsi jadralni piloti, ki pazljivo spremljajo vre­me med letom ugotovijo, da prejšnje ugotovitve v veliki meri veljajo tudi za nas, saj tudi Slovenija in Jugoslavija ležita konec koncev v Evropi, čeprav deloma bolj v obrobju in je Slovenija zaslonjena z Alpami, tako, da prehodi front v smeri Atlantik - Rusija pri nas niso tako eksaktno določljivi.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

TERMICNA KARTA SLOVENIJE 1 :500.000 SEKCIJA 1

TERMIČNA KARTA SLOVENIJE

"etL4 11

Kje gre gor? Leta 1971 so najboljši slovenski jadrai­

ci sestavili termično karto znanih ob­močij naše republike. Karto so opremili s pojasnili k vsakemu področju. Zveza je takrat poslala po en izvod (7 kart v merilu 1:200.000 z vrisanimi območji in spremnim besedilom) vsem slovenskim letalskim šolam. Do danes se je to gradivo marsikje tako ;,založilo", da ni več do­stopno jadralcem, marsikaj pa so novi "najboljši" tudi kaj termičnega odkrili na novo in zabeležili v svoje karte.

Tako ima naša objava Termične karte Slovenije dva namena: tistim, ki je sploh ne poznajo, predstaviti ta naš edinstveni dokument. tak, kot je nastal leta 1971, tistim, ki bi jo mogli dopolniti ali popra­viti, pa kot vabilo k sodelovanju.

Za objavo v KRILIH smo morali karto pomanjšati na merilo 1:500.000, v kate­rem je tiskana tudi šolska karta Slovenije, menda najbolj priljubljen orientacijski pripomoček med slovenskimi jadralci. Podatke s karte v KRILIH lahko v isti velikosti prenašate na vašo pilotsko kar­to.

Celotno Termično karto, ki pokriva skoraj vso Slovenijo in del Hrvaške, bomo objavili v štirih nadaljevanjih. K današnji karti zahodne Slovenije sodijo pojasnila v današji številki (prispevek jadralcev iz AK Ljubljana) in še pojasnila v naslednji številki (prispevki ALC Lesce, AK Postoj­na in PLC Ajdovščina). Tretje nadalje­vanje s karto osrednje Slovenije so prispe­vali jadraici iz Slovenj Gradca, Celja in Novega mesta, karto vzhodne Slovenije pa spremljajo pojasnila tovariŠev iz Mari­bora, Ptuja in Murske Sobote.

Podloga za karto je pomanjšana karta 1:200.000, VGI, 1963, področja termič­nih dviganj so označena z rdečimi lisami in ustreznimi številkami, ki jih lahko poiščete v pojasnilih, netermična pod­ročja so obrobljena in označena s črko, za katero prav tako lahko najdete pojas­nila v spremnem besedilu.

Pripombe in predloge za dopolnitve karte pošljite uradno preko svoje letalske šole ali jadralske sekcije Zvezi letalskih

organizacij na Lepi pot 6 v Ljubljano.

Pričujoči tekst k Termični karti je izdelan po zelo različnih kriterijih .. kar je nedvomno tudi izraz različno visoke stopnje raziskanosti posameznih termi­čnih območij širom Slovenije za enoten metodološki prijem snovi je zato pre­zgodaj in naj bo prva izdaja Termične karte s tekstom le poizkus in napotek za kasnejše zbiranje , urejanje in prezentacijO podatkov. Zato je redaktor zelo malo spreminjal tekst posameznih avtorjev kateri so za svoje navedbe sami odgovor­ni. pri poenotenju podatkoV je šlo v glavnem za višine, ki so vse navedene v absolutni vrednosti razen kadar je izrecno navedeno, da je podana relativna višina. Podatki o času so v tekstu navedeni od 1 do 24 in pomenljo naslednja obdobja:

LETNO· - pomladansko: do 31 5 - zgodnje poletno .1. 6. do 15 7. - pozno poletno: 16.7 do 1 9.

DNEVNO: - dopoldne .do 13h - zgodaj popoldne: 13 h do 16 h - pozno popoldne. po 16 h Vrednosti za dviganja so podana v mis

- dviganja jadralnega letala (variometer) ne dviganja zraka, pri čemer so razlike, kot je splošno znano, okoli 1 mis in manj .

pri opisu posameznih termičnih ob­močij so se avtorji skušali omejiti na podatke o glavnih značilnostih, omejitvi, posebnostih, nevarnostih, taktiki letenja i. p. Regionalna geografska imena (kraji, gore, vode, večje komunikacije i. p.) so v večini primerov ~orabljena le tista, ki so splošno znana sli vsaj navedena na zemljevidih ali pa so opisi podani z ozirom na večje regionalne enote .

Nekateri avtorji so v tekst vnesli tudi opise nekaterih območij pobočnega in valovnega jadranja , kar zaradi pove­zanosti z ostalimi izvajanji ni kazalo

rcefL412

izločiti . Karta sama ne vsebuje topograf­skega prikaza teh območij .

LJUBLJANA -nadmorska višina 289 m 1. OBMOČJA TERM.lČNIH DVIGANJ

1. - IME: GOLOVEC - ORLJE - ČAS : pomladanski: dopoldne , zgo­

daj popoldne zgodnje poletni . dopoldne , zgodaj in

pozno popoldne pozn~ poletni: zgodaiPopoldne - VISINA PRIKLJUCKA· 800 m - VIŠINA TERM IČNIH ·STEBROV.

do 2000 m (izjemoma do 2600 m) - JAKOST DVIGANJ do 3 mis (širše

območje do 1 mi s) . - KRATEK OPIS . Izrazito območje

termičnega dviganja z in brez Cu ob brezvetrju in slabih vetrovih iz smeri NE do SE. Območje je omejeno z ravnino Ljubljana - Zalog na severu in Ljublja­nskim Barjem na jugu , proti vzhodu pa prehaja v Dolenjske in Zasavske hribe. Mesto Ljubljana leži na severozahodu.

Termični vzgorniki , katerih jakost je do 3 mi s so posamezni na raznih mestih . zlasti izrazita termična vzgornika sta nad Sv. Urhom ( ) in v rudniškem predmestju ( ). Ob močnem ogrevanju se topel zrak spoji v obsežno območje slabotnejšega dviganja (do 1 mis). Posebno pozornost je posvetiti vplivu vetra , zlasti iz smeri NE, ki termične stebre v višjih legah 1000 m in več premakne nad Ljubljansko Barje , ki velja kot izrazita netermična površina. Območje je dobro raziskano.

2. - IME: ROŽNIK - ŠIŠKA - ČAS . pomladanski: dopoldne , zgo­

daj popoldne zgodnje poletni : dopoldne , zgodaj in

pozno popoldne pozno poletni : dopoldne , zgodaj po-

poldne _ _ - VISINA PRIKLJUCKA· 800 m - VIŠINA STEBROV do '2000 m - JAKOST DVIGANj do 3 mi s (širše

območje do 1 mi s) - povprečno - KRATEK OPIS . Termični vzgorniki

z in brez Cu na tem območju izvirajo iz mesta Ljubljane; topel zrak se ob rahlih vzhodnih vetrovih pomika nad Rožnik (Drenikov vrh) in proti SW (Rožna dolina - Vič) . Območje je omejeno na vzhodu s severnimi in centralnimi mestnimi deli , na severozahodu z ravnino Ježica - Št. Vid, na zahodu z dolino GlinšČice in na jugu z Ljubljanskim Barjem . Jakost dviganj doseže 3 mis; Posebnost je topel

zrak iz litostrojske industrijske zone, ki skupno s toplim zrakom iz severnih mestnih predelov formira obsežno ob­močj~ slabotnejšega (do 1 mi s) dviganja nad Siško (NW del Ljubljane). Območje je dobro raziskano.

3. - IME: ČRNUČE - RAŠICA - ČAS: pomladanski: dopoldne , zgo­

daj popoldne zgodnje poletni : dopoldne , zgodaj in

pozno popoldne pozno poletni : dopoldne , zgodaj po­

poldne - VIŠINA PRIKLJUČKA 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV.

do 2200 m - KRATEK OPIS . Območje termične­

ga dviganja ob anticiklonski situaciji. Konfiguracija ozemlja s svojimi pobočji , ki so obrnjena proti vzhodu in jugoza­hodu , ustvarj.a ugodne pogoje za zgodnjo in poznejšo dnevno ternliko. Območje je omejeno na jugu s Savo , na vzhodu z domžalsko oz. mengeško ravnino , na severu in zahodu pa z vzhodnim delom Sorškega polja. Šmarna gora , ki leži takOj zahodno od obravnavanega termičnega območja , je tipičen osamelec, na katerem je možno pričakovati tennična dviganja, vendar je popolnoma neraziskan, razen ob izrazitem južnem vetru , ko deluje kot pobočje (pobočno jadranje). . Posebno ob izrazitem vzhodnem vetru

se premakne vzgornik proti Šmarni gori oz. Št. Vidu, čez Savo . .

Termični stebri so s Cu in brez Cu. Območje je srednje dobro raziskano. Zlasti je treba omeniti , da poteka severno ob obravnavanem območju prepovedano področje aerodrom Brnik in da jadralnim pilotom v višinah , ki jih Ic-ti lahko dosežejo v termičnih vzgornikih , ni dovoljeno vstopanje v to področje severno od črte Kranj - Trebeljevo.

4. - _IME: GLINCE - ŠT . VID - CAS: pomladanski: dopoldne , zgo­

daj popoldne zgodnje poletni. dopoldne, zgodaj in

pozno popoldne pozno poletni: dopoldne , zgodaj po­

poldne - VIŠINA PRIKLJUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV

2200m - JAKOST DVIGANJ do 3 mi s - KRATEK OPIS .' Območje ter-

mičnm dviganj ob anticiklonski vremen­ski situaciji . Z ozirom na vzhodno in južno usmerjenost poboč ij je pričakovati

rce'L,4 13

termiko v zgodjih dnevnih časih (okrog . Il h). Območje je omejeno proti jugo­vzhodu z Glinško dolino, proti jugo­zahodu z Gradaško dolino, medtem ko proti severozahodu prehaja v termično območje severnega dela Polhograjskih dolomitov, s katerim pa ni teritorialno povezano spričo obilice smesnih dolin, usmerjenih proti severu. Termika s Cu in brez Cu. Območje je srednje dobro raziskano.

5. - IME: DOBRAVA - BREZOVICA

- ČAS : pomladanski. dopoldne , zgo­daj popoldne

zgodnje poletni : dopoldne, zgodaj in pozno popoldne

pozno poletni : dopoldne , zgodaj po­poldne

.- VIŠINA PRIKLJUČKA . 900 m - VIŠINA TERM IČNIH STEBROV

do 2000 m - JAKOST DVIGANJ do 3 mis - KRATEK OPIS . Obravnavamo ob-

močje termično deluje ob anticiklon­skem tipu vremena. Vzgornike lahko pričakujemo s Cu in brez njih . Območje je z vzhoda in severa omejeno z dolino GradaŠČice, južno z zahodnim Ljubljan­skim Barjem, proti zahodu pa prehaja v gričevje okrog Drenovega griča , ki termično ni raziskano. Osnova termiki na tem področju so nižji griči , relativne višine okrog 200 m.

6. - IME: POLHOGRAJSKI DOLOMITI - ČAS : pomladanski:? zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj

popoldne pozno poletni:? . - VIŠINA PRIKUUČKA 800 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV:

do 2800 m - JAKOST DVIGANJ do 4 mis

(severni del do 2 mis) - KRATEK OPIS: Območje termič­

nih dviganj , ki sestoji iz dveh različnih tipov ozemlja:

1.) nižji griči severnih Polhograjskih dolomitov, delno poraslih z gozdoVi;

2.) više ležeči centralni masiv Polho­grajskih dolomitov.

Spričo opisane situacije lahko uvrsti­mo severni del v kategorijo termike z niže ležečega zemeljskega površja, medtem ko najdemo v centralnem masivu, katerega absolutne višine presegajo 1000 m (Tošč 1021 m), močna termična dviganja, katerih vzbujevalne površine leže v višjih legah in so porasle z nižjo vegetacijo ali so celo gole. Termični stebri se z vetrom

premikajO v zgornje zračne plasti, kjer lahko glede na višino naletijo na različno usmerjena horizontalna gibanja. Območje je srednje dobro raziskano. Polhograjski dolomiti mejijo na severu na Sorško polje, na vzhodu na ljubljansko kotlino, na jugu na gradaško dolino. Proti zahodu prehaja to območje v termično neraziska­ne predele Pasje ravni (1030 m) in Žirovskega vrha (908 m).

7. - IME: JAVNA SKLADIŠČA - ČAS : pomladanski : dopoldne, zgo­

daj popoldne zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj in

pozno popoldne pozno poletni: dopoldne, zgodaj po­

poldne - VIŠINA PRIKUUČKA: 500 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV:

do 1300 m (više se spqji z zrakom iz drugih obmOČij)

- JAKOST DVIGANJ: do 1 mis (redkeje 2 ml s)

KRATEK OPIS: Prostorsko zelo ome­jeno termično območje, ki zbira energijo iz segretih površin vzhodnoljubljanske industrijske zone in Javnih skladišč in deluje ob anticiklonski vremenski situaci­ji. Obravnavano termično območje je ravno zaradi bližine ljubljanskega šport­nega letališča odlično raziskano_ Skozenj v nižjih legah 500 - 600 m absolutne višine oz. 200 - 300 sol. vodita šolska kroga za pristajanje motornih in jadralnih letal pri vzhodni vetrovni Situaciji (vzhod­ni start). Termični vzgorniki s tega območja segajo do znatnih višin, vendar upravičeno sklepamo, da se v višjih legah nad 1000 m spoji oz. preide v termično delovanje centralnega oz_ severnega mest­nega območja pod vplivom talnih kom­penzacijskih zračnih tokov. Območje je stisnjeno v trikotnik med Šmartinsko cesto (iz Ljubljane potekajoča proti NE), železniško progo Ljubljana - Zalog in ravnino ljubljanskega športnega letališča. Pri letenju ropisani zoni je posebno pozornost posvetiti vplivu vetrov, katerih smeri se z višino močno menjajo.

8. - IME: KRESNICE - LITIJA - ČAS: pomladanski :? zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj

popoldne pozno poletni:? - VIŠINSKA PRIKUUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV:

do 2000 m - JAKOST DVIGANJ do 3 mis - KRATEK OPIS: Primer slabše

~e,l,(' 14

raziskanega tenničnega področja v sever­nem zasavskem hribovju, temelječega na proti jugu obrnjenih pobočjih. Omejitev poteka na jugu po Savski dolini, na severu pa po grebenu južnih Moravških hribov. Več podatkov v sedanji stopnji raziskanosti ni mogoče podati. Navedene vrednosti glede višine priključkov, višine termičnih stebrov in jakosti dviganj, so nepopolno ocenjena povprečja. To področje se deloma nahaja v holdingu brniškega letališča in je zato potrebna posebna pazljivost pilotov, zlasti v višjih zračnih plasteh (nad 1200 m).

9. - IME: ČEMŠENIK - ČAS: pomladanski:? zgodnje poletni: zgodaj popoldne pozno poletni:? - VIŠINA PRIKUUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV:

do 2000 m - JAKOST DVIGANJ: do 3 mis - KRATEK OPIS: Termično območje

Trojinskih hribov in Čemšeniške planine, ki s toplim zrakom s svojih južnih pobočij nap aj ata termične vzgornike. Območje je slabo raziskano in zanj velja pripomba o nepopolnosti oz. nepreveIje­nosti podanih podatkov. Omejitev na severu poteka po Trojanskem sedlu oz. grebenu Čemšeniške planine, na jugu pa po Medijski dolini (Izlake). Zdi se vredno opozoriti, da je to območje s siršo okolico orografsko močno razgibano ozemlje, na katerem bo pilot redko našel teren za izvenletališki pristanek z jadral­nim letalom.

10. - IME: ŠKOFJA LOKA - ČAS: pomladanski: dppoldne, zgo­

daj popoldne zgodnje poletni: dopoldne , zgodaj

popoldne pozno poletni:? - VIŠINA PRIKUUČKA: 800 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV:

do 2300 m - JAKOST DVIGANJ : do 3 mi s - KRATEK OPIS: Termično območ-

je, s katerega topel zrak izvira s proti vzhodu obrnjenih pobočij vzhodnega Škofjeloškega hribovja, ki zbirajo energi­jo v zgodnjih dnevnih urah. Pomembn~st tega območja je šc večja spričo netermlč­ne površine Sorškega polja, ki na v~odu meji na prepovedano zono brnIškega letališča in torej predstavlja južno vejo povezave med Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Na zahodu območje prehaja v

termično neraziskano severno Škofjelo­ško hribovje, ki pa proti severozahodu meji na južne obronke Jelovice. Območje je slabše raziskano. Višina in mcx: termičnih dviganj sta podani na osnovI maloštevilnih raziskovanj , ki v praksi lahko odstopajo za določene vrednosti. V primeru preleta na manjših višinah (do 1000 m) se poslužujemo obravnavanega območja, medtem ko v primeru, a dosežemo v Polhograjskih dolomitih večje višine (2000 m - 3000 m), lahko pri letu proti severu opustimo obisk Skofjeloškega termičneg~ obm~čja ~ preletimo direktno proti Storžiču ah Dobrči.

H.NETERMIČNA OBMOČJA A • - IME: LJUBLJANSKO BARJE

- OPIS: Obsežna vlažna površina, ki termično ni zanimiva ; razprostira se juž­no od Ljubljane in se širi proti SW in SE do severnih podnožij Krimskega pogorja.

B - IME: SORŠKO POLJE OPIS: Ravnina, deloma pokrita s

polji, deloma z gozdovi. Zdi se veIjetno, da hribovita okolica tekom termičnega dne svoje kompenzacijske zračne tokove vleče ravno s tega območja in s tem uniči celo termično bilanco ravninskih negazd­nih površin.

HB - IME: BRNIK - HOLDING-za jadralna letala prepovedana zona.

LESCE - BLED nadmorska višina 514 m

UVOD: Področje letališča Lesce-Bled leži v

izrazito alpskem območju, zato najprej nekaj osnovnih zakonitosti, ki so v veljavi za alpsko jadranje.

V alpskem svetu pridejo do izraza vse tri vrste vz gornikov - termika, pobočni vzgornik in valovno dviganje.

V mnogih primerih nastopajo ta dvi­ganja v kombinaciji in to predvsem po­bočni vzgornik - termika in pobočni vzgornik - valovno dviganje. Možnosti alpskega jadranja so ugodnejše od rav­ninskega, ker raznolikost terena in na­klonskih kotov proti soncu omogočajo močnejšo in na določana mesta vezana tvorbo termičnih vzgornikov.

Pri iskanju termičnih vzgornikov v alpskem svetu moramo upoštevati nasled­nja pravila :

1. Termiko iščemo na prisojni strani hribov in to na mestu, ki je čim bliže 90° kota napram sončnemu žarčenju.

2. V dopoldanskem času imajo pred­nost gola kamnita področja, v popoldan­skem ali proti večeru pa porasla gozdnata področja.

3_ Termične stolpe iščemo predvsem na predelih, kjer se strmina pobočja hitro menja. Na teh predelih (grebenih, stopni­cah) se dvigajoči zrak odlepi od pobočja, kar nam omogoča varnejšo in ugodnejšo rabo dviganja.

4. Prisojna pobočja so bogatejša s termičnimi vzgorniki tudi v primeru, da ležijo v zavetrni strani, seveda pri zmer­nih hitrostih vetra.

5. Pobočni kotli so izrazito dobri tvorci termičnega vzgornika.

ZAKUUČEK: Poiskati dviganje v Alpah je laže, ven­

dar pa ga je zaradi relativno trajne male višine leta teže in nevarneje izkoristiti.

TAKTIKA PRELETOV V ALPSKEM SVETU:

Prelet moramo bolj podrediti reliefu, kot pa zadani smeri leta. Kolikor dlje je mo oče, moramo slediti grebenom, ki v mnogih primerih fonnirajo Cu-ceste, kar nam zelo poveča hitrost potovanja. Doli­ne so skoraj po pravilu področja z zelo slabimi termičnimi pogoji in se jih mora­mo, če se le da, izogniti. Doline prečka­mo torej na najožjih predelih in z

maksimalno možno višino. -Tudi pri prele­tu v Alpah so pomagamo z Mc Ready- . jevim obročem , če situacija pred nami ne zahteva drugačne taktike. Prelet moramo načrtati tako, da v popoldanskem času letimo s soncem v hrbet, ker nam to zelo olajša iskanje na manjših višinah. V obrat­nem primeru moramo hrib najprej obleteti (če ni dovolj višine), da se prebijemo na prisojno stran. Izrazit alpski pojav je dnevni veter po dolinah navzgor, ki sega v višino od 400 - 800 m rel. višine nad dnom doline. Letenja v ob­močju tega vetra se moramo izogibati, kar hladi in preprečuje tvorbo pobočnih termičnih vzgornikov.

NEVARNOST ALPSKEGA JADRANJA: - Letimo vedno zelo blizu zemlje -

relativno vzeto.

- Strma in gladka pobočja so manj nevarna kot porasla in položna; toda po pravilu se neizkušeni jadralci brez velike­ga strahu približajo prav tem drugim.

- Zelo nevarni so vremenski obrati. Nenadni pojav močnega jugozahodnika ali nevihte izkušenemu jadralcu izboljšajO pogoje letenja, neizkušenega pa lahko prisilijo na takojšen pristanek. Splošno pa je pametno izogniti se nevihti v alpskem svetu na daleč, če pa to ne gre, je­najbolje prekiniti prelet in pravočasno varno pristati.

- Tereni za pristanek so v alpskem svetu po pravilu skoraj vsi kratki in z visokimi zaprekami. Zato je predvsem tu potrebna pravočasna odločitev za pri­stanek (pri jadranju moramo vedno imeti v načrtu teren za pristanek vsak trenu­tek). Obvezno moramo določiti nagib terena in ne glede na veter pristajati v pobočje.

- V pripravah pilotov je potrebno posebno pozornost posvetiti treningu strmih pristankov in je to osnovna vešči­na, ki jo mora obvladati pilot, preden se sploh poda na prelet.

- Žičnice in daljnovodi so zahrbtna nevarnost za jadralca, ker so nemalokdaj napeljani preko dolin in ob pobočjih, torej v prostoru, kjer jadralec leti na majhni relativni višini. Posebno pozor­nost je tovrstnim preprekam posvetiti zlasti zato, ker so žice iz zraka zelo slabo vidne.

Nadaljevanje prihodnjič

MARJAN MOŠKON

Letalski način izražanja -"l!fL,4!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ANGLESKI IZRAZI (po Ur. list SFRJ 10/79 str. 329)

ABEAM

ACKNOWLEDG E a li tudi CONFIRM AFFIRMATIVE

COC KPIT CHEC K

CLOC KWISE

CORRECTION

GAT E

BOČNO OD ("TRAV ERZA ") Označba pozic ij e le tala glede na ,geogra r~ko toč ko POTRDI Zahll'va , da se potrdi pre jem in razumevanje PO TRJ UJ EM Potrdilo, da j e spo roč ilo spre jeto PR EVERJANJ E KABI NE Predpisani postopek posadke V SMERI U RI NEGA K AZALC A Označba smeri zavijanja - obrača nj a

POPRAV EK Sporočilo je napač no , skdi njegova prav ilna verzij a VHODNO IZHODNA VRATA Vhodno izhodna vra ta, g('o,gra fska poz ic ij a po pr(,dpi sih za dolet a li odlet z let a lišča

HOW DO YOU R EAD M E KAKO M E SLIŠITE

I SAY AGAI N

IMMEDIATELY

POSITIVE

NEGATIV E

OVER

O UT

OVERSHOOT

READ BACK ali REPEAT ali SA Y AGAIN

ROGER

S,\ Y POSlTIO~

\\'ILDO

SQl ' ,\\\"K

STX\DBY

Zahteva a li st' sli ši in kao jas no se sli ši sporočilo PONA VLJAM Zna k, da bo ponovljen dcl s po roč il a, ki sledi T AKOJ, NEMU DOMA Ukaz, na j se postopek izvede tako j DA Da , t očno ta ko NE .Ne, dovolj enje ni dano, ne ta ko SPREJEM Konča l sem sporoč ilo , čakam na odgovor KONČANO Konča l sem spo roč ilo , ne p r i ča kujem ocl g'ovora PODALJŠATI (NA DALJ EV ATI) Prekinit ev v faz i prista ja nj a in nada ljeva nje leta v ponovni šo lski krol! PONO V ITE Zahteva, na j se ponovi s poroč ilo v celoti ali njegov dcl , n a t a n čno,

kot je bilo spre jeto RAZU M EL Inlc) rmac ij a je spre jeta PO\, EJTE V ASO POZI C IJO Pove jt e \'ašo pozicijo (npr: gle rie-- na to(' ko na znnl ji, \ 'išino , s rn l T

Ict a) R.\ \':\' .\L BOM KOT ST E REKLI Sporoč ilo prejeto. razuml jivo. r;) , 'na li se homo po Iljl'lrtll \ ' KL.Jl'Č ITE \' ,\Š TR.\:\SPO:,\D ER Zahteva, da se "kl.jlll' i tra ll spolldl'l' POČ.\K ,\JTE Za htl'va . na i ti sti. ki mui e IJa lll l' llien <l. poča k a

ANGLEŠKOSLOVENSKI SLOVAR POGOSTO UPORABLJANIH IZRAZOV

AILERON - krilce WING - krilo Fl 'SELAGE - trup (letala ) T.".IL - rep "OSE - kljun (letala ) GEAR - podvozje (letala ) CONTACT - stopiti v stik PREFLIGHT CHECK - predpoletni pregled CLEARANCE - odobri te\' STANDBY - počakajte na sprejem Il FLIGHT - ktenjt ' , polet FREQLJENC\' - fi'ek\'('nca (tv1Hz, KHz) ALTI!'vIETER SETTI\lG -nastavit('\, \išinomcra (QFE, (2,\lH) THAT IS CORRECT - toje točno THxr IS \\'RO\lG - to ni točno (;0 .\HE.\D - nadaljIIjte REPORT - poročajte.ja\'ite

CORRECT TEvlE - točen čas

(;ROl ' ''!) - zemlja. tla D( )\\'" WI"D LEG - krak šol. kroga z , '('(nnn LIP \VI"D LE(; - krak šol. kroga proti \'ctrll

CROSS\\'I"D LEG - krak šol. kroga skozi \'clcJ'

B,.\SE I ,E(; - krak šol. kroga "'pilštanj Il 1'1:\'.\1. - krak po 4. za\'Ojll šol. kroga Rl ' :\'\\',\\, - steza n \'z,ktanje in I>rislcljan.ic T\'\:I\\',\\' - "tcza z,a \'O/,t'nje ,\I'I'Ro.\(,H - prihod I'I:\'P( )]:\''1' - lotilO lIad ločko (;U])ER 1'1.\,1:\,(; - jadralna It,t"la \ ' ITakll

P,\R,\( :111 'TE ,P'\II'I\:(; - "kakanje pad"I ... ,\, ,\I'RO\: - It,t"liška pl"št\,,1 CO:\,])ITIO\: - p"goj. st"nje CHECK - Prt'\'tTj"llje CHECK \\'HEEI.S .\\:1) FL\PS -prt'\Trit(' kok"a in fl<'1X' (:1 R( :1 1('1' - krog (Ila priJl1tT .. šol"ki") CU\IH -- \'z.(l"lljali ("t' ) ])E,\]) ,\HE.\D - p",'"eIl1 spredaj (Il"t"n,'no pred ",u11i ) ])E(;REE(,, ) - stopinja (s topinje ) ])E!',\RTl ' RE - odhod .\ERODROf\1 TR,\FFIC CIRCl'rr -I .. tališki krog (proceduralni ) ,\R R 1\'.\1. - prihod ])ESCE'\]) (to ) - "p"stiti St' (na ) ])ESTI\I.\TION - cilj ])E\\' - rosa (O\'lažiti ) DISC():'I"U:T - odklopiti ])RO!' OFF - odp,"'ti IlI 'T\' - SIIlŽb'1

L.\ 1 LI, - "ItIpiti !':f\IER(;E\lC\, -I"i"ilno (npr.: pri"tajallj,' ) ERROR - napaka ESTli\L\TE - otTniti E,\:TE\I]) - razširili, podaljšati

FOG - megla FI""1. ,\PPROACH (SHORT FINAL) kratki !inale LO\lG FI \lAL - dolgi finale GLIDEPORT - ktališče za jadralna ktala HEADING - smer (kurs) HEIGHT - \'išilla (rdativna ) HOLDI"C; POI\lT (POSITION) -točka (pozici,ja ) čakanja HOLD \'OlTR POSITION - ostanite na mestu 1\lITL\L\, - na začetkIl I:\'STR lTCTIO\l - navodilo 1" THE .\IR - \' zraku .JOI" CIRClTIT - vstopiti \' šolskikro,g K"OT - vozel (milja na liro ) LEVEl. - ran'n. ni\'o LI"E lTp - iZ\Tšni start \1.\1"1'[.\1" - zadržati (ohdržati ) \:E,\:T - zatem. naskdnji "l'''IBER - šte\'ilka OP'!'I".\L - po izbiri. po I,dji O\'ERHE:\D - nad (točko na zemlji) ORDER - IIkaz PROCEDl ' RE - postopek PROCEED - napredt)\'ati PRe )HIBITED - prepmTdano PER\IISSIO" - dm'oljenje PL\CE - kraj POI"T - točka PI 'LI. LIP' ("'ignit,· se: dodajt" plin' RE,\!)\' (TO (;0) - pripra\'ljen (za \ 'zkt l REPORTI"(; POI"T - točkajadjanja

REQl ' EST - zailt('\'a, zahte\'ati R( )PE - \'1'\ ' (d!'Čna )

ROl 'TE - pol. pott)\'anjc (maršruta ) ST()P' - stojte! SI'RL\CE - površina T\KE OFF - polcteti. pol"t TOl'CH DO\\'" - dotakniti se tal T\,\:I - \'o/,nja po zeml,ji T.\IL\\,I\lD - \TIt ... \ rep TEST - preiz,kusiti '!'l TR" TO I.EFT (RJ(;HT) - ohm ite \' 1('\'0 (desno )

*** f\ 1.\ \,D.\ \' (3 krat 1 - znak za nesr"čo (po radiu ) SECl ' RITE (1 krat ) - sporočilo o Yarllost i Ict('ll:ia 1'.\;\1 (3 krat ) - spol'Očilo o okvari l ' R(;E"T - .. Predajam nlljno SPOI'O­

tilo, l ' krepajte takoj'"

l)JSTRESS SJ(;;\I,\L - signal (pozi\') :la 1H'\'arllost

S,\FETY SJ(;;\I,\L - signal (pozi\' ) z.a \ 'arllflsl

1'l{(;E"(,\' SIG"-\L - signal (poziv ' 1,(\ Illl,illost

Nadaljevanje prihodnjič

ZANIMIVOSTI

"efL418

Na lanski letalski razstavi v Parizu so motorizirana jadralna letala predstavljala večji del jadralne aktivnosti. Zadnja novost v seriji jadralnih letal Lark, ki jih proizvaja romunska tovarna letal lAR iz Brasova, je enosedežno motorno jadralno letalo I. S. - 29 EM, ki je bilo prvič javno predstavljeno prav na La Bourgetu. Letalo bo v kratkem certificirano v Romuniji, prve dobave pa so predvidene v začetku leta 1980. Letalo s kapljičasto kabino bodo izdelovali s 15- in 20-metr­skimi krili, poganja ga 39 KS (29 kW) močan motor Rectimo 4 AT -1200, ki je francoska letalska izvedba znanega Volkswagnovega motorja. Kadar bo letel na 20-metrskih krilih, bo hitrost kri­žarjenja z motorjem 158 km/h, naj­manjše propadanje 0,55 mis in najboljše drsno razmerje 1 :40.

Med tem pa so Romuni začeli pošiljati prve izvozne pošiljke dvosedežnih tan­dem (drug za drugim) motornih jadralnih letal I. S.-28 BM1, v ZDA, medtem ko je dvosedežno jadralno letalo I. S.-32, za katerega deklarirajo drsno razmerje 1 :40, že certificirano v Romuniji, prve pošiljke za izvoz pa sledijo v kratkem. V Brasovu tudi razvijajo novo IS-metrsko tekmoval­no jadralno letalo 1. S.-33, za katero so predvideli certifIkacijo konec 1979. Na Finskem je proizvodnja PIK-20 E. motoriziranega jadralnega letala dosegla največjo planirano zmogljivost sedem na mesec po prvih dobavah lansko spomlad. Le dva meseca po prvi dobavi je Eiriavion izdelal in preizkusil šestnajsti primerek iz

proizvodnje. Proizvodnja čistega jadralne­ga letala PIK-20 D je začasno ustavljena, po več kot 300 dobavljenih primerkih, da lahko izpolnijo vse zahteve po motorizi­rani seriji, za katero imajo že več kot 80 naročil.

Italijani so na razstavi prikazali novo inačico že dobro znanega visokosposob­nega kovinskega dvosedežnega jadralnega

• letala z vzporednima sedežema z reakcij­skim motorjem Caproni A-21 SJ. Letalo poganja francoska plinska turbina Microturbo Sermel TRS-18 spotiskom 100 kp (1000N), ki ima pri modelu A-21 SJ zajem zraka in izpuh izveden obratno kot pri starejših izvedbah; zajem centralen, izpuh dvojen. Na razstavi je bilo opaziti več znamenj, da proizvodnja jadralnih letal v Franciji znova oživlja po desetletju relativne nadejavnosti.

Slavni francoski konstruktor lahkih letal Rene Fournier je novembra 1979 začel s proizvodnjo novega dvosedežnega motornega jadralnega letala z vzporedni­ma sedežema RF-9, za začetek po dva na mesec. Letalo je zadnje v vrsti motornih jadralnih letal tega kon­struktorja od RF-4, RF- 5 in RF- 5B Sperber.

Na letalski razstavi v Parizu je bil razstavljen drugi prototip RF- 9, ki se je od prvega prototipa precej razlikoval. Zračne zavore se odpirajo samo na zgornji površini, glavni kolesi se uvlačita navznoter in sta povsem " iU opij eni v trup. RF- 9 poganja 58 ks (51 kW) močan 1700 ccm motor Limbach ,

rce'L419

enodelna kabina se odpira nazaj, razpeti­na 17 m, pri ugasnjenem motorju in propeleIju postavljenem na nož ima letalo najboljše drsno razmerje 1:28. Propeler s spremenljivim korakom do­bavijo na željo kupca. V licenčni proizvodnji je AS- W 20, medtem ko je od francoskih konstrukcij dvosedežni Siren Silene v polni proizvodnji. Tovarna Siren 'namerava začeti v kratkem proizva­jati tudi novo l3-metrsko klubsko plastično jadralno letalo Iris. V hangarju poleg glavne hale je skupina francoskih šolarjev med 14. in 16. leti potihem gradila enosedežno jadralno letalo 15 - 34 Kit Club konstruktorja Carmana, pod mentorstvom izkušenega graditelja in pilota Jeana Magnea, kot centralni objekt razstave francoske jadralne federacije.

Nenavadno pri Kit Club je, da zdruŽUje visokokvalitetna tovarniško izdelana krila iz plastike in lesen trup , ki ga je laže izdelati. Nata način dobi amaterski graditelj aerodinamične prednosti dragih profeSionalno izdelanih kril, medtem ko z izdelavo ostalega dela letala še vedno dobi dovolj zadovoljstva in prihrani denar.

Pri tem je zelo važno tudi to, da se celoten čas izdelave takega projekta občutno skrajša v primeri s tistim, ki ga amaterski graditelj v celoti izdela sam in tako ostane manj časa, da konstruktor­jevo začetno navdušenje popusti.

MITJA KOVIČ

IZ KLUBOV

Nova lopa V Mariboru

Minula letalska sezona pomeni za Le­talski center Maribor velik korak naprej. Že aprila so stroji odgrnili zemljišče, na katerem naj bi stala nova lopa za letala, julija smo začeli montirati loke, v jeseni pa vrata. Lopo smo zasteklili in pokrili tla z astaitom. Upamo, da se bomo lahko vselili še pred prvim večjim snegom. Gradbena dela za tako velik objekt, 1200 m2 uporabne pl!vršine, so bila po zaslugi SGP Konstruktor, Cestnega podjetja, Ko­vinarja in seveda naših pridnih članov, končana v rekordnem času.

V minuli sezoni je 72 jadralcev nalete­lo na jadralnih letalih 1410 ur in prelete-

lo 19100 km. Prvič smo poleteli 10. mar­ca in več ali manj leteli skozi vso sezono. Na začetku smo startali z devetim i jadral­nimi letali, toda že meseca aprila smo naš letalski park pomnožili še s tremi novimi Std.cirrusi iz Vršca.

Jadraici so dosegli dve "Sr.C" znački in dva pogoja za "ZI.C" značko. S štirim i tekmovalci smo se udeležili XV II. repu­bliškega jadralnega prvenstva in dosegli. 10., 11 ., 16. in 22. mesto. Dva tekma-' valca sta se udeležila XXIV. državnega ja­dralnega prvenstva in dosegla 17. in 18. mesto . Udeležili smo se tudi akcije prele­tov v Subotici v mesecu juliju, kjer je šest pilotov naletelo 150 ur in 4380 km. V Subotici sta dva pilota, Tone Lipovšek (Std. Cirrus) in Boris Robar (Std. Cirrus), prvič obletela trikotn ik 300 km (Suboti­ca - Borovo - Ečka - Subotica) in s tem dosegla pogoje za .. ZI.C" značko.

I zšolali smo 11 novih jadralnih pilotov, med katerimi sta bili dve dekleti. Imeli pa smo nesrečo jadralnega letala pri Sioven­ski Bistrici, ki se je končala s težjimi te­lesnimi poškodbami in popolnoma uniče­nim jadralnim letalom. Trideset motornih ilotav je naletelo v 4100 poletih čez 1000 r, motorni park pa smo razširili z dvema novima Piperjema PA - 38, tako da imamo sedaj 9 motornih letal, med ka­terimi jih je ob koncl:J sezone večina , •. sta· la" na tleh zaradi pomanj kanja goriva.

Za potrebe LC smo izšolali 9 novih motornih prilotov, to pa je dosedaj naj­večje število na novo izšolanih pilotov v LC v zadnjih ketih. Na republiškem tek­movanju v motornem letenju sta dve naši posadki dosegli 4 . in 11. mesto, na držav­nem aerorally-u pa 2. mesto. Imeli pa smo tudi zastopnika na letalski Bal­kaniadi.

Omeniti moram še dosežen nov držav­ni rekord v kategoriji enomotornih letal do 1750 kg, v preletu brez pristanka od Lesc do Štipa v dolžini 850 km, ki ga je opravil Oto Verb • .tnčiČ na letalu PA - 38 (piper tomahauk). Tudi v motornem le­tenju smo imeli nesrečo letala, ki pa se je končala brez poškodb ob popolnoma uničenem letalu .

Uspešno sta delovali tudi padalska in modelarska sekcija, obe se lahko pohvali­ta nekaj odličnimi rezultati na državnih in republiških tekmovanjih.

Letalci in padalci v LC gremo v novo sezono z upanjem, da bo uspešnejša na športnem področju, in da ne bo toliko težav z g>rivom kot v prejšnj i sezoni!

Za LC BORUT ZADRAVEC

I

~/ o nJ-fi ·

.I_/l~~ J

Ke.t.420

Nadaljevanje iz prejšnje številke

AEROKLUB "NASA KRILA" MARIBOR, DNE 18. JANUARJA 1933

Veselje, ponos, pa tudi dolžnost mije, dil želim tej prvi številki jadralno -letalnega časopisa vso srečo na njeno pot ven med našo mladino, med zavestnike napredka, med naš narod. Ta številka pomeni zares kulturni čin prav svoje vrste, čin,. ki je nastal po dolgem, smotemem delu mladih, stremečih ljudi nesebično žrtvujačih svoje moči v prid podjetja, ki zasleduje le podvig kreposti, latentnih a odkritja čakajočih, človeka in [Tirode

Naš Aeroklub je ponosen na te svoje člane, ki so oživili in posvežili klubove smotre. Ztlčeli so z delom na predmetu in so dosegli uspehe, ki so vidni preko našega kroga . . Zdaj, ko so na objektu uspešno preizkusili svoje moči, stopajo z besedo in s sliko pred dovzetno občin­stvo, da pokažejo, kako so delali oni sami, kako se dela drugod, kjer je ta stroka že razvita ter kako naj se pri nas dela dalje, da bomo i mi uvrščeni med države in narode, prominentne v tem premetu.

Casopis, lepo sestavno zgrajen govori sam zase. Citajte, študirajte ga, mladi interesenti in vi stari, ki mu bodite podporniki, kakor mu bo naš Aeroklub z vsemi sredstvi stal ob strani, kot svojemu otroku miljencu.

Dr. Jos. Tominšek

predsednik l. r.

1. WASSERKUPPE 1932

Dvakrat so se razgrnile sence žalovanja nad veselim letalskim taborom , dvakrat je visela zastava na hiši "Ursinus" le do pol droga, dva tovariša sta dokazala s svojo smrtjo, kako resno je treba vzeti letenje. Herbert Ruediger in Guenther Grocnhoff

nista zastonj padla, če se bomo držali zaobljube. V njuno čast bomo leteli naprej, bomo naprej delali.

Rezultate tekmovanj lahko smatramo zado voljivim. Iskalci rekordov niso zab e­ležili nič; a ideja letenja, ta duh dviga jadralno letalstvo in za uspehe se imamo zahvaliti le temu dejstvu. Duh, s katerim so bili doseženi letalski uspehi in ki je jadralno letanje dvigal, je treba višje ceniti kot športne uspehe.

Podlaga tekmovanja je bila razdeiba pilotov po razredih . določiti se je dala edino po dosedanjih uspehih tekmovalca. Jadralni letalec je moral imeti vsaj izpit, ali pa je moral imeti za seboj že vsaj trikratno udeležbo na različnih t ekmo­vanjih, ali pa je moral im eti uradno do vo lenje letenja za jadralne letalce (Segelfliegerausweis).

Sportno vodstvo je imelo veliko skrbi. saj je bilo treba včasih spraviti 30 - 40 letal v zrak. Na južnem pobočju je bilo možno štartati samo 10 letalom. Ce so pa prišli oblaki, nevihta ali m egla, so morali biti pilot je zelo oprezni, da se ni eno letalo obregnilo ob drugega.

Hangarji lahko sprejmejo vase 40 letal, bilo pa je pripravljenih 82. Prišlo jih je 70 in zato ni čuda, da so nastajale pri startu težko če; če je hotelo štartati naenkrat več letal, jih je bi/o težavno spraviti iz hangarja ven. Ako je lepo vreme, tedaj se pač spravijo letala pred hangarjem . V slučaju slabega vremena pa je treba poiskati trdno streho. V taboru je bivalo preko 500 mož, nad 400 jih je prenočevala v sobah, ostali pa pod šotori. Opaziti je bi/o vse vrste šotorov, od raztrganih in skautskih do najluksarijoz­nejših, poleg tega pa "Weekend - hause ", Wuertcmberžani so imeli s seboj celo kuharja ; njih hrana je bila baje boljša ko v letalskem kazinu. Radi navala je tabo mo življenje precej trpelo na družabni skup­nosti.

"etL421

Tudi gledalci so prišli na svoj račun videli so mnoge stvari, ki so za Wasser -Kuppo edinstvene. Če ni pihal veter in s tem omogočal jadranje po pobočjih, tedaj so se morali letalci poslužiti vlečnega štarta.

Med posetniki so bili zastopani tudi znanstveniki, zastopniki oblasti in letal­ske industrije: inozemski piloti in studij­ske komisije so budno opazovale potek tekem.

Resnost pravilnega letenja postane s časom tudi za oči utrudljiva .tega mnenja je bil tudi Wolf Birth, zato je včasih poskrbel za humor. Tudi Mayer se mu je pridružil, ali športno vodstvo je imelo bolj malo smisla za humor in obadva sta morala na trdna tla. Če še ni bil kdo zvečer utrujen, je lahko poslušal poučljiva predavanja, ali pa mu je prvovrstna rhoenska godba v Rhoenu pregnala skrbi.

POTEK TEKMOVANJ JE BIL V KRATKEM SLEDEČ:

Prvi dan Je tehnična . komisija pregle­dala aparate. Ssledečih dnevih so sledili vztrajnostni poleti do 40 min. , večurni poleti, višinski poleti s pomočjo vlečnega štarta nja, pri katerih je Deutschmann dosegel 270 m nad štartno točko, poleti do gotovega cilja in nazaj (nazaj vlečni štart), kjer so štartala skorajda vsa letala in preletela skupno čez 800 km. nato zopet poleti v daljavo, kjer je Birth preletel 160 km, in nato večurni vztrajnostni poleti, pri katerih je ostal Schleicher 12 ur v zraku. Tekmovanja so zahtevala tudi dve žrtvi: tretji dan je smrtno padel Ruediger, .osmi dan pa Groenhoff, in več padcev. tako se je na primer zrušil z letalom ,,Austria" tudi Kronfeld, ki je zlomil krilo, sam pa je skoč il s padalom in ostal nepoškodovan.

TEKMOVALCI Med 56 tekmovalci in 82 letali je bilo

25 privatnikov z 28 letali in 30 skupin s 54 letali. Okroglo tretjina tekmovalcev je prvikrat tekmovala na ri'lOenski tekm i jadralnih letal. izmed najavljenih 4 inozemskih letal sta se priglasila k štartu samo dva, in to obadva od poljskega aerokluba. Poljaki so imeli s seboj lastno motorno letalo, njihovi piloti so kot izvežbani vozači motornih letal prešli k jadralnim. Letali so zelo vneto in so se navidezno zelo dobro počutili na "Kuppi".

V razred mojstrov, kamor moramo prištevati Groenhoffa, Hirtha in Kron-

fe/da, se je sedaj končnoveljavno uvrstil Mayer - Stettin. Peter Riedl ni dospel do tega zadnjega koraka, čeprav bi po njegovih dosedanjih uspehih isto pričako­vali. Bachem je z letalom "Thermikus" izvedel nekaj poskusnih poletov, sicer se pa tekmovanja ni udeležil.

Ostali udeleženci tekmovanj so bili po svojih uspehih daleč za temi mojstri in so se komaj razlikovali od novincev. Zani­mivo je primerjanje rezultatov v poletu na daljavo eri sportnem in šolskem tekmovanju. Solsko tekmovanje: 46, 43, 42 km, športno tekmovanje 38, 32, 26 km. Mlaj!J grupa tkzv. športnih tekmo­valcev se je od lanskega leta kaj malo priučila . proti pričakovanju ni nihče dosegel nagrade za povratni polet (tja in nazaj) na progi 50 km. Vzrok temu je edino vpremalem trainingu. Zakaj ne slišimo ničesar o daljših poletih na daljavo nikjer drugje, kakor samo na tekmovanjih, ko pa je dana povsod možnost za vlečni štart.

Priznanja vredni so Rhoenovi uspehi (W. L. V.), ki se je 50 km meji najbolj približal, kakor tudi uspehi šolskih tekmovalcev Deutschmanna iz Vratislave in Pernthalerja iz Dessave. Presenetilo je, da je zaostal dresdenski Aka/lieg, čigar uspehi niso v nikakem razmerju z njegovimi gotovo dobrimi aparati in piloti

V šolskem tekmovanju sta bila Haken­jos (W. L, y.) in Peters(Taschen) še od lanskega leta v dobrem spominu. Teich­mann je z ozirom na preteklo leto zelo popustiL Kuenzer (w. L. V.) je izvedel zelo lepe polete, ni pa radi padca prišel v končni boj. Z velikim interesom so zasledovali uspehe mbdih pilotov, ki so prvikrat obiskali Rhoen. Dittmar mL, Schleicehr (Schwabach) in Reinner (Dessau) so dobljene nagrade pošteno zaslužili. Izvanredna gorečnost, s katero so štartali mnogokrat že ob svitu, je napravila šolsko tekmovanje. Tu moramo omeniti Johusa na "Wolkenbuenmlerju", ki je bil vedno eden prvih na štartu. Ruediger iz Vratislave, ki je prejel nagrado prvega dne, je že drugi dan zadnjikrat štartal v svojem nadepolnem življenju.

Skupine so prišle vse s prvovrstnimi letali, kar predstavlja velik napredek z ozirom na prejšnja leta. Če pa so nekateri tekmovalci kljub gorečnosti malo dosegli, leži krivda v njihovi pomanjkljivi pilotski izobrazbi.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

ŠPORTNE ZNACKE SLOVENSKIH JADRALCEV

336 Rajšp Anton Maribor 523 Fon Jože Lesce 341 Kukovec Jože lJubljana 524 Fijavž Srečko lesce 343 Grajner Karel Maribor 525 Hrovat Milan Lesce 347 Kolar Gašper Celje 532 Hanžel Drago Maribor 349 Koderman Janko Ptuj 536 Škrlec Matija lJubljana 350 Čuček Ivan Ptuj 537 Stopar Lado lJubljana 351 VerbanČič Stane Ptuj 538 Oman Janez lJubljana 352 Leskorek Janko lJubljana 539 Luznar Franc Ljubljana 353 Trop Milan Ptuj 544 Ajdič Iztok Sarajevo 354 Misarič Leon Ptuj 552 Ivanuš Dušan Ljubljana 357 Krivec Milan Celje 554 Goriup Janči lJubljana 358 Bobnar Vlado Celje 566 Golob Jože N. mesto 359 Robida Peter Celje 571 Glinrek Drago Celje 360 Dečman Slavko Celje 572 Golob Rok Ljubljana 361 Ferlež Dušan Celje 574 Leskovšek Marko Celje 377 Klemenčič Franc lJubljana 575 Karner Peter Celje 378 Geršak Teodor Maribor 576 Les Jože Celje 380 Kuhar Srečko Maribor 578 Verbančič Oto Maribor 382 Štalcer Veljko B.Luka 579 Klinar Marko Celje 384 Špacapan Anton Nova Gorica 580 Rojnik Črtomir Celje 386 Tihec Ivan Celje 589 Petrovič Stanislav Ptuj 387 Thaler Miha lJubljana 590 Bezjak Janez Ptuj 388 Žakelj Venčeslav Ljubljana 594 Lokovšek Jure lJubljana 393 Perčič Anton Lesce 595 Smrečnik Branko Celje 394 Orožim Štefka Lesce 596 Špes Marjan Celje 398 Medja Franc Lesce' 597 Lebič Maksimiljan Celje 401 Nagode Ignac Lesce 598 Berginc Franc Celje 402 Nagode Franc Lesce 600 Praprotnik Boris Lesce 404 ŠOštarič Miro Lesce 604 Černe Alojz Lesce 411 Avsec Bojan N. mesto 612 Pipan Janez Ljubljana 427 Meznarič Janez Ptuj 622 Kralj Franc lJubljana 434 Herlec Ferdinand Lesce 623 Bizjak Karel Ljubljana 436 . Vaupotič Maks Ptuj 624 Tovornik Edvard Ljubljana 437 Meglič Adolf Ptuj 625 8otolin Slavko Ptuj 448 Anderluh Janez lJubljana 626 Žerovc Janez Lesce 449 Horvatič Franc Celje 627 Petek Franc Lesce 459 Čuš Alojz Ptuj 628 Pesjak Gabrijel lesce 460 Cestnik Matevž Ptuj 629 Štular Bruno Lesce 461 Kostanjevec Alojz Maribor 630 Štrukelj Franc Lesce 466 Obran Ivan Ptuj 631 Potočnik Stane Lesce 468 Sitar Gabrijel N. mesto 632 Avbelj Janez Ljubljana 469 uhan Jože N. mesto 633 Berčič Maks lJubljana 477 Hočevar Vladimir Celje 634 Košir Peregrin N. mesto 491 Vrečko Edvard Maribor 635 Keršič Jože N. mesto 492 Vizjak Herbert Maribor 636 Klinar Peter Celje 493 Kepnik Mario Lesce 637 Banič Mirko Ptuj 494 Druže Franc Maribor 638 Šmid Jakob Lesce 495 Mordej Oton Maribor 639 Medič Marjan Ljubljana 496 Kamplet Miha Lesce 640 Kralj Milan Ptuj 497 Rajh Srečko Maribor 641 Kodela Franc Ptuj 498 Adam Miha Maribor 642 Maučič Ludvik Ptuj 499 8otolin Jože Ptuj 644 Rode Bojan yubljana 500 Pucko Branko Ptuj 645 Primožič Ronald Lesce 501 Stopar Jože Ptuj 646 Kastelic ~ago N. mesto 504 Kosaber Drago Celje 647 Bratuž Andrej Postojna 505 Zorko Karel Celje 648 Stariha Franc N. mesto 508 Lampret Franc Maribor 649 Les Jože Celje 516 Magister Pavel Ljubljana 650 Pešec Miloš Celje 517 Žele Stane Ljubljana 651 Starovič Vojko Celje 520 Ču1k Marija Celje 652 Štuklek Miran Celje

refL423 521 Šuštar Adolf N. mesto 653 Knez Friderik Celje

~g*~ 654 Bauer Leon Celje 747 Benčič Borut Maribor 655 šemrov Dušan Celje 748 Žiberna Gorazd Maribor

• 656 Lakovič Slavko CelJe 749 Božič Bojan Celje •. ~ 657 Milač Tomaž Celje 760 Pungračič Boris Ptuj 658 Gorenc Anton N. mesto 761 Obran Zatika Ptuj 659 Kalan Jože Ljubljana 762 Starček Danilo Ptuj 660 Petelin Niko Celje 763 Krepfl Karel Ptuj 661 Mithans Avgust S. Gradec 764 Kekec Janez Ptuj 662 Čas Božidar S. Gradec 765 Debevec Herman Ljubljana 663 Kencijan Marjan S. Gradec 766 Tratnik Igor Ljubljana 664 Joha Branko Celje 767 Vidmar Andrej Ljubljana 665 Vranjek Niko S. Gradec 768 Einhauer Bojan Ljubljana 668 Zavrl Marko N. mesto 769 Mencinger Gregor lJubljana 671 Pekolj Iztok N. mesto 770 Grobovšek Vojko N. mesto 672 Ferkolj Zdenka Ljubljana 771 Jeršan Zmago Ljubljana 673 Drmota Drago Ljubljana 772 Kralj Franc Maribor 674 Šmit Oskar Celje 775 FlOrjančič Dušan ALC Lesce 675 Bračko Anton Maribor 776 Mlakar Andrej ALC Lesce 676 Slanovec Nadja Ljubljana 777 Dežman Brane ALC Lesce 683 Plavčak Andrej Ptuj 778 Černe Zdravko ALC Lesce 684 Hojnik Danilo Ptuj 779 Rogina Stanko Ptuj 687 Kralj Franc Maribor 780 Petrovič Janez Ptuj 688 Dolničar Marjan Ljubljana 781 Lovšin Anton Novo mesto 689 Luin Albin Ljubljana 782 Dular Peter Novo mesto 690 Poglajen Janez Celje 783 Moškon Marjan Novo mesto 691 Habjan Janez Celje 784 Perše Rudi Novo mesto 692 Muršec Edi Maribor 785 Petric Srečo Novo mesto 706 Peperko Franc Celje 787 Pešak Bogdan Celje 707 Kolarič Igor Ptuj 788 Kotnik Vilko Velenje 708 Potočnik Pavel Lesce 789 Pižom Žan Celje 709 Finžgar Jurij Lesce 790 Ivanuša Ivan Ptuj 710 Herlec Karlo Lesce 791 Bencik Silvo S. Gradec 711 Mohorč Franc Lesce 792 Strmljan Danijela Ljubljana 712 Žnidaršič Vesna Lesce 793 Kikelj Marjan lJubljana 713 Kadunc Bojan Lesce 798 Korošec Vlado Velenje 714 Kos Anton Lesce 800 Ravnak Peter Celje 71 5 Hladnik Vojteh Lesce 801 Gobec Vinko Celje 716 Rihter Branko Celje 802 Petrovič Ivan Maribor 719 Lilija Bogdan Celje 803 Gros Radovan Maribor 722 Kovačič Tone Velenje 804 Šalamun Franc Maribor 723 Sabothy Marko Ljubljana 805 Medved Marko Maribor 724 Lušin Vojko Portorož 806 Lipovšek Tone Maribor 725 Florjanc Andrej Celje 807 Zadravec Bojan Maribor 726 Ocepek Jože Velenje 808 Klepej Du šan Maribor 727 Berglez Vida Ljubljana 809 Majhen Jože Maribor 728 Brodnik Branko Lesce 810 Štrucl Srečko Maribor 729 Čerin Anton Lesce 811 Klemenčič Stane Maribor 730 Ekar Viljem Lesce 812 Čujež Borut Maribor 731 Jukič Milan Lesce 814 Čeč Karel ALC Lesce 732 Šimenc Ivan Lesce 815 Dobida Franc ALC Lesce 733 Špenko Bojan Lesce 816 Kovše Mladen ALC Lesce 734 Vihar Aleš Lesce 817 Jančič Karel ALC Lesce 735 Žagar Zmago Lesce 819 Klinar Dušan Maribor 736 Kotnik Srečo N. mesto 820 Robar Boris Maribor 737 Barbo Jože N. mesto 821 Bunderla Branko Maribor 738 Oštir Janez Celje 822 Zazula Pavel Maribor 739 Pere Adalbert Celje 824 Milekovi6 Dragiša Ajdovščina 743 Borišek Milan Litija/ SVC 826 Vidovič Silvo M. Sobota 744 Lukman Anton Maribor 829 Skalicki Marjan Celje 745 Koren Leopold Maribor 830- Berginc Tomaž Celje 746 Gros Anton Maribor Zlato in diamanti v prihodnji številki

@ LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS * številka 2. * leto V. februar i980

Posvetovanje o jadralstvu Zapisnik s sestanka skupine strokovnjakov za jadralno letal­stvo

Na osnovi odločitve komisije za jadralno letalstvo pri LZJ z dne 21. 11. 1979, da je potrebo organizirati posvetovanje o raz­voju jadralnega letalstva v LZJ, se je 15. 12. 1979 v Beogradu sestala skupina strokovnjakov zaradi priprave materialov za posvetovanje, ki je predvideno v marcu 1980.

Na sestanku so sodelovali: prof. dr. ing. Tomislav Drago­vič, dr. ing. Zdravko Gabrijel, dipl. meteorolog Petar Bugar­ski, uČitelj jadralnega letenja Miodrag Bugarčič, poklicna pilota in učitelja jadralnega letenja Pavle Cmjanski in Mi­hajlo Jovanovič, ing. Miša Ta­rabič, učitelja jadro letenja Mita Vukovič in Radovan Korda, poklicni pilot Djordje Jovano­vič, polkovnik Petar Stepančič ter poklicni pilot in uČitelj jadro letenja Miroslav Isakovič.

V dveurni razpravi je delovna skupina analizirala sedanje stan­je v jadralnem letalstvu v Jugoslaviji in nujnost nadaljnje­ga razvoja. Ob koncu je sprejela naslednje zaključke:

1. Pozdravlja odločitev komi­sije za jadralno letenje pri LZJ, da bo izvedeno jugoslovansko posvetovanje o stanju in razvoju jadralnega letalstva v LZJ, ki naj bi bilo v marcu 1980.

2. Posvetovanje naj bi imelo za cilj pospešiti razvoj športne­ga jadralnega letalstva LZJ.

3. Za posvetovanje so pred­ložene naslednje teme:

a) stanje jadralnega letalstva LZJ z analizo razvoja v zadnjih 10 letih

b) mesto in vloga jadralnega letalstva v nadaljnjem razvoju športnega jadralnega letalstva Jugoslavije

c) program šolanja jadralnih pilotov od osnovnih do najvišjih zvanj

d) množična in vrhunska tekmovanja v jadralnem letenju

e) športni pravilniki f) jadralna letala: stanje letal­

skega parka, potrebe in nadalj­nji-razvoj

g) učiteljski kader: stanje, potrebe in način šolanja

h) literatura jadralnega letal­stva: učbeniki, publikacije, ča­sopisi.

4. Za pripravo navedenih tem pod 3 od a) do h) so bile imenovane naslednje delovne skupine:

a) Miroslav Isakovič in Rado­van Korda

b) Miodrag Bugarčič, Mita Vukovič, Pavle Crnjanski in Dejan Gajič

c) Dejan Gajič, Miodrag Bugarčič in Mihajlo Jovanovič

d) Petar Buragski, Zdravko Gabrijel in Mita Vukovič

e) Petar Bugarski, Živa Frenc, Kira G alot in, Zdravko Gabrijel in Mita Vukovič

f) Tomislav Dragovič; Zdrav­ko Gabrijel, Valter Kučera, Miloš Tarabič, in Radovan Korda

g) Miroslav Isakovič, Dejan Gajič, Pavle Cmjanski

h) Miodrag Bugarčič, Zdrav­ko Gabrijel, Dejan Gajič

5. Naslednja seja skupine strokovnjakov je bila sklicana za rl. 1. 1980 ob 10. uri v prostorih LZ Srbije. Na tem sestanku naj bi obravnavali teze po posameznih temah, ki jih bodo pripravile imenovane de­lovne skupine.

6. Z navedenimi zaključki je I treba seznaniti vse republiške in pokrajinske letalske zveze in jih pop rositi za podporo iniciative in pomoč njihovih strokovnja­kov za pripravo posvetovanja.

Zapisnik vodil: MIROSLAV ISAKOVIC

PripiS: Tudi vsi člani ZLOS bi se

morali pridružiti akciji za pri­pravo posvetovanja in s kar največ pripombami in strokov­nimi prispevki sodelovati z delovnimi skupinami, ki so navedene v zapisniku. Pozdrav­ljamo njihovo iniciativo in želi­mo, da bi s skupnimi močmi le premaknili jugoslovansko jadralno letalstvo iz stagnacije. Nakazane teme zajemajo celot­no problematiko, ki nas žuli že veliko let, zato je prav, da se vsi slovenski strokovnjaki s pod­ročja športnega jadralnega letal­s~a, in ~di drugi, pridružijo in pnspevaJo vsak po svoji moči svoj delež.

Kdor bo imel kak primeren p~spevek, naj ga posreduje pIsmeno na naslov člana delov­ne skupine, ki je zadolžena za zbiranje in pripravo posameznih tem. Njihovi naslovi pa so:

1. Isakovič Miroslav, Beo­grad, Požeška 93, telefon v

službi 625-795, doma 558-860

2. Bugarski, Petar, Beograd, Leposave Mihailovič 66, telefon v službi 320-084/2554.

3. Bugarčič Miodrag, Aero­klub Novi Sad, telefon v službi 021/29-016.

4. Crnjanski Pavle, Beograd, Draže Pavloviča 22, telefon doma 337-892.

5. Jovanovič Mihailo, Beo­grad, 27 marta 64-70, telefon v službi 321-061, doma 332-301.

6. Tarabič Miša, Beograd, Zahumska 23/ a, telefon doma 426-523.

7. Vukovič Mita, Subotica, Vladimira Majakovskog 37, te­lefon v AK 024/24-621, doma 024/23-215.

8. Dragovič Tomislav, Beo­grad, Stanoja Glavaša 12, tele­fon v službi 329-362, doma 325-298.

9. Korda Radovan, Beograd, Internacionalnih brigada 33, telefon 216-748.

10. Gabrijel Zdravko, Beo­grad, Surdulička 2, telefon 422-590.

11. Gajič Dejan, Beograd, Bulevar Revolucije 452, telefon v službi 672-224, doma 418-709.

Kaj delajo nasi propagandisti SESTANEK DELEGATOV PROP AGANDNE KOMISIJE PRilO ZLOS

15. 12. 1979 1. je bil v prostorih ZLOS napovedan ses­tanek delegatov propagandne komisije pri 10 ZLOS.

Odziv delegatov iz organi­zacij ZLO S je bil, kot vedno doslej, slab , kar je znak slabe organiziranosti in neodgovorno­sti izbranih delegat ov, zadolže­nih za propagandno dejavnost v ae ro klub ih.

Tako obnašanje posamezni­kov je nesprejemljivo in mislim, da je že skrajni čas, da o tem spregovorijo člani aktivov ZKS pri aeroklubih. Mislim, da je to potrebno obravnavati tudi na prihodnjem sestanku 10 ZLOS, sicer bo ta dejavnost v neka­terih organizacijah ZLOS po­polnoma zamrla.

Čeprav na seji ni bilo dovolj delegatov, so po obravnavi predloženega denevnega reda potrjene naslednje ugotovitve in predlogi:

1. V preteklem letu je bila javnost prek javnih občil in TV

dobro obveščena o delu in rezultatih ZLOS. Za uspešno propagando v letalstvu imajo zaslugo predvsem posamezni novinarji športnih redakcij ne­katerih naših časopisov, ki so naklonjeni letalskemu športu. Sprejet je predlog, da se poseb­no zaslužnim za njihovo aktiv­nost in sodelovanje, kot tudi redakCijam, podeli pismeno pri­znanje ZLOS.

2. Ugotovljeno je, da so bile posamezne organizacije ZLOS na propagandnem področju zelo aktivne, druge pa popolno­ma pasivne. Dogovori, sprejeti od strani delegacij na ravni 10 ZLOS, da se začne intenzivno zbirati gradivo za izdajo mono­grafij posameznih aeroklubov oziroma izdelavo zgodovine slo­venskega letalstva, se ne izpol­njujejo. Do sedaj je svojo obveznost izpolnil samo AK Ptuj, ki je izdal tudi že dve svoji številki revije Krila in s tem verjetno končal delo pri zbira­nju gradiva. V nekaterih aero­klubih izvršni odbori niti po enoletnem dogovoru še niso imenovali odgovornih referen-

tov za propagando. Izdelava monografij aeroklubov bi mo­rala biti končana do kraja meseca maj a 1. 1., v kolikor želijo, da bo gradivo njihove organizacije vneseno v zgodo­vino slovenSkega letalstva.

Prav tako so še vedno redke naše organizacije, ki vs~ občas­no pošiljajo svoje prispevke in fotografije za objavo v reviji Krila. Zadolžitve, ki so jih dali javno na seminaIju v Portorožu upravniki letalskih šol, so bile do sedaj izpolnjene komaj 20%.

Sprejet je tudi predlog ured­niškega odbora revije Krila, ki predlaga za 1. 1980 izdajo 10 številk na 320 straneh. V večbarvnem ovitku bi bilo iz­delanih 6 številk, v dvobarvnem pa 4. Sprejet je bil tudi predlog za povišanje letne naročnine od 80 na 120 din oziroma cene posamezne številke revije na 15 din.

3. Predložen je delovni pro­gram propagandne komiSije pri 10 ZLOS za leto 1980 in sicer:

- Vsi izvršni odbori AK morajo do skupščine ZLOS, ki bo v mesecu februarju, imeno­vati odgovorne referente za propagandno dejavnost oziroma odbore za izdelavo monografije kluba in njihova imena poslati ZLOS.

- Aeroklubi se obvezujejo, da bodo za revijo Krila redno pošiljali svoje prispevke in fotornaterial o delu in dogodkih v svoji sredini.

- Čim bosta razpisana zvez­na natečaja "Ikarovo pero" in "Selenitska 'paleta", morajo aeroklubi v to akcijo vključiti čim več šol s svojega območja.

- Aeroklub Celje proslavlja v 1. 1980 jubilej 50-letnice svoje ustanovitve. V to proslavo so se dolžne vključiti vse organizacije ZLOS. Aeroklub Celje mora pravočasno poslati vsem klu­lJom in ZLOS program te proslave, redakciji Krila pa piSni prispevek.

- V zveZI s proslavo 35-let­nice ustanovitve prve slovenske

vlade v Ajdovščini se mora v ta program vključiti tudi celotna ZLOS. Letalski center v Ajdov­ščini je dolžan pravočasno poslati ZLO S in ostalim klu­bom svoj program sodelovanja v tej proslavi, uredništvu Krila pa pisni prispevek.

- Vsi klubi morajo do konca maja 1980 zbrati dokumenta­cijo in fotornaterial za izdelavo svoje monografije ter izkoristiti možnost objave v reviji.

- Vsi organizatoIji razno­vrstnih tekmovanj v letalski

dejavnosti so dolžni po konča­nem tekmovanju poslati pisne prispe~ke in fotodokumentacijo uredruštvu revije Krila za ob­javo.

- Brez izjeme so vsi klubi v Z~OS dol~ni pošiljati svoje pnspevke, kI se nanašajo na seje odborov ali pa na letno skupšči­no~ ~redništvu Kril, ki jih bo objavilo v letalskem vestniku.

4. Za predsednika propa­gandne komisije pri 10 ZLOS je ponovno predlagan dosedanji predsednik tov. Gustav Ajdič.

Električni variometer model80

Instrument deluje na prin­cipu merjenja pretoka zraka, v tujini poznan pod imenom ·Metalisondenvariometer. Son­de, ki jih uporabljam, so pro­izvod svetovne znane firme Westerboer. . Instrument indicira dviganje m spuščanje s štirioglatim ka­zalčnim indikatorjem, ima pa tudi zvočni del s tako imeno­vanim dvotonskim audiogenera­torjem, katerega jakost si lahko poljubno nastavljamo. To omogoča pilotu, da ima v vsakem trenutku informacijo o dviganju oziroma spuščanju in to v obliki audiosignala. Znano je, da po nekaj urah vaje lahko skoraj popolnoma opustimo gledanje na variometer in leti­mo le po zvoku.

Instrument omogoča, da pilot izbira med dvema časovni­ma konstantama glede na vre­menske pogoje. Grajen je v t~hnik:i integriranih ve zij , s čImer je zagotovljena miniatur­nost in zanesljivost delovanja. IZVEDBE

1. osnovna verzija, to je električni variometer z zvočno in kazal čno indikacijo dviganja oziroma spuščanja, TE kompen­zacijaje izvedena z Nicksovo cevko;

2. osnovna verzija zdajalcem optimalne hitrosti preskoka (dajalec je izveden pneumat­sko), MC vrednost lahko zvezno nastavlj.amo med O in 3 mis, s posebrum preklopnikom izbira­mo režim z balastom ali brez njega;

3: osnovna verzija zdajalcem optImalne hitrosti preskoka in in tegratoIjem, ki računa sred­njo. vrednost dviganja, ki jo odčItavamo na posebnem in­strumentu.

TEHNIČNE KARAKTE-RISTIKE

Mere: 80x80x130 mm z okroglo čelno ploščo premera 80 mm, torej je mogoča v~rad-

nja v vsako standardno odprti­no v instrumentni plošči.

Območja: ± 3 mis, po posebni želji je mogoče instru­ment dobaviti tudi z okroglim indikatorjem s premerom 80 mm in poljubnimi območji.

Časovna konstanta: možnost izbiranja med 1 in 2 sekunda­ma.

Napajanje: 9 do 15 V IX, poraba toka je zelo odvisna od glasnosti iz znaša cca 100 mA. Instrument je mogoče napajati iz istega akumulatorja kot radij­sko postajo.

Temperaturno področje delovanja: - 15° do + 50°C.

Točnost: ± 5 %.

GARANCIJA: 1 leto od dneva prodaje in servisiranje v času, ki je krajŠi od 15 dni.

ROK DOBAVE: 15. II. 80

Jadralna letala, ure, kilometri. .. STEVILO JADRALNIH LETAL V LZJ V LETU 1979

Bosna in Hercegovina št. letal Blanik L-13 7

Delfin 2 Trener 1

Cirrus st. 4 Cirrus 17 4

Mosquito 1 skupaj 23

Meteor 1 Trener 5 Kosovo št. letal Libis 17 1 Blanik L- 13 2 Foka 1 Cirrus st. 1 Delfm ' 1 Pilatus 2

skupaj 3

skupaj 26 Vojvodina št; letal • Črna gora št. letal Blanik L-13 2 Cirrus st. 2 Cirrus HS 1

skupaj 5

Blanik L. 13 4 Cirrus st. 7 Cirrus 17 2 Delfin 2 Trener 3 Cirus HS 3 Libis 17 1

Hrvaška št. letal enosedežna 20 dvosedežna 9

skupaj 24

skupaj 2 REZULTATI JADRALNE DEJAVNOSTI V LZJ Makedonija št. letal Blanik L-13 2 Trener 5 Delfin 2 Cirrus st. 2 Pilatus 1

skupaj 12

Slovenija št. letal Blanik L-13 27

ZA LETO 1979 št,. jadr. št. jadro nalet preleteni

republika pilotov letal ur km BiH 297 25 3306 16309 Črna gora 24 5 197 -Hrvaška 218 31 3947 15445 Makedonija 50 12 1092 5220 Slovenija 524 79 10492 121350 Srbija 231 23 2330 3138 Kosovo 12 3 - -

Pilatus 13 Cirrus st. 11

Vojvodina 135 24 3031 31100 skupaj 1491 202 24395 192562

Jantar 9 Delfin 4 Cirrus 17 4 Trener 3 Club Libelle 3 Mucha 100 1 Meteor 1 Astir 1 Phoebus 1 DG 100 1

skupaj 79

Srbija št. letal Blanik L-13 13 Cirrus s1. 4 Cirrus 17 2